številka 1 letnik xv - 2012 januar - februar · radiestezija z rafaelom vonČina 20 decembrska...

OBČINA HRPELJE - KOZINA številka 1 letnik XV - 2012 Januar - Februar

2 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 3

JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012

iz vsebine

UVODNE MISLI 2

PRIHAJA PUST 2

8. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA

z dne 22. decembra 2011 – sprejeti sklepi 3

NAJVIŠJI ZNESEK GOTOVINSKEGA PLAČILA MED POSLOVNIMI

SUBJEKTI JE ZDAJ 50 EUR 4

OBNOVLJEN DALJNOVOD DO KRVAVEGA POTOKA 4

STRATEŠKI PROJEKT KRAS - CARSO ZAKOLIČIL SREDINO SVOJE POTI 5

KAKO SMO SE ZOPERSTAVILI JLA 6

SEJEM »TURIZEM IN PROSTI ČAS« V LJUBLJANI 7

GRADNJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA 7

VARNO NA POTI V ŠOLO IN DOMOV 8

PROJEKT »ŽIVIMO ZDRAVO« JE ZAŽIVEL TUDI MED NAMI 9

EKO KOTIČEK 11

NAŠE »KORENIKE« 11

OOZ SEŽANA OB KONCU LETA PODELILA JUBILEJNA IN

POSEBNA PRIZNANJA 12

HUMANITARNA GESTA PODJETJA UNICAF ŽE ČETRTO LETO 13

FRANCOZI OBISKALI KRAS IN BRKINE 14

JSKD OI SEŽANA – VRTILJAK LJUBITELJSKE KULTURE 14

PREDSTAVITEV MLADINSKE SEKCIJE OBČINE HRPELJE - KOZINA 15

SPOZNAJMO KRAŠKEGA OVČARJA 15

ZAKAJ SPLOH MISIJON? 16

DOBRODELNI TURNIR 16

PLANINSKI IZLET V NEZNANO 17

V OCIZLI NOV HOSTEL 17

POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! 18

ZLATA POROKA SILVE IN MARJANA BOLČIČA 18

BIENALE MALE LAIČNE ILUSTRACIJE 2011 19

OPRAVIČILO IN OBRAZLOŽITEV 19

KLIC K SPREMEMBI 19

RADIESTEZIJA Z RAFAELOM VONČINA 20

DECEMBRSKA PRAVLJIČNA USTVARJALNICA V KNJIŽNICI KOZINA 20

ŽIVLJENJSKI SCENARIJ GLUHIH 21

SVET MLADE DOMIŠLJIJE 21

NAPOVEDNIK V KNJIŽNICI NA KOZINI 21

SREČNO V 2012!! 21

OBISK OTROK V DIVAČI 24

BOŽIČNICA V RODIKU 24

PRAZNIKI Z GLASBENO ŠOLO 24

S PESMIJO IN PLESOM V NOVO LETO 25

PROSTOVOLJKE RDEČEGA KRIŽA OBISKALE STAREJŠE 25

BOŽIČNI KONCERT V JAVORJU 25

DOBRA PRIPRAVA NA PRAZNIKE 27

PRAVLJIČNI VEČER V OCIZLI 27

PREDNOVOLETNO SREČANJE ČLANOV PGD MATERIJA 28

ČAROBNI VEČER BOŽIČNE GLASBE V HRUŠICI 28

KONCERT FILMSKIH JUNAKOV 28

POČITNICE BRKINSKE GODBE 2000 29

BOŽIČNA PRAVLJICA O SLOVENCIH V ARGENTINI … 29

STARA FOTOGRAFIJA 30

ŠD JADRAN BLUEMARINE 30

KADETI UVRŠČENI MED 16 NAJBOLJŠIH EKIP V DRŽAVI 31

MINI ROKOMETAŠI USPEŠNI V OBALNI LIGI 32

BAZAR 2011 32

DOBRODELNI BAZAR NA OSNOVNI ŠOLI 33

MALI IGRALCI 33

OB 100-LETNICI ČEBELARSKEGA DRUŠTVA SEŽANA

NAGRAJENI TUDI UCˇENCI NAŠE ŠOLE 34

DELOVNI DECEMBER NA ŠOLI V OBROVU 35

OBISK STAREJŠIH KRAJANOV V OBROVU 35

SEŽANSKI »MLADI PODJETNIKI« V INKUBATORJU 36

»PIKAPOLONICE« V SEŽANI 36

VESELI DECEMBER V VRTCU MATERIJA 37

VALENTINOVO JE PRAZNIK LJUBEZNI … 37

INTERVENCIJE PGD MATERIJA V NOVEMBRU IN DECEMBRU 2011 38

OGLED KOMEDIJE ŠOFERJI ZA VSE ČASE V SSG TRST 42

8. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA z dne 22. decembra 2011 – sprejeti sklepi

1.) V Svet območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Sežana je bil imenovan PETER FILIPČIČ, stanujoč na Tatrah 16, 6243 Obrov. 2.) Kot predstavnik javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste je bil ponovno imenovan ROBERT GRK, stanujoč v Ocizli 13/a, 6240 Kozina. 3.) DAVIDA ŠKABARJA, stanujočega v Vogljah 19, 6221 Dutovlje (prej Rodik 35, 6240 Kozina), se je razrešilo s funkcije člana Sveta zavoda »ORA KRASA in BRKINOV«, na katero ga je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina imenoval kot predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti s področja turizma.4.) Kot predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javno-sti s področja turizma je bil v Svet zavoda »ORA KRASA IN BR-KINOV« do izteka drugega mandatnega obdobja (2009–2013) imenovan ČERMELJ DENIS, stanujoč v Hrpeljah, Reška cesta 15, 6240 Kozina. 5.) V Svet javnega zavoda Vrtec Sežana je bil ponovno imenovan PETER BORŠIČ, stanujoč v Hrpeljah, Slavniška c. 5, 6240 Kozina. 6.) Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana je bilo poda-no soglasje k razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki iz leta 2009 za pokrivanje presežka odhodkov nad prihodki iz leta 2010, v višini 9.613,66 EUR. 7.) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel sklep, s kate-rim preklicuje sklep št. 602-3/2008 z dne 14. 2. 2008 o dodatnih subvencijah k plačilom staršev za programe vrtcev v Občini Hr-pelje - Kozina. 8.) Pri sklepu občinskega sveta o dopolnitvi letnega načrta raz-polaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2010, številka 478-20/2008-36, sprejetega na 30. redni seji dne 17. 6. 2010, se popravita parcelni številki prve točke dopolnitve 3327/3, 3327/4 k. o. Hrpelje pri katerih je prišlo do napačnega zapisa. Pravilni parcelni številki sta 3227/3, 3227/4 k. o. Hrpelje.9.) Sprejeta je bila prva dopolnitev letnega načrta ravnanja z ne-premičnim premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za leto 2012.

a) V letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2012 so vključene nepremičnine, ki so bile podane v pre-dlogu dopolnitve:

k. o. Parcelne št.

2560 Hrpelje 3071/7

2558 Prešnica 1725, 1726

2553 Gročana 3688/7

2557 Ocizla 34.S delež 1/12

2582 Golac 2631/12

2557 Ocizla 1293/3, 1293/6, 1387/1, 1547/1, 2631/12

b) V Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2012 so vključene nepremičnine, ki so bile podane v predlogu dopolnitve:

k. o. Parcelne št.

2582 Golac 1852/4, 1800/7, 1802/2, 1805/4 in 1805/6

2557 Ocizla 210.S

c) V letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2012 so vključene nepremičnine, ki se prenesejo iz letnega načrta razpolaganja za 2011:

k. o. Parcelne št.

2560 Hrpelje 320 in 3129

2560 Hrpelje 3234/2 del

2560 Hrpelje del parcel 316, 3104/1 in 3100/2

2560 Hrpelje del parcel 3196, 3176/1

2554 Rodik 148/15

2561 Brezovica 3465 del

2563 Tatre 739/3 del

2557 Ocizla 200/2.S

2555 Draga 2894/11 del, 2894/21 del

2574 Markovščina 2657/10

2576 Obrov 409

2559 Materija 244/1 in 244/72

2582 Golac 2631/5 del

2553 Gročana 998

2560 Hrpelje Vse parc. v vložku 1031 (delež 11413/69300) in 888 (delež 1/45) AS Hrpelje

2554 Rodik 2562/3 del

2561 Brezovica 2996 in 2703 delež 1/3

d) V Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2012 se vključijo nepremičnine, ki se prenesejo iz letnega načrta pridobivanja za 2011:

k. o. Parcelne št.

2560 Hrpelje 3338/8, 3338/6

2560 Hrpelje Del 3067/6 in 3067/4

2559 Materija 88.S in del 463

2560 Hrpelje etažni vložek 1201/3

2553 Gročana 1072/2, 986/4

2560 Hrpelje 69/3, 69/1 del

10.) V prvi obravnavi so bili sprejeti:

- Poslovnik Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina;- Odlok o razglasitvi domačije Ostrovica 11 za kulturni spomenik lokalnega pomena; - Odlok o imenovanju ulic v naselju Hrpelje;- Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Hrpelje - Kozina, z upoštevanjem pripombe Statutarno pravne komisije;- Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora v Občini Hrpelje - Kozina, z upoštevanjem pripombe Statutarno pravne komisije.

Vera Kavre, občinska uprava

UVODNE MISLIDragi bralci Občinskega glasila! Nov letnik glasila pričenjamo v nekoliko spremenjeni podo-bi, kot si jo je zamislil naš oblikovalec Andrej iz Tiskarne Vertis. Upam, da bodo spremembe lepo sprejete. Naslovno stran ohranjamo enako, saj glasilo nima prepoznavnega imena. Ravno tako smo se navadili na koledar na zadnji strani glasila, ki nas bo spremljal še naprej. Če imate kak poseben datum, pomemben za širši krog ljudi, se priporočamo, da nam ga sporočite.Velja pa opravičilo vsem prizadetim (zopet) za napačen zapis naslova naše občine na le-tnem koledarju, ki smo ga objavili v decembrski številki. Koledar smo popravili in ga ponov-no objavljamo. Čeprav bomo ob izidu že dobro zakorakali v zadnje dni januarja, v tej številki objavljamo decembrske utrinke. Med prazniki se vedno veliko lepega dogaja. Upam pa, da ste poskr-beli drug za drugega, predvsem za tiste, ki so bili na praznične večere sami. Objavljamo tudi že nekaj vabil za mrzle zimske dni, nekaj obvestil – vsi komaj čakamo, da se zaključi gradnja kanalizacije na Kozini – in še marsikaj zanimivega. Se tudi vam dogaja, da se vam na določenih področjih čas različno vrti? Meni, recimo, čas leti s svetlobno hitrostjo. Tole so uvodne misli za dvojno številko januar/februar, naslednja misel pa bo že za marec … uf. Hitro se odvija … Nekdo mi je rekel, da resnično živimo samo ta trenutek zdaj. Vse ostalo je preteklost in prihodnost. Logično. Ampak ali se zavedamo tega trenutka? Prav tega zdaj?

Želim vam stopinje pod ničlo. Prav je, da določene stvari zmrznejo, da bo pomlad prečišče-na in prerojena.

Ester Mihalič, urednica

PRIHAJA PUST Bliža se čas, ko je treba pregnati mrzlo zimo, in čas, ko se vsakdo lahko prelevi v kogar hoče, odvisno, kaj si kdo želi ter kam ga domišljija pelje. Pust je tudi čas, v katerem je vse bolj ve-selo, noro in razigrano. Ker pa je pustni čas glede na dosedanje izkušnje tudi bolj varnostno obremenjen, se policisti Policijske postaje Kozina čutimo dolžni, da vam občankam in obča-nom podamo nekaj varnostnih napotkov in opozoril.Po običaju se v času pustnega rajanja dogaja, da pustne maske opravljajo po naših domovih tudi pobiranje darov. Čeprav to v zadnjih letih opravljajo večinoma otroci ali organizirana domača vaška mladina, je treba biti pri odpiranju vrat pustnim maskam bolj previden kot ponavadi. Velikokrat se je namreč dogajalo, da so nepridipravi - »pustne maske« to izkoriščali za izvrševanje priložnostnih tatvin ali celo za hujša kazniva dejanja. Niso pa ogrožena samo stanovanja fizičnih oseb, temveč tudi finančne ustanove, prodajalne, bencinski servisi …Poleg večje ogroženosti glede kriminalitete je treba opozoriti tudi na prekrške javnega reda in miru, saj zaradi skrivanja pod pustnimi maskami nekateri dobijo večji pogum in lahko svo-jo neprepoznavnost izkoristijo tudi tako, da namerno kršijo javni red in mir z vpitjem, žalje-njem, razbijanjem, pretepanjem in podobnimi nezakonitimi ravnanji. Tudi s področja varnosti cestnega prometa je potrebno podati nekaj opozoril. Vožnja pod vplivom alkohola oziroma drugih prepovedanih substanc tudi v času pustnega rajanja ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena vožnja s pustnimi maskami, ki vozniku onemogočajo do-bro preglednost na cesto in ga tako ovirajo pri varnem upravljanju vozila. S področja var-nosti cestnega prometa bi tudi opozorili, da na javnih cestah tudi v času pusta ni dovoljena uporaba predelanih in neregistriranih vozil, prav tako pa ni dovoljena zapora ceste zaradi pobiranja »pustnih davkov«. Policisti Policijske postaje Kozina bomo v času pustnega rajanja prisotni na celotnem obmo-čju Občine Hrpelje - Kozina, opravljali bomo nadzore v cestnem prometu in na javnih krajih ter ob tem zoper kršitelje ustrezno ukrepali z izrekom predpisane sankcije, zato si želimo, da bi naša opozorila v neresnem pustnem času vzeli resno.Vsem želimo varne pustne dni, uspešno preganjanje zime, obilo krofov ter da bi jih preživeli veselo, radostno in brez neprijetnih pripetljajev.

Marjan Pelkokomandir policijske postaje

policijski inšpektor I

uvodnik aktualno


JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012 aktualno aktualno

OBNOVLJEN DALJNOVOD DO KRVAVEGA POTOKA

Podjetje Elektro Primor-ska d.d. je v jesenskih mesecih 2011 izvedlo obnovo 20-kilovoltnega daljnovoda od Kozine do Krvavega Potoka v dolži-ni okrog 2,9 km. Oskrba z električno energijo po-dročja Krvavega Potoka z bližnjo okolico je izve-dena iz distribucijske raz-delilne transformatorske postaje v Hrpeljah, od ko-der je urejen 20-kilovol-tni podzemni kablovod mimo Kozine do vznož-ja hriba Videž v dolžini okrog 1,8 km. Po prehodu avtoceste preide podze-mni kablovod v nadzemni daljnovod do končnih transformatorskih postaj v Krvavem Potoku, Vrhpo-ljah, Nasircu in Mihelah. Na vrhu Videža pa je transformatorska postaja za namen upo-rabe električne energije za bazno postajo mobilnih operater-jev. Daljnovod je grajen z armirano betonskimi drogovi višine 12 m. Na daljnovodu je montirana nova izolacija. Prvotni alu-minijasti vodniki preseka 35 mm2 pa so zamenjani z novimi, s presekom 70 mm2. Bistven namen obnove daljnovoda je zagotoviti čim bolšjo oskrbo odjemalcem električne energije na tem področju. Hkra-ti pa je zagotovljen večji pretok električne energije iz planirane sončne elektrarne, ki naj bi se gradila pri bivšem mejnem pre-hodu Krvavi Potok. Predvidena sončna elektrarna naj bi imela skupno moč nekaj nad 5,8 MW in sodi med večje v slovenskem prostoru.

Peter Valenčič

STRATEŠKI PROJEKT KRAS - CARSO ZAKOLIČIL SREDINO SVOJE POTI

Če smo doslej govorili o namenu, ci-ljih in začetnih korakih strateškega projekta KRAS - CARSO, ki je sofinan-ciran iz Programa čezmejnega sode-lovanja Slovenija - Italija 2007–2013, lahko tokrat izrabimo priložnost, da zakoličimo sredino njegove poti in zajadramo v novo leto.

S tesnim sodelovanjem sedemnajstih partnerjev1, med katerimi je tudi Ob-čina Hrpelje - Kozina, je projekt KRAS - CARSO začel sejati seme v maju leta 2010, prve konkretne rezultate pa požel marca 2011 s preureditvijo in odprtjem Informacijskega centra Krasa v stari stavbi Občine Sežana. Le-ta si nadeja vlogo povezovalca in koordinatorja do sedaj funkcionalno razdrobljenih struktur in drugih za-nimivosti na območju Krasa. Z načr-tom upravljanja sprejemnih centrov, katerega izdelava je v okviru projekta KRAS - CARSO že v zagonu, bodo v okrepljeno mrežo čezmejno poveza-nih struktur in drugih visoko kvalite-tnih elementov vključene že obsto-ječe strukturne pobude ter tiste, ki bodo realizirane v okviru projekta. Mednje sodijo tako prestrukturirani kot novoustanovljeni informacijski, didaktični in drugi centri (TIC Hrpelje - Kozina, Nov živi muzej Krasa na ob-močju gropajske gmajne, Sprejemni center Gradina, večnamenski center v Boljuncu, trg v Repnu, Center za kulturne aktivnosti Repnič, Muzej o vodi na Krasu in Naravoslovno didak-tični center Bazovica), pa tudi dosto-pne in tematske poti ter kolesarske steze (pot Škocjanske jame–Gabrk, poti od Gorjanskega/Brestovice/Brij pri Komnu do slovensko-italijanske meje, dostopna pot do razgledišča Cerje, kolesarska steza pri potoku Osp, ceste in poti v Gropadi, cesta Devin–Nabrežina ter gozdna učna pot Josef Ressel, ki bo vsebinsko in tehnično prilagojena tudi za slepe in slabovidne obiskovalce). Za uporabo poti na Krasu je bil v okviru projekta predviden ter že izdelan integriran tehnološki sistem, temelječ na GPS tehnologiji, zaradi požarno ogrože-nih območij na Krasu pa je že v fazi zaključka tudi zemljevid o ogroženo-

sti pred gozdnimi požari. Omenjeni infrastrukturni posegi so trenutno v različnih fazah izvedbe, vsi pa bodo končani do konca aprila 2013, ko je predviden tudi zaključek celotnega projekta. Poleg ovrednotenja teritorija na osnovi preurejenih in novoustano-vljenih struktur za trajnostno kori-ščenje narave, okoljske in kulturno--zgodovinske dediščine (te namreč tako posredno kot neposredno pou-darjajo pomen ohranjanja visokokva-litetnih elementov kraškega prosto-ra, obenem pa prek vzpostavljenih ekonomskih mehanizmov prispevajo k boljši ekonomski blaginji teritori-ja), se strateški značaj projekta KRAS - CARSO zrcali zlasti v iskanju rešitev za celovito prostorsko zasnovo ma-tičnega Krasa. V okviru projekta temu namenjen delovni sklop se namreč pojavlja kot odgovor na čedalje večjo potrebo po pridobitvi skupnih načinov in in-strumentov za čezmejno homogeno prostorsko načrtovanje. Ker terito-rij Krasa zaradi svoje kompleksnosti in edinstvenosti potrebuje smotrno upravljanje, bo v kratkem izdelana Študija o prostorskem načrtovanju na Krasu z analizo obstoječega stanja, ki bo podlaga za izdelavo prostorsko razvojne strategije funkcionalno zao-krožene kraške regije (izdelana bosta dokumenta Celovit strateški načrt za

razvoj Krasa ter Smernice za prostor-ske izvedbene akte v občinah na Kra-su). Za pripravo omenjenih dokumentov sta bila tako na slovenski kot italijan-ski strani izbrana zunanja izvajalca, katerim podporo nudi v ta namen ustanovljena Skupina lokalni razvoj (SLR), sestavljena iz predstavnikov projektnih partnerjev. Za slovensko stran sprejete pobude s strani SLR potrjuje, prav tako v okviru projekta, ustanovljen Upravni odbor Skupine lokalni razvoj in Skupine narava pro-jekta KRAS - CARSO, ki ga sestavlja-jo župani slovenskih kraških občin, nadaljnje sklepe pa potrjujeta še medresorska koordinacijska skupi-na2 in strokovna projektna skupina3 (skupini oblikovani za namene pro-jekta KRAS - CARSO s Sklepom Vlade RS oktobra 2010). K tesnemu sodelo-vanju, o katerem pričajo v letu 2011 na to temo organizirani sestanki, so bile povabljene tudi druge ključne institucije, v letošnjem letu pa bodo v sam proces vključeni še predstavni-ki različnih ciljnih skupin in interesov. Zaradi tesne prepletenosti prostor-sko razvojnega načrtovanja z upra-vljanjem naravnih območij na Krasu je bil le-temu v okviru projekta na-menjen prav poseben delovni sklop. V ta namen je bila ustanovljena Sku-pina narava, prav tako sestavljena iz predstavnikov projektnih partnerjev.

Gradnja kanalizacijskega omrežja poteka po načrtih, kar pomeni, da se bodo dela predvidoma zaključila v marcu.

NAJVIŠJI ZNESEK GOTOVINSKEGA PLAČILA MED POSLOVNIMI SUBJEKTI JE ZDAJ 50 EUR

Dne 27. 12. 2011 je stopil v veljavo Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postop-ku, ki med drugim navaja: Posebej poudarjamo, da NISO VEČ MOGOČA plačila v gotovini za dobavljeno blago in opravljene storitve med poslovnimi su-bjekti, če plačila presegajo 50 evrov. Doslej so lahko poslovni subjekti med seboj poslovali v gotovini, če plačilo ni preseglo 420 evrov. Sedaj se ta meja znižuje na 50 evrov.

Sprememba je namenjena večji učinkovitosti nadzora nad iz-plačevanjem plačil in prejemkov na transakcijske račune, še posebej osebnih prejemkov in s tem povezanimi davčnimi obveznostmi, ter v večji učinkovitosti davčne izvršbe na tako prejeta sredstva. Izplačevalce tovrstnih dohodkov obveščamo, da bomo v okvi-ru davčno inšpekcijskih nadzorov intenzivno preverjali, ali izplačevalci spoštujejo določbe 36. člena Zakona o davčnem postopku, in zoper kršitelje dosledno izrekali globe. V kolikor zavezanec v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil in prejem-kov na transakcijske račune prejemnikov, so določeni naslednji davčni prekrški: – z globo od 800 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek sa-mostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

– z globo od 1.200 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek prav-na oseba, – z globo od 3.200 do 30.000 evrov, se kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo. Poleg teh glob so predpisane tudi globe za odgovorne osebe, ki so določene v razponu od 400 do 4.000 evrov.

DURS

Opomba: poslovni subjekti so tudi vsa društva.

KANALIZACIJA



SEJEM »TURIZEM IN PROSTI ČAS« V LJUBLJANIVabljeni na sejem, ki je največja turistična prireditev v Sloveniji in hkrati največja promocija Slovenije na enem mestu. Že vrsto let se na njej predstavljamo tudi kraško-brkinske občine. Kljub neugodnim finančnim razmeram so se župani odločili, da na-daljujemo z že utečeno skupno predstavitvijo, kjer je bilo že marsikaj narejenega in postavljenega. Prevladala je misel, da na takem sejmu preprosto moramo biti prisotni. Predstavitev bo potekala v obliki Kraške hiše, s poudarkom na

predstavitvi Krasa in Brkinov kot celote. Predstavili bomo izdel-ke domače in umetnostne obrti ter druge tipične izdelke, pri-delke, kulinariko, turizem, kulturo in običaje.

Sejem bo odprt od četrtka, 26. 1., do nedelje, 29. 1., med 10.00 in 19.00, v nedeljo pa do 17.00.

Vabljeni!Ester Mihalič, občinska uprava

GRADNJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA

Kot ste bili že seznanjeni v septemberski izdaji našega glasila, smo v naši občini, kot del širšega projekta, pričeli z pripravami na gra-dnjo odprtega širokopasovnega omrežja, ki bo vsem občanom, ki tega nimajo že danes, omogočil dostop do širokopasovnih sto-ritev. V začetku januarja so se po uspešni pripravi projektne doku-mentacije pričela tudi gradbena dela. S strani uporabnikov inter-neta je postavitev tega omrežja že težko pričakovana, saj prinaša možnost izjemno hitrega prenosa podatkov in s tem zagotavlja nemoteno koriščenje sodobnih širokopasovnih storitev. Projekt izvaja soinvestitor, podjetje FMC d.o.o. iz Ljubljane, ki sofinancira tudi stroške izgradnje, s podizvajalci. Taisto podjetje bo moralo, v skladu s pogodbenimi določili, izgrajeno omrežje vzdrževati in upravljati, in tako zagotavljati nemotemo možnost koriščenja storitev vsem občanom, še dvajset let po zaključku gradnje.

Trenutno dogajanje na projektuGre za izgradnjo 80 kilometrov kabelske kanalizacije, ki bo po-večini umeščena ob javni, predvsem cestni infrastrukturi. Ta del omrežja bo služil kot povezava med naselji, centralami in občina-

KAKO SMO SE ZOPERSTAVILI JLA20 let samostojnosti naše države smo pri nas obeležili s sre-čanjem nekaterih akterjev vojne za Slovenijo v naših krajih. Srečanje je potekalo v obliki pogovora, ki ga je vodil novinar in zgodovinar Tomo Šajn. Že pri pripravi na srečanje pa smo ugotovili, da je težko najti posameznike, ki bi nekako izstopali v takratnem dogajanju. Vključenih je bilo namreč veliko ljudi, ki so na svojih tedanjih službenih položajih opravili svojo vlo-go, obenem pa je bilo vključenih veliko civilistov, kar so večkrat poudarili tudi sogovorniki. Tako so nam iz svojega zornega kota spregovorili Igor Mlinarič, takratni vodja policijskega okoliša, Damjan Krašovec, sicer vo-jak, a takrat kot rezervist, ki se je vključil in pomagal pri orga-niziranju rezervistov, in Josip Biro, ki je takrat upravljal in vodil

karavlo na Beki. Slovesno razglasitev samostojne Republike Slovenije v Ljublja-ni je pri nas pospremilo obsedno stanje jugoslovanske vojske.

Slednja bo v sodelovanju s ključnimi akterji s področja varovanja in upra-vljanja naravnih območij in resursov ter izbranima zunanjima izvajalcema na slovenski in italijanski strani Krasa poskrbela za izdelavo Študije o Krasu ter Smernic za upravljanje naravnih območij na Krasu. Dokumenta bosta nudila boljše poznavanje značilnosti teritorija in potreb po zaščiti, lastni-kom zemljišč pa nudila možnost, da ravnajo na načine, ki bodo primerni glede na naravno in zgodovinsko vre-dnost območja.

Vzporedno z delovanjem omenjenih skupin so se začele izvajati tudi aktiv-nosti za izdelavo Študije izvedljivosti geoparka na Krasu, ki bo ponudila odgovore o preučenih možnostih ter načinih morebitne vzpostavitve čez-mejnega geoparka na območju Kra-sa. Geopark namreč predstavlja reši-tev varovanju in ohranjanju naravnih (zlasti geoloških) in drugih značilno-sti območja s cilji trajnostnega razvo-ja, usmerjenega zlasti v geoturizem, hkrati pa nima statusa zavarovanega območja, ki v večji ali manjši meri preprečuje kakršne koli posege v pro-stor in s tem preprečuje ekonomsko rast.

Sočasno z naštetimi aktivnostmi so zlasti v drugi polovici lanskega leta aktivno potekale priprave za izdelavo komunikacijskega načrta in celostne grafične podobe projekta. Ob tem velja omeniti, da je priprava celostne grafične podobe temeljila na načelu homogene prepoznavnosti teritorija Krasa ter načelu trajnosti, saj želimo, da bi slednja našla svoj prostor in čas tudi po zaključku projekta KRAS - CARSO.Od tu lahko povzamemo, da je strate-ški projekt KRAS - CARSO v letu 2011 dokončno zoral ledino ter strateško oblikoval osnovo za nemoteno in nadvse učinkovito nadaljnje izvaja-nje projektnih aktivnosti, katerih sku-pni cilj je simbioza med ohranjanjem naravnih danosti, zaščito kulturne dediščine ter omogočanjem kakovo-stnega bivanja in življenja na Krasu.

Marjetka Kljunstrokovna sodelavka pri projektu

KRAS - CARSO

1 Vodilni partner: Občina Sežana. Partner-ji projekta: Občina Divača, Občina Komen, Občina Hrpelje - Kozina, Občina Miren - Ko-stanjevica, Občina Trst, Občina Milje, Občina Repentabor, Občina Zgonik, Občina Dolina, Občina Devin Nabrežina, Pokrajini Trst in Gorica, Zavod za gozdove Slovenije, Urad de-želne gozdne službe Avtonomne Dežele FJK, LAS KRAS, ORA Krasa in Brkinov2 Generalni direktorji oz. njihovi pooblaščeni predstavniki Direktorata za prostor, Direkto-rata za okolje in Direktorata za javne službe in investicije Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za energijo in Direktorata za turi-zem Ministrstva za gospodarstvo, Direktora-ta za ceste, Direktorata za železnice in žičnice ter Direktorata za civilno letalstvo Ministrstva za promet, Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo, Direktorata za kmetij-stvo in Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano ter Služba Vlade RS za lokal-no samoupravo in regionalno politiko 3 Člani medresorske koordinacijske skupine, člani Skupine lokalni razvoj projekta Kras - Carso ter predstavniki drugih občin in usta-nov, ki delujejo na širšem območju matične-ga Krasa;

Progetto cofinanziato dal Fando euuropeo di sviluppo regionale

Projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev

Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia - Slo-venia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

aktualno aktualno

Brez posebnih napovedi in opozoril je iz vojašnice v Ilirski Bi-strici krenila kolona tankov in se napotila na mejne prehode, tudi v Krvavi Potok. Civilisti na poti so z golimi rokami skušali tankom preprečiti pot, vendar – na skoraj položnem in s števil-nimi stranskimi potmi prepredenim Matarskem podolju – neu-spešno. Ob tem je svojo zgodbo upora na Matarskem povedal Žarko Fabjančič, tudi sam neposredno udeležen.Prvo večjo oviro je nato predstavljal železniški most med Ko-zino in Hrpeljami. CPK, domačini in organizirana policija so uspešno zadrževali tanke več ur, dokler se ti niso odločili in tire prečkali pri Blagovni hiši. Tudi tam je bila postavljena človeška blokada, med njimi ženske in otroci, vendar se oficir JLA ni dal odgnati in je grozil tudi z orožjem. V vsesplošnem dogajanju pa je imela policija glavno skrb (ob upoštevanju bližine skladišča Interine), kot je povedal Mlinarič, zavarovati življenja ljudi. Krašovca so kot rezervista poklicali tretji dan vojne. Potrebna je bila organizacija prostovoljcev. S pomočjo baze podatkov rezervistov so poslali nekaj deset pozivov. Odziv je bil skoraj 100-odstoten. Zavest je bila torej visoka in ravno tako pripra-vljenost. Spominja pa se, da so se tisti trenutek, ko so prejeli pravo orožje in pravo strelivo v roke, marsikomu zatresle roke. Josip Biro je imel o dogajanju na Kozini in v Hrpeljah ter na-sploh zelo skope informacije, pa tudi ukaze. V sodelovanju z

nekaterimi domačini iz Beke in z nekaterimi predstavniki poli-cije se je po nekaj dnevih vojne odločil, da vojašnico razpusti. Vojaki so bili zbegani, vendar so svojemu poveljniku povsem zaupali in mu sledili. Dva slovenska vojaka so skrili pri doma-činih v bližnjem kraju, ostale iz drugih republik pa je Biro kot ujetnike odpeljal na Tatre, kjer je imela štab teritorialna obram-ba. Biro se je za vojake zavzel in sčasoma so se vsi vrnili domov. Takrat se je zdela to najbolj razumna odločitev in, kot pravi Biro, bi se tako odločil še enkrat. To tematiko (pobeg slovenskih vo-jakov iz JLA) je dobro obdelal v svojem filmu »Beg v svobodo« tudi Jadran Sterle, kraški scenarist in režiser. Sam film smo si po koncu pogovora tudi premierno ogledali. Pri tem se mu toplo zahvaljujemo, da smo si lahko ogledali film, ki je bil tudi najlep-ši način za zaključek večera. Film je vreden ogleda in ga toplo priporočamo vsem. Organizatorji bi si nedvomno želeli, da bi tisti večer v Kulturni dom Hrpelje prišlo še več mladih, saj so imeli priložnost slišati iz prve roke, kako smo bili Slovenci ponosni in kako smo se po-stavili za svojo odločitev o samostojni državi. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo g. Zvonetu Vatovcu in g. Jožetu Muhiču za po-moč pri organizaciji ter g. Janezu Pajerju, g. Marjanu Pelku in vsem ostalim za svojo prisotnost na dogodku.

Ester Mihalič


JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012 aktualno aktualno

PROJEKT »ŽIVIMO ZDRAVO« JE ZAŽIVEL TUDI MED NAMIZgodba o programu »Živimo zdravo« je zgodba o uspehu na drugem koncu Slovenije, v Pomurju, kjer Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobo-ta z vsemi sodelujočimi partnerji na nacional-

nem nivoju že 10 let presega meje uspeha v skrbi za zdravje in spodbujanju slehernega prebivalca k aktivnemu pristopu k zdravemu načinu življenja. Brez njih in brez tega programa tudi našega verjetno ne bi bilo, vendar pa smo z vsemi usmeritva-mi in dobrimi praktičnimi nasveti uspeli zgodbo zaživeti tudi na območju lokalnih skupnosti v zdravstveni regiji Koper, tako da lahko ponosno govorimo tudi o uspehu na našem koncu te male domovine. Prvič se je projekt širil na nacionalnem nivoju leta 2003–2004. Ponovno se je program vključil v Nacionalni program javnega zdravja Zavoda za zdravstveno varstvo Koper v letu 2011, ko se je projekt uspešno izvedel v KS Knežak in KS Gornja Košana.

Izkoristili smo priložnost, da se zgodba o uspehu piše tudi pri nas …

Podpora Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, da vključi pro-jekt v naloge Nacionalnega programa tudi v letu 2012, pred-vsem pa podpora občinske uprave Občine Hrpelje - Kozina so temelji programa, katerega osnovni cilj je usmerjen v vzpod-bujanje prebivalstva k ohranjanju in krepitvi zdravja.

Program »Živimo zdravo« bomo tako v poznem zimskem obdobju

do zgodnje pomladiizvajali v Gradišču vsak drugi torek

s pričetkom 31. januarja 2012 ob 18. uriv prostorih KS Gradišče pri Materiji.

Regijsko koordinacijo vodim Nevenka Ražman, sicer priseljena »Hrpeuka«, ki že od leta 2002 pri svojem delu izvajam in ko-ordiniram različne programe promocije zdravja in zdravstvene vzgoje. Ker zdravje ne nastaja v zdravstvenem sektorju, ampak v vseh drugih, temelji moje delo in delo regijske koordinacije na Ottawski listini SZO (Svetovne Zdravstvene Organizacije iz leta 1986), kjer je zapisano: »Zdravje nastaja v kontekstu vsak-

danjega življenja tam, kjer ljudje živijo, se imajo radi, se igra-jo in delajo«. Načela sodobnih smernic na področju krepitve zdravja so tako tudi temelji programa »Živimo zdravo«, saj gre za promocijo zdravja ruralnega prebivalstva z vključevanjem razvoja zdravih javnih politik, ustvarjanjem podpirajočih okolij, krepitev skupnosti in razvojem osebne usposobljenosti tam, kjer ljudje delajo in živijo, torej v domačem okolju.Kam umestiti program »Živimo zdravo« na območju Občine Hrpelje - Kozina smo določili zgolj po sistemu: nekje je treba začeti, saj je to temelj za nadaljevanje. Aktivnosti bomo v je-sensko-zimskem času 2012/13 nadaljevali tako v Gradišču kot v še eni od krajevnih skupnosti občine. Nikakor pa ni udeležba vezana zgolj na kraj prebivanja - vabljeni ste tudi krajani sose-dnjih krajevnih skupnosti.

Cilj programa je izboljšanje zdravja ter preprečevanje ali upo-časnitev pojava dejavnikov tveganja in kroničnih bolezni (bo-lezni srca in ožilja, rakave bolezni, sladkorne bolezni, debelosti, bolezni gibal …) prek promocije zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na sodelovanju ljudi pri izboljšanju lastnega zdravja.Ciljna populacija so odrasli prebivalci lokalnih skupnosti (vasi), posredno pa tudi celotna populacija. Pri implementaciji programa seveda velik delež pade na motivacijo in vključeva-nje vseh pomembnih struktur lokalne skupnosti in vključitev že obstoječih organiziranih oblik združevanja posameznikov na različnih področjih, ki imajo v svojih dejavnostih tudi skrb za zdrav način življenja in preživljanja prostega časa in vzdrže-vanje aktivnosti, ki posledično prispevajo k sprostitvi in druže-nju, kar zelo ugodno vpliva na socialno in duševno zdravje. V razvoju programa želimo spodbuditi prebivalstvo k formiranju skupin za telesno aktivnost (hoja, kolesarjenje …), morebiti tudi skupin za samopomoč pri različnih vrstah problematike in zmanjševanje morebitne socialne izključenosti.

Aktivnosti potekajo v obliki približno 10-ih učnih delavnic in predavanj, katerih tematika vključuje:

• spoznavanje dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, s poudarkom na boleznih srca in ožilja,

• določanje dejavnikov tveganja (analiza telesne sesta-ve, % telesnih maščob, krvni pritisk - RR, holesterol in krvni sladkor),

• določanje telesne kondicije s preizkusom hoje na 2 km in napotki za izboljšanje telesne zmogljivosti,

• vzpodbujanje telesne dejavnosti z delavnicami tre-ninga mišic medeničnega dna, vajami za hrbtenico …,

• pohod s predstavitvijo Nordijske hoje,• spoznavanje osnov zdrave prehrane, prehranjevanje

s pomočjo prehranske piramide in zdravega krožnika, • delavnica kuhanja z demonstracijo priprave jedi in

skupno pogostitvijo,• preventiva in zgodnje odkrivanje rakavih bolezni (sa-

mopregledovanje dojk in mod),• kontrolno določanje dejavnikov tveganja in • zaključna delavnica »Živimo zdravo«, ki jo pripravijo

udeleženci.

Trening mišic medeničnega dna, KS Knežak, 4. 10. 2011

mi Sežana, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica in Komen (t.i. hrbtenica omrežja). Gradnja razvodov po posameznem naselju, namenje-nih priklapljanju uporabnikov, se bo pretežno izvajal vzporedno z gradnjo omrežja med naselji. O tem bodo predstavniki posame-znih krajev in krajani pravočasno obveščeni za vsak kraj posebej.Gradnja se je pričela na občinski meji z občino Ilirska Bistrica, pre-ko Obrova in nato preko Jezerine na Brezovo Brdo. Pogodbeni rok izgradnje omrežja je konec leta 2012.Občane obveščamo, da bo na gozdnih poteh, kjer bo potekala trasa, po prvem zasutju izvajalec jarek nasul malo višje od nivoja poti, ker si tako pusti rezervo materiala, ki je potrebna za porav-nanje poti po tem, ko se nasutje v jarku zaradi vremenskh vplivov zniža. Izvajalec se bo po približno dveh mesecih po prvem nasu-tju vrnil na traso, pot ponovno poravnal in material zavaljal. Če občani opazijo, da so posedki trase res veliki (10cm in več) in to povzroča težave, naj tak primer javijo, da se situacija prehodno sanira.Izvajalci prosijo za razumevanje in potrpežljivost krajanov, še po-sebej takrat, ko je potrebna začasna (polovična) zapora ceste na odsekih, kjer trasa optičnega kabla poteka ob prometnih poteh. Ker kljub nizkim temperaturam hitijo z izvajanjem, prosijo tudi za strpnost, ker se asfaltiranih površin zaradi zmrznjene podlage ne da takoj spet poasfaltirati, in je za zagotovitev kakovosti potrebno za dokončno ureditev zgornjega sloja površin počakati na odju-go.

O omrežju Širokopasovno omrežje bo zgrajeno v optični izvedbi, v tehnolo-giji FTTH (Fibre To The Home) GPON, kar pomeni, da bo optični kabel potekal vse od izhodiščne točke, t.i. funkcijske lokacije (kjer se omrežje priklopi na glavno hrbtenično omrežje), do končne-ga uporabnika (gospodinjstva oz. poslovnega uporabnika). Do vsakega gospodinjstva in do poslovnih uporabnikov bodo na za-dnjem delu trase potekala štiri optična vlakna. Omrežje bo odprto, kar pomeni, da bo na voljo vsem zaintere-siranim ponudnikom, ki bodo želeli prek njega ponujati storitve, pod enakimi pogoji. Uporabniki/občani se bodo ob priklopu na omrežje lahko sami odločili, katerega ponudnika bodo izbrali, zato bodo imeli na voljo širok nabor storitev in ponudb različnih zainteresiranih operaterjev. Tako zgrajeno omrežje bo omogočalo hitrosti prenosa podatkov

do več Gbit/s, uporabniki pa bodo hitrosti prenosa podatkov iz-birali sami. Za hitrost prenosa podatkov se bodo lahko odločali glede na ponudbe in cene ponudnikov storitev. Kaj morate vi narediti, da si omogočite priklop na širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij v Občini Hrpelje - Kozina?V sklopu projekta je predvideno, da se gospodinjstvom na belih lisah pripelje kabel zračno ali po obstoječi cevi do fasade, in se ga zaključi v zvarni dozi (majhni omarici), ki se postavi na zunanjo ali notranjo stran zidu.Od te omarice, do mesta v hiši ali stanovanju, kjer bo uporabnik imel nameščeno opremo, ki bo služila za povezavo na omrežje (optični modem oz.ONT), mora vsak uporabnik sam poskrbeti za izvedbo optične hišne inštalacije. Hišno inštalacijo uporabniki plačajo sami, in seveda ostane v njihovi lasti. Upravitelje večsta-novanjskih stavb prosimo, da se obrnejo na nas glede pojasnil o izvedbi v takih stavbah.Načeloma velja, da hišno inštalacijo lahko izvede vsak usposo-bljen in ustrezno opremljen inštalater, ki ima izkušnje z optični-mi vlakni, vendar občane opozarjamo na nepravilnosti, ki so se dogajale na drugih projektih, in ki utegnejo povzročiti občanom dodatne stroške. Zato bodoči upravljalec (FMC d.o.o.) občanom priporoča, da od izvajalcev, ki se vam bodo ponujali za izvedbo hišnih inštalacij, zahtevate, da se izkažejo s potrdilom, da so z njegove strani dobili vsa potrebna navodila glede specifičnosti izvedbe.Nezavezujoč seznam možnih usposobljenih izvajalcev je občanom na voljo na občini in neposredno pri ekipah FMC d.o.o. na terenu.Izgradnja sodobnega telekomunikacijskega omrežja je za vse sode-lujoče občine velika pridobitev. Uspešno sodelovanje med izvajal-cem del, Občino Hrpelje-Kozina in občani naj bo vodilo za uspešno realizacijo tega dolgoročnega razvojnega projekta. Projekt se izvaja za dobrobit občanov in izvajalci bodo resnično veseli vsakega pozitivnega sodelovanja z lokalno skupnostjo. Lepa hvala vsem sodelujočim za trud!Dodatne informacije so na voljo pri odgovornem za projekt na Ob-čini Hrpelje-Kozina: Andrej Bolčič, e-naslov: [email protected]

FMC d.o.o.

Članek ni bil lektoriran.

VARNO NA POTI V ŠOLO IN DOMOVMed Miklavžem in Božičkom sta učence prvih razredov OŠ DBB Hrpelje obdarila tudi predstavnika naše Policijske postaje Ko-zina, in sicer v okviru preventivne akcije »Varno na poti v šolo in domov«. Potekalo je več dejavnosti, med temi pa je bila ena namenjena tudi najmlajšim učencem, ki so letos stopili v prvi razred. Policista Zoran Andjelič, vodja policijskega okoliša, in Iztok Cah, pomočnik komandirja, sta poskrbela, da so bili na-grajeni prav vsi. Najbolj pridni, ki so pravilno pobarvali in odgo-vorili na vprašanja na zloženki, pa so prejeli lepe nagrade. Z ak-cijo želi ministrstvo za notranje zadeve osveščati že najmlajše o pravilni poti v šolo, prečkanju ceste, semaforju, kar so osnovne stvari za pravilno vedenje v prometu.

Ester Mihalič


JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012 aktualno aktualno/med ljudmi

Pristop je zasnovan na preprostosti in enostavnosti posredo-vanja sporočil ter praktičnem delu (priprava jedi, prehrambena piramida, naložena z živili, zdrav krožnik in enote prikazane z živili, razstava zdravih jedi, merjenja dejavnikov tveganja, test hoje …). Vsebine delavnic sproti prilagajamo tako udeležen-cem kot potrebam posamezne skupine in okoljskim značilno-stim.

V času dosedanjega izvajanja projekta smo zaznali, da je dru-ženje najmočnejši socialni faktor, ki je povezoval in motiviral ljudi, najprej k visoki udeležbi, kasneje pa so kot posledica na-stale tudi skupine za samopomoč na področju telesne aktiv-nosti (pohodi, telovadba, kolesarjenja), skupni vrtovi zelišč in različnih sadnih in zelenjavnih vrst ter postopni rezultati spre-minjanja in izboljšanja življenjskega sloga in skrb za kvaliteto življenja in lastno zdravje.

Ne bojte se sprememb, opuščanja starih navad in zdravega na-čina življenja! Pridružite se nam! Ne bomo ničesar spreminjali in prepovedovali! Naše delo temelji na spoznanju, da spre-membe nastajajo počasi, saj se najprej rodi želja ali potreba po spremembi. Nato se seznanjamo o pozitivnih posledicah spre-memb. V našem primeru je to pomen zdravega načina življenja in razumevanje škodljivosti razvad. In šele, ko začnemo misliti na spremembo, jo skozi različne faze in stopnje lahko začnemo živeti s postopnim spreminjanjem življenjskega sloga in opu-ščanjem nezdravih ustaljenih navad in razvad. Program »Živi-mo zdravo« se ne osredotoči na negativne posledice in teža-ve, ki jih prinašajo spremembe. Saj smo obljubili: nič ne bomo spreminjali, prepovedali; vas le vabimo k udeležbi, aktivnemu pristopu in seznanjanju o pomenu zdravja. Spoznali bomo, da je pri ohranjanju in krepitvi zdravja najuspešnejša in najpo-membnejša aktivna vloga posameznika. Ostalo bo šlo samo po sebi … In tako bo tudi sprememba postala nekaj lepega, vzpodbudnega, nekaj, kar ne povzroča obremenitev in skrbi. Če pa vas še nismo prepričali, naj dodamo, da je ves projekt za vas brezplačen, zato

PRIDRUŽITE SE NAM NA 1. DELAVNICI PROJEKTA »ŽIVIMO ZDRAVO«

V TOREK, 31. JANUARJA, V KS GRADIŠČE PRI MATERIJI OB 18. URI.

V UVODNEM DELU DELAVNICE BOMO PREDSTA-VILI PROGRAM Z NAČRTOM AKTIVNOSTI. GLAVNI DEL DELAVNICE PA BO NAMENJEN DEJAVNIKOM TVEGANJA ZA SRČNO-ŽILNE BOLEZNI z zdravnico

Andrejo Vinšek Grilj iz ZD Ilirska Bistrica.

Kratka predstavitev nadaljevanja programa:• 14. februar – meritve dejavnikov tveganja z analizo

telesne sestave in meritvami holesterola, krvnega slad-korja in pritiska,

• 28. februar – vse o raku s preventivnimi programi nam bo predstavila zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, specialistka citopatologije iz SB Izola in predsednica Obalnega društva za boj proti raku,

• 13. marec – trening mišic medeničnega dna z mag. Da-rijo Šćepanović in Lidijo Žgur, obe dipl. fizioterapevtki iz UKC Ljubljana,

V marcu pa bo tudi prijetno dišalo, ko bomo spoznavali zdrav način prehranjevanja in kuhali …

Vse delavnice se pričnejo ob 18. uri v prostorih KS Gradišče pri Materiji in so za udeležence – prebivalce bližnjih in tudi odda-ljenih krajev – popolnoma neobvezujoče in brezplačne.

DO SNIDENJA VAS V IMENU IZVAJALCEV DELAVNIC IN SODELAVCEV LEPO POZDRAVLJAM!

Nevenka Ražman, regijska koordinatorka projekta »Živimo zdravo«

Na Šilentabor, 16. 10. 2011

Delavnica kuhanja, KS Košana, 22. 12. 2011

NAŠE »KORENIKE« Nedvomno imamo prave zglede za pravi način življenja le korak od nas: v lan-skem letu je 90 let življenja praznovalo kar 9 starostnikov iz naših krajev: čisto na začetku leta Marija Čebohin iz Rodi-ka, marca Jožef Rudež iz Klanca, julija so praznovali v Vrhpoljah in Obrovu: Mari-ja Abram in Marija Valenčič, na jesen sta 90. leto dopolnili Jožefa Race iz Rodika in Alojz Stančič iz Gradišice, zadnje dne-ve leta 2011 pa še Marija Babuder iz Ro-dika in Ana Šturm iz Gradišča. Letos pa je visok jubilej prva zaokrožila Olga Černe-tič iz Brezovega Brda. Župan Zvonko Benčič Midre slavljence rad obišče, vendar pa lani ni uspel priti do vseh. To bomo vsekakor popravili in z voščili obiskali prav vse. Saj, le kje se naj-de toliko skromnosti in življenjske mo-drosti, kot prav pri naših pranonah in pranonotih!?

Marija Babuder in Jožefa Race

V zadnjih tednih je župan voščil trem Ro-dičankam, pri čemer se mu je pridružil tudi predsednik KS Vili Sluga. Družno smo nazdravili Mariji Babuder, ki je bila rojena 12. 12. 1921, in Jožefi Race, ki jo bolje po-znamo kot Pepino, rojeno 30. 10. 1921. Marija je po rodu Rodičanka in tudi poro-čila se je s sosedom iz domače vasi, tako vse svoje življenje živi v Rodiku. Najprej je bila Race, Krnelova, zdaj pa je Babuder, Povščeva. V zakonu sta se jima rodila hči Neva in sin Željko, ima tudi eno vnukinjo Heleno. Jožefa pa je v Rodik prišla iz Trsta. Rodila se je in otroštvo preživela pri sv. Jakobu. Njena mama je bila po rodu s Kovčic, oče pa Tržačan. Leta 1946 se je pri-ženila k Linčevim v Rodik. Bistri um jo je vedno vodil skozi življenje in še danes je pogovor z njo prijetno druženje. Svoja ši-roka obzorja in čut za skupnost ter življe-nje nekdaj je vedno prenašala tudi na hčer Neda in sina Edija, znanega zboro-vodjo in kulturnega delavca. Ko se je Pe-pina priženila, je bila v hiši gostilna, velika kmetija in močna družina. Gostilna je de-

lala vse do 1952, sedaj na njena stara leta, pa vnuk Jernej nadaljuje tradicijo. Poleg Jerneja ima še vnuka Primoža, ter od ne-dolgo dva mala pravnuka.

Jožefa Medved

V prvih dneh januarja smo obiskali še Jo-žefo Medved, Pepco Pečkovo. Rodila se je v Rodiku in se poročila s Sloparcem, vete-rinarjem Cvetom Medvedom. V svoji dru-žini je bila peta od sedmih otrok. Danes so živi še trije, ona in dva mlajša. V zako-nu so se jima rodili trije otroci: Žarko, Er-nest in Saša. Ima šest vnukov in tri prav-nuke. Pepca je vedno zajemala življenje z veliko žlico. Kot dolgoletna trgovka v Ro-diku je poznala vse in se z vsemi razume-la. Pri 56-ih se je naučila igrati harmoniko, prva je odprla ples in zadnja je odšla s plesišča. Z 72-imi leti se je povzpela na Triglav in bila v Las Vegasu na potovanju. Marsikaj bi imeli povedati o njej, najbolj nalezljiva pa je njena vedrina.

Ana Šturm

Tik pred novim letom, 28. decembra, je 90. leto življenja praznovala Ana Šturm, Lombačeva iz Gradišča. V Gradišče se je priženila iz Istre, iz Tinjana pri Pazinu, kjer ima še tri leta mlajšo sestro. Moža Stankota je spoznala na delu na Reki. Leta 1950 sta se poročila in potem je Ana ostala doma, saj so vedno imeli veliko kmetijo in tudi otroci so prihajali na svet. Štirje. Eno hči je zgodaj izgubila, letos mineva 40 let od prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje. Rodili so se

štirje vnuki. Lombačevi imajo konje še danes, katerih so zagotovo najbolj veseli trije pravnuki.

Olga Černetič

Zadnji obisk do izdaje glasila je bil na Brezovem Brdu. Tam je praznovala naj-starejša vaščanka Olga Černetič. K Členskim se je priženila od sosedovih in se prej pisala Gustinčič. Vesela po naravi in bistre glave je radostno priča-kala obisk župana, vendar pa mu pri tem ni pozabila omeniti problemov in ga prosila, da se uredijo nevarni odseki ostre in strme ceste na Brezovo Brdo. Olga namreč rada vidi svojih šest vnu-kov in sedem malih pravnukov, a se zanje boji, ko se vzpenjajo v vas. Žu-pan je bil s problemom že seznanjen in je obljubil pomoč. Olga se je poročila kmalu po vojni, leta 1947, s sosedom Ivanom ali Janezom, kot so ga klicali. Rodili so se jima trije otroci: Neva, Mi-lojka in Savo. Zanimivo je, kako so obi-ski čilih starostnikov navdihujoči. Kljub devetim desetletjem življenja ti ljudje živijo in uživajo (kolikor jim pač zdrav-je dopušča) v sedanjem trenutku. To bi moralo biti današnjim generacijam re-snično za zgled. Se pa Olga spomni druge svetovne vojne, v kateri je bilo Brezovo Brdo požgano. Tudi sama je bila pred tem napadom v veliki nevar-nosti. Nemci so pri njih odkrili nekaj streliva in so Olgo, skupaj še z enim de-kletom, hoteli obesiti. Pripravili so že vrv in ju prignali na sredo vasi. Tisti tre-nutek so po vasi pripeljali še zavezane-ga ujetega partizana. Olga in prijatelji-ca sta izkoristili trenutek gneče, se pomešali med ljudi in ušli v gozd, kjer sta se skrivali. Čez nekaj mesecev pa so ji Nemci za domačo hišo ustrelili očeta. Olga je bila najstarejša in je imela še pet bratov.

Ester Mihalič


JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012 med ljudmimed ljudmi

HUMANITARNA GESTA PODJETJA UNICAF ŽE ČETRTO LETO Domače podjetje Unicaf, ki je s prodajo kave vodilno na sloven-skem trgu, je že četrto leto zapored Bolnišnici Sežana podarilo dobrodelna sredstva v vrednosti 3.000 evrov. Iz rok direktorja Unicafa Tomaža Miliča je simbolični ček prevzela direktorica bolnišnice mag. Silvana Šonc. S sredstvi bodo nabavili novo opremo.Pražarna Cremcaffe je bila ustanovljena leta 1951 v Trstu. Že od samega začetka je bila proizvodnja usmerjena v kavne mešani-ce visoke kakovosti. Pred dvajsetimi leti pa so pražarno in s tem tudi trgovino s kavo razvili tudi v Sežani. Pri tem je vodilno do-mače podjetje Unicaf, ki ga že od samega začetka vodi Tomaž Milič. Ob tej priliki je povedal: »Kot uspešno sežansko podjetje smo se odločili donirati sredstva lokalni bolnišnici in njenim upo-rabnikom. Uspešno poslujemo, čeprav se spopadamo tudi s teža-vami, ki pa jih uspešno rešujemo. Ob praznikih smo se spomnili in že četrto leto zapored darovali sredstva v dobrodelne namene predvsem domačega prebivalstva«. Letošnje dobrodelne odločitve domačega podjetja se je sežan-ska bolnišnica z direktorico mag. Silvano Šonc zelo razveselila. V bolnici je namreč zaposlenih 136 delavcev, s širitvijo doseda-njih bolnišničnih dejavnosti in prevzemom novih nalog pa so v zadnjih petih letih odprli še 40 novih delovnih mest, kar je za sežanski prostor veliko. Prav sedaj poteka temeljita generalna obnova stavbe, obnova bolnišničnega oddelka in vodovodne

napeljave. Menjali bodo okna in vrata, posodobili klimatske naprave, preselili ambulantni del, spremenili vhod idr. Investi-cijska vrednost zastavljenih del znaša 4 milijone evrov. Slovesno predajo simboličnega čeka so pospremili tudi vodilni zaposleni v bolnišnici, ki so ob koncu nazdravili s kvalitetno kavo, ki jo ponuja domače podjetje Unicaf.

Olga KnezFoto: Olga Knez

OOZ SEŽANA OB KONCU LETA PODELILA JUBILEJNA IN POSEBNA PRIZNANJA

V petek, 2. decembra, je OOZ Sežana organizirala tradicionalno prireditev ob koncu leta, na kateri je članom podelila jubilejna priznanja. Svečana podelitev je potekala v veliki dvorani Koso-velovega doma. Poleg jubilejnih priznanj je zbornica podelila tudi posebna priznanja obrtnikom in podjetnikom z namenom zahvale oziroma nagrade za nadaljnjo vzpodbudo za aktivno poslovno udeležbo v zbornici ter za dosežke na področju obrti in podjetništva.Med prejemniki jubilejnih priznanj je bilo 25 članov, ki beležijo 10-letni jubilej, in sicer: Barone d.o.o., Vladimir Čepar, Simon Ja-godič, Miran Kocjan, Martina Konjc, Dževdet Leković, Matjaž Lindič, Tom Mohorčič, Zahid Porčič, Peter Prosen, Idriz Tulek, Kvirin Vatovec, Mirjan Višnjevec, A&M Agrocvet, proizvodnja in trgovina d.o.o., Avtocenter Tavčar trgovina in storitve d.o.o., Matevž Čuš, Andrej Filipčič, Milan Gulič, Suljo Junuzović, Opti-

mal d.o.o., Viktor Pračuk, Snovtex proizvodnja, storitve, trgovi-na d.o.o., Tjaša Škapin, T&P Cars, proizvodno podjetje d.o.o., in Damjan Terčon. Za 20-letni jubilej je jubilejna priznanja prejelo 29 članov, in si-cer: Milan Benčina, Stanislav Čič, Radovan Glumac, Milan Godi-na, Žarko Gulič, Ivo Marić, Ivan Ravbar, Aljana Ražem, Darja Ste-pančič, Danilo Taradi, David Tavčar, Enes Tulek, Bogdan Valenčič, Slavko Vitez, Branko Abram, Edi Fabjan, Suzi Ivančič, Karnis d.o.o., Erika Kljun Peric, David Kobal, Franko Koritnik, Marija Mahnič, Mavrostik d.o.o., Andrej Perhavec, Pika tekstilna proi-zvodnja in trgovina d.o.o., Silvacommerce d.o.o., Matjaž Tašič, Jožica Trost in Valentin Vatovec.Prejemniki priznanj za 30 let uspešnega dela v obrti in podje-tništvu pa so: Aleas, proizvodnja in trgovina d.o.o., Silvo Fran-kič, Mirko Korva, Marija Perhavec, Herman Štok in Gradbeni-štvo Babič d.o.o.

Posebno pisno priznanje za aktivno delo v zborničnem sistemu so prejeli JERNEJ BORTOLATO iz Pliskovice, dr. STANISLAV REN-ČELJ iz Sežane, MATJAŽ LINDIČ iz Sežane in ADRIJAN MASTEN iz Tomačevice. Priznanje za kakovost izdelkov, storitev in inova-torske dosežke v obratovalnicah in podjetjih pa so prejeli: RA-DOVAN GREGORČIČ iz Sežane, ROBOTINA D.O.O. iz Hrpelj, MARKO PRUNK iz Lokve in KAMNOSEŠTVO TAVČAR - Janko Tav-čar iz Povirja. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo.Prireditve se je udeležila tudi dr. Ljubica Jelušič. S svojim nasto-pom je prireditev popestrila glasbena skupina Donald Trumpet iz Divače. V nadaljevanju večera so si obiskovalci, ki so letos na-polnili dvorano do zadnjega sedeža (več kot 500), ogledali predstavo Poslednji termina(l)tor v mojstrski interpretaciji Bori-sa Kobala in Gojmirja Lešnjaka Gojca. Po prireditvi je bila prilo-žnost tudi za druženje in klepet.

Marija R. ŠikFoto: Bogdan Macarol

Prireditve se je udeležila tudi dr. Ljubica Jelušič

Letošnji prejemniki jubilejnih in posebnih priznanj

EKO KOTIČEKV maju 2012 se bo v Občini Hrpelje - Kozina pričela vsakoletna akcija zbiranja nevarnih in kosovnih odpadkov. Občani boste o kraju in času zbiranja teh odpadkov pravočasno obveščeni z obvestilom na dom. Ker v vaši občini deluje Zbirni center za individualni dovoz odpadkov, ki se ga nekateri občani pridno poslužujete, vam kosovnih in nevarnih odpadkov ni potrebno do pričetka akcije hraniti doma. Take odpadke lahko vse leto sproti oddajate v Zbirnem centru Hrpelje – Kozina na vhodu v OIC Hrpelje.

Urnik Zbirnega centra Hrpelje - Kozina:TOREK: od 14h do 17hČETRTEK: od 9h do 13h

1. IN 3. SOBOTA V MESECU: od 9h do 13h

V nadaljevanju vam predstavljamo nekatere zbrane podatke za leto 2011, ki se nanašajo na vaš Zbirni center. Občani Občine Hrpelje - Kozina ste tudi v preteklem letu vestno prinašali odpadke na Zbirni center, česar se veselimo tudi na Komunalnem stanovanjskem podjetju d.d. Sežana. V navedenem obdobju smo na Zbirnem centru zabeležili 599 prejemov odpadkov. Na tak način smo v vašem centru pobrali 97.380 kg odpadkov. V povprečju smo vsak mesec na centru zabeležili 50 dovozov, največ septembra (61) in novembra (63), najmanj pa junija (30) in decembra (41). Pri pregledu zbranih odpadkov smo ugotovili, da je bilo pripeljanih največ kosovnih odpadkov, kovine, lesa in plastične embalaže. V spodnji tabeli vam predstavljamo še nekatere druge podrobnosti iz leta 2011.

VRSTA ODPADKA ZBRANE KOLIČINE V KG

Plastična embalaža 9.920

Papir 500

Steklo 3.000

Kosovni odpadki 29.260

Kovine 19.720

Les 21.220

Gume 920

Nevarni odpadki 920

Hladilniki 7.840

Elektronske naprave 3.560

Izrabljen tekstil 520

SKUPAJ 97.380

Želimo, da bi v letošnjem letu Zbirni center obiskali še v večjem številu in s tem poskrbeli za pravilno odstranitev teh odpadkov.Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana

Komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Sežana


JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012 med ljudmi med ljudmi

FRANCOZI OBISKALI KRAS IN BRKINEObčina Sežana že več let sodeluje s pobrateno Občino Montbri-son iz Francije, in tako se je porodila ideja, da bi sodelovali tudi pri mednarodnih projektih. Prav zato je LAS Krasa in Brkinov, ki deluje pod okriljem Območ-ne razvojne agencije (ORA) Krasa in Brkinov, v času od 12. do 14. decembra lani gostil tri predstavnike iz francoskega LAS-a Loire Forez. Namen obiska je bila predstavitev dela obeh LAS-ov, ogled dobrih praks pri nas in pogovor glede možnosti sodelovanja pri projektih.Prvi dan so se gostje udeležili zaključne prireditve projekta »Pro-mocija Brkinske sadne ceste« na Dujčevi domačiji v Škofljah. Drugi dan so po sestanku na sežanski občini in predstavitvi odšli na te-ren, da so v praksi spoznali, kako je pri nas. Obiskali so turistično kmetijo Izidorja Škerlja v Tomaju, kjer so si pred kosilom ogleda-li kmetijo, nato so se zapeljali do Dutovelj, kjer jim je Boris Lisjak pripravil degustacijo vin in ogled kleti. Da so spoznali tudi naše podzemlje, so se odpeljali do Divaške jame in uživali v njeni lepoti. Naslednji dan so se odpeljali v Brkine. Obiskali so sadjarsko kme-tijo Igorja Šiškoviča v Slivju, kjer so si ogledali žganjekuho in imeli možnost poskusiti različna žganja, kise, jabolčno vino, likerje in ja-bolčni sok. Iz Slivja so odšli na Tatre na ekološko kmetijo Mahne. Roman jim je razkazal hlev, sirarno, žago in jim predstavil delo na kmetiji. Po pokušini odličnih sirov so se gostje iz Francije poslovili

in se polni lepih vtisov odpeljali proti Sežani in nato proti Franciji.Andrej Samec iz Ore Krasa in Brkinov je bil ves čas z njimi in pravi, da so bili navdušeni nad našim delom v LAS-u Krasa in Brkinov, pa tudi nad kraji, kmetijami in gostoljubnostjo, zato upajo, da bo prišlo tudi do sodelovanja v kakšnem projektu.

Milena Štolfa

PREDSTAVITEV MLADINSKE SEKCIJE OBČINE HRPELJE - KOZINA

Kdo smo?Sekcijo sestavljamo mladi, ki si želimo biti aktivni na področju športnih, izobraževalnih in kulturno-zabavnih vsebin. Zasledu-jemo predvsem en cilj: delati dobro za člane skupine in sku-pnosti, v kateri živimo.Kakšne so naše trenutne aktivnosti?Maja 2010 smo pričeli z obnovo mladinskih prostorov v nekda-nji Lesogradovi menzi. Delom se je pridružilo veliko posame-znikov in posameznic, ki s svojim prostovoljnim delom tlaku-jejo pot do novih mladinskih prostorov, za katere upamo, da bodo postali prostor srečevanja in rojevanja novih idej.V maju nam je po dolgih letih uspelo obuditi Blagovno hišo na Kozini, v kateri smo pripravili koncert Tinkare Kovač. V vročem juliju smo v nekdanjem ponosu naše občine pripravili dva kon-certna dogodka.Decembra smo še naprej obnavljali prostore na Lesogradu, kjer smo se naučili predvsem, kako se postavljajo ploščice in polagajo tlaki. Poleg tega smo priredili Predbožični koncert s skupino Kingston ter večer »stand up komedije« v hrpeljskem kulturnem domu. S kom sodelujemo?Zagnanost mladih in naklonjenost skupnosti, v kateri delu-jemo, nam daje zagon za naše nadaljnje aktivnosti. Glede na specifičnost okoliščin se srečujemo s posamezniki, organizaci-jami in podjetji, ki so nam do sedaj vedno priskočili na pomoč.

Največjo podporo pri izvedbi dogodkov nam dajeta Občina Hrpelje - Kozina in Klub študentov Sežana, v katerega so včla-njeni tudi študentje iz naše sekcije. Ob strani nam stojijo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Materija, Zavod za gasilno in re-ševalno službo Sežana, Elektro Primorska s svojo izpostavo v Hrpeljah, podjetje Tuš in podjetje Godina d.o.o. Na tem mestu bi se radi zahvalili tudi našim starejšim podpornikom (staršem in znancem), ki nam s svojim znanjem in izkušnjami vedno sto-jijo ob straniKako se lahko pridružiš?V mladinsko sekcijo se lahko vključijo vsi mladi in mladi po srcu ne glede na status (zaposleni, študentje, dijaki itd.).Pridruži se tudi naši skupini »Mladinska sekcija Hrpelje - Kozi-na« na Facebooku ali pa piši na e-naslov: [email protected].

Vsem mladim, ki so študentje ali dijaki, priporočamo, da se včlanijo v Klub študentov Sežana, ki deluje tudi na področju naše občine in svojim članom nudi številne ugodnosti. Klub poziva vse študente iz naše občine, da se včlanite in po želji tudi aktivno delujete pri delovanju kluba, kajti le tako bodo v Klubu študentov Sežana najbolje zastopane potrebe in želje mladine iz naše občine.

Vasja Ivančič

SPOZNAJMO KRAŠKEGA OVČARJAV januarju sta bili na ogled fotografska razstava Matjaža Zu-panca in slikarska razstava Blaža Vehovarja, ki sta nam predsta-vili edino mednarodno priznano avtohtono pasmo – kraške-ga ovčarja. Otvoritev razstave smo pospremili s simpatičnim večerom, namenjenim kraševcu. Vlogo gostiteljice večera je prevzela Tinkara Kovač, ki je prek klepeta s svojimi gosti občin-stvu predstavila pasmo skozi različne vsebine. Tako smo gosti-li Miroslava Zidarja, avtorja novo izdane knjige Kraševec, ki je dolgoletni kinolog in poznavalec pasme. Blaž Vehovar, slikar in eden izmed pobudnikov nastanka nove knjige, nas je popeljal skozi svoje ilustracije, s katerimi je opremljena knjiga, gosti pa so se skozi večer kar vrstili. Mojca Emeršič, predsednica Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije (DLVKOS), je predstavila tudi projekt ponovnega oživljanja vloge pastirja pri kraševcih. Na koncu nam je uvodne stavke v dokumentarni film »Slovenija, domovina kraškega ovčarja«, ki smo si ga ogle-dali ob koncu uradnega dela, povedal tudi sam režiser doku-mentarca Rudi Križanič. Ves trud, ki je bil vložen v prireditev, saj so bili naši gostje iz cele Slovenije in jih ni bilo lahko dobiti na en dan vse na kup, pa je bil poplačan, ko je osrednja dvorana Kosovelovega doma po-kala po šivih. Čeprav je sedež društva DVLKOS v Mariboru in je kraševcev še največ na Štajerskem in okrog Ljubljane, pa ima-mo na Krasu kar nekaj zagnanih članov društva, ki vam zadnja leta svoje kraševce predstavljajo na Sežanskem občinskem prazniku in na dnevih Kobilarne Lipica. Vse, ki bi želeli o pasmi

več informacij, vabimo, da stopite v stik z Mojco na e-naslovu: [email protected] ali na GSM: 041 821 039. Za sodelo-vanje pri organizaciji prireditve pa se v imenu društva DLVKOS zahvaljujemo Kosovelovemu domu Sežana.

Mojca Vojska

JSKD OI SEŽANA – VRTILJAK LJUBITELJSKE KULTURE»Ne dopustimo poteptati v smeti

milega materinega jezikater starih slovenskih šeg in navad.

Ljubimo svojo domovino, ljubimo svojo materino besedo.«

S popotnico Antina Martina Slomška v mislih, smo stopili na vrtiljak ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki se bo vrtel in zaznamoval kultur-no dogajanje v naši domovini, evropski prestolnici kulture.Naš vrtiljak se že od nekdaj vrti in sooblikuje kulturno življenje v po-sameznih krajih. Na njem smo vsi, ki pojemo, plešemo, igramo, riše-mo, pišemo in nam je mar tudi za stvari, ki so jih na vrtiljaku kulturne dediščine ustvarjali že naši predniki. Z novim letom nov zalet, saj ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem energije nikoli ne zmanjka.V novo leto, ki nas že tesno objema, se bomo 24. januarja zavrteli z otvoritvijo likovne razstave kraških in brkinskih likovnikov amater-jev v KD Hrpelje, nadaljevali s Srečanjem plesnih skupin v Kosovelo-vem domu v Sežani 29. januarja in se zavrteli kulturnemu prazniku o objem, ko bomo 12. februarja v vaškem domu v Kobjeglavi zaigra-li na pihala in trobila na srečanju Kraških godb. Primorska bo pela vso pomlad in sledile ji bodo revije otroških in mladinskih pevski zborov NAŠA POMLAD, Festival mlade literature URŠKA, srečanje folklornih skupin, srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, srečanja gledaliških skupin, literarna in likovna srečanja in še kar nekaj drugih ljubiteljskih dogodkov se nam obeta. Pri tem nam pomagajo vsi, ki kakorkoli prispevajo k razvoju in ohra-njanju statusa kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Sežana.

Ker se v letošnjem letu izteka mandat članom Sveta območne iz-postave JSKD OI Sežana, kateremu je nekaj več kot štiri leta zelo uspešno predsedovala gospa Breda Filipovič, se vsem v imenu vseh akterjev kulturne ljubiteljske ponudbe zahvaljujem za moralno podporo in velik prispevek k urejanju formalno pravnega statusa izpostave. Hvala vsem županom, svetnikom, in vodjem kulturnih področij za podporo, saj so časi, ko je zelo lepo in prav, da svetle misli potolažijo skrbi in ljudi.

Vladislava NavotnikJSKD OI Sežana

Fotka kultura:Fotografija Irene Požar s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo septembra 2011 v Škocjanu.



ZAKAJ SPLOH MISIJON?V letaku, ki je prišel ob božiču po pošti, smo se lahko se-znanili s tem, kaj je misijon: povabilo, da bi se v desetih dneh v drugi polovici oktobra vsak vprašal, kaj storim v dobro sebe in bližnjih oz. družbe, v kateri živim, za veru-jočega pa še glede odnosa do Boga. Začeti torej pri sebi, da bo tako tudi družba, v kateri živim, boljša. Sodobna družba prinaša veliko izzivov. V začetku novega koledar-skega leta si zaželimo srečo in to največkrat povežemo z vrednoto zdravja, predvsem telesnega. Trpljenje in bole-čina nista zaželeni, a če se človek s tem sooči in sprejme, zagotovo daje svojemu življenju večjo polnost. V vedno bolj negotovih razmerah postaja močno prisotna želja po varnosti. V časih gospodarske recesije, ki v bistvu izvira iz moralne in duhovne osiromašenosti, pa želja po bolj pravični in socialni družbi, kjer bo človek s svojim dosto-janstvom pred dobičkom in bogastvom. V skrbi za dobro-bit otrok in mladih bo potrebna predvsem dobra vzgoja z ustreznimi zgledi. Vzgoja, kjer bo tekmovanje podre-jeno solidarnosti in medsebojni podpori, kjer bo uspeh povezan s hvaležnostjo za talent in v skupno dobro, se pravi pripravljenost deliti z drugimi. V vsakega človeka je postavljena globoka želja po ljubezni: da bi bil ljubljen in da bi ljubil. A izkušnja kaže, da se človek lahko moti v svojih predstavah o ljubezni in sreči. Zato je potrebno stalno preverjanje, pomemben je napor in vztrajnost za bolj kvalitetno življenje. Na zdrave občečloveške osnove lahko svoje doda tudi vera. Vera ni zgolj formalnost, niso samo papirji, ki sicer res dokazujejo krst, birmo, cerkve-no poroko – treba je tudi živeti iz vere. Tudi ni vera stvar neke poljubnosti, kjer se jemlje samo tisto, kar ugaja, in zavrača tisto, kar ni prijetno in všeč. Vero je treba vzeti v celoti, da je smiselna. Vera je kot ponudba za bolj kvali-tetno in osmišljeno življenje. Katoliška vera predlaga 10 božjih zapovedi kot smernice za bolj kvalitetno življenje. Vsakdanja molitev pomeni zato klicanje dobrega, je pro-šnja za mir, vir moči, da lahko človek dela dobro v življe-nju. Tako se krepi vera kot odnos do Boga in doživi svoj vrh pri nedeljski sv. maši v povezanosti z drugimi. Ostale zapovedi, ki so v skupno dobro, poudarjajo vrednoto dru-žine, spoštovanje vsakega človeka in njegovega življenja od spočetja do smrti, spoštovanje človekovega dostojan-stva in trud za mir, potem pravilno vrednotenje spolnosti in zakonskega življenja, spoštovanje lastnine drugih, trud

za pravično delitev dobrin in za solidarnost, odgovorno opravljanje svojih dolžnosti, sooblikovanje življenja v do-movini, občini, na vasi, skrb za skupne dobrine, za živali in okolje, iskrenost in kar je temu podobnega. Tu lahko veliko pomagajo različne oblike posta, ki je trud za obvla-dovanje svojih neurejenih strasti inpretiranih želj. Dejstvo, da kristjani nismo vedno dovolj zavzeti za te smernice, nagiba k priznanju grešnosti in zato potreba po pogostni sv. spovedi, prav tako pa k izo-braževanju in razgledanosti glede vere. Trpljenje in bole-čine so sestavni del človekovega življenja. Simbol vere je križ: kajti smisel vere je osmišljanje trpljenja, v luči življe-nja Jezusa Kristusa. Trpljenje samo zase vodi v uničenje, a z vidika večnosti dobi svoj pravi pomen. Ni strahu, da bi bil v javnem življenju spregledan kdo, ki iskreno živi iz vere. Zgledi vlečejo in se vedno kažejo na dolgi rok. Upra-vičen je strah, če se nekdo skuša v družbi uveljavljati s po-močjo vere, a ne živi iz vere. Kaj bo torej uspeh misijona? Odvisno od vsakega posebej, kaj želi storiti za svoje in za skupno dobro. Začeti pri sebi, pometati pred lastnim pra-gom in potem svoje talente deliti z drugimi, da pomagam ustvarjati boljše okolje, v katerem živimo. Niso za vsako ceno pomembni vidni rezultati, niti številčnost oz. kvan-titeta – videz namreč vara. Pomembna je dobrota, spreo-brnjenje, vztrajnost in kar je temu podobnega, skratka v tem je kvaliteta.

Iztok Mozetič, župnikVir: Pod Slavnikom, 15. 1. 2012

PLANINSKI IZLET V NEZNANOV sončni decembrski nedelji smo se člani PD Brkini in ljubitelji pohodništva podali na »izlet v neznano«. Zaradi novo zapadle-ga snega smo izbrali toplejše kraje in se odločili, da raziščemo slikovito neokrnjeno naravo ob slovensko-italijanski meji. Pot smo začeli pri cerkvi Sv. Elije v Mihelah in nadaljevali po maka-damski cesti, ki je bila do leta 1959 proga železnice Trst–Hrpelje, mimo vasi Draga, skozi v skalo vklesane tunele in nasipe in nato po odcepu, ki se strmo spušča proti zaselku Botač. Med potjo po soteski Botač proti dolini Glinščice smo si ogledali ostanke starih mlinov za sol, začimbe in žitarice, starorimski vodovod, ki je oskrboval Trst z vodo, in se razveselili ob pogledu na cvetoče zvončnice. Po lepo urejeni poti vzdolž potoka Glinščica, ki je edi-ni površinski vodni tok tržaškega Krasa, se nam je kmalu odprl pogled na slap Supet. Povzpeli smo se tudi do cerkve Sv. Marije na Pečah in naprej do urejenega počivališča, kjer smo si privoščili

malico. Še nekaj minut hoje nas je ločilo do planinskega doma v Boljuncu in krajšega postanka pred vzponom na desni breg potoka proti razgledni točki pri Zabrežcu. Tam smo se nagradi-li s čudovitim razgledom na Trst, morje in prehojeno pot skozi dolino. Priključili smo se na urejeno kolesarsko-sprehajalno pot visoko na pobočju in se vračali skozi vas Draga mimo nekdanje šole in železniške postaje proti Mihelam. Druženje smo zaključili s predavanjem o varstvu gorske narave in spoznavanju rastlin-stva v našem kraju (Marjeta Dajčman) ter o pomenu lovstva in planinstva v sožitju z živalmi (Jana Jurič).Prijeten nedeljski izlet smo zaključili z dogovorom o nasle-dnjem srečanju na »tradicionalnem« ponovoletnem pohodu na Slavnik.

Mateja MaganjaFoto: Mateja Maganja

V OCIZLI NOV HOSTELProjekta se je lotila mlada Ocizlanka Jana Jurič, z željo ustvariti si svoje delovno me-sto na področju turizma, ki jo že od nekdaj zanima. Predvsem pa se je ideja izobliko-vala v času študija, kjer se je usmerila prav na turistično področje in zdaj pripravlja diplomo (je tik pred zagovorom diplom-

ske naloge) z naslovom »Turizem v Občini Hrpelje - Kozina«. V čudovito vas Ocizla, locirano med morjem in Slavniškim pogorjem ter obdano z jamskim sistemom, Krajinskim par-kom doline Glinščice in še marsičim, je umestila hostel in ga poimenovala: »Ociski raj«. Hostel Ociski raj je zrasel na njenem domu in je tako dru-žinski hostel s karakterjem, ki vsebuje tudi nekaj detajlov iz časa socializma. Lahko bi rekli, da je na temo »dobrih starih časov«. Tako so recimo sobe poimenovane po slovenskih nealkoholnih pijačah, ki so oblikovale svojo blagovno znam-ko pred letom 1990, kot Cockta, Radenska, Jupi, Jelšanka in Pingo in so (stenske poslikave so še v nastajanju) v stilu teh pijač tudi opremljene. Ne manjka ostalih elementov iz časa socializma, kot so gramofon, radio, družabne igre, oznaki za

WC: Smrkec in Smrketa, ter drobni inventar, ki te popelje v tiste čase. Jana ima še veliko idej. Rada bi združila prostor za prenoči-šča z nekakšno turistično točko s turističnimi informacijami, ponudila izdelke in spominke iz naših krajev, namestila bo premično stojnico, kjer se bodo prodajale ustekleničene slo-venske pijače in še veliko podobnih zamisli, ki bodo rasle z življenjem hostla.V hostlu lahko v petih sobah prespi naenkrat 26 ljudi. Zju-traj imate na voljo obilen zajtrk in na razpolago so družabni prostor z računalnikom in internetom, družabne igre, knji-ge, televizija ter seveda kuhinja za lastno pripravo obrokov. Lahko pa si izposodite kolo ali pa vas na izlet odpeljejo kar z organiziranim prevozom.

Telefon: 040 874 745E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.hostel-ocizla.si

Ester Mihalič

DOBRODELNI TURNIRV Hrpeljah so prijatelji - soigralci pripravili veteranski malo-nogometni turnir v spomin na nedavno umrlega Edisa Čau-ševića, tri sezone najboljšega strelca ZLMN Hrpelje - Kozina s 84 zadetki.Zmagala je ekipa Vrhpolja pred Luko, Godino in Punksi. Najboljši igralec je bil Peter Dariž (Vrhpolje), strelec Zahid Porčič, vratar Jasmin Suhopoljac (oba Luka). Udeleženci tur-nirja so za Čauševićeve otroke zbirali denarne prispevke.

Športni pozdrav, ŠRD Vrhpolje

Foto utrinek: V dvorani Burja na festivalu malega nogometa Koper 2011 so Vrhpoljci v konkurenci U-45 zasedli odlično 2. mesto.



POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!

DOBRODOŠLE, Hana, Taja, Kim in

Polona!

Moja prva osebna izkaznica

Ime in priimek: TAJA KRIŽMANRojena: 2. 12. 2011 v PostojniDolžina in teža: 53 cm in 3420 gStarša: Tonka in Bojan

Taja, katere spol je bil presenečenje vse do rojstva, je deklica, ki z radovednostjo opazuje, kaj se dogaja naokrog. Njeno rojstvo je spremljal tudi tata, za ime pa sta se starša odločila skupaj. Ob lepih vremenih se odpravijo na sprehode po domačih Tubljah in mala Taja na svežem zraku takoj zaspi. Lahko se pohvali, da je bila že dvakrat na obisku pri noni in nonotu v Vrtojbi, od koder je doma mama.


Ime in priimek: HANA BLOKARRojena: 13. 10. 2011 v PostojniDolžina in teža: 52 cm in 3910 g Starša: Lori in Erik

Po spolu svoje prvorojenke starša nista povprašala pred njenim rojstvom, želela

sta, da ostane presenečenje. Pri porodu je mamico bodril tata. Ime pa je Hana

dobila po mamini babici Ani, dodali so le črko H. Mala princeska ima v zadnji dneh

veliko obiskov sorodnikov in prijateljev. Povedati moramo, da je prihod Hane

osrečil tudi njeno prapranono iz Hrpelj. Starša povesta, da njuna sreča obožuje

vožnjo v vozičku, še posebej pa dolge sprehode s tatijem po Markovščini.


Ime in priimek: POLONA STANIČRojena: 25. 10. 2011 v PostojniDolžina in teža: 51 cm in 3750 g Starša: Marjana in Goran

Da bosta dobila punčko, sta starša vedela že pred njenim rojstvom, pri katerem je bil priso-ten tudi očka. Ime sta starša izbrala skupaj. Polona je zelo pridna punčka, ponoči se zbudi le enkrat, čez dan pa je raje budna in v družbi staršev in starih staršev. Na sprehode hodijo po Povžanah, odpravijo pa se tudi v Zabiče. Polono imata zelo rada sestrična Anja in bratranec Žiga. Oba komaj čakata, da Polona malo zraste, da se bodo lahko skupaj igrali.


Ime in priimek: KIM BENČIČRojena: 10. 11. 2011 v Postojni Dolžina in teža: 51 cm in 3030 g Starša: Jasmina in Damir

Spol prvorojenke je bil presenečenje, mamica pa ji je izbrala ime. Pri porodu je mamico bodril očka, ki je tudi prerezal popkovino. Starša povesta, da je njuna pikica zelo pridna, uživa v sprehodih po Javorju ter lepo pridobiva na teži. Dodata, da se veliko smeje in da se rada previja in kopa, najraje pa prosto brca.

Eno od radosti življenja doživiš, če po prstih prideš v otroško sobo, pokukaš v posteljico in te tam pričaka vesel nasmeh. (Pam Brown)

Pripravili: Monika Zobec in Mojca Grk

ZLATA POROKA SILVE IN MARJANA BOLČIČA

Pri Bolčičevih iz Kozine smo v decembru 2011 praznovali posebno obletnico. Naša mama Silva in oče Marjan sta za-beležila 50 let skupnega življenja. 30. decembra 1961 sta sklenila zakonsko zvezo, ki sta jo spoštovala in negovala vsa ta leta. Mami in noni Silvi ter očetu in nonotu Marjanu čestitamo ter jima želimo zdravja in še veliko skupne sreče!

sorodniki

BIENALE MALE LAIČNE ILUSTRACIJE 2011

Bienalna razstava je na ogled v študijski sobi knjižnice Kozina do 17. januarja

Tokrat je študijsko sobo v Knjižnici Kozina zasedel Bienale male laične ilustracije, ki je namenjen predvsem promovi-ranju ilustracije, spodbuja druženje ob ustvarjanju in komu-niciranje s pomočjo likovnega jezika ter likovno pedagoške dejavnosti. Če smo čisto natančni, je letos praznoval prvo obletnico. Svoj pohod je namreč pričel leta 2009 v McPodla-gi v Sežani. Ideja zanj se je rodila nekje na poti med Sežano in Ljubljano in se malo v šali, malo zares razvila do pravega dogodka, namenjenega vsem, ki jih ilustracija zanima, pa se z njo ne srečujejo vsak dan. Tako smo tudi letos čisto zares razpisali natečaj in povabili k ilustriranju v tehniki tuša. Ome-jili smo se na format 15 x 15 cm in spodbudili k razmišljanju o temi »Horuk!«, na katero so se lahko oprli tisti, ki so to želeli. Prispela dela se tako razkazujejo na razstavi. Otvorili smo jo z nastopom Borisa Magdalenca, ki nas je očaral s hangom, ter popestrili z likovno delavnico, na kateri smo do svojega pere-sa, palčke ali čopiča prišli vsi tisti, ki so nas srbeli prsti. Na srečanje, ponovno čez dve leti!

Vaš BMLI

OPRAVIČILO IN OBRAZLOŽITEVOpravičujem se dr. Iztoku Ostanu za moj menda preveč zme-den članek v Občinskem glasilu pred kakim mesecem, po-tem ko je že drugič gostoval na ŠK »Spoznaj se« v prostorih knjižnice, za katerega trdi, da je »žal zelo zmeden in povsem mimo sporočila predavanja«. V članku sem le povzela zadeve iz gradiva, ki nam ga je pri-nesel na študijski krožek, nisem si izmišljevala stvari, ki jih ne poznam. Članka bi lahko tudi sploh ne napisala in popol-noma prepričano trdim, da ne gre za nikakršno užaljenost z moje strani. Morda v vednost njemu in vsem, ki imate ob mojih pisanjih pomisleke: pišem, ker rada pišem in ker želim, da bi ljudje vedeli, da se tako v knjižnici kot v kraju samem nekaj dogaja. Nihče me v to ne sili, za članke mi še nihče ni namenil niti centa; trudim se po svojih najboljših močeh, če pa kdajkoli »kiksnem«, je to le zato, ker je dela veliko in ker poleg ostalega opravljam še t. i. novinarsko delo – to pa zato, ker novinarjev na prireditve zaradi takih ali onakih razlogov največkrat ni. In ker je prireditve potrebno medijsko pospre-miti. Moje pisanje je velikokrat pohvaljeno s strani bralcev in drugih občanov, s strani nadrejenih pa ne morem trditi, da je temu tako. S strani Občinskega glasila je urednica, kolikor se spomnim, velikokrat vabila k pisanju (ne samo mene!), zato bi bilo tudi meni velikokrat v olajšanje, če bi članek namesto mene napisal kdo drug. Pa ga ni in ga ne. Ne gre za to, kako sprejemam kritike, važno je, ali so premišljene in tehtne, in glede na to lahko nato argumentiram zadevo ali pa ne. Opra-vičujem se, če komurkoli s člankom ali s čimerkoli povzročim zmedo ali morda škodo – za vnaprej in za nazaj. Kdor bi si želel prebrati članek dr. Ostana in si razjasniti, o čem piše, va-bljen v knjižnico Kozina, kjer ga z veseljem predam v prebira-nje. Obenem vabim vse tiste, ki bi si želeli napisati kak članek namesto mene, da to storite (morda me le o tem obvestite, da ga ne napišem še sama.) Bila bi zelo hvaležna, če bi se kdo našel. Sicer pa radovoljno sprejemam vse kritike in pripombe na svoje delo, saj na ta način dobim povratno informacijo in lahko stvari izboljšujem. Hvala. Pa srečno še naprej.

Patricija Dodič

KLIC K SPREMEMBI»Človeku so ozdravitvene moči namenjene skozi vseobsegajo-čo milost v obliki modrosti in ljubezni,« trdi Franc Božjak, ki je v decembru gostoval na ŠK »Spoznaj se« v Knjižnici Kozina. Leta 1994 je diplomiral na Akademiji za higienistične znanosti Gali-leo-Galilei v Trentu v Italiji, z nazivom naturopat-iridolog, kma-lu zatem je uspešno končal tečaj o biodinamičnem kmetijstvu, takoj zatem pa nadaljeval pri g. Enzu Nastatiju intenzivni študij duhovne astronomije, homeopatije, antropozofske medicine, pedagogike, arhitekture idr. Za seboj ima več kot 350 predavanj po Sloveniji in 80 radijsko-televizijskih oddaj. Vrsto let je preda-val na združenju »Italijansko kulturno združenje naravnega higi-enizma« v Trstu, kjer člani krepijo imunski sistem in premagujejo bolezni z glinenimi, vodnimi, zračnimi in toplotnimi tretmaji, zelišči, homeopatijo, zdravim načinom prehranjevanja in razmi-



SVET MLADE DOMIŠLJIJEV prostorih Knjižnice Kozina si lahko ogledate likovne umetnine mladih ustvarjalcev, osnovnošolcev OŠ DBB Hrpelje pod vod-stvom mentorice Vesne Marion. Spektralno mnogoterost izraža-jo skozi sporočilnost različnih likovnih tematik v tehnikah akril na papirju, tuš na papirju in lepljenkah. Osnovnošolci izhajajo iz sebe, subjektivno občutljivi na vplive časa in družbe, učinkovi-to se poslužujejo že znanih pojmov v umetnosti. Likovni jezik je preprost, izrazen, dojemljiv. Kot ogledovalci zanimivih likovnih izdelkov bi si seveda želeli, da vsaj kakšen izmed njih z odrašča-njem v zrele posameznike, nadaljuje z likovno kariero. Vabljeni k ogledu razstave »Svet mlade domišljije« do konca januarja.

Patricija Dodič

SREČNO V 2012!!Sladice vam ne bom spekla,

vam pa podarjam »recept« za SREČO v 2012. Vse ostalo pricaplja samo, pa naj prihaja samo POZITIVNO.

Piškotki sreče za leto 2012 alla Patra: ¾ Naj vas spremljajo skozi celo leto dobre knjige. ¾ Naj vas spremljajo lepe besede, ki so kot drevo.

¾ Naj vam je dan čas, vaš čas, odlomljen od obzorja. ¾ Naj bo vsak trenutek očarljiv, igriv, iskriv, norčav in zdrav. ¾ Naj bo objem poln topline, veselja, varnosti in ljubezni.

¾ Uporabite končno tistih vseh pet čutov in uživajte v malenkostih. ¾ Bodite odprti do lepote in odličnosti. ¾ Želim vam veliko upanja, vere vase.

¾ Naj bo potovanj, z majhnimi koraki, vase. ¾ Obdržite neskončnost v dlaneh.

¾ Privoščite si ples. Morda dva. Morda več. ¾ Pustite, naj prihajajo stvari same. Pustite jim, da odtečejo, kot čas

in voda. ¾ Pa še en slovenski: dosti žita, dosti vina, zdrava naj vam bo živina,

ljubo zdravje Bog vam daj, pa še nam darujte kaj.

Srečno-srečno-srečno, vsak dan, Patricija (Knjižnica Kozina)

DECEMBRSKA PRAVLJIČNA USTVARJALNICA V KNJIŽNICI KOZINA Da Tina ni nobena samotna jelkica, ampak čudovita simpa-tična pripovedovalka, so dokazali številni otroci, ki so pri-šli pokukat, kaj le si je namenila pokazati oz. povedati jim Božičkova ali Dedekmrazova asistentka☺. Pravljico so otroci menda že poznali, saj so z njo že poprej nastopali v vrtcu in drugod. Ampak … zgodbica o osamljenih je aktualna še po-

sebej v prazničnih dneh, ko vse brli, žužnja, cvrči, žari, sve-tljikuca, šušti od daril, lučk, svečk in podobnih drobnarij, ki jih morda le niso vsi deležni. Ali zato, ker ne živijo tukaj, ali vsaj ne tako, ali ne v takšnih razmerah, ki bi jim omogočale kakršnokoli praznično vzdušje. Zato je neprecenljivo spomni-ti se na vse samotne jelke tega sveta, pa četudi le z mislijo. Če pa zanje naredimo še kakšen novoletni okrasek, piškotek ali kaj podobnega, toliko bolje. Najmlajši so ustvarjali okraske iz slanega testa in bleščic, drugi so uporabljali kalupe, tretji so se poslužili domišljijskih receptov za to in ono božičkasto radost, malce starejši otroci pa so izdelovali raznovrstne vo-ščilnice, drugi spet okraske iz naravnih materialov, storžev in lubja. Seveda je ustvarjanje pospremilo grickanje piškotkov in slanih priboljškov, izbrana glasba in končno gasilsko foto-grafiranje, ki je bilo obenem pozdrav vsem, ki se udeležujejo pravljično-ustvarjalnih uric in voščilo ter želja, da bi se takšna druženja razpotegnila globoko v naslednje leto, seveda z ve-liiiiiiiiiikim nasmehom na obrazu in žarečim sončecem v srcu. Srečno vsem!

Patricija DodičFoto: Patricija Dodič

ŽIVLJENJSKI SCENARIJ GLUHIHIzabele Juriševič, ki je v kozinski knjižnici na Miklavžev dan pred-stavila kvalitetno raziskovalno nalogo Življenjski scenarij gluhih in naglušnih skozi šolska obdobja, mnogim najbrž ni treba posebej predstavljati. Da se nas svet drugačnih (pa naj gre za gluhe, naglu-šne, slabovidne, kako drugače invalidne ali le različne od nas) mor-da premalo dotakne, če ne gre za osebne izkušnje, se zavedamo še bolj po tako izčrpno predstavljenih diplomskih nalogah, ki jih je, priznajmo si, vedno manj, kljub naraščajočemu številu visoko izobraženih. Navadno gre za povzemanje podatkov iz povzetih podatkov povzetega, za premalo izdelano mišljenje in površne

konkretne zaključke. Da temu vendarle in v popolnosti ni tako, je vsem in morda najbolj sebi dokazala ravno Izabela Juriševič, ki je kljub svoji gluhoti uspešno diplomirala na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani ter o problemu gluhih in naglušnih spregovorila na mesečni prireditvi v knjižničnih prostorih. Žalosti dejstvo, da je za invalidne osebe, pa naj gre za to ali ono invalidnost, v Sloveniji premalo, preskromno ali preveč površinsko poskrbljeno. Gluhota vsekakor ni tista, ki bi vplivala na nižje intelektualno delovanje ljudi, zato dejstvo, da je le en odstotek gluhih in naglušnih univerzitetno izobraženih, govori o drugih pomanjkljivostih družbenega siste-ma. Da je Izabela zagrizena borka za svoje pravice in posledično (ali vzročno, kakor vam ljubše) tudi pravice sebi enakih ali podobnih, ni treba posebej izpostavljati. Trud, trma, vztrajnost, potrpežljivost in nedvomno tudi pomoč in podpora družine, posebej staršev, veliko pripomoreta k integraciji v družbo. Številni poslušalci predavanja so mogoče le potrditev, da mnogi drugačnosti ne znamo in noče-mo ignorirati, želeli pa bi si, da bi takšna predavanja bila pogostejša in da bi naletela na veliko ušes in na tak način razbijala predsodke, stereotipe in strahove pred drugačnostjo in drugačnimi. Izabeli Juriševič iskrene čestitke za vse dosedanje in bodoče pridobitve v življenju. Vsem bralcem in obiskovalcem Knjižnice Kozina pa veliko pozitivnega v novem letu.


RADIESTEZIJA Z RAFAELOM VONČINAKnjižnica Kozina je na prvem ponovoletnem srečanju Študij-skega krožka »Spoznaj se« gostila radiestezista in bioenerge-tika, upokojenega veterinarja Rafaela Vončino. Radiestezija je mnogim poznana še iz časov iskanja vode z bajalico, enim izmed radiestezijskih pripomočkov. Uporaba pripomočkov izvira iz šamanstva. Da je bajalica moderna čarobna paličica, najbrž le malokdo pomisli. Današnji radiestezisti se pri svojem delu poslužujejo raznovrstnih nihal, ki jih je moč uporabljati na različne načine, pri čemer lahko tolmačijo način nihanja ali z njim zdravijo. Postopek je utemeljen na posebnih geometrij-skih diagramih. Gibanje nihala pomeni odgovor na zastavljeno vprašanje, odkritje podzemskih voda ali določanje diagnoze pri bolniku. Da reči žarčijo, je trdil že francoski opat Mermet v začetku 20. stoletja in na osnovi svojih odkritij napisal knjigo Principi in praksa radiestezije (Principles and Practice of Radie-sthesia) s skovanim izrazom in poimenovanjem, ki se uporablja še danes, da bi z njim označil običajno neopazni tok, ki teče skozi vse stvari in oddaja ali pozitivno ali negativno energijo. Ali je mogoče pomagati z radiestezijo in bioenergijo? Na vpra-šanje Vončina odgovarja, da je s pomočjo obeh možno vzpo-staviti energetsko ravnotežje v telesu s kanaliziranjem zdravil-ne energije. Vončina že nekaj let opravlja radiestezijske meritve bivalnih in poslovnih prostorov in zaščito pred negativnimi in

škodljivimi sevanji na vozlih Hartmanove in Curryjeve mreže, negativne energije podzemnih vodnih tokov, podzemnih vo-tlin, tektonske prelomnice in tehnična sevanja. Za realizacijo naročila je potrebno poslati na njegovo elektronsko pošto [email protected] tloris stanovanja, stanovanjske hiše ali poslovnega prostora z vrisanim obstoječim stanjem opre-me in oznako, čemu je posamičen prostor namenjen. Sežanski radiestezist trdi, da se je marsikateri težavi z zdravjem mogoče izogniti tako, da se izognemo izpostavljenosti škodljivim se-vanjem v prostorih. Središče njegovega zanimanja je človek, njegovo zdravje in dobro počutje, njegova poslovna in osebna sreča. »Ne prodajam t. i. zaščitnih vezanih plošč, ali podobnih skropucal, ne vsiljujem svojega znanja: če mi kdo ne verjame, ga ne silim v to,« zaključi skromno. Vabljeni k naslednjemu srečanju Študijskega krožka »Spoznaj se«, 14. februarja ob 18.00 s predavateljem Janezom Garbaj-sem, ki bo predaval o Esenskemu preporajanju. V januarju ste obenem vabljeni v knjižnične prostore na ogled razstave osnovnošolcev OŠ DBB Hrpelje, 24. januarja pa k predavanju o škoromatih z Romeom Volkom in Danijelom Cekom.


šljanja. Klic k spremembi je ena njegovih knjig poleg knjig Ka-kšna bo naša prihodnost in Prehranjevanje telesa, duše in duha. Na tokratnem predavanju je Božjak skušal pojasniti, zakaj človek zboli, kje so resnični vzroki, da se bolezen pojavi, kako jo prepo-znati, sprejeti, premostiti, česa se skozi procese izgube in dose-ganja zdravja človek nauči, kaj postane, kakšno moč izgradi in še več tega. » … skorajda vse vzklije v glavi in se skozi prsni koš

sprejemanja, prelivanja realizira ali udejanja z okončinami. Celo riba smrdi najprej pri glavi, mar ne?« piše v svoji zanimivi knjigi avtor, o katerem lahko kaj več izveste na www.projekt.clovek.com. Vabljeni v Kosovelovo knjižnico na Kozini k naslednjemu študijskemu krožku.


Napovednik v knjižnici na Kozini:• 24.januarob18.00,RomeoVolk:Škoromati.Z

gostomsebopogovarjalnovinarPrimorskihnovicDanijelCek.

• Razstava:DavidKovačič• 7.februar:Predstavitevknjige:Potivpesku,gostja:

petnajstletnaAnjelLavin• 14.februarob18.00:ŠK“Spoznajse”:Janez

GarbajsizSlovenskegadruštvazapsihološkeraziskave:Esenskopreporajanje

• 21.februarob18.00:pravljično-ustvarjalneurice• 28.februarob18.00:gostMiranKošuta,pred-

stavitevknjigeMikrofonije.• Razstava:slikarskarazstava,DavidKovačič,akad.

slikar

2012

NE1

Novo

leto

PO2

Dela

pros

t dan

TO3

SR4

ČE5

PE6

SO7

NE8

PO9

TO10

SR11

ČE12

PE13

SO14

NE15

PO16

TO17

SR18

ČE19

PE20

SO21

NE22

PO23

TO24

SR25

ČE26

PE27

SO28

NE29

PO30

TO31

NE1

Vrhp

oljad

aPO

2TO

3SR

4ČE

5PE

6SO

7NE

8PO

9TO

10SR

11ČE

12PE

13SO

14NE

15PO

16TO

17SR

18ČE

19PE

20SO

21NE

22Sp

omins

ki da

nPO

23TO

24SR

25ČE

26PE

2710

. oble

tnica

Glas

nost

ne zn

anih

SO28

10. o

bletn

ica G

lasno

st ne

znan

ih

NE29

PO30

TO31

SR1

ČE2

PE3

SO4

NE5

PO6

TO7

SR8

Preš

erno

v dan

-kult

urni

praz

nikČE

9PE

10SO

11NE

12PO

13TO

14SR

15ČE

16PE

17SO

18NE

19PO

20TO

21Pu

stSR

22ČE

23PE

24SO

25NE

26PO

27TO

28SR

29

SR1

ČE2

PE3

SO4

NE5

PO6

TO7

SR8

ČE9

PE10

SO11

NE12

PO13

TO14

SR15

Mar

ijino v

nebo

zetje

ČE16

PE17

SO18

NE19

PO20

TO21

SR22

ČE23

PE24

SO25

otro

ški e

x-te

mpo

re v

Ocizl

iNE

26PO

27TO

28SR

29ČE

30PE

31

ČE1

PE2

SO3

NE4

PO5

TO6

SR7

ČE8

PE9

SO10

NE11

PO12

TO13

SR14

ČE15

PE16

SO17

NE18

Odpr

ta m

eja Be

ka -

Bota

čPO

19TO

20Da

n šole

SR21

ČE22

PE23

SO24

NE25

PO26

TO27

SR28

ČE29

PE30

SO31

SO1

NE2

PO3

TO4

SR5

ČE6

PE7

SO8

Odpr

ta m

eja G

olac -

Vodic

eNE

9PO

10TO

11SR

12ČE

13PE

14SO

15Vrn

itev P

rimors

ke k

matič

ni do

movin

i

NE16

PO17

TO18

SR19

ČE20

PE21

SO22

NE23

PO24

TO25

SR26

ČE27

PE28

SO29

NE30

NE1

PO2

TO3

SR4

ČE5

PE6

SO7

NE8

Velik

a noč

PO9

Velik

onoč

ni po

nede

ljek

TO10

SR11

ČE12

PE13

SO14

NE15

PO16

TO17

SR18

ČE19

PE20

SO21

NE22

PO23

TO24

SR25

ČE26

PE27

Dan u

pora

prot

i oku

pato

rjuSO

28NE

29PO

30

PO1

TO2

SR3

ČE4

PE5

SO6

NE7

PO8

TO9

SR10

ČE11

PE12

SO13

Kosta

njev

praz

nik v

Rodik

uNE

14PO

15TO

16SR

17ČE

18PE

19SO

20NE

21PO

22TO

23SR

24ČE

25PE

26SO

27NE

28PO

29TO

30SR

31Da

n refo

rmac

ije

TO1

Praz

nik de

laSR

2De

la pr

ost d

anČE

3PE

4SO

5NE

6PO

7TO

8SR

9ČE

10PE

11SO

12Šp

ort Šp

as - d

an dr

uženja

in gib

anja t

reh ge

nerac

ij

NE13

PO14

TO15

SR16

ČE17

PE18

SO19

NE20

PO21

TO22

SR23

ČE24

PE25

SO26

NE27

PO28

TO29

SR30

ČE31

ČE1

Dan s

pom

ina na

mrtv

e (Vs

i sve

ti)

PE2

SO3

NE4

PO5

TO6

SR7

ČE8

PE9

SO10

NE11

PO12

TO13

SR14

ČE15

PE16

SO17

NE18

PO19

TO20

SR21

ČE22

PE23

Dan R

udolf

a Mais

traSO

24NE

25PO

26TO

27SR

28ČE

29PE

30

PE1

SO2

Hrpe

lje, N

OČNI

POHO

D NA

SLAV

NIK

NE3

PO4

TO5

SR6

ČE7

PE8

SO9

NE10

Pohod

po Tig

rovski

spomi

nski kr

ožni po

ti Ocizl

a - Be

ka

PO11

TO12

SR13

ČE14

PE15

SO16

NE17

PO18

TO19

SR20

ČE21

PE22

SO23

NE24

PO25

Dan d

ržavn

osti

TO26

SR27

ČE28

PE29

SO30

Vrhp

oljad

a

SO1

NE2

PO3

TO4

SR5

ČE6

PE7

SO8

NE9

PO10

TO11

SR12

ČE13

PE14

SO15

NE16

PO17

TO18

SR19

ČE20

PE21

SO22

NE23

PO24

TO25

Božič

SR26

Dan s

amos

tojn

osti i

n eno

tnos

tiČE

27PE

28SO

29NE

30PO

31

JAN

UA

R

JULI

J

FEBR

UA

R

AVG

UST

MA

REC

SEPT

EMBE

R

APR

IL

OK

TOBE

R

MA

J

NO

VEM

BER

JUN

IJ

DEC

EMBE

R

OBČ

INA

HRP

ELJE

- KO

ZIN

AH

rpelj

e, Re

ška c

esta

14,

624

0 Ko

zina

obci

na.h

rpelj

e-ko

zina

@hr

pelje

.siw

ww.

hrpe

lje-k

ozin

a.si

Dat

umi p

rire

dite

v so

okv

irni

in se

še la

hko

spre

min

jajo

. V se

ptem

bru

ali o

ktob

ru še

: Pra

znik

jabo

lka

na T

atra

h.

OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 2524 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA

JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012 odmevi praznikovodmevi praznikov

OBISK OTROK V DIVAČITudi otroke s posebnimi potrebami iz Divače je tako kot vsako leto v mesecu decembru obiskal »Dedek Mraz« iz Občine Hr-pelje - Kozina. Obiskali sva jih direktorica občinske uprave Saša Likavec Svete-lšek in Ester Renko. Otroci so nas z veseljem pričakali, kar se je videlo iz njihovih iskrivih oči, in se razveselili velike košare slad-kih dobrot, ki sva jih prinesli. Postavili so se tudi pred objektiv, še posebej zato, ker so nam ponosno pokazali novoletno jelko, ki so jo sami okrasili s svojimi ročno izdelanimi okraski.

Ester Renkoobčinska uprava

PROSTOVOLJKE RDEČEGA KRIŽA OBISKALE STAREJŠEObiskovanje ljudi, starejših od 80 let, v predno-voletnem času ima v programu Rdečega križa že dolgoletno tradicijo. Tako so prostovoljke Rdečega križa Občine Hrpelje - Kozina tudi letos v decem-bru obiskale okrog 200 starejših občanov in ob-čank v vseh krajih v Občini Hrpelje - Kozina. Vsem

so voščile prijetne praznike z voščilnicami, ki so jih izdelali učenci hrpelj-ske osnovne šole, in jih razveselile s skromnim darilcem Območnega združenja Rdečega križa Sežana. Največ pa so vsem pomenili trenut-ki sproščenega klepeta in medsebojne pozornosti. Prostovoljke so se spomnile tudi vseh občank in občanov, ki jesen življenja preživljajo v domu upokojencev v Sežani. Skupaj z Društvom upokojencev so zanje pripravile pravo malo pojedino in jih razveselile z darilci. Zahvaljujejo se vsem, ki ste jih toplo sprejeli, in se veselijo ponovnega srečanja z vami.

Dora SedmakFoto: Dora Sedmak

BOŽIČNI KONCERT V JAVORJUSv. Janez Evangelist, ki se praznuje 27. decembra, je zavetnik vasi Javorje. Glavni oltar javorske cerkve je namreč posvečen temu svetniku. Že nekaj let okrog Božiča daruje domači župnik Ivan Furlan v Javorju sv. mašo v čast sv Janezu Evangelistu. V lanskem decembru je bila sv. maša na dan sv. Štefana, 26. de-cembra. Po maši so članice Športno kulturnega društva svojim sovaščanom organizirale božični program s koncertom. Nasto-pil je domači, uveljavljeni kvartet Utrip s programom božičnih

in črnskih duhovnih pesmi. Vaščani, nekaj obiskovalcev je bilo tudi iz sosednjih vasi, so dodobra napolnili domačo cerkev. Petje »utripovcev« jih je očaralo in z navdušenjem so jim ob koncu pri-tegnili v pesmi Sveta noč.Po končanem koncertu je v vaškem domu sledilo prijetno druže-nje ob prigrizku in toplem napitku.

Vladka CeglarČlanek ni bil lektoriran

PRAZNIKI Z GLASBENO ŠOLONadobudni glasbeni talenti, ki svoje znanje pridobivajo v Glas-beni šoli Sežana, so nas v decembru (19. 12.) povabili v Kulturni dom Hrpelje na Božično-novoletni koncert. Pokazali so se tako solisti na flavti, harmoniki in klavirju kot tudi točke, ki so jih izve-dli trio trobent, trio flavt, nepogrešljiva in odlična komorna sku-pina harmonik »gHOST« mentorice Mikele Uršič, posebno točko pa je predstavljal ansambel saksofonov mentorjev Tomaža Ne-doha in Danijela Grizoniča. Pester program je zaokrožil skupen nastop Šolskega pihalnega orkestra Mavrica in mlade pevke iz Divače. Z glasbo so nam tako na svoj način zaželeli vesele praznike in vse najlepše v novem letu.

Ester Mihalič

S PESMIJO IN PLESOM V NOVO LETOSkoraj dvesto nastopajočih je poskrbelo za program Bo-žično-novoletnega koncerta decembra v športni dvorani v Hrpeljah. S praznično pesmijo in ljubkimi plesnimi nastopi smo želeli poskrbeti za topli-no in prižgati praznike v srcih. Menim, da nam je uspelo. Štirje zbori: Moški pevski zbor Slavnik, Učiteljski zbor Dotik in oba šolska zbora mentorice Anite Penko, solisti: čudovita Janja Konestabo, mladi pevki Manca Prosen in Nina Počkaj, na klavirju nenadkriljivi Tilen Gerlica ter kar štiri plesne skupine: Mažoretke Povir, Twirling skupina iz Hr-pelj Novogoriškega društva, male baletke iz Hrpelj in Divače z Zalo Dodič in Katarino Juriševič, Brkinska godba, Lisjaki in člani folklor-ne skupine v vlogi povezovalcev so izbrali sneg, objeme, poljube, ljubezen, čudež Božiča ter dva nepogrešljiva decembrska moža: Božička in Dedka Mraza. Zahvaljujem se članom koordinacijskega odbora: Sebastjanu Ma-vriču, Andreji Hrvatin, Petru Filipčiču in Alenu Hrvatinu za ustvar-jalne ideje in pomoč pri organizaciji koncerta, OŠ DBB Hrpelje za

tehnično pomoč, članom PGD Materija za pomoč pri varno-stnih ukrepih in Vrtcu Sežana za pripravo okusne malice. Hvala tudi tehnični ekipi Ro-mana Šuligoja za izvedbo ozvočenja in razsvetljave. Le-tos je bila čisto drugačna, ven-dar je bila dobro sprejeta.Koncert smo sklenili z novole-tno poslanico, ki jo je v imenu občine izrekel podžupan Pe-ter Boršič, ter s skupno zapeto pesmijo, tisto skoraj zimzele-

no: Bela snežinka. Pred letoma smo se odločili, da zaključni praznični koncert orga-niziramo vsaki dve leti, tako se v taki obliki vidimo spet prihodnje leto, ko se bomo poslavljali od leta 2013 (ob tej hitrosti bo to prav kmalu). Kdor bi želel DVD s posnetkom koncerta, naj pokliče snemalca g. Severja: 041 741 332.

Ester MihaličFoto: Andrej Gustinčič

BOŽIČNICA V RODIKUVsakoletna božičnica pevskih zborov se je letos odvila v cerkvi sv. Trojice v Rodiku in ob izteku božične dobe obudila božič-no veselje. Božični čas je čas posebnih milosti in skrivnostne-ga pričakovanja, opisan v besedi in glasbi naših umetnikov ter izražen v poustvarjanju naših ustvarjalcev. Božična pesem je poleg Marijinih najbolj zasidrana v duši slovenskega človeka. Uvodoma je, v odsotnosti domačega župnika Mozetiča, g. Vid Premrl nagovoril prisotne in jih povabil k pozornemu spremlja-nju božične pesmi, ki je posvečena Božji slavi.Pri letošnji božičnici so sodelovali štirje pevski zbori, dva cer-kvena iz župnij Rodik in Brezovica, ki redno sodelujeta pri ne-deljskem in prazničnem bogoslužju, otroški pevski zbor Rodik ter laični zbor Slavnik. Slavnik je pod vodstvom prizadevne zborovodkinje Andreje Hrvatin posegel po priredbah Vrabče-vih skladb. Domači pevski zbor iz Rodika, s skoraj dvestoletno tradicijo neprekinjenega prepevanja pri nedeljskem bogosluž-ju, je prav tako med drugim izbral skladbo Ubalda Vrabca, saj se letos spominjamo dvajsetletnice skladateljeve smrti. Petra Sosič je vodila otroški pevski zbor, ki je sodeloval s prisrčno in radostno pesmijo v ponos svojih staršev in veselje prisotnih. V čast novorojenemu detetu so zadnji zapeli tudi pevci in pevke brezovške prafare, ki jih je vodila Bogdana Hrvatin, pri orglah

pa Andreja Hrvatin, in navdušila z doživetim solo.Večer je povezovala Breda Rojc, ki se je ob sklepu vsem sodelu-jočim toplo zahvalila in jih povabila na snidenje ob veliki noči. Pod vodstvom rodiškega zborovodje Edija Raceta so vsi priso-tni sklenili večer z najbolj priljubljenimi božičnimi pesmimi.

JB


JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012 odmevi praznikovodmevi praznikov

Letos je »občinski« Dedek Mraz prišel v Kulturni dom Hrpelje. In to kar dvakrat isto popoldne, da je lahko voščil in segel v roko čisto vsakemu otroku. Teoretična zamisel za predstavo ob dveh različnih urah se je v praksi izkazala dobro. Obiskalo nas je Družinsko gledališče Kolenc s simpatično Lučko, ki je spomnila, kaj je pravzaprav bistvo praznikov: da smo skupaj in da se imamo skupaj lepo. Dedek je vsakemu otroku stisnil roko, se z njim tudi fotografi-ral in poklonil sladko čokolado.

Ester Mihalič

Gradiščani smo imeli 5. novoletni pohod na Orlek. Kljub slabemu vremenu se nas ga je udeležilo kar lepo število!

Tudi na Golcu ima žegnanje konj svojo tradicijo. Letos so se na štefanovanje dobro pripravili. Jezdeci so svo-je konje pripeljali k novemu vaškemu domu, kjer jih je na resnično mrzel dan čakal topel čaj in še marsikaj dobrega. Po maši je župnik Ivan Furlan konje blago-slovil, srečanje pa so nadaljevali še pozno v dan.

Na svetega Štefana so se že tradicionalno zbrali tudi v Brezovici, pri cerkvi, posvečeni temu svetniku, ki je zavetnik konjev. Prišli so tudi konjeniki iz okoliških krajev, približno 20 jih je bilo, in pripeljali svoje ko-njičke. Po sveti maši je župnik Vid Premrl konje bla-goslovil. V Brezovici so tako že dvajsetič zapovrstjo obeležili to lepo navado. KS je ob tej obletnici pogo-stila vse prisotne.

Franc JelušičFoto: Robert Kastelic

DOBRA PRIPRAVA NA PRAZNIKEV adventnem času, ki je namenjen pričakovanju in pripravi na božič, sta nas letos obiskala mag. Mateja Krašovec in mag. Silvo Šinkovec. Prvo gostjo v naših krajih že dobro poznamo, tokrat nam je spregovorila, kako v veri vzgajati otroke. Verska vzgoja odgovarja na bivanjska vprašanja, kdo sem, zakaj živim, kaj je moje poslanstvo ... Pri posredovanju teh odgovorov največ velja zgled staršev. Sicer pa mag. Mateja Krašovec na Sveti gori v okvi-ru zavoda Domus Gratiae (hiša milosti) vodi Družinski center za pomoč posameznikom, parom in družinam v stiski. P. Silvo Šinkovec, predavatelj s področja duhovne rasti in vzgoje, nam je spregovoril o celostni vzgoji otrok, torej kako spremlja-ti telesni, duševni in duhovni razvoj otrok. Z družbenega vidika je človek individualno, družbeno in presežno bitje; celovito po-znavanje človeka narekuje celostno vzgojo. Nad to modrost pri vzgoji otrok pa je položil ljubezen in molitev. Prav slednja je bila tretji generaciji bolj v navadi, zato je spodbujal tudi mlado ge-neracijo staršev, naj na to modrost ne pozabi in naj moli za svoje otroke. P. Silvo Šinkovec je tudi odgovorni urednik revije Vzgoja, ki je namenjena učiteljem, staršem in vsem, ki delajo z otroki in mladimi, in jo je prisotnim na kratko predstavil.Adventna večera sta bila dobra priložnost za pripravo na bližnje božične praznike in začetek novega leta, ki je za mnoge najlepši čas v letu. S svojim bogatim sporočilom nas obogatijo in pripra-vijo na nov začetek, ki nam daje novo priložnost, da si naredimo lepo in dobro življenje.

JB

PRAVLJIČNI VEČER V OCIZLILeto je bilo naokrog in ponovno smo se srečali v Komunski hiši, da našim pridnim otrokom razdelimo darila, ki jih je v Ocizli pu-stil Dobri mož. Na začetku smo, »za ogrevanje«, zapeli. Nato smo pričarali kratko zgodbico o Snežni vili. In prav ta vila je otrokom razdelila darila. Sledilo je obvezno fotografiranje in za konec smo še eno skupaj zapeli.

Mojca Grk

PRIHAJA NOVO LETOSneži, sneži, sneži,

prihaja novo leto.Sneži, sneži, sneži,

prihaja Dedek Mraz.Sneži, sneži, sneži,

snežinke padajo.SREČNO NOVO LETO.

(Tina Prejac, Tinej Ostrc, 2. b)

SNEŽENA HIŠAHiška, hiška,

bila je zasnežena.V hiški je živel en škrat.

Vsak dan je drvaril,utrujen je bil.

Domov je šel k peči, pri peči se grel.

(Jonatan Kreslin, Klemen Mezgec, 2. b)

V uredništvu letos nismo razpisali natečaja za naj smrekico, smo pa vseeno dobili dve res zanimivi fotografiji: na eni je čudovita smrekica domače izdelave, avtorice Vanje Šturm, na drugi pa prave gasilske jaslice, avtorja (gasilca seveda) Sandija Fa-bjančiča. Hvala za poslani fotografiji in čestitke za trud!

Uredništvo


JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012 odmevi praznikov

Starc in Jerneja Škrlj.Pred zaključkom večera filmskih junakov so člani Brkin-ske godbe 2000 Urban Filipovič, Patrik Rijavec, Blaž Pek, Simon Gospić in Erina Rener Borovič prejeli bronasto Gal-lusovo priznanje, saj že pet let vestno obiskujejo Brkinsko godbo 2000. Za desetletno delo v orkestru sta bronasto značko Bojana Adamiča prejela brata Maks in Matija Ma-rion.Verjamemo, da smo naše zveste poslušalce navdušili.

Katarina Gec

PREDNOVOLETNO SREČANJE ČLANOV PGD MATERIJA V soboto, 10. decembra, so se gasilci iz Materije zbrali na pred-novoletnem srečanju v gasilskem domu. Led je na začetku prebil ansambel Lisjaki, temu pa je sledila predstavitev novega kole-darja PGD Materija za leto 2012. Med predstavitvijo koledarja, ki sva jo vodili Ester Mihalič in Marinka Fabjančič, so v programu poleg Kvarteta Utrip sodelovali tudi mladi gasilci: Rebeka, Žiga, Rene in Lana ter člani društva. Vsak je nekaj povedal ob fotogra-fijah in na ta način smo obnovili dogodke, ki so se zgodili v letu 2011. Veliko lepega je bilo!Glavno pričakovanje večera, vsaj za otroke, pa je bil obisk Dedka Mraza. Otroci so tudi prvi opazili, da se po dvorišču gasilskega doma sprehaja Dedek Mraz, ki je imel s seboj poln koš dobrot za otroke in pridne gasilce. A, glej ga zlomka! Kmalu za tem se je Dedku Mrazu v dvorani pridružil še Božiček, ki nas je vse močno presenetil, a so ga bili otroci zelo veseli. Simbolično »špasno« da-rilce Dedka Mraza sta dobila tudi župan Zvone Benčič – Midre in zdravnica Vlasta Počkaj, ki sta se srečanja udeležila poleg ostalih približno 160 članic in članov društva ter drugih krajanov. Za ve-selo vzdušje so poskrbeli Lisjaki in Kvartet Utrip, ki so udeležence

razveseljevali do poznih ur. Zaključna misel pa je bila jasna vsem: „Naslednje leto bo prednovoletno srečanje še lepše!“

za PGD Materija, Marinka Fabjančič

ČAROBNI VEČER BOŽIČNE GLASBE V HRUŠICI Hrušiška cerkev že vrsto let ni bila tako nabito polna kot v so-boto, 7. januarja, ko je Kvartet UTRIP organiziral božični koncert z zanimivimi gosti in po odzivu sodeč navdušil petja in glasbe željne poslušalce iz bližnje in daljne okolice.Visoki, tenki ženski in globlji, žametni moški glasovi so prepla-vljali čarobno atmosfero cerkve, prodorni zvoki trobil, orgel, ki-tar in harmonike pa so zdramili še tako zaspanega poslušalca. In končno, nedolžen otroški glasek, ki ne pusti ravnodušnega še tako kritičnega in zahtevnega občinstva. Dan po prazniku Treh kraljev smo božični čas sklenili praznično, svečano in predvsem v srcih zadovoljno. Za čarobnost so poskr-beli Vokalna skupina Zlatice, klapa Rožice, Cerkveni pevski zbor Hrušica s podmladkom in mlado solistko Astrid Mavrič, kitarista Tine Babuder in Martin Šiškovič, Brkinski trobilni kvintet, gostite-lji Kvartet UTRIP, povezovalka Ester Juriševič in prekrasno občin-stvo, ki je z vprašanjem: »Kdaj bo spet?« povedalo prav vse.

Za kvartet Utrip, Sebastijan Mavrič

POČITNICE BRKINSKE GODBE 2000 Po mesecih intenzivnih vaj in številnih nastopov smo si godbeniki in seveda tudi naš dirigent Tomaž Škamperle zaslužili počitnice. Ampak ker godbeniki ne zdržimo en te-den brez druženja, smo se odločili, da se še zadnjič v letu 2011 zberemo in skupaj poveselimo. Zato smo se v sredo, 28. decembra, v godbenem domu

zbrali člani tamalega orkestrčka in godbeniki Brkinske godbe 2000. Najprej smo si ogledali risanki Zlatolaska in Rio, nato pa ob odličnih palačinkah še nazdravili novemu letu.

Lina Furlan

BOŽIČNA PRAVLJICA O SLOVENCIH V ARGENTINI … … in enem prav posebnem potomcu, ki se je znašel na Kozini.Bil je že torek po božiču leta gospodovega 2011. Ura je bila nekje okrog enih, po kmečko. V kuhinji je dišalo po dobrotah, ki jih je gospodinja pripravljala za kosilo. Zazvoni zvonec in grem odpret vrata. Pred našo majhno hišo stojita mlad fant in simpatična mlada gospa. Gospa se mi je zdela kar poznana. Še preden zamigam z možgani, da bi to mlado gospo nekam raz-vrstil v arhivu in ugotovil, kdo je, se oglasi sama. Jaz sem Lore-dana Bolčič, žena Mitje Bolčiča iz Hrpelj. V tem času se je moj možganski arhiv odprl in spomnil sem se gospe, ko je bila na domači učni poti. Takrat sva celo skupaj sedela in mlada gospa je bila precej radovedna. Gospa Bolčič, pisal bom kar po imenu – Loredana, je takoj povedala, da je tega mladega fanta srečala pred knjižnico na Kozini. Z nahrbtnikom se ji je zdel nekako iz-gubljen in ga je ogovorila. Povedal ji je, da je doma iz Argentine in da je bila njegova nona doma iz Kozine. Ker sama ne ve kaj dosti o starih kozinskih prebivalcih, ga je peljala najprej na ob-čino. Vendar pa so na občini le mladi ljudje in ne vedo kaj dosti o prednikih. Zato ga je pripeljala k meni, ker naj bi kot vaški zgodovinar vedel kaj več. Res sem vaški zgodovinar, a za vas Hrpelje. Ker je Kozina precej blizu, se še »en malo« spomnim starih Kozincev iz moje dobe. Povabim ju v hišo in mlad fant se predstavi kot Tomas Anello. Povedal pa je tudi, da se je, ker je bila njegova nona Slovenka, tudi on potrudil in se naučil slo-venščine. Iz nahrbtnika je potegnil majhno mapo in kup starih slik. Ta-koj sem videl, da so to slike Kozine iz starih časov. Zlasti mi je bila zanimiva slika majhne hiše. Stari Kozinci so tej hiši rekli »pri Žnidarjevih«. Prav ta slika manjka tudi v moji zbirki slik. Argen-tinski Kozinc pa je imel še cel kup starih slik Kozine in njihovih prebivalcev. Na ozadju slike je bila tudi razlaga, kaj vse se vidi na sliki. Njegova nona se je pred poroko pisala Benčič. Na Kozini sta bila včasih res dva Benčiča. Eni so se preselili v Koper in jih prav

dobro poznam. Videl jih seveda nisem že celo večnost, a sem bil prepričan, da smo sorodstvo našega kozinskega Argentinca kar hitro rešili. Povedal sem mu, da bomo poskusili najti njego-ve sorodnike v Kopru. Poklical sem njegovo sorodnico Nadjo Žerjal, rojeno Benčič, ki je upokojena profesorica glasbe. Do nje pa sem prišel preko svoje sodelavke iz koprskega muzeja, ki je z našo Nadjo velika prijateljica. Dala mi je telefonsko številko in Nadja se je oglasila. Bila je presenečena, še bolj pa vesela za svojega daljnega sorodnika. Prišla bo takoj na Kozino, da se srečata. Med tem časom pa sem mu pokazal svoje zapiske. In seveda pristavil lonček s prošnjo, da mi te stare kozinske slike, ko pride domov v Argentino, pošlje v elektronski obliki in zra-ven seveda še dovoljenje za njihovo uporabo v zgodovinske namene. Bil je zelo vesel in sva se dogovorila. Gospa Loredana ga je povabila na kosilo. Po njeni logiki je zelo lepo, da ti v daljni nepoznani deželi nekdo pomaga, saj ima tudi sama otroke in morda bodo tudi njenim otrokom v daljni deželi dobri ljudje pomagali. Saj se dobra dela vedno povrnejo. Z Loredano sva bila presenečena, da se potomci slovenskih iz-seljencev še vedno čutijo Slovence, se potrudijo in se naučijo jezika svojih prednikov. S Tomasom sva si izmenjala elektron-ske naslove in se dogovorila, da se še slišiva in raziskujeva sku-paj. Pri tem sem se spomnil na pogovor s kozinsko potomko Jasno Toplak pred leti. Takrat mi je povedala, kako so potomci argentinskih Slovencev sprejeli naše smučarje, ki so tja prihajali na treninge, pa alpiniste, ko so obiskovali argentinske gore. Ni se mogla načuditi, kako so bili ponosni, da so potomci Sloven-cev. Le s Slovenci, ki so emigrirali po drugi svetovni vojni, se niso kaj preveč razumeli. Tak ponos bi morali imeti mi Slovenci v svoji domovini, pa bi zagotovo bolje živeli.

Vladimir Grželj, Kus siz Wgrade

KONCERT FILMSKIH JUNAKOV Po dolgih mesecih vaj se je naš neutrudni in najboljši dirigent Tomaž Škamperle odločil, da za božično novoletne prazni-ke pripravimo poseben samostojni kon-

cert, ki ga posvetimo filmskim junakom.V soboto, 10. decembra, smo se tako zbrali ob 18. uri v Kulturnem domu Hrpelje. Igrali smo filmsko glasbo iz fil-mov: Harry Potter, Spider man, Batman, Indiana Jones, Ja-mes Bond, Kekec, Sreča na vrvici, Rocky (Gonna fly now) … Prvič je nastopil tudi mlajši pihalni orkester, ki smo ga poimenovali kar Tamali orkestrček. Program sta vodila Vid

odmevi praznikov/pretekli čas


mladarije JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012

ŠD JADRAN BLUEMARINE

KADETI UVRŠCENI MED 16

NAJBOLJŠIH EKIP V DRŽAVI

Po kratkem premoru se Bluemarinke zo-pet mudijo v Modri dvorani, saj se drugi del tekmovanja hitro približuje. Na naši spletni strani www.sdjadran.com in fa-cebooku: www.facebook.com/sdjadran si lahko ogledate rezultate vseh selekcij,

razpored tekem, slike, rokometne zvezdice, igre, komentarje in še in še. V januarju pa bomo spremljali tudi evropsko prvenstvo v Srbiji, kjer bomo delili mnenja.

Mini rokometDeklice nadaljujejo s turnirji mini-rokometa v februarju 2012, točen datum bo objavljen na spletni strani in na facebooku.

Mlajše deklice B

4. 2. 2012 RK ZVEZDA LOGATEC : ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA

3. 3. 2012 Ž.U.R.D. KOPER : ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA

Mlajše deklice A


11. 2. 2012 ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA : RK BURJA ŠKOFIJE

3. 3. 2012 Ž.U.R.D. KOPER : ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA

Starejše deklice

14. 1. 2012 ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA : RK ŠEMPETER - VRTOJBA

21. 1. 2012 ŽRK AJDOVŠČINA RK PIRAN : ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA

28. 1. 2012 ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA : Ž.U.R.D. KOPER

5. 2. 2012 ŽRK CASINO IZOLA : ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA

11. 2. 2012 ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA : ŽRK MLINOTEST AJDOVŠČINA

3. 3. 2012 DRŠ VRHNIKA : ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA

Kadetinje

18. 1. 2012 ŽRK SEŽANA : ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA

21. 1. 2012 RK PIRAN : ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA

25. 1. 2012 ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA : Ž.U.R.D. KOPER

11. 2. 2012 ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA : ŽRK MLINOTEST AJDOVŠČINA

3. 3. 2012 DRŠ VRHNIKA : ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA

Kadeti so v predtekmovalni skupini zahod zasedli odlično 3. mesto in se uvrstili v polfi-nalno skupino A. Matjaž Kašca je s 98 zadetki postal najboljši strelec skupine zahod. Med 10 najboljšimi najdemo še dva naša: 4. Grega Obreht in 7. Maks Valenčič. Tudi Erik Bolčič je igralec naše ekipe, posojen v Sežano.

Najboljši strelci kadetske lige ZAHOD:

Mesto Igralec(-ka) Ekipa Skupno št. Golov

1. KAŠCA MATJAŽ RD JADRAN 2009 HRPELJE - KOZINA 98

2. GROFF LUKA RK AJDOVŠČINA 93

3. KOČEVAR ČRT ISTRABENZ PLINI IZOLA 87

4. OBREHT GREGA RD JADRAN 2009 HRPELJE - KOZINA 85

5. LAPAJNE JANUŠ RK AJDOVŠČINA 84

6. BOLČIČ ERIK MITOL SEŽANA 78

7. VALENČIČ MAKS RD JADRAN 2009 HRPELJE - KOZINA 75

8. SKOČAJ-SKOK BLAŽ RK NOVA 75

9. MARKELJC TILEN RK AJDOVŠČINA 69

10. BOŽIČ TEO RD ISTRABENZ PLINI IZOLA 67

V polfinalu jih čaka 14 težkih tekem. Pomerili se bodo s Cimos Koprom, Ajdovščino, Krimom, Loko, Trimom Trebnje, Cerkljami in Radovljico.

STARA FOTOGRAFIJAFotografija iz decembrske številke glasila je bila dokaj prepoznavna za večje število naših bralcev. Vendar pa se je večina zmotila v letih, eden pa je celo podal napačno rešitev, da gre za šolo v Podgradu. Pravilna ugotovitev je, da je na fotografiji razred 6. b v šolskem letu 1959/60, v katerem so bili letniki '45, '46 in tudi '47. Najbolj pravilno ugotovitev je poslala Zdenka Kovačič, rojena Pečar. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje. Nadaljujemo z novo fotografijo. Se kdo prepozna ali pa morda pozna ljudi na njej? Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected].

Članice

29. 1. 2012 ŽRD ŠKOFJA LOKA KSI : ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA

1. 2. 2012 ŠD JADRAN BLUEMARINE HRPELJE - KOZINA : RK ILIRSKA BISTRICA (SREDA 18h)


STAREJŠE DEKLICE MLAJŠE DEKLICE

MINI ROKOMET

Matjaž Kašca

pretekli čas/mladarije


mladarije mladarije JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012

MINI ROKOMETAŠI USPEŠNI V OBALNI LIGI

Dobrodelni bazar na osnovni šoli

Mali igralci

Bazar 2011

Naši mladi upi zmagali tri od štirih tekem v obalni ligi mini rokometa.

Prvi turnir je potekal v telovadnici osnovne šole Dušana Bor-dona. Udeležile so se ga ekipa gostiteljica, ekipa iz OŠ Koper in naši. V prvi tekmi so naši premagali vrstnike iz OŠ Dušana Bordona. Druga tekma je bila zelo napeta. Na koncu so sla-vili rokometaši OŠ Koper. Poudariti moramo, da so se naši igralci zelo dobro upirali leto starejšim nasprotnikom.

Na drugem turnirju, ki je potekal v Dekanih, so se naši odre-zali še veliko bolje. Z dvema zmagama so zasedli prvo mesto. V prvi tekmi so brez težav premagali ekipo Dekanov. Navdu-šili so s kombinatorno in hitro igro. Drugo tekmo so igra-li proti OŠ Koper. Glede na to, da jih na prejšnjem turnirju niso uspeli premagati, so bili tokrat še veliko bolj motivirani. Tekma je bila zelo napeta in izenačena. Ob izteku igralnega

časa je bil rezultat neodločen. Odločale so 7-metrovke, pri katerih so bili bolj natančni naši strelci: Enrik Ostrc, Simon Škabar, Klej Sanabor in vratar Tomaž Stančič.

V torek, 6. decembra, je na Osnovni šoli Dragomirja Ben-čiča Brkina Hrpelje potekal dobrodelni bazar. Učenci in učenke so ob pomoči učiteljic in učiteljev naše šole mesec dni ustvarjali različne izdelke. Denar, zbran s pro-

dajo izdelkov, bo namenjen šolskemu skladu, nekaj pa ga bodo porabili razredi sami. Vsak razred je imel svoj kotiček, kjer so učenci prodajali svoje izdelke. Sprehod po šoli je bil prava paša za oči in priznati je treba, da učenci znajo pritegniti pozornost kupcev. Ponudba je bila pestra in raznolika, učenci so prodajali: voščilnice, novoletne obeske, sveče, raznovrsten nakit, nakupoval-ne torbe, pecivo, sveže spečene palačinke ter še veliko drugih zanimivih in uporabnih darilc. Obiskovalci so si kupili drobna darila zase ali pa so z njimi obdarili bližnje. Zahvala vsem, ki ste podarili delček sebe, izdelali ali ku-pili izdelke in s tem pomagali pri organizaciji dobrodel-nega bazarja. Hvala.

Kolektiv Osnovne šole Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje

Učenci 1. b razreda smo pri pouku izdelali lutke, s katerimi smo pravljico doživeto in prisrčno zaigrali.

Učenci 1. b razreda

Cel november in december smo bili pridni in delavni. Izde-lovali smo izdelke iz različnih materialov, ki smo jih prodajali na bazarju. Z izkupičkom prodaje smo bili zadovoljni. Z de-lom denarja smo si plačali vstopnico za film v Tuš Planetu in glasbeno predstavo v Ljubljani. Nekaj pa bomo prispevali za šolski sklad.

Učenci 1. a razreda

Stojijo z leve: Simon, Matej, Domen, Tomaž, Benjamin, Simon in Enrik.Čepijo z leve: Andraž, Staš, Anže, Hadis, Avdi, Tinej in Tadej.

Enrik Ostrc v akciji

Andraž Makuc pri strelu

ZAHVALAZa nami je božično obdarovanje in prav tako

šolski novoletni srečelov. Učenci devetih razre-

dov bi se radi zahvalili vsem donatorjem, ki ste

bili tako radodarni in prijazni, da ste nam po-

darili nekaj svojih izdelkov, ki smo jih pravično

razdelili. Srečelov nam je uspel in zbrali smo

veliko denarja za končni izlet. Iskreno se vam

zahvaljujemo za tako široko srce in vam želimo

veliko uspeha.

Še enkrat prisrčna hvala prav vsem! Toplo vas

pozdravljamo!

Devetošolci z razrednikoma


mladarije mladarije JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012

Ob 100-letnici Cebelarskega

društva Sežana nagrajeni tudi

ucenci naše šole

DELOVNI DECEMBER NA ŠOLI V OBROVU

SEŽANSKI SREDNJEŠOLCI V

EVROPSKEM PARLAMENTU

OBISK STAREJŠIH KRAJANOV

V OBROVU

Čebelarsko društvo Sežana se lahko pohvali s svojim dol-goletnim delovanjem, saj šteje že častitljivih 100 let. Poleg tega vključuje številne člane iz občin Komen, Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina. Na slavnostni prireditvi, ki se je v decem-bru odvijala v Kosovelovem domu v Sežani, so povedali, da njihove člane odlikuje delavnost in da so ravno tako marlji-vi kakor čebele, za katere skrbijo. V svoje delo vložijo veliko prostega časa in volje. Ob obletnici društva so med drugim podelili priznanja, iz-dali zbornik in razpisali natečaj, na katerem so sodelovale vse osnovne šole prej naštetih občin. V avli Kosovelovega doma so bile na ogled poslikane lesene panjske končnice, ki so bile prava paša za oči, pa tudi nekaj literarnih del.Med nagrajenci so bili tudi učenci naše šole, ki so si tako razdelili nagrade za panjske končnice:

1. mesto: Mateja Zadnik (9. razred)2. mesto: Tina Zec (9. razred)3. mesto: Nika Konestabo (7. razred)

Nagrajena je bila tudi četrtošolka Ema Grmšek, ki je za lite-rarni natečaj napisala najlepšo pesmico o čebeli Eli. Vsi nagrajenci so dobili za nagrado med.Za konec pa se namesto z lepimi pozdravi poslovimo s če-belarskim pozdravom – če ga še ne poznate: Naj medi!

Mentorici: Suzana Godina Jelušič in Vesna Marion

ČEBELA ELA

Čebela Ela je vedno vesela,s cveta na cvet

je vsak dan letela.

Čebele debele pa niso vesele,ker so preveč medu pojele.

Mali čebelici krilo se zmoči,medek polije,

ga znova natoči.

Poleti čebela na drevoin pomaha v slovo.

Ta čebela bo odletelain se bo fino imela.

Polna skledica medumene zjutraj čaka tu.

Če čebele rad imaš,te skrivnosti nikomur ne izdaš.

Avtorica: Ema Grmšek, 4. b

V Obrovu smo leto 2011 zaključili delovno in podjetno, saj smo od polovice novembra naprej pridno izdelovali različ-ne novoletne izdelke. Največ dela smo imeli z izdelovanjem voščilnic, naredili smo jih dobrih štiristo. Te smo najprej pro-dajali po okoliških vaseh. Tam smo bili zelo uspešni, saj so voščilnice pošle zelo hitro.Ostale voščilnice in izdelke pa smo prodajali na novoletnem bazarju 6. decembra na šoli v Hrpeljah. Ker smo se tudi tam izkazali kot dobri trgovci, so bili naši izdelki hitro razprodani. Z nasmehom na ustih smo zaključili dan, saj sta bila naš trud in dobra volja odlično poplačana.Z izkupičkom prodaje smo se razveselili z darili, s katerimi si bomo popestrili šolske urice.

Učenci in učiteljice Podružnične šole Obrov

Oktobra smo se dijaki Šolskega centra Srečka Kosovela iz Sežane pod mentorstvom Lene Dobrinja udeležili tek-movanja EURO ŠOLA. Tam smo simulirali delovanje parla-menta. Kljub temu da nismo osvojili prvega mesta, nas je evroposlanka Mojca Kleva povabila v Evropski parlament, saj so se ji zdeli naši argumenti in razmišljanje na tekmo-vanju zelo dobri. Povabilu smo se z veseljem odzvali in se tako 12. decembra za tri dni odpravili v Strasbourg. V Stras-bourgu nas je sprejela evropska poslanka Mojca Kleva, ki je aktivna v treh odborih Evropskega parlamenta, in sicer v Odboru za regionalni razvoj, v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve in v Odboru za pravice žensk in enakost spolov.

Mesec december smo želeli zaključiti z dobrim delom in smo zato obiskali starejše vaščane Obrova. Zapeli smo jim pesmico z dobrimi željami, da bi praznike preživeli lepo in v novo leto odšli kar se da zdravi in srečni. Obdarili smo jih z voščilnico in majhno pozornostjo, ki smo jo izdelali sami. S tem, ko smo obiskali starejše in jih razveselili, smo lahko tudi mi zadovoljni odhiteli na počitnice.

Učenci in učiteljice Podružnične šole Obrov


mladarije JANUAR - FEBRUAR 2012 JANUAR - FEBRUAR 2012

SEŽANSKI »MLADI PODJETNIKI«

V INKUBATORJU

»PIKAPOLONICE« V SEŽANI

VESELI DECEMBER V VRTCU MATERIJA

Dijaki 2. in 3. letnika gimnazije, ki obiskujemo podjetni-ški sklop, smo se skupaj s profesoricama Patricijo Kastelic

Volf in Mojco Železnik Buda udeležili podjetniške delav-nice in izobraževanja v poslovno inovacijskem centru In-kubator d.o.o. v Sežani.Predavanja z naslovom »Podporno okolje in poslovni mo-duli« je vodil gospod Stojan Gorup, direktor Inkubatorja. Predstavil nam je podjetniški inkubator, njegovo zgodo-vino, storitve, ki jih ponuja podjetjem, in nekaj podjetij, ki so uspela z njihovo pomočjo.Nato je sledil najbolj zanimiv del, saj smo v delavnici, s pomočjo gospoda Gorupa in njegovih asistentk Tine Čeh in Mateje Gorup poskušali razviti svoj poslovni model. Zamislili smo si poslovno idejo in zanjo opredelili ključ-ne partnerje, aktivnosti, vire, ponujeno vrednost, odnose s kupci, segmente kupcev, stroške in prihodke. Spoznali smo, da to zagotovo ni lahko, saj je težko ustvariti neko čisto novo idejo ter jo udejanjiti v praksi.

Žan Tavčar, 2. letnik gimnazijeŠolski center Srečka Kosovela Sežana

Foto: Tomaž Blažič Solomun

Letos smo tudi otroci iz skupine »pikapolonice« dovolj veli-ki, da smo začeli obiskovati gledališki abonma v Sežani.Veselje je bilo res veliko, saj se je večina otrok prvič peljala z avtobusom! Ves čas med vožnjo smo opazovali naravo in kraje, mimo katerih smo se peljali in uživali.V Sežani smo ugotovili, da je njihov Kulturni dom veliko ve-čji od našega. Srečali smo veliko otrok iz drugih vrtcev, ki so tudi prišli na ogled predstave. Z zanimanjem smo si ogledali »Piko Nogavičko«, ki pa je za spremembo samo plesala in nič govorila, saj so nastopali plesalci iz Velenja. Uživali smo v plesu Pike Nogavičke z opico Fickom, prijateljema Anico in Tomažem ter Pikinim konjem.Že sedaj se veselimo naslednje predstave v Sežani!

Otroci iz skupine »pikapolonice«, Zorica in Sabina

Praznično vzdušje se je pri nas začelo s postavitvijo jelke. Vsi skupaj smo jo okrasili z medvedki, zvezdicami in snežaki. V pričakovanju veselih dogodkov smo še zarajali okrog nje.Obiskale so nas dijakinje Srednje šole Vena Pilona iz Ajdo-vščine, ki so nam zaigrale igrico Revna družina, ter flavtist-ka Ana Marinković, ki nam je na flavto zaigrala razne znane pesmi. Najbolj pa smo se razveselili Dedka Mraza, ki nam je prinesel veliko daril, predvsem pa veliko dobre volje. Praznovali smo tudi prvi dan zime in se prelevili v snežake. Zdaj pa že komaj čakamo prvi sneg, da si pravega snežaka postavimo pred vrtcem.

Strokovne delavke vrtca Materija

Poleg parlamenta smo si ogledali tudi plenarno zaseda-nje, ki v Strasbourgu poteka enkrat mesečno. Po ogledu plenarnega zasedanja nas je sprejel gospod Rok Koželj, ki nam je predstavil delo in sestavo parlamenta, nato se nam je pridružila tudi gospa Kleva, s katero smo v sproščenem vzdušju debatirali o raznih temah in tako dobili boljši vpo-gled v življenje in delo evropskih poslancev.

Obisk v Strasbourgu smo izkoristili tudi za ogled zgodo-vinskih znamenitosti mesta, ki je bilo v tem prednovole-tnem času zelo lepo okrašeno, tako da smo se počutili kot v pravljici.

Dijaki in mentorici Patricija Kastelic Volf in Lena Dobrinja Foto: Nataša Vrhovec

mladarije/za vsakega nekaj

VALENTINOVO JE PRAZNIK LJUBEZNI …… in ljubezen do sebe je pot do sreče. Če se nimamo radi, ne moremo imeti radi drugih in življenja nasploh. Že ljubezni do drugih ni preprosto opredeliti, še težje je opredeliti ljubezen do sebe. Lahko bi rekli, da gre za strast do lastne sreče. Ljubezen do sebe začenjamo doživljati, ko se odločimo, kdo smo in da je to, kar želimo, pomembno. To je notranje stanje, ki se razvije, ko se odločimo razviti ljubeč odnos s sabo, lastno dobro počutje pa se nam zdi pomembno.

Slavni predavatelj je svoje predavanje pričel tako, da je v roki držal bankovec za 50 evrov in poslušalce vprašal: »Kdo si želi ta 50-evrski bankovec?« Roke so se začele dvigovati.Dejal je: »Enemu ga bom na koncu podaril, ampak najprej mi dovolite, da naredim tole.«Zmečkal je bankovec in ga ponovno dvignil v zrak. Vprašal je: »Kdo si ga še vedno želi?« Roke so bile še vedno dvignjene. »Dobro,« je odgovoril. »Kaj pa če naredim tole?« Bankovec je spustil na tla in začel po njem stopati in ga pobrcavati sem ter tja. Potem ga je pobral, vsega zmečkanega in umazanega. »Kdo si ga želi sedaj?« Roke so bile še vedno v zraku. »Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo dragoceno lekcijo,« je dejal. »Ne glede na to, kaj sem napravil z denarjem, še vedno si ga želite, ker bankovec ni izgubil svoje vrednosti. Še vedno je vreden 50 evrov.« »V življenju mnogokrat pademo, smo poteptani in ranjeni zaradi odločitev, ki jih sprejemamo, in okoliščin, s katerimi se soočamo. Takrat čutimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni topline, nevredni življenja. Ampak ne glede na to, kaj se je zgodilo ali kaj se bo zgodilo z vami, nikoli ne morete izgubiti svoje resnične vrednosti. Umazani ali čisti, zmečkani ali povsem urejeni, še vedno ste neprecenljivi … zase in za tiste ljudi, ki vas imajo radi.«

»Učiti se ljubiti sebe je največja ljubezen od vseh.« (Michael Masser)

»Ljubiti samega sebe pomeni začeti romanco, ki traja vse življenje.« (Oscar Wilde)

(NMČ, vir: internet)

za vsakega nekaj za vsakega nekaj

INTERVENCIJE PGD MATERIJA V NOVEMBRU IN DECEMBRU 2011Torek, 1. november 2011, ob 16.25: POŽAR V NARAVI PRI PRE-ŠNICIOb železniški progi pri Prešnici je bil opažen dim. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo šest gasilcev PGD Materija, ki so ob prihodu na kraj ugotovili, da domačin na svojem travniku kuri odpadlo vejevje. Ogenj je bil pod nadzorom, zato posredova-nje ni bilo potrebno.

Četrtek, 17. november 2011, ob 15.51: POŽAR V NARAVI PRI PREŠNICIOb železniški progi med Kozino in Prešnico se je na treh mestih vnel požar. Zagorela sta podrast in mešan gozd. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo 12 gasilcev PGD Materija in štir-

je ZGRS Sežana, ker pa se je požar hitro širil, so za pomoč zaprosili še gasilce iz PGD Divača in Senožeče. S skupnimi močmi so gasilci požar po dveh urah dokončno pogasili. Zgorel je približno 1 ha površine. Na intervenciji so bili prisotni tudi predstavniki občinske civilne zaščite.

Nedelja, 20. november 2011, ob 16.45: POMOČ POLICIJI PRI OGLEDU NAJDENEGA TRUPLANa travniku med Markovščino in Gradiščem je občan našel moško truplo. Policija, ki je obravnavala dogodek, je gasilce zaprosila za pomoč pri razsvetljevanju kraja. Po pozivu ReCO Postojna so na in-tervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so razsvetljevali kraj, kjer je policija opravljala kriminalistično tehnični ogled.

Petek, 25. november 2011, ob 16.28: POŽAR DIMNIKA NA KO-ZINIV objektu knjižnice na Kozini so se vnele saje v dimniku. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo šest gasilcev PGD Materi-ja, ki so s termovizijsko kamero pregledali tuljavo dimnika in ugo-tovili, da je ogenj že ugasnil. Druge aktivnosti niso bile potrebne.

Nedelja, 27. november 2011, ob 12.08: PROMETNA NESREČA V HRPELJAHNa glavni cesti pod železniškim mostom v Hrpeljah so verižno trčili trije vozniki osebnih avtomobilov. Dve osebi sta bili telesno poško-dovani. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasil-ci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so do prihoda zdravstvenega osebja ZD Hrpelje nudili prvo pomoč ponesrečencem in požarno zavarovali kraj nesreče. Poškodovanki so v nadaljnjo zdravstveno oskrbo prevzeli reševalci NMP Sežana.



ZAHVALAob smrti našega očeta in nonota

Jožefa BenuličaIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,

vaščanom Markovščine, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter spoštljivo slovo

na pokopališču v Slivju, dne 23. 12. 2011.Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen

pogrebni obred, govorniku za sočutne besede slovesa ter Pogrebnemu zavodu Klun iz Sežane.

Hvala vsem za darovane sveče, cvetje in prispevke v korist Bolnišnice Izola. S hvaležnostjo v srcu se bomo

mame in očeta za vso dobroto, ki sta nam jo nesebično nudila, spominjali za vedno.

hči Jana in sin Leon z družinamaMarkovščina, 23. 12. 2011

ZAHVALASvojci pokojnega

Alberta Godine

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako množičnem številu pospremili na

zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ka-korkoli pomagali in nam stali ob strani.Čeprav se vsi

niste mogli posloviti od njega, smo bili v mislih in spominu vsi z njim.

Hvala vam. Družina Godina

ZAHVALANa zadnji dan starega leta 2011 se je od tega sveta poslovila

naša draga mama, nona in pranona

Marija Bolčič,rojena Konestabo, doma iz Prešnice 40

13. 2. 1929 – 31. 12. 2011Od nje smo se poslovili 5. januarja 2012 na Pregarjah. Ob tem žalostnem dogod-

ku se želimo zahvaliti vsem in vsakomur posebej, ki ste jo spremljali na zadnji poti, in sicer: pogrebnemu zavodu Klun iz Sežane, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred, Bredi Filipovič za prebrane poslovilne besede, vaščanom

Pregarij in Prešnice, njenim bivšim sodelavcem, vsem, ki ste prispevali za dom upokojencev Sežana ter darovali sveče in cvetje ter vsem prijateljem in znancem,

ki ste se udeležili njenega pogreba.

Žalujoči svojci

Albertu Godini v spomin

Poslovili smo se od človeka, ki je postavil temelje in skupaj s svojo družino zgradil podjetje, v katerem je našlo zaposlitev več kot 90 ljudi. Nehote misli zbežijo nazaj. Vedno smo trdno delali, toda delali smo z veseljem, saj smo bili kot ena družina. Vedeli smo, da si skupaj delimo dobro in slabo, predvsem pa smo v Alberta

neomajno zaupali in v njem videli človeka, ki točno ve, kaj hoče. Vedeli smo, da bo vedno ob pravem času sprejel pravo odločitev,

ki bo dobra za vse nas.In vedno smo bili zanj ne samo delavci, pač pa tudi ljudje s

svojimi težavami in za vsakega je znal poiskati rešitev in mu pomagati. Kljub velikim skrbem je znal videti drobne stvari, ki

včasih človeku ogromno pomenijo. Bila so srečna in manj srečna leta, vendar mislimo, da je bil

Albert srečen človek. Namreč človek, ki se rodi tako inteligenten, delaven in vztrajen, kot je bil on, je srečen človek.

In tako je tudi prav, saj je delal to, kar je najbolj ljubil, in z družino, ki mu je vedno stala ob strani in ga bo za vedno ljubila. Srečen je bil, naš Berto, ko je na dvorišče pripeljal nov kamion, ko je bilo na gradbiščih delo dobro narejeno, ko je hodil v tujino in iskal novejše, sodobnejše stroje, ko … Prav sredi vsega tega se je

vse ustavilo. Vendar nikoli in nič ne bo ustavilo spoštovanja, ki ga čutimo in ga bomo vedno čutili do Alberta in njegovega dela.

Zahvaljujemo se za vse, kar ste naredili in kar bo ostalo, saj bo vaš duh med nami ostal živ za vedno.

Vaši delavci

V spominAlbert Godina – Berto Kotarjev

(24. 3. 1942 – 24. 12. 2011)

Rodil se je pred devetinšestdesetimi leti v trdni kmečki družini v Slopah. Od malega ga je zaznamovalo trdo delo, odnos do narave in sočloveka. Celo življenje je bil vezan na domačo zemljo in kraje. Brkine, Kras in Obalo je prehodil in prevozil po dolgem in počez. Najprej s konji in voli, potem s traktorjem in vitlo, nato s kombanjem, nazadnje s kamioni in kopači.Dolga leta je bil zaposlen na Istrabenzu. Toda njegova podjetni-ška žilica ga je gnala naprej. Verjel je vase in uspel. Pred petin-dvajsetimi leti, ko razmere še niso bile naklonjene podjetništvu, je zapustil varno službo in se podal na samostojno pot. Iz prvega kamiona je skupaj s sinom in družino ustvaril veliko gradbeno podjetje s številno sodobno mehanizacijo in devetdesetčlansko ekipo, ki uspešno gradi po celi državi. Tudi v sosednjih drža-vah, Italiji in Nemčiji, je stkal trdne poslovne vezi. Povsod so ga poznali in dobro sprejeli, saj je, kjer je bil, vedno širil dober glas o svojih krajih, kamorkoli je šel, je vedno s ponosom povedal, da je Sloparc. Njegovo pristnost so ljudje cenili.

Bil je človek dejanj. S trdno voljo je premagal neštete ovire. Njego-vo življenjsko vodilo je bilo »Delo, delo in še enkrat delo – saj ko delaš, ne misliš na nič slabega!«. Nikoli utrujen. Nikoli prezase-den, da ne bi bil pripravljen pomagati. Gnala ga je neverjetna življenjska sila. V naših krajih je zapustil neizbrisen pečat. Sanjal je velike sanje in jih po malih korakih dosegel. Ni poskrbel samo za družino, velik čut odgovornosti je gojil tudi do domačega kraja – njemu najljubših Slop in širše lokalne okolice. Svoj uspeh je delil z drugimi. Veliko je prispeval za razvoj kraja, za donacije in sponzorstva številnih ustanov, klubov in društev, tako prosvetnih kot tudi cerkvenih, tako lokalnih kot tudi državnih. Med drugimi je finančno podpiral MoPZ Slavnik, Brkinsko godbo 2000, Folklorno skupino Brkini, Hrušiške fante, Cerkveni zbor Brezovica, GD Materija, razne športne klube, med drugimi NK Jadran, NK Primorje, RK Jadran, obnovo cerkve v Slopah in Brezovici, ustanovitev Visokošolskega zavoda Sežana, izgradnjo ceste Slope–Rodik, vzdrževanje poljskih in gozdnih vlak, bil pobudnik in organizator obnovitve starih običajev »Po sledeh svojih korenin« v Slopah, sofinanciral številne kulturne prireditve in izid številnih knjig … Ni mu bilo vseeno, kam gre razvoj naših krajev. Zato je leta 2002 organiziral in ustanovil Gospodarsko listo, ki je dvakrat prišla v občinski svet. Vendar mu je zakonodaja preprečila združljivost funkcije podjetnika in svetnika, zato se je raje odločil za nadalje-vanje svojega poslanstva – biti podjetnik. Bil je rojen za vodjo - managerja, ki se vsak dan bori na prvi fronti, sprejema odločitve in posledice. Samo parlamentiranje, brez konkretnih rezultatov, mu je bilo tuje. V svoji bogati karieri je sklenil številna znanstva in trdna prija-teljstva, o čemer je pričalo tudi množično slovo na njegovi zadnji poti. Prijatelji se ga bomo spominjali kot preprostega, skromnega, a hkrati velikega Moža. Človeka s pokončno držo in trdno hrb-tenico. Klenega samorastnika brkinske zemlje. V nepozabnem spominu bodo ostala naša številna srečanja v domačih oštarijah, kjer je delil z nami zanimive zgodbe, ki jih piše življenje. Zatorej Berto, s ponosom si smel reči: »Slovenec sem! Od zibeli do groba ne gane moja se zvestoba.«

Tvoji prijatelji




KULTURNI DOM HRPELJE VABI

M A L I O G L A S I

Za daljše časovno obdobje najamemo dvosobno ali trosobno stanovanje. Info: 070 222 860

* * *V salonu za lepoto in zdravje »Čarobni dotik« v poslovni stavbi Tuša na Kozini v mesecu januarju in februarju nudijo 15 % popusta na

vse storitve! Info: 041 950 067

* * *

Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v sprejemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00, v sredo tudi od 12.00 do 15.30) ali po telefonu: 05 / 6800 150.

Priscilla Cogan: Stara pajkovka

»Bili so pripravljeni na odgovor. In tega jih je naučil otrok, kajti otroci vidijo du-hove okoli sebe. Opazuj otročkove oči, kako gledajo in vidijo, ti pa ne zazna-vaš ničesar! Otrok se rodi z vedenjem, nato pa večino življenja pozablja ali pa se trudi spomniti. Modreci, starešine so prišli, ker so vedeli, da bo otrok lahko videl, česar sami niso mogli.«

Jezdili sva ob kristalno čisti reki. Ona na svojem, jaz na svojem rjavo-belem konju. Na desni roki, ki jo je stezala više v zrak, ji je čepel prekrasen sokol. Dan naju je častil z miriadami drobnih sončnih žar-kov. Ona pade s konja in ko se poskuša povzpeti na lisca, jo piči zelo strupena prerijska kača. Pomagala bi ji, šamanka, pa je prepozno, veliki bratje jo hočejo zase. Ne, ne gre za odlomek iz romana, tem-več za sanje, ki sem jih sanjala veliko časa nazaj. Bila sem indijanska šamanka. In ne čudi me, če je to bilo tudi katero izmed prejšnjih življenj, kdorkoli si tako razlaga življenje, ali mu je s takimi razlagami lažje živeti. Tudi Winona v pričujoči knjigi, Wi-nona Pathfinder, je indijanska šamanka. Preprosta ženska, oblečena v »…neopi-sljivo modročrno domačo haljo, s pono-šenimi mokasini, okrašenimi s koraldni-mi varnostnimi zaponkami. Njene roke, globoko zgibane in polne starostnih peg, so kazale, da so navajene nabiranja robi-dnic v trnastem grmovju; dlani ženske, ki živi z zemljo. Bližala se je sedemdesetim. Njene oči so bile črne, nerazberljive; izraz na obrazu je odseval žensko, zatopljeno globoko vase, potrpežljivo, ko čaka, da bodo ljudje odšli in jo pustili v miru.« Svo-je najbližje obvesti, da bo čez dva meseca umrla in zato jo zaskrbljena hči odpelje k psihologinji Meggie, ločeni belki srednjih let. Winoni ni do tega, da bi se razkrivala

kar vsevprek komurkoli in zato nejevolj-no prestopi prag ordinacije, nato pa za-menja vlogi in zaplete dr. O'Connorjevo v pretanjeno pajčevino skrivnostnega duhovnega sveta indijanskih starosel-cev. Ve, da si zemlje ali človeka nikoli ne moremo prilastiti niti sposoditi, ker smo le varuhi njene/njegove veličine. Psiho-loginji želi - kot zadnji učenki - podariti tista znanja, bivajoča v srcih, potisnjenih v rezervate. Vliva upanje in obnavlja. Trdi, da se belci obnašamo neumno in zapra-vljamo čas za govoričenje, za nenehno spraševanje, zaljubljeni v svoje žlobu-dranje. Če bi poslušali, pravi, molčali in opazovali, kar se dogaja, nam ne bi bilo treba toliko spraševati. Morali bi stopati v ravnotežju, v koraku sončnega plesa. Ker: …kar te obdaja, spregovori šele tedaj, ko stopaš ali obstaneš. Včasih so besede kot vodni pajki, drsijo po gladini ribnika in se stegujejo kvišku, toda nikoli navzdol. Velikokrat sem se kot otrok in kot naj-stnica spraševala – glede na to, da ne-kateri tradicionalno prehajajo(mo) skozi katoliške obrede – kolikšen učinek ima naša molitev, kakršnakoli molitev, najsi bo notranje tišinjena, glasno izgovorjena v kupu takih in podobnih vernežev ali ne-vernežev, tuljena na pomoč ali le obmol-knjena v polnino. Ali pripomore k uresni-čitvi tistega, kar si želimo? Šamanka pravi, da morda ne dobimo vedno tistega, kar bi radi, a dobimo vedno tisto, kar potre-bujemo. V življenju niso pomembni veliki trenutki, temveč gre za potovanje, za pre-mikanje in za iskanje središča kroga, ki je zdravilen. In ja, nevarno je strmoglavljati v vednost. Nevarno je najti odgovor pred vprašanjem. Nevarno je predati se veri, ki temelji na vdanosti, namesto da bi jo gra-dil na izkustvih. Spet trdim, kot tolikokrat doslej, da je knjiga padla v moje naročje ravno ta-krat, ko je bilo to potrebno. Tudi sama menim, da človek z leti dobi občutek,

da živi v času, ki je dan na posodo. Ko postaneš hvaležen za vsak dan. Slišati svoje besede, ki se vrnejo kot darovi, namiguje na to, da bi naše besede mor-da morale biti blažje, nežnejše, prija-znejše. Zadnje čase sem dobila nešteto t. i. nasvetov ob raznoraznih koncih sve-ta, v smislu kaj vse bi morala narediti, da bi ne tisti zadnji dan vreščala na vse pretege in cepetala, kaj vse se mi hude-ga dogaja, in to ravno meni in take. In vseskozi se sprašujem: ja in? Četudi bi ta trenutek prenehala dihati, nimam slabe vesti, ker se že veliko veliko let trudim iz sebe delati boljšega človeka. Dobro srce in radovedni duh. In vem, da mi uspeva. Pa si kljub vsemu vsak dan pomislim, koliko tega se moram še naučiti in kako preklemansko bi potrebovala ob sebi kakršnokoli Winono. Ampak sem srečna tudi z namišljeno njo. Oziroma z ljudmi, ki jih imam rada in mi polnijo dneve in dušo. Če je to moj notranji glas ali če so to angeli ali če je to srečna zvezda, bog ali usoda, mi je čisto vseeno. Hotela bi živeti v mehkih okroglinicah, kot je frak-tal na mojem ekranu, in vsakokrat vsto-piti v še večjo mehkobo in jasnost. Priscilla Cogan, avtorica, je klinična psihologinja irsko-ameriškega rodu. Vodi delavnice o verovanjih indijan-skih staroselcev ter zdravilne in potilne obrede v indijanskih duhovnih skupno-stih. Živi v Marylandu in na michigan-skem polotoku Leelanau. »Med hojo po tej rdeči cesti pride čas, ko moraš pustiti, da tvoj jaz umre, če hočeš pol-no živeti. Za vse pride čas, ko se svet spremeni in moramo izbrati,« dodaja stara šamanka. Sama se odločam živeti znotraj čarobnega kroga v središču la-stnega obstoja. Če je to prav ali ne, še ne vem. Če kdajkoli izvem, vam povem, do takrat pa veliko dobrega branja in čudovit zače-tek in nadaljevanje leta, Patricija Dodič

PRIHODNJI MESECI V KD HRPELJE:

9. 3. – Koncert Lisjakov v KD Hrpelje ob Dnevu žena

15. 3. – predstava za otroke »Heidi«

april – koncert Kombinatke

RAZSTAVA:

JSKD OI SEŽANA, slike z decembrske slikarske delavnice

likovnikov ljubiteljev na območju občin Sežana, Komen, Divača in Hrpelje - Kozina pod vodstvom mentorja Simona Kastelica na temo kompozicija, tehnika in

barve.

PREDSTAVA ZA OTROKE

četrtek, 16. februar, ob 17.00

Predstava

»Dvojno veselje« in rajanje z maskami na odru KD Hrpelje!

Otroci, vabljeni,

da pridete v maskah!

Izvaja: Gledališče Mladi maj

Predstavitev knjižice pesmi »Vezi«

avtorice Majde Mihalič Tomaštove

petek, 27. 1., ob 18.00, v razstavnem prostoru v KD Hrpelje.

Pesmi in avtorico bo predstavila

Magdalena Svetina Terčon.

V kulturnem programu bo nastopila Klapa Aenona iz Nina pri Zadru

Ogled komedije Šoferji za vse čase v SSG TrstDatum: 17. 2. ob 19.00 uri izpred občinske stavbe v Hrpel-jah. Povratek: ob 23.00Vstopnina + prevoz: 26 EUR (na avtobusu)Rezervacije: do 3. februarja na tel. št.: 05 / 6800 150 pri Ester Mihalič ali na e-naslov: [email protected]

Režija: Boris KobalIgrajo: Vladimir Jurc, Primož Forte, gost Tarek Rashid v vlogi Adija alias Sadama el Yemenija, Borštnikova nagra-jenka Minu Kjuder, Lara Komar, Nikla Petruška Panizon in Maja Blagovič.

Gre za komedijo hrvaškega avtorja Mira Gavrana Šoferji za vse čase, ki je bila premierno uprizorjena 4. novembra in je odprla novo abonmajsko sezono Slovenskega stalnega gledališča. Za začetek v humorističnem duhu je poskrbel režiser Boris Kobal, ki je izbral tekst izjemno uspešnega dramatika in pisatelja, v katerem

bo vsak zlahka prepoznal domače razmere in pogovore o politiki in pokvarjenosti današnje družbe. Šoferji za vse čase je zgodba o korupciji v malem formatu, o am-bicijah, stereotipnih pogledih kot tudi naivnih življenjskih strate-gijah preprostih ljudi. S prepričanjem, da se preko poznanstev, izsiljevanja ali goljufije vse poti skrajšajo, se trije napredovanja željni vozniki podajo v podjetniško pustolovščino, a sreča jim ne bo posebno naklonjena, saj se bo zgodba z raznimi nepričakovanimi dogodivščinami razvila v čisto nepričakovano smer.

Ogled predstave Slehernik z Iztokom Mlakarjem v Gledališču Koper

Datum: 14.3., ob 19.00 izpred občinske stavbeVstopnina + prevoz: 20 EUR (na avtobusu)Rezervacije: do zasedbe mest na avtobusu na telefon: 05 6800 150 pri Ester Mihalič ali na e-naslov: [email protected]

PREDSTAVE:

17. 2. – ogled predstave Šoferji za vse čase v SSG Trst

14.3. - ogled predstave Slehernik v Kopru

Prešerno v KD Hrpelje

Vabljeni na praznovanje kulturnega dne v torek, 7.2., ob

18.00 uri, v KD Hrpelje!

Organizira: Občina Hrpelje – Kozina, Moški pevski zbor

Slavnik, OŠ DBB Hrpelje in gosti!




URNIK KNJIŽNICE KOZINA: ponedeljek: od 7.00 do 14.00, torek: od 12.00 do 18.00, sreda in petek: od 10.00 do 17.00, sobota: od 8.00 do 13.00,četrtek zaprto. Telefon: (05) 680 30 27

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]

KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00. telefon: (05) 680 12 44

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone): vsak torek od 14.00 do 17.00, vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00.

Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90

Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60 pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00 ned: zaprto

Lekarna Divača: (05) 731 17 80 pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70 pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00 sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00 ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00

Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00 Dežurstvo: neprekinjeno Redni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00 nedelja in prazniki: 8.00–12.00

Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99

Policija: 113 Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected]

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112

PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul

PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113

PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske

PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00 PLANINSKI POHODI: informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko, 031 585 195, [email protected]

AEROBIKA: vsak četrtek, od 19.30 do 20.30, v večnamenskem prostoru v OŠ DBB Hrpelje!

PILATES vsak ponedeljek in/ali sredo ob 18.00. Info: 040 285 930

REKREACIJA v Modri dvorani je vsak torek in četrtek ob 21.00 uri. Info: 031 321 324

NORDIJSKA HOJA je vsak drugi četrtek v mesecu ob 18.00 uri. Info: 031 321 324 Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na na-slov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.

Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected]

Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina naklada: 2030 izvodov, odgovorna urednica: Ester Mihalič uredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm, Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tina Andrejašič • lektorica: Nives Mahne Čehovin, tisk in oblikovanje: Tiskarstvo Vertis, Materija, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili nak-nadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Opravičujemo se vam, ker sta zadnji dve številki povsem pošli. Naklado smo povečali, tako da odslej ne bi smelo biti več težav. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.

Prihodnja številka bo izšla 6. marca 2012 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke: 23. februar 2012.

Uredništvo

VimenuvolilnegaštabaSDSinvsvojemimenusezahvaljujemvolivcemObčineHrpelje-Kozinazavse

prejeteglasoveinpodporo,kistenamjoizkazali.

BredaFilipovič

Koranti Demoni na Kozini in v Hrpeljah

Lani smo vzpostavili prijateljske stike s kurenti ali koranti, kot sami rečejo, Demo-ni iz Vidma pri Ptuju. Tudi letos nas bodo obiskali in sicer predvidoma 17.2. Obis-

kali bodo vrtec v Hrpeljah, osnovno šolo, župana in zaplesali po Hrpeljah in Kozini. Točnejše ure bodo na plakatih na javnih

mestih in na internetni strani občine!

Oj!

V prvi letošnji številki vas pozdravljamo z nekoliko ne-običajnim pozdravom. Če ste ga že slišali ali ga upo-rabljate, si morda mislite, da gre za neko moderno skovanko ali da smo ga spet pobrali iz kakega tujega jezika. Pa ni tako.

»Oj«, ki ga pogosto slišimo med mladimi in praviloma med ljudmi, ki se dobro poznajo ali so si blizu, se včasih podalj-ša še v simpatični »ojla«. Z »oj« lahko začnemo elektronsko pošto, če se nam beseda »pozdravljen« zdi pretoga, če se želimo izogniti iz italijanščine prevzetemu »čau oz. čav« ali če enostavno nimamo navade reči »živijo«, kaj šele »ser-bus« (mimogrede, ta izhaja iz latinske besede »servus« in pomeni suženj – torej nič kaj spodbuden pozdrav).»Oj« je skrajšana različica pozdrava »osti jarej«, ki je najsta-rejši znani zapisani slovenski pozdrav ali napitnica. »Osti jarej« je napis na starodavnem vrču za točenje pijač, ki so ga izdelali naši predniki Veneti (Sloveneti) pred okrog dva tisoč petsto leti (ti so nam zapustili tudi znamenito situlo iz Vač). Vrč z napisom »OSTI JAREJ« so odkrili leta 1911 blizu Škocjana na Krasu in je danes del muzejske zbirke v Trstu.Najstarejši ohranjen staroslovenski ali slovenetski pozdrav »osti jarej« ima zelo globok pomen in sporočilo. Samo dve kratki besedi sporočata izredno veliko – ostani mlad in zdrav oz. tudi pomlajen, močan! Besedi vsebujeta po-sebno pozitivno energijo in spadata med zanimivejšo zapuščino naših prednikov.»Osti« je skrajšana oblika besede »ostani«, ki se je ohra-nila skoraj nespremenjena vse do danes, namreč v kra-škem narečju se še uporablja domača beseda »uosti«. Druga beseda »jarej« pa ima koren »jar« oz. »jara«, ki po-meni mlad, pomlajen.Pozdrav »oj« oziroma »osti jarej« lahko izrečemo ob sni-denju, ob slovesu ali kot napitnico.

Oj!Nives Mahne Čehovin

(vir: internet)

44 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA

JANUAR - FEBRUAR 2012 napovednik

9 četrtek

10 petek

11 sobota Dan bolnikov

12 nedelja

13 ponedeljek

14 torek

Knjižnica Kozina ŠK »Spoznaj se«: Janez Garbajs iz Slovenskega društva za psihološke raziskave: Esensko preporajanje

Valentinovo

15 sreda

16 četrtek pustna predstava za otroke

17 petek SSG Trst ogled predstave »Šoferji za vse čase«

18 sobota

19 nedelja

20 ponedeljek

21 torek

Knjižnica Kozina pravljično-ustvarjalne urice

PUST, Mednarodni dan maternih jezikov

22 sreda Pepelnica

23 četrtek

24 petek

25 sobota

26 nedelja

27 ponedeljek

28 torek Knjižnica Kozina gost Miran Košuta, predstavitev knjige Mikrofonije

29 sreda

19 četrtek Svetovni dan edinosti Cerkve

20 petek

21 sobota

22 nedelja

23 ponedeljek

24 torek

25 sreda

26 četrtek

27 petek

Mednarodni dan spomina na holokavst

KD Hrpelje predstavitev knjižice pesmi Majde Mihalič Tomaštove iz Ocizle z nastopom Klape Aenona

28 sobota Športna dvorana Hrpelje Koncert »Vrček glasbe in smeha«

29 nedelja

30 ponedeljek

31 torek Svetovni dan brez cigare

1 sreda

2 četrtek Svetovni dan mokrišč

3 petek

4 sobota

5 nedelja

6 ponedeljek

7 torek

Knjižnica KozinaPredstavitev knjige: Poti v pesku, gostja:

petnajstletna Anjel Lavin

Kulturni program ob kulturnem prazniku

8 sreda Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

JANUAR

FEBRUAR

Avtor: Jadran Čeh

številka 1 letnik xv - 2012 januar - februar · radiestezija z rafaelom vonČina 20 decembrska...

Documents