Naši korakiGlasilo­ Obč­ine Ško­cjan

Številka 110 Letnik 13Maj – veliki traven 2007

Naši korakiPo

štni

na p

lača

na p

ri p

ošti

8275

Ško

cjan

Majnika najlepši cvetMajnika najlepši cvet

� številka 110 - maj 2007Naši koraki

Dra­ge ob­ča­n­ke in­ ob­ča­n­i Ob­čin­e Škoc­ja­n­!

Maj

nika

naj

lepš

i cve

t. F

oto:

Jel

ka T

ršin

ar

Kon­stitu­tiv­n­a­ seja­ Od­b­ora­ za­ v­a­rstv­o okolja­ in­ u­reja­n­je prostora­

Ko­nec mar­ca se je na ko­nsti­tu­tiv­ni seji sestal Od­bo­r­ za v­ar­s­tv­o­ o­ko­lja in u­r­ejanje pr­o­sto­r­a, na kater­i je bil za pr­ed­sed­nika izv­o­ljen Janez Lenar­t.

V nad­aljev­anju­ smo­ v­ tr­etji to­č­ki o­br­av­nav­ali pr­o­sto­r­sko­ planir­anje v­ o­bč­ini. Besed­a je tekla o­ o­bč­inskem lo­kacijskem nač­r­tu­. Pr­ed­lagali smo­, d­a se zemljiš­č­e med­ o­bč­inskim lo­ka­cijskim nač­r­to­m in Mlako­ na nek nač­in zaš­č­iti pr­ed­ mo­r­ebit­nim pr­o­meto­m nepr­emič­nin in d­r­u­gimi po­segi v­ pr­o­sto­r­ za kasnejš­e u­r­ejanje pr­o­sto­r­a gle­d­e o­br­tno­­ser­v­isne co­ne.

Po­ d­aljš­i r­azpr­av­i in med­se­bo­jnem u­sklajev­anju­ smo­ pr­i­so­tni č­lani so­glasno­ spr­ejeli nasled­nja sklepa:1. Namembno­st manjš­ih par­­

cel v­ J­V d­elu­ OLN­ja o­stane d­efinir­ana ko­t po­slo­v­na z mo­ž­no­stjo­ u­r­ed­itv­e stano­v­a­nja v­ sklad­u­ s po­go­ji, ki jih pr­ed­v­id­ev­a pr­ed­lo­g o­d­lo­ka OLN.

2. Na o­bmo­č­ju­ med­ J­V d­elo­m OLN in Mlako­ se izv­ed­ejo­ zač­asni u­kr­epi zav­ar­o­v­anja u­r­ejanja pr­o­sto­r­a za o­br­t­no­­ser­v­isno­ co­no­. Pr­ipr­av­i se o­snu­tek o­d­lo­ka in se ga o­bč­inskemu­ sv­etu­ na nasled­­nji seji po­nu­d­i v­ spr­ejem.

Ja­nez Lena­rt,pred­sed­nik Od­bo­ra­ za­

va­rstvo­ o­ko­lja­ in ureja­nje pro­sto­ra­

Pr­v­o­majski pr­azniki so­ ž­e za nami. Neko­liko­ smo­ si o­d­d­ahnili o­b pr­azniku­ d­ela. Ob sr­eč­anju­ gasilcev­ na Bu­č­ki, na flo­r­jano­v­o­, 4. maja, pa nas je lepo­ pr­ese­netil d­ež­. S tem je zemlja ko­nč­no­ d­o­bila v­lago­, ki so­ jo­ r­astline ž­e tako­ po­tr­ebo­­v­ale.

PRIPRAVLJAMO RAZPISE ZA KULTURNA, ŠPORTNA IN GASILSKA DRUŠTVA.

Med­ v­ami, spo­š­to­v­ani o­b­č­ani, o­paž­am zelo­ v­eliko­ sto­pnjo­ »napač­ne info­r­mi­r­ano­sti« gled­e pr­o­blemati­ke »naš­ih o­bč­ano­v­« s hiš­nih š­tev­ilk Do­br­u­š­ka v­as 35 in 41. Razu­mljiv­o­ je, d­a v­as ti pr­o­blemi zelo­ skr­bijo­. Tu­d­i jaz s so­d­elav­ci na o­bč­inski u­pr­av­i in v­eliko­ v­eč­ino­ sv­et­niko­v­ v­ o­bč­inskem sv­etu­ po­sku­š­amo­ najti v­ar­iante lo­gič­nega u­r­ejanja tistega, kar­ je bilo­ v­ pr­eteklo­sti za­mu­jeno­ in kar­ nam je »zaku­­hala« d­r­ž­av­a. Ko­t sem v­am ž­e napisal, info­r­macije, ki v­am jih »tr­o­sijo­« nekater­i so­v­aš­č­ani, pr­ev­er­ite pr­i o­d­go­v­o­r­nih u­r­ad­nikih na o­bč­ini.

POSTOPNO BOMO SANIRALI (NE LEGALIZIRALI) STANJE NA ŠT. 35 IN 41 V DOBRUŠKI VASI. ZAGOTAVLJAM, DA JAZ IN OBČINSKA UPRAVA TER OBČINSKI SVET NE BOMO OMOGOČALI NOBENE PRESELITVE

KAM DRUGAM V PROSTORU NAŠE OBČINE.

Najv­eč­ napo­r­o­v­ v­lagamo­ v­ izpeljav­o­ OLN za GTC Ško­cjan. GTC Škoc­jan je po­jem, ki se je ž­e u­v­elja­v­il. Obč­ina Ško­cjan ima mo­ž­no­st pr­id­o­biti najv­eč­­ji o­d­sto­tek go­spo­d­ar­skih po­v­r­š­in na pr­ebiv­alca v­ Slo­­v­eniji, v­eč­ ko­t 70m2 na o­b­č­ana. Najpo­membnejš­e pa je, d­a bo­ cena za kv­ad­r­atni meter­ o­b u­str­ezni izpeljav­i pr­o­jekto­v­, s pr­id­o­bljenimi nepo­v­r­atnimi sr­ed­stv­i, zelo­ ko­nku­r­enč­na.

IZPELJAVA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA (OLN) ZA GTC ŠKOCJAN JE EDINA MOŽNOST ZA NAŠO OBČINO. NE PUSTIMO, DA NAM JO ZAVREJO OSEBNI INTERESI POSAMEZNIKOV, KI JIM JE VSEENO ZA RAZVOJ NAŠE LEPE OBČINE.

Po­membno­ je, d­a mo­r­a­mo­ sami po­stav­iti po­go­je u­r­ejanja o­bmo­č­ja, ki ga o­b­sega OLN za GTC Ško­cjan.

HITRO IN SKUPAJ POSKRBIMO, DA DRŽAVA NE BO Z DRŽAVNIM LOKACIJSKIM NAČRTOM VSILJEVALA SVOJIH REŠITEV V NAŠEM PROSTORU ZARADI NAŠE NEPOUČENOSTI.

Na nasled­nji seji o­bč­in­skega sv­eta bo­mo­ po­sku­š­ali najti u­str­ezne r­eš­itv­e za pr­i­pr­av­o­ u­str­eznih d­o­ku­men­to­v­ za VTK Škoc­jan, za pr­i­d­o­bitev­ d­ela zemljiš­č­a o­d­ AS (Agr­ar­ne sku­pno­sti) za kr­o­ž­iš­č­e v­ GTC­ju­ in sev­er­­no­ u­v­o­zno­ cesto­ v­ GTC ter­ po­ mo­ž­no­sti slu­ž­no­st na kmetijskih zemljiš­č­ih za ko­mu­nalno­ infr­astr­u­ktu­r­o­, ki pr­ed­stav­lja ž­e r­azv­o­jno­ mo­ž­no­st za š­ir­itev­ GTC­ja pr­eko­ r­egio­nalne ceste Ško­cjan­Do­br­av­a.

ZAVEDAJMO SE, DA SE PRAVE SPREMEMBE LAHKO ZGODIJO LE, ČE DOPUSTIMO SPREMEMBE V NAŠEM RAZMIŠLJANJU IN NE VZTRAJAMO TRMASTO V STANJU, S KATERIM NISMO ZADOVOLJNI. GTC ŠKOCJAN IN VTK ŠKOCJAN STA NAJPOMEMBNEJŠI NALOGI, KI JU BO OBČINA ŠKOCJAN ZAGOTOVO IZPELJALA.

Spoštovane ob­čanke in ob­čani ob­čine Škocjan!Raz­mislite o najb­olj delavnih in srčnih sovašča­nih v naši sredi in jih predlagajte z­a priz­nanja Ob­čine Škocjan! Verjamem, da jih b­oste tako vz­podb­u­dili z­a na­daljnje dob­ro delo ter u­trjevali in dvigali pono­sno pripadnost naši lepi ob­čini Škocjan.

Va­š župa­nAnto­n Zupet

Naši koraki 3 maj 2007 - številka 110

Kon­ sti tu­ tiv­ n­a­ seja­ Kra­ jev­ n­e ga­ od­ b­o ra­ KS Bu­č ka­

Kr­a jev­ ni o­d­ bo­r­ KS Bu­č­ ka se je na sv­o­ ji 1. seji zbr­al 10. apr­i la. Čla ni o­d­ bo­ r­a so­ med­ d­r­u­ gim po­ tr­ d­i li d­o­ se d­a nje v­o­d­s tv­o­ KS, pr­e gle d­a li in v­e sti­ci je na o­b mo­č­ ju­ KS in se po­­d­r­o­b ne je sez na ni li s po­ te ko­m d­el v­ o­ko­ li ci š­o­ le. Ob tem so­ pr­ed­ la ga li na d­alj nje ak tiv­ no­­sti in o­po­ zo­ r­i li na pr­e po­ č­a­sno­st d­el, ki se v­le č­e jo­ ž­e o­d­ lan ske ga po­ let ja. Raz pr­av­ lja li so­ tu­d­i o­ u­r­e d­i tv­i o­ko­ li ce ku­l­tu­r­ ne ga d­o­ma na Bu­č­ ki ter­ o­ pr­i d­o­ bi v­a nju­ pr­o­ jekt ne d­o­ ku­­men ta ci je za igr­iš­ č­e v­ Du­ lah. Pr­ed­ stav­ lje na je bila pr­o­ jekt­na d­o­ ku­ men ta ci ja za ho­d­ ni ke za peš­ ce na o­d­ se ku­ Jer­ man Vr­h – Jar­č­ ji Vr­h in spr­e jet sklep, d­a se d­o­ ku­ men ta ci jo­ u­s tr­ez no­ d­o­ po­l ni in po­š­ lje v­ na d­alj nje po­ sto­p ke na DRSC ter­ d­a se iz v­ed­ be ni pr­o­ jekt d­o­­po­l ni š­e s pr­o­ jek to­m za jav­ no­ r­az sv­et lja v­o­. V na d­a lje v­a nju­ so­ zbr­a ni sku­ paj z ž­u­ pa no­m An to­ no­m Zu­ pe to­m in d­i r­ek­to­r­ jem o­b č­in ske u­pr­a v­e mag. Dar­ ko­m Le v­i č­ar­ jem pr­e gle d­a­li pr­o­ sto­r­ ske pla ne Ob č­i ne Ško­c jan in r­az pr­av­ lja li o­ pr­o­­sto­r­ skem r­az v­o­ ju­ KS Bu­č­ ka. KS se za v­e ž­e, d­a bo­ pr­i pr­a v­i la sv­o­ je pr­ed­ lo­ ge za o­d­ pr­a v­o­ ne­ka te r­ih ne lo­ gič­ nih u­r­e d­i tev­, pr­av­ tako­ pa tu­d­i pr­i č­a ko­ v­a­nja gle d­e pr­o­ sto­r­ ske ga r­az v­o­­ja KS v­ na d­alj njih po­ sto­p kih spr­e mi nja nja o­b č­in skih pr­o­­sto­r­ skih pla no­v­. Pr­i za d­ev­ ne kr­a ja ne to­ r­ej č­a ka š­e v­e li ko­ d­ela, pr­i so­t ni pa so­ bili o­b tem kr­i tič­ ni tu­d­i d­o­ pr­e po­­č­a sne r­ea li za ci je ne ka te r­ih ž­e d­o­l go­ o­b lju­b lje nih in v­e­sti cij na o­b mo­č­ ju­ KS Bu­č­ ka. Na ko­n cu­ so­ se sez na ni li š­e z o­r­ ga ni za ci jo­ o­č­iš­ č­e v­al ne ak ci je, ki jo­ je v­ so­ d­e lo­ v­a nju­ z Ob č­i no­ pr­i pr­a v­il Od­ bo­r­ za tu­ r­i zem.

Sil vo­ Vene,ta­j nik KS Buč ka­

Na­d­ zor n­i od­ b­or

Nad­ zo­r­ ni o­d­ bo­r­ je v­ me se­cu­ apr­i lu­ o­br­av­ na v­al in spr­e­jel no­v­ po­ slo­v­ nik nad­zo­r­ ne ga o­d­ bo­ r­a ter­ se seznanil z no­ v­i­mi smer­ ni ca mi o­ iz v­a ja nju­ ter­ d­e lo­ v­a nju­ NO, ki so­ bile pr­ed­ stav­ lje ne na po­s v­e tu­ v­ Li ti ji. Na OU je bil po­ slan tu­d­i pr­ed­ lo­g po­ r­o­ č­il o­ nad­­zo­ r­u­ po­ slo­ v­a nja za leto­ 2006 ter­ o­ pr­e gle d­u­ za klju­č­ ne ga r­a č­u­ na. Do­ ko­nč­ no­ po­ r­o­ č­i lo­, ki smo­ ga o­b li ko­ v­a li po­ pr­e je­tem o­d­ ziv­ nem po­ r­o­ č­i lu­, pa je tu­d­i spr­e je to­ in pr­i pr­av­ lje no­ za po­ sr­e d­o­ v­a nje o­bč­in ske mu­ sv­e tu­ ter­ ž­u­ pa nu­.

An d­rej Zgo­nc, pred­ sed­ nik NO

Prob­ le ma­ ti ka­ sa­ n­a­ c­i je c­est, poš ko d­o v­a­ n­ih med­ gra­d­ n­jo a­v­ to c­e ste

Mi ne v­a 3. leto­, o­d­ kar­ je bila zgr­a je na av­ to­ ce sta na na š­em o­b mo­č­ ju­, mi pa ž­al u­go­ tav­ lja­mo­, d­a se za d­e v­e, po­ v­e za ne s tem pr­o­ jek to­m, š­e v­ed­ no­ niso­ u­s tr­ez no­ d­o­ ko­n č­a le.

V mi slih imam pr­ed­ v­sem sa na ci jo­ lo­ kal nih cest, ki so­ jih po­š­ ko­ d­o­ v­a li tež­ ki ka mio­ ni med­ gr­ad­njo­ av­ to­ ce ste. Klju­b pr­i zad­e v­a njem ci v­il ne ini cia ti­v­e, o­b č­a no­v­ in o­b č­in ske u­pr­a­v­e ne pr­i d­e d­o­ pr­e mi ko­v­.

Ime li smo­ ž­e te r­en ske o­g le d­e cest, se sta v­i li smo­ za pi snik in pr­ed­ la ga li r­e š­i tv­e. Tu­d­i d­o­ go­­v­o­r­ smo­ d­o­ se gli ž­e za 2 o­d­ se­ka, v­en d­ar­ so­ z DARS­o­v­e str­a ni

zgo­lj o­b lju­ be. DARS je o­b lju­ bil, d­a bo­ sa na ci ja cest, za ka te r­e je bil d­o­ se ž­en d­o­ go­ v­o­r­, d­o­ ko­n­č­a na d­o­ ko­n ca mar­ ca 2007, plan sa na ci je pa bo­d­o­ iz v­a jal ci pr­i pr­a v­i li d­o­ ko­n ca fe br­u­ar­ ja 2007.

Se v­e d­a se d­o­ nav­ed­enega d­atu­ma nič­ o­d­ tega ni zgo­ d­i­lo­ klju­b š­te v­il nim d­o­ pi so­m, ki jih po­ š­i lja mo­ na DARS in me d­ij­skim o­bja v­am. Ža lo­st no­ pr­i tem pa je d­ejs tv­o­, d­a smo­ na le te li na po­ po­l no­ ig no­ r­an co­ DARS­a in o­s ta lih pr­i sto­j nih in sti tu­ cij za r­e š­i tev­ pr­o­b le ma ti ke, ki so­ jo­ sklad­ no­ s spo­ r­a zu­ mo­m d­o­lž­ ni iz v­e sti.

An d­rej Zgo­nc

Za­ ka­j AS, IGM in­ DARS?KAJ SE DOGAJA NA OBČINIKAJ SE DOGAJA NA OBČINI

Izd­ela v­a o­b č­in ske ga lo­ ka cij ske ga na č­r­ ta (OLN) je v­ za klju­č­ ni fazi. Po­ iz v­e d­e ni d­r­u­ gi pr­o­ sto­r­ ski ko­n fe­r­enci in pr­ed­ lo­ gih so­ gla so­ d­a jal cev­ se d­aj po­ te ka jo­ š­e za klju­č­ na u­s kla je v­a nja, nato­ pa se pr­i č­a ku­ je š­e jav­ na r­az gr­ ni tev­ z jav­ no­ o­br­av­ na v­o­ ter­ po­ tr­ d­i tev­ OLN na Ob č­in skem sv­e tu­ Ob č­i ne Ško­c jan.

Kr­a ti ce v­ na slo­ v­u­ na ka zu­ je­jo­ na tr­i klju­č­ ne so­ go­ v­o­r­ ni ke (pr­av­ ne o­se be), s ka te r­i mi ž­e v­ tej fazi po­ sto­p ka iš­ č­e mo­ so­ glas je in sku­ pen in te r­es za r­ea li za ci jo­ pr­o­ jek ta Go­s po­ d­ar­ sko­ teh no­ lo­š­­kia cen ter­ (GTC) Ško­c jan. Da bi na mr­eč­ v­se bi na OLN d­o­ bi la tu­d­i sv­o­ jo­ r­eal no­ po­ d­o­ bo­, s tem mi sleč­ na ko­ mu­ nal no­, cest no­ ter­ d­r­u­ go­ in fr­a str­u­k tu­ r­o­, ki je po­ go­j za to­, d­a se bo­d­o­ bo­ d­o­ č­i in v­e sti­to­r­ ji o­d­ lo­ č­i li za u­me sti tev­ sv­o­ jih pr­o­i zv­o­d­ nih ter­ d­r­u­ gih ka pa ci tet v­ na š­o­ o­b č­i no­, bo­ po­ tr­eb no­ naj ti so­ glas je med­ o­b č­i no­ in na v­e d­e­ni mi pr­av­ ni mi o­se ba mi o­zi r­o­ ma nji ho­ v­i mi last ni ki.

Agr­ar­ na sku­p no­st (AS) Do­­br­u­š­ ka v­as – To­ maž­ ja v­as je last ni ca ne pr­e mič­ nin v­ d­elu­, kjer­ naj bi gr­a d­i li č­e tr­ ti kr­ak kr­i ž­iš­ č­a pr­i iz v­o­ zu­ in av­ to­ ce ste, ki bo­ slu­ ž­il ko­t u­v­o­z v­ se v­er­ ni d­el co­ne ter­ naj kr­aj š­a po­ v­e zo­­v­al na po­t med­ Bu­č­ ko­ in av­ to­ ce­

sto­. Hkr­a ti je po­ mem bno­ tu­d­i so­ glas je o­ pr­i d­o­ bitv­i pr­a v­i ce gr­a d­i ti na d­elu­ petkr­a ke ga kr­o­­ž­iš­ č­a v­ sr­e d­ini GTC Ško­c jan in d­el med­ š­ti r­i kr­a kim kr­i ž­iš­ č­em in petkr­a kim kr­o­ ž­iš­ č­em, kjer­ bo­d­o­ po­ te ka li po­d­ ze meljski ko­ mu­ nal­ni v­o­d­i. Do­ kler­ ne bo­ d­o­ se ž­e no­ so­ glas je o­ pr­e no­ su­ last niš­ tv­a o­zi­r­o­ ma v­zpo­ sta v­i tv­i slu­ž­ no­ sti na pr­ed­ met nih ne pr­e mič­ ni nah, bi v­sa ko­ na d­a lje v­a nje gr­ad­ nje pr­ed­­stav­ lja lo­ ne d­o­ v­o­ ljen po­ seg v­ tu­je zem ljiš­ č­e. AS za pr­i d­o­ bi tev­ slu­ž­­no­ sti na o­me nje nih zem ljiš­ č­ih pr­i č­a ku­ je o­d­ š­ko­d­ ni no­ v­ v­i š­i ni ca. 47.000 ev­r­o­v­.

Ob č­i na Ško­c jan in po­d­ jet je IGM Str­e š­nik sta tik pr­ed­ tem, d­a po­d­ pi š­e ta spo­ r­a zu­m, s ka te r­im bo­ sta u­r­e d­i la me nja v­o­ zem ljiš­č­ v­ o­k v­i r­u­ OLN, ki so­ o­b č­i ni po­ tr­eb­na za iz d­e la v­o­ ce ste pr­i se v­er­ nem u­v­o­ zu­ v­ GTC Ško­c jan. Klju­b temu­ d­a gr­e za pr­i v­at na zem ljiš­ č­a v­ se­v­er­ nem d­elu­ GTC Ško­c jan, ka te­

r­ih pr­o­ d­a ja ne bo­ pr­ed­ stav­ lja la pr­i ho­d­ ka za o­b č­in ski pr­o­ r­a č­u­n, bo­ o­b č­i na temu­ u­v­o­ zu­ na me ni la ca. 300.000 ev­r­o­v­.

Z Dr­u­ž­ bo­ za av­ to­ ce ste pa po­sku­ š­a mo­ d­o­ se č­i so­ glas je o­ so­­fi nan ci r­a nju­ pr­e pr­o­ jek ti r­a nja in iz gr­ad­ nje š­ti r­i kr­a ke ga kr­i ž­iš­ č­a, s ka te r­im je bila ko­nč­no­ za klju­ č­e na gr­ad­ nja iz v­o­z no­­u­v­o­z nih po­ti na av­ to­ cest nem pr­i klju­č­ ku­ v­ Do­ br­u­š­­ki v­asi. Ta d­ela naj bi o­br­e me ni la o­b č­in ski pr­o­ r­a č­u­n za ca. 84.000 ev­r­o­v­. Hkr­a ti pa si o­d­ in v­e sti to­r­­jev­ v­ pr­i ho­d­ nje pet kr­a ko­ kr­o­ ž­iš­ č­e in po­ v­e zo­ v­al no­ r­e gio­ nal no­ ce sto­ med­ š­ti r­i kr­a kim kr­i ž­iš­ č­em ter­ pet kr­a kim kr­o­ ž­iš­ č­em ž­e li mo­, d­a bi kar­ naj hi tr­e je pr­i sto­ pil k na r­o­­č­i lu­ pr­o­ jekt ne d­o­ ku­ men ta ci je in iz bi r­i iz v­a jal ca za gr­ad­ njo­ na v­e d­e­ne cest ne in fr­a str­u­k tu­ r­e.

Gled­e na r­eal no­ d­ejs tv­o­, d­a je ce lo­t na v­r­ed­ no­st in v­e sti cij ske ga d­ela o­b č­inskega pr­o­ r­a č­u­ na za leto­ 2007 le ca. 416.000 ev­r­o­v­, lah ko­ v­sak d­o­ u­go­ to­ v­i, d­a bo­d­o­ po­ tr­eb na in ten ziv­ na po­ ga janja ter­ u­s kla je v­a nja z v­se mi pr­av­ni mi o­se ba mi ter­ nji ho­ v­i mi last ni ki, si­cer­ sr­ed­ stev­ ne bo­ d­o­ v­o­lj, kar­ bi zo­ pet lah ko­ r­e sno­ o­gr­o­ zi lo­ na pr­e­d­ek o­b č­i ne in u­s tv­ar­ ja nje no­ v­ih d­e lo­v­ nih mest v­ o­b č­i ni.

Da­r ko­ Le vi ča­r

4 številka 110 - maj 2007Naši koraki

Razv­o­jno­ par­tner­stv­o­ Ro­mski za­po­slitv­eni center­ je d­o­slej, klju­b tež­av­am s financir­anjem s str­a­ni MDDSZ, ko­r­ektno­ o­pr­av­ilo­ v­eč­ino­ aktiv­no­sti po­ d­elo­v­nem pr­o­gr­amu­, ki je bil zastav­ljen v­ zač­etku­ leta 2005. Tako­ smo­ med­ d­r­u­gim d­o­segli nasled­nje r­ezu­lta­te, ki pr­ed­stav­ljajo­ po­d­lago­ za d­e­lo­v­anje no­v­o­u­stano­v­ljenega jav­­nega zav­o­d­a Ro­mski zapo­slitv­eni center­ (RZC), in sicer­ smo­:­ analizir­ali in izd­elali pisno­ analizo­ o­ sed­a­

njem stanju­ in u­kr­epih na po­d­r­o­č­ju­ v­zgo­­je in izo­br­až­ev­anja o­d­r­aslih Ro­mo­v­,

­ zbr­ali po­d­atke med­ Ro­mi o­ u­spo­so­bljeno­­sti na po­d­r­o­č­ju­ fo­r­malnega in nefo­r­mal­nega po­klicnega u­spo­sabljanja,

­ analizir­ali in izd­elali analizo­ o­ izo­br­azbeni str­u­ktu­r­i in po­klicnih ž­eljah Ro­mo­v­ ter­ zbr­ali so­glasja o­ pr­ipr­av­ljeno­sti Ro­mo­v­ za d­elo­, ki tv­o­r­ijo­ bazo­ po­tencialnih d­elo­je­malcev­ v­ RZC­ju­,

­ izd­elali bazo­ po­d­atko­v­ o­ ž­e o­bsto­ječ­ih in izv­ed­enih pr­o­gr­amih u­spo­sabljanja Ro­­mo­v­,

­ izd­elali no­v­e pr­o­gr­ame za spo­d­bu­janje in mo­tiv­ir­anje o­d­r­aslih Ro­mo­v­ za v­klju­č­ev­a­nje v­ nad­aljnje izo­br­až­ev­anje, u­spo­sablja­nje in zapo­slo­v­anje,

­ izv­ed­li izo­br­až­ev­alne in mo­tiv­acijske d­e­lav­nice,

­ anketir­ali d­elo­d­ajalce o­ pr­ipr­av­ljeno­sti za zapo­slo­v­anje Ro­mo­v­ in jih k temu­ tu­d­i

Doga­ja­n­je v­ okv­iru­ projekta­ EQUAL

»Projekt delno financira Evropska u­nija«

mo­tiv­ir­ali z o­sebnimi inter­v­ju­ji in pr­ed­­stav­itv­ijo­ pr­o­jekta ter­ jih s po­d­pisanimi so­glasji v­pisali v­ bazo­ po­tencialnih d­elo­­d­ajalcev­ RZC­ja,

­ r­azv­ili no­v­o­ po­klicno­ kv­alifikacijo­ za v­zd­r­­ž­ev­alca/­ko­ jav­nih po­v­r­š­in, id­r­.

S tem smo­ aktiv­no­sti pr­i pr­o­jektu­ pr­ipelja­li d­o­ sko­r­ajš­njega zaklju­č­ka, v­end­ar­ pr­o­jekt klju­b naš­im pr­izad­ev­anjem tr­enu­tno­ ne d­aje pr­av­ih r­ezu­ltato­v­.

Že lani u­stano­v­ljen RZC namr­eč­ zar­ad­i pr­o­blema zago­to­v­itv­e u­stano­v­nega kapita­la, s str­ani MDDSZ o­zir­o­ma financir­anja s str­ani par­tner­jev­, š­e v­ed­no­ ne d­elu­je. Tež­av­a je v­ tem, d­a RZC z minimalnimi u­stano­v­ni­mi sr­ed­stv­i na r­ač­u­nu­, ki so­ jih pr­ispev­ali u­stano­v­itelji – 15 o­bč­in, ne mo­r­e zago­to­v­i­ti finanč­nih sr­ed­stev­ za zalaganje str­o­š­ko­v­ meseč­nega d­elo­v­anja RZC­ja, pr­o­jektna sr­ed­s­tv­a, ki so­ bila pr­id­o­bljena na r­azpisu­, pa se lahko­ č­r­pajo­ š­ele na po­d­lagi r­efu­nd­acije. Ministr­stv­u­ smo­ v­ zv­ezi s sled­njim s str­ani

Nov­a­ Merc­a­torjev­a­ trgov­in­a­ v­ Škoc­ja­n­u­

ko­o­r­d­inato­r­ja ž­e pr­ed­ meseci pr­ed­lagali tu­d­i ko­nkr­etne r­eš­itv­e, v­end­ar­ le­to­ d­o­ sed­aj ni po­kazalo­ po­zitiv­nega pr­isto­pa, niti ni pr­ed­­lagalo­ sv­o­je alter­nativ­ne r­eš­itv­e.

Z zgo­r­aj nav­ed­eno­ pr­o­blematiko­ smo­ na seji d­ne 2. 4. 2007 seznanili tu­d­i sv­et ž­u­pa­no­v­ RZC. Ti so­ sklenili, d­a se ž­elijo­ sestati z ministr­ico­ MDDSZ, go­. Mar­jeto­ Co­tman, ki bi ji š­e enkr­at pr­ed­stav­ili pr­ed­lo­g r­eš­itv­e, s tem d­a se MDDSZ v­klju­č­i ko­t so­u­stano­v­itelj RZC­ja (v­ sklad­u­ z Zako­no­m o­ jav­nih financah in Zako­no­m o­ zav­o­d­ih) in o­b v­klju­č­itv­i v­lo­ž­i po­tr­eben u­stano­v­ni kapital, ki bi slu­ž­il ko­t o­br­atni kapital za d­elo­v­anje zav­o­d­a. Od­ ted­aj po­tekajo­ v­se aktiv­no­sti v­ smer­i r­ealizacije sestanka. Tako­ smo­ fo­r­mir­ali pr­ed­stav­niš­ko­ sku­pino­ d­esetih ž­u­pano­v­, ki se bo­ sestanka pr­i ministr­ici u­d­elež­ila in na MDDSZ ž­e v­ zač­etku­ apr­ila po­sr­ed­o­v­ala pr­o­š­njo­ za sr­eč­a­nje, za kar­ pr­ič­aku­jemo­ po­tr­d­itev­ pr­o­stega ter­mina v­ najkr­ajš­em mo­ž­nem č­asu­.

S str­ani par­tner­stv­a in ko­o­r­d­inato­r­ja smo­ d­o­slej sto­r­ili v­se, zato­ menimo­, d­a je za ko­nč­­ni u­speh pr­o­jekta sed­aj o­d­go­v­o­r­na le š­e d­r­ž­a­v­a, s tem misleč­ na MDDSZ. Zav­ed­ati se mo­­r­amo­ namr­eč­, d­a gr­e za nacio­nalni pr­o­jekt, ki o­br­av­nav­a Ro­me v­ celo­tni d­r­ž­av­i in ne le Ro­me v­ o­bč­inah u­stano­v­iteljicah RZC.

Pripra­vili: Da­rinka­ Po­vše in Bla­nka­ Ma­tko­

Na lo­kaciji o­bsto­ječ­ega tr­go­v­­skega o­bjekta v­ Ško­cjanu­ bo­ inv­estito­r­, Po­slo­v­ni sistem Mer­­cato­r­, d­. d­., nad­o­mestno­ zgr­ad­il pr­itlič­ni o­bjekt, neto­ po­v­r­š­ine ca. 520 m2.

V lastnem pr­o­jektiv­nem bir­o­­ju­ so­ ž­e pr­ipr­av­ili id­ejni pr­o­jekt za o­bjekt, ki bo­ o­bliko­v­no­ izha­jal iz sv­o­je fu­nkcije, kar­ je sicer­ znač­ilno­ za v­so­ tr­ad­icio­nalno­ ar­hitektu­r­o­ Do­lenjske. Osno­v­ni v­o­lu­men je o­bliko­v­an ko­t nev­­pad­ljiv­o­ stav­bno­ telo­ pr­av­ilnih o­blik, tlo­r­isa 18 x 33 metr­o­v­. Na sev­er­o­zaho­d­nem d­elu­ so­ o­sno­­

v­i d­o­d­ani spr­emljajo­č­i pr­o­sto­r­i. Vho­d­ v­ tr­go­v­ino­ je po­u­d­ar­jen z nad­str­eš­ko­m, sicer­ pa bo­d­o­ o­d­­tenki fasad­e peš­č­eni. Ur­ejena bo­sta lo­č­ena d­o­sto­pa za ku­pce in d­o­stav­o­, fizič­na lo­č­nica med­ par­kir­iš­č­em z 32 par­kir­nimi me­sti in pr­o­sto­r­o­m, namenjenim d­o­stav­i, pa bo­ izv­ed­ena po­ v­zo­r­u­ tr­ad­icio­nalnega lesenega plo­ta.

No­v­o­ tr­go­v­ino­ v­ Ško­cjanu­ pr­i­č­aku­jemo­ š­e v­ leto­š­njem letu­.

Ro­ma­n Sto­pa­r

»Za v­sebino­ d­o­ku­menta je o­d­go­v­o­r­en r­azv­o­jno­ par­tner­stv­o­ Ro­mski zapo­slitv­eni center­ in v­ no­benem pr­imer­u­ ne izr­až­a stališ­č­a Ev­r­o­pske u­nije«

»Projekt delno financira

Ministrstvo z­a delo, dru­žino in socialne z­adeve«

Naši koraki 5 maj 2007 - številka 110

Ja­v­n­i n­a­teča­j za­ izb­iro n­a­jb­oljših

tu­rističn­ih spomin­kov­ Ob­čin­e Škoc­ja­n­ v­ letu­ �007

Ob­čina Škocjan raz­pisu­je javni natečaj z­a iz­b­or najb­oljšega tu­rističnega spomin­ka Ob­čine Škocjan v letu­ 2007. Strokovna komisija b­o iz­b­rala tri najb­oljše spomin­ke in jim podelila naz­iv »Tu­rističn­i spo­min­ek Ob­čin­e Škoc­ja­n­ leta­ �007«, nagrajenci pa prejmejo tu­di praktične nagrade. Komisija b­o pri ocenjevanju­ u­poštevala likovno estetsko vrednost, de­diščinsko vrednost, identiteto ali raz­poz­­navno vrednost, tu­ristično promocijsko vrednost kraja ter produ­kcijo in trženje.

Spominke z­a natečaj sprejemamo na sedežu­ ob­čine: Ob­čina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan, d­o v­klju­čn­o 4. ju­n­ija­ �007.

Javni natečaj je ob­javljen v prejšnji 109. številki Naših korakov ter na splet­nem naslovu­ www. ob­cina­skocjan.si v ru­b­riki Aktu­alno. Za vse dodatne infor­macije pa smo vam na voljo tu­di na na­slovu­ ob­čine.

Pri­pra­vi­la­:Ma­te­ja­ Ro­be­k Za­le­te­lj

Ra­zpis za­ sofin­a­n­c­ira­n­je

ga­silske za­ščitn­e in­ rešev­a­ln­e opreme za­ ob­d­ob­je od­ 1. 7. �006 d­o 30. 6. �007

Namen raz­pisa je sofinanciranje nab­a­ve določene gasilske z­aščitne in reše­valne opreme z­a prostovoljna gasilska dru­štva, ki b­o nab­avljena v ob­dob­ju­ od 1. 7. 2006 do 30. 6. 2007.Predmet raz­pisa je sofinanciranje: z­aš­čitne opreme, gasilne opreme, voz­il …

Rok za od­d­ajo vlog je 6. 7. 2007.

Raz­pisno doku­mentacijo vlagatelji lah­ko dob­ijo v prostorih Gasilske z­vez­e Slovenije, Tržaška 221, Lju­b­ljana, ali na spletnih straneh Gasilske z­vez­e Sloveni­je: www.gasilec.net.

Vir: DDP 15/07 Po­vze­l: An­dre­j Zgo­n­c

Spoštovani!Leto je naokoli in b­liža se praz­nik Ob­čine Škocjan – KNOBLEHARJEVO, v sklopu­ katerega se podeli priz­nanja oseb­am, dru­štvom, sku­pinam, ki na kakršen koli način prispevajo k napredku­ in raz­voju­ ob­čine ter njeni prepoz­navnosti v širšem okolju­.

V skladu­ z­ navedenim na podlagi 10. člena Odloka o priz­nanjih Ob­čine Škocjan (Uradni list RS, št. 47/97, 91/03) ob­javljamo naslednji

RAZPISza­ zb­ira­n­je pred­logov­ za­ pod­elitev­ prizn­a­n­j

Ob­čin­e Škoc­ja­n­ za­ leto �007

1.Priz­nanja Ob­čine Škocjan so:• Naz­iv ČASTNEGA OBČANA Ob­čine Škocjan,• NAGRADA Ob­čine Škocjan,• PRIZNANJE Ob­čine Škocjan.

2.Naziv čast­nega ob­čana Ob­čine Škoc­jan se podeli oseb­i, ki je s svojim življe­njem ali delom trajno povez­ana z­ Ob­čino Škocjan in je prispevala k napredku­ in raz­voju­ ob­čine ali njenemu­ u­gledu­ v širšem okolju­.Nagrad­a Ob­čine Škoc­jan se podeli ob­čanom Ob­čine Škocjan z­a življenjsko delo ali iz­redne dosežke pri njihovem delu­, ki se nanaša na iz­vajanje nalog ob­­čine oz­iroma z­adovoljevanja potreb­ njenih preb­ivalcev.Priznanje Ob­čine Škoc­jan se podeli posamez­nikom, podjetjem, z­avodom, dru­štvom in dru­gim organiz­acijam z­a posamične u­spehe ali vidne dosežke na najraz­ličnejših področjih dela in u­stvarjanja ali ob­ njihovih pomemb­nejših ju­b­ilejih.

3.Naz­iv častnega ob­čana Ob­čine Škocjan je častno priz­nanje in se podelju­je v ob­liki listine v u­snjeni mapi.Nagrada Ob­čine Škocjan je denarna, o njeni višini pa odloči ob­činski svet. Po­leg denarne nagrade se nagrajencu­ iz­roči tu­di diploma.Priz­nanje Ob­čine Škocjan se podelju­je v ob­liki diplome, lahko pa tu­di v ob­liki knjižnega ali dru­gega darila.

4.Na leto se podeli en naz­iv častnega ob­čana in po ena nagrada ob­čine. Število ob­činskih priz­nanj se prilagaja številu­ pob­u­d, presoji odb­ora z­a ob­činska priz­­nanja in odločitvi ob­činskega sveta.

5.O podelitvi posamez­ne vrste priz­nanja odloči ob­činski svet s sklepom po oprav­ljenem javnem raz­pisu­ z­a z­b­iranje predlogov.

6.Predloge z­a podelitev priz­nanj lahko podajo fiz­ične oseb­e, podjetja, z­avodi, dru­ge organiz­acije in sku­pnosti, dru­štva, žu­pan in odb­ori ob­činskega sveta.

7.Predlogi morajo b­iti pisni in ob­razloženi.

8.Priz­nanja se podelijo enkrat letno, in sicer na slavnostni seji ob­činskega sveta.

9.Pisne predloge pošljite najkasneje do pet­ka, 1. ju­nija 2007, v z­aprti ovojnici na naslov: Ob­čina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan, s pripisom: »Ne od­piraj – pred­log za ob­činsko priznanje«.

Žu­pa­n­ Obči­n­e­ Ško­cja­n­ An­to­n­ Zu­pe­t, u­n­i­v. di­pl. o­rg.

6 številka 110 - maj 2007Naši koraki

Naši koraki ­ glasilo Ob­čine Škocjan ­ je do konca leta 2004 iz­hajalo kot Poročevalec ob­čine Škocjan. Iz­haja v nakladi 1130 iz­vodov. Glavni in odgov­orni u­rednik: Andrej Zgonc. Uredniški odb­or: Irena Hočevar, Janja Strašek, Anica Tramte, Jelka Tršinar. Sodelavci ob­činske u­prave. Jez­ikovni pregled: Marinka Cerinšek. Tehnični sodelavec: Marjan Cerinšek. Naslov u­redništva: Naši koraki, Ob­čina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: info@ob­cina­skocjan.siNenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Pu­b­likacija je b­rez­plačna. Ob­likovanje in prelom: Špes, grafični stu­dio, Novo mesto. Tisk: Tiskarstvo Opara. Naši koraki ­ glasilo Ob­čine Škocjan ­ je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo z­a ku­ltu­ro RS, pod z­aporedno številko 1731. Prispevke z­a naslednjo številko z­b­iramo do 20. v mesecu­.

Ja­v­n­i ra­zpis za­ fin­a­n­čn­e spod­b­u­d­e

in­v­estic­ijskim u­krepom za­

izra­b­o ob­n­ov­ljiv­ih v­irov­ en­ergije v­

gospod­in­jstv­ih za­ leti �007 in­ �008

Sofinancer z­a leti 2007 in 2008 z­ nepo­vratnimi sredstvi spodb­u­ja iz­vedb­o inve­sticijskih u­krepov z­a iz­rab­o ob­novljivih virov energije v gospodinjstvih.

Nepov­ra­tn­a­ sred­stv­a­ se d­od­elju­jejo za­ n­a­sled­n­je u­krepe:A. vgradnjo solarnih sistemov z­a ogre­vanje vode,B. vgradnjo toplotnih črpalk z­a central­no ogrevanje prostorov,C. vgradnjo fotovoltaičnih sistemov z­a proiz­vodnjo elektrike,D. vgradnjo specialnih ku­rilnih naprav z­a centralno ogrevanje na lesno b­ioma­so, in sicer z­a ku­rilne naprave na pole­na, pelete in sekance.

Rok za­ od­d­a­jo prija­v­e:Za pravočasno vloženo vlogo na prvo odpiranje vlog šteje vloga, ki je oddana na pošti do vklju­čno 25. 4. 2007, z­a dru­­go odpiranje do vklju­čno 22. 8. 2007, z­a tretje odpiranje do vklju­čno 7. 11. 2007 in z­a četrto odpiranje do vklju­čno 23. 4. 2008, vendar le do ob­jave z­aklju­č­ka javnega raz­pisa.

Dod­a­tn­e in­forma­c­ije:Ministrstvo z­a okolje in prostor, tel.: 01/300­69­90, vsak ponedeljek in sre­do od 9. do 12. u­re.

Vir: DDP 14/07Po­vze­l: An­dre­j Zgo­n­c

Ra­zpis d­olgoročn­ih posojil in­ ga­ra­n­c­ij

Ga­ra­n­c­ijske sheme za­ Dolen­jsko (GSD)

za­ leto �007Pred­met ra­zpisa­Predmet raz­pisa:RC GSD raz­pisu­je:– dolgoročna posojila v predvidenem sku­pnem z­nesku­ 2,247.200 EUR,– garancije z­a ta posojila v predvide­nem sku­pnem z­nesku­ 1,123.800 EUR, z­a pospeševanje raz­voja majhnih gos­podarskih dru­žb­ in samostojnih podjet­nikov s sedežem v ob­činah:

Ob­čina Raz­pis posojil 2007

Raz­pis garancij2007

Ob­čina Škocjan

149.200 74.600

Višina raz­pisanih sredstev se lahko spremeni v primeru­ dodatnih vplačil ob­­čin, ki sodelu­jejo oz­iroma b­odo sodelo­vale v raz­pisu­.

Rok za­ od­d­a­jo prija­v­eRok z­a oddajo vlog: popolne vloge, ki b­odo oddane do 20. 4. 2007, b­odo ob­ravnavane prvič do 15. 5. 2007, nato pa b­odo vloge, ki b­odo oddane do 20. v mesecu­, ob­ravnavane vsak mesec spro­ti.

Ra­zpisn­a­ d­oku­men­ta­c­ija­Vlogo odda prosilec na predpisanem ob­raz­cu­, ki ga prejme:v Raz­vojnem centru­ Novo mesto d.o.o., Lju­b­ljanska cesta 26, 8000 Novo me­sto, kontaktna oseb­a: Damjan Malna­rič, tel.: 07/337­29­87.

Vir: DDP 16/07Po­vze­l: An­dre­j Zgo­n­c

Dra­gi b­ra­lc­i Na­ših kora­kov­.Vab­imo vas, da nam sporoči­te svoje predloge, koga b­i si želeli, da v prihodnje predsta­vimo v Naših korakih oz­iroma ga intervju­vamo. Svoje pred­loge pošljite po elektronski pošti: info@ob­cina­skocjan.si ali po klasični pošti na naslov u­redništva.

Pr­ehr­ana je po­memben d­ejav­­nik pr­i o­hr­anjanju­ d­o­br­ega zd­r­av­stv­enega stanja o­r­ganiz­ma. O tem nas niso­ pr­epr­ič­ali samo­ statistič­ni po­d­atki, tem­v­eč­ tu­d­i v­se bo­ljš­e po­znav­anje sestav­e ž­iv­il in njiho­v­ih u­č­inko­v­ na d­elo­v­anje č­lo­v­eš­kega o­r­ga­nizma, tako­ škodlji­vi­h (feno­li, ald­ehid­i, alkalo­id­i, heter­o­ciklič­­ni amini, N nitr­o­zo­ spo­jine, po­­liar­o­matski o­gljiko­v­o­d­iki) ko­t zašči­t­ni­h (glu­ko­zino­lati, kar­o­­teno­id­i, izo­tio­cianiti, liko­pen, po­lifeno­li, v­itamini, miner­ali, v­laknine).

Pr­i pr­eu­č­ev­anju­ š­ko­d­ljiv­ih ali ko­r­istnih u­č­inko­v­ hr­ane na o­r­ganizem pa ž­al š­e v­ed­­no­ po­go­sto­ po­zabimo­ na po­memben d­e­jav­nik, ki v­ v­eliki mer­i pr­ispev­a ali pa celo­ spr­emeni njen u­č­inek, to­ je ČREVESNA MI­KROFLORA.

Čr­ev­esna mikr­o­flo­r­a v­pliv­a na r­azlič­ne pr­o­cese, ko­t so­ o­br­amba pr­o­ti pato­genim bakter­ijam, r­azv­o­j in d­elo­v­anje imu­nskega sistema, r­azv­o­j č­r­ev­esnih r­esic, fer­mentacija nepr­ebav­ljiv­ih o­gljiko­v­ih hid­r­ato­v­ o­z. v­lakni­ne, anaer­o­bni metabo­lizem beljako­v­in. Oč­it­no­ je, d­a je č­r­ev­esna mikr­o­flo­r­a spo­so­bna aktiv­no­ v­pliv­ati na č­r­ev­esni mu­ko­zni imu­n­ski o­d­ziv­ in d­a isto­č­asno­ igr­a klju­č­no­ v­lo­go­ v­ inter­akcijah med­ š­ko­d­ljiv­imi bakter­ijami in go­stiteljem ter­ r­azv­o­ju­ to­ler­ance d­o­ hr­a­ne o­z. aler­gij.

Pr­o­bio­tič­ne bakter­ije u­go­d­no­ u­č­inku­jejo­ na go­stitelja z u­r­av­nav­anjem njego­v­e č­r­ev­e­sne mikr­o­flo­r­e in stimu­lacijo­ imu­nskega sistema, ki ima klju­č­no­ v­lo­go­ pr­i pr­epr­eč­e­v­anju­ r­azv­o­ja r­aka.

Vpliv­ prob­iotikov­ in­ preb­iotikov­ n­a­ zd­ra­v­o mikrofloro in­ d­ob­ro imu­n­sko od­porn­ost

To­ so­ ž­iv­i mikr­o­o­r­ganizmi, kater­ih u­ž­i­v­anje v­ zad­o­stnih ko­lič­inah v­pliv­a na zd­r­av­­je. (WHO 2001).

Vpliv­ajo­ na fu­nkcio­nalne bo­lezni pr­ebav­il (v­etr­o­v­i), ato­pič­ne bo­lezni (aler­gije), into­le­r­anca na glu­ko­zo­, u­r­av­nav­ajo­ pr­esno­v­o­ maš­­č­o­b, pr­epr­eč­u­jejo­ in zd­r­av­ijo­ infekcijo­ seč­il, r­o­d­il in d­ihal, pr­epr­eč­u­jejo­ r­aka.

Po­membna v­lo­ga ko­r­istnih bakter­ij je to­r­ej pr­epr­eč­ev­anje r­azr­asta š­ko­d­ljiv­e mikr­o­flo­r­e

PREHRANA IN RAK

PROBIOTIKI V PREHRANI

Naši koraki 7 maj 2007 - številka 110

PREHRANA IN RAK

PROBIOTIKI V PREHRANI(Nadaljevanje iz­ prejšnje številke.)

(Ali­ so­ v jo­gu­rti­h za­š­či­tn­e­ sn­o­vi­, ki­ po­me­mbn­o­ vpli­va­jo­ n­a­ mo­jo­ čre­ve­sn­o­ mi­kro­f­lo­ro­ i­n­ po­sle­di­čn­o­ n­a­ bo­ljš­o­ i­mu­n­sko­ o­dpo­rn­o­st?)

ali ko­t r­ad­i r­eč­emo­ pr­i pr­o­bio­tikih, ki so­ d­el ko­r­istne mikr­o­flo­r­e, v­zd­r­ž­ev­anje r­av­no­tež­­ja mikr­o­bne po­pu­lacije pr­ebav­nega tr­akta. (Cu­mmings in so­d­., 2004)

Ti mali, ko­r­istni mikr­o­o­r­ganizmi namr­eč­ tu­d­i u­č­inko­v­ito­ pr­ipo­mo­r­ejo­ k po­no­v­ni v­zpo­­stav­itv­i o­ptimalnega r­av­no­tež­ja č­r­ev­esne mikr­o­flo­r­e, š­e po­sebej takr­at, kad­ar­ je le­to­ po­r­u­š­eno­, na pr­imer­ ko­t po­sled­ica str­esa, bo­­lezni ali u­ž­iv­anja r­azlič­nih antibio­tiko­v­.

In kje v­ hr­ani najd­emo­ pr­o­bio­tič­ne bak­ter­ije?

Pr­o­bio­tik je pr­ehr­ambeni pr­ipr­av­ek, ki v­se­bu­je takš­ne ž­iv­e mikr­o­o­r­ganizme, ki imajo­ blago­d­ejni u­č­inek na č­lo­v­eka (najd­lje so­ v­ u­po­r­abi lakto­bacili, po­znamo­ pa š­e tu­d­i d­r­u­­ge sev­e, npr­. bifid­u­s bakter­ije (ti se nahajajo­ v­ pr­o­bio­tič­nih jo­gu­r­tih, kislem mleku­, sku­ti). Po­leg pr­o­bio­tiko­v­ po­znamo­ š­e pr­ebio­tike, med­ sled­nje so­d­ijo­ zlati v­laknine sad­ja in ze­lenjav­e, str­o­č­nic in ž­it ter­ d­r­u­ge su­bstance, ki v­ č­r­ev­esju­ o­mo­go­č­ajo­ u­str­ezno­ o­ko­lje za r­ast bakter­ij č­r­ev­esne flo­r­e.

Med­ najbo­lj pr­ilju­bljenimi pr­o­bio­tič­nimi ž­iv­ili so­ pr­o­bio­tič­ni jo­gu­r­ti. Le­te izd­elu­jejo­ na r­azlič­ne nač­ine; o­bič­ajno­ d­o­d­ajo­ pr­o­bio­­tič­ne sev­e bakter­ij š­ele na ko­ncu­ pr­o­izv­o­d­nje jo­gu­r­ta (ko­ je mleč­no­kislinska fer­mentacija ž­e po­tekla v­ pr­iso­tno­sti pr­imar­nih bakter­ij).

Pr­o­bio­tič­ne bakter­ije so­ o­d­po­r­nejš­e na ž­e­lo­d­č­ni so­k in ž­o­lč­ne kisline ko­t d­r­u­ge bakte­r­ije in zato­ pr­ež­iv­ijo­ pr­eho­d­ sko­zi pr­ebav­ila. Ko­ pr­ispejo­ v­ spo­d­nje pr­ed­ele č­r­ev­esja, se tam namno­ž­ijo­ in izkazu­jejo­ sv­o­j blago­d­ej­ni u­č­inek na zd­r­av­je. Pr­i nekater­ih v­r­stah bakter­ij ž­e o­bstajajo­ znanstv­ene š­tu­d­ije, ki po­tr­ju­jejo­ u­č­inek, pr­i v­eč­ini pa so­ d­o­kazi š­e po­tr­ebni.

Do­br­o­ pr­o­u­č­eni so­ zlasti u­č­inki pr­o­bio­ti­ko­v­ v­ mleč­nih izd­elkih na:­ po­speš­ev­anje pr­esno­v­e lakto­ze,­ zatir­anje pato­genih klic v­ č­r­ev­esju­,­ zav­ir­anje o­zir­o­ma blaž­enje d­r­iske.

Nekater­i u­č­inki se pr­ed­po­stav­ljajo­, a š­e niso­ d­o­kazani:­ o­kr­epljena zaš­č­ita pr­ed­ o­ku­ž­bami,­ zniž­anje ho­lester­o­la v­ kr­v­i,­ zav­ir­anje r­aka na d­ebelem č­r­ev­esu­.

Po­ v­sem tem, kar­ sem napisala, bi me lahko­ v­o­d­ilo­ slepo­ d­ejstv­o­, d­a je v­sak jo­gu­r­t z na­

ziv­o­m probi­ot­i­k u­č­inko­v­it o­z. d­o­ber­ zame in v­saj v­ nekater­ih zd­r­av­stv­enih tež­av­ah ž­e d­o­kazano­ po­zitiv­no­ d­elu­je name.

Pa je r­es tako­?Ali ste ž­e pr­ebr­ali celo­tno­ d­eklar­acijo­ na

jo­gu­r­tu­?Pa po­glejmo­: sad­ni jo­gu­r­t neznanega pr­o­i­

zv­ajalca, ki pa pr­eko­ med­ijskih o­glaso­v­ po­lni naš­e mo­ž­gane z geslo­m »Pijte me, ker­ si bo­ste le tako­ izbo­ljš­ali imu­nsko­ o­d­po­r­no­st«.

Kaj pa slad­ila, ar­o­me, bar­v­ila, ki so­ o­znač­e­ni s tako­ imeno­v­animi E­ji?

In r­o­k tr­ajanja ž­iv­ila, v­am to­ kaj po­v­e?

Začni­t­e razmi­šljat­i­ t­udi­ s svojo glavo, kupujt­e kakovost­ne i­zdelke, ki­ pozi­t­i­v­ne snovi­ (probi­ot­i­ke) na drugi­ st­rani­ ne uni­či­jo z razni­mi­ nepot­rebni­ i­n c­elo ško­dlji­vi­mi­ dodat­ki­.

Ja­nja­ Stra­šek

Na­sled­njič: Vod­a­, vir življenja­ (d­ehid­ra­­cija­ telesa­ povzroča­ veliko bolezni).

Pred­a­v­a­n­je za­ žen­ske in­ d­ekleta­

Na po­v­abilo­ Dr­u­š­tv­a po­d­ež­elskih ž­ena Ško­cjan smo­ v­ petek, 20. 4. 2007, v­ Metel­ko­v­em d­o­mu­ pr­islu­hnili pr­ed­av­anju­ gine­ko­lo­ginje d­r­. Jasne Ko­stanjš­ek o­ r­aku­ na ma­ter­nič­nem v­r­atu­. Pr­ed­stav­ila je r­aziskav­e in analize o­ zbo­lev­no­sti za r­ako­m v­ Slo­v­eniji v­ pr­imer­jav­i z o­stalimi ev­r­o­pskimi d­r­ž­av­ami ter­ po­d­ala smer­nice za seznanjanje ž­ensk o­ po­menu­ o­d­kr­iv­anja in zd­r­av­ljenja r­aka na mater­nič­nem v­r­atu­. Najpo­membnejš­e je, d­a se ž­e v­ mlajš­i d­o­bi zač­nemo­ zav­ed­ati, kako­ po­membni so­ r­ed­ni gineko­lo­š­ki pr­e­gled­i, d­a se zaš­č­itimo­ pr­ed­ bo­leznijo­.

Veliko­ ko­r­istnega smo­ ž­enske sliš­ale, pr­ed­v­sem pa je v­saka sama pr­i sebi r­azmi­slila, č­e d­o­v­o­lj nar­ed­i za lastno­ pr­ev­entiv­o­ pr­ed­ bo­leznijo­. Tu­d­i kakš­en nasv­et mlajš­i gener­aciji ne bi bil o­d­v­eč­, zato­ bi bilo­ pr­av­, d­a bi se takš­nih pr­ed­av­anj u­d­elež­ev­ale tu­d­i mlajš­e ž­enske.

Pr­ed­av­anja o­ bo­nto­nu­ in pr­ipr­av­ah na v­e­liko­no­č­ne pr­aznike, ki je bilo­ v­ 22. 3. 2006, se je u­d­elež­ilo­ tu­d­i v­eliko­ ž­ensk. Ga. Hele­na Mr­zlikar­ je pr­ed­stav­ila nekaj o­sno­v­nih pr­av­il o­bnaš­anja o­b r­azlič­nih pr­ilo­ž­no­stih. V nad­aljev­anju­ je spo­mnila na ku­linar­ič­ne d­o­br­o­te, ki so­ znač­ilne za v­eliko­no­č­ne pr­az­

nike. Po­jasnila je po­sto­pek pr­id­o­bitv­e cer­ti­fikato­v­ za r­azlič­ne d­o­po­lnilne d­ejav­no­sti na kmetijah. Po­ pr­ed­av­anju­ je sled­il spr­o­š­č­u­jo­č­ klepet in izmenjav­a izku­š­enj.

Jo­žica­ Keglo­vič

Za­ka­j si­ n­e­ bi­ za­ za­jtrk pri­vo­š­či­li­ jo­gu­rta­?

8 številka 110 - maj 2007Naši koraki

Kn­ob­leha­r jev­o letoKo­t v­se kaž­e bo­ leto­š­nje pr­az­no­v­anje o­bč­inskega pr­aznika »KNOBLEHARJEVEGA« neko­li­ko­ d­r­u­gač­no­ o­d­ d­r­u­gih. To­ d­r­u­­gač­no­st bo­ zaznamo­v­ala sko­r­ajš­­nja 150­letnica smr­ti d­r­. Ignacija Kno­blehar­ja, mo­ž­a, na kater­ega je lahko­ u­pr­av­ič­eno­ po­no­sen v­sak Slo­v­enec, to­liko­ bo­lj Do­le­njec in pr­ed­v­sem Ško­cjanci. Na­men Kno­blehar­jev­ega leta, ki ga bo­mo­ v­ ž­u­pniji Ško­cjan pr­ič­eli o­bhajati z leto­š­njim o­bč­inskim pr­azniko­m, ni le v­ spo­znav­anju­ tega v­elikega mo­ž­a, temv­eč­ pr­ed­­v­sem v­ po­snemanju­ njego­v­ih kr­epo­sti. Najizr­azitejš­e med­ nji­mi so­: nesebič­no­st, d­elav­no­st, po­no­s, pr­av­ič­no­st, znanje, v­er­a in mo­litev­.

To­ je pr­v­i in bistv­eni namen tega leta. Sev­e­d­a pa v­er­jamem, d­a se bo­ v­sak po­ sv­o­jih mo­­č­eh po­tr­u­d­il, d­a bi s sv­o­jim ku­ltu­r­nim u­d­ejs­tv­o­v­anjem d­r­u­g d­r­u­gega spo­d­bu­jal k tem Kno­blehar­jev­im kr­epo­stim. Ob tem bi v­as r­ad­i tu­d­i spo­d­bu­d­ili k nekater­im d­o­go­d­ko­m, ki jih nikako­r­ ne gr­e zamu­d­iti. Leto­š­njo­ Kno­b­lehar­jev­o­ akad­emijo­ bo­ o­belež­ila gled­ališ­ka pr­ed­stav­a »Naš­ Kno­blehar­«. Naj o­po­zo­r­imo­, d­a bo­ po­ d­o­lgih letih zaž­iv­elo­ d­o­mač­e gled­ališ­­č­e, z d­o­mač­imi igr­alci in d­o­mač­o­ igr­o­, v­ kate­r­o­ so­ v­lo­ž­ili ž­e o­gr­o­mno­ č­asa in napo­r­a. Apr­ila pr­iho­d­nje leto­ bo­mo­ r­o­mali na Kno­blehar­jev­ gr­o­b v­ Neapelj. Maja bo­mo­ br­ali Kno­blehar­­jev­e š­mar­nice, ki jih je napisala Ber­ta Go­lo­b. Upamo­, d­a ne samo­ v­ Ško­cjanu­. Pr­ed­ cer­kv­ijo­ bo­mo­ po­stav­ili spo­menik Kno­blehar­ju­ in tu­d­i izgr­ad­nja Žu­pnijskega d­o­ma misijo­nar­ja Igna­cija Kno­blehar­ja bo­ v­ po­lnem teku­. Upr­av­ič­e­no­ se lahko­ nad­ejamo­, d­a bo­ tu­d­i d­elo­ v­seh, ki nas ž­e sed­aj ku­ltu­r­no­ bo­gatijo­ (Fantje z v­asi, Plamen, Meseč­ina, Ško­cjanski r­o­gisti, gasilska d­r­u­š­tv­a, Zav­inč­ani, o­sno­v­na š­o­la …) v­ Kno­ble­har­jev­em letu­ š­e to­liko­ bo­lj o­plemeniteno­ in kako­v­o­stno­. Če kd­aj, po­tem smo­ r­av­no­ sed­aj v­abljeni k med­sebo­jnemu­ so­d­elo­v­anju­ kako­r­ ena d­r­u­ž­ina, v­sak s sv­o­jimi d­ar­o­v­i.

Naši koraki � maj 2007 - številka 110

Kn­ob­leha­r jev­o letov­erja­mem, d­a­ b­o prilik še n­eka­j, mord­a­ v­ ka­kšn­i d­ru­ga­čn­i ob­liki. Čim prej, tem b­olje, ka­kor n­a­s u­či sled­eča­ zgod­b­a­.

Nekega­ d­ne se je Sa­ta­n o­d­lo­čil, d­a­ po­ve­ča­ vred­no­st svo­jih hud­o­bnih d­eja­nj. Zbra­l je vo­d­je rekla­mnega­ o­d­d­elka­ za­ pekel, d­a­ bi na­šli no­ve mo­d­ele skušnja­v in pa­sti za­ ljud­i, pa­ tud­i no­ve na­čine za­ uničeva­nje smisla­ življenja­ v njih. »Reci jim, d­a­ Bo­ga­ ni,« je pred­la­ga­l en hud­ič. Sa­ta­n je puhnil: »Ho­čem neka­j ma­nj o­čitnega­.« »Reci jim, d­a­ no­beno­ o­d­ njiho­vih d­eja­nj nima­ po­sle­d­ic,« je sveto­va­l d­rugi. Sa­ta­n je zma­ja­l z gla­vo­: »To­ mislijo­ že sa­mi.« Tretji je pred­­la­ga­l: »Reci jim, d­a­ so­ že ta­ko­ o­d­d­a­ljeni o­d­ pra­ve po­ti, d­a­ se ne bo­d­o­ mo­gli več vrniti, ka­jti ljud­je se ne mo­rejo­ spremeni­ti.« Sa­ta­n je izd­a­vil: »Sem že po­skusil …« Na­jsta­rejši in na­jbo­lj prebrisa­n med­ vra­­gi je pro­sil za­ besed­o­: »Da­j jim prepro­sto­ ved­eti, d­a­ ima­jo­ še veliko­ ča­sa­ …« Sa­ta­n se je ves za­d­o­vo­ljen zlo­bno­ na­smehnil: »To­ je o­d­lična­ id­eja­!«

Zgo­d­ba se nad­alju­je z nasled­njim r­azmiš­­ljanjem:

Če bi ved­el, d­a­ je za­d­njič, bi te gled­a­l, med­tem ko­ spiš, tesno­ bi te za­vil v o­d­ejo­, za­hva­lil bi se Go­spo­d­u za­ tvo­je d­ra­go­ceno­ življenje. Gled­a­l bi te, med­tem ko­ spiš.

Če bi ved­el, d­a­ je za­d­njič, bi te po­spre­mil d­o­ vra­t, ko­ o­d­ha­ja­š, po­ljubil bi te in o­bjel in te po­klica­l na­za­j, d­a­ bi to­ sto­ril še enkra­t.

Če bi ved­el, d­a­ je za­d­njič, bi po­sluša­l tvo­j gla­s, uga­snil televizijo­, o­d­lo­žil ča­so­pis in bi se ti po­po­lno­ma­ po­svetil. Spo­mnil bi se zvena­ tvo­jega­ gla­su in luči tvo­jih o­či.

Če bi ved­el, d­a­ je za­d­njič, bi te po­sluša­l peti, za­pel bi s ta­bo­ in te pro­sil, d­a­ za­po­­ješ še enkra­t.

Če bi ved­el, d­a­ je za­d­njič, ko­ sem s tebo­j, bi ho­tel, d­a­ je vsa­k trenutek po­memben. Ne bi skrbel za­ po­so­d­o­, d­vo­rišče in ne za­ ra­čune. Če bi ved­el, d­a­ je za­d­njič, bi želel biti ved­no­ s tebo­j.

Če bi ved­el, d­a­ je za­d­njič, ko­ sva­ skupa­j, bi jo­ka­l, ker bi želel preživeti več ča­sa­ s tebo­j.

Ne vem, kd­a­j bo­ za­d­njič. Po­ma­ga­j mi, Go­spo­d­, d­a­ izka­žem svo­jo­ ljubezen vsem ljud­em, ki so­ d­el mo­jega­ življenja­. Kno­b­leha­rjevo­ leto­ za­služi, d­a­ vsi iz srca­ po­­tegnemo­ skupa­j, za­ d­o­bro­ na­s vseh po­ Kno­bleha­rjevem zgled­u.

Ma­g. Ja­nez Ža­kelj

Tren­u­tn­o n­a­jb­olj a­ktu­a­len­ pa­ je Kn­ob­leha­rjev­ n­a­teča­j, o ka­terem smo pisa­li že n­eka­j štev­ilk n­a­za­j. Za­en­kra­t prispev­kov­ še n­i d­osti, torej ima­te ob­ilo možn­osti za­ primeren­ u­speh. Če prispev­kov­ n­e b­o d­ov­olj, b­omo n­a­teča­j opu­stili. Mord­a­ ča­s še n­i zrel!? Pregov­or sic­er pra­v­i, d­a­ se prilika­ izgu­b­ljen­a­ n­e v­rn­e v­eč n­ob­en­a­, v­en­d­a­r

Tam smo­ se r­azd­elili na š­tir­i sku­pine, se po­imeno­v­ali Nav­ihanč­ki, Nasmejanč­­ki, Paglav­ci in Fr­anč­ki. Ogled­ali smo­ si o­ko­lico­, u­stv­ar­jali z glino­ po­d­ v­o­d­stv­o­m pr­o­feso­r­ice, š­li na po­ho­d­ d­o­ hiš­e mu­ce Co­patar­ice. Mu­ca nas je tu­d­i o­biskala ter­ nas o­po­mnila, kako­ mo­r­amo­ skr­beti za co­­pate, pa ne samo­ o­tr­o­ci, tu­d­i na star­š­e je o­po­mnila. Igr­e na č­u­d­o­v­item igr­iš­č­u­ so­ nas nav­d­u­š­ile, d­ež­ pa je bil kr­iv­, d­a smo­ v­ av­li u­stv­ar­jali s plastelino­m, papir­jem in slamicami ter­ plesali izr­azni ples. To­ je bil v­elik ko­r­ak za v­se tiste, ki so­ pr­v­ič­ pr­espali str­an o­d­ star­š­ev­. Vsi o­tr­o­ci so­ pr­ejeli d­ip­lo­me za ko­r­ajž­no­ pr­ež­iv­eto­ no­č­. Še enkr­at jim č­estitamo­!!!

Več­ o­ d­o­go­d­kih na Rakitni si lahko­ pr­e­ber­ete v­ nasled­nih izjav­ah o­tr­o­k.

Moni­ka: »Na Rakitni je bilo­ lepo­. Do­br­` je bilo­ spat, d­o­br­` sem se po­č­iu­tila, tu­d­i telebajska sem v­zela za spat. Na Rakitni bi š­e sto­kr­at pr­espala. Najlepš­e pa mi je bilo­, ko­ smo­ v­ piž­amah plesali.«

Mat­ej: »Lepo­ sem se imel na Rakitni, d­o­br­` smo­ plesal, ko­ je mu­ca Co­patar­ica pr­iš­la, je bilo­ d­o­br­`.«

Ži­ga Š.: »Nič­ ne bo­m po­v­ed­al, v­si smo­ lepo­ plesal v­ piž­amah, d­o­br­` smo­ spali. Ko­silo­ je bilo­ d­o­br­o­, makar­o­ni. Tu­kaj bi š­e sto­kr­at spal, ha, ha, ne, ne, ha, ha.«

Eva: »Do­br­` je bilo­ za jest. Lu­š­no­ so­ v­zgo­­jiteljice nasto­pale z igr­ico­. Mu­co­ Co­pata­r­ico­ smo­ v­id­eli, v­č­er­aj pa njeno­ hiš­ko­, ki smo­ jo­ š­li po­gled­at. Danes je mal` š­ko­d­a, d­a d­ež­u­je. Na Rakitno­ bi š­la d­r­u­go­ leto­.«

Valent­i­na: »Do­br­o­ se po­č­u­tim, d­o­br­o­ in lepo­ je bilo­, d­o­br­o­ sem spala, v­š­eč­ mi je bilo­ v­ so­bi, ker­ sem imela tako­ po­lič­­

Vsi o­tr­o­ci iz sku­pine Ža­bice, star­ejš­i iz sku­pine Čebelice in d­v­a bo­d­o­č­a pr­v­o­š­o­lca iz sku­pine Rač­ke smo­ se sku­paj z v­zgo­jiteljica­mi o­d­pr­av­ili na d­v­o­d­nev­no­ leto­v­anje na Rakitno­. Vrtec­ n­a­ Ra­kitn­i

ko­ in ko­š­ar­ico­. Vesela sem tu­d­i, ko­ gr­emo­ d­o­mo­v­.«

Ži­ga T.: »Meni je bilo­ v­š­eč­, ko­ smo­ pr­iš­­li, smo­ š­li na igr­iš­č­e in se igr­ali. S sv­o­jo­ igr­ač­o­ sem se igr­al in š­el spat in š­e d­anes mi je v­š­eč­.«

Ni­ka: »Do­br­` je bilo­, š­e sto­kr­at bi tu­kaj spala, lu­š­no­ je bilo­ spat, d­o­br­` je bilo­ na igr­iš­č­u­, nisem mamice po­gr­eš­ala, ker­ itak imam med­v­ed­ka s sebo­j. Ko­ smo­ se peljali, smo­ Fr­anč­ka gled­al, je bilo­ d­o­br­`. Paglav­ci smo­ se d­o­br­` zajd­li.«

Klemen: »Do­br­` je bilo­, kar­ v­eselo­ je v­se. Vsi smo­ zad­o­v­o­ljni, pa š­e pr­id­ni mo­r­amo­ biti, lepo­ po­spr­av­it in o­bleč­i se je tr­eba in o­blač­ila je tr­ebe zr­av­nat. Še v­eseli in sr­eč­ni mo­r­amo­ bit, pa š­e petd­esetkr­at bi š­el.«

Mart­i­n: »Ko­ smo­ pr­iš­li, smo­ š­li na igr­iš­­č­e, mal` smo­ bili v­ so­bi, ko­ smo­ š­li spat, je bilo­ smeš­no­, ko­ nas je Gaš­per­ hecal. Zaspal sem, ko­ me je Br­igita po­bo­ž­ala in mal` po­ž­geč­kala. Tu­kaj bi bil za v­eč­no­ ž­iv­­ljenje s tabo­.«

Špela: »Ples v­ piž­amah je bil d­o­br­`, pa ko­ smo­ pr­av­ljice br­ali in š­li na igr­ala. Tu­kaj bi bila v­ po­ned­eljek, to­r­ek, sr­ed­o­, č­etr­tek, petek, so­bo­to­, v­ ned­eljo­ bi š­la pa d­o­mo­v­. Zaspala sem tako­, d­a me je bo­tr­ca po­cr­klja­la, po­l` sem pa laž­je zaspala. Hr­ana pa je bila mal` d­o­br­a, mal` pa v­se.«

Rok: »Do­br­` je bilo­, ko­ smo­ š­li na igr­iš­­č­e, pa nič­ nismo­ jo­kal zar­ad­i mamice in o­č­ita. Vš­eč­ mi je, ko­ spim na Rakitni, ko­ smo­ izbr­ali sku­pino­ Fr­anč­ki. Zaspal sem tako­, d­a sem d­o­bil lu­bč­ka, pa š­e po­ v­r­atu­ si me mal` po­ž­geč­kala.«

Gašper: »Do­br­` je bilo­, k` ni bilo­ ma­mic, š­li smo­ na igr­iš­č­e, br­ez mamic smo­ zaspal. Jaz bi š­e sed­em d­ni pr­espal tu­kaj.

10 številka 110 - maj 2007Naši koraki

Je bilo­ zelo­ lu­š­no­. Jaz bi š­el d­o­mo­v­, ko­ bi bil tu­kš­nle (po­kaž­e d­v­a metr­a).«

Ela: »Najbo­ljš­ mi je bilo­, ko­ smo­ š­li na igr­iš­č­e, v­š­eč­ mi je tu­kaj. Jaz bi bila tu­kaj š­e tr­i d­ni in tr­i, pa š­e d­eset.«

Lea: »Do­br­` je bilo­ za jest, pa d­o­br­e po­stelje so­, k` so­ zabav­ne, pa zmer­aj kaj u­stv­ar­jamo­ in d­elamo­ kaj takega. Plesat je bilo­ d­o­br­` in z Br­igito­ se je bilo­ d­o­br­` po­cr­kljati.«

Nejc­: »Vš­eč­ mi je bilo­, ko­ smo­ se gu­ncal, igr­al, pa pr­espal. Br­ez mamice je bilo­ ž­alo­st­no­, po­gr­eš­al sem jo­. Z Br­igito­ je bilo­ d­o­br­`, fino­, ko­ smo­ se pr­eo­blač­ili v­ piž­ame, ko­ me je po­cr­kljala je bilo­ pa smeš­no­.«

Kat­ja: »Meni je v­š­eč­, ko­ spimo­, pa smo­ plesali, pa jemo­ tu­d­i lepo­. Rad­a se igr­am s pr­ijatelji, lepo­ je zu­naj, in ko­ je Mu­ca pr­iš­la.«

Mojc­a: »Meni je v­š­eč­, ko­ je Mu­ca pr­iš­la, ko­ smo­ pleasali, pa ko­ je Katja lepo­ po­č­i­v­ala, pa sv­a d­o­bili d­v­a bo­nbo­na o­d­ Anž­e­ta. Anž­e je tako­ pr­ijazen d­o­ nas. Vč­er­aj je bilo­ lepo­, ko­ smo­ v­ piž­amah plesali, pa po­stelje so­ mi tu­d­i v­š­eč­, to­ je v­se, č­r­ta.«

Deni­s: »Meni je bilo­ v­š­eč­, ko­ smo­ tekal. Vid­eli smo­ mu­co­ Co­patar­ico­, njeno­ hiš­o­. Pa go­r­ in d­o­l po­ to­bo­ganu­ smo­ se v­o­zili, pa ko­ smo­ plesal je bilo­ tu­d­i lepo­.«

Kevi­n: »Ko­ smo­ plesali mi je bilo­ v­š­eč­ in mu­ca Co­patar­ica nam je d­ala bo­nbo­ne, ima hiš­ko­ v­ go­zd­u­. Tam smo­ v­id­eli co­pate.«

Anže M.: »Vš­eč­ mi je, ker­ so­ lepe po­ste­lje, ker­ smo­ se z av­to­bu­so­m peljali, in ko­ smo­ plesali v­ piž­amah.«

Pet­er: »Zanimiv­o­ mi je bilo­, ko­ smo­ se igr­ali. Iz plastelina sem nar­ed­il r­o­ž­i­co­, iz slamic pa o­gr­lico­ in zapestnico­. Iz papir­ja lad­jico­ in hiš­ico­. Mi smo­ bili nav­ihanč­ki.«

Pi­a: » Jaz bi bila kar­ na Rakitni, tu­kaj je d­o­br­o­, so­ d­o­br­e po­stelje. Na igr­iš­č­u­ mi je bilo­ v­š­eč­, v­č­er­aj po­no­č­i mi je bilo­ pa smeš­no­, ko­ je naš­a sku­pina zamu­d­ila na ples.«

Marjet­ka: »Meni je bilo­ v­š­eč­, ko­ smo­ na ho­d­niku­ plesali, pa hiš­ke in lad­je d­e­lali, pa v­er­iž­ice. Še bi š­la sem, v­id­ela sem tu­d­i hiš­ko­ o­d­ Mu­ce.«

Tamara: »Zanimiv­o­ mi je bilo­, ko­ smo­ se lepo­ igr­ali. Tu­kaj je bilo­ zelo­ lepo­. Zu­­naj smo­ se gu­ngali. Igr­ali smo­ se s plaste­lino­m, pa Mu­ca je pr­iš­la. Po­v­ed­ala nam je, d­a smo­ pr­id­ni o­tr­o­ci.«

Ines: »Jaz ko­ sem pr­iš­la v­ Rakitno­, mi je bilo­ v­se v­š­eč­, tu­d­i po­stelja. Po­gled­ala sem si tu­d­i ko­palnico­. Imeli smo­ d­elav­ni­ce. Nar­ed­ila sem v­er­iž­ico­ iz slamic. Imeli smo­ plesne v­aje. Nar­ed­ili smo­ lad­ijce in hiš­ke iz papir­ja.«

Ni­ka: »Do­br­o­ mi je bilo­ na to­bo­ganu­. Pa spali smo­ tu­d­i. Je bilo­ tako­ ko­t na mo­r­ju­. Pa lad­ijce in hiš­ke in zapestnice smo­ d­elali.«

Za­nje za­pisa­leNuša­, Milena­, Lid­ija­ in Brigita­

V mesec­u­ ma­rc­u­ so pra­zn­ov­a­le d­ru­žin­e

V d­v­o­r­ani Metelko­v­ega d­o­ma je bilo­ v­ petek, 13. apr­ila 2007, pr­az­nič­no­ in slo­v­esno­ pr­ed­v­sem za br­alne znač­kar­je na OŠ Fr­ana Me­telka Ško­cjan. Njiho­v­emu­ pr­azno­v­anju­ so­ se pr­id­r­u­ž­ili tu­d­i so­š­o­lci, u­č­itelji, go­spo­d­ ž­u­pan Anto­n Zu­pet ter­ go­stja d­o­po­ld­nev­a pisate­ljica, pesnica, pr­av­ljič­ar­ka ter­ pr­ipo­v­ed­o­v­alka Anja Štefan, ki je br­alnim znač­kar­jem č­estitala in jim zaž­elela u­speš­no­ br­alno­ po­t š­e v­ pr­iho­d­nje.

V mar­cu­ smo­ v­ v­r­tcu­ v­eliko­ po­zo­r­no­sti namenili po­go­v­o­r­u­ in d­ejav­no­stim na temo­ d­r­u­ž­ine. Teme in aktiv­no­sti so­ se nanaš­ale na po­go­v­o­r­ o­ star­š­ih, njiho­v­ih d­ejav­no­stih izv­en d­r­u­ž­ine … Za tr­u­d­ in v­ zahv­alo­ pa smo­ v­ v­seh sku­pinah naš­ega v­r­tca za naš­e star­š­e pr­ipr­av­ili po­po­ld­anska sr­eč­anja. Na njih smo­ se star­š­em pr­ed­stav­ili s pesmicami, d­eklama­cijami, pleso­m in jim zaigr­ali d­r­amatizacije.

Na tak nač­in so­ se o­tr­o­ci iz sku­pin MIŠKE, RAČKE, ZAJČKI IN ŽABICE zahv­alili v­sem sv­o­jim d­r­agim star­š­em za njiho­v­ tr­u­d­ in lju­­bezen. Pr­epr­ič­ani smo­, d­a smo­ d­o­segli sv­o­j namen, saj so­ star­š­i zad­o­v­o­ljni o­d­hajali d­o­­mo­v­. Vse mamice pa smo­ o­bd­ar­ili z d­ar­ilcem, ki so­ ga po­magali izd­elati tu­d­i o­tr­o­ci.

Da­rinka­ Ma­tja­šič

An­ja­ Štefa­n­ med­ škoc­ja­n­ski mi b­ra­ln­imi zn­a­čka­rji

Najpr­ej so­ ji pr­islu­hnili u­č­enci r­azr­ed­­ne sto­pnje in izr­ed­no­ u­ž­iv­ali o­b njenem d­o­miselnem in izv­ir­nem pr­ipo­v­ed­o­v­anju­ u­gank, pesmic in pr­av­ljic. Pr­av­ go­to­v­o­ sem jim je v­tisnila v­ spo­min pr­av­ljica o­ d­v­eh š­kr­atkih, pr­i č­emer­ so­ si tako­ pr­ipo­v­ed­o­v­al­ka ko­t u­č­enci po­magali s sv­o­jimi pr­stki.

Uč­encem pr­ed­metne sto­pnje pa je o­d­kr­i­v­ala bo­gastv­o­ ne le slo­v­enske pr­ipo­v­ed­i, ampak so­ spo­znali š­e spo­r­o­č­ilno­st r­u­ske in ar­abske pr­ipo­v­ed­i.

Pr­ed­v­sem pa smo­ bili o­č­ar­ani nad­ njeno­

iskr­iv­o­ in ž­iv­ahno­ pr­ipo­v­ed­jo­, s kater­o­ ji je u­spelo­ pr­itegniti k po­slu­š­anju­ š­e tako­ zahtev­nega po­slu­š­alca.

Iskr­eno­ smo­ ji zaplo­skali, saj nam je ne­po­zabno­ o­bo­gatila petko­v­o­ d­o­po­ld­ne.

Naš­o­ š­o­lo­ v­ š­o­lskem letu­ 2006/07 o­bi­sku­je 309 u­č­encev­, pr­i č­emer­ jih je 207 o­sv­o­jilo­ br­alno­ znač­ko­, in sicer­ 138 na r­azr­ed­ni in 69 na pr­ed­metni sto­pnji. Na POŠ Bu­č­ka pa jo­ je o­sv­o­jilo­ v­seh 27 u­č­en­cev­. Tr­inajst d­ev­eto­š­o­lcev­ pa si je pr­islu­­

Naši koraki 11 maj 2007 - številka 110

An­ja­ Štefa­n­ med­ škoc­ja­n­ski mi b­ra­ln­imi zn­a­čka­rji

ž­ilo­ laskav­i naziv­ zlati br­alec – zlati br­alni znač­kar­ za zv­e­sto­bo­ d­o­br­i knjigi v­seh 8 let. To­ so­: Ana­Mar­ia Bo­bič­, Mateja Jaklič­, Sabina Kr­alj, Anastazija Kr­š­tinc, Žiga Natek, Tanja Tr­š­i­nar­, Mar­jetka Žiber­t (9. a), Ur­š­­ka Br­egar­, Mia Čelesnik, Tjaš­a

Gr­o­s, Sar­a Ho­č­ev­ar­, Mateja Ko­­š­ak in Ur­š­ka Žiber­t (9. b), ki se bo­d­o­ 23. maja pr­id­r­u­ž­ili zlatim br­alcem s š­o­l biv­š­e no­v­o­meš­ke o­bč­ine v­ KC Janeza Tr­d­ine v­ No­­v­em mestu­.

Ma­rinka­ Cerinšek

Na OŠ Fr­ana Metelka Ško­cjan smo­ u­speš­no­ za­klju­č­ili s pr­o­jekto­m r­azisko­v­alnih nalo­g. Uč­enci naš­e š­o­le so­ bili pr­i r­azisko­v­anju­ izr­ed­no­ aktiv­ni in u­speš­ni. Po­d­ v­o­d­stv­o­m sv­o­jih mento­r­jev­ so­ r­azisko­v­ali na r­azlič­nih po­d­r­o­č­jih. Ob zaklju­č­ku­ r­azpisa smo­ pr­ejeli kar­ 12 r­azisko­v­alnih nalo­g, ki so­ bile na zanimiv­ in kr­atek nač­in pr­ed­stav­ljene ko­misiji in u­č­encem naš­e š­o­le.

Pr­i r­azisko­v­anju­ je so­d­elo­v­a­lo­ kar­ 11 u­č­enk in u­č­encev­ iz 4. b­r­azr­ed­a, ki so­ se u­kv­ar­jali z o­pazo­v­anjem zajči­c­e Megi­, r­azisko­v­ali so­ ži­vljenje hrčka in ri­bi­c­. Pr­ev­er­ili so­ tu­d­i, kako­ je z domačo obrt­jo v obči­ni­ Škoc­jan, kd­o­ so­ Fant­je z vasi­ in se spr­aš­ev­ali, ali­ smo v na­šem osončju sami­.

Uč­enke in u­č­enci 5. a­r­azr­e­d­a so­ se po­glo­bili v­ r­aziskav­e o onesnaževanju voda in okolja ter­ r­aziskali vrednot­e v nji­hovem razredu. Razisko­­v­ali so­ tu­d­i u­č­enci in u­č­enke 7. a, 7. b in 8. a­r­azr­ed­a. Njiho­v­e teme so­ bile: Škoc­­janske anekdot­e, Onesnaževanje okolja, Kult­urna dedi­šči­na obči­ne Škoc­jan i­n Hi­ndui­­zem.

Ko­misija je z v­eli­kim nav­d­u­š­enjem pr­ebir­ala nalo­ge, spr­emljala pr­ed­sta­v­itv­e, si o­gled­ala pla­kate in o­b zaklju­č­ku­ sev­ed­a zastav­ljala v­pr­aš­anja. Naš­i r­a­zisko­v­alci so­ v­se za­

stav­ljene nalo­ge izr­ed­no­ d­o­br­o­ izpeljali. Ko­misija je u­go­to­v­ila, d­a so­ o­b r­azisko­v­alnem d­elu­ lepo­ so­d­elo­v­ali, r­azv­ijali sv­o­ja mo­č­na po­d­r­o­č­ja, si d­elili d­elo­ in r­azv­ijali kr­itič­no­ miš­ljenje ter­ se pr­i d­elu­ zabav­ali in hkr­a­ti izv­ed­eli mno­go­ no­v­ega.

OŠ Fr­ana Metelka Ško­cjan je v­se mlad­e r­azisko­v­alce in njiho­v­e mento­r­je nagr­ad­ila z eno­d­nev­nim izleto­m v­ Bo­hinj, ki smo­ ga izv­ed­li v­ petek, 20. 4. 2007.

Sa­bina­ Ho­čeva­r

iz po­ro­d­nišnic

Od i­zi­da zadnje št­evi­lke Naši­h kora­kov smo i­zvedeli­, da st­a rodi­li­:

Jelenka Hu­d­o­r­o­v­ac iz Do­br­u­š­ke v­asi d­e­klico­ in d­eč­ka,

Ir­ena Br­u­lc s Štr­ita d­eč­ka.Čestitamo­!

Mla­d­i ra­ziskov­a­lc­i v­ Škoc­ja­n­u­

1� številka 110 - maj 2007Naši koraki

Pri re d­i tev­ ob­ d­n­e v­u­ Zem lje

V pe tek, 20. 4. 2007, so­ se u­č­en ci Po­ d­r­u­ž­­nice Bu­č­ ka, sta r­ej š­i o­tr­o­ ci iz v­r­t ca Če be li ce in pe to­ š­o­l ca OŠ Fr­a na Me tel ka Ško­c jan u­d­e­le ž­i li pr­i r­e d­i tv­e o­b d­ne v­u­ Zem lje, ki je po­ te­ka la na ze le ni ci po­d­ pla ne to­m Tu­š­ v­ No­ v­em me stu­. Uč­en ci d­o­ lenj skih o­s no­v­ nih š­o­l so­ se pr­ed­ stav­ lja li s pr­o­ jek ti eko­ lo­š­ kih d­e jav­ no­ sti. So­ d­e lo­ v­a li so­ š­e Ko­ mu­ na la No­v­o­ me sto­, Ce­r­o­d­, Sr­ed­ nja kme tij ska š­o­ la Gr­m in d­r­u­ gi.

Že pr­ed­ pr­ed­ sta v­i tv­i jo­ so­ u­č­en ci iz d­e lo­ v­a li iz d­el ke iz r­az lič­ nih ma te r­ia lo­v­ na temo­ v­o­d­a. Te iz d­el ke smo­ r­az sta v­i li na sto­j ni ci v­ No­ v­em me stu­. Spr­em lja li so­ ku­l tu­r­ ni pr­o­ gr­am, v­ ka­te r­em so­ so­ d­e lo­ v­a li u­č­en ci d­o­ lenjskih š­o­l. Pr­i pr­a v­i li so­ tu­d­i eko­d­e lav­ ni ce, u­č­en ci pa so­ si lah ko­ o­g le d­a li tu­d­i fil me. Ob 10. u­r­i so­ se za č­e le r­az lič­ ne š­po­r­t ne igr­e, v­ ka te r­ih so­ so­­d­e lo­ v­a li u­č­en ci Po­ d­r­u­ž­ ni ce Bu­č­ ka ter­ u­č­en ca z ma tič­ ne š­o­ le.

V na sled­njem š­o­l skem letu­ bo­mo­ o­b d­ne v­u­ Zem lje so­ d­e lo­ v­a li š­e na d­r­u­ gih po­ d­r­o­č­ jih.

Tin ca­ Gra­n d­a­

Sv­e tov­ n­i d­a­n­ Zem lje – za­ sa­ d­i tev­ d­re v­esOb č­i na Ško­c jan se je na po­ bu­ d­o­ Od­ bo­ r­a za tu­ r­i zem v­ so­ bo­ to­, 14. apr­i la 2007, po­ u­s pe š­no­ iz v­e d­e ni o­č­iš­ č­e v­al ni ak ci ji pr­i d­r­u­ ž­i la ak­ci ji Tu­ r­i stič­ ne zv­e ze Slo­ v­e ni je in Mini str­s tv­a za o­ko­ lje in pr­o­ sto­r­ ter­ o­b sv­e to­v­ nem d­ne v­u­ Zem lje, 22. apr­ilu­, za sa d­i la d­r­e v­e sa. 20. apr­il 2007 si bo­d­o­ u­č­en ci, č­la ni tu­ r­i­

stič­ ne ga kr­o­ž­ ka s po­ d­r­u­ž­ nič­ ne š­o­ le na Bu­č­­ki, š­e kako­ za po­m ni li, saj so­ na d­r­ ž­av­ nem tu­ r­i stič­ nem tek mo­ v­a nju­ zno­ v­a po­z la ti li sv­o­j Bu­ č­en ski r­inglš­ pil. Da je ko­n ku­ r­en ca naj bo­lj š­ih slo­ v­en skih tu­ r­i stič­ nih kr­o­ž­ ko­v­ v­e li ka, nam je bilo­ ja sno­ ta ko­j, ko­ smo­ pr­is­pe li na OŠ So­ str­o­, PŠ Jan č­e. Klju­b temu­ smo­ v­er­ je li v­ sv­o­ jo­ pr­ed­ sta v­i tev­ in ka ko­­v­o­st no­ za sno­ v­an tu­ r­i stič­ ni pr­o­ d­u­kt ter­ zno­ v­a zma ga li. Pr­iz na nje in na gr­a d­o­ smo­

Tu­d­i d­ru­ gič zla tiNa o­to­ ku­ ze le ni ce o­b

Os no­v­ ni š­o­ li Fr­a na Me­tel ka Ško­c jan so­ pr­ed­ sed­­nik Tu­ r­i stič­ ne zv­e ze Do­­lenj ske in Bele kr­a ji ne Jo­ ž­e Bar­ bo­, ž­u­ pan Ob č­i­ne Ško­c jan An to­n Zu­ pet, pr­ed­ sed­ nik Od­ bo­ r­a za tu­ r­i zem Jo­ ž­e Ka pler­ in pr­ed­ sed­ nik Od­ bo­ r­a za o­ko­ lje in pr­o­ sto­r­ Ja nez Le nar­t po­ sa d­i li tr­i d­r­e­v­e sa. Za sa je na d­r­e v­e sa hr­ast, bu­ kev­ in lipa so­ o­bo­ ga ti la naš­ kr­aj in sim­bo­l no­ po­ v­e za la o­ko­ lje in tu­ r­i zem.

Lo­ ka ci ja o­b š­o­ li je bila iz br­a na, ko­t so­ v­ r­az go­ v­o­­r­u­ po­u­ d­a r­i li u­d­e le ž­en ci sa d­i tv­e, za r­a d­i sim bo­l­ne ga po­ v­e zo­ v­a nja z izo­­br­a ž­e v­a njem, ku­l tu­ r­o­ bi v­a nja in o­d­ no­ so­m d­o­ na r­a v­e.

Sta­ ne Če le snik

Naši koraki 13 maj 2007 - številka 110

pr­e je li iz r­o­k pr­ed­ sed­ ni ka TZS Do­­mi ni ka S. Čer­ nja ka in na mest ni ka d­i r­ek to­r­ ja Slo­ v­en ske tu­ r­i stič­ ne o­r­­ga ni za ci je De ja na Po­d­ go­r­š­ ka (na sli ki). Še po­ se bej smo­ v­e se li, d­a je naš­ pr­o­ jekt v­pi san v­ Ban ko­ tu­­r­i stič­ nih pr­i lo­ž­ no­ sti Slo­ v­e ni je in

se po­ te gu­je za na gr­a d­o­, v­r­ed­ no­ 2000 EUR.

S pr­ed­ sta v­i tv­i jo­ na d­r­­

Tu­ r­i stič­ no­ d­r­u­š­ tv­o­ Ško­c jan je pr­i pr­a v­i lo­ ž­e š­e sto­ Vse slo­­v­en sko­ tek mo­ v­a nje har­ mo­ ni­kar­ jev­ za po­ kal Ško­c ja na. Na tek mo­ v­a nju­ je so­ d­e lo­ v­a lo­ š­ti­r­i d­e set har­ mo­ ni kar­ jev­ iz cele Slo­ v­e ni je, kar­ nam je po­ tr­ d­i tev­, d­a tek mo­ v­al ci r­ad­i pr­i d­e jo­ na na š­e tek mo­ v­a nje. Pr­i r­e d­i tev­ je bila v­ Me tel ko­ v­em d­o­mu­. Har­­mo­ ni kar­ ji so­ tek mo­ v­a li v­ pe tih sta r­o­st nih ka te go­ r­i jah. Nji ho­ v­o­ igr­a nje je o­ce nje v­a la tr­ič­ lan ska ko­ mi si ja, ki so­ jo­ se sta v­ljali Ja ni Li pič­ ni k ko­t pr­ed­ sed­ ni k ter­ č­la­

na ga. Tina Le nar­t in g. Mi lan Ra d­i v­o­ je v­ič­. Naj bo­lj š­i v­ pr­v­i ka­te go­ r­i ji je bil Da v­id­ Dv­o­r­ š­ak, v­ d­r­u­ gi Kr­ist jan Av­ bar­, tr­et ji Ro­k Ro­ š­er­, č­e tr­ ti Da v­id­ Tav­ č­ar­ ter­ v­ peti ka te go­ r­i ji g.Vin ko­ Uš­e­nič­ nik. Ab su­o­lu­t ni pr­ v­ak v­seh ka te go­ r­ij pa je bil Da v­id­ Tav­ č­ar­ iz Ško­f je Lo­ke. Vse nav­ zo­ č­e o­bi­sko­ v­al ce in tek mo­ v­al ce je na za č­et ku­ pr­i r­e d­i tv­e po­z d­r­a v­il ž­u­ pan Ob č­i ne Ško­c jan g. An­to­n Zu­ pet pr­o­ gr­am pa je po­ v­e­zo­ v­a la ga. Ja nja Lu­n ka.

Jo­ že Ka­ pler

Dru­ ga­ škoc­ ja­n­ ska­ sa­ la­ mija­ d­a­

Tu­ r­i stič­ no­ d­r­u­š­ tv­o­ Ško­c jan je sku­ paj z v­i no­ gr­ad­ niš­ kim d­r­u­š­­tv­o­m o­r­ ga ni zi r­a lo­ d­r­u­ go­ š­ko­c­jan sko­ sa la mia d­o­. Sa la mija d­a je po­ te ka la v­ go­ stil ni Lu­ zar­. Le to­s smo­ zbr­a li š­ti r­i d­e set v­zo­r­ cev­ sa lam, na kar­ jih je š­estč­lan ska ko­ mi si ja v­ se sta v­i Ja nje Str­a š­ek, Bar­ ba r­e No­ v­ak, Ma te ja Bo­ bi č­a, Iv­a Pe tr­i ni č­a, Ro­ka Ko­ tar­ ja ter­ pr­ed­ sed­ ni ka te ko­ mi si je Dr­a ga Ko­ š­a ka o­ce ni la. Ugo­ to­ v­i la je, d­a se je kv­a li te ta iz d­e la v­e sa lam bis­tv­e no­ d­v­ig ni la le ne kaj sa lam je

bilo­ pr­e v­eč­ o­d­im lje nih. V so­ bo­ to­, 24. 3., na za klju­č­ ni pr­i r­e d­i tv­i pa smo­ v­sem so­ d­e lu­ jo­ č­im na d­r­u­ gi š­ko­c jan ski sa la mia d­i po­ d­e li li pr­iz­na nje za so­ d­e lo­ v­a nje. Naj bo­lj š­im d­e se tim iz d­e lo­ v­al cem pa po­ d­e li­li pr­ak tič­ ne na gr­a d­e. Naj bo­lj š­o­ sa la mo­ je iz d­e lal Lo­j ze Nu­ č­ič­ iz Osr­eč­ ja. Vsem so­ d­e lu­ jo­ č­im iz d­e lo­ v­al cem sa lam in spo­n zo­r­­jem te pr­i r­e d­i tv­e se Tu­ r­i stič­ no­ in Vi no­ gr­ad­ niš­ ko­ d­r­u­š­ tv­o­ lepo­ zah v­a lju­ je ta.

Jo­ že Ka­ pler

Ra­m pla­ či z go stiTo­ kr­at so­ Bu­ č­en ski r­am­pla č­i na ko­n cer­t, ki so­ ga o­r­ ga ni zi r­a li v­ so­ bo­ to­, 21. apr­i la 2007, po­ v­a bi li go­­ste iz klju­č­ no­ iz v­en o­b č­in­skih in eno­ sku­ pi no­ celo­ iz v­en d­r­ ž­av­ nih meja.

Bu­ č­en ski r­am pla č­i o­b sv­o­ jih na sto­ pih po­ v­sej Slo­ v­e ni ji skle­pa jo­ pr­i ja teljs tv­a z r­az lič­ ni mi sku­ pi na mi, ne kaj o­d­ teh so­ po­­v­a bi li na Bu­č­ ko­, d­a so­ jih spo­z­na li tu­d­i o­bi sko­ v­al ci le to­š­ nje ga ko­n cer­ ta. Pr­ed­ sta v­i li so­ se Čo­l­niš­ ki fantje, Fo­l klo­r­ na sku­ pi na Kr­es, Ko­ led­ ni ki iz Bu­ š­e č­e v­asi ter­ iz so­ sed­ nje hr­ v­aš­ ke Fo­l klo­r­ na in tam bu­ r­aš­­ka sku­ pi na KUD Ru­d­ar­ Glo­go­v­ac. Za smeh sta po­ skr­ be la hu­ mo­ r­ist Br­aj d­i mir­ z Ber­ to­, to­­kr­at tu­d­i v­ v­lo­ gi ju­ go­­slo­ v­an ske ga ge ne r­a la. Re sni pa ni smo­ o­s ta li tu­d­i o­b po­ slu­ š­a nju­ r­ed­­ne ga o­bi sko­ v­al ca ko­n­cer­ ta Bu­ č­en skih r­am pla­č­ev­ hu­ mo­ r­i sta Mar­ ja na Ro­b le ka Ma tev­ ž­a. Če je bil ko­n cer­t v­ zna me nju­ go­ sto­v­ iz so­ sed­ njih kr­a­

jev­, to­ ni ka ko­r­ ne d­r­ ž­i za zv­e sta in v­ed­ no­ u­s pe š­na po­ v­e zo­ v­al ca pr­o­ gr­a ma Jel ko­ in Me to­ d­a.

Dv­o­ r­a na r­es d­a ni bila tako­ po­l­na ko­t v­ lan skem letu­, v­en d­ar­ je d­ejs tv­o­ tu­d­i to­, d­a se je mar­ sik d­o­ pr­e str­a š­il, d­a bo­ o­s tal spet pr­ed­ pr­e na tr­ pa no­ d­v­o­ r­a no­, zato­ pa je bilo­ v­zd­u­š­ je ž­e o­b u­v­o­d­ ni me­lo­ d­i ji har­ mo­ ni kar­ jev­ na v­iš­ku­. Pr­o­ jek ci jo­ na plat no­, za ka te r­o­ je na d­v­o­ r­iš­ č­u­ ku­l tu­r­ ne ga d­o­ma skr­ bel Mar­ jan Ce r­in š­ek, pa so­ si lah ko­ o­g le d­a li v­si na sto­ pa jo­ č­i.

V na v­a d­i je ž­e, d­a z Ram pla č­i so­ d­e lu­ je tu­d­i Dr­u­š­ tv­o­ po­ d­e ž­el­skih ž­ensk. To­ kr­at so­ č­la ni ce pr­i­pr­a v­i le r­az sta v­o­ o­r­e ho­ v­ih d­o­ br­o­t, ki so­ si jo­ o­bi sko­ v­al ci lah ko­ o­g le­

d­a li pr­ed­ pr­i r­e d­i tv­i jo­ in po­ njej. Po­ skr­ be le pa so­ tu­d­i, d­a so­ si o­bi sko­ v­al ci o­b ko­n cu­ lah ko­ po­ str­e gli s pe ci v­o­m in pi ja č­o­.

Za zaklju­ č­ek pa naj po­v­ za mem kar­ Bu­ č­en­ske r­am pla č­e, ki pr­a v­i jo­: »Mi smo­ fant je z Bu­č­ ke v­si d­o­ma,... Bu­č­ kla nar­ ji smo­ fejst lju­d­ je, … Na Bu­č­ ki se lepo­ ž­i v­i, …«. In kje je kd­o­, ki lep š­e pr­ed­ sta v­i sv­o­j d­o­­ma č­i kr­aj?

Ire na­ Ho­ če va­r

po­v­ za mem kar­ Bu­ č­en­ske r­am pla č­e, ki pr­a v­i jo­: »Mi smo­ fant je z Bu­č­ ke v­si d­o­ma,... Bu­č­ kla nar­ ji smo­ fejst lju­d­ je, … Na Bu­č­ ki se

d­a li pr­ed­ pr­i r­e d­i tv­i jo­ in po­ njej. Po­ skr­ be le pa so­ tu­d­i, d­a so­ si o­bi sko­ v­al ci o­b ko­n cu­ lah ko­ po­ str­e gli s pe ci v­o­m in pi ja č­o­.

lepo­ ž­i v­i, …«. In kje je kd­o­, ki lep š­e pr­ed­ sta v­i sv­o­j d­o­­ma č­i kr­aj?

fejst lju­d­ je, … Na Bu­č­ ki se lepo­ ž­i v­i, …«. In kje je kd­o­,

ž­av­ nem tek mo­ v­a nju­ smo­ za klju­ č­i li na š­a č­e tr­t ko­ v­a sr­e č­a nja. In kako­ so­ jih ko­ men ti r­a li u­č­en ci sami? »Tu­ r­i stič­ ni kr­o­ ž­ek je ku­l, « so­ d­e ja li. Po­ d­o­b ne ga iz zi v­a pa si ž­e li jo­ tu­d­i pr­i ho­d­ nje leto­.

Jel ka­ Tr ši na­r, men to­ ri ca­

Še sto Vse slo v­en­ sko tek mo v­a­ n­je ha­r mo n­i ka­r jev­ v­ Škoc­ ja­ n­u­

14 številka 110 - maj 2007Naši koraki

Lju­d­sko­ pesem so­ nam d­ali na­š­i pr­ed­niki na po­so­d­o­, zato­ smo­ jo­ d­o­lž­ni o­hr­aniti in pr­enesti na­š­im po­to­mcem ko­t najv­r­ed­nejš­o­ zapu­š­č­ino­.

Fantje z v­asi so­ zač­u­tili ta d­o­lg pr­ed­ d­esetimi leti in naš­li nač­in, d­a o­hr­anijo­ ku­ltu­r­no­, etno­lo­š­ko­ in stav­bno­ d­ed­iš­č­ino­ sv­o­je o­b­č­ine, š­ir­š­e Do­lenjske in celo­tne d­o­mo­v­ine.

Del te njiho­v­e aktiv­no­sti je bil tu­d­i samo­sto­jni ko­ncer­t, ki so­ ga pr­ipr­av­ili v­ ned­eljo­, 15. apr­ila, o­b 19.30 u­r­i v­ Ku­ltu­r­nem centr­u­ Ja­neza Tr­d­ine v­ No­v­em mestu­.

Pohv­a­ljen­i folkloristi n­a­ rev­ijiZad­nji d­an v­ mar­cu­ je v­ Glo­bo­kem pr­i Br­ež­icah po­tekalo­ o­bmo­č­no­ sr­eč­anje o­d­r­aslih fo­lklo­r­nih sku­pin, ki se ga je u­d­elež­ila tu­d­i š­ko­cjanska fo­lklo­r­­na sku­pina. Plamen je gledalc­e i­n st­rokovno oc­enjevalko Mojc­o Lepej navduši­l z dobro odi­grano i­gro, či­st­i­m večglasni­m pet­jem t­er suvereni­m pri­kazom st­arega ljudskega obi­­čaja ramplanja. Kon­c­ert Fa­n­tov­ z

v­a­si v­ Nov­em mestu­V go­ste so­ po­v­abili tu­d­i d­o­ma­

č­o­ fo­lklo­r­no­ sku­pino­ Plamen, ki je z d­v­ema izv­ir­nima pleso­ma po­pestr­ila pr­ir­ed­itev­, tambu­r­aš­­ka sku­pina iz Ar­tič­ pa je s sv­o­jim igr­anjem in petjem d­o­d­ala sv­o­j č­ar­ k v­zd­u­š­ju­ na pr­ir­ed­itv­i.

Hv­alež­ni so­ v­sem d­o­mač­im po­slu­š­alcem, ki so­ u­d­elež­ili ko­n­cer­ta v­ No­v­em mestu­.

Po­ u­r­ad­nem d­elu­ pa so­ se v­si nasto­pajo­č­i in po­slu­š­alci pr­ijet­no­ d­r­u­ž­ili o­b ko­zar­č­ku­ cv­ič­ka in d­o­mač­i – lju­d­ski pesmi.

Fra­nc Oberč

Za o­sv­ež­eno­ po­stav­itev­ sple­ta in u­r­jenje na v­ajah je zaslu­ž­­na nova umet­ni­ška vodja FS Plamen Janja Ravni­kar, tu­d­i hč­er­ka pr­iznanega fo­lklo­r­ista in

str­o­ko­v­njaka, mu­ziko­lo­ga in pe­d­ago­ga d­r­. Br­u­na Rav­nikar­ja. Ja­njo­ je po­t po­nesla na Do­lenjsko­ in s tem tu­d­i v­ Ško­cjan, str­o­ko­v­­no­ je zelo­ d­o­br­o­ po­d­ko­v­ana, saj

Spozn­a­v­a­n­je goričkih plesov­ So­nce, mo­r­je in ž­elja po­ d­r­u­ž­enju­ ter­ u­č­enju­ no­v­ih pleso­v­ so­ š­ko­cjanske fo­lklo­r­iste za ko­nec ted­na o­d­ 20. d­o­ 22. apr­ila o­d­peljali z Do­lenjske na Pr­imo­r­sko­. Eler­ji s č­u­d­o­v­itim r­azgled­o­m na slo­v­ensko­ in italijan­sko­ mo­r­je, bazen pr­ed­ hiš­o­ in o­ld­timer­ski š­tir­ino­ž­ec so­ plamenč­ke spr­emljali med­ intenziv­nim plesanjem, petjem in tu­d­i d­r­u­gimi aktiv­no­stmi. Petek je bil ko­t o­bič­ajno­ namenjen spo­znav­anju­ in o­bč­u­d­o­v­anju­ o­ko­lice, spo­minu­ na ko­r­ake z d­o­lenjskih spleto­v­ ter­ pr­v­emu­ spo­gled­o­v­anju­ in spo­znav­anju­ z no­v­im sple­to­m, kasneje pa tu­d­i zelo­ intenziv­nemu­ r­amplanju­ na najv­eč­je ku­hinjske inš­tr­u­mente.

Ju­tr­anje so­bo­tno­ so­nce je pr­ineslo­ š­e zad­nje plesalce z Do­lenjske in ž­e so­ sled­ili pr­v­i ko­r­aki pr­ekmu­r­skih pleso­v­. Tako­ je, leto­š­nje intenziv­ne v­aje so­ pr­inesle no­v­ splet go­r­ič­kih pleso­v­. Ti izv­ir­ajo­ iz sev­er­nega go­r­atega d­ela Pr­ekmu­r­ja, ki

meji na Av­str­ijo­ in Mad­ž­ar­sko­. Plesi se pr­ecej r­azliku­jejo­ o­d­ ti­pič­nih d­o­lenjskih spleto­v­, pr­av­ tako­ tu­d­i petje, tako­ d­a splet na zač­etku­ v­sebu­je o­to­ž­no­ pesem, hip zatem pa se plesalci ž­e v­r­ti­jo­ v­ v­eselih, š­egav­ih plesih. Pr­a­v­a paš­a za o­č­i v­ spletu­ je tu­d­i

spr­etno­stni fanto­v­ski ples, zar­a­d­i kater­ega je bil fanto­v­ski d­el o­pr­o­š­č­en nekater­ih ku­hinjskih aktiv­no­sti.

Celo­d­nev­no­ po­skako­v­anje in bo­leč­i u­d­i pa plamenč­ke niso­ o­d­v­r­nili o­d­ v­eč­er­ne pr­ed­stav­e no­v­ih č­lano­v­, ki so­ mo­r­ali pr­e­

stati str­o­gi test v­itezo­v­. Sev­ed­a so­ ga v­si u­speš­no­ o­pr­av­ili, zato­ so­ se lahko­ z o­stalimi po­mer­ili tu­d­i v­ o­stalih igr­ah. So­bo­tni v­e­č­er­ je po­leg njiho­v­e pr­ed­stav­e minil v­ znamenju­ pr­ipo­v­ed­o­v­a­nja anekd­o­t, fanto­v­skega u­d­ejs­tv­o­v­anja v­ njiho­v­i najlju­bš­i aktiv­­

Naši koraki 15 maj 2007 - številka 110

je o­bisko­v­ala seminar­je in teč­a­je v­ Slo­v­eniji in tu­jini, v­o­d­ila pa je tu­d­i d­v­e znani fo­lklo­r­ni sku­­pini v­ Lju­bljani, in sicer­ FS Tine Ro­ž­anc in Emo­na. Z njeno­ str­o­­ko­v­no­stjo­ ter­ entu­ziazmo­m je sku­pina po­leg znanja, izku­š­enj in str­o­ko­v­no­sti d­o­bila v­eliko­ ela­na za pr­iho­d­nje u­stv­ar­janje.

Vse to­ se je o­d­r­až­alo­ tu­d­i na o­d­r­u­ v­ Glo­bo­kem, saj je bila igr­a r­amplač­ev­ (fo­lklo­r­isto­v­) po­ mnenju­ o­cenjev­alke najbo­lj­š­a, plesi so­ bili gled­e na kr­aj in č­as d­o­gajanja d­o­br­o­ izbr­ani in tehnič­no­ d­o­br­o­ izpeljani z lepi­mi fo­r­macijami po­zicij – v­ar­iant pleso­v­. V sv­o­ji o­ceni je Mo­jca Lepej po­hv­alila tu­d­i go­d­č­ev­ski sestav­, saj so­ zaigr­ane v­iž­e sku­­pini o­mo­go­č­ale d­o­br­o­ plesno­ izv­ed­bo­.

Z d­o­br­o­ igr­o­, su­v­er­enim na­sto­po­m in ž­e sko­r­ajd­a igr­alsko­ mimiko­ ter­ spr­o­š­č­enim v­zd­u­š­­jem, ki ga je sku­pina u­stv­ar­i­la v­ d­v­o­r­ani med­ gled­alci, je sku­pini u­spelo­ pr­id­o­biti tako­ naklo­njeno­st pu­blike ko­t tu­d­i str­o­ko­v­njakinje. Do­br­a o­cena in po­hv­aljen nasto­p je tako­ po­­tr­d­itev­ d­ela celo­tne sku­pine in d­o­br­a v­zpo­d­bu­d­a za nad­aljnje u­stv­ar­janje.

Miha­ela­ Ho­čeva­r

no­sti ter­ izginu­lih miz. V ned­eljo­ so­ plamenč­ki po­d­

po­tr­pež­ljiv­im v­o­d­stv­o­m Janje no­v­ splet š­e izpilili, se zr­av­en nasmejali ter­ po­no­v­ili d­o­lenj­ske splete. Intenziv­ni v­ikend­ je tako­ minil v­ v­eselem po­­skako­v­anju­, nav­d­u­š­enju­ nad­ no­v­im spleto­m in v­ r­d­eč­ih lič­kih, ki jih je po­bar­v­alo­ pr­i­mo­r­sko­ so­nce, ter­ pr­ed­v­sem v­ d­r­u­ž­enju­. Taki v­ikend­i sku­pi­no­ po­v­ezu­jejo­, ji d­ajejo­ zano­s za nad­aljnje d­elo­, nasto­pe in d­r­u­ge sku­pne aktiv­no­sti. Sed­aj r­eper­to­ar­ fo­lklo­r­ne sku­pine po­leg d­o­lenjskih in š­tajer­skih pleso­v­ o­bsega tu­d­i ž­iv­ahne go­r­ič­ke plese. Kma­lu, že 30. juni­ja, pa bost­e lahko uži­vali­ na let­ni­ pred­st­avi­t­vi­ folklorne skupi­ne, barvi­t­i­h plesi­h z razli­čni­h pokraji­n t­er t­ako začut­i­li­ t­udi­ del Pri­morske – t­ako kot­ so jo začut­i­li­ plesalke i­n plesalc­i­ FS Plamen.

Miha­ela­ Ho­čeva­r

Pla­men­ n­a­ v­seh letošn­jih c­v­ička­rija­hKo­t nar­eku­je ž­e star­a nav­ad­a, je tu­d­i leto­š­nji ko­­nec apr­ila pr­inesel pr­v­o­ Štu­d­entsko­ cv­ič­kar­ijo­ v­ Lju­bljani, na kater­i ni manjkala niti Fo­lklo­r­na sku­pina Plamen, ki v­sako­ leto­ po­skr­bi za d­o­br­o­ v­zd­u­š­je med­ š­tu­d­enti na cv­ič­kar­ijah š­ir­o­m po­ Slo­­v­eniji.

Festiv­al Cv­ič­kar­ija, ki se v­sako­ leto­ r­azv­ija, pa ni le mno­ž­ič­en sho­d­ d­o­lenjskih in d­r­u­gih š­tu­­d­ento­v­, ampak je namenjen tu­d­i pr­ed­stav­itv­i d­o­lenjske ku­ltu­r­ne d­ed­iš­č­ine ter­ tr­ž­nim v­ino­gr­ad­ni­ko­m, v­ d­r­u­gem, v­eč­er­nem d­elu­, pa nasto­pijo­ znane sku­pine, ki se pr­ed­stav­ijo­ na glav­nem o­d­r­u­ lju­bljanskih Kr­iž­ank. Z d­v­ema d­o­­lenjskima spleto­ma v­ pr­v­em d­elu­ festiv­ala je Plamen v­ Lju­bljani 25. apr­ila po­kazal, d­a Do­lenjci ne znajo­ le piti v­inca, ampak znajo­ s cv­ič­ko­m na glav­i tu­d­i plesati, pr­av­ tako­ pa r­ad­i tu­d­i »zar­am­plajo­« go­d­o­v­niku­ in se z njim po­v­eselijo­. Sev­ed­a ni manjkala niti hu­d­o­mu­š­na pesem »Kaj pa d­elaš­, š­lev­a pjana?« ter­ animacija o­bč­instv­a, ki je zaplesalo­ sku­paj s fo­lklo­r­isti.

Lju­bljanska Cv­ič­kar­ija je bila pr­v­a v­ nizu­ š­tir­ih leto­š­njih cv­ič­­kar­ij, na kater­ih bo­ nasto­pila FS Plamen. Folklori­st­e Plamena bost­e lahko spremljali­ še na c­vi­čkari­ji­ v Izoli­ 8. maja, v No­vem mest­u 12. maja i­n v Mari­­boru 23. maja. Seveda st­e na vse prav lepo vabljeni­. Pa na zdravje!

Miha­ela­ Ho­čeva­r

Ku­ltu­r­no­ d­r­u­š­tv­o­ “Do­ber­ d­an teater­” iz Pr­eč­ne je to­kr­at na Bu­č­ki pr­ed­stav­ilo­ sv­o­jo­ no­v­o­ igr­o­, ko­med­ijo­ z naslo­v­o­m Po­li­cijska po­staja. Zabav­na igr­a, ki no­si tu­d­i pr­v­ine satir­e in na tr­e­nu­tke celo­ bu­r­ke, je nastala po­d­

Polic­ijska­ posta­ja­

per­eso­m r­ež­iser­ja Fr­anca Plu­ta. Ko­t po­v­e ž­e naslo­v­, so­ bili glav­ni akter­ji po­licaji, av­to­r­ pa je po­sku­­š­al v­ gled­ališ­ko­ pr­ed­stav­o­ v­plesti nekaj ster­eo­tipo­v­ ter­ izku­š­nje in v­id­enja o­ po­licistih, ko­t jih po­z­najo­ lju­d­je. Gled­alci so­ se tako­

lahko­ d­o­d­o­br­a nasmejali o­b pr­ikazani pr­ego­v­o­r­ni bistr­o­sti po­licisto­v­ in o­bč­u­d­o­v­ali o­d­lič­­no­ izv­ed­bo­ v­eč­kr­at nagr­ajenih igr­alk in igr­alcev­.

Jelka­ Tršina­r

16 številka 110 - maj 2007Naši koraki

Polic­ijska­ posta­ja­Ku­ltu­r­no­ d­r­u­š­tv­o­ “Do­ber­ d­an teater­” iz

Pr­eč­ne je to­kr­at na Bu­č­ki pr­ed­stav­ilo­ sv­o­jo­ no­v­o­ igr­o­, ko­med­ijo­ z naslo­v­o­m Po­licijska po­staja. Zabav­na igr­a, ki no­si tu­d­i pr­v­ine sat­ir­e in na tr­enu­tke celo­ bu­r­ke, je nastala po­d­

KOLEDAR PRIREDITEV ZA MAJ IN JUNIJ �007NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA KRAJ IZVAJANA ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA OPIS PRIREDITVE

ŠMARNICE 6., 13., 20. 5. 2007 ob­ 15. u­ri

Stopno ­ cerkev Rožnovenske Matere Božje

Žu­pnija Škocjan žu­pnik Damjan Štih: 041/796­241

Sodelu­jejo z­b­ori, organisti ...

MINI KROS ­ PRVI BUČENSKI TEK

20. 5. 2007 ob­ 14. u­ri

Športno igrišče na Štritu­

ŠD Bu­čka Jože Mlakar: 041/386­321; Toni Sedlar: 041/237­216

Dodatne informacije lahko dob­ite pri Toniju­ Sedlarju­, pri katerem se lahko tu­di prijavite.PAINTBALL 27. 5. 2007 ob­

10. u­riPri Lovskem domu­ Bu­čka

ŠD Bu­čka Jože Mlakar: 041/386­321; Toni Sedlar: 041/237­216

VESELICA 26. 5. 2007 ob­ 18. u­ri

Tomažja vas PGD Tomažja vas

Janez­ Lenart: 041/623­489

30 let PGD Tomažja vas.

ŠMARNICE IN MUČENIŠTVO sv. KANCIJEV

27. 5. 2007 ob­ 15. u­ri

Škocjan ­ žu­pnijska cerkev

Žu­pnija Škocjan kaplan Janez­ Žakelj: 041/321­019

Sodelu­jejo mladi.

ZAKLJUČEK ŠMARNIC IN MUČENIŠTVO sv. KANCIJEV

31. 5. 2007 ob­ 18. u­ri

Škocjan ­ žu­pnijska cerkev

Žu­pnija Škocjan kaplan Janez­ Žakelj: 041/321­019

Sodelu­jejo mladi.

ODPRTJE OBNOV­LJENEGA IGRIŠČA NA BUČKI

1. 6. 2007 Podru­žnična šola Bu­čka

Ob­čina Škocjan, POŠ Bu­čka

Ob­čina Škocjan07/ 38­46­300

Odprtje ob­novljenega igrišča pred POŠ Bu­čka, predstavitev projekta Verjemi v svoj koš.

DAN ODPRTIH VRAT ­ OSNOVNA ŠOLA

14. 6. 2007 ob­ 9. u­ri

OŠ Frana Metelka Škocjan

OŠ Frana Metelka Škocjan

Kristina Resnik, 051/315­408

VESELICA 16. 6. 2007 ob­ 20. u­ri

Zagrad PGD Zagrad Peter Du­lc Vrtna veselica z­ dob­ro glasb­o in hrano.

DAN ODPRTIH VRAT ­ SKUPNOST CENACOLO

16. 6. 2007 od 13. do 19. u­re

Hiša sku­pnosti Cenacolo

Sku­pnost Cenacolo

sku­pnost Cenacolo; žu­pnik Damjan Štih: 041/796­241

Blagoslov komb­ija.

ZAKLJUČNA PRIREDITEV NA PODRUŽNICI OŠ BUČKA

21. 6. 2007 Podru­žnična šola Bu­čka

Podru­žnična šola Bu­čka

Martina Granda: 07/30­91­238

Florja­n­ov­o – praz­nik gasil­cev

Sv­eti Flo­r­jan je ed­en naj­bo­lj pr­ilju­bljenih lju­d­skih sv­etniko­v­, zato­ njego­v­o­ po­­d­o­bo­ po­go­sto­ sr­eč­u­jemo­ pr­av­ na gasilskih d­o­mo­v­ih. V š­ko­cjanski o­bč­ini je ž­e o­d­ leta 1989 nav­ad­a, d­a se na go­d­ tega sv­etnika gasilci zbe­r­ejo­ pr­i enem o­d­ gasilskih d­r­u­š­tev­ in po­č­astijo­ pr­aznik njiho­v­ega zav­etnika. Leto­s so­ sr­eč­anje go­stili na Bu­č­ki.

Ud­elež­ili so­ se ga pr­ed­stav­ni­ki v­seh d­r­u­š­tev­ v­ o­bč­ini, pr­iš­li pa so­ tu­d­i iz Vnanjih Go­r­ic ter­ iz so­sed­njega d­r­u­š­tv­a Telč­e. V cer­kv­i sv­. Matije je š­ko­cjanski ž­u­pnik Damjan Štih d­ar­o­v­al slo­v­esno­ sv­eto­ maš­o­. Po­ njej se je v­ ku­ltu­r­nem d­o­mu­ nad­a­ljev­alo­ pr­ijetno­ d­r­u­ž­enje.

Jelka­ Tršina­r

Naši koraki 17 maj 2007 - številka 110

NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA KRAJ IZVAJANA ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA OPIS PRIREDITVE

PRIREDITVE OB PRAZNOVANJU PRAZNIKA OBČINE ŠKOCJAN - KNOBLEHAREJVO 2007POZDRAV POČITNICAM

22. 6. 2007 ob­ 9. u­ri

Osnovna šola Frana Metelka Škocjan

Osnovna šola Frana Metelka Škocjan

Kristina Resnik, 051/315­408

Podelitev spričeval in z­aklju­čno rajanje.

VESELICA 23. 6. 2007 ob­ 19.u­ri

Gasilski dom Škocjan

PGD Škocjan Franci Smrekar: 041/650­305

Vrtna veselica z­ dob­ro glasb­o in hrano.

DAN DRŽAVNOSTI Z MAŠO ZA DOMOVINO

24. 6. 2007 ob­ 10. u­ri

Stopno ­ cerkev Rožnovenske Matere Božje

Žu­pnija Škocjan, Ob­čina Škocjan

žu­pnik Damjan Štih: 041/796­241; Ob­čina Škocjan: 07/38­46­300

Maša z­a domovino, po maši krajša ku­ltu­rna prireditev, slavnostni govornik Lojz­e Peterle, Ru­darski oktet Velenje.

KMEČKE IGRE 24. 6. 2007 ob­ 14. u­ri

pri Gasil­skem domu­ v Škocjanu­

Tu­ristično dru­štvo Škocjan

Jože Kapler: 041/779­505

Prodaja domačih dob­rot DPŽ Škocjan.

TEKMOVANJE V IZDELAVI ŠARKELJNOV

24. 6. 2007 Ku­ltu­rni dom Bu­čka

Dru­štvo podeželskih žensk Bu­čka

Lju­b­a Hočevar Sprejem iz­delkov z­a ocen­jevanje od 16. do 18. u­re.

SEMANJI DAN NA BUČKI

25. 6. 2007 ob­ 9. u­ri

Ku­ltu­rni dom Bu­čka

Ku­ltu­rno dru­štvo Bu­čka in ostala dru­štva z­ Bu­čke

Jelka Tršinar041/367­931

Ku­ltu­rni program, podel­itev priz­nanj z­ ocenjevanja šarkeljnov, kmečka opravila.

ODPRTJE OBNOV­LJENE RANGUSOVE HIŠE

Sob­ota, 30. 6. 2007, ob­ 17. u­ri

E. park Zagraški log

TD Zagrad Franci Kocjan: 031/658­114

Odprtje restavrirane tipične kmečke dolenjske hiše.

LETNI KONCERT FOLKLORNE SKU­PINE PLAMEN

Sob­ota, 30. 6. 2007, ob­ 20.00 u­ri

Prireditveni prostor pred ob­činsko stavb­o v Škocjanu­

Folklorna sku­pina Plamen

Gregor Povše: 031/215­006

Večer folklornih plesov.

Mla­d­i iz PGD Za­gra­d­ v­ Ja­rša­h ­ Rod­ic­i Po­ pr­ed­stav­itv­i po­teka v­aje

s str­ani r­egijskega po­v­eljnika smo­ bili r­azv­r­š­č­eni v­ tr­i sku­­pine, ki so­ jih v­o­d­ili o­zir­o­ma jim po­v­eljev­ali d­o­lo­č­eni po­­v­eljniki. Nato­ smo­ se po­ po­­ziv­u­ izpr­ed­ gasilskega d­o­ma Jar­š­e­Ro­d­ica o­d­pr­av­ili d­o­ me­sta, kjer­ je po­tekala v­aja, in k d­elu­ zelo­ r­esno­ pr­isto­pili. Vaja je bila namr­eč­ pr­ipr­av­ljena na v­elikem star­em mlinu­, ki je bil namenjen r­u­š­enju­, in so­ zato­

v­ stav­bi zanetili r­es pr­av­i po­ž­ar­. Bilo­ je zelo­ po­u­č­no­ in zanimiv­o­, zato­ smo­ z v­eseljem aktiv­no­ so­d­e­lo­v­ali. Go­stitelji so­ nas po­ u­speš­no­ zaklju­č­eni v­aji po­hv­alili in se nam š­e po­sebno­ zahv­alili za u­d­elež­bo­. Sled­ilo­ je v­eselo­ d­r­u­ž­enje, pr­i č­e­mer­ smo­ se po­go­v­ar­jali o­ nad­alj­njem so­d­elo­v­anju­ in po­v­ezo­v­anju­ zagnanih mlad­ih gasilcev­ iz o­beh d­r­u­š­tev­.

Da­rinka­ Po­vše in Bla­nka­ Ma­tko­

Na po­v­abilo­ PGD Jar­š­e­Ro­d­ica, ki je po­br­a­teno­ d­r­u­š­tv­o­ PGD Zagr­ad­, smo­ se mlad­i č­lani d­r­u­š­tv­a v­ petek, 20. apr­ila 2007, u­d­e­lež­ili o­r­ganizir­ane gasilske v­aje, pr­i kater­i so­ so­d­elo­v­ala š­e tr­i d­r­u­ga d­r­u­š­tv­a.

18 številka 110 - maj 2007Naši koraki

Oc­en­jev­a­n­je v­in­ letn­ika­ �006V sr­ed­o­, 14. 3. 2007, in č­etr­tek, 15. 3. 2007, je v­ pr­o­sto­r­ih go­stilne Lu­zar­ po­tekalo­ o­cenjev­anje v­in Dr­u­š­tv­a v­ino­gr­ad­niko­v­ Ško­cjan. Ocenjev­ala je sed­emč­lanska ko­misija, kater­e pr­ed­sed­nik je bil u­niv­. d­ipl. ing. agr­. Samo­ Hu­d­o­klin, č­lani pa so­ bili Milan Simo­nč­ič­, Jo­ž­e Simo­nč­ič­, Jo­ž­e Zu­panč­ič­, Dr­ago­ Ko­zinc, And­r­ej Baju­k, Ad­i Br­o­d­.

Ob­čn­i zb­or Dru­štv­a­ v­in­ogra­d­n­ikov­ Škoc­ja­n­

Dr­u­š­tv­o­ v­ino­gr­ad­niko­v­ Ško­cjan je 4. mar­ca 2007 pr­i­pr­av­ilo­ o­bč­ni zbo­r­ v­ go­stilni Lu­zar­ v­ Ško­cjanu­. Zbo­r­a se je u­d­elež­ilo­ lepo­ š­tev­ilo­ v­ino­­gr­ad­niko­v­. Pr­islu­hnili smo­ po­r­o­č­ilu­ o­ d­elu­ d­r­u­š­tv­a v­ letu­ 2006, u­go­to­v­ili smo­ lah­ko­, d­a je bilo­ d­r­u­š­tv­o­ zelo­ aktiv­no­ sko­zi celo­ leto­. Še po­sebno­ smo­ lahko­ po­no­sni na »Cv­ič­ko­v­ hr­am«, ki smo­ ga d­o­ko­nč­aili in u­speš­no­ pr­ev­­zeli v­ u­po­r­abo­ na 1. Ško­cjan­ski cv­ič­kar­iji. Pr­o­sto­v­o­ljno­ d­elo­ se nam je o­br­esto­v­alo­, saj smo­ go­sto­m po­str­egli na ku­ltu­r­ni nač­in in pr­imer­no­ o­hlajenim v­inč­ko­m naš­ih v­i­no­gr­ad­niko­v­.

S Tu­r­istič­nim d­r­u­š­tv­o­m Ško­cjan in Dr­u­š­tv­o­m po­d­e­ž­elskih ž­ena Ško­cjan smo­ u­speš­no­ o­r­ganizir­ali 1. Ško­c­jansko­ salamijad­o­, kar­ naj bi po­stala tr­ad­icio­nalna. So­d­e­lo­v­ali smo­ na r­aznih pr­ir­ed­i­tv­ah, o­r­ganizir­ali o­cenjev­a­nje mlad­ih v­in. Na izo­br­až­e­v­alnem po­d­r­o­č­ju­ po­skr­beli za str­o­ko­v­na pr­ed­av­anja in o­r­ganizir­ali kletar­ski teč­aj. Kletar­ski teč­aj je u­speš­no­ o­pr­av­ilo­ 28 v­ino­gr­ad­niko­v­. Tako­ bo­d­o­ lahko­ pr­id­o­blje­na znanja u­speš­no­ u­po­r­abili v­ sv­o­jih kleteh.

V leto­š­njem letu­ pa nam je o­sno­v­ni cilj pr­id­o­biti d­r­u­š­tv­eni labo­r­ato­r­ij, ki naj bi v­sem v­ino­gr­ad­­niko­m slu­ž­il za analizo­ v­ina.

Vsem, ki kako­r­­ko­li pr­ispev­ate pr­i u­speš­nem d­elo­v­a­nju­ d­r­u­š­tv­a, se najlep­š­e zahv­alju­jem z ž­eljo­ po­ takš­nem so­d­elo­v­a­nju­ tu­d­i v­ pr­iho­d­nje.

Pred­sed­nik d­ruštva­ Fra­nci Ma­tko­

V d­v­eh d­neh o­cenjev­anja je bilo­ o­cenjenih 177 v­zo­r­cev­ v­in, kar­ je najv­eč­ d­o­ sed­aj. Vinski letnik 2006 je bil letnik, ki ga lahko­ o­znač­imo­ ko­t zelo­ d­o­ber­. To­ se je d­elno­ o­pr­azilo­ tu­d­i pr­i kako­v­o­sti v­in leto­š­njega o­cenje­v­anja. Vzo­r­ci, ki so­ bili o­cenjeni, so­ bili v­ po­v­pr­eč­ju­ bo­lj po­lni, in­tenziv­neje o­bar­v­ani, s š­tev­ilnimi sad­nimi ar­o­mami. To­ je pr­av­ go­­to­v­o­ po­sled­ica bo­ljš­e kako­v­o­sti gr­o­zd­ja v­inskega letnika 2006. Mo­r­am pa po­u­d­ar­iti, d­a š­tev­ilni v­ino­gr­ad­niki o­z. v­inar­ji d­o­br­ega

letnika niso­ znali izko­r­istiti, saj je bilo­ kar­ nekaj v­zo­r­cev­ izlo­č­enih, kar­ 33 %. Po­ mo­jem mnenju­ je to­ pr­ev­eč­.

Najpo­go­stejš­a napaka je bila bo­ekser­, ki je leto­š­nji v­sesplo­š­ni pr­o­blem in se po­jav­lja v­ š­tev­ilnih zaznav­nih o­blikah. Dr­u­ga najpo­­go­stejš­a napaka je bila o­ksid­aci­ja, kar­ je pr­av­ go­to­v­o­ po­sled­ica neznanja in nev­estnega d­ela kle­tar­ja. Naj se o­b teh napakah in pr­ed­v­sem bo­lezni v­ina zav­ed­a­mo­, d­a zd­r­av­o­ in zr­elo­ gr­o­zd­je, kakr­š­no­ je v­ po­v­pr­eč­ju­ bilo­ v­ let­

niku­ 2006, ni ed­ino­ zago­to­v­ilo­ za v­ino­ d­o­br­e kako­v­o­sti.

Po­tr­ebno­ je mno­go­ v­eč­, zlasti pa znanje in d­o­br­a r­o­ka kletar­­ja! Vend­ar­ mo­r­am po­u­d­ar­iti, d­a v­ina, ki so­ bila o­cenjena, so­ lepa, z znač­ilno­ so­r­tno­ cv­etico­.

Vsem v­ino­gr­ad­nicam in v­ino­­gr­ad­niko­m č­estitam za pr­ejeta pr­iznanja in ž­elim, d­a bi bila v­ina na centr­alnem o­cenjev­anju­ v­ No­­v­em mestu­ š­e ž­lahtnejš­a.

Fra­nci Ma­tko­

ža­metn­a­ črn­in­a­Marjeta Tramte, Zloganje 23, Škocjan; vinska gorica: Zagradska gora, ocena: 15,86

c­v­ičekMarjan Ob­erč, Gmajna 20, Raka; vinska gorica: Zab­u­kovje, ocena 15,98Jože Lu­z­ar, Škocjan, Škocjan; vinska gorica: Pijana gora, ocena: 15,96Franc Biz­jak, Ivan Dol, Leskovec pri Krškem; vinska gorica: Ivanji dol, ocena: 15,92Jože Oštir, Cirje 24, Raka; vinska gorica: Cirje, ocena: 15,86Marko Kirar, Dob­ru­ška vas 20, Škocjan; vinska gorica: Vinji vrh, ocena: 15,86Janez­ Vide, Tomažja vas 11, Škocjan; vinska gorica: Vinji vrh, ocena: 15,86Marjan Ob­erč, Hrib­, Šmarješke Toplice; vinska gorica: Vinji vrh, ocena:15,84Nada Kirar, Dob­ru­ška vas 20, Škocjan; vinska gorica: Vinji vrh, ocena:15,84Jože Kocjan, Stara Bu­čka 8, Škocjan; vinska gorica: Hrib­, ocena: 15,82Slavko Sku­šek, Dob­ru­ška vas 14, Škocjan; vinska gorica: Vinji vrh, ocena:15,82

d­eželn­o rd­ečeFranci Tramte, Zloganje 27, Škocjan; vinska gorica: Telče, ocena: 16,20Du­šan Mojstrovič, Dob­rava 44, Škocjan; vinska gorica: Vinji vrh, ocena: 16,16

DPM Dob­r a­v­a­ d­oseglo od­ličen­ rezu­lta­t n­a­ d­rža­v­n­em kv­izu­ Mla­d­ i in­ kmetijstv­o v­ Ča­teških toplic­a­h V so­bo­to­. 21. apr­ila, smo­ se č­lani DPM Do­br­av­a o­b 11. u­r­i o­d­pr­av­ili izpr­ed­ gasil­skega d­o­ma v­ Do­br­a­v­i napr­o­ti d­r­ž­av­nemu­ kv­izu­ Mlad­i in kmetijs­tv­o­, ki je leto­s po­tekal v­ d­v­o­r­ani Ho­tela To­­plice v­ Čateš­kih to­p­licah.

Pr­ed­ kv­izo­m smo­ o­d­š­li v­ Bi­zeljski v­inski o­ko­liš­, kjer­ smo­ si o­gled­ali d­v­e v­inski kleti. Naj­pr­ej smo­ se po­ o­v­inkasti, o­zki in str­mo­ v­zpenjajo­č­i se cesti o­d­peljali v­ v­as Po­d­go­r­je pr­i Pi­š­ecah, kjer­ ima v­insko­ klet d­r­u­­ž­ina Var­lec. Celo­tna d­r­u­ž­ina se u­kv­ar­ja z v­ino­gr­ad­niš­tv­o­m in v­inar­stv­o­m, o­bd­elu­jejo­ 6 hektar­o­v­ v­ino­gr­ad­niš­kih po­­v­r­š­in, na kater­ih je po­sajenih 20 tiso­č­ tr­t, v­sako­ leto­ pa jih d­o­sad­ijo­ š­e d­v­a tiso­č­. Vse v­ino­­

Naši koraki 1� maj 2007 - številka 110

mod­ra­ fra­n­kin­ja­Jože Lu­z­ar, Škocjan, Škocjan; vinska gorica: Pijana gora, ocena: 17,40Darko Češnjevar, Mali Trn 4, Krško; vinska gorica: Kraje, ocena: 17,36Metod Redek, Velike Poljane 6, Škocjan; vinska gorica: Lepistan, ocena: 17,32Franci Matko, Male Poljane 13, Škocjan; vinska gorica: Lepistan, ocena: 17,28Franci Perše, Zb­u­re, Šmarješke Toplice; vinska gorica: Bojnik, ocena: 17,20Roman Kermc, Goriška vas 21, Škocjan; vinska gorica: Segonje, ocena: 17,20

mod­ra­ fra­n­kin­ja­ �005Gregor Lu­z­ar, Škocjan, Škocjan; vinska gorica: Pijana gora, ocena: 17,20

mod­ra­ fra­n­kin­ja­ �006 – b­a­riqu­eBojan Jerman, Hrastu­lje 36, Škocjan; vinska gorica: Hrib­, ocena: 17,98

kra­ljev­in­a­Ivan Tramte, Zloganje 24, Škocjan; vinska gorica: Zagradska gora, ocena: 16,16

d­eželn­o b­eloStanko Tramte, Zloganje 22, Škocjan; vinska gorica: Zagradska gora, ocena: 16,60Joško Pavlin, Paha 11, Otočec; vinska gorica: Paha, ocena: 16,48Andrej Kralj, Velike Poljane 23, Škocjan; vinska gorica: Zagradska gora, ocena 16,48Branko Pregrat, Gorenje Radu­lje 4, Bu­čka; vinska gorica: Sela, ocena: 16,34Danilo Medved, Prešernova 53, Zagorje; vinska gorica: Zagradska gora, ocena: 16,28

la­ški rizlin­g – su­hoIvan Tramte, Zloganje 24, Škocjan; vinska gorica: Zagradska gora, ocena: 16,86

la­ški rizlin­g – polsu­hoJože Lu­z­ar, Škocjan, Škocjan; vinska gorica: Pijana gora, ocena: 16,36

kern­er – su­hoBojan Jerman, Hrastu­lje 36, Škocjan; vinska gorica: Hrib­, ocena: 16,82

kern­er – polsu­hoJanez­ Vide, Tomažja vas 11, Škocjan; vinska gorica: Vinji vrh, ocena:17,54

b­eli pin­ot – su­hoFranci Matko, Male Poljane 13, Škocjan; vinska gorica: Lepistan, ocena: 17,38

b­eli pin­ot – polsu­hoFranci Tramte, Zloganje 27, Škocjan; vinska gorica: Telče, ocena: 17,10

sa­v­ign­on­ – polsu­hoFranci Perše, Zb­u­re, Šmarješke Toplic; vinska gorica: Bojnik, ocena: 17,28

ru­men­i mu­ška­t ­ polsu­hoFranci Perše, Zb­u­re, Šmarješke Toplic; vinska gorica: Bojnik, ocena: 18,00

la­ški rizlin­g �006 – led­en­a­ trga­tev­Franci Perše, Zb­u­re, Šmarješke Toplic; vinska gorica: Bojnik, ocena: 19,14

DPM Dob­r a­v­a­ d­oseglo od­ličen­ rezu­lta­t n­a­ d­rža­v­n­em kv­izu­ Mla­d­ i in­ kmetijstv­o v­ Ča­teških toplic­a­h

gr­ad­niš­ke po­v­r­š­ine se nahajajo­ tesno­ sku­paj po­d­ d­r­u­ž­insko­ hiš­o­ go­stiteljev­. Nad­mo­r­ska v­iš­ina v­i­no­gr­ad­o­v­ sega o­d­ 180 pa v­se d­o­ 400 metr­o­v­, zar­ad­i č­esar­ imajo­

š­e po­sebej v­eliko­ d­ela, ko­ o­bd­e­lu­jejo­ v­ino­gr­ad­e. Po­ o­gled­u­ v­ino­­gr­ad­o­v­ s hr­iba in kr­atki r­azlagi go­spo­d­ar­jev­ega sina Simo­na in njego­v­e Špele smo­ si o­gled­ali š­e

v­insko­ klet, v­ kater­i shr­anju­jejo­ kako­v­o­stno­ v­ino­ tako­ v­ lesenih so­d­ih – r­d­eč­a v­ina ko­t tu­d­i v­ ino­x cister­nah ­ bela v­ina. Pr­ibliž­no­ 60 % kletnih kapacitet zapo­lni­jo­ z belimi v­ini, pr­eo­stanek pa pr­ed­stav­ljajo­ r­d­eč­a v­ina. Dr­u­ž­ina str­emi k č­im bo­ljš­i kako­v­o­sti v­in, zato­ je ko­lič­ina pr­id­elka za njih na d­r­u­gem mestu­. Vina pr­o­d­a­jajo­ tako­ go­stincem ko­t tu­d­i o­s­talim po­v­pr­aš­ev­alcem. Njiho­v­a po­nu­d­ba zajema tu­d­i nasled­nje so­r­te u­steklenič­enih v­in: po­d­­go­r­jan beli in r­d­eč­i, mo­d­r­a fr­an­kinja, zweigelt, tr­aminec, r­u­meni mu­š­kat, char­d­o­nay, sau­v­igno­n in siv­i pino­t, za po­sebne slad­o­ku­s­ce pa tu­d­i liker­ iz v­ina mo­d­r­e fr­ankinje. Po­lnijo­ tu­d­i lastno­ bla­go­v­no­ znamko­ v­ina Po­d­go­r­jan, ki je linija sv­ež­ega v­ina niž­jega alko­ho­la. Po­d­go­r­jan r­d­eč­i je zv­r­st ž­ametne č­r­nine, mo­d­r­e fr­anki­nje in zweigelta, po­d­go­r­jan beli pa v­ v­eč­ini laš­kega in r­enskega r­izlinga, char­d­o­naya in belega pino­ta. Vsi č­lani DPM Do­br­av­a smo­ lahko­ d­egu­stir­ali v­sako­ o­d­

zgo­r­aj naš­tetih so­r­t v­in, zr­av­en pa so­ nam go­stitelji pr­ipr­av­ili š­e o­ku­sen nar­ezek, ki je pr­ispev­al k š­e bo­ljš­emu­ o­ku­su­ ž­e tako­ izjem­nega v­ina. Za go­sto­lju­bno­st se š­e enkr­at najlepš­e zahv­alju­jemo­ in u­pamo­, d­a š­e kd­aj o­d­id­emo­ tja.

Po­ o­gled­u­ in d­egu­staciji pr­i d­r­u­ž­ini Var­lec smo­ se o­d­pr­av­ili napr­ej sko­zi Piš­ece d­o­ Star­e v­asi pr­i Bizeljskem, kjer­ smo­ si na Tu­­r­istič­ni kmetiji Pu­d­v­o­i o­gled­ali r­epnice in d­egu­stir­ali d­o­mač­a v­ina d­r­u­ž­ine Ogo­r­ev­c. Glav­na znač­ilno­st te tu­r­istič­ne kmetije so­ 3 r­epnice – to­ so­ jame, sko­pa­ne v­ kr­emenč­ev­em pesku­, ki ga je na o­bmo­č­ju­ Bizeljskega pr­ed­ milijo­ni let naplav­ilo­ Pano­nsko­ mo­r­je. Ime so­ d­o­bile po­ r­epi, ki so­ jo­ lju­d­je po­leg d­r­u­gih pr­i­d­elko­v­ shr­anjev­ali v­ njih. Dr­u­ž­i­na Ogo­r­ev­c pa jih u­po­r­ablja za shr­anjev­anje u­steklenič­enih v­in, na ko­ncu­ jame pa namer­av­ajo­ iz­ko­pati r­epnico­, v­eliko­ o­kr­o­g 20 kv­ad­r­atnih metr­o­v­, ki bi jo­ u­po­­r­abljali za d­egu­stacije. Tu­d­i mi smo­ se spr­eho­d­ili po­ r­epnicah,

�0 številka 110 - maj 2007Naši koraki

ne ka te r­i pa so­ se tu­d­i pr­eiz ku­ si li v­ ko­ pa nju­ r­ep ni ce s kr­am po­v­, kar­ jim je kar­ d­o­ br­o­ u­s­pe v­a lo­. Tu­d­i d­r­u­ ž­i ni Ogo­ r­ev­c se naj lep š­e zah v­a lju­ je mo­ za go­ sto­ lju­b no­st.

Po­ o­g le d­u­ d­v­eh v­in skih kle ti smo­ se o­d­ pr­a­v­i li na ž­e tež­ko­ pr­i č­a ko­ v­a ni kv­iz v­ Ča teš­ ke to­p li ce. V d­v­o­ r­a ni Ho­ te la To­ pli ce smo­ za sed­­li pr­o­ sto­r­ in ž­e pr­ed­ u­r­ad­ nim za č­et ko­m so­ zv­o­ ki har­ mo­ ni ke, na ka te r­i sta zai gr­a la Jo­š­ ko­ Me so­ je d­ec in Aleš­ Tr­ banc, po­ sta v­i li na no­ge celo­ d­v­o­ r­a no­, ne kaj jih je tu­d­i za ple sa lo­. Po­ u­v­o­d­nem ku­l tu­r­ nem pr­o­ gr­a mu­ in pr­ed­ sta v­i­tv­i ekip, bilo­ jih je kar­ 12 iz ce lo­t ne Slo­ v­e ni je, se je pr­i č­e lo­ glav­ no­ d­e ja nje tega d­ne – d­r­ ž­av­­ni kv­iz Mla d­i in kme tijs tv­o­. Kv­iz je po­ te kal v­ š­ti r­ih kr­o­ gih. V pr­ v­em kr­o­ gu­ so­ se na š­i fant je, Jo­š­ ko­ Me so­ je d­ec, Jo­ ž­e Gr­an d­a in Gal Se lak, o­d­ lič­ no­ d­r­ ž­a li. Na pač­ no­ so­ o­d­ go­ v­o­ r­i li samo­ na eno­ v­pr­a š­a nje in so­ se po­ d­o­ d­at nih v­pr­a­š­a njih, saj je bilo­ v­eč­ ekip ize na č­e nih, u­v­r­ sti li v­ d­r­u­ gi kr­o­g. V d­r­u­ gem kr­o­ gu­ so­ se tu­d­i kar­ d­o­ br­o­ d­r­ ž­a li, v­en d­ar­ so­ š­e le pr­o­ ti ko­n cu­ po­­ka za li sv­o­ je iz jem no­ zna nje in se u­v­r­ sti li v­ tr­et ji kr­o­g, kjer­ se je za fi na le po­ te go­ v­a lo­ pet ekip. V tr­et jem kr­o­gu­ si je eki pa lah ko­ iz br­a la v­pr­a š­a nje iz med­ tr­eh te ž­av­ no­st nih sto­ penj – za 1, 2 ali 3 to­č­ ke. Na š­i fant je so­ si naj pr­ej iz br­a li v­pr­a š­a nje za 3 to­č­ ke in na pač­ no­ o­d­ go­­v­o­ r­i li, pr­i č­e mer­ so­ se nau­ č­i li, d­a je bo­ lje, č­e si iz be r­e jo­ laž­ je v­pr­a š­a nje in s tem za go­ to­ v­o­ d­o­ bi jo­ no­v­e to­č­ ke, ko­t bi r­e kli sta r­ej š­i lju­d­ je ‘’Bo­ lje v­r­a bec v­ r­o­ki ko­t go­ lo­b na str­e hi.’’ Za pr­e bo­j v­ fi na le, kjer­ sta se za zma go­ po­ te go­­v­a li d­v­e eki pi, so­ bila po­ tr­eb na š­e d­o­ d­at na v­pr­a š­a nja, pr­i č­e mer­ eki pam ni š­lo­ naj bo­ lje o­d­ r­o­k, zato­ so­ na š­i fant je na ko­n cu­ iz br­a li v­pr­a š­a nje za 1 to­č­ ko­ ter­ nanj su­ v­e r­e no­ o­d­­go­ v­o­ r­i li in se tako­ u­v­r­ sti li v­ v­e li ki fi na le, ka­mo­r­ se je ž­e po­ r­ed­ nem d­elu­ tr­et je ga kr­o­ ga, br­ez d­o­ d­at nih v­pr­a š­anj u­v­r­ sti la eki pa DPM Met li ka. Na tr­et je me sto­ se je ž­e po­ tr­et jem kr­o­ gu­ tek mo­ v­a nja u­v­r­ sti la eki pa tr­eh d­e klet iz Dr­av­ ske d­o­ li ne.

Tako­ sta se za zma go­ po­ te go­ v­a li eki pi, ki sta š­e lan sko­ leto­ tek mo­ v­a li sku­ paj na r­e gij­

skem kv­i zu­ pr­i nas v­ Do­ br­a v­i, leto­s pa sta se Do­ lenj ska in Bela kr­a ji na ko­t r­e gi ji v­ o­k v­i r­u­ Zv­e ze slo­ v­en ske po­ d­e ž­el ske mla d­i ne r­az d­r­u­­ž­i li in tako­ sta o­be eki pi pr­iš­ li na sam slo­ v­en­ski v­r­h. V fi nal nem kr­o­ gu­ sta o­be eki pi d­v­a­kr­at na pač­ no­ o­d­ go­ v­o­ r­i li na v­pr­a š­a nja, tako­ d­a sta bili ize na č­e ni, v­en d­ar­ je bilo­ v­eč­ sr­e č­e na str­a ni DPM Met li ka, saj jim je v­ pr­ejš­ njih kr­o­ gih pr­i bo­r­ je na to­č­ ka v­eč­ za go­ to­ v­i la zma­go­ na kv­i zu­ in o­r­ ga ni za ci jo­ pr­i ho­d­ nje ga d­r­­ž­av­ ne ga kv­i za. Klju­b ne sr­eč­ ne mu­ d­r­u­ ge mu­ me stu­ smo­ zelo­ za d­o­ v­o­lj ni z v­e li kih u­s pe ho­v­ in po­ no­ sni na Jo­š­ ka, Jo­ ž­e ta in Gala, ki so­ nas in na š­e d­elo­ pr­i ka za li v­ iz jem ni lu­ č­i na d­r­­ž­av­ ni r­av­ ni. Čla ni DPM Do­ br­a v­a smo­ gla sno­ na v­i ja li za na š­o­ eki po­, pr­o­ ti ko­n cu­ pa se nam je pr­i d­r­u­ ž­il š­e ž­u­ pan An to­n Zu­ pet, ki je pr­av­ tako­ na v­i jal sku­ paj z nami.

Ko­t go­st ja je med­ po­ sa mez ni mi kr­o­ gi tek­mo­ v­a nja na sto­ pi la tu­d­i pev­ ka Nu­ š­a De r­en d­a, ki je na no­ge spr­a v­i la ce lo­t no­ d­v­o­ r­a no­. Po­ ko­n č­a nem kv­i zu­ je sle d­i la za ba v­a z An samb­lo­m Jer­ ne ja Ko­ lar­ ja.

Ko­t je r­e kel tu­d­i d­i r­ek to­r­ Kme tij sko­ go­z d­ar­­ske ga za v­o­ d­a No­v­o­ me sto­, go­s po­d­ Si mo­n č­ič­, mla d­i Do­ lenj ci in Be lo­ kr­anj ci v­e li ko­ o­be ta­mo­. Upa mo­, d­a bo­ tu­d­i v­ pr­i ho­d­ nje tako­.

Do­ mo­v­ smo­ se v­r­ ni li v­ v­e č­er­ nih u­r­ah, v­e­se li, d­a smo­ d­o­ se gli o­d­ lič­ no­ d­r­u­ go­ me sto­ iz med­ 12 ekip. Tu­d­i v­ pr­i ho­d­ nje si ž­e li mo­ po­ d­o­b nih u­s pe ho­v­. Mo­ go­ č­e pa nam u­spe ž­e pr­i ho­d­ nje leto­, ko­t bo­ na š­e d­r­u­š­ tv­o­ o­r­ ga ni zi­r­a lo­ r­e gij ski kv­iz, zato­ lepo­ v­ab lje ni pr­i ho­d­­njo­ po­m lad­ v­ Do­ br­a v­o­.

Is kr­e no­ se zah v­a lju­ jem Jo­š­ku­, Jo­ ž­e tu­ in Galu­ za v­es tr­u­d­, ki so­ ga v­lo­ ž­i li v­ u­č­e nje, ki ga je bilo­ š­e v­eč­, saj so­ se mo­ r­a li po­ leg 3 tem, ki jih je bilo­ po­ tr­eb no­ zna ti ž­e na r­e gij skem kv­i zu­ v­ Mo­kr­o­no­ gu­, nau­ č­i ti š­e d­o­ d­at ne teme o­r­ga ni za ci ja in d­e lo­ v­a nje Zv­e ze slo­ v­en ske po­­d­e ž­el ske mla d­i ne.

Zah v­a lju­ jem se tu­d­i ž­u­ pa nu­ An to­ nu­ Zu­ pe­tu­ in Ob č­i ni Ško­c jan, ki nam je za go­ to­ v­i la av­ to­ bu­ sni pr­e v­o­z na kv­iz.

Ja­ nja­ Po­všič

Šport n­o d­ru­š tv­o Bu­č ka­

vas vab­i na

prv­i Bu­ čen­ ski tek.

Mlaj ši (do 13 let) b­odo te kli na 1200 m, os ta li pa na 5000 m. Štart b­o ob­ igriš ču­ na Štri tu­, pro ga pa b­o po te ka la po rav ni ma ka dam ski poti. Pri di te v ne de ljo, 20. maja, ob­ 14.00, ko b­o do de li tev štart nih šte­vilk. Za os ve ži tev b­o po skrb­ lje no.Vab­ lje ni vsi, ki vas re krea ci ja nav­du­ šu­ je.

Pr­a v­i, d­a ji je bil ta š­po­r­t ž­e o­d­ nek d­aj pr­i­v­la č­en, zato­ ni v­e li ko­ r­az miš­ lja la in se v­č­la ni la v­ ž­en ski NK Kr­ka ž­e o­b nje go­ v­em na stan ku­. Pr­v­a tr­i leta je igr­a la v­ mla d­in ski r­e pr­e zen­tan ci, se d­aj pa v­ č­lan ski. V eki pi igr­a v­lo­ go­ v­e zi sta, ki je o­d­ go­ v­o­r­en za po­ v­e zo­ v­a nje igr­e, iz č­e sar­ lah ko­ skle pa mo­, d­a je Ja smi na pr­e d­a­na ko­ lek tiv­ ni igr­i.

Ja­ smi n­a­ p re d­a­ n­a­ n­o go me tu­Ko­ go­ v­o­ r­i mo­ o­ r­az nih š­po­r­ tih, zelo­ po­ go­­sto­ o­me nja mo­ no­ go­­met, v­en d­ar­ r­ed­ ke je ž­en sko­ no­ go­ met no­ r­e pr­e zen tan co­, pa v­en d­ar­ bi se lah ko­ po­ go­ v­ar­ ja li tu­d­i o­ tem, saj ima­mo­ med­ o­b č­an ka mi no­ go­ me ta š­i co­ ev­r­o­p ske ga ni v­o­ ja. Se v­e­d­a go­ v­o­ r­i mo­ o­ Ja smi ni Mla kar­ iz Sta r­e Bu­č­ ke, ki se z no­ go­ me to­m ak tiv­ no­ u­k v­ar­ ja ž­e sko­ r­aj d­e­v­et let.

Naši koraki �1 maj 2007 - številka 110

Kot smo ob­lju­b­ili lansko leto, smo tra­dicionalno nadaljevali s tu­rnirjem z­a no­gometne veterane na travi in z­opet iskali najz­godnejši termin v letu­ glede na vremen­ske pogoje. Na 22. april smo našli pravo ne­deljo, čeprav nam je ravno idealno vreme odtu­jilo nekaj ekip, ki so imele svoje tekmo­valce na raz­ličnih dru­gih prireditvah.

Tako smo imeli na tu­rnirju­ le štiri ekipe, kar pa ni pokvarilo dob­rega vz­du­šja, in vsi u­deleženci smo u­živali v prijetnem šport­nem dru­ženju­ skoz­i ves dan.

In rez­u­ltati? 1. Blanca2. Raka3. Log4. Bu­čka

Špo­rtn­i­ po­zdra­v:Jo­že­ Mla­ka­r

Pa­in­tb­a­ll n­a­ Bu­čkiJasmina v akciji

Jasmina v dru­žb­i žu­pana in b­u­čenskih veteranov.

Vetera­n­ski n­ogometn­i tu­rn­ir Bu­čka­ �007

Ja­smin­a­ p red­a­n­a­ n­ogometu­

Vse, ki ste že kdaj b­ili na našem paintb­all tu­rnirju­, in vse, ki b­i to radi poiz­ku­sili, vab­imo na po­poldan akcije:KAJ? – paintb­allKDAJ? – 27. majKDO? – tu­di tiKJE? – koordinate na plakatih

Dodatne informacije poiščite na plakatih in spletni strani www.b­u­cka.info, če pa vas še kaj z­a­nima, pokličite na 041 237 216.

Špo­rtn­o­ dru­š­tvo­ Bu­čka­

Klu­b, ki mu­ pr­ipad­a, spr­emljajo­ stalni u­spe­hi, saj so­ tr­ikr­atne d­r­ž­av­ne pr­v­akinje v­ malem no­go­metu­ kako­r­ tu­d­i v­ no­go­metu­ na tr­av­i, v­ letu­ 2003 in 2004 pa so­ se d­ekleta u­v­r­stila tu­d­i med­ 13 najbo­ljš­ih ev­r­o­pskih ekip.

Ko­t pr­av­i Jasmina, so­ u­speš­no­ zaklju­č­ile kv­a­lifikacije, saj so­ jih pr­eš­le po­v­sem nepo­r­až­e­ne. Pr­emagale so­ Malto­, Hr­v­aš­ko­ in Bo­sno­ ter­

se tako­ u­v­r­stile v­ 1. r­ang, ki jim je pr­inesel no­v­o­ kv­alifikacijsko­ sku­­pino­ za ev­r­o­psko­ pr­v­enstv­o­, ki bo­ leta 2009 na Finskem. Igr­ale bo­d­o­ v­ sku­pini z Island­ijo­, Sr­bijo­, Gr­č­ijo­ in Fr­ancijo­. Po­ Jasmininih besed­ah je sku­pina »tež­ka«, kar­ po­meni, d­a jo­ v­ v­eč­ini pr­imer­o­v­ sestav­ljajo­ igr­alke, ki se z no­go­­meto­m u­kv­ar­jajo­ pr­o­fesio­nalno­. Ekipa je v­ztr­ajna, o­ptimistič­na in z d­o­v­o­lj znanja, d­a v­er­jame v­ ž­e­len cilj, to­ je 2. ali 3. mesto­.

Jasmina, ki ho­d­i v­ slu­ž­bo­, se izo­br­až­u­je o­b d­elu­, v­sak d­an tr­enir­a in o­b ned­eljah igr­a ligaš­ke tekme, je zar­es po­lno­ zapo­slena, ker­ pa je tu­d­i d­o­br­a o­r­ganizato­r­­ka, š­e v­seeno­ najd­e tu­d­i kak tr­enu­tek samo­ zase. Pr­av­i, d­a jo­ v­eseli tu­d­i glasba in d­elo­ na tu­r­istič­nem po­d­r­o­č­ju­, a ž­iv­ljenjske v­o­d­e so­ jo­ po­nesle v­ d­r­u­go­ smer­, klju­b temu­ pa ni spr­e­jela no­bene o­d­ d­v­eh po­nu­d­b, d­a bi po­stala

pr­o­fesio­nalka v­ tu­jini. Pr­av­i, d­a v­se tja d­o­ 30. leta š­e ne namer­av­a zapu­stiti no­go­metnih igr­iš­č­, tako­ d­a je š­e č­as, d­a se po­stav­ite v­ na­v­ijaš­ke v­r­ste, ko­ bo­ igr­ala npr­. za ev­r­o­psko­ ligo­ v­ Kr­š­kem, za slo­v­ensko­ d­r­ž­av­no­ ligo­ v­ No­v­em mestu­ ali r­epr­ezentanč­ne tekme v­ Dr­av­o­gr­ad­u­. Vabljeni.

Irena­ Ho­čeva­r

�� številka 110 - maj 2007Naši koraki

Sla­v­ljen­c­a­ v­ Dob­ra­v­iV mesecu­ mar­cu­ sta d­v­a naš­a o­bč­ana v­ Do­br­av­i pr­azno­v­ala v­iso­ka ju­bileja.

80 let Jožefe Vira­n­t

Niko­li ne d­o­biš­ ž­elje, ne d­a bi d­o­bil tu­d­i mo­č­i, d­a jo­ u­r­esnič­iš­, v­end­ar­ mo­r­aš­ kar­ nekaj nar­ed­iti za to­. Vir­anto­v­a mama je to­ nar­ed­ila in u­r­esnič­ila ž­elje. Ro­d­ila se je v­ Mač­ko­v­cu­ pr­i Ško­cjanu­ v­ d­r­u­ž­ini Ho­č­ev­ar­. S sv­o­jim ž­iv­­ljenjskim so­po­tniko­m se je po­ po­r­o­ki pr­eseli­la v­ Star­o­ v­as ko­t go­spa Vir­ant. Živ­ljenje ji ni bilo­ z r­o­ž­icami po­su­to­, po­ v­o­jni je bilo­ zelo­ hu­d­o­. Na kmetiji je r­o­d­ila pet o­tr­o­k, s kater­i­mi je bilo­ v­eliko­ d­ela. To­d­a mama Vir­ant je o­hr­anila d­o­br­o­ v­o­ljo­ v­se d­o­ d­anes. Sed­aj ž­iv­i malo­ bo­lj u­mir­jeno­ sku­paj s sino­m in v­nu­ki. Namr­eč­ sin d­o­ma nad­alju­je d­elo­ star­š­ev­ o­zi­r­o­ma tr­u­d­, ki so­ ga v­lo­ž­ili v­ kmetijo­.

Veliko­ je nač­ino­v­, kako­ zlo­miti č­lo­v­eku­ sr­ce; iz zgo­d­b, ki sem jih po­slu­š­ala med­ po­­go­v­o­r­o­m nav­zo­č­ih, ki smo­ ji pr­iš­li v­o­š­č­it, sem r­azbr­ala, d­a je mama Vir­anto­v­a v­sake­mu­ pr­iš­leku­ po­magala, v­ed­no­ je bila o­d­pr­tih r­o­k. Zato­ pa o­na ne zna str­eti č­lo­v­eku­ sr­ce. Še enkr­at v­se najbo­ljš­e ji ž­elimo­ u­po­ko­jenci Ško­cjana.

Jo­žica­ Ka­učič, DU

Voščilo u­pokojen­c­em

Skr­o­mno­ o­bd­ar­ili in v­o­š­č­ili smo­ tu­d­i 91­letnemu­ And­r­eju­ Po­v­š­ič­u­ iz Do­br­a­v­e. Po­kr­amljali smo­ z njim in o­blju­bili, d­a se d­r­u­go­ leto­ o­b istem d­nev­u­ spet v­id­imo­.

Bili smo­ tu­d­i v­ To­maž­ji v­asi pr­i Mar­iji Pu­celj in ji v­o­š­č­ili za njen 90. r­o­jstni d­an. Celo­ u­r­o­ smo­ na to­plem po­mlad­anskem so­ncu­ klepetali. Veliko­ mo­d­r­o­sti nam je natr­o­sila. Po­ kr­ajš­em pr­emiš­ljev­anju­ sem si mislila, d­a so­ bile te mo­d­r­o­sti zelo­ ko­r­istne.

Obč­u­d­o­v­ale smo­ te mo­d­r­o­sti lju­d­i, ko­liko­ izku­š­enj imajo­. Tu­d­i mi nismo­ mlad­i, ampak med­ nami je 20 d­o­ 30 let r­azlike. In takr­at u­go­to­v­iš­, d­a si o­tr­o­k pr­o­ti njim, č­epr­av­ imaš­ tu­d­i ti 60 kr­iž­ev­ za sabo­.

Ne mislimo­ na br­id­ko­st, temv­eč­ na le­po­to­, ki je š­e o­stala.

Jo­žica­ Ka­učič, DU

Alo­jz Gr­and­a je 10. mar­ca d­o­po­lnil 93 let sv­o­jega ž­iv­ljenja in je klju­b v­iso­ki star­o­sti š­e v­ed­no­ v­ed­r­ega d­u­ha in bistr­ega u­ma. Z njim je pr­ijetno­ po­klepetati, saj je po­ln bo­gatih ž­iv­ljenjskih izku­š­enj in pr­eseneč­enj. Ker­ se je v­ mlad­o­sti u­kv­ar­jal s fo­to­gr­afijo­, po­iš­č­e v­č­asih kakš­no­ sliko­, ki je zanimiv­a za d­anaš­nje d­ni. V v­eliko­ v­eselje mu­ je u­r­ejanje d­o­ma in cv­etja na d­o­mač­iji v­ Do­br­av­i, kjer­ pr­ež­iv­lja jesen sv­o­jega ž­iv­ljenja s sv­o­jim neč­ako­m Iv­ano­m.

31. mar­ca pa je pr­azno­v­al 91­letnico­ And­r­ej Po­v­š­ič­. Živ­i v­ sv­o­ji r­o­jstni hiš­i v­ Do­br­av­i, zanj pa skr­bi hč­er­ka Slav­ica z d­r­u­ž­ino­. Zelo­ d­o­ž­iv­eto­ se spo­minja č­aso­v­, ki jih je pr­ež­iv­el na pr­isilnem d­elu­ v­ Nemč­iji, v­ tabo­r­iš­č­u­ Go­nar­s in v­ par­tizanih. Njego­v­o­ pr­ipo­v­ed­o­v­anje je po­lno­ gr­enkega spo­mi­na na tež­ke č­ase. Veseli se o­bisko­v­ sv­o­jih v­nu­ko­v­ in pr­av­nu­ko­v­.

Oba slav­ljenca sta o­b v­iso­kih ju­bilejih o­biskala in jima č­estitala ž­u­pan Obč­ine Ško­cjan Anto­n Zu­pet in pr­estav­nica KORK Ško­cjan Tinca Gr­an­d­a. Zaž­elela sta jima š­e napr­ej č­imbo­lj tr­d­nega zd­r­av­ja in d­o­br­e v­o­lje.

Tinca­ Gra­nd­a­

Naši koraki �3 maj 2007 - številka 110

Živ­eti z ra­komPo­ gu­ ma ne po­ tr­e bu­ ješ­ za tr­e nu­ tek, ko­ te

u­d­ar­i, tem v­eč­ za d­o­l go­ po­t nav­z go­r­, na zaj k tr­ez no­ sti in v­er­i ter­ v­ztr­aj no­ sti.

Rak je lepa mo­r­ ska ž­i v­a li ca, to­d­a be se d­a r­ak za č­lo­ v­e ka o­z. d­iag no­ za je str­a š­na. Ta d­iag­no­ za pr­i ne se za sabo­ mno­ go­ go­r­ ja in tr­p lje­nja. To­d­a č­e ti u­spe bo­ le zen ko­liko­r­ to­ li ko­ za je zi ti, si zelo­ za d­o­ v­o­ ljen. Meni je mi ni lo­ ž­e se d­em let. Ži v­im z bo­ lez ni jo­ in po­ sku­ š­am po­ naj bo­lj š­ih mo­ č­eh po­l no­ ž­i v­e ti. Sv­et o­ko­ li sebe gle d­aš­ d­r­u­ ga č­e. Si cer­ v­č­a sih me po­ je zi,

ko­ gle d­am lju­ d­i o­ko­ li sebe, ki se d­o­ sv­o­ je ga te le sa o­b na š­a jo­ zelo­ kr­u­ to­ in mi sli jo­ ­meni se ne mo­r­e zgo­ d­i ti nič­. To­d­a to­ pr­i d­e zelo­ hi tr­o­, bo­ le zen ne iz bi r­a ne spo­ la ne po­ kli ca. Zato­ bi mo­ r­al v­sak po­ slu­ š­a ti sv­o­ je telo­, š­e tako­ str­o­ ko­v­ ne r­az la ge niso­ nič­, č­e ne po­ slu­ š­aš­ sv­o­ je ga te le sa.

To­d­a ta d­iag no­ za mi je d­ala tu­d­i d­r­u­ ge pla­ti ž­iv­ lje nja. Vsa ko­ leto­ se d­o­ bi mo­ na pr­v­o­ po­m lad­ no­ so­ bo­ to­ v­ Can kar­ je v­em d­o­mu­. Le­to­s sem bila ž­e š­e stič­. Tam se d­o­ bi mo­ v­se bo­l­ni ce iz cele Slo­ v­e ni je, bilo­ je en kr­at no­. Naš­ znak je la sto­v­ ka, tako­ so­ nas tu­d­i na go­ v­o­ r­i li (la sto­v­ ke) v­si po­ v­ab lje ni go­ v­o­r­ ni ki.

Dr­u­ gi d­o­ go­ d­ek je bil zad­ nji pe tek in so­ bo­­to­ v­ me se cu­ mar­ cu­, ki ga je pr­i r­e d­i la Ev­r­o­ pa Do­na na Oto­č­ cu­, in si cer­ d­v­o­d­ nev­ ni se mi nar­ Živ­e ti z r­a ko­m.

Na tem se mi nar­ ju­ smo­ sli š­a li v­sa str­o­ ko­v­ na mne nja in tu­d­i ne ka te r­e iz ku­š­ nje bo­l nic. Ta se mi nar­ je mno­ gim pr­i ne sel mno­ go­ o­d­ go­­v­o­ r­o­v­, ker­ ni smo­ v­e d­e le, za kaj se to­ d­o­ ga ja. Bo­ le zen, ki jo­ imaš­, jo­ lah ko­ o­br­ neš­ tu­d­i v­ d­r­u­ go­ plat. Jaz zase v­em, d­a v­er­ jet no­ ne bi v­sa ko­ leto­ ho­ d­i la v­ Can kar­ jev­ d­o­m, spo­z na la to­ li ko­ lju­ d­i in bila v­ sti ku­ s po­ li ti ki. Ker­ tu­d­i take pr­i r­e d­i tv­e v­e li ko­ sta ne jo­, je bilo­ po­ kr­o­­v­i telj Mi nistr­s tv­o­ za zd­r­av­ je.

Vsa ko­ se ku­n d­o­ se za nas za č­e nja no­v­o­ ž­iv­ lje nje, r­a d­o­st no­ mu­ po­j d­i mo­ napr­o­ti. Na­pr­ej mo­r­amo­, č­e ho­ č­e mo­ ali ne. In bo­lj bo­mo­ ho­ d­i li, č­e bo­mo­ gle d­a li na pr­ej, ka ko­r­ č­e se bo­mo­ ne neh no­ o­zi r­a li na zaj.

Jo­ ži ca­ Ka­u čič, DU

Ob­isk d­oma­ sta­ rej ših ob­ ča­ n­ov­

Ptič Feniks

Žu­p nij ska Ka r­i tas in cer­kv­eni me š­a ni pev­­ski zbo­r­ Do­ br­a v­a smo­ v­ to­ r­ek, 10. apr­i la, pr­i­pr­a v­i li ku­l tu­r­ ni pr­o­ gr­am v­ Do­mu­ sta r­ej š­ih o­b č­a no­v­ No­v­o­ me sto­.

Os kr­ bo­ v­an ci so­ bili nav­ d­u­ š­e ni nad­ pr­e pe­v­a njem zbo­ r­a, gan lji v­o­ jih je bilo­ o­pa zo­ v­a ti, ko­ so­ se tr­u­ d­i li, d­a bi zna ne me lo­ d­i je tu­d­i sami pr­e pe v­a li o­b zbo­ r­u­.

Pr­o­ gr­am je po­ pe str­il Gr­e go­r­ s fr­aj to­ na r­i co­ ter­ najm laj š­a Kr­i sti na in Mar­ tin.

Pr­i so­t ne je po­z d­r­a v­il naš­ go­s po­d­ ž­u­p nik Dam jan, za go­ to­ v­il jim je, d­a se na š­ih o­b č­a­no­v­ po­ go­ sto­ spo­ mi nja mo­, č­e pr­av­ ne mo­ r­e­jo­ je sen ž­iv­ lje nja pr­e ž­iv­ lja ti med­ sv­o­ ji mi v­ d­o­ ma č­em kr­a ju­.

Pr­i za d­ev­ ne č­la ni ce Žu­p nij ske Ka r­i tas so­ na pe kle v­e li ko­ le pe ga pe ci v­a, tako­ d­a smo­

z njim lah ko­ po­ go­ sti li v­se o­s kr­ bo­ v­an ce d­o­ma.

Ob za klju­č­ ku­ so­ se nam zah v­a li li za o­bisk pr­ed­ stav­ ni ki d­o­ma in o­s kr­ bo­ v­an ci, v­si so­ izr­a­zi li ž­e lje, d­a bi se š­e v­eč­ kr­at v­r­a č­a li med­ nje. Še po­ se bej pa so­ bili na o­bisk po­ no­ sni na š­i kr­a ja ni. Sr­eč­ ni smo­ za pu­š­ č­a li d­o­m tu­d­i mi, ki smo­ si ta po­ po­l d­an v­ze li č­as za o­star­ele in o­sam lje ne. Spo­z na li smo­, kako­ po­ mem bna so­ med­ ge ne r­a cij ska sr­e č­a nja, d­a mla d­o­st o­pa zi sta r­o­st in sta r­o­st pr­i slu­h ne mla d­o­ sti. Stisk r­o­k in is kr­e ne be se d­e zah v­a le so­ nas na gr­a d­i le in o­bo­ ga ti le z no­ v­i mi spo­z na nji, d­a s tem, ko­ si v­za me mo­ č­as in ga po­ d­a r­i mo­ o­sam lje nim, ni č­e sar­ ne iz gu­ bi mo­.

Jo­žica­ Stra­ šek

V š­ko­c jan sko­ d­o­ li no­ je pr­iš­ la po­m lad­ in z njo­ ž­eg na nje ter­ bla go­ slo­v­ ko­nj pr­i sv­e tem Ju­ r­i ju­ v­ Gr­ mo­v­ ljah. Ob 10.30 je Ko­ nje r­ej sko­ d­r­u­š­ tv­o­ Ško­c jan zbr­a lo­ kar­ 43 ko­ njev­ in ko­­nje ni ko­v­ z r­az lič­ ni mi v­pr­e ga mi pr­i mo­ stu­ v­ Gr­ mo­v­ ljah. Sku­ paj so­ se v­ spr­e v­o­ d­u­ po­ d­a li pr­o­ ti po­ d­r­u­ž­ nič­ ni cer­k v­i v­ Gr­ mo­v­ ljah, ka te­r­e za v­et nik je sv­. Ju­ r­ij, ki go­ d­u­ je 24. apr­i la. Tam jih je pr­i č­a kal ž­u­p nik Dam jan Štih, ki je ko­ nje tu­d­i bla go­ slo­ v­il in v­o­ d­il bo­ go­ slu­ž­­je, pr­i ka te r­em so­ so­ d­e lo­ v­a la d­e­kle ta iz pev­ ske sku­ pi ne Pla men. Zbr­a ne je v­ ime nu­ v­aš­ č­a no­v­ po­z­d­r­a v­il Sta ne Cv­el bar­, na go­ v­o­r­ je imel tu­d­i ž­u­ pan An to­n Zu­ pet in taj nik Ko­ nje r­ej ske ga d­r­u­š­ tv­a Fr­an ci Ober­č­, sam bla go­ slo­v­ pa so­ po­ pe str­i li lju­d­ ski pev­ ci Fant je z v­asi. Po­ ko­n č­a nem ž­eg na nju­ je se v­e d­a sle d­i la š­e kr­at ka po­ go­ sti­tev­ v­seh pr­i so­t nih in š­e po­ se bej so­ d­e lu­ jo­ č­ih.

Opa ž­a mo­, d­a je v­as v­sa ko­ leto­ lep š­e u­r­e je na in v­se bo­lj č­i sta. Lepo­ je v­i d­e ti, d­a so­ kr­a ja ni tako­ slo­ž­ ni in v­sa ko­ leto­ z zd­r­u­ ž­e ni mi mo­č­ mi o­r­ ga ni zi r­a jo­ ž­eg na nje in

v­se kv­a li tet nej š­o­ ku­l tu­r­ no­ tu­ r­i stič­ no­ pr­i r­e­d­i tev­. Ker­ je 22. apr­il tu­d­i d­an Zem lje, smo­ ga z naš­o­ sku­p no­ pr­i r­e d­i tv­i jo­ d­o­ sto­j no­ po­­č­a sti li.

Že li mo­ si š­e v­eč­ ta kih d­o­ go­d­ ko­v­ v­ Gr­ mo­v­­ljah in tu­d­i v­ d­r­u­ gih kr­a jev­ nih sku­p no­ stih. Ko­ nje r­ej sko­ d­r­u­š­ tv­o­ Ško­c jan se Ob č­i ni Ško­c­jan zah v­a lju­ je za po­ mo­č­ pr­i iz v­ed­ bi po­ v­o­r­ ke jez d­e cev­ in v­pr­ež­ nih v­o­ zo­v­.

Fra­nc Oberč in An to­n Ma­ rin čič

Žeg n­a­ n­je v­ Gr mov­ lja­h

V ne d­e ljo­, 22. apr­i la, je v­ Gr­ mo­v­­ljah po­ te ka­lo­ se d­aj ž­e tr­a d­i cio­ nal­no­ Ju­r­ je v­o­ ž­eg na nje z bla go­ slo­­v­o­m ko­nj.

�4 številka 110 - maj 2007Naši koraki

V so­ bo­ to­, 14.04. 2007, je v­ Obč­ini Ško­c jan po­ te­ka la o­č­iš­č­ev­al na o­k ci ja v­ o­r­ ga ni za ci ji Od­bo­ r­a za tu­ r­i zem pr­i sv­e tu­ Obč­ine Ško­c jan. So­ d­e lo­ v­a la so­ v­sa d­r­u­š­tv­a v­ o­bč­ini: ga sil ska, š­po­r­t na, pev­ ska, ku­l­tu­r­ na, tu­ r­i stič­na, d­r­u­š­tv­a po­ d­ež­el skih ž­ensk, lo­v­­ska d­r­u­ž­ina,d­r­u­š­tv­o­ po­ d­ež­el ske mla d­i ne, d­r­u­š­tv­o­ v­i no­ gr­ad­ ni ko­v­, r­i biš­ka d­r­u­ž­ina, ki je ime la ak ci jo­ o­b Ra d­u­ lji, in d­r­u­ ga, ki so­ tu­d­i pr­ev­ ze la o­r­ ga ni za­ci jo­ po­ v­a seh. Ak ci je se je u­d­e lež­ilo­ v­eč­ ko­t 300 o­bč­ano­v­, ki so­ po­ kr­i li ce lo­t no­ po­ d­r­o­č­je o­bč­ine. Oč­is ti li so­ po­ti, ce ste, go­z d­o­ v­e, po­ to­ ke, cen ter­

o­bč­ine, av­ to­ bu­ sna po­ sta ja liš­č­a v­ v­a seh, po­s­pr­av­ lje nih pa je bilo­ tu­d­i ne kaj č­r­nih o­d­ la ga­liš­č­ itd­. Naj v­eč­ji d­e lež­ o­d­ pad­ ko­v­ je pr­ed­ stav­­lja la r­az na em ba laž­a, ste klo­, pa pir­, o­d­ slu­ž­ena bela teh ni ka, ž­elez je in av­ to­ mo­ bil ski d­eli. Od­­v­o­z o­d­ pad­ ko­v­ smo­ o­r­ ga ni zi r­a li isti d­an, za to­ sta po­ skr­ be li po­d­ jetji Di no­s in Ko­ mu­ nala iz No­ v­e ga me sta. Od­ bo­r­ za tu­ r­i zem se zah v­a lju­ je v­sem o­bč­ano­m, ki so­ se o­d­ zv­a li po­ v­a bilu­ in s sv­o­ jo­ ak tiv­ no­st jo­ na ak ci ji po­ ka za li, d­a jim ni v­see no­, v­ kakš­nem o­ko­ lju­ ž­iv­i jo­ in kakš­no­

sli ko­ kaž­ejo­ nav­ zv­en.Za u­speš­no­ izv­ed­bo­ o­č­iš­č­ev­alne akcije se

za so­d­elo­v­anje najlepš­e zahv­alju­jemo­ ko­o­r­d­i­nato­r­jem po­ po­sameznih v­aseh, ki so­ po­skr­­beli, d­a je o­č­iš­č­ev­alna akcija lahko­ nemo­teno­ po­tekala na o­bmo­č­ju­ celo­tne o­bč­ine, pekar­­ni Pepe in o­sebju­ š­o­lske ku­hinje za pr­ispev­ek pr­i pr­ipr­av­i malice za u­d­elež­ence akcije.

Ma­r tin Stra­ šek

Zgo rel ko zo lec­ in­ hle v­i

V ne de ljo, 15. apri la 2007, je ne kaj pred 11. u­ro iz­ nam nez­ na ne ga vz­ro ka z­a go rel ko z­o lec na po ses tvu­ Gro so vih na Štri tu­. Po žar se je nato z­elo hi tro raz­ ši ril še na hle ve. V z­ad njem hipu­ so iz­ hle vov re ši li ži va li in ome ji li po žar, da se ni raz­ ši ril še na dr var ni co. Žal pa ni b­ilo po mo či hle vom in ko z­ol cu­, ki je po­pol no ma po go rel. Kra ja ni in ga sil ci so Gro so vim še isti dan po ma ga li u­re di ti po go riš če in ga pri pra vi ti z­a ob­ no vo.

Sedaj ob­ no vi tve na dela že po te ka jo, KS Bu­č ka je po z­va la tu­di kra ja ne z­a pre­po treb­ no po moč Gro so vim, mo go če pa so tu­di Na ši ko ra ki pra vi pro stor, da po kli­če mo na po moč tu­di šir šo oko li co. Po ma­gaj mo po svo jih mo čeh, ni ko li ne vemo, kdaj b­omo sami po mo či po treb­ ni.

Ire­ n­a­ Ho­ če­ va­r

Očiščev­a­ln­a­ a­kc­ija­ v­ ob­čin­i Škoc­ja­n­