Številka: - svz.gov.si€¦ · web viewneuradna prečiščena besedila (npb) se trenutno...

Mestni trg 4, 1000 Ljubljana T: 01 241 18 00, 01 241 18 02F: 01 241 18 60 E: [email protected]

Številka: 382-1/2010Datum: 22. 4. 2011

Zadeva: Povabilo k oddaji ponudbe in razpisna dokumentacija za oddajo javnega naročila: Prenova Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PIS)

Naročnik:

SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAKONODAJO MESTNI TRG 41000 LJUBLJANA

Predmet javnega naročila:

PRENOVA PRAVNO-INFORMACIJSKEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE (PIS)

Vrsta postopka za oddajo javnega naročila:

ODPRTI POSTOPEK

Številka javnega naročila:

JN 104/11

Objava javnega naročila:

Portal javnih naročil Uradni list Evropske unijeSpletna stran Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo

1

KAZALO

I. DEL: OSNOVNE INFORMACIJE................................................................41 POVABILO K ODDAJI PONUDBE................................................................................................4

1.1 Podatki o naročniku:.................................................................................................................41.2 Predmet javnega naročila:........................................................................................................41.3 Povabilo k oddaji ponudbe:.......................................................................................................41.4 Vrsta postopka:..........................................................................................................................41.5 Roki za izvedbo javnega naročila:.............................................................................................4

2 NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE..........................................................52.1 Osnovne informacije..................................................................................................................52.2 Jezik ponudbe............................................................................................................................52.3 Pravna podlaga za oddajo javnega naročila............................................................................52.4 Obvezna vsebina ponudbe in izpolnitev dokumentacije............................................................62.5 Informacije in pojasnila o razpisni dokumentaciji..................................................................132.6 Sprememba razpisne dokumentacije.......................................................................................132.7 Variante ponudb......................................................................................................................142.8 Veljavnost ponudb...................................................................................................................142.9 Postopek oddaje ponudb..........................................................................................................142.10 Sprememba in umik ponudbe...................................................................................................142.11 Javno odpiranje ponudb..........................................................................................................152.12 Preveritev ponudb....................................................................................................................152.13 Dopustne dopolnitve ponudb...................................................................................................162.14 Neobičajno nizka ponudba......................................................................................................162.15 Izbor ponudbe..........................................................................................................................162.16 Odločitev o oddaji javnega naročila.......................................................................................16

3 PREDMET JAVNEGA NAROČILA.............................................................................................184 MERILA ZA IZBOR PONUDBE...................................................................................................185 POGOJI, OPOZORILA IN PRAVICE...........................................................................................196 RAZPISNI OBRAZCI.....................................................................................................................23

Obrazec št. 1a: podatki o ponudniku v samostojnem nastopu............................................................23Obrazec št. 1b: podatki o ponudnikih v skupnem nastopu..................................................................24Obrazec št. 1c: podatki o podizvajalcih..............................................................................................26Obrazec št. 1d: podatki o posamičnem podizvajalcu*........................................................................27Obrazec št. 1e: pooblastilo za neposredno plačevanje podizvajalcem...............................................28Obrazec št. 2: krovna izjava................................................................................................................29Obrazec št. 3: ponudba........................................................................................................................30Obrazec št. 4: izjava o osnovni sposobnosti*......................................................................................31Obrazec št. 5: pooblastilo za pridobitev podatkov*............................................................................32Obrazec št. 6a: dokazilo o ekonomski in finančni sposobnosti*.........................................................33Obrazec št. 6b: izjava o ekonomski in finančni sposobnosti*.............................................................34Obrazec št. 6c: seznam vsaj treh (3) referenc v zadnjih petih (5) letih...............................................35Obrazec št. 6d: opis posamične reference*.........................................................................................36Obrazec št. 6e: potrdilo naročnika*....................................................................................................38Obrazec št. 6f: seznam sodelujočih.....................................................................................................39Obrazec št. 6g: reference sodelujočih*...............................................................................................40Obrazec št. 7: izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti...................................................................41Obrazec št. 8: dogovor o oddaji skupne ponudbe oziroma drug pravni akt o skupni izvedbi naročila.............................................................................................................................................................42Obrazec št. 9: izjava o seznanitvi z razpisno dokumentacijo..............................................................43Obrazec št. 10: izjava v zvezi s plačilnimi pogoji................................................................................44Obrazec št. 11: vzorec pogodbe..........................................................................................................45Obrazec št. 12: vzorec garancije za resnost ponudbe.........................................................................54Obrazec št. 13a: izjava o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti*.......................56Obrazec št. 13b: vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.....................................57Obrazec št. 14: terminski in finančni načrt izvedbe............................................................................58Obrazec št. 15: obrazec za prijavo......................................................................................................59

2

II. DEL: VSEBISKA IN TEHNOLOŠKA IZHODIŠČA PRENOVE PIS..................601 UVOD...............................................................................................................................................602 VSEBINSKA IZHODIŠČA....................................................................................................................60

2.1 Osnovna stran..........................................................................................................................602.2 Iskalnik.....................................................................................................................................682.3 Pogledi.....................................................................................................................................692.4 Opis in proces objave podatkov na spletišču...........................................................................73

3 INTEGRACIJA, ŠIBKA SKLOPLJENOST, STORITVENA USMERJENOST..................................................773.1 Uporabljena tehnologija..........................................................................................................773.2 Arhitektura sistema..................................................................................................................773.3 Organiziranost.........................................................................................................................783.4 Dogovor o ravni storitve (SLA – Service Level Agreement)....................................................78

4 PRIDOBIVANJE PODATKOV IZ PODATKOVNIH ZBIRK V PIS..............................................................79PRILOGE................................................................................................................................................95

Priloga 1: predlog osnovnega pogleda predpisa RS...........................................................................95Priloga 2: predlog strokovnega pogleda predpisa RS........................................................................96Priloga 3: predlog analitičnega pogleda predpisa RS........................................................................99Priloga 4: predlog pogleda »sodna praksa«.....................................................................................103Priloga 5: predlog pogleda pravnega akta EU.................................................................................105Priloga 6: predlog pogleda mednarodne pogodbe............................................................................107

III. DEL: INFRASTRUKTURNE TEHNOLOŠKE ZAHTEVE.............................108

3

I. DEL: OSNOVNE INFORMACIJE

1 POVABILO K ODDAJI PONUDBE

1.1 Podatki o naročniku:

Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajoMestni trg 4 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik).

1.2 Predmet javnega naročila:

Prenova Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PIS).

Predmet javnega naročila je podrobneje opredeljen v razpisni dokumentaciji.

1.3 Povabilo k oddaji ponudbe:

Naročnik vabi vse zainteresirane ponudnike, da v skladu z objavljenim javnim naročilom in razpisno dokumentacijo oddajo ponudbo za izvedbo javnega naročila.

1.4 Vrsta postopka:

Postopek za oddajo javnega naročila je odprti postopek v skladu s 25. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10 in 18/11).

1.5 Roki za izvedbo javnega naročila:

a) Začetek del: takoj po začetku veljavnosti pogodbeb) Dokončanje del (prehod v produkcijo): najpozneje 1. 12. 2012.

4

2 NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE

2.1 Osnovne informacije

Ponudba mora biti podana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije naročnika in morajo biti izpolnjeni v skladu s temi navodili.

Vse stroške s pripravo in predložitvijo ponudbe nosi ponudnik.

2.2 Jezik ponudbe

Ponudba mora biti v celoti izdelana v slovenskem jeziku.

Dokumentom, potrdilom, dokazilom in drugim listinam, ki so v tujem jeziku, morajo biti priloženi overjeni prevodi. Če bo kateri koli dokument predložen v tujem jeziku brez overjenega prevoda, se šteje, da ga ponudnik ni predložil.

Ponudniki naj morebitna vprašanja in zahteve za pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo zastavljajo v slovenskem jeziku. Na vprašanja, ki ne bodo zastavljena v slovenskem jeziku, naročnik ne bo odgovarjal. Naročnik bo na vprašanja odgovarjal v slovenskem jeziku.

2.3 Pravna podlaga za oddajo javnega naročila

Postopek oddaje javnega naročila se izvaja po naslednjih predpisih:

a) Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10 in 18/11; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2);

b) Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS);

c) Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo);

d) Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo) ter

e) Uredba Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 257, 1. 10. 2005, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1150/2009 z dne 10. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1564/2005 glede standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru javnih naročil v skladu z direktivama Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS (UL L št. 313, 28. 11 .2009, str. 3);

f) Zakon o javni agenciji za javno naročanje (Uradni list RS, št. 59/10);

g) Uredba o izvajanju javnih naročil Agencije za javno naročanje (Uradni list RS, št. 3/11);

h) Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012 (Uradni list RS, št. 96/10 in 4/11);

i) drugi zakonski in podzakonski predpisi ter pravni akti Evropske unije, ki v času postopka oddaje javnega naročila urejajo področje predmeta javnega naročila.

5

2.4 Obvezna vsebina ponudbe in izpolnitev dokumentacije

Ponudba je popolna, če ponudniki v ponudbi predložijo vse dokumente in priloge, ki so navedeni v okviru te točke.

Ponudniki morajo vse dokumente skrbno pregledati in prazna mesta izpolniti z jasnimi črkami.

Vse dokumente mora na mestih, kjer je to označeno, podpisati zakoniti zastopnik ali z njegove strani pooblaščena oseba. Zakoniti zastopnik ali z njegove strani pooblaščena oseba mora podpisati tudi vse morebitne popravke, pri čemer mora biti podpis neposredno ob popravku, iz popravka pa mora biti jasno razvidno, kdaj in kaj je bilo popravljeno.

Podizvajalci in ponudniki v skupnem nastopu lahko vpišejo zahtevane podatke na fotokopijah razpisnih obrazcev.

Vse strani v ponudbi morajo biti oštevilčene z zaporednimi številkami strani.

Ponudniki morajo zahtevane izjave predložiti na predpisanih obrazcih brez dodatnih pogojev; pripisi in dodatni pogoji ponudnika se ne upoštevajo. Potrdila in druga dokazila morajo odražati dejansko stanje ponudnika v času oddaje njegove ponudbe.

Ponudba mora vsebovati naslednje dokumente

A) Podatki o ponudniku oziroma ponudnikih v skupnem nastopu in morebitnih podizvajalcih (obrazci št. 1a, 1b, 1c in 1d)

Ponudnik v samostojnem nastopu izpolni obrazec št. 1a.

Če skupina ponudnikov predloži skupno ponudbo, je treba izpolniti obrazec št. 1b, v katerem se navedejo poslovodeči in vsi ostali ponudniki v skupnem nastopu.

Če ponudnik v samostojnem nastopu ali ponudniki v skupnem nastopu pri izvedbi javnega naročila sodelujejo s podizvajalci se izpolni obrazec št. 1c, ki se nanaša na podatke o podizvajalcih. V primeru predložitve ponudbe s podizvajalci je treba v obrazcu št. 1c obvezno navesti naslednje podatke za vse podizvajalce:

- naziv, polni naslov, - vrsto del, ki jih bo izvedel podizvajalec,- vrednost teh del.

Za podizvajalca šteje vsak gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-2 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.

Vsak podizvajalec mora v celoti izpolniti razpisni obrazec št. 1d .

V primeru sklenitve pogodbe bodo isti podizvajalci oziroma ponudniki v skupnem nastopu imenovani tudi v pogodbi z naročnikom in jih ponudnik brez pisnega soglasja naročnika ne sme zamenjati!

6

V primeru predložitve ponudbe s podizvajalci mora ponudnik pooblastiti naročnika za neposredno plačevanje podizvajalcem (obrazec št. 1e).

B) Krovna izjava (obrazec št. 2)

C) Ponudba (obrazec št. 3)

Pri oblikovanju ponudbene cene mora ponudnik upoštevati vse stroške, ki jih bo imel z izvedbo javnega naročila.

Ponudba mora biti izdelana po načelu fiksnih cen, naročnik za naročeno ne priznava nikakršnih podražitev.

Iz ponudbene cene mora biti razvidna struktura cene, prav tako pa morajo biti prikazani tudi vsi davki in morebitne druge dajatve, ki bremenijo naročnika. V ta namen mora ponudnik k obrazcu št. 3 obvezno priložiti popis cen, ki jih je ponudnik upošteval pri izračunu celotne ponudbene cene.

Iz popisa cen morajo biti jasno razvidne cene za vsako posamično informacijsko rešitev:1. tehnično vzpostavitev informacijskega sistema (spletnega aplikacije oziroma portala), ki

prikazuje podatke in vsebino, katerih vir so različne podatkovne in dokumentne baze in registri, vključno z vsemi predvidenimi funkcionalnostmi;

2. pripravo procedur na strani predmetnega informacijskega sistema, ki bodo omogočile dosegljivost podatkov in datotek, katerih vir so v PIS vključene baze in registri, vključno s pripravo datotek (XML, HTML ali TXT), kadar je to potrebno, oziroma z določitvijo in/ali spremembo struktur obstoječih datotek;

3. pripravo procedur na strani zunanjih virov, tj. vseh v PIS vključenih baz in registrov, ki bodo omogočile povezljivost podatkov in datotek, katerih vir so te baze in registri, z vzpostavljenim informacijskim sistemom, vključno s pripravo datotek (XML, HTML ali TXT), kadar je to potrebno, oziroma z določitvijo in/ali spremembo struktur obstoječih datotek;

4. razvoj oziroma inkorporacijo zmogljivega in hitrega iskalnika v nov informacijski sistem.

Seštevek cen za vsako posamično informacijsko rešitev iz prejšnjega odstavka mora ustrezati znesku ponudbene cene. Morebitno neskladje med seštevkom cen za vse štiri informacijske rešitve in ponudbeno ceno šteje za bistveno formalno pomanjkljivost ponudbe.

Cena za vsako izmed zgoraj navedenih posamičnih informacijskih rešitev mora biti še nadalje strukturirana tako, da je iz popisa cene razvidno, katere korake oziroma računalniške rešitve je ponudnik upošteval pri izračunu cene za vsako od posamičnih informacijskih rešitev, ki so sestavni del prenove PIS. Tovrstna nadaljnja razčlemba cene za vsako posamično informacijsko rešitev služi naročniku v informativne namene. Morebitno neskladje med ceno za posamično informacijsko rešitev in seštevkom cen za vse korake oziroma računalniške rešitve, ki tvorijo to informacijsko rešitev, bo naročnik štel kot nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe.

Ponudniki naj ponudbeno ceno navedejo v evrih (EUR), in sicer z ločeno prikazanim DDV.

Veljavnost ponudbe mora biti najmanj 90 dni od dneva odpiranja ponudb in se lahko na pisno zahtevo naročnika podaljša brez dodatnih zahtev.

POMEMBNO7

1. Prenova PIS pomeni povsem novo postavitev (razvoj) aplikacije PIS v tehnološkem okolju centralne strežniške infrastrukture. S prenovo PIS ni mišljena dopolnitev ali nadgradnja spletne aplikacije PIS, kakršna je trenutno na voljo na spletni strani www.pisrs.si. Namen naročnika je torej vzpostaviti nov spletni portal PIS, v katerem bodo integrirani v tej razpisni dokumentaciji opisani viri podatkov, in to na način, ki bo ustrezal zahtevam okolja, v katerega so PIS in viri vpeti (glej III. del razpisne dokumentacije).

2. Glede na trenutno znana dejstva naročnik pričakuje, da bo izvajalec izvedel integracijo za vsak posamezni vir podatkov posebej, to pomeni prilagojeno na posamezen vir. Vendar pa naročnik ne izključuje možnosti, da se v procesu razvoja oblikuje in opredeli standard izmenjave podatkov ter vzpostavi tehnološka infrastruktura za sprejem podatkov, na podlagi česar se nato zahteva, da vsi viri podatkov posredujejo podatke v skladu s sprejetimi standardi in pravili. Tak pristop bi v prihodnje omogočil integracijo poljubnega vira v PIS. Naročnik poudarja, da pri integraciji virov ne gre za neposredno poseganje v te vire, ampak zgolj za vzpostavitev ustreznih kanalov, ki bodo omogočili nemoteno komunikacijo teh virov s PIS, ob hkratni ohranitvi sedanjih funkcionalnosti integriranih virov.

Na podlagi zgoraj navedenega naj ponudniki v okviru druge in tretje informacijske rešitve (priprava procedur na strani PIS in priprava procedur na strani zunanjega vira) ceno oblikujejo glede na vire integracije oziroma ob predpostavki, da je treba za vsak vir posebej zagotoviti poln obseg informacijskih rešitev [formati izmenjave, protokoli izmenjave, tehnologije izmenjave (npr. RSS, paketni prenosi, SOAP servisi, XML formati, Content Syndication ipd.), implementacijo integracije], ki bodo omogočile integracijo v PIS.

Dodatno k temu naj ponudnik upošteva opcijo določitve in uporabe enotnega standarda za vse vire. To pomeni, da naj v ponudbeno ceno všteje tudi postavko za to opcijo, in sicer v okviru prve informacijske rešitve (tehnična vzpostavitev informacijskega sistema).

3. Ponudnik naj pri oblikovanju cene upošteva, da naročnik zahteva, da se vse informacijske rešitve, ki so sestavni del prenove PIS, razvijajo, dodelujejo, spreminjajo in testirajo v prostorih naročnika (glej 6. člen vzorca pogodbe). Odstopanje od tega pravila je možno samo pod določenimi pogoji in ob predhodnem pisnem soglasju naročnika.

Ob upoštevanju navedenega naj ponudnik pri ceni upošteva stroške postavitve delovnih postaj in ostale razvojne infrastrukture na lokaciji naročnika ter razpoložljivost ljudi, dodeljenih na projekt PIS.

4. Naročnik poudarja, da razpisna dokumentacija odraža dejstva in okoliščine, ki so naročniku znani v času objave javnega naročila. Naročnik pričakuje, da se bo v procesu razvoja odprlo veliko novih vprašanj, idej in možnih rešitev, zaradi česar bo potrebno intenzivno in tesno sodelovanje med naročnikom in izvajalcem ter sodelovanje v okviru uredniškega odbora PIS.

Ponudniki naj tudi upoštevajo, da bodo vse predlagane informacijske rešitve predmet številnih faz, od usklajevanja, pregledovanja in preverjanja do končne potrditve in realizacije. Četudi so kot osnovne faze sodelovanja med naročnikom in izvajalcem predvidene a) ideja, b) specifikacija, c) razvoj, č) pregled in d) testiranje, naročnik

8

http://www.pisrs.si/

pričakuje in zahteva, da bo izvajalec ves čas veljavnosti pogodbe na voljo za morebitno vmesno usklajevanje, preverjanje in predstavitev rešitev uredniškemu odboru PIS.

Glede na zgoraj navedeno naj ponudnik pri ceni upošteva čas, ki je potreben za tovrstna usklajevanja.

5. IDEJNI KONCEPT PREDVIDENE REŠITVE je obvezna sestavina ponudbe.

Ponudnik mora kot obvezno prilogo k ponudbi (k obrazcu št. 3) predložiti čim podrobnejši idejni koncept predvidene rešitve, ki zajema vsaj naslednje obvezne sestavine:- opis tehnologij, standardov in konceptov, ki jih namerava uporabiti pri realizaciji

predmetnega javnega naročila, in- navedbo referenčnih projektov, pri katerih je ponudnik že uspešno uporabil te

tehnologije in standarde.

Tehnologije in standardi, navedeni v idejnem konceptu rešitve, se morajo ujemati s predloženimi referencami.

D) Podatki za ugotavljanje osnovne sposobnosti ponudnika (obrazca št. 4 in 5)

– Pisne izjave oziroma dokazila iz te točke morajo priložiti vsi udeleženi v ponudbi, tj. ponudnik in morebitni ostali ponudniki v skupnem nastopu (za namene te točke je v nadaljnjem besedilu uporabljena okrajšava »ponudnik«). Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja za vsakega ponudnika posamično.

– Kadar gre za podatke iz javnih evidenc, lahko ponudnik namesto dokazil predloži posamezne pisne izjave, ki štejejo za dane pod kazensko in materialno odgovornostjo ponudnika. V takih primerih mora ponudnik priložiti tudi pooblastilo, s katerim naročnika pooblašča za pridobitev potrebnih podatkov iz uradnih evidenc ( obrazec št. 5 ) .

– Če država, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ne izdaja zahtevanih dokazil, lahko naročnik namesto pisnega dokazila sprejme zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo ponudnika. V primeru naročila velike vrednosti (tj. naročila, katerih vrednost je enaka ali presega vrednost iz prvega odstavka 12. člena ZJN-2) mora biti ta izjava podana pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, v kateri ima ponudnik svoj sedež.

– Če ponudnik predloži fotokopijo dokazil, mora fotokopijo parafirati in žigosati. Naročnik lahko v postopku preverjanja ponudb od posameznega ponudnika kadar koli zahteva, naj mu predloži na vpogled original, ki ga lahko primerja s fotokopijo, predloženo v ponudbi, oziroma zahteva predložitev dokazila, ki ni starejše od 30 dni pred dnevom oddaje ponudb.

Ponudnik s sedežem v Republiki Sloveniji mora podpisati izjavo (obrazec št. 4), s katero potrjuje:

a) da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega naročila;

b) da ponudnik ali njegov zakoniti zastopnik, kadar gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja, navedena v prvem in drugem odstavku 42. člena ZJN-2.

9

c) da ponudnik na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena ZJN-2 oziroma 81.a člena ZJNVETPS;

d) da ponudnik ni v stečajnem postopku;

e) da član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik, kot ga določa zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kadar koli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb ni bil v postopku javnega naročanja družbenik z lastniškim deležem, večjim od 25 odstotkov, ali delničar z lastniškim deležem, večjim od 25 odstotkov, ali član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik subjekta, nad katerim je bil začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja;

f) da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave ali prisilnega prenehanja ali da z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, da ni opustil poslovne dejavnosti ali da ni v katerem koli podobnem položaju oziroma da zoper njega ni podan predlog za začetek postopka prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije;

g) da ponudnik ni bil s pravnomočno sodbo v kateri koli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem.

h) da ni storil velike strokovne napake ali hujše kršitve poklicnih pravil;

i) da na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, nima neplačanih, zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;

j) da na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, nima neplačanih, zapadlih obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami države naročnika;

k) da pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z določbami 41. do 49. členom ZJN- 2, v tem ali predhodnih postopkih ni namerno podal zavajajoče razlage ali da je te informacije zagotovil.

E) Podatki o ekonomski in finančni ter tehnični in kadrovski sposobnosti

E.1) Dokazila o ekonomski in finančni sposobnosti (obrazca št. 6a in 6b)

a) Ponudnik mora izkazati (obrazec št. 6a), da– nima neporavnanih obveznosti v zadnjih šestih mesecih pred datumom oddaje

ponudbe, – v preteklem letu ni izkazal nekrite izgube iz poslovanja in– v zadnjih šestih mesecih pred datumom oddaje ponudbe ni imel blokiranih

transakcijskih računov.

Kot dokazilo štejejo S.BON-1/P in BON-2 ali S.BON-1/SP.

Dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma oddaje ponudb.

10

Ponudniki s sedežem v tujini priložijo dokazila, iz katerih bodo razvidni podatki o ekonomsko-poslovni uspešnosti v poslovnih letih 2008 in 2009 in s katerimi bo dokazali izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka te točke. Potrdila ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma oddaje ponudb.

b) Ponudnik mora predložiti tudi izjavo (obrazec št. 6b), da ima na datum oddaje ponudbe v celoti poravnane vse svoje zapadle obveznosti do podizvajalcev iz predhodnih postopkov javnega naročanja.

E.2) Reference (obrazci št. 6c, 6d in 6e)

Ponudnik mora navesti vsaj tri (3) reference, to je najpomembnejše reference v zadnjih petih (5) letih, šteto od datuma objave javnega naročila nazaj (obrazec št. 6c).

Kot ustrezne reference bo naročnik priznal samo naslednje: - vsaj en (1) zaključen projekt s področja izdelave spletnih aplikacij (portalov), ki

vključuje razvoj oziroma inkorporacijo zmogljivih in hitrih iskalnikov;- vsaj en (1) zaključen integracijski projekt, kjer se komunikacija med vsaj dvema

integriranima sistemoma zagotavlja preko spletnih storitev;- vsaj en (1) zaključen projekt, pri katerem je ponudnik uporabil tehnologijo in

standarde, ki jih je navedel v idejnem konceptu rešitve za predmetno javno naročilo.

Ti projekti morajo biti vsaj v vrednosti ponudbe iz tega postopka oddaje javnega naročila. Potrdila, iz katerih izhajajo naročnik, vrsta, vrednost, datum zaključka in delež ponudnika pri posameznem projektu, mora izbrani ponudnik priložiti ponudbi za vsemi zahtevanimi obrazci. Če je ponudnik pri posameznem projektu sodeloval skupaj z drugimi partnerji, se za vrednost upošteva njegov delež opravljenega dela pri tem projektu.

Naročnik bo upošteval izključno zaključena dela po pogodbi v navedenem obdobju.

Ponudnik mora pri izkazovanju referenc opisati posamezno referenco (obrazec št. 6d) in pridobiti potrditev reference s strani naročnika (obrazec št. 6e).

Ponudnik oziroma poslovodeči v skupnem nastopu mora navesti, katere osebe in v kolikšnem obsegu bodo sodelovale pri izvedbi del iz predmetnega javnega naročila (obrazec št. 6f). Prav tako mora zanje podati tri (3) reference v zadnjih petih (5) letih, šteto od datuma objave javnega naročila nazaj (obrazec št. 6g).

E.3) Izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti (obrazec št. 7)

Ponudnik mora priložiti izjavo, s katero potrjuje svojo tehnično in kadrovsko sposobnost, ki je potrebna za izvedbo predmetnega javnega naročila.

POMEMBNO

Zaradi različnih tehnologij pri zunanjih virih, ki so zunaj domene naročnika, se od ponudnika pričakuje, da pozna vsaj naslednje tehnologije:– Microsoft (.Net, MSSQL), – LotusNotes,– Oracle RDBMS,– J2EE.

11

Če daje skupina ponudnikov SKUPNO PONUDBO:

a) mora skupina ponudnikov podpisati in priložiti dogovor o oddaji skupne ponudbe oziroma drug pravni akt o skupni izvedbi naročila (obrazec št. 8), iz katerega bo nedvoumno razvidno naslednje:

– imenovanje poslovodečega ponudnika pri izvedbi javnega naročila,– pooblastilo poslovodečemu izvajalcu za podpis ponudbe in pogodbe,– izjava ponudnikov, da je imel poslovodeči na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, v

celoti poravnane vse svoje zapadle obveznosti do njih,– izjava, da so seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za

dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo,– navedba, da odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno.

V primeru sklenitve pogodbe bodo vsi ostali ponudniki navedeni v pogodbi med naročnikom in poslovodečim ponudnikom.

b) Kadar je to primerno, se lahko gospodarski subjekt za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne bo predložil, bo naročnik njegovo ponudbo izločil. Ti pogoji veljajo tudi v primeru, ko nastopa več gospodarskih subjektov skupaj. Pri tem se lahko sklicuje posamezni subjekt na (ekonomske in finančne ter tehnične in kadrovske) sposobnosti sodelujočih v skupini ali drugih subjektov.

F) Pisna izjava ponudnika, da se strinja z vsebino razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila (obrazec št. 9)

G) Pisna izjava ponudnika, da se strinja s plačilnimi pogoji (obrazec št. 10)

H) Izpolnjen, podpisan in žigosan vzorec pogodbe (obrazec št. 11).

I) Originalna garancija banke ali zavarovalnice za resnost ponudbe v višini 10 % vrednosti ponudbe, izstavljena v skladu z vzorcem bančne garancije in izdana najpozneje na datum oddaje ponudb (obrazec št. 12).

J) Originalna izjava banke ali zavarovalnice, da bo izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 20 % pogodbene vrednosti (obrazec št. 13a). Garancijo bo izbrani izvajalec predložil ob podpisu pogodbe, in sicer v skladu z vzorcem garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (obrazec št. 13b).

K) Terminski in finančni načrt izvedbe (obrazec št. 14).

Ponudnik naj pri izdelavi terminskega načrta izvedbe upošteva razvoj v več fazah, katerih rezultat morajo biti naslednji izdelki:

– izdelava projekta za izvedbo (PZI);– vzpostavitev informacijskega sistema z integracijo vira Register predpisov Slovenije;– integracija baz sodne prakse, katerih skrbnik je Vrhovno sodišče Republike Slovenije;– integracija registra mednarodnih nepogodbenih in pogodbenih aktov, katerega skrbnik

je Ministrstvo za zunanje zadeve;

12

– integracija baz zakonodajnega postopka, katerih skrbnik je Državni zbor Republike Slovenije;

– integracija informacijskega sistema vlade, katerega skrbnik je Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije;

– integracija informacijskega sistema podpore pripravi predpisov (IPP), katerega skrbnik je Ministrstvo za javno upravo;

– integracija registra predpisov lokalnih skupnosti, katerega skrbnik je Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije;

– integracija baze odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, katere skrbnik je Državno pravobranilstvo Republike Slovenije;

– vzpostavitev in integracija dokumentne baze prevodov predpisov;– vzpostavitev in integracija dokumentne baze neuradnih prečiščenih besedil;– vzpostavitev in integracija iskalnika.

Izdelkom pripadajoča dokumentacija (tehnična, uporabniška, namestitveno/konfiguracijska, umestitev kode v SVN itd.) se smatra kot del izdelka. Naročnik poudarja, da kot končni rezultat zgoraj omenjenega večfaznega razvoja šteje v polnem obsegu delujoča spletna aplikacija PIS, ki upošteva vse specifikacije, funkcionalnosti oziroma uporabniške zahteve, ki so navedene v tej razpisni dokumentaciji.

2.5 Informacije in pojasnila o razpisni dokumentaciji

Ponudniki lahko dobijo informacije v zvezi z izdelavo ponudbe in pojasnila k razpisni dokumentaciji na portalu javnih naročil, in sicer na podlagi pisnih vprašanj, ki bodo prispela najpozneje do vključno dne 7. 6. 2011. Odgovor bo posredovan najpozneje v 3 delovnih dneh od dneva prejema vprašanja. Pojasnila oziroma odgovori, vključno z vprašanji, toda brez navedbe njihovega izvora, bodo objavljeni na portalu javnih naročil. Vsa vprašanja in odgovori, ki bodo objavljeni v skladu z zgoraj navedenim, so del razpisne dokumentacije.

Neodvisno od informacij, ki so vsebovane v razpisni dokumentaciji, mora ponudnik pred oddajo ponudbe pridobiti vse podatke, ki se nanašajo na predmet naročila po tej razpisni dokumentaciji in lahko vplivajo na predmet naročila, na ponudbeno ceno ali ponudnikove obveznosti. Ponudnik ni upravičen do nobenega povišanja cene, ki ga utemeljuje s tem, da ni bil popolno obveščen o pogojih in stanju predmeta naročila.

2.6 Sprememba razpisne dokumentacije

Naročnik si pridružuje pravico spremeniti ali dopolniti razpisno dokumentacijo na lastno pobudo ali kot odgovor na zahtevana pojasnila najpozneje šest (6) dni pred iztekom roka za oddajo ponudb. Morebitne spremembe ali dopolnitve bodo objavljene na portalu javnih naročil. V primeru večjih sprememb ali dopolnitev razpisne dokumentacije bo naročnik glede na obseg in vsebino teh sprememb in dopolnitev po potrebi podaljšal rok za oddajo ponudb.

Vsi dodatki, spremembe, dopolnitve in pojasnila kot odgovori na pisna vprašanja, ki jih bo zagotovil naročnik, so sestavni del razpisne dokumentacije in so obvezujoči za vse ponudnike.

Ponudbe, ki ne bodo upoštevale celotne razpisne dokumentacije, vključno z vsemi dodatki, spremembami, dopolnitvami in pojasnili, bodo štele kot nepravilne in bodo izločene iz nadaljnjega postopka.

13

2.7 Variante ponudb

Ponudniki lahko ponudijo samo osnovno ponudbo. Če bo ponudnik ponudil še variantno ponudbo, se ta ne bo upoštevala. Upoštevana bo samo osnovna ponudba.

2.8 Veljavnost ponudb

Ponudba mora veljati najmanj 90 dni od datuma odpiranja ponudb. V primeru krajšega roka veljavnosti ponudbe se ponudba kot neprimerna izloči iz nadaljnjega postopka.

2.9 Postopek oddaje ponudb

Ponudnik mora oddati ponudbo v zaprti ovojnici.

Na ovojnico nalepi izvod obrazca prijave (obrazec št. 15) z jasno oznako in napisom »PONUDBA – NE ODPIRAJ!« ter navedbo »PRENOVA PIS 2011«.

Na ovojnici mora ponudnik navesti svojo firmo in sedež oziroma priimek in ime ter točen naslov.

Vsak ponudnik lahko predloži le eno ponudbo za izvedbo javnega naročila, bodisi individualno bodisi kot ponudnik v okviru skupne ponudbe. Ponudnik, ki bo predložil več ponudb ali bo sodeloval v več kot eni skupni ponudbi, bo izločen iz postopka glede vseh ponudb, v katerih nastopa.

Ponudbena dokumentacija v ovojnici naj bo preluknjana in prevezana z vrvico, ki mora biti zvezana in zapečatena na način, ki omogoča pregled brez njenega razvezovanja. Če ponudba ne bo zvezana in zapečatena na opisani način, naročnik ne nosi odgovornosti za založitev posameznih delov dokumentacije.

V primeru, da ima ponudbena dokumentacija več ovitkov, mora biti vsak pripravljen za zgoraj opisani način, vsi ovitki pa morajo biti oštevilčeni z zaporednimi številkami.

Če ponudnik ne bo opremil ponudbe tako, kot je določeno zgoraj, naročnik ne nosi odgovornosti za založitev ovojnice ali za njeno predčasno odprtje.

Ponudniki oddajo ponudbe ter morebitne spremembe in umike ponudb s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno (v glavno pisarno) na naslov Vlada Republike Slovenije, Služba za zakonodajo, Mestni trg 4, 1000 Ljubljana.

Ponudba se šteje za pravočasno, če je prispela ali bila vročena na zgornji naslov do dne 14. 6. 2011 do 12.00 ure .

Prepoznih ponudb naročnik ne bo odprl in jih bo zaprte vrnil ponudniku.

2.10 Sprememba in umik ponudbe

14

Ponudnik sme umakniti ponudbo, jo dopolniti oziroma spremeniti ali nadomestiti do poteka roka za oddajo ponudb pod pogojem, ne da bi imel naročnik pravico unovčiti garancijo banke za resnost ponudbe.

Ponudnik mora umik, dopolnitev oziroma spremembo ali nadomestitev ponudbe izkazati tako, da dokumentacijo pripravi, zapečati, označi in dostavi v skladu z zahtevami, ki veljajo za osnovno ponudbo, pri čemer mora na ovojnici v primeru umika ponudbe dodatno navesti »UMIK PONUDBE«, v primeru dopolnitve, spremembe ali nadomestitve ponudbe pa »SPREMEMBA PONUDBE«.

Če bo nova ponudba ponudnika, s katero bo nadomestil prvotno ponudbo, pripravljena v nasprotju z zahtevami, ki veljajo za osnovno ponudbo, bo njegova nova ponudba ocenjena kot nepravilna in bo izločena iz nadaljnjega postopka.

V primeru umika bo komisija ponudbo izločila iz postopka odpiranja in jo neodprto vrnila ponudniku.

Po izteku roka za oddajo ponudb ponudnik ne more več spremeniti, dopolniti ali nadomestiti oddane ponudbe z novo, naročnik pa slednje ne sme prevzeti.

V primeru umika ponudbe v času od izteka roka za oddajo ponudb do poteka veljavnosti ponudbe, lahko naročnik unovči garancijo za resnost ponudbe.

2.11 Javno odpiranje ponudb

Komisija, ki jo imenuje naročnik, bo opravila javno odpiranje ponudb dne 15. 6. 2011 ob 13.00 uri, v prostorih Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Mestni trg 4, 1000 Ljubljana.

Prisotni predstavniki ponudnikov se naročniku izkažejo s pisnim pooblastilom za zastopanje ponudnika. Zakoniti zastopniki ponudnika ne potrebujejo pooblastila.

Imenovana komisija bo najprej izločila vse nepravočasne ponudbe in jih neodprte vrnila ponudnikom.

Nato bo izbrala ovojnice, ki so označene z navedbo »UMIK PONUDBE«, in bo vse ponudbe ponudnikov, v zvezi s katerimi je bilo poslano obvestilo o umiku, neodprte vrnila ponudnikom.

Komisija bo pri odpiranju ponudb oznanila osnovne podatke iz vsake ponudbe, zlasti naziv ponudnika in ponudbena cena).

2.12 Preveritev ponudb

Komisija bo po razvrstitvi pravočasnih ponudb glede na merila preverila, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna.

Če se bo pri naročniku pojavil utemeljen sum, da je posamezni ponudnik, ne glede na razvrstitev njegove ponudbe, predložil neresnične izjave ali dokazila, bo Državni revizijski komisiji podal predlog za uvedbo postopka o prekršku iz drugega odstavka 109.a člena ZJN-2.

15

2.13 Dopustne dopolnitve ponudb

Če bo naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovil, da je ponudba formalno nepopolna, bo v skladu z 78. členom ZJN-2 dopustil in omogočil dopolnitev take ponudbe. Naročnik bo od ponudnika zahteval dopolnitev ponudbe le, če določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki mu ga bo določil naročnik ponudbe, ne bo ustrezno dopolnil ponudbe, bo naročnik njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka.

Ponudnik ne sme spreminjati: – svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,– tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, – tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Ne glede na zgoraj navedeno sme naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Prav tako bo moral ponudnik – če del ponudbe ne bo predložen v slovenskem jeziku – v naknadno določenem roku zagotoviti prevode (na lastne stroške), če bo naročnik v skladu s 23. členom ZJN-2 ugotovil, da so potrebni.

2.14 Neobičajno nizka ponudba

Če bo naročnik menil, da je ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago ali storitve, bo postopal v skladu z 49. členom ZJN-2.

2.15 Izbor ponudbe

Naročnik bo izbral ponudbo z najnižjo ceno med ponudbami, ki bodo izpolnile vse pogoje iz razpisne dokumentacije. Ponudba mora v celoti ustrezati zahtevam naročnika.

Naročnik lahko v skladu z 80. členom ZJN-2 vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2.

Kadar naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

2.16 Odločitev o oddaji javnega naročila

16

Naročnik bo sprejel odločitev o oddaji naročila najpozneje v 60 dneh in o njej pisno obvestil ponudnike v skladu z 79. členom ZJN-2.

17

3 PREDMET JAVNEGA NAROČILA

Opis predmeta javnega naročila:

Predmet javnega naročila je prenova Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PIS).

Prenova PIS obsega naslednje:

1. tehnično vzpostavitev informacijskega sistema (spletnega aplikacije oziroma portala), ki prikazuje podatke in vsebino, katerih vir so različne podatkovne in dokumentne baze in registri, vključno z vsemi predvidenimi funkcionalnostmi;




Prenova PIS pomeni povsem novo postavitev (razvoj) aplikacije PIS v tehnološkem okolju centralne strežniške infrastrukture. S prenovo PIS ni mišljena dopolnitev ali nadgradnja spletne aplikacije PIS, kakršna je trenutno na voljo na spletni strani www.pisrs.si. Namen naročnika je torej vzpostaviti nov spletni portal PIS, v katerem bodo integrirani v tej razpisni dokumentaciji opisani viri podatkov, in to na način, ki bo ustrezal zahtevam okolja, v katerega so PIS in viri vpeti (glej III. del razpisne dokumentacije).

Pri prenovi PIS je treba upoštevati:

vsebinsko in tehnično zasnovo, ki je podrobneje določena v razpisni dokumentaciji (II. del razpisne dokumentacije);

zahteve, ki jih postavljata tehnološko okolje centralne strežniške infrastrukture Ministrstva za javno upravo in politika v zvezi z namestitvami informacijskih sistemov na skupno strežniško infrastrukturo (III. del razpisne dokumentacije);

celostno grafično podobo državne uprave, ki je določena z Uredbo o celostni grafični podobi Vlade Republike Slovenije in drugih organov državne uprave (Uradni list RS, št. 58/10);

poimenovanje spletnega portala »Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije« in spletni naslov (URL), na katerem je dostopen: www.pisrs.si;

ostale usmeritve naročnika.

4 MERILA ZA IZBOR PONUDBE

Naročnik bo izbral ponudbo ob uporabi merila najnižje cene.18



Ponudniki morajo ceno oblikovati v skladu z navodili, podanimi v tej razpisni dokumentaciji.

Ponudbe ponudnikov, ki bodo izpolnile vse zahtevane pogoje, bo izvajalec javnega naročila razvrstil na podlagi zgoraj navedenega merila, in sicer tako, da se bodo ponudbe razvrstile po naraščajočem vrstnem redu glede na višino ponujene cene. To pomeni, da bo na seznamu razvrstitve najvišje uvrščen tisti ponudnik, ki bo ponudil najnižjo ceno.

Z najvišje uvrščenim ponudnikom, torej ponudnikom, katerega ponudba bo cenovno najugodnejša, lahko naročnik sklene pogodbo.

5 POGOJI, OPOZORILA IN PRAVICE

1. Naročnik opozarja ponudnika, da v času javnega naročila ne sme pričenjati ali izvajati dejanj, ki bi vnaprej določila

izbiro določene ponudbe, da v času od izbire ponudnika do začetka veljavnosti pogodbe ne sme pričenjati dejanj,

ki bi lahko povzročila, da pogodba ne bi začela veljati ali ne bi bila izpolnjena, da v primeru ustavitve postopka nobena stran ne sme pričenjati in izvajati postopkov, ki

bi oteževala razveljavitev ali spremembo odločitve o izbiri izvajalca ali ki bi vplivali na nepristranskost revizijske komisije,

kakršno koli posredovanje ponudnika pri naročniku in vplivanje nanj med postopkom pregledovanja, obrazložitve, ocenjevanja in primerjave ponudb ter pri odločanju glede sklenitve pogodbe lahko ima za posledico zavrnitev ponudbe.

2. Ponudnik nosi vse stroške, povezane s pripravo in predložitvijo ponudbe.

3. Izbrani ponudnik bo pozvan k podpisu pogodbe. Če se ponudnik v petih (5) delovnih dneh ne odzove na poziv, se šteje, da je ponudnik odstopil od ponudbe. Naročnik lahko v tem primeru unovči garancijo za resnost ponudbe, ne glede na razloge za odstop od ponudbe.

4. Pogodba bo začela veljati, ko jo bosta podpisali obe pogodbeni stranki in ko bo izvajalec predložil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Če ponudnik: ob podpisu pogodbe naročniku ne predloži bančne garancije za dobro izvedbo

pogodbenih obveznosti, postane nesolventen, če je v postopku prisilne poravnave, če je kot pravna oseba

sprejel sklep o zapiranju gospodarske družbe (razen prostovoljne likvidacije zaradi združevanja ali prestrukturiranja), če je nad njim predlagan oziroma uveden stečajni postopek,

ne bi začel z izvedbo pogodbeno dogovorjenih del v pogodbenem niti v naknadnem roku, ki mu ga določi naročnik,

lahko naročnik odstopi od pogodbe in unovči garancijo za resnost ponudbe. V tem primeru je ponudnik dolžan plačati tudi vso škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči naročniku.

5. Ob oddaji storitve najugodnejšemu ponudniku si naročnik pridržuje pravico zmanjšati obseg storitve za smiselno celoto v skladu z razpoložljivimi sredstvi, pri čemer izbrani ponudnik nima pravice do nobenih zahtevkov iz naslova neoddanega dela javnega naročila.

Ponudnik tudi ne bo mogel uveljavljati naknadnih podražitev iz naslova nepopolne ali neustrezne razpisne dokumentacije za tiste dele izvedbe javnega naročila, ki v razpisni

19

dokumentaciji niso bili opredeljeni, pa bi jih glede na predmet javnega naročila in na celotno dokumentacijo ponudnik lahko predvidel. Šteje se, da je ponudnik strokovnjak na področju, za katerega oddaja ponudbo.

6. Naročnik si pridržuje pravico, da ne izbere nobene ponudbe oziroma da z nobenim ponudnikom ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. V tem primeru postopa v skladu z 80. členom ZJN-2.

7. V primeru, da ponudnik pri izvedbi javnega naročila nastopa s podizvajalcem in želi slednjega zamenjati, mora pred tem od naročnika pridobiti pisno soglasje o zamenjavi podizvajalca.

Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z novim podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naročnikom, le-temu v petih (5) dneh po spremembi predložiti:

- svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu, če je bil le-ta zamenjan,

- pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in

- soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu.

8. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci: – mora ponudnik pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem,– mora podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika.

Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, je obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila:

- vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel, in vsaka vrsta blaga, ki ga bo dobavil, podizvajalec,- podatki o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in

transakcijski račun), - predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.

Neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z ZJN-2 obvezna.

Ponudnik mora svojemu računu oziroma situaciji obvezno priložiti račune oziroma situacije podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.

Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih (5) dneh od sklenitve te pogodbe. Naročnik mora nemudoma po prejemu kopije pogodbe preveriti, ali ima ponudnikovo pooblastilo in podizvajalčevo soglasje. Če pooblastila ali soglasja nima, mora ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozvati, da mu ta dokument predloži v roku petih (5) dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku ne predloži v tem roku, mora naročnik Državni revizijski komisiji predlagati, da uvede postopek o prekršku.

9. Izbrani ponudnik mora v postopku javnega naročanja ali pri izvajanju javnega naročila posredovati naročniku na njegov poziv podatke o:

- svojih ustanoviteljih, družbenikih, vključno s tihimi družbeniki, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih navedenih oseb;

20

- gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so z njim povezane družbe.

Izbrani ponudnik mora podatke iz prejšnjega odstavka posredovati naročniku v roku osmih (8) dni od prejema poziva.

10. Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje:- razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in- prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,

lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v treh (3) delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. Če ponudnik ne vloži zahteve pravočasno ali če je ta nepopolna ali če niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. Ponudnik ne sme uveljavljati pravice do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja.

Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkov. Naročnik ne sme zavrniti zahteve komisije, pristojne za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, glede izročitve vseh podatkov o postopku oddaje naročila.

Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.

7. Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika oziroma izvajalca javnega naročila v postopku oddaje javnega naročila. V primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so ali nameravajo predložiti skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj.

Zahtevek za revizijo, ki mora vsebovati podatke iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN in biti obrazložen, se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če ZJN-2 in ZRPJN ne določata drugače.

Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset (10) dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.

Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, se lahko vloži najkasneje v desetih (10) dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Zahtevka za revizijo po tem odstavku v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb.

Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku. Naročnik mora kopijo zahtevka za revizijo v treh (3) dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku. S kopijo zahtevka za

21

revizijo vlagatelj obvesti tudi ministrstvo, pristojno za finance. Zahtevek za revizijo se vroči po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom.

Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, nemudoma pozove vlagatelja zahtevka, da zahtevek dopolni. Rok za dopolnitev zahtevka za revizijo je tri (3) dni od dne, ko je vlagatelj prejel zahtevo za dopolnitev. Če vlagatelj v danem roku ne dopolni zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh (3) dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih (8) dneh.

Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

Vlagatelj zahtevka za revizijo mora ob vložitvi zahtevka za revizijo pri ministrstvu za finance (račun št. 01100-1000358802) plačati takso v višini 2500 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 5000 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje in gre za naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem listu Evropske unije, se taksa iz prejšnjega stavka podvoji.

Na plačilnem nalogu je treba vpisati naslednje podatke v predpolje in polje sklicevanja na številko odobritve:

1. model: 112. P1: 161103. P2: 71112904. P3: 00000011 (zadnji dve številki pomenita oznako leta)

22

6 RAZPISNI OBRAZCI

Obrazec št. 1a: podatki o ponudniku v samostojnem nastopu

Naziv

Naslov in sedež

Odgovorna oseba za podpis pogodbe(zakoniti zastopnik ali pooblaščenec)Kontaktna oseba

Telefon

Telefax

E-mail

Transakcijski računi

Matična številka

Davčna številka

Kraj in datum: Žig: Podpis:

___________________________ ________________________

23

Obrazec št. 1b: podatki o ponudnikih v skupnem nastopu

Poslovodeči:

Naziv

Naslov in sedež


Telefon

Telefax

E-mail


Matična številka

Davčna številka

Ostali ponudniki v skupnem nastopu:

Naziv

Naslov in sedež


Telefon

Telefax

E-mail


Matična številka

Davčna številka

Naziv

24

Naslov in sedež


Telefon

Telefax

E-mail


Matična številka

Davčna številka

Naziv

Naslov in sedež

Odgovorna oseba za podpis pogodbe (zakoniti zastopnik ali pooblaščenec)Kontaktna oseba

Telefon

Telefax

E-mail


Matična številka

Davčna številka


___________________________ ________________________

25

Obrazec št. 1c: podatki o podizvajalcih

Pri izvedbi javnega naročila bodo sodelovali naslednji podizvajalci:

Podizvajalec(firma in sedež)

Vrsta del, ki jih bodo izvajali

Vrednost del, ki jih bodo izvajali (v EUR

brez DDV)

Odgovorna oseba podizvajalca


___________________________ ________________________

26

Obrazec št. 1d: podatki o posamičnem podizvajalcu*

Naziv

Naslov in sedež

Zakoniti zastopnik

Kontaktna oseba

Telefon

Telefax

E-mail


Matična številka

Davčna številka

Vrsta del, ki jih prevzema podizvajalec

Vrednost del, ki jih prevzema podizvajalec (v EUR brez DDV)Kraj izvedbe del

Rok izvedbe del

Podizvajalec

____________________________________________________________________________(naziv podizvajalca)

soglašam, da naročnik naše terjatve do izvajalca (ponudnika, pri katerem bomo sodelovali kot podizvajalec), ki bodo izhajale iz opravljenega dela pri izvedbi naročila, plačuje neposredno na naš transakcijski račun, in sicer na podlagi izstavljenih situacij, ki jih bo predhodno potrdil izvajalec in bodo priloga k situacijam, ki jo bo naročniku izstavil izvajalec.


* V primeru več podizvajalcev natisnite ali fotokopirajte ustrezno število obrazcev.

27

Obrazec št. 1e: pooblastilo za neposredno plačevanje podizvajalcem

Ponudnik

____________________________________________________________________________(naziv ponudnika)

pooblaščam naročnika Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Mestni trg 4, 1000 Ljubljana,

da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plača podizvajalcem, ki smo jih kot ponudnik navedli v razpisnem obrazcu št. 1c in zanje priložili podatke na obrazcu št. 1d.

To pooblastilo je kot priloga sestavni del ponudbe, s katero se prijavljamo na razpis »Prenova Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije«.


28

Obrazec št. 2: krovna izjava

Ponudnik / poslovodeči v skupnem nastopu

____________________________________________________________________________(naziv ponudnika / poslovodečega)

izjavljam

da vse kopije dokumentov, ki so priložene ponudbi, ustrezajo originalom;

da vse navedbe, ki so podane v ponudbi, ustrezajo dejanskemu stanju, naročnik pa ima pravico, da jih preveri pri sodelujočih v ponudbi ali pristojnih organih;

da v primeru tega javnega naročila nismo, vključno s podizvajalci oziroma ponudniki v skupnem nastopu, izdelali oziroma sodelovali pri izdelavi razpisne dokumentacije ali njenih delov;

da niso podani zakonski razlogi, iz katerih ne bi mogli oziroma smeli skleniti pogodbe za izvedbo javnega naročila;

da imamo plačane zapadle prispevke za zdravstveno zavarovanje, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in vse ostale prispevke za socialno varnost;

da bodo osebe, ki jih navajamo v ponudbi, tudi izvajali projekt, ki je predmet tega javnega naročila;

da bomo glede na že sklenjene pogodbe v primeru, da bomo izbrani, sposobni kvalitetno izvajati dela razpisanega javnega naročila in da razpolagamo z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi.


29

Obrazec št. 3: ponudba


____________________________________________________________________________(naziv ponudnika / poslovodečega)

1. V skladu z razpisnimi pogoji in razpisno dokumentacijo smo pripravljeni izvesti javno naročilo po naslednji ponudbeni ceni:

CENA BREZ DDV % DDV ZNESEK DDV CENA Z DDV

EUR % EUR EUR

2. Ponudbena cena je fiksna in nespremenljiva.

3. Veljavnost ponudbe: __________________________.

(minimalno 90 dni od dneva odpiranja ponudb)

4. K temu obrazcu je priložen natančen popis cen za posamično informacijsko rešitev.*

5. Idejni koncept rešitve je obvezna priloga k temu obrazcu.


* Posamične informacijske rešitve se delijo na: a) tehnično vzpostavitev informacijskega sistema; b) pripravo procedur

na strani predmetnega informacijskega sistema; c) pripravo procedur na strani zunanjih virov; d) razvoj oziroma

inkorporacijo iskalnika. Cena za vsako od teh posamičnih informacijskih rešitev mora biti še nadalje strukturirana tako,

da je iz popisa cene razvidno, katere korake oziroma računalniške rešitve je ponudnik upošteval pri izračunu te cene. 30

Obrazec št. 4: izjava o osnovni sposobnosti*

Ponudnik / ponudnik v skupnem nastopu / podizvajalec

____________________________________________________________________________(naziv ponudnika /ponudnika v skupnem nastopu / podizvajalca)

izjavljam:

da smo registrirani za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila in da izpolnjujemo vse pogoje za izvedbo javnega naročila;

da nismo bili pravnomočno obsojeni za naslednja kazniva dejanja, navedena v prvem in drugem odstavku 42. člena ZJN-2:- hudodelsko združevanje,- sprejemanje podkupnine pri volitvah (velja za fizične osebe), nedovoljeno sprejemanje

daril, jemanje podkupnine (za fizične osebe), dajanje podkupnine, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje,

- goljufija, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in zatajitev finančnih obveznosti,

- pranje denarja,- goljufije zoper finančne interese Evropske unije v smislu 1. člena Konvencije o zaščiti

finančnih interesov Evropskih skupnosti. da nismo v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave in prisilnega prenehanja in da

z našimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, da nismo opustili poslovne dejavnosti in da nismo v nobenem podobnem položaju ter da zoper nas ni podan predlog za začetek postopka prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije;

da član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik, kot ga določa zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kadar koli v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb ni bil v postopku javnega naročanja družbenik z lastniškim deležem, večjim od 25 odstotkov, ali delničar z lastniškim deležem, večjim od 25 odstotkov, ali član poslovodstva ali nadzornega organa ali zastopnik subjekta, nad katerim je bil začet stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave ali postopek prisilnega prenehanja;

da nismo bili s pravnomočno sodbo v kateri koli državi obsojeni za prestopek v zvezi z našim poklicnim ravnanjem;

da nismo storili velike strokovne napake ali hujše kršitve poklicnih pravil; da na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, nimamo neplačanih, zapadlih obveznosti v

zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer imamo sedež, ali določbami Republike Slovenije;

da na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, nismo izločeni iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami;

da pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z 41. in 49. členom ZJN-2, v tem ali predhodnih postopkih nismo namerno podali zavajajočih razlag oziroma da smo te informacije zagotovili.

Datum: Žig: Podpis:

* Izjavo o osnovni sposobnosti morajo izpolniti vsi udeleženi v ponudbi, tj. ponudnik, morebitni ponudniki v skupnem nastopu in morebitni podizvajalci. V primeru ponudnikov v skupnem nastopu in podizvajalcev natisnite ali fotokopirajte ustrezno število obrazcev.

31

Obrazec št. 5: pooblastilo za pridobitev podatkov*

Ponudnik / ponudnik v skupnem nastopu / podizvajalec

____________________________________________________________________________(naziv ponudnika / ponudnika v skupnem nastopu / podizvajalca)

pooblaščam naročnika Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Mestni trg 4, 1000 Ljubljana,

da za potrebe preverjanja izpolnjevanja pogojev v postopku oddaje javnega naročila »Prenova Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PIS):

▪ pridobi od Ministrstva za pravosodje potrdilo iz kazenske evidence;▪ pridobi od Okrožnega sodišča (stečajne pisarne) potrdilo, da zoper ponudnika /

ponudnika v skupnem nastopu / podizvajalca ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije oziroma da ponudnik / ponudnik v skupnem nastopu / podizvajalec ni v katerem izmed navedenih postopkov;

▪ pridobi od revizorja, ki ga pooblasti, izbere oziroma določi naročnik, potrdilo, da ima ponudnik / ponudnik v skupnem nastopu / podizvajalec poravnane vse obveznosti iz naslova predhodnih javnih naročil na dan oddaje ponudbe in v ta namen temu revizorju dovoljujemo, da vpogleda v naše poslovne knjige in drugo potrebno dokumentacijo;

▪ pridobi od Davčne uprave Republike Slovenije potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih.

Podatki o pravni osebi:Polno ime družbe:Sedež družbe:Številka vpisa v sodni register (št. vložka):Matična številka:Ime in priimek zakonitega zastopnika:EMŠO zakonitega zastopnika: Datum in kraj rojstva zakonitega zastopnika:Naslov stalnega/začasnega bivališča zakonitega zastopnika:Državljanstvo zakonitega zastopnika:


* Pooblastilo morajo predložiti vsi udeleženi v ponudbi, tj. ponudnik, morebitni ponudniki v skupnem nastopu in morebitni podizvajalci. V primeru ponudnikov v skupnem nastopu ali podizvajalcev natisnite ali fotokopirajte ustrezno število obrazcev.

32

Obrazec št. 6a: dokazilo o ekonomski in finančni sposobnosti*

1. Ponudnik / ponudnik v skupnem nastopu s sedežem v Republiki Sloveniji

Ponudnik / ponudnik v skupnem nastopu mora izkazati, da:– nima neporavnanih obveznosti v zadnjih šestih mesecih pred datumom oddaje

ponudbe, – v preteklem letu ni izkazal nekrite izgube iz poslovanja in– v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranih transakcijskih računov.

Dokazila: S.BON-1/P in BON-2 ali S.BON-1/SP

Dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma oddaje ponudb.

2. Ponudnik / ponudniki v skupnem nastopu s sedežem v tujini

Ponudnik / ponudnik v skupnem nastopu, ki ima sedež v tujini, priloži dokazila, iz katerih so razvidni podatki o ekonomsko-poslovni uspešnosti v poslovnih letih 2008 in 2009 in s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnje točke.

Potrdila ne smejo biti starejša od 30 dni od datuma oddaje ponudb.

33

Obrazec št. 6b: izjava o ekonomski in finančni sposobnosti*

Ponudnik / ponudnik v skupnem nastopu

____________________________________________________________________________(naziv ponudnika / ponudnika v skupnem nastopu)

izjavljam, da:

imamo v celoti poravnane vse svoje zapadle obveznosti do vseh podizvajalcev iz predhodnih postopkov javnega naročanja in

imamo v celoti poravnane vse svoje zapadle obveznosti do vseh ponudnikov v skupnem nastopu iz predhodnih postopkov javnega naročanja.


34

Obrazec št. 6c: seznam vsaj treh (3) referenc v zadnjih petih (5) letih


____________________________________________________________________________(naziv ponudnika / poslovodeči v skupnem nastopu)

Naročnik Predmet pogodbe Vrednost del(brez DDV)

Obdobjeizvedbe

Opozorilo:

1. Kot ustrezne reference štejejo:- vsaj en (1) zaključen projekt s področja izdelave spletnih aplikacij (portalov), ki

vključuje razvoj oziroma inkorporacijo zmogljivih in hitrih iskalnikov;- vsaj en (1) zaključen integracijski projekt, kjer se komunikacija med vsaj dvema

integriranima sistemoma zagotavlja preko spletnih storitev;- vsaj en (1) zaključen projekt, pri katerem je ponudnik uporabil tehnologijo in

standarde, ki jih je navedel v idejnem konceptu rešitve za predmetno javno naročilo.

2. Ponudnik / poslovodeči v skupnem nastopu na tem obrazcu navede zgolj seznam vseh referenc za primerljive storitve. Kot primerljiva storitev šteje storitev, ki je primerljiva po vsebini, vrednosti, zahtevnosti in obsegu del.

3. Ponudnik / poslovodeči v skupnem nastopu mora vsako posamično referenco podrobneje opisati (obrazec št. 6d) in za vsako priložiti potrdilo naročnika iz referenčnih javnih naročil (obrazec št. 6e).

4. Upoštevani bodo izključno projekti, ki so bili zaključeni v zadnjih petih (5) letih, šteto od datuma objave oddaje javnega naročila nazaj.


35

Obrazec št. 6d: opis posamične reference*

Opis posamične reference mora vsebovati naslednje informacije:

1. Podatki o naročniku (naziv, naslov)

2. Kontaktni podatki odgovorne osebe pri naročniku, ki lahko potrdi opisano referenco

3. Predmet pogodbe

4. Vrednost pogodbe

5. Kratek opis projekta

6. Opis opravljenega dela z navedbo končnih izdelkov

7. Število sodelujočih na projektu

8. Če je ponudnik pri referenčnem projektu sodeloval skupaj z drugimi partnerji, je treba navesti njegov delež opravljenega dela pri tem projektu.

* Za vsako od treh referenc natisnite ali fotokopirajte svoj obrazec.

36

9. Primerljivost referenčnega projekta s projektom, ki je predmet tega javnega naročila(glede na vsebino, zahtevnost in obseg del)


37

Obrazec št. 6e: potrdilo naročnika*

Naročnik

____________________________________________________________________________(naziv naročnika)

potrjujem, da smo z izvajalcem

____________________________________________________________________________(ime izvajalca)

sklenili pogodbo za izvedbo del za

___________________________________________________________________________(predmet pogodbe)

v skupni vrednosti: ___________________________________________ EUR (brez DDV).

Dela po pogodbi so bila zaključena (datum): ____________________________________.

Izvajalec je dela izvedel pravočasno, kvalitetno in v skladu s pogodbo.

Odgovorna oseba naročnika, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije:

- ime in priimek: ______________________________________

- telefon: ____________________________________________

- faks: ______________________________________________

- email: _____________________________________________

Datum: Žig naročnika: Podpis odgovorne osebe naročnika:

* Veljavno je samo potrdilo z originalnim žigom in podpisom odgovorne osebe naročnika. Naročnik, ki potrdi referenčno potrdilo o izvedbi del, je tretja oseba, kar pomeni, da navedenega potrdila ne more potrditi ponudnik sam sebi oziroma drugemu ponudniku v skupnem nastopu.

38

Obrazec št. 6f: seznam sodelujočih


____________________________________________________________________________(naziv ponudnika / poslovodečega v skupnem nastopu)

izjavljam, da bodo na projektu, ki je predmet tega javnega naročila, sodelovali:

Ime in priimek Vloga na projektu

Predvidena angažiranost na tem projektu (% od polnega delovnega časa)

SKUPAJ sodelujočih: SKUPAJ %:

oziroma …….človek/mesec


39

Obrazec št. 6g: reference sodelujočih*



Ime in priimek sodelujočega:_____________________________________________________

Strokovna izobrazba (stopnja in smer):_____________________________________________

Delovno mesto:_______________________________________________________________

Vrsta zaposlitve:_______________________________________________________________

Čas zaposlitve:________________________________________________________________

TRI (3) REFERENCE V ZADNJIH PETIH (5) LETIH

NaročnikPredmet

pogodbe/izvedena dela

Vrednost del(brez DDV)

Leto izvedbe

Opozorilo:1. Ponudnik / poslovodeči v skupnem nastopu na tem obrazcu navede reference za primerljive storitve sodelujočega na projektu, s poudarkom na opisu njegovega dela na podobnih projektih. Kot primerljiva storitev šteje storitev, ki je primerljiva po vsebini, vrednosti, zahtevnosti in obsegu del. 2. Opis dela na posameznem projektu naj obsega le bistvene navedbe pri razvoju in implementaciji informacijskih sistemov. 3. Upoštevana bodo izključno zaključena dela v zadnjih petih (5) letih, šteto od datuma objave javnega naročila nazaj.


* Obrazec natisnite ali fotokopirajte za ustrezno število sodelujočih.

40

Obrazec št. 7: izjava o tehnični in kadrovski sposobnosti



izjavljam, da:

izpolnjujemo formalne delovne, kadrovske in tehnične pogoje in imamo ustrezna pooblastila, profesionalne in tehnične zmožnosti, finančne vire, opremo in druge pripomočke, sposobnost upravljanja, zanesljivost, izkušnje in ugled ter zaposlene, ki bodo sposobni izvesti dela, ki so potrebna za izvedbo tega javnega naročila;

razpolagamo s potrebnimi avtorskimi, licenčnimi in drugimi pravicami, ki so morebiti potrebne za izvedbo del iz tega javnega naročila;

za odgovornega vodjo del imenujemo:

_____________________________________________________

in ga lahko zamenjamo le s pisnim soglasjem naročnika.


41

Obrazec št. 8: dogovor o oddaji skupne ponudbe oziroma drug pravni akt o skupni izvedbi naročila

Opozorilo:

1. Dogovor o oddaji skupne ponudbe oziroma drug pravni akt o skupni izvedbi naročila je obvezna priloga le v primeru, kadar ponudbo predloži skupina ponudnikov v skupnem nastopu.

2. Iz dogovora ali drugega akta mora biti razvidno:

1. imenovanje poslovodečega ponudnika pri izvedbi javnega naročila,2. pooblastilo poslovodečemu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščeni

osebi za podpis ponudbe in pogodbe,3. izjava ostalih ponudnikov, da je imel poslovodeči ponudnik v obdobju enega leta pred

pričetkom naročila ves čas pravočasno in v celoti poravnane vse svoje zapadle obveznosti do njih,

4. izjava, da so seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo,

5. navedba, da odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno.

3. V primeru sklenitve pogodbe bodo ponudniki navedeni v pogodbi med naročnikom in poslovodečim ponudnikom.

4. Dogovor ali drug akt se kot priloga doda neposredno za tem obrazcem.

42

Obrazec št. 9: izjava o seznanitvi z razpisno dokumentacijo



ob oddaji naše ponudbe z dne _______________________ izjavljam,

da smo seznanjeni z vsebino razpisne dokumentacije ter z vsemi spremembami in dopolnitvami razpisne dokumentacije in z njimi brez kakršnih koli zadržkov soglašamo.


43

Obrazec št. 10: izjava v zvezi s plačilnimi pogoji



izjavljam,

da ponujamo 30-dnevni plačilni rok za plačilo opravljenih storitev, ki začne teči z dnem prevzema in potrditve računa s strani naročnika.


44

Obrazec št. 11: vzorec pogodbe

Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Mestni trg 4, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa direktorica Ksenija Mihovar Globokar (v nadaljnjem besedilu: naročnik),

in

____________________________________________________(naziv in naslov izvajalca)ki ga zastopa _________________________________________matična številka _______________________________________davčna številka ________________________________________(v nadaljnjem besedilu: izvajalec)

skleneta naslednjo

P O G O D B O š t . … … … … . .O P R E N O V I P R A V N O - I N F O R M A C I J S K E G A S I S T E M A R E P U B L I K E

S L O V E N I J E ( P I S )

1. člen(uvodne določbe)

Pogodbeni stranki uvodoma ugotavljata: da se je Vlada Republike Slovenije na svoji 126. redni seji dne 24. 3. 2011 seznanila z

analizo stanja in nadaljnjimi aktivnostmi na področju Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PIS) ter državnim organom naložila, da v skladu z dinamiko, ki jo določi Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, na svoji strani storijo vse potrebno, da se zagotovijo pogoji za povezavo njihovih registrov in baz v PIS. Prav tako je tudi drugim subjektom predlagala, naj ob sodelovanju s Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo pristopijo k povezovanju njihovih registrov in baz v PIS. Vlada Republike Slovenije je tudi določila, da se prenovljeni PIS umesti v tehnološko okolje centralne strežniške infrastrukture Ministrstva za javno upravo.

da je bil izvajalec izbran v postopku oddaje javnega naročila št. …., ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne …… s številko objave ….. in v Uradnem listu Evropske unije z dne ….. pod številko ……

2. člen(predmet pogodbe)

Predmet te pogodbe je prenova Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PIS), ki obsega:

1. tehnično vzpostavitev informacijskega sistema (spletnega aplikacije oziroma portala), ki prikazuje podatke in vsebino, katerih vir so različne podatkovne in dokumentne baze in registri, vključno z vsemi predvidenimi funkcionalnostmi;


45



Posamezne rešitve iz prejšnjega odstavka morajo biti izdelane tako, da so v celoti skladne z opredelitvami in tehničnimi specifikacijami v razpisni dokumentaciji.

Razpisna dokumentacija in ponudba izvajalca št. ______ sta sestavni del te pogodbe, zato mora izvajalec izvesti tudi vse obveznosti, ki niso izrecno navedene v tej pogodbi, izhajajo pa iz razpisne dokumentacije oziroma ponudbe izvajalca, in sicer v okviru ponujene cene po tej pogodbi oziroma ponudbi.

3. člen(pogodbena vrednost)

Pogodbena vrednost te pogodbe je določena s ponudbo izvajalca in znaša …………………….. EUR (brez DDV). Natančen popis cen za posamično informacijsko rešitev, ki je priložen k ponudbi izvajalca, je sestavni del te pogodbe.

Pogodbeni stranki se sporazumeta, da je cena po tej pogodbi nespremenljiva, ne glede na spremembe drugih kalkulativnih elementov cen. Izvajalec ni upravičen do nobenih dodatnih plačil. Cena zajema vsakršno delo, ki ga ima izvajalec v okviru izvajanja te pogodbe, ne glede na količino opravljenih ur pri izvajalcu oziroma kakršnih koli stroškov zaradi same izvedbe. Cena pomeni tudi ustrezno plačilo za prenos avtorskih pravic na naročnika, kot je opredeljeno po tej pogodbi.

4. člen(obveznosti izvajalca)

Izvajalec se zaveže, da bo po tej pogodbi določene storitve, ki so natančno opredeljene v razpisni dokumentaciji, opravil strokovno in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, po vseh sodobnih izsledkih znanosti in stroke, vestno in kvalitetno, v skladu z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi in uzancami, ob sodelovanju z naročnikom in ob upoštevanju njunih ekonomskih in tehničnih pogojev.

Izvajalec se zaveže, da bo:– svoje pogodbene obveznosti izvajal v dogovorjenih rokih;– pri izvajanju pogodbenih obveznosti uporabljal najbolj ustrezne informacijske

tehnologije in metode glede na opremljenost naročnika in skrbnikov baz in registrov, ki se povezujejo v PIS;

– tesno sodeloval z naročnikom in člani uredniškega odbora PIS oziroma z njihove strani pooblaščenimi osebami, vključno s sestanki na lokacijah naročnika in skrbnikov baz in registrov, ki se vključujejo v PIS;

– naročniku tolmačil vse nejasnosti glede izvedbe del,– pri izvedbi pogodbenih storitev upošteval navodila naročnika glede posameznih

vprašanj, sklepe uredniškega odbora PIS in operativne dogovore med naročnikom in skrbniki baz in registrov, ki se vključujejo v PIS;

– da bo naročnika pisno nemudoma obvestil o vsem, kar bi lahko vplivalo na izvršitev prevzetih obveznosti;

– pred začetkom izdelave posamezne nove rešitve predal naročniku v potrditev podroben algoritem rešitve in vse ekranske poglede, vnosne maske in morebitne izpise iz programa;

– v roku, ki ne bo krajši od petih (5) delovnih dni, na zahtevo skrbnika pogodbe na strani naročnika naročniku poročal o poteku del v obliki zbirnih poročil (specifikacija opravljenega dela);

46

– zagotovil, da bodo mediji, na katerih bo naročniku v roku 30 dni od podpisa zapisnika o njegovi namestitvi oziroma prevzemu aplikacije izročil razvojno kodo, brez napak v materialu oziroma v izdelavi, pod pogojem, da se uporabljajo v normalnih pogojih. V primeru, da se v okviru navedenega roka ugotovi, da imajo mediji, na katerem se nahaja programska oprema, napako, jih bo izvajalec brezplačno zamenjal, če mu jih naročnik v okviru navedenega roka vrne.

– naročniku v vsakem trenutku omogočil vpogled v dokumentacijo, ki jo uporablja kot standard pri svojem poslovanju in je vezana na predmet pogodbenega razmerja;

– zagotovil redno in ažurno dokumentiranje na nivoju kode. Dokumentirana mora biti vsaka procedura, funkcija.

5. člen(obveznosti naročnika)

Naročnik se zaveže, da bo: – izpolnjeval vse predvidene obveznosti v rokih in na predviden način;– izvajalcu omogočil dostop do SVN repozitorija ter do naslovov testnih in produkcijskih

spletišč. Glede morebitnih ostalih dostopov do točk, potrebnih za izvedbo nalog pogodbe, se glede na potrebe dogovorijo naročnik, izvajalec in upravljavec infrastrukture;

– nudil izvajalcu vsa pojasnila, ki jih potrebuje za pravočasno, kakovostno in pravilno izvedbo storitev;

– skrbel za nemoteno in ažurno komunikacijo med naročnikom, izvajalcem in skrbniki baz in registrov, ki se vključujejo v PIS;

– sproti obveščal izvajalca o operativnih dogovorih s posameznimi skrbniki baz in registrov, ki se vključujejo v PIS, in o sklepih uredniškega odbora PIS, kadar ti dogovori oziroma sklepi vplivajo ali bi lahko vplivali na izvedbo pogodbenih storitev;

– plačal pogodbeno storitev v dogovorjenem roku.

6. člen(lokacija izvedbe)

Izvajalec in naročnik soglašata, da se vse informacijske rešitve, ki so sestavni del prenove PIS, razvijajo, dodelujejo, spreminjajo in testirajo v prostorih naročnika.

Izvajalec sme posamične rešitve razvijati, dodelovati, spreminjati in testirati tudi v lastnih prostorih, vendar le ob predhodnem pisnem soglasju naročnika in zlasti kadar naročnik brez dodatnih sredstev ne more vzpostaviti ustreznih infrastrukturnih pogojev.

Izvajalec mora pisni predlog o spremembi lokacije obrazložiti.

Stroške postavitve delovnih postaj in ostale razvojne infrastrukture, ki so potrebne za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena, krije izvajalec.

7. člen(način izvedbe)

Če naročnik naroči izvajalcu storitev, s katero bi bili kršeni predpisi ali povzročena nesorazmerna škoda naročniku ali tretji osebi, lahko izvajalec takšno naročilo odkloni, ne da bi kršil pogodbo, vendar mora razloge za odklonitev utemeljiti. Če naročilo ne omogoča strokovno optimalne izvedbe storitve ali pa zahteva rešitve, ki niso v skladu s pravili stroke, mora izvajalec naročnika na to dejstvo opozoriti in mu svetovati primernejšo izvedbo, vendar mora nalogo izpolniti, kot mu je bilo naročeno, če naročnik pri tem vztraja.

Neutemeljena zavrnitev naročila ali odstopanje od naročenega načina izvedbe pomeni kršitev pogodbene obveznosti, zaradi katere lahko naročnik odstopi od pogodbe, uveljavi zavarovanja za izvedbo pogodbenih obveznosti, v primeru škode pa zahteva odškodnino.

V primeru zamude, ki nastane po izključni krivdi izvajalca, je dolžan ta plačati pogodbeno kazen, kot je določeno v 12. členu te pogodbe.

47

8. člen(izdelki)

Kot rezultati posameznih informacijskih rešitev iz prvega odstavka 2. člena te pogodbe štejejo naslednji izdelki:

– izdelava projekta za izvedbo (PZI);– vzpostavitev informacijskega sistema z integracijo vira Register predpisov Slovenije;– integracija baz sodne prakse, katerih skrbnik je Vrhovno sodišče Republike Slovenije;– integracija registra mednarodnih nepogodbenih in pogodbenih aktov, katerega skrbnik

je Ministrstvo za zunanje zadeve;– integracija baz zakonodajnega postopka, katerih skrbnik je Državni zbor Republike

Slovenije;– integracija informacijskega sistema vlade, katerega skrbnik je Generalni sekretariat

Vlade Republike Slovenije;– integracija informacijskega sistema podpore pripravi predpisov (IPP), katerega skrbnik

je Ministrstvo za javno upravo;– integracija registra predpisov lokalnih skupnosti, katerega skrbnik je Javno podjetje

Uradni list Republike Slovenije;– integracija baze odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, katere skrbnik je

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije;– vzpostavitev in integracija dokumentne baze prevodov predpisov;– vzpostavitev in integracija dokumentne baze neuradnih prečiščenih besedil;– vzpostavitev in integracija iskalnika.

Izdelkom pripadajoča dokumentacija (tehnična, uporabniška, namestitveno/konfiguracijska, umestitev kode v SVN itd.) se smatra kot del izdelka.

9. člen(predaja in prevzem)

O opravljenih storitvah in predaji izdelkov, izdelanih v skladu z razpisno dokumentacijo, se naredi zapisnik o predaji, ki ga podpišeta obe pogodbeni stranki.

Izvajalec se zaveže, da bo ob predaji na lokaciji naročnika predal naročniku vso dokumentacijo o storitvah in izdelkih, vključno z dokončno dokumentacijo o nastavitvah za programske produkte. Vsaka nadgradnja mora imeti za posledico nadgradnjo uporabniških priročnikov v elektronski obliki (prečiščeno besedilo).

Izvajalec je dolžan naročniku ob predaji predložiti celotno dokumentacijo v zvezi s posamezno rešitvijo, vključno z izvorno kodo na USB pomnilniškem mediju, vse skupaj v dveh izvodih. Del dokumentacije je tudi dokumentacija o testiranju.

Naročnik po predaji preveri oziroma testira kakovost in delovanje izdelka. Naročnik v ta namen skliče sejo uredniškega odbora, ki poda končno mnenje o predanem izdelku.

Rezultati preverjanj oziroma testiranj iz prejšnjega odstavka morajo biti dokumentirani in so tudi pogoj za realizacijo plačila izvajalcu. Naročnik o rezultatih pisno obvesti izvajalca.

Po uspešnem preverjanju oziroma testiranju naročnik prevzame izdelek, o čemer se sestavi zapisnik o prevzemu. Zapisnik o prevzemu podpišeta obe pogodbeni stranki. Podpisan zapisnik o prevzemu je pogoj za realizacijo plačila izvajalcu.

48

10. člen (jamstva in garancijske obveznosti)

Izvajalec jamči, da bodo storitve in izdelki izvedeni kakovostno, v skladu z veljavnimi predpisi in standardi ter v skladu s specificiranimi zahtevami naročnika.

Izvajalec jamči le za izvajanje tistih funkcij, ki so določene v razpisni dokumentaciji.

Izvajalec ne prevzema jamstva za zadovoljitev posebnih naročnikovih potreb, ki niso izrecno določene v razpisni dokumentaciji, in ne jamči, da bodo vse funkcije zadovoljile specifične potrebe naročnika ali da bo delovanje absolutno nezmotljivo oziroma brez napak.

Če se ugotovi, da od naročnika javljena napaka dejansko ni napaka izvajalca, naročnik krije neposredne stroške, ki jih ima izvajalec zaradi odziva na napako.

Izvajalec ne odgovarja za neposredno, posredno, slučajno ali posledično škodo, ki bi izvirala iz uporabe ali nezmožnosti uporabe izdelka.

Garancijski rok, v katerem je izvajalec dolžan odpraviti napake, znaša dve (2) leti od dneva prehoda v produkcijo.

Napake, ki izvirajo iz napak ali pomanjkljivosti v strojni opremi, iz nepravilne uporabe programov s strani naročnika, višje sile ali drugih razlogov, na katere izvajalec nima vpliva, ne spadajo v okviru garancijske obveznosti izvajalca.

11. člen (odprava napak)

Izvajalec se zavezuje, da bo po prevzemu odpravil vse morebitne napake, če pa to ni možno, bo izdelal funkcionalno nadomestno rešitev. V tem okviru naročnik ne more brezplačno zahtevati dodatnih sprememb.

Naročnik je dolžan vse napake, ki jih bo odkril sam ali za katere bo izvedel od končnega uporabnika, nemudoma pisno sporočiti izvajalcu.

Izvajalec se zavezuje, da bo z namenom odprave napake ali izvedbe funkcionalne nadomestne rešitve zagotovil razpoložljivost svojih kadrov vsak delovni dan naročnika.

Za predajo oziroma prevzem izdelka brez napak oziroma funkcionalne nadomestne rešitve se smiselno uporabljajo določbe 9. člena te pogodbe.

Po dveh letih od prevzema pogodbenega izdelka se naročnik ne more več sklicevati na odkrite napake.

12. člen(višja sila)

Pod višjo silo se razumejo vsi nepredvideni in nepričakovani dogodki, ki nastopijo neodvisno od volje pogodbenih strank in ki jih pogodbeni stranki nista mogli predvideti ob sklepanju pogodbe ter kakor koli vplivajo na izvedbo pogodbenih obveznosti.

Izvajalec je dolžan pisno obvestiti naročnika o nastanku višje sile v dveh delovnih (2) dneh po njenem nastanku.

Nobena od pogodbenih strank ni odgovorna za neizpolnitev katere koli izmed svojih obveznosti iz razlogov, ki so izven njenega nadzora.

49

13. člen(pogodbena kazen)

Če izvajalec po svoji krivdi v dogovorjenem roku ne izvrši katere od pogodbenih obveznosti, mora plačati naročniku pogodbeno kazen v višini 0,5 % od vrednosti storitve, s katero zamuja, in sicer za vsak dan zamude.

Naročnik ima pravico zahtevati pogodbeno kazen ne glede na nastanek škode zaradi zamude z izvršitvijo del po tej pogodbi. Povračilo tako nastale škode bo naročnik uveljavljal po splošnih načelih odškodninske odgovornosti in neodvisno od uveljavljanja pogodbene kazni.

Ne glede na prvi odstavek tega člena ima naročnik zaradi zamude izvajalca kot tudi iz vseh drugih razlogov na strani izvajalca pravico odstopiti od pogodbe in terjati poplačilo celotne škode, ki nastane kot posledica zamud, napak ali drugih nepravilnosti s strani izvajalca ali njegovih podizvajalcev.

Če dejansko nastala škoda presega znesek pogodbene kazni, ki jo je zaradi zamude dolžan plačati izvajalec, je izvajalec dolžan naročniku povrniti razliko med pogodbeno kaznijo in dejansko nastalo škodo.

14. člen(garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti)

Izvajalec mora najkasneje v desetih (10) dneh od sklenitve pogodbe kot pogoj za veljavnost te pogodbe naročniku izročiti garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 20 % vrednosti te pogodbe in z veljavnostjo najmanj en (1) dan po prenehanju veljavnosti te pogodbe.

Garancijo iz prejšnjega odstavka lahko naročnik v svojem imenu unovči pod naslednjimi pogoji:– če se bo izkazalo, da izvajalec del ne opravlja v skladu s pogodbo in zahtevami

razpisne dokumentacije;– če bo naročnik odstopil od pogodbe zaradi kršitev na strani izvajalca ali zaradi zamude;– če bo izvajalec kršil zaupnost podatkov.

Predložitev garancije je pogoj za veljavnost pogodbe.

Tovrstno zavarovanje z garancijo se lahko letno obnavlja, če se pred iztekom obstoječe garancije predloži nova garancija. Izvajalec mora najmanj deset (10) dni pred potekom obstoječe garancije predložiti novo garancijo v enakem znesku. Če izvajalec v zahtevanem roku ne predloži nove garancije, lahko naročnik unovči obstoječo garancijo.

15. člen(avtorska pravica)

Če izvajalec ob izvajanju te pogodbe ustvari avtorsko delo, se vse materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja v skladu s 112. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08) v celoti, izključno in za ves čas njihovega trajanja ter teritorialno neomejeno prenesejo na naročnika.

Izvajalec zagotavlja, da bo v trenutku prenosa pravic iz prejšnjega odstavka naročnik imetnik teh pravic.

Po izteku garancijskega roka je izvajalec dolžan predati naročniku vse nosilce, na katerih se nahajajo kakršni koli podatki informacijske rešitve, oziroma uničiti tiste nosilce, na katerih se

50

nahajajo kakršni koli podatki informacijske rešitve, pa jih brez svoje krivde ne more izročiti naročniku. Izvajalec podatkov, ki jih je pridobil v času razvijanja in implementiranja informacijske rešitve, ki je predmet te pogodbe, ne sme uporabljati za nobene druge namene kot izključno za izvrševanje te pogodbe.

Naročnik se zavezuje, da bo prevzeto informacijsko rešitev uporabljal v skladu z namenom, za katerega je bila razvita.

16. člen(varovanje podatkov)

Pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta skrbno varovali vse osebne podatke, poslovne skrivnosti in tajne podatke, ki jih pridobita ob izvajanju ali v zvezi s sklepanjem ali izvrševanjem te pogodbe, dokler ti podatki ne postanejo javno znani na drug način in ne kot posledica kršitve pogodbene stranke, ki je te podatke prejela od druge stranke, od njenih zaposlenih ali od njenih predstavnikov. Navedeni podatki se lahko sporočajo tretjim osebam samo, če tako določajo prisilni predpisi, če je to izrecno dovoljeno s to pogodbo ali če poda druga pogodbena stranka predhodno pisno soglasje.

Pogodbeni stranki sta seznanjeni z dejstvom, je uporaba podatkov iz prejšnjega člena zakonsko regulirana in bi njihova zloraba ali malomarno ravnanje z njimi lahko povzročilo veliko materialno in moralno škodo pogodbenima strankama.

Nobena od pogodbenih strank ne sme podatkov iz prvega odstavka tega člena razkriti nobeni tretji osebi, razen svojim zaposlenim, podizvajalcem in zastopnikom, ki morajo biti seznanjeni z njimi. Vendar pa morata obe pogodbeni stranki zagotoviti, da se vse osebe, ki so jim bili ti podatki posredovani, v celoti ali delno zavežejo, da jih bodo skrbno varovale. Vsaka od pogodbenih strank mora nemudoma obvestiti drugo pogodbeno stranko, če izve za kršitev te obveznosti s strani katere koli takšne osebe, ter mora drugi pogodbeni stranki nuditi vso razumno pomoč v zvezi s sodnimi postopki, ki jih bo katera koli druga stranka uvedla proti takšni osebi.

Določbe tega člena še zlasti veljajo za podatke, ki se nanašajo na varnost in integriteto informacijskega sistema, v katerem deluje PIS. Izvajalec se zavezuje, da bo poleg varnostnih zahtev, določenih v tej pogodbi in razpisni dokumentaciji, upošteval tudi vse interne varnostne zahteve naročnika in skrbnikov v PIS vključenih baz in registrov, ki mu jih posredujeta po sklenitvi te pogodbe. Prav tako bo upošteval vse varnostne zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi, ne glede na to, ali se razpisna dokumentacija in ta pogodba izrecno sklicujeta nanje ali ne.

17. člen(podizvajalci)

Neposredna plačila podizvajalcem so obvezna na podlagi 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/06, 16/08, 19/10 in 18/11; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2).

Izvajalec pooblašča naročnika za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcu/podizvajalcem v skladu z določili ZJN-2.

Izvajalec se zavezuje, da bo svojemu računu obvezno priložil originale računa/računov svojih podizvajalcev, ki jih bo predhodno potrdil.

Izvajalec bo v skladu s ponudbo pogodbena dela izvedel v sodelovanju z naslednjimi podizvajalci:[vpišejo se podatki o vseh podizvajalcih: naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka, transakcijski računi, vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec, predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del. Navedeni podatki so bistvena sestavina pogodbe].

51

18. člen(plačilo)

Izvajalec bo izstavil naročniku račun po tej pogodbi v osmih (8) dneh po prevzemu posamičnega izdelka iz 8. člena te pogodbe.

Izdelek šteje za prevzetega, ko prevzemni zapisnik podpišeta obe pogodbeni stranki.

Izvajalec se mora pri izstavitvi računa sklicevati na številko pogodbe, na podlagi katere se izstavlja, in upoštevati pogodbeno vrednost.

Naročnik bo storitve, ki so predmet te pogodbe, plačal iz namenskih sredstev, zagotovljenih na proračunski postavki 9510 – Razvoj in vzdrževanje RPS in PIS.

Rok plačila je trideseti (30.) dan po prejemu pravilno izstavljenega računa s strani izvajalca.

Plačilo se izvede sicer na transakcijski račun izvajalca, št. …………………………………, odprt pri …………………………………...

Če naročnik računa iz upravičenega razloga ne zavrne v roku osmih (8) dni po prejemu pravilno izstavljenega računa, je dolžan plačati račun za prevzeti izdelek v roku iz četrtega odstavka tega člena. Če naročnik v navedenem roku račun zavrne samo delno, mora nesporni del računa plačati v roku iz četrtega odstavka tega člena.

19. člen(skrbnika pogodbe)

Skrbnik pogodbe na strani naročnika je Mateja Tamara Fajs.

Skrbnik na strani izvajalca je pooblaščen, da zastopa naročnika v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na dela po tej pogodbi. Vse zahteve, ki jih mora naročnik v skladu s to pogodbo podati pisno, so veljavne, če jih poda njegov zakoniti zastopnik ali oseba iz prejšnjega odstavka.

Skrbnik pogodbe na strani izvajalca je …............................................

Skrbnik na strani izvajalca je pooblaščen, da zastopa izvajalca in podizvajalce v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na dela po tej pogodbi. Vse zahteve, ki jih mora izvajalec v skladu s to pogodbo podati pisno, so veljavne, če jih poda njegov zakoniti zastopnik ali oseba iz prejšnjega odstavka.

20. člen(trajanje pogodbe)

Ta pogodba je sklenjena za obdobje do izvršitve vseh pogodbenih obveznosti, vendar najpozneje do 31. decembra 2012.

21. člen(začetek veljavnosti)

Ta pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank, pod odložnim pogojem, da izvajalec najpozneje v desetih (10) dneh po podpisu pogodbe naročniku predloži garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 20 % pogodbene vrednosti.

22. člen(reševanje sporov)

52

Pogodbeni stranki si bosta prizadevali morebitne spore iz te pogodbe rešiti sporazumno, v nasprotnem primeru pa je pristojno sodišče v Ljubljani. Za presojanje razmerij med pogodbenima strankama se uporablja pravo Republike Slovenije.

23. člen(izvodi pogodbe)

Pogodba je sestavljena v štirih (4) enakih izvodih, od katerih prejme vsaka pogodbena stranka po dva izvoda.

Datum: Datum:

Izvajalec: Naročnik:

Služba Vlade RS za zakonodajo

Ksenija Mihovar Globokardirektor direktorica

53

Obrazec št. 12: vzorec garancije za resnost ponudbe

Naziv banke (zavarovalnice): ____________________________________________________

Kraj in datum: ________________________________________________________________

Upravičenec: _________________________________________________________________

Garancija št. _________________________________________________________________

V skladu z javnim naročilom, objavljenim na portalu javnih naročil, štev. ob. _______ z dne ___________, za izvedbo naročila ________________________________________________

za potrebe naročnika, tj. Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, je ponudnik _______________________________________________ (naziv ponudnika) za resnost svoje ponudbe v postopku oddaje javnega naročila dolžan priskrbeti naročniku bančno garancijo v višini 10% bruto pogodbene vrednosti.

Banka (zavarovalnica) se zavezuje, da bo plačala naročniku navedeni znesek v naslednjih primerih:a) če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti, navedene v ponudbi;b) če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove

ponudbe:- ne izpolni ali zavrne sklenitev pogodbe v skladu z določbami navodil ponudnikom,- ali ne predloži ali zavrne predložitev garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti

v skladu z določbami navodil ponudnikom.

Banka (zavarovalnica) se zavezuje, da bo v 15 dneh po prejemu naročnikovega prvega pisnega zahtevka plačala naročniku zgoraj navedeni znesek brez kakršnega koli dodatnega utemeljevanja, če v svojem zahtevku navede, da mu zahtevani znesek pripada zaradi izpolnitve enega ali obeh zgoraj navedenih primerov, in navede, za kateri primer ali primera gre.

Zahtevek za unovčenje garancije mora biti predložen banki (zavarovalnici) in mora vsebovati: 1. originalen dopis naročnika za unovčenje garancije v skladu s prejšnjim odstavkom,2. predloženo izjavo Uprave Republike Slovenije za javna naročila, da so zahtevek za

unovčenje podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje,3. original garancije št. _____/______.

Ta garancija se znižuje za vsak po tej garanciji unovčeni znesek.

Ta garancija velja vse dotlej, dokler ne bo izbran ponudnik po zgoraj navedenem javnem naročilu. V primeru, da je ponudba v celoti ali delno sprejeta, pa velja, dokler izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom in mu ne izroči garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vendar najpozneje do izteka roka veljavnosti ponudbe.

Če od naročnika ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do ______________________, ta garancija preneha veljati ne glede na to, ali nam je vrnjena.

Ta garancija ni prenosljiva.

Morebitne spore med upravičencem in banko (zavarovalnico) rešuje stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

54

Žig banke (zavarovalnice): Podpis odgovorne osebe:

55

Obrazec št. 13a: izjava o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti*

Na podlagi vloge ponudnika (v nadaljnjem besedilu: naročnik garancije), s katero nas je seznanil o nameravani prijavi na javni razpis »Prenova Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PIS)«, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil št. _______________ dne ______________, s ponudbeno vrednostjo _______________________ EUR,

izjavljamo,

da bo naročnik garancije v naši banki (zavarovalnici) brez zadržkov dobil brezpogojno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki se bo glasila na prvi pisni poziv, in sicer v višini 20 % bruto pogodbene vrednosti, in jo bo predložil ob sklenitvi pogodbe.


* Ponudnik / poslovodeči v skupnem nastopu priloži originalno izjavo banke, ki mora biti izdana v skladu s tem obrazcem. Ponudnik / poslovodeči v skupnem nastopu lahko tudi izpolni ta obrazec, ki ga podpiše odgovorna oseba banke (zavarovalnice) in ga žigosa.

56

Obrazec št. 13b: vzorec garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti

Naziv banke (zavarovalnice): ____________________________________________________

Kraj in datum: ________________________________________________________________

Upravičenec: _________________________________________________________________

Garancija št.: _________________________________________________________________

V skladu s pogodbo o prenovi Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PIS) z dne ______________, sklenjene med naročnikom Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Mestni trg 4, 1000 Ljubljana, in izvajalcem __________________________________________ (naziv izvajalca) za izvedbo prenove PIS, je izvajalec dolžan izvesti vsa pogodbena dela v obsegu in pod pogoji iz zgoraj navedene pogodbe, v skupni vrednosti __________________ EUR, najpozneje do ___________________________ (datum), v količini in kvaliteti, ki sta opredeljeni v navedeni pogodbi.

Na zahtevo izvajalca se s to garancijo nepreklicno in brezpogojno obvezujemo, da bomo v 15 dneh po prejemu vašega prvega pisnega zahtevka plačali 20 % celotne bruto pogodbene vrednosti oziroma ___________________ EUR, če izvajalec svoje pogodbene obveznosti ne bo izpolnil v dogovorjeni kakovosti, količini in rokih, opredeljenih v zgoraj navedeni pogodbi.

Naša obveza velja tudi v primeru delne izpolnitve pogodbene obveznosti, če opravljena storitev tudi delno ne zadostuje pogodbenim zahtevam.

Zahtevek za unovčenje garancije mora biti predložen banki (zavarovalnici) in mora vsebovati:1. originalni dopis za unovčenje garancije in2. predloženo izjavo Uprave Republike Slovenije za javna plačila, da so zahtevek za

unovčenje podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, in3. original garancije št. ________/__________

Ta garancija se znižuje za vsak po tej garanciji unovčeni znesek.

Ta garancija velja najpozneje do ________________________. Po preteku navedenega roka garancija ne velja več in naša obveznost avtomatično ugasne, ne glede na to, ali je garancija vrnjena.

Če se bo naročnik kadar koli v času veljavnosti te garancije strinjal, da se izvajalcu podaljša pogodbeni rok, ali v primeru, da izvajalec ni uspel izpolniti pogodbenih obveznosti, se lahko naročnik garancije oziroma izvajalec in banka (zavarovalnica) sporazumno dogovorita za podaljšanje garancije.

Ta garancija ni prenosljiva.

Morebitne spore med upravičencem in banko (zavarovalnico) rešuje stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.


57

Obrazec št. 14: terminski in finančni načrt izvedbe

Opozorilo:

1. Ponudnik / poslovodeči v skupnem nastopu mora pripraviti terminski in finančni načrt izvedbe del, prikazan v delovnih dnevih do dokončanja vseh pogodbenih del.

2. Dela se začnejo opravljati nemudoma po dnevu začetka veljavnosti pogodbe.

3. Skrajni rok za izvedbo vseh pogodbenih del je 1. 12. 2012.

4. Terminski in finančni plan sta sestavna dela razpisne dokumentacije.

5. Ponudnik / poslovodeči v skupnem nastopu priloži žigosan in podpisan terminski in finančni plan izvedbe neposredno za tem obrazcem.

58

Obrazec št. 15: obrazec za prijavo

PONUDNIK:

Ponudbo prevzel: (vpiše glavna pisarna)

Datum in čas prejema ovojnice:(vpiše glavna pisarna)

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJEPONUDBA – NE ODPIRAJ! SLUŽBA ZA ZAKONODAJO

»PRENOVA PIS« MESTNI TRG 4

SI-1000 LJUBLJANA

59

II. DEL: VSEBISKA IN TEHNOLOŠKA IZHODIŠČA PRENOVE PIS

1 Uvod

Akcijski načrt »Prenova Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PIS)« (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt) vsebuje informacije o funkcionalnostih in podatkih, ki naj bodo uporabniku na voljo na prenovljeni spletni strani PIS, ter o načinu oziroma postopkih medsebojnega povezovanja baz. Oblikovno-grafične rešitve in sama postavitev strani je v okviru tega akcijskega načrta sekundarnega pomena, saj je treba pri urejanju spletnega mesta upoštevati določbe Uredbe o celostni grafični podobi Vlade Republike Slovenije in drugih organov državne uprave (Uradni list RS, št. 58/10).

2 Vsebinska izhodišča

2.1 Osnovna stran

Osnovna stran spletišča naj bo v primeru informacijskega sistema PIS hkrati tudi uporabniški vmesnik, ki je zelo pomemben za čim širšo in uspešno uporabo PIS. Na osnovni strani naj bo razvidno, katere informacije PIS ponuja, hkrati pa naj bo že omogočen dostop do teh informacij bodisi preko iskalnika bodisi preko neposrednega dostopa do zbirk.

Osnovno pravilo pri izdelavi spletišč je, da morajo biti ta enostavna, uporabniško prijazna in odzivna. Osnovna stran naj bo torej jasna in pregledna, brez nepotrebnih podatkov in povezav, saj ne sme bi prenatrpana z informacijami. Pri izdelavi spletišča je zaželeno, da se upoštevajo primeri najboljših praks in priporočil spletnih standardov (W3C)1.

Glede na namembnost PIS, tj. nagovarjati tako prava nevešče uporabnike kot tudi pritegniti strokovno javnost, in glede na obseg informacij, ki naj bi jih ponujal, je pomen enostavnosti in preglednosti še toliko večji. Struktura spletišča naj bo zato zasnovana z vidika končnega uporabnika. Informacije naj bodo na voljo strukturirano, npr. podatki o predpisih in njihova besedila naj bodo zajeta v večjo strukturno enoto, kakršna je npr. Pravni red Republike Slovenije. Z uporabo različnih ravni prikaza naj se omogoči grupiranje podatkov in s tem vodenje uporabnika od osnovnih do bolj kompleksnih podatkov.

Osnovna stran spletišča mora vsebovati osnovne podatke v skladu s standardi za izdelavo spletišč (poimenovanje spletišča, kontaktni podatki, navigacija, ipd.).

Glavne skupine oziroma glavni strukturni deli spletne strani se zapišejo vodoravno na vrhu strani, uporabniku pa naj bo vedno jasno prikazano, v katerem strukturnem delu se nahaja. Pri izbiri enega izmed strukturnih delov, naj se podenote teh strukturnih delov izpišejo pod glavno pasico, morebitna nadaljnja delitev teh podenot pa kot »drop down« meni (na podoben način je postavljena spletna stran vlade, dostopna na naslovu www.vlada.si).

Med največje strukturne dele se uvrstijo vsaj naslednji (v enotni vodoravni navigaciji prvega nivoja z maksimalno sedmimi krovnimi poglavji):

1. Pravni red Republike Slovenije

1 Inštitut World Wide Web Consortium (http://www.w3.org/). 60

http://www.vlada.si/

http://www.w3.org/

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201058&stevilka=3238

2. Sodna praksa Republike Slovenije3. Pravni red Evropske unije4. Evropska sodna praksa5. Aktualno6. Hitre povezave7. O PIS

Na osnovni spletni strani naj bo dostopen tudi iskalnik.

Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije

Pravni red RS

Sodna praksa RS

Pravni red EU

Evropska sodna praksa

Aktualno Hitre povezave

O PIS

Iskalnik

Osnovne informacije o spletišču

2.1.1 Pravni red Republike Slovenije

Iz zgornje vrstice spletne strani naj bo uporabniku takoj razvidno, v katerem delu se nahaja.

Pravni red RS

Sodna praksa RS

Pravni red EU



O PIS

Državni nivo Nivo lokalnih skupnostiAbecedno kazalo

Tematsko kazalo

Kazalo po organih

EUROVOC deskriptorji

Predpisi lokalnih skupnosti

Abecedni seznamSeznam po področjihVsebinske oznake RS

Temeljni akti RS Osamosvojitev RS

Iskalnik

V okviru »pravnega reda RS« naj se ločita državni in lokalni nivo.

V okviru državnega nivoja naj bodo dostopni:- ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe,- zakoni Republike Slovenije z navezavami na sekundarno zakonodajo Evropske unije,- podzakonski predpisi in drugi splošni akti z navezavami na sekundarno zakonodajo

Evropske unije ter- akti nosilcev javnih pooblastil.

61

V okviru lokalnega nivoja naj bodo dostopni predpisi organov lokalnih skupnosti.

Dostop do zgoraj navedenih besedil in podatkov v zvezi z njimi naj bo omogočen preko iskalnika ali preko kazal. Ne glede na način dostopa naj se vse relevantne informacije o izbranem aktu prikazujejo v osnovnem, strokovnem in analitičnem pogledu.

Posebej pa naj bodo izpostavljeni temeljni akti RS, torej temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS, ustava RS in vsi ustavni zakoni o spremembi ustave, skupaj z neuradnim prečiščenim besedilom ustave RS. Dodatno k temu pa tudi pomembni akti, ki so bili sprejeti v procesu osamosvajanja RS.

Kazala:

a) abecedno kazalo

Zakonodaja naj bo razvrščena po abecednem vrstnem redu (z orodno vrstico črk slovenske abecede), pri čemer naj najprej sledijo zakoni in šele nato podzakonski predpisi. Pred naslovom akta naj bo barvna točka, iz katere je razvidno, kakšna je veljavnost oziroma uporaba akta, sam naslov pa naj bo v hiperpovezavi. S klikom na slednjo uporabnik preide v osnovni pogled tega akta.

b) tematsko kazalo

Obstoječe področno kazalo je treba v celoti prenoviti, in sicer tako, da se pri ustvarjanju novega področnega kazala predpisov upošteva tematska razdelitev, kakršna izhaja iz Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 122/07 – popr., 31/08 in 35/09), ki v prilogi določa obvezen načrt klasifikacijskih znakov, s pomočjo katerega se zadeve razvrščajo po vsebini. Ker za postopek sprejemanja predpisov od 1. aprila 2010 (razen nekaterih izjem) velja enotni informacijski sistem, tako imenovani IPP, se bodo v bodoče iz IPP v RPS avtomatično prenašali tudi klasifikacijski znaki.

Na tej podlagi bo mogoče v celoti prečistiti register predpisov, saj bodo predpisi kategorizirani v skladu z obvezno vsebinsko razdelitvijo. Poleg tega klasifikacijski znak določijo neposredno resorni organi, ki tudi najbolje vedo, na katero področje predpis spada. Prednost kategorizacije predpisov glede na njihove klasifikacijske znake je tudi v tem, da je načrt, ki ga predpisuje zgoraj navedena uredba, relativno trajen oziroma stabilen, saj je treba že v skladu s petim odstavkom 120. člena uredbe načrt klasifikacijskih znakov sestaviti za daljše časovno razdobje.

Pred prenosom klasifikacijskih znakov iz aplikacije IPP v RPS je treba v samem RPS ustvariti novo polje, v katerega se bo ta znak avtomatično prenašal. To vzpostavi služba. Z realizacijo prenosa tega podatka v RPS se obvezni vnosi, ki jih RPS trenutno terja od resornih organov v zvezi s kazalom, ukinejo, s čimer se odpravi še ena »ročna« naloga. Bo pa morala služba za zagotovitev celovitosti področnega kazala vnesti te znake tudi za nazaj, kar se bo opravljalo sproti pri sprejetju novele predpisa. Tako se bo postopoma prečistil celotni register.

Področno kazalo naj se torej preuredi na poglavja klasifikacijskega načrta državnih organov. Kazalo je večnivojsko (glede na uporabljen klasifikacijski znak pri predpisu), vendar najmanj dvonivojsko (dvomestni klasifikacijski znak). Predpis se uvrsti samo v tisto raven, v katero je uvrščen glede na klasifikacijski znak, ne pa tudi v hierarhično višjo enoto razvrstitve.

62

Primer: Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav

Klasifikacijski znak v IPP: 640

Navedeni pravilnik se uvrsti v področje 640:6 Vzgoja in izobraževanje, kultura, šport in znanost64 Meroslovni sistem640 Znanstveno meroslovje

Ob izbiri posameznega področja (podpodročja) se prikažejo ustrezni predpisi, in sicer v skladu s hierarhijo pravnih aktov. Izbor naslova akta naj pripelje uporabnika v osnovni pogled akta.

c) kazalo po organih

Kazala po organih trenutni PIS nima, pozna pa ga spletna stran RPS, zato ga je treba prenesti tudi na PIS, in sicer na podlagi prenove registra institucij – INFRA, ki se spremeni v šifrant in prečisti.

Ob izbiri tega kazala bi se odprlo okno s seznamom organov in drugih subjektov, vključenih v šifrant institucij, in sicer po abecednem vrstnem redu (na voljo naj bo orodna vrstica črk slovenske abecede, s pomočjo katere lahko uporabnik izbere subjekt, če pozna njegov naziv). Po abecednem vrstnem redu naj se izpišejo vsi subjekti, ki so kadarkoli v zgodovini RS sprejeli kak predpis ali splošni akt. Izpišejo naj se samo tisti organi, pri katerih so navezani akti, ki še veljajo ali se uporabljajo.

Kazalo naj bo večnivojsko, kar pomeni, da se npr. organ v sestavi ministrstva prikazuje pod matičnim organom in zamaknjen v desno [ob izbiri Ministrstvo za finance (MF), bi se prikazali še DURS, CURS, …].

Ob izbiri naziva organa pa bi se nato pojavila dva sklopa informacij: najprej na pregleden in strukturiran način osnovni podatki o organu, nato pa vsi veljavni predpisi, ki jih je ta organ sprejel oziroma jih izvaja.

Osnovni podatki o subjektu so naslednji (vir podatkov je prečiščen šifrant institucij – INFRA / posebni modul v RPS):

- naziv institucije- naziv institucije v angleščini- kratica- kratica v angleščini- proračunska šifra uporabnika- vrsta institucije (vključno s podatkom, ali gre za organ v sestavi)- tip institucije - URL povezava na domačo stran institucije- datum ustanovitve- datum prenehanja delovanja (ta podatek pride v poštev le v primeru, da so pri instituciji

navezani še veljavni akti, ki jih je ta sprejela)- pravna podlaga za obstoj in delovanje institucije

Na spletni strani PIS naj se prikažejo samo tista polja, v katerih podatek dejansko obstaja.

V drugem delu naj se zvrstijo vsi slovenski in evropski predpisi, ki jih institucija izvaja (podatki se črpajo iz RPS, in sicer podatki o slovenskih predpisih iz zavihka »2. stran«, podatki o evropskih predpisih pa iz zavihka »REP-1«). Slovenski akti naj se zvrstijo v skladu s hierarhijo pravnih

63

aktov. V obeh primerih naj se izpiše samo naslov osnovnega akta (aktivni link na osnovni pogled akta).

d) EUROVOC deskriptorji

Pri iskanju po EUROVOC deskriptorjih naj se ohrani iskanje tako po abecedi kot po področjih, ločeno naj se izpišejo vse vsebinske oznake RS.

Pri vsebinskih oznakah RS (11 deskriptorjev)2 bi bilo treba dodati navezave na predpise, ki je trenutno ni.

Dodati je treba pojasnila, kaj EUROVOC pomeni.

e) Register predpisov lokalnih skupnosti

Register predpisov lokalnih skupnosti vzpostavlja javno podjetje, zato se bo na tem mestu treba dogovoriti o načinu povezovanja v PIS.

2.1.2 Sodna praksa Republike Slovenije

Pravni red RS

Sodna praksa RS

Pravni red EU



O PIS

Vrhovno sodišče RS Višja sodišča Višje delovno in socialno sodišče

Upravno sodišče

Osnovne informacije o sodni praksi RS, skupaj s povezavo na www.sodisce.si

Iskalnik

Vpogled v sodno prakso RS omogoča spletišče, dostopno na naslovu www.sodisce.si. Omenjeno spletišče ponuja dostop do naslednjih baz:3

SOVS – Vrhovno sodiščeIESP – Višja sodiščaVDSS – Višje delovno in socialno sodišče UPRS – Upravno sodišče NEGM – Odmera nepremoženjske škode SOSC – Strokovni članki SOPM – Pravna mnenja in stališča

Skrbnik omenjenih baz je Vrhovno sodišče RS.

Kar zadeva spletno stran PIS, ki trenutno povezave do sodne prakse ne omogoča, je treba sodno prakso v dogovoru s skrbnikom baz sodne prakse, tj. Vrhovnim sodiščem, v PIS vključiti na način, ki ne bo posegal v postavitev, kakršna je v veljavi na zgoraj omenjenem spletišču, niti

2 Vsebinske oznake Republike Slovenije so agencija, denacionalizacija, Državni zbor, Državni svet, ljudska iniciativa, nacionalni program, poslanec, pokrajina, prekršek, sklad in sukcesija.3 Vir: spletna stran www.sodisce.si in sestanek med službo in VS, ki je potekal dne 4. maja 2010.

64

http://www.sodisce.si/



v skrbništvo nad informacijami, dostopnimi v teh bazah. Prav tako so bodo podatki iz navedenih baz za potrebe PIS izkoristili le v obsegu, ki je relevanten za navezavo na primarne vire prava. Osnovna ideja je torej v tem, da se na primarne pravne vire, ki predstavljajo jedro PIS, navežejo judikati Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter odločbe višjih sodišč splošne pristojnosti in specializiranih sodišč. V tem pogledu so za PIS pomembne zgolj baze SOVS, IESP, VDSS in UPRS.

Vpogled v sodno prakso (v omejenem obsegu, kot je pojasnjeno zgoraj) je treba omogočiti tako preko primarnega vira prava (poseben zavihek, dodatno k osnovnemu, strokovnemu in analitičnemu pogledu, s čimer se izgrajuje t.i. časovna lestvica) kot tudi samostojno, torej preko predmetnega strukturnega dela »Sodna praksa RS«.

Kot povezovalni atribut med primarnimi in sekundarnimi viri naj služi kratica zakona.

Način prikazovanja oziroma povezovanja se določi na podlagi dogovora med službo in VS.

Ob izbiri sodišča se uporabniku pokažejo le tisti predpisi (po abecednem vrstnem redu; v primeru velikega števila predpisov se lahko dodajo črke slovenske abecede tako kot pri ostalih abecednih kazalih), na katere so navezane sodne odločbe izbranega sodišča.

Primer:

– uporabnik izbere Vrhovno sodišče– prikaže se seznam naslovov predpisov (skupaj s kratico); npr.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) itd.

– naslovi predpisov so v hiperpovezavi– z izbiro določenega predpisa se uporabnik premakne v poseben pogled »Sodna praksa« (četrti pogled predpisa RS; podrobneje o tem glej točko Č) v poglavju 1.3.1 in Prilogo 4).

2.1.3 Pravni red EU

Pravni red RS

Sodna praksa RS

Pravni red EU



O PIS

EUROVOC deskriptorji Uradni list EU Koristne povezaveAbecedni seznam EUR-LexSeznam po področjih PreLex

Uradni portal EU

Temeljni akti EU

Iskalnik

V tem delu naj bodo dostopni podatki o pravnem redu EU, relevantnem za RS. To pomeni, da so uporabniku na voljo samo tisti pravni akti EU, katerih podatki so vneseni v RPS, skupaj z navezavo na besedilo, objavljeno na spletni strani EUR-Lex.

65

PIS trenutno ne omogoča vpogleda v vse informacije o pravnih aktih EU, za katere skrbi služba in jih redno vnaša v RPS. V tej fazi se pravni akti EU prikazujejo le v strokovnem in analitičnem pogledu predpisa RS, pri čemer se prikazuje samo številka CELEX, naslov in podatki o objavi. S klikom na številko CELEX pride uporabnik na spletno stran EUR-Lex.

Služba za potrebe usklajevanja pravnega reda RS s pravnim redom EU dnevno spremlja objave v Uradnem listu EU in na tej podlagi v RPS vnaša podatke o objavljenih pravnih aktih EU in obveznostih, ki izhajajo iz njih. Ti podatki se vnašajo na zavihek »REP-1«. Služba tudi določi organ, pristojen za prenos direktive ali za izvajanje drugega akta EU, ter spremlja pripombe organov, ki jih v zvezi z določitvijo pristojnosti ali naborom nalog, ki izhajajo iz akta, preko RPS pošljejo na službo. Glavna identifikacijska oznaka za podatke, ki se vežejo na pravni akt EU, je številka CELEX.

Četudi služba razpolaga s širokim naborom podatkov, bi za potrebe PIS zadostoval omejen nabor informacij.

Po analogiji z osnovnim pogledom predpisa RS naj se tudi v zvezi s pravnim aktom EU ponudijo naslednje informacije:

– naslov akta,– podatek o objavi osnovnega akta,– številka Celex,– datum sprejetja,– datum začetka veljavnosti,– datum prenehanja veljavnosti (če obstaja),– datum začetka uporabe (če obstaja),– rok za prenos (v primeru direktiv),– organ, odgovoren za prenos oziroma izvajanje tega pravnega akta EU,– EUROVOC deskriptorji,– predpisi RS, sprejeti za prenos ali izvajanje tega pravnega akta EU (izpišejo se vedno

zadnji relevantni podatki, navedeni v RPS v zavihku »REP-2«),– izjava o prenosu (v primeru direktiv),– korelacijska tabela (v primeru direktiv) in– podatki o postopku ugotavljanja kršitev pravnega reda EU (z navezavami na

dokumente; npr. sporočilo za javnost, ko je odgovor na uradno pisanje Komisije sprejet na vladi).

Tudi na tej strani je treba implementirati funkcionalnosti, kot sta kopiraj citat in povezava na besedilo (EUR-Lex).

2.1.4 Evropska sodna praksa

Pravni red RS

Sodna praksa RS

Pravni red EU



O PIS

Sodišče Evropske unije Evropsko sodišče za človekove pravice

Koristne povezave

Zgodovinska sodna praksa Sodne odločbe, izdane na podlagi slovenskih vlagateljev

Evropska pravosodna mreža

Uradna stran Sodišča EU Uradna stran ESČP

Osnovne informacije o evropski sodni praksi

66

Iskalnik

V tem delu naj bodo uporabniku dostopne:– odločitve Sodišča Evropske unije, in sicer tako zgodovinska sodna praksa Sodišča

Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje, katere slovenska različica se pripravlja v okviru projekta, za izvedbo katerega je zadolžena služba (trenutno so vse sodne odločbe, ki jih je Komisija za pravno redakcijo že potrdila in so tudi lektorirane, objavljene na spletni strani službe), kot tudi sodna praksa, sprejeta pozneje (neposredni dostop preko iskalnika na uradni spletni strani Sodišča EU);

– odločitve ESČP, pri čemer naj se posebej izpostavijo tiste odločitve, ki so bile sprejete na podlagi pritožb, ki so jih vložili državljani RS (posebno bazo, v katero se vključujejo te odločitve, je vzpostavilo Državno pravobranilstvo; dostopna je na naslovu http://www2.gov.si/dp-rs/escp.nsf; potreben dogovor z Državnim pravobranilstvom);

– druge koristne povezave (npr. na Evropsko pravosodno mrežo).

2.1.5 Aktualno

Pravni red RS

Sodna praksa RS

Pravni red EU



O PIS

Informacije o tem, kaj ta zavihek vsebuje, skupaj s povezavami

Iskalnik

V tem delu se prikazujejo predpisi, ki so bili v obdobju zadnjih 14 dni objavljeni v Uradnem listu RS. Gre za identično prikazovanje, kakršno je v veljavi na spletni strani RPS (pod zavihkom »Novo«).

Nazadnje sprejeti predpisi naj bodo strukturirani glede na subjekt, ki je akt izdal:

– Državni zbor RS– Predsednik Republike Slovenije– Vlada RS– Ministrstva– Ustavno sodišče– Sodni svet– Drugi državni organi in organizacije.

Z vidika popolnosti informacij bi bilo zaželeno, če bi se v tem delu prikazovale tudi v določenem časovnem obdobju izdane sodne odločbe (npr. v zadnjem mesecu).

2.1.6 Hitre povezave

Pravni red RS

Sodna praksa RS

Pravni red EU



O PIS

Informacije o tem, kaj ta zavihek vsebuje, skupaj s povezavami

67

http://www2.gov.si/dp-rs/escp.nsf

Iskalnik

Med hitrimi povezavami naj bodo dostopne povezave na državne organe in druge ustanove, kot so ministrstva, vlada, predsednik RS, DZ, Državni svet, Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije itd.

2.1.7 O PIS

Pravni red RS

Sodna praksa RS

Pravni red EU



O PIS

Informacije o PIS

Iskalnik

Ta del naj vsebuje osnovne informacije o PIS (kaj vsebuje, čemu je namenjen, razvoj itd.), z možnostjo dostopa na podstran, kjer so na voljo bolj podrobne informacije o vseh zbirkah, ki jih PIS povezuje.

2.2 Iskalnik

Iskalnik mora biti hiter, enostaven za uporabo, učljiv glede na predhodno iskanje uporabnika.

Ponujati mora nabor ključnih besed, ki se uporabniku ponudijo že ob vpisovanju besed v iskalno vrstico (princip iskalnika Google).

Pomembna funkcionalnost iskalnika je tudi korenjenje besed.

Zaradi grupiranja podatkov glede na vire, iz katerih se podatki črpajo, naj se pod osnovno iskalno vrstico dodajo možnosti omejevanja po bazah oziroma glede na strukturne dele, znotraj katerih so določene informacije dostopne. Možnost omejevanja iskanja je med drugim potrebna zaradi predvidenega širokega kroga uporabnikov ter zaradi kompleksnosti in raznolikosti dostopnih informacij.

Kot glavna omejevalna merila naj služijo strukturni deli (npr. iskanje znotraj »pravnega reda RS«, »sodne prakse RS«, »pravnega reda EU« itd.), v nadaljevanju pa naj bodo na voljo tudi dodatna merila (npr. iskanje po iskanje po vrsti predpisa, iskanje po področju).

Načeloma bi moral iskalnik najti vse podatke, ki so dostopni na PIS, ne da bi se od uporabnika posebej zahtevalo, naj označi, npr. da išče samo po številki EVA (če npr. uporabnik vpiše številko EVA v iskalno vrstico, naj se izpiše samo predpis s to številko, saj je številka EVA dostopna na spletni strani PIS). Enako velja npr. za iskanje po podatku o objavi predpisa (če npr. uporabnik vnese 115/08, naj se med zadetki izpišejo predpisi, objavljeni v Uradnem list RS, št. 115/08 oziroma vsi drugi zadetki, v katerih se ta iskalni niz pojavi).

Omogočeno naj bo torej iskanje po vseh bazah in vseh straneh PIS (full text search), vendar iskalnik zaradi tega ne sme biti počasen.

68

Zadetki iskanja naj se prikazujejo po grupah, tj. glede na del, v katerega podatki primarno spadajo.

Primer:

– uporabnik vpiše »javni uslužbenec«,– zadetki naj se grupirajo na:

a) »Pravni red RS«, kjer se izpišejo:

1 Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)2 Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence

(ZKDPZJU) 3 Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence[…]

1 2 3 4 ... (odvisno od števila predpisov)

Zaradi številčnosti predpisov je zaželeno, da se znotraj tega okvira kategorizirata vsaj dve manjši enoti, tj. državni predpisi in predpisi lokalnih skupnosti.

b) »Sodna praksa RS«, kjer se izpišejo:

1 Sklep VIII Ips 532/2008 (SOVS – Vrhovno sodišče)2 Sodba VIII Ips 291/2008 (SOVS – Vrhovno sodišče)2 VSL sodba in sklep II Cp 1055/2005 (IESP – Višja sodišča) […]

1 2 3 4 ... (odvisno od števila sodnih odločb)

Iskalnik naj išče po korenu besed, ki jih vpiše uporabnik. Rezultati iskanja naj se rangirajo tako, da se najprej prikažejo tisti predpisi, v katerih je bil iskalni niz največkrat najden. Lahko se rangirajo tudi po kakšnem drugem merilu (npr. po datumu, po hierarhiji akta itd.). Odločitev sprejeme služba po posvetovanju s skrbniki baz.

Iskalnik mora torej biti tak, da lahko išče po vseh bazah, ki so dostopne preko spletne strani PIS. Prilagodljiv mora biti do te mere, da ob vključitvi novega podatkovnega vira išče tudi po tem viru, ne da bi bili za to potrebni večji tehnični posegi. Pomembno je, da je iskalnik prilagojen slovenskemu jeziku (uporaba šumnikov).

2.3 Pogledi

2.3.1 Pogledi predpisa RS

A) OSNOVNI POGLED

Osnovni pogled je tisti, na katerega pride uporabnik vedno, ko npr. v kateremkoli kazalu ali pri zadetkih iskanja izbere določen predpis RS. Osnovni pogled naj služi prikazu osnovnih podatkov o predpisu.

Predlog o razvrstitvi in naboru podatkov je naslednji (primer izgleda je vsebovan v Prilogi 1):

69

barvna točka

Uvede naj se šest barvnih točk, katerih pomen se prikaže s postavitvijo miške na samo točko, dodatno k temu pa naj bo na strani vedno dostopna tudi legenda:

1. zelena: veljajo in uporabljajo se vse določbe predpisa2. modra: združuje različne kombinacije

veljavnosti/uporabe določb predpisaNeveljavnost: Uporaba:

vseh določb vseh določbvseh določb nekaterih določbposameznih določb vseh določbposameznih določb samo razveljavljenih

določbposameznih določb samo nekaterih

razveljavljenih določb

3. rdeča: nobena določba predpisa ne velja niti se ne uporablja 4. vijolična: predpis nikoli ni začel veljati5. rumena:predpis v pripravi6. oranžna: predpis velja, vendar je obsoleten

naslov predpisa (pri zakonih skupaj s kratico)

številke in letnice Uradnih listov ,

v katerih je objavljen osnovni predpis, njegove novele, drugi predpisi, ki ga spreminjajo ali dopolnjujejo, in odločbe Ustavnega sodišča, ki predpis razveljavljajo ali odpravljajo, v primeru zakonov pa tudi uradna prečiščena besedila. Številka in letnica (trenutni prikaz 23/2005, pravilno 23/05) naj ne bo povezana z besedilom predpisa.

gumb »Kopiraj citat« , ki generira nomotehnično pravilen sklic na predpis.

naslov predpisa v angleščini

datum sprejetja

datum objave

datum začetka veljavnosti

datum začetka uporabe (če obstaja)

EVA

EPA

SOP

predpisi in drugi akti, izdani na podlagi tega predpisa

zadnje neuradno prečiščeno besedilo (NPB) (če obstaja; v primeru neobstoja nadejanjih sprememb, osnovno besedilo predpisa).

70

B) STROKOVNI POGLED

V strokovnem pogledu (primer izgleda je vsebovan v Prilogi 2) se prikazovanje podatkov, ki so na voljo že v osnovnem pogledu, nekoliko spremeni, in sicer tako, da so navedbe podatkov o objavi v Uradnem listu aktivni linki na besedilo osnovnega predpisa ter na besedila njegovih nadaljnjih sprememb in dopolnitev, ki so v html obliki objavljena na spletni strani javnega podjetja.

Pred angleškim naslovom predpisa se doda postavka »Zadnje neuradno prečiščeno besedilo« z linkom nanj (tj. na osnovno stran predpisa, v spodnji razdelek). Če tega besedila ni, se postavka ne prikazuje.

V primeru, da gre za strokovni pogled novele, naj se prikaže še postavka »Neuradno prečiščeno besedilo, ki obsega ta predpis«. S tem se uporabniku omogoči vpogled v neuradno prečiščeno besedilo, v katerem je zadnja upoštevana sprememba ravno ta novela in ki ni nujno zadnje neuradno prečiščeno besedilo osnovnega predpisa.

Desno od naslova angleškega predpisa naj se omogoči link na prevod besedila v angleščini.

K podatkom iz osnovnega pogleda naj se dodajo:

Predpisi, ki spreminjajo ta predpis , ki se umestijo takoj za datumi in identifikacijskimi oznakami (tukaj se navedejo samo naslovi tistih predpisov, ki predmetni predpis neposredno spreminjajo ali dopolnjujejo predpis ali ga razveljavljajo; prikažejo se samo tisti, ki so navedeni med podatki o objavi)

organ, ki sprejme predpis organ, odgovoren za pripravo predpisa organ, odgovoren za izvajanje predpisa

(naziv organa naj bo aktivni link na domačo stran organa)

Predpisi, katere ta predpis spreminja ali razveljavlja


Pravni akti EU, ki jih ta predpis prenaša v pravni red RS oziroma omogoča njihovo izvajanje / Mednarodna pogodba, ki se s tem predpisom ratificira

C) ANALITIČNI POGLED

V analitičnem pogledu (primer izgleda je vsebovan v Prilogi 3) se dodatno k podatkom, ki so vsebovani že v strokovnem pogledu, dodajo še naslednji:

Načrtovane spremembe tega predpisa

S klikom na naslov naj se uporabnik premakne v analitični pogled načrtovanega predpisa.

Na podlagi tega predpisa načrtovani predpisi

Postopek priprave tega predpisa

Ta razdelek naj se razdeli na več faz, in sicer: - Organ, odgovoren za pripravo,

71

- Vlada RS,- Državni zbor RS.

Faze postopka priprave naj se zvrstijo po alinejah, začenši z najzgodnejšim datumom vnosa statusa, ki mu sledi poimenovanje faze. Poimenovanja faz se črpajo iz šifranta statusov, kakršen velja z dnem uveljavitve IPP, medtem ko se za predpise, ki so se sprejemali v času pred uveljavitvijo IPP, uporablja šifrant, kakšen je vključen v RPS.

S povezljivostjo PIS na baze DZ, Generalnega sekretariata vlade (GSV), in e-demokracijo naj se pri vsaki posamezni fazi omogoči tud dostop do dokumenta.

Č) SODNA PRAKSA

V tem pogledu se na začetku izpišejo osnovni podatki o predpisu (na enak način, kot to velja pri strokovnem in analitičnem pogledu), v nadaljevanju pa naj bodo navedene tiste sodne odločbe, ki imajo kot »zvezo« uporabljeno kratico tega zakona.

Način prikazovanja in rangiranja sodnih odločitev (bodisi po datumu izdaje odločbe bodisi po vrsti sodišča, ki jo je izdalo, ali kako drugače) se dogovori z VS.

Primer izgleda tega pogleda je vsebovan v Prilogi 4.

2.3.2 Pogled pravnega akta EU

Ta pogled naj se uporabniku prikaže takrat, ko bodisi preko iskalnika bodisi preko katerega izmed kazal v okviru »Pravnega reda EU« pride do rezultata, tj. do naslova pravnega akta EU, ki ga nato s pomočjo hiperpovezave tudi izbere.

Osnovni podatki o pravnem aktu EU naj se prikazujejo na podoben način kot v osnovnem pogledu predpisa RS.

Predlog izgleda je vsebovan v Prilogi 5.

2.3.3 Pogled mednarodne pogodbe

Prikazovanje podatkov iz registra mednarodnih pogodbenih in nepogodbenih aktov, ki ga vodi Sektor za mednarodno pravo pri MZZ, na spletnem portalu PIS je pomembno z vidika celovitosti pravnih informacij, ki naj bi jih spletni portal PIS zagotavljal javnosti. Omenjeni register vsebuje številne podatke, vendar uporabniki pogrešajo zlasti podatek, ali in od kdaj pogodbeni oziroma nepogodbeni akt velja.4

Na tem pogledu naj se prikažejo ključni podatki o bilateralnem ali multiralnem aktu in samo tista polja iz registra, ki podatke dejansko vsebujejo.

Osnutek izgleda je vsebovan v Prilogi 6. Dokončen nabor podatkov v pogledu se določi v sodelovanju z MZZ.

2.4 Opis in proces objave podatkov na spletišču

4 Vir: sestanek med službo in MZZ z dne 13. 4. 2010. 72

2.4.1 RPS kot glavni vir podatkov

Glavni vir zagotavljanja podatkov na obstoječi spletni strani PIS je RPS, najobsežnejša podporna baza, katere skrbnik je služba.

PIS gre zato razumeti kot distribucijski sistem RPS z nadgraditvijo integracij drugih zunanjih virov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vnose podatkov v RPS opravljajo na eni strani ministrstva in vladne službe, na drugi strani pa služba sama. Ministrstva in vladne službe največ vnosov v zvezi s predpisom RS opravijo v postopku priprave tega predpisa, po njegovem sprejetju in objavi pa le še v delu, ki se nanaša na notifikacijo tega predpisa. Med najpomembnejšimi vnosi, ki jih opravi služba, so vnosi podatkov o začetku veljavnosti predpisa in morebitnem začetku uporabe predpisa ter podatki o zvezah med posamičnimi predpisi.

Proces objave podatkov, katerih vir je RPS, na spletišču PIS je strogo določen. Služba dnevno spremlja objave predpisov v Uradnem listu in na tej podlagi skrbi za pravilnost podatkov o sprejetih in objavljenih predpisih RS. Tovrstno spremljanje in prenašanje podatkov je delno avtomatizirano, saj je bila med službo in javnim podjetjem vzpostavljen poseben servis, ki omogoča ažurno prenašanje podatkov o objavljenih predpisih v Uradnem listu v RPS.

Avtomatski prenos pomeni, da se v RPS, natančneje v zavihek »UL – Obvestilo o prenosu podatkov iz Uradnega lista«, avtomatsko prenesejo podatki o novo objavljenih predpisih. Prenos se izvede ponoči, in sicer s sinhronizacijo preko XML shem in vmesnih tabel na posebnem odložišču (glej prikaz 1).

Predmet avtomatskega prenosa so naslednji podatki:- naslov,- številka Uradnega lista,- stran od – do,- datum objave,- datum sprejema,- SOP,- EVA,- EPA,- kraj sprejema,- vrsta predpisa,- organ sprejema.

Služba naslednji dan opravi dopolnitev podatkov, kar se izvede ročno. Uslužbenec službe vsak dan preveri odložišče neobdelanih Uradnih listov. V primeru, da sinhronizacija ni bila uspešna, je treba podatke o novo objavljenih predpisih ročno vnesti v RPS. Ko je posamezen Uradni list v celoti obdelan, se številka obdelanega Uradnega lista odstrani iz pregleda neobdelanih (dobi posebno kljukico). Nemudoma po obdelavi podatkov je predpis, vključno z vsemi podatki, že dostopen preko RPS.

Podatki, ki se dopolnjujejo, so:- datum začetka veljavnosti,- morebitni datum začetka uporabe,- obveznost – obveznosti, ki izhajajo iz predpisa (screening).

73

STARTvsako noč

Uradni list

XML shemevmesne tabele

RPS

Ročni dopis podatkov

PisRS

Agent za prepis podatkov


Web PisRS

Prvi dan Drugi dan

Prikaz 1: Avtomatski prenos podatkov iz Uradnega lista v RSP, z ročno dopolnitvijo podatkov

Pred delno avtomatizacijo prenašanja podatkov o objavljenih predpisih v RPS se je vnos podatkov opravljal ročno (glej prikaz 2). Ročni vnos podatkov pride v poštev le še v primeru tehničnih težav.

RPS

Ročni dopis podatkov

PisRS


Web PisRS

Prvi danDrugi dan

Uradni list

Prikaz 2: Ročni vnos podatkov v RPS

Ne glede na način prenosa je vsak predpis najpozneje v dveh dneh po objavi v Uradnem listu viden na spletišču PIS. V ta namen se v RPS dnevno avtomatsko kreirajo XML datoteke, ki se odlagajo na poseben strežnik, v poseben imenik. Ko so vse datoteke kreirane, se celoten imenik skrči, da ga je možno prenašati. Služba nato poskrbi za prenos na strežnik Uradnega lista, od koder se nato lahko izvrši dejanska objava na spletni strani PIS.

Kreiranje XML datotek poteka po naslednjem ključu:- vsako noč se kreira omejeno število datotek:

o področno kazalo,

74

o navezava nacionalnih in evropskih predpisov na posamezno področje (iz področnega kazala),

o kazalo Direktorija, o navezava nacionalnih in evropskih predpisov na posamezne vrstice Direktorija, o abecedno kazalo z navezavami nacionalnih predpisov na posamezno črko

abecede,o podatki o zadnjih objavljenih nacionalnih predpisih v Uradnem listu,o podatki o posameznih predpisih;

- tedensko se kreirajo vse datoteke:o področno kazalo,o navezava nacionalnih in evropskih predpisov na posamezno področje (iz

področnega kazala), o kazalo Direktorija, o navezava nacionalnih in evropskih predpisov na posamezne vrstice Direktorija, o abecedno kazalo z navezavami nacionalnih predpisov na posamezno črko

abecede,o podatki o zadnjih objavljenih nacionalnih predpisih v uradnem listu,o kazalo Eurovoc deskriptorjev, o Eurovoc deskriptorji in povezanost Eurovoc deskriptorjev med seboj znotraj

posamezne vrstice iz kazala, o navezava nacionalnih in evropskih predpisov na posamezen Eurovoc

deskriptor, o abecedno kazalo deskriptorjev in seznam deskriptorjev pod določeno črko,o podatki o posameznih predpisih,o XML za potrebe iskalnika.

Navedeni podatkov se objavljajo tudi na spletišču RPS (zakonodaja.gov.si). V ta namen se iz RPS kreirajo HTML datoteke, ki se prav tako odlagajo na poseben strežnik, iz katerega se nato prenašajo na zunanji strežnik, kjer je možna javna objava. Tudi v tem primeru kreiranje datotek poteka na zgoraj opisani način.

2.4.2 Drugi viri podatkov

Iz navedb o obsegu funkcionalnosti in informacij, ki bodo dostopne na spletni strani PIS (6. poglavje), izhaja, da je treba za ta nabor informacij zagotoviti črpanje ustreznih podatkov vsaj iz naslednjih zbirk in registrov:

– baze sodne prakse (SOVS, IESP, VDSS in UPRS), katerih skrbnik je VS;– register mednarodnih nepogodbenih in pogodbenih aktov, katerega skrbnik je

MZZ;– baze zakonodajnega postopka, katerih skrbnik je DZ;

75

– baza neuradnih prečiščenih besedil, ki še ni vzpostavljena;5

– baza prevodov predpisov,6

– informacijski sistem vlade, katerega skrbnik je GSV,– IPP, katerega skrbnik je MJU,– register predpisov lokalnih skupnosti, katerega skrbnik je javno podjetje.

Način vključitve baz v PIS se dogovori v sodelovanju s skrbniki baz.

5 Služba je marca 2010 v zvezi z neuradnimi prečiščenimi besedili podzakonskih aktov ugotovila, da je na spletni strani PIS dostopnih vsega le 519 neuradnih prečiščenih besedil podzakonskih aktov (po podatkih iz RPS je bilo v obdobju od 10. 12. 2003 do 31. 12. 2009 sprejetih 705 novel vladnih predpisov, 1059 novel ministrskih predpisov in 1333 novel aktov drugih organov, tj. skupaj 3097). Relevantnost omenjenega obdobja izhaja iz dejstva, da je dne 9. 12. 2003 začela veljati zdaj že nadomeščena Uredba o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 115/03), ki je v 7. členu določala, da ministrstva in vladne službe posredujejo v svetovni splet neuradna prečiščena besedila veljavnih predpisov, ki se nanašajo na njihovo delovno področje. Ta določba je zdaj vsebovana v 8. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05 in 119/07). Dodatno k temu je vlada s sklepom št. 00700-5/2008/5 z dne 14. 2. 2008 naložila ministrom, predstojnikom organov v sestavi ministrstva, predstojnikom vladnih služb in nosilcem javnih pooblastil, da – ob predložitvi sprememb in dopolnitev predpisa za objavo v Uradnem listu RS – službi priložijo tudi neuradno prečiščeno besedilo predpisa v elektronski obliki, ki ga takoj po objavi predpisa v Uradnem listu objavijo na svojih spletnih straneh. Služba naj ne bi posredovala sprememb in dopolnitev predpisa v objavo v Uradni list, če ni priloženo tudi neuradno prečiščeno besedilo v elektronski obliki.

Služba je pri preverjanju naključnih besedil ugotovila, da so ta besedila neustrezna, da ni enovite celostne podobe, da njihove vsebinske ustreznosti nihče ne preverja, da pri njihovi pripravi ni upoštevano Navodilo za izvajanje določb Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 8 ter da resorni organi mnogokrat skopirajo besedilo, objavljeno pri komercialnem ponudniku, in ga torej ne pripravijo sami ipd.

Da bi javnosti zagotovili ustrezna neuradna prečiščena besedila je služba 1. aprila 2010 začela sama poskusno pripravljati ta besedila, in sicer sproti za vse predpise, katerih novele so bile v Uradnem listu objavljene po navedenem datumu. Služba pa v teh primerih ne pripravi samo zadnjega NPB, temveč tudi vse predhodne, in na ta način zagotavlja NPB od prve spremembe predpisa naprej, četudi je bila spremembe morda objavljena že v času, ko resorni organi še niso bili zavezani k pripravi NPB. V želji, da bi bila NPB podzakonskih predpisov in zakonov pripravljena na enoten način, je pripravila posebne smernice za pripravo NPB (ki odstopajo od zgoraj omenjenega Navodila št. 8 kot tudi od internih pravil, ki jih uporablja DZ) ter angažirala tri sodelavke iz DZ, ki za potrebe PIS pripravljajo NPB zakonov po enakem principu, kot to velja za podzakonske predpise.

Ker testno obdobje kaže pozitivne rezultate, služba predlaga pripravo spremembo pravnih podlag, s čimer bo odgovornost za pripravo neuradnih prečiščenih besedil podzakonskih predpisov prešla nanjo. Predvidena je sprememba Poslovnika vlade, in sicer tretjega odstavka tretjega odstavka 8.c člena, v katerega bi se vključilo pooblastilo službi, da v primeru sprememb ali dopolnitev podzakonskih predpisov ona pripravi neuradno prečiščeno besedilo predpisa.6 Služba je na podlagi predhodno izmenjanih dopisov in opravljenih sestankov tako s Sektorjem za prevajanje pri GSV (sestanka z dne 11. 5. 2010 in 20. 5. 2010) kot tudi z Oddelkom za mednarodno dejavnost, protokol in prevajanje v DZ (sestanek z dne 2. 6. 2010) ugotovila, da obstajata potreba in vsestranski interes za vzpostavitev celovite zbirke prevodov predpisov, ki bodo z vidika kakovosti primerni za objavo na spletišču. Ker gre za pomemben interdisciplinaren projekt, služba predlaga vzpostavitev posebnega dokumenta, katerega cilj je predstavitev izhodišč za vodenje celotnega postopka prevajanja, določitev pristojnosti oziroma nalog vpletenih, navedba okvirnih ocen v zvezi s finančnimi in kadrovskimi potrebami ter opredelitev drugih organizacijskih vidikov projekta. Na tej podlagi bi služba predložila vladi v odobritev projektno dokumentacijo, skupaj s predlogom zagona projekta, v katerega bi bili vključeni uslužbenci javnega sektorja (prevajalci, strokovni redaktorji, pravniki itd.). V okviru tega projekta bi se tudi vzpostavila posebna baza, pri čemer je skrbništvo kot tudi vodenje omenjenega projekta pripravljena prevzeti služba.

76

3 Integracija, šibka sklopljenost, storitvena usmerjenost

Za potrebe vzpostavitve PIS bo potrebna integracija več heterogenih podatkovnih zbirk.

Naročnik poudarja, da pri integraciji ne gre za neposredno poseganje v podatkovne zbirke, ampak zgolj za vzpostavitev ustreznih kanalov, ki bodo omogočili nemoteno komunikacijo teh zbirk s PIS, ob hkratni ohranitvi sedanjih funkcionalnosti integriranih virov.

Način izvedbe povezovanja med viri se določi na podlagi funkcionalne dekompozicije ter ugotovljenih nefunkcionalnih zahtev v okviru dokumenta PZI skupaj z naročnikom tako, da optimalno zadošča funkcionalnim zahtevam ter zahtevam okolja, v katerega so PIS in viri vpeti.

Izhodišče za načrt povezovanja je smer storitvene orientiranosti ter šibke sklopljenosti. Format(i) izmenjave, protokol(i) izmenjave, tehnologije izmenjave (npr. RSS, paketni prenosi, SOAP servisi, XML formati, Content Syndication ipd.) se definirajo v dokumentu PZI.

V primeru prenove PIS je večina podatkovnih zbirk izven domene upravljavca aplikacije (naročnika). Naročnik zato namerava za vsako od heterogenih podatkovnih zbirk skleniti dogovor o ravni storitve, kjer bo definirana razpoložljivost, format, frekvenca in način osveževanja. V primeru nedostopnosti posameznega vira aplikacija PIS še vedno deluje.

Potrebno bo vzpostaviti tudi seznam (»register«) integracijskih točk ter pripadajočih lastnosti (UDDI ali primerljivo).

V poglavju, kjer opisujemo posamezni vir, so že navedeni osnovni atributi sporočil.

3.1 Uporabljena tehnologija

Izbira tehnologije posameznih tehnoloških gradnikov se izvede pred začetkom implementacije prenove v okviru dokumenta PZI. Novi gradniki se izberejo glede na izpolnjevanje zastavljenih ciljev prenove sistema. Osnovni kriterij je izpolnjevanje kriterijev združljivosti, ki jih določi MJU (tehnologije po standardu J2EE).

3.2 Arhitektura sistema

77

3.3 Organiziranost

Pomemben del obvladovanja spletnih storitev je t. i. SOA Governance. Porazdeljenost podatkovnih virov zahteva od vseh deležnikov zavezo in natančno določitev pogojev delovanja posameznega vmesnika.

Iz tega razloga je treba od izvajalca vmesnika (ali več njih) ter od lastnikov podatkov pridobiti podpisano zavezo o načinu delovanja in spremljanja delovanja vmesnika. Pri tem je treba zajeti naslednje:

- obseg vmesnika,- meje posameznega vmesnika in kako se meja držimo ter kaj v posamezen vmesnik ne

sodi,- kontakte,- imenovati odgovorne osebe na obeh straneh vmesnika in vsebinskega skrbnika

vmesnika ter njihove kontakte (e-pošta, telefoni, dosegljivost),- arhitekturo vmesnika,- tehnologijo vmesnika, tehnologijo storitvenega vodila, logična shema vmesnika,- izdelati funkcijsko specifikacijo vmesnika, v kateri se izpiše algoritem vmesnika, način

preslikave med podatki, proces zagona in vseh morebitnih zank v procesu, način ažuriranja tabel pri odjemalcu, način obvladovanja odstopanj,

- način implementacije vmesnika,- konfiguracijo povezave (fizično na strežnikih), komponente na storitvenem vodilu,

namestitve pri izvoru in ponoru podatkov, način zagona vmesnika, podrobno tehnično implementacijo procesa,

- analizirati dejanja v primeru odstopanj,- določiti vplive na poslovanje in jih ovrednotiti ter predvideti načine odprave odstopanj.

Predlog dokumenta z zgoraj predvidenimi informaciji je vsebovan v Prilogi 7.

3.4 Dogovor o ravni storitve (SLA – Service Level Agreement)

78

Poleg dokumenta, opisanega pod prejšnjo točko, bo sklenijen dogovor o ravni storitve (angl. Service Level Agreement – SLA), in sicer z vsemi lastniki podatkov, katerih podatki se integrirajo v PIS. Poleg podatkov vseh strani, ki dogovor podpisujejo, mora na področju zagotavljanja delovanja vmesnikov tak dogovor vsebovati:

- natančno morebitno pod-razdelitev storitve, ki jo zagotavlja podatkovni vir podatkovnemu odjemalcu,

- opredeljena načrtovana vzdrževanja (datumi, ure, trajanje),- odgovornost ponovnega zaganjanja vmesnikov, če pride do odstopanj,- način obveščanja ponora podatkov v primeru sprememb na aplikaciji, ki je vir podatkov,- način obveščanja ob nenačrtovanih izpadih sistema (ponor in vir podatkov),- kontaktne osebe,- razpoložljivost morebitnih oddelkov za pomoč uporabnikom pri virih podatkov in način

kontaktiranja,- dogovor o sodelovanju pri nadgradnjah,- dogovor o sodelovanju z izdelovalcem (i) vmesnika.

V dogovoru, ki se sklene za določen čas, se zajame vse poslovne zahteve in potrebe vseh strani, ki sodelujejo pri vmesniku.

4 Pridobivanje podatkov iz podatkovnih zbirk v PIS

4.1 Pridobivanje podatkov iz Registra predpisov Slovenije (RPS)

V zvezi z načinom povezovanja tabel, ki so navedene v nadaljevanju, naročnik opozarja, da je priprava konkretnega načrta tabel naloga izvajalca, ki se izvede po sklenitvi pogodbe in v tesnem sodelovanju z naročnikom in drugimi skrbniki baz in registrov, ki se povezujejo v PIS. Naročnik poudarja, da so spodaj prikazane tabele in slike samo idejna zasnova.

a) Obstoječe stanje v RPS

Velik del podatkov, ki so namenjeni prikazovanju v PIS, se nahaja v obstoječi bazi RPS. Trenutno se za potrebe prikaza na spletišču http://www.pis.si pripravljajo XML datoteke z naslednjimi sklopi podatkov:

področno kazalo, navezava nacionalnih in evropskih predpisov na posamezno področje (iz področnega

kazala), kazalo Direktorija, navezava nacionalnih in evropskih predpisov na posamezne vrstice Direktorija, abecedno kazalo z navezavami nacionalnih predpisov na posamezno črko abecede, podatki o zadnjih objavljenih nacionalnih predpisih v uradnem listu (vzame zadnji datum

objave pred današnjim dnem (glede na polje D_OBJAVE_URL_RS v tabeli RPS_PREDPISI), od tega potem odšteje 13 dni, tako da dobimo 14 dnevno obdobje),

kazalo Eurovoc deskriptorjev, Eurovoc deskriptorji in povezanost Eurovoc deskriptorjev med seboj znotraj posamezne

vrstice iz kazala, navezava nacionalnih in evropskih predpisov na posamezen Eurovoc deskriptor, abecedno kazalo deskriptorjev in seznam deskriptorjev pod določeno črko, podatki o posameznih predpisih, XML za potrebe iskalnika.

79

http://www.pis.si/

b) Že pridobljeni podatki

Podatkovne tabele, ki bi se uporabljale za prikazovanje podatkov iz sistema RPS v spletišču PIS, so sledeče:

Ime tabele OpisRPS_PREDPISI Osnovna tabela Registra predpisov Slovenije (RPS)RPS_SIF_VRSTE_PREDPISOV Šifrant vrst predpisovRPS_PREDPISI_POMOZNA V tej tabeli se hrani status predpisa (+, -, oz. @)RPS_PREDPISI_DODATKI Dodatki k predpisu: priloge, popravki, obvestilo o

začetku veljavnosti mednarodne pogodbe.RPS_SIF_VRSTE_DODATKOV Šifrant vrst dodatkov k posameznemu predpisu:RPS_PODLAGE V tabelah na shemi RPS3 in RPS_BAK_30_5_99 se

nahaja Državni program, sprejet in objavljen konec maja 1999.

RPS_SIF_KAZALO Štiri-nivojsko kazalo za internet, v katerega so razvrščeni predpisi.

REP_KAZALO Razvrstitev evropskih predpisov po slovenskem področnem kazalu.

RPS_VEREUMEA Podatki o poglavjih direktorija, kamor je uvrščen nacionalni predpis.

GROUP1 Podpoglavja (oz. skupine)GROUPSET Glavna poglavja, kot so: Screening (s kar nekaj

podvariantami), Direktorij ter White Paper.VEREUMEA Povezava med tabelama EUMEAS ter GROUP1.

Povezava med evropskimi predpisi in skupinami.EUMEAS Osnovna tabela z evropskimi predpisi.VERNAMEA Povezava med slovenskimi in evropskimi predpisi.

Vsebuje tudi stopnjo usklajenosti.RPS_ODGORGANI Organi, odgovorni za pripravo predpisa.RPS_ODGIZVED Organi, odgovorni za izvedbo predpisa.RPS_NUORGANI S predpisom novoustanovljeni organi.RPS_MIN_STATUSI Šifrant statusov na ministrstvih.RPS_VLA_STATUSI Šifrant statusov na vladi.RPS_DZ_STATUSI Šifrant statusov v Državnem zboru.RPS_STATUSI_MIN_BAK Statusi predpisa na ministrstvu (tisti z največjo

zaporedno številko je zadnji status).RPS_STATUSI_VLA_BAK Statusi predpisa na vladi (tisti z največjo zaporedno

številko je zadnji status).RPS_STATUSI_DZ_BAK Statusi predpisa v Državnem zboru (tisti z največjo

zaporedno številko je zadnji status).RPS_ZVEZE Predpis A (polje ID v tabeli) je zveza na predpis B

(polje ZSOP v tabeli) v primeru, ko predpisu B služi kot sprememba alidopolnitev oz., ko v predpis B posega na kakršenkoli način.

RPS_ZVEZE_OPIS Opisi zvezRPS_SIF_VRSTA_ZVEZE Šifrant vrst zvez:

- Spremembe in/ali dopolnitve- Odločba Ustavnega sodišča, ki posega v predpis

80

- Odločba Ustavnega sodišča, ki ne posega v predpis- Drugo

RPS_EUROVOC Podatki o tem kateri EUROVOC deskriptorji sodijo k posameznemu predpisu.

RPS_SIF_EUROVOC Šifrant EUROVOC deskriptorjev.REP_EUROVOC EUROVOC deskriptorji k posameznim evropskim

predpisom.RPS_SIF_EUROVOC_TIP Tip deskriptorja (trenutno je to le EUROVOC, lahko

bi bil pa tudi interni slovenski - for future use).RPS_SIF_EUROVOC_SORODEN Povezave sorodnih pojmov (related term) med

EUROVOC deskriptorji.RPS_SIF_EUROVOC_PODREJEN Povezave nadrejenost - podrejenost med

EUROVOC deskriptorji.RPS_SIF_EUROVOC_TEZ_EUROVOC Povezave med tezavrom oz mikro tezavrom in

deskriptorji (v katere mikrotezavre so posamezni deskriptorji uvrščeni).

RPS_SIF_EUROVOC_TEZAVER Šifrant kazala EUROVOC deskriptorjev (Mikrotezaver).

RPS_SIF_EUROVOC_POMOZNA V tej tabeli se hrani podatek o tem, če je na dani EUROVOC deskriptor vezan kak predpis. Tabela služi kot pomoč pri kreiranju HTML datotek na internetu. V primeru, da bi se ta podatek sproti izračunaval med kreiranjem za vsak deksriptor (ki se pojavlja naveč mestih), bi se kreiranje upočasnilo.

RPS_SIF_EUROVOC_GLAV_TEZAVER Šifrant glavnega kazala EUROVOC deskriptorjev (Tezaver).

RPS_NPB Tabela za hranjenje podatkov o neuradnih prečiščenih besedilih.

c) Način izmenjave podatkov

Odločitev o načinu izmenjave podatkov sprejme Služba za zakonodajo, ki je skrbnik RPS in upravlja z obstoječimi podatki. Predlagana je uporaba spletnih storitev.

4.2 Pridobivanje podatkov iz Državnega zbora

Trenutno se iz Državnega zbora pridobivajo podatki o fazah zakonodajnega postopka in neuradna prečiščena besedila. To za potrebe spletne strani PIS ni dovolj, saj je treba v analitičnem pogledu posameznega predpisa prikazovati vse podrobnosti o tem, kako je predpis nastajal.


V RPS se podatki o fazah zakonodajnega postopka nahajajo v tabeli RPS_STATUSI_DZ_BAK. Podatki se dnevno pridobivajo iz DZ v obliki XML datoteke.

Opis atributov:

Ime Tip Status Opis81

ID VARCHAR2 (20)

Aktiven atribut

Šifra predpisa (določena je umetno s strani Oracla v tabeli RPS_PREDPISI).

ZAP_ST NUMBER (3) Aktiven atribut

Zaporedna štev. faze predpisa (interni ID) , zadnja faza ima najvišjo vrednost.

SIF_ST_DZ VARCHAR2 (6) Aktiven atribut

Šifra statusa

D_SPR_DZ DATE Aktiven atribut

Datum obravnave predpisa v tej fazi.

SUPORABNIK VARCHAR2 (25)

Sistemski atribut

Uporabnik (uporabniško ime), ki je vstavil ali spremenil zapis

SDATUM DATE Sistemski atribut

Datum vnosa ali spremembe zapisa

ID_VZROKA NUMBER (3) Sistemski atribut

Šifra vzroka vnosa ali spremembe zapisa

OPIS_VZROKA VARCHAR2 (500)

Sistemski atribut

Opis vzroka vnosa ali spremembe zapisa

ID_ZAPISA_UQ NUMBER (6) Sistemski atribut

Enolični identifikator zapisa. Vsak zapis znotraj tabele ima svoj ID. ID zapisa, ki je zbrisan se ne porabi več za noben drug zapis.

OBJAVE_V_PDZ VARCHAR2 (2000)

Aktiven atribut

Objave v poročevalcu DZ. (Polje dodano dne 16.9.2007 zaradi potreb prenosa podatkov iz XML-jev DZ-ja).

URL VARCHAR2 (250)

Aktiven atribut

URL na strani DZ-ja na posamezno fazo obravnave. (Polje dodano dne 16.9.2007 - pridobi se iz XML iz DZ.)


Atributi na posamezni fazi, ki se v RPS uvažajo iz DZ preko dnevnih XML datotek:

Ime Primer OpisTIP_DOK Predloga zakona - zadevaCREATED 18062009NASLOV_ZAKONA

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona…

Se prepiše v tabelo RPS_PREDPISI

EPA 462 Se prepiše v tabelo RPS_PREDPISIEVA Se prepiše v tabelo RPS_PREDPISIMANDAT VVRS_AKT Predlog zakona Se prepiše v tabelo RPS_DZ_STATUSIPREDLAGATELJ

V – Vlada

KRATICA ZEPT-A Se prepiše v tabelo RPS_PREDPISIDAT_VLO 18062009 Se prepiše v tabelo

RPS_DZ_STATUSI_BAK, kot datum obravnave predpisa v tej fazi

DAT_ZAC 19062009VRS_POS Redni Se prepiše v tabelo RPS_PREDPISI, kot

šifraSTATUS Za objavo

82

FAZA Druga obravnava Se prepiše v tabelo RPS_DZ_STATUSIDESKRIPTORJI

Elektronsko poslovanje\informacijska družba\...

Se prepiše v tabelo RPS_EUROVOC

POROCEVALEC

Se prepiše v tabelo RPS_DZ_STATUSI_BAK

DAT_SEJE_DZSOPMAPA_URL http://www.dz-rs.si/index.php?

id=101&unid=PZ|79E120F543BBD48AC12575D900497988</MAPA_URL

BESEDILO_URL

http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&unid=PZ|79E120F543BBD48AC12575D900497988&showdoc=1</BESEDILO_URL>

Se prepiše v tabelo RPS_DZ_STATUSI_BAK

c) Želeni podatki

Potrebujemo posamezne nivoje za vsako fazo. Glede na to, da je lahko več nivojev [npr. DRUGA OBRAVNAVA – VLOŽENI AMANDMAJI – AMANDMA (k 1. členu)…], moramo pri vsakem nivoju imeti podatek, kateri je nadrejeni nivo, z uporabo enoličnih identifikatorjev oziroma tujih ključev.

Poleg atributov, ki jih DZ že pošilja v RPS, je treba pridobiti še vse atribute na posameznih elementih, ki so na DZ in jih v RPS ni. Zaenkrat so bili na posameznih elementih zaznani sledeči atributi:

Ime Primer OpisID Enolični identifikator elementaNadrejeni_ID Tuj ključ nadrejenega elementa (lahko

je null, če je element na najvišjem nivoju)

Vsebina elementa Predlog zakonaSeja DZ 01. izrednaOdločitevRezultat glasovanjaDatum in čas glasovanjaZaporedna številka seje DZAvtor 14 – Odbor za finance in

monetarno politikoKlasifikacijska številka zakona

450-03 /08 – 0001

Datum seje DZ 11.11.20108Obravnava v Ur. Listu 109/08 To že je v RPSStran 14354 To že je v RPSDne 19.11.2008 To že je v RPSSOP 2008-01-4693 To že je v RPS

83

Dodelitev – MDT 14-Odbor za finance in monetarno politiko

Dodelitev – ostali 22-Zakonodajno-pravna služba

Datum prejema v DZ 15.10.2008Besedilo Vsebina posameznega elementaPriloge elementov Vse pripete datotekePovezani elementiDatum zadnje spremembe

01.09..2010 Datum zadnje spremembe zapisa – potreben zaradi sinhronizacije podatkov

Seznam vseh atributov je razviden tudi v podatkovnem modelu v spodnjem podpoglavju.

č) Predvidena podatkovna struktura v PISPodatkovna struktura v PIS, ki vsebuje podatke o zakonodajnem postopku bi vsebovala tri tabele, ki jih lahko imenujemo DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK, DZ_PRILOGE in DZ_POVEZAVE.

DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK bi bil povezan na osnovno tabelo RPS_PREDPISI v PIS preko sledečega ključa:

polje RPS_PREDPISI.EVA = vrednost polja DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK.EVA in (polje RPS_PREDPISI.EPA je prazno oziroma vsebuje črtico '-' ali vrednost polja DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK.EPA je prazno) ali

polje RPS_PREDPISI.EPA = vrednost polja DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK.EPA (razširjena na štiri znake, pri čemer so vodilni znaki nič (0)), dodana črtica (-), dodano polje DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK.MANDAT in (polje RPS_PREDPISI.EVA je prazno oziroma vsebuje črtico '-' ali vrednost polja DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK.EVA je prazno) ali

polje RPS_PREDPISI.EVA = vrednost polja DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK.EVA in polje RPS_PREDPISI.EPA = vrednost polja DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK.EPA (razširjena na štiri znake, pri čemer so vodilni znaki nič (0)), dodana črtica (-), dodano polje DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK.MANDAT.

Tabela DZ_PRILOGE bi se s tabelo DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK povezovala preko tujega ključa DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK_ID.

Tabela DZ_POVEZAVE je povezana na DZ_ZAKONODAJNI_POSTOPEK preko tujega ključa POVEZAN_ZAKONODAJNI_POSTOPEK_ID.

84

d) Način izmenjave podatkov

Trenutno DZ objavlja XML datoteke, ki jih procedura v RPS prebere in shrani podatke v RPS tabele. Vse skupaj se povezuje preko šifer EPA ali EVA.

Tudi v prihodnosti je možna podobna izmenjava podatkov preko XML datotek med DZ in PIS. Prednost tega je kratek rok priprave XML datotek na strani DZ in tudi relativno enostavno branje in shranjevanje podatkov iz XML datotek.

Druga možnost je priprava spletnih servisov, ki omogočajo »on-demand« izmenjavo podatkov (prenos podatkov v trenutku, ko nastanejo). Slabost spletnih servisov je, da je potreben dolg rok izdelave servisa.

Podatki iz DZ se bodo shranjevali v RPS, v kolikor tak ZAKONODAJNI_POSTOPEK_ID še ne obstaja. V kolikor obstaja, se preveri DAT_SPREMEMBE. Če je DAT_SPREMEMBE različen od tistega v PIS, se zapis v PIS posodobi z novimi podatki.

Enako velja za priloge v tabeli DZ_PRILOGE in DZ_POVEZAVE.

4.3 Pridobivanje podatkov iz Generalnega sekretariata vlade


Trenutno se v RPS prenašajo podatki o zakonodajnem postopku preko javanskih modulov iz centralnega modula baze zakonodajnega postopka RS.

85

Njihov namen je prevzem podatkov iz baze ZPRSCM, procesiranje podatkov in shranjevanje podatkov v bazo RPS. Povezava javanskih modulov z bazo ZPRSCM poteka preko SOAP protokola. Pri tem se kliče servis ZprsCMService. Povezava javanskih modulov z bazo RPS poteka preko JDBC protokola.

Procedura, ki polni podatke se Imenje RPS_ZP_PACK.


Podatki, ki se pridobivajo se shranjujejo v tabeli RPS_STATUS_MIN_BAK in RPS_STATUS_VLA_BAK, v katerih so podatki o statusih predpisa na ministrstvu in statusi na vladi.

Podatki, ki se že pridobivajo, so sledeči:

Ime Primer OpisD_SPR_MIN Datum obravnave predpisa v tej fazi

(ministrstvo)D_SPR_VLA Datum obravnave predpisa v tej fazi (vlada)SIF_ST_MIN Šifra statusa (ministrstvo)SIF_ST_VLA Šifra statusa (vlada)SUPORABNIK_ZP

Uporabnik v Lotus Notes

c) Želeni podatki

Poleg podatka o posameznem statusu so želeni tudi nekateri ostali metapodatki in predvsem vsebina pri posamezni fazi.

ZADEVA

Ime Primer OpisZadeva 00702-14/2010EVA 2008-1211-1031Klas. znak 00702 Predpisi v pristojnosti Državnega zboraSubjekt zadeve MKGPNaslov zadeve Zakon o spremembah in dopolnitvah…Vrsta zadeve Predlog zakonaPostopek/faza Vlada ni predlagatelj/v reševanjuPovezavaDatum prejema 04.05.2010Ključne besedeStopnja tajnostiNa seji 25.05.2010: 074. R – Odbor za državno ureditev in javne

86

ZPRSCMjavanski moduli

RPS

zadeve..Naslov dokumenta Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah…Klasifikacijska številka

00702-14/2010/1

Referenčna številka

003-04/10-003 EPA 1031-V

Datum dokumentaPostopek obravnave

Ni predviden

Odločitev na seji SprejetoZa sejo 74. redna sejaTočka II/2Opis točke Predlog mnenja o predlogu zakona o ….Naslovnik SVLR, SVZ, UKOM…

DOKUMENTI IN PODDOKUMENTI V OSNOVNI ZADEVI

Želeni dokumenti oziroma poddokumenti:- dokument (vsebina predpisa), predložen v vladno obravnavo (objavljena vladna gradiva)- morebitni popravki gradiva - poročilo delovnega telesa- sklep vlade- dopis Državnemu zboru (v primeru zakonov) - izdano besedilo predpisa- sporočilo za javnost

Predvideno je, da bi se navzven prikazovali le tisti dokumenti, ki se zdaj objavljajo na e-demokraciji in na vladni spletni strani.

č) Predvidena podatkovna struktura v PIS

Podatki bi bili razdeljeni v štiri tabele: ZP_ZADEVA, ZP_PRIPOMBE in ZP_PRILOGE.

Tabela ZP_ZADEVA se povezuje s predpisi v tabeli RPS_PREDPISI, RPS_STATUSI_MIN_BAK in RPS_STATUSI_VLA_BAK preko identifikatorja EVA in šifro statusa. Ostale tabele se med seboj povezujejo preko identifikatorja zadeva. Tabela ZP_ZADEVA naj ima tudi ključ sama nase.

87


Generalni sekretariat vlade naj zagotovi informacije o možnostih za izmenjavo podatkov. Iz obstoječega stanja se sklepa, da je možno podatke prenašati z uporabo javanskih modulov.

4.4 Pridobivanje podatkov iz Vrhovnega sodišča

Iz vrhovnega sodišča naj bi se pridobivala vse sodna praksa, ki je povezana s katerim koli predpisom.


V RPS se podatki o sodni praksi ne uvažajo.


Trenutno ni pridobljenih podatkov.

c) Želeni podatki

Ime Primer OpisDokument ID VS2005184 KljučOpravilna številka Sodba IV lps 82/2010Oddelek Kazenski oddelek

88

Datum seje senata 22.04.2010Področje PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVOInstitut Zastaranje pregona – relativno zastaranje - …Zveza ZP-1 člen 42, 59, 59/3, 63, 156, 156-3 Tuj ključ za

RPSJedro Preizkus in posredovanje zahteve za sodno … Samo za indeksObrazložitev I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in … Samo za indeksDatum zadnje spremembe 01.10.2010

Podatki »Jedro« in »Obrazložite« se ne smejo prikazovati na spletnih straneh PIS, ampak so lahko uporabljeni samo za indeksacijo in iskanje. Vsebina se bo morala še vedno prikazovati na spletnih straneh vrhovnega sodišča.


Za vodenje podatkov o sodni praksi bi bili potrebni dve tabeli, in sicer VS_SODNA_PRAKSA in vmesna tabela VS_ZVEZA.

S tabelo RPS_PREDPISI bi bila povezana preko tujega ključa ZVEZA, tako da bi preverili samo prvi niz znakov, kjer se nahaja kratica predpisa (v zgornjem primeru ZP-1). Kolikor je v zvezi uporabljen znak pika ».«, potem gre za navezavo na več predpisov. Zaradi tega se mora uporabiti vmesna tabela, saj gre tu za povezavo mnogo proti mnogo (sodna praksa je vezana na več predpisov, kot je lahko tudi en predpis vezan na več sodnih odločb).

Podatkovni model bi bil sledeč:


Način izmenjave dokumentov trenutno še ni določen. Vrhovno sodišče je pripravljeno sodelovati pri izgradnji servisa, za katerega bi bili sami odgovorni, da stalno zagotavlja zahtevane podatke ne glede na okoliščine (menjave informacijske infrastrukture itd.)

4.5 Pridobivanje podatkov iz Državnega pravobranilstva

Glede dostopanj do baze podatkov odločitev ESČP, sprejetih na podlagi pritožb, ki so jih vložili slovenski državljani je ena izmed možnosti povezovanja, ki jo predlaga Državno pravobranilstvo RS, naslednja:

– replikacija obstoječe baze Lotus Notes iz domina strežnik Državnega pravobranilstva (DPRS_1) na domino strežnik službe;

89

– baza ESČP se replicira na 15 minut;– dodatno replikacijo celotne baze ESČP je treba naročiti pri zunanjem izvajalcu Državnega pravobranilstva.

4.6 Pridobivanje podatkov iz Ministrstva za zunanje zadeve

Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) v svojih podatkovnih zbirkah (bazi mednarodnih pogodb Lotus Notes) hrani atributni del vsake mednarodne pogodbe (datum podpisa, datum ratifikacije, datum začetka veljavnost itd.), vsebina pogodbe pa je objavljena v Uradnem listu RS. Obstoječe aplikacije na Službi za zakonodajo že sedaj lahko dostopajo do vsebine mednarodnih pogodb, ki se hranijo v podatkovnih bazah Uradnega lista RS.

MZZ je pripravljeni omogočiti vnos SOP številk za približno več kot 1500 mednarodnih pogodb. Hkrati so pripravljeni omogočiti replikacijo podatkovne baze na lokacijo Službe za zakonodajo za potrebe dostopa do atributnega dela mednarodnih pogodb.


Trenutno se v RPS ne nahajajo podatki o mednarodnih pogodbah.


V RPS ni podatkov o mednarodnih pogodbah.

c) Želeni podatki

Za potrebe spletišča PIS so potrebni sledeči podatki:

Ime Primer OpisPogodba ID IdentifikatorSOP Tuj ključDatum podpisaDatum ratifikacijeDatum začetka veljavnostiNaslovVsebinaDatum spremembe


V PIS bi se ustvarila nova tabela MZZ_MEDNARODNE_POGODBE, ki bi se povezovala s tabelo RPS_PREDPISI preko identifikatorja SOP. Priloge dokumentov se shranjujejo v tabelo BESEDILA_DOKUMENTA.

90


Ponujena je bila replikacija podatkov, vendar je zaželen uvoz podatkov z uporabo spletnih storitev.

4.7 Pridobivanje podatkov o neuradnih prečiščenih besedilih in samih besedil

Neuradna prečiščena besedila (NPB) se trenutno nahajajo kot Word datoteke na Službi za zakonodajo. Niso opredeljene z metapodatki, s katerimi bi jih lahko povezovali z ostalimi podatki. Podatki o NPB se sicer prenašajo po protokolu XML iz Državnega zbora, vendar gre za NPB, ki jih pripravlja Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. Služba pa pripravlja NPB za potrebe PIS na drugačen način, zlasti z namenom poenotenja zapisov in prikazovanja tako pri zakonih kot pri podzakonskih predpisih.

Od izvajalca se zahteva vzpostavitev baze, v kateri se bodo shranjevala neuradna prečiščena besedila zakonov in podzakonskih predpisov v enostavni XML obliki.

Baza mora omogočati vsaj naslednje funkcionalnosti:- uporabniški vnos;- dodeljevanje pravic uporabnikom;- urejanje zapisov (popravljanje, potrjevanje/delovni tok);- zgodovina zapisov; - šifranti;- objava podatkov;- uvoz obstoječih dokumentov s skripto.


V RPS se trenutno nahajajo podatki o NPB (tistih, ki jih generira DZ) v podatkovni tabeli RPS_NPB.


Podatki, ki se prenašajo v tabelo RPS_NPB so sledeči:

Ime Primer OpisKratica Kratica NPB-jaVelja od Datum začetka veljavnostiEPA EPA NPB-ja

91

Naslov Naslov NPB-jaMapa URL URL na mapo NPB-jaBesedilo URL URL na besedilo NPB-ja

c) Želeni podatki

Manjka povezava med pisno obliko NPB in metapodatki. Za to se potrebuje sledeče podatke:

Ime Primer OpisKratica Kratica NPB-jaEPA EPA NPB-jaVsebina DatotekaDatum zadnje spremembe

Ti podatki so primerni le v primeru zakonov. Podzakonski predpisi pa nimajo kratice niti številke EPA, zato je treba najti drug identifikator.


Datoteke NPB-jev se bi hranile v tabeli SVZ_NPB. S tabelo RPS_NPB bi se povezovala s pomočjo polja KRATICA ali EPA (v primeru podzakonskih predpisov pa s pomočjo drugega identifikatorja).


Odločitev o načinu izmenjave podatkov sprejme Služba za zakonodajo. Zaželena je uporaba spletnih storitev.

4.8 Pridobivanje podatkov o prevodih in samih prevodov

Služba za zakonodajo je na podlagi predhodno izmenjanih dopisov in opravljenih sestankov tako s Sektorjem za prevajanje pri GSV (sestanka z dne 11. 5. 2010 in 20. 5. 2010) kot tudi z Oddelkom za mednarodno dejavnost, protokol in prevajanje v DZ (sestanek z dne 2. 6. 2010) ugotovila, da obstajata potreba in vsestranski interes za vzpostavitev celovite zbirke prevodov predpisov, ki bodo z vidika kakovosti primerni za objavo na spletišču. Ker gre za pomemben interdisciplinaren projekt, služba predlaga vzpostavitev posebnega dokumenta, katerega cilj je predstavitev izhodišč za vodenje celotnega postopka prevajanja, določitev pristojnosti oziroma nalog vpletenih, navedba okvirnih ocen v zvezi s finančnimi in kadrovskimi potrebami ter opredelitev drugih organizacijskih vidikov projekta.

92

Od izvajalca se zahteva vzpostavitev baze, v kateri se bodo shranjevala besedila prevodov predpisov v enostavni XML obliki.

Baza mora omogočati vsaj naslednje funkcionalnosti:- uporabniški vnos;- dodeljevanje pravic uporabnikom;- urejanje zapisov (popravljanje, potrjevanje/delovni tok);- zgodovina zapisov; - šifranti;- objava podatkov;- uvoz obstoječih dokumentov s skripto.


V RPS se ne nahaja prevod vsebine predpisa. Preveden je samo naslov predpisa (angleški jezik).

b) Že pridobljeni podatkiV RPS ni pridobljenih podatkov o prevodu predpisa.

c) Želeni podatki

Želeni so sledeči podatki:

Ime Primer OpisSOP (ali identifikator NPB) IdentifikatorDatum spremembe Datum zadnje spremembeVsebina Datoteka


Tabela SVP_PREVODI bi se s tabelo RPS_PREDPISI povezovala preko SOP številke ali identifikatorja ustreznega NPB (smiselno je namreč, da se sistematično prevajanje začne pri zadnjem razpoložljivem neuradnem prečiščenem besedilu predpisa).


Odločitev o načinu izmenjave podatkov sprejme Služba za zakonodajo. Zaželena je uporaba spletnih storitev.

93

PRILOGE

Priloga 1: predlog osnovnega pogleda predpisa RS

O Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)

Uradni list RS, št. 56/02, 110/02-ZDT-B, 2/04-ZDSS-1, 23/05, 35/05-UPB1, 113/05, 32/06-UPB2, 131/06 – Odl. US, 33/07, 63/07-UPB3, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E

Kopiraj citat7

EN Civil Cervants Act-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Datum sprejetja 11.06.2002 EVA 2001-1711-0010Datum objave 28.06.2002 EPA 0185-IIIDatum začetka veljavnosti 13.07.2002 SOP 2002-01-2759Datum začetka uporabe 13.07.2003

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predpisi in drugi akti, izdani na podlagi tega predpisa

1 O Uredba o prenehanju veljavnosti Uredbe o trajanju in izvedbi pripravništva2 O Uredba o napredovanju uradnikov v nazive[…]

1 2 3 4 ... (odvisno od števila predpisov in drugih aktov)

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Besedilo

[prikaže naj se zadnje neuradno prečiščeno besedilo; če nadaljnjih sprememb predpisa ni, naj se prikaže osnovno besedilo predpisa]

7 Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 74/09).

95

Priloga 2: predlog strokovnega pogleda predpisa RS



Kopiraj citat8

Zadnje neuradno prečiščeno besedilo (*če ni nadaljnjih sprememb predpisa, samo osnovno besedilo)

ZJU-PISNPB-6(*ZJU)

EN Civil Cervants Act-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predpisi in drugi akti, ki spreminjajo ali razveljavljajo ta predpis9

1 O Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-E)2 O Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov

(ZTFI-A)3 O Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-D)4 O Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-UPB3)5 O Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-C)6 O Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-D)3 O Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 162. člena Zakona o javnih

uslužbencih in 86. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih

[…]


---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predpisi in drugi akti, ki se nanašajo na ta predpis10

8 Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A in 69/08 – ZZavar-E).9 V tem razdelku se prikazujejo tisti predpisi in akti, ki neposredno posegajo v predpis in so iz tega razloga tudi upoštevani v neuradna prečiščena besedila, ter uradna prečiščena besedila, kadar ta obstajajo (npr. pri zakonih).10 V tem razdelku se prikazujejo tisti predpisi in akti, ki v predpis neposredno ne posegajo, vplivajo pa na uporabo oziroma izvajanje tega predpisa (npr. avtentična razlaga, sklepi Ustavnega sodišča, ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča ipd.)

96

1 O Odločba o ugotovitvi, da 33.a člen Zakona o javnih uslužbencih ni v neskladju z Ustavo

2 O Sklep o zavrnitvi pobud za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 167. člena in prvega odstavka 193. člena ZJU

3 O Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja drugega odstavka 162. člena Zakona o javnih uslužbencih

4 O Sklep o zadržanju izvrševanja 907. točke prvega odstavka 154. člena Zakona o javnih uslužbencih, kolikor se nanaša na uradnike, za katere iz drugega stavka prvega odstavka 193. člena tega zakona izhaja obveznost, da v roku treh let od začetka uporabe tega zakona opravijo strokovni izpit

5 O Odločba o ugotovitvi, da prvi odstavek 197. člena Zakona o javnih uslužbencih ni v neskladju z Ustavo, in o ugotovitvi neustavnosti petega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih

[…]


---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------




---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Organ, ki je sprejel predpis Državni zbor RSOrgan, odgovoren za pripravo predpisa Ministrstvo za javno upravoOrgan, odgovoren za izvajanje predpisa Ministrstvo za javno upravo

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predpisi, ki jih ta predpis spreminja ali razveljavlja

1 O Zakon o javnih financah (ZJF)2 O Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA)3 O Zakon o policiji (ZPol)[…]


---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Pravni akti EU, ki jih ta predpis prenaša v pravni red RS oziroma omogoča njihovo izvajanje

97

1 Direktiva Sveta z dne 20. februarja 1978 o odpadkih iz industrije titanovega dioksida (78/176/EGS)

2 Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. 10. 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje

[…]

/če gre za akt o ratifikaciji mednarodne pogodbe, naj se izpiše »Mednarodna pogodba, ki se s tem predpisom ratificira«/

Konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi

[naslov akta naj bo aktiven link, preko katerega se uporabniku prikaže nova stran s podatki o mednarodni pogodbi, ki se črpajo iz baze MZZ]

98

Priloga 3: predlog analitičnega pogleda predpisa RS



Kopiraj citat11

Zadnje neuradno prečiščeno besedilo ZJU-PISNPB-6

EN Civil Cervants Act EN TEXT

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predpisi in drugi akti, ki spreminjajo ali razveljavljajo ta predpis

1 O Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-E)2 O Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov

(ZTFI-A)3 O Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-D)4 O Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-UPB3)5 O Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-C)6 O Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-D)3 O Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 162. člena Zakona o javnih

uslužbencih in 86. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih

[…]


---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predpisi in drugi akti, ki se nanašajo na ta predpis12

1 O Odločba o ugotovitvi, da 33.a člen Zakona o javnih uslužbencih ni v neskladju z Ustavo

11 Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E).12 V tem razdelku se prikazujejo tisti predpisi in akti, ki v predpis neposredno ne posegajo, vplivajo pa na uporabo oziroma izvajanje tega predpisa (npr. avtentična razlaga, sklepi Ustavnega sodišča, ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča ipd.)

99

2 O Sklep o zavrnitvi pobud za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 167. člena in prvega odstavka 193. člena ZJU

3 O Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja drugega odstavka 162. člena Zakona o javnih uslužbencih

4 O Sklep o zadržanju izvrševanja 907. točke prvega odstavka 154. člena Zakona o javnih uslužbencih, kolikor se nanaša na uradnike, za katere iz drugega stavka prvega odstavka 193. člena tega zakona izhaja obveznost, da v roku treh let od začetka uporabe tega zakona opravijo strokovni izpit

5 O Odločba o ugotovitvi, da prvi odstavek 197. člena Zakona o javnih uslužbencih ni v neskladju z Ustavo, in o ugotovitvi neustavnosti petega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih

[…]


---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------




---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Organ, ki je sprejel predpis Državni zbor RSOrgan, odgovoren za pripravo predpisa Ministrstvo za javno upravoOrgan, odgovoren za izvajanje predpisa Ministrstvo za javno upravo

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predpisi, ki jih ta predpis spreminja ali razveljavlja

1 O Zakon o javnih financah (ZJF)2 O Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA)3 O Zakon o policiji (ZPol)[…]


---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Pravni akti EU, ki jih ta predpis prenaša v pravni red RS oziroma omogoča njihovo izvajanje

1 Direktiva Sveta z dne 20. februarja 1978 o odpadkih iz industrije titanovega dioksida (78/176/EGS)

100

2 Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. 10. 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje

[…]

/če gre za akt o ratifikaciji mednarodne pogodbe, naj se izpiše »Mednarodna pogodba, ki se s tem predpisom ratificira«/

Konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi

[naslov akta naj bo aktiven link, preko katerega se uporabniku prikaže nova stran s podatki o mednarodni pogodbi, ki se črpajo iz baze MZZ]

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Načrtovane spremembe tega predpisa

1 O Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih2 O Zakon o dopolnitvi Zakona o javnih uslužbencih

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Na podlagi tega predpisa načrtovani predpisi

1 O Uredba o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih

2 O Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih

3 O Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih,

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Postopek priprave tega predpisa

Organ, odgovoren za pripravo 19.03.1999: ZAKONI – načrtovani / evidenca 18.05.2000: ZAKONI – usklajevanje delovnega besedila – SVZ 25.05.2000: ZAKONI – Izdano mnenje SVZ 09.06.2000: ZAKONI – usklajevanje delovnega besedila – medresorsko usklajevanje 19.04.2001: ZAKONI – V parafo SVZ 19.04.2001: ZAKONI – Parafirano odposlano

Vlada RS 19.04.2001: ZAKONI - prva obravnava - seja vlade - predlog določen 18.02.2002: ZAKONI - druga obravnava - seja vlade - predlog določen 09.05.2002: ZAKONI - tretja obravnava - seja vlade - predlog določen

Državni zbor RS13

PRVA OBRAVNAVA 27.07.1999

13 Natančen obseg informacij in način prikazovanja se določi v sodelovanju z DZ.101

– Dopis poslancem o objavi predloga zakona v omrežju DZ– Dopis vladi o vložitvi predloga zakona v zakonodajni postopek

DRUGA OBRAVNAVA 25.08.1999– Obvestilo o dodelitvi– Ostali dokumenti

- Pobuda za amandma k predlogu zakona

[aktivni linki na dokumente]

Podatki na ravni ministrstva in vlade se črpajo iz IPP (enako kot za namene portala e-demokracija).

102

Priloga 4: predlog pogleda »sodna praksa«



Kopiraj citat14

Zadnje neuradno prečiščeno besedilo ZJU-PISNPB-6

EN Civil Cervants Act---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Členi

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 ….*

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

* Po izbiri člena se odpre nova podstran, na kateri so sodne odločbe razvrščene po sodišču, ki je odločbo izdalo, več odločb istovrstnega sodišča pa se razvrsti kronološko.

Sodne odločbe

Sklep VIII Ips 189/2007 15

08.04.2008 SOVS - VRHOVNO SODIŠČE

količnik osnovne plače – predhodno varstvo – procesna predpostavka – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe - uveljavljanje denarne terjatve

Sodba VIII Ips 3/2007 26.06.2007 SOVS - VRHOVNO SODIŠČE

javni uslužbenci - prenehanje delovnega razmerja - drugi načini prenehanja delovnega razmerja - dolžnost pridobitve izobrazbe - inšpektor

VSL sodba in sklep II Cp 1055/2

11.01.2006 IESP - VIŠJA SODIŠČ

odgovornost za drugega - odgovornost delodajalca - povrnitev škode

1 2 3 4 ... (odvisno od števila sodnih odločb)

14 Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E).15 Povezava na besedilo odločbe, objavljene na spletni strani VS.

103

Priloga 5: predlog pogleda pravnega akta EU

+ Direktiva Komisije 2009/10/ES z dne 13. februarja 2009 o spremembi Direktive 2008/84/ES o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil

UL L 44, 14.2.2009, str. 62-78 Kopiraj citat16

Besedilo Povezava na EUR-LEX

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Datum sprejetja 13.02.2009 CELEX 32009L0010Datum začetka veljavnosti 06.03.2009Rok za prenos 13.02.2010

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Organ, odgovoren za prenos oziroma izvajanje tega pravnega akta EU

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


kodifikacija prava Skupnosti živilski dodatek živilska zakonodaja prehrana ljudi varstvo potrošnikov živilska kemija

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Predpisi RS, sprejeti za prenos ali izvajanje tega pravnega akta EU

1 O Pravilnik o merilih čistosti za aditive[…]


* Izjava o prenosu določb direktiv v pravni red RS (pdf. format)* Korelacijska tabela (pdf. format)

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

16 Direktiva Komisije 2009/10/ES z dne 13. februarja 2009 o spremembi Direktive 2008/84/ES o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil (UL L št. 44 z dne 14. 2. 2009, str. 62).

104

Postopki ugotavljanja kršitev pravnega reda EU

Faza postopka Datum začetka Rok za odgovor RS

Uradni opomin 25.03.2010 25.05.2010

Odgovor RS17

17 Povezava na dokument, objavljen v informacijskem sistemu vlade, ali vsaj na sporočilo za javnost v zvezi s točko seje vlade, pod katero je vlada obravnavala predlog odgovora.

105

Priloga 6: predlog pogleda mednarodne pogodbe

Konvencija Sveta Evropske o ukrepanju proti trgovini z ljudmi

Status akta: veljavenNarava akta: pogodbeniJezik originala: angleški, francoski

EN Council of Europe Convention on Action against Trafficking in Human Beings (ERS 197)

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Datum podpisa 16.05.2005Kraj podpisa VaršavaDatum začetka veljavnosti 01.02.2008

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Podatki, vezani na Republiko Slovenijo

Podpis Strasbourg, 03.04.2006Ratifikacija Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju

proti trgovini z ljudmi18, 15.07.2009Deponiranje listin o ratifikaciji 03.09.2009Začetek veljavnosti 01.01.2010

18 Predlagamo aktivno povezavo na zakon, ki uporabnika pripelje v osnovni pogled tega zakona. 106

III. DEL: INFRASTRUKTURNE TEHNOLOŠKE ZAHTEVE

1.1 Tehnološko okolje

Tehnološko okolje IS Informacijskega sistema »Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije (PIS)« (v nadaljevanju: Sistem) bo v celoti nameščeno na obstoječo infrastrukturo v upravljanju Ministrstvu za Javno upravo (MJU). Predvidena je namestitev na primarni lokaciji ter lokaciji nadomestnega centra (kolokacija).

Infrastrukturne tehnološke zahteve za informacijskega sistema PIS morajo biti neodvisne od blagovne znamke dobaviteljev strojne opreme in operacijskih sistemov in programske opreme srednjega sloja. S tem pričakovanjem si naročnik želi zagotoviti, da bo rešitev delovala na naročnikovi obstoječi infrastrukturi. Naročnik si pridržuje pravico do spremembe obstoječe tehnologije infrastrukture.

Za strego statičnih datotek (html, slike, …) je predviden odprtokodni strežnik Apache.

Za aplikacijski nivo Sistema je predvideno izvajalno okolje po specifikacijah J2EE.

Sklop aplikacijskih modulov Sistema bo najprej postavljen na referenčno javansko strežniško izvajalno J2EE okolje, temelječe na odprtokodnem javanskem aplikacijskem strežniku JBOSS verzije 5 ali več. Uspešna namestitev in uspešna izvedba funkcionalnih testov na referenčnem okolju, je prva kontrolna točka v procesu implementacije Sistema na ciljno infrastrukturo.

Ministrstvo za javno upravo uvaja JBOSS kot referenčno okolje za javansko aplikacijsko okolje. Na tem referenčnem okolju se preizkusijo zasnove informacijskih sistemov in preverijo, če so pravilno prilagojene na ciljno infrastrukturo MJU. V nadaljevanju se upravljavec infrastrukture lahko odloči, da se bo sistem namestil tudi na drugo obstoječe okolje (licenčno izvajalno okolje kot npr. Oracle IAS, Oracle BEA). Zato je potrebno, da je tehnološka zasnova javanskega aplikacijekega dela zasnovana tako, da je čim bolj neodvisna od posameznih implementacij J2EE specifikacij. Prva namestitev na JBOSS J2EE izvajalno okolje pa se izvede takoj, ko je struktura (skelet) aplikacije sestavljen do te mere, da uporablja vse tehnološke rešitve, ki so predvidene (vključno z vsemi različnimi integracijami) zato, da se preveri skladnost z obstoječi infrastrukturo.

Za podatkovni nivo je predvidena relacijska podatkovna zbirka, ki podpira najmanj standard SQL 2003. Dobavitelj mora za izdelavo/modeliranje logičnega podatkovnega modela uporabiti orodje, ki omogoča izdelavo fizičnega modela za različne tipe relacijskih podatkovnih zbirk. Orodje mora omogočiti izdelavo fizičnega podatkovnega modela, ki se lahko implementira na najmanj dve različni relacijski podatkovni zbirki od katerih je najmanj ena, ki izhaja iz nabora (poslovnega modela, ki temelji na) odprtokodnih podatkovnih zbirkah.

Glavne značilnosti infrastrukture:na nivoju tehnološke infrastrukture:

a. infrastruktura naj bi bila postavljena v luči zagotavljanja visoke razpoložljivosti, skalabilnosti ter prenosljivosti na različno strojno opremo,

b. celotna postavitev naj temelji na virtualiziranih okoljih neodvisno od operacijskih sistemov navideznih strežnikov,

107

c. uporabljena je lahko strojna stikalna oprema za porazdelitev bremen ali pa strežnik baziran na Apache spletni strežbi, za večje obremenitve so predvideni ločeni sklopi po več instanc spletnih/aplikacijskih J2EE strežnikov v delu strežbe spletnih storitev,

na nivoju umestitve modulov na infrastrukturo:a. samo ogrodje ter spremljajoči centralni moduli se postavljajo ločeno za potrebe storitev

(bodisi za človeške, torej GUI, bodisi za aplikacijske uporabnike, torej spletne storitve),b. predvideti je potrebno, da se dodatna aktivna kopija j2ee komponent lahko postavi na

sekundarni lokaciji.

1.2 Tehnološki standardi in specifikacije

Uporabljeni naj bodo sodobni, odprti in neodvisni tehnološki standardi in specifikacije pri razvoju spletnih rešitev. Nabor in topologijo aplikacijskih strežnikov (nivo J2EE) in nabor podatkovnih zbirk (podatkovni nivo), ki jih mora aplikacija podpirati se določi v dokumentu PZI.

1.3 Tehnološka neodvisnost

Informacijska rešitev, ki je predmet javnega naročila mora omogočati uporabnikom nemoteno delo uporabo vseh relevantnih tehnologij (MS IE, Mozilla Firefox) odjemalca in operacijskih sistemov (MS WIN XP, MS Vista, MS WIN 7, Linux, Mac OS).

1.4 Dokument PZI

Dokument Projekta za Izvedbo (PZI) je namenjen natančnemu popisu in specifikacijam bodočega informacijskega sistema/aplikacije/modula. MJU želi, da se na podlagi funkcionalne dekompozicije določi seznam potrebnih gradnikov, poslovnih procesov, spletnih servisov in integracij. Na podlagi teh specifikacij se šele določi določi potrebne tehnološke standarde in tehnološke specifikacije za izvedbo ter arhitektura sistema. Izvajalec je zavezan k izbiri odprtih standardov in odprtih specifikacij (1). V primeru, da izvajalec predlaga tehnološki standard ali specifikacije, ki ne ustrezajo definiciji odprtosti in neodvisnosti mora to odločitev posebej obrazložiti.Poleg tega želi MJU (kot upravljavec centralne informacijske infrastrukture) v fazi priprave dokumentacije PZI vplivati na vsebino tudi iz stališča uporabe/izmenjave dobrih praks, uporabe centralnih gradnikov po AN SREP in identifikacije optimalne ter zanesljive postavitve. Na ta način želi MJU optimizirati arhitekturo in implementacijo sistema na obstoječo infrastrukturo ter ob tem v največji smiselni meri vzpostaviti standardizacijo tehnoloških elementov ter s tem znižati skupne stroške lastništva centralne informacijske infrastrukture (v največji možni meri izogniti situaciji »vendor lock in«).

Dokument PZI vsebuje najmanj:1) funkcionalne specifikacije in funkcionalna dekompozicija,2) seznam poslovnih procesov z opisi, 3) seznam gradnikov z opisi,4) specifikacije podatkovnih struktur5) specifikacija XML struktur6) specifikacije spletnih storitev 7) specifikacija aplikacije za prikaz podrobnosti delovanja vseh vključenih komponent8) arhitekturo sistema za implementacijo (predlog uporabe vzorcev, topologija strežnikov,

uporabljeni tehnološki standardi, tehnologija podatkovnih zbirk),9) navedene in popisane predvidene integracije z zunanjimi sistemi,10) terminski načrt;

Predvideno je, da se dokument PZI izdela po fazi analize vendar pred zaključkom faze načrtovanja (v prvi tretjini faze načrtovanja).

108

Dokument PZI potrdi naročnik (na podlagi soglasja lastnika in upravljavca centralne infrastrukture MJU, v primeru, da naročnik ni MJU).

1.5 Splošne arhitekturne smernice

Arhitektura sistema mora biti spletna, več-nivojska (podatkovna zbirka, aplikacijski strežniki, spletni strežniki, spletni brskalnik), nekateri deli aplikacij so zaprti za "zunanje" uporabnike (dostop le iz privatnega državnega omrežja HKOM).

Sistem mora biti zgrajen modularno. Predstavitveni nivo mora biti logično ločen od poslovne logike.

Arhitektura se zasnuje skupaj z upravljalcem infrastrukture (MJU) in se potrdi v okviru PZI.

1.6 Splošna postavitvena pravila

Moduli, do katerih dostopajo uporabniki, ki nimajo dostopa do komunikacijskega omrežja državnih organov (v nadaljevanju HKOM), se nameščajo v DMZ območje (segment požarne pregrade in segmentih stikala za porazdelitev bremen – »Content Switch«). Moduli, do katerih dostopajo izključno HKOM uporabniki, se nameščajo znotraj intraneta komunikacijskega omrežja državnih organov. Točna postavitev modulov pa se določa, ko so znani gabariti posameznega modula (značilnost aplikacije, nabor uporabnikov, nivo zahtevane varnosti, pričakovane obremenitve ipd.) skupaj s strokovnjaki Ministrstva za javno upravo.

1.7 Model baznega servisa

(Spletna) aplikacija naj do baze ne dostopa neposredno preko SQL poizvedb nad tabelami, ampak naj do podatkov dostopa preko klicev baznih procedur. Prav tako naj se v nobenem primeru ne bi na bazo prijavljala s povezavo (bazno sejo), vzpostavljeno neposredno na shemo, ki je lastnik baznih objektov (tabel, baznih procedur etc).

Aplikacija do baze dostopa s prijavo na posebnega, za dano aplikacijo namensko postavljenega baznega uporabnika (create user …). Le-ta ima dodeljene le pravice (grant execute) do izvajanja tistih namensko spisanih baznih procedur/funkcij, ki jih za svoje delovanje nujno potrebuje. Glede na specifično situacijo, lahko ta bazna procedura opravlja tudi kake druge potrebne funkcije, npr ustvarjanje revizijskih sledi, preverjanje pravic izvajanja v varnostni shemi etc.

109

(1) Definicija odprtega standarda:

Odprti standard je dobro dokumentiran in je celotna specifikacija javno dostopnaOdprti standard lahko prosto implementiramo brez ekonomskih, političnih ali pravnih omejitev

glede implementacije in uporabe.Odprti standard je standardiziran in ga vzdržuje odprta neprofitna organizacija v odprtem

procesu

Slika 1. Okvirna princip modela baznega modula.

Izjema za to pravilo je bralni način dostopa do šifrantov in klasifikacij ter list vrednosti, ki se kateri se lahko izvede preko »podatkovnih pogledov« (database views). Prav tako se dopušča izjema za sklop za urejanje portalnih vsebin (CMS), ki se nanašajo izključno na krmiljenje portalnih funkcij. Navedene izjeme naročnik potrdi na nivoju dokumenta PZI (projekt za izvedbo) ali pa na nivoju dokumenta VDP. Smernice za razvoj aplikacij, ki se nameščajo na strežniško infrastrukturo MJU.

1.8 Metodologija razvoja ter upravljanje s spremembami programske opreme

Naročnik izrecno ne predpisuje konkretne metodologije razvoja programske opreme, vendar mora izvajalec navesti, katero metodologijo uporablja in kateri izdelki, poleg tistih, ki so eksplicitno že navedeni v okviru danega razpisa, bodo rezultat razvoja. Naročnik pričakuje, da ima izvajalec vzpostavljen proces v okviru razvojne metodologije, ki izdelke razvoja hrani v repozitoriju izvorne kode (SVN (Sub)VersionControl) ter da sproti izvaja teste (Unit testi).

Od izvajalca se pričakuje, da ima izdelane in uveljavljene postopke obvladovanja sprememb (repozitorij, številčenje različic). Izvajalec je dolžan voditi evidenco, vse spremembe ustrezno označevati ter dokumentirati. Verzija naj bo jasno razvidna iz uporabniškega vmesnika modula (npr: 'vizitka', 'noga', itd).Pravilo velja tako za spremembe aplikacije, za spremembe baznih objektov ter za spremembe spremljajoče dokumentacije. Za vse spremembe, ki jih izvajalec načrtuje, mora izvesti postopke obveščanja tako naročnika kot upravljavca infrastrukture. Izdelki razvoja se posredujejo/odlagajo naročniku v namenski »SVN repozitorij« - strežnik za hranjenje verzij oziroma sistem za upravljanje sprememb. Repozitorij izvorne kode ima podobno vlogo kot jo je imel ftp strežnik, ki je bil namenjen za odlaganje namestitvenih paketov. Razlika je v tem, da se v SVN repozitorij poleg različic namestitvenih paketov odlaga tudi dokumentacijo, izvorno kodo in testne datoteke.

Ko je projekt pripravljen za namestitev (to naj se v fazi implementacije zgodi čim prej), izvajalec pripravi izdajo aplikacije in odloži/shrani namestitveni paket projekta na namenski strežnik SVN za hranjenje verzij. SVN strežnik pripravi naročnik, predstavnikom izvajalca dodeli pravice

110

Model tipičnega baznega modulaVhodni podatki:

Ključ - poizvedbenipodatki,Kdo,Od kod,Zakaj.

Izhodni podatki:Atributni podatki

Vmesnik

Servis

Dnevnik ZBIRKAVpis

Tabele zbirke

Varnostna shema

zahteva

odgovor

odlaganja in branja ter mrežni dostop. Povezava na SVN repozitorij uporablja protokol https. Izvajalec odlaga izdelke v SVN s pomočjo razvojnega orodja (če vsebuje podporo za protokol SVN) ali pa preko odjemalca, ki podpira protokol SVN (kot npr.: TortoiseSVN, http://sourceforge.net/projects/tortoisesvn/).

Vsebina in drevesna struktura imenikov SVN je prikazana v spodnji tabeli:

Tabela 1. Vsebina drevesne strukture in pomen imenikov

111

http://sourceforge.net/projects/tortoisesvn/

Slika 2. prikazuje okvirni princip sistema za obvladovanje sprememb, ki vsebuje repozitorij izvorne kode SVN (Subversion) ter orodje za izvajanje upravljanja ter izdelavo poročil (Hudson) v povezavi s simbolično prikazano več nivojsko strežniško testno in produkcijsko infrastrukturo.

1.9 Vsebina dokumentacije in napotki za izdelavo

Izvajalec izdela, vzdržuje in odloži v repozitorij SVN dokumentacijo, ki vsebuje:

1. Dokumente OVSP postopka ter seznam celotne dokumentacije s kratkim opisom vsebine, navedbo celotnega imena datoteke, verzijo, lokacijo datoteke v imeniški strukturi in skupino v katero se dokumentacija uvršča.

2. Uporabniško dokumentacijo – navodila za uporabo za vse nivoje uporabnikov.

3. Načrt testiranja, testni postopki in testni podatki ter poročila o testiranju.

4. Seznam zunanjih orodij, ki niso del sistema in so potrebna za upravljanje in/ali razvoj sistema.

5. Dokumentacijo izvedene analize rešitve (t.i. sistemska analiza).

6. Dokumentacijo o arhitekturi in zasnovi sistema.

7. Podrobno tehnično dokumentacijo, ki praviloma zajema:7.1. standardno dokumentacijo izvorne kode,7.2.dokumentacijo shem XML,7.3.dokumentacijo vmesnikov spletnih storitev,7.4.dokumentacijo programskih vmesnikov,7.5.dokumentacijo uporabljenih lastnih ali tujih programskih komponent,7.6.dokumentacijo postopkov in algoritmov, kar vključuje delovne tokove in vgrajena

poslovna pravila,

112

Ukazi testnih namestitev

Ukazi produkcijskih namestitev

Nadzorno produkcijsko okolje

Nadzorno testno okolje

SVN

REPOZITO-RIJIZVORNEKODEIN DOKUMEN-TACIJE

DokumentacijaIzvorna kodaAplikacijski paketiTestiPoročila o testiranjuPoročila o namestitvah

Objekti podatkovne zbirkeNavodila za nameščanjeNavodila za povratekPoročila o namestitvi

T

E

S

T

J

2

E

E

T

E

S

T

B

A

Z

A

P

R

O

D

J

2

E

E

P

R

O

D

B

A

Z

A

P

R

O

D

J

2

E

E

P

R

O

D

B

A

Z

A

SISTEM ZA UPRAVLJANJE SPREMEMB

7.7. splošno namestitveno shemo in navodila za namestitev v ciljno okolje za vsa podprta okolja,

7.8. diagram odvisnosti med programskimi vmesniki in sistemi.

8. Dokumentacijo o sistemskih nastavitvah za vse elemente sistema (podatkovna baza, aplikacijski strežnik, idr.) z opisom razlogov za spremembo privzete nastavitve. Opomba: Ta točka je vsebinsko lahko pokrita tudi v navodilih za namestitev.

9. Konkretno namestitveno shemo s konkretnimi podatki o strojni in programski opremi v ciljnem okolju MJU (velika slika).

Splošne zahteve glede izdelave in vsebine dokumentacije:

a) kjer se pojavljajo seznami datotek le-te dopolniti z opisi vsebine datotek in lokacijo datotek,

b) vse dokumente opremiti z verzijo dokumenta, verzijo programske komponente, ki jo dokument opisuje ali naslavlja, povezave na druge dokumente in opis sprememb dokumenta (datum, verzija dokumenta, avtor spremembe, opis spremembe, odgovorna oseba - opcijsko, kjer je to smiselno),

c) dokumentacija mora vsebovati seznam kratic in akronimov (v posameznih dokumentih ali kot ločen dokument),

d) v dokumentaciji je potrebno zagotoviti natančnost izražanja, dosledno podati verzije standardov in specifikacij, jasno je potrebno določiti podlago in izvor uporabljenih notacij (npr. za diagrame opredeliti po kateri notaciji so narisani, katera verzija, uporabljeno orodje, ipd.). Vsi diagrami in slike morajo biti ustrezno komentirani. Diagrami stanj morajo biti opremljeni z besednimi opisi,

e) Programsko kodo, sheme XML, datoteke HTML, definicije WSDL in druge elemente sistema, na podlagi katerih nastane izvedljiva in z njo povezana programska koda je potrebno dokumentirati skladno s standardi, dobrimi praksami in priporočili stroke.

f) programska in druga izvorna koda (XML, HTML, WSDL, SQL, slike in drugo multimedijsko gradivo, projektne datoteke za posamezne izdelke npr. datoteka .jpr za projekte narejene v razvojnih orodjih, izvorne datoteke diagramov, idr.) z navedbo uporabljenih orodij vključno z verzijo.

1.10 Optimalnost aplikacije in baznih objektov

Izvajalec je dolžan optimizirati programsko kodo in bazne objekte s ciljem zagotavljanja optimalnega delovanja. Vse neoptimalnosti, ki se izkažejo skozi obremenitveni test in skozi generalni preizkus mora izvajalec odpraviti do trenutka produkcije. Enako pravilo velja tudi za obdobje garancije oziroma obdobje operativnega vzdrževanja. Prav tako mora izvajalec vsako spremembo ali nadgradnjo aplikacije predhodno preveriti tudi s performančnega stališča. Lastnik infrastrukture izvaja periodične preglede optimalnega delovanja. Priporočila, ki nastanejo na podlagi takih pregledov je izvajalec dolžan v najkrajšem še razumnem roku upoštevati.

1.11 Namestitvena pravila

Za vsak modul/aplikacijo se vzpostavi najmanj tri okolja (testno, produkcijsko in šolsko/uvajalno) kot sledi:

I. testno okolje služi potrditvenemu testiranju (torej preverjanju, ali je bil nek popravek izveden v skladu z željami naročnika (samo regresijsko testiranje pravilnosti kode se izvaja na strani izvajalca);

113

II. produkcijsko služi polni produkciji. Sem se nameščajo samo popravki, katerih prehod iz testa na produkcijo je bil po predpisanem protokolu odobren. Prenos namestitve aplikacije ali njenih popravkov iz razvojnega preko testnega do produkcijskega definira t.i. RTP navodilo (Razvoj-Test-Produkcija). Podrobnejši način izvajanja navodila se določi prilagojeno značilnostim vsakega projekta posebej.,

III. uvajalno okolje je namenjeno izobraževanju uporabnikov (preverjanju delovanja integracij z zunanjimi sistemi) in naj bi bilo po verzijah aplikacij izenačeno s produkcijskim.

Za vsako namestitev novega modula ali popravka obstoječega modula mora izvajalec pripraviti ustrezna navodila za namestitev.

Nove verzije/popravki tako spletnih aplikacij kot baznih objektov se najprej namestijo na testno področje;Odgovorni predstavnik izvajalca opravi najmanj naslednja preverjanja:

I. da je bila namestitev opravljena v skladu s izvajalčevimi navodili,II. da je aplikacija deluje v skladu s funkcionalnimi pričakovanji,III. da je aplikacija tudi preformančno ustrezna in deluje v skladu s pričakovanji;

Šele na podlagi pozitivnega izida tega potrditvenega testa, izjave odgovornega, da je bil test pozitivno opravljen, se lahko namesti namestitvena datoteka ali popravki na produkcijo.

Po namestitvi na produkcijo, izvajalec preveri delovanje po enakem vzoru, kot je bila narejena verifikacija na testu:

I. da odgovorni predstavnik izvajalca izvede potrditveni test na produkciji, ki sestoji najmanj iz naslednjega preverjanja:

II. da je bila namestitev opravljena v skladu z izvajalčevimi navodili,III. da je aplikacija deluje v skladu s funkcionalnimi pričakovanji,IV. da je aplikacija tudi preformančno ustrezna in deluje v skladu s pričakovanji;

Potrditveni test mora obsegati poleg delovanja same aplikacije tudi delovanje podatkovne zbirke in ustreznost baznih objektov.

Nameščanje aplikacij in njih popravkov se izvaja v skladu s t.i. RTP navodilom Ministrstva za javno upravo (navodilo obravnava postopke obvladovanja sprememb Razvojnega, Testnega in Produkcijskega okolja) ter obrazcem OVSP.

Razvojno okolje (in testna okolja za razvojno testiranje) je na strani izvajalca.

Pri izvedbi projekta mora izbrani izvajalec tako upoštevati naslednjo dokumentacijo:1) RTP_Politika v zvezi z namestitvami informacijskih sistemov na skupno strežniško

infrastrukturo strežniško infrastrukturo MJURTP130104-brezprilog1 – v prilogi 1 in2) Naročilo za namestitev aplikacije/popravka OVSP v0.8 – v prilogi 2.

1.12 Obremenitveni test

Za kritične aplikacije ali celotni sistem, lahko naročnik zahteva izvedbo obremenitvenega preizkusa. Obremenitveni preizkus se običajno izvaja skupaj s strokovnjaki MJU s pomočjo orodja JMeter. Izvajalec je dolžan pripraviti scenarije in podatke za to orodje. Naročnik si pridržuje pravico spremembe orodja za izvajanje obremenitvenih preizkusov.

1.13 Generalni preizkus

Za kritične aplikacije z lahko določi naročnik izvedbo generalnega preizkusa. Generalni preizkus pomeni hkratno vajo vseh uporabnikov. Lahko se izvaja tudi kot vzporedni test. Za generalni preizkus je izvajalec dolžan pripraviti vsebinske in postopkovne scenarije.

114

1.14 Statistični podatki in osnovna poročila

Informacijska rešitev, ki je predmet javnega naročila mora omogočati izdelavo osnovnih statističnih poročil za podatke, ki so pomembni za upravljanje informacijske rešitve (kot na primer: statistika obiska, statistika postopkov (napak, po statusih), statistika po uporabi storitev , statistika urednikovanja ipd).

1.15 Nadzorni podatki

Sistem naj nudi nadzorne konzole tako za sistemske kot za vsebinske upravljavce. Namen konzol je spremljanje delovanja, alarmiranje in zgodnje obveščanje, ter hitra identifikacija težav.

1.16 Nadzorni podatki: sistemsko / aplikacijski nivo

Vsak od modulov naj nudi informacijo o statusu delovanja (deluje | ne deluje (opis napake)).Celovita informacija o statusu delovanja celotne infrastrukture mora biti dosegljiva preko (html) grafičnega vmesnika pooblaščenim uporabnikom, prav tako pa mora sistem za nadzor biti sposoben alarmiranja in opozarjanja (grafično preko vmesnika, preko elektronske pošte, preko sms). Modul, ki za svoje delovanje potrebuje več virov naj tudi nudi preverjanje delovanja oziroma dostopnosti do teh virov (če npr za svoje delovanje modul potrebuje dostop do 3 podatkovnih virov (data source) ter 4 spletnih storitev, bo njegova nadzorna stran imela vsaj 8 tako imenovanih grafičnih simbolov - »semafročkov«, en za modul sam po sebi, ostalih 7 za klicane vire. Pri tem naj vsak »semaforček« poda informacijo o napaki tako natančno, kolikor je to mogoče – npr »časovna pretečenost« ali »napačni prijavni podatki«… Tipično to pomeni, da se na zaslon izpiše tako napaka, ugotovljena s strani klicočega modula kot napaka, ki smo jo morda pridobili iz klicanega modula). Zbirne informacije (pregled) delovanja preko vseh modulov (in inštalacij modulov), naj bodo zbrane v enotni nadzorni konzoli.Zato je optimalna izvedba te konzole oziroma celotnega sistema alarmiranja stvar dogovora med naročnikom in izvajalcem in potrjena na nivoju PZI. Prvi predlog naj po izvedeni analizi poda izvajalec.

Modul za nadzor sistema naj omogoča hranjenje, analizo in pregled zbranih podatkov o razpoložljivosti čez čas (npr.: podatki o nedelovanju po modulih preko leta, trend odzivnosti sistema…)

1.17 Nadzorni podatki: vsebinski nivo

Sistem mora nuditi pregled nad delovnimi tokovi, storitvami in drugimi dogodki (npr. dokument ali delovni tok stoji zaradi napake (tehnične, vsebinske ali druge)).Pregled nad potujočimi dokumentom oz. sporočili naj omogoča brskanje po dokumentih glede na njihove atribute (prioriteta, vir, ponor, tip ali drugo) brez potrebe po direktni prijavi v podatkovno zbirko z razvojnim orodjem.

1.18 Revizijske sledi

Informacijska rešitev, ki je predmet javnega naročila mora zagotoviti v delih, kjer se obdelujejo osebni podatki ali finančni podatki ali podatki varnostnih shem (pravic dostopa) ustrezne revizijske sledi (dnevniki/journali).

115

Revizijske sledi morajo biti po vsebini, hrambi in sistemu nadzora (skupaj z varnostno shemo in povezanimi postopki) ustrezne, tako da zdržijo kot dokazni material pred pravosodnimi organi.Informacijski rešitvi mora izvajalec zagotoviti tudi pripadajoča orodja/preglede/poročila za obravnavo in interpretacijo revizijskih sledi.Izvajalec je dolžan upoštevati dobre prakse in priročnike objavljene na spletni strani Informacijske pooblaščenke glede na področja obdelave osebnih podatkov. Posebej mora upoštevati mnenje Informacijske pooblaščenke podano dne: 6.4.2020, št. 007-17/2010/2 (Mnenje o vidikih zavarovanja osebnih podatkov pri predvidenem konceptu projekta eSociala_31mar2010).

1.19 Informacijska varnost in skladnost z zakonodajo

Informacijska rešitev, ki je predmet javnega naročila mora biti izdelana z upoštevanjem vseh dobrih praks in ustreznih rešitev, ki zagotavljajo visoko stopnjo informacijske varnosti.Informacijski sistem mora biti skladen s področno zakonodajo, ki obravnava podatke, ki se obdelujejo v informacijskem sistemu skladno z namenom, načinom obdelave in stopnjo tveganja.Rešitev mora biti skladna s standardom ISO 27001 in 27002 v poglavjih, ki se nanašajo/navezujejo na informacijsko varnost in revizijske sledi.

116

Številka: - svz.gov.si€¦ · web viewneuradna prečiščena besedila (npb) se trenutno...

Documents