stran: 10 alumniomm · 2018-11-23 · med kramljanjem ob nedeljski kavi me je sogovornik nedavno...

UVODNIKZ osmo {tevilko na{ega dru{tvenega ~asopisa vstopamo v jubilejno leto, ko na{a »ALMA MATER« slavi stoto obletnicoustanovitve. Ob ustanovitvi univerze je bil na~rtovan tudi metalur{ki odsek, toda splet okoli{~in je premaknil formalnoustanovitev za dvajset let, v leto 1939. Kljub temu je na Univerzi v Ljubljani {tudij metalurgije, oziroma posameznih metalur{kihpredmetov, potekal na Oddelku za rudarstvo in na Oddelku za kemijo.Praznovanju stoletnice pou~evanja montanisti~nih vsebin bo posve~en tudi 46. Skok ~ez koò, ki bo aprila 2019. V Narodnemmuzeju bo konec leta 2019 odprta razstava, povezana z metalurgijo in stoletnico Univerze v Ljubljani, z naslovom: »KO ZAPOJEKOVINA – TISO^LETJA METALURGIJE NA SLOVENSKEM«.V tej {tevilki ~asopisa je ~lanek o zmagi na{ega {tudenta na regionalnem in svetovnem prvenstvu v virtualni izdelavi jekla.Med drugim se nam je zdelo prav, da mlaj{e ~lane seznanimo, da so metalurgi è pred skoraj {estdesetimi leti »pri`gali«son~no pe~. Nadaljujemo z zanimivimi prispevki o opisu uspe{ne poklicne poti, o simpozijuERBE, o Clausthalskem univerzitetnem tednu 2018, o pregledu poslovanja podjetij s podro~jakovinskih materialov itd.Prav tako smo v okvir praznovanja vklju~ili zapis o pridobivanju èleza in jekla na [talci. ^laniMuzejskega dru{tva @elezniki so v enostavnem reaktorju (pe~i) po direktnem postopku»stalili« èlezo. Tehni~no gre za postopke redukcije èlezove rude v trdnem in pridobivanjetestastega kovnega èleza (jeklo).S fotografijami so prikazana praznovanja in sre~anja ob godu sv. Barbare in sre~anja diplo-mantov letnika 1957.^lani dru{tva so bili v mesecu oktobru na strokovni ekskurziji v podjetju Impol, ~ez nekaj dnipa se bomo ponovno sre~ali na rednem ob~nem zboru. Na predlog vodstvenih ~lanov OMMje v pripravi predlog spremembe statuta Dru{tva alumni OMM NTF UL v preimenovanje vAlumni OMM, NTF UL, ki bo deloval v okviru Oddelka za materiale in metalurgijo. To bozmanj{alo administracijo in stro{ke poslovanja, kot to zahtevajo pravila o dru{tvih.Sre~no!

Jakob Lamut

ALUMNI OMMDECEMBER 2018 / [TEVILKA 8

Novice Dru{tva Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani

Vsebina:

02 Zgodovina

04 Generacije metalurgov

09 Novice iz industrije

10 Dogodki

16 Napovednik

Son~na pe~ stran:

2

SteelChallenge-12 stran:

10

Clausthalskiteden

stran:

11

Fuìnarski dnevi2018

stran:

13

Med kramljanjem ob nedeljski kavi meje sogovornik nedavno vpra{al, kaj je sson~no pe~jo v Piranu. Diplomiral jeleta 1962 na sosednji, strojni fakulteti.Povedal je, kako so {tudentje in mladiinènirji ob~udovali sosede metalurge,ki so s son~no pe~jo pri~eli izkori{~atinov vir energije. Menda je bila to prvatak{na pe~ za francosko v Pirenejih,kjer je {e danes njihov raziskovalnicenter.Pod gornjim naslovom je leta 1960 vseptembrski {tevilki revije @ivljenje intehnika iz{el ~lanek ob otvoritvi son~nepe~i v Piranu.»Ko je vro~ega avgustovskega dnepred nekaj tedni »zagorela« son~na pe~v Piranu, smo pravzaprav odprli novostran v zgodovini razvoja tehnike nana{ih doma~ih tleh. Skupina tehni~nihstrokovnjakov, ki je pod vodstvom inzamisli prof. ing. Cirila Rekarja, pred-stojnika Metalur{kega in{tituta v Ljub-ljani, zgradila omenjeno napravo, se jetako uvrstila med pionirje razmeromanove tehni~ne panoge, katere cilj jeiskanje mo`nosti za prakti~no izko-ri{~anje son~nega sevanja. Tudi

drugod po svetu najdemo namre~ leredke posameznike, ki se ukvarjajo zgradnjo son~nih pe~i. Spri~o ble-ste~ega razvoja nekaterih drugih teh-ni~nih panog, denimo raketne tehnike,kemije plasti~nih snovi ter atomistike,pa tudi zaradi nalog, katerih uresni~itevzahtevajo vsakodnevne proizvodnenaloge, se nam namre~ skorajda zdi, daje tehnika izkori{~anja son~ne energijev raziskovalne in proizvodne namenenekako potisnjena na stran.Tisti, ki so pri nas postavili prvo son~nope~ zatorej prav gotovo niso imelilahkega dela. Njihova te`nja je bila ve~kot le osnovno raziskovalno delo, kiho~e znanosti in tehniki utreti nove pot.Vedeli so, da si od »ukro~enega sonca«na{e gospodarstvo lahko veliko obeta,saj son~na pe~ omogo~a dosego zelovisokih temperatur pri kemi~no sila~istih pogojih. To pa je za metalur{karaziskovanja odlo~ilnega pomena.êprav zunanja konstrukcija ni preve~zamotana je gradnja naprave zahtevalatemeljito in zahtevno delo strokov-njakov z razli~nih tehni~nih podro~ij.Zrcalo – sledilec, je bilo veliko 2 x2 m in

je bilo name{~eno ob vzno`ju 8 m visokestolpne konstrukcije. Lovilo je son~neàrke in jih usmerjalo v koncentracijskireflektor, to je v paraboli~no zrcalo spremerom 1,6 m in s povr{ino 2 m2, ki jebilo name{~eno na vrhu stolpa. Prvozrcalo se je s pomo~jo posebnega me-hanizma obra~alo tako, da je prestreglokar najve~ son~nega sevanja. Koncen-tracijski reflektor je zbiral son~ne àrkev 65 cm oddaljenem àri{~u. Tam sodosegli zelo visoke temperature, okrog3000 °C.« (Citirano iz revije @ivljenje intehnika 1960, stran 358/359)1.Prof. Ciril Rekar je bil redni profesor zapodro~je proizvodnje grodlja in jekla,ferozlitin, metalur{ke tehnologije itd.,na Metalur{kem odseku (tudi njegovsoustanovitelj leta 1939) Univerze vLjubljani in predstojnik (direktor) terustanovitelj leta 1950 zgrajenega Meta-lur{kega in{tituta. Imel je vizijo uvajanjanovih virov energije, ki bodo prijazni dookolja in bodo isto~asno nudili dobrepogoje za raziskovalno delo na pod-ro~ju materialov, obstojnih pri visokihtemperaturah. Pred na~rtovanjem ingradnjo son~ne pe~i v Piranu se je prof.

02

Sonce v rokah znanstvenikovZgodovina

Son~na pe~ v Piranu

Son~na pe~1

Pogled iz son~ne pe~i na zvonik cerkve

�

C. Rekar seznanil z delom prof. FelixaTrombe, leta 1949 graditelja prveson~ne pe~i v kraju Mont-Louis vFranciji.Na osnovi meritev sevanja v ~asu odmaja do septembra in {tevila son~nihdni so izbrali lokacijo za gradnjo son~nepe~i v Piranu. Gospod Rudi Kuhar, ta-krat zaposlen na Metalur{kem in{titutu(sedaj IMT – In{titut za kovinske ma-teriale in tehnologije) mi je povedal, daje bila konstrukcija za son~no pe~ po-stavljena v bliìni sedanjega parkirnegaprostora hotelov Histrion in Bernardin.To je nad ostanki cerkve, ki je {e danesna plo{~adi pred hotelom Histrion. Nasliki se vidi, da je konstrukcija postav-ljena na pobo~je med vrtovi. Na drugisliki se v ozadju vidi {e danes ohranjenzvonik.Konstrukcijo son~ne pe~i so {e izpo-polnjevali. Raziskovalno ekipo za pod-ro~je kerami~nih materialov je vodil g.Joè Muster, univ. dipl. ing. metalurgije.On je leta 1966 doktoriral na osnoviraziskav s podro~ja metalur{ke kera-mike in ognjevzdr`nih materialov, nare-jenih na son~ni pe~i. Stalili so magne-zijev oksid, ki ima tali{~e pri T = 2822 °C(Vir: Slag Atlas).Prof. Ciril Rekar si je kot direktor in-{tituta prizadeval ustanoviti razisko-valni center za izkori{~anje son~neenergije. Zakaj je bil projekt kmalu pouspe{nem za~etku ukinjen mi ni znano.Je bil za takrat preve~ vizionarski?

Jakob Lamut

Leto 1948V ~asu med 1. in 2. svetovno vojno se jeTehni{ka fakulteta (1919-1957) nenehnosoo~ala z gro`njami centralne oblasti,da bo okrnjena ali celo ukinjena[1]. To sena sre~o ni zgodilo. Z osvoboditvijo inèljo novih oblasti po hitri industriali-zaciji in modernizaciji dràve je pomenTehni{ke fakultete Univerze v Ljubljanicelo nara{~al. Naklonjenost oblasti seje kazala v tem, da so se finan~na sred-stva v primerjavi s predvojnim ~asompodeseterila, {tevilo slu{ateljev nafakulteti, ki je bila è v prej{njem ob-dobju najve~ja fakulteta ljubljanskeuniverze, se je potrojilo, {tevilo u~iteljevpa se je v prvih povojnih letih skorajpodvojilo. Fakulteta se je raz{irila z no-vimi {tudijskimi smermi.Dekana Tehni{ke fakultete sta bila v{tudijskih letih 1947/1948 dr. AntonKuhelj, v 1948/1949 pa Alojz Hrovat, dipl.in`.[2]. Prodekan Tehni{ke fakultete vobdobju 1948 do 1950 je bil metalurg dr.Matija @umer, predstojnik katedre zametalografijo[3].Profesor dr. Matija @umer je po diplomiiz kemije {tudiral {e metalurgijo navisoki {oli v Leobnu, od leta 1932 je natokot honorarni asistent in predavateljvodil kabinet za fuìnarstvo na rudar-skem oddelku Tehni{ke fakultete. Leta1946 je postal izredni, leta 1951 pa redni

profesor za metalografijo in osnovemetalografije [3].Leta 1948 je bilo dokon~ano tudi predvojno za~eto poslopje na A{ker~evi ce-sti (danes A{ker~eva 12, op.a.), v kate-rega sta se naselila rudarski oddelek indeloma metalur{ki in{titut, ki sta bila odosvoboditve za~asno name{~ena v po-slopju Srednje tehni{ke {ole. Rudarstvoso tedaj predavali: Ivan Kralj, JoèDuhovnik, Drago Matanovi}, AntonHoman, Karel Slokan, Josip Baturi}. Nametalur{kem odseku sta se v povojnemobdobju profesorju Matiji @umru, kate-remu je leta 1938 uspelo oìviti montani-sti~ni odsek, pridruìla profesorja CirilRekar in Viktor Fettich[2].V letu 1948 je na metalur{kem odsekudiplomiralo 5 diplomantov: AbduselamSarajli}, Ivica Maduni}, Milan Kranjc,Franc [irca in Du{an Sila[4].

Darja Steiner Petrovi~

Viri:[1] T. Arthur, Tehni{ka fakulteta Univerze v Ljub-ljani : 1919-1957. Arhivi 34 (2011) 2, 158.[2] Tehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani : 1919-1957 : Univerza v Ljubljani (Zgodovinski arhiv inmuzej Univerze), ob~asna razstava od decembra2010 do februarja 2011 / [avtorji besedil JoèCiperle ... [et al.] ; urednik kataloga]. Univerza vLjubljani, Ljubljana, 2010.[3] Slovenski biografski leksikon, https://www.slovenska-biografija.si/.[4] 34. Skok ~ez koò. Univerza v Ljubljani – NTF,Ljubljana, 1995.

03

Kratka zgodovina {tudija metalurgije naUniverzi v Ljubljani

Dokon~ano poslopje Montanistike naA{ker~evi cesti

Zgodovina

�

prof.dr.h.c.ing. Ciril Rekar prof.ing. Viktor Fettichprof.dr. Matija @umer

Moja poklicna potO svojem bodo~em poklicu marsikdorazmi{lja è v gimnaziji. Mene je najprejprivla~ilo jezikoslovje, ki je do danesobdràlo svoje pomembno mesto v mojiupokojenski dejavnosti. Od {tevilnihjezikov, ki sem se jih u~il obvezno aliprostovoljno, {e danes najbolj cenimlatin{~ino kot kompakten in preciznoizrazen jezik, ~eprav njeno osemletno

u~enje na Klasi~ni gimnaziji ni bilo lah-ko. Vendar je v vi{jih razredih gimnazijeprevladala privla~nost matematike innaravoslovja, posebej kemije in fizike.Pri kon~ni izbiri poklica pa sem upo-{teval tudi vidik prakti~ne uporabnostiin zaposljivosti ter izbral metalurgijo.[tudij sem kon~al v predvidenem pet-letnem roku z diplomsko nalogo iz elek-trokemije pri povi{ani temperaturi. [loje za termodinami~no analizo binarne-ga sistema Pb – Cd, diplomsko delo jebilo nagrajeno s Pre{ernovo nagrado.ê danes z ve~ desetletne ~asovnerazdalje presojam takratni {tudij meta-lurgije, se mi porajajo naslednje misli.Metalurgija kot kompozitum sestavinkemije, fizikalne kemije, toplotne teh-nike, procesne (predvsem talilni{ke)tehnologije, nauka o materialih, kon-strukcijskega (in delno energetskega)

strojni{tva ter energetske elektroteh-nike je nudila kar solidno in {irokotehni~no razgledanost ter zaposljivost vve~ industrijskih vejah, poleg same me-talurgije npr. tudi v kovinsko predelo-valni industriji ali v industriji ne-kovinskih kerami~nih materialov.Temeljni predmeti (matematika, kemija,fizika, mehanika, takrat celo opisnageometrija) so bili dobro zastopani in nasolidni predavateljski ravni. Ko pa sempozneje imel priliko primerjati stanje natujih univerzah, sem lahko ugotovilnekaj {ibkosti pri ozko strokovno usme-rjenih metalur{kih predmetih predvsemv tem smislu, da niso vsebovali dovoljznanja in aplikacij prej omenjenihtemeljnih predmetov.Po kon~anem {tudiju in opravljeni vo-ja{ki dol`nosti sem se najprej spo-gledoval z vstopom v akademskokariero. Vendar so mi rojenice nameniledruga~no poklicno pot.Prva razmeroma kratka polletna zapo-slitev je bila v Tovarni du{ika Ru{e. Tusem se spoznal predvsem z nekovin-skimi abrazivnimi materiali, t. j. s preta-ljenim in nato zdrobljenim aluminijevimoksidom (»korundom«) in elektroter-mi~no pridobljenim silicijevim karbidom(»karborundom«). Oba materiala stauporabna za bruse zaradi svoje visoketrdote, pogojene z njuno atomsko struk-turo. Od procesnih tehnologij pa sta bilizanimivi proizvodnja kalcijevega kar-bida in ferozlitin v elektrope~eh terobse`no presejalno razvr{~anje abra-zivnih materialov po zrnatosti. V Tovarnidu{ika Ru{e so takrat (poleg neizogibnein izrazito poudarjene proizvodne ruti-ne) obstajali obetavni zametki razvoj-nega in raziskovalnega dela in interesza pridobivanje poglobljenega strokov-nega znanja.Naslednja zaposlitev me je vodila v ino-zemstvo, v akademsko okolje na ugled-no {vicarsko visoko {olo ETH (Eidge-nössische Technische Hochschule) vZürich, na Katedro za metalurgijo,livarstvo in kovinske materiale, ki jo jevodil prof. Borut Marin~ek. Prof. Ma-rin~ek je katedro prevzel po svojem

mentorju in predhodniku prof. Durrerju,ki je znan kot izumitelj danes najboljuveljavljene proizvodnje jekla v ba-zi~nem konverterju z dovajanjem kisikanad talino.Delo asistenta je poleg administrativnihin teoreti~nih {tudijskih nalog ter vaj s{tudenti obsegalo tudi praktikum talilnein vakuumske metalurgije. Eksperimen-talno delo pa je bilo zaradi pomanjkljiveopremljenosti in osebja mo~no ovirano.Na voljo je bila zastarela indukcijskatalilna pe~, (pre)pogosto okvarjenavakuumska talilna naprava ter skromnametalografska oprema. Kemi~ne ana-litike ni bilo. Kdorkoli je èlel (ali moral)eksperimentirati, je moral sam opravititudi vsa pripravljalna, vzdrèvalna infizi~na opravila ob znatnem tveganju zavarnost pri delu.Vendar ima akademsko okolje tudiprednosti. Ena od njih je izredno bogatozaloèna strokovna knji`nica ETH.Knjige sem si izposojal po teko~em tra-ku in z velikim interesom prebiral te-meljna dela A. H. Cottrella, B. Chal-mersa in W. D. Kingeryja o materialih,prispevke o mehanizmih in vzrokih lomamaterialov ter tedaj na novo izdanapionirska dela o talilni metalurgiji infizikalni kemiji metalur{kih procesov.[lo je za literaturo, o kateri do takratnisem niti sanjal, da obstaja. Tudi svojejezikovno znanje sem izpopolnil, sajsem ob~asno moral predavati {tuden-tom.Po dveh letih v zelo lepem in svetov-ljanskem Zürichu sem se poleti 1965vrnil v domovino. Po ponesre~enemposkusu zaposlitve v Sloveniji sem seodlo~il za zaposlitev v Metalur{keminstitutu @elezarne Sisak na Hrva{kem.Odlo~itve, ki se morda zdi komu ne-navadna, nisem nikoli obàloval.V @elezarni Sisak, ki je izdelovalavarjene ({ivne) in brez{ivne cevi, semse ukvarjal s talilno metalurgijo jekla.Direktor Instituta za metalurgiju, kot seje uradno imenoval (formalno od @ele-zarne lo~eni) institut, mi je velikodu{noomogo~il obiskovanje predavanj vLjubljani na tedaj novoustanovljenem

04

Generacije metalurgov

Moja poklicna pot

�

Dr. Borut Pretnar

magistrskem {tudiju. Prakti~no je topomenilo, da sem smel biti odsoten obpetkih in sobotah (ki takrat {e niso bileproste). Po letu dni predavanj inuspe{no opravljenih izpitih sem stalpred izbiro teme za magistrsko diplomo.Ker se mi od slu`benih projektovnobeden ni zdel primeren, sem seodlo~il za povsem teoreti~no obdelavodo tedaj objavljenih eksperimentalnihraziskav strukture silikatnih talin. [lo jeza razmeroma zahtevno matemati~noteorijo. Njena objava v nem{ki strokovniliteraturi mi je nato omogo~ila presti`nonem{ko Humboldtovo {tipendijo, sajtakrat {e nisem imel doktorata, ki je ponavadi pogoj za to {tipendijo.Spro{~eni delovni pogoji v Sisku (inposledi~no razmeroma lagoden delovniritem) pa so imeli {e en koristen u~inek,namre~ poglobljen {tudij matemati~nestatistike. Ukvarjanje s tehnolo{kimi inproizvodnimi problemi me je prepri~alo,da teh problemov ni mogo~e uspe{noobvladovati brez statistike. Od takrat pavse do danes me matemati~na statis-tika povsod spremlja.Po petih letih sem jeseni 1970 zapustilSisak z namenom, da izkoristim Hum-boldtovo {tipendijo za delo na doktorskidisertaciji. Kot primerno ustanovo semizbral tehni~no univerzo v Clausthalu(Technische Universität Clausthal) vtedanji Zahodni Nem~iji, s katero jeljubljanska metalurgija è takrat vzdr-èvala tradicionalne prijateljske stike.Moj mentor je bil prof. H. Schmalzried,predstojnik Instituta za teoreti~nometalurgijo in uporabno fizikalno kemijo(Inst. für theoretische Hüttenkunde undangewandte physikalische Chemie) ineden vodilnih nem{kih znanstvenikovna podro~ju kemije v trdnem agregat-nem stanju. Na vzorno vodenem inodli~no opremljenem Institutu semostal tri leta, v prvem letu kot Hum-boldtov {tipendist, naslednji dve leti pakot asistent. Med sodelavci mi je (polegzelo prijateljskega mentorja) ostal vlepem spominu tudi takratni glavniasistent G. Borchardt. Tema doktorskedisertacije pa je bila (tako kot pri inè-nirski diplomi) spet s podro~ja elek-

trokemije pri visoki temperaturi, tokratelektrokemi~no nadzorovanaoksidacija silicija.Po kon~anem doktoratu sem se èlelzaposliti za nekaj let v nem{ki industrijina razvojno raziskovalnem podro~ju.Razposlal sem skupno pribli`no tridesetpro{enj za zaposlitev. Vsi naslovniki sobrez izjeme korektno odgovorili – in vsirazen enega negativno, saj sem v svojihpro{njah moral po pravici omeniti, dasem jugoslovanski dràvljan.Slu`bo sem dobil kot znanstveni sode-lavec pri najve~jem nem{kem jeklar-skem koncernu Thyssen AG v Duisbur-gu. (Firma se je ve~krat preimenovala:najprej August Thyssen Hütte AG, natoThyssen AG, danes pa se imenuje – pozdruìtvi s Kruppom – ThyssenKruppAG. Trenutno (poleti 2018) se sku{azdruìti {e naprej z indijskim jeklarskimgigantom Tata.)Zaposlil sem se v oddelku za razvojjekel, ukvarjal pa sem se posebej s toplovaljanimi trakovi iz nizkoperlitnih mikro-legiranih jekel s povi{ano trdnostjo inobenem nezmanj{ano duktilnostjo.Tako strokovno delovno podro~je kotorganizacija in na~in dela v gigantskemkoncernu so bili zame povsem novaizku{nja.Vodenje je bilo v skladu z sicer{njimirazmerami v ogromnem koncernuizjemno togo in hierarhi~no. Vsako mojeporo~ilo so pregledali, vnesli morebitnespremembe in odobrili trije {efi na trehzaporednih hierarhi~nih stopnjah. To jev~asih pripeljalo do komi~nih zapletov :{ef na drugi instanci mi je npr. o~italtisto, kar je vnesel {ef na prvi instanci,saj so {efi med seboj redko komuni-cirali. Dogodilo se je tudi, da je eden od{efov pri prvem pregledu neko besedoizbrisal, pri ponovnem pregledu papotem to isto besedo spet vnesel.Opisani sistem vodenja je onemogo~il(sicer koristno in potrebno) timskosodelovanje na projektih in izrecno{kodil kreativnosti sodelavcev, saj idejein predlogi za spremembe ute~enegastanja niso bili zaèleni. Sam sem toob~util na najmanj dveh primerih : vprvem primeru je {lo za zavrnjen pred-

log preprostega preizkusa duktilnostiplo{~ v smeri debeline (t. im. »lamellartearing«), ki se praviloma te`ko meri.Drugi primer je bila uporaba metod ma-temati~ne statistike za oceno mehan-skih lastnosti na podlagi znane kemi~nesestave ter podatkov o temperaturahvaljanja in kon~nega navitja traku (mul-tivariatna regresija). Po zelo mu~nihrazpravah je bila ideja kon~no sprejeta.Rezultati so bili celo objavljeni v reviji zmednarodnim ugledom, vendar brezmojega imena med (sicer {tevilnimi) so-avtorji. Za tola`bo sem smel biti ome-njen v ~lanku v internem glasiluThyssen Technische Berichte.Vendar je ukvarjanje z oceno lastnostiter uporabnosti jekel imelo tudi pozi-tivne u~inke. Moj interes je posebejveljal preizku{anju mehanskih lastnostijekel in smiselni interpretaciji rezulta-tov. Pritegnil me je npr. razkorak medinterpretacijama preizkusov dvehklju~nih lastnosti kovinskih materialov,odlo~ilnih za njihovo uporabnost: njiho-vo trdnostjo in duktilnostjo. Grobore~eno prva opredeljuje obremenitev,ki jo kovina prenese, predno se pla-sti~no deformira, druga pa opredeljujevelikost deformacije pred poru{itvijo(lomom), potem ko obremenitev stop-njujemo preko napetosti plasti~negate~enja. Matemati~no gledano sta ten-zorski koli~ini tako napetost v mate-rialu, ki je mera za trdnost, kakor tudideformacija. Vendar je interpretacijatrdnosti, izmerjene npr. z nateznimpreizkusom, bistveno preprostej{a inneposredno uporabna za izra~unevarnosti konstrukcij, za razliko odinterpretacije preizkusov duktilnosti.Preprosti preizkusi duktilnosti, npr.razteznost ali zoènje pri nateznempreizkusu, upogibni preizkus, udarnaìlavost itd., so uporabni kve~jemu napodlagi naknadnih empiri~nih primerjavs konkretno uporabo. Sodobnej{i, kon-ceptualno, ra~unsko in eksperimen-talno mnogo zahtevnej{i preizkusi duk-tilnosti, ki temeljijo na nauku o mehanikiloma, npr. na t. im. COD (»crack openingdisplacement«) se zdijo obetavnej{i.

�

05»Vse do danes me matemati~na

statistika povsod spremlja«


Napredek pa je mogo~e dose~i tudi priklasi~nih preprostih metodah. Bil sempobudnik in izvajalec raziskave, ki jepokazala, da je razteznost preizku{an-cev z zarezo bistveno bolj ob~utljiva naprisotnost vklju~kov v jeklu kot raztez-nost obi~ajnih gladkih preizku{ancev.Predno je zadeva bila objavljena, sem si(med tremi navedenimi soavtorji) steàvo izboril drugo mesto namestoprvotnega tretjega.Po {tirih napornih in pou~nih letih semse jeseni 1977 vrnil v Slovenijo in sezaposlil v takratnem IMV (dana{njemRevozu) v Novem mestu, kjer sem takojdobil druìnsko stanovanje. Ponujenomi je bilo mesto vodje laboratorija, ki paob mojem prihodu {e ni obstajal. Dovzpostavitve laboratorija za preiskavomaterialov je preteklo kar nekaj let, vvmesnem ~asu pa sem sodeloval insvetoval pri mnogih raznovrstnihproblemih v zvezi z materiali in raznimipreizkusi. Primer trajnej{e dejavnosti jebilo ugotavljanje materialov, definiranihpo JUS in dosegljivih na doma~em trgu,katerih lastnosti so morale ustrezatizahtevam v francoskih standardih, ki jihje predpisoval Renault v okviru licen-~nega sodelovanja z IMV. Ko je labo-ratorij bil vzpostavljen, je njegovadejavnost poleg preiskav kovinskihgradiv zajemala tudi metode povr{inskeza{~ite ter funkcijske preizkuse sklopovin celo vozil (bivalnih prikolic). Nekatereraziskave materialov, izvedene skupaj zmojim sodelavcem R. Yebuahom, sobile objavljene v tujih revijah z medna-rodnim ugledom. Interno to v IMV ninikogar zanimalo, ponekod je celo bilo~utiti nasprotovanje in kritiko.Po osmih letih in mnogih poslovnihturbulencah IMV sem se jeseni 1985zaposlil v Iskri Upori v 17 km oddaljenem[entjerneju. Tu so mi pri{le prav mojepretekle izku{nje z vakuumsko tehnikona ETH v Zürichu. [lo je za vakuumskonana{anje tankih kovinskih plasti skontrolirano elektri~no prevodnostjo nakerami~ne valj~ke, ki so kot kon~niizdelek postali elektri~ni uporovnielementi. Ambicije po uvedbi novih,zahtevnih in dragih tehnologij tanko-

plastnega nana{anja so bile neures-ni~ljive za tedaj è mo~no finan~no inkadrovsko osiroma{eno podjetje. IskraUpori je bila tudi zaradi zunanjih zeloneugodnih okolnosti v poznih osem-desetih letih izpostavljena poslovnikrizi, ki je v za~etku 1991 privedla doste~aja.Po nekajtedenski brezposelnosti semob prijateljski pomo~i februarja 1991dobil prilo`nost za zaposlitev v lesnemkombinatu Novoles v 12 km oddaljeniStraì. Odlo~itev ni bila lahka, saj si zmetalur{kim strokovnim znanjem v lesniindustriji nisem mogel dosti pomagati,obenem pa kot metalurg nisem mogelra~unati na zaposlitev v Novem mestuali okolici. Moral sem se torej (v za~etkuprecej nerad) poklicno popolnoma pre-usmeriti in se lotiti mened`menta kako-vosti, t. j. dejavnosti, ki je univerzalnouporabna v skoraj vsakem poslovnemokolju. Z mened`mentom kakovosti semzbral nekaj za~etnih izku{enj è v IskriUporih, z nadaljnjim delom, izobraè-vanjem in izku{njami pa sem ga imelvedno raj{i. Junija 1997 je Novolesdosegel certifikat kakovosti po stan-dardu ISO 9002. Priprave na certifikatpa so bile vse prej kot lahke. Podporavodstva, ki je neizogibno potrebna zauvajanje miselnih in organizacijskihsprememb, je bila – milo re~eno –pomanjkljiva. Velik del vodstvenega instrokovnega kadra vloge kakovosti zauspe{no poslovanje ni razumel in je bilspremembam nenaklonjen. Jeseni 2003sem se zato z olaj{anjem upokojil priizpolnjenih 65 letih.Upokojitev pa ni pomenila umika vnedejavnost. [e vedno se intenzivnoukvarjam z mened`mentom kakovosti,tokrat predvsem v zdravstvenem okolju.Matemati~na statistika, ki je vedno bilabistvena sestavina mened`menta kako-vosti in moja priljubljena dejavnost, jeprav tako {e vedno predmet posa-meznih projektov. Ena od dejavnosti jetudi nenehna {iritev znanja ob prebi-ranju poljudne in strokovne literature spodro~ij matematike in jezikoslovja(lingvistike).

Pri~ujo~i sestavek zaklju~ujem z nekajsplo{nimi priporo~ili, ki zadevajo viso-ko{olsko izobraèvanje in dopolnjujejomoje, na za~etku zapisane misli o{tudiju metalurgije. Nekatera od pripo-ro~il so morda uresni~ena, saj mi vsepodrobnosti trenutnih {tudijskih pro-gramov niso znane.Visoko{olski pouk matematike bi moral(poleg è ustaljenega in solidno zasto-panega diferencialnega in integralnegara~una) mo~neje poudariti pouk line-arne algebre glede na njeno pomembnovlogo v uporabni matematiki in nume-ri~nih postopkih, posebej npr. v mate-mati~ni statistiki in ne nazadnje gledena povsod prisotno podatkovno digita-lizacijo. To je med drugim mnenje prof.na MIT G. Stranga, avtorja u~benikovlinearne algebre in sestavka »TooMuch Calculus« na njegovi spletnistrani. Poleg numeri~ne uporabnostinudi linearna algebra izredno pou~nemiselne koncepte vektorskih prostorov,linearne (ne)odvisnosti, spreminjanjabaz itd. Kot metalurg pa bi si èlel pripouku matematike tudi vsaj informa-tiven vpogled v re{evanje parcialnihdiferencialnih ena~b (brez obremenje-vanja z numeri~nimi finesami), npr. povzoru nem{kega u~benika matematikeG. Zachmanna.Desetletja zanemarjeni pouk matema-ti~ne statistike s temeljnimi pojmi teo-rije verjetnosti ter aplikacijami na pod-ro~jih statisti~nega obvladovanjaprocesov ter na~rtovanja in vredno-tenja poskusov z mo`nostjo optimiranja(pomemben tako za tehni{ke kotnaravoslovne smeri) je zdaj omogo~env enem od modulov interdisciplinar-nega magistrskega oz. doktorskega{tudija statistike v Ljubljani.Za tehni{ke (in druge smeri, npr. medi-cino), iz katerih se pogosto rekrutirajovodstveni kadri, pa bi moral biti na voljo(ali morda ob kandidiranju kar obve-zen?) pouk nekaterih bistvenih ele-mentov mened`menta. V mislih imampredvsem mened`ment kakovosti instro{kovni mened`ment.

Borut Pretnar

06


Moja poklicna pot

»Metalurgi 57« –sre~anje poenain{estdesetihletih od vpisaV soboto, 13. 10. 2018 smo se sre~alikolegi metalurgi, ki smo se na »Fakul-teto za rudarstvo in metalurgijo« vLjubljani vpisali daljnega leta 1957. Poprvem sre~anju ob 50. obletnici vpisa jebilo to è enajsto redno letno sre~anje.Po 10. sre~anju preteklega leta na»fakulteti«, kjer smo obudili spomine napri~etek {tudija ob prijaznem sodelo-vanju g. dekana, g. predstojnika inpredsednika na{ega dru{tva Alumni, kijim se po tej poti {e enkrat iskrenozahvaljujemo, smo si to pot zastavilivpra{anje, ali ob sre~anju obiskati kakoproizvodno podjetje v Ljubljani, mordakak znanstveni in{titut ali kaj podob-nega. Prav zaradi lepih ob~utkov obobisku na{e {ole, kjer smo se spomnili

{olskih programov, predavateljev, izpi-tov in {olske problematike iz tistih~asov, smo to pot izbrali na{o Ljubljanoin primerjali sedanjo Ljubljano s tisto iz{tudentskih ~asov.Odlo~ili smo se za sre~anje na lepemljubljanskem gradu, enourni turisti~niobisk Ljubljane s turisti~nim vlakcemUrban, sprejem pri ùpanu Ljubljane g.Jankovi}u, sprehod od mestne hi{e dograjske vzpenja~e in kosilo v gostilni Nagradu.Okoli 10. ure se je na parkiri{~u hitrozbralo deset kolegov in tri gostje – so-proge, ki so nas spremljale. @e ob iz-stopu iz avtomobilov so se pri~eli

prisr~ni pogovori in izmenjave infor-macij o dogodkih preteklega leta, patudi o zdravstvenem stanju in po~utju.[e bolj intenzivni pogovori so se odvijaliv grajski kavarni ob jutranji kavici do 11.ure, ko smo od{li na »na{« turisti~nivlakec na enourno vo`njo po desetihpostajah in ugotavljali, da je sedanjaLjubljana resni~no lepa, urejena, ìvah-na, o~iten je izjemno uspe{en razvoj vzadnjih 60 letih, a nam so bili {e posebejv{e~ deli, kjer smo se spomnili tistena{e stare Ljubljane, ki nam je bila pri-jazna in nam je nudila pogoje za uspe-{en {tudij in ìvljenje.Posebno smo bili navdu{eni na »novi«[pici, ko smo se spomnili tudi nekdanjihkopali{kih leàlnikov na obali Ljublja-nice, kjer smo se v »tistih ~asih« radikopali v ~isti in topli reki.Na koncu vo`nje z vlakcem smo izstopilipred Magistratom in ob Ljubljanicipopili kavo z ùpanom Jankovi}em obìvahnem vrvenju {tevilnih sprehajal-cev in turistov.Strokovni vodi~ nam je lepo razkazalznamenitosti Mestne hi{e, od sejnih

07»Sprejet dogovor za sre~anje

naslednje leto«


Utrinki s sre~anja – intenzivno komuniciranje

Sre~anje Generacije 1957 (z leve: Mladen Stupni{ek, Zvonimir Volfand, gostji, Joè Zevnik, PeterKralji~, Monika Klemenc, Peter Hren, Vito Vardjan, Peter [~etinin, Ladislav Kosec, Jernej Zor)

Utrinki s sre~anja

Obisk mestne hi{e

�

dvoran do kipa ùpana Hribarja in slik, kikrasijo glavno sejno sobo mestnegasveta.

Sprehod od mestne hi{e do vzno`javle~nice med {tevilnimi lokali z uli~no

stre`bo in mnoìco turistov je bil {e po-sebej zanimiv, saj smo se spomnili tudinekaterih hi{, v katerih so v {tudent-skem ~asu ìveli na{i kolegi.

Vo`nja z vzpenja~o je ponudila izrednolep pogled na panoramo Ljubljane, za-radi ~esar so se sproìli fotoaparati izna{ih pametnih telefonov.V gostilni Na Gradu nas je ~akal rezer-viran prostor, ki je omogo~il ìvahnepogovore in dogovore. Eden od udele-èncev je posredoval spomine na Gradiz ~asov pri~etka {tudija, ko je po ne-uspeli pro{nji za bivanje v {tudentskemdomu nekaj dni preno~eval v sobah nagradu, ki so jih zapustili vojaki.Ob kosilu je med drugim bil sprejetdogovor za sre~anje naslednje leto insicer v pomladnem ~asu na Gorenj-skem.Vsem kolegom, ki se niso mogli udeleìtisre~anja, smo poslali iskrene pozdravez èljo, da se vidimo na naslednjemsre~anju.Zaèleli smo si, da nas sre~a spremljado naslednjega sre~anja in zato na{

SRE^NO!Metalurgi 57

Druènje z ùpanom MOL

Praznovanjestanovskegapraznika sv.Barbare4. decembra 2017 smo se spet zbralinekateri metalurgi iz Ljubljane in pra-znovali praznik svete Barbare.Bilo nas je nekaj manj, a to ni slabovplivalo na prijateljske pogovore iz delain ìvljenja; (Zvonimir Volfand, Josip Ke-si}, Nikola Sovilj, Dimitrij Kmeti~, Ivan

Jernej~i~, Savo Spai}, Ale{ [uklje,Joè Ga{perin, Stanislav Brade{ko).Tudi v prihodnje se bomo sestajali innadaljevali tradicijo na{ih sre~anj.Sre~no!

Zvonimir Volfand

08


Sre~anje metalurgov 57Praznovanje stanovskega praznika

�

Pregled poslovanjadejavnosti kovinskihmaterialov innekovin v 2017 innapoved za 2018 in2019Pojasnilo o uporabljeni metodologiji

Analiza poslovanja je bila narejena napodlagi nekonsolidiranih in nerevidi-ranih finan~nih izkazov gospodarskihdru`b, ki jih dru`be priloìjo Ajpesu do31.3. vsako leto za predhodno poslovnoleto. Po letih primerjamo poslovanjeagregatov (tehtano povpre~je), razen~e ni eksplicitno navedeno druga~e. Topomeni, da je vpliv na poslovanje dejav-nosti sorazmeren z velikostjo poslovnekategorije podjetja.Dejavnost kovinskih materialov in ne-kovin smo razdelili na 2 (pod)dejavnosti:• 23 –kovine (prilagojeno; brez Cimosa

in z upo{tevanjem holdin{ke dru`beSIJ)

• 24 –nekovinePrilagoditve smo naredili v sodelovanjuz Zdruènjem kovinskih materialov innekovin z namenom prikaza ~imobjektivnej{e slike v dejavnosti ter zazagotovitev kontinuitete ~asovne vrste.

Kovine: rekordna rast prodaje

Krepka rast zaposlovanja in nadalje-vanje nadpovpre~ne rasti pla~

Prodaja je v dejavnosti zrasla za petinona 2,5 mrd EUR, na zaposlenega naskoraj 300 tiso~ EUR, kar je bilo za 13 %ve~ kot v 2016 in pol ve~ kot pred krizo. Vdejavnosti je bilo 77 dru`b, od katerih jeimelo prodajo, vi{jo od 10 mio EUR 77dru`b. Impol, SIJ, Talum, LTH, in [toreSteel so v 2017 dosegli prodajo nad 100mio EUR.Okoli 78 % prodaje je bilo ustvarjene natujih trgih. [tevilo zaposlenih je zna{alo

8.640 (+480) in je bilo vi{je za 5,9 %, karje bil podoben porast kot v 2016. [evedno jih je bilo za 11 % manj kot predkrizo. Povpre~na bruto pla~a je poraslaza 3 % na 1.840 EUR. V zadnjem 3-let-nem obdobju (2017/2014) je v povpre~juporasla za 4,2 %.Dodana vrednost je porasla za desetinona 516 mio EUR, kar je bilo za tretjinove~ kot pred krizo. Bruto marà (njendele` v prodaji) je zna{ala 20 %, kar jebilo sicer 0,8 odstotne to~ke pod zgodo-vinskim povpre~jem. Dodana vrednostna zaposlenega je zna{ala 60 tiso~ EURin je bila vi{ja za 3,6 %. S tem je bila zapolovico vi{ja kot pred krizo. Doseèneje bilo 255 mio EUR EBITDA, kar pomeni10-odstotno EBITDA marà. Neto do-bi~ka je bilo za 112 mio EUR dobi~ka. Zainvesticije je bilo namenjenih 5 % letneprodaje (125 mio EUR), kar je bilo naj-manj v 10-letju.Razli~na velikost dru`b v dejavnostikovin je definirala tudi poslovanje teskupine. Od 10 do 750 mio EUR letneprodaje je imelo 19 dru`b, ki so pred-stavljale 94 % celotne prodaje. 15 dru`bje doseglo med 5 in 10 mio EUR prodaje(4,5 % celote), 13 dru`b med 1 in 5 mioEUR, 30 pa manj kot 1 mio EUR. Od 410mio EUR vi{je prodaje, je ta pri velikihdru`bah porasla za 400 mio EUR, prisrednjih za 10, pri majhnih za 3.Mediana (vrednost, od katere je imelapolovica enot vi{jo in polovico ni`jarast) rasti prodaje je pri najve~jihdru`bah zna{ala 14 %, pri srednjih 9 %,majhnih 13 % in pri mikro dru`bah 11 %.Najbolj so bile izvozno usmerjene velike

dru`be, kjer je mediana zna{ala 80 %,sledile so srednje dru`be (41 %). Do-dana vrednost se je najbolj pove~ala primajhnih dru`bah (+24 %), sledile sovelike (+8,7 %) in srednje (+8,4 %). Od 46mio EUR vi{je dodane vrednosti, je za 40mio EUR narasla pri velikih dru`bah, za 2mio EUR v srednjih, za 3 mio EUR v majh-nih.[tevilo zaposlenih je najbolj poraslo privelikih dru`bah (mediana rasti: +6,5 %)in pri srednjih (+5,1 %). Pri velikihdru`bah je bilo 87 % vseh zaposlenih.Od 480 novih zaposlenih, jih je bilo 330ve~ pri velikih dru`bah (Acroni in LTHCastings ve~ kot 100 novih; LitostrojJeklo, 100 manj), 63 pri srednjih, 13 primajhnih. LTH Castings in Talum Kidri-~evo sta bila najve~ja zaposlovalca.

Nekovine: po {ibkem 2016, zmerna rastv 2017

Nizko zadolène dru`be z rekordnimdobi~komOkoli 240 dru`b v dejavnosti nekovin je v2017 ustvarilo 880 mio EUR prodaje(+4 %) oziroma 147 tiso~ EUR na za-poslenega (pred krizo: 110 tiso~ EUR).Dele` izvoza v celotni prodaji je zna{ala61 % (pred krizo: 40 %). Zaposlovanje vdejavnosti je raslo pod povpre~jemdrugih panog. Industrija gradbenih ma-terialov je utrpela najve~je zniànje {te-vila zaposlenih. Po lanskem (2016/2015)zmanj{anju se je tokrat {tevilo zapo-slenih (v 2017) pove~alo za 37 (na 5.970).Dodana vrednost je porasla za 3,4 % na287 mio EUR, kar je bilo nominalno za3 % manj kot pred krizo. Produktivnost

09Gospodarska zbornica Slovenije analizira

Novice iz industrije

Visoka rast prodaje, bruto marà ni`ja Preobrat v poslovanju po letu 2014

�

dela ja zna{ala 48 tiso~ EUR in jeporasla za 2,9 %. To je bilo 12 tiso~ EURve~ na zaposlenega kot pred 10-imi leti.Po velikosti so bile razlike velike. Privelikih dru`bah je zna{ala produktiv-nost dela 63 tiso~ EUR, pri srednjih 44tiso~, pri majhnih 40 tiso~ in pri mikrodru`bah 24 tiso~ EUR. Povpre~na brutopla~a se ni spremenila (1.610 EUR).Zadolènost je bila nizka. Z letnoEBITDA in denarjem na ra~unu bi lahkodru`be odpla~ale svoj finan~ni dolg. {ev letih 2011 in 2012 je bilo finan~negadolga za 5 letnih EBITDA. Med ve~jimidru`bami imajo le tri razmerje netodolg-na-EBITDA med 3 in 4. Donosnostkapitala je zna{ala 10,8 %. Likvidnost jebila visoka, saj je kratkoro~ni koeficientzna{al 1,7.Pet najve~jih dru`b po prodaji (KnaufInsulation, Swatycomet, Silkem, SalonitAnhovo, Steklarna Hrastnik) je pred-stavljalo 44 % dejavnosti. 16 najve~jihdru`b je imelo med 10 in 120 mio EURletne prodaje (68 % celotne), 19 dru`bmed 5 in 10 mio EUR in 42 dru`b med 1 in5 mio EUR. Manj kot 1 mio EUR je do-segalo 146 dru`b. Mediana rasti pro-daje je bila najvi{ja pri majhnih (+8,9 %)in srednjih (+8,5 %) dru`bah, kar po-

meni, da je bila njihova relativna rastnajvi{ja. Pri velikih je mediana rastiprodaje zna{ala 2,3 %. Absolutna rastprodaje je bila {e vedno najvi{ja privelikih dru`bah (+18 mio EUR), medtemko je pri srednjih zna{ala 7 mio EUR inpri majhnih 9 mio EUR. Velike dru`be so88 % prodaje ustvarile na tujem trgu,srednje le {e dobro petino, majhne 3 %.Dodana vrednost je pri majhnih dru`bahporasla kar za 10,8 %, pri srednjih za 4,7% in velikih za 3,6 % (vse mediana). Poabsolutni rasti so glavnino prirasta kdodani vrednosti prispevale velikedru`be (7 mio EUR), sledile so srednje inmajhne dru`be (1,7 mio EUR vsaka odteh velikostnih razredov).Glavnino zaposlovanja so prispevalevelike dru`be, kjer se je {tevilo pove-~alo za 2 %, medtem ko je bilo relativnopovi{anje pri srednjih in majhnihdru`bah pol ni`je (0,9 oz. 0,7 %).

Bojan Ivanc, CFA, CAIAglavni ekonomist pri Analitiki GZS

Martin Debelak,direktor Zdruènja kovinskihmaterialov in nekovin, GZS

Zmaga nasteelChallenge-12 –tekmovanju vvirtualni izdelavijekla[tudent tretjega letnika Inènirstvamaterialov, Oddelka za materiale in me-talurgijo, NTF-UL, Anè Bajèlj je zma-gal na finalu tekmovanja v virtualniizdelavi jekla – steelChalenge-12. Finaleje potekalo med 9. in 11. aprilom 2018 vMumbaju, Indija. Udeleìli so se ga lenajbolj{i {tudenti s podro~ja jeklarstvaiz Afrike, Amerik, Azije, Kitajske (po-sebna skupina), Evrope in Oceanije,torej iz celega sveta. Tekmovanje je bilofizi~no in psihi~no zelo naporno, ker somorali {tudenti v zelo kratkem ~asupreu~iti in optimirati veliko razli~nihkombinacij jeklarskih postopkov, hkratipa so bili, zaradi sprotnega objavljanjarezultatov do 15 minut pred zaklju~kom,pod velikim pritiskom. Slovenski {tu-dent je ta pritisk najbolj obvladal in se jev zadnjih minutah iz tretjega mestaprebil na prvo. Veliko razo~aranje ekipeiz univerze Chongqing, Kitajska, ki jebila prepri~ana v zmago, je bilo napodelitvi jasno vidno.[tudent Anè Bajèlj si je, kot bolj{euvr{~en iz dvo~lanske ekipe, udele`bo

10

Dogodki

Gospodarska zbornica Slovenijeanalizira

Jeklarstvo –Slovenija svetovni prvak

Preobrat pri EBITDA in neto dobi~ku Padec zadolènosti in porast donosnosti kapi-tala

Zmagovalni trije na {tudentskem regijskemtekmovanju steelChallenge-12 (29.11.2017) ssvojim mentorjem (Jakob Kraner, Anè Bajèlj inMarko ê{njaj z mentorjem doc. dr. MatjaèmKnapom).

�

�

na finalu zagotovil prek regionalne oz.izbirne faze tekmovanja, ki je potekalamed 29. in 30. novembrom 2017. Postalje regionalni zmagovalec na podro~juEvrope, biv{e Sovjetske zveze, Afrike inBli`njega vzhoda ter s tem udeleènecfinala tekmovanja. Iz tabele rezultatovse jasno vidi, da je drugo uvr{~eni,Jakob Kraner, dosegel le malenkostslab{i rezultat.Zmagovalcu regionalnega tekmovanjain mentorju doc. dr. Matjaù Knapu jeorganizator tekmovanja povrnil vse pot-ne stro{ke. Stro{ke udele`be drugega~lana ekipe je ve~inoma prispevalrektorjev sklad, preostanek pa Oddelekza materiale in metalurgijo.Uspeh in skoraj enak rezultat obeh~lanov ekipe na regionalnem tekmo-

vanju nista naklju~na. [tudenta sta sena tekmovanje sistemati~no priprav-ljala è od za~etka septembra. V tem~asu sta v okviru predmeta procesnajeklarska tehnika, samostojno, z med-sebojnim sodelovanjem in z njunimmentorjem podrobno preu~ila teore-ti~ne zakonitosti izdelave jekla, polegtega pa sta z velikim {tevilom mode-liranj iskala algoritme matemati~negaopisa teoreti~nih dognanj.Uspeh je v konkurenci univerz iz znan-stveno in tehnolo{ko najrazvitej{ihevropskih dràv {e bolj odmeven, ~e gagledamo v lu~i primerjave proizvodnjejekla; Slovenija ne doseè niti 0,1 %letne proizvodnje Kitajske ali 1,5 % letneproizvodnje Nem~ije.So~asno s tekmovanjem na prireditvipoteka tudi sre~anje voditeljev sve-tovno najuspe{nej{ih jeklarskih podje-tij. Ob tem velja re~i, da slovenskajeklarska industrija uspeha na{ih {tu-dentov ni izkoristila za promocijo. Vsiostali finalisti so namre~ imeli podporoindustrije (iz Brazilije je na stro{kesponzorja pri{la ekipa 6 {tudentov) in sona obla~ilih nosili oznake bodo~ih delo-dajalcev.V sklopu tega je bila tudi predstavitevuniverz, iz katerih prihajajo finalistitekmovanja. Finale tekmovanja steel-Chalenge-12 je bila zato izvrstna pri-lo`nost za predstavitev Univerze vLjubljani drugim svetovnim univerzamter tudi vodilnim gospodarstvenikom iztehnolo{ko najnaprednej{ih svetovnihdràv. Z zmago, è drugo v desetih letih,se je Oddelek za materiale in meta-lurgijo, NTF-UL, umestil med najbolj{e,~eprav ne najve~je, izobraèvalneinstitucije s podro~ja metalurgije jeklana svetu.Ve~ o tekmovanju in tabele rezultatov:https://steeluniversity.org/steelchallenge-12/

Matja` Knap

Clausthalskiuniverzitetni teden2018 - Ljubljana,18. do 21. junij 2018êprav gre za tradicionalno med uni-verzitetno sre~anje s partnersko Te-hni{ko univerzo Clausthal (TUC), jeleto{nji {tevilni obisk {e posebej po-memben za bodo~e sodelovanje. ObLjubljanskem univerzitetnem tednu smopred dvema letoma na TU Clausthalpraznovali 60. letnico (1956 – 2016)medinstitucionalnega sodelovanja. Tazavidanja vreden jubilej, opaèn tudi vtisku, je pove~al zanimanje za sodelo-vanje z UL. Vabilu na leto{nji Clausthal-ski univerzitetni teden so se poobla-{~encu za sodelovanje z UL odzvali:

Spodaj – v krepkem tisku – so navedeniudeleènci in naslovi predavanj naClausthalskem univerzitetnem tednu, kije potekal od 18. do 21. junija 2018 vLjubljani. Ob imenih udeleèncev sonavedeni tudi njihova raziskovalnapodro~ja in imena kateder (institutov)na TUC, od koder prihajajo.

Astrid Abel, vodja oddelka za med-narodno sodelovanje TU Clausthal.Prof. Dr. Wolfgang PFAU: ResearchFields and study Programs of ClausthalUniversity of Technology. Vizepräsi-

11Clausthalski univerzitetni

teden 2018

Dogodki

Tekmovalna ekipa Slovenije z zmagovalcemAnètom Baj`ljem (sredina) na tekmovanjusteelChallenge-12, Mumbai, Indija.

Skupinska fotografija tekmovalcev: iz Kitajske(Chongqing University of Science & Technol-ogy), Brazilije (Universidade Federal do Ceará,Gerdau), Ju`ne Koreje (POSCO) in Slovenije(Univerza v Ljubljani).

�

�

Predavanje prorektorja TU Clausthal prof. W.Pfau-a

dent der TUC für Internationales,Weiterbildung und Digitalisierung.Institut für Wirtschaftswissenschaft/Abteilung für BWL und Unternehmens-führungM. Sc. Jens HILGEDIECK, Institut fürWirtschaftswissenschaft/Abteilung fürBWL und UnternehmensführungProf. Dr. rer. nat. Wilfried DAUM:Photoelelectrochemical watersplitting using GaP photoanodes.Institut für Energieforschung undPhysikalische Technologien, Abteilung:Physik Ober – und GrenzflächenProf. Dr.-Ing. Günter BORCHARDT: Hostion diffusion alpha-alumina: recent-results and implications on creep.Institut für Metallurgie, Fachbereich:Thermochemie und MikrokinetikDr.-Ing. Dirk Turschner; Virtual Syn-chronous Machine. Institut für Elektri-sche Energietechnik und Energie-systeme. Predavanje na fakulteti zaelektrotehniko je organiziral prof. dr.Daniel Mlinari~.Doc. Dr. Sebastian Dahle: Non-Ther-mal plasma utilization in Materials

Technology and Enviromental Appli-cations. Clausthaler Zentrum fürMaterialtechnik TUC.

Predavanje na Fakulteti za kemijo inkemijsko tehnologijo je organiziralaprof. dr. Andreja @gajnar Gotvajn vsodelovanju s prof. dr. I. Plazlom in prof.dr. B. Stanovnikom.Ob obisku so potekali razgovori o raz-{iritvi sodelovanja in mo`nostihpriprave skupnih raziskovalnih projek-tiov. Na sprejemu je rektor prof. dr. IgorPapi~ predstavil UL s {tevilnimifakultetami in akademijami in z ve~deset tiso~i {tudentk in {tudentov. To jenapravilo velik vtis na obiskovalce, kiprihajajo z univerze z okrog pet tiso~{tudenti. Toda pri finan~nih sredstvih zaraziskovalno in pedago{ko delo pagredo podatki v prid manj{e univerze.Med obiski na rektoratu je bilo pred-stavljeno dolgoletno vzorno sode-lovanje. Govor je bil tudi o proslavi stoletnice UL prihodnje leto. V spremstvusodelavcev OMM so gostje obiskali[kocjanske jame.

Objavljamo tudi imena tistih prijavljenih(potencialnih) sodelavcev, ki so moralizaradi slu`benih obveznosti prestavitiobisk na poznej{i ~as

Prof. Dr. Thomas Hanschke, Presidentder TUC. Prof.T. Hanschke je `elel {epred koncem desetletnega vodenjaTUC zaradi upokojitve obiskati {e UL.Zaradi njegovih zaslug za mednarodnosodelovanje ga je resorni ministerimenoval za koordinatorja meduni-verzitetnega sodelovanja s Kitajsko, kivklju~uje tudi podalj{anje delovnegarazmerja na TUC.

Prof. Dr.-Ing. Alfons ESDERTS, Vize-präsident der TUC für Forschung undTechnologietransfer. Institut für Ma-schinelle Anlagentechnik und Betriebs-festigkeit/ Abteilung Betriebsfestigkeitund Systemverhalten.

Prof. Dr.-Ing. Heinz PALKOWSKI, In-stitut für Metallurgie, Fachbereich:Werkstoffumformung.

Prof. Dr.-Ing. Norbert MEYER, Institutfür Geotechnik und Markscheidewe-sen/Abteilung: Geotechnik und Inge-nieurbau.

Prof. Dr. rer. nat. Dieter E. KAUFMANN:New Synthetic Approaches to Condic-tive Polymers and More. Institut fürOrganische Chemie.

S tem {tevil~nim obiskom iz TUC seuresni~uje na~rt, ki sva si ga pred letipostavila s prof. dr. G. Borchardtom oraz{iritvi sodelovanja na razli~na drugapodro~ja v okviru obeh univerz.

Na {tudij v okviru programa ERASMUSodhajajo na TU Clausthal tudi na{i {tu-dentje in nadaljujejo tradicijo pred-hodnikov. Za zaklju~ek bom navedelzapis iz njihovega ~asopisa, ki pred-stavljajo tuje {tudente iz razli~nih delovsveta. Med njimi sta tudi dva na{a{tudenta Jan Brence in Jakob Mrvar, kiprihajata iz partnerske univerze.

Jakob Lamut

12

Dogodki

Clausthalski univerzitetniteden 2018

Udele`enci Clausthalskega univerzitetnega tedna 2018 iz TU Clausthal in UL

14. ERBE simpozij naRavnahNa Ravnah na Koro{kem je od 4. do 8.junija 2018 potekal 14. mednarodnisimpozij ERBE. Posve~en je materialniin nesnovni dedi{~ini s podro~ja geo-logije, rudarstva in metalurgije, zapi-sane v arhivih, shranjene v knji`nicah inmuzejih. S podro~ja metalurgije je {eveliko »arhiviranega« (pokritega) vzemlji. Prvi simpozij so organizirali leta1993 v Freibergu (Nem~ija) v eni naj-starej{ih montanisti~nih univerz usta-novljeni è leta 1765. Nato so sledili krajipovezani z montanisti~nimi univerzamiin kraji povezani z montanisti~no de-javnostjo: Leoben (1995), St.Petersburg(1997), Banska [tiavnica (1998), GoldenColorado (2000), Idrija (2002), Leiden(2003), Schwaz (2005), Quebec (2007),Freiberg (2009), Mexico City, Pachuca,Real del Monte (2011), Bozen/Bolzano(2013) in ponovno Banska [tiavnica(2015).Med 13. simpozijem v Banski [tiavnici(Slova{ka), ko smo potrjevali krajenaslednjih prirediteljev, je predstavnikKitajske èlel, da bi bil 14. simpozij prinjih. Na Ravnah pa bo 15. simpozij leta2020 v okviru praznovanja 400 letnicemetalur{ke dejavnosti v Meì{ki dolini.Zaradi organizacijskih teàv priredite-ljev in tudi zaradi oddaljenosti Kitajskeje mednarodni komite organizacijo 14.simpozija ERBE zaupal dru{tvu Slo-venska pot kulture èleza, s sedeèm naRavnah.V relativno kratkem ~asu je uspeloorganizacijskemu odboru, ki sta gavodila predsednik dru{tva Slovenskapot kulture èleza Maksimiljan Ve~kouniv. dipl. ing. met. in neumorna orga-nizatorka, etnologinja in zgodovinarkadr. Karla Oder, vzorno pripraviti simpozijtudi s pomo~jo lokalnih ustanov in dru-{tev. Predavanja so potekala v dopol-danskem ~asu, popoldnevi so bilinamenjeni spoznavanju kulturne, indu-

strijske, turisti~ne in muzejske dejav-nosti v Meì{ki dolini. Ob zaklju~ku jebila ekskurzija v muzeja na Jesenicah inBistri ter ogled Ljubljane.Na simpoziju je bilo predstavljenih 58referatov, od 88 udeleèncev jih je bilonajve~ iz Slovenije oz. Evrope, nekaj izZdruènih dràv, Kanade in Avstralije.Doma~i predavatelji/ce so mednarodnijavnosti prikazali na{o bogato, raz-noliko kulturno in tehni{ko dedi{~ino(33 prispevkov). Odkar na teh simpozijihsodelujejo predstavniki muzejev izJesenic, Raven na Koro{kem in [tor, jeve~ prispevkov s podro~ja metalurgijeèleza in jekla.Plenarno predavanje je bilo posve~enorazvoju tehnolo{kih postopkov prido-bivanja èleza in jekla od pradavnine dodanes.V metalur{kih obratih na na{em narod-nostnem ozemlju so bili razviti razli~niinovativni tehnolo{ki postopki, ki soimeli odlo~ilen pomen na razvoj meta-lur{ke procesne tehnike. To je bil tudiuvod v praznovanje 400 letnice meta-lur{ke dejavnosti v Meì{ki dolini.Velik aplavz udeleèncev so poèli na{i{tudentje, ki so pred sve~anim spre-jemom, ki ga je priredil ùpan Raven, dr.Toma` Roèn, udeleèncem simpozijapredstavili na{o tradicionalno priredi-tev Skok ~ez koò. Izvedenih je bilonekaj »~astnih skokov« udeleèncevzaslu`nih za organizacijo simpozija.Med simpozijem so nekateri povedali,da je {koda, da ni bil »~astni skok«organiziran za vse udeleènce simpo-zija. Prikaz skoka so izvedli ~laniorganizacijskega odbora 46. skoka ~ezkoò, ki bo aprila 2019 v Ljubljani: Kri-stijan Kresnik, Jakob Mrvar, AnèBajèlj, Jaka Hrast in Matej Bizjak.Predavanja bodo objavljena v zborniku14. simpozija ERBE.15. ERBE simpozij bo od 13. do 20. junija2020 v Krahuletz Museum, Eggenburg,Avstrija.

Jakob Lamut

[talca –èleznodobnanaselbinaHrib [talca je registrirano arheolo{konajdi{~e, ki poleg teras na vrhu hriba in`lindre, ki leì po pobo~ju, do leta 2011 niponudil kak{nih druga~nih najdb. Ama-terska raziskovalca èlezarstva (FranciBogataj in Andrej Bogataj) sta leta 2011na{la ostanke lon~enine, ki so kazali nahal{tatsko poselitev gradi{~a. Tako je vletih 2011-2017 potekalo zelo aktivoraziskovanje arheolo{kega najdi{~a[talca v katerega so bili vklju~eni tudiarheologi. Z najdbami je bilo potrjeno,da so na tem gradi{~u pridelovali èlezoè pred 2500 leti. To nas je nekaj lju-biteljev starodobnega èlezarstva vokviru Muzejskega dru{tva @elezniki(Andrej Bogataj, Bojan Rihtar{i~, JanezRihtar{i~) spodbudilo, da poskusimoponoviti postopke taljenja, ki so gledena najdene ostanke `lindre in volkov znajdi{~a potekali na [talci.V pripravi na taljenje smo najprej polegprebiranja doma~e in tuje literature

1314. ERBE simpozij na Ravnah

Poskusi starodobnega pridobivanjaèleza

Dogodki

Pe~ v Stari Fuìni. Foto: Minca Rihtar{i~

�

obiskali nekaj festivalov taljenja domain v tujini. Prvi poskus smo opravili v letu2017 doma, drugega pa letos (2018) ) vStari fuìni v Bohinju, kjer smo sode-lovali na vsakoletnem festivalu taljenja.Kakor vedno je bilo prvi~ najte`je. Gledena ostanke `lindre in volkov s [talce terz upo{tevanjem izku{enj drugih talilcevsmo se odlo~ili, da v izhodi{~u posta-vimo pe~ iz gline, ki bo imela spodnjipremer 25 cm, zgornjega 15 cm, vi{inaza za~etek pa bo 60 cm. Glino smo priizdelavi pe~i armirali s travo. [oba jebila vi{ini 20 cm od tal. Pe~ je bila brezpoglobljenega dna.Prvi~ (2017) smo tako dobili volka, ki jebil zelo porozen in se nam je pri kovanjuzdrobil v veliko manj{ih kosov, ki pa sovsebovali èlezne vklju~ke. Drugi~(letos) pa smo glede na prvo taljenje èvklju~ili nekaj sprememb v na{ talilnipostopek, ki nam je prinesel opaznobolj{e rezultate.

Tako lansko kakor leto{nje leto smouporabili èlezovo rudo iz Bosne, ki jebila predhodno àrjena, glino pa izdoma~ega glinokopa, da v postopeknebi uvedli preve~ sprememb naenkrat.Spremembe, ki smo jih uvedli letos paso bile predvsem v velikosti pe~i,kremenu in razmerju ruda : oglje. Letossmo pe~ povi{ali iz 60 na 80 cm. Polegtega med rudo med taljenjem nismododajali kremena kakor prvi~, ker silicijruda vsebuje è sama. [obo smonaredili iz gline, ki smo ji dodali travo inzdrobljen kremen. Notranji premer je bil2,5 cm. Za vpihavanje zraka je poskrbelstar oljni gorilnik.Tehni~ne spremembe glede na prvotaljenje pa so bile predvsem v izdelaviposebnega nastavka, ki smo ga na-mestili pred {obo. Z njim smo vpihavalizrak v pe~, poleg tega pa smo lahkonemoteno opazovali dogajanje v pe~ipred samo {obo, po odstranitvi steklapa smo lahko tudi posegali v pe~. Letossmo posneli tudi dogajanje pri taljenjupredvsem zaradi kasnej{e analize, pritem pa smo posneli tudi film.Z izdelavo pe~i smo pri~eli v petek po-poldne. Gradnja je potekala do ve~era,vmes smo pe~ postopoma tudi su{ili skurjenjem lesa, ki smo ga nadaljevali pokon~ani gradnji {e pozno v no~.Naslednji dan smo pri~eli z ogrevanjempe~i najprej z lesom. Kasneje smoostanke pogorelega lesa odstranili inzaloìli pe~ z ogljem. To pa zato, ker jeprostor pod {obo preve~ pomemben zanastajanje volka. Pe~ smo ogrevalislabe tri ure. Potem smo pri~eli z

zaporednim zalaganjem rude in oglja.Glede na rezultate prvega taljenja(2017) smo se odlo~ili, da bo razmerje zazalaganje 0,15 kg rude in 0,20 kg oglja.Rudo smo dodajali to~kovo in jo nismoraztresali po celotni povr{ini zgornjeodprtine.Ves ~as smo skozi {obo spremljalidogajanje v pe~i. To je bilo nekajzanimivega za nas, pa tudi za {tevilneobiskovalce. @lindra je na za~etkukapljala z zgornjega dela {obe, po 4urah pa smo tudi na spodnjem deluopazili dvigajo~o brbotajo~o `lindro.Ker smo bili mnenja, da jo je preve~,smo ob strani pe~ prebodli da bi joizpustili, pa jo je izteklo zelo malo, bila jenamre~ zelo gosta in podobna medu.Po dodatnih 43 minutah smo se zaradipopolne blokade vpihavanja zraka vpe~ odlo~ili, da je taljenje kon~ano. Na{namen je bil, da poskusimo podreti pe~tako, da zberemo tudi ~im ve~informacij o legi volka, njegovi velikostiin stanju pe~i. Zgornji del pe~i smoporu{ili, àre~o kepo s kle{~ami

14

Dogodki

Poskusi starodobnega pridobivanjaèleza

Pravkar skovani ingot. Foto: Stane Zgaga

Dogajanje v pe~i. Foto: Stane Zgaga

Grobo o~i{~en volk. Foto: Andrej Bogataj Prerezan volk. Foto: Janez Rihtar{i~Dogajanje okoli pe~i v Stari fuìni 2018. Foto:Minca Rihtar{i~

�

�

potegnili iz dna pe~i in jo na lesenemtnalu ~isto ne`no z lesenim kladivompokovali, da so odpadle res samo ve~jene~isto~e. Volka smo potem ohladili nazraku.Grobo o~i{~en volk je tehtal 3,55 kg. Zataljenje smo porabili 12,4 kg oglja in 8,7kg rude. Zalaganje pe~i z vsipom je bilopribli`no na 10 minut. âs taljenja je bil 4ure in 43 minut.Volka smo kasneje dokumentirali. Pre-rezali smo ga na polovico in pogledalinjegov prerez. Tako smo ugotovili nje-govo pozicijo v pe~i, kako je bil obrnjen,kako je nastajal, kje se je dràl stenepe~i itd. Po analizi ostankov pe~i smougotovili, kje je bila pe~ temperaturnonajbolj obremenjena in kje so ostankistaljene stene pe~i.Polovico volka smo namenili za arhiv inanalizo materiala, drugo polovico pasmo prekovali. Iz polovice volka (1,6 kg),smo po ~i{~enju in kovanju dobili kockoèleza, ki je tehtala 0,38 kg (34 x 35 x 40mm). Volka smo »~istili« z desetkratnoponovitvijo segrevanja in kovanja. Naza~etku smo ga kovali na lesenemtnalu, ko pa je postal kompaktnej{i pasmo njegovo obliko in ~isto~o dokon~alina èleznem nakovalu. Na dno ognji{~aje stekala tudi `lindra iz volka med nje-govim àrjenjem. To je zanimiv ostanek,ki ga bo tudi potrebno primerjati z naj-denimi `lindrami s [talce.Po analizi volka, stene pe~i in kova{ke-ga ognji{~a sku{amo s samimi poskusipriti do podobnih rezultatov kakor ne-ko~ na [talci. V na~rtu pa imamo èdolo~ene spremembe, ki jih bomo po-skusili pri naslednjem taljenju, prva paje uporaba lokalne èlezove rude –bobovca.

Andrej Bogataj

Ko zapoje kovina –tiso~letjametalurgije naSlovenskemV okviru praznovanja 100-letnice delo-vanja Univerze v Ljubljani in s tem tudi{tudija metalurgije bo konec leta 2019 vNarodnem muzeju Slovenije odprtjerazstave o zgodovini metalurgije naSlovenskem z naslovom KO ZAPOJEKOVINA – TISO^LETJA METALURGIJENA SLOVENSKEM. Razstava bo organi-zirana v sodelovanju Narodnega mu-zeja Slovenije in Naravoslovnotehni{kefakultete, Oddelka za materiale inmetalurgijo.Metalurgija ima na Slovenskem dolgoin bogato tradicijo. Prvi za~etki obdelo-vanja kovin v slovenskem prostorusegajo vse do koli{~arske kulture naLjubljanskem barju pribli`no 3000 let pr.n. {t. Tako kot danes, je v vseh zgo-dovinskih obdobjih predstavljala eno odglavnih gospodarskih panog.Tudi {tudij metalurgije na Univerzi vLjubljani spada med najstarej{e {tudij-ske smeri, saj se je za~el è leta 1935, koje bil v sklopu rudarskega oddelka natedanji Tehni{ki fakulteti ustanovljenkabinet za fuìnarstvo. V okviru Teh-

ni{ke fakultete pa se je leta 1939 pri~elizvajati samostojni {tudij metalurgije vokviru odseka za metalurgijo.Namen razstave je predvsem promocijametalurgije. Prikazan bo njen razvoj, odprvih zametkov pred 5000 leti pa vse dodana{njih sodobnih, vrhunskih izdelkovin tehnologij. V okviru razstave bo iz{laob{irna, slovensko angle{ka znanstve-na monografija o zgodovini metalurgijena Slovenskem. V spremljevalnem pro-gramu razstave bo prikazan starodobenna~in pridobivanja èleza, organiziranabo delavnica umetnostnega obliko-vanja kovin ter karierni sejem. Kariernisejem predstavlja odli~no prilo`nost zapodjetja metalur{ke in kovinsko pre-delovalne stroke, da se predstavijo {ir{islovenski javnosti in da naveèjo prvestike z bodo~imi sodelavci. Prepri~anismo, da bodo podjetja prepoznala velikpromocijski potencial te razstave in dabodo z donacijami, arhivskim mate-rialom in razstavnimi eksponati aktivnopodprla razstavo.

Peter Fajfar

15NTF OMM in Narodni muzej

Slovenije

Dogodki

@elezolivarna Dvor

Plav` v @eleznikih

Va{ka situla

�

6. Ob~ni zborOb~ni zbor dru{tva ALUMNI OMM in po~astitev stanovskega praznika sv. Barbare bo v ~etrtek, 6. decembra 2018,v stavbi Montanistike, predavalnici P-5, na A{ker~evi 12, v Ljubljani.Evropsko leto kulturne dedi{~ine in Teden Univerze v Ljubljani bomo po~astili s predavanji o metalur{ki dedi{~ini StaraSava in o likovnem ciklu Boìdarja Jakca. Predavanji sta pripravila direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice IrenaLa~en Benedi~i~ in kustos za kulturno zgodovino v muzeju, umetnostni zgodovinar Alja` Poga~nik.Sre~anje bomo zaklju~ili s prijateljskim medgeneracijskim sre~anjem ~lanov in prijateljev dru{tva s pogostitvijo.

Vljudno vabljeni!

16

Napovednik

Vse podatke o Dru{tvu ALUMNOV OMM NTF UL najdetena internetni strani:http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/alumni

Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetnistrani dru{tva.ISSN 2591-1392

Tradicionalno brucovanjemontanistov 2018Ob osrednjem dogodku 46. Skoka ~ez koò bo Skokov odbororganiziral tudi tradicionalno brucovanje vseh montanistov, kibo 5. 12. 2018, v avli Naravoslovnotehni{ke fakultete, A{ker~eva12, ob 18 h.

Organizacijski odbor

Izdajatelj: Dru{tvo ALUMNI OMM Nara-voslovnotehni{ke fakultete Univerze vLjubljani, A{ker~eva 12, 1000 LjubljanaUredni{tvo: Prof. dr. Jakob Lamut, dr.Darja Steiner Petrovi~, prof. dr. JoèfMedvedRa~unalni{ki prelom: Miro Pe~ar

Dru{tvo ALUMNOV OMM

46. Skok ~ez koòV soboto, 13. 4. 2019 bo v Grand hotelu Union v Ljubljani potekal ètradicionalni 46. Skok ~ez koò. Prireditev bo imela prav poseben pomen,saj bo izvedena v sklopu praznovanja 100-letnice Univerze v Ljubljani.Organizacijski odbor 46. Skoka ~ez koò sestavljajo predsednik KristijanKresnik, podpredsednik Jakob Mrvar in tajnik Matej Mesari~.

[email protected]

Organizacijski odbor

stran: 10 alumniomm · 2018-11-23 · med kramljanjem ob nedeljski kavi me je sogovornik nedavno...

Documents