STRATEGIJA PRILAGAJANJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA IN

GOZDARSTVA PODNEBNIM

SPREMEMBAM

STRATEGIJA PRILAGAJANJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA IN

GOZDARSTVA PODNEBNIM

SPREMEMBAM

Lučka Kajfež Bogataj

Predstavitev strategijena tiskovni konferenci

25. marec 2008

Lučka Kajfež BogatajPredsednica komisije za pripravo strategije

prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam

0.5

0.6

0.7

0.8

0.9

1

1.1

1.2

1.3

1.4

1.5

1980

0.5

0.6

0.7

0.8

0.9

1

1.1

1.2

1.3

1.4

1.5

Svet

0.5

0.6

0.7

0.8

0.9

1

1.1

1.2

1.3

1.4

1.5

1980 1985 1990 1995 2000 2005

F (emissions)P (population)g = G/Ph = F/G

Fak

tor

(rel

ativ

no g

lede

na

1990

)

EmisijePopulacijaBogastvo GDP/preb

Kaj so gonila podnebnih sprememb?

Spremenjeno ekstremno vreme

Toplejše podnebje več energije v podnebnem sistemu?

Večja pogostnost in jakost vremenskih ekstremov?

3 možnosti

IGNORANCA

BLAŽENJE

PRILAGAJANJE

NAMEN PRILAGAJANJA

Namen prilagajanja je zmanjšati tveganje in škodo zaradi

sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb,

in sicer na način, ki je stroškovno učinkovit ali izkorišča

možne koristi.

IZHODIŠČA STRATEGIJE• Prilagajanje kmetijstva in gozdarstva je kompleksen,

dinamičen in interdisciplinarni proces, ki mora vključevati deležnike na vseh ravneh

• Temeljiti mora temeljiti na rešitvah, ki omogočajo trajnostno konkurenčno kmetovanje ter sonaravno, in večnamensko gospodarjenje z gozdovi.

• Prilagajanje naj bo sektorsko usklajeno, da ukrepi ne bi povzročali težav v drugih sektorjih.

• Usklajeno naj bo na ravneh od lokalne do državne in pa tudi meddržavne, kar je še zlasti nujno pri gospodarjenju z vodo na nivoju porečij ali ob naravnih nesrečah

• Željene so prilagoditve, ki prispevajo tudi k zmanjšanju izpustov TGP iz kmetijstva ter povečanju vezave CO2 v tleh in biomasi.

• Prednost naj imajo ukrepi, ki bi preprečili nepovratno škodo.

STRATEGIJA

PRILAGAJANJA SLOVENSKEGA

KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA PODNEBNIM SPREMEMBAM

Izob

raže

vanj

e,

ozav

ešča

nje,

sve

tova

nje

Vzd

ržev

anje

in p

ridob

ivan

je

nove

ga z

nanj

a

Kre

pite

v zm

oglji

vost

i za

obvl

adov

anje

pril

agaj

anja

Ukr

epi

polit

ike

in s

prem

embe

ob

stoj

eče

zako

noda

je

Med

naro

dno

sode

lova

nje

in p

artn

erst

vo

Izobraževanje, ozaveščanje, svetovanje

• Javnomnenske raziskave • Izobraževanje (srednje, visokošolsko,

programi vseživljenjskega učenja, za delavce v javni upravi in v okviru različnih združenj in strokovnih društev

• Akcije ozaveščanja (Radio, TV, časopisi, revije, poljudne publikacije - vključevanje nevladnih organizacij in akademskih institucij

• Kmetijsko in gozdarsko svetovanje sprotno informiranje pridelovalcev in lastnikov gozdov

• Katalogizacija obstoječega domačega in tujega znanja o možnostih prilagajanja kmetijstva in gozdarstva

Raziskave podnebnih sprememb in prilagajanja kmetijstva in gozdarstva• Raziskave regionalnih podnebnih scenarijev in

socio-ekonomskih scenarijev za Slovenijo • Agroklimatološke raziskave s področja

pogostnosti in učinkov ekstremnega vremena in prilagajanja nanj

• Raziskave na področju namakanja kulturnih rastlin in gospodarne rabe vode

• Raziskave podnebnim spremembam prilagojene A) rastlinske pridelave B) živinoreje C) gozdarstva• Raziskave kazalcev za opredelitev uspešnosti

prilagajanja

Krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja kmetijstva

in gozdarstva• Ustanovitev Slovenskega centra za prilagajanje

kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam,

• Vzpostavitev celovitega kakovostnega in javnosti odprtega informacijskega sistema za spremljanje vpliva podnebnih sprememb

• Vzpostavitev sistema za zgodnejše obveščanje o naravnih nesrečah

• Vzpostavitev pilotnih projektov v praksi in regionalnih poskusno-demonstracijskih centrov

• Krepitev kmetijsko-svetovalne službe in Javne gozdarske službe

Ukrepi kmetijske in gozdarske politike in spremembe obstoječe

zakonodaje• Uvrstitev izgradnje zadrževalnikov vode in namakalnih sistemov med najpomembnejše cilje kmetijske politike

• Trajnostno zagotavljanje ekonomske varnosti kmetij ob pojavu ekstremnih vremenskih razmer

• izboljšanje ravnanja ob naravnih nesrečah in krizah• zagotavljanje možnosti izvajanja dopolnilnih dejavnosti na

kmetijah in diverzifikacije pridelave• Spremembe v prostorskem planiranju • Spodbujanje kmetijskih in gozdarskih praks, ki zmanjšujejo

emisije toplogrednih plinov so istočasno prilagajanje na podnebne spremembe

• Politične odločitve v nacionalnih akcijskih programih in spremembe obstoječe ter priprava nove zakonodaje v kmetijstvu in na področju gozdarstva

• Zagotovitev učinkovitih inšpekcijskih služb

Krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstva

• Politike prilagajanja se oblikujejo v skoraj vseh državah EU in tudi drugod po svetu in zato je treba izmenjavati izkušnje zgodnjih ukrepov prilagajanja.

• Spodbujanje sodelovanja, partnerstva in mrežnega povezovanja z znanstveno skupnostjo v EU in drugih državah, zlasti izmenjava izsledkov raziskav, podnebnih modelov in drugih metodoloških orodij

Prilagajanje na posledice, pri katerih so napovedi

dovolj zanesljive, se mora začeti takoj.