strategija razvoja turizma na sol avskemto pria o zaprtosti prostora in navezanosti na domai kraj....

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management delovnih procesov

STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA NA SOL�AVSKEM

Mentor: izred. prof. dr. Gabrijel Devetak Kandidatka: Simona Robnik

Kranj, junij 2007

ZAHVALA Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku te diplomske naloge. Še posebej se zahvaljujem mentorju, izred. prof. dr. Gabrijelu Devetaku, za vso strokovno pomo� in podporo pri izdelavi te naloge.

POVZETEK

Naloga obravnava strategijo razvoja turizma na Sol�avskem. V ta namen je osvetljena problematika turizma na Sol�avskem kot gospodarska panoga z navedbo organizacij, ki pospešujejo turizem. Celovito je prikazan marketinški splet za turisti�ne storitve po obrazcu 7xP in filozofija marketinga v turizmu. V sklopu poglavja o marketinško informacijskem sistemu je prikazana raziskava trga na osnovi vprašalnika. Rezultati tržne raziskave so celovito dodelani in grafi�no prikazani, vklju�no z odgovori na zastavljene hipoteze. Zaklju�no poglavje prikazuje strategijo marketinga za Sol�avsko podro�je s konkretnimi na�rti za izboljšanje turisti�ne ponudbe. KLJU�NE BESEDE

♦ marketing turizma, ♦ strategija razvoja, ♦ marketinški splet, ♦ tržna raziskava, ♦ hipoteze.

ABSTRACT This dissertation deals with the strategy of tourism development in the Sol�ava region. The problems of tourism in the Sol�ava region as an economic branch are especially highlighted. I have also named the organisations that deserve well of promoting and encouraging tourism in this area. The tourist service marketing network is presented according to the 7xP form along with the marketing philosophy in tourism. Within the chapter of marketing information system, a marketing research is exposed on the basis of a questionnaire. The results of the marketing research are complete and graphically presented along with the answers to the hypothesis. The final chapter describes the strategy of marketing for the Sol�ava region and gives some solid suggestions and plans of how to improve the tourist offer. KEYWORDS

♦ tourist marketing, ♦ strategy of development, ♦ marketing network, ♦ marketing research, ♦ hypothesis.

KAZALO 1 UVOD.................................................................................................................. 5

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA.................................................................... 6 1.2 METODOLOGIJA ...................................................................................... 7 1.3 HIPOTEZE .................................................................................................. 7

2 TURIZEM NA SOL�AVSKEM ...................................................................... 8

2.1 TURIZEM, KOT GOSPODARSKA PANOGA NA SOL�AVSKEM ....... 9 2.2 NARAVNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI...................................... 11 2.3 ORGANIZACIJE ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA ............................... 12 2.4 TURISTI�NI OBISK ................................................................................ 14

3 MARKETING V TURIZMU.......................................................................... 15

4 MARKETINŠKI SPLET 7XP ZA TURISTI�NE STORITVE.................. 18

4.1 UVODNE MISLI ...................................................................................... 18 4.2 TURISTI�NA STORITEV P-1 (PRODUCT) ........................................... 19 4.3 PLA�ILNI POGOJI – CENA P-2 (PRICE) ............................................... 20 4.4 KRAJ IN PROSTOR IZVAJANJA TURISTI�NIH STORITEV P-3 (PLACE) ................................................................................................................ 21 4.5 TRŽNO KOMUNICIJRANJE P-4 (PROMOTION) ................................. 21 4.6 LJUDJE, UDELEŽENCI P-5 (PEOPLE)................................................... 23 4.7 IZVAJANJE STORITEV P-6 (PROCESSING) ........................................ 23 4.8 FIZI�NI DOKAZI P–7 (PHYSICAL EVIDENCE) .................................. 24

5 MARKETINŠKO INFORMACIJSKI SISTEM (MIS) IN TRŽNA RAZISKAVA ........................................................................................................... 25

5.1 TURISTI�NE NASTANITVE.................................................................. 25 5.2 TURISTI�NA INFRASTRUKTURA....................................................... 27 5.3 SWOT ANALIZA...................................................................................... 27 5.4 OBLIKOVANJE VPRAŠALNIKA........................................................... 30 5.5 ANALIZA REZULTATOV ...................................................................... 30 5.6 ODGOVORI NA HIPOTEZE.................................................................... 44

6 OBLIKOVANJE STRATEGIJE MARKETINGA ZA SOL�AVSKO ..... 45

6.1 UVODNE MISLI....................................................................................... 45 6.2 PREDLOG ZA IZBOLJŠEVANJE TURISTI�NE PONUDBE NA SOL�AVSKEM .................................................................................................... 45

7 ZAKLJU�EK................................................................................................... 49

LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 50

PRILOGA: VPRAŠALNIK.................................................................................... 52

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Simona Robnik: Strategija razvoja turizma na Sol�avskem stran 5

1 UVOD Turizem je svetovna gospodarska dejavnost in s svojimi lastnostmi predstavlja najzna�ilnejše podro�je družbenega razvoja XXI. stoletja. Turizem temelji na izhodiš�nih potrebah in vrednotah sodobnega �loveka, zato je turisti�no povpraševanje na globalni in dolgoro�ni ravni eno najbolj stabilnih, na lokalni ravni pa tudi eno najbolj nepredvidljivih poslovnih podro�ij. Vedno ve� ljudi je, ki se hrepene�e ozira za starimi vrednotami in darovi narave. Umirjeno bivanje, trdna volja povezanost z naravnimi cikli, prijeten pogovor s sosedom ali prišlecem – so v hitrem življenjskem tempu prava redkost in zato tem bolj iskani. Na Sol�avskem še imamo mirne koti�ke, debela drevesa, �iste žubore�e potoke, skrivnostne podzemne jame, mol�e�e skale, trdno zakoreninjene obi�aje, povesti, zgodbe…in bistro sol�avsko pamet. Ali lahko take dobrine, ki so del našega bivanja, pomagajo ohraniti našo samobitnost? Mogo�e jo bomo lažje ohranili, prispevali svoj delež k njeni prepoznavnosti in jo posredovali poznejšim rodovom tudi s pomo�jo turizma.

Slika 1: Sol�avsko (Logarska d.o.o.) Z vseh strani od gora obdana, zato težko dostopna, s tem pa zavarovana Sol�ava, je bila v svoji preteklosti ve�krat pribežališ�e šibkejših in tudi takih, ki se niso hoteli ukloniti. V ta po naravi zavarovan svet se je ugnezdil rod in se razvil po svoje. Niso ga motili niti pritiski in vpadi tujcev niti barantanje srednjeveških oblastnikov o tem, �igavi podložniki naj bi bili in komu naj bi pripadal ta svet med gorami. Sredi gora in gorskih vrhov Sol�avsko–Savinjskih Alp in Karavank, visokih nad 1.500 m (11 vrhov sega nad 2.000 m), leži sol�avska deželica. Po vrhovih teh gora te�e njena meja. Nikjer vzdolž meje njihova višina ne pade pod 1.300 m. Podro�je, ki ga zavzema Sol�ava, meri samo 10.236 ha, to je 102 km². Od verige gora, ki jo obkrožajo, se dale� v njeno sredino grmadi še ve� grebenov, ki jo delijo na Robanov kot, Matkov kot in prelepo alpsko dolino - Logarsko dolino. Sredi te pokrajine je na



najprikladnejšem kraju �lovek postavil vas Sol�avo. Po njej se tudi vse podro�je imenuje Sol�ava ali Sol�avsko (Vider, 2004, 3-7). Na južnem pobo�ju Olševe ter na vzhodnem pobo�ju Raduhe pa so raztresene samotne kmetije, ki jih povezuje skupno ime Podolševa.

Slika 2: Vas Sol�ava (S.Robnik) Ob�ina Sol�ava leži v obmejnem pasu republike Slovenje, saj njena severozahodna meja predstavlja državno mejo med državama Slovenijo in Avstrijo. Obkrožajo jo ob�ine Lu�e, �rna na Koroškem, Železna Kapla, Jezersko in Kamnik. Sol�avani so imeli svojo ob�ino že leta 1850, leta 1999 pa se je želja po samostojnosti znova uresni�ila. V ob�ini živi približno 550 prebivalcev. Ve�ina jih živi na gorskih kmetijah, ki so glede velikostne strukture nekaj posebnega, saj je njihova povpre�na velikost 150 ha. Zanimiv je tudi podatek, da živi na Sol�avskem od svojega rojstva kar 61% prebivalstva. To pri�a o zaprtosti prostora in navezanosti na doma�i kraj. Gostota poseljenosti je 5,4 ljudi na kvadraten kilometer. Prebivalstvo se ukvarja pretežno s kmetijstvom, gozdarstvom. V mo�nem porastu pa so tudi storitvene dejavnosti, predvsem gostinstvo in turizem. Za razvoj turizma ni pomembna samo geografska lega, ampak tudi podnebje, na katerega pa mo�no vpliva nadmorska višina. Ker je Sol�avsko gorska vasica, ni �udno, da je Sol�ava v mese�nem in letnem povpre�ju najhladnejši kraj v Zgornje Savinjski dolini. Razvoj turizma ustvarja priložnosti, ki ugodno vplivajo na celoten ekonomski, družbeni in prostorski razvoj. Turisti�na ponudba predstavlja splet storitev razli�nih gospodarskih panog, ki skupaj s primarno turisti�no ponudbo (naravne in kulturne dobrine) ponujajo celovito turisti�no storitev. Turizem na Sol�avskem postaja vse pomembnejša dejavnost doma�inov, zaposluje 26 % prebivalcev in predstavlja tudi vedno ve�ji vir njihovega zaslužka (Logarska dolina d.o.o., Operativni razvojni plan ekološko turisti�nega centra Sol�avsko, interno gradivo, 2004).

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA Sol�ava ima velik potencial za razvoj izletniškega kot tudi stacionarnega turizma (predstavlja tri najlepše in ekološko ohranjene ledeniške doline), vendar pa morajo biti najprej zagotovljeni organizacijski pogoji, ki predstavljajo temelj koordiniranega in pozitivnega razvoja.



Kljub temu, da se je število ponudnikov no�itvenih kapacitet v zadnjih letih pove�alo, predstavlja problem kratka sezona, v kateri so no�itvene kapacitete dodobra zasedene, v preostalem delu leta pa vlada zatišje pred turisti. V letu 2005 je bilo v treh poletnih mesecih juniju, juliju in avgustu 58% vseh no�itev. Od tega v juliju in avgustu kar 47%. V treh zimskih mesecih je bilo le 12% vseh no�itev. Na Sol�avskem na podro�ju turizma delujejo javne, civilne in privatne institucije, za katere pa je zna�ilno nejasno lo�evanje pristojnosti in odgovornosti za izvajanje posameznih funkcij. Takšne razmere ustvarjajo nepreglednost pri upravljanju in vodenju turisti�nih organizacij, ki niso pripravljene na medsebojno sodelovanje, povezovanje. Namen naloge je prou�iti dosedanje stanje turisti�ne ponudbe na Sol�avskem, ugotoviti trende povpraševanja in na podlagi teh dveh dejavnikov na�rtovati prihodnji razvoj turizma na Sol�avskem. Cilj naloge je opredelitev najpomembnejših dejavnikov turisti�nega razvoja, razvojnih scenarijev in na�inov uresni�evanja strateških opredelitev. Kakovostno in uresni�ljivo planiranje je pot do uspeha.

1.2 METODOLOGIJA Najve�ji del odgovorov nam bo prikazala anketa, ki jo bomo izvedli med prebivalci in obiskovalci Sol�avskega, razli�ne izobrazbe, regije, starosti. Z anketo bomo ugotavljali, kakšni so trendi povpraševanja, navade anketirancev, kakšno je njihovo pri�akovanje o turisti�nih destinacijah in njihovi ponudbi. Izvedena bo tudi analiza sedanjega stanja, SWOT analiza, analiza ponudbe. Metode, ki jih bomo uporabljali pri izdelavi diplomske naloge, bodo »desk research«, t.i. interne raziskave, pregled vseh možnih virov, kot so internetne strani, �lanki in literatura na to temo. Sem spadajo informacije internega zna�aja podjetja in »field research« t.i. terenska raziskava z anketiranjem ljudi, ki nam bodo dali odgovore na vprašanja. S tem bomo dobili tudi vpogled glede pri�akovanj in navad anketirancev. Pri zastavljenih ciljih strategije bomo analizirali sedanje stanje na podro�ju turizma in s tem skušali navesti razvojne usmeritve in zato potrebne izvedbene taktike. Pri pisanju diplomske naloge bomo uporabili tudi literaturo in znanje, ki smo ga pridobili na naši fakulteti.

1.3 HIPOTEZE H1: Predvidevamo, da je najve� anketirancev, kot turistov na Sol�avskem, s srednješolsko izobrazbo. H2 :Predvidevamo, da ve�ina anketiranih uporablja internet pri odlo�anju za dopust. H3: Predvidevamo, da se ve�ina anketirancev odpravlja na dopust z družino. H4: Predvidevamo, da ve�ina anketirancev najraje biva v zasebnih sobah.



2 TURIZEM NA SOL�AVSKEM Za�etki turizma v teh krajih segajo dale� nazaj v 19. stoletje. Že takrat so hodili na Sol�avsko ljubitelji narave in divje gorske pokrajine, predvsem planinci in znanstveniki. Na lepote Logarske doline je v tistem �asu v pisni obliki opozoril Francoz Ami Boue in jo primerjal s pirenejsko ledeniško dolino Cirque de Gavarnie. Doma�in Janez Piskernik si je mo�no prizadeval za razvoj planinstva in turizma v teh krajih. Slovel je kot najboljši poznavalec sol�avskih planin. Skupaj z dr. Johanesom Frischaufom je spodbudil in organiziral izgradnjo prvih dveh planinskih ko� - na Okrešlju (1876) in na Korošici (1875). Gostilne, ki so sprejemale planince in turiste, so se v Sol�avi pojavile že zelo zgodaj (gostilna pri Šturmu -1865, gostilna pri Herletu -1876), nekoliko kasneje so zgradili gostilne v Logarski dolini, gostilna v Logu (kasneje so tradicijo nadaljevale sestre Logar s hotelom »Sestre Logar «), in gostilna v Plesti - Piskernikovo zavetiš�e. Pred prvo svetovno vojno je za�ela delovati tudi gostilna pri Knezu (kasneje se je preimenovala v gostilno pri Rogovilcu). Pomembno vlogo pri razvoju planinskega turizma v teh krajih je imela Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva, ki je bila ustanovljena na pobudo Frana Kocbeka. Že na koncu devetnajstega stoletja je podružnica uredila in zaznamovala mnogo planinskih poti in tako omogo�ila pove�an obisk planincev. V tem �asu je bila organizirana vodniška služba, leta 1884 pa izdan celo prvi vodniški red s tarifami za Savinjske Alpe. Leta 1894 je izšel prvi Vodnik po Savinjskih Alpah, ki je vseboval kratek popis savinjskih planin in letoviš�. Leta 1903 so �lani Slovenskega planinskega društva ugotovili, da bi Logarska dolina zaradi pove�anja števila obiskovalcev potrebovala poleg cestne tudi železniško povezavo. Cesta v Sol�avo je bila zgrajena v letih 1894 - 1896, od Sol�ave do Logarske doline pa šele leta 1922. Po tem letu so se s turizmom za�ele resneje ukvarjati doma�ije v Logarski dolini. Gostilni V Logu in Piskernikovemu zavetiš�u se je pridružil hotel Plesnik. V obdobju med obema vojnama je Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva odkupila zemljiš�a v Plesti in pri�ela z gradnjo turisti�nih objektov. Prvotnim objektom so se pridružili novi: Tillerjeva ko�a (1925) in Planinski dom - pozneje Aleksandrov dom (leta 1932). Stavbi sta stali na mestu, kjer so danes osrednji turisti�ni objekti Logarske doline.

Slika 3: Logarska dolina (Logarska d.o.o.)



Med drugo svetovno vojno je bila požgana ve�ina doma�ij na Sol�avskem, med njimi tudi turisti�ni objekti. Do leta 1950 zaradi bližine državne meje ni bilo turisti�nih dejavnosti. V tem �asu je potekala obnova požganih doma�ij. Vsi našteti objekti so bili dobra osnova za razvoj stacionarnega turizma. Obisk Logarske doline je za�el po letih 1950 strmo naraš�ati. Višek je bil dosežen v prvi polovici 70-tih let, nakar se je pri�ela stagnacija in nazadovanje obiska Logarske doline. Pomembno vlogo na podro�ju razvoja turizma v teh letih je imela Zgornje Savinjska kmetijska zadruga, ki je pri�ela pospeševati turizem na kmetijah. Veliko kmetij se je pri�elo ukvarjati s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo. Po letu 1980 se je pri�elo obdobje stagnacije in zmanjševanja organiziranega turisti�nega obiska. Kot posledica pove�anega standarda prebivalstva in boljših cestnih povezav, se je za�enjal izletniški turizem z lastnimi prevoznimi sredstvi (Logarska dolina d.o.o., Operativni razvojni plan, interno gradivo, 2004).

2.1 TURIZEM, KOT GOSPODARSKA PANOGA NA SOL�AVSKEM

Ob�ina Sol�ava se lahko pohvali z izjemno �istim okoljem, bogato naravno in kulturno dediš�ino, ki jo obdajata raznovrstna flora in favna, tako lahko na svoj ra�un pridejo vsi ljubitelji »zelenih oblik turizma«, saj poleg alpinizma in planinstva nudi Sol�avsko tudi odli�ne pogoje za izvajanje športnih aktivnosti (gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, smu�anje, itd.). Tako bomo lahko v bodo�e, glede na regijske možnosti, turistom ponujali sproš�ujo�e, razvedrilne in pou�ne po�itnice. Za pospeševanje turizma se v ob�ini Sol�ava odlo�amo predvsem zaradi naslednjih prednosti: Ekonomske prednosti turizma: � Sol�avsko se nahaja na demografsko ogroženem obmo�ju. Turizem prispeva k ve�ji zaposlenosti doma�ega prebivalstva in s tem dviguje življenjsko raven prebivalstva. � Turizem povezuje tudi druge sektorje gospodarstva (kmetijstvo, proizvodnja, storitev, itd.). � Vpliva na vrednotenje naravnih danosti in drugih dejavnikov privla�nosti turisti�ne ponudbe, ki sami po sebi nimajo ekonomske vrednosti. � Sol�avsko postaja eno izmed vodilnih ekološko turisti�nih obmo�ij - v ve�ji meri avtohtono in brez pokrajinskih degradacij, saj taka pokrajina prispeva tudi k ve�ji turisti�ni atrakciji samega kraja. � Vpliv na razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, spodbuda lokalnega prebivalstva, ki se ukvarja z rokodelstvom, sirarstvom itd., kateri izdelki in storitve se lahko uspešno vklju�ijo v turisti�no ponudbo.



Neekonomske prednosti turizma: � Ve�je vrednotenje naravne in kulturne dediš�ine (ohranjanje starih kme�kih obi�ajev, itd.). � Turizem prispeva k boljšemu življenju prebivalstva: zmanjšuje emigracije, zaposluje ljudi z razli�nimi delovnimi izkušnjami (trgovce, kmete, itd.). � Prebivalstvo se s pomo�jo turizma zaveda vrednosti svojega kraja:

- turizem spodbudi ustvarjalno možnost prebivalstva, - dviguje splošno razgledanost in kulturno raven prebivalstva, - spoznavanje drugih narodov in dežel ter zbliževanje z njimi, - pravilno voden turizem je prijazen okolju (vpliv na ekološko zavest

prebivalstva). � Naraš�anje povpraševanja po turisti�nih produktih in storitvah (povpraševanje po turisti�nih produktih v prihodnosti ne bo usahnilo). � Razvoj turisti�no društvene dejavnosti, ki vklju�uje širši krog ljudi izven profesionalnih okvirov. � Vpliv na povezovanje z Evropo, vpliv na image dežele v svetu (Logarska dolina d.o.o., Operativni razvojni plan ekološko turisti�nega centra Sol�avsko, interno gradivo, 2004). Lokalno prebivalstvo se mora zavedati, da prihajajo turisti z namenom spoznavati raznovrstne vrednote v samem kraju, kjer preživljajo oddih. Predvsem pa je za vsakega turista nepogrešljiva vrednota turisti�nega doživetja ob�utek dobrodošlosti, ne samo v turisti�nih nastanitvah, temve� tudi ob sre�anju z doma�ini na raznih sprehodih, ogledih narave, rekreacijskih aktivnostih. Samo s skupnim delom in povezanostjo v naslednjih letih bodo doseženi naslednji kratkoro�ni in dolgoro�ni cilji:

♦ ve�ja rast turisti�ne porabe, ♦ naraš�anje števila in kvalitetna delovna mesta, ki jih podpira turizem - z

razvojem novih projektov bodo nastala nova delovna mesta ( npr: projekt predelave in prodaje doma�ih proizvodov Sol�avskega itd.),

♦ razvijati pozitivni »image«, kot zanimiva turisti�na destinacija, ki bo privabila tako doma�e kot tuje turiste,

♦ zagotavljati, da bo turisti�no gospodarstvo zmožno realizirati prednosti, ki nastajajo zaradi vidnih napredovanj informacijske, komunikacijske tehnologije (dinami�nost turisti�nega gospodarstva),

♦ rast števila turisti�nih izletov in daljša doba bivanja v turisti�nem kraju, ♦ podaljšanje sezone �ez celo leto (razpon v �asu zimske in poletne sezone,

vendar je vprašanje, kakšna bo sezona, zelo odvisno od vremenskih razmer),

♦ spodbuditi turisti�no gospodarstvo, da bodo vse aktivnosti �im manj nevarne in obremenjujo�e za okolje (npr: u�inkoviti »turisti�ni management«),

♦ vklju�evanje doma�inov v razvoj in trženje turizma na tem podro�ju (upoštevanje njihovih želja itd.),

♦ ve�je investiranje v turizem, ki identificira razvojne prioritete, temelje�e na tržnih potrebah (razvoj turisti�nih programov, po katerih najve� povprašujejo turisti),



Slika 4: Logarska dolina (Logarska d.o.o.)

♦ motivirati, izobraževati ljudi, ki delujejo na podro�ju turizma in razširjanje delovnih priložnosti za vso skupnost (npr: vklju�evanje v turizem starejše, brezposelne osebe itd.).

2.2 NARAVNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI Sol�avsko se lahko pohvali z bogato naravno in kulturno dediš�ino. Tu je ve� kot 50 etnografskih, sakralnih in arheoloških naravnih znamenitosti. Najbolj obiskane so: slap Rinka, macesna na Klemen�i jami, slap Palenk, izvir �rne, Sol�avska Tisa, ki so urejene za turisti�ne oglede. Naravne znamenitosti:

♦ Krajinski park Logarska dolina je ena izmed najlepših ledeniških dolin v Evropi. Dolga je devet kilometrov in v povpre�ju široka petsto metrov. Obroblja jo venec preko 2000 metrov visokih vrhov s strmimi stenami (Ojstrica, Planjava, Turska gora, Rinke, Križ, Mrzla gora). Pod strmimi stenami gora leži ledeniška amfiteatralna krnica Okrešelj, kjer izvira reka Savinja, ki v veli�astnem 90 metrov visokem loku pada v dolino pod Orlovim gnezdom. Reka Savinja se kmalu izgubi v prodnem nanosu

pod Okrešljem. Voda se zopet pojavi v spodnjem delu doline. Drugi najve�ji slap v Logarski dolini je slap Palenk, ki je proglašen za naravni spomenik.

♦ Matkov kot je ledeniška dolina, dolga šest kilometrov, ki poteka vzporedno z Logarsko dolino. V sredini izvira v produ potok Jezera, ki se na izstopu iz soteske združi s �rno v Savinjo.

♦ Ob panoramski cesti blizu Svetega Duha izvira kisla voda (bogata z železom in ogljikovim dioksidom).

♦ Poto�ka zijalka (v tej jami dolgi 109 metrov so našli orodje jamskega �loveka).

♦ Krajinski park Robanov kot je po svoji ohranjenosti ena izmed najlepših ledeniških dolin pri nas in v Evropi. V njej naletimo na vrsto slapov, jam in botani�nih zanimivosti. Kmetije ji dajejo skladen kulturno-krajinski pe�at.

♦ Igla je skalni obelisk na levem bregu Savinje, ki ga od mati�ne kamenine lo�i 2 metra široka prepoka in daje od dale� vtis ušesa igle. Nanjo naletimo ob glavni cesti Lu�e-Sol�ava.



♦ Presihajo�i studenec izvira ob vznožju Igle, njegova gladina se dviga in spuš�a pred našimi o�mi.

Kulturne znamenitosti:

♦ Cerkev Marije Snežne - postavljena okoli leta 1140. ♦ Kulturni spomeniki: posamezni ohranjeni primeri avtenti�ne arhitekture,

kme�kih hiš, gospodarskih poslopij (olcarska bajta, oglarske bajte, kope, skednji, itd.).

♦ Baro�na cerkev Sveti Duh, v Podolševi, zgrajena v 15. stoletju. ♦ Osamljene velike kmetije - imajo številna poslopja, med katerimi

prednja�ita velik hlev in žaga. ♦ Kužna znamenja in križi.

Turisti�no gospodarstvo na Sol�avskem se mora zavzemati, da bo naravna in kulturna dediš�ina deležna ustreznega pravnega in pravega varstva, kjer se bo le ohranjena v neprizadeti obliki lahko rabila v turizmu in za naše bodo�e generacije. Rezultat tega je razvoj projekta trajnostni razvoj.

2.3 ORGANIZACIJE ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA Na Sol�avskem na podro�ju turizma delujejo javne, civilne in privatne institucije, za katere pa je zna�ilno nejasno lo�evanje pristojnosti in odgovornosti za izvajanje posameznih funkcij. Takšne razmere ustvarjajo nepreglednost pri upravljanju in vodenju turisti�nih organizacij, ki niso pripravljene na medsebojno sodelovanje, povezovanje. U�inkovitost posameznih društev, podjetij in obseg njihove dejavnosti je zelo razli�en. Turisti�no društvo Sol�ava V letu 1954 je bilo s strani takratne krajevne skupnosti (sedaj ob�ine) Sol�ava in doma�inov ustanovljeno turisti�no društvo, štelo je 22 �lanov. Društvo naj bi skrbelo predvsem za urejeno okolje, posredovanje turisti�nih informacij, prirejanje prireditev v �asu glavne sezone. Turisti�no društvo informira turiste v kraju, ureja in varuje okolje, organizira prireditve in osveš�a lokalno prebivalstvo ter vzgojo mladine. V ta namen je bil postavljen tudi objekt, s turisti�no pisarno v centru Sol�ave. Turisti�no društvo se financira iz ob�inskih sredstev, namenjenih za pospeševanje turizma. Letos šteje 90 �lanov. Glavna dejavnost, od katere je odvisna aktivnost turisti�nega društva, je �loveški potencial, s katerim razpolaga društvo. Društvo dobro povezuje doma�e prebivalstvo, turisti�no gospodarstvo in ob�ino s ciljem zadovoljevanja potreb turistov, ki pridejo v kraj. Logarska dolina d.o.o. Po letu 1920 so se s turizmom za�ele resneje ukvarjati doma�ije v Logarski dolini. Objekti so bili dobra osnova za razvoj stacionarnega turizma. Obisk Logarske doline je za�el po 1950 strmo naraš�ati.



Zaradi neustreznega odnosa nekaterih motoriziranih obiskovalcev do naravnega okolja je postalo parkiranje in kurjenje v gozdu ter na kmetijskih površinah povsem obi�ajno in je povzro�alo lastnikom zemljiš� v Logarski dolini vedno ve� težav. Lastniki zemljiš� so poskušali te probleme reševati individualno, vendar je bilo njihovo prizadevanje iz leta v leto bolj jalovo. Obstoje�e stacionarne kapacitete so bile v slabem stanju, saj zunanji lastniki pomembnejših, že zastarelih turisti�nih objektov, niso kazali interesa po posodobitvi in razvoju namestitvene ponudbe. Nezadovoljstvo nad takšnim stanjem je leta 1992 spodbudilo ustanovitev družbe Logarska dolina d.o.o. - podjetja za razvoj Logarske doline. To je bilo prvo podjetje na Sol�avskem, ki so ga ustanovili pretežno doma�ini z namenom, da bi skrbelo za usklajen razvoj zavarovanega obmo�ja Logarske doline. Društvo Panorama Društvo Panorama je bilo leta 2000 na novo ustanovljeno društvo. Zajema del Sol�avskega obmo�ja ob panoramski cesti. Njihov namen je ohranjati naravne in kulturne znamenitosti ob panoramski cesti ter skrbeti za njihovo promocijo. Financira se iz �lanarin turisti�nih ponudnikov ob panoramski cesti ter iz ob�inskega prora�una. Lokalna skupnost Lokalne skupnosti imajo na podro�ju turizma, po zakonu o lokalni samoupravi, pomembne naloge predvsem pri pospeševanju turisti�nega razvoja na lokalni ravni. Preko izvajanja javnih služb na podro�ju urejanja prometa, komunalne, varstva naravne in kulturne dediš�ine, urejanja prostora itd. Boljša ali slabša organiziranost turizma na lokalni ravni ni odvisna zgolj od razvitosti turisti�ne infrastrukture (nastanitveni objekti) in ponudbe kraja (obmo�ja) ter od sredstev, ki jih lokalna skupnost pridobi iz naslova turisti�ne takse (vezanih na no�itve), ampak tudi od celotnega bivalnega okolja oziroma kvalitete življenja tega kraja. Za u�inkovito delovanje pri razvoju turizma v lokalni skupnosti bi morali povezati interese turisti�nega gospodarstva, ob�inske uprave in drugih zainteresiranih subjektov (turisti�na društva, kulturna in športna društva….) v enotno lokalno turisti�no organizacijo z jasno opredeljenimi nalogami in pristojnostmi na promocijskem in informacijskem podro�ju ter podro�ju oblikovanja celovite turisti�ne ponudbe kraja in nadzora kakovosti turisti�nih storitev.



2.4 TURISTI�NI OBISK V številu obiskovalcev, oziroma no�itev je mo�no izražen sezonski zna�aj. Najve� no�itev je v poletnih mesecih. V treh poletnih mesecih junij, julij in avgust je preko 50% vseh letnih no�itev. V treh zimskih mesecih pa le približno 10% vseh no�itev.

Zasedenost turisti�nih objektov je dale� pod želeno. Povpre�na letna zasedenost vseh no�itvenih kapacitet je približno 9%.

Posamezni objekti v Logarski dolini beležijo najvišjo povpre�no letno zasedenost, okrog 25%, najvišja mese�na zasedenost pa doseže 92% .

�

Graf 1: Povpre�no število no�itev v razli�nih letih po mesecih. (interno gradivo,ob�ina Sol�ava 2006)

Po podatkih podjetja za razvoj Logarska dolina d.o.o. se je turisti�ni obisk od leta 1992 pa do danes podvojil. Na Sol�avsko letno pride okoli 100.000 obiskovalcev. Podatki o izven sezonski potrošnji gostov na Sol�avskem niso znani, gotovo pa v povpre�ju ne dosegajo potrošnje v razvitejših turisti�nih središ�ih. V glavni poletni sezoni je ve� kot o�itno, da primanjkuje zanimivih programov, storitev, spominkov, doma�ih izdelkov in prodajnih mest, kjer bi stacionarni gostje lahko zadovoljili svoje potrebe. Podobno je tudi z enodnevnimi gosti, ki so praviloma pripravljeni potrošiti ve�, kot jim nudi turisti�na ponudba na Sol�avskem Dejansko število no�itev je nekaj (ca. 20 %) višje, kot ga izkazujejo uradni statisti�ni podatki. Po dokaj zanesljivih ocenah obiš�e Sol�avsko letno preko 100.000 obiskovalcev. Od tega je 92.000 enodnevnih gostov, vsak izmed 8.000 gostov, ki ostanejo na Sol�avskem ve� kot en dan, pa preno�i povpre�no 2,7 krat (Logarska dolina d.o.o.,Operativni razvojni plan, interno gradivo, 2004).

Povpre�no število mese�nih no�itev na Sol�avskem

0500

100015002000250030003500

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Leta

Vre

dnos

t



3 MARKETING V TURIZMU

Bistvo teorije in prakse marketinga v turizmu je v tem, da prou�ujemo potrebe oziroma pla�ilno sposobnost povpraševanja. Na osnovi tega razvijamo, proizvajamo oziroma izvajamo tiste storitve, ki jih lahko zatem ponudimo pla�ilno sposobnemu povpraševanju. Na turisti�nem trgu se sre�ujeta ponudba in povpraševanje po 7turisti�nih dobrinah in storitvah. S pravo�asnim prou�evanjem ponudbe in povpraševanja bomo ustrezno oblikovali marketinške aktivnosti za zadovoljevanje potreb doma�ih kakor tudi tujih gostov, turistov. S prodajo izdelkov ali storitev zadovoljimo povpraševanje oziroma kupce (turiste in druge interesente); s tem dosežemo ustrezen dobi�ek za nadaljnji razvoj. Turisti kot porabniki posredno ali neposredno vplivajo na oblikovanje ponudbe oziroma povpraševanja, kar prispeva k razvoju turisti�nih krajev, obmo�ij itd. Z ustreznim marketinškim pristopom bomo pravo�asno povezali ponudbo in povpraševanje in s tem pospešili blagovno oz. storitveno menjavo. Dejansko pa temlji marketinški pristop v raziskavi poteb in povpraševanja na osnovi �esar razvijamo oziroma ponujamo ustrezne izdelke in storitve, da bi zadovoljiili zlasti pla�ilno sposobno povpraševanje (Jesenko, Kiereta 2003, 19 – 20). Trendi razvoja turisti�ne dejavnosti se gibljejo v smeri zagotovitve varnosti turistov in zadovoljevanja emocionalnih in duhovnih potreb. Obdobje informacijskih tehnologij in tehnološke revolucije se spreminja v dobo doživetij in uresni�evanja fantazij, v tako imenovano »Družbo sanj« oz. »Dream society«. Ljudje – turisti si v prvi vrsti želijo aktivnosti in doživetij, ki zavzemajo primarno pomembnost pri izbiri turisti�ne ponudbe, spoznavanje in uživanje življenja je najpomembnejše. Iz navedenega izhaja tudi rast povpraševanja in želje po avtenti�nih izkušnjah vklju�no s kulturo, naravo in izobraževanjem in zavedanje o ohranjanju okolja in trajnostnem razvoju. Klju�ni razvojni in marketinški faktorji, ki vplivajo in bodo v prihodnjih letih vplivali na razvoj turisti�nega trga, se nanašajo na demografske in kulturne spremembe, politi�no in gospodarsko stanje, spremenjen na�in življenja, globalizacijo. Nekateri najpomembnejši trendi, ki bodo vplivali na turisti�no povpraševanje so;

♦ Cenejše, krajše, doživljajske in intenzivnejše po�itnice. Potovanja bodo v prihodnosti cenejša, krajša, a intenzivnejša. Ve� potovanj bo bliže domu. Pri�akovana je hitrejša rast kontinentalnih in po�asnejša rast medkontinentalnih potovanj. Vsekakor bo ve�ja mobilnost in frekven�nost prebivalstva.

♦ Specializirana in izobraževalno naravnana potovanja. Potovanja so vedno bolj specializirana in so izobraževalno naravnana, saj si obiskovalci krajev želijo poleg po�itka tudi spoznavanje novih krajev, obi�ajev, kulture in ljudi. Po�itnice niso zgolj potrošnja, ampak tudi investicija v svoje znanje. Zato je vedno bolj pomembna segmentacija, zaradi katere se pove�a priložnost za manjše in srednje velike turisti�ne ter gostinske ponudnike, ki ponujajo kakovostne storitve.

♦ Maksimalizacija užitkov v minimalnem �asu. �as je vedno bolj dragocen, zato želijo obiskovalci maksimalizacijo užitkov v minimalnem �asu. Na eni strani se pojavijo povpraševanja po kratkih oddihih, tematskih parkih, športnih in sprostitvenih centrih (wellness turizem),



križarjenjih, na drugi strani pa se odpira trg za tiste, ki se želijo spo�iti, oddahniti od stresnega vsakdanjega življenja, uživati brez aktivnosti in sprejemanja odlo�itev, kjer postajajo še posebej zanimiva »all inclusive« potovanja v turisti�nih obmo�jih.

♦ Rast individualnih potovanj. Pri�akujemo lahko hitrejšo rast individualnih potovanj, kar med drugim pomeni upad tradicionalnih letalskih potovanj (še vedno se �utijo posledice 11. septembra), ob�uten porast »touring« po�itnic. Potovanja bodo prilagojena manjšim in fleksibilnejšim skupinam.

♦ Ve�ja vrednost za manj denarja. Gostje bodo pri�akovali ve�jo vrednost za manj denarja, kar pomeni porast povpraševanja po cenejših potovanjih, toda kakovostnejših storitvah. Pove�uje se povpraševanje po hotelih in skupno oblikovanih produktih, ki nudijo storitve, ki goste zadovoljijo v pri�akovanjih glede namestitve in dopolnilne dodatne programske ponudbe in povpraševanje po razli�nih kombinacijah in možnostih luksuznih in povpre�nih oz. cenejših storitvah in produktih.

♦ »Online« in »last minute« rezervacije. Elektronska tehnologija bo spreminjala na�in življenja in še naprej vplivala na razvoj potovalne industrije. Vedno ve� bo »online rezervacij« in pove�alo se bo število »last minute« potovanj. S pomo�jo centralno podatkovnih baz bomo spoznavali potrošnikove navade, internetna video tehnika pa bo omogo�ala vnaprejšnji pogled v vse koti�ke. Vsekakor predstavlja izziv za turisti�ne delavce generacija, ki je zrasla z ra�unalniki, masovnimi mediji, z druga�nimi vrednotami.

♦ Varne destinacije. Zaradi vedno ve�je ozaveš�enosti prebivalstva o varovanju okolja in pomena varnosti so vedno bolj privla�ne �iste, urejene in varne destinacije.

♦ Porast poslovnega turizma. Motiv poslovnega potovanja je v porastu, vendar je rast odvisna predvsem od trženja, ki temelji na ponudbi paketov za poslovne goste, ki se navezujejo na posebne dogodke in konference. Potrošnja poslovnih gostov je višja kot pri po�itniških gostih, vendar pa poslovna potovanja postajajo bolj var�na in �asovno osveš�ena. Gostje so zelo zahtevni in imajo zelo dobro izoblikovan ob�utek za razmerje med ceno in kakovostjo ponudbe.

♦ Vse ve�ji delež starejše populacije. Upadajo�a stopnja rasti prebivalstva posledi�no vpliva na vse ve�ji delež starejše populacije v industrializiranih deželah. Le-ti potujejo v oddaljene destinacije in na kulturno obarvana potovanja, kjer tudi vedno ve� trošijo.

♦ Porast samskega in seniorskega turizma. Vzporedno z demografskimi spremembami postaja trg vedno bolj segmentiran, zato je tudi vedno ve�ji porast samskega in seniorskega turizma, trg družinskih po�itnic ostaja še vedno na enaki stopnji.

♦ Pove�evanje izdatkov za potovanja. Izdatki za potovanja rastejo hitreje kot za druge dobrine, in sicer na ra�un vse pogostejših in krajših potovanj.

♦ Vedno bolj izrazita sezonska nihanja. Turisti bodo iskali nove privla�ne, zanimive destinacije kot alternativo klasi�nim, sezonskost postaja



trženjska priložnost in ne problem, ki pa zahteva ve�jo usklajenost med privatnim in javnim sektorjem.

♦ Trend »nazaj k naravi« in pove�evanje povpraševanja po ekoloških turisti�nih produktih. Da bi prepre�ili uni�enje, ki ga povzro�a predvsem masovni turizem in ohranili pozitivne u�inke, ki ga ima za lokalno prebivalstvo in za turiste, se v svetu poudarja turizem kot trajnostni razvoj. V najširšem smislu trajnostni razvoj pomeni, da skrbimo za nenehni razvoj tako, da poskušamo svoje potrebe danes zadovoljiti oz. razviti v tisto smer, ki ne bo škodila naslednjim generacijam oz. ne bo degradirala okolja. Trajnostni razvoj se nanaša na ohranjanje kulturne dediš�ine, varovanje naravnega okolja in socialnih odnosov, pri �emer je bistveno, da se dviga raven kakovosti življenja v celotnem okolju (Napovedi Evropske potovalne komisije-ETC).

Bistvo marketinga je v stalni povezavi proizvajalca ali ponudnikov in potrošnika oziroma porabnikov. Tiste organizacije, ki obvladajo marketinško filozofijo in prakso, so se že zdavnaj vklju�ile v mednarodno sodelovanje, razširile so prodajo svojih izdelkov in storitev na najzahtevnejše trge in s tem dosegle ustrezni dobi�ek za nadaljnji razvoj. Bistvo uspeha pa temelji v tem, da so zadovoljni kupci, izvajalci storitev ali proizvajalci izdelkov ter lastniki kapitala. Za doseganje zadovoljstva kupcev je potrebno pravo�asno, kakovostno in strokovno prou�evati potrebe in povpraševanje na podro�ju turizma. Na osnovi tega oblikujemo marketinški splet za izdelke oziroma storitve in konkuren�no ponudbo, ki jo pripravimo na osnovi prou�evanja ponudbe in povpraševanja oziroma konkurence (Jesenko, Kiereta, 2003,19–20).



4 MARKETINŠKI SPLET 7xP ZA TURISTI�NE STORITVE 4.1 UVODNE MISLI

Po Devetaku in Vukovi�u (2002, 91-92) se je v teoriji in praksi marketinga uveljavila formula 4xP, ki jo na kratko imenujemo marketinški splet. To je kombinacija marketinških spremenljivk, ki jih moramo kontrolirati za dosego ustrezne prodaje na ciljnem tržiš�u. V novejšem obdobju se je marketinški splet razširil za storitve z dodatnimi tremi prvinami, zato govorimo o formuli 7xP. Sam marketinški splet, bodisi po formuli 4xP ali 7xP, je možno tudi grafi�no prikazati na razli�ne na�ine. Nekateri avtorji prikazujejo ceno na zadnjem mestu, vendar je ta iz prakti�nih razlogov sprejemljivejša po našem vrstnem redu, kot je razvidno iz spodnje slike.

Slika 5: Marketinški splet za storitve - 7 x P (Devetak, 2007, 28).

FIZI�NI DOKAZI P7

IZDELEK P1 CENA P2 DISTRIBUCIJA P3 PROMOCIJA P4

LJUDJE P5 IZVAJANJE P6

MARKETINŠKI SPLET

CILJNI TRG

PLA�ILNO SPOSOBNO POVPRAŠEVANJE



Posamezne prvine imajo v angleš�ini za�etno �rko P, in sicer: PRODUCT (izdelek), PRICE (cena), PLACE (prostor, kraj, razpe�evanje), PROMOTION (promocija, pospeševanje prodaje), PEOPLE (ljudje), PROCESSING (procesiranje, izvajanje), PHYSICAL EVIDENCES (fizi�ni dokazi). Posamezne prvine se morajo med seboj dobro povezovati, saj bomo s tem dosegli ve�ji u�inek in z njimi lažje dosegli strateški cilj marketinga. Hkrati z vsem tem bomo lahko dosegali rezultate, tako na finan�nem kot tudi na razvojnem podro�ju, kar je najbolj pomembno. V nadaljevanju bom predstavila vsebino posameznih prvin marketinškega spleta 7xP.

4.2 TURISTI�NA STORITEV P-1 (PRODUCT) Obi�ajno govorimo, da je storitev glavna igralka ne samo v marketinškem spletu, temve� sploh v marketinški filozofiji in praksi. Pri tem obravnavamo zlasti: kakovost, funkcionalnost, zna�ilnost, asortiment, stil, blagovno znamko, servis, garancijo, image (predo�itev, ugled in renome), dobro ime (good will). S spremljanjem konkurentov prilagajamo oz. spreminjamo posamezne zna�ilnosti tako, da kar najbolj zadovoljujemo pla�ilno sposobnega kupca (Devetak, Vukovi�, 2002, 93). Storitev v posameznih državah obravnavajo povsem razli�no, kar je predvsem posledica razlik v vrstah in stopnjah razvoja tega sektorja. Storitev lahko opredelimo kot posebno dejanje ali delovanje, ki ga izvajalec storitve ponudi uporabniku. Izvajalec storitve vklju�i v svojo ponudbo ponavadi tudi storitve, ki so lahko manjši ali ve�ji del celotne ponudbe. Glede na to, koliko storitev je vklju�enih v ponudbo, razlikujemo ve� vrst ponudbe:

♦ samo izdelek, ki ga ne spremlja storitev, ♦ izdelek s spremljajo�imi storitvami, ki naredijo izdelek bolj privla�en za

kupca, ♦ v ponudbi sta izdelek in storitev zastopana z enakim deležem, ♦ osnova je storitev, ki jo spremlja manj pomembni izdelki, ♦ ponudba obsega samo storitev (Poto�nik, 2004, 30).

Pogoj za uspešno poslovanje podjetja je ponudba kakovostnih storitev. Da bomo ponudili kakovostno in dobro turisti�no storitev, je seveda pomembno, da sledimo trendom povpraševanja, potrebam gosta. Potrebe so osnovni objekti raziskovanja trga. Povpraševanje in potrošnja izhajata iz potreb. Tudi ponudba se oblikuje na osnovi potreb in povpraševanja. Kakovost storitev je razlika med pri�akovano in dejansko prejeto storitvijo, kot jo zazna uporabnik. Zagotovo bo takšna storitev zadovoljila tako potrebe gosta kot tudi izvajalca storitve.



4.3 PLA�ILNI POGOJI – CENA P-2 (PRICE) Cena je denarni izraz izdelka ali storitve. Na oblikovanje cene vplivata zlasti ponudba in povpraševanje oziroma konkurenca. Pri problematiki cen se sre�ujemo:

♦ z najrazli�nejšimi ceniki, ♦ s pla�ilnimi pogoji (rok pla�ila, kreditiranje, razni popusti,....).

Tržno ceno oblikujemo na ve� na�inov. Pri tem je potrebno upoštevati proizvodne in druge stroške, konkurenco, ustrezen dobi�ek in druge okoliš�ine. Poleg tega pa lahko ceno diferenciramo po:

♦ prodajnih obmo�jih, ♦ kupcih, ♦ posrednikih, ♦ s posebnimi popusti, ♦ sezonah, ♦ namenu uporabe.

Velikokrat ravno cena pripomore k uspešni prodaji (Devetak, Vukovi�, 2002, 93-94). Cene preno�itev na Sol�avskem se razlikujejo glede na lokacijo, v kateri se preno�itveni objekt nahaja in letni �as. Iz spodnje tabele je razvidno, da so cene v Logarski dolini (krajinski park dobro prepoznavna lokacija) razmeroma višje kot pa drugje na Sol�avskem obmo�ju. Tudi glede na sezono – zimska, poletna – so cene razli�ne. To služi za pokrivanje stroškov, ki nastanejo ravno tako v obdobju, ko ni turistov.

Lokacija preno�itvenega objekta

Povpre�na cena no�itve z zajtrkom

Robanov kot *** 17,5 € Podolševa *** 17 € Logarska d.*** 19 €

Tabela 1: Cenik preno�itvenih ponudnikov na razli�nih lokacijah (osebo/dan).

Kakor ima storitev svojo ceno, tako ima tudi kakovostna informacija svojo tržno ceno. Številne informacije so dosegljive na razmeroma cenen na�in (iz sredstev javnega obveš�anja). Bolj specifi�ne in zahtevnejše informacije pa so dražje in jih dobimo na razli�ne na�ine (s tržnimi in drugimi raziskavami, s pomo�jo lastnih ali tujih strokovnjakov).



4.4 KRAJ IN PROSTOR IZVAJANJA TURISTI�NIH STORITEV P-3 (PLACE)

Funkcija tržne poti je, da organizira, vodi in koordinira gibanje izdelkov in storitev od proizvajalca do potrošnikov. Da to dosežemo, ustvarimo ustrezne distribucijske poti. Pobude za inoviranje dela in sredstev na podro�ju razpe�evanja so zlasti: tehnologija, konkurenca, okolje in zahtevnost gostov. Smotri politike tržne poti so predvsem navzo�nost in dosegljivost, odzivnost. Pri obravnavanju turisti�nih storitev nimamo klasi�ne distribucije, temve� govorimo o prostoru in kraju izvajanja storitev. Slednje je lahko pri ponudniku, pri gostu ali na tretjem kraju po dogovoru. Sama prodaja turisti�nih storitev je lahko neposredna ali s pomo�jo enega ali ve� posrednikov. Kadar turisti�ne informacije posredujemo v kateri izmed zato ustanovljenih pisarn, je to zagotovo na tretjem kraju izvajanja storitev. Gostje prihajajo tudi direktno do ponudnikov, kjer koristijo turisti�ne storitve. Obi�ajno pa se pred obiskom o turisti�ni ponudbi, sami pozanimajo preko interneta. Storitev velikokrat dolo�a vrsto prodajnih poti. Z uvajanjem elektronskega poslovanja se spreminjajo tržne poti. Kupec ali obiskovalec je v tem primeru v neposredni povezavi s ponudnikom.

4.5 TRŽNO KOMUNICIJRANJE P-4 (PROMOTION) Promocija predstavlja enega od na�inov komuniciranja z gosti oziroma porabniki zaradi pospeševanja in pove�evanja koriš�enja storitev. Na�inov za uspešno promocijo izdelkov in storitev je ve�: npr. degustacija prehrambenih izdelkov, turisti�na svetovanja, prikazovanja izdelave izdelkov, oglaševanja, itd. �e so izdelki / storitve slabši ali dražji od konkurence, promocija ne bo odigrala bistvene vloge. Pri politiki promocije oziroma komuniciranja uporabljamo komunikacijski oziroma promocijski splet. Ta je sestavljen iz naslednjih aktivnosti: ♦ oglaševanje (tv, radio oglasi, plakati, letaki…), ♦ pospeševanje prodaje (nagradna tekmovanja, darila, sejmi, razstave…), ♦ odnosi z javnostjo in publiciteta (govori, seminarji, sponzorstvo, bilteni…), ♦ osebna prodaja (predstavitve, sre�anja, sejmi in prodajne razstave…) in ♦ neposredno trženje – direktni marketing (katalogi, neposredna pošta, elektronska

prodaja) (Kotler, 1996, 626). Z oglaševanjem razumemo vse oglaševalske aktivnosti v tradicionalnih medijih kot tudi v alternativnih medijih, internet, oglaševanje v zdravstvenih domovih, v wellness centrih… Kjer je trženje osredoto�eno na dolo�ene ciljne skupine, bo oglaševanje usmerjeno predvsem v medije, z izrazitimi profili turistov. Ustvarjalnost naj bo usmerjena na cilje, dolo�ene za posamezni trg in naj ima funkcijo pove�evanja prepoznavnosti. Katalogi imajo funkcijo krepitve želje po obisku oziroma po vrnitvi. Glavna funkcija kataloga je, da je prilagojen ciljni skupini, da izraža glavne pri�akovane koristi in da se turist prepozna v njem. Katalogi morajo torej biti oblikovani za jasno definirane ciljne skupine. Pomemben segment turistov so tisti, ki so nas obiskali le za nekaj dni



– ponudba zanje, predstavljena v katalogih, mora biti taka, da sproži željo po vrnitvi za dalj �asa ali pa podaljšanju obiska. Politika trženja naj bo osredoto�ena predvsem na doseganje prve izkušnje s Sol�avskega, ki mora biti pozitivna. Iz spodnje piramide so razvidni trženjski cilji, kje se nahaja turist v odnosu do destinacije. Zanjo mora vedeti, da obstaja (prepoznavnost), �e je ta zanj sprejemljiva (iz raznih razlogov, kot so varnost, podoba destinacije, usklajenost z njegovo samopodobo in željami), lahko pride do želje po obisku. Posledica prvega obiska je prva izkušnja, in �e je ta pozitivna, si bo turist še želel vrniti. �e se bo to ponovno potrdilo, postane redni gost destinacije

6. redni gost 5. želja po vrnitvi 4. izkušnje 3. želja po obisku 2. sprejemljivost 1. prepoznavnost

Slika 6: Turistov odnos do destinacije (Razvojni na�rt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011, 52).

Vsebine, ki vplivajo na prepoznavnost Sol�avskega, so zagotovo: športni dogodki, sre�anja, koncerti, razstave, prireditve, kulturni dogodki,… Pri vlaganju v trženje moramo biti inovativni. Posebej velja poudariti internet, ki nudi obilo možnosti na podro�ju mednarodnega komuniciranja. S tem se odpirajo nove oblike pospeševanja mednarodnega sodelovanja. Prednost komuniciranja s pomo�jo interneta je med drugimi tudi v tem, da imajo dano informacijo na razpolago po celem svetu. Velika prednost komuniciranja s pomo�jo interneta je tudi pri osredoto�enju na želene niše, ciljne skupine. S tržnim komuniciranjem želimo dose�i informacijski cilj v smislu obvestila o tem, da izdelek/storitev obstaja in v �em so zna�ilnosti in posebnosti izdelka/storitve, hkrati pa želimo, da sporo�ilo vzbudi tako nakupno vedenje pri prejemniku sporo�ila, ki bo za nas ugodno. Komuniciranje poteka na podro�ju pospeševanja prodaje, na podro�ju odnosov z javnostjo, na podro�ju neposrednega trženja in na podro�ju oglaševanja. Izdelke, ki jih podjetja tržijo na internetu, lahko razvrstimo v naslednje kategorije: informacije, otipljivi izdelki, neotipljivi izdelki ter storitve. Najbolj razširjena vrsta izdelka na internetu so informacije. Nekatere so brezpla�ne, druge pa so na voljo samo proti pla�ilu. Poglavitni razlog za ponujanje brezpla�nih informacij je v privabljanju obiskovalcev na spletno stran in na obmo�je, katerega stran predstavlja. �e spletno stran obiš�e ve�je število obiskovalcev, je ve� možnosti, da pridobimo dodatna sredstva za oglaševanje. Drugi razlog za ponujanje brezpla�nih informacij pa je, da želimo s tem pove�ati prepoznavnost blagovne znamke oziroma dolo�enega izdelka. To je zagotovo razlog turisti�nih internetnih strani. V zadnjem �asu ima ve�ina ponudnikov svojo ponudbo objavljeno na lastni spletni strani (slika 7). Slabost se kaže še pri neizdelani internetni ponudbi celotnega Sol�avskega (turisti�no društvo Sol�ava, ob�ine Sol�ava).



Slika 7: Primer dobro izdelane internetne strani, turisti�nega ponudnika na Sol�avskem (www.tourism-first.com)

Z razvojem novih informacijskih tehnologij se vse bolj razvija neposredno trženje, predvsem ena od njegovih oblik - nakupovanje po internetu. Neposredne obiske zamenjujejo on-line povezave med udeleženci menjave ter komuniciranje z e-pošto.

4.6 LJUDJE, UDELEŽENCI P-5 (PEOPLE) Ljudje so tisti, ki imajo pri izvajanju storitev izredno pomembno vlogo. Na eni strani nastopajo ljudje kot potrošniki - gostje, na drugi strani pa kot izvajalci - ponudniki, ki so lahko isto�asno tudi prodajalci. Pri izvajanju zahtevnih storitev morajo biti izvajalci strokovno usposobljeni. Poznati morajo vse zna�ilnosti dolo�ene storitve, vklju�no z zna�ilnostmi izdelka / storitve, ki jih uporabljajo ali vklju�ujejo v storitve, kakor tudi z zna�ilnosti tehnoloških in drugih procesov. Po naravi naj bi bili ljudje ustvarjalni in naj bi isto�asno obvladali veš�ino komuniciranja z ljudmi, to je z gosti oziroma porabniki. Pomembna je tudi hitrost in kvaliteta storitev, ki jih ponudniki opravljajo. Kakovost storitev je eden klju�nih elementov trženja, kljub temu da ne gre za komunikacijsko aktivnost. Kakovost storitev mora biti taka, da bodo turisti zadovoljni in da se bodo še vra�ali. Tudi videz in urejenost izvajalcev storitev igrata pomembno vlogo pri prodaji (Devetak, Vukovi�, 2002, 95-96). To potrdi tudi analiza anket pri 19. vprašanju. Anketiranci so ocenili, da so prijaznost, kakovost, �isto�a in urejenost pomembni dejavniki. Prav za te dejavnike se moramo v turizmu najbolj truditi, da se bodo gostje vra�ali k nam, hkrati pa privabljali tudi druge.

4.7 IZVAJANJE STORITEV P-6 (PROCESSING) Izvajanje storitev predstavlja bistvo storitve. Pri tem mora biti poskrbljeno za varnost, kakovost in ustrezno hitrost pri opravljanju dolo�ene storitve. Zelo pomembni so zlasti tisti, ki neposredno komunicirajo s porabniki (turisti�ni delavci, receptorji, kontaktno osebje, usmerjevalci strank…). Ti posamezniki morajo obvladati tehniko komuniciranja, kulturo in etiko ter zna�ilnosti storitev, ki jih



izvaja, ponuja ali posreduje. Od kakovosti storitev je odvisno zadovoljstvo porabnikov. Pri izvajanju storitve je pomembna tudi ustrezna hitrost komuniciranja. Da bodo turisti�ne organizacije konkuren�ne, moramo ustrezno komunicirati ter hitro in kvalitetno prenašati informacije. V novejšem �asu si pomagamo z elektronskim poslovanjem in sodobnimi infomacijsko-komunikacijskimi mediji. S tem izboljšamo poslovanje, uvajamo nove oblike komuniciranja in se hitreje usmerjamo k novim naro�nikom – odjemalcem turisti�nih storitev. Mrežna informacijska tehnologija omogo�a hitrejše pretakanje informacij ter spremljanje zunanjega in notranjega okolja. Z uvajanjem elektronskega poslovanja oziroma informacijske tehnologije lahko govorimo tudi o elektronskem marketingu (Devetak, Vukovi� 2002, 59) Za mnoge naro�nike je posebnega pomena hitrost dobave – izvajanja storitev. Poudariti velja, da elektronsko poslovanje zmanjšuje hiarhi�ne stopnje, s tem v zvezi pa se tudi poslovne odlo�itve hitreje sprejemajo (Jevšenak, 2000, 47–49). Najpomembnejše pa je dejstvo, da naro�nika – odjemalca storitev hitro in kvalitetno zadovoljimo, sami pa ustvarimo s prodajo ustrezen dobi�ek in zadovoljstvo zaposlenih. Uspeh bo zagotovljen le takrat, ko bo ustrezen pretok informacij ter pristno timsko delo, prijateljsko sodelovanje in povezovanje z zunanjim okoljem (Devetak, Vukovi�, 2002, 59).

4.8 FIZI�NI DOKAZI P–7 (PHYSICAL EVIDENCE) Fizi�ni dokazi predstavljajo vse tisto, kar kupec/potrošnik vidi, sliši ali ob�uti. Na podro�ju turisti�nih storitev predstavljajo fizi�ne dokaze: zgradbe, oprema, parkirni prostor itd. Povsod pa so posebnega pomena sanitarni prostori, garderobe, hodniki, kuhinje, jedilnice itd. Fizi�ni dokazi morajo imeti ustrezno kakovost, videz, konstrukcijo, barvo itd. Omenjene dokaze lahko imenujemo fizi�no okolje, ki nudi fizi�no podporo proizvajanju najrazli�nejših storitev. Od ustreznega fizi�nega okolja storitvene organizacije je v veliki meri odvisen uspeh izvedene storitve, zadovoljstvo porabnikov, zadovoljstvo zaposlenih v storitveni organizaciji in seveda dosežen dobi�ek, ki je vklju�en v prodajno ceno storitve. Fizi�no okolje in tehnološka oprema izvajalca storitve privablja ali odbija posameznike oziroma naro�nike. Prav to je v trženju turisti�ne ponudbe zelo pomembno. Pomembno je, kaj bo gost slišal, da bo prišel, pomembno je, kaj bo videl in predvsem ob�util, da se bo vrnil. Veliko moramo vlagati v to, ampak ne samo finan�nih sredstev, enostavno moramo v to vlagati sebe. V to moramo vlagati vsi, ki živimo na Sol�avskem, saj bo turist le tako prišel, videl, ob�util in se vrnil na dopust, po�itnice ali samo enodnevni izlet.



5 MARKETINŠKO INFORMACIJSKI SISTEM (MIS) IN TRŽNA RAZISKAVA Prou�evanje in raziskovanje turisti�nega trga je zlasi zanimivo, koristno in potrebno z vidika turisti�ne ponudbe, turisti�nega povpraševanja in potrošnje. V okviru turisti�ne ponudbe raziskujemo zlasti turisti�na biografska obmo�ja in kraje, vklju�no z njihovimi zna�ilnostmi, infrastrukturo, oskrbovalnim sisitemom, zakonodajo, konkurenco, kulturo, tradicijo, športom, imageom itd. V raziskavi ponudbe posebej raz�lenimo primarno ponudbo – naravne danosti in sekundarno ponudbo (tehni�na urejenost, organiziranost, kakovost itd.). Turisti�na ponudba se opredeljuje v obliki marketinškega spleta po znanem obrazcu 7 x P. To pomeni , da sestavljajo turisti�no ponudbo fizi�ne, oprijemljive in neoprijemljive prvine (Jesenko, Kiereta, 2003, 27). Pri turisti�nih storitvah ima izredno pomembno vlogo in pomen marketinško-informacijski sistem (MIS), ki prispeva k optimalni realizaciji nalog med porabnikom in ponudnikom. Na osnovi sistemati�nega, organiziranega zbiranja, obdelave in analize ter pojasnjevanja številnih informacij sprejemamo ustrezne poslovne odlo�itve v vsakdanji podjetniški praksi. V poslovnem odlo�anju in prav tako v politiki razvoja storitev potrebujemo najrazli�nejše informacije o stanju trga, ponudbi, povpraševanju, raznih procesih v dolo�enem obdobju itd. Z informacijami pove�ujemo znanje, zmanjšujemo negotovost in tveganje ter vplivamo na posameznike ali skupine v organizaciji. S pravo�asnimi in objektivnimi informacijami lahko rešimo posamezne probleme ali prepre�imo dolo�ene nevarnosti (Devetak,Vukovi�, 2002, 57-58). Rezultati koriš�enja MIS-a se kažejo v :

♦ hitri, kvalitetni in kakovostni informaciji gostov, ♦ prednosti pred konkurenti, ♦ kakovostni poslovni odlo�itvi, ♦ zadovoljstvu gostov, ♦ zadovoljstvu ponudnikov ter drugih zaposlenih.

5.1 TURISTI�NE NASTANITVE Kvalitetne turisti�ne nastanitve so trdna podlaga uspešne turisti�ne ponudbe Sol�avskega. Brez turisti�ne nastanitve primernega tipa, na primerni lokaciji, primernih cen in kvalitete, ne bi bil realiziran potencial turisti�ne destinacije. Turisti�ni nastanitveni standardi se morajo razvijati isto�asno z bodo�imi tržnimi zahtevami turistov in z rastjo življenjskega standarda. Na Sol�avskem je namenjenih turistom 33 objektov. Med nastanitvenimi objekti prevladujejo turisti�ne kmetije, le malo je ponudnikov apartmajev, �eprav je zanimanje zanje precejšnje. Turisti�ne postelje so v hotelu, penzionih, v zasebnih sobah, planinskih domovih in objektih zaprtega tipa . To je prikazano v tabeli 2.



Vrsta objekta Nastanitvene kapacitete Št. postelj: Gostinski objekt 6 125 Planinske ko�e v dolini 3 70 Turisti�ne kmetije 13 187 Zasebne sobe 2 14 Skupaj turisti�ni objekti odprtega tipa: 396 Planinske ko�e v gorah 3 172 Objekti zaprtega tipa 6 122 Skupaj: 33 690

Tabela 2: Prikaz vrste objekta in število postelj (Logarska dolina d.o.o.,2004) Gostinski objekti

Na Sol�avskem je trinajst gostinskih objektov, in sicer: hotel, vila, penzion, dve gostiš�i, štiri okrep�evalnice, trije planinski domovi v dolini in bife. V trinajstih gostinskih objektih je 655 sedežev, na prostem v bližini teh objektov pa še 500 sedežev. V šestih objektih s preno�itvenimi zmogljivostmi je skupaj 195 postelj.

Slika 8: Hotel Plesnik ( www.plesnik.si) Turisti�ne kmetije Turizem predstavlja neposredni vir dohodka 13 kmetijam. Od tega imajo na enajstih kmetijah preno�itvene kapacitete, in sicer 187 postelj. Na vseh trinajstih kmetijah je 314 sedežev v objektih in 205 sedežev na prostem. Na desetih kmetijah nudijo no�itev z zajtrkom, na osmih pol penzion in na petih polni penzion. Štiri turisti�ne kmetije so uvrš�ene v drugo kategorijo (dve jabolki), štiri v tretjo in tri v �etrto, najvišjo kategorijo. Na dveh kmetijah se ukvarjajo le z dodatno ponudbo konjeništvo, planšarstvo, lokostrelstvo; ena kmetija pa je izletniška kmetija, s ponudbo doma�e hrane. Apartmaji Povpraševanje po apartmajih naraš�a, vendar jih imajo samo na dveh kmetijah. V sezoni 2007 bodo na novo pri�eli delovati apartmaji še pri treh novih ponudnikih. Zasebne sobe Zasebne sobe oddajata dva ponudnika v vasi. Nekaj ponudnikov se pripravlja za oddajo sob. Objekti zaprtega tipa Na Sol�avskem je šest objektov zaprtega tipa namenjenih turizmu: Lovski dom LD Sol�ava, Ko�a Kozorog, Dom Cinkarne, Dom duhovnih vaj, Jezero-MORS, Dom NIVO Celje. V njih je 122 ležiš�, predvsem za lastne potrebe in dolo�ene ciljne skupine (MORS, duhovne vaje, lovci).



Planinski domovi V poletni turisti�ni sezoni obratujejo trije planinski domovi: Ko�a na Klemen�i Jami, Frischaufov dom na Okrešlju in Ko�a na Grohotu. Kocbekov dom na Korošici, ki leži v ob�ini Lu�e in Ko�a na Kamniškem sedlu, ki leži v ob�ini Kamnik. Oba sta zelo povezana s sol�avskimi planinskimi potmi. Dve sta v lasti PD Sol�ava, dve PD Celje in ena v lasti PD Mežica. Planinske ko�e so odprte od za�etka maja do konca oktobra, torej šest mesecev. V vseh je skupno 220 sedežev, 143 ležiš� v sobah in 29 na skupnih ležiš�ih.

5.2 TURISTI�NA INFRASTRUKTURA Turisti�na infrastruktura prav tako predstavlja odlo�ilen pomen pri razvoju turizma. Poleg nastanitvenih zmogljivosti turisti�na infrastruktura vklju�uje tudi gostinske zmogljivosti, telekomunikacije, cestne povezave, informacijske to�ke, prodajna mesta, športne objekte, dvorane, parkiriš�a, kolesarske in pešpoti, itd. Na Sol�avskem manjkajo nakupovalni centri, športni objekti, otroška igriš�a, ponudba kakovostih izdelkov obmo�ja, vklju�no s spominki...., kar bi lahko dvignilo kakovost turisti�ne ponudbe. Turistom so �asovno neomejeno na razpolago info-ekrani v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, vendar so informacije slabo ažurirane in nepovezane med kraji. V vsakem kraju so za informiranje postavljene tudi panoramske table z vrisano turisti�no infrastrukturo in dostopi do posameznih objektov. Kvalitetno turisti�no infrastrukturo pa ponavadi zagotavlja predvsem lokalna skupnost, od katere so odvisni razvojni in vzdrževalni stroški, ki predstavljajo velik del bremena (Logarska dolina d.o.o., Strategija razvoja turizma na Sol�avskem osnutek, 2002).

5.3 SWOT ANALIZA SWOT analiza je ena izmed metod, s katerimi odkrivamo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za dolo�eno stvar, ki nastopa na trgu. Nazorno nam pokaže, na kaj moramo biti pozorni oziroma �emu se moramo izogniti ali kaj spremeniti v prihodnosti, da bomo lahko dosegli korak naprej. Rezultati SWOT analize bodo koristni (zlasti prednosti in priložnosti) za razvoj gostinskih in turisti�nih storitev na Sol�avskem. V nadaljevanju bomo osvetlili posamezne sklope SWOT analize. 5.3.1 PREDNOSTI

♦ Ohranjeno naravno okolje z dvema krajinskima parkoma, ki sta registrirana kot naravni vrednoti državnega pomena, in številni objekti naravne in kulturne dediš�ine,

♦ ima precej naravnih in kulturnih znamenitosti, ♦ dobra prepoznavnost Logarske doline v Sloveniji in tujini, ♦ izjemno izhodiš�e za planinske ture v Kamniško - Savinjske Alpe in

Karavanke,



♦ ugodna struktura nastanitvene in gostinske ponudbe (razli�ni cenovni nivoji) z relativno dobro razvito ostalo turisti�no infrastrukturo in dodatno ponudbo,

♦ komuniciranje s prebivalci Sol�avskega v jeziku tujega turista je možno in se še izboljšuje saj potekajo izobraževanja,

♦ kulturne prireditve so dobro zasnovane z že vpeljano tradicijo, manjše kulturne prireditve pa so v fazi zasnove,

♦ tradicija v turizmu – izkušnje doma�inov pri razvoju turizma v zavarovanih obmo�jih, ve�inoma zainteresiranih za razvoj turizma kot dopolnilne dejavnosti,

♦ izboljšana dostopnost obmo�ja po odprtju mednarodnega mejnega prehoda Pavli�evo sedlo in obnovi regionalnih cest (Ljubno - Lu�e, Podvolovljek - Kranjski rak),

♦ navezanost ljudi na zemljo, ♦ razpršenost turisti�ne ponudbe je na ve� lokacijah.

5.3.2 SLABOSTI ♦ Vas Sol�ava ima kot središ�e obmo�ja preslabo razvito turisti�no

infrastrukturo in ponudbo, ♦ pomanjkanje strokovnega kadra za delo v gostinstvu in turizmu, ♦ neustrezne nastanitvene zmogljivosti, hoteli nižjih kategorij, ♦ slaba ponudba kulturnih, gostinskih, športnih in drugih stroritev, ♦ premalo poudarjena specifi�nost kraja in turisti�nega proizvoda, ♦ v pogledu cen se ponudniki niso potrudili, da bi bili konkuren�ni, niti niso

dovolj celoviti ali u�inkoviti z vidika informiranosti in promocije, ♦ neprepoznavnost sol�avskega turisti�nega obmo�ja – poznana je samo

Logarska dolina, ♦ ne obstaja formalna organiziranost turisti�nih ponudnikov, ki bi

zagotavljala razvojno usklajenost in hkrati zadoš�ala turisti�ni zakonodaji in s tem možnosti pridobivanja državnih subvencij,

♦ ekonomska šibkost obmo�ja – pretežno manjša in poslovno šibka podjetja ( turisti�ne kmetije idr.),

♦ ni usklajenih aktivnosti tržnega komuniciranja (nejasne usmeritve) - premajhni finan�ni vložki namenjeni razvoju ponudbe in usmerjeni skupni turisti�ni promociji,

♦ sezonski zna�aj turisti�ne ponudbe in s tem kratka doba bivanja turistov na Sol�avskem,

♦ velika odvisnost turisti�nega obiska od vremenskih razmer, ♦ pomanjkanje kvalitetnih avtohtonih prodajnih artiklov (spominkov…) in

primerno opremljenih prodajnih mest, ♦ relativno veliko število turisti�nih objektov zaprtega tipa, ♦ prenizka potrošnja izletniških obiskovalcev, ♦ nepripravljenost najpomembnejšega gostinskega podjetja za sodelovanje

pri razvoju dodatne ponudbe in skupne turisti�ne promocije, ♦ pomanjkanje ponudbe apartmajev, ♦ slabe povezave z javnimi prometnimi sredstvi.



5.3.3 PRILOŽNOSTI Sol�avsko razpolaga z ve� razvojnimi potenciali, na katerih lahko gradi nadaljnji razvoj:

♦ izjemno, ohranjeno naravno okolje: gore, alpske doline, reka Savinja s pritoki,

♦ obmo�je Krajinskih parkov, ♦ zanimive, turisti�no še ne dovolj izkoriš�ene turisti�ne to�ke in obmo�ja:

� Grohot, � Matkov kot, � Panoramska pot.

♦ Velike možnosti povezovanja in sodelovanja preko meje: Logarska –Železna kapla, Sol�ava – Podolševa – �rna,

♦ koriš�enje novih prometnih povezav, predvsem mednarodnega prehoda Pavli�evo sedlo, za razvoj, promocijsko in tržno sodelovanje s sosednjimi obmo�ji (izjemno zaledje stacionarnega turizma na Avstrijskem Koroškem),

♦ sodelovanje v okviru turisti�nega obmo�ja Kamniško –Savinjske Alpe, ♦ obstaja interes prebivalstva za turisti�ni razvoj, ♦ izboljšanje kakovosti gostinskih in turisti�nih storitev, ♦ namesto drage turisti�ne infrastrukture, za katero ni finan�nih sredstev,

postaja tržno uspešna ponudba doživetij, ♦ možnost razvoja poslovnega turizma, kar pomeni zasedenost objektov

višjega cenovnega razreda tudi izven glavne sezone, ♦ možnost direktne prodaje doma�ih proizvodov turistom pod registrirano

blagovno znamko » Latvic Sol�avskega«, ♦ koriš�enje možnosti nove informacijske tehnologije na podro�ju

promocije in trženja turisti�ne ponudbe preko e- pošte, interneta e-info to�k, predstavitev itd.

5.3.4 NEVARNOSTI

♦ nepripravljenost nosilcev turisti�ne ponudbe za povezovanje, sodelovanje in sofinanciranje skupnih programov,

♦ pretirana komercializacija turisti�ne dejavnosti (samo finan�ni vidik) in s tem izguba neposrednosti in pristnosti ponudnikov in ponudbe,

♦ nezmerni posel v ohranjanju okolja, ki je naša najve�ja primerjalna prednost v turizmu,

♦ prevelika koncentracija obiskovalcev na turisti�no izpostavljenih lokacijah preobremeni eko–socialno okolje (predvsem v poletnem �asu),

♦ prepo�asen odziv na potrebe turisti�nega trga (nefleksibilna cenovna politika….),

♦ odliv kadrov iz tradicionalnih dejavnosti in s tem opuš�anje kmetij (Logarska dolina d.o.o., Strategija razvoja turizma na Sol�avskem osnutek, 2002).



5.4 OBLIKOVANJE VPRAŠALNIKA Pri terenskih raziskavah zbiramo primarne informacije in podatke. Tovrstne aktivnosti so ponavadi zelo drage. Zato je potrebno, da se predhodno na teren temeljito pripravimo. Pri tem delu in zbiranju informacij je prav vprašalnik tisti, ki ga uvrš�amo med najenostavnejše instrumente in pripomo�ke za tržno raziskavo. Vprašalnik mora biti razumljiv in prilagojen namenu in vrsti tržnih raziskav. Bistvo vprašalnika je v tem, da dobimo neposredne informacije in podatke na najhitrejši in najenostavnejši na�in (Devetak,Vukov�, 2002, 77). Instrument anketne tehnike je vprašalnik. Vprašanja v anketi so lahko odprta ali zaprta, odvisno od zna�aja, namena in okoliš�in raziskovanja. Pri intenzivnih anketah so dobrodošla zaprta vprašanja s ponujenimi odgovori. Na zaprta vprašanja dobi raziskovalec že lepo kategorizirane in merljive podatke, kar je zlasti pomembno za tehni�no obdelavo. Pri odprtih vprašanjih porabi raziskovalec dosti ve� �asa za ugotavljanje in urejanje kategorij. Najtežji problem pri anketiranju je ugotavljanje to�nosti in resni�nosti odgovorov. Zna�ilnost dobro pripravljene ankete se kaže v njeni znanstveni vrednosti, veljavnosti, zanesljivosti, objektivnosti in ob�utljivosti (Jereb, 1989, 42). Pri anketi, ki smo jo sestavili, smo se osredoto�ili na celotno populacijo z razli�no stopnjo izobrazbe in razli�nimi navadami. Anketo smo razdelili na dva dela, in sicer: prvi del zajema splošne podatke o anketirancu, kot so: spol, starost in izobrazba. drugi del ankete pa zajema naslednja podro�ja:

- njihov namen, - kaj vpliva na odlo�itev o obisku turisti�ne destinacije, - kateri dejavniki so pri odlo�itvi najbolj mote�i, - kje najdejo informacije o preno�itvenih kapacitetah,

Razposlanih je bilo 120 anketnih listov, po celotnem obmo�ju Slovenije v obdobju od meseca oktobra do januarja leta 2006/07. Obdelanih je bilo 68 anket. Vprašalnik so izpolnili tudi nekateri kolegi s fakultete v Kranju, prijatelji, znanci. Vprašalnik je v prilogi 1.

5.5 ANALIZA REZULTATOV Zbrane podatke smo najprej smiselno uredili v preglednico ter izdelali graf. Tržna raziskava nam je pokazala tisto kar smo pri�akovali. Glede na to, da živimo in delamo v turisti�nem kraju, smo imeli dober pregled nad povpraševanjem in zanimanjem gostov. V nadaljevanju bomo analizirali odgovore, ki smo jih pridobili z vprašalnikom. 1. SPOL ANKETIRANCEV V prvem vprašanju smo anketirance spraševali po njihovem spolu. Od vseh anketirancev je bilo 59 % žensk in 41 % moških.



2. STAROST ANKETIRANCEV

STAROST

77%

9%13%0%

1%

do 20 let

od 20 do 35

od 35 do 45

od 45 do 60

nad 60

Graf 2: Struktura anketiranih po starosti

Iz zgornjega grafa je razvidna starostna lestvica vseh anketirancev. Najve� vprašanih, kar 77 %, je starih od 20 do 35 let, 13 % od 35 do 45 let, 9 % vprašanih je starih do 20 let in le 1 % nad 60 let. 3. IZOBRAZBA

IZOBRAZBA

3%

78%

1%18%0%

osnovna šola

srednja šola

višja šola

visoka šola

magisterij alidoktorat

Graf 3: Stopnja dokon�ane izobrazbe

Iz odgovorov anketirancev, o dokon�ani stopnji izobrazbe lahko razberemo, da ima najve� anketirancev (od 4-5 letno) srednje šolsko izobrazbo in to kar 78 odstotkov, 18 odstotkov višjo šolo, 3 odstotke dokon�ano osnovno šolo in le 1 odstotek visoko šolo.



4. ZNANJE TUJIH JEZIKOV

ZNANJE TUJIH JEZIKOV

0 %5 %

10 %15 %20 %25 %30 %35 %40 %45 %50 %

angle

š�ina

nemš�

ina

franc

oš�in

a

srboh

rvašk

o

hrva

ško

italia

nsko

nizoz

emsk

o

špan

sko

AktivnoPasivno

Graf 4: Znanje tujih jezikov

V turizmu igra veliko vlogo znanje tujih jezikov. Iz rezultatov ankete vidimo velik delež angleško govore�ih anketirancev, in sicer jih kar 44% anketirancev govori angleško aktivno in 21% pasivno. Nemško jih govori aktivno 15% in pasivno 37% Francosko jih govori 6% pasivno. Špansko, srbohrvaško, italijansko, hrvaško in nizozemsko obvlada le majhen delež anketirancev.



5 MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI PONUDBE TURISTI�NE DESTINACIJE, KI VPLIVAJO NA ODLO�ITEV O OBISKU KRAJA

MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI PONUDBE TURISTI�NE DESTINACIJE, KI VPLIVAJO NA ODLO�ITEV O OBISKU

KRAJA

05

101520253035404550

Dostop

nost

infor

macij

Reklam

ni og

las

Športn

e deja

vnos

ti

Nakup

ovaln

i cen

tri

Kakov

ostna

ponu

dba

�ist

a nar

ava,

mir

Gorsk

i vzp

oni

Spreh

ajalne

poti

Igre z

a otro

ke

Nizka c

ena

Bližina

baze

na

Zelo pomembno Pomembno Manj pomembno Nepomembno

Graf 5: Vpliv na odlo�itev o obisku kraja

Zelo pogosti dejavniki anketirancev glede ponudbe turisti�ne destinacije, ki vplivajo na njihovo odlo�itev o obisku, so: dostopnost informacij, kakovostna ponudba, �ista narava in mir. Pomembni so še reklamni oglasi, športne dejavnosti ter nizka cena.



6. INFORMIRANOST NA DOPUSTU

INFORMIRANOST NA DOPUSTU

57%25%

18%

Da Ne Ne vem

Graf 6: Informiranost na dopustu Kot je razvidno iz grafa 7, 57 odstotkov anketirancev meni, da so dovolj informirani ko se odpravijo na dopustu, 25 odstotkov meni, da imajo premalo informacij in 18 odstotkov tistih, ki so odgovorilo ne vem. 7. PREŽIVLJANJE DOPUSTA NA PODEŽELJU

PREŽIVLJANJA DOPUSTA NA PODEŽELJU

50%

50%

Da Ne

Graf 7: Preživljanje dopusta na podeželju

Pri šestem vprašanju, se je 50% anketirancev odgovorilo, da preživlja dopust tudi na podeželju, ostalih 50 odstotkov pa dopusta na podeželju ne preživlja.



8. KATERE MEDIJE UPORABLJATE PRI ODLO�ANJU ZA DOPUST?

KATERE MEDIJE UPORABLJATE PRI ODLO�ANJU ZA DOPUST?

5%

1%

28%

29%

1%

6%

5%

25%

0% TV oglas

Radio

Prijatelji

Internet

Sejmi

�asopisni oglas

Reklamni plakati

Turisti�na agencijaDrugo

Graf 8: Prikaz medijev, ki jih anketiranci uporabljajo pri odlo�anju za dopust.

Anketiranci najpogosteje uporabljajo pri iskanju informacij, glede dopusta, internet kar, 29 odstotkov, v veliki meri se zanesejo tudi na prijatelje, 28 odstotkov in tudi na turisti�ne agencije, 25 odstotkov. V manjšem številu se anketiranci zanesejo na oglase in reklamne plakate. 9. V KATEREM LETNEM �ASU PRI�NETE ZBIRATI INFORMACIJE O POLETNEM DOPUSTU?

ZBIRANJE INFORMACIJ O POLETNEM DOPUSTU

05

101520253035

Pomladi Poleti Jeseni Pozimi

VednoV�asihNikoli

Graf 9: Prikaz letnega �asa za zbiranje informacij.

Anketiranci zbirajo informacije o poletnem dopustu v ve�ji meri pomladi in poleti, nikoli jeseni in le v�asih pozimi. Odgovori nam povedo, da je potrebno nuditi pravo�asne, ustrezne informacije gostom.



10. SE NA DOPUST ODPRAVLJATE SAMI ALI Z DRUŽINO?

DOPUSTOVANJE ANKETIRANCEV

59%

41%

Z družino Sam

Graf 10: Razporeditev, dopustovanja anketirancev

Anketiranci se v ve�ji meri odpravljajo na dopust z družino in to kar 59 odstotkov. 41 odstotkov pa se jih na dopust odpravlja samih. 11. KOLIKO �LANOV ŠTEJE VAŠA DRUŽINA?

KOLIKO �LANOV ŠTEJE VAŠA DRUŽINA

37%

25%

27%

8% 3%

2 �lana3 �lani4 �lani5 �lanov6 �lanov

Graf 11: Prikaz �lanov družine anketirancev.

Anketiranci, se najve�krat odpravljajo na dopust v paru, 37 odstotkov. Tri �lansko družino ima 25 odstotkov, štiri �lansko 27 odstotkov, najmanj pa je 5 �lanskih (8 odstotkov) in 6 �lanskih (3 odstotke) družin anketirancev.



12. KOLIKŠEN DEL DOHODKA NAMENITE ZA DOPUST?

NAMENJEN DOHODEK ZA DOPUST

24%

24%

18%

25%

9%

cca 40% ali ve�cca 30% ali ve�cca 20% ali ve�cca 10% ali ve�cca 5% ali manj

Graf 12: Prikaz dohodka namenjenega za dopust anketirancev

Najve� 25 odstotkov anketirancev nameni 10 % ali ve� dohodka za dopustovanje. Kar je glede na povpre�no neto pla�o v Republiki Sloveniji približno 80 EUR/mese�no. Ve� kot 30% dohodka, nameni 24 odstotkov anketirancev, prav toliko anketirancev nameni za dopust ve� kot 40% dohodka. 18 odstotkov anketirancev nameni 20% ali ve� dohodka, ter najmanj, 9 odstotkov anketirancev, 5% ali manj dohodka. 13. KOLIKO DNI LETNO PORABITE ZA DOPUST?

KOLIKO DNI LETNO PORABITE ZA DOPUST

7%

16%

24%31%

22%Manj kot teden

1 teden

10 dni

14 dni

ve� kot 14 dni

Graf 13: Prikaz dni v letu, ki jih anketiranci porabijo za dopust

Anketiranci so na vprašanje koliko dni letno porabijo za dopust, odgovorili: 14 dni 31 odstotkov, za ve� kot 14 dni 22 odstotkov, za 10 dni 24 odstotkov, za 1 teden 16 odstotkov in za manj kot teden 7 odstotkov. Pri tem nas ne sme zavesti podatek, da dopust preživljajo na razli�nih lokacijah. Torej ne preno�ijo 14 dni na eni lokaciji.



14. KJE NAJRAJE BIVATE MED DOPUSTOM?

KJE NAJRAJE BIVATE MED DOPUSTOM?

3%21%

3%

4%

10%6%12%

37%

4%

TURISTI�NE KMETIJE HOTEL PENZIONPLANINSKI DOM ZASEBNE SOBE PLANINSKE KO�EKAMP APARTMA drugo

Graf 14: Prikaz turisti�nih nastanitev za dopust anketirancev. Anketiranci najraje bivajo med dopustom v apartmajih, 37 %, v hotelih 21 %. Anketiranci bivajo tudi v kampih, 12 %, in zasebnih sobah 10 % anketirancev. V planinskih domovih, planinskih ko�ah, penzionih in na turisti�nih kmetijah dopustuje le majhen odstotek anketirancev. Po rezultatih ankete lahko predvidevamo turisti�no povpraševanje, torej bo povpraševanje po apartmajih naraš�alo. Kar je pomemben podatek za novo graditelje no�itvenih prostorov na Sol�avskem.



15. ALI MED SVOJIM DOPUSTOM UPORABLJATE INTERNET?

UPORABA INTERNETA MED DOPUSTOM

15%

85%

Da

Ne

Graf 15: Uporaba interneta med dopustom

Graf 15 nam prikazuje, da 85 odstotkov anketirancev med svojim dopustom ne uporablja interneta, ostalih 15 odstotkov pa ga uporablja. V vasi kot je Sol�ava, se mi kljub majhnemu odstotku zdi smiselno uvesti možnost najema ra�unalnika. 16. STE ŽE BILI V LOGARSKI DOLINI POZIMI?

OBISK LOGARSKE DOLINE POZIMI

53%

47%Da Ne

Graf 16: Obisk anketirancev Logarske doline pozimi

Anketiranci so v ve�ini odgovorili, da so že bili pozimi v Logarski dolini in sicer 53 odstotkov, ostalih 47 odstotkov pa še ne. Tudi ti odgovori kažejo na sezonski obisk doline, v poletnem �asu.



17. ALI POZNATE TURISTI�NO PONUDBO SOL�AVSKEGA?

TURISTI�NA PONUDBA SOL�AVSKEGA

12%

38%

50%

Zelo dobropoznamPoznam

Ne poznam

Graf 17: Turisti�na ponudba Sol�avskega

Med anketiranci le 12 odstotkov meni, da zelo dobro pozna turisti�no ponudbo Sol�avskega. Ponudbo pozna 38 odstotkov, ne pozna pa je kar 50 odstotkov anketirancev. Torej bo dodatno potrebno vlagat v promocijo.



18. KAJ JE NA VAŠEM DOUPSTU NAJBOLJ MOTE�E?

KAJ JE NA VAŠEM DOPUSTU NAJBOLJ MOTE�E?

05

10152025303540

prom

et, h

rup,

par

kira

nje

vsto

pnin

e, p

arki

rnin

e

smet

i, on

esna

ženj

e na

rave

gne�

a lju

di, p

ijan�

evan

je,

vand

aliz

em

slab

o oz

na�e

ne p

oti

slab

a ce

sta

v do

lini

prem

alo

sani

tarij

,za

nem

arje

ne s

anita

rije

ni d

ovol

j pitn

e vo

de p

o po

ti

neav

toht

ona

gost

insk

apo

nudb

a

pros

toro

v za

pik

nik

igriš�a

za

otro

ke

razl

i�ni

, nes

klad

ni s

tili

grad

nje

obje

ktov

sign

al G

SM, b

an�n

ihav

tom

atov

, int

ernt

nih

pove

zv

dost

opi z

a in

valid

e

javn

a ra

zsve

tljav

a

disk

otek

e, n

o�no

živ

ljenj

e

Graf 18: Prikaz mote�ih dejavnikov na dopustu anketirancev. Najbolj mote�i dejavniki na dopustu so po mnenju anketirancev, smeti ter onesnažena narava, premalo sanitarij, promet in hrup, parkirnine ter vstopnine. Zagotovo je cilj turisti�nih organizacij, da odpravi te najbolj mote�e dejavnike.



19. KATER DEJAVNIK JE PRI VAŠI NASTANITVI POMEMBEN?

POMEMBNI DEJAVNIKI PRI NASTANITVAH

05

101520253035404550

ureje

na lo

kacij

a

pestr

a turi

sti�n

a pon

udba

špor

tne ak

tivno

sti

prijaz

en am

bient

strok

ovno

st

kako

vost

postr

ežbe

prilag

odlji

vost

odno

s do g

osta

�isto�

ace

na

urejen

ost z

apos

lenih

prijaz

nost

hitro

st po

strež

be

Graf 19: Prikaz pomembnih dejavnikov pri nastanitvi anketirancev.

Urejena lokacija, odnos do gosta, �isto�a, prijaznost in cena so dejavniki, ki so za anketirance najbolj pomembni. Manj pomembni so dejavniki kot so strokovnost, prilagodljivost, urejenost zaposlenih in hitrost postrežbe. Med srednje pomembne dejavnike pa anketiranci uvrš�ajo še prijazen ambient, pestro turisti�no ponudbo, športne aktivnosti in kakovost postrežbe.



20. ALI MENITE DA JE ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA U�INKOVIT UKREP PRI PREPRE�EVANJU VINJENIH VOZNIKOV?

ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENAJA KOT U�INKOVIT UKREP PRI PREPRE�EVANJU

VINJENIH VOZNIKOV

41%

59%

Da

Ne

Graf 20: Prikaz mnenja anketirance, pri prepre�evanju vinjenih voznikov

Ve�ini anketirancev se zdi odvzem vozniškega dovoljenja neu�inkovit ukrep pri prepre�evanju vinjenih voznikov in 41 odstotkom u�inkovit ukrep. 21. MENITE, DA JE POLICIJSKA KONTROLA IN NJIHOVO PREVERJANJE ALKOHOLA, ZAVIRAJO� DEJAVNIK PRI POSPEŠEVANJU TURIZMA?

POLICIJSKA KONTROLA IN NJIHOVO PREVERJANJE ALKOHOLA KOT ZAVIRAJO�

DEJAVNIK POSPEŠEVANJA TURIZMA

66%

34% Da

Ne

Graf 21: Struktura anketiranih po starosti

66% anketirancev meni, da jih moti, �e policisti preverjajo alkohol in so mnenja, da to zavira pospeševanje turizma in le 34 odstotkov anketirancev meni druga�e.



5.6 ODGOVORI NA HIPOTEZE HIPOTEZA 1: Predvidevamo, da je najve� anketirancev, kot turistov na Sol�avskem,

s srednje šolsko izobrazbo. Raziskava je pokazala, da ima 78 % anketirancev srednješolsko izobrazbo. Zato sprejmemo to hipotezo. HIPOTEZA 2: .Predvidevamo, da ve�ina anketiranih uporablja internet pri

odlo�anju za dopust. Raziskava je pokazala, da le 29 % anketirancev uporablja internet. To hipotezo zavrnemo. HIPOTEZA 3: Predvidevamo, da se ve�ina anketirancev odpravlja na dopust z družino. Iz danih odgovorov je razvidno, da 59 %anketiranih letuje z družinami. Zato sprejmemo to hipotezo. HIPOTEZA 4: Predvidevamo, da ve�ina anketirancev najraje biva v zasebnih

sobah. Raziskava je pokazala, da le 10 % anketirancev biva med dopustom v zasebnih sobah. Zato to hipotezo zavrnemo.



6 OBLIKOVANJE STRATEGIJE MARKETINGA ZA SOL�AVSKO

6.1 UVODNE MISLI Sol�avsko bo (p)ostalo pristna turisti�na destinacija s pestro, njej lastno ponudbo doživetij najbolj pristne narave, doma�nosti in dobrega po�utja geografsko blizu, v smislu doživetij in dojemanja pa “pro� od ponorelega sveta” v vseh letnih �asih. Razvoj bo sledil na�elom trajnosti in ekološke sprejemljivosti, ponudba pa bo razpoznavna predvsem po individualnem pristopu do gosta, pristni gostoljubnosti in kvaliteti storitev, naravnem udobju, povezanosti s pasivnimi in aktivnimi doživetji pristne alpske narave. Sol�avska destinacija bo svojo ponudbo aktivno približala gostom, ki želijo ob�udovati in aktivno in pasivno uživati prvobitno naravo, ki iš�ejo sprostitev v pristnem naravnem, doma�nem in gostoljubnem okolju ter »nemasovno« destinacijo, bogato z zgodovinskimi, etnološkimi, pristnimi kulinari�nimi in ustvarjenimi sprostitvenimi in rekreacijskimi vsebinami primernimi za vse letne �ase. Poslanstvo prebivalcev in poslovnih subjektov, ki živijo in delujejo na Sol�avskem, je na prodro�ju turisti�ne dejavnosti usmerjeno predvsem v ustvarjanje pozitivnega in pristnega turisti�nega okolja (naravnega, kulturnega in sociološkega), medsebojno sodelovanje in povezovanje ponudbe, kvalitetno in gostoljubno sprejemanje gostov, ki jih obiš�ejo, ustvarjenje pozitivne energije ter trajnostno in odgovorno izkoriš�anje ponujenih naravnih danosti, njihovo ohranjanje oziroma izkoriš�anje v duhu trajnostnega razvoja turizma, pripovedovanje zgodb, vzpodbujanje pozitivnih, enkratnih doživetij.... in s tem zagotavljanje lastne ekonomske neodvisnosti, delovnih mest in nenehnega razvoja kvalitete življenja doma�inov tako danes kot tudi za potomce, donosnosti skrbno izbranih turisti�nih naložb ter dolgoro�nega zadovoljstva turistov.

6.2 PREDLOG ZA IZBOLJŠEVANJE TURISTI�NE PONUDBE NA SOL�AVSKEM Ugotovili smo, da je ena najpomembnejših priložnosti za kraj visoka raven kakovosti gostinskih in turisti�nih storitev. To bi v prihodnosti lahko pomenilo in zagotovilo pove�anje obiska, podaljšanje turisti�ne sezone ter podaljšanje �asa bivanja gostov v nastanitvenih objektih. Pri oblikovanju razvojnih ciljev izhajamo iz upoštevanja danosti in prednosti obmo�ja, trendov razvoja turisti�nega povpraševanja in ponudbe, poslanstva in vizije destinacije ter spodbujanja razvojnih partnerstev med javnim in podjetniškim sektorjem, katerim aktivno podporo nudi tudi civilni sektor oziroma prebivalci destinacije. Strateški razvoj turizma mora temeljiti na na�elih trajnostnega razvoja destinacije, ki zajemajo predvsem naslednja podro�ja oziroma aktivnosti: 1. Vzpostaviti in ohraniti konkuren�nost ponudbe (dobro ohranjena narava, ki ji je potrebno dodati predvsem programske vsebine za primere slabega vremena in oživitve destinacije skozi vse leto, s poudarkom na kvaliteti in ne kvantiteti),



2. spodbujati vrhunsko kvaliteto (vsakovrstne ponudbe na razli�nih nivojih, vendar v sožitju s tradicijo okolja in pri�akovanji gostov), 3. vzdrževati posebne kulturne, zgodovinske, etnološke in druge zna�ilnosti (kulinarika, zgodbe, posebnosti, jamski �lovek, jezersko-sol�avska ovca, …), 4. oblikovati usklajeno turisti�no ponudbo obmo�ja skozi vse letne �ase, za kar je pomembno oblikovanje dodatne programske ponudbe in infrastrukture zanjo (wellness, poslovni turizem, izobraževanja, šport, dogodki….), 5. vzpostaviti in vzdrževati sodelovanje med partnerji v turisti�ni ponudbi – eden izmed pomembnejših dejavnikov razvoja, ki je bil do sedaj premalo uporabljan, posledica �esar je nepovezana ponudba in nasprotovanje med akterji turisti�nega razvoja, ponudniki ter njihovo ne prilagajanje in nerazvita kultura dialoga, ki se kaže tudi v sedanjem stanju turizma na Sol�avskem, 6. delovati v smeri �im ve�jih koristi in �im manjših škod ( sklepanje kompromisov med ekonomskimi željami in zmožnostmi okolja, ki podpira trajnostni moment razvoja na vseh klju�nih podro�jih, ki so naravni/ekološki, prebivalstvo/sociološko okolje in investitorji/ponudniki, ki sestavljajo ekonomsko okolje razvoja), 7. varovati okolje (ekološko, sociološko in ekonomsko) razvijati pristno ponudbo nastanitvenih kapacitet z urejeno infrastukturo, upoštevanjem tradicije življenja tega obmo�ja in omogo�anju ter zagotavljanju ekonomskega preživetja doma�inov, ki bodo svoje izzive našli v turizmu in zato obmo�je demografsko ne bo podvrženo negativnim trendom. Hkrati se tovrsten razvoj usmerja v skladu s sodobnimi trendi, ki zagovarjajo pristnost, doma�nost in individualen odnos. Sol�avsko razpolaga s stavbno dediš�ino, ki ob primerni obnovi ponuja dobre tovrstne možnosti, hkrati pa obstaja tudi ekonomski interes razvojnega vlaganja in oblikovanja tovrstne ponudbe, s strani prebivalcev, ki v tovrstni panogi vidijo svoje možnosti za prihodnji razvoj in preživetje, 8. razviti ustrezno podobo – destinacije in njeno vklju�itev oziroma usklajenost v hierarhijo, celostna grafi�na podoba za potrebe trženja, orientacije in informiranje gostov v okolju, pri izbiri izdelkov in destinacije…, 9. vzdrževati u�inkovito trženje – povezano, prilagojeno ciljnim segmentom, celostno in ciljno, 10. imeti zadovoljne gostitelje in zadovoljne goste – brez enih ni drugih. Pomemben dejavnik uspešnega in trajnostnega razvoja turizma je sodelovanje kraja in njegovih prebivalcev pri doseganju zastavljenih ciljev. V kolikor do simbioze ne pride, se to slej ali prej pozna na ravnanju in vzdušju v destinaciji, ki ga gostje opazijo - in prav to je eden najpomembnejših razlogov, da se gostje v destinacijo vra�ajo. Plan nadaljnjega razvoja se bo osredoto�il na štiri klju�ne cilje, ki se zelo navezujejo eden na drugega:

♦ razvoj in razširjanje kvalitetnega turisti�nega produkta, ♦ kakovosten razvoj turizma, ♦ sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem, ♦ konkuren�nost in dinami�nost turisti�nega gospodarstva.



Razvoj in razširjanje kakovostnega turisti�nega proizvoda in razvojni cilji Turizem vklju�uje vrsto elementov: nastanitvene zmogljivosti, naravne in kulturne privla�nosti. Na celotno vzdušje turista vplivajo še druge komponente, kot so: �isto okolje, zabava, šport, transport, informacije itd. Vsa ta podro�ja pa oblikujejo produkt, za katerega se odlo�a turist. Zato moramo razvijati kakovostne turisti�ne proizvode, ki se bodo uveljavljali na sodobnem turisti�nem trgu, da bo destinacija zadovoljila potrebe turisti�nega trga in postala iz leta v leto bolj kompetitivna. Vrsto teh komponent Sol�avsko zagotovo ima. Kakovosten razvoj turizma Turizem bo dvignil druge sektorje gospodarstva in zbudil podjetniške sposobnosti, prinesel blaginjo in zadovoljstvo prebivalstva. Kakovosten razvoj turizma, bo dosegal konkuren�no prednost pred drugimi kraji po Sloveniji. Kontroliran bo s strani nosilcev razvoja turizma, da bi zaš�itil ekološko, kulturno in zgodovinsko dediš�ino Sol�avskega. Kakovostni razvoj turizma se lahko vodi, �e ima podporo s strani lokalne skupnosti, katera ga sofinancira in nadzira. Za kar pa se je v ob�ini Sol�ava pokazalo premalo sredstev namenjenih za turisti�ni razvoj. Sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem U�inkovito sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem na Sol�avskem bo prav tako prineslo želeni uspeh. Bistvo za dosego tega cilja bo medsebojno razumevanje in odgovornost razli�nih podjetij, organizacij, društev, ki so vklju�ene v razvoj in trženje turizma. Lokalno prebivalstvo, ki posredno deluje na podro�ju turizma, naj bi se zavedalo, da samostojno podjetje, nima možnosti in sposobnosti, da bi samo nastopalo na turisti�nem trgu. Ta manjša podjetja morajo najti skupno pot, da bi ustanovila u�inkovito povezanost med usmerjevalci turizma, z odgovornostjo za razvoj in trženje turizma in tistimi, ki se posredno in neposredno ukvarjajo s turizmom, da bi zvišali standarde storitev in s tem izboljšali kvaliteto, ponujali in prezentirali turisti�ni proizvod, se izogibali podvojitvi in dodatnemu trošenju denarnih sredstev. Dosedanji razvoj turizma je klub razli�nim povezovalnim naporom potekal preve� nepovezano in usmerjeno zgolj v lastne koristi posameznih ponudnikov. Uspešen razvoj destinacije lahko poteka pod okriljem celostnega destinacijskega menedžmenta, ki temelji na interesnem združevanju zasebnih turisti�nih subjektov, javnega sektorja in civilne družbe. V prihodnje je zato potrebno tudi aktivnejše sodelovanje med lokalno turisti�no organizacijo, turisti�no informacijskima centroma in ponudniki turisti�nih storitev, ki najnatan�neje in sistemati�no spremljajo navade turistov in njihovo potrošnjo. Princip skupnega dela pomeni tudi povezovanje z ostalimi turisti�nimi kraji izven regije (npr: Jezersko, Železna Kapla, Lu�e, itd.). Konkuren�no in dinami�no turisti�no gospodarstvo Turisti�no gospodarstvo postaja vse bolj konkuren�no, zato bo za Sol�avsko, težko pri zavzetju deleža na izredno rasto�em trgu. Da bi se ti konkuren�ni vplivi zmanjšali, bodo potrebne vse ve�je investicije v infrastrukturo, turisti�ne programe, izboljšava kvalitetnih standardov v turisti�nih nastanitvah, razvoj novih in izboljšava starih turisti�nih privla�nosti, osnovanje in širjenje turisti�nih prireditev, dogodkov in



prav tako izboljšava kvalitete, izobraževanja turisti�nega kadra, predvsem pa u�inkovito trženje Sol�avskega in konsistentno upoštevanje želja in pri�akovanj turistov. Turisti iz Slovenije in tujine, postajajo vse bolj zahtevni in manj uvidevni na slabšo kvaliteto v turisti�nem kraju. Ta trend se bo vsekakor nadaljeval, zato je pomembno, da bomo ponudili visoke standarde kvalitete, kar pa bomo dosegli samo s povezanostjo med zasebnim in javnim sektorjem.

Slika 9: Robanova doma�ija (vir: Logarska d.o.o.)



7 ZAKLJU�EK Turizem na Sol�avskem za prebivalce in številne obiskovalce ni ni� novega, saj je Logarska dolina tista, ki je Sol�avsko postavila na turisti�en zemljevid. Na žalost ve�ina ljudi pozna le ponudbo doline, okoliša naselja pa so jim še neznanka. Sestavljena je bila anketa izvedena med naklju�no izbranimi. Analiza anket, kaže da je eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri razvoju, �lovek ter njegov odnos do gostov, komuniciranje in znanje. Za ugotovitev obstoje�ega stanja je bila narejena tudi SWOT analiza, ki je pokazala prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti. Veliki prednosti sta ohranjeno naravno okolje in izkušnje doma�inov pri razvoju turizma. Nevarnost je da bi se zaradi slabe stanovanjske politike odliv izšolanih kadrov pove�al. Priložnost pa povezanost turisti�ne ponudbe med ponudniki. Trenutno stanje nastanitvenih kapacitet na tem obmo�ju je zadovoljivo, vendar je njihova zasedenost premajhna. Z dodatno ponudbo bi obiskovalci ostali dlje �asa. Tako bi se izletniško naravnani gostje kmalu spremenili tudi v stacionarne goste. Ob�ina Sol�ava si prizadeva pridobiti na razvoju turizma. Uspešen razvoj turizma na Sol�avskem je v najve�ji meri odvisen od organiziranosti turizma na ravni turisti�ne destinacije, kjer se oblikujejo integralni turisti�ni proizvodi in od sposobnosti konstruktivne medsebojne komunikacije med razli�nimi interesi posameznih subjektov razvoja. Pri trženju turisti�nih produktov pa bo pomembno, da bodo marketinške aktivnosti osredoto�ene na gosta z uporabo najprimernejših tržnih orodij in kanalov, da pustijo vtis na ve�jo ciljno skupino gostov, s segmentiranim pristopom v trženju regije, u�inkovito destinacijsko tržno znamko itd. Tako bi s trženjem kvalitetnih turisti�nih produktov, predvsem pa z u�inkovito informacijo, dosegli ve�jo izven sezonsko potrošnjo, obiskovalci bi ostajali dlje, spodbujali bi ponoven obisk in pridobitev stalnih gostov, ki bodo Sol�avsko priporo�ali svojcem, prijateljem.



LITERATURA IN VIRI

Devetak,G., Vukovi�, G. (2002): Marketing izobraževalnih storitev, Moderna organizacija, Kranj.

Devetak, G. (2007): Marketing management, Fakulteta za management, Koper.

Poto�nik, V. (2004): Trženje storitev s primeri iz prakse, GV založba, Ljubljana. Kotler, P. (1996): Marketing management, Slovenska knjiga, Ljubljana.

Jereb, J. (1989): Strokovno izobraževanje in razvoj kadrov, Založba Moderna organizacija, Kranj.

Jevšenak, M. (2000): Mrežna informacijska tehnologija orodje trženja prihodnosti, Založba Moderna organizacija, Kranj. Vider, V. (2004): Zapiski o Sol�avi in njeni okolici, Sol�ava. Ob�ina Sol�ava. Jesenko, J., Kiereta, I. (2003): Management v turizmu, Moderna organizacija, Kranj.

VIRI Uran, M., Ovsenik, R. (2007): Razvojni na�rt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011, Turistica, Portorož.

Logarska dolina d.o.o. (2002): Strategija razvoja turizma na Sol�avskem 2002-06 osnutek, interno gradivo Logarska dolina d.o.o.

Logarska dolina d.o.o., (2004): Operativni razvojni plan ekološko turisti�nega centra Sol�avsko, interno gradivo Logarska dolina d.o.o. Skupina avtorjev (1995): Vodnik po Zgornje Savinjski dolini., Zgornje savinjska turisti�na zveza.

Slovenska turisti�na organizacija, (2002): Strategija trženja slovenskega turizma. http://www.etc-corporate.org, 05.03.2007, (Evropska potovalna komisija).

http://www.logarska-dolina.si, 24.04.2007. http://www.plesnik.si, 23.2.2007. http://www.tourism-first.com, 18.5.2007.



KAZALO TABEL Tabela 1: Cenik preno�itvenih ponudnikov na razli�nih lokacijah (osebo/dan) Tabela 2: Prikaz vrste objekta in število postelj (Logarska dolina d.o.o.) KAZALO SLIK Slika 1: Sol�avsko Slika 2: Vas Sol�ava Slika 3: Logarska dolina Slika 4: Logarska dolina Slika 5: Marketinški splet za storitve po obrazcu 7 x P Slika 6: Piramida turistov odnos do destinacije Slika 7: Primer internetne strani Slika 8: Hotel Plesnik Slika 9: Robanova doma�ija KAZALO GRAFOV Graf 1: Povpre�no število no�itev v razli�nih letih po mesecih. Graf 2: Struktura anketiranih po starosti. Graf 3: Stopnja dokon�ane izobrazbe. Graf 4: Znanje tujih jezikov. Graf 5: Vpliv na odlo�itev o obisku kraja. Graf 6: Informiranost na dopustu. Graf 7: Preživljanje dopusta na podeželju. Graf 8: Prikaz medijev, ki jih anketiranci uporabljajo pri odlo�anju za dopust. Graf 9: Prikaz letnega �asa za zbiranje informacij. Graf 10: Razporeditev, dopustovanja anketirancev. Graf 11: Prikaz �lanov družine anketirancev. Graf 12: Prikaz dohodka namenjenega za dopust anketirancev. Graf 13: Prikaz dni v letu, ki jih anketiranci porabijo za dopust. Graf 14: Prikaz turisti�nih nastanitev za dopust anketirancev. Graf 15: Uporaba interneta med dopustom. Graf 16: Obisk anketirancev Logarske doline pozimi. Graf 17: Turisti�na ponudba Sol�avskega. Graf 18: Prikaz mote�ih dejavnikov na dopustu anketirancev. Graf 19: Prikaz pomembnih dejavnikov pri nastanitvi anketirancev. Graf 20: Prikaz mnenja anketirance, pri prepre�evanju vinjenih voznikov. Graf 21: Prikaz mnenja anketirancev,o policijski kontroli in njihovem. preverjanju alkohola, kot zavirajo�em dejavniku pri pospeševanju turizma.



PRILOGA: VPRAŠALNIK Lepo pozdravljeni! Moje ime je Simona Robnik. Sem študentka iz zaklju�ujem študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, smer delovni procesi. Prosim Vas, da izpolnite ta vprašalnik, ki mi bo v pomo� pri izdelavi diplomskega dela na temo »Strategija razvoja turizma na Sol�avskem« pri izred. prof. dr. Gabrijelu Devetaku.

1. Spol: �� ženski �� moški 2. Starost

�� do 20 �� od 20 do 35 �� od 35 do 45

�� od 45 do 60 �� nad 60 3. Dosežena stopnja izobrazbe:

�� osnovna šola �� srednja šola �� visoka šola

�� magisterij ali doktorat 4. Znanje tujih jezikov: aktivno pasivno 1. angleš�ina �� 2. nemš�ina �� 3. francoš�ina ��

4. drugo_________ ��

5. Kako pomembni so za vas naslednji motivacijski dejavniki ponudbe turisti�ne destinacije, ki vplivajo na vašo odlo�itev o obisku kraja? (Najustreznejše ozna�i)

Zelo pomembno

Pomembno

Manj pomembno

Nepomembno

Dostopnost informacij Reklamni oglas Športne dejavnosti Nakupovalni centri Kakovostna ponudba �ista narava, mir Gorski vzponi Sprehajalne poti Igrala za otroke Nizka cena Bližina bazena



6. Menite, da ste dovolj informirani ko se odpravite na dopust?

�� DA �� NE �� NE VEM 7. Preživljate dopust tudi na podeželju? �� DA �� DA 8. Katere medije, posrednike uporabljate pri odlo�anju za dopust? �� TV oglas �� radio �� prijatelji �� internet �� sejmi �� asopisni oglas �� reklamni plakati �� turisti�na agencija �� drugo___________ 9. V katerem letnim �asu pri�nete zbirati informacije o prihodnjem poletnem dopustu, po�itnicah obisku turisti�ne destinacije? Vedno V�asih Nikoli pomladi poleti jeseni pozimi 10. Se na dopust odpravljate sami ali z družino? �� z družino �� sam 11. *�e ste na prejšnje vprašanje odgovorili, sami, to vprašanje presko�ite. Koliko �lanov šteje vaša družina? �� 2 �� 3 �� 4 �� ve�____ 12. Kolikšen del prihodka namenite za dopust? �� cca.40 % ali ve� �� cca.30 % ali ve� �� cca.20 % ali ve� �� cca.10 % ali ve� �� cca.5 % ali manj 13. Koliko dni letno porabite za dopust? �� manj kot teden �� 1 teden �� okrog 10 dni �� okrog 14 dni �� ve� kot 14 dni 14. Kje najraje bivate, med dopustom? �� Turisti�na kmetija �� Hotel �� Penzion �� Planinski dom

�� Zasebne sobe �� Planinske ko�e �� Kamp �� Apartma



15. Ali med svojim dopustom uporabljate internet? �� DA �� NE 16. Ste že bili v Logarski dolini pozimi? �� DA �� NE 17. Ali poznate turisti�no ponudbo Sol�avskega? �� Zelo dobro poznam �� Pozna �� Ne poznam 18. Kaj je na Vašem dopustu najbolj mote�e, kaj pogrešate? �� promet, hrup, parkiranje �� vstopnine, parkirnine �� smeti, onesnaženje narave �� gne�a ljudi, pijan�evanje, vandalizem �� slabo ozna�ene poti �� slaba cesta v dolini �� premalo sanitarij �� ni dovolj pitne vode med potjo

�� neavtohtona gostinska ponudba �� ni prostorov za piknik �� iigriš�a za otroke �� razli�ni, neskladni stili grajenih objektov �� ni signala GSM, ban�nih avtomatov, internetnih povezav �� ni dostop za invalide �� javna razsvetljava �� diskoteke, no�no življenje

19. Menite da je policijska kontrola in njihovo preverjanje alkohola, zavirajo� dejavnik pri pospeševanju turizma?

�� DA �� NE

20. Se vam zdi odvzem vozniškega dovoljenja u�inkovit ukrep pri prepre�evanju vinjenih voznikov?

�� DA �� NE

21. Kateri dejavnik je pri vaši nastanitvi pomemben? �� urejena lokacija �� odnos do gosta �� pestra turisti�na ponudba �� prijaznost �� športne aktivnosti �� cena �� prijazen ambient �� urejenost zaposlenih �� strokovnost �� isto�a �� kakovost postrežbe �� hitrost postrežbe �� prilagodljivost �� drugo_______________ Kraj, datum:______________________ Za vaš trud se vam najlepše zahvaljujem!

strategija razvoja turizma na sol avskemto pria o zaprtosti prostora in navezanosti na domai kraj....

Documents