strategija razvoja turizma v občini postojna 2018 2023 · 2019-02-19 · strategija razvoja...

20182023

Strategija razvoja turizma v občini

Postojna

naročnik Zavod Znanje Postojna, javni zavod za muzejsko dejavnost, kulturo, izobraževanje in ostale dejavnostiizdelovalec Pisarna, Sonja Dolenc s.p. v sodelovanju z Zavodom Znanje Postojnaoblikovanje Boštjan Martinjak obdobje priprave junij 2017—oktober 2018

20182023

Strategija razvoja turizma v občini

Postojna

Uvodno pojasniloZa oprijemljivo opredelitev turizma kot obetavne gospodarske panoge, ki jo je potrebno v občini Postojna bolj kompleksno razvijati, je na pobudo Ob-činskega sveta (S. Markovčič, sep. 2016) stekel postopek priprave strategije razvoja turizma v občini Postojna za obdobje do leta 2023. Priprava strategije je bila dodeljena Zavodu Znanje kot občinskemu upravljavcu za področje tu-rizma.

Časovna opredelitev strategijeDokument Strategija razvoja turizma v občini Postojna je v izvedbenem delu vezan predvsem na obdobje od 2018 do 2023. Obdobje omejuje zaključ-no leto izvajanja aktualne finančne perspektive, s čimer Strategija omogoča ustrezno podlago za črpanje sredstev na razpisih. Splošne ugotovitve Strate-gije, razvojna načela, začrtana razvojna pot ter določitev turistične identitete občine za namen trženja niso omejene z opredeljenim obdobjem.

Izvedbeni del strategijeVsebina izvedbenega dela (v tabelah z Ukrepi in aktivnostmi) je predlog vse-bin, ki se jih v luči prioritet in izvedljivosti prenaša v letne načrte občinskega upravljavca turizma ter prijavlja na projektne razpise. Vrednosti in izvajalci aktivnosti so okvirni, ocene je pripravil Zavod Znanje Postojna, OE Turizem, v sodelovanju z Občino Postojna, in se bodo natančneje določali ob pripravi posameznega projekta.

Seznam uporabljenih okrajšav in kraticZavod Znanje Turizem, ZZT — Zavod Znanje Postojna, OE TurizemZZ — Zavod Znanje PostojnaRDO Postojnska jama-Zeleni kras, RDO — Regionalna destinacijska organi-zacija Postojnska jama-Zeleni krasDMO Zeleni kras, DMO — Destination management organizationTD — Turistično društvo PostojnaTZ Brkini, Kras, Notranjska — Turistična zveza Brkini, Kras, NotranjskaPJ — Postojnska jama ali Postojnska jama d. d.IZRK — Inštitut za raziskovanje krasa (ZRC SAZU)RRA Zeleni kras, RRA— Regijska razvojna agencija Zeleni krasSTO - Slovenska turistična organizacijaViSOP — Vizija in strategija Občine Postojna za obdobje 2015-2035SURS - Statistični urad Republike SlovenijePD Postojna - Planinsko društvo PostojnaSGLŠ - Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna

a. uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13občina Postojna je turistična občina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13zakaj strategija turističnega razvoja in komu je namenjena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14potek priprave strategije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

b. stanje: izhodišče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19kaj pravijo podatki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

a. obisk in nočitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23b. prihodki od turizma in vlaganja v turizem .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33c. turistične znamenitosti, obisk in potencial . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

swot-analiza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47glavni izzivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

c. vsebinska umestitev na trg: vizija in načela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59nacionalna strategija kot širši kontekst pozicioniranja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61vsebinska umeščenost v regiji Zeleni kras . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64vizija občine Postojna kot turistične destinacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67naša prepoznavnost in tržno pozicioniranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69poslanstvo turizma in temeljna načela razvoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72vloge deležnikov za uspešen razvoj turizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

č. način uresničevanja: strategija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81prvo področje delovanja: Postojnska jama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87drugo področje delovanja: produkti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

raziskovanje krasa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100jamski turizem .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102kolesarstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104pohodništvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108doživetja narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112kulinarika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116kultura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120

tretje področje delovanja: infrastruktura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125četrto področje delovanja: ljudje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135peto področje delovanja: upravljanje in trženje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141

d. zaključni podatki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161sprejemanje turistične strategije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162viri in referenčni dokumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162seznam prilog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162

e. priloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167

kazalo

PRILOŽ NOSTI

TVE GANJA

SWOT

IZZIVI

ANALIZA

PREDNO STI

SLABOSTI

VSEBIN SKA

SKOZI ŠTEVILKE

1.

2.

3.

PODROČJA

POSTOJNSKA

PRODUKTI

INFRASTRUKTURA

LJUDJE

UPRAVLJANJEIN TRŽENJE

JAMA

CILJI

AKTIVNOSTIUKREPI IN

uvoda.

Občina Postojna je turistična občinaNa območju občine Postojna ležita dve od petih1 najbolj množično obiskanih turističnih znamenitosti Slovenije, Postojnska jama in Predjamski grad, obe v sklopu Parka Postojnska jama. Število obiskovalcev se v zadnjih letih giblje okrog 700.000 letno v Postojnski jami ter okrog 250.000 letno v Predjamskem gradu in še narašča.

Ostala turistična ponudba v občini (brez nastanitvene in gostinske ponud-be) obsega še druge jame: Pivko in Črno jamo, Otoško jamo, Jamo pod Predjamskim gradom in Planinsko jamo; poleg turističnega ogleda jame ponujajo tudi možnost jamskega trekinga. Drugačen pogled v kraško pod-zemlje omogoča Vivarij z jamskimi živalmi, postavitev Expo Postojnska jama kras o naravni umeščenosti in bogati zgodovini Postojnske jame, stalna razstava Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna in krajša tematska pot do paleolitskega najdišča Betalov spodmol.Za poznavalce je zanimivo Planinsko polje z ribolovno reko Unico, bližnji Ravbarjev stolp kot ostanek gradu, etnografska zbirka starega kmečkega orodja pod Toplarjem v Belskem, ljubiteljska zbirka orožja iz 1. sv. vojne Stara dama v Predjami ter večstoletna tisa v Stranah. Pohodniki se lahko odločijo za vzpon na Nanos in druge okoliške hribe, gorskim kolesarjem so namenjene označene kolesarske poti po utrjenih gozdnih cestah, na voljo je jahanje konj, vse bolj priljubljena sta opazo-vanje medveda in lovski treking. Tradicionalno je prisoten tudi športni turizem, še posebej košarkarski tabori.Večje prireditve, namenjene obiskovalcem s širšega območja, so: Jaslice v Postojnski jami, tradicionalni Furmanski praznik, v zadnjih letih pa tudi kolesarska prireditev Dirka okrog Slovenije ter poletno dogajanje v mestu, vključno s širše prepoznavnim festivalom Zmaj ’ma mlade.2

Turistični profil občine: Množičen obisk po eni strani in pomanjkljiva razvitost preostale ponudbe po drugi strani ter strateška lega ob glavni prometnici na slovensko Obalo, v Istro in Kvarner okarakterizira občino s prehodnim in izletniškim turistom.

1 Razpoložljivi podatki se po letih in uporablje-nih kriterijih merjenja razlikujejo, v vsakem primeru pa gre za turi-stično najpomembnejše znamenitosti v državi.

2 Podatki o obstoječi turistični ponudbi po krajih in seznam registrirane kulturne in naravne dediščine je v prilogi.

Strategija razvoja turizma v občini Postojna 2018-202314 15

Zakaj strategija turističnega razvoja in komu je namenjenaPostojna je turistična občina, na območju katere ležita nacionalno pomembni turistični znamenitosti, ki neposredno ali posredno ustvarjata glavnino priliva v občinski proračun iz naslova turizma. Ta znaša približno 2 mio EUR oz. sla-bih 10 % občinskega proračuna.

Kljub 200-letni tradiciji turizma in visokih prihodkih iz naslova turizma je občina kot celota turistično nerazvita. Turizem zaradi narave svoje dejavno-sti in potencialov območja pomeni priložnost za boljši gospodarski razvoj, zato je Občina gospodarsko pa tudi etično dolžna udejanjati svoj potencial na področju turizma celovito in sistematično ter s tem izboljšati okoliščine za razvoj turistične dejavnosti čimvečim gospodarskim subjektom ter omogočiti obiskovalcem celovitejšo ponudbo območja, prebivalcem pa večjo blaginjo.

Zato je Strategija v osnovi namenjena Občini in občinskim inštitucijam ter ponudnikom turističnih storitev. Pomeni razmislek o stanju, vrsti in razvojni stopnji postojnskega turizma ter prinaša temeljna izhodišča za njegov celo-vitejši razvoj. Omogoča skupno delovanje vseh deležnikov, ki se ali se name-ravajo ukvarjati s turizmom ter natančneje opredeljuje, kakšna je pri nadalj-njem razvoju turizma vloga Občine. Ta se s Strategijo zavezuje k aktivnemu in strokovnemu pristopu k tej problematiki, hkrati pa pomeni Strategija tudi oprijemljivo kontrolno točko uresničevanja zadanih nalog.

Kakšen turizem želimo razvijatiObčina Postojna se na svoji razvojni poti turizma ne sooča s prevladujočo željo občin, ki želijo razvijati turizem v smeri povečanja števila obiskovalcev. Obiskovalcev je v občini dovolj, težava je v tem, da gre večinoma le za ne-kajurni obisk, vezan na Park Postojnska jama.- Želimo si, da bi obiskovalci pri nas ostali dlje; da bi si poleg Postojnske

jame in Predjamskega gradu ogledali še druge zanimivosti in izkusili do-datno turistično ponudbo v občini. Hkrati pa se zavedamo, da so za to potrebni določeni ukrepi.

- Želimo si, da bi turizem lahko pomenil večjemu številu prebivalcev vir preživetja in ne le obstranske dejavnosti.

Česa nočemo- Pri nadaljnjem razvoju turizma ne smemo dopustiti, da bi število turistov in

vrsta turizma ogrozila našo naravno dediščino, ki je temelj našega bival-nega okolja in turistične ponudbe. Stanje v naravi je potrebno ohranjati ali celo izboljšati, pogoje za sodoben način življenja in turizem pa sonaravno razvijati.

- Nočemo cenenega turizma, ki temelji na stalnem nižanju cene, in po-sledičnega životarjenja turističnih ponudnikov. Ustrezen pristop je ino-vativno oblikovana ponudba z višjo dodano vrednostjo, ki presega se-zonskost in ponuja možnosti za razvijanje turizma kot osnovne in ne le dopolnilne dejavnosti.

a. uvodPotek priprave

strategijePriprava Strategije je zajemala izvedbo dveh delavnic z zainteresirano in splošno javnostjo, dvanajst individualnih pogovorov s ključnimi deležniki za razjasnitev posameznih vprašanj, izvedbo vseslovenske ankete o motivih potencialnega obiska občine Postojna in izvedbo ankete med obiskovalci občine Postojna.

Javni delavniciZ namenom seznanjanja z mnenji, predlogi in pričakovanji turističnih ponudni-kov in splošne javnosti sta bili organizirani dve delavnici1. Delavnici sta s svojo zasnovo že nastavili določeno platformo oz. okvir, ki je nespregledljiv pogoj za nadaljnji razvoj področja. Ta opredeljuje, da mora turizem prispevati h kakovosti bivanja vseh prebivalcev občine in da se njegov razvoj ne sme odvijati na škodo okolja. Bistveni rezultati delavnic so predstavljeni v nadaljevanju.

Ugotovitve delavnicŠtevilna udeležba na delavnicah o turistični prihodnosti našega območja je potrdila visoko stopnjo poisovetenja prebivalcev s tematiko turizma. Ob tem, da je Postojna turistična občina, so se udeleženci hkrati strinjali, da je turizem kompleksna gospodarska panoga, za katero je v Postojni še dovolj neizko-riščenih priložnosti. Kot tak lahko pomeni gonilo razvoja in način življenja, ki povezuje in bogati lokalno skupnost.Konkretnejša pričakovanja o učinkih turizma so:- prispevek k urejenosti Postojne -

izboljšanju infrastrukture in živahnosti mesta,- prispevek k trajnostni mobilnosti v občini,- nova delovna mesta.Udeleženci si želijo razvijati turistično ponudbo za družine ali posameznike, ki pridejo v Postojno in okolico za nekaj dni in si želijo doživetij v naravi, so dejavni in radi raziskujejo. Za to in za zvišanje kakovosti bivanja prebivalcev pa je potrebno zagotoviti:- označenost vsega,- promocijo turističnih produktov (agencija),- urejeno mesto (lokali, zanemarjene površine,

parkirišča) in zagotoviti celoletne programe, - infrastrukturo za kolesa, namestitve, avtokampe,- ponudbo (kolesarstvo, kulinarika, zgodbe, fotolov, lov in ribolov),- mobilnost celo leto in za vse (izposoja, e-kolesa,

prevoz koles, shuttle, hop on – hop off),- dvigovanje turistične zavesti.

Individualni pogovoriIndividualni pogovori z različnimi akterji na področju turizma in drugih z njim povezanih področjih so potekali z namenom natančnejšega vpogleda v do-ločeno problematiko in osvetlitve možnosti njenega reševanja. Relevantne ugotovitve so del rešitev in predlogov pričujoče Strategije.

1 Delavnici sta potekali 28. 9. in 11. 10. 2017, skupaj se ju je udeležilo 78 (51 in 27) predstavnikov Občine, Zavoda Znanje, turističnih društev, ponudnikov nočitev in drugih turističnih storitev, turističnih agencij ter številni občani. Med njimi jih je bil 18 takih, ki so se udeležili obeh delavnic.

Strategija razvoja turizma v občini Postojna 2018-202316

AnketiRezultati vseslovenske ankete o motivih obiska občine Postojna in ankete med obiskovalci na destinaciji so bili upoštevani pri ugotovitvah Strate-gije, v nadaljevanju jih na kratko povzemamo, v celoti pa so dostopni pri občinskem upravljavcu turizma.

Ugotovitve anketMotivi obiska potencialnih in dejanskih obiskovalcev se prekrivajo, pri obojih prevladuje obisk Postojnske jame in/ali Predjamskega gradu, pridružuje pa se preživljanje časa v naravi v kombinaciji z lahkimi aktivnostmi (sprehodi), kar obiskovalcem pomeni sprostitev in počitek. Redkeje se kot motiv pojav-ljajo zahtevnejše aktivnosti, med temi je pohodništvo pred kolesarstvom.

Postojnska občina je med prebivalci Slovenije najbolj poznana po Postojnski jami in Predjamskem gradu, zanimivo pa tema dvema sledita Nanos in postojnska porodnišnica. Pričakovane vrste turizma v regiji so jamski turizem in izletniški turizem, ki temelji na lepotah neokrnjene narave.

Sodelovanje deležnikov na področju upravljanjaVsi deležniki, ki pomembno vplivajo na upravljanje turizma v občini Postojna in jih Strategija naslavlja, so v branje prejeli osnutek končnega dokumenta. Nanj so podali svoje komentarje, ki so v pričujočem dokumentu upoštevani, v kolikor jih je bilo možno umestiti v osnovni okvir pripravljene strategije.

stanje: izhodišče

b.

Kaj pravijo podatkiV nadaljevanju so prikazani podatki o turistični ponudbi in obisku v občini Postojna skozi številke (A). Celota prikazuje turistični profil destinacije. Izpostavljeni so tisti podatki, ki kažejo na določene značilnosti ponudbe ter so osnova za nadaljnje, razvojno oblikovanje ponudbe. Prikazani so tudi prihodki in vlaganja v turizem s strani Občine Postojna (B) ter podatki o obisku turističnih znamenitosti v občini in primerjalno v regiji ter motivi dejanskih in potencialnih obiskovalcev za prihod v občino (C).

b.izhodiščekaj pravijo podatki


a. obisk in nočitve


obisk in nočitve

Število obiskovalcev: Postojnska jama kot števec prihoda

Občina Postojna je glede na svojo turistično ponudbo izrazito prehodna destinacija, zato je ugotavljanje števila obiskovalcev na podlagi prijave v namestitvenem objektu neustrezno.1 Ta metoda je primerna za destinacije, kjer gostje s prihodom avtomatično tudi nočijo. S Postojnsko jamo kot izrazitim, skoraj izključnim motivom prihoda na destinacijo lahko število obi-skovalcev Postojnske jame upoštevamo kot absolutno število turističnega obiska v občini; tudi zato, ker želi ostala turistična ponudba nagovoriti prav obstoječe obiskovalce Postojnske jame. Upoštevajoč velikost števila (v sto tisočih) je odstopanje (število obiskovalcev, ki pride na destinacijo, pa ne obišče Postojnske jame) za potrebe prikaza v tej Strategiji zanemarljivo.Število obiskovalcev se v zadnjih letih približuje številkam iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, ko se je obisk gibal od 720 do 890 tisoč letno, z ab-solutnim rekordom v letu 1985, v katerem si je Postojnsko jamo ogledalo 942.256 obiskovalcev.

Struktura obiskovalcev

Po podatkih Postojnske jame d. d. je razmerje med obiskovalci, ki priha-jajo v organiziranih skupinah, t. i. avtobusni turizem (agencijske, šolske in druge skupine), in individualnimi obiskovalci približno pol-pol, s tem da delež individualnih gostov zlagoma narašča.

1 Zaradi izletniške narave destinacije se vir podatka o prihodih turistov (število obiskovalcev Postojnske jame) razlikuje od običajnega, ki ga beleži SURS (število obiskovalcev, ki na destinaciji noči). SURS-ov podatek je dobrodošel za primerjavo in nadaljnjo analizo, koliko obiskovalcev se odloči, da bo v občini tudi prenočilo.

Število obiskovalcev 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Obiskovalci Postojnske jame 521.620 555.980 618.952 672.790 689.608 776.846

Struktura obiskovalcev 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Skupine/Individualni obiskovalci 50/50 np np 49/51 47/53 47/53


Število nočitev, doba bivanja in delež domačih in tujih obiskovalcev, ki noči

Kljub izrazito prehodnemu značaju destinacije se povečuje število obisko-valcev, ki na destinaciji tudi prenočujejo. Umirjena rast je delno poskočila v letu 2016, izraziteje pa v letu 2017, kar po vsej verjetnosti sovpada z odprtjem in uspešnim trženjem Hotela Jama (208 ležišč) v kompleksu Postojnske jame1.

Medtem ko se je število nočitev povečalo, se je doba bivanja znižala. Ko-relacija med obema podatkoma nakazuje, da so se za prenočevanje odločali obiskovalci, ki so destinacijo ocenili kot zanimivo za eno nočitev.

Delež obiskovalcev, ki prihajajo iz Slovenije in v občini nočijo, je relativno nizek. To kaže, da je ponudba v destinaciji zanimiva predvsem za tuje obisko-valce oz. da je to za domačega obiskovalca destinacija za enodnevni izlet, ki ne vključuje nočitve. Je pa povprečna doba bivanja pri domačih obiskoval-cih višja od povprečja, k čemur prispevajo tudi nočitve delavcev.

Ker večina nočitev (90-95 %) odpade na tuje obiskovalce, je doba bivanja tujih obiskovalcev, ki nočijo, praktično enaka skupni povprečni dobi bivanja v občini (nižja je za 0,03).

1 Hotel Jama je po obnovi začel sprejemati goste v maju 2016 in nadaljuje tradicijo prenočitvene ponudbe v sklopu Postojnske jame. V 80. letih prejšnjega stoletja je tedanji TOZD Gostinstvo beležil od 120 do 150 tisoč nočitev letno.

Prenočevanje* 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Število obiskovalcev, ki noči po podatkih SURS - nižji od občinskih podatkov

31.751 31.733 40.043 45.519 54.932 82.377

Delež obiskovalcev, ki noči glede na število obiskovalcev Postojnske jame

6,07% 5,71% 6,47% 6,77% 7,97% 10,60%

Prenočevanje 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Število domačih obiskovalcev Postojnske jame

/ / / 58.499 60.352 54.250

Število domačih obiskovalcev, ki noči SURS

2.804 2.281 2.044 2.0263,46 %

3.1025,14 %

3.9997,37 %

Število nočitev, domači / / / 4058 3538 6840

Delež od celotnega števila obi-skovalcev, ki noči SURS

8,83% 7,19% 5,10% 4,45% 5,65% 4,85%

Doba bivanja domači 1,75 1,78 2,01 1,97 1,80 1,71

Prenočevanje* 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Število obiskovalcev, ki noči po občinskih podatkih

- - - 55.738 66.445 88.072

Število nočitevpo občinskih podatkih

36.403 61.290 75.311 89.837 104.897 128.755

Doba bivanja - - - 1,61 1,58 1,46

Prenočevanje* 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Število obiskovalcev, ki noči po podatkih SURS - nižji od občinskih podatkov

31.751 31.733 40.043 45.519 54.932 82.377

Število nočitev po podatkih SURS - nižji od občinskih podatkov

46.842 44.396 56.134 65.148 77.786 113.52

Doba bivanja 1,48 1,40 1,40 1,43 1,42 1,38

* Podatki SURS-a so večinoma nižji od občinskih podatkov. Gre za različna vira pridobivanja podatkov - medtem, ko Občina pridobiva podatke neposredno od ponudnikov preko poročil o nočitvah, na podlagi katerih je obračunana turistična taksa, SURS pojasnjuje, da je bil do konca 2017 njihov vir zajema podatkov za pripravo seznama poročevalskih enot Poslovni register Slovenije. Do takrat namreč v Sloveniji ni bil vzpostavljen enoten register vseh turističnih nastanitvenih objektov. To pomeni, da SURS pri raziskovanju mesečne nastanitvene statistike takrat ni razpolagal z ustreznim administrativnim virom, ki bi omogočal popolno in sprotno zajetje vseh turističnih nastanitvenih objektov. Pričakuje se, da bo z letom 2018, ko je bilo vzpostavljeno centralno poročanje Ajpesu tako za namene obračunavanja turistične takse kot tudi za statistične namene, ta razlika odpravljena.


obisk in nočitve


Države prihoda

Pomemben delež obiskovalcev v občini predstavljajo obiskovalci iz Sloveni-je, ob tem pa še tisti iz sosednjih in drugih bližnjih držav. Sledijo obiskovalci iz držav vzhodne Evrope in ostalih evropskih držav. Visok delež ima tudi Južna Koreja, pri čemer gre za agencijske goste z vnaprej določenimi itine-rariji. V teh je Postojnska jama ena od evropskih ali svetovnih znamenitosti, s čimer se ostala turistična ponudba v bližini ne more vzporejati. Enako velja tudi za obiskovalce iz drugih azijskih držav (Japonska, Tajvan).

Razporeditev prihoda obiskovalcev po mesecih

Medtem ko se pri tujih gostih jasno kaže osredotočenost obiska na pole-tno sezono, je obisk domačih gostov preko celega leta bolj konstanten, kar pomeni, da je destinacija zanimiva kot enodnevna izletniška destinacija - je relativno neodvisna od vremena in hitro dostopna. Odklon navzdol v pri-merjavi s tujimi gosti je največji v poletnih mesecih ter septembra, odstotkov-no nad tujim obiskom in v večjem številu pa obiskovalci iz Slovenije priha-jajo junija in v času šolskih počitnic (zimskih, prvomajskih in krompirjevih), kar velja upoštevati pri oblikovanju ponudbe zanje.

Destinacija, katere glavne atrakcije niso bistveno vezane na toplo ali sončno vreme, ima kljub temu glavnino obiska v poletni sezoni, ko je v Evropi sezo-na letnih dopustov. Njena geografska umeščenost jo postavlja na zemljevid predvsem kot prikladno točko postanka dopustnikov na poti na Jadran oz. nazaj grede ali kot njihovo izletniško točko.

Struktura nastanitev in zmogljivosti1

V občini se krepi hotelska ponudba - v maju 2016 je bil odprt prenovljen Hotel Jama, v aprilu 2018 pa prenovljen Hotel Sport, preimenovan v Hotel Center.

1 Stanje julij 2018.

Postojnska jama 2015 2016 2017

Delež obiskovalcev po državi prihoda

Italija 14,9 %Južna Koreja 11 %

Slovenija 8,7 %Nemčija 8,3 %

Japonska 4,3 %

Italija 16,5 %Slovenija 8,8 %J. Koreja 8,3 %Nemčija 7,4 %

Izrael 5,4 %VB, Poljska, Madžarska,

ZDA, Avstrija po cca 3 %

Italija 16 %Nemčija 8 %

Slovenija 7,5 %Južna Koreja 7 %

Poljska, VB, Madžarska, Španija, Izrael, ZDA,

Japonska, Tajvan, Avstrija, Francija

po cca 3 %

Domači obiskovalci - število 58.499 60.352 54.250

Nočitve po državah 2015 2016 2017

Število nočitev SURS 65.148 77.786 113.523

Delež nočitev po državi prihoda SURS

Italija 13,6 %J. Koreja 12,5 %

Nemčija 9,2 %Slovenija 6,1 %

Avstrija 5,2 %Francija 4,2 %

Italija 16,6 %Nemčija 7,7 %

Slovenija 7,2 %Izrael 6,5 %

J. Koreja 5,5 %Poljska 4,5 %

Avstrija 4 %

Italija 16,8 %Nemčija 8,4 %

J. Koreja 7,7 %Slovenija 6 %

Madžarska 4,4 % Poljska 4,3 %

Izrael 3,9 %Francija 3,8 %Belgija 3,6 %

Nizozemska, Češka, Avstrija 2,6 %

Hoteli

Hotel Jama ****Hotel Kras **** Hotel Center *** (bivši Hotel Sport ***)Hotel Epicenter ***Mladinski hotel Proteus

Kamp

Turistično naselje Pivka jama

Sobodajalci (sobe in apartmaji)

45 ponudnikov

Planinska koča

Vojkova koča na Nanosu

Turistične kmetije

TK HudičevecTK Smrekarjeva domačijaTK DolenčeviTK Pri MalnarjevihTK Mihevšč

Gostišča

Posestvo grad PrestranekLipizzaner LodgeApartmaji ProteusKamp Penzion in wellness Mirjam2

Gostilna in sobe PožarOkrepčevalnica in prenočišča Demšar

2 Ponudnica umeščena v kategorijo Gostišča, ker je kamp manjši del ponudbe.

Nastanitve 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Število ponudnikov občinski podatki

15 28 28 37 40 47

Zmogljivosti ležišča SURS 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Občina Postojna 1258 1304 1308 1337 1648 1535

30%

20%

10%

decnovoktsepavgjuljunmajaprmarfebjan

distribucija nočitev skupno oz. tujihobiskovalcevpo mesecih

distribucija nočitev slovenskihobiskovalcevpo mesecih

2015 2016 2017

20%

10%


obisk in nočitve

27

Ponudniki nastanitev v občini Postojna, ki beležijo najvišje število nočitev

Zasedenost po vrsti nastanitve

Primerjava med številom ležišč in številom nočitev po vrsti nastanitve kaže, da je glede na ponudbo največ povpraševanja po hotelski namestitvi. Pri turističnih kmetijah in gostiščih je ponudba sorazmerna z nočitvami, pri sobo-dajalcih pa je ponudba sorazmerno višja od števila nočitev.Vrsto nastanitve Kamp predstavlja le en ponudnik, zato zaradi morebitnih po-sebnosti tega kampa ne moremo sklepati na aktualnost celotne vrste nasta-nitve. Kamp Pivka jama beleži kljub polovični realizaciji deleža nočitev glede na delež ležišč stalen, nad 10-odstoten delež vseh nočitev v občini Postojna, s čimer se uvršča med tri do štiri največje ponudnike.

* Zaradi različnega datuma zajema podatkov prihaja do odstopanja v številu ležišč v primerjavi s podatki SURS. Razlika je < 1 % in ne vpliva na rezultate.

* Podatek o letnem številu nočitev za Youth Hostel Proteus upošteva tako s turizmom povezane nočitve kot nočitve stalno nameščenih delavcev. Za ilustracijo turističnega deleža je tu prikazan razrez nočitev v juliju 2018: 1.434 klasičnih turistov (posamezniki in organizirane skupine), 1.687 športnikov (ženski mednarodni košarkarski tabor FIBA, slovenska reprezentanca košarkarjev, košarkaric in smučarjev na treningih), 414 mednarodnih članov NK Ankaran Postojna (predvidoma večmesečna nastanitev), 287 delavk in delavcev Postojnske jame; skupno število je 3.822.

2015 Število nočitev Delež nočitev

Youth Hostel Proteus* 19.199 21,4%

Kamp Pivka jama 12.929 14,4%

Hotel Epicenter 11.293 12,6%

Hotel Sport 9.749 10,9%

Hotel Kras 9.360 10,4%

Apartmaji Proteus 5.660 6,3%

TK Hudičevec 4.633 5,2%

Posestvo Grad Prestranek 2.688 3%

TK Smrekarjeva domačija 1.859 2,1%

Ostali ponudniki nastanitev 1.2467 13,9%



Hotel Jama 12.183 11,6%







TK Smrekarjeva domačija 3.364 3,2%



Hotel Jama 27.533 21,4%







Posestvo Grad Prestranek 3.625 2,8%



Zasedenost po vrsti nastanitve stanje 2017 po občinskih

podatkih

Ležišča* Deležod celote

ležišč

Nočitve Delež od celote

nočitevIndeks

deležev

Hoteli 590 38.11 % 73.134 56,80 % 1,49

Kamp 350 22,61 % 13.982 10,68 % 0,48

Turistične kmetije 119 7,69 % 10.242 7,95 % 1,03

Gostišča 136 8,79 % 11.779 9,15 % 1,04

Sobe, apartmaji 353 22,80 % 19.618 15,24 % 0,67

skupaj 1.548 128.755


obisk in nočitve


Občina Postojna v primerjavi z regijo Zeleni kras

Razmerje med nočitvami v občini Postojna in v preostalem delu regije Zeleni kras je v zadnjih letih približno 80 : 20, medtem ko je razmerje med dobo bivanja približno 1,4 : 2,2. Obratno sorazmerni podatki kažejo na različnost ponudbe in gostov v regiji. Medtem ko v Postojni gostje večinoma nočijo le enkrat, ob obisku glavnih znamenitosti, se gostje drugod v regiji že odločajo za krajše, nekajdnevne počitnice.

Ob tem je pomenljiv še podatek, da domači gostje v regiji pogosteje nočijo izven občine Postojna - ne le sorazmerno, ampak v absolutnem številu. Razen v letu 2017 je bilo v preostalem delu regije zabeleženo približno enkrat več nočitev domačih gostov kot v občini Postojna. Podatek kaže na to, da je ponudba za večdnevno preživljanje prostega časa v občini Postojna manjša ali manj poznana kot v ostalem delu regije.


obisk in nočitve


Ležišča SURS 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Občina PO 1258 1304 1308 1337 1648 1535

Regija Zeleni kras 1852 1907 1981 2046 2337 2074

Zeleni kras brez PO 594 603 673 709 689 539

Delež ležišč v PO glede na regijo Zeleni kras

68 % 68 % 66 % 65 % 71 % 74 %

Nočitve SURS

Občina PO 46.842 44.396 56.134 65.148 77.786 113.523

Regija Zeleni kras 62.402 62.231 72.987 85.916 100.628 138.891

Zeleni kras brez PO 15.560 17.835 16.853 20.768 22.842 25.368

Delež nočitev v PO glede na regijo Zeleni kras

75 % 71 % 77 % 76 % 77 % 82 %

Nočitve SURS

Občina PO 46.842 44.396 56.134 65.148 77.786 113.523

Občina PO - tuji 41.928 40.327 52.016 61.156 72.203 106.683

Zeleni kras brez PO 15.560 17.835 16.853 20.768 22.842 25.368

Zeleni kras brez PO - tuji 7362 9521 10.363 11.636 13.564 15.408

Delež nočitev tujih obiskovalcev v PO

90 % 91 % 93 % 94 % 93 % 94 %

Delež nočitev tujih obiskovalcev ZK brez PO

47 % 53 % 61 % 56 % 59 % 61 %

Doba bivanja SURS

Občina PO 1,48 1,40 1,40 1,43 1,42 1,38

Zeleni kras brez PO 2,10 2,11 1,99 2,23 2,20 2,16

Zeleni kras brez PO - tuji 1,73 1,70 1,73 1,92 1,99 1,96

b. prihodki od turizma in vlaganja v turizem

Prikaz občinskih prihodkov od turizma

Prihodke od turizma je v celoti težko opredeliti, ker gre za panogo, ki zajema in vpliva na različne druge dejavnosti. Zato tu ne ocenjujemo prihodkov zasebnikov niti prihodkov Občine na račun davkov iz turističnega in z njim povezanega gospodarstva, ampak so v nadaljevanju prikazani le prihodki občinskega proračuna, ki so kot postavka stalni in relativno neodvisni od aktivnosti same Občine ali občinskega upravljavca turizma. Skoraj v celoti so neposredno ali posredno vezani na trženje Postojnske jame.


prihodki od turizma in vlaganja v turizem


Koncesijska dajatev kot največji prihodek Občine iz naslova turizma

Največji prihodek Občine Postojna iz naslova turizma je letna koncesijska dajatev vsakokratnega upravljavca Postojnske jame po Uredbi o konce-siji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem1. Znesek koncesijske dajatve je navzdol in navzgor omejen, najnižji je 1,7 milijona evrov, najvišji pa 3 milijone evrov. Njegova višina se odmerja od prihodka od vstopnin - za prvih pet let koncesije znaša 30 %, za naslednjih 15 let pa 35 % prihodka od vstopnin. Plačilo dajatve se zniža za znesek in-vesticijskih vlaganj v jamsko infrastrukturo (v naravne vrednote), ki jih potrdi Vlada RS. Delitev koncesijske dajatve poteka v razmerju: 40 % država, 60 % Občina Postojna. S tem delom Občina Postojna prosto razpolaga.Država lahko 97,5 % svojega deleža odstopi Občinama Postojna in Pivka, če ti sredstva vložita v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena. Načrt teh vla-ganj vsako leto potrdi Vlada RS. Delitev državnega dela koncesijske dajatve je v razmerju: Postojna 28,89 %, Pivka 71,11 %. Doslej je Vlada RS svoj delež vedno odstopila Občinama.

Razmerje delitve koncesijske dajatve v praksi

Občina Postojna - 71,27 %

Občina Pivka - 27,73 %

Državni proračun - 1 %

Predpisana poraba koncesijske dajatve v Občini Postojna

Prosto razpolaganje - 84 %

Vlaganja v lokalno infrastrukturo - 16 %

Pretekla poraba sredstev koncesijske dajatve z vidika pravilnosti ni spor-na, z vidika tvornega prispevka k turističnemu razvoju pa je smiselno, da se ta sredstva v določenem odstotku ali znesku nameni za neposredno ali posredno turistične projekte in se to gospodarstvu, občanom in drugim javnostim tudi jasno komunicira.

1 UL RS, 77/02 in 41/04 – ZVO-1. Poleg Postojnske jame so v sklopu Postojnskega jamskega sistema predmet koncesije še Črna jama in Pivka jama, Otoška jama ter Magdalena jama; v sklopu Predjamskega jamskega sistema pa ponorna jama Lokve, ponorna Jama 1 v Grapi (vhod pod Bukovjem) in jame, ki se odpirajo v steni Predjamskega gradu (Zmajeve luknje, Konjski hlev, Erazmova luknja in Fiženca). Sam Predjamski grad ne sodi v okvir te koncesije, ampak ga Republika Slovenija oddaja v najem najboljšemu ponudniku glede na pogoje razpisa (javno zbiranje ponudb za oddajo v najem kulturnega spomenika državnega pomena Predjama - Grad Jama, EŠD 569).Družba Postojnska jama d. d. je nosilec koncesije za obdobje 2009-2029 ter najemnik Predjamskega gradu za obdobje 2013-2028.



Prihodki Občine v EUR 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Koncesijska dajatev družbe upravljavke Postojnske jame

1.218.249 1.281.598 1.590.412 1.594.160 1.532.243 1.453.848

Dividende od deleža v družbi upravljavki Postojnske jame

60.442 81.429 100.737 14.271 181.326 253.520

Turistična taksa 6049 23.924 35.002 43.375 69.142 101.238

Prihodki od koncesijskih daja-tev od posebnih iger na srečo

313.017 279.050 270.876 265.605 268.630 262.183

Skupaj prihodek Občine iz naslova turizma

1.597.757 1.666.001 1.997.027 1.917.411 2.051.341 2.070.789

Poraba sredstev koncesijske dajatve 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Celotna koncesijska dajatev 1.218.249 1.281.598 1.590.412 1.594.160 1.532.243 1.453.848

Za programe v okviru spreje-tega proračuna

1.032.446 1.090.921 1.355.070 1.342.129 1.290.000 1.224.000

Za investicije v infrastrukturo 185.803 190.677 253.343 252.032 242.243 229.849

Poraba sredstev za infrastrukturo

Komunalno opre-mljanje

Globočnikove ulice

Komunalno opremljanje Krai-

gherjeve ulice

Komuanlno opre-mljanje območja Pod Kolodvorom

Komunalna oprema Rakitnik

ČN Postojna

Komun. oprema Rakitnik - Po-

stojna - II. faza, Kanalizacija Veliki

Otok - III. faza, Komun. oprema Prestranek - Ra-

kitnik II.faza

Kanalizacija Grobišče,

Ureditev komunalne

opreme Prestranek

- Rakitnik II. faza


Delež v družbi Postojnska jama d. d. in prihodek od dividend

Občina Postojna je manjši od dveh solastnikov družbe Postojnska jama d. d., ki je nosilka koncesije. Njen delež 25,10 % poleg prihodkov iz na-slova dividend omogoča ali prepreči sprejem nekaterih odločitev (npr. o prenosu sedeža podjetja), hkrati pa je kot manjšinski lastnik seznanjena in razpravlja o načrtih večinskega lastnika. Pomembnejšega formalnega vpliva nanje nima. Razmerje med lastnikoma opredeljuje veljavni Delničarski sporazum, ki se lahko spreminja.

Za izplačilo dividend je bilo vsako leto namenjenih 20 % čistega dobič-ka družbe, razen v letu 2015, ko je bila izplačana le zakonsko določena minimalna dividenda (od zneska v višini 4 % osnovnega kapitala družbe). Za dividende je možno nameniti največ 25 % čistega dobička družbe.

Upoštevati je potrebno, da je bil leta 2010 nakup deleža v podjetju Po-stojnska jama d. d. financiran s kreditom v višini 3,2 milijona evrov, z letno anuiteto 294.101 evrov in odplačilno dobo 15 let. Po likvidaciji občinske družbe Postojna Turizem sredi leta 2016 je odplačevanje preostalega kre-dita prevzela neposredno Občina Postojna, neodplačani del kredita v višini 2,27 milijona evrov pa leta 2017 vključila med ostale občinske kredite, ki jih je kot celoto reprogramirala.

Nakup deleža Občine Postojna v družbi Postojnska jama d. d.

izhodiščno stanje leta 2010 letni obrok - cca 295.000 EUR

cena/posojilo - 3,2 mio EUR odplačilna doba - 15 let

Prihodki od koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo

Občina Postojna sodi v zaokroženo turistično območje, ki je v skladu s pravili o koncesijski dajatvi od posebnih iger na srečo (tj. od igralništva) po Zakonu o igrah na srečo (ZIS) upravičeno do prejemkov. Zaokroženo turistično območje se oblikuje po odločbi ministra, pristojnega za turizem, poleg občine z igralnico pa ga sestavljajo tudi občine, ki izrazijo interes za vključitev in izpolnjujejo določene kriterije, povezane z oblikovanjem skupne turistične ponudbe območja ali obremenjenostjo področja zaradi igralni-štva. Občina Postojna je del zaokroženega turističnega območja skupaj z občinami Nova Gorica, Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Komen, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Tolmin in Vipava.Lokalne skupnosti (Občine) posameznega zaokroženega turističnega ob-močja se dogovorijo o višini deležev koncesijske dajatve s posebno po-godbo. Prihodek iz tega naslova se namenja za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo.

Turistična taksa - prihodek od nočitev v občini

Odlok o turistični taksi v Občini Postojna (UL RS 19/2016) v 7. členu do-loča, da je turistična taksa prihodek proračuna Občine Postojna, ki ga ta nameni za načrtovanje, organiziranje in izvajanje aktivnosti in projektov spodbujanja razvoja turizma na območju občine. Po veljavnem odloku znaša turistična taksa za mesto Postojna 11 točk, tj. 1,27 EUR, polovična 0,64 EUR, za ostale kraje pa 6 točk, tj. 0,69 EUR oz. znižana 0,35 EUR. Vrednost točke usklajuje Vlada RS skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Ponudniki nastanitev vodijo evidenco nočitev in na podlagi te vsak mesec poročajo in plačujejo pripadajočo takso.Z decembrom 2017 je AJPES vzpostavil register namestitvenih obratov RNO in spletno aplikacijo eTurizem za dnevno poročanje podatkov o gostih in nočitvah za namen vodenja evidence gostov ter za namen spremljanja obračuna in plačila turistične takse. Občine bodo tako odslej prejemale podatke o nočitvah in obračunani taksi iz tega vira in posebno poročanje ni več potrebno. Hkrati se bo mesečno za pretekli mesec poročalo tudi statistične podatke, s čimer bo odpadla razlika v podatkih o nočitvah, ki jih beleži Občina, in tistih, ki jih beleži Statistični urad Republike Slovenije.Z novim Zakonom o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1) je poleg turistične takse uvedena še promocijska taksa v višini 25 % turistične takse, ki se jo odvaja STO-ju za nacionalno promocijo. Istočasno se je v regiji Zeleni kras določilo tudi novo, višjo turistično takso, ki bo odslej v celotni regiji razen mestu Postojna enotna. Za mesto Postojna je predvidena 1,60 EUR, ostala območja 1,00 EUR, kar skupaj s promocijsko takso znese na nočitev 2,00 EUR v Postojni in 1,25 EUR drugod. Podan predlog potrdi Občinski svet, turistični ponudniki in drugi akterji v turizmu pa izkazujejo željo prikaza porabe turistične takse.1



1 Za zneske prihodkov od dividend, dajatev od iger na srečo in turistične takse glej tabelo Prihodki Občine na predhodnih straneh.


Prikaz občinskih vlaganj v turizem

Občina - odhodki turizem v EUR, zaokroženo PP 2012 2013 2014 2015 2016 2017 (ocena) 2018

Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva 1403Projekti na področju pospeševanja turizma in gostinstva 14007 7.365 8500 8500

Razvojni projekti podeželja, EKO regija, urejanje turistične infrastrukture in ostali razvojni projekti

14009 12.241

Projekti na področju razvoja turističnih destinacij in projekti LAS 14011 36.712 55.726 31.204 25.436 8.039 9.449 16.800

Urejanje prometne in usmerjevalne signalizacije 14012 1.505 1.679 3.380 4.468 1.882 5.213 5.000

Ureditev kolesarskih poti na območju občine Postojna 14014 1.434

Postojna turizem d.o.o. 14016 26.000 117.574

RDO POSTOJNSKA JAMA ZELENI KRAS (Zavod Znanje) 14017 10.436 10.436

Sprehod čez postojnsko podeželje (park pri pošti) 14019 9.396 185.125od tega lastna sredstva: 83.125

RRA Primorsko-notranjske regije (RRA Zeleni kras) 1 14024 18.615 16.923 16.923 16.923 16.923 16.923

RDO Postojnska jama-Zeleni kras (RRA) 14025 2.474 18.952 26.564 30.369 30.369 42.744

Stara porodnišnica - preureditev objekta 2 14026 2578 13.226 12.500

Turističnoinformacijski centri 14027 28.000 28.000

Ureditev Soviča in povezava pešpoti ob reki Pivki 3 14028 77.338 45.043 15.000

Turistična društva - dejavnost (razpis) 14029 12.122 12.000 12.000

od tega: Turistično društvo Postojna 4 Turistično društvo Pudgura 5 Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska

4.4985.0012.501

4.6244.2103.166

Zavod Znanje, OE Turizem - program 14030 50.000 70.000 60.000

Zavod Znanje, OE Turizem - delovanje 14031 32.965 60.726 62.212

Kolesarska pot PO-Hrašče 14034 29.917 595.135od tega lastna stredstev: 119.930

Below the Surface - Pod gladino - Zavod Znanje 14041 5093

Varovanje okolja in naravne dediščine 15KRAS.RE.VITA (urejanje Planinskega polja) 6 15107 452.637

od tega lastna sredstva: 0

Ohranjanje kulturne dediščine 1802Etno podjetno (revitalizacija salona Ozbič) 18127 610 67.491

od tega lastna sredstva: 25.905

Skupna vsota vlaganj 71.724 274.056 98.458 137.334 347.212 293.476 1.372.035

Vsota lastnih sredstev brez državnih in EU-virov 71.724 88.931 98.458 137.334 347.212 293.476 256.772

Od tega: Zavod Znanje (delovanje in program) 82.965 130.726 122.212

Od tega: RDO 7 10.436 12.910 18.952 26.564 30.369 30.369 42.744

Od tega: TD Postojna in TZ Brkini, Kras, Notranjska (delovanje) 7.290 6.932 6.648 6.654 7.122 6.999 7.790

1 Sredstva niso namenjena neposredno

turizmu, ampak splošnim razvojnim nalogam po

Zakonu o skladnem regionalnem razvoju.

2 Deloma bo namenjen mladinskemu hotelu.

3 Leta 2018 le pešpot Sovič

6 Projekt vključuje tudi ureditve za obiskovalce.

7 V letu 2013 prenos nalog RDO

z Zavoda Znanje na RRA.

4 Društvo s statusom delovanja v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnega območja; dejavnosti: organizacija prireditev Furmanski praznik, Pustovanje v Postojni, Mednarodni glasbeni festival mladih; izdajanje kataloga Skrivnostni kras in regijskega koledarja dogodkov; udeležba na turističnih sejmih, delovanje TIC Postojna na Jamski cesti in drugo. Društvo z omenjenim statusom lahko za aktivnosti spodbujanja razvoja turizma po Zakonu o pospeševanju razvoja turizma prejema sredstva iz občinskega proračuna in iz namenskih virov financiranja, v tem primeru od koncesijske dajatve za igre na srečo in od turistične takse.

5 Društvo s statusom delovanja v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja kulture; dejavnosti: upravljanje etnografske zbirke kmečkega orodja v toplarju Belsko; organizacija prireditev Novoletni pohod na Lovrenc, Žegnanje konj, Gobarski vikend, Gozdar-kmet nekoč in danes.

Predhoden prikaz občinskih sredstev, namenjenih razvoju turistične dejav-nosti, je razrez najbolj izrazite proračunske postavke, vezane na turizem (Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva - 1403). Poimenovanja postavk so povzeta iz letnih proračunov Občine Postojna, v oklepajih so morebitna pojasnila. Sredstva, ki jih občina namenja odplačilu kredita za delež v podjetju Postojnska jama d. d., ne moremo opredeliti kot razvojna, ampak kot kapitalsko naložbo.

Poleg aktivnosti, ki jih je Občina (so)financirala iz proračuna, je v obdobju 2012-2015 potekal velik projekt Museumcultour (IPA), v sklopu katerega sta bili izvedeni postavitvi Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna in EXPO Postojnska jama kras v Parku Postojnska jama. Vrednost projekta za Muzej krasa je bila 740.000 EUR (od tega 5 % oz. 37.000 EUR lastna sredstva Občine), vrednost projekta za EXPO Postojnska jama kras je bila 235.000 EUR (od tega lastna sredstva Postojnske jame d. d. po projektu 35.000 EUR, medtem ko je skupna vrednost projekta po navedbah Po-stojnske jame d. d. 3 milijone EUR).

Drug velik projekt Občine Postojna na področju turizma je bil HERA (2013-2016), obsegal je investicije v turistično infrastrukturo v vrednosti 608.224 EUR. Znotraj njega je bil v letu 2014 zgrajen TIC Postojna pri Mercatorju, obnovljena streha Ravbarjevega stolpa v Planini in izvedena rekonstruk-cija grobnice Jurca na postojnskem pokopališču. V sklopu projekta je bila začrtana tudi mestna pot po Postojni in pripravljen spremljevalni vodič v tiskani obliki.

Odhodki za turizem so integrirani tudi v nekaterih razpisih, npr. v razpisu za spodbujanje investicij, ki vsebuje tudi turistične dejavnosti, in sicer gre za sofinanciranje komunalnega prispevka ali nakupa zemljišča. Na voljo je tudi razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov ali projektov s področja družbenih dejavnosti in razpisi za podjetnike. Pri tovrstnih razpisih je težko izolirati delež, ki je bil namenjen specifično turizmu.

Povzetek

Občinska vlaganja v turizem, kot je opredeljen v proračunskih postavkah, v zadnjih letih dosegajo 10-15 % njenih prihodkov od turizma. Vlaganja se po višini in vsebini letno spreminjajo, večinoma se namenjajo za izvajanje medsebojno nepovezanih projektov, ki ne odražajo jasnega razvojnega loka, kaj želi Občina na področju turizma doseči. Dodatnih 10 % prihod-kov predstavlja letni obrok za odplačevanje kredita za delež v podjetju Postojnska jama d. d.

Za učinkovit in konsistenten razvoj turizma bo morala Občina svoja vlaganja povečati, in sicer na podlagi letnih načrtov, ki bodo upoštevali izvajanje ukrepov iz te Strategije. Za njihovo uresničevanje je potrebno nameniti nespremenljiv letni znesek in s tem doseči razvojno neodvisnost od pri-dobivanja sredstev na razpisih; ta naj pomenijo dodaten vir. Sistemski pristop k razvoju turizma pomeni dokaz o smotrnosti tega početja in deluje kot zagotovilo ter dolgoročna vzpodbuda tudi zasebnim investitorjem.


c. turistične znamenitosti, obisk in potencial

Aktualne turistične znamenitosti v občini Postojna in regiji Zeleni kras s podatkom o številu obiskovalcev


turistične znamenitosti, obisk in potencial

Vir: RDO ali kot navedeno 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Postojnska jama 521.620 555.980 618.952 672.220 669.718 776.846

Predjamski grad 128.714 140.215 159.126 175.595 200.043 239.808

Pivka jama in Črna jama 11.098 12.868 15.342 12.069 10.850 11.588

Vivarij Proteus 71.530 89.996 101.362 92.969 123.202 133.378

EXPO 29.293 36.768 40.259

Skupaj v upravljanju PJ 732.962 799.059 894.782 982.146 1.040.581 1.201.879

Križna jama 7.153 7.453 8.722 9.660 12.514

Park vojaške zgodovine 25.592 26.751 28.265 32.329 41.280 47.261

Grad Snežnik 18.211 17.038 18.646 24.344 24.049 28.197

Lovska zbirka in polharski muzej

1.612 1.488 2.021 1.620 np 1.180

Jezerski hram 9.250 9.919 8.500

Grad Prem 4.034 2.064 1.830 1.256 4.004 3.409

Škoromati Podgrad 550 551 ocena 350

Notranjski muzej Postojna np 2.854 2.376 5.318 5.420 6.139

Muzej Bloškega smučarja 600 np 700

Ekomuzej Pivških presihajo-čih jezer

2.400 4.600 2.214 3.852 4.463

SKUPAJ ostali regija 49.449 59.748 65.191 86.203 98.735 112.713

Planinska jama Vir: ZZT ocena 2.000

Stara dama Vir: ZZT ocena 4.000

Furmanski praznik Vir: TD ocena 10.000

Jaslice v Postojnski jami Vir: mediji 17.000

TIC Postojna Vir: ZZT 5.437 6.278

TIC Galerija Vir: ZZT 2.663 7.929


Motivi prihoda morebitnih in dejanskih obiskovalcev občine Postojna

Rezultati anket morebitnih in dejanskih obiskovalcev niso ponudili presenetlji-vih rezultatov, ampak potrdili dobro znana dejstva o motivih in okoliščinah turističnega obiska občine.

Vseslovenska anketaAnketirani prebivalci Slovenije1 vidijo največji razvojni potencial v jamskem turizmu, sledijo izletniški, kulinarični, turizem v naravi, športno-rekreacijski, pohodniški in počitniški ter odklon od predvidevanj - zgodovinski turizem. Kot manj pomembne so označene nišne vrste turizma: lovski2, luksuzni in av-todomni. Med elementi turistične ponudbe sta najpomembnejši neokrnjena narava oz. naravne lepote okolice ter osebna varnost, kot najmanj pa po-nudba zabave in nočno življenje ter kongresna ponudba in poslovni turizem. Sklepamo lahko, da ljubiteljem narave ta nudi veselje, zabavo in rekreacijo, pri čemer ne čutijo potrebe po posebej organizirani zabavi, prireditvah in noč-nem življenju. Hkrati to niso uporabniki kongresnega oz. poslovnega turizma.

Tri četrtine anketirancev nameravajo v prihodnosti obiskati Postojno z okolico, primarno zaradi glavnih turističnih znamenitosti, združenih z lahko aktivnostjo v naravi, morebiti ogledom drugih jam. Destinacija ustreza tistim, ki jim lažje aktivnosti v naravi (sprehodi, pohodništvo, hribolaze-nje) pomenijo sprostitev in počitek. Za iskanje dodatnih informacij je z naskokom najbolj zanimiv turistični portal (65 %), ob obisku pa turistič-noinformacijski center in tiskovine.

1 IPSOS je izvedel telefonsko anketo na

vzorcu 726 ljudi iz celotne Slovenije. Celotna vsebina

in rezultati so dostopni na Zavodu Znanje

Postojna (OE Turizem).

2 Občina se opredeljuje kot privlačna za ljubitelje

narave. Obiskovalcem ponuja tudi lovska

doživetja (lovski treking, opazovanje živali).

Potrebna je senzibilna komunikacija lovskega

turizma, z ustrezno izobraževalno noto in

opredelitvijo lovcev kot naravovarstvenikov,

kar je njihovo osnovno poslanstvo. Percepcija

lovcev je namreč pri ljudeh, ki nimajo

neposrednega stika z njimi, večinoma odklonilna.


turistične znamenitosti, obisk in potencial

Sicer je Postojna z okolico najbolj znana po Postojnski jami (93 %) in Pred-jamskem gradu (81 %), Nanos3 je na tretjem mestu (54 %); sledi legenda o roparskem vitezu Erazmu Predjamskem (41 %), tej pa postojnska porod-nišnica (33 %) ter ljudska pripovedka o zmaju iz Postojnske jame (25 %). Pomenljiva odgovora sta Nanos in prodnišnica, saj se zgodbi navezujeta na obe turistični atrakciji.

Anketa med obiskovalciDejanski obiskovalci4 so občino večinoma obiskali z avtomobilom, druga iz-bira je bil javni prevoz. Gre za potovanja s partnerjem, prijatelji ali družino, poslovnih potovanj ni bilo. Spomladi je pri nas večkrat prenočilo 35 % vpra-šanih, poleti pa 64 %. Motiv prihoda sta v obeh obdobjih Postojnska jama in Predjamski grad ter jame na splošno, ob tem pa so si želeli še počitka in sprostitve v naravi, poletni gostje so bili tudi pohodniki in kolesarji. Največ gostov je prišlo iz Italije, Nemčije in Španije ter drugih evropskih držav in Izra-ela. Večina anketiranih je bila navdušena nad zaposlenimi v TIC-ih. Iz celote podatkov lahko sklepamo, da je v spomladanskem času šlo pretežno za izletniške goste, v poletnih mesecih pa so bili gostje že na krajšem oddihu.

3 Medtem ko sta Postojnska jama (in ostale jame) ter Predjamski grad očem skrita, je Nanos viden neprestano in daleč naokrog; je razpoznavni element (landmark) postojnske občine. V manjšem, mestnem merilu je v tej vlogi Sovič.

4 Pisna anketa je bila izvedena med obiskovalci TIC-ev Postojna in Galerija od marca do avgusta 2017. Skupno je odgovarjalo 139 anketirancev. Celotna vsebina in rezultati so dostopni na Zavodu Znanje Postojna (OE Turizem).


swot-analiza b.izhodiščeswot-analiza


prednostiPostojnska jama je svetovno znana in najbolj obiskana turistična znamenitost v Sloveniji s sodobnim upravljanjem in razvijajočo se ponudbo

Predjamski grad je še ena od glavnih turističnih znamenitosti v Sloveniji

Dobro ohranjena narava z visoko koncentracijo kraških pojavov - specifičen, atraktiven tip pokrajine

Strateška lega na stičišču pokrajin, ugodna klima

Dobra prometna umestitev in povezanost

V bližini veliko turističnih zanimivosti (sinergije)

Turistično neobremenjen prostor (masovni turizem skoncentriran na Jamo), možnost razvijanja zelenega turizma (ohranjanje narave in visoka dodana vrednost)

priložnostiSvetovno središče krasoslovja

Vpis širšega območja krasa na Unescov seznam

Sinergija s turistično ponudbo sosednjih občin, regij

Usmerjenost države v zeleni in inovativni turizem, posledično možnost pridobivanja sredstev

Oblikovanje formalnih in neformalnih izobraževalnih programov s področja turizma

Rast povpraševanja po počitnicah v neokrnjeni naravi

Visoko število gostov na destinaciji (Postojnska jama), koncentracija turističnega potenciala

Visoko število tranzitnih potnikov na Jadran in nazaj preko Postojne (sezonsko in tedensko)

Neposredna bližina turističnih središč (Dunaj, Benetke, Opatija ...)

tveganjaOsrednje slovensko vojaško vadišče kot okoljska nevarnost (voda)

Osrednje slovensko vojaško vadišče kot komunikacijska nevarnost (neskladnost z zeleno usmeritvijo območja)

Osrednje slovensko vojaško vadišče z nepredvidljivimi aktivnostmi: hrup, navzočnost vojaških vozil, zaprte cone v naravi …

Preusmeritev turističnih tokov

Šibko gospodarstvo v regiji

Razvoj generične turistične ponudbe, neosnovane na razločevalnih prednostih območja

Naravne katastrofe (žledolom …)

Okoljska neodgovornost: intenzivno kmetijstvo, okolju neprijazna industrija, neustrezno prostorsko načrtovanje, neustrezna sanacija gozda po žledu

slabostiZ izjemo dveh glavnih turističnih znamenitosti pretežno nerazvita, razdrobljena in neprepoznavna turistična ponudba (nerazviti produkti, odsotnost blagovnih znamk) produkti

Produkt Postojnska jama ne vključuje ostale turistične ponudbe

Nizka stopnja stacionarnega turizma

Šibka kulinarična ponudba

Neizoblikovana ali nekoordinirana ponudba kulturnega turizma

Odsotnost vizije turističnega razvoja v občini (z izjemo glavnega ponudnika), manko krovne zgodbe in odsotnost trženjske strategije

Neusklajeno in prekrivajoče se delovanje inštitucij na področju turizma (ZZT, RDO, TD, Občina)

Nepovezana istovrstna ponudba s sosednjimi občinami (kras)

Pomanjkanje kadrov na področju turizma

Nepovezanost oblikovalcev turizma s strokovnimi inštitucijami (Inštitut za raziskovanje krasa, Notranjski muzej Postojna, ZVKDS itd.)

Nepovezanost ponudnikov, premalo sodelovanja

Neprepoznavanje turizma kot gospodarske panoge priložnosti

Nizka turistična zavest prebivalcev občine

Nerazvita turistična infrastruktura (vključno z označevanjem)

Pretežno nizka raven nastanitvenih kapacitet (nastanitev ni doživetje samo po sebi, nima dodane vrednosti)

glavni izzivi b.izhodiščeglavni izzivi

Ugotovljene pomanjkljivosti turistične ponudbe v občini Postojna —

- potreba po širitvi turističnega zemljevida izven Postojnske jame in Predjamskega gradu;

- pomanjkljiva (turistična) infrastruktura;- vztrajno prelaganje odgovornosti za turistični razvoj

na največjega turističnega ponudnika;- prevladujoč tranzitni oz. izletniški turizem;- pomanjkanje turistične zavesti območja;- nejasne vloge in prelaganje odgovornosti med

upravljavcem turizma in Občino;- vprašanje vloge ostalih akterjev - RDO Postojnska jama-

Zeleni kras, Turistično društvo Postojna, ponudniki;

— je moč strniti v tri izzive, na katere bo potrebno odgovoriti na konkretnih področjih delovanja.


Prvi izziv

Prevelik razkorak med razvitostjo ponudbe Parka Postojnska jama

in ostalo turistično ponudbo v občini

Produkt Postojnska jama, ki zajema celotno ponudbo Parka Postojnska jama (ogled Postojnske jame, Pivke jame, Črne jame, Otoške jame; alter-nativne oglede jam; ogled jamskih živali v Vivariju; multimedijsko predsta-vitev kraških pojavov in zgodovine Postojnske jame; ogled Predjamskega gradu; ogled Jame pod Predjamskim gradom; ter spremljevalne storitve), je turistični produkt z dolgoletno tradicijo, prepoznavnostjo, množičnim obiskom in visokimi prihodki. Njegov razvoj s sedanjim upravljavcem do-življa sistematično nadgradnjo in dopolnjevanje ponudbe, ki se odziva na trende v turizmu. Ni le produkt, ampak blagovna znamka s svojo identiteto in pozicioniranjem, kar je najbolj razvidno v tržnem komuniciranju.

Postojnska jama je identitetna točka turizma v Sloveniji, znana tudi kot barometer slovenskega turizma. Je močna in prepoznavna destinacija, ki se, podobno kot Bled, uvršča nad prepoznavnost države kot turistične destinacije. Zato je njen kapital idealen tudi za turistično in siceršnjo identiteto občine Postojna. Zaradi njene dolgoletne prisotnosti in prevlade v turistični ponudbi po-stojnskega turizma je bil razvoj okoliške turistične ponudbe njej podrejen, v spremenjenih družbeno-političnih, gospodarskih in lastniških razme-rah je ta ponudba ostala večinoma nerazvita, razdrobljena in nepovezana.

Ker ostala ponudba v občini ni komplementarna ne po vsebini ne po nivoju ne po hitrosti razvoja, se je med njima ustvaril razkorak, ki ga je potrebno premostiti s sistematičnim dopolnjevanjem ponudbe, ki ni v domeni uprav-ljavca Postojnske jame. Potrebno je graditi komplementarno ponudbo, npr. Občina infrastrukturo v neposredni bližini Postojnske jame, izboljševati pri-vlačnost mesta Postojne …, sedanji in potencialni turistični ponudniki v obči-ni pa ustrezno dodatno ponudbo, ki bi bila zanimiva za obstoječe, predvsem stacionarne goste Postojnske jame, in tiste, ki to lahko postanejo. Komple-mentarna ponudba Postojnski jami bi povečala zadovoljstvo obiskoval-cev Postojnske jame, prinesla sinergijske učinke destinaciji in ponudni-kom, izboljšala dohodke in zaposlenost občanov, izboljšala povezanost in vzdušje prebivalcev občine ter osmislila povezovanje med občinskimi in regionalnimi inštitucijami na področju turizma, turističnimi ponudniki in vsakokratnim upravljavcem Postojnske jame.

Nepogrešljiva komplementarna točka Postojnski jami je mesto Postojna. Mesto potrebuje infrastrukturno nadgradnjo, ki upošteva lokalno kulturno dediščino in sledi tudi drugim načelom trajnostnega razvoja. Tako oboga-teno mesto znatno dvigne raven bivanja domačega prebivalstva, ki vzame po lastni meri prenovljeno mesto za svoje – to pa je največje jamstvo za avtentičnost doživetij obiskovalcev.

Siceršnji potencial turističnega razvoja v občini je izvrstna geostrateška lega in raznolika ter ohranjena narava (Natura 2000: 69,53 % površine občine, zavarovana območja1: 4,43 % površine občine2).

1 Ukrep varstva narave po Zakonu o ohranjanju

narave (ZON), ki kot širša zavarovanja območja

opredeljuje narodni, regijski in krajinski park,

kot ožja zavarovana območja pa strogi naravni rezervat, naravni rezervat

in naravni spomenik. Širša Zavarovana območja v

občini Postojna: Nanos - južna in zahodna pobočja

z vrhovi Pleše, Grmade in Ture; Planina-območje,

Planinsko polje, Planinska jama, Markova jama v

Nartu, Škratovka, Izviri v Malnih, Unška koliševka ter del krajinskega parka

Pivška presihajoča jezera. Za celoten

seznam zavarovanih območij glej Prilogo 2.

2 Podlage za pripravo občinskega prostorskega

načrta občine Postojna, LOCUS, Domžale 2016.

prvi odziv

Potreben je dvig kakovosti obstoječe turistične ponudbe izven Parka Postojnska jama in sistematičen razvoj turističnih produktov ob boku jamskega turizma.

b.izhodiščeglavni izzivi


Drugi izziv

Splošna gospodarska in s tem povezana

turistično-infrastrukturna nerazvitost

Nerazvitost turističnih produktov z izjemo jamskega turizma je povezana s splošno gospodarsko nerazvitostjo občine oz. regije1. Ta se med drugim od-raža tudi v stopnji domišljene, kakovostno izvedne in urejene infrastruk-ture v najširšem smislu ter s tem v bivanjskem standardu prebivalcev in posledično tudi obiskovalcev.

Z vidika obiskovalcev gre za pomanjkljivosti na ravni:- označevanja turističnih znamenitosti in servisnih storitev;- prometne povezanosti - nefunkcionalen javni potniški promet znotraj ob-

čine, Furman kot edini mestni prevoz neprilagojen rabi obiskovalcev, ni izposoje koles;

- namestitev - prevladujoč tip nastanitev brez dodane vrednosti; in- večjih investicij turističnega pomena.

Infrastruktura v najširšem smislu ne odraža lokalnega okolja (z uporabo lesa ali drugih tradicionalnih materialov ali načinov) niti ni kakovostno grafično ali arhitekturno izvedena (npr. označbe, čakališča, koši za smeti, sprehajališča ipd.).

1 38 % delovno aktivnih prebivalcev Primorsko-

notranjske regije je delalo v kateri od drugih statističnih

regij, velika večina v osrednjeslovenski.

Povprečna mesečna neto plača tukaj zaposlenih pa je bila najnižja v Sloveniji

(925 EUR). (Podatek je za leto 2016., vir:

Regije v številkah, SURS 2018.) Glede turističnih

nočitev ustvari regija 1 % vseh nočitev v

Sloveniji in zaseda med regijami zadnje mesto.

Vir: Pripravljalno gradivo nacionalne strategije, STO.

Veliko povpraševanje in nadaljnja rast zanimanja za aktivno preživljanje pro-stega časa v naravi napeljuje k sistematičnemu razvoju tovrstnih produktov. S tem se dviguje potencial za dnevne oz. izletniške in stacionarne goste. Po-datki s terena pritrjujejo, da obstaja znaten delež večdnevnih obiskovalcev, ki se za našo destinacijo odločajo zaradi njene narave in geostrateške lege (hiter dostop do zanimivih destinacij - morje, gore, Ljubljana …).

drugi odziv

Razvojni manko je priložnost za premišljene infrastrukturne posege v bodoče. Vloga Občine je pri tem odločilna, saj sama določa tako prednostne kriterije naložb kot raven njihove zasnove in izvedbe.



Tretji izziv

Razpršeno upravljanje s turizmom in nizka stopnja zavesti lokalnega prebivalstva

o potencialu turizma

Neenakomerna turistična razvitost občine je v največji meri posledica dolgoletne, izrazito močne družbeno-gospodarske vloge največjega turističnega ponudnika v občini in širše. Od tod šibka naravnanost Ob-čine glede nadaljnjega razvoja turizma tako na ravni produktov, kadrov in vlaganj ter pasivna drža prebivalcev do lastnega angažmaja v turistični dejavnosti. Turizem ni prepoznan kot celovita gospodarska panoga, večina zasebnih ponudnikov nudi podporne storitve (namestitve), ki jim pomenijo dodaten vir zaslužka ne pa primarne dejavnosti. Zato tudi ni izrazitega interesa pri povezovanju ponudnikov z namenom oblikovanja skupne ponudbe. Poklici v turizmu (zlasti v gostinstvu) so zaradi nizkih izhodišč-nih plač neprivlačni in ponudniki se srečujejo z velikim mankom kadrov. Splošno vzdušje na področju turizma se odraža tudi pri vsakdanjem stiku z obiskovalci, tako na ravni zagotavljanja servisnih storitev kot na ravni osnovne medčloveške komunikacije.

tretji odziv

Sistematičen, strokoven in prebivalcem jasno predstavljen načrt razvoja turizma ter sprotno obveščanje o izvedenih aktivnostih ter porabi sredstev bosta prinesla opazen razvoj ter dala prebivalcem signal, da je turizem v občini Postojna obetavna gospodarska panoga, v kateri lahko vsakdo poišče svoje mesto.



vsebinska umestitev na trg: vizija in načela

c.

osrednja regija z Ljubljano

mediteransko- -kraška regija

alpskaregija


Soočanje z izzivi in odpravljanje pomanjkljivosti turistične ponudbe v občini Postojna je usmerjeno k doseganju želene pozicije, ki naj jo turistična ponud-ba občine zaseda na trgu. Za učinkovito tržno pozicioniranje1 in komunikacij-sko umestitev je smiselno, da se pozicioniranje vsebinsko ujema s pozicioni-ranjem regije in države. S tem so omogočeni sinergijski učinki komuniciranja na različnih ravneh.

1 S pozicioniranjem je mišljeno želeno mesto na trgu - kako naj nas prepoznava trg in potencialni obiskovalci.

Nacionalna strategija kot širši kontekst pozicioniranjaStrategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-20212 je ponudbo slo-venskega turizma z namenom učinkovitejšega trženja strukturirala v štiri geografsko-vsebinske enote: Alpsko regijo, Mediteransko-Kraško regijo, Termalno Panonsko regijo in Osrednjo regijo z Ljubljano. Zasnova je od-raz osnovne primerjalne prednosti Slovenije v globalni turistični ponudbi, da lahko na relativno majhnem geografskem območju doživimo tri velike, pre-poznavne in priljubljene pokrajine ter način življenja v njih - alpske, medite-ranske in panonske.

2 Aktualna nacionalna strategija je v veljavo stopila 5. oktobra 2017. Na tej povezavi sta na voljo celoten dokument in posebej ključni poudarki (skrajšana inačica): http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem/strategija_trajnostne_rasti_slovenskega_turizma/

termalna panonska regija

c. umestitev na trgvizija in načela


kategorija produkt v ponudbi

Nosilni Poslovna srečanja in dogodki1 �Zdravje in dobro počutjeSonce in morjeGastronomija

Podporni Aktivnosti na prostem (outdoor) �KulturaDoživetja narave �Turizem na podeželju �Krožna potovanja (touring) �Posebni interesiŠportni turizem �Križarjenje in navtikaIgralništvo

1 Razvoj ponudnika Postojnska jama zajema

kongresni turizem (Poslov-na srečanja in dogodki).

Za vsako od regij so prepoznani nosilni in podporni produkti. Razvr-ščanje poteka glede na vpliv produkta na prihodke in podobo ponudbe (imidž). Z nacionalne ravni bodo deležni promocijske podpore, aktivnega produktnega razvoja in upravljanja naslednji produkti: Počitnice v gorah, Zdravje in dobro počutje, MICE in gastronomija. Na drugo raven so pos-tavljeni produkti: Outdoor, Mesta in kultura, Krožna potovanja, ki imajo še vedno močan vpliv na prihodke in imidž. Z manjšim vplivom na prihodke in imidž pa so ocenjeni produkti tretje ravni: Športni turizem, Sonce in morje in Turizem na podeželju.Za ključne trge nacionalnega turizma strategija opredeljuje Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo in Rusko federacija; rastoči obetavni trgi so: Benelux, Švica, Danska in Finska, Madžarska, Poljska, Češka in nekdanja Jugoslavija; pomembni oddaljeni trgi pa: ZDA, Srednji Vzhod, Izrael, Kitajska, Južna Koreja in drugi.

Znotraj regij so določene tudi vodilne destinacije, teh je 34. Ključ izbora vodilnih destinacij je število ustvarjenih nočitev, kar je v Strategiji hkrati tudi glavni kazalnik uspešnosti in razvoja. Med vodilne destinacije so uvrščene tudi tiste, ki zaradi narave svoje ponudbe ne generirajo nočitev (takšen primer vodilne destinacije je Postojnska jama), so pa s svojo pre-poznavnostjo močan motiv prihoda v Slovenijo. Vodilne destinacije skupaj generirajo nad 97 % vseh nočitev v državi in bodo predstavljale nosilne ikone v komunikaciji turistične ponudbe na nacionalni ravni.

Območje občine Postojna se glede geografske umeščenosti in primarne turistične ponudbe (kraške jame) uvršča v Mediteransko-Kraško regijo. Zanjo so v skladu s prevladujočimi značilnostmi turistične ponudbe v regiji kot najmočnejši prepoznani štirje nosilni produkti: poslovna srečanja in dogodki, zdravje in dobro počutje, sonce in morje ter gastronomija3; kot sekundarni, podporni produkti pa: aktivnosti na prostem (outdoor), kultura, doživetja narave, turizem na podeželju, krožna potovanja (touring), posebni interesi, športni turizem, križarjenje in navtika ter igralništvo.

Iz prikazanega je razvidno, da se dejanska in tudi potencialna turistična ponudba v občini Postojna, še posebej med nosilnimi produkti, le v skrom-ni meri prekriva z značilnimi produkti regije4, ponuja pa se priložnost za razmislek o njenih potencialih.

Hkrati je pomembno poudariti, da se obstoječa in potencialna ponudba občine v celoti ujema s krovnim pozicioniranjem države5, odraženim v podpisu Zelena. Aktivna. Zdrava. To pomeni, da je glede na motiv obiska in želene aktivnosti obiskovalec Postojne zelo podoben značilnemu obi-skovalcu Slovenije.

3 Natančneje razdelana vsebina nosilnih produktov Mediteransko-Kraške regije, kot jo opredeljuje nacionalna strategija: POSLOVNA SREČANJA & DOGODKI (celoletni poslovni turizem – poslovni gostje na konferencah, srečanjih, motivacijskih srečanjih in razstavah, skupaj s podpornimi dogodki, ki privabijo večdnevne goste); ZDRAVJE & DOBRO POČUTJE (celoletni produkt, ki se osredotoča na wellness, sprostitev, selfness/mindfulness in preventivo, z uporabo naravnih zdravilnih dejavnikov in sredozemskega podnebja, speleoterapije itd.); SONCE & MORJE (tradicionalni sezonski sredozemski produkt Sun & Beach, osnovan na plažah, soncu, plavanju, sprostitvi, zabavi in aktivnostih); GASTRONOMIJA (kombinacija kulinarične dediščine in sodobnih rešitev, ki odražajo številne lastnosti t. i. sredozemske prehrane, prepletene z alpsko in mednarodno kulinariko, v kombinaciji z vrhunskimi vini in vinsko proizvodnjo).

4 Nosilni produkti so oblikovani po mediteranskih značilnostih regije, kraški svet s svojo ponudbo je zapostavljen.

5 Slovenska turistična organizacija je v letu 2018 izpeljala velik natečaj za osvežitev pozicioniranja in komunikacij nacionalne turistične ponudbe, ki prinaša nov slogan: I FEEL SLOVENIA. #MY WAY.

Produkti Mediteransko-Kraške regijeOznačeni produkti so v občini Postojna vsaj deloma prisotni.



Vsebinska umeščenost v regiji Zeleni kras

Občina Postojna skupaj z občinami Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina in Bloke tvori skupno regijo Zeleni kras. Prvotni namen povezovanja je bilo oblikovanje ekoregije, in sicer na gospodarsko razvojni podstati z močno ekološko noto. Sčasoma se je prvotna ideja preobrazila v povezo-vanje in skupni nastop na turističnem področju. Danes naziv in znamka Zeleni kras prvenstveno predstavlja turistično destinacijo. Poimenovanje smiselno izpostavlja glavno značilnost območja - kraški tip pokrajine, in njen specifični pol v primerjavi z matičnim Krasom - gozdnatost. V letu 2018 je bil za komunikacijske namene razvit nov podpis znamke, ki na-domešča prvotnega Zamisel prihodnosti, in sicer: Krasni svet čudes (ang. Touch the living wonders).

Atributi turistične ponudbe občine Postojna se vsebinsko ujemajo s ponud-bo sosednjih občin in v tem oziru je skupni nastop smiseln. Povezovanje, oblikovanje skupnih produktov in skupno trženje regije je dobrodošlo tudi z vidika velikosti, saj meje posamezne občine ne predstavljajo omejitev za obiskovalce. Samostojno trženje lastne ponudbe s strani Občin ali posameznih ponudnikov je manj učinkovito, razen v primerih, ko se trži specifično znamenitost ali prireditev, ki je primerna za samostojen obisk.

Trženje pod blagovno znamko Zeleni kras1

Glede na vsebinsko usklajenost z regijo bi bilo smiselno, da se ponudbo občine trži pod že vzpostavljeno blagovno znamko Zeleni kras. Pri tem se pojavlja dvojna težava, ki jo je v prvem delu mogoče odpraviti, v drugem pa napotuje k ponovnemu razmisleku o ustreznosti zasnove same znamke.Prvič: Blagovna znamka Zeleni kras2 formalno obstaja, vendar doslej ni bila ustrezno plasirana na trg, zato se njena potencialna moč izgublja. Ne deluje kot resnično krovna znamka, pod katero bi se komunicirala regijska ponudba. Ta ostaja pod posamičnimi znamkami inštitucij ali Občin, oznaka Zeleni kras pa se na komunikacijskih materialih, z izjemo skupnih materialov in orodij v domeni upravljavca, pojavlja kot dodatna, geografska označba.Za učinkovito destinacijsko znamko bo potrebno znotraj jasnega pozicioni-ranja oblikovati ponudbo, ki bi se tržila primarno pod znamko Zeleni kras, ter skozi sistematično komuniciranje krepiti njeno prepoznavnost. Ali pa se odločiti, da upravljavec določi kot prvenstveno svojo koordinatorsko vlogo, spodbuja razvoj in povezuje ponudbo v regiji ter deluje v funkciji podporne organizacije in ne krovne znamke. V tem smislu tudi aktualna nacionalna strategija za trženje posameznih destinacij predvideva določitev lokalnih organizacij, ki pokrivajo zaokrožena geografska območja, za katera bodo izvajale storitve DMO-ja (Destination Management Organization).Drugič: Smisel povezovanja ponudbe pod eno znamko je v tem, da je ce-lota močnejša kot njen posamezni del in da skupna vlaganja v znamko in promocijo prinašajo udeležencem boljše rezultate, kot bi jih dosegel vsakdo sam. V primeru turistične ponudbe občine Postojna gre tako za dodatno težavo, ker je glavnina njene ponudbe zbrana pod znamko Postojnska jama, ki je neprimerljivo močnejša od znamke Zeleni kras. Komuniciranje ponudbe močnejše znamke znotraj ponudbe šibkejše znamke pa je z vidika učinkovitosti vedno vprašljivo.

Sklep: Občina Postojna se kot turistično najmočnejši del regije podreja skupni regijski znamki, medtem ko bi bilo učinkoviteje, če bi se regijska ponudba naslonila na Postojnsko jamo kot najmočnejši in najbolj prepo-znaven turistični adut regije. Postojnska jama je vlečni konj, ki bi z do-polnjujočo ponudbo občine, ožje in širše regije lahko tvorila zaokroženo, celovito izkustvo krasa. Občina Postojna je ob tem s svojo strateško lego in dobro prometno umeščenostjo ter hkrati neokrnjeno naravo prikladna za krajše izletniško doživetje ali kot počitniško izhodišče tudi pri večkrat-nem obisku. Ta problematika je v danih okvirih težko razrešljiva, zato je primerno graditi na destinacijski znamki, osnovani za ciljno skupino, ki išče primarno doživetja v naravi. Z vidika občine Postojna je zato pot-rebno razvijati regijsko povezljive produkte, ki jih bo mogoče v okviru te znamke uspešno tržiti.

2 Upravljavec je RDO Postojnska jama-Zeleni kras s podporo vseh šestih občin regije. Primarni pogoj uporabe znamke je geografska umeščenost na območju Zelenega krasa, ostali pogoji so minimalni (opredeljeni so v dokumentih Priročnik za uporabo znamke Zeleni kras in Pravilnik o uporabi znamke Zeleni kras).

1 Zaradi tesne povezanosti pozicioniranja in trženja destinacije se tukaj doti-kamo problematike trženja ponudbe občine Postojna pod blagovno znamko Zeleni kras. Vsebina se sicer navezuje na poglavje Peto področje delovanja: Upravljanje in trženje.



Vizija občine Postojna kot turistične destinacije

Turistična ponudba občine Postojna se predstavlja preko največjega po-nudnika (Postojnska jama d. d.), preko manjših samostojnih ponudnikov, v okviru regije Zeleni kras (RDO Postojnska jama-Zeleni kras), vzpostavlja pa se dodatna znamka Postojna (Zavod Znanje Turizem). Slednja se opira na ljudsko izročilo, in sicer na ljudsko pripovedko o pastirčku Jakobu in zmaju iz Postojnske jame ter na legendo o vitezu Erazmu Predjamskem. Pod znamko Postojna je bil vzpostavljen spominkarski program, njena am-bicija pa je združevati turistično in s turizmom povezano ponudbo občine.

Pozicioniranje in vizijaPozicioniranje celotne turistične ponudbe na Postojnskem in z njim po-vezano vizijo je glede na sedanje stanje možno in potrebno zaokrožiti v enovito zgodbo, temelječo na glavnih prednostih, upoštevajoč širši, regijski in nacionalni komunikacijski kontekst.

Občina Postojna lahko svojo identiteto umesti v pozicioniranje po celotni vertikali država—geografska pokrajina—regija. Območje odraža nacionalno identiteto zelene, aktivne in zdrave destinacije, katere najpomembnejši adut je narava, in sicer njena specifična vrsta - kras. Znotraj te pa njena bolj zelena inačica. Hkrati zajema vsebino že obstoječih znamk.

IzpeljavaPozicioniranje: Občina Postojna je prometno lahko dostopna turistična destinacija s svetovno turistično atrakcijo ter bogato in ohranjeno naravo specifičnega tipa (kras) in z njo povezano kulturno dediščino, ki omogoča aktivno, kontemplativno in učno preživljanje prostega časa.Vizija: Postati eno- ali večdnevna izhodiščna destinacija za koncentrirano izkustvo in spoznavanje krasa, tudi preko meja občine - skozi turistično atrakcijo, druge kraške pojave, izobraževalne inštitucije, aktivno preživljanje časa v naravi ter izročilo in drugo kulturno dediščino.

Vizija na kratko: Postati drugo ime za kras.

Shema enotne zgodbe po celotni vertikali

slovenija

narava (zelena, aktivna, zdrava)

kras

poseben tip pokrajine, vzorčen za svet (prototip)

matični kras

kulturna dominanta krasa (kulturna krajina, kulinarika,

vasi, kamnoseštvo)

zeleni kras

naravna dominanta krasa (raznolikost kraških pojavov

in gozdnatost)

postojna

svetovna atrakcija (Postojnska jama), druge jame, kraška planota Nanos,

jamski grad, kraško polje, neposredna bližina učne poti

o kraških pojavih (Rakov Škocjan) …

Drugo ime za kras.



Naša prepoznavnost in tržno pozicioniranjeTemelj pozicioniranjaOsnovni kapital, konkurenčne prednosti in vrednote destinacije so osnova tržnega pozicioniranja.

- Izjemne naravne vrednote - kras - s svetovnima turističnima znamenitostma, najbolj obiskana slovenska turistična točka ter primerljivo priljubljen Predjamski grad, in drugo raznoliko, ohranjeno naravo, atraktivno v svetovnem merilu

- Raznolikost in ekspresivnost kraških pojavov na dokaj majhnem območju

- Centralna umeščenost med kraškimi občinami kot izvrstno izhodišče za spoznavanje širšega krasa, tudi matičnega

- Pozicija na prometnih tokovih: tedenskih in sezonskih, državnih in mednarodnih (bližina središča države, pot na Obalo), ki omogoča visoko število gostov na destinaciji - 700.000+

- Neposeljeno zaledje destinacije- Možnosti za aktivno ali kontemplativno preživljanje prostega časa- Možnosti izobraževanja o tipu pokrajine- Potencial celoletnega turizma (jama neobremenjena

s sezono, raznolikost Planinskega polja)

Centralna umeščenost na območju krasa

A1

A3

H4

A1

Predjama

Borovnica

Šmihel

Razdrto

Studeno

OrehekSajevče

Slavina

Petelinje

Planina

Begunje pri Cerknici

Podskrajnik

LazePodkraj

Col

ZagorjeNarin

Palčje

Juršče

Šembije

Koritnice

Pregarje

HarijeMarkovščina

Knežak

KalG. Košana

Senožeče

ŠtorjeKriž

Dutovlje

Dolenja vas

Volče

Hrpelje

Podgrad

Račice

Dolnji Zemon

Vrbovo

Sviščaki

Jablanica Kuteževo

Mašun

Jelšane

Zabiče

MMP Starod MMP Jelšane

MMP Babno Polje

Hrušica

Kozina

Ostrožno Brdo

Prelože

BrceRečica

Rijavče

Suhorje

Buje

PremGornja Bitnja

Lipsenj

Dolenje Jezero

Gor. JezeroOtok

Velike Bloke

Zapotok

Sveti Vid

ŠkriljeGradišče

Sodražica

Stari trg

Nadlesk

Dolenja vas

Nova vas

Bloška Polica

Ško�je

Vremski Britof

Trnje

Dolenje Poljane

Leskova dolina

Slovenska vas

Matenja vas

Prestranek

Gornje Poljane

Dobec

Grahovo

Strane

Dane

Predjama

Borovnica

Šmihel

Razdrto

Studeno

OrehekSajevče

Slavina

Petelinje

Planina

Begunje pri Cerknici

Podskrajnik

LazePodkraj

Col

ZagorjeNarin

Palčje

Juršče

Šembije

Koritnice

Pregarje

HarijeMarkovščina

Knežak

KalG. Košana

Senožeče

ŠtorjeKriž

Dutovlje

Dolenja vas

Volče

Hrpelje

Podgrad

Račice

Dolnji Zemon

Vrbovo

Sviščaki

Jablanica Kuteževo

Mašun

Jelšane

Zabiče

MMP Starod MMP Jelšane

MMP Babno Polje

Hrušica

Kozina

Ostrožno Brdo

Prelože

BrceRečica

Rijavče

Suhorje

Buje

PremGornja Bitnja

Lipsenj

Dolenje Jezero

Gor. JezeroOtok

Velike Bloke

Zapotok

Sveti Vid

ŠkriljeGradišče

Sodražica

Stari trg

Nadlesk

Dolenja vas

Nova vas

Bloška Polica

Ško�je

Vremski Britof

Trnje

Dolenje Poljane

Leskova dolina

Slovenska vas

Matenja vas

Prestranek

Gornje Poljane

Dobec

Grahovo

Strane

DaneLož

Cerknica

Rakek

Vipava

Logatec

Ilirska Bistrica

Pivka

Postojna

Ajdovščina

Velike Lašče

Vrhnika

Koper

Sežana

Koper

TrstTrst

Divača

Lož

Divača

Cerknica

Rakek

Vipava

Logatec

Ilirska Bistrica

Pivka

Postojna

Ajdovščina

Velike Lašče

Vrhnika

Sežana

Piv

ka

O b r h

U n i c a

I šk a

R e k a

R e k a

R e k a

D r a go n

j a

Piv

ka

C erk

n i š

čica

Blo

š č i c a

Piv

ka

O b r h

U n i c a

I šk a

R e k a

R e k a

R e k a

D r a go n

j a

Piv

ka

C erk

n i š

čica

S N E Ž N I K

M

E

N

I

Š

I

J

A

J A V O R N I K I

N

A

N O

S

B

L

O

K

E

Blo

š č i c a

Križna jama

Cerkniško jezero

Palško jezero

Bloško jezero

jezero Mola

jezero Klivnik

Petelinjsko jezero

Ekomuzej

Postojnska jama

Muzej krasa

Predjamski grad

Planinsko polje

Rakov Škocjan

Škocjan

Štanjel

Lipica

prikazano območje

S l o v e n i j a

Cerkniško jezero

Palško jezero

jezero Mola

jezero Klivnik

Petelinjsko jezero

Bloško jezeroPostojnska jama

Muzej krasa

Predjamski grad

Planinsko polje

Rakov Škocjan

Škocjan

Ekomuzej

Štanjel

Komen

Lipica

Izviri Ljubljanice

Križna jama

71

Umeščenost v regiji

Sinergični učinki: pomembni kraški poudarki v ostalih

občinah in Postojna kot turi-stično izhodišče

Vrhnikaizviri Ljubljanice

LogatecPlaninsko polje

CerknicaRakov Škocjan

Cerkniško jezero

Loška dolinaKrižna jama

Pivkapresihajoča jezera

Ekomuzej

Postojna Postojnska jama

Vivarij Expo

Predjamski grad Planinsko polje

Muzej krasa IZRK SAZU

Vipava Nanos

Divača Škocjanske jame Škrateljnova hiša

SežanaLipica

Muzej krasa na prostem

KomenŠtanjel

trajnostni razvoj

Pri razvijanju turizma izhajamo iz človeka, kakovosti njegovega bivanja v vlogi domačina in obiskovalca, in se hkrati podrejamo zakonitostim okolja. S tem gradimo turizem kot samostoj-no dejavnost po načelih trajnostnega

razvoja.

temeljni načeli

KAKOVOST BIVANJA +

OHRANJANJE NARAVE

akcijska načela za udejanjanje temeljnih načel

INOVATIVNOST +

STROKOVNOST+

KAKOVOST IZVEDBE



Poslanstvo turizma in temeljna načela razvojaTemeljni kapital turističnega razvoja v občini Postojna so njene naravne da-nosti in 200-letna turistična tradicija. Ohranjeni naravni viri, bogastvo goz-dov, pestrost rastlinskega in živalskega sveta predstavljajo kakovostno okolje za življenje občanov, posebnosti specifičnega tipa naše pokrajine (kras) pa so glavni motiv prihoda obiskovalcev. Če želimo ta adut ohraniti sebi in obisko-valcem, je pomembno, da ne poslabšamo njegove kakovosti niti z načinom svojega življenja niti s prilagoditvami za obiskovalce.

Zakaj razvijati turizem kot samostojno dejavnost

- Osnovni namen razvijanja turizma v občini je izboljšanje življenja prebi-valcev, pri čemer je boljše življenje mišljeno dolgoročno in kompleksno kot dvig splošne bivanjske kulture. Turizem naj hkrati pomeni tudi vred-nost za podjetja, obiskovalce in okolje.

- Ugodni naravni dejavniki (naravne danosti krasa in strateška lega) so bili že v preteklosti temelj turizma na Postojnskem.

- Turizem je v občini tradicionalna gospodarska dejavnost, ki pa se je za-radi strukture turistične ponudbe razvijala neenakomerno. Nadaljnji razvoj turizma zahteva angažma na ravni Občine, prebivalstva in gospodarstva, tj. finančna in kadrovska vlaganja ter velik vložek dela. Vlaganja v razvoj turizma so s strani Občine poleg gospodarske tudi etična obveza, saj mora ta enako pozicijo kot sebi1 omogočiti tudi gospodarskim in drugim subjektom.

- Sonaravni turizem je ena od pomembnejših priložnosti za gospodar-ski razvoj občine in regije. Ne degradira življenjskega okolja, omogoča dolgotrajna delovna mesta in lahko ustvarja visoko dodano vrednost, iz katere črpa lokalno gospodarstvo in prebivalstvo. S tem ustvarja dobro bivanjsko klimo, ki jo občuti tudi obiskovalec.

- Obiskovalcem tako lahko ponudimo pristno doživetje narave in lokal-nega načina življenja.

1 Občina Postojna je prejemnik koncesijske dajatve od Postojnske

jame in četrtinska lastnica podjetja, ki z njo upravlja.

b.izhodiščevizija in načela

Prioritete razvoja in pozicioniranja turistične ponudbe v občini Postojna

Za lažje preverjanje skladnosti načrtovanih projektov z zastavljenimi prioritetami so v oporo spodnja

vprašanja. Predlogi projektov oz. ponudbe naj ustrezajo naslednjim kriterijem:

krovna zgodba

Ali je projekt možno umestiti v krovno zgodbo?

vrste produktov

Ali je projekt del obstoječih ali predvidenih produktov? Če je, ali sotvori celoto z obstoječo ponudbo oz. se vklaplja

v celoto? Če ne - gre za samostojen produkt?

kras

Ali projekt odraža kraške značilnosti destinacije? Ga je mogoče preoblikovati tako, da poudarja

kraško identiteto destinacije?

okolje

Je projekt brez negativnih vplivov na okolje ali jih celo odpravlja?

bivanje

Ali projekt zadovoljuje predvsem ali tudi potrebe domačinov?

inovativnost

Ali je projekt inovativen? Ali je projekt podoben primerljivim projektom

v regiji/Sloveniji/svetu? Ali ga je mogoče preoblikovati tako, da postane v čem poseben, inovativen?

strokovnost in kakovost izvedbe

Je projekt zasnovan v sodelovanju s strokovnjaki ali podpornimi inštitucijami? Je v projektu zagotovljena

ustrezna kakovostna raven njegove izvedbe? Ali projekt predvideva način upravljanja in

vzdrževanje doseženih rezultatov?


Strategija razvoja turizma v občini Postojna 2018-202374 75trajnostni razvoj

- Predvidena aktivnost ohranja ali izboljšuje kakovost bivanja in stanje okolja.

- Osredotočenost na prioritetne produkte- Brez hlastanja po številkah

kakovost bivanja- Aktivnost ni namenjena zgolj

turistom, ampak prvenstveno zvišuje kakovost bivanja domačinov.

ohranjanje narave- Ohranjanje naravnih virov - vode,

zraka, zemlje, gozda …- Zavedanje občutljivosti kraškega sveta- Lahka industrija in ekstenzivno kmetijstvo

inovativnost- Inovativnost, ki ni sama sebi namen,

ampak izhaja iz bistva storitve in pomeni njeno izboljšavo.

- Inovativni proizvodi pomenijo posebnost oz. novost, ustvarjajo osnovo za zanimanje morebitnih obiskovalcev in so dobrodošla platforma za komunikacijo. S tem omogočajo samodejno širjenje informacije z minimalnimi finančnimi vložki.

- Inovativno zasnovana aktivnost temelji na večjem vložku ideje kot investicije.

strokovnost- Predvidena aktivnost ustreza strokovnim

standardom področja, ki mu pripada.- Iskanje podpore regijskih in državnih

inštitucij pri zasnovi in izvedbi aktivnosti.

kakovost izvedbe- Izvedba aktivnosti (gradnja ali storitev) po

najvišjih standardih dopolnjuje inovativno idejo in njeno strokovno podlago z namenom zadovoljstva uporabnikov, ustvarjanja višje dodane vrednosti in doseganja nižjih vzdrževalnih stroškov.

akterji

država regija občina upravljanje turizma v občini ponudniki

Slovenska turistična organizacijaZa turizem pristojno ministrstvo

RRA Zeleni krasDMO/RDO Postojnska jama-Zeleni kras LAS med Snežnikom in NanosomTuristična zveza Brkini, Kras, NotranjskaBOREO

Občina Postojna Zavod Znanje Turizem (občinski upravljavec)Druge OE Zavoda ZnanjeTuristično društvo Postojna

Ponudniki nastanitev, prehrane, aktivnostiInštitucije: Notranjski muzej Postojna, IZRK ...

vloga

Promocija Slovenije kot turistične destinacije, izpostavljen pomen krasa in prepoznavnih destinacij v občini (Postojnska jama, Predjamski grad)

Pridobivanje meddržavnih, med-regijskih in regijskih projektov, povezanih s turistično dejavnostjo, ohranjanjem dediščine, samooskrbo, okoljem in trajnostno mobilnostjo, ki temeljijo na realnih potrebah okolja

Prepoznavanje turizma kot gospo-darske panoge priložnosti, ki poleg pozitivnega vpliva na gospo-darstvo izboljšuje javno življenje prebivalcev in ohranja naravo

Aktivna razvojna in povezovalna vloga na področju turizma, usklajena z ugotovitvami pričujoče Strategije turističnega razvoja

Prizadevanja za visoko kakovost storitve in gosta, ki je dobil več, kot je pričakoval

faktorji uspeha

Vzdrževanje in razvoj osnovne prometne infrastrukture (AC, AC Postojna/Divača-Jelšane, železnica)

Zakonska ureditev nekaterih turi-stičnih področji: kolesarjenja izven utrjenih poti, speleoterapija

Sistematična podpora zelenim produktom in zelenim destinacijam

Izboljšanje pristopov za varovanje kulturne dediščine

Optimizacija javnega prometa

Delovanje direktorata za turizem na MGRT

Razpisi DMO-jem za podporo promociji turizma

Spodbude in iskanje tvornih partner-stev, podpora občinskim projektom

Strateško razvijanje regijskih produktov - iskanje, povezovanje in nadgradnja skupnih turističnih interesov v regiji

Izvedba vsaj enega večjega regijskega turističnega projekta v finančni perspektivi

Sistematično izobraževanje turi-stičnih kadrov z jasnimi učinki

DMO: kakovostno upravljanje portala zelenikras.si (zasnova produktov in podporna besedila ter foto- in videomateriali)

DMO: kakovostna oskrba krovne turistične spletne strani z vsebinami, zgodbami ter foto- in videomateriali

RDO: Razvoj znamke Zeleni kras - pozicioniranje in krovna zgodba, učinkovito krovno tržno komuniciranje ter oblikovanje ponudbe in prodaja

Določeni del občinskih prihodkov iz naslova turizma (koncesnina, turi-stična taksa, udeležba na dobičku PJ, dohodek od iger na srečo) se transparentno namenja za investicije in programe na področju turizma

Letno se izvede en večji in en manjši projekt turistične narave za siste-matično ustvarjanje podpornega okolja razvoju turistične dejavnosti

Porabo sredstev iz naslova turizma se prebivalcem, ponudnikom in obiskovalcem občine jasno komunicira, saj ima ta močan signalni učinek za razvoj

Izbor in izvajanje projektov, ki so hkrati namenjeni občanom in obi-skovalcem ter ustrezajo ukrepom z več področij: turizem (strategija), trajnostna mobilnost (CPS), mladi (strategija), oživitev mestnega jedra, ohranjanje dediščine …

Vlaganja v javno turistično infrastruk-turo, v drobno javno infrastrukturo (kolesarske, pohodniške, učne poti) ter posebej v mestno infrastrukturo (oživljanje mestnega jedra); skrb za urejeno mesto in naselja

Izvajanje javnih projektov na visokem nivoju in z izrazito skrbjo za ohra-njanje kulturne in naravne dediščine (javni projekti kot vzorčni primeri)

Aktivno sodelovanje pri prijavah na razpise

Določitev aktivnega človeka na Občini za turizem

Priprava letnega programa dela v sodelovanju z RDO in ostalimi pomembnimi akterji, skladnega z ugotovitvami pričujoče Strategije

Razvoj produktov v občini in regiji ter sodelovanje pri oblikovanju ponudbe na celotnem območju krasa

Celovita upravljavska skrb za obisko-valca - od nudenja informacij pred prihodom do bivanja v destinaciji

Upravljanje TIC-ev po načelih profesionalizma in širitev njihove dejavnosti

Določitev krovne marketinške zgodbe in njeno dosledno upoštevanje pri oblikovanju produktov in komunikacij

Sodelovanje in usklajeno delovanje z RDO/DMO in drugimi pomembnimi akterji z jasno razmejitvijo nalog

Sevisiranje ponudnikov: spodbude, izobraževanja, povezovanje; letni posvet

Priznanja ponudnikom za odličnost (skladno s Strategijo)

Osveščanje širše javnosti z organiza-cijo predavanj in drugih aktivnosti na teme, povezane s turizmom (kulturna dediščina, zgodovina krajev …)

Medgeneracijsko sodelovanje

Razvijanje lastnega produkta, inovativni pristop

Poznavanje destinacije

Povezanost z ostalimi ponudniki in priporočila gostom

Turistična dejavnost kot primarna ali prevladujoča dejavnost ponudnika

Samostojno trženje in sodelova-nje v skupnem tržnem nastopu

Skupinsko letno srečanje z upravljavcem: analiza turistične sezone, predlogi izboljšav, sooblikovanje letnega načrta

Strokovna podpora pri obli-kovanju turistične ponudbe

Vloge deležnikov za uspešen

razvoj turizma

Tabela ključnih faktorjev uspeha opredeljuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za doseganje razvoja in rezul-tatov na področju turizma. Razdeljeni so po posame-

znih deležnikih, opisana je njihova vloga in odgo-

vornost pri tem razvoju in naštete aktivnosti. Prepo-znavanje in izpolnjevanje vloge vsakega od vplete-nih je nujno za usklajeno

delovanje tudi med samimi deležniki.

način uresničevanja:

strategija

č.

Izhajajoč iz glavnih izzivov je opredeljenih pet področij delovanja, za vsako je določen tudi osnovni cilj. Za doseganje cilja so zastavljeni glavni ukrepi in aktivnosti, njihovo izvajanje pa vodi k uresničevanju razvojne vizije destinacije.


Kaj želimo doseči? Na osnovi prepoznanega kapitala za turi-

stično dejavnost v občini želimo, da se ta uveljavi ne le kot dopolnilna, ampak kot strateška gospodarska dejavnost z opa-znimi sinergijskimi učinki na dvig kakovo-sti delovnih mest in zaposlovanje, izbolj-šanje infrastrukture v občini, trajnostno mobilnost in stanje okolja, javno življenje in kakovost bivanja vseh prebivalcev ter produktivne odnose z bližnjimi in drugimi občinami.

Kvalitativno:- Turizem na Postojnskem je poleg Po-

stojnske jame in Predjamskega gradu prepoznaven tudi po drugi turistični po-nudbi.

- Postojnsko je pojmovano kot vzorčni kos krasa in izvrstno izhodišče za celovito iz-kušnjo krasa.

- Možnosti za prijetno in aktivno preživlja-nje kratkih počitnic.

- Postojna pridobiva značaj aktivnega mes-ta z opaznim turističnim utripom.

- Naraščanje števila turističnih ponudnikov s turistično dejavnostjo kot osnovno.

- Vzpostavitev učinkovite tržne blagovne znamke in ustrezen model upravljanja tu-ristične ponudbe v občini.

Kvantitativno: glej tabelo Kazalniki uspešnosti po pod-

ročjih delovanja na sosednji strani.

Kazalniki uspešnosti po področjih delovanja

Splošni Povečanje števila nočitev s hkratnim podaljšanjem dobe bivanja

Vsaj ena investicija Občine večjega obsega na dve letiz neposrednim vplivom na turistično ponudbo, 100.000+

Letno ena investicija Občine manjšega obsega z neposrednim vplivom na turistično ponudbo - možno prekrivanje z ukrepi drugih strategij

Postojnska jama

Število turističnih aktivnosti v občini, ki so del ponudbe Parka PJ

Število turističnih aktivnosti v občini, ki so dostopne obiskovalcu Parka PJ in niso del ponudbe Parka PJ

Število s turizmom posredno povezanih ponu-dnikov v mestnem središču

Prilagojenost urnikov odprtja v mestu glede na obisk v PJ (prazniki)

Prilagojenost urnikov odprtja ponudbe Parka PJ glede na potrebe prebivalcev

Število obiskovalcev v TIC-ih

Produkti Število celovitih proizvodov znotraj posameznega produkta, ki jih je moč tržiti; število plačljivih aktivnosti

Zaokrožena ponudba enega produkta (kolesarstvo)

Izposoja, polnilnice, servis koles in druge podporne storitve

Število urejenih kolesarskih poti

Število označenih sprehajalnih poti

Število ponudnikov lokalne hrane

Infrastruktura Število zasebnih naložb v nove ali celovito prenovljene objekte turistične infrastrukture (nastanitvena in druga ponudba)

Obseg vlaganj v javno infrastrukturo z neposrednim turističnim vplivom (trend naraščanja)

Število ponudnikov, ki imajo turizem za osnovno dejavnost

Število ponudnikov, ki poleg nočitev ponujajo dodatno aktivnost (možnost celodnevne oskrbe gosta)

Število načinov in frekvenca gibanja po destinaciji

Ljudje Število zaposlenih v storitvenih dejavnostih, ki so neposredno povezane s turizmom

Udeležba zaposlenih v storitvenih dejavnostih, ki niso neposredno povezane s turizmom (bencinski servisi, banke, trgovine …), na izobraževanjih o lokalni in regijski turistični ponudbi

Vključenost društev v stalno turistično ponudbo

Število aktivnosti TD Postojna

Število članov TD Postojna

Nov študijski program s področja storitvenih dejavnosti v turizmu

Upravljanje in trženje

Povečanje proračuna za upravljanje in trženje - sredstva ustanovitelja

Povečanje proračuna za upravljanje in trženje - zasebna sredstva

Povečanje proračuna za upravljanje in trženje - samostojno pridobljena sredstva (ne od ustanovitelja)

Ocena zadovoljstva turističnih ponudnikov z delovanjem ZZT

Neodvisne objave v medijih


cilj: Širitev produkta

za celostno doživetje

destinacije.

prvo področje delovanja: Postojnska jama

UvodPostojnska jama je kot svetovna turistična znamenitost zaradi svojega polo-žaja v turistični ponudbi občine1 obravnavana kot samostojno področje, saj po svojem pomenu presega vlogo turistične ponudbe v okviru določenega produkta, bodisi jamskega turizma, aktivnosti na prostem ali touringa. Osa-mosvaja se v produkt, obenem pa s strukturo turistične atrakcije presega tudi meje klasičnega produkta - Postojnska jama je turistična danost.2

Trenutno stanje produktaTradicionalen, zrel produkt, ki se nenehno dopolnjuje in nadgrajuje v ponudbi Parka Postojnska jama (Predjamski grad, Vivarij, Expo, druge jame, Hotel Jama, Restavracija Proteus, ostala ponudba hrane, podporne storitve). Z ob-novo in ponovnim odprtjem Hotela Jama v maju 2016 je njegov ponudnik ak-tivno vstopil tudi na področje hotelirstva in kongresnega turizma, kar pomeni prispevek k povečanju in potencialno podaljševanju bivanja v občini.

Pomanjkljivost produkta je, da je iztrgan iz neposrednega in širšega območja ter z njim ne tvori povezane celote, čemur botruje neustrezna in pomanjkljiva razvitost okoliške infrastrukture in ponudbe po eni strani ter vse bolj izključno turistična ponudba kompleksa na drugi strani. Tako obiskovalci Postojnske jame svojega obiska ne dopolnijo z obiskom mesta Postojna ali okolice, kar jih prikrajša za avtentično izkušnjo kraja.

1 Tukaj govorimo o vlogi Postojnske jame v kontekstu občine, čeprav je njen pomen širši in se pojavlja v enaki vlogi tudi na ravni regije in države. Zato je v aktualni nacionalni strategiji razvoja turizma tudi uvrščena med vodilne destinacije.

2 Ko govorimo o Postojnski jami, je s tem v večini primerov mišljena celotna ponudba Parka Postojnska jama. Pri širitvi produkta v okolico pa Postojnska jama in Predjamski grad.


Izhodišče Upoštevanje dvojne narave produkta Postojnska jamaPostojnska jama kot turistična znamenitost širokega slovesa privlači dve vrsti obiskovalcev:1. tiste, ki jih zanima kot turistična atrakcija, ne glede na njeno osnovno pri-

padnost naravni dediščini, in2. tiste, ki jih zanima ravno v kontekstu naravne dediščine (naravna zname-

nitost, kraški fenomen ipd.)Ker je Postojnska jama ne le glavni motiv prihoda na destinacijo, ampak celo generator množičnega prihoda, imamo posledično opraviti z dvema vrstama obiskovalcev destinacije in posledično z razdelitvijo ponudbe na dva sklopa - enega, ki je neposredno vezan na Postojnsko jamo (v domeni istega ponudnika in ponudnikov v neposredni okolici Jame), ter drugega, ki je del širše turistične ponudbe v občini in regiji. Turistična ponudba, ki želi nagovoriti obiskovalca Postojnske jame, mora upoštevati tovrstno specifičnost in se konceptualno umestiti v enega od teh sklopov.

Razvoj ponudbe za dve vrsti obiskovalcev Postojnske jameKljub temu da je vsak ponudbeni sklop prvenstveno namenjen posamezni vrsti obiskovalcev in zakonitostim njenega obiska, se ponudba zanju medse-bojno ne izključuje, ampak dopolnjuje (dva koncentrična kroga).

Sklop A Postojnski jami komplementarna ponudba

Prva vrsta obiskovalcev so turisti iz (daljne) tujine, katerih itinerarij je geo-grafsko širok (krožno potovanje ali touring) in presega občinske, regionalne ali državne meje. Ena od točk itinerarija je obisk Postojnske jame, ki traja skupno največ tri ure. Touring potovanja so del množičnega, avtobus-nega ali ladijskega paketnega turizma, v to skupino obiskovalcev sodijo tudi prehodni sezonski turisti, namenjeni na morje in nazaj domov. Ciljna skupina išče zmerno fizično aktivnost in sprostitev ter udobje, zato bi jo lahko poimenovali komfortisti ali ljubitelji udobja.V to skupino sodijo tudi gostje Hotela Jama, med njimi kot poseben se-gment kongresni turisti.Možnost: preostali čas do odhoda je preživet v okolici Postojnske jame, tj. v Parku Postojnska jama, s primerno ureditvijo poti in kakovostno ponudbo pa bi ta gost lahko spoznal tudi zanimivosti bližnje okolice.Pogoji ponudbe: 1. fizična primernost ponudbe po skoraj dveurnem obisku Postojnske jame; 2. trajanje omejeno na eno uro oz. več (za goste, ki pre-nočujejo); 3. Vsebinska in izvedbena raven ponudbe, primerljiva ponudbi Parka Postojnska jama.Potencial: razvoj turistične ponudbe v neposredni bližini Parka Postojnska jama; pri tem ne gre za izključno turistično ponudbo, ampak pretežno za urejeno infrastrukturo in ponudbo, ki je prvenstveno namenjena domači-nom, hkrati pa enako zanimiva tudi obiskovalcem. Potencial je tudi nad-povprečno zanimiva in kakovostna ponudba, zaradi katere je individualni gost pripravljen delno prilagoditi svoj itinerarij ali vsaj dnevni urnik.

Postojnska jama (sklop A)

Ukrepi

Aktivnosti Nosilec in partnerji

Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

Izboljšanje povezav med Postojnsko jamo in mestom Postojna

Urejanje pešpoti v okolici Postojnske jame in mesta 600.000

a. Ureditev sprehajalne poti ob reki Pivki poplavno območje Občina in ZZT x x x

b. Ureditev sprehajalcem in gibalno oviranim prijazne pešpoti do mesta (promenada, odprava sivih točk)

Občina, ZZT

x x x

c. Ureditev pešpoti na Soviču z navezavo na kompleks Postojnske jame v sklopu daljših pešpoti do Velikega Otoka, Betalovega spodmola in krožne poti okrog Postojne

Občina, ZZT, Zavod Furman

x x x

č. Pohodno-sprehajalna pot okoli Postojne Občina in ZZT x x x

Revitalizacija mestnega hriba Sovič 300.000

a. Vzpostavitev možnosti za rekreacijo odraslih in otrok, tudi obiskovalcev

Občina, Športna zveza Postojna

l x x

b. Zaščita ruševin in arheološkega območja ter ureditev razgledne točke

Občina l x x

Preučitev možnosti za nove aktivnosti in večje investicije v bližini Postojnske jame - čolnarjenje, jahanje, vzpenjača na Sovič itd.

Občina, ZZT

2.000 l x x

povečanje privlačnosti mesta Postojna

Aktivno upravljanje mestnega središča 350.000

a. Načrt upravljanja mestnega središča in aktivnosti oživljanja Občina x x x

b. Mestna pot - označitev točk ZZT in Občina x x x

c. Označitev dostopa do razglednih točk na Soviču in Koči Mladika

ZZT,Občina

x x x

č. Odprtje trgovinskih in gostinskih lokalov v času praznikov in večjih prireditev v Postojnski jami Žive jaslice, velikonočni prazniki …

Občina x x x

d. Kakovostno arhitekturno oblikovanje, vključno s krajinskim, enotna mestna oprema

Občina x x x

Obnova objektov kulturne dediščine, ki dajejo prostoru identiteto in dopolnjujejo ponudbo

150.000

a. Salon Ozbič - obnova in revitalizacija Občina in ZZT x x x

b. Oblikovanje muzejske četrti: Notranjski muzej Postojna, Srebotnjakova hiša, Salon Ozbič, Hiša Luke Čeča, Kraigherjeva soba - zaokrožena ponudba

Občina, ZZ Notranjski muzej, ZZT

x x x

ureditev dodatne točke interesa

Betalov spodmol 500.000

a. Ureditev in označitev pešpoti iz Postojne do Betalovega spodmola, cerkve sv. Andreja, Otoške jame in Kampa Pivka jama

Občina, Zavod Furman,ZZT

x x x

b. Ureditev dostopa in okolice Betalovega spodmola x x x

c. Ureditev dostopa in okolice cerkve sv. Andreja x x x

č. Ureditev dostopa in okolice Otoške jame x x x

Vsak naložbeni projekt naj vključuje tudi načrt upravljanja in vzdrževanja.Prekrivajoči se ukrepi, ki so opredeljeni znotraj drugih področij ali produktov, se tukaj ne podvajajo.

Za podrobnejši prikaz glej Ukrepe in aktivnosti

v tabeli Postojnska jama na desni.


Sklop B Ponudba za ljubitelje narave - klasična zelena ponudba

Druga vrsta obiskovalcev v okviru svojega obiska ravno tako načrtuje obisk Postojnske jame, vendar jo ob tem zanima njen naravni aspekt (doživet-je narave, spoznavanje krasa). Obiskovalci so lahko enodnevni izletniki ali večdnevni počitnikarji v Sloveniji. Postojnsko jamo se dojema kot svetovno turistično znamenitost, predvsem pa kot izjemen naravni fenomen. Gre torej za individualne goste, ljubitelje narave in sprostitve. Lahka do zahtevnejša fizična aktivnost je sestavni del njihovega dopusta in doživetij. Širše bi jih lah-ko označili za raziskovalce. V glavnem so to gosti iz bližnje tujine in držav, ki jih tradicionalno zanima narava (Nizozemska, Nemčija …), ter domači gostje. Podatki o obisku Postojnske jame kažejo, da je delež individualnih obiskoval-cev v primerjavi s skupinskimi obiskovalci približno pol-pol v korist prvih in da je skozi več let zaznan jasen trend njegove rasti.1

Možnost: strukturirati ponudbo aktivnosti v naravi. Razvoj produktov za ak-tivno, kontemplativno in učno preživljanje časa v naravi, ki zajema tudi po-nudbo kulturnih zanimivosti.Pogoji ponudbe: Ponudba za okoljsko (trajnostno) ozaveščenega gosta, ki ceni ohranjeno naravo, njene potenciale ter svoje zdravje in dobro počutje.Potencial: razvoj naravi prijazne oz. trajnostne turistične ponudbe, v kateri je poudarek na doživljanju narave in krasa v vseh njunih aspektih in vklju-čuje srednje intenzivno do zmerno telesno aktivnost. To pomeni, da lahko razvijamo bodisi klasično ponudbo aktivnosti na prostem (kolesarstvo, po-hodništvo, preživljanje časa v naravi, jahanje) bodisi inovativno ponudbo z dodano vrednostjo (klimatski turizem, gozdni velnes ipd.). V vsakem primeru terja tak tip turizma ustrezno, trajnostno oz. naravi prijazno ali naravi prilagoje-no infrastrukturo (počivališča in prenočišča v naravi, mostišča oz. poplavnim območjem prilagojene sprehajalne ali kolesarske poti ipd.).

1 Glej poglavje Kaj pravijo podatki.

Problematika, izzivi, nujni razvojni korakiSkladno z načelom, da naj bo ponudba za obiskovalce, kolikor je mogoče, tudi ponudba za domačine, je potrebno kompleks Postojnske jame in mesto Postojna trdneje povezati. Za to so potrebni večji premiki, po eni strani vla-ganje v kakovostno in domišljeno mestno infrastrukturo, ki bo pritegnila in zadovoljila obiskovalce, po drugi strani pa zavedanje domačinov, da imajo v turistični destinaciji pomembno vlogo. Ta se kaže v odnosu do obiskovalcev in tudi s koriščenjem storitev tako v mestu kot Parku Postojnska jama, čemur nato lahko sledi prilagoditev ponudbe in urnikov.- Prvenstveno je potreben razvoj mesta Postojna, da se bo lahko s svojo

ponudbo in podobo ustrezno zbližalo s Parkom Postojnska jama. Obisko-valci so nad mestom razočarani, težko se orientirajo, v njem ne najdejo primerne ponudbe.

- Neobhoden je razvoj spremljevalnih aktivnosti, ki niso v domeni Par-ka Postojnske jame in so namenjene predvsem celodnevnim izletniškim obiskovalcem, večdnevnim obiskovalcem in kongresnim turistom.

- Stopnjevanje avtentičnosti izkušnje. Na izkušnji domačnosti in pristnosti se v Parku že dela, kar je vidno z drobnimi ureditvami v kompleksu (do-mačne novoletne okrasitve, ptičje hišice, cvetlični aranžmaji, zasaditve, urejen čebelnjak …) ter lansiranjem blagovne znamke Authentic, ki ozna-čuje lokalno (tj. slovensko) edinstvene elemente ponudbe hrane in spo-minkov. Hkrati naj kompleks Postojnske jame znova postane sestavni del mesta Postojna. Območje Postojnske jame je namreč za domačine s svo-jo ponudbo tradicionalno predstavljalo del mesta, ki je simbolno in realno dvigoval kulturo bivanja.2

Prioritetnost v kontekstu ostalih produktov- Produkt Postojnska jama ohranja svojo pomembnost kot najbolj prepo-

znaven element postojnskega turizma in glavni motiv prihoda na destina-cijo.

- Potencial podaljševanja obiska znotraj Parka Postojnska jama je omejen, zato je potreben razvoj komplementarnih produktov.

Vizija produkta- Razvijajoči se Park Postojnska jama postane tesno povezan s širšim ob-

močjem mesta Postojna, tako na področju infrastrukture (ureditev po-vezovalne promenade, Tržaške ceste, Soviča ipd.) kot tudi na področju ponudbe in dejavnosti, s čimer pridobiva na avtentičnosti, ki jo prinaša lokalna skupnost, njeno udejstvovanje in njena kulturna dediščina.

- Obisk znamenitosti Parka Postojnska jama postane odskočna točka za spoznavanje bližnje in širše okolice, katere ponudba upošteva različne vrste obiskovalcev.

2 Kakovostno krajinsko oblikovan kompleks Postojnske jame ima vse značilnosti mestnega parka. Dostopen je skozi drevored, v njem je najbolje osončen lokal z razgledom v Postojni (Jamska restavracija), ima urejene sprehajalne poti, skozenj teče reka, ambient bogatijo značilne živali (race in druge ptice). Ponudba v kompleksu se je nekdaj ujemala tudi s potrebami lokalnih prebivalcev: prodajalne z darili, lokali so omogočali družabno življenje, tu je bil uraden prostor za sklepanje zakonskih zvez. Bazen, savna in fitnes so pomenili dodatno, rekreacijsko ponudbo. Uporaba parkirišča je bila (za občane) brezplačna, prosto parkirišče pa se je uporabljalo tudi kot poligon za učenje vožnje avtomobila. Sedaj je omogočeno enourno brezplačno parkiranje, kar zadostuje za hitre opravke, ne pa za sprostitvene ali družabne aktivnosti. Obisk lokalnega prebivalstva v kompleksu otežujejo zanj neprimerni urniki odprtja (Jamska restavracija) ali pretežno turistom namenjena ponudba (hotelska restavracija, samopostrežna restavracija, prodaja spominkov), ob tem se preko zime zapira tudi Restavracija Proteus v središču mesta. Posledični nenaklonjenosti dela prebivalcev morebiti botruje tudi nerazumevanje finančnega prispevka Postojnske jame občini. Medtem ko je bila Postojnska jama v prejšnjem družbeno-političnem sistemu vpeta v prostor z neposrednim financiranjem naložb in prireditev, je sedaj njen prispevek formaliziran v koncesijski dajatvi, s katero razpolaga Občina.

č. strategijaprvo področje

delovanjapostojnska jama

Ukrepi in aktivnosti za Klasično zeleno ponudbo -

glej Ukrepe in aktivnosti na področju Produkti v

naslednjem poglavju.


drugo področje delovanja: produkti

cilj: Razvoj posamične

ponudbe v celovito

oblikovane produkte.

UvodOpredelitev produktov je rezultat tradicije ter naravnih in kulturnih danosti destinacije, ugotovitev izvedenih delavnic ter izsledkov anket dejanskih obi-skovalcev in morebitnih obiskovalcev destinacije iz Slovenije1.

IzhodiščeKer ima produkt Postojnska jama omejene možnosti za podaljševanje obiska in ker je obiskovalce smotrno usmeriti na širše območje občine in regije, velja konsistentno razvijati dodatne, predvsem regijsko povezljive produkte.

1 Na podlagi ankete med prebivalci Slovenije (potencialni obiskovalci), ankete med aktualnimi obiskovalci destinacije, dveh javnih delavnic in intervjujev so kot nosilni produkti (motiv prihoda v destinacijo in potencial za doseganje tega) prepoznani: jamski turizem, kolesarstvo in pohodništvo. Določitev ostalih produktov je del raziskave pripravljavca Strategije.


Opredelitev produktov

turistične atrakcijePostojnska jama in Predjamski grad sodita na ravni občine v produkt Razi-skovanje krasa, v širšem merilu pa sta del produkta Krožnih potovanj (tou-ring). Del Krožnih potovanj lahko postanejo tudi manjše zanimivosti v občini, ki predstavljajo postanek za gosta (npr. Planinsko polje, dediščina 1. sv. voj-ne …).

raziskovanje krasaOpredeljen kot najbolj distinktiven nosilni produkt, z največ razvite ponudbe in z velikim potencialom. Vključuje ponudbo naravnih in kulturnih značilnosti kraške pokrajine ter krasoslovja in omogoča oblikovanje ponudbe za razno-like ciljne skupine - od množičnega turizma do izobraževalnega in znanstve-nega turizma.

aktivnosti na prostem1

Sklop produktov Jamski turizem, Kolesarstvo in Pohodništvo. Slednja dva splošna javnost prepoznava kot potencialna pri razvijanju turizma v občini. Produkti tvorijo smiseln segment ponudbe na območju z izrazito naravno de-diščino in nudijo primerno platformo za sistematično vključevanje kulturne de-diščine, ki zaradi trenutnega stanje še ni opredeljena kot samostojen produkt.

doživetja narave2

Nosilni produkt z velikim potencialom razvoja edinstvenih, butičnih doživetij in oblikovanja ponudbe z visoko dodano vrednostjo. Združuje podprodukte s skupnim imenovalcem uživanja naravnih dobrin, ki se lahko z ustreznim razvojem osamosvojijo v ločen produkt.

opazovanje živaliProdukt z visoko dodano vrednostjo in že obstoječo osnovno ponudbo opa-zovanja medveda in drugih gozdnih živali, ki je prisoten tudi v regiji. Potencial je tudi opazovanje metuljev in razširitev produkta z opazovanjem rastlin.

1 Opredelitev produkta Outdoor (aktivnosti na prostem) v aktualni nacionalni strategiji turističnega razvoja, Vizija 2021: Slovenski outdoor produkt je med najkonkurenčnejšimi v Evropi, temelji pa na izjemnih naravnih danostih, kakovostni infrastrukturi, trajnostnih poslovnih praksah ter odgovorni rabi naravnih in kulturnih danosti. Produkt ima velik vpliv na celostno podobo Slovenije kot zelene in aktivne destinacije. Ključni ukrepi: 1. Profesionalni in zanimivi outdoor dogodki (inovativni, ki po-krivajo več destinacij, in outdoor dogodki z močnim potencialom za soznamčenje in lansiranje novih športnih izdelkov mednarodnih tržnih znamk). 2. Trajnostno naravnana ter športnim agencijam in po-nudnikom prijazna zakonodaja, ki spodbuja in omogoča podjetniške pobude (koncesije, zakonodaja, gradbena dovoljenja itd.). 3. Vlaganje javnih sredstev (turistična taksa) v javno turistično infrastruk-turo za outdoor športe. 4. Aktivna politika države do vlaganj v razvoj outdoor infrastrukture (kole-sarske poti). 5. Aktivno delovanje segmenta MSP na področju vlaganj v specializirano nastanitveno ponudbo in infrastrukturo (kolesarske in pohodniške nastanitve, adrenalinski parki, zipline ...). 6. Prilagoditev žičniške infrastrukture in javnega prometa močnemu razvoju outdoor produkta (žičniška infrastruktura – dostavne žičnice, javni prevozniki omogočajo prevoz koles, trajnostna mobilnost). 7. Podpora razvoju kakovostne ponudbe produktov in javne infrastrukture na zavarovanih območjih narave.2 Opredelitev produkta Doživetja narave v aktualni nacionalni strategiji turističnega razvoja: Vizija 2021: Butični produkt doživljanja narave, z visoko dodano vrednostjo, ki temelji na konceptu izje-mnih naravnih danosti Slovenije, trajnostnega razvoja, odlične interpretacije in razlikovalnih doživetij. Ključni ukrepi: 1. izdelava nacionalnega načrta zelenega (trajnostnega) turizma, 2. vzpostavitev traj-nostnega modela upravljanja z obiskom, 3. uvedba spremljanja razvoja turizma na strani zadovoljstva turistov in obiskovalcev, 4. nadaljnji razvoj Zelene sheme slovenskega turizma in znamke Zelena Slo-venija, 5. valorizacija zavarovanih območij (izdelava načrta razvoja turizma na zavarovanih območjih v Sloveniji), 6. vključevanje kulturne dediščine v turistično ponudbo, 7. razvoj aktivnosti doživljanja ohranjene narave na naravi prijazen način, 8. podpora prepoznavanju izjemnih krajin in razvoj aktiv-nosti, ki omogočajo njihovo spoznavanje in doživljanje.

Shema produktov

Nosilni produkti

obstoječi in potencialni generator večinskega obiska; predmet nosilne komunikacije za splošno javnost.

turistične atrakcije

raziskovanje krasa

aktivnosti na prostem

jamski turizem

kolesarstvo

pohodništvo

doživetja narave

opazovanje živali

speleovelnes

gozdni velnes

klimatski turizem

Nišni produkti

obstoječi in potencialni generator obiska med specifičnimi ciljnimi skupinami; komunikacija poteka tudi znotraj ciljne skupine.

opazovanje živali

ribolov

jahanje

športni turizem

kongresni turizem

zdravstveni turizem*

Podporni produkti

sestavni del obiska, ne glede na motiv prihoda. Uporabljajo jih vsi obiskovalci. S sistematičnim razvojem imajo možnost osamosvojitve.

kulinarika

kultura

č. strategijadrugo področje

delovanjaprodukti


ribolovMuharjenje na reki Unici velja med poznavalci za eno najboljših v Evropi.

jahanjeTradicionalna prisotnost konjev na širšem območju regije in pri nekaterih po-nudnikih, razvoj omogočen tudi s prepoznavnostjo Kobilarne Lipica.

športni turizemProdukt z bogato tradicijo, sedaj najbolj znan po poletnih košarkarskih ta-borih. Ugodne poletne temperature s svežimi nočmi omogočajo kakovo-stno vadbo in počitek. Za konkurenčnost produkta potrebna večja vlaganja v športno infrastrukturo. Prepoznavnost povečuje tudi odmevna kolesarska prireditev DOS Extreme.

kongresni turizemStrateška lega ob glavni prometnici in le pol ure vožnje od prestolnice države ter nedavna usmeritev glavnega turističnega ponudnika v občini tudi v razvoj kongresnega turizma umešča ta produkt med najbolj množične med nišnimi produkti. Njegova prednost je tudi ta, da se odvija izven glavne turistične se-zone. Udeleženci večdnevnih kongresnih prireditev nadpovprečno trošijo, za to pa je nujna dobro razvita dodatna ponudba, predvsem v mestu Postojna.

zdravstveni turizem*Porodnišnica: ne gre za klasičen zdravstveni turizem, vendar je porodnišnica v Postojni po rezultatih vseslovenske ankete med štirimi najbolj prepoznav-nimi atributi občine Postojna1. Predvsem Občina Postojna kot ustanova naj v svojih komunikacijah utrjuje njen sloves in s tem privablja porodnice k roje-vanju v Postojno.Zdravje dihal: klima na Postojnskem in možnosti speleoterapije so dobra os-nova za razvoj terapevtskega turizma. Od tega je najdlje prišel ponudnik Po-stojnska jama s pripravami na razvoj ponudbe speleovelnesa, torej ponudbe znotraj produkta dobrega počutja in ne kot klasične zdravstvene storitve.

kulinarikaPodporni produkt, ki poleg ljudi najpomembneje soustvarja doživetje na de-stinaciji in njeno avtentičnost. Na destinaciji, katere glavni atribut je naravna dediščina, je kot sestavni del ponudbe nujno vzpostaviti lokalno hrano: tradi-cionalne, lahko tudi sodobno interpretirane jedi, ter ponuditi divjo hrano (div-jačina, gozdni plodovi, divje rastline) s pridihom inovativnosti kot posebnost destinacije.

kulturaPodporni produkt Kultura združuje vso ponudbo v občini, ki po svoji definiciji sodi na področje kulture - od snovne in nesnovne dediščine (npr. stavbna dediščina, sakralna dediščina, obrti …) preko umetnosti do prireditev. Posa-meznih zanimivosti je veliko, noben segment te ponudbe pa ni dovolj močan, da bi tvoril samostojen produkt. Kulturna ponudba se umešča v okvir drugih produktov, z zaokroževanjem posameznega segmenta pa se ta lahko raz-vije v samostojen produkt, npr. na podlagi vojaško-zgodovinske dediščine, sakralne dediščine ali drugega.

1 Poleg Postojnske jame, Predjamskega

gradu in Nanosa.


delovanjaprodukti


delovanjaprodukti

99

Ponudba znotraj produktov, obstoječa in potencialna

Nosilni produkti

turistične atrakcije

• postojnskajama• predjamski grad

raziskovanje krasa

• vivarij• expo post. jama kras• muzej krasa• krasoslovna šola (izrk)• betalov spodmol° planinsko polje° kraška planota nanos° festival postojnskega pračloveka° festival krasa° šola krasa - poljudna različica kra-

soslovne šole, moduli za različne starosti;

° hiša kraških eksperimentov

doživetja narave

opazovanje živali

• medved in druge gozdne živali• lovski treking in fotolov° ptice° metulji in travniško cvetje° čebelarski turizem

speleovelnes

• otoška jama° manj znane jame

gozdni velnes

° gozdna terapija° preživetje v naravi° točke sprostitve

klimatski turizem

° Komunikacijski atribut ponudbe produkta Doživetja narave ter nastanitev, športnega turizma …

Nosilni produkti

aktivnosti na prostem

jamski turizem

turistične jame• postojnska jama• črna in pivka jama• otoška jama• planinska jamajamski treking• postojnska jama• črna in pivka jama• jama pod predjamskim gradom• planinska jama

pohodništvo

planinarjenje• nanos, lovrenc, javorniki, trojicatrekingvia dinarica (daljinska)tematsko-učne poti• jamborna pot• pot neandertalskih lovcev° postojnski pračlovek° planinsko polje° mreža točk vojaško-zgodovinske de-

diščine v sklopu regijskega projekta

kolesarstvo

gorsko kolesarjenje• jamska pot• grajska pot° nanosmestno kolesarjenje• junior pot• tlačilni poligonidaljinske poti° nanos, vipava° pivka, ilirska bistricadaljše krožne poti iz postojne° velika krpanova potprireditve:• dirka okrog slovenije

Nišni produkti

opazovanje živali

• medved in druge gozdne živali• lovski treking in fotolov° ptice° metulji in travniško cvetje° čebelarski turizem

ribolov

• unica

jahanje

• grad prestranek• lipizzaner lodge

športni turizem

• poletnišportnitabori(sglš)° regijski športni center

kongresni turizem

• postojnska jama

zdravstveni turizem*

• porodnišnica° zdravje dihal

Podporni produkti

kulinarika

turistične kmetije• domača in lokalno pridelana hranaponudniki prehrane° lokalne jedi° lokalno pridelana hrana° kulinarični festivali ° tematski dnevi kulinarikeposebnosti° divjačina° gozdni plodovi ° divje rastline

kultura

zgodovinsko-vojaška dediščina • predjamski grad• ravbarjev stolp• vojaško pokopališče• stara dama° borojevičeva pot° unška koliševkasakralna dediščina • grobnica jurca• sv. štefan postojna• marijino vnebovzetje slavina• žalostna mati božja predjama• papežev križ zalog° sv. andrej risovec° marija pribežališče grešnikov na pla-

ninski goriprireditve• jaslice v postojnski jami• furmanski praznik° zmaj ’ma mlade° mednarodni glasbeni festival mladih° mednarodni festival kitare° festival postojnskega pračloveka° krompirjeva nočmesto postojna• notranjski muzej• cerkev sv. štefana• koča mladika• kraigherjeva soba° mestna pot° muzejska četrt° salon ozbič° spominska soba alojza srebotnjaka° galerija erika lovka° postojnski pračlovek° razgledišče sovič

Legenda:

• obstoječa ponudba

° potencialna ponudba oz. obstoječa ponudba,

ki ni vzdrževana, ter tista, ki trenutno ni naravnana izrazito turistično


delovanjaprodukti


Nosilni produkt raziskovanje krasa

UvodNesporni favorit med produkti - tradicionalno, aktualno in v projekciji. Izjemen kapital s Postojnsko jamo kot vstopno točko na ravni občine, regije in države. Z ostalim potencialom v občini in neposredni bližini, ki temelji na naravni in kulturni dediščini krasa, predstavlja osnovo za pozicioniranje turizma v občini.Produkt, ki se deloma prekriva s produktom Doživetja narave, vendar z izrazitejšo kulturno in raziskovalno komponento na določeno temo, kar ga osamosvaja.

Trenutno stanje produktaS prevladujočo ponudbo dobro razvit produkt, ki pa ni še izrecno plasiran na tematiko krasa. Pretežni del ponudbe je v domeni Parka Postojnska jama - glej tabelo Ponudba znotraj produktov - obstoječa in potencialna.

Potencial razvoja- Možnost celoletnega turizma: obisk jam, gradu in muzejskih inštitucij ni

vezan na sezono, v poletnem času možnost izobraževanj v naravi- Središčna umeščenost na območju krasa nudi izvrstno izhodiščno pozici-

jo za spoznavanje celotnega območja- Ponudba za skupine: organiziranje večdnevnih kampov oz. kolonij za spo-

znavanje krasa in jamarsko šolo (za šole, mladinske centre, tabornike, skavte in podobna združenja)

- Potencial središča svetovnega krasoslovja za razširitev produkta. Kra-soslovje je temeljna razločevalna značilnost občine Postojna od pre-ostalega krasa.1 Zato je smiselna promocija, nadgradnja in povezovanje s strokovnimi dogodki in gostiteljstvi strokovnih inštitucij (npr. z Mednaro-dno krasoslovno šolo, ki jo organizira Inštitut za raziskovanje krasa). S tem se opiramo na tisti del pozicioniranja destinacije, ki stavi na spoznavanje. S krepitvijo vednosti se povečuje tudi užitek v predmetu raziskovanja.

Problematika, izzivi, nujni razvojni koraki- Destinacija je predvsem pri strokovni javnosti prepoznana kot svetovno

središče krasoslovja, pri splošni javnosti pa še ni prepoznavna kot po-dročje za celostno raziskovanje in doživljanje krasa. Kot takšno jo je šele potrebno pozicionirati in nato tudi tržiti.

- Produkt je potrebno povezati z večdnevnim postankom, saj je to edini na-čin za nagrajujoče spoznavanje in izkustvo krasa v bližnji in daljni okolici.

- Pri razvoju ponudbe je potrebno upoštevati raznolikost načinov spozna-vanja krasa. Obiskovalec spoznava kras na način, ki mu je blizu - od špor-tnih do zmernih aktivnosti v naravi, preko kontemplativnega doživljanja, skozi ustno izročilo ali stare zgodbe, do poljudno-znanstvenega prikaza.

Vizija produktaSe ujema z vizijo destinacije - Postojna postane sinonim za odkrivanje, doži-vljanje in uživanje krasa. Postojna postane drugo ime za kras.

1 Genus proximus: kras, differentia specifica:

krasoslovje. To razločevalno značilnost

legitimirajo naslednja dejstva: 1. Inštitut za

raziskovanje krasa (IZRK ZRC SAZU) – je že od svoje ustanovitve leta 1947 nosilec vodilne

vloge slovenskega krasoslovja v svetu; 2.

njegov predhodnik je bil Italijanski speleološki

inštitut, ki je bil ustanovljen leta 1928 in je deloval v stavbi sedanje Občine;

3.IZRK je izdajatelj revije Acta carsologica, vodilne

svetovne krasoslovne znanstvene revije; 4. IZRK

od leta 1993 vsako leto organizira Mednarodno

krasoslovno šolo, največje srečanje krasoslovcev

na svetu; 5. IZRK je sedež Podiplomskega študijskega programa

Krasoslovje, ki deluje v okviru Univerze v Novi

Gorici. Leta 2014 je bil kot prvi v Sloveniji priznan kot mednarodno Krasoslovno

študijsko središča Unesca; 6. IZRK je sedež Mednarodne speleološke zveze (UIS); 7. Notranjski muzej Postojna je vse od

svoje ustanovitve leta 1947 raziskovalec kraškega

sveta, njegove kulturne krajine in človeka; izsledki

teh raziskav so danes na ogled v stalni postavitvi

Muzej krasa, katere predhodnica je že od leta

1974 Kraška muzejska zbirka; 8. v Postojnski jami je bila odkrita prva opisana

jamska žival, sledila so še druga pomembna odkritja; še vedno se v njej opravlja

meritve, ki služijo kot podlaga tudi mednarodnim

znanstvenim raziskavam; 9. bogata tradicija

raziskovanja jam: Društvo za raziskovanje jam Luka

Čeč (s predhodnikom Antron od leta 1889) in Jamarsko društvo

Planina; 10. na območju Postojne visoka gostota

raziskanih jam od skupno okrog 11.000 v Sloveniji.

Raziskovanje krasa

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

vzpostavitev Postojne kot izhodišča za spoznavanje krasa

Oblikovanje ponudbe spoznavanja krasaza različne ciljne skupine

100.000

Kraške počitnice - obisk različnih jam,Poletna šola jamarstva …

ZZT, ZZ Notranjski muzej

l x x

Festival krasa - večdnevni, poljudno-znanstveni festival, zasnovan in organiziran v sodelovanju več inštitucij

ZZT, ZZ Notranjski muzej,IZRK,Zavod Furman

l x x

KrasoslovjePromocija znanstvenih projektov v teku - prispevki v lokalnih, regijskih, nacionalnih in mednarodnih medijih

IZRK,ZZ Notranjski muzej

15.000 x x x

Oblikovanje ambicioznejšega projekta s kraško tematiko, npr. Unška koliševka, Območje pračloveka …

Občina Postojna, IZRK, ZZ Notranjski muzej, ZZT

1.500.000 l l x

Skupna ponudba na celotnem krasuPovezovalne aktivnosti ponudnikov z območja celotnega krasa, oblikovanje skupne ponudbe

RRA,ZZT

21.000 x x x



delovanjaprodukti


Nosilni produkt jamski turizemUvodProdukt Jamski turizem se v veliki meri prekriva s produktom Raziskovanje krasa, vendar ga zaradi poudarjene fizične aktivnosti uvrščamo v produkt Aktivnosti na prostem.

Trenutno stanje produktaPonudba znotraj produkta je dobro razvita, gre za najbolj prepoznaven in razvit del postojnskega turizma. Omogočen je obisk Postojnske jame, Piv-ke in Črne jame, Otoške jame, Jame pod Predjamskim gradom in Planinske jame. V jamah, kjer je osnovna ponudba primarno turistična in fizično manj obremenjujoča, je jamski treking, ki že zahteva posebno opremo in oblačila del dodatne ponudbe.

Potencial razvojaJame so najpomembnejša razlikovalna prednost kraškega območja, zato je produkt obiskovanja jam smiselno promocijsko podpreti in ga vsebinsko raz-širiti. Obiskovalcem se predstavi različne vrste jam, tako v naravnem kot kul-turnem smislu, in jih spodbuja k celovitejši izkušnji podzemlja.Primerno vsebinsko izhodišče za tovrstno ponudbo je razstava Muzej krasa, ki obiskovalcu približa različne vrste (brezno, vodna jama …) in funkcije jam skozi čas (prebivališča in pribežališča pračloveka, arheološka najdišča, sve-tišča …).

Problematika, izzivi, nujni razvojni koraki- Z oblikovanjem ponudbe jamske transverzale, ki jasno razločuje različ-

nost doživetij v izbranih jamah, je Postojna kot znana jamska destinacija izvrstno izhodišče za povabilo k ogledom drugih jam, tudi v regiji.

- Za dodatno ponudbo aktivnega raziskovanja jam in učenja jamarske teh-nike (šola jamarstva) je nujno sodelovanje z društvoma za raziskovanje jam Luka Čeč in Planina.

Opomba: Pri vseh aktivnostih v povezavi z jamami se zagotavlja varnost ude-ležencev, ustrezna dovoljenja in zavarovanja ter ohranjanje narave. Ponud-ba ogledov spodmolov kot prebivališč ali pribežališč pračloveka se uvršča v produkt Raziskovanje krasa, ker je fizično nezahtevna in pri njej prednjači kulturni apekt.

Vizija produktaJamski turizem postane v zavesti ljudi možnost za aktivno preživljanje pro-stega časa na prostem, enakovreden drugim športom (kolesarstvu, poho-dništvu, plavanju …). Dviguje zavest obiskovalcev, da smo kraško območje, razkriva njegove podzemne lepote in popularizira jamarstvo.

Jamski turizem

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

alternativni obisk jam

Podpora alternativnim obiskom jam 60.000

a. Organizacija Poletne šole jamarstva jamarska društva l x x

b. Izposoja, prodaja, servis opreme v sklopu podpornega servisa drugim produktom

zasebni ponudnik l x x

Oblikovanje in promocija jamske transverzale - obisk jam različnih vrst (turistična, vodna …)

RRA in ZZT 40.000 x x x

Vsak naložbeni projekt naj vključuje tudi načrt upravljanja in vzdrževanja.Nekateri ukrepi za produkt Jamski turizem so opredeljeni že znotraj produkta Raziskovanje krasa in se tukaj ne podvajajo.


delovanjaprodukti


Nosilni produkt kolesarstvo

UvodKolesarstvo se ponuja kot obetaven produkt, ki ni namenjen le turistom, ampak predvsem domačinom. Sodi med aktivnosti na prostem, ki so poleg turističnih atrakcij za občino Postojna prepoznane kot eden najprimernejših produktov in omogoča spoznavanje značilne kraške pokrajine v živo.

Trenutno stanje produkta- Občina Postojna je kolesarsko neprepoznavna destinacija. V zadnjih letih

se to spreminja z vsakoletno izvedbo Dirke okoli Slovenije DOS Extreme in s ponudbo vodenega kolesarjenja po občini, gre pa v obeh primerih za prepoznavnost med nišnimi uporabniki.

- Utrjene gozdne poti po Nanosu in Javornikih omogočajo gorsko kolesar-jenje, oblikovane trase pa so del MTB-parka Notranjska, zasnovanega v letu 2006, ki je podprt tudi z zemljevidom. Ker poti niso imele upravljav-ca, so oznake postopoma propadale. V letu 2017 je občinski upravljavec turizma Zavod Znanje Turizem obnovil označevalni sistem na treh poteh (Jamska, Grajska in Junior) - gre za modre tablice z številko proge in znakom kolesa.

Potencial razvoja- Kolesarski turizem je v porastu, tudi mednarodno. Veliko občin in regij v

Sloveniji pospešeno vlaga v ta produkt, tako za svoje prebivalce kot za obiskovalce. V občini Postojna imamo veliko konkurenčno prednost pred bližnjimi območji, ker v poletni sezoni ponujamo svežino in hlad, saj je večina prog gozdnih tj. senčnih in potekajo na nadmorski višini okrog 1000 m. Sveže pa so tudi noči, kar zagotavlja dober počitek in olajša večdnevno kolesarjenje.

- Kolesarstvo predstavlja potencial v strukturi skupne ponudbe. Kot celota je ponudba dovolj zanimiva za oglaševanje in za prihod turistov.

- Naravne danosti postojnskega območja so naklonjene kolesarstvu raz-ličnih vrst in zahtevnostnih stopenj. Nižja območja, prepredena s starimi kolovozi, so primerna za nezahtevno kolesarjenje. Višje ležeča območja (Nanos, Javorniki, Slavinski ravnik) ponujajo zahtevnejše ture.

- Postojna je hitro dostopna destinacija in primerno izhodišče za daljše krožne ture.

- Produkt predstavlja razvojni potencial, še posebej v sodelovanju s sose-dnjimi občinami in regijo, s katerimi bi oblikovali večdnevne ture s preno-čevanjem: proti Ilirski Bistrici in Kvarnerju ter na Vipavsko.

- Postojna je na trasi daljinskih prog: kolesarska povezava D1 (Šentilj—Maribor—Celje—Ljubljana—Postojna—Divača—Koper), D11 (Postojna—Ilirska Bistrica—Jelšane), Evropsko kolesarsko omrežje EuroVelo (del tra-se 9 Baltik—Jadran; skozi Ilirsko Bistrico pa poteka Mediteranska trasa 8 s pričakovanim detourjem do Postojnske jame).

Problematika, izzivi, nujni razvojni koraki- Javni delavnici, ki sta bili izvedeni v sklopu priprave Strategije, sta poka-

zali, da je kolesarstvo zaznano kot eden izmed najbolj obetavnih turistič-nih produktov. Ocenjujemo, da je eden od razlogov za takšno percep-cijo tudi v zmotnem prepričanju, da je to produkt, ki potrebuje majhne investicije, le označitve in zemljevide. Navedeno velja le v primeru, ko se kolesarstvo razvija predvsem kot nišni produkt in ga uporabniki poiščejo v sklopu svojih raziskovanj in priporočil znotraj kolesarske skupnosti. V primeru razvijanja klasičnega produkta kolesarjenja in za doseganje večje dodane vrednosti pa je potrebna ambicioznejša izgradnja kolesarske in-frastrukture (npr. izključno kolesarske poti, postajališča, bivaki, info table, diferenciacija poti ipd.), kar že dokazujejo primeri dobre prakse v Sloveniji.

- Glede na pomembnost produkta sestaviti projektni tim, ki celostno upravlja s kolesarstvom na Postojnskem.

- Vzpostavitev trajnostnega sistema upravljanja (urejanje dovoljenj, vzdrže-vanje, označevanje …) obstoječih in načrtovanih prog.

- Povezovanje prog s progami v sosednjih in bližnjih občinah (prioriteta so občine Vipava, Pivka, Ilirska Bistrica, Sežana, Divača in Cerknica).

- Načrtno nadaljevati z razvojem specifične kolesarske ponudbe in priredi-tev, ki postavljajo destinacijo na kolesarski zemljevid (DOS, tlačilni poligo-ni), kar vključuje tudi podporne storitve za kolesarje.

Vizija produktaPostojnsko območje postane priljubljeno kot hitro dostopno kolesarsko izhodišče, ki poleti ponuja senčne proge v objemu gozdov, skozi vso se-zono pa zanimive kolesarske izkušnje (DOS, tlačilni poligoni itd.).


delovanjaprodukti


Kolesarstvo

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

celovita ureditev kolesarskih poti na območju občine

Začrtanje potencialnih in obstoječih poti - po ciljnih skupinah, umeščenost v regiji in sosednjih občinah; daljinska pot, etape; v regiji spodbuda krožnim potem z izhodiščem v občini Postojna, ki je smiselno izhodišče glede na lego in ponudbo nastanitev; uskladitev označevalnega sistema s sosednjimi občinami

ZZT,Občina

50.000 x x x

Revitalizacija obstoječih prog znotraj MTB-parka Notranjska 50.000

a. Vzdrževanje označenih prog Junior, Grajska, Jamska, urejanje dovoljenj za uporabo

ZZT,Občina

x x x

b. Oživitev proge Nanos, urejanje dovoljenj ZZT in Občina x x x

c. Dopolnitev proge Junior kot sprehajalne - dodatne opisne oznake na progi

ZZT,Občina

x x x

č. Nadgradnja Grajske proge s tlačilnimi poligoni kot zanimivost kolesarske ponudbe v občini

Občina,ŠKD Dejmo

x x x

Daljinske kolesarske povezave (potovalno-turistične) 1.500.000

a. Izgradnja cestnih kolesarskih povezav, ki so del pred-videnega Državnega kolesarskega omrežja (država)

Občina Postojna l x x

b. Izgradnja povezave PO—Jelšane v sodelovanju z Občino Ilirska Bistrica (zaveza razvoju kolesarstva) in Občino Pivka

Občine Postojna, Pivka inIlirska Bistrica

l x x

Izvedba kolesarske poti Postojna—Hruševje (trenutno do Hrašč) Občina 1.200.000 l x x

Upravljanje vzpostavljenih poti - vzdrževanje, povezovanje, promocija

RRA,ZZT

60.000 x x x

Kolesarstvo

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

vzpostavitev podpornih storitev za kolesarje

Spodbude nastanitvenim ponudnikom za profilacijo Kole-sarjem prijazna nastanitev in ustrezno izobraževanje za poznavanje kolesarske ponudbe destinacije; pomoč pri zagotavljanju pogojev za pridobitev naziva in prijavi na razpis; promocija teh nastanitev pri kolesarski ponudbi

RRA,ZZT

30.000 x x x

Informacijska točkaIzposoja, prodaja, servis opreme; izposojevalnica e-koles, polnilnice za e-kolesa; storitev prevoza prtljage

zasebni ponudnik

40.000 x x x

razno

Oblikovanje delovne skupine za svetovanje in načrtova-nje aktivnosti (poznavalci, uporabniki, Občina, ZZT)

Občina,ZZT

v okviru obstoječih

nalog

x l l

Delovanje skupine za svetovanje in načrtovanje aktivnosti Občina, ZZT in zunanji

10.000 x x l

Oblikovanje tematskih in večdnevnih paketov za kolesarje RRA in ZZT 15.000 x x x

Oblikovanje ambicioznejšega projekta - načrtovanje rekreativne kolesarske poti PO—Predjama, določitev trase in ocena investicije za izključno kolesarsko pot;oblikovanje ene atraktivne kolesarske poti, npr. kolesarjenje skozi jamo.

Občina,ZZT

1.000.000 l x x

Povezovanje s sosednjimi Občinami in Občinami v regiji za oblikovanje skladnega produkta in skupne ponudbe

RRA,ZZT

21.000 x x x

Vsak naložbeni projekt naj vključuje tudi načrt upravljanja in vzdrževanja.Opomba: Prekrivajoči se ukrepi, ki so opredeljeni znotraj drugih področij ali produktov, se tukaj ne podvajajo.


delovanjaprodukti


Nosilni produkt pohodništvoUvodPohodništvo uvrščamo med nosilne produkte, ker omogoča podaljševa-nje bivanja na destinaciji, kar je osnovni cilj strategije. Njegov potencial motivatorja prihoda ostaja zaenkrat omejen na pohodne izlete na Nanos.

Trenutno stanje produktaPohodništvo v občini nikakor ni na ravni produkta, gre le za nekaj pohodni-ških in drugih zanimivih poti, ki jih je mogoče s sistematičnim pristopom zao-krožiti v zanimivo dopolnilno ponudbo.- Nanos je širše znana in z lego neposredno ob avtocestnem izhodu dobro

obiskana kraška planota z urejeno izhodiščno točko na Razdrtem ter do-datno v Stranah, sicer pa dobro dostopna tudi po več poteh z vipavske strani. Markirane in vzdrževane poti vodijo proti vrhu do delujoče Vojkove koče na Pleši (last PD Postojna, ponudba hrane in prenočišč), ki bo v krat-kem obnovljena, ponudba pa bo razširjena tudi z osnovnimi storitvami za kolesarje.

- Od planinskih poti so na Postojno vezane še poti na Lovrenc, Sv. Troji-co, Veliki in Mali Javornik, Babo, Planinsko goro in Osojnico. Te poti so zanimive predvsem za domačine in za pohodnike, ki se zanje odločajo v okviru svojih planinskih društev.

- Na območju občine Postojna poteka tudi krajši, zaključni del tridnevne rekreativne regijske krožne pohodne poti Velika Krpanova pot (Pivka—Šilentabor—Javorniki—Cerkniško jezero—Loška dolina—Bloška plano-ta—Slivnica—Postojna; 91 km), in sicer od Rakovega Škocjana preko Kaliča mimo Mladike do železniške postaje v Postojni. Pot je podprta z zemljevidom in oznakami, ki so zaradi nerednega vzdrževanja vse bolj pomanjkljive, zaradi česar pot ne zagotavlja varne uporabe v turističnem smislu in ne more biti del promocij. Pot je speljana po utrjenih goznih po-teh (makadam) in je primerna tudi za kolo, konja in avto.

- Razen poti na Nanos z izhodiščem na Razdrtem nobena pot nima na izho-dišču dodatne infrastrukture (označeno ali urejeno parkirišče, počivališče).

- Lokalne pohodniške poti v mestu Postojna vodijo na oba razgledna vrho-va ob mestu - Sovič in Pečno reber. Krožna pot na Soviču je označena in pogojno urejena, vendar brez načrtovane spremljevalne infrastrukture. Medtem pa so poti, ki vodijo na Pečno reber do delujoče Koče Mladika (PD Postojna) neoznačene, razen cestne različice. Ostale pešpoti v okolici Postojne in po podeželju so neoznačene, uporabljajo jih le domačini, ki jih poznajo.

Potencial razvoja- Hitra dostopnost destinacije za pohodništvo po gozdnatem kraškem

svetu Nanosa in Javornikov: ohranjenost narave, zmerni napori, svežina kot še posebej velik adut poleti.

- Z urejenimi in označenimi potmi med vasmi in znamenitostmi je možno doseči počitnice brez avtomobila. Urejene makadamske gozdne poti pa omogočajo tudi dostop do krajev in znamenitosti sosednjih občin (Cerknica, Pivka, Vipava).

- Pohodništvo omogoča idealno povezovanje raziskovanja narave kot glavnega aduta občine in regije ter njene kulturne dediščine, ki se je za-enkrat še ne razvija kot samostojen produkt.

- Upoštevati potencial Nanosa kot prepoznavne točke občine Postojna. V vseslovenski anketi se poleg Postojnske jame in Predjamskega gradu uvršča v prvo trojico prepoznavnih elementov občine. Je izrazit razpoz-navni element (landmark) območja, viden iz vseh smeri in prometnic. Je priljubljena točka rekreativcev in planincev, lahko dostopna vzpetina ne-posredno ob avtocestnem izvozu in nudi hiter in konkreten vzpon, proti vrhu pa zagotavlja razmere in občutja, ki so značilna za visokogorje. Na-nos je cenjen med hitrimi izletniki, saj ponuja možnost intenzivne rekrea-cije ter priprav na druge vzpone. Nanos je hkrati začetna točka razvijajoče se daljinske pohodne poti Via Dinarica.

Problematika, izzivi, nujni razvojni koraki- Za sistematično in smotrno razvijanje pohodniškega turizma v pohodni-

ško neprepoznavni občini je potrebna podpora delovne skupine z izkuš-njami s področja pohodništva.

- Z ustrezno segmentacijo pohodniških poti in izrisom skupnega zemlje-vida je mogoče ponudbo v občini približati različno telesno pripravljenim obiskovalcem, tako pravim pohodnikom kot sprehajalcem.

- Priprava podpornih informativnih gradiv, priložnostno trženje pohodniških poti se izvaja na destinaciji ob preostali ponudbi.

- Razvijanje avtentičnega pohodniškega produkta, kjer hoja združuje več funkcij: od klasične pohodniške (npr. Nanos) preko kombiniranja različnih aktivnosti na prostem (npr. hoja in ogled jame) ali kombiniranja z ogledi kulturne dediščine (npr. Betalov spodmol) do obogatitve nastanitvene ali gostinske ponudbe z ogledi bližnjih zanimivosti, ki sicer ne tvorijo samo-stojne ponudbe (nastanitev + lokalna pešpot do bližnje znamenitosti).

- Pomemben doprinos k avtentičnosti produkta je poleg vsebine tudi in-frastruktura poti v najširšem pomenu (počivališča, razgledišča, označbe, bivaki …). Posegi naj bodo minimalni, a kakovostni in trajnostno ter čim-bolj trajno naravnani, po čemer lahko postane ponudba tudi poznana in priljubljena.

- Nadgrajevanje Nanosa kot temeljne pohodniške ponudbe.- Izkoristiti potencial obstoječih pešpoti po podeželju in v okolici mesta

Postojna. Ureditev in označitev z minimalno označevalno infrastruktu-ro, namenjeno tako domačinom kot obiskovalcem, ter zagotoviti redno vzdrževanje poti.

- Urediti manjkajoče dele in povezati obstoječe poti v Krožno pot okoli Postojne.

- Pri urejanju poti in spremljevalni ponudbi se sledi načelu zaokroževanja ponudbe. To pomeni, da se aktivnosti in sredstva kumulirajo z namenom oblikovanja ponudbe, ki jo je možno obiskovalcem aktivno ponuditi.

Vizija produktaObmočje Postojne postane prepoznavno kot lahko dostopna destinacija, ki združuje oglede svojih naravnih in kulturnih znamenitosti s hojo poljubne težavnosti ter ponuja tudi eno- ali večdnevne pohodniške poti, primerne za izletnike in planince.


delovanjaprodukti


Pohodništvo

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

ureditev zaključenih sklopov pohodniških poti na območju občine

Povezovanje obstoječih poti v zaključene sklope - Postojna, Nanos, Javorniki

ZZT,PD Postojna

30.000 x x x

Ureditev poti v bližini mesta: Postojna—Betalov spodmol, Postojna—Rakitnik, Postojna—Kamp Pivka jama, Krožna pot okoli Postojne - ureditev posameznih odsekov in sklenitev v enotno pot

Občina,ZZT

100.000 x x x

Umestitev poti v regijske poti v sodelo-vanju z drugimi upravljavci poti

RRA 15.000 x x x

urejanje in označevanje poti ter oblikovanje ponudbe

Male označitve pešpoti med vasmi in do zna-menitosti (npr. Šmihel—Predjama)

Občina,ZZT

30.000 x x x

Oblikovanje tematskih paketov za pohodnike 40.000

a. Nanos: sklop poti po planoti; dodatna ponudba na parkirišču/izhodišču ali v vasi Razdrto; promocija drugih izhodišč, v kolikor smiselno; arheološka najdišča na Razdrtem - možnost prezentacije

ZZT, PD Postojna, Občina

l x x

b. Krog razglednih vrhov: Nanos, Lovrenc, Sovič, Mladika, Baba, Trojica, Vremščica

RRA,PD Postojna

l x x

Priprava osnovnega podpornega materiala 30.000

a. Predstavitev poti, vodnik RRA x x x

b. Spletna predstavitev RRA x x x

Urejanje infrastrukture na poteh - označbe, razgledišča … Občina, RRA, PD Postojna

100.000 x x x

Pohodništvo

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

daljinska pot

Via Dinarica - odsek v občini: Razdrto/Nanos-Planina (urejanje in promocija RDO), ZZT: umestitev med svoje pohodne poti - hiking - ureditev prilagojene ponudbe ob poti (promocija pohodnikom prijaznih namestitev)

RRA, PD Postojna, ZZT

30.000 x x x

vzpostavitev podpornih storitev za pohodnike

Spodbude nastanitvenim ponudnikom za profilacijo Pohodnikom prijazna nastanitev in ustrezno izobraževanje za poznavanje pohodniške ponudbe destinacije; pomoč pri zagotavljanju pogojev za pridobitev naziva in prijavi na razpis; promocija teh nastanitev pri pohodniški ponudbi

RRA, ZZT

30.000 x x x

razno

Oblikovanje ambicioznejšega projekta - npr. izgradnja planinske koče ali obnova objekta v Javornikih

zasebni ponudnik

300.000 x

Oblikovanje delovne skupine za svetovanje in načrtovanje aktivnosti (poznavalci, društvo, uporabniki, Občina, ZZT)

Občina, ZZT


nalog

x l l

Delovanje skupine za svetovanje in načrtovanje aktivnosti Občina, ZZT in zunanji

10.000 x x l



delovanjaprodukti

doživetja narave

opazovanje živali

speleovelnes

gozdni velnes

klimatski turizem

jame

speleovelnes

klimatski turizem

gozd

gozdni velnes

opazovanje živali

klimatski turizem

klima

klimatski turizem

speleovelnes


Nosilni produkt doživetja naraveUvodProdukt z največjim potencialom razvoja, ki pa je na ravni aktualne ponudbe povsem na začetku. Združuje raznorodno dejansko in možno ponudbo, osnovano na dobro ohranjeni in raznoliki naravi ter relativno visoki nad-morski višini destinacije. S skladnim in celovitim razvojem se posamična ponudba lahko osamosvoji v produkt.

IzhodiščeKombinacija nadmorske višine, prostranih gozdov in podzemeljskih jam omogoča intenzivna ter sprostilna doživljanja narave v njenem raznolikem bogastvu ter doseganje svežine sredi poletja. Osvežujočim duhovno-te-lesnim doživetjem se tako pridružuje tudi blagodejen nočni počitek ob primerno ohlajenih nočeh brez uporabe klimatskih naprav.

Nadmorska višina:Postojna 556 mnv, Sovič 676 mnv, Pečna reber 763 mnv, pobočja Javornikov in Nanosa 800-1000 mnv s še nekoliko višjimi vrhovi.Gozd: - Poraslost Slovenije je največji faktor presenečenja za tuje obiskovalce na

ravni države. Gre za količino zelenosti in predvsem gozdnatost.- Gozd je najmočnejši gradnik pozicije zelenosti na ravni države in regije, ki

se z oblikovanjem nove promocijske ideje s strani STO-ja še krepi.- V občino Postojna sodijo širni bukovo-jelovi gozdovi na Nanosu in Javor-

nikih, ki se nadaljujejo vse do zaščitenih gozdov na območju Snežnika in na Kočevsko.

- Kljub temu, da ležimo na meji med submediteranskim in celinskim pod-nebjem, kar se približno ujema tudi z vegetacijsko mejo med listopadnim in srednjeevropskim oz. alpskim rastlinstvom1, pri nas ne gre za mešanje vrst, ampak je ločnica jasna. Tako lahko v relativni bližini Mediterana po-nujamo izrazit gozd, značilen za severnejše predele.

- Poleg Aktivnosti na prostem omogoča gozd različne načine fizično manj zahtevnega preživljanja prostega časa, ki jih združujemo pod imenom Gozdni velnes. Ta zajema že znane oblike (forest bathing, senzorične te-rapije, gozdni selfness …, ki so različna imena za podobno stvar), lahko pa tudi povsem nove oblike.

Jame:Stalna klima v jamah je pravšnja v vseh letnih časih. Pozimi so jame toplejše od okolice, poleti hladnejše in zato vselej prijetne. Visoka vlaga v njih deluje blagodejno na kožo, dihala in sluznice.

Trenutno stanje produktaV okviru produkta je trenutno v ponudbi le Opazovanje živali (lovski tre-king in opazovanje živali, predvsem medveda), ugodna poletna klima pa je prednost pri drugih produktih, vendar nastopa le izjemoma kot trženjski adut, nikakor pa ne kot samostojen produkt. Gre predvsem za izletniške pobege z Obale, Kvarnerja in Ljubljane, predvsem v Postojnsko jamo (kar velja tudi v primeru dežja), pri pohodništvu in kolesarstvu pa je to olajše-valna okoliščina, ki jo morebiti nekateri obiskovalci uvrščajo med motive za svoj prihod, za druge pa pomeni prijetno okoliščino.

1 Potek vegetacijske meje: Goriška Brda–Sabotin–

Čaven–Nanos–Predjama–Postojna–Ilirska Bistrica; pri čemer je v Postojnski

kotlini, poleg Soške doline med Solkanom

in Tolminom, neskladje med vrstama vegetacije

največje. (Povzeto po: Darko Ogrin: Podnebni tipi

v Sloveniji, v: Geografski vestnik 68, Zveza

geografov Slovenije, 1996)


delovanjaprodukti


Potencial razvojaProdukt je šele v zametkih, vendar ga opredeljujemo kot samostojnega za-radi visokega potenciala razvoja na našem območju ter zaradi posameznih ponudb, ki že obstajajo (Opazovanje živali).- Produkt lahko deluje kot dopolnitev obstoječe ponudbe ali povsem sa-

mostojna ponudba.- Smiselno dopolnjuje okoljska prizadevanja Občine v sklopu pridobivanja

naziva Zelene destinacije (Green Destination).- Klimatski turizem je bil v preteklosti pomemben atribut turistične ponudbe

na Postojnskem (Razdrto kot zaledje Trsta, klimatski hotel Adelsbergerhof v Postojni).

- Primeren je kot privlačen izlet za obiskovalce sosednjih, morskih destina-cij (obiskovalce mest, letoviščarje, potnike križark) ali kot regenerativno preživljanje dopusta. Za slednje ponuja možnost razvoja storitev z visoko dodano vrednostjo, ker je povezan z zdravjem in dobrim počutjem. Hkrati je Gozdni velnes eden redkih produktov, za katerega se odločajo tudi po-samezniki.

- V Otoški jami je že predvidena ponudba speleovelnesa, ki pa zaradi za-konodaje na tem področju še ni dokončno oblikovana. Potrebna je tudi ureditev dostopa do Otoške jame.

- Razvoj produkta je potencialno zanimiv za društva, organizacije in po-sameznike, ki so poznavalci naših naravnih dobrin in so tako posredno povezani s produktom: lovske družine, jamarska društva, lastnike gozdov, bioenergetska združenja, društva za kakovost bivanja, Zavod za gozdove, Inštitut za raziskovanje krasa …

Problematika, izzivi, nujni razvojni korakiKer je produkt šele v povojih, se ponujajo dobre možnosti za kakovostno iz-vedbo. S tem bi bila vzpostavljena tudi primerna platforma za komuniciranje in prepoznavnost destinacije po tej ponudbi. Vloga občinskega upravljavca turizma pri tem je, da skrbi za predstavljanje produkta morebitnim ponu-dnikom in drugim deležnikom. Skupaj si je potrebno prizadevati za:- usposobljene in strokovno podkovane ponudnike,- kakovostno zasnovo in izvedbo ponudbe, - vzpostavitev trajnostne infrastrukture na premišljenih mestih, ki ustrezno

predstavi in poudari naravne danosti, pri čemer jim ne škodi.Doživetja narave niso masovni turizem, ampak butična ponudba doživetij za osveščeno ciljno skupino, s katero je potrebno vzpostaviti ustrezno (tržno) komunikacijo.

Vizija produktaPostojna postane destinacija, ki ponuja Doživetja narave kot visokokakovos-ten in konsistenten dopolnilni produkt. V naslednjih petih letih se vsaj eden od podproduktov povsem osamosvoji (npr. Gozdni velnes) in postane motiv večdnevnega obiska s prenočevanjem1.

Doživetja narave

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

podporna oprema za doživljanje gozda

Trajnostno zasnovana gozdna oprema, ureditev razgledišč in drugih postaj v gozdu

Občina, SGLŠ, zainteresirana javnost

100.000 l x x

Alternativne oblike prenočevanja zasebni ponudniki

100.000 l x x

Čebelarski turizem - ogled čebelnjakov, degu-stacije (samostojni turistični produkt)

Čebelarsko društvo Postojna in ZZT

30.000 l x x


1 Ob promociji tega produkta in glede na

razvoj ponudbe se ustrezno oblikujejo tudi

podporni ukrepi.


delovanjaprodukti


Podporni produkt kulinarika

UvodS produktom Kulinarika se srečajo vsi obiskovalci destinacije in je zato se-stavni del vseh ostalih produktov. Že dlje časa je kulinarika akutna šibka toč-ka ponudbe na Postojnskem, kljub nekaterim izjemam v načinu razmišljanja in dopolnitvam ponudbe. Problematično je zlasti pomanjkanje ponudbe lo-kalne hrane in tradicionalnih jedi, ki so del identitete območja in pomembne za avtentično izkušnjo obiskovalcev.

Trenutno stanje produktaRazen v redkih primerih gre za serijsko, generično gostinsko ponudbo, name-njeno domačinom in prehodnim gostom, katerih kulinarična pričakovanja se po nepotrebnem podcenjuje.- Ni avtentičnih tradicionalnih gostiln, katerih jedilnik bi bil zasnovan na kla-

sičnih lokalnih jedeh (domača kulinarika).- Odsotnost ponudbe lokalnih in znotraj teh tudi ekoloških proizvodov, kar

je deloma povezano s kratko rastno sezono in splošnim opuščanjem kme-tovanja, so pa zato ugodni pogoji za živinorejo in dostopnost divjačine.

- Zanimiva je tradicija toplih malic v času kosila za domačine, ki jih turisti doživljajo kot avtentično ponudbo.

- Ni novih, trendovskih hitrih restavracij ali lokalov, ki predvsem v urbanih središčih ponujajo sodobne interpretacije tradicionalnih jedi (lokalni ham-burger, tradicionalna enolončnica) ali jedi iz ekoloških sestavin.

- Ni restavracij s t. i. visoko kulinariko.- Zametki tematskih kulinaričnih dnevov: npr. čemažev dan, dnevi kolin- Obrisi ulične kulinarike: Festival Popij in pojej, manjši ponudniki, Krompir-

jeva noč

Potencial razvoja- Tople malice, ki so največji približek domači hrani,

prenesti v redno ponudbo hrane za obiskovalce. - Velik potencial za prepoznavnost in visoko dodano vrednost

nudita divjačinska in divja hrana1 (brin, čemaž, vršički, gobe, zelišča …), ki vsebinsko dopolnjujeta naravne atribute destinacije. Omogočata vsebinsko zaokroženost znotraj produkta Doživetja narave (npr. gozdni velnes v kombinaciji z divjo hrano). Dodatna prednost te hrane je, da je samodejno tudi ekološka.

- Smo na robu območja, ki ga tedensko obiskujejo italijanski gostje, ki iz-letniško doživetje nujno kombinirajo s kosilom ali večerjo.

- Na poti v Kvarner in Severno Dalmacijo je Postojna kraj, kjer se zapusti avtocesto in nadaljuje v bolj umirjenem tempu, ki pogosto vključuje tudi obrok. Prepoznavnost destinacije po preprosti in okusni kuhinji lahko po-meni ponavljajočo točko postanka in povečanje možnosti za ogled bli-žnjih zanimivosti ter prenočevanje.

1 Poimenovanje divja hrana povzeto po

njenem poznavalcu Dariu Corteseju. Ustrezno bi bilo tudi poimenovanje

gozdna hrana.

Problematika, izzivi, nujni razvojni koraki- Vzpostavljanje povezav med pridelovalci hrane s širšega območja in gostinci.- Pri oblikovanju ponudb se v kulinaričnem delu povezati s ponudniki iz

bližnjih občin. - Določitev tipičnih lokalnih jedi za prepoznavnost destinacije in možnost

sistematične promocijske podpore.- Promocija divje hrane prek posebej organiziranih gostinskih dnevov.- Preživljanje prostega časa ali aktivnosti v naravi dopolniti z urejenimi pi-

knik mesti, ki deloma nadomeščajo pristni stik z območjem preko lokalne kulinarike.

Vizija produktaKulinarika se razvije v podporni produkt, ki preseneti s svojo ponudbo divje hrane - divjačine, gozdnih plodov in divjih rastlin. Tudi sicer domača hrana postane prepoznaven del doživetja na destinaciji, gostje se k dobrim ponu-dnikom vračajo. Destinacija postane vsaj v enem delu leta prepoznavna po eni jedi ali jedeh iz ene osnovne sestavine (npr. divjačina, čemaž).


delovanjaprodukti


Kulinarika

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

popularizacija lokalno značilnih jedi med ponudniki

Oblikovanje piramide lokalno značilnih jedi s stro-kovno-praktično podlago za profesionalno/gostinsko pripravo; določitev nosilnih jedi destinacije

ZZT in zunanji

15.000 x x x

Usposabljanje za pripravo značilnih jedi za zainteresirane ponudnike

ZZT in zunanji

30.000 x x x

Oblikovanje promocijskih menijev v sodelovanju s ponudniki hrane

ZZT, zunanji in ponudniki

15.000 x x x

Oblikovanje sodobnih jedi, prilagojenih različnim ciljnim/nišnim skupinam (kolesarji, tranzitni potniki na dol-gotrajni vožnji …); vpeljava lokalnih sestavin v obstoječe jedi (tekmovanje picerij za značilno postojnsko pico)

ZZT in zunanji

15.000 x x x

Osveščanje o pomenu ponudbe lokalno značilnih jedi RRA in ZZT 10.000 x x x

Preučitev možnosti za zaščito določene lokalne jedi - v smislu Nanoškega sira, Brkinskega slivovca, Kraškega brinjevca …

ZZT in zunanji

2.000 x x x

Obuditev furmanskih jedi (nadgradnja Furman-skega praznika - Furmanski teden v Postojni)

TD Postojna, ZZT, Občina

30.000 x x x

Kulinarika

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

divja hrana kot posebnost

Predstavitev divje hrane (brin, čemaž, smrekovi vršički …) in njene uporabe v kulinariki zainteresiranim ponudnikom; divjačina kot sestavni del divje hrane

ZZT in zunanji

15.000 x x x

Promocija divje hrane obiskovalcem: Dnevi čemaža (april) - promocija ponudnikov, ki imajo v tem času ponudbo jedi iz čemaža - promocijski meni po enotni ceni

ZZT in ponudniki hrane

25.000 x x x

vključevanje lokalnih pridelovalcev hrane v lokalno gostinsko ponudbo

Vključevanje lokalnih ponudnikov s širšega območja krasa (Češnjev teden - Erazem), prednostno ekološki izdelki; vino, žganice, med …

ZZT, RRA in ponudniki hrane

15.000 x x x

Dnevna/tedenska ponudba s posameznim pri-delovalcem (med, gobe, govedina …)

ZZT in ponudniki hrane

x x x

Promocija ponudnikov lokalne hrane, še posebej ekološke ZZT x x x

ulična kulinarika

Popij in pojej - nadgradnja festivala z lokalnimi ponudniki kot mobilna ali občasna kulinarična točka v mestu (lovski golaž vsak teden v času tur. sezone itd.)

Društvo Prostor,ZZT

30.000 l x x

Sobotna tržnica - povabilo turistom ZZT v okviru obstoječih

nalog

l x x

prehranjevanje v naravi

Uvedba enotnih piknik mest (brez kurišč) v naravi, režim uporabe in vzdrževanje; dodatno posebej prilagojen prostor s kurišči

Občina 100.000 l x x



delovanjaprodukti


Podporni produkt kulturaUvodČetudi je kultura v najširšem smislu kulturne dediščine, umetnosti in priredi-tev kot identiteta kraja enakovreden pol naravni dediščini, je v produktni she-mi turistične ponudbe v občini Postojna umeščena med podporne produkte. Noben njen segment ne predstavlja zaokrožene, celovite ponudbe, ki bi bila prepoznavna in kot takšna samostojen motiv za prihod na destinacijo. So pa elementi kulturne ponudbe pomemben sestavni del večine nosilnih produk-tov. Zaključeno kulturno ponudbo in motiv prihoda lahko pomenijo le Pred-jamski grad in razstave o krasu (Muzej krasa, Expo Postojnska jama kras).

Trenutno stanje produkta- Med kulturno dediščino sodi druga najpomembnejša znamenitost občine,

Predjamski grad, ki je hkrati tudi eden od nacionalnih turističnih simbolov (nad 250.000 obiskovalcev letno). Od druge stavbne dediščine večjega formata se postopoma obnavlja Ravbarjev stolp - prepoznavna zname-nitost, ki bo skupaj s Planinskim poljem in Planinsko jamo tvorila skupno ponudbo. Gradovi Prestranek, Orehek in Haasberg potrebujejo večje idej-no-finančne vložke (obnova in spremljevalna infrastruktura), da bi lahko postali točka obiska.

- Kultura je pomembna komponenta nosilnega produkta Raziskovanje kra-sa, saj ta poleg omenjenega Predjamskega gradu (kot grad v jami) zaje-ma tudi muzejsko ponudbo (Expo Postojnska jama kras in Muzej krasa). Omogočen in s tematsko potjo pospremljen je dostop do zatočišč pračlo-veka, Betalovega spodmola in Risovca.

- Mesto Postojna nima zaokroženega kulturno-storitvenega središča, ki bi bilo za obiskovalce privlačno. Med zgodovinsko pomembnejšimi stavba-mi, katerih notranjost večinoma ni javno dostopna, je speljana mestna pot. Ta na terenu ni označena, ima pa podporno publikacijo in možnost vodenega ogleda. Odpira tri glavne optike na mesto Postojno: z vidika meščanskosti, krasoslovja in vojaške pozicije obmejnega mesta.

- Od klasične kulturne ponudbe ima mesto muzej, knjižnico in kulturni dom, najbolj pa mu manjka galerija.

- Staro mestno jedro Majlont z izjemno lego na pobočju mestnega hriba in kot izhodišče sprehajalne poti do Postojnske jame je bilo nedavno infra-strukturno urejeno, a brez posluha za ustvarjanje ambientov, ki bi nadgra-jevali bivanje v starem delu mesta in bili zanimivi tudi za obiskovalce.

- Sakralna dediščina: ogledi cerkva so možni v lastni režiji, posebna ponud-ba ni oblikovana.

- Najbolj množični tradicionalni prireditvi, zanimivi za širšo publiko, sta: Jas-lice v Postojnski jami (petdnevna prireditev, 17.000 obiskovalcev v 2017) in Furmanski praznik (enodnevna prireditev, cca. 10.000 obiskovalcev).

- Poletne prireditve v mestnem središču so za obiskovalce popestritev bi-vanja, spodbujajo sprehod do središča mesta in so na podlagi vtisov s terena dobro sprejete, medtem ko jih morebitni obiskovalci občine v vses-lovenski anketi uvrščajo med manj pomembne, kar je razumljivo glede na to, da je prevladujoč motiv prihoda sprostitev v naravi, s katero se motiv večerne zabave ne ujema.

Potencial razvoja- Graditi na prikazu življenja pračloveka, ki je močno vezan na nosilni

produkt Raziskovanje krasa. V občini imamo najstarejše sledi prazgodo-vinske poselitve v Sloveniji (paleolitska najdišča Jama v Lozi, Ovčja jama in Betalov spodmol).

- Postopno zaokroževanje ponudbe v t. i. muzejski četrti, ki obsega Notranjski muzej Postojna, Srebotnjakovo hišo, Salon Ozbič, Hišo Luke Čeča in Kraigherjevo sobo, s skupno muzejsko kavarno in družabnim pro-storom v nekdanjem ženskem delu Salona Ozbič1.

- Potencial ustanovitve galerije ali stalne postavitve del slikarja in kiparja Erika Lovka, ki s svojo izvirnostjo in umetniško vrednostjo postavi Postoj-no na zemljevid sodobne umetnosti.

- Razvijanje nišnih produktov: romarski turizem (sakralna dediščina: Sla-vina, Predjama, Planinska gora, Veliki Otok), po poteh prve svetovne voj-ne (Sovič, Park Srednje gozdarske in lesarske šole, Vila Jurca; vojaški kompleks Unška koliševka).

- Nadgradnja tradicionalnega Furmanskega praznika v dlje trajajočo ali stalno ponudbo prikaza obrti ter gostinske ponudbe; podaljšanje tudi s povezovanjem s ponudniki ježe konj v okolici.

Problematika, izzivi, nujni razvojni koraki- Urejanje in oživljanje mestnega jedra Postojne s sistematičnim vklju-

čevanjem vsebin v stavbe kulturne dediščine (Salon Ozbič, Kutinova hiša, Stara porodnišnica, nekdanja policijska postaja, stavba nekdanjega SDK). Potrebni veliki vložki, vendar je to nujno za ustrezen razvoj mesta in identiteto destinacije.

- Predstavitev dediščine na podeželju (označbe, interpretacijske table) in dogovor z bližnjimi ponudniki nastanitev o vzdrževanju poti in okolice objektov dediščine ter za vodenje in situ. Gre za dopolnilno ponudbo na-stanitveni ponudbi in nosilnim produktom Kolesarstvo in Pohodništvo. (V sklopu projekta ureditve turistično-izobraževalnih točk na ravni regije.)

- Infrastrukturna in programska razširitev Notranjskega muzeja Postojna.- Vzpostavitev mestne galerije - stalna postavitev del Erika Lovka.

Vizija produktaKulturna dediščina ostaja podporni turistični produkt, pri čemer se s kra-som povezani del trži tudi samostojno. Postojna pridobiva značaj mesta z bogatim zelenim zalednjem in nekaj točkami kulturne ponudbe, ki sa-mostojno privabljajo obiskovalce (pot prve svetovne vojne, Salon Ozbič, Galerija Erika Lovka).

1 Ideja o t. i. muzejski četrti je podana in podrobneje razdelana v dokumentu Revitalizacija Salona Ozbič, Predlog vsebine nekdanjega ženskega salona, pripravila Pisarna, Sonja Dolenc s.p. (februar 2018).


Kultura

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

oblikovanje zaokroženih tematskih ponudb na področju kulture

Mesto PostojnaInfrastrukturna in arhitekturna ureditev mestne poti

Občina 50.000 x x x

Vojaška dediščinaUreditev Borojevićeve poti - Sovič, Gozdarska šola; infrastrukturna ureditev vojaškega kompleksa Unška koliševka (dostop, ponudba)


70.000 l l x

Nadgradnja Furmanskega praznikačasovna in prostorska razširitev, ureditev financiranja

TD Postojna, Občina, ZZ

30.000 x x x

Sakralna dediščinaUreditev možnosti ogledov, ureditev dostopov, trženje; ambicioznejše: razvijanje nišnega turizma (romarji, ljubitelji umetnosti …)

Občina, ZZT in ZZ Notranjski muzej, župnišča

50.000 l l x

Galerija Erika Lovka - priprave na postavitev stalne zbirke Občina, zunanji 100.000 l x x

Nesnovna kulturna dediščinaObujanje pripovedk in drugega ljudskega blaga na Postojnskem - priložnost za kreiranje festivala ljudskih zgodb; povezovanje z Občino Cerknica in Hišo izročila, ki ima na tem področju bogate izkušnje

ZZT, društva in zunanji

30.000 x x x



tretje področje delovanja: infrastruktura

Izhodišče Vloga in pomen infrastrukture v turizmuV turizmu je infrastruktura nujno potreben okvir, znotraj katerega je umeščena ponudba za obiskovalce.

Turistično infrastrukturo velja razumeti zelo na široko - od osnovnih ureditev poti in dostopov do prometnih sredstev. Vanjo sodijo:- Prevoz, parkirišče, neposreden dostop do znamenitosti- Elementi, ki omogočajo uporabo, varnost, užitek ob znamenitosti- Utrjene poti, varovalne ograje, razgledne terase …- Usmerjevalni sistemi in označbe - učinkovita informacijska infrastruktura- Arhitekturno oblikovanje, oblikovanje opreme, krajinska

arhitektura - podoba destinacije, počivališča, razgledišča, nastanitveni objekti, gostinski objekti …

- Podporne storitve (popravila, varovanje ali prevoz prtljage …)- Urbana opreme, otroška igrišča, toaletni prostori … -

karkoli, kar se ob obisku znamenitosti lahko uporablja

cilj: zagotovitev infrastrukturne

podlage produktov - od manjših

posegov v prostor do večjih vlaganj.

č. strategijatretje področje

delovanjainfrastruktura

Zanimivost + infrastruktura = turistična ponudba

Turistična ponudba + trženje = dohodek


Raven ambicioznosti pri snovanju, umeščanju in gradnji infrastruktureInfrastruktura je lahko izvedena v svoji osnovni različici (najnujnejše za dostop, varovanje), lahko pa je pristop bolj ambiciozen, predvsem na idejni ravni. Ta omogoča, da postane infrastruktura integralen del turistične ponud-be (npr. vlakec v Postojnski jami, vzpenjača na Ljubljanski grad), v skrajnem tudi sama na sebi znamenitost ali celo generator obiska (mostovi Santiaga Calatrave v Španiji, stavba Muzeja moderne umetnosti v Bilbau, stara prevo-zna sredstva - npr. tramvaj na Opčinah ali v Lizboni, muzejski vlak -, glamping objekti ali dizajnerski hoteli, stopnice na rivi v Zadru z morskimi orglami itd. Tudi množičen obisk Postojnske jame temelji na atributih infrastrukture, in sicer prometne, saj ta leži ob pomembni nekdaj železniški sedaj pa avtoce-stni prometnici. Enako je sama izkušnja obiska jame bistveno zaznamovana z infrastrukturnim elementom - je edina jama na svetu s podzemno železnico, vlakec spremeni potencialno naporen obisk v atraktivno doživetje.

Za doseganje dodane vrednosti v turistični ponudbi je nujno, da naložbe v infrastrukturo presegajo osnovno raven. Domišljena infrastruktura kot del ali osnova ponudbe zvišuje njeno vrednost, olajša njeno trženje in zvišuje do-hodek. Medtem ko zgolj osnovna ponudba le z najnujnejšo infrastrukturo ne prinaša nikakršne dodane vrednosti, zahteva konstantno trženje in daje mi-nimalni dohodek (npr. prevladujoč nastanitveni tip apartmajev na Hrvaškem).

Raven butičnosti turistične ponudbe je odvisna od domišljenosti spremljajoče infrastrukture.

Vloga infrastrukture pri razvoju dodatne turistične ponudbeTuristična ponudba v občini izkazuje prevelik razkorak med zaokroženostjo ponudbe Parka Postojnska jama in ostalo turistično ponudbo. Za premosti-tev razlike je potreben razvoj novih produktov, kar pa glede na stopnjo razvo-ja teh produktov zahteva sistematična vlaganja predvsem v infrastrukturo. Glavnino prizadevanj upravljanja turizma v občini (ZZ, RDO Postojnska jama-Zeleni kras, TD Postojna) je namesto v promocijo potrebno usmeriti v oblikovanje in razvijanje produktov ter animiranje gostov, ki obiščejo Postojnsko jamo, saj prihod obiskovalcev na destinacijo ni odvisen od te promocije, ampak zanj skrbi aktualni upravljavec Postojnske jame. Ko bo vzpostavljena zaokrožena ponudba znotraj posameznega produkta (npr. Ko-lesarstvo) izven ponudbe Parka Postojnska jama, bodo finančni učinki občin-ske promocije bolj oprijemljivi1.

1 Za občinske naložbe v turizem 2012–2018

glej poglavje Kaj pravijo podatki.




Pristop k naložbam v infrastrukturoPodstat turistične ponudbe v občini Postojna so njene naravne danosti, ob-čutljivo kraško ozemlje s svojimi značilnostmi in posebnostmi. Za ohranjanje kakovosti življenja prebivalcev in zanimivosti za obiskovalce je nujno, da raba prostora ne zmanjšuje njegove kakovosti, ampak jo ohranja ali zagotavlja po-goje za njegovo dodatno varovanje. Za dopustne negativne učinke se pred-vidi ukrepe za nevtralizacijo, vsako urejanje prostora pa mora biti trajnostno naravnano.

Osnovno vodilo: Naložbe naj izboljšujejo življenje prebivalcev

in izkušnjo obiskovalcev.

Med možnimi razvojnimi pristopi Občine k turizmu - finančne vzpodbude, odprava administrativnih ovir, vlaganja v infrastrukturo - je v danih okoliščinah najbolj potrebno prav slednje. In sicer po načelu, da ne gre za izključno turi-stično infrastrukturo, ampak prvenstveno infrastrukturo, ki izboljšuje življenje prebivalcev, obiskovalci pa so njeni sekundarni uporabniki. Jasna usmeritev Občine v zagotavljanje kakovostne infrastrukture bo potencialnim zaseb-nim vlagateljem v turistično dejavnost zagotovila podporno okolje in s tem izboljšala možnosti za uspešnost njihove turistične ponudbe in s tem investicije. Medtem ko so spodbude zasebnikom primeren mehanizem, s katerim lahko Občina vpliva na ustrezno vsebinsko in arhitekturno raven ter skladnost teh investicij s strategijo turističnega razvoja.

Z urejanjem javne in zasebne infrastrukture po enotnih razvojnih načelih se vzpostavlja celovita ponudba in podoba občine, kar pripomore k potrebni splošni identifikaciji prebivalcev z njeno turistično platjo.

Poudarki:

Občina se zaveže, da bo vse posege v naravo izvajala na trajnosten način, z zavedanjem o občutljivosti in medsebojnem vplivanju naravnih območij.

Z vlaganji na področju infrastrukture se v enaki meri izboljšuje okolje za prebivalce in obiskovalce. Obisko-valci so poleg ohranjene narave in skrbno oblikovanega okolja deležni tudi stika z lokalnim prebivalstvom in nji-hovimi navadami, kar pripomore k avtentičnosti njihove izkušnje.

Vzpostavljanje infrastrukture, ki jo je mogoče uporab-ljati tudi v turistične namene, je močan signal Občine obstoječim in predvsem potencialnim zasebnim vlaga-teljem, da je turizem ena od njenih prioritet in da je v turistično dejavnost vredno vlagati.

Turistična ponudba občine temelji na naravnih dano-stih, zato se z občinskimi investicijami promovira in daje zgled za trajnostno grajeno infrastrukturo (objekti, poti, ureditve) in uporabo lokalnih materialov (primarno les), pri čemer se pri obnovah in prenovah upošteva tudi reciklaža materialov.

Občinske investicije prinašajo kakovostne arhitektur-ne in krajinske rešitve, po možnosti z natečaji, ker je območje občine na ravni arhitekture degradirano. Zato je potrebno: 1. ščititi ohranjeno nepremično kulturno dediščino; 2. vpeljati kakovostno oblikovanje prostora pri celovitih prenovah in novogradnjah. Pri posegih v naravno okolje ima pomembno vlogo tudi krajinski arhitekt.

Spodbuja se odlične in inovativne rešitve (namestitev itd.), okoljsko naravnane izboljšave obstoječe infra-strukture in ohranjanje prvin stavbne in druge kulturne dediščine. Imamo veliko pomanjkanje ponudbe nasta-nitev v značilnem, lahko tudi sodobno interpretiranem slogu okolja1.

1 Nastanitve: Objekti, ki so primarno namenjeni turistični dejavnosti in so odraz lokalne arhitekture: Smrekarjeva domačija, Lipizzaner Lodge, Hotel Center, Hotel Jama.




Naložbene prioriteteZa razvoj turistične dejavnosti kot celovite gospodarske panoge, tj. za obli-kovanje in razvoj produktov izven tradicionalne ponudbe Postojnske jame in Predjamskega gradu, so potrebna večja vlaganja po naslednjih prioritetah:- Zaključena investicija ali niz manjših investicij za zaokroženo ponudbo

znotraj enega nosilnega produkta, primarno kolesarskega.- Izboljšanje podobe in ponudbe mesta Postojna, vključno z navezavami

na območje Postojnske jame.- Urejanje prometno-parkirnega režima v Predjami.- Obnova nepremične kulturne dediščine v mestu in po vaseh z jasno de-

finiranimi vsebinskimi programi za uspešno delovanje; subvencioniranje konzervatorsko-restavratorskih načrtov zasebnikom s pogojem udejanja-nja obnove.

Enako pomembna je tudi nefinančna pomoč pri zasebnih vlaganjih v turizem:- Pregleden načrt bodočih občinskih naložb, ki služi kot pomagalo za iska-

nje sinergijskih učinkov z zasebnimi vlaganji;- odzivnost pri pripravi prostorskih dokumentov (dopolnjeni in novi prostor-

ski načrti) za naložbe, povezane s turizmom;- dodatne točke na razpisih za projekte in naložbe, ki upoštevajo smernice

in cilje te Strategije (dvig kakovosti ponudbe in njena posebnost v odnosu do primerljive ponudbe; ponudba, ki dopolnjuje nosilne produkte; turistič-na dejavnost je osnovna in ne dopolnilna dejavnost ponudnika);

- olajšave ali spodbude za investitorje v nenastanitveno turistično ponudbo (razpis);

- svetovanje pri prijavi in izpeljavi projektov za majhne vlagatelje;- ozaveščanje lastnikov objektov o kakovostni in trajnostni arhitekturi za

potrebe turizma in o urejanju krajine;- ogledi dobrih praks za zasebne investitorje in za občinske odločevalce ter

uradnike.

Naložbena optimizacija1. Pri oblikovanju seznama naložb je smiselno, da se z upoštevanjem načela najprej za prebivalce, nato za obiskovalce pristopi k naložbam, ki hkra-ti naslavljajo več razvojnih linij. To pomeni, da določena naložba zadosti predvidenm projektom na večih področjih, npr. kolesarska proga je projekt iz turistične in prometne strategije hkrati; revitalizacija Salona Ozbič ali Stare porodnišnice je hkrati uresničevanje ukrepa oživljanja mestnega jedra in turi-stične strategije, ob tem pa še novih delovnih mest itd.

2. Vpeljava pristopa mikroinfrastrukture: gre za infrastrukturo z velikim idej-no-empatičnim in nizkim finančnim vložkom, pri kateri je v ospredju pozor-nost do obiskovalca. Na primer male oznake lahkih pohodniških poti - leseni smerokazi na križiščih, oznaka smeri in trajanja poti, npr. od nastanitev do znamenitosti - primer Šmihel—Predjama, od železniške postaje do mesta in proti Postojnski jami; mali posegi na točkah, kjer so obiskovalci (kažipot, sen-čenje) itd. Na ta način se olajša gibanje in orientiranje tudi prebivalcem obči-ne. Pri tovrstnih rešitvah je potrebno upoštevati, da morajo biti trajnostne in čimbolj trajne ter da tu niso mišljeni umetniški posegi v prostor, ampak strogo infrastrukturni pripomočki, ki pa lahko vsebujejo kreativno komponento.

Ključ določanja naložbenih prioritet: Isti vložek izpolni cilje različnih strategij in načrtov (prometne strategije, turistične strategije, strategije za mlade, načrta za oživljanje mestnega središča itd.)

Vpeljava mikroinfrastrukture - infrastrukture z nizko naložbeno vrednostjo in visokim doprinosom k celostni izkušnji obiskovalca

Infrastruktura

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

splošno

Zaključena investicija ali niz manjših investicij za zao-krožitev ponudbe znotraj posameznega produkta - kolesarstvo, pohodništvo, doživetja narave, mesto Postojna, raziskovanje krasa, kulinarika

Občina,ZZT

150.000 x x x

Spodbude za investitorje v turistično ponudbo - dodatne točke na občinskih razpisih za projekte, ki upoštevajo smernice in cilje te strategije, svetova-nje majhnim vlagateljem pri izpeljavi projektov


Zasebne investicije v turizem - odzivnost pri pripravi prostorskih dokumentov (dopolnitve in novi OPN, OPPN) za naložbe povezane s turizmom; pred-nostna obravnava pri pridobivanju dovoljenj

Občina v okviru obstoječih

nalog

x x x

Upoštevanje značilnosti lokalne arhitekture in skrb za kulturno dediščino ter primerno urbanistično načrtovanje

a. Občinske investicije so vzorčen primer ustre-znega pristopa in kakvostnih novogradenj/prenov, vključno s krajinskim oblikovanjem


nalog

x x x

b. Spodbude zasebnikom pri obnovi stavbne dediščine v mestu in po vaseh - ozaveščanje o vrednosti identitetno pomembnega kapitala in visoki poten-cialni vrednosti za turistično ponudbo; doseči nove ali celovito obnovljene nastanitve, ki upoštevajo lokalno arhitekturo, lahko v sodobni izvedbi.


postojna

Označenost 30.000

a. Študija usmerjanja in označenosti turistične infra-strukture in turistične ponudbe v mestu/občini po ustaljenih poteh prihoda obiskovalcev (izkustvena interna delavnica prihoda in gibanja obisko-valca - odprava pomanjkljivosti, dopolnitve)

Občina,ZZT

x x l

b. Primerna označenost poti z železniške in avtobusne postaje do mesta in proti Postojnski jami

Občina,ZZT

x x l

Ureditev vstopnih točk javnega prometa (železniška postaja Postojna, avtobusna postaja Postojna)

Občina, ponudnik

100.000 x x x

Vhodna točka v podzemno garažo na Titovem trgu - ureditev

Občina 15.000 x l l

Mestni prevoz Furman - na tablah prevod v angleščino Občina,ZZT

15.000 x l l

Parkomati - označitev brezplačnega enournega parkiranja in prevod v angleščino

Občina,ZZT

15.000 x l l

Ureditev javnega stranišča v središču mesta Občina 100.000 x l l

Športno letališče - ugotoviti potencial in opredeliti morebitna vlaganja

ZZT 2.000 x l l

Infrastruktura

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

predjama

Celostna ureditev dostopa do Predjamskega gradu 100.000

a. Ureditev parkirišč Občina x x x

b. Vpeljava avtomobilu alternativnih oblik prevoza do Predjame

Občina x x x

c. Izbor in označitev sprehajalne poti v bližini (krožna ali v smeri sosednjih vasi)

Občina,ZZT

x x x

Nastanitve v Predjami in okolici - spodbude Občina 15.000 x x x

planina

Ureditev turistične infrastrukture: informacijsko središče v Ravbarjevem stolpu, parkirna mesta za avtomobile, postajališče za avtodome, učna pešpot


v teku (Kras.Re.Vita)

x x l

podeželje

Vpeljava mikroinfrastruktureInfrastruktura z velikim idejno-empatič-nim in nizkim finančnim vložkom; v ospredju je pozornost do obiskovalca.Male oznake lahkih pohodniških poti, npr. od nasta-nitev do znamenitosti (primer Šmihel—Predjama)

Občina,ZZT

30.000 x x x

Obogatitev podeželjaOznačitev bližnjih poti do manjših znamenitosti, ki po svoji naravi ali zaradi stanja, v katerem so, ne morejo postati samostojna ponudba, so pa privlačna popestritev nastanit-vene ponudbe. Navezava na širši regijski projekt: ponudnik nastanitve + bližnja točka kulturne dediščine. Kratka predstavitev pri ponudniku, izobraževanje ponudnika o bližnji dediščini, ta postane skrbnik spomina/dediščine.

RRA,ZZT

30.000 x x x

Kakovostno arhitekturno oblikovanje, vključno s krajinskim Občina 100.000 x x x

zelena mobilnost in dostopnost

Lokalni (krožni) promet - povezanost med turističnimi točkami občinePostojna—Postojnska jama—Predjama—Planinsko polje—Postojna/Postojna—Razdrto/Strane (Nanos)—Predjama—Planina—Postojna.Furman: Žel. postaja—Postojna—Postojnska jama (dopolnitev trase)E-vozilo: Postojna—Koča Mladika kot izhodišče za lahke sprehode.


Javni potniški promet v PostojnoNadaljevanje poti po občini/okolici z avtobusne postaje - javni prevoz

Občina, podjetje Nomago

200.000 x x x

E-polnilnice, izposoja e-kolesUporaba električnih vozil - nov prometni in parkirni režim v Predjami, pilotno: parkiranje + električni prevoz v Predjami

Občina 50.000 l l x

Razvijanje dodatnih alternativ osebnim avtomobilom Občina, ZZT 30.000 x x x



UvodObiskovalci pogosto ohranjajo destinacijo v spominu po dobrih ali slabih iz-kušnjah, ki so jih imeli z ljudmi - z osebjem v storitvenih dejavnostih in z doma-čini. So obiskovalci domačine sploh srečali, so bili do njih prijazni in pozorni ali pa hladni in nenaklonjeni? Dejstvo je, da ljudje prispevajo bistven delež k vzdušju na destinaciji in vtisu, ki ga obiskovalci dobijo. Zaradi ljudi oz. osebne obravnave se na destinacijo pogosto tudi vračamo. Turizem je tako dejav-nost, ki se na različne načine tiče vseh prebivalcev občine, občinski uprav-ljavec turizma pa igra pri tem pomembno podporno in povezovalno vlogo.

četrto področje delovanja: ljudje

cilj: dvig zavesti in kompetence pri obravnavi obiskovalcev.

č. strategijačetrto področje

delovanjaljudje


Krepitev kompetenc pri obravnavi obiskovalcev

Ljudje so v turizem vpeti in k njemu v idealnem prispevajo v štirih vlogah. Za celosten razvoj destinacije je pomembno uravnoteženo razvijanje in medse-bojna krepitev v vseh segmentih.- Zaposleni v turizmu in dejavnostih, ki so neposredno povezane s tu-

rizmom (ponudniki nastanitev in aktivnosti, zaposleni v TIC-ih, turistič-ni vodniki, zaposleni pri upravljavcu, Občini, turistična društva …) imajo strokovna znanja, veščine in kompetence s področja turizma, dobro poz-najo ciljne skupine in njihove posebnosti ter obvladajo ključne tuje jezike.

- Zaposleni v storitvenih dejavnostih, ki niso neposredno povezane s tu-rizmom, a imajo neposreden stik z obiskovalci (bencinski servisi, ban-ke, trgovine, gostilne, zdravstvene ustanove …) so seznanjeni s turistično ponudbo v Postojni in regiji, se sporazumevajo v vsaj enem tujem jeziku, so komunikativni in kooperativni.

- Strokovnjaki, ki lahko pomembno sooblikujejo turistično ponudbo, npr. ljudje s poklici, znanji in izkušnjami za varovanje in interpretacijo naravne in kulturne dediščine (biologi, etnologi, speleologi, geologi, umetnostni zgodovinarji, zgodovinarji …).

- Prebivalci občine, ki prihajajo v stik z obiskovalci in vzpostavljajo odnos z njimi; sem sodi tudi njihov odnos do turističnih ponudnikov in turistič-no-razvojnih projektov v občini in regiji. Imajo visoko zavest o turizmu kot obetavni gospodarski panogi tako v regiji kot občini ter znanje o bogati kulturni in naravni dediščini domačega kraja, na katero so ponosni. Med njimi so bodoči nosilci zasebne turistične ponudbe.

Vključitev zainteresiranih društev v turistično ponudbo kraja

Velik prispevek k avtentičnosti izkušnje obiskovalca lahko prispevajo številna društva v občini, ki s svojo dejavnostjo pokrivajo področja kulturne, pa tudi naravne dediščine kraja. Zato bi jih bilo smiselno ob izkazanem interesu z njihove strani integrirati v različne turistične dejavnosti ali kot podporne dele produktov. Ker je njihovo članstvo lokalno prebivalstvo, bi z integriranostjo v turistično ponudbo dodatno dvigali zavest domačinov o pomenu dediščine za turizem kot gospodarsko panogo.

Društva in inštitucije z dejavnostmi, ki lahko postanejo del turistične ponudbe (nekaj primerov):- Turistično društvo Pudgura: etnološka zbirka, gobarski praznik …- Društvo Kašča: košnja po starem, living history- Društvo Škratovka Haasberg: lokalno pripovedno izročilo- Planinsko društvo Postojna: sodelovanje pri produktu Pohodništvo- Jamarska društva: sodelovanje pri produktu Raziskovanje krasa, šola ja-

marstva- Lovske družine: opazovanje živali, fotolov, priprava jedi iz divjačine na

prireditvah …- Čebelarsko društvo: prikaz pridobivanja medu- Društvo Drobnovratnik: naravna dediščina - Folklorno društvo: prikaz tradicionalnih plesov, noš in običajev v sklopu

prireditev- Postojnska godba 1808: nastopi v mestnem središču- Športno-kulturna društva: prikaz zgodovinskih dogodkov (living history)- Knjižnica Bena Zupančiča: dogodki, koncerti, delavnice- Srednja gozdarska in lesarska šola: spoznavanje gozda, izdelki iz lesa

Integriranje zainteresiranih društev in inštitucij v turistično ponudbo ne sme biti zasnovano kot popestritvena ali ljubiteljska dejavnost na osnovi prosto-voljstva, ampak kot posloven odnos, v okviru katerega se storitve društev trži. Potrebno je vzpostaviti sodelovanje z jasno definiranimi obveznostmi, odgovornostjo in ustreznim nadomestilom glede na vlogo v ponudbi. Vse to z namenom doseganja trajnejšega in vzdržnega sodelovanja za obe strani.


Turistično društvo Postojna

Nekoliko drugačna je vloga Turističnega društva Postojna, saj je njegova dejavnost že primarno vezana na turizem. Društvo s častitljivo 135-letno tradicijo delovanja na področju turizma v Postojni1 združuje klasično znanje in veščine s področja upravljanja turizma in je pomemben sooblikovalec turističnega razvoja in prireditvene ponudbe na našem območju. Podeljen ima status delovanja v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnega območja, zato se lahko njegovo vlogo opredeli znotraj upravljavskih razmerij. Glej naslednje področje delovanja - Upravlja-nje in trženje.V okviru svojega poslanstva pa je društvo gotovo ena primernejših organi-zacij, ki v svoje vrste lahko sprejme ljudi, ki želijo na tem področju delovati v javnem interesu ter s tem dvigovati splošno osveščenost o pomenu in razsežnostih turizma. Povečanje članstva in s tem razširitev možnosti de-lovanja je vsekakor izziv, s katerim se društvo srečuje.

Raven komuniciranja v turizmu - med upravljavci, za splošno javnost in v medijih

Resničen odnos do obiskovalcev kaže način, kako o njih govorimo. Trenu-tno prevladujoča turistična terminologija temelji na stereotipnem izražanju in žargonskem besednjaku, ki do obiskovalcev ni najbolj prijazen oz. jih obravnava zgolj kot potencialen vir zaslužka. Takšna terminologija potrebuje prebesedenje, s katerim vzpostavimo spoštljiv in odprt odnos do gosta ter njegovih odločitev med obiskom pri nas.Nekaj primerov: v kontekstu marketinških orodij se izogibamo besedni zvezi »zadržati gosta«. Ta namreč nehote vpliva na utilitarno optiko, ki jo imamo do obiskovalcev, češ dlje bodo pri nas, večji bo zaslužek. V resnico pa so gostje svobodni ljudje, ki naj se na podlagi pestre in kakovostne ponudbe sami odločajo, koliko časa bodo pri nas. Tudi izraz turist je v širši, laični rabi2 nekoliko preveč tehničen. Izraz obiskovalec je v tem kontekstu ustreznejši, saj je pomensko širši in vključuje tudi tiste goste, katerih motiv obiska ni turistične narave - športniki, uporabniki zdravstvenih storitev ipd. Predvsem pa izraz odpira prostor in terja odgovornost na svojem drugem polu - pri gostitelju.

1 Turistično društvo Postojna je pobudnik

in začetnik projekta Postojna v cvetju ter

organizator tradicionalnih prireditev: Furmanski praznik, Mednarodni

glasbeni festival mladih in Pustovanje v Postojni. Je

tudi ustanovitelj prvega TIC-a v Postojni (1985), ob tem je več kot 20 let vodilo turistično pisarno

pri Postojnski jami.

2 Gre za razumevanje izrazov med splošno

javnostjo, medtem ko sta za strokovno rabo pojma obiskovalca in

turista definirana drugače: obiskovalec za razliko od turista ne ustvari nočitev.

Distinkcija je relevantna predvsem na ravni

spremljanja nacionalnega turizma, medtem ko

lahko obiskovalec na ravni občine ali regije pomeni za državo ali

drugo občino tudi turista.

Ljudje

Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

zaposleni v turizmu

Turistično društvo Postojna: repozicioniranje društva; dodatne in nadgrajene prireditve; izkoristiti potencial najstarejšega turističnega društva v Sloveniji; pomoč pri prijavi na različne projekte za pridobitev sredstev

TD Postojna, Občina, ZZ

10.000 x x x

Nov izobraževalni program s področja sto-ritvenih dejavnosti v turizmu

ZZ, izobraževalna ustanova, Postojnska jama

50.000 l x x

Izobraževanja ponudnikov: strokovna znanja, jeziki, bonton, poznavanje navad in značilnosti obiskovalcev po narodih, ki k nam prihajajo najbolj množično

RRA,ZZT

15.000 x x x

zaposleni v storitvenih dejavnostih, ki so posredno povezane s turizmom

Izobraževanja: o turistični ponudbi mesta/občine/regije, jeziki

RRA,ZZT

15.000 x x x

Širitev poletnega dogajanja v mestu: stične javne ustanove dodajo obstoječim festivalom prire-ditve po zmožnostih (knjižnica, muzej, itd.)

zunanji 30.000 x x x

strokovnjaki s področij, povezanih s turizmom

Vključevanje strokovnih inštitucij in posamezni-kov v oblikovanje produktov in ponudbe

ZZT v okviru obstoječih

nalog

x x x

občani in splošna javnost

Dvig zavesti lokalnega prebivalstva o pomenu turizma: primeri dobre prakse, delavnice, javni gospodarski forumi o domačem turizmu, subven-cioniranje jezikovnih tečajev za domačine …

Občina,ZZ

30.000 x x x

Integracija zainteresiranih društev v turistično ponudbo: živa zgodovina (living history), prikaz ljudskih plesov, tečaj jamarstva, čebelarstvo, godba …; jasen angažma, odgovornosti in plačilo; pomoč pri trženju

Občina,ZZT

30.000 x x x

Delovanje v šolah - sodelovanje z ostalimi akterji v turizmu

ZZT,TD Postojna

10.000 x x x

Prekrivajoči se ukrepi, ki so opredeljeni znotraj drugih področij ali produktov, se tukaj ne podvajajo.


peto področje delovanja: upravljanje in trženje

cilj: oblikovanje preglednega in vključujočega

modela upravljanja s strokovno izvedenimi

aktivnostmi.

UvodUpravljavec povezuje ponudnike na destinaciji in zaokrožuje njihovo ponud-bo z namenom njihovega učinkovitejšega pojavljanja na trgu in povečanja prodaje. Zato sta področji upravljanja in trženja obravnavani kot skupno po-dročje delovanja.

č. strategijapeto področje

delovanjaupravljanje in trženje

upravljanje

Nosilci posameznih nalog in aktivnosti so podrobneje opredeljeni v tabelah ukrepov, krovne naloge po področjih delovanja pa so v domeni:

1. Postojnska jama Občina Postojna

2. ProduktiZavod Znanje Turizem

3. InfrastrukturaObčina Postojna

4. LjudjeZavod Znanje Turizem

5. Upravljanje in trženjeZavod Znanje Turizem


UpravljanjeStanje Občine Postojna na področju upravljanja turizmaObčina Postojna je z namenom upravljanja turistične ponudbe v občini v letu 2016 ustanovila posebno organizacijsko enoto Turizem v okviru javnega za-voda Zavod Znanje Postojna. Hkrati na nivoju regije Zeleni kras s konsenzom in vlaganji Občin deluje od leta 2013 Regionalna destinacijska organizaci-ja (RDO Postojnska jama-Zeleni kras) kot rezultat oz. nadaljevanje projekta, ki je potekal med letoma 2011-2013. Pred tem je naloge razvoja turizma in promocije ponudbe v občini pa tudi v regiji dolgo let opravljalo Turistično društvo Postojna (ustanovljeno 1883), ki je še vedno aktivno in je povezovalni člen tudi na ravni širše turistične regije v okviru Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska (ust. leta 2000), katere soustanovitelj je. Zato mu Ministrstvo za gospodarstvo že tretji mandat podeljuje status društva, ki na področju turiz-ma deluje v javnem interesu na širšem območju.1

TD Postojna - RDO - Zavod Znanje Turizem

Konsekutivno nastajanje organizacij s prekrivajočim poljem delovanja rezultira v drobljenju fokusa, moči in sredstev za razvoj turizma s strani Občine Postojna.

Specifičnost situacije v občini Postojna je, da je pretežni del turistične ponud-be v rokah družbe v večinski zasebni lasti, podjetja Postojnska jama d. d., ki upravlja z naravnimi vrednotami Postojnskega jamskega sistema in Predjam-skega jamskega sistema ter je tudi najemnik Predjamskega gradu. To po-meni, da najbolj množičen, uspešen in tudi vitalen del turistične ponudbe ne potrebuje dodatnega upravljanja ali trženja s strani občinskega upravljavca turizma, saj zanj učinkovito skrbi omenjena družba, v kateri ima Občina Po-stojna tudi 25-odstotni delež in od njega prejema dividende.

Pretežni del turistične ponudbe v občini Postojna upravlja in uspešno trži družba v večinski zasebni lasti.

Kaj je prednostna naloga občinskega upravljavca? Trženjsko delovanje postaviti na stranski tir, dokler niso produkti izven ustaljene ponudbe Parka Postojnska

jama razviti do te mere, da postane njihovo trženje smiselno in učinkovito.

Shema upravljanja in delitev nalogPri obstoječi strukturi turistične ponudbe v občini, ko je pretežni del turistične ponudbe v upravljanju družbe v večinski zasebni lasti, preostala ponudba pa po razvitosti ni primerljiva in zahteva sistematična vlaganja v osnovno infra-strukturo (urejanje okolja in prometa za prebivalce in obiskovalce), je nujno usklajeno delovanje Občine in njenega upravljavca turizma - na ravni vsebine, s kadrovsko pomočjo in finančno podporo.

Naloge občinskega upravljavca turistične ponudbe v občiniOb razvoju novih produktov se občinski upravljavec turizma posveča povezo-vanju z lokalnimi ponudniki, jih spodbuja in nudi podporo pri dvigovanju ka-kovosti ponudbe, tudi z izobraževanji; prizadeva si za trajnostno upravljanje ponudbe v občini, ki ga udejanja znotraj Zelene sheme (Green Destination);

1 Ustrezna distribucija znamenitosti v

predstavitveni publikaciji Skrivnostni kras, katere

izdajatelj je Turistična zveza Brkini, Kras,

Notranjska, je bila v aktualni nacionalni turistični strategiji

prepoznana za primerno podlago oblikovanju

vodilnih destinacij na območju krasa.

trženje

Pregled razvite turistične ponudbe, ki jo je mogoče uspešno ponuditi na trgu, ter podatek o upravljavcu in nosilcu trženja.

Postojnska jamaPostojnska jama d. d.

Pivka in Črna jamaPostojnska jama d. d.

Otoška jamaPostojnska jama d. d.

Jama pod Predjamskim gradomPostojnska jama d. d.

Planinska jamaJD Planina

VivarijPostojnska jama d. d.

Expo Postojnska jama krasPostojnska jama d. d.

Predjamski gradPostojnska jama d. d.

Notranjski muzej/Muzej krasaZavod Znanje Postojna

Opazovanje živaliLovsko Društvo, Zavod Znanje Postojna

Jaslice v Postojnski jamiPostojnska jama d. d.

Furmanski praznikTuristično društvo Postojna


s sosednjimi občinami sodeluje pri oblikovanju skupne ponudbe; še naprej skrbi za profesionalno delovanje občinskih TIC-ev in širi njihovo ponudbo.Izvajanje letnega programa, ki temelji na uresničevanju projektov iz strate-gije, in vsakoletno srečanje turističnih ponudnikov po koncu sezone, ki vklju-čuje analizo preteklega leta, oceno izvajanja strategije in skupno začrtanje programa dela za naslednje leto, dopolnjuje tudi redno spremljanje potreb in zadovoljstva obiskovalcev.

Ob tem pa je med organizacijami, ki upravljajo turistično ponudbo v občini Postojna, prednostno potrebno doseči dogovor o delitvi nalog z namenom optimizacije učinkov.

Shema upravljanja - delitev nalog med upravljavci turizma v občini

Postojnska jama d. d. kot največji ponudnik Občina Postojna

Zavod Znanje Turizem RDO Postojnska jama—Zeleni kras

Turistično društvo Postojna / Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska

TrženjeStanje Občine Postojna na področju trženja turizmaDaleč največji doprinos k trženju turistične ponudbe v občini Postojna ima ponudnik Postojnska jama, in sicer za trženje znamenitosti v svoji ponudbi, ki pa so tudi prevladujoč del turistične ponudbe v občini nasploh1. Na podlagi tradicije, nadgrajevanja produkta in premišljenega trženja se generira množič-ni obisk, s pozitivnimi učinki na število obiskovalcev tudi za regijo in državo.

V okviru aktualne nacionalne turistične strategije je bil v 2018 za nosilca DMO (Destination management organization) in s tem za vlogo upravljanja in pro-mocije skupne turistične ponudbe destinacije Zeleni kras izbran dosedanji upravljavec, RDO Postojnska jama-Zeleni kras. Na razpisu ministrstva, pri-stojnega za turizem, je posledično prejel tudi sredstva za dvoletno digitalno promocijo destinacije. Nov regijski spletni portal nadomešča dosedanjega na isti domeni (zelenikras.si).

Trženje občinske turistične ponudbe je z ustanovitvijo organizacijske eno-te Turizem sredi leta 2016 prevzel javni zavod Zavod Znanje Postojna. Na področju trženja je njegova najpomembnejša naloga upravljanje občinskih Turističnoinformacijskih centrov (TIC Postojna na koncu Tržaške ulice in TIC Galerija pri knjižnici), poleg tega pa zagotavlja osnovne informacije o turistični ponudbi v občini v tiskani in spletni obliki (visit-postojna.si). Predstavitev v TIC-ih in v promocijskih materialih vključuje tudi ponudbe manjših lokalnih ponudnikov izdelkov in storitev.

Posamezni turistični ponudniki nastanitev tudi samostojno tržijo svojo po-nudbo preko spletnih agencij (Booking, AirBnb), nekateri med njimi generirajo svoj obisk primarno prek lastne spletne strani (npr. Lipizzaner Lodge).

1 Turistična ponudba v občini je pojmovana

brez nastanitvene in gostinske ponudbe, ker ti dve v našem primeru nista motiv prihoda na

destinacijo, ampak služita kot podporna storitev.




Izzivi za učinkovito trženjeNe glede na to, ali se bo trženje izvajalo za turistično ponudbo občine ali v sklopu ponudbe Zelenega krasa in sosednjih občin, si je pred tem potrebno razjasniti nekaj osnovnih dilem. Pri razmisleku o njih se upošteva vidik obi-skovalca, ki ga želimo nagovoriti. Ljubitelj narave, ki želi na tem območju preživeti več časa, bo redko omejen na območje ene občine. Samostojno trženje je smisleno pri izrazito zanimivi ponudbi ali v primeru prireditev.

Izziv 1: Manko ponudbe za trženjeŠele razvoj zaokrožene ponudbe znotraj sistematično oblikovanega pro-dukta, ki jo je mogoče tržiti, bo osmislil trženje občinskega upravljavca. Zato je potrebno v prihodnjih letih prednostno razviti dodaten produkt glede na prioritete in šele nato usmeriti sredstva v izdatnejše trženje. Do takrat pa se glavnino angažmaja preusmeri od promocijskih aktivnosti v razvoj produktov, pri čemer pa je potrebno ves čas razvoja imeti pred sabo ciljno skupino, ki se ji produkt namenja, in predvidevati načine trženja. Tako bo produkt ob vzpostavitvi že pripravljen na učinkovito trženje.

Sprotne trženjske aktivnosti naj zajemajo trženje na destinaciji glede na ciljne skupine - inovativno, deloma klasično, predvsem pa digitalno; v tej smeri se spodbuja tudi ponudnike. Digitalno trženje poleg dostopnosti omogoča tudi hitrejše prilagajanje ponudbe - glede na čas v letu, prilago-ditev ponudbe za domače ali tuje obiskovalce itd. ter se lahko ustrezno veže na nacionalno oglaševanje in trženje, ki bo izrazito digitalno.

Od promocije k razvoju produktov

Glavnino sredstev in aktivnosti Zavoda Znanje Turizem preusmeriti od promocije v razvoj produktov in to kadrovsko podkrepiti.

Za novonastajajoče produkte se pripravlja podporne vsebine in materiale.

Primarno se razvija trženje na destinaciji, predvsem digitalno.

Izziv 2: Pod katero znamko tržitiIzstopajoča turistična ponudba v občini se trži pod znamko Postojnska jama1, v kontekstu regije pa pod znamko Zeleni kras, pri čemer znamka nima jasno opredeljene identitete niti ne zastopa skupne ponudbe, ampak se pojavlja kot geografska oznaka. Zavod Znanje Postojna je za potrebe trženja turistične ponudbe v občini v letu 2017 vpeljal znamko Postojna. Pod njo trži spominkarski program, ki temelji na štirih osnovnih motivih - sodobnih likovnih interpretacijah prepoznavnih zgodb s Postojnskega, apliciranih na klasičen nabor suvenirskih materialov (majice, lončki, zvezki, razglednice itd.). Znamka se pojavlja tudi v promocijskih materialih splošne turistične ponudbe v občini in znotraj skupnih ponudb z drugimi akterji, večinoma v vlogi podpisa. Za širšo, samostojno komunikacijo ponudbe znamka še nima ustrezno razvite komunikacijske platforme.Od blagovnih znamk na desni strani je edino znamka Postojnske jame celo-vito razvita in upravljana, ima tudi najdaljšo zgodovino obstoja. Z dodelanim sistemom uporabe, pripadajočo zgodbo in stalnim osveževanjem komunika-cij je zgleden primer grajenja znamke, ki poleg vseh prednosti prinaša s seboj tudi nekaj izzivov zrelih znamk, npr. da postajajo boljše od produkta samega.

1 Znamka Postojnska jama je doživela mehko

preobrazbo v znamko Park Postojnska jama, s čimer že na osnovni

komunikacijski ravni izkazuje dodatno

ponudbo ob že znani Postojnski jami.

Medtem ko je znamka Postojnska jama/Park Postojnska jama v rokah družbe v večinski zasebni lasti in z jasno opredeljeno ponudbo, je potrebno pri razvoju ostale turistične ponudbe v občini preučiti obetavnost obeh znamk, Zeleni kras in Postojna, ter se odločiti, pod katero je bolj smiselno plasirati turistično ponudbo v občini. Če skrbnik blagovne znamke Zeleni kras (RDO Postojnska jama—Zeleni kras) predvideva njen razvoj, je njena ohranitev smiselna, saj je osnova primerna. Pri tem je pomemben element tudi raven, na kateri se mora znamka razvijati, saj ta sedaj ne dosega ustrezne kakovosti ne z vidika pozicioniranja ne z vidika komuniciranja (vsebina in izvedba marketinških sporočil).Ob tem je potrebno predvideti tudi, kako se bo v njej odrazila ambicija pozicioniranja turistične ponudbe v Postojni kot izhodišču za raziskovanje krasa. V nasprotnem primeru je potrebno z namenom približevanja želeni poziciji na trgu (Postojna - drugo ime za kras) preiti v sistematično razvi-janje znamke Postojna in jo ustrezno nadgraditi.Odločitev pa naj v prvi vrsti upošteva dejansko stanje na terenu: Zeleni kras - če se bo regijska ponudba razvijala kot celota, in Postojna - če bo vsaka Občina ali ponudnik razvijal predvsem svojo ponudbo.

Prognoza 1: Na trgu se že pojavlja blagovna znamka Postojna, pod okri-ljem katere naj bi se upravljalo, tržilo in komuniciralo turistično ponudbo občine Postojna. Blagovno znamko je smiselno postaviti ob bok blagovni znamki Postojnska jama v smislu vsebinske in kakovostne komplementar-nosti. Blagovna znamka Postojna bi morala pomeniti ponudbo, ki omogoča spoznavanje oz. doživljanje specifične kraške pokrajine, pod njeno okrilje bi sodili zaokroženi, kakovostni produkti in povezana turistična ponudba, ki bi dopolnjevala ponudbo Postojnske jame.Blagovna znamka Zeleni kras v tem primeru ostaja zgolj kot geografska znamka (geografsko poreklo), ki pomaga pri pozicioniranju in trženju na področju Zelenega krasa (Primorsko-notranjska regija).






Prognoza 2: Blagovna znamka Postojna se postopoma ukine, njeno mesto prevzame v vsej polnomočnosti blagovna znamka Zeleni kras, ki postane prepoznavna kot blagovna znamka, ki zagotavlja spoznavanje in doživljanje kraške pokrajine. Pod to blagovno znamko se upravlja, trži in komunicira tudi celotno turistično ponudbo občine Postojna. Tako ponudba kot sama blagovna znamka Zeleni kras dopolnjujeta ponudbo in blagovno znamko Postojnska jama.

Znotraj katere znamke komunicirati turistično ponudbo občine Postojna?

Postojna - Zeleni kras

Izziv 3: Ustvariti krovno marketinško zgodbo na podlagi želene pozicije na trguZa doseganje enotnosti in prepoznavnosti turistične ponudbe v občini Po-stojna bo potrebno zasnovati krovno marketinško zgodbo, ki bo odsevala želeno tržno pozicijo in v luči katere bo moč skozi prilagojene komunikacije predstavljati turistično ponudbo celotne občine.Zaradi moči zgodbe znamke Postojnska jama je potrebno, da se mlajša znam-ka razvija vsebinsko skladno in komplementarno. Izhodiščno pozicioniranje (Postojna - drugo ime za kras) to omogoča, kljub temu pa ostaja velik izziv ambicija vzpostavljanja krovne znamke, ki bi znotraj sebe ustrezno predsta-vljala tudi ponudbo, ki se sicer pojavlja pod močno in že uveljavljeno znamko.

Ciljne skupine in pomembnejši geografski trgi kot okvir oblikovanja produktov in prilagoditve ponudbe

Kljub temu, da je izrazitejše trženje predvideno po oblikovanju zaokrožene ponudbe znotraj posameznega produkta, je že v fazi snovanja potrebno poleg pozicioniranja in določitve krovne zgodbe ponudbo oblikovati z jasno predstavo, komu je namenjena ter kako in kdaj bo svojo ciljno skupino nagovorila.

Kategorije obiskovalcev in ciljne skupineNajštevilčnejša kategorija, ki je že na destinaciji in jo je mogoče nagovo-riti, so dnevni obiskovalci, in sicer ciljna skupina dnevnih izletnikov, ki v primerjavi z mednarodnimi turisti in tranzitnimi gosti nekoliko svobodne-je razpolaga s svojim časom. Z dodatno ponudbo in tako daljšim, tudi večdnevnim obiskom se preobrazijo v segment ljubiteljev narave.

Za nišne obiskovalce je komunikacija najbolj usmerjena, tako vsebinsko kot tudi glede na komunikacijski kanal. Mora pa biti ponudba zaokrožena, zanimiva in konkurenčna, saj so ciljne skupine poznavalci svojega področja. Komunikacijo za obiskovalce znotraj posebnih interesov vodi primarno posamezni ponudnik, saj ima v večini primerov značaj B2B-komunikacije.

Ciljne skupine po kategorijah in pomembnosti za turizem v občini Postojna

dnevni obiskovalci* ljubitelji narave nišni obiskovalci posebni interesi

Dnevni izletniki a. obiskovalci Postojnske jame/Predjamskega gradu - domači in iz sosednjih držav; b. nastanjeni v drugih občinah, od koder opravijo izlet - Osrednjes-lovenska regija in Obala

Touring turisti Obiskovalci Postojnske jame/Predjamskega gradu - mednarodni, tudi potniki križark

Tranzitni gosti - na poti na morje in nazaj

Aktivni pari, posamezniki in skupine

Družine na oddihu v naravi

Uporabniki nastanitev, ki obiskujejo tudi destinacije izven občine

Najbolj obetavna vrsta obiskovalcev..

Kolesarji

Pohodniki

Ljubitelji opazovanja živali

Ljubitelji ježe

Ribiči

Zgodovinski navdušenci vojna zgodovina, pračlovek

Krasoslovci - znan-stveni turizem

Jamarji

Produkti za te obiskovalce so v fazi razvoja.

Športni turizem

Kongresni turizem

Zdravstveni turizem - porodnišnica

Velnes turizem - speleovelnes, gozdni velnes

Team-building

Produkti so del specializiranih ponudb in ne splošnih komunikacij.

* Za opis profila obiskovalca glej Prvo področje delovanja: Postojnska jama - prvi tip obiskovalca.

Oris ciljne skupine za turistično ponudbo v občini Postojna

Naslavljati velja ljubitelje narave oz. aktivne raziskovalce narave, ki si želijo sproščujoče, zmerno aktivne ali zelo aktivne dejavnosti v naravi.

DejavnostiLažje aktivnosti v naravi: pohodništvo, kolesarjenje, jahanje

Zahtevnejše športne aktivnosti: daljše pohodniške in kolesarske ture, jamski treking (adrenalinski športi)

Sproščujoče dejavnosti: sprehodi, pristen stik z okolico, kontemplacija, velnes

PričakovanjaPrometna infrastruktura: Dobro urejene kolesarske steze, učinkovit javni potniški promet, dobro označene pohodniške poti

Turistični delavci: Dobro znanje angleškega jezika (tudi informacije v angleškem jeziku) in italijanskega jezika

Kulinarična ponudba: Odlična hrana, lokalne specialitete

ObčutjaObčutek svobode, brezskrbnosti, sprostitev, odmik od vsakdana, veselje, doživeti nekaj zabavnega

151

Prilagoditev komunikacij glede na ciljno skupinoZa posamezno kategorijo obiskovalcev se oblikuje ustrezno ponudbo in na-čin oglaševanja, znotraj tega pa se za posamezne ciljne skupine izbere najbolj relevantne informacije in jim prilagodi nagovor. Vsa komunikacija poteka v okviru krovne marketinške zgodbe.

Glede na identificirane ciljne skupine turistične ponudbe v občini Postojna so v naboru Person ciljnih skupin slovenskega turizma1 primerne naslednje:

Skupni imenovalecnarava + aktivnost v naravi

+ priložnost za raziskovanje in skupno preživljanje časa

Poleg upoštevanja značilnosti ciljnih skupin po metodi person je z namenom kompatibilnosti pomembno slediti tudi osnovnim nacionalnim smernicam pri oblikovanju ponudbe in komunikacij. Nacionalni moto za oblikovanje ponud-be je: ponuditi nova nepozabna doživetja za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebno rast.

1 Persone ciljnih skupin slovenskega turizma je

dokument, ki predstavlja profile potencialnih

obiskovalcev Slovenije po ciljnih skupinah. Slovenska

turistična organizacija je dokument na podlagi

raziskav zasnovala kot pripomoček, ki naj

oblikovalcem turistične ponudbe v Sloveniji služi pri ustreznem

oblikovanju svoje ponudbe in komunikacij.



urbaniozaveščeni

aktivnedružine

družabnifoodieji

predanemame

aktivni nostalgiki

brezskrbnimladi

urbanipotrošniki

lepotnirazvajenci

večnomladi

sproščenieskapisti

zeleniraziskovalciavanturisti

persone ciljnih skupin slovenskega turizma

ključni motivi za turizem

Legendapomembnosti

za občino Postojna:primarne persone

sekundarne persone

skrb zase

druženje

doživetja



obiskovalci na destinaciji v letu 2017 (orientacijske številke)

1 Italija 125.000

2 Nemčija 62.500

2 Slovenija 60.000

2 J. Koreja 55.000

3 PoljskaVelika britanijaMadžarskaŠpanijaAvstrijaFrancija ...

vsak 25.000


Primarni geografski trgiSlovenijaSlovenski obiskovalec je celoletni gost, z značilnimi poskoki obiska v času šolskih počitnic (zimske počitnice, prvomajski prazniki in krompirjeve počitni-ce). Delež slovenskih obiskovalcev Postojnske jame je konstanten, okrog 8 %, kar je približno 60.000 obiskovalcev.

TujinaObiskovalci iz tujine prihajajo z značilnim viškom v poletni sezoni, kar velja za tranzitne in stacionarne goste. Po podatkih o obisku Postojnske jame prihaja glavnina obiskovalcev iz: Italije, Nemčije, Južne Koreje1 in Slovenije, sledi-jo obiskovalci iz drugih evropskih držav2. Podatki, pridobljeni v postojnskih TIC-ih, se večinoma ujemajo - največ obiskovalcev je iz Italije, Nemčije in Španije ter Avstralije. Zaradi majhnega vzorca ne moremo ugotavljati vzrokov morebitnih odstopanj.

1 Po množičnosti so že več let visoko uvrščajo

obiskovalci iz Južne Koreje, ki jih v nadaljnjih

aktivnostih zavestno puščamo ob strani, ker gre za gosta, ki se v Postojnski

jami ustavlja v sklopu evropskega touringa

z vnaprej izdelanim programom in brez

možnosti za spreminjanje itinerarija na destinaciji - delna izjema so hotelsko

nastanjeni gosti.

2 Za podrobnejše podatke glej: Države

prihoda ter Razporeditev prihoda obiskovalcev

po mesecih v poglavju Kaj pravijo podatki.




Nekaj značilnosti, ki jih velja pri tržnem komuniciranju upoštevati

Zaradi prevladujočih motivov obiska (obisk Postojnske jame in/ali Predjam-skega gradu) se z ostalo ponudbo večinoma nagovarja obstoječe obiskoval-ce ali obiskovalce, ki so že odločeni za obisk destinacije. Zato se ponudbo in nagovor prilagaja oglaševanju na destinaciji.

Z večanjem deleža individualnih gostov z raznorodnimi interesi in profili, ki jih ne omejujejo agencijski itinerariji, se povečuje možnost ponudbe dodatnih storitev, tudi že obstoječih. Medtem ko je po drugi strani veliko teže vzposta-viti enako močno atrakcijo, kot je Postojnska jama, ki bi se vpisala v itinerarije skupin. Pri tem lahko že vnaprej izključimo tiste tuje agencijske obiskovalce, katerih itinerariji so sestavljeni iz evropsko prepoznavnih znamenitosti.

Oblikovanje ponudbe glede na profil obiskovalca:- primarna geografska ciljna skupina so Slovenci in prebivalci sosednjih

držav v obmejnih regijah, ki jim je destinacija dostopna v okviru eno- do dvodnevnega izleta.

- Kot destinacija za kratek oddih je destinacija primerna za specifične, osveščene goste, ki že natančneje iščejo doživetja ali aktivnosti v na-ravi.

- Medtem ko je za obiskovalce, ki se pri nas ustavljajo na poti na morje, potrebno pripraviti zanimivo ponudbo v bližini glavnih atrakcij in v mestu samem.

- Najpogostejša smer prihoda stacionarnih gostov, ki prihajajo individualno in ne v skupinah, je dolina Soče. Gre torej za ljubitelje narave.

- Pomembna je prilagoditev nagovora slovenskemu in tujemu obiskoval-cu posebej. Gre za domačega izletniškega obiskovalca in tujega touring obiskovalca, ki se skozi leto izmenjujeta: slovenski spomladi in jeseni, tuji največ poleti. Slovenskega obiskovalca poleti skoraj ni, saj je ta čas tradi-cionalno namenjen počitnicam na morju.

Cilji, ki jih skozi komunikacijo zasledujemo:- slovenski izletniški obiskovalec - preiti od izletniške do celodnevne ali

večdnevne destinacije.- tuji tranzitni obiskovalec - podaljšanje obiska s koriščenjem ene dodatne

ponudbe (aktivnost, prehrana, namestitev).- tuji tranzitni obiskovalec - vsakoletni postanek. Zaradi umeščenosti

občine ob zaključku avtoceste na poti na Jadran in zaradi vsakoletnega dopustovanja visokega števila obiskovalcev imajo ponudniki turističnih storitev velike možnosti povratka turistov, če so z njihovo storitvijo zado-voljni. To se že kaže pri ponudbi namestitev na relaciji Postojna—Prestra-nek, ko se pri nekaterih ponudnikih gostje vsakoletno ustavljajo ali celo namensko prihajajo za več dni.

- tuji touring obiskovalec - izbor občine Postojna kot izhodišča za razisko-vanje okolice. Oblikuje se majhen, a vse večji segment ljudi, ljubiteljev na-rave, pri katerih je strateška lega občine pomemben motiv za njen izbor kot izhodišča za aktivnosti v naravi in za izlete v bližnjo okolico ter po Slo-veniji. Tukaj koristijo nastanitev z zajtrkom in večerjo, dan pa večinoma preživijo izven občine. Z razvojem mikroinfrastrukture v bližini nastanitev,

tj. bližnjih poti do manjših znamenitosti, ki po svoji naravi ali zaradi stanja, v katerem so, ne morejo postati samostojni produkti, se bo popestrila na-stanitvena ponudba in povečala možnost tudi za dnevno bivanje v občini nastanitve.

Časovno plasiranje ponudbe: pri oblikovanju priložnostnih ponudb se upo-števa praznike in dela proste dneve po posameznih državah.

Vloga vodnika: destinacija ima veliko skritih, lepih kotičkov, ki pa so nedo-segljivi brez nasveta, ki jim ga lahko ponudi lokalni vodnik ali domačin, najverjetneje ponudnik nastanitve. Ponudba izven množično obiskanih znamenitosti je privlačna za obiskovalce, ki iščejo avtentična doživetja.


Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

splošno (upr)

Vključitev v Zeleno shemo slovenskega turizma Občina in ZZT 15.000 x l l

Upravljanje TIC-ev - nadgradnja dejavnosti in ponudbeStalno zaposlen informator, oblikovanje programov, razmislek o novi ali sekundarni namembnosti TIC-a pri Mercatorju

ZZT 100.000 x x x

povezovanje v destinaciji in izven (upr)

Usklajeno delovanje upravljavca in Občine na ravni vsebin, kadrov, financ

ZZT, Občina


nalog

x x x

Preglednica letnih vlaganj v turizem Preverba ustrezne distribucije občinskih sredstev, namenjenih promociji in razvoju turizma; načrt vlaganj; sistematična komunikacijska podpora navzven

ZZT, Občina


vlaganj

x x x

Določitev razmerij in oblikovanje sheme upravljanja turistične ponudbe v občini z namenom usklajenega delovanja in optimizacije vlaganj - konsenzualnarazdelitev nalog, vzpostavitev merljivih ciljev:- Največji ponudnik- Občina Postojna- Zavod Znanje, OE Turizem- RDO Postojnska jama-Zeleni kras- TD Postojna/TZ Brkini, Kras, Notranjska

vsi deležniki


nalog

x l l

Oblikovanje in vodenje skupin za razvoj nosilnih produktov (kolesarstvo, pohodništvo)

ZZT, Občina


nalog

x x l

urniki in pomoč pri urejanju kontaktnih podatkov ponudnikov (upr)

Kontaktni podatki ponudnikovJavni e-naslovi upravljavca in ponudnikov naj ne bodo na splošnih domenah (gmail, hotmail). Urediti svoje na prepoznavno domeno (visit-postojna.si), ponudnikom pa pomagati urediti vsebinsko ustrezne domene po nazivu ponudbe, v dogovoru z naslovnikom (npr. @planinska-jama.si, @hudičevec.si).

ZZT in ponudniki

10.000 x x l

Prizadevanja za stalne urnikePredvidljiva turistična ponudba, ki omogoča načrtovanje; lahko je občasna, vendar konstantna. Izogibati se formulacijam Po predhodnem dogovoru itd., razen za izjemne primere (skupine).

ZZT in ponudniki


nalog

x x x

Storitev vodenja

a. Stalna pripravljenost vodnika oz. stalen, vnaprej znan termin za storitve, kjer je ponujeno vodenje; v primeru, ko ni gostov, plačilo pavšala vodniku

ZZT, RRA

20.000 x x x

b. Vzpostavitev vzajemno učinkovitega sistema vodičev glede specializacije, razpoložljivosti, rezervacij, pavšalnega plačila, jezikovne pokritosti

ZZT, RRA

x x l

uresničevanje strategije (upr)

Vključevanje delov strategije v letne načrte, spremljanje uresničevanja in prilagoditve strategije

Občina, ZZT, RRA


nalog

x x x

Promocija turistične vizije občini, ponudnikom, investitorjem ter drugim deležnikom in prebivalcem

ZZT, Občina, RRA

30.000 x x x

Odnos z mediji lokalno, nacionalno, s tujimi

Občina, ZZT, RRA


nalog

x x x

Komunikacija z državnimi inštitucijami na temo Poček, kmetijsko onesnaževanje voda itd.


nalog

x x x


Ukrepi


Ocenavrednosti

Obdobje20182019

20202021

20222023

Usposabljanja, izobraževanja ponudnikov za spodbudo inovativnih, trajnostnih in kakovostno oblikovanih ponudb, pomoč pri prijavi na razpise ali pridobitev nazivov (npr. Kolesarjem/Pohodnikom prijazno prenočišče)

RRA, ZZT

30.000 x x x

Kompetenca delavca v turizmu - usposabljanje zainteresiranih ponudnikov za delo v turizmu

ZZ Ljudska univer-za, ZZT, RRA

30.000 x x x

Komunikacija s ponudniki - redna, s posluhom za aktualno problematiko ponudnikov

ZZT, RRA v okviru obstoječih

nalog

x x x

Motiviranje ponudnikov za trajnostno ponudbo - uporaba lesa pri opremi, povečanje deleža domače in lokalno pridelane hrane; zagotovitev zajtrkov pri ponudnikih sob

RRA, ZZT

10.000 x x x

Letno srečanje s ponudniki po zaključku sezone, analiza in predlogi, vključevanje predlogov v letni načrt dela upravljavca

ZZT, RRA, Občina


nalog

x x x

Priznanja vzornim ponudnikom, predstavitve ZZT, Občina 5.000 x x x

pozicioniranje turistične ponudbe občine (tr)

Krovna marketinška zgodba, izpeljana iz nove strategije ZZT 10.000 x l l

Slogan, vizualne rešitve (nosilni motiv, podporni motivi, celostna grafična podoba in navodila za grafično komuniciranje …), nadgradnja obstoječega

ZZT 5.000 x l l

Preoblikovanje ponudbe na spletnem portalu (vse platforme); prilagoditev vsebine hitri predstavitvi po produktih/ciljnih skupinah

ZZT 10.000 x x l

Sistematično ustvarjanje vsebin - kakovostne vsebine, zgodbe, foto- in videomaterial na visokem nivoju; za distribucijo

ZZT 20.000 x x x

Sooblikovanje strategije Občine glede občinskih vlaganj v turizem in komunikacijska podpora za javnost

ZZT v okviru obstoječih

nalog

x x x

distribucija trženja (tr)

Izdelava sheme trženja: PJ, RDO, ZZT vsi deležniki v okviru obstoječih

nalog

x x l

Spletna stran - vzpostavitev razmerja med regijsko in občinsko turistično spletno stranjo

RRA, ZZT


nalog

x x l

Skupna spletna info točka o kulturnem in ostalem dogajanju med turistično sezono - s prevodom v angleščino; optimizacija obstoječih virov

ZZT 15.000 x x l

trženje na destinaciji (tr)

Digitalni nastop - določitev ustreznega pristopa in obsega digitalnega nastopa

ZZT 5.000 x l l

Postojna APP ZZT 20.000 l x l

Prilagajanje ponudbe posameznim ciljnim skupinam - tujci/domači, kongresni … Ciljano trženje glede na ciljno skupino in državo prihoda

RRA, ZZT

25.000 l x x

Povezovanje s sosednjimi Občinami pri obli-kovanju produktov in pri trženju

RRA, ZZT

30.000 x x x

Promocijski in spominkarski program - širitev, razvoj in nadgradnja v skladu s krovno marketinško zgodbo

ZZT 30.000 x x x

Prekrivajoči se ukrepi, ki so opredeljeni znotraj drugih področij ali produktov, se tukaj ne podvajajo.

zaključni podatki

d.

d. zaključnipodatki


Sprejemanje turistične strategijeStrategijo razvoja turizma v občini Postojna 2018-2023 na predlog Zavoda Znanje Postojna, javnega zavoda, obravnava in sprejme Občinski svet Ob-čine Postojna. Vsaki dve leti (konec 2019, konec 2021, konec 2023) se izde-la ocena s poročilom o izvajanju strategije in predlagajo morebitne ključne spremembe v strategiji. Spremenjeno različico strategije ponovno sprejme Občinski svet.Izhodišča Strategije turističnega razvoja so strokovna podlaga in vir tudi za ostale strateške dokumente Občine, vključno s prostorskimi, s čimer pome-nijo možno osnovo tudi za naložbene, razvojne in poslovne načrte zasebnih turističnih ponudnikov.

Viri in referenčni dokumentiSeznam dokumentov in raziskav, ki so bili uporabljeni pri pripravi strategije.- Regionalni razvojni program Primorsko-notranjske regije za obdobje

2014-2020 (2. del)- Anketa obiskovalcev v TIC Postojna in TIC Galerija- Anketa IPSOS- Ugotovitve dveh javnih delavnic, v okviru projekta Dovolj za vse (o virih v

lokalni skupnosti), Umanotera, 2017.- Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, MGRT, 2017. - Persone ciljnih skupin slovenskega turizma, STO, 2016.- Vizija in strategija Občine Postojna (ViSOP) za obdobje 2015-2035, Obči-

na Postojna, 2015.- Vizija razvoja turistične destinacije Postojna, delovno gradivo, Občina Po-

stojna, Postojnska jama, Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem, 2004.

- Letna poročila družbe Postojnska jama za leta 2012, 2015, 2016, 2017.- Izhodišča za prostorsko in programsko revitalizacijo Soviča, Občina Po-

stojna, 2017.- Izhodišča za revitalizacijo Salona Ozbič, 2018.- Občinski proračuni za leta 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 in ocena

za 2018.- Prikaz stanja prostora Občine Postojna, LOCUS, 2016.- Občinski odloki.

Seznam prilogPriloga 1: Uresničevanje krovne občinske strategije ViSOP na področju turizmaPriloga 2: Registrirana kulturna in naravna dediščina ter obstoječa turistična po-nudba v občini Postojna - po krajih

prilogee.

e. priloge1 uresničevanje krovne

občinske strategije ViSOP na področju turizma

priloga 1 uresničevanje krovne občinske strategije ViSOP na področju turizma - do oktobra 2018

Občina Postojna za preteklo obdobje nima specialne turistične strategije, naslavlja pa področje turizma krovna občinska strategija ViSOP (2015-2035). Sledi kratek pregled predvidenih ukrepov in ključnih projektov ter stopnja nji-hove uresničenosti.

ukrepiRealizirani ali delno realizirani:• ustvarjanje pogojev za investicije v turistično infrastrukturo – izveden Javni

razpis za vzpodbujanje investicij v izgradnjo proizvodnjah in obrtnih objek-tov ter objektov za izvajanje turistične ali razvojno–raziskovalne dejavnosti na območju Občine Postojna – namen je subvencioniranje komunalnega prispevka in nakupa zemljišča.

• prenova usmerjevalnega sistema – dodane oznake za gostinske storitve, kolesarske usmerjevalne table.

• turistično pozicioniranje Notranjskega muzeja – dodatne vsebine, razstave, povečan obisk tujih obiskovalcev.

• oblikovanje turističnega produkta Planina – v sklopu projekta Kras.Re.Vita; prijava na seznam UNESCO.

• definiranje turističnih vsebin v mestnem jedru – TIC Galerija z naborom izdelkov domačih ustvarjalcev, kulturne prireditve, koncerti, drsališče.

• promocijski materiali – turistični vodnik po občini Postojna, mestni zemljevid.

• izboljšanje upravljanja turizma in delovanja TIC–ev – ustanovitev OE Turizem na Zavodu Znanje Postojna.

• prenova občinske spletne strani, s poudarkom na turizmu – samostojna spletna stran www.visit–postojna.si.

• srečanja s turističnimi deležniki enkrat mesečno – poglobljeno sodelovanje, obiski, promocijski material, kakovostna podpora ponudnikom.

• izobraževanje turističnih vodnikov – jezikovni tečaji, digitalizacija, pripovedništvo, licence za kolesarske vodnike.

• infrastruktura za mobilne goste, postajališča za avtodome – uresničevanje v sklopu projekta Kras.Re.Vita.

Trenutno nerealizirani:• izgradnja EKO vasi • športno–rekreacijski center Kalič• turistična strategija športnega letališča v Rakitniku• EKO tržnica in turistična ponudba AC–PJ• rehabilitacijsko–rekreativni center z bazenom

ključni projektiV fazi realizacije:• Središče Unica – Edinstvena (2014–2022) – V sklopu projekta Kras.Re.Vita.• Ureditev kolesarske steze in pešpoti med Hraščami in Postojno (2016–2018)

Delno realizirani:• S kolesi po krasu (2016–2018)• Ureditev Soviča in pešpoti ob Pivki (2015–2016)• Projekt Turizem (2016–2018) – Opis: Razvijanje turističnih vsebin in infra-

strukturnih pogojev (OPN, OPPN), sodelovanje v edukativno–turističnih projektih (Telo, vrtički, užitni park, aleja do Jame) z namenom razvoja novih delovnih mest, blagostanja in kvalitetnega kulturnega okolja. Povezovanje obstoječih regijskih kulturno–zabavnih vsebin, inventiranje novih unikatnih, regionalno, nacionalno in mednarodno zanimivih dogodkov ter komuniciranje in marketing blagovne znamke. Namen je doseči prepoznavnost in ustvariti interes za stacionarni turizem ter s tem omogočiti razvoj novih delovnih mest. Realizirano: kulturno dogajanje vse dni v letu/poleti, nova turistična ponudba (ogled medveda, treking v naravi, kolesarjenje po urejenih poteh, sprehod po mestni poti …).

• Tematske krožne poti Hudičevec–Razdrto (2016–2018) – Opis: Ureditev poti, označitev glavnih zanimivosti na poti – info točke, vzpostavitev spletne strani, ki bi povezala tako podatke o kraju, o učni poti kot druge relevantne podatke. Realizirano: ureditev izhodišča za Nanos (nova urbana oprema, ureditev parkirišča).

• Učni regijski plavalni center (2015–2018) – Izvedena prijava na razpis za črpanje Evropskih kohezijskih sredstev za sofinanciranje projekta. Realizacija v letu 2019.

• Parkirišče za avtodome (2016) – Izvedena prijava na razpis za črpanje Evrop-skih kohezijskih sredstev za sofinanciranje projekta. Realizacija v letu 2019 v Planini.

• Ureditev pešpoti ob Pivki (2016–2017) – Izvedena prijava na razpis za črpanje Evropskih kohezijskih sredstev za sofinanciranje projekta. Realizacija v letu 2019.

Trenutno nerealizirani:• Rekreacijski center Kalič (2016–2018)1

• Od zmaja do grada – Šmihel pod Nanosom (2016)• Studenec na Prestranku (2016) –

Opis: Ureditev izvira, struge do izvira in učne pešpoti do izvira.• Info točka Sv. Lovrenc (2016–2018)• Učne kraške poti (2016–2018)• Ureditev tržnice in parkirišč na območju

avtobusne postaje Postojna (2018)• Kolesarska pot Postojna—Predjama (2016–2017)• Ureditev območja Toplarja (2017–2022) –

Opis: Ureditev parkirišča in okolice pri Toplarju.

Rok za realizacijo še ni nastopil:• Glamping Camping (2016–2020)• Ureditev parkirišča in TIC–a v Bukovju (2016–2022)• Oživitev Rapalske meje (2019–2022)• Revitalizacija vojašnic na Ljubljanski (2017–2024)

1 Območje je v zasebni lasti.


e. priloge2 registrirana kulturna in naravna dediščina ter obstoječa turistična

ponudba v občini Postojna

Prestranek in Žeje

registrirana dediščina

nepremična kulturna dediščina

arheološka dediščina• arh. najdišče Zakajeni spodmol• arheološko najdišče Ovčja jama• arheološko najdišče Dedkov Trebež in Kambrce

• arheološko najdišče sv. Jurij (Žeje)

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Jurija (Žeje)

profana stavbna dediščina• grad Prestranek • Jerinov mlin in žaga• Tišlerjev mlin• posestvo Bile• posestvo Poček

memorialna dediščina• spomenik NOB

naravna dediščina

• Mrzla jama (Ekološko pomembno območje, Natura2000)

• jama Bisernica (zavarovano območje)

obstoječa ponudba

naravna dediščina• jahanje• Grajska kolesarska pot• kolesarska pot Nanos

kulturna dediščina• grad Prestranek• mlini ob Pivki (Tišlerjev, Čadežev, Jerinov)

• spodmoli• pretovorna železniška postaja za konje

prenočišča• Gostilnica Na Gradu• zasebne sobe

gostinstvo• Gostilna Škorenjček• Gostilnica Na Gradu

Rakitnik in Matenja vas



naselbinska dediščina• vas

arheološka dediščina• arheološko najdišče Jama Golobinja II – pod Grmačo

sakralna stavbna dediščina• lesen križ pri Kovačevi hiši• kamnit križ na pili• cerkev Marijine zaroke

profana stavbna dediščina• vodnjak• Domačiji Rakitnik 14 in 28• kmečki dvorec

obstoječa ponudba

naravna dediščina• športno letališče• Rakitniško jezero• Kolesarska pot Junior• Kolesarska pot Nanos

kulturna dediščina/

prenočišča• zasebne sobe

gostinstvo• Avio Pub

Slavina in Koče




arheološka dediščina• arheološko najdišče Gradišče• arheološko območje Tabor • arheološko območje Baba

sakralna stavbna dediščina• cerkev Marijinega vnebovzetja (oltar Francesca Robbe)

• pil na Grubencah

profana stavbna dediščina• župnišče• šola

naravna dediščina

• Slavinski Ravnik (Ekološko pomembno območje, Natura2000)

obstoječa ponudba

naravna dediščina• kolesarska pot Nanos

kulturna dediščina• cerkev - oltar Fr. Robbe (Slavina)• dediščina družine Kalister-Gorup

prenočišča• Turistična kmetija Malnarjevi

gostinstvo• Turistična kmetija Malnarjevi

Orehek




arheološka dediščina• arheološko najdišče Jama v Lozi• arheološko najdišče Žegnana jama• arheološko najdišče Ovčarski spodmol

• arheološko najdišče jama Brlovka• arheološko najdišče Jančarija• ruševine cerkve sv. Nikolaja• arheološko najdišče na Krivcu

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Florijana• kapelica pri Devcih• cerkev sv. Lovrenca (ob pokopališču)

profana stavbna dediščina• domačije Orehek 7, 28, 39, 40 • šolska kapelica • grad Orehek


naravna dediščina

• Želetova jama (zavarovano območje)

obstoječa ponudba

naravna dediščinaGrajska kolesarska pot

kulturna dediščina• cerkev - tabor• grad Orehek

prenočišča/

gostinstvo/

priloga 2 registrirana kulturna in naravna dediščina ter obstoječa turistična ponudba v občini Postojna - po krajih stanje 2018




Grobišče in Štivan




sakralna stavbna dediščina• Čečev križ • kapelica Matere Božje• križ pri mostu

profana stavbna dediščina• domačija Grobišče 19

obstoječa ponudba

naravna dediščina• učna pot Štivan• Grajska kolesarska pot


prenočišča• Smrekarjeva domačija

gostinstvo• Smrekarjeva domačija

Hrenovice in Fara



arheološka dediščina• arheološko najdišče Fara

naselbinska dediščina• vas Hrenovice• zaselek Fara

sakralna stavbna dediščina• cerkev Sv. Martina v Fari• kapelica pri cerkvi sv. Martina• kapelica na poti v Faro

profana stavbna dediščina• župnišče v Fari


obstoječa ponudba

naravna dediščina• Jamska kolesarska pot

kulturna dediščina• cerkev - poslikava Toneta Kralja (Fara)

prenočišča/

gostinstvo/

Hrašče, Studenec in Mali Otok



naselbinska dediščina• vas Hrašče• vas Studenec• vas Mali Otok

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Ane v Hraščah• kapelica v Hraščah• cerkev sv. Barbare v Studencu• kapelica na Strakovcah (Studenec)• cerkev sv. Elizabete

profana stavbna dediščina• domačije Hrašče 27, 39, 53, 99 • hiša Hrašče 36, 101• gospodarsko poslopje Hrašče 7• domačija Studenec 6

obstoječa ponudba

naravna dediščina• Jamska kolesarska pot

kulturna dediščina• cerkev - poslikave Toneta Kralja (Mali Otok)

prenočišča• Turistična kmetija Mihevšč (Mali Otok)

gostinstvo • Turistična kmetija Mihevšč (Mali Otok)

• Pizzerija Studenec

Hruševje in Sajevče




arheološka dediščina• arheološka najdišča Stari grad, sv. Barbara in Gradišče (Hruševje)

• arheološko najdišče Županov spodmol (Sajevče)

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Danijela (Hruševje)• kapelica pri Buhci (Hruševje)• kapelica (Hruševje)

profana stavbna dediščina• domačije Hruševje 25, 26, 36 • domačija Sajevče 2

memorialna dediščina• spominsko znamenje NOB (Hruševje in Sajevče)

obstoječa ponudba

naravna dediščina• Grajska kolesarska pot

kulturna dediščina• spodmoli v Sajevčah• spomenik NOB (Sajevče)

prenočišča• Turistična kmetija Dolenčevi (Sajevče)

• Gostilna Hruševje• zasebne sobe

gostinstvo• Turistična kmetija Dolenčevi (Sajevče)

• Gostilna Hruševje

Razdrto




arheološka dediščina• arheološko najdišče Gradišče

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Trojice • kapelica

profana stavbna dediščina• dvorec (nekdanja pošta)

memorialna dediščina• spominsko znamenje NOB

obstoječa ponudba

naravna dediščina• pohodništvo na Nanos• kolesarska pot Nanos


prenočišča• Turistična kmetija Hudičevec• Penzion & Welless Mirjam• Vojkova koča na Nanosu

gostinstvo• Turistična kmetija Hudičevec• Vojkova koča na Nanosu




Veliko Ubeljsko, Malo Ubeljsko in




arheološka dediščina• arheološko najdišče Zatrep (Strane)• arheološko območje Dolgi grič (Strane)

sakralna stavbna dediščina• kapelica (Veliko Ubeljsko) • cerkev sv. Urha (Veliko Ubeljsko) • ruševine cerkve sv. Brikcija na Nanosu

• kapelica (Malo Ubeljsko) • križ na Robidncah (Malo Ubeljsko) • kapelica (Malo Ubeljsko) • prelcev križ (Veliko Ubeljsko) • cerkev sv. Križa (Strane)

profana stavbna dediščina• domačija Veliko Ubeljsko 9 • domačija Malo Ubeljsko 2• domačija Strane 13

memorialna dediščina• spomenik NOB (Veliko Ubeljsko)• spominska tabla NOB (Strane)

Strane

obstoječa ponudba

naravna dediščina• pot na Nanos prek Stran• tisa v Stranah• kolesarska pot Nanos

kulturna dediščina• Krompirjeva noč

prenočišča/

gostinstvo/

Šmihel



naselbinska dediščina • vas

arheološka dediščina• arheološko območje sv. Jurij • arheološko območje Gabrovica • arheološko območje Gradišče

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Jurija• cerkev sv. Mihaela • kapelica na Križih

profana stavbna dediščina• domačija Šmihel 65

obstoječa ponudba

naravna dediščina• Jamborna pot (kolesarjenje, pohodništvo)

• Grajska kolesarska pot• pešpot Šmihel-Predjama

kulturna dediščina• gradišče

prenočišča/

gostinstvo/

Predjama in Bukovje




arheološka dediščina• arheološko najdišče Jama pod Jamskim gradom

profana stavbna dediščina• Grad Jama• Grajska kašča (Predjama)• Grajski mlin (Predjama)• domačije Predjama 13, 20, 3, 17• stara šola v Bukovju

sakralna stavbna dediščina• cerkev Žalostne Matere Božje (Predjama)

memorialna dediščina• spominsko znamenje NOB (Predjama)

• spomenik NOB v Bukovju

naravna dediščina

• Predjamski jamski sistem (zavarovano območje)

obstoječa ponudba

naravna dediščina• Jama pod Predjamskim gradom• Grajska kolesarska pot• Jamska kolesarska pot• kolesarska pot Nanos

kulturna dediščina• Predjamski grad• muzejska zbirka Pri stari dami• Erazmova lipa• cerkev - Picollominijeva posvetitev (Predjama)

prenočišča• Gostilna Požar (Predjama)• zasebne sobe

gostinstvo• Gostilna Požar (Predjama)• Gostilnica Predjamka

Landol



naselbinska dediščina• vaško jedro

sakralna stavbna dediščina• kapela sv. Jošta • cerkev sv. Nikolaja • križ na Močivnimi hribi • Marinškov križ v Brinji


obstoječa ponudba

naravna dediščina• Lipizzaner lodge (izhodiščna točka, jahanje)

• Grajska kolesarska pot• Jamska kolesarska pot


prenočišča• Lipizzaner Lodge

gostinstvo• Lipizzaner Lodge (za lastne goste)




Gorenje




profana stavbna dediščina• zidanica Gorenje 2• zidanica Gorenje 18• izvir pri Lipi• izvir• vodnjak

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Lenarta• Gorenjski križ• Južinov križ• Marčev križ• Mehelov križ

memorialna dediščina• spominska tabla (požig vasi)

obstoječa ponudba

naravna dediščina/


prenočišča/

gostinstvo/

Belsko




profana stavbna dediščina• kašča Belsko 11• vodni mlin

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Justa

drugi objekti in naprave• polnojarmenik

obstoječa ponudba

naravna dediščina• Grajska kolesarska pot• Jamska kolesarska pot• kolesarska pot Nanos

kulturna dediščina• kozolec toplar in etnološka zbirka (Belsko)

prenočišča/

gostinstvo• Okrepčevalnica Prepih (Belsko)

Studeno in Strmca



naselbinska dediščina• vas Studeno

kulturna krajina• ob vasi Strmca

arheološka dediščina• arheološko najdišče sv. Lovrenc• arheološko najdišče Tabor• arheološko najdišče Štalca• arheološko najdišče Ostrog in Podostrog

profana stavbna dediščina• domačije Studeno 12, 24, 8• župnišče v Studenem• mejni kamen pod staro cesto (proti Planini)

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Jakoba (Studeno)• cerkev sv. Lovrenca • križ na Pocesncah (Studeno)• cerkev Marije Snežne (Strmca)• križ na Ubilci (Strmca)• kapelica sv. Antona (Strmca)• kapelica na Ubilci (Strmca)• križ pod Špičastim hribom

memorialna dediščina• spomenik NOB (Studeno)• spominska plošča (Studeno)

obstoječa ponudba

naravna dediščina• pot na Lovrenc• Grajska kolesarska pot• Jamska kolesarska pot• kolesarska pot Nanos


prenočišča/

gostinstvo/

Zagon in Pivka jama



arheološka dediščina• arheološko najdišče Betalov spodmol

• arheološko najdišče Vilharjeva jama

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Notburge• kapelica na Ravneh• križ na Mandrgi• križ pod Kaščami• ruševine cerkvice sv. Jerneja• cerkev sv. Andreja

naravna dediščina

• Nanoščica (Ekološko pomembno območje, Natura 2000)

obstoječa ponudba

naravna dediščina• Pivka in Črna jama• Nanoščica• Jamska kolesarska pot

kulturna dediščina• Betalov spodmol• spodmol v Risovcu

prenočišča• kamp Pivka jama• zasebne sobe

gostinstvo• Kamp Pivka jama




Planina



naselbinska dediščina• trško naselje• zaselek Malni – mlini, žage

arheološka dediščina• arheološko najdišče Stari grad

profana stavbna dediščina• razvaline gradu Haasberg• Mali grad (Ravbarjev stolp)• grajska kašča• domačije Planina 3, 30, 43, 56, 59, 152

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Marjete• cerkev sv. Roka• cerkev Marije pribežališče grešnikov• kapela sv. Križa (pokopališče)


naravna dediščina

• Notranjski trikotnik (Ekološko pomembno območje, Natura2000)

• Zavarovano območje Planine (Planinsko polje, Planinska jama, Makova jama v Nartu, Škratkovka, izviri v Malnih, Unška koliševka)

obstoječa ponudba

naravna dediščina• Planinsko polje• Planinska jama• Planinska gora• Grajska kolesarska pot• muharjenje na reki Unici

kulturna dediščina• Ravbarjev stolp• romarska pot na Planinsko goro• ruševine gradu Haasberg• grajska štala

prenočišča• parkirišča za avtodome• Okrepčevalnica in prenočišča Demšar

• zasebne sobe

gostinstvo• Okrepčevalnica in prenočišča Demšar

Veliki Otok




arheološka dediščina• arheološko najdišče Mačkovec• arheološko najdišče Otoška jama• arheološko najdišče Risovec

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Katarine• cerkev sv. Andreja


obstoječa ponudba

naravna dediščina/

kulturna dediščina• cerkev sv. Andreja - gotska cerkev s poslikavo

prenočišča/

gostinstvo/

Postojna in Zalog



naselbinska dediščina• mestno jedro

arheološka dediščina• arheološko najdišče Sovič• arheološko najdišče pod železniško postajo

• arheološko najdišče Ječmenje (Stara vas)

profana stavbna dediščina• Notranjski muzej Postojna• Knjižnica Bena Zupančiča• Stara bolnišnica• Stara porodnišnica• Deška meščanska šola• Modrijanov mlin• Jamska restavracija• župnišče• Ljubljanska 1 (Gasparijeva hiša), 4 (Občinska stavba), 5 (nekdanji SDK), 6 in 8, 10 (Glasbena šola), 13, 20 (hiša Luke Čeča)

• Tržaška 2 (Kutinova hiša), 8, 12, 19 (Ditrihova hiša), 20 in 22, 26 (nekdanji fotostudio Filač), 34

• Titov trg 1 (Proteus), 2 (SAZU)• Tomšičeva 37, 43• Cankarjeva 3 (nekdanja klinika)• Jenkova 3 (Vila Jurca)• Gregorčičev drevored 3 (nekdanja policijska postaja)

• Ulica 1. maja 1 (Telekom)• Jamska 4, Vegova 23, Jurčičeva 8, Kot 24

sakralna stavbna dediščina• cerkev sv. Štefana• cerkev sv. Lazarja• razpelo na Majlontu• cerkev sv. Danijela (Zalog)

memorialna dediščina• vojaško pokopališče• spomenik talcem• spomenik NOB• spomenik 29. Hercegovski diviziji• spomenik NOB (Mačkovec)• spomenik Miroslavu Vilharju• spomenik Sardincem

• naravna dediščina

Postojnski jamski sistem

obstoječa ponudba

naravna dediščina• Park Postojnska jama (Postojnska jama, Vivarij, Expo)

• Jamska kolesarska pot• adrenalinski park• mestni hrib Sovič• pot ob Pivki• Pečna reber (koča Mladika)

kulturna dediščina• cerkev sv. Štefana• Notranjski muzej Postojna/Muzej krasa

• Majlont• Titov trg• druge točke na Mestni poti• Modrijanov mlin (Park Postojnska jama)

• Furmanski praznik• papežev križ (Zalog)

prenočišča• Hotel Jama• Hotel Kras• Hotel Center• YH Proteus• Apartmaji Proteus• zasebne sobe in apartmaji• postajališče za avtodome (Park Postojnska jama)

gostinstvo• ponudba v Parku Postojnska jama (Jamska restavracija, Hotel Jama, samopostrežna restavracija, Magdalena, Modrijanova domačija)

• Gostilna in pizzerija Čuk• Gostilna Minutka• Gostilna Ob kaminu• Restavracija Proteus• Kavarna in bistro Štorja pod stopnicami

• Kitajska restavracija Makao• Okrepčevalnica Bar Bor• Restavracija Erasmus• Kavarna Kras• Kavarna Siesta• trgovina z vini in domačo hrano Guštarna

• bari• ponudniki hitre hrane


strategija razvoja turizma v občini postojna 2018 2023 · 2019-02-19 · strategija razvoja...

Documents