strokovni posvet projekti in razvoj slovenske ŽelezniŠke...
TRANSCRIPT
v sodelovanju z
strokovni posvet
PROJEKTI IN RAZVOJ SLOVENSKE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE
Idejni projekt in državni prostorski načrt zanovo železniško progo Trst – Divača
Tomaž Prohinar, DRI upravljanje investicij, d.o.o.
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 2
Vsebina predstavitve:
• predstavitev projekta nove železniške proge Trst - Divača
• kronologija dosedanjega načrtovanja
• Evropsko gospodarsko interesno združenje (EGIZ) železnica Trst - Divača
• priprava državnega prostorskega načrta (DPN) in izdelava strokovnih podlag
• idejni projekt nove proge Trst - Divača
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 3
Nova dvotirna železniška proga Trst - Divača:• skupen slovensko-italijanski projekt,• odsek proge predstavlja del bodočega evropskega, jedrnega
železniškega TEN-T omrežja - Mediteranskega koridorja.
Sofinanciranje projekta s strani EK:• Odločba Evropske komisije C (2008)7728 z dne 5. decembra 2008 o
dodelitvi finančne pomoči Skupnosti projektu skupnega interesa »Čezmejna železniška proga Trst-Divača: študija in načrt čezmejne železniške proge Trst-Divača-Ljubljana-Budimpešta-meja z Ukrajino« - 2007-EU-06030-S- na področju čezevropskih prometnih omrežij (TEN-T)
• Sprememba odločbe Evropske komisije C (2012)9592 z dne 11. decembra 2012
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 4
Mediteranski koridor:
• dolžina ca 3.000 km,
• združuje poteke Prednostnih projektov 3 in 6, ERTMS koridorja D in tovornega koridorja 6,
• predstavlja povezavo pristanišč JZ Sredozemlja z državami osrednjega dela EU,
• predstavlja pomembno povezavo v smeri vzhod-zahod in bo pripomogel k intermodalnosti v občutljivih območjih, kot so Alpe in Pireneji, obenem pa omogočil tudi možnost povezave glavnih turističnih središč EU s hitrimi vlaki.
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 5
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 6
• prvi stiki in dogovori med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo že v letu 1998
• prvi pomembnejši sporazum iz leta 2001 - soglasje obeh držav, da bo trasa potekala čez Divačo ter da bo imela priključek na odsek za Koper na vmesni točki med Trstom in Divačo
• italijanska študija izvedljivosti v letu 2003 - določene številne različice trase med Trstom (Nabrežino) in Divačo.
• v letu 2004 dopolnitev in podaljšanje PP omrežij TEN proti vzhodu -PP 6 potegnjen vse do meje med Madžarsko in Ukrajino; čezmejni odsek proge PP 6 med Italijo in Slovenijo je bil poimenovan kot "Trst/Koper-Divača";
Kronologija dosedanjega načrtovanja:
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 7
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 8
• zavzemanje obeh držav za projekt je potrjeno v Protokolu o nameri z dne 28.2.2006 ter s predstavitvijo skupne zahteve za sofinanciranje iz skladov TEN za projektiranje proge Trst-Divača v okviru programa MAP 2007-2013 v juliju 2007
• izvedbena študija v okviru projekta Interreg III (CROSS 5):– izvršena prva selekcija med številnimi možnimi trasami– načrtovan priključek trase nove proge Trst - Divača na traso II.
tira proge Koper-Divača, ki jo je medtem izbrala in določila slovenska stran
– o priključku na traso II. tira proge Koper-Divača so se strinjali predstavniki ministrstev na enem od sestankov Medvladne komisije (MVK)
– skupna odločitev preložena v drugo fazo študije
Kronologija dosedanjega načrtovanja:
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 9
Vir: Izvedbena študija Nova železniška proga Trst - Divača, Italferr + SŽ-projektivno podjetje d.d., 2007 (Interreg III)
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 10
Vir: Izvedbena študija Nova železniška proga Trst - Divača, Italferr + SŽ-projektivno podjetje d.d., 2008 (Interreg III)
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 11
• na sestanku MVK, 13.9.2009 potrjena ustanovitev:– v prvi fazi, "Skupnega izvršilnega telesa" (SIT) (CEB-Common
Executive Body) za koordinacijo in upravljanje projekta– v drugi fazi "Evropskega gospodarskega interesnega združenja"
(EGIZ).
• v letu 2009 so se pojavili dvomi o izbrani trasi in nasprotovanja lokalnih skupnosti na italijanski strani in posledično ponovne preučitve alternativnih tras:– v 2009 dve alternativi trasi (rešitev 1 in rešitev 2), premaknjeni
na obalno stran glede na izbrano "optimizirano" rešitev glede na rezultate CROSS-5
– v 2010 z italijanske strani podana pobuda, da se v analizo ponovno vključi tudi ena od variant koridorja Ronchi d. L.-Nabrežina-Opčine-Sežana-Divača (imenovana "visoka" varianta)
Kronologija dosedanjega načrtovanja:
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 12
• 12. oktobra 2010 podpisan sporazum v zvezi z določitvijo "visokega koridorja" kot projektne rešitve nove železniške povezave Trst-Divača
• v letu 2011 zaključena Študije izvedljivosti Nova železniška povezava Trst - Divača (Italferr + SŽ-projektivno podjetje d.d., maj 2011), ki predlaga t.i. varianto B/1 kot osnovno izhodišče za začetek faze predhodnega projektiranja
• varianta B/1 potrjena na sestanku mešane medvladne slovensko-italijanske komisije (MVK) v oktobru 2011
Kronologija dosedanjega načrtovanja:
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 13
Vir: Študija izvedljivosti Nova železniška povezava Trst - Divača, Italferr + SŽ-projektivno podjetje d.d., maj 2011
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 14
Vir: Študija izvedljivosti Nova železniška povezava Trst - Divača, Italferr + SŽ-projektivno podjetje d.d., maj 2011
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 15
Namen združenja:
• postati koordinator in odgovorna oseba načrtovanja in vodenjaprojekta čezmejnega odseka slovensko-italijanske železniške progemed Trstom in Divačo.
EGIZ ustanovljen s podpisom Akta o ustanovitvi, 23.5.2014 v Rimu,operativno delovanje od decembra 2013.
Ustanovitelja:
– Rete ferroviaria Italiana S.p.A. (RFI) in
– DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o..
Sedež združenja je v Italiji, v Trstu, Via Giulia 75/1.
EGIZ železnica Trst - Divača:
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 16
• V septembru 2012 izdelana pobuda za pripravo državnegaprostorskega načrta za novo progo Trst - Divača (slovenski delodseka), Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s.p. v sodelovanju s SŽ- Projektivno podjetje, Ljubljana d.d., št. 42/12, september 2012)
• Pobuda za pričetek postopka priprave DPN uradno podana5.10.2012.
• Pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora od 16.10.2012 domarca 2013, ko je zaključena in predana analiza smernic.
• Sklep o pričetku priprave DPN obravnavan in potrjen na 12. sejiProstorske konference v aprilu 2013.
• Sklep Vlade RS o pripravi državnega prostorskega načrta zaželezniško progo Trst–Divača - slovenski del odseka, št. 35000-10/2013/6, 5.12.2013.
Priprava DPN in izdelava strokovnih podlag:
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 17
• Spomladi 2013 pričeti postopki javnih naročil za izbor izdelovalcevDPN z utemeljitvijo variante (25.3.2013), idejnega projekta sstrokovnimi podlagami (30.10.2013) ter okoljskega poročila (OP) inporočila o vplivih na okolje (PVO) (22.7.2013).
• Izdelava idejnega projekta potekala od november 2013 - junij 2014.
• V tem času izdelana tudi Študija variant - predlog utemeljenerešitve in Okoljsko poročilo.
Priprava DPN in izdelava strokovnih podlag:
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 18
• Druge strokovne podlage:
– analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vodezaradi gradnje nove železniške proge Trst – Divača
– poročila o pričakovanem obremenjevanju naravnega inživljenjskega okolja z elektromagnetnim sevanjem za novo progo
– prometno-tehnološka preveritev in idejna zasnova železniškegavozlišča Divača
• V maju 2014 izdelana javnomnenjska raziskava o sprejemljivostinačrtovane železniške proge Trst – Divača v lokalni skupnosti.
Priprava DPN in izdelava strokovnih podlag:
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture 19
Ključni ciljni roki za dokončanje projekta:
• Javna razgrnitev osnutka DPN in strokovnih podlag predvidena vzačetku leta 2015.
• Sprejem uredbe o DPN do konca leta 2015.
Priprava DPN in izdelava strokovnih podlag:
Projekti in razvoj slovenske železniške infrastrukture
Hvala za pozornost!
20
NAROČNIK:
IZVAJALEC:
PROJEKT: Železniški koridor: Lyon-Trst-Divača (Koper)-Ljubljana-Budimpešta-madžarsko-ukrajinska meja;Železniška proga: Benetke-Ljubljana, čezmejni odsek Trst-Divača;
Nova železniška proga Trst – Divača (slovenski del odseka)
SKRBNIK PROJEKTA: mag. LJUBO ŽERAK univ. dipl. inž. gradb. IZS G-0190
ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: ANDREJ JAN univ. dipl. inž. gradb. IZS G-2130
DATUM PROJEKTA: JUNIJ 2014
DANAŠNJE STANJE – POGLED IZNAD SEŽANE PROTI DIVAČI
DANAŠNJE STANJE – POGLED IZNAD GORENJA PRI DIVAČI PROTI POVIRU
USKLAJEVANJE TEHNIČNIH KARAKTERISTIK Z ITALIJANSKO STRANJO
USKLAJEVANJE TEHNIČNIH KARAKTERISTIK Z ITALIJANSKO STRANJO• Usklajevali smo preko 100 posameznih karakteristik• Večina karakteristik je bila usklajena do te mere, da je možno korektno izdelati mejo posega in s tem določiti mejo DPN
PREGLEDNA SITUACIJA – OBMOČJE MED NABREŽINO IN DIVAČO
Skupna dolžina odseka Trst – Divača: L = 22.830mItalijanski del odseka: L = 12.230mSlovenski del odseka: L = 10.600mSkupna dolžina predora: L = 14.669mSlovenski del predora: L = 3.820mDolžina priključnih tirov: L = 4.100m
Rešitve iz naloge slonijo na izdelanem elaboratu tehnologije železniškega prometa, ki je med drugim obravnaval tudi porazdelitev vlakov na območju obdelave za plansko dobo v letu 2045.
Elaborat tehnologije železniškega prometa kot osnovo povzema „Dopolnitev prometnih podatkov in napovedi za potrebe okoljskega poročila v zvezi z novo železniško progo Trst –Divača“, ki jo je izdelal Prometni inštitut Ljubljana d.o.o.
Z rdečo barvo je ob obstoječi železniški mreži prikazan nov odsek od Divače do Sežane
Pregledna situacija v merilu 1:5 000 prikazuje obravnavo naslednjih sestavin:1. Elektrificirana dvotirna visokozmogljiva železniška proga
• Hitrost 250 km/h• Medtirna razdalja 4,20 m• Tirna greda iz tolčenca in z betonskimi pragovi
2. Elektrificirana enotirna desna navezovalna proga• Hitrost 80 km/h
3. Elektrificirana enotirna leva navezovalna proga• Hitrost 80 km/h
4. Kretnice in križišča5. Deviacije cest6. Križišča in priključki na cestah7. Podzemni objekti8. Premostitveni objekti9. Varstvo pred hrupom
Pregledna situacija v merilu 1:5 000 prikazuje obravnavo naslednjih sestavin:10. Stabilne naprave električne vleke
• Sistem vozne mreže 2 x 25 kV, AC od točke d.m. do konca VZP• Nova ENP Divača 25• AT postaja Sežana• Nevtralna cona za prehod iz 3 kV v 25 kV• Vozna mreža 3 kV od prehoda do obstoječe žel. postaje v Divači
11. Stavbe in prostori za vodenje in urejanje prometa12. Telekomunikacijske naprave13. Signalnovarnostne naprave
• ERTMS/ETCS nivo 214. Prestavitve in zaščite vodovodov in kanalizacije15. Elektroenergetski vodi in naprave16. Telekomunikacijski vodi in naprave17. Cestna razsvetljava
Pregledna situacija zaščite in prestavitve komunalnih vodovo prikazuje obravnavo naslednjih sestavin:14. Prestavitve in zaščite vodovodov in kanalizacije15. Elektroenergetski vodi in naprave16. Telekomunikacijski vodi in naprave17. Cestna razsvetljava
KPP visokozmogljive proge (VZP) v nizkem nasipu
• Medtirna širina 4,20m• Odmik drogov vozne mreže 3,80m od osi posameznega tira• Tirna greda iz tolčenca in z betonskimi pragi• Ponikanje površinske vode v ponikovalnici, s čiščenjem dna
KPP visokozmogljive proge (VZP) v plitvem vkopu
KPP visokozmogljive proge (VZP) v pokritem vkopu Žirje
KPP posameznih deviacij cest
Pogled na portalno območje pred predorom
- Prvi slovenski predor, načrtovan za VZP- Dolžina 3080 m- Srednje zahtevna geologija- Upoštevanje čezmejnega vpliva- Elementi v predoru načrtovani skladno s TSI za VZP
KPP portala VZP v predor Volnik / Lanaro
KPP VZP v predoru Volnik/Lanaro
ENP Divača
Struktura sistema ETCS nivo 2Tip naprave je elektronska postavljalnica.Sistem vodenja vlakov: • ERTMS L2 na področju nove proge• ERTMS L1 na področju vozlišča Divača
Zunanje naprave:• Odseki javljanja prostosti s števci osi (dolžine
progovnih odsekov: 200m do 2000m)• Kretniški pogoni• Svetlobni signali na območju postaje Divača• Oznake signalnih mest ETCS na progi (brez
svetlobnih signalov)• Eurobalize (aktivne in pasivne)
Radijski blokovni center:• Celovito pokrivanje nove proge za področje
Italija-Divača-Ljubljana
Vodenje prometa poteka daljinsko iz CVP Ljubljana (oz. Postojna).Detekcija vročih koles in osi predvidena za kontrolo dostopa v predor, nadzor poteka iz CVP.
Arhitektura sistema SCADA
Pogled na nekatere naprave elektro sistema pred vhodom v predor
Pogled ob Gorenju pri Divači na navezovalna tira
Pogled na navezovalna tira
Pogled na pokriti vkop Žirje visokozmogljive proge (VZP) ob AC Gaberk - Sežana