STRUNE

Glasilo OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica (šolsko leto 2008/2009, številka 2)

BOHINJSKA BISTRICA, JUNIJ 2009

2

Dragi bralci Strun!

Spet vam »šolski novinarji« ponujamo v branje nekaj sve*ega, lahkotnega, osve*ujo*ega. Nekaj ravno

pravšnjega za poletni oddih. V prvi polovici šolskega leta smo vas v glasilu Kragulj*ki razveseljevali z

decembrsko obarvano prazni*no tematiko, tokrat pa nas je pri ustvarjanju navdihovala glasba in vse, kar

je povezano z njo. Na naslednjih straneh lahko preberete, kako se je glasba kot umetnost razvijala od

samega za*etka, kako je Slovenijo zastopala glasbena elita na Emi, kakšno glasbo najraje poslušamo na

naši šoli, kakšen glasbeni okus imajo znani in manj znani Slovenci, zanimivi pa so tudi intervjuji s

slovenskimi glasbeniki … To in še ve* vas *aka v Strunah! Naj vas v poletnem ritmu popeljejo dale* stran

od šolskih skrbi, tja, kjer se vam nikamor ne mudi …

Pa »odklopljene« po*itnice vam *elimo – kjerkoli *e boste u*ivali!

Vaši »šolski novinarji«

Strune – tematsko glasilo u*encev druge skupine izbirnega predmeta šolsko novinarstvo

OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Uredniški odbor: Kaja Sokli*, 7. b, Helena Stare, 7. b, Janja Klan*ar, 8. a, Urška Krek, 8. a, Maruša

Pintar, 8. a, Petra Bre*an, 9. b, Ela Kreslin, 9. b, Simon Urh, 9. b, Boštjan *mitek, 9. b

Mentorica: Marija Helena Logar

Šolsko leto: 2008/2009

Izdano: junija 2009 na Bohinjski Bistrici

3

ZGODOVINA GLASBE

Zgodovina glasbe. Zdi se mi najbolj

primerno, da začnem na začetku. Hm. Kje

je začetek? V bistvu se je vse skupaj začelo

že pred tisoči let, ko se je naš prednik

zabaval ob krikih in tolčenju kamna ob

kamen, medtem ko je plesal po votlinah. V

drugi polovici ledene dobe so tedanji

ljudje že poznali piščali iz prstnih koščic, iz

votlih kosti z luknjicami in brnivke. V tisočih

letih so ljudje seveda napredovali in v

Mezopotamiji so mnogo let pozneje

uporabljali harfe, lire, pavke in oboo.

Seveda v razvoju brez Grčije ne gre. Z

njihovim občutkom za umetnost so

prepevali slavospeve, svatbene in pivske

pesmi, hvalnice, koračnice in žalostinke.

Seveda ne take, kot jih poznamo danes.

Vse pesmi so spremljali s kitarami, harfami,

lirami in tolkali.

Večji glasbeni preskok je uspel kristjanom

okrog leta 600, ko je papež Gregor Veliki

razvil urejeno cerkveno petje,

gregorijansko petje. Okrog leta 1OOO so

začeli prepevati večglasno. Leta 1600 je

bilo večglasno petje zelo razširjeno in

Monteverdi je napisal prvo opero, ki se je

imenovala Orfej. Kmalu zatem so sledili

skladatelji, kot sta Bach in Händel, in kmalu

se je baročno obdobje zaključilo. Mozart,

Beethoven in Hayden so mojstri klasike, ki

je sledila baroku. Devetnajsto stoletje je

bilo obdobje romantikov, Schuberta,

Schummana, Chopina in Wagnerja.

Zdaj prihaja moj najljubši »del«. Največji

preskok v zgodovini moderne glasbe se je

zgodil v šestdesetih letih dvajsetega

stoletja.

60. leta

Povsod po svetu so bili mladi politično

dejavni, vroči temi sta bili feminizem in

človeške pravice. Mladostniško gibanje se

je navduševalo nad psihotropnimi

drogami. Nekateri tokovi v popularni glasbi

so v skladu s tem spojili eksperiment in

družbeno zvrst. Rezultat je bil

vseobsegajoči nov žanr, rock. Ta je

nekatere poslušalce zvabljal na

psihadelične poljane LSD-ja, vendar je

postregel tudi z dobršno mero realizma.

Rock je kazal zaskrbljenost tistih, ki na svet

niso več gledali skozi rožnato zamegljena

očala. Vodilni glasbeniki so bili The Beatles,

The Rolling Stones, The Who, The Doors, Led

Zeppelin, Pink Floyd, Bob Dylan ... Ob njih

je postalo jasno, da je rock nov glas

mladosti, v katerem odmeva stara

glasbena revolucija. V poznih šestdesetih

4

so Janis Joplin, Joe Cocker in Jimmy

Hendrix opustili pop tradicijo radiu prijaznih

triminutnih pesmic ter se skupaj s svojim

občinstvom začeli predajati mnogo daljšim

skladbam z instrumentalnimi soliranji.

70. leta

Skoraj vsa popularna glasba sedemdesetih

je vsebovala različne elemente rock

glasbe. Rock se je razcepil v veliko smeri,

kot so hard rock, metal, heavy metal,

glam, jazz rock, folk rock ... Zelo popularna

je postala tudi disco glasba. Druga

popularna zvrst rocka pa je postal punk

rock. Ta si je prizadeval sprožiti novo

glasbeno revolucijo. Punk skupine so se

vrnile h grobi energiji zgodnjega rocka in

izkazovale svojo jezo nad materializmom

družbe. Rock glasbeniki so se oblačili v

nenavadne kostume in imeli veliko make-

upa. Vodilne skupine tega časa so bile

Kiss, David Bowie, The Ramones, The Clash,

Sex Pistols, Deep Purple, Black Sabbath,

Van Halen, The Eagles... Pojavil se je tudi

reggae, čigar začetnik je bil Bob Marley.

80. leta

»Welcome to the jungle!« se je drl Axl Rose.

Čas big haired bandov, ko se je rock

razcepil v še več podzvrsti. Prišlo je do

novega vala metala; tipični predstavniki so

bili Iron Maiden. Alternativni rock je vstopil z

bendi, kot sta U2 in R. E. M. Glasba je imela

značilne klaviature in kitarske solaže,

besedila pa so ponavadi govorila o seksu,

ljubezni, drogah, pitju in zabavah. Tipični

predstavniki osemdesetih so Bon Jovi, Billy

Idol, Bruce Springsten, Guns' n' Roses,

AC/DC ...

Razvijati se je začel tudi pop in pojavili so

se Madonna, Michael Jackson, Whitney

Houston in drugi.

5

90. leta

To so leta pop glasbe. Starejše rock

skupine so še vedno ohranjale svoj zvok.

Nirvana je izdala album Nevermind, Guns

'n' Roses pa Use Your Illusion 1. in 2. Leto

1991 zaznamuje smrt Freddieja Mercuryja,

1994 pa je umrl Kurt Cobain. Na oder

pridejo Spice girls, Eminem, Britney Spears,

Christina Aguilera, Jenifer Lopez ...

V drugem tisočletju poznamo ogromno

glasbenih zvrsti in bendi se menjajo kot

spodnje hlačke. Vsak dan se pokaže

kakšen nov bend in s sabo privleče novo

glasbeno zvrst.

Skozi vsa tisočletja se je glasba močno

razlikovala in se razvijala ter spreminjala.

Nihče ne ve, kaj bomo poslušali čez

trideset let, saj se vsak dan spreminja. Od

neandertalskih piščali, preko Bacha in

Mozarta, Beatlov, Stonesov, Pistolsov in

Gunsov do danes. Ogromno let in

ogromno sprememb. Nekajkrat se je

zgodila prava glasbena revolucija, ki je

svet glasbe postavila na glavo.

Smo pripravljeni na novo?

Zapisala Ela Kreslin, 9. b.

6

EMA

Ema je prireditev RTV Slovenije, na

kateri poteka nacionalni izbor za pesem

Evrovizije. Slovenija pošilja na

Evrovizijo svojega predstavnika od leta

1993 in tega leta je potekala tudi prva

EMA.

1993

Ocenjevala je strokovna žirija dvanajstih

radijskih postaj. Telefonskega

glasovanja ni bilo. Leta 1993 je EMA

potekala prvič, saj se je to leto Slovenija

odločila prvič poslati svojega

predstavnika na izbor za pesem

Evrovizije. Tako je glasbena skupina 1x

band s pevcem Coletom Morettijem kot

prva predstavljala Slovenijo na

Evroviziji. Zasedla je 22. mesto.

1995

Ema 1995 je bila druga po vrsti, saj leta

1994 zaradi slabe uvrstitve leta 1993

nismo sodelovali na izboru za pesem

Evrovizije. Z desetimi točkami prednosti

je zmagala Darja Švajger s pesmijo

Prisluhni mi. Na Evroviziji se je uvrstila

na 7. mesto, kar je najboljša slovenska

uvrstitev do sedaj.

Prisluhni mi, v objemu me poglej,

zaupaj mi, ko noč te skrije v njej,

priznaj, da tudi ti poljubil sonce bi

in sanjal.

V meni si, v vetru spremljaš me,

zdaj glas le tvoj prebuja se,

v žarek tiho si spleten,

kot noč si zvezdna,

ti skrivaš se, v meni tliš.

Zaupajva, da eno je nebo,

v njem si ti, v tebi moje so sledi.

Priznajva si, da v sebi nosiva,

vse je stih, vse ljubezni je dotik.

V sebi prosiva za čas, poti, trenutke

sreče,

v njih izprosiva to noč,

te sanje večnosti,

v njih sva jaz in ti.

Zaupajva, da eno je nebo,

v njem si ti, v tebi moje so sledi.

Priznajva si, da v sebi nosiva,

vse je stih, vse ljubezni je dotik,

vse je stih, vse ljubezni je dotiiiiiiiiik.

7

1996

S štirinajstimi točkami prednosti je

zmagala Regina s pesmijo Dan najlepših

sanj. Telefonskega glasovanja še vedno

ni bilo.

1997

Zmagala je Tanja Ribič s pesmijo Zbudi

se, ki je na Evroviziji zasedla 10. mesto.

1998

Točkovanje je potekalo s telefonskim

glasovanjem. Zmagal je Vili Resnik s

pesmijo Naj bogovi slišijo in zastopal

Slovenijo v Birminghamu ter med 25

izvajalci zasedel 18. mesto.

1999

Glasove so podeljevali člani strokovne

žirije (Miša Molk, Mojmir Sepe, Andrej

Karoly in Marc Roberts) ter občinstvo

prek telefonskega glasovanja. Zmagala

je Darja Švajger s pesmijo Še tisoč let in

tako postala prva in odslej edina

slovenska predstavnica, ki se je izbora

za pesem Evrovizije udeležila dvakrat.

2001

Zmagala je Nuša Derenda s pesmijo Ne,

ni res, ki jo je na Evroviziji zapela v

angleščini (pod naslovom Energy).

Zasedla je 7. mesto.

2002

To leto je potekal pred Emo tudi

predizbor (prvič). Zmagala je

transvestitska skupina Sestre s pesmijo

Samo ljubezen, ki je bila tudi na

Evrosongu zapeta v slovenščini.

2003

Prve tri pesmi so nato še enkrat

nastopile, tokrat so zmagovalca določili

le glasovi telefonskega glasovanja. Kot

gostja je nastopila latvijska pevka Marie

N. Zmagala je Karmen Stavec s pesmijo

Lep poletni dan. Na Evrosongu je pesem

zapela pod naslovom Nanana.

8

2004

Kot gostja je med drugimi nastopila tudi

zmagovalka Eme 2003 Karmen Stavec.

Zmagal je duo Platin s pesmijo Stay

forever, zapeto v angleščini. Drugo

mesto so zasedle Rožmarinke s svojo

instrumentalno skladbo Kliše.

2005

Zmagal je Omar Naber, ki je bil tudi

zmagovalec prve sezone Bitke talentov

in s tem si je pridobil nastop na Emi.

Zmagovalna pesem je nosila naslov

Stop. Ob Omarju je tako na Emi kot tudi

na Evroviziji nastopila Teja Saksida.

2006

Zmagal je Anžej Dežan, ki je leta 2004

nastopal v Bitki talentov ter tam zasedel

drugo mesto. Naslov zmagovalne pesmi

je Plan B, na Evroviziji pa Mr. Nobody.

2007

Glasovanje je bilo telefonsko, brez

strokovne žirije. Potekalo je po

predstavitvi vseh pesmi. Dve skladbi

(Eve Černe in Alenke Gotar), ki sta

prejeli najvišja seštevka klicev, sta se

uvrstili v superfinale in se predstavili še

enkrat. Na koncu je slavila sopranistka

Alenka Gotar s pesmijo Cvet z juga.

2008

V prvem polfinalu se je pod zaporedno

številko 8 s skladbo Vrag naj vzame

predstavila Rebeka Dremelj.

2009

16. predstavnik Slovenije na Evrosongu

je postal godalni kvartet Quartissimo s

skladbo Love Symphony, ki združuje

klasično glasbo s pop ritmi, in z ženskim

vokalom Martine Majerle. Na Evroviziji

je že nastopila kot back vokalistka

Alenke Gotar v Helsinkih.

Zapisala Petra Brežan, 9. b.

9

SLOVENSKA ŠOLSKA IN TUJA GLASBENA LESTVICA

Na šoli smo organizirali »volitve« za glasbeno lestvico, dali predloge in kmalu zatem

dobili končni rezultat lestvice. Na »volitvah« so sodelovali 6., 7., 8. in 9. razredi. Med

predlogi so bili spodaj našteti naslovi pesmi.

Slovenski predlogi:

1. Manca Špik – Le da je ob tebi

2. Nina Pušlar – Vse, kar rečeš mi

3. Jan Plestenjak – Si Ok ?

4. Saša Lendero – Ne grem na kolena

5. Rebeka Dremelj in Natalija Verboten -

Strup

6. Neisha – Zaradi upanja

7. Nuša Derenda -Na štiri oči

8. Alya & Rudy – Zadnji dan

9. Omar Naber – On my own

10. Čuki – Mal' naprej pa mal' nazaj

11. Siddharta – Pot v X

12. Quartissimo – Love Symphony

13. Nina Osenar - Zelo naglas

14. Eva Černe – Ujemi me

15. Alenka Godec – Mesto sanj

16. Tinkara Kovač – Veter z juga

17. Šank Rock - Metulj

18. Tabu – Oblak za dva

19. Bohem - Boem

20. Damjan Murko –Srečen, ker sem

moški

Tuji predlogi:

1. Black eyed peas – Where is the love

2. David Guetta – Now that the love is

gone

3. Florida – Right Round

4. Jon Bon Jovi – It's my life

5. Katy Perry – Hot 'n' cold

6. Madona ft. Justin Timberlake –

4 minutes

7. Rihanna – Don't stop the music

8. Toše Proeski – The hardest thing

9. Timbland – It's too late to apologize

10. ABBA – Mamma Mia

11. Lady Gaga - Poker face

12. Metallica – Give It All Cover

13. RBD – Carino Mio

14. HSM – Breaking Free

15. Avril Lavigne – Girlfriend

16. Tina Turner – It's raining man

17. BassHunter – Dota

18. Mika – Relax

19. Paramore – Decode

20. Greenday – American idiot

10

Tu pa so že končni rezultati ankete.

SLOVENSKA ŠOLSKA GLASBENA LESTVICA

Mesto Ime izvajalca in naslov pesmi

1. Damjan Murko – Srečen, ker

sem moški

2. Jan Plestenjak – Si Ok?

3. Siddharta – Pot v X

4. Rebeka Dremelj in Natalija

Verboten – Strup

5. Čuki – Mal' naprej pa mal'

nazaj

6. -7. Manca Špik – Zvezala bi si krila

6.-7. Alya & Rudy – Zadnji dan

8. Omar Naber – On my own

9. Saša Lendero – Ne grem na

kolena

10. Nina Pušlar – Vse kar rečeš mi

11. Tabu – Oblak za dva

12. Nuša Derenda -Na štiri oči

13. Šank Rock – Metulj

14.-15. Quartissimo – Love Symphony

14.-15. Bohem – Boem

16. Nina Osenar -Zelo naglas

17. Neisha – Zaradi upanja

18. Tinkara Kovač – Veter z juga

19. Eva Černe – Ujemi me

20. Nina Pušlar – Vse, kar rečeš mi

TUJA ŠOLSKA GLASBENA LESTVICA

Mesto Ime izvajalca in naslov pesmi

1. Lady Gaga - Poker face

2. Katy Perry – Hot 'n cold

3.-4. ABBA – Mama Mia

3.-4. Green day – American idiot

5. Flo Rida – Right Round

6.-8. Jon Bon Jovi – It's my life

6.-8. Rihanna – Don't stop the music

6.-8. Toše Proeski – The hardest thing

9. Metallica – Give It All Cover

10.-11. Madona ft. Justin Timberlake–

4 minutes

10.-11. BassHunter – Dota

12. Avril Lavigne – Girlfriend

13. Timbland – It's to late to apologize

14. HSM – Breaking Free

15. Tina Turner – It's raining man

16. David Guetta – Now that the

love is gone

17.-18. Mika – Relax

17.-18. Black eyed peas – Where is the love

19. RBD – Carino Mio

20. Paramore – Decode

11

V razredih pa se je glasovanje drugače

izteklo.

V 6. a je na slovenski lestvici zmagal

Damjan Murko s pesmijo Srečen sem, ker

sem moški, na tujem delu pa Katy Perry s

pesmijo Hot 'n' cold.

V 6.b je zmagal na slovenski lestvici

Siddharta – Pot v X, na tujem delu pa

ABBA s pesmijo Mamma Mia .

V 7.a sta na slovenski lestvici zmagala

Saša Lendero s pesmijo Ne grem na kolena

in Čuki s pesmijo Mal' naprej pa mal' nazaj.

Na tujem delu so zmagali Katy Perry s

pesmijo Hot 'n'

cold , Madonna ft. Justin Timberlake s

pesmijo 4 minutes , Toše Proeski s

pesmijo The hardest thing in Avril Lavigne

s pesmijo Girlfrend.

V 7.b sta na slovenski lestvici slavili

zmago Rebeka Dremelj in Natalija

Verboten s pesmijo Strup, na tuji lestvici

pa Katy Perry s pesmijo Hot 'n' cold.

V 8.a sta med slovenskimi izvajalci

zmagala Manca Špik s pesmijo Zvezala bi si

krila in Jan Plestenjak s pesmijo Si Ok. Na

tuji lestvici sta bili prvi Flo Rida s pesmijo

Right Round in ABBA pesmijo

Mamma Mia .

V 8.b je prvo mesto na slovenski lestvici

pripadlo Damjanu Murku s pesmijo

Srečen, ker sem moški, na tuji lestvici pa

Lady Gaga s pesmijo Poker face.

V 9.a je prav tako zmagal na slovenski

lestvici Damjan Murko s pesmijo Srečen,

ker sem moški, na tujem delu pa Jon Bon

Jovi s pesmijo It's my life.

V 9.b je na slovenski lestvici slavila

skupina Siddharta - Pot v X,

na tuji lestvici pa Metallica – Give It All

Cover.

Zbrala in zapisala Janja Klančar, 8. a.

12

ANKETA O GLASBENEM OKUSU NAŠIH VRSTNIKOV

Kakšno glasbo radi poslušajo naši vrstniki? Kakšna se jim zdi sodobna glasbena scena? Kaj

jim sploh pomeni glasba? Več o tem si preberite v spodnjih vrsticah …

Nina Rozman:

Menim, da je sodobna glasba polna izvajalcev, ki nimajo pojma o petju in izvajanju glasbe.

Drugače pa se za vsak okus najde nekaj primernega. Najraje poslušam pop in latino-pop.

Všeč mi je petje Mance Špik in skupine RBD. Glasba je zame in za moje vrstnike pomembna,

ker nas pomiri, razvedri in pomaga pri razvoju možganov.

Tina Štih:

Glasba mi je zanimiva, k temu pa spada tudi rock glasba, ki mi je najbolj všeč. Najbolje se

počutim ob poslušanju Damjana Murka in skupine Paramore, ki so zame kot drugi pevci in

skupine sprostitev.

Nina Česnik:

Sodobna glasba je super! Seveda najraje poslušam rock, hip-hop, na primer Beyonce in

Alenko Godec. Ob glasbi se najstniki sprostimo in lažje mislimo.

Karmen Turk:

Meni sodobna glasba ni všeč, ker so si besedila pesmi preveč podobna. Tudi jaz glasbo še

vedno rada poslušam, najbolj pa mi je všeč rock. Ob petju skupine The Beatles in Avril

Lavigne se sprostim, glasba pa je pomembna tudi za modo.

Jan Ravnik:

Všeč mi je glasba, ki jo izvajajo v živo. Glasba, ki jo izvajajo na play back, mi ni všeč. Rad

poslušam hip-hop, na primer NE-YO. Za vse nas, najstnike, pa je glasba pomembna za

pomiritev in tudi vpliva na nas.

Tomaž Prelog:

Nekatere vrste glasbe so nekakovostne, mednje spada tudi glasba, ki mi je všeč. Zelo rad

poslušam rock in pop. Všeč mi je skupina Dan D in Toše Proeski. Ob glasbi mladostniki

odraščamo in se ob tem bolje počutimo.

13

Nina Bauman:

Najde se dobra glasba, meni pa večinoma ni všeč. Rada poslušam ritme rocka in jazz. Najraje

poslušam Tinkaro Kovač in Michaela Bubla. Dobra glasba v sebi nosi kako sporočilo, zato so

takšne pesmi dobre.

Uroš Okorn:

Današnja glasba je prepusta in s premalo duše. Všeč mi je rock. Rad pa poslušam skupini

Red Hot Chilly Peppers in Društvo mrtvih pesnikov. Mladi se lahko prek glasbe izrazimo in

iščemo svojo identiteto.

Eva Krek:

Glasba mi je kar všeč, seveda pa se najbolj prepustim zvoku pop, rock in punk glasbe.

Poslušam Evo Černe in skupino Loona. Z glasbo lahko izrazimo svoj stil.

Brina Knez:

Večina sodobne glasbe se mi zdi prazna. Vseeno pa rada poslušam vso glasbo, razen turbo

folka. Najraje poslušam U2, Bon Jovija in Andraža Hribarja. Glasba je pomembna za mlade,

ker se z njo identificirajo z glasbeniki (način razmišljanja, oblačenja …).

Nejc Rosa:

Mislim, da je glasba vedno slabša. Včasih so jo bolje izvajali in je bila bolj zanimiva. Tudi jaz

rad poslušam rock. Všeč so mi skupine Coldplay, Queen, Siddharta, Tabu, Vlado Kreslin in

Dan D. Glasba nam ponuja sprostitev.

Nejc Hlebanja:

Glasba je vse slabša, vedno bolj pa je pomembnejši izgled kot kakovost. Dobro pa se je

razvila elektronska glasba. Rad poslušam rock in house, na primer Queen in Big Foot Mama.

Meni in ostalim pomeni glasba sprostitev.

Zbrala in zapisala Maruša Pintar, 8. a.

14

ZNANE SLOVENCE SMO POVPRAŠALI …

Znane in manj znane slovenske osebnosti

smo povprašali o današnji glasbi, o

najljubši glasbeni zvrsti, o najboljšem

tujem in domačem izvajalcu in o pomenu

glasbe za mladostnike. Preberite si

zanimive odgovore, do katerih smo se

dokopali prav za vas!

Kataya Ajster, pevka:

Sodobna glasba se mi zdi prazna, saj ni

narejena z dušo in je kopirana. Najraje

poslušam jazz in ambient. Od slovenskih

izvajalcev mi je najbolj všeč Trkaj, od tujih

pa Diana Krall. Glasba je za mladostnike

pomembna, ker ob njej razvijajo smisel za

umetnost, sproščanje in razmišljanje.

Marijan Novina, pevec:

Sodobna glasba mi je všeč, saj se počasi

vračajo trendi na rock glasbo. Poslušam

vse zvrsti, saj jih večinoma izvajam tudi

sam. Najboljša slovenska skupina je Dan

D, tuja skupina pa Guns 'N' Roses. Glasba

je za mlade pomembna, ker z njo izražajo

svoje mnenje in čustva.

Lea Sirk, pevka:

Glasba, ki se ustvarja v današnjem času, se

mi zdi sprejemljiva, vendar zaenkrat še

malo tuja. Najraje poslušam R'N'B,

najljubša izvajalka pa mi je Mariah Carey.

Glasba je za mladostnike zelo pomembna,

ob njej pa se sprostijo tudi drugi.

Klemen Domjo, član skupine Sons:

Današnja glasba je v redu; treba ji je dati

čas, potem se bo vedelo, koliko je dejansko

kakovostna. Najraje poslušam pop in rock

(skupini Dan D in Queen). V glasbi

doživljaš pozitivna čustva, ki jih je v

realnem življenju premalo.

15

Jani Lesjak, pevec skupine Pijamas:

Glasba današnjih dni se mi zdi odlična.

Najljubša zvrst se mi zdi pop. Pink se mi

zdi odlična tuja izvajalka, od domačih

izvajalcev pa najraje poslušam Kingstone.

Glasba je večna! Z njo prebrodiš mnogo

težav, z njo odraščaš, hkrati pa je enkratna.

Vili Resnik, pevec:

Vsaka glasba je dobra glasba, če je le

ustvarjena z dušo. Najraje poslušam

klasično glasbo, ob njej pa rad zaslišim

tudi rock glasbo. Zelo mi je všeč petje

pevke Nine Pušlar in Bon Jovija.

Najstniki se z glasbeniki poistovetijo in jih

posnemajo. V dobrem smislu seveda.

Matjaž Očko, fotograf:

Glasba, ki jo ustvarjamo v 21. stoletju, me

ne navdušuje toliko. Rajši poslušam tisto iz

80-ih, 90-ih. Pop, jazz in rock so moje

najljubše zvrsti glasbe, ki jih poslušam.

Vlado Kreslin je moj najljubši slovenski

izvajalec. Od tujih pa so mi všeč Dire

Straits. Glasba je pomembna za vse

starostne skupine. Mogoče je za mlade

pomembnejša, ker se še iščejo oz. jim daje

neko podporo.

Jolanda Čeplak, športnica:

Če primerjam glasbo danes in glasbo

nekoč, se mi zdi, da je bila včasih veliko

bolj kakovostna. Med vožnjo poslušam vso

glasbo, ki se vrti po radiu, tako da nimam

svoje najljubše zvrsti. Od domačih

izvajalcev se mi zagotovo zdi najboljši Jan

Plestenjak, od tujih pa Tina Turner. Glasba

je za najstnike pomembna, ker se družijo

na koncertih in se ob tem sproščajo.

Gorazd Ademovič, pevec:

Včasih je bila glasba veliko boljša, danes pa

je večinoma »gledana« in ne več

»poslušana«. Rad poslušam pop in rock

zvrst. Moj najljubši tuji izvajalec je Robbie

Williams. Glasba je pomembna predvsem

v tem času, ko nam kaže bolj slabo, vendar

bi morale radijske postaje mnogo več vrteti

16

slovensko glasbo podnevi in ne ponoči.

Toda KAKOVOSTNO!

Rusko, pevec:

Sodobna glasba nima več toliko romantike,

kot je je imela včasih. Včasih se je pri glasbi

gledala kakovost, dober dosežek, danes pa

se vse bolj usmerja na rumeni tisk, trače.

Poslušam vse zvrsti, saj se pri vsaki lahko

naučiš kaj novega, sicer pa nimam svojega

najljubšega izvajalca. Mladi v glasbi

dojemajo, da se vsak glasbenik trudi na

svoj način, zato mislim, da lahko vsak od

nas zapoje karkoli. Mladi naj čim več

hodijo na koncerte, vendar brez alkohola

in drugih substanc.

Ela Huzjan, pevka in voditeljica:

Pri sodobni glasbi je odvisno, kako jo

opredeliš oziroma kaj sam uvrščaš v

sodobno glasbo. Lahko rečem, da je glasba,

ki jo poslušam, dobra, pomirjujoča in ti

daje veliko pozitivne energije. Najraje

poslušam pop glasbo. Od domačih

izvajalcev si velikokrat zavrtim Alenko

Godec, od tujih izvajalcev pa zelo rada

poslušam Celine Dion. Menim, da je glasba

zelo pomembna za mladostnike, saj se

marsičesa naučimo skozi samo glasbo in

gledamo drugače na svet. Glasba sama

nam namreč veliko pove, če jo le razumeš.

Še vedno pa drži pregovor Kdor poje, zlo

ne misli ...

Sara Kobold, pevka:

Vedno moramo slediti trendom in tako je

tudi v glasbi. Podpiram inovativnost in

sodoben način ustvarjanja glasbe. Najraje

poslušam pop in latino, ker to tudi sama

izvajam. Zelo rada poslušam Erosa

Ramazzottija, med slovenskimi pevci pa

mi je zelo pri srcu Manca Špik, ki je hkrati

tudi moja glasbena prijateljica. Glasba je

zelo pomembna, saj ob napornem šolskem

urniku zna sproščati in vlivati novo

energijo, ki jo mladi potrebujemo. Zato

svetujem vsem bralcem tega časopisa, da

se prepustijo glasbi in v njej uživajo.

17

Steffanio Steff, pevec:

Sodobna glasba je širok pojem, se pa vsi

žanri razvijajo in spreminjajo. Rad

poslušam vse, kar je pač »poslušljivo« in

mi ustreza na počutje. Od tujih

glasbenikov mi je najbolj všeč Timbaland,

od domačih pa Dan D. Mladostnik se

lahko identificira po žanru glasbe in lahko

čuti pripadnost ljudem, ki poslušajo enako

zvrst.

Mirna Reynolds, pevka:

Sodobna glasba mi je všeč, rada jo

spremljam in sem del nje. Sem pa mnenja,

da se v tem obdobju svet vrti zelo prehitro

in to velja tudi za glasbene trende.

Poslušam skoraj vse zvrsti, ustvarjam pa

predvsem v pop vodah. Pri skladbi mi je

najpomembnejše besedilo, ki me mora

prevzeti ali kakorkoli navdušiti, da mi je

pesem sploh všeč. Pri nas me je najbolj

navdušila Helena Blagne, od tujih

glasbenikov pa mi je najbolj všeč Lady

Gaga. Glasba ni pomembna samo za

mladostnike, pač pa za vse ljudi. Zakaj?

Ker glasba razveseljuje, pomirja, lajša

bolečino, daje moč, pomaga pri

prebolevanju ali nori zabavi, lahko te

spravi v jok ali dobro voljo. Sama prek

glasbe najlažje izražam svoja čustva in

neštetokrat mi je prav kakšna pesem

pomagala v najhujših trenutkih življenja.

Zbrala in zapisala Urška Krek, 8. a.

INTERVJU Z EVO ČERNE, ZMAGOVALKO BITKE TALENTOV

»V svojem življenju si želim, da bi bilo največ čudežev smehljaja.«

Eva Černe, bolj znana kot zmagovalka Bitke talentov v oddaji Spet doma, je pri 17-ih letih

postala znana slovenska pevka. Živi v Zgornjih Jaršah, gimnazijo pa obiskuje v Domžalah.

Igra violino in klavir. Kljub temu da je igrala oz. igra dva inštrumenta, ji je petje trenutno

največja ljubezen. Ker hoče izvajati svoje skladbe čim bolj kakovostno, obiskuje ure

solopetja pri prof. Ireni Vidic. Njena druga največja ljubezen so konji in svoj prosti čas

najraje preživlja s svojim Soržkom. Nastopila je tudi na festivalih Prvi glasek Gorenjske,

Prvi glas Gorenjske, Kristalček … Ko je bila stara 12 let, je posnela kaseto z naslovom

Najstništvo. Njena vzornica je Beyonce, še posebej ji je všeč pesem Work it out.

18

Kakšne pesmi najraje poješ?

Bolj hitre in vokalno zahtevne.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Uživati študentsko življenje.

Kako se tvoje življenje razlikuje od življenja tvojih vrstnikov?

Ko imajo sošolci za vikend čas za počitek in učenje, jaz nastopam enkrat, dvakrat ali trikrat

na dan na različnih koncih Slovenije. Tudi med tednom imam bolj natrpan urnik, ker moram

skrbeti za svojega konja.

Kako se odzoveš, ko vidiš sebe v kakšni reviji?

Če piše vse po resnici, sem ponavadi vesela in zadovoljna.

So tvoji domači navdušeni nad tvojim delom?

Ja, zelo me podpirajo.

Imaš pri vseh teh obveznostih sploh kaj časa za zabave?

Kdaj pa kdaj, ko nimam nastopov, si vzamem čas tudi za zabavo.

Česa si želiš, da bi bilo v tvojem življenju največ?

Čudežev smehljaja.

Imaš tremo pred nastopi?

Odvisno, kako pomemben je nastop, in odvisno od publike, ki me posluša. Če ljudje oddajajo

dobro energijo, trema v trenutku izgine.

Ali veliko vadiš pred nastopi?

Zdaj, ko znam že vse pesmi na pamet in imam stalni repertoar, niti ne vadim veliko.

19

Kaj po tvojem mnenju pomeni biti zvezda?

Zvezda je nekdo, ki ga ljudje poznajo, občudujejo njegovo delo ali videz in ga tudi

posnemajo.

Pogovarjala se je Urška Krek, 8. a.

INTERVJU Z JERNEJEM TOZONOM, PEVCEM SKUPINE ČUKI

Kdaj si se začel ukvarjati z glasbo?

Z glasbo sem se začel ukvarjati, ko sem prijokal na svet. Takrat sem začel peti!

Kaj si počel, preden si postal član skupine Čuki?

Preden sem postal član skupine Čuki, sem bil zaposlen kot profesionalec v Slovenski vojski.

Vzporedno sem končal srednjo pedagoško šolo, tako da sem po poškodbi zapustil vojsko, se zaposlil

v vrtcu in začel vzgajati moje male palčke (tako se imenuje moja skupina v jaslih). :-)

Prihajaš iz glasbene družine. Si imel že kot otrok željo postati pevec?

Že kot otrok sem bil član mnogih zborčkov, tako da mi petje ni tuje!Želje, da bi postal solopevec ali

član kakšne skupine, nisem imel nikoli.

Si Čuke in njihovo glasbo spremljal, še preden si postal del njih?

Čuke vsi poznamo in nas spremljajo že vrsto generacij, tako da sem jih tudi sam veliko poslušal ,

čeprav nisem nikoli znal besedil njihovih pesmi. No, sedaj jih znam!

Kateri je tvoj najljubši komad skupine Čuki?

Moram reči, da mi je Uuu, ker je to moj prvi komad, ki sem ga zapel s Čuki.

20

Videli smo te tudi v videospotu Saše Lendero. Kako sta začela s Saško sodelovati?

Saškin videospot je snemal moj brat Miha, tako kot mnoge videospote Čukov in drugih ansamblov.

Prišlo je do povabila s strani brata, da bi sodeloval pri spotu kot igralec Saškinega ljubimca. Takega

povabila nisem mogel odkloniti .

Imaš pred nastopi kdaj tremo?

Še vedno.

Kako ti je uspelo postati član skupine Čuki?

Joj, dolga zgodba. Bom kratek in bom rekel, da ima spet moj brat prste vmes, opravil sem avdicijo, bil

sprejet in postal član Čukov.

Zelo dobro igraš kitaro. Ali si kot najstnik obiskoval glasbeno šolo?

Kot najstnik sem hodil v glasbeno šolo, kjer sem se učil igranja klavirja. Kmalu sem ugotovil, da tega

inštrumenta ne moreš nositi s seboj na žure, in se kot samouk naučil igranja na kitaro.

Kako se odzoveš, ko vidiš članek o sebi v reviji?

Ne berem svojih člankov in ne kupujem revij.

Katera je najbolj nenavadna stvar, ki se ti je zgodila v življenju?

Postal sem član Čukov!

Pogovarjala se je Urška Krek, 8. a.

21

PIŠEMO O GLASBI, Z GLASBO, OB

GLASBI …

Glasba marsikomu od nas pomeni veliko.

Nekaterim u�encem predstavlja tudi navdih

za ustvarjalno pisanje. Ob naslednjih

literarnih prispevkih si spo�ijte oko in srce.

Prepustite se glasbi …

MOJ ORKESTER

Moj orkester zdaj igra

in se v no� poda.

Z njim igramo mi vsi,

ki smo zdaj sre�ni.

Vsako no� nam zaigra

lepo pesmico,

mi pa veselimo se

vse do modrega neba.

Kaja Li�ef, 4. a

�UDOVITE SANJE

Rada imam glasbo, saj se ob njej sproš�am,

zabavam in umirjam. Kot hitro in posko�no

glasbo imam raje umirjeno in po�asno glasbo,

saj jo hitreje za�utim. Moje vzornice so:

Rihanna, Beyonce in Leona Lewis. Še vedno

si jih želim spoznati ali iti na njihov koncert,

pa mi ne uspe.

Neke no�i pa sem sanjala, kako sem šla na

njihov koncert in se slikala z njimi ter dobila

avtograme. Bilo je res zelo lepo, a kaj, ko so

bile le sanje. Želela sem si, da bi bilo res, a

nisem bila razo�arana. Vedno pa si bom

želela, da bi se mi sanje uresni�ile.

Pia Mrak, 5. a

OBISK KONCERTA

Na koncertu je veliko glasbenikov. Lahko

imajo razli�ne vrste glasbil. To so kitare,

trobente, klavir, violine, kontrabasi itd. Vsaka

glasbena skupina ima dirigenta. Skupine

nastopajo po vrstnem redu.

Na koncertu se moraš obnašati zelo vljudno.

Ne smeš se pogovarjati in kazati s prstom.

Na koncertu je lepo.

Peter Von�ina, 4. c

JAZ IN MOJA GLASBA

Imel sem peti rojstni dan in za darilo sem

dobil flavto. Je navadna lesena flavta in sestra

Mateja me je nau�ila zaigrati pesmico Kuža

pazi.

Še isto leto smo imeli družinski praznik v

Poreznu. Zbralo se je ve� kot 80 sorodnikov

in bratranec Andrej je s seboj prinesel

harmoniko. Ko je za�el igrati, smo vsi

zaploskali, nekateri so celo zaplesali.

Ob�udoval sem ga, saj mi je bilo njegovo

igranje vše�. Mamici sem povedal, da bi tudi

jaz igral harmoniko.

Zaenkrat harmonike še nimam pa tudi v

glasbeno šolo še ne hodim. Glasbo poslušam

po televiziji in na mp4.

Blaž Mlakar, 4. c

22

DOMIŠLJIJSKO SRE�ANJE Z ADIJEM

SMOLARJEM

Zve�er, tik pred spanjem, sem za hec poslala

rešitev uganke po ra�unalniku. Niti sanjalo se

mi ni, kaj bi se zgodilo, �e bi me izžrebali.

Zaspana sem šla spat in med spanjem sem

sanjala o rešitvi uganke, ki sem jo poslala. �ez

mesec dni sem dobila sporo�ilo, naj pridem v

Danico. Tam me je �akalo

presene�enje.Povedali so mi, da bom dobila

nagrado. Rekli so mi, naj zamižim in

zakli�em, da sem pripravljena. In to sem tudi

storila. Odprla sem o�i in pred seboj zagledala

Adija Smolarja. Prav fino je mahal tam okrog

s svojimi trimetrskimi nohti. �estital mi je, saj

sem na vprašanje odgovorila pravilno. Naj

vam povem oziroma razkrijem, kakšno je bilo

vprašanje: KAKO SE PIŠE ZNANI PEVEC

ADI?

Za�el mi je praviti, kako je bilo, ko je bil on

majhen. To je bilo tako dolgo�asno, da bi

skoraj zaspala vmes. Rekel je, da ne bo toliko

govoril, da bo povedal zelo na kratko.

»Nakladal« je celi dve uri. No, naj še povem,

da niso izbrali samo mene, ampak še eno

punco, a vam ne smem povedati, kako ji je

bilo ime. Po mojem mnenju se je zaljubila

vanj, saj je uživala, kar ji je pravil, in je skoraj

omedlela, ko ji je zaigral in zapel. Kon�no je

bilo konec in lahko sem šla domov. Druga

punca pa mu je govorila, da je doma pozabila

mobitel in ne more poklicati domov, da bi jo

kdo prišel iskat. Adi ji je rekel, da ji posodi

mobitel, ona pa mu je rekla, da ne pozna

številke.

Sama pri sebi sem sklenila, da ne bom nikoli

ve� odgovarjala na vprašanja, saj se ti lahko

zgodi marsikaj nepri�akovanega.

Ana Pekovec, 6. a

SRE�ALA SEM JANA PLESTENJAKA …

Neke no�i se mi je sanjalo, da me je na poti

proti Koprivniku ustavil avto. Ko sem se

ustavila, me je voznik vprašal, kje se gre na

Bohinjsko Bistrico. Tedaj se je odprlo okno in

ven je pogledal Jan Plestenjak. Predstavil se

mi je, jaz pa sem bila samo tiho. Vprašal me

je, kje je Bohinjska Bistrica, saj ima tam

koncert. Stopil je iz avta in me malo potisnil.

Zbudila sem se od za�udenosti. Ponovil je

vprašanje. Odgovorila sem mu, da se gre samo

navzdol. Ko si v Jereki na križiš�u, moraš

zaviti levo, nato mimo skalovja in Bitenj do

naslednjega križiš�a. Tam zaviješ na levo in še

malo vožnje pa si na Bohinjski Bistrici.

Zahvalil se mi je in me še vprašal, ali imam

njegovo vstopnico. Odgovorila sem mu, da

ne, on pa je sedel v avto. Skozi okno mi je

ponudil vstopnico. Zahvalila sem se mu zanjo.

Potem se je odpeljal naprej.

Le vstopila nisem, ko se je že vklopila

budilka. Vstati sem morala za šolo in mojih

sanj je bilo konec.

Jana Tav�ar, 6. b

MOJA GLASBA

23

Z glasbo sem se za�ela ukvarjati v tretjem

razredu. Hodila sem k pevskemu zboru. Zdaj

se ukvarjam z igranjem kitare. �eprav jo

igram šele prvo leto, mi gre zelo dobro.

Nekega dne, ko bom odrasla, si želim postati

pevka. Moji najljubši pevki sta Hannah

Montana in Dulce Maria, pevec pa Toše

Proeski. Najljubša skupina mi je RBD.

Zelo rada plešem in pojem. Mama mi vedno

pravi, da je tudi njena mama zelo rada pela in

da sem to podedovala po njej. Vsak, ki si

zapoje, je bolj sre�en. Glasba pozitivno vpliva

na ljudi, saj se lahko povsem sprostijo. Zelo

mi je vše� že od malih nog, saj sva s sestro peli

za zabavo.

Vsem priporo�am, naj se ukvarjajo z glasbo,

da si polepšajo dan. Glasba me zelo pomirja.

Ko sem žalostna, me razveseli vsaki�, ko si

zapojem.

Kristina Repinc, 6. a

FLAVTA

Flavta dolgo telo ima,

je srebrne barve in lepo igra.

Stoji postrani in ponosno,

a glasbilo je neznosno.

Vsaj tako Ela pravi.

Ko igram, pokonci stojijo ji

lasje na glavi.

Meni flavta pomeni vse,

na Elino nerganje ne oziram se.

Ajda Kreslin, 4. b

KLAVIR

Ali veste, kaj je prima?

Da se na meni vse rima.

Sko�i sem,

sko�i tja

�rno-bela tipkovnica.

Otroci radi plešejo,

ko jaz igram jim pesmico.

Skupaj radi rajamo

in praznik obhajamo.

Anja Repinc, 4. b

INŠTRUMENTI

Na inštrument bobnamo

bom-bom-bom.

Na inštrumente sviramo

svir-svir-svir.

Na inštrumente tol�emo

tok-tok-tok.

Na inštrumente igramo,

da veselje imamo.

Z inštrumenti sre�o si gradimo,

da žalost prepodimo.

Z inštrumenti bolne ozdravimo,

nesre�ne s sre�o preplavimo.

Za konec pa – cigu, migu

ma�ku rep »odstrigu«!

Ana Krese, 7. b

GLASBA

Glasba je veter,

ki v vejah šumi,

24

glasba je budilka,

ki te zjutraj zbudi.

Ob njej lahko plešeš,

se zavrtiš,

ob njej lahko poješ

in pesem dobiš.

Ko plešeš,

ko poješ,

ko se zavrtiš,

glasbo poslušaš

in se veseliš.

Mateja Mlakar, 7. b

Literarne prispevke sta zbrali Kaja Sokli� in

Helena Stare, 7. b.