STRUPENE RASTLINE

Prof. dr. Franc Batič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,

Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, Ljubljana

RASTLINE (AVTOTROFI) • AVTOTROFI (cianobakterije, fotosint. akt. bakterije,lišaji, alge,

višje rastline)• NAČIN ŽIVLJENJA: fotoavtotrofi: sončna energija (kemotrofija); • NAČIN RASTI: rastline: neomejena rast, (glive!) • NAČIN PREHRANE: osmotrofija: način sprejema vode in

anorganskih spojin; velika zunanja površina (sprejem anorganskih hranil, vode, CO2, fotosinteza)

• ZGRADBA TELESA: radialna simetrija; celica, steljka, brst;Raunkiarjeve življenske oblike rastlin;, sesilnost; veliki organizmi (drevesa) pretežno iz mrtvih celic; zgradba telesa je kompromis z okoljem

• ZGRADBA CELIC: kloroplasti, celična stena, vakuola• PRESNOVA IN BIOKEM. ZGRADBA: fotosinteza, primarni,

sekundarni metabolizem; fotosintezna barvila, celuloza;

Organizacijske stopnje razvoja telesa rastlin in gliv

Shema zgradbe telesa brstnice (sporofit semenke)

EVCITA

SEKUNDARNI METABOLITI“NARAVNE SNOVI”

• Značilnost rastlin, gliv, manj živali• Niso nujno potrebni za rast, razmnoževanje• Rastline jih tvorijo kot odziv na okoljske dražljaje

(stres): sevanje, izsuševanje, slanost, visoke in nizke temperature, proti napadu gliv, bakterij in herbivorov

• Za človeka so to lahko strupi, zdravilne, aromatične snovi, naravni pesticidi, surovine

Lokacije sekundarnih metabolitov v rastlinski celici in organih

• Mesta sinteze: Golgijev aparat, plastidi, ER, citoplazma

• Nalaganje: vakuola, celična stena• Tkiva in organi: odvisno od vrste in

namena : ponekod v vseh tkivih, drugod specializirano v določenih tkivih organih; primer semen tise, češminov

SEKUNDARNI METABOLITI V VAKUOLI

• VRSTE VAKUOL:• VODNE• VAKUOLE S HIDROFOBNO VSEBINO• VAKUOLE Z EMULZIJAMI (MLEČKI IN

SLUZI)• SNOVI IZ VAKUOLE SE LAHKO

ODLOŽIJO V CELIČNO STENO (ob njeni diferenciaciji ali po smrti protoplasta)

VAKUOLA

• Nastanek: iz ER, diktiosomov• Zgradba: enojna membrana, vsebina:• A) vodne vakuole• B) Vakuole s hidrofobno vsebino• C) Vakuole z emulzijami• Različna pojavnost glede na število in

zgradbo v odvisnosti od tkiva, organa, rastline, starosti

Poenostavljena shema nastanka sekundarnih metabolitov- naravnih substanc

Skupne sekundarnih metabolitov:

• Tri glavne skupine: TERPENOIDI (hidrofobni; polimeri izoprena ), ALKALOIDI (derivati L-amino kislin: triptofan,tirozin, fenil alanin, lizin, arginin), FENILPROPANOIDI (flavonoidi, lignini, lignani, tanini, kumarini, furanokumarinistilbeni; fenilpropanoidna in fenilproapnoidno-acetatna biosinteza

• Glikozidi (O, S, N- glikozidi)

Strupenih rastlin ni lahko opredeliti, kajti strupenost zavisi od:

• vrste rastline (+ GLIVE!)• starosti, ontogenetskega razvoja; organov;

okužb z glivami,…• okoljskih razmer• načina stika z živaljo, človekom (hrana, dotik,…..• stanja živali (človeka): starost, zdravstveno

stanje, …..• količine zaužite rastline, načina delovanja

učinkovin; časa diete, itd..

ZGODOVINSKI ASPEKTI• rastline (glive, živali,..) kot hrana, surovina; strupi; lovski pripomočki

(puščice, ribe); zdravila• Dioscorides (60 po K.); Materia medica; 600 rastlin; do 1470;

herbalisti• Gmelin, J.F., 1775; strupene rastline Nemčije; 56 vrst• Bulliard, P., 17….; 86 strupenih rastlin Francije• Woodville, W., 1790-94; Medical Botany; Anglija• Vsi so bolj ali manj sledili Dioskoridu;• 1814/15: Orfila,M.J.B. ; začetek modernega pristopa; poskusi na

psih; • 1887: prvi veterinarski priročnik o strupenih rastlinah (Charles

Cornevin; Plantes Vénéuses et des Empoisonnements qu'ellesDéterminent); številni priročniki in knjige vse do danes;

• 1984 prva izdaja: Poisonous Plants and Fungi in Britain (Marion R. Cooper &Anthony w. Johnson)

Nekaj dejstev o strupenih rastlinah• večina strupenih in zdravilnih rastlin je bila poznana že v 18. In 19.

Stoletju• izjema so nekatere vrste, katerih strupeno delovanje je kronično• strupenost so sprva preučevali s poskusnimi živalmi (psi!), tudi z

letalnimi dozami, kar je sedaj prepovedano• zaradi sprememb v agronomski praksi upada pomen številnih

strupenih rastlin (jih ni več!)• še vedno je strupeno delovanje številnih vrst nepopolnoma

razjasnjeno (ni pravilnih poskusov, še manj ustreznih analiz)• rastlinski strupi izgubljajo na pomenu kot strupi in postajajo vse bolj

pomembni kot surovina za zdravila, biocide• število zastrupitev z rastlinami upada ( v Vel. Britaniji rastline

povzroče 15-17% zastrupitev, najbolj pogosto orlova praprot, Jakobov grint, razne Brassicaceae, hrast, tisa in razne Apiaceae. Bolj pogoste so zstrupitve zaradi gob, še posebej pri ljudeh.

ASPEKTI STRUPENOSTI:• I Rastlina: • Težave s klasifikacijo; različne rastl. vrste – isti strupi; različni strupi –

podobni učinki na živalih; klasifikacija glede na mesto delovanja strupov (prebava, dihalne motnje, vpliv na živčni sistem, preobčutljivost kože, itd…); strupi že v rastlini (intrinsični strupi); strupi nastali s prebavo, ranitvijo rastline, itd. (cianogeni glikozidi).

• Večina strupov so sekundarni metaboliti; odziv rastline na stresno okolje (abiotično, biotično; herbivori)

• Sposobnost detoksifikacije posameznih rastlinskih strupov s strani herbivorov je različna; preference v prehrani; povečana nevarnost zastrupitve v obdobju pomanjkanja (prva paša; mlade živali; suša; okužbe rastlin s patogeni; akumulacija škodljivih snovi iz okolja).

• Na nevarnost zastrupitve vpliva način rabe tal. Pretirana paša – vedno več strupenih rastlin; pomankanje hrane – iskanje neobičajne hrane (konji, krave – želod; svinjam ne škodi); večje pojavljanje strupenih rastlin na zapuščenih parcelah; zastrupitve na okrasnih rastlinah.

ASPEKTI STRUPENOSTI:II Žival

• Posamezne vrste živali so na strupene rastline zelo različno občutljive: Velika razlika med prežvekovalci in neprežvekovalci ( detoksikacija strupov v vampu, a tudi hidroliza!); čredna dieta –mladi se uče od starih; vodje črede določajo dieto ostalim).

• Zaužita strupena snov se lahko v preb. traktu ali kasneje detoksificira ali pa postane še bolj strupena (topna, se lažje premešča, sprosti se strupena komponeneta). Sposobnost detoksifikacije je vrstno, starostno, individualno, po spolu različna.

• Nekateri strupi povzroče značilno obnašanje živali (bluvanje, slinjenje, nemirnost, ohromelost, itd.).

• Mesta pretvorbe strupov so povezana s prebavo hrane (usta, vamp, tanko črevo, kri, jetra, ledvica, živčevje, možgani, koža; kri, kosti, mleko; zarodek; enemija, hipokalkemija, fotosensitivizacija; zmanjšana prirast, rodnost, mlečnost; smrt

ASPEKTI STRUPENOSTI:III. Človek

• Nekateri aspekti strupenosti so podobni kot pri živalih.

• Zaradi hrane so večje zastrupitve odraslih ljudi redke; ogroženi so otroci in posebne skupine.

• Veliko več zastrupitev je z dotikom ali pri delu s strupenimi rastlinami (bolezni vrtnarjev, kmetov, pastirjev; alergije; nepojasnjene bolezni).

DIAGNOZA IN RAVNANJE

• DIAGNOZA zastrupitve je težka. Pomembno je poznavanje obnašanja in prehrane živali. Znaki zastrupitve se lahko pojavijo kmalu – po cca 2 urah (pegasti mišnjak, tisa, lovorikovec, naprstec, cianogene rastline) ali pa šele po daljšem obdobju uživanja (Jakobov grint, orlova praprot, ščavje,…), po več tednih ali mesecih. Pri tem se pogosto pojavlja lahko driska, hemoglobinurija, hematourija: Včasih vidnih znakov ni, lahko pa opazujemo histološke poškodbe (fibroza jeter, dekalcifikacija ).

• RAVNANJE • Veterinarski pregled je nujen po vseh zastrupitvah. Živali odstranimo

nadalnje vire zastrupitve (strupeno hrano, ). Tretma je odvisen od vrste in trajanja zastrupitve. Ukrepi (posebne diete, spiranje želodca, vomitivi, klistiri, itd... izven obsega tega predmeta).

NAJBOLJ POGOSTE SKUPINE STRUPOV:

• 1. ALKALOIDI• Obsežna, nehomogena skupina sekundarnih metabolitov (znanih preko 6000, a le v 10%

rastlin. Vrst. Imajo vsaj 1 ciklično vezan N atom, ki lahko deluje kot baza. Imajo farmakološko aktivnost. Poimenovanje je po lat. imenih rastlin – n.p. berberin – Berberis, včasih tudi po fiziološki aktivnosti – n.p. emetin (Cephaelis ipecacuanha). Prisotni so v vseh rastlin. organih in tkivih. Družine rastlin, katerih predstavniki so še posebej bogati na alkaloidih so:Amaryllidaceae, Buxaceae, Asteraceae, Cichoriaceae, Euphorbiaceae,, Fabaceae, Liliaceae s. l. (Liliaceae, Convallariaceae, Alliaceae, Asphodeliaceae, Agavaceae, Colchicaceae, Melanthiaceae), Papaveraceae, Ranunculaceae, Solanaceae. Alkaloide vsebujeta tudi tisa (Taxus baccata, Taxaceae) in pegasti mišnjak (Conium maculatum, Apiaceae), zelo strupeni rastlini iz družin, ki sicer ne vsebujejo alkaloidov.

• Vsebnost alkaloidov se spreminja s starostjo, organi rastline in okoljskimi razmerami.• Po zaužitju se alkaloidi vsaj delno presnovijo predenj se izločijo. Največji del presnove

(oksidacija, hidroliza, kondenzacija) poteka v jetrih. Strukturna podobnost alkaloidov in nekaterih živčnih transmitorskih snovi (acetilholin, norepinefrin, dopaminserotonin) povzroči, da alkaloidi blokirajo delovanje teh. Posledice akutne zastrupitve z alkaloidi so: pretirano slinjenje, izguba sline, širjenje in krčenje zenic, bruhanje, želodčne bolečine, diareja, nekordinacija, ohromelost, koma (po zastrupitvah z alkaloidi kot so: akonitin, atropin, Buxusalkaloidi, kolhicin, koniin, citizin, galegin, lupinin, solanin).

• Delovanje pirolizidinov je kronično – prizadeta so jetra (fibroza jeter). Nekateri alkaloidi imajo teratogeni učinek – povzročajo poškodbe na plodu – fetusu ( v rastlinah: Conium maculatum, Lupinus, Nicotiana, , Veratrum).

• Rastline, ki vsebujejo alkaloide so grenke, slabega okusa. Živali se jih izogibajo. Okrevanje pogosto ni popolno.. Velika vsebnost alkaloidov znantno zmanjša krmno vrednost rastlin,

Delitev alkaloidov

• Delitev: • po kemijski zgradbi• po rastlinah, ki jih vsebujejo• po fiziološkem učinku• Primeri (kemijska zgradba):• piperidini (alkaloidi v pegastem mišnjaku)• tropani ( n.p. atropin – Atropa beladona)• pirolizidini ( vrste grintov –Senecio)• indoli ( alkaloidi v škrlatnordeči glavnici –ergot –alkaloidi; psilocibin, heliosupin)• izokinolini (berberin, emetin)• kinolizidini (lupinin, citizin)• steroidni alkaloidi (solanin, Buxus alkaloidi)• diterpeni• fiziološki učinki:• analgetiki (morfin)• pomirjevalci srčnega ritma (kinidin)• vzpodbujevalci dihanja (lobelin)• vazokonstriktorji (ergometrin, efedrin)• relaksatorji mišic tubokurarin)• Redko ima nek alkaloid samo en terapevtski učinek. To zelo zmanjšuje njihovo uporabo.

GLIKOZIDI

• Shema zgradbe: sladkor (glikon) + nesladkor (aglikon- nevodotopen); strupenost določa aglikon; O, N, S glikozidi (cianogeni, goitrogeni, srčni in saponini).

• O- glikozidi so kumarinski glikozidi (trave, esculin – Aesculus hyppocastanum, glikozidi b praprotih (norsesviterpenski glikozid –ptakvilozid; ranunculin - aglikon je hlapno, zelo dražeče olje protoanemonin, ki je osnova strupenosti zlatičnic –Ranunculaceae.

• Cianogeni glikozidi• Zelo razširjeni v nekaterih družinah – Rosaceae, Fabaceae, Poaceae , vsi deli, listi,

semena, plodovi;• V kislem okolju, po zaužitju se sprošča HCN (velika občutljivost prežvekovalcev !).

HCN reagira z železovim ionom hemoglobina in preprečuje vezavo ksika –pomankanje kisika, izpad celičnega dihanja v mitohondrijih; pomanjkanje energije; prizadeta »zelo aktivna tkiva – organi kot so srce, možgani) . Zdravljenje z dajanjem tiosulfata.

• Goitrogeni glikozidi –glukozinulati, tioglukozidi; glukoza + SO4 --, + goitrogeni(tiocianat, isotiocianat) in nitrili

• Brassicaceae;oster vonj in okus; vplivajo na ščitnico; pomankanje J• Srčni glikozidi• Aglikon povečuje kontrakcijo srčne mišice in upočanjuje bitje srca; Digitalis

glikozidi;glikozidi v šmarnici in v telohu.

SAPONINI

• Povzročajo peno že v majhnih količinah. So grenkega okusa, povzročajo hemolizo eritrocitov. Saponini so lahko steroidni in triterpenoidni. Večina saponinov v krmnih rastlinah je triterpenoidnih. So zelo pogosti ( Fabaceae: Melilotus albus, Medicagosativa, Trifolium pratense, T. repens, Lotuscorniculatus). Bolj so škodljivi peritonealnokot v prehrani. Zelo škodijo ribam in polžem.

NITRATI IN NITRITI

• Nekatere rastline iz tal kopičijo nitrat, ki ga bakterije hitro pretvorijo v toksičen nitrit. Nitrit se veže na hemoglobin in preprečuje vezavo kisika. Akumulacija nitrata/nitrita je zaradi prekomernega gnojenja, uporabe herbicidov. Pojavlja se pri različnih krmnih rastlinah (pesa, repa, krmni ohrovt, blitva, ogrščica.

OKSALATI

• Zelo pogosti v nekaterih družinah – Chenopodiaceae, Polygonaceae, Oxalidaceae. Strupene so rastline, ki imajo več kot 10% oksalata na suho maso. Strupenost zavisi od prejšnje dite, količine zaužite snovi in stanja živali. Pri prezvekovalcih se oksalat veže s Ca in izloči z blatom. Lahko pa pride v kri, kjer porablja Ca in povzroča hipokalkemijo. V ledvicah se lahko tvorijo veliki kristali Ca- oksalata, ki jih poškodujejo.. V vampu lahko povzroča edeme in krvavljenje. Največ zastrupitev povzročajo Rumex vrste v Evropi (R. crispus, R. obtusifolius,, etc. )in Oxalis vrste v Avstraliji, ter nekatere vrste iz družine Araceaea.

SNOVI, KI POVZROČAJO PREOBČUTLJIVOST NA SVETLOBO

• Nekatere snovi se po presnovi vsrkajo v kri, z njo pridejo v kožo, kjer povzročajo preobčutljivost na UV in vidno svetlobo. To povzroča srbenje, edeme, nekrozo kože in sekundarne okužbe. Takšna fotosezibilna snov je psoralen (triciklični furanokumarin). Nekatere snovi povzročajo iste reakcije že v dotiku s kožo. Preko prebave povzročajo takšne poškodbe snovi v šentjanževki (Hypericum perforatum) in ajdi (Fagopyrumesculentum). Pri ljudeh povzroča takšne poškodbe lahko dotik z rastlinami kot so Ruta divaricata,, R. graveolens, in razne kobulnice ( tudi korenje, petršil, zelena, dežen, pasternjak), tudi v hrani. Vzrok so furanokumarini. Velikokrat tvorijo te snovi glive v odmirajočih rastlinskih tkivih (n.p.Narthecium ossifragum).

BELJAKOVINE, PEPTIDI, AMINO KISLINE

• Od amino kislin povzročajo največkrat zastrupitve latirogene aminokilsine, največ v semenih grahorjevLathyrus. Bolj kot amino kisline so strupeni ciklični polipeptidi , n.p. amatoksin (Amanita phalloides), viscotoksin (Viscum album, V. abietis, Loranthuseuropaeus) in strupeni ciklični heptapeptidi cianobakterij(Microcystis vrste), ki povzročajo pomore rib.

• Zastrupitve lahko povzročajo tudi kompleksni proteini –n.p.ricin, lektin – Ricinus communis. Nekatere metuljnice vsebujejo hemoglutinine (Phaseolus vulgaris, Glycine max), preslice in praproti encim tiaminaza.

• Nekatere beljakovine povzročajo alergije, ki prizadenejo samo nekatere osebke, tudi med ljudmi (arašidi, fižol. Paprika, itd…)

TANINI

• So kompleksni polimeri fenola, različne kemijske zgradbe in biološke aktivnosti. Vežejo se na beljakovine, kar daje trpek okus, občutek stezanja v ustih. V glavnem ločimo kondenzirane in hidrolizirajoče tanine. Večinoma so tanini neškodljivi in pasirajo prebavni trakt brez večjih poškodb in nespremenjeni. Včasih povzročajo gastroenteritis, lahko zavirajo rast, ker upočasnjujejo izrabo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, v tem je lahko tudi ugoden vpliv.

• Nekatere izmed naštetih snovi so lahko v manjših količinah in v posebnih razmerah zdravilne snovi

Navadna tisa(Taxus baccata L.)

Več alkaloidov- taksin A ima določeno zgradbo

Vsi deli rastline so strupeni razen mesnatega rdečegaovoja semena.

Slabost, bruhanje, driska, motnje srca in krvnega obtoka, okvare jeter in ledvic, smrt zaradi zadušitve

Širokolistna trdoleska (Euonymus latifolia L.

Strupeni vsi deli, še posebej plodovi

Srčni glikozidi, alkaloidievonimin, evonin, evonozid

Bruhanje, kolike, driska, motnje v obtočilih, omotičnost, nezavest in koma

Navadni lovorikovec(Prunus laurocerasus L.)

Strupeni vsi deli rastline

Cianogeni glikozidi:prunazin, amigdalin

Pekoča usta in žrelo, slabost, bruhanje

Thunbergov češmin (Berberis thunbergii DC); strupeni vsi deli z izjemo mesa jagod,A seme je strupeno!Vsebuje izokinolinski alkaloid berberin,Bruhanje, diareja; nevarni so tudi listni trni

Ognjeni trn (Pyracantha coccinea Roem.); Strupeni so plodovi; vsebuje cianogeneGlikozideSimptomi zastrupitve so bruhanje, trebušne motnje.

Navadna brogovita (Viburnum opulus L.); enako kot pri dobroviti

Navadna dobrovita (Viburnum lantana L.) ; strupeni so skorja plodovi in listi;Strupena snov je viburninDraženje želodca in črevesja, bruhanje

Navadni pušpan(Buxus sempervirens L.)

Strupena je cela rastlina

Mešanica steroidnih alkaloidov

Driska, krči, razdražljivost, smrt zaradi oviranega dihanja

Navadni volčin (Daphne mezereum L.)

Strupeni so vsi organi

Triciklični diterpeni; dafnetoksin, mezerein

Driska, krči, razdražljivost, smrt zaradi oviranega dihanja

Bodika, božje drevce (Ilex aqulfolium L.) in druge vrste bodik; strupene so jagodeŠtevilni glikozidi saponinov, triterpenoidov; ilicinMočna driska, okvare ledvic, pri otrocih povzroči smrt že 20 do 30 jagod

Navadni kovačnik (Lonicera periclymenum L.); strupene so jagode; učinkovine insimptomi enaki kot pri puhastolistnem kosteničevju

Puhastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum L.) in druge vrste: strupene sojagode; učinkovine so saponiniSlabost, bruhanje, driska, kolike, nezavest, krči, smrt zaradi zadušitve

Čistilna kozja češnjaRhamnus cathartica L.)

Strupene so jagode in ostali deli

Glikozidi, ki dajejo po hidrolizi antrakinone

Draženje želodca, ledvic in črevesja; odvajalo

Navadna krhlika(Frangula alnus L.)

Strupene so jagode. Učinkovinein simptomi enaki kot pričistilni kozji češnji.

Navadna kalina(Ligustrum vulgare L.) in druge vrste kalin

Plodovi, listi, skorja

Glikozid ligustrin

Slabost, draženje kože, bruhanje, driska, krči, motnje krvnega obtoka

Navadni bršljan (Hedera helix L.) in druge vrste bršljanovPlodovi (jagode zelo strupene), listi ; Glikozidi triterpenskih saponinov; hederasaponiniJagode: v literaturi so opisani smrtni primeri; velike količine listov povzročijo krče, zvišanje temperature, izpuščaje, omotico.

Divji bezeg (Sambucus racemosa L.)

Strupena je cela rastlinaVsebuje cianogene glikozide, podobno kot črni bezeg

Uživanje surovih jagod povzročabruhanje, slabost, drisko; s kuhanjem toksični učinek ublažimo

Navadni nagnoj(Laburnum anagyroides Med.)

Strupeni so vsi deli rastline.

Kinolizidinski alkaloid citizin

Slabost, bruhanje, motnje v obtočilih inmotnje srca, omotica do nezavesti, krči, smrt zaradi zadušitve

Tuje, kleki (Thuja occidentalis L., Thuja orientalis L.)

Vršički vej, storži

Eterična olja, glikozid tujin, grenki glikozid pinipikrin

Kožna vnetja, draženje želodca in črevesja, nezavest, krči, okvare ledvic in jeter

Oleander (Nerium oleander L.) in drugi rodovi iz družine pasjestrupovk ; strupeni vsi deliSrčni glikozidi:oleandrin, oleandrozid, nerein, neriozidSlabost, bruhanje, kolike, driska, motnje delovanja srca do prenehanja bitja srca

Glicinija (Wisteria sinensis (Sims.)Sweet) ; Plodovi, poganjki, korenine ;Glikozida wistarin in rezinDriska, kolaps

Hornschuchova zlatica (Ranunculus oreophilus Bieb.) in druge vrste zlatic

Strupena je cela rastlina

Alkaloid protoanemonin

Zaužitje povzroči bruhanje, dotikpovzroča alergije (mehurje)

Deljenolistni teloh (Helleborus multifidus Vis.)In drugi telohi

Strupena je cela rastlina

Alkaloid protoanemonin

Bruhanje, draženje prebavnega trakta,abortusi, draženje kože

Črni teloh (Helleborus niger L.)

Enaki učinki kot prej.

Navadni jetrnik (Hepatica nobilis Mill.) in blago-dišeči teloh (Helleborus odorusWaldst. Et Kit.)

Obe vrsti vsebujeta alkaloid protoanemonin.

Podlesna vetrnica (Anemonenemorosa L.)

Vsebuje alkaloid protoanemonin

Navadna kalužnica (Calthapalustris L.)

Vsebuje alkaloid protoanemonin

Ozkočeladasta preobjeda (Aconitumlycoctonum L. em Koelle) in druge vrsteiz rodov Aconitum in Delphinium

Strupena je cela rastlina. Vsebujepoliciklični diterpenski alkaloid akonitin in še druge sorodne alkaloide

Simptomi zastrupitve so intenzivna žeja, glavobol, občutek hladu,šibek puls,drgetanje, paraliza, coma, smrt

Navadna pogačica(Trollius europaeus L.)

Vsebuje alkaloid protoanemonin

Navadna črnoga (Actea spicata L.)

Strupena je cela rastlina, še posebej Jagode.Vsebuje protoanemoninu podobneAlkaloide.

Zaužitje povzroča slabost, bruhanje, omotičnost, halucinacije.

Krvavordeči mlečnik(Chelidonium majus

Cela rastlina vsebuje več kot 20 alkaloidov benzofenantridinskega,protoberberinskega in protopinskegatipa; najpomembnejši so helidonin,sangvinarin, heleritrin in berberin

Zardi grenkega okusa in odvratnegavonja so zastrupitve redke, znane iz Preteklosti; sicer zdravilna rastlina

Navadna črnobina (Scrophularianodosa L.)

Cela rastlina vsebuje saponine, glikozide, alkaloideSlabo vpliva na krmno vrednosttravinja. Zastrupitve ljudi so redke

Podlesni črnilec (Melampyrumnemorosum L.)

Podobno kot črnobina

Volčja češnja (Atropa belladonna L.)

Strupeni so vsi deli rastline. Vsebujetropanske alkaloide: atropin, hiosciamin,In skopolamin (hioscin)

Simptomi so žeja, zmedenost, omoticain halucinacije

Pasje zelišče (Solanum nigrum L.)

Strupena je cela rastlina, še posebej nezrele jagode. Vsebuje steroidalneglikoalkaloide, predvsem solanin

Strupenost variira krajevno in s starostjo, k strupenosti še dodatno prispeva velikavsebnost nitrata in nitrita

Simptomi so podobni kot pri zastrupitvizdrugimi razhudnikovkami

Grenkoslad (Solanumdulcamara L.)

Vsebuje solanin. Zaradi barvitosti jagod je zastrupitevotrok pogosta in nevarna

Simptomi zastrupitve soželodčne bolečine, bruhanje,žeja, težko dihanje, nemirnost, izčrpanost, koma;poznani so smrtni premeri

Beli zobnik (Hyoscyamus albus L.)

Cela rastlina je strupena, še posebej korenina.Vsebuje tropanske alkaloide- hiosciaminskopolamin in atropin.Simptomi so podobni kot pri zstrupitvi skristavcem ali volčjo češnjo.

Kranjska bunika(Scopolia carniolica L.)

Strupena je cela rastlina, še posebej korenika. Vsebuje podobne alkaloide kot zobnik,le da več skopolamina.Tudi simptomi zastrupitve sopodobni

Gladki mleček(Euphorbia nicaeensis All.)

Strupene so cele rastline.Vsebujejo mleček, ki vsebuje alkaloide (euforbin,euforban), glikozide,dihidroksikumarine in polihidričnediterpenske estre.

Simptomi zastrupitve po zaužitju so žgoča usta, žrelo in želodec, slinjenje,bruhanje, bolečine v želodcu, drgetanje,oženje zenic, pljučni edem, koma, znaniso smrtni primeri.Kontaktno povzroča dermatitise,konjuktivitise

Navadna ciklama (Cyclamenpurpurascens Mill.)

Gomolj ciklame in drugi delivsebujejo dražeče triterpenoidnesaponine

Zauživanje gomolja povzročigastrointestinalne motnje, znaniprimeri alergij na dotik so tudi

Pomladanski veliki zvonček (Leucojum vernum L.). Predstavniki družine narcisovkvsebujejo v vseh delih strupene alkaloide in kalcijev oksalat. Znaki zstrupitve soOmedlevica, bruhanje, slabost in bolečine v želodcu, driska; znani so tudi smrtni primeri.Poznan je kontaktni dermatitis pri vrtnarjih

Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis L.)

Gorski narcis (Narcisus poeticus subsp. radiiflorus (Salisb.) Baker

Šmarnica (Convallaria majalis L.)

Vsi deli rastline

Različni srčni glikozidi: konvalotoksin, konvalarin

Slabost, bruhanje, driska, krči, omotica, pešanje srca

Mnogocvetni salamonovpečat (Polygonatum multiflorum(L.) All.)

Jesenski podlesek (Colchicum autumnale L.)

Semena, čebulice in cvetje

Alkaloida kolhicin in kolhicein

Slabost, bruhanje, driska, ohromelost okončin, prekinitev dihanja

Zelena čmerika (Veratrum album L.subsp.lobelianum (Bernh. In Schrader)Suessenguth

Strupena je cela rastlina. Vsebujejopreko 20 steroidalnih alkaloidov:proveratrin, protoveratrin, veratramin,jervin

Simptomi zastrupitve so bruhanje,diareja, mišični tremor, počasno bitjesrca, znižanje krvnega tlaka, potenje,izguba zavesti; smrtni primeri

Nevarnost zamenjave s kušutnikom!

Pegasti kačnik ( Arum maculatum L.)

Vsi deli rastline vsebujejo aronin,saponinski alkaloid, kalcijev oksalat

Simptomi zaužitja so pekoča usta, prebavne motnje in bolečine, diareja, nepravilno bitjesrca, v redkih primerih koma insmrt

Difenbahija (Dieffenbachia sp., Caladium sp.)

Vsi deli rastline

Alkaloidi, glikozidi

Draženje kože, nabrekanje sluznice