Študentski kažipot-zelo koristna zadeva!

Študentski kažipot

ŠTUDENTSKI KAŽIPOT

LJUBLJANA 2008

Ustvarjalci priročnika:

Anja Colja, Dejan Jeraj, Dejan Kotnik, Sanja Leban, Iva Matjašič, Veronika Ručna, Špela Semrajc, Petra Strašek, Jelena Štrbac

Ilustrator naslovnice: Borut Berič

Tisk: Tiskarna Schwarz

Posebne zahvale Študentski svetovalnici za pomoč pri soustvarjanju priročnika!

�

Dragi študent, draga študentka!

Pred seboj imaš »obvezno opremo« za študijske čase, Študentski kažipot. Študentski kažipot je prvi priročnik, v katerem so na enem mestu zbrane vse študentske pravice in obveznosti, ki nam pripadajo v času študija po statutu Univerze v Ljubljani in po zakonodaji, ki ureja študentsko področje. Razdeljen je na poglavja, ki obsegajo različne teme: od študija na splošno, do bi-vanja med študijem, zdravja, štipendije, osnove dohod-nine, nekaj o študentskem delu itd, pozabili nismo niti na pravice študentov s posebnimi potrebami in na študentske družine. Naj te Študentski kažipot uspešno usmerja na poti v svet znanja.

Ekipa Resorja za študijsko problematiko ti želi kar se da uspešen študij!

Lep študentski pozdrav!

Ivanka Matjašič – Iva

Študentska ministrica resorja za študijsko problematiko

�

ŠTUDIJ1.1 Kaj sploh je študij?1.2 Študent in njegove pravice1.2.1 Pojem študenta1.2.2 Posebne oblike statusa študenta 1.2.3 Izguba statusa študenta1.2.4 Pravice študenta 1.3 Varstvo pravic študenta1.3.1 Pritožba zoper zavrnitev vpisa1.3.2 Pritožba zoper oceno1.3.3 Pritožba zoper odločbo senata članice v primerih

odločanja o prehajanju med programi1.4 Kako napisati pritožbo?1.5 Disciplinska odgovornost študentov

111111121212131314

141417

DODIPLOMSKI ŠTUDIJ2.1 Bolonjska »kuhinja«2.2 Pogoji za vpis na dodiplomski študij2.3 Prvi vpis na dodiplomski študij2.4 Menjava študijskega programa – »prepis«2.5 Prehodi med programi2.6 Ponavljanje letnika2.7 Izjemen vpis v višji letnik2.8 “Pavziranje”2.9 Izredni študij2.10 Vzporedni študij2.11 Absolventski staž2.12 Študij diplomantov

202223232425262626282829

PODIPLOMSKI ŠTUDIJ3.1 Študijski programi, študijske obveznosti in trajanje

študija3.2 Pogoji za vpis v podiplomski študij

3031

�

BIVANJE4.1 Splošno4.2 Pogoji za pridobitev pravice do subvencioniranega

bivanja4.3 Točkovanje za pridobitev pravice do subvencioniranega

bivanja4.4 Bivanje v študentskem domu4.5 Razpis za sprejem4.6 Vloga za sprejem4.7 Vloga za podaljšanje bivanja4.8 Bivanje tujih študentov v študentskem domu4.9 Subvencionirano bivanje pri zasebnikih4.10 Bivanje na prostem trgu

34

34

3435353536363737

ŠTIPENDIJE5.1 Državne in Zoisove štipendije - UVOD5.2 Državne štipendije 5.2.1 Pogoji za pridobitev štipendije5.2.2 Višina državne štipendije 5.3 Zoisove štipendije 5.3.1 Pogoji za pridobitev štipendije5.3.2 Pogoji za nadaljnje prejemanje štipendije5.3.3 Višina Zoisove štipendije 5.4 Kadrovske štipendije5.4.1 Kadrovske štipendije v okviru enotnih regijskih

štipendijskih shem5.4.2 Neposredne kadrovske štipendije 5.4.3 Kadrovska štipendija – dohodnina5.4.4 Stari štipendisti 5.5 Nagrada za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe 5.6 Državne in Zoisove štipendije (skupno)5.6.1 Dodatki k štipendijam 5.6.1.1 Dodatek glede na dohodek v družini štipendista5.6.1.2 Dodatek za vrsto in področje izobraževanja5.6.1.3 Dodatek za učni oziroma študijski uspeh5.6.1.4 Dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča5.6.1.5 Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami5.6.2 Ugotavljanje dohodka na družinskega člana5.6.3 Družinski člani

393940404142434444

4545454646474747474748494952

�

ŠTUDENTSKO DELO6.1 Kaj je to študentsko delo?6.1.1 Kdo lahko opravlja študentsko delo?6.1.2 Kdo ne more opravljati študentskega dela?6.1.3 Starejši od 26 let6.1.4 Izredni študentje 6.1.5 »Pavzerji«: (osebe vpisane na visokošolski zavod ven-

dar brez statusa)6.1.6 Udeleženci izobraževanja odraslih (tudi t.i. izredni

dijaki) 6.2 Napotnica6.3 Kako najdeš študentsko delo?6.4 Varstvo študenta, ko delodajalec ne plača 6.4.1 Če ti delodajalec vrne napotnico6.4.2 Če ti delodajalec ne vrne napotnice6.4.3 Kako se predhodno zavaruješ pred neizplačilom6.5 Druge možnosti za zaslužek6.5.1 Avtorska pogodba6.5.2 Podjemna pogodba6.5.3 Popoldanski s.p6.5.4 Redna zaposlitev6.5.5 Pripravništvo

5454545555

55

55565758586060616162626464

DRUGI DOHODKI7.1 Družinska pokojnina7.1.1 Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni?7.1.2 Razlogi za prenehanje pravice do družinske pokojnine7.2 Otroški dodatek7.3 Denarna socialna pomoč 7.4 Preživnina

666768687072

DOHODNINA8.1 Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja8.2 Drugi dohodki po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2)8.3 Kaj je oproščeno plačila davka?8.4 Davčne olajšave8.5 Vzdrževani družinski člani8.6 Višina olajšav (za leto 2008)8.7 Normirani stroški8.8 Akontacija dohodnine

7374757779818283

8

ŠTUDENTSKE DRUŽINE9.1 Predpisi 9.2 Pravice v zvezi s študijem9.3 Državna štipendija9.4 Preživnina9.5 Pomoč ob rojstvu otroka9.6 Otroški dodatek9.7 Starševski dodatek9.8 Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in

varstvo9.9 Denarna socialna pomoč 9.10 Izredna denarna socialna pomoč9.11 Vrtec9.12 Leto pokojninske dobe9.13 Bivanje v študentskem domu9.14 Subvencionirana prehrana9.15 Slovenska Karitas9.16 Kje uveljavljaš svoje pravice?9.17 Klub študentskih družin Slovenije (KŠDS)

85858687888989

90909192929394949495

ŠTUDENTJE S POSEBNIMI POTREBAMI10.1 Kdo je študent s posebnimi potrebami?10.2 Pregled bistvenih pravic študentov s posebnimi

potrebami10.3 Pravice v vpisnem postopku10.3.1 Status kandidata s posebnimi potrebami10.3.2 Sprememba študijskega programa, vrste ali načina

študija10.3.3 Uvrstitev kandidata na seznam sprejetih10.3.4 Tretji redni vpis10.4 Pravice v izobraževalnem procesu10.4.1 Zagotavljanje potrebne dodatne opreme10.4.2 Podaljšanje statusa študenta, izjemni vpis v višji letnik10.4.3 Opravljanje izpitov v izrednih rokih10.5 Pravice glede štipendiranja10.5.1 Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami10.5.2 Mirovanje štipendijskega razmerja10.5.3 Vrnitev štipendije10.5.4 Odpis vračila štipendije10.5.5 Pridobitev in ohranitev Zoisove štipendije

96

979898

100101101102102102103104104105105106106

�

ZDRAVJE IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE11.1 Zdravstveno zavarovanje11.1.1 Obvezno zdravstveno zavarovanje11.1.2 Dopolnilno zdravstveno zavarovanje11.2 Zdravstvena oskrba11.3 Zdravstveni dom za študente

109109110111112

ŠTUDENTSKA PREHRANA12.1 Subvencionirana študentska prehrana12.2 Upravičenci do nakupa bonov12.3 Mesečno število bonov12.4 Veljavnost bonov 12.5 Nakup bonov12.5.1 Prvi nakup12.6 Prodajna mesta12.7 Nakup bonov na področju drugih Univerz12.8 Unovčenje študentskih bonov

115115116117117117118119120

ŠTUDIJ V TUJINI13.1 Splošno o študiju v tujini13.2 Izbira ustreznega programa in prijava na študij13.3 Osnovni pogoji za študij v tujini13.4 Prijava na študij13.5 Štipendiranje študija v tujini13.6 Študijske in ostale izmenjave13.6.1 ERASMUS13.6.2 LEONARDO DA VINCI13.6.3 FREE MOVERS13.6.4 CEEPUS 13.7 Priznavanje izobraževanja

121121121122122124124124125125125

10.6 Pravice pri subvencioniranjem bivanju10.7 Pravice pri nakupu bonov10.8 Pravica do otroškega dodatka10.9 Pravica do dodatka za nego10.10 Na koga se lahko obrne študent s posebnimi

potrebami?

106107107107

108

VSEBINA

11


1ŠTUD

IJ

1 ŠTUDIJ

Za marsikoga je prehod iz srednje šole na fakulteto ali na kateri drug visokošolski zavod prelomen. Le malokdo natančno pri sebi ve, kaj si želi v življenju početi, kaj želi študirati, kaj ga osrečuje sedaj in kaj ga bo osrečevalo v prihodnosti. Zato se nemalokrat vsak bruc znajde v položaju, ko ga obhajajo dvomi. V srednji šoli so socialne delavke in učiteljice tiste, ki dijake spomin-jajo na pomembne datume, jih spodbujajo in jim želijo najboljše. Na fakulteti se bruc znajde v položaju, ko je vse prepuščeno njegovi lastni iznajdljivosti in samozaupanju. Osnovne informacije na fakulteti ponuja oglasna deska, ne-kaj se najde tudi na spletni strani, vse ostalo je rezultat lastnih poizvedovanj, iskanj in spraševanj. Študentska leta so po svoje tudi najlepša. Prinašajo veliko zabave, raznih prireditev, dogodkov, predvsem pa te naučijo samosto-jnosti in načina, kako se po padcu sam pobrati.

1.1 Kaj sploh je študij?

Na prvi pogled se zdi, da je študij danes ena največjih vrednot v naši družbi, zato je tu kar nekaj osnovnih informacij o njem. Študij na univerzi poteka v okviru nacionalnega programa visokega šolstva po študijskih programih, ki jih sprejmejo senati članic univerze s soglasjem senata univerze. Študij se izvaja kot redni ali izredni. Starostne omejitve za vpis v redni ali izredni študijski program ni. Študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki se izkazuje z diplomo univerze, so dodiplomski in podiplomski in se razvrščajo v tri stopnje. Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi. Tudi zaposlen kandidat se lahko prijavi za redni ali izredni študij, vendar pa kot zaposleni ne more koristiti pravic, ki izhajajo iz statusa študenta. Študij in vse, kar se nanj nanaša, urejata Zakon o visokem šolstvu in Stat-ut Univerze v Ljubljani, zgodi se, da posamezne članice v svojih pravilnikih določijo svoja pravila v skladu z njima.

1.2 Študent in njegove pravice

1.2.1 Pojem študenta

Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.

12


1

ŠTUDIJ

Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico, z indeksom ali s potrdi-lom o šolanju v kombinaciji z osebnim dokumentom.

1.2.2 Posebne oblike statusa študenta

Status študenta športnika dobi študent, ki ob vpisu v prvi ali višji letnik predloži potrdilo o kategorizaciji pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Status študenta priznanega umetnika dobi študent, ki mu senat članice na njegov predlog na temelju predloženih kritik, objavljenih v strokovnem in dnevnem tisku, s sklepom podeli ta status. Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne komisije za usmerjanje otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami ali mnenje invalidske komisije.

1.2.3 Izguba statusa študenta

Študent izgubi status študenta, če:• uspešno konča študij,• mu poteče absolventski staž,• se izpiše,• se v času študija ne vpiše v višji ali isti letnik,• je izključen z univerze.

1.2.4 Pravice študenta

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:

• se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu;

• lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu (to pomeni, da se lahko študent enkrat prepiše in enkrat ponavlja letnik);

• se lahko izobražujejo po več študijskih programih (npr. vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po in-dividualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov;

13


1ŠTUD

IJ

• lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

Študent ima ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, (če izpol-njuje pogoje) pravice do:

• zdravstvenega varstva, • bonov za prehrano, • subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, • štipendiranja, • družinske pokojnine, • možnosti opravljanja občasnih in začasnih del prek

pooblaščenih organizacij (študentski servisi), • možnosti subvencioniranega bivanja,

vendar le, če ni v delovnem razmerju ali prijavljen kot iskalec zaposlitve na zavodu za zaposlovanje. Študent ima tudi pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov (soupravljanje študentov) v skladu z za-konom in statutom. Študenti imajo tudi avtonomno pravico do oblikovanja skupnosti študentov (organiziranost študentov).

1.3 Varstvo pravic študenta

Študent ima skladno z določbami Statuta UL pravico do pritožbe in ugovora v naslednjih treh primerih:

• pritožba zoper zavrnitev vpisa,• pritožba zoper oceno in• pritožba zoper odločbo senata članice v primerih odločanja o

prehajanju med programi.

1.3.1 Pritožba zoper zavrnitev vpisa

Kandidat, ki v prvem roku izbirnega postopka ni bil uvrščen na seznam spre-jetih kandidatov v prvi letnik dodiplomskega študija, lahko vloži pritožbo v treh tednih od zadnjega dneva, določenega za seznanitev kandidata z re-zultati izbirnega postopka, ki je razviden v vsakoletnem razpisu za vpis. O pritožbi odloča komisija za pritožbe kandidatov ob sprejemu na univerzo. Odločitev komisije je dokončna.V primeru, da kandidat ni bil uvrščen na seznam sprejetih v prvi letnik mag-istrskega ali doktorskega študija, lahko vloži pritožbo v petnajstih dneh po prejemu obvestila o tem na pristojno komisijo članice, ki študij izvaja.

1�


1

ŠTUDIJ

1.3.2 Pritožba zoper oceno

Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen, lahko:• prvi naslednji delovni dan po koncu ustnega izpita ali • tri delovne dni po objavi izpitnega rezultata pisnega izpitapri dekanu vloži pritožbo zoper izpitno oceno. Kadar je izpit pisni in ustni, se lahko študent pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela iz-pita. O pritožbi odloča tričlanska komisija, ki jo imenuje dekan. Zoper oceno komisije ni pritožbe.

1.3.3 Pritožba zoper odločbo senata članice v primerih odločanja o prehajanju med programi

O prehodu med programi znotraj posamezne fakultete si lahko več preberete pod temo »dodiplomski študij.« Na tem mestu velja samo omeniti, da ima študent zoper odločbo senata članice, v kateri je odločeno o njegovi prošnji za prehod, pravico pritožbe na senat univerze. Pritožbo mora študent vložiti v osmih dneh po prejemu obvestila o zavrnitvi prošnje za prehod.

Zakon o visokem šolstvu glede varstva pravic študenta določa le to, da ima študent pravico sprožiti upravni oziroma sodni spor zoper dokončne odločitve visokošolskega zavoda o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o dru-gih zadevah v zvezi s študijem. Dokončna odločitev po domače pomeni, da se zoper njo študent ne more več pritožiti. Upravni spor v takšnem primeru predstavlja t. i. izredno pravno sredstvo, tj. mehanizem, ki se ga lahko sproži pod zelo natančno (in ozko) določenimi pogoji. Sprožiti ga je mogoče na up-ravnem sodišču v Ljubljani.

1.4 Kako napisati pritožbo?

Za postopke pred organi univerze in fakultet se smiselno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku. Vsaka vloga (z vlogami so mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se obračate na razne organe) na fakulteto je tako uradni dopis, naj gre za vla-ganje prošenj za izjemni vpis, za četrto ali katero drugo ponavljanje izpita, prošnjo za ponavljanje absolventa itd. Temu primerni morata biti vsebina in oblika dopisa: uradni.

1�


1ŠTUD

IJ

V nekaterih primerih se na fakultetah dobijo obrazci, ki študente odrešijo pisanja lastne vloge. Če takšni obrazci niso predpisani s pravili fakultete (kar praviloma niso), jih ni nujno uporabiti. To bo dobrodošlo, kadar je prostora za obrazložitev premalo. Vseeno pa je bolje oddati obrazec in lastno vlogo, kot pa referentom dokazovati, da uporaba obrazca pač ni obvezna. Vsebinsko pa mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je potrebno, da se lahko obravnava. To pomeni ponavadi:

I. Podatke o pošiljatelju (ime in priimek, naslov) II. Podatke o prejemniku (organ fakultete, po potrebi predstavnik organa, naslov) III. Kraj in datum IV. Zadevo (kratek opis vsebine vloge) V. Osebne podatke (predvsem fakulteta, po potrebi oddelek oz. smer, vpis-na številka, letnik, priporočljivi so podatki o emšu, pri nekaterih vlogah še davčna številka …) VI. Predmet, zaradi katerega se na naslovnika obračate VII. V primeru, da gre za pritožbo, je običajno navesti pritožbeni razlog. Pritožbeni razlogi so lahko samo naslednji:

• napačna ugotovitev dejanskega stanja (Primer: Komisija sezmoti in ugotovi, da ste enkrat že ponavljali letnik, čeprav to ne drži.)

• nepopolna ugotovitev dejanskega stanja (Primer: Komisijaugotovi, da niste več upravičeni ponavljati letnika, ker ste ga enkrat že ponavljali, pri tem pa pozabi ugotoviti, da je bilo to zaradi materinstva.)

• kršitev določb postopka (Primer: Organ vam svoje odločitvene sporoči po pošti na dom, temveč le obesi listek na oglasno desko.)

• napačna uporaba materialnega predpisa oz. neuporabapredpisa, ki bi moral biti uporabljen (Primer: Komisija pri odločanju ne uporabi 145. čl. statuta, ki omogoča izjemno ponavljanje letnika, če ste sodelovali na vrhunski športni pri-reditvi.)

• odločitev je sprejel nepristojni organ

VIII. Obrazložitev Obrazložitev vsebuje vse podatke, ki jih naslovni organ potrebuje za odločanje.

1�


1

ŠTUDIJ

To so:

• opis dejanskega stanja (tj. situacije),• opis vzročne zveze (tj. kako je dogodek vplival npr. na vaš študij

oz. možnost opravljanja študijskih obveznosti),• utemeljitev, zakaj naj bi vam neka pravica pripadala (tj.

naslovnemu organu je potrebno povedati, zakaj vaš primer iz-polnjuje pogoje, ki jih npr. nek člen statuta ali internih pravil fakultete predpisuje, da ste do nečesa upravičeni).

V obrazložitvi se pri navajanju posameznih trditev sklicujte na dokazila, ki jih lahko v potrditev navedb priložite vlogi (npr. zdravniško potrdilo zdravnika specialista, izvid preiskave, potrdilo centra za socialno delo …).

IX. Predlog oz. zahtevek V tem delu je potrebno navesti, kaj od naslovnega organa pričakujete. X. Podpis XI. Priloge

Priloge se običajno oštevilčijo. Zakon na splošno ne predpisuje, da bi bilo nujno oddajati originale – zadostujejo kopije, razen če se original izrecno zahteva. Navadno se to zahteva pri potrdilih o šolanju in potrdilih o opravljen-ih izpitih oz. tistih dokumentih, ki jih lahko dobite neomejeno število. Razna zdravniška potrdila oz. mnenja centra za socialno delo pa je dobro obdržati, saj bi jih utegnili potrebovati še kje drugje.

V nekaterih primerih posebni predpisi določajo še kakšne druge obvezne ses-tavine, ki jih mora vloga vsebovati. Takšnih dodatnih navodil se je potrebno držati.

Vse vloge je potrebno oddati pravočasno, tj. v roku. Vloga, oddana prvi možni dan, ni v nobeni prednosti pred vlogo, oddano zadnji dan roka. Glede teka rokov obstajajo določena pravila:

• Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, predense izteče rok.

• Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organprejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. To pomeni, da lahko oddate vlogo na pošto do 24. ure dneva, ko se izteče rok.

• Bodite pozorni, če ni rok slučajno določen tudi z uro – v tem

1�


1ŠTUD

IJ

primeru se je treba tudi pri oddaji pošte držati roka glede na uro in ne glede na dan!

• Začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki RepublikeSlovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji.

• Vendar: Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik RepublikeSlovenije, dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega nasledn-jega delavnika.

Glede pritožbenih rokov obstajajo dodatna pravila:

• Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve alisporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.

• Rok, ki je določen po mesecih oziroma po letih, se konča spretekom tistega dneva v mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je bilo komu kaj vročeno ali sporočeno, oziroma z dnem, ko se je zgodil dogodek, od kat-erega se šteje rok. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu.

1.5 Disciplinska odgovornost študentov

Ker vsaki pravici nasprotno ustreza tudi dolžnost, smo študentje v času študija dolžni spoštovati postavljena pravila in se obnašati skladno z njimi. Študentje smo tudi disciplinsko odgovorni, kadar po svoji krivdi ne izpoln-jujemo svojih obveznosti in dolžnosti, določenih v predpisih in aktih članice ali univerze, ali pa ne upoštevamo sklepov, sprejetih na univerzi ali članici le-te.

V primeru, da se je študent znašel v disciplinskem postopku:

• naj si prebere Pravilnik o disciplinski odgovornosti študen-tov Univerze v Ljubljani, kjer se bo natančno seznanil z dis-ciplinskim postopkom.

• lahko odgovarja samo za tiste kršitve študijskih dolžnostiin obveznosti, ki so bile pred kršitvijo oziroma v času kršitve določene v zakonu, statutu, pravilih članice, v pravilniku o dis-ciplinski odgovornosti študentov ali v drugih splošnih aktih in

18


1

ŠTUDIJ

za katere je bil predviden disciplinski ukrep.• ima na obravnavi pravico do pravnega zastopnika.

Na Univerzi v Ljubljani vodijo postopke in izrekajo ukrepe zaradi kršitev dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti študentov disciplinske komisije I. stopnje na članicah in disciplinska komisija II. stopnje na ravni univerze. Kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti so lahko lažje ali hujše.

Lažje kršitve so:

• neprimerno vedenje, ki škodi ugledu Univerze v Ljubljani,• neprimeren odnos do študentov, učiteljev, mentorjev in drugih

delavcev Univerze v Ljubljani,• dejanja, s katerimi študent krši ugled študenta,• oviranje drugih študentov v pedagoškem ali raziskovalnem

procesu.

Hujše kršitve so:

• neizpolnjevanje dolžnosti, ki so opredeljene s statutom Univerze v Ljubljani,

• dejanja, ki imajo znake kaznivih dejanj in se preganjajo pouradni dolžnosti,

• hujše kršitve javnega reda in miru v prostorih Univerze vLjubljani in prostorih ali na kraju, kjer se izvaja pedagoški proces,

• dajanje lažnih podatkov z namenom, da bi neupravičenookoristil sebe ali koga drugega,

• hujša kršitev reda in discipline na predavanjih, seminarjih,vajah ali v knjižnici,

• poškodovanje premoženja Univerze v Ljubljani ali članice,povzročeno naklepno ali iz velike malomarnosti,

• ponarejanje uradnih listin,• vsako dejanje ali opustitev, ki bi lahko povzročilo

nevarnost za življenje ali zdravje študentov, učiteljev in drugih delavcev Univerze v Ljubljani,

• večkratna ponovitev lažjih kršitev dolžnosti,• prihajanje na univerzo pod vplivom mamil oziroma alkohola,

uživanje mamil ali kajenje v prostorih Univerze v Ljubljani ali na kraju, kjer se izvaja pedagoški proces,

• prevara pri preverjanju znanja.

1�


1ŠTUD

IJ

Za kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti se študentu lahko izreče eden od naslednjih disciplinskih ukrepov:

• opomin,• ukor,• začasna izključitev z Univerze v Ljubljani.

Dodatne informacije:

Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani je dosto-pen na spletni strani:

www.unilj.si/o_univerzi_v_ljubljani/statut_in_pravilniki/pravilnik_o_discip-linski_odgovornosti.aspx

Statut Univerze v Ljubljani:

http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/statut_in_pravilniki/statut_ul.aspx

Zakon o visokem šolstvu:

http://www.uradni-list.si/1/content?id=76475&part=zakon+o+visokem+%C5%A1olstvu

20


2

DO

DIPLO

MSKI ŠTUD

IJ

2 DODIPLOMSKI ŠTUDIJ

Dodiplomski študij obsega visokošolski strokovni študijski program in uni-verzitetni študijski program. Študijske obveznosti po študijskih programih so ovrednotene s kreditnimi točkami v skladu z ECTS1. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk. Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk in trajajo tri do štiri leta.

2.1 Bolonjska »kuhinja«

Eden temeljnih ciljev bolonjske reforme je uveljavitev »sistema zlahka pre-poznavnih in primerljivih diplomskih stopenj -...-, da bi pospešili zaposlovanje evropskih državljanov ter mednarodno konkurenčnost evropskega sistema visokega šolstva« (Bolonjska deklaracija, 1999). Tako smo tudi v Sloveniji dobili bolonjske študijske programe. Bolonjski proces je torej začel graditi skupno evropsko strukturo visokega šolstva, oblikovanje vsebine študijskih programov pa v celoti prepušča univerzam. Na kaj je pri uvedbi teh novih programov potrebno biti pozoren? Študentje, vpisani v študijske programe, imajo pravico dokončati študij pod pogoji, ki so veljali, ko so se na študij vpisali. Torej študentje, ki so vpisani (ali bodo) v stare študijske programe in ne napredujejo redno v višji letnik, padejo v nove bolonjske programe.

Prva, diplomska stopnja naj bi poleg podlage za vstop na drugo stopnjo študentu omogočila pridobitev veščin in znanj, pomembnih za uspešen vstop v svet dela. Diplomant mora biti z osvojenim znanjem sposoben najti svoje mesto na trgu dela in ga obdržati oz. uspešno prilagoditi novim delovnim mestom. V okviru prve stopnje je potrebno študentu zagotoviti tudi pripra-vo za nadaljnji študij na drugi stopnji. Za zagotavljanje obojega je potrebna fleksibilnost predmetnika, ki omogoči študentu izbiro dela predmetov.

Pomembna razlika med starimi in novimi programi je ta, da v novi struk-turi študija nimamo ravni študija, ki bi bil primerljiv s starimi znanstvenimi magisteriji. Študent se torej lahko odloči zgolj za vpis na doktorski študij. V novi doktorski študij se lahko vpišejo tudi diplomanti starih univerzitetnih programov in pa seveda magistri iz starih programov (njim bodo določene obveznosti priznane).

1 ECTS kreditne točke merijo količino dela, ki ga mora študent vložiti za dokončanje nekega predmeta. Model ECTS predvideva, da je celotna letna študijska obremenitev študenta (predavanja, vaje, seminarji, samostojni študij in druge oblike dela) 1800 ur in 40 študijskih tednov, to je 45 ur na teden oziroma 9 ur na dan.

21


2

DO

DIPLO

MSKI ŠTUD

IJ

Magister stroke vs. znanstveni magister:

mag. Janez Novak Janez Novak, mag. (znanstveni magisterij) ( strokovni magisterij)

naslov pred imenom naslov za imenom znanstveni naziv strokovni naziv

8 raven izobrazbe 7 raven izobrazbe (2. bolonjska stopnja)

magistrski študij z izdelavo bolonjski magistrski študij znanstvenega magistrskega dela po programu (3+2 ali 4+1)

bolj znanstveno naravnan bolj praktično naravnan, več aplikativnih znanj

šolnina – delno jo financira država, šolnino za redne študente naj bi del poravna študent poravnala država

nadaljevanje študija: doktorat znanosti

študij v obliki individualnih konzul- študij v oblikiu organziranega 3-let-tacij in izdelave doktorskega dela nega študija (180 KT 3. bolonjska stopnja) in izdelave doktorskega dela več predavanj, manj raziskovalnega dela kandidata

Zgornja tabela prikazuje nekaj razlik med starimi in novimi magisteriji.

Kot lahko vidimo iz tabele, se “izenačita” novi visokošolski strokovni in novi univerzitetni študij, kar je sicer prednost za prvo skupino študentov, saj imajo enake možnosti za nadaljevanje študija kot kolegi z UNI, slednjim pa to po-meni neenak položaj glede na zahtevnost študija, v katerega so morali vložiti več truda. Obstajajo pa tudi določene razlike v “praktičnosti” obeh študijev (razmerje med teorijo in prakso). Tako nova univerzitetna stopnja študenta bolj pripravi za študij na drugi stopnji, nova visokošolska strokovna stopnja pa za takojšnje delo v stroki.

Za lažjo predstavo, kaj se je zgodilo s stopnjami, prehodi in pogoji za pre-

22


2

DO

DIPLO

MSKI ŠTUD

IJ

hode, prilagamo spodnjo tabelo.

2.2 Pogoji za vpis na dodiplomski študij

Na dodiplomski študij se lahko vpiše, kdor je uspešno opravil maturo. Na študij po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature. V tem primeru se pogoji za sprejem v univerzitetni program s poklicno maturo določajo v študijskem programu. Na visokošolski strokovni študij se lahko vpiše, kdor je uspešno opravil maturo, poklicno maturo ali zaključni izpit. S študijskim programom, za katerega se zahtevajo posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, se lahko določijo dodatni pogoji za vpis. Pod pogoji, določenimi s študijskim programom, se lahko na umetniško akademijo izje-moma vpiše tudi kandidat, če izkazuje izjemno umetniško nadarjenost za ta študij, nima pa opravljene mature, poklicne mature ali zaključnega izpita po ustreznem programu za pridobitev ustrezne strokovne izobrazbe. Kdor uspešno konča dodiplomski študij, pridobi strokovni naziv v skladu z

STARI PROGRAMI

- viokošolski strokovni programi

- specializacija po visokošolskih strokovnih programih

- univerzitetni programi

- specializacija po univerzietnih programih

- študijski programi za pridobitev magisterija znanosti/umetnosti

(naziv PRED imenom)

- doktorski programi(naziv PRED imenom)

6/I

6/II

7

8/I

8/II

NOVI PROGRAMI

1. bolonjska stopnja- visokošolski strokovni programi

- univerzitetni programi

2. bolonjska stopnja- magistrski programi (strokovni magisterij)

(naziv ZA imenom)

3. bolonjska stopnja- doktorski programi

(naziv PRED imenom)

23


2

DO

DIPLO

MSKI ŠTUD

IJ

zakonom in študijskim programom.

2.3 Prvi vpis na dodiplomski študij

Šest mesecev pred začetkom študijskega leta objavi univerza razpis za vpis v začetne letnike dodiplomskih študijskih programov, ki jih izvajajo članice. Kandidat za vpis v dodiplomske študijske programe se na razpis prijavi v treh rokih.

• Prvi prijavni rok za oddajo prijav traja ponavadi od 1. feb-ruarja do 8. marca. Kandidat pošlje samo eno Prvo prijavo za vpis v 1. letnik v šolskem letu 200X/200X (obrazec DZS 1,71/1), ki jo kupi v vseh večjih papirnicah in knjigarnah. Prijavo je potrebno poslati s priporočeno pošiljko visokošolski prijavno-informacijski službi Univer-ze, lahko pa jo odda tudi na spletni strani Univerze.

• Drugi prijavni rok poteka ponavadi od 20. do 30. avgusta. V tem drugem roku se lahko na še prosta mesta prijavijo kandidati, ki niso bili sprejeti v nobenega od v prvi prijavi napisanih študijskih programov. Drugo prijavo za vpis v 1. letnik lahko oddajo tudi tisti, ki niso oddali Prve prijave za vpis. Tudi Drugo prijavo kandidati pošljejo visokošolski prijavno-informacijski službi ali jo oddajo na spletni strani Univerze.

• Tretji prijavni rok poteka ponavadi od 1. do 4. oktobra. Visokošolski zavodi, na katerih še ostanejo prosta vpisna mesta tudi po izteku drugega roka, lahko v tretjem roku še sprejemajo pri-jave kandidatov, ki izpolnjujejo vpisne pogoje. Kandidati neposredno visokošolskemu zavodu pošljejo pisno prošnjo, v kateri napišejo en študijski program, za katerega izpolnjujejo pogoje za vpis. Prošnji priložijo overjene kopije spričeval in drugih dokazil.

Vpis v prvi letnik dodiplomskega rednega in izrednega študija poteka na visokošolskih zavodih, ki kandidate k vpisu pisno povabijo.

2.4 Menjava študijskega programa – »prepis«

Zakon o visokem šolstvu daje študentu pravico, da enkrat zamenja študijski program, tj. da se prepiše na drugo fakulteto. Vsak študent ima možnost do dveh rednih vpisov v prvi letnik (v smislu prepi-

2�


2

DO

DIPLO

MSKI ŠTUD

IJ

sa oz. zamenjave študija) ali pa enega rednega vpisa v prvi letnik in enega ponavljanja. Ko študent ta “bonus” izkoristi, mu ostane samo še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa “pavziranje”.

V praksi to pomeni, da se lahko študent tudi po npr. dveh letih študija prepiše na drugo fakulteto, če ugotovi, da sedanja ne zadostuje njegovim potrebam in željam. Gre za to, da se pri prepisu vpiše v prvi letnik druge fakultete, izje-ma obstaja samo med sorodnimi fakultetami, kjer študentu lahko priznajo že kakšne opravljene obveznosti na prvi fakulteti.

Postopek:

Za prepis veljajo enaki pogoji in vpisni roki kot za prepis. Prav tako ima študent na razpolago tri prijavne roke, v katerih visokošolski prijavno-infor-macijski službi Univerze s priporočeno pošiljko pošlje Prijavo za vpis v 1. let-nik. V tretjem prijavnem roku pošlje kandidat pisno prošnjo neposredno na fakulteto. V postopku je vseskozi obravnavan skupaj z drugimi maturanti, za izpolnjevanje pogojev za vpis pa se mu upoštevajo pridobljene točke njegove mature.

2.5 Prehodi med programi

Razlika med prepisom in prehodom med programi je v tem, da se pri pre-hodu med programi študent vpiše v višji letnik, pri prepisu pa gre za to, da se študent vpiše ponovno v prvi letnik – le da na drugem študijskem pro-gramu.

Prehajanje med študijskimi programi je mogoče:• med študijskimi programi za pridobitev iste stopnje izobrazbe (med študijskimi programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali med študijskimi programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe) ter• med študijskimi programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe in programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.

Prehod med različnimi študijskimi programi za pridobitev iste stopnje izo-brazbe je mogoč, če je kandidatu pri vpisu v novi študijski program mogoče priznati vsaj polovico obveznosti, ki jih je opravil na prvem študijskem pro-gramu. O izpolnjevanju obveznosti odloča senat članice, na kateri želi kandi-dat nadaljevati študij. Senat lahko kandidatu določi tudi morebitne diferen-cialne izpite in druge obveznosti.

2�


2

DO

DIPLO

MSKI ŠTUD

IJ

Prehod s študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe na študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe je mogoč, če je to predvideno s študijskim programom za pridobitev univerzitetne izobrazbe, v katerega se kandidat vpisuje, in če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik tega programa.

Prehod s študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe na študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe je mogoč, če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik.

Postopek:

Študent, ki želi nadaljevati študij v drugem študijskem programu, vloži prošnjo na visokošolskem zavodu, na katerem želi nadaljevati študij. Prošnji mora priložiti dokazila o opravljenih obveznostih v prvem študijskem programu in dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v študijski program, po katerem želi nadaljevati študij. O prošnji za prehod odloča senat članice, na kateri želi prosilec nadaljevati študij. Zoper odločbo senata članice je mogoča pritožba na senat univerze. Pritožbo mora kandidat vložiti v osmih dneh po prejemu obvestila o zavrnitvi prošnje za prehod.

Kandidat za vpis v višji letnik pošlje fakulteti, akademiji ali visoki strokov-ni šoli, na kateri želi nadaljevati študij, izpolnjen obrazec Prijava za vpis na visokošolski zavod v študijskem letu 20XX/20XX za vzporedni študij, za diplomante oziroma za nadaljevanje študija po merilih za prehode (obrazec DZS 1,71/4) najkasneje do 8. marca.

2.6 Ponavljanje letnika

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik. Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če je izpolnil pogoje za ponavljanje, predpisane s študijskim programom.

Velja omeniti, da študent v času, ko ponavlja letnik, ohrani vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta, to so:

• pravica do zdravstvenega varstva, • boni za prehrano,

2�


2

DO

DIPLO

MSKI ŠTUD

IJ

• štipendiranje, • možnost dela preko študentskega servisa,• možnost subvencioniranega bivanja,• pravica do subvencioniranega prevoza z javnimi sredstvi ipd.

Izredni študent, ki ponavlja letnik, plača šolnino, ki je enaka znesku storitev vseh neopravljenih obveznosti. Pri tem se upošteva postavka tarifnega dela cenika univerze »Izvedba predmeta z izpitom«.

2.7 Izjemni vpis v višji letnik

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh ob-veznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to upravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potre-bami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih pri-reditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze.O izjemnem vpisu odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.

2.8 “Pavziranje”

»Pavzirati« pomeni biti vpisan na fakulteto, ampak brez statusa študenta. Glavna razlika med ponavljanjem in »pavziranjem« je v tem, da v primeru »pavziranja« ne moreš koristiti pravic, ki izhajajo iz statusa študenta.

Študent v času »pavziranja«: • sam plačuje osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje, • ne more kupovati bonov za prehrano,• izgubi pravico do dela preko študentskega servisa, • izgubi tudi pravico do subvencioniranega bivanja, vendar

lahko kasneje, ko pridobi status študenta, ponovno kandidira. Študent lahko »pavzira« neomejenokrat. Če študent »pavzira« več kot dve leti zapored, mu visokošolski zavod, na katerem študira, lahko naloži dodatne študijske obveznosti – diferencialne izpite – z utemeljitvijo, da se je v tem času spremenil študijski program.

2.9 Izredni študij

Zakon o visokem šolstvu izenačuje redne in izredne študente. Iz tega izhaja,

2�


2

DO

DIPLO

MSKI ŠTUD

IJ

da ima izredni študent enake pravice in obveznosti kot redni študent. Status študenta se pridobi z vpisom na univerzo, ne glede na to, ali gre za vpis v redni ali izredni študij. Pogoj za vpis v izredni študij ni več sklenjeno delovno razmerje, kot je to nekoč urejal zakon o visokem šolstvu. Študent izrednega študija, ki ni zaposlen ali ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na republiškem zavodu za zaposlovanje, ima tako kot redni študent (če izpol-njuje pogoje) v okviru veljavnih predpisov pravico do:

• zdravstvenega zavarovanja, • družinske pokojnine, • preživnine, • pravic v študentski organizaciji, • možnosti opravljanja občasnih in začasnih del prek

pooblaščenih organizacij (študentski servis), • možnosti subvencioniranega bivanja ipd.

Študij se organizira kot izredni, kadar to dopuščajo kadrovske in prostorske možnosti visokošolskega zavoda, ki program izvaja, in če narava študija dopušča, da se del študija izvaja brez osebne navzočnosti študenta, ne da bi zaradi tega trpela njegova kakovost. Visokošolski zavod, ki izvaja program študija kot izredni študij, je dolžan za študente izrednega študija organizi-rati oblike pedagoškega dela (predavanja, konzultacije, vaje, kolokvije itd.) v skladu z veljavnim študijskim programom. V tem primeru mora posebej organizirani del pedagoškega dela obsegati najmanj 30 odstotkov obsega pedagoškega dela za študente rednega študija.

Oblika izrednega študija je tudi študij na daljavo. Izredni študij mora biti po vsebini in zahtevnosti enak rednemu. Če se v okviru rednega študija zahteva-jo posebni pogoji za pristop k izpitu ali za zagovor diplomskega dela, velja to tudi za izredni študij iste smeri. Študent izrednega dodiplomskega študija se lahko pod pogoji, ki jih predpiše fakulteta, akademija ali visoka strokovna šola s pravili, prepiše z izrednega na redni študij. Velja tudi obratno – študent rednega dodiplomskega študija se lahko pod pogoji, ki jih predpiše fakulteta, akademija ali visoka strokovna šola s pravili, prepiše z rednega na izredni študij.

Vpisni postopek:Kandidati za izredni študij se prijavljajo in vpisujejo po enakem postopku in v enakih rokih kot kandidati za redni študij. Izobraževanje za izredne študente se lahko v celoti ali deloma organizira tudi zunaj sedeža visokošolskega zavoda, če je dovolj kandidatov. Šolnine izrednega dodiplomskega študija

28


2

DO

DIPLO

MSKI ŠTUD

IJ

fakultete zaračunavajo po cenah, ki jih upravni odbor Univerze v Ljubljani s sklepom sprejme za tekoče šolsko leto.

2.10 Vzporedni študij

Vzporedni študij je študij po ločenih programih. Študent se lahko po uspešno opravljenem prvem letniku študija vzporedno vpiše v drug študijski program, če izpolnjuje pogoje za vpis. Študent se lahko prijavi na vzporedni študij, ne glede na to, če se je v preteklosti prepisal na drug študijski program ali če je smer/program študija zamenjal po merilih za prehode.

Vpisni postopek:Študent, ki želi študirati vzporedno, pošlje izpolnjen obrazec Prijava za vpis na visokošolski zavod v študijskem letu 20XX/20XX za vzporedni študij, za diplomante oziroma za nadaljevanje študija po merilih za prehode (obrazec DZS 1,71/4). Obrazec kupi v vseh večjih papirnicah in knjigarnah. Študent pošlje obrazec fakulteti, akademiji ali visoki strokovni šoli od 20. do 30. septembra. Prijavi priloži potrdilo o opravljenih obveznostih za vpis v višji letnik na visokošolskem zavodu, kjer je že vpisan, in soglasje matične fakultete, akademije ali visoke strokovne šole. Študent, ki se želi vpisati v študijski program, pri katerem se preverjajo umetniška nadarjenost ali psihofizične sposobnosti, mora prijavo poslati do 8. marca. Prijavi priloži soglasje matične fakultete, akademije ali visoke strokovne šole. Potrdilo o opravljenih obveznostih za vpis v višji letnik na visokošolskem zavodu, kjer je že vpisan, pa predloži najkasneje do vpisa.

Vpisna mesta:Vpisna mesta za vzporedni študij visokošolski zavodi določijo posebej, zunaj razpisanih mest. Število vpisnih mest pri posameznem študijskem programu ne sme biti večje kot 5 % glede na razpisano število mest za vpis v prvi let-nik rednega študija. Visokošolski zavodi s svojimi pravili določijo kriterije za izbiro v primeru omejitve vpisa v vzporedni študij. Vpisna mesta za vzporedni študij so vsako leto razpisana v razpisu za vpis.

2.11 Absolventski staž

Študent ima po zaključku zadnjega semestra dodiplomskega študija dva-najst mesecev absolventskega staža, ki se na podlagi upravičenih razlogov lahko podaljša za največ eno leto. Upravičeni razlogi za podaljšanje absolventskega staža so:

2�


2

DO

DIPLO

MSKI ŠTUD

IJ

• materinstvo, • daljša bolezen, • izjemne družinske in socialne okoliščine, • priznan status osebe s posebnimi potrebami, • aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in

športnih prireditvah, • aktivno sodelovanje v organih univerze itd.

Dodatne pogoje za podaljšanje absolventskega staža lahko določajo fakultete same – s svojimi internimi pravili.

2.12 Študij diplomantov

Gre za t. i. zaporedni vpis, ko se po diplomi na eni fakulteti kandidat vpiše naprej na drugo kot diplomant. Študent se lahko vpiše na študij diplomantov ne glede na to, če je ponavljal, če se je prepisal oziroma zamenjal smer/pro-gram študija po merilih za prehode ali če je v času prvega dodiplomskega študija kdajkoli »pavziral«.

Vpisni postopek:Diplomant visokošolskega študijskega programa po prejšnjih predpisih in diplomant sedanjega univerzitetnega in visokošolskega strokovnega študijskega programa pošlje izpolnjen obrazec Prijava za vpis na visokošolski zavod v študijskem letu 200X/200X za vzporedni študij, za diplomante ozi-roma za nadaljevanje študija po merilih za prehode (obrazec DZS 1,71/4) fakulteti, akademiji ali visoki strokovni šoli. Poslati ga mora od 20. do 30. septembra. Prijavi priloži diplomo in potrdilo o opravljenih izpitih. Če se želi vpisati v študijski program, pri katerem se preverja nadarjenost ali psihofizična sposobnost, mora poslati prijavo do 8. marca. Diplomo in potrdilo o opravljenih izpitih pa pošlje najkasneje do 30. septembra.

Vpisna mesta:Vpisna mesta za diplomante visokošolski zavodi določijo posebej, zunaj raz-pisanih mest. Število vpisnih mest pri posameznem študijskem programu ne sme biti večje kot 5 % glede na razpisano število mest za vpis v prvi letnik rednega študija. Vpisna mesta za študij diplomantov so razpisana v razpisu za vpis.

30


3

POD

IPLOM

SKI ŠTUDIJ

3 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ

Tako dodiplomski kot tudi podiplomski študij ureja Zakon o visokem šolstvu.

Novi študijski (bolonjski) podiplomski programi so razvrščeni v dve stopnji:• druga stopnja so magistrski študijski programi (strokovni

magisteriji),• tretja stopnja pa je doktorat znanosti.

Novi dodiplomski in podiplomski študijski programi se uvajajo postopoma, prvi prenovljeni študijski programi so bili razpisani za študijsko leto 2005/06, najpozneje pa morajo biti razpisani do študijskega leta 2009/10. Vse do takrat pa se bodo na vseh slovenskih univerzah in njihovih članicah ter na sa-mostojnih visokošolskih zavodih izvajali tudi stari študijski programi. Nazad-nje bodo lahko razpisani v študijskem letu 2008/2009, končati pa jih bo mogoče do izteka študijskega leta 2015/16.

V Razpisu za vpis v podiplomski študij so objavljeni tako specialistični, mag-istrski in doktorski študijski programi ter novi podiplomski programi. Vsak program posebej ima določene pogoje za vpis, merila za izbiro kandidatov ob morebitni omejitvi vpisa, pogoje za napredovanje v višje letnike, merila za prehode iz programa v program ter pogoje za dokončanje študija.

3.1 Študijski programi, študijske obveznosti in trajanje študija

Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in tra-jajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Magistrski študijski pro-grami, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa. Magistrski študijski programi študentom omogočajo poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljajo za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za

31


3

POD

IPLOM

SKI ŠTUDIJ

vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne razis-kovalne naloge.

Doktorski študijski programi obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta.

Študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega ozi-roma znanstvenega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestav-ni del teh programov so tudi temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge.

Enoviti magistrski študijski programi omogočajo študentom pridobitev in poglabljanje strokovnega znanja in usposobljenosti. Lahko se oblikujejo, če izobražujejo za poklice, urejene z direktivami EU, izjemoma, če je tako določeno s posebnim predpisom, pa tudi za druge poklice v Republiki Slo-veniji. Glede razpisa za vpis, pogojev za vpis in meril za izbiro ob omejitvi vpi-sa pa se zanje uporabljajo določbe za univerzitetne programe prve stopnje. Enoviti magistrski študijski programi trajajo praviloma 5 let in obsegajo 300 kreditnih točk.

3.2 Pogoji za vpis na podiplomski študij V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:

• študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij,• študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij,

če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljan-jem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

Strokovna področja se določijo z magistrskim študijskim programom. Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje.

32


3

POD

IPLOM

SKI ŠTUDIJ

V magistrske študijske programe se lahko vpišejo tudi diplomanti visokošolskih strokovnih programov. Visokošolski zavodi bodo morali v vsakem magistrskem študijskem programu določiti:

• študijske programe prve stopnje z ustreznih strokovnih področij,

• za kandidate z drugih strokovnih področij pa bodo lahko kot pogoj za vpis določile dodatne obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk.

Te obveznosti bo mogoče opravljati na tri načine: med študijem prve stopnje kot izbirne predmete, v programih za izpopolnjevanje ali z izpiti.

V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal: • študijski program druge stopnje,• študijski program, ki je urejen z direktivami EU, če je ovrednoten

s 300 kreditnimi točkami.

Neposredno v doktorski študij (3. stopnja) se lahko vpišejo tudi diplomanti »starih« študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe.

3�


�

BIVANJE

4 BIVANJE

4.1 Splošno

Študentje lahko v času študija bivajo v študentskih domovih, v dijaških domovih, pri zasebnikih s subvencijo (del stroškov najemnine je sofinanciran s strani države), lahko pa si iščejo sobo na prostem trgu. Slednje pa pona-vadi predstavlja precej veliko finančno breme, z iskanjem primerne sobe pa ni smiselno odlašati do začetka študijskega procesa, saj so cene najema v jesenskih mesecih najvišje, iskalcev sob pa je takrat ogromno.

4.2 Pogoji za pridobitev pravice do subvencioniranegabivanja

Če se študent odloči za pridobitev pravice do subvencioniranega bivanja, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• državljanstvo Republike Slovenije,• status študenta,• materialni cenzus,• oddaljenost stalnega prebivališča od Ljubljane nad 25 km,• ni bil izključen iz študentskega doma,• če je izredni študent, mora biti vpisan na program, ki se izvaja

najmanj tri dni v tednu,• ni zaposlen ali iskalec zaposlitve.

4.3 Točkovanje za pridobitev pravice do subvencioniranega bivanja

Točkuje se:• oddaljenost stalnega prebivališča od Ljubljane,• materialni položaj študentove družine,• študentov uspeh v predhodnem izobraževanju.

Dodatne točke lahko študent pridobi:• za izjemen uspeh in obštudijske dejavnosti,• za posebne socialne in zdravstvene razmere ter druge izjemne

okoliščine,• če študent priloži ustrezna dokazila.

3�


�

BIVANJE

4.4 Bivanje v študentskem domu

Večina študentov si želi dobiti sobo v študentskem domu, saj je najemnina dokaj nizka, dom je pogosto blizu fakultet, v njem pa biva polno zanimivih ljudi in je organiziranih veliko dobrih zabav. Največji problem, povezan s študentskimi domovi, je vsekakor premajhno število postelj. Dobro je, da se študent pred oddajo vloge pozanima, ali izpolnjuje pogoje za sprejem v dom in koliko (okvirnih) točk lahko zanj dobi. Na ta način se bo lažje odločil za njemu najustreznejšo obliko bivanja.

4.5 Razpis za sprejem

Študentski domovi vsako leto objavijo Razpis za sprejem in podaljšanje bi-vanja študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih. Tu najdete infor-macije o prošnjah za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja, kdaj so roki za oddajo prošenj in seznam prilog, ki jih je potrebno priložiti k prošnji, oz. seznam dokazil, ki jih bo pisarna za študentske domove pridobila sama. V razpisu so tudi navedeni naslovi, na katere se prošnja pošlje, in roki, v katerih bo pisarna za študentske domove določila prednostna seznama.

4.6 Vloga za sprejem

Prošnjo za sprejem vložijo kandidati, ki v prejšnjem študijskem letu niso bi-vali v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo, in kandidati, ki so po lastni volji prekinili nastanitveno pogodbo za bivanje v javnih ali zasebnih študentskih domovih oziroma pri zasebnikih. Prošnjo za sprejem vložijo tudi kandidati, ki so v prejšnjem študijskem letu pridobili pravico do subvencioniranega bivanja, vendar je do 10. avgusta še niso ko-ristili.

Postopek:Študenti priporočeno pošljejo ali osebno oddajo prošnjo za sprejem pristo-jni pisarni za študentske domove v posameznem visokošolskem središču najkasneje do 10. avgusta. Če po tem datumu nastanejo izjemne okoliščine (brez staršev oziroma skrb-nikov, najmanj 80% invalid, težki bolnik, težke socialne razmere, nezaposle-ni starši oziroma skrbniki), se prošnja lahko pošlje ali odda kadarkoli med študijskim letom. Prošnja za sprejem se vloži na obrazcu št. 1 (DZS 1,70). Obrazec se lahko kupi v papirnici ali pa ga najdete na spletni strani Študentskih domov v Ljubljani.

3�


�

BIVANJE

4.7 Vloga za podaljšanje bivanja

Prošnjo za podaljšanje bivanja vložijo kandidati, ki so v prejšnjem študijskem letu bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih s sub-vencijo in se niso izselili iz javnih ali zasebnih študentskih domov oziroma niso prekinili nastanitvene pogodbe za bivanje pri zasebnikih.

Postopek:Prošnjo za podaljšanje bivanja študent vloži tako, da jo pristojni pisarni za študentske domove pošlje priporočeno po pošti ali odda osebno. Študenti pošljejo ali oddajo prošnjo za podaljšanje bivanja pristojni pisarni za študentske domove v visokošolskem središču najkasneje do 20. avgusta. Če po teh datumih nastanejo izjemne okoliščine (brez staršev oziroma skrb-nikov, najmanj 80% invalid, težki bolnik, težke socialne razmere, nezaposle-ni starši oziroma skrbniki), se prošnja lahko pošlje ali odda kadarkoli med študijskim letom.Prošnja za podaljšanje bivanja se vloži na obrazcu št. 2 (DZS 1,70a). Ob-razec se lahko kupi v papirnici ali pa ga najdete na spletni strani Študentskih domov v Ljubljani.

Študent, ki mu status študenta oziroma pravica bivanja poteče med študijskim letom, priporočeno pošlje ali odda prošnjo najkasneje trideset dni pred potekom statusa oziroma pravice bivanja.

4.8 Bivanje tujih študentov v študentskem domu

Na podlagi Pravilnika o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v Republiki Sloveniji (Uradni list R Slovenije, štev. 5/1994) lahko tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva bivajo v študentskih domovih:

• v okviru kvote 150 ležišč, • če so štipendisti Vlade Republike Slovenije oziroma

ministrstev,• če je tako določeno z meddržavnimi ali mednarodnimi

pogodbami.

Vse postopke opravi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v sodelovanju z visokošolskimi zavodi.

3�


�

BIVANJE

Na podlagi mednarodne izmenjave programa Erasmus bivajo tuji študentje v okviru kvote 350 ležišč. Vse postopke opravi Univerza v Ljubljani.

4.9 Subvencionirano bivanje pri zasebnikih

Če študent izpolnjuje pogoje za sprejem v študentski dom, a bi raje bival pri zasebnikih s prijatelji ali sam, lahko prav tako odda Prošnjo za sprejem v študentski dom in se namesto za študentski dom opredeli za bivanje pri zasebniku.

Postopek:Tako kot za bivanje v študentskem domu je potrebno tudi za bivanje pri za-sebniku s subvencijo priporočeno poslati ali oddati prošnjo pristojni pisarni za študentske domove v visokošolskem središču na obrazcu št. 1 (DZS 1,70) v istih rokih in z enakimi prilogami kot prošnje za sprejem v študentske domove – do 10. avgusta. Prošnje za podaljšanje bivanja pri zasebnikih je treba priporočeno poslati ali oddati pristojni pisarni za študentske domove v visokošolskem središču na obrazcu št. 2 (DZS 1,70a) v istih rokih in z enakimi prilogami kot prošnje za podaljšanje bivanja v študentskih domovih – 20. avgust. Študentje, ki izpolnjujejo pogoje za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, lahko pogodbe za bivanje sklenejo le pri tistih zasebnikih, ki se v roku pri-javijo na javni razpis za najem zmogljivosti, ustreznih za bivanje študentk in študentov za posamezno študijsko leto.

4.10 Bivanje na prostem trgu

Če študent ne izpolnjuje pogojev za subvencionirano bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku, če je zamudil rok za oddajo prošnje za pridobitev/podaljšanje te pravice ali pa preprosto ne želi (več) bivati tam, si lahko poišče stanovanje/sobo na prostem trgu. Iskanje primerne sobe/stanovanja lahko vzame nekaj časa in energije, ven-dar praviloma vsakdo najde lastnika stanovanja, ki mu je pripravljen ponu-diti primerno streho nad glavo.

Pri tem je potrebno biti posebej pozoren:• da najemnik (študent) in najemodajalec (lastnik) skleneta

pisno najemno pogodbo, ki mora vsebovati vse bistvene ses-tavine najemne pogodbe iz 91. člena Stanovanjskega zakona.

38


�

BIVANJE

Najemno pogodbo mora najemodajalec (lastnik) ali najemnik (študent) z najemodajalčevim soglasjem registrirati pri pristojnem registrskem organu, na območju katerega leži nepremičnina (npr. v Ljubljani je to Javni stanovan-jski sklad MOL), ter jo prijaviti pri pristojnem davčnem uradu.

Najemnik (študent) mora na tem naslovu prijaviti začasno bivališče. To stori na upravni enoti, na območju katere se nahaja stanovanje, v katerem bo v bodoče (vsaj 60 dni) živel. Najemnik (študent) mora začasno bivališče prijaviti v 3 dneh od nastanitve.

Vse našteto je potrebno zaradi zaščite najemnika (študenta). Zmanjšajo se možnosti zlorabe zaradi šibkejšega položaja študentov, ki izvira iz njihove stanovanjske stiske. Pomembno je, da stranki v pogodbi čim natančneje definirata medsebojne pravice in obveznosti.

Najemnik lahko najemodajalca, ki krši določbe najemne pogodbe ali določbe Stanovanjskega zakona, prijavi stanovanjski inšpekciji (tel. 01/220 10 00). Po informacije se lahko obrne tudi na Javni stanovanjski sklad MOL na Zarnikovi 3 v Ljubljani (tel. 01/306 14 36), ki je registrski organ za ljubljan-sko območje. Najemniku je v skrajnem primeru na voljo tudi sodno varstvo, ki pa predstavlja velik strošek in je časovno precej zamudno. V primeru težav s področja najemnih razmerij so študentom na voljo tudi člani Študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani ([email protected] , tel. 01/43 80 223).

Dodatne informacije:Stanovanjski zakon:http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200369&stevilka=3312

Študentski domovi v Ljubljani:http://www.stud-dom-lj.si

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana:www.jssmol.si

3�


�

ŠTIPENDIJE

5 ŠTIPENDIJE

5.1 Državne in Zoisove štipendije – UVOD

Novi Zakon o štipendiranju je začel veljati 19. 7. 2007, uporabljati pa se začne s 1. 9. 2008. Pred tem je republiške štipendije (tako so se prej imenovale državne štipendije) in Zoisove štipendije urejal Pravilnik o štipendiranju.

Zakon je prinesel spremembe na področju državnih štipendij, ki naj bi imele za posledico višje število štipendistov. Pri Zoisovih štipendijah je bistvena novost glede povprečja ocen za ohranitev štipendije ter to, da lahko kandidat sedaj sam vloži vlogo za štipendijo (ni potrebno, da ga kdo predlaga).

Z naslednjim šolskim letom (2008/09) bo veljal Zakon o štipendiranju za vse štipendiste, ki prejemajo državno (oz. republiško) štipendijo – tako za nove kot tudi za stare štipendiste.

Z naslednjim šolskim letom (2008/09) bo veljal Zakon o štipendiranju za nove Zoisove štipendiste ter za tiste »stare« Zoisove štipendiste, ki bodo nad-aljevali z izobraževanjem na višji stopnji.

Upravičencem, ki so pridobili Zoisovo štipendijo po Pravilniku o štipendiranju, se ta štipendija izplačuje po le-tem do zaključka programa izobraževanja, za katerega so dobili Zoisovo štipendijo.

5.2 Državne štipendije

Kandidat da vlogo za državno štipendijo na katerikoli center za socialno delo. O vlogi za državno štipendijo odloči center za socialno delo, na območju kat-erega ima kandidat stalno prebivališče. Zaradi hitrejše obravnave vlog se priporoča, da kandidat da vlogo na center za socialno delo, na območju kat-erega ima stalno prebivališče.

Kandidat za državno štipendijo k vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program ter dokazilo o šolskem oziroma študijskem uspehu, ki postaneta del zbirne mape. Za potrdilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju šteje izpis vseh opravljenih izpitov oziroma vseh številčno izraženih ocen v preteklem študijskem letu. V primeru dvopredmetnih študijskih programov se kot povprečna ocena šteje povprečna ocena z obeh programov.

�0


�

ŠTIPENDIJE

5.2.1 Pogoji za pridobitev štipendije

Štipendijo lahko pridobijo tisti, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let in:

• hkrati ne prejemajo katere od štipendij iz 5. člena Zakona o štipendiranju (Zoisova štipendija, kadrovska štipendija, štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slo-venija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti),

• ne prejemajo štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje podrugih predpisih,

• niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojneregistrirane dejavnosti,

• niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Državne štipendije se dodelijo upravičencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 60 % minimalne plače (3.807,27 € za šol. leto 2008/09) v istem obdobju za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega stalnega prebivališča, in od 60 do 65 % (do 4.124,54 € za šol. leto 2008/09) minimalne plače za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča.

5.2.2 Višina državne štipendije

Državna štipendija brez dodatkov znaša 36 € za dijaka in 54 € za študenta.

K državni štipendiji iz prejšnjega odstavka se ob izpolnjevanju pogojev iz tega zakona dodelijo naslednji dodatki:

• dodatek glede na dohodek v družini štipendista,• dodatek za vrsto in področje izobraževanja,• dodatek za učni oziroma študijski uspeh,• dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča,• dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

�1


�

ŠTIPENDIJE

Državna štipendija z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače.

5.3 Zoisove štipendije

Kandidat vlogo za štipendijo vloži na Javni sklad Republike Slovenije za raz-voj kadrov in štipendije (v nadaljevanju sklad).

Kandidat za Zoisovo štipendijo k vlogi priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program, evropski življenjepis in zbirno mapo (portfolijo).

Prva vloga za Zoisovo štipendijo (za študente) mora vsebovati:

• potrdilo o vpisu v izobraževalni program;• dokazilo, da je kandidat na poklicni, splošni ali mednarodni

maturi dosegel izjemen splošni uspeh;• dokazilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem

izobraževanju;• dokazilo izobraževalne ustanove, da je uvrščen med najboljših

5 % študentov v svoji generaciji;• dokazilo o izjemnem dosežku.

Del vloge iz prejšnjega člena povzema 1. rubriko evropskega življenjepisa, kar pomeni, da posebej življenjepisa ni potrebno prilagati.

Za dokazilo, da je kandidat na poklicni, splošni ali mednarodni maturi dose-gel izjemen splošni uspeh, štejejo spričevalo o poklicni oziroma splošni ma-turi oziroma diploma o opravljeni mednarodni maturi, iz katere je razvidno število točk, ki ga je kandidat dosegel na poklicni, splošni oziroma mednar-odni maturi.

Za dokazilo o študijskem uspehu šteje izpis vseh številčno izraženih ocen v preteklem študijskem letu.

Za dokazilo izobraževalne ustanove, da je kandidat uvrščen med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji, šteje potrdilo izobraževalne ustanove, iz katerega mora biti poleg uvrstitve kandidata med 5 % najboljših študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa razvidna tudi povprečna ocena kandidata v preteklem študijskem letu in povprečna oce-na študentov posameznega letnika posameznega študijskega programa

�2


�

ŠTIPENDIJE

izobraževalne ustanove. Vsebina tega dokazila se določi z javnim pozivom.

5.3.1 Pogoji za pridobitev štipendije

Štipendijo lahko pridobijo upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let in:

• hkrati ne prejemajo katere od štipendij iz 5. člena Zakona o štipendiranju (državna štipendija, kadrovska štipendija, štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu, štipendije za državljane držav, s katerimi ima Republika Slo-venija sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja oziroma podeljuje štipendije na podlagi vzajemnosti),

• ne prejemajo štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih,

• niso v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,

• niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Zoisovo štipendijo lahko pridobi študent, ki:

• ima v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ali je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji ali

• je dosegel izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja ne glede na letnik šolanja.

Za izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja se štejejo zlasti:

• najvišja mesta na državnem tekmovanju,• priznanja za najboljše raziskovalne naloge,• udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju po

predhodnem izboru na državnem tekmovanju na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti, umet-nosti in športa,

• nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni,

�3


�

ŠTIPENDIJE

• objava znanstvenoraziskovalne naloge v strokovni reviji ali zborniku,

• drugi izjemni dosežki.

Prejemnik Zoisove štipendije mora za vsako šolsko oziroma študijsko leto iz-kazati izpolnjevanje pogoja povprečne ocene ali pa doseči izjemne dosežke, navedene zgoraj.

Med kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, bodo za štipendiranje izbrani tisti, ki bodo izkazali boljše rezultate in torej dosegli boljšo povprečno oceno ali izkazali boljši dosežek.

Spremenjen je tudi postopek kandidiranja. Šole oziroma izobraževalni zavodi niso več pristojni za predlaganje kandidatov za Zoisove štipendije, ampak je to pravica, ki jo uveljavljajo kandidati sami.

Metodologijo za določitev deleža štipendistov, vstopne pogoje za štipendiste glede na uspeh natančneje določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo.

5.3.2 Pogoji za nadaljnje prejemanje štipendije

Štipendisti, ki ob začetku uporabe tega pravilnika že prejemajo Zoisovo štipendijo, morajo za nadaljnje prejemanje te štipendije za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji izpolnjevati pogoj povprečne ocene najmanj 4,1 za dijake oziroma najmanj 8,5 za študente oziroma izpolnjevati pogoj uvrstitve med najboljših 5 % študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa ali izkazati izjemen dosežek.

Novi štipendisti in štipendisti iz prejšnjega odstavka morajo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za vsako šolsko oziroma študijsko leto izpoln-jevati pogoj povprečne ocene najmanj 4,1 za dijake oziroma najmanj 8,5 za študente oziroma izpolnjevati pogoj uvrstitve med najboljših 5 % študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa ali izkazati izje-men dosežek.

��


�

ŠTIPENDIJE

5.3.3 Višina Zoisove štipendije

Osnovna Zoisova štipendija brez dodatkov znaša 94 evrov za študenta.

Če se štipendist izobražuje v tujini, znaša Zoisova štipendija brez dodatkov 122 evrov za dijaka in 188 evrov za študenta.

Dodatki k Zoisovi štipendiji:

• dodatek glede na dohodek v družini štipendista,• dodatek za vrsto in področje izobraževanja,• dodatek za učni oziroma študijski uspeh,• dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča,• dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

5.4 Kadrovske štipendije

Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje po Zakonu o štipendiranju, razen starostnega pogoja, in pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca.

Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od državne štipendije, določene v prvem odstavku 14. člena Zakona o štipendiranju (državna štipendija brez dodatkov znaša 36 € za dijaka in 54 € za študenta).

Štipenditor in štipendist uredita medsebojna razmerja v pogodbi o štipendiranju. Bodite torej pozorni, kaj piše v pogodbi, ki jo bosta podpisala s štipenditorjem.

Sofinanciranje kadrovskih štipendij:Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij (Ad-futura) bo izvajal sledeče programe sofinanciranja kadrovskih štipendij:

• sofinanciranje posrednih kadrovskih štipendij preko nosilcev enotnih regijskih štipendijskih shem in

• sofinanciranje neposrednih kadrovskih štipendij delodajal-cem.

Delodajalec lahko prejema sofinanciranje kadrovske štipendije eno leto za posamezni letnik na isti stopnji izobraževanja štipendista, razen v končnem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust spodbude ne izplačujejo.

��


�

ŠTIPENDIJE

Delodajalci, ki se prijavijo na javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij pri skladu, so dolžni skladu posredovati podatke o vrsti in področju izobraževanja oziroma o izobraževalnem programu, za katerega se razpisujejo štipendije, in o številu razpisanih štipendij ter druge podatke, ki jih določi sklad. Sklad objavi te podatke na spletni strani.

5.4.1 Kadrovske štipendije v okviru enotnih regijskih štipendijskih shem

Razpis za posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij objavi sklad v av-gustu ali septembru. Z razpisom sklad zagotovi 50 % sredstev podeljenih štipendij, vendar največ v višini 30 % minimalne plače.

Pri izvajanju enotnih regionalnih štipendijskih shem sklad sodeluje z nosilci regionalnega razvoja v lokalnih regijah – regionalnimi razvojnimi agencijami oz. njihovimi predstavniki. Te izvedejo poziv delodajalcem za prijavo potreb po kadrovskih štipendistih, v avgustu in septembru pa agencije objavijo razpis za dijake in študente.

Omenjeni razpisi bodo objavljeni tako na spletnih straneh sklada kot tudi v regionalnih časopisih ter na spletnih straneh nosilcev programa v posamezni regiji.

5.4.2 Neposredne kadrovske štipendije

Do neposrednega sofinanciranja so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so vključeni v enotne regijske štipendije, kadar ti delodajalci prijavljajo druge potrebe po kadrih, s katerimi niso vključeni v regijske štipendijske sheme.Prvi poziv delodajalcem za sodelovanje je bil objavljen v drugi polovici janu-arja 2008, na podlagi zbranih potreb pa bo predvidoma aprila 2008 obja-vljen tudi razpis za dijake oziroma študente, v okviru katerega bodo lahko kandidirali za kadrovsko štipendijo.

5.4.3 Kadrovska štipendija – dohodnina

Zakon o dohodnini (Zdoh-2) v 106. členu določa, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za poln učni ali študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v

��


�

ŠTIPENDIJE

tujini do višine minimalne plače, povečane za 60 %. Štipendija, ki presega ta znesek, se všteva v davčno osnovo v višini, ki presega ta znesek.

5.4.4 Stari štipendisti

Zakon o štipendiranju določa, da se kadrovske štipendije, ki so jih deloda-jalci dodelili na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo), izplačujejo v skladu s predpisi o štipendiranju, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona (to je Pravilnik o štipendiranju), in v skladu s sklenjeno pogodbo o štipendiranju do konca izobraževanja, za katero je bila štipendistu štipendija dodeljena.

5.5 Nagrada za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe

Dijaku ali študentu, ki z izjemnimi dosežki prispeva k trajnostnemu razvoju družbe na gospodarskem, družbenem ali okoljevarstvenem področju, podeli sklad enkratno nagrado v višini najmanj 500 evrov in največ v višini 5.000 evrov.Prejemnik Zoisove štipendije ni upravičen do nagrade za isti izjemni dosežek, za katerega je pridobil Zoisovo štipendijo, oziroma s katerim v skladu s tem zakonom izkazuje nadaljnjo upravičenost do te štipendije.Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje (Ad-futura) bo enkrat letno objavil javni razpis za podelitev nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe.Kot merila za oceno izjemnih dosežkov in izbiro kandidatov za nagrado se upoštevajo:

• predvsem najvišja mesta na državnem tekmovanju, • vsebina raziskovalnih nalog in inovativnih izdelkov ali storitev

na občinski, regionalni ali državni ravni, • vidni dosežki na mednarodnem tekmovanju po predhodnem

izboru na državnem tekmovanju na področjih iz prvega odstav-ka tega člena,

• nagrajena znanstvenoraziskovalna, razvojna, aplikativna ali umetniška dela na ravni podjetja, države ali na mednarodni ravni na teh področjih,

• objave znanstvenoraziskovalnih nalog in projektov na teh področjih in izvedeni projekti ali naloge v podjetjih, ustanovah, v državi ali mednarodno na teh področjih ter podeljeni patenti na teh področjih.

��


�

ŠTIPENDIJE

V razpisu bodo določeni tudi pogoji za podelitev nagrade, višina sredstev, zahtevana dokumentacija, roki za oddajo prijav ter drugi podatki, potrebni za odločanje.Prvi razpis, v okviru katerega bodo dijaki in študenti lahko prijavili svoje dosežke, bo objavljen predvidoma v sredini leta 2008.

5.6 Državne in Zoisove štipendije (skupno)

5.6.1 Dodatki k štipendijam

5.6.1.1 Dodatek glede na dohodek v družini štipendista

Dodatek glede na dohodek v družini štipendista se določi tako, da se upoštevajo povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v preteklem koledarskem letu v primerjavi z zneskom minimalne plače v istem obdobju, in znaša:

dohodek na družinskega člana (v % od minimalne plače) višina dodatka

do vključno 25 % 51 evrovnad 25 % do vključno 40 % 41 evrovnad 40 % do vključno 50 % 30 evrovnad 50 % do vključno 60 % 20 evrov

5.6.1.2 Dodatek za vrsto in področje izobraževanja

Dodatek za vrsto in področje izobraževanja znaša 28 evrov in se dodeli za vrsto in področja izobraževanja, ki so določena v prilogi k Pravilniku o dodeljevanju državnih štipendij. Seznam vrst in področij izobraževanj iz prejšnjega odstavka se dopolni oziroma spremeni glede na spremenjene potrebe trga dela enkrat letno. Pridobljeni dodatek pripada štipendistu do zaključka izobraževanja po programu, za katerega je prejel dodatek k državni štipendiji.

5.6.1.3 Dodatek za učni oziroma študijski uspeh

Dodatek za učni oziroma študijski uspeh znaša 19 evrov za študente s povprečno oceno najmanj 8,5 ali več ter 35 evrov za študente s povprečno oceno najmanj 9,0 ali več.

�8


�

ŠTIPENDIJE

Pri študentih se učni uspeh določi tako, da se izračuna povprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v pretekl-em študijskem letu. Če je v navedenem obdobju študent opravil manj kot tri izpite, se poleg ocen teh izpitov upoštevajo tudi vse ocene iz predhodnega študijskega leta. Dodatek za učni oziroma študijski uspeh ne pripada v prvem letniku izobraževanja, razen če se nadaljuje izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe v okviru srednješolskega ali visokošolskega izobraževanja.

5.6.1.4 Dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča

Štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča, pripada do-datek za:

• bivanje v višini 79 evrov ali• prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu v oddaljenosti

pet kilometrov in več do kraja izobraževanja od kraja stalnega prebivališča.

Dodatek za prevoz v primestnem in medkrajevnem prometu se določi tako, da se upošteva oddaljenost od kraja izobraževanja do kraja stalne-ga prebivališča in subvencijo za prevoz po drugih predpisih, ki jo prejema štipendist. Višina dodatka znaša:

Oddaljenost v km Višina dodatka (v EUR) od 5 do vključno 10 45

nad 10 do vključno 15 55




nad 40 93

Oddaljenost od kraja izobraževanja do kraja stalnega prebivališča je odd-aljenost v kilometrih od prve vstopne postaje do zadnje izstopne postaje.

��


�

ŠTIPENDIJE

5.6.1.5 Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami

Štipendistu s posebnimi potrebami se štipendija zviša za 47 evrov. Štipendisti s posebnimi potrebami so štipendisti s tistimi vrstami in stopnja-mi primanjkljajev, ovir oziroma motenj, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, ali predpisi, ki urejajo pravice otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ali predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Upravičenost do dodatka se ugotavlja na podlagi odločbe ali strokovnega mnenja o usmeritvi v skladu s predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, oziroma na podlagi odločbe o priznanju dodatka za nego otroka v skladu s predpisi, ki urejajo področje starševskega varstva in družinskih prejemkov, ali na podlagi odločbe o invalidnosti oziroma sklepa o telesnih okvarah pristojnega organa po predpisih, ki urejajo področje poko-jninskega in invalidskega zavarovanja. Kandidat oziroma štipendist navede v vlogi številko odločbe in ime organa, ki je izdal odločbo iz prejšnjega odstavka.

5.6.2 Ugotavljanje dohodka na družinskega člana

Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna tako, da se skupni dohodek družine deli s številom družinskih članov in s številom mes-ecev v letu.

Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz dokončne odločbe o od-meri dohodnine, iz drugih dokončnih odločb davčnega organa in davčnih obračunov, drugi podatki davčnega organa, podatki iz uradnih evidenc cen-trov za socialno delo ter drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in iz dru-gih dokazov v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

V primeru, ko še ni izdana dokončna odločba iz prejšnjega odstavka za preteklo leto, se upoštevajo dohodki iz dokončne odločbe za predpreteklo koledarsko leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako da se povečajo za rast povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem predpreteklega leta.

Če družinski član v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni imel dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi

�0


�

ŠTIPENDIJE

mesečnega dohodka upoštevajo njegovi tekoči dohodki, preračunani na ra-ven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast povprečne plače na za-poslenega v obdobju januar–december tekočega leta v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.

V skupni dohodek družine se štejejo dohodki in prejemki družinskih članov, in sicer:

• obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino,• obresti od dolžniških vrednostnih papirjev in obresti na denarne

depozite pri bankah in hranilnicah,• prejemki dijakov in študentov, prejeti preko pooblaščenih

organizacij oziroma delodajalcev, ki na podlagi koncesijske pogodbe posredujejo občasna in začasna dela, znižani za posebno osebno olajšavo, določeno v tretjem odstavku 113. člena Zakona o dohodnini,

• pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane v skladu z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb,

• preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov do višine minimalnega dohodka po za-konu, ki ureja socialno varstvo, razen v primeru, ko vlagatelj zahtevka dokaže, da jih upravičenec iz razlogov, na katere ne more vplivati, ne prejema,

• nagrada skrbniku v skladu z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja,

• plačilo dela rejniku, ki se izplačuje iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja rejniško dejavnost,

• starševski dodatek,• otroški dodatek,• varstveni dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja pokojninsko

in invalidsko zavarovanje, • veteranski dodatek po zakonu o vojnih veteranih,• doživljenjska mesečna renta, ki jo posameznik prejme po

Zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu, ki ureja posebne pravice žrtev v vojni za Slovenijo leta 1991,

• invalidnina, invalidski dodatek in dodatek za posebno invalid-nost po Zakonu o vojnih invalidih in zakonu, ki ureja pokojnin-sko in invalidsko zavarovanje, ter nadomestilo za invalidnost

�1


�

ŠTIPENDIJE

po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno priza-detih oseb,

• posredno ugotovljeni dohodki in prejemki, ko se ugotovi, da oseba oziroma družina v določeni višini plačuje za blago ali storitve, ki niso povezane s preživetjem, česar z ugotovljenim lastnim dohodkom ne bi zmogla,

• sredstva za nego in pomoč ter druge oblike dolgotrajne oskrbe, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi družinski član.

Upoštevanje dohodkov iz dejavnosti

Obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, so:

• če gre za dohodke iz dejavnosti, katerih davčna osnova se po davčnih predpisih ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, kot dohodek iz dejavnosti šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna brez znižanj in olajšav, zmanjšan za dohodnino; če gre za dohodke iz dejavnosti, katerih davčna osnova se po davčnih predpisih ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, kot dohodek iz dejavnosti šteje dobiček, ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohod-nine brez upoštevanja olajšav, zmanjšan za dohodnino;

• kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti šteje katastrski dohodek na družinskega člana, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, šteje za obdavčljiv dohodek iz te dejavnosti, brez znižanj in olajšav, zmanjšan za dohodnino in obvezne prispevke za socialno varnost, ugotov-ljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine oziroma na pod-lagi potrdila Davčne uprave Republike Slovenije.

Če je posameznik dejavnost šele začel opravljati ali če je dohodek, ugotovljen v skladu s prejšnjim odstavkom, nižji od 1,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka, se ne glede na določbo prejšnjega odstavka dohodek iz dejavnosti osebe, ki je na podlagi opravljanja dejavnosti vključena v obvezno zavarovan-je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, upošteva v višini 1,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

�2


�

ŠTIPENDIJE

Zmanjšanje skupnega dohodka družine

Skupni dohodek družine se zmanjša za:

• izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova,

• periodične dohodke, ki jih je posameznik nehal prejemati (plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih posameznik prejema v enakih oziroma podobnih zneskih v enakih oziroma podobnih časovnih obdobjih).

5.6.3 Družinski člani

Za družinske člane se štejejo vlagatelj zahteve za štipendijo in osebe, ki so z njim v razmerju:

• očeta, matere ali zakonca oziroma osebe, s katero oče ali mati živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,

• osebe, s katero oseba iz prejšnje alineje živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,

• otroka in pastorka, ki so jih osebe iz prve ali druge alineje dolžne preživljati po zakonu.

Če je vlagatelj sklenil zakonsko zvezo ali živi v skupnosti iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo:

• zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,

• oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,

• otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prve ali druge alineje dolžni preživljati po zakonu.

�3


�

ŠTIPENDIJE

Za družinske člane se ne štejejo:

• zakonec, ki ni več dejansko povezan z družino (na primer zakonec, ki ne živi več z družino, ker se je začel postopek za razvezo za-konske zveze). Povezanost z družino ugotavlja center za social-no delo v postopku odločanja o upravičenosti do štipendije.

• otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih po-sledicah izenačena z zakonsko zvezo, niso bili dodeljeni v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi naj-manj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

• otroci in pastorki, ki se poročijo ali živijo v skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma v reg-istrirani istospolni partnerski skupnosti ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka.

• osebe, ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu in so v celoti oproščene plačila storitve.

Dodatne informacije:

Zakon o štipendiranju:

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200759&stevilka=3157

Javni sklad Ad futura:

http://www.ad-futura.si/

Kadrovske štipendije:

http://www.sklad-kadri.si/index.cgi?jezik=slo&kat=531

��


�

ŠTUDENTSKO

DELO

6 ŠTUDENTSKO DELO

6.1 Kaj je to študentsko delo?

To je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena os-eba opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servisi, Zavod Re-publike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice in pri katerem višina zaslužka (po novem) ni omejena!

6.1.1 Kdo lahko opravlja študentsko delo?

Za delo preko študentskega servisa moraš hkrati izpolnjevati dva pogoja:1. preko napotnice lahko delajo naslednje kategorije oseb:

• osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji2 • osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let • osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta • osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja• državljani Republike Slovenije s statusom dijaka ali študenta v tujini (to se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole)• študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih pro-gramov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji

2. Dodaten pogoj pri vsem tem pa je, da dijak ali študent ni zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu.

6.1.2 Kdo ne more opravljati študentskega dela?

• osebe brez statusa (»pavzerji«)• osebe, ki izgubijo status med letom (npr. ko diplomirajo) – tudi

če diplomiraš januarja in imaš status absolventa še do okto-bra, nimaš več pravice delati prek študentskega servisa, jo pa npr. dobiš nazaj oktobra, če se vpišeš v podiplomski študij

2 Status študenta imaš, če imaš status na katerem koli visokošolskem ali višješolskem zavodu – torej na fakulteti (dodiplomski ali podiplomski študij), akademiji, visoki strokovni šoli ali višji strokovni šoli

��


�

ŠTUDENTSKO

DELO

• oseba, vpisana v evidenco brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje

• oseba, ki se redno zaposli

6.1.3 Starejši od 26 let

Tudi če si starejši od 26 let, lahko delaš preko študentskega servisa, če le imaš status študenta. Vendar se ti ob vsakem delu po 26. letu avtomatično odvajala 25% akontacija dohodnine za vsako nakazilo, ki je višje od 88,88 evrov. Če pa si starejši od 26 let in je minilo več kot 6 let od vpisa na dodiplomski oziroma več kot 4 leta na podiplomski stopnji, izgubiš še posebno osebno olajšavo za akontacijo dohodnine v višini 2.800 evrov.

6.1.4 Izredni študentje

Izredni študentje so po statusu izenačeni z rednimi študenti in lahko delajo preko študentskega servisa.

6.1.5 »Pavzerji« (osebe, vpisane na visokošolski zavod, ven-dar brez statusa)

Od 1. 1. 2007 so s sprejetjem novega Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje »pavzerji« izgubili možnost začasnih in občasnih del preko napotnice pooblaščene organizacije. Sicer pa so pavzerji lahko tudi redno zaposleni ali se prijavijo na zavod kot iskalci zaposlitve, lahko delajo kot s. p. ali prek avtorske ali podjemne po-godbe. Nekatere od teh možnosti se medsebojno izključujejo, zato si več o tem preberi pod naslovom »Druge možnosti za zaslužek«.

6.1.6 Udeleženci izobraževanja odraslih (tudi t. i. izredni dijaki)

Oseba s statusom udeleženca izobraževanja odraslih ima pravico do dela prek napotnice, a le do dopolnjenega 26. leta! Prav tako ima pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ostale prav-ice in ugodnosti ima udeleženec v skladu s posebnimi predpisi, če jih ti iz-recno določajo. Status udeleženca izobraževanja odraslih pridobijo osebe, ki se vključijo v izobraževanje po javnoveljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja in

��


�

ŠTUDENTSKO

DELO

• niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot brezposelne osebe ter

• so mlajši od 27 let.

Status udeleženca tako preneha, ko udeleženec uspešno konča izobraževanje ali ko se izpiše iz tega izobraževanja. Na nekaterih visokošolskih zavodih sta-tus udeleženca ni ovira za pridobitev ali ponovno pridobitev statusa študenta, na nekaterih izobraževalnih programih pa ne smeš imeti statusa študenta, če želiš imeti status udeleženca.

Dodatne informacije:http://www.svetovalnica.com/klepetalnica/viewtopic.php?t=2501 Zakon o izobraževanju odraslih: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006110&stevilka=4673 Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006107&stevilka=4584Izobraževanje odraslih:http://www.acs.si/ http://www.cene-stupar.si/http://www.cdi-univerzum.si/http://poki.acs.si/

6.2 Napotnica Napotnica je pravna podlaga za študentsko delo. To pomeni, da temelj razmerja med tabo in delodajalcem ni pogodba o delu, ne avtorska ne pod-jemna pogodba, ampak napotnica. Poznamo naslednje vrste napotnic:

• STALNA NAPOTNICA – velja največ eno leto od dneva izdaje napotnice (oz. do izgube statusa). Namenjena je študentom, ki delajo dlje časa, lahko tudi s prekinitvami. V vsakem primeru pa moraš vsako leto ob vpisu v višji letnik ali ob ponovnem vpisu ponovno dvigniti napotnico!

• NAVADNA NAPOTNICA – namenjena je študentom, ki delajo krajši čas.

Napotnico je potrebno dvigniti že pred pričetkom dela, delodajalcu pa jo posreduje študentski servis ali pa študent sam. Pomembno je, da se to stori pred začetkom dela, saj bo v nasprotnem primeru tvoje delo delo ‘na črno’ in v

��


�

ŠTUDENTSKO

DELO

primeru nezgode ne moreš uveljavljati odškodnine, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta kaznovana oba z delodajalcem (denarne kazni za take prekrške pa so visoke). Napotnica mora biti izdana v štirih izvodih. Da bo veljavna, morajo biti pred začetkom dela vsaj trije izvodi napotnice potrjeni (t. j. podpisani ali ožigosani s strani študentskega servisa in delodajalca. To je možno tudi v elektronski obliki, tako da so izdaje elektronskih napotnic povsem veljavne!).Dijak ali študent ob začetku dela prejme en izvod potrjene napotnice. Tudi če je bila napotnica izdana v elektronski obliki, se lahko dijaku ali študentu na njegovo zahtevo izda napotnica tudi v pisni obliki (močno priporočamo, saj je to lahko pomembno dokazilo v primeru, da delodajalec ne izplača honorarja). Po opravljenem delu delodajalec potrdi in ožigosa napotnico, kar pomeni, da potrdi, da si zanj res opravil določeno delo. En izvod napotnice ti mora vrniti in ti plačati za opravljeno delo. Kaj če ti po vsem tem delodajalec noče plačati? O tem si preberi malo nižje pod rubriko »Varstvo študenta«.Napotnica je, kot že omenjeno, sestavljena iz štirih delov. Kaj vse mora na-potnica vsebovati, je podrobneje določeno v 19. členu Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, pomembno pa je predvsem to, da je na njej napisana časovna veljavnost napotnice, znesek plačil in rok plačila.

6.3 Kako najdeš študentsko delo?

• na spletnih straneh in oglasnih deskah študentskih servisov,zavoda za zaposlovanje in agencij za delo

• na oglasnih deskah fakultet• na spletnih straneh podjetij• v medijih

Delo si torej lahko najdeš tudi sam, brez pomoči študentskega servisa. V tem primeru je pomembno, da se z delodajalcem predhodno dogovorita o pogo-jih dela ter o višini urne postavke. Potem moraš le še pravočasno dvigniti na-potnico na študentskem servisu. Vendar tudi, če ti delo posreduje študentski servis, za to ne sme zahtevati nikakršnega plačila. Njihovo posredovanje je zate torej popolnoma brezplačno!V posamezni študentski servis se včlaniš tako, da osebno prideš v eno nji-hovih poslovalnic ali pa kar po internetu, na njihovi spletni strani. Pri vpisu potrebuješ osebni dokument, številko osebnega računa, davčno številko in dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko ali dijaško izkaznico ali indeks). Vsako šolsko oz. študijsko leto pa moraš z dokazilom o statusu članstvo podaljšati!

�8


�

ŠTUDENTSKO

DELO

Članstvo v študentskem servisu ti prinaša tudi številne ugodnosti; nudijo ti pomoč pri pisanju prošenj in življenjepisov (ali pa to najdeš na njihovi spletni strani), lahko te obveščajo o prostih delih in ti aktivno iščejo delo; poleg tega pa ti aktivno članstvo (aktiven član postaneš že z eno vrnjeno napotnico) ponekod omogoča koriščenje številnih popustov in ugodnosti po celi Slo-veniji na področju izobraževanja, športa in prostega časa, turizma in še kje (cenejša cena kart za kino, popust v avtošoli, dodatno nezgodno zavarovanje na delu …).Splača se ti torej včlaniti v čim boljšega oz. v čim več študentskih servisov (tako prejemaš ugodnosti na več naslovih in imaš tudi večje možnosti za najdbo ustreznega dela). Naj še povemo, da ima marsikatero podjetje svoj študentski servis in včasih ta podjetja celo pogojujejo delo pri njih s članstvom in posredovanjem v tem njihovem servisu (kar je ponavadi tudi dobra izbira). Če pa se včlaniš v njihov servis in v tem podjetju ne delaš, lahko pride včasih do nekaterih težav (predvsem pri izplačilu denarja).Več o tem si preberi na spletnih posameznih študentskih servisov. Nekaj povezav:

e-Študentski servis: www.studentski-servis.com Študentski servis Maribor: www.stud-serv-mb.si Študentski servis Center: www.studentski-center.com Študentski servis Manpower: www.apel-servis.si Študentski servis Agencija M servis: www.mservis.si Študentski servis Napotnica: www.napotnica.com Študentski servis Adecco Študent: www.adecco.si Študentski servis Keš: www.nastop.si Študentski servis Točka: www.tocka.net Študentski servis Kadis: http://student.kadis.si Študentski servis Študent: www.web-servis.com

6.4 Varstvo študenta, ko delodajalec ne plača

6.4.1 Če ti delodajalec vrne napotnico

Ponavadi ti servis nakaže plačilo po tem, ko jim delodajalec sporoči (pošlje potrdilo), da si zanj opravil določeno delo. Nekateri študentski servisi ti na podlagi vrnjene napotnice sami plačajo (neke vrste avans) in potem zahtevani honorar sami izterjujejo od podjetja. A taki avansi se ponavadi podeljujejo, če si delal v podjetju, s katerim ima servis dobre izkušnje in ima dobro bo-niteto.

��


�

ŠTUDENTSKO

DELO

Če pa ti delodajalec noče plačati, se vedno najprej obrni na svoj študentski servis! Ponavadi gre tako, da če delodajalec v osmih dneh po izstavitvi računa ne plača, sledi 1. opomin, po nekaj dneh 2. opomin in tako dalje, do opomina pred tožbo (pravila glede izdajanj opominov določi vsak študentski servis zase). Če še vedno ni plačila, lahko vložiš tožbo na Delov-nem in socialnem sodišču v Ljubljani in če je ta uspešna, sledi tudi izterjava (tudi če gre podjetje v stečaj). Vendar se veliko bolj splača najprej mirno pogovoriti z delodajalcem in poskušati doseči plačilo na neformalen način (to je tudi za vse najceneje). Če se najprej obrneš na študentski servis, potem oni kličejo in opominjajo delodajalca ter ga, če se na to ne odzove, terjajo na sodišču (to so po Obligacijskem zakoniku tudi dolžni storiti). Tako na servisu razloži svojo situacijo, povprašaj, koliko opominov so že poslali, kolikokrat so klicali in predvsem, da ti svetujejo, kako naprej. Dostikrat zaleže že resna grožnja s tožbo (sploh če imaš v glavi dopisa žig odvetnika). Poleg tega pa lahko včasih dobiš zasluženi denar tudi brez da bi čakal na delodajalca, od samega študentskega servisa, če ima ta oblikovan t. i. RIZIČNI SKLAD (sklad, kamor servis oddvoji del svojih sredstev za primer, če delodajalec ne plača). Če ima tvoj študentski servis oblikovan tak rizični sklad, ti mora omogočiti vpogled vanj oz. povedati, koliko sredstev je še os-talo in kako se porazdelijo (do tega si upravičen na podlagi 24. člena Pravil-nika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje). Če meniš, da prihaja do nepravilnosti glede izplačila iz rizičnega sklada na samem študentskem servisu, se obrni na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Oblike dodeljevanja iz posameznega sklada se razlikujejo od servisa do ser-visa (nekateri študentski servisi pogojujejo možnosti koriščenja sredstev iz rezervnega sklada s tem, da so ti oni našli delo, ali s tem, da ti je bila vrnjena napotnica).

Če se vseeno odločiš za tožbo (opomba: študentje so v sporih iz študentskega dela oproščeni plačila sodne takse), se obrni na eno ali več oseb, ki dajejo prvi brezplačni pravni nasvet. Priporočamo ti, da najprej poskusiš na Pravno-informacijskem centru v Ljubljani (PIC), kjer imaš prvi pravni nasvet zastonj, pod določenimi pogoji pa ti lahko tudi brezplačno pomagajo v nadaljevanju postopka. Poleg tega tudi na Okrožnem sodišču v Ljubljani deluje brezplačna pravna pomoč, kjer ti lahko brezplačno priskrbijo odvetnika, čeprav tu pona-vadi traja več mesecev, da prideš na vrsto. Sicer pa lahko malo po Ljubljani povprašaš pri odvetnikih, ali bi te bil kateri pripravljen zastonj zastopati. V okviru te brezplačne pravne pomoči lahko pod določenimi pogoji dosežeš tudi, da ti sodišče oz. država plača odvetnika, ki te zastopa na sodišču.

�0


�

ŠTUDENTSKO

DELO

Več o tem si preberi na: http://shrani.si/f/2y/wp/1kcejGba/brezplacnapravna.doc.

Inšpektorat Republike Slovenije za delo: http://www.id.gov.si/

Pravno informacijski center Ljubljana:www.pic.si

Seznam brezplačne pravne pomoči: http://www.mp.gov.si/si/zbirke_podatkov/register_oseb_za_dajanje_brez-placne_pravne_pomoci/

6.4.2 Če ti delodajalec ne vrne napotnice

V tem primeru je super, da imaš pri sebi četrti izvod napotnice ali pa pisni medsebojni dogovor o delu. Če pa tudi tega nimaš, pravzaprav nimaš do-kazov, da si delo pri delodajalcu sploh opravil oziroma je dokazovanje težje (imaš možnost dokazovati dejstvo, da si delo opravljal, s pričami, sodelavci ali pa s kakšnim drugim dokazom – npr. si sam pri sebi zapisoval ure, dneve, ko si delal). Tu se zopet obrni na študentski servis! Oni lahko zopet posredu-jejo z raznimi neformalnimi ukrepi (beri: težijo delodajalcu), saj imajo v tem primeru malo dejanskih pristojnosti. Prav tako se tukaj potem lahko odločiš za sodno pot.

6.4.3 Kako se predhodno zavaruješ pred neizplačilom

• preveri, ali ima tvoj študentski servis oblikovan rizični sklad, ali avansira prejemke … (sicer ni pravila, a ponavadi so glede likvidnosti, rizičnih skladov … bolj zanesljivi večji študentski servisi)

• pri študentskem servisu predhodno preveri boniteto podjetja, v katerem želiš delati (servisi namreč vodijo evidenco podjetij glede na to, kako vestno izpolnjujejo svoje obveznosti)

• najbolje je, da od delodajalca zahtevaš četrti izvod napotnice • z delodajalcem lahko poleg napotnice skleneš t. i. pisni

medsebojni dogovor o delu (dogovor med tabo in deloda-jalcem, kjer se uredi vrsta dela, obdobje dela, urna postavka, način plačila in medsebojne pravice in obveznosti ter druge podrobnosti razmerja). To je prav tako neprecenljiv dokaz o dogovorjenem delu!

�1


�

ŠTUDENTSKO

DELO

6.5 Druge možnosti za zaslužek

6.5.1 Avtorska pogodba

Posameznik preko avtorske pogodbe za nekoga opravi neko individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti (neko govorjeno, pisano, glasbeno … delo – več o avtorskem delu in avtorski po-godbi si preberi v poglavju »drugi dohodki«). Opravljanje del preko avtorske pogodbe je najbolj združljivo z vsemi drugi-mi oblikami dela, saj posameznik lahko pridobiva dohodke iz naslova avtorske pogodbe, čeprav je v rednem delovnem razmerju (razen, če pogodba o zaposlitvi vsebuje konkurenčno klavzulo), je lastnik pravne os-ebe, je samostojni podjetnik posameznik (s. p.), opravlja dela preko podjemne pogodbe … ali je redni oz. izredni študent.Torej preko avtorske pogodbe lahko delaš, tudi če si že zaposlen, če si prijav-ljen kot iskalec zaposlitve na zavodu, če imaš status, če ga nimaš.Avtorsko pogodbo skleneta ti in delodajalec in edino, kar je tu pomembno, je, da se o sklenjeni avtorski pogodbi obvesti pristojni zavod za zaposlovanje. To ne pomeni, da moraš biti prijavljen na zavodu kot iskalec zaposlitve, če želiš skleniti avtorsko pogodbo, le obvestiti jih moraš (ti ali tvoj delodajalec). Če pa si prijavljen na zavodu, to ravno tako ni ovira za sklenitev avtorske pogodbe, kako pa bo to vplivalo na tvoje ostale pravice (do denarnega nado-mestila, statusa iskalca zaposlitve …), pa je najbolje, da povprašaš na pristo-jnem zavodu za zaposlovanje.Sicer se za avtorsko pogodbo o naročilu dela uporabljajo tudi določila Ob-ligacijskega zakonika o podjemni pogodbi. Kar se pa tiče akontacije dohod-nine, ponavadi odvedejo 25 % akontacije študentje sami, vendar to lahko stori tudi delodajalec, zato je priporočljivo, da se o tem z njim dogovoriš pred začetkom dela.In še eno opozorilo: če delaš na podlagi avtorske pogodbe, nisi v rednem delovnem razmerju in zate ne veljajo določila Zakona o delovnih razmerjih, ampak se uporablja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Ne teče ti de-lovna doba, sam si moraš urediti zavarovanje itd.Zakon o visokem šolstvu (Zvis) v 69. členu določa, da imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (npr. prehrana, prevozi, štipendiranje, subven-cionirano bivanje, delo preko študentske napotnice) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Če status imaš, pri tem načeloma obdržiš vse pravice, ki iz statusa izhajajo, saj avtorska pogodba ne pomeni ne delovnega razmerja na samozaposlenosti.

�2


�

ŠTUDENTSKO

DELO

Vseeno pa je priporočljivo, da si o posameznih pravicah iz statusa prebereš področna pravila.

Več informacij o avtorski pogodbi dobiš na: http://www.svetovalnica.com/index.php?option=com_content&task=view&id=55&Itemid=134 http://www.artservis.org/prirocnik/avtorska.htm http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200716&stevilka=717

6.5.2 Podjemna pogodba

Podjemna pogodba ali pogodba o delu NI enako kot pogodba o zaposlitvi; slednja je podlaga za delovno razmerje, na podlagi podjemne pogodbe pa nisi v delovnem razmerju, seveda pa obstajajo še druge razlike.S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zavezuje opraviti določeni po-sel, kot so izdelava ali popravilo, telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistveno je, da gre pri podjemni pogodbi praviloma za izvršitev fizičnega dela. Če želiš opraviti delo na podlagi podjemne pogodbe, ni pomembno, ali si že redno zaposlen, ali si študent s statusom ali brez, ali si prijavljen na zavodu kot iskalec zaposlitve (vendar moraš o tem obvestiti svojega referenta, ki ga imaš na zavodu), glede ohranitve pravic iz statusa pa velja isto kot pri avtorski pogodbi. Razlike med avtorsko in podjemno pogodbo glede plačevanja davkov s stališča delavca ni. Razlika nastane pri delodajalcu, saj mora le-ta v primeru pogodbe o delu plačati še:

• 6% posebni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,• pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje,• 25% posebni davek od določenih prejemkov.

6.5.3 Popoldanski s. p.

Študentski s. p. je izraz, ki formalno ne obstaja, se pa pojmuje kot popoldan-ski s. p. V praksi pomeni, da nekdo opravlja dejavnost s. p.-ja poleg neke dru-ge, glavne dejavnosti. Gre torej za neko dopolnilno dejavnost, zato je pogoj za to, da si že nekje v delovnem razmerju ali pa da imaš status študenta oz. da imaš že nekje urejeno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Razlika med »rednim« s. p. (tisti, ki opravlja s. p. kot svojo izključno dejavnost) in popoldanskim s. p. je v tem, da mora tisti, ki ima redni s. p., zase plačevati

�3


�

ŠTUDENTSKO

DELO

vse prispevke za socialno varnost, popoldanskemu s. p.-ju pa tečejo ti prisp-evki nekje drugje (tam, kjer je redno zaposlen ali prek staršev, če si študent s statusom – kjerkoli že imaš urejeno plačevanje prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje), preko te popoldanske dejavnosti pa plačuje le nek pavšalni prispevek (seveda pa se lahko dogovori, da sam plačuje mesečne prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zava-rovanje).Sicer pa je postopek ustanovitve »popoldanskega« s. p. enak, kot če bi usta-novil redni s. p. – vpisati se moraš v Poslovni register Slovenije pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).Študentje s statusom, ki imajo svoje s. p.-je, ohranijo status študenta, seveda če niso redno zaposleni, torej da s. p. ne opravljajo kot svoj edini in glavni poklic. Status sicer ohranijo, glede pravic iz statusa pa je potrebno pogledati posamezne področne predpise; popoldanski ali študentski s. p. sicer ne po-meni rednega delovnega razmerja, gre pa za obliko samozaposlitve, zato je mogoče, da nekaterih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta, ne morejo uvel-javljati. Ne morejo npr. bivati v študentskem domu, saj Pravilnik o subven-cioniranju bivanja študentov postavlja kot pogoj za to nezaposlenost, prav tako načeloma ne morejo delati še preko študentskega servisa. Prek servisa bi lahko delali, če ne bi bili v delovnem razmerju, kar s popoldanskim s. p.-jem sicer niso, vendar je podlaga za popoldanski s. p., da si že nekje v delov-nem razmerju ali pa da imaš status študenta in tako urejeno zavarovanje že nekje drugje. Vendar čeprav imaš status študenta in bi zato lahko delal preko servisa, ostaja vprašanje, ali bi ti študentski servis popoldanski s. p. vseeno štel za samozaposlenost ali ne (rekli smo, da posamezne pravice iz statusa – kot je tudi delo prek študentskega servisa, urejajo področni predpisi, torej v tem primeru notranja pravila servisa), zato se moraš o tem res pozanimati na posameznem servisu. Pavzer lahko odpre navadni s. p. (torej da so sami nosilci dejavnosti), za t. i. študentski s. p. je pogoj status študenta, lahko pa bi odprl tudi popoldanski s. p., vendar bi si moral sam plačevati omenjene prispevke => v tem primeru pozivamo, da se obrnete na eno od vstopnih točk (AJPES, Obrtna zbornica, upravna enota itd.), kjer vam bodo postregli z najbolj konkretnimi informaci-jami.

��


�

ŠTUDENTSKO

DELO

6.5.4 Redna zaposlitev

Vsak študent (ne glede na to, ali je redni ali izredni) je lahko v času študija redno zaposlen.

Če se redno zaposli študent s statusom, statusa ne izgubi (še vedno lahko hodiš na faks, normalno opravljaš izpite …), izgubi pa možnost koriščenja pravic, ki izhajajo iz statusa (ne more prejemati štipendije, kupovati bonov za prehrano, bivati v študentskem domu, delati na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, zavarovan si potem preko delodajalca …). To po-meni, da se delo preko napotnice in redna zaposlitev vedno izključujeta!, saj je delo preko napotnice ena od pravic, ki izhajajo iz statusa. Redno se lahko zaposli tudi študent brez statusa (»pavzer«), v tem primeru je redna zaposlitev celo zelo privlačna izbira. Sicer še vedno lahko na faksu opravljaš izpite (ki so sicer plačljivi), pravic, ki izhajajo iz statusa, pa tako ali tako nimaš (ne moreš delati preko študentskega servisa, nisi zavarovan preko staršev …).

Ena od oblik redne zaposlitve je tudi t. i. NAJEM DELAVCA, ki ga omogočajo nekatere agencije za zaposlovanje – gre za to, da se redno zaposliš pri agen-ciji za zaposlovanje, ta pa te potem napoti na delo v podjetje, v katerem zares želiš delati (agencija se s podjetjem poskuša dogovoriti za t. i. najem delavca). Podobno kot delo preko napotnice, le da si redno zaposlen v agen-ciji za zaposlovanje. Razlika od redne zaposlitve v podjetju je v tem, da vse prispevke, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja, plačuje agencija za zaposlovanje, in ne podjetje, pri katerem delaš, kar je še bolj privlačno za podjetje, kjer se želiš zaposliti.

6.5.5 Pripravništvo

Pripravništvo po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) ni obvezno, razen v javni upravi, sodstvu in zdravstvenih organizacijah. Vendar pa se po 120. členu lahko z zakonom ali s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi, da posameznik, ki prvič začne opravljati delo, sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik. Pogodba mora ustrezati vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, sklenjena pa mora biti z namenom, da se posameznik usposobi za samosto-jno opravljanje dela v delovnem razmerju.

��


�

ŠTUDENTSKO

DELO

Po 140. členu ZDR ima delavec pripravnik pravico do plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače za delovno mesto oziroma vrsto dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, in do drugih osebnih prejemkov – torej 70 odstotkov ali več.

Čeprav pripravništvo ni obvezen institut, pa v praksi pomeni dober način za začetek kariere, ki začetniku omogoča, da z diplomo pridobljeno znanje postopoma prenaša v konkretno delovno okolje; priljubljeno je tudi pri de-lodajalcih, saj jih delavec v tem času manj stane. Pripravništvo se zaključi s strokovnim izpitom. Strokovni izpit opravljajo pripravniki in drugi stro-kovni delavci na določenem poklicnem področju. Namen opravljanja izpita je preveriti, ali je kandidat usposobljen za samostojno opravljanje določene storitve in ali zadostno obvlada osnove stroke, da lahko prevzema odgovor-nost za svoje delo. Izpiti se lahko tudi razvrščajo glede na pooblastila, ki jih kandidati pridobijo po uspešno opravljenem strokovnem izpitu. Načeloma lahko k opravljanju strokovnega izpita pristopijo kandidati po opravljenem pripravništvu oziroma z delovnimi izkušnjami določenega trajanja. Podob-no kot pri pripravništvu pogoje za pristop k izpitu, obseg izpita in podobno določajo zakoni ali pravilniki s poklicnega področja. Za več informacij o pred-pisih po področjih si lahko ogledate spletno stran zakonodaja.gov.si.Za informacije o pripravah na strokovni izpit, o izpitnih rokih ter cenah se obrnite na ministrstvo za javno upravo (spletna stran www.mju.gov.si).

��


�

DRUGI D

OHO

DKI

7 DRUGI DOHODKI

7.1 Družinska pokojnina

je pokojninski prejemek, pravica do rednih mesečnih denarnih prejemkov, ki pripada družinskim članom umrlega upokojenca ali zavarovanca, ki je dopol-nil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Trenutno velja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1-UPB4, UrL RS 109/06). Pomembnejši členi v zvezi z družinsko pokojnino so zlasti 115., 116., 117., 118., 119., 120., 121., 165. in 174. člen.Družinski člani, ki LAHKO PRIDOBIJO pravico do družinske pokojnine:

• otroci (zakonski ali nezakonski ter posvojenci),• pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec

preživljal,• starši (oče in mati, očim in mačeha) in posvojitelji, ki jih je

zavarovanec preživljal,• bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti in

nimajo lastnih sredstev za preživljanje.

Otroku gre pravica do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta oziroma do konca šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti.

Če se je otrok po dopolnitvi 15. leta starosti prijavil pri zavodu za zaposlovan-je, ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 18. leta starosti, če izpolnjuje vse obveznosti po predpisih o zavarovanju za primer brezposel-nosti. Otrok, ki je postal popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena družinska pokojnina (15. leta), oziroma do konca šolanja (najdlje do dopolnjenega 26. leta), ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost. V primeru, da je postal otrok popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena družinska pokojnina, oziroma po končanem šolanju, lahko pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal. Otrok – vajenec v učnem razmerju, ki je v tem času obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, ima v tem času kljub temu pravico do družinske pokojnine.

��


�

DRUGI D

OHO

DKI

Otrok dokazuje šolanje vsako leto s potrdilom šole. Vsako leto je tako za-vodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje potrebno posredovati potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto.Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolni pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta.Prekinitev šolanja: če je otrok prekinil šolanje zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med bo-leznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi dlje, vendar največ toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda izgubil pri šolanju, če je šolanje nadaljeval pred dopol-njenim 26. letom starosti.Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju:http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006109&stevilka=4646

7.1.1 Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni?

1. Splošni pogoji na strani umrlegaČe je bil umrli zavarovanec, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni:

• če je dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali • deset let pokojninske dobe ali • izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne ali

invalidske pokojnine. Če pa je bil umrli uživalec pravic, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je užival:

• starostno ali invalidsko pokojnino ali • katero od pravic na podlagi invalidnosti.

V primeru, da je smrt zavarovanca nastopila zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se šteje, da so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil.Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po umrlem ima povsem enake posledice kot smrt tudi pravnomočna odločba o razglasitvi zavarovanca za pogrešanega. 2. Dodaten splošni pogojV nekaterih primerih je dodaten splošni pogoj dejstvo, da je umrli družinskega člana, ki uveljavlja pravico do družinske pokojnine, do svoje smrti preživljal.

�8


�

DRUGI D

OHO

DKI

Navedeni pogoj je izpolnjen pri družinskem članu, če:

• ni zavarovan po določbah tega zakona;• je imel z njim skupno stalno prebivališče;• njegovi povprečni mesečni dohodki v koledarskem letu pred

smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic niso presegli polovice osnove za odmero dodatnih pravic na dan nastanka zava-rovanega primera.

Našteti pogoji morajo biti praviloma izpolnjeni sočasno! Šteje se, da je pogoj preživljanja vseeno izpolnjen, čeprav družinski član z umrlim ni imel skupnega stalnega prebivališča, če mu je le-ta v koledarskem letu pred nastankom zavarovanega primera (pred smrtjo) redno mesečno dajal sredstva v višini polovice povprečnega zneska osnove za odmero dodat-nih pravic iz tega koledarskega leta.

7.1.2 Razlogi za prenehanje pravice do družinske pokojnine

Otrok izgubi pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma je ne pridobi, če je sklenil zakonsko zvezo, ne glede na to, ali jo je sklenil pred smrtjo zavarovanca oziroma uživalca pravice ali po smrti, razen otrok, ki so to pravico pridobili ali obdržali zaradi popolne ali trajne nezmožnosti za delo, ali če se oba zakonca šolata in nista zavarovanca po tem zakonu.Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu oz. v predpretekl-em koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu.

7.2 Otroški dodatek

Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

Izjemno pravico ima tudi otrok, starejši od 18 let, ki je brez staršev ali ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu, če tako na podlagi okoliščin odloči center za socialno delo, in sicer če ima prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji in izpolnjuje druge pogoje, določene z zakonom.

Kadar otrok po 18. letu starosti sam uveljavlja pravico do otroškega dodatka,

��


�

DRUGI D

OHO

DKI

potrebuje dogovor o preživljanju obeh staršev, ki ga lahko sklene pri notarju, kopijo najemne pogodbe in potrdilo o šolanju. Pripada mu otroški dodatek v višini, ki velja za prvega otroka iz prejšnjega odstavka.

Prav tako to velja tudi za študenta, ki že ima otroka. Uveljavlja lahko otroški dodatek za svojega otroka in na podlagi zgoraj naštetih prilog lahko uveljav-lja dodatek tudi zase oziroma ga uveljavlja eden izmed njegovih staršev.

Pravica se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče. Če uveljavlja pravico do otroškega dodatka otrok, ki je starejši od 18 let, je pristojen center za socialno delo po njegovem stalnem prebivališču.

Če se pravica uveljavlja v roku 90 dni po rojstvu otroka, se pravica prizna z mesecem rojstva otroka. Če se pravico uveljavlja kasneje, se pravico prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Če otrok nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se pravica uvel-javlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo začasno prebivališče. Če otrok nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se pravica uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na sedež delodajalca enega od staršev.

Pravica se lahko uveljavlja kadar koli do dopolnjenega 18. leta starosti otro-ka (razen izjem, naštetih v nadaljevanju), za otroke, starejše od 18 let, pa le, če se šolajo, dokler imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta na dodiplomskem študiju, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta. Izjemoma se za otroka šteje tudi oseba po 26. letu starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji pet ali šest let ali če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku.

V katerih primerih staršem oziroma drugi osebi ne pripada otroški dodatek za otroka?

• Ko otrok dopolni 26 let (razen izjem, ki so določene v zakonu).

• Če je v delovnem razmerju oziroma opravlja kmetijsko oziroma drugo samostojno dejavnost.

• Če je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v

�0


�

DRUGI D

OHO

DKI

zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v traja-nju več kot 30 dni.

• Če je oddan v rejništvo.• Če je sklenil zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski

skupnosti.• Če ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne

pogodbe.• Če ne živi z obema staršema in nad katerim izvršuje roditeljsko

pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogov-orjena na centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.

7.3 Denarna socialna pomoč

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavl-jale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do opros-titev in olajšav po Zakonu o socialnem varstvu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

Po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) se z denarno socialno pomočjo upravičencem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, ki so po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost v višini minimalnega dohodka.

O upravičenosti do denarne socialne pomoči izda pristojni center za socialno delo odločbo, zoper katero se upravičenec lahko pritoži na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Prvič se dodeli največ za tri mesece, ponov-no se lahko dodeli največ za šest mesecev (če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve nespremenjene; presodi jih uradna oseba na centru za socialno delo). Ko ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca (starost nad 60 let, bolezen ali invalidnost), se lahko dodeli največ za obdobje enega leta. Upravičencu, ki je trajno nezmožen za delo in ki je brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov ter brez premoženja in nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, in živi doma, se dodeli trajna denarna socialna pomoč (to ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).

�1


�

DRUGI D

OHO

DKI

Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če: nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja, ki bi vam omogočilo preživetje, aktivno rešujete svojo socialno problematiko, ste državljan Republike Slovenije in imate tu stalno prebivališče ali ste tujec in imate dovoljenje za stalno pre-bivanje v Republiki Sloveniji in v Sloveniji prebivate.

Ne glede na pomanjkanje sredstev za preživljanje oseba ni upravičena do de-narne socialne pomoči, če se ugotovi, da je brez teh sredstev po svoji krivdi.

Do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimal-nega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.

Za takšne razloge štejejo zlasti:

• prenehanje delovnega razmerja iz razlogov, zaradi katerih zavarovanci ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nado-mestila po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, razen če gre za popolno nezmožnost za delo;

• razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, razen razlogov iz prve, pete, šeste, sedme in osme alineje prvega odstavka 70. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brez-poselnosti;

• neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo;

• neutemeljena odklonitev primernega dela po podjemnipogodbi oziroma pogodbi o naročilu avtorskega dela ali prim-ernega začasnega ali občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela;

• neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala nasocialni položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov;

• nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz34.a člena tega zakona;

• zavrnitev sklenitve oziroma neizvrševanje pogodbe o aktivnem reševanju svoje socialne problematike;

�2


�

DRUGI D

OHO

DKI

• prestajanje zaporne kazni;• izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka

ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala.

Ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči se ra-zlog iz prve alineje prejšnjega odstavka po preteku 6 mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene pogodbo o aktivnem reševanju njegove problematike iz 32. člena Zakona o socialnem varstvu.

Zakon o socialnem varstvu:http://www.uradni-list.si/1/content?id=77822&part=zakon+o+socialnem+varstvu

7.4 Preživnina

Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Dolžnost preživljanja določa Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

O dolžnosti preživljanja otrok in višini preživnine od 1. maja 2004 odločajo sodišča, bodisi na podlagi tožbe ali sporazuma o preživnini.

Polnoletni otrok, ki se redno šola, lahko sklene sporazum o preživnini s svo-jimi starši pri notarju.

�3


8

DO

HOD

NINA

8 DOHODNINA

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Zavezanci za dohodnino so le fizične osebe ne glede na starost.

Z dohodnino so obdavčeni dohodki, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačano oziroma prejeto. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.

Dohodki so (in se z dohodnino obdavčujejo):• dohodek iz zaposlitve • dohodek iz dejavnosti• dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti • dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa

premoženjske pravice• dohodek iz kapitala • drugi dohodki

8.1 Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja

Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja je vsak dohodek iz odvisnega pogodbenega razmerja, ki ni delovno razmerje, kot npr. dohodek za delo po študentski napotnici, dohodek za stvaritev avtorskega dela, dohodek po podjemni pogodbi, dohodek verskih delavcev. Za dohodek iz drugega pogod-benega razmerja se šteje tudi dohodek za izvršitev posameznega posla v neodvisnem razmerju.

Davčna osnova in stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz dru-gega pogodbenega razmerja

Davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja (za študente predvsem relevantno, ker se na takšen način obdavči delo preko napotnice študentskega servisa) je bruto dohodek, zmanjšan za 10-odstotne normi-rane stroške. Od tako ugotovljene davčne osnove se akontacija dohod-nine izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov. Akontacija dohodnine se ne izračuna in ne plača ob izplačilu dohodka dijaku ali študentu, ki izpol-njuje pogoje za študentsko olajšavo (pogoj statusa in starosti), za delo po študentski napotnici, če ne presega 400 evrov.

��


8

DO

HOD

NINA

8.2 Drugi dohodki po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2)

Drugi dohodki po ZDoh-2 so vsi dohodki, ki ne sodijo v katero od naslednjih kategorij:

• dohodki, ki se ne štejejo za dohodke po ZDoh-2, • dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine po ZDoh-2, • dohodki, ki so po ZDoh-2 obdavčeni kot kakšna druga vrsta

dohodka.

Med druge dohodke po ZDoh-2 sodijo: nagrade, darila, dobitki v nagradnih igrah, priznavalnine po Zakonu o republiških priznavalninah in Zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, družinske invalidnine in družinski dodatek po Zakonu o vojnih invalidih, ara ob sklenitvi pogodbe, ki je zavezanec ni vrnil, odkupna vrednost v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju idr.

Neobdavčeni drugi dohodki:

• kadrovske in druge štipendije do višine minimalne plače za študij v Sloveniji oziroma do višine 160 odstotkov minimalne plače za študij v tujini.

• posamezno darilo do vrednosti 42 evrov oziroma skupna vrednost vseh daril od istega darovalca, če v davčnem letu ne presega 84 evrov, posamezni dobitek iz nagradne igre do 42 evrov.

• nagrade in priznanja za posebne dosežke na humanitarnem, znanstvenem, raziskovalnem, športnem, so-cialnem, kulturnem, vzgojnoizobraževalnem področju, ki jih izplača država.

• povračila stroškov prevoza, nočitve in dnevnice do višine, ki jo določi vlada, če so izplačana fizični osebi za sodelovanje v z ZDoh-2 določenih dejavnostih in če v zvezi s tem ne prejme drugega dohodka.

• družinska invalidnina in družinski dodatek, izplačana družinskim članom osebe, ki je padla, umrla ali je bila pogrešana ali je uveljavila status vojaškega ali civilnega in-valida na podlagi dogodkov ob vojaški agresiji na Slovenijo (1991).

��


8

DO

HOD

NINA

Davčna osnova in akontacija dohodnine od drugih dohodkov po ZDoh-2

Davčna osnova je doseženi drugi dohodek. Davčna osnova od kadrovske in druge štipendije je del, ki presega znesek minimalne plače za študij v Slo-veniji oziroma znesek 160 odstotkov minimalne plače za študij v tujini.

Akontacija dohodnine se izračuna od davčne osnove po 25-odstotni stopnji. Od drugih dohodkov, ki jih zavezanec prejema za redno mesečno obdobje, pa se akontacija dohodnine lahko izračuna na način, kot to velja za dohodke iz delovnega razmerja (po davčni lestvici z upoštevanjem olajšav). Za tak izračun se zavezanec sam odloči (o tej odločitvi obvesti davčni organ in izplačevalca dohodka), če hkrati ne prejema dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali dohodka iz dejavnosti.

8.3 Kaj je oproščeno plačila davka?

(Dohodki, ki se jih v napoved ne vpisuje in se od njih ne plačuje davka.)

Poleg navedenih dohodkov, ki niso dohodki v smislu ZDoh-2, zakon opre-deljuje posamezne vrste dohodkov, ki so po svoji naravi vključeni v defin-icijo obdavčljivega dohodka, vendar so izvzeti iz obdavčitve zaradi določenih – predvsem socialnih – interesov.

Med oprostitve plačila dohodnine so vključeni: • pomoči in subvencije (nekatere subvencije iz proračuna,

subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja; enkratna solidarnostna pomoč; pomoči, prejete od humanitarne ali invalidske organizacije, dobrodelne ustanove, države ali lokalne skupnosti)

• dohodki, tudi v obliki povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti, po posebnih zakonih (po Zakonu o vojnih invalidih, žrtvah vojnega nasilja ipd.)

• dohodki iz naslova starševskega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti (starševski in otroški dodatek, dodatek za veliko družino in pomoč ob rojstvu otroka, denarna pomoč za brezposelnost ipd.)

• dohodki iz naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja (invalidnina, invalidski in varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo ipd.)

• dohodki, povezani z zagotavljanjem varnosti, zaščite in

��


8

DO

HOD

NINA

reševanja (nadomestila za uporabo sredstev, ki jih da na voljo zavezanec; nekateri dohodki, prejeti za delo v rezervni vojaški sestavi, civilni zaščiti ali prostovoljnem služenju vojaškega roka itn.)

• dohodki v zvezi z izobraževanjem (štipendije iz proračuna,regresiranje študentske prehrane, mesečne vozovnice za učence, dijake in študente ipd.)

• dohodki, povezani s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo (prejemki v okviru strojnih krožkov, kmetijska in gozdno okoljska plačila, nekateri ukrepi kmetijske politike itn.)

• odškodnine (neupravičeno priprtim, okuženim z virusom HIV,žrtvam vojnega in povojnega nasilja, na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb ali poškodb osebnega premoženja, žrtvam kaznivih dejanj itn.)

• vrnitev premoženja po Zakonu o denacionalizaciji in po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij

• dohodki, povezani z družinskimi razmerji (preživnine, plačilaskrbniku)

• drugi dohodki v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki (zamudne obresti, povračila stroškov)

• dohodki iz zaposlitve in iz dejavnosti (za občasno deloinvalidov, za nego in pomoč invalidom, prejemki za delo med prestajanjem pripora, zapora ali prevzgoje, prejemki rejnikov, denarne nagrade za nekatere medalje)

• drugo (dobiček iz kapitala pri odsvojitvi premičnin, dohodekučencev in dijakov iz naslova prodaje odpadnega papirja, po-kojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane po Zakonu o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, posmrtnine)

• dohodki nerezidentov (pod določenimi pogoji dobiček izkapitala, obresti za rezidente druge države članice EU, dohodek iz zaposlitve pri tujem diplomatskem predstavništvu ali konzu-latu, nekateri dohodki iz dejavnosti)

• dohodki iz zaposlitve rezidentov uslužbencev v institucijahEvropske skupnosti, v Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem inštitutu ali Evropski investicijski banki

��


8

DO

HOD

NINA

8.4 Davčne olajšave

Davčni zavezanci (rezidenti) lahko letno davčno osnovo za odmero dohod-nine znižajo z davčnimi olajšavami največ do višine pozitivne davčne osnove, to pomeni, da je letna davčna osnova nič, če je znesek davčnih olajšav višji, kot je letna davčna osnova.

Nekatere davčne olajšave se v postopku odmerjanja letne dohodnine prizna-jo samodejno, nekatere pa lahko uveljavljamo le, če izpolnjujemo zakonske zahteve.

Zakon o dohodnini (ZDoh-2) razvršča olajšave na splošno, osebne, posebne osebne, posebne olajšave (olajšave za vzdrževane družinske člane), olajšave za rezidente držav članic EU ter olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

a) SPLOŠNA OLAJŠAVA (za leto 2008 znaša 2.959,60 €) se prizna vsakemu zavezancu, ki vloži napoved, pod pogojem, da drugi zavezanec za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (konkretno to pomeni, da lahko to olajšavo uveljavljamo, če nas starši ne uveljavljajo v svoji davčni napovedi kot vzdrževane družinske člane). Povišanje zneska splošne olajšave => spremenil se je 111. člen ZDoh-2, ki je določal, da se vsakemu rezidentu prizna splošna olajšava v višini 2800 evrov, pod pogo-jem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

Sprememba zakona 111. člen dopolnjuje tako, da določa povišan znesek splošne olajšave za zavezance z nižjimi bruto dohodki, in sicer:

• zavezanci s skupnimi letnimi bruto dohodki do 6.800 evrov bodo v letu 2008 deležni splošne olajšave v znesku 4.959,60 € (siceršnji znesek splošne olajšave 2.959,60 € se jim poveča za 2.000 €);

• zavezanci s skupnimi letnimi bruto dohodki od 6.801 do 9.000 € bodo v letu 2008 deležni splošne olajšave v znesku 3.959,60 € (siceršnji znesek splošne olajšave za leto 2008, ki znaša 2.959,60 €, povečan za 1.000 €). Zavezancem z bruto dohodki, ki na letni ravni presegajo 9.000 €, pa se bo na letni ravni, tako kot do sedaj, priznala le osnovna splošna olajšava, ki za leto 2008 znaša 2.959,60 €.

�8


8

DO

HOD

NINA

Pri tem pa še vedno velja splošni pogoj za priznavanje splošne olajšave, to je, da se prizna le študentu, za katerega drug rezident ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

Med bruto letne dohodke za namene ugotavljanja upravičenosti do olajšave po tem členu se vštevajo naslednji dohodki zavezanca: dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, oddajanja premoženja v najem, prenosa premoženjskih pravic ter drugi dohodki (razen tovrstnih dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo). Kot dohodek iz dejavnosti za namene izvajanja te določbe se šteje dobiček zavezanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje zavezanca, ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih.

b) OSEBNE OLAJŠAVE

Invalidsko olajšavo lahko uveljavlja invalid s 100-odstotno telesno okvaro pod pogojem, da mu je priznana pravica do tuje nege in pomoči, na pod-lagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov. »Seniorska olajšava« se prizna zavezancu po dopolnjenem 65. letu starosti. Zavezancem, ki prejemajo pokojnino iz obveznega invalidskega zava-rovanja ali priznavalnino po Zakonu o republiških priznavalninah in Za-konu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ali invalidnino po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 odstotka odmerjene pokojnine, priznavalnine oz. invalidnine. Olajšava se prizna največ v višini dohodnine, obračunane od posameznega dohodka.

c) POSEBNE OSEBNE OLAJŠAVE

Pod določenimi pogoji se samozaposlenim v kulturi in samostojnim novi-narjem prizna zmanjšanje davčne osnove iz dejavnosti v višini 15 odstotkov prihodkov letno do zneska 25.500 € prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina. »Študentska olajšava« v višini splošne olajšave (ta za leto 2008 znaša 2.959,60 €) se dijakom in študentom za dohodke, prejete prek pooblaščenega študentskega servisa, prizna do dopolnjenega 26. leta starosti in tudi starejšim od 26 let, če se vpišejo na študij do 26. leta starosti, in sicer za

��


8

DO

HOD

NINA

dodiplomski študij za največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa. Omenjena olajšava se prizna vsakemu študentu, ne glede na prejete letne dohodke.

d) POSEBNA OLAJŠAVA (olajšava za vzdrževane družinske člane)

Olajšavo v dohodninski napovedi lahko uveljavlja vsak, ki ima pravico do tega, ne glede na to, ali je vzdrževane družinske člane uveljavljal med letom ali ne. Splošno pravilo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane poleg drugih pogojev (navedeni so v nadaljevanju) zahteva, da ima vzdrževani družinski član prijavljeno bivališče v Sloveniji ali je državljan Slovenije oz. druge države EU ali je rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno po-godbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače zakonodaje.

Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec dejansko preživljal tega člana.

8.5 Vzdrževani družinski člani

Otrok: lastni otrok, posvojenec, pastorek oz. otrok zunajzakonskega partner-ja; vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča; druga oseba (sestra ali brat), če zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča.

Zakonec ali zunajzakonski partner (ki živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmer-jih izenačena z zakonsko zvezo), ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana (sorodstveno razmerje C).

Razvezani zakonec, za katerega zavezanec plačuje preživnino po sodbi oz. dogovoru, sklenjenem po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (sorodstveno razmerje C).

Starši oz. posvojitelji, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstve-nem zavodu in zavezanec krije stroške teh sredstev (sorodstveno razmerje D).

80


8

DO

HOD

NINA

Tast ali tašča oz. posvojitelji zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino in če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana in živijo z zavezancem v skupnem gospo-dinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev (sorodstveno razmerje D).

Član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje pri doseganju dohodka iz os-novne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od posebne olajšave (sorodstveno razmerje E). Olajšavo lahko uveljavlja le zavezanec, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Kdo je vzdrževani otrok?

• Vsak otrok do dopolnjenega 18. leta starosti (sorodstveno razmerje A1).

• Otrok do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijodo enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali opravljanja dejavnosti. Otrok je lahko vzdrževani član tudi v primeru, da prejema družinsko pokojnino ali dohodke prek študentskega servisa – s študentsko napotnico (sorodstveno razmerje A2).

• Otrok nad 26. letom starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijodo enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in nima rednih dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja deja-vnosti, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer šest let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ štiri leta od dneva vpisa na podiplomski študij (sorodstveno razmerje A3).

• Otrok ne glede na starost, če se ne izobražuje in je za delosposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oz. posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od višine posebne olajšave (sorodstveno razmerje A4).

• Otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če: ima pravico do dodatka za nego v skladu z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z Za-konom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (sorodst-veno razmerje A5),

81


8

DO

HOD

NINA

je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen ne glede na starost (sorod-stveno razmerje B).

Dokazilo za priznavanje olajšave je:

• odločba centra za socialno delo o priznanju dodatka za negootroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zako-nom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,

• odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opriznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

• odločba centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenemvarstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

Za prvega otroka se šteje otrok, ki je prvi rojen, in ne tisti, ki ga zavezanec vpiše kot prvega v napoved za odmero dohodnine.

8.6 Višina olajšav (za leto 2008)

1. posebna olajšava za prvega vzdrževanega otroka 2.183,76 €

2. posebna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 7.912,70 €

3. za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava zaprvega vzdrževanega otroka oziroma olajšava za otroka,ki potrebuje posebno nego in varstvo, poveča za:

• drugega vzdrževanega otroka za 190,26 €• tretjega vzdrževanega otroka za 1.775,76 €• četrtega vzdrževanega otroka za 3.361,26 €• petega vzdrževanega otroka za 4.946,76 €• vse nadaljnje vzdrževane otroke za 1.585,50 €

glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka

4. posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 2.183,76 €

82


8

DO

HOD

NINA

Način priznavanja olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana

Posebna olajšava se za istega vzdrževanega družinskega člana prizna samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave, če zavezanec, ki uveljavlja olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, te olajšave zaradi prenizke osnove za dohodnino ne more izkoristiti v celoti. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave (vsakemu polovica). Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali do-govora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja poseb-no olajšavo. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se raz-lika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, ki mu je zaupan otrok.

Kdaj se zavezancu olajšava ne prizna

Olajšava za vzdrževanega otroka se ne prizna zavezancu, katerega otrok je v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za njega. Olajšava se prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z za-konom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do otroškega dodatka. Olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgo-je ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da v tem času materialno skrbi za otroka. Če ima zavezanec pravico do dodatka za nego otroka, se olajšava prizna za dobo, za katero mu center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.

8.7 Normirani stroški

so stroški, ki jih ni potrebno dokazovati in za dohodke iz študentskega dela znašajo 10 %. => 10 % znašajo tudi za dohodke, zaslužene na podlagi avtorske ali pod-jemne pogodbe; => 40 % pa znašajo za oddajanje premoženja v najem.

83


8

DO

HOD

NINA

Kako preprosto izračunaš letno davčno osnovo? Od obdavčljivih dohodkov odšteješ normirane stroške in pripadajoče olajšave. Po novi zakonodaji za izračun davčne osnove za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja (med katere sodi tudi študentsko delo) se lahko na podlagi dokazil poleg 10 % normiranih stroškov uveljavljajo tudi dejanski stroški prevoza in nočitve. Torej, priskrbite si račune ter jih skrbno spravljajte, saj boste lahko z njihovo predložitvijo zmanjšali davčno osnovo.

8.8 Akontacija dohodnine

Akontacijo dohodnine, ki se od 1. 1. 2005 dalje odvaja od dijaških in študentskih zaslužkov, odvajajo študentski servisi, in ne podjetja ali or-ganizacije. Dijakom in študentom bodo podjetja lahko naredila uslugo z izplačevanjem dohodka do 400 €.Akontacija dohodnine se odvaja za izplačila nad 400 € (95.856 sit), če dijak ali študent izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo. Če jih ne izpoln-juje, se akontacija v višini 22,5 % odvaja za vsako nakazilo, višje od 88,88 € (21.299,20 sit) – ker se po zakonu akontacija ne obračuna in ne odtegne v primeru, če je manjša od 20 €. Če je član nerezident, se 22,5% akontacija dohodnine odvaja za vsako nakazilo ne glede na višino nakazila. Kdo ni upravičen do posebne osebne olajšave za študente?

• pavzerji (= osebe brez statusa študenta); • udeleženci izobraževanja odraslih; • osebe, ki so se vpisale na študij po dopolnjenem 26. letu; • starejši od 26 let, pri katerih je od začetka študija minilo več

kot 6 let na dodiplomski stopnji ali več kot 4 leta na podiplom-ski stopnji študija;

• nerezidenti.

8�


8

DO

HOD

NINA

LESTVICA ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 2008

če znaša neto letna davčna osnova v evrih znaša dohodnina v evrih do 7.187,60 16 %

nad 7.187,60 do 14.375,20 1.150,02 + 27 % nad 7.187,60

nad14.375,20 3.090,67 + 41 % nad 14.375,20 Dodatne informacije (Zakon o dohodnini): http://www.uradni-list.si/1/content?id=76404&part=zakon+o+dohodnini

8�


�

ŠTUDENTSKE D

RUŽINE

9 ŠTUDENTSKE DRUŽINE

Študentske družine so »segment« študentov, ki imajo v času študija otroke oz. družino.

Združeni so v Klubu študentskih družin Slovenije (www.studentskedruzine.com).

9.1 Predpisi

Družinske prejemke opredeljuje Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. S tem zakonom se ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uvelja-vljanje posameznih pravic ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih:http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006110&stevilka=4671

9.2 Pravice v zvezi s študijem

Predpisi, ki urejajo to področje:

• Zakon o visokem šolstvu (Zvis) => 70. člen, ki ureja dodatno študijsko leto:

»Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka« (ZVis, 70. člen). V praksi to pomeni, da lahko mamica študentka ali dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti, saj zakon ne določa, kdaj mora mamica pravico do dodatnega študijskega leta izkoristiti.

• Statut Univerze v Ljubljani => 240. člen, ki govori o mirovanjustatusa študenta:

»Študentu miruje status študenta v času materinstva, očetovstva ali bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.«

• V Poslovniku komisije za prošnje in vprašanja v prijavnem

8�


�

ŠTUDENTSKE D

RUŽINE

postopku piše, komu se lahko odobri tretji redni vpis:

»Kandidatom, ki prosijo za tretji vpis v redni študij, komisija izjemoma odobri sprejem prijave za vpis v redni študij, če dokažejo, da v prvem ali ponavljajočem letniku istega ali drugega študijskega programa niso mogli izpolnjevati študijskih obveznosti zaradi:materinstva ...«

Vsak študent ima namreč možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali pa en redni vpis in eno ponavljanje. Izjemoma pa se lahko študent vpiše tudi tretjič v prvi letnik oz. se vpiše redno v prvi letnik kljub temu, da je v prvi letnik že bil enkrat redno vpisan in je enkrat že ponavljal. Materinstvo se smatra kot ra-zlog, da na prejšnjem študijskem programu nisi mogla izpolnjevati študijskih obveznosti.

9.3 Državna štipendija

S 1. septembrom se začne uporabljati Zakon o štipendiranju, ki je prinesel nekaj novosti na področju štipendiranja.

Odslej bodo državne štipendije (prej republiške) urejali pristojni centri za so-cialno delo. Členi Zakona o štipendiranju, ki se nanašajo na študentske družine, so:

19. člen, ki pravi: »Če je vlagatelj sklenil zakonsko zvezo ... ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo: - zakonec ozi-roma oseba, s katero vlagatelj živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo …«.

To pomeni, da ti v vlogo za štipendijo ni potrebno navajati dohodkov tvojih staršev, ampak samo tvoje, otrokove in partnerjeve (če ga imaš).

47. člen določa, da mora štipendist štipenditorja obveščati o vseh spremem-bah, ki vplivajo na štipendijo »v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izve-del«. Štipenditorju je potrebno sporočiti vsako spremembo, še zlasti pa »pre-kinitev ali konec izobraževanja, spremembo vrste in področja izobraževanja, sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti, nastop starševskega dopusta ter dopusta za nego

8�


�

ŠTUDENTSKE D

RUŽINE

in varstvo otroka, število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke ter druge okoliščine, ki se nanašajo na štipendijsko razmerje.«Center za socialno delo za državne štipendije v primeru sprememb, ki vpliva-jo na štipendijsko razmerje, po uradni dolžnosti razveljavi odločbo, s katero je bilo odločeno o štipendiji, ter ponovno odloči o štipendiji na podlagi spre-menjenih okoliščin od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spre-membe.48. člen, ki pravi, da: »Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji miruje, štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, ki ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravst-venih razlogov ali zaradi starševstva.«

Zakon o štipendiranju smatra starševstvo kot opravičljiv razlog, da letnika ne izdelaš, in ti zato ob takojšnjem ponavljanju letnika štipendija pripada. Te pravice pa se ne more uveljavljati kasneje in tudi ne v podaljšanem ab-solventskem stažu, saj Zakon o štipendiranju določa, da se lahko štipendija v absolventskem stažu izplačuje »tudi v času absolventskega staža do dip-lome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto«.

Zakon tudi določa, da lahko starševstvo uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek.

50. člen Zakona o štipendiranju govori o vračilu štipendije. Štipendijo je potrebno vrniti za letnik, ki ga ne zaključiš uspešno. »Pristojni center za so-cialno delo za državno štipendijo oziroma sklad za Zoisovo štipendijo lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.« Kot utemeljen razlog »se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.« 9.4 Preživnina

Da kot študent – starš lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosiš za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, si moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če si mlajši/mlajša od 26 let in če te tvoj partner ni sposoben preživljati) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, če niste prijavljeni kot dvostarševska družina.

88


�

ŠTUDENTSKE D

RUŽINE

Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta.

In ker morajo po zakonu najprej starši preživljati otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta upravičen do pomoči od države.

Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let ter mlajši od 26 let) lahko skleneš skupaj s starši pri notarju, seveda pod pogojem, da ste glede zneska preživnine sporazumni. V primeru, da se glede zneska preživnine ne morete sporazumeti in nastane spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino.

Da bi z otrokovim očetom uredila preživnino za otroka, pa morata na pristo-jno okrožno sodišče oddati vlogo o sporazumnem preživljanju mladoletnih otrok.

9.5 Pomoč ob rojstvu otroka

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu op-reme za novorojenčka. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenčka v obliki zavitka. Pravico ima vsak otrok, katerega mati ali oče ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico uveljavlja mati ali oče na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materi-nem stalnem prebivališču. Če mati nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pravico uveljavlja oče na centru za socialno delo, ki je pristojen po očetovem stalnem prebivališču.

Za pridobitev pomoči ob rojstvu otroka potrebuješ potrdilo ginekologa o pred-videnem datumu poroda, fotokopije osebnega dokumenta, davčne številke, emša in bančne kartice.

Pravico uveljavlja eden od staršev najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti!

8�


�

ŠTUDENTSKE D

RUŽINE

9.6 Otroški dodatek

Ta dodatek predstavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 % povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu oziroma v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mes-ecu januarju, februarju ali marcu.

Osnovni pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka je državljanstvo Republike Slovenije (ali izpolnjevanje pogoja vzajemnosti), kar v praksi po-meni, da je to ena najbolj univerzalnih pravic pri nas – v stilu »en otrok, en dodatek.«

Z izpolnjenim obrazcem za otroški dodatek, ki ga lahko kupiš v vsaki papir-nici ali ga najdeš na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ali na portalu e-uprave (za izpolnjevanje in oddajo vloge potrebujete digitalno potrdilo), pojdi na center za socialno delo v občini stalnega bivališča otroka. Vendar ne odlašaj, če pravico uveljavljaš v roku 90 dni po otrokovem rojstvu, boš otroški dodatek prejemal od otrokovega rojstva, če boš ta rok za-mudil, se ti bo pravica priznala s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

In ne pozabi, da je potrebno vlogo vsako leto »obnoviti« – vložiti je treba novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, in sicer v mesecu, v kat-erem se izteče pravica do otroškega dodatka.

Odločbo je potrebno dobro prebrati – iz nje je razvidno, koliko časa traja pravica do otroškega dodatka, kdaj preneha, kolikšna je višina otroškega dodatka in ali je potrebno v času prejemanja otroškega dodatka posredovati kakšna dodatna dokazila (npr. potrdilo o šolanju).

9.7 Starševski dodatek

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila (povedano preprosto: zaposleni starši imajo porodniški dopust in prejemajo porodniško nadomestilo plače; nezaposleni, torej tudi študenti, so upravičeni do starševskega dodatka).

Dodatek znaša v letu 2008 181,46 € mesečno. Izplačuje se 12 mesecev od dneva otrokovega rojstva. Pravico lahko mati uveljavlja 30 dni pred pred-

�0


�

ŠTUDENTSKE D

RUŽINE

videnim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po porodu (sicer za tisti mesec izgubi pravico do nadomestila).

Izplačevanje se začne, ko na CSD pošljete otrokov rojstni list. Vse ostale pri-loge sovpadajo s tistimi, ki ste jih vložili za pridobitev opreme za novorojenca. Na CSD povprašaj, ali je potrebno ta dokazila prinesti znova ali lahko upora-bijo že pridobljena.

9.8 Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo

Ta pomoč je namenjena kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet ali z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Za dodatek (in dodatne infor-macije) zaprosiš na centru za socialno delo v kraju stalnega prebivališča. 9.9 Denarna socialna pomoč

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi ma-terinstvo v času rednega študija.

Ker so študente do določene starosti v času študija dolžni skladno z zakonom preživljati starši, si moraš najprej urediti preživnino s strani staršev, šele nato lahko zaprosiš za denarno socialno pomoč.

Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki po tem zakonu pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom lastnih dohodkov, ki se ugotovijo, kot to določa zakon.

Minimalni dohodek za posameznega člana se v razmerju do osnovnega zneska določi po naslednjih merilih:

• prva odrasla oseba v družini 1 • vsak naslednji družinski član 0,7 • otrok do 18 let oz. starejši od 18 let, a se redno šola, 0,3

�1


�

ŠTUDENTSKE D

RUŽINE

Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka. V lastni dohodek se štejejo: dediščine, darila, dohodki, prejemki, ki so viri dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, in sicer v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, tudi preživnina. Na centru za socialno delo v občini stalnega bivališča ali na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (http://www.mddsz.gov.si/si/obrazci/#c17012) dobiš obrazec za dodelitev denarne socialne pomoči, ki ga je potrebno izpolniti, priložiti vsa potrebna dokazila in vročiti pristojnemu centru za socialno delo do 20. dne v mesecu.

Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli največ za tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev.

Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve:www.mddsz.gov.si

9.10 Izredna denarna socialna pomoč

Izredna denarna socialna pomoč (v nadaljevanju: IDSP) se lahko dodeli le, če so podani utemeljeni razlogi.

IDSP se lahko dodeli posamezniku oz. družini, ki se znajde v materialni ogroženosti zaradi izrednih stroškov, povezanih s preživetjem, na nastanek katerih posameznik oz. družina ne more oz. ni mogla vplivati!

T. i. “redna” denarna socialna pomoč (v nadaljevanju: DSP) je namenjena preživljanju, IDSP pa se lahko dodeli le v izrednih okoliščinah, v primeru, če je navkljub dodeljeni DSP ali dohodkom, ki presegajo minimalni dohodek – t. i. cenzus, preživetje posameznika ali družine ogroženo.

V vlogi za dodelitev IDSP morate natančno navesti:

• namen – zakaj potrebujete pomoč • razlog, zakaj tega ne morete kupiti ali plačati z DSP, s

plačo ali s pokojnino • dokazila (ki jih vlogi tudi predložite), s katerimi dokažete,

�2


�

ŠTUDENTSKE D

RUŽINE

da ste imeli oz. imate stroške, ki jih z dohodkom ne morete po-ravnati – upoštevajo se le stroški, ki so namenjeni osnovnemu preživetju oz. za stvari, ki so nujne za preživetje

• predvidena višina IDSP, ki bi zadoščala za pokritje izrednematerialne ogroženosti – obvezno navedite znesek

V roku 15 dni po prejemu IDSP morate centru za socialno delo predložiti dokazila o namenski porabi sredstev.

V kolikor centru za socialno delo ne posredujete dokazil o namenski porabi sredstev oz. je iz dokazil razvidno, da ni šlo za namensko porabo sredstev, 18 mesecev ne boste upravičeni do IDSP.

9.11 Vrtec

Na podlagi 32. člena Zakona o vrtcih: »Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so plačila oproščeni.«

V papirnici kupiš obrazec za znižano plačilo vrtca, ga izpolniš, priložiš vsa potrebna dokazila ter fotokopijo odločbe za denarno socialno pomoč in vse skupaj odneseš na občino, na oddelek za socialno varstvo.

Za tiste, ki ne prejemate denarne socialne pomoči, pa od 1. septembra 2008 dalje velja naslednja določba 32. člena Zakona o vrtcih: »Če je v vrtec vključen več kakor en otrok iz družine, starši za starejšega otroka plačujejo za en razred nižjo ceno, za mlajše otroke pa so plačila oproščeni. Za otroka, vključenega v program vrtca, ki je dopolnil starost treh let, starši plačajo 50 % plačila, ki jim je v skladu z zakonom določeno kot plačilo staršev za vrtec.«

Zakon o vrtcih:http://www.uradni-list.si/1/content?id=58651&part=zakon+o+vrtcih

9.12 Leto pokojninske dobe

Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je država dolžna plačevati prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje od zneska mini-malne plače za enega od staršev, ki skrbi za novorojenega otroka v prvem letu njegovega življenja, če:

�3


�

ŠTUDENTSKE D

RUŽINE

• ta roditelj ni obvezno pokojninsko zavarovan po drugi pravniosnovi,

• ima stalno prebivališče v Sloveniji, • je otrok slovenski državljan.

Trenutno Republika Slovenija plačuje prispevke avtomatično vsem, ki so upravičeni do starševskega dodatka (vsem materam, ki so slovenske državljanke in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ki nimajo prav-ice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali drugega nadomestila plače, na podlagi pisnega dogovora z materjo pa tudi očetom po 105 dneh, če izpolnjujejo iste pogoje kot mati).

Kako do te pravice?Prošnjo za uveljavitev te pravice se odda na območni enoti zavoda za po-kojninsko in invalidsko zavarovanje na obrazcu Zahteva za ugotovitev poko-jninske dobe, ki ga dobite na zavodu. Obrazcu je potrebno priložiti potrdilo upravne enote o otrokovih rojstnih podatkih (vključno z njegovim emšom ter podatki o starših), potrdilo o otrokovem državljanstvu in otrokovem stal-nem prebivališču v Republiki Sloveniji v prvem letu njegove starosti. Upravna enota potrdila izda na že pripravljenih obrazcih. Na zavod je treba prinesti tudi delovno knjižico, kamor vam vpišejo zavarovalno dobo.

9.13 Bivanje v študentskem domu

Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov imajo študentje z otroki nekaj ugodnosti pri sprejemu in bivanju v študentskem domu:

• pri obravnavi prošnje za sprejem v ŠD se ne upošteva mate-rialni položaj staršev prosilca/ke; pri sprejemu v ŠD se študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel/a med študijem otroka pri sebi, k skupnemu številu točk prišteje še 100 točk;

• ne glede na rok za oddajo prošenj za sprejem v ŠD(10. avgust) lahko za sprejem v ŠD zaprosi študentska družina, če je bil otrok rojen po tem roku (prav tako tudi zaradi kakšnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na socialni položaj družine in so se zgodili po tem roku);

• študentske družine so nastanjene v apartmajih, katerihštevilo je omejeno. Družinam sta namenjena zaenkrat dva bloka v študentskem naselju v Rožni dolini (bloka XI in XII);

��


�

ŠTUDENTSKE D

RUŽINE

• v skladu z dodatnim študijskim letom ima študentkamati pravico do podaljšanja bivanja v ŠD zaradi materinstva (eno leto ne glede na število otrok).

Študentska družina lahko zaprosi tudi za bivanje pri zasebniku s subvencijo. Za pridobitev pravice do subvencije je postopek enak kot postopek za pri-dobitev pravice do bivanja v študentskih domovih. Subvencija se dodeli za največ 10 mesecev v študijskem letu (od podpisa pogodbe do 31. julija). Za-sebnika, pri katerem bo družina bivala, si mora le-ta poiskati sama. Pomoč pri iskanju stanovanj pri zasebnikih nudi Posredovalnica sob – m2 pri ŠOU, Trubarjeva 7, Ljubljana.

9.14 Subvencionirana prehrana

Vsaka študentska družina je upravičena do nakupa desetih (10) dodatnih bonov za študentsko prehrano na mesec za vsakega otroka. Če ima družina 2 otroka, je torej upravičena do nakupa dvajsetih (20) dodatnih bonov itd.

Pojdi v Pisarno za študentsko prehrano na ŠOU, Kersnikova 4, Ljubljana (pritličje, prva vrata desno v avli), kjer ti bodo ob predložitvi rojstnega lista otroka izdali potrdilo o upravičenosti do nakupa dodatnih bonov.

9.15 Slovenska karitas

Na Slovenski karitas (http://www.karitas.si/) skrbijo tudi za študentske družine. Nudijo pogovor in svetovanje, mesečni paket osnovnih živil in otroške hrane, oblačila za otroka in starše, paket za novorojenčka ... Njihov kontakt: Kristanova ulica 1, Ljubljana. Telefon: 01/300 59 60

9.16 Kje uveljavljaš svoje pravice?

1. Center za socialno delo

Na centru za socialno delo v kraju stalnega bivališča lahko urediš: pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, starševski dodatek, dodatek za otroka, ki potrebuje nego in varstvo, in denarno socialno pomoč.

��


�

ŠTUDENTSKE D

RUŽINE

2. Zavod republike Slovenije za zaposlovanje

Na zavod za zaposlovanje se študent obrne v primeru, ko odda vlogo za republiško ali Zoisovo štipendijo. Od 1. septembra 2008 dalje se bodo vloge za državne (prej republiške štipendije) oddajale na pristojnih centrih za so-cialno delo, vloge za Zoisove štipendije pa na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije.

9.17 Klub študentskih družin Slovenije (KŠDS)

Z namenom pomagati študentom, ki so zašli v še neznane vode starševstva, in da bi čim lepše preživeli študijska leta ter svojim malčkom zagotovili kar najlepše otroštvo, v Klubu informirajo, svetujejo, pomagajo in organizirajo različne prireditve, morje, izlete, taborjenja, likovne delavnice in še in še … Ukvarjajo se tudi z aktualno zakonodajo ter trendi socialne politike. Trudijo se tudi opozarjati državo in njene institucije na njihove dolžnosti.

Več na www.studentskedruzine.com.

Kontakt:

Klub študentskih družin Slovenije – KŠDSKersnikova 4, 1000 Ljubljanatelefon: 040/427-766 (Nataša)e-pošta: [email protected]

��


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

10 ŠTUDENTJE S POSEBNIMI POTREBAMI

Študentje s posebnimi potrebami imajo poseben položaj oziroma pravice na številnih področjih. Včasih so omenjeni izrecno, včasih pa lahko njihove posebne potrebe uveljavljamo pod pojmi, kot so npr. ”utemeljeni razlogi” ter “upravičeni razlogi”.

V ta namen še opozorilo, da zdravstvene tegobe pogosto spremljajo tudi slabe oziroma posebne družinske, socialne in finančne razmere, ki naj jih študentje navajajo kot utemeljene razloge skupaj z zdravstvenimi, kajti na ta način si bodo povečali možnost za ugodno rešitev svojega položaja.

10.1 Kdo je študent s posebnimi potrebami?

Ali obstaja nek enoten status študenta s posebnimi potrebami, na čigar pod-lagi bi lahko študent uveljavljal posebne pravice?Ne. Niti ZVIS niti ZVSI ne določata, na podlagi česa se študentu priznajo posebne pravice. Tako ni enotnih pravil, na podlagi česa študentu pripadajo posebne pravice s področja štipendij, izobraževalnega procesa … zato so na vsakem področju posebej navedeni pogoji za uveljavljanje pravic.

2. člen ZAKONA O USMERJANJU OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI

»Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.«

Nekega splošnega določila, kdo je študent s posebnimi potrebami, ni in je to napisano pri vsaki pravici posebej.

Pri nekaterih pravicah se za študente s posebnimi potrebami smatrajo tudi tisti, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja (šport, umetnost).

��


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

10.2 Pregled bistvenih pravic študentov s posebnimipotrebami

1. Vpisni postopek

S statusom kandidata s posebnimi potrebami se lahko posameznik vpiše na želeni študijski program, v kolikor izpolnjuje splošne pogoje za vpis in doseže najmanj 85 % minimuma točk, potrebnih za uvrstitev. Kandidatom s poseb-nimi potrebami se lahko dovoli tudi tretji redni vpis.

2. Izobraževalni proces

• dodatna oprema: študentom se zagotavlja potrebna dodatna oprema

• izjemno podaljšanje statusa, izjemni vpis v višji letnik,kot redni študentje opravljajo izpite v izrednih izpitnih rokih, poseben način opravljanja študijskih obveznosti ter pogoji za prehod v višji letnik

3. Štipendiranje

• dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 47 evrov• navkljub ponavljanju še naprej prejema štipendijo, če letnika

ni izdelal zaradi opravičljivih zdravstvenih razlogov• dalj časa trajajoča bolezen ali poškodba je razlog za odloženo

vračilo štipendije ali obročno vračanje štipendije • dalj časa trajajoča bolezen ali invalidnost I. kategorije je

razlog za odpis vračila štipendije

4. Pravice pri subvencioniranem bivanju

• subvencija se lahko dodeli tudi študentu, čigar stalnoprebivališče je manj kot 25 km oddaljeno od kraja študija, če živi v posebno težkih zdravstvenih razmerah

• spremljevalcu študenta invalida se dodeli subvencija, če sprem-ljevalec izpolnjuje splošne pogoje za pridobitev subvencije

• pri merilih za subvencionirano bivanje se upoštevajo posebnezdravstvene razmere, in sicer je tak študent upravičen do do-datnih 100 točk

�8


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

• ne glede na določen maksimum dodeljevanja subvencije zabivanje v študentskem domu se lahko ta dodeli študentu, ki mu pripada status podaljšanja zaradi posebnih zdravstvenih razmer, vendar največ za eno leto

5. Pravice do bonov

• upravičenec s posebnimi potrebami zaradi težke ali težjefunkcionalne prizadetosti je upravičen do 10 dodatnih bonov na mesec

• upravičencu ni potrebno kupovati bonov osebno, temvečlahko to zanj stori pisni pooblaščenec

• upravičenci s posebnimi potrebami lahko kupijo vsebone za dostavo na dom

6. Pravica do otroškega dodatka

• če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končala šolanja v pred-pisanem roku, se ji lahko podaljša status otroka in s tem upravičenca do otroškega dodatka tudi po dopolnjenem 26. letu starosti

7. Pravica do dodatka za nego

• posameznik je do 26. leta upravičen do dodatka za nego vvišini 30 % zajamčene plače kot kritje za povečane stroške zaradi hude bolezni ali motnje v telesnem razvoju

10.3 Pravice v vpisnem postopku

10.3.1 Status kandidata s posebnimi potrebami

Študent s posebnimi potrebami lahko pridobi status kandidata s posebnimi potrebami. Vprašanje pridobivanja statusa in obravnave takih kandidatov urejajo Razpis ter Pravila za dodelitev statusa kandidata s posebnimi potre-bami za vpis v prvi letnik dodiplomskega študija.

Status kandidata s posebnimi potrebami se dodeli kandidatom, ki s pisnimi dokumenti izkazujejo:

• usmeritev oziroma razvrstitev v skladu z Zakonom ousmerjanju otrok s posebnimi potrebami, s Pravilnikom o or-

��


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

ganizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s poseb-nimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potre-bami in s Pravilnikom o razvrščanju in razvidu otrok, mladost-nikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,

• invalidnost v skladu z Zakonom o pokojninskem ininvalidskem zavarovanju,

• kronično bolezen ali posledice akutne bolezni, ki v časuprijavno-sprejemnega postopka še trajajo in so imele vpliv na uspeh v obdobju, ki se upošteva za sprejem (3. ali 4. letnik srednje šole oziroma zaključek srednje šole),

• status vrhunskega športnika v skladu z Zakonom o športu v obdobju, ki se upošteva za sprejem (3. ali 4. letnik srednje šole oziroma zaključek srednje šole),

• izjemni uspeh na državnih tekmovanjih iz znanja ali srečanjih mladih raziskovalcev v obdobju, ki se upošteva za sprejem (3. ali 4. letnik),

• udeležbo na olimpijadah znanja,• izjemno težke življenjske in socialne razmere.

O dodelitvi statusa kandidata s posebnimi potrebami odloča Komisija za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku (v nadaljevanju: komisija) na podlagi individualne prošnje in ustreznih dokazil, ki jih kandidat pošlje do določenega roka.

Komisija obravnava prošnje za dodelitev statusa za šolsko leto 2008/09, prispele najkasneje do 5. junija 2008 za prvi prijavni rok in najkasneje do 30. avgusta 2008 za drugi prijavni rok. Kasneje lahko kandidat zaprosi za dodel-itev statusa le, če je do opravičljivih razlogov prišlo po navedenem roku. O odločitvi komisije je kandidat pisno obveščen najkasneje do 30. junija 2008 v prvem prijavnem roku in do 15. septembra 2008 v drugem prijavnem roku.

Listine za dodelitev statusa

Ustrezne listine, ki dokazujejo stanja, so:

• odločba o usmeritvi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,strokovno mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi

100


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

potrebami, odločba centra za socialno delo, izvid in mnenje strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov,

• Odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,

• zdravniško potrdilo zdravnika specialista,• potrdilo Olimpijskega komiteja Slovenije o statusu

kategoriziranega športnika, potrdilo športne gimnazije o športnem statusu A ali potrdilo najvišjega organa za športe, ki niso olimpijska disciplina,

• potrdilo o uspehu na državnem tekmovanju iz znanja alisrečanju mladih raziskovalcev,

• potrdilo o udeležbi na olimpijadi znanja.

Listine iz prejšnjega odstavka morajo biti podpisane in ožigosane.

O ustreznosti listin, ki izkazujejo izjemno težke življenjske in socialne raz-mere, odloči komisija glede na vsebino prošnje.

Veljavnost statusa

Dodeljeni status kandidata s posebnimi potrebami v prvem roku prijavnega postopka se upošteva tudi v drugem roku.

Kandidat, ki v prvem roku ni zaprosil za dodelitev statusa, lahko zanj zaprosi v drugem roku.

Dodeljeni status kandidata s posebnimi potrebami velja le za tekoči prijavno-sprejemni postopek in kandidatu preneha z vpisom v prvi letnik dodiplom-skega študija.

10.3.2 Sprememba študijskega programa, vrste ali načina študija

Prošnjam kandidatov, ki že imajo dodeljen status kandidata s posebnimi potrebami in so bili v rednem izbirnem postopku ali po sklepu komisije spre-jeti v enega od napisanih študijskih programov ter želijo menjati program ali spremeniti vrsto ali način študija, komisija ugodi le v izjemnih primerih, če dokumentirajo nastanek spremenjenih razmer, ki so nastale po prejemu sklepa o rezultatu izbirnega postopka in kandidatu onemogočajo študij v programu, v katerega je sprejet.

101


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

10.3.3 Uvrstitev kandidata na seznam sprejetih

Kandidati z dodeljenim statusom, ki izpolnjujejo splošne pogoje za vpis, so vključeni v redni izbirni postopek skupaj z vsemi drugimi kandidati in se razvrščajo v skladu z določili pravil izbirnega postopka.

Za sprejem v prvem roku izbirnega postopka morajo kandidati z dodeljen-im statusom posebnih potreb izpolnjevati splošne pogoje za vpis (matura, poklicna matura in opravljen preizkus nadarjenosti oziroma psihofizičnih sposobnosti, če je tak preizkus zahtevan s študijskim programom) v spom-ladanskem roku.

Kandidati s statusom posebnih potreb, ki v rednem izbirnem postopku dosežejo minimum točk za uvrstitev v enega od napisanih programov, so sprejeti v ta študijski program in prejmejo pisni sklep o rezultatu izbirnega postopka najkasneje do 23. 7. 2008.

Kandidati s statusom posebnih potreb, ki se v rednem izbirnem postop-ku ne uvrstijo v nobenega od želenih študijskih programov, se lahko na seznam naknadno sprejetih uvrstijo le, če izpolnjujejo splošne pogoje za vpis v študijski program in dosežejo najmanj 85 % minimuma točk, potrebnih za uvrstitev. Sprejeti so v prvega od napisanih programov v pri-javi, za katerega izpolnjujejo splošne pogoje za vpis in so dosegli 85 % mini-muma točk. O uvrstitvi prejmejo pisni sklep najkasneje do 25. 7. 2008.

Kandidati, ki splošnih pogojev ne bodo izpolnjevali, ne bodo sprejeti v prvem roku. Izjeme so le kandidati, ki jim je odobreno opravljanje mature ali poklic-ne mature v jesenskem roku, ter kandidati, ki iz upravičenih razlogov opravl-jajo preizkuse nadarjenosti v jesenskem roku.

10.3.4 Tretji redni vpis

Vsak študent ima možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali pa en redni vpis v prvi letnik in eno ponavljanje. Kandidati s posebnimi potrebami pa imajo možnost tretjega rednega vpisa v prvi letnik.

Poslovnik komisije za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku omogoča, da kandidatom, ki prosijo za tretji vpis v redni študij, komisija izjemoma odobri sprejem prijave za vpis v redni študij, če dokažejo, da v prvem ali ponavljajočem letniku istega ali drugega študijskega programa niso mogli

102


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

izpolnjevati študijskih obveznosti zaradi:

• materinstva, izjemnih družinskih ali socialnih okoliščin,• dolgotrajne bolezni po določbah Pravilnika o organizaciji in

načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potre-bami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje priman-jkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami,

• razlogov, ki izvirajo iz objektivnih ovir statusa kandidata sposebnimi potrebami.

10.4 Pravice v izobraževalnem procesu

10.4.1 Zagotavljanje potrebne dodatne opreme

3. člen ZUOPP-UPB1 določa, da se študentom s posebnimi potrebami v skla-du s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema:»Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega sred-njega izobraževanja. Študentom s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v študijske pro-grame v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, se v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema.«V Statutu Univerze v Ljubljani ni nobene določbe o zagotavljanju posebne/dodatne potrebne opreme študentom s posebnimi potrebami.

10.4.2 Podaljšanje statusa študenta, izjemni vpis v višji letnik

Zakon o visokem šolstvu in tudi Statut Univerze v Ljubljani določata, da se lahko študentu iz upravičenih razlogov status študenta podaljša, Statut Uni-verze v Ljubljani pa govori tudi o možnosti izjemnega vpisa v višji letnik.

70. člen ZVIS-a (Zakona o visokem šolstvu)»Status študenta preneha, če študent:

• diplomira,• ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega

semestra,• se izpiše,• se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,

103


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

• je bil izključen,• dokonča podiplomski študij,• ne dokonča podiplomskega študija v ustreznem, s statutom

predpisanem roku.

V primerih iz druge, četrte in sedme alinee prejšnjega odstavka se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.«

153. člen Statuta Univerze v Ljubljani»Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh ob-veznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potre-bami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih pri-reditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze.O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča komisija za študijske zadeve članice ali drug organ, določen s pravili članice.«

238. člen Statuta Univerze v Ljubljani»Študentom, ki imajo status študenta-športnika, status študenta-priznanega umetnika in status študenta s posebnimi potrebami, oziroma zaradi svojega izven študijskega delovanja, bolezni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status študenta.Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne komisije za usmerjanje otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami ali mnenje invalidske komisije. Članica s pravili opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik za študente s statusom študenta s posebnimi potre-bami.«

10.4.3 Opravljanje izpitov v izrednih rokih

Statut Univerze v Ljubljani pravi, da se lahko študentje s posebnimi potrebami dogovorijo z izpraševalcem o opravljanju izpitov v izrednih izpitih rokih.

141. člen Statuta Univerze v Ljubljani»Po dogovoru z izpraševalcem lahko opravlja izpit v izrednem izpitnem roku redni študent, ki ima status študenta-športnika, status študenta-priznanega

10�


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

umetnika in status študenta s posebnimi potrebami.Način določanja izrednih izpitnih rokov se določi z izpitnim pravilnikom članice.«

10.5 Pravice glede štipendiranja

Novi Zakon o štipendiranju je začel veljati 19. 7. 2007, uporabljati pa se bo začel s 1. 9. 2008. Pred tem zakonom je štipendije urejal Pravilnik o štipendiranju.Z naslednjim šolskim letom (2008/09) bo veljal Zakon o štipendiranju za vse štipendiste, ki prejemajo državno (oz. republiško) štipendijo – tako za nove, kot tudi za stare štipendiste.Upravičencem, ki so pridobili Zoisovo štipendijo po Pravilniku o štipendiranju, se ta štipendija izplačuje po le-tem do zaključka programa izobraževanja, za katerega so dobili Zoisovo štipendijo.

10.5.1 Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami

K državni in Zoisovi štipendiji se dodelijo naslednji dodatki:

• dodatek glede na dohodek v družini štipendista, • dodatek za vrsto in področje izobraževanja, • dodatek za učni oziroma študijski uspeh, • dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, • dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.

Državna štipendija z vsemi dodatki ne sme presegati minimalne plače. Štipendistu s posebnimi potrebami se štipendija zviša za 47 evrov.

Zakon o štipendiranju določa, da so štipendisti s posebnimi potrebami štipendisti s tistimi vrstami in stopnjami primanjkljajev, ovir oziroma motenj, kot jih določajo predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami ali s predpisi, ki urejajo pravice otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ali s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja.

Upravičenost do dodatka se ugotavlja na podlagi odločbe ali strokovnega mnenja o usmeritvi v skladu s predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami oziroma na podlagi odločbe o priznanju dodatka za nego otroka v skladu s predpisi, ki urejajo področje starševskega varstva in

10�


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

družinskih prejemkov, ali na podlagi odločbe o invalidnosti oziroma sklepa o telesnih okvarah pristojnega organa po predpisih, ki urejajo področje poko-jninskega in invalidskega zavarovanja.Če je štipendist v pretekli vlogi že dokazoval stanje z dokazili iz prejšnjega odstavka, mu jih ni potrebno ponovno prilagati k vlogi.

10.5.2 Mirovanje štipendijskega razmerja

Zakon o štipendiranju smatra določene zdravstvene razloge kot opravičljiv razlog, da letnika ne izdelaš, in ti zato ob takojšnjem ponavljanju letnika štipendija pripada. Te pravice pa se ne more uveljavljati kasneje in tudi ne v podaljšanem absolventskem stažu, saj Zakon o štipendiranju določa, da se lahko štipendija v absolventskem stažu izplačuje »tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.«

»Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji miru-je, štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, ki ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti let-nik, razen če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva.«

Za opravičljive zdravstvene razloge iz prejšnjega odstavka se šteje »bolezen ali poškodba, ki je trajala neprekinjeno najmanj dva meseca in je vplivala na zmanjšanje učnih oziroma študijskih sposobnosti, kar se dokazuje z mnen-jem zdravnika specialista.«

10.5.3 Vrnitev štipendije

Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oziroma sklad za Zois-ovo štipendijo lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku. Kot utemeljeni razlog iz prejšnjega odstavka se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.

10�


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

10.5.4 Odpis vračila štipendije

Če štipendist, ki prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo, opusti izobraževanje zaradi dalj časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije, ga lahko pristojni center za socialno delo ozi-roma sklad oprosti vračila štipendije in mu štipendijo odpiše.

10.5.5 Pridobitev in ohranitev Zoisove štipendije

Izjemni dosežki ali nadpovprečen uspeh sta lahko razloga za pridobitev in tudi za ohranitev Zoisove štipendije. Več o pogojih pridobitve in ohranitve Zoisove štipendije si lahko prebereš v poglavju 5 Štipendije.

10.6 Pravice pri subvencioniranem bivanju

Po 12. členu Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov se subvencija lahko izjemoma dodeli tudi za študenta, katerega stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km, če živi v posebno težkih socialnih ali zdravstvenih razmerah.Po istem členu Pravilnika se subvencija dodeljuje tudi za spremljevalca študenta invalida, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi. Spremljevalec študenta invalida mora izpolnjevati splošne pogoje za prido-bitev subvencije iz 12. člena Pravilnika.Med merili za subvencioniranje bivanja študentov so po 17. členu Pravilnika tudi posebne socialne in zdravstvene razmere študenta. Če študent predloži dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, zdravnik specialist, invalidska komisija, upravni organ) o težkem so-cialnem in zdravstvenem položaju (brez staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80% invalid, težki bolnik, težke socialne razmere, nezaposleni starši oziroma skrbniki), se mu po individualni obravnavi lahko prišteje še 100 točk.

Po 23. členu Pravilnika se subvencija za bivanje v študentskem domu dodeljuje toliko časa, kot traja en dodiplomski študijski program, in do dvanajst mesecev po koncu zadnjega semestra oziroma en podiplomski študijski program. Vendar pa se lahko ne glede na to subvencija izjemoma dodeli za študenta, ki mu je bil podaljšan status študenta in predloži dokazila iz 17. člena Pravilnika (o posebnih socialnih in zdravstvenih razmerah študenta), in sic-er največ za eno leto.

10�


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

10.7 Pravice pri nakupu bonov

Po 8. členu Zakona o subvencioniranju študentske prehrane imajo upravičenci s posebnimi potrebami zaradi težke oziroma težje funkcionalne priza-detosti, otroci padlih v vojni za Slovenijo 1991 s statusom študenta in upravičenci - starši pravico do 10 dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno.Po 5. členu Navodila za izvajanje subvencionirane študentske prehrane so upravičenci vsak mesec upravičeni do desetih študentskih bonov za dostavo na dom. Izjema velja za upravičence s posebnimi potrebami zaradi težke ali težje funkcionalne prizadetosti, ki so mesečno upravičeni do vseh bonov za dostavo na dom. Po 6. členu Navodila za izvajanje subvencionirane študentske prehrane upravičencu, ki je težko oziroma težje funkcionalno prizadet, ni potrebno os-ebno kupovati bonov, temveč lahko za to nekoga pooblasti. Ta oseba mora ob nakupu bonov poleg svojega osebnega dokumenta pokazati tudi PISNO pooblastilo upravičenca. 21. člen Navodila za izvajanje subvencionirane študentske prehrane pa določa, da morajo študentje s posebnimi potrebami zaradi ugotavljanja upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane in za potrebe voden-ja evidenc izvajalcu ob prvem nakupu študentskih bonov v študijskem letu predložiti tudi potrdilo o težki oziroma težji funkcionalni prizadetosti.

10.8 Pravica do otroškega dodatka

Po 70. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se za otroka (upravičenega do otroškega dodatka) izjemoma šteje tudi oseba po dopolnjenem 26. letu starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji 5 ali 6 let ali če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku. Status otroka se podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi teh ra-zlogov podaljšalo. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.

10.9 Pravica do dodatka za nego

Dodatek za nego otroka je namenjen kritju povečanih stroškov, ki jih ima posameznik v primeru hude bolezni ali motnje v telesnem razvoju. Mnenje o njegovem zdravstvenem stanju mora izdati izvedenska komisija pri zavodu za zdravstveno varstvo. Pravica do dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja

108


10

ŠTUDENTJE S PO

SEBNIMI PO

TREBAMI

posebno varstvo zaradi zdravstvenih razlogov oziroma do 18. leta, po tej sta-rosti pa, če se šola, dokler ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjemoma se za otroka šteje tudi oseba po tej starosti, če traja njeno šolanje na visoki stopnji pet ali šest let ali če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku. Status otroka se podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo.Mesečna višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je 93,32 EUR, za otroka s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno ovirane otroke pa 186,70 EUR. Za otroke s težko motnjo v duševnem raz-voju in težko gibalno ovirane otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša dodatek 186,70 €.

10.10 Na koga se lahko obrne študent s posebnimipotrebami?

Študentje visokošolskih zavodov se lahko obrnejo na dekana ter študentski svet.Podobno kot na področju študentskih družin deluje Klub študentskih družin, na področju študentov invalidov deluje Društvo študentov invalidov Slovenije (http://www.dsis-drustvo.si/).

Za pomoč pa se lahko obrnejo tudi na Študentsko svetovalnico ŠOU v Lju-bljani (www.svetovalnica.com).

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami:http://www.uradni-list.si/1/content?id=77823&part=Zakon+o+usmerjanju+otrok

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:http://www.zpiz.si/

10�


11

ZDRAVJE IN ZD

RAVSTVENO ZAVARO

VANJE

11 ZDRAVJE IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

11.1 Zdravstveno zavarovanje

Študenti s statusomSkladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je lahko otrok obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član preko svojih staršev do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta, če ni sam zavarovanec, po tej starosti pa le, če se šola, in sicer do konca rednega šolanja. Zavezanec za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje je delodajalec starša, preko katerega se otrok vključuje v obvezno zdravstveno zavarovanje.Predpisi s področja visokega šolstva zagotavljajo študentu, ki je vpisan na visokošolski zavod in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu, ne glede na to, ali se študij izvaja redno ali izredno, če ni v delovnem razmerju ali ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na ZRSZ, enakopravno uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, vključno z možnostjo vključitve v obvezno zavarovanje.Pomembno je, da študent za vsako študijsko leto posebej pravočasno (najkasneje do 1. oktobra) delodajalcu svojega starša (če je starš samostojni zavezanec, odda potrdilo o vpisu na območni enoti ali izpostavi zavoda, kjer sicer ureja svoje zavarovanje) predloži potrdilo o šolanju.Študent brez statusaSkladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je lahko otrok obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član preko svojih staršev do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, če ni sam zavarovanec, po tej starosti pa le, če se šola, in sicer do konca rednega šolanja.Če študent prekine oziroma dokonča študij in torej ostane brez statusa študenta, ne more več biti zavarovan kot vzdrževani družinski član. Tako ob-vezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje si mora urediti sam!

11.1.1 Obvezno zdravstveno zavarovanje

Študent ima dve možnosti:

1. se zavaruje kot občan

Po 21. točki 15. člena ZZVZZ je lahko študent zavarovan kot občan le, če nima nobenih prejemkov in nobenih lastnih sredstev in si zato ne more plačevati

110


11

ZDRAVJE IN ZD

RAVSTVENO ZAVARO

VANJE

obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Študent se kot občan zavaruje na občini (oziroma na centru za socialno delo) v kraju stalnega bivališča.

Vsaka občina ima svoje določbe, ki se nanašajo na maksimalne prihodke, ki jih sme študent imeti, da se zavaruje kot občan. Ponekod je obvezno, da je študent prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Za več informacij se torej obrni na občino v kraju stalnega bivališča. 2. se zavaruje kot samostojni zavezanec

Če ima študent brez statusa dohodke (avtorska pogodba ...), ki so višji, kot jih določa njegova občina v kraju stalnega bivališča, da bi bil zavarovan kot občan, se mora zavarovati kot samostojni zavezanec, in sicer si obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje sam. Uredi si ga na zavodu za zdravstveno zavarovanje v kraju stalnega bivališča.

11.1.2 Dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Priporočljivo je, da si študent, ki je zaključil šolanje oziroma je brez statusa, uredi tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti (storitve iz 2. do 6. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju), in sicer pri zavarovalnicah, ki ponujajo takšna zavarovanja (Adriatic Slovenica, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, Vzajemna). Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je mogoče skleniti tudi preko spleta.

Ko se študentu izteče status študenta, mora v roku enega meseca skleni-ti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če ne želi, da zanj velja trimesečna čakalna doba, ki jo uveljavlja zakon. Zakon namreč uveljavlja trimesečno čakalno dobo, kar pomeni, da bo zava-rovanec tri mesece od sklenitve dopolnilnega zavarovanja ob obisku zdravni-ka sam kril delež stroškov zdravstvenih storitev, ki bi bili sicer pokriti iz

111


11

ZDRAVJE IN ZD

RAVSTVENO ZAVARO

VANJE

naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Čakalne dobe ni, če oseba sklene zavarovanje v roku enega meseca od dne, ko postane zavezanec za plačevanje premije. Običajno je to po prekinjenem ali zaključenem šolanju oziroma s pričetkom redne zaposlitve.

Če študent ponovno pridobi status in tako ne potrebuje več dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (saj je ponovno obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član), si mora na izbrani zavarovalnici, ki izvaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, urediti mirovanje zavarovanja, da mu v tem času ni potrebno plačevati premije. Ko ponovno pridobi status študenta, mora iz-brani zavarovalnici predložiti potrdilo o vpisu.

Po poteku statusa oz. po opravljeni diplomi

Za študenta, ki mu je potekel status oziroma je diplomiral, velja isti način urejanja zdravstvenega zavarovanja kot pri »pavzerjih«, saj s potekom sta-tusa ne morejo biti več zavarovani kot družinski člani preko svojih staršev (glej zgoraj: Študenti brez statusa).

Če se diplomant prijavi na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, mu obvezno zdravstveno zavarovanje krije zavod, dopolnilno zdravstveno zava-rovanje pa si mora prav tako urediti sam. Če diplomant sklene delovno razmerje, postane zavarovanec. Zavarovanci so tisti, ki plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje ali pa za njih plačajo prispevek drugi subjekti.

11.2 Zdravstvena oskrba

Pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z Za-konom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ima zavarovana oseba (torej tudi študent) pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Vse zavarovane osebe imajo pravico do izbire osebnega zdravnika. Izberejo si lahko osebnega zdravnika splošne medicine, osebnega zoboz-dravnika, ženske pa tudi osebnega ginekologa. Vsaka zavarovana oseba ima istočasno lahko izbranega le enega osebnega zdravnika določene de-javnosti. Zamenjava osebnega zdravnika je možna po poteku enega leta od prejšnje izbire.Zavarovana oseba se mora ob zdravstvenih težavah vedno najprej obrniti na svojega osebnega zdravnika, če pa gre za primere nujne medicinske pomoči,

112


11

ZDRAVJE IN ZD

RAVSTVENO ZAVARO

VANJE

se obrne na najbližjega zdravnika.

11.3 Zdravstveni dom za študente

Zdravstveni dom za študente (ZDŠ) – je Republika Slovenija ustanovila z na-menom, da bi študent zares dobil čim bolj dostopno in celostno zdravstveno oskrbo.Če študent nima izbranega osebnega zdravnika v ZDŠ, mu lahko tam nudi-jo samo urgentno zdravljenje (npr. visoka vročina, hude bolečine, sveže poškodbe). Ne morejo pa mu napisati napotnice, ga pošiljati na nadaljnje zdravljenje, mu predpisati zdravil na recept ali mu pomagati pri lažjih bo-lezenskih stanjih. Prav tako mu ne morejo napisati zdravniškega opravičila.Za študenta je smiselno izbrati osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu za študente, če je vsaj štiri dni v tednu v Ljubljani, saj je njegov osebni zdravnik v kraju stalnega bivališča med vikendom nedosegljiv (razen med dežurstvom). Poleg tega pa nekatere fakultete sprejmejo le tista zdravniška opravičila, ki so izdana v Zdravstvenem domu za študente, zato je mnogo lažje dobiti opravičilo, če ima študent osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu za študente.Študent, ki bi si rad izbral osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu za študente, mora imeti v zdravstveni izkaznici vpisan status študenta.Menjava osebnega zdravnika (zobozdravnika oziroma ginekologa) je eno-stavna: študent se oglasi pri enem od zdravnikov v Zdravstvenem domu za študente in tam izpolni obrazec »Izjava o izbiri osebnega zdravnika«. Razloga za zamenjavo mu ni potrebno navesti. Odjavo pri prejšnjem zdravniku ter prenos zdravstvenega kartona skupaj s kritjem materialnih stroškov opravi zavarovalnica.Ko študent doštudira, se lahko po istem postopku vrne k splošnemu zdravni-ku v kraju stalnega prebivališča.Vsak študent ima nekatere obveznosti, ki jih mora po zakonu opraviti v Zdravstvenem domu za študente, to so: sistematski pregledi v prvem in zad-njem letniku ter cepljenja (odvisno od fakultete). V ZDŠ opravljajo tudi preglede za voznike motornih vozil (A in B).Študent pa lahko dobi tudi napotnico za prednostni pregled pri okulistu.

113


11

ZDRAVJE IN ZD

RAVSTVENO ZAVARO

VANJE

Enote Zdravstvenega doma za študente:

1. AŠKERČEVA 4:

Splošno zdravstveno varstvo ZobozdravstvoDispanzer za ženePsihomentalna posvetovalnica Diagnostični laboratorij

2. ŠTUDENTSKO NASELJE V ROŽNI DOLINI, Cesta 27. aprila 31, blok 8: Splošno zdravstveno varstvo Zobozdravstvo

Splošna ambulanta

V okviru Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani so študentu na voljo naslednji osebni splošni zdravniki:

Na Aškerčevi 4 imajo sedem splošnih zdravnikov, ki delajo v dveh izmenah:od 7.00 do 13.00 in od 13.00 do 19.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00. Tel.: 01/200 74 27, 01/200 74 29, 01/200 74 26

V študentskem naselju v Rožni dolini (blok VIII) splošni zdravnik paciente sprejema vsak dan od 7.00 do 13.00, razen ob ponedeljkih in četrtkih od 13.00 do 19.00.Tel.: 01/241 65 43

Pred vsakim obiskom v ambulanti se je potrebno za termin dogovoriti po telefonu v času ordinacijskih ur izbranega zdravnika.

Psihiater

Na Aškerčevi 4 imajo specialista psihiatra in psihoterapevta, ki je dosegljiv vsak dan od 7.00 do 14.00, razen ob ponedeljkih in sredah od 13.00 do 19.00. Na razgovor se je potrebno naročiti. Čakalna doba je 2 meseca. Tel.: 01/200 74 11

11�


11

ZDRAVJE IN ZD

RAVSTVENO ZAVARO

VANJE

Ginekolog (dispanzer za žene)

Na Aškerčevi 4 sta dva ginekologa, ki prakticirata tudi ultrazvočno diag-nostiko. Tudi ginekologa si moraš izbrati (kot osebnega zdravnika in zoboz-dravnika).

Naročanje pacientk v ginekološko ambulanto ter izdaja receptov:

• dopoldan 8–12h,• popoldan 14–18h

v ambulanti izbranega zdravnika.Tel.: 01/200 74 13

Zobozdravniki

Na Aškerčevi 4 imajo 7 zobozdravnikov, ki delajo v dveh izmenah. Sprejem pacientov je enak kot pri splošnem zdravniku.Tel.: 01/200 74 40, 01/200 74 41, 01/200 74 42, 01/200 74 43

V Študentskem naselju v Rožni dolini (blok VIII) imajo dva zobozdravnika, ki delata v izmeni dopoldne od 7.00 do 13.00 oz. popoldne od 13.00 do 19.00. Tel.: 01/241 65 40

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju:http://www.uradni-list.si/1/content?id=74309&part=zakon+o+zdravstvenem

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:http://www.zzzs.si

11�


12

ŠTUDENTSKA PREHRANA

12 ŠTUDENTSKA PREHRANA

Z začetkom študijske poti so pred študenta postavljene številne spremem-be, še posebej, če odide študirat v drug kraj. Ena od njih je predvsem ta, da mora sam poskrbeti za svojo prehrano. Uravnotežena prehrana pa je še kako pomembna za ohranjanje zdravja in za premagovanje vseh naporov in stresov.

Če študent nima možnosti, časa oziroma spretnosti, da bi si v času študija kuhal sam, je subvencionirana prehrana na študentske bone idealna rešitev, da za nizko ceno zaužije topel obrok po svojem okusu (po možnosti še v družbi prijateljev).

12.1 Subvencionirana študentska prehrana

Subvencionirana študentska prehrana (»na bone«) je način finančne podpore, ki jo nudi država študentom. Z boni država subvencionira študentom del ob-roka v restavracijah, ki imajo pogodbo za subvencionirano prehrano.

V času študentskih kosil – med 12. in 15. uro – je študent ob obroku, ki ga plača s študentskim bonom, upravičen do: 1. glavne jedi, 2. dveh hodov (hodi so: juha, solata in sladica – obvezno morata biti vsaj dva), 3. vode ali brezalkoholne pijače.

Vsaj 4 ure pred in po času kosil pa lahko študent za študentski bon dobi študentski obrok, ki mora vsebovati: glavno jed, vsaj en hod, vodo ali bre-zalkoholno pijačo.

12.2 Upravičenci do nakupa bonov

Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so vse osebe s statu-som študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji.

To so:

• redni študentje, • izredni študentje, ki niso zaposleni ali prijavljeni na Zavodu

Republike Slovenije za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve.

11�


12


Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so tudi vsi študentje tu-jih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov v Republiki Slo-veniji opravljajo študijske obveznosti ob pogoju recipročnosti. Kot študijska obveznost se šteje tako študiranje kot tudi opravljanje študijske prakse.

12.3 Mesečno število bonov

Upravičenci imajo pravico do enega subvencioniranega obroka za vsak de-lovni dan. Do subvencioniranih obrokov imajo pravico tudi ob sobotah in ne-deljah, če v tem času v skladu s študijskim programom opravljajo študijske obveznosti in to izkažejo s potrdilom, ki ga izda višja strokovna šola oziroma visokošolski zavod.

Upravičenci so vsak mesec upravičeni do desetih študentskih bonov za dostavo na dom.Izjema velja za upravičence s posebnimi potrebami zaradi težke ali težje funk-cionalne prizadetosti, ki so mesečno upravičeni do vseh bonov za dostavo na dom.

Pravico do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno imajo:

• študenti s posebnimi potrebami zaradi težke oziroma težje funkcionalne prizadetosti,

• otroci padlih v vojni za Slovenijo 1991 s statusom študenta, • študentje starši.

Pravica do dodatnih subvencioniranih obrokov na podlagi izkazanega starševstva velja za vsakega otroka, ki tudi šteje za upravičenca, uveljavi pa jo lahko le eden od staršev.Postopek za pridobitev pravice za nakup dodatnih 10 bonov: Omenjeni upravičenci do nakupa dodatnih 10 bonov mesečno morajo v Pisarno za študentsko prehrano na Kersnikovi 4 dostaviti (osebno ali po pošti) naslednja dokazila:

• študenti s posebnimi potrebami zaradi težke oziroma težje funkcionalne prizadetosti: potrdilo o težki oziroma težji funk-cionalni prizadetosti,

• študenti starši: rojstni list otroka,• študenti - otroci žrtev, padlih v vojni za Slovenijo: potrdilo zveze

veteranov.

11�


12


12.4 Veljavnost bonov

Boni za študentsko prehrano so veljavni 3 mesece (datum izteka veljave je označen na posameznem bonu). Če študent bonov za prehrano ne porabi v času veljave, jih lahko prinese na prodajno mesto še 1 mesec po preteku veljave, kjer se ob naslednjem nakupu vrednost zapadlega bona odšteje od tekočega zneska. Če študent bona ne zamenja v roku enega meseca po preteku veljave, bon ni več veljaven.

Primer: Če ima bon napisano »velja do 30. septembra 2008«, ga lahko študent zamenja še do 31. oktobra 2008.

12.5 Nakup bonov

Študent Univerze v Ljubljani lahko kupuje bone na prodajnih mestih, ki spadajo pod področje Univerze v Ljubljani. Študentske bone lahko študent plačuje le z gotovino.

Vsak upravičenec, ki želi opraviti vpis in nakup bonov, jih unovčiti pri ponud-niku študentske prehrane ali si urediti prekinitev oziroma prenos nakupov bonov, mora to opraviti osebno.

Izjema, razen pri unovčevanju bonov, so upravičenci s posebnimi potrebami zaradi težke ali težje funkcionalne prizadetosti, ki lahko za to pooblastijo drugo osebo. Ta oseba mora predložiti pisno pooblastilo upravičenca in svoj osebni dokument.

12.5.1 Prvi nakup

Upravičenci morajo izvajalcu ob prvem nakupu študentskih bonov v študijskem letu predložiti: Redni študenti:

• indeks ali • študentsko izkaznico ali • originalno potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto, • na vpogled osebni dokument.

Ob tem študent podpiše izjavo, ki jo pripravi izvajalec, da ni zaposlen oziroma

118


12


iskalec zaposlitve.

izredni študenti:

• indeks ali • študentsko izkaznico ali • originalno potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto, • na vpogled osebni dokument in • izpis iz obveznih zavarovanj, ki ga pridobi na ZZZS-ju (izpis je

mogoče dobiti tudi na zavodu za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani).

Ob tem študent podpiše izjavo, ki jo pripravi izvajalec, da ni zaposlen oziroma iskalec zaposlitve.

12.6 Prodajna mesta

Študentje Univerze v Ljubljani lahko kupujejo bone na prodajnih mestih, ki spadajo pod področje Univerze v Ljubljani. Tukaj so izjema “bruci” oz. tisti, ki so vpisani v prvi letnik kateregakoli univerzitetnega programa, ki lahko študentske bone v oktobru kupujejo samo na prodajnem mestu Metropol na Kersnikovi 6. V novembru ta omejitev preneha veljati.

Prodajna mesta LJUBLJANA:

METROPOL – KERSNIKOVA 6 pon.–čet.: 8.00–19.00 pet.: 8.00–15.00

ŠOU v LJUBLJANI – KERSNIKOVA 4 pon.–čet.: 8.00–19.00 pet.: 8.00–15.00

študentsko naselje ROŽNA DOLINA, blok 4 pon.–čet.: 8.00–19.00 pet.: 8.00–15.00

11�


12


študentsko naselje BEŽIGRAD, Kardeljeva ploščad 5, nasproti študentskega servisa pon.–čet.: 8.00–19.00 pet.: 8.00–15.00

Bone je mogoče kupiti tudi na nekaterih dislociranih enotah:

NOVO MESTO – Društvo novomeških študentov, Prešernov trg 6 pon.–čet.: 8.00–15.00 pet.: 8.00–15.00

BREŽICE – Izobraževalno kulturno razvojni center Zavod Regio – PE Agencija za mlade PUNKT – Cesta prvih borcev 46 pon.–pet.: 8.00–16.00

BLED – Mladinski servis Radovljica, Prešernova 23, Bled tor. in čet.: 8.00–14.00 Nakup bonov je mogoč samo za področje Gorenjske!

12.7 Nakup bonov na področju drugih univerz

Če hoče študent Univerze v Ljubljani kupovati študentske bone za področje Uni-verze v Mariboru ali Univerze na Primorskem (npr. študira na Pravni fakulteti v Ljubljani, živi pa v Kranju in hoče bone koristiti tam), mora študent dvigniti izpisnico oz. izjavo za prekinitev nakupa bonov v Ljubljani, najbolj priročno jo vzame na prodajnem mestu Metropol na Kersnikovi 6. Potem mora s to vpis-nico iti v tajništvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (Kersnikova 4, 1. nadstropje), kjer mu poslovna sekretarka to vpisnico ožigosa. S tem se potem odpravi na prodajno mesto druge univerze, tam pokaže izpisnico z os-ebnim dokumentom in nato lahko študentske bone kupuje na tistem mestu do konca študijskega leta. Po tem datumu je treba postopek ponoviti. Ko to naredi, lahko kupuje bone samo na območju, ki spada pod tisto univerzo, in ne more kupovati drugje (npr. bone lahko kupuješ potem samo v Kranju, ne pa tudi v Ljubljani).

Če želi bone znova kupovati tam, kjer jih je prej, mora na območju, kjer jih sedaj kupuje, dvigniti izpisnico, to mu tudi ožigosajo, in se s tem znova oglasi na želenem prodajnem mestu in jo pokaže skupaj z osebno izkaznico.

120


12


12.8 Unovčenje študentskih bonov

Študent je ob plačilu obroka s študentskim bonom dolžan pokazati osebni dokument, ki izkazuje njegov študentski status – študentska izkaznica, in-deks ali potrdilo o vpisu skupaj z osebnim dokumentom s sliko. Gostinsko osebje v restavracijah in dostavljalci hrane na dom so s pogodbo zavezani, da od vsakega študenta ob plačilu z bonom zahtevajo predložitev dokazila o statusu študenta.

Subvencionirana študentska prehrana je namenjena le tistim, ki so do nje upravičeni. Preprodaja študentskih bonov je kazniva!

Če je študent nezadovoljen s konkretnim obrokom oziroma lokalom, lahko svoje mnenje izrazi v knjigi pripomb in pritožb oz. se obrne na vodjo lokala ali izmene. Svoje mnenje pa lahko izrazi tudi direktno na ŠOU preko elektron-skega naslova [email protected] ali pa napisano na papir odda v nabiralnik na prodajnem mestu bonov.

http://www.student-info.net/index.php/bonapetit/uvodna

121


13

ŠTUDIJ V TUJINI

13 ŠTUDIJ V TUJINI

13.1 Splošno o študiju v tujini

Evropska unija zadnje desetletje spodbuja izmenjavo študentov preko različnih programov. Pretok mladih in znanja je koristen za celo družbo in vedno več poudarka je na tem.Izkušnje v tujini dajo posamezniku širino ter drugačen pogled na svet, stopi v stik s svojimi vrstniki, ki prihajajo iz drugačnih okolij, s tem pa se nauči sprejemati sebi drugačne. Vedno več mladih po celi Evropi in tudi v Sloveniji se odloča za študij v tujini in vse kaže na to, da bo v prihodnje vedno bolj pomembno imeti v svojem življenjepisu vsaj eno izkušnjo iz tujine.Študij v tujini je enkratna življenjska priložnost in jo priporočam vsem, ki imajo za to kakršno koli možnost.

13.2 Izbira ustreznega programa in prijava na študij

Za samostojen študij v tujini se je potrebno začeti pripravljati vsaj eno leto prej. Če študent nima zadostnih lastnih sredstev, se mora prijaviti na čim več razpisov za štipendije in privarčevati nekaj lastnih sredstev. Seveda pa je treba biti na tekočem, kdaj so razpisi objavljeni, da ne zamudimo roka. Izbira študijskega programa je odvisna od pogojev, ki jih univerza postavi, in pa seveda od interesov in možnosti, ki jih študent ima.

Za informacije o študijih v posamezni državi smo na Študentski svetovalnici zbrali spletne strani vseh evropskih držav (www.svetovalnica.com).

Velikokrat lahko tudi slovenski profesorji svetujejo študentu, kateri so dobri programi oz. kam naj se študent obrne za pridobitev informacij.

13.3 Osnovni pogoji za študij v tujini

• Znanje jezika, v katerem se odvijajo predavanja, ter mednarodno priznano potrdilo o le-tem (vedno bolj pogosto je to angleščina – veljavni izpiti so ponavadi TOEFL, ITELS …).

• Pridobljena zahtevana izobrazba (matura ali diploma); napodiplomskem študiju je lahko tudi zahtevana smer študija, predvsem pri naravoslovnih študijih. V večini primerov je potrebno dobiti prevod in potrdilo, da je naša diploma velja-

122


13ŠTUD

IJ V TUJINI

vna in v skladu z normami te države. (Npr.: za študij v Italiji potrebujemo diplomo oz. kopijo, overjeno na sodišču, origi-nalno potrdilo o ocenah, potrdilo s fakultete, da se s končanim dodiplomskim programom lahko vpišemo na kateri koli po-diplomski program v Sloveniji. Vse to mora biti prevedeno pri uradnem prevajalcu, ki se ga plača, in nato predano italijanski ambasadi. Dokumente se pregleda ter v primeru, da je vse ure-jeno, izda »Dichiarazione di valore« – izjava o verodostojnosti. Ker je za urejanje teh dokumentov potrebno kar nekaj časa in tudi potrpljenja, je najbolje, da se študent čim prej pozanima, kaj potrebuje in kako priti do teh dokumentov.)

• Priporočila slovenskih profesorjev (ponavadi vsaj dve) terdobro izdelan življenjepis (curriculum vitae) in motivacijsko pismo.

13.4 Prijava na študij

Vedno se je potrebno prijaviti na več študijev, saj nimamo zagotovil, da bomo sprejeti prav na tistega enega, ki smo si ga zaželeli. Zato moramo poiska-ti podobne študije in se prijaviti na čim več univerz. Roki prijav so različni, pa vendar jih je največ spomladi. Na prestižnejših univerzah so roki za pri-javo marca, aprila, drugje pa trajajo tudi do maja, junija. Včasih je to lahko problematično, če študent diplomira spomladi in želi v jeseni takoj nadalje-vati s podiplomskim študijem. Četudi še ni diplomiral, pa ima datum zagov-ora diplomske naloge v maju ali juniju, naj se vseeno prijavi in sporoči, da bo potrdilo o diplomiranju poslal naknadno. Nekatere univerze dajo možnost tudi študentom, ki nameravajo diplomirati septembra, da se lahko prijavijo že prej ter dostavijo potrdilo o diplomiranju kasneje. Nekateri študijski pro-grami se začnejo šele januarja, tako da so roki za prijavo nekje jeseni.

13.5 Štipendiranje študija v tujini

Štipendije razpisujejo najrazličnejši domači in tuji viri. Glede možnosti financiranja študija v tujini se je vselej dobro obrniti na slovenska in tuja veleposlaništva. Pozanimati se velja tudi na domačih univerzah, predvsem pa na univerzah v tujini, saj te pogosto razpisujejo štipendije za tuje študente, ki želijo študirati pri njih, ali pa o njih obveščajo.

123


13

ŠTUDIJ V TUJINI

Doma ob univerzah štipendije razpisujejo ali o razpisanih štipendijah obveščajo nekatera ministrstva, razne fundacije in ostale institucije.

Ministrstvo za kulturo vsako leto spomladi objavlja razpis za financiranje študija v tujini. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo razpisuje in predvsem obvešča o razpisanih štipendijah tujih vlad.

Znanstveno-izobraževalna fundacija Republike Slovenije AD FUTURA razpisu-je in obvešča o štipendijah za dodiplomski in podiplomski študij v tujini, prav tako tudi CMEPIUS (Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja). Slovenska znanstvena fundacija večkrat na leto objavlja različne razpise za štipendije mladim doktorantom in doktorjem znanosti iz Nacionalnega štipendijskega programa Svetovne federacije znanstvenikov ter štipendije oz. denarne pomoči slovenskih študentom in raziskovalcem.

Tukaj so še občine, razni klubi (npr. lokalni študentski klubi, Rotary klub), regionalne fundacije in drugi.

Enako v tujini poleg vlad in univerz štipendije razpisujejo in o njih obveščajo najrazličnejše fundacije in institucije, npr. British Council, DAAD (Deutscher Academischer Austausch Dienst), NUFFIC (Nizozemska organizacija za medn-arodno sodelovanje na področju visokega šolstva), OEAD (Oesterreichischer Akademisher Austausch Dienst), Institut Français Charles Nodier, Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, Fullbright Program, International Education Fi-nancial Aid, Busca Becas, The China Scholarship Council, Japan Study Sup-port, Swiss Federal Office for Education and Science in mnogi drugi.

V veliko pomoč so lahko še spletni portali, ki imajo na svojih spletnih straneh iskalnike štipendij: PLOTEUS, Study Abroad Funding, Eastchance, Scolarship search in drugi.

Študenti si lahko pridobijo tudi kadrovske štipendije, ki jih razpisuje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in nekatera podjetja.

Obstaja še možnost najema kredita. Pri nas dolgoročne kredite za dodiploms-ki ali podiplomski študij v tujini za financiranje šolnine in življenjskih stroškov razpisuje zgoraj omenjena fundacija AD FUTURA.

Informacije o virih financiranja študija v tujini nudijo tudi razne svetovalnice. Za podrobnejše podatke se velja obrniti na njih, saj se lahko svetovalci pos-

12�


13ŠTUD

IJ V TUJINI

vetijo vsakemu posameznemu primeru in tako posredujejo zelo natančne informacije ([email protected]).

13.6 Študijske in ostale izmenjave

13.6.1 ERASMUS

Erasmus je sektorski program v okviru programa Vseživljenjsko učenje, ki tu-jim študentom omogoča, da obiskujejo redna predavanja skupaj z domačimi študenti in doživijo prednosti akademskega življenja univerze gostiteljice. S študentsko mobilnostjo (3–12 mesecev) zagotavlja priznavanje študija v tu-jini na domači univerzi.

Na izmenjavo lahko greš na podlagi bilateralnega sporazuma, ki ga podpišeta matična fakulteta in fakulteta gostiteljica. V tujini ti tako ne bo treba plačevati šolnine, lahko pa zaprosiš tudi za Erasmus štipendijo, ki običajno krije stroške bivanja. Pred odhodom se dogovoriš o obveznostih, ki jih boš opravil v tujini, in podpišeš Learning Agreement – na podlagi tega ti bodo potem obveznosti, opravljene v tujini, priznane tudi doma. V okviru programa Erasmus lahko v tujini opravljaš tudi strokovno prakso. To pomeni, da najdeš delodajalca, ki ti je pripravljen omogočiti prakso, na univerzi pa lahko zaprosiš za Erasmus štipendijo.

13.6.2 LEONARDO DA VINCI

Program Leonardo da Vinci (LdV) je namenjen razvoju poklicnega (in stro-kovnega) izobraževanja in usposabljanja v Evropi. Med drugim je namenjen strokovnemu usposabljanju diplomantov (ni namenjen študentom!) na trgu dela. Mladi si na ta način svoje prve delovne izkušnje lahko pridobivajo v tujini. V projektu Leonardo sodelujejo pravne osebe, ki prijavijo projekt. Za prijavo projekta potrebujejo najmanj enega partnerja iz tujine. Na ta način se vključijo v Leonardo mrežo, znotraj katere si diplomant sam poišče podjetje, v katerem bi želel opravljati prakso. Tisti, ki odhajajo na Leonardo izmenjavo, lahko zaprosijo za Leonardo štipendijo, ki znaša okrog 400 evrov na me-sec, odvisno od države gostiteljice. Čas trajanja za usposabljanje v tujini je omejen – prakso lahko opravljaš najmanj 3 tedne in največ 6 mesecev. Pred odhodom se je potrebno z delodajalcem v tujini dogovoriti o delovnem mestu in opisu nalog, ki jih bo praktikant opravljal, ter o trajanju usposabljanja.

12�


13

ŠTUDIJ V TUJINI

13.6.3 FREE MOVERS

Študente, ki jih zanima študijska izmenjava izven EU ali s kakšno specifično fakulteto, se lahko udeležijo predavanj na različnih fakultetah, s katerimi ima univerza podpisane sporazume, kot t. i. FREE MOVER.

13.6.4 CEEPUS

CEEPUS (Central European Exchange Programme for University Studies – Srednjeevropski program za izmenjavo univerzitetnih študijev) je program, ki je pričel delovati marca 1995. Vključene so sledeče države: Albanija, Avstri-ja, Bolgarija, Češka, Črna gora, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija ter Srbija.

Cilj programa je vzpostaviti in spodbujati omogočanje mobilnosti študentov in profesorjev v srednji Evropi ter izkoristiti intelektualne in prijateljske povezave in možnosti.Stroške za program pokrivajo države članice tako, da zagotavljajo štipendijo in namestitev za tuje študente in profesorje iz tujine. Višine štipendij so v posameznih državah različne. Valuta CEEPUS je “štipendijski mesec”. Vsaka država določi letno število mesecev, namenjenih programu.

Bivanje v tujini lahko traja največ eno leto; študenti koristijo v povprečju od 1 meseca do 1 semestra. Obisk v tujini lahko ponoviš, v kolikor celokupno bivanje ne presega 12 mesecev.

V vsaki državi obstaja nacionalna CEEPUS pisarna (NCO), na institucijah pa lokalni koordinatorji, ki so na voljo za dodatne specifične informacije o obstoječih mrežah in možnostih za izmenjavo v tekočem šolskem letu.

13.7 Priznavanje izobraževanja

Pametno se je pred odhodom pozanimati še o priznavanju izobraževanja, opravljenega v tujini. Lahko se namreč zgodi, da po prihodu domov izveš, da ti izobraževanje v tujini tu pri nas sploh ne bo priznano.

Za to je pri nas zadolženo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologi-jo.

12�


13ŠTUD

IJ V TUJINI

Postopek priznavanja v tujini pridobljenega izobraževanja po Zakonu o prizn-avanju in vrednotenju izobraževanja (Uradni list RS, št. 73/04) poteka na več nivojih. Podrobne informacije lahko študentje dobijo na:

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MZVT) – Oddelek za priznavanje izobraževanja, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, tel.: 01/478 47 45

Uradne ure po telefonu: • ponedeljek: 9.00–12.00 • sreda: 9.00–12.00 in 14.00–16.00 • petek: 9.00–12.00

e-mail: [email protected]

Kratek opis različnih postopkov priznavanja v tujini pridobljenega izobraževanja:

• Priznavanje in vrednotenje tujih listin za namen nadaljnjega izobraževanja v RS (na dodiplomskem ter podiplomskem nivo-ju) poteka na posameznih univerzah, kjer najdete obrazce ter informacije o priznavanju. Prav tako lahko obrazce in navodila najdete na spletni strani ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo http://www.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/priznavanje_izobrazevanja_enicnaric/.

• Priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja v RS, ki poteka le preko MZVT, v katerem se z odločbo ugotovi:

• stopnja, v katero se tuje izobraževanje uvršča v slovenski šolski sistem,

• smer oziroma področje glede na zaključen tuj izobraževalniprogram, če je navedeno na listini o izobraževanju,

• v tujini pridobljen naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe, strokovni oziroma znanstveni naslov.

V postopku je na posebno zahtevo mogoče odločiti tudi o enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe in stro-kovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu nazivu poklicne ali strokovne izobrazbe in strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu (pove-zan z dodatnimi stroški).

12�


13

ŠTUDIJ V TUJINI

• Priznavanje izobraževanja v drugih državah: http://www.enic-naric.net/

Več informacij o izobraževanju v tujini:

PLOTEUS europa.eu.int/ploteus/portal/searchcustom.jsp Study Abroad Funding www.studyabroadfunding.org Eastchance www.eastchance.com Scolarship search www.scholarship-search.org.uk

Študentski kažipot-zelo koristna zadeva!

Documents