studija za razvoj na zanaetcistvo

ССТТУУДДИИJJАА ЗЗАА РРААЗЗВВООJJ ННАА ЗЗААННААЕЕТТЧЧИИССТТВВООТТОО ВВОО РРЕЕППУУББЛЛИИККАА ММААККЕЕДДООННИИJJАА

Skopje, oktomvri 2002

Студија за развој на занаетчиството во Република Македонија

Avtori:

D-r Marija Zarezankova-Potevska, Ministerstvo za ekonomija na Republika Makedonija, Sektor za mali i sredni pretprijatija i zanaet~itvo

Dipl. pravnik Sne`ana Denkovska, Zdru`enie na zanaet~ii i samostojni vr{iteli na Grad Skopje, Republika Makedonija

D-r Dejan Pendev, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij", Ekonomski Institut, Skopje, Republika Makedonija

Du{an Stojanovski, Ministerstvo za ekonomija na Republika Makedonija, Sektor za mali i sredni pretprijatija i zanaet~itvo

Recenzija: Prof. D-r Blagoja Nanevski

Nara~atel:

Prof. D-r. Ralph Ganter, Geschäftsführer der "Dr. Ganter GmbH", Neustadt (an der Weinstraße), Germany; Website: ganter.ws

Finansirano od:

GTZ – Deutsche Gesellschaft für Technische Zusammenarbeit GmbH, Eschborn, Germany; www.gtz.de

GTZ-Proekten koordinator vo Republika Makedonija: Dipl. pravnik Veronika Efremova

Prevod: Petar \or|iev

Техничка обработка и печатење: Интек д.о.о. - Скопје

Содржина

3

SODR@INA Voved...................................................................................................................................................................................7 1. Zanaet~istvoto vo periodot do osamostojuvaweto na zemjata vo 1991 godina ...................................9

1.1. Zakonska ramka..............................................................................................................................................9 1.2. Izvori za finansirawe na zanaet~istvoto vo ramkite na maloto stopanstvo.........................15 1.3. Dano~ni osloboduvawa i olesnuvawa za zanaet~iskata dejnost i za maloto stopanstvo vo

celina ............................................................................................................................................................17 1.4. Ekonomski odnosi so stranstvo na samostojnite stopanstvenici.................................................18 1.5. Reformski zafati vo funkcija na razvojot na privatnata inicijativa vo stopanstvoto .....18

2. Zanaet~istvoto kako del na maloto stopanstvo vo periodot po 1991 godina.................................. 23 2.1. Makroekonomski ambient za razvoj na zanaet~istvoto i na maloto stopanstvo......................23

2.1.1.Stopanski sistem...............................................................................................................................24 2.1.2. Makroekonomska politika........................................................................................................ 26

2.2. Finansiska poddr{ka na zanaet~istvoto i na maloto stopanstvo ...............................................31 2.3. Drugi vidovi poddr{ka.............................................................................................................................36

3. Sostojba vo zanaet~istvoto vo Republika Makedonija....................................................................... 39 3.1. Normativna postavenost na zanaet~istvoto .......................................................................................39

3.1. Registracija na zanaet~iite kako fizi~ki i kako pravni lica ........................................... 39 3.1.2. Statisti~ka nomenklatura.....................................................................................................................................................42

3.1.3. Organiziranost na zanaet~iite......................................................................................................... 42 3.1.4. Nastap na saemi i izlo`bi .................................................................................................................. 42 3.1.5. Obrazovanie na zanaet~iite................................................................................................................ 43

3.2. Problemi vo razvojot na zanaet~istvoto.............................................................................................44 3.3. Zanaet~ii koi vr{at dejnost kako fizi~ki lica..............................................................................49 3.4. Broj i vidovi na zanaet~iski pretprijatija – trgovski dru{tva..................................................52 3.5. Sektorski aspekti na zanaet~istvoto vo Republika Makedonija.................................................54

3.5.1. Analiza na zanaet~istvoto spored registriranite delovni subjekti – trgovski dru{tva........................................................................................................................................................ 54

3.5.2. Struktura na organiziranost na delovnite subjekti- trgovski dru{tva i struktura na sopstvenost ...................................................................................................................... 54

3.5.3. Struktura na zanaet~iski trgovski dru{tva po op{tini na 1000 lica aktivno naselenie..................................................................................................................................................... 56

3.5.4. Rabotna sila vo zanaet~iskiot sektor .................................................................................... 58 3.5.5. Bruto doma{en proizvod............................................................................................................ 60

3.6. Aktivni zanaet~iski – trgovski dru{tva po stopanski dejnosti .................................................61 3.7. Ocenka na uspe{nosta na zanaet~iite- fizi~ki i pravni lica ....................................................67 3.8. Analizi i zaklu~oci za finansiskite rezultati vo zanaet~istvoto soglasno

finansiskite izve{tai ............................................................................................................................69 3.8.1. Broj na pretprijatija vo zanaet~iskiot sektor........................................................................... 69 3.8.2. Indikator za ostvarenata dobivka na zanaet~iskite trgovski dru{tva - 1996-2000

godina ........................................................................................................................................................... 70 3.8.3. Indikator za iska`anite zagubi - 1996-2000 godina................................................................... 71 3.8.4. Indikator za danok i pridonesi od dobivka - 1996-2000 godina............................................. 72 3.8.5. Indikator za prose~niot broj na vraboteni vo zanaet~iskite trgovski dru{tva -

1996-2000 godina........................................................................................................................................ 72


4

3.8.6. Prose~ni mese~ni bruto plati - 1996-2000 godina ......................................................................73 3.8.7. Prose~na mese~na neto plata po vraboten.....................................................................................74 3.8.8 Vkupen prihod - 1996-2000 godina .......................................................................................................75 3.8.9. Vkupni rashodi - 1996-2000 godina.....................................................................................................75 3.8.10. Tro{oci za danoci, socijalno i penzisko osiguruvawe - 1998-2000 godina...............76 3.8.11. Amortizacija - 1996-2000 godina ................................................................................................76 3.8.12. Pasiva - 1996-2000 godina ..............................................................................................................77 3.8.13. Kapital i rezervi - 1996-2000 godina........................................................................................77 3.8.14. Odnos na dobivkata za finansiskata godina i vkupnata aktiva vo % - 1996-2000

godina............................................................................................................................................................78 3.8.15. U~estvo na postojnite sredstva vo vkupnata aktiva vo % - 1996-2000 godina...........79 3.8.16. Stepen na otpi{anost na materijalnite sredstva - 1997-2000 godina.........................79

4. Pretpostavki i osnovi зa razvoj na zanaet~istvoto na lokalno nivo............................................81 4.1. Unapreduvawe na integralnoto programirawe na zanaet~istvoto ...............................................81 4.2. Novi sfa}awa za pretpriemni{tvoto i zanaet~iostvoto (osnovi za programirawe na

razvojot za pretpriemni{tvo i zanaet~iski pretprijatija na lokalno nivo) .........................81 4.3. Lokalo nivo i zanaet~istvoto ................................................................................................................82 4.4. Osnovni principi za nacrt na programiraweto na razvojot na zanaet~istvoto na

lokalno-op{tinsko nivo ..........................................................................................................................84 4.5. Zanaet~iski pretprijatija spored vidot na dejnosta .......................................................................87

4.5.1. “Na~in na `iveewe" - zanaet~iski pretprijatija ......................................................................87 4.5.2. Profitabilni zanaet~iski pretprijatija....................................................................................88 4.5.3. Zanet~iski potfati so mnogu visok rast i so visok rizik......................................................88 4.5.4. Iinterpriemni{tvo i zanaet~istvoto...........................................................................................89

5. Razvoj na zanaet~istvoto na nacionalno nivo ........................................................................................91 6. Zaklu~ok...............................................................................................................................................................99 7. Dodatok................................................................................................................................................................103

7.1. Regulirawe na zanaet~istvoto vo Republika Bugarija..................................................................103 Regionalni zanaet~iski komori ............................................................................................................103 Registri koi gi vodi regionalnata zanaet~iska komora..................................................................104 Nacionalna zanaet~iska komora............................................................................................................104 Nacionalni bran{ovi zdru`enija .......................................................................................................105

7.2. Regulirawe na zanaet~istvoto vo Republika Hrvatska.................................................................106 Obrazovanie i osposobuvawe za vr{ewe na zanaet~iskata dejnost..............................................108 Organiziranost na zanaet~istvoto...........................................................................................................109 ^lenstvo............................................................................................................................................................. 110 Finansirawe.................................................................................................................................................... 110

7.3. Regulirawe na zanaet~istvoto vo SR Jugoslavija ........................................................................... 111 8. Pravilnici koi se koristat pri utvrduvawe na minimalni tehni~ki uslovi vo

Republika Makedonija ................................................................................................................................... 113 9. Rezime na studijata za razvoj na zanaet~istvoto vo Republika Makedonija............................ 115

Voved ..................................................................................................................................................................... 115 Makroekonomski ambient ............................................................................................................................... 118 Registrirawe na zanaet~iite-fizi~ki i pravni lica............................................................................122 Organizirawe na zanaet~iite........................................................................................................................123 Informativni glasila ....................................................................................................................................123

Содржина

5

Dano~na i carinska politika ........................................................................................................................123 Nastap na saemi i izlo`bi .............................................................................................................................123 Obrazovanie na zanaet~iite ..........................................................................................................................124 Aktuelnata sostojba vo zanaet~istvoto......................................................................................................124 Finansiski aspekti od delovnoto rabotewe na zanaet~iskite pretprijatija.................................127 Vrabotenost ........................................................................................................................................................130 Problemi vo razvojot na zanaet~istvoto ...................................................................................................131 Zaklu~ok so predlog merki.............................................................................................................................137

10. Literatura........................................................................................................................................................... 141 11. Prilozi ................................................................................................................................................................. 143

Вовед

7

Voved

Zanaet~iskata dejnost vo Republika Makedonija ima dolga tradicija. U{te od anti~ko vreme postojat niza dokazi za razvieno kujunxistvo, grn~arstvo, zlatarstvo, vodeni~arstvo itn. Trgovijata so zanaet~iski proizvodi bila razviena me|u gradovite Skopje, Dubrovnik i Venecija, a vo vremeto na Osmanliskata imperija, kon krajot na 14-iot vek, zanaet~istvoto, osobeno vo gradot Skopje, dobiva nova dimenzija i povolen razvoj.1

Prvite formi na organizirawe na zanaet~iite se esnafite, zabeleàni u{te vo 14-tiot vek vo Skopje, so cel da go {titat ugledot na zanaet~iite, nivnata me|usebna nelojalna konkurencija i zaedni~kiot interes vo borbata protiv konkurencijata od nadvor.

Vo po~etokot na 20-iot vek, zanaet~istvoto vo Republika Makedonija, zabrzano se razviva i se vidoizmenuva, pod vlijanie na razvojot na industrijata. Nekoi zanaeti propa|aat, a novi se razvivaat vo soglasnost so potrebite na novoto vreme na industriski razvoj. Vo toj period se javuva nova forma na organiziranost na zanaet~iite, vo zanaet~iski komori i zdruènija, na teritorijalen princip, a se organizirani i stru~ni, zanaet~iski u~ili{ta. Vo ovoj period se razvivaat raazni vidovi na zanaeti od koi potoa prerasnuvaat razvieni industrii. Vo 1910 godina e vovedeno zanaet~iskoto zakonodavstvo, a prvata Zanaet~iska komora vo Skopje e osnovana vo dekemvri 1932 godina2, so svoi organi i tela, so komisija za majstorski ispiti i so ovlastuvawa za celata teritorija na zemjata.

Posle Vtorata svetska vojna, so promena na politi~kiot i stopanskiot sistem, koga postoi edinstveno dràvnata odnosno op{tstvenata sopstvenost na kapitalot, na zanaet~istvoto mu se dade mo`nost da ostane vo privatna sopstenost, pokraj dràvnite pretprijatija,koi moèa da vr{at zanaet~iska dejnost. Na toj na~in, edinstveno vo zanaet~istvoto i vo zemjodelstvoto se dade mo`nost za razvoj na privatnata inicijativa vo stopanisuvaweto. So toa, tradicijata vo razvojot na razni vidovi na zanaet~iski du}ani prodolùva i vo 1954 godina e osnovana odnosno obnovena Zanaet~iskata komora na Skopje, koja potoa stanuva del od Stopanskata komora na Makedonija i na regionalnata stopanska komora na Skopje.Vo ovoj period se do denes, postojat nekolku regionalni stopanski komori niz zemjata, vo koi ~lenuvaat i zanaet~iite.

Zanaet~istvoto ima uloga vo stopanskiot razvoj i od toj aspekt e vaèn pokazatel na ekonomskite aktivnosti. Ovoj del od stopanstvoto e zna~aen za razvojot na pretpriema{tvoto, bidej}i ima dolgogodi{na tradicija vo proizvodstvoto na stoki za {iroka potro{uva~ka i vo davaweto uslugi3 na gra|anite i pretstavuva za~etok na pretpriema{tvoto i na sovremenoto malo stopanstvo vo Republika Makedonija.

1 D-r Kiro Doj~inovski “ Zanaetite i esnafite vo Skopje“, Matica makedonska, 1996 2 65 godini Zanaet~isska komora na Skopje, Zdruènie na zanaet~ii i samostojni stоpanstvenici

na grad Skopje, Skopje, 1997, 3 Doj~inovski d-r Kiro: "Zanaetite i esnafite vo Skopje", Matica Makedonska, Skopje, 1996 god.

Vo knigata avtorot dava hronolo{ki prikaz na razvojot na zanaet~istvoto vo Skopje, u{te od vremeto na turskata imperija vo 14 vek.


8

So osamostojuvaweto na Republika Makedonija, vo 1991 godina, zanaet~istvoto prodol`uva so svojot razvoj, vo uslovi na nov stopanski sistem, koj ozna~uva slobodno deluvawe na privatnata sopstenost na kapitalot i na slobodno deluvawe na pazarnite zakonitosti.

Zanaet~istvoto kako dejnost e tretirano kako posebna stopanska dejnost se do donesuvaweto na najnovata Nomenklatura na dejnosti, koga se spojuva so industriskoto proizvodstvo. So toa e izbri{ana podelbata na zanaet~isko i industrisko proizvodstvo, {to pretstavuva pre~ka za negovoto sledewe, analizirawe i donesuvawe na soodvetni ekonomski merki za razvoj.

Zanaet~istvoto kako dejnost pretstavuva ra~no i maloserisko proizvodstvo, soglasno na dosega{nite poimawa vo stru~nata literatura i vo praksata. Zakonot za trgovskite dru{tva izvr{i golema izmena vo poimot na stopanskite dejnosti i edinstveno zanaet~istvoto vo pomal obem se regulira so drug zakon. Taka, vo Zakonot za zanaet~iska dejnost e utvrden zanaet vo “pomal obem” so vr{ewe na dejnost so najve}e 10 rabotnici. Isto taka, zanaet~iskata dejnost, soglasno ovoj Zakon, mora da ja vr{i zanaet~ijata odnosno po ovoj stav se razlikuva od dru{tvata {to vr{at dejnost kako pravni lica. Sprema toa, site zanaet~iski dejnosti vo pogolem obem, ve}e ne se sledat kako zanaet~iska dejnost.

Zanaet~istvoto vo porane{niot period na dogovornata ekonomija, be{e vklu~eno vo poimot “malo stopanstvo”, {to e mnogu prifatlivo i vo dene{ni uslovi.

Занаетчиството во периодот до осамостојувањето на земјата во 1991 година

9

1. Zanaet~istvoto vo periodot do osamostojuvaweto na zemjata vo 1991 godina

1.1. Zakonska ramka

Razvojot na zanaet~istvoto vo ramkite na maloto stopanstvo vo Republika Makedonija ima dolgogodi{na tradicija vo delot na tradicionalnite zanaeti i zanaet~iski rabotilnici, u{te od vremeto me|u dvete svetski vojni. Toj proces prodolì i vo socijalisti~kiot sistem na stopanisuvawe vo ramkite na SFR Jugoslavija, vo granicite koi go dozvoluvaa razvojot na privatnata inicijativa, i vo uslovite na socijalisti~kiot ekonomski i politi~ki sistem. Zna~eweto na zanaet~istvoto za razvojot na privatnite inicijativi vo stopanisuvaweto vo ramkite na maloto stopanstvo dojde do poln izraz po proglasuvaweto na promenite vo politi~kiot i op{testveno-ekonomskiot sistem kon krajot na osumdesettite godini, a so cel negovoto osobeno golemoto zna~ewe i uloga vo stopanskiot razvoj na makedonskata dràva, orientirana kon otvoreno pazarno stopanisuvawe i za vklu~uvawe vo svetskite ekonomski tekovi i integracii pove}e da dojde do izraz.

Razvojot na privatnata inicijativa vo stopanstvoto na Republika Makedonija, kako del od toga{nata SFR Jugoslavija, se odviva{e preku razvojot na zanaet~istvoto, odnosno zanaet~iskite rabotilnici-du}ani, registrirani kako fizi~ki lica vo privatna sopstvenost. Zanaet~istvoto kako dejnost se razviva i vo op{testveniot sektor, no so namaleno tempo, pred s# zaradi opredelbata vo op{testvenite razvojni planovi za zabrzan industriski razvoj, kako primarna cel na razvojot.

Karakteristi~no za samoupravniot socijalizam i dogovornata ekonomija, po donesuvaweto na Ustavot na SFR Jugoslavija od 1974 godina, e va`nite pra{awa od ekonomskiot, op{testveniot i politi~kiot ìvot na zemjata da se re{avaat so op{testveni dogovori. Taka i pra{aweto na ponatamo{niot razvoj i edinstveniot tretman na samostojniot, li~en trud so sredstva vo sopstvenost na gra|anite, t.e. individualni fizi~ki lica-zanaet~ii, koi vr{at nekoja stopanska dejnost, kako i na dogovornite organizacii na zdruèn trud i zadrugite kako del od maloto stopanstvo se regulirani so op{testveni dogovori.

Tabela 1Organizacioni edinici i vrabotenost vo zanaet~istvoto vo periodot 1970-1988 godina

Organizacioni edinici Vrabotenost Godina op{testven

sektor privaten

sektor vkupno op{testven

sektor privaten

sektor vkupno

1970 232 10.751 10.983 16.240 12.299 28.539 1980 76 11.565 11.641 7.458 16.500 23.958 1981 76 11.537 11.613 7.957 17.640 25.597 1982 82 12.046 12.128 7.343 20.741 28.084 1983 88 11.949 12.037 6.949 18.085 25.034 1984 91 11.882 11.973 7.074 18.626 25.700 1985 95 11.442 11.537 6.492 18.968 25.460 1986 87 11.566 11.653 5.927 19.748 25.675 1987 315 23.077 1988 360 23.880

Izvor: Statisti~ki godi{nik na Socijalisti~ka Republika Makedonija, 1989 godina


10

Poradi faktot {to pokraj zanaet~iskite du}ani vo privatna sopstvenost i zanaet~iskite pretprijatija se vo podem, osobeno vo periodot na dogovornata ekonomija, tie stanuvaat vaèn del na maloto stopanstvo. Poimot "malo stopanstvo"4 za prvpat oficijalno se koristi vo "Op{testveniot dogovor za osnovite na zaedni~koto dejstvuvawe vo sproveduvaweto na politikata za razvoj na maloto stopanstvo vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija"5 od 1980 godina, koj pretstavuva ramka za strategijata za razvoj na maloto stopanstvo, vo koe e vklu~eno i zanaet~istvoto, vo site republiki i pokraini, vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija.6

Opredelbite za zabrzan razvoj na maloto stopanstvo proizleguvaat od potrebata za otstranuvawe na strukturnite neusoglasenosti i deficitarnosta na opredeleni dejnosti (~len 1), potoa zgolemuvawe na vrabotenosta, zadovoluvawe na potrebite na naselenieto od opredeleni proizvodi i uslugi. So ovoj Op{testven dogovr site u~esnici se obvrzuvaat deka }e se zalagaat, vo ramkite na svoite prava i odgovornosti, za sproveduvawe na ekonomskata politika, da obezbedat adekvatni uslovi za stimulativno dejstvuvawe, a so cel za pobrz i poramnomeren razvoj na maloto stopanstvo. So ovoj Op{testven dogovor, iako skromno i ograni~uva~ki, napraven e prviot vaèn ~ekor vo razvojot na maloto stopanstvo i vo razvojot na zanaet~istvoto kako dejnost.

^lenot 5 na Op{testveniot dogovor predviduva u~esnicite so svoi merki i aktivnosti da iniciraat "organizirawe na osnovni organizacii na zdruèn trud (OOZT) vo maloto stopanstvo" i da davaat pottik na vrabotuvaweto na lu|e koi se vra}aat od privremena rabota vo stranstvo, kako i stru~no osposobuvawe na lu|eto za potrebite na maloto stopanstvo.

Spored ovoj Op{testven dogovor, poimot na maloto stopanstvo (~len 6) opfa}a:

- OOZT i rabotni organizacii (RO) koi vrabotuvaat pomal broj lica i koi vr{at poedine~no, t.e. maloserisko proizvodstvo vo kooperacija ili koi proizveduvaat po nara~ka, kako i OOZT koi vr{at razli~ni vidovi zanaet~iski uslugi,

- za malo stopanstvo, isto taka, se smetaat dejnostite koi se izvr{uvaat so samostoen li~en trud, so sredstva vo sopstvenost na gra|anite, kako i site vidovi na zdruùvawe i organizirawe na li~niot trud i sredstvata so trudot na drugi rabotnici vo zdruèniot trud, so zanaet~iski i drugi zadrugi. Zemjodelcite, kako subjekti na individualnoto stopanstvo, se izzemeni kako subjekti na maloto stopanstvo.

4 Vidi po{iroko D-r Marija Zarezankova-Potevska: “Perspektivite na maloto stopanstvo”,

Neol, Skopje, 2000 5 Slu`ben list na SFRJ br. 57/1980 godina 6 Maloto stopanstvo posebno se tretira i vo Dolgoro~nata programa za ekonomska stabilizacija

na SFR Jugoslavija, vo dokumentot "Polo`bata i razvojot na maloto stopanstvo", {to ukaùva na opredelbite na politi~kiot, ekonomskiot i op{testveniot sistem .


11

Maloto stopanstvo, spored ovoj Op{testven dogovor, gi opfa}a slednite dejnosti (~len 7):

- OOZT koi vr{at proizvodstvo ili investicioni raboti, so najmnogu 200 rabotnici, koi se nao|aat vo nedovolno razvienite podra~ja,

- OOZT koi imaat proizvodstveni dejnosti ili organiziraat proizvodstvo na doma{ni rakotvorbi ili umetni~ki predmeti, potoa ortopedski napravi i drugi predmeti za invalidi, nezavisno od brojot na vraboteni,

- dogovorni organizacii na zdruèn trud, - zanaet~iski i drugi zadrugi, - dejnostite {to gi izvr{uvaat rabotnite lu|e i gra|anite so samostoen

li~en trud, so sredstva vo sopstvenost na gra|anite vo oblasta na zanaet-~istvoto, ugostitelstvoto i turizmot, prevozot, kako i vo drugite dejnosti.

So ovaa definicija na maloto stopanstvo ne se sloì Komisijata na sojuznite organi za sproveduvawe na ekonomskata stabilizacija od 1983 godina, bidej}i smeta{e deka treba da bidat vklu~eni i individualnite zemjodelci. No, "prikazot na maloto stopanstvo so vklu~eni zemjodelci bi pokaàl deka nejzinoto mesto vo op{testveniot proizvod i nacionalniot dohod e zna~itelno pogolemo otkolku {to go pokaùva sega{nata na{a statistika".7

So Op{testveniot dogovor za maloto stopanstvo, im se dadeni prava na u~e-snicite, vo soglasnost so stapkata na stopanski razvoj, da planiraat adekvaten razvoj na maloto stopanstvo vo op{testvenite razvojni planovi, kako edna od prioritetnite zada~i na stopanskiot razvoj, usloveno od potrebata za re{avawe na naplastenite problemi na poleto na vrabotenosta, nedovolno razvienata stopanska struktura i ottuka, na strukturnite neusoglasenosti itn.

Vo 1983 godina, vo Republika Makedonija, vo soglasnost so Ustavot, Zakonot za zdruèniot trud, kako i so prethodniot sojuzen dogovor za maloto stopanstvo, donesen e Op{testveniot dogovor za osnovite na zaedni~koto dejstvuvawe, pottiknuvawe na razvojot i unapreduvaweto na maloto stopanstvo vo SR Makedonija,8 kako eden oblik na makedonskata strategija za razvoj na maloto stopanstvo i kako dokaz deka na razvojot na maloto stopanstvo mu se pridava golema va`nost i uloga vo idniot razvoj na stopanstvoto i op{testvoto vo celost.

Poimot "malo stopanstvo" gi opfa}a, vo soglasnost so ovoj Op{testven dogovor, spored principot na sojuzniot Op{testven dogovor (od 1980 godina) i dejnostite koi se izvr{uvaat so samostoen li~en trud i so sredstva na gra|anite - poim adekvaten na terminologijata na dogovornata ekonomija vo toj period, a koj ozna~uva individualni zanaet~ii vo oblasta na zanaet~istvoto, avtoprevozot, ugostitelstvoto (~len 6).

7 Peri} d-r Aleksandar: "Mala privreda kroz prizmu poreskog sistema i poreske politike",

Ekonomski fakultet, Beograd, str. 5. 8 Slu`ben vesnik na SR Makedonija br. 25/1983 godina.


12

Maloto stopanstvo, spored ovoj Op{testven dogovor, gi opfa}a slednite dejnosti:

- OOZT i rabotnite organizacii bez OOZT, koi vrabotuvaat pomal broj rabotnici i koi vr{at poedine~no, t.e. maloserisko proizvodstvo vo kooperacija ili po nara~ka, kako i zanaet~iski uslugi, potoa zanaet~iski zadrugi itn. (~len 6);

- OOZT koi imaat proizvodstvo ili izvr{uvaat instalacioni i zavr{ni raboti vo grade`ni{tvoto, a koi se vo sostav na rabotnite organizacii so maksimalen broj od 200 rabotnici, potoa onie organizacioni formi koi se nao|aat vo nedovolno razvienite podra~ja, nezavisno od brojot na rabotnici vo rabotnata organizacija vo ~ij sostav se nao|aat;

- OOZT koi vr{at proizvodstvo so najmnogu 200 rabotnici, koi imaat pro-izvodstvena programa nezavisna od svojata rabotna organizacija;

- rabotni organizacii bez OOZT koi vr{at proizvodstvo ili zanaet~iski raboti vo grade`ni{tvoto, so najmnogu 200 rabotnici;

- OOZT i rabotni organizacii koi imaat nekoe proizvodstvo ili doma{ni rakotvorbi i izrabotka na umetni~ki predmeti, nezavisno od brojot na vraboteni;

- OOZT i rabotni organizacii koi vr{at proizvodstvo ili popravaat ortopedski napravi, vr{at zanaet~iski uslugi za invalidi, kako i razli~ni zanaet~iski uslugi vo doma}instvata, nezavisno od brojot na vraboteni;

- dogovorni organizacii i rabotni organizacii formirani od rabotni lu|e;

- zanaet~iski zadrugi; - osnovni organizacii koi prerabotuvaat otpadni (sekundarni) surovini i - dejnostite {to gi vr{at rabotni lu|e i gra|ani so samostoen li~en trud,

so sredstva vo sopstvenost na gra|anite vo zanaet~istvoto, ugostitelstvoto i turizmot, vo soobra}ajot.

Ovoj dokument sodr`i konkretni obvrski i odgovornosti na oddelnite u~esnici za pomagawe na razvojot na maloto stopanstvo i opredeleni prioriteti vo razvojot, kako na primer: deficitarni dejnosti, zgolemuvawe na izvozot, razvoj na maloto stopanstvo vo nedovolno razvienite podra~ja, obezbeduvawe na potrebniot stru~en personal i lokacii, stimulirawe na razvojot na maloto stopanstvo vo pomalite gradovi i jaknewe na ekonomskata i tehni~kata osposobenost na malostopanskite subjekti.

Op{testveniot dogovor za osnovite za zaedni~ko dejstvuvawe, pottiknuvawe na razvojot i unapreduvawe na razvojot na maloto stopanstvo vo Republika Makedonija e dokument za osnovnite nasoki za razvoj na maloto stopanstvo, sekako e ~ekor napred vo razvojot na inicijativite za stopanisuvawe, duri i vo edna nedovolno razviena ekonomija, so povolna klima za pogolem i pobrz razvoj na privatnite inicijativi. Edinstveno so sistemski promeni mo`e{e da se sozdade adekvatna klima za popovolen trend na razvoj na maloto stopanstvo, {to }e se slu~i malku podocna, odnosno vo 1987, 1988, 1989 i narednite godini.


13

So ovoj Dogovor, Izvr{niot sovet na Socijalisti~ka Republika Makedonija se obvrzuva so merkite na ekonomskata politika da se sozdadat popovolni uslovi za raste` na maloto stopanstvo i so adekvatni merki i instrumenti na ekonomskata i kreditnata politika, preku sozdavawe adekvatni uslovi, da se ovozmoì realizacija na planiraniot razvoj. Stopanskata komora na Makedonija, kako asocijacija na stopanskite subjekti, ima zada~i da gi razviva kooperativnite odnosi pome|u malite i golemite stopanski subjekti, vo izgotvuvaweto na programi za gradba na malostopanski kapaciteti, osposobuvawe na kadrite za rabota vo maloto stopanstvo itn. Site op{tini i nadle`nite organi bea zadolèni za izrabotka na konkretni programi za razvoj na maloto stopanstvo, so selektivna dano~na politika da ovozmoàt pottiknuvawe na opredeleni stopanski dejnosti, osobeno na deficitarnite, obezbeduvawe posebni lokacii za maloto stopanstvo i spre~uvawe na "rabotata na crno", t.e. neregistriranata vrabotenost.

Osobena va`nost i uloga vo ovoj Op{testven dogovor ima: - kreiraweto na kreditna politika za razvoj na maloto stopanstvo od

strana na delovnite banki, preku naso~uvawe na del od raspolo`livite sredstva i za{tedi vo kreditirawe na kapaciteti za maloto stopanstvo (na organizacii i individualni zanaet~ii);

- kreditirawe na proekti koi ovozmoùvaat otstranuvawe na strukturni disproporcii, otvorawe novi rabotni mesta, osobeno za rabotnici koi se vra}aat od privremena rabota vo stranstvo, po povolni uslovi (rokovi na otplata, stimulativni kamatni stapki, visina na u~estvoto itn.);

- Samoupravnata interesna zaednica za ekonomski odnosi so stranstvo ima obvrska da go stimulira izvozot na malostopanstvenicite, so utvrduvawe na pravo na koristewe na devizi za uvoz na potrebnite reprodukcioni materijali i oprema.

So ovoj Op{testven dogovor sa zadolùva, me|u drugite, i Republi~kiot fond za razvoj na nedovolno razvienite podra~ja, da go pomaga razvojot na infrastrukturnite objekti vo ovie lokaliteti, a obezbeduva i ekstra u~estvo od 10% pove}e vo odnos na ostanatite podra~ja, ako se investira vo pograni~niot pojas. I pokraj zalagawata vo ovoj Op{testven dogovor za vodewe na edinstvena statisti~ka evidencija na maloto stopanstvo, do denes ova ne e storeno od strana na nadle`niot Zavod za statistika.9 Vo tekot na 1987 godina, donesen e Dogovor za usoglasuvawe na uslovite i na~inite na vr{ewe na stopanski dejnosti so samostoen li~en trud, so sredstva vo sopstvenost na gra|anite, dogovornite organizacii na zdruèniot trud i za zdruùvawe vo zadrugi, so cel - nivno edinstveno regulirawe.10 Ovoj Dogovor pretstavuva ~ekor napred vo promocijata na ideite na individualnite, samostojni stopanstvenici, na koi im se dava pravo da gi vr{at site stopanski aktivnosti (osven tie {to ne se dozvoleni so zakon), t.e. zanaet~istvo, doma{ni rakotvorbi, ugostitelstvo i turizam, davawe uslugi za smestuvawe i ishrana vo doma}instvata, soobra}aj, maloproda`ba, ribarstvo.

9 D-r Marija Zarezankova-Potevska, “Tretmanot na maloto stopanstvo vo oficijalnata

statistika na Republika Makeddonija”, , Me|unarodnata konferencija “Statistika-osnova za kreirawe na ekonomskata politika i ekonomskiot razvoj na jugoisto~na Evropa”, Skopje na 29 i 30 oktomvri 2001.

10 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 35/1987 godina


14

Prvpat se vklu~eni i intelektualni uslugi od stopanski karakter, potoa takanare~enite "novi profesii", kako proizvodstvo na elektri~na energija vo mali hidrocentrali, turisti~ki vodi~i, podgotovka na tehni~ka dokumentacija, programi za smeta~i, kako i vr{ewe na knigovodstveni i drugi intelektualni uslugi od stopanski karakter.

So Dogovorot prvpat se primenuva terminot "samostoen stopanstvenik", na kogo mu se dava mo`nost da izvr{uva edna ili pove}e stopanski aktivnosti, kako i mo`nost za dopolnitelna rabota i vr{ewe na dejnost. Sekako, va`no e deka so ~len 15 od ovoj Dogovor pronao|a~ite i inovatorite dobija svoe mesto vo procesot na proizvodstvoto. Vr{eweto na javen prevoz prvpat im e ovozmoèno na samostojnite stopanstvenici, kako i trgovija na malo, taka {to se sozdadeni odredeni preduslovi za razvoj na pretpriema{tvoto i na maloto stopanstvo.

Na samostojnite stopanstvenici im e ovozmoèno da vrabotat do deset rabotnici, a vo zaedni~ka rabotilnica i do dvaeset. So Dogovorot se definirani uslovite za registracija na samostojnite stopanstvenici (koja e vo nadle`nost na op{tinskite organi), kako na primer, potrebnata stru~na podgotovka itn., potoa, utvrdeni se uslovite za zdruùvawe na najmalku tri samostojni zanaet~ii vo zanaet~iski i drugi vidovi zadrugi, kako i osnovawe dogovorni organizacii na zdruèn trud.

So potpi{uvaweto na Dogovorot, sozdadena e obvrska za donesuvawe na adekvatni zakoni i izmena na postojnite, so cel - usoglasuvawe so stavovite i odredbite od Dogovorot, kako obrski od ovoj Op{testven dogovor.11 Taka, vo 1987 godina, usvoen e noviot Zakon za vr{ewe na stopanski dejnosti so samostoen li~en trud, so sredstva vo sopstvenost na gra|anite,12 so koj detalno se ureduvaat dejnostite {to moè da se izvr{uvaat so li~en trud i sredstva vo zanaet~istvoto, ugostitelstvoto i turizmot, patniot soobra}aj, maloproda`bata, sobiraweto otpadni materijali, podgotovka i izrabotka na investiciona dokumentacija, vodewe na smetkovodstvo za drugi, proizvodstvo na elektri~na energija vo mali hidrocentrali.

So Zakonot se vr{i liberalizacija na uslovite za vr{ewe na dejnosta so li~en trud, preku:

- poednostavna postapka za dobivawe dozvola za rabota, - zgolemuvawe na brojot na vraboteni kaj samostojnite stopanstvenici, - mo`nost opredeleni dejnosti da se izvr{uvaat bez opredelena stru~na

podgotovka, - voveduvawe na institucijata "stru~na osposobenost", - pro{iruvawe na asortimanot na stokite vo maloproda`ba i mo`nost za

otvorawe na zaedni~ka prodavnica vo trgovijata, zdruùvawe vo zadrugi, - razvoj na delovna sorabotka pome|u samostojnite stopanstvenici i

organizaciite na zdruèn trud, odnosno sozdavawe kooperantski odnosi pome|u "golemoto" i "maloto" stopanstvo.

11 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 39/1987 i 57/1980 godina 12 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 39/1987 godina


15

Poseben tretman maloto stopanstvo dobiva i vo Srednoro~niot op{testven plan za razvoj na Republika Makedonija za periodot 1986-1990 godina, so apostrofirana uloga vo razvojot na metaloprerabotuva~koto i elektroproizvodstvoto, potoa vo proizvodstvoto na stoka za {iroka potro{uva~ka i vo uslu`nite kapaciteti, kako i vo godi{nite rezolucii, kako godi{ni planski akti na politikata na realizacija na op{testveniot plan.

Liberalizacijata i deregulacijata13 kon krajot na minatata decenija, vo uslovi na reforma na stopanskiot i politi~kiot sistem, ovozmo`i registrirawe na pretprijatija vo privatna sopstvenost i pro{iruvawe na mo`nosta na privatnite, fizi~kite lica (gra|anite) da vr{at pove}e stopanski dejnosti, a ne samo zanaet~iska dejnost, so mo`nost za vrabotuvawe do 50 lica. So ovie reformski zakoni, Zakonot za pretprijatija od 1988 godina i Zakon za samostojno vr{ewe na stopanska dejnost so li~en trud od 1989 godina, se sozdadoa povolni uslovi za nepre~eno registrirawe na pretprijatija i zanaet~iski du}ani vo privatna sopstvenost. Toa be{e pottik za otvorawe na novi du}ani vo site stopanski dejnosti i granki.

1.2. Izvori za finansirawe na zanaet~istvoto vo ramkite na maloto stopanstvo

Vo razvojnite dokumenti14 na zemjata, vo toj period, vo zakonite i odlukite na Izvr{niot sovet, na Republi~kiot fond i na Fondot na Federacijata za nedovolno razvienite podra~ja, definirani se osnovnite izvori na finansirawe na maloto stopanstvo, vklu~uvaj}i go i zanaet~istvoto {to, sekako, zboruva za edna utvrdena ekonomska politika na poddr{ka na razvojot na maloto stopanstvo, osobeno vo vtorata polovina na osumdesettite godini od 20-iot vek. Vo toj period na reformi, kako razvoen prioritet e akcentiran zabrzaniot razvoj na maloto stopanstvo, kako izlezno re{enie od naplastenite problemi i te{kotii vo dolgogodi{niot razvoj .

1. Soglasno Op{testveniot plan za razvoj do 1990 godina, predvideno e koristewe na:

a) 50% od prilivot na za{tedi na gra|anite. b) koristewe na sredstva od Fondot za kreditirawe na razvojot na nedovolno

razvienite podra~ja. (Vo 1987 godina,15) na primer, odobreni se 18 inve-sticioni programi so vkupna vrednost od 13.284,4 mil. dinari i toa: 3.307,1 mil. dinari od Sojuzniot fond za nedovolno razvienite podra~ja i 5.122,2 mil. dinari od Republi~kiot fond za nedovolno razvienite podra~ja, a vo prvite {est meseci od 1988 godina tri investicioni programi. Poradi inflatornite dvi`ewa, bea potrebni dopolnitelni sredstva vo iznos od 3.187,4 mil. dinari).

13 Zakon za pretprijatija, Slu`ben vesnik na Socijalisti~ka Republika Makedonija br. 77/88 i

Zakon za samostojno vr{ewe na stopanska dejnost so li~en trud, Slu`ben vesnik na Socijalisti~ka Republika Makedonija br. 18/89.

14 Op{testven plan na Republika Makedonija za periodot 1986-90 godina, Slu`ben vesnik na SR Makedonija br. 85/1985 godina

15 Podatoci na Ministerstvoto za stopanstvo na Republika Makedonija, Informacija za postignatite delovni rezultati vo op{testveniot sektor na maloto stopanstvo, noemvri 1988 godina


16

Moè slobodno da se kaè deka osobeno vnimanie zasluùvaat pottiknuva~kite merki za razvoj na maloto stopanstvo i povrzuvaweto so "golemoto stopanstvo", kako i disperzijata na nivnite kapaciteti vo nedovolno razvienite krai{ta, vo grani~nite oblasti itn., potpomognati vo nivnata gradba so sredstvata na Fondot na Federacijata i na Republi~kiot fond za nedovolno razvienite podra~ja.

v) Sredstvata od Fondot na Federacijata za razvoj na maloto stopanstvo se koristeni vo iznos od 25% od presmetkovnata vrednost na investicijata, ako se vrabotat 5 rabotnici, 40% - ako se vrabotat 10 rabotnici i 50% i pove}e - za pove}e od 10 vraboteni rabotnici. Ako se investira vo nedovolno razvieni op{tini vo pograni~niot pojas, u~estvoto na Federacijata se zgolemuva za 15%.

Ovie sredstva bea koristeni so kamatna stapka od 12,5% do 21%, za period od 10 do 15 godini i "grejs period" do 3 godini. So posebna Odluka,16 del od ovie sredstva vo iznos od 15% do 30% se koristeni za obrtni sredstva vo maloto stopanstvo. Sredstvata na Fondot koi se obezbeduvaa so zdruùvawe, gi koriste{e i maloto stopanstvo vo iznos od 70% od presmetkovnata vrednost na proektot, a ako se realizira vo nedovolno razvienite krai{ta, u~estvoto na Fondot se zgolemuva za u{te 30%.

g) Sredstvata na Republi~kiot fond za kreditirawe na pobrziot razvoj na stopanski nedovolno razvienite krai{ta se koristea za maloto stopanstvo vo visina od 50% od potrebnite obrtni sredstva, kako i za otkup na investicionite programi za proizvodstvo, koi obezbeduvaat vrabotuvawe vo nerazvienite delovi na zemjata, za disperzija na pogonite na golemite organizacii vo malite mesta itn.

2. Sredstvata sobrani vrz osnova na Zakonot za zaemot za vrabotuvawe17 vo 1987 godina gi koristele {est organizacii od op{testveniot sektor na maloto stopanstvo vo iznos od 1.059 mil. dinari i se vraboteni 332 rabotnici, kako i 175 rabotnici vo prvata polovina na 1988 godina vo {est OOZT. Za investicioni programi se izdvoeni 840 mil dinari, kamatata e 12,5% godi{no, periodot na otplata 6 godini, so "grejs period" od 12 meseci i finansirawe na programata vo visina od 40%. Obezbeduvaweto na sredstvata e vo iznos od 100% od ovoj izvor, ako se vrabotat 10 rabotnici.

3. Spored Odlukata na Izvr{niot sovet za namenata, na~inot i uslovite za koristewe na pari~nite sredstva vo Republikata i po op{tinite, a koi se vodat kako depozit na Narodnata banka na Makedonija, vo 1988 godina se dodeleni sredstva za pet organizacii, vo vkupen iznos od 2.000 mil. dinari, rok na otplata na sredstvata od tri godini i kamatna stapka od 55% od eskontnata stapka na Narodnata banka na Jugoslavija.

16 Odluka za obemot, namenite i na~inot na koristewe na del od sredstvata na Fondot na

Federacijata za kreditirawe na pobrziot razvoj na stopanski nedovolno razvienite socijalisti~ki republiki i socijalisti~ki avtonomni pokraini za obezbeduvawe trajni izvori na obrtni sredstva na pravni lica vo 1988, 1989 i 1990 godina, Slu`ben vesnik na SRM br. 3/88, 1/89 i 19/90

17) Zakon za zaem za vrabotuvawe, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 46/86, 24/88, 51/89, 39/89 i 12/90


17

4. Vo razvojnite dokumenti deklarativno e utvrdeno sredstvata na delovnite banki, kako eden od izvorite za finansirawe na maloto stopanstvo, da se koristat za kupuvawe oprema i deloven prostor. Na primer, Komercijalnata banka obezbeduva{e krediti na malite stopanski subjekti spored slednite uslovi: 27% godi{na kamata, rok na otplata 5 do 10 godini, a prioritet imaa akcionerite vo bankata, {teda~ite i tie {to imaa ìro-smetka vo Bankata. Sredstvata bea davani za slednite dejnosti: do 50% od investicioniot proekt za intelektualni dejnosti, 30% - za proizvodstveni i uslu`ni dejnosti i 40% - za programi vo soobra}ajot. So Odlukata za kreditnata politika na Republikata za 1988 godina, za razvojot na maloto stopanstvo bea planirani 50% od oro~enite depoziti.

Site ovie izvori za finansirawe ukaùvaat na lepezata merki i instrumenti za finansirawe na zanaet~istvoto i voop{to na maloto stopanstvo vo Republika Makedonija vo minatata decenija. Me|utoa, zaradi karakterot na toga{niot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem i limitira~kite faktori na razvojot na li~nite inicijativi za stopanisuvawe na poedincite, kako i so takanare~enite "dozirani" merki za razvoj na malite stopanski subjekti, izostanaa pogolemi i pozna~itelni rezultati.18

1.3. Dano~ni osloboduvawa i olesnuvawa za zanaet~iskata dejnost i za maloto stopanstvo vo celina

So cel da se pottikne razvojot na takanare~eniot "li~en trud" vo maloto stopanstvo, odnosno zanaet~istvoto, so Zakonot za danoci na gra|anite19 e utvrdeno:

- osloboduvawe od pla}awe na danok na dohod vo iznos od 100% vo tekot na prvite tri godini, za lica koi prvpat zapo~nuvaat so izvr{uvawe na svojata dejnost, a vo tretata godina moè da se oslobodat i do 50%, ako prodolàt so stopanisuvawe u{te tri godini (~len 70),

- se namaluva osnovicata za pla}awe na danok na dohod do najmnogu 25% (~len 71), vo rok od pet godini, za gra|anite koi stopanisuvaat samostojno, koi vloùvaat sredstva vo oprema, vo rekonstrukcija i modernizacija,

- dano~nata osnovica im se namaluva za 10% na gra|anite koi vrabotuvaat rabotnici, no najmnogu do 50% (~len 69),

- moè da se namali osnovicata za pla}awe na danok od dohod: - do 5% za sekoe maloletno dete vo semejstvoto na stopanstvenikot, - do 10% za sekoj u~enik koj e na stru~na praktika, - za vrabotuvawe na invalidi, - 20% ako se raboti za umetni~ki zanaeti (~len 68).

18 Spored: Ministerstvo za ekonomija, isto. Negativnite finansiski rezultati na OOZT od

maloto stopanstvo, osobeno vo grade`ni{tvoto, iznesuvaat 1,2% od vkupnite negativni rezultati vo stopanstvoto, potoa postoi konstanten nedostig na obrtni sredstva, repromaterijali itn.

19 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 12/1987 i 7/1988 godina


18

Isto taka, so cel da se stimulira izvozot na samostojnite stopanstvenici, ovozmoèni se razli~ni olesnuvawa vo pla}aweto na danokot na dohod, a licata koi proizveduvaat deficitarni proizvodi i vr{at deficitarni uslugi, moè da bidat oslobodeni vo narednite pet godini, vo soglasnost so Op{testveniot plan za razvoj na op{tinite i na grad Skopje,20

So Zakonot za danok na dohod na organizaciite na zdruèn trud21 se osloboduvaat od pla}awe na danok na dohod dogovornite organizacii na zdruèn trud od oblasta na maloto stopanstvo. So Zakonot za odano~uvawe na proizvodi i uslugi vo prometot, malostopanstvenicite se osloboduvaat od pla}awe na danok na promet na reprodukcioni materijali, kako i pri zdruùvaweto.

Sekako deka ovie olesnuvawa i osloboduvawa od pla}awe na danok na dohod povolno vlijaeja na razvojot na privatnite inicijativi vo zanaet~iskata dejnost i voop{to na maloto stopanstvo.

1.4. Ekonomski odnosi so stranstvo na samostojnite stopanstvenici

Paralelno so merkite vo oblasta na kreditno-monetarnata politika, vo ovoj period,se prezemeni merki za vklu~uvawe na samostojnite stopanstvenici vo izvozno-uvoznite aktivnosti. So Odlukata za visinata i koli~estvoto, odnosno vrednosta na predmetite koi subjektite moè da gi uvezuvaat i da gi izvezuvaat,22 so cel poefikasno proizvodstvo, preku nabavka na oprema, repromaterijali, motorni vozila potrebni za izvr{uvawe na dejnosta, kako i za izvoz na svoite proizvodi, se dade mo`nost na zanaet~iite i na site malostopanstvenici samostojno da si vr{at uvoz i izvoz vo interes na svoeto delovno rabotewe.

1.5. Reformski zafati vo funkcija na razvojot na privatnata inicijativa vo stopanstvoto

Promenite na postojniot Zakon za zdruèn trud, kako krucijalen zakon za odnosite na stopanskite subjekti vo stopanisuvaweto, e vo soglasnost so najavuvawata za promeni vo nasoka na liberalizacija na uslovite za stopanisuvawe. So toa se napraveni pozitivni ~ekori vo:

- izedna~uvaweto na pretprijatijata - OOZT i samostojnite stopanstvenici vo stopanisuvaweto,

- mo`nostite za zdruùvawe, bez ograni~uvawa vo vr{eweto na dejnostite od strana na samostojnite stopanstvenici,

- osnovawe na rabotni organizacii, da se zdruùvaat vo dogovorni organi-zacii itn.

Sepak, dogmatskoto sfa}awe za inkompatibilnosta na maloto stopanstvo so socijalisti~kiot sistem, i pokraj deklarativnite opredelbi za razvoj na sektorot na individualniot trud, se pokaùva vo mnogute ograni~uvawa vo razvojot na zanaet~istvoto i privatniot sektor, kako: ograni~uvawe na brojot na vraboteni i vo zemji{niot maksimum, te{kotii vo dobivaweto deloven prostor, vo dobivaweto na kreditna poddr{ka i vo niza drugi oblasti.

20 Spored informaciite na Ministerstvoto za ekonomija na Republika Makedonija od 1989 i 1990

godina, so op{tinski odluki se vr{eni razli~ni osloboduvawa i olesnuvawa od pla}awe na danok na dohod, vo zavisnost od potrebite na op{tinite

21 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 42/80, 38/81, 38/83, 22/85, 42/85 i 46/86 22 Slu`beni list SFRJ br. 21/86, 4/86, 3/87, 52/87, 57/87/86/87


19

Vaè~kiot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem na zemjata ne ovozmo-ùva{e pobrz razvoj na li~nite inicijativi vo stopanisuvaweto, vo promocijata na pretpriema{tvoto i privatnata sopstvenost, taka {to site merki prezemeni od nadle`nite organi za zabrzuvawe na razvojot na zanaet~istvoto i na maloto stopanstvo, bea nedovolno efikasni.

Dlabokata op{testveno-ekonomska kriza , se manifestira vo neefikasnosta vo stopanisuvaweto zaradi niskata mobilnost na faktorite na proizvodstvoto i ottuka, niskata stapka na rast na proizvodstvoto, raste~kata nevrabotenost, neadekvatnata stopanska struktura, zagubite vo stopanisuvaweto, neefikasnosta na merkite na razvojnata, ekonomskata, monetarno-kreditnata politika, politikata na cenite, nesopstveni~kiot odnos na op{testvenata sopstvenost, potisnuvaweto na dejstvuvaweto na pazarnite zakoni so preambiciozni i neefikasni op{testveni planovi itn. Seto toa, zaedno so golemoto administrirawe vo stopanisuvaweto i so otsustvoto na motivacija za efikasna alokacija na investiciite i drugite faktori na proizvodstvoto, eksternata prezadolènost itn., ja naloì potrebata od neophodni promeni vo koncepcijata na idniot razvoj i promena na stopanskiot sistem. Edinstveno radikalnite promeni moèa da napravat presvrt vo vkupnite tekovi na ekonomskiot i op{testveniot ìvot na zemjata.

Dolgite diskusii, konferencii, sovetuvawa na partiskite organi, na organite na vlasta i nau~nite institucii vo tekot na 1987, 1988 i 1989 godina23 vodea kon utvrduvawe na osnovnite nasoki na reformata na stopanskiot sistem i kon adekvatni promeni vo ustavnite na~ela vo odnos na privatnata sopstvenost i pra{awata na razvojot na privatnite, li~ni inicijativi na gra|anite vo stopanisuvaweto, kako edinstven izlez od dlabokata, dolgogodi{na kriza vo stopanskiot razvoj na zemjata.

Vo tie oficijalni stavovi vo dokumentite na nadle`nite organi, idniot stopanski razvoj nesomneno se vrzuva za razvojot na zanaet~istvoto i voop{to na maloto stopanstvo, kako klu~en strukturen problem na stopanstvoto. Pra{aweto na pobrziot razvoj na maloto stopanstvo, kako vo teorijata, taka i vo stopanskata praksa, a osobeno vo politi~kite stavovi, stana edno od va`nite pra{awa na ponatamo{niot stopanski i op{testven razvoj.

S# pove}e nadvladuva misleweto deka edinstveno so promena na sopstveni~kite odnosi i so reforma vo nasoka na pazarno, t.e. konkurentsko stopanstvo, so raznovidni oblici na stopanskite subjekti i so razvojot na maloto stopanstvo kako del od o~ekuvanata stopanska struktura, moè da se najde izlez od dolgogodi{nata ekonomska stagnacija i stopanska zaostanatost vo odnos na visokorazvienite zemji. Sepak, ideolo{kite pre~ki i predubeduvawa,

23 1. Akciona konferencija na SKJ za maloto stopanstvo, Ceqe, oktomvri 1987 godina. 2. Konferencija na SKJ za maloto stopanstvo, Split, 1988 godina. 3. Postojana konferencija na gradovite i op{tinite na Jugoslavija: "Op{tinata i razvojot na

maloto stopanstvo - kako da se izleze vo presret na inicijativite", Qubqana, 22 juli 1989 godina,

4. Sojuzen izvr{en sovet: "Pojdovni osnovi za reforma na stopanskiot sistem, Beograd", 9 juni 1988 godina.

5. Savezno izvr{no ve}e: d-r Veselin Vukovi}: "Sistem mjera za podsticawe preduzetni{tva i razvoj male privrede", Belgrad, oktobra 1989 godine.

6. Savezna konferencija SSRNJ: Savetovawe o aktuelnim dru{tveno-ekonomskim pitawima razvoja male privrede, Beograd, juna 1985 godine.


20

dogmatskite poimi za razvojot na privatnata inicijativa, so godini bea pri~ina za neramnomeren razvoj na maloto stopanstvo i na stopanstvoto vo celost, a tie moè da se prepoznaat i denes, po pove}egodi{noto poslobodno dejstvuvawe na pazarnite zakonitosti.

Proklamiranata reforma na stopanskiot sistem e naso~ena kon: - pazarniot model na stopanisuvawe i "avtonomija" na stopanskite subjekti

i natamo{en razvoj na socijalisti~kite samoupravni produkcioni odnosi zasnovani na op{testvenata sopstvenost nad sredstvata za proizvodstvo, definirani kako vrednost koja mora da se obnovuva i da se zgolemuva,

- sozdavawe institucionalna osnova za integralen pazar i otvorawe na ekonomijata za pozitivni vlijanija na svetskiot pazar,

- sozdavawe institucionalni vidovi za razvivawe na razli~ni formi na sopstvenost, so dominanten vid na op{testvenata sopstvenost,

- prifa}awe deka "samoupravnoto" pretprijatie e avtonomen pazaren subjekt,

- prifa}awe na stavot deka ulogata na dràvata vo stopanskiot ìvot treba da se svede na minimum, t.e. samo na funkcii koi taa vo stokovno-pari~nata i pazarnata konkurencija s# u{te mora da gi ima.24

Sekako deka potpolniot uspeh na stopanskata reforma ne bi se dovel vo pra{awe ako navreme se osoznae{e potrebata od promena i na politi~kiot sistem, {to se slu~i podocna, so raspa|aweto na SFR Jugoslavija na nekolku nezavisni dràvi.

Kon krajot na 1988 godina25 e donesen eden od najva`nite sistemski zakoni - Zakonot za pretprijatijata, so koj be{e ovozmoèno sozdavawe novi privatni pretprijatija vo site vidovi na sopstvenost, so {to e daden pottik na pretpriema{tvoto kako vaèn faktor na prestrukturirawe na stopanstvoto, bidej}i ovozmoùva realokacija na resursite od niskoefikasnite vo visokoefikasni dejnosti. Ovoj Zakon ovozmoì opredeleno eliminirawe na administrativnite barieri pri otvoraweto na novi stopanski subjekti, taka {to dojde do brzo zgolemuvawe na brojot na registrirani pretprijatija vo site dejnosti, vklu~uvaj}i go i zanaet~istvoto.

Vo april 1989 godina26 e usvoen Zakonot za samostojno vr{ewe na dejnost so li~en trud, so koj se liberaliziraat uslovite, se poednostavuva postapkata za dobivawe dozvola za rabota, brojot na vraboteni moè da bide do 50, a za licata koi se vraboteni kako i penzionerite koi registriraat rabotilnica - do 10 vraboteni. Prakti~no, so ovoj Zakon e ovozmoèno vr{ewe na dejnost od strana na "rabotnite lu|e", t.e. samostojnite stopanstvenici, vo du}ani. Ovoj Zakon napravi golem presvrt bidej}i se otvorija mnogu du}ani vo site stopanski dejnosti, kako li~ni uslugi, proizvodstvo, soobra}aj, trgovija na malo, grade`ni i zanaet~iski raboti vo grade`ni{tvoto itn. So donesuvaweto na Zakonot za stranski vloùvawa27 sozdadena e mo`nost za vleguvawe na stranski kapital vo

24 Spored: "Polazne osnove za reformu dru{tvenog sistema", Savezno izvr{no ve}e Beograd, 9

juna 1989 godine, str. 8. 25 Zakon za pretprijatijata, Slu`ben list na SFRJ br.77/88. 26 Zakon za samostojno vr{ewe dejnost so li~en trud, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija

br. 18/1989 godina. 27 Slu`ben list na SFRJ br. 77/1988 god.


21

ovoj period. Usvojuvaweto na ovie zakonski akti ovozmo`i sozdavawe na novi stopanski subjekti, a so emisijata na obvrznici i delnici na "samoupravnite" pretprijatija, koi potoa stanaa del od programata za privatizacija, zapo~na procesot na tranzicija i promena na stopanskiot sistem na zemjata.

Klu~niot strukturen problem izrazen vo stru~nata literatura kako "socija-listi~ka crna dupka", e sinonim za ras~ekorot pome|u maliot broj na golemi tehnoekonomski sistemi (giganti), so golemi tro{oci na proizvodstvoto zaradi prevrabotenost, {to kako rezultat ima skapo i nekonkurentno proizvodstvo i od druga strana, pomal ili minimalen broj mali stopanski subjekti, vo najgolem del vo privatna sopstvenost.28 Ovaa sostojba e karakteristi~na za oddelni stopanski dejnosti, kako i za makedonskoto stopanstvo vo celina. Od edna strana, postoe{e relativno razvieno zanaet~istvo, a od druga stana, golemi pretprijatija, naj~esto nerentabilni.

Tranzicijata (preminot) kon pazarno stopanstvo kaj site zemji od Isto~na i Centralna Evropa, vklu~uvaj}i gi i zemjite na porane{na SFR Jugoslavija, ima direktna korelacija so razvojot na privatniot sektor, osobeno na sektorot na maloto stopanstvo, koj direktno e povrzan so promenata na stopanskata struktura.

Promenata na stopanskata struktura na socijalisti~koto stopanstvo se vr{i paralelno na dva sektora:

- so popolnuvawe na "socijalisti~kite crni dupki" preku sozdavawe novi mali stopanski subjekti i

- so sozdavawe novi mali stopanski subjekti preku raspa|awe, podelba na golemite pretprijatija na pove}e samostojni delovi so cel za nivna pogolema efikasnost vo rabotata, bidej}i osven namaluvaweto na tro-{ocite na rabota se sozdavaat privatni sopstvenici koi se zainteresirani za uspe{no stopanisuvawe na nivnite pretprijatija.

Uspe{niot proces na prestrukturirawe na pretprijatijata nesomneno bara re{avawe na pridru`ni merki na makroekonomskata politika vo oblastite na:

- dano~nata politika, - investicionata politika, - kreditno-monetarnata politika, - finansiskata politika, - politikata na cenite, - socijalnata politika, - nadvore{no-trgovskata politika, - sopstveni~kite odnosi.

No site ovie ekonomski merki bez sistemska promena na politi~kiot i ekonomskiot sistem ostanaa bez golem uspeh.

28 "Institucionalni mehanizmi za unapre|ivanje uloge male privrede u funkciji

prestruktuiranja jugoslovenske privrede", Centar za me|unarodnu saradwju i razvoj, Qubqana, oktobra 1988, str. 4.

Занаетчиството како дел на малото стопанство во оериодот по 1991 година

23

2. Zanaet~istvoto kako del na maloto stopanstvo vo periodot po 1991 godina

2.1. Makroekonomski ambient za razvoj na zanaet~istvoto i na maloto stopanstvo

Po prvite pove}epartiski izbori vo 1990 godina, Republika Makedonija na 8 septemvri 1991 godina, se zdobi so svojata nezavisnost, so {to e zapo~nat proces na reformi na politi~kiot, ekonomskiot i op{testveniot sistem na zemjata. Zapo~nati se sistemski reformi vo zakonodavnata oblast na makroekonomsko i mikroekonomsko nivo, strukturni reformi, kako i reformi vo socijalnata sfera, soodvetno na opredelbite za parlamentarna demokratija, pove}epartiski sistem i pazarno stopanstvo. Promenite na zakonskata regulativa, kako prv ~ekor kon vospostavuvaweto na noviot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem, se ostvaruvaa zabrzano, so donesuvawe na Ustavot na Republika Makedonija, vo noemvri 1991 godina, potoa so donesuvawe na novi sistemski zakoni vo oblasta na sopstvenosta, vo finansiskata i monetarnata sfera, vo dano~nata i carinskata oblast, vo bankarskiot sistem i voop{to vo site oblasti na op{testveniot i ekonomskiot ìvot.

Noviot stopanski sistem se zasnova na privatna sopstvenost na kapitalot i slobodno deluvawe na pazarnite zakonitosti. Vo takvi uslovi, stopanskoto prestruktuirawe se vr{i preku privatizacija na op{testvenite pretprijatija i so otvarawe na novi stopanski subjekti, pravni ili fizi~ki lica, vo site oblasti na stopanskiot i nestopanskiot ìvot.

Za taa cel, vo periodot po osamostojuvaweto na makedonskata dràva, usvoeni se nad 200 novi zakoni, a nad 300 se izmeneti. Me|utoa, i ponatamu dolgo vreme ostanuvaat pove}e nere{eni pra{awa. Od druga strana, odolgovlekuvaweto na donesuvaweto i primenata na niza va`ni zakoni onevozmoì sozdavawe uslovi za nepre~en razvoj na pretpriema{tvoto, na zanaet~istvoto i na maloto stopanstvo.

Vo prvite godini po osamostojuvaweto na zemjata, od prvenstveno zna~ewe e skrotuvaweto na visokata inflacija i zatoa vo razvojnite dokumenti i vo ekonomskata politika, prioritetno mesto i se dade na monetarnata i fiskalnata politika. Vo taa smisla, vo oblasta na monetarnata politika, kako osnovni celi se:

- Namaluvaweto na inflacijata be{e edna od prioritetnite zada~i. Site usvoeni merki pokaàa visoka efikasnost vo skrotuvaweto na inflacijata. Za odbeleùvawe e drasti~noto namaluvawe na stapkata na inflacija od 2.000% vo 1992 godina na 0,2% vo 1996 godina.

So donesuvaweto na Zakonot za trgovskite dru{tva, doma{nite i stranskite investitori se izedna~eni, odnosno na stranskite investitori im e daden nacionalen tretman. So realizacijata na proektot "Pribliùvawe na zakonodavstvoto", osobeno vo delot na funkcionirawe na "edno{alterski sistem" pri registriraweto na doma{ni i stranski pretprijatija, vklu~uvaj}i gi i postapkite za dobivawe urbanisti~ki i grade`ni dozvoli, }e se sozdade mo`nost relativno pobrgu i poefikasno, na edno mesto, so eden dokument, da se izvr{i registrirawe, a so toa i nepre~eno zapo~nuvawe na vr{eweto na stopanska dejnost.


24

Vo po~etokot na 1999 godina e usvoena Programa za privlekuvawe na stranski investicii vo Republika Makedonija, {to upatuva na nacionalniot interes za zgolemuvawe na stranskite investicii vo makedonskoto stopanstvo. Vo april 2001 godina e potpi{an Dogovor za asocijacija i stabilizacija so EU, {to e od osobeno zna~ewe za idniot ekonomski razvoj na Republika Makedonija.

2.1.1. Stopanski sistem

Osnovnite na~ela na stopanskiot sistem na Republika Makedonija, zaedno so politi~kiot sistem i op{testvenoto ureduvawe na zemjata, se utvrdeni vo Ustavot, koj kako najvisok zakonski akt na dràvata vklu~uva i garantirawe na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi i slobodata na pretpriema{tvoto. Adekvatno na ovie opredelbi, stopanskiot sistem se temeli na privatnata sopstvenost i nejzinata pravna za{tita, na razvoj na pretpriema{tvoto i izgradba na institucii na sistemot, karakteristi~ni za pazarni uslovi na stopanisuvawe. Promenite vo stopanskiot sistem nu`no naloìja i promeni vo drugite sferi na op{testvoto, vo sferata na socijalnata za{tita, vo penziskiot i zdravstveniot sistem i povtorno rabotno angaìrawe na otpu{tenite rabotnici.

Soodvetno na karakterot na stopanskiot sistem, potrebno e da se sozdavaat neophodnite institucii za pottiknuvawe na privatnata inicijativa vo stopanisuvaweto, da se donesat potrebnite zakonski akti koi gi tretiraat osnovnite odnosi na pravoto za rabota, za razvoj na pretpriema{tvoto i slobodata na pazarot i pazarnata konkurencija i za garantirawe na privatnata sopstvenost. Donesenata zakonska regulativa i onaa koja e vo proces na donesuvawe treba da e vo funkcija na razvoj na pazarnite zakonitosti i sozdavawe makroekonomska osnova i ambient za razvoj na zanaet~istvoto, kako nerazdelen del na maloto stopanstvo.

Edinstveno, konzistentna razvojna politika koja sozdava povolen makroekonomski ambient za razvoj na privatnata inicijativa moè da pridonese za jaknewe na privatniot sektor vo stopanstvoto, i za zgolemuvawe na konkurentnosta na makedonskoto stopanstvo. Vo taa smisla, potrebna e jasno i adekvatno utvrdena ekonomska politika i vo nejzini ramki stimulativna dano~na i carinska politika, politika na transformacija na op{testveniot kapital vo privaten, stimulativna politika na tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj, stimulativna monetarno-kreditna politika i izgraden bankarski sistem koj }e bide vo funkcija na stimulirawe na razvojot na privatnite inicijativi vo stopanisuvaweto..

Vo tekot na 1996 godina usvoen e Zakonot za trgovskite dru{tva,29 kako krucijalen zakonski akt, so koj e opfaten na~inot i formata na vr{ewe na site vidovi dejnost, osven zanaet~istvo, vo takanare~en "pomal obem"30 od strana na slednite vidovi stopanski subjekti: trgovec-poedinec, akcionersko dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena odgovornost, komanditno dru{tvo, trgovsko dru{tvo, javno trgovsko dru{tvo i komanditno dru{tvo so akcii.

29 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 28/1996. 30 Ovaa dejnost e posebno opfatena so Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, Slu`ben vesnik

br. 37/98.


25

So ovoj Zakon e ukinat Zakonot za stranski vloùvawa,31 koj se pokaà kako nedovolno efikasen i atraktiven, so cel stranskite investitori da dobijat ednakov tretman so doma{nite investitori.

Vo soglasnost so odredbite na Zakonot za trgovski dru{tva, site pretprijatija registrirani spored Zakonot za pretprijatijata se preregistriraa. Se pokaà deka vo tekot na ovaa preregistracija se pojavija istite problemi {to bea prisutni i pri otvoraweto na novi stopanski subjekti, vo soglasnost so postojnite zakonski propisi,32 koi se dosta rigorozni i nefleksibilni, a postapkata za dobivawe dozvola za rabota sloèna i optovarena so golemi tro{oci. I pokraj toa {to vo oficijalnite razvojni dokumenti postojat opredelbi i zalo`bi na zemjata, ovoj proces da se poednostavi, vo nasoka na razvoj na pretpriema{tvoto, nadle`nite organi se dosta rigidni.33

Zakonot za nadvore{no-trgovsko rabotewe34 dozvoluva bez ograni~uvawa, nadvore{no-trgovski promet i stopanski aktivnosti vo stranstvo od strana na doma{nite pravni subjekti. Vo soglasnost so ~len 80 od ovoj Zakon, i doma{en fizi~ki subjekt koj ima registrirano zanaet~iski du}an za vr{ewe stopanska dejnost moè, vo ramkite na svojata dejnost, da vr{i nadvore{no-trgovski raboti za svoi potrebi. Usvoeniot nov Zakon za carinite35 nema odredbi koi se odnesuvaat na olesnuvawa za zanaet~iite ( kako fizi~ki i pravni lica) i za maloto stopanstvo vo celina.

Ispolnuvaweto na propi{anite minimalno-tehni~ki uslovi, sanitarni i higienski uslovi, a vrz osnova na prethodno izvr{en tehni~ki pregled i dobivawe re{enie, e te{ka i dolgotrajna postapka. Za delovniot prostor e zadolìtelno poseduvawe na upotrebna dozvola, koja ja izdava sektorot za urbanizam pri Ministerstvoto za soobra}aj i vrski. Po priloùvaweto na upotrebnata dozvola se utvrduva ispolnuvaweto na minimalno-tehni~kite uslovi, na uslovite vo pogled na za{titata na rabota, za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina i prirodata, protiv poàrna za{tita i za{tita od bu~ava.

31 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 31/1993 godina, spored koj stranskiot vloùva~ gi

ima{e slednite prava: - da u~estvuva vo dobivkata vo soodnos so vloènite sredstva i pravo na sloboden transfer i reinvestirawe na taa dobivka, - na povra}awe na opredeleni vloèni predmeti, - na povra}awe na delot vo doma{noto pretprijatie, na del vo imot i repatrijacija na toj del i - da vr{i prenos na pravata i obvrskite na drugi vloùva~i, doma{ni i stranski i da upravuva so rabotata na pretprijatieto, adekvatno na vloènite sredstva.

32 Zakon za izgradba na investicioni objekti, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 15/90,15/91, 11/94, Zakon za trgovija, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 23/95, Upatstvo za postapkata za izdavawe na odobrenie za prenamena i za Re{enie za upotreba na prenamena na postojnite objekti, so {to se prenamenuva opredelen prostor za vr{ewe na soodvetna dejnost, Ministerstvo za urbanizam, grade`ni{tvo i za{tita na ~ovekovata okolina, od 7.4.1995 godina. Sepak, poslednite izmeni na zakonskite re{enija vo urbanisti~kata dejnost, kako rezultat na preporakite na FARE-proektot "Pribliùvawe na zakonodavstvoto", vo ovaa oblast vetuvaat podobruvawe na sostojbite vo dobivaweto na urbanisti~ki soglasnosti za gradba na industriski i drugi stopanski objekti.

33 FARE-proektot: "Pribliùvawe na zakonodavstvoto" gi utvrduva problemite i predlaga re{enija - 63 programi na promeni na sostojbite, preku izmena na zakonite i nivna pogolema efikasnost i primenlivost.

34 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 31/1993. 35 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 20/1993.


26

Upotrebna dozvola e potrebna i vo slu~aj koga se vr{i prenamena od stanben vo deloven prostor, pri {to za nejzino dobivawe e potrebno da se donese proekt za delovniot prostor izraboten od ovlasten proektant.

Ovie odredbi vaàt i za zanaet~iskite pretprijatija i zanaet~iskite du}ani.

2.1.2. Makroekonomska politika

Makroekonomskata politika na Republika Makedonija e odraz na reformite vo politi~kiot, op{testveniot i ekonomskiot sistem i eliminiraweto na ograni~uva~kite faktori od institucionalen, razvoen i tekoven ekonomski karakter.

Po proglasuvaweto na nezavisnosta vo 1991 godina, zapo~natite reformski promeni na ekonomskiot, op{testveniot i politi~kiot sistem dobija svoj nov legitimitet vo oficijalnite dokumenti i vo izmenite na zakonskata regulativa od sistemski karakter. Vo soglasnost so toa, tranzicioniot proces kon otvoreno pazarno stopanstvo preku prestrukturirawe i procesot na privatizacija i promena na sopstveni{tvoto, go vklu~uva i razvojot na maloto stopanstvo, zgolemuvaweto na proizvodstvoto i vrabotenosta. Vo takvi uslovi, vo Makroekonomskata politika na Republika Makedonija za sekoja godina, razvojot na sektorot na malite i na srednite pretprijatija dobiva s# pozna~ajno mesto, dodeka zanaet~istvoto kako dejnost ne e posebno apostrofirana.

Vo Makroekonomskata politika vo periodot 1992-95 godina, razvojot na maloto stopanstvo voop{to ne e tretiran, a vo tie ramki i zanaet~istvoto.

Makroekonomskata politika na Republika Makedonija vo 1996 godina treba{e da bide ostvaruvana "vo popovolen ambient i eksterno opkruùvawe na zemjata vo odnos na 1995 i porane{nite godini",36 {to i be{e realizirano, bidej}i blokadata od ju`nata strana be{e otstraneta, a i sankciite na Obedinetite nacii kon severniot sosed, SR Jugoslavija, bea ukinati. Na doma{en plan se doneseni nekoi sistemski zakoni,37 a makroekonomskata stabilnost e odràna.

Za prvpat, vo Makroekonomskata politika za 1996 godina, na maloto stopanstvo mu e dadena va`nost i uloga vo idniot razvoj na zemjata, {to podrazbira, vo negovi ramki i razvoj na zanaet~iskata dejnost, i toa kako prioritetna zada~a:

- sozdavawe uslovi za poefikasno stopanisuvawe i pobrz razvoj na malite i na srednite pretprijatija;

- usoglasuvawe na odredeni propisi so koi se reguliraat uslovite za vr{ewe na stopanski aktivnosti na malite i na srednite pretprijatija i uprostuvawe na postapkata za nivnoto otvorawe;

- otvorawe na agencii i konsultantski centri za mali i sredni pretprijatija;

- namaluvawe na stapkata na danok od dobivka za malite i srednite pret-prijatija vo industriskiot i agrarniot sektor i vo zanaet~istvoto i toa za 30% od prose~nata;

36 Makroekonomska politika na Republika Makedonija za 1996 godina, Slu`ben vesnik na

Republika Makedonija br. 65/1995. 37 Zakon za trgovskite dru{tva, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 28/1996.


27

- namaluvawe na osnovicata za presmetka na danokot na dobivka (profit) za iznosot na zabrzanata amortizacija na opremata kaj proizvodstvenite mali i sredni pretprijatija vo industrijata, zanaet~istvoto i zemjodelstvoto, no najmnogu do visinata koja za 50% ja nadminuva so propis utvrdenata amortizacija;

- namaluvawe na dano~nata osnovica za presmetka na danokot na dobivka ,ako se reinvestira;

- regresirawe na del od kamatata (do 20%) na kreditite vo privatniot sektor vo industrijata, zanaet~istvoto, agrarot, za rekonstrukcija i modernizacija i za investirawe vo novi objekti (do 30%) od sredstvata na Buxetot, od kompenzacioniot fond na FARE i

- koristewe na kreditni linii od stranskite finansiski institucii.

Vo vrska so maloto stopanstvo, Makroekonomskata politika za 1997 godina predviduva deka:

- }e prodol`i koristeweto na stranski finansiski kapital naso~en kon prestrukturirawe na stopanstvoto i razvoj na malite i na srednite pret-prijatija vo privatniot sektor;

- }e se izvr{i usoglasuvawe na propisite koi gi reguliraat uslovite za vr{ewe na dejnost na malite i na srednite pretprijatija kako i potrebnite dokumenti, kako: elektroenergetska soglasnost, HTP, upotrebna dozvola, skratuvawe na rokovite za izdavawe na dokumentite itn.;

- vo Zakonot za smetkovodstvo }e se izvr{i usoglasuvawe na klasifikacijata na pretprijatijata vo soglasnost so klasifikacijata na Evropskata unija;

- }e se osnovaat inkubatori za pretpriemni{tvo so ponatamo{no obezbedu-vawe na finansiska i druga poddr{ka zaradi uspe{no formirawe na mali i sredni pretprijatija;

- }e se pottiknuva osnovaweto na konsalting centri za mali i sredni pretprijatija;

- }e se obezbedi finansiska poddr{ka na pretprijatijata preku namaluvawe na danokot na dobivka od 30 na 15%;

- }e se vr{i regresirawe na delot od kamatata po kreditite za stopanskite subjekti vo privatniot sektor od Kompenzacioniot fond na FARE;

- vo ramkite na prostornite i detalnite urbanisti~ki planovi }e se opredelat industriski zoni;

- }e se intenzivira investicionata aktivnost vo industrijata, zemjodelstvoto i vo malite biznisi i

- Vladata na Republika Makedonija }e dava garancii pri koristeweto na stranski krediti za razvoj na malite i na srednite pretprijatija.

Sepak, stranskite kreditni linii nameneti za razvoj na maloto stopanstvo bavno se realiziraa preku bankarskiot sistem, taka {to gladot za finansiska pomo{ na malite proizvoditeli, zemjodelcite, pretpriema~ite, ostanuva i ponatamu. Rigidnosta na bankarskiot sistem, nedoverbata kon malite pretpriema~i, nedostigot na garancii za zaemite, nedostig od konsultantski ku}i za pomo{ vo podgotovkata na investicioni programi itn., se fakti koi go zabavuvaat kreditiraweto na maloto stopanstvo vo zemjata.


28

So Makroekonomskata politika za 1997 godina e predvideno deka "na makroekonomskiot ambient i ponatamu }e vlijaat dolgo vreme kumuliranite problemi, osobeno niskoto nivo na op{testveniot proizvod i na industriskoto proizvodstvo, nedostigot na investicionen kapital, strukturnite rigidnosti, niskoto nivo na iskoristenost na kapacitetite, golemata nevrabotenost koja so dostignatoto nivo ve}e stana najakuten problem na dràvata, kako i voop{to, visokiot obem i porast na trgovskiot deficit na dràvata".38

Vo tie nepovolni ekonomski okolnosti, vo prioritetnite zada~i se apostro-firani:

1. Odrùvawe na vospostaveniot proces na zaìvuvawe na op{testveniot proizvod i proizvodstvoto preku sozdavawe uslovi za niven traen raste` preku: a) revitalizacija i modernizacija na raspolo`livite proizvodstveni

kapaciteti i zabrzan razvoj na malite i na srednite pretprijatija, b) poefikasno stopanisuvawe na stopanskite subjekti preku sozdavawe

op{ti povolni uslovi za toa, kako i zgolemuvawe na fiskalnata poddr{ka na proizvodstvoto i razvojot preku instituciite na monetarniot sektor.

2. Sozdavawe uslovi za porast na vrabotenosta i zapirawe na trendot na porastot na brojot na licata koi baraat rabota, preku: a) sozdavawe op{ti uslovi za pottiknuvawe na investiraweto vo

privatniot sektor, b) obezbeduvawe finansiska i druga poddr{ka vo formiraweto na

mali i sredni pretprijatija, v) obezbeduvawe na pointenzivno vleguvawe na kapital od stranstvo na

podolg rok, niz zaedni~ki vloùvawa, direktni investicii vo privatniot sektor, davawe na koncesii, a vo ramkite na platno-bilansnite mo`nosti i selektivno kreditno zadolùvawe.

3. Odrùvawe na makroekonomskata ramnoteà i stabilnost, kako i kontrola na inflacijata na nivoto od razvienite zemji.

4. Prodolùvawe na procesot na sproveduvawe na strukturnite reformi kako preduslov za odrùvawe na postignatata stabilizacija na ekonomskite tekovi i porast na proizvodstvoto na trajni osnovi.

38 Makroekonomska politika na Republika Makedonija za 1997 godina, Slu`ben vesnik na

Republika Makedonija br. 69/1996 godina. Proekcijata na makroekonomskite agregati vo 1997 godina - porast 1997/1996

- op{testven proizvod za 5%, - industrisko proizvodstvo za 5,5%, - zemjodelie za 3%, - izvoz za 10%, - uvoz za 2,5%, - ceni za 2%, - plati za 2,5% - broj na vraboteni vo op{testveniot sektor za -2,6%, - broj na vraboteni vo privatniot sektor (osven vo zemjod.) za 10,7%, - u~estvo na vkupnite investicii vo op{testveniot proizvod 19,6% (18,6% vo 1996 god.), - u~estvo na stopanskite investicii vo op{testven. proizvod 13,6% (12,6% vo 1996 god.), - u~estvo na vkupnite prihodi za finansirawe na javnite potrebi vo op{testveniot proizvod 41% (43,6% vo 1996 god).


29

Ovaa opredelba vo ekonomskata politika na zemjata pretstavuva prodolùvawe na opredelbata na politikata utvrdena so Stabilizacionata programa od noemvri 1993 godina, kako i so Makroekonomskata politika na Republika Makedonija za 1996 godina.

Opredelbite na makroekonomskata politika na Republika Makedonija za 1998, ,1999, 2000, 2001 i 2002 godina39 ostanuvaat vo nasoka na prodolùvawe na strukturnite promeni vo procesot na ekonomskata tranzicija, vo nasoka na zgolemuvawe na vrabotenosta, preku zgolemuvawe na investicionata aktivnost i finansiska i drugi vidovi poddr{ka na osnovawe na novi stopanski subjekti, pottiknuvawe na pretpriem{tvoto, poddrùvawe na strukturnite reformi, razvoj na privatniot sektor, odrùvawe na makroekonomskata ramnoteà i stabilnost, so poseben akcent na pottiknuvawe na izvozot.

Kusiot pregled na makroekonomskata politika vo izminative godini ukaùva na postepenoto osoznavawe za ulogata na razvojot na maloto stopanstvo vo vkupniot razvoj na Republika Makedonija {to e mnogu povolno i va`no za idniot stopanski i op{testven razvoj. Sepak, najgolem del od opredelbite vo makroekonomskite politiki vo izminatiot period, ostanaa nerealizirani celosno. Stapkata na nevrabotenost postojano se zgolemuva, stapkata na rast e namalena, deficitot na trgovskiot i platniot bilans se zgolemuva {to e rezultat na nerealiziranite opredelbi od makroekonomskata politika vo ovoj period. Sekako, za ovie negativni sostojbi golemo vlijanie imaat vojnite vo sosedstvoto i vo zemjata, negativnite politi~ki vlijanija od sosedstvoto, kako i nepodgotvenosta na stopanskite subjekti i soodvetnite institucii za prifa}awe na promenite vo uslovi na politi~ki i ekonomski sistem.

Zaradi pobrzo prilagoduvawe na stopanskiot sistem na Republika Makedonija vo nasoka na stabilen i pobrz ekonomski razvoj, usvoen e i Zakonot za danok na dobivka,40 a od po~etokot na 1997 godina se primenuvaat izmenite na ovoj Zakon vo delot na namaluvawe na stapkata na danok na dobivka od 30% na 15%, kako stimulans za investirawe.

Dano~nite olesnuvawa i osloboduvawa se odnesuvaat na site stopanski subjekti, t.e. ne e daden poseben tretman nitu na zanaet~iite kako fizi~ki lica nitu kako pravni lica, a se odnesuvaat na:

- namaluvaweto na dano~nata osnovica za iznosot na vloùvawata (reinve-tirawe na dobivkata) vo novi investicii i toa vo osnovni sredstva i za kupuvawe akcii,

- se namaluva dano~nata osnovica vo visina na vloènite sredstva za vlo-uvawa vo nedovolno razvienite podra~ja,

- se namaluva dano~nata osnovica na dano~en obvrznik kaj koj se vloèni stranski sredstva, srazmerno na dobivkata na stranskiot subjekt za vloènite sredstva, vo prvite tri godini od rabotata na pretprijatieto, t.e. invetiraweto, ako u~estvoto na stranskiot kapital iznesuva najmalku 20% od zaedni~kiot traen kapital (ova se odnesuva i na pretprijatija so 100% stranski kapital),

39 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.69/1997,18/1999,br.86/1999,br.112/2000 i br.101/2001

godina. 40 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 80/1993 i 71/1996.


30

- prethodnata alinea se odnesuva i na dano~ni obvrznici koi se sozdadeni so spojuvawe, delewe ili privatizacija,

- site ovie dano~ni obvrznici se dol`ni, ako koristele vakvi osloboduvawa, da rabotat u{te najmalku tri godini po zavr{uvaweto na prethodnoto osloboduvawe od pla}awata,

- pri transferot na dobivkata na stranskiot osnova~ ili investitor, stapkata na danok na dobivka iznesuva 10% od iznosot koj se transferira,

- se namaluva dano~nata osnovica na obvrznikot vo visina na sredstvata od dobivkata vloèni vo za{tita na ìvotnata sredina i prirodata i

- od pla}awe na danok na dobivka se osloboduvaat pretprijatijata koi vra-botuvaat invalidi.

Faktot {to malite stopanski subjekti nemaat poseben tretman vo ovoj zakon, ukaùva na nedovolno razbranata va`nost na maloto stopanstvo vo celost, vklu~uvaj}i gi i zanaet~iite, vo procesot na prestrukturirawe i na vrabotuvawe, kako eden od klu~nite dinamizira~ki faktori na stopanskiot razvoj koj & e neophoden na makedonskata dràva.

So noviot Zakon za vrabotuvawe,41 usvoena e mnogu va`na odredba za stimulirawe na vrabotuvaweto, so koja se vr{i osloboduvawe od pla}awe na personalen danok na dobivka vo prvite tri godini42 od rabotata na novovrabotenite rabotnici, ako bile prijaveni vo Zavodot za vrabotuvawe. Ova sekako go stimulira procesot na vrabotuvawe do izvesna merka, iako na toj plan treba da postoi dolgoro~na, konzistentna i kompletna programa.

Kon krajot na 1997 godina e donesen Zakon za zgolemuvawe na vrabotuvaweto43 spored koj se vr{i osloboduvawe od pla}awe na pridonesot za penzisko, invalidsko i zdravstveno osiguruvawe i vrabotuvawe, za sekoe novovraboteno lice vo tekot na 1998 godina, so {to se sozdavaat uslovi za zgolemuvawe na vrabotenosta vo Republika Makedonija so prezemawe obvrska od strana na dràvata za nadomestuvawe na sredstvata za pla}awe na ovie pridonesi.

Ovoj Zakon sekako deka be{e eden od instrumentite za razvoj na pretpriem-a{tvoto, iako ima mnogu sprotivstaveni mislewa za negovata vistinska uloga vo zgolemuvawe na vrabotenosta i za razvojot na maloto stopanstvo. Sepak, negovoto donesuvawe zna~i eden instrument pove}e vo lepezata na mehanizmi i instrumenti za poddr{ka na privatnata inicijativa, razvoj na maloto stopanstvo, a vo tie ramki i na zanaet~istvoto, i zgolemuvawe na vrabotenosta, kako preduslov za zgolemuvawe na op{testveniot proizvod i razvoj na dràvata.

Vo po~etokot na 1999 godina44 ovoj Zakon e ukinat. Sepak, negovoto ukinuvawe zboruva pove}e za politi~ki stav, otkolku za analiza na ekonomskite rezultati, bidej}i postoi programska opredelba na Vladata na Republika Makedonija istite zakonski re{enija da se primenat na socijalno zagrozenite lica.

41 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 37/97. 42 Ministerstvo za stopanstvo: "Predlog proekt za razvoj na mali i sredni pretprijatija vo

Republika Makedonija", septemvri 1995, strana 21., za koj se zalaga{e Ministerstvoto za ekonomija u{te vo 1995 godina

43 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 65/97. 44 Zakon za prestanuvawe na vaèweto na Zakonot za zgolemuvawe na vrabotuvaweto, Slu`ben

vesnik na Republika Makedonija br. 5/99.


31

Osloboduvawata i olesnuvawata pri pla}aweto na danoci i carini pri uvoz na oprema i repromaterijali ne se odnesuvaat eksplicitno na zanaet~iite nitu na malite pretprijatija od zanaet~istvoto, {to pretstavuva ograni~uva~ki faktor za nivniot razvoj.postoe~kiot dano~en i carinski sistem ne se vo funkcija na razvoj na zanaet~istvoto i na maloto stopanstvo.

2.2. Finansiska poddr{ka na zanaet~istvoto i na maloto stopanstvo

Republika Makedonija treba da izgradi svoja, sopstvena politika za finansiska poddr{ka na maloto stopanstvo, vo zavisnost od raspolo`livosta na faktorite na proizvodstvoto, od potrebite na fizi~kite i pravni lica koi vr{at stopanski dejnosti, koristej}i gi pri toa, sopstvenite znaewa i mo`nosti, a sekako i svetskite iskustva.

Site vidovi pomo{ vo poddr{kata na jakneweto na privatniot sektor vo zemjata se dobrodojdeni, kako za po~etnite aktivnosti na pretpriema~ite, taka i za ve}e stabilnite, razvieni malostopanski subjekti i edinstveno so edna kompleksna poddr{ka mo`ni se pozitivni rezultati. Makedonskoto stopanstvo pove}e od edna decenija se nao|a vo faza na dezinvestirawe, vo uslovi na niska sopstvena akumulacija i mali mo`nosti za pro{iruvawe na stopanskata aktivnost.

Vo Republika Makedonija ne postoi vladina institucija za finansiska pomo{ na maloto stopanstvo. Ova e rezultat na objektivni i subjektivni faktori - limitirani finansiski fondovi na dr`avata, no i neizgradena svest za potrebata od finansiska pomo{ na opredeleni grupi pretpriema~i i malostopanstvenici, zaedno so potrebniot ambient za biznis i za razvoj na pretpriema~ki idei i vizii.

Od po~etokot na 1998 godina so FARE-Programata e osnovana Nacionalna agencija za razvoj na mali i sredni pretprijatija (NEPA), a od juli 1998 godina - i Regionalen centar-Fondacija za razvoj na mali i sredni pretprijatija vo Skopje, i od vtorata polovina na 1999 godina se otvorija i regionalni centri vo Veles, Bitola, Kumanovo i vo Strumica. So toa e zapo~nato formiraweto na mre`a na institucii za pomo{ na makedonskoto malo stopanstvo vo obuka, informacii, konsultativni uslugi. So preporaka od ovie fondacii, delovnite banki odobruvaat mali krediti od Mikrokreditnata linija od EU (okolu 6 mil.EVRA) i od sopstveni sredstva. Kako barateli na kredit se malostopanstvenici i zanaet~ii, registrirani kako fizi~ki lica. Od 1 septemvri 1998 godina, do sega se odobreni okolu 510 kreditni barawa. Dodeluvaweto na kreditite se odviva bavno, poradi dolgite bankarski proceduri, a osobeni i poradi nemo`nosta da se obezbedat visoki iznosi na hipoteka za kreditite.

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot,45 osnovana so zakon vo tekot na 1998 godina, i e predvideno da bide promotivna banka za sektorot na malite i na srednite pretprijatija i za izvozot , {to }e ja popolni prazninata vo neophodno potrebnite institucii na finansiska poddr{ka na makedonskoto malo stopanstvo. Zanaet~istvoto kako dejnost ne e posebno apostrofirano odnosno zanaet~iite kako fizi~ki lica, dodeka pravnite lica se vklopuvaat vo kategorijata na mali i sredni pretprijatija.

45 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 24/98.


32

Osnovaweto Makedonska banka za poddr{ka na razvojot pridonesuva za podobruvawe na finansiskata poddr{ka na maloto stopanstvo, no dokolku toa be{e delovna, specijalizirana banka za malo stopanstvo, efektite }e bea daleku pogolemi. Toa e poradi faktot {to delovnite banki imaat strav da investiraat vo novi stopanski subjekti, koi naj~esto nemaat golema tradicija vo stopanisuvaweto, a poradi toa i ne mo`e da obezbedat potrebni garancii, sopstveno u~estvo i visoki kamati. Od tie pri~ini, tie mnogu te{ko, so mnogu barawa za ispolnuvawe kon klientite, donesuvaat odluki za finansirawe na nekoj deloven potfat. Zatoa, edna specijalizirana banka e mnogu potrebna na makedonskite zanaet~ii i malostopanstvenici vo celost

Makedonska banka za podr{ka na razvojot ima za cel: - kreditirawe na otpo~nuvawe so rabota i razvoj na mali i sredni pret-

prijatija so kratkoro~ni i dolgoro~ni krediti, - finansirawe na izvozot so krediti odobreni za identifikuvani prilivi

od izvoz, - izdavawe garancii za krediti odobeni za identifikuvani prilivi od

izvoz i - osiguruvawe i reosiguruvawe na identifikuvani prilivi od izvoz od ko-

mercijalni i nekomercijalni rizici. Bankata ve}e raboti kako promotivna banka, a ocenkata za nejzinata podgotvenost da go poddr`uva razvojot na maloto stopanstvo, ostanuva da se vidi.46

Finansiskata pomo{ vo korelacija so pomo{ta vo delovni informacii, menaxment, obuka, poednostavna procedura za vr{ewe na stopanski aktivnosti itn., }e sozdadat povolni uslovi za zabrzan razvoj na privatnite stopanski aktivnosti. Za taa cel, stranskite finansiski institucii i vladi, vo tekot na izminative godini & imaat odobreno na Republika Makedonija, za sektorot na mali i sredni pretprijatija sredstva vo iznos od 105mil.euro, zaklu~no so 2000 godina,47 {to se realiziraat preku delovnite banki.

Kreditnite linii se obezbedeni od: 1. Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) 2. Me|unarodnata banka za obnova i razvoj (IBRD): 3. Vladata na Republika Makedonija i Vladata na SR Germanija preku

Bankata za poramnuvawa od Berlin odnosno dru{tvoto za investicii i razvoj.

4. Me|unarodniot fond za razvoj na zemjodelstvoto (IFAD) 5. Programata na PHARE za poddr{ka na malite i na srednite

pretprijatija preku mali krediti (NEPA) 6. Stokov kredit od Republika Italija

46 Vo tekot na fevruari 2000 godina, KFV bankata od SR Germanija & odobri kredit od 15 milioni

euro za finansirawe na proekti od 100.000 do 800.000 euro, preku delovnite banki, so 11% kamata, edna godina grejs period i 5 godini otplata; stokovna kreditna linija od R.Italija vo iznos od 12,5 mil.euro;

47 Ministerstvo za finansii: Informacija za dobienite i iskoristeni krediti za razvoj na mali i sredni pretprijatija - sostojba april 2001 godina, Skopje.


33

7. Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) vo ramkite na svojot fond za mali pretprijatija, od 1996 godina ja vklu~i i na{ata zemja, so cel da go poddrì razvojot na proizvodstvoto, uslugite, vo ve}e stabilni pretprijatija. Od ovoj fond vo Republika Makedonija dosega se finasirani 4 programi.

Zabavenoto tempo na realizacija na kreditnite linii e posledica na niza limitira~ki faktori vo:

1) bankarskiot sistem, {to ja naloùva potrebata od negova zabrzana reforma i zajaknuvawe, so cel da bide vo funkcija na razvojot na malite stopanski subjekti.

2) postojnata institucionalna infrastruktura, koja treba nu`no da se prilagodi kon potrebite na maloto stopanstvo, vklu~uvaj}i go i zanaet~istvoto i

3) nedovolnata podgotvenost na zanaet~iite i na maloto stopanstvo vo celost, za vklu~uvawe vo sovremenite tekovi na stopanisuvawe i vo investiraweto.

Kaj zanaet~iite registrirani kako fizi~ki lica, postoi strav od zemawe na skapi krediti i poradi faktot {to odgovaraat so celiot svoj imot vo dol`ni~ko-doveritelnite odnosi. Zatoa, tie naj~esto gi koristat svoite sopstveni sredstva, {to naj~esto se nedovolni za pogolemi investicioni zafati. Tuka se i raznite i mnogubrojni barieri na koi naiduvaat investitorite pri pribavuvaweto na potrebnata dokumentacija i soglasnosti za investiciona gradba, za lokacija za gradba itn., {to pretstavuva natamo{en ograni~uva~ki faktor vo koristeweto na odobrenite kreditni linii.

Za maloto stopanstvo, od prioritetna va`nost e obezbeduvawe na po~etni , takanare~eni mikro zaemi za zapo~nuvawe na vr{ewe na dejnost ili za modernizacija i pro{iruvawe na dejnosta na ve}e postojnoto malo stopanstvo. Za ovie nameni se i odobrenite sredstva od FARE-Programata za razvoj na malite i na srednite pretprijatija koi se realiziraat preku delovnite banki, a po prethodno mislewe od Nacionalnata agencija za razvoj na mali i sredni pretprijatija (NEPA), so 13% godi{na kamatna stapka, so grejs period od 6 meseci, 5 godini otplata i sopstveno u~estvo od 20%. Poradi prethodno izne-senite limitira~ki faktori vo finansiraweto na maloto stopanstvo, i ovie sredstva bavno se odobruvaat vo bankite, {to ukaùva deka malostopanstvenicite nemaat lesen pristap do potrebnite sredstva. Rigidnosta na makedonskiot bankarski sistem doa|a do poln izraz, tokmu i pri raspredelbata na ovie mikro krediti.

Kako "najdobra praksa"48 vo finansiraweto na maloto stopanstvo vo Republika Makedonija, moè so pravo da se apostrofira odobruvaweto na mali, mikro zaemi do 17.500 euro za osnovni i do 12.500 euro za obrtni sredstva so 18-22% kamatna godi{na stapka od humanitarnata organizacija "Mo`nosti" -Proekt na Agencijata za me|unaroden razvoj na SAD. Fondot za mikro zaemi iznesuva 9 mil.$ i vo periodot 1996-2000 god. se odobreni 3.229 zaemi. Dosega{nite rezultati se mnogu pozitivni - otvoreni se novi, a se odràni postojnite rabotni mesta.

48 Zarezankova Potevska Marija, Assistant Minister, Ministry of Economy and Andova Snezana, Executive

Director, "Mo`nosti", Skopje: Financing SME in the FY Republic of Macedonia, Expert Meeting on Best Practice in Financing SMEs, Palais des Nations, Geneva, United Nations, Economic Commission for Europe, 14-15 May, 1998


34

Od po~etokot na 1998 godina "Mo`nosti" dodeluva i "grupni zaemi" so cel da se razvie ènskoto pretpriema{tvo i grupnata odgovornost vo vra}aweto na zaemot.

Grupnite zaemi se dodeluvaat na 5 do 7 lica koi pretstavuvaat edna grupa, vo koja me|usebno se garantira vra}aweto na zaemot od 500 euro za {est meseci, odnosno od 1.000 euro za 9 meseci za vtoriot ciklus i 1.500 euro za 12 meseci vo tretiot ciklus, so godi{na kamata od 14% i grejs period od eden mesec. Od po~etokot na 1998 godina, se dodeluvaat zaemi do 2.500 euro za trgovska dejnost so kamatna stapka od 16% godi{no. Stepenot na vra}awe e mnogu visok i iznesuva 96%, a samo na 25% od vkupniot broj barateli na kredit im e dodelen kredit, {to zboruva za dobro vr{enata selekcija na klientite. "Mo`nosti" na krajot na 1999 godina otpo~na so odobruvawe zaemi za likvidnost na razvieni pretprijatija vo maksimalen iznos do 7.500 EURO, so rok na vra}awe do tri meseci i mese~na kamata od 1,7%."Mo`nosti" dava i kratkoro~ni namenski krediti za fizi~ki lica do 1.500 euro. Vo tekot na ~etirigodi{noto rabotewe, "Mo`nosti" navistina pridonese za razvoj na maloto stopanstvo, pred s# so relativno ednostavniot i lesen pristap do baranite sredstva, so ednostavna procedura, koja predviduva popolnuvawe na pra{alnik, namesto izgotvuvawe deloven plan i odluka na Upravniot odbor za dodeluvawe na kreditot, a ne na delovnite banki.

Od po~etokot na 1998 godina po~na so rabota Investicioniot fond SEAF/Makedonija so 14 milioni dolari kapital od Agencija za me|unaroden razvoj na SAD, Evropskata banka za obnova i razvoj, Me|unarodnata finansiska korporacija i Germanskoto dru{tvo za investicii i razvoj. Fondot obezbeduva partnerstvo vo makedonski rentabilni i profitabilni pretprijatija do 49% od sopstvenosta, odnosno so mo`nost za finansirawe na akcionerski kapital od 200.000 do 800.000$. Dosega se prifateni 11 proekti za partnerstvo. Fondot dava mo`nost po 3 do 7 godini da gi prodade svoite akcii na partnerite, na treti lica ili na javna proda`ba.

Vo tekot na 1999 godina na Republika Makedonija & se odobreni 5 mil. euro od Fondot za socijalen razvoj na Sovetot na Evropa za razvoj na makedonskite mali i sredni pretprijatija i za zgolemuvawe na vrabotenosta. Od po~etokot na 1999 godina na Stopanskata banka-Skopje i na Komercijalnata banka-Skopje im se staveni na raspolagawe 1,3 mil. euro odnosno prviot del od kreditot.

I pokraj, uslovno re~eno, "golemata" ponuda na kapital za investirawe vo maloto stopanstvo, koj glavno se plasira preku komercijalnite banki, toj nedovolno se koristi poradi strogite bankarski uslovi, {to naj~esto ne moè da bidat zadovoleni. Osobeno, mikro i malite stopanski subjekti, {to se nao|aat na samiot po~etok vo svoeto rabotewe, ne moè da gi zadovolat komercijalnite uslovi za odobruvawe kreditot od komercijalnite banki. Poradi toa prepora~liv e razvoj na {irok spektar na finansiski institucii, instrumenti i programi za finansirawe na maloto stopanstvo, respektiraj}i gi negovite specifi~nosti, stepen na razvoj, obem na stopanska aktivnost itn.


35

Makedonskata razvojna fondacija za pretprijatija, e osnovana vo noemvri 1998 godina od strana na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, koj vo izminatite godini vr{e{e odredeno finansirawe na maloto stopanstvo. So cel da se poddràt mo`nostite za samovrabotuvawe i da se namali siroma{tijata, otpo~na realizacija na Programata za mikro i mali pretprijatija, finansirana od donacija od Holandskata vlada, preku delovnite banki Tutunska, Radobanka i "Mo`nosti" preku tri vida na zaemi:

a) za individualni zemjodelci-za oprema, repromaterijali i dobitok do 10.000 evra, {to }e se odobrat na finansiski zemjodelski posrednici, za period od 4 godini vremetraewe na zaemot, vklu~uvaj}i edna godina grejs period so 7,25% kamatna stapka;

b) za mali zemjodelski, uslu`ni i proizvodstveni pretprijatija so maksimum 20 vraboteni lica - za osnovni i obrtni sredstva, {to }e se odobruvaat preku delovnite banki, za 5 godini vra}awe, vklu~uvaj}i edna godina grejs period i 20% sopstveno u~estvo, so kamatna stapka od 8-12% godi{no, a do 50.000 evra;

v) za osnovni i obrtni sredstva na mikro-pretprijatija so 5 vraboteni lica, koi }e se dodeluvaat preku mikro-finansiski institucii.

Negativen odraz i vlijanie vrz razvojot na zanaet~istvoto i vrz maloto, stopanstvo vo zemjata ima:

- otsustvoto na specijalizirana banka za razvoj na maloto stopanstvo, prisposobliva na potrebite na malostopanstvenicite,

- nepostoewe na specijalizirani fondovi za davawe na garancii na delovnite banki za vra}awe na dodelenite krediti na zanaet~iite i malostopanstvenicite vo celost,

- programi za finansiska poddr{ka preku mali krediti na mladite lu|e, ènite, hendikepiranite i invalidizirani lica, selskoto naselenie i sli~no.

Vo Republika Makedonija, za àl, razvojot na lizingot na investiciona oprema ne e razvien, a fran{izing sistemot e vo povoj, i prvite rezultati moè da se sogledaat vo postojnite dogovori na "Pivara"-Skopje so "Koka Kola" i "Mekdonalds", potoa na "Pivarnica"-Prilep so „Pepsi Kola“ itn. Za nivnata primena potrebna e soodvetna zakonska regulativa koja ne e donesena.

Treba da se vloàt pogolemi napori za sozdavawe adekvatna delovna-klima i okolina, povolna za privlekuvawe na stranski investicii, a so toa i za nepre~en i brz razvoj na site mehanizmi i formi na rabotewe.

Kon krajot na 1999 godina e usvoena zakonska regulativa za spre~uvawe na monopolskoto odnesuvawe. So cel za razvoj na konkurencijata i na zakonitostite na pazarot, isto taka, vo faza na izgotvuvawe e i zakonska regulativa za kvalitetot na proizvodite, {to sekako }e ima pozitivno vlijanie vrz razvojot na pazarnite uslovi na stopanisuvawe i na pobrza integracija vo evropskite ekonomski tekovi, sekako poddràno so finansiski programi i pomo{.

Ministerstvoto za ekonomija zapo~na aktivnosti za donesuvawe na zakon za poddr{ka na maloto stopanstvo, vo koe e vklu~eno i zanaet~istvoto kako dejnost .So nego se predviduva mikro finansirawe, obezbeduvawe na garancii, i razni drugi vidovi na finansiska poddr{ka i institucii za nematerijalna pomo{ na malostopanstvenicite. No, sepak, negovoto donesuvawe e seu{te neizvesno poradi razni ograni~uva~ki faktori, najpove}e od subjektiven karakter.


36

2.3. Drugi vidovi poddr{ka

Makedonskoto zanaet~istvo i malo stopanstvo vo celost, ima seriozna potreba od dobivaweto neophodni delovni informacii od zemjata i od stranstvo, od obuka vo oblasta na delovnoto rabotewe preku permanentno obrazovanie realizirano so kursevi, seminari, specijalizacii, predavawa, potoa sovetodavni uslugi za raboteweto, vo site domeni na stopanisuvawe, vklu~uvaj}i i pravni soveti, tolkuvawe na zakonski propisi i drugo. Ottuka, institucionalnata infrastruktura, kako neophoden uslov za razvoj na zanaet~istvoto i na maloto stopanstvo vo Republika Makedonija s# u{te e nedovolno razviena i pretstavuva seriozna pre~ka za zabrzan i nepre~en razvoj na maloto stopanstvo.

- Vo Regionalnata Stopanska komora vo Skopje, od po~etokot na 1996 godina po~na so rabota Delovno-informativen centar za malite i srednite pretprijatija i zanaet~iski du}ani, kako del od programata za pomo{ na britanskiot know-how Fond. Centarot sozdava baza na podatoci na zainteresiranite malostopanstvenici i e povrzan so ist takov centar vo Bradford od Velika Britanija i Komorata gi dava i site relevantni raspolo`livi podatoci za malostopanstvenicite.

- Stopanskata komora na Makedonija ima vospostaveno Informativen sistem vo ramkite na zemjite ~lenki na Centralno-evropskata inicijativa (CEI), {to dava mo`nost za povrzuvawe na makedonskoto stopanstvo so stopanstvata na ovie zemji ~lenki. Nacionalnata agencija za razvoj na mali i sredni pretprijatija (NEPA) so svoite fondacii vo Skopje, Veles, Kumanovo, Bitola i Strumica, sozdava baza na podatoci za malostopanstvenicite za nivno povrzuvawe so partneri od stranstvo preku stranski agencii, delovno-informativni i inovativni centri, vo ramkite na Centralno-evropskata inicijativa - CEI, Inicijativata za sorabotka vo Ju`na Evropa - SECI, Evropskata unija i po{iroko.

- Makedonskiot deloven centar, kako amerikanski proekt za pomo{ na maloto stopanstvo, im gi dava site vidovi uslugi na malostopanstvenicite, osven finansiskite, za koi obezbeduva potrebni informacii za mo`ni izvori za finansirawe, povrzuvaj}i gi i so partneri od amerikanskoto stopanstvo. Centarot organizira seminari za menaxment, za finansiskoto rabotewe, marketing istra`uvawa, standardite za kvalitet, proizvodstveniot i finansiskiot menaxment, za me|unarodnite smetkovodstveni standardi itn., im pomaga na zainteresiranite malostopanstvenici vo podgotovkata na deloven plan, vo podgotovkata na marketing plan, vo organizacija na raboteweto itn.

- Agenciite za poddr{ka na pretprijatijata od Ohrid, Tetovo i Gostivar, otvoreni so sredstva na know-how -fondot od Velika Britanija, vo tekot na noemvri 1998 godina , davaat raznovidni uslugi vo site sferi na delovnoto rabotewe.

- Sozdavaweto na delovno-informativen i inovativen sistem na teritorijata na celata zemja koj }e gi dava site potrebni uslugi i informacii na malostopanstvenicite, koj }e ima pretenzii da stane del od EURO-INFO-sistemot i na delovno-informativniot sistem vo ramkite na EU i po{iroko e neophodna.


37

- Ve}e nekolku godini, uspe{no rabotat nekolku delovni inkubatori, finansirani so programi od Svetskata banka vo [tip, Makedonska Kamenica, Del~evo, Prilep, Kru{evo, a od neodamna i vo Veles itn.Osven deloven prostor pod povolni uslovi, delovnite inkubatori na novite pretprijatija im ovozmoùvaat i finansiski pozajmuvawa od sopstven fond, {to e mnogu povolen instrument za razvoj na pretpriemni{tvoto.

- Vo Ministerstvoto za ekonomija, vo tek na realizacija se programi za transfer na tehnologija, za promocija na privatniot sektor, za razvoj na zanaet~istvoto, za razmena na menaxeri i obuki na makedonski menaxeri vo oblasta na marketing i menaxmentot, kako i drugi programi, od bilateralnata sorabotka so S.R.Germanija. Tie pretstavuvaat pomo{ na zanaet~iite i na malite i sredni pretprijatija vo makedonskoto stopanstvo, bidej}i so germanskoto iskustvo i znaewe obezbeduvaat,me|u drugoto, i transfer na znaewe.

- Ministerstvoto za ekonomija, preku usvoena Programa za koristewe na sredstvata od nadomestokot, {to go pla}aat delovnite subjekti pri uvoz i izvoz na proizvodi, stoki i uslugi49, obezbeduva finansiska poddr{ka na pretprijatijata {to sakaat da primenuvaat ISO 9000 standardi za kvalitet, potoa za promotivni materijali i za u~estvo na saemski i drugi manifestacii, vklu~uvaj}i i osnovawe na tehnolo{ki parkovi i inovativni centri. Sepak, zanaet~iite kako fizi~ki lica ne koristat od ovie sredstva.

- So ogled na golemata va`nost na obukata na zanaet~iite i drugite malostopanstvenici, ILTIS, Germanska agencija ve}e dve godini vr{i obuka na razni grupi pretpriema~i vo zemjata.

- Sorabotkata na Zanaet~iskata komora od Koblenc, SR Germanija i zdruènijata na zanaet~ii od Skopje i Ohrid ve}e nekolku godini se odviva mo{ne dobro i efikasno. Vo tie ramki se realizira Proekt za otvarawe na Centar za obuka vo Skopje za slatkarstvo, a vo tek na realizacija e Proektot za Balkanska sorabotka vo oblasta na zanaet~istvoto, so cel da se vospostavi edna mreà na zanaet~iski komori vo regionot. Vo ramki na ovaa sorabotka, se odrùvaat i zaedni~ki nastapi na saemi vo Skopje i Koblenc. Zanaet~iskata komora na Koblenc izrazuva podgotvenost za pomo{ pri otvarawe na Zanaet~iskata komora vo Makedonija.

49 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija broj 36 od 2001 god.

Состојба во занаетчиството во Република Македонија

39

3. Sostojba vo zanaet~istvoto vo Republika Makedonija

3.1. Normativna postavenost na zanaet~istvoto

3.1. Registracija na zanaet~iite kako fizi~ki i kako pravni lica

Zanaet~iite kako fizi~ki lica se registriraat vo Register na zanaet~ii vo 34 podra~ni edinici na Ministerstvoto za ekonomija, i postapkata e mnogu ednostavna, brza i vrzana so mali tro{oci. Pravnite lica koi vr{at zanaet~iska dejnost se registriraat vo Trgovskiot register, soglasno na Zakonot za trgovskite dru{tva, vo site raspoloìvi vidovi, no naj~esto kako trgovec poedinec ili dru{tvo so ograni~ena odgovornost. Postapkata za upis vo Trgovskiot register e komplicirana, spora i vrzana so golemi tro{oci.

Zanaet~iskata dejnost kako segment na stopanskata struktura koja dolgo vreme be{e sinonim na privatniot sektor vo prethodniot stopanski sistem, vo periodot po 1990 godina pokaùva postojan rast kako rezultat na namaluvaweto na zakonskite ograni~uvawa vo vr{eweto na stopanskite aktivnosti od strana na fizi~kite lica. Liberalizacijata i deregulacijata50 kon krajot na minatata decenija, vo uslovi na reforma na stopanskiot i politi~kiot sistem, ovozmoì registrirawe na pretprijatija vo privatna sopstvenost i pro{iruvawe na mo`nosta na privatnite, fizi~kite lica (gra|anite) da vr{at i drugi stopanski dejnosti, a ne samo zanaet~iska dejnost, so mo`nost za vrabotuvawe do 50 lica. Toa be{e pottik za otvorawe na novi zanaet~iski du}ani vo site stopanski dejnosti i granki.

So deregulacijata i liberalizacijata na uslovite za registracija na zanaet~iite od 1989 god. i na pretprijatijata vo site vidovi i formi na sopstvenost, vo 1988 god. otvoreni se golem broj na zanaet~iski du}ani i pretprijatija, vo najgolem del so sopstveni sredstva, i pokraj nizata ograni~uva~ki faktori. Razvojot na pretpriemni{tvoto vo zanaet~istvoto e vo podem. Dva osnovni zakoni se bitni za registrirawe na zanaet~iite kako pravni ili fizi~ki lica: Zakon za trgovski dru{tva i Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost.

Zakonot za trgovskite dru{tva, koj go opfa}a vr{eweto na site stopanski dejnosti, osven zemjodelstvoto i zanaet~istvo vo mal obem, ja naloì potrebata od donesuvawe na poseben i nov Zakon za vr{ewe na zanaet~iska dejnost,51 koj go definira zanaet~istvoto vo pomal obem (so maksimum 10 vraboteni lica). Spored ovoj zakonski akt, osven vr{itelite na zanaet~iska dejnost vo pomal obem, {to se registriraat kako fizi~ki lica {to vr{at dejnost, vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za ekonomija, vo Registerot na zanaet~ii, site drugi stopanstvenici se registriraat kako pravni lica vo prometot, odnosno kako trgovski dru{tva vo formi utvrdeni vo Zakonot za trgovskite dru{tva. Sepak, naj~esto zanaet~iite se registriraat kako trgovec-poedinec,koj ima svojstvo na fizi~ko lice i dru{tvo so ograni~ena odgovornost.

50 Zakon za pretprijatija, Slu`ben vesnik na Socijalisti~ka Republika Makedonija br. 77/88 i




40

Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost e donesen na 29.07.1998 god. i toj opredeluva {to se smeta kako zanaet~isko proizvodstvo, zanaet~iski uslugi i umetni~ko zanaet~istvo. Isto taka so posebna odluka na Vladata na R. Makedonija e odredena lista na zanaet~iski dejnosti koi se smetaat kako doma{no rakotvorewe i dejnosti koi se sli~ni na zanaet~iskite a vo koja lista se nabroeni i li~nite uslugi. So odluka na Vladata na R. Makedonija e donesena i lista na zanaet~iski dejnosti koi zadolìtelno se vr{at vo rabotni prostorii. So ovoj zakon se opredeluvaat koi stopanski subjekti moàt da vr{at zanaet~iska dejnost a voedno e definiran poimot "pomal zanaet", kako uslov zanaet~ijata da se zapi{e vo Registarot na zanaet~ii. Ovoj Registar go vodat podra~nite edinici na Ministerstvoto za ekonomija. Zakonot isto taka gi opredeluva uslovite koi treba da gi ispolnuvaat vr{itelite na zanaet~iskata dejnost vo pogled na stru~noto obrazovanie, kako i tehni~kite i drugite uslovi koi treba da gi ispolnuvaat rabotnite prostorii.

Isto taka e ostavena mo`nost na op{tinite odnosno na gradot Skopje, bidej}i vo nego ima pet op{tini, da opredelat delovi od naselenoto mesto vo koi moàt da se vr{at opredeleni zanaet~iski dejnosti, so {to se sozdavaat uslovi za za{tita na gra|anite od bu~avosta na oddelni zanaet~iski dejnosti, kako i da go opredeli rabotnoto vreme na oddelni zanaet~iski dejnosti vo zavisnost od lokalnite obi~ai, so {to se vr{i za{tita na gra|anite od samovolnoto odreduvawe na rabotnoto vreme od strana na vr{itelite na zanaet~iskata dejnost.

Razraboteni se uslovite za vr{ewe na zanaet~iskite dejnosti od strana na zanaet~iite, upisot na zanaet~iskata dejnost vo Registarot na zanaet~ii vo koe me|u drugoto e opredelena sodrìnata na re{enieto za upis vo Registarot kako i sedi{teto na vr{itelot na zanaet~iskata dejnost. Opredelen e i na~inot na vr{ewe na zanaet~iskata dejnost pri {to se za{tituvaat kupuva~ite na zanaet~iskite proizvodi ili korisnicite na zanaet~iskite uslugi. Isto taka e razraboteno i vodeweto, privremenoto zapirawe i na~inot na prestanok na vr{eweto na zanaet~iskata dejnost.

Isto taka se regulira i vr{eweto na zanaet~iskite uslugi od mesto vo mesto kako i doma{noto rakotvorewe pri {to se ima za cel ovie dejnosti da se vr{at vo osnova samo po pat na registrirawe. So ovoj zakon se regulira i stru~noto obrazovanie na zanaet~ijata kako i izveduvaweto na prakti~nata nastava na u~enikot koj izu~uva zanaet~iski dejnosti. Zakonot go regulira i steknuvaweto na titula "Majstor" od strana na fizi~kite lica koi se registrirani za vr{eweto na zanaet~iska dejnost kako i vrabotenite kaj niv.

Za razvojot na zanaet~istvoto, unapreduvaweto na stru~nosta i kvalitetot na proizvodite i uslugite, kako i zastapuvaweto na zaedni~kite interesi na vr{itelite na zanaet~iskite dejnosti, Zakonot predvide osnovawe na Zanaet~iska komora na Makedonija. So Zakonot e dadena mo`nost nadle`nite inspekciski slu`bi da prevzemat soodvetni inspekciski merki za zabrana na vr{eweto na zanaet~iskata dejnost od strana na lica koi ne go registrirale vr{eweto na dejnosta, kako i zabrana za vr{ewe na dejnosta dokolku rabotnite prostorii vo koi taa se vr{i ne gi ispolnuvaat predvidenite tehni~ki i drugi uslovi.


41

Isto taka, poa|aj}i od potrebata za za{tita na kupuva~ite na zanaet~iskite proizvodi odnosno korisnicite na zanaet~iskite uslugi, vo Zakonot, pokraj kaznenite odredbi, se dava mo`nost na barawe na ovie lica inspekciskite organi da prevzemat soodvetni upravni merki. Kaznenite odredbi predviduvaat soodvetni kazni za storeni povredi na odredbite od ovoj Zakon kako za zanaet~iite taka i za trgovskite dru{tva koi vr{at zanaet~iska dejnost. Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot se izvr{eni na 23.11.2000 god, (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 98/00) so cel da se otstranat oddelni nedoslednosti koi se zabeleàni vo primenata na Zakonot.

Zakonot za trgovski dru{tva gi tretira dejnostite od oblasta na avtoprevozni{tvoto i ugostitelstvoto. Zapi{uvaweto na stopanstvenicite vo Trgovskiot registar odnosno nivnoto registrirawe e sloèna, skapa i dolgotrajna postapka, a ovie dejnosti sepak moàt da se tretiraat vo domenot na li~nite uslugi, odnosno kako vid na zanaet~iska dejnost koja }e se vr{i kako "pomal zanaet". So ovie izmeni se ovozmoì vr{itelite na ugostitelskite i prevozni~kite uslugi da moàt poednostavno da nastapuvaat vo pravniot promet preku upisot na nivnata dejnost vo Registarot na zanaet~ii. Ednostavnata postapka okolu vpi{uvaweto vo Registarot, svrzana so mali tro{oci, }e pretstavuva dodaten impuls vo razvojot na maloto stopanstvo odnosno taka nare~enite semejni biznisi odnosno semejno stopanisuvawe.

Vo R. Makedonija ve}e podolgo vreme e izrazena stagnacija i izumirawe na poedini tradicionalni zanaeti koi sepak ne se samo tradicija i istorija tuku i potreba na naselenieto. Istovremeno poedini zanaeti se pove}e se deficitarni {to pridonesuva da ne moè da se zadovolat potrebite na naselenieto i na stopanskite subjekti kako korisnici na proizvodite odnosno uslugite od ovie zanaeti. So donesenite izmeni i dopolnuvawe na Zakonot jasno se definira ulogata na dràvata vo za{titata na starite zanaeti kako i stimuliraweto na deficitarnite zanaeti. Vo prilog na ova zboruva i obvrskata na Ministerstvoto za ekonomija za izgotvuvawe i realizirawe na godi{na Programa za za{tita i unapreduvawe na starite i deficitarnite zanaeti , za {to sredstva se izdvojuvaat od Buxetot na R. Makedonija i od drugi izvori.

Zaradi pobrziot i pravilen razvoj na zanaet~istvoto se naloì potrebata od zgolemena efikasnost na organizacionite oblici vo koi se zdruùvaat zanaet~iite zaradi {to se ukaà potreba od institucionalno jaknewe i definirawe na ulogata na Zanaet~iskata komora na Makedonija. Podra~nite edinici na Ministerstvoto za ekonomija, koi go vodat Registarot na zanaet~ii, se dol`ni eden primerok od re{enieto za upis na zanaet~ijata da go dostavat do Komorata, a, isto taka, za odredeni slu~ai, koga zanaet~ijata bara privremen prestanok na dejnosta, da se bara zadolìtelno mislewe od Komorata. So izmenite vo Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, na Komorata i se prenesoa ovlastuvawa da vr{i javni funkcii vo domenot na stru~noto obrazovanie i toa vo pogled na organiziraweto na oblici na stru~noto obrazovanie, prekvalifikacija i dokvalifikacija za potrebite na vr{itelite na zanaet~iskata dejnost. Izmenite vo Zakonot ja zajaknuvaat ulogata na Komorata vo pogled na stru~noto obrazovanie na zanaet~iite, stru~noto osposobuvawe i osobeno vo postapkata okolu polagaweto na majstorskiot ispit. Ova se momenti koi pridonesuvaat za institucionalnoto jaknewe na Komorata, {to sekako zboruva za re{enosta na nadle`nite organi da im obezbedat na makedonskite zanaet~ii da imaat svoja jaka organizacija.


42

So donesenite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot, se ureduva statusot, postavenosta i ulogata na Zanaet~iskata komora na Makedonija. Potrebno e da se naglasi deka Komorata }e bide neprofitna organizacija, nadvor od vlijanijata na politi~kite partii, koja se finansira od komorskiot pridones i drugi prihodi koi }e gi ostvaruva so svoeto rabotewe. Potrebno e da se napomene deka vr{itelot na zanaet~iska dejnost stanuva ~len na Komorata so negovoto vpi{uvawe vo Registarot na zanaet~ii odnosno Trgovskiot registar. Isto taka se opredeleni i celite zaradi koi se osnova Komorata, organite na Komorata a se uredeni i pra{awata vo vrska so vnatre{nata organizacija na Komorata.

3.1.2. Statisti~ka nomenklatura

Postojnata Nacionalna klasifikacija na dejnosti ne go odvojuva zanaet~istvoto od industriskot proizvodstvo, {to negativno se odrazuva na sledewe na sostojbite vo zanaet~iskata dejnost. Od druga strana, Zavodot za statistika ne gi evidentira pretprijatijata na mali, sredni i golemi po dejnosti, po vidovi na trgovski dru{tva-pretprijatija odnosno gi sledi samo vkupno registriranite delovni subjekti po dejnosti i formi na organizirawe. Taka za vr{ewe na zanaet~iskata dejnost, no samo za fizi~kite, no ne i pravnite lica, najto~ni i relevantni podatoci se vodat vo Ministerstvoto za ekonomija, evidentirani vo Registerot na zanaet~ii.

Na toj na~in, ostanuva nere{eno pra{aweto na sledewe i evidentirawe na zanaet~iska dejnost vo Republika Makedonija, pa ottamu se nametnuva potrebata od izmeni na relevantnite zakoni: Zakon za trgovski dru{tva, - Zakon za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, Zakon za Nacionalna klasifikacija na dejnosti. Zavodot za statistika, poradi ovie neadekvatno re{eni pra{awa, ne ja sledi celosno sostojbata vo zanaet~istvoto vo zemjata, pa ottamu i podatocite za vrabotenosta, za BDP i drugite relevantni podatoci za zanaet~istvoto, ne se dovolno precizni.

3.1.3. Organiziranost na zanaet~iite

Makedonskite zanaet~ii imaat dolga tradicija vo svoeto organizirawe. Taka , u{te na 24 dekemvri 1932 godina e osnovana Zanaet~iska komora koja gi opfa}a site zanaet~ii od toga{nata Vardarska banovina odnosno sega{na Republika Makedonija. Vo toj period postoi silna organizacija vo raboteweto, so komisii, me|u koi i Komisijata za polagawe na majstorski ispiti, koja dodeluva i diplomi za poloèn majstorski ispit.

Denes, zanaet~iite vo Republika Makedonija se organizirani vo sojuz od 17 regionalni zdruènija, koj e ~len vo Stopanskata komora na Makedonija. Soglasno na Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, e dadena mo`nost zanaet~iite da se zdruùvaat vo svoja zanaet~iska komora. Ednovremeno, vo tek e donesuvawe na nov zakon so koj }e se regulira pra{aweto na organizirawe na stopanstvenicite vo idnina, preku organizirawe na nekolku vidovi na komori.Taka, zanaet~iite vo zemjata, go o~ekuvaat so netrpenie ovoj zakon, spored koj }e se organiziraat vo svoja zanaet~iska komora.

3.1.4. Nastap na saemi i izlo`bi

Zanaet~iite vo Makedonija nastapuvaat na Skopskiot saem "TEHNOMA", ve}e tradicionalno organizirano, vo svoja posebna hala, a ve}e zapo~naa so svoi izloùvawa i na saemite vo SR Germanija, organizirani od strana na Zanaet~iskata komora od Koblenc.


43

Zapo~natite aktivnosti na Ministerstvoto za ekonomija za poddr{ka na izvozno orientiranite proizvodstveni pretprijatija pri u~estvo na stranski saemi, se mo{ne zna~ajni, no zanaet~iite, posebno kako fizi~ki lica, ne se zastapeni.

Vo 2000 i 2001 godina, Ministerstvoto za ekonomija finansira{e del od tro{ocite za nastap na makedonskite zanaet~ii na saemot vo Skopje, TEHNOMA. Sepak toa treba da bide edna dolgoro~na, jasno utvrdena programa na pomo{ i poddr{ka na zanaet~istvoto vo Makedonija.

Postojat oddelni aktivnosti vo gradovite niz zemjata, preku izlo`bi i eden vid na saemi da se promovira lokalnoto zanaet~istvo i malo stopanstvo, {to e mnogu pozitiven primer za jaknewe i afirmacija na zanaet~istvoto. Taka, agenciite za podr{ka na pretprijatijata, ESA od Tetovo, Gostivar i Ohrid koi se osnovani od strana na britanskiot know-how fond, organiziraat saemi na zanaet~istvo vo ovie gradovi. Sli~na manifestacija ima i vo Kumanovo, kade od strana na Fondacijata za malo stopanstvo, se organiziraat me|ugrani~ni sredbi i u~estvo na saemi vo sosednite zemji kako SR Jugoslavija i Republika Bugarija, a se organizira i lokalen saem za malo stopanstvo. Vo Veles, ve}e stana tradicija da se organiziraat Kojni~ki sredbi, kako kulturno-stopanska manifestacija koja dobiva karakter i na me|unarodna manifestacija, bidej}i zemaat u~estvo i stranski proizvoditeli. Pokraj afirmacijata na kulturnoto nasledstvo se dava mo`nost za afirmacijata i na tradicija vo zanaet~iskoto proizvodstvo posebno vo kerami~koto, ko`arskoto proizvodstvo, a sekako i na novite, sovremeni vidovi na proizvodi i uslugi. Zanaet~iite na Skopje izdavaa i svoe mese~no glasilo "Zanaet~ija", koe prestana da izleguva poradi nedostatok na sredstva.

3.1.5. Obrazovanie na zanaet~iite

Brojni zanaet~iski u~ili{ta, postoele i vo periodot pred II svetska vojna, i se karakteriziraat so kvalitetni u~enici, ~iraci i kalfi. Obrazovanieto na licata koi sakaat da se zanimavaat so vr{ewe na zanaet~iska dejnost, vo minatiot period, se odviva{e vo zanaet~iski stru~ni u~ili{ta. No, so promena na sistemot na obrazovanie, i zanaet~iskite u~ili{ta pretrpuvaat reformi, i vovedeno e naso~enoto obrazovanie, {to ne pridonese mnogu vo podobruvawe na kvalitetot na maturiranite u~enici. Denes, postoi golem interes od strana na zanaet~iite, zanaet~iskite u~ili{ta da se vo funkcija na sozdavawe na dobro obu~en stru~en kadar, so cel da se odbegnuva nastanuvawe na {teti, predizvikani od nedovolno obu~eni i nedovolno ostru~eni u~enici.

Na ovoj plan, obrazovniot sistem vo Republika Makedonija treba da pretrpi soodvetni izmeni i podobruvawa, bidej}i edna od pre~kite za povolen i nepre~en razvoj na zanaet~istvoto vo zemjata e i nesoodvetniot obrazoven sistem. Vrz osnova na Nacrt-Strategijata za razvoj na obrazovanieto, treba da sledi i promena na Zakonot za osnovno i sredno obrazovanie, so {to }e se obezbedi obrazovanie koe }e bide vo funkcija na zanaet~iiskiot razvoj. Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost52 predviduvaat mo`nost u~enicite da ja izveduvaat prakti~nata nastava i kaj zanaet~iite.

52 Zakon za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost,Sl.v.na

RM.br.98/2000


44

Sepak, od osobena va`nost za dobro obu~eni zanaet~ii, treba da bidat centrite za obuka, smesteni vo zanaet~iskata komora, vo ramki na stru~nite u~ili{ta ili pak vo ramkite na centrite za obuka i poddr{ka na malostopanstvenicite i pretpriema~ite.

3.2. Problemi vo razvojot na zanaet~istvoto

Zanaet~istvoto, i pokraj dolgata tradicija, vo izminatiot period pa i denes, e dosta marginalizirano, kako vo oficijalnite, dràvni razvojni dokumenti, taka i vo ekonomskata i stru~na literatura i vo praksata .Toa se dolì na postoe~kite sfa}awa deka treba edinstveno da se sledat i da se razvivaat onie stopanski dejnosti i granki koi se najatraktivni, kako informativnata tehnika ili razvojot na najnovata tehnika i tehnologija, biotehnologijata itn. Sekako deka novata tehnologija e uslov za zabrzan razvoj na stopanstvoto, me}utoa, toa, podrazbira i dobro ostru~eni zanaet~ii koi treba da gi realiziraat i primenat vo praksa novite tehni~ko-tehnolo{ki re{enija. Od druga strana, zanaet~iskite proizvodi i uslugi se sekojdnevno potrebni i zatoa se nezamenlivi, a ra~no izrabotenite proizvodi se unikatni i zatoa imaat visoka vrednost (primer se modnite kreatori-kroja~i).

Zanaet~iskoto proizvodstvo treba da se sfati kako nerazdelen del na celokupnoto stopanstvo, bidej}i kako sostaven del na maloto stopanstvo e vo direktna vrska i povrzanost so golemoseriskoto proizvodstvo. Od toj aspekt, zanaet~istvoto treba da se prifati kako nerazdelen del na sevkupnata ekonomija, kako predvesnik na golemoseriskoto proizvodstvo, no i kako nu`no vo zadovoluvawe na sekojdnevnite potrebi na naselenieto vo stoki i uslugi. Zanaet~iskoto proizvodstvo, bidej}i stanuva zbor za ra~no i maloserisko proizvodstvo, e visoko kvalitetno, i zatoa mnogu vredno, a so toa i skapo proizvodstvo. Na primer, vo razvienite zemji, konfekcijata na obleka e mnou poeftina od ra~no izrabotenite obleki i modeli vo privatnite mali kroja~ki saloni.

Zanaet~istvoto, kako del na maloto stopanstvo, ima golema uloga vo razvojot i prestruktuiraweto na stopanstvoto, vo sozdavaweto na novi rabotni mesta. So ovaa konzistentna politika na poddr{ka, moè da se o~ekuva pobrz razvoj na zanaet~istvoto vo Republika Makedonija, pred se poradi dolgogodi{nata tradicija, kvalifikuvana rabotna sila itn.

Najgolemite problemi vo razvojot na zanaet~istvoto vo Republika Makedonija se manifestiraat vo:

1. Slabata i nedovolna zainteresiranost na komercijalnite banki da go finansiraat razvojot na maloto stopanstvo, a vo tie ramki i zanaet~istvoto, {to se dolì na nesigurnosta vo otplatata na kreditite. Tro{ocite po eden kredit se isti, za malite i za golemite iznosi na krediti, taka {to bankite naj~esto se odlu~uvaat da finansiraat proekti kaj golemite pretprijatija. Visokite kamatni stapki se seriozna pre~ka za koristewe na bankarskite krediti od strana na malostopanstvenicite, poradi {to mnogubrojnite kreditni linii odobreni na Republika Makedonija ostanuvaat neiskoristeni. Zatoa e nu`no bankarskiot sistem da bide vo funkcija na razvoj na privatniot sektor i voop{to na stopanstvoto.


45

Godi{nite realni kamatni stapki od nad 15% (prose~nite kamatni stapki iznesuvaat okolu 20%) vo makedonskite banki vo odnos na onie od 2% ili 9% vo prosek vo svetot, nesomneno zboruvaat deka kreditnata politika ne e vo funkcija na razvojot.

Visokite iznosi na bankarskite marì se dodaten tovar i toa gi ~ini kreditite neatraktivni za zanaet~iite i za maloto stopanstvo. Osven toa, bankite kako stopanski subjekti {to rabotat na pazarni osnovi, se odnesuvaat mnogu vnimatelno osobeno kon po~etnicite vo stopanisuvaweto, koi te{ko moè da gi ispolnat strogite bankarski uslovi za dobivawe kredit. Malostopanstvenicite naj~esto te{ko moè da obezbedat hipoteka za dodeleniot kredit, isto kako i sopstveno u~estvo koe e do 30% od iznosot na kreditot, a ne moè da go podnesat nitu tovarot na visokite kamatni stapki.

Tie ~estopati i ne se vo mo`nost da obezbedat dobar deloven plan i investiciona programa, zatoa {to za nivna izrabotka, kako i zaverka na hipoteka, se potrebni dopolnitelni sredstva, {to negativno se odrazuva vrz odlukata na delovnite banki za finansirawe na vakvi proekti. Poseben problem za razvojot na zanaet~istvoto vo ruralnite sredini pretstavuva odbivaweto na delovnite banki da prifatat hipoteka koja se odnesuva na imot koj ne se nao|a vo grad tuku na selo. Toa zna~i deka nedovolniot finansiski bonitet na zanaet~iite i na malostopanstvenicite vo celina, e seriozna pre~ka za dobivawe bankarski kredit pod komercijalni uslovi. Vo Republika Makedonija ne postoi garanten fond koj moè da garantira za po~etni mali biznisi ili opremata da bide garancija za vra}awe na kreditot.

2. Nemo`nost ili ograni~enost vo u~estvo na javni tenderi, na zanaet~iite kako fizi~ki lica, poradi toa {to se bara uslov da se ima status na pravno lice i registracija vo trgovski registar, iako za toa nema potreba bidej}i zanaet~iite se registrani vo zanaet~iski registar. Ova se slu~uva poradi nedovolna stru~nost na administracijata.

3. Pravoto na uvoz na repromaterijali i oprema za sopstveni potrebi i izvoz na sopstveni proizvodi ili kompenzacija so stranstvo, se osporuva od pove}eto institucii i organi i pokraj toa {to so Zakonot za nadvore{no trgovsko rabotewe (Slu`ben vesnik br.31/93) im e dadeno ova pravo na zanaet~iite.

4. Vozilata na zanaet~iiite ne im se priznavaat za osnovni sredstva tuku gi koristat kako sopstveni vozila za slu`beni potrebi i se registriraat na ime na vr{itelot na zanaet~iskata dejnost, a ne kako sopstvenost na trgovskoto dru{tvo odnosno pretprijatie {to vr{i zanaet~iska dejnost. Ova se odnesuva i na vaì i za taksi prevoznicite na koi im e osnovno sredstvo za rabota. So toa ne im se priznavaat tro{oci za registracija, amortizacija, servisirawe i nabavka na rezervni delovi, dodeka pravnite lica imaat pravo na edno ili pove}e patni~ki motorni vozila koi im se priznavaat za osnovni sredstva i za koi moàt da gi presmetuvaat site tro{oci, {to pretstavuva diskriminacija me|u pravnite i fizi~kite lica koi vr{at stopanska odnosno zanaet~iska dejnost.


46

5. Odgovornosta na fizi~kite lica zanaet~ii koi se registrirani vo zanaet~iskiot registar ili trgovci poedinci koi se registrirani vo trgovskiot registar e li~na, so celiot svoj imot i nad niv ne moè da se sprovede postapka za ste~aj, tuku moraat da gi platat site danoci, pridonesi i taksi za da prestanat da ja vr{at dejnosta, odnosno da se izbri{at od zanaet~iskiot ili trgovskiot registar. Vo sprotivno, }e im se napravi popis na celokupniot imot zaradi naplata na site obvrski. Nasproti niv, pravnite lica odgovaraat so osnova~kiot vlog od 2.500 Evra ili osnovni sredstva vo toj iznos i odgovaraat samo so niv ili so imotot {to go steknale vo pretprijatijata. I dokolku ne moàt da gi platat obvrskite ili ostvarat zaguba }e se sprovede postapka za ste~aj. Od ste~ajnata masa }e se isplatat obvrskite kon dràvata i dol`nicite, a vo sprotivno trgovskoto dru{tvo odi pod ste~aj.

6. Naplatata na pobaruvawata na doveritelite e spora i nesigurna i e sekako edna od serioznite pri~ini koi go zabavuvaat i onevozmoùvaat razvojot na zanaet~istvoto. Neuspehot vo naplatata e edna od bitnite pri~ini za nelikvidnost, a i za propa|awe na vr{itelite na zanaet~iskata dejnost, {to predizvikuva domino efekt kaj site onie subjekti koi se me|usebno povrzani vo sorabotkata. Najizrazeni problemi so naplatata se javuvaat kaj najmalite zanaet~ii-stopanski subjekti koi objektivno zavisat od mali iznosi i nivnata navremena naplata. Poradi toa, ovie subjekti se prinudeni na mnogu vnimatelno stopanisuvawe, {to od svoja strana pak negativno vlijae vrz nivnite potencijalni klienti. I vo ovoj slu~aj, pravnite lica se vo podobra polo`ba vo odnos na zanaet~iite registrirani kako fizi~ki lica, i ako dolgot e pogolem od ste~ajnata masa, toj ne moè da se naplati.

Slabata ekipiranost na sudovite, slabata tehni~ka opremenost kako i golemiot broj na predmeti po sudija ima za posledica bavna primena na Zakonot za izvr{na postapka. Svoeviden na~in na naplata pretstavuva ste~ajot i ste~ajnata postapka. Prvite iskustva so noviot Zakon za ste~aj se ohrabruva~ki i potrebno e da se odi kon zabrzuvawe na ste~ajnata postapka kako ne bi do{lo do obezvrednuvawe na imotot na dol`nicite i kako bi se obes{tetile doveritelite navremeno i kolku e mo`no pove}e.

Noviot Zakon za menica i ~ek bi moèl da napravi ovie instrumenti da vleat odredena doza na sigurnost kaj korisnicite na ovie instrumenti za pla}awe, odnosno pogolema finansiska disciplina. Delovnite banki pri izdavaweto na ~ekot i bariraniot ~ek }e se vodat po selektiven princip, pri {to del od korisnicite na uslugi, zaradi ote`natiot pristap do instrumentite }e imaat neednakov tretman na pazarot i te{kotii vo izvr{uvaweto na redovnite aktivnosti.

7. Visoki se zafa}awata od platata (koi iznesuvaat od 70-90%), a nema nikakvi olesnuvawa za po~etnicite na zanaet~iskata dejnost, za zgolemuvawe na vrabotuvawe, kako i za priem na u~enici na prakti~na nastava. Poradi toa se prekrivaat danoci, se raboti bez registracija na dejnost, rabotat lica koi ne se vo raboten odnos, ne se po~ituva ~len 5 na Zakonot za trgovija, kade {to na zelenite pazari moàt da se prodavaat samo zemjodelski, sto~arski proizvodi, proizvodi od med, riba, grn~arija, cve}e i sitna biùterija, tuku se vr{i proda`ba i na drugi proizvodi koi ne se dozvoleni, kako i proda`ba na crno po ulici, mostovi i sli~no, {to sozdava nelojalna konkurencija na legalnite zanaet~ii.


47

8. Eden od limitira~kite faktori vo razvojot na zanaet~istvoto se problemite od dano~nata oblast, bez ogled na toa dali se raboti za visinata na dano~nata stapka ili, pak, za na~inot na koj se vr{i naplatata. Golema pre~ka vo raboteweto na zanaet~iite pretstavuva neprifa}aweto na nivnite dano~ni prijavi od strana na Upravata za javni prihodi, koja po pravilo odreduva povisok iznos od onoj {to e naveden vo dano~nata prijava, a {to se odrazuva negativno vrz naporite {to gi vr{i Ministerstvoto za ekonomija za populariziraweto i razvojot na zanaet~istvoto. Zanaet~iite vodat knigovodstvo, pla}aat knigovodstveni uslugi, a na krajot od godinata ne im se priznavaat godi{nite presmetki i tro{ocite. Ova e pri~ina {to pogolem broj na zanaet~ii go napu{tija statusot na fizi~ko lice, lice koe se registrira vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za ekonomija, i istite se zapi{aa vo Trgovskiot registar kako pravni lica, lica koi dano~nite obrski gi reguliraat vrz osnova na iskaànite delovni rezultati.

9. Kako rezultat na nesoodvetnata dano~na politika vo zanaet~istvoto e evidenten porast na obemot na "divoto" rabotewe. êsta e pojavata poedini zanaet~ii da baraat bri{ewe od Registarot na zanaet~ii, no prodolùvaat i ponatamu so vr{ewe na dejnosta no sega na "divo". Ova se dolì na previsokite dano~ni oblozi koi im se utvrdeni. "Divoto" rabotewe vo odredena merka e i rezultat na odredbite od Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, koi baraat soodvetna stru~na podgotovka, a {to e pre~ka golem broj na ste~ajni rabotnici i rabotnici koi se proglaseni za tehnolo{ki vi{ok da se samovrabotat i vr{at dejnost za koja imaat afinitet i darba. So merkite na dano~nata politika treba "divoto" rabotewe da se drì vo razumni granici, so tendencija na elimi-nirawe.

10. Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO) so Odluka utvrduva stapki, visina i osnovica za pridones za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe. Stapkata za pridones za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe za zanaet~iiite iznesuva 9,2% ,a osnovica pretstavuva osnovica od koja se presmetuva i pla}a personalen danok i pridonesite, pomnoèna so koeficientot na sloènost na rabotata.

Ministerstvoto za trud i socijalna politika sekoj mesec objavuva najniska plata za sekoja granka na dejnost. Me|utoa FZO ima izgotveno Pregled na klasifikacii na dejnosti vo privaten sektor i vo koj se dadeni {ifra na dejnost, zanimawe i koeficient na sloènost na rabota (koj e utvrden spored Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto Sl. vesnik na RM br.29/94) koj se dviì od 1 do 2.30.

Na primer, najniskata plata za zanaet~ija (kazanxija) e XxY denari, na koja se pla}aat personalen danok i drugi pridonesi, no bidej}i spored FZO koeficientot na sloènost iznesuva 1.70 toga{ najniskata plata se mnoì so koeficientot 1.70 i na taa osnovica se pla}a pridones za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe. Ovoj na~in na opredeluvawe na osnovica za presmetuvawe pridones ne e soodveten na pazarnoto stopan-stvo, bidej}i sekoj si utvrduva plata spored ostvarenite prihodi po~ituvaj}i ja najniskata plata utvrdena od Ministerstvoto za trud i socijalna politika.


48

Problem e {to zanaet~ijata pla}a pridones na minimalnata plata pomnoèna so koeficientot na sloènost utvrden od FZO, no ostvaruva prava od zdravstveno osiguruvawe (boleduvawe) spored realno isplatenata plata, a ne spored osnovicata na koja e platen pridonesot.Ova e seriozen problem koj nalaga soodvetno re{enie vo interes na razvojot na zanaet~istvoto.

11. Problemi ima i vo Nacionalnata klasifikacija na dejnostite kade {to zanaet~istvoto ne postoi kako posebna grupa tuku e smesteno vo dejnosti koi se industriski. Taka eden zanaet~ija-furnaxija e ednakov so edno industrisko pretprijatie-trgovsko dru{tvo za proizvodstvo na leb, opti~ar so proizvodstvo na medicinski aparati i fotografska oprema ili eden grn~ar so fabrika za proizvodstvo na cement i sl. Poisto-vetuvaweto me|u ovie dve kategorii na stopanstvenici, da imaat ista osnovica za presmetka na danoci i pridonesi ne e stimulativno i realno, bidej}i ednoto e industrisko, kapitalno dru{tvo, a drugoto e zanaet~isko, so prete`no ra~no proizvodstvo i po pora~ka.

12. Edna od pre~kite za pobrz razvoj na zanaet~istvoto e sekako nesoodvetniot obrazoven sistem. U~ili{tata za u~enici vo stopanstvo nemaat golemi ili podobro kaàno nikakvi mo`nosti za prakti~na nastava i stru~no osposobuvawe na u~enicite, koi ne po svoja vina naj~esto ne se sposobni, po zavr{enoto u~ili{te, da vr{at zanaet~iska dejnost. Iako Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost dava mo`nost za izveduvawe na prakti~na nastava na u~enicite vo zanaet~iski rabotilnici koi gi vodi zanaet~ija so titula "Majstor", ovaa mo`nost ne se iskoristi od strana na u~enicite.

13. Delovniot prostor e edna od najgolemite pre~ki za razvojot na zanaet~istvoto vo Republika Makedonija, bez ogled dali se raboti za negov nedostig ili pak za visinata na zakupninata. Vo site op{tini e evidenten nedostigot od lokacii za gradba na delovni objekti za {to najgolema vina e nemaweto na detalni urbanisti~ki planovi, {to vodi kon nelegalno gradewe. Vo poedini op{tini postoi mo`nost da se prenameni zemjodelsko vo grade`no zemji{te, no nadomestokot za ovaa prenamena e tolku visok {to gradbata stanuva preskapa i negativno vlijae vrz odlukata na zanaet~ijata da gradi. Zakupninata na delovniot prostor {to e vo sopstvenost na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so deloven prostor ne e podednakva po op{tinite {irum zemjata. Se slu~uva vo poedini op{tini taa da e povisoka odo{to vo Skopje, {to vlijae destimulativno vrz razvojot na zanaet~istvoto vo tie op{tini. Zakupninata treba da se odredi sprema goleminata na op{tinata, lokacijata na delovniot prostor, kako i negovata opremenost.

14. Formiraweto na eden delovno informativen sistem, lociran vo ramkite na Zanaet~iskata komora na Makedonija kako i regionalnite komori, }e pridonese za pobrz razvoj na zanaet~istvoto, imaj}i ja vo predvid ponudata i pobaruva~kata na proizvodi i uslugi. Po takov na~in }e se ovozmoì ne samo me|usebno kontaktirawe na zanaet~iite tuku i nivno povrzuvawe so site ostanati stopanski subjekti na lokalno nivo, kako i na nivo na Republika Makedonija, a i povrzuvawe partneri od stranstvo preku stran-skite informativni sistemi.


49

15. Industriskiot na~in na proizvodstvo, preku voveduvaweto na sovremeni tehnologii, pridonese da dojde do stagnirawe na odreden vid na zanaeti, a nekoi od niv i celosno da izumrat. Toa se glavno zanaeti koi se karakteristi~ni za makedonskoto podnebje, kultura, tradicija i istorija. odnosno zanaeti kako grn~arstvoto, kazanxistvo, filigranstvoto, ra~noto tkaewe na kilimi, narodniot vez, samarxiite, sara~ite, }ur~iite, rezbarstvoto i redica drugi. Za da se stavat izumrenite zanaeti odnovo vo funkcija na naselenieto , a osobeno so niv da se afirmira makedonskata istorija, nasledstvo i kultura, nu`no e ovie zanaeti da se neguvaat i poddrùvaat preku: ovozmoùvawe na lesen pristap do mikrokreditnite linii, celosno osloboduvawe od site danoci kako i osloboduvawe od carinskite dava~ki za uvezenata oprema i repromaterijali. Isto taka, e potrebno da se stimulira i proizvodstvoto na suveniri koi }e gi sodràt elementite od na{ata kultura, tradicija i obi~ai, bidej}i za ovie suveniri postoi golem interes kaj brojnite turisti koi ja posetuvaat zemjata.

16. Doma{noto rakotvorewe ima dolga tradicija vo Republika Makedonija i e olicetvoreno vo ra~no izrabotenite proizvodi so vezewe i pletewe, koi so svojata raznoli~nost se odraz na na{ata kultura, obi~ai i drugite obele`ja, {to e posebno atraktivno za visoko razvienite zemji vo Evropa i svetot. Doma{noto rakotvorewe dava {iroki mo`nosti za samovrabotuvawe, a zaradi na~inot na koj se vr{i dejnosta proizvodot moè da bide so poniska cena a so toa i pokonkurenten na pazarot. Stimuliraweto na doma{noto rakotvorewe pred se treba da se vr{i preku lesen i brz pristap do mikro kreditnite linii od doma{no i stransko poteklo kako i realno pau{alno odano~uvawe. Za àl, dano~niot sistem i politika ne vodat smetka za ovoj aspekt na stopanstvoto odnosno ne ovozmoùvaat bilo kakvi olesnuvawa ili pak osloboduvawa.

17. Za brz i nepre~en razvoj na zanaet~istvoto e potrebno kreirawe na razni vidovi institucii (biroa, centri, agencii, laboratorii) za pomo{ i poddr{ka na razvojot, kako na lokalno, taka i na nacionalno nivo imaj}i gi vo predvid specifi~nostite i potrebite na oddelni vidovi zanaet~istvo vo razni sredini. Otsustvoto na mreì na institucii za poddr{ka na pretpriemni{tvoto se odrazuva i na zanaet~istvoto, odnosno vlijae na otvorawe novi zanaet~iski dejnosti i razvoj na postoe~kite.

3.3. Zanaet~ii koi vr{at dejnost kako fizi~ki lica

Brojot na zanaet~iite registrirani kako fizi~ki lica odnosno na samostojnite stopanstvenici {to vr{at stopanska dejnost, soglasno na Zakonot za vr{ewe na dejnost so samostoen li~en trud (od 1989 godina) e vo postojan porast, kako rezultat na povolnata zakonska regulativa i pretstavuva vaèn segment na maloto stopanstvo i izraz na pretpriema~kiot duh koj so godini uspe{no se razviva vo Republika Makedonija. Paralelno so porastot na brojot na zanaet~iite, kako i site fizi~ki lica koi vr{at stopanska dejnost (~ij broj kon krajot na 1998 godina iznesuva 31.697, (Tabela 2) a vo odnos na dale~nata 1981 god. pokaùva zgolemuvawe od 2,33 pati), brojot na vraboteni kaj ovie lica, isto taka, e vo porast i toa od 9.000 vo 1981 godina na 25.000 vo 1993 godina. Me|utoa, prose~niot broj na vraboteni po eden registriran samostoen stopanstvenik pokaùva konstantnost od 0,6 do 0,7 rabotnici.


50

Tabela 2

Pregled na fizi~kite lica koi vr{at stopanski aktivnosti na vrabotenite kaj niv

Godina Vkupno fizi~ki lica

Rabotnici kaj fiz. lica

Vkupno Prose~en broj na vraboteni

1981 13.589 9.000 22.589 0,1 1985 18.884 9.323 28.207 0,5 1986 21.418 14.668 36.086 0,7 1988 21.186 13.974 35.160 0,7 1989 23.909 15.129 39.038 0,6 1990 32.251 18.482 50.733 0,6 1991 36.124 21.122 57.246 0,6 1992 34.676 23.900 58.576 0,7 1993 37.367 25.000 62.361 0,7 1994 36.951 - - - 1995 34.250 - - - 1996 33.287 - - - 1997 32.339 - - - 1998 31.697 - 1999 12.191 - 2000 7.441

Izvor: Ministerstvo za ekonomija, od evidencijata vo Registerot na zanaet~ii po op{tini.

No, so promena na zakonskata regulativa vo drugite oblasti, kako vo soobra}ajnata dejnost ,koga taksistite treba{e da stanat pravni lica, i so donesuvawe na Zakonot za trgovski dru{tva vo 1996 godina, golem broj na samostojnite stopanstvenici se preregistriraa vo trgovski dru{tva. Taka brojot na registrirani fizi~ki lica drasti~no se namaluva. Sostojbata po op{tini moè da se vidi od Prilog1-1.

Gledano po dejnosti, (Tabela 4 i 5) zanaet~istvoto e dominantno vo site analizirani godini, iako negovoto u~estvo od godina vo godina pokaùva oscilacii, dodeka trgovijata, soobra}ajot i ugostitelstvoto se vo postojan porast i vo apsoluten i vo relativen iznos, sli~no na tendencijata vo oblasta na pretprijatijata. Sepak, po 1993 godina, postoi blag pad na vkupniot broj registrirani fizi~ki lica {to vr{at dejnost, {to moè da e rezultat na nivnoto preregistrirawe vo pretprijatija, odnosno trgovski dru{tva. Toa e rezultat na izmenetata zakonska regulativa spored koja ugostitelite, prevoznicite i trgovcite na malo se registriraat vo Trgovskiot register (spored Zakonot za trgovskite dru{tva od 1996 godina, i potrebnata preregistracija na pretprijatijata). Toga{ mnogu zanaet~ii kako fizi~ki lica, a poradi nedovolna informiranost i sl., se preregistriraa vo dru{tva. Vo celiot nabquduvan period vr{eweto na zanaet~iska dejnost e najzastapeno (61,5% vo 1981 godina i 39,1% vo 1998 godina), a namaluvaweto na negovoto u~estvo, vo relativen iznos, e posledica na razvojot na ostanatite dejnosti, koi imaat tendencija na postojan porast (kaj soobra}ajot, trgovijata na malo i otvoraweto na ugostitelski objekti).


51

Tabela 3

Fizi~ki lica, vr{iteli na stopanska dejnost kon krajot na 1998 godina

Dejnost Broj na dru{tva industrija i rudarstvo 27 zemjodelie 27 {umarstvo 1 grade`ni{tvo 556 soobra}aj i vrski 5.754 trgovija 9.023 turizam i ugostitelstvo 3.614 zanaet~istvo 12.413 finansiski uslugi 280 Vkupno 31.695

Za odbele`uvawe e sostojbata kaj fizi~kite lica, vr{iteli na stopanski dejnosti, kon krajot na 1998 godina koga zaradi odredbite od Zakonot za trgovski dru{tva i Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, vo Registarot na zanaet~ii {to go vodat podra~nite edinici na Ministerstvoto za ekonomija, ostanaa samo zanaet~iite:

Tabela 4

Procentualno u~estvo na brojot na fizi~kite lica koi vr{at dejnost po dejnosti vo Republika Makedonija

Godina Soobra}aj Trgovija Ugosti-telstvo

Zanaet~i-stvo

Ostanati dejnosti

Vkupno zanaet~ii

Broj na vraboteni kaj sopstvenicite

Vkupno vraboteni

1981 14,4 2,5 5,6 61,5 16 100 60,1 39,9 100 1985 17,4 2,9 6,4 56,9 16,5 100 66,9 33,1 100 1986 20 3,6 6,6 52,5 17,3 100 54,9 45,1 100 1987 17 3,7 6,3 47,3 25,7 100 59,4 40,6 100 1988 18,3 7,9 7,9 49,7 16,2 100 60,3 39,7 100 1989 15,0 13,7 9,1 48,7 13,5 100 61,2 38,8 100 1990 13,0 24,4 9,9 39,3 13,4 100 63,6 36,4 100 1991 14,0 26,7 10,9 30,7 17,7 100 63,1 36,9 100 1992 14,4 28,4 10,9 37,7 8,6 100 58,9 41,1 100 1993 14,5 30,0 10,8 32,5 12,2 100 - - - 1994 15,7 31,2 10,7 34,3 8,1 100 - - - 1995 17,0 32,0 10,8 37,5 2,7 100 - - - 1996 17,8 29,9 11,5 37,9 2,9 100 - - - 1997 18,0 29,2 11,4 38,5 2,9 100 - - - 1998 18,1 28,4 11,4 39,1 0,02 100 1999 - - - 100 - 100 2000 100 100

Izvor: Ministerstvo za ekonomija: Podatoci od Registerot za zanaet~ii na podra~nite edinici

Egzistiraweto, kon krajot na 1998 godina, na 31.695 fizi~ki lica koi vr{at dejnost,od koi 12.413 se zanaet~ii odnosno 7.441 zanaet~ii kon krajot na 2000 godina nesomneno zboruva za postoewe na eden stopanski potencijal, koj treba da se potpomaga vo negoviot razvoj. Drasti~niot pad na brojot na zanaet~ii se dol`i na nivnoto preregistrirawe vo Trgovskiot register.


52

Tabela 5

Pregled na fizi~kite lica koi vr{at dejnost po dejnosti i na vrabotenite rabotnici kaj niv

Godina Soobra}aj Trgovija Ugostitel-

stvo Zanaet~i-

stvo Drugi

dejnosti

Vkupno sopstvenici - rabotilnici

Broj na vraboteni kaj sopstvenicite

Vkupno vraboteni

1981 1.956 340 773 8.350 2.170 13.589 9.000 22.589 1985 3.280 542 1.213 10.738 3.111 18.884 9.323 28.207 1986 3.499 633 1.156 9.184 3.029 17.501 14.380 31.881 1987 3.648 799 1.355 10.137 5.479 21.418 14.668 36.086 1988 3.870 1.677 1.683 10.527 3.429 21.186 13.974 35.160 1989 3.589 3.279 2.173 11.651 3.259 23.909 15.129 39.038 1990 4.217 7.875 3.184 12.661 4.314 32.251 18.482 50.733 1991 4.994 9.641 3.921 11.080 6.395 36.124 21.122 57.246 1992 4.978 9.845 3.774 13.059 3.020 34.676 23.900 58.576 1993 5.410 11.243 4.017 12.136 4.506 37.367 25.000 62.367 1994 5.796 11.525 3.953 12.671 3.006 36.951 - - 1995 5.853 10.946 3.684 12.839 928 34.250 - - 1996 5.940 9.949 3.821 12.623 954 33.287 - - 1997 5.819 9.443 3.700 12.452 925 32.339 - -

indeks 1997/81

297,5 2.777,3 478,6 149,1 42,6 238,0 - -

1998 5.754 9.023 3.614 12.452 891 31.734 1999 - - - 12.191 - 12.191 2000 - - - 7.441 - 7.342

Izvor: Ministerstvo za ekonomija: Podatoci od evidencijata na podra~nite edinici po op{tini.

Sostojbata so zanaet~iite - fizi~ki lica po op{tini i po dejnosti moè da se vidi vo Prilog 1. Podatocite pokaùvaat deka zanaet~iskite dejnosti ne se podednakvo zastapeni po op{tinite i po dejnosti. Iznesenite podatoci pokaùvaat deka najgolem broj na zanaet~ii, registrirani kako fizi~ki lica, se nao|aat vo op{tinite Centar, âir, Karpo{ i Gostivar.

3.4. Broj i vidovi na zanaet~iski pretprijatija – trgovski dru{tva

Po usvojuvaweto na Zakonot za pretprijatija vo 1988 godina, nema ograni~uvawa za registrirawe na novi pretprijatija od site vidovi sopstvenost, taka {to nivniot broj rapidno se zgolemuva. Taka, od 7.234 registrirani pretprijatija vo 1990 godina, na krajot na 2000 godina se registrirani vkupno 128.000 pretprijatija (Tabela 6) ili 17,7 pati pove}e. Me|utoa, site registrirani pretprijatija ne se aktivni.

Vo strukturata na vkupno registriranite pretprijatija vo 1990 godina, evidentno prvo mesto ima trgovijata so 62,8% i toa mesto se zadrùva vo celiot izminat period. Zanaet~istvoto u~estvuva so 2,7% vo 1990 godina vo registriranite pretprijatija i postepeno go zgolemuva svoeto u~estvo od godina vo godina (vo 1996 godina iznesuva 5%, vo 1997 iznesuva 4,5%, a vo 2000 godina 4,5%.

U~estvoto na industriskite pretprijatija apsolutno se zgolemuva, no relativno opa|a (od 12,1% vo 1990 godina, na 9,1% vo 2000 godina). Iako pretpriema~kite idei na lu|eto doa|aat do poln izraz, poradi otsustvo na soodvetna finansiska poddr{ka na maloto stopanstvo, proizvodstvenite dejnosti ne se najzastapeni, taka da trgovijata go ima dominantnoto mesto.


53

Nov kvalitet na razvojot na pretpriemni{tvoto vnesuva registriraweto na pretprijatija koi vr{at finansiski i drugi uslugi, potoa pretprijatija vo oblasta na obrazovanieto, kako {to se u~ili{tata za izu~uvawe na stranski jazici, konsultantski pretprijatija itn.

Industriskite pretprijatija go namaluvaat svoeto relativno u~estvo od godina vo godina, a, isto taka, i zemjodelskite, {umskite i grade`nite pretprijatija, pred s# poradi gubeweto na pazari i sli~ni pri~ini. Duri i trgovskite pretprijatija, koi vo 1990 godina u~estvuvaat so 62,8%, vo slednite godini go namaluvaat svoeto relativno u~estvo vo vkupniot broj na pretprijatija. Nasproti toa, pretprijatijata vo zanaet~istvoto, soobra}ajot i ugostitelstvoto go zgolemuvaat u~estvoto. Dodeka vo 1990 godina najmnogu bea zastapeni pretprijatijata vo trgovijata, industrijata, finansiskite i drugi uslugi i vo zemjodelstvoto, vo 2000 godina najzastapeni vo strukturata se pretprijatija (dru{tva) vo oblasta na trgovijata, industrijata, finansiskite i drugi uslugi, soobra}ajot, zanaet~istvoto itn.

Najgolem rast (Tabela 6) bele`at novite pretprijatija vo soobra}ajot, kako rezultat na mo`nosta da se registriraat taksi prevoznici, privaten me|ugradski i gradski liniski soobra}aj, potoa vo oblasta na zanaet~iskata dejnost, vo otvoraweto na privatni ugostitelski objekti, kako i za vr{ewe na finansiski i drugi uslugi, koi vo minatoto ne postoeja. Vo istiot period, ostanuva najvisokoto u~estvo na trgovskite pretprijatija vo vkupniot broj na registrirani pretprijatija, iako u~estvo na pretprijatija vo drugite stopanski dejnosti poka`uva promeni, odnosno relativno namaluvawe na industriskite pretprijatija, na zemjodelskite, na grade`nite i relativno zgolemuvawe na u~est-voto na soobra}ajnite, ugostitelskite i zanaet~iskite pretprijatija.

Tabela 6

Procentualno u~estvo na registrirani pretprijatija vo Republika Makedonija po dejnosti

Dejnosti 1990 1991 1992 1994 1995 1996 1997 2000 Industrija i rudarstvo 12,1 10,6 9,7 9,4 9,5 9,7 9,0 9,13 Zemjodelstvo 4,6 4,8 3,6 3,0 2,8 2,9 2,57 2,44 [umarstvo 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,2 0,1 0,1 Vodostopanstvo 0,1 0,1 0,1 0,002 0,001 0,001 0,03 0,03 Grade`ni{tvo 4,4 4,2 3,5 3,4 3,6 4,1 3,9 4,0 Soobra}aj 2,1 2,6 2,8 3,9 5,4 5,0 5,1 7,5 Trgovija 62,8 60,9 63,7 63,2 62,0 61,2 55,1 52,34 Ugostitelstvo i turizam 2,8 3,5 3,1 3,1 3,3 3,5 3,6 5,02 Zanaet~istvo 2,7 3,5 4,2 4,6 4,8 5,0 4,5 4,57 Stambeno-komun. dejnost 0,6 0,3 0,2 0,13 0,13 0,13 0,1 0,15 Finansiski, tehni~ki i drugi uslugi 5,6 7,4 7,4 7,2 6,3 6,03 5,3 4,85 Obrazovanie, nauka, kultura 0,4 0,9 0,7 0,9 1,0 1,02 4,1 3,95 Zdravstvo i socij. dejnosti 0,6 0,5 0,6 0,9 1,0 1,16 1,3 1,37 Op{testveno-politi~ki organizacii 0,7 0,3 0,1 0,05 0,05 0,05 4,3 4,44 VKUPNO: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Izvor: Presmetano spored podatocite od Tabela 1-prilog.


54

3.5. Sektorski aspekti na zanaet~istvoto vo Republika Makedonija

3.5.1. Analiza na zanaet~istvoto spored registriranite delovni subjekti – trgovski dru{tva

U~estvoto na delovni subjekti od zanaet~iskiot sektor vo vkupniot broj delovni subjekti vo stopanstvoto se zgolemilo od 4,9% vo 1995 godina, na 5,1% vo 1999 godina (Tabela 7). Spored toa, rastot na brojot na delovni subjekti vo zanaet~istvoto pobrzo se zgolemuva od prose~niot rast na brojot na delovni subjekti vo stopanstvoto. Pritoa u~estvoto na brojot na pretprijatija vo stopanstvoto vo vkupniot broj delovni subjekti vo stopanstvoto vo 1998 godina iznesuvalo 89,2%; u~estvoto na trgovskite dru{tva-trgovec poedinec vo istata godina iznesuvalo 10,7%, a u~estvoto na ostanatite delovni subjekti iznesuvalo 0,1%. Vo 1999 godina strukturata se promenila. U~estvoto na pretprijatijata se namalilo na 71,3%, a u~estvoto na trgovskite dru{tva-trgovec poedinec se zgolemilo na 28,3%.

Tabela 7

Delovni subjekti spored vidot na delovniot subjekt, formata na sopstvenost, potekloto na kapitalot i prete`nata dejnost

Vkupno 1995 1996 1997 1998 1999

STOPANSTVO 84538 88425 92491 97955 106174 Pretprijatija 89064 87047 75605 Trgovski dru{tva trgovec poedinec 3077 10557 30112 Ostanati (ust. org. zdru.) 350 351 455

ZANAET^ISTVO 4152 4445 4720 4958 5384 Pretprijatija 4573 4461 3724 Trg. dru{t-trg. poedinec 120 470 1633 Ostanati (ust. org. zdru.) 27 27 27

Izvor: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija; godina: 1996, 1997, 1998, 1999, 2000

Vo toj kontekst poizrazeni promeni se zabele`uvaat kaj zanaet~istvoto. Taka u~estvoto na delovnite subjekti pretprijatija vo vkupniot broj delovni subjekti vo zanaet~istvoto vo 1998 godina iznesuvalo 89,9%; u~estvoto na trgovskite dru{tva-trgovec poedinec 9,5%, a ostanatite delovni subjekti u~estvuvale so 0,6%. Vo 1999 godina strukturata se izmenila i taa respektivno bila: pretprijatija 68,8%; trgovski dru{tva-trgovec poedinec 30,3% i ostanatite delovni subjekti 0,9%.

3.5.2. Struktura na organiziranost na delovnite subjekti- trgovski dru{tva i struktura na sopstvenost

Strukturata na organiziranost na delovnite subjekti vo ramki na organiziranosta: trgovsko dru{tvo-trgovec poedinec se razlikuva pome|u stopanstvoto i zanaet~istvoto. Na primer, u~estvoto na organiziranosta na delovnite subjekti kaj stopanstvoto vo ramki na dru{tvo so ograni~ena odgovornost na edno lice (Limited liability companies by one person) e najgolemi i iznesuva 47,7%. Ovaa forma na organiziranost kaj sektorot na zanaet~istvoto e u{te pogolema i iznesuva 58,6%. Vtora po golemina grupacija na organiziranost na delovnite subjekti e trgovec poedinec (Individual private enterprises) ~ie u~estvo vo stopanstvoto iznesuva 30,3%, a kaj zanaet~istvoto 18,4%. Na treto mesto spored u~estvoto se nao|a organiziranosta vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost (Limited liability companies) koe za stopanstvoto iznesuva 15,5%, a za zanaet~istvoto 17,3%.


55

Drugite formi na organiziranost imaat zna~itelo pomalo u~estvo. Taka, na primer javno trgovsko dru{tvo (Public trade company) u~estvuva 4,7% i 5,1%; akcionersko dru{tvo (Join stock companies) u~estvuva 1,2% i o,6%, a drugite formi na organiziranost kako {to se stopanska interesna zaednica (Comercial association of interest) ili podru`nica na stransko lice (Subsidary of forin bussines subject) se mnogu malku zastapeni (Tabela 2). Vo taa nasoka treba da se praktikuvaat i drugite formi na organiziranost so cel da se iskoristat mo`nostite i prednostite.

Vo strukturata po formata na sopstvenost najgolemo u~estvo ima privatnata sopstvenost (Private) koja za stopanstvoto iznesuva 98,2%, a za zanaet~istvoto 99,0% (Tabela 2). Drugite formi na sopstvenost na kapitalot, kako {to se me{ovitata ili dràvnata ,se mnogu malku zastapeni. Tokmu vo taa nasoka dràvata preku razni formi na sopstvenost treba da pomaga na zanaet~istvoto, a osobeno za razvoj na nekoi specifi~ni grupi zanaeti koi po dostigaweto na prvite fazi na razvoj bi se transformirale vo drugi formi na organiziranost i sopstvenost.

Tabela 8

Delovni subjekti spored formata na sopstvenost i potekloto na kapitalot

Pretprijatija Trg. dru{-trg. poedinec 1999 godina Stopanstvo Zanaet~istvo Stopanstvo Zanaet~istvo Vkupno 75607 3724 30112 1633 Javno pretprijatie 120 - 1415 83 Op{test. pretprijatie 374 7 Privatno pretprijatie 43503 2174 Dogovorno pretprijatie 23 4 Zadru`no pretprijatie 66 2 Pretp. za vrab. na ivali. 12 1 Zaedni~. finasiski org. 3 - Sloèni obl. na zdru`. 1 - 5(6) 1 (6) Akcionersko dru{tvo 428 16 367 9 Dru{. so ogran. odgovor. 29688 1442 4685 282 Komanditno dru{tvo - - 14377 (1) 957 (1) Dru{. so neog. solid. odg. 10 - 1 - Du}ani 43 2 2 (2) - (2) Zemjodelsko stopanstvo 1 - 9123 (3) 301 (3) Zadruga 1358 76 2 (4) - (4) Drugi formi na organ. - - 135 (5) - (5) Forma na sopstvenost Vkupno 75607 3724 30112 1633 Op{testvena 897 22 28 - Privatna 72156 3577 29576 1615 Zadru`na 1412 76 5 - Me{ovita 1121 49 498 18 Dràvna 21 - 6 - Poteklo na kapitalot Vkupno 75607 3724 30122 1633 Doma{en 72373 3626 29117 1596 Stranski 1064 32 432 12 Me{ovit 2170 66 563 25

Izvor: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija; 2000 godina; str. 76 i78.


56

Legenda: (1) Dru{tvo so ograni~ena odgovornost na edno lice; (2) Stopanska interesna zaednica; (3) Trgovec poedinec; (4) Komanditno dru{tvo so akcii; (5) Finasiski organizacii ({tedilnici, banki); (6) Podru`nica na stransko dru{tvo

Vo strukturata na potekloto na kapitalot najgolemo u~estvo ima kapitalot od doma{no poteklo i toa kaj stopanskite delovni subjekti 96,7%, a kaj zanaet~iskite delovni subjekti 97,7% (Tabela 8). Respektivno, stranskiot kapital e zastapen za stopanstvo 1,4%, a kaj zanaet~istvo 0,7%, a me{ovitiot kapital e zastapen so 1,9% kaj stopanstvoto i 1,6% kaj zanaet~istvoto. Eden vaèn resurs za razvoj na zanaet~istvoto treba da bide zgolemuvawe na u~estvoto na stranskiot i me{ovitiot kapital. Pritoa, dràvata, kako i drugi vladini i nevladini organizacii treba da participiraat vo pottiknuvaweto, infor-miraweto i povrzuvaweto na stranskite pravni i fizi~ki lica so razvojot na za-naet~istvo vo Republika Makedonija.

3.5.3. Struktura na zanaet~iski trgovski dru{tva po op{tini na 1000 lica aktivno naselenie

Analizata na strukturata na zanaet~iskite trgovski dru{tva e napravena soglasno izbran primerok. Izborot na op{tinite (vkupno 19 od 120 op{tini) e napraven vrz osnova na u~estvoto na brojot na delovni subjekti od sektorot na zanaet~istvoto. Pri izborot, dolnata granica e minimum 30 delovni zanaet~iski subjekti, odnosno procentualno u~estvo od 0,56% vo vkupniot broj zanaet~iski delovni subjekti -pravni lica (Tabela 8).

Pravnite lica od zanaet~iskata dejnost vo devetnaesette op{tini u~estvuvaat 89,0% vo vkupniot broj zanaet~iski pravni delovni subjekti vo Republika Makedonija. U~estvoto na vkupniot broj delovni subjekti vo tie op{tini vo vkupniot broj delovni subjekti vo Republika Makedonija iznesuva 81,4%. Dodeka u~estvoto na vkupniot broj aktivno naselenie vo vkupniot broj aktivno naselenie na tie op{tini iznesuva 68,9%.

Natamo{nata analiza ukaùva deka spored u~estvoto na brojot na zanaet~is-kite delovni subjekti vo vkupniot broj delovni subjekti vo ramki na devetnaesette op{tini (kolona 6) najrazvieno e zanaet~istvoto vo op{tinite Bitola (6,7%), potoa Kavadarci (6,6%), Radovi{ (6,2%) i Ohrid (6,1%). Spored istiot kriterium najmalku razvieno e zanaet~istvoto vo op{tinite Veles (2,6%), Gevgelija (3,0%), Negotino (3,3%) i Tetovo (3,7%). Vo ramki na toa treba da se istraùva {to e ona {to ednite op{tini gi pravi zanaet~iski razvieni i {to e ona {to drugite op{tini (vo relativna smisla) gi pravi zanaet~iski pomalku razvieni.

U~estvoto na aktivnoto naselenie na razvienite zanaet~iski op{tini vo vkupnoto aktivno naselenie iznesuva: Bitola 5,0%; Kavadarci 2,1%; Radovi{ 1,3% i Ohrid 3,0%. Dodeka istoimeniot indikator za zanaet~iski pomalku razvieni op{tini iznesuva: Veles 3,4%; Gevgelija 1,3%; Negotino 1,0% i Tetovo 3,0%. Ova naso~uva na zaklu~ok deka aktivnoto naselenie ne predstavuva biten faktor za razvoj na zanaet~istvoto, tuku deka toa se drugi faktori kako, na primer, tradicijata, umeweto, sposobnosta za prepoznavwe na {ansite za novi zanaet~iski aktivnosti i sli~no.


57

Indikatorot (kolona 8) definiran kako broj na pravni delovni zanaet~iski subjekti na 1000 lica aktivno naselenie, isto taka, upatuva deka kaj zanaet~iski razvienite op{tini toj e visok, dodeka kaj zanaet~iski pomalku razvienite op{tini toj indikator e nizok. Na primer, vo Bitola na sekoi 1000 lica aktivno naselenie ima 13 zanaet~iski pretprijatija, vo Kavadarci 11 zanaet~iski pretprijatija na 1000 lica aktivno naselenie, vo Ohrid 12 i Radovi{ 10. Kaj pomalku razvienite zanaet~iski op{tini indikatorot e nizok i toa vo Veles na sekoi 1000 lica aktivno naselenie ima 2 zanaet~iski pretprijatija, vo Gevgelija 5 pretprijatija, vo Negotino 3 i vo Tetovo na sekoi 1000 lica aktivno naselenie ima 7 zanaet~iski pretprijatija. Spored ovoj indikator visoko kotiraat i op{tinite: Skopje, Ki~evo, Struga i Strumica kade na sekoi 1000 lica aktivno naselenie ima od 10 do 11 pravni zanaet~iski pretprijatija.

Gradot Skopje so svoite op{tini e specifi~en. Brojot na zanaet~iskite pretprijatija vo Skopje vo vkupniot broj pravni zanaet~iski pretprijatija u~estvuva so pribli`no 40% (kolona 5). Vo odnos na indikatorot broj na zanaet~iski pretprijatija vo vkupniot broj na pretprijatija op{tinite vo Skopje ne se zanaet~iski razvieni (4,9%; kolona 6). Me|utoa, po broj na zanaet~iski pretprijatija na 1000 lica aktivno naselenie op{tinite vo Skopje se zanaet~iski razvieni (11 zanaet~iski pretprijatija na 1000 lica aktivno naselenie; kolona 8).

Tabela 9

Strukturi na zanaet~istvoto po op{tini i broj na zanaet~iski pretprijatija na 1000 lica aktivno naselenie

1 2 3 4 5 6 7 8

Vkupno Zanae. Ak. nas Vk/Vk 1/1h100

Z/Z 2/2h100

Z/V 2/1h100

An/An 3/3h 100

Br. zanati /1000 ak. nase

% % % % R. Makedonija 117762 5384 779097 100 100 4,57 100 6,9 Skopje 43672 2143 198785 36,9 39,8 4,91 25,50 10,8 Bitola 7378 497 38909 6,3 9,2 6,74 5,00 12,8 Veles 2063 54 25416 1,7 1,0 2,62 3,36 2,1 Gevgelija 1616 49 9994 1,3 0,9 3,03 1,27 4,9 Gostivar 3069 136 14493 2,5 2,5 4,43 1,86 9,4 Del~evo 740 38 8489 0,6 0,7 5,13 1,09 4,4 Kavadarci 2745 182 16452 2,3 3,4 6,63 2,10 11,1 Ki~evo 1698 86 10523 1,4 1,6 5,06 1,35 10,1 Ko~ani 2031 76 14568 1,7 1,4 3,74 1,87 8,2 Kumanovo 5531 243 37237 4,7 4,5 4,39 4,77 6,5 Negotino 986 33 8061 0,8 0,6 3,34 1,03 4,1 Ohrid 4449 271 23253 3,7 5,0 6,09 3,00 11,7 Prilep 4537 196 32881 3,8 3,6 4,32 4,22 6,0 Radovi{ 1600 99 10071 1,3 1,8 6,18 1,28 9,9 S. Nikole 804 40 8733 0,7 0,7 4,97 1,12 4,6 Struga 2347 128 12048 1,9 2,4 5,45 1,54 10,7 Strumica 4417 213 20936 3,7 4,0 4,82 2,68 10,2 Tetovo 4142 154 23255 3,5 2,9 3,72 2,97 6,6 [tip 3117 162 23014 2,6 3,0 5,20 2,95 7,0 Vkupno 81,4 89,0 68,96

Izvor: Presmetkite se napraveni vrz osnova na podatoci od Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija; 2000


58

Prv zaklu~ok e deka alokacijata na zanaet~iskite pretprijatija vo 19 op{tini ne e vo srazmernost so vkupniot broj op{tini 120 op{tini {to iznesuva 15,8% od vkupniot broj op{tini. Vtor zaklu~ok e deka brojot na delovni subjekti, a u{te pove}e brojot na delovni subjekti na pravnite lica od zanaet~istvoto ne e vo srazmernost so brojnosta na aktivnoto naselenie. Toj indikator ukaùva deka ne moè optimalno da se koristat prirodnite i steknatite komparativni prednosti nitu pak aktivnoto naselenie.

Programite za re{avaweto na tie pra{awa treba da temelat na slednite dva principi: lokalen ekonomski razvoj na zanaet~istvoto i implementacija na novite sfa}awa za negoviot razvoj. Pritoa, vo dinamiziraweto na rastot na novosozdadeni zanaet~iski pretprijatija treba da participira dràvata. Na primer, dràvata moè da participira preku organizirawe i podr{ka na zanaet~iski inkubatori, tehnolo{ki zanaet~iski parkovi, mikro kreditirawa na zanaet~istvoto, promocii, kampawi i saemi za zanaet~istvoto i sli~no.

3.5.4. Rabotna sila vo zanaet~iskiot sektor

U~estvoto na rabotnata sila vo zanaet~istvoto vo vkupnata rabotna sila na stopanstvoto ima trend na opa|awe (Tabela 10). Toa, pred s#, e rezultat na nedovolniot broj na novoformirani pretprijatija vo zanaet~iskata dejnost i na nedovolniot razvoj na postojnite zanaet~iski pretprijatija. I ovoj slu~aj pokaùva deka vo Republika Makedonija postojat barieri za kreirawe na blagoprijaten ambient vo koj }e moè da se dinamizira rastot i razvojot na zanaet~istvoto. Razvojot na zanaet~istvoto ne se podrùva so soodvetni poli-tiki, merki, institucii i mreì i toa na dràvno i na lokalno nivo.

Tabela 10

Rabotnici vo Republika Makedonija vkupno za stopanskite dejnosti i zanaet~istvoto i li~nite uslugi

god 1990 1994 1997 1998 1999 Stopanski dejnosti 417485 310965 235206 223954 227696 Zanaet~ i li~. usl. 6979 5162 3630 3731 3308 -Zanaet. uslug i popr. 6610 4808 3251 3563 3145 -Li~ usl i us. vo doma 369 354 379 168 163 Struktura Stop. dejnost 100% 100% 100% 100% 100% Zanae. i li~. usl. 1,65 1,65 1,53 1,65 1,44

Izvor: Statisti~ki godi{ik na Republika makedonija; Rabotnici vo Republika Makedonija po granki i dejnosti; str. 164

Strukturata na vrabotenosta (maì/èni) vo zanaet~iskata dejnost isto taka e ponepovolna vo odnos na strukturata vo stopanstvoto (Tabela 11). Imeno, vo 1999 godina vo vkupno vrabotenite vo stopanstvoto, ènite u~estvuvaat 33%, dodeka vo zanaet~istvoto toa u~estvo iznesuva 17%. Vtoro, u~estvoto na ènite vo vkupno vrabotenite vo periodot 1997 do 1999 godina vo stopanstvoto ima trend na zgolemuvawe (30% vo 1997 godina i 33% vo 1999, dodeka u~estvoto na ènite vo vkupniot broj vraboteni vo zanaet~istvoto ima trend na opa|awe (20% vo 1997 godina i 17% vo 1999).

Toa ukaùva deka celna grupa na razni proekti za razvoj na zanaet~istvoto treba da bidat ènite i toa kako od aspekt na rabotni~ki, taka i od aspekt na èni sopstvenici na zanaet~iski pretprijatija.


59

Tabela 11

Rabotnici po rod vo zanaet~istvoto i li~nite uslugi

Vkupno @eni % Vkupno @eni % Vkupno @eni % Godina 1997 1997 1998 1998 1999 1999 Stop. dejnosti 235206 72359 30 223954 71452 32 227696 75146 33 Zana. li~. us. 3630 740 20 3731 616 16 3308 565 17

Izvor: statisti~ki godi{nik na Republika makedonija; Rabotnici-èni; str.168

Nominalnata neto plata vo zanaet~istvoto podinami~no se zgolemuva vo odnos na nominalnata neto plata vo stopanstvoto. Sli~ni relativni odnosi se zabeleùva i kaj realnata neto plata (Tabela 12).

Tabela 12

Neto plati po 1 rabotnik- vo denari

1995 1996 1997 1998 1999 2000 Vkupno 8.581 8.817 9.0063 9.394 9.664 10.193 Stop.dejn. 8.302 8.569 8.888 9.288 9.620 10.316 Industri. 8.286 8.588 8.782 9.057 9.192 9.758 Zemjodel. 6.876 7.256 7.720 7.958 8.498 8.964 {umarst. 7.461 7.815 8.029 7.948 8.945 9.624 Vodostop. 8.325 8.496 8.182 8.462 8.716 9.190 Grade`. 6.388 6.529 6.552 6.851 7.232 7.700 Soobra}aj 9.604 9.957 10.230 10.208 10.874 12.077 Trgovija 9.304 9.903 10.716 11.886 11.899 12.316 Ugostitel. 6.948 7.515 7.770 8.434 8.873 8.969 Zanaet~ist. 7.710 7.773 7.857 8.051 8.929 9.685 St.kom.usl. 9.361 9.686 9.740 9.972 10.613 11.138 Finans.usl. 13.228 12.128 13.167 14.631 15.543 17.781

Izvor: Podatoci od Dràven zavod za statistika i Zavod za platen promet

Podatocite za neto plati po 1 rabotnik zboruvaat deka vo zanaet~istvoto tie se pod prosekot na stopanstvoto odnosno pod vkupniot prosek, so tendencija na blago poka~uvawe.

Tabela 13

Vkupna vrabotenost vo RM

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 Vk. 507324 468372 446117 421028 395686 356617 339824 319453 310.213 315792 311716Se 417485 381924 361405 336801 310969 272006 255659 235206 223954 227696 224300Ind. 2061171 188173 176568 167551 157738 136577 127604 117573 113559 119778 114359Zemj. 38.157 35.389 34.128 30.363 30.333 23.852 21.654 19.480 16181 14361 12849{um. 4.031 3.916 3.692 3.849 3.592 3.385 3.767 3.528 3.401 3375 3011Vod. 2.488 2.747 2.795 2.670 2.487 2.563 2.532 2.579 2.387 2361 2.452Grad. 47.636 42.492 39.680 36.513 33.368 31.466 31.648 28.687 26200 24662 25347Soob. 26.248 24.188 22.497 21.219 20.929 21.050 20.338 19.258 19026 19473 20876Trg. 51.884 47.175 45.209 39.509 29.862 22.000 19.634 17.400 16867 16906 17135Ugos. 11.708 10.396 10.026 8.960 8.160 7.875 6.673 5.862 5783 5812 6.084Zanae 6.979 5.777 5.997 5.751 5.162 4.227 3.923 3.630 3731 3308 3.435Ost. 22.410 21.115 20.834 20.434 19.356 19.028 17.904 17.227 16842 17684 18781Nestop 89.839 86.448 84.712 84.227 84.717 84.611 84.165 84.247 86259 88096 87416

Izvor:Statisti~ki godi{nik na RM


60

Nevrabotenosta vo Republika Makedonija beleì postojano zgolemuvawe {to e mnogu negativna tendencija so golemi socijalni i ekonomski implikacii. Pokraj namaluvaweto na vkupnata vrabotenost vo zemjata, se zabeleùva namaluvawe na vrabotenosta vo site stopanski dejnosti, a sekako i vo zanaet~istvoto. Sepak, poradi specifi~nosta na zanaet~istvoto, odnosno postoewe na fizi~ki i pravni lica, se slu~uva oficijalnata statistika da ne gi registrira i evidentira site vrabotuvawa.

3.5.5. Bruto doma{en proizvod

U~estvoto vo bruto doma{niot proizvod na Republika Makedonija na zanaet~iskiot sektor se zgolemil od 2,0% vo 1995 godina na 2,1% vo 1998 godina. Zanaet~iskiot sektor proizveduva pove}e bruto doma{en proizvod od {umarstvoto, vodostopanstvoto i od ugostitelstvoto i turizmot.

Tabela 14

Struktura na bruto doma{en proizvod na Republika Makedonija

Struktura % 1995 1996 1997 1998

Industrija i rudarstvo 19,6 19,5 20,7 21,8 Zemjodelstvo i ribarstvo 10,6 10,7 10,7 10,0 [umarstvo 0,5 0,5 0,5 0,5 Vodostopanstvo 0,4 0,4 0,4 0,3 Grade`ni{tvo 5,3 5,1 5,5 5,7 Soobra|aj i vrski 6,1 5,9 6,1 6,4 Tgovija 11,1 11,2 10,9 10,7 Ugostitelstvo i turizam 1,6 1,8 1,7 2,0 Zanaet~istvo i li~ni uslugi 2,0 2,1 2,3 2,1 Komunalni dejnosti i ured. nasel. prosto. 2,1 2,2 2,2 2,2 Finasiski, tehni~. del. i osigur. uslugi 5,8 5,5 5,5 5,6 Obrazovanie, nauka, kultura i informac. 6,1 6,1 6,0 5,8 Zdravstvena i socijalna za{tita 5,3 5,0 5,2 5,1 Organi na dràvna vlast, lok samoupr. 6,7 6,7 6,3 6,3 Imputirani strani 4,3 4,2 4,2 4,1 Minus imputirani bankarski uslugi 3,1 2,3 2,4 2,7 Drugi neto-danoci na proizvodstvo - - - - A. DODADENA VREDNOST 84,5 84,7 85,8 85,9 B.danok na promet 12,2 12,0 11,3 10,5 V.Carini i carinski dava~ki 4,0 3,8 3,0 3,5 G.Minus: subvencii na proizvodi 0,7 0,5 0,1 0,0 BRUTO-DOMA[EN PROI. (A+B+V-G) 100,0 100,0 100,0 100,0

Izvor: Statisti~ki godi{nik na RM.

Podatocite za bruto doma{niot proizvod ukaùvaat deka toj pokaùva zgolemuvawe od godina vo godina, a vo tie ramki i vo zanaet~istvoto. Toa zboruva za razvoj na zanaet~istvoto vo zemjata, {to treba da se poddrùva so merkite na ekonomskata politika i so nacionalna politika na pomo{ i poddr{ka na privatniot sektor.


61

3.6. Aktivni zanaet~iski – trgovski dru{tva po stopanski dejnosti

Vkupniot broj na aktivni pretprijatija vo Republika Makedonija vo periodot 1989-2000 godina, pokaùva trend na porast od 16,6 pati, odnosno od 2.003 vo 1989 godina na 33.269 vo 2000 godina. Za àl, vrabotenosta opa|a od godina vo godina. Dodeka vo 1989 godina vkupniot broj na vraboteni vo stopanstvoto iznesuva 432.400, vo 2000 godina toj broj iznesuva 290.434 rabotnici, {to zna~i namaluvawe za 32,8%. Site registrirani pretprijatija ne se aktivni. Vo 2000 godina, aktivni pretprijatija se 33.269 vo koi se vraboteni 290.434 lica.53

Neaktivni se glavno malite pretprijatija. Vo odnos na vkupniot broj na pretprijatija, brojot na malite i mikro-pretprijatija pokaùva i apsolutno i relativno zgolemuvawe i stana dominanten oblik na pretprijatija vo stopanskata struktura na Republika Makedonija. Dodeka vo 1989 godina brojot na malite pretprijatija iznesuva{e 1.169 (ili 58,4% od vkupniot broj na pretprijatijata), so 53.002 vraboteni ili 12,4%, od vkupnata vrabotenost vo stopanstvoto, na krajot od 2000 godina nivniot broj iznesuva 32.698 (t.e. 98,3% od vkupniot broj na pretprijatija) so 108.722 vraboteni ili 37,4% od vkupniot broj na vraboteni vo makedonskoto stopanstvo.

Ovie podatoci nesomneno ukaùvaat deka procesot na prestrukturirawe na makedonskoto stopanstvo se odviva so nesmaleno tempo, no i deka toj proces }e trae u{te dolgo vreme, bidej}i najgolemiot brojot na vraboteni se nao|a vo golemite pretprijatija (66,1% vo 1997 odnosno 38% vo 2000 godina). Toa zna~i deka prose~niot broj vraboteni po edno pretprijatie vo malite pretprijatija e mnogu mal (3,3 lica), odnosno 8,7 lica vo vkupnoto stopanstvo. Prose~niot broj na vraboteni vo edno pretprijatie vo periodot 1989-2000 godina vo Republika Makedonija se namaluva, kako na nivo na vkupnoto stopanstvo, taka i po oddelni vidovi - mali, sredni i golemi po obem pretprijatija, {to ukaùva na usit-nuvaweto na stopanskite subjekti, {to e i karakteristika na ekonomskata tran-zicija i stopanskoto prestrukturirawe. U~estvoto na zanaet~iskite aktivni pretprijatija relativno raste i vo 2000 godina iznesuva 6,2%, so 2% u~estvo vo vkupnata vrabotenost.

Gledano po stopanski dejnosti, najgolemiot broj aktivni pretprijatija vo stopanstvoto na Republika Makedonija, i vo apsoluten i vo relativen iznos, se nao|a vo oblasta na trgovijata vo site nabquduvani godini (Tabela 15 i 16). Potoa sleduva industrijata i so konstantno relativno u~estvo vo vkupniot broj na pretprijatija.

Sektorot na sredni pretprijatija pokaùva i apsolutno i relativno namaluvawe na u~estvoto vo vkupniot broj na pretprijatija(1,4% vo 2000 godina) i vo brojot na vraboteni, a od 1994 godina tie se vklu~eni vo golemite pretprijatija, za da se odvojat, povtorno od sredinata na 1998 godina.54 Kon krajot na 2000 godina aktivni se samo 5 sredni zanaet~iski pretprijatija so 1.045 vraboteni lu|e ili 0,35% od vkupnata vrabotenost vo stopanstvoto.

53 Spored godi{nite izve{tai na Zavodot za platen promet, Ministerstvoto za finansii (Tabela

22, Tabela 5-prilog i Tabela 6-prilog). 54 So izmeni na Zakonot za smetkovodstvo, Slu`ben besnik na Republika Makedonija br. 32/98.


62

Tabela 15

Procentualno u~estvo na brojot na aktivni pretprijatija i na vrabotenosta vo vkupnoto stopanstvo vo Republika Makedonija, po godini

Godina 1990 1995 1996 1997 2000

Dejnost

Br.

oj n

a pr

etpr

ijat

ija

Bro

j na

vr

abot

eni

Br.

oj n

a pr

etpr

ijat

ija

Bro

j na

vr

abot

eni

Br.

oj n

a pr

etpr

ijat

ija

Bro

j na

vr

abot

eni

Br.

oj n

a pr

etpr

ijat

ija

Bro

j na

vr

abot

eni

Br.

oj n

a pr

etpr

ijat

ija

Bro

j na

vr

abot

eni

Industrija 12,7 50,8 11,9 48,2 12,5 47 13 46 15 48Zemjodelie 7,8 10,7 2,6 7,6 3 7,9 2,9 6,5 3 5,6[umarstvo 0,7 1,1 0,2 1,3 0,2 1,4 0,2 1,4 0,1 1,2Vodostopanstvo 0,4 0,7 0,008 0,,9 0,007 1 0,1 0,9 0,1 1Grade`ni{tvo 7,0 12,1 4,7 11,5 5,5 10,2 6 12,2 6,9 10,3Soobra}aj 2,2 6,5 5,12 7,7 6,03 8 6,5 8,2 7,9 9Trgovija 56,5 12,0 59,2 13,6 51,4 14,6 55,5 14,5 50,4 14,2Ugostitelstvo 2,6 2,1 3,7 2,3 3,9 2,5 4,1 2,5 5 2,8Zanaet~istvo 3,2 0,8 5,2 1,7 5,6 2 6 2,1 6,2 2Stanbeno-komun. dejnost 0,9 2,2 0,3 2,9 0,1 3,1 0,3 3,3 0,3 3,3Finansiski uslugi 6,0 1,0 7,0 2,3 5,7 2,3 5,4 2,4 5,1 2,5VKUPNO: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Izvor: Ministerstvo za finansii, Zavod za platen promet.

Tabela 16

Broj na pretprijatija i vrabotenost vo vkupnoto stopanstvo na Republika Makedonija po dejnosti

Godina 1990 1995 1996 1997 2000

Dejnost

Pre

tpr.

ijat

ija

Vra

bote

ni

Pre

tpr.

ijat

ija

Vra

bote

ni

Pre

tpr.

ijat

ija

Vra

bote

ni

Pre

tpr.

ijat

ija

Vra

bote

ni

Pre

tpr.

ijat

ija

Vra

bote

ni

Industrija 664 199.648 3.906 151.323 4.329 138.001 4.335 130.279 4.978 139.507Zemjodelie 406 41.939 812 23.890 1.018 23.183 984 18.501 951 16.249[umarstvo 39 4.401 72 4.095 76 4.001 74 3.881 47 3.194Vodostopanstvo 19 2.920 26 2.944 24 2.823 25 2.594 25 2.620Grade`ni{tvo 363 47.650 1.524 35.989 1.899 29.903 2.000 34.583 2.281 30.039Soobra}aj 113 25.336 1.690 24.210 2.088 23.773 2.162 23.057 2.657 26.417Trgovija 2.940 47.386 19.433 42.693 19.817 42.930 18.571 40.990 16.779 41.138Ugostitelstvo 134 7.620 1.214 7.355 1.343 7.463 1.371 7.088 1.645 8.408Zanaet~istvo 163 3.264 1.683 5.265 1.939 5.585 2.027 5.876 2.060 5.917Stanbeno-komun. dejnost

49 8.669 82 8.943 37 9.088 98 9.484 122 9.501

Finansiski uslugi

315 4.244 2.278 7.196 1.972 6.819 1.108 6.809 1.724 7.444

VKUPNO: 5.205 393.077 32.881 313.903 34.542 293.569 33.455 283.142 33.269 290.434

Izvor: Ministerstvo za finansii, Zavod za platen promet


63

Vo sektorot na sredni pretprijatija (Tabela 17 i 18) prisutno e apsolutno opa|awe na nivniot broj i na brojot na vrabotenite vo niv. Toa se odnesuva za site dejnosti. Industriskite sredni pretprijatija pokaùvaat tendencija na oscilacii vo brojot na vrabotenite. Istoto se odnesuva i na trgovijata.

Gledano po dejnosti, brojot na malite pretprijatija pokaùva trend na postojan porast isto kako i vrabotenosta vo niv. Isklu~ok se pretprijatijata od vodostopanstvoto koi pokaùvaat oscilacii vo brojot i vo vrabotenosta, dodeka kaj drugi dejnosti brojot na pretprijatija i brojot na vraboteni pokaùva postojano zgolemuvawe.

Najgolem indeks na porast vo periodot 1989-2000 godina pokaùvaat malite pretprijatija vo oblasta na trgovijata (Tabela 17 i 18), potoa vo soobra}ajot, ugostitelstvoto, industrijata, zanaet~istvoto i grade`ni{tvoto, dodeka vrabotenosta pokaùva najgolem indeks na porast vo trgovijata, zanaet~istvoto, ugostitelstvoto, soobra}ajot, grade`ni{tvoto itn. Po oddelni godini, vo strukturata na pretprijatijata po dejnosti najgolemoto e u~estvoto na grade`nite i zanaet~iskite pretprijatija vo periodot na donesuvawe na Zakonot za pretprijatija55, za potoa odedna{ da se zgolemi i da dominira u~estvoto na malite trgovski pretprijatija, so konstanten porast na vrabotenosta vo niv.

Tabela 17

Procentualno u~estvo na aktivnite mali pretprijatija vo Republika Makedonija po dejnosti i vraboteni

Godina 1990 1991 1995 1996 1997 2000

Dejnost

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

ja-t

ija

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Industrija 9,4 28,1 9,9 32,3 11,4 12,5 31,6 26,5 12,0 27,3 14,5 34,1Zemjodelie 7,5 11,5 5,5 11,1 2,8 2,8 3,6 4,6 2,8 4,7 2,7 5[umarstvo 0,6 3,2 0,4 2,7 0,15 0,2 0,7 0,6 0,2 0,7 0,14 0,1Vodostopanstvo 0,2 0,6 0,1 1,3 0,05 0,1 0,5 0,5 0,05 0,5 0,05 0,3Grade`ni{tvo 7,3 13,9 5,2 10,0 4,6 6,0 9,6 9,9 5,5 9,3 6,8 8,1Soobra}aj 1,9 3,6 2,7 6,4 5,1 6,5 4,8 4,4 6,0 5,0 8 6Trgovija 59,7 18,4 61,3 19,5 59,8 56,1 32,7 36,2 57,9 35,3 51 30,7Ugostitelstvo 2,5 3,8 3,4 3,5 3,7 4,1 4,3 4,3 3,9 4,6 5 4,7Zanaet~istvo 3,4 5,2 3,8 4,7 5,2 6,1 4,8 5,0 5,7 5,0 6,2 4,5Stanb. komun. dejnost

0,8 5,7 0,4 3,9 0,2 0,2 2,3 2,2 0,2 2,5 0,3 1,5

Finansiski uslugi

6,7 6,0 7,3 4,6 7,0 5,4 5,1 5,8 5,75 5,1 5,2 4,8

VKUPNO: 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100


55 Slu`ben list na SFRJ br. 77/1988.


64

Tabela 18

Broj na mali pretprijatija vo Republika Makedonija po dejnosti

Godina 1989 1990 1991 1995 1996 1997 2000

Dejnost

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Industrija 135 13.823 426 15.010 962 25.904 4.119 30.315 3.674 21.955 4.109 24.545 4.728 37.318Zemjodelie 240 6.805 336 6.119 529 8.943 924 3.438 900 3.818 951 4.198 896 5.432[umarstvo 17 1.666 26 1.712 36 2.132 52 625 48 518 54 644 46 107Vodosto-panst. 13 667 9 331 14 1.071 15 514 14 413 13 413 12 307

Grade`-ni{tvo 231 8.647 329 7.403 510 8.011 1.968 9261 1.494 8.237 1.870 8.397 2.231 8.841

Soobra}aj 33 2.793 86 1.932 260 5.109 2.133 4.631 1.659 3.697 2.057 4.468 2.621 6.449Trgovija 252 5.057 2.694 9.800 5.952 15.655 18.483 31.392 19.328 29.997 19.726 31.701 16.682 33.409Ugosti-telstvo 32 2.509 113 2.022 326 2.774 1.356 4.116 1.196 3.540 1.327 4.174 1.624 5.087

Zanaet~i-stvo 70 2.443 155 2.760 365 3.804 2.018 4.562 1.676 4.138 1.932 4.538 2.055 4.872

Stanb.-komu. Dejnost

34 2.492 36 3.051 41 3.164 73 2.229 60 1.856 66 2.232 95 1.694

Finansiski uslugi 112 6942 299 3.189 708 3.753 1.793 4.902 2.259 4.771 1.956 4.586 1.708 5.206

VKUPNO: 1.169 53.844 4.509 53.338 9.705 80.320 32.934 95.985 32.308 82.902 34.061 89.897 32.698 108.722


Tabela 19

Broj na mali pretprijatija i broj na zanaet~ii

Zanaet~iski subjekti 1990 god. 1995 god. 2000 god. Zanaet~iski pretprijatija 163 1.683 2.060 Zanaet~ii 12.661 12.839 7.441 VKUPNO: 12.824 14.522 9.501

Brojot na vraboteni vo trgovskite pretprijatija se odrùva na konstantno nivo, a vo relativni iznosi pokaùva zgolemuvawe od godina vo godina. Brojot na industriskite pretprijatija pokaùva namaluvawe i vo apsolutno i vo relativno nivo, {to e negativna tendencija vo razvojot na maloto stopanstvo, a i vo vkupniot stopanski razvoj. Brojot na aktivni pretprijatija vo oblasta na grade`ni{tvoto pokaùva tendencija na zgolemuvawe, so tendencija na namaluvawe na brojot na vraboteni (apsolutno i relativno), dodeka vo relativna smisla u~estvoto se namaluva od godina vo godina Ovie tendencii se odraz na sostojbite vo ovaa dejnost, odnosno gubeweto na porane{nite pazari vo drugi zemji.

Zanaet~iskite dejnosti, koi se vr{at od strana na trgovski dru{tva odnosno trgovec poedinec, imaat trend na porast, {to e mo{ne pozitivno, za razlika od brojot na zanaet~ii, koj e vo stagnacija. Brojot na malite industriski pretprijatija pokaùva oscilira~ki tendencii po godini, dodeka vo grade`ni{tvoto pokaùva tendencija na opa|awe, kako rezultat na namaluvaweto na investicionite aktivnosti vo podolg vremenski period.


65

Tabela 20

Procentualno u~estvo na aktivnite sredni pretprijatija vo Republika Makedonija po dejnosti i brojot na vraboteni

Godina 1989 1990 1991 2000

Dejnost

Br.

oj n

a pr

etpr

ijat

ija

Bro

j na

vr

abot

eni

Br.

oj n

a pr

etpr

ijat

ija

Bro

j na

vr

abot

eni

Br.

oj n

a pr

etpr

ijat

ija

Bro

j na

vr

abot

eni

Br.

oj n

a pr

etpr

ijat

ija

Bro

j na

vr

abot

eni

Industrija 32,3 44,0 28,5 53,1 37,8 47,4 40 53,1Zemjodelie 14,3 12,1 9,5 9,2 15 13,4 10,6 9,2[umarstvo 2,4 1,6 2,3 - 2,9 1,6 - -Vodostopanstvo 2,1 1,1 1,5 2,7 2,1 1,3 2,6 2,7Grade`ni{tvo 8,5 12,7 4,5 11,4 4,3 7,9 9,1 11,4Soobra}aj 4,4 5,4 3,6 6,3 3,3 3,9 6,2 6,3Trgovija 23,8 12,8 40,6 5,4 24 16,5 18,8 5,4Ugostitelstvo 3,8 3,6 3,5 3,3 3,8 3,3 4,1 3,3Zanaet~istvo 2,1 1,4 1,5 1,5 2,6 2,5 1,1 1,5Stanb. Komun. dejnost 2,1 1,9 2,0 5,6 2,2 1,5 4,6 5,6Finansiski uslugi 4,2 3,4 2,5 1,5 2 0,7 2,9 1,5VKUPNO: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100 100,0 100,0


Tabela 21

Broj na aktivni sredni pretprijatija vo Republika Makedonija po dejnosti i broj na vraboteni

Godina 1989 1990 1991 2000

Dejnost

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Pre

tpri

jati

ja

Vra

bote

ni

Industrija 212 83.343 151 53.692 159 53.046 182 38.140 Zemjodelie 94 22.812 50 16.698 63 14.936 48 6.580 [umarstvo 16 3.015 12 1.894 12 1.771 - - Vodostopanstvo 14 2.122 8 1.401 9 1.503 12 1.940 Grade`ni{tvo 56 23.948 24 9.243 18 8.814 41 8.123 Soobra}aj 29 10.291 19 4.962 14 4.355 28 4.542 Trgovija 156 24.287 215 19.735 101 18.517 85 3.893 Ugostitelstvo 25 6.870 18 3.027 16 3.638 18 2.365 Zanaet~istvo 14 2.684 8 1.314 11 2.819 5 1.045 Stanb. Komun. dejnost 14 3.519 11 1.810 9 1.698 21 4.006 Finansiski uslugi 26 6370 13 771 8 809 13 1.110 VKUPNO: 656 189.261 539 114.547 420 111.906 453 71.744



66

Tabela 22

Formirawe i struktura na vkupnite rashodi vo 1000 den. i %

Malo stopanstvo Vkupno stopanstvo Mali pretp. vo vkup stopan. %

Mali pretpri-jatija % Dejnosti

1996 1997 1996 1997 1996 1997 1996 1997 Vkupno Republika Makedonija

119.923.347 162.337.577 330.030.200 382.518.344 36,3 42,4 / /

Vkupno stopanstvo

115.580.338 156.663.395 320.080.366 371.880.537 36,1 42,1 100 100

Industrija 22.111.530 32.595.789 123.589.306 141.617.049 17,9 23,0 19,1 20,8Zemjodelstvo 3.695.477 4.098.402 17.254.358 16.420.114 21,4 24,9 3,2 2,6[umarstvo 449.919 467.352 2.366.769 2.286.148 19,0 20,4 19,0 20,4Vodostopanstvo 155.011 260.502 1.330.375 1.426.410 11,7 18,3 11,7 18,3Grade`ni{tvo 7.492.812 9.017.133 21.874.951 24.436.571 34,3 36,9 6,5 5,8Soobra}aj 4.777.862 5.924.436 20.250.785 21.694.743 23,6 27,3 4,1 5,8Trgovija 63.852.053 89.048.253 106.140.771 132.823.264 60,2 67,0 55,2 56,8Ugostitelstvo 2.497.412 3.115..208 4.327.749 4.925.346 57,7 63,2 2,2 2,0Zanaet~istvo 3,361,235 3758.394 4.491.819 4.732.766 74,8 79,4 2,9 2,4Stan.-komunalni dejnosti

874.399 1.122.331 8.468.231 7.240.920 10,3 15,5 0,7 0,7

Finansiski i drugi oslugi

6.312.628 7.255.595 11.985.252 14.277.210 52,7 50,8 5,5 4,6

Obrazovanie 1.470.088 1.678.639 5.462.594 4.881.924 26,9 34,3 Zdravstvena i socijalna za{tita

2.872.816 3.994.584 4.425.263 5.690.175 64,9 70,2

Op{t.-politi~ki zaednici

105 959 61.977 65.708 0,02 1,5

Izvor: Zavod za platen promet: od zavr{nite smetki na stopanskite subjekti.

Tabela 23

Formirawe i struktura na vkupniot prihod

Malo stopanstvo Vkupno stopanstvo Mali pretp. vo vkup stopan. %

Mali pretpri-jatija % Dejnosti

1996 2000 1996 2000 1996 2000 1996 2000 Vkupno Republika Makedonija

116.360.481 213.744.294 318.986.897 494.242.462 36,4 43,24 / /

Vkupno stopanstvo

112.510.795 206.265.704 309.728.392 481.590.311 36,3 42,83 100 100

Industrija 20.595.150 31.253.845 118.059.477 138.515.324 17,4 22,5 18,3 20,3Zemjodelstvo 3.447.079 3.954.719 15.257.339 15.336.701 22,6 25,8 3,1 2,5[umarstvo 442.221 469.740 2.224.083 2.288.231 19,9 20,5 0,4 0,3Vodostopanstvo 134.836 245.144 1.151.544 1.237.596 11,7 19,8 0,1 0,1Grade`ni{tvo 7.465.130 8.930.998 21.695.782 24.068.893 34,4 37,1 6,6 5,8Soobra}aj 4.517.132 5.725.147 18.880.786 20.577.493 23,9 27,8 4,0 3,7Trgovija 63.166.672 88.625.060 105.242.168 132.419.152 60,0 66,9 56,1 57,5Ugostitelstvo 2.362.295 2.935.492 4.161.849 4.740.795 56,8 61,9 2,1 2,0Zanaet~istvo 3.272.534 3.713.445 4.365.700 4.676.753 75,0 79,4 3,0 2,4Stan.-komunalni dejnosti

869.183 1.135.175 6.563.776 7.720.021 13,2 14,7 0.8 0.7

Finansiski i drugi oslugi

6.247.563 7.255.060 12.146.888 14.691.741 51,4 49,4 5,5 4,7

Obrazovanie 1.477.289 1.673.912 5.290.617 4.623.518 27,9 36,2 Zdravstvena i socijalna za{tita

2.872.281 4.030.584 4.405.900 5.693.289 65,2 70,8

Op{t.-politi~ki zaednici

116 944 61.988 65.695 0,2 0,2

Izvor: Zavod za platen promet: od zavr{ni smetki na stopanskite subjekti.


67

3.7. Ocenka na uspe{nosta na zanaet~iite- fizi~ki i pravni lica

Te{ko e da se dade ocenka na uspe{nosta na makedonskoto zanaet~istvo i na malostopanski subjekti. Faktot {to samo 1/3 od vkupno registriranite pretprijatija se aktivni, jasno zboruva deka procentot na uspe{ni pretprijatija e mal. Sepak, treba da se ima predvid faktot deka prose~no vo svetot, od novite i mladi pretprijatija vo prvite 3-5 godini na svoeto rabotewe preìvuvaat samo 20%, odnosno 80% propa|aat. Sepak, so dolgoro~na aktivna nacionalna programa za poddr{ka na razvojot na zanaet~istvoto i na maloto stopanstvo, moè da se ovozmoì nivno brzo prilagoduvawe i osposobuvawe za drugi proizvodstveni aktivnosti, adekvatno na potrebite na pazarot.

Ocenuvaj}i ja uspe{nosta vo raboteweto na malostopanskite subjekti vo Republika Makedonija (Tabela 22), vedna{ se zabeleùva deka vkupniot prihod ostvaren vo malite pretprijatija beleì porast. Taka, dodeka vo 1996 godina vkupniot prihod sozdaden vo malite pretprijatija u~estvuva so 36,3% vo sozdavaweto na vkupniot prihod na vkupnoto makedonsko stopanstvo, toa u~estvo vo 2000 godina se zgolemuva na 42,8%. Zna~i, 98,5% od pretprijatijata, koi se mali, so 33,9% od vkupno vrabotenite vo makedonskoto stopanstvo, sozdavaat 42,8% od vkupniot prihod na makedonskoto stopanstvo.

Vo strukturata na vkupnite prihodi, ostvareni vo malite pretprijatija (Tabela 22), najgolemo e u~estvoto na trgovijata (56,1% vo 1996 godina i 52,5% vo 2000 godina), a potoa sleduva industrijata (18,3% - vo 1996 godina i 18,5% vo 2000 godina). Zad niv sleduva grade`ni{tvoto so u~estvo vo 1996 godina od 6,6% i 7,3% vo 2000 godina, kako i soobra}ajot so 4% vo 1996 godina i 6,7% vo 2000 godina, koi o~igledno pokaùvaat tendencija na relativno namaluvawe.

Vo strukturata na vkupnite rashodi ostvareni kaj malite pretprijatija (Tabela 25), isto kako i kaj vkupnite prihodi, najgolemo e u~estvoto na trgovijata, a potoa sleduva industrijata. [umarstvoto i vodostopanstvoto pokaùvaat visoko u~estvo vo rashodite, {to ne e karakteristi~no za nivnite ostvareni prihodi. Za samo nekolku godini (1990-2000 godina) u~estvoto na malite pretprijatija vo sozdavaweto na vkupniot prihod na makedonskoto stopanstvo se zgolemuva od 14,7% na 42,8%, {to ukaùva deka maloto stopanstvo poleka no sigurno stanuva zna~aen faktor vo stopanskite aktivnosti na Republika Makedonija.

Nabquduvano po dejnosti, site mali pretprijatija, osven onie vo oblasta na finansiskite uslugi, beleàt zgolemeno u~estvo vo sozdavaweto na vkupniot prihod na makedonskoto stopanstvo. Vkupniot prihod sozdaden vo malite pretprijatija koi vr{at finansiski i drug vid uslugi e apsolutno vo porast, no se namaluva nivnoto relativno u~estvo za smetka na golemite pretprijatija.

Vo sozdavaweto na vkupniot prihod na malite pretprijatija, vo 2000 godina po dejnosti dominantno u~estvo imaat malite trgovski pretprijatija (52,4%), zanaet~iskite mali pretprijatija (2,7%), ugostitelskite mali pretprijatija (2,8%), dodeka malite industriski pretprijatija u~estvuvaat so (18,5%). Industriskite mali pretprijatija go zgolemuvaat svoeto u~estvo vo sozdavaweto na vkupniot prihod na makedonskoto stopanstvo od 17,4% vo 1996 godina na 18,5% vo 2000 godina, {to e pozitiven pokazatel za uspe{nosta na proizvodstvenite mali pretprijatija i stopanskoto prestrukturirawe. Toa ukaùva na potrebata od nivno stimulirawe i poddr{ka zaradi nivnoto natamo{no jaknewe.


68

Vo strukturata na sozdadeniot vkupen prihod na malite pretprijatija vo vkupnoto makedonsko stopanstvo i vo 1996 i vo 2000 godina dominantno e u~estvoto na trgovskite pretprijatija od 56,1% i 52,4%, a potoa sleduvaat industriskite mali pretprijatija so 18,3% vo 1996 godina i 18,5% vo 2000 godina, grade`ni{tvoto so 6,6% i 7,0% itn. Strukturata na vkupnite rashodi, pak, pokaùva deka u~estvoto na malite pretprijatija vo vkupnite rashodi na makedonskoto stopanstvo se zgolemuva (od 36,1% vo 1996 godina na 41,9% vo 2000 godina). Nabquduvano od aspekt na procentualnoto u~estvo na malite pretpri-jatija vo vkupnite rashodi po oddelni stopanski dejnosti vo 2000 godina, sostoj-bata e sli~na so sostojbata vo vkupnite prihodi, odnosno kaj malite pretprijatija so najgolem procent u~estvuva trgovijata (21,5%), a potoa sleduva industrijata (so 7,5%), grade`ni{tvoto (2,9%), soobra}ajot (2,8%) ugostitelstvoto (1,2%), zanaet~istvoto (1,1%) itn.

Bidej}i uslovite za stopanisuvawe ne se popovolni i stimulativni za zanaet~istvoto i za maloto stopanstvo, odnosno se nepovolni za celoto stopanstvo, finansiskite rezultati od nivnoto rabotewe se pribli`no ednakvi so onie na vkupnoto stopanstvo.

Vrabotenosta vo zanaet~istvoto se namaluva od godina vo godina, iako brojot na stopanski subjekti pokaùva tendencija na zgolemuvawe. Zgolemenata produktivnost na trudot vo zanaet~istvoto rezultira vo zgolemuvawe na bruto op{testveniot proizvod iako u~estvoto na zanaet~istvoto vo sozdavaweto na op{testveniot bruto proizvod se namaluva od 1,37% vo 1990 godina na 1,13% vo 2000 godina .

Tabela 24

Pravnite lica vo oblasta na zanaet~istvoto se grupirani na sledniot na~in

sektori podsektori granki podgranki Zanaet~iski uslugi i popravki Broj na pretprijatija = 1649 (god. 1998); 1656 (god. 2000); 80,6% Izrabotka na nemetalni predmeti Br. F. 16; 1,0% = 100% Izrabotka i poprav. na metalni proizvodi Br. F. 753; 45,5% = 100% popravka na drumski vozila br. f. 450; 59,8% popravka na pred. na precizna mehanika br. f. 72, 9,6% izrabotka na metal proizvodi br. f. 131; 17,4% uslugi na metaloprer. zanaetcistvo br. f. 37; 4,9% ostanati uslugi na metaloprer. zanaetcistvo br. f. 63; 8,3% Izrabotka i popravka na el. proizvodi Br. F. 438; 26,4% = 100% popravka na el. aparati za doma}instva br. f. 148; 33,8% popravka na radio i tv aparati br. f. 149; 34,0% izrabotka na elektrotehni~ki pr. br. f. 29; 6,6% popravka na ostanati el aparati br. f. 112; 25,6% Izrabotka na predmeti od drvo Br. F. 85; 5,1% = 100% Izrabotka na predmeti od tekstil Br.F. 64; 3,9% = 100% Izrabotka na predmeti od koà 42; 2,5% = 100% Izrabotka na prehrambeni proizvodi Br. F. 125; 7,5% = 100% izrabotka na leb i peciva - 81; 64,8% kolewe na dod. i prer. na meso - 18; 14,4% izrabotka na ostanati preh. proizvodi 26; 20,8% Izrabotka na raznovidni proizvodi 133; 8,0% = 100% izrabotka na predmeti od plastika 48; 36,1% izrabotka na ortopedski pomagala 19; 14,3% izrabotka na predmeti od hartija 13; 9,8% izrabotka na nep. razn. proizvodi 53; 39,8% Li~ni uslugi Br. pretprijatija = (348) 399; 19,4% Li~ni uslugi Br. pretprijatija 399 = 100% berberski i kozmeti~ki uslugi 133; 33,3% perewe na ali{ta i ~istewe na obleka 26; 6,5%

Zan

aet~

istv

o B

roj n

a pr

etpr

ijat

ija

= 19

97 (

god.

199

8);

2055

(go

d. 2

000)

100%

ostanati li~ni uslugi 240; 60,2%


69

3.8. Analizi i zaklu~oci za finansiskite rezultati vo zanaet~istvoto soglasno finansiskite izve{tai

3.8.1. Broj na pretprijatija vo zanaet~iskiot sektor

Brojot na pretprijatija e eden od klu~nite indikatori za nivoto i dinamikata na razvoj na zanaet~iskiot sektor kako i za pretpriemni~kata aktivnost vo sektorot. Isto taka zna~aen e i indikatorot so koj se iskaùva kolkav e brojot na novosozdadeni pretprijatija na 100 postojni pretprijatija, kako i indikatorot na zgasnati pretprijatija na 100 postojni pretprijatija. Poradi nedostatok na podatoci za brojot na novosozdadeni i brojot na likvidirani pretprijatija, vo presmetkite }e koristime indikator za neto novosozdadeni odnosno neto likvidirani pretprijatija {to predstavuva razlika na brojot na novosozdadeni i likvidirani pretprijatija. Indikatorot za neto novosozdadenite pretprijatija ili neto likvidiranite pretprijatija na 100 pretprijatija sekoga{ e pomal od indikatorite za "bruto" novosozdadenite ili bruto likvidirani pretprijatija. Ova sekoga{ treba da se ima na um pri sporeduvaweto na odnosnite indikatori so zanaet~istvoto vo drugi zemji.

Brojot na pretprijatija vo zanaet~iskiot sektor vo periodot od 1996 godina do 1998 godina se namalil od 2027 na 1997 pretprijatija odnsono indeksot iznesuva 98,5. Potoa brojot na pretprijatija se zgolemil od 1997 pretprijatija vo 1998 godina na 2055 pretprijatija vo 2000 godina. Zna~i brojot na pretprijatija godi{no se zgolemuva so prose~na stapka na rast od 1,44%, (Prilog 1).

Iskaàno na na~in preku neto "novorodeni" pretprijatija na 100 postojni pretprijatija, vo periodot od 1998 do 2000 godina na sekoi 100 pretprijatija od zanaet~iskiot sektor se sozdale po 2,9 novi zanaet~iski pretprijatija. Dodeka vo periodot od 1996 do 1997 godina se zabeleùva neto "umirawe" na zanaet~iskite pretprijatija na 100 postojni pretprijatija. Podatocite od Prilog 2 ukaùvaat deka ne sekoja granka na zanaet~iskiot sektor ima rast vo brojot na novosozdadeni pretprijatija. Imeno, vo periodot od 1998 do 2000 godina kaj podsektorot zanaet~iski uslugi i popravki se zabeleùva prose~en rast na brojot na pretprijatija od 0,21%, dodeka pak, podsektorot za li~ni uslugi za istiot vremenski period beleì prose~en rast na neto novosozdadeni pretprijatija od 7,08%.

Neto negativen rast na brojot na zanaet~iski pretprijatija se zabeleùva kaj: izrabotkata na metalni proizvodi, uslugite na metaloprerabotuva~koto zanat~istvo, popravkata na ostanati elektri~ni aparati, izrabotkata na predmeti od drvo, izrabotkata na predmeti od tekstil, koleweto na dobitok i prerabotka na meso, izrabotkata na predmeti od plastika i izrabotkata na ortopedski pomagala. Site drugi dejnosti vo zanaet~istvoto imaat pozitiven neto rast na brojot na pretprijatija.

Najgolem godi{en prose~en neto rast na zanaet~iski pretprijatija ("neto ra|awe na pretprijatija" vo edna godina) za periodot 1998-2000 godina e zabeleàn kaj grupacijata na zanaet~iski dejnosti za ostanati li~ni uslugi i toj rast iznesuva 9,20% godi{no (zgolemuvawe na brojot na pretprijatija od 201 na 240 pretprijatija). Najgolemo neto likvidirawe na broj na pretprijatija za istiot vremenski period e zabeleèno kaj zanaet~iskite dejnosti za popravka na ostanati elektri~ni aparati so prose~noto godi{no neto likvidirawe na broj na pretprijatija iznesuva -10,0% godi{no.


70

Detalnata analiza na strukturite i sostojbite na brojot na pretprijatija vo zanaet~iskiot sektor na nivo zanaet~iski granki i zanaet~iski podgranki vo periodot 1999-2000 godina ukaùva na odredeni specifiki i toa treba da pretstavuva osnova za proektirawe na razvojot na zanaet~iskiot sektor na dràvno i na lokalno nivo. U~estvoto na brojot na pretprijatija (pravni lica) na podsektorot zanaet~iski uslugi i popravki vo vkupniot broj na pretprijatija iznesuva 80,6% a u~estvoto na brojot na pretprijatija na podsektorot za li~nite uslugi iznesuva 19,4%.

Mereno spored brojot na pretprijatija vo ramki na prvata podelba na podsektori i vo ramki na zanaet~iskite uslugi i popravki najmnogu e razviena grankata za izrabotka i popravki na metalni proizvodi so u~estvo od 45,5%, a najmalku e razviena grankata za izrabotka na nemetalni proizvodi so u~estvo od 1,0%. Spored ponatamo{nata podelba vo ramki na zanaet~iskata granka za izrabotka i popravka na metalni proizvodi najmnogu e razviena dejnosta (podgranka) za popravka na drumski vozila (59,8%), a najmalku e razviena dejnosta za uslugi na metaloprerabotuva~koto zanaet~istvo (4,9%).

Sli~no, moè da se konstatira deka vo ramki na izrabotkata i popravka na elektri~ni aparati najmnogu pretprijatija ima za dejnosta na popravka na radio i TV aparati, a najmalku za dejnosta za izrabotka na elektrotehni~ki pribor (vidi ja Tabelata 6 i Tabela 1 vo dodatokot). Vo zanaet~iskata dejnost za izrabotka na prehrambeni proizvodi najmnogu pretprijatija se registrirani za izrabotka na leb i peciva, a najmalku zanaet~iska aktivnost e registrirana vo dejnosta kolewe na dobitok i prerabotka na meso (Prilog 6 i Prilog 1 vo dodatokot).

Vo dejnosta za izrabotka na raznovidni proizvodi najgolema aktivnost se zabeleùva kaj brojot na pretprijatijata za izrabotka na raznovidni proizvodi, a najmala kaj dejnosta za izrabotka na predmeti od hartija. Vo zanaet~iskata dejnost za li~ni uslugi najgolem broj na pretprijatija ima za ostanati li~ni uslugi, a najmal broj pretprijatija za perewe na ali{ta i ~istewe na obleka.

Osnovnoto pra{awe e zo{to e takva strukturata vo odnos na brojot na zanaet~iskite pretprijatija? Vtoro, {to treba da se napravi so cel da se zabrza razvojot na odredeni zanaet~iski granki i podgranki. Treto, kako da se programira potrebata za prekfalifikacija na zanaet~iskite rabotnici, a koi se vraboteni vo onie zanaet~iski dejnosti {to pokaùvaat neto "umirawe" na brojot na pretprijatija. êtvrto kako da se programira kreiraweto na novi dejnosti vo zanaet~istvoto za potrebite na novo nastanatite mo`nosti. I petto kako da se programira politikata i merkite za podobruvawe na efikasnosta vo raboteweto na zanaet~iskite pretprijatija kako i barawata za sovremena obuka na zanaet~iite.

3.8.2. Indikator za ostvarenata dobivka na zanaet~iskite trgovski dru{tva - 1996-2000 godina

Indeksot za rast na dobivkata kaj zanaet~iskiot sektor (Prilog 3) za periodot od 1996 godina do 2000 godina pokaùva postojan rast. Indeksot za rastot na dobivkata vo periodot 1996-1997 iznesuval 149,5, vo periodot 1998-1999 godina 151,7 i vo periodot 1999-2000 godina indeksot za dobivkata bil 133,1. Najmal rast na dobivkata e zabeleàn vo periodot 1997-1998 godina, indeks 100,9. Vo kupniot broj od 23 podgranki na zanaet~iski dejnosti, dobivkata vo 2000 godina vo odnos na 1999 godina se zgolemuva kaj 18 podgranki od zanaet~istvoto, zna~i vo 78,3%, a kaj 5 podgranki se zabeleùva pad na dobivkata vo 2000 godina vo odnos na 1999 godina (21,7%).


71

Vo ramki na 18-te podgranki najgolem indeksen rast na dobivkata (indeks-666.5) e zabeleàn vo zanaet~iskata dejnost za izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi. Najmal rast e zabeleàn vo zanaet~iskata grupacija za uslugi na metaloprerabotuva~koto zanaet~istvo (indeks-106,1). Vo ramki na ostanatite 5 podgranki kaj koi e zabeleàn pad na dobivkata, najgolem pad na dobivkata vo 2000 godina vo odnos na 1999 godina e zabeleèno kaj zanaet~iskata dejnost perewe na ali{ta i ~istewe na obleka (52.1), a najmal pad kaj popravka na predmeti na precizna mehanika (95.1).

Izvedeniot indikator, finasiskata dobivka za 2000godina/eden praven subjekt, ukaùva deka prose~nata dobivka/pravno lice za zanaet~istvoto iznesuva 83.500 denari /praven subjekt, odnosno 1382 EUR/praven subjekt. Vo ramki na stopanstvoto na Republika Makedonija koe broi 32.698 pravni subjekta vo 2000 godina e ostvarena dobivka od 4.803.744 iljadi denari. Toa zna~i deka dobivkata/praven subjekt na nivo na stopanstvo iznesuva 146.900 denari, odnosno 2.444 EUR/praven subjekt. Toa pak ukaùva deka pravnite subjekti vo stopanstvoto vo 2000 godina vo prosek ostvarile pogolema dobivka vo odnos na pravnite subjekti na zanaet~iskata dejnost za 76,8%.

Vo zanaet~iskata dejnost najgolema dobivka/praven subjekt e ostvareno vo izrabotkata na ortopedski pomagala koja iznesuva 21.248 EUR/praven subjekt, a potoa kaj izrabotkata na ostanati prehrambeni proizvodi kade dobivkata po praven subjekt iznesuva 9.387 EUR/praven subjekt. Prose~nata dobivka po eden praven subjekt kaj ovie grupacii od zanaet~istvoto vo odnos na istoimeniot indikator za stopanstvoto pokaùva deka izrabotkata na ortopedski pomagala iskaàla 8,7 pati pogolema dobivka po praven subjekt vo odnos na prosekot za stopanstvoto, a izrabotkata na ostanati prehrambeni proizvodi 3,8 pati pogolema dobivka.

3.8.3. Indikator za iskaànite zagubi - 1996-2000 godina

Zagubata kaj zanaet~iskiot sektor (Prilog 4) postepeno se namaluva vo periodot od 1996 godina do 1998 godina. Potoa, zagubata od 1998 godina do 2000 godina se zgolemuva. Zagubata na stopanstvoto vo Republika Makedonija vo 2000 godina vo odnos na 1999 godina se zgolemila za 165.2 indeksni poeni. Zagubata, pak na zanaet~istvoto za istiot vremenski period se zgolemila za 140.9 indeksni poeni. Zagubata na nivo na stopanstvoto se zgolemuva so podinami~no tempo vo odnos na zagubata na zanaet~istvoto.

Indikatorot za zagubi pokaùva deka postoi odreden broj pravni lica vo zanaet~istvoto koi rabotele so zagubi. Vo vkupniot broj od 23 grupacii zanaet~iski dejnosti zgolemuvawe na zagubata vo 2000 godina vo odnos na 1999 godina se zabeleùva kaj 17 grupacii na pravnite lica od zanaet~istvoto, zna~i vo 74,0%, a kaj 6 grupacii se zabeleùva namaluvawe na zagubata vo 2000 godina (26,0%).

Vo ramki na 17-te grupacii najgolem indeksen rast na zagubata (indeks-2536.8) e zabeleàn vo zanaet~iskata dejnost za izrabotka na predmeti od hartija. Najmal rast na zagubata e zabeleàn vo zanaet~iskata grupacija izrabotka na leb i peciva (indeks-128.9). Vo ramki na ostanatite 6 grupacii kaj koi e zabeleàn pad na zagubata, najgolem indeksen pad na zagubata vo 2000 godina vo odnos na 1999 godina e zabeleèno kaj zanaet~iskata dejnost popravka na elektri~ni aparati za doma}instvata (64.1), a najmal pad kaj izrabotkata na raznovidni proizvodi (92.2).


72

Izvedeniot indikator, finansiskata zaguba za 2000 godina/eden praven subjekt, ukaùva deka prose~nata zaguba/pravno lice za zanaet~istvoto iznesuva 78.857 denari/praven subjekt, odnosno 1310 EUR/praven subjekt. Vo ramki na stopanstvoto na Republika Makedonija koe broi 32.698 pravni subjekti vo 2000 godina e ostvarena zaguba od 5.367.457 iljadi denari. Toa zna~i deka zagubata/praven subjekt na nivo na stopanstvo iznesuva 164.150 denari, odnosno 2.727 EUR/praven subjekt, odnosno pravnite subjekti vo stopanstvoto vo prosek ostvarile pogolema zaguba vo odnos na pravnite subjekti na zanaet~iskata dejnost za 108,2%.

Vo zanaet~iskata dejnost najgolema zaguba/praven subjekt e ostvareno vo dejnosta perewe na ali{ta i ~istewe na obleka 4.535 EUR/praven subjekt. Prose~nata zaguba po eden praven subjekt kaj ovaa grupacija od zanaet~istvoto vo odnos na istoimeniot indikator za stopanstvoto pokaùva deka taa e za 66,3% pogolema od zagubata po praven subjekt vo odnos na stopanstvoto.

3.8.4. Indikator za danok i pridonesi od dobivka - 1996-2000 godina

Danokot i pridonesite od dobivkata kaj zanaet~iskiot sektor (Prilog 5) se namaluvaat vo periodot od 1996 do 1997 godina. Od 1997 do 2000 godina danokot i pridonesite od zanaet~iskiot sektor se zgolemuvaat.

Danokot i pridonesite od dobivkata vo 2000 godina vo odnos na 1999 godina na nivo na stopanstvoto se zgolemilo za 137.1 indeksni poeni. Istoimeniot ndikator za zanaet~istvoto se zgolemil za 123.1 indeksni poeni. Kaj zanaet~istvoto od vkupno 23 podgranki, zgolemuvawe na danokot i pridonesite od dobivka e zabeleàno kaj 15 podgranki, dodeka vo 8 podgranki e zabeleàno namaluvawe na danokot i pridonesite od dobivkata.

Najgolemo zgolemuvawe na danokot i pridonesi od dobivkata e zabeleèno kaj zanaet~iskata podgranka za izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi (indeksni poeni 509.3), a najmalo kaj dejnosta izrabotka na leb i peciva (indeks 108.4). Najgolemo opa|awe na danokot i pridonesite od dobivka e zabeleèno kaj dejnosta za ostanati li~ni uslugi (indeks 78.3).

3.8.5. Indikator za prose~niot broj na vraboteni vo zanaet~iskite trgovski dru{tva - 1996-2000 godina

Apsorpcionata mo} za vrabotuvawe vo zanaet~iskiot sektor (Prilog 6) vo periodot 1996-1997 raste. Potoa apsorpcionata mo} vo periodot 1997-1999 godina se namaluva, a vo periodot 1999-2000 godina vrabotuvaweto vo ovoj sektor povtorno se zgolemuva. Prose~niot broj na vraboteni vo zanaet~istvoto vo periodot 1999-2000 godina porasnal za 110.0 indesni poeni. Toj indeks za stopanstvoto na Republika Makedonija iznesuva 115.4. Zna~i dinamikata na vrabotuvawe vo stopanstvoto e pogolema vo sporedba so dinamikata na vrabotuvawe vo zanaet~istvoto.

Vo stopanstvoto vo periodot 1999-2000 godina se vraboteni 14.624 rabotnici, dodeka vo zanaet~istvoto vo istiot vremenski period se vraboteni 314 rabotnici. Me|utoa, mo{ne e indikativno {to brojot na vraboteni vo periodot od 1998 do 1999 godina vo zanaet~istvoto e namalen za 107 rabotnici. Za toj vremenski period zanaet~istvoto ima indeks na vrabotuvawe 0,98, odnosno negativna stapka na vrabotuvawe (neto namaluvawe na vrabotenosta) od 2,3%.


73

Izvedeniot indikator – “Apsorpcionata mo} za vrabotuvawe” definiran kako broj na vraboteni vo za edna godina/pretprijatie pokaùva deka stopanstvoto na Republika Makedonija ima pogolema apsorpciona mo} za vrabotuvawe i taa iznesuva 0,45 vrabotuvawa po pretprijatie vo edna godina. Zanaet~istvoto ima 0,15 vrabotuvawa po zanaet~isko pretprijatie za edna godina. Od 23 dejnosti od oblasta na zanaet~istvoto zgolemuvawe vo vrabotuvaweto e zabeleèno kaj 19 dejnosti, dodeka kaj 4 dejnosti e zabeleàno namaluvawe na vrabotuvaweto. Najgolemo zgolemuvawe na vrabotuvaweto e zabeleèno kaj dejnostite za ostanatite li~ni uslugi (indeks 125.4) i kaj ostanatite uslugi na metalnoto zanaet~istvo (125.3), a najmalo kaj dejnosta za izrabotka na metalni proizvodi (indeks 101.8).

Najgolemo u~estvo vo vkupniot broj na vraboteni vo zanaet~istvoto ima vrabotenosta vo podgrankata popravka na drumski vozila (21,7%), a najmalo u~estvo, vrabotenite vo izrabotkata na predmeti od hartija 0,3%. Podgrankata so najgolem indeks na rast na vrabotuvawe (ostanati li~ni uslugi) vo vkupnoto vrabotuvawe na zanaet~istvoto u~estvuva so 10,8%, dodeka ostanati uslugi na metaloprerabotuva~koto zanaet~istvo vo vkupno vrabotenite u~estvuva so 4,4%. Grankata so najmal rast na vrabotuvawe (izrabotka na metalni proizvodi) vo vrabotenosta u~estvuva so 5,8%.

Prose~niot broj na vraboteni vo edno pretprijatie vo zanaet~iskiot sektor iznesuva 2,4 rabotnici, dodeka prose~niot broj na vraboteni po edno stopansko pretprijatie iznesuva 3,3 rabotnici. Zanaet~istvoto vo odnos na stopanstvoto vrabotuva 37% pomalku rabotnici po edno pretprijatie. Najgolem broj na vrabotuvawa po edno zanaet~isko pretprijatie e zabeleèno vo dejnosta izrabotka na ortopedski pomagala (6,7 vraboteni/pretprijatie), a najmal broj na vrabotenost po edno pretprijatie e zabeleèno kaj dejnosta izrabotka na predmeti od hartija (1,2 vrabotuvawa/pretprijatie).

3.8.6. Prose~ni mese~ni bruto plati - 1996-2000 godina

Dvièwata na prose~nite mese~ni bruto plati (Prilog 7) vo periodot od 1996 do 2000 godina pokaùvaat deka od 1996 do 1998 godina ima namaluvawe na prose~nite bruto plati. Potoa, od 1998 do 2000 godina ima zgolemuvawe na platite. Prose~nata mese~na bruto plata po vraboten za zanet~istvoto vo 2000 godina iznesuva 11634 denari/vraboten. Toj indikator za stopanstvoto iznesuva 11197 denari/vraboten. Toa zna~i deka prose~nata bruto plata po vraboten vo zanaet~istvoto vo odnos na stopanstvoto e pogolema za 3,9%. Prose~nite mese~ni bruto plati vo periodot 1999-2000 godina za stopanstvoto se zgolemile za 103.3 indeksni poeni, dodeka kaj zanaet~istvoto taa dinamika e pogolema i iznesuva 107,2 indeksni poeni.

Najvisoki prose~ni bruto plati se ostvaruvaat vo dejnosta za izrabotka na ortopedski pomagala (30384 den/vraboten). Taa prose~na mese~na bruto plata vo odnos na prose~nata mese~na bruto plata vo zanaet~istvoto e povisoka za 2,6 pati. Ponatamu povisoki mese~ni bruto plati vo odnos na prosekot se ostvaruvaat i vo zanaet~iskite dejnosti za popravka na ostanati elektri~ni aparati; ostanati uslugi za metalnoto zanaet~istvo; popravka na radio i TV aparati i taka natamu. Najniska mese~na bruto plata e ostvarena vo dejnosta za izrabotka na predmeti od hartija (5806 den/vraboten). Ponatamu poniski bruto plati se ostvareni i vo dejnostite za berberski i kozmeti~ki uslugi; izrabotkata na predmeti od tekstil i taka natamu.


74

Odnosot pome|u najvisokata i najniskata mese~na bruto plata po vraboten (dejnost izrabotka na ortopedski pomagala/izrabotka na predmeti od hartija) za 2000 godina iznesuva 5,2 pati. Odnosot na prose~nata bruto plata na zanaet~istvoto so najniskata neto plata na zanet~iskata dejnost izrabotka na predmeti od hartija iznesuva 2,0 pati.

Vo periodot 1999-2000 godina od 23 zanaet~iski dejnosti vo 19 dejnosti e zabeleèno zgolemuvawe na mese~nata bruto plata, a kaj 4 e zabeleèno namaluvawe na mese~nata bruto plata. Najgolemo zgolemuvawe e zabeleèno vo dejnosta ostanati uslugi na metalnoto zanaet~istvo (indeks 138.8). Najgolemo namaluvawe e zabeleèno vo izrabotkata na predmeti od hartija (indeks 63.0).

3.8.7. Prose~na mese~na neto plata po vraboten

Prose~nata mese~na neto plata po vraboten za zanet~istvoto (Prilog 8) vo 2000 godina iznesuva 6660 dnari/vraboten. Toj indikator za stopanstvoto iznesuva 6334 denari/vraboten. Toa zna~i deka prose~nata neto plata po vraboten vo zanaet~istvoto vo odnos na stopastvoto e pogolema za 5,1%. Prose~nite mese~ni bruto plati vo periodot 1999-2000 godina za stopanstvoto se namalilo na 99,9 indeksni poeni, dodeka kaj zanaet~istvoto dinamikata e pozitivna i iznesuva 103,1 indeksni poeni.

Najvisoki prose~ni neto plati se ostvaruvaat vo dejnosta za izrabotka na ortopedski pomagala (16786 den/vraboten). Taa prose~na mese~na neto plata vo odnos na prose~nata mese~na neto plata vo zanaet~istvoto e povisoka za 2,5 pati. Ponatamu povisoki mese~ni neto plati vo odnos na prosekot se ostvaruvaat i vo zanaet~iskite dejnosti za izrabotka na predmeti od koà; popravka na ostanati elektri~ni aparati; ostanati uslugi na metalnoto zanaetcistvo i taka natamu. Najniska mese~na neto plata e ostvarena vo dejnosta za izrabotka na predmeti od hartija (2844 den/vraboten). Ponatamu, niski neto plati se ostvareni i vo dejnostite za berberski i kozmeti~ki uslugi; izrabotkata na predmeti od tekstil i taka natamu. Odnosot pome|u najvisokata i najniskata mese~na neto plata po vraboten (dejnost izrabotka na ortopedski pomagala/izrabotka na predmeti od hartija) za 2000 godina iznesuva 5,9 pati.

Odnosot pome|u prose~nata neto plata vo zanaet~iskata dejnost i najniskata neto plata vo zanaet~istvoto (6660 denari/2844 denari-izrabotka na predmeti od hartija) iznesuva 2,3 pati. Vo periodot 1999-2000 godina od 23 zanaet~iski dejnosti vo 13 dejnosti e zabeleèno zgolemuvawe na mese~nata neto plata, a kaj 10 e zabeleèno namaluvawe na mese~nata neto plata.

Najgolemo zgolemuvawe e zabeleèno vo dejnosta ostanati uslugi na metalnoto zanaetcistvo (indeks 137.6) i vo izrabotka na predmeti od koà (indeks 137.9). Najgolemo namaluvawe e zabeleèno vo izrabotkata na predmeti od hartija (indeks 53.1).

Edno od su{tinskite pra{awa e pra{aweto zo{to e pogolem brojot na zanaet~iski dejnosti koi imaat pad vo neto mese~nite plati po vraboten (10 dejnosti) vo odnos na brojot na dejnosti kade e registrirano pad na bruto platite po vraboten (4 dejnosti). Dali toa proizleguva od promeni vo politikata na sopstvenicite na zanaet~iskite pretprijatija, a kako odgovor na promenite vo zakonskata regulativa za stopanisuvawe? Odnosot na neto so bruto plati za stopanstvoto vo 2000 godina e: 1 : 1,77. Odnosot na neto so bruto plati za zanaet~istvoto vo 2000 godina e: 1 : 1,37.


75

3.8.8 Vkupen prihod - 1996-2000 godina

Vkupniot prihod vo zanaet~iskiot sektor (Prilog 9) osven vo periodot 1997-1998 godina, vo koj period se namaluva vo site ostanati godini se zgolemuva. Vkupnite prihodi vo stopanstvoto vo periodot 1999-2000 godina se zgolemil za 131.5 indeksni poeni. Vkupniot prihod vo zanaet~istvoto vo istiot period se zgolemil za 128.2 indeksni poeni. U~estvoto na vkupnite prihodi na zanaet~istvoto vo vkupnite prihodi na stopanstvoto vo 1999 godina iznesuva 2,83%, a vo 2000 godina iznesuva 2,76%.

Kaj zanaet~istvoto, dinamikata na zgolemuvawe na vkupnite prihodi e poniska vo odnos na dinamikata na stopanstvoto. Zo{to e toa taka e su{tinsko pra{awe? Dali problemite se sistemski, sektorski ili na nivo na granka, podgranka ili na individualno nivo? Vo periodot 1999-2000 godina od 23 zanaet~iski podgranki kaj 20 podgranki ima zgolemuvawe na vkupnite prihodi. Najgolemo zgolemuvawe na vkupnite prihodi od 699,6 indeksni poeni ima zabeleèno vo podgrankata izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi, a potoa vo zanaet~iskata podgranka berberski i kozmeti~ki uslugi (indeks 180.0).

Vo istiot vremenski period brojot na vraboteni vo podgrankata izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi e namalen od 66 na 65 vraboteni. Toa zna~i deka zgolemuvaweto na vkupnite prihodi ne e rezultat na zgolemuvawe na brojot na vraboteni. Sli~no, berberskite i kozmeti~kite uslugi kade ima visok indeks na zgolemuvawe na vkupnite prihodi se zabeleùva deka indeksot na zgolemuvaweto na brojot na vraboteni iznesuva 104.8.

Podgrankata so najvisok indeks na vrabotuvawe - ostanati uslugi na metaloprerabotuva~koto zanaetcistvo (indeks na vrabotuvawe 125.3) zabeleùva visok indeks na zgolemuvawe na vkupniot prihod (indeks na zgolemuvawe na vkupnite prihodi 144.8). Namaluvawe na vkupnite prihodi ima zabeleèno samo kaj slednite zanaet~iskite dejnosti: uslugi na metaloprerabotuva~koto zanaetcistvo (indeks 83.2), izrabotka na predmeti od koà (indeks 96.6) i kaj pereweto na ali{ta i ~istewe na obleka (79.4). Kaj ovie zanaet~iski podgranki nema zbeleìtelno zgolemuvawe na vrabotuvaweto, imeno respektivno indeksite na vrabotuvawe se: 104.8; 100.0 i 119.0.

3.8.9. Vkupni rashodi - 1996-2000 godina

Sli~no kako i kaj indikatorot za vkupniot prihod vkupnite rashodi (Prilog 10) se namaluvaat samo vo periodot 1997-1998 godina. Vo site ostanati godi{ni periodi indeksot na vkupnite rashodi e pogolem od 100 {to zna~i deka vkupnite rashodi se zgolemuvaat. Me|utoa ona {to e zna~ajno, e deka vkupnite prihodi se zgoilemuvaat pozabrzano od vkupnite rashodi edinstveno vo periodot 1996-1997 godina.

Vkupnite rashodi vo 2000 godina vo odnos na 1999 godina se zgolemeni za 128.4 indeksni poeni. Imaj}i predvid deka vo toj vremenski period vkupnite prihodi se zgolemeni za 128.2 indeksni poeni moè da se zaklu~i deka dinamikata na efikasnosta na nivo na zanaet~iskiot sektor se vlo{ila za 0,2 indeksni poeni.

Najgolemo zgolemuvawe na vkupnite rashodi e zabeleèno kaj zanaet~iskata podgranka izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi (686.4 indeks). Najmalo zgolemuvawe na rashodite za periodot 1999-2000 godina e zabeleàno kaj izrabotkata na ortopedski pomagala (105.4 indeks).


76

Najgolemo namaluvawe na vkupnite rashodi e zabeleèno kaj uslugi na metaloprerabotuva~koto zanaetcistvo (82.7 indeks). Efikasnosta na raboteweto definirana kako razlika pome|u indeksot za vkupnite prihodi i indeksot za vkupnite rashodi upatuva na slednite zaklu~oci:

Dinamikata na zgolemuvawe na prihodite kaj izrabotkata na ostanati prehrambeni proizvodi za periodot 1999-2000 godina e 699.6 indeks, {to zna~i deka prihodite vo odnos na rashodite pobrzo se zgolemuvaat za pozitiven indeks od 13.2 (efikasnosta se zgolemuva). Kaj izrabotkata na ortopedski pomagaladejnost taa razlika e negativna i iznesuva indeks -4.3(efikasnosta se namaluva). Kaj uslugite na metaloprerabotuva~koto zanaetcistvo efikasnosta se namaluva zatoa {to namaluvaweto na vkupnite prihodi e pogolemo od namaluvaweto na vkupnite tro{oci za indeks -0,5. Vo toj kontekst treba da se ukaè i na slednoto:

Najgolemo zgolemuvawe na vkupnite prihodi e zabeleèno kaj izrabotkata na ostanatite prehrambeni proizvodi. Taa podgranka e opfatena so predhodnata analiza i e utvrdeno zgolemuvawe na efikasnosta na raboteweto. Kaj najgolemiot broj zanaet~iski podgranki efikasnosta na raboteweto se namaluva. Relativni zgolemuvawa na efikasnosta na raboteweto se zabeleùva kaj: popravkata na drumski vozila, popravkata na radio i TV aparati i kaj popravkata na ostanati elektri~ni aparati.

3.8.10. Tro{oci za danoci, socijalno i penzisko osiguruvawe - 1998-2000 godina

U~estvoto na izdvoenite tro{oci za danoci, socijalno i penziono osiguruvawe na zanaet~istvoto vo stopanstvoto (Prilog 11) za 2000 godina iznesuva 4.6%. Indeksot na zgolemuvawe na ovoj vid tro{oci kaj zanaet~istvoto vo odnos na stopanstvoto za periodot 1999-2000 godina e pomal i tie indeksi respektivno iznesuvaat za zanaet~istvo, indeks 124.7 i za stopanstvo, indeks 125.5.

Najgolemo zgolemuvawe na indeksot za tro{oci za danoci, socijalno i penziono osiguruvawe e zabeleèno kaj izrabotka na ortopedski pomagala (indeks 161.2) i kaj izrabotka na leb i beli peciva (indeks 159.9). Najmalo zgolemuvawe na ovoj indeks e zabeleèno kaj popravkata na elektri~ni aparati (indeks 113.1). Namaluvawe na ovoj indeks e zabeleèno kaj izrabotkata na predmeti od koà (indeks 63.3). Ovie indikatori i indeksi pri kreiraweto i programiraweto na ambientot i politikata za razvojot na zanaet~istvoto.

3.8.11. Amortizacija - 1996-2000 godina

Indeksot na zgolemuvawe na amortizacijata (Prilog 12) edinstveno e pomal od 100 za periodot 1997-1998 godina. Vo site ostanati godini indeksot na amortizacijata e povisok od 100. Amortizacijata na zanaet~istvoto vo vkupnata amortizacija na stopanstvoto vo 2000 godina u~estvuva 3,37%. Amortizacijata na stopanstvoto vo 2000 godina vo odnos na 1999 godina e zgolmena za 139.8 indeksni poeni. Toj indikator za zanaet~istvoto iznesuva 150.4.

Povisokiot stepen na indikatorot za amortizacija moè i da ukaùva deka vo zanaet~istvoto vo odnos na stopanstvoto pozabrzano se voveduvaat novi osnovni sredstva. No, toa moè da bide i rezultat na drugi faktori kako na primer {to e zabrzanoto otpi{uvawe na sredstvata. Vo dejnosta na zanaet~istvoto site zanaet~iski podgrankovi dejnosti (23 podgranki) za periodot 1999-2000 godina imaat indeks na amortizacija pogolem od 100.0.


77

Najvisoki indeksi na amortizacija se zabeleèni kaj grankite: izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi (indeks 259.6); ostanati li~ni uslugi (indeks 217.5) i berberski i kozmeti~ki uslugi (208.1). Najmali indeksi vo zgolemuvaweto na amortizacijata se zabeleèni kaj: izrabotkata na metalni proizvodi (110.1); ostanati uslugi na metalnoto zanaetcistvo (106.2) i kaj izrabotkata na predmeti od tekstil (109.3).

Analizata ukaùva deka onie zanaet~iski grankovi dejnosti koi koristat oprema so podog vek na traewe kako na primer {to e izrabotka na predmeti od koà imaat imaat ponizok indeks na amortizacijata. Dodeka onie zanaet~iski dejnosti koi koristat oprema so pokratok rok na traewe, kako, na primer izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi imaat povisok indeks na amortizacija, odnosno pogolema dinamika vo amortizacijata na sredstvata.

3.8.12. Pasiva - 1996-2000 godina

Indeksot na zgolemuvawe na pasivata (Prilog 13) vo analiziraniot period za zanaet~iskiot sektor iznesuva 130.2 poeni. Najgolemo zgolemuvawe na pasivata (indeks 512.3) e zabeleèno kaj zanaet~iskata dejnost za izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi. U~estvoto na pasivata na ovaa dejnost vo vkupnata pasiva na zanaet~istvoto iznesuva 4,6%.

Vtora po dinamika na najgolemo zgolemuvawe na pasivata se zabeleùva kaj zanaet~iskata dejnost za ostanati uslugi i toj indeks iznesuva 204,8. U~estvoto na pasivata na ovaa dejnost vo vkupnoto zanaet~istvo iznesuva 10,7%. Opa|awe na pasivata e zabeleèno edinstveno kaj zanaet~iskata dejnost za popravka na radio i TV aparati.

Zgolemuvaweto na pasivata moè da bide rezultat na razvoj na zanaet~iskite dejnosti, me|utoa moè da bide rezultat i na nekoi negativni procesi kako {to na primer e namalenata naplativost na izvr{enite raboti i uslugi. Vo sekoj slu~aj vkrstenite analizi ukaùvaat za celite i pravcite kako kako da se kreira i programira blagoprijaten ambient za razvoj na zanaet~istvoto vo Republika Makedonija.

3.8.13. Kapital i rezervi - 1996-2000 godina

Analizite na indeksot za kapital i rezervi (Prilog 14) ukaùvaat deka toj indeks e ponizok indeks od 100 vo periodot od 1997 do 1999 godina. Vo periodot od 1996 do 1997 kako i vo periodot od 1999 do 2000 godina indeksot na kapitalot i rezervite vo zanaet~iskiot sektor e povisok od 100. Kapitalot i rezervite na zanaet~iskiot sektor vo periodot 1999-2000 godina se zgolemeni za 139.6 indeksni poeni.

Vo toj vremenski period najgolemo zgolemuvawe na kapitalot i rezervite e zabeleèno kaj dejnosta za ostanatite li~ni uslugi (indeks 336.0), potoa kaj dejnosta za izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi (indeks 286.6) i kaj dejnosta za berberski i kozmeti~ki uslugi (indeks 223.2). Respektivno u~estvoto na kapital i rezervi na ovie zanaet~iski dejnosti vo vkupniot kapital i rezervi na zanaet~istvoto iznesuva: za dejnosta ostanati li~ni uslugi 17,0%; za dejnosta za ostanati prehrambeni proizvodi 1,5% i za dejnosta berberski i kozmeti~ki uslugi 1,0%.


78

Najmal indeks na zgolemuvawe na kapitalot i rezervite e zabeleèno kaj dejnosta za izrabotka na predmeti od koà (indeks 105,2). Indeks na namaluvawe na kapitalot i rezervite e zabeleàn kaj dejnosta za ostanati uslugi na metalnoto zanaet~istvo (indeks 64.3) i kaj dejnosta za perewe na ali{ta i ~istewe na obleka (indeks 72.5).

Zgolemuvaweto na kapitalot i rezervite (vo odredena smisla) ukaùva na toa koi zanaet~iski dejnosti se vo ekspanzija, odnosno za koi zanaet~iski dejnosti potencijalniot pazar emituva pozitivni signali za nivna ekspanzija. Me|utoa, kako {to moè da se zabeleì toa se dejnosti i uslugi vo koi se vbrojuvaat najgolem broj na raznovidni aktivnosti kako {to na primer e dejnosta za ostanati li~ni uslugi i dejnosta na ostanati prehrambeni proizvodi. Ova seto treba da se povrze i so potrebata na raznovidni obuki i treninzi.

Namaluvaweto na kapitalot i rezervite moè da se protolkuva i gre{no imeno deka za takvite zanaet~iski proizvodstva i uslugi se namaluva pazarniot potencijal na pobaruva~ka, na primer kako {to se dejnostite za ostanati uslugi na metalnoto zanaet~istvo ili za uslugite od dejnosta za perewe na ali{ta i ~istewe na obleka. No od druga strana tokmu ovie dejnosti imaat golem pazaren potencijal za ekspanzija. Spored toa treba so vnimanie da se analiziraat problemite. Imeno, da se analiziraat mo`nostite i blokadite za da se odgovori na dilemite vo vrska so koncepcipiraweto na programite za razvojot na zanaet~istvoto.

3.8.14. Odnos na dobivkata za finansiskata godina i vkupnata aktiva vo % - 1996-2000 godina

Izvedeniot indikator za odnosot na dobivkata za finasiskata godina/vkupnata aktiva (Prilog 15) pokaùva deka koristeweto na vkupnata aktiva za sozdavawe na dobivka (profit) kaj zanaet~istvoto e pogolem vo odnos na stopanstvoto. Imeno toj indikator za zanaet~istvoto za 1999 godina iznesuva 3,7%, a za 2000 godina isto taka 3,7%. Dodeka za vkupnoto stopanstvo koristeweto na vkupnata aktiva za sozdavawe dobivka e na ponisko nivo i respektivno za analiziranite godini toj iznesuva 2,3% i 2,7%.

Najvisoko koristewe na aktivata za sozdavawe na dobivka vo 1999 godina e zabeleèno kaj izrabotkata na ortopedski pomagala (20,00%) i kaj pereweto na ali{ta i ~istewe na obleka (8,40%). Me|utoa i kaj dvete granki vo periodot 1999-2000 godina se zabeleùva opa|awe na indikatorot za sozdavawe dobivka od vkupnata aktiva. Imeno, toj indikator kaj izrabotkata na ortopedski pomagala od 20,00% vo 1999 godina se namalil na 13.90% vo 2000 godina, a za pereweto na ali{ta i ~istewe na obleka tendencijata e pad od 8.2% na 3.8% vo 2000 godina.

Najgolemo indeksno zgolemuvawe na izvedeniot indikator za dobivkata/vkupnite aktivni sredstva za periodot 1999-2000 godina e zabeleèno kaj popravkata na aparati za doma}instva (indeks 264.7), kaj izrabotkata na raznovidni proizvodi (indeks 180.0) i kaj izrabotkata na elektrotehni~ki pribor i aparati (177.4). Najgolemo opa|awe na indikatorot - doboivka/vkupna aktiva e zabeleàno kaj perewe na ali{ta i ~istewe na obleka (indeks 41.7) i kaj ostanati li~ni uslugi (indeks 46.3).


79

Najmalo zgolemuvawe na indikatorot dobivkata/vkupnite aktivni sredstva e zabeleèno kaj ostanatite uslugi na metalnoto zanaet~istvo (indeks 103.8). Najgolemo opa|awe na indikatorot dobivka/vkupno aktivni sredstva e zabeleèno kaj dejnostite za perewe i ~istewe na ali{ta (indeks 41.7) i kaj ostanatite li~ni uslugi (indeks 46.3).

3.8.15. U~estvo na postojnite sredstva vo vkupnata aktiva vo % - 1996-2000 godina

U~estvoto na postojnite sredstva/vkupnata aktiva za stopanstvoto za 1999 godina (Prilog 16) iznesuvalo 36.60 a toj izveden indikator za 2000 godina iznesuval 36.90%. Zna~i za stopanstvoto e zabeleàn indeks na rast od 108.5 za periodot 1999-2000 godina. Toj izveden indikator za zanaet~istvoto e na ponisko nivo i respektivno za analiziranite godini iznesuva 30.70 i za 2000 godina 33.30. Zna~i za zanaet~istvoto e povisok indeksot na rast od stopanstvoto i toj iznesuva 108.5.

Ova zna~i deka kaj zanaet~istvoto postojnite sredstva se zgolemuvaat vo vkupnata aktiva so pogolema dinamika vo odnos na takviot proces kaj stopastvoto. A, so toa deka doa|a i do porapidno namaluvawe na obrtnite sredstva za smetka na postojnite sredstva kaj zanaet~istvoto. Ovoj proces go ocenuvame kako relativno nepovolen imaj}i ja vo predvid celokupnata sostojba na stopanstvoto vo Republika Makedonija.

Najgolemo u~estvo na postojnite sredstva vo vkupnata aktiva vo 1999 godina e zabeleèno kaj izrabotkata na nemetalni proizvodi (77.30%) i kaj ostanatite li~ni uslugi (51.80%). Najmalo u~estvo na postojnite sredstva/vkupnata aktiva e zabeleèno kaj izrabotka na predmeti od koà (12.10%) i kaj izrabotka na predmeti od tekstil (22.60%).

Najgolem rast na indiksot za u~estvoto na postojnite sredstva/vkupnata aktiva za periodot 1999-2000 godina e zabeleàn kaj koleweto i prerabotkata na meso (indeks 152.1). Najgolem pad na indeksot za u~estvo na postojnite sredstva/vkupnata aktiva za periodot 1999-2000 godina e zabeleàn kaj popravkata na drumski vozila (indeks 87.3).

3.8.16. Stepen na otpi{anost na materijalnite sredstva - 1997-2000 godina

Stepenot na otpi{anost na materijanite sredstva vo stopanstvoto vo 2000 godina (Prilog 17) e 31.7%. Prose~niot stepenot na otpi{anost na sredstvata na zanaet~iskiot sektor e 30.9%. Najvisok stepen na otpi{anost na materijalnite sredstva e vo slednite zanaet~iski podgranki: izrabotka na predmeti od tekstil i koà (73.1%); izrabotka na elektrotehni~ki pribor i alati (62.8%) i ostanati uslugi na metalnoto zanaetcistvo (52.6%). Se raboti za stara oprema. Zanaet~iski granki so najnizok stepeni na otpi{anost na sredstvata se: izrabotka na nemetalni proizvodi (4.8%); izrabotka na leb i beli peciva (15.5%) i dejnosta za perewe na ali{ta i ~istewe na oblka (17.3%). Se raboti za nova oprema.

Odnosot na prose~nata otpi{anost na sredstvata prema zanaet~iskata granka koja ima najvisok stepen na otpi{anost na sredstvata iznesuva 1 : 2,36. Odnosot na prose~nata otpi{anost prema grankata so najniska otpi{anost iznesuva 1 : 0,15. Odnosot na najniskata otpi{anost na sredstvata kaj grankata za izrabotka na nemetalni proizvodi so grankata so navisoka otpi{anost na sredstvata-izrabotka na predmeti od tekstil iznesuva 1 : 15,22.

Претпоставки и основи за развој на занаетчиството на локално ниво

81

4. Pretpostavki i osnovi зa razvoj na zanaet~istvoto na lokalno nivo

Osnovite za programiraweto na razvojot na zanaet~istvoto treba da gi opfatat i integriraat slednite aspekti:

a) Novite sva}awa za pretpriemni{tvoto i zanaet~istvoto i b) Lokalnoto nivo i zanaet~istvoto;

4.1. Unapreduvawe na integralnoto programirawe na zanaet~istvoto

Zanaet~istvoto e specifi~en sektor na stopanskite strukturi. Aktivnostite na zanaet~iskite pretprijatija e biznis. Tie pretprijatija po svojata priroda se mikro-biznisi. Ottuka zanaet~iskite pretprijatija se najtesno povrzani so prepriemni{tvoto. A, pretpriemni{toto vo Republika Makedonija e ne{to novo. Zna~i, se raboti za pretpriemni~ki aktivnosti i razvoj na biznisi vo zanaet~iskiot sektor vo kontekst na ekonomskiot razvoj. Vo taa smisla, treba sekoga{ da se ima predvid deka "novoto" se targetira na pra{awa od oblasta na pretpriemni{tvo i zanaet~iskiot sektor kako praven sektor, odnosno zanaet~ija-pravno lice. So novoto osven pretprema{tvoto vo zanaet~iskiot sektor treba da se opfati i interpriemni{tvoto, odnosno pretpriemni{tvo i zanaet~istvo vo sostav na golemite pretprijatija.

4.2. Novi sfa}awa za pretpriemni{tvoto i zanaet~iostvoto (osnovi za programirawe na razvojot za pretpriemni{tvo i zanaet~iski pretprijatija na lokalno nivo)

Prepoznavaweto i procenkata na mo`nosta za biznis e su{tinskoto vo kompetenciite na bilo koj zanaet~ija, zanaet~iski pretpriema~ i inerpriema~ i toa bez razlika dali toj za prv pat planira biznis vo zanatskata dejnost, da startira biznis vo nekoja druga zanaet~iska dejnost ili pak planira da go pro{iruva kapacitetot vo svojata zanaet~iska dejnost. Kako odgovor na dinami~no promenliviot ekonomski ambient, pretpriema~ite vo zanaet~istvoto treba postojano da gi procenuvaat, no i da gi oblikuvaat mo`nostite za raboteweto.

Mo`nostite za zanaet~iskite dejnosti proizleguvaat i se povrzani so pazarot. Zatoa, mora da se svati deka pazarot i sozdavaweto na pazarni mo`nosti e na prvo mesto za zanaet~istvoto, pa potoa resursite i seto ostanato. No, dokolku se raboti za lokalen-op{tinski razvoj na zanaet~iskiot sektor, se nametnuva pra{aweto dali pazarot za zanaet~istvoto treba da se ograni~i vo teritorijalnite granici na op{tinata kako {to e toa slu~aj so prirodnite resursi? Ne, se razbira.

Pojavata na pazari ili fragmentiraweto na pazarite, nudi najplodna po~va za razvoj na pretpriemni{tvo i zanaet~istvoto. Vo site op{tina vo Republika Makedonija se zabeleùva pojava na novi pazari. Na primer, vo edna anketa posebno se potencira pojavata na pazarot za zdrava hrana. Fragmentiraweto na pazarite, isto taka, moè da se iskoristi za sozdavawe, rast i razvoj na zanaet~iski pretprijatija. Taka, so kooperacija na pove}e zanaet~iski pretprijatija, na primer, vo grankata za izrabotka na metalni proizvodi ili vo zanaet~iskata granka za izrabotka na peciva (zdrava hrana) moè da se nastapi na fragmentiranite pazari vo biv{o jugoslovenskite pazari ili na Gr~kiot pazar. Poznato e deka zanaet~iski pretprijatija izvezuvaat (na primer lokum) vo SRJ.


82

Ponekoga{ novite nasoki se so nekoi dijamentralni razliki vo odnos na dosega{nite koncepti na razmisluvawata za razvoj na zanaet~iskata dejnost. Na primer komparativnite prednosti na zanaet~iski pretprijatija ne treba edinstveno da se vrzat so lokalitetot, tuku, pred se so nivnata sposobnost da ja identifikuvaat pojavata na novi pazari, da kreiraat novi pazari, da imaat pretpriemni~ka sposobnost da gi identifikuvaat i profitabilno da gi iskoristat segmentiranite pazari, da gi identifikuvaat i iskoristat idustriskite granki so koi se raspa|aat ili koi se sozdavaat. Sekoj znae deka proizvodstvoto i prerabotkata na zdrava hrana e odli~na mo`nost za razvoj na mal biznis vo sverata na toj brzo raste~ki pazar. No, ne sekoj zanaetlija e pretpriema~. Ne moè sekoj da gi sogleda segmentiranite pazari za zdrava hrana. Ne sekoj ima vnatre{ni ~ove~ki potencijali da implementira takov vid biznisi. Vakvi soznanija ni se potvrdija niz analizi na anketi i intervjua.

Pretprijatijata vo zanaet~iskata dejnost igraat ili moè da igraat brojni ulogi za celokupnata lokalna ekonomija. Na primer:

- kreiraat novi proizvodni i/ili servisi; - pottiknuvaat kon podobri i/ili ponisko rashodni proizvodni operacii; - obezbeduvaat mo`nosti za vrabotuvawe i kreiraat novi vidovi

vrabotuvawa; - doprinesuvaat za lokalniot i nacionalniot ekonomski raste`; - go pottiknuvaat zgolemuvaweto na stopanskata efikasnost /

produktivnost / rentabilnost so {to se pottiknuva konkurentnosta i sli~no.

4.3. Lokalo nivo i zanaet~istvoto

Lokalniot ekonomski razvoj i razvojot na zanaet~istvo e proces so koj op{tinata za svoite ekonomski problemi moè da inicira i da generira sopstveni re{enija i ottuka, na dolg rok, da gi gradi op{tinskite kapaciteti i da ja zajaknuva integracijata na svoite ekonomski, socijalni i ambientalni celi. Osnovniot element {to LZ go razlikuva od konvencionalniot razvoj, e toa {to LZ e proces. Denes, naselenieto na op{tinskiot lokalitet mnogu pove}e razmisluva za narasnatite socijalni i ekonomski rashodi {to e pridruèno so problemite na nevrabotenost. Vo toj pravec, naselenieto se trudi da inicira i da generira sopstveni re{enija za svoite ekonomski problemi.

Najgolemo vnimanie vo takviot proces se posvetuva na lokalnite inicijativi. Zna~i, ona {to na po~etokot op{tinata moè da go napravi e da formira centar za lokalni zanaet~iski inicijativi. Re{enijata moè da se temelat vrz pazarni sili, vrz lokalni ili dràvni programi. No, ona {to e najva`no deka rezultatite doa|aat od celno i namerno naso~eni ekonomski akcii i od strukturi formirani po èlba na ìtelite vo op{tinata.

Op{tinite moàt da se definiraat vo geografski zatvoreni grani~ni linii, ili vo kontekst na grani~ni linii na posebni interesi, na primer ènite, hendikepiranite, rabotnata sila, ekologijata, mikro-biznisot, siroma{nite zemjodelski semejstva, novi zanaet~iski granki kako na primer izrabotka na ortopedski pomagala itn. Iskustvata pokaùvaat deka LZ vtemelen na interesni grupi kako, na primer, {to e zanaet~istvoto, e daleku poefikasno od LZ vtemeleno na geografski lokalitet.


83

Koga po~nuva pojava na golemi promeni vo stopanski organizacii, vo sopstvenosta, vo celite i namerite kako i vo metodite za procenka na ekonomskite aktivnosti, toga{, pridru`ni promeni se pojavuvaat i vo ekonomskata i socijalnata infrastruktura. Osnovnata namera na promenite na instituciite i namerite vo kreiraweto novi institucii e instituciite da se prilagodat kon pretpriema~ite i zanaet~iite. Na primer, celite na zanaet~iskite institucii moè da bidat: vrabotuvawe na mladi lu|e, vrabotuvawe na èni, vrabotuvawe na naselenieto vo ridsko planinskite lokaliteti i sli~no. Vo ovoj kontekst posebno treba da se akcentira i pra{aweto, za formite na obrazovanie i treninzi se soodvetni za zada~ata, da se kreira kultura na individualnost, semejstvo, samopotpirawe na op{tinata, pretpriemni{tvo i seto toa da se povrzuva so zanaet~istvoto. Takvata potreba ne samo {to be{e potvrdena niz odgovorite na anketite i intervjuata, tuku toa se i bezbroj mo`nosti za startirawe na novi pretprijatija vo zanaet~iskiot sektor.

No, osnovno e toa, {to ulogata na novite institucii vo LZ procesot treba da se naso~uva vo funkcija na pobaruva~kata, a celta da bide formirawe slika za potrebite. Rezultatite od anketata potvrduvaat deka pome|u lu|eto postoi visok stepen na ednomislenost za potrebite. Na primer, postoi visok stepen na ednomislenost deka golemite industriski kompleksi ne moàt i ponatamu masovno da obezbeduvaat novi rabotni mesta.

Vo ramki na op{tinata, posebno treba da se obrne vnimanie na, razvojot na ènite pretpriema~i, razvojot na siroma{nite pretpriema~i i zanaetlii, razvojot na kooperativni zanaet~iski organizacii, programirawe i institucionalizirawe na mikrokreditnoto finasirawe za zanaet~iskiot sektor, mobilizacija na mikro-{tedeweto vo zanaet~istvoto, razvoj i institucionalizirawe za partnersko finasirawe vo zanaet~iski pretprijatija, razvoj na inkubatori za zanaet~iski pretprijatija, razvoj na novi aktivnosti kako {to se prodavawe-kupuvawe na zanaet~iski pretprijatija, primena na fran{izi vo zanaet~iskiot sektor, efikasno obrazovanie i osobeno treninzi za razni zanaet~iski potrebi i sli~no.

Analizite na razni anketi i intervjua vo kontekst na razvojot na zanaet~iskiot sektor na lokalno nivo ukaùvaat na:

- Postojnata kvalifikuvana rabotna sila vo o{tinite treba da se obezbedi so sodvetna oprema za zanaet~iski aktivnosti. Toa osobeno moè da se napravi vrz osnova na opremata od pretprijatijata vo koi rabotnicite predhodno bile vraboteni;

- Razvoj na zanaet~iski pretprijatija vrz osnova na trudo-intenzivno proizvodstvo;

- Formirawe na zanaet~iski pretprijatija so izdvojuvawe od golemite organizacii;

- Treba da se napomene deka pokraj mo`nosta za izdvojuvawe na nekoi aktivnosti i nivno transformirawe vo zanaet~iskiot sektor, mo`no da se programira razvoj na zanaet~iski aktivnosti vnatre vo golemite pretprijatija. Ova e posebno atraktivno re{enie za zanaet~iite koi nemaat dovolno finasiska mo} za samostojno da si obezbedat sopstvena reìja na svoeto celokupnoto rabotewe.


84

Za toa e neophodo deluvaweto na nekoj nadvore{en agens koj }e gi animira i pottikne zanaet~iskite pretprijatija kon proaktiven odnos kon sopstvenata sudbina, a toa se op{tinskite garnituri na lokalnata samouprava. Toj nadvore{en animator }e postigne najgolema efikasnost poradi slednite pri~ini: po prirodata na svojata funkcija se nao|a na ~elo na op{tinata, odnosno mnogu lesno moè da se pojavi vo uloga na lider; raspolaga so potrebnite institucionalni premisi; legalno i demokratski izbrana lokalna samoprava; ima dovolno informacii za celata op{tina; raspolaga so potrebnite ovlastuvawa i go ima legitimitetot za povrzuvawe i istapuvawe pred potencijalnite partneri vo zemjata i stranstvo; ima pred sebe predizvik da prettstavuva prva op{tina vo Republika Makedonija koja uspeala so osmislen i strate{ki organiziran pristap da obezbedi prosperitet na zanaet~istvoto na sopstvenoto podra~je.

Vo ovoj konteks se postavuva pra{aweto zo{to nekoi op{tini vo Republika Makedonija imaat razvieno zanaet~istvo kako {to se Bitola i Kavadarci, a drugi ne kako {to se Veles i Negotino? Odnosno dali onamu kade e razvieno zanaet~istvoto op{tinata programski doprinela za negoviot razvoj. I dokolku e toa taka dali toj model moè da bide prototip za razvoj na zanaet~iskiot sektor i vo drugi op{tini.

4.4. Osnovni principi za nacrt na programiraweto na razvojot na zanaet~istvoto na lokalno-op{tinsko nivo

Konkretnite istraùvawa pokaàa deka vo krieraweto na programi za razvoj na pretpriemni{tvoto i zanaet~istvoto vo op{tinite, mora da se aktiviraat pretpriema~ite, golemite pretprijatija no i politi~kite i institucionalnite op{tinski strukturi. Programite pred se treba da ovozmoàt povrzuvawe pome|u zanaet~iskite infrastrukturni-mreì, pazarite, proizvodstvoto i biznisot". Vtoro, da se formuliraat strategiski celi na razvojot na zanaet~istvoto vo op{tinite, da se podobri konkurentskata sposobnost na zanaet~iskite pretprijatija i da se sozdavaat mo`nosti za vrabotuvawe za ìtelite na op{tinata. [to se odnesuva do programite za obuka, tie treba da se naso~at kon ve{tini za krtiti~ko razmisluvawe i vo pravec na razvivawe na sposobnosti za problemsko re{avawe. Programite mora da imaat uloga na povrzuvawe na lokalnite pretprijatija so lokalnite ìteli.

Pra{awata {to se odnesuvaat za fokusot na obrazovanieto i treninzite, dokolku toa se izveduva vrz, filozofija na snabduvawe so rabotna sila, toa nema da garantira ekonomski mo`nosti za razvoj na zanaet~istvoto. Za àl, programskiot pristapi vo Republika Makedonija e tokmu takov. Vo ramki na dene{niot se po fluiden pazar na rabotna sila, vo koj mo`nostite za vrabotuvawe vo raznite oblasti dinami~no se menuvaat, treninzite se obavuvaat bez da e svatena vistinskata potreba za vrabotuvaweto i potrebata za novite rabotni mesta. Isto taka, treninzite ne vlijaat nitu na brojot na vrabotuvawata, nitu vlijaat na kvalitetot na rabotata {to se kreira. So drugi zborovi kaàno dobro treniraniot rabotnik ne kreira vrabotuvawe. Vrabotuvawe kreira zanaet~istvoto-biznis i pretpriemni{tvoto.


85

Programite treba da se naso~at kon edna ili pove}e od slednite strate{ki determinanti:

- regrutirawe i privlekuvawe na participienti vo zanaet~iskiot sektor; - treninzi vo edna ili pove}e od slednoto: osnovni ve{tini,

specijalizirani rabotni ve{tini, ve{tini za rabotna gotovnost i istraùva~ki ve{tini za vrabotuvawe vo zanaet~iskiot sektor;

- vrabotuvawe vo zanaet~iskiot sektor i - asistencii za toa kako rabotnicite da ostanat na rabota vo

zanaet~iskiot sektor.

Vo taa smisla osnovite za programirawe za sozdavawe na novi zanae~iski pretprijatija kako i za razvoj na zanaet~iskiot sektor na lokalno-op{tinsko nivo treba da temeli na:

Poznavawe na op{tinata. So cel da se pomogne na pretprijatijatate vo zanaet~istvoto da go zgolemat kvalitetot na rabotata, a voedno da se obezbedi soodveten trening na ìtelite vo op{tinata i tie da se povrzat so rabotni mesta, treba da se napravat lokalni ekonomski analizi. Treba da se determiniraat potrebite kako na lokalnite pretprijatija i potrebite na ìtelite vo sosedstvoto. Klu~nite pra{awa vklu~uvaat procenki koi se potrebite na lokalnite biznisi i koi se potrebite na lokalnoto naselenie? Kakvi se kapacitetite na lokalnite biznisi? Koi se lokalnite biznis-lideri, koi se onie {to go kreiraat ekonomskiot razvoj i koi se inovatorite? Liderite i inovatorite mnogu }e go olesnat formuliraweto na razvojot na zanaet~iskiot sektor.

Odlu~uvaweto da se izvr{uva vo kooperacija so privatnite pretprijatija so cel da se promovira kreirawe na rabota. Vrabotuvaweto i zadrùvaweto na vrabotenite vo zanaet~iskite pretprijatija vo potpolnost da bide podràno od LZ liderite i so LZ misijata. Vrabotuvaweto i zadrùvaweto na rabota e centralizirano vo dràvnite institucii. Me|utoa, takvata centralizacija ne e sinhronizirana so potrebnata asistencija za lokalnite potrebi. Zna~i, prvo, se bara re{enie za vrabotuvawe, a potoa se kreiraat targetite za razvojnite programi, a me|usebnata sorabotka na zanaet~iskite pretprijatija so drugite biznisi e sosema zanemarena.

LZ programiraweto na zanaet~iskiot sektor mora da pravi balans pome|u biznisite i potrebite na op{tinata. Misijata, da se kreira rabota za lokalnoto naselenie e samo polovina od ravenkata. LZ mora da razbere deka samo uspe{nite zanaet~iski pretprijatija i malite biznisi kreiraat rabota. Poradi toa LZ mora da asistira na zanaet~iskite pretprijatija so cel pretprijatijata {to podobro da gi presretne svoite potrebi.

@ivotosposobnosta na LZ organizacijata e klu~en kriterium za privlekuvaweto na pazar i razvoj na zanaet~iskite pretprijatija. Pretprijatija {to u~estvuvaat vo ovaa organizacija mora da veruvaat vo uspe{nosta na organizacijata.

Prv prioritet na LZ mora da bide uspehot na zanaet~iskite pretprijatija. Najva`no vo LZ misijata za kreiraweto i zadrùvawe na rabota e da gi pravi zanaet~iskite pretprijatija profitabilni, a ne filantropijata. Zna~i, kreirawe na uspe{ni i profitabilni zanaet~iski pretprijatija mora da bide "top" prioritet pri zacrtuvaweto na LZ inicijativite.


86

Menaxmentot na LZ bara vrabotuvawe na kavalifikuvani eksperti koi }e moàt da odgovorat na potrebite na zanaet~iskite pretprijatija i toa tie da bidat vraboteni na neodredeno rabotno vreme. Mora da se prifatat faktite na stvarnosta deka zanaet~iskite pretprijatija se najmnogu otvoreni kon sogovornici {to umeat da go govorat nivniot jazik.

Izgradbata na doverba kaj lokalnite biznismeni od zanaet~iskiot sektor e preduslov za uspe{na LZ. Pretprijatijata od privatniot sektor imaat malku iskustvo za rabota so organizacii kako {to se ne-profitnite organizacii ili drugi sli~ni op{tinsko vtemeleni organizacii i moè da bidat skepti~ni vo pogled na sorabotkata. LZ mora postepeno da kultivira doverba. Eden od na~inite LZ da go pravi toa e da funkcionira kako biznis. Ova me|u drugite raboti vklu~uva da se bide ~ustvitelen prema pobaruvawata na klientite (pretprijatijata i naselenieto) da funkcionira efikasno, i da se vodi LZ so profesionalen manir. Vtor na~in da se izgradi doverbata e da se demonstrira deka LZ moè da zavr{i nekoi raboti za zanaet~iskite pretprijatija i za naselenieto. Toa zna~i deka e podobro ne{to da se napravi. Ne treba vremeto da se investira vo beskona~ni diskusii, na primer za modernizacijata, za zaedni~ki vloùvawa, za diverzifikacija na rabotata vo zanaet~iskiot sektor i sli~no. Edinstveno otkako }e se zgolemi profitabilnosta na ~lenovite-zanaet~iski pretprijatija vo LZ, pretprijatijata }e razmisluvaat za mo`nostite za novi vrabotuvawa i za ispolnuvawe na drugite celi.

Vizija za dolgoro~no pristapuvawe. Obezbeduvaweto na doverba }e odzeme vreme. No, koga taa doverba }e se stekne, vizijata mora da se pokaè kako delotvorna. Da ne se najde inicijativata "zateknata" vo novo nastanata situacija.

Po potreba da se koristat nadvore{ni resursi. LZ mora da vospostavuva kontakti so biznisot koj se nao|a nadvor od granicite na op{tinata i toa na dràven i me|unaroden plan.

Dvièwe vo pravec na sozdavaawe na soodvetni parnerstva. Treba da se kreiraat re{enija za toa kako da se potikne i kako da se asistira na sozdavaweto soodvetni partnerstva.

Treba da se ima ~ustvo za ona {to s# funkcionira vo op{tinata. LZ razviva posebni programi i servisi so {to treba da se presretnat posebnite potrebi na op{tinata. Vo taa smisla svetskite iskustva govorat deka uspe{noto pionerstvo za vakvite strategii se ne-tradicionalni LZ, odnosno misijata da ne se fokusira edinstveno na ekonomskata revitalizacija na zanaet~iskiot sektor tuku pred s# da fokusira na razvojot na novi zanaet~iski dejnosti, me|uregionalnata i me|unarodnata zanaet~iska sorabotka, potiknuvawe i razvoj na ènite kako sopstvenici na zanaet~iski pretprijatija i sli~no.


87

4.5. Zanaet~iski pretprijatija spored vidot na dejnosta

4.5.1. “Na~in na ìveewe" - zanaet~iski pretprijatija

Ovaa kategorija na zanaet~iski pretprijatija vo najgolem broj e so~ineta od gradskite, prigratskite i selskite prodavnici, du}anite za hemisko ~istewe, site zanaet~iski du}ani vo sektorot na fizi~ki lica (na primer, ~evlari, kroja~i, ~asovni~ari, frizeri i berberi, fotografi, servis-RTV, metalostrugar, stolari, kozmetika, doma{no rakotvorewe, doma{no izraboteni prehrambeni proizvodi i sli~no), mali semejni biznisi vo zemjodelieto, malite biznisi vo doma{no proizvodstvo, prerabotka na napitoci, prerabotka na zemjodelski proizvodi (na primer, su{eni bilki, tol~en crven piper i sli~no), trafiki, taksi voza~i i sli~no. Tipi~no za ovie biznisi e toa {to sopstvenikot pravi umereno mali investici vo fiksni sredstva, obrtni sredstva i vo zalihi. Pritoa, dnevno, toj raboti 10 i pove}e saati, a zarabatuva zna~itelno pomalku od nekoj vraboten vo dobro stoe~ko pretprijatie. Gorniot prag na potencijalot na takvite zanaet~iski pretprijatija e mo{ne nizok. So drugi zborovi kaàno sopstvenikot raboti za da go obezbedi svoeto ìveewe ili ìveeweto na svoeto semejstvo.

Operatorot-zanaet~ijata na "na~in na ìveewe - biznisot" ~esto gi rizikuva svoite za{tedi so cel da go kapitalizira pretpriemni{tvoto vo zanaet~istvoto. Raboti mnogu ~asovi. Rabotnoto mesto e nisko osigurano i prose~no obezbeduva poniski plati na vrabotenite (na primer vidi grankata za proizvodstvo na predmeti od koà). Pove}eto od ovoj vid zanaet~iski pretprijatija ima visok rizik na neuspeh i visoka stapka na propa|awe. Na nivo na vkupen prosek vo ovie pretprijatija se vrabotuvaat eden do trojca rabotnici. Se dodeka ovoj "profil" na lu|e ima èlba da gi vloùva svoite vnatre{ni sposobnosti i da vloùva dolgi saati na rabota vo vo svojata zanaet~iska dejnost, postoi mo`nost zanaet~istvoto da opstanuva. Dokolku zanaet~ijata-sopstvenik saka da go zabrza rastot na svojata dejnost ili/i da startira nova zanaet~iska dejnost treba da mu se obezbedi motiviranost i obuka.

Ovaa grupacija zanaet~iski pretprijatija opfa}a preku 90% od celokupnite mo`nosti za startirawe i raste` na zanaet~iski pretprijatija. Zna~i, sostojbite na pretpriema~kiot kapacitet i potencijal vo op{tinite vo najgolema merka treba da se potpira, tokmu na ovaa grupacija zanaet~iski pretprijatija. Za taa cel e potrebno:

Prvo, da se inicira i da se razviva pretpriema~kiot kapacitet i potencijal i toa na masovni osnovi. Za toa treba da se organiziraat soodvetni obuki, treninzi za da se razvie kapacitetot za kooperativa, sorabotka i participacija.

Vtoro, vo ovoj moment ovaa kategorija ovaa kategorija zanaet~iski pretprijatija moè da generira najgolem broj vrabotuvawa i samovrabotuvawa, a od druga strana da go zadrì naselenieto vo selata i ruralnite podra~ja.

Treto, lokalnata uprava treba da kreira programi so posebni targeti vo ovaa kategorija na zanaet~iskata dejnost. Pritoa, vo programite posebno treba da se kreiraat re{enija za namaluvawe na rizicite, obuka, treninzi i za generirawe na idei za zanaet~iski potfati.

êtvrto, programite mora da sodràt predlozi za sorabotka i infrastukturno povrzuvawe na nivo na pretprijatija, me|ulokalna, vnatre{no-dràvna i me|unarodna sorabotka, a posebno e va`no kreiraweto na programi za razni novi formi za finansirawe na startiraweto na zanaet~iski pretprijatija i finasirawe na po~etnite fazi na rast na zanaet~iski pretprijatija.


88

4.5.2. Profitabilni zanaet~iski pretprijatija

Vo ovaa kategorija voobi~aeno spa|aat pove}eto mali proizvodni zanaet~iski pretprijatija, razni vidovi servisi, a osobeno novi vidovi servisi i sli~ni aktivnosti vo ramki na zanaet~istvoto. Obi~no ovaa kategorija zanaet~iski pretprijatija bara angaìrawe na pomali odrìlivi investicii i toa od 20.000 eura pa nagore. Nekoi od sopstvenicite vo ovaa grupa zanaet~iski pretprijatija rabotat dolgo vreme, dodeka drugi ne se angaìraat so rabotno vreme. @ivotot na sopstvenicite, otkako }e go vostanovat biznisot, e so nadprose~en standard, kako {to se na primer pratprijatija za proizvodstvo na ortopedski pomagala. Sopstvenicite na ovie zanaet~iski pretprijatija moàt da se odlu~at za toa dali da go odrùvaat biznisot na postignatoto nivo na funkcionirawe, ili pak pri pogodni mo`nosti da aktiviraat del od svojot kapital i da zapo~nat zabrzan rast na dejnosta ili da startiraat nova dejnost kako {to se brojni primeri vo metaloprerabotuva~kate zanaet~iska granka. Maksimalniot potencijal na ovie biznisi e pogolem od predhodnata grupa.

Rezultatite od istraùvaweto pokaàa deka na lokalno nivo vo Republika Makedonija postojat brojni mo`nosti na nezabeleèni {ansi vo znaet~iskata dejnost, a koi bi moèle da obezbedat mo{ne udoben ìvot na nivnite osnova~i. Se zabeleùva deka postoi golem broj prakti~ni idei koi se odnesuvaat za pazari {to dosega ostanale nepoznati. Ponatamu, mo`nostite se vo oblasta na odredeni neiskoristeni vremenski termini, mo`nosti vo sferata na konkurentski pomestuvawa {to na nekoi pretpriema~i-zanaet~ii so posebni ve{tini i znaewa bi im ovozmoìlo da ostvarat visoko profitni marginalni vrednosti-marì i sli~ni targetirani mo`nosti. Na primer, prednosta na zanaet~iskite pretprijatija moè da se ostvari od posebnosta na lokacijata, ne{to da se nabavuva po poniska cena (op{tini koi imaat povolna pograni~na pozicija), od procesirawe na nekoi patenti {to drugite ne moàt da gi kopiraat, preku povrzuvawe so stranski partneri, pogodnosta na otvaraweto na Evropskata Unija za izvoz od Republika Makedonija (posebno za zemjodelskite proizvodi - zdrava hrana) i sli~no.

Vo ramki na ovaa grupacija zanaet~iski pretprijatija treba posebno vnimanie da se obrne na obrazovanieto i obukata (posebno za evropskite standardi), izgradba na informati~ki mreì {to }e moàt da gi koristi {to e mo`no pogolem opseg pretpriema~i i zanaet~ii. Pretpriema~ite da se osposobat da gi prepoznavaat pazarnite {ansi i sli~no. Lokalnata samouprava moè da pomogne i na ovaa grupacija biznis aktivnosti. Lokalnata samouprava treba da gi sobira i da gi koordinira raznovidnite programi za zanaet~istvoto.

4.5.3. Zanet~iski potfati so mnogu visok rast i so visok rizik

Ovie zanaet~iski pretprijatija se mnogu retki vo odnos na predhodnite dve grupacii. Toa se zanaet~iski pretprijatija {to imaat sposobnost pri pojava na povolni mo`nosti brzo da reagiraat i da se razvijat. Tie glavno vklu~uvaat visoko-tehnolo{ki pretprijatija {to voobi~aeno se formirani okolu novi proizvodi so golemi pazarni potencijali, a isto taka i nekoi zanaet~iski pretprijatija {to bi poseduvale uspe{ni formuli za operirawe. Ovoj vid zanaet~iski pretprijatija, naj~esto se absorbirani od golemite pretprijatija. Za ovie zanaet~iski pretprijatija treba najgolem kapital za startirawe.


89

Klu~niot faktor za startirawe na visoko-raste~ki rizi~en potfat vo zanaet~istvoto e da se izbere dejnost vo "vistinskata" industriska granka i vo nejze da se vleze. Na primer, takvi elementi pokaùva zanaet~iskata dejnost za izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi ~ii indeks na rast na dobivkata vo periodot 1999-2000 godina iznesuva 666.5 (vidi Tabela 2). Fran{iza {to ima dokaàna uspe{nost moè da pred-stavuva format da se sozdade zanaet~isko pretprijatie so visoka stapka na rast.

Analizite na razni anketi i intervjuata ukaùvaat deka postojat osnovi i mo`nosti za ovoj vid zanaet~iski pretprijatija. Na primer, toa e slu~ajot so proizvodstvoto na zdrava hrana. Se razbira toa treba da se kombinira i so nekoja stranska fran{iza, ili da se definira druga "formula".

4.5.4. Iinterpriemni{tvo i zanaet~istvoto

Sozdavaweto odnosno ra|aweto i rastot na ovoj sosema nov vid zanaet~iski pretprijatija za Republika Makedonija se slu~uva vo vnatre{nosta na golemite pretprijatija. Toa moè da se slu~i, a noviot zanaet~iski potfat da se razviva, dokolku vo golemoto pretprijatie postoi razvien pretpriema~ki kapacitet i dokolku postoi dobra voqa kaj menaxerite da sorabotuvaat so pretpriema~ite vo zanaet~iskata dejnost na nov na~in na organiziranost.

Kaj golemite stopanski pretprijatija (posebno kaj industriskite pretprijatija) e identifikuvan golem potencijal i mo`nosti za iterpriemni~ki zanaet~iski aktivnosti. Spored analizite na brojni anketi najserioznite barieri za razvoj na zanaet~isko interpriemni{tvoto e nespremnosta na menaxerskite timovi da sorabotuvaat vo taa nasoka. Vo taa smisla lokalnata samouprava treba da dade svoj pridones vo otstranuvaweto na barierite. Za ovoj segment na zanaet~iski aktivnosti e potrebna specifi~na obuka. Posebno treba da se naglasi i potrebata za obuka na menaxerskite timovi vo golemite pretprijatija.

Рразвој на занаетчиството на национално ниво

91

5. Razvoj na zanaet~istvoto na nacionalno nivo

Istraùvawata za pretpriemni{tvoto vo zanaet~iskiot sektor gi lociraat slednite {est faktori koi vlijaat na pretpriema~kite aktivnosti i razvojot na zanaet~iskiot sektor:

- Nivo na sposobnost za zabeleùvawe na pretpriema~ki {ansi; - Pretpriema~ki kapacitet ili motivacija i ve{tina da se prifati pred-

nosta na {ansata; - Infrastruktura, definirana vo naj{irok opseg kako finansiska raspo-

loìvost, zemji{te, instalacii, rabotnici, snabduva~i, vladina asistencija, transport, danoci i drugo;

- Demografija, vklu~uvaj}i vozrast, prirast, pol i sli~no; - Obrazovanie i - Pretpriemni~ka kultura, posebno vo ekspanzijata i participacijata na

ènite vo startirawe novi biznisi, prifa}awe na golemi razliki na prihodi na individualno nivo vo zemjata i respekt kon pojavata (startirawe) na novi biznisi.

Nabroenoto moè da ni posluì kako ramkovna matrica za pravcite na razvoj na faktorite za pretpriemni{tvoto vo zanaet~istvoto, odnosno za ona kakov pretpriemni~ki ambient treba da se kreira vo Republika Makedonija. Spored niv pretpriemni~kata ekonomija vo Republika Makedonija e vo po~etnite fazi na razvoj, odnosno vo fazite na postoewe i opstanok.

Vladata na Republika Makedonija vo oblasta na pretpriemni{tvoto pred se ne smee da ja `rtvuva "utre{ninata" zaradi "v~era{nata" ekonomija. Vladata treba da kreira "zdravi" promeni, a zdravite promeni sozdavaat mo`nosti. Pretpriema~ite treba da se obu~uvaat i treniraat da gi prepoznavaat {ansite vo sverata na mo`nostite i tie }e sozdavaat novi biznisi.

Vo taa smisla instituciite na Republika Makedonija treba da asistiraat i da go promoviraat razvojot na pretpriemni{tvoto i zanaet~iskite pretprijatija koi imaat golem raste~ki potencijal (gazela potencijali, inovativni pretprijatija i biznisi so novi visoki tehnologii).

Da se intezivira procesot na vlez na novi zanaet~iski aktivnosti pri {to treba posebno da se obrne vnimanie na grupite na populacija koi dosega imaa mala uloga vo biznis sferite kako {to se na primer: ènite, mladata populacija, sredno{kolcite, penzioniranite eksperti i sli~no;

Da se iskoristat mo`nostite na sporednite proizvodi i recikliraweto na sredstva {to e rezultat na privatizacijata i restruktuiraweto na golemite pretprijatija pri {to }e se pojavat vnatre{ni tekovi na sporedni proizvodstva i uslugi. No toa ne treba da se sfati samo kako zanaet~iski pretprijatija "sateliti okolu jadra" vo golemite pretprijatija, nitu kako doiskoristuvawe na resursi vo golemite kompanii, tuku toj proces treba da se transferira vo sozdavawe na novi pretprijatija so potencijali na rast;

Po restruktuiraweto, golemite pretprijatija treba da razvivaat politiki za razvoj na pretpriemni{tvoto i zanaet~istvo vtemelno vrz osnova na poddogovori i toa so pogolem broj proizvodni i uslu`ni biznis dejnosti;

Neformalnata ekonomija koja e prisutna vo vid na ne fer konkurencija vo odnos na pretpriemni{tvoto i zanaet~iskite pretprijatija treba da se transformira i da se pomesti kon formalniot sektor.


92

Dràvata vo sorabotka so pretpriema~ite i zanaet~istvoto i malite biznisi treba vo kontinuitet da raboti na iznao|awe re{enija za problemi {to se prezentirani vo matricata 1.

Матрица 1

Problemi na pretpriemni{tvoto i zanaet~iskiot sektor vo Republika Makedonija

OBLAST IDENTIFIKUVANI PROBLEMI KAJ ZANAETÎSKITE PRETPRIJATIJA

Marketing i proda`ba

Nedostatok na znaewe/nedostatok na znaewe za pazari, osobeno za stranski pazari Slabi marketing znaewa, nedostatok na marketing sposobnosti (siroma{ni marketing ekspertizi, nizok kvalitet na pazarni analizi) Nedostatok na pazarni informacii (pazar, klienti, partneri) Pazarnata strategija ne funkionira jasno Silna konkurencija na doma{niot pazar poradi liberalnata uvozna politika (uvoz na evtini nisko kvalitetni proizvodi) Slabosti na nacionalnata promocija na Makedonija na stranski pazari.

Finasirawe Slaba finansiska disciplina i insolventnost na dol`nicite Skapo finansirawe (visoki stapki na interes) Restriktiven pristap do stranski zaemi Nedostatok na znaewe za razni finansiski opcii. Problemi so garanciite (posebno so hipoteki na nedvi`nosti) êsti promeni na regulativite Nedostatok na kapital na neto vrednost

Menaxment znaewe i ve{tini

Nesodvetna menaxment edukacija i trening Formi na nedoverba pome|u sopstvenicite i vrabotenite (politi~ki tenzii) Nedostatok na lu|e so sposobnost da prevzemaat rizici Nedostatok na ve{tini vo menaxmentot so ~ove~ki resursi

Proizvodstvo Zastarena oprema Neefikasna proizvodna organizacija i slaba kontrola (tesni grla) Slabosti vo prifa}awata (nedostatok na treninzi i ve{tini: problemi so kvalitetot, nedostatok na posebni ve{tini) Nesoodvetni premisi (premnogu mali, nema mo`nosti za ekspanzija) Mali serii i skapi alati Nizok kvalitet na materijalite za proizvodstvo Kusite rokovi za isporaka predizvikuvaat pritisok vrz vrabotenite

Kupuvawe i logistika

Nedorazvieni izvori na mreì Nedotatok na informacii i raspoloìvi resursi Barawa za odnapred da se pal}aat stranskite snabduva~i Skapi uvozi za mali iznosi na kupuva~ki (visoki logististi~ki tro{oci) Poplaki na visoki uvozno/izvozni proceduri Monopolisti~ko odnesuvawe na energetskite snabduva~i (potreba za deregulacija)

Izvozi Nedostatok za stranskite pazari i problemi za direkno priklu~uvawe na tie pazariProblemi za soodvetni kvaliteti i dizajni Imix zanaet~iskiot sektor na Makedonija za visoko-rizi~na zemja Finasirawe na pobaruvawata (osiguruvawa, dolg rok na pla}awe, skapi izvozni servisi) i mnogu dokumentacija (administrativna papirologija)

Dano~en sistem i politika

Visoki danoci osobeno personalnite danoci i socijalni pridonesi Dano~niot sistem ne podrùva kreacija na novi potfati, nitu za investicii vo fiksen kapital, nitu vo vrabotuvawe za zanaet~iskiot sektor Danokot za dodadena vrednost na profitot seu{te vo dovolna merka ne e implementiran

Istraùva~ko / razvojni aktivno-sti i иnovacii

Slabi

Nedostatok na biznis servisi

Nesoodvetno {irewe na slu~uvawata (vo Makedonija) za priklu~uvawe kon razli~ni {ansi i za toa nesoodvetni servisi Nesoodvetnost na nekoi kvalitetni servisi (dano~ni sovetodavci) Cenite na biznis servisite se relativno visoki


93

Institucionalnite mreì na dràvno i na lokalno nivo vo oblasta na zanaet~istvoto treba da pomaga vo:

- Rafinirawe i podobruvawe na biznis modelite na svoite klienti; - Regrutirawe i razvoj na nivnite menaxment i tehni~ki timovi; - Nao|awe na klienti, provajderi na profesionalni servisi i srategiski

biznis partneri; - Kreirawe na efektivni marketing i komunikaciski strategii. - Promeni koi treba da se re{avaat.

• Privatnite pretprijatija, se fenomen koj zapo~na da se razviva od 1989 godina. Strukturata na organiziranost na vladeeweto i sva}aweto na rabotite seu{te ne e dovolno prilagodena spored realnosta, a nejzinoto prilagoduvawe vo golema merka zavisi od sva-}awata za minatoto;

• Makedonija ima ekstremno kratka nezavisna istorija, najgolem broj od instituciite se sozdadeni neodamna i tie na operativno nivo seu{te te{ko funkcioniraat. Vo realnosta takvite institucii malku pomagaat i asistiraat na pretpriemni{tvoto i zanaet~iskiot sektor;

• Vladinite i nevladinite institucii najve}e razvija vidovi na formalnost i birokratski stavovi kon zanaet~iskite pretprijatija. Mnozinstvoto seu{te ima sklonosti kon golemi i jaki kompanii;

• Vo dràvnite institucii seu{te ne e razviena kultura na proektni timovi i rabotni timovi (naso~eni kon celi), a takvi problemi se pojavuvaat i niz celata postojna pretpriemni~ka i zanaet~iska infrastruktura. Ponatamu, neuspesite se dolàt i na:

• Nekoordiniranost; • Tesen sektorski pristap; • Vo osnova se upotrebuva centraliziran pristap "od vrvot kon dnoto",

pri {to se ispu{ta da se sogledaat site potencijali na koristi (regionalnata i lokalnata dimenzija se zapostavuvaat);

• Elementite na infrastrukturata ne se adaptirani za razli~nite potrebi na lokalnite ambienti;

• Fokusiranost kon podocne`nite nivoa na razvoj na pretpriemni~kite inicijativi, a ne kon prvite nivoa za promocija, motivacija (podigawe na svesta) i trening na pretpriemni~kite potencijali vo zanaet~iskiot sektor;

• Mnogubrojnosta i avtonomnosta na programite predizvikuva frag-mentacija na skudnite resursi i na takov na~in se spre~uva da se sozdade kriti~na masa koja }e inicira realni promeni;

• Nedostatokot na povrzanost pome|u programite e pri~ina zo{to nekoi resursi se potro{eni na programi so nizok prioritet, a toa predizvikuva nedostatok na resursi za programi od visok prioritet. Nedostatokot na partnerski kapital i zaedni~ki investicii se doì na:

- Nedostatok na soodvetna legislativa/regulacija; - Siroma{en pazar na kapital, posebno vo sverata na akcii i

obvrznici ne e ovozmoèno nivno lesno i ednostavno izdavawe;


94

• Nedostatok na soodvetni rizi~ni proekti (Uspe{nite pretpriema~i ne sakaat da ja delat sopstvenosta. Ovoj vid kapital seu{te ne e dovolno poznat i popularen pome|u pretpriema~ite vo zanaet~iskiot sektor). Vo vrska so posebnite fiskalni {emi za razvoj na pretpriem-ni{tvoto moè da se kaè:

- Dano~niot sistem/politika seu{te nema elaborirano {emi so koi }e se predlaga podr{ka za kreacii na novi zanaet~iski aktivnosti;

- Dano~nite dava~ki treba da pokrivaat i pole za kreirawe na novi vrabotuvawa i reinvestirawe na profitot vo modernizacija vo nova oprema, no takvite politiki treba i da se menuvaat so tekot na vremeto;

- Fiskalnite olesnuvawa moè da se baraat vo oblasta na carinskite zafa}awa, na primer: poniski ili bescarinski stapki za novi opremi i tehnologii, povrat na carinskite zadolùvawa za uvoz na repro materijali namenet za proizvodstva za izvoz i sli~no.

Vo Matricata 2 se prikaùva fokusot na merkite za poddr{ka vo zavisnost od vidot (inkubatori, industriski zoni i dr.) i nivoto na razvoj na pretpriem-ni{tvoto i malite biznisi (biznisi vo start, povisoki nivoa na razvoj na biznisite i dr).

Матрица 2

Fokusi za razvoj na zanaet~iskiot sektor na nivo na dràva

okusi na merki za poddr{ka vo zavisnost od nivo i vid na

startira~ki biznisi (start up)

Raste~ki biznisi

Inovativni tehnologii

Biznisi izvozn orjentirani

Privatizirawe i

restruktuirawe

Informacii Legalni statusi, registracija, proceduri pazarni podatoci

Razmenata, pobaruva~kata i ponudata, pravewe na biznis vo stranski zemji

Patenten zakon, prava na industriska sopstvenost

Potencijalni parneri

Konsultanstvo Biznis plan, marketing, finasirawe

Menaxment, planirawe, marketing

Kako da se ko-mercijalizira-at inovaciite

Izvozen marketing

Korporaciski rizi~ni potfati

Trening Bazi~ni ve{-tini, finasii, marketing, legislativa

Menaxment, marketing i finasirawe, menaxment na ~ove~ki resursi

Finasirawe na izvozen marketing

Biznis plan, menaxment na vrteì

Finasirawe Grantovi, subsidijari vrz osnova na interes, garanti

Ban~ini krediti, lizing garanti

Istraùva~ko/razvojno finasirawe

Izvozno kreditirawe, garanti

Premisi Inkubatori Industriski zoni

Tehnolo{ki parkovi/centri


95

Strukturata na instituciite e so~ineta od vladini i nevladini organizacii {to se locirani na dràvno, regionalno i lokalno nivo. Nivnoto funkcionirawe treba da se harmonizira so strategija za razvoj na pretpriemni{-tvoto i MSP. Na primer takvite strategii treba da go razrabotuvaat slednoto:

1) Pottiknuvawe na razvojot so ukinuvawe na administrativni danoci i op-{testveni pre~ki: - namaluvawe na administrativnite i zakonodavnite pre~ki, pomagawe

vo administrativnite proceduri, - unapreduvawe na dano~niot ambient, - namaluvawe na pre~kite {to proizleguvaat od op{testvenata

legislativa. 2) Pomagawe na vrabotuvaweto vo zanaet~iskiot sektor:

- op{testveni merki (fleksibilnost na pazarot na rabotna sila, nama-luvawe na tro{ocite za novite rabotni mesta, dano~ni olesnuvawa za vrabotuvawe na nevraboteni lica, pristap do stru~na rabotna sila),

- dano~ni merki (olesnuvawe na vrabotuvawe na nova rabotna sila, poniski dano~ni stapki za rabotno intenzivnite biznisi),

3) Podobruvawe na menaxmentot na MPS: - podobruvawe na priklu~okot do edukativnite i trening programi, - podobruvawe na priklu~okot do informaciite, - podobruvawe na konsultativnite servisi, - etablirawe na informati~ko konsultativna podr{ka i programi za

edukacija i treninzi za MSP. 4) Unapreduvawe na priklu~okot do finasiskite sredstva:

- - etablirawe na finasirawe na pretpriemni{tvoto i zanaet~iskite pretprijatija (podobri kreditni uslovi, semenski kapital, dràvni garancii),

- - finasirawe na biznisi vo rast i razvoj, - - lansirawe na novi institucionalni modeli na dràvno, regionalno

i lokalno nivo. 5) Pomagawe na zanaet~iskite dejnosti za integrirawe vo zaedni~kiot

Evropski pazar so nivno internacionalizirawe: - programi za pomo{ za prodor vo Evropskiot pazar, - konsultantska pomo{, - finansiska pomo{ na izvozno orientiranite pretpriemni{tva i

zanaet~iskite pretprijatija, - unapreduvawe na kooperacijata pome|u dràvnite institucii,

komorite, sindikatite i drugite biznis organizacii na MSP so namera da se podobri informiraweto za internacionalizacijata,

- namaluvawe na izvoznite rizici (stimulirawe na izvozot, konsultanski servisi),

- okuraùvawe za kooperacija pome|u pretprijatija od zanaet~iskiot sektor za svoja prezentacija na globalnite pazari,

- okuraùvawe za kooperacija pome|u pretprijatijata od zanaet~iskiot sektor za voveduvawe na povisoki standardi.


96

Druga podr{ka za razvoj na zanaet~iskite pretprijatija: - olesnuvawe na kooperacijata na zanaet~iskite pretprijatija so resursni

programi, - olesnuvawe na distribucijata na istraùva~kite rezultati (tehnolo{ko

konsultanstvo, sorabotka pome|u istraùva~kite centri, transfer na tehnologii),

- promocija na inovaciite, tehnolo{ki razvoj i podobruvawe na kvalitetot.

Podobruvawe na priklu~uvaweto na zanaet~istvoto kon pazarot na javni tenderi:

- Razvoj na pretpriemni~ka kultura (promotivni aktivnosti), - Razvoj na zanaet~iska infrastruktura za podr{ka i etablirawe na pret-

priemni{tvoto (inkubatori, tehnolo{ki parkovi, razvojni parkovi, zanaet~iski zoni, komercijalni garaì i dr.),

- Razvoj na pretpriemni{tvoto vtemeleno na posebni celni grupi (èni, mladi pretpriema~i, nevraboteni lu|e, pomalku razvieni regioni, ru-ralni oblasti, eksperti {to se penzionirani),

- Kooperacija pome|u zanaet~iskite pretprijatija i golemite pretprijatja.

Ponatamu, nacrtot strategija treba da temeli vrz konsensualnoto usoglasuvawe pome|u vladinite institucii, komorite, drugi zainteresirani aso-cijacii, drugi vidovi organizacii na dràvno,lokalno i op{tinsko nivo.

Sektorot za malite biznisi na nivo na dràvata treba da e odgovorn za: - Da predlaga zakoni za pretpriemni{tvoto i malite biznisi (kako na

primer Zakon za mali biznisi i Zakon za zanaet~istvo) i da vr{i moni-toring na seta legislativa koja ima vlijanie pretpriemni{tvoto i malite biznisi.

- Da vr{i monitoring na razvojot na pretpriemni{tvoto i malite biznisi i da predlaga merki na politikata za promocija na pretpriemni{tvoto i malite biznisi niz informacii, soveti, konsul-tanstvo, obrazovanie i trening;

- Da razviva, organizira/koordinira i da pravi monitoring na podrùva~ki mreì za pretpriemni{tvoto, malite biznisi i zanaet~iskite pretprijatija;

- Da planira, organizira i koordinira aktivnosti {to se razli~ni od vla-dinite organizacii naso~eni kon pretpriemni{tvoto, malite biznisi i zanaet~iskite pretprijatija;

- Da organizira, koordinira i participira vo programi i proekti na mul-tilateralna/bilateralna tehni~ka asistencija na pretpriemni{tvoto i malite biznisi. (Zakon za razvoj na pretpriemni{tvo i malite biznisi i aktivnosti).


97

Vtor primer se republi~kite i regionalnite komori koi treba da gi ispol-nuvaat slednite osnovni zada~i:

- Da gi reprezentiraat interesite na op{tinskite pretpriemni{tva i biznisi (pred vladata);

- Da ja promoviraat me|unarodnata ekonomska kooperacija; - Da go promoviraat tehnolo{kiot razvoj; - Da promoviraat konsultanstvo vo poliwata na kvalitetot, totalniot

kvalitet menaxment, marketing, biznis legislativata, IiR; - Da gi reprezentiraat interesite na vrabotenite preku sklu~uvawe ko-

lektivni dogovori so rabotni~kite sindikati (bruto plati, plati, drugi beneficii);

- Da obezbeduvaat profesionalni trenizi.

Kako tret primer moè da gi navedeme pretpriema~kite i zanaet~iskite asocijacii koi treba da gi ispolnuvaat slednite osnovni celi:

- Da gi organiziraat/koordiniraat pretpriema~ite na lokalno nivo (op-{tinsko). Organiziraat pretpriemni~ki klubovi vo site op{tinski mesta so cel da gi prepoznavaat i promoviraat interesite, se obiduvaat da gi razre{uvaat problemite so toa {to prevzemaat inicijativi niz regionalnite asocijacii do centralnata asocijacija;

- da gi pribliàt informaciite do pretpriema~ite na lokalno nivo; - Da go promoviraat pretpriemni~koto educirawe i trenirawe; - Da deluvaat intermedijarno pome|u lokalnnoto i nacionalnoto nivo vo

procesot na donesuvawe na odluki vo identifikuvaweto i razre{uvaweto na problemite (so legislativna politika) i t. n.

Osnovnite problemi pri implementacijata na sloèniot sistem za pretpri-emni{tvoto i zanaet~iskiot sektor se:

- Kako postojnite mreì/organizacii da se dovedat do pobliska kooperacija no bez drasti~no da se naru{i konkurentskoto odnesuvawe/konflikti;

- Kako na kratok vremenski rok da se razvijat standardi za aktivnosti; - Kako da se unificiraat/integriraat postojnite programi vo razbirlivi

{emi na servisi za pretpriemni{tvoto i zanaet~iski pretprijatija; - Kako da se pokrijat delovite na teritorijata kade zanaet~istvoto e nedo-

razvieno razvieno i kade funkciite se so mala organizaciska podr{ka; - Kako da se nadminat razlikite pome|u dvete komori (od minatoto) i op-

{tinskite i administrativnite edinici; - Kako da se dovedat op{tinite vo kooperacija so regionalnoto nivo

(nekoi novi op{tini imaa uspeh poradi minatite golemi op{tini i seu{te ~ustvuvaat neprijatelstvo (odbojnost) kon minatite avtoriteti);

- Kako da se nadmine nedostatokot na razbiraweto za ulogata i potrebite na malite biznisi (za ova vo Makedonija nema univerzalena soglasnost).


98

Zada~ite na klu~nite subjekti vo podr{kata na pretpriemni{tvoto i zanaet~istvoto od dràven, regionalen i lokalen aspekt se prikaàni vo matricata 3.

Матрица 3

Poddr{ka na pretpriemni{tvoto, zanaet~istvoto i MSP od teritorijalen aspekt

Zada~i/aktivnosti Dràva Reg. Lok.

1. Promocija na razvoj na zanaet~iski pretprijatija Strategija Da Planirawe ( politika na zanaet~iskiot sektor) Da Razvoj na novi programi/proekti Da Da Koordinacija na aktivnosti Da Da Da Izvr{uvawe/implementacija Da Da Kontrola/monitoring/evaluacija Da Da

2. Servisi (izvr{uvawe) Kooperacija/subkontrakti Da Promocija na MSP Da Finasirawe Da Da ? Edukacija i treninzi Da Da Da Biznis servisi (pretpriema~ite) Da Inovacii, IiR Da Da

3. Razvoj na moduli (servisi) Finasirawe Da Da Promocija Da Da Konsultanstvo/trening Da Da Informacii Da Da Da

Заклучок

99

6. Zaklu~ok

Zanaet~istvoto vo Republika Makedonija ima dolga tradicija i beleì razvoj osobeno vo 20iot vek, koga vo 1932 godina e osnovana i Zanaet~isata komora. So osamostojuvaweto na Republika Makedonija ,vo 1991 godina, zanaet~istvoto prodolùva so svojot razvoj, vo uslovi na eden nov stopanski sistem, koj ozna~uva slobodno deluvawe na privatnata sopstenost na kapitalot i na slobodno deluvawe na pazarnite zakonitosti. Kon krajot na 2001 godina, soglasno na Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, registrirani se 7.500 zanaet~ii i 2.060 pretprijatija-trgovski dru{tva so 5.917 vraboteni lica, soglasno na Zakonot za trgovski dru{tva.

Zanaet~istvoto kako dejnost e tretirano kako posebna stopanska dejnost se do donesuvaweto na najnovata Nomenklatura na dejnosti, koga se spojuva so industriskoto proizvodstvo odnosno e izbri{ana podelbata na zanaet~isko i industrisko proizvodstvo, {to pretstavuva pre~ka za negovoto sledewe, analizirawe i donesuvawe na soodvetni ekonomski merki za razvoj.

Zanaet~istvoto kako dejnost pretstavuva ra~no i maloserisko proizvodstvo, soglasno na dosega{nite poimawa vo stru~nata literatura i vo praksata. Zakonot za trgovskite dru{tva izvr{i golema izmena vo poimot na stopanskite dejnosti i edinstveno zanaet~istvoto vo pomal obem, treba{e da se regulira so drug zakon. Taka, vo Zakonot za zanaet~iska dejnost e utvrden zanaet vo “pomal obem” so vr{ewe na dejnost do 10 rabotnici. Isto taka, zanaet~iskata dejnost, soglasno ovoj Zakon, mora da ja vr{i zanaet~ijata odnosno po ovoj stav se razlikuva od dru{tvata {to vr{at dejnost kako pravni lica. Sprema toa, site zanaet~iski dejnosti vo pogolem obem, ve}e ne se sledat kako zanaet~iska dejnost.

Zanaet~istvoto vo porane~niot period na dogovornata ekonomija, be{e vklu~eno vo poimot “malo stopanstvo”, {to e mnogu prifatlivo i vo dene{ni uslovi.

Zanaet~istvoto vo Republika Makedonija ima dolga tradicija i od toj aspekt e zna~ajno za celokupniot ekonomski i op{testven razvoj, kako vo minatoto taka i denes. I pokraj faktot {to zanaet~istvoto i zemjodelstvoto bea stopanski dejnosti koi se karakteriziraa so privatna sopstvenost na sredstvata za proizvodstvo vo periodot na plansko pazarniot stopanski sistem,sepak , pretpriemni{tvoto ne moè{e da dojde do poln izraz i be{e marginalizirano vo golema mera.

Vo periodot po osamostojuvaweto na Republika Makedonija, zanaet~istvoto pokaùva stabilen razvoj,no mo`nostite za razvoj se pogolemi, dokolku se utvrdi dolgoro~na strategija za razvoj na zanaet~istvoto i se realizira nacionalna politika za razvoj na zanaet~istvoto so efikasni merki i instrumenti za negova poddr{ka i razvoj.

Za taa cel e neophodno da se prezemat slednite merki i so utvrdeni mehanizmi i instrumenti na pomo{ i poddr{ka da se obezbedi razvoj na zanaet~istvoto, kako del od maloto stopanstvo i kako mo`nost za razvoj na pretpriemni{tvoto vo zemjata:

1. Donesuvawe na dolgoro~na nacionalna strategija za razvoj na zanaet~istvoto na Republika Makedonija so nacionalna politika za razvoj na zanaet~istvoto, so site potrebni merki i instrumenti za brz i nepre~en razvoj na zanaet~istvoto.


100

2. Donesuvawe na zakon za zanaet~istvo, koj }e sodrì elementi na razvojna komponenta kako: finansirawe, obrazovanie-permanentno i profesionalno, organizirawe, zdruùvawe, promovirawe, dano~ni i carinski olesnuvawa i osloboduvawa, institucii za pomo{ i poddr{ka.

3. Dopolnuvawe i izmena na Nacionalnata klasifikacija na dejnosti so zanaet~iskite dejnosti,koi sega ne postojat, so {to }e se ovozmoì razgrani~uvawe me|u industriskoto i zanaet~iskoto proizvodstvo.

4. Da se izvr{i dopolnuvawe na zakonot za rabotni odnosi so terminot “dopolnitelna rabota, so {to }e se namali obemot na "divoto" rabotewe.

5. Donesuvawe na zakon za sredno obrazovanie za zanaet~istvo, so {to }e se regulira pra{aweto na obrazovanieto na idnite zanaet~ii i }e se obezbedi kvalitet na kadarot, pri {to osobeno zna~ewe }e imaat i centrite za obuka, kako centri za dokvalifikacija, prekvalifikacija i profesionalno usovr{uvawe.

6. Utvrduvawe na dano~na politika koja }e bide vo funkcija na razvojot na zanaet~istvotoodnosno obezbeduvawe na dano~ni olesnuvawa za po~etnicite so dejnost i toa vo prvata godina od svoeto rabotewe 100%, vtorata godina 50% a tretata godina 25%.

7. Utvrduvawe na carinska politika koja }e obezbedi carinski olesnuvawa i osloboduvawa pri uvoz na oprema i repromaterijali za vr{ewe na zanaet~iska dejnost , osobeno za deficitarnite zanaeti i onie koi bezbeduvaat supstitucija na uvozot i razvovaat doma{ni rakotvorbi i umetni~ki zanaeti od zna~ewe za makedonskata istorija, kultura i tradicija.

8. Olesnuvawe na postapkite pri registrirawe na zanaet~iite, osobeno pri dobivawe na upotrebni dozvoli, pri prenamena od stanben vo deloven prostor i izgradba na novi proizvodstveni zanaet~iski subjekti.

9. Pottiknuvawe na bankarskiot sistem da bide vo funkcija na razvoj na zanaet~istvoto, preku stimulativna kreditna politika i osnovawe na institucii za obezbeduvawe na garancii pri kreditirawe.

10. Izrabotka na detalni urbanisti~ki planovi za site op{tini, pri {to treba da se ima vo predvid izgradba na zanaet~iski zoni i da mu se dade soodvetno mesto i zna~ewe na zanaet~istvoto, osobeno na deficitarnite zanaeti i ra~noto umetni~ko zanaet~isko proizvodstvo

11. Zakupninite na delovniot prostor ne treba da bidat pre~ka za razvoj na zanaet~istvoto. Sekoja op{tina, preku pretprijatijata za stopanisuvawe so deloven prostor, treba da vodi grià za visinata na zakupninite, koi ne treba da bidat pre~ka za razvoj odnosno da se odraz na lokacijata, opremenosta, goleminata na op{inata, taka {to ne moè da se sekade ednakvi za site op{tini.

12. Edinicite na lokalnata samouprava-op{tinite treba da nosat odluki koi se vo funkcija na razvojot na zanaet~istvoto posebno za onie vidovi na zanaeti koi go afirmiraat sekoe podra~je i op{tina, odnosno im davaat beleg i soodvetno zna~ewe.

Заклучок

101

13. Osnovawe na fond za razvoj na zanaet~istvoto koj }e obezbeduva mali zaemi, garancii i razni drugi pomo{ti pri novi vrabotuvawa. Finansiskite problemi na zanaet~iite i malostopanstvenicite moè da se nadminat so sozdavawe na:

- fondovi za mikro zaemi - fondovi za rizi~en kapital - kreditno-garantni fondovi i agencii - {tedno-kreditni zadrugi - programi za pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto vo zanaet~istvoto - poddr{ka na kooperantski odnosi so golemite pretprijatija - razvoj na zadrugarstvoto - poddr{ka na programi za me|usebna sorabotka so stranski partneri i

vklu~uvawe vo programi na Evropskata unija za partnerstvo i sorabotka i za transfer na tehnologija.

Realizirawe na programi za poddr{ka na mladi zanaet~ii, za hendikepirani lica i èni-pretpriema~i posebno za razvoj na semejnoto stopanisuvawe i doma{noto rakotvorewe, a osobeno vo selskite sredini.

14. Formirawe na Zanaet~iska komora na Makedonija, koja }e ima svoi regionalni komori, so zadolìtelno ~lenstvo. Taa }e ima svoi centri za obuka, za dobivawe na potrebni informacii i soveti za vodewe na dejnosta, kako i drugi tela i institucii za obezbeduvawe na kvalitet na proizvodite, za marketing istraùvawa itn..

15. Upravata za prihodi pri Ministerstvoto za finansii treba da go izmeni svojot stav i voziloto na zanaet~ijata da go tretira kako osnovno sredstvo, a ne kako li~na sopstvenost.

16. Zanaet~iite treba da gi pla}aat pridonesite sprema minimalnata plata koja ja utvrduva Ministerstvoto za trud i socijalna politika za poedini granki na dejnosti, a ne sprema pregledot na klasifikacii na dejnosti vo privatniot sektor {to go izgotvuva Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

17. Ministerstvoto za finansii i drugite nadle`ni organi treba so svoite pravni akti da obezbedi izedna~uvawe vo odgovornosta na fizi~kite i pravnite lica koi vr{at zanaet~iska dejnost.

18. Formirawe na delovno informativen sistem , lociran vo ramkite na Zanaet~iskata komora na Makedonija, zaradi kontaktirawe i povrzuvawe na makedonskite zanaet~ii so stranskite partneri preku me|unarodni delovno- informativni sistemi.

19. Formirawe na razni vidovi na institucii (agencii, centri, biroa, laboratorii za ispituvawe na kvalitet na proizvodi itn.) za davawe na razni vidovi na poddr{ka na zanaet~iite, kako: edukativni kursevi i obuki vo oblasta na delovnoto rabotewe, dobivawe na delovni informacii od sekakov vid, za obezbeduvawe na kvalitet na proizvodite, za izvozna promocija i pomagawe pri izvozni aktivnosti, soveti, vodewe na knigovodstvo itn.

20. So zakonskite i drugi pravni akti da se obezbeduva nepre~en razvoj na razbni formi na organizirawe i zdruùvawe na zanaet~iite.


102

21. Da se onevozmo`i divoto rabotewe vo oblasta na zanaet~istvoto.

22. Promocija na makedonskoto zanaet~istvo vo ramki na aktivnostite na Ministerstvoto za ekonomija i po{iroko od strana na site vklu~eni strani vo promocijata na makedonskata ekonomija.

23. Razvoj i neguvawe na pozitiven odnos kon zanaet~istvoto od strana na nau~nite i vospitnitno-obrazovnite ustanovi, od strana na javnite mediumi i organite na lokalnata samouprava i dr`avnata administracija.

Додаток

103

7. Dodatok

7.1. Regulirawe na zanaet~istvoto vo Republika Bugarija

Vo Republika Bugarija na 12.04.2001 godina e donesen Zakon za zanaet~ii so koj se regulira vr{eweto na zanaetite, organizacijata na zanaet~istvoto i zanaet~iskata obuka, so cel da go stimulira razvojot na zanaetite preku obezbeduvawe na uslovi za otvorawe na inicijativi, za{tita na interesite na zanaet~iite i za{tita na korisnicite na nivnite proizvodi i uslugi.

So ovoj zakon dràvata gi pomaga i potiknuva zanaet~iskite pretprijatija i nivnite organizacii za zgolemuvawe na konkurentskata sposobnost i rabotna angaìranost.

Zanaet~istvoto pretstavuva proizvodstvo na proizvodi ili vr{ewe na uslugi koi se nabroeni vo listata na zanaeti koja e prilog na zakonot, na zanaet~iski na~in. Toa zna~i deka edno pretprijatie e zanaet~isko ako edna ili nekolku od narednive karakteristiki go opredeluva negoviot oblik:

1. Rabotniot proces ne e avtomatiziran so visok stepen ili e ras~lenet na posebni operacii i za rabotnicite e potrebna zanaet~iska kvalifikacija.

2. Rakovoditelot na pretprijatieto da go poznava detalno procesot na rabota do stepen do koj moè da go realizira sam i rabotniot proces e organiziran taka za da moè da go sledi i kontrolira direktno.

3. Brojot na rabotnicite vo pretprijatieto vo ramkite na opredeleniot od Nacionalnata zanaet~iska komora za soodveten zanaet i proizvodstvo e vo takov obem, {to ne se bara registracija po zakon za danok na dodadena vrednost.

4. Proizvodot se izrabotuva, a uslugite se vr{at po nara~ka.

Zanaetot moè samostojno da se vr{i okako sopstvenikot na zanaet~iskoto pretprijatie }e bide zapi{an vo zanaet~iskiot registar.

Rabotata na zanaet~iskoto pretprijatie moè da bide prodolèna i po smrtta na zanaet~ijata od negovite naslednici so dozvola {to ja izdava regionalnata zanaet~iska komora. Edna godina po smrtta na zanaet~ijata rabotata moè da bide prodolèna, ako za rakovodewe na istata bide nazna~en majstor, a dve godini po smrtta ako rabotata e prodolèna od nekvalifikuvan rabotnik koj e na obuka za zanaet~ija ili ne navr{il 27 godini.

Zanaet~iskoto pretprijatie moè da se prefrli so site negovi prava i obvrski i se zapi{uva vo registarot na zanaet~ii.

Regionalni zanaet~iski komori

Vo odredeni oblasti, regioni se osnovaat regionalni zanaet~iski komori, koi imaat svojstvo na pravno lice. Vo edna oblast moè da ima samo edna regionalna zanaet~iska komora.

^lenovi na regionalnata zanaet~iska komora se: - Sopstvenicite na zanaet~iskite pretprijatija - Majstori, kalfi, ~iraci


104

Sopstvenicite se dol`ni da pla}aat ~lanarina utvrdena spored statutot na regionalnata zanaet~iska komora i sekoj sopstvenik e dolèn da se registrira vo registarot na zanaet~ii na ovaa komora.

Regionalnata zanaet~iska komora: 1. im pomaga na zanaet~iite i gi brani nivnite interesi 2. pomaga na dràvnata i lokalnata administracija vo naporite za razvoj na

zanaetite i razrabotka na ekonomskata politika, finansirawe na programi i proekti povrzani so zanaetite.

3. pomaga na svoite ~lenovi vo organizirawe i realizirawe na obukata na zanaet~iite, organizira polagawe ispiti za kvalifikacija vo zanaet~istvoto i izdava uverenija za toa.

4 . go kontrolira kvaliteto na zanaet~iskite uslugi i proizvodi. 5. izdava uverenija za potekloto na proizvodot, proizveden vo

zanaet~iskite pretprijatija 6. vodi registar na zanaet~ii, majstori, kalfi i ~iraci

Organi na komorata se Op{to sobranie i Upraven odbor.

Op{toto sobranie e vrhoven organ i e sostaveno od pretstavnici na site ~lenovi na regionalnata zanaet~iska komora, i toa 2/3 od ~lenovite se majstori, a 1/3 se pretstavnici na sopstvenici na zanaet~iski pretprijatija koi ne se majstori, kalfi i ~iraci.

Op{toto sobranie izbira Upraven odbor od 4-8 ~lena i Pretsedatel so mandat od 5 godini. Upravniot odbor bira izvr{en direktor.

Registri koi gi vodi regionalnata zanaet~iska komora

Vo registrite na zanaet~ii se zapi{uvaat sopstvenicite na zanaet~iskite pretprijatija, a sopstvenik moè da bide:

1. fizi~ko lice koe e registrirano kako majstor 2. trgovsko dru{tvo na koe sodru`nikot e registriran kako majstor 3. gra|ansko dru{tvo, ako liceto koe e odgovorno za tehni~koto rakovodstvo

na zanaet~iskoto pretprijatie e registrirano kako majstor.

Upisot se vr{i po barawe kon koe se priloùva: 1. svidetelstvo (uverenie) za majstor, dokumenti so koi se potvrduva

postoeweto na uslovi pretprijatieto da raboti kako zanaet~isko. 2. za licata koi se registrirani spored Trgovskiot zakon kopija od sudskata

registracija. 3. dokument koj ja potvrduva soglasnosta na majstorot da rakovodi so

zanaet~iskoto pretprijatie 4. polnomo{no na podnositelot na baraweto 5. uplatna taksa

Nacionalna zanaet~iska komora

Nacionalnata zanaet~iska komora (NZK) e organizacija na zanaet~iite vo Republika Bugarija koja gi potpomaga i za{tituva interesite na svoite ~lenovi i go potiknuva razvojot na zanaetite. NZK e pravno lice, vo koe ~lenuvaat regionalnite zanaet~iski komori, a moàt da ~lenuvaat i nacionalnite zanaet~iski bran{ovi (strukovi) zdruènija.

Додаток

105

Organi na NZK se: 1. op{to sobranie koe e sostaveno od pretstavnici na site regionalni

zanaet~iski komori i nacionalni bran{ovi zdruènija 2. upravitelstvo koe go izbira sobranieto i koe se sostoi od 8-14 ~lena 3. kontrolna komisija koja ja proveruva dejnosta na rakovodnite organi na

NZK i podnesuva izve{taj pred Op{toto sobranie

Upravitelstvoto moè da izbere izvr{en direktor koj ne e ~len na NZK. Upravitelstvoto ima pretsedatel koj ja pretstavuva komorata, organizira izvr{uvawe na re{enijata na Op{toto sobranie i organizacijata i rakovodi so tekovnata dejnost na komorata.

Vo NZK se formira i arbitraèn sud.

Nacionalni bran{ovi zdruènija

Za za{tita na profesionalnite intersi zanaet~iite moàt da osnovaat regionalni zanaet~iski zdruènija od site bran{i, koi {to se pravni lica vo nestopanstvoto. Regionalnite zanaet~iski zdruènija po bran{i moàt da se obedinuvaat vo nacionalni zdruènija. Sekoja bran{a moè da ima samo edno zanaet~isko re{enie po bran{a.

Zanaet~iska obuka Postoi obuka na: 1. ~iraci 2. kalfi 3. majstori

⇒ îraci se lica koi rabotat i go izu~uvaat zanaetot vo zanaet~isko pretprijatie, a moè da gi obu~uva samo majstor. Obuka moàt da sproveduvaat zanaet~iski pretprijatija koi imaat soovetno opremen deloven prostor. Obukata se izvr{uva spored Pravilnik za obuka izgotven od NZK vo soglasnost so Nacionalnata agencija za profesionalno obrazovanie i obuka. îrakot moè da se obu~uva ako ima sklu~eno dogovor so sopstvenikot na zanaet~iskoto pretprijatie. Regionalnite zanaet~iski komori vodat registri za ~iraci i obukata zavr{uva so polagawe na ispit za kalfa.

⇒ Kalfi se lica koi {to postojano izvr{uvaat opredelen zanaet vo zanaet~iskoto pretprijatie. Kalfa moè da bide: - ~irak koj go poloìl ispitot za kalfa - lice koe ne bilo ~irak, no go raboti zanaetot pove}e od 3 godini i

go poloìl ispitot za kalfa - lice koe ima II ili III stepen na profesionalna kvalifikacija po

Zakonot za profesionalno obrazovanie i obuka soodvetna na zanaetot. RZK formira komisija za polagawe ispiti za kalfa. Za poloèniot ispit za kalfa RZK izdava svidetelstvo i vodi registar za kalfi. NZK izdava Pravilnik za sproveduvawe na ispitot za kalfa, koj se polaga dva pati vo godinata.


106

⇒ Majstor e lice koe ima sveditelstvo za majstor koe go izdava NZK. Edno lice moè da ima pove{e majstorski svidetelstva za pove}e zanaeti. NZK izdava Pravilnik za sproveduvawe na ispitite za majstor, koi se sostoi od tri dela: - prakti~en del - teoretski vo koj se vklu~eni poznavawa od oblasta na

organizacijata i upravuvawe so pretprijatieto - pedago{ki del

Prethodno NZK organizira obuka na kandidatite za polagawe majstorski ispit, koi moè da go polagaat:

- lica koi go vr{ele zanaetot neprekinato tri godini - kalfi - lica so zavr{eno sredno ili visoko obrazovanie po soodvetna

specijalnost - po odobrenie na UO na RZK moè da polaga i lice koe ne gi ispolnuva

gorenavedenite uslovil, dokolku liceto rabotelo vo stranstvo

Za polagawe na majstorski ispit NZK formira ispitna komisija koja sproveduva ispit dva pati vo godinata. RZK vodi registar na majstori, a uslovite gi opredeluva NZK so Pravilnik.

Vo Republika Bugarija postojat Nacionalna zanaet~iska komora i i Bugarska stopanska komora.

7.2. Regulirawe na zanaet~istvoto vo Republika Hrvatska

Po~etoci na zdruùvawe i organizirawe na zanaet~iite vo Hrvatska se pojavuvaat ve}e vo XV vek. Zagrebskite kroja~i organizirale svoj ceh vo 1447 godina. Organiziraweto na cehovite pridonelo za carski povolnosti koi gi {titele sposobnite zanaet~ii od samovolieto na feudalcite i davale pottik za razvoj na zanaet~istvoto.Cehovskite pravila vo toa vreme gi regulirale me|usebnite odnosi na zanaet~iite, nelojalnata konkurencija, obrazovanieto na zanaet~iite i zanat~iskiot kadar, nadzor nad cenite i kvalitetot.

Me|utoa prvo organizirawe na hrvatskite zanaet~ii vo komori se pojavuva vo 1808 god. koga se osnovani prvite trgovski komori vo Dubrovnik, Rieka, Split, Zadar i Kotor, a vo 1852 god. vo Zagreb.

Zanat~iska komora e osnovana 1932 god. i zanaet~iite so zaedni~ki sredstva gradat sopstvena zgrada koja {to e vratena na dene{nata Hrvatska zanaet~iska komora kade {to e sedi{teto. Osnovana e i zanaet~iska {kola.

Po Vtorata Svetska vojna komunisti~kata vlast ja zabranuva rabotata na Sojuzot na hrvatskite zanaet~ii i im go odzema imotot (zgradata) i so zakon za zanaet~istvo donesen 1949 god. se dava prednost na op{testveniot sektor i 1962 god. se ukinuva zanaet~iskata komora.

Vo 1974 god. se osnovaat zdruènija na zanaet~ii vo 64 op{tini i 1980 god. osnovaat sojuz na hrvatski zanaet~ii, a 1993 god. Hrvatskiot dràven sobor donesuva nov zakon za zanaet~istvo i 1994 god. e odràno obnovuva~ko sobranie na Hrvatskata zanaet~iska komora.

Додаток

107

Spored Zakonot za zanaet~istvo, zanaet~istvoto e samostojno trajno obavuvawe na dozvoleni stopanski dejnosti od strana na fizi~ki lica so cel za postignuvawe na dobivka koja se ostvaruva so proizvodstvo, promet ili vr{ewe na uslugi na pazarot.

Zanaet~iska dejnost vr{i i trgovsko dru{tvo koe vr{i edna ili pove}e dejnosti predvideni so ovoj zakon, ako toa ne go vr{i na industriski na~in.

Zanaet~ija e fizi~ko lice koe vr{i edna ili pove}e dejnosti vo svoe ime i za svoja smetka, a pritoa moè da koristi i drugi vraboteni. Dozvolena e sekoja stopanska dejnost koja so zakon ne e zabraneta.

Zanaet~iska dejnost moè da se vr{i i kako sezonska, no najdolgo {est meseci vo tekot na godinata, i tie vospostavuvaat odnos na osigurenici i se zapi{uvaat vo zanaet~iskiot registar. Sezonskite dejnosti gi utvrduva Ministerstvoto za zanaet~istvo, malo i sredno pretpriemni{tvo i prethodno pribaveno mislewe od Hrvatskata zanaet~iska komora.

Zanaet~iski dejnost spored ovoj zakon se: - slobodni zanaet~iski dejnosti za koi ne se bara uslov za soodvetno

stru~no osposobuvawe ili majstorski ispit - vrzani zanaet~iski dejnosti za koi se bara ispit za stru~na osposobenost

i vrzani zanaet~iski dejnosti za koi se bara majstorski ispit. - zanaet~iski dejnosti za koi se bara ovlastuvawe koe zanaet~ijata ili

trgovskoto dru{tvo moè da gi vr{i samo so ovlastuvawe koe go izdava nadle`noto ministerstvo.

Popis na ovie dejnosti i stepenot i vrsta na stru~na osposobenost go utvrduva Ministerstvoto za zanaet~istvo, malo i sredno pretpriemni{tvo po prethodno dobieno mislewe od HOK (Hrvatska obrtna komora)

Fizi~ko lice moè da vr{i zanaet~iska dejnost ako gi zadovoluva op{tite uslovi i posebnite zdravstveni uslovi, ako se propi{ani so zakon i da ne mu e zabraneto vr{ewe na dejnosti so pravosilna sudska odluka, re{enie za prekr{ok ili odluka na sudot na ~esta.

So vr{ewe na zanaet~iska dejnost se zasnova raboten odnos.

Fizi~ko lice moè da vr{i vrzana zanaet~iska dejnost ako pokraj op{tite uslovi go ispolnuva i uslovot za stru~na osposobenost ili poloèn majstorski ispit ili da vraboti rabotnik koj go ispolnuva ovoj uslov.

Vrzana zanaet~iska dejnost moè da vr{i i lice so soodvetno vi{o ili visoko obrazovanie ili imateli na patentno pravo.

Zanaet~iskata dejnost se zapi{uva vo zanaet~iskiot registar koj go vodi nadleèn regionalen organ, odnosno organ na grad Zagreb koj ja izdava zanaet~iskata dozvola ili re{enie za odbivawe na izdavawe na zanaet~iska dozvola dokolku ne se ispolneti uslovite vo rok od 15 dena. So zapi{uvawe na zanaet~iskata dejnost vo zanaet~iskiot registar zanaet~ijata e dolèn da otpo~ne so rabota vo rok od edna godina od denot na izdavaweto na dozvolata. Zanaet~ijata e dolèn vo rok od 8 dena da go izvesti regionalniot organ za otpo~nuvawe so rabota, a regionalniot organ vedna{ ja izvestuva inspekciskata slu`ba.


108

Nadle`niot regionalen organ, odnosno organot na grad Zagreb dolèn e site re{enija za obavuvawe na zanet~iski dejnost da gi dostavi do nadle`nite tela za finansii, inspekciski slu`bi, HOK, Fondot za zdravstveno osiguruvawe i Dràvniot zavod za statistika.

Zanaet~ijata moè da gi vr{i samo onie zanaet~iski dejnosti koi se opfateni so zanaet~iskata dozvola, a vo slu~aj na zanaet so posebni ovlastuvawa samo tie za koi ima dobieno soodvetno ovlastuvawe. Dozvolata i ovlastuvaweto ne moàt da se prenesat na drugo lice.

Osven ovie dejnosti zanat~ijata moè da vr{i i drugi dejnosti koi sluàt za vr{ewe na dejnosta opfatena so dozvolata ili koi voobiàeno se javuvaat pokraj dejnosta koja se vr{i, ako se obavuva vo mal obem.

Za obvrskite pri vr{ewe na dejnosta zanaet~ijata odgovara so celokupniot imot koj e vnesen za obavuvawe na dejnosta.

Dejnosta moè da ja vr{i vo pove}e pogoni, no za sekoj pogon tribe da ima imenuvan rabotovoditel koj mora da gi ispolnuva uslovite za vr{ewe na zanaet~iska dejnost.

^lenovite na potesnoto semejstvo moè da pomagaat vo vr{eweto na zanaet~ iskata dejnost. Po smrtta na zanaet~ijata, zanaet~iskiot du}an moè da se prenese na negovite naslednici preku rabotodava~, a ako sakaat da ja prenesat dozvolata toa moàt da go napravat vo rok od 30 dena od zavr{uvaweto na ostavinskata postapka so prijava i dokazi za ispolnuvawe na uslovite predvideni so zakonot.

Zanaet~ijata moè privremeno da ja prekine dejnosta vo traewe od 1 godina za {to go izvestuva nadle`niot organ, ili pove}e od 1 godina poradi bolest ili 3 godini poradi porodilno otsustvo

Zanaet~ijata mora da gi istakne cenite na svoite proizvodi i uslugi.

Gradskoto, odnosno op{tinskoto sobranie po prethodno dobieno mislewe od podra~nata zanaet~iska komora moè za poedine~ni zanaet~iski dejnosti da propi{e raspored na po~etok i zavr{uvawe na rabotno vreme.

Dve ili pove}e fizi~ki lica moàt da vr{at zaedni~ka zanaet~iska dejnost koja se regulira so dogovor.

Zanaet~iskata dejnost prestanuva so odjava so naveduvawe na denot na prestanok, no nemoè da se odjavi nanazad ili po sila na zakon.

Obrazovanie i osposobuvawe za vr{ewe na zanaet~iskata dejnost

Obrazovaieto za steknuvawe na sredna stru~na sprema za zanaet~iski zanimawa se izdava spored programa koj se sostoi od op{toobrazoven del i stru~en. Stru~niot del se sostoi od stru~no-teoretski i prakti~en del.

Op{toobrazovniot del od programata ja donesuva ministeerot za obrazovanie i sport, po prethodno dobieno mislewe od HOK vo soglasnost so ministerot za zanaet~istvo, malo i sredno pretpriemni{tvo.

Stru~no teoretskiot i prakti~niot del od programata ja donesuva ministerot za zanaet~istvo, malo i sredno pretpriemni{tvo po prethodno dobieno mislewe od HOK i so soglasnost od ministerot za obrazovanie i sport.

Додаток

109

Op{toobrazovniot i stru~no-teoretskiot del se izveduva vo zanaet~isko ili drugo stru~no u~ili{te, a prakti~niot del se izveduva kaj zanaet~ija ili kaj zanaet~isko trgovsko dru{tvo.

Zanaet~iskite i drugite stru~ni u~ili{ta moàt da izveduvaat prakti~na nastava pod uslov pogolemiot del od prakti~nata programa da se izveduva kaj zanaet~ija ili vo zanaet~isko trgovsko dru{tvo. Za izveduvawe na prakti~nata nastava zanaet~ijata i trgovskoto dru{tvo moraat da imaat dozvola, licenca koj ja izdava HOK.

Prakti~niot del od obrazovanieto go izveduvaat zanaet~ii so poloèn majstorki ispit, da ne e osuduvan za krivi~no delo vo vrska so vr{ewe na dejnosta, ako ne ispolnuva soodveten deloven prostor i ako mu e odzemeno pravoto na primawe na u~enici za prakti~no obrazovanie (koe moè da go odzeme sudot na ~esta pri HOK)

Za izveduvawe na prakti~noto obrazovanie se sklu~uva dogovor me|u zanaet~ijata i u~enikot, odnosno roditelot.

Po zavr{uvaweto na stru~no-teoretskiot i prakti~niot del na programata u~enikot polaga pomo{ni~ki ispit, vrz osnova na programata {to ja donesuva Ministerstvoto za zanet~istvo, malo i sredno pretpriemni{tvo so prethodno dobieno mislewe od HOK, pred komisija koja ja formira HOK od istaknati majstori i nastavnici od zanaet~iskite u~ili{ta. Po uspe{no poloèniot pomo{ni~ki ispit HOK izdava svidetelstvo za pomo{ni~ko zvawe, a zanaet~iskoto u~ili{te svidetelstvo za zavr{en ispit. HOK sproveduva ispiti za proverka na stru~na osposobenost spored soodvetna programa, koja ja donesuva Ministerstvoto za zanaet~istvo, malo i sredno pretpriemni{tvo po prethodna soglasnost od HOK. HOK izdava uverenie i vodi evidencija.

Majstorski ispit moàt da polagaat lica koi imaat poloèno pomo{ni~ki ispit i imaat zavr{eno soodvetno propi{ano op{to obrazovanie i najmalku 3 godini rabotno iskustvo vo zanaetot za koj saka da polaga majstorski ispit, lica koi imaat soodvetna stru~na sprema i najmalku 2 godini rabotno iskustvo vo zanaetot i zavr{eno obrazovanie vo majstorsko u~ili{te vo traewe od 1 godina i lica so nesoodvetna sredna stru~na sprema ako imaat 5 godini rabotno iskustvo.

Za polagawe majstorski ispit HOK formira komisija i se polaga spored programa koja ja donesuva resorniot minister (Ministerstvo za zanaet~istvo, malo i sredno pretprimni{tvo) po prethodna soglasnost od HOK i minnisterot za obrazovanie i sport. PO poolagaweto na majstorskiot ispit HOK izdava diploma za majstor i za izdadenite diplomi vodi registar.

Organiziranost na zanaet~istvoto

Poradi pottiknuvawe, usoglasuvawe i zastapuvawe na zaedni~kite interesi na pove}e zanaet~ii koi vr{at ista ili sli~na dejnost se osnovaat zdruènija na zanaet~ii na podra~jeto na edna ili pove}e edinici na lokalna samouprava. Zdruènieto na zanaet~ii e pravno lice i se osnova na teritorijalen i strukov princip. Na odredeno podra~je moè da se organizira samo edno zdruènie na zanaet~ii za isti ili sli~ni zanaeti.

Postoi i podra~na zanaet~iska komora koja se osnova za pottiknuvawe, usoglasuvawe i zastapuvawe na zaedni~kite interesi pred telata na edinicite na lokalnata i podra~na samouprava koja e pravno lice i na odredeno podra~je se formira samo edna podra~na zanaet~iska kommora.


110

Podra~nite zanaet~iski komori se ~lenovi na HOK. HOK gi zastapuva i pretstavuva interesite na zanaet~iite pred dràvnite i drugite tela vo zemjata i stranstvo. HOK e pravno lice.

^lenstvo

^lenovi na HOK se zanaet~ii koi vr{at zanaet~iska dejnost na podra~jeto na Republika Hrvatska

^lenstvoto vo HOK e zadolìtelno.

HOK obavuva javni ovlastuvawa za koi izdava akti koi se javni ispravi. Zada~i na HOK se:

- Potiknuvawe na zanaetot i zanaet~istvoto - Zastapuvawe na interesite na zanaet~iite pred dràvnite tela - Da dava mislewa i predlozi do dràvnite tela koi donesuvaat propisi vo

oblasta na zanaet~istvoto - Osnova komisii za polagawe pomo{ni~ki i majstorski ispit - Osnova sud na ~esta na zanaet~ii - Osnova arbitraèn sovet - Vodi knigovodstvo na zanaet~iite - Vodi evidencija za dogovorite na u~enicite - Dava pomo{ na zanaet~ii pri osnovawe i deluvawe na zanaetot

Organi na HOK se Sobranie, Upraven i Nadzoren odbor i Pretsedatel.

HOK ima status so koi se ureduvaat zada~ite na komorata, pravata i obvrskite na ~lenovite i organite.

Statutot se objavuva vo javno glasilo.

Sojuzot na zdruènija na hrvatskite zanaet~ii so denot na stapuvawe na sila na ovoj zakon postanuva HOK koja gi prevzema sredstvata, pravata, obvrskite i vrabotenite na Sojuzot

Postojnite regionalni sojuzi na zdruènija na hrvatskite zanaet~ii postanuvaat podra~ni zanaet~iski komori i gi prevzemaat site sredstva, prava, obvrski i vraboteni na postojnite sojuzi na zdruènijata na hrvatskite zanaet~ii.

Finansirawe

Sredstvata potrebni za rabota na HOK, podra~nite zanaet~iski komori i zdruènijata na zanaet~ii se obezbeduvaat od pridones od ~lenovite, nadomest za uslugi, prihodi od imot i drugi izvori. Vo HOK ~lenuvaat 90.000 zanaet~ii so 150.000 rabotnici.

Selektirana bibliografija: - Zakon za zanaet~istvo "Narodne novine" br.77/93 - Zakon za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za zanaet~istvo "Narodne

novine" br.90/96, 64/01 - Ispravka na Zakonot za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za

zanaet~istvo "Narodne novine" br.71/01

Додаток

111

7.3. Regulirawe na zanaet~istvoto vo SR Jugoslavija

Spored zakonskite propisi vo Republika Srbija definicija na privaten pretpriema~ (zanaet~ija) e fizi~ko lice koe zaradi steknuvawe na dobivka, osnova du}an i samostojno obavuva dejnost.

Dejnostite koi moè da gi vr{i pretpriema~ot se utvrdeni so sojuzni propisi od Sojuzna Republika Jugoslavija za klasifikacija na dejnosti, umetni~ki i stari zanaeti i dejnosti od doma{ni rakotvorbi.

Kako umetni~ki i stari zanaeti i dejnosti od doma{ni rakotvorbi se smetaat filigranska dejnost, opin~arska, grn~arska, kako i izrabotka na predmeti koi imaat estetsko obele`je na narodno tvore{tvo.

Za vr{ewe na samostoja dejnost pretpriema~ot osnova du}an, odnosno rabotilnica, kancelarija, biro, servis, agencija, studio, pansion, apteka, ordinacija. Osnova~ot moè da ima samo eden du}an, a dejnosta moè da ja obavuva vo pove}e posebni prostorii na teritorijata na edna ili pove}e op{tini.

Fizi~ki lica moè da osnovaat orta~ki du}an i toa najmnogu deset osnova~i, a me|usebnite odnosi se ureduvaat so dogovor.

Fizi~ko lice moè da osnova du}an ako gi ispolnuva slednite uslovi i toa: 1. Da ima op{ta zdravstvena sostojba, ako za odredeni dejnosti ne e

predvideno posebno 2. Da ima osnovno obrazovanie, ako za odredeni dejnosti ne e predvideno

posebno 3. Da e delovno sposoben 4. Da ne mu e zabraneto obavuvawe na odredeni dejnosti so pravosilna

sudska odluka ili so pravosilno re{enie za prekr{ok da ne mu e izre~ena za{titna merka za zabrana na vr{ewe dejnost

5. Da ima oprema i kadar (stru~ni lica) koi se propi{ani za obavuvawe na dejnostite, kako i soodveten prostor, osven ako prirodata na dejnosta toa ne go bara

Za vr{ewe na dejnosti od javen prevoz na patnici i stoki se predvideni posebni uslovi vo odnos na vozilata, a dodeka za vr{ewe na dejnosti od oblasta na finansiski konsalting, tehni~ki i drugi delovno aktivnosti, otvorawe u~ili{ta za izu~uvawe na stranski jazici i kompjuteri, za obavuvawe na stru~ni raboti vo fizi~kata kultura potreben e IV stepen na stru~na sprema

Prostorot vo koj se vr{i dejnosta mora da gi ispolnuva uslovite vo pogled na za{titata na rabotnoto mesto, za{tita na ~ovekovata ìvotna sredina i sanitarni uslovi i oprema.

^lenovite na semejstvoto (bra~en drugar, deca roditeli) na osnova~ot na du}anot, moàt da rabotat bez zasnovawe na raboten odnos. Vrabotenite i ~lenovite na semejstvoto mora da gi ispolnuvaat uslovite koi se predvideni za osnova~ot, osven delovna sposobnost i poseduvawe na oprema.

Zapi{uvaweto na pretpriema~i (du}ani) se vr{i vo op{tinskata edinica za lokalna samouprava nadle`na za stopanski raboti kade {to e delovnoto sedi{et, so prijava koja ja podnesuva osnova~ot, kon koja gi dostavuva potrebnite dokumenti i dokazi za ispolnuvawe na uslovite.

Rokot za upis vo registarot i izdavawe na re{enie e tri dena, odnosno sedum dena ako dejnosta se izvr{uva vo delovna prostorija.


112

Republi~kiot organ na uprava nadleèn za statistika vodi edinstven registar za site du}ani za celata republika. Podatocite od registarot se objavuvaat vo javno glasilo.

Zakonot predviduva privremeno zatvarawe, no najdolgo 12 (dvanaeset) meseci, poradi godi{en odmor, stru~no usovr{uvawe, bolest, otsustvo i sl. Osnova~ot moè privremeno da prestane neposredno da go vodi du}anot i dejnosta na du}anot moè da ja vr{i rabotovoditel, komu mu e dadeno pismeno ovlastuvawe i koj tribe da gi ispolnuva uslovite predvideni za obavuvawe na odredena dejnost, no najdolgo 12 (dvanaeset) meseci,so odredeni isklu~oci (bolest, izre~na zabrana za vr{ewe dejnost)

Du}anot prestanuva so pismena odjava, so nazna~uvawe na datumot na prestanokot, a moè da prestane i po sila na zakon i toa vo slednite slu~ai:

- so pravosilna odluka e utvrdena ni{tovnost na upisot na du}anot vo registarot,

- smrt ili trajno gubewe na delovnata sposobnost na osnova~ot, - ako osnova~ot bide osuden so pravosilna presuda na kazna zatvor od

najmalku 6 ({est) meseci, - ako ne otpo~ne so rabota vo rok od 1 (edna) godina od denot na upisot vo

registarot, - ako dejnosta ja vr{i za vreme na privremen prestanok na rabotata, - ako e kaznuvan za obavuvawe na neregistrirani dejnosti pove}e od 3 pati.

Bri{ewe od registarot se vr{i i vo slu~aj ako so odluka na sudot na ~esta pri stopanskata komora e izre~ena merka zabrana za samostojno vr{ewe na dejnosti na pretpriema~ot, poradi te{ki povredi na dobri delovni obi~ai i kodeksi na profesionalna etika, a re{enieto za bri{ewe od registarot vo rok od 15 (petnaeset) dena go donesuva nadle`nata op{tinska edinica na lokalna samouprava, ako nekoj od ~lenovite na semejstvoto ne saka da prodolì da ja vr{i dejnosta.

Pretpriema~ite se organizirani vo sektor pri stopanskata komora na Srbija.

Selektirana bibliografija: zakoni Zakonot za li~en trud od 03.12.1989 god. (Slu`ben glasnik na SRS br.54/89) Zakon za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za li~en trud od 25.02.1990 god. (Slu`ben glasnik na SRS br.9/90) Zakon za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za li~en trud od 08.08.1991 god. (Slu`ben glasnik na RS br.46/91) Zakon za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za li~en trud od 05.01.1996 god. (Slu`ben glasnik na RS br.53/95)

Правилници

113

8. Pravilnici koi se koristat pri utvrduvawe na minimalni tehni~ki uslovi vo Republika Makedonija

1. Pravilnik za maksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estva i za drugi {tetni materii{to moàt da se ispu{tat vo vozduh od oddelni izvori na zagaduvawe ( 3/90 - 37 )

2. Pravilnik za uslovite koi mora da gi ispolnuvaat objektite za kolewe na ìvotni, za obrabotka i prerabotka i skladirawe na proizvodi od ìvotinsko poteklo ( 53/89 -1278 )

3. Pravilnik za tehni~ki normativi za learni~ka industrija ( 14/79 - 474, 11/80 - 335)

4. Pravilnik za uslovite {to treba da gi ispolnuvaat pravnite lica vo pogled na opremata, uredite i prostoriite za vr{ewe na dejnost, proizvodstvo promet na golemo i malo na sredstvata za za{tita na rastenijata i sodrìnata i na~inot na vodewe na registarot (54/2001 -3629)

5. Pravilnik za uslovite koi moraat da gi ispolnuvaat OZT za izvr{uvawe na dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija ( 22/88 - 625 )

6. Pravilnik za ureduvaweto na klanicite i za vnatre{no ureduvawe na objektite za obrabotka, prerabotka i skladirawe na meso, mleko, jajca i riba i za vr{ewe veterinarno-sanitarna kontrola na niv ( 13/81 - 299 )

7. Pravilnik za reonizacija na lozarskite podra~ja, za uslovite na proizvodstvoto i prometot na grozje, {ira, vino i na proizvodite od grozje i vino, za opredeluvawe na kvalitetot i za{tita na geografskoto poteklo na vinata i na nivnoto ozna~uvawe vo SR Makedonija ( 12/80 - 225 )

8. Pravilnik za op{tite minimalni uslovi za prostoriite, uredite i opremata za proizvodstvo, skladirawe, ~uvawe i promet na prehranbeni produkti i predmeti za op{ta upotreba ( 17/79 - 427 )

9. Pravilnik za minimalnite higieno-tehni~ki uslovi na delovnite prostorii, uredite i opremata za sobirawe, koristewe, prerabotka i promet na otpadnite materijali {to se koristat kako sekundarni surovini (19/84 - 349)

10. Pravilnik za vnatre{no ureduvawe na izvoznite klanici i objekti za obrabotka i prerabotka na jajca, mleko i riba i za na~inot na vr{ewe na veterinarna kontrola vo tie objekti i za organizacija na rabotata vo niv.

(Slu`ben list na FNRJ br. 17/56 ; 44/61 i 40/65) 11. Pravilnik za tehni~ki uslovi za izgradba i rekonstrukcija na fabrika za

testenini (Slu`ben list na FNRJ br. 42/60) 12. Pravilnik za tehni~ko-tehnolo{ki uslovi pri izgradba i rekonstrukcija

na melnicite (Slu`ben list na FNRJ br. 42/60) 13. Pravilnik za tehni~kite uslovi pri izgradba i rekonstrukcija na furnite

(Slu`ben list na FNRJ br. 42/60 i 24/63) 14. Pravilnik za minimalni tehni~ki uslovi za vr{ewe na ugostitelska i

turisti~ka dejnost i uslovi za kategorizacija na turisti~kata ponuda (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 59/95)

Резиме

115

9. Rezime na studijata za razvoj na zanaet~istvoto vo Republika Makedonija

Voved

Zanaet~iskata dejnost vo Republika Makedonija ima dolga tradicija. U{te od anti~ko vreme postojat niza dokazi za razvieno kujunxistvo, grn~arstvo, zlatarstvo, vodeni~arstvo itn. Trgovijata so zanaet~iski proizvodi bila razviena me|u gradovite Dubrovnik, Venecija i Skopje, a vo vremeto na Osmanliskata imperija, kon krajot na 14-iot vek, zanaet~istvoto, osobeno vo gradot Skopje, dobiva nova dimenzija i povolen razvoj.56

Prvite formi na organizirawe na zanaet~iite se esnafite, zabeleàni u{te vo 14-iot vek vo Skopje, so cel da go {titat ugledot na zanaet~iite, nivnata me|usebna nelojalna konkurencija i zaedni~kiot interes vo borbata protiv konkurencijata od nadvor.

Vo po~etokot na 20-iot vek zanaet~istvoto vo Republika Makedonija zabrzano se razviva i se vidoizmenuva, pod vlijanie na razvojot na industrijata vo svetot. Nekoi zanaeti propa|aat, a novi se razvivaat, vo soglasnost so potrebite na novoto vreme na industriski razvoj. Vo toj period se javuva nova forma na organiziranost na zanaet~iite, vo zanaet~iski komori i zdruènija, organizirani na teritorijalen princip, a se organizirani i stru~ni, zanaet~iski u~ili{ta.Vo ovoj period se razvivaat raazni vidovi na zanaeti od koi potoa prerasnuvaat razvieni industrii. Vo 1910 godina e vovedeno zanaet~iskoto zakonodavstvo, a Prvata Zanaet~iska komora vo Skopje e osnovana vo dekemvri 1932 godina,57 so svoi organi i tela, so komisija za majstorski ispiti i so ovlastuvawa za celata teritorija na zemjata.

Posle Vtorata svetska vojna, so promena na politi~kiot i stopanskiot sistem, koga postoi edinstveno dràvnata odnosno op{tstvenata sopstvenost na kapitalot, na zanaet~istvoto mu se dade mo`nost da ostane vo privatna sopstenost, pokraj dràvnite pretprijatija,koi moèa da vr{at zanaet~iska dejnost. Na toj na~in, edinstveno vo zanaet~istvoto i vo zemjodelstvoto se dade mo`nost za razvoj na privatnata inicijativa vo stopanisuvaweto. Taka, tradicijata vo razvojot na razni vidovi na zanaet~iski du}ani prodolùva i vo 1954 godina e osnovana odnosno obnovena Zanaet~iskata komora na Skopje, koja potoa stanuva del od Stopanskata komora na Makedonija i na regionalnata stopanska komora na Skopje.Vo ovoj period se do denes, postojat nekolku regionalni stopanski komori niz zemjata, vo koi ~lenuvaat i zanaet~iite.

So osamostojuvaweto na Republika Makedonija ,vo 1991 godina, zanaet~istvoto prodolùva so svojot razvoj, vo uslovi na eden nov stopanski sistem, koj ozna~uva slobodno deluvawe na privatnata sopstenost na kapitalot i na slobodno deluvawe na pazarnite zakonitosti.

Zanaet~istvoto kako dejnost e tretirano kako posebna stopanska dejnost se do donesuvaweto na najnovata Nacionalna klasifikacija na dejnosti, koga se spojuva so industriskoto proizvodstvo odnosno e izbri{ana podelbata na

56 D-r Kiro Doj~inovski : Zanaetite i esnafite vo Skopje, Matica makedonska, 1996 57 65 godini Zanaet~isska komora na Skopje, Zdruènie na zanaet~ii i samostojni

stopanstvenici na grad Skopje, Skopje, 1997,


116

zanaet~isko i industrisko proizvodstvo, {to pretstavuva pre~ka za negovoto sledewe, analizirawe i donesuvawe na soodvetni ekonomski merki za razvoj.

Zanaet~istvoto kako dejnost pretstavuva ra~no i maloserisko proizvodstvo, soglasno na dosega{nite poimawa vo stru~nata literatura i vo praksata. Zakonot za trgovskite dru{tva izvr{i golema izmena vo poimot na stopanskite dejnosti i edinstveno zanaet~istvoto vo pomal obem, treba{e da se regulira so drug zakon. Taka, vo Zakonot za zanaet~iska dejnost e utvrden zanaet vo “pomal obem” so vr{ewe na dejnost so najve}e 10 rabotnici. Isto taka, zanaet~iskata dejnost, soglasno ovoj Zakon, mora da ja vr{i zanaet~ijata odnosno po ovoj stav se razlikuva od dru{tvata {to vr{at dejnost kako pravni lica. Sprema toa, site zanaet~iski dejnosti vo pogolem obem, ve}e ne se sledat kako zanaet~iska dejnost .

Razvojot na privatnata inicijativa vo stopanstvoto na Republika Makedonija, kako del od porane{nata SFR Jugoslavija, se odviva{e preku razvojot na zanaet~istvoto odnosno zanaet~iskite rabotilnici-du}ani, registrirani kako fizi~ki lica vo privatna sopstvenost. Zanaet~istvoto kako dejnost se razviva i vo op{testveniot sektor, no so namaleno tempo, pred se' zaradi opredelbata vo op{testvenite razvojni planovi i dokumentite za zabrzan industriski razvoj, kako primarna cel na razvojot.

Karakteristi~no za samoupravniot socijalizam i dogovornata ekonomija, po donesuvaweto na Ustavot na SFR Jugoslavija od 1974 godina, e va`nite pra{awa od ekonomskiot, op{testveniot i politi~kiot ìvot na zemjata da se re{avaat so op{testveni dogovori. Taka i pra{aweto na ponatamo{niot razvoj i edinstveniot tretman na samostojniot, li~en trud so sredstva vo sopstvenost na gra|anite, t.e. individualni fizi~ki lica-zanaet~ii, koi vr{at nekoja stopanska dejnost, kako i na dogovornite organizacii na zdruèn trud i zadrugite kako del od maloto stopanstvo se regulirani so op{testveni dogovori.


Poradi faktot {to pokraj zanaet~iskite du}ani vo privatna sopstvenost i zanaet~iskite pretprijatija se vo podem, osobeno vo periodot na dogovornata ekonomija, tie stanuvaat vaèn del na maloto stopanstvo.

Poimot "malo stopanstvo"58 za prvpat oficijalno se koristi vo "Op{testveniot dogovor za osnovite na zaedni~koto dejstvuvawe vo sproveduvaweto na politikata za razvoj na maloto stopanstvo vo Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija"59 od 1980 godina, koj pretstavuva ramka za strategijata za razvoj na maloto stopanstvo, vo koe e vklu~eno i zanaet~istvoto, vo site republiki i pokraini, vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija, kako del na toga{nata SFR Jugoslavija.60

58 Vidi po{iroko D-r Marija Zarezankova-Potevska: “Perspektivite na maloto stopanstvo ”,

Neol, Skopje, 2000 59 Slu`ben list na SFRJ br. 57/1980 godina 60 Maloto stopanstvo posebno se tretira i vo Dolgoro~nata programa za ekonomska stabilizacija

na SFR Jugoslavija, vo dokumentot "Polo`bata i razvojot na maoto stopanstvo", {to ukaùva na opredelbite na politi~kiot, ekonomskiot i op{testveniot sistem i razvojot na op{testvoto

Резиме

117

Vo 1983 godina, vo Republika Makedonija, vo soglasnost so Ustavot, Zakonot za zdruèniot trud, kako i so prethodniot sojuzen dogovor za maloto stopanstvo, donesen e Op{testveniot dogovor za osnovite na zaedni~koto dejstvuvawe, pottiknuvawe na razvojot i unapreduvaweto na maloto stopanstvo vo SR Makedonija,61 kako eden oblik na makedonskata strategija za razvoj na maloto stopanstvo i kako dokaz deka na razvojot na maloto stopanstvo mu se pridava golema va`nost i uloga vo idniot razvoj na stopanstvoto i op{testvoto vo celost.

Poimot "malo stopanstvo" gi opfa}a, vo soglasnost so ovoj Op{testven dogovor, spored principot na sojuzniot Op{testveni dogovor (od 1980 godina) i dejnostite koi se izvr{uvaat so samostoen li~en trud i so sredstva na gra|anite - poim adekvaten na terminologijata na dogovornata ekonomija vo toj period, a koj ozna~uva individualni zanaet~ii vo oblasta na zanaet~istvoto, avtoprevozot, ugostitelstvoto (~len 6)

Vo tekot na 1987 godina, donesen e Dogovorot za usoglasuvawe na uslovite i na~inite na vr{ewe na stopanski dejnosti so samostoen li~en trud, so sredstva vo sopstvenost na gra|anite, dogovornite organizacii na zdruèniot trud i za zdruùvawe vo zadrugi, so cel - nivno edinstveno regulirawe.62

Ovoj Dogovor pretstavuva ~ekor napred vo promocijata na ideite na individualnite, samostojni stopanstvenici, na koi im se dava pravo da gi vr{at site stopanski aktivnosti (osven tie {to ne se dozvoleni so zakon), t.e. zanaet~istvo, doma{ni rakotvorbi, ugostitelstvo i turizam, davawe uslugi za smestuvawe i ishrana vo doma}instvata, soobra}aj, maloproda`ba, ribarstvo. Prvpat se vklu~eni i intelektualni uslugi od stopanski karakter, potoa takanare~enite "novi profesii", kako proizvodstvo na elektri~na energija vo mali hidrocentrali, turisti~ki vodi~i, podgotovka na tehni~ka dokumentacija, programi za smeta~i, kako i vr{ewe na knigovodstveni i drugi intelektualni uslugi od stopanski karakter.

So Dogovorot prvpat se primenuva terminot "samostoen stopanstvenik", na kogo mu se dava mo`nost da izvr{uva edna ili pove}e stopanski aktivnosti, kako i mo`nost za dopolnitelna rabota i vr{ewe na dejnost. Sekako, va`no e deka so ~len 15 od ovoj Dogovor pronao|a~ite i inovatorite dobija svoe mesto vo procesot na proizvodstvoto. Vr{eweto na javen prevoz prvpat im e ovozmoèno na samostojnite stopanstvenici, kako i trgovija na malo, taka {to se sozdadeni odredeni preduslovi za razvoj na pretpriema{tvoto i na maloto stopanstvo.

Taka, vo 1987 godina, usvoen e noviot Zakon za vr{ewe na stopanski dejnosti so samostoen li~en trud, so sredstva vo sopstvenost na gra|anite,63 so koj detalno se ureduvaat dejnostite {to moè da se izvr{uvaat so li~en trud i sredstva vo zanaet~istvoto, ugostitelstvoto i turizmot, patniot soobra}aj, maloproda`bata, sobiraweto otpadni materijali, podgotovka i izrabotka na investiciona dokumentacija, vodewe na smetkovodstvo za drugi, proizvodstvo na elektri~na energija vo mali hidrocentrali. Liberalizacijata i deregulacijata64 kon krajot na minatata decenija, vo uslovi na reforma na stopanskiot i politi~kiot sistem, ovozmoì registrirawe na pretprijatija vo privatna

61 Slu`ben vesnik na SR Makedonija br. 25/1983 godina. 62 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 35/1987 godina 63 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 39/1987 godina 64 Zakon za pretprijatija, Slu`ben vesnik na Socijalisti~ka Republika Makedonija br. 77/88 i



118

sopstvenost i pro{iruvawe na mo`nosta na privatnite, fizi~kite lica (gra|anite) da vr{at pove}e stopanski dejnosti, a ne samo zanaet~iska dejnost, so mo`nost za vrabotuvawe do 50 lica.

So ovie reformski zakoni, Zakonot za pretprijatija od 1988 godina i Zakon za samostojno vr{ewe na stopanska dejnost so li~en trud od 1989 godina, se sozdadoa povolni uslovi za nepre~eno registrirawe na pretprijatija i zanaet~iski du}ani vo privatna sopstvenost. Toa be{e pottik za otvorawe na novi du}ani vo site stopanski dejnosti i granki.

Vo razvojnite dokumenti od toj period, utvrdeni se niza izvori za finansirawe na maloto stopanstvo, a vo tie ramki i na zanaet~istvoto, vklu~uvaj}i i razni dano~ni olesnuvawa i osloboduvawa, soglasno na Zakonot za danoci na gra|anite.

Vo april 1989 godina65 e usvoen Zakonot za samostojno vr{ewe na dejnost so li~en trud, so koj se liberaliziraat uslovite, se poednostavuva postapkata za dobivawe dozvola za rabota, brojot na vraboteni moè da bide do 50, a za licata koi se vraboteni kako i penzionerite koi registriraat rabotilnica - do 10 vraboteni. Prakti~no, so ovoj Zakon e ovozmoèno vr{ewe na dejnost od strana na "rabotnite lu|e", t.e. samostojnite stopanstvenici, vo du}ani. Ovoj Zakon napravi golem presvrt bidej}i se otvorija mnogu du}ani vo site stopanski dejnosti, kako li~ni uslugi, proizvodstvo, soobra}aj, trgovija na malo, grade`ni i zanaet~iski raboti vo grade`ni{tvoto itn.

Po prvite pove}epartiski izbori vo 1990 godina, Republika Makedonija na 8 septemvri 1991 godina se zdobi so svojata nezavisnost, so {to e zapo~nat proces na reformi na politi~kiot, ekonomskiot i op{testveniot sistem na zemjata.

Makroekonomski ambient

Zapo~nati se sistemski reformi vo zakonodavnata oblast na makroekonomsko i mikroekonomsko nivo, strukturni reformi, kako i reformi vo socijalnata sfera, soodvetno na opredelbite za parlamentarna demokratija, pove}epartiski sistem i pazarno stopanstvo. Doneseni se niza zakoni vo site sferi na ekonomskoto ìveewe, no seu{te postojat niza barieri vo sozdavaweto na povolen deloven ambient i klima za nepre~en razvoj na zanaet~istvoto i pretpriemni{tvoto voop{to.

Dogovorot za sorabotka na Republika Makedonija so Evropskata unija, potpi{an na 29 april 1997 godina, sozdava mo`nosti za {irewe na razmenata i na drugi vidovi sorabotka i za priklu~uvawe na na{ata zamja vo ovaa Evropska asocijacija. Oficijalnata primena na Dogovorot zapo~nata vo po~etokot na 1998 godina i pretstavuva prv ~ekor na sorabotka so Evropskata unija. Istovremeno, potpi{uvaweto na finansiskiot protokol }e ovozmoì Republika Makedonija da koristi poddr{ka od 150 milioni evra, vo koja e vlezena i finansiskata poddr{ka na razvojot na malite i na srednite pretprijatija. Potpi{an e Dogovorot za soobra}aj so Evropskata unija i Dogovor za tekstil, koj ve}e se primenuva od 1 avgust 1997 godina, koi, isto taka, }e pridonesat za pobrz razvoj na privatnite inicijativi vo stopanstvoto.

65 Zakon za samostojno vr{ewe dejnost so li~en trud, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija

br. 18/1989 godina.

Резиме

119

Vo april 2001 godina e potpi{an Dogovor za asocijacija i stabilizacija so EU, {to e od osobeno zna~ewe za idniot ekonomski razvoj na Republika Makedonija.

So donesuvaweto na Zakonot za trgovskite dru{tva, doma{nite i stranskite investitori se izedna~eni, odnosno na stranskite investitori im e daden nacionalen tretman. So realizacijata na proektot "Pribliùvawe na zakonodavstvoto", osobeno vo delot na funkcionirawe na "edno{alterski sistem" pri registriraweto na doma{ni i stranski pretprijatija, vklu~uvaj}i gi i postapkite za dobivawe urbanisti~ki i grade`ni dozvoli, }e se sozdade mo`nost relativno pobrgu i poefikasno, na edno mesto, so eden dokument, da se izvr{i registrirawe, a so toa i nepre~eno zapo~nuvawe na vr{eweto na stopanska dejnost.

Vo po~etokot na 1999 godina e usvoena Programa za privlekuvawe na stranski investicii vo Republika Makedonija, {to upatuva na nacionalniot interes za zgolemuvawe na stranskite investicii vo makedonskoto stopanstvo

Stabilizacionata programa od 1994 godina,66 usoglasena so stavovite na Me|unarodniot monetaren fond, be{e podgotvena vo funkcija na obezbeduvawe na potrebnata poddr{ka na me|unarodnite finansiski institucii zaradi sproveduvawe na stabilizacionata makroekonomska politika, preku strukturni promeni vo stopanstvoto i vo finansiskiot sektor, a so cel da se ostvari oìvuvawe na proizvodstvoto i sevkupniot razvoj na zemjata.

Promenite vo stopanskiot sistem zapo~naa so sopstveni~koto i stopanskoto prestrukturirawe {to rezultira vo privatizirawe na okolu 1.500 op{testveni pretprijatija i vo sozdavawe na novi mali stopanski subjekti, pravni i fizi~ki lica vo site stopanski dejnosti, kako i vo novi dejnosti kako {to se finansiski, konsultantski i drugi uslugi.

So zakon e usvoena posebna programa za prestrukturirawe na pretprijatijata koi vo raboteweto iskaùvaat zagubi, od po~etokot na 1995 godina,67 koja ima{e za cel na 25 golemi pretprijatija {to rabotea so zagubi, da im se pretvorat vo trajni vlogovi na akcionerite-doveritelite, taka {to od niv proizlegoa nad 100 novi privatni pretprijatija.

Vo tekot na 1996 godina usvoen e Zakonot za trgovskite dru{tva,68 kako krucijalen zakonski akt, so koj e opfaten na~inot i formata na vr{ewe na site vidovi dejnost, osven zanaet~istvo, vo takanare~en "pomal obem"69 od strana na slednite vidovi stopanski subjekti: trgovec-poedinec, akcionersko dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena odgovornost, komanditno dru{tvo, trgovsko dru{tvo, javno trgovsko dru{tvo i komanditno dru{tvo so akcii.

66 Stabilizaciona programa na Vladata na Republikika Makedonija, Slu`ben vesnik na

Republika Makedonija br. 65/93 67 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 2/95. 68 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 28/1996. 69 Ovaa dejnost e posebno opfatena so Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, Slu`ben vesnik

br. 37/98.


120

So ovoj Zakon e ukinat Zakonot za stranski vloùvawa,70 koj se pokaà kako nedovolno efikasen i atraktiven, so cel stranskite investitori da dobijat ednakov tretman so doma{nite investitori Zakonot za nadvore{no-trgovsko rabotewe71 dozvoluva bez ograni~uvawa, nadvore{no-trgovski promet i stopanski aktivnosti vo stranstvo od strana na doma{nite pravni subjekti. Vo soglasnost so ~len 80 od ovoj Zakon, i doma{en fizi~ki subjekt koj ima registrirano zanaet~iski du}an za vr{ewe stopanska dejnost moè, vo ramkite na svojata dejnost, da vr{i nadvore{notrgovski raboti za svoi potrebi. Usvoeniot nov Zakon za carinite72 nema odredbi koi se odnesuvaat na olesnuvawa za zanaet~iite ( kako fizi~ki i pravni lica) i za maloto stopanstvo vo celina.

Ispolnuvaweto na propi{anite minimalno-tehni~ki uslovi, sanitarni i higienski uslovi, a vrz osnova na prethodno izvr{en tehni~ki pregled i dobivawe re{enie, e te{ka i dolgotrajna postapka. Za delovniot prostor e zadolìtelno poseduvawe na upotrebna dozvola, koja ja izdava sektorot za urbanizam pri Ministerstvoto za soobra}aj i vrski. Po priloùvaweto na upotrebnata dozvola se utvrduva ispolnuvaweto na minimalno-tehni~kite uslovi, na uslovite vo pogled na za{titata na rabota, za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina i prirodata, protiv poàrna za{tita i za{tita od bu~ava. Upotrebna dozvola e potrebna i vo slu~aj koga se vr{i prenamena od stanben vo deloven prostor, pri {to ja nejzino dobivawe e potrebno da se donese proekt za delovniot prostor izraboten od ovlasten proektant.

Ovie odredbi vaàt i za zanaet~iskite pretprijatija i zanaet~iskite du}ani.

Po proglasuvaweto na nezavisnosta vo 1991 godina, zapo~natite reformski promeni na ekonomskiot, op{testveniot i politi~kiot sistem dobija svoj nov legitimitet vo oficijalnite dokumenti i vo izmenite na zakonskata regulativa od sistemski karakter. Vo soglasnost so toa, tranzicioniot proces kon otvoreno pazarno stopanstvo preku prestrukturirawe i procesot na privatizacija i promena na sopstveni{tvoto, go vklu~uva i razvojot na maloto stopanstvo, zgolemuvaweto na proizvodstvoto i vrabotenosta. Vo takvi uslovi, vo Makroekonomskata politika na Republika Makedonija za sekoja godina, razvojot na sektorot na malite i na srednite pretprijatija dobiva s# pozna~ajno mesto, dodeka zanaet~istvoto kako dejnost ne e posebno apostrofirana.

Za prvpat, vo Makroekonomskata politika za 1996 godina, na maloto stopanstvo mu e dadena va`nost i uloga vo idniot razvoj na zemjata, {to podrazbira, vo negovi ramki i i razvoj na zanaet~iskata dejnost, i toa kako prioritetna zada~a.

70 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 31/1993 godina, spored koj stranskiot vloùva~ gi

ima{e slednite prava: - da u~estvuva vo dobivkata vo soodnos so vloènite sredstva i pravo na sloboden transfer

i reinvestirawe na taa dobivka, - na povra}awe na opredeleni vloèni predmeti, - na povra}awe na delot vo doma{noto pretprijatie, na del vo imot i repatrijacija na toj del i - da vr{i prenos na pravata i obvrskite na drugi vloùva~i, doma{ni i stranski i da upravuva

so rabotata na pretprijatieto, adekvatno na vloènite sredstva. 71 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 31/1993. 72 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 20/1993.

Резиме

121

Zaradi pobrzo prilagoduvawe na stopanskiot sistem na Republika Makedonija vo nasoka na stabilen i pobrz ekonomski razvoj, usvoen e i Zakonot za danok na dobivka,73 a od po~etokot na 1997 godina se primenuvaat izmenite na ovoj Zakon vo delot na namaluvawe na stapkata na danok na dobivka od 30% na 15%, kako stimulans za investirawe.

Dano~nite olesnuvawa i osloboduvawa se odnesuvaat na site stopanski subjekti, t.e. ne e daden poseben tretman nitu na zanaet~iite kako fizi~ki lica nitu kako pravni lica.

So noviot Zakon za vrabotuvawe,74 usvoena e mnogu va`na odredba za stimulirawe na vrabotuvaweto, so koja se vr{i osloboduvawe od pla}awe na personalen danok na dobivka vo prvite tri godini75 od rabotata na novovrabotenite rabotnici, ako bile prijaveni vo Zavodot za vrabotuvawe. Ova sekako go stimulira procesot na vrabotuvawe do izvesna merka, iako na toj plan treba da postoi dolgoro~na, konzistentna i kompletna programa.

Kon krajot na 1997 godina e donesen Zakon za zgolemuvawe na vrabotuvaweto76 spored koj se vr{i osloboduvawe od pla}awe na pridonesot za penzisko, invalidsko i zdravstveno osiguruvawe i vrabotuvawe, za sekoe novovraboteno lice vo tekot na 1998 godina, so {to se sozdavaat uslovi za zgolemuvawe na vrabotenosta vo Republika Makedonija so prezemawe obvrska od strana na dr`avata za nadomestuvawe na sredstvata za pla}awe na ovie pridonesi.

Republika Makedonija treba da izgradi svoja, sopstvena politika za finansiska poddr{ka na maloto stopanstvo, vo zavisnost od raspolo`livosta na faktorite na proizvodstvoto, od potrebite na fizi~kite i pravni lica koi vr{at stopanski dejnosti, koristej}i gi pri toa, sopstvenite znaewa i mo`nosti, a sekako i svetskite iskustva.

Vo izminatiot desetgodi{en period na samostojnost na Republika Makedonija osnovani se pove}e institucii za pove}e vidovi na poddr{ka na maloto stopanstvo i na zanaet~istvoto , kako: Nacionalnata agencija za razvoj na mali i sredni pretprijatija so svoite 5 regionalni centri, potoa 3te agencii za poddr{ka na pretprijatijata vo Ohrid, Tetovo i gostivar, PREDA vo Prilep, otvoreni se 9 delovni inkubatori, otvoren e Makedonskiot deloven centar vo Skopje, SEED Kancelarijata na Svetskata banka, odobreni se pove}e kreditni linii, a se vr{i i mikrofinansirawe preku {tedilnicata Mo`nosti i Mikrokreditnata linija na FARE Programata. Otvorena e Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot, koja raboti kako promotivna banka, so sredstva od SR Germanija i od Makedonskata vlada., a od 1998 godina e osnovan i investicioniot fond SEAF/Makedonija, koj ima investirano vo vid na partnerski vlog vo pove}e uspe{ni pretprijatija.

Sepak, poradi strogite bankarski uslovi, golem del od odobrenite kreditni linii od stranstvo, ne se iskoristeni celosno, od strana na stopanstvenicite i zanaet~iite.

73 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 80/1993 i 71/1996. 74 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 37/97. 75 Ministerstvo za stopanstvo: "Predlog proekt za razvoj na mali i sredni pretprijatija vo

Republika Makedonija", septemvri 1995, strana 21., za koj se zalaga{e Ministerstvoto za ekonomija u{te vo 1995 godina



122

Sorabotkata na Zanaet~iskata komora od Koblenc, SR Germanija i zdruènijata na zanaet~ii od Skopje i Ohrid ve}e nekolku godini se odviva mo{ne dobro i efikasno. Vo tie ramki se realizira Proekt za otvarawe na Centar za obuka vo Skopje za slatkarstvo, a vo tek na realizacija e Proektot za Balkanska sorabotka vo oblasta na zanaet~istvoto, so cel da se vospostavi edna mreà na zanaet~iski komori vo regionot. Vo ramki na ovaa sorabotka, se odrùvaat i zaedni~ki nastapi na saemi vo Skopje i Koblenc. Zanaet~iskata komora na Koblenc izrazuva podgotvenost za pomo{ pri otvarawe na Zanaet~iskata komora vo Makedonija.

Makedonskoto zanaet~istvo i malo stopanstvo vo celost, ima seriozna potreba od dobivaweto neophodni delovni informacii od zemjata i od stranstvo, od obuka vo oblasta na delovnoto rabotewe preku permanentno obrazovanie realizirano so kursevi, seminari, specijalizacii, predavawa, potoa sovetodavni uslugi za raboteweto, vo site domeni na stopanisuvawe, vklu~uvaj}i i pravni soveti, tolkuvawe na zakonski propisi i drugo. Ottuka, institucionalnata infrastruktura, kako neophoden uslov za razvoj na zanaet~istvoto i na maloto stopanstvo vo Republika Makedonija s# u{te e nedovolno razviena i pretstavuva seriozna pre~ka za zabrzan i nepre~en razvoj na maloto stopanstvo.

Registrirawe na zanaet~iite-fizi~ki i pravni lica

Zanaet~iite kako fizi~ki lica se registriraat vo Register na zanaet~ii vo 34 podra~ni edinici na Ministerstvoto za ekonomija, i postapkata e mnogu ednostavna, brza i vrzana so mali tro{oci.

Pravnite lica koi vr{at zanaet~iska dejnost se registriraat vo Trgovskiot register, soglasno na Zakonot za trgovskite dru{tva, vo site raspoloìvi vidovi, no naj~esto kako trgovec poedinec ili dru{tvo so ograni~ena odgovornost. Postapkata za upis vo Trgovskiot register e komplicirana, spora i vrzana so golemi tro{oci.

Postojnata Nacionalna klasifikacija na dejnosti ne go odvojuva zanaet~istvoto od industriskot proizvodstvo, {to negativno se odrazuva na sledewe na sostojbite vo zanaet~iskata dejnost. Od druga strana, Zavodot za statistika ne gi evidentira pretprijatijata na mali, sredni i golemi po dejnosti, po vidovi na trgovski dru{tva-pretprijatija odnosno gi sledi samo vkupno registriranite delovni subjekti po dejnosti i formi na organizirawe.. Taka za vr{ewe na zanaet~iskata dejnost, no samo za fizi~kite, no ne i pravnite lica, najto~ni i relevantni podatoci se vodat vo Ministerstvoto za ekonomija, evidentirani vo Registerot na zanaet~ii.

Na toj na~in, ostanuva nere{eno pra{aweto na sledewe i evidentirawe na zanaet~iska dejnost vo Republika Makedonija, pa ottamu se nametnuva potrebata od izmeni na relevantnite zakoni: Zakon za trgovski dru{tva,- Zakon za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, Zakon za Nacionalna klasifikacija na dejnosti.

Zavodot za statistika, poradi ovie neadekvatno re{eni pra{awa, ne ja sledi celosno sostojbata vo zanaet~istvoto vo zemjata, pa ottamu i podatocite za vrabotenosta, za BDP i drugite relevantni podatoci za zanaet~istvoto, ne se dovolno precizni.

Резиме

123

Organizirawe na zanaet~iite

Makedonskite zanaet~ii imaat dolga tradicija vo svoeto organizirawe. Taka , u{te na 24 dekemvri 1932 godina e osnovana Zanaet~iska komora koja gi opfa}a site zanaet~ii od toga{nata Vardarska banovina odnosno sega{na Republika Makedonija. Vo toj period postoi silna organizacija vo raboteweto, so komisii, me|u koi i Komisijata za polagawe na majstorski ispiti,koja dodeluva i diplomi za poloèn majstorski ispit.

Denes, zanaet~iite vo Republika Makedonija se organizirani vo sojuz od 17 regionalni zdruènija, koj e ~len vo Stopanskata komora na Makedonija. Soglasno na Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, e dadena mo`nost zanaet~iite da se zdruùvaat vo svoja zanaet~iska komora. Ednovremeno, vo tek e donesuvawe na nov zakon so koj }e se regulira pra{eweto na organizirawe na stopanstvenicite vo idnina, preku organizirawe na nekolku vidovi na komori.Taka, zanaet~iite vo zemjata, go o~ekuvaat so netrpenie ovoj zakon, spored koj }e se organiziraat vo svoja zanaet~iska komora.

Informativni glasila

Zanaet~iite na Skopje izdavaa i svoe mese~no glasilo "Zanaet~ija", koe prestana da izleguva poradi nedostatok na sredstva.

Dano~na i carinska politika

Osloboduvawata i olesnuvawata pri pla}aweto na danoci i carini pri uvoz na oprema i repromaterijali ne se odnesuvaat eksplicitno na zanaet~iite nitu na malite pretprijatija od zanaet~istvoto, {to pretstavuva ograni~uva~ki faktor za nivniot razvoj.postoe~kiot dano~en i carinski sistem ne se vo funkcija na razvoj na zanaet~istvoto i na maloto stopanstvo.

Nastap na saemi i izlo`bi

Zanaet~iite vo Makedonija nastapuvaat na Skopskiot saem "TEHNOMA", ve}e tradicionalno organizirano, vo svoja posebna hala, a ve}e zapo~naa so svoi izloùvawa i na saemite vo SR Germanija, organizirani od strana na Zanaet~iskata komora od Koblenc.

Zapo~natite aktivnosti na Ministerstvoto za ekonomija za poddr{ka na izvozno orientiranite proizvodstveni pretprijatija pri u~estvo na stranski saemi, se mo{ne zna~ajni, no zanaet~iite, posebno kako fizi~ki lica, ne se zastapeni.

Vo 2000 i 2001 godina, Ministerstvoto za ekonomija finansira{e del od tro{ocite za nastap na makedonskite zanaet~ii na saemot vo Skopje, TEHNOMA. Sepak toa treba da bide edna dolgoro~na, jasno utvrdena programa na pomo{ i poddr{ka na zanaet~istvoto vo Makedonija.

Postojat oddelni aktivnosti vo gradovite niz zemjata, preku izlo`bi i eden vid na saemi da se promovira lokalnoto zanaet~istvo i malo stopanstvo, {to e mnogu pozitiven primer za jaknewe i afirmacija na zanaet~istvoto. Taka, agenciite za podr{ka na pretprijatijata, ESA od Tetovo, Gostivar i Ohrid koi se osnovani od strana na britanskiot "Nou Hau" fond, organiziraat saemi na zanaet~istvo vo ovie gradovi. Sli~na manifestacija ima i vo Kumanovo, kade od strana na Fondacijata za malo stopanstvo, se organiziraat me|ugrani~ni sredbi i u~estvo na saemi vo sosednite zemji kako SR Jugoslavija i Republika Bugarija, a se organizira i lokalen saem za malo stopanstvo.


124

Vo Veles, ve}e stana tradicija da se organiziraat Kojni~ki sredbi, kako kulturno-stopanska manifestacija koja dobiva karakter i na me|unarodna manifestacija, bidej}i zemaat u~estvo i stranski proizvoditeli. Pokraj afirmacijata na kulturnoto nasledstvo se dava mo`nost za afirmacijata i na tradicija vo zanaet~iskoto proizvodstvo posebno vo kerami~koto, ko`arskoto proizvodstvo, a sekako i na novite, sovremeni vidovi na proizvodi i uslugi.

Obrazovanie na zanaet~iite

Brojni zanaet~iski u~ili{ta, postoele i vo periodot na kralska Jugoslavija, i se karakteriziraat so kvalitetni u~enici, ~iraci i kalfi.

Obrazovanieto na licata koi sakaat da se zanimavaat so vr{ewe na zanaet~iska dejnost, vo minatiot period na porane{na SFRJ, se odviva vo zanaet~iski stru~ni u~ili{ta. No, so promena na sistemot na obrazovanie, i zanaet~iskite u~ili{ta pretrpuvaat reformi, i vovedeno e naso~enoto obrazovanie, {to ne pridonese mnogu vo podobruvawe na kvalitetot na maturiranite u~enici. Denes, postoi golem interes od strana na zanaet~iite, zanaet~iskite u~ili{ta da se vo funkcija na sozdavawe na dobro obu~en stru~en kadar, so cel da se odbegnuva nastanuvawe na {teti, predizvikani od nedovolno obu~eni i nedovolno ostru~eni u~enici.

Na ovoj plan, obrazovniot sistem vo Republika Makedonija treba da pretrpi soodvetni izmeni i podobruvawa . bidej}i edna od pre~kite za povolen i nepre~en razvoj na zanaet~istvot vo zemjata e i nesoodvetniot obrazoven sistem. Vrz osnova na Nacrt-Strategijata za razvoj na obrazovanieto, treba da sledi i promena na Zakonot za osnovno i sredno obrazovanie, so {to }e se obezbedi obrazovanie koe }e bide vo funkcija na zanaet~iiskiot razvoj. Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost77 predviduvaat mo`nost u~enicite da ja izveduvaat prakti~nata nastava i kaj zanaet~iite.

Sepak, od osobena va`nost za dobro obu~eni zanaet~ii, treba da bidat centite za obuka, smesteni vo zanaet~iskata komora, vo ramki na stru~nite u~ili{ta ili pak vo ramkite na centrite za obuka i poddr{ka na malostopanstvenicite i pretpriema~ite.

Aktuelnata sostojba vo zanaet~istvoto

So deregulacijata i liberalizacijata na uslovite za registracija na zanaet~iite od 1989 god. i na pretprijatijata vo site vidovi i formi na sopstvenost, vo 1988 god. otvoreni se golem broj na zanaet~iski du}ani i pretprijatija, vo najgolem del so sopstveni sredstva, i pokraj nizata ograni~uva~ki faktori. Razvojot na pretpriemni{tvoto vo zanaet~istvoto e vo podem.

Dva osnovni zakoni se bitni za registrirawe na zanaet~iite kako pravni ili fizi~ki lica: Zakon za trgovski dru{tva i Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost.

77 Zakon za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za vr{ewe zanaet~iska dejnost,Sl.v.na

RM.br.98/2000

Резиме

125

Zakonot za trgovskite dru{tva, koj go opfa}a vr{eweto na site stopanski dejnosti, osven zemjodelstvoto i zanaet~istvo vo mal obem, ja naloì potrebata od donesuvawe na poseben i nov Zakon za vr{ewe na zanaet~iska dejnost,78 koj go definira zanaet~istvoto vo pomal obem (so maksimum 10 vraboteni lica). Spored ovoj zakonski akt, osven vr{itelite na zanaet~iska dejnost vo pomal obem, {to se registriraat kako fizi~ki lica {to vr{at dejnost, vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za ekonomija, vo Registerot na zanaet~ii, site drugi stopanstvenici se registriraat kako pravni lica vo prometot, odnosno kako trgovski dru{tva vo formi utvrdeni vo Zakonot za trgovskite dru{tva. Sepak, naj~esto zanaet~iite se registriraat kako trgovec-poedinec,koj ima svojstvo na fizi~ko lice i dru{tvo so ograni~ena odgovornost.

Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost e donesen na 29.07.1998 god. i toj opredeluva {to se smeta kako zanaet~isko proizvodstvo, zanaet~iski uslugi i umetni~ko zanaet~istvo. Isto taka so posebna odluka na Vladata na R. Makedonija e odredena lista na zanaet~iski dejnosti koi se smetaat kako doma{no rakotvorewe i dejnosti koi se sli~ni na zanaet~iskite a vo koja lista se nabroeni i li~nite uslugi. So odluka na Vladata na R. Makedonija e donesena i lista na zanaet~iski dejnosti koi zadolìtelno se vr{at vo rabotni prostorii. So ovoj zakon se opredeluvaat koi stopanski subjekti moàt da vr{at zanaet~iska dejnost a voedno e definiran poimot "pomal zanaet", kako uslov zanaet~ijata da se zapi{e vo Registarot na zanaet~ii. Ovoj Registar go vodat podra~nite edinici na Ministerstvoto za ekonomija. Zakonot isto taka gi opredeluva uslovite koi treba da gi ispolnuvaat vr{itelite na zanaet~iskata dejnost vo pogled na stru~noto obrazovanie, kako i tehni~kite i drugite uslovi koi treba da gi ispolnuvaat rabotnite prostorii.

Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot se izvr{eni na 23.11.2000 god, (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 98/00) so cel da se otstranat oddelni nedoslednosti koi se zabeleàni vo primenata na Zakonot.

Zakonot za trgovski dru{tva gi tretira dejnostite od oblasta na avtoprevozni{tvoto i ugostitelstvoto. Zapi{uvaweto na stopanstvenicite vo Trgovskiot registar odnosno nivnoto registrirawe e sloèna, skapa i dolgotrajna postapka, a ovie dejnosti sepak moàt da se tretiraat vo domenot na li~nite uslugi, odnosno kako vid na zanaet~iska dejnost koja }e se vr{i kako "pomal zanaet". So ovie izmeni se ovozmoì vr{itelite na ugostitelskite i prevozni~kite uslugi da moàt poednostavno da nastapuvaat vo pravniot promet preku upisot na nivnata dejnost vo Registarot na zanaet~ii. Ednostavnata postapka okolu vpi{uvaweto vo Registarot, svrzana so mali tro{oci, }e pretstavuva dodaten impuls vo razvojot na maloto stopanstvo odnosno taka nare~enite semejni biznisi odnosno semejno stopanisuvawe.

Vo R. Makedonija ve}e podolgo vreme e izrazena stagnacija i izumirawe na poedini tradicionalni zanaeti koi sepak ne se samo tradicija i istorija tuku i potreba na naselenieto. Istovremeno poedini zanaeti se pove}e se deficitarni {to pridonesuva da ne moè da se zadovolat potrebite na naselenieto i na stopanskite subjekti kako korisnici na proizvodite odnosno uslugite od ovie zanaeti. So donesenite izmeni i dopolnuvawe na Zakonot jasno se definira ulogata na dràvata vo za{titata na starite zanaeti kako i stimuliraweto na deficitarnite zanaeti.



126

Vo prilog na ova zboruva i obvrskata na Ministerstvoto za ekonomija za izgotvuvawe i realizirawe na godi{na Programa za za{tita i unapreduvawe na starite i deficitarnite zanaeti , za {to sredstva se izdvojuvaat od Buxetot na R. Makedonija i od drugi izvori.

Zaradi pobrziot i pravilen razvoj na zanaet~istvoto se naloì potrebata od zgolemena efikasnost na organizacionite oblici vo koi se zdruùvaat zanaet~iite zaradi {to se ukaà potreba od institucionalno jaknewe i definirawe na ulogata na Zanaet~iskata komora na Makedonija. Podra~nite edinici na Ministerstvoto za ekonomija, koi go vodat Registarot na zanaet~ii, se dol`ni eden primerok od re{eniot za upis na zanaet~ijata da go dostavat do Komorata a isto taka za odredeni slu~ai, koga zanaet~ijata bara privremen prestanok na dejnosta, da se bara zadolìtelno mislewe od Komorata. So izmenite vo Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, na Komorata i se prenesoa ovlastuvawa da vr{i javni funkcii vo domenot na stru~noto obrazovanie i toa vo pogled na organiziraweto na na oblici na stru~noto obrazovanie, prekvalifikacija i dokvalifikacija za potrebite na vr{itelite na zanaet~iskata dejnost. Izmenite vo Zakonot ja zajaknuvaat ulogata na Komorata vo pogled na stru~noto obrazovanie na zanaet~iite, stru~noto osposobuvawe i osobeno vo postapkata okolu polagaweto na majstorskiot ispit. Ova se momenti koi pridonesuvaat za institucionalnoto jaknewe na Komorata, {to sekako zboruva za re{enosta na nadle`nite organi da im obezbedat na makedonskite zanaet~ii da imaat svoja jaka organizacija.

Sepak, i pokraj donesenite zakoni, {to go reguliraat pra{aweto na registrirawe na zanaet~iskite pretprijatija-trgovski dru{tva i zanaet~ii kako fizi~ki lica, problemite se mnogubrojni i toa vo pove}e oblasti:vo finansiskata oblast, bidej}i ne postojat povolni krediti i nema lesen pristap do kapital, vo informativnata, edukativnata i sovetodavnata dejnost, bidej}i ne postojat soodvetni institucii koi go obezbeduvaat toa; vo oblasta na neednakviot tretman na osnovni sredstva ,(kako vozilata) na fizi~kite i pravnite lica koi vr{at zanaet~iska dejnost, visoki zafa}awa od platata (do 90%), koi ~estopati ne se vr{at vo sklad so fakti~kata sostojba ( se pla}a pridones od minimalnata plata za pomnoèna so koefcientot na sloènost utvrden od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, a se ostvaruva pravo od zdravstveno osiguruvawe (boleduvawe) spored realno utvrdena plata, a ne spored osnovata vrz koja e platen pridonesot; itn.

Egzistiraweto, kon krajot na 1998 godina, na 31.695 fizi~ki lica koi vr{at dejnost,od koi 12.413 se zanaet~ii odnosno 7.441 zanaet~ii kon krajot na 2000 godina nesomneno zboruva za postoewe na eden stopanski potencijal, koj treba da se potpomaga vo negoviot razvoj. Drasti~niot pad na brojot na zanaet~ii se dolì na nivnoto preregistrirawe vo Trgovskiot register.

Po usvojuvaweto na Zakonot za pretprijatija vo 1988 godina, nema ograni~uvawa za registrirawe na novi pretprijatija od site vidovi sopstvenost, taka {to nivniot broj rapidno se zgolemuva i od 7.234 registrirani pretprijatija vo 1990 godina, na krajot na 2000 godina se registrirani vkupno 128.000 pretprijatija79 ili 17,7 pati pove}e. Me|utoa, site registrirani pretprijatija ne se aktivni.

79 tabela 18 i tabela 1-prilog (vo prilog br. 4).

Резиме

127

Vo strukturata na vkupno registriranite pretprijatija vo 1990 godina, evidentno prvo mesto ima trgovijata so 62,8% i toa mesto se zadrùva vo celiot izminat period. Zanaet~istvoto u~estvuva so 2,7% vo 1990 godina vo registriranite pretprijatija i postepeno go zgolemuva svoeto u~estvo od godina vo godina (vo 1996 g. e 5%, vo 1997 e 4,5%), i vo 2000 godina iznesuva 4,5%.

Sektorot na sredni pretprijatija pokaùva i apsolutno i relativno namaluvawe na u~estvoto vo vkupniot broj na pretprijatija(1,4% vo 2000g.) i vo brojot na vraboteni, a od 1994 godina tie se vklu~eni vo golemite pretprijatija, za da se odvojat, povtorno od sredinata na 1998 godina.80Kon krajot na 2000 godina aktivni se samo 5 sredni zanaet~iski pretprijatija so 1.045 vraboteni lu|e ili 0,35% od vkupnata vrabotenost vo stopanstvoto.

Najgolem indeks na porast vo periodot 1989-2000 godina pokaùvaat malite pretprijatija vo oblasta na trgovijata,81 potoa vo soobra}ajot, ugostitelstvoto, industrijata, zanaet~istvoto i grade`ni{tvoto, a vrabotenosta pokaùva najgolem indeks na porast vo trgovijata, zanaet~istvoto, ugostitelstvoto, soobra}ajot, grade`ni{tvoto itn. Po oddelni godini, vo strukturata na pretprijatijata po oddelni dejnosti karakteristi~no e najgolemoto u~estvo na grade`nite i zanaet~iskite pretprijatija vo periodot na donesuvawe na Zakonot za pretprijatija,82 za potoa odedna{ da se zgolemi i da dominira u~estvoto na malite trgovski pretprijatija, so konstanten porast na vrabotenosta vo niv.

Zanaet~iskite dejnosti, koi se vr{at od strana na trgovski dru{tva odnosno trgovec poedinec, imaat trend na porast, {to e mo{ne pozitivno, za razlika od brojot na zanaet~ii registrirani kako fizi~ki lica, koj e vo stagnacija.

Zanaet~iski subjekti 1990 god. 1995 god. 2000 god. Zanaet~iski pretprijatija 163 1.683 2.060 Zanaet~ii 12.661 12.839 7.441 Vkupno 12.824 14.522 9.501

Bidej}i uslovite za stopanisuvawe ne se popovolni i stimulativni za zanaet~istvoto i za maloto stopanstvo, odnosno se nepovolni za celoto stopanstvo, finansiskite rezultati od nivnoto rabotewe se pribli`no ednakvi so onie na vkupnoto stopanstvo.

Finansiski aspekti od delovnoto rabotewe na zanaet~iskite pretprijatija

Finansiska dokumentacija, od zanaet~iskiot sektor, vo 1998 godina, podnele 1997 pretprijatija, a vo 2000-ta godina, podnele 2055 pretprijatija- trgovski dru{tva. Zanaet~iskiot sektor e podelen na dva potsektori: potsektor za zanaet~iski uslugi i popravki, koi u~estvuvaat vo vkupniot zanaet~iski sektor so 80,6% i potsektorot li~ni uslugi so u~estvo od 19,4%.

80 so izmeni na Zakonot za smetkovodstvo, Slu`ben besnik na Republika Makedonija br. 32/98. 81 Tabela 25 i tabela 9-prilog. 82 Slu`ben list na SFRJ br. 77/1988.


128

Potsektorot zanaet~iski uslugi i popravki e so~inet od slednite zanaet~iski granki: izrabotka na nemetalni predmeti, izrabotka na metalni proizvodi, izrabotka i popravka na elektri~ni proizvodi, izrabotka na predmeti od drvo, izrabotka na predmeti od tekstil, izrabotka na predmeti od koà, izrabotka na prehrambeni proizvodi i izrabotka na raznovidni proizvodi. Najgolemo u~estvo po broj na pretprijatija ima zanaet~skata granka izrabotka i poravka na metalni proizvodi (45,5%).

Zanaet~iskiot potsektor li~ni uslugi e podelen na zanaet~iski podgranki. Najgolemo u~estvo ima zanaet~iskata podgranka ostanati li~ni uslugi (60,2%).

Brojot na trgovski dru{tva vo zanaet~iskiot sektor e vaèn ekonomski indikator. Treba da se odbeleì deka prose~nata stapka na rast na trgovski zanaet~iski dru{tva-pretprijatija, vo periodot od 1998 do 2000-ta godina, iznesuva 1,44%. Iskaàno preku neto "novorodeni" pretprijatija, na 100 postojni pretprijatija vo zanaet~iskiot sektor, vo periodot od 1998 do 2000-ta godina, iznesuva 2,9 novi zanaet~iski pretprijatija. Vo toj period, najgolem godi{en neto rast na zanaet~iski pretprijatijaa e zabeleàn kaj grupacijata na ostanati li~ni uslugi (9,2%).

Najgolem broj na neto likvidirani pretprijatija e zabeleàn kaj zanaet~iskata dejnost za popravki na ostanati elektri~ni aparati (-10,0%).

U~estvoto na vkupnite prihodi na zanaet~iskite trgovski dru{tva (2.055) vo vkupnite prihodi na stopanstvoto vo 2000-ta godina iznesuva 2,76%. Vkupnite prihodi na zanaet~iskiot sektor vo periodot od 1999/2000- ta godina, se zgolemile za 131,5 indeksni poeni. Dinamikata na zgolemuvawe na vkupnite prihodi kaj zanaet~iskiot sektor e poniska vo odnos na zgolemuvaweto na vkupnite prihodi vo stopanstvoto.

Od druga strana, vo odnosniot vremenski period, vkupnite rashodi kaj zanaet~iskiot sektor, se zgolemile za 128,4 indeksni poeni. Imaj}i predvid deka dinamikata na zgolemuvawe na vkupnite prihodi e pomala od dinamikata na zgolemuvawe na vkupnite rashodi, moè da se zaklu~i deka ekonomskata efikasnost na zanaet~iskiot sektor , se vlo{uva. Me|utoa, od aspekt na zanaet~iski granki, ekonomskata efikasnost kaj nekoi se zgolemuva, a kaj nekoi se namaluva. Na pr.,najgolemo zgolemuvawe na prose~na ekonomska efikasnost, se zabeleùva kaj zanaet~iskata podgranka za izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi (razlikata pome|u rastot na vkupnite prihodi i rastot na vkupnite rashodi iznesuva pozitiven indeks od 13,2).

Indeksot za rast na dobivka vo zanaet~iskiot sektor, vo periodot od 1996 do 2000-ta godina, pokaùva postojan rast. Vo vkupniot broj od 23 zanaet~iski podgranki, vo 2000-ta godina rast iskaàle 18 zanaet~iski podgranki (78,3%), a kaj pet zanaet~iski podgranki se zabeleùva pad na dobivkata (21,7%). Najgolem indeks na rast na dobivkata (indeks 660,5) e zabeleàn vo zanaet~iskata podgranka za izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi. Prose~nata dobivka po zanaet~iska firma iznesuva 83,5 denari, odnosno 1382 euro, po praven zanaet~iski subjekt. Sepak, dobivkata po eden zanaet~iski sektor e poniska od dobivkata po praven subjekt na nivo na stopanstvoto. Najgolema dobivka, po praven zanaet~iski subjekt, e ostvarena vo zanaet~iskata podgranka za izrabotka na ortopedski pomagala i taa iznesuva 21,248 euro, po praven subjekt.

Резиме

129

Zagubata kaj pretprijatijata- trgovskite dru{tva od zanaet~iskiot sektor se namaluva vo periodot od 1996 do 1998 godina, no, potoa, vo periodot od 1998 do 2000-ta godina, iskaànite zagubi se zgolemuvaat. Najgolem rast na zagubite e zabeleàn vo zanaet~iskata podgranka za izrabotka na predmeti od hartija. Finansiskata zaguba za 2000-ta godina, po eden praven zanaet~iski subjekt, iznesuva 1310 euro. Najgolema zaguba, po praven subjekt, e zabeleàna vo zanaet~iskata podgranka za perewe na ali{ta i ~istewe na obleka (4.535 euro).

Indikatorot za prose~niot broj na vraboteni vo zanaet~iskiot sektor, vo periodot 1999/2000 godina, se zgolemil za 110,0 indeksni poeni. Vo toj period, vo stopanstvoto na Republika Makedonija se vraboteni 14.624 rabotnici, a vo zanaet~iskiot sektor se vraboteni 314 rabotnici. Me|utoa, izvedeniot indikator definiran kako broj na vrabotuvawa za edna godina na edno pretprijatie, pokaùva deka zanaet~iskiot sektor, vo prosek, vrabotuva pove}e otkolku stopanstvoto. Od 23 zanaet~iski podgranki, zgolemuvawe vo vrabotuvaweto e zabeleàno kaj 19 zanaet~iski podgranki, dodeka kaj ~etiri zanaet~iski podgranki e zabeleàno namaluvawe na vrabotuvaweto. Najgolemo zgolemuvawe vo vrabotuvaweto e zabeleàno kaj zanaet~iskata podgranka za ostanati li~ni uslugi (indeks 125,4). Prose~niot broj na vraboteni vo edno zanaet~isko pretprijatie iznesuva 2,4 rabotnici, dodeka prose~niot broj vo stopanstvoto iznesuva 3,3 rabotnici.

Prose~nite mese~ni bruto plati po vraboten vo zanaet~iskiot sektor iznesuvaat 11.634 denari. Ova, vo odnos na stopanstvoto, e povisoko za 3,9%. Najvisoki prose~ni bruto plati se ostvareni vo zanaet~iskata podgranka za izrabotka na ortopedski pomagala (30.384 denari po vraboten). Taa prose~na bruto plata, vo odnos na prose~nata bruto plata vo zanaet~iskiot sektor e povisoka za 2,6 pati. Najniska mese~na bruto plata e ostvarena vo zanaet~iskata podgranka za izrabotka na predmeti od hartija (5.086 denari po vraboten).

Danokot i pridonesite od dobivkata se zgolemuvaat. Od vkupno 23 zanaet~iski podgranki, zgolemuvawto na danokot i pridonesite od dobivka e zabeleàno kaj 15 podgranki, dodeka vo 8 podgranki e zabeleàno namaluvawe. Najgolemo zgolemuvawe na danokot i pridonesite od dobivka e zabeleàno kaj zanaet~iskata podgranka za izrabotka na ostanati prehrambeni proizvodi.

Kapitalot i rezervite kaj zanaet~iskiot sektor, vo periodot od 1999 do 2000-ta godina, se zgolemil za 139,6 indeksni poeni. Najgolem indeks na zgolemuvawe na kapitalot i rezervite e zabeleàno kaj zanaet~iskite podgranki za ostanati li~ni uslugi i kaj izrabotkata na ostanati prehrambeni proizvodi. Indeks na namaluvawe na kapitalot i rezervite e zabeleàn kaj zanaet~iskata dejnost na metaloprerabotuva~koto zanaet~istvo.

U~estvoto na postojnite sredstva vo vkupnata aktiva za zanaet~iskiot sektor vo 2000-ta godina iznesuva 33,3. Najgolemo u~estvo na postojnite sredstva vo vkupnata aktiva e zabeleàno kaj izrabotkata na nemetalni proizvodi (77,3%). Najmalo u~estvo na postojnite sredstva vo vkupnata aktiva e zabeleàno kaj izrabotkata na predmeti od koà (12,1%).


130

So cel da se ovozmoì odr`liv razvoj na pretprijatijata-trgovski dru{tva vo zanaet~iskiot sektor, posebno vnimanie treba da se obrne na slednite aspekti:

- administrativni i zakonski pre~ki i proceduri; - unapreduvawe na dano~niot ambient; - dano~ni olesnuvawa za vrabotuvawa vo zanaet~iskiot sektor; - podobruvawe na priklu~ok do edukativni i trening programi; - podobruvawe na priklu~okot do informaciite; - etablirawe na mikrofinansisrawe na zanaet~iskite pretprijatija; - lansirawe na novi institucionalni modeli na dràvno, regionalno i

lokalno nivo za zanaet~iskiot sektor; - programi za pomi{ za prodor na zanaet~iskiot sektor na evropskiot

pazar; - finansiska pomo{ i poddr{ka za izvozno orientirani zanaet~iski

pretprijatija; - unapreduvawe i novi modeli za kooperacija pome|u zanaet~iskite

pretprijatija; - namaluvawe na izvozni rizici; - razvoj na zanaet~iska kultura; - razvoj na zanaet~iska infrastruktura; - razvoj na zanaet~istvo vrz osnova na posebni celni grupi kako {to se:

èni, mladi zanaet~ii, nevraboteni lu|e, pomalku razvieni regioni, ruralni oblasti i sl.

Vrabotenost

Vrabotenosta vo zanaet~istvoto se namaluva od godina vo godina {to e posledica na zakonskite re{enija, iako postojnite stopanski subjekti pokaùvaat tendencija na zgolemuvawe. Zgolemenata produktivnost na trudot vo zanaet~istvoto rezultira vo zgolemuvawe na bruto op{testveniot proizvo iako u~estvoto na zanaet~istvoto vo sozdavaweto na op{testveniot bruto proizvod se namaluva od 1,37% vo 1990g. na 1,13% vo 2000 godina.

Zanaet~istvoto kako dejnost e tretirano kako posebna stopanska dejnost se do donesuvaweto na najnovata Nomenklatura na dejnosti, koga se spojuva so industriskoto proizvodstvo odnosno e izbri{ana podelbata na zanaet~isko i industrisko proizvodstvo, {to pretstavuva pre~ka za negovoto sledewe, analizirawe i donesuvawe na soodvetni ekonomski merki za razvoj.

Zanaet~istvoto kako dejnost pretstavuva ra~no i maloserisko proizvodstvo, soglasno na dosega{nite poimawa vo stru~nata literatura i vo praksata. Zakonot za trgovskite dru{tva izvr{i golema izmena vo poimot na stopanskite dejnosti i edinstveno zanaet~istvoto vo pomal obem, treba{e da se regulira so drug zakon. Taka, vo Zakonot za zanaet~iska dejnost e utvrden zanaet vo “pomal obem” so vr{ewe na dejnost do 10 rabotnici. Isto taka, zanaet~iskata dejnost, soglasno ovoj Zakon, mora da ja vr{i zanaet~ijata odnosno po ovoj stav se razlikuva od dru{tvata {to vr{at dejnost kako pravni lica. Sprema toa, site zanaet~iski dejnosti vo pogolem obem, ve}e ne se sledat kako zanaet~iska dejnost.


Резиме

131

Problemi vo razvojot na zanaet~istvoto

Zanaet~istvoto vo zemjata, i pokraj dolgata tradicija, vo izminatiot period pa i denes, e dosta marginalizirano, kako vo oficijalnite, dràvni razvojni dokumenti, taka i vo ekonomskata i stru~na literatura i vo praksata .Toa se dolì na postoe~kite sfa}awa deka treba edinstveno da se sledat modnite trendovi i da se razvivaat onie stopanski dejnosti i granki koi se najatraktivni vo svetot, vo momentov, kako informativnata tehnika ili razvojot na najnovata tehnika i tehnologija, biotehnologijata itn. Sekako deka novata tehnologija e uslov za zabrzan razvoj na stopanstvoto, {to podrazbira i dobro ostru~eni zanaet~ii koi treba da gi realiziraat vo praksa novite tehni~ko-tehnolo{ki re{enija. Od druga strana, zanaet~iskite proizvodi i uslugi se sekojdnevno potrebni i zatoa se nezamenlivi, a ra~no izrabotenite proizvodi se unikatni i zatoa imaay visoka vrednost ( primer se modnite kreatori-kroja~i).

Zanaet~iskoto proizvodstvo, bidej}i stanuva zbor za ra~no i maloserisko proizvodstvo, e visoko kvalitetno, i zatoa mnogu vredno, a so toa i skapo proizvodstvo.Na primer, vo razvienite zemji, konfekcijata na obleka e mnou poeftina od ra~no izrabotenite obleki i modeli vo privatnite mali kroja~ki saloni.

Zanaet~iskoto proizvodstvo treba da se sfati kako nerazdelen del na celokupnoto stopanstvo, bidej}i kako sostaven del na maloto stopanstvo e vo direktna vrska i povrzanost so golemoseriskoto proizvodstvo. Od toj aspekt, zanaet~istvoto treba da se prifati kako nerazdelen del na sevkupnata ekonomija, kako predvesnik na golemoseriskoto proizvodstvo,no i kako nu`no vo zadovoluvawe na sekojdnevnite potrebi na naselenieto vo stoki i uslugi.. Zanaet~istvoto, kako del na maloto stopanstvo, ima golema uloga vo prestruktuirawe na stopanstvoto, vo sozdavawe na novi rabotni mesta, no so konzistentna politika na poddr{ka, moè da se o~ekuva pobrz razvoj na zanaet~istvoto vo Republika Makedonija, pred se poradi dolgogodi{nata tradicija, kvalifikuvana rabotna sila itn.

Najgolemite problemi vo razvojot na zanaet~istvoto vo Republika Makedonija se manifestiraat vo:

1. Slabata i nedovolna zainteresiranost na komercijalnite banki da go finansiraat razvojot na maloto stopanstvo, a vo tie ramki i zanaet~istvoto, {to se dolì na nesigurnosta vo otplatata na kreditite. Tro{ocite po eden kredit se isti, za malite i za golemite iznosi na krediti, taka {to bankite naj~esto se odlu~uvaat da finansiraat proekti kaj golemite pretprijatija.

Visokite kamatni stapki se seriozna pre~ka za koristewe na bankarskite krediti od strana na malostopanstvenicite, poradi {to mnogubrojnite kreditni linii odobreni na Republika Makedonija ostanuvaat neiskoristeni. Zatoa e nu`no bankarskiot sistem da bide vo funkcija na razvoj na privatniot sektor i voop{to na stopanstvoto. Godi{nite realni kamatni stapki od nad 15% (prose~nite kamatni stapki iznesuvaat okolu 20%) vo makedonskite banki vo odnos na onie od 2% ili 9% vo prosek vo svetot, nesomneno zboruvaat za toa.

Visokite iznosi na bankarskite marì se dodaten tovar i toa gi ~ini kreditite neatraktivni za zanaet~iite i za maloto stopanstvo.


132

Osven toa, bankite kako stopanski subjekti {to rabotat na pazarni osnovi, se odnesuvaat mnogu vnimatelno osobeno kon po~etnicite vo stopanisuvaweto, koi te{ko moè da gi ispolnat strogite bankarski uslovi za dobivawe kredit. Malostopanstvenicite naj~esto te{ko moè da obezbedat hipoteka za dodeleniot kredit, isto kako i sopstveno u~estvo koe e do 30% od iznosot na kreditot, a ne moè da go podnesat nitu tovarot na visokite kamatni stapki. Tie ~estopati i ne se vo mo`nost da obezbedat dobar deloven plan odnosno investiciona programa, zatoa {to za nejzina izrabotka, kako i zaverka na hipoteka, se potrebni okolu 2.500 EURO, a baranite iznosi na krediti se do 15.000 EURO, {to negativno se odrazuva vrz odlukata na delovnite banki za finansirawe na nivnite proekti. Poseben problem za razvojot na zanaet~istvoto vo ruralnite sredini pretstavuva odbivaweto na delovnite banki da prifatat hipoteka koja se odnesuva na imot koj ne se nao|a vo grad tuku na selo. Nedovolniot finansiski bonitet na zanaet~iite i na malostopanstvenicite vo celina, e seriozna pre~ka za dobivawe bankarski kredit pod komercijalni uslovi. Vo postapkata za dodeluvawe na krediti e prisutna i pojavata na korupcija, koja za àl moè samo da se konstatira, no ne i da se utvrdi nejziniot obem. Isto taka ne postoi garanten fond koj moè da garantira za po~etni mali biznisi ili opremata da bide garancija za vra}awe na kreditot.

2. Nemo`nost ili ograni~enost vo u~estvo na javni tenderi, na zanaet~iite kako fizi~ki lica, poradi toa {to se bara uslov - status na pravno lice i registracija vo trgovski registar, iako za toa nema potreba bidej}i imaat registracija vo zanaet~iski registar. Ova se slu~uva poradi nedovolna stru~nost na administracijata.

3. Pravoto na uvoz na repromaterijali i oprema za sopstveni potrebi i izvoz na sopstveni proizvodi ili kompenzacija so stranstvo, se osporuva od pove}eto institucii i organi i pokraj toa {to so Zakonot za nadvore{no trgovsko rabotewe (Slu`ben vesnik br.31/93) im e dadeno ova pravo na zanaet~iite.

4. Vozilata na zanaet~iiite ne im se priznavaat za osnovni sredstva tuku gi koristat kako sopstveni vozila za slu`beni potrebi i se registriraat na ime na vr{itelot na zanaet~iskata dejnost, a ne kako sopstvenost na trgovskoto dru{tvo odnosno pretprijatie {to vr{i zanaet~iska dejnost.

Ova vaì i za taksi prevoznicite na koi im e osnovno sredstvo za rabota.

So toa ne im se priznavaat tro{oci za registracija, amortizacija, servisirawe i nabavka na rezervni delovi, dodeka pravnite lica imaat pravo na edno ili pove}e patni~ki motorni vozila koi im se priznavaat za osnovni sredstva i za koi moàt da gi presmetuvaat site tro{oci, {to pretstavuva diskriminacija pome|u pravnite i fizi~kite lica koi vr{at stopanska odnosno zanaet~iska dejnost dejnost.

5. Odgovornosta na fizi~kite lica zanaet~ii koi se registrirani vo zanaet~iskiot registar ili trgovci poedinci koi se registrirani vo trgovskiot registar e li~na, so celiot svoj imot i nad niv ne moè da se sprovede postapka za ste~aj, tuku moraat da gi platat site danoci, pridonesi i taksi za da prestanat da ja vr{at dejnosta, odnosno da se

Резиме

133

izbri{at od zanaet~iskiot ili trgovskiot registar, a vo sprotivno }e im se napravi popis na celokupniot imot zaradi naplata na site obvrski.

Nasproti niv, pravnite lica odgovaraat so osnova~kiot vlog od 2.500 eura ili osnovni sredstva vo toj iznos i odgovaraat samo so niv ili so imotot {to go steknale vo firmata. I dokolku ne moàt da gi ostvarat obvrskite ili ostvarat zaguba }e se sprovede postapka za ste~aj i od ste~ajnata masa ako moè }e se isplatat obvrskite kon dràvata i dol`nicite, a vo sprotivno trgovskoto dru{tvo odi pod ste~aj.

6. Naplatata na pobaruvawata na doveritelite e spora i nesigurna i e sekako edna od serioznite pri~ini koi go zabavuvaat i onevozmoùvaat razvojot na zanaet~istvoto. Neuspehot vo naplatata e edna od bitnite pri~ini za nelikvidnost, a za i propa|awe na vr{itelite na zanaet~iskata dejnost, {to predizvikuva domino efekt kaj site onie subjekti koi se me|usebno povrzani vo sorabotkata. Najizrazeni problemi so naplatata se javuvaat kaj najmalite zanaet~ii-stopanski subjekti koi objektivno zavisat od mali iznosi i nivnata navremena naplata. Poradi toa ovie subjekti se prinudeni na mnogu pretpazlivo stopanisuvawe, {to od svoja strana pak negativno vlijae vrz nivnite potencijalni klienti.

Sudovite ne funkcioniraat efikasno i spored postojnite zakonski propisi dol`nicite se vo podobra polo`ba ili se poza{titeni vo odnos na doveritelite, a postapkata za naplata na dolgovite e mnogu te{ka i dolga.

I vo ovoj slu~aj, pravnite lica se vo podobra polo`ba vo odnos na zanaet~iite registrirani kako fizi~ki lica, i ako dolgot e pogolem od ste~ajnata masa, toj ne moè da se naplati.

Pri~ina za vakvata situacija moè da se bara vo nesoodveten finansiski sistem i neefikasni instrumenti za pla}awe. Voveden e nov sistem na pla}awe, bez posrednik, koj treba da pokaè soodvetni rezultati vo naredniot period i se smeta deka, zaedno so drugite merki, treba da pridonese za zgolemena finansiska disciplina na u~esnicite vo platniot promet. So donesuvaweto na Zakonot za platen promet i Upatstvoto za formata i sodrìnata na platnite instrumenti e propi{ana nivnata funkcija kako instrument na platen promet, no ne i funkcijata na instrument za obezbeduvawe na pla}awata. Problemi koi bi moèle da se o~ekuvaat vo slu~ai na prisilna naplata e mo`nosta za otvarawe na pove}e ìro smetki, vo razli~ni banki. pri {to prilivot na sredstva }e se naso~i kon edna, a odlivot na sredstva od druga ìro smetka. Slabata ekipiranost na sudovite, slabata tehni~ka opremenost kako i golemiot broj na predmeti po sudija ima za posledica bavna primena na Zakonot za izvr{na postapka. Svoeviden na~in na naplata pretstavuva ste~ajot i ste~ajnata postapka. Prvite iskustva so noviot Zakon za ste~aj se ohrabruva~ki i potrebno e da se odi kon zabrzuvawe na ste~ajnata postapka kako ne bi do{lo do obezvrednuvawe na imotot na dol`nicite i kako bi se obes{tetile doveritelite navremeno i kolku e mo`no pove}e.


134

Noviot Zakon za menica i ~ek bi moèl da napravi ovie instrumenti da vleat odredena doza na sigurnost kaj korisnicite na ovie instrumenti za pla}awe, odnosno pogolema finansiska disciplina, no, so ogled na toa deka ovoj zakon e donesen neodamna, iskustvata se u{te ne se poznati. Delovnite banki pri izdavaweto na ~ekot i bariraniot ~ek }e se vodat po selektiven princip, pri {to del od korisnicite na uslugi, zaradi ote`natiot pristap do instrumentite }e imaat neednakov tretman na pazarot i te{kotii vo izvr{uvaweto na redovnite aktivnosti.

7. Visoki se zafa}awata od platata (koi iznesuvaat od 70-90%), a nema nikakvi olesnuvawa za po~etnicite na zanaet~iskata dejnost, za zgolemuvawe na vrabotuvawe, za priem na u~enici na prakti~na nastava. Poradi toa se prekrivaat danoci, se raboti bez registracija na dejnost, rabotat lica koi ne se vo raboten odnos, ne se po~ituva Zakonot za trgovija ~l.5, kade {to na zelenite pazari moàt da se prodavaat samo zemjodelski, sto~arski proizvodi, proizvodi od med, riba, grn~arija, cve}e i sitna biùterija, tuku se vr{i proda`ba i na drugi proizvodi koi ne se dozvoleni so Zakonot, kako i proda`ba na crno po ulici, mostovi i sli~no, {to sozdava nelojalna konkurencija na legalnite zanaet~ii.

8. Eden od limitira~kite faktori vo razvojot na zanaet~istvoto se problemite od dano~nata sfera, bez ogled na toa dali se raboti za visinata na dano~nata stapka ili pak za na~inot na koj se vr{i negovata naplata. Golema pre~ka vo raboteweto na zanaet~iite pretstavuva neprifa}aweto na nivnite dano~ni prijavi od strana na Upravata za javni prihodi, koja po pravilo odreduva povisok iznos od onoj {to e naveden vo dano~nata prijava, a {to se odrazuva negativno vrz naporite {to gi vr{i Ministerstvoto za ekonomija za populariziraweto i razvojot na zanaet~istvoto. Zanaet~iite vodat knigovodstvo, pla}aat knigovodstveni uslugi, a na krajot od godinata ne im se priznavaat godi{nite presmetki i tro{ocite, {to ukaùva na golema doza na subjektivizam kaj Upravata za javni prihodi. Ova e pri~ina {to pogolem broj na zanaet~ii go napu{tija statusot na fizi~ko lice, lice koe se registrira vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za ekonomija, i istite se zapi{aa vo Trgovskiot registar kako pravni lica, lica koi dano~nite obrski gi reguliraat vrz osnova na iskaànite delovni rezultati.

9. Kako rezultat na nesoodvetnata dano~na politika vo zanaet~istvoto e evidenten porast na obemot na "divoto" rabotewe. êsta e pojavata poedini zanaet~ii da baraat bri{ewe od Registarot na zanaet~ii, no prodolùvaat i ponatamu so vr{ewe na dejnosta no sega na "divo". Ova se dolì na previsokite dano~ni oblozi koi im se utvrdeni. "Divoto" rabotewe vo odredena merka e i rezultat na odredbite od Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost, koi baraat soodvetna stru~na podgotovka, a {to e pre~ka golem broj na ste~ajni rabotnici i rabotnici koi se proglaseni za tehnolo{ki vi{ok da se samovrabotat i vr{at dejnost za koja imaat afinitet i darba. So merkite na dano~nata politika treba "divoto" rabotewe da se drì vo razumni granici, so tendencija na eliminirawe.

Резиме

135

10. Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO) so Odluka utvrduva stapki, visina i osnovica za pridones za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe.

Stapkata za pridones za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe za zanaet~iiite iznesuva 9,2% ,a osnovica pretstavuva osnovica od koja se presmetuva i pla}a personalen danok i pridonesite,pomnoèna so koeficientot na sloènost na rabotata.

Ministerstvoto za trud i socijalna politika sekoj mesec objavuva najniska plata za sekoja granka na dejnost. Me|utoa FZO ima izgotveno Pregled na klasifikacii na dejnosti vo privaten sektor i vo koj se dadeni {ifra na dejnost, zanimawe i koeficient na sloènost na rabota (koj e utvrden spored Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto Sl.vesnik na RM br.29/94) koj se dviì od 1 do 2.30.

(Primer: Najniskata plata za zanaet~ija (kazanxija) e ---h-------- den., na koja se pla}aat personalen danok i drugi pridonesi, no bidej}i spored FZO koeficientot na sloènost iznesuva 1.70 toga{ najniskata plata se mnoì so koeficientot 1.70 i na taa osnovica se pla}a pridones za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe.) Ovoj na~in na opredeluvawe na osnovica za presmetuvawe pridones ne e soodveten na pazarnoto stopanstvo, bidej}i sekoj si utvrduva plata spored ostvarenite prihodi po~ituvaj}i ja najniskata plata utvrdena od Ministerstvoto za trud i socijalna politika . Ovoj na~in na utvrduvawe odgovara na dogovornata ekonomija.

Problem e {to zanaet~ijata pla}a pridones na minimalnata plata pomnoèna so koeficientot na sloènost utvrden od FZO, no ostvaruva prava od zdravstveno osiguruvawe (boleduvawe) spored realno isplatenata plata, a ne spored osnovicata na koja e platen pridonesot.Ova e seriozen problem koj bara re{enie vo interes na razvojot na zanaet~istvoto.

11. Problemi ima i vo Nacionalnata klasifikacija na dejnosti kade {to zanaet~istvoto ne postoi kako posebna grupa tuku e smesteno vo dejnosti koi se industriski. Taka eden zanaet~ija-furnaxija e ednakov so edno industriskao pretprijatie-trgovsko dru{tvo za proizvodstvo na leb, opti~ar so proizvodstvo na medicinski aparati i fotografska oprema ili eden grn~ar so fabrika za proizvodstvo na cement i sl. Poistovetuvaweto me|u ovie dve kategorii na stopanstvenici, da imaat ista osnovica za presmetka na danoci i pridonesi ne e stimulativno i realno, bidej}i ednoto e industrisko, kapitalno dru{tvo, a drugoto e zanaet~isko, so prete`no ra~no proizvodstvo i po pora~ka.

12. Edna od pre~kite za pobrz razvoj na zanaet~istvoto e sekako nesoodvetniot obrazoven sistem. U~ili{tata za u~enici vo stopanstvo nemaat golemi ili podobro kaàno nikakvi mo`nosti za prakti~na nastava i stru~no osposobuvawe na u~enicite, koi ne po svoja vina naj~esto ne se sposobni, po zavr{enoto u~ili{te da vr{at zanaet~iska dejnost. Iako Zakonot za vr{ewe na zanaet~iska dejnost dava mo`nost za izveduvawe na prakti~na nastava na u~enicite vo zanaet~iski rabotilnici koi gi vodi zanaet~ija so titula "Majstor", konstatacija e deka ovaa mo`nost ne e iskoristena od strana na u~enicite.


136

13. Delovniot prostor e edna od najgolemite pre~ki za razvojot na zanaet~istvoto vo Republika Makedonija, bez ogled dali se raboti za negov nedostig ili pak za visinata na negovata zakupnina. Vo site op{tini e evidenten nedostigot od lokacii za gradba na delovni objekti za {to najgolema vina e nemaweto na detalni urbanisti~ki planovi, {to pak od svoja strana vodi kon nelegalno gradewe. Vo poedini op{tini postoi mo`nost da se prenameni zemjodelsko vo grade`no zemji{te, no nadomestokot za ovaa prenamena e tolku visok {to gradbata u{te vo start stanuva preskapa, {to negativno vlijae vrz odlukata na zanaet~ijata da gradi. Zakupninanata na delovniot prostor {to e vo sopstvenost na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so deloven prostor ne e podednakva po op{tinite {irum zemjata. Se slu~uva vo poedini op{tini taa da e povisoka odo{to vo Skopje, {to vlijae destimulativno vrz razvojot na zanaet~istvoto vo tie op{tini. Zakupninata treba da se odredi sprema goleminata na op{tinata, lokacijata na delovniot prostor kako i negovata opremenost.

14. Formiraweto na eden delovno informativen sistem, lociran vo ramkite na Zanaet~iskata komora na Makedonioja kako i regionalnite komori, }e pridonese za pobrziot razvoj na zanaet~istvoto, imaj}i ja vo predvid ponudata i pobaruva~kata na proizvodi i uslugi. Po takov na~in }e se ovozmoì ne samo me|usebno kontaktirawe na zanaet~iite tuku i nivno povrzuvawe so site ostanati stopanski subjekti na lokalno nivo kako i na nivo na R. Makedonija, a i povrzuvawe partneri od stranstvo preku stranskite informativni sistemi.

15. Industriskiot na~in na proizvodstvo, preku voveduvaweto na moderni, sovremeni tehnologii, pridonese da dojde do stagnirawe na odreden vid na zanaeti a nekoi od niv i celosno da izumrat. Toa se voglavno zanaeti koi se karakteristi~ni za makedonskoto podnebje, kultura, tradicija i istorija. odnosno zanaeti kako grn~arstvo, kazanxistvo, filigranstvo, ra~no tkaewe na kilimi, naroden vez, samarxii, sara~i, }ur~ii, rezbarstvo i redica drugi.

Za da se stavat izumrenite zanaeti odnovo vo funkcija na naselenieto , a osobeno so niv da se afirmira makedonskata istorija, nasledstvo i kultura, nu`no e ovie zanaeti da se neguvaat i poddrùvaat preku:ovozmouvawe na lesen pristap do mikrokreditnite linii, celosno osloboduvawe od site danoci kako i osloboduvawe od carinskite dava~ki za uvezenata oprema i repromaterijali. Isto taka e potrebno da se stimulira i proizvodstvoto na suveniri koi }e gi sodràt elementite od na{ata kultura, tradicija i obi~ai, bidej}i za ovie suveniri postoi golem interes kaj brojnite turisti koi ja posetuvaat na{ata zemja.

16. Doma{noto rakotvorewe ima dolga tradicija vo R. Makedonija i e olicetvoreno vo ra~no izrabotenite proizvodi so vezewe i pletewe, koi so svojata raznoli~nost se odraz na na{ata kultura, obi~ai i drugi na{i obele`ja, {to e posebno atraktivno za visoko razvienite zemji vo Evropa i svetot. Doma{noto rakotvorewe dava {iroki mo`nosti za samovrabotuvawe, a zaradi na~inot na koj se vr{i dejnosta proizvodot moè da bide so poniska cena a so toa i pokonkurenten na pazarot.

Резиме

137

Stimuliraweto na doma{noto rakotvorewe treba pred se da se vr{i preku lesen i brz pristap do mikro kreditnite linii od doma{no i stransko poteklo kako i realno pau{alno odano~uvawe.

Na àlost, dano~niot sistem i politika ne vodat smetka za ovoj aspekt na stopanstvoto odnosno ne ovozmoùvaat bilo kakvi olesnuvawa i li pak osloboduvawa.

17. Seriozen problem za pobrz razvoj na zanaet~istvoto e pojavata na divoto rabotewe odnosno rabota na crno na oddelni zanaet~ii so cel da se odbegne pla}aweto na na visokite dava~ki.

18. Za pobrz i nepre~en razvoj na zanaet~istvoto e potrebno kreirawe na razni vidovi institucii (biroa, centri, agencii, laboratorii) za pomo{ i poddr{ka na razvojot, kako na lokalno, taka i na nacionalno nivo, imaj]i gi vo predvid specifi~nostite i potrebite od oddelni vidovi zanaeti vo razni sredini. Otsustvoto na mreì na institucii za poddr{ka na pretpriemni{tvoto se odrazuva i na zanaet~istvoto odnosno vlijae na otvorawe novi zanaet~iski dejnosti i razvoj na postoe~kite.

Zaklu~ok so predlog merki

Zanaet~istvoto vo Republika Makedonija ima dolga tradicija i od toj aspekt e zna~ajno za celokupniot ekonomski i op{testven razvoj, kako vo minatoto taka i denes. I pokraj faktot {to zanaet~istvoto i zemjodelstvoto bea stopanski dejnosti koi se karakteriziraa so privatna sopstvenost na sredstvata za proizvodstvo vo periodot na plansko pazarniot stopanski sistem,sepak , pretpriemni{tvoto ne moè{e da dojde do poln izraz i be{e marginalizirano vo golema mera.

Vo periodot po osamostojuvaweto na Republika Makedonija, zanaet~istvoto pokaùva stabilen razvoj,no mo`nostite za razvoj se pogolemi, dokolku se utvrdi dolgoro~na strategija za razvoj na zanaet~istvoto i se realizira nacionalna politika za razvoj na zanaet~istvoto so efikasni merki i instrumenti za negova poddr{ka i razvoj.

Za taa cel e neophodno da se prezemat slednite merki i so utvrdeni mehanizmi i instrumenti na pomo{ i poddr{ka da se obezbedi razvoj na zanaet~istvoto, kako del od maloto stopanstvo i kako mo`nost za razvoj na pretpriemni{tvoto vo zemjata:

1. Donesuvawe na dolgoro~na nacionalna strategija za razvoj na zanaet~istvoto na Republika Makedonija so nacionalna politika za razvoj na zanaet~istvoto, so site potrebni merki i instrumenti za brz i nepre~en razvoj na zanaet~istvoto.

2. Donesuvawe na zakon za zanaet~istvo, koj }e sodrì elementi na razvojna komponenta kako : finansirawe, obrazovanie-permanentno i profesionalno,organizirawe, zdruùvawe, promovirawe, dano~ni i carinski olesnuvawa i osloboduvawa, institucii za pomo{ i poddr{ka.

3. Dopolnuvawe i izmena na Nacionalnata klasifikacija na dejnosti so zanaet~iskite dejnosti,koi sega ne postojat, so {to }e se ovozmoì razgrani~uvawe me|u industriskoto i zanaet~iskoto proizvodstvo.

4. Da se izvr{i dopolnuvawe na zakonot za rabotni odnosi so terminot “dopolnitelna rabota, so {to }e se namali obemot na "divoto" rabotewe.


138

5. Donesuvawe na zakon za sredno obrazovanie za zanaet~istvo, so {to }e se regulira pra{aweto na obrazovanieto na idnite zanaet~ii i }e se obezbedi kvalitet na kadarot, pri {to osobeno zna~ewe }e imaat i centrite za obuka, kako centri za dokvalifikacija, prekvalifikacija i profesionalno usovr{uvawe.

6. Utvrduvawe na dano~na politika koja }e bide vo funkcija na razvojot na zanaet~istvotoodnosno obezbeduvawe na dano~ni olesnuvawa za po~etnicite so dejnost i toa vo prvata godina od svoeto rabotewe 100%, vtorata godina 50% a tretata godina 25%.

7. Utvrduvawe na carinska politika koja }e obezbedi carinski olesnuvawa i osloboduvawa pri uvoz na oprema i repromaterijali za vr{ewe na zanaet~iska dejnost , osobeno za deficitarnite zanaeti i onie koi bezbeduvaat supstitucija na uvozot i razvovaat doma{ni rakotvorbi i umetni~ki zanaeti od zna~ewe za makedonskata istorija, kultura i tradicija.

8. Olesnuvawe na postapkite pri registrirawe na zanaet~iite, osobeno pri dobivawe na upotrebni dozvoli, pri prenamena od stanben vo deloven prostor i izgradba na novi proizvodstveni zanaet~iski subjekti.

9. Pottiknuvawe na bankarskiot sistem da bide vo funkcija na razvoj na zanaet~istvoto, preku stimulativna kreditna politika i osnovawe na institucii za obezbeduvawe na garancii pri kreditirawe.

10. Izrabotka na detalni urbanisti~ki planovi za site op{tini, pri {to treba da se ima vo predvid izgradba na zanaet~iski zoni i da mu se dade soodvetno mesto i zna~ewe na zanaet~istvoto, osobeno na deficitarnite zanaeti i ra~noto umetni~ko zanaet~isko proizvodstvo

11. Zakupninite na delovniot prostor ne treba da bidat pre~ka za razvoj na zanaet~istvoto. Sekoja op{tina, preku pretprijatijata za stopanisuvawe so deloven prostor, treba da vodi grià za visinata na zakupninite, koi ne treba da bidat pre~ka za razvoj odnosno da se odraz na lokacijata, opremenosta, goleminata na op{inata, taka {to ne moè da se sekade ednakvi za site op{tini.

12. Edinicite na lokalnata samouprava-op{tinite treba da nosat odluki koi se vo funkcija na razvojot na zanaet~istvoto posebno za onie vidovi na zanaeti koi go afirmiraat sekoe podra~je i op{tina, odnosno im davaat beleg i soodvetno zna~ewe.

13. Osnovawe na fond za razvoj na zanaet~istvoto koj }e obezbeduva mali zaemi, garancii i razni drugi pomo{ti pri novi vrabotuvawa. Finansiskite problemi na zanaet~iite i malostopanstvenicite moè da se nadminat so sozdavawe na:

- fonovi za mikro zaemi; - fondovi za rizièn kapital; - kreditno-garantni fondovi i agencii; - {tedno-kredotni zadrugi; - programi za pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto vo zanaet~istvoto - poddr{ka na kooperantski odnosi so golemite pretprijatija - razvoj na zadrugarstvoto;

Резиме

139

- poddr{ka na programi za me|usebna sorabotka so stranski partneri i vklu~uvawe vo programi na EU za partnerstvo i sorabotka i za transfer na tehnologija.

- realizirawe na programi za poddr{ka na mladi zanaet~ii, za hendikepirani lica i èni-pretpriema~i posebno za razvoj na semejnoto stopanisuvawe i doma{noto rakotvorewe, a osobeno vo selskite sredini.

14. Formirawe na Zanaet~iska komora na Makedonija, koja }e ima svoi regionalni komori, so zadolìtelno ~lenstvo. Taa }e ima svoi centri za obuka, za dobivawe na potrebni informacii i soveti za vodewe na dejnosta, kako i drugi tela i institucii za obezbeduvawe na kvalitet na proizvodite, za marketing istraùvawa itn.

15. Upravata za prihodi pri Ministerstvoto za finansii treba da go izmeni svojot stav i voziloto na zanaet~ijata da go tretira kako osnovno sredstvo, a ne kako li~na sopstvenost.

16. Zanaet~iite treba da gi pla}aat pridonesite sprema minimalnata plata koja ja utvrduva Ministerstvoto za trud i socijalna politika za poedini granki na dejnosti, a ne sprema pregledot na klasifikacii na dejnosti vo privatniot sektor {to go izgotvuva Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

17. Ministerstvoto za finansii i drugite nadle`ni organi treba so svoite pravni akti da obezbedi izedna~uvawe vo odgovornosta na fizi~kite i pravnite lica koi vr{at zanaet~iska dejnost.

18. Formirawe na delovno informativen sistem , lociran vo ramkite na Zanaet~iskata komora na Makedonija, zaradi kontaktirawe i povrzuvawe na makedonskite zanaet~ii so stranskite partneri preku me|unarodni delovno- informativni sistemi.

19. Formirawe na razni vidovi na institucii (agencii, centri, biroa, laboratorii za ispituvawe na kvalitet na proizvodi itn.) za davawe na razni vidovi na poddr{ka na zanaet~iite, kako: edukativni kursevi i obuki vo oblasta na delovnoto rabotewe, dobivawe na delovni informacii od sekakov vid, za obezbeduvawe na kvalitet na proizvodite, za izvozna promocija i pomagawe pri izvozni aktivnosti, soveti, vodewe na knigovodstvo itn.

20. So zakonskite i drugi pravni akti da se obezbeduva nepre~en razvoj na razni formi na organizirawe i zdruùvawe na zanaet~iite.

21. Da se onevozmoùva divoto rabotewe vo oblasta na zanaet~istvoto. 22. Promocija na makedonskoto zanaet~istvo vo ramki na aktivnostite na

Ministerstvoto za ekonomija i po{iroko od strana na site vklu~eni strani vo promocijata na makedonskata ekonomija.

23. Razvoj i neguvawe na pozitiven odnos kon zanaet~istvoto od strana na nau~nite i vospitnitno-obrazovnite ustanovi, od strana na javnite mediumi i organite na lokalnata samouprava i dràvnata administracija.

Литература

141

10. Literatura

1. D-r Marija Zarezankova-Potevska: "Perspektivite na maloto stopanstvo", Neol.Skopje, 2000

2. 65 godini Zanaet~iska komora-Skopje, Matica Makedonska, Skopje, 1996 3. Kiro Doj~inovski: "Zanaettite i esnafite vo Skopje" , Matica

Makedonska, Skopje, 1996 4. Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 5. Podatoci od Zavod za platen promet, 6. Podatoci od Zanaet~iski register na Ministerstvo za ekonomija 7. D-r Boris Bla`evski, “Pogledi kon prestruktuirawe na ekonomijata na

Republika Makedonija”, “Vlabor” – Skopje, 2001. 8. D-r Dejan Pendev, “Pretpriemni{tvoto i mal biznis”, Univerzitet Sv.

“Kiril i Metodij” – Skopje – Ekonomski institut – Skopje, 2000. 9. Nau~en sobir, Proizvodstvenoto prestruktuirawe na ekonomijata na

Republika Makedonija, Skopje, 2002.

Прилози

143

11. Prilozi

studija za razvoj na zanaetcistvo

Documents