Št. 5 — letnik 103 — maj 2011 · 2020. 6. 17. · 151 islam: egipČanski muslimani proti...

36
ŠT. 5 — LETNIK 103 — MAJ 2011 A V E M A R I A

Upload: others

Post on 25-Jan-2021

1 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

  • ŠT. 5 — LETNIK 103 — MAJ 2011

    AVEMARIA

  • ŠTEVILKA 5LETNIK 103MAJ 2011

    Mesečnik AVE MARIA izdajajo slovenski frančiškani v ZDA

    14246 Main Street, Lemont, IL 60439-0608, USA

    Naročnina:30 US$; 32 CAN$; 23 evrov

    Urednik in upravnik:P. Bernardin Sušnik, OFM

    Tel.: (630) 257-3106e-mail: [email protected]

    www.avemaria-izlemonta.comTisk in distribucija:

    DORINA D. O. O., LjubljanaSpremembe naslovov in vse druge

    dopise pošiljajte na naslov:Ave Maria

    P. O. Box 608Lemont, IL 60439-0608

    Kubed leži ob glavni cesti med Koprom in Sočergo. Vas je v pisanih virih prvič omenjena leta 1067, arheološke najdbe pa dokazujejo, da je bilo to območje naseljeno že v železni dobi. Kubed je bil važna obrambna točka v vojskah med Avstrijo in Benetkami in med turškimi vpadi; odtod kubedska obzidja. Kdaj je bila ustanovljena župnija, ni znano, je pa zelo stara. Cerkev sv. Florijana je iz leta 1688, v njej pa so Venturinijeve slike iz leta 1598. Vaško pokopališče je iz 11. stoletja. Kubed je poznan po narodnem gibanju “kubedski tabor” leta 1879, ko je okoli 4.000 Istranov zahtevalo Zedinjeno Slovenijo in uvedbo slovenskega jezika v šolah, znižanje davkov in ustanovitev slovenske glavne šole v Kopru. Kubed je tudi rojstni kraj istrskega duhovnika in pesnika Alojza Kocjančiča (1913-1991).

    Mariji posvečujemo dva meseca v letu, enega spomladi, enega jeseni: maj in oktober. Oktober je v glavnem po-svečen molitvi rožnega venca, maj pa praznujemo s šmarnicami. To pobožnost sestavljata govor ali premišljevanje povezano z Marijo, pa litanije Matere Božje z blagoslovom. Seveda so ob nedeljah in praznikih te litanije pete. Kjer so ljudje naseljeni okoli svoje župnijske cerkve, so šmarnice vsak dan, pri nas v Lemontu bodo pa samo ob nedeljah ob 2:30 (na materinski dan 8. maja ob 3:00), saj naši verniki prihajajo od daleč in bi dnevni obisk šmarnic bil komaj mogoč. Zanimivo je, da so v Sloveniji imeli v tistih vaseh, ki so bile daleč od cerkve, šmarnice kar sami: zbrali so se pri kapelici ali znamenju, brez katerega skoraj ni bilo vasi, tam molili in peli. Ta navada je bila seveda za časa komunizma preganjana in prepovedana, in kolikor vem, je nikjer niso uvedli nazaj. V tem mesecu obhajamo god Marije Pomočnice (24.), ki se pokriva s praznikom Marije, Matere Cerkve. Marija Pomagaj je zavetnica naše lemontske cerkve, na predvečer njenega godu pa se Slovenci doma in po svetu zberemo ob goreči sveči v molitvi in posvetitvi na čast naši vseslovenski zavetnici. Ne pozabimo tudi na materinski dan, ki je na drugo nedeljo v maju (8.). Med godovi praznujemo maja: Jožef Delavec (1.); aleksandrijski patriarh Atanazij (2.); apostola Filip in Jakob (3.); mučenec in zavetnik proti požarom Florijan (Cvetko) (4.); gimnazijec in mladinski svetnik Dominik Savio (6.); “ledeni možje” mučenec Pankracij (12.) ter škofa Servacij (13.) in Bonifacij (14.); isti dan je izven Slovenije tudi apostol Matija. Sledi mučenka Zofija (15.), ki je po tradiciji “mokra”, torej deževna; dva duhovnika in mučenca Čeh Janez Nepomuk in poljski jezuit Andrej Bobola (oba 16.); frančiškanski brat in velik častilec sv. Rešnjega telesa Pashal Bajlonski (17.); frančiškanski pridigar Bernardin Sienski (20.); žrtev komunizma mučenec Lojze Grozde (27.); škof v Emoni (rimski Ljubljani) Maksim (29.) in rešiteljica Francije Ivana Orleanska (30.). Marijini godovi v maju pa so: Marija Mati Cerkve in Marija Pomagaj, (oba 24.) ter Marijino obiskanje (31.).

    VSEBINA – MAJ 2011129 KOLEDAR129 UREDNIKVAM130 MOJADUŠAPOVELIČUJEGOSPODA–sv. Beda Častitljivi130 TRIVINJETEIZSLOVENIJE–P. Vladimir Kos131 NEDELJSKEMISLI–P. Bernardin Sušnik132 BRALISMO…–razni viri134 IGNACIJKNOBLEHAR–Franc Jaklič135 FLORJANOVO–Niko Kuret136 svetazgodovina:ODRODOVDODRUŽBENIHRAZREDOV138 SUŽENJSTVOVIZRAELU–Henri Daniel-Rops140 angelizadanes:ANGELOZDRAVLJENJA–P. Anzelm Grün141 papeževverouk:KAJJECERKEV–Benedikt XVI.142 SPETKLIČENASVENČANIMAJ–Jožef Kvas143 MARIJAVZORKRISTJANA–Antonio Donghi144 OPODOBIBREZJANSKEMARIJE145 MOLITVENINAMENIZAMAJ146 POLITIČNARAZSEŽNOSTUSMILJENJA–P. Raniero Cantalamessa147 BOJPROTICERKVI(2)–Mitja Volčanšek150 našakultura:AHACIJSTRŽINAR–Silvester Čuk151 islam:EGIPČANSKIMUSLIMANIPROTIKOPTOM– P. Samir Khalil Samir153 preganjanjekristjanov:IRAN153 misijoni:TOKRATMENISOOPAZILI–P. Vladimir Kos154 GVATEMALA,DRKONGO,TIBET– agenciji MisnainAsiaNews155 ETIOPIJA,BOLIVIJA,KITAJSKA,SOMALIJA,INDIJA– agenciji FidesinMisna156 “zanarodovblagor”:NAJBOLJSMRDLJIVOMESTONASVETU– P. Bernardin Sušnik159 SPOMINI–Janko Mlakar3. stranplatnic:DESETZAPOVEDI–Marko Čuk4. stranplatnic:ROMANJAINPOBOŽNOSTI20114. stranplatnic:DAROVI,RAJNI

  • MAJ – AM – 2011 129

    Da bodo naše čednosti kakor cvetlice v božjih očeh, pa tudi v očeh božje Matere Marije,potrebujejo isto kakor cvetlice na vrtu: luči, toplote, rose in zraka.

    Luč prihaja od Očeta Luči, mi pa smo otroci Luči, kakor so cvetlice otroci sonca.Toplota prihaja iz Srca Jezusovega. Roso izprosijo naše molitve in naše pesmi,

    zrak pa nam izčisti majniško premišljevanje o Mariji.bl. Anton Martin Slomšek

    Majnika dosti dežja,obeta jeseni dosti vsega.

    Slana v začetku majazoritvi sadja jako nagaja.

    Velikega travna če pogosto grmi,se kmet dobre letine veseli.

    Velikega travna mokrota,malega srpana suhota.

    MAJ – VELIKI TRAVEN1 N 2. VELIKONOČNA (BELA) NEDELJA, NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA; JOŽEFDELAVEC;Jeremija,prerok.;2 P Atanazij,šk.,c.uč.;BorisinGleb,muč.;3 T FilipinJakobml.,ap.;TeodozijKijevski,red.;4 S Florijan(Cvetko),muč.;5 Ć Angel,muč.;Silvan,muč.;Gothard,šk.;6 P PRVIPETEK;DominikSavio,dijak;7 S PRVASOBOTA;JanezizBeverleya,šk.;

    8 N 3. VELIKONOČNA NEDELJA; 9 P KatarinaizBologne,red.;Pahomij,op.;10 T AntoninPierozzi,šk.;11 S Sigismund(Žiga),kralj.;Mamert,šk.;12 Č Pankracij,muč.;LeopoldMandić,red.;13 P Servacij,šk.;JanezMolčavec,šk.;14 S Matija,apostol(izven Slovenije); Bonifacij,muč.;PeterRegalat,red.ust.;

    15N 4. VELIKONOČNA NEDELJA;Izidor,kmet;16 P JanezNepomuk,duh.,muč.;17 T PashalBaylon,red.;BrunoKölnski,šk.;18 S FeliksKantališki,red.;JanezI.,pap.,muč.;19 Č PeterCelestinV.,pap.;Alkuin,op.;20 P BernardinSienski,red.;Akvila,muč.;21 S Krišpin,red.;Hospicij,pušč.;Valens,šk.;

    22N 5. VELIKONOČNA NEDELJA;Renata,spok.;23 P MarijaMatiCerkve;Posvetitevbazilike sv.FrančiškavAssisiju;JernejPucci,red.;24 T MarijaPomočnica;SocerbTržaški,muč.;25 S BedaČastitljivi,duh.,c.uč.;UrbanI.,pap.;26 Č FilipNeri,duh.;LambertdeVence,šk.;27 P LojzeGrozde,muč.;Julij,muč.;28 S MarijaAnadeParedes,dev.;

    29N 6. VELIKONOČNA NEDELJA;30 P IvanaOrleanska,dev.;31 T ObiskanjeDeviceMarije.

    UREDNIK VAMKotkažesmovečalimanjsrečnopretolklišeeno

    zimo.Zanimivo,karneugotavljamsamojaz:zadnjaletaskorajnipomladi.Mrazalivsajhladsedržipravdozadnjega,natopatemperaturevenemtednuposkočijonapoletne,takodajemedkurjavoinhlajenjemprostorovkomajkakšenteden.Tudiprirožahsetopozna.Prvepodleskesemvbližinilurškevotlineopazilšele8.aprila,čepravsovčasihcveteližemarca.Enakojesšmarnicami,kitudizamujejo.Lanisozacvetelešelezadnjitedenvmaju.Vsenaravnenesreče,kisevrstijozadnjaleta,kažejo,dasenaravakrčevitobrani človekovega nasilja nad njo, kjer pohlep podenarjunespoštujenitiosnovihpravilvarstvanaraveveč,daotem,kajbododobiliinsčimsebodomoraliotepatinašipotomci,nitinegovorimo.

    VLemontukakihposebnihdogodkovinobiskovnismozabeležili.Zimosmopreživelibrezkakihhujših bolezni in težav, običajni prehladi, kašljanje insmrkanjepatakospadajovrednozimsko“administracijo”.Pogoltneži,kivladajonanaftnemtržišču,sospetnesramnodvignilicenebencina;topotjimjebilvzrokpotresnaJaponskem(čepravJaponskanimaničsvojenafte)indržavljanskavojskavLibiji.Zadviganjecenejevsakvzrokdober,pačegatudipesnarepuprinese.Slovenijajepatakonesamogospodarskoinpolitično,ampaktudimoralnopopolnomanadnu–nekajdokazovotemlahkopreberetevobičajnirubriki“zanarodovblagor”.

    Dobrobibilo,davsakokratpreverite svoje na-slove na AM in me na napake takoj opozorite.Nedavnosejezgodilo,dajebilonekajštevilkvrnjenihvLjubljano.Raziskavajepokazala,dajelastniknaslovavsvojemzadnjemdopisunavedelnapačnohišnoštevilko–napisaljeenoničlopremalo.Vdobriveri,dapopravljanaslov,semgaspremenilinposledicesobiletu.Najhujeje,dasenekaterinemorejoodločitizapravinaslov.Naovojnicijeeden,napriloženemlistujenekolikodrugačen,načekupaspettretji.Zdajpavedi,katerijepravi.

    Rojstni danpraznujevmajuP. Metod Ogorevc (9.maja1965).

    Godujeta maja:P. Atanazij Lovrenčič(2.maja)inP. Bernardin Sušnik(20.maja).

    Umrli so maja:P. Tadej Trpin(7.maja1989);P. Kornelij Petrič (8. maja 1925); P. Benigen Snoj (10.maja1942);P. Janez Kapistran Ferlin(11.maja1954);P. Rafael Stragisher(11.maja1998);P. Salezij Glavnik(25.maja1966priSv.TrojicivSlovenskihgoricah);Br. Timotej Daničič(26.maja1995)inBr. Viktorin Perc(26.maja1919).Gospodjimdajvečnimir!

    P. Bernardin

  • 2011 – AM – MAJ 130

    MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODAsv. Beda Častitljivi, duhovnik (672/73-735)

    Razlaga Lukovega evangelija, 1. knj., 46–55Marija je rekla: Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje

    v Bogu, mojem zveličarju.Povzdignil me je, pravi Marija, v tako veliko in vzvišeno službo,

    da je z nobeno besedo ne morem izraziti, ampak komaj dojemam v najglobljih čustvih srca. Zato vse duševne sile posvetim proslavljanju milosti, z vsem svojim življenjem, čutenjem in mišljenjem hvaležno premišljujem veličino tistega, ki nima meje, kajti moj duh se veseli večnega božanstva prav tistega Odrešenika Jezusa, ki ga je moje telo v času spočelo in ga nosi.

    Velike reči mi je storil on, ki je mogočen in je njegovo ime sveto.V začetku pesmi je rečeno: Moja duša poveličuje Gospoda. Samo

    tista duša, ki ji Bog sklene storiti velike reči, ga namreč lahko pove-ličuje v dostojnem slavospevu in le takim, ki so deležni iste božje obljube in sklepa, more ohrabrujoče reči Poveličujte z menoj Gospoda in skupaj slavimo njegovo ime. Tisti, ki bo Gospoda spoznal, pa ga po svojih močeh ne bo poveličeval in njegovega imena ne bo častil, bo najmanjši v božjem kraljestvu. Njegovo ime se pa imenuje sveto, ker po svoji izjemni vrhunski moči presega vsako ustvarjeno bitje in ker se neskončno razlikuje od vseh stvari, ki jih je naredil.

    Sprejel je svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja.Izraela lepo imenuje Gospodovega služabnika, ker ga je poklical

    na delo za odrešenje; imenuje ga namreč ubogljivega in ponižnega, prav kakor pravi Ozej: Izrael je moj služabnik, ki sem ga ljubil.

    Tistega namreč, ki ne prenese ponižanja, ni mogoče rešiti in tak ne more reči s prerokom: Glej, Gospod mi pomaga in Gospod podpira mojo dušo. Kdor pa se bo ponižal kakor otrok, ta bo velik v nebeškem kraljestvu.

    Kakor je govoril našim očetom, do Abrahama in njegovega rodu na veke.

    Abrahamov rod ne pomeni te-lesni ampak duhovni rod, ne le njegovih telesnih potomcev, ampak obrezane in neobrezane vernike, ki bodo šli po njegovih stopinjah. Saj je bil sicer tudi Abraham obrezan, a v pravičnost se mu je štelo to, da je veroval.

    Prihod Odrešenika je torej za vse čase obljubljen Abrahamu in njego-vemu rodu, dedičem obljube, ki jim veljajo besede: Če pa ste bi Kristusovi, ste torej Abrahamov zarod, po obljubi dediči.

    Prav je, da sta tako Gospodov kot Janezov nastop prehiteli materi s prerokovanjem, da se, kakor se je začelo zlo po ženi, začne po ženi tudi dobro, – da bi dve (ženi) v tek-mujočem prerokovanju sveta vrnili življenje, ki je umrlo, ker se je dala ena zapeljati.

    P. Vladimir Kos – Tokyo

    TRI VINJETE IZ SLOVENIJEv japonskem tánka-slogu, se pravi v 5, 7, 5, 7 in 7 zlogih

    I.Neznana trava,kaj se mi s potí smehljaš?Kako zaznavaš,da sem letos spet doma?Nazdravljaš z rose čašo.

    II.O, grad na hribu –v golf strmiš okrog zidov,v zamah, ki v hipuvrže žogico pred rov,ki skriva ječo s kipom.

    III.Kako si bajnav vigredi, Slovenija!Cvetoča gmajnasi, in cvet je cerkvica.Nedelji mir pozvanja.

  • MAJ – AM – 2011 131

    NEDELJSKE MISLI1. maj2. velikonočna (bela) nedeljaIMELI SO VSE SKUPNOApd 2,42-47

    Prviopisžepopolnomarazvitekrščanskeskupnosti apostolskega časa je povezan s pripovedjoo binkoštih. Povezava obeh poročil pove, da jeenaizmedbistvenihposledicdaruDuhaobstoj inživljenjsko pričevanje prvotne skupnosti. Polegtegapaopozarja,daedinoSvetiDuhomogočakrščanskoživljenjeintudiobstojCerkve.Pripovedjeseveda idealizirana, pisec ne poroča o podrobnostih, ampak poudarja temeljne postavke življenjakrščanskeskupnosti:vztrajanjevnaukuapostolov,bratska skupnost, lomljenje kruha in molitev. TitemeljnielementiveljajozaCerkevvvsakemčasu.Zavztrajanjevnaukuapostolovnitežav,sajzatoskrbi cerkveno učiteljstvo in razvoj bogoslovneganauka.Bratskaskupnostjeslogamedposamezniki,patudipravičnarazdelitevdobrin.Lomljenjekruhajezačetekvsakegaskupnegaobeda,lahkopapomenitudievharistijo.Molitevpasohvalniceinzahvala.Teelementebimoralaimetivsakanašaskupnost–inčejihnima,bisemoralavprašati,kajjeznjonarobe.8. maj3. velikonočna nedeljaSMRT NAD JEZUSOM NIMA OBLASTIApd 2,14.22-33

    Odlomek je iz Petrovega govora na binkoštnipraznikinseusmerjavoznaniloKristusovesmrtiinnjegovegavstajenja.NačinkakopisecporočaotemdeluPetrovegagovora,nampove,dazakrščanskopridigonidovoljsamooznanitisporočilooKristusu,ampakgajetrebatudipodpretizrazlogi.Ljudem,kiposlušajo,veljaopomin,dabibililahkotudionipričeJezusovegazemeljskegadelovanjainbitakospoznali,dajevnjemdelovalBog.SeparazlogizaKristusovovstajenjesrečujejostežavami.ZaJudatistegačasa,kijeverovalvSvetopismo,jebilarazlaga,kisejenanašalanaKristusa,napačna.ZadanašnjegaposlušalcapajezatekanjekSvetemupismupogostoproblematično,kermarsikdoSvetemupismuneverjamebodisizaradineznanjaalizaradipropagande.Takosespetsrečujemozdejstvom,daverskihresnicni mogoče dokazovati z matematično gotovostjo,sajjekljubrazlogom,kisenam,kristjanom,zdeprepričljivi,potrebnatudivera,zanjopajetrebamoliti:zase,dabijoobdržali,zadruge,dabijoprejeli.15. maj4. velikonočna nedeljaJEZUS JE GOSPOD IN MESIJAApd 2,14a.36-41

    ObkoncusvojegagovoraPeterJudekličekpokoriinspreobrnjenju.Pokorijonajse,sajsovprvivrstiodgovornizaJezusovosmrtintakokrivipredBogom.HkratiPeter,kogovoriokrstuvJezusovemimenu,žeoznanjaBožjeusmiljenjeindobroto.Bog,

    ki je gospodar in sodnik vsega, ne obsoja, temvečodpušča.Pogojodpuščanjapajespreobrnjenje,metánoia–predrugačenjemišljenjainživljenja.Misel,kijokristjanipoznamoževsozgodovino,je:neleizdajstvo in razočaranje Judov, ampak vsak greh,vsakosvobodnoizbranozlojemedvzrokiKristusovegatrpljenjainsmrti.Grešnostjenašeživljenjskoizkustvo. Zastaviti si moramo vprašanje: »Bratje,kaj naj storimo?« Če ob tem nedeljskem odlomkuupoštevamonjegovomestovvelikonočnemokolju,potemvidimo,kakšenjeodgovornatovprašanje:življenjemorabititakšno,dajevrednoodrešenja,kitemeljinaKristusovemvstajenju.KerjeJezusčlovek,BoginOdrešenik,nismoprepuščeniobupu.22. maj5. velikonočna nedeljaPRVI DIAKONI, POLNI DUHA IN MODROSTIApd 6,1-7

    Pripoved o izvolitvi sedmerih diakonov je delzgodovineprvotneCerkveinjezanasposebnozanimivo,kerdogodkovinoseb,okaterihgovori, izdrugihvirovnepoznamo.JudjevKristusovemčasusosegledenaživljenjskenavadedelilivdvevelikiskupini.HebrejcisobilipalestinskiJudje,dokrajazvestiizročilom.HelenistipasoživeliraztresenimedGrki inRimljanivtedajznanemsvetu.Bilisoboljodprtiinsotudivbogoslužjuuporabljaligrškijezik.Kristjani so postajali oboji, s seboj pa so prinašalidediščino,kijihjevsajnekolikorazdvajala.Takojevprviobčiniizbruhnilarazdeljenost,sajješlozaodnosdojudovsketradicije.ŠeleapostolPeterjessvojimspoznanjem,daBožjedeloodrešenjaniuklenjenovPostavo,temvečsvobodno,rešilnastalovprašanjetako,dajekrščanstvoneoviranoprodrlotudimedpogane.Pašenekaj:skupnostnerastepočloveškihmerilih,sajsejeizzačetneganevarnegapoložaja–medsebojniprepiri–razvilonekaj,karvodikuspehu.Različnamnenjatorejnisonekajslabega.29. maj6. velikonočna nedeljaVERNI PREJEMAJO SVETEGA DUHAApd 8,5-8.14-17

    Odlomekoznačujetadveimeni:FilipinSamarija.Filipjeedenodprvihdiakonov.MučeniškasmrtnjegovegadiakonskegatovarišaŠtefanajepomenilazačetekpreganjanjakristjanovvJeruzalemu,zatosovsirazenapostolovbežali.Beg,tudiFilipovvSamarijo,postanepriložnostzanovooznanjevanjeKristusovegavstajenja.Njegovooznanjevanjejeuspešno.Ozdravljenja, o katerih poročajo Apostolska dela,sobilastorjenanekako“mimogrede”,kotJezusovavevangeliju,innepomenijodokaza,ampaksamovodijo k veri, saj jih je spremljala beseda, ki jih jerazlagalakotBožjedelo.Čudežisotorejznamenjadejstva,dajeBogsvojoobljuboodrešenjatudiuresničil.TakooznanjevalecFilipkotapostolaPeterinJakob,kistaprišla,dabioznanjevanjepotrdila,nisoimeli od tega nobene materialne koristi. GradnjaprveCerkvejepotekalavtruduinnaporuterborbiznasprotovanjeminzlominjevečkratzgledalabrezuspešna.TakojevCerkvitudidanesinzborboprotizlukristjaninadaljujemoKristusovodelo.

  • 2011 – AM – MAJ 132

    BRALI SMO...BRATISLAVA — Slovaki so se 13. februarja spominjali 90. obletnice posvečenja prvih treh škofov(Karol Kmetko za škofijo Nitra, Marian Blaha zaškofijo Banska Bystrica in Jan Vojtašak za škofijoŠpis) v cerkvi redovnikov piaristov v Nitri, potemkosejeSlovaškaleta1921odcepilaodMadžarske.MINSK — V glavnem mestu Belorusije so odprlibolnišnicozazdravljenjeotrok,kisozbolelizarakom.Kerjezdravljenjedolgotrajno,staršipanimajodenarjazanajemsobevmestu,jeminškaKaritasustanovila Center sv. Luka, v katerem lahko medzdravljenjembivajonjihovistaršizotroki.BOLOGNA — Predsednik Papeškega sveta za kulturo,kardinalGianfrancoRavasi,jevpredavanjuonoviustanoviSvetegasedežazadialogzneverujočimi—ustanovaseimenuje“Preddvornarodov”—povabilkresnemuinspoštljivemudialoguzateisti.Posvariljepred»površnostjo«,kibiverozvodenelana»nedoločnoduhovnost«,ateizempana»plehkoinzajedljivozanikanje«.Dialoglahkoobogatioboje:katoličaneinneverujoče.PISTOIA — Škof škofije Pistoia, mons. MansuetoBianchi, je razrešil duhovniških dolžnosti na župniji48letnegažupnikaLucianaVitijazaradi“ufološkega”razlaganjaSvetegapismavnjegovemučenjuindušnopastirskipraksiter“čudodelnegazdravljenja”.Vpismuprizadetimžupljanomjepojasnil,dajemoralsečipotemukrepu,kergažupniknihotelposlušatiinsemupokoriti.DUNAJ — Katoliška Cerkev v Avstriji in evangeličanska verska skupnost sta tudi letos na začetkupostnegačasapovabiliprebivalceAvstrije,najsevpostu manj vozijo z avtomobilom. Priporočili stajim, naj več hodijo peš, sicer pa več vozijo s kolesominjavnimiprevoznimisredstvi.Kadarsedejovavto,najse jihpeljevečskupaj,neensamvoznikoziroma vsak s svojim avtomobilom. Lanskoletnatovrstnaakcijajebilazelouspešna,sajsoprebivalciAvstrijeprevozili4,6milijonakilometrovmanjinvzrakspustili700tonoglikovegadioksidamanj.PRAGA —Navišehradskempokopališčuso5.marca pokopali Ota Madra, enega najpomembnejšihčeškihteologovpredžametnorevolucijoinponjej.Umrlje27.februarja,star94let.Meddrugimjeprevedelvsedokumentedrugegavatikanskegacerkvenegazbora,skrivajširilinizdajalmislitujihteologov,sodelovalzgibanjemListina77’.MANAGUA —PomožniškofSilvioBaezOrtegajezatelevizijskopostajoCanal12izjavil,dajevnovičnakandidatura sandinističnega predsednika DanielaOrtega za predsednika Nikaragve »nezakonita inprotiustavna«.VATIKAN — Slepe in gluhe bodo po Vatikanskihmuzejihvodilizatoposebejusposobljenivodniki.MÜNCHEN — Na Bavarskem je lani iz katoliškeCerkveizstopilovečkot60.000članov,največspomladi,kosejezačela“afera”zaugsburškimškofomWalterjemMixo,izevangeličanskepaokrog20.000.

    DUNAJ —Kathpressporoča,dasejevoditeljicineodvisnekomisijezazaščitožrtevspolnihzlorabdoslej javilovečkot800oseb;odškodninejihbozaenkratdobilo167.Prijavebodozbiralido31.maja.BAGDAD —VIrakujepovojskizIranommedletoma 1980 in 1988, Zalivski vojski v letih 1990 in1991 ter po ameriški invaziji na Irak leta 2003 izginilo več deset tisoč ljudi. Ljudje posledice vojnečutijoševečletincelodesetletijpotem,koorožjeutihne, številni pa še vedno upajo, da bodo dobilinoviceobližnjih,kisoizginilivspopadih.MARIA ZELL —Podgeslom“Skupajnamestonarazen”jevosrednjemavstrijskemMarijinemsvetiščuMariazellreferatzaetničneskupinevškofijiŽelezno(Eisenstadt)zromskimiorganizacijamipripravilže15.tradicionalnoromanjeRomov.Maši,kijojedarovalapostolskiadministratorškofijeŽelezno,škof Paul Iby, je sledil kulturnorazvedrilni program. Romanja so se poleg Romov iz škofije ŽeleznoudeležilitudiRomiizNemčije.NEW DELHI — Indijska škofovska konferenca jeobjavila novico, da bo največja indijska univerzaIndire Gandhi dobila inštitut matere Terezije. Nanjem se bodo študenti izobraževali o socialnemdelutersodelovalivraziskovalnihprojektih,kakopomagati obolelim za aidsom, beguncem, izgnanim,otrokomzuliceindrugimljudemnadružbenemrobu.Podeljevalbotudipriznanjazazaslugena področju socialnega dela, se zavzel za to, da birojstni dan matere Terezije, 26. avgust, praznovalikot“narodnidanljubeznimedljudmi”.TUNIS —ItalijanskaagencijaSIRporoča,dasotunizijski policisti prijeli domnevnega morilca poljskega salezijanca Mareka Rybinskega Šokrija ElMestirija.ŠkofMarounEliasLahhamjepovedal,dajeRybinskitemuTunizijcuposodilvečjovsotodenarja,tapagajenamestozapopravilošole,kotjeobljubil,porabilzadrugenamene.Kojeduhovnikzahteval,damudenarvrne,jeosumljenegazagrabilapanikainnajbipoljskegasalezijancaumoril.KÖLN —KardinalJoachimMeisnerje22.februarjaposvetilvduhovnikaprofesorjazgodovineHarmaKluetinga,kijeleta2004kotevangeličanskiduhovnikprestopilvkatoliškoCerkev.Oskrboval najbištudentenakölnskiuniverzi,kjer jedoslejpoučevalzgodovinozgodnjeganovegavekatercerkvenozgodovinosrednjegainnovegaveka;njegovaženajepravtakostrokovnjakinjazazgodovinosrednjega veka in redove ter članica svetne veje karmeličanskegareda.Imatadvaodraslaotroka.RIM —VItalijijelaniverskipouknašolahobiskovalo6,11milijonaučencevindijakov.Toje90odstotkovvsehučencev indijakov.Obiskse jevprimerjavi s prejšnimi leti malo zmanjšal: leta 1998jeverskipoukobiskovalo91odstotkovučencevindijakov, v šolskem letu 1994/95 pa 94 odstotkov.Obiskverskegapoukajeprostovoljen.VATIKAN —OsservatoreRomanojeobjavilugotovitev znanstvenika s harvardske univerze DanielaHalperina,dasejezaradiozaveščanjapojavnihobčilihinprizadevanjeCerkvešteviloobolelihzaaidsomvZimbabvejuvletihod1997do2007zmanj

  • MAJ – AM – 2011 133

    šaloz29na16odstotkov.ZnanstvenikjedalpravpapežuBenediktuXVI.,kijeleta2009obobiskunačrnicelinipoudaril,dazgoljrazdeljevanjekondomovneborešilovprašanjaaidsa.BEIJING —NaKitajskemso20.februarjapokopali90letnegaškofaAugustinaHuaDagua,kijezaradizvestobepapežudesetletjaprebilvzaporihinprevzgojnihtaboriščihinpodjetjih.VATIKAN — Papež Benedikt XVI. je 23. februarjapred splošno avdienco blagoslovil kip sv. Marona,menihaiz5.stoletja,vzadnjišeprazninišinabaziliki sv. Petra v Rimu. Z njim je hotela maronitskaCerkev–vzhodnakatoliškaCerkev,razširjenapredvsem v Libanonu – počastiti 1600. obletnicosmrti svojega zavetnika. Kip je v kararskem marmorjuizdelalšpanskikiparAugustoDuenas.MOSKVA —PredsednikPapeškegasvetazaedinostkristjanov, kardinal Kurt Koch, je 12. marca začelekumenskivečdnevniobiskruskepravoslavneCerkve, spremlja ga jezuit p. dr. Milan Žust. KardinalKochjepredobiskompovedal,dajetavprvivrstinamenjenstikuzmoskovskimpatriarhatom,tojesrečanju z ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilominvoditeljemoddelkazazunanjecerkveneodnose pri moskovskem patriarhatu metropolitomHilarionomAlfejevim.TRIPOLIS —ŠkofGiovanniInnocenzoMartinellijezaFidespovedal,dasikatoliškaCerkevvtemmestupredvsemprizadevapomagatištevilnimljudem,kibiradiodšliizLibije,patuditistim,kinimajokam.Med njimi so predvsem številni Afričani. Njihovemočisoomejene,saj,kot jepoudarilškof,»nismokomisariatzabegunceZN«.FILADELFIJA — Nadškof kardinal Justin Rigali jezaradisumaspolnezlorabezačasnosuspendiral21duhovnikoviztenadškofije,obenempaobžalovalgorje, ki so ga doživele in pretrpele žrtve spolnihzlorab. Dodal je tudi, da njegovo dejanje ni sodbenadosumničenimi,marvečzačasenukrep.KAIRO —AleksandrijskikoptskipatriarhkardinalAntonios Naguib meni, da zadnja nasilna dejanjaproti Koptom niso izraz načrtne islamske strategije, za katero se skriva izgon koptskih kristjanov,marvečosebnazadeva,kisejerazširilanavsokoptskoskupnost.Prepričanje,davečinaEgipčanovnepodpirafundamentalističneegiptovskedržave.QUITO —EkvadorskipredsednikRafaelCorrea,kiseimazakatoličana,grozi,dabodalvetonaimenovanjenovegaškofavEkvadorju,kernajbivodstvoCerkvevtejdržaviravnaloprotivoljiljudstva.Pravicovetanajbimudajaloveljavnodržavnopravo,sesklicujepredsednik.EnegaodvzrokovzapredsednikovonezadovoljstvosCerkvijovtejdržavijemogočenajtivnjenihkritičnihbesedahnaračundržavnegarazdeljevanjakondomovmladim.VATIKAN —PapežBenediktXVI.jenedavnozaradibolezni sprejel odstop velikega mojstra reda vitezovbožjegagrobakardinalaJohnaFoleyja.DoimenovanjanovegavelikegamojstravodirednadškofGiuseppedeAndrea.ZAGREB —KardinalJosipBozanićjeobsodilprotivladneprotesteinizgredenaHrvaškem,sajti»ne

    prinašajo nič dobrega«. Katoličane je posvaril, najnenasedajonetilcemprotestov,marvečsiprizadevajozadialoginsodelovanje.ZÜRICH —Gospodarskaškodazaradikatastrofjev lanskem letu dosegla 218 milijard dolarjev, potemkojebilapredlani68milijard,ugotavljadruganajvečjapozavarovalnicanasvetu,švicarskaSwissRe.Naravnekatastrofeinvelikenesreče,zakaterimi je človeški dejavnik, so lani zahtevala 304.000smrtnihžrtev,karjenajvečodleta1976inkardvajsetkratnikštevilkevletu2009.NajvečžrtevjelanizahtevalpotresnaHaitiju(222.000),skoraj56.000jihjeumrlozaradisušeinvročinevRusiji,poplavenaKitajskeminvPakistanupasoodneslevečkot6.200 življenj. Največj škode je lani povzročil uničujočipotresvČilu(osemmilijarddolarjev).Sledilje potres v novozelandskem Christchurchu (4,4milijarde dolarjev), za njim pa se je uvrstilo neurjeXynthia,kijefebruarjaprizadelozahodnoEvropointerjalo58smrtnihžrtev.ŠkodadecembrskihpoplavvavstralskemQueenslandujeocenjenana2,05milijardedolarjev,nesrečavMehiškemzalivupanamilijardodolarjev.Podelihsvetasozavarovalnice največ stale nesreče v ZDA (15 milijardevrov),predvsemzaradištevilnihviharjevintornadov.Skoraj tretjino od skupne vsote 218 milijarddolarjevsopovzročilipotresi.NajboljprizadetaregijajesicerAzija(75milijarddolarjev).Leto2010so poleg uničujočih potresov zaznamovali tudiskrajni vremenski pojavi, kot so velike poplave inviharji.Tisoprizadelipredvsemrazvijajočesedržave,kisonatakedogodkeslabopripravljeneinkjervečinalastninenizavarovana.ISLAMABAD —Vzaporuje15.marcaumrlkatoličanQamarDavid,kinajbidozdevnožalilprerokaMohameda.Zaprlisogaželeta2006,sodiščepagaje februarja letos obsodilo na dosmrtno zapornokazen.Znanoje,dasogavzaporumučili,zatosoborcizačlovekovepravicezahtevaliobdukcijotrupla.NadškofRufinAnthony(Islamabad) je izjavil,dajebilDavidobsojenpokrivem,terzahtevalodpravozakonaobogokletju.MADRID — Organizatorji svetovnega dneva mladihod16.do21.avgustavšpanskemglavnemmestu so prejeli že 29.000 prijav. Računajo, da se bopapeževe maše ob sklepu dneva udeležilo milijonmladihzvsegasveta.CIUDAD DE MEXICO —MehiškiškofjesopredprvimlatinskoameriškimobiskomameriškegapredsednikaObame(vBraziliji,ČiluinSalvadorju)ZDAočitale,dasosokrivesmrtivečkot30.000Mehičanovvzadnjihštirihletih,kersodopustile,dajenaskrivajprihajalovMehikoorožje,kijebilouporabljenovobračunavanjihmamilarskihtolpa,vbojuprotinjiminnadrugenačine.Medžrtvamisotudinedolžniotrociincivilisti,kinimajoničopravitizbojemprotiprodajiinrazpečavanjumamil.SOLUN — Agencija ANA poroča, da so arheologipodostankizgodnjekrščanskebazilikenaletelinakapelo iz četrtega stoletja, domnevno najstarejšokrščansko stavbo v tem mestu. Oba bogoslužnaprostorasoodkriliobgradnjipodzemneželeznice.

  • 2011 – AM – MAJ 134

    FrancJaklič

    IGNACIJ KNOBLEHARANGEL VINCO MED BARIJCI

    PodolgivožnjisoseustavilipriNuércih.Vaščanisoodstrahuzbežali;imelisojihzaturšketrgovce.Vincoinladjarjisojihpriklicalinazajinsisprijaznostjo in s steklenimi biseri kmal dobili njihovonaklonjenost.

    OdnjihsosepeljalikroduKječ.NjegovpoglavarješevednonosilMarijinosvetinjico,kimujojedalKnoblehar.BárijskitolmačjetuukradelVincuvelikdelsteklenihbiserovinpobegnilznjimi.

    Dne 24. februarja 1851se je Vinco pripeljal kBárijcemvvasMarčualiUlibari,kiležinadesniobaliBelega Nila. Barijski jezik je že nekoliko razumel.NastanilsejepridežárjuDjubeku;dalmujeraznadarila,zakargajepotemdežárpriljudehhvalilinpriporočal.PrišeljeNigílassvojomaterjo.Tudinjijujeobdaril.Nigílamupaspetnidovolilstanovatiob

    reki,vMarču,ampakšesturpročpodBelenjanom.SamoštirjeizmedladjarjevsijeupaloVincaspremljatidotja;drugisoostalinaladjahKojeVincoprišelpodBelenjan,jedalnekolikokratustrelitispuško.Črncikajtakegašenisovideliinslišali;dobilisovelikospoštovanjedonjega.Biljehudotrudeninlačen,pa jemorelvesdanposlušatinjihovepozdrave indolgoveznenagovore.Zvečerjenazasilnoposteljokaromahnil.Zjutrajsoprihajaliinmunosilipivo,meso,medinpraženisezam,sevedavupanju,dajihbošeboljobdaril.Deliljimjesteklenebisere.Tretjidanjemoralobiskovatičrneveljake,kisomupotemobiskvračali.LadjijeposlalnazajvdaljniKartum,tovor je pa dal shraniti pri družinah, ki so se muzdelezanesljive.Učilsejebarijskegajezika.Kmalujepostaldomačmednjimi;hodilisogaspraševalzasvetvzasebnihzadevah.Vzdelisomuimenekegabožanstva,češdasejevnjemnaselilo.Kopadevetdninibilodežjainjedurazačelaveneti,sokričali,dagabodoumorili,kerjeonkrivnesreče.Poklicalisoganazborovanje,dasezagovarja.Ponjihovišegijevzelvrokepalico,kisejezgorajkončavalavvilice

    in jim je govoril o Stvarniku, ki je vse ustvaril, vsevladaindajetudidež,akosogaljudjevredni.Najsetorejnehajosovražiti,moriti,krasti,nesramnoživeti,pajimbospetdober.Molčesogaposlušali,mudalipravinpustili,dasejevrnilvsvojestanovanje.Kojih jesosednjirodBerihotelnapasti, ješelknjimin jih pomiril. Zato so ga Bárijci imenovali očeta.Na kresni dan se je z Nigílo in nekaterimi možmiodpavilkBerijcem,dabisezmeniliomedsebojnemtrgovanju. Šli so po poti, ki so jo bili med visokotravoizhodilisloni.SpremljevalcisonosilinaglaviVincovoobleko,vrečicessteklenimibiseri,kruhizdureindrugo.Žgalajesilnapripeka,vodepanikjer.Vincojebilnatem,daumrjeodžeje;tedaj jepasskorajjasneganebapadelblagodejendež.Srkalisovodo,kisejebilanastreglanažlebičastihkamnih.Kosonadaljevalipot,mujetrnjeraztrgalooblekoinjojemoralšivatistravnimibilkami.Zvečersejeponeprevidnostieneganjegovihspremljevalcevvnelgozd.Posušenatravajeprasketala,plamenjevisokošvigaldrevesasopokala,zverisotulileodgroze.Vol,kisogagnalissebojzazakol,jimjeušel;nanadaljnjipotijimjebilaedinahranaposušenkruh.Drugidansoprišlinavisokoplanoto,kisosevnjenidvametravisokitravipaslisloni,žirafe,gazeleindivjagoveda.Zvečerjihjenevihtapremočiladokože.Drugidanje bila planjava vsa močvirnata; morali so iti bosi,trnisosejimzadirali,poočehsojihudarjalatravnastebla. Četrti dan opoldne so prišli do reke Sobat.KerVinconiznalplavati,somunavezalidvepraznibuči,kistagadržalinavodi,spretenčrnplavačgajepaporivalprotidrugemubregu.

    KosoBarijcizvedelionjihovemprihodu,sojihšlitrijepoglavarjipozdravit.Prineslisojimmeso,tibo,pivointobak.Vincusodalizastanovanjevelikokočoinmuzaklalitrojejagnjet.Sedežsomupregrnilizlevjimi in govejimi kožami. Potem so pokleknilipetnajstkorakovodnjega,semunakolenihbližali,muprijemali indvigalirokoinsepokolenihspetoddaljevaliodnjega.Peljalisogavkočosredihriba,kjersejevsvežemzrakudobroodpočil.Ženske,oblečenevovčjealigazelinekože,somunosilevokrašenihbučahtoplovodo,pečeneribeinpivo.Možjesogapeljalivrhhriba.Odprlsemuješirenrazgled.Pokazalisomugoro,češdananjejizvirajotrireke.

    OdBarijcevješelvspremstvuladjarjevšeknekaterimsosednjimrodovom.SrediseptembrasejepavrnilkBerijcem,kergajezagrabilainkuhalahudamrzlica.BerijcisoseodpravljalinavojskozoperrodKarakra,zatoješelodnjih,čeravnosejebliskalo,grmeloinlilokakorizškafa.ZbučamijespetpreplavalSobat.Nadrugembregujepamoralzaradimrzlicelečivespremočennagolatla.Biljezelomalodušen,kerjevedel,dabomoralšezelodalečpotovatipešponeobljudenihkrajih;biljepabrezmoči.

    Sobat

  • MAJ – AM – 2011 135

    SvetiFlorjanjeedenizmedtistihsvetnikov,kisobilinašemukmečkemučlovekuzmeromnajboljprisrcu.Kakotudine!Naneštetihpodobah,vneštetihkipihjestalprednjimkotmogočenzavetnikzgolidovrokah,kogasigorečohišopodseboj.Kmetičjevidelpritemsvojoborno,sslamokritodomačijo,hram in hlev in kozolec, pa molil, da bi se slavnisvetniktudiprinjemizkazal,kobigakdaj–Bognezadeni–doletelanesreča.

    NaKoroškeminŠtajerskemjenaFlorjanovorazširjenašega,kivnjejslutimonekopredkrščansko

    obrednodejanje.VMežiškidolininadevanamrečgospodinja zvečer predFlorjanovim v klobukjajca,vzameizpodstrehenekaj blagoslovljenegalesa in “snopa”, prineseizkaštenekajsuhihklobasinnatočivrč“mošta”(sadjevca).Vsetopostaviv kuhinji na zid ali naognjišče. Ponoči pridekak sosednji fant in setiho zmuzne v kuhinjo.

    Poiščenastavljenereči,krepkopotegneizvrča,jajcainklobasepaspustivžep.Njegovadolžnostje,danaugaslemognjiščuspripravljenimlesomzanetiogenj.Koogenjveseloplapola,jenjegovanalogaopravljena.Izblagoslovljenegalesanaredišemajhenkrižčekingavtaknevzid.Natoizgine.Zanjimprihajajošedrugifantje,stopajopravtakoopreznopo“lopi”(veži)insenamerijovkuhinjo.Kopazagledajovnjejsvetlobo,senejevoljnoodpravijonaprej,kerjimježeprednikodnesel darove. Tadansezberopotemvsifantjeprikakemkmetu,kjersipripravijo“čvrčarijo”:pijejo mošt, jedo cvrtjeiz nabranih jajc inpospravijo klobase.Fantovske pojedinena Florjanovo so vnavadi tudi v Podjuni in na Selih pod Košuto; tam pomenijo sklepflorjanovskega koledovanja. Navada je znana tudisevernoodDrave.NaRudinaKoroškempospravijo gospodinje zvečer pred sv. Florjanom ogenj naognjiščuinv“slamnjači”(peharju)nastavijojajca.Ponočipridejofantjekhiši inzanetijogospodinji“žegnanogenj”.

    V tej navadi, ki ji bomo sledili še na Štajersko,

    upravičenodomnevamonekobred,kisogamoraliopravitimladeničiprvotnegarodu.Njihovasvečeniškanalogajebila,dasonaugaslemognjiščuzakurili,zakajsamoogenjiznjihovihrok očitno ni žalilvodnegabožanstva.VZdolahnaSpodnjemŠtajerskem »na Florjanovonesmeženskav peči zakuriti, negomoški, sicer bo hišapogorela«.Navada,kismo jo spoznali naKoroškem,jeizrazitoohranjenatjadoPomurja.

    Okoli Središča in Ljutomera hodijo “dečki” žezjutraj ob treh po vasi sosedam v peč kurit. Za todobijoodhišnegospodinjecvrtje.VNoršincihpriLjutomerumorana“Frjanovo”zaranaprivsakihišimoški zakuriti v peči. Zato so šli navadno po trijefantjezelozgodajpovsejvasiinsovvsakihišimalo“odkürili”.Prihiši,kjersobile“puce”doma,sojimpripravilijajcainzabelo,dasosipražilicvrtje.VneprimernopopolnejšioblikijebilstarodavniobredohranjenšepodkonecprejšnjegastoletjavBabincihpriLjutomeru.NavečerpredFlorjanovimsesezbralivsivečjifantjepodstarokošatovaškolipo,kjersosenavadnoshajali.Tosonajprejzapeli,senekolikopogovorili,natopasoodšlinanekolikovzvišenkrajbrezdrevjavbližini,kamorsobiližeprejnanosilidračje in drugačno “smodje”. Ta kres so zažgali inso nato ob njem veseli prepevali, da je odmevalonavsestrani.Kresjegorelinpetjesejerazlegalodopolnoči.Kopajeuraodbiladvanajst,sosevrnilivvas.Razenštirihsoodšlivsidomovspat.Štirjepasozačeli obhod po hišah. V vsaki so morali zakuriti.Staropravilonamrečtuditukajveleva,damoranaFlorjanovoprivsakemhramunajprejmoškizakuriti,češdabotakohiši»sv.Florjanboljevarovalognja«.Zasvojtrudsodobilijajcainzabelo.Ssebojpasovzeliletoliko,kolikorsopotrebovalizase,dasosiprizadnjihišispražilicvrtje.Stemsejimjeslužbazatadannehala,čejebiloFlorjanovonadelavnik.Pravopraznovanjejebilošelenaslednjonedeljo.Tedajsosprejemalifantenovincevsvojosredo.

    ObrednaslužbaprižiganjaognjanaFlorjanovojebila,sezdi,razširjenapovsod,asejedrugodzgodajopustila,takodasoostaliodnjeledrobci.VHalozahsejeomejilnekdanjiobrednazgoljnavado,damoranaFlorjanovomoškizakuritiprihišiinsisamspražiticvrtje.Zakuritimorazblagoslovljenimlesom,»danebostrelaimelamoči«.Kobivsegateganevedeli,

    Niko Kuret

    FLORJANOVO4. maj

  • 2011 – AM – MAJ 136

    biostalnerazumljivrekizMotnikanaGorenjskem:»Ta dan morajo moški creti«. Plačilo za obrednoslužbo je bilo jajce, praznik pa je obhajala mladamoškaskupnostsskupnopojedino,kjerjebilocvrtjeobrednajed.Odmevtakih“florjanovskih”gostijjebilonemarasvojčasjakorazširjenopopivanjepogostilnahnagodsv.Florjana,protičemursoostronastopile,postavim,“Novice”leta1846.Spominna“florjanovske”gostijepaživimordatudivnavadi,daspečevceljskiokolicitadangospodinja“pečenjak”izjajc,kerdajebajesvetnikovazasluga,dakokoši

    spomladi neso jajca…V Mežiški dolini moraspeči gospodinja načastsv.Florjanu“rumenešnite”,kimorajobitiprav take barve kakoržerjavica,alipajedozjutrajpovsodvsajcvrtje,”čvrčo”.

    Tudi na Jezerskemsosvojčasjedlizazajtrk

    “cvrčo”,stepenajajcanamaslu,posutassladkorjem.Zvemtemsenekakoujemanavada,dasinaBov

    škemzaFlorjanovodajejopirhevdar.Dobivajojihotroci,fantjejihpodarjajodekletom.Pirhisobarvani,

    pajihprejodnesov mravljišče, dajimmravljebarvonekoliko objedoin so potem boljpisani…

    VzbledelioblikistopastarašegaprednasvZgornjiSavinjski dolini(Ljubno). Nedeljskadomačazabava,gávda(pačizlatinskegagaudium=veselje),namenjenamladini,jedobilasvojedninaFlorjanovoposebenznačaj.VnočiodsobotenaFlorjanovonedeljosoostalavsahišnavrataodprta.Fantje so imeli to noč posebno pravico. V vsakohišososmelivstopiti inpovsehkuhinjahpobrativsajajca,kolikorsojihnašli.Zatosojihgospodinjeskrivale. Če niso našli ničesar, so se maščevali: vkuhinjosozvleklivsakevrstekramo,orodjeincelóvoziček.Karpasojajcnabrali,sosiiznjihprizabavi,“gavdi”,naslednjidanspekli“jajčnec”,vjajcihspečenkruh.Florjanovskagavdajebilaposebnoimenitna.Jedlo,piloinplesalosejekakorneprejnepozneje.Pri gavdah se je spletla marsikatera ljubezen, priflorjanovskipašeposebno.

    sveta zgodovinaHenri Daniel-Rops

    VSAKDANJE ŽIVLJENJE V PALESTINI V JEZUSOVEM ČASUDrugi del

    DNEVI IN NOČI, KI SLAVIJO GOSPODAIII. poglavje

    VELIKI IN MALI, REVNI IN BOGATI

    Ali je bila družinska celica vključena v kakšnoširšoskupnost?Vstarihčasihjebilotako.Poznaliso skupine družin, pravo razširjeno družino, ki sejeimenovalahiša–vbistvujetobilklan–kisogaoznačevali z imenom resničnega ali domnevnegaustanovitelja.Svetobesedilojihvečkratomenja,naprimer,kopokažeElkanája,očetasveteganavdihnjencaSamuela,kije»hodilletozaletomizsvojegamesta molit in darovat Gospodu nad vojskami vŠilu«(1Sam1,3).Poznalisopredvsemrod,značilnooblikonomadskegačasa,skupnostklanov,kijihjeteoretičnozdruževalokrvnosorodstvo.Zgodovinsko ju je vezalo bolj ali manj legendarno izročilo,mističnoobredi,skupniobrokiinmešanjekrvi,vojaškoinupravnopapokorščinaistemugospodarju.IzJakobovegablagoslovadvanajsterihsinovizhajaznamenitadelitevIzraelanadvanajstrodov:seznam,kigajevsakIzraelecznalnapamet:Ruben,Simeon,Levi,Juda,Zábulon,Isahár,Dan,Gad,Aser,Neftáli,

    Jožef,Benjamin.Priznanoje,dajetarazdelitevpoorganizacijskem delu vélikega Mojzesa služila kotupravnitemeljizvoljenegaljudstva,jepaskorajnemogočeobnovitivSvetempismuzgodovinovsakegarodu; ne da se dokazati niti, da je bila to sočasnauradnarazdelitevdvanajsterihrodov.

    TestareoblikevJezusovemčasunisobilevažne,skorajdajihnibilo.Šesogovorilio“hiši”,kadarješlozakakoodličnopotomstvo:evangelistniopustilpoudarka,dajeJezuspripadal“Davidovihiši”.V družinah so hranili rodoslovne sezname, ki sosegalidalečnazaj,nekateritjadoAbrahama…PripadnostrodupajebilapomembnasamozaLevijevrod,kateregapripadnikisoimeliprivilegij,dasoiznjih izhajalislužabniki templja, leviti.PomembnojebilotudisklicevatisenapripadnostJudovemualiBenjaminovemurodu,sajstatadvapoizgnanstvuspetnaseliladeželo,kijebilasvetaresničnimvernikom.Izventegapajebilogovorjenjeo“ljudstvu

    OD RODOV DO DRUŽBENIH RAZREDOV

  • MAJ – AM – 2011 137

    dvanajsterih rodov” bolj nekakšno sklicevanje nazgodovino,alipamiselnakonecčasov,naveličastnidan»zaradiupanjavobljubo«,kotjerekelsvetiPavelkraljuHeroduAgripi(Apd26,6),ali,kosebo,kot pravi Razodetje, ob strašnem zvoku sedmerihtrobentzačelopreštevanjeizvoljenih(prim.Raz,7).

    Vodoravnadelitev(narodove)jeizginila,nadomestilajoje–čenižesplohvednoobstajala–navpična:delitevvdružbeneplasti.Tapaniimelaničskupnegastem,karjevidetivRimu,kjerjebiladelitevodvisnaoddenarja.Tamsobilihumiliores, maliljudjebrezpoštenopridobljenegainračunovodskodokazljivega kapitala; honestiores, meščani, ki jimjeimetje5.000sestercevomogočalonekospoštova

    nje;dvaplemiškastanova,konjeniškiinsenatorski,katerihčlanisoprihajaliizmedtistih,kisejijenasmehnilasreča insoposedovali400.000sestercevzavitezetermilijonsestercevzavisokeosebnosti,kisopostajalelegatiinprokonzulivbogatihprovincah,terpoveljnikilegij.VIzraelusijesamoenstanlahko lastil prvenstvo, ker je bil ogrnjen z verskočastjo:duhovniškistan.TakolepišeJožefFlavij:»Priraznihnarodihstojipripadnostplemstvunarazličnihtemeljih,prinaspajepovezavazduhovniškimstanom potrjena z odličnim rojstvom«. Teoretično so bili torej “vojvode in člani vlade” poglavarjiosmihdružin,kisoimelečast,dasodobavljaleleszatempeljskedaritve,inizmedkaterihjebilizbrantudivelikiduhovnik.Vresnicipajeduhovniškistan

    izgubilogromnosvojeveljaveodkarjedopustil,dasosepismouki,katerihpomembnostbomoševideli,vsililizaizvedencezasvetoPostavoinzabranilcetradicionalnih vrednot, še posebno potem, ko soRimljani in herodovski princi ukrotili duhovniškepoglavarje.

    Načemsotorejslonelidružbenirazredi?Vresnicinaistem,kotvrimskemcesarstvu:nadenarju.Pravpresenetljivo je ugotoviti, da v Novi zavezi ni nitienkratnamigovanjanarazlikomedtistimi,kibijihmi imenovalineplemenite inplemenitimi,pačpanasprotno,neprestanosrečujemorevneinbogate.KolikoJezusovihpriliksenanašanatorazlikovanje,kiganašasodobnadružbatakodobropozna!Na

    sprotnotistemu,karjevidetinaZahoduvvisokemsrednjemveku,sevodilnirazrednioblikovalnapodlagislužbe,ampaknapodlagi imetja inpolitičnihzvez,kijihjeimetjepreskrbelo.

    Toda kar v temelju razlikuje Izrael od drugihnarodovantikejenjegovodnosdosocialnerazličnosti,dodenarnihpredpravic.Načelovero jebilobrezpogojno.Članeduhovniškegarazredasoimeliza nosilce neke karizme, izven tega razreda pa sobilivsijudovskilaikistrogoenakimedseboj.NatonačelosenanašaglasnozatrdilosvetegaPavla:»SoHebrejci?Jaztudi.SoIzraelci?Jaztudi.SoAbrahamovopotomstvo?Jaztudi«(2Kor11,22).Topomeni:smoenaki,jazveljampravtoliko!Rimskihumiliorsenipočutilenakegabogatemupatriciju,kigajeob➧

  • 2011 – AM – MAJ 138

    prihoduvSenatsrečalvškrlatnitogivspremstvupristašev;todakojenajrevnejšivernikvtempeljskempreddvorudvigalrokeknebuvmolitvi,jevedel,dajevJahvejevihočehenakHerodu.

    Vizraelskitradiciji jetorejbilazavestenakosti,o kateri pričujejo nešteta sveta besedila. Lahko bijoimenovalirevolucionarnozavest,kijeskušalananadnaravni ravni spodnesti zemeljske vrednostnelestvice.Navdihnjenabesedabogatemunigovorilasamo:»Nezanašajsenasvojebogastvo.Nereci:‘Zadostiimam.’«(Sir5,1),ampakmujenaravnostukazovala:»Nezapirajrokepredsvojimrevnimbratom,temvečmujonaširokoodpirajinmuradposojaj,kolikorpotrebujetega,karmumanjka«(5Mz15,78).Grešedalje.Naznanja,da»izprahuvzdigujeslabotnega,izblatapotegneubogega,dagaposadimedkneze,medknezesvojegaljudstva«(Ps11378),da»zatiranimvračapravico«(Job36,6),dabokaznoval

    vsakega,ki»senispomnil,dabiizkazovaldobrotoin je preganjal nesrečnega in ubogega moža« (Ps109,16). Prav tej obrnitvi družbene vrednostnelestvice bo Jezus na široko posvetil svoje učenje,posebno v najbolj vzvišenem vseh svojih govorov,govorunagorioblagrih(Mt5;Lk6).Vidise,dajebogatinmogočenzanjnesrečnež,kibotežjeprišelvnebeškokraljestvokotpakamelaskozišivankinouho,revež,nazemlji razdedinjeni,pasipridobivamilostizavečnoprihodnost.TodatoučenjejebiložetakoprisotnovIzraelu,damladodekle,DevicaMarija, ko pred sorodnico Elizabeto improviziravzvišenopesemMoja duša poveličuje Gospoda,hvaliGospoda,daje»mogočnevrgelsprestolainpovišalnizke«(Lk1,52).Čepravnadnaravnanačelaenakostivvsakdanjemživljenjunisoprevladalanadčloveškotrdosrčnostjo,soimelanajudovskodružbenoživljenjevpliv,kigajemogočepogostoopaziti.

    SUŽENJSTVO V IZRAELUPri Judih je presenetljiv odnos do splošnega in

    strašnegadejstvavvsehstarihdružbah:doobstojasuženjstva.GotovosobilisužnjivIzraelutudivJezusovemčasu.Onsamjihomenjavkarlepemštevilusvojih prilik, na primer o priliki o neusmiljenemslužabniku,oljulkiinpšenici,odizgubljenemsinuinvmnogihdrugih.Zdisegotovo,dagretam,kjernovejšiprevodiuporabljajočednostenizrazslužab-nik,zasužnje,servi.VendarobbranjuNovezavezealiJožefaFlavijanimamonikdarvtisa,dagre za sila številenrazred sužnjev, kibipredstavljali,kotv grških in rimskihmestih, četrtino ališe več prebivalstvain tako povzročalineprestanodružbenonesigurnost.Tudinizkizaslužki,kisojihplačevalidninarjem,sodelalinakupovanje sužnjevmalo donosno, sajjihjebilotrebavzdrževati. Nek uradendokumentizleta71kaže, da so davčnizavezancivnekemkraju,kjer jih jebilo385, imelivsega 44 sužnjev, kar pomeni enega na devet svobodnih.Tuninitioddalečmožnakakaprimerjavaspoganskimsvetom.

    Istoveljazaodnosdosužnjev.PrevečbibilogovoritiostrogostiRimljanovdonjihovihsužnjev,navajatiznanebesedenekerimskematronekijihsporočaJuvanal:»Alijesuženjsplohčlovek?«,alispominjati,dajepravnosuženjspadalmedstvari,res–»nekavrstaorodja,kiznagovoriti,«kotjerekelVaro;pačkrutost,kisojovmnogihprimerihzanikaladejstva;primerinaklonjenostiindobroterimskihgospodar

    jevdonjihovihsužnjevsovliteraturištevilni.Čejepares,dasopriRimljanihbilenavadeskorajvednoboljše od zakonov, so bili pri Judih zakoni gledesuženjstvavelikoboljšiodrimskihaligrških.Kersobilitoverskizakoni,soimelimoralnomoč.

    Topanepomeni,davsvetopisemskihintalmudskihbesedilihnebibilozaničljivihizjavosuženjstvu.Sirah,kivsekakornibilmehkegasrca,dajenasvete,ki jimtudiKatonStarejšinebioporekal.»Oslu

    krmo, palico in tovor, hlapcu kruha,vzgoje in dela. Dajhlapcudelo,pabošnašelpočitek,pustimu roke brez dela,paboiskalprostost.Jarem in vrv bostaupognilatilnikvolu,upornemu hlapcupakladeinšibe.Nadelo ga pošlji, dane bo lenaril, zakajlenarjenjejenaučilovelikoslabega.Delomudaj,kijezanj,čepaneboubogal,gavkleniv težkeokove…«(Sir33,2529).NekaterirabinivJe

    zusovemčasunisobiliboljprizanesljivegamnenja.Leni,razvratni,tatovi,vsenapakesopripisovalisužnjeminjihobtoževali,dasovražijosvojegospodarje.Zdi se celo, da so bila nekakšna splošna čvekanja:govorilisoosužnjihkotnekaterimeščanigovoreodomačihživalih…

    Je pa bila v Svetem pismu in v učenju učiteljevPostavešedrugatradicijaingotovoje,dajetavJezusovem času prevladovala. Navedeno besedilo izSiraha,kateregastrogostsocenili,senamrečnadaljuje:»Prinikomerneprekoračimeje,ničesarnestoribrezpresoje…Čeimašsamoenegasužnja,ravnajz

    Suženjski trg

  • MAJ – AM – 2011 139

    njimkakorzbratom…(Sir33,3032).InsvetimožJobjepovedalšeboljgloboko:»AlinimojStvarnikvmaterinemtelesunarediltudinjega[sužnja]?«(Job31,15).SvetopismojedostikratopozarjaloIzraelce,dasobilionisamisužnjivegiptovskideželiindajihmorataspominspodbujatikusmiljenju.SicerpajePostava ščitila sužnje, kaznovala gospodarja, ki bigaubil,predvidevalaosvoboditevtistega,kibigazudarcipohabilalimuiztakniloko,patuditistega,zakateregajebiloznano,daznjimslabopostopajo.Večinarabinovjepoudarjalaboljvelikodušnezapovedigledesužnjev.RabinJohanannijedelmesainpilvina,nedabidalobojegatudisvojemusužnju,innavajalisoganljivebesederabinaGamalielazaradiodgovoranekomu,kimujeizrazilsvojezačudenje,ko ga je videl žalostnega zaradi smrti njegovegasužnjaTobija:»MojsuženjTobijebilmož;bilječastivredeninpobožen.«KersosužnjipripadaliIzraelcu,so bili podvrženi večim svetopisemskimpredpisom,vendarpajihnisomogliobrezati proti njihovi volje.Če se je suženj upiraltemu pravilu več kotdvanajst mesecev, jemoralbitiprodannazajpoganom.Čepagaje,nasprotno,sprejel,jebilodtakratupoštevan kot član družinetakodaleč,dajeobrezansuženjkakegaduhovnika imel pravicojesti“svetereči”,posvečenohrano.

    Vendarpatudiobrezan suženj poganskegaroduniimelnitiistihverskihdolžnostinitiistihcivilnihpravickothebrejskisuženj.Tehjemoralobitipravmalokupljenih:Postava,kijeprepovedovaladržatiIzraelcakotsužnjaprotinjegovivolji,čenibilkriv.Takojemoralaspodbujatitrgovcezljudmi,dasosvojjudovskičloveškiinventarprodajalinadrugihtržiščih izven Palestine. Je pa obstojala zakonita ,dokajodvratnauredba,kijenaredilazasužnjadolžnika,kinibilsposobenpovrnitidolga,intatu,kinimogelvrnitisvojegaplena.Najtijebilotudirevneljudi,kisosedalizasužnjiti,namestodabiodlakoteumrli, in jim je gospodar preluknjal desno ušesnomečico v znamenje njihovega usužnjenja. Postavajestrogonadzorovalapogoje,podkaterimijetudiIzraelec lahko postal suženj, predvsem njegovegalastnika,kijemoralskrbetizanjegovopreživljanje.Načelnojemoralpostopatiznjimkakorssvobodnimdelavcem,najemnikom,negasilitidelativečkotdeseturnadan,nalagatimudelosamopodnevi,neponoči,negauporabljatizajavneuslužnosti–naprimerkotkrojača,strežnikavjavnihkopališčihalibrivca–,nepočetikajtakega,karbigaponiževalo.Tipredpisisobilitakonatančni,dajekrožilpregovor:»Kdorkupihebrejskegasužnja,sijenakopalgospo

    darja«.Povrhupajeobstojalšeznanizakono“sobotnemletu”,toizjemnovarovalo,značilnozanajboljplemenitojudovskotradicijo,kijerednoponovnovzpostavilodružbenoravnotežje,črtalodolgoveinukazovalopočitekvsem,celoživiniinzemlji.Tazakonjepredvideval:»Kadarkupišhebrejskegasužnja,najslužišestlet,sedmoletopanajbrezodškodnineodidevprostost«(2Mz21,2).Neposrednaposledicajebila,dahebrejskisuženjniveljalnitidvajsetinepoganskegasužnja,sajteganibilotrebaosvoboditi–načelno!–prejkotvsakihpetdesetlet,vletihvelikegajubileja(prim.3Mz25,40).Kaže,dasozakoniin navade v Kristusovem času dosegle v Palestiniskorajpopolnoukinitevhebrejskegasuženjstva.Tojeveljalocelovprimerihnesposobnostiplačevanjadolgov;samozasužnjevanjetatovjeostalovnavadi.Če je kakega Juda kupil poganski gospodar ali paJud,kigajehotelodvesti izvenSvetedežele,gaje

    odkupilaskupnost,čega ni mogla družina.Končno je Filon popravicizapisal,»dasobili celo isti, ki so jihimenovali sužnje, vresnicidelavci«.

    Samoumevno je,da je bil položaj ženske sužnje, Izraelkealipoganke,drugačenod položaja moškegasužnja.Tista,kijebilaporočena s sužnjem,jesledilanjegoviusodi,če jebilosvobojenali preprodan, razenče je že pred porokopripadalakakemugospodarju: ta je lahko

    obdržal njo in njene otroke, čemur so pa rabininasprotovali,največzato,kersomnogepostalepriležnicegospodarjainnjegovihsinov.Vtemprimeruosvoboditevvsobotnemletunibilanujna,razenčejoježenskazahtevala.TodaPostavaješčitilasuženjskepriležnice,prepovedovalajepreprodajatiizvendružinetiste,kisonehalebitipriležnice,samodejnojeosvobajalatiste,kisoserednoporočileinnidovoljevala,dabijihločiliodnjihovihotrok.Rabinskoučenjejebilopasplohnasprotnoženskemusuženjstvu.»Kdormnoživsvojihišimoškesužnje,množitatvine,«jerekelrabiHilel,»kdorpamnožiženskesužnje,množipohoto«.

    Poleg obvezne osvoboditve izraelskih sužnjevvsakosedmoleto,somnogesužnjeosvobodilinjihovigospodarji:nekaterezato,kersouspelinabratitolikoprihrankov,dasoseodkupili,drugezato,kerjimjepomagalanjihovadružina,inspetdruge,kerjimjetonaklonilavelikodušnostgospodarjev.Rabinisopredvidelivečprimerov,kojeosvoboditevpostala zakonska nuja: kadar je gospodar pohabilsvojega sužnja, kadar mu je dovolil poročiti se ssvobodnoženskoinobratno,alikadargajenaredilzasvojegadediča.Obredosvoboditvejeimelverski

    Suženjsko delo Izraelcev v Egiptu

  • 2011 – AM – MAJ 140

    angeli za danesP. Anzelm Grün

    ANGEL OZDRAVLJENJA

    značaj:suženjsijevnavzočnostisvojegagospodarjanadelfilakterije,majhneusnjenevrečice,vkaterihso bili štirje odlomki Postave, in so jih pri molitvinosili na čelu in na levi roki. S tem je osvobojenivstopilvjudovskoskupnost–čejebilIzraelec–zvsemipravicamiJudov;čejebilobrezanpogan,pasmanjpravicami.Kaže,datihofsimvIzraelunisoimelienakegapoložaja,kotsogaimeliosvobojenciv rimskem cesarstvu, kjer jih je videti pogosto načeluoblastiinčasti.

    Razmeromablagisuženjskipogojirazloževnekimeri,zakajseJezusniposebejzanimalzasuženjstvo.Podrugistranijepapopolnomajasno,dagajeboljskrbelamoralnasužnost,kijijepodvrženvsakčlovek, dejstvo greha. Resnica, ki osvobaja, osvobodi

    tudiodnapak.NačasniravnijeJezusdobropoznalpoložajsužnja,to jepriznal,todazduhovnegavidika to ni imelo nobenega pomena, saj resničnoživljenje ni tukaj doli. Vendar vse njegovo učenjetežikizbrisanjuvsakerazlikemedgospodarjeminsužnjemvvesoljniljubezni.SvetiPavelbovečkratdalgospodarjemčudovitenaukeovelikodušnosti,sužnjempanasveteopodložnosti.NimogočebrezganjenostibratikratkegaPismaFilemonu,kjerapostolgovoritakovelikodušnoopobeglemsužnju.Vnovemgledanjunaživljenjevprvihcerkvenihskupnosti–kakorježeprejbilopriEsenih–neboveč»negospodarjanesužnja«,intovelikoprej,predensoustanove,rojeneizkrščanstva,uspelepočasiodpravititozlopoganskegasveta.

    Ob besedi ozdravljenje takoj pomislimo naozdravitev svojih bolezni, na svoje zdravje. Angelozdravljenjabitiradvlilupanje,dabotvoježivljenjeuspešno,dabocelovito,dalahkovse,karjevtebi,sprejmeš,dalahkovsemu,karsiti,rečešDa,dalahkopoveš:Dobrojetako,kotje.

    Dapalahkotoizrečeš,semorajonajprejzacelititvojerane.Vsakdoodnasnosissebojrane.Ranilisonasstarši,četudisoimeliše tako dober namen.Ranjenismobili,čenasv naši enkratnosti nisojemaliresno,česonašepotrebainobčutkepreprosto prezrli, če našeosnovnepotrebepoljubezniinvarnosti,pogotovosti in zanesljivostinisobileizpolnjene.Prizadelisonasučitelji,kisonasosmešilipredrazredom,duhovniki,kisonam vcepili strah predpeklom.Prizadenetanasprijatelj ali prijateljica,če nas ne razumeta, čenas zadeneta v bolečamesta, če vrtata v našestarerane.Angelozdravljenjatihočepovedati:Tvojeranelahkoozdravijoinsebodozacelile.Ozdravljenjepanikakornepomeni,dajihsplohnebošveččutil.Anebodosekarnaprejgnojile.Zarastlajihbobrazgotina.Intedajbodopripadaletebi,nedabioviraletvoježivljenje.Nebodovečpritegovalenasevsetvojeenergije.Ne,ohranjaletebodoživega,postaletibodocelo vir življenja. S pomočjo angela ozdravljenjabodotvojeranepostaledragocenzaklad,dragocenibiseri, kot pravi Hildegarda iz Bingena. Kajti tam,

    kjersibilranjen,bošodprtzaljudiokrogsebe,tamsesbošobčutljivoodzival,kobodopripovedovaliosvojihranah.Tamboštudisamživ.Tambošprišelvstikssamimseboj,ssvojimresničnimjazom.Želimti,dabitiangelozdravljenjapodarilupanje,dasevsetvojeranelahkozacelijo,datepreprostonedoločatvojaranpolnazgodba,marveč,dalahkopopolnomaživišvsedanjosti,sajtvojeranenemorejoveč

    oviratitvojegaživljenja.Nasprotno, usposabljajo te za življenje. Angelozdravljenjabiradtvoje rane spremenil v virživostiinvirblagoslovazateinzadruge.

    Ko bo angel ozdravljenja ozdravil tvoje rane, boš tudi sam postalangel ozdravljenja zadruge. Tedaj se bododrugi dobro počutili vtvojibližini.Čutilibodo,da ti lahko svoje ranepokažejo, da jih razumeš,danjihovihranneocenjuješ, ampak jihpreprostosprejemaš.Inčutili bodo, da iz tebe

    izhajaozdravljajočeozračje.Svojihranneprenašašnanje.Drugihnenadleguješssvojimiproblemi,vendarsiodprtzanje.Lahkotipripovedujejoosvojihranah,nedabisemoralibati,dajihbošožigosalkotbolnealicmerave.Splohneveš,zakajljudjetakoradiprihajajoktebiinzakajtitakodkritopripovedujejoosebi.Očitnojeangelozdravljenjaspremeniltvojeraneinbiradvtebiterprekotebetudidrugimsporočil:Dobersitak,kakršensi.Celovitsiinzdrav.Tuditvojeraneselahkozacelijo.

  • MAJ – AM – 2011 141

    papežev veroukBenedikt XVI.

    KAJ JE CERKEV

    Topotbomoskušalirazumetikaj jeCerkev.Kosmo premišljevali o izročilu (tradiciji – glej febru-arsko številko AM),smovideli,datoninekazbirkastvari,besed,kakornekakšnaškatlamrtvihstvari.Izročilojerekanovegaživljenja,kiprihajaodzačetkov,odKristusadonasinnasvključujevzgodovinoBogadočloveka.Izročilojetakovažnastvar,dasehočemšedanesustavitiprinjem,sajjevelikegapomenazaživljenje Cerkve. Drugi vatikanski koncil je v temozirupoudaril,dajeizročiloapostolskopredvsemvsvojemizvoru:»Bogjevsvojinajvečjidobrotljivostiurediltako,datisto,karjerazodelvzveličanjevsehnarodov, ostane za vedno neokrnjeno in prihajadovsehrodov.ZatojeKristusGospod,vkateremsedovršuje vse razodetje veličastnega Boga (prim. 2 Kor1,20; 3,144,6), apostolomzapovedal, naj evangelij, kigajekotizpolnitevprejšnjihpreroškihobljubsamprineselinzlastnimiustirazglasil,vsem oznanjajo kot vir vseodrešenjskeresniceinnravnega življenja in jim takopriobčujejobožjedarove.Tosozvestoizvrševalitakoapostoli,kisozustnimoznanjevanjem,zzglediinuredbamiizročilinaprej,karsosprejeliiz ust, iz razgovora in iz delJezusa Kristusa, ali pa so senaučiliobnavdihovanjuSvetega Duha, kakor tudi tistiapostoliinapostolskimožje,kisoponavdihnjenjuistegaSvetegaDuhazapisalioznanilooodrešenju«(Dogm. konst. o božjem razodetju, 7).

    Kot je bilo dvanajst rodov izvoljenega ljudstva,tako je bilo dvanajst apostolov, voditeljev eshatološkega Izraela, ki so nadaljevali “zbirko”, ki jo jezačelGospod.Tosodelalitako,dasozvestopredajalinaprejprejetidar,veselooznanilookraljestvu,kijev Jezusu Kristusu prišlo k ljudem. Njihovo številoneizražasamopovezavessvetokorenino,Izraelomdvanajstihrodov,ampaktudivesoljnonamembnostnjihoveslužbe:prinestiodrešenjodozadnjihmejasveta.Tolahkougotovimoizsimboličnevrednosti,ki jo imajo števila v semitskem svetu: dvanajst jezmnožekodtri,številapopolnosti,inštiri,število,kiusmerjanaštiriosnovnetočke,torejnavessvet.

    Izevangeljskegaoznanilarojenaskupnostspoznava, da je bila zbrana z besedo tistih, ki prvi izkusiliGospodain jih jeonposlal.Skupnostve,dasme računati na vodstvo Dvanajsterih, kakor tudina vodstvo tistih, ki se sčasoma pridružujejo kot

    naslednikivslužbiBesedeinvsluženjuskupnosti.Tako se skupnost čuti obvezano predajati drugim“veselooznanilo”resničneGospodovenavzočnostiinnjegovevelikonočneskrivnosti,kidelujevDuhu.Tojedobropoudarjenonanekaterimmestihpavlinskezbirkepisem:»Izročilsemvampredvsemto,karsemsamprejel«(1Kor15,3).Intojevažno.Znanoje,dajesvetiPavel,kigajevzačetkupoklicalKristuszosebnimklicem,praviapostolintakotudizanjvtemeljuveljazvestobatemu,karjeprejel.Nihotel“iznajti”novegakrščanstva,datakorečemo,“pavlinskega”.Zatovztraja:»Izročilsemvampredvsemto,karsemsamprejel«.Predaljenaprejzačetnidar,kiprihajaodGospodainjeresnica,kiodrešuje.Nato

    protikoncupišeTimoteju:»SSvetimDuhom,kiprebivavnas,varujlepizaklad,kitijebilzaupan«(2Tim1,14).Istotrdodokazujetudiprastaropričevanje krščanske vere,ki ga je zapisal Tertulijanokolileta200:»[Apostoli]sovzačetkupotrjevaliverovJezusaKristusainustanavljaliCerkvevJudeji,takojzatempa so raztreseni po svetuoznanjali isti nauk in istoveronarodomintakoustanavljaliCerkvevvsakemmestu. Od teh so potem drugeCerkve prejele temelje vereinsemenaukaintošenaprejprejemajo prav zato, da so

    Cerkve.NatanačinimamotudinjihzaapostolskekotnasledniceCerkvaapostolov«(De praescriptione haereticorum, 20).

    Drugi vatikanski koncil komentira: »Kar pa soapostoliizročili,obsegavsetisto,karpospešujesvetoživljenjebožjegaljudstvainpomnožujenjegovovero.IntakoCerkevssvojinaukim,zživljenjeminbogočastjemtrajnonadaljujeinvsemrodovompredajanaprejvse,karsamaje,vse,karveruje«(Dogm. konst. o božjem razodetju, 8).Cerkevpredajanaprejvse,karjeinkarveruje,predajapatovbogoslužju,vživljenju,vnauku.Izročilojetorejživievangelij,kisogaapostolioznanjalikotcelotonatemeljunjihoveedinstveneinneponovljiveizkušnje:znjihovodejavnostjojebilaverasporočenadrugimvsedonas,dokoncasveta.IzročilojetorejzgodovinaDuha,kidelujevzgodoviniCerkvepoposredovanjuapostolov in njihovih naslednikov v zvestobi do začetneizkušnje.TopotrjujesvetipapežKlemenRimskiobkoncu1.stoletja:»Apostole,kisonamoznanilievangelij,jeposlalGospodJezusKristus,JezusaKristusa

  • 2011 – AM – MAJ 142

    pajeposlalBog.KristustorejprihajaodBoga,apostolipaodKristusa:obojitorejpovrstiprihajajoizbožjevolje…PoposredništvunašegaGospodaJezusaKristusasoapostolispoznali,dabodonastalisporigledeškofovskeslužbe. Inkersotočnopredvideliprihodnost,sopostaviliizvoljeneinjimukazali,najponjihovismrtidrugi izkušenimožjeprevzamejonjihovoslužbo«(AdCorinthios,42.44).

    Toverižnonasledstvoslužbetrajavsedodanesinsebonadaljevalodokoncasveta,sajjebiloposlanstvo,kiga jeJezusdalapostolom,predanonaprejnjihovim naslednikom. Poleg izkušnje osebnegastikasKristusom,karjeedinstvenainneponovljivaizkušnja,soapostolipredalinaslednikomslovesnoposlanstvovsvet,kisogaprejeliodUčitelja.Apostol

    prihajaizgrškegaizraza“apostéllein”,karpomeniposlati. Apostolsko poslanstvo vsebuje pastirskoslužbo (»naredite vse narode za moje učence«),bogoslužno(»krščujtejih…«)inpreroško(»jazsemz vami vse dni do konca sveta«), kot kaže besedilo Mt 28,1920). Tako imamo na drugačen načinkot apostoli tudi mi resnično in osebno izkušnjonavzočnostivstalegaKristusa.PoapostolskislužbitakoKristussamdosežetistega,kijepoklicankveri.OddaljenoststoletijjepremaganainVstalisedaruježivindejavenzanas,vdanašnjikuCerkveinsveta.Tojenaševélikoveselje.VživirekiizročilaKristusnidvatisočletpročodnas,ampakjeresničnonavzočmednamiinnamdajeResnico,dajeluč,kioživljainnajdepotvprihodnost.

    SPET KLIČE NASVENČANI MAJ

    Spet kliče nas venčani majk Mariji v nadzemeljski raj.

    Cvetlice dobravesi venčajo glave,

    raduje se polje in gaj.Drevesa na vrtu cveto,po vejah pa ptice pojo,

    nebeški Kraljici,Mariji Devici,

    pozdrave in slavo pojo.Že šmarnice bele cvetóin vrtnice venec pletó,

    da krasnega majavse s slavo obdaja

    cvetlico Marijo lepó.Tako se Marija časti,

    ko maj nje lepoto slavi.Za grešne sirotepa Mati dobrote

    pred Božjim prestolom kleči.Le kliči nas, venčani maj,

    k Mariji v nadzemeljski raj!Da večno veseli

    Mariji bi peli,o Jezus, to milost nam daj.

    Dnevi bežijo mimo nas kakor en sam delavnik. Kar naprej nekamhitimo:oddomavslužbo,izslužbedomov,vmespaješevrstaopravkov–vsevnagliciinnemiru.Vsipostajamonervozni.Nervoznoprenašamo,aliboljerečeno,neprenašamodrugdrugega.Postalismostroji.Nimamočasanezasenezadrugega,kajšelezBoga.Vesizmučensečloveksprašuje:Čemuvseto?Kamdrvim,kjesebomkončnoustavil?

    VtonašehitenjepasejeoglasilapesemSpet kliče nas venčani maj. Kakorbizaslišalilepomelodijoizdaljave,melodijosvojemladosti,melodijo,kinasvodinazajvtistečase,košenismohiteli,košenismobilinervozni,včase,kosmošeimeličaszase,zasočloveka,kosmošeimeličaszaBoga.

    Spet kliče nas venčani maj.Pesemjeleta1861zložilIvanVirk,uglasbilpajojeAndrejVavken,učiteljinorganistvCerkljahnaGorenjskem,kijeuglasbilprecejcerkvenihpesmi,odbožičnihdoMarijinih.Večinanjegovihpesmijepostalapriljubljenapricerkvenihzborih,ševeč:postalesopesminašegaljudstva.

    Spet kliče nas venčani maj.Pesemnashočeustavitivhitenjuintekanjuzastvarmi,kisonamzačasnonadomestileBoga.Alipasmozdajboljsrečni,konimamoveččasazaBoga,zaMarijo?Jemarotroksrečnejši,kerjeizgubiločeta,mater?

    Spet kliče nas venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj.Ustavise,človek,Matitekliče!PisateljicaMarijaKmetovepripovedujeootrocih,kiseigrajo,gradijo

    hiše,gradoveinmostove.Pasevrnedomovnjihovamatiinjihpokliče.Pozabljenisogradovi,porušenimostovi–mati jeprišla,knjejhitijo.TakotudinasodnašihopravilkličeMatiMarija.

    Spet kliče nas venčani maj.Pesemprikazujelepotonaravevtemčasu.Karškoda,davmestuvidimotakomalotelepote.Čebišlizakakšnouroven,bividelivseto,očemerpripovedujepesem:cvetice dobrave si venčajo glave.Videlibi,dadrevesa na vrtu cveto,dašmarnice bele cveto.

    Čemu vsa ta lepota, komu na čast? Nebeški Kraljici, Mariji Devici, pozdrave in slavo pojo.

    Vsanaravajeodetavcvetjeinpetje.Kakobimoglimiostatihladni,brez cvetja in petja v duši? Pridružimo se pojoči in cvetoči naravi, daizpolnimo,karjeMarijasamanapovedala:»Odslejmebodoblagrovalivsirodovi«(Lk1,48).

    KakojenašslovenskinarodMarijočastilspesmijo?Tapesemjenajvečkratprikipelaizsrcanekoga,kijeMarijoljubilinčastil,našeljudstvopajojesprejelozsvojo,dajeznjoizražalosvojoljubezendoMarije.

    Čebihotelinaštevatipesmispodobnovsebino,bijihlahkonašlikar

    Jožef Kvas

    SPET KLIČE NAS VENČANI MAJ

  • MAJ – AM – 2011 143

    precej:Cvetketrgamsnežnobele,znjihbomvenčekkrasnivil,gaMarijipodaril…Krasnimajnikžerazgrinjapodobravahžlahtnicvet…Žeslavčkižvrgolijo,semajveselbudi…

    ZakajsotakomnogiMarijočastili?Zakajsojizlagalipesmiinjihprepevali?Materljubiti,materradimeti–tojevendarnaravno,samoposebiumljivo.Česekomuzdiodveč ljubiti svojo mater,potem ni več človek, temvečjepostalstroj;nimaničveččloveškegavsebi,nimaveč srca, je slabši od rož inptic,kiseprebujajovcvetjuin petju. Brez matere je vdružinidolgčas, jepusto inžalostno.TakšnabibilatudiCerkev brez Marije, takšnabibilatudiverabrezMarije–pustainžalostna.»ObMarijipostanekrščanstvodomače,vseboljtoploinživljenjsko,«jezapisalTeilharddeChardin.Nebojmose,dabinamJezuszameril,čeljubimonjegovoMater.Cerkvenazgodovinanampravi,dasonarodi,

    kisoohraniliMarijinočeščenje,ohranilitudiverovJezusaKristusa.MarijanasvodihKristusu,kpoglobitvivereinljubezni.PravktemuSpet kliče nas

    venčani maj,kinajpostanečas naše spreobrnitve. ŠeboljsebomookleniliMarije,da z njo skupaj pridemo kJezusu.

    Zamislimo se, kaj bomostorili za poglobitev svojeverre,kajbomostorili,dabonašeživljenjeresposlušanjeBožje besede, pa ne samoposlušanje, temveč tudi izvrševanjeBožjebesede?Kajbomo storili, da bo našeprejemanjezakramentovzavestno,pripravljeno,vveri?Kajbomostorili,dabonašanedeljaspetGospodovdan,

    kobomoimeličaszaBoga,zaseinzasočloveka?Kajbomostorilizabrateinsestre,kinaspotrebujejo?Kajbomostorilizaspravo,edinostinmirnasvetu.

    Zatopa:Le kliči nas, venčani maj … da večno veseli Mariji bi peli, o Jezus, to milost nam daj.

    Marija in Jezus v evangelijuVsvetopisemskihbesedilihopazimo,daseMarija

    vednopojavljaskupajzJezusom.Evangelijotroštvajejasenprikaztega:skrivnostoznanjenja,obiskElizabete, rojstvo, obrezovanje, darovanje v templju,najdeniJezusvtemplju–vsetosodogodki,ki jihJezusinMarijapreživljataskupaj.

    IstojeopazitivčasuJezusovegajavnegaživljenja:Marijajenavzočapričudežu,kosevodaspremeniv vino ob svatbi v Kani Galilejski, v skrivnostnemdogodku,kipripovedujeonjej,bratihinsestrah,kigredoiskatJezusa,kerseonjemgovori,dajeponorel(prim.Mr3,2021.3135),inkončnopodkrižem(prim.Jn192527).

    LahkonavedemotudibesediloizApostolskihdel(1,14),kipripoveduje,dasoapostolipovnebohoduzdruženi skupaj z Marijo vztrajali v molitvi: to jeapostolskaskupnost,kisevbogoslužjuzbranaokrogVstalegapripravljanasprejemDuhapričevanjainposlanstva.

    KarzadevaevangeljskepodatkejeMarijavednonavzočaskupajzJezusom.

    Zanimivo je, da Luka govori o njej v trenutkuučlovečenjainvzačetkuApostolskihdel.Stemhočepačopozoriti,dakotpravaučenkaJezusaKristusapostaneznamenjezaskupnost:nobenkristjannemoredosečisvojeverodostojnostiinsvojegauresničenjadrugače,kakordaspremljaKristusavraznihtrenutkihnjegovegazemeljskegabivanja.

    Učenec,kivsvojizgodovininebibilneprestano

    obJezusu,zasidranvanjvraznihokoliščinahsvojegabivanja,nebibilpraviučenec.

    Pravi učenec mora kot Marija pričakovati Kristusa,roditiKristusa,darovatisevKristusuOčetu,veselitiseKristusovenavzočnosti.PraviučenecmorastatisJezusomvzgodoviniinzvstalimKristusomvveri.

    KotMarijaživiizJezusa,obJezusu,kimuvednosledi,morapraviučenecživetizJezusominizJezusainmusleditikotUčeniku.

    KotMarijimorabititudiučencuvnjegovizgodovinisrediščeKristus:čebiMarijaimeladrugačnodržo,bievangelistitogotovoomenili.

    TudikohočePavelvPismuGalačanom(4,4)potrditivelikonočnovstajenjeBesede,pravi:»rojenegaizžene«,karpomeni,dajeMarijabistvenovezananaJezusa.

    Marija in Jezusovi sorodnikiVevangelijujevečkratomenjenanekadrugapr

    vina,kisicerobrazlagipovzročadoločenetežave,parazodevatežo,kijojevapostolskiskupnostiimelaskupina Jezusovih sorodnikov, tako imenovanih“bratov”in“sester”.

    Zakajsoomenjeni?PredvsemjebilosorodstvozJezusomvzrokčasti

    zanjegovesorodnike;tojezanesljivpodatek,predvsemvlučiizročilainApostolskihdel.

    SkupinaJezusovihsorodnikovjepavažnaizglobljegarazloga.Onisotisti,kisogapoznalipomesu

    Antonio Donghi

    MARIJA VZOR KRISTJANA

  • 2011 – AM – MAJ 144

    inkisosodoživljalizgodovinskobivanjeJezusa izNazareta.

    ZaapostolskoCerkev jebilotovelikevažnosti,kerjebilažeodzačetkamočnorazširjenaskušnjavaodrečiKristusunjegovočloveškonaravo.TudiJanezgovorioJezusovihsorodnikih,kerjenjihovopričevanjenekazgodovinskabitnost.Jezusjepravičlovekintaizkušnjačloveškostijezanesljiva,sajsoljudje,ki so njegovo zgodovinsko resničnost sodoživljalitudipomesu.

    Jezus ni preprosto Vstali, ampak je od mrtvihvstaločloveštvo.

    Tapodatekjevaženzanašebivanje:Jezusovačloveškanarava,kakortudinaše“bitiljudje”ninekaj,karbilahkoodrinilinastran,nekodejstvo,kinasnezanima.

    KristusovačloveškanaravajebilavažnažezaprvoCerkevinjevažnatudizanašozgodovino.

    Marija,kijenjenosrediščeKristus,inJezusovisorodnikinampravijossvojimživljenjem,damoramovKristusunajtiveseljemedčloveškihodnosov.

    Vsvojiduhovniizkušnjinesmemoustvaritinekedvojnosti,toje,videtiKristusasamopoDuhu,videtiduhovnoizkušnjosamovnjeninotranjirazsežnosti,ampakmoramougotovitiveseljepopolnostisvojeosebekotJezus,kijebilradčlovekinjeustvarilčloveškeodnosessvojimibrati.

    Marija gleda Kristusovočloveško naravo v luči vstajenjaKosmosiogledaliJezusavnjegovičloveškostiinv

    njegovemzgodovinskemživljenju,semoramovrnitihgledanjuzočmivere.MarijanidalaJezusasvetusamopomesu,ampakgajerodilainljubilavveri:Apostolskadelanamotemdajejopolnopričevanje.

    Marijina navzočnost v začetku Apostolskih delopozarja, da ni dovolj sprejeti Jezusa v zgodovini.Trebagajegledativpraveminizpolnjenemsmisluinsedvignitivzgodovino,kijorazsvetljujevera.

    PavelpravivDrugempismuKorinčanom(5,16):»ČepravsmoKristusapoznalipomesu,gazdajne

    poznamovečtako,«toje:poznamoKristusapoveri.Ob pogledu na Marijo ob oznanjenju jo bomo

    lahkovidelisamo,kopredstavljaJezusavzgodovini,vlučinjegovečloveškenarave:Todavtrenutku,koLukasporoča,da jebilaMarijaskupajzapostolivmolitvi,namdajerazumeti,daKristusovočloveškonaravorazumemopravilnosamovlučivstajenja,vveri.

    Vtejlučijezanašeživljenjejasno,dajeveselje“biti človek” lastno tistim, ki se istočasno veselijoverevVstalegainsvojegabivanjaznjim.

    Človek,kinedoživljaresmočnoizkušnjeVstalega,nemorepoznatiJezusa.Natosokončnoopozorilievangelisti,kisopripovedovaliJezusovozgodovinoz izhodiščem v veliki izkušnji vstajenja. V tej lučisogledaliučlovečenje,Jezusovočloveškost.VažnomestosodaliJezusovimsorodnikom,sopaopozorilinaprvenstvenovažnostvere,kosopoudarili,dajeverovati polnost človeškega bivanja in pridobitevveseljanadlastnočlovečnostjo.

    V svoji človeškosti vidimo pogosto neko določilnoresničnostsvojeosebnosti,vresnicipalahkonajdemo njen globoki smisel samo, če smo v veriz Marijo v templju, v dvorani zadnje večerje in zVstalim.Tedajrazumemo,dasleditiJezusupomenipostajativednoboljcelostniljudje,dabibilivnjemvednoboljpobožanstveni.

    Posledicateganasvodigledativverieshatološkidogodek(čepravnizapisanvevangeliju),tojepoveličanjeMarijeinnjenovnebovzetje.Kdoglobokodoživljatriomenjenetrenutke(Marijavtemplju,vmolitvizapostoliinzVstalim)pridetakodolastnegaeshatološkegadogodka,tojedolastnegapoveličanjainsprejetjavnebesa.

    To,karsenaučimopriMariji,jeznamenjezanas:nesmenasbitistrahbitičloveštvovlučivere;ne sme nas biti strah živeti v veri svojo zgodo

    vinskost;nesmenasbitistrahbratizočmiveretemozgo

    dovine vsakdanjika. Če verujemo z Marijo, bomopoveličani.

    Njen slikar Leopold Layer je izšel iz umetniškedružine:slikarjebilženjegovdedJosip(16881744),arhivskopajedokazanaleenanjegovaslika.JosipovsinMarko(17271806) je imelosemotrokinkartrijesinovisibilislikarji:prvorojenecLeopold(roj.30.novembra1752),Valentin(roj.6.februarja1763)inAnton(roj.4.junija1765).Vsitrijesoseučilislikarstvavočetovidelavnici,kerzaradiskromnihpremoženjskih razmer niso mogli v slikarske šolevsvetu.Moralisosezanašatinasvojonadarjenostinmarljivost.OAntonuniničznanega,oValentinuboljmalo,Leopoldpajeznankotnadarjenindelaven slikar. Naslikal je tudi nekaj portretov, večinaslik pa je nabožnih. Po očetovi smrti leta 1806 je

    Leopold prevzel vodstvo njegove delavnice in jeustvarjalkarvelikadela,tudinačrtezaceleoltarje.Mojsterjeslikalpookusuljudiinnibildrag,zatojeimelprecejnaročnikov.Risalinslikaljeneverjetnospretnoinhitro.Mnogoslikjedovršilvenemdnevu,takotudiposameznepostajekriževegapota(njegovkrižev pot krasi župnijsko cerkev v Podgradu podGorjanci).Leopoldsejenasvojihslikahredkopodpisal,Valentinnikoli,zatojetežkodoločiti,alijetoinonoslikonaslikalLeopoldaliValentinalikateriodLeopoldovihštevilnihučencev.Medtemi jebiltudinjegovposinovljenec indedičJosipEgartner,sorodniknjegoveženeMarije.

    LayerjeveslikesoimelimnogiljudjenaGorenj

    O PODOBI BREZJANSKE MARIJEin njenem slikarju Leopoldu Layerju

  • MAJ – AM – 2011 145

    skem, zlasti v Kranju, kupovali so jih tudi razniagenti,dasojihpreprodajali.Nekaterenjegoveslikerazodevajo resničnega mojstra, druge pa so manjdobre.ZadobroplačosejeLayerpotrudil,zamalodenarjapajezdelomhitel.Kosoleta1809KranjskozasedliFrancozi,sozaumetniškodelavnicoLayerjevnastopilitežkičasi.Naročiljebilomaloindružinase je znašla v stiski. Izhodsovidelivtem,dasozačeliponarejatiavstrijskipapirnat denar, ki je bil zunajIlirskihprovincševveljavi.Proti koncu junija 1810so ponarejevalce odkrili.Brata Leopold in Valentinsta prišla v zapor. Valentin jev ječikmaluumrlzajetiko, Leopold pa je bilobsojen na pet let zapora.Vstiskise jezaobljubil,daboposlikalkapelicoMatere Božje na Brezjah, če borešen.KosoFrancoziodšli,jebilizpuščeninleta1814je svojo zaobljubo izpolniltersfreskamiokrasilMarijinokapelonaBrezjah.Nafreskahsejetudipodpisal.LeopoldLayerjebilvisokepostave,visokegainširokegačela,živihoči,duhovitindobrodušen,pozaporuboljmireninresen.Njegovahudomušnostodsevatudiiznekaterihpodrobnostinamnogihnjegovihslikah,skaterimisejepreprostemuljudstvuzeloprikupil.

    PodoboMarijePomagajnaBrezjah,kijenajboljznana njegova oljnata slika, pa je Leopold Layernapravilževelikoprej,okolileta1800,kojetedanjimošenjskižupnikdr.UrbanAžbecerkvisv.VidanaBrezjahprizidalkapeloinzanjonaročilslikoMarijePomagaj,kakršnojebilvidelmedštudijemvInnsbrucku.»LayerjezatodeloimelpredlogovbakroreznipodobiciCranachoveinnsbruškeMarije,vendarjebrezjanskislikivdihnilljubkostinprisrčnost,kiodlikujetavečinonjegovihpodob«(EmilijanCevc).LeopoldLayerjeslikalskorajizključnočloveka,ugotavljaumetnostnizgodovinarViktorSteska;pokrajinnislikalrazenzapodnožjenasvetniškihslikah,kjer

    je rad naslikal kraj, kamor je bil slika namenjena.Obrazinjegovihljudisozelolepi,čudovitisonjegoviangeli.Marsičesa(kompozicije,svetlobnihučinkov)se je naučil pri slikarju KremserSchmidtu, slikalpa jeponaravi.Ustvarjal je freske inoljnateslike.Njegovo največje delo so freske, s katerimi je leta1815okrasilprezbiterijžupnijskecerkvevTržiču;

    njegovadelasrečujemopoštevilnihcerkvahnaKranjskem, Štajerskem in celonaKoroškem.Sfreskamijekrasil tudifasadekmečkihhiš(npr.LegatovohišovLescah)innišekapelic,izdelovaljetudislikenastekloin panjske končnice. »Koje12.aprila1828umrl,«jelepozapisalEmilijanCevc,»jepačpotrkalnanebeškavrata v vsej svoji skromnipreprostosti – ne kot ošaben umetnostni plemič,pačpakotponižendelavec,ki jesvojonalogopoštenoopravil.«

    VbrezjanskipodobiMarijaPomagajsomnogiprepoznalislediokoliščin,kisospodbudile njen nastanek.Slikarjevonemočvječinajbi odsevala čisto majhnaupodobitev Jezuščka, pa

    tudinjegovagolotainpopolnaodvisnostinhkratizaupanjedoMatere.JezuščekstiskakMarijiglavico,iščejozočmi,zrokamibiseradoklenilnjenegavratu,asoprekratkeinjisežejoledobrade.StelescemseprižemakMateri,zlevonogostojinaprstih,desnopastegujeknjej.

    NaslikijegotovonajlepšiMarijinobraz,naobrazupanjeneoči.KoMarijauzreJezusavnemočiinhkratisilnemzaupanja,semuvsapreda.Aočineobrneprotinjemu,temvečknam.Kamorkolistopimovkapeli,nasMarijineočivednospremljajo. . .Kakotolažljivaresnicajeizraženavnjih!Marijinomaterinskookonasvidi.TojepotrjenopoverskiresniciMarijinegavnebovzetja:Marijineočisoživeinvidijovsenašeduševneintelesnepotrebe.Toje“povedal”tudislikarbrezjanskepodobeMarijePomagaj.

    Splošni:Dabitisti,kidelajossredstviobveščanja,vednospoštovaliresnico,solidarnostindostojanstvovsakeosebe.

    Misijonski:DabiGospoddalCerkvinaKitajskemvztrajativzvestobievangelijuinrastivedinosti.

    MOLITVENI NAMENI ZA MAJ

    Marija je mati, ki se je tiho izgubila v Sinu.Ignacio Larranaga

    Marija je “veliki katekizem za odrasle”, ker nam kaže, kako je treba Kristusa Odrešenika prinašati svetu.Stanislav Hočevar

  • 2011 – AM – MAJ 146

    Vajeni smo imeti usmiljenje za čisto oseben inzaseben občutek, ki se uresničuje samo v odnosučlovekadoBogaindosebipodobnim.Čepadobrorazumemo vse njegove razsežnosti, postane boljrevolucionareninbolj“političen”pojem,kotbisilahkopredstavljali.Grezato,daidejo,kijoimavsakoodvelikihverstev,uporabimonesamovosebnemampak tudi v družbenem življenju in da ne delamoizBoga,vkateregaverujemo,nekegaorožja,skaterimlahkogrozimo,ampakzgled,kigajetrebaposnemati.

    Usmiljenje je namreč značilnost, ki je bolj kotvsaka druga skupna Bogu hebrejcev in kristjanov,BoguislamainBogu(ali bolje: veri) budistov, in ki je zatotolikoboljprimernoza dialog in sodelovanje med velikimiveramizamirnasvetu.Bitiusmiljeniali ne, je predvsemvprašanje zvestobeali nezvestobe svojemulastnemuizpovedovanjuvere.

    SvetopisemskiBog se je predstavilMojzesuzbesedami:»Gospod, Gospod,usmiljen in milostljivBog,počasenvjeziinbogatvdobrotiinzvestobi«(2Mz34,6),invseSvetopismopotrjujetebesedetjadoJezusa,kijenajvišjerazodetjeOčetovegausmiljenja.Dives in misericordia,»bogatvusmiljenju«jenaslov,kigajeJanezPavelII.izbralzasvojookrožnicoosvetopisemskemBogu.

    TudiMohamednipridigalsamovsemogočnegaBoga, pripravljenega za jezo in sodbo. Za Boga jeuporabil naziv, ki je bil že splošen v Arabiji: ar-Rahman,»Usmiljeni«,intabesedajeostalavuvoduvvsakosuroKorana:»VimenuBoga,usmiljenegainsočutnega«.

    V budizmu, ki ne pozna ideje osebnega Bogastvarnika,jetemeljantropološkiinkozmični:človekmorabitiusmiljenzaradisolidarnostiinodgovornosti,kigavežetanavse,karježivega.IzvsakestranispisovsedanjegaDalaiLameGyatsoTenzinapronicavelik občutek za solidarnost in skoraj nežnost dovsega,karživi,invsakastranspodbuja,kakovključititogledanjevpolitiko,gospodarstvoinvseostaleživljenjskeizrazeterpredlaga»etikomiruinskrbi«zatretjetisočletje.TudivsedanjikrizisvojegaTibetajodokazujessvojimiskanjemdialogainmiroljubne

    rešitvesporaskitajskimioblastmi.Usmiljenje, misericordia, je latinska beseda, se

    stavljena iz dveh delov: misereor “ganjen sem” incorde“vsrcu”.Temeljnamiseljeravnanječloveka,kispričozmotealiceložalitvedrugeganeodgovarjatakojzobsodboinželjouničitisovražnika,ampakse trudi postaviti se na njegovo stališče in ocenitinjegoverazloge.OsvetopisemskemBogupravimo,dajeusmiljen,»kerve,izkakšnegatestasmo«.

    Poskusimosipredstaviti,kajbisezgodilo,čebisepotrudiliprenestivpolitičnopraksovéliko“vrednost” usmiljenja. Če se omejimo samo na eneganajboljbolečihsporov,kiseželetavlečenasvetu:kaj

    bi se zgodilo, če biIzraelciinPalestincizačeli misliti tudina trpljenje enih indrugih, na obup, vkaterega pogostopadajo, namesto dabi mislili samo nakrivice,kisojimbileprizadete? Tudi napolitičnem področjujeusmiljenjunasprotni recept »okoza oko, zob za zob«pokazal, da ne rešiničesar, ampak dapovzroča samo ševečnasilja.Usmilje

    njeninekakšennadomestekzaresnicoinpravico,ampak pogoj, da smo ju sploh sposobni najti. Niznamenjeslabosti,ampakmoči.

    To,karsmorekliomednarodnihodnosih,veljatudizaodnosemeddružbenimienotami,strankamiinorganizacijamivvsakemnarodu.Nasprotjeusmiljenjajenažalosttakopogostatežnjademoniziratisovražnika in ga zasmehovati, odklanjati njegoverazloge, še preden smo jih ocenili. To je globokoprotipolitičnoinprotiverskoravnanje,čejepolitikadelozadobropólisa,države,innesamolastnestranke.Povsodvelja,kar jeDanterekelzaItalijo:»gredica,kinasdelatakedivjake«.Usmiljenjebijomoglospremenitivgredico,kinasnareditako…srečne.Jezusjeoznanil:»Blagor(=srečni)usmiljenim!«

    Usmiljenjejezavsakoskupnostto,karjeoljezamotor.Česekdospravinapotvavtu,kinimanitikapljiceoljavmotorju,bočeznekajminutvsezagorelo.Takojetudizvsakočloveškoskupnostjo,kimisli,dausmiljenjanepotrebuje.Usmiljenjetakokotoljeumirivsatrenjain“namaže”mehanizemčloveškihodnosovnavsehravneh,odosnovneskupnosti,kijedružina,domednarodneskupnosti.

    nedelja Božjega usmiljenjaP. Raniero Cantalamessa

    POLITIČNA RAZSEŽNOST USMILJENJA

  • MAJ – AM – 2011 147

    Polegprocesov,vkaterejebilaCerkevvključenaskupajzdrugimiorganizacijami,strankami,ustanovami,vojaškimiskupinami–npr.božični,Rupnikov/Rožmanov in Bitenčev –, je bila vrsta skupinskihduhovniških in redovniških procesov: frančiškanski, Leničev, proti sestram v Lichtenthurnu, protilazaristomvCelju,protislovenjebistriškimsestramin magdalenkam iz Studenic, jezuitski, tolminski,ŠolarFabijanov itd. Procesi proti duhovnikom inredovnikomsobilipogostonacerkvenepraznikealiokolinjih.Obsojenisobilizaradidelovanjamedvojsko,zaradirušenjadržavneureditve,izgospodarskihrazlogov,zaradisodelovanjaskrižarji,pobegaoz.pomočipripobegu,članstvavKatoliškiakciji,zaradisovražnepropagande,vzbujanjaverskenestrpnosti,zlorabesvobodeopravljanjaverskihopravil,izmoralnihrazlogov,kernisobilipripravljenikršitispovednemolčečnosti,itd.

    Zažig škofa VovkaVerske svobode kljub ustavnemu čl. 25, ki je

    zagotavljal svobodo vesti in veroizpovedi, ni bilo.Oblastjezlorabila“ločitevcerkveindržave”zaizključevanje duhovnikov, redovnikovinvernikovizjavnega življenja,preprečevala jebirme, procesijeinsplohvsakojavno manifestacijovernosti na Slovenskem, hkratipa je podpiralamočno protiversko in proticerkveno propagando. Cerkveni tiskjebilzeloomejen.Izgovor je bil, da

    jezmanjkalopapirjaoziromadasosedelavcivtiskarniuprlitiskanjuverskihbesedil.Kaznivihdejanjprotiduhovnikominredovnikomoblastnipreganjalaalipajetopočelasamonavidezno.Topazato,kerjihjesamaorganizirala,bilavanjevpletenaalijihodobravala.Najnavedemonekajprimerov.

    PopriključitvidelagoriškeškofijeJugoslavijijeod okrajnega komiteja KPS organizirana množicajeseni 1947 kar dvakrat pregnala administratorjajugoslovanskegadelagoriškenadškofijedr.FrancaMočnikazjugoslovanskegaozemlja,prvič19.septembraindokončno12.oktobra.

    Ko je drhal 20. januarja v Novem mestu škofaVovkapolilazbencinomingazažgala,gamilicanibranila.Tapodatekžesamposebikaže,dajeakcijopripravila Udba. Odmev v svetovnem tisku je bilprecejšen, posebno seveda v zamejskih katoliškihčasopisih.Pravzato,inkersoodvsepovsodprihajalitelegramiinpisma,kisozVovkomsočustvovali,hkratipaizražalisvojezgražanjenaddogodkom–meddrugimijeposlalotelegramekar45ameriškihškofov,nadškofovinkardinalov–,jebiledenizmedstorilcev,tisti,kiješkofapolilzbencinom,obsojenpogojnonadesetdnizapora.

    Ustreljen skozi oknoNačrtovani napad na mariborskega škofa pri

    Hrastnikuseptembra1951jespodletel,kerješkofpravočasnozvedel,dasenekajpripravlja, in ješelnabirmozDolapriHrastnikudelnoskolesomindelnopeš.Naročeninapadalcisoustaviliavtomobilingakamenjali,kersomislili,dajevnjemškof.Bilopajelespremstvo:škofovtajnikJustinOberžaninžupnikizDolapriHrastniku.Kostaprosilamilicozavarstvo,jeslužbujočimiličnikizjavil:»Zopervoljoljudstvaminemoremonič.«

    ValentinOblak,župnikizPreske,jebil21.septembra1951sredinočiustreljenskoziokno.Policijajebilasumljivohitronakrajudogodkainje,namestodabiiskalamorilca,preiskovalaomare,pretaknilacerkev in se nedostojno obnašala. Čeprav so biliudeleženciznani,nibilonobenihsankcij.

    S tanki nad procesijoDne 15. avgusta 1951 je nekdo zgodaj zjutraj v

    cerkvinaPtujskiGoriznožemlažeranilmladegaromarja.Miličnikinisoiskalistorilca–tokaže,dajebilsodelavecUdbe–,preiskovalipasožupnišče,uprizorilimučnavečdnevnazasliševanja,zaplenilidenar,kijebilnamenjenobnovicerkve,prijelikaplanaintrisestre,župnikavečkratupravnokaznovaliinkončnoincidentzlorabilizato,dasozodločboSvetazakulturoinprosvetovLjubljani–podpisaljojeBorisZiherl–zaseglicerkevinjospremenilivmuzej.KljubštevilnimpritožbamžupnikapatudiškofaDržečnika,kijepisalmaršaluTituinministruza notranje zadeve Rankoviću, je bila cerkev šelemaja1957znovaodprtazabogoslužje.

    Na prijavljeno procesijo sv. Rešnjega telesa naVrhniki19.junija1949,kijojevodilkaplanIvanMerlak,soprihrumelitankizizgovorom,daimajovaje.Krožilisookolicerkveinzasledovaliprocesijo.LestežavojekaplanMerlakzmonštrancopoprocesijiprečkalcestoinjovarnoprineselvcerkev.Tankmujesledildočetrtestopnice.Ljudjesokričali,dagretank v cerkev. Na množičnem sestanku so potem

    Mitja Volćanšek

    BOJ PROTI CERKVI (2)Z UDBO NAD CERKEV

    nadaljevanje in konec

    Škof Vovk po zažigu v Novem mestu

  • 2011 – AM – MAJ 148

    oficirjizahtevali,dakaplanzaporabljenonaftoinbencinplača150.000din,kerzaradiprocesijevajaniuspela.Doteganiprišlo.

    IzsiljevanjaUdba je koordinirala tudi administrativne po

    stopke.Ponavodilih,kisojihdobilipoverjenikizanotranjezadeve,sosevsiorganinotranjeupravezavsakegaposameznegaduhovnikadoslednomoralidogovarjatizokrajnimpooblaščencemUdbe.Upravnipostopkiprotirazličnimdejavnostim–verouku,tisku,vzgoji,procesijamitd.–somočnooviralidelovanjeCerkve.Doleta1961jebiloizrečenihnajmanj1.411upravnihkaznivskupnemznesku5,315.000dinter95zzapornokaznijo–skupaj1.450dni.

    Duhovniki,kimedvojskonisobilinasvojemslužbenemmestu,sodosredine leta1950potrebovalidovoljenjeministrstvazanotranjezadeve,tuditisti,kisojihNemciprisilnopreselilinaHrvaškoinvSrbijooziroma poslali v koncentracijska taborišča. Takasoglasja,imenovalisojihpristanki,jepoznalasamoSlovenija.Kopaso jihodkonca julija1950začelaizdajatipoverjeništvazanotranjezadeve,jihnisopotrebovalisamooni,kisoprihajaliizdrugihrepublik,izgnaniintisti,kisoprišlisprestajanjazapornekazni,temvečtudinovomašniki.Sicerpaseorganiupravežeprejnisodržalisvojihlastnihnavodil.IzodgovoranačelnikaoddelkazanotranjezadeveIvanaPrijateljanapritožbopomožnegaškofaVovkaleta1948jerazvidno,daministrstvusplohnišlozakakozakonitost:»VkolikornamigujetenaposebnamerilazaduhovščinovLRS,moramougotoviti,dagrepačsamozaposebenodnoscerkvenegavodstvavLRSdodržave.VojnizločinecGregorijRožmanjeformalnošezmerajljubljanskiškof.Obapomožnaškofavljubljanskiinmariborskiškofiji,kakortudiadministratorjizaslovenskedeleprimorskihškofijsopostavljeninanačin,kijimodvzemalegitimacijo,dabimoglipredstavljatiinteresecerkvepreddržavnooblastjo.Zatomorapačdržavnaoblasturejevatitavprašanjaneposrednozvsakimposameznimduhovnikom.«

    »Religija mora odmreti«Komunističnaoblastjeodvsegazačetkanačrtno

    onemogočalapoučevanjeverouka.Katehetisozanjpotrebovali posebno dovoljenje pristojnega svetazakulturoinprosvetookraja,vkateremjebilašola.Okrajnisvetisobilitesnopovezanispoverjeništvomza notranje zadeve in s pooblaščenci Udbe, ki sopravzaprav ves položaj nadzorovali. Mnogi takegadovoljenjanisodobilialipašeleprotikoncušolskegaleta,takodaveroukavseletonibilo.Verouksejesmelpoučevatiporednempouku,tosepravizadnjošolskouroalipopoldne.Medtemkosoverniotrociimeliverouk,sonevernišlidomov.Pogostopasobilepravvtehurahprireditve,filmskepredstaveinpodobno.Otroci,kisostanovalipredalečalivhribih,semnogokratpopoldnenisomoglivrniti.Kjerveroukavšolahnibilo,kerduhovnikinisodobilidovoljenjazapoučevanje,sozačelipoučevativcerkvahintudivžupniščih.Doodpraveveroukavvsehšolah,1.februarja1952,jebilovečješteviloduhovnikovupravnokaznovanihzaradikršitvejavnegareduinmiru.Leta

    1951jebilovsaj73duhovnikovkaznovanihzaradipoučevanjaveroukazdenarnokaznijodo5.000din,vredkihprimerihpacelonakrajšezapornekazni.

    Zoran Polič je na IV. zasedanju CK ZKS jasnozačrtal pot v vprašanju poučevanja verouka. Ponjegovo so se »srednji partijski kadri premalo zaved