ŠT. 7 — LETNIK 104 — JULIJ 2012

AVEMARIA

ŠTEVILKA 7LETNIK 104JULIJ 2012

Mesečnik AVE MARIA izdajajo slovenski frančiškani v ZDA

14246 Main Street, Lemont, IL 60439-0608, USA

Naročnina:30 US$; 32 CAN$; 28,80 EUR

Urednik in upravnik:P. Bernardin Sušnik, OFM

Tel.: (630) 257-3106e-mail: bs1935@sbcglobal.net

www.avemaria-izlemonta.comTisk in distribucija:

DORINA d. o. o., Dermotova 251000 Ljubljana, Slovenija

Spremembe naslovov in vse druge dopise pošiljajte na naslov:

Ave MariaP. O. Box 608

Lemont, IL 60439-0608

OKONINA ni župnija, pač pa podružnica župnije Radmirje ali – izvirni naziv – Sv. Frančišek Ksaverij na Stražah, spada pa pod občino Ljubno v Savinjski dolini. Leži ob glavni cesti, ki vodi od Orle vasi, kjer je odcep od avtoceste Ljubljana – Maribor, preko Malih Braslovč in Letuša v Mozirje ter skozi Nazarje in mimo Rečice proti Ljubnemu in še naprej prav do Solčave in Logarske doline. Podružnična cerkev je posvečena sv. Jakobu starejšemu, apostolu. Cerkev je prvič omenjena leta 1426 in je bila večkrat spremenjena. Sedanjo obliko s tremi stranskimi zvonički, ki nekoliko spominjajo na pravoslavno cerkveno arhitekturo s kupolami, je dobila po obnovitvi v 80. letih 19. stoletja. V razpoložljivi literaturi nisem mogel ugotoviti, pod kakšnim vplivom in s kakšnim namenom je nastala ta za Slovenijo povsem nenavadna arhitektura. Po Okonini se imenuje tudi kamen oligocenski konglomerat, ki so ga uporabljali predvsem za mlinske kamne. V Okonini je živel in deloval pesnik Valentin Orožen (18081875).

JULIJ je v Sloveniji mesec novih maš. 5. julija godujeta slovanska apostola sv. Ciril in Metod, ki smo ju izven Slovenije praznovali 14. februarja. Poleg tega praznujejo v Sloveniji na prvo nedeljo v juliju (1.) izseljensko nedeljo, ki zbere kolikor je mogoče izseljencev, ki so takrat na obisku v stari domovini. Nedelja po sv. Krištofu (24.) je Krištofova nedelja, ki pade letos na 29. julij. Sv. Krištof je zavetnik šoferjev in se mu je treba priporočati za varno vožnjo v cestnem prometu. Znano je, da strožje in višje kazni praktično nič ne zaležejo in da je žrtev prometa vsako leto več. Ko prebiram poročila, ugotavljam, da je sorazmerno največ žrtev med motoristi. Mnogi mislijo, da je krivda v glavnem na njih samih zaradi neodgovorne vožnje. Ne bomo sodili, če to drži, vsekakor pa je treba moliti za zdravo pamet. Naštejmo še nekaj godov: apostol Tomaž (3.); mladinska svetnica in mučenka za čistost 20. stoletja Marija Goretti (6.); oče zapadnega meništva Benedikt (11.), katerega redovno vodilo ni samo osnova pravil benediktincev, ampak tudi cistercijanov, trapistov in še nekaterih manj razširjenih meniških redov; mučenca Mohor in Fortunat (12.), ki sta drugotna zavetnika ljubljanske nadškofije, pa tudi najstarejša slovenska založniška hiša, Mohorjeva družba, se imenuje po sv. Mohorju; frančiškan, redovni generalni predstojnik, škof, kardinal in cerkveni učitelj Bonaventura (15.); kapucin in cerkveni učitelj Lovrenc Brindiški (21.); spokornik Aleš (17.); evangeljska spokornica Marija Magdalena (22.); mučenec Krištof (24.); apostol Ja-kob Starejši (25.); Marijina starša Joahim in Ana (26.); učenci sv. Metoda Kliment Ohridski, Naum, Gorazd in tovariši (27.); škof in cerkveni učitelj Peter Krizolog (30.) in ustanovitelj jezuitov Ignacij Loyolski (31.). Poleg tega imamo v juliju dva Marijina spomina: ptujskogorska Mati Božja (2.) in karmelska Mati Božja (16.).

AVE MARIAVSEBINA – JULIJ 2012

193 KOLEDAR 193 UREDNIKVAM–p. Bernardin Sušnik 194 HOJAZAKRISTUSOMNILAGODNOPOČETJE–bl. Janez Pavel II. 194 NEBOMSEBAL–p. Vladimir Kos 195 NEDELJSKEMISLI–p. Bernardin Sušnik 196 BRALISMO.. .–razni viri 198 IGNACIJKNOBLEHAR–Franc Jaklič 199 ŽETEV–Niko Kuret 201 KORUZAINRIŽ 202 svetazgodovina: DELO,KIGAJEUKAZALNAJVIŠJI ŽIVLJENJE“DOBREGAPASTIRJA”–Henri Daniel-Rops 204 angelizadanes:ANGELZAUPANJA–p. Anzelm Grün 204 MOLITVENINAMENIZAJULIJ 205 papeževverouk:FILIP–Benedikt XVI. 206 UDBINAŠIFRA–p. Branko Cestnik 207 ENAMARIJAINDVEGORI–p. Bernardin SušnikinFranci Petrič 209 ČUJ,MARIJA,KLICSRCA 210 ALIKRŠČANSTVOIZUMIRA?–Jože Pucelj 211 BLIŠČINBEDALIBERALIZMA–Janko Kos 212 APOKALIPTIČNIJEZDECISLOVENSKEGAKRISTJANA– Andrej Marko Poznič 213 MOJEMUNARODU–Jurij Dobravec 214 našakultura:CIRILDREKONJA–Silvester Čuk 215 islam:ARABSKAPOMLAD–ISLAMISTIČNAZIMA?–Drago Ocvirk 217 preganjanjekristjanov:PROTIKRŠČANSKANESTRPNOST INDISKRIMINACIJA 218 misijoni:VTEMIŽAREČEZELENEOČI–p. Vladimir Kos 219 KITAJSKA,INDONEZIJA–agenciji AsiaNewsinFides 219 zanarodovblagor:PAŠERESJE!–p. Bernardin Sušnik 223 SPOMINI–Janko Mlakar 4. stranplatnic: ROMANJAINPOBOŽNOSTI2012 IZSLOVENSKEPRESTOLNICE,DAROVI

2012 – AM – JULIJ 193

V svojem stanu zvesto služiti se pravi, vse dolžnosti natančno izpolniti.Zato pa je treba svoja dela prav znati in opravila svojega stanu čisto izgotavljati,

v malem kakor velikem, ne le navidez, temveč na vest.bl. Anton Martin Slomšek

Če mravlje preko navademravljišča znašajo,

zgodnjo in hudo zimo oznanjajo.Če je tega meseca presuho,ostane grozdje prav drobno.

Mrzel in moker mali srpántrtnemu sadu močno je v bran.

Ako je vreme še tako deseti dan,tako bo za malim še veliki srpán.

JULIJ – MALI SRPAN1 N 13. NAVADNA NEDELJA;SimeonSalos,

pušč.;Estera,svetopisemskažena.;2 P PtujskogorskaMatiBožja;3 T Tomaž,ap.;LeonII.,pap.;Heliodor,šk.;4 S ElizabetaPortugalska,kraljica.;Urh Augsburški,šk.;OzejinAgej,preroka;5 Č CirilinMetod,slovanskaapostola (v Sloveniji);AntonMarijaZaccaria,duh.;6 P PRVIPETEK;MarijaGoretti,dev.,muč.;7 S PRVASOBOTA;Izaija,prerok.;

8 N 14. NAVADNA NEDELJA;Prokop,muč.;9 P NikolajPick,Wilhadintov.,muč.;10 T VeronikaGiuliani,red.;AntonPečerski,red.;11 S Benedikt,op.,očezahodnegameništva;12 Č MohorinFortunat,muč.;13 P HenrikII.,cesar;Evgen,šk.,muč.;Joelin

Ezdra,preroka.;14 S KamildeLellis,red.ust.;FrančišekSolan,

red.;KateriTekakwitha,dev.;

15N 15. NAVADNA NEDELJA;Bonaventura,šk.,c.uč.;VladimirKijevski,knez.;

16 P KarmelskaMatibožja;Evstahij,muč.;17 T Aleš,spok.;LeonIV.,pap.;18 S SimonizLipnice,red.;Marina,muč.;19 Č AmbrozijAupért,op.;ArsenijVel.,pušč.;20 P MarjetaAntiohijska,dev.,muč.;21 S LovrencBrindiški,red.,c.uč.;

22N 16. NAVADNA NEDELJA;MarijaMagdalena(Majda),svetopisemskažena;

23 P BrigitaŠvedska,red.;Apolinarij,šk.,muč.;24 T Krištof,muč;KristinaizBolsene,muč.;25 S Jakobst.,ap.;Valentinaintov.,muč.;26 Č JoahiminAna,staršiDeviceMarije;27 P KlimentOhridski,Naum,Gorazdintov.;28 S InocencI,pap.;ViktorI.,pap.;

29N 17. NAVADNA NEDELJA;UrbanII.,pap.;30 P PeterKrizolog,šk.,c.uč.;Julita,muč.;31 T IgnacijLoyolski,red.ust.;JustindeJacobis,

duh.;HelenaFabij,muč.

UREDNIK VAMMedpismi,kiprihajajonauredništvo,lahkočlo-

vekpričakujevsesorte.Včasihsezgodi,dajekončnisešteveknapačen,zgodisecelo,dajelistprazen,brezsporočila,zakajjedenarnamenjen.Ampakčesapo-dobnegapripombi,kisemjodobil, tikpredensemzaključilredakcijeteleštevilke,pašenisemizkusil.Nalistujebilonamrečnapisano:Zakaj je A. M. barvana? Je strašen duh.Kajnajbičloveknatoodgovoril?Bimislil,dajeprehodizčrno-belegatiskanabarvnesli-ke(invčasihtudibesedilo)lenekakšennapredek,innitinenepomemben.Tomiselsomipotrdilaneredkasporočila naročnikov, ko smo prešli na barvni tisk.Zdisemi,daspadatovprašanjevistokategorijokotnaprimer:Zakaj je danes dež?Alipa:Zakaj je danes polna luna? Šeboljzanimiva jedrugapripomba: Je strašen duh.AliAMsmrdi?Šelsemjovohatodblizuindaleč,panisemzavohalničposebnega.Nitiduhapotiskarskibarvi,kisicernekaterimsmrdi,drugimpapravprijetnodiši.Inčrnatiskarskabarvanimaničdrugačnegaduha,kotostaletri,izkaterihvtiskarninastanebarvnitisk.Jemordakdoodvaszavohalkak“strašen duh”, ki veje iz našega mesečnika? Ampakbeseda “duh” ima še drug pomen: duhovno bitje.Angelisoduhovi,pahudičitudi.Zaangelabipačnemoglireči,daje“strašenduh”,zahudičapaže.SejemarvkakizvodAMskrilkateriizmednjihinpotempokukalnadan?Samavprašanja,panobenegapamet-negaodgovora.

Dovoljješale.Prepričansem,dajeosebi,kijetonapisala, smrdelo pod nos nekaj drugega, pa je topripisalaAM.Enojepagotovo:nazajnačrno-belitisknebomošli.Vsajtolikočasane,doklerbomjazimelkaj besede pri tem. In prepričan sem, da se večinanaročnikovstrinja,manjšinasebopamoralastemspoprijazniti.

Kotopišem,smosredilepegavremenažekarnekajčasa.Tosepoznatudinatravi,kiježekargrdorjava.Kakihnalivovinpodobnihvremenskihzoprnostisipačneželimo,žezatone,dabisejulijskainavgusto-va romanja veselila lepega vremena. Kak pohlevendežek, ki bi čez noč lepo namočil žejno zemljo, bipakarpravprišel.Danessmopostalitakoošabni,damislimo,davseznamo.Vsajvremenajnasspominja,dajenekdodrug,kidrživrokahvajetitegasvetainsmoodnjeganavsakemkorakuodvisni.

Godujetamesecajulija:p. Metod OgorevcvLemon-tu (5. julija) in p. Krizolog Cimerman v New Yorku(30.julija).

Umrli so meseca julija: p. Vendelin Špendov (1.julija 2009); br. Bonifacij Dimnik (9. julija 1967); p. Klavdij Okorn (11. julija 1979); p. Edvard Gabrenja(18.julija1972)inp. Bazilij ValentinvAvstralji(26.julija1997).Najvmirupočivajo!

p. Bernardin

2012 – AM – JULIJ 194

Srečanje s Kristusom korenito spremeni človekovo življenje; priganja ga h globokemu spreobrnjenju misli in srca ter vzpostavlja edinost življenja, ki se uresničuje v hoji za Kristusom. V evangeliju je Kristusov učenec tisti, ki hodi s Kristusom ter sledi njegovim stopinjam. Lik učenca se oblikuje na razne načine. Nekateri, na primer množica, mu sledijo nekam na splošno in dostikrat površno. Drugače mu sledijo grešniki. Večkrat se omenjajo žene, ki Jezusovo poslanstvo podpirajo s svojim služenjem. Nekatere Kristus kliče prav posebej: med temi imajo posebno mesto dvanajsteri apostoli. Tipologija poklicanih je torej zelo različna: ribiči in cestninarji, poštenjaki in grešniki, poročeni in samski, revni in bogati kot Jožef iz Arimateje, moški in ženske. Med njimi je celo gorečnik Simon, se pravi privrženec protirimske revolucionarne opozicije. So tudi taki, ki zavrnejo povabilo, kot bogati mladenič, ki se spričo Kristusovih zahtevnih besed užalosti in odide ves žalosten, »ker je imel veliko premoženje«.

Pogojev za hojo za Kristusom ni veliko, a so temeljenga pomena. V evangeliju je rečeno, da je treba zapustiti preteklost, odločno pretrgati z vsem; potrebna je spreobrnitev v najglobljem smislu tega izraza: spremenitev misli in srca. Pot, ki jo predlaga Kristus, je ozka ter zahteva odpoved in popolno podaritev samega sebe: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ in hodi za menoj.« To je pot, posejana s trnjem preizkušenj in preganjanja: »Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas.« Je pot, ki človeka napravi misijonarja in pričevalca Kristusove besede, toda od apostolov zahteva, naj ne jemljejo na pot ničesar: ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu.

Hoja za Kristusom ni lagodno potovanje po ravni poti. Pridejo trenutki obupanosti. Mnogi njegovi učenci so odšli in niso več hodili z njim, tako da je moral dvanajsterim zastaviti odločilno vprašanje: »Ali hočete tudi vi oditi?« Ob neki drugi priložnosti je ostro pograjal Petra, ko se je ta uprl perspektivi križa. Nevarnost, da se izneveri Kristusu, grozi Petru do zadnjega, ko bo sledil svojemu Učeniku in Gospodu v najvelikodušnejši ljubezni. Na obali Genezareškega jezera bo namreč izpovedal svojo ljubezen: »Gospod, ti vse veš; ti veš, da te imam rad!« Jezus pa mu bo napovedal, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga in mu dvakrat naročil: »Hodi

za menoj!« Hoja za Kristusom pride do posebnega izraza v učencu, ki ga je Jezus imel rad: ta pronikne v njegovo intimnost, od njega prejme v dar Mater in ga prepozna ob vstajenju. Zadnji cilj hoje za Kristusom je nebeška slava. Križ, ki je znamenje ljubezni in celostnega darovanja samega sebe, je tudi značilno simbolično znamenje učenca, ki je poklican, da postane podoben Kristusu v slavi.

HOJA ZA KRISTUSOM NI LAGODNO POČETJEbl. Janez Pavel II.

P. Vladimir Kos – Tokio

NE BOM SE BALNa harfo srčnih strun bom danes brenkalo Tebi, ljubi, sveti Zakrament!Že dolgo se je orgel zadnji žvenksmehljaje vrnil k okna ornamentom

IN TAM ZASPAL.

Z ljubeznijo izbiram strun akordein Ti, Ljubezen, boš to prav umél,in tudi častitljiv nebeški dvor –saj kjer si Ti, nebeško se veselje

DOTIKA TAL.

In hvala Ti, da tu med nami bivašin zmeraj, zmeraj sprejmeš vsakogar.In da si, kot v Nebesih, Ti in živ,a včasih, kot nekoč, zaspiš na barki...

NE BOM SE BAL!

2012 – AM – JULIJ 195

NEDELJSKE MISLI1. julij13. navadna nedeljaBOG NI POVZROČIL SMRTIMdr 1,13-15; 2,23-24

Tujstvo, drugotnost in nesmisel smrti v člove-škemživljenjujetistaslutnja,ki jenepoznanelereligiozni,amapaktudinereligiozničlovek.Šetakopopolnaracionalizacijavprašanjasmrtiinvključitevvnaravnitekstvarinezabriševčlovekuprvotnegainosnovnegaobčutja,dajevsakasmrtumor.KakorvsesvetopisemskoizročilotudipisateljKnjigemodrostipovezujesmrtzvdoromgrehavčloveškirod.Jedrogrehajesebičnostiintaprinašačlovekuumiranje.Čečlovekostajazaprtsamvase,vidiinpoznasamosebeinsebojiodzvatiklicuživljenja.Česebojitve-ganja ter preseganja vsakdanjosti, potem življenjevnjemzamira.Bitikristjannelepoimenujevednotveganje,sajdanašnjadružbanemara,dabijikdospraševalvest,pačetudisamozzgledom.Kristuspajeuspeluresničitivsebitistopolnonesebičnost,pokaterijevstalinživi.Tonamodpreušesazaposluša-njenjegovebesede:»Kdorživljenjezaradiživljenjaizgubi,gajenašel.«

8. julij14. navadna nedeljaUPORNIKOM BOG POŠILJA PREROKEEzk 2,2-5

OdlomekotrmastihIzraelcih,hkaterimBogpo-šiljaEzekiela,jesamodeldaljšegabesedila,kigovoriopoklicuprerokainobseganajprejklicsam,natonjegovoposlanstvo–tojenašodlomek–natopo-vabilo,najsenebojiinkončnoposvetitevpreroka.EzekieljebilpoklicanzaprerokavBabilonuleta593pr.Kr.,sajjebilmedprvimiizgnanci,kijihjeleta597pr.Kr.NebukadnezarodpeljalvBabilon.OzadjeEze-kielovegadelovanjajepoložajIzraelcev,kisozačeliobupavatinadsvojousodoizgnancevinstemsevedatudizgubljalizaupanjevBoga.ZaradisvojetolažbeseEzekielimenuje“glasnikobKebárju”,babilonskireki.Njegovanalogajepridiganje,čepravjemaloupanja,dabokajzaleglo.TodaBožjenavodilojejasno:»Najposlušajoaline–kajtiupornahišaso–vendarnajspoznajo,dajebilprerokmednjimi.«Pridigazavra-čaugovor:»Teganismovedeli,«kijeneprestanonajezikutistih,kisoprepričani,daimajovednopravinzavsakosvojonapakoingrehiščejokrivcadrugje,čepravbiganajlaženašli,čebisepogledalivogledalo.

15. julij15. navadna nedeljaAMOS POKLICAN ZA PREROKAAm 7,12-15

VčasuprerokaAmosa(približnomed760in750pr.Kr.)jevladalovsevernemkraljestvuvednovečjeblagostanje.Asircisobiliprevečzaposleninasvojemseveru,Egipčanipanaafriškihmejah.Posledicatega“ekonomskega čudeža” pa je bil moralni in verski

propad–IzraeljezačelživetiponavadahKanaan-cev. Pravico so prezirali, revne so izkoriščali in znjimiravnalikotssužnji,sodnikisobilipodkupljivi.Amosjebrezdlakenajezikuočitalvsem,kijimješlo:bogatimincelokralju.DuhovnikAmacjávBetelusegahočeiznebiti,zatomunujnosvetuje,najgrevjužnokraljestvo(Jeruzalem)intamopravljasvojopreroškoslužbo.Amospačistojasnopove,dagajeBogpoklicalvtoslužboinmutudidoločil,kjenajjoopravlja.TojeopominCerkvi:kakorjeoznanjevalnaslužba zahtevna in včasih celo težka, se Cerkev innjeničlaninemorejoumikatiinseskrivatizaneketradicije,češdajebilovednotako.Evangelijjetrebaoznanjativednoinpovsodzavsakoceno.22. julij16. navadna nedeljaBOG POŠILJA PRAVE PASTIRJEJer 23,1-6

NedeljskiodlomekjeizopominovkraljevihišiJe-remijeveknjige.NamenjenjeSedekiju,nečakukraljaJojakina,kijebilodvedenvbabilonskoizgnanstvo.SedekijajeNebukadnezarpostavilzakralja,vendarsogaimeliboljzaregenta,sajjebilpopolnomapodvplivom ministrov in dvornih odličnikov. Silili soga,najbiseuprlBabiloniji,karjebilovJeremijevihočehnesamopolitičnaneumnost,ampaktudiprotiBožjivolji.Odlomeksezačenjanajprejspodobosla-bihpastirjev,skateroseBogpritožujenadvoditeljiljudstva,natojegrožnjatempastirjem,sledioblju-baidealnegakralja,kibonekočprišelizDavidoverodovine,končasepazomembonovegarazdobjaodrešenja.Podobopastirja,kinezapustisvoječre-de, lahkorazumemokotBoga,kinezapustisvojeCerkve.Onsamjojeustanovil,jipostavilvoditelje,pastirje(apostole)injovodizvarnoroko(učitelj-stvo)nadobrepašnike(zakramenti).Težave,kisovednonastopale,bodotudivbodočnosti,služijopanjenemuočiščenju.29. julij17. navadna nedeljaGOSPOD POMNOŽI JED2 Kr 4,42-44

Kratkačudežnazgodbaopomnožitvikruhapodprerokom Elizejem je bila seveda izbrana zaradievangeljskegaporočilaoJezusovipomnožitvikru-ha,ničnampanepoveomočniElizejeviosebnostiinnjegovemdelovanju.SkozivsolegendarnostEli-zejevihzgodbsijenjegovavlogatistega,kigovorivimenuBoga.Spodbujaljesvojeljudstvokborbi,pritempasejeposluževaltudisvojesposobnostizaiz-rednadejanja.VNovizavezipasogaupoštevali,kerjebilučenecElija,znanilcaodrešenjaobnjegovemponovnemprihodu.Ječmenovkruhinklasje,kiganeznan mož prinese preroku Elizeju, je obveznadaritevsadovžetve,ječmenpajebilhranaubogih.Tamajhnakoličinahranezadoščazanasičenjestomož. Vzporednica s Kristusovo pomnožitvijo kru-hajejasna,čepravsosorazmerjarazlična.Važnojetole:čudežnikruhpostanezaElizejeveinKristusoveučenceznamenjeBožjeskrbiinvelikodušnosti,karzahtevaodgovorhvaležnosti.

2012 – AM – JULIJ 196

BRALI SMO...VATIKAN — Zapapežev85rojstnidanjesimfonič-niorkesterGewandhausizLeipzigazdvemanem-škimazboromaintremisolistiizvedelMendelssoh-novo2.simfonijo,imenovanoHvalnica.DirigiraljeRiccardoChailly,medsolistipajebilatudisloven-skamezzosopranistkaBernardaFink.DAMASK—TajnikCorUnum,GiampietroDalTo-so,se je31.marcavDamaskusrečalzmelkitskimpatriarhomGregoriosomIII.Lahamomindrugimipredstavnikiterjimizročil100.000evrov–papeže-vodarilozadobrodelnenamene.ŠeposebejpravboprišloprebivalcemnaobmočjihHomsainAleppa.LÜBECK—HamburškinadškofWernerThissenjevlübeškiMarijinicerkvi31.marcapozvalkristjanevNemčiji,najsejavnozavzemajozasvojepolitičnoprepričanje.Poudarilje:»Krščanskevereinpolitič-nega zavzemanja za mir in pravičnost ni mogočeločiti.«Zazglednajjimbodoštirjelübeškimučenci,kisojihleta1943umorilinacisti,kisozaradiKri-stusaodklonilirasizeminnapadalnovojsko.RIM—PapežBenediktXVI. jevpetek,30.marca,namenil poseben pozdrav in duhovno spodbudozapornikom rimskega zapora Rebibbia, ki jih jeobiskal18.decembralani.Križevpotzglavnomi-slijoŠe danes boš z menoj v rajujetegadnevzaporuvodilkardinalvikarzaRimAgostinoVallini,udele-žilopasegajetristozapornikov.VATIKAN—VoditeljkoordinacijskegauradaPape-škeakademijezaživljenje,ScottBorgman,jepove-dal, da so iz denarnih in organizacijskih razlogovpreložili kongres omenjene ustanove o raziskova-njuodraslihmatičnihcelic.Cerkevbokljubtemuostalavstikuzraziskovalci.KUALA LUMPUR—DnevnikStraitsTimesjeobja-vilnovico,dajeministrstvozaizobraževanjemale-zijskezveznedržaveJohorposlalonaposebentečajvečkotstomuslimanskihverskihučiteljev.Pouču-jejojih,kakosepostavitiporobukrščanskimmisi-jonarjem,pobudniktečajapajepristojnimufti.BEJRUT — Maronitski patriarh Bechara BoutrosRaijeizpastoralnihrazlogovobiskalTurčijo,kjersejepogovarjalzministromzazunanjezadeveAhme-tom Davutoglujem. Govorila sta tudi o težavah ti-stihmaronitov,kisiželijovrnitvevturškidelCipra,kjer so njihove korenine, vendar se je za to doslejodločilolemalo.TRIER — Vpetekpovelikinočisejesslovesnoma-šo papeževega odposlanca, prefekta Kongregacijezaškofe,kardinalaMarcaOuelleta,začeloprvoro-manjeksvetemuplašču–Jezusovituniki–vTriervtemstoletju.Relikvijohranijopodglavnimoltar-jem,prvičpasojojavnopokazalimaja1512.DUBLIN—NaIrskemsejeodleta2006povečalotakoštevilokatoličanovkotateistov.Prvihje84%prebivalcev,njihovoštevilopasejepovečaloza5%,v glavnem zaradi priseljencev iz Vzhodne Evrope,drugihpas183.500na269.800.Ateizemjenajboljporastelpriosebah,starihod25do29let.

VARŠAVA — Poljski škofje so v izjavi z naslovomV skrbi za človeka in javno blaginjo posvarili predizgubovrednotvpoljskidružbi.Tase jekljubšte-vilnimuspehomznašlavresnikrizivrednot,kisostoletja združevale Poljake. Če se Poljaki ne bodoravnaliponjih,boogrožennjihovobstoj.BERLIN — Egiptovski Nobelov nagrajenec El-Ba-radej je v pogovoru za berlinski Welt am Sonntagpovabilizseljenekristjane,najsevrnejovdomovi-no, kar le-ta potrebuje njihovo znanje in izkušnjeinkerEgiptnebonapredovalbrezverskestrpnosti.PALERMO—PredsednikPapeškegasvetazakultu-ro,kardinalGianfrancoRavasi, jenazasedanju,kisosegaudeležilipredstavnikiSvetegasedeža,kato-liškeCerkveinneverujočih,izjavil,dastaevangelijinmafijanezdružljiva.Slednjo,ki jevraznihobli-kah še posebej razširjena na italijanskem jugu, jeocenilkot“protikrščanskosubkulturo”.RIM — Zaradi tehnične napake je bilo na klinikiFilip Neri uničenih 94 zarodkov. Prizadetih je 34parov,kisoupali,dase jimbospomočjoumetneoploditveuresničilaželjapootroku.PARIZ—MedvelikonočnomašovStainsusevernoodParizasopodtežovernikovvdrugemnadstrop-justavbe,vkaterijebilamaša,popustilatla.Umrlaje šestletna deklica, še ena deklica in žena sta bilihudo poškodovani, laže pa več kot 30 od 100 do150vernikov,kolikorjihjebiloprimaši.CARIGRAD — V velikem tednu so štirje neznancižaliliintuditelesnonapadliprezbiterijanskegadu-hovnika Semirja Serkeka. Grozili so mu: »Tukaj jemuslimanskipredel,tukajnimacerkevkaj iskati.«Silili so ga, da bi molil muslimansko veroizpoved.Ker ni hotel, ga je eden izmed njih s pestjo udarilvobraz,dajepadelpostopnicahinsepoškodoval.RIM—DruštvaitalijanskeKaritasinčlovekoljubneorganizacijesopozvaleitalijanskovlado,najokrog25.000 pribežnikom iz Somalije, Nigerije, Malija,Pakistanainoddrugod,kisosevItalijozatekliprekLibije,dovolizačasnoostativItaliji.Medprvimiza-govornikitegajenadškofvTrentuLuigiBressan.DUNAJ — Na dunajski univerzi je bilo 23. aprilazasedanjeodrugemvatikanskemcerkvenemzbo-ruinnjegovemvplivunaekumenizem.Glavnigo-vornikjebilpredsednikPapeškegasvetazaedinostmedkristjanikardinalKurtKoch.PARIZ—Vsredo,11.aprila,jeminiloletodni,od-kar je začela v Franciji veljati prepoved o nošnjimuslimanskega pokrivala za ženske. Zaradi njenekršitve sta bili kaznovani le dve osebi. Ženska, kikršiprepoved, je lahkokaznovanas150evri,mo-ški, ki žensko k temu sili, pa celo z največ 15.000evriinnajvečletomdnizapora.WASHINGTON—Ameriškaškofovskakonferencajevletnemporočiluobjavila,dasoškofijeinredo-vi lani dobili 594 verodostojnih obdolžitev zlora-bemladostnikov;večinajeizčasaodleta1960do1984.Vzadnjihdvehletihnajbibilo21zlorab.MINSK — Beloruski predsednik Aleksander Luka-šenko je apostolskemu nunciju v Belorusiji, nad-škofuClaudijuGugerottiju,izrazilželjo,dabipapežobiskaltudiBelorusijo.

2012 – AM – JULIJ 197

VATIKAN — Prefekt Vatikanske knjižnice, CesarePasini,jezaOsservatoreRomanopovedal,dabodovprihodnjihpetihletihdigitaliziraliokrogmilijonstrani rokopisov in inkunabul. Zahtevni projektbostadenarnopodprlilondonskafundacijaPolon-skyinknjižnicaBodleianizOxforda.BERLIN — Nemška škofovska konferenca je ob-javila, da je lani dobila iz cerkvenega davka 4,918milijardeevrov,tojeodzdružitveobehNemčijnaj-večpoletu2008,kojeodtegadavkadobila5,066milijardeevrov.SredstvaizcerkvenegadavkasosepovečalatudiEvangeličanskicerkvi.LONDON — V Veliki Britaniji je o veliki noči pre-stopilo iz anglikanske Cerkve v katoliško 220 an-glikancev,mednjimi20duhovnikov.Njihovoseb-niordinariatzdajšteje1.300članov,80odnjih jeduhovnikov. V Croydonu na jugu Londona je pre-stopilavkatoliškoCerkevskorajpolovicavernikovanglikanskežupnijeskupajssvojimžupnikomza-radiposvečevanjuženskvduhovniceinškofinje.PRAGA — 14.aprilajebilavkapelipraškekatedralesv.Vidamašaob560.obletnicismrtiogrske,nem-škeinčeškekraljiceBarbareCeljske.VnavzočnostipraškeganadškofakardinalaDominikaDukejojedarovalceljskiškofdr.StanislavLipovšek.Študent-je Akademije za glasbo so pod vodstvom prof. To-netaPotočnikaprepevalikoral,skupineizČeškeinSlovenije pasouprizorilesprevododmestnehišedo Hradčanov. Kraljica Barbara je v prvi polovici15. stoletja močno vplivala na gospodarski, druž-beniinkulturnirazvojosrednjeEvrope.VATIKAN — Tiskovni predstavnik Svetega sedežap.FedericoLombardi jeprisrečanjuzavstrijskimiškofiopozoril,najbudnospremljajo,kajsedogajapožupnijahinkakšnepastoralnepobudenastajajovnjih,alisepojavljajozahtevepocerkvenireformi.Pri tem je imel še posebej v mislih duhovnike, odkaterihprihajajospornepobude,kotjetistaopo-svečevanjuženskvduhovniceinoodpravicelibata,očemerjespregovoriltudipapežBenediktXVI.prikrizmenimašinavelikičetrtek.SAN SALVADOR—Veteranidržavljanskevojne,kiso zaradi nespoštovanja njihovih pravic in zahtevprotestnozasedlistolnicovglavnemmestuSalva-dorja,so jopo96dnehzapustili.Njihovpredstav-nik Daniel Hernandez jo je simbolično “predal”pomožnemuškofuRosiChavezu.Obtemjeizrazilupanje,dajihCerkevinkomisijazačlovekovepra-vicenebostapustilinacedilu.HONGKONG — AgencijaAsiaNewsporoča,dajevbilovHongkonguovelikinočikrščenihrekordnošteviloodraslih–3.500.DomačinadškofkardinalJohn Tong Hon se je pisno zahvalil več kot 1.500katehistom, ki so jih pripravljali na prejem zakra-mentasv.krsta.VATIKAN — Predsednik Papeškega sveta za kul-turo kardinal Gianfranco Ravasi je povedal, da boSvetisedežnadaljevalpribliževanjeneverujočimintistim,kisiželijostikovskatoliškoCerkvijoinkr-ščanstvom na nemškem območju. V načrtu imajožetovrstnasrečanjavBerlinuinvAvstriji,kjerpašeiščejosoorganizatorjainprimernomesto.

CELOVEC — Vrhbosenski nadškof kardinal VinkoPuljićsejepoobiskuv“pobrateni”krškiškofijiza-hvalilgostiteljemzagostoljubjeterprijateljskeod-nosemedškofijama,sajtipomagajok»počasnemuceljenjuranvojnevBIH«,obenempak»nadaljnjigradnjimostovmedkrškoinsarajevskoškofijo«.VATIKAN—TiskovnipredstavnikSvetegasedežap.FedericoLombardijekotpreuranjenaocenilugiba-njaoobiskupapežaBenediktaXVI.prihodnjeletov Srbiji, povezanega s 1700-letnico spreobrnjenjarimskegacesarjaKonstantina,rojenegavNišu.Pa-peža bi radi videli na predvideni veliki slovesnostivtemmestu,pravtakopatudinasvetovnemdnevumladihvRiudeJaneiru.Zaleto2013šenitrdnodo-ločenonobenopapeževopotovanjenatuje.VATIKAN — Kongregacijazanaukvere–prefektjeameriški kardinal William Levada – je pri ženskihredovihvAmerikiodkrila“resneteološkepomanj-kljivosti“ glede njihovega stališča do splava in za-varovanja življenja, posvečevanja žensk v duhov-nice,radikalnegafeminizmainhomoseksualnosti.Za nadzor nad izvajanjem reformnih ukrepov sopriKongregacijizanaukveredoločiliseattleskeganadškofa Petra Sartaina, kot pomočnika pa škofaThomasaJ.PraprockegainLeonardaBlaira.Vpo-ročilujetudivelikopohvalnihocenglededelare-dovnicvkatoliškihbolnišnicah,šolah. . .VATIKAN — Vatikanskitajniarhiv,kigaleta1612gajeustanovilpapežPavelV.,jeob400-letnicipred-stavilsvojestrokovnodelo.Gradivo,kigaarhivhra-ni,sejestedanjih200regalnihmetrovpovečalona84 kilometrov oziroma za štiristokrat. Predstaviliso tudi delo medvojnega informacijskega urada ovojnih ujetnikih in vatikanske komisije za pomočzaprtim v internacijskih taboriščih. ZgodovinarLudwigSchmuggejepredstaviltudidokumenteizobdobjahabsburškedinastije.BERLIN — Berlinski nadškof Rainer Maria Woel-ki jevtelevizijskioddaji“Thadeusz”obrazpravioravnanjunemškegapredsednikaChristianaWulffaizjavil,daodcerkvenihindržavnihnosilcevslužbpričakuje poštenost in verodostojnost. Ne čuti sepristojnega, da bi presojal predsednika Wulffa; tonajnaredipredsedniksamposvojivesti.PARIZ — Francoska škofovska konferenca in zve-zaredovnihpredstojnikovnapovedujeta,dabostavseletoskušalizraznimisrečanjispodbuditimladek odločitvi za vstop v enega izmed redov. Pri tembostauporabilitudimedmrežje.Pobudostazačeliz narodnim srečanjem mladih redovnikov zadnjitedenvjanuarju.DUNAJ—CerkevvAvstrijisiprizadevapovrnitiza-upanjeljuditako,dajimboblizuvnjihovihživljenj-skih težavah in stiskah. Na ta način skuša ustavitiizstopeizCerkve.Tiste,kisožeizstopili,prepričuje,naj se vrnejo. Tiskovni predstavnik dunajske nad-škofije, Michael Prüller, je povedal, da je izstopovmeddružinamizmajhnimiotrokizelomalo.RIM—TajnikKongregacijezaevangelizacijonaro-dov,nadškofSavioHonTai-Fai,jeodkitajskihobla-stizahteval,najizpustijozaprteškofeinduhovni-ke;sajtoškodujetudiugleduKitajskevsvetu.

2012 – AM – JULIJ 198

FrancJaklič

IGNACIJ KNOBLEHARPOTOVANJE PROTI KARTUMU

Po dveh dnevih so pripluli v Minje. Prišel jih jepozdravit krajevni predstojnik in jim dal prinestiživega janca, kruh in zelenjavo. Tudi nekaj tamživečih Evropejcev je prišlo na ladjo. Bila je jasnanoč.Nebosejepakmaluzelostemnilo,začelsejeusipati drobán pesek. Veter je naraščal. Prešel je vsilenviharinladjopremetavalpovalovih;batisejebilo,dasenagneinpogrezne,alivsajdaseprelomijojamborindrogovazajadra.VtejstiskijeKnobleharpremišljeval,kajbozmisijonom,česeladjapotopi.Predstavljalsije,kakoporaznobitanovicavplivalanadobrotnikevEvropi.TodaMarijinazvezdagajebržspomnilanaMarijinovarstvo,kigajebilžetoli-kokratdeležen.Spomnilseje,kolikoosebspremljanjegainnjegovetovarišezmolitvijo:vSloveniji,naDunaju,naTirolskeminpodrugihkrajihAvstrije,patudivMünchnuinRimu.Pomirilseje.Nekajladjar-jevsejezamantrudilozategnitiobejadri.Natojeonsamprevzelpovelje;poslaljevseladjarjesnematjadra,misijonarjipasoprevzelinjihovodelo.Viharješenaprejmetalladjo,zatojeKnobleharvelelob-statinavarnemmestu.Kososrečnopristali,sošlivladijskokapelico,prižgalipredMarijinopodobosvečeinmolilizahvalo.Ladjaseješevsonočzibala;šeleprotijutrusejeviharizdivjal.–Potemnekajdninibilosevernegavetra;berberskomoštvojemoraloladjozvelikimtrudomvelčinavrvehprotitokureke.

22.oktobrasobilivAsiutu,kijezaKairomnajboljznamenitomestoobNiluinsrediščevečjepokrajine.Vnjemseustavljajokaravane;vnjemjetudivelikotržiščezaplatno.Ustavilisosevfrančiškanskemsa-mostanu.FrančiškanisopastirovalizedinjeneKopte.RazkolnihKoptovsopravmalopripeljalivkatoliškoCerkev,zlastikernisoimelilastnihšol,vkaterihbimoglivplivatinamladino;šeodzedinjenihjihjevečodpadlovrazkolalicelóvislam.

Zadnjegaoktobrasoprišlidokraja,kjersonekoč

stale slavne Tebe, prestolnica Gornjega Egipta. Koje večino Evrope še pokrivala divjina, so tu cveleznanosti in umetnosti. Razvaline, ki so deloma žezakopane pod žoltim puščavskim peskom, še zdajpričajo o velikem obsegu mesta. V podrtijah zdajstanujejoleni,umazaniArabci.Kjersobilinekočlepivrtoviinzelenapolja,sesedajkošatitatrnjeinplevel.PogorjeokoliTebjebilovprvihkrščanskihstoletjihnagostoposeljenozmenihi.Zdajjepavsedrugače;lejasnonebo,vitkepalmeinširokiinglobokiNilsošekakornekdaj.

Na praznik vseh svetnikov so se peljali mimoostankovtempljavEdfu.Drugidan,navernihdušdan,jevsakmislilnasvojerajne.Bilisoprimašah,zatonisotakoobčutilioddaljenostioddoma.Jutra-njazvezdajimježezatodobroslužila,kersonanjejmogliimetirednoslužbobožjo.

Spotomasonabralinekajstaroegiptovskihdrob-narij.NekajjihjepoznejeTrabantposlalvLjubljano.

ObugodnemvetrusosepomirnemNilupripe-ljalidomejemedEgiptominDolenjoNubijo.MedgranitnimičermisosevozilimimootokaElefantine,kjerjenekočstalmogočenpoganskitempelj.Doma-činisozvisokeskalnateobaleogledovalidahabijo.Pozdravitjihjeprišelkrajevnipredstojnik,kigajeKnoblehar že iz prvega potovanja poznal kot pri-jaznega,uslužnegamoža.Kojeprebralpodkraljevferman,jimjetudionobljubilpomoč.zlastiskozišelalskobrzico.Predstavitsejimjeprišeltudimladi,uslužninadzornikplovbe;povedaljimje,daboskozibrzicosamvodilJutranjozvezdo.

Brzica se je že iz daljave oglašala z motnim šu-mom.Kmalusobilipodnjo,kjerseustavljavmajh-nemjezeru.Delnašihpotnikovješelobnjejpešinspremljal kamele, na katere so morali z dahabijepreložitivseblago.

Nil pri Minji

Horusov tempelj v EdfuHorus je bil bog neba, vojske in varnosti

Prvi tempelj na tem kraju je stal že ok. 2400 pr. Kr.

2012 – AM – JULIJ 199

➧

Prvikruhleta,ječmen,seponujana prisojnih krajih po večini Slo-venskegamarsikježeokresu.Težkogačakajoporevnihdružinah,atudipremožnejšisotačasžeželjninovi-ne.VPrekmurjusezačnežetevpettednovpotem,kojezacvetelkokalj(enoletni žitni plevel z rožnatimi ali vijoličnimi cvetovi).Pšenicipapravisonceosv.Jakobu(25.julija):Zoriali pa zgori! Sicer pa – po nekempregovoru – sv. Jakob žito zori, čeprav se sonce kuja. Vlaškiokolicipravijo,danaAnino(26.julija)nesmešžeti,atudipovečnilučine.

Všeneprevečdaljnipreteklostijebilažetevnavečjihkmečkih(ingraščinskih) posestvih slovesnoopravilo,kisogaobhajaliboljkotpraznikkakorpakotdelo.Žanjicesobileinsode-lomašedanesskorajprazničnooblečene.Vsakajeimelavsajpražnjipredpasnikinživobarvnorutonaglavi.VSavinjskidoliniinokoliciCeljajebilažetevobčestvenoopravilozavsovas.Vsigospodarjisoželinaistidan.Kosožanjicekončaleprienem,sošleksosedu.Kojebilodeloopravljeno,sošlivsakteriženjciksvojemugospodarjukvečerji,na“likof”.

Vzajemnodelojebilanekočtudižetevržina“novini”vPodjunu:podPecoinnaKoprivni.Nanovem,iztrebljeneminpožganemkosuzemljevstrminisonasejalirž.Dozorela je v avgustuin so jo poželi v enemdnevu. Snopje je zna-šal “govedar”, pastir,ki je pasel jalovino, insicer na posebni leseni

pripravi, “podjemavki”. Podjemavke so bile lesenidrogovizluknjonaspodnjemkoncu,skozikaterosopotegnilivrv.Snopjesoskladali“volarji”naštore.Na en štor so naložili po 24 snopov; tako nastalakopajebil“pueb”.“Puebi”sosesušilikakih14dni,potempajihjebilotrebaznositinaprimerenkraj,“pradelj”, kamor je bilo mogoče priti z navadnimali z dvokolesnim vozom (“garami”). Treba je bilokar nekaj krepkih mož za to težko delo, ki so gaimenovali “nosačijo”. Prišli so že o prvem svitu invsakjeprineselssebojvculistarohodnosrajco,starpomečkan klobuk (“klamuzo”) in trpežne hlače.Vsaksijevzelssebojtudipodjemavke.Kosoprišlinamesto,sosepreoblekli.Zusnjenimirokavicaminarokahsonaložilipoenega“pueba”,24snopov,napodjemavke,zadrgnilivrvinsinaložilitežkobreme

naglavo.Takosonosilipuebevkre-berksosedom,kisočakalivišegori,dasojihodneslinaprej.Skupinazaskupinojetakoprevzemalasnopjeingaspravilanazadnjenapradelj.Odondodsozvozilisnopevdolino.Vmessojužinali.Kosopojužinali,jihjerogspetpoklicalkdelu.Tež-kega spravila sam gospodar ne bizmogel.Zatososisosedjepomagalizmeromvzajemno.Tosilnonapor-nopridelovanježitavpodjunskihhribihsodanesžeopustili.Praznič-nosti ravninske žetve pri njem nibilodosti.

Nasplošnojemesecžetvejulij,“srpan”. Po vrsti si slede: ječmen,rž, pšenica, nekaj pozneje oves.Šele septembra, o Mihelovem, je

navrstiajda.JečmenajebilovsrednjemvekunaGorenjskem

malo,zatogajebilotemvečnaNotranjskeminpogoratihkrajihnaGoriškem.

Praverži,kijovPrlekijiinnaMurskempoljuime-nujejožito,v18.stoletjumedLjubljanoinKranjemni bilo dosti videti, pač pa so jo sejali više gori naGorenjskem.Rždobrouspevanavisokihlegah,lepajetudinaNotranjskemKrasu;naDravskempoljujebilacelonaprvemmestumedozimnimižiti.

Pšenica se pri nas v zgodovinskih virih omenjazelozgodaj.Obilosojesejalipovsod,posebnojeslo-velav19.stoletjukraškapšenica.Prvotnosovsežitoimenovalirž.

Ovesjebilkonecpo-znega srednjega vekanajboljrazširjenažitnavrsta pri nas, medtemko danes precej naza-duje.

Odnekdajseježelos srpom, marsikje paso že kmalu po l. 1900začeližetiskoso.Kosaimanakosiščupritrjenlok, ki drži na kosiščepribito napeto platno.Pokošenožitosezavo-ljotegaleponasloninašestoječežitoinžanji-ce ga s srpi uravnajo vsnope.Zaenimkoscem“pobira”petdošestža-njic, ki iz pokošenegalatovjadelajosnope.Čeježitomočnopoleženo,kosaodpove.Kosititudinimogočeozimnerži,vkaterije

Niko Kuret

ŽETEV

Kokalj (ljuljka)

Ječmen

2012 – AM – JULIJ 200

posejanadetelja;takšnoržlatujejo,sepravi,odrežejossrpidovišinedetelje.

Česobilenjivevelike,je bilo treba tudi žanjicprecej. Gospodar si jihjemoralpravočasnona-prositi. Vsaka žanjica jeprineslasvojsrpsseboj.O srpu je na Štajerskemrazširjenavraža,dažanji-cedežnaženeznjive,čekatera srp v hišo prine-se.Navzlicprazničnemuvzdušju pa žetev ni bila

nikoli lahkodelo.Vhudipripekisodelaležanjicesključene od jutra do večera. Marsikatera se je zostrimsrpomtudiužela.

Zatosopostaremzačenjalesvojedelozmolitvijo.Ziljankesozmolilekarprvovrsticoizpesmiob“pr-vemreju”:»Buehnamdejendobrčes!«Drugod(Rož)sožanjicepokleknilepazmolileočenašinzdravama-rijozvzdihljajem:»SvetiRok,varujmerokinnog”«Še danes skoraj ni žanjice,da bi pred začetkom žetvene naredila s srpom križain vzdihnila: »Bog pomagajin sveti križ božji!« Tudi naNotranjskemsomolilipredžetvijodomavčumnati,pre-densoodšlinapolje.

Svoje dni so se ponekodvčasužetvepostili–rajnimvspomin.Verovaliso,dasotrave in bilke, ki jih režejokoseinsrpi,lasjerajnih.

Žetev je bila v prejšnjihčasihobrednoopravilo.Za-htevala je zato spoštljivovedenje.OdtodveranaKoroškem,daŽal-žene,ko-roškevile,nočejožetizažanjicami,kisimedžetvijopljuvajovroke.

Boren ostanek prav starega obredja je mogočešegavPodjuni(okoliVelikovca),daprvisnopžita,ki ga požanjejo in zvežejo, vriskaje vzdignejo kvi-šku.Tojekretnjadaritve,zahvalnežrtvezadozorelipridelek. Krščanstvo je prvotna obredna dejanjanadomestilossvojimi,kismojihnavedlizgoraj.

K žetvenim obredjem je sodila tudi pesem. PrižetvižanjicenaSlovenskemžeodnekdajpojo.KosevBeliKrajinižanjiceodpravljajonanjivo,pravijo:»Bomo žele, bomo djačile« (“djačiti” pomeni petikresne in žetvene pesmi). Žal so se stare žetvenepesmiobrednegaznačajapovsodžepovsemizgubi-le.CelovBeliKrajinijihžesredi19.stoletjaskorajni bilo več. Nadomestila jih je, postavim, pesem oKraljevičuMarku,očitnouskoškoblago.Zgodilosejekakorvtolikodrugihprimerih,dasejeslovesnoobrednojedroizgubilo,nadomestilapagaječistotuja, celó burkasta “junaška” pesem brez slehernezvezezžetvenimopravilom.

Podkonec19.stoletjasosamoševDrašičihpre-pevaležanjice:

Nažele smo kopo in razstávo, oj,požele smo šénico golico, oj!Topajetudileodlomeksicerpozabljeneobredne

pesmi.Nemaraježedolgo,dolgotega,odkarsejestaro

obredno vzdušje umaknilo vedri prazničnosti insplošnemuveselju,kiobžetvivladaponjivah.

Žetevsepričnezgodaj,oprvemhladu.Zžanjicamipridenanjivotudigospodarzdrugimimoškimi,dabodovezalisnopjeingazlagalivvrstealipostavljalivrazstave.Posebnonalogo imabrusač.Tastopazvodérjeminoslozažanjicami,dazdajtej,zdajoninabrusisrp.Pravijo,daznasrpedobronabrusititisti,kidobrolaže.Navadnoprenašatudivrčpijače,kisevvročinipravprileže.

Postaremjevsak,kdorjeprišelmimonjive,poz-dravil: »Bog daj srečo dobro!« Spodobil se je na toodgovor:»Bogjodaj!«Navadnosledišekakšnašaljivanaračunžanjic,atemujozabrusijonazaj.

Navzlicvročinisejemladisvettudiprižetviposvojezabaval.Kosejesoncevzpenjalovpoldan,sicerpesemnihotelatakoradaizgrlkakorzjutraj,todašal

ninikolizmanjkalo.Nabru-šenimjezikombrhkihžanjicjebilomalokdokos.Zatojedelopotekalomedsmehomin v dobri volji in nikomurnibilovbreme.Trudinznojveselja nista dušila, ampakstagacelozdravopodžigala.

Žanjice so urne delavke.Marsikdajjihvezačilestežkadohajajo. Tudi brusač hitiprestavljatvoder,kigazatikakarvzemljo–zdajgakličeena,zdajspetdrugažanjica.Veselipogovorpažuborivesčasintuintamseobposre-

čenišalioglasiglasensmehinvrišč.Žanjicaodrežezavasksnopnajprej“povreslo”,

zapeddebelšoplatovja,kigarazpolovi,dánavzkrižin potem zvije “na figo”. Na tako pripravljeno vezpokladanažeterokovetilatovjakarssrpom,doklerganizasnop.Vezač,kiprideza njo, snop s povreslompreveže.

Nagajive žanjice znajovezačem tudi ponagajati.Najrajši narede “živo po-vreslo”. Zgrabijo za pestlatja,odrežejosamoklasje,slamopapustijo,dasedržizemlje.Topotemrazpolove,narežejosnopinpoložena“živopovreslo”.Vezačpridedo snopa, skuša vezati, pasnopanemorevzdignitiodtal,kerjepovezanoskore-ninami v zemlji. Seveda jepotemdostiposmehovanja,češ da naj si pas odpne od hlač in snop poveže. . .Šedrugašalaso“dvojčki”.Žanjicanaredipovreslo

Pšenica

Oves

Rž

2012 – AM – JULIJ 201

kakornavadno.Položiganatla,narežesnopingadanapovreslo.Natopapovreslopotegnenavzkriž,kakorbigahotelazavezati,todagapustiraztegnje-noinnaložinanjšeensnop.Zdvojčkomnagajajosamskemuvezaču,češdaboimeldvojčke.. .

Envezačveženavadnozaštirimižanjicami;čejepriden,seneustrašitudisedmihalidevetihžanjic.

Zzvezanimisnopiravnajorazlično.Alijihvezačpoloživvrste,navsakdrug“ogon”poeno, nakar pridejo z vozomponje in jih vozijo domovpod kozolec, kjer jih dado vlate(obložijo).NaŠtajerskem(radgonska okolica) so svoj-čas verjeli, da se ne sme namizi iz lonca v skledo sipati,ampak vsakokrat skledo zmizevzeti,sicerzvrnejo,kadarvozijoznjive,alipasezgodeikakadruganesreča.

VvzhodniSlovnijipostavi-josnopenanjivivstave,razstavealikriže.VPrek-murjujihzloženajprejvodoravnov“pétnjeke”,kijihtvoripopetsnopov.Šeistidanpajihpreloževkriže.Malikrižimanavadno15snopov,velikikrižpa21.“Ritovje”,spodnjidelsnopa,gledapritemnavzdol;vrhnjisnopje“kapa”,“klobuk”,“ded”ali“pop” invarujeklasjepredmočo.Prvisnopjenajmanjši ingaimenujejo“školnik”.Dvanajstrazstavalikriževdá “kopo”. Na Kozjanskem postavljajo po po štirisnopev“babo”.“Babe”stojenekajdnivvrstahponjivi,natojihzvozijovkozolecalinapod.Ržsookoli

Studenicsušilisvojednina3klaftredolgihostrveh,pravtakoajdo.–NaKoroškemnakladajosnopesplo-šnonaostrvi.Podprvoostrvopoložijoprejkrižecizblagoslovljenegalesa.VBrkinih,kjeržitodevajovkope,položepodkopodveslamnatibilkinavzkriž,nanjepatridrobnekamenčke–takosemišibaježitanelotijo.NaKrasuzlagajožito,čegajeveč,vkope

ali “lonce”, da tako počakamlatev. Podobno nakopičijoprekmurski kmetje snopje v“oslice”(“kupe”,“ute”),pokri-tespremičnostreho;oslicesopodobnehišambrezsteninsodostikratvišjeodhiš.

Žanjicamjebilotrebažeodnekdajposebnodobro postre-či. Predvsem spadajo k žetvištruklji. Gorenjske gospodi-nje speko za ta dan posebnekolačke “požinke” ali potico“požinjavko”. Na Štajerskem(Fram)imajoobžetvizamalo

južino “gubanice”, ki so večkrat kar štirih vrst: ja-bolčna,makova,zdrobovainorehova;le-taveljazanajboljšo,tedobivsakdolepoenkos,medtemkojihdobioddrugihpotri.NaKoroškem(Zilja)jekupilgospodaržanjicamzamalicotudivino,karjebiloposebno počaščenje, ker vina ne pridelajo doma.Pilesogazatotudidrugačekakorvgostilni:vsakisoganatočilivkozarecinjevanjnamakalakruhinpogačo.. .NaDolenjskem(okolicaKostanjevice)sodajaležanjiceobmalicipodposodosrp,dabikobi-liceneskakalevanjo.

Ajda

Poznamopašedvevrstižitaric,kivgornjemčlan-kunistaomenjeni.

KorúzaizviraizAmerike,sperujskegavišavjavAndih,kijenastalaiznaravnorastočedivjekoruze.UdomačilisojovSrednjiAmeriki.Največjepridelo-valkekoruzenasvetusoZDA,vEvropipajopred-vsemprideljujejojugovzhodnedežele.

Nekatere sorte koruze v nekaterih predelih ra-stejo tudi do 7 m. Drugače pa je večina sort, ki seznajdejo na trgu, visokih do 2,5 m. Sladka koruzajeponavadinižjaodpoljske.Medžitijekoruzanatretjem mestu po razširjenosti, takoj za rižem inpšenico.Rastlinazahtevatoplopodnebjeinprecejvlage.Klasjevoblikistorža,obdanzličjem.

Koruznozrnosepooblikiinvelikostiprecejraz-likujeodzrnostalihvrstžit.Pobarviločimobelo,rdečoinrumenokoruzo,povelikostizrnpadrobnoindebelozrnato.Gledenazgradbozrnaločimozo-banko,poltrdinko,trdinkoinpokovko.Poltrdinkaintrdinkastanajprimernejšizamletjevzdrobeinmokoterizdelavokoruznihkosmičev.Zobankesoprimernejše za t.i. mokro mletje pri katerem pri-dobivamo koruzni škrob. Sicer pa ločimo več vrstkoruze,kiserazlikujejotakopooblikikottudipo

sestavizrnja.KoruzavsebujevelikovitaminaB1,kijepomembenzatvorboenergije,mangana,kiskrbizamentalnovitalnost,izboljšujespomininkonce-tracijoinšenekajdrugihvitaminovinmineralov.

RižizviraiztropskihinsubtropskihdelovjužneinjugovzhodneAzijeterAfrika.Jevirvečkotpetinekalorij,ki jihzaužiječloveštvo.Riž jeenoletnara-stlinainzrastemed1in1,8mvisoko,obustreznihtleh pa lahko nekatere sorte zrastejo še višje. Zavzgojo jepotrebnodostivode indela.Zelo jeraz-širjenvdeželahscenenodelovnosilo.Kultiviranjerižarižasejezačelohkratipredvečkot6.500letivvečdeželah.Letnaproizvodnjaznašapribližno600milijonovtoninjenaprelomu21.stoletjaprehitelaproizvodnjo pšenice ter koruze. Sorte z najvišjimpridelkomgojijonapoplavljenihriževihpoljih.Rižvsebuje75-78%škroba,beljakovinima7%,maščob0,5%inrudninskihsnovi0,4%.

Rižseuporabljazaprehranoinvindustrijskena-mene.Riževškrobseuporabljazaizdelavopudingovv hrani in pudrov v kozmetiki. Iz riža proizvajajošpirit,naJaponskempatudipijače(žganje-arakinriževovino).Izriževeslameizdelujejoslamnikeinriževpapir.Riževiotrobisozelodobraživinskakrma.

KORUZA IN RIŽ

2012 – AM – JULIJ 202

sveta zgodovinaHenri Daniel-Rops

VSAKDANJE ŽIVLJENJE V PALESTINI V JEZUSOVEM ČASU

II. delDNEVI IN NOČI, KI SLAVIJO GOSPODA

VII. poglavjeV POTU SVOJEGA OBRAZA

Stare obveznosti “pridelovati svoj kruh v potusvojegaobraza”(prim.1Mz3,19),kijojeBognaložilprvemučlovekuponjegovempadcuinizkaterejeju-dovskatradicijanaredilaznamenječlovekoveveliči-

neniverskaPosta-vasprejelaničmanjukazovalno.Ničsejinismeloizmikati.Tudi študij Posta-veniodvezovaloddolžnosti zaslužitisi svoj kruh. Leno-ba je bila zaniče-vanainobsojenavmnogih odlomkihSvetega pisma: žesamaKnjigaprego-

vorovničmanjkotdvajsetkratzmerjanekoristnega,javnostinevarnegainškodljivegalenuha.VsakJudjemoralimetisvojozaposlitev.

Zdi se pa, da je imelo izvoljeno ljudstvo medraznimi poklici posebno ljubezen do poljdelstva.Sirahtrdi,dagajevpeljalNajvišji(Sir7,15).Rabinisorazlagali,dajeJahvenatančnejedoločil,kakšnodelobomoralonjegovoljudstvoopravljativobljubljenideželi:»…daspravišžito,vinoinolje«(5Mz11,14).Eden od njih je ob razmišljanju o Adamovi usodizaklical:»Predenbojedelmoraorati,sejati,žeti,po-vezativsnope,zmlatiti,vejati,mleti,zamesitiinspečikruh.«Intosomoralipočetitudinjegovipotomci.

Takojevglavnemkmečkoinpastirskoljudstvo

moralobitiševJezusovemčasunarodpoljedelskegagospodarstva.Pravpresenetljivoje,kolikoprostorazavzemajo v Svetem pismu poljedelska vprašanja:kakšnapozornostjeposvečenazakonom,kizadeva-jopolja,ledino,krajodrobnice,požare!Odverskihpraznikovstabilapraznikžetveinpraznikpospra-vljanja letine zelo priljubljena. Ob neizčrpnemkomentiranju svetopisemskih zapovedi so učiteljiPostave nakopičili toliko materiala, da so iz njeganastali kar štirje spisi Talmuda: Pea, Dammai, Ki-layiminSebiith,pašelepikosikakegaducatadrugih.Izevangelijavejezdravvonjpreoranezemlje,dišavazrelegaklasja,inizbraniduhmladegavinogradainfigovegagaja.Jezusjesinpoljedelskegaobrtnika,kijeblizuljudeminstvaremzemlje.Tudisnovnjegovihprilikinpodobevnjegovihgovorihso večinoma iz-posojeneizkmeč-kegaživljenja.Karpoglejmo sejal-ca,ki»ješelsejat«in njegovo semepade na različ-na tla; poglejmodobro klasje po-mešanoz ljuljko;poglejmodninarje,kidelajovvinogradu;poglejmopastirja,kigreiskatizgubljenoovco…Vsetojene-kakšno “Gledališče kmetovanja”, katerega prizorioživeprednašimiočmi.

DELO, KI GA JE UKAZAL NAJVIŠJI

Žitna njiva

Vinograd

PoklicvaruhainrejcačredjebilvIzraelunajstarejšikmečkipoklic.Šepredensejeizvoljenoljudstvoustalilovdeželi,jebilonomadsko:živelojepodšotoriin gonilo svojo živino od pašedopaše.Brezdvomajebilaži-vinoreja v Jezusovem času šezelo razvita. Posebno Judeja jeimelaogromnečredebodisinazapadnemvišavju,odkoderso

sejesenispuščaleprotidolinam,kjerjebilatravašezelena,bodisiv midbar, grmičevju “Judejskepustinje”, bodisi v dolini Jor-dana, kjer je bilo treba pašoplačati,bodisitudivdarôm,najugu v smeri proti Edomu, ka-morjemladiDavidvodilsvojoživino.TudiSamarijainGalilejastajoimela,vendarmanjintoonstranJordanavMoabuinPe-

ŽIVLJENJE “DOBREGA PASTIRJA”

2012 – AM – JULIJ 203

reji.Temočnečredesobilesestavljeneizovacinkoz;velikoživinopasorediliokrogbivaiščainjopozimihranilizmešanicozrezaneslameinječmena.Suhakrma,predvsemdetelja,sejezačelapojavljatišele,kosojouvedliRimljani,kisojoprekoGrkovdobiliodPerzijcev.

Pastidrobnicojeveljalozalahekinmirenposel.Seveda,čeješlozakakducat;takratsotodelolahkopoveriliotrokom.TodaizmnogihpripombvSvetempismu zvemo, da so bile črede po več tisoč živali,celo po več deset tisoč. Tehmeketajočihmnožicpanibilomogočezaupatidrugemukotizvedencem. Ta poklic je bilpredmetrazpravljanja.Neka-teriljudskirekisogauvrščalimed“razbojniškepoklice”,kise ga sin častivrednega Judanebismelizučiti.Drugisopahvalili dostojanstvo pastirja,samotnegavvelikemprostorupod nebom, ki oprt na svojopastirskopalicooblikujepre-rokbe kot Amos ali pesnitvekotDavid.Zlobnežisonamigovali,dajetopoklicle-nuhovindakuppastirjevspizazidovistaj,namestodabivarovalisvojoživino,todaKnjigapregovorovnasuje pastirju odlične nasvete in hvali tudi srečodobregapastirskegaživljenja.

Samo po sebi se razume, da je bila med pastirjičredvrsta,kiso jonasplošnozaničevali.Tosobilipastirji svinj. Tudi črede teh nečistih živali so bileštevilne:evangelij jihomenja2.000včredi,kisejeutopilavjezeru(Mr5,13).Gojilisojihvglavnemnaseverovzhodudežele,onstranGenezareškegajezeranapodročju,kijebilonapolpogansko.Zaizgubljene-gasinajebilopastisvinjenajglobljipadec.

Respa je,datonibilpokliczaoddih.Čredesobilenaprostemvečinoleta:gnalisojihvenvtednupredPasho,vračalepasosesredinovembraobpr-vemdežjumesecamarkešvana.Zimosopreživljalevovčjakihintapodrobnostdajemisliti,daimatradici-onalnidatumbožičamalomožnosti,dabibiltočen,sajevangelijpravi,dasobilipastirjisčredamizunajnapašnikih.Volnaizkoncapoletjajebilaboljšaodspomladanske,sajjojebivanjevhlevupovaljaloin

umazalo.Nadzorovanjetehvelikihčredjezahtevalovelikoskrbiinbudnosti.Živalimsopogostoprivezalitaconarep,dabijimpreprečilipotepanje,pasosekljubtemunašletake,kijihpsinisoutegnilizavrnitiin so uhajale. Morali so za njimi teči sami. Hijene,šakali, volkovi in celo medvedje niso bile redki inpogostosejezgodilo,dasosepastirjimoraliboritiz zvermi. Zato so bili pa tudi oboroženi z močnookovanogorjačoindolgimbodalom.»Dobripastirda svoje življenje za ovce,« ni kaka pravljica: pred2.000letijetobilaresničnostvpalestinskemživlje-nju.»Podnevimejemorilavročina,ponočimraz,«jetožilLabanovpastirJakob(1Mz31,40).Marcainaprilateroktobrainnovembrasonočiostreinširokplaščizdebelevolnenepomagadosti.Spanjajebilomalo.Sevedasejevečpastirjevzmenilomedsebojinsozbralisvoječredeterjihvarovaliskupajinsemenjali,karjimjeomogočilo,dasošli izmenomaspatvšotor.Zapoenostavljenonadzorstvosozgra-dili velike obore iz golega kamenja, kamor je bilotežkoprodreti.Nekateripašnikisoimelicelostolpe,podobnetistim,kisojihgradilivvinogradihinkijihješenajti,vkaterihsonavrhuopazovalciprežalinapribliževanještirinožnih,patudidvonožnihtatov…Za jutranje napajanje živine je vsak pastir ostrokriknil,karjeslišatišedanes.Živalisotakodobro

poznale te krike posamezni-kov, da se niso motile, pravievangelij. Pogosto je pastirigral na flavto ali pastirskopiščalko,dajezvabilzasebojvolnenepodanike.

Tako vidimo, da vse to nibila nikakršna lahka služ-ba. Treba jebiloskrbetišezabolne in ponesrečene živali,bdeti nad brejimi ovcami innovorojenimijagnjeti,lotitisekastracijesamcev,kinisobilinamenjeni za razplod, striči

jihdvakratvletu,“desetiniti”čredopoPostavi,zakarsopognalivseživaliskozivratcaenozdrugo,invsakadesetajebilarezerviranazaduhovnike…Tostalnozaupnobivanjemeddrobnicoinnjenimičuvarjijeprivedlodoresničnihčustvenihvezi,kakorjihšeda-neslahkozapazimopričredahvAlpah.Dobroznaneprilike,kjerJezusgovoriopastirskemživljenju,go-vorejezik,kisogamoralirazumetivsiPalestincinje-govegačasa.Ovcesopoznalesvojaimena.Pastirjeimelradovce in ovce so imele radenjega. Za izgubljene ovce sočutiliisto,karjeKristusčutilzadušovnevarnosti,dasepo-gubi.Vznemirilseje,trepetaljezanjo,pognalsejojeiskatinkojojenašel,jojeprineselnasvojihramah…Nemoremogovoritibreznaklonjenostiotempoklicu,kijeljudempo-sredovalnepozabnopodobo“DobregaPastirja”.

2012 – AM – JULIJ 204

angeli za danesP. Anzelm Grün

ANGEL ZAUPANJA

Vedno znova slišim ljudi tarnati: »Ne moremzaupati.Kototroksinisempridobilprazaupanja.Vsvojem zaupanju sem bil tako pogosto razočaran.Prinajboljšivoljinemoremvečnikomurzaupati.«Takšniljudjesoinbodovednoosamljeni.Neupajose približati drugemu iz strahu, da ne bi bili spetrazočarani.Nezaupajonitiljubeznidrugega.Takojsejimporodijodvomi:»Tameljubileizusmiljenja,alikerhočekajodmene,kerskušazmenojdosečilastnecilje.«Takšnimljudemkajmalopomaga,čejim rečem: »Moraš pač preprosto zaupati!« Saj biradi zaupali, vendar ne morejo. Vzrok je običajnov njihovem otroštvu. Tega pa sinisomogliizbratisami.Kdorježevotroškihletihdoživljalzaneslji-vostsvojihstaršev,lahkozaupanele njim, ampak je poln zaupanjatudi do drugih ljudi. Da, navdajagatemeljnozaupanjevživljenje,vbivanje,vBoga.Takosilahkoupaživeti. Podaja se tudi v takšno alidrugačnotveganje,kerseopiranazaupanje,dabovsedobro.

Če ti želim angela zaupanja,zaupamvto,danebošpreprostoprepuščennezaupanju,kijenasta-loževtvojemotroštvu.Zaupanjaselahkonaučiš.Lahkogrešvšolok angelu zaupanja. Seveda pa nemoreš kar preprosto skleniti, dabošoddanesnaprejzaupal.Zatosopotrebnepozi-tivneizkušnje,kijihdoživišobdrugihljudeh,koseizkažejozazanesljiveinvrednezaupanja.Vendarpamorabititudipritebipripravljenost,dabošverjelzaupanju,kitigaizkazujejodrugi.Čeznezaupljivimpogledomopazuješprijateljaaliprijateljico,nima-tamožnosti,dabitidokazalasvojezaupanje.Vse,karbostareklainstorila,sibošrazlagalnegativno.Zaupanje moraš vsaj preizkusiti. Sprašuješ, kako?Lahkosedelaš,kotdazaupanjeobstaja.Enkratlah-kopreizkusiš,kakosetiboobneslo,čebošvse,kartipoveprijatelj,slepoverjel,čemubošpopolnomazaupal.Sevedasetibodotuditedajvzaupanjeznovaprikradli dvomi, Vendar moraš te dvome zadržatizakasneje.Poskusisprvavsajentedenzaupatisvojiprijateljici.Videlboš,kakotitodobrodeneinkako

sečedaljeboljpotrjuje,dajeprav,čejizaupaš.Zaupanjejepasevedavselejtuditveganje.Nobe-

negajamstvanimaš,dajetvojezaupanjeupravičeno.Menipritempomagaobčutek,damepodpiranekajglobljega.Vem,damenosinekavišjamoč.Tudičekakčlovekzlorabimojezaupanje,zaupamBogu,kimedrživsvojihdobrihrokah.TozaupanjevBogamevaruje,danepademvprepadpotrtosti,čekdomojezaupanjezlorabi.

Žeodnekdajsoljudjezaupalivto,dajihspremljaangelvaruh.Nanjsoseobračalinelevnevarnostihcestnegaprometa,ampaktuditedaj,kojih jebilo

strah,dabinjihovozaupanjeute-gnilobitizlorabljeno,kadarsobilivdvomih,alinajzaupajotemualionemučloveku.Želimti,dabisezavedal,dajevednopritebiangelzaupanja. Ni treba stoodstotnozagotovo vedeti, ali moreš ravnotemučlovekuzaupatialine.Zmož-nosti zaupanja ne izgubiš niti, četekdorazočara.Angelzaupanjatebošenaprejspremljalintivednoznovavlivalpogum,dabošzaupalsamemusebiintvegalzaupanjevljudi.Sajzaupanjeravnopomeni,da se zanašam na nekaj, kar ni vmojimoči.

Ker tveganje po svojem bistvusodi k zaupanju, je dobro vedeti,

dajeprimeniangelzaupanja.Angeljevstikustem,karnivmojimoči.Naglobljiravnimipodarjazau-panje,kigapotrebujemvodnosudoljudi.Vodimekzaupanju,kigaljudjenikolinemorejopopolnomauničiti,kernadtemnimajomoči.

Tozaupanjemidajesvobodo,dasevednoznovapolnzaupanjapribližujemdrugimljudem.Omogočami,dasiupamživeti,dasiupamtvegati.Kdor riski-ra, profitira,pravi ljudskipregovor.Kdorhočevsenajprejpreveritialibozaresuspelo,temuboživlje-njespolzelomedprsti.Angelzaupanjatebovednoglobljeuvajalvzaupanjevživljenjeinzaupanjedoljudi.Videlboš,dakrhkonezaupanje,kiizzvirašeiztvojegaotroštva,nitvojadokončnadrža.Angelbotvojezaupanjepostavilnatrdentemelj,nakaterembošlahkozgradilsvoježivljenje.

Splošni: Da bi vsi imeli svoje delo in bi ga opravljali v stalnosti in varnosti.Misijonski: Da bi vsi krščanski prostovoljci v misijonih znali pričevati o Kristusovi ljubezni.

MOLITVENI NAMENI ZA JULIJ

2012 – AM – JULIJ 205

papežev veroukBenedikt XVI.

FILIP

➧

NadaljujemozopazovanjemosebnostiapostolovinsetopotsrečujemovFilipom.VseznamuDvanaj-sterihjevednonapetemmestu(Mt10,3;Mr3,18;Lk6,14;Apd1,13),vbistvutorejmedprvimi.ČepravjebilFiliphebrejskegaizvora,jenjegovoimegrškokotAndrejevo.Tojemajhnoznamenjekulturneodpr-tosti,kiganegrepodcenjevati.Karvemoonjem,jeizJanezovegaevangelija.DomajebilizistegakrajakotPeterinAndrej,tojeizBetsajde(prim.Jn1,44),mesteca,kijespadalovčetrtnooblastništvoenegaodsinovHerodaVelikega,kisejetudiimenovalFilip(prim.Lk3,1).

Četrtievangelijpripoveduje,daFilippotem,kogajeJezuspoklical,srečaNatanaelainmureče:»Našlismonjega,okateremsopisaliMojzesvpostaviinpreroki: Jezusa, Jožefovegasina iz Nazareta.« Na dokajdvomljivNatanaelovodgovor(»IzNazaretamorebitikajdo-brega?«), se Filip ne umakne,ampakodločnopribije:»Pridiinpoglej!«(Jn1,46).Vtemrez-kem,pajasnemodgovoruFilippokažeznačilnostipravepriče:nezadovoljiseznekimnazna-nilomkotsteorijo,ampakbrezovinkov povabi sogovornika,najtudionosebnoizkusi,karmu je bilo naznanjeno. Praviste besede je uporabil Jezussam,kostasemupribližaladvaJanezovaučencazvprašanjemkjedastanuje.Jezusjeodgovo-ril:»Priditainpoglejta!«(prim.Jn1,38-39).

Lahkosipredstavljamo,dase Filip obrača tudi na nas stemi besedami, ki predpostavljajo osebno udelež-bo.Tudinampravi,kakorjerekelNatanaelu:»Pridiinpoglej!«Apostolsetrudi,dabiodblizuspoznalJezusa. Res je, da prijateljstvo, resnično poznanjedrugega,potrebujebližino;ševeč:delnoživiiznje.Sicerpanegrepozabiti,karpišeMarko,dajeJezusizbralDvanajsterepredvsemzato,»dabibiliznjim«(Mr3,14),toje,dabiseudeleževalinjegovegaživlje-nja in bi se naučili naravnost od njega ne le sloganjegovegaobnašanja,ampakpredvsem,kdojeOnvresnici.Samozudeleževanjemvnjegovemživljenjugabodolahkospoznaliinpotemoznanjali.PoznejebozapisanovPismusvetegaPavlaEfežanom,dajevažno»učitiseKristusa«(prim.Ef4,20),torejnesamoposlušatinjegovoučenje,njegovebesede,ampakšeboljspoznatiNjegaosebno,tojenjegovočloveškostinbožanstvo,njegovoskrivnost,njegovolepoto.On

nisamoučitelj,ampakprijatelj, ševeč,brat.Kakobigamoglispoznatidodna,čeostanemodalečodnjega? Resnično Kristusovo istovetnost nam dajospoznati bližina, domačnost, običajnost. In pravteganasspominjaapostolFilip.Takonasvabi,naj“pridemo” in “pogledamo”, to je, naj vstopimo vstikposlušanja,odgovorainživljenjskeskupnostizJezusomizdnevavdan.

ObprilikipomnožitvekruhajedobilodJezusanatančno, čeprav nekoliko presenetljivo vpraša-nje: kje bi bilo mogoče kupiti dovolj kruha, da binasitilivseljudstvo,kimujesledilo(prim.Jn6,5).Takrat je Filip čisto stvarno odgovoril: »Za dvestodenarijevkruhajimnebibilodosti,dabivsakdo-bilvsajmajhenkos«(Jn6,7).Tosevidistvarnostin

praktičnost apostola, ki znapresoditi resnične posledicenekega položaja. Vemo, kakojezadevašlapotem.Vemo,dajeJezusvzelhlebeinmolilnadnjimiterjihrazdelil.Takosejeuresničila pomnožitev kruha.Zanimivojepa,dase jeJezusobrnil prav na Filipa, da bidobilprvozamisel,kakorešitiproblem:jasnoznamenje,dajebilFilipdeložjeskupine,kijebilaznjim.Šepredtrpljenjemobnekidrugipriliki,kijezelovažnazapoznejšozgodovino,soseFilipupribližalinekiGrki,kisobilivJeruzalemuzavelikonoč,inso»gaprosili:‘Gospod,radibivideliJezusa.’FilipješelintopovedalAndreju.AndrejinFilippastastopilakJezusuinmutopovedala«(Jn12,20-

22). Ponovno imamo dokaz njegovega posebnegapoložaja v apostolskem zboru. Predvsem je v temprimeru posrednik med prošnjo nekaterih Grkov– verjetno je znal grško in se je lahko ponudil zaprevajalca–inJezusom.ČepravseobrnenaAndre-ja,drugegaapostolazgrškimimenom,sepatujcileobračajonanj.Tonasuči,damoramotudimibitivednopripravljenisprejetivprašanjainprošnje,odkoderkoližeprihajajo,dajihusmerimohGospodu,edinemu, ki jim lahko popolnoma zadosti. Važnojevedeti,daprošnjetistega,kisenampribliža,nisodokončno namenjene nam, ampak Gospodu: knjemumoramonapotitivsakogar,kijepotreben.Topomeni,damorabitivsakoodnaspot,kijeodprtakNjemu.

Potemješečistoposebnaprilika,obkateristopinaprejFilip.Medzadnjovečerjo,kojeJezusizjavil,

2012 – AM – JULIJ 206

datisti,kipoznaNjega,poznatudiOčeta(prim.Jn14,7),gajeFilipkarprostodušnopoprosil:»Gospod,pokažinamOčetainzadostinambo«(Jn14,8).Je-zusmujeodgovorilsprizanesljivimočitkom:»Filip,tolikočasasemmedvamiinmenisispoznal?Kdorjevidelmene,jevidelOčeta.Kakomoreštireči:‘PokažinamOčeta.’Marneveruješ,dasemjazvOčetuinOčevmeni?. . .Verujtemi,dasemjazvOčetuinOčevmeni«(Jn14,9-11).Tebesedesomednajboljpo-membnimivJanezovemevangeliju.Nakoncuuvodav svoj evangelij Janez pravi: »Boga ni nikoli nihčevidel;edinorojeniBog,kibivavOčetovemnaročju,onjerazložil«(Jn1,18).Evangelistjeponovil,karjeizrekelinpotrdilJezussam.Jepatukajnovodtenek.MedtemkoJanezovuvodgovoriopojasnjevalnemposeguJezusapobesedahsvojegaučenja,sevodgo-voruFilipuJezussklicujenasvojolastnoosebokottakšnoindajerazumeti,dagajemogočesprejetinesamoprekotega,karpravi,ampaktudiprekotegakarOnpreprostoje.Česehočemoizrazitispomoč-jonavidezneganesmislaučlovečenja,lahkomirno

rečemo, da si je Bog privzel človeški obraz, obrazJezusaindaodtedajdaljenitrebadrugegakotzretiJezusovobraz,čehočemoresspoznatiobrazBoga.Vnjegovemobrazuresvidimo,kdojeBoginkakšenjeBog.

Evangelistnamnepove,ali jeFilipdokrajara-zumel Jezusov stavek. Gotovo pa je, da je njemupopolnoma posvetil svoje življenje. Po nekaterihpoznejših pripovedih naj bi ta apostol oznanjalevangelijnajprejvGrčiji,potempavFrigiji,kjersejevGerapolisusrečalssmrtjo,kijerazličnoopisanakot križanje ali kot kamnanje. Zaključiti hočemosvojerazmišljanjesspominomnacilj,hkateremumora težiti naše življenje: srečati Jezusa, kot ga jesrečalFilip,takodaskušamovidetivnjemBogasa-mega,nebeškegaOčeta.Česenebipotrudilizato,bivednozdrknilinazajksamimsebikakorvzrcaluinbibilivednoboljsami.NasprotnopanasFilipučinajsepustimozavzetiKristusu,bitiznjiminvabititudidruge,najseudeležetenjunedružbe.Innajtiresničnoživljenje,kovidimoinnajdemoBoga.

Razumljivo je, da mladi ne razumejo delovanjaUdbe.Nisodoživelitega,čemurdružboslovnastrokapravi totalitarna družbena ureditev. Niso doživeliSlovenijeizpredtrideset,štirideset,petdesetlet.Nevedo,kajjebilkomunizem.Šole,kisojihobiskovalivžedemokratičnihčasih,sodetabuiziraledrogoinseks,povojnezločineinzadušljivičaskomunizmapasopustilepodsvinčenokapo.Vzgajalisojih,dajeodkrivatitokaponespodobno,nazadnjaško,revan-šistično,fašistoidno.

VendarimataUdbainnjenopotomstvoenosam-catotežavo.Rečesejiresnica.Resnicajekotcvetlica,kiprebijeasfalt.Videlismo:resniceneustavijomi-niranaroškabrezna,neustavijestometrovbetonainopekevBarbarinemrovuinnedeponijasmetinaTeharjah.Resnicapridenadan,tudikosoarhivskagradivaskrbnoposkritaalicelozažgana.

Kaj more potemtakem resnici tranzicijska dre-sura,kijezadnjaletamladinouvajalavstare-novetabujeopolpreteklizgodovini?Nič.Izbruhvulkanaleodlaša.

»Kajtikrivičnivklepapravičnega,zatoprihajanadan popačena sodba,« ugotavlja prerok Habakuk(1,4).Povedanodrugače:krivičnadružbenaureditevnadolgirokzdržile,čemnožicagojipopačenosod-bo.Popačenasodbaoziromalažjenujnopotrebna,dalahkototalitarnadržavatlačiposameznikaindaseposameznik(i)neupre(jo).Nacizeminkomuni-zemstabilapolegvsegaostalegamojstralaži.Ko-munizemcelovečji,sajjevprimerjaviznacizmomimelmednarodniznačajinsejevcepilnamogočnodrevovsečloveškihsanjpopravičnostiinenakosti.

Vloga Udbe je bila v takem sistemu ključna inbistvena.Udbanipomenilastranpoti,nekakšnede-formacije,kinajbisezgodilazaradipretiravanjapo-litkomisarjevalicelopomotoma.Udbajebilasamobistvokomunizma.Skrbelaje,dajelažostalalažindajebilovobtokučimvečpopačenesodbe.Njenanalogajebilanadzormisli.Kakopalahkonadzirašmislicelotneganaroda?Tojevendarmamutskiposel!Mislinarodalahkonadziraš,čepripravišljudidotega,danadzirajodrugdrugega.Pomožnostitako,danitinevedo,dasopostalinadzornikisvojegabližnjegaininformatorjicentrale.SlovenskiUdbijetouspelo.

NainterneturazkritaCentralnaaktivnaevidencaosupne.TojevečkottelefonskiimenikSlovenijeiz-pred20let!Tojepolmatičneknjige!Nepretiravam,čerečem,dajebilodovoljbiti“vsakdrugi”državljan,da te je Udba imela v svojih evidencah. Udbinamrežajesegalaskorajdavvsakoslovenskohišo.Zaprimer:družina,vkaterisemserodilinodraščal,jevsedemdesetihštelaštiriodrasleindvaotroka.Odštirih odraslih (oče, mati, dedek, babica) je Udbavodilaspiseodveh.Grozljivo,kopomislim,dajeprinedeljskihkosilihzanašomizosedelaUdba,nedabikdotovedel.Res,kotprednekakšnoskrivnostjoizDaVincijevešifresemdanes,koposkušamrazumeti,kajjepravzapravUdbaiskalavnašipreprostikmečkihiši,kakojetovplivalonaosebnopočutjeinmedse-bojneodnose,kakojetovplivalonamojovzgojo. . .

TakihdružininzgodbjenaSlovenskemnatiso-čeintisoče.KobomorazvozlališifroUdbe,bomorazvozlalimarsikajosebi,onarodoviduši,patudiodanašnjikrizivrednotinsmisla.

P. Branko Cestnik

UDBINA ŠIFRA

Op. ur.: Morda bodo tudi naši izseljenci po branju teh ugotovitev drugače gledali na “stari kraj”.

»Berem knjigo Igorja Omerze o Udbi in Kocbeku. Ne razumem, kako je bilo kaj takega mogoče.«

2012 – AM – JULIJ 207

➧

ENA MARIJA IN DVE GORI

SlovenijajeimelavpreteklostimnogoMarijiposvečenihbožjihpoti.Velikojihjezašlovpozabo,sopanekatere,kisodanespravtakoalipašeboljobiskane,kotsobilevpreteklosti.DrugidanvjulijujepozapisuvkoledarjuposvečensvetogorskiinptujskogorskiMateriBožji.Čeprištejemoše16.julij,kogodujekarmel-skaMatiBožja,imamokartriMarijevenemmesecu.SevedanegrezatrirazličneMarije,ampakzaMaterBožjo,kijesvojonavzočnostmedkristjanitakoalidrugačepokazalanarazličnihkrajih,karprikazujejotudirazličnepodobe.TazapisjeposvečenMariji,kijoobiskujemoinčastimonazapadnemrobuSlovenijeobitalijanskimejiinnavzhodnemrobuSlovenijenahrvaškimeji. p. Bernardin

SVETA GORA PRI GORICIBAZILIKA MARIJINEGA VNEBOVZETJA

Slovenskoozemljeimaveč‘svetihgora’,najodlič-nejšamedvsemijetistana681metrovvisokiSkalni-ci nad Solkanom,odkodervidišJadransko morjein Furlansko nižinodoJulijcev s Triglavom,čezVi-pavsko dolinodonotranjskegainistrskegahribovja.Preleposvetogorskookolje,kjerseduhovnostapljaznaravnolepoto,ječlovekažestoletjavabiloksebi.

ZaradisvojelegejebilaverjetnoževantikiSkal-nica pomembna strateška točka. Morda je bilo turespoganskosvetišče,kotugibajonekateri.Ocerkvi

izzgodnjegasrednjegavekapričakamnitaplošča,najdenaobgradnjileta1541.Takratsotovzelikotšeenoznamenjezneba,damorajopostavitibožjohišo.

Začetkibožjepotništvasegajovburnečasetur-škihvpadov,reformacije,različnihljudskihverskihgibanj.Sredivsetezmedesejeleta1539medljudmirazširilglasotem,dasejenaSkalniciMatibožjapri-kazalapastirici Urški Ferligojevi iz Grgarja injinaročila,najjitamzidajonovocerkevinprosijomi-losti.Ljudskoizročilopravi,dajeoblastUrškozaprlavječo,kersojoobdolžililažiinprevare.Trikratsojozaprli,ajebilavednočudežnorešena.KončnosooblastivGoricipopustilepredvseboljjasnoljudskozahtevoindovolilezidavosvetišča.

ŽeletopozačetkudogajanjnaSkalnicisoizpro-silitudidovoljenjeoglejskegapatriarhazazidanjecerkve. Namestnik goriškega glavarja HieronimAttems je daroval svet na vrhu Skalnice. Zidati sozačelileta1541.Anišlovednolahko.Našlisosetudinasprotniki.Kranjskideželnistanovi,kisobilipodprotestantskim vplivom, so se pritožili kralju Fer-dinandu:»VzadnjemčasusejeosnovaloromarskosvetiščenadSolkanomvgoriškipokneženigrofijiintjakajzahajajomnožicevsehdeželinjezikov.Trdijo,dasotamspregledalislepiinozdravelikruljavi.Vsetopajelemalikovanjeinzavajanjenaivnežev.Biloje že prepovedano, naj nihče tja ne roma in iščečudežev.Azaman!Zatorejnajsezaradibožječastisličnaromanjaprepovedo.«TudisamPrimožTrubar

Pogled na Sveto goro s Sabotina

Notranjost v I. svetovni vojski porušene cerkve

Notranjost svetogorske bazilike danes

2012 – AM – JULIJ 208

BožjepotnacerkevMaterebožjenaPtujskiGorije zgovorna že s svojo edinstveno lego. Tam, kjerse vinorodni haloški hribi in griči spuščajo v rav-nino Dravskega po-lja,sosina352metrovvisokem griču častilciizbrali prostor za Ma-rijino svetišče. Od todse v jasnem vremenukakornadlanividipolŠtajerske od Pohorja,Slovenskihgoric,HalozdoBoča.Vmespastaro-davniPtuj,rastočestol-pniceMaribora,sanjavaSlovenska Bistrica,delavskoinindustrijskoKidričevo in številnadruga mesta in vasi –panorama,katerisejelestežkaodpovedati!

ZgodovinaPtujskeGoresegadalečnazajvsrednjivek.Opreteklostitegamilostnegaromarskegakrajasomanjzgovornepisanelistine,zatopavelikobolj

PTUJSKA GORABAZILIKA SV. MARIJE

jegrmelsprižniceprotizidavicerkvenaSvetigori.Vendar pa to ni bila prva cerkev na tem kraju.

Ohranjenajenamrečdarilnalistina,skaterojegori-škigrofMajnharddne19.maja1368podarilnekemupodložniku»zemljiščepodgoroNašeGospepriSol-kanu«.ListinohraniDunajskidržavniarhiv.Drugalistinanosidatum14.avgust1376insporoča,dajeUlrik iz Germogliana zapustil »cerkvi svete Marijeblizu Gorice« srebrn ke-lih.ToMarijinosvetiščesoleta1496porušiliTurki.

Prvaromarskacerkevje bila mogočna triladij-skastavba,zidanavslogumedgotikoinrenesanso,izklesanegakamnain jelahko sprejela kar štiridopettisočromarjev.PopooblastilupatriarhaGri-manija jo je posvetil 12.oktobra1544škofEgidijFalzettaizCreole.Patriarhjezanjodarovalpodobo,ki jo še danes vidimo vglavnemoltarju. Na njejjeupodobljenaMarijazJezusompredvečernopo-krajinosprerokomIzaijemterJanezomKrstnikomobstraneh.NjenavtornajbibilbeneškislikarJakobPalmastarejši.Njenazgodbajeburnakakorsveto-gorskazgodovina.Bilajevečkratbegunka.Podrugisvetovnivojnisejepovsehperipetijahkončnovrnilav svoje domovališče. Pred tem so jo v vatikanskihrestavratorskih delavnicah prenesli s cipresovegalesanaplatno.Zanimivoje,dajenaSvetigoripo-

membnejšikakorslikakrajsam,sajsijetegaMarijaizbrala za svoje češčenje. Marija je namreč Urškinaročila:»Povejljudem,najmitukajpostavijohišoinprosijomilosti.«

Znanjenapisnadvhodomvcerkev,kipravi:Jazpastojimnagorikakorprej!Tosejepotrdilotugoriževečkrat.PrvehudepreizkušnjesoprišlezJožefomII.,kosomoraliSvetogorozapustitinjeniskrbniki

frančiškani (ti so prišlileta 1565 sem iz Bosne,ko so se umikali predTurki),vsepremoženjejebilo odpeljano, prodanoalipauničeno,sajsomo-rali celo streho razkriti.Že leta 1793 so svetiščeobnovili in zopet zelorazkošnoopremili.Takratsotudiprvičzapisalinadvrataznaninapis.Divja-nje soške fronte je seglotudi sem. Petega junija1915 je treščila v cerkevprva italijanska granata,dvajset dni kasneje sta

bilacerkevinsamostanlešerazvalina.Marijinopo-dobosorešiliinjebilavsedo1921vLjubljani.PoditalijanskooblastjososiPrimorcivztrajnoprizade-valizaobnovoporušenecerkve,kijebilazanjetudinarodni simbol. 26. avgusta 1928 je novo svetiščeposvetilgoriškinadškof.

NaSvetogororomajoSlovenci,ItalijaniinFurlani.Tojekraj,kjersipodajajorokonarodi,katerihpre-teklostnibilavednoprijateljska.Marijavsepovezuje.

arhitekturaincerkvenaoprema.Ljudskagovoricajeohranilalegendo,kipravi,dajenaVurberkuživelbogatgrof,kijeimelleenegaotroka,slepohčerko.

Žalostni starši so pro-sili Marijo za pomoč.Tudideklicasamasejeradaobračalavmolitvik Mariji, naj ji izprosivid. Ko so nekoč vsi vdružini goreče skupajmolilikMariji,jeslepadeklica zagledala predsebojluč.Odprlajeočiinspregledala.Prosilajestarše, naj jo zapeljejonakraj,kjerjezagleda-lasvetlobo.Prišlisonagoro,kjerjetakratstalkriž. Deklica pokažekraj in pravi, da je natem mestu videla luč.

Hvaležniočesejeodločil,danatemkrajupostavivelikocerkev.Takojenastalaptujskogorskacerkevinromarskikraj.

2012 – AM – JULIJ 209

Legendamsicernegreverjeti,vednopaskrivajovsebitudikančekresnice.Bogataarhitektura,kiimaštevilnegrbe,kaže,dajePtujskaGorazaresplemiškaustanova.Največkratseponovitadvagrba:ptujskiinceljski.Posodbizgodovinarjevjecerkevdeloptujskihgrofov,kisojimpoporokiValburgeCeljskesBern-hardom III. Ptujskim priskočili na pomoč Celjani.Pravtazakonskipar je tudiupodobljenzgrbomasvojihrodovinpodMarijinimplaščemvoltarnipo-dobi.Cerkevjebilazgrajenaobkoncu14.stoletjainvzačetku15.stoletja.Izjemnobogatiinvplivniusta-noviteljisoposkrbeli,dajebilazidanainopremljenakarsedarazkošno.Uglednislovenskipoznavalecinumetnostnizgodovinardr. Marijan Zadnikar,ki jenapisaltudiposebnoknjigootejcerkvi,pravi,dajePtujskaGora»pesemslovenskegotike«.

Burnadogajanja,kisosledila,soseglatudinatamilostnikraj.Turkisovečkratpridrliseminmočnopoškodovalicerkev,asojovselejznovavernipopra-vili. Iz teh časovje ohranjena zgodba, da je Marija

»Pesem slovenske gotike«

samazavarovalaGoro,kojojezagrnilavčrnoblakinjeturškiroparjinisonašli(odtodimeČrna gora).Vtistihčasihsocerkevobdalizmočnimobzidjeminstolpi.Šedanes jevidnihnekajsledov.ZaTurkisodolgaletavnjejgospodariliprotestanti.VčasuprotireformacijepasocerkevzačeliupravljatijezuitiizLeobnaintakratjebožjapotzopetzacvetelakotvprvihčasih.Vduhučasasojezuitidodalilepobaroč-noopremo.Takratsoverjetnoprenesligotskirelief,kijeprvotnostalnadglavnimvhodomvcerkev,vnoviglavnioltar,kjerstojišedanes.

Odleta1937,kosoprevzeliupravoočetjeminori-ti,kivbližnjemPtujudelujejožeprek750let,cerkevnačrtno obnavljajo. Vsako leto dobiva nekaj tistestarelepote,kotsojozamisliliprvotnigraditeljiinzaradikaterihsodiPtujskaGoramednašenajdrago-cenejšespomenike.ToosrednjesvetiščeMarijinega

češčenjavmariborskiškofijijemoralopovojniskozisvojsko preizkušnjo, saj je povojna komunističnaoblastcerkevzaprla insemprepovedalaromanja.Todatehtudiadministrativnegrožnjeinprepovedinisozatrle. Franci Petrič

Notranjost ptujskogorske bazilike

Čuj, Marija, prošnje vroče, * o, ne pusti me iz rok.Mati mila mi ostani * sredi križev in nadlog.Če upró se mi vsa srca, * Tvoje se mi ne upré,

k Tebi kličem, Ti pomagaj * Mati, saj premoreš vse.Nikdar Ti ne boš pustila, * da se Tvoj otrok zgubi,

Mati, Ti me boš rešila, * Tvoja roka me drži.Ti me čuvaj, Ti me brani, * vedno mi ob strani stoj,milo sodbo mi izprosi, * reši me, otrok sem Tvoj.

Čuj, Marija, klic srca, * saj si vsa usmiljena.Ti mogočna sveta Mati, * moreš vedno pomagáti.

Ko nikjer ni več pomóći, * si nam zvezda v temni nôči.Ne presliši prošnje glas, * ljuba Mati, usliši nas.

Glej, otroci Tvoji smo, * Tebi se zaupamo.Saj nam moraš pomagáti, * o, pokaži, da si Mati.

Ko nikjer pomóči ni, * naše upanje si Ti.Čuj, Marija, klic srca, * saj si vsa usmiljena.

Amen.

2012 – AM – JULIJ 210

Jože Pucelj

ALI KRŠČANSTVO IZUMIRA?

Raziskavekažejo,dajevEvropikrščanskaveravupadanju.VFrancijištevilonedeljnikovstrmopada.Nekatericelomenijo,dabokatolicizemumrl,kotjeumrlavSeverniAfrikinekdajcvetočaCerkev.NaNizozemskemjeobisknedeljskihmašpadelz80na15%.Vsakočetrtokatoliškocerkevbodomoralipro-dati,kerninevernikovnesredstevzavzdrževanje.PodrugihdeželahvEvropiseborijospodobnimitežavami. Po mednarodni raziskavi o vernosti naSlovenskem, je na vprašanje, ali verujete v Boga,pritrdilno odgovorilo 53 odstotkov vprašanih, 12odstotkovjeodgovorilo,davBoganeverujejo.Tre-tjinajeodgovorila,davBoganeveruje,menipa,daobstajanekavišjasila.

Jetorejkrščanstvozastaraloinopešalo,dasodob-ničlovek,zlastivEvropi,drugodjesituacijavmar-sičemdrugačna,neiščerešitvepriKristusu,ampakseobračakvzhodnimreligijamalipaseprepuščamamilomoziromaobupu?

To vprašanje si je v enem izmed svojih razmi-šljanj zastavil znani jezuitski teolog Karl Rahner(l904–1984).»Danesimajomnogiljudjevtis,dajekrščanskaverazastarela.Ponjihovemgrezazgodo-vinskopogojenoresničnost,kijesiceršenavzočavnašidružbi,kotmarsikaj,karjenekočnastalo;nekaj,karšeobstaja,apravzapravnimavečnobenegaopra-vičilazaobstojinpočasi,vendarzagotovoizumirainizginja.«Navprašanje,alikrščanskaveraodmira,poRahnerjuodgovarjavprašanjeonjegovivsebini.»Alivsebinakrščanskevere,karzadevanjenodejanskooznanilo,dajepovodzamisel,dajesamavsebileča-sovnopogojenapredstava,podrejenazgodovinske-mupropadu,kijolahkopoznejširodovizavržejo?«

Kaj je pravzaprav bistvo krščanstva?Rahnerdobropokaže,zakajkrščanstvonemore

zastarati.»Sajkrščanstvonezametujetegaalionega,tudinenasprotujealizanikavsehšenedomišljenihmožnosti,kiselahkopojavijovprihodnosti.Krščan-stvo pravi samo, da je onstran teh posameznih inkončnih, že uresničenih ali načrtovanih ali še nitinedomišljenihmožnostivsakemuposameznikualicelotnizgodoviničloveštvaponujenaženeskončna,odprtaresničnost,kiježezdavnaj,da–žeodnekdajstvarna,sajjenipotrebnošelenarediti,ampakdosečivsvobodibrezpogojneljubezniinseimenujeBog.«Edinaalternativakrščanstvuso»skeptičnirelativisti,kiseupirajotemu,dabisvoježivljenjepremislilidokraja,kipotujejo,anevedokam.«Rahnerpoudarja,dajetrebaimetipogum,daseBogupredaš.»Včešče-njuinljubezni,nepadlakocepskemugovoričenjuonjem. . .,damuresničnorečešTi,kertiOnsamtoomogoča.Intojemogoče,trebajeleposkusiti.Kose brezpogojno izročiš nedoumljivosti ljubljenegaBoga,izginestrah,dabikajtakegalahkozastaralo.Intojekrščanstvo.Pravničganemorepreseči.Lahkolezaostanešzanjim. . .«

Jezus je za kristjane gotovostTeologRahnerpoudarja,dajevKristusuBogre-

kelčlovekusvojdokončni»da«.»VJezusuinnjegovibesedi,vnjegoviusodiinzmaginadsmrtjojedanonepreklicnoBožjezagotoviločloveštvu,daresničnodosega Boga.« Ker pa mora nepreklicni Božji »da«bitizgodovinskootipljiv,»jestemutemeljenatuditrajnostverskegaobčestva,kijenosilectegaBožjega‘da’ingatrajnoponavzočuje«.Rahnertudizanika,dabimogelzaKristusompritinekdo,kibigapresegel.»Drugegatakšnegapričevanjavnašizgodovinidozdajočitnonibilo,sajnobenadrugavelikaosebnostvzgodoviniverstvanibilatakpričevalecintotudinihotelabiti./. . ./InkobibilzaJezusomnekdo,kisi jealibisi lastiltakšnoabsolutnost,bibilvednoprepozen,ker jeJezusžetuinjevse(absolutnegaBogavsebi)takoobljubil,dakajvečjeganivečmo-gočepovedati.«

Prihodnost vereNekaterisesprašujejo,alibozaradiokostenelosti

instarostneonemoglostiugasniloinstitucionalnokrščanstvo.Rahner jeprepričan,datonimogoče.Čejevsebinakrščanstvataka,daustrezaosnovnimčlovekovim težnjam, »bo obstajala, dokler bodoobstajali ljudje«.Človeksinamrečvsvojembistvuželibrezpogojnesprejetostiindokončnegasmislaživljenja,topamukrščanstvooziromaBogpoKri-stusudajevpolnosti.

Seveda pa nam ta odgovor ne pove ničesar okonkretni obliki cerkvene skupnosti. »Jeruzalem-skapraobčina,konstantinskadržavnaCerkev,dobacerkvenih očetov, fevdalna Cerkev srednjega veka(s cerkveno državo in papeži, ki so se vojskovali),meščanskaCerkevpofrancoskirevolucijiskorajdodanašnjihdni–vvsehješlovednozaistodružbenostrukturiranoJezusovoverskoobčestvo,invendarsobiletolikšnespremembevtejistosti!Nobenškofalikristjanbisinemogelmisliti–razenvdrznostisvojekrščanskeverevJezusa–,dabisemoglaCerkev,kijoje(ledelnjenegaobdobja)vsvojemkratkemživljenjusamizkusil,takoradikalnospremeniti,nedabipritempropadla.KljubspremembampajeCer-kevživelanaprej,kakordabibilatakažeodzdavnaj./. . ./Mordabokljubškofovskioblasti,kiboostala,samoodgovornainiciativakristjanovvbazimnogovečja,kotjedanes,vsegateganevemo./. . ./TudivprihodnostipaboobstajalaCerkevtakšnihljudi,kispogledomnaJezusasložnostopajo–vveri,upanjuinljubezni–naprotiobljubi,kijeneskončna.«

Rahnerna koncu pravi, da bi takšno vero smelzapustitile,čebimunekdoponudilnekajvečjega,karvodivvečjosvobodo,karpa je izpovedaneganemogoče.»No,tegadokazamišenihčenidal,tudiizkustvomojegaživljenjane!«

2012 – AM – JULIJ 211

Stemsosepotrdilezasluge,kijihimazarazvojgospodarstva, parlamentarne demokracije, oseb-neinmišljenjskesvobode,nenazadnjezarazmahznanostiintehnologij,kigibljejomodernisvet.Tezaslugesotakoočitne,dasojihnavsezadnjeprizna-letudiustanove,kisonarazmahliberalizmav19.stoletjugledaleznajvečjimnezaupanjem.KatoliškaCerkev, ki je s papeškim “silabom” leta 1864 raz-glasilaliberalizemzaCerkviinkrščanstvunevarnogibanje, je z drugim vatikanskim koncilom sto letkasnejesprejelatemeljneidejeoosebni,mišljenjskiinverskisvobodiinjihstemspoznalazaskladneskrščanstvom.

NaSlovenskojeliberalizemprihajalodzačetka19.stoletjaiznemškihdežel.Vskromnihrazmerah,izkaterihsejepolagomarojevaloslovenskonacio-nalnogibanje,mudolgonibilojasno,kajhočeinkajmislissvojimigesliogospodarski,osebniinmišljenj-skisvobodi.Protikoncustoletjasejepoevropskihzgledihzapletelv»kulturniboj«,glavnogibalomuje postal bojevit antiklerikalizem. Ni se ogreval zademokracijo,nezaupljivojesprejemalsplošnepoli-tičnepravice,ostajaljebrezdoločenegasocialnegain kulturnega, nazadnje celo brez nacionalnegaprograma.VprviJugoslavijijepostaltrdnapodlagaunitarizmuincentralizmu,vbojuskatolištvomsenivečznašel,njegovinajvidnejšikulturninosilcisoprotiletu1940prešlinakomunističnostran,vvoj-nemčasujepolitičnoinvojaškotragičnopotonil,znjegovimiostanki jepovojskinasilnoobračunalakomunističnadiktatura.

Poletu1990sejeslovenskiliberalizemvsajdelnoobnovilvstranki“liberalnedemokracije”–imejeprotislovno,sajstasiliberalizemindemokracijavmnogihstvarehnasprotna.Tak,kakršenobstajanaprehoduvnovotisočletje,jededičnesamodobrih,ampaktudislabihstraniklasičnegaliberalizma.Karjebilovnjemdobrega, jeprešlovdrugesocialno-političnetokove,zlastivkrščanskoinsocialnode-mokracijo,sprejelisonjegovopolitičnoinkulturno“filozofijo”človekovihpravic,svoboščininblaginje.Liberalizmu je ostalo tisto, kar je v njem narobe.Topajenjegovanaivna,iluzorna,utopičnamiselosvobodi.Tanajbibilanačelnoneomejena,brezmejana znotraj in na zunaj, svobodo posameznika najbiomejevalasamosvobodadrugihposameznikov.Vsakdonajimapravicodosvobodevvsem,karhočeinkarsiželi–vživljenjskihužitkihinugodnostihvseh vrst, kjerkoli, kadarkoli, kakorkoli. Od tod

popolna svoboda spolnosti, združitev in ločitev,umetnihoploditevinumetnihusmrtitev,potovanjinnakupovanj,zabavniheksaltacijingospodarskihšpekulacij;nenazadnjesvobodazavsakršnoznan-stvenoraziskovanjeintehnološkonapredovanje.Dr-žavanajvsetedejavnostivimenusvobodeomogoča,varujeinzanjedelidenar–celotedaj,koposameznikpriznavasamošesebeinsvojužitek;celotedaj,konepriznavadržaveinnesprejemanacionalne,socialne,kulturneidentitete,kijotadržavareprezentira.

Temnastranliberalizma,ki jeposledicanaivneteorijeosvobodibrezmeja,sevpraksisprevračavsocialnonepravičnost.Popolnasvobodajezmerajsvobodamočnejšega.Slovencemsezadnječasuvsi-ljujezahteva,najtrgovciprodajajoinkupcikupujejovsednivtednu,tudiobnedeljahinpraznikih.Zah-tevaseutemeljujenanačelupopolnesvobodeposa-meznikov,njihovihpotrebinnajrazličnejšihželja.Grezaneoliberalizem,kipostavljatrgovskeosebkevneenakpoložaj,strežemočnejšiminslabišibkejše.To, kar si z vsakodnevno prodajo lahko privoščijoveliketrgovskekorporacije,jepogubnozasrednjein majhne trgovske obrate. Svobodna prodaja sesprevračavgospodarskiinsocialnidarvinizem.Šehujejessvobodobrezmeja,kisijolastitaznanostintehnologija,danessvetovnainjutrislovenska.Željebiogenetikeindrugihvedsegajoonstranvsega,karješepredstavljivoinčloveškomogoče,vsedopopol-nihoblikevtanazije,okaterihjenacionalsocializemlahkosamosanjal.Vsiževedozanevarnosti,kijihpopolnomasvobodniznanostintehnologijaprina-šata okolju, zemlji in ljudem. Vsi Slovenci vedo zanered,kigazanašavšoleželjaponeomejenisvobodimladih,škodljivaučiteljem,šeboljpaučencem.Vprimerjavistemježeljanekaterih,najbivumetnostizaradibrezmejnesvobodepriznalizaumetnostvse,karsezatakšnorazglaša,samonedolžnagroteska.

Vosrčjuliberalizmaseskrivazarodeknečesa,kerseprekskrajnostisprevračavnihilizem,dekadenco,anarhijo.Vstanjubrezobličneanarhijesespremi-njajo v nesmisel vse mogoče svoboščine, praviceinneodgovornosti.Intakojeedinozdravilozopertakšnostanjeto,dazačnemogovoriti–podobnokotsopredletiv»rimskemklubu«spregovoriliomejahrasti–omejahsvobode.Samotolahkozagotovi,dabosvobodaobstala,topapomenislovoodliberaliz-ma–dabiseohranilo,karjebilovnjemdobrega,inpreprečiloprevladotistega,karjevnjempogubnozanjinzavsenas.

Janko Kos

BLIŠČ IN BEDA LIBERALIZMA

Liberalizem je od konca 18. stoletja pomembno vplival na gospodarske, politične in kulturne razmere po Evropi in Ameriki, v 19. stoletju je dosegel vrh, v 20. stoletju, ko se je zdelo, da je že osla-bel, je odlično pripomogel h koncu fašizma, nacionalsocializma in komunizma, ki so se razglašali za učinkovito zdravilo zoper bolezni, ki da jih povzroča prav liberalizem.

Slovenija je tako majhna, da si ne more privoščiti velikega predsednika države.

2012 – AM – JULIJ 212

Mariborski bankrotJezdecbelegakonjastreljapuščicemariborske-

gabankrota.Propadsevernecerkvenemetropolijepolničasopisnestrani.VSlovenijijepropadloževečpodobnih finančnihprojektov, ki so izšli izzbranih certifikatov, ao nobenem se ni takogovorilointolikopisalokakor o avanturi Mari-borčanov.Večinamalihdelničarjev se je pri-družila množici onih,ki svojega certifikatanismomoglispremenitivdenar.Kolikojetakih,ki so resnično vložilisvojeprihranke,nizna-no. Največ je izgubilamariborskanadškofija,kajtiizgubilajevse.Ma-terialnoinmoralno,kerjeizgubilatudisvojedobroime.Pristojnosodiščebospravnegazornegakotaizreklosvoje.Zaraditeganebonihčezaprt,kerjevsezakonito…inizprijenokakorvvsehdrugihprimerih.Dvomim,dabosvojeizreklotudicerkvenosodišče.Čeparafraziramznanofrazo:“božeminilo”,kajtidejanskotakoupajoinmislijomnogi,kiodločajovCerkvi.

Izteološkeperspektivebismelireči,daseježeljapoupravičenigospodarskitrdnostispremenilavpo-skus,dabiseosvobodilioddarovalcev,odmiloščinevernikovintakoCerkevspremeniliv“našprojekt”(kleriški)počloveškihinzemeljskihmerilih.ACer-kevjeinostajaJezusova,zatoonnedovolitakeosa-mosvojitve,pačepravmoranakrižgospodarskegapolomainvnovičneizgubedobregaimena.

Pedofilska afera vesoljne CerkveDrugi apokaliptični jezdec prijaha na rdečem

konju sodobnih oblik ljubezni in se izraža kotpedofilskaafera,kisejezgrnilanavesoljnoCerkev.Upravičenoaline,načrtnoaline,napihnjenoaline,dejstvoje,dajemedijskagonjadobesednoprepihalavessvet.Intuditegakonjajahaduhovščina.Škofjeposvetusovželji,dabiobvarovalidobroimeCer-kve,pravzapravprevečverjelisvojimduhovnikominpremalosvojimvernikom.Problemsejepometalpodpreprogoinkojekuppostalvelikinprestopek

družbenozaničevan,jeudarilnaplanzvsosilo.Mo-ralnainmaterialnaškodazavesoljnoCerkevsemerivodškodninahintudivzahtevimarsikdajmoralnoizprijenihljudi,daCerkevutihneinneoznanjaveč,

kaj je prav ali narobe.Mediji so nehali razi-skovatitezlorabe,kosorazmesariliduhovščinooziromakososenasitiliznjenimigrehi.Očitnoje bolj šlo za napad naCerkev kakor za reše-vanjeproblemasameganasebi.Pobolečiizkuš-njisejeCerkevsoočilas to svojo krivdo in bonekoč pomagala reše-vati podobne situacijeprivsehtistihpoklicih,kiso»rizični«zaradisvo-jegastalnegastikazod-raščajočimi in nizkih

moralnih standardov. Zdi pa se, da je ta jezdec žeodjahal.

Pohod agresivnega ateizmaTretjiapokaliptični jezdecnačrnemkonjupri-

našaagresivniateizem,kiseposlužujevsehtuzem-skihsredstev,dauveljavljasvojoideologijo.Všolah,družinskem zakoniku, v medijih, v zakonodaji, vobčemjeziku…Vsepovsodsesrečujemozinfiltracijosovražnikavsega,karjedobro,naravno,razumnoinkrščanskoobarvano.Odnascelozahtevajo,dado-kažemosvojoveroznjihovimimeramiinbesedami,svojegaateizmapanitineskrivajo,nitinedokazu-jejo,čepravsamposebizahtevavečverekakorBog.Etiketirajonasod“katolibanov”do“zagamancev”,od“mračnjakov”do“reakcionarjev”,od“homofo-bov”do“nestrpnežev”innasa prioridiskvalificirajo.Nepriznavajonamnitipravice,dabivmiruvzgajalisvoje otroke v svojem prepričanju, kakor zahtevadeklaracijačlovekovihpravic(slovenskojavnošol-stvobrezsramuteptatopravico),ampaksootrocipodvrženi divji indoktrinaciji skozi šolski sistem,delavnice in silnim pritiskom medijskega javnegamnenja.Slovenskikristjansetorejčutinemočneganad vplivom, ki ga ima okolje nanj in na njegovomiselnost. Marsikdaj popusti in opusti svojo vero,kerjelažepostatiedenizmedmnožice.

Andrej Marko Poznič

APOKALIPTIČNI JEZDECISLOVENSKEGA KRISTJANA

Položaj kristjana je kompleksen, ker mora hkrati nositi križ za grehe svoje skupnostiin se boriti za pravico v družbi.

Knjiga Razodetja vsebuje zelo znano podobo o štirih jezdecih, ki prinašajo gorje na zemljo.Slovenski kristjan ima danes večkrat občutek, da živi v opisanih apokaliptičnih časi