t poštnina olaftma » polovini posamezna stevtlka 8 din ...lazar koliševski, franc leskošek in...

8
t Poštnina olaftma » polovini POSAMEZNA STEVTLKA 8 D IN Dolenfslci list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA Leto III. Stev. 46. NOVO MESTO, 14. NOVEMBRA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PET K K ZGODOVINSKI VI.KONGRES JE ZAKLJUČEN Za feiicralncga sehrefari a Zveze komunistov Jugoslavije le Ml izvolfen tovariš JOSIP DROZTlfO V novi Centralni komite, Izvršni komite CK ZKJ, revizijsko in kontrolno komisijo so bili enodušno izvoljeni prekaljeni prvoboritelji delavskega razreda s tovarišem Titom na čelu - Rezultati VI. kongresa predstavljajo močno orožje za nadaljnje delo komunistov Jugoslavije pri graditvi socializma ter širjenj? in poglabljanju socialistične misli v naši državi in v svetu Sest dni je vsa Jugoslavija — i n z njo ves napredni svet sledila poteku zgodovinskega VI. kongresa KPJ, k i je bil v Zagrebu od 2. do 7. novembra. Kongres, k i j e razpravljal javno pred vsem delovnim ljudstvom naše domo- vine, je sprejel iz vseh krajev države ogromno resolucij, pozdravov in daril, s katerimi so graditelji socializma iz- razili svojo ljubezen in vdanost avant- gardi svoje borbe herojski Komuni- stični partiji Jugoslavije. Kongres je znova pokazal, da Zveza komunistov Jugoslavije, v katero se je preimenova- la KPJ, nima pred svojim ljudstvom nobenih skrivnosti. Nima pa tudi no- benih skrivnosti pred delovnimi ljudmi drugih držav in narodov na svetu. Ugled, ki ga uživajo danes jugoslovan- ski komunisti in socialistična Jugosla- vija v svetu, se je s pravkar zaključe nim kongresom in njegovimi izredno Od tedna do tedna Precejšnjo senzacijo — če naj ube- remo naš pregled po mednarodnih do godkih, ki že na zunaj vzbujajo pozor- nost — je v preteklem tednu izzval odstop Trygve Lieja z mesta general- nega sekretarja OZN. Lie je sicer ute meljil svojo odločitev precej osebno, to da mnogi komentatorji razlagajo, da ima odstop v sedanjem kritičnem polo žaju za OZN resnejše ozadje. Nikaka skrivnost ni, da sovjetski blok ni posebno spoštoval dosedanjega generalnega sekretarja, zato pa tudi ni prikrival veselja ob njegovi ostavki. Sovjetska agencija TASS je ozmerjala Trygve Lieja z »agentom ameriških na- padalnih krogov«. Hkrati pa je zanimi vo, da nekatere ameriške desničarske skupine očitajo Lieju, da je v uprav nem aparatu OZN nudil zatočišče so- vjetskim agentom. V takem položaju, z vseh strani bombardiran in videč po Časni napredek v reševanju mednarod- nih problemov, si Trygve Lie ni vedel drugače pomagati, kakor da odstopi. Toda kako bo njegov naslednik, ki ga bo te dni izbirala Generalna skup ščina, kos težavnim nalogam in različ nim stališčem, ali bo znal tako voziti, da bo prav vsem strujam? Predvsem ne bo enostavna izbira novega sekretarja, ki bi ga vsi soglasno priznali in se njim zadovoljili. Med delegacijami kroži že več imen, kateri kandidat bo naj- resnejši tekmec za izvolitev zlasti med filipinskim, mehiškim in libanon- skim delegatom — pa bomo kmalu zvedeli. Delo Generalne skupščine poteka kljub temu medvladju dalje, čeprav kakor smo že zadnjič omenili je šele izvolitev novega predsednika ZDA za- čela pospeševati splošno razpravo. Na govorniškem odru so se ta čas pojavili vidnejši zastopniki mednarodnega živ ljenja: zunanja ministra Vel. Britanije in Francije Eden in Schuman ter po- novno sovjetski zastopnik Višinski. Slednji je zdaj že tretjič govoril na le- tošnjem zasedanju, to pot je imel tri ure trajajoč govor v političnem odboru pa pri vsem tem ni povedal nič no- vega. Po moskovsko je hotel razvozlati korejski vozel, valil vso krivdo na dru- ge, ponovil kremeljsko trmoglavost in nepopustljivost, na ta način pa ves pro- blem še bolj zapletel. Eden in Schuman sta obsodila sovjetsko politiko, ki pre- prečuje prostovoljno repatriacijo vojnih ujetnikov, s tem pa onemogoča, da bi se Korejski problem premaknil z mrtve točke. Oba zahodnoevropska zunanja ministra pa sta razložila tudi enotno stališče do tuniškega problema, ki bo, kakor kaže, tudi precej trd oreh letoš- njega zasedanja, zlasti ker zahodne ve- lesile nasprotujejo, da bi o njem sploh razpravljali, mnoge druge države, zla- sti male, pa obsojajo kolonialno politiko prav ob primeru Tunisa in Maroka. Poleg Generalne skupščine, kjer sb zbrani vsi pomembni državniki s pere- čimi mednarodnimi problemi, je ostalo zunanjepolitično življenje potisnjeno nekoliko ob stran. Eiscnhoiverjeva iz- volitev je še vedno predmet mnogih ko- mentarjev, toda za zdaj bolj ugibanj, kakor pa navajanja določenih dejstev. Skorajšnji sestanek med Trumanom in Eisenhovoerjem bo nudil takim razglab- ljanjem nekoliko več konkretne snovi. Neopaženo tudi ne ostane razprava v britanskem Spodnjem domu, kjer so la- buristi napadli, konservativci pa branili angleško gospodarstvo in razne ukrepe okrog denacionalizacije, ki jo pripravlja Churchillova vlada. Pomembna je še predvolilna kampanja v Grčiji, kjer bo- do v nedeljo izbrali novi parlament. O tem pa bo mogoče drugič kaj več po- vedati, i pomembnimi sklepi samo še povečal. Izredno zanimanje, s katerim smo spremljali delo kongresa doma, poleg nas pa je vse napredne množice v sve- tu, je dokaz najgloblje povezanosti naše Partije s svojim ljudstvom. Kongres je bil mogočna manifestacija borbenosti in enotnosti duha, ki preveva milijonske množice naših narodov. Ogromen je politični in zgodovinski pomen pravkar zaključenega kongresa. Njegova vsebina, k i je zražena v reso- luciji o nalogah in vlogi Zveze komu- nistov Jugoslavije, nam kaže program in način dela ter borbe za socializem ne samo komuni- stov, temveč vseh poštenih delovnih ljudi v naši državi. To je naša pot in prihodnost, pot nas vseh, ki se pod vod- stvom našega revo- lucionarnega misle- ca, heroja in naj- dražjega sina naših narodov, tov. Tita, borimo se za svo- bodo in lepšo bo- dočnost, za sociali- zem, srečo, m i r i n enakopravnost vseh narodov in ljudi. Naša borba in pot pa je zgodovinsko pomembna za raz- voj demokracije in socializma v svetu sploh. Ves svet je priča, da se je Ju- goslavija prva in sama postavila po robu zasužn j oval- nim načrtom ruskih osvajalcev. Ves svet zlasti pa mali in kolonialni narodi spremljajo našo odločno borbo za svobodo, mir in ne- odvisnost z največ- jim dopadenjem. V to borbo smo sto- pili leta 1941 pod vodstvom prav te Partije in tovariša Tita. VI. kongres je razgalil protisocia- listično bistvo mo- skovskih nasilnikov, ki se skrivajo v plašč ker so komunisti Jugoslavije, naše de- lovno ljudstvo in naša socialistična dr- žava danes najzvestejši nosilci in borci za tiste velike človečanske in ljudske ideale, k i so j i h z neugasljivo baklo nauka Marxa in Engelsa pred 35 leti prižgali pod vodstvom Lenina ruski proletarci. VI. kongres je poleg tega ugotovil tudi vrsto uspešno uresničenih osnov- nih gospodarskih, kulturno-prosvetnih in drugih nalog, ki jih je pred komuni- ste in narode Jugoslavije postavil V. kongres KPJ. Borba za resnično ljudsko resnici pa so izdajalci Oktobrske revo lucije. Vsemu svetu je povedal, da tu- lijo moskovski antisocialistični vlasto- držci v isti rog kakor podpihovalci črnuhi iz Vatikana in vse tiste sile na Zahodu, ki podpirajo obnovo fašizma v Italiji, Trstu in drugod. VI. kongres je znova poudaril, da je po zaslugi nekro- nanega carja Rusov in njihovih guber- nij v Vzhodni Evropi postala danes Sovjetska zveza glavna trdnjava abso- lutizma, narodnostnega zatiranja, uni- čevanja demokratičnih pridobitev in najnevarnejše žarišče vojne napadal- nosti. In če se obračajo oči naprednega sveta v Jugoslavijo, se obračajo zato, socializma, v i demokracijo je prodrla v vse naše de- lovne ljudi. Je in bo odvrgla vse in vsa kogar, k i bi skušal zavirati napore ljud- skih množic in se postavljati proti svo- jemu ljudstvu. Kongres je potrdil, da gremo k velikim ciljem naše revolucije z velikimi uspehi in delovnimi zmaga- mi naproti. Potrdil pa je tudi nezlom- ljivo enotnost naših komunistov in de- lovnih množic nove Jugoslavije enot- nost, k i j e porok naše srečne bodoč- nosti! Naj živi Zveza komunistov Jugosla- vije in njen generalni sekretar tovariš Tito! Naj živi Socialistična zveza delovnih ljudi Jugoslavije! Prva seja Central rega komite a ZKJ 7. novembra je bila v Zagrebu seja novoizvoljenega Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na ka- teri je bil konstituiran Izvršni komite Centralnega komiteja Zveze komuni- stov Jugoslavije. Za generalnega sekre- tarja Zveze komunistov Jugoslavije je bil izvoljen Josip Broz-Tito. V Izvršni komite je bilo izvoljenih 13 članov, in sicer: Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Milovan Djilas, Aleksander Priznanje najboljšim ob šestem kongresu Centralni komite LMS je pred VI. kongresom pregledal uspehe mladin- skih organizacij, k i so tekmovale na čast kongresa KPJ ter za dosežene uspehe v oktobru med drugim po- hvalil tudi naslednje mladinske orga- nizacije: mladinski aktiv p r i O L O Novo mesto, aktiv LMS v tekstilni tovarni v Novem mestu. Pohvalno diplomo je prejel za svoje uspešno delo tudi mladinski aktiv v Kotu pri Jurjevici (okraj Kočevje), aktiv LMS v Gribljah (okraj Črno- melj) in mladinski aktiv v Sodevcih pri Starem trgu (okraj Črnomelj). Izmed šolskih organizacij je bila na Dolenjskem pohvaljena mladinska or- ganizacija na gimnaziji v Kočevju. Rankovič, Boris Kidrič, Moša Pijade, Ivan Gošnjak, Svetozar Vukmanović- Tempo, Djuro Salaj, Djuro Pucar-Stari, Lazar Koliševski, Franc Leskošek in Vladimir Bakarić. Izvoljen je bil tudi sekretariat Iz- vršnega komiteja, v katerem so: Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Milovan Djilas, Aleksander Rankovič, Boris Kidrič in Ivan Gošnjak. Konstituirala se je tudi Centralna revizijska komisija. Za predsednika je bil izvoljen Dimitar Bakič, za sekre- tarja pa Grga Jankez. Na plenumu je bil izvoljen za pred- sednika Kontrolne komisije Zveze ko- munistov Jugoslavije Krsto Popivoda. Zaključni govor tovarša Tita »Sesti kongres Zveze komunistov Jugoslavije je končal svoje delo. Na tem kongresu se je še enkrat pokazala nezlomljiva enotnost naše Partije (dolgotrajno in viharno pritrjevanje). Njegovi rezultati predstav- ljajo močno orožje za nadaljnje delo komunistov Jugoslavije pri graditvi socializma ter širjenju in poglabljanju socialistične misli v naši državi in v svetu (burno pritrjevanje). Ta kongres ima zgodovinski pomen iz več razlogov. Prvič ima zgo- dovinski pomen zaradi tega, ker je na njem prišla do polnega izraza zmaga nad Injormbirojem, ki je hotel zdrobiti ne samo našo Partijo, marveč tudi našo državo in si jo podrediti kot svojo kolonijo. Drugič ima zgodovinski pomen tudi zaradi tega, ker je bila na njem tako v referatih kot v diskusiji jasno osvetljena pot našega nadaljnjega dela in rezultati, ki smo jih doslej dosegli. Ti rezultati nam kažejo, da se ni treba v bodočnosti ničesar bati in da bo vse, kar smo si sedaj postavili za nalogo, v bodočnosti tudi izvršeno (dolgotrajno in viharno pritrjevanje), saj smo v dosedanji borbi in v svojem dosedanjem delu morali premago- vati in obvladati še večje naloge, kot pa so sedaj pred nami. Perspektiva pred nami je jasna. Nismo izolirani, kot so upali SZ in informbirojske države. Imamo prijatelje po vsem svetu in ves svet gleda danes na novo Jugoslavijo in na našo Partijo ter na naše delo in na naš razvoj ne samo kot na eksperiment, nego kot na nekaj, kar daje upanje naprednemu človeštvu za nadaljnji razvoj, upanje, ki ga je izgubilo zaradi izdajstva in revizionizma sovjetskih birokratov. Tovariši in tovarišice! Pozivam vas na koncu, da še bolj kot doslej čuvate to, kar je najdragocenejše za našo socialistično Zvezo komuni- stov Jugoslavije, t. j. enotnost in monolitnost. Prav to je tisto, kar nam je omogočilo, da smo obvladali vse težave in tudi tako velikanski naval, zločinski naval na našo državo, kot smo ga doživeli leta 1948 in ves ta čas do danes. Enotnost je porok za našo bodočnost. Enotnost naše Partije, to je tista sila, tisti cement, s katerim je cementirana tudi enotnost na- rodov naše države. Bodite nosilci te enotnosti spodaj v ljudstvu in pre- pričan sem, da je naša zmaga zagotovljena. Naj živi VI. kongres! Naj živi naša Zveza komunistov Jugoslavije in naša socialistična država, Federativna ljudska republika Jugoslavija! S tem zaključujem VI. kongres.« RESOLUCIJA o nalogah In vlogi Zveze Komunistov Jngoslavife prečevanju agresije, je na drugi strani stalna nevarnost, d a se spremeni v i z- vor za podžiganjc nove vojne, če med- tem ne bi iskali in našli miroljubne in pravične rešitve perečih mednarodnih vprašanj. Zatorej je pravilna dosedanja zu- nanja politika vlade FLR Jugoslavije, ki je šla za tem, da se okrepi Organi- zacija združenih narodov kot najpri- mernejši mednarodni instrument za re- ševanje zunanjih vprašanj; politika, ki je šla za tem, d a se odpravijo iz med- narodnega življenja stare imperialistič- ne metode razdelitve vplivriostnih pod- ročij, k i so privedle v slepo ulico celo vrsto mednarodnih vprašanj (Nemčija, Avstrija, Daljni vzhod itd.), pri čemer so otežile celo reševanje tako pomemb- nih problemov, kot so na primer pomoč nerazvitim državam, kolonialna vpra- šanja itd. Glede oblik sodelovanja m e d F L R Jugoslavije in drugimi državami, opo- zarja kongres, da je vsako sodelovanje, ki ima namen krepiti varnost Jugosla- vije, ki jamči za načela nevmešavanja v notranje zadeve in notranji razvoj drugih držav pravilno, pravično in napredno, zlasti p a v sedanjih pogojih. Zato kongres poudarja, da je nujno in potrebno razširjati in poglabljati sode- lovanje med FLRJ in drugimi država- mi na teh načelih, ne glede na razliki* (Nadaljevanje na 2. strani, I. Šesti kongres KPJ opozarja na to, da je treba v sedanjem mednarodnem položaju, polnem vojnih nevarnosti, nadaljevati dosedanjo zunanjo politiko FLR Jugoslavije, ki si mora tudi v pri- hodnje prizadevati, da bodo ohranjeni mednarodni m i r i n varnost, neodvis- nost in svobodni notranji razvoj ter enotnost jugoslovanskih narodov i n n a - stopati proti vsem napadalnim načrtom in podvigom v svetu, zlasti v Evropi. Za sedanji mednarodni položaj je značilna vloga Sovjetske zveze kot nove napadalne imperialistične sile, ki hoče doseči svetovno nadvlado. Napadalna in hegemonistična politi- ka sovjetske vlade se zlasti kaže na- sproti socialistični Jugoslaviji. Vlada ZSSR je zaostrila mednarodni položaj s tem, da je vzpostavila impe- rialistično hegemonijo nad številnimi neodvisnimi evropskimi državami; le-ta še zmeraj zaostruje ta položaj s pri- tiskom na druge neodvisne države in vztrajnim prizadevanjem za politiko vplivnostnih področij, k i j e posebno v nasprotju s koristmi majhnih in neraz- vitih držav ter resno ogroža njihovo neodvisnost. Taka politika sovjetske vlade ogroža svetovni mir in mirno so- delovanje med narodi. Sedanje mrzlično oboroževanje v svetu, ki ima svoje opravičilo v pre- Mogočna ljudska manifestacija v Kočevju Nad 2000 ljudi je v soboto 8. novem- bra pričakalo na kolodvoru delegate VI. kongresa KPJ. Kolodvor je bil slav- nostno okrašen, množica ljudstva pa je sprejela delegate z zastavami in trans- parenti z napisi »Živela Zveza komuni- stov Jugoslavije!«, »Živela Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije« in podobno. Iz kočevske okolice, zlasti iz Stare cerkve, Starega loga, Livolda in ostalih krajev so prišli delavci drž. po- V ČRNOMLJU IN METLIKI to slavnostno sprejeli de cgate V soboto 8. novembra so popoldne na trgu v Črnomlju priredili slovesen sprejem delegatov s Vi. kongresa. Ži- vahno razpoloženje med množico je dvigala črnomaljska godba, zborovalci pa so prinesli s seboj tudi zastave. Po- kongresno zborovanje je začel mladin- ski sekretar Martin Molek, za njim pa so govorili delegati tov. Martin Zugelj, sekretar O K K P S Črnomelj, major Cedo Radovič in ljudski poslanec Ja- nez Zunič. Po zaključenem zborovanju so dekleta v narodnih nošah zaplesala na trgu belokranjski kolo. Ob sedmih zvečer je bil svečan sprejem delagatov tudi v nabito polni dvorani Doma ljudske prosvete v Met- liki. Zborovanje je začel in pozdravil delegate s kongresa ljudski poslanec Ivan Urh, ljudstvo pa so pozdravili tovariši Martin Zugelj, Regina F i r i n major Radovic. sestev na okrašenih vozovih z zastava- mi. Kočevski rudarji so prišli z godbo Ko so delegati stopili na okrašeno tri- buno, jih je tisočglava množica navdu- šeno pozdravljala in jim vzklikala. Sprejem delegatov se je razvil v ve- lik politični miting, k i m u j e sledilo predvolilno zborovanje delovnih ljudi v Kočevju. Delegati so v kratkih nago- vorih prinesli kočevskemu ljudstvu po- zdrave iz zgodovinskega VI. kongresa, ki je množicam Jugoslavije pokazal na- daljnjo pot naše soicalistične graditve. Množice so navdušeno vzklikale Zvezi komunistov Jugoslavije in maršalu Titu Takoj nato se je začelo predvolilno zborovanje, na katerem je govoril po- slanec Zvezne ljudske skupščine za okraj Kočevje tov. dr. Metod Mikuž. Poudaril je bistvo naše socialistične de- mokracije in moč delovnih množic J u - goslavije v upravljanju gospodarstva in ljudske oblasti. — P o končanem zboro- vanju se je razvil od kolodvora sko/i mesto mogočen sprevod z godbo na če- lu, ljudstvo Kočevja in bližnje okolici 1 pa je tudi s to pokongresno manifesta- cijo dokazalo svojo vdanost in zahvalo delu VI. kongresa.

Upload: others

Post on 24-Jan-2021

3 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: t Poštnina olaftma » polovini POSAMEZNA STEVTLKA 8 DIN ...Lazar Koliševski, Franc Leskošek in Vladimir Bakarić. Izvoljen je bil tudi sekretariat Iz vršnega komiteja, v katerem

t Poštnina olaftma » polovini P O S A M E Z N A S T E V T L K A 8 D I N

Dolenfslci list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

Leto III. — Stev. 46. N O V O M E S T O , 14. N O V E M B R A 1952 Č E T R T L E T N A N A R O Č N I N A 100 DIN I Z H A J A V S A K P E T K K

Z G O D O V I N S K I V I . K O N G R E S J E Z A K L J U Č E N

Za feiicralncga sehrefari a Zveze komunistov Jugoslavije le Ml izvolfen tovariš JOSIP DROZTlfO

V novi Centralni komite, Izvršni komite CK ZKJ, revizijsko in kontrolno komisijo so bil i enodušno izvoljeni prekaljeni prvoboritelji delavskega razreda s tovarišem Titom na čelu - Rezultati VI. kongresa predstavljajo močno orožje za nadaljnje delo komunistov Jugoslavije pri graditvi socializma ter širjenj?

in poglabljanju socialistične misl i v naši državi in v svetu Sest d n i je v s a J u g o s l a v i j a — i n z

n jo ves n a p r e d n i svet — s l ed i l a p o t e k u z godov inskega V I . k o n g r e s a K P J , k i je b i l v Z a g r e b u od 2. do 7. n o v e m b r a . K o n g r e s , k i je r a z p r a v l j a l j a v n o p r e d v s e m d e l o v n i m l j u d s t v o m naše d o m o ­v i n e , je sp re j e l iz v s e h k r a j e v države o g r o m n o r e so luc i j , p o z d r a v o v i n d a r i l , s k a t e r i m i so g r a d i t e l j i s o c i a l i z m a i z ­r a z i l i svo jo l j ube z en i n vdanos t a v a n t ­g a r d i svo je bo rbe — h e r o j s k i K o m u n i ­stični p a r t i j i J u g o s l a v i j e . K o n g r e s je z n o v a p o k a z a l , da Z v e z a k o m u n i s t o v J u g o s l a v i j e , v k a t e r o se je p r e i m e n o v a ­la K P J , n i m a p r e d s v o j i m l j u d s t v o m n o b e n i h s k r i v n o s t i . N i m a p a t u d i n o ­b e n i h s k r i v n o s t i p r e d d e l o v n i m i l j u d m i d r u g i h držav i n n a r o d o v n a sv e tu . U g l e d , k i ga uživajo danes j u g o s l o v a n ­s k i k o m u n i s t i i n socialistična J u g o s l a ­v i j a v sve tu , se je s p r a v k a r zaključe n i m k o n g r e s o m i n n j e g o v i m i i z r edno

Od tedna do tedna Precejšnjo senzacijo — če naj ube­

remo naš pregled po mednarodnih do godkih, ki že na zunaj vzbujajo pozor­nost — je v preteklem tednu izzval odstop Trygve Lieja z mesta general­nega sekretarja OZN. Lie je sicer ute meljil svojo odločitev precej osebno, to da mnogi komentatorji razlagajo, da ima odstop v sedanjem kritičnem polo žaju za OZN resnejše ozadje.

Nikaka skrivnost ni, da sovjetski blok ni posebno spoštoval dosedanjega generalnega sekretarja, zato pa tudi ni prikrival veselja ob njegovi ostavki. Sovjetska agencija TASS je ozmerjala Trygve Lieja z »agentom ameriških na­padalnih krogov«. Hkrati pa je zanimi vo, da nekatere ameriške desničarske skupine očitajo Lieju, da je v uprav nem aparatu OZN nudil zatočišče so­vjetskim agentom. V takem položaju, z vseh strani bombardiran in videč po Časni napredek v reševanju mednarod­nih problemov, si Trygve Lie ni vedel drugače pomagati, kakor da odstopi.

Toda kako bo njegov naslednik, ki ga bo te dni izbirala Generalna skup ščina, kos težavnim nalogam in različ nim stališčem, ali bo znal tako voziti, da bo prav vsem strujam? Predvsem ne bo enostavna izbira novega sekretarja, ki bi ga vsi soglasno priznali in se njim zadovoljili. Med delegacijami kroži že več imen, kateri kandidat bo naj-resnejši tekmec za izvolitev — z l a s t i med filipinskim, mehiškim in libanon­skim delegatom — p a bomo kmalu zvedeli.

Delo Generalne skupščine poteka kljub temu medvladju dalje, čeprav kakor smo že zadnjič o m e n i l i — je šele izvolitev novega predsednika ZDA za­čela pospeševati splošno razpravo. Na govorniškem odru so se ta čas pojavili vidnejši zastopniki mednarodnega živ ljenja: zunanja ministra Vel. Britanije in Francije Eden in Schuman ter po­novno sovjetski zastopnik Višinski. Slednji je zdaj že tretjič govoril na le­tošnjem zasedanju, to pot je imel tri ure trajajoč govor v političnem odboru — pa pri vsem tem ni povedal nič no­vega. Po moskovsko je hotel razvozlati korejski vozel, valil vso krivdo na dru­ge, ponovil kremeljsko trmoglavost in nepopustljivost, na ta način pa ves pro­blem še bolj zapletel. Eden in Schuman sta obsodila sovjetsko politiko, ki pre­prečuje prostovoljno repatriacijo vojnih ujetnikov, s tem pa onemogoča, da bi se Korejski problem premaknil z mrtve točke. Oba zahodnoevropska zunanja ministra pa sta razložila tudi enotno stališče do tuniškega problema, ki bo, kakor kaže, tudi precej trd oreh letoš­njega zasedanja, zlasti ker zahodne ve­lesile nasprotujejo, da bi o njem sploh razpravljali, mnoge druge države, zla­sti male, pa obsojajo kolonialno politiko prav ob primeru Tunisa in Maroka.

Poleg Generalne skupščine, kjer sb zbrani vsi pomembni državniki s pere­čimi mednarodnimi problemi, je ostalo zunanjepolitično življenje potisnjeno nekoliko ob stran. Eiscnhoiverjeva iz­volitev je še vedno predmet mnogih ko­mentarjev, toda za zdaj bolj ugibanj, kakor pa navajanja določenih dejstev. Skorajšnji sestanek med Trumanom in Eisenhovoerjem bo nudil takim razglab­ljanjem nekoliko več konkretne snovi. Neopaženo tudi ne ostane razprava v britanskem Spodnjem domu, kjer so la­buristi napadli, konservativci pa branili angleško gospodarstvo in razne ukrepe okrog denacionalizacije, ki jo pripravlja Churchillova vlada. Pomembna je še predvolilna kampanja v Grčiji, kjer bo­do v nedeljo izbrali novi parlament. O tem pa bo mogoče drugič kaj več p o ­veda t i , i

p o m e m b n i m i s k l e p i s amo še povečal. I z redno z a n i m a n j e , s k a t e r i m smo s p r e m l j a l i de lo k o n g r e s a d o m a , po l e g nas p a je vse n a p r e d n e množice v s v e ­t u , je d o k a z na j g l ob l j e pove zanos t i naše P a r t i j e s s v o j i m l j u d s t v o m . K o n g r e s je b i l mogočna m a n i f e s t a c i j a bo rbenos t i i n eno tnos t i d u h a , k i p r e v e v a m i l i j o n s k e množice naših na rodov .

O g r o m e n j e politični i n z g o d o v i n s k i p o m e n p r a v k a r zaključenega kong r esa . N j e g o v a v s e b i n a , k i je zražena v r e so ­l u c i j i o n a l o g a h i n v l o g i Z v e z e k o m u ­n i s t o v J u g o s l a v i j e , n a m kaže p r o g r a m i n način d e l a ter bo rbe za s o c i a l i z e m ne s amo k o m u n i ­stov, temveč vseh poštenih d e l o v n i h l j u d i v naši državi. T o je naša po t in p r ihodnos t , po t nas v s eh , k i se pod v o d ­s t v o m našega r e v o ­l u c i o n a r n e g a m i s l e ­ca , h e ro j a i n n a j ­dražjega s i n a naših na rodov , tov. T i t a , b o r i m o se za s v o ­bodo i n lepšo b o ­dočnost, z a s o c i a l i ­z em , srečo, m i r i n e n a k o p r a v n o s t v seh n a r o d o v i n l j u d i . Naša b o r b a i n pot p a j e z godov insko p o m e m b n a za r a z ­vo j d e m o k r a c i j e i n s o c i a l i z m a v s v e t u s p l o h . V e s sve t je priča, d a se je J u ­gos l a v i j a p r v a i n s a m a p o s t a v i l a po r o b u zasužn j o v a l ­n i m načrtom r u s k i h osva ja l c ev . V e s sve t — z l a s t i p a m a l i i n k o l o n i a l n i n a r o d i — s p r e m l j a j o našo odločno bo rbo za svobodo, m i r i n n e ­odv i snos t z največ­j i m d o p a d e n j e m . V to bo rbo smo s t o ­p i l i l e ta 1941 p o d v o d s t v o m p r a v te P a r t i j e i n tovariša T i t a .

V I . k o n g r e s je r a z g a l i l p r o t i s o c i a -listično b i s t v o m o ­s k o v s k i h n a s i l n i k o v , k i se s k r i v a j o v plašč

k e r so k o m u n i s t i J u g o s l a v i j e , naše d e ­l o v n o l juds t vo i n naša socialistična d r ­žava danes najzvestejši n o s i l c i i n b o r c i za t is te v e l i k e človečanske i n l j u d s k e idea le , k i so j i h z neugas l j i v o b a k l o n a u k a M a r x a i n E n g e l s a p r e d 35 l e t i prižgali pod v o d s t v o m L e n i n a r u s k i p r o l e t a r c i .

V I . kongres je po l e g tega u g o t o v i l t u d i v rs to uspešno uresničenih o s n o v ­n i h gospodarsk ih , k u l t u r n o - p r o s v e t n i h i n d r u g i h na log , k i j i h je p r e d k o m u n i ­ste i n narode J u g o s l a v i j e p o s t a v i l V . kongres K P J . B o r b a za resnično l j u d s k o

r e s n i c i p a so i z d a j a l c i O k t o b r s k e r e vo luc i j e . V s e m u s v e t u j e p o v e d a l , d a t u ­l i j o m o s k o v s k i antisocialistični v l a s t o -držci v i s t i r o g k a k o r p o d p i h o v a l c i — črnuhi i z V a t i k a n a i n vse t iste s i l e n a Z a h o d u , k i p o d p i r a j o o b n o v o fašizma v I t a l i j i , T r s t u i n d r u g o d . V I . k o n g r e s je z n o v a p o u d a r i l , da je po z a s l u g i n e k r o ­nanega ca r j a R u s o v i n n j i h o v i h g u b e r -n i j v V z h o d n i E v r o p i p o s t a l a danes S o v j e t s k a zveza g l a v n a t r d n j a v a abso ­l u t i z m a , na rodnos tnega z a t i r a n j a , u n i ­čevanja demokratičnih p r i d o b i t e v i n najnevarnejše žarišče vo jne n a p a d a l ­nos t i . I n če se obračajo oči n a p r e d n e g a sve ta v J u g o s l a v i j o , se obračajo zato ,

s o c i a l i z m a , v i d e m o k r a c i j o je p r o d r l a v vse naše de­lovne l j u d i . J e i n bo o d v r g l a vse i n v s a kogar , k i b i skušal z a v i r a t i napo r e l j u d ­s k i h množic i n se p o s t a v l j a t i p r o t i s v o ­j e m u l j u d s t v u . K o n g r e s j e p o t r d i l , d a g r emo k v e l i k i m c i l j e m naše r e vo luc i j e z v e l i k i m i u s p e h i i n d e l o v n i m i z m a g a ­m i n a p r o t i . P o t r d i l p a j e t u d i n e z l o m ­l j i v o enotnost naših k o m u n i s t o v i n d e ­l o v n i h množic nove J u g o s l a v i j e — eno t ­nost, k i j e p o r o k naše srečne bodoč­n o s t i !

Naj živi Zveza komunistov Jugosla­vije in njen generalni sekretar tovariš Tito!

Naj živi Socialistična zveza delovnih ljudi Jugoslavije!

Prva seja Central rega komite a ZKJ 7. novembra je bila v Zagrebu seja

novoizvoljenega Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na ka­teri je bil konstituiran Izvršni komite Centralnega komiteja Zveze komuni­stov Jugoslavije. Za generalnega sekre­tarja Zveze komunistov Jugoslavije je bil izvoljen Josip Broz-Tito.

V Izvršni komite je bilo izvoljenih 13 članov, in sicer: Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Milovan Djilas, Aleksander

Priznanje najboljšim ob šestem kongresu

C e n t r a l n i k o m i t e L M S j e p r e d V I . k o n g r e s o m p r eg l eda l uspehe m l a d i n ­s k i h o r gan i zac i j , k i so t e k m o v a l e n a čast kong r esa K P J t e r za dosežene uspehe v o k t o b r u m e d d r u g i m p o ­h v a l i l t u d i nas l edn je m l a d i n s k e o r g a ­n i z a c i j e : m l a d i n s k i a k t i v p r i O L O N o v o mesto , a k t i v L M S v t e k s t i l n i t o v a r n i v N o v e m m e s t u .

P o h v a l n o d i p l o m o je p r e j e l z a svo je uspešno de lo t u d i m l a d i n s k i a k t i v v K o t u p r i J u r j e v i c i ( okra j Kočev je ) , a k t i v L M S v G r i b l j a h ( okra j Črno­mel j ) i n m l a d i n s k i a k t i v v S o d e v c i h p r i S t a r e m t r g u ( okra j Črnomelj ) .

I z m e d šolskih o rgan i zac i j j e b i l a n a D o l e n j s k e m p o h v a l j e n a m l a d i n s k a o r ­g a n i z a c i j a n a g i m n a z i j i v Kočevju.

Rankovič, Boris Kidrič, Moša Pijade, Ivan Gošnjak, Svetozar Vukmanović-Tempo, Djuro Salaj, Djuro Pucar-Stari, Lazar Koliševski, Franc Leskošek in Vladimir Bakarić.

Izvoljen je bil tudi sekretariat Iz­vršnega komiteja, v katerem so: Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Milovan Djilas, Aleksander Rankovič, Boris Kidrič in Ivan Gošnjak.

Konstituirala se je tudi Centralna revizijska komisija. Za predsednika je bil izvoljen Dimitar Bakič, za sekre­tarja pa Grga Jankez.

Na plenumu je bil izvoljen za pred­sednika Kontrolne komisije Zveze ko­munistov Jugoslavije Krsto Popivoda.

Zaključni govo r tovarša Tita »Sesti kongres Zveze komunistov Jugoslavije je končal svoje delo.

Na tem kongresu se je še enkrat pokazala nezlomljiva enotnost naše Partije (do lgotra jno i n v i h a r n o p r i t r j e van j e ) . Njegovi rezultati predstav­ljajo močno orožje za nadaljnje delo komunistov Jugoslavije pri graditvi socializma ter širjenju in poglabljanju socialistične misli v naši državi in v svetu (burno p r i t r j e van j e ) .

Ta kongres ima zgodovinski pomen iz več razlogov. Prvič ima zgo­dovinski pomen zaradi tega, ker je na njem prišla do polnega izraza zmaga nad Injormbirojem, ki je hotel zdrobiti ne samo našo Partijo, marveč tudi našo državo in si jo podrediti kot svojo kolonijo. Drugič ima zgodovinski pomen tudi zaradi tega, ker je bila na njem tako v referatih kot v diskusiji jasno osvetljena pot našega nadaljnjega dela in rezultati, ki smo jih doslej dosegli. Ti rezultati nam kažejo, da se ni treba v bodočnosti ničesar bati in da bo vse, kar smo si sedaj postavili za nalogo, v bodočnosti tudi izvršeno (do lgo t ra jno i n v i h a r n o p r i t r j e van j e ) , saj smo v dosedanji borbi in v svojem dosedanjem delu morali premago­vati in obvladati še večje naloge, kot pa so sedaj pred nami. Perspektiva pred nami je jasna. Nismo izolirani, kot so upali SZ in informbirojske države. Imamo prijatelje po vsem svetu in ves svet gleda danes na novo Jugoslavijo in na našo Partijo ter na naše delo in na naš razvoj ne samo kot na eksperiment, nego kot na nekaj, kar daje upanje naprednemu človeštvu za nadaljnji razvoj, upanje, ki ga je izgubilo zaradi izdajstva in revizionizma sovjetskih birokratov.

Tovariši in tovarišice! Pozivam vas na koncu, da še bolj kot doslej čuvate to, kar je najdragocenejše za našo socialistično Zvezo komuni­stov Jugoslavije, t. j. enotnost in monolitnost. Prav to je tisto, kar nam je omogočilo, da smo obvladali vse težave in tudi tako v e l i k a n s k i n a v a l , zločinski naval na našo državo, kot smo ga doživeli leta 1948 in ves ta čas do danes. Enotnost je porok za našo bodočnost. Enotnost naše Partije, to je tista sila, tisti cement, s katerim je cementirana tudi enotnost na­rodov naše države. Bodite nosilci te enotnosti spodaj v ljudstvu in pre­pričan sem, da je naša zmaga zagotovljena.

Naj živi VI. kongres! Naj živi naša Zveza komunistov Jugoslavije in naša socialistična

država, Federativna ljudska republika Jugoslavija! S tem zaključujem VI. kongres.«

RESOLUCIJA o nalogah In vlogi Zveze Komunistov Jngoslavife

prečevanju agres i j e , j e n a d r u g i s t r a n i s t a l n a neva rnos t , d a se s p r e m e n i v i z ­v o r z a podžiganjc nove vo jne , če m e d ­t e m ne b i i s k a l i i n našli m i r o l j u b n e i n pravične rešitve perečih m e d n a r o d n i h vprašanj.

Z a t o r e j j e p r a v i l n a dos edan j a z u ­n a n j a p o l i t i k a v l a d e F L R J u g o s l a v i j e , k i j e šla za t em, d a se o k r e p i O r g a n i ­z a c i j a združenih n a r o d o v k o t n a j p r i ­mernejši m e d n a r o d n i i n s t r u m e n t z a r e ­ševanje z u n a n j i h vprašanj; p o l i t i k a , k i je šla z a t e m , d a se o d p r a v i j o i z m e d ­n a r o d n e g a živl jenja s ta re imperialistič­ne me tode r a z d e l i t v e v p l i v r i o s t n i h p o d ­ročij, k i so p r i v e d l e v s l epo u l i c o ce lo v r s t o m e d n a r o d n i h vprašanj (Nemčija, A v s t r i j a , D a l j n i v z h o d itd.) , p r i čemer so otežile ce lo reševanje t a k o p o m e m b ­n i h p r o b l e m o v , k o t so n a p r i m e r pomoč n e r a z v i t i m državam, k o l o n i a l n a v p r a ­šanja i t d .

G l e d e o b l i k s ode l o van j a m e d F L R J u g o s l a v i j e i n d r u g i m i državami, opo ­z a r j a kongres , d a je v s a k o sode lovan je , k i i m a n a m e n k r e p i t i v a r n o s t J u g o s l a ­v i j e , k i jamči z a načela nevmešavanja v n o t r a n j e zadeve i n n o t r a n j i r a z v o j d r u g i h držav — p r a v i l n o , pravično i n n a p r e d n o , z l a s t i p a v s e d a n j i h pogo j ih . Za t o k o n g r e s p o u d a r j a , d a je n u j n o i n po t r ebno razširjati i n pog l ab l j a t i sode­l o van j e m e d F L R J i n d r u g i m i država­m i n a t eh načelih, ne g lede n a ra z l i k i *

(Nadaljevanje na 2. strani,

I. Šesti k ong r e s K P J opozar j a n a to,

d a je t r e b a v s edan j em m e d n a r o d n e m položaju, p o l n e m v o j n i h n e v a r n o s t i , n a d a l j e v a t i dosedan jo z u n a n j o p o l i t i k o F L R J u g o s l a v i j e , k i s i m o r a t u d i v p r i ­hodn j e p r i z a d e v a t i , d a bodo o h r a n j e n i m e d n a r o d n i m i r i n va rnos t , n e o d v i s ­nost i n s v o b o d n i n o t r a n j i r a z v o j t e r enotnost j u g o s l o v a n s k i h n a r o d o v i n n a ­s topa t i p r o t i v s e m n a p a d a l n i m načrtom i n p o d v i g o m v s v e tu , z l a s t i v E v r o p i .

Z a s edan j i m e d n a r o d n i položaj je značilna v l o g a Sov j e t ske zveze k o t nove n a p a d a l n e imperialistične s i l e , k i hoče doseči s v e t o vno n a d v l a d o .

N a p a d a l n a i n hegemonistična p o l i t i ­k a sov je tske v l a d e se z l a s t i kaže n a ­sp ro t i socialistični J u g o s l a v i j i .

V l a d a Z S S R je z a o s t r i l a m e d n a r o d n i položaj s t em, d a je v z p o s t a v i l a i m p e ­rialistično hegemon i j o n a d številnimi n e o d v i s n i m i e v r o p s k i m i državami; l e - t a še z m e r a j zaos t ru je t a položaj s p r i ­t i s k o m n a druge neodv i sne države i n v z t r a j n i m p r i z a d e v a n j e m z a p o l i t i k o v p l i v n o s t n i h področij, k i je posebno v n a s p r o t j u s k o r i s t m i m a j h n i h i n n e r a z ­v i t i h držav t e r r esno ogroža n j i h o v o neodv i snos t . T a k a p o l i t i k a sov j e t ske v l a d e ogroža s v e t o v n i m i r i n m i r n o so ­de lovan je m e d n a r o d i .

Sedan j e mrzlično oboroževanje v sve tu , k i i m a svo je opravičilo v p r e -

Mogočna ljudska manifestacija v Kočevju N a d 2000 l j u d i je v soboto 8. n o v e m ­

b r a pričakalo n a k o l o d v o r u de legate V I . kong r e sa K P J . K o l o d v o r je b i l s l a v ­nos tno okrašen, množica l j u d s t v a p a j e sp re j e l a de legate z z a s t a v a m i i n t r a n s ­p a r e n t i z n a p i s i »Ž ive la Z v e z a k o m u n i ­s tov Jugoslavi je!« , »Ž ive la Socialistična z v e z a de l ovnega l j u d s t v a Jugoslavi je« i n podobno. Iz kočevske oko l i c e , z l a s t i i z S t a r e c e rkve , S t a r e g a loga , L i v o l d a i n os t a l i h k r a j e v so prišli d e l a v c i drž. p o -

V ČRNOMLJU IN METLIKI t o s lavnostno spre je l i d e c g a t e

V soboto 8. n o v e m b r a so popo ldne n a t r g u v Črnomlju p r i r e d i l i s lovesen s p r e j e m de lega tov s V i . k o n g r e s a . Ž i ­v a h n o razpoloženje m e d množico je d v i g a l a črnomaljska godba , z b o r o v a l c i p a so p r i n e s l i s seboj t u d i zas tave . P o -kong r e sno zbo rovan j e je začel m l a d i n ­s k i s e k r e t a r M a r t i n M o l e k , z a n j i m pa so g o v o r i l i d e l ega t i tov. M a r t i n Z u g e l j , s ek r e t a r O K K P S Črnomelj , m a j o r Cedo Radovič i n l j u d s k i pos l anec J a ­

nez Zunič. P o zaključenem z b o r o v a n j u so d e k l e t a v n a r o d n i h nošah zap l e sa l a n a t r g u b e l o k r a n j s k i ko l o .

O b s e d m i h zvečer je b i l svečan s p r e j e m de l aga t ov t u d i v n a b i t o p o l n i d v o r a n i D o m a l j u d s k e prosve te v M e t ­l i k i . Z b o r o v a n j e je začel i n p o z d r a v i l de legate s k o n g r e s a l j u d s k i pos l anec I v a n U r h , l j u d s t v o pa so p o z d r a v i l i tovariši M a r t i n Z u g e l j , R e g i n a F i r in m a j o r R a d o v i c .

sestev na okrašenih v o z o v i h z z a s t a v a ­m i . Kočevski r u d a r j i so prišli z godbo K o so de legat i s t op i l i n a okrašeno t r i ­buno , j i h je tisočglava množica n a v d u ­šeno p o z d r a v l j a l a i n j i m v z k l i k a l a .

S p r e j e m de lega tov se je r a z v i l v v e ­l i k politični m i t i n g , k i m u je s l ed i l o p r e d v o l i l n o z b o r o v a n j e d e l o v n i h l j u d i v Kočevju. D e l e g a t i so v k r a t k i h nago ­v o r i h p r i n e s l i kočevskemu l j u d s t v u p o ­z d r a v e i z z g o d o v i n s k e g a V I . kongresa , k i j e množicam J u g o s l a v i j e p o k a z a l n a ­d a l j n j o po t naše soicalistične g rad i t v e . Množice so navdušeno v z k l i k a l e Z v e z i k o m u n i s t o v J u g o s l a v i j e i n maršalu T i t u

T a k o j na t o se j e začelo p r e d v o l i l n o zbo r o van j e , n a k a t e r e m je g o v o r i l p o ­s lanec Z v e z n e l j u d s k e skupščine za o k r a j Kočev je tov. d r . M e t o d Mikuž. P o u d a r i l j e b i s t v o naše socialistične d e ­m o k r a c i j e i n moč d e l o v n i h množic J u ­gos lav i j e v u p r a v l j a n j u gospodars t va in l j u d s k e ob las t i . — P o končanem zbo ro ­v a n j u se je r a z v i l o d k o l o d v o r a sko/ i mes to mogočen s p r e v o d z godbo n a če­l u , l j u d s t v o Kočevja i n bližnje o k o l i c i 1

p a je t u d i s to pokong r e sno m a n i f e s t a ­c i jo d o k a z a l o svo jo vdanos t i n z a h v a l o d e l u V I . k o n g r e s a .

Page 2: t Poštnina olaftma » polovini POSAMEZNA STEVTLKA 8 DIN ...Lazar Koliševski, Franc Leskošek in Vladimir Bakarić. Izvoljen je bil tudi sekretariat Iz vršnega komiteja, v katerem

Resolucija o nalogah in vlogi Zveze Komunistov ]ugosiavi;e fNadaljevali : ! « • t. s t r a n i )

v n o t r a n j i u r e d i t v i , r a z e n s e v eda faši­stične.

K o n g r e s ocen ju je , d a so p r a v i l n i i n upravičeni u k r e p i , k i j i h je v l a d a F L R J i z d a l a i n j i h še i z da j a , d a b i sc o k r e ­p i l a o b r a m b n a moč države t ako g lede s p r e j e m a n j a e k o n o m s k e pomoči i n po ­moči v oborožitvi , k a k o r g lede u s t v a r ­j a n j a p r i j a t e l j s k i h odnosov i n s k u p n i h u k r e p o v z d r u g i m i državami z a o b r a m ­bo n e o d v i s n o s t i (Grčija, Turčija i td. ) .

O h r a n i t e v n eodv i snos t i i n m i r n e g a r a z v o j a socialistične J u g o s l a v i j e , k i je tesno p o v e z a n a z m i r o m v s v e t u , z l a s t i p a v E v r o p i , j e še z m e r a j najvažnejši c i l j n a r o d o v J u g o s l a v i j e .

K a r z a d e v a tržaško vprašanje, p o ­u d a r j a kongres , d a je — prvič, p r a v i l ­n a p o l i t i k a k o n s t r u k t i v n i h p red l ogov , k i j o je v o d i l a v l a d a F L R J i n k i j e šla z a t e m , d a se to vprašanje reši n e ­pos r edno m e d J u g o s l a v i j o i n I t a l i j o ; d r u g i , d a n i t i v bodoče n a r o d i J u g o s l a ­v i j e i n n j i h o v a v l a d a ne m o r e j o p r i v o ­l i t i v kakršno k o l i t r g o v i n o n a račun n a r o d o v J u g o s l a v i j e i n n j i h o v i h n a c i o ­n a l n i h o z eme l j ; i n tretjič, d a je v z t r a ­j an j e i t a l i j a n s k i h vladajočih k r o g o v n a e n o s t r a n s k i rešitvi, kakršno žele i t a l i ­j a n s k i imperialistični i n k o m l n f o r m o v -s k i k r o g i , n e s p r e j e m l j i v o , k e r b i b i l e s t e m prizađejane n o v e k r i v i c e n a r o d o m J u g o s l a v i j e z o d v z e m o m j u g o s l o v a n s k e ­g a n a c i o n a l n e g a o z e m l j a . Sode l o van j e z I t a l i j o p r i vprašanjih, k i z a n i m a j o obe državi, j e možno, v e n d a r samo ob pogo ju e n a k o p r a v n o s t i i n d a se I t a l i j a odreče t r a d i c i o n a l n i imperialistični p o ­l i t i k i n a s p r o t i našemu n a c i o n a l n e m u o z e m l j u .

K o n g r e s sod i , d a je t r e b a n a d a l j e ­v a t i , razširiti i n p o g l o b i t i sode l ovan j e z n a p r e d n i m i demokratičnimi, z l a s t i p a socialističnimi i n d e l a v s k i m i g i b a n j i , p r i čemer Je t r e b a upoštevati načela e n a k o p r a v n o s t i i n n e v s i l j e v a n j a s v o j i h o b l i k i n izkušenj d r u g i m t e r zajamčiti spoštovanje t e h načel n a s p r o t i našim političnim i n družbenim o r g a n i z a c i j a m .

D o s l e d n a v b o j u z a e n a k o p r a v n o s t n a r o d o v i n m i r n o reševanje m e d n a r o d ­n i h s p o r o v i n z a o b r a m b o svo j e n e o d ­v i s n o s t i ne bo socialistična J u g o s l a v i j a o rod je n i k o g a r , o z i r o m a ne bo sode lo ­v a l a v n o b e n i t a j n i a l i j a v n i z a r o t i p r o t i k a t e r e m u k o l i n a r o d u a l i državi. O n a teži i n vse l e j bo težila z a t em , d a b i n o r m a l i z i r a l a odnose z v s e m i drža­v a m i i n d a b i r a z v i l a m e d n a r o d n o so ­de l o van j e i n i z m e n j a v o n a načelih v z a ­j e m n e g a spoštovanja s u v e r e n o s t i In nevmešavanja v n o t r a n j e zadeve d r u g i h držav.

If.

K o n g r e s sog lasno opozar ja , d a i m a d e l a v s k o u p r a v l j a n j e g o s p o d a r s k i h p o d ­j e t i j , k i j e p r i v e d l o do u s t v a r j a n j a socialističnih odnosov v p r o i z v o d n j i i n s a m o u p r a v l j a n j u d e l o v n e g a l j u d s t v a , odločilen p o m e n za n a d a l j n j i r a z v o j i n o k r e p i t e v socialistične d e m o k r a c i j e i n s o c i a l i z m a .

K o n g r e s h k r a t i opo za r j a t u d i n a n e ­v a r n o s t i , k i bodo ne i z og ibno z a v i r a l e

d e l a v s k i r a z r e d i n d e l o v n o l j u d s t v o n a demokratični p o t i : prvič, n e v a r n o s t b i ­r o k r a t s k i h državno-kapitalističnih t e n ­denc , drugič, n e v a r n o s t buržoaznih, k l e r i k a l n i h i n p o d o b n i h e l ementov , k i skušajo pod k r i n k o buržoaznega d e m o -k r a t i z m a o b n o v i t i fašizem i n k a p i t a l i ­stične deružbene odnose , i n tretjič, n e ­v a r n o s t nezados tne z a v e s t i o p o t r e b a h celote, t. j . n e v a r n o s t l o k a l i z m o v .

P r a v i c e n e p o s r e d n i h p r o i z v a j a l c e v v g o s p o d a r s t v u se l a h k o samo še širijo i n pog l ab l j a j o , i n s i ce r v določanju i n r a z d e l j e v a n j u presežka de la , n a r o d n e g a d o h o d k a , n o v i h i n v e s t i c i j i td . , sa j je to e d i n a pot, d a bo gospodars tvo J u g o s l a ­v i j e t u d i v p r a k s i o b r a v n a v a n o ko t c e ­lo ta , i n najzanesljivejši način z a z a t i ­r a n j e t a k o b i r o k r a t s k e g a c e n t r a l i z m a k a k o r republiškega p a r t i k u l a r i z m a , k i v s a k n a s vo j način p o m e n i t a p o v r a t e k n a z a j i n u t egne ta samo o v i r a t i n a d a l j ­n j i n o r m a l n i g o s p o d a r s k i r a z v o j i k r a ­j e v n i i republiški t e r r a z v o j j u gos l o ­v a n s k e g a gospodars t va ko t ce lote , p r a v t a k o p a t u d i z a o s t a l i h r e p u b l i k i n z a ­o s t a l i h k ra j e v , k i še v e d n o po t rebu je j o pomoč r a z v i t i h .

D e l a v c i J u g o s l a v i j e n i m a j o i n ne more j o i m e t i nikakršnih s v o j i h k r a j e v ­n i h »nacionalnih« i n p o d o b n i h i n t e r e ­sov, k i b i b i l i n a s p r o t n i r a z r e d u ko t ce lo t i , o z i r o m a p o s a m e z n i m d e l o m r a z ­r e d a i n za to je n a d a l j n j e r a z v i j a n j e n j i ­hove zaves tne a k t i v n e i n neposredne v l oge v u p r a v l j a n j u g o s p o d a r s t v a n a j ­zanesljivejše j a m s t v o ne le z a n a d a l j ­n j i r a z v o j s o c i a l i z m a i n socialistične d e m o k r a c i j e , pač p a t u d i n a j z a n e s l j i ­vejše s r eds t vo p r o t i b i r o k r a t s k i m o s t a n ­k o m i n t e n d e n c a m i v c e n t r u i v r e ­p u b l i k a h , k i h r a n i j o šovinizem, otežko-čajo n a d a l j n j e b r a t s k o zbliževanje n a ­rodov J u g o s l a v i j e i n pospešujejo n a ­c i o n a l n o utesn jenost . D e l a v s k i r a z r e d i n n j egove r a z r edne o r gan i zac i j e so b i l e i v v o j n i i v r e v o l u c i j i v o d i l n i e l emen t b r a t s t v a n a r o d o v J u g o s l a v i j e , to pa so še dandanes i n m o r a j o b i t i t u d i v p r ihodn j e . Z a t o so n a p r e d n e i n socialistične vse ob l i k e , k i olajšujejo to n jeno v logo .

V z v e z i s t e m je odločilnega p o m e ­n a politična, i d e j n a i n d r u g a de l a vnos t ne le o r gan i z a c i j e Z v e z e k o m u n i s t o v , marveč t u d i s l e h e r n e g a n j enega člana ne g lede n a to, kakšno de lo o p r a v l j a ko t z a v e d n i i n a k t i v n i borec v o k v i r u Socialistične zveze d e l o v n e g a l j u d s t v a J u g o s l a v i j e i n ko t n a j b o l j z a v e d e n de l d e l a v s k e g a r a z r e d a . S a m o t a i n takšna de j avnos t i Z v e z e k o t ce lote i n j e n i h p o s a m e z n i h članov — p r o t i b i r o k r a t s k i s a m o v o l j i , buržoaznim z a r o t a m i n sp l e t ­k a m t e r k r a j e v n i o z k o g r u d n o s t i l a h k o zajamči n a d a l j n j i demokratični i n s o ­cialistični r a z v o j , z a t r e šovinizem t e r u t r d i b r a t s t v o i n enotnost j u g o s l o v a n ­s k i h na rodov , k i jc poroštvo n j i h o v e g a s vobodnega živl jenja In n a d a l j n j e g a r a z v o j a . D e m o k r a c i j a , k i se zaves tno In a k t i v n o ne b o r i z a s vo j obs tanek i n svo j n a p r e d e k , l a h k o v e d n o p r i d e v po ­ložaj, d a jo i z pod k o p i je jo n j e n i z u n a n j i i n n o t r a n j i sovražniki.

I I I . Z dosedan jo borbo i n n a p o r i z a i z ­

p o l n i t e v pe t l e tnega p l a n a se je d e l o v ­n e m u l j u d s t v u pod v o d s t v o m d e l a v s k e ­ga r a z r e d a n a v z l i c škodi i n težavam, k i j i h j c d e l o v n e m u l j u d s t v u J u g o s l a v i j e p r i z a d e l a e k o n o m s k a b l o k a d a , o r g a n i ­z i r a n a od v l a d e Sov j e t ske zveze , pos re ­čilo, d a je položilo t eme l j e z a n a d a l j ­n j i i n d u s t r i j s k i i n socialistični r a z v o j države.

Z a n a d a l j n j i n o r m a l n i r a z v o j go­s p o d a r s t v a ko t celote j c t r e b a zagoto­v i t i dokončanje ključnih i n d u s t r i j s k i h ob j ek tov . N a d a l j n j a g r ad i t e v i n d u s t r i j e m o r a p o t e k a t i s k l a d n o z o s t a l i m i go­s p o d a r s k i m i p a n o g a m i i n t v a r n i m i t e r u m s k i m i možnostmi države. S t e m v z v e z i je z l a s t i važno pospeševanje k m e ­t i j s t v a , g r a d i t e v m o d e r n i h k o m u n i k a c i j i n m o d e r n e g a p r o m e t a , p r a v t a k o pa t u d i d v i g an j e m a t e r i a l n e g a i n k u l t u r ­nega s t a n d a r d a l j u d s t v a .

G l e d e socialistične p r eob ra zbe k m e ­t i j s t v a se je p r e d v s e m t r e b a u s m e r i t i k d v i g a n j u s t o r i l n o s t i d e l a . S a m o v s k l a d u z d v i g a n j e m s t o r i l n o s t i d e l a v k m e t i j s t v u sc je mogoče p r a v i l n o l o t i t i o b l i k združevanja k m e t o v . V t a n a m e n jc t r e b a n a d a l j e v a t i n a d a l j n j o g r ad i t e v i n d u s t r i j s k e pod lage z a k m e t i j s t v o ter se l o t i t i po področjih i n p a n o g a h spe­c i f i c i r a n e g a proučevanja i n s e s t a v l j a ­n j a o r i e n t a c i j s k i h p l a n o v z a r a z v o j k m e t i j s t v a z a daljša obdob ja .

G l e d e o b l i k združevanja n a v a s i p o ­u d a r j a k o n g r e s dve ze lo važni načeli, od k a t e r i h ne s m e m o ods top i t i , ne_ d a b i b i l ogrožen socialistični r a z v o j v ce lo t i , z l a s t i p a p r edanos t d e l o v n i h k m e t o v n o v i družbeni u r e d i t v i . T a n a ­čela so : 1. Jačanje i n r a z v i j a n j e s o c i a ­listične d e m o k r a c i j e t u d i n a v a s i v b o r b i p r o t i b i r o k r a t i z m u t e r v s e m po ­litičnim, i d e j n i m i n d r u g i m sovražni­k o m s o c i a l i z m a . 2. D o s l e d n o se je t r e b a držati p r o s t o v o l j n o s t i i n demokratično­st i v r a z v i j a n j u zadružnih o b l i k d e l a i n živl jenja d e l o v n i h k m e t o v . Krš i tev demokratičnosti i n p r o s t o v o l j n o s t i j e eden o s n o v n i h v i r o v b i r o k r a t i z m a i n huržoazne t e r k l e r i k a l n e r e a k c i j e n a v a s i .

N a d a l j n j e g a r a z v o j a socialističnih odnosov v k m e t i j s t v u s i p r a v t ako n i mogoče z a m i s l i t i b re z k r e p i t v e s o c i a l i ­stične zaves t i n a v a s i i n v z g a j a n j a de ­l o v n i h k m e t o v v d u h u s o c i a l i z m a , za to je t r e b a i m e t i to na logo z a eno najvaž­nejših n a l o g Zve z e k o m u n i s t o v J u g o ­s l av i j e .

I V . Ses t i k o n g r e s p o u d a r j a , d a j c v l o g a

s i n d i k a t o v , p r os t o vo l j n e o r gan i zac i j e najširših množic d e l a v s k e g a r a z r e d a i n uslužbencev n e n a v a d n o važna p r a v v obdob ju d e l a v s k e g a u p r a v l j a n j a gospo­d a r s t v a i n b o r b e z a socialistično d e m o ­k r a c i j o . K o n g r e s opoza r j a n a v l ogo s i n ­d i k a t o v , k i zastopajo r a z r e d Kot ce lo to ' v odnosu do p o s a m e z n i h pod j e t i j In mora j o s k r b e t i z a u r e d i t e v ter p r a v i l n o f u n k c i o n i r a n j e n a g r a j e v a n j a , n a v o l i t v e d e l a v s k i h sve tov , s o c i a lno z a v a r o v a n j e , množično vzgo jo de l avcev , p r a v t a k o p a t u d i z a de j a vno udeležbo d e l a v c e v

Slavnosten sprejem delegatov v Novem mesta K a k o r j e N o v o mesto prisrčno p o ­

z d r a v i l o de legate p a r t i j s k i h o r g a n i z a ­ci j p r e d n j i h o v i m o d h o d o m n a V I . k o n ­gres v Z a g r e b , t ako j i h je v soboto 8. n o v e m b r a p o p o l d n e top lo spre j e l o ob n j i h o v i v r n i t v i s k o n g r e s a . Večtisočgla-v a množica se j e z l i l a p r e d pos l op j e mes tne občine, k j e r j e i g r a l a godba n o ­vomeške g a r n i z i j e J L A . Številni d e l o v ­n i k o l e k t i v i so prišli n a t r g z z a s t a v a m i , s l i k a m i tovariša T i t a i n pod. , p r i h a j a l i p a so n a z b o r o v a n j e še t u d i p o t e m , k o se j e že začelo. Član M e s t n e g a k o m i t e j a K P S tov . R i k o C i g o j j e začel z b o r o v a ­nje , p o z d r a v i l v i m e n u m e s t a tovariše de legate , na to p a p r e d a l besedo n a r o d ­n e m u h e r o j u Jožetu Borštnarju, s e k r e ­t a r j u O K K P S i n de l e ga tu n a V I . k o n ­gresu .

Navdušeno p o z d r a v l j e n od l j u d s t v a je tovariš Jože Borštnar v i m e n u d e l e ­ga tov p o v z d r a v i l m a n i f e s t a c i t i v n o p o -k o n g r e s n o z b o r o v a n j e i n v s e d e l o v n e l j u d i N o v e g a mes ta i n oko l i c e . P o u d a ­r i l je, d a j e V I . k o n g r e s K P J o z i r o m a Z v e z e k o m u n i s t o v J u g o s l a v i j e važen p r e d v s e m zato, k e r j e prišla n a k o n g r e ­su p o n o v n o do p o p o l n e g a i z r a z a z m a g a k o m u n i s t o v J u g o s l a v i j e n a d teor i jo i n p r a k s o sov j e t skega b i r o k r a t i z m a , i m p e ­r i a l i z m a i n državno-kapitalističnega s i ­s t ema , k i se je v S o v j e t s k i z v e z i s k u ­šal s k r i v a t i p o d plaščem m a r k s i z m a -l e n i n i z m a k o t ideo log i j e d e l a v s k e g a r a z ­

r eda . Naši n a r o d i so, j e n a d a l j e v a l t o ­variš Borštnar, s svo jo P a r t i j o i n t o v a ­rišem T i t o m n a čelu, s svo jo o s v o b o d i l ­no bo rbo , z l j u d s k o demokratično r e ­vo luc i j o , z n e n e h n i m p o g l a b l j a n j e m so ­cialistične d e m o k r a c i j e , z d o s l e d n i m uresničevanjem M a r x o v i h n a u k o v v v s e m s v o j e m d e l u i n p o l i t i k i , v b o r b i z a m i r i n e n a k o p r a v n o s t m e d n a r o d i , z a g o spoda r sko i n k u l t u r n o sode l o van j e m e d n j i m i z n o v a v i s o k o d v i g n i l i n e o -madeževano zas tavo s o c i a l i z m a .

K o n g r e s j e Z v e z i k o m u n i s t o v J u g o ­s l a v i j e , j e n a d a l j e v a l tov . Borštnar, p o ­p o l n o m a j a sno začrtal naše n a d a l j n j e de lo . O s n o v n a dolžnost i n v l o g a k o m u ­n i s t o v j e politično i n ideološko de lo z a vzgo jo množic. K o je g o v o r i l o n e z l o m ­l j i v i eno tnos t i i n politični t r d n o s t i Z K J , je tov . Borštnar z n o v a p o u d a r i l z godo ­v i n s k i p o m e n s k l e p o v , k i j i h j e sp r e j e l V I . konge r e s K P J t e r zaključil m a n i -f e s ta t i vno z b o r o v a n j e z b e s e d a m i :

»Tako enotnos t k o m u n i s t o v i n v s e h d e l o v n i h l j u d i J u g o s l a v i j e , t a k a t r dno s t našega družbenega s i s t ema , moč naše L j u d s k e a r m a d e i n s i l e n ug l ed naše d r ­žave v m e d n a r o d n e m n a p r e d n e m sve tu i n končno, t ak C e n t r a l n i k o m i t e Z v e z e k o m u n i s t o v J u g o s l a v i j e p o d v o d s t v o m tovariša T i t a , to so j a m s t v a , d a b o m o še uspešneje k o t dos le j p r e m a g o v a l i vse naše težave, to j e p o r o k naših z m a g d o m a i n v s v e t u !

N a j živi V I . k o n g r e s Z K J ! N a j živi Izvršni k o m i t e C K Z K J i n tovariš T i to ! «

Z d o l g o t r a j n i m p l o s k a n j e m i n s k a n ­d i r a n j e m j e tisočglava množica p o z d r a ­v i l a g ovo r tovariša Jožeta Borštnarja. Z a n j i m je g o v o r i l o k o n g r e s u i n moči naše J L A de legat p o l k o v n i k M i c o K o ­sovac , na to p a s e k r e t a r M K Z K J tov . M i h a Počrvina i n de legat tov. F r a n c K o l a r član H K Z K J . V s a k e g a de l ega ta so d e l o v n i l j ud j e N o v e g a mes ta p o ­z d r a v l j a l i z d o l g o t r a j n i m i o v a c i j a m i i n d a j a l i duška s v o j i m čustvom ob veličini zaključnega k o n g r e s a i n n j e g o v i h zgo ­d o v i n s k i h s k l e p o v .

O b i g r a n j u godbe je b i l o nato v e l i k o pokong r e sno m a n i f e s t a t i v n o z b o r o v a ­nje zaključeno.

v o r g a n i h o b l a s t i . S t e m i zpo ln ju j e j o s i n d i k a t i g l a v n o v logo — d a so šola socialističnega d e m o k r a t i z m a i n m n o ­žičnega d e l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a .

K o n g r e s sod i , d a je p r a v i l n o , k e r so s i n d i k a t i n a v e z a l i s t i k e z i n o z e m s k i m i s t r o k o v n i m i o r g a n i z a c i j a m i ; p r a v i l n o i n p o t r ebno je t ako z a nas ko t z a m e d ­n a r o d n o d e l a v s k o g iban je , d a v b o ­doče še o k r e p i j o i n pog lob i j o te zveze .

V . K o n g r e s obso ja ko t nedopus tno i n

s o c i a l i z m u tu je v s a k o zapos t a v l j an j e žensk v g o s p o d a r s k e m , političnem i n s p l o h družbenem življenju. Dolžnost k o m u n i s t o v i n v s e h n a p r e d n i h l j u d i je, d a se s ta lno , sistematično, v edno i n povsod bore z a čedalje večjo i n r e s ­nično e n a k o p r a v n o s t žensk n a v s e h področjih gospodarskega , političnega i n družbenega življenja.

K o n g r e s p o u d a r j a , d a j c v n a d a l j ­n j e m r a z v i j a n j u t a k o socialistične z a ­ves t i množic k a k o r t u d i v b o r b i z a e n a k o p r a v n o s t žensk p r v a dolžnost ženskih o r g a n i z a c i j — de lo m e d k m e ­t i c a m i za n j i h o v politični, p r o s v e t n i i n k u l t u r n i nap r edek .

G l e d e d e l a o s t a l i h družbenih o r g a ­n i z a c i j ve l j a jo do seda j p o u d a r j e n a n a ­čela, k i so b i l a p r i l a g o j e n a n j i h o v i m k o n k r e t n i m pogo jem. K o n g r e s z l a s t i p o u d a r j a k o t posebno važen p r o b l e m de lo z a d v i g a n j e socialistične z a v e s t i i n m o r a l n e g a l i k a m l a d i n c e v In m l a ­d i n k ter z a čedalje večjo r a z n o v r s t n o s t o b l i k v d e l u i n živl jenju m l a d i n e .

V I .

G l e d e šol i n z n a n s t v e n i h z a v o d o v u g o t a v l j a k o n g r e s :

1. d a j c b i l n a p r a v l j e n r esen n a p r e ­dek v v o d s t v u i n u r e d i t v i s i s t e m a p o u k a , z l a s t i v o s n o v n i h i n s r e d n j i h šolah t e r p r i razširitvi šolske mreže, p r a v t a k o p a t u d i v t e m , d a čedalje večji d e l p r o s v e t n i h k a d r o v r esno i n zavedno p o j m u j e svo je dolžnosti. R e s ­no težavo p o m e n i še s l a b a m a t e r i a l n a pod l a ga z a šole.

2. G l e d e u n i v e r z In z n a n s t v e n i h us tanov s tanje še n i z a d o v o l j i v o t a k o g lede z n a n s t v e n e r a v n i k a k o r t u d i g l e ­de s t v a r n e g a n o t r a n j e g a d e m o k r a t i z m a . N e z a d o s t n a v z t r a jnos t i n o m a h o v a n j e p r i r a z p r a v l j a n j u i n reševanju teh i n p o d o b n i h vprašanj, k a k o r t u d i p r i z a ­t i r a n j u i n r a z k r i n k a v a n j u k l e r i k a l i z m a , m i s t i k e i n šovinizma t u d i v s r e d n j i h šolah, l a h k o samo škoduje n a d a l j n j e m u z n a n s t v e n e m u i n demokratičnemu r a z ­v o j u v i s o k i h šol t e r s t r o k o v n i sposob ­nos t i d i j a k o v , študentov i n mlajših z n a n s t v e n i h k a d r o v .

Nihče n i m a p r a v i c e z a p r a v l j a t i s r e d ­stev, k i j i h u s t v a r j a d e l o v n o l j uds t v o , p r o t i n j e g o v i m n a p o r o m , n j e g o v i m s t r e m l j e n j e m i n n j e g o v e m u n a p r e d k u .

O s n o v n o vprašanje v n a d a l j n j e m r a z v o j u šolstva i n z n a n s t v e n i h us tanov jr. d v i g an j e znans t v ene r a v n i , u t r j e v a ­nje i n r a z v i j a n j e d e m o k r a t i z m a , z l a s t i

p a povezovan j e z n a n s t v e n e g a d e l a s s t va rnos t j o i n g o s p o d a r s t v o m države t e r sodobno s t va rnos t j o s p l o h , r a z v i j a ­nje z n a n s t v e n i h i n k u l t u r n i h z v e z m e d r e p u b l i k a m i i n z a t i r a n j e o zkos t i t er l o k a l i z m a .

Z v e z a k o m u n i s t o v J u g o s l a v i j e sod i , d a j e n e z n a n s t v e n a i n nazadnjaška v s a k a težnja, k i b i s čimer k o l i zago­v a r j a l a p r i o r i t e t o enega n a r o d a a l i ene k u l t u r e n a d d rugo . V s i n a r o d i , v sak n a svo j način i n v r a z n i h o b l i k a h , v o d ­v i s n o s t i od z g o d o v i n s k i h i n d r u g i h po ­gojev, bogate splošno k u l t u r n o z a k l a d ­n i c o človeštva. K a d a r p a gre za n a ­rode J u g o s l a v i j e , mo ra j o n j i ho v e k u l ­t u r n e p r i d o b i t v e , us tanove i n k u l t u r n i d e l a v c i služiti z a s ta lno zbliževanje m e d n j i m i , k e r j c to ed ino n a p r e d n o i n ed ino us t r e za s t v a r n i m t e n d e n c a m e k o n o m s k e g a i n demokratičnega druž­benega r a z v o j a J u g o s l a v i j e .

K o n g r e s p o u d a r j a t u d i , d a b i o v i r a ­nje bo rbe mišljenj l a h k o samo otežko-čalo r a z v o j z n a n o s t i i n k u l t u r e .

D e m o k r a c i j a v b o r b i mišljenj sc Iz­raža v moči a r g u m e n t o v i n v e n a k e m

stališču do t i s t i h , k i so različnega m n e ­nja . V s a k e m u m n e n j u , čigar izhodiščna točka j c b o r b a z a s o c i a l i z e m i n s o c i a ­listično d e m o k r a c i j o , z a b r a t s t v o i n enotnost j u g o s l o v a n s k i h na rodov , z a n j i hovo neodv i snos t i n n e o v i r a n i n o t r a ­n j i r a z v o j , je t r e b a zago t o v i t i p r a v i c o , d a p r i d e do i z r a z a .

V I I . K o n g r e s p o z d r a v l j a napredek , k i ga

jc doseg la v s v o j e m r a z v o j u i n p r i ­p r a v l j e n o s t i J u g o s l o v a n s k a l j u d s k a a r ­m a d a . K o n g r e s p o z d r a v l j a napore , k i so b i l i s t o r j en i z a k r e p i t e v o b r a m b n e s i l e države, k a k o r t u d i napore , k i j i h je z a s t a v i l a a r m a d a z a g r a d i t e v gospo­d a r s k i h ob j ek tov , z l a s t i p a g r a d i t e v vo jne i n d u s t r i j e . K o n g r e s sod i , d a je t r e b a šc n a p r e j v z t r a j n o d e l a t i z a p o l i ­tično, k u l t u r n o i n s t r o k o v n o d v i g an j e bo r cev i n starešinskega k a d r a , p r i če­m e r j c t r e b a z l a s t i i m e t i p r ed očmi, d a m o r a j o t a k o a r m a d a ko t vse družbene o r gan i zac i j e šc bo l j i n r a z n o v r s t n e j e de l a t i z a povezavo a r m a d e i n l j u d s t v a . Svo j e i d e jno i n politično de lo m o r a a r m a d a pove za t i s k o n k r e t n o i n ž ivo p r o b l e m a t i k o države ko t celote .

V I I I . K o n g r e s sod i , d a so do zo r e l i v s i po ­

go j i , d a se L j u d s k a f r o n t a d e j a n s k o i n do k o n c a s p r e m e n i v enotno in ' a k t i v ­no množično politično o r gan i z a c i j o z a ­v e d n i h borcev za s o c i a l i z e m , v S o c i a ­listično zvezo d e l o v n e g a l j u d s t v a J u ­gos lav i j e i n d a d o b a ko t t a k a u s t r e z n i s ta tu t i n p r o g r a m . O d n o s k o m u n i s t o v do Socialistične zveze d e l o vnega l j u d ­s t v a J u o g o s l a v i j e je l a h k o samo n a ­s l e d n j i : d a so n j e n d e l i n d a je l e - t a g l a v n a , o s n o v n a o r gan i z a c i j a , v k a t e r i i n po k a t e r i se m o r a r a z v i j a t i n j i h o v a p o l i t i k a p a t u d i n j i h o v a i d e j n a a k t i v ­nost .

I X . K o n g r e s sod i , d a r a z v o j družbenih

odnosov v s m e r i vse večjega i n bo l j n epos r ednega d e l a v s k e g a u p r a v l j a n j a i n čedalje bo l j demokratičnih o b l i k ob l a s t i določa ko t osnovno drlžnost i n v logo k o m u n i s t o v — politično i n i d eo ­loško de lo z a vzga jan j e množic.

S t e m v z v e z i je s k l e n i l kongres , d a se s p r e m e n i i m e Komunistične p a r t i j e J u g o s l a v i j e v Zv e zo k o m u n i s t o v J u g o ­s l a v i j e .

Z v e z a k o m u n i s t o v n i i n ne m o r e b i t i p r i s v o j e m d e l u n e p o s r e d n i o p e r a ­t i v n i v od j a i n na redboda j a l e c n i t i v g o s p o d a r s k e m n i t i v državnem i n druž­b e n e m življenju, pač p a s svo jo p o l i ­tično i n i d e jno a k t i v n o s t j o p r e d v s e m s prepričevanjem v p l i v a v vseh o r g a n i ­z a c i j a h , o r g a n i h i n u s t a n o v a h , d a s p r e j m e j o n jeno l i n i j o i n stališče a l i p a stališče p o s a m e z n i h n j e n i h članov.

Z v e z a k o m u n i s t o v j c najzavednejši i n o r g a n i z i r a n i d e l d e l a v s k e g a r a z r e d a , d e l o v n e g a l j u d s t v a .

L a s t n o s t i Tn v l o g a k o m u n i s t o v . P i a ­nov Zve z e k o m u n i s t o v , se izražajo v n j i h o v i z a vednos t i , politični i n druž­b e n i a k t i v n o s t i , nesebičnosti, požrtvo-v a n j u , v d a n o s t i s m o t r o m , osebn i m o ­r a l n o s t i i n s k r o m n o s t i .

X . K o n g r e s n a l a g a v s e m o r g a n i z a c i j a m

Zv e z e k o m u n i s t o v , d a se drže te reso ­luc i j e k o t osnovne s m e r n i c e z a svo je bodoče de lo t e r p o z i v a vse k o m u n i s t e i n pa t r i o t e socialistične J u g o s l a v i j e , d a zas tav i j o s k r a j n e napore , d a b i b i l a v s a j a v n a de javnos t de lavcev , k m e t o v i n i n t e l e k t u a l c e v prežeta z n j e n i m d u h o m .

Z a socialistično d e m o k r a c i j o , z a so ­c i a l i z e m !

Z a n eodv i sno socialistično J u g o s l a ­v i j o , d o m o v i n o e n a k o p r a v n i h i n po ­b r a t e n i h n a r o d o v !

Z a m i r i n e n a k o p r a v n o sode l ovan j e m e d n a r o d i i n državami!

Z a sode lovan je demokratičnih i n so ­cialističnih g i b a n j !

V Z a g r e b u , 7. n o v e m b r a 1952. Ses t i kongres

Komunistične par t i j e J u g o s l a v i j e (Zveze k o m u n i s t o v Jugos l av i j e )

'1

mm

P o g l e d n a de l m a n l f c s t a n t o v n a G l a v n e m t r g u 8. n o v e m b r a 1951

Milovan Djilas je 6. novembra na VT kongresu govori o Oktobrski revoluciji:

..Duh Oktobra in misel Marca. Engelsa in Lenina Ulita in ustvarjata v neustrašeni revolucionarni

pro:etarshi osebnosti tovariša t i ta" Tovarišice in tovariši! Jutri bo preteklo petintrideset let od

velike Oktobrske revolucije. Lahko smo samo veseli, da se je slučajno pripetilo tako, da delo in odločitve našega Kon­gresa padajo ravno na dneve, ko so se odigrali ti najepohalnejši dogodki v moderni zgodovini človeštva. S prole-tarsko Oktobrsko revolucijo se je pri­čela nova doba v zgodovini človeštva, doba socializma.

Tedaj so ruski delavci in kmetje, ki jih je vodila genialna marksistična misel Vladimira Iljiča Lenina, ki jih je vodil Leninov genij, zrušili oblast bur­žoazije in veleposestnikov in začeli novo obdobje v zgodovini človeštva. Po raz­ličnih poteh, v različnih oblikah, v raznih deželah in z raznimi borbenimi sredstvi zmaguje socializem in koraka naprej.

Epohalni pomen Oktobrske revolu­cije morajo konec koncev priznati vsi njeni sovražniki. Njenega pomena za človeštvo in za socializem ne more zmanjšati niti kasnejše opuščanje nje­nih načel in njenih pridobitev, niti poznejša izdaja, ki jo je zagrešila so­vjetska birokracija s Stalinom na čelu. Kljub temu bo Oktobrska revolucija vedno pomenila prvo veličastno zmago proletariata v veliki državi in začetek

socializma pred 35 leti so ruski delavci in kmetje zažgali prvo baklo, ki *je buržoazija ni mogla pogasiti — kot nekoč v pariški komuni, baklo, ki je nihče ne bo pogasil. Nasprotno! Gori in sije v srcih proletarcev in vseh iz­koriščanih. V kolikor bolj postajajo zločinska izdaja, zahrbtne zarote, eks­ploatacija in privilegiji, osvajanja in osvajalni načrti sovjetske birokracije vedno bolj besni in surovejši, v toliko sije bakla močneje. Sijaj Oktobra in njegov duh ne da miru reakcionarni vesti Stalina in njegovih pomagačev. Ta sijaj in duh bosta konec koncev ob­sijala njihovo protisocialistično in proti-človeško dušo, odkrila jih bosta kot preživele odpadke stare razredne druž­be. Ta sistem ne more ostati večen, ker je s svojim celotnim protidružbenim bitjem nasproten socialističnim družbe­nim osnovam, v katerega temelje so vzidali svoja življenja milijoni ruskih delavcev in kmetov.

Tovariši in tovarišice! Ce je duh Oktobrske revolucije, če

je ustvarjalna misel Marxa, Engclsa. in Lenina umrla v Sovjetski zvezi zaradi birokratske kontrarevolucije in ponare­janja, a s tem ni izginil duh socializma, marksizma in Oktobra, ampak sta se ta duh in ta misel v drugih pogojih in

drugih oblikah, v novem poživljcnem sijaju pojavila v naši deželi Duh Okto­bra in misel Marxa, Engelsa in Leninu živijo in ustvarjajo v neustrašni revo­lucionarni, proletarski ljudski osebnosti tovariša Tita!

Tovariši in tovarišice! Duh Oktobra se nadaljuje v naši

revoluciji, v naših delavskih svetih, v naši Partiji. In danes tukaj duh Okto­bra, Marxa, Engelsa in Lenina vlada na tem Kongresu, v tej dvorani, v srcih in glavah vseh nas. Zares mislim, da izražam vero nas vseh, ker mi moramo verovati, da duh Oktobra, duh Marxa in Lenina ni in ne more biti nikdar popolnoma zadušen niti v srcih prole­tariata niti v srcih ljudstev Sovjetske zveze, ki danes trpi i> sovjetski stvar­nosti in zaradi vedno večjih surovosti te stvarnosti. Konec koncev se bo ven­dar dvignil v novem, še lepšem sijaju, ker so socializem in socialistični druž­beni odnosi pojavi, ki se porajajo in ki se bodo porajal' znova iz same stvar­nosti. Zgodovina je obsodila na propad vse tisto, kar se ji postavlja na pot, a sem spada predvsem, ko gre za de­želo, v kateri je proletariat vzel oblast v svoje roke, birokratska despotija in birokratska kasta.. Naj živi neuničljivi duh Oktobrske revolucije!

Page 3: t Poštnina olaftma » polovini POSAMEZNA STEVTLKA 8 DIN ...Lazar Koliševski, Franc Leskošek in Vladimir Bakarić. Izvoljen je bil tudi sekretariat Iz vršnega komiteja, v katerem

Fronta v novomeškem okraju m o r a vložiti v predvo l i lno de lo

icc političnega boja za svoje Kandidate! Zbori volivcev - spričevalo dela množičnih organizacij in zavednosti državljanov

P o vseh v o l i l n i h eno tah so b i l i v /; idn. i ih d v e h t edn ih z b o r i v o l i v c e v , najnižji, pa t u d i najširši p a r l a m e n t naše l j u d s k e ob las t i . B i l i so odraz p o ­litične i n gospodarske r a zg l edanos t i p r e b i v a l c e v , h k r a t i p a t u d i s l i k a b o l j ­šega a l i slabšega, p a t u d i — v n e k a t e ­r i h , r e sda ze lo r e d k i h k r a j i h — n i k a ­kršnega političnega de l a množičnih o r gan i z a c i j , z l a s t i p a p a r t i j s k i h i n f r o n t n i h občinskih k o m i t e j e v o z i r o m a odborov , Z v e z e bo r cev i n A F Z .

D o v o l i t e v i m a m o še dobre t r i tedne časa za politično de lo m e d v o l i v c i . K e r so se m a r s i k j e n a D o l e n j s k e m v z a d ­n j e m času z a r a d i pospešenega de la P a r ­t i je u spava l e f r on tne o rgan i zac i j e , na j v e l j a o d b o r o m O F resno opozo r i l o : treba se je takoj in z vso silo spustiti v politični boj za svoje kandidate! D a je b i l o dosedanje de lo m n o g i h odbo rov O F s labo , kaže p o n e k o d s l a b a udeležba n a z b o r i h v o l i v c e v , d r u g j e spe t o m a l o ­važevanje v o l i t e v , o k a t e r e m govor i j o o s t a n k i r eakc i j e . M n o g o k r a j e v je še, k j e r l j ud j e n iso poučeni o političnem p o m e n u v o l i t e v v občine i n O L O , k j e r so j i m demokratične v o l i t v e z l i s t k i n e z n a n a s t v a r i n k j e r se še v e d n o ne zaveda jo p o m e n a i n d e l o k r o g a občin­s k i h l j u d s k i h odborov . P r e m a l o je b i l o dosle j političnega de l a z v o l i v c i , m a r s i ­k je p a preveč p o u d a r j a n j a samo n a l o k a l n a g o spoda r ska i n k o m u n a l n a vprašanja. P r e m a l o j e b i l a l j u d e m r a z ­

ložena četrta a k o n t a c i j a d a v k o v i n v z r o k , zaka j je l e - t a višja od prejšnjih. Vse p r e m a l o se g o v o r i n a s e s t a n k i h o pomoči, k i jo J u g o s l a v i j a p r e j e m a od n e k a t e r i h z a p a d n i h držav, p r e m a l o ču-je jo v o l i v c i o naši z u n a n j i p o l i t i k i i n k r e p i t v i naše L j u d s k e a r m a d e , b rez k a ­tere n i i n ne b i b i l o s vobodne d o m o ­v ine . Čeprav so sko ra j p o v s o d n a k a n ­d i d a t n i h l i s t a h z a v e d n i člani F r o n t e , p a l j ud j e še v e n d a r l e p r e m a l o pozna jo g l obok politični p o m e n d e c e m b r s k i h vo l i t e v . O z b o r i h p r o i z v a j a l c e v o b s t a ­ja jo v e l i k e ne jasnos t i , o p o s l e d i c a h suše v državi se ne g o v o r i sko ra j n i k j e r d o ­vo l j prepričevalno.

O v s e m t em bodo r a z p r a v l j a l i v t e m i n p r i h o d n j e m t e d n u z b o r i i n vaški sestanki v o l i v c e v . N a se jah občinskih I odbo rov O F j e b i l s e s tav l j en načrt p o ­drobnega političnega d e l a za v s a k o vas . I Domačim a k t i v i s t o m bodo prišli n a pomoč t am , k j e r bo to t r eba , tovariši i z mes ta i n o k r a j n e g a o d b o r a O F . D o ­seči je t reba , d a bo s l e h e r n i v o l i v e c v o k r a j u d o d o b r a s e znan j en z v s e m i v p r a ­šanji, k i stoje p r e d n a m i p r e d v o l i t v a ­m i . V s e p r e m a l o so se dos le j p o k a z a l i n a z b o r i h v o l i v c e v ljudje iz proizvod­nje! P r a v t i b i m o r a l i odločno sode l o ­v a t i p r i s e s t a v l j a n j u načrtov, s k a t e r i m i stopajo n a v o l i t v e občinske o rgan i zac i j e O F . V s e to m o r a m o v p r i h o d n j i h d n e h p o p r a v i t i i n izboljšati p r i p r a v e n a v o ­l i t v e .

čega de la , k i ga je že p r i p r a v i l l j u d s k i odbo r n a pobudo F r o n t e . Na jbo l j so p o ­z d r a v i l i t i s t i d e l bodočega načrta, k i g o v o r i o g r a d n j i m o s t u za pešce čez K r k o ob železniškem m o s t u . P r e d l a g a l i so, na j b i ta na l oga bodočega mes tnega odbo ra b i l a m e d p r v i m i . O m e s t n e m v o d o v o d u r a z p r a v l j a l i n a v s e h s e s t a n ­k i h . V K a n d i j i v o d a t a k o s m r d i po k l o ­r u , d a je koma j užitna, p a še t ake več ­k r a t m a n j k a . G o s p o d i n j e so i z r a z i l e že ­

l jo , d a b i u p r a v a v o d o v o d a p r e d v s a k o daljšo p r e k i n i t v i j o dobave vode to o b ­j a v i l a v D o l e n j s k e m l i s t u a l i drugače, d a b i s i p r i p r a v i l e r e ze rvo . K a n d i j a je t u d i b r e z v s a k e dvo rane . Z a t o so p r e d ­l a g a l i , d a b i p r i g r a d n j i s t a n o v a n j s k e g a b l o k a v S t e m b u r j e v i u l i c i z g r a d i l i t u d i p r i m e r n o d v o r a n o . V v o l i l n i eno t i I r c a vas so m e d d r u g i m s k l e n i l i n a p o v e d a t i t e k m o v a n j e v s e m o s t a l i m v o l i l n i m eno ­t a m z a i z v edbo v o l i t e v 7. d e c e m b r a .

Sovražniki napredka so tudi tokrat na delu

Od Suhe krajine do škocjana in Mokronoga . . . Udeležba n a z b o r i h v o l i v c e v je n a

splošno v S u h i k r a j i n i d o b r a . V o l i l n i h s e s tankov i n zbo rov v o l i v c e v se je v S u h i k r a j i n i udeležilo o k r o g 75 % vseh vo l i v c ev . T o j e v s e k a k o r lepo število, k i kaže, d a se Suhokranjčani z a n i m a j o za gospodarske i n politične p r ob l eme . Toda iz r a z p r a v n a z b o r i h je r a z v i d n o , da s i g lede bodočega gospodarskega r a z v o j a le še n iso dovo l j n a j a s n e m . Vse preveč je n a teh s e s t a n k i h t a r n a ­n j a i n c i k a n j a n a p a s i v n o s t k r a j a i n pričakovanja neke pomoči od d r u g o d . Socialistično gospodars t vo n i v t em, d a država daje podporo d e l u p r e b i v a l ­s t va , da ta m o r d a životari i z l e ta v leto p r i z aos t a l em načinu gospodars t va v po l j ede l sko p a s i v n e m k r a j u . S u h o k r a n j -čani b i m o r a l i v e n d a r že končno spo ­zna t i , d a je od n j i h s a m i h odv i sno , kda j si bodo — r a z u m l j i v o ob pomoči družbe - p r e u s m e r i l i s vo j e gospodars t vo n a

donosnejše panoge. Včasih je ž iv ino­re ja donašala S u h i k r a j i n i l epe dohodke , danes p a pos tav l j a j o ko t pogoj za d v i g živinoreje v o d o v o d . P r a v je, t u d i z a vodovod se je t r eba b o r i t i , toda današ­n ja živina ne po t r ebu j e nič več vode , kot j o je p o t r e b o v a l a v s t a r i J u g o s l a ­v i j i , i n v e n d a r je t a k r a t p r i h a j a l a n a t r g najlepša živina p r a v iz S u h e k r a ­j i n e ! V o d e t u d i danes n i m a n j k o t jo jo b i l o t ak ra t .

Najslabša udeležba n a z b o r i h v o ­l i v c e v je b i l a do sedaj v škocjanski občini. K o m a j s l a b i h deset ods t o tkov v o l i v c e v se je udeleležilo zbo rov . T u se v edno bo l j p o j a v l j a težnja, d a b i d a l i n a k a n d i d a t n o l i s to v e l i k e kmete , češ »ti se bodo bo l j uspešno u p i r a l i v e ­l i k i m davkom« . P o l e g tega, d a je tak račun več ko t smešen, vprašajmo v e ­l i k e kmete , k i s i sedaj želijo o b l a s t n i h stolčkov v l j u d s k e m o d b o r u , z aka j se n iso p u l i l i za mes ta v prejšnjem k r a ­j e v n e m odbo ru , ko je b i l o t r eba i z p o l ­n j e v a t i po l e g d r u g i h n a l o g še obvezno oddajo? T a k r a t so pošiljali nap r e j m a l e kme te . Čudno je, d a te n j i h o v e p o l i t i k e ne s p r e v i d i j o m a l i k m e t j e i n j i h r a z ­k r i n k a j o . P a p a r t i j s k a i n f r o n t n a o r g a ­n i zac i j a ? V o l i v c i , k i so se udeležili zborov , so z d r a v o r a z p r a v l j a l i o r a z n i h g o spoda r sk ih p r o b l e m i h , po zas lug i n e ­d e l a v n o s t i množičnih o rgan i zac i j p a bo le m a j h e n de l v o l i v c e v se znan j en s p o ­m e n o m v o l i t e v i n bodočimi h a l o g a m i l j u d s k i h odborov , k e r je b i l a udeležba n a z b o r i h dos le j tako m a j h n a .

Zvonjenje med gospodarskimi vprašanji

Občina G o t n a vas je m e d na jbo l j obsežnimi v o k r a j u , zato so t u d i l jud j e različni, politična zaves t p a še bo l j . V S m o l e n j i v a s i so prišli prvič n a zbor v o l i v c e v samo štirje v o l i v c i ; v BirČni va s i so s k l i c a l i zbo r k a r t r i k r a t , t ako »vestno« so ga s k l i c e v a l i . N i res, d a l jud je nočejo na zbor , pač p a je res, d a

so m a l o k d a j p r a v i l n o obveščeni. C e p a vseeno ne p r i d e j o , j e to k a j s labo s p r i ­čevalo množičnih o r g a n i z a c i j .

Z b o r a v o l i v c e v v P o d g r a d u se je udeležilo 5 0 % p r e b i v a l c e v . L e p o so se r a z g o v a r j a l i o r a z n i h gospodar ­s k i h p r o b l e m i h . O l j u d s k i u n i v e r z i , k i naj b i p r i p r a v i l a čimveč s t r o k o v n i h p r e d a v a n j iz k m e t i j s t v a i n živinoreje, o r a z n i h k o m u n a l n i h n a p r a v a h , k i j i h je t r e b a zboljšati, o šoli i n splošni p r o -sve t i i t d . je t e k l a p a m e t n a beseda.

P a t i pade v ra zgovo r M a r t i n G a z -v o d a iz K o n c a št. 2., češ, p r i nas je preveč učiteljic, za to p a i m a m o t o l i k e d a v k e , učiteljice p a so p r e m a l o zapos l e ­ne. D a ima jo v P o d g r a d u t u d i župnika, k i j e p r a v t ako k o t učiteljice s o c i a l n o z a v a r o v a n i n i m a t u d i plačo čeprav i m a v s a k d a n samo eno mašo i n j e p o t e m ves d a n brez de l a , na t o je G a z v o d a se ­veda p o z a b i l i n so ga m o r a l i o s ta l i v o ­l i v c i n a to s p o m n i t i .

K o j e b i l r a z g o v o r o g o s p o d a r s k i h vprašanjih v najboljšem t e k u , j e i s t i G a z v o d a spet v p a d e l , češ, d a j m o se p o g o v o r i t i , k d a j bo spet z v o n i l o . P r i t em ga je p o d p r l t u d i A l o j z U m e k i z K o n c a , k i j e c e r k v e n i o d b o r n i k i n član u p r a v n e g a o d b o r a K Z i n gas i l sk e čete. Z a l j u d i G a z v o d a - U m e k je najvažnejše vprašanje z von j en j a , z a vse d r u g o j i h p a n i m a r , vsa j t ak j e b i l v i d e z . N j i m a gre za vse ka j d r u g e g a ! G r e j i m a za metan j e p o l e n p o d noge l j u d s k i o b l a s t i . T o vedo o s t a l i v o l i v c i v P o d g r a d u , k i vedo t u d i to, d a G a z v o d a i n U m e k n i s t a z m e z i n c e m m i g n i l a , k o j e bivša a v ­s t r i j s k a s o l da t e ska v z e l a z v o n o v e z a topove, sedaj p a se j i m t i s m i l i j o , k o počivajo v z v o n i k u .

Nad slabimi potmi kritizirajo, denar za pota

pa je neizkoriščen V v o l i l n i e n o t i P o d l j u b e n — P e t a n e so

v o l i v c i t a r n a l i n a d s l a b i m i p o t m i do vas i , s a m i dosedaj p a s e v eda n i so n i ­česar p o k r e n i l i , d a b i j i h p o p r a v i l L Se več. K m e t i j s k a z a d r u g a v S m i h e l u je d a l a p r a v v to s v r h o od svo jega l e tnega dobička precejšnjo vso to d e n a r j a , k i p a s p l o h še n i izčrpan. Podljubenčani i n Petančani so v r e s n i c i p o d o b n i t i s t e m u l e n e m u h l a p c u , k i m u je gospodar ho t e l d a t i denar , p a je o d v r n i l , d a če m u ga že hoče d a t i , na j m u ga še v t a k n e v žep. T a k e g a gospodar ja bodo p r e b i v a l c i t eh v a s i m o r a l i še do lgo čakati i n če se s a m i ne bodo z g a n i l i , bodo še -dolgo v o z i l i po s l a b i h po t eh i n z a j e m a l i k a l n o vodo iz s tudenca . Z a k a n d i d a t e v bodoči l j u d s k i o d b o r so p r e d l a g a l i t ake , k i n i t i p o d p i s a t i nočejo! P a bo vseeno t u d i b rez n j i h občina l a h k o pos l o va l a , vprašanje pa je, če bo n j i m vseeno? K a r v e l j a za navedene , v e l j a t u d i za n e k a t e r e d r u g e vas i , t ako v občini D o l e n j s k e Top l i c e , Prečni i n Šentjerneju ter drug j e .

Mnogo je zdravih predlogov in koristnih sklepov V v e l i k i večini so p o t e k a l i z b o r i v o ­

l i v c e v v z n a m e n j u resnega r a z m o t r i v a -n ja gospodarskega i n političnega p o l o ­žaja d o m a i n v s v e t u ter k o r i s t n i h p red l ogov i n sk l epov . V e l i k a večina de ­l o v n i h l j u d i z vso pozornost jo s p r e m l j a napo r e državnega i n političnega v o d ­s t va za p r e m a g o v a n j e različnih težav ter za izboljšanje gospodars t va . D e l o v ­n i l j ud j e v edno bo l j odobrava j o u k r e p e o b l a s t n i h o rganov i n kažejo v e l i k o p r i ­p rav l j enos t , da s a m i p r i teh n a p o r i h sode lu je jo ter pomaga jo k j e r k o l i j e t r e ­ba . T u d i to j e prišlo do i z r a z a v v e l i k o p r i m e r i h n a z a d n j i h z b o r i h v o l i v c e v .

V občini Trška gora se je z b o r o v udeležilo 507° v o l i v c e v . S k l e n i l i so o r ­g a n i z i r a t i eno l e tno k m e t i j s k o šolo, v ka t e r o bodo vključili vso moško m l a ­d i n o i n mlajše gospodar je . S k l e n i l i so t u d i , d a je n u j n o po t r ebno z g r a d i t i mos t čez K r k o p r i Otočcu, n a p r a v i t i porišča, p o p r a v i t i po t i n podobno . V V e l . G a b r u so r a z p r a v l j a l i o e l e k t r i f i ­k a c i j i , d v i g u živinoreje, g o z d a r s t v u i n d r u g i h p r o b l e m i h . S p o z n a l i so, d a so se dosedaj z a te s t v a r i p r e m a l o b r i g a l i . Z a

k a n d i d a t e so i z v o l i l i najboljše gospodar -sko-politično ra zg l edane gospodar je k o t so MarkoviČ, Z e f r a n i n S m o l e . V G o r . K a m e n c a h je n e k d o n a z b o r u v o l i v c e v p r e d l a g a l , na j b i o d p r a v i l i i n v a l i d n i n o , češ d a so že dosedaj i n v a l i d i i n s o c i a l n i p o d p i r a n c i p r e j e l i preveč d e n a r j a . J a s ­no je, da tak p r e d l o g l a h k o p r i d e samo od l j u d i , k i v v o j n i n i so ničesar a l i ze lo m a l o žrtvovali za d o m o v i n o i n ima j o t u d i danes vsega dovo l j .

Novomeški volivci dajejo priznanje dosedanjemu odboru

in predlagajo.. . Z b o r i v o l i v c e v n a območju mes tne

občine so b i l i p r a v d o b r o o b i s k a n i . Obširno poročilo sedan jega mes tnega l j u d s k e g a o d b o r a m o r a v s a k o g a r z a n i ­m a t i . V o l i v c i so d a l i p r i z n a n j e l j u d s k e ­m u o d b o r u z a dosedanje uspehe i n n a ­k a z a l i v r s t o n a l o g za bodoče. V v o l i l n i eno t i I r c a vas so z o d o b r a v a n j e m v z e l i n a z n a n j e poročilo o dosedan j em d e l u , še bo l j top lo p a p o z d r a v i l i načrt b o d o -

P r i v s a k i p r i l i k i ne m a n j k a sovraž­n i h po i zkusov begat i d e l o v n e l j u d i , p r a v t ako p a j i h ne m a n j k a t u d i p r e d t e m i v o l i t v a m i . N a V i s e j c u v S u h i k r a j i n i j e n e k d o m i s l i l , d a bo o d v r n i l l j u d i od s o ­d e l o v a n j a z l j u d s k o ob las t jo s t em , d a je razširil lističe s sovražno vseb ino , k i so se j i m pošteni l j ud j e p o m i l o v a l n o s m e j a l i . N e k d o je t u d i sprožil ze lo »modro« t rd i t ev , čaš v »Dolenjskih T o p ­l i c a h smo p l o s k a l i - d a sedaj plačujemo t o l i k o več davka« . D r u g o d so spet t r d i l i , so d a v k i zato tako v i s o k i , k e r s m o d e ­n a r p o r a b i l i z a topliško p r i r e d i t e v . T r ­d i t e v j e t o l i ko bo l j p r o z o r n a , k e r v s a k ­do ve, d a je p r i r e d i t e v o r g a n i z i r a l G l a v ­n i odbo r Zveze b o r c e v i n ne država, po l e g tega p a so v s a pod je t ja , k i so t a m proda ja l a , p r i s p e v a l a od svo j ega dobička za stroške p r i r e d i t v e ! V S t o -pičah so n e k a t e r i h o t e l i o d v r n i t i l j u d i ,

d a b i šli n a volišče, češ »ker n iso k n a m p u s t i l i škofa i n n i b i l o b i r m e , p a ne g r emo n a vol išče ! « T u d i v o k o l i c i T r e b n j e g a se j e razširila p a r o l a z a n e ­udeležbo n a v o l i t v a h . V z r o k a ne n a ­vaja jo . T o so s i c e r g l a so v i p o s a m e z n i h l j u d i , k i se n i k a k o r ne mor e j o s p r i j a z ­n i t i z našo s t va rnos t j o , v e n d a r p a k a ­žejo, d a so naše politične o r gan i z a c i j e p r e m a l o b u d n e . D o g a j a se, d a celo p o ­s a m e z n i k o m u n i s t i naseda jo sovražne­m u p o i z k u s u , da p r i d e čim m a n j žena v l j u d s k e odbore , k a r je p o p o l n o m a n e ­p r a v i l n o .

V e l i k o je b i l o n a v s e h z b o r i h v o l i v ­cev r a z p r a v l j a n j o d a v k i h , z l a s t i o če­t r t i a k o n t a c i j i . L j u d j e ob p r a v i l n e m tolmačenju r a z u m e j o nu jnos t plačila d a v k a , ugo tav l j a j o pa , d a so m a r s i k j e p r e v e l i k e r a z l i k e m e d p o s a m e z n i m i z a ­v e z a n c i , k a r b i b i l o t r eba p o p r a v i t i .

V DOL. TOPLICAH JE PRIŠLO NA ZBOR VOLIVCEV KOMAJ

70 LJUDI V petek 31. o k t o b r a je b i l v T o p l i c a h

zbor topliške v o l i l n e enote, k i se g a je ude­ležilo k o m a j n eka j nad 20% p r e b i v a l s t v a . S l a b a udeležba g o v o r i o p o m a n j k l j i v e m d e i u F r o n t e , k i za v o l i t v e še n i n a r e d i l a vsega , k a r b i l a h k o l

P r o d s e d n i k občine je poročal o doseda­n j em d e l u obe. l j u d s k e g a o d b o r a . Poudaril je , d a z a v z e m a najslabše mest-o k m e t i j s t v o in d a je občina p r e m a l o p o v e z a n a s k m e t . z a d r u g o z a d v i g kmečke p r o i z v o d n j e . Pereča so t u d i k o m u n a l n a vprašanja v t r g u . Čeprav j e b i l n . p r . vodovod o b n o v l j e n , v e n d a r ur d e l a t ako ko t b i b i l o po t rebno . Z g r a j e n je most i n t l a k o v a n a cesta , s t r u g a Sušice p a bo ob p r v i suši spet p r o b l e m . K a n a l i z a c i j a n i dokončana, pereča p a so t u d i n e k a t e r a o s t a l a vprašanja v obč. g o s p o d a r s t v u .

V načrtu n o v i h n a l o g , k i čakajo bodoči občinski l j u d s k i odbor , je p r e d v s e m : i z bo l j ­šava r a z s v e t l j a v e v t r g u , u r e d i t e v e l e k l r i f i k a c i j e v P o l j a n a h , p o p r a v i l a vaških po t i , u r e d i t e v v o d o v o d a v T o p l i c a h in okoliških vaseh ter v s e s t r a n s k a s k r b za izboljšanje kmečke p r o i z v o d n j e . V T o p l i c a h bo t r e b a z g r a d i t i novo šolo t e r s t a n o v a n j s k o hišo, d a bo p r o b l e m s t a n o v , s t i s k e vsaj načet. P r e j a l i s le j pa bo t r e b a t u d i v ložit i vse s i l e v podaljšanje železniške p roge vsa j do P o l j a .

Občina i m a 4 pod j e t j a , k i so i m e l a letos nad 30 m i l i j o n o v d i n a r j e v p r o m e t a . V s k l a d občine bodo p r i s p e v a l a 250.00(1 d i n a r j e v . L I P N o v o mesto je o b l j u b i l topliški občini p r i ­spevek v z n e s k u 1 m i l i j o n a d i n a r j e v za z g r a d i t e v s t a n o v a n j . Gozdno gospoda r s t vo p r a v t a k o 500.000 d i n , s čemer bo občini zelo p o m a g a n o .

K o j e p r eds edn ik občine o p i s a l politični pomen v o l i t e v i n način k a n d i d i r a n j a , je b i l a s p r e j e t a k a n d i d a t n a l i s t a , n a k a r se jo r a z v i l o r a z p r a v l j a n j e . V s i navzoči so so za ­n i m a l i z a k o m u n a l n o de j a vnos t v o b r h u , p o u d a r j a l i n u j n o potrebo po r e g u l a c i j i k r a j a , /el.io, d a b i pos ta l e T o p l i c e letoviški k r a j . N u j n o p o t r e b n i so športni o b j e k t i , med n j i ­m i t u d i keglj išče i n odpr t bazen . P r e c e j so g o v o r i l i v o l i v c i t u d i o s l a b i h p r o m e t n i h z v e zah t r g a z N o v i m m e s t o m in Stražo.

N e p r a v i l n o je b i l o , d a je tov . p r e d s e d n i k predčasno zaključil zbo r v o l i v c e v , k e r b i se b i l o t r eba p o g o v o r i t i še o marsičem. K r a j n u j n o po t r ebu j e n eka t e r e ob r tne de l av ­n i c e , u s t a n o v i t e v P a r t i z a n a p a je t u d i s t v a r vseh občanov. S- F.

D O B R E P O L J S K A D O L I N A P R E D V O L I T V A M I • v

Bivši trgovci in s i župani si V D o b r e m p o l j u v l a d a letos večje z a ­

n i m a n j e za v o l i t v e v l j u d s k e odbore k a k o r prejšnja l e ta . Z b o r e v o l i v c e v so i m e l i že po vseh v o l i l n i h enotah, r a z e n S t r u g i n V i d m a . V S t r u g a h se n a zbo r v o l i v c e v p r i p r a v l j a j o f r o n t o v c i r a z m e ­r o m a dobro , saj se v t e m k r a j u z a d n j i čas stanje prece j izboljšuje. M e d d r u g i m so s p r e j e l i v O F 15 n o v i h članov. V V i d m u so v o l i l n e p r i p r a v e slabše i n t u politični a k t i v preveč cep i svo je s i l e . T a k o so n . p r . s k l i c a l i n a en večer zbo r v o l i v c e v , sejo zadružnega živinorejskega o d s e k a i n i m e l i p r e d a v a n j e , n a k a t e r e m je b i l o o k o l i 30 l j u d i . J a s n o je, d a je to n e p r a v i l n o i n d a je po t r ebno večje s o ­de lovan j e .

N a splošno so z b o r i v o l i v c e v v e l i k o boljši k o t v prejšnjih l e t i h . D i s k u s i j a j e s t v a r n a , ob i sk p a boljši, saj so le r e d k e družine, r a z e n V i d m a , d a se nihče ne b i udeležil z b o r a v o l i v c e v . Po s ebno z a ­n i m a n j e v l a d a p r i i z b i r i k a n d i d a t o v i n sko ra j p o v s o d so v o l i v c i i z b r a l i iz svo je srede najboljše može i n žene.

T u d i v v a s i Ce s t a se j e s i t u a c i j a p r e ­cej p o p r a v i l a . Prejšnja l e t a sp l oh n iso m a r a l i o d b o r n i k a i n n i b i l nihče i z tega k r a j a v občinskem l j u d s k e m o dbo ru . Seda j so že i m e l i zbo r v o l i v c e v , k i je b i l d ob ro o b i s k a n . I z b r a l i so t r i n a j b o l j ­še k a n d i d a t e svo je va s i .

D o b e r zbo r v o l i v c e v j e b i l t u d i v Podpeči, še boljši p a v K o m p o l j a h . P a t u d i v B r u h a n j i v a s i n i b i l s l ab , čeprav je v tej v a s i čutiti v p l i v r eakc i j e . Čuti se namreč, d a se Z e l n i k F r a n c , bivši l e sn i t r govec i n župan, še sedaj n i s p r i ­j a z n i l z O s v o b o d i l n o f r on to i n l j u d s k o ob las t jo , p a t u d i z zad rugo ne. Se vedno v ze lo p r e f i n j e n i o b l i k i p o d t i k a to i n ono. No , p a l jud j e se t e m u ne čudijo,

saj ga pozna jo še od p r e j , d a je i m e l na j ra j e s a m sebe. Držal p a je v edno s t i s t i m , k i m u je osebno k o r i s t i l . K o so b i l i n a »špici« k l e r i k a l c i , je »drukal « zan je , k o so prišli n a »špico« l i b e r a l c i , j e priložil p i s k e r k n j e m . P o t e m je b i l tu o k u p a t o r , p a n i i m e l nič p r o t i . No , ne de l a jmo m u k r i v i c e , t u d i z a p a r t i ­z ane j e b i l , s vo j a d v a s i n a p a je i m e l p r i b e l i h .

P o t e m j e b i l a z m a g a i n t u d i v D o ­b r e m p o l j u se je z a s u k a l o . Zda j so d o b i l i besedo n a p r e d n i d e l o v n i l j ud j e ; t u d i ob las t so d o b i l i v r o k e — v e n d a r »ti n i so p r a v i i n v e l j a k i j i m p r a v i j o n e m a -niči. S t em se s t r i n j a t u d i Z e l n i k i n zato noče z n j i m i , k a j šele, d a b i zan je »drukal « ! T o je p o k a z a l t u d i n a z a d n j i h v o l i t v a h v z v e zno skupščino, k a t e r i h se n i nihče i z m e d n jegove družine u d e l e ­žil, r a z e n s i n a M i l a n a , uslužbenca K Z .

Seda j , k o so prišli do besede i n o b ­l a s t i d e l o v n i l jud j e , sedaj k o i m a svo jo odločilno besedo t u d i r e v n i k m e t , sedaj je Z e l n i k F r a n c p r o t i i n ve r j e tno m i s l i , d a je b i l o t a k r a t na jbo l j e , k o je v l a d a l a n j egova modros t , k i so j o v s i pošteni,

i 99 d e l o v n i l j u d j e g r e n k o o k u s i l i . D a b i se p o v r n i l i t i s t a r i i n »zlati časi«, j e d a j a l t u d i lažne poda tke o p o s a m e z n i h l j u d e h v d o b r e p o l j s k i d o l i n i . Z a t o je i s k a l opo ­re k j e r je moge l , p a t u d i na L j u b l j a n o i n Špana n i po zab i l . No , srce ga tako ne b o l i če k o m u de l a k r i v i c o , k e r je ve r j e tno že od pre j tega nava j en . Seda j se širi b a j k a , d a v e za k u p c e , k i b i o d ­k u p i l i repo , k a t e r e ima j o k m e t j e v e l i k o , a z a d r u g i noče zan je p o v e d a t i , k e r b i p o t e m l a h k o o n a repo o d k u p o v a l a i n odda j a l a n a p r e j . K m e t j e d o b r e p o l j s k e do l i n e vedo , d a b i z a počen groš p r o d a l svo jo grešno dušo, a ne s a m o občeljud-s k e in t e r ese i n c i l j e . S s v o j i m i n d i f i -r e n t n i m o d n o s o m do s k u p n o s t i i n n a ­p r e d n e socialistične m i s l i i n p r a k s e bo Z e l n i k še jasne je izpričal svo jo n a z a d ­njaško i n v b i s t v u r e a k c i o n a r n o n o t r a ­n jos t p r e d d e l o v n i m i l j u d m i d o b r e p o l j ­s k e do l ine , k i že t a k o d o b r o pozna jo n jegovo s p e k u l a t i v n o dušo, k i i m a po v r h u še to s labost , d a želi z a v a j a t i še druge .

T u d i te v o l i t v e bodo p o t r d i l e , d a je »zlatim časom« s t a r i h t r govcev i n bivših županov za v edno o d k l e n k a l o .

Razgibanost v velikološki občini

I ZVOLITEV N O V I H L J U D S K I H O D B O R O V POMENI

N A D A L J N J I K O R A K V R A Z V I J A N J U SOCIALISTIČNE

D E M O K R A C I J E

Množična pred v o l i l na z b o r o v a n j a po vo-• l i l n i h eno tah velikolaške občine se bližajo i k o n c u . Številni z b o r i v o l i v c e v , n a k a t e r i h I je udeležba p r a v z a d o v o l j i v a , g o v o r i j o o i v e l i k e m z a n i m a n j u državl janov za deeembr-. ske v o l i t v e . R a z g i h a n a d i s k u s i j a o tem. kdo t na j bo k a n d i d a t , je za j e l a že ves s e k t o r ! tamkajšnje občine. N a z b o r i h sode lu j e j o

s k o r a j v s i v o l i v c i , k i p re t r esa j o p red loge k a n d i d a t o v o z i r o m a bodočih članov občin.

V večini v o l i l n i h enot so b i l i v o l i v c i z i z b i r o k a n d i d a t o v zelo z a d o v o l j n i , sa j pred­laga jo najboljše l j u d i , ki so s s v o j i m do­s e d a n j i m d e l o m d o k a z a l i , d a so tega z aupa ­n j a v r e d n i . 30 v o l i n l i h enot , k i j i h i m a občina V e l i k e Lašče, je sedaj resnično raz ­g i b a n i h , sa j ne m i n e d a n , d a ne b i v ka t e ­r i k o l i b i l o z b o r a v o l i v c e v . V e l i k e Po l j ane . V e l i k i O s o l n i k , K r v a v a peč, T u r j a k . Rob , M a l e Lašče, M a l i Ločnik i n še neka te r e v o l i l n e enote so zbore v o l i v c e v že- zaključile. V K r v a v i peči so v o l i v c i že na z b o r u i z r a ­z i l i prepričanje, da bo d o b i l največ g l a sov k a n d i d a t R a j k o Zgonc , zaslužen borec iz N O V . k i je t u d i danes zelo požrtvovalen i n so t r u d i za izboljšanje ž iv l jenja d e l o vnega l j u d s t v a .

Uspelo zborovanje volivcev v Metliki Po d v e h dobro o b i s k a n i h o d p r t i h p a r t i j ­

s k i h s e s t a n k i h je b i l v M e t l i k i 31. o k t o b r a zbor v o l i l c e v , za ka t e r e ga so p r e b i v a l c i po k a z a l i še večje z a n i m a n j e . N a n j em je se­d a n j i občinski l j u d s k i odbor poda l kritični p r eg l ed s vo j e ga d e l a . obenem p a so v o l i l c i mestne v o l i l n e enote predložili k o m i s i j i k a n ­d i d a t a za nov občinski odbor .

I z p r e b r a q e g a poročila so v o l i l c i v i d e l i , d a se je v z a d n j e m letu M e t l i k a v enda r l e z g a n i l a i z m r t v i l a . Z i d a v a nove k i n o d v o -rane, u r e j e v a n j e g r a j s k e g a v r t a i n t r g a pred n j i m , o b n o v a bivšega Z d r a v s t v e n e g a doma , p r e u r e j a n j e D o m a l j u d s k e prosve te , k i bo že to z i m o spet služil f i z k u l t u r i , u re d i t e v številnih občinskih cest v m e s t n i oko­l i c i , z g r a d i t e v d v eh manjših m o s t o v i n d r u g o priča o d e l u s edan j e ga občinskega odbora . V e d e t i je namreč t r eba , d a se je prejšnji M L O M e t l i k a s pr ik l juči tv i jo oko­liških občin z n a t n o razširil, s čimer se je Število a d m i n i s t r a t i v n e g a oseb ja zmanjšalo od 28 n a 7 oseb. k a r pomen i l e tno 1,200.000 prihranjenih d i n a r j e v .

V sedan jo občino je vključenih pet oko­liških Sol , n a k a t e r i h so b i l a letos izvršena m n o g a večja i n manjša de l a . V e r j e t n o bo t u d i že letos v 8 a občina e l e k t r i f i c i r a n a , sa j s ta že u r e j e n a t r a n s f o r m a t o r j a n a R a d o v i c i i n v Drašičih, od koder bodo d o b i v a l e tok v a s i v v z h o d n e m de lu metliške občine. Po­s k r b l j e n o je b i l o za soc i a lno zaščito l j u d s t v a i n n a S u h o r j u je b i t a o b n o v l j e n a zd rav ­s t v e n a pos ta j a , v M e t l i k i p a bodo v obnov­l j enem bivšem Z d r a v s t v e n e m d o m u l judem n a r a z p o l a g o j a v n e k o p a l n i c e . T j a se bo po n o v e m l e t u t u d i p r e s e l i l poštni u r a d , s i ' i i n c r bodo v dosedan j ih poštnih p r o s t o r i h p r i d o b l j e n i n o v i l o k a l i za zadružno m e s a r i j o in m l e k a r n o .

N a os t ro k r i t i k o pa je na l e t e l m a l o m a r n i odnos tševilnih davkoplačevalcev do s k u p ­nos t i . V e l i k i davčni z a o s t a n k i onemogoča j « p r a v i l n o i zvedbo j a v n i h de l , obenem p a k a ­žejo n a n i z k o državljansko zaves t posamez­n i k o v . Povedano je t u d i b i l o , d a ae v m e s t u s a m e m vse p r e m a l o s k r h i z a čistočo, d a so u l i c e z anemar j ene i n d a s t a j a v n a r a z s v e t l j a v a i n k a n a l i z a c i j a p o m a n j k l j i v i .

P r a v zato so v o l i l c i z z a n i m a n j e m pos lu­šali i n sprejeli v r s t o p r ed l o gov i n načrtov, k i na j j i h i z p o l n i že ta oz i r . n o v i občinski l j u d s k i odbor. P r e d v s e m bo t r eba t a k o j m i s l i t i na r c g u l a c i j s k i načrt M e t l i k e i n po­s t o p o m a i z v e s t i k a n a l i z a c i j o , v odovodno omrežje i n t l a k o v a t i cesto s k o l o d v o r a do M e t l i k o i n s k o z i mesto . Izboljša naj se j a v n a r a z s v e t l j a v a , izvrši na j se p o i m e n o v a n j e cest i n t r go v , p o p r a v i t i je t r eba opo rno z idov j e n a s t a r e m pokopališču i n obenem m i s l i t i na novo pokopališče, ker je s ta ro že pretesno. K l j u b t e m u , d a M e t l i k a za zda j še n i m a i n d u s t r i j e , se v i d n o širi , zato je t r e b a s k r b e t i za povečanje s t a n o v a n j s k e g a f onda , z l a s t i k e r je b i l o 1. 1944 med v d o r o m N e m c e v i n V l a s o v c e v v o M t l i k o požganih mnogo s t a n o v a n j s k i h hiš. V mes tu je t u d i p r e d v i d e n a g r a d i t e v v e l i k e v i n s k e k l e t i za v z h o d n i de l Be l e k r a j i n e , n u j n o p a je iz­boljšati gostinsko mrežo i n d v i g n i t i t u j s k i p romet , k i i m a z a r a d i bližnje top le Kolpe in p r i j e tne oko l i c e vse možnosti za najlepši r a z v o j . S p r e j e t i h jo b i l o več s k l e p o v za k u l -turnojšo postrežbo v n e k a t e r i h p o d j e t j i h , za strožjo k o n t r o l o nad i z v a j a n j e m s k l e p o v občinskega g r a d b e n e g a o d b o r a i n podobno.

V s e k a k o r so v M e t l i k i n a zboru v o l i v c e v , s k a t e r e g a so t u d i p o s l a l i p o z d r a v V I . k o n ­g r e su K P . f , dovo l j široko p o s t a v i l i p r o g r a m s edan j i h in bodočih občinskih do l , zato pa so p r a v t ako v o l i v c i tehtno i z b r a l i k a n d i ­date za n o v i občinski l j u d s k i odbor , ka te r e m u na j n a d e c e m b r s k i h v o l i t v a h zaupa jo p r i h o d n j i r a z v o j s v o j e g a meeta i n n jegove oko l i c e . - r

Z a n i m i v o je p r i s o s t v o v a t i z bo r om v o l i v ­cev. T u zveš m a r s i k a j n o v e g a i n se t u d i m a r s i k a j naučiš. R a z g i b a n a d i s k u s i j a , k r i ­t i k a , r a z p r a v e i n pod. o d o b r i h i n s l a b i h I as i nos t ih bivših K L O i n p o e d i n i h odbor-

I n i k o v so nadvse z a n i m i v e . Posebno uspešen je b i l zbor v o l i v c e v v

v o l i l n i eno t i M a l i Ločnik. Udeležba je b i l a p r a v z a d o v o l j i v a : s k o r a j od v s a k e hiše je b i l navzoč vsa j po en v o l i v e c . Po osvo j enem p r e d l o g u , da k a n d i d i r a j o t r i j e najboljši iz v o l i l n e enote, se je r a z v i l a ž ivahna d i s k u ­s i j a . R a z p r a v l j a l i so o bodočih n a l o g a h n o v i h odborov , z l a s t i pa o d e lu n o v i h od ­b o r n i k o v Člani O F i n d r u g i h o r g a n i z a c i j so že začeli v e l i k o de lo . G r a d i j o s i e lek­trično n a p e l j a v o . Dos l e j so s p r o s t o v o l j n i m d e l o m o p r a v i l i za 150.000 d i n v r e d n o s t i . P r i tem so že vse p r i p r a v i l i za n a p e l j a v o i n d o b i l i že t u d i po t r ebno električno žico. Iz­k o p a l i so j a m o , n a v o z i l i i n že p o s t a v i l i d r ogove , n a b a v i l i i z o l a c i j s k i m a t e r i a l i t d . D o b i t i m o r a j samo še neka j žice. N o v o i z v o ­l j en i odbor bodo z a p r o s i l i , d a j i m bo po­m a g a l dokončati to de lo . V načrtu i m a j o t u d i u r e d i t e v vaških potov i n os ta l o k o m u ­n a l n o de javnos t .

O tej v o l i l n i eno t i so okoličani g o v o r i l i , d a je s l a b a , d a so v n je j s l a b i i n n e d e l a v n i l j ud j e , v e n d a r p a to ne drži. Res n iso vaj s o d e l o v a l i v N O V in so b i l i n e k a t e r i ce lo n a s p r o t n i . D a n e s p a n i so p r o t i naši o b l a s t i . Večje število tamkajšnjih p r e b i v a l c e v sp l oh še n i sode l ova l o n a v o l i t v a h , k e r p r e j n i so hote l i v o l i t i . T u d i to vprašanje je ob rav ­n a v a l zbo r v o l i v c e v . V z r o k i so j a s n i . V v a s i s t a d v a t a b o r a , eden z a v e d n i h l j u d i , d r u g I takorekoč n e z a v e d n i h -- še seda j imenova n i h d o m o b r a n c e v . P o s t a v i m o vprašanje a l i so to res d o m o b r a n c i , naši sovražniki? O d ­g o v o r i l b i b i l t a k o l e : M e d n j i m i so l j u d j e , k i i m a j o vse pogoje , d a pos tane jo v r e d n i državl jani naše d o m o v i n e . K o l i k o je t a k i h in k a t e r i so. pa mora j o rešiti polit ične o r ­g a n i z a c i j e . To bodo l a h k o u g o t o v i l e le n a ta način, če bodo z n j i m i v e l i k o pol i t ično de la l e , j i m po jasn j e va l e , j i h učile i n b i l e I n j i m i v l e p ih tovariških o d n o s i h . N a z a d ­njaški in n a m n a s p r o t n i l j u d j e p a na j vedo. d a sovražniku p r i nas n i m o s t a ! Državl jani , k i so dos le j m o r d a b i l i preveč k r i t i z i r a n i , na j v bodoče pokažejo, d a n iso t a k o s l a b i in d a so v r e d n i občani naše s k u p n o s t i . N a j ­večji dokaz svo je z a v e d n o s t i p a l a h k o dajo na v o l i t v a h 7. d e c e m b r a ! D. D.

600 volivcev na zborovanju v Črnomlju

P r e t e k l i petek zvečer je b i l o v Črnomlju p r e d v o l i l n o z b o r o v a n j e vseh t reh v o l i l n i h enot, k i se g a je udeležilo n a d 600 l j u d i . N a z b o r o v a n j u so o b r a v n a v a l i političen po­men d e c e m b r s k i h v o l i t e v , v logo žena v naši l j u d s k i o b l a s t i , k o m u n a l n a t e r o s t a l a gospo­d a r s k a vprašanja mes ta i n Bo l e k r a j i n e .

Razkrinkajmo reakcionarne »gospodarske liste«! Naše ljudstvo mora poznati vse politične probleme, s katerimi se borimo!

V vseh ljudskih odborih morajo biti tudi žene!

Page 4: t Poštnina olaftma » polovini POSAMEZNA STEVTLKA 8 DIN ...Lazar Koliševski, Franc Leskošek in Vladimir Bakarić. Izvoljen je bil tudi sekretariat Iz vršnega komiteja, v katerem

Elektrifikacija je pogoj pravilo v Potianski dolini

Delo Fronte pred volitvami še ni zadovoljivo

za napredek ob Kolpi

r

Ce se pftaoljete po c es t i i z Kočevja do meje kočevskega in črnomaljskega o k r a j a n a V i d m u , se v a m n u d i p re l ep razg l ed na k a k i h 12 k m do lgo in ;t do 1 k m široko va lo ­v i t o P o l j a n s k o d o l i n o oh K o l p i , rui j j u g o z a hodnejši del Rele k r a j i n e , ločen od o s t a l i h k r a j e v črnomaljskega o k r a j a po od (iOfl do s k o r a j 900 m e t r o v v i s o k e m go r skem g r ehenu , k i se vleče vse od kočevske meje n a B u k o v i g o r i pa do bližnje V i n i c e . T a g o r s k i g reben je po l e g d r u g i h t u d i v z rok , d a je dolina stabo p o v e z a n a s p rome tom z d r u g i m i k r a j i . Edina z v e z a je a v t obus , k i voz i t r i k r a t n a teden v Črnomelj i n t r i k r a t na teden v Kočevje . V obe mest i je pribl ižno enako daleč, le v slučaju, da hi b i l a k d a j d o k o n ­čana že p red vo jno začeta n o v a ces ta S t a r i t r g — T a n c a g o r a Črnomelj, b i b i l a pot v Črnomelj zna tno krajša. M e d vo jno , z l a s t i po i t a l i j a n s k i k a p i t u l a c i j i , je b i l a d o l i n a važno in d o k a j v a r n o p a r t i z a n s k o za led je , sa j po nemški o f e n z i v i v j esen i 194.1 v d o l i n o n i več s t o p i l a noga o k u p a t o r j e v e g a v o j a k a . P o l o g d r u g i h ed in i « i n u s t a n o v je b i l t u t u d i štab dopo ln i t venega b a t a l j o n a V I I . k o r p u s a . Nešteti n o v i n c i , k i so p r i h a j a l i i z vse S l o v e n i j e v p a r t i z a n e , so tu d o b i l i o snovno vojaško p a r i ižansko znan j e , p r edno so odšli v razne e d i n i c e . T u d i zavezniška l e t a l a so tu n a j p r e j i n s i c e r v s p o m l a d i 1944 o d m e t a v a l a pomoč z a p a r t i z a n s k o v o j sko .

2e pred vo jno so začeli (največ, ob v o l i t ­vah ) I g r a d n j o v o d o v o d a i n • e l e k t r i f i k a c i j o ter g r a d n j o ceste S t a r i t r g - Č r n o m e l j . E l e k ­t r i f i k a c i j a se je končala z n eka j pos tav l j e ­n i m i d r o g o v i , vodovod p a s polož i tv i jo c e v i od r e z e r v a r j a na h r i b u S v . A n t o n a do iz­v i r a v Dolu ter z g r a d i t v i jo s t r o j n i c e va črpalke. T a k o je s tan je v odovoda še danes — po 13 l e t i h ! V o d o v o d brez s t r o j n i h n a p r a v In s t r o j i brc/, pogonske s i l e so brez k o r i s t i . T o d a včasih n iso odločale gospoda r ske ko­r i s t i p r e b i v a l c e v , pač pa politični načrti t a k r a t n i h p o l i t i k o v , k i so čuti l i , d a se j i m -pričo n e z a d o v o l j s t v a l j u d i t l a pod n o g a m i vedno bo l j ma je jo.

P R V E G A D E C E M B R A K O P R V I Č Z A S V E T I L A ELEKTRIČNA LUČ

Elektr i f ikac i ja je l a n i in letos lepo na-n r o d o v a l a . Z g r a j e n je t r a n s f o r m a t o r p r i - ; isi P r e d g r a d i n n a p e l j a n d a l j n o v o d do njega. Seda j pos t a v l j a j o d rogove do po­sameznih vas i aajbližnje oko l i c e . P r e d s e d n i k u p r a v n e g a o d b o r a l']lek ! ro-pod.jet j a L j u b l j a ­na, tovariš Jožo deležnik, je o b l j u b i l , d a bo

u r a d i , t ako občinski l j u d s k i odbor , matični u r a d , z d r a v s t v e n a pos ta j a in pošla. V d o m u je lep pros to r za k m e t i j s k o zad rugo , t ako za t r g o v i n o kot za osta le prostore . V d o m u je d v o r a n a , k i že služi za p r i r e d i t v e , v k l e t n i h p r o s t o r i h pa bo ure j eno gostišče. Občinski l j u d s k i odbor je posk rbe l za na ­p r a v o napajališča pod vas jo P r e d g r a d . r a z ­širjena je b i l a pot do vas i Laze , k a m o r sedaj l a h k o p r i d e a v l o . Seda j p r i p r a v l j a j o še razširitev vaške po t i do vas i V r t . Le­tošnjo jesen je b i l razširjen dol pot i iz vas i Kodevce p r eko t ako i m e n o v a n i h Z a p l a z o v p r o t i R a d e n c c m . Občinski l j u d s k i odbor išče s r e d s t v a za dokončanje p o t i . s čimer bo p r e b i v a l c e m teh v a s i zelo ustreženo. T r e b a bo p a , i n to čimprej , m i s l i t i n a cestno zvezo med c e s t a m a S t a r i t r g — P r e l e s j e i n P r e d g r a d — D o l .

P O G O J I Z A R A Z V O . I T I ' Iti Z M A S O LEPI, T O D A . . .

T o p l a K o l p a , k i teče tod po o z k i r o m a n tični s o t e s k i , l a h k o dos topn i h r i b i , od kode r je r a z g l ed daleč na j u g in n a G o r e n j s k o , s l i k o v i t a v a l o v i t a pokrajina, vse to so n a ­r a v n i pogo j i za t u r i z e m . G l a v n a o v i r a so p r o m e t n e zveze i n gostišča. M a r s i k a t e r i t u ­jec, k i je prišel v d o l i n o , je b i l navdušen nad n a r a v n i m i l e p o t a m i k r a j a , p a t u d i p r e n e k a t e r i p a r t i z a n , k i je tod p o t o v a l , i m a kraso t e d o l i n e v s p o m i n u , čeprav v t i s t i h časih n i b i l o časa z a ocen j e van j e n a r a v n i h lepot.

Občinski k o m i t e K P S je v z v e z i z n a ­črtom za g o s p o d a r s k i d v i g k r a j a pred ne­d a v n i m r a z p r a v l j a l t u d i o r a z v o j u t u r i z m a . V načrtu je p r e d v i d e l g r a d n j o p l a n i n s k e koče na Kožicah in p o s t a v i t e v vsa j enega večjega gostišča v d o l i n i K o l p e . V vsej o k o l i c i je v e l i k o p o d z e m e l j s k i h v o t l i n i n n e r a z i s k a n i h kraških j a m s k a p n i k i .

P r a v tako s t a občinski k o m i t o in občinski odbor že r a z p r a v l j a l a o d r u g i h s t v a r e h , k i zadeva jo g o s p o d a r s k i d v i g do l i n e . Seda j ko takorokoč že i m a j o e l e k t r i k o , se o d p i r a j o pogo j i za r a z v o j o b r t i i n pod je t i j . O b r t i v d o l i n i namreč s k o r o n i , pač pa je t o l i k o bo l j r a z v i t o šiišmarslvo. Po l eg ž iv inoreje i n s a d j a r s t v a bi b i l t u d i les važen dohodek p r e b i v a l s t v a , če h i b i l o p rometno zveze bo l j ugodne . V d o l i n i so na r a z n i h k r a j i h delo­m a o d k r i l a ležišča p r e m o g a , posebno v e l i k o pa je železne rudo Seveda podrobnejših r a z i s k o v a n j v t em o z l r u dosodaj l e n i b i l o . O g r o m n a s i l a K o l p o teče noizkoriščena. P r a v

potem p a j i h I jnd-i h o d n j i h

l j a l i oh v s a k i h v o l i t v a h . s t v o n i več v ide l o do p r i h o d n j i h vo l i t ev

Reči m o r a m o še, d a delo K r o n l e p r i p r i p r a v a h na v o l i t v e občinskega i n o k r a j ­nega l j u d s k e g a o d b o r a ni z a d o v o l j i v o . T o je z l a s t i očitno p r i i z b i r i k a n d i d a t o v . V Predgrađu so i z b r a l i za k a n d i d a t e tud j ne­ka j l j u d i , k i so se »izkazali < med vojno ko t s t r a h o p e t c i in o k u p a t o r j e v i hlapčiči, pa radi po v o j n i še niso d o k a z a l i , da obžalujejo zadržanje mod vojno. Vso to kaze n a pre­m a j h n o delo F r o n t o v Predgrađu. V sploš nem p a v o l i v c i zelo rosno g leda jo na prO bleme g o s p o d a r s t v a d o l i n o i n o n j i h ž ivo r a zp ra v l j a j o . *

N o v i občinski l j u d s k i odbor , k i bo i z ­vo l j en 7. d e c embra , čaka v e l i k a i n odgovor ­n a n a l o g a , da d v i g n e in r a z v i j e gospodar s t vo d o l i n e ob podpor i vseh prebivalcev in višjih o r g a n o v l j udske o b l a s t i . N o v i druž­ben i rod, nova socialistična stvarnost za­h t e v a , da se d v i g n e g o spoda r s t v o v v s a k i naši v a s i in da m u l i polten kos k r u h a s l e h e r n e m u d e l o v n e m u človeku. To pa jo mogočo le ob najtesnejšem sodelovanju o r g a nov l j udske oblasti, množičnih o r g a n i z a c i j in vseh p r e b i v a l c e v . U.

»Imamo ljudi, ki smatrajo, da bi bilo treba voditi občinske, okrajne in mestne volitve kot volitve čisto ozkega gospodarskega značaja, ki naj se omejijo le na o snovne gospodarske probleme posameznega terena. Imamo pa tudi sovražnike socializma, ki skušajo s takimi parolami že danes nastopati v zvezi s pripravami na volitve. V nekaterih občinah so predvsem razni kulaški elementi, ki skušajo nastopati s čisto gospodarskimi kandi­daturami, ki pa bodo imeli možnost nastopati samo, če ne bomo znali dovolj široko politično postaviti takih problemov. Z raznimi pretiranimi obljubami v komunalni politiki, v borbi proti »umazani politiki« kot oni pravijo, češ naj gre politika proč, skušajo izkoriščati partikularistične tendence na našem terenu. Ce hočemo to preprečiti, moramo predvsem celotno volilno akcijo izvajati izrazito v političnem smislu, do maksimalne mere povezovati našo volilno akcijo in volitve s celotno našo gospodarsko politiko, celotno politiko naše države sploh, z našo zunanjo politiko, z borbo naše države za socializem in neodvisnost in z borbo za utrjevanje socialističnih sil v svetu sploh; skratka: volilna akcija, ki jo vodi Fronta, mora biti v najožji zvezi s celotno politiko naše socialistične izgradnje. Moramo jo odločilno povezati z borbo za neodvisnost naše države, za utrjevanje obrambne *moči naše države, z utrjevanjem in razvijanjem naše vojske. Ni mogoče govoriti o posameznih problemih občinskih, okrajnih in mestnih odborov, ne da bi jih povezovali z vsemi temi problemi tudi neposredno z vprašanjem utrje­vanja naše vojske. Mislim, da se o tem v naših političnih akcijah sploh mnogo premalo govori t n da mnogo premalo poudarjamo pomen, ki ga v borbi za socializem in neodvisnost, za utrjevanje socialističnih odnosov v zunanji politiki, predstavlja prav izgradnja naše vojske.«

BORIS KRAIGHER

Vinogradniško-vmarshi kongres v Vršcu Ugotovitve in sklepi kongresa so važni tudi za Dolenjsko

P o g l e d n a S t a r i t r g ob K o l p i

p r v e g a d e c e m b r a že p o s v e t i l a e l e k t r i k a • p o l j a n s k i d o l i n i , seveda če bodo p r e b i v a l c i p o m a g a l i . Soda.) b i t e z iskopom j a m za drogove , k i j i h bodo p o s t a v i l i d e l a v c i K l ek I r opod j e t j a . O d p r t o os tane še n a d a l j e v p r a ­šanje o l e k t r i f i k a e i j c v a s i g o r n j e g a k o n c a d o l m o . to je K r a l j e v , V i m o l j a , Čepelj, Go r ­nje tn Dolnje Podgnre , Zago zdaca i n d r u g i h o b r o b n i h v a s i . To bo ena g l a v n i h n a l o g bohočega občinskega, pa t u d i o k r a j n e g a l j u d s k e g a odbo ra . Selo seda j , ko jo tu elek­trična s i l a , je mogoče m i s l i t i t u d i na do-končnnje v odovoda vsa j za t is te v a s i , do koder so položene c e v i , potom pa seveda še da l j e do o s t a l i h k r a j e v .

Z A POLJEDELSTVO V D O L I N I NI POGOJEV, SO P A Z A Ž I V I N O

I N S A D J A R S T V O

D o l i n a vtdod k a m e n i t o g a t e r ena r a z en neka j sto h e k t a r o v z eml j e v so t e sk i K o l p e n i m a pogo jev za naprednejše po l j ede l s t vo . I m a p a pogoje za ž iv inorejo, z l a s t i d rob n ico , k i je b i l a včasih v d o l i n i močno raz -v i t u , seda j pa jo s k o r a j ni 2 i v i n o r o j a je h i l a včasih g l a v n i v i r d o h o d k o v , še večji v i r pa bi b i l a l a h k o soda j . S e v e d a je t r e b a pričeti č imprej s s e l ekc i j o ž iv ine. T o je važna n a l o g a k m e t i j s k o z a d r u g e , k i p a do­sodaj n i p o k a z a l a vidnejših uspehov v no­beni g o s p o d a r s k i p a n o g i .

S a d n o d r e v j e od ino v tej d o l i n i fie n i okuženo po ameriškem k n p a r j u ! U s p e v a zelo f lohro. posebno poznejšo v rs te j a b o l k Ne iz ­koriščenih možnosti za r a z v o j s a d j a r s t v a je zelo v e l i k o , sa j se načrtno doseda j še nihče ni b a v i l s s a d j a r s t v o m , r a z en r e d k i h p o s a m e z n i h n a p r e d n i h k m e t o v a l c e v , k i ima j o p r i t em že prece j izkušenj. K o r i s t s a d j a r s i v a jo končno spozna l t u d i u p r a v n i odbor k m e l i j s k e z a d r u g e . S k l e n i l j c k u p i t i n eka j p r o v o z n i h in p r e n o s n i h škropilnic z a sadno drevje. T u d i o k r a j n i l j u d s k i odbo r je i z da l od lok o obvoznem čiščenju t e r škropljenju s a d n e g a d r e v j a , občinski l j u d s k i odbor p a bo s k r b e l , d a se bo odlok i z v a j a l . N a p r e d ­nejši s a d j a r j i , k i so so s a d j a r s t v a o p r i j e l i že p r ed lo t i bodo letos ob boga t i s adn i l e t i n i i m e l i p r a v od proda j e s a d j a največ dohod kov .

O B Č I N S K I L J U D S K I O D B O R J E Z E P O K A Z A L N E K A J U S P E H O V

P r i r e o r g a n i z a c i j i l j u d s k i h odbo ro v s t a b i l a prejšnja KI.( ) S t a r i t r g i n P r e g r a d združena v eno občino s sedežem v P r e d ­građu, To seveda n i po vo l j i Starolržariom, k a j t i za sedežem občino o d h a j a sedaj i z S t a r e g a t r g a še pošta, p r e s e l i l a pa se jo l u d i že z d r a v s t v e n a pos ta ja . P r e d g r a d je n a r a v n o središče občino, v novom zadružnem d o m u pa bodo te d n i d o b i l i p ros to re v s i

v z a d n j e m časn bo pričeli s t raso ceste o d kočevske s t r a n i v d o l i n o K o l p e p r o t i L a z o m i n da l j e n a cesto D o l — P r e d g r a d i n D o l — S t a r i t r g . G o v o r i se t u d i o p r i p r a v a h za »radnjo ceste od B r o d a n a K o l p i po d o l i n i k o l p s k e sotoske do D o l a . s čemer hI se d o l i n i o d p r l a pot na D e l n i c e i n Sušak ter pro t i Čahru. Vse to pa spe l n a r a v n o s t kriči po dokončanju ceste S t a r i trg—Črnomelj tor g r a d n j i mos tu čez K o l p o p r i Blaževcil i za­rad i zvezo s sosedno hrvaško r e p u b l i k o b priključkom na cesto K a r l o v e c — l i o k a .

*

O vseh teh p r o b l e m i h za dvig i n r a z v o j gospodarstva do l i n e se je že mnogo r a z p r a v ­l j a l o že v letih pred vo jno , p r a v o t em pa sedaj r a z p r a v l j a j o z bo r i v o l i l c e v . ko spre­j ema j o l jud j e k a n d i d a t e za nov občinski l j u d s k i odbor . Res je, da so dosedaj l j ud j e p r e m a l o s ode l o va l i z l j u d s k o ob las t j o , fie vedno je preveč čakanja na neko m i l o s t a l i podporo od nekod . D o l l j u d i jo Se prežel s s t a r o m i s e lnos t j o , dol pa j i h jo pod v t i s o m sovražne propagando, k i j i seveda n i l j u ­bo, d a b i l j u d s k a ob las t doseg la večje uspe­he ko t so j i h k d a j p ro j doseg l i s k o r n m p i r a n i s t a r i p o l i t i k i , k i so vse s a m o o b l j u b -

O d 25. do 27. s e p t e m b r a t. 1. j e b i l v Vtšcu k o n g r e s v i n o g r a d n i k o v i n k l e t a r j e v , k a t e ­rega se j e udeleži lo p r e k o 400 de l e ga t o v l z vseh v i n o r o d n i h p r e d e l o v naše države. C e i z v z a m e m o z v e z n o k o n f e r e n c o v i n o g r a d n i ­ških i n s a d j a r s k i h s t r o k o v n j a k o v , k i j e b i l a v J a n u a r j u 1949 s k l i c a n a v S r e m s k l h K a r -l o v c i h , Je p r a v z a p r a v b i l to p r v i p o v o j n i k o n g r e s v i n o g r a d n i k o v , k i j e i m e l z a c i l j , d a o b d e l a o s n o v n o p r o b l e m a t i k o našega vinogradništva t e r s p r e j m e p o t r e b n e s k l e p e , d a se ta važna p a n o g a našega kmetijskega g o s p o d a r s t v a d v i g n e n a višji n i v o . Iz L R S l o v e n i j e se j e k o n g r e s a udeleži lo p r e k o 70 de l e ga t o v , m e d n j i m i t u d i 10 i z novomeškega tn črnomaljskega o k r a j a .

Naše vinogradništvo s t o j i p r e d m n o g i m i težkimi p r o b l e m i , k i j i h m o r a m o rešiti, če hočemo v bodočnosti s p l o h g o v o r i t i o v i n o ­gradništvu k o t r e n t a b i l n i g o s p o d a r s k i p a ­n o g i . T e p r o b l e m e danes ne p o s t a v l j a s a m o o z e k k r o g v inogradniških s t r o k o v n j a k o v z a ­r a d i s u h e a n a l i z e d e j a n s k e g a s t a n j a , temveč se t e h p r o b l e m o v danes z a v e d a j o množice naših vinogradniških p r o i z v a j a l c e v , k i z a ­h teva j o , d a p r i s t o p i m o k a k t i v n e m u i n k o n ­k r e t n e m u reševanju t eh p r o b l e m o v . Naš v i n o g r a d n i k želi določene i n v d a n e m t r e ­n u t k u i z v e d l j i v e k o r a k e v s m e r i o b n o v e vinogradništva. T a po j a v u s t v a r j a l n e i n i c i a ­t i v e o d spoda j , k i Jo našla o d z i v t u d i v k o n ­g r e s u , k i j e b i l s k l i c a n l n o r g a n i z i r a n o d s t r a n i enega največj ih v inogradniških c e n -a r o v v državi — Vršca, j e Jasen o d r a z n o ­v e g a s t a n j a v naši državi . J e p a h k r a t i t u d i g a r a n c i j a , d a s k l e p i k o n g r e s a ne bodo o s t a l i v p r e d a l u k a k e g a a d t n i n i s t r a t i v c a , temveč bodo služIli k o t p o t o k a z našim v i n o g r a d n i ­k o m p r i d v i g u v inogradniške p r o i z v o d n j e . S t e m ne m i s l i m o reči, d a v t e h z a d n j i h l e t i h n i s m o ničesar s t o r i l i v tej s m e r i . V e n ­d a r s i m o r a m o p r i z n a t i , d a bo d r u g e tekoče na l o g e , p r e d v s e m v p o g l e d u p r e s k r b e z o s n o v n i m i živl jenjskimi a r t i k l i v našem d o s e d a n j e m g o s p o d a r s k e m r a z v o j u , o d v r n i l e p o z o r n o s t vinogradništvu k o t z e l o važni p a ­n o g i našega k m e t i j s t v a . D a n e s p a s m o žc d o s e g l i t i s to s t opn j o r a z v o j a našega gospo ­d a r s t v a , k i n a m omogoča, d a v p r i h o d n j i h l e t i h l a h k o p o s v e t i m o m n o g o več jo p o z o r ­nos t i n n u d i m o t u d i p o t r e b n a m a t e r i a l n a s r e d s t v a z a d v i g t u d i našega vinogradništva, k i r a p l d n o p r o p a d a i n z a h t e v a n u j n e re&i tvc .

P o i z v o l i t v i d e l o v n e g a predsednlštva Je k o n g r e s p o z d r a v i l z a s t o p n i k v l a d e L R S r b i j e , k i j e p o d a l n e k a j o s n o v n i h m i s l i v z v e z i z o b n o v o vinogradništva. P o u d a r i l Je p r i p r a v ­l j enos t državnega v o d s t v a , d a s p o t r e b n i m i k r e d i t i v p r i h o d n j i h l e t i h z a g o t o v i d v i g našega k m e t i j s t v a .

D i r e k t o r P o k r a j i n s k e g a z a v o d a z a v i n o ­gradništvo i n s a d j a r s t v o v S r e m s k i h K a r -l o v c i h inž. D r a g o s l a v Mil isavl jevlć j e v s v o ­j e m r e f e r a t u »Stanje v i n a r s t v a v L R S r b i j i i n m e r e z a n j e govo zboljšanje« p o u d a r i l , d a so naša v i n a nekoč uživala m n o g o večj i s l o ves n a s v e t o v n e m t r g u . O d k a r p a so v s v e t u s pomočjo z n a n o s t i i n t e h n i k e k v a l i ­t e to v i n a d v i g n i l i , p a so naša v i n a začela zaos ta j a t i . P o statističnih p o d a t k i h Je b i l a naša država 1. 1921 po površini v i n o g r a d o v v E v r o p i n a četrtem m e s t u , i n s i c e r z a F r a n c i j o , I t a l i j o In Španijo. P r e d i z b r u h o m d r u g e s v e t o v n e v o j n e s m o b i l i n a s e d m e m m e s t u , k e r so nas p r e h i t e l e P o r t u g a l s k a , Madžarska i n R o m u n i j a . V t o k u z a d n j e v o j ­ne p a j e p r o i z v o d n j a v i n a v s v e t u n a splošno z e l o p a d l a , po v o j n i pa so p o v s o d začeli s f o r s i r a n o o b n o v o , t a k o da so v 1. 1950 ce lo p r e d v o j n o p r o i z v o d n j o p r e seg l i . Z a r a d i n a d p r o d u k c i j e v i n a s t o j i m o n a p r a g u n o v e v i n s k e k r i z e . L R S r b i j a p r i d e l a po s t a ­tističnih p o d a t k i h 52 % o d c e l o k u p n e p r o -

Sladkor, moka in mast se ne bodo podražili G o s p o d a r s k i svet F L R J je obves t i l ,

d a se m o k a , s l a d k o r i n mas t ne bodo podražili. T o obves t i l o j e b i l o po t r ebno z a r a d i tega, k e r so z a r a d i neresničnih ves t i o podražitvi teh s t v a r i n e k a t e r i l jud j e začeli mrzlično n a k u p o v a t i moko , mas t i n s l a d k o r i n s i d e l a t i za loge. Z a ­r a d i tega je p o n e k o d t r e n u t n o z m a n j ­k a l o t eh p r edme to v .

N a k u p o v a l n a m r z l i c a je za je la t u d i n eka t e r e p r ede l e v S l o v e n i j i . N e k a t e r i I k m e t j e so v o z i l i d o m o v cele v o zove m o k e , m e d n j i m i m n o g i p o v s e m iz špe­k u l a n t s k i h n a m e n o v , češ m o k a je r a z ­m e r o m a pocen i , prašiči p a se draže, čemu ne b i s k u p l j e n o m o k o k r m i l i p r a ­šiče. D a .je to v današnjih časih vsega

H J L A S U J T R

V > D O I . K N J K K K M L I S T U «

obso jan ja v r e d n o , n a m bo v s a k d o p r i ­t r d i l . O b s o j a n j a je t u d i v r edno , d a se n e k a t e r i pos lovod je zadružnih i n d r u g i h p r o d a j a l n ne drže dogovora , d a na j proda ja jo m o k o le t i s t emu, k i ga p o ­znajo , k e r tako b i b i l o možno preprečiti škodo, k i jo s p r e v e l i k i m i n a k u p i p o ­vzročajo različni špekulanti.

i z v o d n j e v i n a v F L R J , k i znaša o k r o g (i,000.000 hI, z a n j o p r i d e L R H r v a t s k a s 35,l> %, L R S l o v e n i j a z 10,5 % i n os ta l e L R z o k r o g 2 "/o- R e f e r e n t j e po izčrpni a n a l i z i s t a n j a našega v i n a r s t v a , p r e d v s e m p a v i n a r ­s t v a v S r b i j i p r e d l a g a l , d a m o r a m o v c i l j u d v i g a vinogradniške p r o i z v o d n j e n u j n o i z ­ves t i sledeče u k r e p e :

1. U v e s t i k o n t r o l o po z a k o n u o v i n u ; 2. r a j o n i z i r a t i naše v i n o g r a d e ; 3. izboljšati s o r t i m e n t ; 4. z g r a d i t i p r i m e r n e v i n s k e k l e t i ; 5. n a b a v i t i p o t r e b n o k l e t a r s k o o p r e m o i n enološka s r e d s t v a ; 6. v z g o j i t i s t r o k o v n i k a ­d e r ; 7. razširiti a s o r t i m e n t v i n a ter 8. i z v e s t i t i p i z a c i j o naših v i n .

Inž. B . B r i z a j e v s v o j e m r e f e r a t u o s t a ­n j u vinogradništva p r i nas t e r o u k r e p i h z a n j egov d v i g p r e d v s e m o b d e l a l s tan je v L R S r b i j i . O s n o v n i p r o b l e m i vinogradništva v d r u g i h L R so več aLi m a n j slični o n i m v L R S r b i j i . Z a r a d i s t a ros t i naših v i n o g r a d o v l a h k o p r i m e r j a m o t r e n u t n o s tan je naših v i n o g r a d o v z o n i m po p o j a v i f i l o k s e r e a l i i r s n e uši p r i nas . S t a r o s t i n izčrpanost naših v i n o g r a d o v su n a j b o l j e Izraža v številu p r a z n i h mes t v v i n o g r a d i h , k i znaša o k r o g SO %. C e k t e m u v z a m e m o še 10—15 '/, n e r o d ­n i h t r sov , n a m ie j asna n e r e n t a b i l n o s t naših v i n o g r a d o v , četudi o o s t a l i h r a z n i h po ­m a n j k l j i v o s t i h i n n a p a k a h s p l o h ne go­v o r i m o .

R e f e r e n t j e obširno g o v o r i l o zaščiti v i n ­ske t r t e p r e d b o l e z n i m i i n škodl j ivci , o trsničarski p r o i z v o d n j i , o našem p i s a n e m s o r t l m e n t u , o vprašanjih r o d n i h h i b r i d o v , o m e h a n i z a c i j i , o načinu sa j en j a n o v i h v i n o ­g r a d o v , o p o t r e b n i h k a d r i h t e r z n a n s t v e n e m d e l u .

P r o f . d r . V l a s t l m i r Crnčevič Je v s v o j e m r e f e r a t u o b d e l a l t e n d e n c e o s o d o b n i p r e d e ­l a v i g r o z d j a p r i nas i n v i n o z e m s t v u . Četudi z a v z e m a j o v i n o g r a d i v F L R J z 230.000 h e k ­t a r j i l e o k r o g 2 % c e l o k u p n e o b d e l o v a l n e površine, p r e d s t a v l j a j o z n a t e n d e l n a r o d n e g a d o h o d k a . Največ j i d e l p r i d e l a n e g a g r o z d j a se p r e d e l a v v i n o K e r p r e d s t a v l j a g r o zd j e važen d o d a t e k l j u d s k e h r a n e z a r a d i p r e ­cejšnjih količin s l a d k o r j a , v i t a m i n o v i n b e l j a k o v i n , m o r a m o v bodočnosti p r o i z v o d n j i n a m i z n i h sor t g r o z d j a p o s v e t i t i vso po zo r ­nost . P o t r e b e p a bodo n a r e k o v a l e t u d i p r e ­d e l a v o g r o d j a v g r o z d n e s o k o v e , k a k o r t u d i suSenJe.

P o o m e n j e n i h r e f e r a t i h se Je r a z v i l a o b ­širna d i s k u s i j a , v k a t e r i j e s o d e l o v a l o p r e k o 40 najboljših vinogradniških i n v i n a r s k i h s t r o k o v n j a k o v . D i s k u t a n t i so se d o t a k n i l i m e h a n i z a c i j e v inogradništva, k i j e n u j n a z a r a d i povečanja p r o d u k t i v n o s t i d e l a o d ­n o s n o zmanjšanja p r o i z v o d n i h stroškov, k i so z a r a d i ročnega o b d e l o v a n j a i z r e d n o v i ­s o k i . M n o g o se )e d i s k u t i r a l o o težnji širje­n j a v i n o g r a d o v po r n v n i n a h , s čemer j e u d a r j e n a ne s a m o k v a l i t e t a naših v i n , t e m ­več t u d i ogroženo s o c i a l n o vprašanje naših p a s i v n i h vinogradniških k r a j e v . O s t r a d i s k u ­s i j a j e t e k l a o k r o g vprašanja, d a l i b o m o v bodoče i m e l i Se p o d z e m n e k l e t i , a l i se b o m o posluževali m o d e r n i h n a d z e m n i h k l e t i , k a t e r e j e p r o p a g i r a l i n g . Z a n k o . M n o g i so b i l i m n e n j a , d a so p o d z e m n e k l e t i še v edno najboljše z a v i s o k o k v a l i t e t n a v i n a , p r i z n a l i pa so o g r o m n i n a p r e d e k p r i v i n i f i k n e l j i na p r i m e r v d a l m a t i n s k i h k l e t e h t i p a 7-nnko, to j e p r i n o v i h n a d z e m n i h k l e t e h z b e t o n ­s k i m i c i s t e r n a m i .

P o p l o d n i d i s k u s i j i Je k o n g r e s s p r e j e l n a s l e d n j e s k l e p e :

Čimprej na j se i z d a Z a k o n o v i n u , n a k a t e r e g a p r o j e k t u se te da l j časa d o l a .

P o t r e b n o Je i z d e l a t i p e r s p e k t i v n i p l an za ra z vo j našega vinogradništva v p r i h o d n j i h to l e t i h .

Izvršiti r a j o n i z a c l j o v i n o g r a d o v po p o v r ­šinah i n s o r t a h .

U v e s t i m e h a n i z a c i j o vinogradništva i n k l e t a r s t v a .

D a bo o b n o v a vinogradništva v s k l a j e n a s p o t r e b a m i i n možnostmi v vse j državi p r e d l a g a k o n g r e s , d a G o s p o d a r s k i svet p r i v l a d i F L R J k a k o r t u d i republiški svet i u s t a ­n o v i j o p r i obstoječih z a v o d i h i n d r u g i h u s t a n o v a h o p e r a t i v n e o r g a n e za vods t vo ob ­nove vinogradništva l n v i n a r s t v a .

U s t a n o v i naj se Z v e z a v i n o g r a d n i k o v tn k l e t a r j e v J u g o s l a v U e .

U v o z n i f a k t o r j i za vinogradniške i n k l e -t a r s k e s t ro j e na) se zmanjšajo a l i pa u k i n e j o .

N o v i v i n o g r a d i na j se do r odnos t i ne o b ­davči jo.

O b n o v a na j se vrši s s e l e k o i o n i r a n i m t r s -n i m m a t e r i a l o m pod s t r o k o v n o k o n t r o l o .

Z g r a d i t i j e t r e b a m o d e r n e v i n s k e k l e t i i n izboljšati obstoječe.

Naša domača i n d u s t r i j a na j prične z i z ­d e l a v o p o t r e b n i h s t r o j e v , s r eds t e v i n o r o d j a .

O r g a n i z i r a na j se antlperonosporična služba.

Z a k o n na j reši vprašanje h i b r i d o v . . V v s a k i r e p u b l i k i na j se u s t a n o v i j o p o d ­

j e t j a , k i bodo p r e s k r b o v a l a v i n o g r a d n i k e i n k l e t a r j e s p o t r e b n i m i pripomočki.

Poveča na j se p r o i z v o d n j a n a m i z n e g a g r o z d j a z a domači k o n z u m te r za Izvoz, k a ­k o r t u d i p r e d e l a v a g r o z d j a v s o k o v e l n d r .

P o s p r e j e t j u s k l e p o v so se udeleženci k o n g r e s a oddolži l i a p o m i n u z n a n e g a u m r l e g a vinogradniškega s t r o k o v n j a k a pro f . Inž. V u -kašina Toskiča

P o k o n g r e s u Je b i l a o d p r t a r a z s t a v a g r o z d j a , v i n a i n vinogradniških i n k l e t a r s k i h s t r o j e v .

Prepričani smo , d a bo d r u g i k o n g r e s , k i bo p r i h o d n j e leto v H r v a t s k i , d a l že v i d n e r e z u l t a t e na področju o b n o v e našega v i n o ­gradništva, go tove p r o b l e m e , k i so b i l i n a t em k o g r e su n a k a z a n i , pa Še g l o b l j e za j e l t e r d a l k o n k r e t n e p r ed l o ge z a n j i h rešitev.

Inž. L o l z e Hrček, K m e t i j s k a šola. G r m

Preberite! V s e m naročnikom, k i nas

p o n o v n o vprašujejo, a l i i z s t a v ­l j a m o za brezplačno nezgodno z a v a r o v a n j e , k i smo ga s 1. n o ­v e m b r o m u p e l j a l i z a vse naše s ta lne naročnike, p o t r d i l a , s p o ­ročamo: p o t r d i l ne I zda jamo ! D o k a z , da ste brezplačno n e ­zgodno z a v a r o v a n i p r i D o l e n j ­s k e m l i s t u , je odrezek poštne položnice, s k a t e r o ste plačali naročnino oz. naše blagajniško p o t r d i l o o vplačani naročnini.

Priporočajte D o l e n j s k i l i s t z n a n c e m i n s o r o d n i k o m !

V v s a k o hišo D o l e n j s k i l i s t !

Uprava

Poznate Putnikovo avtobusno zvezo z Ljubljano? D r u g i teden že v o z i iz N o v e g a mes ta

čez T r e b n j e v L j u b l j a n o i n naza j a v t o - j bus novomeške podružnice »Putnika« . 1

N o v a z v e z a se bo, k o t vse kaže p r i ­l j u b i l a številnim p o t n i k o m , k i ima jo službene i n zasebne o p r a v k e v L j u b ­l j a n i . P o s ebno uga ja l j u d e m ugoden čas odhoda i n p r i h o d a av t obusa . O b šestih z ju t r a j odpe l j e a v t obus z G l a v ­nega t r ga v N o v e m mes tu , postane v m e s v T r e b n j e m ob 6,35, ob o s m i h p a je že v L j u b l j a n i . O b pe t i h popo ldne se a v t obus vrača i z p r e d ho te la U n i o n v L j u b l j a n i , t ako da l a h k o službeni po t ­n i k i o p r a v i j o t u d i zasebna pota do o d ­hoda . S t e v i i o p o t n i k o v narašča iz d n e v a v d a n . V a v t o b u s u , k i je o p r e m l j e n z r a d i j s k i m s p r e j e m n i m a p a r a t o m i n g r e l ­c e m z r a k a , je p o s t a v l j e n i h 19 nadvse u d o b n i h sedežev, t ako d a je po tovan j e M L j u b l j a n o p r a v c a t i užitek. B r e z z a ­

m u d n i h v m e s n i h p o s t a n k o v , k i mot i j o m a r s i k a t e r e g a p o t n i k a , človeku s icer že s k o r a j d a dolgočasna vožnja do L j u b ­l jane h i t r o poteče.

A v t o b u s voz i v L j u b l j a n o v s a k to rek , sredo, četrtek i n petek. O b sobo tah , n ede l j ah i n p o n e d e l j k i h je n a ra zpo l ago za k o l e k t i v n e , s k u p i n s k e i z l e te po želji. P o s a m e z n i m s i n d i k a l n i m podružnicam, pod je t j em, društvom, s k u p i n a m i g r a l c e v i td se n u d i p r i l i k a cenene s k u p i n s k e vožnje. Z a take i z l e te računa P u t n i k po 60 d i n a r j e v z a prevoženi k i l o m e t e r , p r i čemer pa s t o j n i n ne računa. N o v o mesto ( in D o l e n j s k a s p l o h , saj gre a v t o ­bus n a željo k a m o r k o l i ! ) j e z n o v i m a v t o b u s o m p r i d o b i l o p o m e m b n o p r o ­m e t n o s reds tvo , nova , u g o d n a z v e za z L j u b l j a n o p a je u r e sn čila do l go l e tno željo Do l en j c e v , d a b i i m e l i z g l a v n i m m e s t o m naše r e p u b l i k e hitrejše zveze.

Itoithhtska hirohrac ja

Tajnik: »Tako, tovariši odborniki: tu je moja žena, naša bodoča adiministratorka! Prosim vas tudi, da sprejmete za blagajnika tegale mo­jega fantka, ki je že začel hoditi v šolo!«

Tvoj najmlajši pa naj bo za predsednika Društva prijateljev mladine!« ( l ž »Pav l iho « )

Nov način pogozdovanja z naravnim potirastkem

K e r je letošnjo p o m l a d p r i m a n j k o ­va l o sad ik iz d r e v e sn i c , so to j esen n a območju gozdne u p r a v e v Črnomlju začeli s p o g o z d o v a n j e m s s a d i k a m i iz n a r a v n e g a p o d r a s t k a N a p ros t o r i h , k j e r ie n a r a v n i podras t ek pregost , i zkop l j e j o sad ike i n j i h posade na goličavah. T a k e s a d i k e iz n a r a v n e g a p o d r a s t k a so v e l i k o cenejše ko t iz d r e v e sn i c i n lepše u s p e ­va jo . De l a j o tako , da j i h posade čim-bližje mes tu , k j e r so zras le . T a k način pogozdovan ja se je baje ze lo dobro obnese l v A v s t r i j i . Letošnjo jesen bodo tako p r e s a d i l i o k r o g 40.000 sad ik , p r e d ­v s e m b u k e v , j avor , j esen, k a n a d s k i bor , k i p r a v dobro uspeva p r i nas , ter j e l k o i n kos t an j . S eveda zasade posamezne p rede l e samo z eno v rs to d r e v j a .

P r i t em načinu pogo zdovan j a p a de la jo še d rugo po i zkuse . S a d i k a m j e l k pristrižejo ve j i ce , b u k o v i m p a prerežejo debe lce nad zeml j o , t ako d a posade p r a v z a p r a v samo štorček s k o r e n i n a m i . To ugodno v p l i v a n a r a z vo j k o r e n i n i c . Podobnega sa jen ja se poslužujejo s a d ­j a r j i p r i s a d i t v i d i v j a k o v n a splošno.

Ze lo h i t r o raste i n d o b r o u s p e v a V B e l i k r a j i n i k a n a d s k i bor . V 4 0 - i h l e t i h doseže od 35 do 38 c m prsne debe l ine . Po l e g tega i m a še to dob ro las tnos t , d a je odpo r en p r o t i snegu i n m r a z u , k a r je i z r edno važno z a take p rede l e , k j e r pade v e l i k o snega . P r a v snego l om i d e ­lajo v go zdov ih go zda r j em v e l i k o p r e ­g l av i c , l a s t n i k o m gozdov p a občutno škodo.

N o v način pogo zdovan j a z n a r a v n i m p o d r a s t k o m je ze lo priporočlj iv z a vse gozdne poses tn ike . J e najcenejši i n v s a ­k o m u r doseg l j i v . S a d i k e ne s tane jo nič, za pogozdovan j e pa je na jbo l j p r i m e ­r e n čas po z na jesen, ko neha de l o n a p o l j u . K d o r n i s a m vešč tega d e l a , na j s top i do najbližjega l o ga r j a a l i gozdar ja , k i m u bo radevo l j e d a l s t r o k o v n i n a ­s v e t G o z d n i p o s e s t n i k i i n t u d i d r u g i k m e t o v a l c i na j b i se tega načina p o ­gozdovan ja posluževali p r e d v s e m za pogozdovan je z žlahtnimi v r s t a m i d r e v j a ko t so kos t an j , j esen, k a n a d s k i bo r i n d r u g o drev je .

Page 5: t Poštnina olaftma » polovini POSAMEZNA STEVTLKA 8 DIN ...Lazar Koliševski, Franc Leskošek in Vladimir Bakarić. Izvoljen je bil tudi sekretariat Iz vršnega komiteja, v katerem

Kdo dafe in kdo prejema ¥ Beli krajini V s v o j e m obsežnem članku »Bela

k r a j i n a p r e d vo l i tvami« je tov. F r a n c e Košir, p r e d s e d n i k o k r a j n e g a l j u d s k e g a odbo ra v Črnomlju, 31. o k t o b r a 1952 v »Dolenjskem listu« n a k a z a l v r s t o p r o ­b l emov , k i ž ivo z a n i m a j o b e l o k r a n j ­skega k m e t a , d e l a v c a in l j u d s k e g a i z ­obraženca. O s n o v n a m i s e l članka t o v a ­riša p r e d s e d n i k a je v t em, d a s l o n i t a rast i n n a p r e d e k gospodars t va , s t e m p a d v i g a življenjske r a v n i b e l o k r a n j ­skega de l ovnega človeka, na občinskih l j u d s k i h o d b o r i h . S a m o v tesn i p o v e ­z a v i i n n e n e h n e m sode l o van ju z u p r a v ­

n i m i o d b o r i splošnih k m e t i j s k i h z a d r u g bodo občine l a h k o uspešno reševale številna vprašanja d v i g a n j a k m e t i j s k e p t o i z vodn j e , uspešnega r a z v o j a k o m u ­n a l n i h vprašanj i n podobno .

Tovariš p r e d s e d n i k Košir je članek, zaključil z b e s e d a m i : » . . . N i č p a ne bomo doseg l i z n e p r a v i l n i m tolmače­n j e m naših u k r e p o v i n z večnim t a r ­n a n j e m i n ,dokazovan j em ' , d a j e B e l a k r a j i n a r e v n a i n d a se B e l i k r a j i n i n i ­česar ne nudi.« N a j p o t r d i m o te besede z n e k a t e r i m i številkami, k d o v B e l i k r a j i n i p r e j e m a i n k d o da je .

V zadnjih 3 letih: 283 milijonov proračunskih in ostaliti izdatkov, dohodhov pa le 76 milijonov

V s i se zavedamo , k a j n a m je p o m e ­n i l a B e l a k r a j i n a v n a r o d n o o s v o b o d i l n i v o j n i i n k a j nam p o m e n i danes , k o učimo naše o t roke , d a je p r a v z a p r a v vsa B e l a k r a j i n a s s v o j i m i l j u d m i i n p r i r o d o v r e d en s a m s p o m e n i k naše l j u d s k e r e vo luc i j e . Številke, k i j i h b o ­mo n a v e d l i , na j služijo a k t i v i s t o m , f r o n t n i m i n p a r t i j s k i m o r g a n i z a c i j a m i n v s a k o m u r v B e l i k r a j i n i l e k o t d o ­k a z , d a j e v r e s n i c i nepošteno i n o b ­r a b l j e n o t a r n a n j e i n večno j a d i k o v a -nje, d a se »Bel i k r a j i n i ničesar ne nudi«. V r a z m e r a h , v kakršnih g r a d i ­m o t eme l j e naše nove u r ed i t v e , k o iz l a s t n i h s i l v seh naših l j u d i p o s t a v l j amo i n d u s t r i a l i z a c i j o i n e l e k t r i f i k a c i j o k o t pogoj naše bodoče b l ag in j e , j e d o b i l a B e l a k r a j i n a o d s k u p n o s t i t o l i k o , k o l i ­k o r je država l a h k o d a l a . P r a v gotovo p a samo p r i t e m ne bo os ta lo ; t u d i v B e l i k r a j i n i bodo z r a s l e še n o v e t o -viirne i n pod je t ja , p r e d v s e m p a bo i z l e ta v l e to r a s l a splošna pomoč z a d v i g i n v s e s t r a n s k i r a z vo j b e l o k r a n j s k e g a k m e t i j s t v a . V s e to, k a r je B e l a k r a j i n a d o b i l a po v o j n i , p a že sedaj odločno pob i j a govo r i c e večnih n e z a d o v o l j -nežev i n s t a r i h r e a k c i o n a r j e v , k i n i so b i l i n i k o l i z a d o v o l j n i z N O B i n n j e ­n i m i p r i d o b i t v a m i .

I z d a t k i po o k r a j n i h proračunih za l e ta 1950, 1951 i n 1952 znašajo s k u p n o 200 m i l i j o n o v 580 tisoč d i n a r j e v . D o ­h o d k i v teh t r eh l e t i h p a so znašali: od k m e t o v i n o b r t n i k o v je o k r a j p r e j e l 76 m i l i j o n o v i n 565.000 d i n a r j e v , osta lo p a so k r i l i d e l a v c i i n republiški p r i ­s p e v k i . Z a letos p r e d v i d e v a o k r a j n i proračun 113 m i l i j o n o v d i n a r j e v I zdat ­k o v , d o h o d k o v p a bo od p r i v a t n e g a s ek t o r j a 53 m i l i j o n o v d i n a r j e v .

P o l e g proračunskih p a so b i l i v o k r a j u še d r u g i i z d a t k i . Z a n a b a v o te ­l e f ona v Adlešičih i z P r e l o k e je b i l o vloženih 8 m i l i j o n o v d i n a r j e v . Z a o b ­novo podeželja je b i l o v z a d n j i h t r e h l e t i h p r i s p e v a n i h 12 m i l i j o n o v d i n a r j e v , 1046 i n v a l i d o v v o k r a j u p a je pre j e l o n . p r . čez 30 m i l i j o n o v d i n a r j e v i n v a ­l i d n i n i n v z d r z e v a l n i n . Z a e l e k t r i f i k a ­c i jo v a s i , k i prinaša v B e l o k r a j i n o n a p r e d e k i n d v i g g o spoda r s t va s l e h e r ­n e m u p o s a m e z n i k u , j e b i l o s a m o v zad . - j i h t r e h l e t i h plačanih 33 m i l i j o ­n o v In 290.000 d i n a r j e v .

S k u p n o j e b i l o o d l e t a T 950 do 1952 v o k r a j u izplačanih 283 m i l i j o n o v d i ­nar j ev , d o h o d k o v p a je b i l o v t e m času l e 76 m i l i j o n o v 566.000 d ^ a r j e v . V s e osta lo je k r i l a republiška v l a d a k o t svo j p r i s p e v e k k uravnovešenju p r o ­računa O L O Črnomelj i n za i z r a v n a v o i z d a t k o v za soc ia lne podpore ter ob

plačali 69 m i l i j o n o v 880.000 d i n a r j e v , o b r t n i k i 4 m i l i j o n e 956.000 dinarjev, os ta l i p o k l i c i pa 1 m i l i j o n 520.000 d i ­n a r j e v d a v k o v .

P r i m e r j a j m o p r i s p e v e k z a s k u p n o s t po p o s a m e z n i h p o k l i c i h . L e t o s bodo n a p r i m e r k m e t j e — t e h p a je v o k r a j u 4449 — plačali 43 m i l i j o n o v d i n a r j e v d a v k o v a l i povprečno n a eno gospo­d a r s t v o 9600 d i n a r j e v . O b r t n i k a — t eh je v B e l i k r a j i n i 200 — bodo plačali 5 m i l i j o n o v 200.000 d i n a r j e v d a v k o v a l i povprečno po 21.000 d i n a r j e v . N a ­spro tno pa bo 560 d e l a v c e v v o k r a j u p r i s p e v a l o s k u p n o s t i 90 m i l i j o n o v d i ­n a r j e v a l i povprečno po 190.000 d i n a r ­j ev n a osebo.

D a bo s t v a r še razumljdvejša: v S t r o j n e m p l e t i l s t v u bo 31 d e l a v c e v l e -

V o k r a j u je n . p r . 17.228 h e k t a r o v paš­n i k o v i n 15.5r>5 h e k t a r o v gozdov, i z k a ­t e r i h je b i l o v z a d n j i h t r eh l e t i h p r o ­d a n i h i z v e n o k r a j a n a d 60.000 p r o s t o r -n i n s k i h m e t r o v d r v ! M e j a n a r a v n e g a p r i r a s t k a l esa j e s sečnjo prekoračena; gozd — naše ze leno z la to — t e r j a zdaj od nas nege i n pogozdovan ja . B e l o ­k r a n j s k i s t e l j n i k i kličejo po s a d i k a h m l a d i h d r e v e s ! N a e n i s t r a n i bo t r eba d v i g n i t i p r i d e l ek k r m n i h r a s t l i n , sa j znaša povprečna mo l znos t k r a v v o k r a ­j u k o m a j 600 do 900 l i t r o v , m e d t e m ko znaša v n a p r e d n i h državah od 3000 do 5000 l i t r o v n a k r a v o ! S l abo z eml j o , k i n a m ne da je nobenega h a s k a , p a bo t r eba pogozd i t i !

B e l o k r a n j s k o sad j a r s t v o i n v i n o ­gradništvo z a h t e v a posebn ih p o g l a b ­l j an j i n bomo o t e m v D o l e n j s k e m l i s t u še obširno p i s a l i . K o p a že r a z p r a v l j a ­m o o n a r o d n e m d o h o d k u i n n j e g o v e m d v i g u , še neka j p r i m e r j a v :

M a r s i k d o v e r j e tno še n e ve, d a p o ­n e k o d v B e l i k r a j i n i v s a k o l e to do zo r i j o f ige k a k o r v P r i m o r j u i n n a Goriškem! Takšno ugodno podneb j e n a r a v n o s t kl iče po u m n e m s a d j a r s t v u i n v i n o ­gradništvu, k a k o r seveda t u d i p a ze l e -n j a d a r s t v u i n v r t n a r s t v u ! P r i m e r j a m o še gorn je stroške obde l o van j a 1 h a v i n o g r a d a s stroški z a obde l a vo h e k t a r ­j a s a d o v n j a k a : stroški o b d e l a v e 1 h a s a d o v n j a k a (za j abo lka ) znašajo n . p r . 5688 d i n a r j e v , z a p r i d e l e k (povprečen!) 2400 k g j a b o l k p r i c en i 15 d i n z a k g p a d o b i m o 36.000 d i n a r j e v ! N a 1 h a n . p r . l a h k o d o b i m o 2150 k g češenj, zan j e p a 64.500 d i n a r j e v . . . Sončna B e l a k r a j i n a

tos p r i s p e v a l o skupnosti 8 milijonov I p a je dos le j v s a k o l e to češnje i n z g o d -

N o v l zadružni d o m v Dragatušu Je ponos vaSčanov

510.000 d i n a r j e v v r e d n o s t i , a E n a enega zapos l enega d e l a v c a po 274.530 d i n a r ­jev . R u d n i k Kanižarica bo d a l s k u p ­nos t i 24 m i l i j o n o v 686.000 d i n a r j e v , a l i povprečno po 180.000 d i n a r j e v u s t v a r ­j ene v r e d n o s t i n a zapos l enega r u d a r j a .

K a k o se sučejo d o h o d k i p r e b i v a l c e v v B e l l k r a j i n i ? L a n i so d o b i l i B e l o -k i a n j c i izplačanih 71 m i l i j o n o v d i n a r ­j e v z a kmečke p r i d e l k e , plačali p a so 27 m i l i j o n o v d i n a r j e v . L e t o s so d o b i l i k m e t j e v d e v e t i h m e s e c i h 133 m i l i j o ­nov d i n a r j e v , d o k o n c a l e ta bodo d o ­b i l i z a v j esen i p r odane p r i d e l k e i n

novo B e l e k r a j i n e . D e l republiške p o - • d r v a n a d a l j n j i h 50 m i l i j o n o v d i n a r j e v , moči se kaže seveda t u d i v republiških j d a v k o v p a bodo plačali s k u p n o 43 m i -i n v e s t i c i j a h . K m e t j e so v t eh t r eh l e t i h l i j o n o v d i n a r j e v .

Letos je predviden narodni dohodek kmetov v višini 558 milijonov

L e t o s je p r e d v i d e n n a r o d n i dohodek k m e t o v v višini 558 m i l i j o n o v d i n a r j e v . O d tega odpade n a n j i v s k e površine približno 300 m i l i j o n o v d i n a r j e v . Z a m l e k o bodo k m e t j e p r e j e l i 37 m i l i j o ­n o v d i n a r j e v , od vsakega h e k t a r a v i n o ­g r ada pa po 67.000 d i n a r j e v . O d svo je živine b e l o k r a n j s k i k m e t d e j a n s k o n i ­m a d o h o d k o v . S t v a r je t a k a l e : o d n e -de l ovne ž iv ine i m a o k r a j 61 m i l i j o n o v d i n a r j e v d o h o d k o v , p r i d e l o v n i živini p a je z a 71 m i l i j o n o v d i n a r j e v i zgube, k e r s tane ta h r a n a i n vzdrževanje več, k o t pa t a živina u s t v a r i dobička.

V o k r a j u je približno 1220 h a v i n o ­g radov a l i povprečno po p o l h e k t a r j a m kmečko gospodars tvo . Povprečno se p r i d e l a v B e l i k r a j i n i po t r i m i l i j o n e l i t r o v v i n a , če računamo h e k t a r s k o povprečje po 3500 l i t r o v , k a r je seveda i z r edno n i z k a številka i n govo r i p r e ­pričl j ivo o s ta ros t i i n n i z k i v r e d n o s t i naših z a s t a r e l i h , s labo r o d n i h i n po škodljivcih n a p a d e n i h v i n o g r a d i h ! S t r o ­

ški ročne obde l ave enega h e k t a r a v i n o ­g r a d a so preračunani n a 107 tisočakov, v r ednos t p r i d e l a n e g a v i n a s t akega h e k t a r a pa znaša p r i c en i 40 d i n a r j e v za l i t e r 120 tisočakov. P r o i z v o d n i s t r o ­ški znašajo p o t e m t a k e m za l i t e r v i n a 30 do 35 d i n a r j e v a l i po domače: p r i h e k t a r u v i n o g r a d a i m a m o d e j a n s k o dobička k o m a j n e k a j n a d 12.000 do 13.000 d ina r j e v . M a r ne kriči v se to po s t r o j n i obde l a v i ? Stroški s t r o jne o b ­de l a ve z a h e k t a r v i n o g r a d a z n a š a j o povprečno 71.000 d i n a r j e v aH 36.000 d i n a r j e v m a n j ko t p r i ročni o b d e l a v i . S s k u p n i m i močmi, s s o d e l o v a n j e m v i ­nogradniških i n s a d j a r s k i h odsekov v s e h splošnih k m e t i j s k i h z a d r u g v B e l i k r a j i n i bo t r eba čimprej resno d e l a t i n a t e m e l j i t i o b n o v i t v i naših v i n o g r a ­dov ! N a j n a m bo g o r n j a številka v edno p r e d očmi!

N a r o d n i dohodek se d a seveda o b ­čutno izboljšati, a k o izboljšamo aeml jo i n d v i g n e m o količino n j e n i h p r i d e l k o v .

n je sadje — uvažala, n a svo jo s r a m o t o i n v e l i k o gospodarsko škodo!

O t e m se m o r a m o p o g o v o r i t i n a z b o r i h v o l i v c e v z našimi gospodar j i i n ženami! T o je naša p o l i t i k a — dobro , pame tno , donosno gospodars t vo ! Z a ­vreči j c t r e b a z a s t a r e l a n a z i r a n j a i n pog lede n a sve t ! N a p r e d n o s t b e l o k r a n j ­skega k m e t a , k i sc je p o k a z a l a v n j e ­g o v i z a v ednos t i v l e t i h N O B , na j sc zda j pokaže v v o l j i z a boljšim, u m n e j -šim gospodar j en j em, z a ka t e r e ga n a m n u d i država vso pomoč i n pot rebne k r e d i t e ! T u j c bogato, hvaležno i n n u j n o po t r ebno področje naših sploš­n i h k m e t i j s k i h z a d r u g !

I n d o b r o se z a v e d a j m o še tega le : če smo ugo t o v i l i , ka j vse n a m m a n j k a i n po znamo našo gospodarsko zaosta lost , n i k a r zdaj ne čakajmo n a pomoč od z u n a j ! P r e n e h a j m o z neštetimi .proš­n j a m i za pomoč', k i so n a m že prešle v meso i n k r i ! Naša najboljša pomoč bo naše boljše gospodars tvo , naša v s a k d a n j a p o l i t i k a pa na j bo :

s pomočjo k m e t i j s k i h z a d r u g i n l j u d s k e ob las t i v o b n o v o našega k m e ­t i j s t v a ! Z e m l j a je bogata , le naše s i l e m o r a m o združiti i n jo s s k u p n i m i moč­m i ter s pomočjo s t ro j ev lažje i n boljše obde l o va t i ko t smo jo dos l e j i

N e p o z a b i m o : n i z k a kmečka p r o i z ­v o d n j a — s k r o m e n n a r o d n i dohodek !

Se neka j številk, k i govore o k u p n i moči B e l o k r a n j c e v . V l e t u 1950 je z n a ­šal p r o m e t v t r g o v i n a h B e l e k r a j i n e 148 m i l i j o n o v 100.000 d i n a r j e v a l i po 6140 d i n a r j e v n a človeka v o k r a j u . V l e t u 1951 se je t r g o v i n s k i p r o m e t d v i g ­n i l že n a 367 m i l i j o n o v 947.000 d i n a r ­j ev a l i n a 15.300 d i n a r j e v n a osebo, letos pa bo po dos le j doseženem i n za 2 meseca v n a p r e j o c e n j e n e m p r o m e t u dosege l 488 m i l i j o n o v i n 380.000 d i ­nar j e v , k a r znese po 20.300 d i n a r j e v n a osebo. Plačilni f ond v s e h d e l a v c e v i n nameščencev o o k r a j u znaša n a mesec 10 m i l i j o n o v d i n a r j e v , v čemer p a so vštete seveda tud i vse p o k o j n i n e , o t r o ­ške d o k l a d e , da ja t ve soc i a lnega z a v a -

j r o v a n j a i t d . N a leto znašajo tore j t i I d o h o d k i približno 120 m i l i j o n o v d i n a r ­

jev, iztržek o s t a l i h 360 m i l i j o n o v d i n a r ­j e v v t r g o v i n i pa je d e n a r , k i p r i d e iz kmečkih r ok .

V go s t i n s t vu je b i l o l e t a 1951 35 m i ­l i j onov d i n a r j e v p r ome ta , v p r v e m p o l ­l e t ju 1952 p a 15 m i l i j o n o v d i n a r j e v . Upoštevati m o r a m o seveda , d a so cene v i n u letos prece j nižje o d l a n s k i h , zato je d e j a n s k i p r ome t v g o s t i n s t v u večji.

O »božji travci « i n n j e n i p o r a b i v B e l i k r a j i n i smo p r e d t edn i v D o l e n j ­s k e m l i s t u že p i s a l i . Z a vse tobačne i zde lke , k i so j i h B e l o k r a n j c i s p u h a l l v z r a k v l e t u 1951, jo b i l o v o k r a j u i z d a n i h 41 m i l i j o n o v 104.000 d i n a r j e v ! D o k o n c a s ep t embra 1952, to re j v 9 mesec ih letošnjega l e ta , k o so sc c i ga -

Zitnl s.'los v Gradacu — pridobitev Bele krajine po osvoboditvi

P o z d r a v i t e s v o j c e » t u j i n i z " D o l e n j s k i m l i a t o m " \ N a ­r o č i t e j i m g a - h v a l e ž n i Vam b o d o z a p o z o r n o s t i

re te i n os ta l i tobačni i z d e l k i p o c e n i l i z a približno 2 0 % , p a se je v B e l i k r a ­j i n i .zapušilo' k a r c e l i h 33 m i l i j o n o v 546.000 d i n a r j e v . V t e m o z i r u n i s m o b i l i s k r o m n i , saj n . p r . p o r a b a s l a d ­k o r j a daleč zaos ta ja z a požganim t o ­b a k o m !

T a k o številke. K o g a r z a n i m a j o , s i j i h l ahko podrobne j e og l eda n a o k r a j ­n e m l j u d s k e m o d b o r u v Črnomlju. V t e m članku p a so hote le s a m o odgo ­v o r i t i n a napačno t r d i t e v n e k a t e r i h B e l o k r a n j c e v , d a se baje »Bel i k r a j i n i ničesar ne »nudi« . N a s p r o t n o j e res. I n k o s i bo s pomočjo svo j e o b l a s t i , k a t e r o je B e l a k r a j i n a v j e k u k r v a v i h bo rb s a m a u s t v a r j a l a o d l e t a 1944 da l j e , b e l o k r a n j s k i človek 3 p a m e t n i m go­s p o d a r s t v o m d v i g o v a l n a r o d n i dohodek , bo s p r e v i d e l še m a r s i k d o , d a j e t u d i B e l a k r a j i n a boga ta . T o bogastvo p a s i m o r a m o z n a t i u s t v a r i t i s p r i d o m naših r o k i n v s k u p n i h p r i z a d e v a n j i h vseh , k i j i m je b l a g o r d rage B e l e k r a ­j i n e p r i s r c u .

»Manifestacija g l oboke privrženosti naših l j u d s k i h množic F r o n t i i n i z g r a d ­n j i s o c i a l i z m a v J u g o s l a v i j i j e b i l a v letošnjem l e t u že v neštetih p r i m e r i h d o k a z a n a . Z d i p a se m i , d a b i občin­ske i n o k r a j n e v o l i t v e ne s m e l i g l eda t i samo k o t še n a eno t a k o man i f e s tac i j o , a m p a k gre p r i n j i h po leg t ega še z a to, d a g l oboke sp r emembe , k i so nas ta l e z d e l a v s k i m u p r a v i j a r r j c m i n s o c i a l i ­stičnim zadružništvom, u v e l j a v i m o t u d i v naši l j u d s k i ob l a s t i i n j i h n a p r a v i m o z a t ra jne . V m i s e l n o s t i v s e h naših a k t i v i s t o v i n p r e d v s e m članov P a r t i j e m o r a m o u t r d i t i , d a gre t u z a dnevno socialistično p o l i t i k o n a v s a k e m n a j ­manjšem področju naše države i n druž­be, d a je t r e b a naše d n e v n o de lo vse p r epo j i t i z b o r b o z a i z va j an j e našega socialističnega p r o g r a m a , v o k v i r u ob ­čin i n okra j e v , k i je socialističen l a h k o l c t a k r a t , k a d a r je v s k l a d u s ce lo tno našo z u n a n j o i n no t r an j o p o l i t i k o . Z a t o j c posebno važno, d a se naša politična a k t i v n o s t v v o l i l n i b o r b i u s m e r i v s m i ­s l u i z v o l i t v e t a k i h l j u d s k i h odborov , k i ne bodo s a m o po o s n o v n i p r i p a d n o s t i f r o n t o v s k i , temveč k i bodo v o d i l i d n e v ­no socialistično p o l i t i k o .

V i d a T o m š i č

Sporočilo Gospodarskega sveta FLRJ 0 plačilu prispevka v sklad za vzdrževanje poslopij

Z u r e d i m v l ade F L T L I o z v i S a n j u n a j e m ­n i n za s t a n o v a n j s k e in pos l o vne pro*t*>ro, k i je o b j a v l j e n a v »Uradnem l i s t u F L R J « , je p r e d p i s a n o , d a se n a j e m n i n e za s tano ­v a n j s k e i n pos lovne pros to re zvišnjo z a 100%, izvztmiši pros tore , za ka t e r e jo n a j e m n i n a določena po svobodnem d o g o v o r u .

N a j e m o d a j a l e c m o r a plačevati r a z l i k o mod novo in dosedan jo n a j e m n i n o t. j . 50% novo n a j o m n i n o , ko t p r i spe v ek v Kk lad z a vzdrževan jo pos l op i j . N a j e m o d a j a l c i s t ano ­v a n j s k i h in p o s l o v n i h p r o s t o r o v z a k a t e r e j « n a j e m n i n a določena po pros t em d o g o v o r u , mora.)« plačevati v s k l a d z a vzdrževanje p o s l o p i j 50% od z a k u p n i n e , k i jo sp r e j ema j o za t ako p ros to re .

P r i s p e v k a no plačujejo l a s t n i k i zasohn ih pos lop i j »a s t a n o v a n j s k e in pos lovne p r o T

store v l a s t n i h p o s l o p j i h , k i j i h s a m i nno-> rah l j a j o . P r a v t ako ne plačujejo p r i s p e v k a državni u r a d i , u s t a n o v e i n gos|>odarska po­sestva z a pros to re , k i j i h s a m i u p o r a b i j a j o v p o s l o p j i h , k i so j i m izročena v u p r a v o , p r a v tako no z a d r u g e in zadružno o rgn n i za o i je t e r družhene organizaci j i in n j i h o v a podjetja z a pros to re v l a s t n i h p o s l o p j i h , k i j i h s a m i u p o r a h l j a j o za o p r a v l j a n j e s vo j e ga do l a .

P r i s p e v k a ne plačujejo t u d i n a j e m n i k i si H KLOV.AO js k i h i n p o s l o v n i h p r o s t o r o v , k i odda ja jo nnjo le p ros t o r e d e l o m a v podna -j o m , od zneska , k i so ga p r e j e l i ko t n a j e m ­n i n o za pros tore , oddane v p o d n a j e m .

P r i s p e v e k so plačuje do 15. v mesecu Ba p r o t e k l i mesce, če so n a j e m n i n a plačuje za n a z a j . P o t e m t a k e m h " t r e h a plačali p r i spovke za nove inher 11152 od l . do 15. novom-h r a t. I-, če s« z a k u p n i n a plačuje z a i i a p r e j , o z i r o m a od 1. do 16. d e c e m b r a t. 1., oe ne r i i i r m n i n a plačuje z a n a z a j .

P r i nepravočasnem plačilu p r i s p e v k a se računa P!% ob r e s t i ilotno.

Naprava za preprečevanje toče

N a letošnjem zagrebškem v e l e s e j m u so F r a n c o z i r a z s t a v i l i n a p r a v o za r a z -gan jan j e h u d o u r n i h o b l a k o v , odnosno z a preprečevanje z m r z o v a n j a d r o b n i h v o d n i h k a p l j i c v o b l a k i h , i z k a t e r i h p o t e m nas ta ja toča. N a p r a v a je s e s t a v ­l j e n a i z do lge p a p i r n a t e c e v i , n a p o l n j e ­ne s s t r e l i v o m , k i ga i z s t r e l i j o v ob l ake . Za s t r e l j an j e upo rab l j a j o posebno e k s -p l o z i vo , k i ga ses tav l j a p r e d v s e m s r e ­b r n i j od i d . V ta n a m e n ne po t rebu je j o nobenega t opa a l i k a t a p u l t a , marveč i z s t r e l i j o samo »granato« , k i i m a o b l i k o p a p i r n a t e koničaste c e v i i n l e t i k a k o r rape ta . N a d o b l a k i e k s p l o d i r a i n j o d i d , k i se razprši, onemogoča z m r z o v a n j e vode. T a k o prepreči nas t anek toče. P o d o s e d a n j i h izkušnjah je t ako obs t r e l j e ­v a n j e o b l a k o v ze lo uspešno, zato bodo ta n o v a s r e d s t v a začeli u p o r a b l j a t i t u d i p r i nas.

P r i s p e v e k plačnje na j emoda j a l e c e n k r a t mesečno, v e n d a r p a ločeno za vsako pos lop je. D o k l e r ne hodo i z d a n a n a v o d i l a o načinu plačevanja, je t r e b a plačevati p r i s p e v k e

p r i finančnem o r g a n u l j u d s k e g a odbo ra k r a j a , m e s l a o z i r o m a mestno občine s po­s e b n i m i p r a v i c a m i n a čigar področju je pos lop je . K j e r so o k r a j n i o z i r o m a m e s t n i o d b o r i pro t i es l i p r a v i c o do zaračunavanja d a v k o v n a l j u d s k e odbore občin, jo t r eba plačevati p r i s p e v e k p r i teh Odborih, O p l a ­čilu je t r e b a i z da t i p o t r d i l o .

Finančni o r g a n ok r a j n e g a (mestnega) l j u d s k e g a o d b o r a bo n a k a z a l plačane zneske p r i s p e v k o v na konon v s a k e g a dno v k o r i s t računa ft. 667 — S. S k l a d za vzdrževanje po­s l o p i j , k i p a bodo v od i l e podružnice N a r o d ­no b a n k o F L R . I ločeno z a vsako občino.

Finančni o r g a n i , k i so p r i s t o j n i za po-h i r u n j o teh p r i s p e v k o v , m o r a j o v o d i t i e v i ­denco o v i S i n i p r i s p e v k o v , k i j i h je t r e b a plačati ter o plačanih z n e s k i h i n s i c e r za vsako pos lop je ločeno.

D o k l e r ne bodo i z d a n i p r e d p i s i o p o r a b i s r eds t ev iz s k l a d a z a vzdrževanje pos l op i j , se t a s r e d s t v a ne smejo p o r a b l j a t i .

Davek n a p r o m e t po t a r i f i št. 3 h ta r i f e , k i ne plačujo od n a j e m n i n z a pos l op ju a l i de le pos l op i j , jo t r eba plačevati še n a p r e j , k o t podlaga z a plačilo p a bo služila dose­d a n j a n a j e m n i n a .

V 70 mladinskih aktivih so že izvoli l i nova vodstva Do 8. n o v e m b r a je m l a d i n a novomeške!.'..*

o k r a j a v 70 o r g a n i z a c i j a h l , M S že i z v o l i l a n o v a v o d s t v a in de l ega te za o k r a j n o m l a ­d i n s k o kon f e r enco , k i bo v N o v o m m e s l u 30. n o v e m b r a . Pdoložha na m l a d i n s k i h vo­l i t v a h je b i l a pnvsod zelo dob ra . Večje Šte­v i l o a k t i v o v I J M S že da l j o časa t ekmu j e n a čast V . k o n g r e s a LM. ) M l a d i n s k e o r g a n i zac i j e so o b l j u b i l e , d a bodo v o l i t v e v n o v a v o d s t v a a k t i v o v zaključile n a j k a s n e j e do 25. n o v e m b r a . O . A'.

B R E Z P L A Č N O

ste xavarovani od 1. n o v e m b r a 1952 da l j e p r o t i p o s l e d i c a m n e z g o d , če ste r eden naročnik » D O L E N J S K E G A L I S T A < i n če i m a t e p o r a v n a n o naročnino. 20.000 d i n a r j e v izplača Državni z a ­v a r o v a l n i z a v o d naročniku »Dolenj ­skega lista«, k i b i z a r a d i nezgod J pos ta l s toodsto tn i i n v a l i d , 10.000 d i ­nar j e v p a p r e jme j o s o r o d n i k i oz. dediči naročnika, k i b i z a r a d i n e ­zgode prišel ob živl jenje. Ugodnos t v e l j a t u d i z a vse nove naročnike, čim p o r a v n a j o tekočo n a r o č n i n o

Sklep o določitvi dnevov volitev v zbore proizvajalcev v novomeškem okraju

o k r a j n i l j u d s k i odbo r N o v o mes to D e l . St. 1-3731-21/1-52

O k r a j n i l j u d s k i o d b o r N o v o mes t o po pooblaščenem p r e d s e d n i k u , n a p o d l a g i 101. čl. Z a k o n a o v o l i t v a h i n o d p o k l i c u o d b o r n i k o v l j u d s k i h o d b o r o v i n s k l e p a o k r a j n e g a l j u d ­s k e g a o d b o r a N o v o mes to z d n e 17. X . 1952, k i pooblašča p r e d s e d n i k a O L O , d a j e v Ime­n u o k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o r a upravičen n a se j i 17. X . 1952 s p r e j e t i s k l e p o določitvi d n i , v k a t e r i h se bodo o p r a v i l e v o l i t v e v p o s a m e z n i h v o l i l n i h s k u p i n a h i n p o d s k u p i ­n a h z b o r a p r o i z v a j a l c e v s p r e m e n i t i i n do ­p o l n i t i , i z d a n a s l e d n j i

S K L E P o določitvi d n i , v k a t e r i h se bodo o p r a v i l e v o l i t v e v p o s a m e z n i h v o l i l n i h s k u p i n a h i n

p o d s k u p i n a h z b o r a p r o i z v a j a l c e v .

V v o l i l n i s k u p i n i I ndus t r i j e , r u d a r s t v a , g o z d a d s t v a , stavbeništva, k o m u n a l n i h de l i n p r o m e t a se o p r a v i j o v o l i t v e :

1. V v o l i l n i e n o t i št. 1, k i Jo s e s t a v l j a go ­s p o d a r s k o pod je t j e S G P P i o n i r N o v o mes t o — d n e 23. n o v e m b r a 1952.

3. V v o l i l n i eno t i št. 2, k i j o s e s t a v l j a g o s p o d a r s k o pod je t j e L e s n o - l n d u s t r l j s k o p o d ­j e t j e ( L i l 3 ) N o v o mes to X d n e 23. n o v e m b r a 1952.

3. V v o l i l n i e n o t i št. 3, k i j o ses tav l j a g o s p o d a r s k o pod je t j e J u g o s l o v a n s k e državne železnice ( J l ) 2 ) N o v o mes to — dne 'di>. no- , v e m b r a 1952.

4. V v o l i l n i eno t i št. 4, k i j o ses tav l j a I g o s p o d a r s k o pod j e t j e T e k s t i l n a t o v a r n a N o ­vo mes to — d n e 25. n o v e m b r a 1952.

5. V v o l i l n i o n o t i št. 5, k i Jo ses tav l j a j o g o s p o d a r s k a p o d j e t j a : O K A F — K R K A — K R E M E N , vse i z N o v e g a m e s t a — dne 26. n o v e m b r a 1952.

6. V v o l i l n i e n o t i št. 6, k i j o ses tav l j a j o g o s p o d a r s k a p o d j e t j u : I n d u s t r i j a p e r i l a N o v o mes to , Državno e l e k t r a r n e S l o v e n i j e , o b r a t N o v o mes to , S l o v e n i j a - a v l o p r o m e t , p o s l o v a l ­n i c a N o v o cnes to . M e s t n a i n d u s t r i j a čev l j ev N o v o mes to — d n e 26. n o v e m b r a 1952.

7. V v o l i l n i e n o t i št. 7, k i j o ses tav l j a j o g o s p o d a r s k a p o d j e t j a : T k a l n i c a N o v o mes to , T o v a r n a igrač N o v o mes t o — dne 26. n o ­v e m b r a 1952.

8. V v o l i l n i e n o t i št. 8, k i j o s es tav l j a j o g o s p o d a r s k a p o d j e t j a : O k r a j n a o p e k a r n a Z a l o g , O k r a j n a o p e k a r n a Prečna, O k r a j n a o p e k a r n a P r e l e s j e i n Žganjarna M i r n a — d n e 26. n o v e m b r a 1952.

II. V v o l i l n i s k u p i n i t r g o v i n e i n g o s t i n s t v a

se o p r a v i j o v o l i t v e : V v o l i l n i e n o t i št. », k i j o s es tav l j a j o

v s a t r g o v s k a i n g o s t i n s k a pod j e t j a v o k r a j u , se v o l i t v e po i z v o l j e n e m v o l i l n e m t e l e s u o p r a v i j o d n e 23. n o v e m b r a 1952.

III. V v o l i l n i p o d s k u p i n i državnih k m e t i j s k i h

poses tev : V o l i l n a eno ta št. 10, k i j o ses tav l j a j o

državna k m e t i j s k a poses tva G r m — Z a l e ; — D o b — K levevž i n M a l a L o k a se v rš i v o l i t v e — dne 23. n o v e m b r a 1952.

I V . V v o l i l n i p o d s k u p i n i kmečkih d e l o v n i h

z a d r u g : V o l i l n a eno ta št. 11, k i j o s e s t a v l j a l o

kmečke d e l o v n e z a d r u g e : V e l i k i G a b e r , V« l i k a L o k a , P o d h o s t a , D o l . T o p l i c e — u v e d e j o v o l i t v e d n e 23. n o v e m b r a 1952.

V . V v o l i l n i p o d s k u p i n i splošnih k m e t i j s k i h

z a d r u g : v o l i j o dne 23. n o v e m b r a 1952: 1. V o l i l n a eno ta št. 12, k i j o ses tav l j a j o

splošne k m e t i j s k e z a d r u g e : Otočec, S n i a r -j e t a , S k o c l j a n , D o b r a v a .

2. V o l i l n a e n o t a št. 13, k i j o ses tav l j a j o splošne k m e t i j s k e z a d r u g e : Šentjernej , O r e -h o v l c a , V r l i p o l j e .

3. V o l i l n a eno ta št. 14, k i j o ses tav l j a j o splošne k m e t i j s k e z a d r u g e : B r u s n i c e , 8ti>-piče, P o d g r a d . Birčna vas , S m o l e n j a v a N o v o mes to , S m l h e l N . m . . Prečna, M i r n a peč.

4. V o l i l n a eno ta št. 15, k i Jo ses tav l j a j o splošne k m e t i j s k e z a d r u g e : Straža, D o l . T o p ­l i co , Vršna se la . G o r n j e P o l j e .

5. V o l i l n a eno ta št. 10, k i j o ses tav l j a in splošne k m e t i j s k e z a d r u g e : Žužemberk, D v o r , H t n j e , S e l a - S u m b e r k , A m b r u s , Z a -gradec .

6. V o l i l n a e n o t a št. 17, k i j o s e s t a v l j a m splošne k m e t i j s k e z a d r u g e : V e l G a b e r , Ca-tež, V e l i k a L o k a , Šentlovrene, D o l . N e m . , vas , M a l e D o l e , T r e b n j e . Dobrmč.

7. V o l i l n a e n o t a št. 18, k i j o ses tav l j a n splošne k m e t i j s k e z a d r u g e : M i r n a , S e n l -r u p e r t . V e l i k i C l r n i k , T r e b e l n o , M i r n a Vas, M o k r o n o g , Cešnjice.

V I . V v o l i l n i s k u p i m o b r t i : V o l i l n a eno ta št. 19. k i Jo n a podlogi

100. člena Z a k o n a o v o l i t v a h i n o d p o k l p o d b o r n i k o v l j u d s k i h o d b o r o v ses tav l j a j o v. o b r t n i o b r a t i i n d e l a v n i c e n a obm<>. o k r a j n e obrtniške z b o r n i c e , v o l i t v e se o p i . . -v i j o dne 23. n o v e m b r a 1952.

V I L T a s k l e p s t op i v v e l j a v o t a k o j po r a z g l a

s i t v i n a ra zg l a s i l i d e s k i O k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o r a N o v o mes to .

S m r t fašizmu — svobodo n a r o d u ! N o v o mes to , 24. o k t o b r a 1952.

P r e d s e d n i k i V i k t o r Zupančič

Page 6: t Poštnina olaftma » polovini POSAMEZNA STEVTLKA 8 DIN ...Lazar Koliševski, Franc Leskošek in Vladimir Bakarić. Izvoljen je bil tudi sekretariat Iz vršnega komiteja, v katerem

„No, tega pa do danes pes nisem vedela..." T a k o n a m jo prejšnji teden de j a l a

LukSičeva m a t i v Sentjoštvu nad S t o ­j a m i , k o smo j i poveda l i , d a i zha j a

/ N o v e m m e s t u že tret je leto D o l e n j s k i l ist. I n k o smo j i še razložili, o čem Mše v s a k teden naš d o l e n j s k i l o k a l n i časopis, je b i l a t ako j zato, d a jo u v r ­s t imo m e d s ta lne naročnike.

»Pa k a r plačala b o m za vse leto 1953 n a p r e j , i m a človek po tem m e d l e ­t om m a n j s k r b i s položnicami i n pošto!« je še d e j a l a i n se nasme j a l a , ko je z v ede l a , d a je s t em brezplačno nezgodno z a v a r o v a n a ko t v s i s t a l n i naročniki l i s t a , k i ima jo p o r a v n a n o n a ­ročnino. T u d i v novo l e tnem n a g r a d ­n e m žrebanju, k i ga bomo p r i r e d i l i v j a n u a r j u , bo sode lova la .

Lukšičeva hiša p a n i ed ina , k j e r D o l e n j s k e g a l i s t a še n i m a j o . Čeprav smo posebno v z a d n j i h d v e h m e s e c i h p r a v v novomeškem o k r a j u d o b i l i p r e ­cej n o v i h naročnikov, p a je še prece j družin, k j e r člani O F svo jega g l a s i l a še n i m a j o . V e l i k o je hiš, k j e r ne bero l jud j e ne S l o v e n s k e g a poročevalca, ne Kmečkega g lasu i n t u d i ne D o l e n j s k e g a l i s t a . Res je, d a m a r s i k j e z a naš časo­pis še v edno ne vedo.

»Mi n i k a m o r ne pr idemo« je po to ­žila n e k a ženica v p o d g o r j a n s k i v a s i c i , ko smo j i p o k a z a l i D o l e n j s k i l i s t , »pa t u d i za ta časopis dozda j res n i s m o v e d e l i . . . « A l i so t u o d b o r i O F n a r e d i l i svojo dolžnost? P r a v gotovo n e ! K a k o p rav je i m e l tovariš Z u p a n e , k o je n a ses tanku v I r c i v a s i d e j a l : » V m a r s i ­k a t e r i hiši se ženska n i m a s k o m p o ­govo r i t i , iz časopisa pa b i v s a k teden

Zopet korak naprej! V nede l jo , 16. n o v e m b r a ho v Kočevju

/bor de l ega tov za izvolitev okrnjnrpa nri-hora TVD tPnrlizan*. N a zbor bodo prišli de l ega t i iz K i b n i e e . Sodražiee. LotkegO po­toka . Dobrova p o l j a . V e l i k i h Lašč. Do l en jo vase, K a r e . Kočevske r eke i n Kočevja. K o ­čevski o k r a j ima že s ta r e t r a d i c i j e v te l esn i v zgo j i , za to je b i l žc s k r a j n i čas, d a se p r i ­čne z do lom u s t a n a v l j a n j a društev v k r a j i h , k j e r bo zajeta p r v e n s t v e n o kmečka m l a d i n a . Do p r ed k r a t k e m s ta b i l i v o k r a j u samo dve društvi, v R i b n i c i i n Kočev ju, v zad­njem času pa *o se u s t a n o v i l a Se v uvodo ­ma n a v e d e n i h k r a j i h . P o t r e b n o j c to re j , d a so u s t a n o v i odbo r , k i bo u s m e r j a l s t r o k o v n o in g o spoda r sko delo drnšlcv po izkušnjah i n k r a j e v n i h p o t r e b a h . Za to na j p r i d e j o v od­bor tovariši , k i so že do seda j d o k a z a l i z a k t i v n i m de l om v to l osnovzgo jn ih društvih, da j i h pove r j eno de lo ne ho de l a l o težav In rla bodo v z t r a j n o v z g a j a l i z d r a v o , v soc i a ­l i z m u p r e k a l j e n o m l a d i n o .

U r e d i t i bo f reba mnogo težkih v p r a S a n j : o p r e m a že obstoječih f i z k n l t n r n i h domov i n športnih p ro s t o r o v , g r a d i t e v n o v i h , o r g a n i ­z a c i j s k a s t r o k o v n a vprašanja, v z g o j a v a d i -to l j skegn k a d r n , ideološka i z g r a d n j a član­s t va i n m l a d i n e — vso to bo o s n o v n i pro­g r a m n o v e g a o d b o r a E n a e l a v n i h n a l o g p a ho, p r o d r e t i s te lesno v zgo jo v množice, k a r bomo u s p e l i le a s o d e l o v a n j e m i n podporo vseh o s t a l i h o r g a j i i z n c i j .

l a h k o z v ede l a vse, k a r jo m o r a z a n i ­m a t i ! V s a k b i m o r a l n eka j s t o r i t i , d a b i se b r a n j e naših l i s t o v razširilo, p r e d ­v s e m p a v e l j a to z a naš l o k a l n i časo­pis!«

»Prosim vas , pošljite m i t a k o j D o ­l e n j s k i l i s t , če more te , še ta teden!« n a m je p r e d d n e v i p i s a l v o d n i k M a r i ­j a n Huč i z V o j n e pošte št. 3402 i z K a r l o v c a .

» K e r m i D o l e n j s k i l i s t , k i s i ga i zposo j am od tov . Vraničarja, močno ugaja , s e m se odločil, d a s i ga naročim. H k r a t i n a k a z u j e m četrtletno naročni­no,« je p i s a l 31. o k t o b r a tovariš I v a n P e t r i c , šef železniške posta je v R o s a l -n i c a h .

M e r i K o p i c iz Trebče v a s i 25 p r i D v o r u piše: »Prosim pošiljajte vaš l i s t m o j e m u b r a t u k v o j a k o m , polož­n i co za naročnino pa m e n i ! P r e j m i t e tovariške p o z d r a v e ! B r a t o v n a s l o v j e : I v a n Božič, m o r n a r , V o j n a pošta 4412/14 — Lovran. «

B r a t u V i n k u , k i j e p r i v o j a k i h v B i t o l j u v M a k e d o n i j i , j e p r e d d n e v i naroČil D o l e n j s k i l i s t t u d i tov. C i r i l

Š A H O V S K I BRZOTURNIR v počastitev VI. kongresa KP Jugoslavije

S p r o n g e r iz P e t r o v e v a s i p r i Črnomlju, tovariš I v a n Zaf ič i z Volčkove v a s i p r i Šentjerneju pa j e p o s l a l k a r pe t n a ­s l o vov n o v i h naročnikov.

I z v s e h k r a j e v države n a m pišejo d o l e n j s k i fant je , k i so p r i v o j a k i h v v r s t a h J L A , k a k o j i m je všeč naš l i s t . Tovariš L u d v i k S l a d e k , m a j o r iz K n i n a , o b l j u b l j a , d a bo s k r b e l za nove n a ­ročnike m e d D o l e n j c i v D a l m a c i j i . K a ­pe t an A n d r e j Palunčič i z K r a g u j e v c a ga j e naročil s 1. n o v e m b r o m , poročnik P o l d e M e r h a r pa piše iz Z a r k o v e g a v S r b i j i t a k o l e :

» K e r s e m i m e l n a d o p u s t u p r i l i k o v i d e t i , d a prinaša D o l e n j s k i l i s t res m n o g o n o v i c i z naših k ra j e v , žel im pos ta t i r eden naročnik i n b r a l e c Vašega t e d n i k a . P r o s i m V a s , d a m i l i s t p o ­šiljate s 1. novembrom.«

Več sto t a k i h i n p o d o b n i h naročil, d o p i s n i c i n p i s e m iz z a d n j i h mesecov govo r i , d a bomo l a h k o še v m a r s i k a t e r i b e l o k r a n j s k i , d o l e n j s k i i n kočevski v a s i l a h k o slišali t u d i t ako o p a z k o k o t smo [ jo v Sentjoštu pod G o r j a n c i :

»Za D o l e n j s k i l i s t p a do danes res n i s m o v e d e l i . . . «

P o r a z n i h k v a l i f i k a c i j s k i h t e k m o v a n j i h v k a t e r i h j e s o d e l o v a l o o k o l i 2000 šahistov iz v s e S l o v e n i j e , j e b i l v nede l j o 2. n o ­v e m b r a v L j u b l j a n i f i n a l n i b r z o t u r n i r , k i j e o b e n e m i m e l t u d i značaj p r v e n s t v a S l o ­v en i j e . T e k m o v a n j a so b i l a o r g a n i z i r a n a n a čast V I . k o n g r e s a K P J ; s o d e l o v a l i so t u d i D o l e n j c i .

P o i z b i r n e m t e k m o v a n j u so se z a f i n a l n i t u r n i r k v a l i f i c i r a l i S i l a ( S D »Stojan Puc « ) , S t a n e F i n k , d r . Golež, p ro f . Eržen (vsi S D N o v o mesto ) t e r l i c i n R a v n i k a r i z T r e b ­n j ega .

Z m a g o v a l e c b r z o t u r n i r j a j e b i l L j u b l j a n ­čan Šiška, najboljši D o l e n j e c p a j e M i t j a S i l a . S t a n e F i n k j e b i l n a 59. m e s t u , d r . G o ­lež n a 66. m e s t u i t d . Čeprav so te števi lke p r e c e j v i s o k e , je to v e n d a r u s p e h d o l e n j ­

s k i h šahistov, k e r Je b i l a k o n k u r e n c a res v e l i k a . S o d e l o v a l o j e o k r o g 150 najboljših s l o v e n s k i h šabistov.

Opravič l j iv v z r o k z a nas j e t u d i t o , d a n a D o l e n j s k e m t a k i h t u r n i r j e v s p l o h n i ( razen n a novomeški g i m n a z i j i , k j e r j e v s a k mesec b r z o p o t e z n o p r v e n s t v o k l u b a ) , l n b i b i l o k o r i s t n o , če b i se t a k a t e k m o v a n j a u v e d l a po vseh društvih.

P a še n e k a j ! D o l e n j s k a b i m o r a l a d a t i z a p i o n i r s k i f i n a l n i t u r n i r v L j u b l j a n i n e k a j p i o n i r j e v , k i so b i l i že določeni, pa n i so s l i , čeprav so t u r n i r težko pričakoval i . Z a t o j e v bodoče t r eba p o s k r b e t i , d a bodo t u d i p i o n i r j i prišli n a svo j račun, k e r t u d i n a n j i h — bodočih šahistih, s l o n i n a p r e d e k d o l e n j s k e g a šaha.

F r a n c M l k e c

Šahovsko življenje na gimnaziji v Novem mestu

Najdužem jSJjEL ES NA Nogometno prvenstvo ljubljanske skupine

TVD Partizan (Novo mesto) : ŠK Amater (Ljubljana) 9:3 (5:2) T u d i drugo prvenstveno lekmo na domačem

igrišču so NovomešČani g ladko dob i l i . O d l i ­kovale so j i h vse o-n« v r l ine , k i smo j i h opa­z i l i žc na zadn j i t ekmi , Fantje so pokaza l i , kako j e treba i g ra t i , in da l i pošteno lekc i jo rostom, k i so nastopal i z zavestjo, da bo n j i ­hova zmaga • Novem mestu lahka . Čeprav • nj ihovem moštvu igrajo nekater i i g ra l c i , k i so nastopal i že v ligaških tekmah, niso pokaza l i nič posebnega. Poletu raz igran ih domačinov gostje niso mogl i knj in je mora l n j ihov v r a ­tar devetkrat pobrat i žogo iz mreže.

Domači vratar je svojo nalogo rešil za­dovo l j i vo , zamer i t i mu moramo le nameren prekršek nad nasprotnim igra lcem, čemvir j c sledi la enajstmetrovka in drug i gol za goste. V obrambi je h i l Kapetan, kot navadno, za­nes l j i v , Ludve pa tudi v svo j ih najboljših ča­

sih n i dal boljše igre. Srednj i k r i l e c S i tar svoj posel zelo dobro razume in je enako kor is ten napadu kakor obrambi . S t runska k r i l c a s icer za n j im precej zaostajata, vendar nista zagre­šila težjih napak. Od napadalcev sta najbol j ugajala Ton i in Vesel . P r v i je zabi l 4 gole, drugi pa 3. Zadovo l j i l a sta tudi Horvat in Tomo, k i sta dala vsak po 1 gol. Bosna se j c zelo t rud i l , vendar smo ponovno opaz i l i , da ne vzdrži do konca.

Z nedel jsko igro domačih smo v splošnem lahko zadovo l jn i . Sistematično delo neumorne­ga trenerja D o l j a k a je rod i lo uspel i , k i gotovo ni zadn j i . T e k m i je prisostvovalo nad 100 gle­dalcev, k i so zadovol jn i odhaja l i s Stadiona. Sodnik Žitnik iz L jub l j ane je b i l prav dober.

K. J .

TVD Partizan (Novo mesto) : NK Svoboda (Ljubljana) 3:3 (3:1) V n e d e l j o so m o r a l i novomeški n o g o m e ­

taši n a pot v L j u b l j a n o , k j e r so v p r v e n ­s t v e n i t e k m i l j u b l j a n s k e s k u p i n e dos eg l i s a m o polovičen u s p e h . Z m a g o j i m j e p r e ­prečil l j u b l j a n s k i s o d n i k L o g a r , k i j e očitno l n n a m e n o m a z v s a k o odločitv i jo škodoval Novomeščanom. C i m so p r o d r l i do n a s p r o t ­n i k o v e g a k a z e n s k e g a p r o s t o r a , j e p l s k a l namišljen prekršek i n z a u s t a v i l Igro. N a ­s p r o t n o p a Je d o p u s t i l , d a j e p r i s t a n j u 3:2 za Novomeščane n a s p r o t n i n a p a d a l e c držal R o s n o z a r o k o i n ga t a k o o v i r a l , d a n i m o -Kel i n t e r v e n i r a t i , k o j e d r u g i n a s p r o t n i k o v i g r a l e c p r o s t o s t r e l j a l n a v r a t a Novomešca-

Delo TVD Partizan Kočevje Z a počastitev V I k o n g r e s a K P J s i Je

u p r a v a društva k a k o r c e l o tno članstvo z a ­d a l o v e l i k o na tog , k a t e r e t u d i v e s tno i z p o l -n i u j e j o . Z r e d n o t e l o v a d b o l n t r e n i n g i l a h k e a t l e t i k e i n pes t r e ga d e l a v d r u g t h p a n o g a h k a k o r so o d b o j k a , n a m i z n i t e n i s i t d . , se j e stalež m l a d i n s k i h o d d e l k o v d v i g n i l n a d 200 p r i p a d n i k o v , za k a r j e v v e l i k i m e r i p r i ­p o m o g e l t ov . načelnik Saša Blžal. U r e d i l i so s i t u d i družbeno sobo, v k a t e r i j e r a d i o , časopisi, s t r o k o v n e športne r e v i j e i n p o ­dobno . P o g l o b i l i so se s t e m m e d starejšimi i n m l a d i n o s t i k i , d a pos ta ja članstvo k o t e n a družina, k i bo l a h k o n e p r e c e n l j i v o k o r i s t i l a s k u p n o s t i z r e d n o i n s m o t r n o t e l esno v z go j o m l a d i n e .

T u d i v g o s p o d a r s k e m o z i r u Je b i l n a r e j e n v e l i k n a p r e d e k . N i več b r e z s m i s e l n e g a r a z ­m e t a v a n j a m a t e r i a l n i h s r eds t ev . S p r o s t o ­v o l j n i m d e l o m Članstva i n m l a d i n e se j e p l a n i r a l n o v i s t a d i o n , igrišče z a o d b o j k o l n ten is . U r e d i l i so društveno kopališče n a R i n i l i n otroško igrišče. D a l j e so t e m e l j i t o očistili društveni d o m i n pričeli u r e j a t i t u d i smučišče l n s k a k a l n i c o . Z a v s a t a d e l a so žrtvoval i člani 2968 p r o s t o v o l j n i h d e l a v n i h u r p o l e g r e d n e v a d b e v s v o j i h o d d e l k i h .

Društvo j e izvrši lo vse p r i p r a v e z a g r a ­d i t e v novega d o m a , k i bo o d g o v a r j a l v s e m

f l o b n l m z a h t e v a m t e l e sne vzgo je . S e d a n j i d o m t e m p o g o j e m ne o d g o v a r j a , k e r j e b i l p r e u r e j e n v k u l t u r n o p r o s v e t n e n a m e n e t a ­ko j po o s v o b o d i t v i . N a t a način bo o m o g o ­čeno, d a bodo l a b k o n e m o t e n o de l a l e vse o r g a n i z a c i j e i n društva.

K e r se je v o k r a j u u s t a n o v i l o že več društev T V D »Part i zan« , v n e k a t e r i h se p a še u s t a n a v l j a j o , bo 16. t. m . u s t a n o v n i občni z b o r O k r a j n e g a o d b o r a T V D »Par t i zan« , k i bo u s m e r j a l c e l o t n o t e l e sno v z g o j n o de l o v o k r a j u .

V e l i k o je še l j u d i i n m l a d i n e , k i s t o j i ob s t r a n i l n se ne vkl juči v »Part izana« . P r a v t a k i l j u d j e p a v edo največ p o v e d a t i , d a društvo n . p r . n e d e l a , n i množično i t d . P r i d i t e k n a m v t e l o v a d n i c o , t a m boste našli o d g o v o r !

- k o

Okrožno prvenstvo v namiz­nem tenisa za mladince

in člane v Črnomlju T D »Part i zan« v Črnomlju p r i r e d i v ne­

de l jo , 16. n o v e m b r a ob 13. u r i v g i m n a z i j ­s k i t e l o v a d n i c i okrožno prvenstvo v namiz­nem tenisu za člane in mladince.

V s a k o d r n S t v o l a h k o nas t op i največ z d v e m a članoma i n d v e m a mlad ine .ema, v k o n k u r e n c i m l a d i n c e v i n v p a r i h . I g r a se po s i s t e m u i z p a d a n j a za poed ince i n za pare .

P r o s i m o vsa d r u S t v a . d a p r ine so s seboj vsa j d ve žogici . P r i j a v e poS l j i t e n a n a s l o v : Kolar ič , g i m n a z i j a — Črnomelj.

R e f e r e n t z a i g r e : Marjan Kolarič '

n o v i n Izenačil. S t a k i m načinom s o j e n j a l n s t r g a n j e m i g r e j e s o d n i k dosege l , d a j e po l e t NovomeŠčanov p o p u s t i l , s i c e r b i se i z L j u b l j a n e v r n i l i z o b e m a točkama. P a t u d i s a m o e n a točka zados tu j e , d a se n a h a j a j o v p r v e n s t v u l j u b l j a n s k e s k u p i n e n a p r v e m m e s t u .

Najbol jšo Igro s ta p r e d v e d l a V e s e l i n H r o v a t . V s a k j e t u d i e n k r a t po t r e s e l n a ­s p r o t n i k o v o mrežo. S i c e r p r o d o r n e g a T o n i j a j e t o k r a t s k o r o p o p o l n o m a onemogoči l n a ­s p r o t n i s r e d n j i k r i l e c Z g o n c , k i j e , l a h k o rečemo, rešil S v o b o d o težjega p o r a z a . V e n ­d a r Je t u d i n j e g a T o n i u k a n i l i n p r i s e b n o daj najlepši g o l d n e v a . N a j o m e n i m o m i m o ­g rede , d a Je p r e d l e t i Z g o n c i g r a l z a n o v o ­meške b a r v e . T u d i T o m o i n B o s n a s t a d a l a d o b r o p a r t i j o , čeprav n i s t a doseg l a n o b e n e g a g o l a . V d r u g e m d e l u se Je B o s n a p o t e g n i l v o b r a m b o , n a n j e govo m e s t o pa j e prišel P e r i c , k i v n e d e l j o n i i m e l najboljšega d n e . S r e d n j a v r s t a i n b r a n i l s k i p a r so b i l i s s vo j o i g r o n a p a d u v precejšnjo o p o r o . N a j b o l j j e zope t u g a j a l s r e d n j i k r i l e c S i t a r s s v o j o premišl jeno i n k o r i s t n o i g r o . D o b r a s ta b i l a t u d i B e r g l n c i n Mlrt ič v k r i l c i h t e r K a p e t a n v o b r a m b i . T u r k bo sčasoma pos t a l d o b e r v r a t a r .

I g ra s a m a Je b i l a t ipično p r v e n s t v e n a : obe moštvi s ta se z a v e d a l i , d a g r e z a točke. Novomeškemu n a p a d u j e t r e b a p o v e d a t i še to , d a l a h k o v d o v o l j e n i h m e j a h s t a r t a n a n a s p r o t n e g a v r a t a r j a , k a d a r t a l o v i žogo a l i p a j o s t r e l j a v po l j e . V n e d e l j o j e n a p a d n a t a način z a p r a v i l več u g o d n i h p r i l i k z a dosego go la .

S o d n i k L o g a r j e b i l p r i s t r a n s k i In j e s o d i l v škodo NovomeŠčanov. T u d i p u b l i k a , k i je v splošnem n a v i j a l a za Novomeščane. j e izražala svo j e n e g o d o v a n j e n a d očitno k r i ­v ičnimi odločitvami v k o r i s t S v o b o d e . T a ­be l o p r v e n s t v a l j u b l j a n s k e s k u p i n e b o m o o b j a v i l i v p r i h o d n j i števi lki .

K. J .

Oglas v »Dolenjskem listu« — zanesljiv uspeh!

O b pričelku šolskega leta je Imelo g imna-zij>ko šahovsko društvo »Stojan Puc« redni l e tn i občni zbor. Toleg d i jakpv je b i l pr isoten tudi tov. profesor Dobovšek. k i j e b i l s svo­j i m i izkušn jami takoj p r ip rav l j en pomagati društvu. V preteklem šolskem letu je šah na g imnaz i j i skoraj zaspal , zato smo na zboru postav i l i smernice za boljše delo v tekočem šolskem le tu. Vodstvo društva j e prevze l novi odbor, k i bo prav gotovo uspešneje oprav l j a l svoje delo kot l ansk i . Poleg obeh ta jnikov j c bil i/voljen tudi referent za p ion i r j e . S tem je b i l a dovol j jasno izražena težnja društva^ da so grad i na množičnosti, da omogoči razvoj

VZGOJAl Mladinska vrsta lepo

napreduje Iz d n e v a v d a n zapažamo, d a z a v z e m a t a

f i z k u l t u r a l n šport v N o v e m m e s t u v e d n o važnejše i n vidnejše m e s t o . M e d m l a d i n c i v l a d a posebno z a n i m a n j e z a r e d n o m l a d i n ­s k o v a d b o . L a n i je ob zakl jučku šolskega l e t a m l a d i n s k a v r s t a p o k a z a l a p o d v o d s t v o m p ro f . S a m c a p r a v l e p u s p e h , t o d a štela Je k o m a j 10 m a r l j i v i h t e l o v a d c e v , k a r p a j e z a N o v o mes to v s e k a k o r n i z k a števi lka.

L e t o s j e p r e v z e l m l a d i n s k o v r s t o p r o f e so r Dobovšek. Štev i lo m l a d i n c e v j e n a r a s l o l n o b i s k u j e danes r e d n o v a d b o že približno 40 f an t o v . Z a d e l o z m l a d i n c i se Je posebno z a v z e l p ro f . Dobovšek, k i p r e c e j žrtvuje z a f i z k u l t u r n o de l o p o l e g s vo j e ga p o k l i c a . — Udeležba n a v a j a h j e s k o r a j s t oods t o tna , z a l p a m l a d i n c e m m a n j k a najvažnejše — d i s c i ­p l i n a . V s e preveč se m o r a n . p r . v o d n i k še mučiti, d a p o m i r i 40 m l a d i n c e v ! T o n i šala! Ce d o d a m o še to , d a n e k a t e r i m f a n t o m p r i ­m a n j k u j e športnega d u h a i n d a m i n e p r e c e j mesecev , p r e d e n j i m ga vcepiš, p o t e m v e m o , d a se t u d i n a t e m p o l j u o r j e l e d i n a . U s p e h i p a so že t u , s k r o m n i s i c e r , t o d a v e n d a r v i d n i . Več o n j i h boste še l a h k o b r a l i v našem t e d n i k u , t r u d m l a d i h t e l o v a d c e v In n j i h o v e g a v o d s t v a p a b o m o v i d e l i n a te l o ­v a d n i a k a d e m i j L

Zuž.

N A M I Z N I T E N I S

TVD Partizan : JLA (Novo mesto) 9:3

V nedel jo dopoldne je h i l v dvoran i Doma J L A povratn i dvoboj v namiznem tenisu med gorn j ima ek ipama. Kot p r v i se je (udi ta kon­čal z uspehom »Partizana«. V zmagovi t i e k i p i so nastopi l i Medic , Sodnik in Sonc, ek ipo J L A pa so sestavl ja l i Do lanc , Dragan ln Zurič. Vse igre je dobi l Med ic , k i je b i l tudi najboljši igralec tega dvoboja , vse igre pa je Izgubil Dragan. Rezu l ta t i posameznih iger so nas ledn j i :

Do lanc : Sonc 2:0 (21:17, 22:20). Dragan : Sodnik 1:2 (20:22. 21:17. 25:27). Zurič : Medic 1:2 (15:21, 22:20, 19:21). Do lanc : Sodnik 1:2 (17:21. 21:17. 16:21). Dragan • Sonc 1:2 (21:15, 21:23, 19:21). Zurič : Sodnik 2:1 (20-22. 21:15, 21:16). Do lanc : Medic 1:2 (21:17, 16:21, 14:21). Zurič : Sonc 2:0 (21:7, 21:17). Dragan : Med ic 0:2 (13:21. 17:21). P r vo imcnovan i so člani ek ipe J L A .

K. J .

Ali veste . . .? d a j e J u g o s l o v a n F r a n j o Mlhalić v t e k u n a

20 k m d r u g i n a s v e t u v s e h časov. Boljši o d n j e g a Je s a m o C e h E m i l Z a t o p e k , s v e ­t o v n i i n o l i m p i j s k i r e k o r d e r , i m e n o v a n t u d i »češka l okomot i va « ;

da se e n a j s t m e t r o v k a p r i s o d i s a m o z a r a d i prekrška v k a z e n s k e m p r o s t o r u , ne g l ede n a to , k j e se v t i s t e m t r e n u t k u n a h a j a žoga;

da se m a r a t o n s k i t ek i m e n u j e v s p o m i n n a n a grškega v o j a k a , k i j e po z m a g i n a d P e r z l j c i l e t a 490 p r i v a s i M a r a t o n t e k e l v A t e n e i n meščanom o z n a n i l z m a g o . P r e ­t e k e l j e 42 k m i n 195 m ;

da se n a h a j a črnomeljski d i j a k M a r k o P l u t m e d p r v o dese t o r i c o najboljših m e t a l c e v k o p j a v državi ;

d a j e z n a n i novomeški o d b o j k a r L u k a D o l e n c p o z v a n v s l o v e n s k o o d b o j k a r s k o r e p r e ­z e n t a n c o .

K, J .

in uve l jav l jan je našim p ion i r j em, da bodo ne­koč uspešno nadomest i l i starejše.

Ob jav l j amo nekaj g lavn ih sklepov občnega zbora. T u r n i i za mlad insko prvenstvo g imna­z i je , k i naj da kandidate za oblastno m l a ­d insko prvenstvo in k i že teče, mora b i t i k o n ­čan do konca tega meseca. O b u d i naj se redno mesečno brzopotezno prvenstvo g imnaz i je . Po posameznih razred ih naj se takoj organ iz i ra jo tu rn i r j i brezkategorn ikov za dosego V. kate ­gori je . V novembru se organ i z i ra tu rn i r peto-kategornikov vse gimnazi je , v decembru pa se začne g imnaz i j sko prvenstvo posameznikov, na katerem b i sodeloval i vs i četrto in višje kate -go ru ik i ter najboljši p i o n i r j i . V nižjih razred ih naj se čimprej začno s t rokovna predavanju, p i o n i r s k i krožki za pionirje—začetnike. Za p i o ­n ir je naj se organ iz i ra jo tudi redne mesečne s imnl tanke najboljših šahistov g imnazi je . N a ­dalje smo s k l e n i l i , da se i zpopo ln i invenUn-društva, prt čemer nam bo šlo g imnaz i j sko vodstvo i n mlad inska organizac i ja nedvomno na roke.

Upamo, da se bo na ta način šahovsko živ­l jenje na g imnaz i j i bol j razv i lo in poživilo,

S -

šahovski brzoturnir za prvenstvo gimnazije

V soboto, 85. oktobra je b i l na novomeški g imnaz i j i o rgan i z i ran brzopotezni t u r n i r za me­sce oktober . Udeležilo se ga je deset Igralcev SD »Stojan Poc«. Po lep ih borbah je premočno zmagal drngokategornik osmošolec M i t j a S i l a . k i j e vse part i j e osvo j i l v svojo kor is t . Drugo mesto j e zavzel četrtokniegornik S k e r l j , za n j im pa so b i l i še J n p c l j , T r a t n i k , K r u l j n c in drug i . K l j n b majhnemu številu igralcev je brzo turn i r dobro uspe l . M . K.

Kronika nesreč N O V O M E S T O . Med delom se je urezal

s koso v desno roko truktor ist na G r m u Oskar Seuica.

N O V O M E S T O . M i h a Zupan, nameščene: »GOSAD«, je padel z motornega kolesa. Dob i ! je pretres možganov, z loml jeno ima pa tudi desno nogo

G R A D A C v B e l l k r a j i n i . M i z a r s k i vajenec Janez Junter s i je p r i padcu z lomi l desno nogo.

R U M A N J A V A S p r i Straži. G lavo si je pobi l p r i padcu nakladnice lesa Ignac Vrečko.

DEČINA ob K o l p i . K o je nesla v m l i n v Radence, j e pad la in s i z l omi la levo nogo žena posestnika Štefanija Spehar.

L U K O V K . Voz i l is t jem se je p r e v r n i l na Antona Rc t l j a ln mu z lomi l desno nogo.

G A B R J E . P r i padcu na vaški pot i j e padel in si pobi l prsni koš kočar Anton Kozlevčar.

R O D I N E p r i Trebn jem. Na postaj i Črnomelj je med premikan jem prišel med vagone želez­ničar Franc Hlebec. Vagoni so mu poškodovali prsn i koš.

R A K O V N I K p r i Mokronogu. Splašena krav . i je z l omi l a desno roko posestnikov i ženi Mat i l d i Grnbenc,

U K U M A V A S p r i Mokronogu . Neznan ko le ­s a r j e nn cesti ir Mokronogu podr l po l j sko de­lavko Jožefo Debevc. Dob i l a j e hujše poškodbe na g lav i .

Dolnja Dobrava pri Trebnjem. 18 d n i po­tem, ko jo je u g r i z n i l pes, so je m o r a l a za­teči v bolnišnico p o l j s k a d e l a v k a A n a Ho ­čevar, k e r 6e j i r a n a u a l e v i n o g i n i ho t e l a z a c e l i l i .

Sela pri Mirni peči. Od v b o d a s t r s k o je d o b i l a z a s t r u p i j e n j e leve roke žena posest­n i k a M a r i j a H r a s t n r .

Vapča vas pri Semiča. P r i z a p r e z a n j u vo­lov si j e z l o m i l a levo r o k o hči kočarico M a ­r i j a R u k o v e c .

liačje p r t Mokronopu. Užitkarico M a t i l d o L o k a r je s i n t ako p re t epe l , d a j i je p r i z a ­de j a l težke te lesne poškodbe z u d a r c i po g l a v i i n te l esu .

Sela pri DaragatuSn. Kovača F r a n c a B u ­t a l a je v g o s t i l n i v Dragatušu nekdo med p r e p i r o m s u n i l po s t o p n i c a h , d a je p r i p a d ­cu d o b i l poškodbe na g l a v i .

Ko o d h a j a j o V a š i f a n t j e i n mož j e n a o d s l u ž e n j e v o j a š k e ­ga r o k a v J L A a l i n a o r o ž n e v a j e , j i m n i k a r ne p o z a b i t e n a r o č i t i t u d i " D o l e n j s k e g a l i s t a " I V s a k t e d e n j i m b o p r i n a š a l v s e d o l e n j s k e n o v i ­ce i n z a n i m i v o s t i - z s t o J i m t a k o j p r i p r a v i t e t o v e s e l j e

November fe mesec, ki vabi spomine M a n j strašna noč Je v črne z e m l j e k r i l i ,

k o so p o d s v e t l i m s o n c e m sužnl d n o v l . . .

N e v e m z a k a j , v e n d a r l jud j e t ako p ra v i j o , D a r i n k a . J e s e n je p o r j a v i l a z e -U nje, a n o v e m b e r je n a t r o s i l gozdne pot i , p r i k l i c a l je n a v r t o v i h k r i z a n t e m e , kop l j e i n k r a s i g r obove i n r a d p o b i r a J j u d i . P r a v t ako n o v e m b e r r a d p o s k r b i za dež, k i na to d n e v e i n d n e v e r o s i , p r o n i c a v z eml j o , r a h l j a i n v z r a v n a v a g o m i l e i n i z p i r a k o s t i . M o r d a zato kliče s p o m i n e . K d o ve?

K a j misliš T i . D a r i n k a , m a r n i l epo s t a r e m u možu, k i se n a j esen s p o m n i , d a b i b i l o d o b r o z a t i s n i t i oči? Leže — n jegovo živl jenje bogato i n r o k e so težke — zgane z očmi — p r i p o l z e m u s p o m i n i n a p o m l a d i i n j esen i , k i j i h j e p r e v r i s k a l v življenju, n a l j u d i , k i so prišli, d a b i m u s t i s n i l i z g a r a n i r o k i p r edno gre, n a družino, k i se z b i r a , d a bi se p o s l o v i l a — i n za sp i .

Z u n a j m o r d a ros i , z a h r i b i nek j e n a ­rašča K r k a , j esen m u je n a t r e s l a l i s t j a po po teh , k o d e r ga bodo n e s l i i n za p o -grebce bo težak, k e r je po t m o k r a . L j u d j e p a sodi jo , d a bo m i r n o spaL, k e r jo v i d e l i n doživel vse, k a r m u je ž iv ­l j en je mog l o d a t i . Z a s l ovo m u p r i n e ­sejo rož i n sedejo za peč, d a b i ga zadnjič g l eda l i .

Težko p a n e m a r a u m i r a človek, k i m o r a u m r e t i z a r a d i v e r e v s r c u , k i še ni dogore la . T a k o se je god i l o p r i nas pred l e t i , D a r i n k a . P r e d l e t i n i nihče čakal n a s m r t . da b i u t e g n i l p re j d o ­maČim s t i s n i t i r oke . T a k r a t so h o t e l i

n a h i t r o in b r e z n a p o r a u b i t i v e r o v l j u d e h , v e r o v svobodo. K e r p a tej mogočni v e r i ne moreš k a r h i t r o do živega, k e r je ni moči u b i t i , so začeli u b i j a t i l j u d i . P o t e m so j i h p o k o p a v a l i k a r na n j i v a h , m o r d a zato , k e r so u p a l i , d a bo dež v n e b l a g o s l o v l j e n i z e m l j i p r e j raz j ede l s r c a in s c e f r a l i z n j i h to t r d o ­živo v e r o med k r t e in črve. Seveda , vse to se je god i l o v z n a m e n j u n e k a k ­šne dvatisočletne k u l t u r e i n p o d zaščito najvišjega b l agos l o va kot b ogu d o p a d ­l j i v o de janje .

A na g r obeh j e p o m l a d p r i k l i c a l a rože; l jud j e so b i l i v ese l i i n so g o v o r i l i o k r o g , da j i h je dež in iz oči j i m j e n e k a j gore lo . , .

L a h i so t r d i l i , d a so j i h n a n e s l i l j ud j e i n po h r b t i h je p a d a l o . . . P o gozdo ­v i h p a so se vse mogočneje oglašale p u š k e . . .

D o l n j e L a z e so b i l e vse do tisoč-dcvetstoenainštiridesete z i m e i z r a z i t a kočevska v a s i n t ako so ime l e k a k e t r i s l o v e n s k e družine, k i so t a m s t anova l e a l i posedova l e neka j m a l o r o d n i h kosov zeml j e , v tej v a s i m a l i ra j n a z e m l j i . K u l t u r b u n d b v c i , k i so b i l i g l oboko p r e ­pričani o p l e m e n i t o s t i svo j ega k u l t u r ­nega p o s l a n s t v a , si n i so namreč m o g l i k a j , d a ne b i od Časa do časa i z t i s n i l i s k o z i zobe S l o v e n c e m take l e človečan-ske z a m i s l i :

» P r ide čas i n H i t l e r i n t a k r a t p r i d e z a nas r a j . Z vašimi g l a v a m i p a b o m o tlakovali ceste od Semiča preko Crmoš-

n j i c i n vse s e rpen t ine p r e k o R o g a do Kočevja.«; Če je k a k e g a fanta i z s o ­s e d n j i h s l o v e n s k i h v a s i z anes l a d o b r a v o l j a a l i m o r d a že p r e p o l n a g l a v a v kočevsko gost i lno , so ga brez n e p o ­t r e b n i h besed a l i h r u p a n e k o l i k o r a z ­teza l i i n v r g l i p r e d p rag . A p r i v s e m tem so n e s t r p n o čakali, kda j se bo s t a r a J u g o s l a v i j a sesedla , d a se bo m o ­gel po razvoženi d o l e n j s k i cesti p r i p e ­l j a t i H i t l e r i n se j i m vreči v ob j em.

Sreča j i m je b i l a m i l a ; J u g o s l a v i j o je res v z e l v r a g že v neka j d n e v i h , saj so k t e m u p r i p o m o g l i t ud i n e k a t e r i naši častitljivi s t a r i g ene ra l i . Za t o so n a h i t r o r o k o p o s e k a l i n eka j s m r e k i n j i h obe l j ene p o s t a v i l i p r i Klemenčiču, m e d nje p a n a p e l i p l a t n o s »Hei l Hi t ler « i n s k l j u k a s t i m i križi. Nemški t a n k i i n a v t o m o b i l i so srečno podvažali s l a vo l ok , a že p r v i v i s o k o naloženi i t a l i j a n s k i k a m i o n je p l a t n o z n a p i s o m i m e n i t n o s c e f r a l i n t ako je t u d i m o r a l o b i t i . I t a ­l i j a n i so se namreč u g n e z d i l i v šoli i n i z obes i l i svo jo zas tavo .

S k o z i po le t je i n kasne j e v j esen i j e p r i h a j a l o Kočevar jem vse bo l j j a sno v zavest , d a r a j h a k n j i m ne bo, da ga bodo m o r a l i s a m i i s k a t . G r i z l o j i h je le , k a k o b i s S l o v e n c i . K o je b i l o v e n d a r že t o l i k o sej, ka t e r e vse b i b i l o dobro s p r a v i t i p od zeml jo . T r e t j i n o v e m b e r 1941. l e t a j i m je prišel ko t nalašč, ta d a n so vsa j n e k o l i k o s p r o s t i l i svo je s lepo sovraštvo do S l o v e n c e v .

N a večer 2, n o v e m b r a jc snežilo. VašČani so s k o z i metež v i d e l i k o l o n o

I t a l i j anov , Id se je p o m i k a l a p r o t i R a -d o h i . Vas , k i je n a v a d n o ob s l a b e m v r e m e n u zgodaj l e z l a v poste l je , je ob leščerbah p r e u d a r j a l a , ka j vse b i b i l o dobro v z e t i s seboj v r a jh .

O b k a k i h p o l desetih so se s t res le šipe, k m a l u nato so se vse leščerbe j u t r n i l e . N a G o r n j i h L a z i h je z a r e g l j a l m i t r a l j e z . S t r e l j a n j e ni več u t i h n i l o . K a k e p o l ure kasne j e so iz G o r n j i h L a z i pribežali v spodn j i konec v a s i S o b a r - i j e v i , v s i premraženi. V vas i se je r a z -vedelo , d a je p a r t i z a n s k a četa o b k o ­l j ena . Kočevarj i so si m e l i r oke . S l o - 1

v e n c i p a so se v hudi slutnji z a p r l i ] vase. N a G o r n j i h L a z i h je m e d t e m P l u t u go re l skeden j , k e r so L a h i ho t e l i ; z l a h k a potolči obko l j ene p a r t i z a n e v j Sobarjevi hiši. P a r t i z a n i p a so na p o l ; oblečeni u d a r i l i v večkraten obroč. D e v e t i m se je p robo j posrečil, vsi d r u g i 1

p a so os ta l i v snegu . V n e l se je t u d i h l e v i n v gnečo I t a l i j anov je p r i l e t e l a b o m b a . N a t o so p r e b o d l i P l u t a , ker n i , ho t e l v ogenj po pa r t i z ane . Z d a j pa zdaj se je n a v r a t i h o d t r g a l a goreča pos tava , k i je os l ep l j ena od d i m a in , prerešetana od k r o g e l o m a h n i l a v sneg. I n sneg je r d e l od požara in k r v i i z d a n i h p a r t i z a n o v .

I zda ja lec I v a n i n še n e k d o sta še vedno čepela za vasjo. Z a v r a t j i m a je , r a h l o n a l e t a v a l sneg . M i s l i l a s ta n a l i r e , 1

k i j i h bos ta z a p i l a . K a r se j e za n j i m a r a z g r n i l o g r m o v j e in T o n e se je ves z a d i h a n p o g n a l čez čistino. Os l ep l j en I od pršiča se je za l e t e l v I v a n a i n za- 1

r o b a n t i l : »Da b i te v r a g . — A v i d v a I sta , s t r e l a . — N a , duša p r o d a n a , a po ' v o j n i bo obračun!« B r c n i l j e I v a n a i n že u t o n i l v temo. 1

V s e odt l e j je I v a n a g r i z e l s t r a h . P r e v i d n o je h o d i l po sve tu i n se o z i r a l n a vse s t r a n i . O d d a h n i l se je šele leto po o s v o b o d i t v i .

I t a l i j a n i so svo je m r t v e Še ponoči p r e p e l j a l i i n z a b i l i v krs te , d a b i p r i ­k r i l i i zgube. A v j u t r u so po v a s i i s k a l i gno jn i koš i n k o so ga i z t a k n i l i , so začeli i s k a t i še vo zn ike . Kočevarj i so b i l i t ako j p r i r o k : V i h a l i so s i r okave , p r e p r e g a l i konje, i s k a l i c ep ine i n v e ­r ige , s t i k a l i nato po gozdu i n p r i p r e -ga l i ožgana t r u p l a . N a t o so p o g n a l i k o ­nje k a r n a v p r e k čez s k a l e i n g r m o v j a . . .

O k r o g o s m i h se je bos i n ves p r e -mražen o d t r g a l i z hoste C e r j a n e c i n p r i p r v i hiši p op r o s i l vode, pač v v e r i , da se bo l a h k o m a l o ra zg l eda ! . N i t i s l u t i l n i menda , v kakšno p r o k l e t o gnezdo je pade l . V o j a n o v o d e k l e j e s t ek l o po I t a l i j ana i n čez četrt u r e je že v s a k o ­čevska vas p l j u v a l a n a n j : »Proklet i k o m u n i s t , le po hudiču ušivem!«

V šoli so C e r j a n c a soočili s K o r c l -cem, k i se je p r o d a l z a košček k r u h a . »A , t i si Cerjanec,« je h i t e l .

»Ka j m e ne poznaš?« Ce r j anec j c o d k i m a l .

»Kako ne, saj s v a b i l a še sinoči skupaj.«

P o t e m se j e C e r j a n c u posve t i l o in je K o r e l c u p l j u n i l v obraz . U s t r e l i l i so ga še i s t i d a n . Ležal Je na ces tnem n a s i p u ves dan , l j u d e m v s v a r i l o . O t e k l e bose moge je i m e l vse pomodre l e , z a sra jco m u je n a l e t a v a l sneg.

O k r o g deve te je iz hoste p r i n e s l o spet moškega, m e n d a je b i l p a r t i z a n Mihelčič Povpraševal je po Semiču in vas ga je čudno g l eda la Pridružil sc j e n e k i ženi i n ta m u je šepetnila, na j

Page 7: t Poštnina olaftma » polovini POSAMEZNA STEVTLKA 8 DIN ...Lazar Koliševski, Franc Leskošek in Vladimir Bakarić. Izvoljen je bil tudi sekretariat Iz vršnega komiteja, v katerem

Dolenjske Toplice N a r o d i t e l j s k e m s e s t a n k u p r o t i k o n c u l a n ­

s k e g a šolskega l e t a je h i l spre j e t s k l e p , d a sc v D o l e n j s k i h T o p l i c a h osnuje Društvo p r i -.1.1 tel.iev m l a d . n e . To na logo so s p r e j e l i za­s t o p n i k i staršev i n množičnih o r g a n i z a c i j , v e n d a r do danes društvo še n i o r g a n i z i r a n o , r a s hi l i i l , d a hi se v s i t i s t i ko t t u d i o s t a l i prijatelji m l a d i n e t e r v s i , k i j i m je bo­dočnost m l a d i n e p r i s r c u , p o b r i g a l i , d a b i čimprej prišlo do u s t a n o v i t v e tega, d n i -Št val Na loge , k i b i j i h i m e l o društvo, so v e l i k o in odgovo rne ter ne mora j o čakati nobenega odlašanja več. D . 0 .

Predgrad ob Kolpi V lu i i ln l jn 26. o k t o b r a je h i l v d v o r a n i

zadružnega d o m a zbor v o l i v c e v na kate-reni so i z b r a l i devet k a n d i d a t o v za v o l i t v e v občinski l j u d s k i odbor . V a s P r e d g r a d , J c l e n . M vas in P a k a t v o r i j o eno v o l i l n o eno­to i n bodo v o l i v c i teh t r eh v a s i 7. decem­b r a i z v o l i l i t r i o d b o r n i k e v občinski l jud­s k i odbor . Z b o r a v o l i v c e v se je udeležil t u d i l j u d s k i pos lanec naše do l i n e , tovariš . lanez Žunič, k i se zelo z a n i m a za gospo­darstvo po l j anske do l i no i n n a m je ooveda l m a r s i k a j poučnega.

Zadružni d o m je t i k pred d o g r a d i t v i j o . , K m a l u se bosta v s e l i l a v novo ure j ene pro­s tore doma v p r v e m n a d s t r o p j u občinski l j u d s k i odbor i n matični u r a d . Do zadruž- I nega d o m a s ta že n a p e l j a n a t u d i te lefon in t e l egra f , v k a t e r e m pa bo še e l e k t r i k a . Jam« za d rogove od t r a n s f o r m a t o r j a p r o t i vas i že kopljejo, k a j t i tovariš .Jože Želez n i k a r od K l e k t r o L j u b l j a n a j c o b l j u b i l , d a bo p r v e g a d e e o m b i a v i m l j a n s k i d o l i n i po­s v e t i l u e l e k t r i k a ! U p a m o , d a bo to mogoče že za 29. n o v e m b e r — n a d a n R e p u b l i k e .

Dolnja Podgora L o v e c i n gospodar l o v ske družine S t a r i

t r g , P a v e l F r i c c i z Do l en j e Podgore , je v t reh dneh podr l k a r d v a d i v j a prašiča. S p r v i m se je srečal v nedel jo 26. o k t o b r a . T a je t eh ta l o k r o g lfio k g , d r u g e g a pa je u s t r e l i l v sredo 21». o k t o b r a ; b i l je • težak o k r o g 50 k g . Le tos je i z r e d n o v e l i k o že­l oda i n se m r c i n o bo l j zadržujejo v tem lovišču kot so se d r u g a l e t a . V s i , k i so b i l i deležni pečenke od u p l e n j e n i h s v i n j , p r a v i j o , da je b i l a zelo d o b r a i n želijo l o v cem šo več t a k e g a b l a g r a t

Jerneja vas H.

Sena t o k r a j n e g a sodišča v M e t l i k i je ob­s o d i l Janeza fttruelja, p o s e s t n i k a i z J e r n e j a vasi p r i Dobi ičah z a r a d i k r i v o l o v s t v a n a štiri mesece z apo ra , plačilo škode l o v s k i družini v znesku 4200 d i n ter vseh p r a v d ­n i h stroškov, s t ruee l . j je letos v j a n u a r j u a l i f e b r u a r j u u s t r e l i l s rno , p r i tem m r h a r -skem pos lu p a ga je z a l o t i l o k r a j n i l o ga r N i k o B a b i c iz M i k l a r j e v . K o je S t r u c e l j z ag l eda l l o g a r j a , je d v i g n i l n a n j puško in se je m o r a l ta h i t r o u m a k n i l i , s i c e r bi l a h k o prišlo do zločina. M i s l i m o , d a je kazen štiri mesece z a p o r a , plačilo s rne 4200 d i n in stroškov p o s t o p k a z a tako de­jan j e p r e n i z k a ! P r ,

Stari trg ob Kolpi P r v e g a n o v e m b r a opo ldne je b i l a n a po­

kopališču svečanu žalna p r o s l a v u za p a d l i m i bo rc i in žrtvami fašističnega t e r o r jn , k i po­čivajo na tem pokopališču. V s p o m i n na žrtve je Spregovoril neka j t o p l i h besed član občinskega odbo ra Zveze borcev Jože L a v -renčič. moški p e v s k i zbor iz Predgrađa pa je pod v o d s t v o m tovariša Jožeta fcmulelja s t a r zapel dve pesmi , p r a v tako pn je tud i m l a d u godba iz Predgrađa pod i s t i m vod­s t v o m z a i g r a l a n eka j žalostink. Žalni sve­čanosti je p r i s o s t v o v a l o v e l i k o l j u d i i z vse občine, pokopališče p a je b i l o vso v c v t j u .

Doblička gora fi. n o v e m b r a dopo ldne smo p o k o p a l i M a

r i j o Spo ra r. s ta ro 5(5 let. B i l a jo dobra,.par­t i z a n s k a m a m i c a i n d e l a v k a . Z a r a d i prega­n j an j a v l e t ih N O B je v h a j k a h zbo le la , smr t pa je pos l ed i ca t r p i j en j a v l o t ih vo j i ie . Da |e b i l a med l j u d m i močno p r i l j u b l j e n a , je pričala t u d i v e l i k a udeležba n a n j enem pog r ebu . Prišlo je prece j l j u d i t u d i i z Črnomlja, i g r a l a p a j i j e črnomaljska »todba.

A k .

Temenica Čeprav s p a d a m o pod o k r a j L j u b l j a n a

o k o l i c a , r a d i beremo D o l e n j s k i l i s t , sa j smo na me j i novomeškega o k r a j a i n seveda p r a ­v i D o l e n j c i . R a d i beremo nov i ce i z naših k r a j e v i n zato se bomo sedaj t u d i večkrat, o g l a s i l i .

V T e m e n i c i i m a m o n o v o u s t a n o v l j e n o pro­s t o vo l j no g a s i l s k o četo, k i je te d n i dob i l a

DOLENJCI K u p i t e srečke Državne loterije F L R J ! Čakajo vas p r e m i j a i n d o b i t k i v v r e d n o s t i 53,600.000 d i n a r j e v , k i j i h v sak mesec izplačamo našim d o b i t n i k o m

v e n d a r čimprej i zg ine , k e r je vas k o ­čevska. T o d a b i l o ,je že p r e k a s n o . P r e d v r a t i t r g o v ine je s l one l a M a r i c a , k i so j o I t a l i j a n i s m a t r a l i za pame tno i n p r i ­jetno dek l e . N a s p r o t i p a je p r i h a j a l a i t a l i j a n s k a p a t r u l j a .

»Spet komunist,« j e h i t e l a M a r i c a . »Pr imi te ga ! «

»Ni k o m u n i s t , mož je od t iste žene,« jo je m i r i l tolmač, m e n d a je b i l P r i ­morec .

»Komunist je, komunist!« Mihelčiča so kasne je v l j u b l j a n s k i h

z a p o r i h strašno mučili i n ga 6. d e c e m ­b r a u s t r e l i l i .

O p o l d n e so se i z host v r n i l i Koče ­v a r j i . O k r v a v l j e n e r o k e i n v e r i g e so p r a l i v k o r i t i h .

P o p o l d n e n i več snežilo. V e t e r je r a z p i h a l o b l a k e i n reza l do k o s t i .

S l o v e n c i so si zvečer na L a z i h k o ­ma j u p a l i prižgati luči. Kočevarj i p a so v gos t i l nah p r i M e d i c u in K l e m e n -čiču v r i s k a l i sko ra j do polnoči.

T a k o je po t eke l n a L a z i h t re t j i n o ­v e m b e r p r e d e n a j s t i m i l e t i .

Se l e po p r v e m l e tu svobode se je I v a n o d a h n i l . A t a k r a t je začela po gostilniških m i z a h vse samozaves tne j e i n pogoste je p a d a t i n j egova pest. D a bo z m l e l , če t r eba , ves svet , a v t a k e m r e d u , da zan j n i življenja.

J esenskega večera je n e k d o čisto t iho p r i s t o p i l k n j egov i m i z i i n m u p o ­ložil r o k o n a r a m o :

»Me poznaš, I van?« T u j i h l j u d i je b i l o I v a n a vedno s t r a h zato je p r e -b l e d e l : »Ne , ne p o z n a m te!«

»Spomni se n e k o l i k o m r z l e i n t e m ­ne noči. v i s okega sneqa goreče vas i i n s t r e l j an j a , gorečih l j u d i i n t i s t i h p a p i r -

IZ n A Š I W O A J £ V novo mo to rno b r i z g a l n o . N a tem mes tu se z a h v a l j u j e m o v sem, k i so n a m n a kakršen­k o l i način p o m a g a l i , d a s m o prišli do po­trebne b r i z g a l n o . S k l e n i l i smo , d a pričnemo d r u g o leto z g r a d n j o g a s i l s k e g a d o m a , se-veda , če bodo l jud j e v bodoče p o k a z a l i to­l i k o r a z u m e v a n j a ko t so ga dosedaj . T r e b a bo v e l i k o napo rov , s r eds tev i n pros tovo l j ­nega de l a , toda če se bomo vs i z a v z e l i zate in vsak po s v o j i moči p o m a g a l i , bomo d o m t u d i p o s t a v i l i ! G a s i l s k i dom b i b i l v ponosi T e m e n i c i , p a ne samo v ponosn , t u d i v koriš! vsem p r e b i v a l c e m K—č

Opomba uredništva: TemeniČanom želimo v e l i k o uspeha p r i n j i h o v e m p r i z a d e v a n j u i n p r o s i m o , d a se šo ka j o g l a s i j o !

Dragatuš Z a dragutuško občino je v e l i k a gospodar ­

s k a p r i d o b i t e v u v e d b a r e d n i h se jmov v D r a -gutušu. P r v i r e d n i se jem IS, o k t o b r a so s m a t r a l i domačini za svo j p r a z n i k , se jem pa je tud i p r a v dobro uspe l . P r i g n a n i h je b i l o 180 g l a v gove je ž iv ine, 20 voz m l a d i h p l e m e n s k i h s v i n j i n t u d i neka j k o n j . K u p ­cev n i b i l o v e l i k o , k e r še n i so b i l i obve­ščeni, bo j i h pa p r a v go tovo več n a p r i ­h o d n j e m s e j m u . Ods l e j bodo v Dragatušu r edn i mesečni s e j m i v sako d r u g o sredo v mesecu . A . S.

Veliki Gaber Z a D a n m r t v i h smo lepo o k r a s i l i med

d r u g i m i t u d i g r ob p a d l i h p a r l i z a n n v , v k a ­terem [ločiva 39 borcev , k i so d a l i ž ivl jenja za svobodo . M e d n j i m i je m l a d poročnik Jože Mikl ič i z D o b r e p o l j a . N a grob so prišli t u d i n j e g o v i s v o j c i , starši, b r a t i n ses t r a , k i so p r i n e s l i lepe vence .

G l e d a l i s m o n jegovo m a l e r . N i j o k a l a , pač p a s ponosom r e k l a , d a a k o ne b i n jen s i n in tisoči d r u g i h pad l o , t u d i ne b i uživali svobodo, Čast t a k i m m a t e r a m ! P r a v b i b i l o . d a b i n a tem s k u p n e m g r o b u p o s t a v i l i spo­m e n i k a l i v sa j s p o m i n s k o ploščo. J . J -

Delo mladine na nižji gimnaziji v Mokronogu

K m a l u po pričotku šolskega l e ta je b i l n a naši nižji g i m n a z i j i u s t a n o v l j e n m l a d i n s k i a k t i v , k i g a vod i učitelj S t a n k o P l o sko -vič. A k t i v je že p o k a z a l n eka j l e p i h uspe­hov p r i dosedan jem d e l u .

N a p r v e m s e s t anku s m o i z v o l i l i v ods t vo i n n a p r a v i l i načrt de l a . U s t a n o v i l i s m o raz­ne krožke, k i vs i že de lu j e j o . N a čast V I . k o n g r e s u K P J smo n a predvečer kon gresa z a k u r i l i v e l i k i k r es , k i j e b i l e d i n i v d o l i n i , n a z n a n i l pa je d e l o v n i m l j u d e m , d a se pričanja z g o d o v i n s k i kong res naše s l a v n e Komunistične p a r t i j e J u g o s l a v i j e , n a k a t o r o m so z b r a n i najboljši l j u d j e i z vse države. N a d a n začetku k o n g r e s u s m o s k u p ­no z m l a d i n s k i m a k t i v o m M o k r o n o g a od­i g r a l i šahovski dvobo j s p r i p a d n i k i L j u d s k e m i l i c o i n t u d i z m a g a l i z r e z u l t a t o m 11:5. S o d e l o v a l i smo t u d i p r i p r o s l a v i n a čast V I . k o n g r e s a .

Z a d a n m r t v i h smo o k r a s i l i pa r i iza tiske g r obove i h s o d e l o v a l i p r i žalni k o m e m o r a ­c i j i n a pokopališču, k j e r smo o b u j a l i spo­m i n e n a pad l e borce G i m n a z i j s k i m l a d i n ­s k i p e v s k i zhor . pod v o d s t v o m r a v n a t e l j a tovariša V i l k a Videčnika, je zape l d v e pes­m i . Škoda le, d a je b i l a udeležba n a tej l ep i žalni svečanosti tuko majhna.

Seda j se v z t r a j n o p r i p r a v l j a m o n a pro­s l a v i t e v 29. n o v e m b r a . D n e v a r e p u b l i k e .

-ek-

Smihel pri Novem mestu V nede l jo dopo ldne 9. n o v e m b r a je b i l

p r i nas občni zbor k m e t i j s k e z a d r u g e l n ohenem zbor v o l i v c e v , n a k a t e r e m smo izvo­l i l i k a n d i d a t e za o k r a j n i l j u d s k i odhor t e r de legate za vo l i t e v zbo ra p r o i z v a j a l c e v . Z a kandidat« v o k r a j n i l j u d s k i odbor so i z v o l i l i l j ud j e I v a n a fitnnglja i z Go tne v a s i , F r a n c a G&čnika « t . i z B r o d a i n M a r i j o G r o s i z ftmihela. Vse t r i pozna jo k o t g o s p o d a r s k o i n polit ično r a z g l edane l j u d i ter so p r e p r i ­čani, d a bo vsak i zmed n j i h z n a l z a s t o p a t i v l j u d s k e m o d b o r u splošne in terese svo j e v o l i l n e enote, k a k o r t u d i in terese s k u p n o s t i . Naša v o l i l n a eno ta v o l i v o k r a j n i l j u d s k i odbor enega o d b o r n i k a .

P r a v t ako so člani sp lošne k m e t i j s k e z a d r u g e i z v o l i l i šest de l ega tov z a v o l i t v e članov s v e t a p r o i z v a j a l c e v ter enega de le­g a t a v O k r a j n o t r g o v s k o z b o r n i c o . T u d i te no i z b r a l i iz v r s t najboljših zadružnikov.

Iz k r a t k e g a poročila o p o s l o v a n j u z a d r u ­ge, k i g a jo poda l p r edsedn ik tovariš I v a n fttangelj, je r a z v i d n o , d a se z a d r u g a k r e p k o r a z v i j a i n se t r u d i z a d v i g k m e t i j s t v a v I svo j em okolišu. Ob zaključku p o l l e t n e g a po­s l o v a n j a je občni zbor z a d r u g e določil pre­cejšnje vsote od čistega dobička z a razne pospeševalne odseke . Z a d r u g a je k u p i l a škro­p i v o za sadno d r e v j e i n g a daje članom zas ton j na ra zpo l a go , po l eg t ega p a je p r e s k r b e l a t u d i škropilnice. Z a pospeševanje k m e t i j s k e g a šolstva je določila za štipendije slušateljem k m e t i j s k e šole n a G r m u 50.0(10 d i n a r j e v , za pomoč k m e t o v a l c e m p r i n a k u p u p l emenske ž iv ine 50 000 d i n , z a r o d o v n i k a r j a 211.000 d i n . za n a k u p močnatih k r m i l p a 5.1.000 d i n . Z a d r u g a r a z p o l a g a t u d i že z n e k a t e r i m i s t r o j i , v načrtu p a i m a n a k u p t r a k t o r j a z v semi priključki i n m o d e r n o m l a t i l n i c o . Kaže, d a se p o s a m e z n i k r a j i o z i r o m a k m e t o v a l c i p r e m a l o poslužujejo u g o d n o s t i , k i j i m j i h daje n j i h o v a z a d r u g a . K r e d i t za k m e t i j s k o šolstvo se sp l oh ne črpa, p r a v t ako ne k r e d i t z a p o p r a v i l o vaških po tov , čeprav so ta p o p r a v i l a n u j n o p o t r e b n a . Z a d r u g a je določila tud i p rece j d e n a r j a za g r a d n j o perišč. Na zbo ru so za-

n a t i h U r , šumenja g r m o v j a i n t is tega, k i se je t a k r a t va t e s p o t a k n i l i n t r d i l , da b o prišel po račun. V e m , d a te je g r i z e l s t r a h , a vseeno s em prišel šele sedaj , n a jesen, ko n a r a v a u m i r a . Veš, dobro b i b i l o p o s k r b e t i , d a v p o m l a d i ne b i p l e v e l več pognal.«

I v a n a je v r g l o p o k o n c i . H o t e l j e u d a r i t i , a z a g r a b i l o ga je četvero r ok .

• D a r i n k a , danes t i ne b o m nič več

poveda l , k e r i m a v a p r e d seboj še težko pot. N o v e m b e r v a b i s p o m i n e i n hoče m o r d a za h i p u s t a v i t i ž ivl jenje, a ž iv ­l j en je gre svo jo pot. S p r o t i spodrezu j e , k a r je n e k o r i s t n e g a , os ta ja , k a r je zdravo . T a k je z a k o n n a r a v e .

A v v o j n i je s m r t n a žetev drugačna. S r p požanje le k l e n o k l as j e , k i je p o ­gna lo najvišje i n v i d i na jda l j po n j i v i . V o j n a t u d i ne veže k l a s j a v snope i n ga ne znaša v s k u p n o žitnico. K l a s j e obleži i n čaka, da ga dež osuje , k j e r je b i l o požeto. M o r d a bo z r n j e v p o ­m l a d i k l i l o , m o r d a bo zgn i l o , k e r ne bo roke , k i b i zan j s k r b e l a .

T a k o je p r i nas vse p o l n o g robov . P o hos tah so, na n j i v a h , ob po teh . N e ­ka t e r e je čas že p o p o l n o m a s t e p t a l v zeml jo .

Noco j b o v a šla, D a r i n k a , l n p r i n e s l a iz vašega v r t a k r i z a n t e m . V e m za grob, k i j e čisto s a m s r e d i hoste i n ne v e m o r d a nihče z an j . V n j e m s p i fant , k i j e ho t e l zase i n za svo jo M a r i c o , za nas vse i n za n a j u lepše živl jenje. V gozdu je pade l , t a m je p o k o p a n , n j egova M a ­r i c a p a je že deve t let poročena, k e r gre živl jenje svo jo pot. Za t o b o v a nocoj n a vašem v r t u n a t r g a l a zan j b e l i h k r i z a n t e m .

V i n k o B l a t n i k

družniki p o v e d a l i , d a n e k a t e r i člani j z M r a -Sevcga i n o k o l i c e hod i j o k u p o v a t i v Stražo, v s vo j o z a d r u g o p a hod i j o m o l e d o v a t i z a razne ugodnos t i .

S p o s l o v a n j e m z a d r u g o v S m i h e l u so člani l a h k o z a d o v o l j n i , če h i p a še bo l j s ode l o va l i z n jo , b i b i l i n j en i u s p e h i še večji .

* Otroški v r t ec , k i je b i l u s t a n o v l j e n leto«

v s e p t e m b r u , p r a v dobro pos lu j e v splošno zadovo l j s t v o staršev i n o t r o k . Ze seda j je v njen) 36 o t r ok , za k a t e r e p r a v po mate ­r i n s k o s k r b i v o d i t e l j i c a v r t c a tovarišiea Bovčarjeva. O t r o c i jo i m a j o zelo r u d i i n se zato p r a v dobro r a zume j o . Dopo l dne dob i j o o t r o c i i z da tno m a l i c o . Zu v r t e c je k m e t i j s k a z a d r u g a p r i s p e v a l a 10.0<>o d i n , n e k a j je ob­l j u b i l a t u d i k r a j e v n a Z v e z a borcev , s i c e r p a se vzdržuje, s p r o s t o v o l j n i m i p r i s p e v k i s t a r ­šev i n d r u g i h p r i j a t e l j e v m l a d i n e . (R)

Orehovica N a ka j čuden »pomonek« so šli letos v

majo m l a d i fant je S t a n k o Volčjnk, S t a n k o Božič, A n t o n Jančar i n starejši m l a d o l e t n i k J . J , Šli so pred zadružni h l e v , d a se neka j »pomenijo« z Jožetom T u r k o m , s k a t e r i m je baje Volčjak i m e l neke račune. P o m e n i l i so se tnko , d a s ta g a Božič i n Jančar s p r a ­v i l a i z h l e v a , zuna j p a g a je Volčjak o p l a ­z i l s p a l i c o p reko očesa. Božič p a g a je n e k a j k r a t s u n i l pod r e b r a , Jančar p a m u je g r o z i l z nožem.

Z a ta »pomenek« bo Volčjak sedel mesec, d n i , o s t a l i t r i j e pa v s a k no 20 d n i , le s ta rejšemu m l a d o l e t n i k u so kaz en s p r e m e n i v pogo jno za dobo d v e h let.

Ivonja vas pri Mirni peči K e r je p i h n i l z a j ca (s puško seveda l letos

j u l i j a , se je z a g o v a r j a l pred novomeškim sodiščem m l i n a r J a n e z Pa te . Obso jen je b i l samo n a 14 d n i z a p o r a , k e r je de jan j e od­kritosrčno p r i z n a l .

Šmarjeta Le to d n i je b i l p o s l o v o d j a t r g o v i n e kme­

t i j s k o zad ruge v Šmarjeti Cve t o V i d i c . Lo ­tos v po le t ju se je p r i p e t i l a v t r g o v i n i ne­všečnost, da je k a r n a iepem z m a n j k a l o 15 21-1 d i n . V s i d o k a z i i n tud i priče so go­v o r i l i , da je to ne rodnos t z a k r i v i l n a eden a l i d r u g i način V i d i c , čeprav t ega n i p r i ­

z n a l . N a p o d l a g i i zpovedhe prič, i n o s t a l i h d o k a z o v je o k r a j n o sodišče obsod i l o V i d i c a n a 4 mesece z a p o r a i n v r n i t e v d e n a r j a kme­t i j s k i z a d r u g i ter 200 d i n povprečnine.

Metlika je dobila nov gasilski avto

V žel j i , d a sc t u d i g a s i l s t v o v B e l i k r a ­j i n i čimbolj m o d e r n i z i r a i n t ako uspešno sjuži s v o j i m n a l o g a m , s i je letos črnomalj­s k i o k r a j n a b a v i l nov g a s i l s k i av to . Čeprav bi g a b i l e po t rebne vse g a s i l s k e čete, so se na o k r a j u t o k r a t odločil i , d a ga da jo m e t l i ­škim g a s i l c e m , k i so e d i n i p r ed zadn j o v o j ­no v B e l i k r a j i n i i m e l i s vo j g a s i l s k i a v t o , k a t e r e g a p a so v j a n u a r j u 1945 o d s t o p i l i naši v o j s k i . T a k o so o s t a l i brez m o t o r n e g a vo­z i l a ne g lede n a s vo j široki d e l o v n i okoliš, k i za j ema po l e g v z h o d n e g a d e l a B e l e k r a ­j i n e Še ves Z u m b e r a k i n številne h r v a t s k e v a s i preko Ko lpe . Po leg l ega jc metliško g a s i l s k o društvo na je ta r e j i e ne samo v B e l i k r a j i n i , a m p a k t u d i v S l o v e n i j i , sa j je b i l o u s t a n o v l j e n o že I. 1869. V z a d n j i h l e t i h je na r a z n i h t e k m o v a n j i h doseg lo v i d ­ne uspehe i n se ponaša t u d i s p r v o belo­k r a n j s k o p i o n i r s k o četo.

Za to je b i l o v s e k a k o r p r a v , d a je o k r a j svo j p r v i g a s i l s k i a v t o d o d e l i l M e t l i k i , a l i še bol je , vsej n j e n i široki o k o l i c i . D a se te nove p r i d o b i t v e i n p a r n z u m e v a n j a n a o k r a j u okoličani zaveda jo , pričajo števi lni, k a r g a n l j i v i s p r e j e m i , ko j e a v t o 2. novem­b r a v o z i l skoz i vas i los i r an G o r j a n c e v . Ves t , d a p r i h a j a p r v i g a s i l s k i a v t o v B e l o k r a j i ­no, so je po h l i s k o v o r a z n e s l a po v s e h v a s e h , k i leže OD cest i p r o t i M e t l i k i . T a k o so av to na H r a s t u , k i so g a med vo jno do t a l po­žgali I t a l i j a n i , pričakali s c v e t j em i n v i n o m , n a S u h n r j u p a so p o s t a v i l i čez cesto p r a v o IrangO« m p o z d r a v i l i s p r e m l j e v a l c e a v t omo­

b i l a p r a v po b e l o k r a n j s k o s so l jo , k r u h o m , čebulo i n v i n o m . D a so ga navdušeni M e t l i * čani pričakali z v semi g a s i l c i i n g a s i l s k i m i p i o n i r j i ter godbo je b i l o p r i v sem t em k a r r a z u m l j i v o . Navdušujoče besede, k i so j i h p r i sp r e j emu s p r e g o v o r i l i p r eds edn ik g a s i l ­s k e g a društva tov . J e r i n a , načelnik m e t l i ­ških g a s i l c e v tov . C r n u g e l j i n p a metliški l j u d s k i pos lanec tov . U r h so j z v ene l a v i sk r eno z a h v a l o o k r a j u , obenem p a v po­udar ek dolžnosti domačih gas i l c e v , k i na j vedno de la jo l j u d s t v u i n d o m o v i n i v k o r i s t ter s eb i v ponos . - r

IZOBRAŽEVALNI TEČAJ V NOVEM MESTU N a splošno željo žena i n dek l e t v m e s t u

in bližnji o k o l i c i bo t u d i letos p r i r e j e n v času od L dec embra do 28. f e b r u a r j a z i m sk i izobraževalni tečaj, k i bo v p r o s t o r i h osnovne šole. V p i s o v a n j e bo 17., 18. i n 19. n o v e m b r a v p i s a r n i o snovne šolo. P r o g r a m bo obsegal osnove v r t n a r s t v a in pofjedel stva, s a d j a r s t v a , k l e t a r s t v a i n v i n o g r a d n i ­štva, po želji osnove i z reje m a l i h ž ival i , z godov ino i n gospoda r s t v o , računstvo, s lo ­v ensk i j e z i k , z d r a v s t v o i n h ig i eno -vzgo j e -s lov je , g o spod in j s t v o , šivanje in ročnu d e i u , kuhanje ter nauk o l j u d s k i p r e b r a n i . N a željo tečajnic ho tečaj o b r a v n a v a l t u d i po­sebna vprašanja, zato na j tečajnice po­hi t e z v p i s o v a n j e m , d a ho vods tvo l a h k o z ago t o v i l o zadostno števi lo p r e d a v a t e l j e v . Stroški za c e l o k u p e n tečaj znašajo 500 d i n .

* Sramotno nizka je bila udeležba na pro­

slavi obletnice velike Oktobrske revolucije, k i j o je p r i r e d i l a p r e t e k l i petek novomeška L j u d s k a u n i v e r z a . N a z a n i m i v o p r e d a v a n j e tov. H u b e r t a Repovža, p r e d s e d n i k a Okrož­nega sodišča, je prišlo r e c i i n piši komaj 10 NovomeŠčanov! N i k a k o r ne m o r e držati i z govo r , d a je b i l o s l a b o v r e m e i n d a pre ­b i v a l c i o p r e d a v a n j u n i so b i l i obvežčenil L e p a k i L j u d s k e u n i v e r z o »o pravočasno v a ­b i l i k p r o s l a v i , n a d a n p r e d a v a n j a p a je Mestni odbo r O F telefonMJno o b v e s t i l v s a večja pod j e t j a , s i n d i k a l n e podružnice v to­v a r n a h i n u s t a n o v a h . V N o v e m m e s t a j e n. pr . če/, fi5fl k o m u n i s t o v i n več tisoč, čla­nov O F i n j e g o r n j a udeležba resnična s r a ­m o t a t ako z a p a r t i j s k e o r g a n i z a c i j e k o t z a člane O F . M a l o m a r n o s t , k i jo kažejo v o d n o s i h do i zobrazbe m n o g i ičomnnisti i n f r o n t o v c i v mes tu , je n u j n o p o t r e b n a na j ­strožje j a v n e obsodbe i n resne k r i t i k e !

• Volilci III. terena v Novem mestu razu­

mejo pomen volitev. M e d z b o r i v o l i l c e v v N o v e m m e s t u z a v o l i t v e v mest . l j u d . odbor, k i so se vrši l i p r e t e k l i teden, jo b i l najboljši in t u d i najlepše o b i s k a n zbor v o l i l o e v I I I . t e rena . P o k a z a l je tako po boga t i d i s k u s i j i ko t po v e l i k i udeležbi, d a se p r e b i v a l c i t e r ena dob ro zaveda jo s v o j i h dolžnosti in p r a v i c , k i j i h i m a j o ko t državl jani .

L e n eka j m i n u t po s e d m i u r i /e otvorjl zbor tov . Ajdič, n a k a r je nad '.'00 vo l i v c e v i z b i r a l o d e l o vno predseds tvo R tov. M a k s o m fcornom i n p r i s e d n i k o m a tov. M a r t o S i l o i n tov. L u z a r j e m . Z a tem je poda l izčrpno po ročilo o de lu mes tnega obč. o d b o r a tovar i ! M i l a n Breščak, i z ka t e r e ga je razvidna ve l i k a p r i z a d e v n o s t odho ra p r i d v i g u s tan d a r d a našega p r e b i v a l s t v a , n a d r u g i s t r u n i p a t u d i sode lovan je in pomoč, p r e b i v a l s t v a s p r o s t o v o l j n i m i de l i p r i p r e u r e d i t v i ceste i n o s t a l i h dol p r i olepšavi m e s t a . V e l i k

p r o g r a m v novem o b d o b j u , k i g a bo i zvede l nov i odhor , obsega u r e d i t e v s t a n o v a n j s k e g a problema, u r e d i t e v v o d o v o d a ter pomoč p r i l j u d s k i p r o s v e t i , f i z k u l t u r i i n p r eob ra zb i p r e b i v a l s t v a . V o l i v c i so z v e l i k i m o d o b r a v a ­n j em sp r e j e l i poročilo i n s tem d a l i z a h v a l o dosedanjemu odboru za n jegove uspehe .

V d i s k u s i j i so z h o r o v a l c i n a k a z a l i več na l o g , med d r u g i m i čiščenje novo t l a k o v a n e ceste, u r ed i t e v r a z s v e t l j a v e v tem d e l u mes ta , pomoč n o v o u s t a n o v l j e n e m u Društvu p r i j a t e l j e v m l a d i n e . P a r t i z a n u in sode lova ­nje p r i p r o s t o v o l j n i h d e l i h . Po i z v o l i t v i k a n d i d a c i j s k e k o m i s i j o so v o l i l c i predložil i 10 k a n d i d n t o v . Na to je p r edsedn ik k o m i s i j e tov . Ijo.jze Nečimer predložil fi k a n d i d a t o v , i z m e d k a t e r i h bodo v o l i l c i 7. d e c e m b r a i z ­v o l i l i 3 o d b o r n i k e . Ob zaključku uspe l e ga z h o r a so v o l i v c i p o s l a l i V I . k o n g r e s u K P J v Z a g r e b p o z d r a v n o r e s o luc i j o , v k a t e r i po­z d r a v l j a j o kong r e s , -tr

Kočevje

Trebnje P r e d k r a t k i m se je p r e s e l i l a v nov za­

družni dom K m e t i j s k a z a d r u g a s s v o j i m i odsek i , i zmed k a t e r i h dobro pos lu j e j o s a d ­j a r s k i , t r g o v i n s k i i n k m e t i j s k i odsek. Z u d r u g a s i je n a b a v i l a yeČ k m e t i j s k i h s t ro j ev in p o m a g a članom p r i o b d e l o v a n j u z e m l j e . U p r a v n i odbor i m a redne seje i n s i p r i z a d e va , d a b i razširil zadružno de l a vnos t .

* N a pobudo o r g a n i z a c i j e A F z je v T r e b ­

n jem o r g a n i z i r a n otroški v r t e c v občinski s t a v b i . P r i j a v l j e n i h je že 34 o t r o k , v r t e c p a še n i p o p o l n o m a o p r e m l j e n . Z a nabavo opreme bo n a p r o s i l odhor Pomoč p r i občin­skem l j u d s k e m o d b o r u i n n a S v e t u za ku i tu ro i n prosve to p r i O L O v N o v e m mes tu . Starši p o z d r a v l j a j o z a m i s e l u s t a n o v i t v e v r t c a , k i bo posebno dobrodošel z a p o s l e n i m m a t e r a m . S pomočjo m l a d . o r g a n i z a c i j e bodo žene zasad i l e m l a d a d r e v e s c a n a pro štoru otroškega igrišča. Zene p r i p r a v l j a j o t u d i že načrt p r i r e d i t e v z a N o v o l e t n o j e l ko i n z a z b i r a n j e d a r i l . Z . A.

N a z a s edan ju d e l a v s k e g a s v e t a L e s n o i n d u s t r i j s k e g a p o d j e t j a Kočevje je b i l o s k l e n j e n o d a bo pod je t j e d a l o i z f o n d a p r o s t e ga r a z p o l n g a n j a po l m i l i j o n a d i n a r ­j e v za m e s t n i v odovod , k a t e r e g a so pričel i popravljati i n u r e j e v a t i , K - te jnu so d a l i n e k a t e r i t a k o j p r i p o m b e , d a hI m o r a l a d a t i pod j e t j a v e l i k o več. T a k o i z j a v e so d o k a z n e p o z n a v a n j a g o s p o d a r s k i h p r i l i k v pod­j e t j i h . V s a k o pod je t j e , t ako t a d i L l P . gospo­d a r i i n r a z p o l a g a s s r e d s t v i k i so m u n a r a z p o l a g o i n u s t a n o v l j e n a po družbeni e v i ­d e n c i . P r i s p e v a l je tore j po s v o j i h t r eno t n i h možnostih p o l l e t n e g a ohračuna. Večje vsote so p r i s p e v a l a tudi d r u g a pod je t ja . J a v n o s t p a z a n i m a , k o l i k o so a l i n a m e r a ­va j o d a t i z a k o m u n a l n a d e l a m e s t a podjetja k i so neposredno vodena po občini s a m i ! T u so vse t r g o v i n s k e p o s l o v a l n i c e , g o s t i n s k a pod j e t j a , ob r tne d e l a v n i c e , posebno k o v i n ske, k i se celo r a z v i j a j o že, v l o k a l n o i n d n s t r i j o . N a p r i h o d n j i h z b o r i h v o l i l e e v b i b i l o dobro p r e t r e s t i g o s p o d a r s k i položaj teh ob­činskih pod j e t i j , k a r b i da l o v o l i l GOBI pre­cejšen vpog l ed p r i z b i r a n j u sposobn ih oh čanov za občinski odhor na bodočih v o l i t v a h . R e n t a b i l n o s t teh podjetij b i m o r a l a b i t i i z d a t n a g o s p o d a r s k a pomoč občini.

S p r i h o d o m n o v e g a načelnika no t r an j e ga odseka p r i O L O , tov . Pe t r a ' sobar ja , se je de lo P r o t i l e t a l s k e zaščite p i ž i ve lo in je prišlo na tako s topn jo , da bo kos s v o j i m nalogam v v s a k e m p r i m e r u . V t eku so o r g a n i z a c i j s k a d e l a mes tnega odbo ra , s l r o k o v n i tečaji i n p r e d a v a n j a ter praktične vaje, poleg tega pa se posamezne eki j ie iz-p o p o ' n j u je jo v o p r e m i in m a t e r i a l u . P r i ses tav i e k i p i n odborov v l a d a prece j s t r o ­gos t i , k a r je p r i t a k i o r g a n i z a c i j i u m e v n o in p r a v i l n o . V s e k a k o r b i bilo pa n u j n o so de l o van j e z d r u g i m i r r g a n l z n e i j a th i i n društvi tako g lede članov in časa ses tan k o v . V m n o g i h društvih članstvo i zos ta ju , k e r ga veže P L Z in se ho j i o p o m i n o v ali celo k a z n i . G l e d a t i je tore j za r a z v o j teh društev i n de lo p r a v i l n o r a z p o r e d i t i .

U r e j a uredniški o d b o r — O d g o v o r n i u r e d n i k Tone Go&nik — T i s k a t i s k a r n a »Ljudske p r a ­vice« v L j u b l j a n i — N a s l o v uredništva in u p r a v e : N o v o mesto . L j u b l j a n s k a cesta 25 -- P o s t n i p r e d a l 81 — Te l e f on uredništva in u p r a v e 127 — Tekoči račun p r i N a r o d n i b a n k i v N o v e m mos tu štev. 616-1 9098%] C o t r t l e t n a naročnina 100 d i n . i>ollotn/i 200 d i n ,

c e l o l e t n a 100 d i n

75-letnik

V preteklih dneh je praznoval v krogu svojih dragih visok življenjski jubilej znani in p r i l j u b l j e n i Novome-ščan, magister Drago Andrijanič, 75-letnico svojega življenja. Rojen je bil leta 1877 v Bakru, študiral je v Zagrebu, služboval pa v Crikvenici in na Reki. Leta 1908 je prišel v Novo mesto in prevzel lekarno magistra Sla-doviča. Vodil jo je vse do leta 1944, ko so ga Nemci z vso družino odpeljali v internacijo. Vsa leta je bil jubilant znan po svoji napredni usmerjenosti in delu v novomeškem Sokolu. Navzlic visokim letom je še vedno svežega duha in celo pomaga po svojih močeh v okrajni lekarni sinu Borisu. Tovarišu magistru Dragu Andrijaniču želijo Novomeščani v krogu njegovih dragih mirno in zadovoljno jesen življenja!

Šentjernej P r e t e k l i teden je gos tova l o v t r g u K o ­

m o r n o gledališču i z L j u b l j a n e . V soboto zvečer je u p r i z o r i l o Begov ičevo d r a m o »Brez tret jega«. Z a nas je b i l o n eka j novega , k e r s ta v d r a m i n a s t o p i l a le d v a i g r a l c a . V e n ­d a r s ta i g r a l a t ako preprič l j ivo, d a s m o v i d e l i p r ed seboj ne samo d v a i g r a l c a , temveč so v s t a j a l i p r ed n a m i t u d i d o g o d k i , o k a t e r i h s ta g o v o r i l a i n k i so b i l i n a k a z a n i z a o d r o m . V nede l jo popo ldne so se gle­d a l c i prisrčno n a s m e j a l i ob B e n e d e t t i j e v i k o m e d i j i »Dva d u c a t a rdečih v r t n i c e . P r i obeh p r e d s t a v a h j e b i l a d v o r a n a napo ln j e ­n a , v nede l j o ce lo n a b i t o p o l n a . I g r a l c e m se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o i n n a skorajšnje s v i d e n j e ! Naši m l a d i n i p a priporočamo, d a čimprej p o s t a v i n a oder de lo , k i g a študira.

• Z i m s k a k m e t i j s k a šola je začela d e l a t i .

V o d i j o tov . A n i c a S o m r a k , k a t e r i želimo p r i n j enem de lu čimveč u s p e h a . V šolo se je dos le j v p i s a l o že 40 d e k l e t i n 12 f an tov . D e k l e t a so s p o u k o m že začela. F a n t j e p a sc še p r i j a v l j a j o . P o u k bo v d v o r a n i t o v a r ­ne t e l e k o m u n i k a c i j . P r e d a v a l i bodo domači k m e t i j s k i s t r o k o v n j a k i , u p r a v n i k e k o n o m i j e S t r o g a , o ba naša z d r a v n i k a i n domače uči-to l j s t vo .

• N a i z r e d n e m občnem z b o r u , k i je b i l v

nede l jo , ao člani K Z Šentjernej, V r h p o l j e i n O r e h o v i c B i z v o l i l i 25 članov z a v o l i t v e de­l ega tov v Sve t p r o i z v a j a l c e v p r i O L O . 0 tem o r g a n u o h l a d i je g o v o r i l p odp r edsedn ik okraja tov. G r d e n . O V I . k o n g r e s u K P J le g o v o r i l p o l k o v n i k tov . F r a n c P i rkov ič Občni zbo r je o d o b r i l t u d i na je t j e k r e d i t u in s i c e r 2 m i l i j o n a z a s t r o j e , 2 m i l i j o n a za s t a vhe i n 1 m i l i j o n i n po l za t r g o v i n o . V ta n a m e n je b i l o s k l e n j e n o d v a j s e t k r a t n o j a m s t v o . D i s k u s i j a je b i l a zelo živahna, člani so d a l i več p r ed l o gov z a izholjšanje k m e t i j s k e p r o i z v o d n j e . -č

( OBVESTILA ) V A R I L O

V petek . 14 n o v e m b r a oh l t 30 u r i bo v d o m u s i n d i k a t o v občni zhnr S K U D »Dušan Jereb« . V a b l j e n i !

K I N O N O V O M E S T O P R E D V A J A : Od 14. do 17. n o v e m b r a : ameriški f i l m

* Neptunova hči*. Od 18. do 20. n o v e m b r a : f r a n c . f i l m »Idol«. Od 21. do 24. n o v e m b r a : ameriški f i l m

»Dom sovraštva*

K I N O D O L E N J S K E T O P L I C E P R E D V A J A : Od 15. do 16. n o v e m b r a : i t a l i j a n s k i f i l m

t Volk z i/ore Sila*. P r e d s t a v e ob sobo tah ob 20. u r i , v nede l jo

ob 16. i n 20. u r i .

Z A H V A L A

vsem, k i so s p r e m i l i našo dobro ženo. m a ­m i c o , s t a r o m a m o šporar Marijo n a n j en i z a d n j i po t i .

Posebna z a h v a l a tovarišu Crtuliču za nje gnve p o s l o v i l n e besede ter o s t a l i m g o v o r u ; k o m , črnomeljski g odb i , o s t a l i m udeležen­cem in d a r o v a l c e m vencev in cve t j a .

M a v e r l e n . 7. n o v e m b r a 1952. Žalujoči moi in otroci, z družinami.

Tovarišu T i t u i n d e l e g a t o m V I . k o n g r e s a želi jo najuspešnejše de lo v n a ­d a l j n j e m u t r j e v a n j u i n razširjevanju v r s t Z v e z e k o m u n i s t o v J u g o s l a v i j e

Č L A N I

K m e t o v a l c e m n u d i m o k m e t i j s k e s tro je v seh v r s t , u m e t n a g n o j i l a po znižanih c enah ter vse osta lo špece­r i j sko , t e k s t i l n o b l ago v boga t i i z b i r i

SPLOŠNE KMETIJSKE ZADRUGE

RADOHOVA VAS p. št. Vid pri Stični

Z N I Z K I M I C E N A M I I N S O L I D N O P O S T R E Ž B O S L U Ž I M O L J U D S T V U !

Page 8: t Poštnina olaftma » polovini POSAMEZNA STEVTLKA 8 DIN ...Lazar Koliševski, Franc Leskošek in Vladimir Bakarić. Izvoljen je bil tudi sekretariat Iz vršnega komiteja, v katerem

A L I J E T O V Z G O J N O ? H I N A VAČ I N A

M l a d a m a t i je iz d n e v a v d a n p o l n a lep i l i besed za vzgojo svoje osemletne l ieerke. M n o g o j i p r i povedu j e , k u k o pr ­di so h i n a v s k i l judje . V s a k o p r i l i k o U p o r a b i , da s k o n k r e t n i m p r i m e r o m , slonečim na n a p a k a h bližnjih sosedov, k r i t i z i r a hinavščino. Končno je dek le t ­ce že t o l i k a n j slišalo o hinavščini, d a vsepovsod v i d i same h inavce . Največja hinavka« je v o t r o k o v i h očeh seveda

s o s e d a , k i često p r i h a j a k mate r i n a klepet .

Nekega dne p a se m l a d i m a t e r i ne l j ub i r a z g o v a r j a t i se s sosedo. K o v i d i s k o z i o k n o , da p r i h a j a v njeno s tano­vanje, se l>rž sk r i j e v sobo, hčerko p a pouči, k a k o naj sosedi odgovo r i .

Soseda p o t r k a na v r a t a . » Izvol i te n a p r e j ! « — »Dober d a n , m a l a ! K j e j e mama?« — »Oh, m a m e p a n i d o m a I Ze pred eno uro je odšla z doma! « — »No , nič zato , b o m pa j u t r i prišla 1< se po ­s lov i soseda.

L epo , k a j ? A l i je b i l o po t r ebno de­k l i c o vpe l j a va t i v metode hinavsčine in laži? A l i b i ne b i l o p repros to , če b i mat i sama r e k l a sosedi : »Danes p a z a ­res ne u t e g n e m . . . T o l i k o i m a m de la . P r id i t e j u t r i , prosim!«

Hčerka je s p o z n a l a s k r i v n o s t h i n a v ­sčine. P r a v zanes l j i vo bo to »pridobi­tev« pos le j pogosto u p o r a b i l a t u d i do lastne matere , k i se bo po t em, k o bo /e prepozno, čudila, k d o je o t r o k a n a ­učil hinavsčine.

L A Z

štiriletni sinček je svo j i m a t e r i po ­g o s t o p r i p o v e d o v a l m a r s i k a j , k a r m u jc b u j n a domišljija n a r e k o v a l a . N i l a -gal, Je v domišljiji je p r e t i r a v a l . M a t i pa tega n i r a z u m e l a , zato je b i l s i nko pogosto tepen. N a moževo vprašanje, /;ikaj vendar o t r o k a tepe, je v z k l i k n i ­l a : »Moram ga o d v a d i t i laž i ! K a j p a vendar misliš! R a z v a d i l se bo i n l a g a l ko T u r e k . . . «

K m a l u zatem sta sc m a t i in s i n k o peljala Ž v l a k o m na ob isk k s o r o d n i -

(Nadaljevanje in konec)

k o m . P r i k u p n i dečko je rad odgovar ­j a l na vprašanja p o t n i k o v , k a k o m u je ime, k o l i k o ie s tar i t d . Vse je vedel . Točno je zna l poveda t i , da je po le t i i z ­p o l n i l štiri le ta . T a k r a t p a je b i l a že jesen.

S p r e v o d n i k jc z a h t e v a l vozno k a r t o tud i z a sinčka, češ d a je junaček-korenjaček že i z p o l n i l štiri le ta . M a t i p a se je z l a g a l a :

»Oh, k a j p a mis l i t e , še t r i mesece m u m a n j k a do štirih l e t ! N o , Tonček, pove j stričku, d a n i s i še star štiri leta!« je m a t i s i l i l a v o t r oka .

Malček p a je poses l ia l prs t i n od ­kritosrčno v z k l i k n i l : »Ni res, m a m i c a ! Ze po l e t i sem i z p o l n i l štiri leta! «

P o t n i k i so se zasme ja l i , s p r e v o d n i k p a je muzajoč se n a p i s a l v o zno k a r t o za m a l e g a p o t n i k a . K o m a j je odšel, j e m a t i p o g r a b i l a o t r o k a in ga pričela t eps t i : »Salamcnski s m r k a v e c , t i s i k r i v , d a sem m o r a l a plačati kazen!«

O t r o k je j o k a l i n ves čas, dok l e r n i ­sta z mater jo i z s t op i l a , s k o z i so lzne oči začudeno opazova l p o t n i k e ter j i h z n e m i m pog l edom žalostno vpraševal, z a k a j ga je v e n d a r m a m i c a na t ep l a , k o je g o v o r i l le resnico .

>MI S M O P O Š T E N I L I U D j E ! «

T a s tavek so pogosto i z g o v a r j a l i v nek i družini s t r e m i o t r oc i . O t r o c i so b i l i n a to p o t i h e m p o n o s n i , z l a s t i še, k a d a r sta se oče i n m a t i p o g o v a r j a l a , k a j je v časopisju p i sa l o o t a t v i n a h i td . »Sram j i h naj bo, saj se človek k m a l u ne bo moge l zanest i n i t i n a lastnega brata! « je v z k l i k a l a m a t i , k i je obso­j a l a t a t v i no , o k a t e r i j i je govo r i l oče. »Le glejte, o t roc i , d a ne boste, k o boste v e l i k i , t u d i v i takšni! M i smo pošteni l jud j e , h v a l a bogu! « se je h v a l i l a .

S p o m l a d i je m a t i pose ja la zelje v prisadišče — m a l i vrtiček ob hiši. Seme p a je b i l o s taro in n i v z k l i l o . P r i so­sedov ih p a so i m e l i p r ek rasno p r i s a d i ­šče, p o lno ze l jn ih sad ik . M a t i , k i jc b i l a s s o sedov im i sp r t a , j i h n i ho te la p ros i t i

za p r i s a d , pač pa je nekega dne pozno zvečer n a p o t i l a sedemletnega sinčka, naj v t emi p r ep l e za n i z k o ogra jo in na sosedovem vrtičku n a p u l i košarico sa ­d ik . S i n k o je svojo nalogo odlično o p r a ­v i l , m a t i p a je t a t v i no tako le o p r a v i ­čila: »Saj t i s k o p u h i ima jo vsega več k o preveč! Še pozna l o se j i m ne bo z a teh p a r sadik!«

S i n k o je molčal. P o g u m n o se je sme ja l , češ da je m a t e r i n o naročilo do­bro izvršil. K o p a je nekoč oče spet p r i b i l : »Mi smo pošteni l judje ! « se je u m a k n i l v temen ko t i n z začudenim pog l edom s t rme l v mater . M a t i je m o l ­čala, n j e m u p a se je neka j bolečega zgan i l o p r i s r c u .

P r v i k o r a k v t a t v i n o je b i l s to r j en ! A l i ga bo p r i p r i h o d n j i t a t v i n i vest še o p o m i n j a l a ? Najbrž ne večl

Č E V E L J Č E K

Štiriletni s i nko je odšel z m a m i c o n a sprehod . N j egov očka je nag le jeze. M a m i c o pogosto z m e r j a i n ne varčuje z g r d i m i i z r a z i . . . I n vse to v o t r o k o v i p r i so tnos t i .

N a s p r e h o d u je sinčka ožulil nov čeveljček. S e z u l se je in k o s ta šla z m a m i c o po k r a t k e m p o s t a n k u v p a r k u že domov , je m a m i c a šele o p a z i l a , da i m a s inek n a nog i samo en čeveljček, d rugega , k i ga je žulil, p a je p u s t i l v p a r k u .

M a m i c a se je o z r l a . O d daleč je za ­g l eda l a čeveljček na k l o p i .

»Pojdi po čeveljček, sinko!«^ »Jaz ne g rem, k a r t i po jd i ! « je o t rok

z a t r m o g l a v i l . In m a t i j c sama s t e k l a na za j po če­

veljček. K o p a se je v r n i l a k o t r o k u , ga je j e zna , k e r je n i u b o g a l , p r e t ep la .

S i n k o p a je pričel kričati: »Čakaj , s v i n j a , prašiča, b o m že očku p o v e d a l , da si me tepla! «

Togo tno je t opo ta l z n o g a m i po t leh in se d r l do jes ihar .

NiČ novega n i p o v e d a l ! Samo to, k a r je d o m a slišal od las tnega očeta, k a d a r je le - ta z m e r j a l svojo ženo . . . — c .

9 * S L A B A V E S T

ifaho na| starši pravi'no urnim stoje ofrohe in - sebe (Ob letošnjih številkah »M l adega sveta« )

P r a v i l n i i n p a m e t n i v z g o j i o t r ok m o ­ra jo posvečati t ako država (šole, o r g a ­n i zac i j e itd.) k o t starši največjo s k r b . O d t a k e vzgo je n i odv i sno samo k l eno , m o r a l n o i n u m s k o z d r a v j e n a r o d a , t e m ­več t u d i sreča staršev s a m i h , saj je d o ­b r o v zgo j en o t r o k to, se p r a v i človek, ne samo k o r i s t e n u d družbe i n s k u p n o ­s t i , temveč t u d i ponos i n vese l j e s v o j i h staršev. V z g o j a j e p a težka s t va r , ne zah t e va l e n a z o r s k o p r a v i l n o u s m e r j e ­n i h i n m o r a l n o čistih v z go j i t e l j e v ( s tar ­šev i n d rug ih ) , a m p a k t u d i p o z n a v a n j e o t r okov ega duševnega s v e t a .Ka j t i o t r o ­k o v a duševnost, ves n j egov doživljajski svet , p r ep ros t , p a h k r a t i t ako zap l e t en , je, d a p o r a b i m s ta ro p r i m e r o , žlahten v r t e c . k i ga je t r e b a z n a t i o b d e l o v a t i i n go j i t i , če hočemo, d a bo r o d i l t u d i žlahten cve t i n sad .

Vprašanjem vzgoje , z l a s t i v zgo je n o ­vega socialističnega človeka, k a r m o r a b i t i p r v a s k r b nas v s eh . je posvečena poljudno znanstvena revija »Mladi svet«, namenjena vsem vzgojiteljem in ljubiteljem naše mladine. V letošnjem l e t u (II. l e tn ik ) j e izšlo dos le j osem številk, o z i r o m a štiri d vo jne , z ze lo b o ­gato i n pes t ro v s eb ino . »Mladi svet « je mnogo več, k a k o r pove s a m n a s l o v a l i p a o z n a k a : l i s t . J e to p r a v c a t i » tekoči« pedagoški z b o r n i k , k i n a široko i n t eh t ­no z a j ema ter o b r a v n a v a m n o g o v r s t n o pedagoško p r o b l e m a t i k o ter je n a m e ­n j en ( in enako pomemben ) o b e m v r s t a m v zgo j i t e l j e v : staršem i n p o k l i c n i m , k a r je v s e k a k o r n j e gova v e l i k a p rednos t .

S e v e d a n i n a m e n te n o t i c e . i n t u d i ne m o r e b i t i , razčlenjevanje i n c i t i r a n j e bogate v seb ine letošnjih številk — l i s t j pač t r eba b r a t i , o z i r o m a p r e b i r a t i .

O p o z o r i m o naj le n a neka t e r e n a j p o ­membnejše p r i s p e v k e , d a s t em opozo­r i m o n a »Mladi svet « , vse , k i se po s v o j i dolžnosti a l i p a iz l j u b e z n i do naše m l a d i n e u k v a r j a j o z vzgo jo i n n j e n i m i vprašanji.

D a bo v z go j a o t r o k a i n m l a d o s t n i k a p r a v i l n a i n uspešna, je seveda p r v o : dobe r v zgo j i t e l j . T e m u vprašanju s ta posvečeni d v e r a z p r a v i : G u s t a v Šilih piše (v t r e h številkah) »Besedo o v zgo j i naših staršev«, z n a n i pedagoški de l avec n a novomeškem učiteljišču pro f . A n -doljšek p a je priobčil t eh tne m i s l i v članku: »Vzgo ja se začenja s samo v z go ­jo v z go j i t e l j a . S e m spada t u d i »Nekaj m i s l i o v z go j i z d r a v e vo l j e « , k i j i h j c priobčila H e l e n a P u h a r .

O d v e h h u d i h n a p a k a h k a z n o v a n j a o t r o k — p r e h u d i s t rogos t i i n p r e v e l i k i p o p u s t l j i v o s t i — r a z p r a v l j a v daljšem s e s t a v k u V l a d i m i r C v e t k o : »Kazen v družini« . N o v Čas i m a t u d i g lede k a z n i nove, psihološko u t eme l j ene i n do o t r o ­k a pravične po jme , za to b i b i l o želeti, d a članek preštudira čim več staršev. Iz praktične pedagog ike je p r i s p e v a l pro f , Andoljšek: »Kako p o m a g a t i n e r ­v o z n e m u otroku«.

L e p a i n za starše poučna članka s ta p r i s p e v k a M i l i c e B a r t e n j e v e : »Moja hčerka m i ne pomaga« in H e l e n e P u -har j e v e ?»Naše dete joka« , m e d t e m k o je E r n a Starovašnik poseg la v pereče, za v zgo jno de lo i z r edno važno vpraša­nje pijančevanja: »Vino — nesreča v družini«. M e n i m o , d a bo t r eba vprašanje pijančevanja v socialistični družbi k o r e ­n i t o načet i .

D r . C i r i l P o r e k a r je n a p i s a l d v a p o ­m e n l j i v a članka, k i p r a v tako spada ta

v vzgo jo o t r o k a : »Higiena šolarja od j u t r a do večera« i n »Zdravstveni n a ­p o t k i za iz le te , l e t o v a n j a i n taborjenja«.

N e k a j , k a r t u d i t e r ja , d a se r e sno z a m i s l i m o i n l o t i m o z vso s k r b j o , je v e ­denje , ne l e o t rok , a m p a k t u d i o d r a s l i h , t eh še p r e d v s e m , k a j t i o d r a s l i so o t r o k u v z g l ed . T o vprašanje o b r a v n a v a pro f . Andoljšek v članku: »O v z go j i k u l t u r ­nega vedenja« . N j e g o v a r a z p r a v a s p a d a v letošnjem l e t n i k u »Mladega s ve ta m e d najtehtnejše, saj je p l e m e n i t o , k u l t u r n o veden je drevesce , k i ga je t r e b a p r a v pošteno z a l i t i , d a b o m o res l jud j e n o ­vega k o v a i n nove, p o p l e m e n i t c družbe.

R a z e n t eh člankov, našteli smo se­veda le neka j g l a v n i h , so t u d i še v z g o j -l i t e r a r n o p i s a n i p r i s p e v k i ( Z i m a V e r -ščaj: »Strah« , W i n k l e r : »Cmer ika« , L o j ­ze Z u p a n e : »Mal i barantač«) , z a p i s k i , ocene k n j i g , poročila p i o n i r s k i h o r g a n i ­zac i j , Lavrenčič : »Zabavne igre« (v v s a ­k i številki) i n podobno .

Šole i n d r a m a t s k i krožki bodo p o ­sebno vese l i k r a t k i h o d r s k i h p r i z o r o v , saj smo za t o v r s t n i m a t e r i a l z m e r o m v z ad r eg i , zato j e p r a v , d a ga »Mladi svet « priobčuje. V letošnjih številkah so priobčene e n o d e j a n k e : »Narcise« (ma lo daljša) Z o r a n a H u d a l e s a »Mate ­r i n r o j s t n i dan« (šaljiva enode janka ) , i n »Čarovnik Bulibaj« , t e r W i n k l e r j e v a »Biserna ovratnica« . R e v i j a je o p r e m ­l j e n a t u d i s f o t o g r a f i j am i .

M i s l i m o , d a že našteta v s e b i n a »Mla ­d i svet« dovo l j priporoča. I zda ja ga S v e t zveze p i o n i r j e v S l o v e n i j e i n Pedagoško društvo L R S . L e t n a naročnina je 250 d i n a r j e v , naroči se n a n a s l o v : U p r a v a »Mladi svet « , L j u b l j a n a , B e e t h o v n o v a u l i c a 10. JMš.

Gledališče novomeškega S K U D bo za svo­jo d r u g o p r e m i e r o u p r i z o r i l o kmečko kome­d i j o »Slaba vest« . N a p i s a l j o je a v s t r i j s k i r e a l i s t L u d w i g A n z e n g r u b c r , k i je b i l r o j en 1839. l e t a n a D u n a j u i n t u d i t a m u m r l l e t a 1889. B i l je knjigotržec, član popotne g l eda­liške družine, s k a t e r o je p r e h o d i l t u d i naše k r a j e , pozneje pa j e pos ta l n a D u n a j u po­l i c i j s k i p i s a r i n n o v i n a r . M i k a l i so g a pred ­vsem v e r s k i i n n r a v n i p r o b l e m i . Žigosal je z u n a n j o krščansko m o r a l o , k i dovo l j u j e za z a s t o r o m vse mogoče. R a z g a l i l j e krščansko f r a z o : »Ne g le j me, a m p a k poslušaj!« i n s tem bičal c e r k v e n i f o r m a l i z e m . K o t h u d na ­s p r o t n i k a v s t r i j s k e g a i n t u d i vsakršnega k l e r i k a l i z m a je v s v o j i h d r a m s k i h s t v a r i ­t v a h k a z a l l i e emers t vo i n f a r i z e j s t v o . Z vse­m i s v o j i m i d e l i j e hote l p r a v z a p r a v poka ­z a t i , d a v o l j a p o l t e n o človeško de jan j e več k a k o r krščansko v e r o van j e .

»Slaba vest« je realistično p i s a n a z godba s t a r e g a i n boga t ega k m e t a Negode ta . Nego-de ta o p l a z i »božje«, zato se p r i p r a v l j a n a odhod v »nebeške svis l i « . I n začne se b i t k a za dediščino. N j e gov s v a k ; p r a v i vaški T a r -tuf fe , g a p r i p r a v l j a n a nebesa, toda k e r se m u je v m l a d i h ! e t ih za le te lo z dek l o , se m o r a p re j t eme l j i t o s p o k o r i t i , k a j t i k d o r se hoče s p r a v i t i z b o g o m , se m o r a pač o t r e s t i vseh p o s v e t n i h s t v a r i i n d a t i vse, p r a v vse, t u d i k m e t i j o , v h o g a j m e ! In s t a r i Nagode , k i no ve ne za svo jo m l a d o s t n o l jubezen , n i t i z a mladostni g r e h . so v d a s v a k u i n m u o b l j u b i k m e t i j o . Vse zavo l j o s v a k o v e h u d i ­

čeve pobožnosti i n nebeških s v i s l i . T o d a če­p r a v je v i d e l l i c e m e r s k i s v a k Nagode t o vo m lados tno l jubezen v d i m u p e k l e n s k e g a ogn j a , ta p r a v lepo ž iv i i n k r a l j u j e svo ­j e m u možu i n o t r o k o m n a P u s t e m v r h u . Nagode jo gre s a m o b i s k a t i n s v a k u se sko­ra j i z m u z n e i z rok l epa k m e t i j a . T o d a on ne odneha . V p e k l u se s labo v i d i , sa j je v e n d a r d i m t a m d o l i . I n k e r je hčerka zelo podobna s v o j i m a t e r i , se je pač z m o t i l i n v p e k l u se k u h a hčerka za grehe s v o j i h staršev i n s v o j i h , k a j t i o t r o k brez staršev je pač ničvreden. N a g o d e t u g re vedno s l ab ­še i n krušna m a t i G a b r o v k a pošlje svo jo v a r o v a n k o epod l e zova t z a premoženjem. In tako p r i d e k N a g o d e t u t u d i G a b r o v a L i z i k a , k i j e v r e s n i c i N a g o d e t o v a hčerka. T o z d r a ­vo i n v ed ro dek l e , k i se ne v d a n i t i s v o j i l j u b e z n i Štefanu, končno reši N e g o d e t a s v a -k o v e g a d u h o v n e g a z d r a v l j e n j a i n se poroči z d e l o v n i m f a n t o m Štefanom.

T a kmečka k o m e d i j a se l a h k o po svo j i s n o v i p r i m e r j a z Mol ičreovom T a r t u f f o m , zato jo lahKO t u d i i m e n u j e »Vaški Tartuffe-c. S e v e d a p a je ne moremo p r i m e r j a t i z d r a m ­sko z g radbo , n i t i no z j e z i k o m i n d u h o v i ­t i m i d o s l i e a m i .

K o m e d i j o bo režirat i n novo s c ene r i j o n a r e d i l Jože Z a m l j e n , i g r a l i p a bodo Z r n e c , Z a b k a r , C i g l e r , J u l e i n M i r a K o b e , M o ravčova J u s t i , Gregorčič S t ane i n B a r t e l j K a r e l . G l a s b e n i vložek za L i z i k o je s k o m -p o n i r a l S tane F i n k , pevske vložke p a bo p e l k v a r t e t S K U D .

Vol je je dovolj in razumevanja tudi Načrti S K U D »Josip Jurčič« v T rebn jem

Težko b i D o l e n j s k i l i s t o b j a v i l vso razgo­vore i n k r i t i k e , k i so b i l e izrečene na račun S K U D - a »Josip Jurčič« T r e b n j e v z a d n j e m času — m i s l i m namreč n a obseg teh d i s k u ­s i j i n p ro s t o r , s k a t e r i m l i s t r a z p o l a g a . M i s l i m p a , d a n i člana a l i s i m p a t i z e r j a našega društva, k i ne h i o d o b r a v a l te r a z g i b a n o s t i v p r i p r a v a h za občni zbor S K U P . P r e d ohčnim zbo rom je s t a l a d o l g a v r 6 t a res težkih p r o b l e m o v o u r e d i t v i n o t r a n j e g a ž iv l jenja, u v e d b i resne d i s c i p l i n e , o dos led­nemu i z v a j a n j u p r o g r a m s k i h n a l o g posa­m e z n i h s e k c i j , o p r i t e g n i t v i n o v i h članov, o u r e d i t v i D o m a l j u d s k e prosve te i n podob­no. V r s t o t eh vprašanj j e ohčni zbor rešiti, v r s t i p a samo n a k a z a l s m e r n i c e i n j i h bodo reševale posamezne sekc i j e , k i so že začele d e l a t i .

Tzkušnje i z d e l a v p r e t e k l e m l e tu a l i m o r d a bo l j e povedano i z počivanja, k i s i g a je društvo p r e t e k l o leto privošči lo, bomo l a h k o v letošnji sezon i črpali izkušnje i n doseg l i n e d v o m n o večje uspehe , ko t smo j i h p r e t ek l o leto. P o u d a r i t i m o r a m o t u d i to , da je društvo ob pričetku iletošnje sezone našlo dovo l j r a z u m e v a n j a p r i naši o b l a s t i k a k o r t u d i p a r t i j s k i h f o r u m i h , t ako v T r e b n j e m ko t v N o v e m m e s t u , k i so n a m z m a t e r i a l ­n i m i p o d p o r a m i n u d i l i in n a m n u d i j o i zdat ­no pomoč, b re z ka t e r e h i ne m o g l i n i k a k o r o r g a n i z i r a t i i n u s t v a r i t i t eme l jne m a t e r i a l ­ne baze z a močan i n m a s o v e n r a z v o j k u l t u r ­nega u d o j s t v o v a n j a v T r e b n j e m .

O s t a n k i p o s a m e z n i h s e k c i j , k i j i h je d o b i l ko t žalostno zapuščino nov i odbor z na logo , d a j i m u s t v a r i z d r a v o i n t rdno j a d r o , so b i l i vse p r e j kot r a z v e s e l j i v i . Močna i n d e l a v n a je b i l a ed ino m l a d i n s k a d r a m a t s k a s e k c i j a , k i p a bo ob združitvi p r i n e s l a ves s v o j d e l o v n i po le t t u d i med

Člani d r a m a t s k e s e k c i j e n a i z l e t u v B o h i n j u

starejše člane. P o z a b i t i ne s m e m o , d a je ' m l a d i n a danes n a vseh toriščih m o t o r raz­

v o j a i n živl jenja. I m a m o neka j p r i m e r o v , ko eo ho t e l i l j u d j e , k i j i h s i c e r dobro po­z n a m o k o t sovražnike v s ega k a r j e danes pr i nas apvefta, r a z b i t i to sekc i j o , j i m pa z a r a d i eno tnos t i m l a d i n e i n njene p r a v i l n e po t i n i uspelo . I s k a l i 60 naših n a p a k , našli p a v e n d a r n iso t ako v e l i k i h kot so želeli. M n o g o , mnogo več p a je b i l o t a k i h , k i so z v e s e l j e m s p r e m l j a l i de lo m l a d i n e , j i nu ­d i l i i zda tno pomoč i n p r i z n a n j e . M e n t o r m l a d i n s k e sekc i j e tov . R a v n a h e r je m l a d i n i n u d i l več kot se m o r d a s am zaveda in p r a v bi b i l o . če b i g a v T r e b n j e m še kdo po­s n e m a l .

V s a k r i t i k a i n d i s k u s i j e p a so r o d i l e novo , vse večjo z a i n t e r e s i r a n o s t v društvu s a m e m i n i z v e n društva. P l a n i , k i so s i j i h pos ta ­v i l e n a p o s a m e z n i h p r o g r a m s k i h s e s t a n k i h sekc i j e , so k l j u b p e s i m i z m u n e k a t e r i h r e a l ­n i , z a k a j t a k i nočejo a l i ne more jo r a z u m e t i tega, d a m a r s i k a j k a r s a m i n iso sposobn i i z v e s t i , l a h k o uspešno i zvede jo d r u g i .

Ob množični udeležbi je p r o g r a m s k i se­s tanek d r a m a t s k e s ekc i j e sp r e j e l bogat pro-

»Bos te p l e n t a j , s t a r i n a , k o d se v l ač i š ! ! « me je te d n i o k a r a l poštar, k i je i m e l ce l K up n a v a d n i h i n priporočenih p i s e m zame . V Be l o k r a j i n o , pa v Žužemberk (k je r S l a v ­ko s l ek l o n a kubične metre p r o d a j a ! ! ) , Skoc -,:un, šonl.iani in v P o l j a n s k o d o l i n o , p a n a V e l i k i ( l abe r in ne v e m k a m vse me še vlečejo i n vab i j o , t ako da revež res no vem v*8 k o m u bi p re j u s t r e g e l .

N'e z a m e r i t e t r i t e d e n s k i z a m u d i ! I m e l sem Važne o p r a v k e . Z r e a k c i j o ( o z i r oma r a k c i j o , kot j i mo ja s t a r a p r a v i ! ) sem po z i d a n i c a h posedova l in i njo v r ed v o l i t v e p r e m l e v a l . N a pomoč so me p o k l i c a l i , bivši župani i n /.arnlar j i . d a bi j i m s v e t o v a l , k a k o bi prišli do mas tne i n spodobne l i s te 7. de c embra .

»Farškogu človeka nočemo za k a n d i d a t a , komun i s t a , p r a v t ako ne ; k a j praviš J a n e z , a! i niso s r e d i n c i najboljši hat«

' l a k o so t i p a l i k r o g mene k a k o r l i s i c a oko­li ježa

-Možje r e a k c i o n a r j i . k i ponoči v a t i k a n ­ske in m o s k o v s k e r a d i j s k e posta je na uho Vlečete In se v k l e t i zidaniC z a p i r a t e , ta ­kole v am 8 vetu j e m : svo je l i s te p o s t a v i t e , i e vas je d o v o l j i n če i m a t e p o d p i s n i k e za seboj , k a j bi svo je m u l c e na poštene l i s te v t i k a l i , ko tako veste, da j i h l j ud j e ne bodo i zvo l i l i ! «

Z a s i j a l i so k a k o r t i s t a novomeška f r i z e r k a , k i žemlje p roda j a in m i strašno za ­m e r i , da se je naš list nad I r eban j ske ko­vaške peke s p r a v i l z a r a d i nedovo l j ene šta-i i i i n ; s e v e k i v k r u h u , nato pa so b l e j a l i d r u g za drUf f imt

»Anaii-a a a . tako svetuješ. J a n e z Popot­n i ! A a a a - a - a - a , da hi svo je l i s te p o s t a v i l i . Iie? A l i bi j i h , možje reakcionarji?«

S p o g l e d a l i so se, nato pa je najdcbelejši in najstarejši med n j i m i , spoštovani l a s t n i k z i d a n i c e , v s l a i in s l ovesno začel:

»Te le ta ! M a r ne veste, da je zda j l e v z i d a n i c i z b r a n a v sa r e a k c i j a naše vas i i n da n i m a m o n i k o g a r za seboj T K a k o b i tore j l i s to p o s t a v l j a l i J D r u g e štrene bomo na­v i l i ! Naš k a n d i d a t bo Kočarjev J a n e z , k i m i še 1ridese1 d n i n do l gu j e , t eb i . Cesa r , pa m l eko Za zadn j ega pol le ta , k i m u g a daješ z a p a n k e r t e ! T i , S o d a r . mu ponud i za bo lno ženo j u t r i l i v i n n , da bo Se bo l j naš! Na to pa bomo p r i v i 1 i občino, d a bo k a r p o k a l o ! Pa babe vprežite. d edc i , da ; boda o k o l i g o vo r i l e , da te v o l i t v e n i so nič i posebnega, da ženskam p r a v z a p r a v sp loh nI treba na volltvet baba je za v poste l jo j in k u h i n j o , pa m o r d a še za v štalo, k a j hi z v o l i t v a m i I H e m , nem, p i j m o zdaj možje, nato p a na de l o ! čez mesec d n i bomo vo­l i l i . . . h em, lie.m . , .«

T a k o so jo p o g r u n t n l i . j a z p a sem se z m u z n i l n a čist z r ak i n g loboko i z p l j u v a l nesnago, k i se m i je med n j i h o v i m čveka­

n j e m n a b i r a l a v u s t i h Že n a s l e d n j i večer p a sem enega i zmed n j i h slišal n a z b o r u v o l i v c e v v G O R N J I H K A M E N C A H . K o je bivši p r e d s e d n i k poročal o de lu s t a r e g a od ­b o r a i n n a l o g a h , k i čakajo naše občine, je m o j znanec iz z i d a n i c e n e m i r n o p r e k l a d a l svo jo z a d n j i c o . K o p a so g o v o r i l i o i zda t ­k i h za učitel jstvo i n o p o d p o r a h i n v a l i d o m in v o j n i m s i r o t a m po p a d l i h p a r t i z a n i h , se je m o j »s iromak«, k i je šele d v a d n i p r ed tem p r o d a l d v a v o l a za 140.000 d i n a r j e v i n p a r prašičev, d v i g n i l i n začel v e k a t i :

»Vse bo v r a g vze l p r i t a k e m gospodar ­s t v u ! Za to plačujemo take d a v k e , k e r uči tel je vzdržujemo i n i n v a l i d e p o d p i r a m o ! Z a k a j pa j a z n i s e m inva l i d i «

Ze sem se m i s l i l o g l a s i t i , p a me je pre­hite la, v d o v a , k a t e r i s t a po l eg moža p a d l a t u d i s i n i n hči za našo svobodo. K r e p k e m u je naštela za uho , d a je b i l dedec ves p i s a n o k o l i ust . S k o r a j b i se je b i l l o t i l , t ako d a sem že gorjačo t rdne j e k sebi Btis-n i l , če b i b i l o t r e h a p o s r e d o v a t i . T a k r a t , ko je b i l o t r eba žrtvovat i za osvobod i t e v , s e v eda n i s i l i l v ospred je . Ttaje se je z a r i l g l oboko v seno z rožnim k r ancem v r o k a h in s sodčkom ob nogah čakal boljših časov, danes p a m u je pretežko od bogato oblo­žene m i z e d r o b t i n i c o žr tvovat i za ubogo vdovo i n m a t e r . L j u d j e n j e go v ega k o v a s » m u s e v e d a p r i k i m o v a l i . Sa j so m u t u d i t a k r a t , ko je b i l še b l a g a j n i k p r i ž iv ino­r e j s k i z a d r u g i v PREčNT. K e r je Sel ne­k a j k r a t po maši t u d i n a sejo. s i je z a s p o m i n vze l še ročno t o rb i co i z z ad ruge , škoda le . d a so n e k a t e r i še p o d p r l i n j egovo k a n d i d a t u r o , k i po be l i b a r v i diši , . .

N o v o m e š k i h n o v i c t u d i danes ne m a n j k a . N a p r v o mesto bom p o s t a v i l ne­srečnega Pak istanča, k i je z družino s k o z i do l en j sko me t ropo l o p o t o v a l , pa mu n i k j e r sobe n i so d a l i . M o r d a so sobar i c e m i s l i l o , da je zaradi t emne p o l t i n e va rnos t z a n j i ­hove hele r j u h e , na K r k i v kopališču pa prazne sobe gos tov čakajo . . . Z ženo in o t r o c i se je mož v a v t o m o b i l u s t i s k a l i n k a r n a cest i prenočil S k o d a , da m u še kakinega s l abega cvička n iso neslj p o i z k u ­s i t i , d a b i b i l a s l i k a naše »kulturne po strežbe« p o p o l n a .

»A l i smo g a zrihtal i f « so se po tem žen­ske h i h i t a l e m s i še t i s t e ga A m e r i k a n c a iz D O L . T O P L I C privoščile, k i je 14 d n i pritožno k n j i g o i s k a l , pa j e za v r a g a u i

m o g e l d o b i t i , da b i se z a h v a l i l za p r e k u l -t u r n o postrežbo! S p l o h so zadnje čase To -pličani pos ta l i zelo nobe l . N e k a t e r i sma ­t ra j o za največjo nob leso i n modros t , če so n a r a z n i h z b o r i h i n s e s t a n k i h — t iho . D r u ­g i spet se boje zamere p r i t i s t i h , k i so t iho , p a molčijo t u d i o n i . No , Človek n i k o l i ne ve, k d a j je d o v o l j p a m e t e n — tako se god i zda j m e n i . Ne m o r e m s i r a z v o z l a t i p re -čudnega p o j a v a ; šola i n »Part izan« naj b i plačevala n a j e m n i n o za d v o r a n o v zadruž­nem d o m u , za večjo »kulturo« k r a j a p a na j b i s k r b e l a n o v a p i v n i c a , k a k o r d a ne b i že b i l o dovo l j sodčkov i n p i p v T o p l i c a h ! O t i l j u b a osebnost i n z a m e r l j i v o s t , k a m vo­diš neka t e r e v T o p l i c a h I M A l i bom res m o r a l p r i t i t u d i m e d vas z železnim g l a v ­n i k o m ?

Še v B R U S N I C E sem skočil pog l eda t k t i s t i m revežem, k i V k m e t i j s k i z a d r u g i vse

I na p u f k u p u j e j o , čeprav ima jo dovo l j de­n a r j a , d a b i s p r o t i s o l , m i l o , moko i n d r u ­go robo plačeval i . L o j z k e i n Pepce , k r a j ­ca r j e i z n o g a v i c !

Brusniška R o z a l k a , t i m i p a za l j u d m i . I posebno p a možmi i n f a n t i n i k a r več ne I p l j u v a j t ako k a k o r s t a r k n a p ! če pljuvaš I za d e k l e t i , k i že i m a j o fante , pa tega ne

de la j j a v n o . V e m , d a imaš prece j s l i n e , p a I v e n d a r se u m e r i i n poboljšaj, če ne. se v . m a l h i spet srečava!

N a V E L I K E M G A B R U me n i b i l o že se-] d em s u h i h let . Z d a j , o d k a r so u s t a n o v i l i

b o k s a r s k o i n nogometno društvo, bom pa . večkrat zašel med m i r o l j u b n e l j u d i . Za d-I njič je sedem f a n t o v vze lo v roke G u s t e i n a

i n so začeli z n j i m i g r a t i nogomet , eden , p a se je učil b oksa t i n a pobu. T e m u je le

pos la l o p r e n e u m n o , d a l i i ' enos t r ansk i šport z g a n j a l i nad n j e g o v i m t r u p l o m , p a je z g r a ­b i l k r epe l o i n enega pobožal po g l a v i , d a se je p r i priči vsede l v m e h k o b la to , d r u g i pa so p o k a z a l i m e d t e m svo je sp re tnos t i » t e k i h na k r a t k e p roge .

Šol sem m a l o n a p r e j do t i s t e ga kočarja, k i je nad hčerjo debelo p a l i c o , p r a v p r i ­me rno za pobesne lega b i k a , s k o r a j z l o m i l . Možu sem s v e t o v a l , na j se p o m e r i z menoj i n z mo jo gorjačo. ne p a z o t r o k o m , p a m i je r e k e l , d a m u je nenadoma posta lo m r z l o p r i duši i n d a bi se k d a j drugič d a j a l z mano . No , p r a v , ž ivina, p a se srečava ob p r v i p r i l i k i !

Se k mežnarju sem s t o p i l v S t c h a n j o vas , k i se je t bičem s p r a v i l nad h l a p c a svo j ega b r a t a i n z n j i m pome ta l po n j i v i kot z žogo. Z bičem je d i r k a l za n j i m ko za s tavo — tako d a sem s i zabeležil za po­le tn i t e l o v a d n i nas t op v N o v e m mestu celo v r s t o V e l ikogabrovčanov I L e tako n a p r e j , p a se bomo v m a l h i še d o b i l i !

V O T O C E C - p r e l j u b i k r a j o b r e k o v a n j i n d o l g i h j e z i k o v — me je spet zanes lo o n i d a n . E l e k t r i k a j i m s v e t i v Luterškem se lu i n o k r o g , le zaselek t r e h k m e t o v i n 1

t reh nemaničev — D O B O V O — je osta l brez nje. Z d a j p a j i m mačehovsko groze t i s t i , k a t e r i m je » lektr ika« že r a z s v e t l i l a g l a v e (možganov seveda še ne ! ) , d a ne bodo d o v o l i l i n a d a l j n j e n a p e l j a v e , ra zen če b i Dobovčani še zanje plačevali r a zne m r t v e i n žive da l j novode . D o b o v e i b i r a d i s v e t i l i , p a n i m a j o pa r e — i n čakajo na pravično ob las t , k i s i bi o g l e d a l a t i s to po­godbo, s k a t e r o strašijo Luterčani. K a j . ko bi e l e k t r i k a p o s v e t i l a n e k a t e r i m vsa j t ako g l oboko v s rce , d a b i o k o l i sebe v i d e l i y « e

p r i j a t e l j e i n tovariše i n ne le n e k a t e r i h ?

Še v S E L A P R I R A T E Z I J sem skočil i n p r i m e r j a l t i s t i poses tv i , k i i m a t a obe po 3 j u r j e a k o n t a c i j e za d a v k e : eno m e n 8,5 h a i n i m a vse gospoda r s t v o z ž iv ino i n p r i b o r o m v r e d u , d r u g o pa i m a slabe II h e k t a r j e zeml je , od teh le 1.20 h a n j i v , os ta lo pa je pašnik i n i z s e k a n gozd hrez ž iv ine i n o r o d j a ! O d m e r a p a je e n a k a : m e n i t r i i n tebi t r i — k d o n a občini sedi? Še k t i s t i m sem skočil, k i na p r i j a t e l j e r a ­čunajo, p a k o n i m , k i i m a j o d v a g r u n t a i n še p e n z i j o n — pa sem povsod v i d e l , da bi l a h k o pošteno z a davek še hrez vsake škode kakšnega tisočaka državi o d r i n i l i ! U p a m , d a g a t u d i bodo I

Še v B E L O K R A J I N O p o g l e j m o ! V S E ­MIČU sem s i potujoči k i n o o g l eda l , pa so možje o k o l i n j e ga lepo r e k l a m o p roda ­j a l i z b e s e d a m i : ».Boste vsa j za stranišče i m e l i , le v zemi t e , le. saj je samo 2 d i n a r ­ja « . P a j e t i s t a reč u p o r a b n a m o r d a za stranišče s l onov , za nas n a v a d n e z eml j ane , p a ne ! P a če še k d a j n a o k o l i p r ide t e , f i l -m a r j i , drobiž p r i n e s i t e s seho j l

V G R A D A C sem skočil m i m o g r e d e v » jav­no* knjižnico, s i i z posod i l dve k n j i g i ter v l o ž i l v odprto omaro v ne zak l en j enem ko­tičku d i n a r ko t p r v i p r i s p e v e k za n a b a v o

g r a m , t ako d a m n o g i , k i so n a v a j e n i le n a eno a l i kvečjemu d v e . r i v u i i e r i v l e t u , ne more jo v e r j e t i , d a b i u s p e l a naša s e k c i j a i z v e s t i v letošnji sezon , obširen p r o g r a m 7 p r e m i e r z g o s t o v a n j i n a d r u g i h o d r i h . K d o r p a računa z vo l j o i n d i s c i p l i n o članov sekc i j e , računa t u d i z u spehom i n s t r a h pred ne i zvedbo p r o g r a m a pos tane p r a z e n bavbav. S e k c i j a je ena najmočnejših i n i m a n eka j d o b r i h i g r a l c e v . T a k o ho l a h k o p r i j e l a za delo o z i r o m a že de l a saj b o za V I . k ong r e s K P J u p r i z o r i l a L . K a s t e l i c a » I z t r p l j e n j a v B v o b o d o « , k j o r bo prv ič na ­s t o p i l t u d i mešani p e v s k i zbor , k i je pričel z o r g a n i z i r a n i m i n s i s t e m a t s k i m de l om pod v o d s t v o m A d o l f a G r u m a . K o n c e m n o v e m b r a bo p r e m i e r a Ogr izov ičeve d r a m e »Hasan aginice« v režiji J a n e z a G a r t n a r j a . Jurči­čevega »Domna« i n Miška K r a n j c a »Pot do zločina« bo režiral J a n e z Šolmajer. M l a d i i n starejši bodo vese l i »Princeske i n p a s t i r ­čka«, k i g a bodo u p r i z o r i l i mlajši člani sek­c i j e za novo l e tno j e l k o . V f e b r u a r j u i n m a r c u bos ta p r e m i e r i G o l a r j e v e »Vdove Roš-linkc« i n A n t o n a M e d v e d a »Za p r a v d o i n srce«. V s e t i i g r e bo režiral J a n e z G a r t n a r .

V o l j e je dovo l j i n r a z u m e v a n j a t u d i , p r i ­l e t i p a včasih t u d i kakšno po leno pod nogo. N a srečo so r e d k a i n še t a ne n a p r a v i j o d r u g e g a , k o t v z p o d b u d i j o k n o v e m u d e l u . Zaželjeuega s m o t r a ne dosežejo.

G o d b e n a s e k c i j a je d o k a j do l go t a v a l a i n i s k a l a svo j e »gospodarje«, čeprav je b i l o že^ z d a v n a j povedano , d a je s e s t a v n i d e l S K U D - a . P r e ce j je b i l o n e z d r a v i h po j a vov , ko t n . pr . , da so n e k a t e r i tovariši pos tav ­l j a l i zaslužek kot p r v e n s t v e n i smo te r sek­c i j e . M n o g o je b i l o vprašanj i n d i s k u s i j o k o l i r a z n i h pog r ebov i n p r i r e d i t e v , k a r p a je vse r o d i l o n e z d r a v o vzdušje v s e k c i j i . Resnično p a je t u d i to, da se s t a r i u p r a v n i odbo r S K U D - a n i d o v o l j b r i g a l z a godbo, d a n i p o l a g a l s k o r a j nobene pažnje n o v i m k a d r o m i n m a t e r i a l n i m p o d p o r a m g o d b i . Občni zbo r je t u d i t e m u n a p r a v i l konec . •Jasno j e b i l o povedano , d a je s m o t e r te sekc i j e , k i je vključena v S K I J D , k u l t u r n o -prosve tno delo v k o r i s t širokih množic i n ne p r oda j an j e žalnih koračnic. V s i t i s t i , k i j i m je sode l o van j e p r i g odb i užitek i n r a z v e d r i l o , bodo v z t r a j n o d e l a l i pod vod­s t v o m s t r o k o v n o izvežbanega k a p e l n i k a Z a -krajška, k i j e b i l t u d i i z v o l j e n z a p redsed­n i k a s ekc i j e . Najvažnejša na l o ga , k i t re ­nu tno s t o j i pred s e k c i j o , je z a g o t o v i t e v m l a d iti k a d r o v i n učvrstitev de l ovno d i s c i ­p l i n e .

V prejšnji sezon i je n e k a j k r a t p r i j e t n o p r e s ene t i l a . s e k c i j a za l j u d s k e i n ume tne plese. Pod vods t vom Božota Kovača bo za novo l e tno z abavo n u d i l a celovečeren nastop , k i bo k v a l i t e t n o p r i p r a v l j e n , sa j v a d i j o že štiri mesece v z t r a j n o i n načrtno.

Uspešno je začela svo jo pot l j u d s k a u n i ­v e r z a , ob i sk je v p r i m e r i z l a n s k i m , k i je b i l p o r a z en , n e d v o m n o mnogo boljši, ne smemo p a še reči z a d o v o l j i v , sa j smo dosle j v i d e l i v p r e d a v a l n i c i le uslužbence i n m l a ­d i n o , vso p r e m a l o p a smo za l j u d s k o U D i -verzo z a i n t e r e s i r a l i kmečko p r e b i v a l s t v o . P r e d a v a n j a s o b i l a do sedaj po v s e b i n i in i z v a j a n j u z a n i m i v a i n poučna i n t a k a bo l j u d s k a u n i v e r z a skušala obdržati.

Med m n o g i m i n a l o g a m i i n s k l e p i je t u d i težnja u p r a v n e g a odbora , d a p r i d o b i k de lu vse t iste, k i so že v p r e d v o j n i h l e t i h d e l a l i n a t r e b a n j s k e m o d r u n a r a z n i h področjih pn11 n rno -p rosve l nega de la .

N o v i odbor , k i m u predsedu je A d o l f G r u m , r a v n a t e l j nižje g i m n a z i j e , se s v o j i h n a l o g zaveda . T o je p o k a z a l t a k o j po izvo­l i t v i i n s l edov i de la so že v i d n i . M i s l i m t a k o l e : b i l a n c a bo p o k a z a l a , d a se v n a ­poved ih za precejšen u s p e h S K U D a v le­tošnji sezon i n i s m o z m o t i l i i n k tej uspešni b i l a n c i ho vsak član p r i s p e v a l svo je n a j ­večje sposobnos t i . Računamo t u d i n a n a ­pake in na p o m a n j k l j i v o s t i . B r e z teh t u d i ne gre , v e n d a r se j i h ne bo j imo , sa j bodo le dokaz , d a de lamo , ob n j i h pa se bomo t u d i učili. Janez Gartnar

|l«l|||||llll

kl juča! Se na kegl j išče sem skočil, p a j e t a m huje ko v Črnomlju! T o v a m je vp i t j e in kričanje! T i s t i , k i na jbo l j vp i j e j o , d a denarja ni, p o s t a v l j a j o tako le »keg l j e « :

» Imam j i h pet — za 100 d in! « D r u g i spet : »Nimaš - za 200 d in! «

Najdejo se seveda t u d i t a k i » junaki « , k i s t a v i j o t u d i za 500 d i n a l i pa celo, da ee lepše sliši, z a ce lega j u r j a , d a bodo z b i l i k e g l j e ! D e n a r j a z a d a v k e v gradaški ob­čini še do lgo ne bo z m a n j k a l o . Ze zadnjič pa s em d e j a l : vsak p i s k e r p o k r o v n a j d e ! Čemu ne b i s m o l i v G r a d a c u tega , k a r so v Črnomlju počeli »ta vikši«?

V s e g a v a m danes i z G r a d a c a 5e ne mo­rem z a u p a t i , pač pa prihodnjič ka j več! To­l i k o je nov i c , da sem s k l e n i l spet podruž­nico v z p o s t a v i t i v t em lepem k r a j u !

I z P R E D G R A Đ A sem se zadnjič p o h v a l i l , k a k o i m e n i t n o sem se i m e l n a i n v a l i d s k i v e s e l i c i . R e s n i c i na l jubo p a danes s l a v ­nostno p o p r a v l j a m neka te r e netočne t r d i t v e :

N i res, da je res, d a so i m e l i le 450 d i n .•istega dobička, temveč je res, d a je res, da so i m e l i neka j več ko t t o l i k o čiste izgube. N i res, da je res. d a so špeharjev k u m e pe­čenko s e k a l i , pač p a je res, d a so pečenko samo trgali k a k o r medved m r h o v i n o . N i res, da je res, d a so b i l i z r a v e n s a m o s t r i c e : i jn k u m e t i , a m p a k je res, d a so b i l e z r a v e n t u d i botre, k i pa so i z same sramežlj ivosti p r i h a j a l e in odha j a l e p r i z a d n j i h v r a t i h l To-i ' ko , da ne bo zamere .

1,-u p a , n V ( ' ' drugačni tiči za o r g a n i z a c i j o t a k i h v e s e l i c ! Nič n iso d a l i zas ton j , pač pa vse po n i z k i h c enah i n v s em e n a k o ! S r n j a ­kov golaž s k r u h o m za štiri kovače, p a še tako po r c i j o , da b i se je s e s t r a d a n vo lk ustrašil, to niso mačje so l z e ! Pečenka poko j ­nega d i v j e g a prašiča je b i l a po sedem ko­vačev, z r a v e n nje pa d o b r a m a v e r l e n s k a čr­n i n a po osem kovačev ! L e p o je b i l o i n vse­g a d o v o l j , g l a d u i n žeje p a p r a v t o l i k o , da smo vse p o s p r a v i l i ! Se t i s to lisičjo kožo ter ob ra z d i v j e g a prašiča i n nagačeno sovo, k i so s i m b o l i z i r a l i p r i r e d i t e v , hi b i l i prav go tovo p o j e d l i , če bi j i h s k u h a l i v gojažu! L e p r e k l e m a n a rašpla me je z d e l a l a , da m i je v i s e l j e z i k i z ust k a k o r l i s j a k o v rep. n e h a l i pa n i sem moge l , k e r me je ta »ples lepo s p o m i n j a l , k a k o so naši d a v n i p r e d n i k i p h a l i proso i n g a z i l i zelje, čeprav so me bole le noge. s em b i l zadovo l j en ob ugoto­v i t v i , k a k o r h i t r o p r o d i r a »kultura« v naše podeželske vas i . D a . da , res je b i l o lepo i n z a n i m i v o , le krožniki, k o z a r c i in s tek le ­n i c e so se preveč r a d i k a r s a m i p r i j e m a l i rok . . .

V a l e se bom og l a s i l iz B e l o k r a j n e , Vaš Janez Popotni