t.1 tehniČno poroČilo - slivnica...pzi za izgradnjo južne ceste v industrijsko cono i-11 – i....

PZI za izgradnjo južne ceste v industrijsko cono I-11 – I. faza št. 608-CES1

Teh_porocilo 1

T.1 TEHNIČNO POROČILO

T.1.1 PROJEKTNE OSNOVE

T.1.1.1 Splošno

Po naročilu Občine Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče smo izdelali projektno dokumentacijo PZI izgradnje južne povezovalne ceste, dolžine cca. 470m med križiščem R2-430 z AC-A1/0133 in cesto JP880522 v gospodarski coni I-11.

Investitor Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče ima na obravnavanem območju že sprejet OPN (Občinski prostorski načrt Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 28/14, 4/15-teh. popravek, 10/15-obvezna razlaga, 23/15-teh. popravek, 24/15-obvezna razlaga, 1/16-teh. popravek, 9/16, 10/16-teh. popravek, 4/17-teh. popravek, 6/17, 23/17, 3/18-obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 18/2019, 37/2019, 46/2019-teh.popr., 20/2020 – teh. popr).

T.1.1.2 Predhodno izdelana dokumentacija

- IZP št.: 608; Izgradnja južne povezovalne ceste, dolžine cca. 460m med križiščem R2-430 z AC-A1/0133 in cesto JP 880522 v industrijski coni I-11 (I. etapa), ureditev obstoječega odseka JP 880522 med novo povezovalno cesto in R2-450/1404 v dolžini cca. 1050m (II. Etapa) ter ureditev krožišča na R2-450/1404 (III. etapa); maj 2019 (BPI d.o.o.)

- DGD št. 608; Izgradnja južne povezovalne ceste v gospodarsko cono I-11, november 2019 (BPI d.o.o., Maribor)

T.1.1.3 Obstoječe stanje

Regionalna cesta R2-430 predstavlja alternativno povezavo avtocesti Maribora preko Slovenske Bistrice in Slovenskih Konjic do Celja. Na območju naselja Slivnica je bilo z izgradnjo avtocestnega odseka Hoče - Arja vas in priključka Slivnica - jug urejeno novo križišče s pasovi za levo zavijanje z lokalno cesto LC 380111 Slivnica - Orehova vas - Letališče, ki prečka avtocesto in se nanjo navezuje oz. vodi lokalni promet v smeri Orehove vasi in letališča


Teh_porocilo 2

Slika 1: pogled iz industrijske cone po trasi v smeri predvidenega priključevanja v križišču R2-430 z AC-A1/0133

Slika 2: pogled iz križišča R2-430 z AC-A1/0133 po predvideni trasi proti industrijski coni I-11


Teh_porocilo 3

Slika 3: pogled priključevanje nove ceste na obstoječo JP880522 v industrijski coni

Slika 4: Obstoječ prepust pod že izvedenim krakom križišča - zahodno od meje obdelave

T.1.1.3 Namen projekta

Namen projekta je zagotoviti južni dostop do gospodarske cone I-11 in razbremeniti prometno zelo obremenjeno križišče v Spodnjih Hočah, predvsem prometa, ki z R2-


Teh_porocilo 4

430 v omenjenem križišču zavija desno proti Rogozi in nadalje v gospodarsko cono I-11.

T.1.1.4 Prometni podatki

Za potrebe projektiranja III. faze ureditve prometa v gospodarski coni I-11 (rekonstrukcija križišča je bila izdelana kapacitetna analiza križišča (št. 570-PRO, december 2019, Cestno prometni inštitut d.o.o., Maribor) v sklopu katere je bil modeliran promet za celotno cono. Za plansko leto 2030 je upoštevana tudi obravnavana cestna povezava križišča št. 099 Hoče jug, katere izgradnja znatno izboljša prometno sliko območja.

T.1.1.5 Geodetske podloge

Za predmetni odsek ceste je bil za potrebe tega projekta izdelan geodetski posnetek s strani podjetja Geomass d.o.o..

T.1.1.6 Geološko geomehanski podatki (povzetek)

Za predmetni odsek ceste je bil za potrebe tega projekta izdelano geološko geomehansko poročilo (št. 2130/2020, april 2020, Gprocom d.o.o., Maribor).

Planum raščenih glinastih, glinasto meljno in peščenih tal lahko ocenimo kot slabo nosilna z indeksom nosilnosti CBR <2% oz. Evd<10 MN/m2. Za doseganje minimalne potrebne nosilnosti planuma temeljnih tal CBR =4%, predlagamo sanacijo temeljnih tal z vgradnjo 25-30 cm debelega nasipa kamnitega ali gramoznega materiala, na katerega se vgradi posteljica voziščne konstrukcije. Pred izvedbo nasipnega sanacijskega sloja se na mehansko utrjena glinasto meljna tla vgradi ločilni geosintetik z natezno trdnostjo 10-15 kN/m. Sanacijsko nasipno telo se utrdi do zbitosti Ev2>30 MPa in zgoščenosti 93% po MPP.

Potreben obseg sanacijskih del določi geomehanski nadzor.

T.1.2 IZPOLNJEVANJE BISTVENIH ZAHTEV

T.1.2.1 Mehanska odpornost in stabilnost

Mehanska odpornost in stabilnost infrastrukturnega objekta je zagotovljena z upoštevanjem geološko geotehničnih elaboratov in dimenzioniranja voziščnih konstrukcij.

Povzetki posameznih načrtov so podani v nadaljevanju tega poročila v poglavju: Opis projektnih rešitev, ki izkazujejo mehansko odpornost in stabilnost ceste, podrobnosti pa so razvidne v posameznih elaboratih, ki pa so sestavni del celotne projektne dokumentacije.

T.1.2.2 Varnost pred požarom

Za ceste se študija požarne varnostne ne zahteva. Požar na cesti lahko nastopi pri prometni nesreči ali okvari vozila.

Dostop gasilskim vozilom na obravnavani odsek ceste je omogočen preko cestnih priključkov, po sami trasi prometnice.


Teh_porocilo 5

T.1.2.3 Higienska in zdravstvena zaščita in zaščita okolice

Kar se tiče varstva zraka, se bo emisija škodljivih snovi zaradi prometa na območju ceste povečala. Ker pa poteka trasa po nenaseljenem območju industrijske cone, vpliv na kvaliteto bivalnih razmer ne bo povečan. Ker se bo promet v industrijsko cono iz obstoječih prometnic preusmeril na novo povezovalno cesto, se bodo bivalne razmere zntraj obstoječe cestne mreže neposredno celo izboljšale. Kar se tiče varstva voda, je na vseh prometnih površinah predvideno kontrolirano odvodnjavanje.

T.1.2.4 Varnost pri uporabi

Cesta je projektirana v skladu z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), s Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1 in 36/18) , Zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09, 36/10, 106/10 – ZMV, 109/10 – ZCes-1, 109/10 – ZPrCP, 109/10 – ZVoz, 39/11 – ZJZ-E, 75/17 – ZMV-1 in 10/18 – ZCes-1C) in Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15, 46/17, 59/18 in 63/19). Prometna oprema, ki zagotavlja varno odvijanje prometa bo prikazana v sklopu načrta ceste, v posebnem poglavju prometna oprema in signalizacija.

Pešci in kolesarji imajo lastne ločene površine.

T.1.2.5 Zaščita pred hrupom

Med gradnjo se obremenitev s hrupom poveča v okolici gradbišča ter ob transportnih poteh za prevoze materiala za potrebe gradnje. V času obratovanje bo na širšem območju enako kot v obstoječem vir hrupa promet po cesti. Neposreden vpliv na obremenitev s hrupom med gradnjo in času obratovanja je ocenjen kot majhen.

T.1.2.6 Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote

Cestna razsvetljava v sklopu tega projekta ni predvidena.

T.1.2.7 Univerzalna graditev in raba objektov

Ureditev povezovalne ceste vključuje graditev in uporabo objekta dostopno vsem ljudem.

T.1.2.8 Trajnostna raba naravnih virov

Gradnja južne povezovalne ceste predvideva ponovno uporabo in možnost recikliranja viškov materiala, kateri se odstrani v času gradnje ter se odpelje na začasne deponije.


Teh_porocilo 6

T.1.3 TEHNIČNI PODATKI

T.1.3.1 Vrsta in pomen ceste

Južna povezovalna cesta predstavlja po funkciji zbirno cesto znotraj gospodarske cone I-11, ki jo navezuje preko križišča z regionalno cesto R2-430 na avtocestni sistem AC-A1/0133.

T.1.3.2 Trasirni elementi

T.1.3.2.1 Projektna hitrost

V naselju - Vp = 50 km/h;

T.1.3.2.2 Horizontalni elementi

Trasa se prične s premo v križišču z regionalno cesto R2-430 nakar zavije z radijem R=2000 proti jugovzhodu in s premo prečka polje ter se z radijem R=250 m vklopi v obstoječo javno pot JP 880522.

Najmanjši uporabljeni polmeri horizontalnih krivin R in parametri prehodnic A so:

Prometnica R min A min

Južne povezovalne cesta 250 40

T.1.3.2.3 Vertikalni potek

Trasa se spusti iz križišča z regionalno cesto R2-430 z vzdolžnim padcem 1.76 % in 2,50 % na polje, ki ga prečka z vzdolžnim padcem 0,20 % in vzdolžnim vzponom 0,15% ter se zv zdolžnim vzponom 0,66 % in 0,53 % vklopi v niveleto obstoječe javne poti JP 880522.

Uporabljeni najmanjši in največji vzdolžni skloni ter min. polmeri konveksnih vertikalnih krivin so:

Prometnica Vzdolžni sklon RKONKmin RKONVmin

min/%/ max %/ /m/ /m/

Južne povezovalne cesta 0.15 2.50 2000 3000


Teh_porocilo 7

T.1.3.2.4 Prečni skloni

Uporabljen prečni sklon je odvisen od uporabljenih horizontalnih elementov in

upoštevane računske hitrosti pri vijačenju. Minimalni prečni sklon na vseh voziščih iz

vezanih materialov je 2.5%, na hodnikih 2% in na bankinah 4%.

Prometnica Q max

Južne povezovalne cesta 2,50

T.1.3.2.5 Karakteristični prečni profil

berma

mešana površina za kolesarje in pešce

robni pas

vozni pas

2 x 0.50m

2 x 1.75m

2 x 0.25m

2 x 3.00m

1.00m

3.50m

0.50m

6.00m

Skupaj 11.00 m

T.1.4 KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI

T.1.4.1 Preddela

V sklopu preddel se izvede čiščenje terena, posek dreves, odstranitev grmičevja,

zaščita komunalnih vodov itd. Na območju vklopitev v obstoječe stanje se izvede

rezkanje asfalta.

T.1.4.2 Zemeljska dela

Celoten odsek ceste se večinoma prilagaja obstoječemu terenu z večjimi ali manjšimi

nasipnimi brežinami. Nasipne brežine se izvedejo s kvalitetnim drobljencem v naklonu

1:2.0 in 1:1.5, ki se jih površinsko utrdi, humusira in zatravi, s čimer se prepreči zdrs.

T.1.4.3 Spodnji ustroj

T.1.4.3.1 Pogoji izvedbe vkopov


Teh_porocilo 8

Po Posebnih tehničnih pogojih za zemeljska dela (SCS Ljubljana 1989 in dopolnitev 1994) se zemljine vzdolž trase uvrsti v naslednje nazivne izkopne kategorije:

• izkop za zemeljske jarke, stopničenje in zaseke obstoječe cest so 3. kategorije.

T.1.4.3.2 Pogoji izvedbe nasipov

Konstrukcija zgornjega ustroja ureditve rekonstrukcije ceste in priključkov se izvede na planumu peščeno glinenih zemljin po odstranitvi humusnega sloja debeline 30 cm. Glede na nosilnost tal CBR 2%, je potrebno izvesti ustrezno voziščno konstrukcijo po predhodni namestitvi geosintetika.

V kolikor pa se v nivoju izkopa planuma temeljnih tal pojavijo slabše nosilna tla, jih je potrebno sanirati oziroma izboljšati nosilnosti temeljnih tal z vgradnjo gramoznega sloja - posteljice debeline 20-30 cm.

Potreben obseg del določi geomehanski nadzor. Pri predvideni maksimalni višini nasipnih brežin do 0.8 m se te lahko uredijo v naklonih n=1:1.5. Glede na debelino nasipnega telesa in gostotni sestav temeljnih tal je pričakovati posedke v temeljnih tleh, velikostnega reda do 0.5 cm. Za dimenzioniranje voziščne konstrukcije se naj upošteva nosilnost CBR 2%.

T.1.4.3.3 Ločilni otoki

Otoki pred križiščem se izvedejo skladno s podatki iz zakoličbene situacije.

T.1.4.4 Voziščna konstrukcija

Dimenzioniranje voziščne konstrukcije je izvedeno v ločenem elaboratu, spodaj navedeno je povzetek le tega.

T.1.4.4.1 Prometna obremenitev

Izhodiščne prometne obremenitve znašajo:

Vrsta vozila JP 880522

Število vozil/dan % obremenitve

Motorji 20 Motorji

Osebna 5380 Osebna

BUS 50 BUS

LT 400 LT

ST 65 ST


Teh_porocilo 9

TT 30 TT

V 84 V

Skupaj 6029 Skupaj

Predvidena letna rast prometa (%): = 2

Predvidena je 20 letno projektna doba za asfaltno prevleko.

Predvidena prometna obremenitev v načrtovani dobi trajanja v skladu s

TSC 06.511 znaša:

Tn = 365 x Td x fd x fpp x fšp x fnn x ftp

fd – faktor dinamične obremenitve zaradi območja križišča znaša 1.03.

fpp – faktor razdelitve prometne obremenitve v prečnem prerezu vozišča dvopasovnice je 0.50.

fšp – faktor širine prometnega pasu za širino vozišča 3.25 m znaša 1.10.

fnn – faktor nivelete vozišča za vzdolžni sklon do 2% znaša 1.00.

ftp – faktor trajanja in povečanja prometa za dobo 20 let znaša (2% rast prometa) 25.0.

Merodajna prometna obremenitev:

Td fpp fsp fnn fdv ftp

205.661 0.5 1.10 1.0 1.03 25.0

Tn= 1.063.128

Razvrstitev prometne obremenitve:

Po preteku 20 let bo vozišče obremenjeno s t.i. srednjo prometno obremenitvijo.

T.1.4.4.2 Potreben debelinski indeks konstrukcije

Določanje debelinskega indeksa poteka iz diagrama na sliki 9 TSC 06.520:2009, kjer

odčitane vrednosti za spodnjo nevezano nosilno plast veljajo za drobljenec.

Po geološko geomehanskih preiskavah je nosilnost podlage na območju novogradnje

CBR = 2%. Posledično je potrebno za zagotovitev ustreznih nosilnosti med drugim


Teh_porocilo 10

predvideti tudi izboljšavo temeljnih tal. Z izboljšavo temeljnih tal in posteljico v debelini

50cm so zagotovljeni ustrezni pogoji za vgraditev zgornje nevezane nosilne plasti in

asfaltnih plasti.

Debeline (cm) Koeficient Deb. Indeks

13.0 asfalt 0.38 4.94

25.0 drobljenec 0.14 3.50

skupaj 8.44

Območje obstoječih cest:

Izhodišče za izračun voziščne konstrukcije je nosilnost na globini po odstranitvi obstoječe voziščne konstrukcije. Po odstranitvi obstoječega materiala v debelini 45-50cm znaša nosilnost podlage CBR = 8%.

Debeline (cm) Koeficient Deb. Indeks

13.0 asfalt 0.38 4.94

33.0 drobljenec 0.14 4.62

skupaj 9.56

T.1.4.4.3 Potrebna zaščita pred učinki mraza

Projektiranje: klimatski in hidrološki pogoji TSC 06.512:2003 pogoji:

− globina zmrzovanja znaša 80 cm,

− deb. materiala vgrajenega v voziščno konstrukcijo v neugodnih hidroloških razmerah in neodpornim materialom v podlagi na učinke mraza, mora znašati debelina voziščne konstrukcije min. 80 % globine : hmin = 80 x 0,8 = 64 cm.

T.1.4.4.4 Predlog voziščnih konstrukcij

Pri določitvi voziščne konstrukcije smo izhajali iz dejstva, da bodo voziščne konstrukcije kombinacija novogradnje in zamenjave asfaltov (obstoječe križišče Hoče jug na zahodu in vklop v JP880522 na vzhodu).

Zaradi slabe nosilnosti temeljnih tal se predvidi pri novogradnji vgradnja posteljice v debelini 50 cm, s čimer zagotovimo ustrezno nosilnost za nadgradnjo tampona in zgornjih vezanih plasteh.

Območje novogradnje

Določitev debeline spodnje nevezane nosilne plasti izhaja iz nosilnosti podlage

obstoječega terena izven ceste, za katero znaša CBR = 2%, vendar se predvidi


Teh_porocilo 11

vgradnja posteljice in izboljšave temeljnih tal, da dosežemo CBR=15%. Maksimalna

velikost zrna posteljice je do 31 mm.

Izbira vrste asfalta temelji na tendenci k uporabi asfaltnih slojev s silikatno osnovo.

• 4.0cm AC 11 surt B70/100 A3 4.0 * 0.42 = 1.68

• 6.0cm AC 22 bin PmB 45/80-65 A3 6.0 * 0.35 = 2.10

• 6.0cm AC 32 base B50/70 A3 6.0 * 0.35 = 2.10

• 25.0cm TD32 25.0 * 0.14 = 3.50

• 30.0cm kamnita posteljica (zmrzlinsko odporna)

• 20.0cm kamnita posteljica

• 30.0cm izboljšava temeljnih tal

hdej = 71.0 cm (zmrzlinsko odp.) Ddej = 9.38

Izpolnjevanje pogojev:

Debelinski indeks

Dpotr= 8.44 cm < Ddej= 9.38 cm

Pogoj zmrzovanja

hmin= 64 cm < Ddej= 71 cm

Predlagana voziščna konstrukcija zadostuje vsem pogojem.

Območje obstoječih cest – vklopi

Geološko – geomehansko poročilo navaja, da je obstoječa voziščna konstrukcija

zmrzlinsko obstojna ter da je posledično za zagotovitev ustreznih nosilnosti

predvidene voziščne konstrukcije potrebno zagotoviti le ustrezno menjavo zgornjih

slojev.

• 4.0cm AC 11 surt B70/100 A3 4.0 * 0.42 = 1.68

• 6.0cm AC 22 bin PmB 45/80-65 A3 6.0 * 0.35 = 2.10

• 6.0cm AC 32 base B50/70 A3 6.0 * 0.35 = 2.10

• 30.0cm TD32 30.0 * 0.14 = 4,20

hdej = 46.0cm Ddej =10.08

Izpolnjevanje pogojev:

Debelinski indeks

Dpotr= 9.56 cm = Ddej= 10.08 cm


Teh_porocilo 12

Predlagana voziščna konstrukcija zadostuje vsem pogojem.

Površine za pešce in kolesarje

Za hodnike za pešce predlagamo naslednjo konstrukcijo:

• 5.0 cm AC 11 surf B70/100 A5

• 20.0 cm TD 22

• 30.0 cm posteljica

T.1.4.4.5 Dimenzije voziščne konstrukcije

Novogradnja:

Debelina cm Oznaka

4.0 AC 11 surf B50/70 A3

6.0 AC 22 bin PmB 45/80-65 A3

6.0 AC 32 base B50/70 A3

30.0 TD 32

30.0 Posteljica (zmrzlinsko obstojna)

20.0 Posteljica

25.0 Izboljšava temeljnih tal

121.0

Zaradi praktičnosti izvedbe na stikih med območji med obstoječo cesto in območji izven smo predvideli enako debelino prvih 4 slojev. Tako smo povečali debelino tampona na 30cm, hkrati pa zmanjšali debelino izboljšave temeljnih tal.

Vklop v obstoječe stanje:

Debelina cm Oznaka

4.0 AC 11 surf B50/70 A3

6.0 AC 22 bin PmB 45/80-65 A3

6.0 AC 32 base B50/70 A3

30.0 TD 32

46.0


Teh_porocilo 13

Površine za pešce in kolesarje

Debelina cm Oznaka

5,0 AC 8 surf B70/100 A5

20,0 TD 22

30,0 Posteljica

55.0

T.1.4.4.6 Zgostitev in nosilnost plasti konstrukcije

Zahteve za zgostitev in nosilnost posameznih slojev, vgrajenih v voziščno

konstrukcijo, so določene v Splošnih tehničnih pogojih in standardih ter tehničnih

specifikacijah. V nadaljevanju podajamo pogoje za doseženo nosilnost na vozišču -

vrednosti deformacijskih modulov:

Zahtevane vrednosti deformacijskih modulov na nevezanih nosilnih plasteh

Vrsta zmesi kamnitih zrn Srednja ali lahka prometna obremenitev

Zahtevane vrednosti [MN/m2]

Ev2 Ev2/Ev1 Evd

Naravna ≥ 90 ≤ 2.4 ≥ 40

Drobljena ali mešana ≥ 100 ≤ 2.2 ≥ 45

Zahtevane vrednosti deformacijskih modulov na nevezanih obrabnih plasteh

Vrsta zmesi kamnitih zrn Zahtevane vrednosti [MN/m2]

Ev2 Ev2/Ev1 Evd

Naravna zaobljena ≥ 80 ≤ 2.2 ≥ 35

Mešana ≥ 90 ≤ 2.0 ≥ 40

Drobljena, naravna zdrobljena ≥ 100 ≤ 1.8 ≥ 45

T.1.4.4.7 Zahteve kvalitete

Izvajalec mora dosegati zahtevano kvaliteto proizvedenih in vgrajenih materialov ter izpolnjevati zahtevane pogoje delovnih in tehnoloških postopkov, predpisane z naslednjo tehnično regulativo:

- Evropski produktni standard SIST EN 13108 – 1 (Bitumenski beton)

- Slovenski nacionalni dodatek SIST 1038 – 1 (Bitumenski beton – pravila za

uporabo SIST EN 13108 – 1)


Teh_porocilo 14

- Evropski produktni standard SIST EN 13043 (Agregati za bitumenske zmesi in

površinske prevleke za ceste, letališča druge prometne površine)

- Slovenski nacionalni dodatek SIST 1043 (Agregati za bitumenske zmesi in

površinske prevleke za ceste, letališča in druge prometne površine – zahteve in pravila za uporabo SIST EN 13043)

- Evropski produktni standard SIST EN 12591 (Bitumen in bitumenska veziva –

specifikacije za cestogradbene bitumne)

- Tehnične specifikacije za ceste – TSC 06.100: 2003 (Kamnita posteljica in

povozni plato)

- Tehnične specifikacije za ceste – TSC 06.200: 2003 (Nevezane nosilne in

obrabne plasti)

- Tehnične specifikacije za ceste TSC 06.300 / 06.410 : 2009 (Smernice in tehnični

pogoji za graditev asfaltnih plasti).

T.1.4.5 Odvodnjavanje

T.1.4.5.1 Meteorna kanalizacija

Meteorne vode se odvajajo kontrolirano do ponikovalnice in se pred ponikanjem

ustrezno obdelajo v usedalniku in lovilniku olj.

Obravnavane cestne površine na območju ceste se odvodnjavajo preko kanalizacije.

To kanalizacijo sestavljajo požiralniki in vezne cevi. Predvideni so požiralniki z mrežo

iz nodularne litine (ductil) ali požiralniki z vtokom pod robnikom. Vsi požiralniki

vsebujejo peskolov min. višine 50 cm.

Odtok meteorne vode z vozišča je zagotovljen z ustreznim vzdolžnim in prečnim

nagibom vozišča.


Teh_porocilo 15

Povratne dobe za ektremne padavine znašajo:


Teh_porocilo 16

Za izračun količine padavinskih vod se upošteva:

• trajanje padavin 10 minut

• povratna doba 2 let

• količina padavin 184 l/s.ha Izračuni posameznih kanalov so prikazani ločeno, kot priloga tega tehničnega poročila.

Pri izračunu smo zaradi ekstremnosti pojavljanja lokalnih nalivov predvideli 20% povečanje ekstremnih padavin, tako da smo izhajali iz 220.8 l/s.ha.

T.1.4.5.2 Ponikovalnica

Za ponikanje smo izbrali sisteme ponikovalnih jaškov. Pred vtokom v sistem ponikovalnic je predviden lovilec olj s koalescentnim filtrom. Dimenzija ponikovalnice oz. globina le te je pogojena z globino vtoka kanala, prepustnostjo tal (prodec se pojavlja na globini 2.3m) ter količino vode, ki jo mora ponikovalnica ponikniti. Izračun ponikovalnih jaškov je izveden po standardu DWA-A 138. Ponikovalnica Ponikovalnico napaja kanal 3. Lastnosti, katerim mora ustrezati so:

- Qpad = 120 l/s

- potrebna višina perforiranega dela jaškov 3,22m

- skupna prostornina jaškov 80,89m3

- skupna ponikovalna površina jaškov 14,92m2

- minimalna globina jaška 5,72m

Predvidi se:

- ponikovalni jaški 8kom × 6m × Φ200cm

Predvidena je izvedba ponikovalnega jaška iz perforirane AB cevi DN2000 s perforacijo (absorpcijske luknjice). Perforirana stena je v filtrni plasti in imamo ponikovalni jašek tipa B. Jašek je brez dna. Voda v podtalje pronica preko dna in preko stene jaška. Na dno se v debelini min. 50 cm nasuje gramoz. Jašek se zasuje z rizlom.


Teh_porocilo 17

T.1.4.5.3 Lovilec olj z zadrževalnikom

Izračun lovilca olj je izveden na osnovi tehničnih predpisov za dimenzioniranje objektov za odvodnjavanje padavinskih voda iz cest in drugih manipulativnih površin ter ob upoštevanju zahtev Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.RS, št. 47/2005, 45/2007, 64/2012).

Predvideni so tipski, prefabricirani lovilci olj kapacitete 65 l/s po SIST EN858 z integriranim usedalnikom, koalescenčnim lovilcem mineralnih olj in integrirano napravo za jemanje vzorcev. - lovilec olj s koalescentnim filtrom: 120l/s

- minimalna prostornina usedalnika: 25.000l

- minimalna prostornina zadrževalnika: 5000l

T.1.4.5.4 Požiralniki in jaški

Predvidena sta dva tipa požiralnikov oz. načinov vtoka. Požiralniki ob robniku so zaradi prisotnosti kolesarjev predvideni v izvedbi robniške rešetke na območju priključkov oz. uvozov pa so predvideni linijski požiralniki.

Požiralniki so locirani na 20m oz. glede na najnižje in najvišje točke nivelete.

Vsi jaški so tipski izdelani iz PEHD po SIST EN 13598-1 DN 800 mm. Na vrhu jaška je nameščen LTŽ pokrov na AB okviru. Pokrovi imajo funkcijo zaklepanja. Vsi jaški se vgradijo na podložni beton C 12/15, v debelini 10 cm, ali na dobro utrjeno peščeno posteljico, ki naj bo 0.5m večja od premera dna jaška. Vsi jaški so izvedeni v vodotesni izvedbi.

Za požiralnike, ki se navezujejo na jašek, je potrebno pripraviti priključke na telesu jaška. Na vrhu jaška se izdela armiranobetonski okvir v katerem je nameščen LTŽ pokrov. Pokrovi v voznih površinah so nosilnosti 400 kN, požiralniki pod pločnikom pa imajo pokrov nosilnosti 125 kN. Vsi požiralniki se vgradijo na podložni beton C12/15, v debelini 10 cm ali na dobro utrjeno peščeno posteljico. Vsi požiralniki so izvedeni v vodotesni izvedbi.

Vsi požiralniki so tipski in izdelani v skladu s standardom SIST EN 13598-1. Požiralniki imajo peskolov globine min. 50 cm.

Linijski požiralniki so litoželezni, širine 30cm ter nosilnosti 400kN.


Teh_porocilo 18

T.1.5 OPIS PROJEKTNIH REŠITEV

Predmet projekta je izgradnja južne povezovalne ceste do gospodarske cone I-11 v dolžini 470m, med križiščem z R2-430 (križišče Hoče jug) in obstoječo cesto JP880522. V sklopu izgradnje ceste se zgradi tudi nov vodovodni cevovod LŽ DN 100 dolžine cca. 640 m ter nov 4,0 bar distribucijski plinovod DN150. Uredijo se potrebne zaščite EE in TK vodov.

Predvidene ureditve je pogojevala meja OPN, izven katere ni bilo dovoljenih posegov.

T.1.5.1 Peš in kolesarski promet

Predvidene so od motornega prometa ločene površine za pešce in kolesarje.

T.1.5.2 Avtobusni promet

Avtobusni promet na obravnavanem odseku ni predviden.

T.1.5.3 Priključki

Predvidena so navezave :

• v km 0+035 obojestranska navezava obstoječe vzdrževalne poti ob Novem hoškem potoku širine 6,0

• v km 0+115 obojestranski priključek širine 6,0 m na polje

• v km 0+420 levo obstoječ priključek širine 8,0 m

• v km 0+435 desno obstoječ priključek širine 6,0 m na polje

• v km 0+475 levo obstoječ priključek širine 8,0 m

Predvideno križanje nove ceste z obstoječo vzdrževalno potjo ob Južni veji Hočkega potoka je projektirano tako, da je omogočen dostop vzdrževalcem vodotoka s trase nove ceste na oba novo nastala kraka vzdrževalne poti.

Prav tako je zaporna površina na območju križanja zaradi omogočanja prečkanja vzdrževalcev vodotoka prekinjena, kot je razvidno iz gradbene situacije DGD. Pločnika na mestu priključkov bosta spuščena na nivo vozišča.

Na obeh krakih vzdrževalne poti bosta ob priključku na novo cesto postavljena znaka STOP.


Teh_porocilo 19

T.1.5.4 Prometna oprema in signalizacija

T.1.5.4.1 Vertikalna signalizacija

Vertikalna signalizacija opozarja, usmerja in posreduje informacije ter zahteve za pravilno vožnjo in pravočasno ukrepanje.

Velikost prometnih znakov je določena glede na najvišjo dovoljeno hitrost na cesti

oziroma njenem odseku. Skladno s pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni

opremi na javnih cestah (Ur.l RS št 99/15, 46/17, 59/18 in 63/19) so znaki velikostnega

razreda 2 (normalni znaki) in 3 (veliki znaki):

Velikostni razred 2 3

okrogli znaki 0.40m 0.60m

pravokotni znaki 0.40x0.40m 0.60x0.60m

Znak mora imeti na hrbtni strani identifikacijsko oznako skladno s SIST EN 12899-1.

Oznaka ne sme biti svetlobno odbojna, nameščena mora biti na spodnjem desnem

delu znaka in mora biti vidna pri postavljenem prometnem znaku. Znak mora imeti

zraven identifikacijske oznake SIST EN 12899-1 še CE oznako v skladu z Uredbo EU

o gradbenih proizvodih 305/2011 in Zakonom o gradbenih proizvodih (Ur.l RS št

82/13).

Podrobnejši podatki o velikosti posameznih znakov in predkrižiščnih tablah so v tabeli

vertikalne signalizacije.

T.1.5.4.1.1 Podporne konstrukcije znakov

Konstrukcija prometnega znaka mora skladno s standardom SIST EN 12899-1 :2008

glede mehanske odpornosti dosegati naslednje minimalne zahteve:

– faktor varnosti za obremenitve – razred PAF1, – pritisk vetra – razred WL5, – dinamični pritisk pri čiščenju snega – razred DSL1, – najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju – razred TDB4, – prebadanje znaka – razred P3 in – robovi plošče znaka – razred E.

T.1.5.4.1.2 Postavitev prometnih znakov

Vodoravna razdalja med robom vozišča in najbližjo točko oziroma projekcijo najbližje točke prometnega znaka mora biti 0.30 m, če je cesta omejena z robniki, oziroma najmanj 0.75 m, če cesta ni omejena z robniki, vendar ne več kot 2.0 m. Spodnji rob prometnih znakov je na višini 2.25 od kote roba asfalta. Stacionaža znakov je navedena v tabeli vertikalne signalizacije.


Teh_porocilo 20

T.1.5.4.1.3 Svetlobno odbojne in kromatične lastnosti prometnih znakov

Površina vertikalne prometne signalizacije mora biti izdelana iz svetlobno odbojnih materialov skladno s standardom SIST EN 12899-1 – Stalna vertikalna signalizacija; Stalni prometni znaki, katerih zahteve glede svetlobno odbojnih lastnosti so odvisne od mesta postavitve prometnih znakov, svetlobnih značilnosti okolice, kjer so prometni znaki postavljeni, ter lokacije prometne površine v prostoru.

Koeficienti retrofleksije (RA) so navedeni v tabeli vertikalne signalizacije.

T.1.5.4.2 Horizontalna signalizacija

Horizontalna signalizacija se predvidi skladno s TSC 02.401:2012 Označbe na vozišču in mere in Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Ur. list RS, št. 99/15, 46/17, 59/18 in 63/19).

Vse označbe se morajo izvesti v skladu z 27. členom Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah:

– Lastnosti materialov za označbe morajo ustrezati določbam standarda SIST EN 1436+A1, Materiali za označevanje vozišča, Lastnosti označb in določbam 27. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.

– Označbe se na prometne površine nanesejo s tanko (barve) ali debeloslojnimi materiali (hladna ali vroča plastika, vnaprej izdelani trakovi).

– Višina označbe na prometnih površinah je lahko največ 8 mm nad ravnino cestišča oziroma prometne površine, globina pa največ 15 mm pod ravnino cestišča.

Predvidi se naslednja horizontalna signalizacija:

- ločilna neprekinjena črta (5111): bela, š=15cm

- robna neprekinjena črta (5112): bela, š=15cm

- robna prekinjena črta (5122): bela, š=15cm

- prekinjena široka prečna črta (5212-1): bela, š=50cm

Barva talnih označb Vse črte so bele. Vse barve so reflektirajoče in enokomponentne. Predvideno je dvakratnobarvanje označb.

Prometna obremenitev ceste Ceste

Lastnosti označb na vozišču Barva minimalna vrednost

( mcd/luxm2) razred

Koeficient odbojne svetlosti (RL) BELA ≥ 200 R4


Teh_porocilo 21

– nočna vidnost v suhih razmerah RUMENA ≥ 200 R4

Koeficient odbojne svetlosti (Rw)

– nočna vidnost v mokrih razmerah*

BELA ≥ 50 RW3

RUMENA ≥ 50

RW3

Koeficient odbojne svetlosti (Qd)

– dnevna vidnost v suhih razmerah

BELA ≥ 160 Q4

RUMENA ≥ 100 Q2

Drsnost (SRT) BELA ≥ 45 S1

RUMENA ≥ 45 S1

Faktor svetlosti (β) BELA ≥ 0,40 B3

* Koeficient odbojne svetlosti – nočna vidnost v mokrih razmerah se zahteva samo za označbe tipa II skladno s standardom SIST EN 1436.

T.1.5.4.3 Oprema za vodenje prometa

Posebna oprema za vodenje prometa ni predvidena.

T.1.5.4.4 Ureditev in zaščita brežin

Nasipne brežine cest in plitve vkopne brežine se izvede v nagibu 1:1,5. Zatravitev brežin in zelenic se izvede s travno mešanico.

Posebni ukrepi ureditve in zaščite brežin niso predvideni.

T.1.5.5 Preureditve komunalnih vodov

Na predmetnem odseku novogradnje povezovalne ceste potekajo obstoječi komunalni vodi: vodovod, elektrovodi, TK vodi.

T.1.5.5.1 Vodovod (povzetek)

T.1.5.5.1.1 Obstoječe stanje

Na območju zahodnega vklopa nove ceste v križišče z R2-430 prečka traso obstoječ primarni vodovodni cevovod.

Na območju vzhodnega vklopa nove ceste na obstoječe cestno omrežje gospodarske cone poteka v severnem robu predvidenih ureditev obstoječ sekundarni vodovodni cevovod, ki napaja naslov Miklavška cesta 65A.

T.1.5.5.1.2 Opis predvidenih posegov

Trasa novega vodovodnega cevovoda se na jugozahodu – vozlišče 1 navezuje na obstoječ vodovodni cevovod PEHD 110 ki poteka vzdolž hitre ceste. V območju kjer


Teh_porocilo 22

poteka omenjen cevovod se v sklopu gradnje vozišča ta nadomesti z cevmi NL DN 100 l=20m, ki se jih vgradi v zaščitno cev JE DN 250 l=14m. Trasa cevovoda poteka v severni bankini oz. zelenici nove južne povezovalne ceste. Trasa grajenega odseka se zaključi v vozlišču 2 z navezavo na predhodno izveden cevovod PEHD DN 110. Skupna dolžina trase znaša 425m1. Zaradi tega ker na obstoječem cevovodu, ki se ga v preostalem delu gradnje ceste ohrani ni zadostnega števila požarnih hidrantov, se v vozlišču 3 izvede nov požarni hidrant z izvedbo prereza obstoječe cevi.

T.1.5.5.2 Elektrovodi (povzetek)


Na predvidenem območj izgradnje potekajo VN, SN in NN vodi. Vsi 110 kV DV so v lasti in upravljanju podjetja ELES d.o.o. Ostali SN in NN vodi pa so v lasti in upravljanju podjetja Elektro Maribor d.d.

Trasa nove ceste posega v varovalne pasove daljnovodov - ELES:

- DV 2x110 kV Maribor-Rače-Slovenska Bistrica med SM 23 in SM 24

- DV110 kV Cirkovce- Maribor 1 med SM 26 in SM 27

- DV 110 kV Cirkovce-Maribor 2 med SM 25 in SM 26.

Trasa nove ceste posega v varovalne pasove daljnovodov – Elektro Maribor d.d.:

- DV 20 kV RTP Rače – Maribor

- DV 20 kV RTP Rače – RTP Dobrava

Trasa nove ceste posega v varovalne pasove kablovodov – Elektro Maribor d.d.:

- 2x NN KB do PS PMO T0773


ELES d.o.o.:

Križanje z VN 100 kV DV v lasti ELES d.o.o.:

• 2x110 kV DV Maribor – Slovenske Konjice med SM 23 in SM 24

• 110 kV DV Maribor – Cirkovce I med SM 26 in SM 27

• 110 kV DV Maribor – Cirkovce II med SM 25 in SM 26

2x110 kV DV Maribor – Slovenske Konjice med SM 23 in SM 24

Varnostne višine pri križanju cestišča so ustrezne. Potrebno je zamenjati izolacijske verige na SM 23 in SM 24. Obstoječe EN izolacijske verige sestavljene iz steklokeramičnih členov se zamenja z DNp izolacijskimi verigami.

110 kV DV Maribor – Cirkovce I med SM 26 in SM 27


Teh_porocilo 23

Varnostne višine pri križanju cestišča so ustrezne. Potrebno je zamenjati izolacijske verige na SM 26 in SM 27. Obstoječim DN izolacijskim verigam sestavljenim iz steklokeramičnih členov na SM 26 se dodajo dodatni steklokeramični členi za potrebe zagotavljanja električno pojačane izolacije. Predvidene so DNp verige. Na SM 27 se obstoječe EN izolacijske verige sestavljene iz steklokeramičnih členov zamenjajo z DNp izolacijskimi verigami.

110 kV DV Maribor – Cirkovce II med SM 25 in SM 26

Varnostne višine pri križanju cestišča so ustrezne. Izolatorske verige na SM 25 in SM 26 so ustrezne (DNp).

Elektro Maribor d.d.:

Oba 20 kV DV se bosta na mestu križanja izvedla kot 20 kV KB s pomočjo dveh končnih zateznih betonskih drogov in izvedbo prehoda iz prosto zračnega omrežja na kablovod. Kabli predvidenega 20 KV KB bodo na območju križanja cestišča uvlečeni v obbetonirane zaščitne cevi premera 160 mm. Minimalna vertikalna razdalja od zgornjega roba cevi pa do asfalta mora znašati več kot 0,8 m.

Obstoječe NN vode je potrebno mehansko zaščititi saj bodo potekali v predvidenem pločniku. Cevi se zaščitijo s cevjo premera 160 mm. Cevi pa je potrebno obbetonirati. Minimalna vertikalna razdalja od zgornjega roba cevi pa do asfalta mora znašati več kot 0,8 m.

Predvidena glavna dela.

-izvedba KB kanalizacije z jaški

-nabava in izvedba KB 20 kV tipa 3×NA2XS(FL)2Y 1×240RM/25 12/20 kV,

-izvedba vključitve KB 20 kV v pred. op. št. 38 in spajanje s KB 20 kV od op. št. 40 do TP Hoče vas 2 (predmet projekta št. 82/19-SB)(Točka A),

-dobava, priprava in postavitev betonskega droga SB 3150 droga z izolatorskimi verigami,

-demontaža obst. DV 20 kV d-482 op. št. 38 do op. št. 40 z opremo,

-demontaža obst. KB 20 kV d-838.

T.1.5.5.3 TK vodi


Na območju vzhodnega vklopa nove ceste na obstoječe cestno omrežje gospodarske cone potekajo nadzemni in podzemni TK vodi upravljavca Telekom Slovenije d.d..

T.1.10.3.2 Opis predvidenih posegov

Obstoječe TK omrežje, ki je kanalizirano v kabelski kanalizaciji se zaščiti. Obstoječe TK omrežje je potrebno pred pričetkom del točno zakoličiti in določiti potek, globino in


Teh_porocilo 24

točne kapacitete le-tega. Na območju poteka TK kablov je potrebno gradbena dela izvajati z izredno pazljivostjo in pod strokovnim nadzorom Telekoma Slovenije.

Iz situacijskih načrtov je razviden informativni potek obstoječega TK omrežja in predvidne zaščite ter prestavitve obstoječega TK omrežja

Obstoječe telefonske kable je na območju izgradnje krožišča in vzporedne povezovalne ceste potrebno odkopati in kable zaščititi s PVC polcevmi ter obbetonirati. Kabli se zaščitijo na območju asfaltiranih površin.

Od obstoječega kabelskega jaška KJ78 ob cesti MB-LJ do obstoječega KJ112 v ind.coni, se na severnem robu ceste zgradi kabelska kanalizacija iz cevi PEHD 4x50mm.

T.1.5.5.4 Semaforizacija


Semaforska oprema v obstoječem križišču z R2-430 se ohrani.


Preverijo in prilagodijo se semaforski krmilni programi, skladno z načrtom semaforizacije (št. 574-SEM, junij 2020, Cestno prometni institut d.o.o., Maribor).

T.1.5.5.5 Distribucijski plinovod (povzetek)


Na širšem obravnavanem območju se nahaja obstoječ PE plinovod DN 100, d = 110 mm, 4,0 bar, ki poteka iz smeri križišča Miklavške ceste, proti zahodu, severno od zahodnega kraka Miklavške ceste (nove ceste "Južna cesta v industrijsko cono I-11") in se zaključi v stacinonaži Južne cesta v industrijsko cono I-11, približno km 0+510,00 (pred razmejitvijo faze I in II). Pred zaključkom se proti severu odcepi hišni priključek dimenzije PE, DN 50, d = 63 mm, 4,0 bar.

Obstoječi plinovodi so v upravljanju Plinarne Maribor d.o.o..

Na obravnavanem odseku nove ceste trenutno ni plinovodnega omrežja.


Predvidena je izvedba (izgradnja) novega dela plinovodov v sklopu "Južna cesta v industrijsko cono I-11". Zgrajen plinovod bo del distribucijskega plinovodnega omrežja v občini Hoče - Slivnica. Plinovodi bodo zgrajeni iz polietilenskih cevi dimenzije DN 150, v skupni dolžini približno 479,50 metrov. Predviden tlak plinovoda v omrežju je 4,0 bar.

Distribucijsko omrežje zemeljskega plina Hoče - Slivnica, se navezuje na obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina - Plinarna Maribor, d.o.o.. Plinovod je namenjen oskrbi objektov ob trasi.


Teh_porocilo 25

T.1.6 OPIS SKLADNOSTI S PREJETIMI PROJEKTNIMI POGOJI

Predhodno je bila izdelana projektna dokumentacija IDZ (BPI d.o.o., Maribor, št. 608, maj 2019) in v sklopu nje tudi IZP na podlagi katere so bili pridobljeni projektni pogoji pristojnih mnenjedajalcev.

Projektne pogoje smo prejeli s strani Nigrad d.d., Mariborski vodovod d.d., Direkcija RS za infrastrukturo - Območje Maribor, DARS d.d., Direkcija RS za vode – Sektor območja Drave, ELES d.o.o., Elektro Maribor d.d., Občina Hoče-Slivnica, Telekom Slovenije d.d. – TKO vzhodna Slovenija, katere podajamo v nadaljevanju.

S strani družbe Plinovodi d.o.o. smo prejeli informacijo, da projektni pogoji in soglasje z njihove strani ni potrebno ker ne posegamo v varovalni pas.

Plinarna Maribor d.o.o. nima na tangiranem območju svojih obstoječih vodov, je pa podala pozitivno mnenje za izgradnjo predvidenega distribucijskega plinovoda.

Zavod za gozdove Slovenije – OE Maribor je s sklepom vlogo zavrgel, ker nimajo pogojev na obravnavanem območju.

Pozitivna mnenja so podali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Maribor, Zavod za varstvo narave – OE Maribor, Zavod za ribištvo Slovenije in Telemach d.o.o.

Tabela 1: seznam pridobljenih projektnih pogojev in mnenj

kanalizacija Nigrad d.d. Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor

PP št. 2019-PP-K-144 z dne 14.06.2019

vodovod Mariborski vodovod d.d. Jadranska cesta 24, 2000 Maribor

PP št. -7692/II/4 z dne 07.06.2019

državna cesta DRSI, Območje Maribor Gregorčičeva ulica 19, 2000 Maribor

PP št. 37167-1441/2019/2 (1506) z dne 12.06.2019

avtoceste DARS d.d. Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje

PP št. 6.2./2019-BB-3316-351/AC z dne 07.06.2019

varstvo voda Direkcija RS za vode Sektor območja Drave Krekova ulica 17, 2000 Maribor

PP št. 35506-1644/2019-2 z dne 12.07.2019

varstvo kulturne dediščine

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Maribor Slomškov trg 6, 2000 Maribor

mnenje št. 35107-0431/2019/2-MKC z dne 03.07.2019

varstvo narave Zavod za varstvo narave Območna enota Maribor Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor

mnenje št. 4-II-751/2-O-19/Aša z dne 10.06.2019

plin transport

Plinovodi d.o.o. Cesta Ljubljanske brigade 11b, p.p.3720, 1001 Ljubljana

mnenje št. S19-283/P-MP/ŠK z dne 18.06.2019

plin distribucija

Plinarna Maribor d.o.o. Plinarniška ul. 9, 2000 Maribor

mnenje št. ODS/SO-157/20-1690 z dne 23.04.2020

elektrika transport

ELES Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana

PP št. S19_052/594/kf z dne 11.06.2019

elektrika Elektro Maribor d.d. PP št. 1178340 (4001-


Teh_porocilo 26

distribucija Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor 1004/2019-2) z dne 09.08.2019

občina Občina Hoče - Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče

PP št. 35101-24/2019 z dne 04.06.2019

ribiški okoliš Zavod za ribištvo Slovenije Spodnje Gameljne 61a, 1000 Ljubljana

mnenje št. 4202-80/2019/3 z dne 26.07.2019

varstvo gozdov in okolje divjad

Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Maribor Tyrševa 15, 2000 Maribor

mnenje št. 3407-124/2019-2 z dne 04.06.2019

TK vodi Telekom Slovenije d.d. TKO vzhodna Slovenija Titova cesta 38, 2000 Maribor

PP št. 74733-MB/1066-IV z dne 7.7.2019

KRS vodi Telemach d.o.o. Brnčičeva ulica 49A, 1231 Ljubljana-Črnuče

mnenje št. TM-RS-2019-47-docx z dne 17.06.2019

T.1.6.1 Nigrad d.d. – kanalizacija

(št. 2019-PP-K-144 z dne 14.06.2019)

Za obravnavano cesto ni podanih posebnih pogojev, razen izgradnje ločenega sistema odvodnje odpadnih vod. Ker na obravanem odseku ni fekalne kanalizacije, bo izvedena meteorna kanalizacija s ponikanjem.

Opis skladnosti:

V projektni dokumentaciji je prikazana trasa nove meteorne kanalizacije. Meteorne vode se odvajajo kontrolirano do ponikovalnice in se pred ponikanjem ustrezno obdelajo v usedalniku in lovilniku olj.

T.1.6.2 Mariborski vodovod d.d. – vodovod

(št. -7692/II/4 z dne 07.06.2019)

Za obravnavano cesto je predvidena izgradnja novega vodovoda LŽ DN 100 med hitro cesto in naslovom Miklavška cesta 65A.

Opis skladnosti:

V projektni dokumentaciji je prikazana trasa novega vodovoda.

T.1.6.3 Direkcija RS za infrastrukturo, Območje Maribor

(št. 37167-1441/2019/2 (1506) z dne 12.06.2019)

Potrebno je predložiti v mnenje oziroma soglasje projektno dokumentacijo navezave na križišče, ter ureditve oz. spremembe semaforskih programov in ureditve prehodov za pešce.

Potrebno je opisati in prikazati navezavo komunalnih vodov na obstoječo GJI.

Preveriti je potrebno cestno razsvetljavo.


Teh_porocilo 27

Opis skladnosti:

V projektni dokumentaciji je prikazana navezava nove cester na obstoječ krak križišča z R2-430/0381. Na obstoječo GJI se ne bo navezoval noben komunalni vod. V sklopu izgradnje nove ceste, se ne bo izvedla cestna razsvetljava. Na območju križišča se ohrani obstoječa cestna razsvetljava.

Semaforski krmilni programi se bodo korigirali, oz. izdelali na novo v sklopu izdelavi PZI projektne dokumentacije, ki bo predložena DRSI, Območje Maribor v pregled.

T.1.6.4 DARS d.d.

(št. 6.2./2019-BB-3316-351/AC z dne 07.06.2019)

Z novimi ureditvami ne sme biti onemogočena širitev AC za dodaten vozni in odstavni pas izgradnja in uporaba ceste pa ne smeta vplivati na odvijanje prometa na AC ter izvajanje vzdrževalnih del na AC in spremljevalnih objektih.

Opis skladnosti:

Nova cesta je predvidena skladno z DPN za avtocesto A1 in ne onemogoča širitve AC za dodatne pasove ter ne vpliva na promet na AC.

T.1.6.5 Direkcija RS za vode – Sektor območja Drave

(št. 35506-1644/2019-2 z dne 12.07.2019)

6. Pri načrtovani gradnji premostitvenega objekta je potrebno predvideti projektne rešitve, ki ne bodo vplivale na stanje struge in ne bodo zmanjševale prevodne sposobnosti struge Polanskega potoka. Mostna odprtina mora biti določena na podlagi hidrološko hidravličnega izračuna potrebne svetle odprtine mostu tako, da bo zagotovljeno prevajanje visokih voda Q100 ob upoštevanju varnostne širine 0,50cm.

7. Predvidena rešitev mora biti zasnovana tako, da se ne bodo poslabšale obstoječe pretočne razmere in da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja. V projektni dokumentaciji morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na predvideni objekt in okolje nasploh.

8. Načrtovati je treba zavarovanje na prehodih konstrukcije mostu v strugo potoka. Zavarovanje je treba predvideti na ustrezni dolžini brez lokalnih zožitev ali razširitev, brez ostrih lomov oziroma tako, da bo zagotovljena postopna navezava na obstoječo brežino in tako, da ne bodo povzročene erozijske poškodbe v pretočnem profilu ter da ne bo motena pretočna sposobnost profila (mostni oporniki morajo biti predvideni izven pretočnega profila struge). Na začetku in koncu predvidenega zavarovanja je treba izvesti talni prag iz kamna v betonu v preprečitev izpodjedanja predvidenega zavarovanja.

9. Obrežno zavarovanje mora biti ustrezno dimenzionirano, da bo odporno proti erozijskemu delovanju naraslih voda, pri čemer je potrebno upoštevati danes veljavne ekološko naravnane zahteve povezane s posegi v površinske vodotoke. V čim večji možni meri morejo biti uporabljeni naravni materiali, kot so kamen, les in vegetativna zavarovanja. Dimenzioniranje in način izvedbe zavarovanja mora biti v projektni


Teh_porocilo 28

dokumentaciji tekstualno in grafično ustrezno prikazano. Primerno velikost kamnov za vgradnjo je treba določiti s hidravličnim izračunom.

10. V projektni dokumentaciji mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana in prikazanatudi obstoječa in morebitna nova komunalna infrastruktura. Vsi morebitni komunalni vodi, ki bodo speljani po mostni konstrukciji, morajo biti predvideni znotraj same plošče mostne konstrukcije ali obešeni na dolvodni strani mostne konstrukcije, izven svetle odprtine mostu.

Opis skladnosti:

Nova cesta se priključuje na obstoječi krak križišča R2-430 z AC A1, kjer je že v sklopu izgradnje križišča bil izveden ustrezen premostitveni objekt. Meja obdelave je postavljena vzhodno od tega prepusta tako, da se v območje vodotoka ne posega. Na območju premostitvenega objekta tudi niso predvidena nobena nova križanja komunalnih vodov.

11. Začasne deponije potrebnega materiala za gradnjo je treba predvideti izven struge vodotoka in območja potencialno ogroženega z visokimi vodami Polanskega potoka, območja pod vplivom zalednih vod ali erozijsko ogroženega območja.

12. Gradbišče mora biti urejeno tako, da v času gradnje ne bo prišlo do zajezitve, odlaganja gradbenega materiala dolvodno, odtekanja odpadnih vod in drugih nečistoč (zemljina, olje, goriva, itd.) v strugo polanskega potoka. Treba je poskrbeti za zavarovanje gradbišča tako, da ne bo prihajalo do poškodb same struge vodotoka, tal in okolice objekta.

Opis skladnosti:

Vsi gradbeni posegi se bodo izvajali vzhodno od vodotoka, iz smeri gospodarske cone proti križišču z R2-430, kjer bodo tudi deponije in ostale gradbiščne manipulativne površine.

13. Predmetni poseg se po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11, 22/13 in 79/15) nahaja v širšem in ožjem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznakama VVO III in VVO II, zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati pogoje iz veljavnega predpisa.

14. Padavinske vode s cestišča je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

15. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11, 22/13 in 79/15) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) pred iztokom v JK, ponikovalnico oziroma vodotok, zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858).

16. Morebitni izpust padavinskih voda v Južno vejo Hočkega potoka mora biti v skladu s 5. in 84. členom ZV-1 predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga


Teh_porocilo 29

vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektni dokumentaciji tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.

Opis skladnosti:

Meteorne vode se odvajajo kontrolirano do ponikovalnice in se pred ponikanjem ustrezno obdelajo v usedalniku in lovilniku olj.

T.1.6.6 ELES d.o.o.

(št. S19_052/594/kf z dne 11.06.2019)

Upoštevati je potrebno posege v varovalne pasove in križanje daljnovodov: DV 2x110 kV Maribor-Rače-Slovenska Bistrica med SM 23 in SM 24, DV110 kV Cirkovce- Maribor 1 med SM 26 in SM 27 ter DV 110 kV Cirkovce-Maribor 2 med SM 25 in SM 26.

Opis skladnosti:

Na predvidenem območji izgradnje potekajo VN, SN in NN vodi. Vsi 110 kV DV so v lasti in upravljanju podjetja ELES d.o.o. Ostali SN in NN vodi pa so v lasti in upravljanju podjetja Elektro Maribor d.d.

Križanje z VN 100 kV DV v lasti ELES d.o.o.:

• 2x110 kV DV Maribor – Slovenske Konjice med SM 23 in SM 24

• 110 kV DV Maribor – Cirkovce I med SM 26 in SM 27

• 110 kV DV Maribor – Cirkovce II med SM 25 in SM 26

2x110 kV DV Maribor – Slovenske Konjice med SM 23 in SM 24

Varnostne višine pri križanju cestišča so ustrezne. Potrebno je zamenjati izolacijske verige na SM 23 in SM 24. Obstoječe EN izolacijske verige sestavljene iz steklokeramičnih členov se zamenja z DNp izolacijskimi verigami.

110 kV DV Maribor – Cirkovce I med SM 26 in SM 27

Varnostne višine pri križanju cestišča so ustrezne. Potrebno je zamenjati izolacijske verige na SM 26 in SM 27. Obstoječim DN izolacijskim verigam sestavljenim iz steklokeramičnih členov na SM 26 se dodajo dodatni steklokeramični členi za potrebe zagotavljanja električno pojačane izolacije. Predvidene so DNp verige. Na SM 27 se obstoječe EN izolacijske verige sestavljene iz steklokeramičnih členov zamenjajo z DNp izolacijskimi verigami.

110 kV DV Maribor – Cirkovce II med SM 25 in SM 26

Varnostne višine pri križanju cestišča so ustrezne. Izolatorske verige na SM 25 in SM 26 so ustrezne (DNp).

Za vse zgoraj navedene VN DV bo v fazi PZI izdelan elaborat križanj skladno z izdanimi projektnimi pogoji S19_052/594/kf z dne 11.6.2019 ter določili Pravilnika o omejitvi gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. List RS št. 101/2010), določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev nadzemnih elektroenergetskih visokonapetostnih vodov izmenične napetosti 1 kV do 400 kV (UR list RS št. 52/2014) in slovenskega standarda SIST EN 50341-1 Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45


Teh_porocilo 30

kV – 1. Del: Splošne zahteve - skupna določila slovenskega standarda SIST EN 50341-3-21 Nadzemni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV -3-21 del: Nacionalna normativna določilna (NNA) za Slovenijo (na podlagi SIST EN 50341-1:2002) ter slovenskega standarda SIST HD 637 S1 z naslovom Elektroenergetske naprave nad 1 kV izmenične napetosti.

T.1.6.7 Elektro Maribor d.d.

(št. 1178340 (4001-1004/2019-2) z dne 09.08.2019)

Upoštevati je potrebno posege v varovalne pasove in križanje daljnovodov 20 kV DV med oporiščem OP70 in OP 71 in 20 kV DV med oporiščem OP38 in OP 39 ter kablovodov 2x NN KB do PS PMO T0773.

Opis skladnosti:

• 20 kV DV RTP Rače – Maribor (d-001/B) med oporiščem OP70 in OP 71

• 20 kV DV RTP Rače – RTP Dobrava (d-482) med oporiščem OP38 in OP 39

20 kV DV RTP Rače – Maribor (d-001/B) se bo na mestu križanja izvedel kot 20 kV KB s pomočjo dveh končnih zateznih betonskih drogov na oporišču OP 70 in OP 71 ter izvedbo prehoda iz prosto zračnega omrežja na kablovod. Kabli predvidenega 20 KV KB bodo na območju križanja cestišča uvlečeni v obbetonirane zaščitne cevi premera 160 mm. Minimalna vertikalna razdalja od zgornjega roba cevi pa do asfalta mora znašati več kot 0,8 m.

20 kV DV RTP Rače – RTP Dobrava (d-482) se bo na mestu križanja izvedel kot 20 kV KB s pomočjo končnega zateznega betonskega droga in izvedbo prehoda iz prosto zračnega omrežja na kablovod na mestu oporišča OP 38. Oporišče 39 se odstrani. Predviden kablovod pa se preko kabelske spojke naveže na obstoječi 20 kV KB. Kabli predvidenega 20 KV KB bodo na območju križanja cestišča uvlečeni v obbetonirane zaščitne cevi premera 160 mm. Minimalna vertikalna razdalja od zgornjega roba cevi pa do asfalta mora znašati več kot 0,8 m.

Križanje z NN KB v lasti Elektro Maribor:

• 2x NN KB od TP 20/0,4 kV ADK 1 (t-773) do PS PMO

Obstoječe NN vode je potrebno mehansko zaščititi saj bodo potekali v predvidenem pločniku. Kabli se zaščitijo s cevjo premera 160 mm. Cevi pa je potrebno obbetonirati. Minimalna vertikalna razdalja od zgornjega roba cevi pa do asfalta mora znašati več kot 0,8 m.

T.1.6.8 Občina Hoče - Slivnica

(št. 35101-24/2019 z dne 04.06.2019)

Potrebno je izdelati projektno dokumentacijo v dveh etapah.

Opis skladnosti:

Predložena projektna dokumentacija DGD za novogradnjo cestne povezave med križiščem z R2-430 in cesto JP880522 v dolžini cca. 470m predstavlja 1. etapo ureditve cestne mreže v gospodarski coni I-11.


Teh_porocilo 31

T.1.6.9 Telekom Slovenije d.d.

(št. 74733-MB/1066-IV z dne 7.7.2019)

Na tangiranem območju potekajo obstoječi TK vodi, ki morajo biti ustrezno zaščiteni. V koridorju za komunalne vode je potrebno zagotoviti prostor za umestitev obstoječe in izgradnjo nove TK kabelske kanalizacije s pripadajočimi jaški.

Opis skladnosti:

Vsi obstoječi TK vodi bodo ustrezno zaščiteni, kar bo detajlno obdelano v PZI projektni dokumentaciji. Od obstoječega kabelskega jaška KJ78 ob cesti MB-LJ do obstoječega KJ112 v ind.coni, bo izvedena kabelska kanalizacija iz cevi PEHD 2x50mm, znotraj koridorja za TK vode.

T.1.6.10 Telemach d.o.o.

(mnenje št. TM-RS-2019-47-docx z dne 17.06.2019)

Na tangiranem območju Telemach d.o.o. nima obstoječih vodov, zato tudi nima projektnih pogojev. Sočasno ob izgradnji ceste bi dogradili svoje omrežje.

Opis skladnosti:

Vsi posegi so skladni s podanim pozitivnim mnenjem, saj mnenjedajalec ni podal projektnih pogojev za obravnavano traso, ker na tem območju nima svojih napeljav. Dodatno bo izvedena kabelska kanalizacija iz cevi PEHD 2x50mm v severnem pločniku ceste, znotraj koridorja za TK vode.

T.1.7 POGOJI IZVEDBE

Gradbena dela se bodo delno izvajala v varovalnih pasovih državne ceste in avtoceste in sicer v skladu z Gradbnim zakonom – GZ (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20) in Zakonom o cestah – ZCes-1 (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18) skladno s čemer je potrebno za dela, katera se izvajajo pod prometom pripraviti tudi Načrt organizacije gradbišča ter Elaborat zapor cest. Le ta mora vsebovati prikaz načina in poteka prometa oz. začasnih cest ter posebne pogoje njihove uporabe.

Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza rekonstruirane ceste, ter v primeru, ko je rekonstrukcija končana in še ni izdano dovoljenje iz devetega odstavka 18. člena Zakona o cestah (ZCes-1), lahko izvajalec rednega vzdrževanja ceste konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je odgovorni nadzornik izvedenih del predhodno podal pisno izjavo, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in je zagotovljena varnost ceste.

Dovoljenje za zaporo ceste v času gradbenih del si mora pridobiti izvajalec del, glede na obseg rekonstrukcije križišča pa se na glavni cesti predvideva polovična zapora cestišča z izmenično enosmernim usmerjanjem s semaforji.


Teh_porocilo 32

T.1.7.1 Stranski odvzemi

V vplivnem območju te trase je več delujočih gramoznic z vsem potrebnim strojnim parkom, ki omogoča odkop, separiranje in drobljenje ter tako pridobitev ustrezno granuliranega in mehansko ustreznega agregata za potrebe nasipa, tampona, posteljice, betonov in asfaltov. Za potrebe posteljice se uporabi drobljen prod.

T.1.7.2 Ravnanje z gradbenimi odpadki

V območju gradnje, je potrebno posvetiti posebno skrb ravnanju z gradbenimi odpadki. Z gradbenimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z :

• Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15),

• Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/15, 69/15),

• Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri grdbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/08),

• Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08, 61/11),

• načrti, ki so predmet tega projekta.

Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo predelovalcu ali odstranjevalcu gradbenih odpadkov.

Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob gradbišču in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez njihovega prekladanja.

Investitor mora za pridobitev uporabnega dovoljenja kot sestavni del projekta izvedenih del pristojnemu upravnemu organu predložiti poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, ki mora biti pripravljeno skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Sestavni del poročila mora biti tudi pregled predpisanih evidenčnih listov, ki so jih zbiralci, predelovalci ali odstranjevalci gradbenih odpadkov potrdili ob prevzemu in s katerimi jamčijo oddajo oz. prevzem gradbenih odpadkov. Investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov ali njihov prevoz v predelavo ali odstranjevanje ter njihovo predelavo ali odstranjevanje preden se začno izvajati gradbena dela.

T.1.8 FAZNOST GRADNJE

V fazi izvedbe bo potrebno sproti izdelovati predpisane elaborate za pridobivanje dovoljenj za zaporo ceste. Izbrani izvajalec bo namreč moral zapore prilagajati izbrani tehnologiji in časovnici predvidenih del. V okviru elaboratov, ki se bodo pripravili s strani izvajalca del je potrebno upoštevati zagotavljanje prevoznosti merodajnih vozil skozi območje zapor.

Izdelovalec elaborata mora pred pričetkom gradnje oz. pred pridobivanjem dovoljenja za zaporo predmetne državne ceste upoštevati naslednje:

- Na podlagi navedenega novega Pravilnika mora Elaborat zapore državne ceste

vsebovati vse sestavne dele, glede na 9. člen Pravilnika.


Teh_porocilo 33

- Glede na predvideno prometno ureditev (urejanje prometa s semaforji), morajo biti

izdelani ustrezni krmilni programi in prikazani izračuni za gradbiščne semaforje.

- Začasno vertikalno prometno signalizacijo predvideti v skladu z novim Pravilnikom

o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Ur. l. RS št. 99/2015).

- Na vseh situacijah faznosti vodenja prometa v času gradnje je potrebno označene

faze opredeliti s stacionažo državne ceste in določiti (navesti) vrsto zapore.

- Posebej izdelati za vsako fazo situacije začasne prometne ureditve s prikazom

postavitev začasnih prometnih znakov v sklopu izbranega tipa – vrste zapore.

- V primeru, da na območju predvidene začasne prometne ureditve obstaja redna

avtobusna linija in je predvideno kakršnokoli oviranje postankov avtobusov na

avtobusnih postajališčih, je potrebno priložiti obvestilo avtobusnim prevoznikom, ki

opravljajo redno linijo na obravnavanem območju državne ceste. Obvestilo je

potrebno posredovati avtobusnemu prevozniku najmanj 15 dni pred vzpostavitvijo

zapore.

- Izdelati v tabelaričnem prikazu predvideno postavitev začasne prometne

signalizacije in prometne opreme, v sklopu izbranega tipa – vrste zapore.

- Glede na predvideno postavitev začasne prometne signalizacije na občinskih

cestah, je potrebno predvideti pridobitev soglasja za postavitev začasnih

prometnih znakov v sklopu zapore na državni cesti oziroma dovoljenja za

morebitno popolno zaporo na občinskih cestah, od pristojne občine. V kolikor je

predviden obvoz po občinskih cestah je prav tako potrebno tudi pridobiti soglasje

za vodenje prometa oz. za postavitev začasne prometne signalizacije, od pristojne

občine.

Na območju ureditve je potrebno posebej izdelati situacijo za čas od končanja del do prevzema del, v kateri bo prikazana postavitev ustrezne začasne prometne signalizacije na odseku državne ceste (oz. na vseh krakih krožnega križišča), ki bo voznike opozarjala na gradbišče

T.1.9 PREDIZMERE IN PROJEKTANTSKI PREDRAČUN

Predizmere za vse prometnice so izdelane na osnovi predloženih projektnih rešitev faze PZI. Popis del je izdelan na osnovi Splošnih tehničnih pogojev ter Popisa del in posebnih tehničnih pogojev za preddela, zemeljska dela, voziščne konstrukcije, odvodnjavanje, gradbena in obrtniška dela ter opremo cest (tender SCS YU ISBN 86-81171 iz leta 1989 in dopolnitve) oz. sprejetih TSC, ki urejajo posamezna področja gradnje cest.

Popisi del so izdelani v programu PIS-Projektant za vsako posamezno cesto in sicer ločeno za vozišča in stezo za mešani promet pešcev in kolesarjev oz. pločnike.

Cene v projektantskih predračunih in rekapitulacijah cestnih del so določene na osnovi povprečne cene za enoto del podobnih projektov. Davek na dodano vrednost DDV 22% je upoštevan in prikazan v rekapitulacijah stroškov za posamezno cesto.

Datum veljavnosti cen je april 2020.


Teh_porocilo 34

T.1.10 ZAKLJUČEK

Načrt ureditve ceste vsebuje vse potrebne projektne rešitve za izvedbo. Izdelan je na osnovi predhodnih rešitev in zahtev posameznih soglasoodajalcev načrta.

Vsa dela morajo biti izvedena v skladu s to dokumentacijo, tehnično pravilno ter v skladu z veljavnimi predpisi in standardi. Morebitna odstopanja od projekta se morajo reševati v dogovoru s projektantom, geomehanikom in nadzornim organom investitorja.

Maribor, junij 2020 sestavil:

Miha Stergar, univ.dipl.gosp.inž.

t.1 tehniČno poroČilo - slivnica...pzi za izgradnjo južne ceste v industrijsko cono i-11 – i....

Documents