tehnični in gradbeni sistemi požarne zaščite in organizacijski ukrepi
TRANSCRIPT
TEHNIČNI IN GRADBENI
SISTEMI POŽARNE ZAŠČITE IN
ORGANIZACIJSKI UKREPI
METOD GABER, dipl.inž.grad.
visoki gasilski častnik
Varovanje premoženja
Varnost zaposlenih
Varovanje okolja
Požarna varnost v podjetju
Zagotavljanje požarne varnosti
Aktivna požarna zaščita
Pasivna požarna zaščita
Organizacijski ukrepi
Sredstva in naprave za
gašenje požarov
• sredstva in naprave za začetno gašenje požarov, ki jih lahko uporabljajo zaposleni in drugi uporabniki objektov, stanovalci v večstanovanjskih in samostojnih eno ali dvostanovanjskih stavbah,
• vgrajene naprave (sisteme) za gašenje požarov, ki spadajo med sisteme aktivne požarne zaščite in
• sredstva in naprave, ki jih za gašenje požarov uporabljajo gasilci
Sredstva in naprave za
začetno gašenje požarov
• gasilniki
• notranji hidranti
• priročna sredstva
Kaj je začetni požar?
• manj obsežen
• površina zajetega požara do 1 m2
Velja, da se gašenja z napravami za gašenje
začetnih požarov ne lotevamo če:
• ne poznamo vrste gorljive snovi,
• se požar razvija zelo hitro,
• nimamo ustrezne opreme za gašenje,
• je prostor močno zadimljen in vroč,
• “ nam nekaj pravi” da se takoj umaknemo…
GASILNIKI
• za začetno gašenje požarov
• sestava:
– posoda z gasilom
– ventil za aktiviranje
– šoba za oblikovanje curka
• delimo jih glede na vrsto in količino gasila
• delimo jih glede na tlak
GASILNIKI
• gasilniki na stalni tlak
– manomemanometre periodično pregledovati
• gasilniki na potisno jeklenko
– potisni plin je najpogosteje ogljikov dioksid in
dušik, lahko pa tudi zrak, argon ali helij
varovalka ustnik
jeklenka s
potisnim
plinom
gasilo
GASILNIKI
• navodila so napisana na etiketi, ki je
prilepljena na gasilniku
GASILNIKI
DOLŽNOST ZAPOSLENIH JE, DA SE
Z NAVODILI ZA UPORABO
GASILNIKA SEZNANIJO.
GASILNIKI
• prevozni gasilniki
– delovanje enako
– večja teža
– daljša cev
– upraba za izvajanje požarnih straž
– uporablja jih lahko le za to usposobljena
oseba
GASILNIKI
• Gasilniki so lahko glede na gasilni medij
napolnjeni z:
– vodo in vodo z dodatki,
– gasilnimi praški,
– peno,
– plinskimi gasili in
– tekočimi kemičnimi gasili.
GASILNIK NA VODO
• gašenje požarov razreda A
• potisni plin je CO2
• potisni tlak 4 - 6 barov
• domet curka 2-3 m
• lahko gasimo naprave pod napetostjo do
1000 V.
• polnjenja 6 in 9 litrov
GASILNIKI NA PRAŠKE
• za gašenje A, B, C, D in F požarov
• natrijev in kalijev karbonat, amonijev fosfat
pomešan z dodatki aluminijevega in
magnezijevega stearata
• polnjenja 1, 2, 3, 6, 9, 12, 50, 150, 250 kg
GASILNIK NA PENO
• gašenje požarov A in B
• voda in penilo sta lahko v ločeni kartuši
• potisni plin je CO2
• domet 3 – 5 m
• z 9 litrskim gasilnikom gasimo 40 sekund
• lahko gasimo naprave pod napetostjo do
1000 V
GASILNIK S PLINSKIMI
GASILI
• gašenje B in C
• najpogostejši CO2
• uporabljajo se haloni, nadomestki halonov,
inertni plini (dušik, argon) ter mešanice
inertnih plinov (intergen, argonit)
• domet 3 m
• čas delovanja 5 kg gasilnika je 15 s
• polnjenja 3, 5, 10, 30, 60 kg
GASILNIKI S TEKOČIMI
KEMIČNIMI GASILI
• posebna vrsta gasilnikov
• za požare razreda A in F
GASILNIKI
• Osnovno pravilo pri gašenju požarov z
gasilniki je, da se moramo najprej
prepričati o velikosti požara ter
ustreznosti gasilnika (gasilnega medija,
ki je v gasilniku) za gašenje požara.
Požara z gasilnikom ne gasimo, če je
dimna raven že blizu naše glave oz. je v
prostoru tako vroče, da to občutimo na
izpostavljenih delih kože.
IZBOR GASILNIKA GLEDE
NA PRIČAKOVAN POŽAR Tip
požara
Gorljiva snov Oznaka
A TRDNE SNOVI
- les
- papir
- tekstil
- ….
B TEKOČINE
- alkohol
- eter
- katran
- ….
C PLINI
- acetilen
- metan
- vodik
- ….
D LAHKE KOVINE
- magnezij
- aluminij
- litij
F MAŠČOBE
- jedilna olja in maščobe
IZBOR GASILNIKA GLEDE
NA VRSTO GORLJIVE
SNOVI
IZBOR GASILNIKA
Požari
razreda:
A
voda
Požari
razreda:
A,B,C
,D*,F*
prašek
Požari
razreda:
A,B
pena
Požari
razreda:
A,B
CO2
Požari
razreda:
F
tekoča
kem. gas.
*posebni
praški
GASILNIKI
• Pri gašenju vnetljivih tekočin z gasilnikom
na prašek pričnemo z gašenjem tri do štiri
korake od mesta gorenja. Ker gasilni medij
izhaja iz gasilnika pod pritiskom, moramo
namreč med gašenjem paziti, da gasilo ne
razprši goriva okoli in tako požar še bolj
razširi.
Gašenje z gasilnikom
1 Izberemo ustrezen gasilnik in preberemo navodila za uporabo.
2 Požaru se približamo v smeri vetra. Razmislimo o morebitni smeri umika.
3Za začetek gašenja gasilnik najprej aktiviramo (izvlečemo varovalko in pritisnemo vzvod) in usmerimo ročnik gasilnika v ogenj (plamen).
4Pri gašenju vnetljivih tekočin z gasilnikom na prašek, vodo ali peno pričnemo z gašenjem tri do štiri korake od mesta gorenja.
5Pri gašenju z gasilnikom na prašek ali plinasta gasila bomo najuspešnejši, če bomo ročnik gasilnika usmerili v plamen in ga pomikali cik cak (levo in desno, gor in dol) po plamenu.
6 Ko se plamen nekoliko zmanjša, ročnik pazljivo usmerimo v gorljivo snov.
8V kolikor z gašenjem nismo uspešni, takoj pokličemo gasilce (center za obveščanje) na telefonsko številko 112.
7Po uspešnem gašenju z gasilnikom prostor opazujemo še najmanj pol ure. Tako se lahko hitro odzovemo v primeru ponovnega vžiga (to je toliko bolj pomembno po požaru gorljivih trdnih snovi).
HIDRANTI
• zunanji hidranti
– uporabljajo gasilci in za to usposobljene
osebe
• notranji hidranti
– uporabljajo gasilci in za to usposobljene
osebe (C cev in ročnik)
– vsi prebivalci oz. uporabniki objekta (D cev)
ZUNANJI HIDRANTI
• nadzemni hidrant
– priključeni na vodovodno omrežje
– označeni z belo-rdečo-belo barvo
– odpiramo jih s posebnim ključem
– več vrst, glede na premere priključkov (A2B,
B2C, A2C..)
ZUNANJI HIDRANTI
• podzemni hidrant
– priključeni na vodovodno omrežje
– v celoti vkopan
– pokrit s pokrovom
– rabimo več opreme
– običajno B ali C nastavek
HIDRANTNO OMREŽJE
KATASTER HIDRANTOV
NOTRANJI HIDRANTI
• vgrajeni na stenah objektov
• ločimo mokre in suhe hidrante
MOKRI NOTRANJI HIDRANTI
• vezani na stalni vir oskrbe
z vodo
• dve vrsti
– 15 m C cev
– 20 do 30 m D cev
• v omarici je tudi ventil za
vodo
SUHI NOTRANJI HIDRANTI
• vezan na suho
vodovodno omrežje
• namenjen zgolj gasilcem
• oskrba z vodo je vezana
na zunanji vir
• na fasadi objekta
posebna omarica s
priklopom
DRUGA PRIROČNA
SREDSTVA
• krpe, požarne odeje, pesek, razne
ponjave, ročno orodje
• mora biti prilagojeno vrsti gorljive snovi
IZBOR IN NAMEŠČANJE
GASILNIKOV
• Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih
aparatov (Ur.l. RS, št. 67/2005)
• Primer izračuna gasilnikov
IZBOR IN NAMEŠČANJE
GASILNIKOV
• Označevanje gasilnikov
– Pravilnik o varnostnih znakih Ur.l. RS,
št. 89/1999 in spremembe Ur.l. RS,
št. 39/2005, 34/2010, 43/2011-ZVZD-1
• Označevanje hidrantov
VZDRŽEVANJE GASILNIKOV
• določa Pravilnik o minimalnih tehničnih in
drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in
prevoznih gasilnih aparatov Ur.l. RS,
št. 108/2004 (spremembe: Ur.l. RS,
št. 116/2007, 102/2009)
• periodo določa proizvajalec
VZDRŽEVANJE GASILNIKOV
• Izvajalec vzdrževanj mora imeti
– posebno dovoljenje proizvajalca gasilnikov in
– pooblastilo Uprave republike Slovenije za
zaščito in reševanje
• Vodenje evidenc o vzdrževanju naprav za
začetno gašenje požarov je obvezna
priloga požarnega reda. (evidenčni listi)
USPOSABLJANJE
UPORABNIKOV
• Pravno podlago za usposabljanje določajo:
– Zakon o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 3/07 – UPB 1),
– Pravilnik o požarnem redu (Ur.l. RS, št. 52/2007 in spremembe – Ur.l. RS, št. 34/2011 in 101/2011) in
– Pravilnik o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Ur.l. RS, št. 32/2011 (61/2011 popr.).
USPOSABLJANJE
UPORABNIKOV
• Na ravni podjetja je treba imenovati osebe,
odgovorne za gašenje začetnih požarov.
• O usposabljanju je treba voditi evidence,
kar določa Pravilnik o požarnem redu (Ur.l.
RS, št. 52/2007).
SISTEMI AKTIVNE POŽARNE
ZAŠČITE
• vgrajene naprave za avtomatsko gašenje požarov
• delimo jih glede na gasilni medij
– vgrajene naprave za gašenje z vodo;
– vgrajene naprave za gašenje s peno;
– vgrajene naprave za gašenje z gasilnim praškom;
– vgrajene naprave za gašenje s plinastimi gasili.
VGRAJENE NAPRAVE ZA
GAŠENJE Z VODO
• primarno gasilo je voda
• lahko se uporablja samostojno ali z
dodatki (retardanti, penilo)
• najevč v uporabi t.i. SPRINKLERSKI
SISTEMI
VGRAJENE NAPRAVE ZA
GAŠENJE Z VODO
• eden najstarejših avtomatskih sistemov
(1878)
• razvod cevi povezan z vodnim virom na
eni strani in s šobami na drugi strani
• šobe so lahko zaprte ali odprte
• sprinklerske glave so lahko viseče, stoječe
in stenske
VGRAJENE NAPRAVE ZA
GAŠENJE Z VODO
• zaprte šobe zapira čep, ki ga v ustju
zadržujeta steklena ampula ali taljivi člen
• odprta šoba je po zasnovi enaka, le da
nima ampule ali taljivega člena
sprinklerska šoba
čep
steklena ampula
VGRAJENE NAPRAVE ZA
GAŠENJE Z VODO
• Med osnovne komponente
sprinklerskega sistema poleg
sprinklerskih šob prištevamo:
– razvod cevi s sprinklerskimi šobami;
– sprinklersko črpalko;
– rezervoar za vodo;
– ventile in ostale armature.
črpalka
razvod cevi
ventili
šobe
VGRAJENE NAPRAVE ZA
GAŠENJE Z VODO
• ločimo štiri izvedbe šprinklerskih sistemov:
– mokra izvedba
– suha izvedba
– izvedba s predaktiviranjem
– poplavna izvedba
VGRAJENE NAPRAVE ZA
GAŠENJE NA DRUGA GASILA
• ločimo vgrajene naprave za gašenje na:
– vodo,
– peno,
– plinasta gasila in
– gasilne praške.
• zahteve za vgradnjo vgrajenih sistemov za gašenje definira projektant požarne varnosti.
VGRAJENE NAPRAVE ZA
GAŠENJE
• vzdrževanje opredeljuje Pravilnik o
pregledovanju in preizkušanju vgrajenih
sistemov aktivne požarne zaščite Ur.l. RS,
št. 22/1995 (spremembe: Ur.l. RS,
št. 73/1997, 45/2007)
• določa periodiko pregledov in pogoje za
preglednike
• vodenje evidenc o vzdrževanju je obvezna
priloga požarnega reda (evidenčni listi)
SREDSTVA IN NAPRAVE, KI JIH ZA GAŠENJE
POŽAROV UPORABLJAJO GASILCI
• Oprema, ki jo uporabljajo gasilske enote je standardizirana in glede na kategorijo gasilske enote večinoma poenotena. Kakšno in koliko opreme bodo imele gasilske enote, je odvisno od kategorije gasilske enote (1 – 7 kategorija).
• Pravno podlago za delovanje gasilskih enot določajo: – Zakon o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 3/07 –
UPB1),
– Zakon o gasilstvu (Ur.l. RS, št. 113/2005 - UPB 1) in
– Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur.l. RS, št. 92/2007 in spremembe: Ur.l. RS, št. 54/2009, 23/2011)
POVRŠINE ZA GASILCE OB
ZGRADBAH
• Zahteve podane v standardu SIST DIN
14090: 2005 - Površine za gasilce na
zemljišču.
• Standard obravnava štiri najpomembnejše
načine dostopanja do objektov in njihove
minimalne dimenzije:
POVRŠINE ZA GASILCE OB
ZGRADBAH
• Standard obravnava štiri najpomembnejše
načine dostopanja do objektov in njihove
minimalne dimenzije:
– Dostopne poti
– Dovozne poti za gasilska vozila
– Postavitvene površine
– Delovne površine za gasilska vozila
POVRŠINE ZA GASILCE OB
ZGRADBAH
21
11
3
> 11 < 1
1,25
1,25< 9
2
8
2> 3 do < 9
> 3,5
Podvoz svetle višine > 3,5 m.
Pri podvozih dolžine > 12 m je zahtevana širina > 3,5 m.
Podvozne gradbene konstrukcije morajo
biti razreda 30 (glej DIN 1072).
Podaljšanje postavitvene
površineProst manevrirni pas
brez trdnih ovir
Postavitvena površina
Postavitvena površina
21
5
21
11
Dovoz za
gasilska
vozila
3
5 11
Cesta
ORGANIZACIJSKI UKREPI
• Organizacija varstva pred požarom v
podjetju mora biti zapisana v požarnem
redu podjetja.
• Požarni red je interni akt podjetja,
izpolnjevati pa mora zahteve podane v
Pravilniku o požarnem redu (Ur.l. RS, št.
52/2007 in popravki, Ur.l. RS, št. 34/2011
in 101/2011)
ORGANIZACIJSKI UKREPI
• Požarni red morajo izdelati vsi razen lastnikov eno in dvostanovanjskih hiš ter izjem, določenih v Pravilniku o požarnem redu.
• Izjeme: – eno in dvostanovanjskih stavb iz podrazreda 11100 in 11210;
– stavb žičnih naprav, javnih telefonskih govorilnic, svetilnikov in drugih signalizacijskih stavb iz podrazreda 12410;
– kolesarnic iz podrazreda 12420;
– glasbenih paviljonov iz podrazreda 12610;
– nestanovanjskih kmetijskih stavb iz razreda 1271, ki niso namenjene izvajanju registrirane dejavnosti kmetijstva, lova ali gozdarstva, skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti, oziroma nestanovanjskih kmetijskih stavb iz razreda 1271 na kmetijskem gospodarstvu – kmetiji, kot jih določajo predpisi o kmetijstvu, katerih skupna površina ne presega 300 m²;
– kapel iz podrazreda 12721;
– kulturnih spomenikov iz podrazreda 12730;
– nadstrešnic za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobno iz podrazreda 12740.
ORGANIZACIJSKI UKREPI
• POŽARNI RED JE INTERNI AKT PODJETJA
– Vsi dokumenti morajo biti podpisani s strani lastnika
• Kriterij:
– Število uporabnikov
– Ocena požarne ogroženosti • Podlaga za oceno je Pravilnik o metodologiji za
ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Ur. list RS, št. 70/1996, 5/1997 in 31/2004)
POŽARNI RED
• (1) Lastniki ali uporabniki objektov morajo določiti požarni red, da preprečijo nastanek požara in izboljšajo požarno varnost, ki vsebuje:
– 1. organizacijo varstva pred požarom, zlasti naloge in odgovornosti zaposlenih oziroma stanovalcev pri preprečevanju nastanka požara;
– 2. ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere, kot so prepoved kajenja, uporaba odprtega ognja ali orodja, ki iskri, tam kjer je to prepovedano;
– 3. odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela iz požarno ogroženih prostorov;
– 4. podatek o predvidenem številu uporabnikov glede na namembnost stavbe oziroma prostorov v njej;
– 5. ukrepe zaradi nevarnosti eksplozije, gorljivih odpadkov, električnih, plinskih naprav in drugih virov vžiga;
– 6. ukrepe za varno evakuacijo in hitro intervencijo;
– 7. druge preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom, način in kontrolo izvajanja teh ukrepov;
– 8. navodila za ravnanje v primeru požara, zlasti naloge in postopke za ukrepanje zaposlenih, obiskovalcev ali gostov oziroma stanovalcev ob nastanku požara, podatke o službah, ki jih je treba obvestiti o požaru ter naloge in odgovornosti zaposlenih oziroma stanovalcev po požaru;
– 9. vrste in načine usposabljanja zaposlenih oziroma stanovalcev.
• (2) Lastniki ali uporabniki objektov, v katerih je več lastnikov ali uporabnikov oziroma če gre za več objektov oziroma delov objektov iz prvega odstavka prejšnjega člena istega lastnika ali uporabnika na različnih lokacijah, lahko izdelajo skupni požarni red. Če lastniki ali uporabniki objektov izdelajo skupni požarni red, ni treba izdelovati posameznih požarnih redov oziroma se v posameznih požarnih redih določijo le tiste vsebine, ki niso določene v skupnem požarnem redu.
• (3) Vsebina požarnega reda iz prvega odstavka tega člena mora biti smiselno prilagojena posebnostim in namembnosti posameznega objekta ali njegovega dela. Vsebino požarnega reda je treba prilagajati tistim spremembam v objektu ali v njegovem delu, ki vplivajo na požarno varnost.
EVAKUACIJSKE POTI
• (1) Lastnik ali uporabnik stanovanjskega, poslovnega in industrijskega objekta, ki mora izdelati požarni red v skladu s predpisi, mora zagotoviti, da so evakuacijske poti in zasilni izhodi vedno prosti in prehodni. Ob nevarnosti mora biti uporabnikom objektov omogočena hitra in varna evakuacija.
• (2) Evakuacijska pot se v nobenem elementu, pomembnem za požarno varnost, ne sme spremeniti, ne glede na morebitno spremembo števila uporabnikov objekta, razen zaradi posegov v objekt, za katere je pridobljeno novo gradbeno dovoljenje.
• (3) Ne glede na prejšnji odstavek je element evakuacijske poti pomembne za požarno varnost dovoljeno spremeniti, če se izdela strokovna presoja, s katero se dokaže, da se zaradi sprememb evakuacijske poti požarna varnost objekta ne bo zmanjšala. Strokovno presojo izdela odgovorni projektant, ki sme izdelati študijo požarne varnosti.
UKREPI ZA HITRO
INTERVEVENCIJO • (intervencijska pot)
– Intervencijska pot mora biti označena s prometnim znakom ali označbami na vozišču »Intervencijska pot« v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Na intervencijski poti mora biti zagotovljen nemoten prehod intervencijskih vozil.
• (površine za gasilce ob objektih) – (1) Dostopne poti za gasilce in gasilska vozila,
postavitvene in delovne površine za gasilska vozila, morajo biti vedno proste in prehodne.
– (2) Dovozne poti za gasilska vozila morajo biti označene z opozorilnimi tablami z napisom »Dovozna pot za gasilska vozila«.«
Požarni red in vse vsebine prilog požarnega
reda, načrt evakuacije in požarni načrt
morajo biti prilagojeni dejanskem stanju na
objektu. V vseh dokumentih morajo biti
vnesene spremembe in zadnje stanje (tlorisi,
telefonske številke, organizacija ipd.)!
DOLŽNOSTI DELODAJALCA
• (1) Delodajalec, pri katerem v izmeni opravlja delo do 300 delavcev, mora poleg obveznosti iz prejšnjega člena v požarnem redu za vsako izmeno in za vsako lokacijo, kjer opravlja dejavnost, izmed zaposlenih določiti osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije. Na vsakih dodatnih 300 delavcev v izmeni mora določiti še po eno odgovorno osebo.
• (2) Delodajalec, ki mora izdelati v skladu s tem pravilnikom poleg požarnega reda tudi načrt evakuacije in požarni načrt, mora v požarnem redu izmed zaposlenih v vsaki izmeni določiti osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje načrta evakuacije, ne glede na število delavcev iz prejšnjega odstavka. Delodajalec mora na vsakih 200 ljudi v objektu določiti izmed zaposlenih v vsaki izmeni še po eno osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in izvajanje načrta evakuacije.
• (3) Delodajalec mora v požarnem redu določiti tudi vrste in načine usposabljanja odgovornih oseb za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena ter način obveščanja o požarih skladno s predpisi o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Pri tem mora upoštevati število zaposlenih delavcev in posebne nevarnosti glede na dejavnost, s katero se ukvarja.
• (4) Delodajalec mora poskrbeti, da je s požarnim redom seznanjen vsak zaposleni.
• (5) Za izvajanje nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, ki so določena s predpisi o sredstvih in opremi za osebno in skupinsko zaščito ter predpisi o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov.
NALOGE OSEB, ODGOVORNIH ZA IZVAJANJE
EVAKUACIJE IN GAŠENJE ZAČETNIH
POŽAROV
so med drugim:
• se seznaniti z nevarnostmi, jih razumeti in poznati nastanek in razvoj pričakovanih požarov v delu objekta, za katerega je oseba odgovorna,
• poznati delovanje in način uporabe naprav za začetno gašenje požarov (gasilniki, notranji hidranti, požarne odeje ipd.),
• skrbeti za opremo za začetno gašenje požarov in o tem obveščati in opozarjati odgovorno osebo, pooblaščeno osebo in zaposlene,
• spremljati prehodnost evakuacijskih poti
• poznati evakuacijske poti, skrbeti za prehodnost le teh in o tem obveščati in opozarjati odgovorno osebo, pooblaščeno osebo in zaposlene,
• druge naloge glede na vrsto in namembnost objekta in zahteve požarnega reda,
• prenos izkušenj in informacij na sodelavce.
NALOGE OSEB, ODGOVORNIH
GAŠENJE ZAČETNIH POŽAROV
alarmiranje - aktivacija ročnega javljalnika,
• individualno gašenje požara,
• organizacija gašenje požara,
• pomoč pri evakuaciji,
• informiranje vodje intervencije o stanju po
objektu
• druge naloge glede na vrsto in
namembnost objekta.
NALOGE OSEB, ODGOVORNIH
ZA IZVAJANJE EVAKUACIJE
• aktivacija ročnega javljalnika – obveščanje o evakuaciji,
• vodenje evakuacije, odločanje za evakuacijo, usmerjati zaposlene ob vaji evakuacije in dejanski evakuaciji na evakuacijske poti,
• voditi evidenco o osebah, ki so v času evakuacije ostale v objektu,
• aktivnosti na zbirnem mestu,
• informiranje vodje intervencije o stanju po objektu,
• druge naloge glede na vrsto in namembnost objekta.
USPOSABLJANJE
• normativno regulira Pravilnik o
usposabljanju in pooblastilih za izvajanje
ukrepov varstva pred požarom (Ur.l. RS,
št. 32/2011 (61/2011 popr.))
– določa vrste, način in periodičnost
Pomembno je, da je usposabljanje
prilagojeno ciljni skupini, nevarnostim,
konfiguraciji objekta ipd.
PRILOGE POŽARNEGA
REDA • (1) Obvezne priloge požarnega reda iz prvega odstavka 3. člena
tega pravilnika so: – 1. izvleček požarnega reda;
– 2. navodila za posameznike;
– 3. evidenčni listi o rednem vzdrževanju, pregledih, preizkusih opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom, vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite ter izvajanju drugih ukrepov varstva pred požarom;
– 4. evidenčni listi o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom ter seznanitvi s požarnim redom;
– 5. evidenčni listi o požarih, eksplozijah in gasilskih intervencijah;
– 6. kontrolni listi.
• (2) Priloge iz prejšnjega odstavka so obvezne priloge tudi pri skupnem požarnem redu. Če priloge niso izdelane pri skupnem požarnem redu, jih morajo v skladu s skupnim požarnim načrtom izdelati lastniki ali uporabniki, vsak za svoj del objekta oziroma svoj objekt.
IZVLEČEK IZ POŽARNEGA
REDA • (1) Izvleček požarnega reda mora vsebovati podatke o:
– 1. organizaciji varstva pred požarom, vključno s predvidenim številom uporabnikov glede na namembnost objekta;
– 2. ukrepih varstva pred požarom;
– 3. navodilih za ravnanje v primeru požara.
• (2) Izvleček požarnega reda je namenjen vsem osebam, ki se zadržujejo v objektu na katerega se nanaša požarni red.
• (3) Vsebina izvlečka požarnega reda mora obsegati kratka in jasna sporočila, grafične znake in simbole. Vsebino izvlečka požarnega reda je treba za posamezne prostore v objektu prilagoditi posebnostim tega dela objekta.
• (4) Izvleček požarnega reda mora biti izdelan na formatu A4 ali A3, obrobljen z 10 mm širokim rdečim robom in nameščen na vidnem mestu.
NAVODILA ZA POSAMEZNIKE
• (1) Navodila za posameznike se izdelajo za osebe, ki v objektu začasno ali stalno stanujejo ali bivajo kot stanovalci, hotelski gostje, oskrbovanci ali zaradi drugih razlogov oziroma, ki v objektu občasno opravljajo storitvene ali druge dejavnosti, ki lahko povzročijo požar.
• (2) Navodila morajo biti prilagojena posameznim ciljnim skupinam, stalno ažurirana in morajo vsebovati:
– 1. organizacijo varstva pred požarom, vključno z nalogami in odgovornostmi;
– 2. preventivne ukrepe in postopke za preprečevanje nastanka požara;
– 3. postopke in naloge v primeru požara;
– 4. postopke in naloge po požaru.
• (3) Osebe, ki v objektu začasno ali stalno stanujejo ali bivajo oziroma, ki v objektu občasno opravljajo storitvene ali druge dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, morajo dobiti svoj izvod navodila za skupino, ki ji pripadajo.
POŽARNI NAČRT
• (1) Požarni načrt je grafični prikaz situacije objekta in delov objekta z označenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito, s katerim se zmanjšuje nevarnost nastanka požara oziroma zagotavlja učinkovito gašenje, če do požara pride. Namenjen je uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalcem.
• (2) Lastnik ali uporabnik objekta mora en izvod podpisanega požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju objekta. Gasilska enota ga lahko uporablja izključno za opravljanje operativnih gasilskih nalog. Lastnik ali uporabnik lahko pred izdelavo požarnega načrta zaprosi pristojno gasilsko enoto, da mu svetuje pri izdelavi požarnega načrta.
• (3) Požarni načrt mora biti izdelan v merilu, praviloma na formatu A4 ali A3 oziroma v formatu, ki še omogoča preglednost grafičnih znakov. Za označevanje opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom ter vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite je treba upoštevati predpise o grafičnih znakih za izdelavo prilog požarnih redov.
VSEBINA POŽARNEGA
NAČRTA • (1) Požarni načrt mora v skladu s prejšnjim členom vsebovati
prikaz objekta v prostoru in prikaz požarne varnosti objekta.
• (2) Prikaz objekta v prostoru mora zajemati podatke o: – 1. legi in namembnosti vseh objektov na zemljišču;
– 2. stopnji požarne obremenitve;
– 3. intervencijskih poteh in postavitvenih površinah za gasilce in druge reševalce;
– 4. visoko in nizkonapetostnih elektrovodih in napravah;
– 5. plinovodih ali vodih požarno nevarnih snovi;
– 6. hidrantnih omrežjih in drugih vodnih virih za potrebe gašenja;
– 7. prisotnosti nevarnih snovi in eksplozijsko ogroženih prostorih;
– 8. gasilskih orodiščih.
VSEBINA POŽARNEGA
NAČRTA • (3) Prikaz požarne varnosti objekta mora v tlorisih posameznih etaž
zajemati podatke o:
1. mejah požarnih sektorjev;
2. odprtinah v zidovih in stropovih z zaporami;
3. dostopnih poteh;
4. evakuacijskih poteh in stopniščih;
5. posebno požarno nevarnih prostorih;
6. prostorih, kjer se ne sme gasiti z vodo;
7. prostorih, v katerih je prisotno sevanje;
8. električnih transformatorjih in napravah za oskrbo z energijo ter stikalih za te naprave;
9. tlačni opremi;
10. legi plinske požarne pipe;
11. vgrajenih sistemih aktivne požarne zaščite, opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom;
12. možnostih notranjega napada.
• (4) Glede na velikost in strukturo objekta, se lahko pripravijo tudi požarni načrti za posamezne dele etaž z vrisanimi nevarnostmi.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred
požarom (Uradni list RS, št. 83/2012) navaja: Gasilska
enota lahko predlaga lastniku ali uporabniku dopolnitev ali
spremembo požarnega načrta, če oceni, da je požarni
načrt pomanjkljiv in ni zagotovljeno ustrezno posredovanje
gasilcev ter drugih reševalcev v primeru požara v takem
objektu.
NAČRT EVAKUACIJE
• (1) Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta ali delov objekta s podatki, ki prikazujejo možnost urejenega gibanja oseb na varno mesto ob požaru ali drugi nevarnosti. V njem mora biti vrisan položaj posamezne sobe ali posameznega prostora oziroma točka nahajanja, evakuacijska pot, zbirno mesto, mesta, kjer so nameščene naprave, oprema in sredstva za gašenje ter položaj ročnih javljalnikov požara.
• (2) Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.
• (3) V hotelskih in drugih sobah, ki so namenjene nastanitvi gostov, mora biti poleg načrta evakuacije tudi navodilo za ravnanje v primeru požara, napisano v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Na območjih, kjer živijo pripadniki avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, morajo biti navodila napisana tudi v jeziku narodne skupnosti.
• (4) Lastniki ali uporabniki, ki uporabljajo isti objekt, morajo načrte evakuacije uskladiti.
• (5) Načrt evakuacije mora biti izdelan v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega pravilnika – predpisi o grafičnih znakih…
USPOSABLJANJE
EVAKUACIJE
Lastniki ali uporabniki objektov, za katere je treba v skladu
z drugim odstavkom 2. člena tega pravilnika, izdelati načrt
evakuacije, morajo najmanj enkrat letno izvesti praktično
usposabljanje za izvajanje evakuacije iz objekta ob požaru
ter voditi evidenco o času, sodelujočih in načinu izvedbe
usposabljanja.
USPOSABLJANJE
EVAKUACIJE • Na splošno je treba pri izvajanju usposabljanja za izvajanje evakuacije iz
objekta izpolniti nekaj temeljnih zahtev:
– zaposleni, obiskovalci, stanovalci oz. vsi potencialni uporabniki objekta naj bodo z
objektom seznanjeni.
– zaposleni, obiskovalci, stanovalci oz. vsi potencialni uporabniki objekta naj bodo seznanjeni z načinom oz. vrsto alarmiranja po objektu ob požaru.
– zaposleni, obiskovalci, stanovalci oz. vsi potencialni uporabniki objekta morajo biti seznanjeni s postopki ob evakuaciji.
– posamezniki morajo biti seznanjeni z nalogami, ki jih imajo oz. bi jih imeli ob evakuaciji.
– odgovorne in pooblaščene osebe morajo biti seznanjene z nalogami, ki jih imajo oz. bi jih imele ob evakuaciji.
– zaposleni, obiskovalci, stanovalci oz. vsi potencialni uporabniki objekta in odgovorne osebe morajo biti seznanjeni s postopki in načini obveščanja gasilcev in reševalcev ob požaru.
– odgovorne in pooblaščene osebe morajo poznati svoje naloge in pristojnosti na zbirnem mestu oz. po evakuaciji.
