15.9.201615.9.2016

TEMELJI BANTEMELJI BANTEMELJI BANTEMELJI BANTEMELJI BANTEMELJI BANTEMELJI BANTEMELJI BANččNEGA NEGA NEGA NEGA NEGA NEGA NEGA NEGA

POSLOVANJAPOSLOVANJAPOSLOVANJAPOSLOVANJAPOSLOVANJAPOSLOVANJAPOSLOVANJAPOSLOVANJA

Mag. BoMag. Božžena Kramarena Kramar

15.9.201615.9.2016

BANKA BANKA BANKA BANKA BANKA BANKA BANKA BANKA –––––––– FINANFINANFINANFINANFINANFINANFINANFINANččNI POSREDNIKNI POSREDNIKNI POSREDNIKNI POSREDNIKNI POSREDNIKNI POSREDNIKNI POSREDNIKNI POSREDNIK

deluje na finandeluje na finanččnih trgih.nih trgih.

depozitni finandepozitni finanččni posrednikni posrednik

sprejema vloge in daje posojilasprejema vloge in daje posojila

univerzalne/specializirane bankeuniverzalne/specializirane banke ((hipotekarna bankahipotekarna banka))

nedepozitni posredniki so: nedepozitni posredniki so: zavarovalnice, investicijske druzavarovalnice, investicijske družžbe, vzajemni skladibe, vzajemni skladi

v Sloveniji deluje:v Sloveniji deluje:17 bank 17 bank -- registriranihregistriranih

3 hranilnice (Delavska hranilnica Ljubljana, Hranilnica 3 hranilnice (Delavska hranilnica Ljubljana, Hranilnica Lon Kranj, Primorska Hranilnica Vipava)Lon Kranj, Primorska Hranilnica Vipava)

15.9.201615.9.2016

ZAKON O BANZAKON O BANZAKON O BANZAKON O BANZAKON O BANZAKON O BANZAKON O BANZAKON O BANččNINININININININIŠŠŠŠŠŠŠŠTVUTVUTVUTVUTVUTVUTVUTVU

Zakon o banZakon o banččninišštvutvu(sprejet dne 31.3.2015 ZBan(sprejet dne 31.3.2015 ZBan--2) je osnova. 2) je osnova.

Uvaja politiko izbora primernih kandidatov Uvaja politiko izbora primernih kandidatov za za ččlane uprave in nadzornega sveta.lane uprave in nadzornega sveta.Govori tudi o upravljanju z banGovori tudi o upravljanju z banččnimi nimi tveganji:tveganji:

kreditno tveganje, kreditno tveganje,

tveganje zavarovanja,tveganje zavarovanja,

tveganje spremembe obrestne mere,tveganje spremembe obrestne mere,

tveganje refinanciranja (razlika v rotveganje refinanciranja (razlika v roččnosti bannosti banččnih nih nalonaložžb/obveznosti, iz katerih se nalob/obveznosti, iz katerih se naložžbe financirajo),be financirajo),

15.9.201615.9.2016

BANBANBANBANBANBANBANBANččNA TVEGANJANA TVEGANJANA TVEGANJANA TVEGANJANA TVEGANJANA TVEGANJANA TVEGANJANA TVEGANJA

trtržžno tveganje (kadar aktivno trgujejo s svojimi no tveganje (kadar aktivno trgujejo s svojimi nalonaložžbami),bami),

valutno tveganje, da spremembe trvalutno tveganje, da spremembe tržžnih tenih teččajev ajev razlirazliččnih valut ne povzronih valut ne povzročča enakih ali soa enakih ali soččasnih asnih sprememb vrednosti obveznosti in terjatev,sprememb vrednosti obveznosti in terjatev,

dedežželno tveganje,elno tveganje,

likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, čče e banka ni sposobna poravnati vseh dospelih banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznostiobveznosti

tveganje nesolventnosti (ko kapital banke ni tveganje nesolventnosti (ko kapital banke ni zadosten za pokritje izgub),zadosten za pokritje izgub),

tehnolotehnološško tveganje,ko tveganje,

operativna tveganja (tveganje izgube zaradi operativna tveganja (tveganje izgube zaradi neustreznih ali neuspeneustreznih ali neuspeššnih notranjih procesov, oseb nih notranjih procesov, oseb

Nadaljevanje….

Vzpostaviti sistem za prijavo kršitev (“žvižgači”)Vzpostaviti revizijsko komisijo, komisijo za tveganja komisijo za imenovanja in prejemkeDenarne kazni za banko ter odgovorne osebeUkrepi bank:znižanje kratkoročnih naložb pri bankah, najem nezavarovanih depozitov na trgu denarja, najem sredstev pri Ministrstvu za finance, poskus podaljševanja ročnosti najetih sredstev, prodaja VP, izdaja VP banke, upočasnitev naložbene rasti bankeIzredni ukrepi v primeru propada banke.

15.9.201615.9.2016

FINANFINANFINANFINANFINANFINANFINANFINANččNE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE NE INSTITUCIJE v EU in v EU in šširirššee

Razvojne banke:Razvojne banke:Svetovna banka (World Bank)Svetovna banka (World Bank)

IFC (International Finance Corporation)IFC (International Finance Corporation)

EBRD (European bank for Reconstruction and Development)EBRD (European bank for Reconstruction and Development)

EIB (European Investment Bank)EIB (European Investment Bank)

Agencije za spodbujanje izvozaAgencije za spodbujanje izvoza

Komercialne bankeKomercialne banke

NebanNebanččne varne varččevalne institucije evalne institucije (za vzajemno (za vzajemno varvarččevanje)evanje)

Institucionalni investitorji Institucionalni investitorji (pokojninski skladi)(pokojninski skladi)

Leasing podjetjaLeasing podjetja

15.9.201615.9.2016

V SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKEV SLOVENIJI OPRAVLJAJO BANKE

dajanje in najemanje kreditov,dajanje in najemanje kreditov,

sprejemanje vseh vrst denarnih vlog pravnih in fizisprejemanje vseh vrst denarnih vlog pravnih in fiziččnih oseb,nih oseb,

opravljanje poslov plaopravljanje poslov plaččilnega prometailnega prometa

odkupovanje odkupovanje ččekov in menicekov in menic

poslovanje s tujimi plaposlovanje s tujimi plaččilnimi sredstviilnimi sredstvi

izdajanje vrednostnih papirjev in kartic,izdajanje vrednostnih papirjev in kartic,

kupovanje, prodajanje ter upravljanje z vrednostnimi papirji kupovanje, prodajanje ter upravljanje z vrednostnimi papirji domadomaččih in tujih izdajateljevih in tujih izdajateljev

prevzemanje in izdajanje poroprevzemanje in izdajanje porošštev in garancij ter sprejemanje tev in garancij ter sprejemanje drugih obveznosti za svoje komitente,drugih obveznosti za svoje komitente,

kupovanje in izterjevanje terjatev,kupovanje in izterjevanje terjatev,

hranjenje vrednostnih papirjev in drugih vrednosti,hranjenje vrednostnih papirjev in drugih vrednosti,

svetovanje, zavarovanjesvetovanje, zavarovanje

15.9.201615.9.2016

USTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEUSTANOVITEV BANKEZakonodajni okvir poslovanja poslovnih bank v Zakonodajni okvir poslovanja poslovnih bank v Sloveniji predstavlja Zakon o banSloveniji predstavlja Zakon o banččninišštvu tvu (31.3.2015), ki dolo(31.3.2015), ki določča postopek ustanovitve a postopek ustanovitve banke, ki jo lahko ustanovijo domabanke, ki jo lahko ustanovijo domačče ali tuje e ali tuje pravne ali fizipravne ali fiziččne osebe, izkljune osebe, izključčno v obliki delnino v obliki delnišške ke drudružžbe. be. Poslovati mora po naPoslovati mora po naččelih likvidnosti, varnosti in elih likvidnosti, varnosti in rentabilnosti. rentabilnosti. Dovoljenje ji izda in jo tudi nadzoruje Banka Dovoljenje ji izda in jo tudi nadzoruje Banka Slovenije (centralna banka RS) v skladu z Uredbo Slovenije (centralna banka RS) v skladu z Uredbo (EU) (EU) ššt. 575/2013.t. 575/2013.Nadzor bank je v pristojnosti ECB v euroobmoNadzor bank je v pristojnosti ECB v euroobmoččjuju--ali neposredno ali posredno preko BSali neposredno ali posredno preko BS

15.9.201615.9.2016

PRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTIPRESOJA SPOSOBNOSTI

Presoja kreditne sposobnosti v banki se Presoja kreditne sposobnosti v banki se sestoji iz:sestoji iz:

ali zaproali zaproššeni kredit ustreza podjetju, ali je prenizek ali previsok,eni kredit ustreza podjetju, ali je prenizek ali previsok,

ali roki odplaali roki odplaččila kredita ustrezajo potrebam podjetja,ila kredita ustrezajo potrebam podjetja,

ali je viali je viššina obrestne mere primerna in prilagojena finanina obrestne mere primerna in prilagojena finanččni moni močči i podjetja,podjetja,

ali so pogoji kredita dovolj elastiali so pogoji kredita dovolj elastiččni, da podjetje ne bi prini, da podjetje ne bi priššlo v lo v tetežžave,ave,

ali ekonomska struktura podjetja zagotavlja ohranitev ekonomske ali ekonomska struktura podjetja zagotavlja ohranitev ekonomske substance,substance,

ali so razvojne tendence skladne z razvojem celotnega ali so razvojne tendence skladne z razvojem celotnega gospodarstva.gospodarstva.

15.9.201615.9.2016

VRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOVVRSTE KREDITOV

Krediti so lahko:Krediti so lahko:

KratkoroKratkoroččni ni

DolgoroDolgoroččni. ni.

15.9.201615.9.2016

KRATKOROKRATKOROKRATKOROKRATKOROKRATKOROKRATKOROKRATKOROKRATKOROččNI KREDITNI KREDITNI KREDITNI KREDITNI KREDITNI KREDITNI KREDITNI KREDIT

KratkoroKratkoroččni krediti so: ni krediti so:

Razni premostitveni krediti, posojila po Razni premostitveni krediti, posojila po nanaččelu tekoelu tekoččega raega raččuna za financiranje una za financiranje tekotekoččega poslovanja tj. nakup obratnih ega poslovanja tj. nakup obratnih sredstev, kakor tudi odkupa in financiranja sredstev, kakor tudi odkupa in financiranja izvoznih terjatev. izvoznih terjatev.

Doba vraDoba vraččanja je do enega leta. anja je do enega leta.

15.9.201615.9.2016

DOLGORODOLGORODOLGORODOLGORODOLGORODOLGORODOLGORODOLGOROččNI KREDITINI KREDITINI KREDITINI KREDITINI KREDITINI KREDITINI KREDITINI KREDITI

DolgoroDolgoroččni krediti so namenjeni:ni krediti so namenjeni:

Za investiranje v stalna sredstva, v trajna Za investiranje v stalna sredstva, v trajna gibljiva sredstva in za financiranje gibljiva sredstva in za financiranje investicijskih del za obdobje od enega leta investicijskih del za obdobje od enega leta do petih, ponekod tudi sedmih let. Banka jih do petih, ponekod tudi sedmih let. Banka jih odobri na podlagi predloodobri na podlagi predložženega enega investicijskega programa ali poslovnega investicijskega programa ali poslovnega nanaččrta za leta kreditiranja.rta za leta kreditiranja.

Rok vraRok vraččila je daljila je daljšši od enega letai od enega leta

OSTALI KREDITI

Mini kredit (namenski pri trgovcu do 1 leta)

Lombardni kredit (namenski kredit na podlagi VP do 3 let ročnosti)

Mikro kredit (za MSP do 3 let)

Sindiciran kredit (sindikat organizira banka)

Posebni krediti iz tujih virov

Uvozno-izvozni krediti (v obliki dobaviteljskih posojil in posojil kupcu)

15.9.201615.9.2016

ZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOVZAVAROVANJE KREDITOV

prvovrstna zavarovanja prvovrstna zavarovanja zastava depozita, zastava depozita,

zastava vrednostnih papirjev izdanih s strani: drzastava vrednostnih papirjev izdanih s strani: držžave, ave, veveččjih bank, nepreklicna jamstva drjih bank, nepreklicna jamstva držžave ter nepreklicna in ave ter nepreklicna in brezpogojna banbrezpogojna banččna garancija prvovrstne domana garancija prvovrstne domačče ali tuje e ali tuje banke;banke;

ustrezna zavarovanja ustrezna zavarovanja zastava premizastava premiččnin in nepreminin in nepremiččnin na podlagi sporazuma;nin na podlagi sporazuma;

ostala zavarovanja ostala zavarovanja zastava vrednostnih papirjev, izdanih od pravne osebe, zastava vrednostnih papirjev, izdanih od pravne osebe, zastava poslovnega delezastava poslovnega deležža v drua v družžbi, zastava terjatev, bi, zastava terjatev, zavarovanje zavarovalnice, porozavarovanje zavarovalnice, porošštvo pravne in fizitvo pravne in fiziččne ne osebe, ostala jamstva.osebe, ostala jamstva.

15.9.201615.9.2016

BONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOSTBONITETNA SPOSOBNOST

Z vidika bank zahteva odobritev Z vidika bank zahteva odobritev dolgorodolgoroččnega posojila venega posojila veččje tveganje, zato je tveganje, zato je presoja bonitetne sposobnosti podjetja je presoja bonitetne sposobnosti podjetja obseobsežžnejnejšša in obrestna mera via in obrestna mera viššja kot pri ja kot pri kratkorokratkoroččnem posojilu. nem posojilu. Za dajanje dolgoroZa dajanje dolgoroččnih posojil uporabi nih posojil uporabi banka dolgorobanka dolgoroččni kreditni potencial, ki je ni kreditni potencial, ki je odvisen od lastnih sredstev banke, vezanih odvisen od lastnih sredstev banke, vezanih depozitov in dolgorodepozitov in dolgoroččnih posojil drugih banknih posojil drugih bank

15.9.201615.9.2016

PRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJEPRIPRAVA DOKUMENTACIJE

Za odobritev dolgoroZa odobritev dolgoroččnega posojila mora nega posojila mora podjetje pripraviti kar obsepodjetje pripraviti kar obsežžno no dokumentacijo, ki mora vsebovati:dokumentacijo, ki mora vsebovati:

investicijski programinvesticijski program ali ali poslovni naposlovni naččrtrt

identifikacijske dokumente podjetja:identifikacijske dokumente podjetja:predrapredraččun amortizacije, un amortizacije,

zakljuzaključčni rani raččun za zadnje tri leta poslovanja, un za zadnje tri leta poslovanja,

zadnji periodizadnji periodiččni obrani obraččun, un,

dokumentacijo, potrebno za zavarovanje posojila, dokumentacijo, potrebno za zavarovanje posojila,

pogodbeno dokumentacijo o vipogodbeno dokumentacijo o viššini investicije. ini investicije.

15.9.201615.9.2016

INVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMVsebina investicijskega programa (PriroVsebina investicijskega programa (Priroččnik nik za izdelavo IP, Ljubljanska banka, 1991)za izdelavo IP, Ljubljanska banka, 1991)

UvodUvod

Cilj in povzetek investicijskega programaCilj in povzetek investicijskega programa

Analiza razvojnih moAnaliza razvojnih možžnosti in sposobnosti investitorja nosti in sposobnosti investitorja (analiza preteklega poslovanja, zaposlenih, (analiza preteklega poslovanja, zaposlenih, prodajnega in nabavnega trga)prodajnega in nabavnega trga)

Raziskava prodajnega trga (opis in uporabnost Raziskava prodajnega trga (opis in uporabnost proizvoda, trproizvoda, tržžna prognoza, ocena plasmana na prognoza, ocena plasmana investitorja)investitorja)

TehnoloTehnološškoko--tehnitehniččni elementi investicije (opis ni elementi investicije (opis tehnitehniččne rene reššitve, zmogljivosti in obseg proizvodnje, itve, zmogljivosti in obseg proizvodnje, energetska bilanca)energetska bilanca)tuje storitve tuje storitve

15.9.201615.9.2016

INVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMINVESTICIJSKI PROGRAMRaziskava nabavnega trgaRaziskava nabavnega trga

Analiza zaposlenihAnaliza zaposlenih

Analiza lokacijeAnaliza lokacije

Varstvo okolja in varstvo pri deluVarstvo okolja in varstvo pri delu

Organizacijski vidikiOrganizacijski vidiki

Terminski planTerminski plan

FinanFinanččna analiza (predrana analiza (predraččunska vrednost investicije v unska vrednost investicije v stalna in gibljiva sredstva, viri financiranja, plan izkaza stalna in gibljiva sredstva, viri financiranja, plan izkaza poslovnega izida, bilance stanja in denarnega toka)poslovnega izida, bilance stanja in denarnega toka)

FinanFinanččnono--trtržžna ocena (statina ocena (statiččna, dinamina, dinamiččna)na)

Analiza obAnaliza obččutljivostiutljivosti

ZakljuZaključčna ocenana ocena

15.9.201615.9.2016

STROSTROSTROSTROSTROSTROSTROSTROŠŠŠŠŠŠŠŠKI KREDITAKI KREDITAKI KREDITAKI KREDITAKI KREDITAKI KREDITAKI KREDITAKI KREDITA

Podjetnik mora ob najetju kateregakoli Podjetnik mora ob najetju kateregakoli kredita plakredita plaččati banki stroati banki strošške:ke:

obresti,obresti,

strostrošške obdelave in vodenja posojila,ke obdelave in vodenja posojila,

strostrošški pridobitve razliki pridobitve različčnih jamstev innih jamstev in

strostrošške za svetovanjeke za svetovanje

15.9.201615.9.2016

OSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITUOSNOVNI POJMI PRI KREDITU

Glavnica je vrednost prvotno izposojenega zneska.Glavnica je vrednost prvotno izposojenega zneska.

Obresti so denarno nadomestilo za izposojena denarna Obresti so denarno nadomestilo za izposojena denarna sredstva, ki ga banka za dolosredstva, ki ga banka za določčen en ččas prepusti as prepusti kreditojemalcu.kreditojemalcu.

Obrestna mera pove, koliko stotin (odstotkov) glavnice Obrestna mera pove, koliko stotin (odstotkov) glavnice znaznaššajo obresti v kapitalizacijskem obdobju. ajo obresti v kapitalizacijskem obdobju.

Kapitalizacijsko obdobje je obdobje, za katerega Kapitalizacijsko obdobje je obdobje, za katerega raraččunamo obresti.unamo obresti.

Anuiteta je znesek, s katerim dolAnuiteta je znesek, s katerim dolžžnik odplanik odplaččuje najeto uje najeto posojilo.posojilo.

RazdolRazdolžžnina je del anuitete, s katerim odplanina je del anuitete, s katerim odplaččuje uje izposojeno glavnico.izposojeno glavnico.

Načini in principi določanja OM

Določajo se na podlagi medbančnih tržnih OM, le te se uporabljajo kot referenčne OM (IBOR-ji; ključne OM centralnih bank)Izhodiščne OM naj bi pokrile osnovna tveganja in osnovno maržoKončne komercialne OM se določajo glede na poslovni odnos s komitentom Poznamo spremenljive in nespremenljive OM

15.9.201615.9.2016

OBRESTNI RAOBRESTNI RAOBRESTNI RAOBRESTNI RAOBRESTNI RAOBRESTNI RAOBRESTNI RAOBRESTNI RAččUNUNUNUNUNUNUNUN

Navadni obrestni raNavadni obrestni raččun: obresti vedno raun: obresti vedno raččunamo unamo na enako (zana enako (začčetno) glavnicoetno) glavnico

Primer: Primer: glavnica: 1.500.000 d.e.glavnica: 1.500.000 d.e.

Letna obrestna mera: 10% = 0,10Letna obrestna mera: 10% = 0,10

Obdobje 5 letObdobje 5 let

15.9.201615.9.2016

OBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAOBRESTNOOBRESTNI RAččUNUNUNUNUNUNUNUN

ObraObraččunane obresti po preteku kapitalizacijunane obresti po preteku kapitalizacij--skega obdobja pripiskega obdobja pripiššemo glavnici in na emo glavnici in na povepoveččano glavnico izraano glavnico izraččunamo obresti za unamo obresti za naslednje obdobjenaslednje obdobje

15.9.201615.9.2016

NANANANANANANANAččIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAččILA KREDITAILA KREDITAILA KREDITAILA KREDITAILA KREDITAILA KREDITAILA KREDITAILA KREDITA

ObroObroččni nani naččin: razdolin: razdolžžnina je vedno enaka, nina je vedno enaka, obresti se obraobresti se obraččunavajo od preostanka unavajo od preostanka glavnice; anuiteta se sproti zmanjglavnice; anuiteta se sproti zmanjššuje, uje, obresti tudi.obresti tudi.

Primer: Primer: glavnica: 8.000.000 d.e.glavnica: 8.000.000 d.e.

Letna obrestna mera: 11%Letna obrestna mera: 11%

Obdobje 10 letObdobje 10 let

15.9.201615.9.2016

OBROOBROOBROOBROOBROOBROOBROOBROččNI NANI NANI NANI NANI NANI NANI NANI NAččIN IN IN IN IN IN IN IN -------- TABELA TABELA TABELA TABELA TABELA TABELA TABELA TABELA

15.9.201615.9.2016

ANUITETNI NAANUITETNI NAANUITETNI NAANUITETNI NAANUITETNI NAANUITETNI NAANUITETNI NAANUITETNI NAččIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAIN ODPLAččILA ILA ILA ILA ILA ILA ILA ILA

Anuiteta je v celem obdobju enaka, zniAnuiteta je v celem obdobju enaka, znižžuje se uje se deledeležž obresti in poveobresti in poveččuje deleuje deležž razdolrazdolžžnine.nine.

15.9.201615.9.2016

NALONALONALONALONALONALONALONALOžžBENE BANBENE BANBENE BANBENE BANBENE BANBENE BANBENE BANBENE BANččNE STORITVENE STORITVENE STORITVENE STORITVENE STORITVENE STORITVENE STORITVENE STORITVE

Vrste naloVrste naložžbenih banbenih banččnih storitev so:nih storitev so:

sprejemanje depozitov,sprejemanje depozitov,

izdajanje blagajniizdajanje blagajnišških zapisov,kih zapisov,

izdajanje obveznic,izdajanje obveznic,

sprejemanje hranilnih vlog,sprejemanje hranilnih vlog,

emisija denarja, emisija denarja,

krediti od drugih bank itd.krediti od drugih bank itd.

15.9.201615.9.2016

VPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCEVPLIV KONKURENCE

Na sedanje in prihodnje razmere v Na sedanje in prihodnje razmere v banbanččninišštvu imajo odlotvu imajo odloččilen vpliv naslednji ilen vpliv naslednji dejavniki konkurence:dejavniki konkurence:

stopnja rivalstva med obstojestopnja rivalstva med obstoječčimi bankami,imi bankami,

nevarnost substitutov bannevarnost substitutov banččnim storitvam,nim storitvam,

pogajalska mopogajalska močč komitentov,komitentov,

nevarnost vstopa novih bank.nevarnost vstopa novih bank.

15.9.201615.9.2016

BANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJEBANKA SLOVENIJE

je centralna banka RS, ki uresnije centralna banka RS, ki uresniččuje uje odloodloččitve ECBitve ECB

je pravna oseba,je pravna oseba,

razpolaga z lastnim premorazpolaga z lastnim premožženjem,enjem,

ima finanima finanččno in upravljalsko avtonomijo.no in upravljalsko avtonomijo.Ustanovljena je s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije Ustanovljena je s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25.6.1991. Z v25.6.1991. Z vččlanitvijo v EU je postala sestavni del lanitvijo v EU je postala sestavni del Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Predstavniki Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Predstavniki BS so BS so ččlani odborov Evropske centralne banke (ECB). lani odborov Evropske centralne banke (ECB). Funkcija odborov ECB je svetovanje Svetu ECB.Funkcija odborov ECB je svetovanje Svetu ECB.

15.9.201615.9.2016

CILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJEV srednjeroV srednjeroččnem obdobju 2015 nem obdobju 2015 –– 2020 si bo 2020 si bo Banka Slovenije prizadevala uresniBanka Slovenije prizadevala uresniččiti cilje:iti cilje:1. Okrepljen nadzor ban1. Okrepljen nadzor banččnega in finannega in finanččnega nega sistema.sistema.

2. Poglobljeno poznavanje klju2. Poglobljeno poznavanje ključčnih nih makroekonomskih izzivov ter pravomakroekonomskih izzivov ter pravoččasno asno sprejemanje ukrepov, opozoril in predlogov.sprejemanje ukrepov, opozoril in predlogov.

3. Prepoznavnej3. Prepoznavnejšša vloga Banke Slovenije v a vloga Banke Slovenije v Evrosistemu in EU.Evrosistemu in EU.

4. Uspe4. Uspeššno ter uno ter uččinkovito delovanje in poslovanje inkovito delovanje in poslovanje ––s pros prožžno organizacijo in z motiviranimi sodelavci.no organizacijo in z motiviranimi sodelavci.

15.9.201615.9.2016

CILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJECILJI BANKE SLOVENIJE

5. Ve5. Veččji ugled in zaupanje javnosti.ji ugled in zaupanje javnosti.

6. Ohranjati cenovno stabilnost v Evrosistemu, 6. Ohranjati cenovno stabilnost v Evrosistemu, varovati finanvarovati finanččno stabilnost in krepiti evropsko no stabilnost in krepiti evropsko finanfinanččno integracijo.no integracijo.

7. Sodelovanje pri uveljavitvi pravnega okvira za 7. Sodelovanje pri uveljavitvi pravnega okvira za sanacijo in resanacijo in rešševanje kreditnih ustanov in evanje kreditnih ustanov in investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma rerešševanja.evanja.

8. Krepitev skupne identitete in enotnost delovanja 8. Krepitev skupne identitete in enotnost delovanja vseh vseh ččlanic Evrosistema.lanic Evrosistema.

15.9.201615.9.2016

PRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROVPRIDOBIVANJE VIROV

Prvo vpraPrvo vpraššanjeanje banbanččnika je: nika je: Kje dobiti finanKje dobiti finanččne vire? Kajti bankir si ne sme ne vire? Kajti bankir si ne sme privoprivoššččiti zamude plaiti zamude plaččil. Prvi, primarni vir so depoziti il. Prvi, primarni vir so depoziti in avista vloge od prebivalstva, potem od podjetij.in avista vloge od prebivalstva, potem od podjetij.

Problem v Sloveniji v Problem v Sloveniji v ččasu krizeasu krize je:je:roroččnost virov, ki je trenutno kratkoronost virov, ki je trenutno kratkoroččna (likvidnost na (likvidnost

banke?). Kdo se upa dati dolgorobanke?). Kdo se upa dati dolgoroččni kredit s ni kredit s kratkorokratkoroččnimi viri? Finannimi viri? Finanččni trg ne deluje normalno. ni trg ne deluje normalno. Velja finanVelja finanččna negotovost.na negotovost.

15.9.201615.9.2016

VPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANKVPLIVI NA PONUDBO BANK

Na kreditno ponudbo bank vplivajo 3 faktorji:Na kreditno ponudbo bank vplivajo 3 faktorji:

1. Obrestna politika . Na obrestno mero pa 1. Obrestna politika . Na obrestno mero pa vplivajo: devplivajo: dežželno tveganje, nestabilna valuta, elno tveganje, nestabilna valuta, viviššja inflacija..ja inflacija..

2. Kreditno premo2. Kreditno premožženje (banke morajo delat enje (banke morajo delat rezervacije za potencialne izgube)rezervacije za potencialne izgube)

3. Politika rizika: 3. Politika rizika: čče je gospodarska rast, so e je gospodarska rast, so kriteriji milejkriteriji milejšši in obratnoi in obratno

15.9.201615.9.2016

KREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJEKREDITNO TVEGANJETveganje, da terjatve banke iz njenih naloTveganje, da terjatve banke iz njenih naložžb ne b ne bodo plabodo plaččane na dan dospetja oziroma ne bodo ane na dan dospetja oziroma ne bodo plaplaččane po njihovi celotni vrednosti. Banka ane po njihovi celotni vrednosti. Banka zmanjzmanjšša kreditno tveganje:a kreditno tveganje:

pridobiti dovolj informacij o komitentu,pridobiti dovolj informacij o komitentu,

uskladiti namene nalouskladiti namene naložžb s poslovnimi politikami banke,b s poslovnimi politikami banke,

natannatanččno oceniti vino oceniti viššino naloino naložžbe glede na dejanske potrebe in be glede na dejanske potrebe in zmozmožžnosti komitenta ter glede na namen, nosti komitenta ter glede na namen,

pravilno dolopravilno določčiti odplaiti odplaččilno dobo glede na uskladitev virov banke ilno dobo glede na uskladitev virov banke in vrsto oziroma namen naloin vrsto oziroma namen naložžbe, na podlagi komitentovega be, na podlagi komitentovega denarnega toka,denarnega toka,

pravilno oceniti in stalno spremljati komitentovo kreditno in pravilno oceniti in stalno spremljati komitentovo kreditno in plaplaččilno sposobnost, da bo lahko redno poravnaval svoje ilno sposobnost, da bo lahko redno poravnaval svoje obveznosti do banke,obveznosti do banke,

pridobiti ustrezno obliko in vipridobiti ustrezno obliko in viššino zavarovanja.ino zavarovanja.

15.9.201615.9.2016

OPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJEOPERATIVNO TVEGANJESo tveganja, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti ali So tveganja, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti ali napak pri delovanju notranjih procesov, sistemov in napak pri delovanju notranjih procesov, sistemov in ljudi ali zaradi zunanjih dogodkov. ljudi ali zaradi zunanjih dogodkov.

Notranji dejavniki so: Notranji dejavniki so: kvaliteta bankvaliteta banččnih kadrov, fluktuacija delovne sile, spremembe v nih kadrov, fluktuacija delovne sile, spremembe v organizaciji, struktura banke, narava banorganizaciji, struktura banke, narava banččnih aktivnosti ipd.,nih aktivnosti ipd.,

Zunanji dejavniki so: Zunanji dejavniki so: spremembe v panogi, tehnolospremembe v panogi, tehnološški napredek, spremembe v ki napredek, spremembe v gospodarstvu, politigospodarstvu, političčno okolje ipd.no okolje ipd.

Izpostaviti je potrebno tveganje povezano z Izpostaviti je potrebno tveganje povezano z momožžnostjo nostjo navzkrinavzkrižžja interesovja interesov (nasprotja (nasprotja interesov)!interesov)!

15.9.201615.9.2016

POSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAH

Kodeks etiKodeks etiččnega ravnanja delavcev nega ravnanja delavcev –– etietiččni ni kodeks je zapis temeljnih nakodeks je zapis temeljnih naččel, pravil za el, pravil za zaposlene, organe, v odnosu do strank. zaposlene, organe, v odnosu do strank. SploSploššna pravila etina pravila etiččnega ravnanja so:nega ravnanja so:

1. Eti1. Etiččno in profesionalno ravnanje no in profesionalno ravnanje

2. Varovanje ugleda 2. Varovanje ugleda

3. Opravljanje dela in osebna urejenost3. Opravljanje dela in osebna urejenost

4. Uporaba in spo4. Uporaba in spošštovanje veljavnih tovanje veljavnih predpisov ter navodil predpisov ter navodil ččlanicelanice

15.9.201615.9.2016

POSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAHPOSLOVNA ETIKA V BANKAH

5. Prepoved 5. Prepoved šškodljivega ravnanjakodljivega ravnanja

6. Konkuren6. Konkurenččna prepovedna prepoved

7. Pridobivanje koristi7. Pridobivanje koristi

8. Nasprotje interesov8. Nasprotje interesovčče ima delavec banke s stranko osebno, finane ima delavec banke s stranko osebno, finanččno ali no ali poslovno razmerje, ki bi lahko vplivalo na odloposlovno razmerje, ki bi lahko vplivalo na odloččanje o anje o posluposlu

9. Resni9. Resniččnost in ponost in pošštenost porotenost poroččanjaanja

10. Prepoved pranja denarja in financiranja 10. Prepoved pranja denarja in financiranja terorizmaterorizma

15.9.201615.9.2016

ODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKODNOS DO STRANKUpoUpošštevanje potreb in interesov strank tevanje potreb in interesov strank

VzdrVzdržževanje zaupanjaevanje zaupanjavsako vsako žžaljivo ali nasilno vedenje stranke do drualjivo ali nasilno vedenje stranke do družžbe in/ali delavca be in/ali delavca je potrebno vljudno, vendar odloje potrebno vljudno, vendar odloččno zavrnitino zavrniti

Postopki pri delu s strankamiPostopki pri delu s strankami

PravoPravoččasno obveasno obveššččanje anje

Pripombe, predlogi, pritoPripombe, predlogi, pritožžbebererešševati jih je potrebno hitro, skrbno, upoevati jih je potrebno hitro, skrbno, upošštevajotevajočč varovanje varovanje koristi stranke kot tudi ugleda banke in zaupanja v njeno delokoristi stranke kot tudi ugleda banke in zaupanja v njeno delo

Sprejemanje ali dajanje daril in uslug Sprejemanje ali dajanje daril in uslug banbanččniki ne smejo prejemati daril nad vrednostjo 62,59 EURniki ne smejo prejemati daril nad vrednostjo 62,59 EUR

Posebno ugodne cene banPosebno ugodne cene banččnih storitevnih storitev

15.9.201615.9.2016

PRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKIPRODAJNE POTI V BANKI

Prodajne poti v banki: Prodajne poti v banki: klasiklasiččne in sodobnene in sodobne

PoslovalnicePoslovalnice

Telefonsko banTelefonsko banččninišštvo tvo teledom, kontofonteledom, kontofon

Internet Internet klik nlb, online bankaklik nlb, online banka

Mobilno banMobilno banččninišštvo tvo moba nlb preko mobilnega telefona; monetamoba nlb preko mobilnega telefona; moneta

SamopostreSamopostrežžno banno banččninišštvo tvo banbanččni avtomati in kartice: kreditne, plani avtomati in kartice: kreditne, plaččilne, zlate, poslovne, ilne, zlate, poslovne, drudružžinske; informacijski terminali; baninske; informacijski terminali; banččni kioski.ni kioski.

15.9.201615.9.2016

ELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIELEKTRONSKE POTI V BANKIZakonska podlaga: Zakonska podlaga:

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (UL RS, (UL RS, ššt. 57/2000) in dopolnitev z Zakonom o t. 57/2000) in dopolnitev z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o elektronskem spremembah in dopolnitvah zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (UL RS, poslovanju in elektronskem podpisu (UL RS, ššt. 25/2004),t. 25/2004),

Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje (UL RS, podpisovanje (UL RS, ššt. 77/2000 in 2/2001),t. 77/2000 in 2/2001),

Kazenski zakonik RS (UL RS, Kazenski zakonik RS (UL RS, ššt. 63/1994),t. 63/1994),

Zakon o banZakon o banččninišštvu, predvsem 38. tvu, predvsem 38. ččlen, ki opredeljuje len, ki opredeljuje kadrovske, tehnikadrovske, tehniččne in organizacijske pogoje, ki jih mora ne in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati banka za opravljanje storitev elektronskega izpolnjevati banka za opravljanje storitev elektronskega banbanččninišštvatva

Zakon o plaZakon o plaččilnem prometu (UL RS, ilnem prometu (UL RS, ššt. 30/02, 15/03 in t. 30/02, 15/03 in 37/04).37/04).

15.9.201615.9.2016

ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM ZAKON O ELEKTRONSKEM

POSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISPOSLOVANJU IN ELEKTRONSKI PODPISTemelji na naTemelji na naččelih:elih:

nediskriminacije elektronske oblike (da sta papirna in nediskriminacije elektronske oblike (da sta papirna in elektronska oblika smiselno izenaelektronska oblika smiselno izenaččeni)eni)

odprtosti (nove tehnologije)odprtosti (nove tehnologije)

pogodbene svobode strank (da stranke lahko uredijo razmerja pogodbene svobode strank (da stranke lahko uredijo razmerja drugadrugačče)e)

dvojnostidvojnosti

varstva osebnih podatkovvarstva osebnih podatkov

varstva potrovarstva potroššnikov innikov in

mednarodnega priznavanja.mednarodnega priznavanja.

Bistvo Zakona je, da pod posebnimi pogoji Bistvo Zakona je, da pod posebnimi pogoji elektronskemu podpisu priznava enako veljavo, kot elektronskemu podpisu priznava enako veljavo, kot jo ima v papirnatem svetu lastorojo ima v papirnatem svetu lastoroččni podpis. ni podpis.

15.9.201615.9.2016

TRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANččNINININININININIŠŠŠŠŠŠŠŠTVUTVUTVUTVUTVUTVUTVUTVUIskanje novih prodajnih poti in njihovo Iskanje novih prodajnih poti in njihovo uuččinkovito izkoriinkovito izkoriššččanje.anje.

VpraVpraššanje, ali je poslovalnica stroanje, ali je poslovalnica stroššek ali ek ali prostor za inovacije.prostor za inovacije.

SlabSlabšše poznavanje komitentov e poznavanje komitentov manj neposrednih stikov.manj neposrednih stikov.

Rast konkurence s strani nebanRast konkurence s strani nebanččnih ustanov nih ustanov in tujih bank.in tujih bank.

15.9.201615.9.2016

TRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANTRENDI V BANččNINININININININIŠŠŠŠŠŠŠŠTVUTVUTVUTVUTVUTVUTVUTVU

naranaraššččajoajočča pria priččakovanja komitentov akovanja komitentov enaka storitev na vseh toenaka storitev na vseh toččkah.kah.

razvoj kadrov razvoj kadrov od streod strežžnika k prodajalcu.nika k prodajalcu.

potreba po upotreba po uččinkovitem nadzoru inkovitem nadzoru strostrošški lastniki lastnišštva,varovanje informacij, sumi tva,varovanje informacij, sumi šškodljivih kodljivih ravnanjravnanj

povepoveččani varnostni ukrepi ani varnostni ukrepi s strani komitentov, zavarovalnic, centralnih bank.s strani komitentov, zavarovalnic, centralnih bank.

Upravljanje bilance banke

=upravljanje naložb in obveznosti=upravljanje sredstev in virov=upravljanje aktive in pasive banke

Pasiva-viri-obveznosti: finančni viri, zbrani na različne načine, s katerimi banka razpolaga in jih posreduje dalje

Aktiva-naložbe-terjatev-premoženje: izhaja iz poslovnih odločitev o razporeditvi zbranih sredstev

Nadaljevanje….

Usklajevanje in upravljanje bilance banke

izhaja iz želje po varnosti in donosnosti poslovanja, jo zahtevajo nadzorne institucije s svojimi predpisi, zahteva razumevanje neskladij in sposobnost njihovega upravljanja, zahteva opredelitev nagnjenosti k tveganjem, pomeni upravljanje nekreditnih tveganj (likvidnostno, valutno, obrestno, tržno).

Nadaljevanje….

Elementi neusklajenosti bilance banke:

Ročnost,

Valutna struktura,

Vrsta obrestne mere,

Načini obrestovanja.

Izhaja iz aktivnosti, potreb in možnosti komitentov banke. Prinaša večjo tveganost poslovanja.

Nadaljevanje….

Podlage in izhodišča:

Zakonska regulativa in priporočila nadzornih institucij (Zakon o bančništvu, regulativa Banke Slovenije oz. ECB), baselski standardi.

Strategija prevzemanja tveganj

Politike s področja upravljanja tveganj.

15.9.201615.9.2016

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

BANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEPrihodki iz obresti in podobni prihodkiPrihodki iz obresti in podobni prihodki

Odhodki za obresti in podobni odhodkiOdhodki za obresti in podobni odhodki

ČČiste obrestiiste obresti

Prihodki iz dividendPrihodki iz dividend

Prihodki iz provizijPrihodki iz provizij

Odhodki iz provizijOdhodki iz provizij

15.9.201615.9.2016

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

BANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEČČiste provizije (opravnine)iste provizije (opravnine)

ČČisti dobiisti dobiččki iz finanki iz finanččnih sredstev in obveznosti, nih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanjunamenjenih trgovanju

DobiDobiččki iz finanki iz finanččnih sredstev in obveznosti, nih sredstev in obveznosti, pripoznanih po popripoznanih po poššteni vrednosti skozi izkaz teni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaposlovnega izida

Spremembe poSpremembe pošštene vrednosti pri tene vrednosti pri obraobraččunavanju varovanj pred tveganjiunavanju varovanj pred tveganji

ČČiste izgube iz teiste izgube iz teččajnih razlikajnih razlik

15.9.201615.9.2016

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

BANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEČČisti dobiisti dobiččki iz odprave pripoznanja sredstev ki iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkorobrez nekratkoroččnih sredstev v posesti za nih sredstev v posesti za prodajoprodajoDrugi poslovni prihodkiDrugi poslovni prihodkiDrugi poslovni odhodkiDrugi poslovni odhodkiAdministrativni stroAdministrativni strošškikiAmortizacijaAmortizacijaRezervacijeRezervacijeOslabitveOslabitveČČiste (izgube) dobiiste (izgube) dobiččki iz nekratkoroki iz nekratkoroččnih nih sredstev v posesti za prodajo in z njimi sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezane obveznostipovezane obveznosti

15.9.201615.9.2016

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

BANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEBANKEDobiDobičček iz rednega delovanjaek iz rednega delovanja

Davek iz dohodkaDavek iz dohodka

ČČisti dobiisti dobičček poslovnega letek poslovnega let

15.9.201615.9.2016

BILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANK --AktivaAktiva

Denar v blagajni in stanje na raDenar v blagajni in stanje na raččunih pri CBunih pri CB

FinanFinanččna sredstva, namenjena trgovanjuna sredstva, namenjena trgovanju

FinanFinanččna sredstva, razpolona sredstva, razpoložžljiva za prodajoljiva za prodajo

Izvedeni finanIzvedeni finanččni instrumenti, namenjeni ni instrumenti, namenjeni varovanjuvarovanju

Krediti bankamKrediti bankam

Krediti strankam, ki niso bankeKrediti strankam, ki niso banke

FinanFinanččna sredstva v posesti do zapadlostina sredstva v posesti do zapadlosti

NekratkoroNekratkoroččna sredstva v posesti za prodajona sredstva v posesti za prodajo

15.9.201615.9.2016

BILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANK

Zastavljena sredstvaZastavljena sredstva

Opredmetena osnovna sredstvaOpredmetena osnovna sredstva

NaloNaložžbene nepremibene nepremiččninenine

Neopredmetena sredstvaNeopredmetena sredstva

DolgoroDolgoroččne nalone naložžbe v kapital odvisnih, be v kapital odvisnih, pridrupridružženih in skupaj obvladovanih druenih in skupaj obvladovanih družžbb

Terjatve za odloTerjatve za odložženi davekeni davek

Druga sredstvaDruga sredstva

SKUPAJ SREDSTVASKUPAJ SREDSTVA

15.9.201615.9.2016

BILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANK --PasivaPasiva

FinanFinanččne obveznosti do CBne obveznosti do CB

FinanFinanččne obveznosti namenjene trgovanjune obveznosti namenjene trgovanju

Izvedeni finanIzvedeni finanččni instrumenti, namenjeni ni instrumenti, namenjeni varovanjuvarovanju

Depoziti bankDepoziti bank

Krediti bankKrediti bank

Depoziti strank, ki niso bankeDepoziti strank, ki niso banke

Krediti strank, ki niso bankeKrediti strank, ki niso banke

Izdani vrednostni papirjiIzdani vrednostni papirji

15.9.201615.9.2016

BILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANK

Podrejene obveznostiPodrejene obveznosti

FinanFinanččne obveznosti, vezane na finanne obveznosti, vezane na finanččna na sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanjapripoznanja

RezervacijeRezervacije

Obveznost za davek iz dohodkaObveznost za davek iz dohodka

Druge obveznostiDruge obveznosti

SKUPAJ OBVEZNOSTISKUPAJ OBVEZNOSTI

15.9.201615.9.2016

BILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANKBILANCA STANJA BANK

Osnovni kapitalOsnovni kapital

Kapitalske rezerveKapitalske rezerve

PresePresežžek iz prevrednotenjaek iz prevrednotenja

Rezerve iz dobiRezerve iz dobiččkaka

ZadrZadržžani dobiani dobiččekek

ČČisti dobiisti dobičček poslovnega letaek poslovnega leta

SKUPAJ KAPITALSKUPAJ KAPITAL

SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITALSKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL

ARHITEKTURA POSLOVNIH PROCESOV

1.UPRAVLJALSKI POSLOVNI PROCESI

Načrtovanje in izvedba razvoja; Upravljanje s kapitalom banke in finančno upravljanje; Razvoj organizacije; Upravljanje s kadri in izobraževanjem

Revizija poslovanja; Upravljanje s tveganji; Upravljanje z NLB Skupino

Nadaljevanje…..

2. POSLOVANJE Z RAČUNI, PLAČILNI PROMET IN TREZORSKO POSLOVANJE

Poslovanje z osnovnim računom; Poslovanje z računi banke; Izvajanje plačilnega prometa; Trezorsko poslovanje in upravljanje z gotovino

3. DEPOZITNO POSLOVANJE IN VARČEVANJEDepozitno poslovanje; Poslovanje z varčevanji4. NALOŽBEKreditno poslovanje; Garancijsko poslovanje;

Odkup in prodaja terjatev

Nadaljevanje…..

5. POSLOVANJE NA FINANČNIH TRGIHNajemanje denarnih sredstev-virov; Posli na

denarnem trgu; Poslovanje z vrednostnimi papirji; Poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti; Izvajanje poslov skrbništva; Finančno svetovanje

6. OBVLADOVANJE KOMITENTOV IN TRŽNE POTI

Obvladovanje komitentov; Tržne poti

Nadaljevanje….

7. POSREDOVANJE PRI PRODAJI SKLADOV IN BANČNIH ZAVAROVANJ

Trženje vzajemnih skladov; Trženje bančno zavarovalniških storitev;

8. PODPORNI PROCESIZagotavljanje zakonitosti poslovanja in pravno

svetovanje; Podpora upravi in komuniciranje z javnostmi; Nabavno investicijsko dejavnost in stroškovno računovodstvo; Informacijska tehnologija

INTERNI AKTI ZA PODROČJE ODOBRAVANJA NALOŽB

Statut, Pravilnik o organizaciji banke, Pravilnik o pooblastilih in podpisovanju v banki, Poslovne politike banke, Kodeks etičnega ravnanja delavcev banke, Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, oseb informacij in premoženja, Sklep o obrestnih merah banke, Tarifa banke, Določila o načinih in rokih za obračun obresti banke, Priročnik za zavarovanja, Priročnik za izdelavo investicijskega programa, Navodila za pripravo in oblikovanje pisnih komunikacij v banki, Navodila za izvajanje Zakona o davku na dodano vrednost v banki, Pravilnik o arhiviranju,Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti, oseb, informacij.

OPREDELITEV KOMITENTOV GLEDE NA VELIKOST

Družbe se razvrsti glede na velikost po naslednjih kriterijih (ZGD-1 z dne 13.7.2015):

-številu zaposlenih, prihodkih in povprečni vrednosti aktive v zadnjem letu po letnih računovodskih izkzih

MIKRO PODJETJA: <10; <0,7 mio Eur; <0,35 mio Eur

MALA PODJETJA: <50; <8 mio Eur; <4 mio EurSREDNJA PODJETJA: <250; <40 mio Eur; <20

mio Eur

VRSTE NALOŽB

1. Dolgoročni krediti v domači in tuji valuti2. Kratkoročni krediti v domači in tuji valuti3. Odkup terjatev v domači in tuji valuti4. Garancije za vračilo kreditov, resnost ponudbe,

dobro izvršitev del, vračilo avansa, odpravo napak v garancijskem roku, pravočasno plačilo blaga in storitev, plačilo carine, druge namene v skladu s pogodbo.

5. Poroštva: upnik mora za plačilo pozvati najprej komitenta, šele nato banko-poroka

Nadaljevanje…

6. Akcept menic: ali sprejem menice je pismena izjava trasata na menici, s katero se ta zaveže, da bo plačal ob njeni dospelosti menično vsoto. Z akceptiranjem menice postane banka glavni menični zavezanec. Menični upnik torej terja najprej akceptanta, to je banko.

7. Akreditivi: je pisna zaveza banke, ki jo da na zahtevo komitenta (kupca/investitorja), koristniku akreditiva (prodajalcu/izvajalcu). Z njo se zavezuje, da bo v določenem roku izplačala določen znesek pod določenimi pogoji (predloženi dokumenti). Veljavnost akreditiva mora biti datumsko določena.

Nadaljevanje…

8. Odkup dolžniških VP: Dolžniške VP so pisne listine, ki glasijo na ime ali na prinosnika. Ti so: obveznice, blagajniški zapisi, komercialni zapisi. Banka odkupuje dolžniške VP od komitentov z namenom, da:

-jih obdrži do njihove zapadlosti,-jih proda drugim pravnim osebam. 9. Izdaja patronatske izjave: z izdajo le te banka potrdi,

da je določena družba-hčerka kapitalsko povezana z banko in jo krovna družba-banka v določeni meri nadzira. Cilj vsake patronatske izjave je, da družba-hči (odvisna družba) ob pomoči matere-banke, kot nadrejen družbe, pridobi kredit oziroma kreditno linijo.

RAZVRSTITEV KOMITENTOV

Banka tudi razvršča skupine povezanih oseb, ki so opredeljene v veljavnem Sklepu BS o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (ULRS 85/10). Skupino povezanih oseb tvorijo:

-pravne osebe, ki imajo skupne imetnike poslovnih deležev, delnic oz. drugih pravic, na podlagi katerih so udeleženi pri upravljanju ali v kapitalu teh oseb,

-družbe, povezane s skupnim vodenjem,

-osebe, ki so medsebojno gospodarsko povezane in odvisne in teh povezav ni mogoče nadomestiti v kratkem času,

Nadaljevanje…

-posamezne fizične osebe in njihovi ožji družinski člani,

-fizične osebe in pravne osebe, v katerih so te fizične osebe člani uprave, člani nadzornega sveta oziroma drugega organa vodenja ali nadzora ali prokuristi oziroma imajo kako drugače pomemben vpliv pri upravljanju teh pravnih oseb.

RAZVRSTITEV KOMITENTA

Razvrstitev komitenta se presoja na podlagi:

-ocene finančnega položaja dolžnika,

-ocene mehkih podatkov,

-njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do banke v prihodnosti,

-izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih.

BONITETNE SKUPINE IN RAZREDI

Banka razvrsti komitenta v eno od 5 bonitetnihskupin od A (najboljše) do E (najslabše). Skupine so predpisane s Sklepom Banke Slovenije o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (UL RS, št.28/07).

Posamezna bonitetna skupina vsebuje eno,

dve ali tri bonitetne razrede (AAA, AA, A, BBB,

BB, B, CCC, CC, C, D, DF, E). Preveriti:

-vsaj enkrat letno/na zahtevo predlagateljev

Nadaljevanje…

Bonitetna skupina Bonitetni razred

A AAA

A AA ali A

B BBB

B BB ali B

C CCC

C CC ali C

D D ali DF

E E

ANALIZA DRUANALIZA DRUŽŽBB

Analiza raAnaliza raččunovodskih izkazov:unovodskih izkazov:

-- Izkaz poslovnega izidaIzkaz poslovnega izida

-- Bilanca stanjaBilanca stanja

-- Izkaz denarnih tokovIzkaz denarnih tokov

-- Analiza finanAnaliza finanččnih kazalnikovnih kazalnikov

-- Ocena Ocena ““mehkihmehkih”” podatkov podjetja (ocena podatkov podjetja (ocena vodstva, panoge, lastnivodstva, panoge, lastnišštva, odnos z tva, odnos z banko)banko)

15.9.201615.9.2016

FINANFINANČČNI KAZALNIKINI KAZALNIKI

Donosnost prihodkov, sredstev, kapitalaDonosnost prihodkov, sredstev, kapitala

FinanFinanččna mona močč (kreditna sposobnost)(kreditna sposobnost)

Likvidnost (koliLikvidnost (količčnik obratne likvidnosti)nik obratne likvidnosti)

UUččinkovitost upravljanja s sredstvi (vezava inkovitost upravljanja s sredstvi (vezava sredstev v zalogah, kolisredstev v zalogah, količčnik obranik obraččanja anja sredstev)sredstev)

Pokritost finanPokritost finanččnih obveznosti z denarnim nih obveznosti z denarnim tokomtokom

15.9.201615.9.2016

POSTOPEK ODOBRAVANJA NALOŽB

1. Priprava na pogovor s komitentom

Pridobitev informacij o komitentu; bančni delavec pa predstavi ponudbo storitev; sledi kratek zapis pogovora

2. Prošnja naj vsebuje splošne in posebne podatke (namen naložbe, znesek, viri financiranja, zavarovanja, zagotovitev plačila, plan denarnih tokov)

Nadaljevanje…

3. Evidentiranje: vpiše se v register prejetih prošenj in določi identifikacijsko številko

4. Pregled prošnje in dokumentov: v primeru nepopolne in neustrezne dokumentacije se zahteva dopolnitev prošnje in/ali dokumentacije

5. Zbiranje informacij za pripravo predloga:

-bonitetna razvrstitev komitenta, garanta…

-zgornja meja naložb banke do komitenta,

-poslovna povezava komitenta z banko,

Nadaljevanje…

-informacijo ali mnenje cenilca o prometni vrednosti premičnin/nepremičnin, ki so predvidene za zastavo kot zavarovanje kredita,

-revizijska poročila,-o tržni vrednosti dolžniških VP, ki so predvideni za

zastavo,-in druga potrebna mnenja (o ekonomski oziroma

finančno-tržni upravičenosti investicije, o tehnološki primernosti izbrane tehnologije, pravna mnenja ipd.

Nadaljevanje…

6. Vsebinski pregled in analiza podatkov o komitentu:izdelajo ali pridobijo se naslednje analize oz. ocene:

-o poslovanju komitenta (finančna analiza, analiza kreditne in investicijske sposobnosti)

-analiza uspešnosti preteklega poslovanja,

-analiza panoge, kadrov, trga (prodajni/nabavni)

-oceno investicijske naložbe

-analizo finančnih tokov, občutljivosti ipd.

Nadaljevanje…

7. Investicije se ocenjujejo, če:

-vrednost naložbenega zahtevka presega določen-dogovorjen znesek kredita

-se financira investicija z mednarodnimi kreditnimi linijami (Svetovna banka, IFC, EBRD).

Nujen pogoj je zaprta finančna konstrukcija.

Manjše investicije lahko ocenijo sami poslovni skrbniki ali pa naročijo izdelavo mnenja v drugih zahtevnejših ali nestandardnih primerih.

Nadaljevanje…

8. Ocena investicije: temelji predvsem na oceni realnosti:

-rezultatov tržne analize,-predračunske vrednosti in virov financiranja,-ekonomsko finančnih elementov investicije,-planirane finančno tržne uspešnosti investicije,-izbora lokacije in vpliva na okolje,-terminskega plana izvedbe,-organizacijskih rešitev,-občutljivosti investicije.

Nadaljevanje…

9. Predlog za odobritev: pozitiven ali negativen; ustreznost podpisovanja

10. Sklep o odobritvi naložbe: pisni sklep, ki so arhiviran; različne ravni odobravanja

11. Obračun stroškov, obvestilo komitentu: nadomestilo za obdelavo prošnje; pošlje se pisno obvestilo+obračun komitentu

12. Sklepanje pogodb: zapisnik o primopredaji dokumentacije v spremljavo; realizacija naložbe, obračun in izterjava obresti ter nadomestil