Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

www.diabetes-zveza.si

Številka 63• marec 2006Cena 370 SIT

Hipoglikemijatt

Inhalacijskitt

insulinIzvornett

celice

uu

Proti primerljivim zdravilom

uu

Zveza končno v svojih prostorih

uu

Proti primerljivim zdravilom

uu

Zveza končno v svojih prostorih

Hipoglikemijatt

Inhalacijskitt

insulinIzvornett

celice

M A R E C 2 0 0 6 3

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

Telefon: (01) 430 54 44, faks: (01) 430 54 54,

e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Janko Kušar (predsednik),

Judita Erjavec,Vlasta Gjura Kaloper,

Valneja Jurečič, Dominik Soban (člani)

Uredniški odbor:Cveto Pavlin (glavni in odgovorni urednik),

Brane Bombač (tehnični urednik), Milojka Mansoor (lektorica),

Špelca Rudolf (tajnica), prim. mag. Miha Koselj, dr. med.

(zdravstvena problematika), Tjaša Cepuš,

Vojko Cuder (člana)

Grafična priprava: Bomart, d.o.o., Rakek

Tisk:Delo TČR, d.d., Ljubljana

Natisnjeno 17.700 izvodov

Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za

kulturo RS, pod zaporedno številko 95

Izdajo Sladkorne bolezeni je omogočila FIHO

– Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij

Projekt izdajo glasila Sladkorna bolezen je na podlagi javnega razpisa

(Ur. l. RS št. 47/2005) finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Novo Nordisk AS je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki

so plačani oglasi

Proti primerljivim zdravilomJJaannkkoo KKuuššaarr,

predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

Letošnje leto je po kitajskem horoskopu v znamenju psa, zaslovenske sladkorne bolnike pa v znamenju 50-letnice njene-ga organiziranega delovanja. To je nedvomno častitljivaobletnica, ki zasluži, da jo primerno in dostojno počastimotako na državni kot tudi na krajevni ravni.Na redni letni skupščini zveze smo ob udeležbi vseh pred-stavnikov naših društev, v katere je vključenih nekaj manj kot17.000 članov, sprejeli tudi konkreten program dela za letos. V ospredje smosi postavili naslednje cilje:1. da slovenski javnosti na čim bolj primeren in celovit način predstavimo svoje

dosedanje delo, 2. da organizacijsko, kadrovsko in vsebinsko obogatimo naše delo, tako na

državni kot na lokalni ravni,3. članov je iz leta v leto več, zato skupaj z vsemi našimi društvi sprejemamo

obveznost, da bomo ob naši 50. obletnici povečali število članov na20.000,4. 50-letnica našega delovanja je tudi dovolj velik razlog, da skupaj s stroko in

državnimi organi končno pridemo do nacionalnega programa varstva sladko-rnih bolnikov.

Skupščina je sprejela tudi program drugih nalog, ki jih že vsa leta uspešno iz-vajamo. 1. Osrednja prireditev ob 14. novembu, svetovnem dnevu sladkorne bolezni, bo

letos v Ljubljani.2. Enajsto športno-rekreativno srečanje, ki ga zveza skupaj z društvi vsako leto

organizira v maju, bo v Gornji Radgoni. Za nagovor in pozdrav (lani je našportnem srečanju v Velenju sodelovalo več kot 1500 udeležencev) smo za-prosili ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera. Kljub njegovim številnimobveznostim pričakujemo, da bo naše povabilo sprejel.

3. Naša skupna vsakoletna obveznost, ki jo organiziramo z enim od društev, jetekmovanje mladih iz znanja o sladkorni bolezni. Letošnje, že osmo takšnotekmovanje bomo pripravili skupaj z Društvom diabetikov Posavje - Brežice.

Poleg naštetih tekmovanj in srečanj je v programu še veliko drugih aktivnosti,ki jih bomo izvedli skupaj z društvi.Našo skupščino, ki je potekala v zelo delovnem ozračju, je kot gost pozdravilprof. dr. Miran F. Kenda, dr. med., predsednik združenja kardiologov Slovenijein predsednik Slovenske hiše srca. Minister za zdravje RS dr. Andrej Bručan seje zaradi že pred tem sprejetih obveznosti pisno opravičil.Po končanem zasedanju skupščine smo vse udeležence povabili na ogled našihnovih prostorov na Kamniški ulici 25, v katerih je od 1. februarja sedež našezveze. Nakup prostorov nam je omogočila Fundacija za financiranje invalidskihin humanitarnih organizacij. Za 50-letnico našega uspešnega dela je to zelolepo darilo. Še enkrat hvala vsem članom fundacije za takšno odločitev.Spoštovane bralke, dragi bralci! Kmalu po novoletnih praznikih smo bili kro-nični bolniki, kamor seveda sodimo tudi sladkorniki, močno presenečeni - da neuporabim kakšnega hujšega izraza - nad predlogom sprememb zakona o zdrav-ilih. Predlagana sprememba zakona o zdravilih, predvsem 16. člena, ki jo jedržavni zbor začasno umaknil, nedvomno zmanjšuje že doseženo raven oskrbez zdravili, tako sladkornim kot drugim kroničnim bolnikom. Uvajanje primerljivih zdravil je po naši oceni zelo velik poseg v naše pravice izobveznega zdravstvenega zavarovanja. Sladkorni bolniki smo zelo varčni indosledni pri uporabi zdravil, zato tudi zavračamo domneve in namige o neskrb-nem ravnanju z zdravili.Pričakujemo, da bodo poslanci državnega zbora pri prihodnji obravnavi predlo-ga zakona vztrajali, da se 16. člen - medsebojno primerljiva zdravila - črta izpredlaganega zakona.Za zdaj naj bo dovolj. Vse bralke in bralce naše revije in ostale vabim, da se nampridružite, da bomo ob naši 50. obletnici še uspešnejši. Temeljni cilj vseh našihaktivnosti je, čim bolj zdravo in dolgo življenje tudi s sladkorno boleznijo.Pa lep pozdrav.

U V O D N I K

Cerkniško jezero, januar 2006

Foto:Brane Bombač

*

66 Skupščina Zveze društev diabetikov Slovenije

88 Zveza končno v svojih prostorih

1100 Zakaj nasprotujemo predlogu novega zakona o zdravilih

1122 Izvorne celice - optimizem pri zdravljenjunekaterih bolezni

1144 Nove možnosti zdravljenja zdaj tudi v Sloveniji

1166 Sladkorna bolezen in duševne motnje

1199 Alergija na dlako

2222 Pomen prehnanske vlaknine v prehrani

2288 Insulinska črpalka mi je dala veliko svobode

3355 Iz dejavnosti društev diabetikov Trbovlje,Škofja Loka, Kranj, Domžale, Litija, Velenje,Slovenj Gradec, Idrija, Posavje, Novo mestoin Tržič

V S E B I N A

Vse o sladkorni bolezni si lahko pogledate na

www.diabetes-zveza.si

VVeečč kkoott zzaahhvvaallaaOb prestopu iz starega v novo leto

smo si izrekli in podarili veliko lepega.Vsega se razveselimo in darovalcemsmo hvaležni za izkazano pozornost.Tudi sama sem ob lanskem praznova-nju doživela nekaj posebnega. Že letanazaj sem spoznala človeka, ki je svojoživljenjsko energijo podaril ljudem vtolminskem hribovju. To je gospod Cle-mente, ki je s svojo osebnostjo dalpečat svjemu poklicnemu in tudi pro-stovoljnemu delu. Iskreno ga spoštu-jem, čeprav ga žal ni več med nami.

Zaradi spleta okoliščin se moje delo-vanje še vedno prepleta z ljudmi, s ka-terimi je živel in delal gospod Clemen-te. In ti še vedno vedo, kaj je pravo člo-vekoljubje, kaj pomeni pomoč bližnje-mu, še posebej, kadar je v stiski. Življe-nje v čudoviti, a velikokrat kruti naravijih je postavilo še pred hude preizkuš-nje. Poleg vsega skušajo premagovati šetegobe sladkorne bolezni.

Ti ljudje so mi praznične dni osvetliliz darilom, ki je bilo moja še davno inpo naključju izrečena želja gospoduClementeju. Ne vem sicer, kako so iz-vedeli zanjo, vsekakor pa je to bil zade-tek v polno. Paket s presenečenjem seme je močno dotaknil in mi dokazal, dasrčnost in iskrenost še živita. Takšnadejanja mi dajejo moč za nadaljnjedelo. Prijateljstvo in osebne pozornostiso največ vredni.

Hvala vam, moji Tolminci!Vlasta Gjura Kaloper

NNAARROOČČIILLNNIICCAA zzaa rreevviijjoo bboolleezzeenn

Ime in priimek:

Datum in leto rojstva: Diabetik od leta:

Ulica, kraj in pošta:

Podpis:

Naročam se na revijo Sladkorna bolezen, ki izhaja vsaka dva meseca. Posamezna številka stane 370 SIT, letna naročnina (6 številk) pa 1800 SIT.

ČČllaannoomm ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv nnii ttrreebbaa nnaarrooččaattii ggllaassiillaa,, kkeerr ggaa ddoobbiijjoo bbrreezzppllaaččnnoo pprrii ddrruuššttvvuu..!

Več kot 200 milijonov ljudi po vsem svetu ima sladkornobolezen, do leta 2025 pa se bo njihovo število povečalo na333 milijonov ali še več. Žal večina med njimi ni deležnaoskrbe, ki bi jo potrebovali. Prav zato Mednarodna diabe-tična zveza (IDF) od leta 1991 postavlja v središče pozor-nosti teme, ki so za sladkorne bolnike izjemnega pomena.Vse te teme so povezane in vključujejo sladkorno bolezenin človeške pravice, sladkorno bolezen in zdrav način ži-vljenja in stroške zdravljenja sladkorne bolezni. Za osveži-tev spomina naj omenim, da je Mednarodna diabetičnazveza v zadnjih štirih letih še posebno pozornost namenilatežavam in komplikacijam, ki jih imajo sladkorni bolnikizaradi težav z očmi (diabetična retinopatija), ledvicami (di-abetična nefropatija), z debelostjo in diabetično nogo.

Leto 2006 je Mednarodna diabetična zveza izbrala zaleto posebne pozornosti do sladkornih bolnikov, ki so vslabšem položaju in zato toliko bolj ranljivi oziroma ob-čutljivi. S sloganom Oskrba za vse je IDF začela kampa-njo za dvig zavesti ljudi s sladkorno boleznijo v vseh dr-žavah, tako v razvitih kot v državah v razvoju, ki imajotežave pri zdravstveni oskrbi in dostopu do optimalnihzdravstvenih storitev, in sicer zato, ker niso vključeni vzdravstveni sistem ali pa iz kakšnega drugega razloganimajo dostopa do teh storitev ali pa ne poznajo vsehstoritev, ki so jim na voljo.

Najpomembnejši cilji letošnje kampanje IDF pod geslomOskrba za vse so:

• izpostaviti sporočilo, da si vsak sladkorni bolnik oziro-ma človek z dejavniki tveganja, da zboli za sladkornoboleznijo, zasluži kar je mogoče najboljšo seznanje-nost, preventivo in oskrbo,

• pritegniti pozornost javnosti do različnih skupin bolni-kov s sladkorno boleznijo, ki so v slabem položaju innimajo dostopa in možnosti do pravega izobraževanja,preventive in oskrbe glede sladkorne bolezni,

• opozoriti javni in zasebni sektor, da se premalo vlagav izobraževanje, preventivo in oskrbo v zvezi s sladkor-no boleznijo,

• povečati zavedanje ljudi s sladkorno boleznijo in tistih,ki imajo dejavnike tveganja, da zbolijo za sladkornoboleznijo, o pomenu izobraževanja, preventive in oskr-be, ki jim je na voljo,

• poskrbeti za izmenjavo znanja in izkušenj o dobrihpraksah glede izobraževanja, preventive in oskrbi slad-kornih bolnikov, ki je usmerjena skupinam, ki so v sla-bem položaju in so zato najbolj občutljive in ranljive,

• izdelati materiale za podporo kampanji svetovnegadneva sladkorne bolezni za organizacije sladkornihbolnikov po vsem svetu.

Mednarodna diabetična zveza bo letos glede na sprejetecilje svetovnega dneva sladkorne bolezni izpeljala večakcij. Prva je bila konec februarja v Pakistanu, kjer slad-korna bolezen narašča z izjemno hitrostjo. Na predstavit-vi v Karačiju so predstavniki IDF in diabetologi opozorili,da za širjenje sladkorne bolezni ni ovir. Za njo ljudjezbolijo ne glede na to, od kod so in kje živijo. Na svetuje lani zaradi sladkorne bolezni umrlo 3,2 milijona ljudi.V Pakistanu se bo smrtnost zaradi sladkorne bolezni vprihodnjih desetih letih povečala za 51 odstotkov.

O izobraževanju, preventivi in oskrbi sladkornih bolni-kov, ki so v slabem položaju in so zato najbolj občutljiviin ranljivi, bo med drugim govor tudi na letošnjem 19.svetovnem kongresu o sladkorni bolezni, ki bo v začetkudecembra v Cape Townu v Južni Afriki. Kongresa se bodopoleg slovenskih diabetlogov udeležili tudi predstavnikiZveze društev diabetikov Slovenije.

Letošnji temi svetovnega dneva sladkorne bolezni bomonamenili sredinsko prilogo prihodnjih številk Sladkornebolezni.

Oskrba za vseCCvveettoo PPaavvlliinn, vaš urednik

B E S E D A U R E D N I K A

Revija

Sladkorna bolezen

je zdaj na voljo tudi

v spletni trafiki na

www.travika.si

M A R E C 2 0 0 6

CCvveettoo PPaavvlliinn

Še pred začetkom uradnega dela skup-ščine je vse navzoče pozdravil prof. MiranKenda. Opozoril je na epidemično nara-ščanje sladkorne bolezni v svetu. Z dvi-gom standarda in zaradi nepravilnega pre-hranjevanja se število sladkornih bolnikovpovsod po svetu, zdaj tudi v revnih drža-vah, zelo hitro povečuje. Večje številosladkornih bolnikov pa je povezano tudi znaraščanjem bolezni srca in žilja.

»V Sloveniji smo se zaradi epidemijebolezni srca in žilja, ki je povezana ssladkorno boleznijo, ustanovili Sloven-sko hišo srca, ki povezuje strokovnja-ke, kardiologe, in laične organizacije,med katerimi je tudi Zveza društev dia-betikov Slovenije. Tako bo 1. aprila žesedmi forum o preventivi bolezni srcain žilja, na katerem bo aktivno sodelo-

vala tudi Zveza društev di-abetikov Slovenije. Temaforuma bo kardiomobil.Spregovorili bomo o rezul-tatih, ki so bili doseženina terenu s pomočjo kar-diomobila, ko smo ljudemmerili krvni tlak, maščobein sladkor v krvi,« je pove-dal prof. dr. Kenda in pou-daril, da si je Avstrija, kije prevzela šestmesečnopredsedovanje EU, zadalaza eno najpomembnejšihnalog, preprečevanje bo-lezni srca in žilja in sladkorne bolezni.

POROČILO O DELU V LETU 2005 Po opravljenih formalnih postopkih

(izvolitev verifikacijske komisije, dveh

overovateljev zapisnika in zapisnika-rice) sta bila sprejeta poslovnik odelu skupščine in popravek statutazveze. Popravek je bil potreben zara-di preselitve zveze v nove prostorena Kamniško ulico 25 in sprejetja za-

stave Zveze društev diabeti-kov Slovenije. Sledili sta po-ročili o delu in finančno po-ročilo zveze za leto 2005.

Poročilo o delu je podalpredsednik zveze JankoKušar. Ocenil je, da je bilolansko leto dokaj uspešno,polno aktivnosti, ki so pote-kale v zvezi in na društvih.Povečali sta se tudi razpo-znavnost zveze in odmev-nost sprejetih stališč, kar seje najbolj poznalo v zadnjihrazpravah glede predloga

Skupščina Zveze društev diabetikov SlovenijeSSkkuuppššččiinnaa ZZvveezzee ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee,, kkii ssee jjee jjee uuddeelleežžiilloo 6622 ddeelleeggaattoovv,, jjee bbiillaa vv ssoobboottoo,, 2255.. ffeebbrruuaarrjjaa,,vv pprroossttoorriihh KKrrkkee nnaa DDuunnaajjsskkii 5566 vv LLjjuubblljjaannii.. OOdd ggoossttoovv ssee jjee ppoovvaabbiilluu ooddzzvvaall llee pprrooff.. ddrr.. MMiirraann KKeennddaa,, ddrr.. mmeedd..,,vvooddjjaa pprroojjeekkttaa SSlloovveennsskkaa hhiiššaa ssrrccaa.. SSkkuuppššččiinnoo jjee vvooddiill pprreeddsseeddnniikk sskkuuppššččiinnee DDoommiinniikk SSoobbaann..

A K T U A L N O

6

Pogovor pred skupščino

Glasovanje o programu za prihodnje leto

Prof. dr. Kenda je pozdravil navzočev imenu Slovenske hiše srca

FOTO

:BR

AN

EB

OM

BA

Č

M A R E C 2 0 0 6 7

novega zakona o zdravilih, ki je bil vdržavnem zboru zavrnjen. Pomemb-no je, da članstvo v društvih narašča.Lani se je število članov društev slad-kornih bolnikov povečalo za okoli250, tako da jih je zdaj že skoraj17.000. To je pomembno predvsempri pogovorih s predstavniki države.

Kušar je opozoril, da aktivnosti vnekaterih društvih (Kamnik, Ajdovšči-na) nazadujejo, kar ni dobro. Predla-gal je, da se je treba skupaj z vod-stvom teh društev dogovoriti, kaj jemogoče storiti, da bi oživili njihovo

delo. Če to ni mogoče, je treba članeobvestiti, da se lahko vključijo v so-sednja društva. Pri oživitvi delovanjateh društev je zveza pripravljena po-magati, tako kot je pomagala pri de-lovanju društva v Murski Soboti, kiima tudi novo vodstvo.

Manj uspeha je bilo pri pripravi na-cionalnega programa varstva slad-kornih bolnikov, vendar to ni nalogazveze, temveč države, zveza pri temle sodeluje in pomaga. Ministrstvo zazdravje mora čim prej imenovati de-lovno telo, v katerem bodo diabetolo-gi, predstavniki ministrstva za zdrav-je in zveze sladkornih bolnikov. Breztakšnega sodelovanja in brez tega,da nacionalni program ne bosta spre-jeli vlada in državni zbor, programa

ni mogoče uspeš-no izvajati. Pripra-vo izhodišč za pro-gram je prevzel dr.Marko Medvešček.Izhodišča naj bibila pripravljena doaprila.

Skupščina k fi-nančnem poročiluni imela pripomb,saj sta ga pred temže obravnavala iz-vršni in nadzorniodbor. Zadnji priposlovanju ni ugo-tovil nikakršnih ne-

pravilnosti ali napak.Zveza je dobro po-slovala z lastnimisredstvi in sredstvi,ki jih je dobila odFundacije invalidskihin humanitarnih or-ganizacij (FIHO), odsponzorjev, z dotaci-jami, s prodajo knjigin z drugimi dejav-nostmi, tako da je nakoncu leta tudi zara-di zmanjševanja ne-katerih stroškovimela nekaj manj kot16 milijonov razlikemed prihodki in odhodki.

LETOŠNJI PROGRAM DELALetošnji program dela bo v zname-

nju praznovanja 50-letnice Zvezedruštev diabetikov Slovenije, je dejalpredsednik zveze Janko Kušar indodal: »Poleg že ustaljenih projektovin programov naj bi letos na čim boljprimeren in celovit način slovenskijavnosti predstavili naše delo, ki gamoramo okrepiti tako organizacijskoin kadrovsko ter končno dobiti nacio-nalni program varstva sladkornih bol-nikov.«

Temeljne letošnje naloge zveze so:

1. Izdaja šestih številk glasila Slad-korna bolezen in zbornika ob 50-letnici zveze.

2. Sladkorni bolniki pričakujemo, dabomo letos dobili nacionalni pro-gram varstva sladkornih bolnikov.

3. Izdaja internih obvestil - Novic. 4. Društva in zveza naj se zavzame-

jo, da bi v letu, ko praznujemo50-letnico, povečali število članovdo 20.000.

5. Organizacija 11. športno-rekrea-tivnega srečanja v Gornji Radgoni.

6. Najmanj enkrat na leto pripravaposvetovanja s predsedniki druš-tev sladkornih bolnikov.

7. Organizacija 8. tekmovanja mla-

dih iz znanja o sladkorni bolezniv Brežicah.

8. Sodelovanje na Festivalu za tretježivljenjsko obdobje v Cankarjevemdomu v Ljubljani.

9. Priprava plakata in zloženke obsvetovnem dnevu sladkorne bo-lezni.

10. Osrednja prireditev ob 14. no-vembru, svetovnem dnevu slad-korne bolezni, in 50-letnici delo-vanja zveze bo v Ljubljani.

11. Tekmovanje radioamaterjev obsvetovnem dnevu sladkorne bo-lezni.

12. Vzdrževanje spletne straniwww.diabetes-zveza.si

13. Pohod v počastitev prof. dr. Lju-devita Merčuna, prvega sloven-skega diabetologa.

14. Izdaja knjige Sladkorna bolezen,ki jo bo pripravil dr. Marko Med-vešček.

15. Mednarodno sodelovanje na kon-gresih IDF in IDF Evropa in drugihsrečanjih, pomembnih za delova-nje zveze.

Sprejet je bil tudi letošnji finančninačrt, v katerem sta pomembni po-stavki nakup lastnih prostorov, za ka-tere je denar namenil FIHO, in člana-rina, ki jo društva nakazujejo zvezi.Za leto 2007 je 150 tolarjev na članana leto. Nakup prostorov je bil med-tem že izpeljan, tako da se je zvezasredi januarja preselila. Nove prosto-re so si predstavniki društev po kon-čani skupščini tudi ogledali.

24. MARCAOBISK IN OGLED KRKE

V dogovoru s Krko, tovarno zdravil, bo24. marca za člane društev sladkornihbolnikov organiziran ogled proizvodnjezdravil v novi Krkini tovarni v Novemmestu in predstavitev celotne Krke.

Alojz Rudolf je predstavil letošnji finančninačrt zveze

Delovno predsedstvo skupščine

Skupščina je sprejela predlog

za izdelavo zastavezveze

Vlasta Gjura Kaloper se je zavzela za čimprejšnji sprejem nacionalnega programa

varstva sladkornih bolnikov

M A R E C 2 0 0 6

CCvveettoo PPaavvlliinn

Po letni skupščini so se predstavni-ki društev sladkornih bolnikov odpe-ljali iz Krkine dvorane na Dunajski lestreljaj naprej, do Kamniške ulice 25,kjer so zdaj novi prostori Zveze druš-tev diabetikov Slovenije. Gre za 114kvadratnih metrov velike prostore, kiobsegajo tajništvo, v katerem je se-kretarka Špelca Rudolf, sobo pred-sednika Janka Kušarja, sejno sobo,manjšo sobo, v kateri je zdaj skladi-šče gradiv, knjig in drugega gradiva,ki ga za svoje delo potrebuje zveza,uporabi pa se lahko tudi v druge na-mene, če bi bilo potrebno, in kuhinji-co. Za te prostore je FIHO zvezi lanikonec leta odobril 38 milijonov tolar-jev, ker jih je bilo treba že takrat pla-čati.

Predsedniki društev in delegatiskupščine, ki so si ogledali prostore,so bili z njimi izjemno zadovoljni.Zdaj bodo seje izvršnega odboralahko v naših prostorih in se ne botreba vsakokrat s kom dogovarjati,kje bomo gostovali. Ob tej priložnos-ti smo predsedniku zveze Janku Ku-šarju glede nakupa prostorov zastavi-li nekaj vprašanj, na katera je z vese-ljem odgovoril.

KKaakkoo jjee pprriiššlloo ddoo zzaammiissllii oo nnaakkuuppuullaassttnniihh pprroossttoorroovv??Za nakup novih prostorov smo se

na izvršnem odboru zveze odločili,

ker prejšnji prostori, v katerih smobili najemniki, niso bili primerni inniso zadovoljevali naših potreb gledena številne dejavnosti, ki jih imamo,

in zato, da tudi stem počastimo50-letnico delova-nja zveze. Tanakup ne bi biltako preprost, čene bi naleteli narazumevanje Fun-dacije invalidskihin humanitarnihorganizacij(FIHO). Brez fun-dacije nakup takš-nih prostorov nebi bil mogoč. Zapomoč pri naku-pu prostorov smozaprosili večsponzorjev, ven-dar nismo biliravno uspešni.Ker na sponzorjenismo mogli raču-nati, lastnega de-narja pa nimamodovolj in bi zaprostore moralivarčevati leta in

8

Zveza končno v svojih prostorihZZvveezzaa ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee jjee vv lleettuu,, vv kkaatteerreemm pprraazznnuujjee 5500--lleettnniiccoo ddeelloovvaannjjaa,, kkoonnččnnoo ddoobbiillaa ssvvoojjee pprroossttoorree.. VVssaa zzaahhvvaallaa zzaannjjee ggrree FFuunnddaacciijjii iinnvvaalliiddsskkiihh iinn hhuummaanniittaarrnniihh oorrggaanniizzaacciijj ((FFIIHHOO)),, kkii jjee ppookkaazzaallaa rraazzuummeevvaannjjee zzaa tteežžaavvee zzvveezzee ss pprroossttoorroomm iinn jjee nnaammeenniillaa ddeennaarr zzaa nnjjiihhoovv nnaakkuupp..

FOTO

:BR

AN

EB

OM

BA

Č

Na zdravje v novih prostorih

Janko Kušar: »Brez fundacije FIHO prostorov ne bi mogli kupiti.«

M A R E C 2 0 0 6 9

Spet noč je tihe, zvezdnate samote. Večer, ko sem lahko vse in nenaredim nič. Samo vdihujem mrzli, zimski zrak in pustim mislim,

da se razpršijo naokoli. Da se dotaknejo vseh čutil in polzijo mimozavednega. Drugo za drugo jih nizam na kolaž razpoloženj. Zdaj

sem barvna, potem spet črno-bela. Vsak vdih je korak naprej kpretakanju. Skozi grlo čutim jasnost bivanja. Zdaj, ta trenutek

vem. Kje sem in kam spadam.

Spet noč je tihe, zvezdnate samote. Ko sem ujeta med besedami,mislimi in stavki, ki jih razporejam. Jih gladim. Jim dajem vred-

notne oznake. Jih negujem in božam. Da bi se razvrstile tako, da bimi bilo lepo. Odganjam slabe in kličem dobre. Lepe, čvrste. Da bi

jih ujela. Za vedno.

In se spominjam dotikov in besed hrepenenja. Vročih misli skozinoč, ki me niso pustile spati. Ko sem imela še kostanjeve lase in

nisem peg prekrivala s pudrom. Ko sem nosila modre mokasinke,ki so se lepo prilegale kavbojkam, ki sem jih kupila onstran meje,kamor sem šla z bratom. Ko sva se na vlaku smejala tako glasno,

da so naju potniki presenečeno gledali. In sva šla najprej nekaj po-jest, namesto v trgovine. In potem hitro kupila nekaj kosov oblačil,

da sva lahko šla še na kavo, preden naju je vlak odpeljal nazaj vKrško.

Moje malo mesto. Kjer zjutraj diši po kavi, po obilici prevečpražene kave. Vonj tovarne, ki propada. In kjer so ljudje, ki jihpoznam. Še danes, ko se vračam domov s svojo hčerjo, prepoznamobraze in oči, nasmehe in žalosti. Krško, kjer sva s Tamaropresedeli in predihali najine mladostne sanje na stopnicah predmojim blokom. Kjer sva pustili neizbrisen pečat izjokanih ljubezniin besed o najinem življenju, ki si ga deliva še danes. Krško, kjer sem dobila prvi poljub in prvo pismo odslovitve. Kjersem pokadila prvo cigareto, v parku, z mojimi prijatelji, in mi jebilo potem tako slabo, česar nisem priznala. Da ne bi več sodilazraven, sem se bala. In vzdržala. Krško, kjer sem zapela prvihnekaj taktov pesmi. V majhni, leseni hišici, kjer je vadila skupinamojega fanta. In sem zapela, ko so že vsi odšli …In kjer sem spoznala, da je vse, čisto vse, kar delam, splet mojegavdiha. Vdihnem, izdihnem. Vmes prisluhnem. Svojim mislim, svo-jemu utripu. To počnem še danes. In spet noč je tihe, zvezdnatesamote. Kot je nekoč zapisal moj brat, ko sva doma gledala naku-pljena oblačila in poslušala rock. In je imel strto srce.In sem samo molčala in sedela zraven. In spoznala. Da si lahko lepoleg. Lahko le ždiš in dihaš. In tisti, ki je zraven, bo vedel, da sitam. Zagotovo.* Alenka Mirt Iskra, naša kolumnistka, je novinarka na POP tv

... Samo da si tu ...

AAlleennkkaa MMiirrtt IIsskkrraa**

K O L U M N A

leta, smo se odločili, da smo zapomoč zaprosili FIHO.

KKaakkoo ssee jjee FFIIHHOO ooddzzvvaall nnaa vvaaššoo pprrooššnnjjoo??Predstavniki FIHO so bili večkrat pri

nas, tako da so videli, v kakšnih pro-storih delamo in da te razmere nisonajboljše. Zato so naš predlog o na-kupu prostorov podprli. Predlog jedozoreval iz dneva v dan. Naklonje-nost FIHO smo si pridobili zato, kerimamo izjemno veliko društev in čla-nov, torej ker je množičnost velika,ker imamo veliko programov in aktiv-nosti in ne nazadnje tudi zato, kerletos praznujemo 50-letnico delova-nja. Zaradi vsega tega smo dobilipodporo sveta FIHO. Člani sveta sose strinjali, da prostore potrebujemoin da nam je treba odobriti denar zanjihov nakup.

KKaakkoo ssttee ppootteemm iizzppeelljjaallii ttaa nnaakkuupp?? Lani smo dobili ponudbo za nakup

prostorov na Kamniški ulici 25, kismo jo dva, tri mesece pred koncemleta posredovali na FIHO s prošnjo zaodobritev sredstev za nakup. Ceno,ki jo je zahteval prodajalec, smo dalipreveriti pri sodnem cenilcu, ki smo

ga najeli, in ta se je ujemala z zahte-vano ceno. Lokacija se nam je zdelaprimerna. V prostorih smo dobili tudivse pohištvo, ki je bilo v zelo dobremstanju, tako da nam ni bilo treba ni-česar kupovati, samo svoje računalni-

ke smo prenesli sem in smo takojlahko nadaljevali delo. Ti prostoribodo zadoščali tudi za večjo dejav-nost zveze za prihodnjih deset let inveč. Za nakup smo FIHO resničnohvaležni.

Na zvezi je veliko zanimivega gradiva

VVllaassttaa GGjjuurraa KKaallooppeerr,, dr. med., spec. transf. med.,podpredsednica Zveze društev diabetikov Slovenije

Najbolj sporen je 16. člen predlaganega zakona, kipoleg dosedanjega sistema medsebojno zamenljivihzdravil uveljavlja nov sistem tako imenovanih primerlji-vih zdravil. Gre za to, da naj bi za skupine zdravil, kijim pravijo terapevtske skupine, pooblaščeni določilitako imenovano najvišjo priznano ceno. Za vsa zdravila,ki bi stala več, bi bilo treba doplačati. Bolnik tako ne biveč dobil zdravila z isto učinkovino, ampak nekaj »po-dobnega«.

Terapevtske skupine, ki jih navaja Recept, so: zaviralciprotonske črpalke (za zaščito sluznice črevesja, nujno jihpotrebujejo revmatiki), zaviralci angiotenzinske konverta-ze (za zniževanje krvnega tlaka), nitrati (za bolnike z an-gino pectoris), sartani (prav tako za zniževanje krvnegatlaka), statini (za zniževanje holesterola), hormonski kon-traceptivi, nekateri antibiotiki, zdravila proti bolečinam,bisfosfonati (za zdravljenje osteoporoze) in antihistamini-ki (za zdravljenje alergij). Glede na to, da je za končanimnaštevanjem skupin zapisano »itd.«, lahko domnevamo,da ta seznam še ni dokončen, ampak nas čaka še kakšnopresenečenje.

PRIZADETIH NAJ BI BILOKAR 600.000 KRONIČNIH BOLNIKOV

Če bi se uveljavil tak način, torej če bi bil sprejet sistemprimerljivih zdravil, ki je predlagan v 16. členu novegazakona o zdravilih, bi bili prizadeti predvsem kroničnibolniki, teh pa je po ocenah v Sloveniji kar 600.000! Toje skoraj tretjina vsega prebivalstva!

Večina kroničnih bolnikov je starejših oseb z nizkimipokojninami. Ker ne bodo sposobni doplačevati razlike vceni ustreznega zdravila, jim bo zdravnik predpisal »po-dobno« zdravilo, ki bo v okviru standarda. Ali je tudi tozdravilo najbolj ustrezno za bolnika, se bo izkazalo šelečez nekaj mesecev. Žal bo slabšo učinkovitost »podobne-ga« zdravila nosil bolnik na svojih ramenih s poslabša-njem zdravja.

Omejen bo tudi zdravnik, ki bo bolniku moral predpisa-ti zdravilo, ki ni najoptimalnejše za njegovega bolnika,čeprav je na trgu dosegljivo. Odločitev za terapijo je torejodvisna od tega, ali bo bolnik privolil v doplačilo zdravilaali ne, o čemer bo odločal predvsem njegov žep.

Menim, da je takšna odločitev za bolnika prehudobreme, za zdravstvo in za širšo družbo pa dolgoročnoabsolutno predrago. Zagotovo se bo zdravstveno stanjekroničnih bolnikov že čez nekaj let tako poslabšalo, da

bo precelj več zapletov, invalidnosti in smrti, da o kako-vosti življenja sploh ne govorim. Mar naša vlada res nevidi nekaj let naprej?

SE BOMO LAHKO ZDRAVILIZ NAJUSTREZNEJŠIMI ZDRAVILI?

Zato smo največje organizacije kroničnih bolnikovpredlagale dopolnila, v katerih zahtevamo, da se 3. in4. točka 16. člena ne sprejmeta. Poslanci nekaterih po-slanskih skupin so v razpravi v državnem zboru predlo-žili dopolnila in ta so bila v naše veliko veselje sprejeta.

Vendar zgodba še ni končana. Zato je bilo treba zara-di nekaterih vmesnih informacij nujno napisati še enoizjavo za javnost. Zdaj še ne morem reči, kakšen bokonec, ker so stvari sredi najbolj vročega dogajanja.Vsekakor pa upam, da bomo kronični bolniki vztrajalipri tem, da je dolžnost zdravnikov in državne zdrav-stvene blagajne zagotoviti zdravljenje z najustreznešimizdravili.

Saj se tudi mi zavedamo, da je treba varčevati in posvojih močeh ravno kronični bolniki k temu največ pripo-moremo. Uživamo le zdravila, ki so za naše zdravje in ži-vljenje nujno potrebna. Predlagano varčevanje, ki ga pri-naša predlog novega zakona, bo medvedja usluga pri-hrankom.

Zakaj nasprotujemo predlogu novega zakona o zdravilihPPrraavv ppoottiihheemm jjee nnaaššaa zzddrraavvssttvveennaa oobbllaasstt pprriipprraavviillaa pprreeddlloogg nnoovveeggaa zzaakkoonnaa oo zzddrraavviilliihh.. ŠŠeellee zz oobbjjaavvoo vv ggllaassiilluuZZaavvooddaa zzaa zzddrraavvssttvveennoo zzaavvaarroovvaannjjee ((ZZZZZZSS)) RReecceepptt ssmmoo uuggoottoovviillii,, zzaa kkaajj ggrree,, žžaall ppaa RReecceepptt nnee pprriiddee vv rrookkee vvsseemmuuppoorraabbnniikkoomm.. TTaakkoo bbii pprreeddlloogg mmiirrnnoo ddoozzoorreell vv zzaakkoonn,, ččee nnee bbii oobbjjaavvee nneekkaatteerrii ppoo nnaakklljjuuččjjuu zzaasslleeddiillii.. VV ččaassuu,,kkoo ssoo ssee nneekkaatteerree oorrggaanniizzaacciijjee ddrruušštteevv zzbbrraallee nnaa ppoossvveettuu,, jjee vvllaaddaa žžee ppoossllaallaa pprreeddlloogg vv oobbrraavvnnaavvoo..

10

M A R E C 2 0 0 6

Izjava za javnost glede predloga novega zakona o zdravilih

Ko je državni zbor 31. januarja izglasoval dopolnilo kzakonu o zdravilih (16. člen), po katerem je bila uvedbamedsebojno primerljivih zdravil izločena iz zakona, smosi krepko oddahnili in bili obenem globoko hvaležni zarazumevanje naših težav. Zavzeto smo čakali, da bo,kakor je bilo napovedano, nekaj dni pozneje državni zborglasoval o zakonu o zdravilih v celoti in s tem končalnašo agonijo.

Vendar se to ni zgodilo. Glasovanje je zdaj preloženona prihodnjo sejo, ki bo konec februarja. Čeprav je urad-na razlaga drugačna, se bojimo, da so glavni vzrok za tomedsebojno primerljiva zdravila. Govorice, da ministrstvoza zdravje pripravlja ponovno vključitev medsebojno pri-merljivih zdravil v zakon o zdravilih, so namreč čedaljeglasnejše.

Zato ponovno poudarjamo, da je to za slovenske kro-nične bolnike, ki se jim v nadaljevanju pridružujejo tudislovenski upokojenci, nesprejemljivo. Po ocenah predstav-nikov društev bolnikov si okrog 50 odstotkov bolnic z os-teoporozo ne more privoščiti doplačil, pri ledvičnih insladkornih bolnikih je ta delež še bistveno večji: kar 80odstotkov.

Za 600.000 kroničnih bolnikov v Sloveniji to pomeni,da bi bila velika večina, če bi uvedli medsebojno primer-ljiva zdravila, obsojena na zdravljenje, ki bi ga določalecene zdravil, ne pa zdravniki. Posledice bi se pokazale žečez nekaj let: imeli bi precej več invalidnosti in tudi prez-godnjih smrti.

Zavedamo se, da je v zdravstvu varčevanje potrebno.Kronični bolniki smo med najbolj varčnimi, kar zadevazdravila: dejansko zaužijemo izključno samo tista, ki soza naše zdravje in življenje nujno potrebna. Pripravljeni

smo sodelovati pri sestavljanju načrta za varčevanje, sajzaradi bolezni veliko obiskujemo najrazličnejše zdrav-stvene ustanove in dostikrat vidimo, kje vse bi se daloprihraniti.

Primerjave z drugimi državami so mogoče v obe smeri:precej več je namreč držav, ki nimajo instituta medseboj-no zamenljivih zdravil. Prav tako je več evropskih držav,ki za zdravila porabijo več kot v Sloveniji. Pa njihovezdravstvene blagajne kljub temu ne tonejo v izgubi. Veči-na evropskih držav ima v vse oblike odločanja, ki zadeva-jo pravice bolnikov in porabo zdravstvenega denarja,vključene predstavnike bolnikov. Slovenije ni med njimi.

Slovenski kronični bolniki in upokojenci še enkrat opo-zarjamo, da se z uvedbo medsebojno primerljivih zdravilv katerikoli zakon nikoli ne bomo strinjali. Misli na zako-nodajni referendum, če bi se vendarle zgodilo, da bi pri-merljiva zdravila prišla v našo zakonodajo, nismo opusti-li. Zato želimo s tem odprtim pismom še enkrat opozoritivse, ki imajo kakršno koli vlogo pri sprejemanju tega za-kona, da bo referendum zagotovo sledil, če bo zakonmedsebojno primerljiva zdravila vendarle uveljavil. To nigrožnja, pač pa poziv k zdravi pameti, saj bomo zagoto-vo znali skupaj najti rešitve, ki bodo v korist vsem držav-ljanom Slovenije in ne bodo prizadele le 600.000 kronič-nih bolnikov. Navsezadnje je lahko vsak človek, ki jedanes zdrav, jutri bolnik!

Društvo na srcu operiranih bolnikov Slovenije Zveza društev diabetikov SlovenijeZveza društev ledvičnih bolnikov SlovenijeZveza društev bolnikov z osteoporozo SlovenijeZveza društev upokojencev Slovenije

11

Korak bliže do inhalacijskega insulinaEvropska agencija EMEA (European Medcines Evaluation Agency) je izdala

dovoljenje oziroma licenco za prvi inhalacijski insulin Exubera, vendar bodomorali ljudje s sladkorno boleznijo nanj še nekaj časa počakati. Najprej bona voljo v Veliki Britaniji, kjer ga bodo začeli prodajati maja letos, vendar in-halacijski insulin ne bo primeren za vse ljudi s sladkorno boleznijo: tisti, kiuporabljajo dolgodelujoči insulin, ga bodo morali injektirati tudi v prihod-nje.

»Da bodo lahko nadomestili nekaj dnevnih insulinskih injekcij z inhalator-jem, bo velik napredek za nekatere ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa2. To je eden največjih korakov pri zdravljenju sladkorne bolezni odkar jebil leta 1922 odkrit insulin,« je dejal Simon O'Neill, direktor za skrb pri bri-tanski diabetični zvezi, in dodal: »Zadovoljni smo, da je po temeljitiraziskavi o varnosti in učinkovitosti inhalacijskega insulina EMEA odobrilanjegovo prodajo.«

O'Neill je izrazil upanje, da bo inhalacijski insulin čim prej pregledal inocenil tudi inštitut NICE (National Institute for Health and Clinical Exellence)in da bo pri tem upošteval njegove prednosti za kakovost življenja sladko-rnih bolnikov.

C. P.

FOTO

:BR

AN

EB

OM

BA

Č

M A R E C 2 0 0 6

VVllaassttaa GGjjuurraa KKaallooppeerr,, dr. med.

Sredi decembra lani, 15. in 16. de-cembra, je EFNA (European Federati-on of Neurological Association, Ev-ropska zveza nevroloških združenj) vsodelovanju z Evropsko komisijo vBruslju organizirala prvo konferencona evropski ravni, ki je omogočilasrečanje in pomemben posvet oproblemih v zvezi z raziskavami o iz-vornih celicah. Razprava je potekalamed bolniki in predstavniki različnihorganizacij bolnikov iz 35 držav,strokovnjaki, raziskovalci, zdravniki,uporabniki in predstavniki politične-ga življenja.

Namen srečanja je bil, da bolnikiprvič dobijo priložnost, da povedo,kaj menijo o takšnih raziskavah, alijih podpirajo, ali se jim zdijo smisel-ne, koristne in uporabne. Mnenje inodločitve s te konference bo Evrop-ska komisija upoštevala kot pomem-ben jeziček na tehtnici pri oblikova-nju sedmega evropskega programa oraziskavah. Program je predvideltako razprave o tehničnih možnostihraziskav kot etične dileme.

KAJ SO IZVORNE CELICE?Izvorne celice, ki jih najdemo v za-

rodku (embriu), imajo največji poten-cial, da se diferencirajo v različnezrele celice telesa. Izvorne celice, zakatere se uporablja tudi izraz mati-čne celice, najdemo tudi pri odraslihin so predvsem v kostnem mozgu. Teso že zrelejše in so podlaga za ra-zvoj v različne krvne celice. Izvornecelice v popkovnici so po zrelostinekje vmes, saj se iz njih lahko razvi-jejo tudi druge, ne le krvne celice.

Sposobnost dolgotrajnega deljenjain tvorbe sebi identičnih kopij ter di-ferenciacije v usmerjene tkivne celiceje najpomembnejša lastnost izvornihcelic. Lahko jih presadimo iz njihove-ga naravnega okolja v novo, kjer pri-dobijo lastnosti, ki ustrezajo novemuokolju. To sposobnost prilagoditveimenujemo plastičnost. Izvorne celice

obstajajo v človeškem organizmu vseživljenje in tako omogočajo obnavlja-nje, če pride do poškodb ali okvar.

ZDRAVLJENJEZ IZVORNIMI CELICAMI

V zadnjih 15 letih je raziskovanjeizvornih celic zelo napredovalo.Glede na to, da se nahajajo v vsehtkivih odraslega človeka, se je poro-dila zamisel, da bi z njimi lahkozdravili nekatera bolezenska stanja.Tako že nekaj let uporabljajo krvo-tvorne izvorne celice za zdravljenjerazličnih krvnih bolezni in nekaterihvrst raka.

Poročajo tudi o dobrem učinku ob-navljanja pri tkivnih poškodbahmišic, kosti, hrustanca in zob. Napre-dujejo tudi raziskave, ki zbujajo opti-mizem pri zdravljenju nekaterih mi-šičnih distrofij, poškodb hrbtenjače,multiple skleroze in sladkorne, Par-kinsonove in Alzheimerjeve bolezni.

ETIČNI DVOMI IN POMISLEKIRaziskave potekajo tako na embrio-

nalnih izvornih celicah kot na tistihpri odraslih. Etične dileme se zbujajopredvsem ob raziskavah na embrio-nalnih izvornih celicah, ki imajo veli-ko večji potencial za diferenciacijo vrazlične zrele celice in tkiva. Zatoznanstveniki od teh raziskav pričaku-jejo več pozitivnih rezultatov zazdravljenje.

Vendar so ravno etični pomislekitisti, ki ovirajo nadaljevanje spodbud-nih raziskav. Zelo so odvisni od vpli-va družbenega okolja, predvsem reli-gije in zmožnosti širokega razumeva-nja življenja ter razmišljanja o njem.Nekatere kulture v okviru Evrope sozastavljenje široko, z velikim razume-vanjem, kaj je življenje in kaj je člo-veško bitje, nekatere pa se oprijem-ljejo strogih, neelastičnih okvirov, kibolnemu, pogosto le telesno prizade-temu človeku, ne daje nobenega upa-nja. Pri tem pozabljajo, da gredo veli-ke količine »presežka« oplojenih jaj-čec, to je zarodkov v najzgodnejšem

obdobju delitve, ki so bili oplojeni zbiomedicinsko pomočjo, v nič. Jih nebi mogli uporabiti v korist človeka?

BOLNIKI PODPIRAJO RAZISKAVENA EMBRIONALNIH CELICAH

Vsem udeležencem konference,bilo jih je okrog 400, so organizator-ji postavili tudi nekaj vprašanj. Enoteh je bilo: Ali podpirate raziskave naembrionalnih celicah? Pozitivnih od-govorov je bilo 71 odstotkov, nega-tivnih 11 odstotkov, z »ne vem« pa jeodgovorilo 18 odstotkov anketiranih.Nato so na isto vprašanje odgovarjalisamo v dvorani prisotni bolniki inpredstavniki organizacij bolnikov. Inkakšen je bil rezultat? Z »da« jih jeodgovorilo 91 odstotkov, z »ne« pa ledevet odstotkov.

Komentar k tem rezultatom verjet-no niti ni potreben. Jasno je, daimajo bolniki zelo jasne odločitveglede raziskav o izvornih celicah. Za-radi lastnih izkušenj so bili o teh di-lemah prisiljeni velikokrat temeljitorazmišljati. Intenzivno iskanje rešitvein iskanje najugodnejših kompromi-sov, ki bi upoštevali vse pomisleke,obupanega bolnika pripeljejo dotočke, ko se odloči, ko odtehtajo zanjpomembnejši argumenti. Za večinoje to možnost kakovostnejšega življe-nja. Zato je njihovo jasno domišljenostališče v primerjavi z nedomišljenimneposredno neprizadetih zelo po-membno pri odločitvah glede nadalj-njih raziskav izvornih celic.

OD DRŽAVE DO DRŽAVERAZLIČNO

Na raziskave na embrionalnih celi-cah v posameznih državah zelomočno vpliva religija. Različne religi-je imajo zelo različne poglede na teraziskave. Židovska in muslimanskazagovarjata stališče, da zarodek dosedmega tedna starosti ni oseba inzato obe brez zadržkov dovoljujetaraziskave o zarodnih izvornih celi-cah, saj tako omogočajo reševanje že

Izvorne celice - optimizem pri zdravljenju nekaterih bolezni BBiioollooggiijjaa iizzvvoorrnniihh cceelliicc jjee nnoovvoo rraazziisskkoovvaallnnoo ppooddrrooččjjee,, kkii bbii llaahhkkoo vvooddiilloo ddoo bboolljjššee kkaakkoovvoossttii žžiivvlljjeennjjaa pprrii bboollnniikkiihh,, kkii ttrrppiijjoo zzaarraaddii rraazznniihh zzddrraavvssttvveenniihh ssttaannjj.. RRaazziisskkaavvee iizzvvoorrnniihh cceelliicc ssoo zzaarraaddii vveelliikkeeggaa mmeeddiicciinnsskkeeggaa ppootteenncciiaallaa iinn zzaarraaddii vvpplliivvaa ddrruužžbbeenniihh tteerr kkuullttuurrnniihh ddeejjaavvnniikkoovv nnaannjjee pprriiddoobbiillaa vveelliikkoo ppoozzoorrnnoossttii..

Z A N A Š E Z D R A V J E

12

M A R E C 2 0 0 6 13

obstoječih življenj. Na poti razvojaod oplojenega jajčeca, prek nekaj-dnevnega skupka nediferenciranihcelic do postopne diferencijacije jepreveč čejev, ki pogojujejo nastanekosebka.

Katoliška vera pa ima glede tegaveliko pomislekov. Velik vpliv imapredvsem v Avstriji, Nemčiji, Italiji inna Irskem. V teh državah so raziska-ve na zarodkih prepovedane. So pa vEvropi države, ki nimajo izdelanegamnenja o raziskavah na zarodnih iz-vornih celicah in nimajo napisanihpravil glede tega. Mednje sodi tudiSlovenija.

PREPOVED RAZISKAVONEMOGOČA DOSTOPDO OZDRAVLJENJA

Vsakdo ima pravico do lastne eti-čne odločitve, vendar je na konferen-ci večina udeležencev menila, damora država z ustrezno zakonodajooziroma pravilniki omogočiti oziromadoločijo pogoje, pod katerimi lahkopotekajo raziskave. Ljudje se bodo žesami odločali, ali bodo končne rezul-tate raziskav uporabili za lastnozdravljenje, vendar mora biti mož-nost izbire omogočena.

Manevrski prostor za odločitev pase bistveno zmanjša, če raziskave za-konsko prepovemo. To nikakor nepomeni, da prebivalci v »prepoveda-nih« državah ne bodo iskali tovrstne-ga zdravljenja drugje, kar pomeniodhajanje v tujino in iskanje ilegalnihvirov. Te poti se dostikrat izkažejo

kot precej nekakovostne in so lahkocelo smrtno nevarne.

VLOGA BOLNIKOVGLEDE RAZISKAV, ZDRAVLJENJA IN OSKRBE

Bolniki nismo ne pasivni ne neob-veščeni. V odločitve o zdravljenju, šeposebej kroničnih bolezni, želimobiti dejavno udeleženi. Glede tega jestanje po svetu zelo različno. V Av-straliji imajo na primer pravilnik ovlogi neposrednih uporabnikov inširše družbe na medicinske raziska-ve. Med neposredne uporabnike šte-jejo bolnike in lečeče zdravnike. Ob-vezno so udeleženi v vsakem postop-ku odločanja, od začetka do konca, oraziskavah in zdravljenju. Pri tem sojim na voljo vse razpoložljive infor-macije.

Na Nizozemskem je oktobra lanipetnajst organizacij kroničnih bolni-kov predstavilo svojo pobudo o pravi-cah sodelovanja organiziranih bolni-kov pri oblikovanju zdravstvenegavarstva evropskemu parlamentarne-mu odboru za javno zdravje in varnohrano.

V Veliki Britaniji so z anketo ugoto-vili, da večina državljanov sploh neve, kakšne pravice imajo kot bolniki.Več kot 80 odstotkov jih meni, da silahko brez omejitev izberejo osebne-ga zdravnika. V resnici so možnostizelo lokalno omejene. Prav tako jihveč kot 20 odstotkov ne ve, da lahkozavrnejo zdravljenje, ki jim ga pred-piše osebni zdravnik, 90 odstotkov

pa jih je zatrdilo, da so zadovoljni zinformacijo o njihovi bolezni inzdravljenju, ki jo dobijo od svojegazdravnika. Ne vedo pa, da zdravnikinimajo nobene predpisane obveznos-ti, da to storijo!

Precej stvari med zdravnikom inbolnikom se torej dogaja po sponta-nih nagibih in ne po togo oblikova-nih pravilih. Zato je nujno, da se vodločanje o medicinskih raziskavah,zdravljenju in oskrbi vključujejo tudibolniki in širšo javnost in da se topisno in jasno opredeli.

IN KJE SMO V SLOVENIJI?Na kratko bi lahko rekla: na začet-

ku. Vse možnosti so odprte. Pomemb-no je le, da vidimo, kaj je pomembno,potrebno in kaj je treba storiti. Nakonferenci v Bruslju je bilo na glas iz-rečeno, kar bolniki sicer dobro vemo,namreč to, sa smo bolniki vsi: »Zdrav-je je le nepopolna diagnoza.« Bolezenne izbira. Doleti lahko vsakogar. Takoizhodišče bi morali imeti vsi, ki odlo-čajo o medicinskih raziskavah, tudi oraziskavah o izvornih celicah in o etič-nih načelih v zvezi s tem.

Nestrokovna javnost mora dobitičim več informacij o medicinskih raz-iskavah in novih možnosti zdravlje-nja. Imeti morajo možnost, da izme-njajo mnenja tudi prek medijev intako ustvarjajo javno mnenje. Javnomnenje je dejavnik, ki ga oblikuje ve-čina za obravnavano temo zainteresi-ranih in ponavadi izraža pravo željo inusmeritev. Javno mnenje pa sevedamočno vpliva tudi na odločitve stroke.

Na konferenci v Bruslju je na vpra-šanje, ali je v medijih dovolj informa-cij o pomenu raziskav o izvornih celi-cah, 73 odstotkov udeležencev odgo-vorilo nikalno. Jasno je, da premaloinformacij zbuja napačna razmišlja-nja, ki privedejo do sklepov, ki mno-gim bolnikom ne omogočajo boljšekakovosti življenja. Strokovnjaki, takomedicinski kot etični in pravni, pabodo morali priznati, da bo treba lju-dem, ki imajo praktično izkušnjo zboleznimi, ki so za zdaj neozdravlji-ve, omogočiti večje sodelovanje.

PRIHODNOSTRaziskave izvornih celic so preveč

spodbudne in dajejo preveč upanjaprevelikemu številu ljudi, da bi jihbilo mogoče ustaviti, vprašanje je le,ali jih bomo z dogovorom in pamet-nim oblikovanjem zakonodaje, etikein pravil strokovno nadzorovali ali panam bodo ušle z vajeti.

Veliko sladkornih bolnikov sepogosto srečuje s prenizkimi ni-voji sladkorja (hipoglikemija) vkrvi. Posledica tega je slabo po-čutje, vrtoglavica, lahko pa nasta-nejo tudi resnejše težave, tako da

je včasih potrebna celo zdravniškapomoč. Hipoglikemije najpogos-

teje nastajajo ponoči, zatosladkorni bolniki prebedijo

marsikatero noč. Ob ena-kem zdravljenju imajo tibolniki velikokrat velikerazlike v izmerjenemkrvnem sladkorju dan za

dnem, ki lahko vodi-jo v večje tvega-nje za dolgotraj-ne zaplete. Bol-niki na insulin-skem zdravlje-

njem velikokratpridobijo na telesni

teži, kar je zanjedokaj neprijetna te-

žava.

POSNEMATI NARAVNO SPROŠČANJEINSULINA V TELESU

Vse to so razlogi, da že dolga leta čakamo na izboljša-ve, ki jih zdaj v veliki meri prinaša novo zdravilo. Insulindetemir zadovoljuje dolgotrajne telesne potrebe po insu-linu vse do 24 ur. Izboljšane lastnosti, ki vodijo v dolgo-trajnejše, stabilnejše in bolj predvidljivo delovanje in po-menijo veliko prednost pred dosedanjim zdravljenjem, soposledica majhnih strukturnih sprememb v molekuli člo-veškega insulina, zato ga prištevamo med tako imenova-ne insulinske analoge. Gre za biosintetsko spremenjeneoblike človeškega oziroma humanega insulina.

Tako kot pri humanih insulinih je želja tudi pri analogihčim bolj posnemati naravno sproščanje insulina v telesu.Spremembe v molekuli vodijo do sprememb načina pre-nosa zdravila po telesu in doseženega učinka. Vse tovodi do kliničnih koristi za sladkornega bolnika, ki vklju-čujejo učinkovitejši nadzor sladkorja v krvi in raznovrst-nejši način zdravljenja.

Zato uvedba insulinskih analogov poveča možnostisladkornih bolnikov za doseganje boljše uravnanosti krv-nega sladkorja, kar v končni posledici pomeni uspešnejšiboj proti nastanku dolgoročnih zapletov (ateroskleroza,srčno-žilna obolenja, odpoved ali slabšanje vida, slabša-nje delovanja ledvic, diabetično stopalo).

NIČ VEČ NEZAŽELENEGAPRIDOBIVANJATELESNE TEŽE

Insulin detemir bistvenozmanjšuje nevarnost za močanupad krvnega sladkorja, ki je,predvsem ponoči, največja ne-prijetnost za sladkornega bol-nika. Zdravljenje s tem insuli-nom tudi ni povezano z neza-želenim pridobivanjem telesneteže oziroma se bolniki opaz-neje manj zredijo kot pri upo-rabi drugih dolgo delujočih in-sulinov.

Insulin detemir je namenjenza zdravljenje tistih odraslih inotrok s sladkorno boleznijo

tipa 1 in 2, pri katerih dosedanja insulinska terapija nibila uspešna in so primerni za zdravljenje z dolgodelujo-čim insulinom. Ta insulin se uporablja že v 53 državahpo svetu.

B. G.

Nove možnosti zdravljenja zdaj tudi v Sloveniji

ZZaa ttiissooččee sslloovveennsskkiihh ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv ssee jjee 1133.. jjaannuuaarrjjaa ooddpprrlloo nnoovvoo uuppaannjjee,, kkoo jjee ddrruužžbbaaNNoovvoo NNoorrddiisskk nnaa BBlleedduu pprreeddssttaavviillaa nnoovvoo zzddrraavviilloo,, iinnssuulliinn ddeetteemmiirr.. ZZ nnoovviimm iinnssuulliinnoomm jjee

mmooggooččee ddoosseeččii ddoollggoottrraajjnnoo uurraavvnnaannoosstt kkrrvvnneeggaa ssllaaddkkoorrjjaa,, vv pprriimmeerrjjaavvii zz ddoosseeddaannjjiimmii nnaaččiinniizzddrraavvlljjeennjjaa ppaa pprriinnaaššaa ttuuddii šštteevviillnnee ddrruuggee pprreeddnnoossttii..

M A R E C 2 0 0 6

Hipoglikemija (1.)

dr. sc. KKaarriinn KKaanncc HHaannzzeell, dr. med.

Normalna raven glukoze, to jekrvnega sladkorja v krvi, je med 4,0in 5,6 mmol/l. Takoj ko ravenglukoze pade pod 4,0 mmol/l, želahko govorimo o hipoglikemiji. Vtelesu se začnejo sproščati hormoni,kot so adrenalin, glukagon, rastnihormon in kortizol, in ti s svojim de-lovanjem poskušajo glukozo v krviponovno zvišati v normalne meje. Prizdravem človeku jim to tudi uspe intak človek večinoma sploh ne ve, daje glukoza v njegovi krvi upadala -morda je le občutil lakoto in slabšerazpoloženje.

HIPOGLIKEMIJA LAHKO NASTANETUDI PRI ZDRAVLJENJUS TABLETAMI

V telesu je hor-mon insulin odgov-oren za znižanjeglukoze v krvi.Vpleta se v dokajzapleteno medigrodrugih hormonov,količino hrane, kijo zaužijemo,pomembno je tudi,koliko je nekdo fiz-ično aktiven -končni »rezultat«pa je določenaraven glukoze vkrvi. Lahko bi rekli,da hipoglikemijanastane takrat, ko zaradi zelo ra-zličnih razlogov pride do relativnegapresežka delovanja insulina. Prizdravem človeku je sicer nihanjeravni glukoze v krvi minimalno.

Drugače je pri nekom, ki ima slad-korno bolezen in se poleg diete inredne fizične aktivnosti zdravi tudi stabletami in/ali z insulinom. Hipog-likemija je redna spremljevalkazdravljenja sladkorne bolezni z in-sulinom, občasno pa nastaja tudi prizdravljenju s tabletami.

Pri ljudeh s sladkorno boleznijo jeraven glukoze v krvi odvisna tudi odzdravil, ki se vpletajo v presnovo. Pri

tem je zelo pomembno, da so zdrav-ila pravilno odmerjena. Lahko si mis-lite, da je živ organizem, kot ječloveško telo, zapleten in da ni endan enak drugemu. Tudi zato uravna-vanje presnove pri sladkorni bolezni(raven glukoze v krvi je nekakšnomerilo za uravnanost) ni lahka nalo-ga. Življenje s sladkorno boleznijo jesvojevrstna veščina, celo umetnost;podobno je zahtevnemu krmarjenjumed Scilo in Karibdo oziroma medhipoglikemijo in hiperglikemijo.

HUDA HIPOGLIKEMIJAOGROŽA ŽIVLJENJE

V vsakdanjem življenju s hipog-likemijo opisemo stanje, ko se ravenglukoze spusti pod 3,5 mmol/l.Znaki hipoglikemije so tako imeno-vani avtonomni: tresavica, potenje,nemir, razbijanje srca, občutek

toplote, lakota in tako imenovaninevroglikopenični: nejasen ali dvojnivid, motnje v govoru in koncentraciji,zmedenost. Če sladkorna bolezentraja že več kot pet let, se naravaznakov hipoglikemije spremeni, očemer bomo govorili v enem prihod-njih prispevkov.

Huda hipoglikemija ogroža življen-je. Kot hudo hipoglikemijo označuje-mo tisto, pri kateri si oseba ne moreveč sama pomagati, je po vsej verjet-nosti nezavestna in nujno potrebujepomoč druge osebe, ki priskoči napomoč z injekcijo glukagona ali pa zinfuzijo glukoze.

Pri uporabi glukagona je pomemb-nih kar nekaj stvari: glukagon jedobro imeti vseskozi v rezervi domav hladilniku. Ker pa čas hitro mineva,glukagon v hladilniku zastara, pre-den se sploh zavemo. Pomembno jepreveriti, kdaj glukagonu poteče roktrajanja. Dobro je, če zna glukagonuporabljati več družinskih članov,morda tudi kolegi v službi. Uporabaje preprosta, a če nekdo začne bratinavodila šele, ko je pred njim neza-vesten človek v hipoglikemiji, toseveda ni najbolje. Ko se človek pouporabi glukagona zave, mora kajzaužiti.

PRI HIPOGLIKEMIJI SADNI SOKPRIMERNEJŠI KOT ČOKOLADA

Pri vsaki hipoglikemiji je najboljepopiti kozarec soka (navadnega soka,ne tistega z umetnim sladilom!), nato

pa zaužiti še rezino kruha ali kajpodobnega. Uporaba čokolade pri hi-poglikemiji ni tako primerna, saj jesestavljena iz sladkorjev in maščobin je njeno vsrkanje v telo skozi pre-bavila počasnejše od delovanja slad-kega soka.

Prihodnjič bomo podrobneje govo-rili o tem, kako se občutenje hipog-likemije z dolgotrajnejšo sladkornoboleznijo spreminja, kako pomemb-na ja nočna hipoglikemija, hipog-likemija v različnih življenjskih ob-dobjih in kako se s hipoglikemijonaučimo čim bolje živeti.

HHuuddaa hhiippoogglliikkeemmiijjaa jjee žžiivvlljjeennjjee ooggrroožžaajjooččee ssttaannjjee.. KKoott hhuuddoo hhiippoogglliikkeemmiijjoo oozznnaaččuujjeemmoo ttiissttoo,, pprrii kkaatteerrii ssii ččlloovveekk nnee mmoorree vveečč ssaamm ppoommaaggaattii,, jjee ppoo vvsseejj vveerrjjeettnnoossttii nneezzaavveesstteenn iinn nnuujjnnoo ppoottrreebbuujjee ppoommoočč ddrruuggee oosseebbee,, kkii pprriisskkooččii nnaa ppoommoočč zz iinnjjeekkcciijjoo gglluukkaaggoonnaa aallii ppaa zz iinnffuuzziijjoo gglluukkoozzee..

15

M A R E C 2 0 0 6

Prim. doc. dr. MMaajjaa RRaavvnniikk--OObbllaakk, dr. med.,svetnica, Klinični oddelek za endokrinologijo,diabetes in presnovne bolezni, Klinični centerLjubljana

Pogosto odkritje kronične boleznispremlja žalovanje, ki vključuje zani-kanje bolezni (posameznik se nemore sprijazniti z dejstvom, da jezbolel), jezo (zakaj se je to zgodiloravno njemu) in žalost (da se je tozgodilo). Žalovanje se ponavadikonča v nekaj tednih ali mesecih, kobolnik sprejme svoje stanje.

Ko akutni stres mine, pri kroničnihbolnikih lahko nastopi kronični stres.Bolniki s sladkorno boleznijo so zara-di narave bolezni in načina zdravlje-nja namreč še bolj psihično obreme-njeni kot večina drugih kroničnih bol-nikov. Stalno jih je strah previsoke aliprenizke ravni glukoze v krvi, bojijose pojava akutnih in kroničnih zaple-tov sladkorne bolezni, teži jih obču-tek krivde zaradi neupoštevanja tera-pevtovih navodil ter nedoseganja za-stavljenih ciljev zdravljenja, še poseb-no v zvezi z vzdrževanjem optimalnetelesne teže.

TESNOBNOST IN FOBIČNEMOTNJE

Nastanek kroničnih zapletov pome-ni prelomnico v poteku sladkorne bo-lezni. Ti so dokaz bolezni tudi zabolnike, ki je dolga leta niso prizna-vali; za tiste, ki so se z boleznijosicer že zdavnaj sprijaznili, pa jimzapleti pomenijo uresničitev njihovihskritih bojazni. Vsi, ki so verjeli, da zdobro urejeno sladkorno boleznijolahko preprečijo nastanek zapletov,so razočarani. Bolnike najbolj priza-denejo obolenja velikih žil, kroničnerazjede okončin in hude okvare naočesnem ozadju.

Glede na vse našteto, ni presenetlji-vo, da približno 40 odstotkov bolni-kov s sladkorno boleznijo navajaslabo psihosocialno počutje. Pri bol-nikih s sladkorno boleznijo so po-goste tudi duševne motnje. TTeessnnoobb--nnoosstt je dvakrat pogostejša kot v po-

pulaciji na splošno, ženske obolevajopogosteje. Prav tako se pri bolnikih ssladkorno boleznijo znatno pogoste-je pojavljajo ffoobbiiččnnee mmoottnnjjee (bole-zenski strahovi). Bolniki se bojijo po-gleda na kri, injekcij, poškodb pri sa-moinjiciranju in odvzemu krvi za me-ritve glukoze, strah jih je hipoglike-mij in kroničnih zapletov.

SLADKORNA BOLEZENIN DEPRESIJA

Najbolj pogosta duševna motnja pribolnikih s sladkorno boleznijo je ddee--pprreessiijjaa, ki je dvakrat do trikrat po-gostejša kot v populaciji na splošno,vendar številčno primerljiva z bolniki,ki imajo druga kronična obolenja. Zadepresijo zboli približno tretjina bol-nikov s sladkorno boleznijo, ženskezanjo obolevajo dvakrat pogosteje.

Tudi druge duševne bolezni, na pri-mer mmaanniiččnnoo ddeepprreessiivvnnaa ppssiihhoozzaa, sopovezane s sladkorno boleznijo. Pribolnikih s sladkorno boleznijo so po-goste tudi mmoottnnjjee hhrraannjjeennjjaa: pred-vsem pri mlajših se pojavljata ano-reksija in bulimija, pri starejših paprenajedanje.

Sladkorna bolezen in depresija sepogosto pojavljata skupaj. Ni še po-

jasnjeno, ali je depresija vzrok zanastanek sladkorne bolezni ali panjena posledica. Za uspešno zdravlje-nje teh dveh bolezni je obe trebnozdraviti hkrati. Zaradi depresije seposlabša urejenost sladkorne bolez-ni, slabo urejena sladkorna bolezenpa poglobi depresijo.

KAKO POGOSTAJE DEPRESIJA?

Depresija, kot najbolj pogosta du-ševna bolezen, za katero zboli v ži-vljenju vsaka šesta oseba, v vsakemtrenutku pa je depresivna vsaka dvaj-seta oseba, predstavlja velik zdrav-stveni problem. Ker je v Sloveniji večkot 100.000 bolnikov s sladkorno bo-leznijo, je med njimi okrog 15.000tistih, ki imajo tudi depresijo. Žal dvaod treh takih primerov ostaneta ne-odkrita. Depresija se pogosto ponav-lja, skoraj tretjina bolnikov pa trpi zakronično depresijo.

KATERI SO VZROKIZA NASTANEK DEPRESIJE?

Pri posamezniku se prepletajo raz-lični dejavniki:• dejavniki, zaradi katerih je oseba

bolj dovzetna za razvoj depresije(depresija v družini, prirojena nag-njenost k depresiji, težko otroštvo,kronične bolezni),

• dejavniki, ki sprožijo depresijo (ne-prijetni dogodki),

• dejavniki, ki vzdržujejo depresijo(brezposelnost, osamljenost, na-predovanje kroničnih zapletov slad-korne bolezni).

KAKŠNI SO SIMPTOMIDEPRESIJE?

O depresiji govorimo, ko je posa-meznikovo razpoloženje več kotdva tedna vsak dan zelo negativnoali se v tem času opazno zmanjša-ta njegovo zadovoljstvo in zanima-nje za skoraj vse dejavnosti, ki soga prej zadovoljevale. Prisotni pamorajo biti še drugi simptomi de-presije v mislih, vedenju, čustvova-

Sladkorna bolezen in duševne motnjeSSllaaddkkoorrnnaa bboolleezzeenn jjee eennaa nnaajjbboolljj rraazzššiirrjjeenniihh kkrroonniiččnniihh bboolleezznnii.. KKrroonniiččnnaa bboolleezzeenn jjee zzaa bboollnniikkaa oobbrreemmeennjjuujjooččaa,,ssaajj zzaahhtteevvaa ssttaallnnoo iinn ddoožžiivvlljjeennjjsskkoo zzddrraavvlljjeennjjee,, rreeddnnee aammbbuullaannttnnee pprreegglleeddee pprrii iizzbbrraanneemm zzddrraavvnniikkuu iinn ssppeecciiaalliiss--ttiihh,, rreeddnnee llaabboorraattoorriijjsskkee pprreegglleeddee iinn ssttaallnnoo zzddrraavvssttvveennoo vvzzggoojjoo.. ZZaattoo jjee rraazzuummlljjiivvoo,, ddaa ppoossttaavviitteevv ddiiaaggnnoozzee kkrroonniiččnnee bboolleezznnii pprrii ppoossaammeezznniikkuu ppoovvzzrrooččii mmooččaann ččuussttvveenn ooddzziivv,, kkii oobbiiččaajjnnoo ttrraajjaa ddoo ttrrii tteeddnnee.. VV tteemm ččaassuu vveeččiinnaa bboollnniikkoovv nnaajjddee rraavvnnoovveessjjee iinn ssee ssooooččii ss tteežžaavvaammii.. VVeennddaarr vveeddnnoo nnii ttaakkoo..

16

M A R E C 2 0 0 6 17

nju in telesni simptomi depre-sije.• Misli, ki prevevajo bolnika so:

sem nevreden, nimam prihod-nosti, sem slab, nima smisla,ni mi pomoči, itd.

• Depresivno čustvovanje se iz-raža kot bolezenska žalost,otopelost, napetost, tesnoba,občutek krivde, razdražljivost,razočaranje.

• Za depresijo je značilno tudispremenjeno vedenje: umika-nje v samoto, jok, poležava-nje, opuščanje dejavnosti,slaba skrb zase, nespečnost.

• Bolnik z depresijo v telesuopaža: bolečine, utrujenost,mravljince nemoč. Prepoznavanje simptomov

depresije je pri bolnikih s slad-korno boleznijo zelo težavno,saj se s simptomi in znakisladkorne bolezni pogosto pre-krivajo. Najpogostejši so: izgu-ba telesne teže, utrujenost,motnje spanja, upočasnjenostin izguba interesa za spolnost.Pomembno je, da bolniki alinjegovi svojci opazijo simpto-me depresije, ki se lahko razvijajotudi nekaj mesecev.

Med depresijo se poslabša ureje-nost sladkorne bolezni, kar dolgoroč-no lahko pripelje do pogostejšegapojava kroničnih zapletov sladkornebolezni. Slabša urejenost je posledi-ca:• slabše sprejemljivosti za zdravlje-

nje sladkorne bolezni z zdravili,• telesne neaktivnosti, • neupoštevanja diete,• prekomerne telesne teže.

KAJ SE DOGAJA V MOŽGANIHBOLNIKA Z DEPRESIJOIN KAJ STORITI

Medtem ko je pri sladkorni boleznimoteno izločanje in delovanje insuli-na, je pri depresiji moteno delovanjenekaterih kemičnih prenašalcev - nev-rotransmiterjev, majhnih molekul, kiv možganih prenašajo sporočila medcelicami. Posameznik zboli za depre-sijo, ko se poruši ravnovesje nevrot-ransmiterjev v tistem delu možganov,ki uravnavajo razpoloženje.

Po odkritju sladkorne bolezni pos-kušamo pojav depresije preprečiti.Samozaupanje je najpomembnejšizaščitni dejavnik za bolnikovo prila-goditev na nepredvidljivi potek kro-nične bolezni. Ljudje z višjo ravnijoosebnostnega razvoja so miselno in

čustveno zrelejši in laže obvladujejokronično bolezen. Pomembna je tudizdravstvena vzgoja, s katero si bol-nik pridobi potrebno znanje in vešči-ne za samovodenje sladkorne bolez-ni in s tem samozaupanje. Socialnookolje (družina, prijatelji, sodelavci,sošolci, zdravstveno osebje in drugisladkorni bolniki) je lahko v velikooporo kroničnemu bolniku.

Kaj je treba storiti, če bolnik alisvojci opazijo simptome, pri katerihso spoznali, da je z bolnikom nekajnarobe in začeli razmišljati o strokov-ni pomoči? Pomembno je, da se o te-žavah pogovorijo s svojim lečečimzdravnikom ali diabetologom. Zdrav-nik bo ocenil, ali ima bolnik blago,zmerno ali globoko depresijo. Na os-novi tega se bo odločil, ali bo depre-sijo zdravil sam ali bo bolnika poslalna pregled k psihiatru.

KAKO ZDRAVIMO DEPRESIJO?Zdravljenje depresije je dolgotraj-

no, okrevanje pa dolgotrajno in teža-vno. Učinek delovanja antidepresivov,ki povečajo količino prenašalcev medmožganskimi celicami, se namrečpojavi šele po treh do šestih tednih,vendar takrat še ne moremo govoritio izboljšanju zdravja. Dlje ko je traja-la depresija in čim globlja je bila, dljeje treba čakati na učinek zdravljenjain dlje jo je treba zdraviti.

• BBllaaggoo ddeepprreessiijjoo lahko zdravi-mo samo z dejavnostmi, ki soprijetne in spodbudne. Bolniknajprej napiše seznam dejav-nosti, ki jih ima rad in jih jepred depresijo izvajal. Mednjimi izberemo dejavnost, kije vezana na prevladujočsimptom depresije in določi-mo primerno obremenitev zizbrano dejavnostjo. Bolnika jepotrebno tudi seznaniti z na-menom dejavnosti, saj jo bole tako tudi v resnici izvajal.

• Pri zzmmeerrnnii ddeepprreessiijjii lahko iz-boljšanje nastopi tudi samoz jemanjem zdravil, a bo obhkratnem izvajanju prijetnihin spodbudnih dejavnostinastopilo prej.

• Pri gglloobbookkii ddeepprreessiijjii pa je izva-janje prijetnih in spodbudnihdejavnosti ob hkratnem jema-nju zdravil za okrevanje nujno.

KAKO PREPREČITIPONOVITEV?

Depresija se rada ponavlja: 50odstotkov oseb po prvi epizodi

ponovno zboli, 70 odstotkov po drugiepizodi in 90 odstotkov po tretji. Po-novitve nastanka depresije preprečimoz zdravljenjem prejšnje epizode, zuravnovešenjem vsakodnevnih stresovs prijetnimi dejavnostmi, ki osebe kre-pijo in z izvajanjem redne in pravilnesamokontrole sladkorne bolezni.

V POMOČ JE PRIROČNIKDepresija je pri bolnikih s sladkor-

no boleznijo pogosta, a žal le redko-kdaj odkrita. Simptomi obeh boleznise lahko prekrivajo, zato jo je še težjeodkriti. Depresija je pogosto tihivzrok za neurejeno sladkorno bole-zen. Zdravniki in tudi drugi zdravstve-ni delavci so med svojim vsakdanjimdelom preveč zaposleni, da bi lahkoveč časa posvetili posameznim bolni-kom, oziroma se pogovarjali o njiho-vih psihičnih težavah.

Zato je potrebno, da bolniki ali nji-hovi svojci opozorijo kateregakoličlana zdravstvenega tima na simpto-me, ob pojavu katerih so spoznali, daje nekaj narobe. V pomoč pri prepo-znavnju depresije smo za njih napisalipriročnik »Sladkorna bolezen in depre-sija«, katerega izdajo je omogočil Pfi-zer, podružnica Ljubljana. Vsem, kiboste pri prebiranju tega članka prepo-znali svoje težave, svetujem, da prebe-rete tudi ta priročnik, kjer boste našliše dodatne informacije.

M A R E C 2 0 0 6

Alergija na dlako

asist. RReennaattoo EErržžeenn, dr. med

Atopik (oseba, nagnjena k alergij-skim boleznim) lahko razvije občutlji-vost na alergene katerekoli dlakave ži-vali. Za nastanek občutljivosti je po-trebna izpostavljenost alergenu. Neka-teri živalski alergeni so močnejši kotdrugi in se občutljivost nanje razvijepogosteje. Živalski alergeni so najpo-gosteje proteini, ki jih najdemo v slini,urinu, serumu, kožnem epitelu alidlaki. Vseh ne poznamo, nekateri odnjih pa so dobro raziskani in identifi-cirani. Dobro poznamo alergene psain mačke. Živalski alergeni so prisotnivsepovsod, njihova koncentracija pa jev različnem okolju različna.

Zakaj se pri nekaterih razvije ob-čutljivost na alergene živali, pri dru-gih pa ne, ne vemo natančno. Po-membna je vsekakor dedna predispo-zicija oziroma družinska nagnjenostk alergijskim boleznim, kar imenuje-mo atopija. Mogoče je, da je večjakoncentracija alergena v okolju pove-zana z večjim tveganjem za senzibili-zacijo in pozneje za razvoj bolezni.Večja izpostavljenost alergenu ne po-veča samo tveganja za senzibilizaci-jo, temveč je tudi vzrok za poslabša-nje alergijskih bolezni.

ALERGIJE NA MAČKE IN PSEMed najpogostejšimi je alergija na

dlako hišnih ljubljenčkov, zlasti mačkin psov. Po nekaterih raziskavah imamačko vsako peto gospodinjstvo.Alergijo na mačko ima od dve do 30odstotkov populacije. Alergene sonašli v kožnem epitelu, dlaki, slini,urinu in serumu. Alergenov je več.Najpomembnejšega imenujemo Feld1. Najdemo ga pri vseh pasmahmačk. Zanimivo je, da so ga identifi-cirali tudi pri levu in tigru. Alergenmačke se nahaja vsepovsod, našli soga v hišnem prahu, šolah in celo vsredstvih javnega prometa. Na maj-hnih delcih je razpršen v ozračju.Koncentracija je seveda največja vdomovih, kjer imajo mačko kot hiš-nega ljubljenčka.

Psi so še bolj razširjenikot mačke, najdemo jihskoraj v vsakem drugemgospodinjstvu. V eni odraziskav so našli alergijona psa pri 14 odstotkihadolescentov in približ-no pri 40 odstotkihotrok, ki imajo astmo.Alergenov je več. Verjet-no so pri vseh pasmahenaki. Nahajajo se v sliniin dlaki živali. Najpo-membnejši pasji alergenje Can f1. Zanimivo je,da je koncentracija aler-gena pri kratkodlakihpasmah večja kot pridolgodlakih.

RAZVIJE SE LAHKOALERGIJSKA ASTMA

Alergija na dlako miši, podgan inmorskih prašičkov je pomembnazlasti pri zaposlenih v laboratorijih,kjer omenjene glodavce najdemo kotlaboratorijske živali. Skoraj 40 od-stotkov laboratorijskih delavcev sča-soma razvije protitelesa proti alerge-nom glodavcev. Alergija na kravjodlako je pogosta zlasti pri kmetoval-cih in veterinarjih, alergija na konjskodlako pa tudi pri rekreativnih jahačih.

Pri bolnikih, ki so občutljivi ali aler-gični na dlako, se lahko razvije skorajkaterakoli alergijska bolezen. Najpo-gostejši težavi sta celoletni rinitis inalergijska astma. Celoletni rinitis jekronično vnetje nosne sluznice. Kažese z zamašenim nosom, srbenjemnosu, kihanjem, včasih vodenim iz-cedkom iz nosu. Izcedka je manj kotpri senenem nahodu. Težave trajajovse leto oziroma so značilno večje obizpostavljenosti večji količini alerge-na, na katerega je bolnik občutljiv.

Pri dolgotrajni izpostavljenosti aler-genu se lahko razvije alergijskaastma; pri bolnikih, ki astmo žeimajo, pa se ta ob stiku z alergenomdlake poslabša. Težave z dihanjemso večje in pogostejše, bolnik pogos-teje potrebuje olajševalna zdravila.

Nekateri bolniki imajo ob izpostav-ljenost alergenu dlake težave s kožo.Nastane srbenje, včasih oteklina alikoprivast izpuščaj, lahko celo polnorazvita slika atopijskega dermatitisa.

ZDRAVLJENJE JE VEDNOINDIVIDUALNO

Pri zdravljenju je najpomembnej-ši ukrep izogibanje alergenu, ki po-vzroča težave. Hišne ljubljenčke jepri alergiji nanje najbolj smiselnoodstraniti iz bivalnega okolja. Kerto ni vedno mogoče, pomaga, čeživalim preprečimo dostop v spal-nico oziroma se lahko gibajo le poomejenem delu stanovanja. Korist-no je tudi, če živali enkrat na tedenokopamo. S tem namreč odstrani-mo veliko količino alergenov zdlake. Bolnikom z znano alergijoodsvetujemo nakup novega hišne-ga ljubljenčka. Bolnikom, ki sodlaki izpostavljeni v delovnem oko-lju, včasih svetujemo celo, da za-menjajo delovno mesto.

Če z omenjenimi ukrepi ne odpra-vimo težav, bolnikom pomagamo zzdravili. Zdravljenje je vedno indivi-dualno in usmerjeno na kliničnosliko, ki se je razvila pri alergičnembolniku.

LLjjuuddjjee ssmmoo oobbkkrroožžeennii zz žžiivvaallmmii.. SSpprreemmlljjaajjoo nnaass kkoott hhiiššnnii lljjuubblljjeennččkkii,, ggoojjiimmoo jjiihh vv kkmmeettiijjssttvvuu,, nneekkaatteerree vvrrssttee ggllooddaavvcceevv uuppoorraabblljjaammoo kkoott llaabboorraattoorriijjsskkee žžiivvaallii.. PPrreecceejj lljjuuddii jjee oobbččuuttlljjiivviihh nnaa žžiivvaallsskkee aalleerrggeennee,, kkii ssoo vvsseeppoovvssoodd,, nnjjiihhoovvaa kkoonncceennttrraacciijjaa ppaa jjee oodd kkrraajjaa ddoo kkrraajjaa rraazzlliiččnnaa.. PPrrii bboollnniikkiihh,, kkii ssoo oobbččuuttlljjiivvii aallii aalleerrggiiččnnii nnaa ddllaakkoo,, ssee llaahhkkoo rraazzvviijjee sskkoorraajj kkaatteerraakkoollii aalleerrggiijjsskkaa bboolleezzeenn.. NNaajjppooggoosstteejjššii tteežžaavvii ssttaa cceelloolleettnnii rriinniittiiss iinn aalleerrggiijjsskkaa aassttmmaa.. NNaajjppoommeemmbbnneejjššii uukkrreepp zzaa zzddrraavvlljjeennjjee jjee iizzooggiibbaannjjee aalleerrggeennuu,, kkii ppoovvzzrrooččaa tteežžaavvee..

19

FOTO

:BR

AN

EB

OM

BA

Č

M A R E C 2 0 0 620

LLeeppoo ppoozzddrraavvlljjeenniiV 58. številki vaše revije sem prebral

odgovor dr. sc. Karin Kanc, dr. med., navprašanje bralke Nade o merjenju slad-korja v krvi pri inzulinskih sladkornihbolnikih. Čeprav je bil odgovor koristenpredvsem slednjim, je bil delno koristentudi meni, ki se zdravim s tabletami. Pro-sim pa, da bi takšen odgovor pripravilitudi za bolnike, ki se zdravijo s tabletami.

Poglejmo moj primer: sladkorno bole-zen tipa 2 imam evidentirano že 19 let.Od vsega začetka se zdravim s tabletami,od leta 1993 z diaprelom, od začetkaleta 2004 pa z novonormom. Težavnisem imel, le redko kdaj so mi v dis-panzerju za diabetike v Ljubljani natešče namerili več kot 7,5 mmol glukozev krvi. Za čas od leta 1998 takšnih po-datkov nimam, ker so začeli merjenjeopravljati popoldne - po kosilu. V temčasu so mi večinoma namerili med 10 in12 mmol, le enkrat samo 6,3.

Leta 2001 so me napotili na zdravljenjev zdravstveni dom z enako terapijo (1/2+ 1/2 diaprela na dan). Občasno sem sizačel sladkor kontrolirati sam in tako sem2. julija 2003 nameril pred zajtrkom 7,7mmola, po zajtrku 17,9, pred kosilom 7,0,po kosilu 9,3 in po večerji 13,3 mmola.To se mi je zdelo preveč in oglasil sem sepri moji družinski zdravnici. Napotila meje v diabetični dispanzer, kjer mi je zdrav-nica tablete zamenjala. Dobil sem novo-norm in to 1 + 1 + 1.

Že po 14 dneh mi je morala zdravnicapovečati dozo na 1 1/2 + 1 + 1, kmalupa še na več, tako da zdaj jemljem 3 1/2+2 1/2 +2. Iz tega lahko vidite, da misladkor še vedno dela težave predvsempo zajtrku. Po moji oceni ne jem ravnopreveč, še zlasti za zajtrk ne. Največkratdve rezini polnozrnatega kruha, toastaali toliko drugega polnozrnatega kruha.Za namaz uporabljam diabetični džem,skuto, tunjo pašteto ali podobno.

Naj dodam, da imam poleg sladkorneše druge hude bolezni (ca prostata), sko-raj stalno težo (73 kg +/-2 kg), visok sem171 cm, star 77 let, moj HbA1C po datu-mih pa je bil: 24. decembra 2003 = 6,5mmol, 8. januarja 2004 = 7,8 mmol, 9.marca 2005 pa 6,6 mmol.

Tablete sem vedno jemal tik pred obro-kom, zdaj pa že nekaj mesecev četrt dopol ure prej, vendar sprememb ne opa-zim. Sladkor merim tik pred obrokom in90 minut pozneje. Kaj ne delam prav,kako naj spravim sladkor v red? Prosim,

svetujte mi. Ali morda sedanje zdravilo niv redu? Prebral sem, da to po navodilu iz-delovalca pri bolnikih po 75. letu starostini priporočljivo. Od zdravil poleg novono-rma zdaj jemljem le omnic, kalcijev kar-bonat (fosamax sem ravnokar nehal je-mati), ultop, ta mesec tudi prexanil inedemit, od leta 2000 pri zdravljenju caprostate pa še številna druga.

Za odgovor se lepo zahvaljujem.Lep pozdrav

Franc Žužek

OOddggoovvoorrSpoštovani gospod, zelo sem se raz-

veselila Vašega pisma, v katerem zelosistematično in natančo popisujetesvoje podatke in potek bolezni. Napodlagi tako dobro opisanega stanjami je veliko laže odgovoriti na Vašavprašanja. Pa pojdiva lepo po vrsti:• Veseli me, da Vam je bilo všeč kar

sem napisala v zvezi z merjenjemglukoze v krvi in insulinskimzdravljenjem. Čeprav enako veljatudi za ljudi, ki se zdravijo s table-tami, obljubim, da se bom v eniprihodnjih številk revije posvetilatudi posebnostim zdravljenja s ta-bletami.

• Takoj na začetku bi Vam rada po-vedala, da svojo sladkorno bolezenskupaj z Vašo zdravnico zelodobro vodita. Zadnja vrednostHbA1c 6,6 odstotka je zelo dobrain je skoraj na zgornji meji norma-

le, to je 6,1 odstotka. Na podlagite vrednosti bi sklepala, da je ure-jenost Vaše sladkorne bolezni pri-merna, vendar bi svetovala, da tomeritev v kratkem ponovite. Slad-korna bolezen ima namreč to last-nost, da nenehno in počasi napre-duje, in dobro bi bilo, da jo spetmalo »pokontrolirate«. Najbolje bibilo za Vas, če bi se vrednost temeritve vseskozi gibala med 6,0 in6,5 odstotka. Glede na novejša pri-poročila predlagam, da si glukozomerite dve polni uri po jedi in nele 1,5 ure po jedi. Želena vrednostglukoze po jedi je največ 10mmol/l ali celo samo 7,5 mmol/l.V Vašem primeru se zdi, da vred-nosti po obroku niso toliko pripo-mogle k slabi urejenosti sladkornebolezni, sa je Vaš HbA1c, ki kažena povprečje urejenosti sladkornebolezni, dober.

• Tablete, ki jih omenjate, vam gledena zgoraj povedano dobro deluje-jo. Iz vašega zapisa sklepam, dapišete število tablet, kar pomenitudi miligrame (mg) tablet - alidrugače povedano, da uporabljate1- mg tablete in ste zdaj na 8 mgna dan. Dovoljeni dnevni odmerekje 16 mg, torej ste nekako na polo-vici in bi odmerek zdravil še lahkopo potrebi povečevali. Zdravilo No-voNorm deluje hitro in se iz telesatudi hitro izloči. Lahko bi ga jemalitudi tik preden začnete jesti - zobrokom ni treba čakati. Kot stesami prebrali v navodilu, to zdravi-lo ni priporočljivo jemati po 75.letu, to pa zato, ker farmacevtskopodjetje, ki ga izdeluje, nima kli-ničnih izkušenj s študijami na lju-deh, starejših od 75 let, in torej neve, ali bi zdravilo pri starejših lju-deh povzročalo kakšne dodatneškodljive stranske učinke ali ne.Videt pa je, da ga dobro prenaša-te, in verjetno bi bilo skoraj škoda»zamenjati konja, ki zmaguje«.Predlagam, da Vam Vaša zdravnicaodvzame kri za pregled delovanjajeter (tudi ledvic) in se potem natej podlagi odloči, če bi z zdravi-lom vseeno nadaljevali ali ne.

• Zajtrk, ki ga uživate, je primeren,razen morda toasta, če je iz belegakruha; zjutraj je glukozo v krvi nasplošno nekoliko teže obvladovati.Predlagala bi, da si izmerite vrednos-ti in se nato posvetujete z zdravnico.

dr. sc. KKaarriinn KKaanncc,, dr, med.

Vprašanja za dr. Kančevo lahko pošljete na naslov:

ZZvveezzaa ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee,, UUrreeddnniiššttvvoo SSllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii

(Vprašanje za dr. Karin Kanc, dr. med.),, KKaammnniišškkaa uull 2255,, 11000000 LLjjuubblljjaannaa

V P R A Š A N J A I N O D G O V O R I

M A R E C 2 0 0 6 21

• Zdravila, ki jih prejemate zaradidrugih bolezni, so primerna in jihše naprej prejemajte po dogovoruz Vašo zdravnico.Upam, da sem Vam s svojimi od-

govori vsaj malo pomagala. ŽelimVam veliko uspeha pri zdravljenju insporočite nam, kako Vam gre. Leppozdrav.

SSppooššttoovvaannii!!Že deset let sem sladkorna bolnica.

Ves čas imam težave z lasmi. Vedno boljse mi redčijo, da si že težko delampričesko. Dobila sem zdravilo Aplicort F.Redno si mažem lasišče, pa mi nič nepomaga. Mislim da je vzrok v hormonih,saj sem že pred 15 leti zgubila perilo.Zdaj sem stara 50 let. Nisem imelanobene hormonske terapije, ker nisemimela posebnih težav. Zdaj pa je šeslabše. Zato vas prosim iz vsega srca, dami svetujete, kako naj si pomagam.Prosim, če mi lahko svetujete kakšnodrugo zdravilo. Ne bi namreč rada nosilalasulje. Prav tako naprošam vse bralke

vaše revije, da pišejo o podobnih prob-lemih.

Lepa hvala za nasvet in prisrčne poz-drave!

Francka

OOddggoovvoorrDraga gospa Francka, lepo je, da

ste se oglasili. Menim, da Vašetežave z lasmi niso povezane s slad-korno boleznijo. Kot ste sami pravil-no ugotovili, je Vaša težava z iz-padanjem las povezana s pomanj-kanjem ženskih hormonov v meni. O tem sem v naši reviji pisala prednedavnim. O uspehih zdravljenja zaplicortom F žal nimam podatkov.Na internetu je zaslediti le nekajizjav ljudi, ki so ga uporabljali, a nji-hove izjave niso ravno spodbudne.

Z lasmi se največ ukvarjajo kolegidermatologi. Ti tudi spremljajonovosti na tem področju in priporoči-la bi Vam, da se posvetujete z enimod njih. Vsekakor je treba biti zlasmi zelo potrpežljiv in vztrajen, sajvemo, da žal ne zrastejo čez noč ...

Pa skočiva še malce na drugo po-dročje - na dejstvo, da je pri Vasmena nastopila zelo zgodaj, pri 35letih. Pravite, da na srečo niste imelitipičnih menopavzalnih težav. Če bitežave imeli, bi Vam že predpisalihormonsko nadomestno zdravljenje,ki bi najverjetneje dobro vplivalotudi na Vaše lase, vendar ima tudi tozdravljenje nezaželene stranskeučinke, zato bi Vam hormonskonadomestno zdravljenje zgolj zaraditežav z lasmi odsvetovala. Pri po-manjkanju ženskih hormonov v meniponavadi trpijo tudi kosti in lahko serazvije osteoporoza. Kosti postanejokrhke in se rade zlomijo že pri man-jših obremenitvah. Ko utegnete, biVam priporočila, da Vam izmerijokostno gostoto. Z izvidom se natoposvetujte z zdravnikom - mordabodo zaradi kosti potrebna določenazdravila.

Draga gospa, sporočite nam, kakose je vse skupaj razpletlo, in tudi, čeimate kakšno dodatno vprašanje.Srečno!

AAnnddrreejjaa ŠŠiirrccaa ČČaammppaa

Prehranske vlaknine izpolnjujejocelo vrsto pomembnih, deloma zelorazličnih funkcij v prebavnem traktuin vplivajo na presnovo. Prehranskovlaknino v črevesu deloma razgradijobakterije v maščobne kisline s kratki-mi verigami. Te znižujejo pH-vred-nost vsebine črevesja in črevesnisluznici služijo kot hranljive snovi. Vprehrani človeka imajo kljub temupomembno vlogo. Prehranska vlakni-na naj bi zavirala nastanek cele vrstebolezni in funkcijskih motenj. Najpo-membnejše so:

• zaprtost (povečujejo količino blata,onemogočajo zbitost blata in omo-gočajo hitrejši prehod hrane skozičrevesje),

• divertikuloza debelega črevesa, • rak na debelem črevesu, • žolčni kamni, • čezmerna telesna masa, • povišan holesterol v krvi, • sladkorna bolezen in • arterioskleroza.

Pri izbiri živil, bogatih s prehran-sko vlaknino, je treba upoštevati, daso učinki posameznih komponentprehranske vlaknine različni. Ločimo

dve pomembni vrsti dietnihvlaknin: v vodi topne in vvodi netopne vlaknine.Topna prehranska vlak-nina (pretežno topni,bakterijsko razgradljivipolisaharidi) med preba-

vo hrane v črevesju veževodo, zato se povečujevolumen blata. Vir topneprehranske vlaknine jesadje (pečkato sadje zužitno lupino, poma-ranče in grenivke),krompir, stročnice

(grah, leča, soja) in zele-njava.

Netopna prehranskavlaknina ostaja med pre-bavo hrane nespremenje-na. Pripomore k poveče-

vanju volumna blata in hit-rejšemu prehodu hrane

skozi prebavila. Vir ne-topne prehranske vlak-nine (pretežno netopni,bakterijsko malo raz-

gradljivi polisaharidi) sopolnovredna žita (ajda,

oves, ječmen ...), polnov-redne testenine in rjaviriž. S tem se zagotavljaugodna porazdelitevmed netopno in topnovlaknino.

Kot orientacijskavrednost za vnosprehranske vlaknine

velja pri odraslih količina 30 g nadan. Naj vas opozorimo, da preobil-no uživanje vlaknin lahko povzročidrisko, flatulenco in posledično po-manjkanje nekaterih mineralnihsnovi.

KAKO POVEČATI VNOSPREHRANSKIH VLAKNIN V TELO? ŽŽiittaarriiccee iinn kkoossmmiiččii• v vsak obrok vključite polnozranto

škrobno živilo (polnozrnati kruh,kosmiči, testenine),

• v juhe, kosmiče za zajtrk, jogurt alina solato dodajte žličko ovsenih alipšeničnih otrobov,

• pri kuhanju in pečenju uporabljajte,če je le mogoče, polnozrnato mokonamesto bele,

• bel ali koruzni kruh zamenjajte spolnozrnatim kruhom, žemljicamiin drugim pekovskim pecivom,

• kosmiči za zajtrk naj vsebujejo vsaj5 g dietnih vlaknin na porcijo. Iz-ognite se tistim žitaricam, ki vse-bujejo čokoladne delce,

• navadne piškote in krekerje nado-mestite s polnozrnatimi piškoti inkrekerji,

• namesto navadnega poliranega rižauporabljajte rjavi riž; v začetku, galahko zmešate skupaj.

SSttrrooččnniiccee iinn ffiižžooll• sveži zeleni solati dodajte kuhan

fižol, lečo, sojo, čičerko, saj polskodelice fižola vsebuje od 7 do 8 gdietnih vlaknin,

• dvakrat ali do trikrat na teden uži-vajte stročnice (sojo, lečo ...) na-mesto mesa.

SSaaddjjee iinn zzeelleennjjaavvaa • v vsakem dnevnem obroku naj

bosta sveža zelenjava ali sadje;sveže sadje vsebuje nekoliko večvlaknin kot prekuhano in vloženo;uživajte več sadja z užitno lupino(jabolka, hruške, slive, …),

• za posladek vzemite raje svežesadje kot diabetično torto ali slado-led,

Pomen prehranske vlaknine v prehraniPPrreehhrraannsskkee vvllaakknniinnee ssoo ssnnoovvii rraassttlliinnsskkeeggaa iizzvvoorraa,, zzaa kkaatteerree pprreebbaavvnnii ttrraakktt ččlloovveešškkeeggaa oorrggaanniizzmmaa nniimmaa uussttrreezznniihh eenncciimmoovv,, ddaa bbii jjiihh pprreebbaavviill,, zzaattoo oossttaanneejjoo nneepprreebbaavvlljjeennee iinn ssee ttaakkššnnee ttuuddii iizzllooččiijjoo.. ZZ iizzjjeemmoo lliiggnniinnaa ggrree zzaa nneepprreebbaavvlljjiivvee oogglljjiikkoovvee hhiiddrraattee,, kkoott ssoo cceelluulloozzaa,, hheemmiicceelluulloozzaa,, ppeekkttiinn,, oolliiggooffrruukkttoozzee ((vveerrbbaasskkoozzaa vv ssttrrooččnniiccaahh)) iinn ppooddoobbnnii..

Z D R A V A P R E H R A N A

FOTO

:BR

AN

EB

OM

BA

Č

M A R E C 2 0 0 6

• raje jejte sadje, kot da pijete sadnesokove,

• dodajte narezano suho sadje vmaso za piškote, mufine, palačin-ke ali omlete; suho sadje vsebujeveč dietnih vlaknin kot sveže sadje;skodelica grozdja vsebuje 1 g die-tnih vlaknin, skodelica rozin pa 7g, vendar s suhim sadjem ne preti-ravajte, saj ima več sladkorja invečjo energijsko vrednost kotsveže,

• v kosmiče z mlekom za zajtrk nare-žite tudi sveže sadje,

• izogibajte se sadju in zelenjavi, kivsebuje malo ali skoraj nič dietnihvlaknin (kot sta banana in korenje).

DRUGI KORISTNI NASVETI• spremenite prehranjevalni režim:

redni glavni obroki in ena ali dvemalici (ob istih urah); prigrizki medobroki so prepovedani,

• zmanjšajte količino zaužitegamleka (do 300 ml/dan) in jo nado-mestite s fermentiranimi mlečnimiizdelki - tako zlahka popestrite pre-hrano; izogibajte se močnatimjedem brez dietnih vlaknin, kot somlečni riž in zdrob,

• na tešče popijte mlačen donat Mgali jogurt z balastnimi snovmi; čezdan popijte dovolj tekočine, vsaj1,5 do dva litra. Pijte vodo in ne-sladkane čaje; vsakih 10 g soli vežev organizmu kar 1,5 litra tekoči-ne; tudi zato potrebujemoveliko tekočine!!!

• v prehrano vključite tudi maščobo;predvsem uporabljajte kakovostnerastlinske maščobe: olivno, repič-no, sončnično, laneno olje in kako-vostno margarino (becel); občasnolahko tudi maslo, sladko in kislosmetano,

• iz prehrane popolnoma izključitečokolado, kakav in prave čaje.

VSEBNOST DIETNIH ŽIVILŽŽiivviillaa,, kkii vvsseebbuujjeejjoo oodd 33 ddoo 44 gg ddiieettnniihh vvllaakknniinn

SSaaddjjee::• 1 jabolko• 2/3 skodelice kuhane

jabolčne kaše• 1 pomaranča• 1 hruška• 2 marelici• 2 manjši breskvi• 2 sveži figi• 1 suha figa• 3 velike sveže slive• 1/2 skodelice rozin• 4 polovičke suhih marelic• 1 velik kos melone ali lubenice (350 g)• 1 skodelica borovnic• 1 skodelica jagod• 2 skodelici češenj• 1/2 skodelice brusnic• 1 skodelica malin vsebuje do 8 g

dietnih vlaknin

ZZeelleennjjaavvaa iinn ssttrrooččnniiccee::• 1 skodelica svežega avokada• 1/2 skodelice graha• 1/2 skodelice cvetače• 1/2 skodelice brokolija• 1 srednje velik sladki krompir

(batata ali jam)• 1/2 skodelice bučk • 1 velika artičoka• 1 skodelica belušev• 1 skodelica kuhanega zelja• 1 skodelica kuhane repe• 1 skodelica sveže špinače• 1/2 skodelice kuhane špinače• 1/2 skodelice graha• 1/4 skodelice fižola

ŽŽiittaarriiccee iinn kkrruuhh::• 1 polnozrnata žemlja• 1 polnozrnata bombetka• 2 polnozrnata toasta• 1 kos polnozrnatega kruha• 1 skodelica polnozrnatih testenin• 1 skodelica polnozrnatega riža• 1 mufin z rozinami (125 g)• 1/2 skodelice kuhane rdeče leče• 1/2 skodelice kuhane rjave leče• 1 srednje velik pečen krompir

z olupkom (100 g)• 1 velik krompir, kuhan

(140 g)

¨FOTO

:BR

AN

EB

OM

BA

Č

RECEPTI ZA SLADICE, BOGATE Z DIETNIMIVLAKNINAMITToorrttaa zz oovvsseenniimmii kkoossmmiiččii,, jjoogguurrttoommiinn ssaaddjjeemm

TTeessttoo::• 220 g polnozrnate moke• 80 g ovsenih kosmičev • 2 jajci• 130 g polposnete skute• 130 g margarine • pecilni prašek, ščepec soli

NNaaddeevv::• 300 g navadnega jogurta 1,6 % MM• 50 g rjavega sladkorja• 50 g marelic* • 50 g ananasa* • 10 g želatine

* tudi drugo sveže sadje, priporočamo borovnice, maline, češnje, hruške.

11 kkooss ttoorrttee vvsseebbuujjee:: 221100 kkccaall // 889911 kkJJ,, 77,,33 gg bbeelljjaakkoovviinn,, 88,,33 gg mmaaššččoobb,, 2266,,22 gg oogglljjiikkoovviihh hhiiddrraattoovv iinn 22,,77 gg pprreehhrraannsskkiihh vvllaakknniinn

Maslo penasto umešamo in doda-mo pretlačeno polnomastno skuto,jajci, moko, kosmiče, pecilni prašekin sol. Zgnetemo testo in ga pustimopol ure počivati, da kosmiči nabrek-nejo. Testo razporedimo v tortnimodel za pite, ga večkrat prebodemoin pečemo približno 30 minut v peči-ci, ogreti na 175 OC. Nato pečenotesto ohladimo. Medtem pripravimonadev. Sadje (lahko je sveže ali izkompota), narežemo na kocke, doda-mo jogurt, sladkor in stopljeno žela-

tino.

Dobro premešamo in razporedimopo ohlajenem testu. Torto postavimoza dve uri v hladilnik, da se želatinastrdi, nato ponudimo skupaj s slivo-vim kompotom. Torta je veliko boljsočna naslednji dan. Razdelimo jo na12 kosov.

REZINE JAFFA Z RŽENIMI KOSMIČITTeessttoo::

450 g pomaranče400 g jabolka

150 g rjavega sladkorja250 g polnozrnatih rženih kosmičev150 ml olja150 ml sojinega mleka3 žličke kakava (za barvo)3 jajca150 g zmletih lešnikov80 g diabetične marelične marmelade

11 rreezziinnaa vvsseebbuujjee:: 118833 kkccaall // 776688 kkJJ,, 55,,99 gg bbeelljjaakkoovviinn,, 1133,,11 gg mmaaššččoobb,,1122,,55 gg oogglljjiikkoovviihh hhiiddrraattoovv iinn 22,,88 gg pprreehhrraannsskkiihh vvllaakknniinn

Pomaranče olupimo, odstranimomorebitne pečke in belo kožico, ja-bolka očistimo koščic in jih nareže-mo. Obe vrsti sadja zmeljemo v me-šalniku, dodamo olje in sojino mleko,polnozrnate ržene kosmiče, naseklja-ne lešnike, kakav in rumenjake terdobro premešamo. Posebej stepemotrd sneg iz beljakov in sladkorja terga rahlo primešamo masi. Maso na-ložimo v pomaščen in pomokanpekač in pečemo v ogreti pečici na120 OC približno eno uro. Ohlajenotesto zvrnemo na desko, ga premaže-mo z marelično marmelado in poželji prelijemo s belo sladkorno gla-zuro. Biskvit narežemo na 20 rezin.

Primer: JJeeddiillnniikkii 11990000 kkccaallPPVV kkccaall kkJJ (g) BBeelljj (g) MM (g) OOHH (g)

ZZaajjttrrkk 55 g ajdovi žganci 186 781 4,1 1 40 1,8200 g delno posneto mleko 96 406 6,8 3 10 0,0150 g pomaranča 70 296 1,5 0 14 3,3

MMaalliiccaa 55 g črni kruh 117 489 4,2 1 23 3,530 g ribji namaz 85 356 7,1 6 0 0

100 g sveža rdeča paprika 37 154 1,3 0 6 3,6250 g nesladkan čaj 2 8 0,0 0 0 0,0

KKoossiilloo: Piščančja obara z žličniki60 g piščanec kosi 144 602 11,4 11 0 0,0250 g mešana zelenjava (kuhana) 85 352 6,7 1 12 9,4100 g zdrobovi žličniki 56 236 2,5 2 6 0,5

10 g sončnično olje 88 368 0,0 10 0 0,060 g torta z ovsenimi kosmiči 210 880 7,3 8 26 2,7

250 g nesladkan čaj 2 8 0,0 0 0 0,0MMaalliiccaa 55 g skutna žemljica 136 571 4,1 1 28 1,7

22,5 g topljeni sir 62 259 4,5 5 0 0,0200 g sadni sok 100 % 106 444 0,6 1 24 0,0

VVeeččeerrjjaa: Špageti s paradižnikom 250 g testenine

s paradižnikovo omako 310 1302 13,0 10 43 3,9100 g zelena solata

(oljčno olje + kis) 113 473 1,4 12 1 1,3250 g nesladkan čaj 2 8 0,0 0 0 0,0

SSkkuuppaajj:: 11990099 77999922 7766,,55 7722 223333 3311,,77

VNMK : ENMK : NMK = 1,1 : 1,1 : 1,0Beljakovine (B) 76,54 g (16 %)Maščobe (M) 71,54 g (33 %)Ogljikovi hidrati (OH) 233,08 g (51 %)Prehranske vlaknine (PV) 31,70 g -

VNMK - večkrat nenasičene maščobne kisline, ENMK - enkrat nenasičene maščobne kisline,NMK - nasičene maščobne kisline, najbolj idealno razmerje med posameznimi maščobnimikislinami je 1:1:1

FOTO

:BR

AN

EB

OM

BA

Č

M A R E C 2 0 0 6

Slovesna večerja ob prazniku ženaMMaarriinniirraannii bbeelluuššii vv ssoožžiittjjuu bbuuččkk iinn mmaallaannccaannoovv

ČČeemmaažžeevvaa kkrreemmnnaa jjuuhhaa

TTeelleeččjjaa rriibbiiccaa,, nnaaddeevvaannaa ss ssuuhhiimm ssaaddjjeemm,, vv oommaakkiiKKoorreennččkkoovv ššttrruukkeelljjBBrrookkoolliiSSllaaddkkoo ssrrccee (Narastek iz ovsenih kosmičev in jabolk na jagodnem pireju)

KKOORREENNČČKKOOVVII ŠŠTTRRUUKKLLJJIISSeessttaavviinnee zzaa ddvvee oosseebbii::Krompirjevo testo:30 dag krompirja1/2 jajca2 dag margarinaostra moka (po potrebi), solNNaaddeevv::20 dag v juhi kuhanega in pretlačenegakorenčka

PPrriipprraavvaa:Neolupljen krompir skuhamo, nato

ga še vročega olupimo, dobro pretla-čimo in dodamo malo margarine.Pretlačenega pustimo, da se ohladi.Hladni masi dodamo jajce, moko inna hitro vmešamo brez gnetenja, sajse drugače testo zvodeni. Testo napomokanem prtiču razvaljamo napribližno 4 mm debelo in ga nama-žemo z nadevom iz kuhanega inpratlačenega korenčka. Zavijemo vtanjše štruklje (debeline približno 5cm), ki jih zavijemo v alufolijo nama-zano z oljem ali pa v serviete in ku-hamo v slani vodi približno 40minut. Kuhane štruklje razvijemo,poljubno razrežemo in ponudimo.

JJAABBOOLLČČNNII NNAARRAASSTTEEKKIIZZ OOVVSSEENNIIHH KKOOSSMMIIČČEEVV IINNJJAABBOOLLKKSSeessttaavviinnee zzaa ddvvee oosseebbii::12 dag ovsenih kosmičev

0,1 dl sladke smetane0,2 dl mleka2 jajci, žličko soli, vaniljev strok, cimet50 dag olupljenih in naribanih jabolknekaj kapljic natrena

PPrriipprraavvaa:Rumenjake, smetano, mleko, vani-

li, sladkor in cimet penasto umeša-mo. Beljake solimo in stepemo v trdsneg, ki mu dodamo kosmiče in ste-peno maso iz rumenjakov. Nazadnjevmešamo še jabolka. Dobro poma-ščeno posodo napolnimo z maso inpokrito pečemo v pečici pri 210 °C20 minut, nato narastek odkrijemoin pečemo pri nižji temperaturi še20 minut.

25

Lažji jedilnik za pričakovanje pomladi

NNAADDEEVVAANN AAVVOOKKAADDOOZZ LLEEČČOO VV SSOOLLAATTIINNAA PPRRŠŠUUTTOOVVII PPOOSSTTEELLJJIICCIISSeessttaavviinnee zzaa ddvvee oosseebbii::1/2 avokada4 dag pršuta5 dag leče1/2 zelene paprike1/2 rdeče paprike1 bučkasol, poper, balzamični kis, olivno olje,gorčica, svež drobnjak

PPrriipprraavvaa: Avokado očistimo, razrežemov obliki čolnička in ga blanširamo vbelem vinu. Oprano lečo skuhamo vslani vodi, jo odcedimo in pustimo, dase ohladi. Zelenjavo lepo očistimo, ope-remo in narežemo na majhne kocke vvelikosti leče. Ohlajeni leči dodamo ze-lenjavo, sol poper, balzamični kis, olje,gorčico in drobnjak ter dobro premeša-mo. Pustimo nekaj časa na hladnem, dase lepo marinira, nato z maso nadeva-mo avokado in ponudimo s pršutom.

NNaaddeevvaann aavvookkaaddoo zz lleeččoo vv ssoollaattii nnaapprrššuuttoovvii ppoosstteelljjiiccii

GGoovveejjaa jjuuhhaa zz aajjddoovvoo kkaaššoo iinn kkoorreennččkkoomm

KKuunnččjjii ffiillee vv zzeelliiššččnnii oommaakkii ZZeelleennjjaavvnnaa zzlloožžeennkkaaRReeggrraatt vv ssoollaattii

HHrruušškkaa,, kkuuhhaannaa vv vviinnuu,, zz oorreehhoovviimmnnaaddeevvoommiinn jjaavvoorrjjeevviimm ssiirruuppoomm

Sestavine za 1 osebo vsebujejo: 558855 kcal / 22444433 kJ, 1100 g beljakovin,4433 g maščob, 4400 g ogljikovih hidratov

Sestavine za 1 osebo vsebujejo: 661199 kcal / 22558899 kJ, 1199,,22 g beljakovin, 2255 g maščob, 7788 g ogljikovih hidratov

Sestavine za 1 osebo vsebujejo: 332299 kcal / 11337777 kJ, 88,,22 g beljakovin,3300 g maščob, 77 g ogljikovih hidratov

M A R E C 2 0 0 6

KKUUNNČČJJII FFIILLEE VV ZZEELLIIŠŠČČNNII OOMMAAKKIISSeessttaavviinnee zzaa ddvvee oosseebbii::20 dag kunčjega hrbta brez kosti5 dag kolerabe5 dag korenčka2 dag čebule5 zelene2 dl zajčje osnoveolje, sol, beli poper, timijan, žajbelj,drobnjak, peteršilj

PPrreeddpprriipprraavvaa:: Meso ločimo od kosti.Kosti skupaj z nekaj očiščene jušnezelenjave in z začimbami pristavimov dobrega pol litra vode, zavremo inpočasi kuhamo 45 minut, da dobimokunčjo osnovo. Kunčjo osnovo odsta-vimo in precedimo. Zelenjavo očisti-mo in narežemo na poljubne kose.

PPrriipprraavvaa: Očiščeno, narahlo potolče-no meso osolimo, popopramo in gana hitro z obeh strani popečemo inpreložimo na toplo. Na preostankumaščobe zarumenimo čebulico, do-damo jušno zelenjavo, rahlo prepra-žimo in zalijemo s kunčjo osnovo.Dodamo meso, začinimo in dušimotoliko časa, da je meso mehko, natoga prestavimo na toplo. Preostalo ze-lenjavo zmešamo s paličnim mešalni-kom, da dobimo lepo omako. Tej na-zadnje še izostrimo okus z začimba-mi in jo izboljšamo z jogurtom.Kunčji file v zeliščni omaki ponudimoz zelenjavno zloženko.

ZZEELLEENNJJAAVVNNAA ZZLLOOŽŽEENNKKAASSeessttaavviinnee zzaa ddvvee oosseebbii::10 dag tankega testa za zvitke10 dag blitve ali špinače5 dag gob10 dag korenja10 dag zelja10 dag skute0,5 dl jogurta ali smetane1 jajce5 dag paradižnika1 večja čebula1 kocka za juho

sol in poper po okusu, malo muškatnegaoreščka in peteršiljamaščoba za praženje

PPrriipprraavvaa: Pol litra vode zavremo, doda-mo jušno kocko in oprano blitvo ališpinačo. Ko prevre, jo poberemo ven,juho pa uporabimo pozneje. Blitvo na-sekljamo, toda ne v mešalniku. Doda-mo poper, sol, muškatni orešček injajce. Vse dobro zmešamo. Gobe nare-žemo na listke in jih podušimo na ma-ščobi skupaj z drobno narezano čebu-lo. Če je treba, dolijemo malo juhe,popopramo, solimo in potresemo zdrobno narezanim peteršiljem. Kore-nje naribamo in ga dušimo skupaj znarezanim zeljem. Počasi dolivamojuho. Dodamo na drobno narezan pa-radižnik, solimo in popramo. Skutozdrobimo, dodamo jajca in solimo.Pekač premažemo, dodamo list testain ga premažemo z jogurtom. Doda-mo nadev iz blitve, pokrijemo z dru-gim listom testa, ki ga poškropimo sstopljenim maslom. Nato damo druginadev in zopet list testa in nazadnjeskuto. Tako delamo toliko časa, da po-rabimo vse testo in nadev. Na vrhumora biti list testa, ki ga premažemoz jogurtom. Pečemo v pečici pri 200 °Cpribližno eno uro.

Rok Kotar, vodja kuhinje v Zdravilišču Šmarješke Toplice

26

Priročnik

ZNEBITE SE ODVEČNIH MAŠČOBje prevod priročnika o prehrani, izdanegapo načelih Nemškega diabetološkegazdruženja in prilagojena slovenskim pre-hrambnim navadam. Prava prehrana po-maga sladkornim bolnikom in tudi drugim,

da ostanejo zdravi in vzdržljivi. Obroki so razdeljeni na zajtrk,malico, topli glavni obrok, hladni glavni obrok in pijače. Obrokiso razdeljeni na sklope tudi po kalorijah in opremljeni z barvnimifotografijami. Priročnik lahko kupite po nižji ceni (25-odstotni po-pust) – za 22..444411 SSIITT!

Priročnik lahkonaročite po telefonušt.: 01 430 54 44 ali pošljete naročilopo pošti na Zvezodruštev diabetikovSlovenije, Kamniška ul. 25, 1000 Ljubljana OObb nnaarrooččii lluu pprriirrooččnniikkaa pprreejjmmeettee ddaarr ii lloo!!

Sestavine za 1 osebo vsebujejo: 334411 kcal / 11442255 kJ, 3333,,33 g beljakovin,2222 g maščob, 33 g ogljikovih hidratov

Sestavine za 1 osebo vsebujejo: 441199 kcal / 11775577 kJ, 1199,,22 g beljako-vin, 1188 g maščob, 4455 g ogljikovihhidratov

RRoommaann,, ssllaaddkkoorrnnoo bboolleezzeenn ttiippaa 11iimmaašš žžee oodd mmllaaddiihh nnoogg.. KKddaajj ssoo ttii jjooooddkkrriillii iinn kkaakkoo ssii ssee ttaakkrraatt ppooččuuttiill??Sladkorno bolezen so mi odkrili 5.

novembra 1975, ko sem bil star štirileta. Počutja ne morem opisati, kerse ne spomnim, kako je bilo, saj sembil premajhen. Kot so mi povedalistarši, sem imel precej izrazite znakesladkorne bolezni, in sicer močnožejo, močno uriniranje, zelo hitrohujšanje, izsušeno kožo, bil pa semtudi manj sposoben za gibanje.

SSee ssppoommnniišš,, kkaakkššnnoo zzddrraavvlljjeennjjee ssoo ttii ttaakkrraatt pprreeddppiissaallii iinn kkaakkoo jjee bbiilloozz oosskkrrbboo mmeeddiicciinnsskkiihh pprriippoommooččkkoovv,,ppeennii,, iiggllee,, mmeerriillnniikkii kkrrvvnneeggaa ssllaaddkkoorrjjaa ……??

Na začetku sem se zdravil tako, dasem dobival insulin samo enkrat nadan, in sicer zjutraj. Insulin se jeimenoval Kristalni (kratko delujoči) inZinkprotamin (dolgo delujoči). Naleto smo dobili dve stekleni brizgi,dve izvlečni igli in dve igli za pikanje.To je bilo treba vsak dan po petminut kuhati, da se je razkužilo. Me-rilnikov sladkorja takrat še ni bilo.Zato smo ves dan zbirali urin invsako jutro kontrolirali sladkor vurinu za 24 ur nazaj. Kontrolirali smoz beneditkovim detergentom za slad-kor in z nekim prahom za aceton, ka-terega imena ne vem.

KKddaajj ssii uuppoorraabbiill pprrvvii ppeenn??Mislim da kar kmalu, ko so prišli

na trg. Recimo, da je bilo leta 1985.

KKaakkoo ssee ttii jjee žžiivvlljjeennjjee zzaarraaddii ssllaaddkkoorrnneebboolleezznnii zzaassuukkaalloo iinn kkaajj ssii vvssee ((pprreehhrraannaa,, ggiibbaannjjee)) sspprreemmeenniill zzaarraaddii nnjjee??Življenje se mi v mladosti ni spre-

menilo, ker drugačnega pač nisempoznal. Res pa je tudi, da se takratzaradi zdravil ni dalo kaj veliko vpli-vati na potek sladkorne bolezni, zelopa sem spremenil odnos do boleznileta 2000, ko so mi našli prve posle-dice zaradi sladkorne bolezni. Sšportom se ukvarjam že, odkar po-mnim, prehrano pa sem uredil leta2000, s tem da je to zdaj velikolažje, saj se je zdravljenje z novimiinsulini močno izboljšalo.

AAllii ssoo vv ššoollii vveeddeellii zzaa ttvvoojjoo bboolleezzeenniinn kkaakkoo ssoo ssee ddoo tteebbee oobbnnaaššaallii uuččiitteelljjii

Insulinska črpalka mi je dala veliko svobodeNNaa eenneemm oodd rreekkrreeaattiivvnnoo--iizzoobbrraažžeevvaallnniihh ssrreeččaannjj DDrruuššttvvaa ddiiaabbeettiikkoovv ttiippaa 11 SSlloovveenniijjee sseemm ssrreeččaall ddrruužžiinnoo TTaannjjššeekk,,ooččeettaa RRoommaannaa,, mmaammoo SSllaavviiccoo iinn hhččeerr ŠŠppeelloo.. ZZaa RRoommaannaa sseemm vveeddeell,, ddaa iimmaa ssllaaddkkoorrnnoo bboolleezzeenn ttiippaa 11.. NNaa ssrreeččaannjjuu ssee jjee iizzkkaazzaalloo,, ddaa ssoo ddrruuggaaččnnaa,, ppoosseebbnnaa ddrruužžiinnaa,, kkii ssee jjee rraazzlliikkoovvaallaa oodd vvsseehh ddrruuggiihh uuddeelleežžeenncceevv,,ssaajj iimmaa ssllaaddkkoorrnnoo bboolleezzeenn ttuuddii hhččii ŠŠppeellaa.. ZZaattoo sseemm ssee ooddllooččiill,, ddaa bboomm ttoo ddrruužžiinnoo pprreeddssttaavviill nnaaššiimm bbrraallcceemm..RRoommaannuu,, kkii jjee ttuuddii ččllaann DDrruuššttvvaa ddiiaabbeettiikkoovv ttiippaa 11 SSlloovveenniijjee,, sseemm zzaassttaavviill nneekkaajj vvpprraaššaannjj iinn ddoobbiill kkaarr nneekkaajj zzaanniimmiivviihh ooddggoovvoorroovv..

I N T E R V J U

M A R E C 2 0 0 6 29

iinn ssooššoollccii?? SSoo ttoo bboolleezzeenn ppoozznnaallii aallii ssoo ssee ššeellee ttaakkrraatt ppoozzaanniimmaallii oo tteemm iinn ssee iizzoobbrraažžeevvaallii ((mmiisslliimm rraazzrreeddnniiččaarrkkaa,, ssooššoollccii))??V šoli so bili, kar se tiče reševanja

hipoglikemij, ki so bile v tistih letihzelo hude (hipe s krči), zelo odločni inniso skoraj nikoli klicali staršev, tem-več so me vedno rešili sami. Odnossošolcev zaradi bolezni je bil v redu.Bolezni seveda niso poznali, niti nje-nih posledic in načina življenja z bo-leznijo, s tem se tudi niso obremenje-vali. Je pa res, da sladkorno bolezentipa 1 vsi enačijo s tipom 2 in jim žalni mogoče razložiti, da je razlika.

Problem sem imel v 8. razredu, kernisem smel na izlet, čeprav sem bo-lezen že vodil sam, imel vsa potrdilapediatrije in osebnega zdravnika,ravnatelj šole pa ni imel posluha zato in mi ni dovolil iti zraven. V naj-stniških časih je to seveda velik hen-dikep in takrat sem prvič v življenjuobčutil, da sem drugačen od drugih,seveda pa se je pozneje to še veliko-krat ponovilo.

ZZddaajj ssee uukkvvaarrjjaašš zz rraazzlliiččnniimmii ššppoorrttii.. SS kkaakkššnniimmii iinn kkoolliikkookkrraatt nnaa tteeddeenn??KKaatteerrii ššppoorrtt ttii jjee nnaajjbboolljj pprrii ssrrccuu??Poleti kolesarim, pozimi pa smu-

čam in hodim v hribe. To so tudimoje najbolj priljubljene športne de-javnosti. Če pa je treba še kaj druge-ga glede rekreacije, ni problema,poskusim vse.

KKaakkoo jjee ttvvoojjoo bboolleezzeenn sspprreejjeellaa iinn jjoosspprreemmlljjaa ttvvoojjaa žžeennaa??Vprašajte njo, ampak mislim, da

brez problema. Za bolezen ve odvsega začetka.

IImmaašš žžee kkaakkššnnee ppoosslleeddiiccee zzaarraaddii ssllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii iinn kkaatteerree?? Začetno diabetično nefropatijo in

retinopatijo, tako da je bil enkratpotreben laser.

VVeemm,, ddaa rraaddii ddrruužžiinnsskkoo ppoottuujjeettee ppoossvveettuu zz oosseebbnniimm aavvttoommoobbiilloomm.. KKaakkoovvaamm uussppee uusskkllaaddiittii ppoott,, pprreehhrraannoo nnaappoottii iinn ssllaaddkkoorrnnoo bboolleezzeenn??Ne vem. S tem se ne obremenjuje-

mo. Prilagodimo se okoliščinam. Respa je, da se na pot vnaprej dobro pri-pravimo, s seboj vzamemo dovoljzdravil in drugih pripomočkov, ki sopotrebni na poti. Jemo stvari, ki jihimamo radi, vendar poskusimo tudispecialitete dežele, v kateri smo.Torej delamo kot doma in seveda uži-vamo, če pa sladkor malo poskoči,pa naj, saj smo na potovanju.

SSttee zzeelloo pprreepprroossttaa ddrruužžiinnaa,,kkii nnaa ppoogglleedd žžiivvii ddookkaajjpprreepprroossttoo iinn uusskkllaajjuujjeessvvoojjee žžiivvlljjeennjjee ss ssllaaddkkoorrnnoobboolleezznniijjoo.. ČČeepprraavv ssttaa zzaarraa--ddii tteebbee ssllaaddkkoorrnnoo bboolleezzeennppoozznnaallii ttaakkoo ttvvoojjaa žžeennaa iinnhhččii ŠŠppeellaa,, jjee bbiill zzaa vvaajjuu zzžžeennoo vveerrjjeettnnoo ššookk,, kkoo sstteeiizzvveeddeellii,, ddaa jjee zzbboolleellaattuuddii ŠŠppeellaa.. KKoolliikkoo jjee bbiillaattaakkrraatt ssttaarraa?? Šok je bil, ampak ga

nismo pokazali. Res je tudi,da smo že nekaj časa sumi-li, da bi Špela lahko imelasladkorno bolezen, ker paso bili znaki samo trenutniin ker ni dovolila izmeritikrvnega sladkorja, je s temnismo obremenjevali. Zasladkorno boleznijo tipa 1je zbolela, ko je bila staraosem let. Sladkor so ji od-krili 8. februarja 2004.

KKaakkoo ssttee ssee ssppooppaaddllii ss ttoo vveessttjjoo iinnkkaakkoo jjee vvssee ttoo sspprreejjeellaa ŠŠppeellaa??Ko je meritev pokazala, da ima tudi

Špela sladkorno bolezen, čeprav smobili skoraj stoodstotno prepričani, dabo sladkor visok, je bilo najprej groz-ljivo, ampak samo sekundo, nato pasmo Špeli razložili, kako bo in kajlahko pričakuje v bolnišnici. Sevedaje bilo njeno prvo vprašanje: »A sibom morala dajati injekcije?« Odgo-vor je bil znan. Špela je jokala, midvaz ženo pa sva poskušala biti trdna,kolikor se je dalo. Seveda je to bilosamo prvi dan. Naslednji dan, ko svaprišla v bolnišnico, se je že pohvalila,da je že dobila injekcijo in da je ninič bolelo. Takrat smo vedeli, da jebolezen sprejela in da bomo živelinaprej tako kot doslej. Edina razlikaje, da imam zdaj tekmico v dvoboju,kdo bo imel boljši HbA1c.

SSeevveeddaa ssee jjee zzddrraavvlljjeennjjee oodd ttaakkrraatt,, kkoossii ssee zzddrraavviill ttii,, iinn zzddaajj,, kkoo ssee zzddrraavviiŠŠppeellaa,, sspprreemmeenniilloo.. KKaakkoo jjee ppootteekkaalloozzddrraavvlljjeennjjee pprrii ŠŠppeellii?? Špela se je najprej zdravila z insu-

linskimi injekcijami (zjutraj, pred ko-silom in večerjo), po enem letu pa jedobila insulinsko črpalko, s katero jemogoče zelo natančno dozirati insu-lin v telo in je dosti manj skokov krv-nega sladkorja. Življenje z insulinskočrpalko omogoča veliko več svobode.

TTuuddii ttii iimmaašš zzddaajj iinnssuulliinnsskkoo ččrrppaallkkoo??Da, je pa bila odločitev zanjo zelo

težavna. Od leta 2000 imam namreč

sladkorno bolezen zelo urejeno, sajHbA1c ni bil nikoli višji od 6.5 zatosem bil na začetku zelo proti tej maliračunalniški stvarci, ki bi naj olajšalaživljenje sladkornemu bolniku. Leta2004 pa je to malo stvarco dobila hčiin že takoj po izobraževanju pri Zalo-ker & Zaloker sem spremenil mnenje.Ugotovil sem, da je res vse velikolaže, nič ni več treba načrtovati, kajbom delal čez dan, kdaj bom jedel,kaj bom jedel, kdaj bom šel na kolo.Zdaj se preprosto odločiš in naredišto, kar želiš. Ko grem na kolo, nekajmalega pojem, odklopim črpalko ingremo. Ravno tako zjutraj vstanem,ko se mi zljubi, nič več ni tega - uraje sedem, treba je vstati in si dati in-sulin. Seveda pa so rezultati, ki sobili že prej izvrstni, zdaj še maloboljši. HbA1c je, odkar imam črpal-ko, in to je že dve leti, vedno med5,4 in 5,7. Zdaj vem, da mi je insulin-ska črpalka dala res velik del svobo-de in zelo dobro urejenost sladkornebolezni.

AAllii ssttee ssee zzaarraaddii ttvvoojjee bboolleezznnii žžee pprreejjpprreehhrraannjjeevvaallii bboolljj zzddrraavvoo,, aallii sstteeppootteemm,, kkoo jjee zzbboolleellaa ttuuddii ŠŠppeellaa,, nnaa pprreehhrraannoo gglleeddaallii iinn jjoo zzaaččeellii pprriipprraavvlljjaattii ddrruuggaaččee??Res zdravo se prehranjujemo šele

zadnjih pet ali šest let. Ampak tozdravo je predvsem v tem, da se neprenajedamo, drugače pa jemo po-polnoma vse, tako kot drugi ljudje.Morda je edina razlika, da na našemjedilniku ni masti.

KKaakkoo ssttee ssee nnaauuččiillii šštteettii oogglljjiikkoovveehhiiddrraattee pprrii pprreehhrraannii iinn ooddmmeerrkkee

M A R E C 2 0 0 630

iinnssuulliinnaa?? VVaamm ttoo vvzzaammee vveelliikkoo ččaassaavvssaakk ddaann aallii jjee ttoo sseeddaajj žžee rruuttiinnaa??Sploh ne, to sem jaz delal že prej,

samo malo po svoje. Za kos kruhasem točno vedel, koliko enot insulinapotrebujem. Seveda sem to vedel zavso hrano. Zato sem imel sladkorurejen že prej, preden sem splohvedel, kaj so ogljikovi hidrati in kakovplivajo na sladkorno bolezen. Seve-da pa je bilo treba to preskušati karnekaj česa, nato pa je bil prehod naštetje ogljikovih hidratov veliko lažji.

KKaakkoo ssee jjee ŠŠppeellaa nnaavvaaddiillaa nnaa iinnzzuulliinnsskkoo ččrrppaallkkoo iinn nnaa šštteettjjee oogglljjiikkoovviihh hhiiddrraattoovv pprrii hhrraannii??Brez problemov, ker si jo je zelo

želela.

JJoo nnjjeennaa bboolleezzeenn mmoottii pprrii kkaatteerrii ooddnnjjeenniihh aakkttiivvnnoossttii aallii oo tteemm sspplloohh nneerraazzmmiiššlljjaa iinn jjeemmlljjee ssllaaddkkoorrnnoo bboolleezzeennkkoott ddeell ssvvoojjeeggaa žžiivvlljjeennjjaa??Za zdaj je ne moti, pa upam, da

ima dovolj moje krvi in da se boznala vedno postaviti zase in tako alidrugače premagati ovire.

SSoo vv ššoollii sseezznnaannjjeennii zz nnjjeennoo bboolleezznniijjoo,,jjoo rraazzuummeejjoo iinn jjii zznnaajjoo ppoommaaggaattii??Da.

SSee ŠŠppeellaa uukkvvaarrjjaa ss kkaatteerriimm oodd ššppoorrttoovv aallii ssee ššee pprreesskkuuššaa iinn iiššččeennaajjlljjuubbššeeggaa??

Z rekreacijo se ukvarja tako in dru-gače. Poleti ima rada vse, kar se do-gaja v vodi, pozimi pa je nora na alp-sko smučanje.

OOppiiššii eenneeggaa ssvvoojjiihh ddnneevvnniihh jjeeddiillnniikkoovv,, kkii ggaa nnaajjrraajjee pprriipprraavvlljjaašš iinn ppoovveejj,, kkoolliikkoo oogglljjiikkoovviihh hhiiddrraattoovvvvsseebbuujjee ppoossaammeezznnii oobbrrookk..Za zajtrk kos kruha, namazanega

z margarino in marmelado, čaj alibela kava. Kos kruha z namazom od35 do 40 gramov OH, čaj s tremižličkami sladkorja 15 g OH, če pa jebela kava, je to 20 g OH za 2 dlbele kave. Malice večinoma nimam,če pa kaj pojem, je to kakšno jabol-ko, ki ima od 20 do 30 g OH. Za ko-silo je juha, ni pa nujno, da je, rižna kakršen koli način, ali pa krom-pir na kakršen koli način, kakšnaomakica, vendar ni nujno, da jemesna, solata mora biti velika porci-ja, na koncu pa je včasih še kašnasladica. Če je juha, je to približno15 g OH, riž ali krompir 30-40 gOH, omaka 5 g OH, solata, ker je ve-lika porcija, je tudi do 15 g OH, sla-dica, ki je včasih problematična, pananese še okoli 15 g OH. Za večerjoponavadi pojem le nekaj malega,kakšno palačinko, kakšna jajčka skruhom, morda sadje, lahko tuditestenine, ampak malo. Za večerjozaužijem do 30 g OH.

KKaakkššeenn jjee ttvvoojj žžiivvlljjeennjjsskkii mmoottoo??Moj moto, ki ga vsem polagam na

srce je, ne tarnati tam, kjer ni treba,vedno si je treba vzeti čas zase in zasvoje najbližje, ukvarjajte se s kakr-šnokoli rekreacijo, ker boste fizičnoin psihično dosti močnejši in bosteveliko laže premagovali vse tegobe,ki pa niso kaj dosti večje, kot jihimajo tudi zdravi ljudje.

Za konec pa še moje razmišljanje:Ko se spomnim na tisti konec tednain na naše druženje, ne morem poza-biti, kako preprosto je živeti s slad-korno boleznijo, čeprav vsi vemo, danas spremlja ves dan in je včasihzelo težko. To, da je lahko vse pre-prosto, je dokazala tudi Špela s svo-jim veseljem do življenja in otroškoenergijo, ki je vsakomur od nas vča-sih tako zelo manjka. Preprosto jeodložila črpalko in zaplavala v baze-nu, skočila na odbojko in si jo zopetnamestila ter izmerila krvni sladkor.Če je bilo treba ukrepati, je ukrepalain vse je bilo v najlepšem redu. Breztežav, panike in problemov, ki jihvčasih vidimo odrasli, pa imamosladkorno bolezen več let kot onasama. Družini Tanjšek želim še velikolepih potovanj in dobrega zdravja,Romanu pa se zahvaljujem za sode-lovanje.

Alojz Rudolf

M A R E C 2 0 0 6

11.. KKoolliikkoo lleett žžee bbeerreettee SSllaaddkkoorrnnoo bboolleezzeenn??a) manj kot pet let c) med deset in 15 letb) med pet in deset let d) več kot 15 let

22.. KKaatteerree rruubbrriikkaa nnaajjrraajjee pprreebbiirraattee?? ((OOddggoovvoorree oocceenniittee ss šštteevviill--kkaammii oodd 11 ddoo 1155))..... aktualnosti o delovanju zveze doma..... aktualnosti o delovanju zveze v tujini..... strokovni članki ..... vprašanja in odgovori..... kolumna..... zdrava prehrana..... recepti za pripravo jedi..... sredinska priloga..... strani za mlade ..... iz društev..... napovedi društvenih aktivnosti..... šport in rekreacija..... nagradna križanka..... literarni kotiček..... razvedrilo in humor

33.. KKaakkoo oocceennjjuujjeettee ssttrrookkoovvnnee ččllaannkkee?? a) pogosto so pretežki c) ponavadi so razumljivi

in slabo razumljivi d) pogosto so razumljivib) občasno so pretežki e) vedno so razumljivi

in slabše razumljivi in zanimivi44.. KKaatteerree tteemmee mmeedd ssttrrookkoovvnniimmii ččllaannkkii vvaass nnaajjbboolljj zzaanniimmaajjoo??

((OOddggoovvoorree oocceenniittee ss šštteevviillkkaammii oodd 11 ddoo 66))..... o sladkorni bolezni in njenih posledicah..... o visokem krvnem pritisku..... o boleznih srca in ožilja..... o zdravem načinu življenja..... o zdravi prehrani..... druge teme

55.. OO kkaatteerriihh ssttrrookkoovvnniihh tteemmaahh bbii žžeelliillii ššee vveečč ččllaannkkoovv vvSSllaaddkkoorrnnii bboolleezznnii??

........................................................................................

........................................................................................

........................................................................................ 66.. KKaakkoo oocceennjjuujjeettee ssrreeddiinnsskkee pprriillooggee??

a) so koristen napotek in v njih zvem veliko novega b) včasih so preveč strokovno napisane in slabo razumljivec) ne berem jih, ker so preveč strokovned) me ne zanimajo

77.. SS kkaatteerriimmii rruubbrriikkaammii aallii tteemmaammii bbii llaahhkkoo ddooddaattnnoo pprriitteeggnniilliivvaaššoo ppoozzoorrnnoosstt iinn oobbooggaattiillii vvsseebbiinnoo SSllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii??

........................................................................................

........................................................................................

.......................................................................................

88.. KKaatteerree vvsseebbiinnee vv SSllaaddkkoorrnnii bboolleezznnii vvaass nnee zzaanniimmaajjoo??

........................................................................................

........................................................................................

........................................................................................

99.. KKaatteerree vvsseebbiinnee vvaass mmaannjj zzaanniimmaajjoo??

........................................................................................

........................................................................................

........................................................................................ 1100.. KKaakkoo ssttee zzaaddoovvoolljjnnii ss sseeddaannjjoo oobblliikkoo SSllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii??

a) zelo sem zadovoljenb) sem zadovoljenc) povprečno sem zadovoljend) nisem zadovoljen vendar je oblika še sprejemljivae) nisem zadovoljen, tako da bi bilo treba obliko spremeniti

1111.. KKaakkoo ppooggoossttoo nnaajj bbii ppoo vvaaššeemm mmnneennjjuu iizzhhaajjaallaa SSllaaddkkoorrnnaabboolleezzeenn??a) štirikrat na letob) tako kot zdaj, šestkrat na letoc) desetkrat na leto

1122.. BBii ssee nnaa SSllaaddkkoorrnnoo bboolleezzeenn nnaarrooččiillii,, ččee jjee nnee bbii pprreejjeemmaalliikkoott ččllaann ddrruuššttvvaa??a) da b) ne

1133.. ČČee bbii ssee nnaarrooččiillii,, kkaakkššnnaa cceennaa iizzvvooddaa ((vv ttoollaarrjjiihh)) bbii bbiillaazzaa vvaass ššee sspprreejjeemmlljjiivvaa??a) 370 b) 470 c) 570 d) 670 e) ne več kot 770

1144.. ČČee ssee nnee bbii nnaarrooččiillii,, zzaakkaajj nnee??

........................................................................................

........................................................................................1155.. LLaahhkkoo ddooddaattee ššee kkaakkššnnoo mmiisseell gglleeddee SSllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii::

........................................................................................

........................................................................................

........................................................................................

1166.. PPrriiiimmeekk iinn iimmee:: ................................................................1177.. NNaasslloovv,, uulliiccaa,, kkrraajj ss ppooššttnnoo šštteevviillkkoo::

........................................................................................

........................................................................................

1188.. LLeettoo rroojjssttvvaa:: ...................................

1199.. SSllaaddkkoorrnnii bboollnniikk sseemm oodd lleettaa:: ........................................

2200.. ZZddrraavviimm ssee a) z insulinom b) z dietoc) s tabletami d) kombinirano

Hvala za sodelovanje.

32

A N K E T A

Kakšno glasilo si želimo?PPrreedd mmaannjj kkoott ppeettiimmii lleettii,, sseepptteemmbbrraa 22000011,, ssmmoo vv nnaaššeemm ggllaassiilluu oobbjjaavvllii aannkkeettoo oo bbrraannoossttii SSllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii,, kkii nnaamm jjee bbiillaa ddoobbrroo vvooddiilloo iinn ppoommoočč pprrii pprriipprraavvii tteemm,, oo kkaatteerriihh ssmmoo nnaattoo ppiissaallii vv SSllaaddkkoorrnnii bboolleezznnii.. NNaa zzaaddnnjjeemmsseessttaannkkuu uurreeddnniišškkeeggaa ooddbboorraa SSllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii ssmmoo ssee ddooggoovvoorriillii,, ddaa aannkkeettoo zzooppeett pprriipprraavviimmoo iinn ttaa jjee zzddaajjpprreedd vvaammii.. MMeedd vvsseemmii,, kkii bboossttee aannkkeettoo iizzppoollnniillii iinn nnaamm jjoo vvrrnniillii ddoo 55.. aapprriillaa 22000066 nnaa nnaasslloovv ZZvveezzaa ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee,, KKaammnniišškkaa uulliiccaa 2255,, 11000000 LLjjuubblljjaannaa,, bboommoo iizzžžrreebbaallii ddeesseett nnaaggrraajjeenncceevv,, kkii bbooddoo ppoo ppooššttii pprreejjeellii lleeppaa iinn pprraakkttiiččnnaa ddaarriillaa.. ČČee žžeelliittee,, llaahhkkoo oossttaanneettee aannoonniimmnnii,, vveennddaarr vv tteemm pprriimmeerruu nnee bboossttee mmooggllii ssooddeelloovvaattii vv nnaaggrraaddnneemm žžrreebbaannjjuu,, vvaaššee ooddggoovvoorraa ppaa bboommoo uuppoošštteevvaallii pprrii aannaalliizzii aannkkeettee..

M A R E C 2 0 0 6

Zimski vzpon na Triglav

Popoldne ob 15. uri smo iz dolineKrme navdušeno zagrizli v strmino;Beli, Jani, Kajla, Borut (na inzulinskičrpalki) in jaz, Robi (na injektorjih).Prva etapa poti do pastirske koče, kije lepo obnovljena, je potekala dokajhitro in ne preveč utrujajoče. Pri bajtisva z Borutom izmerila krvni sladkor,ki je bil pri obeh malo nizek, tako dasva napolnila rezervoarje z ustreznokoličino ogljikovih hidratov.

Pod strmino Kalvarije smo za boljzanesljiv korak nataknili dereze in vsvetli, toda zelo mrzli (-17 oC) meseči-ni nadaljevali pot proti Kredarici, našinajviše ležeči planinski postojanki.Kontrola sladkorja je vseskozi kazala,da je bila poraba goriva v strmini in ssmučmi na nahrbtniku precej velika.

TELO JE TREBAPRIPRAVITI NA NAPORE

Za takšne dolgotrajne telesne na-pore se je treba vnaprej dobro pri-

praviti in založitis hranili z velikoenergijsko vred-nostjo in velikimodstotkom slad-korja. O poznava-nju svojega »cukra« in njegovemvplivu na organizem sem že pisal,pa naj nekaj dejavnikov vseenoomenim še enkrat. Vsak organizemje zapleten stroj, ki ga je trebaspoznati in se mu ustrezno prila-goditi. Organizem sladkornega bol-nika se na velikih nadmorskih viši-nah in ob naporu obnaša drugačekot organizem zdravih ljudi in tudidrugače ob normalnem vsakdanji-ku v dolini, kjer je ob morebitnihzdravstvenih težavah pomoč soraz-merno blizu.

Do tega spoznanja vodi le ena pot,pot, po kateri se gibamo (hodimo, te-čemo, smučamo, plavamo ...), insamo na tej poti bomo sebe in svojosladkorno bolezen lahko spoznali do

te mere, dabomo po njejstopali, tekli,smučali, pla-vali ..., samo-zavestno,varno, kar paje najpo-membnejše,da bomo natej poti uži-vali. O ureja-nju in mane-vriranju ssladkorjemob dolgotraj-nih telesnihnaporih innevsakdanjihaktivnostihpa kdaj dru-gič.

POGLED S TRIGLAVADO MORJA

Po približno petih urah hoje smoprispeli na Kredarico, s katere se je vmesečini ponujal prelep pogled v doli-no in na sosednje vršace. Ob toplemčaju in okusnem ričetu je minil prije-ten večer. Sladkor po večerji se je priobeh držal normale med 5 in 8 mmol.Spanje v neogrevanih sobah (-10 oC) jebilo nov preskus najine pripravljenos-ti. Po nekako prebedeni noči sta naszjutraj pozdravila jasno nebo in»toplo« sonce, ki je vabilo na vrh Tri-glava. V dobri uri in v ne preveč zah-tevnih razmerah smo se vsi povzpelina vrh, od koder se je razprostiral ne-pozaben razgled vse tja do morja.

Previdno smo sestopili nazaj do Kre-darice, kjer smo obnovili porabljenezaloge ogljikovih hidratov, si nataknilismuči ter čez Kalvarijo in Kurico terčez melišče pod severno steno Po-kljuških gora odsmučali nazaj v doli-no Krme. Smučanje po neurejenih te-renih zahteva od organizma precejveč energije kot klasično smučanje naurejenih smučiščih, zato je bilo trebav dolini potegniti iz nahrbtnika šezadnje zaloge »sladkorjev«.

Vzpon nam je glede na vremenskein snežne razmere v celoti uspel. Čr-palka in injektor nista odpovedala, lemerilnika sladkorja sta potrebovalamalce predgretja, večjih padcev slad-korja oziroma hip pa tudi ni bilo.

Ovire v življenju si postavljamo injih premagujemo sami!

Robi Zupan

PPrreelleeppoo vvrreemmee iinn iiddeeaallnnee rraazzmmeerree ((nneevvaarrnnoosstt ssnneežžnniihhppllaazzoovv jjee bbiillaa nnaammrreečč zzeelloo mmaajjhhnnaa -- 22.. ssttooppnnjjee)),, ssoo nnaass vv ssoobboottoo,, 1111.. ffeebbrruuaarrjjaa,, zzvvaabbiillee pprroottii zzaassnneežžeenneemmuuvvrrhhuu nnaaššeeggaa ooččaakkaa.. PPoo nneekkaakkoo pprreebbeeddeennii nnooččii vv ddoommuunnaa KKrreeddaarriiccii ssttaa nnaass zzjjuuttrraajj ppoozzddrraavviillaa jjaassnnoo nneebboo iinn»»ttoopplloo«« ssoonnccee,, kkii jjee vvaabbiilloo nnaa vvrrhh TTrriiggllaavvaa,, oodd kkooddeerr sseejjee ppoonnuujjaall nneeppoozzaabbeenn rraazzgglleedd vvssee ttjjaa ddoo mmoorrjjaa.. NNaattoossmmoo ččeezz KKaallvvaarriijjoo iinn KKuurriiccoo tteerr ččeezz mmeelliiššččee ppoodd sseevveerrnnoosstteennoo PPookklljjuušškkiihh ggoorraa ooddssmmuuččaallii nnaazzaajj vv ddoolliinnoo KKrrmmee.. SS ssllaaddkkoorrjjeemm vveess ččaass nniissvvaa iimmeellaa tteežžaavv.. ČČrrppaallkkaa iinn iinnjjeekkttoorr nniissttaa ooddppoovveeddaallaa,, llee mmeerriillnniikkaa ssllaaddkkoorrjjaa ssttaa ppoottrreebboovvaallaa mmaallccee pprreeddggrreettjjaa..

33

R E K R E A C I J A

Medijska nagrada Novo Nordisk 2006 Novo Nordisk nagrajuje najboljši !lanek in najboljši televizijski prispevek/oddajo

o sladkorni bolezni, vsakega z nagrado 10.000 evrov.

Sladkorna bolezen dosega razse•nosti epidemije. Danes ima sladkorno bolezen okoli 177 milijonovljudi po vsem svetu. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se bo to število do leta 2030 pove!alo na ve! kot 370 milijonov.

Kot vodilna svetovna dru•ba na podro!ju oskrbe sladkorne bolezni si Novo Nordisk prizadevaizboljšati ozaveš!enost o tej bolezni v najširši javnosti in pove!ati kakovost •ivljenja tistih, ki joimajo. Kljub napredku, ki je bil dose•en pri zdravljenju, v prizadevanjih za izboljšanje kakovosti •ivljenja še vedno obstaja velika potreba po izrazitejši preventivi in zdravljenju. Obravnavanje vsega tega je klju!no in lahko pomaga zmanjšati gospodarsko in dru•beno breme sladkornebolezni.

Novo Nordisk zato vabi novinarje iz Slovenije k udele•bi na tekmovanju za medijsko nagrado Novo Nordisk 2006, ki bo za Slovenijo znašala 750 evrov. Zmagovalec iz Slovenije se bo nato potegoval še za mednarodno nagrado.

Merila za zmago"lanek/televizijski prispevek/oddaja mora biti:

! posve!en(a) sladkorni bolezni na splošno (zdravljenju, zdravilom, zdravstvenim vprašanjemin tako naprej),

! objavljen(a) v Sloveniji,! objavljen(a) v nestrokovnem tisku,! objavljen(a) med 1. majem 2005 in 31. majem 2006,! pripravljen(a) tako, da govori o sladkorni bolezni zanimivo, privla!no in to!no.

Skrajni rok za predlo•itev !lanka, prispevka oziroma oddaje je 31. maj 2006.

Kako sodelovati?Informacije o tem, kako se prijavite na tekmovanje, najdete na spletni strani http://novonordisk.com/press/media_prize/media_prize_intro.asp, lahko pa se obrnete tudi na gospoda Branka Gajška, tel. 041 645 272, bgaj@novonordisk.com.

Novo Nordisk je usmerjena zdravstvena dru•ba, ena od vodilnih na svetu na podro!ju diabetesa. Poleg tega je vodilna tudi na podro!jih, kot so obvladovanjehemostaze, zdravljenje z rastnim hormonom in hormonsko nadomestno zdravljenje. Novo Nordisk izdeluje in tr•i zdravila in storitve, pomembne za bolnike, medicinskostroko in dru•bo. Novo Nordisk ima sede• na Danskem, zaposluje pribli•no 21.600ljudi v 78 dr•avah in tr•i svoje izdelke v 179 dr•avah.

Za dodatne podatke obiš!ite www.novonordisk.com.

Predsednik je bil optimis-tičen in je udeležence bo-dril k boljšemu razpolože-nju. Pred odhodom je vsakudeleženec izleta dobilskromno darilo in malico,kar je izboljšalo razpolože-nje v avtobusu. Bolj ko smose oddaljevali od doma,manj je snežilo in začelo seje kazati sonce. Naš cilj jebil v Begunjah, gostilna priJožovcu, kjer smo se srečalitudi z Natalijo Verboten.

PREGREŠNO DOBRE BLEJSKEKREMNE REZINE

Po dveh urah vožnje smoimeli postanek na Brezjah,kjer smo si ogledali bazilikoMarije Pomagaj in se spre-hodili po njeni okolici, ki jelepo urejena. Po ogledu Bre-zij smo imeli malico v bli-žnji okrepčevalnici, nato pasmo se odpravili na Bled,kjer smo si ogledali nekajznamenitosti. Privoščili smosi sprehod okoli jezera inuživali v prelepem razgleduna grad in na ptice v vodi.Tudi svež gorenjski zraknam je prijal. Navdušenismo bili nad blejskimi dobrotami, še pose-bej nad kremnimirezinami, ki so sekar topile v ustih.To je bila majhnapregreha sladkornihbolnikov.

Dan se je preve-sil v popoldan inpočasi nas je za-čelo mraziti, zatosmo nadaljevalipot. Ustavili smose v Vrbi, rojstnivasi našega naj-večjega mojstrapoezije FrancetaPrešerna. Želelismo si ogledatinjegovo rojstno

hišo, vendar je bila zaprta,zato pa smo lahko občudo-vali cerkev Svetega Marka.

ČESTITKE ZA BRATA AVSENIK,PLES Z NATALIJO

Nato smo se odpeljali v Be-gunje, kjer je bil naš končnicilj - sodelovanje pri snema-nju glasbene oddaje TV Slo-venija Z Natalijo pri Jožovcu.V gostili pri Jožovcu, kjer nasje osebje prijazno sprejelo,smo imeli pripravljenopozno kosilo. Ob njem smoprijetno poklepetali, nato pa

je sledil ogled galerije o zgo-dovini in delovanju ansamblaAvsenik. Ker sta v novembrupraznovala oba, Slavko inVilko Avsenik, smo se slad-korni bolniki iz Trbovelj spo-mnili na njun praznik in jimavoščili s skromnim darilom,ki ga je sprejel sin Gregor inse nam s prijetnimi beseda-mi zahvalil. Obljubil je, dabo čestitko prenesel Slavkuin Vilku Avsenik.

Komaj smo čakali, da seje začelo snemanje glasbe-ne oddaje. V dvorani smoposedli za mize, si naročilipijačo in uživali v programu.Nastopili so Marjan Zgonc,Modrijani in Alpski kvintet.Najbolj smo se nasmejaliFrediju, Toniju in Ester. Obprijetnih zvokih harmonikesmo z Natalijo zaplesali, posnemanju pa tudi fotografi-rali. Z dobrimi vtisi in pozi-tivno energijo smo se odpe-ljali proti Trbovljam.

Domov smo sevrnili zadovoljniin kot predsednikdruštva sem čla-nom obljubil, dabomo podobenizlet kmalu pono-vili. Vsi so bilinad tem navduše-ni. Dejali so, dase bodo z vese-ljem pridružilinaši naslednji do-godivščini. Podvtisom dobreglasbe smo odšliv tople domove,kajti zunaj je bilaprava zima.

Edi BerglezFoto: Ivo Zakrajšek

M A R E C 2 0 0 6

Društvo diabetikov Trbovlje

Srečanje z Natalijo Verboten pri Jožovcu v BegunjahČČllaannii ttrrbboovveelljjsskkeeggaa ddrruuššttvvaa ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv ssmmoo ssee 2288.. nnoovveemmbbrraa llaannii ooddppeelljjaallii pprroottii kkoorreennjjsskkii.. ZZjjuuttrraajj jjee mmooččnnoo ssnneežžiilloo iinn jjuuttrroo nnii bbiilloo nniičč kkaajj pprriiddaa,, zzaattoo ssoo uuddeelleežžeenncciippooddvvoommiillii,, aallii bboommoo sspplloohh ššllii nnaa iizzlleett aallii nnee..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

35

Medijska nagrada Novo Nordisk 2006 Novo Nordisk nagrajuje najboljši !lanek in najboljši televizijski prispevek/oddajo

o sladkorni bolezni, vsakega z nagrado 10.000 evrov.

Sladkorna bolezen dosega razse•nosti epidemije. Danes ima sladkorno bolezen okoli 177 milijonovljudi po vsem svetu. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se bo to število do leta 2030 pove!alo na ve! kot 370 milijonov.

Kot vodilna svetovna dru•ba na podro!ju oskrbe sladkorne bolezni si Novo Nordisk prizadevaizboljšati ozaveš!enost o tej bolezni v najširši javnosti in pove!ati kakovost •ivljenja tistih, ki joimajo. Kljub napredku, ki je bil dose•en pri zdravljenju, v prizadevanjih za izboljšanje kakovosti •ivljenja še vedno obstaja velika potreba po izrazitejši preventivi in zdravljenju. Obravnavanje vsega tega je klju!no in lahko pomaga zmanjšati gospodarsko in dru•beno breme sladkornebolezni.

Novo Nordisk zato vabi novinarje iz Slovenije k udele•bi na tekmovanju za medijsko nagrado Novo Nordisk 2006, ki bo za Slovenijo znašala 750 evrov. Zmagovalec iz Slovenije se bo nato potegoval še za mednarodno nagrado.

Merila za zmago"lanek/televizijski prispevek/oddaja mora biti:

! posve!en(a) sladkorni bolezni na splošno (zdravljenju, zdravilom, zdravstvenim vprašanjemin tako naprej),

! objavljen(a) v Sloveniji,! objavljen(a) v nestrokovnem tisku,! objavljen(a) med 1. majem 2005 in 31. majem 2006,! pripravljen(a) tako, da govori o sladkorni bolezni zanimivo, privla!no in to!no.

Skrajni rok za predlo•itev !lanka, prispevka oziroma oddaje je 31. maj 2006.

Kako sodelovati?Informacije o tem, kako se prijavite na tekmovanje, najdete na spletni strani http://novonordisk.com/press/media_prize/media_prize_intro.asp, lahko pa se obrnete tudi na gospoda Branka Gajška, tel. 041 645 272, bgaj@novonordisk.com.

Novo Nordisk je usmerjena zdravstvena dru•ba, ena od vodilnih na svetu na podro!ju diabetesa. Poleg tega je vodilna tudi na podro!jih, kot so obvladovanjehemostaze, zdravljenje z rastnim hormonom in hormonsko nadomestno zdravljenje. Novo Nordisk izdeluje in tr•i zdravila in storitve, pomembne za bolnike, medicinskostroko in dru•bo. Novo Nordisk ima sede• na Danskem, zaposluje pribli•no 21.600ljudi v 78 dr•avah in tr•i svoje izdelke v 179 dr•avah.

Za dodatne podatke obiš!ite www.novonordisk.com.

Spominski posnetek z Natalijo Verboten in Avsenikom

Vesela družba v gostilni pri Jožovcu

Predaja spominske svetilke

M A R E C 2 0 0 6

Ob svetovnem dnevusladkorne bolezni, 14. no-vembra lani, so predsedni-ca in nekateri člani izvršne-ga odbora obiskali Centerslepih in starejših in vsenaše člane, ki živijo tam,obdarili s praktičnimi dariliter se z njimi pogovorili onjihovih vsakodnevnih teža-vah. Zadovoljni in hvaležniso, da imajo redno zdrav-niško kontrolo in oskrbo, kijo izvaja zdravnik diabeto-log dr. Tomaž Camlek. Po-vedati pa je treba, da so zadelo s sladkornimi bolnikiusposobljene tudi medicin-ske sestre v centru, kiredno skrbijo za diabetičnozdravljenje varovancev.

Zanimive so tudi pripove-di naših članov o tem, sčim se ukvarjajo v prostemčasu. Tako so nam pokazaliveliko ročnih del, ki nasta-jajo pod njihovimi rokami(klekljanje in kvačkanje).Ponosni so na zavese v

dnevnem prostoru centra,ki so jih varovanke izdelalesame. Ob veliki skrbi zaustrezno in zdravo prehra-no tudi varovanke včasihpomagajo pripraviti kakšen

obrok. Prav na podlagi teganjihovega zanimanja jedruštvo organiziralo obiskdietetičarja Jožeta Lavrincaz Jesenic, ki jim je kar triure predaval o zdravi pre-

hrani sladkornih bolnikov,nato pa je predaval še dru-gim članom našega druš-tva.

Za letos imamo v progra-mu še več stikov in sodelo-vanja z našimi člani iz Cen-tra slepih in starejših. Juni-ja nameravamo zanje or-ganizirati enodnevni izlet vnaravo s prijetnim druže-njem in v spremstvu medi-cinskih sester. Obiskali jihbomo tudi ob letošnjem ju-bileju, 50-letnici delovanjaZveze društev diabetikovSlovenije.

Peter CeferinFoto: Ivan Rolih

Društvo diabetikov Škofja Loka

Dobro sodelovanje s Centrom slepih in starejšihŠŠkkooffjjeelloošškkoo ddrruuššttvvoo ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv žžee vveečč lleett ddoobbrroo ssooddeelluujjee ss CCeennttrroomm sslleeppiihh iinn ssttaarreejjššiihh ŠŠkkooffjjaa LLookkaa ((CCSSSS)),, ssaajj vv nnjjeemm ddoommuujjee vveečč kkoott 4400 nnaaššiihh ččllaannoovv.. PPoolleegg tteeggaa jjee nnjjiihhoovvaammeeddiicciinnsskkaa sseessttrraa TTaannjjaa SSttrržžiinnaarr ččllaanniiccaa iizzvvrrššnneeggaa ooddbboorraa ddrruuššttvvaa,, ttaakkoo ddaa ssmmoo zz nnjjeennoo ppoommooččjjoo vveess ččaass vv ssttiikkuu zz nnaaššiimmii ččllaannii vv CCSSSS.. TTuuddii pprreeddsseeddnniiccaa ddrruuššttvvaa SSiillvvaa ŽŽoonnttaarr vveeččkkrraattnnaa lleettoo oobbiiššččee CCSSSS tteerr ččllaannee sseezznnaannii zz nnaaššiimm ddeelloomm iinn nnaaččrrttii ddrruuššttvvaa..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

36

VV ssppoommiinn

Momir SibinčičZa posledicami zahrbtne

sladkorne bolezni je 5. ja-nuarja umrl Momir Sibinčič,častni predsednik Društvadiabetikov Škofja Loka.Momir Sibinčič je v našemdruštvu deloval od ustanovi-tve, od leta 1989. Vodenjedruštva je prevzel leta 1990in ga vodil do leta 1997.

S svojim bogatim pravniškim znanjem in velikimi ži-vljenskimi izkušnjami ter prizadevnostjo je društvo or-ganizacijsko in kadrovsko utrdil, poskrbel je, da so bilaizdelana in sprejeta pravila in drugi akti, ter začel in utr-dil sodelovanje z Zvezo društev diabetikov Slovenije.

Med njegovim vodenjem se je v društvo včlanilo velikosladkornih bolnikov z območja občin Škofja Loka, Gore-nja vas - Poljane, Žiri in Železniki. Zaradi njegovih veli-kih prizadevanj je društvo doseglo pomemben uspeh zustanovitvijo ambulante za sladkorne bolnike v Zdrav-stvenem domu Škofja Loka, ki je začela delovati septem-bra 1991.

Momir Sibinčič je bil po letu 1997, ko je prepustil vo-denje mlajšim, imenovan za častnega predsednika.Dobil pa je tudi zlato priznanje Zveze društev diabetikovSlovenije. Tudi pozneje, ko ni več aktivno deloval v druš-tvu, je rad dal nasvet, kako se lotiti reševanja proble-mov. Zelo rad se je udeleževal občnih zborov in po po-trebi drugih sestankov, bil z nami na izletih in piknikih,na katere sta z ženo redno prihajala. Zanimivi so bilipogovori z njim o nekaterih zgodovinskih vidikih, ki jihje poznal tudi iz osebnih izkušenj.

Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo pogrešali, saj nam jes svojim delom zapustil bogato podlago za uspešno de-lovanje Društva diabetikov Škofja Loka.

Društvo diabetikov Škofja Loka

Razpoloženje je bilo pri-jetno, zato se nikomur nimudilo domov in je avto-bus odpeljal pozneje, kotje bilo dogovorjeno. Sre-čanje nam bo kar šenekaj časa ostalo v lepemspominu, kajti »imeli smo

se fajn«, kakor radi reče-mo, kadar iskreno pohva-limo dobro počutje, prist-nost odnosov, družabnostin veselo snidenje s prija-telji.

Posebna zahvala grevsem donatorjem, ki so

nam v letu 2005 material-no pomagali, saj brez njihsrečanja ne bi bila takšna,kakršna so bila - prijetnain uspešna. Naši donatorjiso bili: Vrnarstvo Kozjek,Voklo, Mestna občinaKranj, Urarstvo Sekunda,Gostilna Viktor, Bilban,Zavod za šport Kranj, Us-njena galanterija Mavčiče,Trgovina Venus, Protokolar-ni objekt Brdo, IroplastikaMarkič, Lunar Peter, s. p.,Tipeda-Šuc, ZavarovalnicaTriglav Kranj, Monicolor tr-govina, VPD Bled, Mesar-stvo Kepic, Gostilna priCilki, Peka peciva Gradišar,Fara, Pizzerija Mobi Dick,

Le-tehnika, Vrtnarstvo Če-bulj, Dom na Joštu, Mesari-ja Šavs, Brunarica Štern, Tr-govina Lučka, Gorenjskitisk, TUS Trade Jezersko,Seite, Hotel Planinka, Gos-tišče ob Jezeru Jezersko,Nancy, s. p., SteklarstvoPodobnik, Vita centerNaklo, Proinfo Kranj, Cvet-ličarna Cvet in GostiščeČešnar.

Prvo naše letošnje druže-nje je bilo 6. srečanje dia-betikov Gorenjske na tekaš-kih smučeh ali pohodu pokulturno-turistični poti poDupljah, ki je bilo v sobo-to, 18. febraurja.

Ivan Benegalija

M A R E C 2 0 0 6

Društvo diabetikov Kranj

Prednovoletno srečanjeDDaa ssoo ddnneevvii vv ddeecceemmbbrruu ddnneevvii lleeppiihh mmiissllii,, ttoopplliihh ssttiisskkoovv,, nnee--šštteettiihh žžeelljjaa iinn ppoozziittiivvnnee eenneerrggiijjee,, ssee ddoobbrroo zzaavveeddaammoo ttuuddii vvDDrruuššttvvuu ddiiaabbeettiikkoovv KKrraannjj.. ZZaattoo ssmmoo kkoonneecc llaannsskkeeggaa lleettaa oorr--ggaanniizziirraallii žžee ttrraaddiicciioonnaallnnoo pprreeddnnoovvoolleettnnoo ssrreeččaannjjee ččllaannoovv,, kkiijjee bbiilloo vv ggoossttiiššččuu ČČeeššnnaarr vv CCeerrkklljjaahh.. DDaa bbii llaahhkkoo pprriiššlloo ččiimmvveečč ččllaannoovv,, ssmmoo oorrggaanniizziirraallii aavvttoobbuussnnii pprreevvoozz,, kkii jjee bbiill ttookkrraattkkaarr pprreeppoollnn uuddeelleežžeenncceevv..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

37

Tudi tokrat smo posebno pozornost namenili najstarejšima udeležence-ma srečanja in ju nagradili z darili Mestne občine Kranj. Častljiva gosta

sta bila Pavla Maček (1928) iz Velesovega in Rudi Bertoncelj (1926) izStrahinja

Da bi na večer v slovo letu 2005 združili prijetno s koristnim in storilikaj dobrega tudi za društvo, smo organizirali srečelov z veliko dobitki,

ki smo ga skupaj pripravili Aldo, Damjan, Vika, Stane, Ivica, Marija,Beba, Štefka, Janez, Brane, Irma, Marjan, Jolanda, Dani, Marica in Ivan

Ljubitelji plesa so se tudi zavrteli, drugi pa so ob prijetnem klepetuvztrajali do poznih večernih ur. Bilo je zabavno in veselo, kot se za sre-

čanje ob koncu leta spodobi

Prijetno presenečenje smo pripravili našemu Ivanu Benegaliji, ki ževrsto let skrbi, da je vsako naše srečanje brezhibno organizirano. Izro-čili smo mu knjigo Janeza Močnika Podobe nekdanjih časov ob 850-let-

nici Cerkelj, v katero smo se podpisali vsi udeleženci srečanja

M A R E C 2 0 0 6

I Z N A Š I H D R U Š T E V

38

Prvi pohod po okolici KranjaGGiibbaannjjee iinn ššppoorrttnnaa aakkttiivvnnoosstt kkoott ddeell tteerraappiijjee nniissttaa vveečč iizzjjeemmii,,tteemmvveečč ssttaallnniiccaa vv pprrooggrraammiihh ddrruušštteevv ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv..PPrraavv zzaattoo ssmmoo ssee vv nnaaššeemm ddrruuššttvvuu ddllooččiillii,, ddaa bboommoo lleettoossppoolleegg žžee sskkrrbbnnoo nnaaččrrttoovvaanniihh ppoohhooddoovv iinn iizzlleettoovv vvssaakk ddrruuggiiččeettrrtteekk vv mmeesseeccuu oorrggaanniizziirraallii ddvveeuurrnnee ppoohhooddee vv ookkoolliiccooKKrraannjjaa..

Prvega pohoda v januar-ju se je udeležilo kar 26članov. Po uvodnih bese-dah in pozdravu organi-zatorja Ivana smo se za-radi hladnega vremena inpoledenelih poti odločiliza pohod v zavetje stare-ga mestnega jedra Kranja.Med ogledom najpo-membnejših kulturno-zgodovinskih znamenito-sti smo se prijetno pogo-varjali in kaj hitro smoprehodili pot do južnegadela starega mesta. Predpovratkom smo narediliše obvezen »skupinski«posnetek in se po dobriuri hoje vrnili na izhodi-šče našega pohoda - predDiabetični center. Želja,da bi si ogledali prostorecentra, se nam ni uresni-

čila, saj objekt takrat šeni bil uradno predan na-menu.

Za konec smo se pogreliše s toplim čajem in si ob-ljubili, da se bomo z vese-ljem udeležili naslednjihpohodov.

Ivan Benegalija

VABLJENI NA POHODEV OKOLICO KRANJA

Zbirališče je ob 17. uripred Diabetičnim centromKranj vsak drugi četrtek vmesecu. Vse informacijedobite pri Ivanu po telefo-nu 031 485 490 ali vdruštveni pisarni po tele-fonu 04 20 28 310.Pridružite se nam!

Udeleženci pohoda pred Plečnikovimi arkadami

OBVESTILOVse naše člane obveščamo, da se je društvo 6. februar-ja preselilo v nove prostore Diabetičnega centra v Kran-ju, kjer zdaj deluje. Naša nova telefonska številka je 04 20 28 310.Organizirali smo tudi stalno dežurstvo v času dela dia-betološke ambulante. Prepričani smo, da bomo s temše okrepili naše sodelovanje.

Vabljeni!

Društvo diabetikov Domžale

Dvajset let prve diabetičneambulante v ZD DomžaleKK nnaasslloovvuu llaahhkkoo uupprraavviiččeennoo ddooddaamm,, ddaa jjee zzaa ddrr.. BBrreeddooKKookkaalljj LLiimmbbeekk iinn zzaa AAnniiccoo CCoottmmaann AAnnžžiičč,, vviiššjjoo mmeeddiicciinnsskkoosseessttrroo,, pprraavv ttoolliikkoo lleett uussppeeššnneeggaa iinn vvzzttrraajjnneeggaa ddeellaa ss ssllaaddkkoorrnniimmii bboollnniikkii,, ssttrrookkoovvnnjjaakkii iinn ssppeecciiaalliissttii ddiiaabbeettoollooggii,,kkoott ttuuddii zz vvooddssttvvoomm ZZddrraavvssttvveenneeggaa ddoommaa DDoommžžaallee..

Nekdaj dobro vodenastatistična obdelava po-datkov o naraščanju slad-korne bolezni je pokazala,da je imela občinaDomžale glede na številoprebivalcev največ sladko-rnih bolnikov. Nujnostprve ambulante so ugo-tovili v ZD Domžale, ki gaje vodil direktor dr. IvoPevec. Skupaj z vodilnimdiabetologom prim.Mihom Koseljem, dr.med., s Kliničnega centrav Ljubljani, sta potrebo posamostojni ambulantipredstavila odgovornim vdomžalski občini, saj smosladkorni bolniki iz bližnjein daljne okolice našenekdanje velike občine ču-tili oddaljenost od Ljubl-jane. Uspelo jima je. VDomžalah smo dobili dia-betično ambulanto.

Ko sem prvič vstopila vordinacijo, sta dve ženskiv belem, mojih let,učinkovali prijetno. Le

malokateri domžalskisladkorni bolnik obvstopu v ambulantorazmišlja, koliko znanja inpotrpežljivosti vložijozdravstveni delavci zazdravljenje naše bolezniin za našo boljšo prihod-nost. Od takrat do zdaj seje diabetologija kar precejrazvila, naša zdravnica insestra pa sta se učili tudiiz izkušenj bolnikov. Vpreventivi in zdravljenjusladkorne bolezni se jemarsikaj spremenilo nabolje. Žal se k diabetičnimletom pridružijo komp-likacije in še drugebolezni. Dolgotrajnaobolevnost, odvisnost odterapevta in terapije,človeka vsestransko izčr-pa. Zato želimo hitrejšinapredek in smo le red-kokdaj zadovoljni.Učinkovitost urejanja slad-korne bolezni je zeloodvisna od nas samih.

Anica Kvas

VV ssppoommiinn

Zvonku Korošcu Kot strela z jasnega me je našla

novica, da Zvonka Korošca ni večmed nami. Zavrteli so se mi dogod-ki za vsa leta nazaj, za čas, odkarvodim Društvo sladkornih bolnikovKamnik, to je od 11. oktobra 1994.Kje so že vsa ta leta in Zvonko je bilnaš nepogrešljiv pomočnik.

Kot neprofesionalno društvo smo delali le s pomočjoentuziazma in pripravljenosti ljudi, kot je bil Zvonko,ki ni bil sladkorni bolnik! Ne morem si predstavljati de-lovanja našega društva brez njegove pomoči, ki je bilazanesljiva in vedno ob pravem času. Bil je tudi zveza znašo Zvezo društev diabetikov Slovenije v Ljubljani.

Za vsa njegova dela - hvala!

Marjeta Bukovšek, predsednica Društva sladkornih bolnikov Kamnik

November je mineval tudiv znamenju svetovnegadneva sladkorne bolezni.Udeležili smo se osrednjeproslave v Celju, orga-nizirali Pohod proti sladko-rni bolezni in pripravili dveakciji. Občanom Litije inŠmartna smo v samo-

postrežnih trgovinah naizbrani dan od 9. do 17.ure merili krvni tlak inkrvni sladkor. Pri tem sonam pomagali donatorji inobe občini.

Že v začetku novembraso se začele različnedelavnice. Izdelovali smo

novoletne voščilnice inpripravili darilca za vseudeležence našegabožično-novoletnegasrečanja. Devetim obisko-valkam delavnic dela resni manjkalo, saj smopripravile 90 darilc, ko-likor je bilo prijav našihčlanov in njihovih svojcev.Tako so bili vsi obdarjenis prikupnimi pujski, kismo jih oblikovale inspekle same. Vsakega smolepo zavile in priložile šenovoletno voščilo z dobri-mi željami.

Na srečanju je bilo 20udeležencev več kot lani. Vuvodu smo se zahvalilivsem, ki nam stojijo ob

strani, da lahko naše društ-vo dobro in uspešno delu-je. Potem smo se zabavaliob glasbi mladih fantov izansambla Gadi, ki so hitroposkrbeli za dobrorazpoloženje. Organiziralismo tudi srčkov ples, vkaterem je sodelovaloosem parov, ki so nas nas-mejali s svojim zagretimplesanjem. Dobrorazpoloženi smo se razšlišele kako uro po polnoči.Organizatorji smo biliveseli, ker so ljudje odha-jali zadovoljni in z obljubo,da se prihodnje letoponovno snidemo.

Helena Muzga

M A R E C 2 0 0 6

Delavnica o zdravi prehraniVV pprroossttoorriihh OOŠŠ ŠŠmmaarrttnnoo ssmmoo 2255.. nnoovveemmbbrraa pprriipprraavviilliiddeellaavvnniiccoo oo zzddrraavvii pprreehhrraannii,, kkii jjoo jjee vvooddiillaa mmaagg.. IIvviiccaa VVeerrbb--nniikk,, nnaa nnjjeejj ppaa jjee ssooddeelloovvaalloo 1133 nnaaššiihh ččllaannoovv.. GGlleeddee nnaa pprreedd--pprraazznniiččnnii ččaass ssoo bbiillii ttuuddii jjeeddiillnniikkii pprraazznniiččnnoo oobbaarrvvaannii..PPrriipprraavviillii ssmmoo ddeevveett rraazzlliiččnniihh jjeeddii.. NNaa kkoonnccuu ssmmoo vvsseeppoosskkuussiillii iinn bbiillii zzaaddoovvoolljjnnii ss ssvvoojjiimm ddeelloomm.. DDoommoovv ssmmoo ooddššlliibbooggaatteejjššii zzaa nnoovvoo zznnaannjjee,, iizzkkuuššnnjjee iinn rreecceeppttee..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

39

Občnega zbora, ki je bil25. januarja v sejni sobiZdravstvenega doma Litija,so se udeležili tudi pred-stavniki društev sladkornihbolnikov iz Trbovelj inHrastnika, predstavnikidruštva litijskih invalidovter litijskih in šmarskihupokojencev, ki so pohva-lili litijsko društvo sladkor-nih bolnikov za obsežen inkakovostno izpeljan pro-gram. Vsi so izrazili željopo nadaljnjem sodelova-nju. S svojo prisotnostjonas je razveselil tudi pred-sednik Zveze društev dia-betikov Slovenije JankoKušar.

Začeli smo z zdravstve-nim predavanjem o negisuhih ust pri sladkornihbolnikih. Predavala jemag. farm. Anita Nečimer.Suha usta pogosto pestijosladkorne bolnike, zato jemarsikdo slišal kaj korist-nega in se seznanil z iz-

delki, ki so lahko v pomočpri lajšanju teh težav.

NACIONALNI PROGRAMJE NUJNO POTREBEN

Predsednica društvaDarja Zupančič je pred-stavila številne dejavnos-ti, ki so usmerjene v iz-obraževanje članov indrugih sladkornih bolni-kov za življenje s slad-korno boleznijo ter števil-ne aktivnosti za boljšesamovodenje sladkornebolezni: to so zdravaprehrana, telesne aktiv-nosti, spremljanje giba-nja sladkorja in drugo.

Obe občini se zavedatapomena teh dejavnosti,zato nas pri delu podpira-ta ter prispevata sredstvaza socialne in zdravstvenedejavnosti. Lani smo prekjavnih del zaposlili tudidelavko, ki jo sofinanciraobčina Litija, in nam je v

veliko pomoč pri urejanjudokumentacije, organizira-nem poslovanju društva inizvedbi programov. Polegtega nam je njen prihodomogočil, da imamo en-krat na mesec uradne uretudi popoldne.

V razpravi je predsednikZveze društev diabetikovSlovenije Janko Kušar litij-skemu društvu sladkornihbolnikov čestital za zeloaktivno delo in poudaril,da je v Sloveniji več kot100.000 sladkornih bolni-kov, njihovo število pa seše povečuje. Gre torej zaveliko skupino ljudi, ki po-membno vpliva na ustvar-janje javnega mnenja. Zatoje delovanje društev zelopomembno za ohranjanjepridobljenih pravic slad-kornih in drugih kroničnihbolnikov. Predsednikzveze je poudaril, da mo-ramo slovensko javnost indržavo opozoriti, da nujnopotrebujemo nacionalniprogram varstva sladkor-nih bolnikov.

REGIJSKO SODELOVANJEOD LITIJE DO RADEČ

Poleg že utečenih aktiv-nosti želimo letos v sodelo-vanju z obema ambulanta-ma povečati svoje članstvo,saj številčnejši laže uresniču-jemo svoje načrte, od številačlanov pa je odvisno tudipridobivanje sredstev FIHO.O sprotnih aktivnostih vdruštvu obveščamo svoječlane prek obvestil. O delo-vanju svojega društva obve-ščamo tudi širšo javnost sčlanki v reviji Sladkorna bo-lezen, v litijskem Občanu indrugih medijih.

Za letos smo si zadalitudi velik finančni zalogaj,saj moramo skupaj z druš-tvom invalidov obnovitistreho na našem objektu.Kupiti moramo tudi novo ra-čunalniško opremo, nujnopotrebno za dobro delovanje.

Udeleženci občnegazbora so podprli pobudohrastniškega društva slad-kornih bolnikov o regij-skem sodelovanju od Litijedo Radeč.

Helena Muzga

Društvo diabetikov Litija

Občni zbor in načrti za letosČČllaannii DDrruuššttvvaa ddiiaabbeettiikkoovv LLiittiijjaa,, vv kkaatteerreemm ssmmoo ssllaaddkkoorrnniibboollnniikkii iizz oobbččiinn LLiittiijjaa iinn ŠŠmmaarrttnnoo,, ssmmoo nnaa ddoobbrroo oobbiisskkaanneemmoobbččnneemm zzbboorruu ppoottrrddiillii uussppeeššnnoo iinn ddoobbrroo oopprraavvlljjeennee nnaallooggee vvllaannsskkeemm lleettuu tteerr sspprreejjeellii pprrooggrraamm ddeellaa iinn ffiinnaannččnnii nnaaččrrtt zzaalleettooss..

za nego vaših nog

M A R E C 2 0 0 6

Strokovno plat dobrodel-nega koncerta je takojprevzel dr. Damjan Justi-nek, ki smo mu - nanj selahko človek vedno zanese- obesili tudi del programa:glasbene točke naj povezu-jejo kratka, strokovna po-jasnila o sladkorni bolezni,njenih posledicah, grozlji-vem širjenju bolezni, nači-nih zdravljenja in aparatihza vsakdanje meritve. Pred-stavil naj bi razmere vsvetu in doma - predvsemproblem nacionalnega pro-grama varstva sladkornihbolnikov, ki ga še vedno ni-mamo.

VELIKO DELAPRED KONCERTOM

Sledilo je naporno iskanjedovolj znanih izvajalcev, kibi bili pripravljeni brezplač-no sodelovati. Telefoni narelaciji Velenje-Rogaška Sla-tina-Topolšica so bili zase-deni 24 ur na dan. Sestavitiglasbeni program za vsajpoldrugo uro niso mačjesolze. Nekateri izvajalci sotakoj privolili, drugi so pre-verjali termine, tretji pa sozadnji čas odpovedali. Sez-

nam se je počasi polnil, do-končno obliko pa je dobivalv zadnjih dneh.

Nato je bilo treba izdelatiplakate, hkrati pa je steklaobširna akcija na radiu(Slovenija, SI, Maribor,Koper, Val 202, Celje,Bakla, Velenje) in televiziji(Slovenija 1, Celje in VTVVelenje), v časopisju in zosebnim obveščanjem.Člani IO so neutrudno ob-veščali naše člane, ti pa na-prej sosede, prijatelje inznance. Vključila sta se TICv Velenju in Rogaški Slatini,urada župana in Javnisklad RS za kulturne dejav-

nosti v Šentjurju. Prodajovstopnic so ljubeznivoprevzeli na Območni obrtnizbornici in v recepciji Hote-la Žonta v Šentjurju ter re-cepciji Grand hotela v Ro-gaški Slatini. Glasilo Šent-jurčan nam je brezplačnoobjavilo oglas. O dobrodel-nem koncertu smo obvesti-li tudi vsa društva sladkor-nih bolnikov.

Prodaja vstopnic nam jedelala veliko skrbi. Vsajnekaj pomoči smo pričako-

vali od Društva slepih inslabovidnih Celje, vendar nibilo odziva. Na srečo sobile zadnje dni informacijeo prodaji čedalje spodbud-nejše, veliko število sede-žev v Kristalni dvorani panam je še vedno povzroča-lo glavobol.

ODLIČEN GLASBENI PROGRAMIN DUHOVITA ANA LIZA

Končno je prišel velikivečer. Med polnjenjem dvo-rane se je vrtel promocijskifilm (Novo Nordisk), medkoncertom pa so bili nazaslonu ves čas prisotninaši donatorji: iz RogaškeSlatine Terme Spa, Lionsklub in Zdravstvo, iz Vele-nja PSC Praprotnik, Avtohi-ša Jakopec, Stanovanjskopodjetje Linea, SindikatSKEI Gorenje ter občine Ve-lenje, Šoštanj in Šmartnoob Paki, pa Zveza društevdiabetikov Slovenije, druš-tva sladkornih bolnikovMežiške doline in SlovenjGradec, Bolnišnica Postoj-na, Šola za managementBled, Kozmetika Oriflame,Sindikat bolnišnice Celje,modna oblikovalka MajaŠtamol iz Žalca in še velikodrugih. Ne samo za prispe-vana sredstva, predvsem zanjihovo voljo pomagatinam se jim iz srca zahva-ljujemo. Še vedno je odprt

naš TRR 02426 -0018002376 pri NLB Vele-nje, sklic 00 19012006, inše vedno lahko prispevate.

Naša skrb, da bo dvorananapol prazna, je bila odveč:našteli smo okrog 300obiskovalcev, kar je za Ro-gaško Slatino kar rekordno

število. Poleg glasbe so seobiskovalci razveselili tudimalega darilca: na vsakemstolu je bila mavčna figuri-ca, izdelek skupine izDoma za varstvo odraslihVelenje.

Glasbeni program je bil od-lična mešanica narodno-za-bavne in popularne glasbe.Skoraj vsi izvajalci so namnamenili tudi nekaj spodbud-nih besed, vsi po vrsti pa sose odrekli honorarju. Pro-gram je bil razdeljen v štirisklope: uvod je prevzel an-sambel Dori, sledili pa so Tapravi faloti, koketne Mladefrajle in Mirna. HarmonikarRobert Goter, ki je zelo ogrel

Društvo diabetikov Velenje

Dobrodelni koncert ZZaammiisseell oo ddoobbrrooddeellnneemm kkoonncceerrttuu zzaa zzbbiirraannjjee ssrreeddsstteevv zzaannaakkuupp aappaarraattaa zzaa zzggooddnnjjee ooddkkrriivvaannjjee ookkvvaarr vviiddaa pprrii ssllaaddkkoorr--nniihh bboollnniikkiihh jjee ddaallaa pprreeddssttaavvnniiccaa TTeerrmm SSppaa KKaattaarriinnaa JJeekkuušš..PPoonnuuddiillaa nnaamm jjee bbrreezzppllaaččnnoo uuppoorraabboo KKrriissttaallnnee ddvvoorraannee..NNjjeennoo ppoonnuuddbboo ssmmoo nnaavvdduuššeennoo sspprreejjeellii..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

40

POPRAVEKV decembrski številki glasilaSladkorna bolezen sem za-radi nezadostne obvešče-nosti napačno zapisala imenašega partnerja pri organi-zaciji dobrodelnega koncer-ta, ki se pravilno glasiTerme Spa Rogaška, d. d.Prizadetim se vljudno opra-vičujem.

Ingeborg Čas

Romana, Ana Liza, Boštjan, Olga in Katarina

Polna Kristalna dvorana

Na pot smo se odpravili vLokovici, šli do Velikegavrha in čez Bezgovec doznamenja Sv. Križa, kjersmo malo postali, si od-dahnili od hoje, popili čajin nadaljevali pot do Hude-ga potoka. Od tam smo sepo precej strmi stezi začelivzpenjati na Goro Oljko. Potreh urah hoje se nam jemalica na koči še kako pri-

legla. Organizatorji so vsepohodnike pogostili s tradi-cionalno malico: čajem inkuhanim jajcem. Po počitkuin skupinskem fotografira-nju smo se v prelepemsončnem vremenu in vese-li, da smo nekaj naredili zasvoje zdravje in dobro po-čutje, vračali proti domu.

Fanika Jurjovec

M A R E C 2 0 0 6

Zdravju naproti na Goro OljkoPPllaanniinnsskkoo ddrruuššttvvoo PPoollzzeellaa vvssaakkoo lleettoo ttrreettjjoo ssoobboottoo vv jjaannuuaarrjjuuoorrggaanniizziirraa ppoohhoodd nnaa GGoorroo OOlljjkkoo.. PPooiimmeennoovvaallii ssoo ggaa ZZddrraavvjjuunnaapprroottii.. TTuuddii ččllaannii DDrruuššttvvaa ddiiaabbeettiikkoovv VVeelleennjjee ssmmoo ssee oodd--zzvvaallii tteemmuu lleeppeemmuu ggeesslluu iinn ssee ppooddaallii nnaa ppoott..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

41

občinstvo, Tanja Žagar, an-sambel Spev in mlada, očar-ljiva Ula, so nastopili drugemsklopu. Potem je na oderprišla Ana Liza, kot vednoseksi, duhovita in brez dlakena jeziku. Marsikdo je nakoncert prišel ravno zaradinje, saj očara s svojo iskri-vostjo in šarmom.

ALENKA GODEC - PRESENEČENJE VEČERA

Uvod v tretji sklop so pri-spevali stalni spremljevalcinaših prireditev - ansambelSpomini, pa Anita Kralj,Dvojčici z Janezom in MajaSlatinšek. Zadnji sklop jerazgibal dvorano: RobertGoličnik s kar dvema orke-stroma mladih izvajalcev,Manca Špik in Okrogli mu-zikantje. Vsi poslušalci sonestrpno pričakovali prese-nečenje večera in piko na i,Alenko Godec! Njen nastopin prisrčni nagovor je osvo-jil srca poslušalcev.

Povezovanje take priredit-ve ni šala. Potrebovali smomedijsko poznano oseb-nost. Za vodenje smo za-prosili Boštjana Romiha, kije prošnjo spontano spre-jel. Koncept povezovanja jebil zamišljen kot pogovormed babico (odlično ama-tersko igralko Olgo Marko-vič) s sladkorno boleznijoin odraslim vnukom Boštja-nom Romihom, ki je po-stavljal tipična vprašanjatistih, ki o naši bolezni nevedo kaj dosti.

Naivnim vprašanjemvnuka je babica dala težo ssvojimi odgovori, zasnova-nimi na znanju, izkušnji instroki. Njun pogovor, ki jepovezoval glasbene nasto-pe, je zaključilo spoznanje:namen koncerta ni bil samozbiranje sredstev, ampakobveščanje širše javnosti obolezni, ki deluje tiho inzahrbtno in ki postanevidna šele kot katastrofa sslepoto in amputacijami.

Koncert je vsem bolni-kom in drugim dal vedeti,da se lahko aktivno borimoza boljši vsakdan in da seje zanj treba boriti. Z njim

smo želeli predramiti tudinašo oblast in zdravstvenedejavnike, naj si pred slad-korno boleznijo in njenimiposledicami nehajo zatiska-ti oči. Kot skoraj vedno, setudi tokrat predstavniki re-publiških in lokalnih orga-nov prireditve niso udeleži-li. Iskreno pa smo bili vese-li obiska predsednika Zvezedruštev diabetikov SlovenijeJanka Kušarja, podpredsed-nic Judite Erjavec in VlasteG. Kaloper, urednice DiteDarje Lovšin in predstavni-kov društev sladkornih bol-nikov Ljubljana, Mežiškadolina in Slovenj Gradec,slednjih dveh z velikimspremstvom poslušalcev.

TREBA JE IMETI SRCEIN BITI PRIPRAVLJEN DELATI

Po skoraj dve uri in poltrajajočem koncertu je raz-igrane obiskovalce v pred-dverju Grand hotela doča-kalo še eno presenečenje:mladi Goličnikovi harmoni-karji so še enkrat raztegnilimehe! Kjer je Društvo dia-betikov Velenje, tam jebučno in tam je vedno tudiglasba. Strogi nadzor Kata-rine Jekuš, ki je imela vsedogajanje pod kontrolo, seje ob koncu zmehčal vnekam čudno vlažne oči:pa saj je tudi imela biti nakaj ponosna. Skupaj z našoRomano Praprotnik innjeno desno (Zlatko Pra-protnik) in levo roko (FrancSimončič) ter s številnimipridnimi prsti je dokazala,kaj vse je mogoče narediti.Treba je samo imeti srce napravem mestu in biti pri-pravljen delati.

Zadnji aplavz pa še nepomeni počitka. Čaka šeobračun, ugotavljanje izku-pička in tisoč drugih ma-lenkosti. Vsem sodelujo-čim, ki ste pokazali svoješiroko srce z brezplačnimsodelovanjem, vsem dona-torjem in vsem, ki ste namkakorkoli pomagali, pris-rčna hvala, ker ste pomaga-li premagovati slepoto.

Besedilo in slike: Ingeborg in Franc Čas

Obvestilo članom velenjskega društvaS 1. januarjem smo v sejni dvorani Društva upokojencevuvedli dežurstvo, in sicer vsak ponedeljek od 9. do 11.ure (Maruša Golavšek-Mele) in od 15. do 16. ure (MilicaVertačnik). V tem času lahko dobite razne informacije,kupite literaturo, poravnate članarino in prevzameteznamkice za leto 2006. Izkoristite to ugodnost!

Ingeborg Čas, sekretarka

Maruša Golavšek-Mele in Milica Vertačnik sta vsak ponedeljek dežurni v sejni dvorani Društva upokojencev Velenje

Predsednik je poročilo olanski dejavnosti društvailustriral s slikovitim prika-zom na projekcijsko platno,spomnil je na aktivnosti, kijih lani izvajalo društvo -pohodi vsako sredo, kole-sarjenje v poletnem času obpetkih, tudi kegljanje obpetkih, posebej pa je pohva-lil udeležence večjih poho-dov - na Obir, Črno prst,Golico, in tiste, ki so šli poLevstikovi poti, Čez goro k

očetu … kolesarje, ki so sepopeljali celo na Pliberškisejem, kegljače, ki so druš-tvu priborili kar nekaj poka-lov, omenil je okrevanje naDebelem rtiču in v RogaškiSlatini. Slike, ki jih je pred-vajal, so bile dokaz, da jemed nami veliko smeha, ve-selja in dobre volje.

Ansambel Kar pa je pos-krbel za zabavni del medpodajanjem finančnega po-ročila za minulo leto in

predstavitvijo načrta dela zaletos. Delo društva so poh-valili številni gosti občnegazbora, župan občine Radljeob Dravi Alen Butovnik, po-džupan občine Slovenj Gra-

dec Jure Šumečnik, pred-stavniki sosednjih društevsladkornih bolnikov Mislinj-ske doline, Velenja in Mari-bora, podjetja Stoma iz Slo-venj Gradca in podjetja

M A R E C 2 0 0 6

Narava nam je bila naklo-njena, tako da smo pohodlahko izpeljali ob koncutedna, ko je bila polnaluna. V soboto, 14. januar-ja, smo se dobili na zbir-nem mestu v bližini drav-ograjske cerkvice Sv. Križ.Zbrali smo se pri naši čla-nici Cvetki, ki nas je predodhodom postregla. Tudiza okrepčilo po vrnitvi smoposkrbeli in s seboj prineslinekaj dietnega za pod zob.Kakšno naključje, smo sirekli, 14 pohodnikov na 14.dan v mesecu. Odpravilismo se proti Šteharskemuvrhu, kjer je prav na vrhustičišče dveh občin in mejaštirih kmetov. Včasih sorekli, da si lahko na vrhupostavijo mizo in jedo izene sklede vsi štirje sosed-je, pa vsak sedi na svojizemlji.

SNEG JE ŠKRIPALPOD NOGAMI

Ko smo se odpravili napot, nam ni bilo žal, če-prav nas je kar precejzeblo. Ni nam bilo dano,da bi hodili v siju polnelune, ker je bilo vreme boljoblačno, mi pa v velikempričakovanju. Ker nas jekar precej zeblo, smo mo-rali malce pospešiti korak,da smo se malo ogreli.Zmrznjen sneg je kardobro škripal pod nogamiin to škripanje nas jespremljalo vso pot.

Prva znamenitost na potije bila Urkova lipa, ki jezgodovinskega pomena inje med najstarejšimi naSlovenskem. Ko smo sepovzpeli više, se je oblač-nost že malo porazgubila,da smo imeli čudovit raz-

gled proti Dravogradu,Dravski dolini, tja proti Av-striji in slovenjegraški kot-lini. Kar velik del poti smohodili po gozdu. Ko smoprišli do Bukovnice, je bilodo vrha le še dobre polure hoda. Težava pa je bilav tem, da smo do Bukovni-ce prišli po stezi, naprejpa je bilo treba gaziti celsneg. Prostovoljci so setakoj prijavili in prvi zako-rakali v sneg, ki je segalnad kolena.

V nadaljevanju poti seškripanje snega pod noga-mi ni več slišalo, le tu intam so pod nogami pokalesuhe veje. Sneg je bil tako

suh, da se je kar sprotisipal nazaj po gazi, ki smojo naredili. Ker je bilodokaj strmo, smo se ne-kajkrat ustavili, si malo od-počili in izstrelili kakšnovragolijo. Olga je v sijulune videla celo medvedješape, Jurka pa je prva opa-zila na nebu nekaj zvezd.Na vrhu je Vinko že vris-kal, vendar smo mu tudimi bili hitro za petami inse povzpeli na 1018 met-rov nadmorske višine.

ZIMSKA IDILA INBLEŠČICE V LASEH

Na vrhu nas je Peter po-slikal za spomin na prvi le-

Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Nočni pohod na Šteharski vrh VV zzaaddnnjjeemm ččaassuu ssoo nnooččnnii ppoohhooddii ppoossttaallii pprraavvaa aattrraakkcciijjaa,, zzaattoossmmoo ssii vv nnaaššeemm ddrruuššttvvuu rreekkllii,, ddaa bboommoo ssooddeelloovvaallii,, kkjjeerr ssee bboollee ddaalloo.. ZZaaddnnjjii ttaakk ppoohhoodd vv llaannsskkeemm lleettuu jjee bbiill PPoohhoodd nnaaGGrruubbaarrjjeevv vvrrhh,, tteeddeenn ddnnii pprreedd nnjjiimm ppaa ČČeezz ggoorroo kk ooččeettuu.. NNaa oobbeehh ssmmoo ssooddeelloovvaallii ttuuddii ččllaannii iizz nnaaššeeggaa ddrruuššttvvaa,, ppaa ssmmoossii rreekkllii,, ddaa bboommoo ššee mmii oorrggaanniizziirraallii nnooččnnii ppoohhoodd.. RReeččeennoo --ssttoorrjjeennoo..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

42

Na vrhu Šteharskega vrha nas je Peter fotografiral za spomin na prvi letošnji nočni pohod

Leto je bilo hitro naokoliLLeettoo 22000055 jjee bbiilloo hhiittrroo nnaaookkoollii,, ttaakkoo ddaa jjee pprreeddsseeddnniikk DDrruušš--ttvvaa ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveennjj GGrraaddeecc IIvvaann PPaavvlliičč sskklliiccaall ssvvoojjee ččllaanneeiinn ppoovvaabblljjeennee ggoossttee nnaa oobbččnneemm zzbboorruu,, kkii jjee bbiill 2277.. jjaannuuaarrjjaa vv ggoossttiiššččuu KKoorrooššiiccaa vv OOttiišškkeemm VVrrhhuu..

Tudi zaplesali smo

M A R E C 2 0 0 6

Dietna prehrana je osnovnametoda za zdravljenje vsehtipov sladkorne bolezni.Gre za zdravo prehrano,primerno tudi za zdraveljudi, le da je upoštevanjediete za sladkornega bolni-ka še pomembnejše. Pripo-ročila za zdravo prehranonarekujejo zmernost v koli-čini in čim večjo raznoli-kost v izbiri živil in sestavijedi. Zato smo se v Društvudiabetikov Idrija odločili, daorganiziramo kuharsko de-lavnico pod vodstvom uči-telja kuharstva BoštjanaNovaka.Delavnica je bila v soboto,3. decembra, v idrijskemdijaškem domu. Prišlo je 13udeleženk. Namesto uvodanam je učitelj predstavilpomembne pojme o pre-hrani, ki jih srečamo vsakdan. Nato je sladila pripra-va jedi. Udeleženke smo sekar hitro dogovorile, kaj bokatera pripravljala oziromakuhala.

»MALO DRUGAČNA POTICA«Skuhali smo kumarično juhoz dimljenim lososom in kus-kusovimi žličniki, ajdovo-ječmenove špagete z malan-cani in bučkami, v soli peče-no ribo, blitvo po dalmatin-sko, srnin ragu s šampinjo-ni, krompirjeve štruklje s pi-rino moko, mladim sirom inšpinačo in proseno kašo zmarelicami ter pripravili je-sensko solato. Ker pa so sebližali božično-novoletniprazniki, smo spekli tudi»malo drugačno potico«. Med pripravo jedi nas je uči-telj opozarjal tudi na napa-ke, ki jih najpogosteje dela-mo pri pripravi in kuhanju.Na koncu smo jedi dekorira-li in jih servirali na mizo.Udeleženke kuharske delav-nice smo ugotovile, da jelahko zdrava hrana, primer-na za diabetike, zelo okus-na. Dobile smo tudi brošuroz recepti vseh na kuharskidelavnici pripravljenih jedi.

Valerija Pavšič

Društvo diabetikov Idrija

Kuharska delavnica zdrave prehrane»»DDoobbeerr tteekk!!«« ssmmoo ddrruuggaa ddrruuggii rreekkllee uuddeelleežžeennkkee nnaa kkoonnccuu kkuuhhaarrsskkee ddeellaavvnniiccee,, kkoo ssmmoo uusseeddllee zzaa ppoollnnoo mmiizzoo pprriipprraavvlljjeenniihh ddoobbrroott,, pprriimmeerrnniihh zzaa ssllaaddkkoorrnnee bboollnniikkee.. PPrrii ssllaaddkkoorrnnii bboolleezznnii iimmaa nnaammrreečč pprraavviillnnoo nnaaččrrttoovvaannaa iinn pprriipprraavvlljjeennaa hhrraannaa ppoommeemmbbnnoo vvllooggoo zzaa ddoobbrroo uurreejjeenn ssllaaddkkoorr iinn ss tteemm ppoovveezzaannoo ddoobbrroo ppooččuuttjjee..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

43

tošnji nočni pohod. Vpisalismo se v knjigo, eno zape-li in se vrnili nazaj v doli-no, tokrat v drugo smerproti Šteharniku. Gaz jebila kar lepo shojena, saj zravenske strani na Štehar-ski vrh hodi dosti pohodni-kov. Tudi mi smo enegasrečali. Dol grede smo sevečkrat ustavili in občudo-vali lunino svetlobo, ki seje prebijala med drevesi.Ko so šli oblaki mimo, jeluna prav lepo osvetljevalapokrajino, kot da bi serodil nov dan. Drevesa soprikazovala čarobne posta-ve različnih domišljijskihbitij.

Po strmini smo kar hitroprišli na travnik Šteharni-kove domačije, od koder jelep razgled vse tja do Ur-šlje gore, kjer je skozitanke meglice bleščala luč.Videli smo lepo osvetljeneRavne in smučišče Poseka,v drugo smer, tja protiŠentjanžu, pa smo videlismučišče Bukovnik. V ne-posredni bližini pred namise je v snegu, osvetljenems sijem polne lune, blešča-lo na milijone iskric. Karnekaj časa smo obstali vtej čarobni pokrajini, nakarsmo že drug na drugem vlaseh lahko občudovalizimske bleščice. Zimskeidile je bilo hitro konec, mi

pa smo nadaljevali pot pohribu navzdol. Ker je pihalveter, je bilo na tem delupoti najhladneje.

VSAK POHODJE LEPOTA ZASE

Spomnili smo se na tiste,ki sedijo v topli sobi in le-nuharijo ob gledanju dol-gočasnih televizijskih pro-gramov in ne vedo, kakolepo je zunaj, in kakšenužitek je hoja. Ob pohodihpo naših čudovitih krajihpa se nič ne ponavlja.Vedno znova doživljamonove pohode in nove dogo-divščine. Vsak pohod je le-pota zase. Tak je bil tudiprvi nočni pohod, ki ga jepripravilo naše društvo.Pohod je kar lepo uspel.Zato na podobne izlete va-bimo tudi druge člane, datudi sami doživijo podobnelepote in da o njih ne pre-birajo samo člankov.

Tudi mi smo se polni vti-sov in veseli vrnili do Cvet-ke, se pogreli z vročimčajem, malo prigriznili inse razšli v veselem razpo-loženju. Nihče ni čutil, daje bilo za nami štiri urehoda, ampak smo si že karsanjavo zastavljali novecilje.

Danica Sekavčnik-Kotnik

Na koncu kuharskega tečaja smo jedi dekorirali, servirali na mizo, si zaželeli dober tek in z apetitom pojedli

Roche iz Ljubljane. Vse tebesede so nam dale novegazagona za uresničevanje le-tošnjih ciljev.

Za zanimivo predavanjeo diabetični nogi je poskr-

bela pedikerka MarjanaKresnik iz Slovenj Gradca.Po okusni večerji pa smose zavrteli ob prijetni glas-bi Elvisa.

Marjana Pavlič

Zabaval nas je ansambel Kar bo pa bo

M A R E C 2 0 0 6

Po dva člana izvršilnegaodbora iz vsake občine staprevzela to prijetno dolž-nost. Dogovorili smo se zavsebino priložnostnega da-rila, saj priti na obisk praz-nih rok v prazničnih dnehni nikomur v čast. Otovor-jeni z darilnimi vrečkami zbožično-novoletnimi motivismo se podali veselim sni-denjem naproti.

Sladkorne bolnike izbrežiške občine obiskujemže nekaj let. Kar navadilismo se, da okoli božičastisnemo drug drugemuroko, si zaželimo v novemletu vsaj takega zdravja,kot je zdaj, potem pa ob-novimo dogodke minulega

leta. Naše člane zanimajovse novice v zvezi z delova-njem društva, kaj počnejoznanci, kaj pripravljamo zaprihodnje leto.

Seveda se naši domačinimorajo pohvaliti tudi z do-sežki: »Počakaj, da ti poka-žem, kako sem se navadil nanovo protezo. Zdaj že lahkopohajam po vasi, da izvem,kaj je novega. Spomladi papridem tudi na občni zbor!«je pripovedoval eden izmedobiskanih članov. Počasi sezbere v prijetno topli do-mačnosti kuhinje ali dnevnesobe vsa družina, tamlajšivnuček seveda najde zavetjev naročju našega sladkegadedka ali babice.

Urica mine kot bi mignil,samo še kozarček domače-ga za zdravje, še enkrat vo-ščilo z najlepšimi željamiza leto, ki prihaja, in ob-vezni: »Pa pridi še kaj nao-koli!« Mene pa čaka nasled-nji obisk in še eno prijetnodruženje. Ja, tudi nov ko-zarček domačega za zdrav-je in čudežna moč trkajo-čih praznikov: nocoj nacesti ni policistov!

Zvečer pridem domov karmalce utrujen, vendar, ver-

jemite, svet se mi zdi po-novno lep in prijazen, šežena je dobre volje in spetspoznavam, da imamsrečo, ker sem sladkornibolnik: kako bi sicer spo-znal toliko čudovitih ljudi,toliko novih prijateljev?! Nakoncu samo še zahvala Sta-netu, Dragu, Vidi, Janezu inIvanu ter našemu predsed-niku Ivanu, ki jim ni žalčasa in truda, ko gre zanaše člane in naše društvo.

Marjan Piltaver

Društvo diabetikov Posavje

Praznični obiski pri naših članih invalidihVV DDrruuššttvvuu ddiiaabbeettiikkoovv PPoossaavvjjee vv pprraazznniiččnniihh ddnneehh oorrggaanniizziirraammoooobbiisskk ččllaannoovv iinnvvaalliiddoovv nnaa nnjjiihhoovviihh ddoommoovviihh.. SS ttaakkššnnoo sskkrroommnnoo ppoozzoorrnnoossttjjoo žžeelliimmoo ddaattii nnaaššiimm pprriijjaatteelljjeemm oobbččuutteekk,,ddaa mmiisslliimmoo nnaannjjee iinn ddaa ssmmoo jjiimm hhvvaalleežžnnii zzaa vvssee,, kkaarr ssoo pprriissppeevvaallii kk rraassttii iinn pprreeppoozznnaavvnnoossttii nnaaššeeggaa ddrruuššttvvaa..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

44

Na obisku pri Šetinčevih iz Šentlenarta

Decembrske dogodkeponavadi spremljajo dobreželje in praznične čestitke.Zato sta Zdravstveni domSevnica in Zdravstveno-vz-

gojni center Sevnica vsodelovanju s posavskimdruštvom sladkornih bol-nikov priredila že tretjesrečanje sladkornih bol-

nikov občine Sevnica.Srečanje, ki se ga jeudeležilo 50 sladkornihbolnikov in njihovih svo-jcev, je bilo v soboto, 10.decembra, ob 9. uri. Pri or-ganizaciji je neutrudnosodeloval tudi predsednikposavskega društva IvanŽivič.

Navzoči so poslušalinekaj predavanj, ki sopotekala v prijetnemozračju. O sladkorni

bolezni in povišanemkrvnem tlaku je predavalBožidar Grobeljšek, dr.med., spec. spl. med., opomenu oskrbe diabetične-ga stopala VladimiraTomšič, dipl. m. s., in o di-abetičnem stopalu,natančneje o izvedbi prese-jalnega testa z monofila-mentom Mojca Švab, s. m.s. in Mihaela Baumkirher,s. m. s.

Vladimira Tomšič

Tretje srečanje sladkornihbolnikov občine Sevnica

V soboto, 21. januarja,smo se na Brezjah priTržiču zbrali rekreativcigorenjskih društev in seodpravili na skupnosankanje, ki vsako letoprivabi čedalje več nav-dušencev zimske rekreaci-je. Brezje pri Tržiču sodobra izhodiščna točka nazanimivo sankaško pot naBistriško planino, za manjkondicijsko pripravljene paza pohode v bližnjo vasPopovo, kjer domuje prijaz-na družina Cotelj, ki se uk-varja s sirarstvom.

Nekateri so v soncu in

prelepem razgledu odšli naBistriško planino, od koder

je vodila sankaška pot. Sko-raj pol Gorenjske je bilomogoče videti in sosednji ssoncem obsijani gorskivrhovi so bili prava paša zaoči. Drugi pa so krenili podveh smereh na isti cilj, vvasico Popovo in sirarnoJošt. Prijazna gospodinja ježe čakala, da postreže po-hodnike z doma narejenimsirom, toplim čajem in zapremražene še s šilcem do-

mačega. Ob prijaznemsprejemu in ogledu sirarnese je marsikatero okospočilo na osvetljenih Juli-jskih Alpah in mogočnemTriglavu.

Na koncu smo se zbrali vgostilni Pod Dobrčo naBrezjah in z velikim tekompojedli bograč, pripravljenv kotlu kar pred vhodom vgostilno, in posebejpripravljeno sladico brez

sladkorja. Na koncu se jenekaj parov ob zvokih do-mačega harmonikarja vese-lo zavrtelo.

Ana Marija Hafner

M A R E C 2 0 0 6

Takoj ko sem dobila raz-pored pohodov za letos,sem preverila, ali bomospet šli na planoto nadDvorom pri Žužemberku.To je kraj, ki je oddaljen ledvajset minut vožnje odnovomeških ulic in križišč.Tam se pozimi bleščijo sne-žene površine, kjer smolansko zimo doživeli čudo-vite prelete velike jate pticpinož, ki so s hladnega se-vera prišle v naše kraje. Vletošnjem pohodniškemprogramu je predvideno,da se bomo v kraje na pla-noti nad Dvorom (Ajdovec,Boršt, Sela) podali septem-bra.

Kakšna le je zgodnjajesen na tej planoti? Priča-kujem bogato paleto barvin čisto druge prizore, kotsmo jih videli v zimskem

času. S tem nemislim, da drugipohodi ne zbuja-jo pričakovanj,saj bomo nekajpoti prvič preho-dili, ponovljenepoti pa bomoopravili v drugihletnih časih. Na-rava bo poskrbe-la, da se prizorine bodo povsemponovili, temvečbodo vsakič dru-gačni.

VELIKO JE LEPOT, LE POZNATI JIH JE TREBA

Morda koga bolj očaraskrivni kotiček v gozdu aliv dolini ob potoku. Tuditake kraje bomo obiskali.Zame pa je najbolj sprošča-

joče, da z malo napora do-sežem kraj, kjer se svetodpre, razgled na vse stra-ni neba pa mi daje občutekprostosti. Nato opazim, dase tudi drugi obrazi našeskupine razvedrijo inpotem skupaj občudujemo,

kar nam ponuja pogled.Bolj ko je obzorje oddalje-no in bolj ko je zrak čist,več prostranstva je prednami.

Na taki razgledni vzpetinise porajajo želje, da bi sipobliže ogledali te lepote.Marsikatero željo vključimov program letnih pohodov

in jo tudi uresničimo. Vokolici Novega mesta je ve-liko takih krajev, le poznatijih je treba. Naš živi kažip-ot, vodnica Fanika, nam vsebližnje in daljne griče in vr-hove predstavi poimensko,pa tudi veliko vmesnih za-selkov in cerkvic pozna.Dobro je, da si vsega nezapomnimo, saj bomo šeprišli na isti kraj in ugotovi-li, da je toliko novega,predvsem za nas bolj po-zabljive.

S tem člankom bi radaspodbudila še koga, da bise pridružil naši skupinipohodnic in pohodnikov terse prepustil skupnim doži-vetjem v naravi. Brezskrb-nost nam omogoča vodnicaFanika Vovk, ki se s svojimiizkušnjami v naravi vednoznajde, pohodniki pa jospoštujemo, ker zna delatiz ljudmi. Pod njenim vod-stvom se nam ni zgodila šenobena nesreča.

Lahko se nam pridružitein z nami pričakujete pre-senečenja, ki nas čakajo vnaravi.

Zina Vidrih

Društvo diabetikov Novo mesto

Pohodniška pričakovanjaČČlloovveekkuu llaahhkkoo zzaaiiggrraa ssrrccee,, ččeepprraavv nnee sseeddii zzaa bbooggaattoo oobblloožžeennoommiizzoo,, nnii ttuuddii nnuujjnnoo,, ddaa jjee oobbddaann zz ggllaassbboo aallii kkaakkššnniimmii ddrruuggiimmii ddoobbrroottaammii.. VVččaassiihh jjee ddoovvoolljj,, ddaa sspprreemmeennii ookkoolljjee iinnssee ppooddaa nneeddaalleečč oodd ddoommaa..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

45

V okolici Novega mesta je veliko krajev, ki jihje vredno obiskati in uživati v njihovi lepoti

Društvo diabetov Tržič

Sankali smo seDDeecceemmbbeerr jjee mmeesseecc,, kkoo ssee ddooggaajjaa nnaajjvveečč rraazzlliiččnniihh aakkttiivvnnoossttii..ZZ nnaassttooppoomm nnoovveeggaa lleettaa ppaa nnaassttaannee zzaattiiššjjee,, vveennddaarr vv TTrržžiiččuunnii ttaakkoo.. PPoonnaavvaaddii lleeppoo jjaannuuaarrsskkoo vvrreemmee ppoosskkrrbbii zzaa lleeppeeiizzlleettee iinn ddoobbrree vvttiissee oobb vvssaakkeemm ssrreeččaannjjuu..

M A R E C 2 0 0 646

D R U Š T V E N E A K T I V N O S T I

Datum Vsebina Čas in zbirno mesto Kontaktna oseba + tel. št..Društvo diabetikov Domžale17. marec Predavanje ob 16.00, Zdravstveni dom Mirjam Beden, 01 721 42 7922. april Meddruštveni pohod Moravče-Slivna-GEOSS ob 08.00, parkirišče Moravče Maks Grošelj, 031 800 656, 01 722 76 1127. maj Športno-rekreativno srečanje Gornja Radgona ob 07.00, Domžale Maks Grošelj, 031 800 656, 01 722 76 1115.-22. maj Okrevanje na Debelem rtiču ob 00.00, Domžale Mirjam Beden, 01 721 42 79

Društvo diabetikov Idrija16. marec Občni zbor ob 17.00, OŠ Idrija Valerija Pavšič, 040 840 2042. petek v mesecu Plavanje v bazenu ob 20.00, bazen Cerkno Valerija Pavšič, 040 840 2041. ponedeljek v mesecu) Merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka od 9.00 do 11.00, trgovina BIO-MED Idrija Valerija Pavšič, 040 840 2044x mesečno (ob torkih) Telovadba ob 19.30, gimnazija Idrija Valerija Pavšič, 040 840 204marec Delavnica Nataša, 05 373 42 38marec Pohod po Krasu Franc Rudolfapril Izlet v neznano s kopanjem Zdenka Bogataj, 031 307 089april Delavnica Nataša, 05 373 42 38april Pohod na Nanos Franc Rudolfmaj Športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije Zdenka Bogataj, 031 307 089maj Delavnica Nataša, 05 373 42 38maj Pohod na Lubnik Franc Rudolf

Društvo diabetikov Jesenice10. marec Občni zbor ob 17.00, Dom Franca Bergla Oto Kelih, 040 226 07513. maj Pohod po narcisnih poljanah na Javorniškem rovtu ob 09.00, parkirišče Akroni Babič Čazim, 041 909 961

Društvo diabetikov Kamnik1. torek v mesecu Merjenje krvnega sladkorja, pritiska, tigliceridov in holesterola od 8.00 do 12.00, sedež Društva upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5, 1. nad. (pri Marjanci) 01 839 10 15

Društvo diabetikov Kočevje20. marec Predvanje o diabetičnem stopalu in negi nog ob 18.00, dvorana Name Kočevje Jelka Poje, 01 893 90 14, Marija Akerman, 03 713 18 162.-9. aprila Preventivno okrevanje v zdravilišču Rogaška Slatina prijave do 10. marca Ksenija Vidoševič, 031 29 95 55 in Branka Kovačič, 041 518 25613. april Predavanje: obvladovanje kronične bolečine, Vlasta G. Kaloper, dr. med. ob 18.00, dvorana Name Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 29 95 55 22. april Izlet v neznano po prijavah do 15.aprila Ksenija Vidoševič, 031 29 95 55 10. maj Predavanje Žalost in tesnoba, kdaj je potrebno zdraviti ob 18.00, dvorana Name Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 29 95 55 24. maj Pohod in piknik v naravi prijave do 20. maja Ksenija Vidoševič, 031 29 95 55 1.sreda in 1. četrtek v mes. Merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov in krvnega tlaka od 7.00 do 9.00, pisarna društva diabetikov Bojan Figar, 041 929 836, Branka Kovačič, 041 518 2561. sreda v mesecu Informativni dan ob 17.00, pisarna društva diabetikov Ksenija Vidoševič, 031 29 95 551. ponedeljek v mesecu Obisk diabetikov na domu in Domu starejših občanov Kočevje po programu člani IO in prostovoljci, 01 893 90 13vsak ponedeljek Šola kuhanja in zdrave prehrane ob 17.00, pisarna društva diabetikov Jelka Poje, 01 893 90 14vsak torek Voden pohod v okolici Kočevja ob 14.30, avtobusna postaja Kočevje Jože Krapež, 041 624 414vsaka sreda in četrtek Uradne ure od 7.00 do 9.00, pisarna društva diabetikov dežurni člani, 01 893 90 13zadni četrtek v mesecu Kopanje v Dolenjskih toplicah ob 9.00, avtobusna postaja Kočevje Branka Kovačič, 041 518 256zadnja sreda v mesecu Biblioterapija ob 10.00, knjižnica Kočevje Nevenka Južnič, 01 893 13 20

Društvo diabetikov Kranj26. februar - 5. marec 7-dnevni izobraževalni program v zdravilišču Šmarješke toplice od 14.00, Kranj - avtobusna postaja društvena pisarna, 04 202 83 10 ali Ivan Benegalija 031 485 49017. marec Občni zbor ob 17.00, Kranj - Mestna občina Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 21. marec Predavanje: Kaj je sladkorna bolezen? (dr. Kristanc) ob 17.00, sejna soba MO Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 1. april Pohod Nemilje-Jamnik-Dražgoše ob 09.00, Nemilje - gostišče društvena pisarna, 04 202 83 10 ali Ivan Benegalija 031 485 49015. april Pohod Škofja Loka-Križna gora-Planica ob 09.00, parkirišče Mercator, Podlubnik društvena pisarna, 04 202 83 10 ali Ivan Benegalija 031 485 49022. april Pohod Moravče-Slivna-GEOSS ob 08.00, parkirišče Moravče društvena pisarna, 04 202 83 10 ali Ivan Benegalija 031 485 490vsak delovni dan Uradne ure društva v del. času diabetične amb. je odprta društvena pisarna v Diabetičnem centru društvena pisarna, 04 202 83 10 2. četrtek v mesecu 2-urni pohodi v okolico Kranja ob 17.00, pred Diabetičnem centrom Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali Ivan Benegalija, 031 485 490

Meritve (krvnega sladkorja, predavanja, delavnice, debatni klubi, ...). točni termini na oglasni deski in dodatne informacije v pisarni društva društvena pisarna, 04 202 83 10

Društvo diabetikov Lenart18. marec Občni zbor in praznovanje 20 letnice društva ob 10.00, gasilski dom Lenart Jožica Vračko, 031 661 2831. ponedeljek v mesecu Pohod v okolici Lenarta po dogovoru Jožica Vračko, 031 661 283

Društvo diabetikov Novo Mesto8. marec Pohod Birčna vas-Ruperč vrh -Novo mesto ob 11.00, ŽP Kandija Silvo Oblak, 07 332 58 0821. marec Občni zbor z zdravstvenim predavanjem ob 17.00, Hotel Krka, Novo mesto Jožica Rolih, 041 208 40422. marec Pohod Vel. Slatnik-Hribi -Hrušica ob 13.30, OŠ Grm Silvo Oblak, 07 332 58 085. april Pohod Šentjošt-Orehe-Verdun ob 13.30, OŠ Grm Silvo Oblak, 07 332 58 0819. april Pohod Brod-Škrjanče-Boričevo ob 13.30, OŠ Grm Silvo Oblak, 07 332 58 083. maj Pohod Petelinjek-Dol. vas-Sela ob 13.30, OŠ Grm Silvo Oblak, 07 332 58 0817. maj Pohod St. Ljuben-N. Ljuben-Drganja sela ob 13.30, OŠ Grm Silvo Oblak, 07 332 58 0827. maj Športno-rekreativno srečanje Gornja Radgona Gornja Radgona Silvo Oblak, 07 332 58 0831. maj Pohod Gorjanci ob 13.30, OŠ Grm Silvo Oblak, 07 332 58 08

M A R E C 2 0 0 6 47

Datum Vsebina Čas in zbirno mesto Kontaktna oseba + tel. št..Društvo diabetikov Ptuj18. marec Občni zbor z zdravstvenim predavanjem (diabetična noga) ob 9.00, Narodni dom vabila22. april Izlet: Lendava-Lendavske gorice-Lenti ob 7.00, železniška postaja Ptuj Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 4127. maj Športno-rekreativno srečanje Gornja Radgona ob 8.00, železniška postaja Ptuj Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41vsako 1. sredo Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41vsako 2. sredo Razdelitev vstopnic od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41vsako sredo Dežurstvo v društ. pisarni: prijave, informacije, posvetovanja in drugo od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804 in Marija Velikonja

Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsak petek Kegljanje od 16.00 do 17.00, kegljišče Stane Oblak, 051 613 342vsako sredo Pohod ob 15.30, pri mostu k NO Olga Repotočnik, 041 945 664

Društvo diabetikov Škofja Loka11. marec Občni zbor ob 10.00, OŠ Ivan Grohar Silva Žontar, 031 390 2841. april Pohod Nemilje-Jamnik-Dražgoše ob 9.00, Nemlje Marija Mančevski, 031 472 1252.-9. april Zdravstvena vzgoja Šmarješke toplice ob 14.00, AP Podlubnik in Škofja Loka Marija Mančevski, 031 472 1258. april Pohod Škofja Loka-Križna gora-Planica ob 9.00, parkirišče Mercator, Podlubnik Marija Mančevski, 031 472 12522. april Pohod Moravče-Slivna-GEOSS ob 8.00, parkirišče Moravče Marija Mančevski, 031 472 12513. maj Pohod po narcisnih poljanah-Javorniški rovt ob 9.00, parkirišče Acroni Marija Mančevski, 031 472 12520. maj Pohod na Preval ob 9.00, Kompas Ljubelj Marija Mančevski, 031 472 12524. maj Pohod na Jezersko, starejši člani Škofje Loke ob 10.00, CSS Škofja Loka Marija Mančevski, 031 472 12527. maj Športno-rekreativno srečanje Gornja Radgona ob 6.30, AP Podlubnik Marija Mančevski, 031 472 125vsak četrtek Pohod v okolici Škofje Loke ob 9.00, Podlubnik Marija Mančevski, 031 472 125vsak torek in sredo Merjenje sladkorja, holesterola in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, ZD Škofja Loka

Društvo diabetikov Tolminv 2. polovici marca Učna delavnica o pravilni prehrani ob 16.00, ZD Tolmini Franc Šebenik, 05 388 25 36od decembra do marca Telovadba ob 16.00, ZD Tolmini Severina Hvala, 05 388 18 85

Društvo diabetikov Tržič20. maj Pohod na Preval ob 9.00, gostišče Kompas, Ljubelj Jože Jerebic, 031 570 330

Društvo diabetikov Velenje4. marec Pohod po trških poteh Šoštanja ob 8.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika in Franc Jurjovec, 03 891 10 852.-9. april Okrevanje v Strunjanu udeležence obvestimo Romana Praprotnik, 041 745 22922. april Jama pekel in Rimska nekropola ob 8.00, avtobusna postaja Velenje Fanika in Franc Jurjovec, 03 891 10 8513. maj Velika Planina ob 8.00, avtobusna postaja Velenje Fanika in Franc Jurjovec, 03 891 10 8527. maj Športno-rekreativno srečanje Gornja Radgona obvestimo kasneje Fanika in Franc Jurjovec, 03 891 10 85vsak četrtek Tedenski pohod Šoštanj po dogovoru, Ribiška koča Fanika Jurjevec, 040 924 293vsak četrtek Tedenski pohod Šoštanj po dogovoru, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 891 10 85vsak ponedeljek Uradne ure društva od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, Maruša Golavšek-Mele, 041 663 264 in

sejna soba Društva upokojencev Milica Vertačnik, 031 389 807vsako sredo Tedenski pohod Velenje po dogovoru, Ribiška koča Cilka Miklavžina, 041 260 135vsako sredo Tedenski pohod Velenje po dogovoru, Ribiška koča Velenje Cilka Miklavžina, 041 260 135

Fitnes v Skalci obisk po dogovoru Milena Knez, 040 861 251

Knjiga Sladkorna bolezen, gibanje in športNNAARROOČČIILLNNIICCAA za knjigo SLADKORNA BOLEZEN, GIBANJE IN ŠPORT

CCeennaa kknnjjiiggee jjee 55..442255 ttoollaarrjjeevv.. ZZaa ččllaannee ss ččllaannsskkoo iizzkkaazznniiccoo jjee cceennaa 44..334400 ttoollaarrjjeevv..

Ime in priimek: .............................................................................................................

Ulica: ............................................................................................................................

Pošta in kraj: .................................................................................................................

Telefonska številka: ................................................... Število izvodov: ......................

Št. članske izkaznice: .............................

Podpis: ...................................................................

Sladkorna bolezen, gibanje in šport je prva knjiga v Sloveniji, ki iz več zornih kotovopisuje pomen gibanja pri zdravljenjusladkorne bolezni.

Avtorji so strokovnjaki s športnega in medicinskega področja.

Knjigo lahko naročite po telefonu štev. 01 430 54 44 ali pošljete naročilnico na Zvezo društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

M A R E C 2 0 0 648

##

U G O D N O S T I

PPOOPPUUSSTTII IINN UUGGOODDNNOOSSTTII ZZAA IIMMEETTNNIIKKEE ČČLLAANNSSKKIIHH IIZZKKAAZZNNIICC

ZDRAVILIŠČAKKrrkkaa ZZddrraavviilliiššččaa,, dd.. oo.. oo..,,Novo mesto. 10 odstotkov po-pusta na redne cene namesti-tev v: Zdravilišču DolenjskeToplice, Zdravilišču ŠmarješkeToplice, Zdravilišču Strunjan,Hotelih Otočec in Hotelu KrkaNovo mesto. Če imetnik karti-ce uveljavlja zgoraj omenjenipopust kot enega izmed po-pustov Krkinih Zdravilišč, jezgornja meja vseh popustov20 odstotkov na redne cenenamestitev.

ZZddrraavviilliiššččee LLaašškkoo mmeeddiicciinnaa iinnttuurriizzeemm,, dd.. dd..,, Zdraviliška 4,Laško. 20 odstotkov popustapri gotovinskem plačilu v re-cepciji za storitve wellness(bazen, savna, fitnes, kombina-cija teh storitev) in za zdrav-stvene storitve; 10 odstotkovpopusta pri gotovinskem plači-lu na mesečne in letne vstopni-ce; 10 odstotkov popusta prigotovinskem plačilu za kopa-liške storitve v kombinaciji z

gostinsko ponudbo: kopanje +kosilo ali večerja, kopanje +pizza, savna + kosilo ali večer-ja, savna + kopanje + kosilo;10 odstotkov popusta pri goto-vinskem plačilu pri nakupu da-rilnih bonov za storitve v kopa-liški recepciji za storitve well-ness (bazen, savna, fitnes,kombinacijo teh storitev indruge storitve v Centru zdravjain lepote). Popust ne velja zavrednostne darilne bone. Po-pust se ne sešteva z drugimipopusti, ki jih ponuja Zdravili-šče Laško.

UUnniioorr,, dd.. dd..,, pprrooggrraamm ttuurrii--zzeemm, Cesta na okroglo 15,Zreče, tel.: 03 757 61 62 in03 757 61 55. Člani društevdiabetikov imajo pri rezerva-ciji bivanja v KTC Rogla inTermah Zreče 10-odstotni po-pust na redne cene penzio-nov, polpenzionov, najemovin paketov.

HHootteell SSaavvaa RRooggaašškkaa,, dd.. oo.. oo..,,Zdraviliški trg 6, Rogaška Sla-

tina, tel.: 03 81 14 000, faks:03 81 14 732. 10 odstotkovpopusta na storitve po red-nem ceniku in pet odstotkovpopusta na programe.

MMllaaddiinnsskkoo zzddrraavviilliiššččee iinn lleettoo--vviiššččee DDeebbeellii rrttiičč,, Jadranskacesta 73, Ankaran. 5 odstot-kov popusta na cene penzion-skih storitev. Pokličite po tele-fonu 05 669 20 00. Člani sev recepciji evidentirajte sčlansko izkaznico.

PREHRANAUUPPIINNAA,, dd.. oo.. oo..,, ddooppoollnniillaa kkpprreehhrraannii,, Franca Nebca 14,Ljubljana (Rakovnik), tel.: 01427 20 83. V naši prodajalnido 30. junija 2006 ponujamo10-odstotni popust na izdel-ke lecitin, omega 3, kavo ka-ramel in sladila. Obiščete naslahko v ponedeljek, sredo inpetek od 10. do 12. ure alipokličite za brezplačni kata-log izdelkov!

SANITETNI MATERIALZA DIABETIKE IN DRUGOKKaannaa,, dd.. oo.. oo..,, Žalec. V pod-jetju imajo dolgoletne izkuš-nje z nego nog in diabetične-ga stopala. Pri njih vam opra-vijo pedikuro, nego nog inponudijo izdelke za nego nogna osnovi naravnih zelišč.Udeležite se lahko tudi preda-vanja o negi nog, ki so vsakprvi torek v mesecu ob 16.uri ali po dogovoru za skupi-ne. Predavanje je brezplačno.5-odstotni popust je na pedi-kuro in izdelke. Pokličite in senaročite po telefonu 03 71318 16. Obiščite jih v Žalcu,Savinjska cesta 45.

SSaalloonn DDIIVVIINNAA,, Ulica Talcev 2,Ljubljana Poljane. Urejeno sto-palo - ugodje na vsakem kora-ku, pedikura in nega nog,strokovna obravnava diabetič-nega stopala, manikura, ročnalimfna drenaža in refleksnamasaža stopal. Članom druš-tva omogočamo 10 odstotkovpopusta za vse storitve. Svoj

obisk naročite po tel.: 01 4343 821 ali 040 24 77 24.

PPUULLZZ,, dd.. oo.. oo..,, Miklošičeva 24,1000 Ljubljana, tel.: 01 43310 43. Prodaja, kontrola inservis merilnikov krvnegatlaka. 10-odstotni popust prinakupu novega in pri popravi-lu starega aparata.

HHoossppiittaalliiaa,, dd.. oo.. oo..,, vam vsvojih poslovnih enotah naKržičevi 7 v Ljubljani, Ljub-ljanski 11 na Bledu in Betnav-ski 9/a v Mariboru ob ustrez-ni predložitvi izkaznic še na-prej daje 5-odstotni popustpri prodajnem programu ma-terialov in medicinskih pripo-močkov in 10-odstotni popustpri medicinskih storitvah vsvojih specializiranih storitve-nih centrih.

TTrrggoovviinnaa RReevviittaa -- iizzddeellkkii zzaazzddrraavvoo žžiivvlljjeennjjee,, Tomažičeva10, Izola (v hotelu Delfin,vhod s parkirišča). Medicinskepripomočke izdajamo tudi narecept oziroma naročilnicoZZZS. 10 odstotkov popustaza izdelke za sladkorne bolni-ke (merilniki sladkorja s po-trošnim materialom, posebnaobutev za diabetike) in 5 od-stotkov na vse druge izdelke,razen pri izdaji na recept.

ZZaallookkeerr && ZZaallookkeerr,, dd.. oo.. oo..,,Kajuhova ulica 9, 1000 Ljub-ljana, tel.: 01 542 51 11. Vnaši specializirani trgovinivam ponujamo 10 odstotkovpopusta za nakup aparatovza merjenje sladkorja v krvi,testnih senzorjev, lancet, apa-ratov za pomoč pri impotenciin za začasno pooperativnoobutev.

BBBBlliigghhtt,, BBrraannkkoo BBuurrjjaa,, ss.. pp..,,Kotlje 105, 2394 Kotlje, tel.02 82 77 010 ali 041 448651. 10 odstotkov popusta prinakupu naprave za pripravosanitarnih, pitnih voda in so-bnih ionizatorjev (čistilcev inizboljševalcev zraka). Ogledin dodatne informacije nahttp://www.bblight.com

Zveza društev diabetikov Slovenije pripravlja ugodnosti in popuste za člane društev diabetikov, ki imajo članske izkaznice. Popusti veljajo samo za imetnika članske izkaznice, ki jo predložite na recepciji ali pri blagajni pred izdajo

računa. PPooppuussttii nnee vveelljjaajjoo zzaa sskkuuppiinnee iinn ssee nnee sseešštteevvaajjoo..

wwwwww..ssaannoollaabboorr..ssii

V Sanolaborjevih specializiranih prodajalnah z medicinskimi in orto-pedskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki zazdravo življenje po vsej Sloveniji ponujamo vsem članom 5 % popust prinakupu. Popust ne velja za blago, ki je že znižano ali je v akciji.

SSppeecciiaalliizziirraannee SSaannoollaabboorrjjeevvee pprrooddaajjaallnnee::

Ljubljana – Citypark, Šmartinska 152, tel.: 01 521 12 88– Cigaletova 9, tel.: 01 23 25 371– Koseze, Ul. bratov Učakar 54, tel.: 01 510 84 48– Celovška 280, tel.: 01 510 85 19

Domžale, Slamnikarska 1, tel.: 01 724 44 23Postojna, Zdravstveni dom, Prečna 2, tel.: 05 720 36 10Brežice, Zdravstveni dom, Černelčeva 8, tel.: 07 499 32 00Sevnica, Zdravstveni dom, Trg svobode 14, tel.: 07 816 28 40Ribnica, Zdravstveni dom, Majnikova 1, tel.: 01 836 97 56Maribor, City Maribor, Ul. Vita Kraigherja 5, tel.: 02 231 05 76Novo mesto, Mercator center, Podbevška 4, tel.: 07 393 02 60Slovenj Gradec, Mercator center, Ronkovska 4a, tel.: 02 883 86 06Trbovlje, Trg revolucije 26, tel.: 03 563 02 96N. Gorica, Mercator c., Industrijska c. 6, Kromberk, tel.: 05 333 44 96Murska Sobota, Ul. Staneta Rozmana 7, tel.: 02 536 10 30Velenje, Tomšičeva c. 13-15, tel.: 03 897 73 20Jesenice, Mercator center, Spodnji Plavž 5, tel.: 04 583 64 60Koper, Pristaniška 2 (na tržnici), tel.: 05 626 26 70Celje, Mercator center, Opekarniška c. 9, tel.: 03 491 17 01

– Prosana, Kocbekova ul. 4, tel.: 03 544 33 95

M A R E C 2 0 0 6 49

N A G R A D N A K R I Ž A N K A

Geslo: _ ____ _________ _ ________

Nagrajencem križanke iz številke 62. čestitamo!Nagrajenci so: MMaarriijjaa OObbllaakk,, Trg Franca Kozarja 16, 1430Hrastnik, AAnnddrreejjkkaa JJeerreebb,, Nikolaja Pirnata 14, 5280 Idrija,MMiillkkaa PPooddoobbnniikk,, V. Svetina 21, 4270 Jesenice, PPeetteerr ŠŠeerruuggaa,,Koprska 27, 2000 Maribor, JJaannkkoo HHeenniiggmmaann,, Aljaževa 22,1132 Ljubljana in AAnnaa RRiimmcc,, Prvomajska 53, 8290 Sevnica.Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade podarjaZdravilišče Laško. Rešene križanke pošljite do 55.. aapprriillaa 22000066na naslov: ZZvveezzaa ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee,, KKaammnniišškkaauulliiccaa 2255,, 11000000 LLjjuubblljjaannaa,, s pripisom »Nagradna križanka«. Nepozabite napisati vaše davčne številke in davčne izpostave.

Kupon za nagradno križanko (marec 2006)

Ime in priimek: ................................................................................................................

Ulica: .............................................................................................................................

Kraj in poštna številka: .....................................................................................................

Davčna številka in izpostava: .............................................................................................

##

Avtor:RudiMurn

PTICAUJEDA

KRŠČANSKADOBRO-

DELNOST

TEKSTILNIIZDELEK

ZAODEVANJE

AROSA -turistični

krajv Švici

HIJACINTA(redko)

POKRAJINAV SREDNJEM

DELU JV. GRČIJE

SRBSKOMOŠKO IME

(iz črk:VOJNA)

DOLGOREPAPAPIGA

ORGAN S KATERIMSE LAHKO

POMEŽIKNE

VELIKI INDO-NEZIJSKI

OTOKIVAN KRILOV

GRELNIKCENTRALNE

KURJAVE

NABREKLOSTSPOLNEGA

UDA

LIJAK MITOLOŠKILETALEC

SIMBOL ZA TANTALPRIMORSKI NAZIV ZA VRV,KI VARUJEJO JAMBOR, DASE NE PREVRNE, PRIPONA

ZOLAJEVROMAN

PRIPRAVA ZAPRIŽIGANJE

CIGARETŠENOA

AUGUSTPROMETNI

OBJEKT

VENO TAUFERNEKDANJIETIOPSKIGOSPOD

VINKO MRAK

JAREK, KI GA JE STRMO V BREG NAREDILA VODA

ŠVEDSKO-AMERIŠKAFILMSKAIGRALKA

(Lena)

NEKDAJ SO ORANJUDEJALI

ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI

SIMBOLZA TITAN

LJUBEZEN-SKI ZMENEK

KAREL ERBENVEČJA ČRNA PTICA PEVKA,SELIVKA, S SVETLO LISO

NA PRSIH

POLET

ZGORNJI,RAZŠIRJENI

DELSAPNIKA

VOJAŠKITABOR(star.)

VEZNIK

OŠPIČENAPALICA

VELIKA SKU-PINA ČEBEL

ŽENSKA ZOBČUTKOM

ZASTVARNOST

TURISTIČNIKRAJ V ŠVICI

ANGLEŠKIBRINJEVEC

VRSTATISKARSKIH

ČRK(iz črk:

DANILA)

NAVDUŠENECZA VSE KAR JE

ANGLEŠKO

LATINSKO-AMERIŠKIDNINAR

OČESNAMREŽNICA

PRIKAZ ČESA PO

ZUNANJIHZNAČIL-NOSTIH

PREDEL,DEL

SLADKA,RUMENABUČNICAPPRRIILLEETTNNAAŽŽEENNSSKKAA

PREMO-ŽENJE

SLIKAV PASTELNI

TEHNIKI

VOJVO-DINSKIPESNIK(Karoly)

IT. OPERNISKLADATELJ(Gioacchino)GGLLAAVVNNOO MMEE--SSTTOO MMAARROOKKAA

VRSTA, ZNA-ČILNA OBLIKA

RRAAVVNNIINNAA((zzaassttaarreelloo))

ACS, Karoly -

vojvodinskipesnik

KONECMOLITVE

TREPE-TANJE

DELOČESA

MALO VREDNIODVEČNI POHIŠTVENI

PREDMETI

VEDAO

LETALSTVU

LJUDSKIIZRAZ

ZAMAVRAH

SIMBOLZA

TELUR

GRŠKI BOGVOJNEPRVA

ŽENSKA

ČRKIIZ

BESEDETEME

BISTRENJE

RENATATEBALDI

TONETOMŠIČ

NIKOGORŠIČ

TVZASLON

PRIDOBI-VANJE MOČI

PO HUJŠIBOLEZNI

ITALIJANSKIKEMIK,

NOBELOVEC1963

(Giulio)

NEKDANJIETIOPSKI

KNEZ

BOŽJISEL,

?VARUH

R A Z V E D R I L O

M A R E C 2 0 0 6

PPRRII ZZDDRRAAVVNNIIKKUU»No, kako je zdaj z vašo za-spanostjo?«»Čedalje slabše: zdaj nisemzaspan niti takrat, kadarmoram vstati!«

BBRREEZZ TTEEŽŽAAVV»Ata, kako je lahko Bog vseustvaril v enem samemtednu?«»Preprosto, sinko, tedaj še nibilo občinarjev in obrtni-kov!«

ZZAASSLLUUŽŽKKAARR»Opazujem vas in me zani-ma, zakaj delate zareze vtale velik hlod.«»Tešem.«»Z žepnim nožkom?«»Veste, plačan sem na uro!«

IIZZKKUUŠŠNNJJAA»Zakaj letos ne boste odšlina morje?«»Dolgoletne izkušnje kažejo,da doma dežuje najceneje!«

LLOOVVSSKKAA»Lisice so pa res zvite živali!Pomisli, zadnjič sem enoustrelil in ko sem prišelbliže, sem videl, da je pes!«

VV HHOOTTEELLSSKKII KKUUHHIINNJJII»Gospod šef, kaj naj vza-mem za želvjo juho, govedi-no ali svinjino?«

NNAA BBEENNCCIINNSSKKII ČČRRPPAALLKKII»Saj mi boste kontroliralitudi gume, kajne.«»Takoj: ena, dve, tri, štiri... vredu!«

MMOODDRRII JJAANNEEZZEEKK»To, da so odkrili planete,razumem. Ne vem pa, kje sozvedeli za njihova imena!«

GGOORREENNJJSSKKAA»So tole novi čevlji?«»Ja, ata.«»Potem pa delaj čim večjekorake!«

TTRRMMOOGGLLAAVVKKAA»In kako to, da nisi stopilana zavoro, ko si se zaletela?Mož je zatulil: Bremzaj, jazpa ne dovolim, da kdo vpijename!«

KKAARRIIEERRAA»Z aktivnim igranjem nogo-meta sem prekinil zaradiprehude kratkovidnosti.«»Je bilo težko slovo z nogo-metne zelenice?«»Sploh ne, zdaj sem nogo-metni sodnik!«

BBOOKKSSAARR»Zadnji dvoboj sem dobil potočkah.«»Si ga dobro zmahal?«»Niti ne, tolikokrat sem uda-ril mimo, da se je nasprotnikprehladil zaradi prepiha.«

ZZVVIITTEEŽŽ»Mami, mi daš dvesto tolar-jev za starega moža, kitamle vpije.«»Kaj pa kriči?«»Sladoled, sladoled...«

ZZVVIITTII KKOOMMAARRJJIINa dopustovanju v kampu sodružino nadlegovali sitni ko-marji. Potem so se pojavilekresnice in mali Gašper jeprihitel k očetu:»Ati, ati, zdaj nas pa komarjikar z lučjo iščejo!«

Pripravil Jože Petelin

50

KKOOMMBBIINNAACCIIJJSSKKAA KKRRIIŽŽAANNKKAA BBRREEZZ ČČRRNNIIHH PPOOLLJJ

Spodnje besede vpišite v lik vodoravno ali navpično tako,da se bodo med sabo ujemale. Na sivih poljih boste pre-brali priimka dveh znanih Slovencev: polihistorja in pisa-telja.

AALL FFSS LLEESSTTVVAA OOLLIIOO SSKKIIAAUUMMOONNTT IILLOOVVIIKK LLOOOOKK OOSSTTRRIIŽŽ SSOOKKRRAATTAAVVIIOONN IIVVAANNKKAA NNOORROOSSTT RRIIBBNNIIKK TTAANNBBIIKKIINNII KKAAJJŽŽAARR NNOOVVIICCAA RROODDEERRIIKK TTRRAAKKAARRFFIINNSSKKAA KKAATTRRAANN OOBBLLIICCAA RROOSSAA UUVVEEDDBBAA

Spahr Jürg

Aleksander Daskalović