Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana T: 01 428 40 00F: 01 428 47 33 E: gp.mnz@gov.siwww.mnz.gov.si

Številka: 500-354/2016 / 6Ljubljana, 25. 10. 2016EVA GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJEGp.gs@gov.si

ZADEVA: Odgovori na vprašalnik za ocenjevanje izvajanja Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi v drugem krogu ocenjevanja – novo gradivo št. 11. Predlog sklepov vlade:Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 55/09 Odl.US: U-I-294/07-16, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G in 65/14) je Vlada Republike Slovenije na ……seji dne …... sprejela naslednji sklep:

1. Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovore na vprašanja drugega ocenjevalnega kroga glede implementacije Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi.

Mag. Liljana Kozlovičgeneralna sekretarka

Priloge: - vprašalnik z odgovori

Vročiti: Ministrstvu za notranje zadeve, Policiji, Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvu za zdravje, Finančni upravi Republike Slovenije, Uradu Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, Uradu Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, Vrhovnemu Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, Državnemu Zboru Republike Slovenije, Društvu Ključ, p.p. 1646, 1001 Ljubljana Slovenski Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, Slovenski filantropiji, Poljanska cesta 12, 1000 Ljubljana Pravnemu centru za varstvo človekovih pravic Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije

2. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem ali skrajšanem postopku v državnem zboru z obrazložitvijo razlogov:

3.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:mag. Sandi Čurin, sekretar, nacionalni koordinator in vodja Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi3.b Zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dela ali celotnega gradiva:

4. Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu državnega zbora:

5. Kratek povzetek gradiva:Slovenija je julija 2009 ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (Uradni

list RS, št. 62/09 – Mednarodne pogodbe, št. 14/09). Skladno s 36. in 38. členom konvencije je ocenjevalna komisija, t.i. Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi (v nadaljevanju GRETA), pristojna za spremljanje izvajanja določb konvencije, kar vključuje pripravo vprašalnika glede implementacije določb konvencije ter obisk držav pogodbenic in pogovore s pristojnimi državnimi organi. Slovenija je bila deležna prvega kroga tovrstnega ocenjevanja s strani GRETE v letih 2012 in 2013. Temu je sledilo poročilo ocenjevalcev in priprava priporočil sprejetih na odboru pogodbenic konvencije v Strasbourgu februarja 2014. Poročanje o implementaciji priporočil pa je potekalo na zasedanju istega odbora maja 2016. Tako se je zaključil prvi ocenjevalni krog.

Junija 2016 smo bili s strani sekretariata konvencije seznanjeni o pričetku drugega ocenjevalnega kroga in ob tem prejeli podrobnejši vprašalnik, ki nadgrajuje ugotovitve prvega kroga ocenjevanja. Na podlagi razreza vprašanj so bili pripravljeni odgovori s strani večine resorjev, vključenih v medresorsko delovno skupino za boj proti trgovini z ljudmi. Tako izpolnjen vprašalnik bo posredovan sekretariatu konvencije do zastavljenega roka 8. novembra 2016.

V novem gradivu št. smo upoštevali pripombe Službe Vlade za zakonodajo, da se v sklepu spremeni besedilo »Vlada je sprejela..« namesto »Vlada se je seznanila..«.6. Presoja posledic za:

a) javnofinančna sredstva nad 40.000 EUR v tekočem in naslednjih treh letih

NE

b) usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije

NE

c) administrativne posledice NEč) gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja ter

konkurenčnost podjetijNE

d) okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki NEe) socialno področje NEf) dokumente razvojnega načrtovanja:

nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja razvojne politike na ravni programov po strukturi

razvojne klasifikacije programskega proračuna razvojne dokumente Evropske unije in

mednarodnih organizacij

NE

7.a Predstavitev ocene finančnih posledic nad 40.000 EUR:

I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunuTekoče leto (t) t + 1 t + 2 t + 3

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) prihodkov državnega proračuna Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) prihodkov občinskih proračunov Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) odhodkov državnega proračuna Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) odhodkov občinskih proračunovPredvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) obveznosti za druga javnofinančna sredstva

II. Finančne posledice za državni proračun

II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:

Ime proračunskega uporabnika

Šifra in naziv ukrepa, projekta

Šifra in naziv

proračunske postavke

Znesek za tekoče leto

(t)Znesek za t + 1

SKUPAJII.b Manjkajoče pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo:

Ime proračunskega uporabnika

Šifra in naziv ukrepa, projekta

Šifra in naziv

proračunske postavke

Znesek za tekoče leto

(t)Znesek za t + 1

SKUPAJII.c Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov in povečanih odhodkov proračuna:

Novi prihodkiZnesek za tekoče leto

(t)Znesek za t + 1

SKUPAJ

OBRAZLOŽITEV:I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunu

V zvezi s predlaganim vladnim gradivom se navedejo predvidene spremembe (povečanje, zmanjšanje): prihodkov državnega proračuna in občinskih proračunov, odhodkov državnega proračuna, ki niso načrtovani na ukrepih oziroma projektih sprejetih

proračunov, obveznosti za druga javnofinančna sredstva (drugi viri), ki niso načrtovana na ukrepih

oziroma projektih sprejetih proračunov.

II. Finančne posledice za državni proračunPrikazane morajo biti finančne posledice za državni proračun, ki so na proračunskih postavkah načrtovane v dinamiki projektov oziroma ukrepov:

II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:Navedejo se proračunski uporabnik, ki financira projekt oziroma ukrep; projekt oziroma ukrep, s katerim se bodo dosegli cilji vladnega gradiva, in proračunske postavke (kot proračunski vir financiranja), na katerih so v celoti ali delno zagotovljene pravice porabe (v tem primeru je nujna povezava s točko II.b). Pri uvrstitvi novega projekta oziroma ukrepa v načrt razvojnih programov se navedejo: proračunski uporabnik, ki bo financiral novi projekt oziroma ukrep, projekt oziroma ukrep, s katerim se bodo dosegli cilji vladnega gradiva, in proračunske postavke.

Za zagotovitev pravic porabe na proračunskih postavkah, s katerih se bo financiral novi projekt oziroma ukrep, je treba izpolniti tudi točko II.b, saj je za novi projekt oziroma ukrep mogoče zagotoviti pravice porabe le s prerazporeditvijo s proračunskih postavk, s katerih se financirajo že sprejeti oziroma veljavni projekti in ukrepi.

II.b Manjkajoče pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo:Navedejo se proračunski uporabniki, sprejeti (veljavni) ukrepi oziroma projekti, ki jih proračunski uporabnik izvaja, in proračunske postavke tega proračunskega uporabnika, ki so v dinamiki teh projektov oziroma ukrepov ter s katerih se bodo s prerazporeditvijo zagotovile pravice porabe za dodatne aktivnosti pri obstoječih projektih oziroma ukrepih ali novih projektih oziroma ukrepih, navedenih v točki II.a.

II.c Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov in povečanih odhodkov proračuna:

Če se povečani odhodki (pravice porabe) ne bodo zagotovili tako, kot je določeno v točkah II.a in II.b, je povečanje odhodkov in izdatkov proračuna mogoče na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje državnega proračuna (npr. priliv namenskih sredstev EU). Ukrepanje ob zmanjšanju prihodkov in prejemkov proračuna je določeno z zakonom, ki ureja javne finance, in zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

7.b Predstavitev ocene finančnih posledic pod 40.000 EUR:Kratka obrazložitev

Gradivo nima finančnih posledic, saj je vsebinske narave in podaja zgolj odgovore na vprašanja nadzorstvenega mehanizma. 8. Predstavitev sodelovanja z združenji občin:

Vsebina predloženega gradiva (predpisa) vpliva na:- pristojnosti občin,- delovanje občin,- financiranje občin.

NE

Gradivo (predpis) je bilo poslano v mnenje: Skupnosti občin Slovenije SOS: NE Združenju občin Slovenije ZOS: NE Združenju mestnih občin Slovenije ZMOS: NE

Predlogi in pripombe združenj so bili upoštevani: v celoti, večinoma, delno, niso bili upoštevani.

Bistveni predlogi in pripombe, ki niso bili upoštevani.

9. Predstavitev sodelovanja javnosti:Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja: NEOdgovori na vprašalnik so bili usklajeni na delovni ravni medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi in predstavljajo prvi odziv na zastavljena vprašanja. V nadaljevanju bo potekala izmenjava stališč s sekretariatom konvencije, ki bo po zaključku postopka javno objavil poročilo o oceni izvajanja določb konvencije.

10. Pri pripravi gradiva so bile upoštevane zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti: DA

11. Gradivo je uvrščeno v delovni program vlade: NE

Boštjan Šeficdržavni sekretar

G R E T ASkupina strokovnjakov za ukrepanjeproti trgovini z ljudmi

GRETA(2014)13

Vprašalnik za ocenjevanje izvajanjaKonvencije Sveta Evropeo ukrepanju proti trgovini z ljudmi s strani pogodbenic

Drugi krog ocenjevanja

Sprejet s strani Skupine strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi (GRETA) 6. maja 2014

Sekretariat Konvencije Sveta Evropeo ukrepanju proti trgovini z ljudmi(GRETA in Odbor pogodbenic)Svet EvropeF- 67075 Strasbourg CedexFrancija+ 33 (0)3 90 21 52 54

trafficking@coe.int

http://www.coe.int/trafficking

Uvod

V skladu s prvim odstavkom 38. člena Konvencije o ukrepanju proti trgovini z ljudmi GRETA ocenjuje izvajanje konvencije po postopku, razdeljenem v kroge. Ob začetku vsakega kroga GRETA izbere posebne določbe, na katerih temelji ocenjevalni postopek.

GRETA je odločila, da se drugi krog ocenjevanja konvencije začne 15. maja 2014. Za drugi krog ocenjevanja je GRETA pripravila vprašalnik, ki bo posredovan vsem pogodbenicam, sodelujočim v prvem krogu ocenjevanja, in sicer v skladu z urnikom, ki ga odobri GRETA. Države pogodbenice naj posredujejo odgovore na vprašalnik skupini GRETA v petih mesecih od datuma, ko je bil vprašalnik poslan.

Po prvem krogu spremljanja, v okviru katerega je vsaka država pogodbenica pripravila pregled izvajanja konvencije, se je GRETA odločila, da bo, ko bo potekal drugi krog ocenjevanja, raziskala vpliv zakonodajnih, političnih in praktičnih ukrepov pri preprečevanju trgovine z ljudmi, varstva pravic žrtev trgovine z ljudmi in kazenskega pregona trgovcev z ljudmi. V središču tega novega kroga ocenjevanja je sprejetje pristopa k ukrepanju proti trgovini z ljudmi, ki temelji na človekovih pravicah. Posebna pozornost se posveča tudi ukrepom proti novim tokovom trgovine z ljudmi in ranljivosti otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi. GRETA je izbrala določbe konvencije, ki v glavnem obravnavajo te probleme.

Odgovore na vprašalnik morate poslati v enem od uradnih jezikov Sveta Evrope (angleški in francoski), in če je mogoče, tudi v izvirniku. Odgovori morajo vsebovati vse pomembne informacije o izvajanju konvencije od prvega poročila o ocenjevanju GRETA. Poseben poudarek mora biti na praksi in vplivu izvedenih zakonodajnih in drugih ukrepov. Odgovori, kadar je primerno, se lahko nanašajo na informacije, vključene v poročilo državnih organov o ukrepih, sprejetih zato, da se izpolnijo priporočila Odbora pogodbenic o izvajanju predlogov iz prvega GRETINEGA poročila o ocenjevanju in da se prepreči nepotrebno ponavljanje.

Države pogodbenice naj predložijo kopije ali izvlečke pomembne zakonodaje, predpisov in sodne prakse, navedene v odgovorih na vprašalnik (kot priloga k odgovorom). Te kopije/izvlečki morajo biti v izvirnem jeziku in, kjer je mogoče, tudi v enem od uradnih jezikov Sveta Evrope.

Pri pripravi odgovorov na vprašalnik naj se različni deležniki in predstavniki civilne družbe učinkovito posvetujejo, da bodo lahko posredovali čim izčrpnejše informacije.

A. Vprašanja za vrednotenje

1. Navedite informacije o napredku od GRETINEGA prvega poročila o ocenjevanju, ki ga je vaša država dosegla na naslednjih področjih:

- glavne oblike trgovine z ljudmi in pojavljajoči se trendi, ki ste jih zaznali v svoji državi (na primer: nove vrste ali sektorji izkoriščanja, metode zaposlovanja, matične države žrtev ali njihove države destinacije);

Trgovina z ljudmi je v Sloveniji prepoznana predvsem za namen spolne zlorabe kot oblika prisilne prostitucije. Organi odkrivanja in pregona so za to v glavnem osredotočeni na tovrstne oblike izkoriščanja, čeprav je bilo v zadnjih nekaj letih zaznati tudi primere delovnega izkoriščanja kot oblike prosjačenja. Poleg tega so inšpekcijski organi v zadnjem letu povečali tudi prizadevanja za odkrivanje žrtev trgovine z ljudmi za namen prisilnega dela. Policija je v letu 2015 tako preiskovala skoraj 5000 kaznivih dejanj v zvezi s kršenjem pravic delavcev, vendar v nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.

Predvsem nevladne organizacije zaznavajo tudi primere prisilnih porok, kot enega izmed razlogov trgovine z ljudmi v romskih skupnostih. Taki primeri so bili ustrezno prepoznani, preganjani in tudi sankcionirani. Tako smo v letu 2015 beležili tudi prvo pravnomočno sodbo za trgovino z ljudmi z namenom služabništva, ki je dejansko odražala okoliščine in izkoriščevalske namene t.i. prisilne poroke.

Sicer pa se Slovenija prepozna kot ciljna država predvsem za državljanke tretjih držav iz vzhodne in jugovzhodne Evrope, ki so v Sloveniji izkoriščane v nočnih lokalih in zasebnih stanovanjih, ter za dekleta iz območja vzhodne EU, ki v Sloveniji nimajo urejenega začasnega prebivanja, niti niso zaposlene in ustrezno socialno in zdravstveno zavarovane. Navedene se v Sloveniji ukvarjajo s prostitucijo v zasebnih prostorih – stanovanjih.

Kot tranzitna država je Slovenija prepoznana za osebe iz območja vzhodne EU in sicer v primerih beračenja in prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj. Policija tudi zaznava občasno prisotnost kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi zaradi prisilnega beračenja. Pri tem združbe storilcev navadno potujejo iz izvorne države (Bolgarija, Romunija, Slovaška) prek Slovenije v druge države EU (Italija, Avstrija, Francija itd.). Na svoji poti se v Sloveniji zadržijo le krajši čas na počivališčih na avtocestnem križu in v mestih na poti.

- kakršne koli spremembe v zakonih in predpisih, ki so v vaši državi pomembni za ukrepanje proti trgovini z ljudmi;

Na zakonodajnem področju je potrebno izpostaviti spremembo Kazenskega zakonika. Državni zbor Republike Slovenije je 9. julija 2015 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika (KZ-1C) 1 v katerem je dopolnjen 113. člen (Trgovina z ljudmi) in dodan novi 132.a člen (Prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti).

Prvi, drugi in peti odstavek novega 113. člena so dopolnjeni z uvedbo izreka obvezne denarne kazni (poleg kazni zapora). Nov tretji odstavek implementira 20. člen Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi,2 in sicer v obliki inkriminacije predhodnega pripravljalnega kaznivega dejanja zadržanja, odvzema, skritja, poškodovanja ali uničenja javne listine, s katero se dokazuje identiteta žrtev trgovine z ljudmi. Inkriminacija je oblikovana v skladu s predlogom iz prakse. Nov četrti odstavek sledi določbam Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z

1 Uradni list RS, št. 54/152 Uradni list RS, št. 62/09 – Mednarodne pogodbe, št. 14/09.

ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev3 (18. člen, četrti odstavek) in določa kaznovanje uporabnikov storitev žrtev trgovine z ljudmi, če so vedeli, da gre za uporabo storitev žrtev kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Za izpolnitev kaznivega ravnanja je potrebno dejansko zavedanje, da se uporabljajo storitve žrtev kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Pri tem bo morala sodna praksa postopoma izoblikovati ustrezne standarde oziroma nabore relevantnih naveznih okoliščin, iz katerih bo mogoče sklepati, da se je uporabnik zavedal položaja žrtve.

Z novim 132.a členom KZ-1C se izvršuje 37. člen Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima4 (Istanbulska konvencija), ki zahteva od držav pogodbenic navedene Konvencije, da kot posebno kaznivo dejanje določijo kaznivost prisilnih porok (po našem pravnem redu sta to zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, po tem zakoniku pa tudi registrirana istospolna skupnost). 132.a člen se glasi:

»(1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, ali z zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja drugega prisili v sklenitev zakonske zveze ali v vzpostavitev podobne skupnosti, ki je v skladu z zakonom v določenih pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, se kaznuje z zaporom do treh let.(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti mladoletni osebi ali slabotni osebi, se kaznuje z zaporom do petih let.«.

Predlagana je kazen od enega do dveh let zapora za temeljno obliko kaznivega dejanja. Za kvalificirano obliko v drugem odstavku, ki vključuje varstvo mladoletnih oseb in drugih ranljivih oseb, opredeljenih kot slabotne osebe (navezava na široko opredelitev kroga slabotnih oseb iz 129. člena KZ-1), pa je predpisana kazen od enega do treh let zapora. Gre za dodatno določitev kaznivosti, ki le v tem delu ni v celoti zajeta v dosedanjem 132. členu KZ-1 (Prisiljenje).

Poleg sprememb Kazenskega zakonika je septembra 2015 začel veljati tudi nov Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev 5 , ki je nadomestil prej veljavni Zakon o zaposlovanju in delu tujcev ter na podlagi katerega so vse žrtve trgovine z ljudmi, ki v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot žrtve trgovine z ljudmi, upravičene do prostega dostopa na trg dela.

Treba je izpostaviti tudi oblikovanje in uskladitev Priročnika o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi 6 , ki ga je sprejela Medresorske delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi (MDS TZL) 21. 12. 2015, Vlada RS pa ga je potrdila 5.5.2016. Uporabljal se bo predvsem za neposredno delo v postopkih z žrtvami in kot gradivo za strokovna usposabljanja. Priročnik opredeljuje pojem trgovine z ljudmi, vlogo in naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, izvajalcev javnih služb, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nevladnih in humanitarnih organizacij pri obravnavanju trgovine z ljudmi ter določa ukrepe za pomoč in zaščito žrtev. Poleg tega je priročnik opremljen z indikatorji za prepoznavo žrtev trgovanja tudi glede na obliko izkoriščanja. In prav slednji so osnova v postopkih zaznave drugih pojavnih oblik trgovine z ljudmi, kot na primer delovno izkoriščanje in prisilno delo ter trgovine z otroci. Priročnik je hkrati osnovno gradivo pri usposabljanju državnih organov, ki se pri svojem delu srečujejo s to problematiko.

V okviru projekta Vzpostavljanje pogojev za ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin za boj proti trgovini z ljudmi v regiji ZB, ki ga je Slovenija vodila v okviru ISEC programa in je bil sofinanciran s strani Evropske Komisije, je bil pripravljen krajši Priročnik za uporabo skupnih preiskovalnih skupin – JIT THB WB, kjer so opredeljeni koraki za vzpostavitev tovrstnega mehanizma. 3 UL L 101, 15.4.2011.4 Uradni list RS, št. 1/15 – Mednarodne pogodbe, št. 1/15.5 Uradni list RS, št. 47/15 (ZZSDT)6 http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/word/2016/Prirocnik_-_print_A4.pdf

- institucionalni okvir ukrepanja proti trgovini z ljudmi, zlasti: kakršne koli spremembe glede sestave in funkcij organov, odgovornih za koordinacijo državnih ukrepov proti trgovini z ljudmi, vključenost nevladnih organizacij v te koordinacijske organe, subjekti, specializirani za boj proti trgovini z ljudmi, in vzpostavitev državnega poročevalca ali drugega mehanizma za spremljanje izvajanja strategij, politik in dejavnosti proti trgovini z ljudmi;

Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi (MDS TZL), katere člani so predstavniki resornih ministrstev, vladnih služb in predstavniki civilne družbe, deluje na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije št. 240-05/2003-1 od 18. decembra 2003 ter prenovljenega sklepa Vlade Republike Slovenije št. 01201-7/2012/4 od 5. julija 2012.

Ker je problematika trgovine z ljudmi večplastna, je v medresorski delovni skupini potrebna ustrezna zastopanost pristojnih institucij. V zadnjem času se je pokazala potreba po vključitvi še nekaterih dodatnih predstavnikov, kot na primer predstavnika Finančne uprave RS, predstavnika Zveze svobodnih sindikatov (NGO), predstavnika Urada Vlade RS za narodnosti in okrepitev s predstavniki Ministrstva za delo družino in socialne zadeve. Vlada RS je zato 3. 12. 2015 sprejela Sklep št. 01203-22/2015/3 o širitvi MDS TZL.

Ob tem je potrebno izpostaviti še vedno nedorečeno podporo nacionalnemu koordinatorju pri administrativno tehničnih zadevah, saj je bila vloga in delovanje osebe, ki je bila za to imenovana (sekretarka delovne skupine), zaradi drugih delovnih zadolžitev ukinjena. Tako nacionalni koordinator še nadalje ostaja sam pri izvedbenih aktivnostih Medresorske delovne skupine in koordinaciji, kar je z vidika minimalnega zadovoljevanja pogojev dela nesprejemljivo.

- pregled trenutne državne strategije in/ali akcijskega načrta za boj proti trgovini z ljudmi (trajanje, cilji in glavne dejavnosti, osebe, odgovorne za izvajanje, proračun, spremljanje in ocenjevanje rezultatov).

Nacionalni koordinator skupaj z MDS TZL pripravlja dvoletne akcijske načrte (AN) za boj proti trgovini z ljudmi, ki jih potrjuje Vlada RS. Trenutno je veljaven AN za obdobje 2015 – 2016, potrjen s strani Vlade RS januarja 2015. AN opredeljuje aktivnosti razvrščene po naslednjih poglavjih: preventiva, preiskovanje in pregon, pomoč žrtvam, mednarodno sodelovanje, podporne aktivnosti. Nosilci posameznih nalog so neposredno resorna ministrstva, ki zagotovijo tudi potrebna sredstva. Posamezne aktivnosti zahtevajo izbiro izvajalcev iz vrst civilne družbe – NVO in so za to obliko financiranja potrebni javni razpisi. Posebnega sistema ocenjevanja izvajanja AN ni, saj se to počne permanentno s strani MDS TZL. Poleg tega se o implementaciji AN pripravlja letno poročilo s katerim se seznani tudi pristojna komisija Državnega zbora RS.

B. Medsektorska vprašanja

Enakost spolov (1.1.b, 5.3 in 17. člen)

2. Katere specifične ukrepe izvaja vaša država glede dimenzije spola pri trgovini z ljudmi in vključevanja enakosti spolov v politike preprečevanja in boja proti trgovini z ljudmi ter zaščito in spodbujanje pravic žrtev, tudi z opolnomočenjem žensk in deklic?

Zakonska podlaga je v novem Zakonu o varstvu pred diskriminacijo7 (ZVarD), posebej določbe od 5. do 7. člena.

Vključevanje dimenzije spola v politike preprečevanja in odprave trgovine z ljudmi je odgovornost vseh nacionalnih akterjev, ki delujejo na področju trgovine z ljudmi. V skladu z

7 Uradni list RS, št. 33/16

nacionalnimi in mednarodnimi pravnimi akti je vidik enakosti spolov integriran v oblikovanje in izvajanje politike preprečevanja in odprave trgovine z ljudmi.

V konkretnih primerih, ko so žrtve trgovanja ženskega spola, kar je tudi v večini primerov, se v postopke razgovorov tako s strani nevladnih organizacij, kot tudi s strani policije vključujejo strokovno usposobljene osebe ženskega spola. Tudi sestava medresorske delovne skupine, ki je pristojna za ustvarjanje politike preprečevanja in boja proti trgovini z ljudmi, je spolno uravnotežena oziroma je v večinskem deležu ženskega spola.

Načelo nediskriminacije (3. člen)

3. Kateri ukrepi se izvajajo za zagotavljanje pravic, opredeljenih v konvenciji, osebam, ki so žrtve trgovine z ljudmi in člani etničnih manjšin?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je leta 2014 naročilo raziskavo o prisilnih porokah romskih deklic, ki jo je opravil Inštitutu RS za socialno varstvo. Namen raziskave »Prisilne poroke romskih deklic« je bil ugotoviti obseg prezgodnjih in prisilnih porok romskih deklic (ter tudi dečkov), ugotoviti poglavitne vzroke za to ter posledice, ki jih puščajo tovrstne poročne prakse, s katerimi se soočajo otroci, žrtve prisilnih porok, s ciljem pripraviti predloge in priporočila državi za sistemske rešitve, ki bi pripomogle k odpravi prisilnih porok. Raziskava je potekala leta 2013 in 2014. Obseg prisilnih porok je bil izmerjen na podlagi podatkov, pridobljenih iz anketnih vprašalnikov. Po podatkih centrov za socialno delo naj bi bilo v letu 2013 osem primerov prisilnih porok romskih otrok, ki živijo v Sloveniji in trije primeri romskih otrok, ki so se preselili v Slovenijo. Po navedbah drugih organizacij naj bi bilo porok več, in sicer dvanajst primerov romskih otrok, ki živijo v Sloveniji in devet primerov romskih otrok, ki so se preselili v Slovenijo. V raziskavi so navedeni tudi predlogi rešitev, ki bi prispevali k odpravi prisilnih porok. Eden od predlogov, da je potrebno prisilne poroke umestiti med kazniva dejanja, je že bil uresničen. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), je bil dopolnjen Kazenski zakonik, ki se mu je dodal nov, 132.a člen (Prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti.

Ljudska univerza Kočevje je skupaj s partnerji iz Slovenije, Bolgarije in Italije na razpisu Evropske komisije v okviru programa DAPHNE III uspešno prijavila projekt z naslovom »Zgodnje poroke - kultura ali zloraba?«. Glavni cilji projekta je bil raziskati sociološki vidik pogleda romske skupnosti na zgodnje poroke, zgodnje zaznavanje težav v romski skupnosti in izobraževanje učiteljev in učiteljic, romskih predstavnikov in predstavnic, strokovnjakov in strokovnjakinj na področju socialnega dela, svetovanja in zdravstvene oskrbe, nevladnih organizacij in policije o tem, kako delovati kot posrednik oziroma posrednica ob pojavu zgodnje / prisilne poroke.

Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi je v okviru projekta Da! življenju brez trgovine z ljudmi v januarju 2015 pripravilo okroglo mizo na temo prisilnih porok, na kateri je bila med drugim predstavljena tudi raziskava Inštituta za socialno varstvo o prisilnih porokah romskih deklic, ki ji je sledila otvoritev razstave Moje sanje. Ta je sestavljena iz sedmih portretov otrok in mladih ljudi, ki so na fotografijah prikazani v poklicih, o katerih sanjajo, da jih bodo dosegli, ali pa so o njih sanjali, pa jih niso dosegli. Niso jih dosegli zato, ker niso mogli sami izbrati svoje prihodnosti. Z razstavo se je želelo opozoriti čim širšo javnost, da so romski otroci nemalokrat diskriminirani in so jim kršene otrokove pravice. S tem namenom je bila potujoča fotografska razstava na ogled v različnih centrih za socialno delo, in sicer v Krškem, Celju, Kranju, Novem mestu, Kočevju, Kopru, na Fakulteti za varnostne vede, v Gotenici, v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, v Vetrinjskem dvoru v Mariboru.

V novembru 2015 je potekal celodnevni strokovni posvet na temo Ženske Rominje – od deklištva do starševstva, ki sta ga organizirala Ministrstvo za zdravje in Zveza Romov Slovenije. Na njem so bili ob ostalih temah predstavljeni zaključki raziskave o prisilnih

porokah romskih deklet kot tudi osebne izkušnje dveh pripadnic romske skupnosti, ki sta o tej temi odprto spregovorili. S tem se je širšo in strokovno javnost ponovno opozorilo na problematiko prisilnih kot tudi zgodnjih porok, prav tako pa tudi na dejstvo, da ta pojav ni vezan izključno na pripadnice in pripadnike romske skupnosti.

Urad Vlade RS za narodnosti je v Uradnem listu RS dne 8. januarja 2016 objavil javni razpis za sofinanciranje programov organizacij romske skupnosti v letu 2016, JR-PRS2016. Cilji tega razpisa so bili spodbujanje aktivnega delovanja organizirane romske skupnosti na različnih področjih, še posebej preko aktivnosti, usmerjenih v izboljšanje položaja pripadnikov romske skupnosti v lokalnem okolju. Med temi aktivnostmi je bilo posebej izpostavljeno tudi ozaveščanje pripadnic in pripadnikov romske skupnosti o negativnih posledicah t. i. prezgodnjih porok in prisilnih porok. V zvezi s tem je dne 8. 6. 2016 potekal posvet na temo prisilnih in prezgodnjih porok z romskimi organizacijami, ki so na omenjeni razpis prijavile te vsebine. Posveta se je udeležil tudi nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi in prisotnim udeležencem predstavil področje boja proti trgovini z ljudmi, s poudarki na prisilnih in prezgodnjih porokah. V okviru razpisa je Zveza za razvoj romske manjšine Preporod vzpostavila spletno stran svoje zveze, na kateri je posebno mesto namenila informiranju o problematiki prezgodnjih porok in vzpostavila kontaktno točko, preko katere omenjena zveza nudi pomoč in informacije (http://www.zveza-preporod.si/stop-prezgodnjim-porokam-info-tocka/). Predstavniki zveze Preporod so namreč v stiku tudi s Centri za socialno delo, kjer se redno srečujejo na koordinacijskih sestankih, kjer prispevajo svoj delež k reševanju problematike. Po potrebi tudi sami obvestijo pristojni CSD o sumu prezgodnje ali prisilne poroke. Dne 22. 9. 2016 je zveza Preporod pripravila strokovno konferenco Močne ženske – močna družba, ki je bila namenjena predvsem romskim ženskam, njihovi socialni aktivaciji, položaju v družbi, zaposlovanju in razvoju na sploh. Prav tako je bil poudarek tudi na prisilnih in prezgodnjih porokah ter ustvarjanju družine; s svojim prispevkom je na konferenci sodeloval nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi. Aktivnosti za opolnomočenje romskih žensk in deklic o negativnih posledicah prezgodnjih in prisilnih porok v okviru zgoraj omenjenega razpisa izvaja tudi Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik. Do sedaj so izvedli dve delavnici na temo pravic žensk in njihovega zagovorništva in delavnico na temo opolnomočenja romskih žensk in deklic o negativnih posledicah prezgodnjih in prisilnih porok.

4. Kateri specifični ukrepi se izvajajo za zagotavljanje, da so osebe, ki so žrtve trgovine z ljudmi in so nezakoniti migranti ali delavci migranti, identificirane kot žrtve trgovine z ljudmi in so jim zagotovljene pravice, opredeljene v konvenciji?

Naloge iz Letnega načrta8 dela policije na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj se med drugim nanašajo tudi na:

okrepitev dejavnosti (tudi v sodelovanju z drugimi pristojnimi državnimi organi) za prepoznavanje potencialnih žrtev trgovine z ljudmi (izkoriščanje delovne sile, prisilno beračenje in prisilno izvajanje kaznivih ravnanj itd.) in izdelavo oziroma posodobitev kazalnikov za prepoznavo žrtev trgovine z ljudmi in novih pojavnih oblik trgovanja z ljudmi.

Na tej osnovi so bile v policiji pripravljene usmeritve, ki se nanašajo na izvajanje postopkov in razmejevanje med kaznivimi dejanji iz 22. poglavja Kazenskega zakonika (KZ-1), ki se nanašajo na delovno izkoriščanje in kaznivim dejanjem »Trgovina z ljudmi« po členu 113. KZ-1. V zvezi navedenega so bili pripravljeni kazalniki trgovine z ljudmi za prisilno delo. Usmeritve so bile posredovane vsem policijskim enotam in enotam kriminalistične policije z namenom poenotenja postopkov in pomoči pri prepoznavanju potencialnih žrtev trgovine z ljudmi med populacijo delavcev migrantov.

8 Usmeritev in obveznih navodil za pripravo načrta dela policije za leto 2016, štev. dokumenta 0602-12/2015/1 (141-02) z dne 30.09.2015 in Načrt dela policije za 2016, štev. dok. 007-335/2015/38 (2061-01) z dne 26.11.2015

Pri prepoznavanjui žrtev trgovine z ljudmi med migranti (begunski val 2015) in migranti, ki nezakonito vstopajo v R Slovenijo, je policija pripravila in vsem internim enotam posredovala usmeritve in kazalnike, ki se nanašajo na prepoznavo žrtev trgovine z ljudmi in izvajanje postopkov.

5. Kateri ukrepi se izvajajo za to, da so moški, ki so žrtve trgovine z ljudmi, identificirani in sta jim zagotovljeni pomoč in zaščita, vključno z varno namestitvijo, kot je opredeljeno v konvenciji?

Postopek prepoznave moških – žrtev trgovine z ljudmi je poenoten z vsemi ostalimi postopki prepoznave žrtev trgovine z ljudmi, ki so opredeljeni v prej omenjenem priročniku o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi. Temu sledijo tudi postopki nameščanja in oskrbe, ki pa so zaradi različnosti spolov predvideni v deljenih prostorih.

Usposabljanje pomembnih strokovnjakov (10. in 29. člen)

6. Opišite, kako se identificirajo in izpolnjujejo potrebe po usposabljanju strokovnjakov za delovanje proti trgovini z ljudmi, pri tem pa navedite kategorije osebja, ki se udeleži takega usposabljanja, obveznega ali neobveznega, vsebino in temo usposabljanja ter finančna sredstva, ki so na voljo za dejavnosti usposabljanja. Navedite podrobnosti, če so bili ocenjeni učinki usposabljanja.

Izobraževanje in usposabljanje na področju preprečevanja in boja proti trgovini z ljudmi je za javne uslužbence opredeljeno v aktualnem Akcijskem načrtu MDS TZL. Ta usposabljanja so opredeljena za vse javne uslužbence, katerih delovno področje se lahko sreča s problematiko trgovine z ljudmi. Obseg in intenziteta usposabljanja pa je odvisna od posameznega resorja oziroma od specifike posameznih delovnih področij. Tako imajo na primer policisti več oblik usposabljanj na temo trgovine z ljudmi za mejne policiste, za splošne policiste in za kriminaliste preiskovalce. Temu je prilagojena stopnja in obveznost usposabljanja. Usposabljanja so predvidena tudi za tožilce (predvsem specializirane državne tožilce), katerih pristojnost zajema tudi pregon kaznivega dejanja. trgovine z ljudmi, za sodnike (enkrat na dve leti), zaposlene v šolstvu, centre za socialno delo, zaposlene v azilnem domu, delovne inšpektorje, … Potrebe za tovrstna usposabljanja so izpostavljene s strani predstavnikov teh organizacij v MDS TZL. V zadnjem času se kaže potreba po nadgradnji usposabljanj glede na specifičnost resorja in izkazanih potreb. Usposabljanja potekajo predvsem iz lastnih izkušenj predavateljev, in znanj pridobljenih na mednarodnem področju.

Posebni ukrepi glede otrok (5., 10., 11., 12., 14., 15., 16., 28. in 30. člen)

7. Opišite, če in kako vaša država obravnava trgovino z otroki. Navedite podrobnosti, če v državi obstajajo ustanove, ki prevzemajo vodilno vlogo v boju proti trgovini z otroki, in če obstaja poseben državni mehanizem za napotitev otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi.

Otroci – žrtve imajo pravico do pomoči in podpore ob upoštevanju svojih posebnih okoliščin. Glavno vodilo, tj. otrokova korist, se presoja za vsak primer posebej, prevladati pa mora pristop, ki je prilagojen otrokom in pri katerem se ustrezno upoštevajo starost in raven zrelosti otroka ter njegovi pogledi, potrebe in skrbi. Otrok in nosilec starševske odgovornosti ali drugi pravni zastopnik, če ga ima, sta obveščena o vseh ukrepih ali pravicah, ki so posebej usmerjene k otroku.

Če je nosilcem starševske odgovornosti onemogočeno uveljavljanje načela največje koristi otroka in/ali njegovo zastopanje, se otroku žrtvi dodeli skrbnik ali zastopnik.

Nadaljnje postopke po identifikaciji otrok žrtev trgovine z ljudmi izvaja ustrezno strokovno usposobljeno osebje za izvajanje postopkov z otroki. Ker v Sloveniji skoraj da ne beležimo primerov trgovine z otroci, se ta problematika ne obravnava ločeno temveč je sestavni del celovitega ukrepanja proti trgovini z ljudmi. Vsekakor pa se v primerih zaznave otroka, ki je

žrtev trgovine z ljudmi ali bi to lahko postal, uporablja protokol opredeljen v že omenjenem Priročniki o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki v takih primerih predvideva vključevanje Centrov za socialne zadeve. Skladno z obstoječo prakso je v teh primerih možnost nameščanja otroka predvidena na podlagi razpisnega programa Oskrba žrtev trgovine z ljudmi – krizna namestitev. Trenutno je tako zagotovljena le kratkotrajna namestitev do 30 dni, za tem pa se iščejo ustrezne rešitve v sodelovanju s centri za socialno delo. Na tej točki se zaznava pomanjkanje sistemske in celovite ureditve dolgotrajnejšega nameščanja otrok, ki so lahko žrtve trgovanja ali pa zgolj otroci brez spremstva.

Na preventivnem področju je ozaveščanje otrok in mladostnikov že utečena praksa skozi projektno delo na osnovnih in srednjih šolah.

8. Kateri praktični ukrepi se izvajajo za zmanjševanje ranljivosti otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, in ustvarjanje zaščitnega okolja za njih9, vključno z:

a. zagotavljanjem popisa vseh rojstev otrok, še zlasti v socialno ranljivih skupinah;b. ozaveščanjem o trgovini z ljudmi prek izobraževanja;c. usposabljanjem strokovnjakov, ki se ukvarjajo z otroki.

a) Podatki o rojstvu v RS se skladno z Zakonom o matičnem registru10 vodijo v matičnem registru.

Zakon določa, da mora rojstvo otroka v zdravstvenem zavodu, pristojnemu organu prijaviti zavod. Rojstvo otroka izven zdravstvenega zavoda mora pristojnemu organu prijaviti otrokov oče, oziroma oseba, s katero mati živi ali mati, ko je za to zmožna. Kadar navedeni posamezniki rojstva ne morejo prijaviti, lahko rojstvo prijavi tudi druga oseba, ki je bila prisotna pri porodu ali je za rojstvo izvedela. Prijavi rojstva mora biti priloženo potrdilo zdravnika o rojstvu otroka.

Rojstvo otroka se mora prijaviti najkasneje v petnajstih dneh od dneva rojstva. Rojstvo mrtvorojenega otroka se mora prijaviti v roku 24 ur. Če rojstva mrtvorojenega otroka ni mogoče prijaviti v tem roku, ker pristojni organ nima uradnih ur, se mora rojstvo prijaviti prvi delovni dan po poteku roka.

Pri prijavi rojstev ne beležimo posebnosti. Doslej nismo seznanjeni z nobenim primerom zlorabe. V porodnišnicah (e-prijava) in drugih zdravstvenih ustanovah je prijava utečena tako, da je zloraba praktično nemogoča. Rojstev na domu je zaenkrat malo, do morebitne zlorabe bi lahko prišlo v primeru, da rojstvo sploh ne bi bilo prijavljeno, česar pa ne beležimo. Prijava rojstva na domu tudi ni mogoča brez potrdila zdravnika o rojstvu, namen tega pa je ravno v preprečevanju možnosti trgovanja z otroki, saj potrdilo zdravnika zagotavlja, da je oseba, ki jo štejemo za otrokovo mater, res rodila.

b) V okviru projekta Oskrba žrtev trgovine z ljudmi - krizna namestitev se od izvajalca, izbranega z javnim razpisom, med drugim zahteva tudi, da poskrbi za informiranje in osveščanje otrok, mladih in osebja, ki dela z njimi, ter ostalih ciljnih populacij o nevarnostih in pasteh trgovine z ljudmi (izdelava in distribucija informativnega gradiva, izvedba delavnic v višjih razredih osnovnih šol ter v srednjih šolah po celotni državi).

9 Koncept zaščitnega okolja, kot ga spodbuja UNICEF, ki vsebuje osem ključnih elementov: varstvo otrokovih pravic pred škodljivimi ravnanji, tradicijo, navadami, obnašanjem in praksami; zavezanost vlade varstvu in realizaciji otrokovih pravic; odprte razprave in sodelovanje na razpravah o problematiki, povezani z zaščito otrok; priprava in izvajanje zaščitne zakonodaje; zmožnost ljudi, ki se ukvarjajo in so v stiku z otroki, družinami in skupnostmi, da zaščitijo otroke; življenjske veščine, znanje in sodelovanje otrok; vzpostavljanje sistema za spremljanje in prijave primerov zlorab; programi in storitve, ki otrokom – žrtvam trgovine z ljudmi – omogočajo okrevanje in ponovno

vključitev v družbo;10 Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo 2 - ZMatR

Prav tako so vsako leto razpisani projekti za ozaveščanje učencev osnovnih šol in dijakov o pasteh trgovine z ljudmi. Izvedba teh projektov je na strani NVO ob večinskem sofinanciranju Vlade RS (Urad Vlade za komuniciranje).

c) V okviru projekta navedenega v točki 8. b, je izbrani izvajalec dolžan organizirati tudi delavnico za zakonite zastopnike mladoletnikov brez spremstva, ki so uvrščeni na seznam zakonitih zastopnikov, ki ga vodi Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti. Socialna zbornica Slovenije pa v okviru programa izvajanja javnih pooblastil, ki ga financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vsako leto organizira strokovno usposabljanje na temo trgovine z ljudmi, ki je namenjeno delavcem centrov za socialno delo.

9. Razložite, katere metode se uporabljajo za preverjanje starosti domnevne žrtve trgovine z ljudmi, katera starost je negotova in za katero se lahko predvideva, da je otrok. Ali bi se za to osebo predvidevalo, da je otrok, dokler preverjanje ni končano?

V primerih, če je identiteta žrtve trgovine z ljudmi neznana in ni dokumentov, ki bi kazali na njeno ali njegovo starost, obstajajo pa razlogi za domnevo, da oseba ni polnoletna, morajo vsi ukrepi in odločitve izhajati iz predpostavke, da gre za otroka. Do zaključka postopka za ugotavljanje starosti, mora biti žrtev oziroma storilec obravnavan kot otrok, ob spoštovanju njenih oziroma njegovih posebnih potreb in pravic, ki izhajajo iz Konvencije o pravicah otroka.

Če gre za otroka, ki iz kakršnihkoli razlogov ne more sodelovati pri ugotavljanju njegove identitete in starosti, je potrebno ugotoviti dejansko starost. Pri tem je potrebno upoštevati:· telesno in psihično zrelost· izjave otroka· morebitno dokumentacijo· podatke tujih predstavništev· podatke pristojnih služb (o pogrešanih osebah ipd.)· mnenje medicinskih strokovnjakov.

Postopek za določitev oziroma ugotavljanja starosti določa 5. odstavek 82. člena Zakona o tujcih11; »Kadar identiteta mladoletnega tujca ni potrjena in obstaja dvom, da gre za mladoletno osebo, lahko policija ugotavlja starost osebe s pomočjo izvedencev. Na podlagi mnenja izvedenca policija o starosti osebe izda ugotovitveno odločbo. Zoper ugotovitveno odločbo se lahko tujec pritoži v roku osmih dni od vročitve odločbe. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.«

10. Kako vaša država ukrepa, da zagotovi popolno upoštevanje pravic otrok in njihovih koristi12, predvsem:

a. identifikacija otrok, žrtev trgovine z ljudmi;b. imenovanje zakonitega skrbnika, organizacije ali organa, ki deluje v interesu

mladoletnikov brez spremstva staršev, ki so identificirani kot žrtve trgovine z ljudmi;

c. iskanje otrokove družine;d. zagotavljanje, da se identiteta ali podrobnosti, ki omogočajo identifikacijo otroka,

ki je žrtev trgovine z ljudmi, ne razkrijeta javno prek medijev ali drugače;e. dostop do ustrezne in varne namestitve, izobrazbe in zdravstvene nege;

11 Uradni list RS, št. 45/14 – uradno prečiščeno besedilo, 90/14, 19/15 in 47/15 – ZZSDT12 »Otrokove koristi« se nanašajo na katero koli situacijo, ki se obravnava z otrokove perspektive, pri čemer pa je treba stremeti k upoštevanju otrokovih pogledov in cilju, da se zagotovi spoštovanje otrokovih pravic. Vsaka odločitev glede otroka mora torej temeljiti na tem, kar je objektivno najbolje za otroka, pri tem pa je treba upoštevati otrokovo starost in zrelost.

f. izdaja dovoljenj za prebivanje za otroke, žrtve trgovine z ljudmi;g. svetovanje in posredovanje informacij v jeziku, ki ga otrok lahko razume, pravna

pomoč in brezplačna pravna pomoč pred sodnimi postopki, med njimi in po njih, vključno z odškodninskimi zahtevki;

h. določanje koristi, vključno z oceno tveganj pred sprejetjem odločitve o vrnitvi otrok, žrtev trgovine z ljudmi, v njihovo matično državo, ter zagotavljanje varne vrnitve otroka v skladu s koristmi za otroka;

i. posebni zaščitni ukrepi za otroke.

V programu Oskrba žrtev trgovine z ljudmi - krizna namestitev je poskrbljeno za nameščanje tako odraslih kot tudi otrok žrtev trgovine z ljudmi. Projekt vsebuje ustrezno namestitev, prehrano in oskrbo, psihološko pomoč, pomoč pri zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zagotavljanje varnosti žrtev in zaposlenih, ki sodelujejo pri posameznem primeru, 24 urno dosegljivost za nameščene žrtve v krizni namestitvi, prevajalske storitve in tolmačenje, če je potrebno, pomoč pri zagotavljanju ustrezne podpore otrokom žrtvam, svetovanje in nudenje informacij, zlasti v zvezi z njihovimi pravicami, v jeziku, ki ga razumejo, pomoč pri urejanju vrnitve žrtve nazaj v izvorno državo, ostale ukrepe v smislu socializacije in opolnomočenja.

V nadaljevanju navajamo, kako izvajalec, ki je bil izbran na javnem razpisu, zagotavlja zgoraj navedene storitve, ki jih vsebuje projekt.

Izvajalec je dolžan zagotavljati krizno namestitev otrok, ki vsebuje fizično ločen prostor za umik, ustrezno varno in varovano namestitev na tajnih lokacijah, primerno prehrano in zagotavljanje osnovnega življenjskega standarda, primernega razvojnemu obdobju otroka, celovito oskrbo in strokovno pomoč.

V prijavi na razpis je prijavitelj dolžan opisati način namestitve, oskrbe in podpore otrokom žrtvam trgovine z ljudmi in na kakšen način bo zagotavljal upoštevanje otrokovih potreb.

a) identifikacija poteka na podlagi Priročnika o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki v posebnem poglavju opisuje postopke pri identifikaciji otrok – žrtev trgovanja.

b) Po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih13 (v nadaljnjem besedilu: ZZZDR) je skrbništvo posebna oblika varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Po določbah ZZZDR država zagotavlja varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi. Starši, druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. ZZZDR v 201. členu določa, da mladoletnika, ki nima staršev ali za katere starši ne skrbijo, postavi center za socialno delo pod skrbništvo. Center za socialno delo postavi (polnoletni osebi ali mladoletniku) skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika (211. člen ZZZDR). Postopek za postavitev pod skrbništvo in za postavitev skrbnika je nujen.ZZZDR v 214. členu določa, da če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno, ukrene v neodložljivih primerih center za socialno delo po določbah tega zakona, kar je potrebno za varstvo osebnosti, pravic in koristi tujega državljana, dokler organ njegove države ne ukrene, kar je treba. Pristojnost za ukrepanje v zadevah tujega državljana izhaja tudi iz določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, 56/99 in 45/08 – ZArbit), ki med drugim določa, da se tujemu državljanu ali osebi brez državljanstva, ki je v

13 Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo 1, 101/07 – Odl. US, 122/07 – Odl. US, 90/11 – Odl. US, 84/12 – Odl. US in 82/15 – Odl. US

Republiki Sloveniji, začasni varstveni ukrepi odredijo po pravu Republike Slovenije in trajajo, dokler pristojna država o tem ne odloči in ne ukrene, kar je potrebno. Glede na zgoraj navedeno pristojni center za socialno delo na podlagi določb ZZZDR izreče ustrezne ukrepe za varstvo pravic in koristi za vsakega mladoletnega tujca brez spremstva, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije.

Mladoletnikom brez spremstva, ki so obravnavani po Zakonu o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju: ZMZ-1) se zakoniti zastopnik imenuje v skladu z določbami ZMZ-1. Le-ta med drugim v 16. členu določa, da se mladoletniku brez spremstva pred začetkom postopka postavi zakoniti zastopnik, ki mladoletnika brez spremstva zastopa v postopku za priznanje mednarodne zaščite in na področjih varovanja zdravja, izobraževanja, varovanja premoženjskih pravic in koristi ter v zvezi z uresničevanjem pravic na področju sprejema, in sicer do izvršljivosti odločitve izdane v postopku mednarodne zaščite.

c) V času krizne namestitve, izbrani izvajalec otroku žrtvi trgovine nudi podporo pri navezovanju stikov in pomoč pri organizaciji povratka v deželo izvora ter spremstvo, v kolikor se izkaže, da je vrnitev v otrokovo korist. Pri tem naveže stik s sorodnimi organizacijami v državi otroka.

d) Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu14 delavce v socialnem varstvu zavezuje k temu, da varujejo posameznike (in družine) pred neustreznim obravnavanjem, razgaljanjem in možnimi zlorabami v medijih in javnosti. Informacije morajo ščititi zasebnost in koristi prizadetih ter omogočiti nemoten potek pomoči. Delavec zaupanja ne sme zlorabiti s posredovanjem zaupnih podatkov drugim osebam. Podatke varuje kot poklicno skrivnost. V situaciji, ko delavec ve, da zaupanih podatkov ne bo mogel obdržati le zase, je dolžan o tej omejitvi uporabnika takoj in povsem nedvoumno opozoriti.

V programu krizne namestitve je poskrbljeno za varovanje identitete nameščenega otroka. Izvajalec v razpisni dokumentaciji podpiše izjavi, da je seznanjen s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu in da se dejavnosti programa izvajajo v skladu z njim ter da bo pri svojem delu upošteval predpise, ki urejajo področje varstva osebnih podatkov, predvsem Zakon o varstvu osebnih podatkov.

e) Izbrani izvajalec krizne namestitve bo zdravstveno oskrbo otroka zagotavljal v sodelovanju in po posvetu s skrbnikom otroka preko Ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, v okviru katere deluje tudi posvetovalnica za otroke ter specialistična otroška ambulanta za predšolske in šolske otroke ter otroški psiholog. Za osnovno zobozdravstveno oskrbo je poskrbljeno preko zasebne zdravstvene ordinacije, s katero ima izvajalec sklenjen dogovor. Ordinacija deluje prostovoljno. V primerih življenjske ogroženosti otroka pa se je potrebno obrniti na nujno medicinsko pomoč.

V času bivanja otroka žrtve trgovine z ljudmi v krizni namestitvi se v sodelovanju s skrbnikom vodi strategijo reševanja otrokovega položaja, ki vključuje tudi možnost šolanja, v kolikor bi do tega prišlo, saj gre v primerih krizne namestitve za kratkotrajno bivanje, do 30 dni.

g)Takoj ob prepoznanju maternega jezika otroka izvajalec naveže stik s tolmačem za ustrezen jezik.

Pravno svetovanje otroku žrtvi trgovine z ljudmi bo potekalo s strani pravnice in ob prisotnosti strokovne delavke in skrbnika otroka ter po potrebi tolmača. Pri tem se upošteva razvojna stopnja otroka, njegove mentalne in kognitivne sposobnosti. otroku se na njemu primeren način pravno svetuje in se ga pouči o njegovih pravicah in možnostih, s katerimi je sočasno seznanjen tudi njegov skrbnik.

14 Uradni list RS, št. 59/02

h) Veljavna zakonodaja v RS zavezuje vse organe, da je osnovno vodilo v vseh postopkih, ki se nanašajo na otroke, zagotavljanje največje koristi otroka.

i) Izvajalec mora biti strokovno usposobljen za delo z otroki in mora delovati skladno z načelom največje otrokove koristi. Od trenutka namestitve otroka žrtve trgovine z ljudmi v prostore krizne namestitve izvajalec skladno z zdravstvenim stanjem otroka, posttravmatsko stresno motnjo, oceno ogroženosti in drugimi specifičnimi razvojnimi značilnostmi otroka, otroku žrtvi trgovine z ljudmi zagotavlja vse pravice iz Konvencije o otrokovih pravicah. V ospredju je korist otroka in zaščita otrokovih pravic.

11. Kateri praktični ukrepi se izvajajo v vaši državi pri identificiranju žrtev trgovine z ljudmi med mladoletnimi tujci brez spremstva staršev, vključno s prosilci za azil? Kateri ukrepi se izvajajo za preprečevanje njihovega izginotja? Ali obstajajo primeri neprostovoljne vrnitve otrok, žrtev trgovine z ljudmi?

Identifikacija otrok poteka na podlagi Priročnika o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki v posebnem poglavju opisuje postopke pri identifikaciji otrok – žrtev trgovanja. V postopku identifikacije Policija žrtev v jeziku, ki ga ta razume, seznani s pravico do pomoči in podpore, pravico do varne namestitve med okrevanjem in razmislekom ter pravico do sodelovanja pri kazenskem postopku. Pri tem vedno sodelujejo tudi nevladne in humanitarne organizacije.

Ravnanje vseh organov in organizacij v postopkih z otroki, ki so žrtve trgovine z ljudmi, mora biti skladno z načeli največje otrokove koristi, ki morajo prevladati nad vprašanji priseljevanja ali preprečevanja kaznivih ravnanj. Mnenja in želje otrok, žrtev trgovine z ljudmi, je treba ugotoviti in upoštevati, kadar koli se sprejemajo odločitve, ki jih zadevajo, tudi kot pomoč za njihovo rehabilitacijo in usposabljanje.

Nadaljnje postopke po identifikaciji otrok žrtev trgovine z ljudmi izvaja ustrezno strokovno usposobljeno osebje za izvajanje postopkov z otroki.

Za zagotavljanje primerne pomoči otrokom žrtvam trgovine z ljudmi se poskrbi v okviru ustreznih institucij. Tovrstne oblike pomoči se nanašajo na pomoč žrtvam pri njihovem telesnem, psihološkem in socialnem okrevanju, kot tudi na pomoč pri urejanju statusa ter v kazenskem postopku.

V Sloveniji ne beležimo primerov neprostovoljne vrnitve otrok, žrtev trgovine z ljudmi.

12. Kateri programi in storitve so na voljo v vaši državi za (ponovno) integracijo otrok, žrtev trgovine z ljudmi? Katere rešitve so na voljo, če ponovna integracija otroka v družino ne koristi otroku?

Slovenija zagotavlja pomoč otrokom, žrtvam trgovine z ljudmi v okviru programa oskrba žrtev – varna namestitev, kjer je izvajalec programa poleg osnovnih oblik pomoči (namestitev, prehrana, oskrba, psihološka pomoč, prevajalske storitve, svetovanje in nudenje informacij, zlasti v zvezi z njihovimi pravicami) dolžan žrtvam zagotoviti tudi ostale ukrepe v smislu socializacije in revitalizacije (izobraževanje, usposabljanje, širjenje socialne mreže in nenazadnje pridobitev poklica oziroma nostrifikacijo že pridobljene izobrazbe, če gre za tujko/tujca, ter možnosti zaposlitve). Država pa zaenkrat ne financira posebnega programa (re)integracije žrtev trgovine z ljudmi.

C. Vprašanja, ki se nanašajo na posamezne člene

Opredelitve pojmov (4. člen)

13. Ali se je vaša država spoprijemala s težavami pri identificiranju in kazenskem pregonu primerov trgovine z ljudmi zaradi prisilnega dela ali storitev, suženjstva in praks, podobnih suženjstvu ali služabništvu? Če je tako, navedite podrobnosti.

Ocenjujemo, da v Slovenijii nimamo težav glede identifikacije žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile izkoriščane v zvezi prisilnega dela, suženjstva, služabništva…

Identifikacija žrtev kaznivih dejanje oziroma preiskava kaznivega dejanja se izvaja na podlagi strokovnih usmeritev policije in operativnih kazalnikov. Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je opredeljeno v 113. členu Kazenskega zakonika. Sama definicija kaznivega dejanja trgovine z ljudmi zajema:

DEJANJA (zaradi izkoriščanja) kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči oziroma z njo kako drugače razpolaga ali tako osebo novači, menjava ali prenaša nadzor nad njo ali pri teh ravnanjih posreduje;

UPORABLJENA SREDSTVA sila, grožnja, preslepitev, ugrabitev ali zloraba podrejenega ali odvisnega položaja ali z dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi in SREDSTAVA

NAMEN IZKORIŠČANJA prostitucija, druge oblike spolnih zlorab, prisilno delo ali storitve, suženjstvo, služabništvo, izvrševanje kaznivih dejanj, trgovina z organi, človeškimi tkivi ali krvjo.

Glede namena izkoriščanja, ki se nanaša na prisilno delo, policija zaradi razmejevanja med kaznivimi dejanji iz 22. poglavja KZ-1 (Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost) in kaznivim dejanjem trgovina z ljudmi zaradi prisilnega dela uporablja formulacijo prisilnega dela, ki izhaja iz Konvencije 29 o prisilnem ali obveznem delu iz leta 193015. Pri tem o identificirani žrtvi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi lahko govorimo, ko so izpolnjeni elementi kaznivega dejanja, ki izhajajo iz 113. člena KZ-1, v nasprotnem primeru gre za žrtev drugega kaznivega dejanja.

14. Kako zakonodaja v vaši državi definira »zlorabo stanja ranljivosti« in kateri so kriteriji za ocenjevanje ranljivosti osebe, izpostavljene trgovini z ljudmi? Navedite bistvene primere, pri katerih so kršitve ukrepov proti trgovini z ljudmi vključevale zlorabo ranljivosti.

Ranljivost v naši zakonodaji ni posebej opredeljena, temveč je to stvar sodne prakse. Glede na razvito sodno prakso s področja spolnih kaznivih dejanj, je v sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, oddelka za kazensko pravo (ref. št I Ips 177/2009, 6. novembra 2009) navedeno, da je ranljivost: "zloraba osebe, ki je duševno bolna, ali ima začasno duševno motnjo, ali je težje duševno zaostala, ali šibka ali v nekem drugem stanju, zaradi katerega se ne more upreti storilcu...".

Zloraba položaja ranljivosti v primerih trgovine z ljudmi sicer izhaja iz Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, katero je Republika Slovenija ratificirala z Zakonom o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi16 in iz Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ. Določbe navedene direktive so bile prenesene v slovenski pravni red17.

V preiskavah kaznivega dejanja trgovine z ljudmi se ugotavlja, da ranljivost obravnavanih žrtev tega kaznivega dejanja izhaja predvsem iz slabih socialnih in gospodarskih razmer v izvornih državah.

15 Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92, 1/97 in 17/1516 Uradni list RS, št. 62/2009 z dne 04.08.200917 http://www.pisrs.si/Pis.web/porociloIzjavaEu?celex=32011L0036

15. V kolikšnem obsegu zakonodaja vaše države priznava prisilni zakon in nezakonito posvojitev kot kršitev ukrepov proti trgovini z ljudmi? Navedite primere iz sodne prakse, kjer sta bila prisilni zakon in nezakonita posvojitev obravnavana kot kršitev ukrepov proti trgovini z ljudmi.

S spremembo kazenskega zakonika v letu 2015 je prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti postalo kaznivo dejanje, ki je opredeljeno v 132. a členu KZ-1 in je eno izmed kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine.

»Prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti132.a člen

(1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, ali z zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja drugega prisili v sklenitev zakonske zveze ali v vzpostavitev podobne skupnosti, ki je v skladu z zakonom v določenih pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, se kaznuje z zaporom do treh let.

(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti mladoletni osebi ali slabotni osebi, se kaznuje z zaporom do petih let.«.

Posvojitev otrok ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskem razmerju18, ki v členih 134. - 153. ureja pogoje za posvojitev in razmerja, ki nastanejo s posvojitvijo, postopke za posvojitev in neveljavnost posvojitve.

Kazenski zakonik v R Sloveniji prisilne poroke in nezakonite posvojitve ne opredeljuje kot eno izmed izvršitvenih oblik kaznivega dejanja »Trgovina z ljudmi« po členu 113. KZ-1.

Kot primer pojavne oblike izkoriščanja za namen suženjstva in služabništva je v nadaljevanju povzet primer iz obsodilne sodbe za tako imenovano »prisilno poroko«19. Sodba je postala pravnomočna decembra 2015. Trije sostorilci (sin, oče in mati) so obsojeni kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 2. v zvezi s 1. odstavkom 113. člena KZ-1, v zvezi z 2. odstavkom 20. člena KZ-1, ker so skupaj zavestno sodelovali pri storitvi kaznivega dejanja tako, da so zaradi suženjstva in služabništva kupili mladoletno osebo, jo pripeljali iz tujine in jo nastanili v stanovanju v Mariboru. Mladoletno dekle so kupili v Makedoniji in sicer za 6.000 EUR s tem, da se bo poročila s storilcem očitanega mu kaznivega dejanja t.j. sinom. Kupnina je bila izročena očetu mladoletne osebe v Makedoniji, kjer sta se storilec in žrtev tudi takoj poročila. Po prihodu v Slovenijo je bilo žrtvi omejeno kakršno koli gibanje, stiki in komunikacija. Bila je izkoriščana v služabniške namene dela na domu za vse člane družine, brez plačila je delala na gradbiščih in kmetijah, večkrat je bila tudi pretepena. Posledice fizičnega in psihičnega nasilja so žrtev spravili v popolnoma podrejen in odvisen položaj, saj je bila pod vplivom verskih običajev, ki terjajo žensko poslušnost. Poleg tega je bila v neznanem okolju, prestrašena, pretepena in pod stalnim nadzorom brez možnosti vzpostavitve kakršnih koli socialnih stikov.

16. Ali zakonodaja vaše države prisilno prosjačenje upošteva kot trgovino z ljudmi? Ali obstajajo primeri trgovine z otroki za prisilno prosjačenje, v katero je vključena tudi otrokova družina ali zakoniti skrbnik?

Prisilno beračenje se ob izpolnjevanju drugih potrebnih elementov kaznivega dejanja trgovine z ljudmi šteje kot oblika prisilnega dela, kakor je opredeljeno v Konvenciji MOD št. 29 o prisilnem ali obveznem delu iz leta 1930. Izkoriščanje beračenja, tudi takega, kjer se za prosjačenje izrabljajo odvisne osebe, žrtve trgovine z ljudmi, tako spada v področje opredelitve trgovine z ljudmi le v primeru, ko so prisotni vsi elementi prisilnega dela ali storitev. Za enkrat še nismo zaznali in obravnavali primera trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja prisilnega beračenja otrok.

18 Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US19 XK 5830/2014

17. Ali se lahko po zakonodaji vaše države namen trgovine z ljudmi obravnava kot kazniva dejavnost? Navedite primere iz sodne prakse.

Izkoriščanje storitve kaznivih dejanj se po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije ob izpolnjevanju drugih elementov kaznivega dejanja trgovine z ljudmi šteje kot ena izmed oblik izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi. Opredeljeno je v prvem in delno v petem odstavku 113. člena KZ-1.

Identificiran otrok, državljan države članice EU, ki je bil na območju Republike Slovenije prijet pri storitvi kaznivega dejanja tatvine (žeparjenje),je bil identificiran kot oškodovanec kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, ki je bil prisiljen storiti to kaznivo dejanje

Preprečevanje trgovine z ljudmi (5. člen)

18. Ali je ocenjen vpliv kampanj za ozaveščanje in drugih ukrepov za preprečevanje trgovine z ljudmi in kako se rezultati upoštevajo? Priložite kopije poročil o ocenjevanju učinkov.

Vlada RS ne izvaja celovitih kampanj ozaveščanja splošne javnosti in tudi ne naroča neodvisnega vrednotenja/evalvacije kampanj. Ozaveščanju splošne javnosti je namenjena zlasti obeležitev 18. oktobra - evropskega dne boja proti trgovini z ljudmi. Domet dogodkov, organiziranih v ta namen ocenjujemo le s pomočjo števila udeležencev in medijske odmevnosti dogodkov ter s kvalitativno analizo posredovanih sporočil, govorcev, organizacije dogodka itd.

V letih 2014, 2015 in tudi 2016 Urad Vlade RS za komuniciranje (UKOM) sofinanciral po 4 različne projekte nevladnih organizacij na področju preventivnega delovanja v boju proti trgovini z ljudmi v skupni vrednosti 20.000 EUR letno. Projekti so namenjeni ozaveščanju mladostnikov (12 – 19 let), ozaveščanju delavcev migrantov in ozaveščanju uporabnikov storitev, ki jih izvajajo žrtve trgovine z ljudmi. Bolj kot o kampanjah lahko govorimo o mini projektih ozaveščanja, saj gre za projekte vredne dobrih 7.000 evrov (pri čemer UKOM zagotovi 70% sredstev, 30% pa prispeva nevladna organizacija). Znotraj tako nizkega proračuna ni predvidena sistematična oz. celovita ocena vpliva. Oceno vpliva posameznih aktivnosti opravijo izvajalci projektov, Urad Vlade RS za komuniciranje pa ocene analizira in upošteva pri prioritetah v naslednjem letu. Posamezni mini projekti so usmerjeni v specifične ciljne javnosti - za kampanje namenjene ozaveščanju ranljivih skupin (mladostnikov in delavcev migrantov) lahko rečemo, da je njihov domet omejen, saj dosežejo le majhen segment ciljne javnosti. V časovni perspektivi pa se vendarle kažejo rezultati, saj tovrstno ozaveščanje s sofinanciranjem Vlade RS kontinuirano poteka že od leta 2010 v različnih slovenskih krajih in regijah, poleg tega je vanj vključen tudi vedno širši nabor deležnikov.

V nadaljevanju navajamo odgovore za leti 2014 in 2015.Delavnice namenjene mladostnikom kljub omejenemu dometu definitivno dosežejo namen, kar je razvidno iz njihovega odziva in aktivnega sodelovanja mladostnikov, pa tudi iz rezultatov anket, ki jih izpolnijo po delavnici. Dober pokazatelj je gotovo tudi dejstvo, da šole za delavnice izkazujejo veliko zanimanje in praviloma izrazijo željo, da bi jih NVO-ji izvajali tudi naslednje šolsko leto za novo generacijo šolarjev. Ozaveščanje delavcev migrantov je potekalo predvsem z obiski na terenu. Ker pa jih je zaradi razpršene nastanitve težko neposredno dosegati, je izvajalec vzpostavil sodelovanje s široko mrežo relevantnih organizacij in s tem prispeval tudi k ozaveščanju lokalnega prebivalstva. Vzpostavil je tudi sodelovanje z ambasadami držav, v katerih delavci iščejo delo oz. so vanje napoteni. Domet aktivnosti je omejen, ker je zaradi omejenih sredstev izvajalec na posamezni lokaciji prisoten le enkrat, poleg tega je delavce strah in se ne želijo izpostavljati ter izražajo močno nezaupanje do različnih institucij. Aktivnosti namenjene ozaveščanju uporabnikov storitev, ki jih izvajajo žrtve trgovine z ljudmi je so imele precejšen vpliv, za projekt, izveden leta 2014 lahko rečemo celo, da je bil vpliv

izjemen. Zaradi zanimivosti koncepta in kreativnih rešitev je projekt namreč velik del javnosti nagovoril neposredno, dosegel je veliko medijsko publiciteto te zbudil zanimanje tudi v strokovni javnosti.

19. Kako vaša država spodbuja in financira raziskave trgovine z ljudmi in uporablja rezultate teh raziskav pri razvijanju politike, ki nasprotuje taki dejavnosti? Navedite primere nedavnih raziskav.

Urad Vlade RS za komuniciranje je v letu 2014 financiral izvedbo raziskave »Analiza trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in izvrševanja kaznivih dejanj«. Raziskava obravnava pojav in razsežnosti naštetih oblik trgovine z ljudmi v Sloveniji, pri čemer se opira na dosedanje raziskave, analizira podatke formalnih institucij družbenega nadzora in analizira podatke pridobljene iz intervjujev. Opravljenih je bilo 20 poglobljenih intervjujev z delodajalci v panogah, ki zaposlujejo tuje delavce, z delavci migranti, sindikati in sindikalnimi zastopniki, neformalnimi skupinami, ki zagotavljajo pomoč izkoriščanim delavcem, nevladnimi organizacijami, ki delajo neposredno z žrtvami trgovine z ljudmi, policisti, kriminalisti, zaposlenimi v Specializiranem državnem tožilstvu ter zaposlenimi na Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Obsežno raziskovalno poročilo obsega tudi priporočila za načrtovanje preventivnih dejavnosti, namenjenih ozaveščanju potrošnikov in uporabnikov storitev, ki jih izvajajo žrtve trgovine z ljudmi.

Ena novejših oblik trgovine z ljudmi v Sloveniji so prisilne poroke mladoletnih deklet, praviloma iz romskih skupnosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zato v letu 2014 pri Inštitutu RS za socialno varstvo naročilo raziskavo z naslovom Prisilne poroke romskih deklic. Namen naloge je bil ugotoviti razsežnost tovrstnih poročnih praks pri nas ter identificirati vzroke in posledice le-teh za žrtve ter predlagati ustrezne rešitve. Eden od predlogov študije za izboljšanje situacije na tem področju je bil, da se tudi v Sloveniji prisilne poroke obravnava kot posebno obliko nasilja in da je treba prisilne poroke umestiti med kazniva dejanja. Ta predlog je bil uresničen z že omenjeno dopolnitvijo Kazenskega zakonika, ki se mu je dodal nov, 132.a člen (Prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti). Na podlagi izsledkov omenjene raziskave kot tudi različnih priporočil in večje ozaveščenosti o problemu prisilnih porok je Urad Vlade RS za narodnosti objavil javni razpis za sofinanciranje programov organizacij romske skupnosti v letu 2016, JR-PRS2016 ter med aktivnosti, ki se jih preko tega razpisa še posebej podpira, uvrstil ozaveščanje pripadnic in pripadnikov romske skupnosti o negativnih posledicah t. i. prezgodnjih porok in prisilnih porok.

Rezultate raziskave smo uporabili pri pripravi akcijskega načrta za obdobje 2015 – 2016, konkretno pri definiranju vsebinskih poudarkov in prioritet v javnem razpisu za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij v omenjenem obdobju – zlasti pri sklopu »Ozaveščanje migrantskih delavcev« in »Ozaveščanje potrošnikov izdelkov in uporabnikov« storitev žrtev trgovine z ljudmi.

20. Kako migracijska zakonodaja in politike v vaši državi stremijo k zakonitim migracijam, da bi preprečile trgovino z ljudmi?

Migracijska zakonodaja, za pripravo in implementacijo katere je pristojnO Ministrstvo za notranje zadeve, ne predvideva posebnih oblik legalnih migracij, katerih glavni cilj bi bilo preprečevanje trgovine z ljudmi. Pričakujemo pa, da bo sodelovanje RS v Evropskih shemah trajne preselitve oseb z mednarodno zaščito in premestitve prosilcev za mednarodno zaščito vodilo tudi v zmanjševanje obsega trgovine z ljudmi, tihotapljenja ljudi in ilegalnih migracij.

21. Opišite ukrepe, s katerim vaša država preprečuje trgovino z ljudmi zaradi odstranjevanja organov, predvsem:

a. zakonodajo in predpise o presaditvi in odstranjevanju organov, vključno z zahtevami po postopkih darovanja organov živih darovalcev

(obveščenost/soglasje, ocenjevanje/izbira, vrednotenje in register) in merila za pooblastitev centrov za darovanje organov živih darovalcev;

b. ustanove, ki so zadolžene za nadzor in spremljanje zdravstvene nege, okrevanje darovalcev in prejemnikov ter upravljanje ali nadzor nad kakršnimi koli čakalnimi seznami za presaditve organov;

c. smernice in usposabljanja, ki so na voljo pomembnim strokovnjakom za preprečevanje te oblike trgovine z ljudmi, za prijave primerov, identifikacijo in pomoč žrtvam.

a. Definicija prvega odstavka 113. člena »Trgovina z ljudmi« v KZ-1 vključuje tudi trgovanje s človeškimi organi, tkivom in krvjo. 181. člen KZ-1 pa opredeljuje kaznivo dejanje

Nedovoljena presaditev delov človeškega telesa in sprememba človeškega genoma181. člen

(1) Zdravnik, ki komu vzame del telesa zaradi presaditve ali komu presadi del telesa, čeprav je jemanje ali presaditev dela telesa po pravilih zdravniške znanosti in stroke neupravičeno, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

(2) Enako se kaznuje zdravnik, ki z namenom presaditve vzame del človeškega telesa, preden je na predpisan način ugotovljena smrt.

(3) S kaznijo iz prvega odstavka se kaznuje zdravnik, ki komu protipravno odvzame spolne celice, nedovoljeno ravna z njimi ali krši anonimnost dajalca spolnih celic.

(4) Zdravnik, ki komu vzame del telesa zaradi presaditve ali presadi komu del telesa, ne da bi si poprej pridobil z zakonom predpisano privolitev dajalca in prejemnika ali njunih zakonitih zastopnikov ali kadar v nasprotju s predpisanimi postopki odvzeti del človeškega telesa hrani ali uporabi za drug namen, kot je bil odvzet, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.

(5) Kdor poskuša ali izvede poseg, katerega namen je spremeniti človeški genom in se ne opravlja za preventivne, diagnostične ali terapevtske namene, ali je njegov cilj uvesti spremembe v genom potomcev, se kaznuje z zaporom do petih let.

(6) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor vzame ali pridobi odvzeti del človeškega telesa, za katerega darovalec prejme plačilo, kdor nezakonito razpolaga z odvzetim delom človeškega telesa, kdor uporabi ali poskusi uporabiti človeško telo ali njegove dele z namenom pridobivanja premoženjske koristi ali kdor neupravičeno in proti plačilu posreduje pri dajanju delov telesa žive ali umrle osebe za presaditev.

Nadalje področje odvzema in presaditve delov človeškega telesa ureja Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja20 (v nadaljevanju: ZPPDČT). Ta določa pogoje za odvzem delov človeškega telesa (v nadaljevanju: deli telesa) od žive ali umrle osebe in pogoje za presaditev delov telesa v telo druge osebe zaradi zdravljenja, ob spoštovanju svobode osebnosti in drugih osebnostnih pravic ter tudi standarde kakovosti in varnosti za človeške organe (v nadaljevanju: organi), ki so namenjeni za presaditev v človeško telo, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi.

Skladno z omenjenim zakonom se lahko deli telesa odvzamejo samo osebi, starejši od 18 let, pod pogojem, da je vse do odvzema sposobna za razsojanje. Zgolj izjemoma se iz posebno upravičenih razlogov deli telesa, ki se obnavljajo, lahko odvzamejo tudi osebi, mlajši od 18 let oziroma osebi, ki ni sposobna za razsojanje, če gre za presaditev osebi, s katero je genetsko, družinsko ali čustveno povezana. Za tak odvzem je potrebno predhodno pisno soglasje Etične komisije za presaditve. Iz telesa živega darovalca se lahko praviloma odvzamejo samo deli telesa, ki se obnavljajo. Ne glede na to določbo, je mogoče odvzeti iz

20 Uradni list RS, št. 56/15

telesa živega darovalca posamezno ledvico, del jeter ali del pljuč zaradi presaditve osebi, s katero je genetsko, družinsko ali čustveno povezan, če ni mogoče v razumnem času dobiti organa umrlega darovalca ali če uporaba organa živega darovalca zagotavlja bistveno boljše možnosti zdravljenja kot druge oblike nadomestnega zdravljenja končne odpovedi ledvic, jeter ali pljuč. Za slednji odvzem je tudi potrebno predhodno pisno soglasje Etične komisije za presaditve.

Odvzem delov telesa živega darovalca je dovoljen samo, če darovalec v to pisno privoli in če je tveganje za njegovo zdravje po medicinskih merilih v mejah sprejemljivega. Tveganje ne sme biti nesorazmerno v primerjavi s pričakovano koristjo za prejemnika. Privolitev darovalca se mora nanašati na načrtovani odvzem in mora biti svobodna in zavestna ter izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o naravi, namenu in poteku odvzema, verjetnosti njegovega uspeha, običajnih tveganjih, evidentiranju in varstvu osebnih podatkov ter nadaljnjem spremljanju. Pojasnilo ne sme biti sugestivno. Darovalec ima pred privolitvijo pravico do posveta in drugega mnenja glede tveganj za svoje zdravje z zdravnikom, ki ne bo udeležen pri odvzemu ali presaditvi dela telesa in ni izbrani osebni zdravnik prejemnika. Privolitev lahko darovalec v pisni obliki prekliče kadarkoli do začetka odvzema. Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za obveščenost darovalca, pojasnilno dolžnost, pravico do drugega mnenja, privolitev darovalca in uveljavljanje pravic darovalca, ki ni sposoben za razsojanje, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pacientove pravice.

Donorski center za zagotavljanje pridobivanja in sledljivosti organov vodi zbirko podatkov o darovalcih, transplantacijski center za izvajanje presaditev in zagotavljanje sledljivosti organov pa zbirko podatkov o prejemnikih. Navedeni zbirki sta vzpostavljeni med drugim tudi z namenom nadaljnjega spremljanja zdravstvenega stanja živih darovalcev, ter identifikacije, poročanja in nadzora vseh hudih neželenih dogodkov, ki bi lahko vplivali na kakovost in varnost prejemnika, kot tudi kakršnihkoli hudih neželenih reakcij pri živem darovalcu, ki so lahko posledica darovanja. Vodja transplantacijskega centra je odgovoren, da strokovnjaki transplantacijskega centra redno izvajajo kontrolne zdravstvene preglede pri bolnikih po opravljeni presaditvi organov in tkiv. Dolžnost bolnika po presaditvi organov in tkiv je, da hodi na redne kontrolne preglede k strokovnjaku transplantacijskega centra, kjer je bila presaditev opravljena, in natančno upošteva navodila za zdravljenje. Vsak transplantacijski center je dolžan izpolnjevati predpisane protokole za spremljanje bolnikov po presaditvi organov in tkiv.

Donorski in transplantacijski center vzpostavita, vzdržujeta in posodabljata sistem kakovosti in varnosti preskrbe z organi ali uničenje, ki temelji na načelih dobre prakse. Standarde in tehnične zahteve sistema kakovosti in varnosti preskrbe z organi ali uničenja predpiše minister. Dejavnosti pridobivanja in presaditev lahko izvajajo donorski centri in transplantacijski centri, ki imajo za to dejavnost dovoljenje Ministrstva za zdravje. Donorski center lahko izvaja dejavnost pridobivanja, transplantacijski center pa dejavnost presaditev le v obsegu in pod pogoji, določenimi z zakonom in izdanim dovoljenjem.

Na podlagi ZPPDČT so bili do sedaj izdani naslednji podzakonski akti, ki podrobneje urejajo navedeno področje:- Pravilnik o sledljivosti in uničenju človeških organov, namenjenih za presaditev ter o nacionalni identifikacijski številki21 (),- Pravilnik o poročanju in obvladovanju hudih neželenih dogodkov in hudih neželenih reakcij pri ravnanju s človeškimi organi22,- Pravilnik o načinu konzerviranja in postopkih prevoza človeških organov,- Pravilnik o vsebini programov izobraževanja in usposabljanja za posamezne postopke preskrbe z organi23,- Pravilnik o nalogah transplantacijskih koordinatorjev (Uradni list RS, št. 42/16).

21 Uradni list RS, št. 76/1522 Uradni list RS, št. 76/1523 Uradni list RS, št. 21/16

b. Vsi pacienti v Republiki Sloveniji imajo enake možnosti za uvrstitev na čakalni seznam in zagotovljen enak dostop do presaditve delov človeškega telesa. V Republiki Sloveniji je za vsak organ oziroma tkivo en sam nacionalni čakalni seznam. Na seznam se uvrščajo pacienti, ki so slovenski državljani in pacienti, ki imajo status zavarovane osebe na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Odločanje o uvrstitvi na čakalni seznam sprejme interdisciplinarni konzilij transplantacijskih strokovnjakov v transplantacijskem centru. Omenjeni konzilij odobri ali zavrne predlog za uvrstitev na čakalni seznam za vsak organ oziroma tkivo posebej. Pacienta se uvrsti na čakalni seznam na podlagi njegove predhodne pisne privolitve. V času čakanja na presaditev organa ali tkiva mora pacient hoditi na redne kontrolne preglede k zdravniku specialistu transplantacijskega centra v skladu s protokolom tega centra. Čakalni seznam se vodi v pisni in elektronski obliki. Na čakalni seznam vnaša kandidate pooblaščena oseba transplantacijskega centra oziroma Slovenija-transplanta. Zdravstveno stanje bolnika na čakalnem seznamu mora biti kontrolirano v rednih časovnih obdobjih. Vsaka sprememba stanja na čakalnem seznamu se zabeleži v elektronsko bazo podatkov in na papir takoj oziroma najkasneje v 24 urah po nastanku spremembe.

Pri izbiri prejemnikov organov in tkiv se morajo upoštevati:- imunogenetska merila,- medicinska merila, med katera sodi tudi stopnja nujnosti posega,- čas čakanja,- posebne okoliščine (npr. otrok, kandidat za presaditev več organov hkrati).Vsak transplantacijski center mora imeti protokol, v katerem so opredeljena merila za vrstni red za izbiro prejemnika delov človeškega telesa zaradi zdravljenja.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZPPDČT opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, razen v delu, ki se nanaša na varstvo ali obdelavo osebnih podatkov v skladu s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, nad katerim opravlja inšpekcijski nadzor Informacijski pooblaščenec. Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije izvaja redni nadzor nad donorskimi in transplantacijskimi centri pri izvajanju dejavnosti preskrbe z organi ali uničenja, da se preveri izpolnjevanje zahtev iz tega zakona. Če inšpekcijski nadzor pokaže, da niso izpolnjene zahteve iz tega zakona, lahko Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije donorskim in transplantacijskim centrom:- odredi odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri izvajanju inšpekcijskega nadzora;- prepove nedovoljeno oglaševanje potrebe po delih telesa in razpoložljivosti delov telesa;- prepove izvajanje dejavnosti v delu, v katerem so ugotovljene nepravilnosti.Nadzor nad zakonitostjo dela pooblaščenih organizacij pri opravljanju dejavnosti na področju pridobivanja darovalcev delov človeškega telesa zaradi presaditve izvaja Ministrstvo za zdravje.

c. V okviru odvzema in presaditve delov človeškega telesa nimamo smernic in usposabljanj za preprečevanje trgovine z ljudmi.

Ukrepi za zmanjšanje povpraševanja (6. člen)

22. Katere preventivne ukrepe je vaša država sprejela za zmanjšanje povpraševanja, ki spodbuja različne oblike izkoriščanja, še zlasti glede:

a. izobraževalnih programov; b. informacijskih kampanj in vključenosti medijev;c. zakonodaje (vključno na področjih javnega naročanja, zahtev za razkrivanje in

protikorupcijskih zahtev);d. vključevanja zasebnega sektorja.

Tako kot v letih 2014 in 2015 je Urad Vlade RS za komuniciranje na podlagi javnega razpisa tudi v letu 2016 sofinanciral projekt namenjen zmanjševanju povpraševanja po storitvah, ki jih izvajajo žrtve trgovine z ljudmi. V letu 2016 je bil v razpisnem besedilu poudarek na- ozaveščanju uporabnikov in potrošnikov o storitvah in izdelkih, ki jih uporabljamo vsak dan in so rezultat dela otrok, dela v izjemno slabih delovnih pogojih, delovnega izkoriščanja, prisilnega dela in trgovine z ljudmi; - ozaveščanju gospodarskih subjektov o potrebnosti preverjanja ali so izdelki cele verige njihovih dobaviteljev rezultat dela otrok, dela v izjemno slabih delovnih pogojih, delovnega izkoriščanja, prisilnega dela in trgovine z ljudmi;- partnerstvu z mediji.

Izbran in sofinanciran je bil projekt Resnica, ki ga je izpeljalo socialno podjetje Iz principa, ki deluje pod okriljem društva DrogArt.

Društvo je pripravilo serijo kreativnih rešitev, ki na prvi pogled spominjajo na običajno prodajno oglaševanje izbranih izdelkov. Izdelke so poimenovali »Resnica«, saj razkrivajo, kaj se skriva za njihovo proizvodnjo. »Resnica« prinaša informacije o dejstvu, da so številni izdelki vsakdanje rabe rezultat dela otrok, dela v izjemno slabih delovnih pogojih, delovnega izkoriščanja, prisilnega dela in trgovine z ljudmi.Z namenom doseganja čim večjega števila slovenskih potrošnikov so pri projektu sodelovali z osrednjim in najbolj branim spletnim portalom 24ur.com (ima 46,5-odstoten doseg). Rezultat je posebna rubrika Pravično za vse? v kateri je objavljenih 27 novinarskih prispevkov, vsi so bili na dan objave na portalu umeščeni med prve tri novice dneva. Zato so imeli prispevki zelo dobro opaznost in branost, po podatkih portala je vsaj enega od prispevkov (edinstveni ogledi strani) videlo 168.828 ljudi Novinarji so javnost soočili z resničnimi zgodbami več kategorij izdelkov, ki jih lahko kupijo v slovenskih trgovinah, tematik so se lotili poglobljeno, poiskali so relevantne sogovornike, raziskali tudi slovensko tržišče itd. Rubrika je dostopna na povezavi http://www.24ur.com/novice/pravicno-za-vse/, kasneje pa bodo članki prerazporejeni v arhiv. Pisnim prispevkom v rubriki se je kmalu pridružilo tudi pet televizijskih prispevkov, ki so jih posneli v okviru informativne oddaje Svet na Kanalu A.

Pripravili so tudi posebno spletno stran o tematiki – www.resnica.info. Spletna stran je namenjena osveščanju potrošnikov in je zasnovana tako, da ponuja poglobljene zgodbe o izdelkih za vsakdanjo rabo, ki so plod izkoriščanja delavcev v eni od faz dobavne verige. Osredotočili so se na izdelke: čokolada, oblačila, bombaž, elektronske naprave, pomarančni sok, riž, kava in zamrznjena morska hrana. Objavili so seznam 136 spornih vsakdanjih izdelkov, ki naj bi bili plod kršenja človekovih in delavskih pravic, in držav, v katerih se to kršenje dogaja ter napotke potrošnikom, kaj lahko storijo, da bodo prispevali k zmanjševanju problematike. Na spletno stran smo vabili z vsemi komunikacijskimi orodji, vključenimi v projekt: s spletnimi transparenti (bannerji) na 24ur.com in ostalih portalih, s plakati, z letaki in z direktno pošto, poslano akterjem v gospodarstvu. Podatki za mesec maj tako kažejo, da je na spletno stran vstopilo kar 17.807 unikatnih obiskovalcev, oziroma 574 na dan. Prve dni po lansiranju (od 29. aprila do 12. maja 2016) je spletna stran zabeležila 12.746 ogledov strani, ki jih je opravilo 4.780 unikatnih uporabnikov. Junija je spletno stran je obiskalo skoraj 6.000 unikatnih uporabnikov.

Pripravili so štiri različne transparente, ki so predstavljali resnične zgodbe štirih različnih izdelkov. Transparenti, ki so bili usklajeni z vizualno podobo projekta, so se 7 tednov menjavali na spletnem portalu 24ur.com in na spletnih straneh nekaterih drugih organizacij. Klik na spletni transparent je uporabnika pripeljal na spletno stran resnica.info. Transparente, ki so bili umeščeni med prispevke je videlo okrog 70.000 uporabnikov.

Za ozaveščanje splošne javnosti so natisnili štiri različne osveščevalne plakate, usklajene s kreativnim konceptom projekta, ki so obiskovalcem toaletnih prostorov v 70 lokalih, kinodvoranah, nakupovalnih središčih razkrivali delček problematike ter jih vabili na spletno stran Resnica.info. Izvajalec ocenjuje, da je plakate videlo okrog 60.000 obiskovalcev.

V skladu s kreativnim konceptom so pripravili tudi 800 letakov , ki so na prvi pogled spominjali na tablico čokolade z imenom Resnica, a čimer so pritegnili pozornost mimoidočih. V tednu okrog svetovnega dneva boja proti otroškemu delu so jih distribuirali na nakupovalnih ulicah v Ljubljani ter na območju dveh nakupovalnih središč.

V zadnjem delu kampanje pa so nagovorili tudi gospodarske subjekte, ki so soodgovorni - to so podjetja, ki bodisi uvažajo in prodajajo izdelke, ki v eni od faz dobavne verige nastajajo kot produkt izkoriščanja delavcev, bodisi izdelujejo svoje izdelke, za katere uporabljajo surovine, ki jih delavci v nehumanih pogojih pridobivajo na drugem koncu sveta.

Nato so izdelali štiri oblikovno in šest tekstovno različnih direktnih pošt, skladnih s kreativnim konceptom projekta, ki so se med seboj razlikovale glede na segment izdelkov, ki jih gospodarski subjekti bodisi prodajajo bodisi proizvajajo, tako da je vsak izmed naslovnikov dobil direktno pošto, ki se je nanašala na njegovo gospodarsko dejavnost.

Direktno pošto so poslali na 170 različnih naslovov po celi Sloveniji, od tega približno dve tretjini trgovcem in eno tretjino proizvajalcem izdelkov

Izvajalec in deležniki so vsebine projekta aktivno komunicirali na družbenih omrežjih. Kljub omejenim finančnim sredstvom je uspelo zagotoviti izjemno veliko objav tako v medijih kot na kanalih, ki sicer zahtevajo bistveno višji medijski budžet. Največjo vrednost pojavnosti v socialnih omrežjih predstavljajo objave na Facebook profilu 24ur.com, saj je kar 20.000 obiskovalcev spletne strani oz. bralcev člankov do njih prišlo preko klika na objavo na Facebooku.

23. Opišite ukrepe, ki jih je vaša država izvajala, da bi preprečila trgovino z ljudmi za prisilno delo ali storitve, med drugim s pomočjo delovne inšpekcije in delovne administracije, nadzorovanja zaposlitvenih agencij in agencij za posredovanje začasnih delavcev ter nadzorovanja dobavnih verig.

Na preventivnem področju smo v boju proti trgovini z ljudmi za namen prisilnega dela pripravili slovensko različico danskega e-priročnika za obvladovanje tveganja skritega prisilnega dela in delovnega izkoriščanja. Interaktivni priročnik je namenjen podjetjem in delodajalcem, še zlasti tisti, ki zaposlujejo veliko nekvalificiranih delavcev in ki angažirajo podizvajalce ter podjetjem, in delujejo v panogah, kjer je večje tveganje. Je praktično on-line orodje za upravljanje tveganj in preventivo, saj poleg osnovnih smernic vključuje korake, s katerimi se je mogoče izogniti vpletenosti v primere trgovine z ljudmi v postopkih neposrednega zaposlovanja ter v primerih angažiranja podizvajalcev. Priročnik je postal dostopen jeseni 2016, MDS je zagotovila objavo na ustreznih spletnih mestih in njegovo promocijo v ciljnih javnostih.

Sicer pa se na temo prisilnega dela izvajajo usposabljanja posameznih organov kot na primer delovne inšpekcije, kriminalistične policija – sektor za boj proti gospodarskemu kriminalu ipd.

Ukrepi na meji (7. člen)

24. Opišite posebne ukrepe v svoji državi za krepitev mejnih straž, da bi se preprečila trgovina z ljudmi in povečal boj proti njej, še zlasti glede:

a. identifikacije možnih žrtev trgovine z ljudmi na mejni kontroli;b. identifikacije možnih storilcev, ki kršijo ukrepe proti trgovini z ljudmi;c. zbiranja primarnih informacij od žrtev in kršiteljev;d. identifikacije ranljivih oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so lahko

žrtve trgovine z ljudmi.

a. Glede identifikacijei potencialnih žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi v okviru izvajanja mejne kontrole je policije pripravila operativne kazalnike prepoznave žrtev trgovine z ljudmi. S tem namenom je bil pripravljen program izobraževanja mejnih policistov, ki je

potekal oziroma poteka na podlagi priročnika za mejen policiste, ki ga je pripravila agencija FRONTEX (Anti-trafficking training for border guards, Frontex 2012).

b. V okviru mejne kontrole policisti ob zaznavi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi oziroma identifikaciji potencialne žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, na podlagi operativnih kazalnikov izvajajo identifikacijo možnih storilcev tega kaznivega dejanja. Tudi za ta namen je bil pripravljen program izobraževanja mejnih policistov na podlagi priročnika za mejne policiste, ki ga je pripravila agencija FRONTEX (Anti-trafficking training for border guards, Frontex 2012).

c. Na podlagi specifičnosti preiskovanja kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in preprečevanja sekundarne viktimizacije, so aktivnosti policije na področju zaznave in preiskovanja kaznivega dejanja trgovine z ljudmi razdeljene med različne akterje. Identifikacija se izvaja med mejno kontrolo. Ob identificirani potencialni žrtvi trgovine z ljudmi, nadaljnje postopke tako z žrtvami kot storilci tega kaznivega dejanja prevzamejo kriminalisti specialisti za obravnavo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Usmerjanje aktivnosti kriminalistov v predkazenskem postopku v zvezi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi izvaja Specializirano državno tožilstvo R Slovenije. d. Prepoznavanje ranljivih oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito poteka po programu PATS (identifikacija žrtev trgovine z ljudmi v azilnih postopkih), ki poteka v prostorih azilnega doma.

25. Kateri ukrepi so bili izvedeni za to, da se zagotovi, da osebje, ki ga zaposlujejo komercialni letalski prevozniki, vključujoč stevarde(-se) in osebje, ki dela za druge kopenske in pomorske prevoznike, lahko zazna obstoj žrtev trgovine z ljudmi in pravočasno obvesti pomembne organe?

V letu 2015 je Združenje Drogart (NVO) izvedlo projekt »Prostitucija ni vedno stvar izbire. pogosto je prisilna«, ki je bil skladno z razpisom namenjen ozaveščanju uporabnikov spolnih storitev in zaposlenih v panogah, ki so posredno povezane s spolnim izkoriščanjem in spolno industrijo (turizem, gostinstvo, transport ipd.). Ker se le-ti pogosto ne zavedajo, da so dekleta lahko žrtve prisilne prostitucije, je bilo krovno sporočilo osredotočeno na prepoznavanje znakov prisilne prostitucije in načine pomoči. Izvajalec je 14. oktobra 2015 lansiral spletno stran www.prisilnaprostitucija.si, na kateri je moč najti ključne informacije o problematiki, o razširjenosti in oblikah trgovine z ljudmi in prisilne prostitucije v Sloveniji, o opozorilnih znakih, ki bi jih lahko kazale žrtve prisilne prostitucije in o načinih pomoči žrtvam. Opisane so tudi resnične zgodbe žrtev prisilne prostitucije in oblike novačenja žrtev v Sloveniji. Plakati so v desetih večjih mestih viseli en mesec.

Potencialne uporabnike spolnih storitev in splošno javnost je izvajalec dosegal tudi z: objavo spletnega oglasa na ključnem portalu sloescort.si; spletnimi oglasi na splošnih portalih in na portalu z visokim dosegom bralcev

24ur.com; opaznimi plakati v 69 barih, nočnih klubih in lokalih; ozaveščevalnimi obešankami za vrata, ki so jih poslali hotelom, motelom in t. i.

dnevnim počitkom; ozaveščevalnimi nalepkami za taksije, ki so stranke opozarjale na problematiko in

usmerjale na spletno stran.

Zaposlene v panogah, posredno povezanih s trgovino z ljudmi (taksisti, ponudniki hotelskih namestitev,..), so nagovarjali z neposredno informativno pošto z informacijami o pojavu, znakih prisilne prostitucije ter ukrepanju. Ciljne javnosti so dosegali tudi z medijsko publiciteto.

26. Kateri ukrepi za spodbujanje sodelovanja med agencijami za mejno kontrolo, da bi vzpostavile in vzdrževale neposredne komunikacijske kanale, so bili izvedeni ? Kako so se ti kanali uporabljali za odkrivanje transnacionalne trgovine z ljudmi? Navedite primere, pri

katerih so se ti kanali uporabili, in težave, s katerimi so se spoprijele agencije za mejno kontrolo v tem okviru.

Vzpostavljen je enoten sistem obveščanja in poročanja ter izmenjave informacij med različnimi službami znotraj policije (kriminalistična policija in uniformirana policija, kamor spada tudi mejna policija).

Potrebno je poudariti bilateralno izmenjavo informacij s sosednjimi državami, ki se nanaša na obmejne policijske uprave s policijami v sosednji državi, kakor tudi izmenjava informacij preko centrov za policijsko sodelovanje (Megvarje in Dolga vas).

Slovenija ima pri preverjanju oseb ob vstopu v državo integriran sistem enkratnega preverjanja v katerega so vključene baze SIRENE, Interpol, SIS in slovenska nacionalna baza. V primeru ugotovitve, da je posamezna oseba storilka kaznivega dejanja v drugi državi, pa poteka izmenjava podatkov z dotično državo preko varnih aplikacij za izmenjavo mednarodnih podatkov.

Izmenjava operativnih podatkov med državami članicami Europola poteka preko njihove aplikacije za varno izmenjavo podatkov SIENA (Secure Information Exchange Network Application). Za izmenjavo podatkov preko Europola mora biti kaznivo dejanje v mandatu Europola. SIENA omogoča hitro in varno izmenjavo operativnih in strateških podatkov. Pri izmenjavi podatkov preko SIENE uporabniki dajejo velik poudarek varstvu in zaupnosti podatkov, predvsem da se zagotovi skladnost z vsemi zakonskimi zahtevami

Identifikacija žrtev (10. člen)

27. Ali obstaja državni mehanizem za napotitev (NMN) ali enakovreden sistem za identifikacijo in napotitev, ki bi pomagal žrtvam trgovine z ljudmi – državljanom in tujcem – v kateri koli obliki izkoriščanja? Če da, navedite organe in njihove odgovornosti. Če je v času prvega ocenjevanja v vaši državi obstajal NMN, navedite, ali se je v obdobju do zdaj ta mehanizem kakor koli spremenil.

Nacionalni napotitveni mehanizem obstaja že od ustanovitve Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, z leti pa se je nadgrajeval in izpopolnjeval skladno s potrebami iz prakse kot tudi usmeritvami mednarodnih organizacij ter mednarodnih zavez. Mehanizem v bistvu tvorijo organi odkrivanja in pregona t.j. policija in tožilstvo, za tem nevladne organizacije, ki skladno s pogodbenimi razmerji skrbijo za oskrbo žrtev trgovine z ljudmi ter v širšem smislu še drugi organi v odvisnosti od potrebe in specifike konkretnega primera. To so centri za socialno delo, Inšpektorat RS za delo, azilni dom ter posamezna nosilna ministrstva kot na primer MNZ, MDDSZEM ipd. Aktivnosti so opredeljene s protokoli o sodelovanju, podpisanimi sporazumi, pogodbami in po potrebi s koordinacijo nacionalnega koordinatorja.

V letu 2016 je bil s strani Vlade potrjen Priročnik o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov iz MDS TZL. Priročnik podrobneje opredeljuje protokol mehanizma za napotitev ter s tem namenom vzpostavitev MDT (multidisciplinarnega delovnega telesa) ob vsakem primeru nastanitve žrtve trgovine z ljudmi.

28. Ali obstajajo uradni kazalniki za identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi, izpostavljenih različnim oblikam izkoriščanja, in načinu, kako strokovnjaki v vaši državi zagotavljajo uporabo teh kazalnikov v praksi?

Na podlagi Priročnika o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi so v R Sloveniji formalizirani indikatorji za prepoznavo različnih oblik izkoriščanja. Priročnik posredovan vsem policijskim enotam, kot tudi širokemu spektru drugih organov prav tako pa je javno dostopen na spletni strani Vlade in posameznih ministrstev.

Uporabna vrednost priročnika se kaže v poenotenju postopkov glede identifikacije žrtev, pravic žrtev, nastanitev žrtev v program Oskrbe žrtev trgovine z ljudmi, sodelovanja v Multidisciplinarnem timu ter pomoči policije pri izvajanju programa Oskrbe in zagotavljanja žrtvine varnosti.

29. Kaj se upošteva kot »utemeljeni razlog«, da se oseba upošteva kot žrtev trgovine z ljudmi, in kateri organi so pristojni, da prepoznajo žrtev na podlagi »utemeljenih razlogov«? Navedite primere iz prakse.

Kot žrtev trgovine z ljudmi se šteje oseba, za katero obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bila izkoriščena v zvezi kaznivega dejanja »Trgovina z ljudmi« po členu 113. KZ-1.

Organi ter nevladne in humanitarne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja trgovina z ljudmi, so dolžni o tem takoj obvestiti policijo in tožilstvo ali pristojni center za socialno delo.

Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodih, morajo ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti policijo, državno tožilstvo ali center za socialno delo, kadar sumijo, da je otrok žrtev trgovine z ljudmi.

Organi in organizacije so dolžni izvesti vse postopke in ukrepe za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in tudi za zaščito njenih koristi, pri tem pa morajo zagotoviti spoštovanje integritete žrtve.

Policija na podlagi 148. člena Zakona o kazenskem postopku takoj ukrene vse potrebno, da se storilec ali osumljenec kaznivega dejanja ne skrije ali pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki bi lahko bili dokaz, in da se zberejo vsa obvestila, ki bi lahko pomagala pri uspešni izvedbi kazenskega postopka.

30. Katere ukrepe je vaša država izvedla, da bi spodbudila žrtve trgovine z ljudmi, da bi se zavedale svojega položaja.?

V okoliščinah in primerih, ki jih obravnavamo v Sloveniji je težko pričakovati, da bo prišlo do samoprepoznave osebe, da je žrtev trgovine z ljudmi, saj so žrtve le v redkih primerih v tako brez izhodni situaciji, da bi se kot take prepoznale in o tem spregovorile oziroma kaznivo dejanje prijavile. Kvečjemu se v Sloveniji srečujemo s pogostimi primeri, ko se oškodovanke kaznivega dejanja trgovine z ljudmi za namen prostitucije ne prepoznajo, kot žrtve trgovanja. Pa kljub temu je bilo v zadnjem desetletju storjenega precej na področju ozaveščanja rizičnih kategorij oseb kot potencialnih žrtev trgovanja; preventivno informiranje in osveščanje otrok, mladih in osebja, ki dela z njimi, ter ostalih ciljnih populacij o pasteh trgovine z ljudmi. Izdanih je bilo na desetine različnih zloženk o pojavu trgovine z ljudmi, s čimer se senzibilizira tako javnost kot potencialne žrtve. Prav tako je vpeljana praksa prvih informativnih razgovorov s potencialnimi žrtvami, ki jih opravijo NVO in šele za tem policija. Seveda pa menimo, da je še kar nekaj rezerv pri informiranju ljudi – tujcev pred njihovim prihodom v Slovenijo o vseh morebitnih pasteh trgovanja ter možnostih, ki jih imajo ko se prepoznajo kot take.

31. Katere ukrepe izvaja vaša država, da bi prepoznala žrtve trgovine z ljudmi pri pregledovanju prošenj za azil in vračanju oseb, katerih prijave so bile zavrnjene? Kako se zagotavlja komunikacija med organi, ki so odgovorni, da prepoznajo žrtve trgovine z ljudmi in imigracijo, in organi za azil, kadar obstajajo utemeljeni razlogi, da je oseba, ki v državi ne prebiva redno, žrtev trgovine z ljudmi?

Identifikacija potencialnih žrtev trgovine z ljudmi, ki v Sloveniji zaprosijo za mednarodno zaščito, poteka preko projekta PATS, ki ga izvaja Inštitut za afriške študije. Projekt zajema informativni razgovor z vsemi ranljivimi kategorijami prosilcev, ki so potencialne žrtve trgovine z ljudmi in spolnega nasilja ter nasilja po spolu. Informiranje poteka z vsemi

ženskami (vse ženske, deklice od 14 do 18 let, mladoletniki brez spremstva) ter na predlog katerega koli javnega uslužbenca, ki pri stiku s prosilcem prepozna morebitne elemente žrtve trgovine z ljudmi ali nasilja.

Standardni operativni postopki za preprečevanje in ukrepanje v primerih spolnega nasilja in nasilja po spolu (v nadaljevanju: SOPS SNNS), h katerim so poleg MNZ pristopile tudi številne nevladne organizacije, natančno določajo postopek obravnave različnih primerov nasilja med prosilci, med drugim tudi žrtve trgovine z ljudmi ter smernice za obravnavo primerov glede na osebne okoliščine

Tako pred podajo prošnje za mednarodno zaščito zdravnik pregleda vsakega prosilca in poda mnenje o ranljivosti. Obrazec prejme psihosocialna služba, ki ustrezno odreagira na podlagi SOPS SNNS. Pred podajo prošnje za mednarodno zaščito predstavniki nevladne organizacije Pravno informacijski center (PIC) tujce informirajo o njihovih pravicah in dolžnostih ter o načinu sprejema prošnje. V kolikor pri informiranju odkrijejo morebitne znake ranljivosti na to opozorijo osebo, ki bo vodila postopek sprejema prošnje. Uradna oseba na podlagi opozorila in na podlagi lastne presoje med podajo prošnje na ranljivost opozori zdravstveno in psihosocialno službo ter izpolni obrazec v katerem navede posebnosti za nastanitev ter zdravstvene težave. Pred sprejemom prošnje prosilci v sprejemnih prostorih prejmejo letak z informacijami in kontaktnimi točkami za pomoč osebam, ki so podvržene kakršnemu koli nasilju. Postopki se torej uvedejo že ob nastanitvi v sprejemne prostore, torej že pred podajo prošnje ter se nadaljujejo skozi celoten postopek pridobitve mednarodne zaščite.

Podlaga za smernice za ravnanje ob prepoznavi ranljivosti je določena v Zakonu o mednarodni zaščiti (Ul. RS 22/16, v nadaljevanju: ZMZ) ter v podzakonskemu aktu Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (Ul. RS, št. 67/08, 40/10 in 68/11), podrobnejše smernice in navodila za ukrepanje pa v Standardno operativni postopki za preprečevanje in ukrepanje v primerih nasilja in nasilja po spolu.

V policiji in Azilnem domu sta vzpostavljeni kontaktni točki, preko katerih poteka obveščanje o zaznanih oziroma identificiranih osebah žrtvah trgovine z ljudmi v postopkih za mednarodno zaščito. Kontaktna točka v policija je na podlagi obvestila Azilnega doma odgovorna za obveščane pristojne enote kriminalistične policije, ki v nadaljevanju izvede vse potrebne ukrepe, ki se nanašajo na tako identificirano žrtev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kot nadaljnjo preiskavo tega kaznivega dejanja.

Varstvo zasebnega življenja (11. člen)

32. Katere ukrepe izvajajo ustrezni strokovnjaki za varstvo zaupnosti informacij, varstvo osebnega življenja in identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi tudi glede shranjevanja njihovih osebnih podatkov? Ali obstaja navzkrižje interesov med poklicno etiko na eni strani in obveznostjo prijavljanja kršitev na drugi strani? Če je tako, kako se ta navzkrižja rešujejo v praksi?

Kazenski zakonik v 287. členu opredeljuje kaznivo dejanje:

Kršitev tajnosti postopka287. člen

(1) Kdor neupravičeno izda, kar je izvedel v postopku pred glavno obravnavo ali na obravnavi pred sodiščem, na ustni obravnavi v upravnem postopku ali postopku o prekršku ali postopku parlamentarne preiskave ali v postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije, za kar je z zakonom določeno, da se ne sme objaviti, ali pa je bilo z odločbo

pristojnega organa ali sodišča odločeno, da ostane tajno, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.

(2) Kdor objavi osebne podatke mladoletne osebe, ki je udeleženec v sodnem, upravnem ali v kakršnemkoli drugem postopku, ali objavi druge informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati njegovo identiteto, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 3 let.

(3) Kdor razkrije identiteto zaščitene priče, ogrožene osebe ali osebe s prirejeno identiteto, se kaznuje z zaporom do treh let.

(4) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor razkrije identiteto zaščitnega prijavitelja korupcije, če so s tem razkritjem prijavitelju povzročene hujše posledice.

(5) Če stori dejanje iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena uradna oseba, se kaznuje z zaporom do petih let.

Nadalje v tretjem odstavku 143. člena »Zloraba osebnih podatkov«:

(3) Kdor na svetovnem medmrežju ali drugače javno objavi ali omogoči drugemu objavo osebnih podatkov žrtev kaznivih dejanj, žrtev kršitev pravic ali svoboščin, zaščitenih prič, ki se nahajajo v sodnih spisih sodnih postopkov, kjer po zakonu ali po odločitvi sodišča ni dovoljena prisotnost javnosti ali identifikacija žrtev ali zaščitenih prič ter osebnih zapisov o njih v zvezi s sodnim postopkom, na podlagi katerih se te osebe lahko določi ali so določljive, se kaznuje z zaporom do treh let.

Sicer so postopki z žrtvami trgovine z ljudmi, kot tudi s storilci teh kaznivih dejanj, ki so vodeni s strani državnih organov so opredeljeni z Zakonom o varstvu osebnih podatkov24

(ZVOP). Nevladne organizacije, ki nudijo različne oblike pomoči in oskrbe žrtvam trgovanja imajo prav tako v odnosu do teh oseb jasno opredeljene standarde varstva podatkov.

24 Uradni list RS, št. 94/07

Pomoč žrtvam (12. člen)

33. Kako oblasti v vaši državi zagotavljajo, da se upoštevajo obveznosti v skladu z 12. členom konvencije, če nedržavni subjekti ponudijo pomoč žrtvam pri:

a. financiranju; b. varnosti in zaščiti žrtev;c. standardih pomoči in njihovem izvajanju v praksi;d. dostopu do zdravstvene nege, psihološke pomoči, svetovanja in obveščenosti;e. prevajalskih storitvah in tolmačenju, kadar je primerno?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za notranje zadeve sta razpisnika programa Oskrba žrtev trgovine z ljudmi - krizna namestitev in programa Oskrba žrtev trgovine z ljudmi – varna namestitev. Z izvajalci programa izbranimi z javnim razpisom skleneta pogodbo o financiranju omenjenega programa.

a) Pogodba se sklene za obdobje dveh let. Ministrstvo delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti financira 80%, Ministrstvo za notranje zadeve pa 100% stroškov dela prvega strokovnega delavca na projektu, dejansko število opravljenih ur drugega strokovnega delavca na projektu, materialne stroške povezane z izvajanjem projekta, izdelavo in distribucijo zloženk ter izvedbo delavnic. V primeru namestitve otroka se krije dodatne nastale utemeljene materialne stroške.

b) Prostori krizne namestitve kot tudi varni prostor morata biti na tajni lokaciji. Zaradi zagotavljanja tajnosti lokacije se žrtev sprejme najprej na drugi lokaciji, kasneje se jo prepelje v krizno namestitev. Dodatno varovanje je možno okrepiti s primerno agencijo za varovanje. Žrtvam se po potrebi nudi tudi spremljanje ob morebitnih izhodih in se jih glede na stopnjo ogroženosti ozavešča o samozaščitnih ukrepih.

c) Standardi konkretno za obravnavo žrtev trgovine z ljudmi v namestitvenih prostorih niso določeni. V javnem razpisu zato natančno opredelimo pogoje, ki jih mora izpolnjevati izbrani izvajalec. Izvajalec se s podpisom pogodbe in izjav, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, zaveže k izpolnjevanju pogojev in delovanju skladno z določili pogodbe.

d) Osnovna zdravstvena oskrba se zagotavlja v sodelovanju z Ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Za osnovno zobozdravstveno oskrbo je poskrbljeno preko zasebne zdravstvene ordinacije, s katero ima izvajalec sklenjen dogovor. Ordinacija deluje prostovoljno. V primerih življenjske ogroženosti pa se obrnejo na nujno medicinsko pomoč. Psihosocialna pomoč je zagotovljena ves čas krizne namestitve (osebni razgovori, svetovanja, psihoterapevtska svetovanja).

e) Izvajalec programa ustno in pisno seznani žrtev v njenem jeziku s pravili tako v krizni namestitvi, kot kasneje v namestitvi v varnem prostoru.

34. Kateri posebni ukrepi se izvajajo, da se zagotavljanje pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, ki so dobile dovoljenje za prebivanje, da bi sodelovale pri preiskavi ali kazenskih postopkih, ne pogojuje z njihovo pripravljenostjo, da sodelujejo kot priče?

Iz Priročnika o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki ga uporabljajo vsi organi in organizacije v Sloveniji v postopkih z žrtvami trgovine, jasno izhaja, da pomoč in podpora nista pogojeni s pripravljenostjo žrtve, da sodeluje v predkazenskem ali kazenskem postopku.

35. Kakšna namestitev je na voljo žrtvam trgovine z ljudmi (ženskam, moškim in otrokom) in kako se prilagaja potrebam žrtev?

Pomoč in namestitev žrtve v času okrevanja in razmisleka daje nevladna ali humanitarna organizacija znotraj izvajanja programa Oskrbe žrtev trgovine z ljudmi – krizna namestitev.

Namestitev žrtve se izvaja ob njenem soglasju in zajema ustrezno in zanjo varno namestitev ter materialno pomoč, potrebno zdravljenje, psihološko pomoč, svetovanje in obveščanje ter po potrebi prevajalske storitve.

Žrtev v 24 (štiriindvajsetih) urah od namestitve s pisno izjavo sprejme pomoč in nastanitev, s čimer pridobi pravice in obveznosti glede izvajanja programa. V njej so podrobno opredeljene pravice in obveznosti žrtve ter izvajalca programa.

Vsebina, način, oblike pomoči in višina materialne pomoči, ki jih nudi izvajalec znotraj izvajanja programa, so podrobneje opisani v pogodbi, sklenjeni med izvajalcem programa in pristojnim ministrstvom, opredeljujejo pa naslednje pojme:

- oblika namestitve;- materialna pomoč, višina materialne pomoči;- potrebno zdravljenje;- psihološka pomoč;- svetovanje in obveščanje;- prevajalske storitve in tolmačenje, če je potrebno;- financiranje izvajanja programa in nepredvideni stroški izvajanja programa.

Izvajalec programa nudi ustrezno pomoč žrtvam s posebnimi potrebami, kadar so te potrebe zlasti posledica nosečnosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti, duševnih ali psiholoških motenj oziroma hujših oblik psihološkega, telesnega ali spolnega nasilja, ki so ga utrpele.

Žrtvam se med krizno namestitvijo ponudi dolgotrajnejša pomoč in namestitev v obliki izvajanja programa Oskrba žrtev trgovine z ljudmi – namestitev v varni prostor.

Program izvaja nevladna ali humanitarna organizacija na podlagi pogodbe, sklenjene s pristojnim ministrstvom, ki razpisuje program (MNZ).

Vsebina in oblike pomoči ter namestitev so tudi v tem programu podrobneje opredeljene v pogodbi, sklenjeni med izvajalcem programa in pristojnim ministrstvom. Namestitev žrtve se izvaja v programu do njegovega zaključka, pri čemer je žrtev dolžna spoštovati hišni red in sodelovati pri izvedbi individualnega programa pomoči in zaščite. Izvajalec programa daje žrtvi vso potrebno psihosocialno, zdravstveno in pravno zaščito na podlagi predhodno izdelanega individualnega programa pomoči in zaščite. Omenjeni program izdela v 10 dneh od sprejema žrtve in ga pošlje v obravnavo multidisciplinarnemu timu za obravnavo primerov nameščanja žrtev trgovine z ljudmi.

Potrebno je seveda izpostaviti ločenost prostorov nameščanja glede na spol in starost. Otroci žrtve trgovine z ljudmi so deležni posebnega pristopa in vključevanja za to pristojnih organov (Centri za socialno delo). Za prvo obdobje nameščanja je urejeno v okviru programa krizne namestitve, ki ga izvaja izbrani izvajalec, seveda skladno z zakonodajo in najboljšim interesom otroka. Postopek in protokol nameščanja je opredeljen v omenjenem priročniku.

Do vključitve v program Oskrbe otrok žrtev TZL se uporablja Protokol o sodelovanju med centri za socialno delo in policijo pri izvajanju pomoči mladoletnim tujcem brez spremstva po Zakonu o tujcih, št. 1224-50/2011/5 s 16. avgusta 201225. Postopke po identifikaciji otrok žrtev trgovanja izvaja ustrezno strokovno usposobljeno osebje za izvajanje postopkov z otroki.

25 Protokol o sodelovanju med centri za socialno delo in policijo pri izvajanju pomoči mladoletnim tujcem brez spremstva po Zakonu o tujcih, št. 1224-50/2011/5 s 16. avgusta 2012

Sicer pa je potrebno prav tako izpostaviti sistemsko pomanjkljivost glede celovite urejenosti postopkov in zagotavljanja kapacitet, ko gre za kategorijo otrok, naj si bo otrok brez spremstva, otrok prosilcev za mednarodno zaščito ali pa otrok žrtev trgovine z ljudmi. Res da primerov trgovanja z otroci v Sloveniji ne beležimo pogosto in se zaradi tega zadeve rešujejo od primera do primera.

36. Kateri ukrepi se izvajajo, da se zagotovijo storitve žrtvam na podlagi soglasja in obveščenosti?

Namestitev žrtve se izvaja ob njenem soglasju in zajema ustrezno in zanjo varno namestitev ter materialno pomoč, potrebno zdravljenje, psihološko pomoč, svetovanje in obveščanje ter po potrebi prevajalske storitve.

Pred vključitvijo v krizno namestitev ali v nadaljevanju v namestitev v varnem prostoru se žrtve trgovine z ljudmi seznani z osnovnimi informacijami o organizaciji in njenem poslanstvu ter o možnostih in namenu krizne namestitve. Pomemben segment je tudi zagovorništvo, ki ga že pri izvajanju svetovanja vršijo strokovni delavci. Žrtvam se predstavijo postopki pred policijo in preiskovalnim sodnikom ter pravice, ki jih v teh postopkih imajo, postopek vključitve v namestitev, kaj se jim zagotavlja (namestitev, prehrana, druga materialna in praktična pomoč, varnost, pravna pomoč, prevajanje, spremljanje, zagovorništvo, psihosocialna pomoč, zdravstvena oskrba, duhovna oskrba-če to same želijo itd.) in način dela strokovnih delavcev in sodelavcev. Uporabnik je v svojem jeziku seznanjen ustno in pisno s pravili v namestitvi. Hkrati se poudarijo osnovne človekove pravice (pravica do prostovoljnega vstopa v program, pravica do osebne svobode, pravica do gibanja, počitka, odločanja, varnosti...). Običajno so te informacije opisane v obrazcih, ki so prevedeni v 16 jezikov: albansko, angleško, bolgarsko, češko, francosko, hrvaško, italijansko, kitajsko, madžarsko, nemško, rusko, romunsko, slovaško, srbsko, špansko in ukrajinsko.

37. Ali se po prenehanju programov pomoči izvaja kakršno koli vrednotenje? Ali žrtve lahko še naprej prejemajo pomoč, kjer je to potrebno, pri čemer se upoštevajo njihove posebne potrebe, ki izhajajo iz oblike izkoriščanja (vključno z odstranitvijo organov) po prekinitvi kazenskih postopkov. Če je tako, kakšno pomoč prejemajo?

Prosilcem za mednarodno zaščito so programi in pomoč pristojne službe azilnega doma na voljo do odločitve v postopku mednarodne zaščite. Po sprejeti odločitvi, skušajo žrtvam trgovine z ljudmi, ki jim je bila priznana mednarodna zaščite, pristojni svetovalci za integracijo usmeriti na NVO, ki nudijo pomoč, lahko pa jim tudi nudijo pomoč pri iskanju specialistične zdravniške pomoči.

Po izteku programa Oskrba žrtev trgovine z ljudmi – varna namestitev se zaključi tudi možnost nadaljnjih oblik financiranja s strani države, kot na primer program (re)integracije. Svoje bivanje v Sloveniji lahko ta oseba, ki je bila prepoznana kot žrtev trgovanja nadaljuje na podlagi delovnega dovoljenja oziroma iz razloga izobraževanja. V teh primerih je težko doseči uspešno (re)integracijo že v času obstoječih programov pomoči in ob tem najde zaposlitev. Zato je nedvomno potrebno več časa, ki bi bil zapolnjen skozi program (re)integracije, kar pa je za enkrat pomanjkljivost.

Kljub temu obstajajo alternativne rešitve, ki jih ponujajo nekatere NVO. Tako v primeru, da žrtev trgovine z ljudmi ostane v Sloveniji, ji Slovenska Karitas pomaga pri resocializaciji (psihosocialna pomoč, skupine za samopomoč, izobraževanje, iskanje delovnega mesta, nastanitve ipd.). V teh primerih je Slovenska Karitas sposobna nuditi začasno namestitev, prijavo bivališča ter začasno honorarno zaposlitev. V kolikor ima žrtev željo po vrnitvi v

domovino, se ji le-to omogoči. Strokovno usposobljena oseba že v času varne namestitve naveže stik s sorodnimi organizacijami v žrtvini domovini. Ko žrtev prispe v domovino, sorodne organizacije podajo povratne informacije o uspešni vrnitvi. Žrtvi se lahko tudi finančno pomaga s pomočjo ostalih socialnih programov, ki jih izvaja Slovenska Karitas (npr. botrstva otrokom) in tako se prekine pogosto začarani krog trgovine z ljudmi.

Obdobje okrevanja in razmisleka (13. člen)

38. Navedite, v katerih primerih se lahko odobri obdobje okrevanja in razmisleka in kdo je upravičen do tega (državljani, tujci). Opišite postopek odobritve obdobja okrevanja in razmisleka, pomoči in zaščite v tem obdobju, in težav, ki se pojavljajo v praksi v zvezi s tem.

Obdobje okrevanja in razmisleka je opredeljeno v Priročniku o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi v poglavju IV - Nameščanje žrtev trgovine z ljudmi in se izvaja v obliki programa Oskrba žrtve trgovine z ljudmi – krizna namestitev. Zakonska podlaga izhaja iz prvega odstavka 50. člena Zakona o tujcih26.

Obdobje okrevanja in razmisleka je omogočeno vsem osebam, tako državljanom Slovenije kot tujcem, za katere se upravičeno domneva, da so morda žrtve trgovine z ljudmi.

Žrtvi se na začetku zagotovi 30-dnevno (tridesetdnevno) obdobje okrevanja in razmisleka, da si opomore in se znebi vpliva trgovcev z ljudmi ter se seznani s prostovoljnimi oblikami nadaljnjega programa oskrbe in možnostmi sodelovanja z državnimi organi. Žrtvi, ki v Republiki Sloveniji prebiva nezakonito, policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za 3 (tri) mesece (v kar je vključeno 30-dnevno obdobje okrevanja in razmisleka),da se prostovoljno odloči o nadaljnjih možnostih, med katerimi je za žrtve državljane tretjih držav tudi možnost opredelitve, da kot priča sodeluje v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi dovoljenje zadrževanja podaljša še za največ tri mesece.

Prosilcem za mednarodno zaščito, ki so bili prepoznani kot žrtve trgovine z ljudmi se, skladno s SOPS SNNS, zagotovi vsaj 30 dnevno obdobje okrevanja in razmisleka. Prosilcem v tem obdobju pomoč in nastanitev nudi NVO v okviru projekta Oskrba žrtve trgovine z ljudmi – krizna namestitev. Osebe z mednarodno zaščito, ki bi bile prepoznane kot žrtve trgovine z ljudmi, imajo enake pravice kot državljani RS.

Dovoljenje za prebivanje (14. člen)

39. Kako se razlaga v praksi, če v zakonodaji obstaja določilo, ki omogoča izdajo dovoljenja za prebivanje glede na osebno situacijo žrtve? Navedite primere.

Zakon o tujcih v 50. členu omogoča izdajo dovoljenja za začasno prebivanje žrtvi trgovine z ljudmi, pred tem pa ji je na razpolago 90 dni za razmislek o tem ali bo sodelovala kot priča v kazenskem postopku zoper storilca. Zakon omogoča tudi, da se tujcu izda dovoljenje za začasno prebivanje iz drugih utemeljenih razlogov (51. člen), pri čemer pa mora, v skladu z zakonom, mednarodnimi akti ali mednarodnimi načeli in običaji izkazati utemeljen razlog, zaradi katerega bi se mu izdalo dovoljenje za prebivanje.

V zadnji petih letih v Republiki Sloveniji nismo zabeležili primera, ko bi žrtev trgovine z ljudmi dejansko tudi zaprosila za izdajo dovoljenja za prebivanje iz drugih utemeljenih razlogov.

26 Ur. l. RS, št. 45/14 - UPB1, 90/14, 19/15 in 47/15 - ZZSDT

40. Kako se to »sodelovanje« razlaga in kaj dejansko vključuje, kadar je dovoljenje za prebivanje izdano zaradi sodelovanja s pristojnimi organi?

Sodelovanje je mišljeno predvsem tako, da žrtev trgovine z ljudmi sodeluje kot priča v kazenskem postopku zoper storilca tega kaznivega dejanja. Na ta način s svojim pričanjem prispeva pri dokazovanju elementov konkretnega kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Tovrstni primeri niso naj bolj zaželeni, saj gre za psihološke obremenitve žrtve zato odločitev o tovrstnem sodelovanju temelji na prostovoljni odločitvi žrtve.

41. Kateri ukrepi se izvajajo, da se zagotovi, da je dovoljenje za prebivanje, ki je na voljo žrtvam trgovine z ljudmi, v skladu z obveznostjo, kakor jo določa 12.6 člen, v katerem je navedeno, da pomoč žrtvi trgovine z ljudmi ni pogoj za njeno pripravljenost, da sodeluje kot priča?

Ko gre za tujce – državljane tretjih držav, ki so prepoznani kot žrtev trgovine z ljudmi, je do postopka izdaje dovoljenja za začasno prebivanje njihovo bivanje in s tem status v R Sloveniji urejen z dovoljenjem za zadrževanje v trajanju treh mesecev z možnostjo podaljšanja. V teh treh mesecih je vključeno obdobje okrevanja in razmisleka “reflection period” ter seveda pripadajoča namestitev in celotna asistenca in oskrba brez kakršnega koli pogojevanja o sodelovanju. Celoten postopek temelji na svobodni volji žrtve. V kolikor pa se izkaže želja in interes žrtve, da ostane dlje časa v državi je to možno z izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, ki ga tako kot status zadrževanja opredeljuje 50. člen Zakona o tujcih, ki prenaša določbe Direktive 2004/81/ES.

Odškodnina in pravna sredstva (15. člen)

42. Navedite vse ukrepe, ki so bili izvedeni od poročila o prvem ocenjevanju za spodbujanje učinkovitega izplačila odškodnin žrtvam trgovine z ljudmi, še zlasti glede:

a. dostopa do informacij o pomembnih sodnih in upravnih postopkih v jeziku, ki ga žrtev razume;

b. dostopa do brezplačne pravne pomoči in pravne pomoči med preiskavami in sodnimi postopki;

c. odškodnine od storilca;d. odškodnine od države;e. odškodnine za neizplačane prejemke žrtvam trgovine z ljudmi.

Navedite primere dodeljenih in izplačanih odškodnin žrtvam trgovine z ljudmi.

Spremenjen je bil 8. člen Zakona o kazenskem postopku27 (ZKP-M), ki navaja:8. člen

(1) Stranke, priče, osumljenci in drugi udeleženci v postopku imajo pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik. Če sodno dejanje oziroma glavna obravnava ne teče v jeziku teh oseb, je treba zagotoviti ustno tolmačenje tistega, kar oni oziroma drugi govorijo, ter pisno prevajanje listin in drugega pisnega dokaznega gradiva, kar za obdolžence in osumljence vključuje bistvene dokumente, kot so: obtožni akti, vabila, vse odločbe o odvzemu prostosti, sodbe, odločbe sodišč o izločitvi dokazov, o zavrnitvi dokaznih predlogov in o izločitvi sodnikov. Sodišče lahko na predlog osumljencev ali obdolžencev odloči, da je glede na konkretne okoliščine primera treba zagotoviti tolmačenje ali prevajanje tudi v drugih primerih, tako da se zagotovi uresničevanje jamstev ali pravic v predkazenskem ali kazenskem postopku. Sodišče lahko tudi izjemoma odloči, da se glede določenih delov bistvenih dokumentov, ki za osebe iz prvega stavka tega odstavka niso pomembni za razumevanje njihove kazenske zadeve ali za njihovo morebitno uporabo pravnih sredstev po tem zakonu, zagotovi le ustno tolmačenje.

27  Uradni list RS, št. 87/2014  

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju preiskovalnih in drugih sodnih dejanj ali na glavni obravnavi v skladu s smiselno uporabo sedmega odstavka 82. člena tega zakona vložijo ugovor, če menijo, da tolmačenje ali prevajanje ni ustrezno, ker ne omogoča uresničevanja jamstev ali pravic v predkazenskem ali kazenskem postopku ali če zaradi potrebe njihovega spoštovanja menijo, da je glede na konkretne okoliščine primera treba zagotoviti tolmačenje ali prevajanje tudi v drugih primerih.

(3) O pravici do prevajanja in tolmačenja je treba osebe iz prvega odstavka tega člena poučiti; te se lahko le prostovoljno in izrecno odpovedo prevajanju ali tolmačenju določenega preiskovalnega in drugega sodnega dejanja ali dela glavne obravnave ali določenih sodnih ali drugih pisanj, če znajo jezik, v katerem teče postopek. V zapisnik je treba zapisati, da so bile poučene in kaj so izjavile.

(4) Prevaja in tolmači sodna tolmačka ali sodni tolmač (v nadaljnjem besedilu: sodni tolmač). Če za določen jezik ni na razpolago sodnega tolmača, lahko sodišče v skladu s smiselno uporabo 233. člena v zvezi s četrtim odstavkom 249. člena tega zakona postavi za opravljanje prevajanja ali tolmačenja drugo ustrezno osebo, ki obvlada tuj jezik, za katerega ni sodnih tolmačev ali jih primanjkuje.

(5) Določbe prejšnjih odstavkov smiselno veljajo tudi za gluhe osebe.

(6) Stroški za tolmačenje ali prevajanje se ne zaračunajo osebam iz prvega in petega odstavka tega člena.

43. Kateri posebni ukrepi se izvajajo, da se sredstva, s katerimi razpolagajo trgovci z ljudmi, uporabijo za odškodnine (na primer: učinkovite finančne preiskave, v okviru katerih se zasežejo in zaplenijo sredstva storilcev)?

Za enkrat še nobenih dodatnih ali posebnih ukrepov. Obstoječi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora28 (ZOPNI) je v postopku ustavne presoje pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, zaradi postopkovne pomembnosti in drugih standardov. Odločitev ustavnega sodnika bo znana predvidoma konec 2016.

V vsakem kazenskem postopku, ki se vodi v zvezi s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi, se namreč v kolikor je bila ugotovljena premoženjsko pravna korist, zahteva njen odvzem. V kazenskem postopku lahko premoženjsko pravni zahtevek uveljavlja tudi vsak oškodovanec. V kolikor oškodovanci ne uveljavljajo premoženjskega zahtevka, kar ga pri predmetnem kaznivem dejanju praviloma ne, se s strani sodišča ugotovljena premoženjsko pravna korist s sodbo odvzame in vplača neposredno v proračun Republike Slovenije. V letu 2015 je v Republiki Sloveniji zgolj ena oseba priglasila premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, ki v času poročanja še ni zaključen in o zahtevku še ni bilo odločeno.

Za izplačilo odškodnin žrtvam kaznivih dejanj pa je zakonodajalec sprejel Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj29, ki pristojnost za izplačilo odškodnin žrtvam kaznivih dejanj dodeljuje komisiji, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije. Sredstva za izplačilo odškodnin se izplačujejo iz proračuna Republike Slovenije. Odškodnina se po zakonu izplača zgolj, če je oškodovanec državljan RS ali državljan druge članice EU.

44. Ali žrtve trgovine z ljudmi lahko po vrnitvi v matično državo zahtevajo plačilo odškodnine od države, kjer so bile žrtve? Navedite vse pomembne primere.

Oškodovanci lahko skladno z določbami kazenskega postopka opravljajo dejanja tudi po pooblaščencu (65. člen ZKP in drugi), kar pomeni, da lahko žrtev kaznivega dejanja premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku uveljavlja tudi iz domovine preko

28 Uradni list RS, št. 91/2011 in 25/1429 Uradni list RS, št. 101/05, 114/06 – ZUE in 86/10

pooblaščenca.

Vrnitev v matično državo in vrnitev žrtev (16. člen)

45. Kateri ukrepi, ki se izvajajo, zagotavljajo, da se vračilo žrtev trgovine z ljudmi iz vaše države v drugo državo izvede, če je mogoče, prostovoljno in s popolnim upoštevanjem dolžnosti, da se zagotovijo pravice, varnost in dostojanstvo žrtev ter obveznost, da se oseba ne vrne v državo, kjer obstaja tveganje, da bodo kršene njene človekove pravice (načelo nevračanja)? Kako se v procesu odločanja o vrnitvi žrtev trgovine z ljudmi v matično državo izvaja ocena tveganj? Kakšen je postopek in kakšni so načini sodelovanja z oblastmi v državi sprejemnici?

Prostovoljno vračanje in odstranjevanje tujcev je urejeno v VI. poglavju Zakona o tujcih.

Po določilih navedenega zakona je prepovedano odstraniti tujca v državo v kateri bi bilo njegovo življenje ali njegova svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja, ali v državo, v kateri bi lahko bil izpostavljen mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju.

Kadar se te osebe znajdejo v postopkih vrnitve v njihovo matično državo, se zavzemamo, da se vključijo v AVRR (Assisted Voluntary Return and Reintegration) projekte, ki ga v Republiki Sloveniji izvaja IOM (International Organisation for Migration) (pogodba med Policijo in IOM). V okviru teh programov se lahko osebi zagotovi reintegracija v državi izvora po vrnitvi kot so: izobraževanje, zdravljenje ali pomoč pri izgradnji poslovnega projekta. Projekti so sofinancirani iz Sklada EU za azil, migracije in integracijo (AMIF). Načelo non-refoulement pa se upošteva pri vseh odstranitvah, ne glede na kategorijo tujcev.

46. Ali je bila katera žrtev trgovine z ljudmi, ki je državljan ali oseba s stalnim prebivališčem v vaši državi, že vrnjena proti svoji volji? Če da, kateri ukrepi, če sploh, so bili izvedeni za pomoč žrtvi po njeni vrnitvi?

Takega primera nismo beležili.

Odgovornost pravnih oseb (22. člen)

47. Ali je bil v zakonodaji vaše države dosežen kakršen koli napredek glede odgovornosti pravnih oseb za kršitve, povezane s trgovino z ljudmi? Ali se odgovornost pravnih oseb nanaša na pravne osebe, vpletene v trgovino z ljudmi zaradi prisilnega dela ali storitev, vključno z njihovimi podizvajalci v vsej dobavni verigi? Navedite konkretne primere in sankcije, ki so bile izvedene.

Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja30 (ZOPOKD) v 25. členu navaja odgovornost pravnih oseb tudi za kazniva dejanja iz 14. poglavja Kazenskega zakonika, ki med drugim vključujejo tudi kaznivo dejanje Trgovina z ljudmi po 113. členu. Prav tako je treba poudariti, da kljub odgovornost pravnih oseb, ki je predvidena tudi za dejanja po Zakon o prekrških, se tovrstna sodna praksa ni ustrezno razvila.

Civilna odškodninska odgovornost se presoja v skladu s splošnimi pravili o civilni odgovornosti iz zakonika o obligacijskih razmerjih.

Oteževalne okoliščine (24. člen)

48. Ali je prišlo do kazenskih pregonov in obsodb trgovine z ljudmi zaradi vpletenosti javnih uradnikov pri opravljanju njihovih funkcij, kar je oteževalna okoliščina? Navedite vse pomembne primere.

30 Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08 in 57/12

Državno tožilstvo ni obravnavalo primerov v katerih bi bil/bili storilec/storilci, javni uslužbenci, ki so kaznivo dejanje trgovine z ljudmi izvrševali z zlorabo svoje funkcije.

Določba o nekaznovanju (26. člen)

49. Ali je določba o nekaznovanju vključena v zakonodajo in/ali smernice za kazenski pregon? Če je tako, navedite pomembna besedila. Navedite podrobnosti, vključno z referencami na primere iz sodne prakse, kjer je pomembno in uveljavljeno načelo nekaznovanja, in podrobnosti o rezultatih teh primerov.

Določba v splošnem delu Kazenskega zakonika, v 23. členu se glasi:

Prisiljenost23. člen

Dejanje, ki je bilo storjeno pod vplivom sile, ki se ji storilec ni mogel upreti, ni kaznivo dejanje.

Mnenja smo, da omenjeni člen zadostno prenaša določbo o nekaznovanosti iz 26. člena Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi.Prav tako ni znano, da bi bili žrtve trgovine z ljudmi preganjane, obsojene ali kaznovane v nasprotju z obrazložitvijo v 23. členu Kazenskega zakonika.

Tudi v primerih nezakonitega prestopa državne meje, potencialni žrtvi trgovine z ljudmi ki v Republiki Sloveniji prebiva nezakonito skladno s 50. členom Zakona o tujcih,policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas treh mesecev, da se odloči, ali bo sodelovala kot priča v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.

Zasebni pregon in pregon po uradni dolžnosti (27. člen v povezavi s členom 1.1.b)

50. Ali zakonodaja v vaši državi omogoča možnost preiskovanja primera trgovine z ljudmi, če je bila kršitev storjena na vašem ozemlju, prijava pa je bila podana v državi, kjer prebiva tuja žrtev trgovine z ljudmi? Navedite vse pomembne primere.

Nobenega dvoma ni o pristojnosti slovenskih organov, vendar je zna biti v teh primerih pomembna kakovost posredovanih dokazov - podatkov iz držav, kjer je bila podana prijava.

51. Opišite vse ukrepe, ki se izvajajo v vaši državi, zato da se upoštevajo obveznosti učinkovitega preiskovanja primerov trgovine z ljudmi, še zlasti:

a. vzpostavljanje posebnih preiskovalnih enot in število sodelujočih zaposlenih;b. izmenjava informacij z dokazi oziroma pridobivanje dokazov od drugih;c. uporaba posebnih preiskovalnih tehnik (npr. informatorji, agenti pod krinko,

prisluškovanje, nadzorovane dobave) in pri tem navedite, kako je urejena njihova uporaba, in če se te tehnike lahko uporabljajo, kadar ne gre za organiziran kriminal;

d. preiskovanje kršitev trgovine z ljudmi prek interneta, vključno z možnostjo blokiranja spletnih strani, ki se uporabljajo za novačenje žrtev trgovine z ljudmi ali za razmnoževanje otroške pornografije;

e. finančne preiskave, ki naj bi odpravile nezakonite denarne tokove in pridobivanje

sredstev;f. vključitev skupnih preiskovalnih skupin.

a. V Sloveniji je bilo s sprejetjem novega Zakona o državnem tožilstvu leta 2012 ustanovljeno Specializirano državno tožilstvo, ki je izključno pristojno za pregon kaznivega

dejanja trgovine z ljudmi. V obdobju od zadnjega poročila leta 2013 je bilo to tožilstvo v celoti vzpostavljeno in kadrovsko dopolnjeno. Znotraj tožilstva so bili vzpostavljeni različni oddelki, od katerih se en oddelek ukvarja izključno z najtežjimi oblikami splošne in organizirane kriminalitete. Na navedenem oddelku se s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi ukvarja več tožilcev (7), pri čemer sta se dva tožilca pretežno posvetila zgolj pregonu kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. V zvezi s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi se zaposleni, ki delajo na tem področju tudi redno izobražujejo in se udeležujejo konferenc in posvetovanj tudi v drugih državah Evrope.

b. Tožilstvo pridobiva dokaze in drugo dokumentacijo v povezavi s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi enako kot za druga kazniva dejanja, skladno z kazensko zakonodajo in mednarodnimi pogodbami.

c. V zadnjih letih se število odrejenih prikritih preiskovalnih ukrepov povezanih s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi povečuje. Zaradi narave izvrševanja kaznivega dejanja trgovine z ljudmi namreč dejanj brez uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov ne bi bilo mogoče v celoti odkriti, preiskati in uspešno preganjati. Na podlagi predlogov tožilstva se je povečala tudi raznolikost ukrepov, ki se uporabljajo za odkrivanje in raziskovanje predmetnega kaznivega dejanja.

d. Tožilstvo je na področju preiskovanja kaznivih dejanj trgovine z ljudmi z uporabo interneta, sledilo resolucijam, poročilom in drugim dokumentom sprejetih s strani različnih organov EU. Tako je bilo v več konkretnih primerih na sodišču izpostavljeno in poudarjeno oglaševanje in izvabljanje žrtev v Slovenijo preko spletnih oglasov, kot izvršitvena oblika novačenja v okviru kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. V posledici razbitja kriminalne združbe, ki se je s tem kaznivim dejanjem ukvarjala, pa so bili praviloma sporni oglasi in druga sporočila, preko katerih so storilci kazniva dejanja izvrševali, tudi umaknjeni.

e. Tožilstvo usmerja odvzem premoženja storilcem kaznivih dejanj preko dveh krovnih zakonov, preko Kazenskega zakonika v povezavi z Zakonom o kazenskem postopku, ter preko Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Primarno se storilcu kaznivega dejanja namreč na podlagi vloženih aktov tožilstva ob obsodbi odvzame pridobljena premoženjska korist. Tako sta bili v času od zadnjega poročanja med drugim v povezavi s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi vloženi dve obtožnici pri katerih znaša zatrjevana premoženjska korist pridobljena s strani obdolženih 301.600 € in 2.005.625 €. Istočasno tožilstvo, na podlagi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11 in 25/14), če je podan sum, da storilec razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, ki presega 50.000 EUR ter drugih pogojev določenih z zakonom, sproži finančno preiskavo. V tem postopku gre za civilni odvzem premoženja storilca, ki ni bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, ter katerega zakonitega izvora storilec ne more pojasniti. V eni izmed zadev sproženih na podlagi navedenega zakona je bila tako v povezavi s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi vložena tožba, trenutni znesek za katerega se zahteva odvzem pa znaša 2.292.305,00 €. V zvezi z navedenim je potrebno poudariti, da je tožilstvo v zadnjih letih posvetilo posebno pozornost odkrivanju in zavarovanju premoženjske koristi, ki so jo pridobili storilci kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Praksa je namreč pokazala, da storilci dejanja trgovine z ljudmi izvršujejo predvsem z namenom ekonomskega izkoriščanja žrtev in pridobivanja čim večje premoženjske koristi.

f. Na področju trgovine z ljudmi ni bil ustanovljen noben JIT.

52. Ali obstajajo primeri oziroma sum trgovine z ljudmi za namene odstranitve organov? Kako so potekale preiskave v teh primerih in katere posebne preiskovalne tehnike so bile uporabljene?

V Sloveniji še nismo zaznali in obravnavali kaznivega dejanja trgovine z ljudmi v zvezi trgovine s človeškimi organi, tkivi ali krvjo.

Zaščita žrtev, prič in oseb, ki sodelujejo s pravosodnimi organi (28. člen)

53. Kateri ukrepi se izvajajo za zaščito žrtev, prič in žrtev, ki pomagajo nevladnim organizacijam med kazenskimi postopki, pred povračilnimi ukrepi ali ustrahovanjem med preiskavami, kazenskimi postopki ali po njih? Kolikokrat so bili uporabljeni posebni zaščitni ukrepi za žrtve in priče trgovine z ljudmi? Navedite težave, s katerimi ste se spopadali pri varovanju žrtev/prič in pri ustvarjanju varnega okolja, v katerem sodelujejo v preiskavah in sodnih postopkih.

Na podlagi sprejetega Priročnika o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, med nastanitvijo žrtev v programu Oskrba žrtev trgovine z ljudmi ter zaradi potreb predkazenskega ali kazenskega postopka policija izvaja naslednje naloge:

a) varuje življenje in poskrbi za osebno varnost žrtev;

b) med namestitvijo žrtev v programu Oskrba žrtev trgovine z ljudmi (krizna namestitev, varni prostor) izdela oceno ogroženosti žrtve. Na podlagi ocene policije in predloga izvajalca programa MDT sprejme odločitev o izvedbi potrebnih dodatnih nujnih ukrepov za zagotovitev žrtvine varnosti;

c) med namestitvijo žrtve v programu Oskrba žrtev trgovine z ljudmi na podlagi ocene ogroženosti žrtve in ocene tveganja posameznega primera izvajalcu predlaga izvedbo dodatnih samozaščitnih ravnanj in ukrepov za zagotovitev žrtvine varnosti, prav tako pa z lastno dejavnostjo izvaja potrebne ukrepe za zagotovitev žrtvine varnosti;

d) zaradi potreb predkazenskega in kazenskega postopka žrtvam zagotavlja varnost med premikom z lokacije namestitve in tudi na lokacijah, kjer se izvajajo postopki. Premik se izvaja po postopkih, dogovorjenih z izvajalci programa. Predstavniki izvajalcev programa lahko spremljajo žrtve tako, kot je dogovorjeno s predstavnikom policije. Premik žrtev se izvaja v neoznačenih policijskih vozilih.

Izvajalec programa in policija se medsebojno obveščata o ugotovitvah in posebnostih, ki bi lahko vplivale na žrtvino varnost.

54. Kateri drugi ukrepi se izvajajo za spodbujanje žrtev in prič, da sodelujejo v kazenskih postopkih in v pričevanju natančno opišejo svoje izkušnje in pomagajo sodiščem pri ugotavljanju resnice? Ali žrtvi trgovine z ljudmi lahko pomagajo socialni delavec, psiholog in/ali predstavnik nevladne organizacije med preiskavo in sodnimi obravnavami?

Velik problem kaznivega dejanja trgovine z ljudmi je, da se večina žrtev ne prepozna kot žrtve. Zato tožilstvo v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti posveča posebno pozornost zaščiti žrtev, ki so pripravljene sodelovati v kazenskem postopku in pričati na sodišču. Tožilstvo je namreč v več zadevah doseglo zaščito identitete žrtev kaznivih dejanj, bodisi z zakritjem nekaterih osebnih podatkov žrtve (naslov, delovno mesto), bodisi z zakritjem celotne identitete žrtve in zaslišanjem preko video konference na način, da žrtve ni mogoče prepoznati, ter ob prisotnosti priče preko video konference ob prisotnosti predstavnikov NGO. Na ta način je tožilstvo žrtvam kaznivih dejanj, ki se storilcev praviloma bojijo, ter so pripravljene pričati, pričanje na sodišču olajšalo, saj se priče počutijo varnejše, ter jih hkrati zaščitilo pred maščevanjem s strani storilcev kaznivih dejanj.

Po določbah zakona je v kazenskem postopku lahko prisoten pooblaščenec oškodovanca, vendar pri kaznivih dejanjih trgovine z ljudmi, ta možnost praviloma ni izkoriščena, saj se žrtve praviloma same ne prepoznajo kot take. Po veljavni slovenski zakonodaji ima sicer v primeru zaslišanja pred sodiščem žrtev kaznivega dejanja procesni status priče. Kot taka ima žrtev iste pravice in obveznosti, kot vse druge priče v kazenskem postopku (povračilo stroškov za prihod na sodišče, zaščitni ukrepi po zakonu v primeru ogroženosti priče…). Obstaja pa izjema, kadar gre za mladoletne žrtve (mlajše od 18. let) kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in drugih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki morajo imeti po

določbah Zakona o kazenskem postopku Republike Slovenije, pooblaščenca že od samega začetka kazenskega postopka. Naloga pooblaščenca pa je, da skrbi za pravice in interese mladoletnika. Ob taki mladoletni osebi je ob zaslišanju lahko prisotna tudi oseba, ki ji zaupa (65. člen ZKP). Za mladoletne osebe mlajše od 15 let, ki so žrtve trgovine z ljudmi in drugih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, pa Zakon o kazenskem postopku v 178. členu dodatno določa popolno prepoved prisotnosti obdolženega ob zaslišanju take osebe v preiskavi, v 331. členu pa zakon določa, da med glavno obravnavo ni dopustno neposredno zaslišanje mladoletne osebe mlajše od 15 let, sodišče pa se mora odločiti, da se prebere prejšnje zaslišanje take priče.

Jurisdikcija (31. člen)

55. Opišite ukrepe, ki jih izvaja vaša država pri vzpostavljanju in izvajanju pristojnosti zaradi kršitev, kot so določene v konvenciji, še zlasti kršitev, ki niso v pristojnosti države (vključno s primeri, ko državljan vaše države postane žrtev trgovine z ljudmi v tujini).

Kot je navedeno v 12. in 13. členu kazenskega zakonika:

Veljavnost kazenskega zakona Republike Slovenije za državljana Republike Slovenije, ki stori kaznivo dejanje v tujini

12. člen

Kazenski zakon Republike Slovenije velja za državljana Republike Slovenije, tudi če stori v tujini kakšno drugo kaznivo dejanje poleg kaznivih dejanj, naštetih v prejšnjem členu.

Veljavnost kazenskega zakona Republike Slovenije za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini13. člen

(1) Kazenski zakon Republike Slovenije velja tudi za tujca, ki stori zunaj Republike Slovenije, proti njej ali njenemu državljanu kaznivo dejanje, čeprav to niso kazniva dejanja iz 11. člena tega zakonika.

(2) Kazenski zakon Republike Slovenije velja tudi za tujca, ki stori proti tuji državi ali proti tujcu v tujini kaznivo dejanje, če se zaloti na ozemlju Republike Slovenije, pa se ne izroči tuji državi. V takem primeru sodišče ne sme izreči hujše kazni od tiste, ki je predpisana z zakonom države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.

(3) Kazenski zakon Republike Slovenije velja tudi za vsakogar, ki stori v tujini kakšno drugo kaznivo dejanje, ki se po mednarodni pogodbi ali po splošnih pravnih načelih, ki jih priznava mednarodna skupnost, preganja v vseh državah, ne glede, kje je storjeno.

V tem primeru je relevanten tretji odstavek 13. člena Kazenskega zakonika.

Mednarodno sodelovanje (32. člen)

56. Navedite primere iniciativ mednarodnega sodelovanja z drugimi državami za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi, oceno vplivov takih iniciativ in težave, s katerimi ste se spopadali na tem področju. Navedite vse dvo- ali večstranske sporazume, ki jih je vaša država sklenila glede vzajemne pravne pomoči in kako žrtve dobijo to pomoč, če sporazum ni sklenjen.

Ministrstvo za notranje zadeve je leta 2012 kandidiralo na razpis Evropske komisije znotraj programa ISEC 2012 v okviru Framework Partnership Agreement. Po uspešni kandidaturi se je avgusta 2013 začelo izvajanje projekta JIT THB WB, ki temelji na spodbujanju uporabe

skupnih preiskovalnih skupin (JIT) za potrebe boja proti trgovini z ljudmi na Zahodnem Balkanu na lokalni ravni.

Aktivnosti projekta so bile namenjene tožilcem in policistom držav Zahodnega Balkana, da bi jih spodbudili k uporabi skupnih preiskovalnih skupin kot operativnega orodja za preiskovanje in pregon primerov trgovine z ljudmi. Udeleženci (tožilci in policisti) se pogosto ne zavedajo razpoložljivih možnosti, zato sta znanje in razumevanje teh orodij predpogoj za njihovo uporabo. Projekt je upošteval ključne strateške dokumente EU na področju notranje varnosti in je v skladu s strategijo EU za boj proti trgovini z ljudmi.

Država partnerica v projektu je bila Bolgarija, ostale sodelujoče države pa so bile Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Makedonija, Albanija in Srbija. V projektu, ki je trajal 2 leti so sodelovali še strokovnjaki Europola in Eurojusta.

Na tridnevnih delavnicah v vsaki od sodelujočih držav je bilo okvirno 250 tožilcev in policistov. Delavnice so temeljile na interaktivnem pristopu, obravnavale pa so tematike:

- JIT-i in mednarodni pravni instrumenti, - priročnik JIT izdelan v prvem projektu, JIT sporazum, - trgovina z ljudmi na Balkanu in trendi v EU ter pravne podlage, - vloga Europola in Eurojusta pri formiranju in izvedbi JIT-ov, - vloga nevladnih organizacij.

Na področju skupnega pregona trgovine z ljudmi z drugimi državami, to je državami izvora žrtev kaznivih dejanj, je bilo s strani Specializiranega državnega tožilstva podanih več predlogov za sodelovanje pri pregonu očitanih kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Predlogi praviloma niso prileteli na plodna tla, ter do sodelovanja ni prišlo, predvsem iz razloga, da te države v podanem dejanskem stanju niso zaznale kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, ali pa njihova zakonodaja pri pregonu kaznivega dejanja trgovine z ljudmi ni dopuščala prikritih preiskovalnih ukrepov, ki smo jih vodili. Pri čemer je potrebno izpostaviti, da je slovensko tožilstvo v zadevi pregon nadaljevalo, ter da so v teh zadevah kasneje stališču slovenskega tožilstva, da dejansko gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, sledila tudi slovenska sodišča. Vse te zadeve so namreč trenutno bodisi v fazi preiskave, bodisi je v zadevi že bila vložena obtožnica po končani preiskavi, bodisi so že končane s pravnomočno sodbo.

Dobre izkušnje pa ima zadnje čase tožilstvo pri sodelovanju in pridobivanju potrebnih informacij in dokazov preko zaprosil za mednarodno pravno pomoč, predvsem pri sodelovanju z Ukrajino in Moldavijo, saj so slednje sprotno in hitro posredovale podatke o identitetah in nahajanju žrtev, ter nudile potrebno pomoč pri iskanju in identifikaciji storilcev očitanih kaznivih dejanj.

Ukrepi v zvezi z ogroženimi in pogrešanimi osebami (33. člen)

57. Kateri ukrepi so v vaši državi predvideni za prenašanje informacij drugi pogodbenici o žrtvi, priči ali sodelavcu sodnih organov zaradi trgovine z ljudmi, za katere vaše oblasti vedo, da so v neposredni nevarnosti na ozemlju druge pogodbenice? Kakšni zaščitni ukrepi so predvideni za te ljudi? Ali bi vas druga pogodbenica konvencije morala obvestiti o tem, da so ti ljudje prisotni na vašem ozemlju? Navedite primere iz prakse.

Na podlagi sprejete Konvencije Sveta Evrope proti trgovini z ljudmi, smo zavezani k temu, da kadar zaznamo na našem območju ali območju druge države pogodbenice te Konvencije, da je neposredno ogroženo življenje, svoboda, ali telesna nedotakljivost, je država pogodbenica, ki to informacijo ima, dolžna nemudoma to informacijo sporočiti drugi, da le ta sprejme ustrezne zaščitne ukrepe. Na podlagi preteklih izkušenj na področju mednarodnega sodelovanja med nevladnimi organizacijami, se je v primerih tujih državljanov prepoznanih kot žrtve trgovine z ljudmi, že v času po namestitvi vzpostavili stik s sorodnimi organizacijami

v domovini te osebe. Ključni namen je bil preprečevanje nadaljnjih zlorab. V primerih vrnitve žrtve v domovino se je na željo žrtve sodelovalo s sorodno organizacijo v njeni domovini.

58. Ali je bil v vaši državi že vpeljan opozorilni sistem za zgodnje obveščanje o pogrešanih otrocih in ali je na voljo usklajena evropska telefonska številka, kamor se lahko pokliče, če je pogrešan otrok? Kateri drugi ukrepi so na voljo za zgodnje obveščanje drugih držav o ogroženih in/ali pogrešanih otrocih? Ali je vaša država sklenila kakšen sporazum ali izvedla druge ukrepe, ki krepijo sodelovanje z drugimi državami pri iskanju pogrešanih ljudi, še zlasti otrok, pri čemer oblasti utemeljeno menijo, da so pogrešani otroci lahko žrtve trgovine z ljudmi ali obstaja tveganje, da to postanejo?

Številka za pogrešane otroke je v Sloveniji delujoča od avgusta 2011.

Sodelovanje s civilno družbo (35. člen)

59. Katere ukrepe izvaja vaša država, zato da spodbuja državne oblasti in javne uradnike k sodelovanju z nevladnimi organizacijami in drugimi organizacijami civilne družbe in pri tem vključuje sindikate, da bi sodelovali pri pripravi in izvajanju politik proti trgovini z ljudmi, programov in drugih iniciativ za preprečevanje trgovine z ljudmi? Navedite informacije o memorandumih o soglasju ali drugih sporazumih, sklenjenih med javnimi organi in nevladnimi organizacijami na tem področju.

Po imenovanju nacionalnega koordinatorja in z oblikovanjem medresorske delovne skupine (MDS) leta 2002 in 2003 je vladni sektor poleg svojih aktivnosti pripravil finančno ovrednotene projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije, izbrane na javnih razpisih. Vsaj tri do štiri NVO pomembno sodelujejo pri preventivnih programih in programih pomoči žrtvam trgovine z ljudmi. Ker je predvsem program pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, neločljivo povezan z organi odkrivanja in organi kazenskega pregona, tako v predkazenskih in kazenskih postopkih, kot tudi pri sami oskrbi žrtev, so se v teh letih delovanja stkale mreže sodelovanja. Vzpostavil se je most zaupanja, ki je še kako pomemben za dobro, hitro in učinkovito sodelovanje.

Nekatere NVO kot na primer Društvo Ključ ima določene dogovore formalizirane s sporazumi o sodelovanju in sicer s Policijo, s Ministrstvom za notranje zadeve in s Državnim tožilstvom.

Razmerje do drugih mednarodnih dokumentov (40. člen)

60. Navedite vse sporazume, ki jih je vaša država sklenila v skladu z 2. točko 40. člena konvencije.

Priloga k pogodbi med Vlado republike Slovenije in vlado Združenih držav Amerike o krepitvi sodelovanja pri preprečevanju in boju proti težjim oblikam kriminala31 (BUSPHKD) z izrecno navedbo trgovine z ljudmi.

61. Navedite podrobnosti primerov, ko je bil žrtvam ali možnim žrtvam trgovine z ljudmi odobren status begunca ali subsidiarna/dopolnilna zaščita.

Ministrstvo za notranje zadeve ne vodi ločene evidence o razlogih za podelitev mednarodne zaščite, pa vendar menimo, da takega primera nismo imeli.

D. Končna vprašanja

62. Kateri organi in organizacije so prispevali odgovore na ta vprašalnik?31 Uradni list RS, št 17/13 - Mednarodne pogodbe, št 13/03

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Specializirano državno tožilstvo republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Urad Vlade za komuniciranje, Urad Vlade za narodnosti, NVO Društvo Ključ, Humanitarna organizacija Slovenska Karitas.

63. Kdo je bil odgovoren za koordinacijo in zbiranje odgovorov na ta vprašalnik?

Nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi.

E. Statistični podatki o trgovini z ljudmi (na leto, od leta 2010 dalje)

Navedite število identificiranih žrtev, katerim je državna institucija ali pooblaščena nevladna organizacija priznala vse pravice ali upravičenost do storitev, ki se zagotavljajo v okviru konvencije (razdelitev glede na spol, starost, narodnost, obliko izkoriščanja, notranjo ali transnacionalno trgovino z ljudmi in organ, ki jih je identificiral).

Navedite število domnevnih žrtev, o katerih so pristojne oblasti na osnovi utemeljenih razlogov menile, da so bile žrtve trgovine z ljudmi (razdelitev glede na spol, starost, narodnost, obliko izkoriščanja, notranjo ali transnacionalno trgovino z ljudmi ter organ, ki jih je identificiral). Razložite, če to število vključuje žrtve, ki so bile uradno identificirane, ali če je to dodatno število.

Navedite število žrtev, ki jim je bilo odobreno obdobje okrevanja in razmisleka (če je mogoče, razdelite žrtve glede na spol, starost, narodnost, obliko izkoriščanja).

Navedite število žrtev, ki so prejele pomoč (če je mogoče, razdelite žrtve glede na spol, starost, narodnost, obliko izkoriščanja, notranjo ali transnacionalno trgovino z ljudmi).

Navedite število žrtev, ki so prejele dovoljenje za prebivanje, vrsto dovoljenja in trajanje veljavnosti (če je mogoče, razdelite žrtve glede na spol, starost, narodnost, obliko izkoriščanja).

Zaradi navodil EUROSTAT o deseminaciji podatkov, pa nadaljnja členitev podatkov ni dovoljena zaradi premajhne statistične populacije.

Navedite število žrtev, ki so prejele status begunca in subsidiarno/dopolnilno zaščito. MNZ ne vodi ločene evidence o razlogih za podelitev mednarodne zaščite.

Navedite število žrtev, ki so zahtevale odškodnino in jo prejele (če je mogoče, razdelite žrtve glede na spol, starost, narodnost, obliko izkoriščanja), navedite, če je odškodnino plačal storilec ali država, in znesek odškodnine.

Nismo beležili primerov, ko bi žrtev prosila za povračilo stroškov oziroma za odškodnino, čeprav je bila o tej možnosti seznanjena tudi v samem kazenskem postopku.

Navedite število žrtev, ki so se vrnile v vašo državo (če je mogoče, jih razdelite glede na spol, starost, državo destinacije, obliko izkoriščanja).

Navedite število žrtev, ki so se vrnile iz vaše države v drugo državo (če je mogoče, jih razdelite glede na spol, starost, narodnost, obliko izkoriščanja).

2010 2010

Ženske Moški Otroci Skupaj

Identifikacija žrtevŠtevilo identificiranih žrtev v letu 31 1 1 33Oblike izkoriščanja identificiranih žrtev:- spolne zlorabe 31 1 32- prisilno delo ali storitve 1 1- suženjstvo ali suženjstvu podobna stanja - služabništvo - odstranitev organov- drugoŠtevilo oseb za katere pooblaščeni organi utemeljeno sumijo, da so žrtve: - trgovine z ljudmi na nacionalni ravni- trgovine z ljudmi na nadnacionalni ravni 8 8

Pomoč žrtvam Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobile kakršnokoli pomoč 13 3 1 17Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so zavrnile ponujeno pomoč 7 1 8Število zatočišč za žrtve trgovine z ljudmi v Sloveniji 3Skupno število mest v zatočiščih za žrtve trgovine z ljudmi 18Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile nameščene v zatočiščih

2

Obdobje okrevanja in razmisleka Število žrtev (vključujoč tiste, za katere obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so žrtve) katerim je odobreno "obdobje okrevanja in razmisleka"

1 1 2

Dovoljenje za prebivanje Število žrtev trgovine z ljudmi, ki jim je izdano dovoljenje za prebivanje:- zaradi osebnih okoliščin- zaradi sodelovanja s pooblaščenimi organi pri preiskavi ali v kazenskem postopku

1 1

Odškodnina in pravna sredstva Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobili odškodnino 0Dodeljena odškodnina:- minimalni iznos dodeljen žrtvam (v evrih): - maksimalni iznos dodeljen žrtvam (v evrih):

Vrnitev v matično državo in vrnitev žrtev Število v Slovenijo vrnjenih žrtev trgovine z ljudmi 0Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile vrnjene iz Slovenije v druge države

4 4

Število žrtev, ki izvirajo iz 2010

Bosna in Hercegovina 1Bolgarija 2Češka Republika 3Madžarska 9Romunija 1Slovaška Republika 3Slovenija 2

Ukrajina 4Gana 1Dominikanska Republika 6Kazahstan 1

SKUPAJ 33

2011

2011Ženske Moški Otroci Skupaj

Identifikacija žrtevŠtevilo identificiranih žrtev v letu 19 1 1 21Oblike izkoriščanja identificiranih žrtev:- spolne zlorabe 18 1 1 20- prisilno delo ali storitve- suženjstvo ali suženjstvu podobna stanja 1 1- služabništvo - odstranitev organov- drugoŠtevilo oseb za katere pooblaščeni organi utemeljeno sumijo, da so žrtve: - trgovine z ljudmi na nacionalni ravni 7 1 8- trgovine z ljudmi na nadnacionalni ravni 12 1 13

Pomoč žrtvam Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobile kakršnokoli pomoč 16 1 1 18Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so zavrnile ponujeno pomoč 3* 3*Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile nameščene v zatočiščih

6

Obdobje okrevanja in razmisleka Število žrtev (vključujoč tiste, za katere obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so žrtve) katerim je odobreno "obdobje okrevanja in razmisleka"

2 2

Dovoljenje za prebivanje Število žrtev trgovine z ljudmi, ki jim je izdano dovoljenje za prebivanje:- zaradi osebnih okoliščin 1 1- zaradi sodelovanja s pooblaščenimi organi pri preiskavi ali v kazenskem postopku 1 1

Odškodnina in pravna sredstva Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobili odškodnino 0Dodeljena odškodnina:- minimalni iznos dodeljen žrtvam (v evrih): - maksimalni iznos dodeljen žrtvam (v evrih):

Vrnitev v matično državo in vrnitev žrtev Število v Slovenijo vrnjenih žrtev trgovine z ljudmi 0Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile vrnjene iz Slovenije v

druge države 4 4

Število žrtev, ki izvirajo iz 2011

Bolgarija 1Češka Republika 1Romunija 1Slovaška Republika 1Slovenija 8Srbija 2Ukrajina 3Kazahstan 1Dominikanska Republika 3*

SKUPAJ 21* Vsaj 3 domnevne žrtve trgovine z ljudmi (Dominikanska Republika) so zavrnile kakršno koli pomoč, ker se kot take niso prepoznale. Posebej opisano v problematiki državljank Dominikanske Republike

2012

2012Žens. Moški Otroci Skupaj

Identifikacija žrtevŠtevilo identificiranih žrtev v letu 13  2 15 Oblike izkoriščanja identificiranih žrtev:– spolna zloraba 13 13– prisilno delo ali storitve– suženjstvo ali suženjstvu podobna stanja – služabništvo – odstranitev organov– drugo, beračenje 2 2Število oseb, za katere pooblaščeni organi utemeljeno sumijo, da so žrtve: – trgovine z ljudmi na ravni države 2 2– trgovine z ljudmi na mednarodni ravni 11 2 13Pomoč žrtvam Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobile kakršno koli pomoč 13 2 15Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so zavrnile ponujeno pomoč 52Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile nameščene v zatočiščih 7 7Obdobje okrevanja in razmisleka Število žrtev (vključujoč tiste, za katere obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so žrtve), ki jim je odobreno "obdobje okrevanja in razmisleka"

7 7

Dovoljenje za prebivanje Število žrtev trgovine z ljudmi, ki jim je izdano dovoljenje za prebivanje:

2

– zaradi osebnih okoliščin– zaradi sodelovanja s pooblaščenimi organi pri preiskavi ali v kazenskem postopku

2 2

Odškodnina in pravna sredstva

Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobili odškodnino 0Dodeljena odškodnina:– minimalni iznos, dodeljen žrtvam (v EUR): – maksimalni iznos, dodeljen žrtvam (v EUR):Vrnitev v izvorno državo in vrnitev žrtev Število v Slovenijo vrnjenih žrtev trgovine z ljudmi 0Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile vrnjene iz Slovenije v druge države

2 2

Število žrtev, ki izvirajo iz 2012Moški (starost) Ženske (starost)

Češka republika 1 (33)Slovaška republika 2 (50, 25)Slovenija 2 (30)Ukrajina 7 (30, 35, 25)Dominikanska republika 2 (38, 40)Srbija 1

2 13

SKUPAJ 15

2013

2013Žen. Moški Otroci Skupaj

Identifikacija žrtevŠtevilo identificiranih žrtev v letu 39 1 40Oblike izkoriščanja identificiranih žrtev:– spolna zloraba 39 39– prisilno delo ali storitve 1 1– suženjstvo ali suženjstvu podobna stanja – služabništvo – odstranitev organov– drugo, beračenjeŠtevilo oseb, za katere pooblaščeni organi utemeljeno sumijo, da so žrtve: – trgovine z ljudmi na ravni države– trgovine z ljudmi na mednarodni ravni 36 1 40Pomoč žrtvam Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobile kakršno koli pomoč 36 1 40Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so zavrnile ponujeno pomočŠtevilo žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile nameščene v zatočiščih

3 + 1 1 5

Obdobje okrevanja in razmisleka Število žrtev (vključujoč tiste, za katere obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so žrtve), ki jim je odobreno »obdobje okrevanja in razmisleka«

4 + 4 1 5

Dovoljenje za prebivanje Število žrtev trgovine z ljudmi, ki jim je izdano dovoljenje za prebivanje:– zaradi osebnih okoliščin

– zaradi sodelovanja s pooblaščenimi organi pri preiskavi ali v kazenskem postopku

1* 1*

Odškodnina in pravna sredstva Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobili odškodnino 0Dodeljena odškodnina:– minimalni znesek, dodeljen žrtvam (v EUR) – maksimalni znesek, dodeljen žrtvam (v EUR)Vrnitev v izvorno državo in vrnitev žrtev Število v Slovenijo vrnjenih žrtev trgovine z ljudmi 0Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile vrnjene iz Slovenije v druge države

3 3

Število žrtev iz države 2013Moški (starost) Ženske (starost)

Romunija 1 (18 do 23 let)Romunija 14 (18 do 33 let)Romunija 17 (24 do 33 let)Romunija 3 (34 do 43 let)Dominikanska republika 2 (24 do 33 let)Ukrajina 1 (32 let) + 1*Makedonija 2 (2 leti, 22 let)Filipini 1 (46 let)

1 39

SKUPAJ 40

* Ena oseba – žrtev trgovanja prepoznana in nameščena v varnem prostoru že v letu 2012.

2014 2014

Ženske Moški Otroci Skupaj

Identifikacija žrtevŠtevilo identificiranih žrtev v letu 2014 5Oblike izkoriščanja identificiranih žrtev:– spolna zloraba 4 4– prisilno delo ali storitve– suženjstvo ali suženjstvu podobna stanja, beračenje 1 1– služabništvo – odstranitev organovŠtevilo žrtev: – trgovine z ljudmi na ravni države– trgovine z ljudmi na mednarodni ravni 5

Pomoč žrtvam Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobile kakršno koli pomoč

4 1 5

Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so zavrnile ponujeno pomočŠtevilo žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile nameščene v zatočiščih

4 1 5

Obdobje okrevanja in razmisleka Število žrtev (vključujoč tiste, za katere obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so žrtve), ki jim je odobreno "obdobje okrevanja in razmisleka"

4 1 5

Dovoljenje za prebivanje Število žrtev TZL, ki jim je izdano dovoljenje za prebivanje:– zaradi osebnih okoliščin– zaradi sodelovanja s pooblaščenimi organi pri preiskavi ali v kazenskem postopku

2 2

Odškodnina in pravna sredstva Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobile odškodnino 0Dodeljena odškodnina:– minimalni znesek, dodeljen žrtvam (v EUR) – maksimalni znesek, dodeljen žrtvam (v EUR)Vrnitev v izvorno državo in vrnitev žrtev Število v Slovenijo vrnjenih žrtev trgovine z ljudmi 0Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile vrnjene iz Slovenije v druge države

2 1 3

Število žrtev iz države 2014Moški (starost) Ženske (starost)

Bolgarija 1 (37)Srbija 1 (44)Makedonija 1 (18)Madžarska 1 (20)Slovaška 1 (46)

SKUPAJ 1 4

2015

2015Ženske Moški Otroci Skupaj

Identifikacija žrtevŠtevilo identificiranih žrtev v letu 2014 47Oblike izkoriščanja identificiranih žrtev:– spolna zloraba 45 2 47– prisilno delo ali storitve– suženjstvo ali suženjstvu podobna stanja, beračenje– služabništvo – odstranitev organovŠtevilo žrtev: – trgovine z ljudmi na ravni države 2 2– trgovine z ljudmi na mednarodni ravni 45

Pomoč žrtvam Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobile kakršno koli pomoč

5 5

Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so zavrnile ponujeno pomočŠtevilo žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile nameščene v zatočiščih

5 5

Obdobje okrevanja in razmisleka Število žrtev (vključujoč tiste, za katere obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so žrtve), ki jim je odobreno "obdobje okrevanja in razmisleka"

5 5

Dovoljenje za prebivanje Število žrtev TZL, ki jim je izdano dovoljenje za prebivanje: 1– zaradi osebnih okoliščin 1 1– zaradi sodelovanja s pooblaščenimi organi pri preiskavi ali v kazenskem postopkuOdškodnina in pravna sredstva Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so dobile odškodninoDodeljena odškodnina: 0– minimalni znesek, dodeljen žrtvam (v EUR) – maksimalni znesek, dodeljen žrtvam (v EUR)Vrnitev v izvorno državo in vrnitev žrtev Število v Slovenijo vrnjenih žrtev trgovine z ljudmi 0Število žrtev trgovine z ljudmi, ki so bile vrnjene iz Slovenije v druge države

Število žrtev iz države 2015Moški (starost) Ženske (starost)

Ukrajina 17Srbija 11Češka republika 7Makedonija 3Madžarska 2Slovaška 2

Slovenija 2

Dominikanska republika 1

Bolgarija 1

Neznano 1

TOTAL 47

Navedite število preiskav, opravljenih zaradi trgovine z ljudmi.

Navedite število kazenskih pregonov zaradi trgovine z ljudmi.

Navedite število obsodb zaradi trgovine z ljudmi in število kazni z aretacijo, pri čemer navedite trajanje kazni in ali je bila učinkovito izvedena ali odpravljena.

Navedite število sodb, na podlagi katerih so bila zasežena sredstva.

Navedite število sodb, na podlagi katerih so bila zaprta podjetja ali ustanove, ki so se ukvarjale s trgovino z ljudmi.

Navedite število obsodb zaradi storitev, ki jih izvajajo žrtve trgovine z ljudmi.

2010

2010Kaznivost trgovine z ljudmiŠtevilo kazenskih postopkov za kazniva dejanja (trgovina z ljudmi; spravljanje v suženjsko razmerje; zloraba prostitucije)

(5* ; 0 ; 5*+7*) 12

Obtožni predlogi 6Število obsodb za kazniva dejanja (trgovina z ljudmi ; spravljanje v suženjsko razmerje ; zloraba prostitucije)

(2 ; 2 ; 6) 10

Kaznivost uporabe storitev žrtveŠtevilo obsodb glede uporabe storitev žrtve trgovine z ljudmi 10

Sankcije in ukrepi Število obsodb za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi v povezavi z odvzemom prostosti

10

Dolžina zaporne kazni v povezavi z odvzemom prostosti:- minimalno trajanje 1 leto 4 mesece- maksimalno trajanje 3 letaŠtevilo sodnih odločitev, ki so rezultirale z odvzemom premoženja 3 + stranska denarna kazen

* Pet oseb obravnavanih v postopkih trgovine z ljudmi je prav tako obravnavanih v postopkih kaznivega dejanja posredovanja pri prostituciji.

2011

2011Kaznivost trgovine z ljudmiŠtevilo kazenskih postopkov za kazniva dejanja (trgovina z ljudmi; spravljanje v suženjsko razmerje)

(13+2) 15

Obtožni predlogi 5 Število obsodb za kazniva dejanja (trgovina z ljudmi ; spravljanje v suženjsko razmerje ; zloraba prostitucije)

6*

Kaznivost uporabe storitev žrtveŠtevilo obsodb glede uporabe storitev žrtve trgovine z ljudmi 6*

Sankcije in ukrepi Število obsodb za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi v povezavi z odvzemom prostosti

0

Dolžina zaporne kazni v povezavi z odvzemom prostosti:- minimalno trajanje 1 leto 4 mesece- maksimalno trajanje 4 letaŠtevilo sodnih odločitev, rezultat katerih je bil zaseg ali odvzemom premoženja

6

* Sodbe v katerih je sodišče obdolžencu spremenilo pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi v pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja izkoriščanja prostitucije

2012

2012Kaznivost trgovine z ljudmiŠtevilo kazenskih postopkov za kazniva dejanja (trgovina z ljudmi; spravljanje v suženjsko razmerje)

13

Število obtožnih predlogov 3Število obsodb za kazniva dejanja (trgovina z ljudmi; spravljanje v suženjsko razmerje; zloraba prostitucije)

8

Kaznivost uporabe storitev žrtveŠtevilo obsodb glede uporabe storitev žrtve trgovine z ljudmi 8

Sankcije in ukrepi Število obsodb za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi v povezavi z odvzemom prostosti

2

Dolžina zaporne kazni v povezavi z odvzemom prostosti:– minimalno trajanje 1 leto– maksimalno trajanje 3 leta 8 mesecevŠtevilo sodnih odločitev, posledica katerih je bil zaseg ali odvzem premoženja 2

2013

2013Kaznivost trgovine z ljudmi

Število obravnavanih oseb v kazenskih postopkih 9 (15)

Število uvedenih preiskav 6Število vloženih obtožnih predlogov 3

Sankcije in ukrepi Število obsodb za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi 2

1. Zaporna kazen in stranska denarna kazen dve leti in osem mesecev, 8.275 EUR

2. Vzgojni ukrep mladoletniku 1

2014

2014

Kaznivost trgovine z ljudmi

Število obravnavanih oseb v kazenskih postopkih 9

Število uvedenih preiskav 2 (zoper 6 oseb)Število vloženih obtožnih predlogov 5

Sankcije in ukrepi Število obsodb za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi 0

2015

Kaznivost trgovine z ljudmi Število obravnavanih oseb v kazenskih postopkih 42Število obtoženih oseb 23Število obsojenih oseb 5

Kaznivost uporabe storitev žrtveŠtevilo obsodb glede uporabe storitev žrtve trgovine z ljudmi 5

Dolžina zaporne kazni v povezavi z odvzemom prostosti:– minimalno trajanje 13 mesecev– maksimalno trajanje 3 leta and 1 mesecŠtevilo sodnih odločitev, posledica katerih je bil zaseg ali odvzem premoženja