teza o (ne)priljubljenosti slovenščine kot obveznega šolskega

1

Teza o (ne)priljubljenosti slovenščine kot obveznega šolskega

predmeta v Sloveniji

(Raziskovalno poročilo)

Ljubljana, november 2008

2

© 2008, Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana.

Varovanje avtorskih pravic vključuje vsako reproduciranje celote in posameznih delov ne

glede na tehniko. Dovoljeno je povzemanje ali citiranje ob polni navedbi vira. Razmnoženo

na Inštitutu za civilizacijo in kulturo v 3 izvodih.

Raziskovalna skupina: dr. Alja Brglez (nosilka), Mitja Čepič, Maria Kankkunen, Maja Melinc

Mlekuž.

3

Kazalo

UVOD ............................................................................................................................... 4

RAZISKAVA MED OSNOVNO- IN SREDNJEŠOLCI ................................................. 5

Metodološko pojasnilo .................................................................................................. 6

Vzorec in potek raziskave ......................................................................................... 6

Vprašalnik(i) ............................................................................................................. 9

Rezultati raziskave ...................................................................................................... 12

Slovenščina in drugi predmeti ................................................................................ 12

Slovenščina in njene vsebine .................................................................................. 20

Dejavniki, ki vplivajo na priljubljenost slovenščine ............................................... 25

Slovenščina v šoli in družbi .................................................................................... 36

INTERVJUJI Z UČITELJI IN S PROFESORJI ............................................................ 39

Vzorec in potek raziskave ........................................................................................... 40

Rezultati in povzetki intervjujev ................................................................................. 41

Zahtevnost in priljubljenost slovenščine ................................................................. 41

Odnos dijakov, učencev in učiteljev do pouka književnosti in jezika .................... 43

Dejavnosti pri pouku književnosti in jezika ........................................................... 45

Razvijanje (med)kulturne zmožnosti pri pouku slovenščine .................................. 46

Didaktično gradivo za pouk slovenščine ................................................................ 47

Literarnozgodovinsko znanje pri književnem pouku .............................................. 49

Usposobljenost dijakov ob koncu srednje šole ....................................................... 50

TUJE RAZISKAVE ....................................................................................................... 51

Skandinavija ............................................................................................................ 51

Švedska ................................................................................................................... 52

Finska ...................................................................................................................... 52

Nemčija ................................................................................................................... 53

Velika Britanija oz. Škotska ................................................................................... 53

Irska ........................................................................................................................ 54

SKLEPNE UGOTOVITVE ............................................................................................ 55

PRILOGA 1 (Anketni vprašalnik) .................................................................................. 57

PRILOGA 2 (Zbirnik podatkov po vprašanjih) .............................................................. 63

PRILOGA 3 (SEZNAM ŠOL) ....................................................................................... 98

4

UVOD

Besedilo, ki sledi uvodu, je končno poročilo raziskave Teza o (ne)priljubljenosti

slovenščine kot obveznega šolskega predmeta v Sloveniji, ki jo je za naročnika, Ministrstvo

za kulturo Republike Slovenije – Sektor za slovenski jezik, izvedel Inštitut za civilizacijo in

kulturo na podlagi pogodbe št. 3511-08-711204. V poročilu so objavljeni (1) rezultati

terenske ankete, izvedene med učenci in dijaki 38 osnovnih in srednjih šol po Sloveniji, (2)

ugotovitve, nastale na podlagi intervjujev z učitelji in profesorji osnovnih in srednjih šol, in

(3) povzetek analize nekaterih tujih raziskav na podobno temo. V prilogah so objavljeni

vprašalnik, zbirnik podatkov po vprašanjih in pa seznam sodelujočih šol.

5

RAZISKAVA MED OSNOVNO- IN SREDNJEŠOLCI

6

Metodološko pojasnilo

Vzorec in potek raziskave

Odnos do pouka slovenskega jezika in slovenščine nasploh smo med učenci in dijaki po

osnovnih in srednjih šolah raziskovali s terensko anketo, zasnovano v skladu z naročnikovimi

željami. Raziskava je potekala v dveh delih. Prvi del v maju in juniju 2008, drugi pa v oktobru

in novembru istega leta. Na ta način smo preverjali, ali je odnos do pouka slovenskega jezika

sezonsko »pogojen« in se torej spreminja glede na to, ali stališča učencev in dijakov merimo

na začetku ali na koncu šolskega leta. Naslednja spremenljivka, ki smo jo upoštevali v

raziskavi, je starost anketirancev. Stališča do pouka slovenskega jezika smo zato preverjali v

treh starostnih skupinah: pri približno 10 in 13 let starih učencih ter pri sedemnajstletnih

dijakih. Želja naročnika, da merjenje opravimo tako v pomladnem kot v jesenskem terminu, je

v zvezi s starostno sestavo vzorca sicer izzvala nekatera problemska vprašanja, predvsem kar

se tiče izbire razreda, v katerem naj bi anketa potekala. Še posebno pri desetletnikih so

kognitivne razvojne spremembe v enem letu lahko precej velike. Zato smo se odločili, da v

pomladnem terminu anketiramo petošolce in osmošolce, v jesenskem pa šestošolce in

devetošolce, s čimer lahko dosežemo starostno homogenost znotraj obeh skupin. Ob tem smo

po nekaterih stališčih in podatkih (denimo o zaključeni oceni) v jesenskem terminu seveda

povprašali za nazaj, torej za minulo šolsko leto. Zastavili smo tudi nekaj relevantnih vprašanj

o dejavnostih pri pouku slovenskega jezika, pri katerih bi se odgovori na vprašanja,

zastavljena zgolj za prva meseca pouka, bistveno razlikovali od tistih, ki zajamejo celo šolsko

leto. Pri anketiranju v srednjih šolah se za menjavo razreda oziroma letnika nismo odločili –

razvojni premiki pri sedemnajstletnikih so v enem letu namreč precej manjši.

V terensko raziskavo smo želeli zajeti učence in dijake iz vse Slovenije, in sicer

predvsem tako, da so bile v vzorcu, prvič, reprezentirane šole iz različnih okolij – urbanih

središč in manjših krajev1 – ter, drugič, šole z območij različnih narečnih skupin. Slednje je s

stališča raziskave še posebno pomembno, saj smo želeli preveriti, ali se oddaljenost med

splošnopogovornim jezikom in narečji odraža tako v odnosu do jezikovnega pouka v šoli kot

v odnosu do jezika samega. Zadnje določilo, na osnovi katerega smo oblikovali raziskovalni

vzorec, se nanaša zgolj na srednje šole, saj smo poskrbeli, da smo v raziskavo v razmerju, ki

ustreza dejanskemu vpisu, vključili dijake gimnazij, srednjih strokovnih šol s štiriletnim

1 V anketo nismo vključili manjših vaških oziroma podružničnih šol, ki so navsezadnje izpadle že zaradi izbire petega razreda kot najnižjega razreda, v katerem smo anketirali. Seznam šol, ki so sodelovale v terenski raziskavi, je objavljen v Prilogi 3.

7

programom in tistih s triletnim.2 Zajeli smo strokovne šole tako tehniških kot netehniških

smeri.

V anketi je tako sodelovalo skupaj 38 šol. 18 osnovnih, v vsaki smo anketirali po dva

razreda (osmega in petega pomladi oziroma šestega in devetega jeseni), in 20 srednjih, v vsaki

od teh smo anketirali po en tretji letnik. Med srednjimi šolami je bilo 10 gimnazij in 7

strokovnih šol s štiriletnim programom ter 3 poklicne šole s triletnim programom. Tako smo

anketirali 1106 otrok in mladostnikov, od tega 294 učencev petih in šestih razredov, 340

učencev osmih oziroma devetih razredov in 472 dijakov.

Moški Ženske B. O. Skupaj Peti/šesti N 127 160 7 294 % 43,2 % 54,4 % 2,4 % 100,0 %

Osmi/deveti N 152 185 3 340 % 44,7 % 54,4 % 0,9 % 100,0 %

Tretji letnik N 269 196 7 472 % 57,0 % 41,5 % 1,5 % 100,0 %

Skupaj N 548 541 17 1106 % 49,5 % 48,9 % 1,5 % 100,0 %

Tabela 1: Vzorec anketirancev po razredu/letniku in spolu.

Med dijaki smo anketirali 267 gimnazijcev, 143 dijakov strokovnih šol in 62 dijakov

poklicnih šol. Struktura po spolu je v splošnem uravnotežena, očitno pa smo pri anketiranju v

osnovnih šolah naleteli na razrede, kjer je nekoliko več učenk, ali pa je bilo medtem, ko smo

anketirali, odsotnih nekaj več učencev. Da bomo anketirali nekaj več dijakov kot dijakinj,

smo pričakovali, saj smo v raziskavo vključili nekatere strokovne šole, ki so izrazito

»fantovske«.

Moški Ženske B. O. Skupaj Gimnazija N 115 146 6 267 % 43,1 % 54,7 % 2,2 % 100,0 %

Strokovna šola N 105 37 1 143 % 73,4 % 25,9 % 0,7 % 100,0 %

Poklicna šola N 49 13 62 % 79,0 % 21,0 % 100,0 %

Skupaj N 269 196 7 472 % 57,0 % 41,5 % 1,5 % 100,0 %

Tabela 2: Anketirani dijaki tretjih letnikov po tipu srednje šole in spolu.

2 Izpustili smo dijake v dvoletnih programih.

8

Vzorec smo načrtovali tako, da so bile vanj zajete šole iz vseh slovenskih regij. V

spodnji tabeli je prikazan seznam regij s številom učencev oziroma dijakov, ki so na

posameznem območju izpolnjevali anketni vprašalnik.

Statistična regija N % Gorenjska 127 11,5 % Goriška 73 6,6 % JV Slovenija 72 6,5 % Koroška 28 2,5 % Notranjsko-kraška 18 1,6 % Obalno-kraška 56 5,1 % Osrednjeslovenska 293 26,5 % Podravska 176 15,9 % Pomurska 62 5,6 % Savinjska 136 12,3 % Spodnjeposavska 65 5,9 %

Skupaj 1106 100,0 %

Tabela 3: Distribucija anketirancev po statističnih regijah.

V naslednji tabeli pa so zbrani podatki o anketirancih po narečnih skupinah.

Narečna skupina N % Dolenjska 185 16,7 % Gorenjska 297 26,9 % Koroška 28 2,5 % Panonska 124 11,2 % Primorska 94 8,5 % Rovtarska 128 11,6 % Štajerska 250 22,6 %

Skupaj 1106 100,0 %

Tabela 4: Distribucija anketirancev po narečnih skupinah.

Anketiranje na šolah so izvedli sodelavci ICK, saj smo tako lahko zagotovili, da je

povsod potekalo na primerljiv način, pomembno pa je tudi, da smo lahko anketirancem sami

pojasnili namen in potek raziskave ter jim bili na voljo za morebitna pojasnila.

Izvedba terenske raziskave ni potekala gladko, saj smo pri organizaciji in izvedbi

anketiranja naleteli na več zagat. Tako se je denimo izkazalo, da se je bilo precej lažje

dogovoriti za termin in organizirati anketiranje v srednjih kakor v osnovnih šolah. Na našo

prošnjo za sodelovanje so se namreč odzvale prav vse srednje šole, ki smo jih zbrali v prvotni

nabor; povedano drugače, od dvajsetih šol, ki smo jim pisali, so prav vse odgovorile

pozitivno. Izkušnja z osnovnimi šolami je bila precej drugačna, saj smo pisali skupaj kar 31

šolam. Od tega nam na treh tudi po telefonskem poizvedovanju ni uspelo dobiti ustreznega

sogovornika, na štirih šolah so sodelovanje nemudoma zavrnili, v zadnji skupini pa so bile

9

šole, kjer so sprva načeloma pristali na sodelovanje, nato pa so našo prošnjo vendarle zavrnili,

običajno s pojasnilom, da slovenisti v raziskavi ne želijo sodelovati. Prav šole iz te skupine so

nam pri organizaciji terenske raziskave povzročile največ preglavic, saj, dokler nismo prejeli

nedvoumne zavrnitve, povabil nismo pošiljali na šole z nadomestnega seznama. Zaradi tega

smo anketo opravili na 18 šolah in ne 20, kot je bilo načrtovano v zasnovi raziskave. Kljub

temu nam je uspelo anketirati 634 osnovnošolcev, kar je dovolj velik vzorec, na katerem je

mogoče opraviti statistično korektno analizo in iz nje izpeljati veljavne sklepe.

Vprašalnik(i)

Razlogov za to, da v raziskavi nismo mogli uporabiti enotnega vprašalnika za vse

skupine anketirancev, je več, a temeljni je, da smo obravnavali tri starostne skupine, ki se med

seboj razlikujejo tako po vednosti kot po kognitivnih sposobnostih, precej pa se razlikujejo

tudi institucionalna okolja, v katerih potekajo izobraževalni procesi. V skladu z ločnico med

osnovnošolskim in srednješolskim izobraževanjem smo v osnovnih šolah anketirali učence

razredne (v 5. razredu neposredno, v 6. pa smo spraševali po predmetih lanskega šolskega

leta) in predmetne stopnje (8. oz. 9. razred), v srednjih šolah pa dijake gimnazij, strokovnih in

poklicnih šol. Vprašalniki so se zato razlikovali po obsegu oziroma številu vprašanj; nekatera

vprašanja so bila sicer skupna, vendar različno formulirana za različne skupine anketirancev.

Vprašalnik za 6. razrede je tako imel 24 vprašanj, za 9. razrede in poklicne šole 29, za

štiriletne strokovne šole in gimnazije pa 31 vprašanj.3

Vprašalnik je bil razdeljen v več sklopov. Vprašanja 1–44 so bila namenjena umestitvi

pouka slovenskega jezika med druge obvezne šolske predmete. V prvem vprašanju nas je

zanimala ocena zahtevnosti predmetov, v drugem priljubljenost kot osrednje vprašanje v

raziskavi, v tretjem ocena priljubljenosti predmetov med vrstniki in v četrtem ocena obsega

domačega dela, ki ga zahtevajo posamezni predmeti. Vprašanja od 5 do 10 so namenjena

pridobivanju stališč o posameznih elementih pouka slovenščine, najprej o temeljnih sestavnih

delih, torej o književnosti in jezikovnem pouku (vpr. 5–7), kjer tako kot v zvezi s šolskimi

predmeti sprašujemo po oceni zahtevnosti, priljubljenosti in priljubljenosti med vrstniki. Z

vprašanjem 8 smo pridobili podatke o interesu osnovno- in srednješolcev za posamezne

3 Da smo različne razvojne stopnje otrok morali upoštevati, pove dejstvo, da so učenci v 5. in 6. razredih za reševanje ankete potrebovali do 25 minut, v 8. in 9. do 15 minut, medtem ko so dijaki anketiranje praviloma opravili v nekaj več kot 10 minutah. 4 Vprašalnik je objavljen v Prilogi 1 – na tega se nanašajo številke vprašanj – in je sestavljen iz vprašalnikov, ki smo jih uporabljali za različne skupine anketirancev, skupaj pet, torej za dve skupini osnovnošolcev ter tri tipe srednjih šol.

10

vsebine pri pouku slovenskega jezika in književnosti, z vprašanjem 9 pa ocene zahtevnosti

nekaterih nalog, s katerimi se učenci in dijaki srečujejo pri pouku slovenščine; to so naloge

tako s področja jezika kot tudi književnosti, pisne in ustne naloge, naloge in preizkusi znanja,

ki jih opravljajo v šoli, in takšni, ki jih morajo narediti doma. Ob vprašanju 10 smo zbirali

podatke o nekaterih dejavnostih pri pouku slovenskega jezika, predvsem takšnih, ki v

določeni meri izstopajo iz vsakodnevne rutine. Te dejavnosti, zlasti pa njihovo število, so nam

služile kot mera raznolikosti pedagoških prijemov in vsebin pri slovenščini, za kar smo

predvidevali, da bi lahko pomembno vplivalo na odnos učencev in dijakov do pouka

slovenščine.

11. vprašanje sprašuje po udeležbi na tekmovanju za Cankarjevo priznanje, vprašanji 12

in 13 pa posežeta na širše področje jezikovne vzgoje in tudi jezikovne politike. V 12. namreč

sprašujemo, ali učitelji pri drugih predmetih kdaj opozorijo učenca na nestandardno rabo

jezika/slovnično napačno rabo, v 13. pa, katero jezikovno zvrst uporabljajo učitelji pri drugih

predmetih. Vprašanji izhajata iz teze, da jezikovna vzgoja v šoli ne zadeva zgolj učitelja oz.

predmeta slovenščine, pač pa, da je jezikovna vzgoja posredno ali implicitno tudi v domeni

drugih predmetov, in sicer – kot smo predpostavili – v samoumevni rabi knjižnopogovorne

norme v javnih kontekstih, kamor sodi tudi šolski pouk.

Z vprašanjema 14 in 16 smo želeli preveriti, ali ima število obšolskih dejavnosti

(krožkov, organiziranih v šoli) kakšno zvezo z odnosom do šolskih predmetov, in pa vlogo, ki

jo imajo v tem odnosu nekatere izvenšolske dejavnosti. Z vprašanjem 15 smo ugotavljali,

koliko učencev potrebuje posebno pomoč pri pouku slovenščine.

Vprašanja od 17 do 20 so bila namenjena zbiranju podatkov o šolskem uspehu

anketirancev pri predmetih, z njimi pa smo anketirancem predvsem dali možnost, da ocenijo

učitelje in njihovo delo, najprej s šolskimi ocenami (od 1 do 5), nato pa še z izbiro nekaterih

lastnosti, tako profesionalnih kot osebnostnih. Zanimalo nas je tudi, ali imajo učitelji

slovenščine izdelano posebno spletno stran za učence oziroma dijake.

Pogostnost obiskovanja knjižnic, šolskih in javnih, in bralne navade doma smo preverili

prek vprašanj od 21 do 26. Zanimalo nas je, ali starši anketirancev berejo knjige/časopise, ali

anketirancem kupujejo tudi knjige, ki niso obvezne v pedagoškem procesu, dijake pa smo

vprašali, ali si morda tudi sami kdaj kupijo knjigo v knjigarni. Vse to smo uporabili kot

indikatorje, na podlagi katerih smo zajeli dejavnike, ki so pomembni pri oblikovanju odnosa

do pouka slovenskega jezika.

Odnos do slovenskega jezika nasploh in njegove vloge v narodni zavesti je bil tema

vprašanj od 27 do 30. Z njimi smo preverili stališča učencev višjih razredov osnovne šole in

11

dijakov do nekaterih občih trditev o pomenu znanja slovenščine in tujih jezikov, o jezikovni

kompetenci govorcev slovenščine, preverili smo razširjenost stereotipnih stališč o pomenu in

vlogi slovenščine ter stališča o vlogi jezikovnega pouka pri oblikovanju narodne zavesti.

Ob koncu smo učence višjih razredov osnovnih šol in dijake štiriletnih šol povprašali,

kje nameravajo nadaljevati šolanje (vpr. 31), nazadnje pa vse anketirance še po spolu.

12

Rezultati raziskave

Slovenščina in drugi predmeti

S prvim delom vprašalnika smo hoteli preveriti, kakšen je položaj slovenščine v

primerjavi z nekaterimi drugimi obveznimi šolskimi predmeti. V vseh treh starostnih

skupinah smo tako spraševali po stališčih do slovenščine (SLO), angleščine (ANG) in

matematike (MAT). Na razredni stopnji smo merili še stališča o naravoslovju in tehniki (NIT)

ter družboslovju (DRU); po slednjem smo spraševali tudi dijake poklicnih šol. Učence 8. in 9.

razredov in pa dijake smo vprašali še po mnenju o zgodovini (ZGO) in geografiji (GEO).

Stališča do pouka slovenskega jezika smo tako primerjali s stališči do pouka tujega jezika,

naravoslovnega predmeta, pouka družboslovnih/humanističnih vsebin in matematike.

Geografijo pa smo v analizo vključili, ker je po svoji dvodelni zasnovi (družbena in fizična

geografija) nekoliko podobna slovenščini, ki se deli na jezikovni in književni pouk.

Moški Ženski Skupaj Peti/šesti povp. 3,81 3,79 3,80 N 127 160 287 Std. dev. ,93 ,80 ,86

Osmi/deveti povp. 3,10 3,34 3,23 N 152 185 337 Std. dev. ,71 ,77 ,75

Tretji letnik povp. 2,84 2,91 2,87 N 269 196 465 Std. dev. ,65 ,73 ,68

Skupaj povp. 3,14 3,32 3,23 N 548 541 1089 Std. dev. ,83 ,84 ,84

Tabela 5: Povprečje ocene zahtevnosti predmetov angleščine, matematike in slovenščine (skupaj) po spolu in razredu/letniku (N=1.106). Lestvica zahtevnosti je bila oblikovana na intervalu od 1 do 5, torej med stopnjama »zelo težek« (1) in »zelo lahek« (5), 3 je bilo nekaj srednjega.

V prvem vprašanju smo učence in dijake spraševali po zahtevnosti nekaterih predmetov.

V zgornji tabeli smo izračunali povprečje ocen treh predmetov, po katerih smo spraševali v

vseh treh skupinah, to so bile angleščina, matematika in slovenščina. Starejši ko so

anketiranci, zahtevnejši se jim v povprečju zdijo ti trije predmeti; razlike so statistično

značilne, tako med peto-/šestošolci in osmo-/devetošolci kot med slednjimi in dijaki tretjih

letnikov. Statistično značilno se razlikujejo stališča deklet in fantov v osmem in devetem

razredu, učenkam te starosti se šola zdi lažja kot fantom.

13

RAZRED SPOL ANG MAT SLO GEO ZGO DRU NIT Peti/šesti Moški 3,96 3,86 3,69 3,68 4,05 Ženski 3,66 3,61 4,10 3,58 3,86 Skupaj 3,79 3,72 3,92 3,62 3,94

Osmi/deveti Moški 3,13 3,07 3,10 3,62 3,36 Ženski 3,28 3,18 3,58 3,69 3,12 Skupaj 3,21 3,13 3,36 3,66 3,23

Tretji letnik Moški 3,18 2,57 2,78 3,77 3,76 3,22 Ženski 2,97 2,53 3,22 3,56 3,54 4,15 Skupaj 3,09 2,55 2,96 3,66 3,66 3,44

Skupaj Moški 3,34 3,00 3,08 3,68 3,60 3,56 4,05 Ženski 3,28 3,07 3,60 3,63 3,33 3,62 3,86 Skupaj 3,31 3,04 3,34 3,66 3,46 3,59 3,94

Tabela 6: Povprečna ocena zahtevnosti predmetov po spolu in razredu/letniku (N=1.106).

V splošnem so anketiranci slovenščino kot šolski predmet po zahtevnosti uvrstili ob bok

angleščini, medtem kot matematika velja za zahtevnejšo. Geografija glede na vse anketirance

velja za lažjo od slovenščine, medtem ko zgodovina v osmem oz. devetem razredu velja za

zahtevnejšo od slovenščine, v tretjih letnikih srednjih šol pa za lažjo. Podobno velja za

družbo, ki jo sicer od tretjih letnikov poslušajo samo dijaki triletnih poklicnih šol. Kot

pomemben faktor pri ocenjevanju zahtevnosti posameznih predmetov se je izkazal spol, in

sicer prav pri slovenščini, pa tudi pri zgodovini. Dekleta so v povprečju slovenščini namenila

za 0,52 višjo oceno kot fantje (predmet se jim torej zdi precej lažji), fantje pa so, obratno,

zgodovini namenili za 0,27 višjo oceno kot dekleta. Razlike med dekleti in fanti so pri

slovenščini statistično značilne na vseh stopnjah, medtem ko je razlika pri zgodovini značilna

zgolj med dijaki in dijakinjami. V 5. in 6. razredu se statistično po spolu razlikuje tudi ocena

zahtevnosti pouka angleščine, ki ga imajo fantje za nekoliko lažjega. V 8. oziroma 9. razredu

smo statistično značilno razliko zasledili samo pri slovenščini, med dijaki pa je bilo ob

zgodovini mogoče statistično značilno razliko zaslediti tudi pri pouku družboslovja v

poklicnih šolah, kjer so dijakinje ta predmet ocenile za lažjega kot njihovi sošolci.

SPOL ANG MAT SLO GEO ZGO DRU Gimnazija Moški 3,29 2,72 2,71 3,77 3,82 Ženski 2,92 2,50 3,08 3,56 3,47 Skupaj 3,08 2,60 2,92 3,66 3,62

Strokovna šola Moški 3,24 2,41 2,64 3,70 Ženski 3,00 2,51 3,57 3,83 Skupaj 3,18 2,44 2,88 3,74

Poklicna šola Moški 2,80 2,56 3,25 3,22 Ženski 3,38 2,85 3,77 4,15 Skupaj 2,92 2,62 3,36 3,44

14

SPOL ANG MAT SLO GEO ZGO DRU

Skupaj Moški 3,18 2,57 2,78 3,77 3,76 3,22 Ženski 2,97 2,53 3,22 3,56 3,54 4,15 Skupaj 3,09 2,55 2,96 3,66 3,66 3,44

Tabela 7: Povprečna ocena zahtevnosti predmetov po spolu in tipu srednje šole (N=472).

Analiza po posameznih tipih srednjih šol pokaže, da med gimnazijami in štiriletnimi

strokovnimi šolami ni statistično značilnih razlik v oceni zahtevnosti predmetov, medtem ko

obstaja statistično značilna razlika v oceni zahtevnosti pouka slovenščine, ko med seboj

primerjamo ocene dijakov štiriletnih in triletnih srednješolskih programov. Slednji v

primerjavi z vrstniki iz štiriletnih šol menijo, da je pouk slovenščine lažji. V poklicnih šolah

tudi nismo mogli potrditi razlike med spoloma pri slovenskem jeziku, kar sicer velja za vse

druge kategorije, še posebno izrazito razliko smo izmerili v strokovnih šolah. Razliko med

spoloma pri pouku zgodovine smo lahko potrdili samo za gimnazije; pri tem tipu srednje šole

smo kot statistično značilno potrdili tudi razliko pri oceni zahtevnosti pouka angleščine. Ta

predmet fantje ocenjujejo za lažjega kot dekleta.

Priljubljenost slovenščine in šolskih predmetov

Drugo vprašanje je za raziskavo seveda osrednjega pomena, saj smo dijake in učence

povprašali po njihovem odnosu do različnih šolskih predmetov. A preden se lotimo analize po

posameznih predmetih, si oglejmo, kako se priljubljenost, ki jo izraža povprečna ocena za tri

predmete, po katerih smo spraševali prav vse anketirance, spreminja po starosti in spolu.

Moški Ženski Skupaj Peti/šesti povp. 3,71 3,86 3,79 N 127 160 287 Std. dev. ,94 ,75 ,84

Osmi/deveti povp. 3,01 3,30 3,17 N 152 185 337 Std. dev. ,75 ,82 ,80

Tretji letnik povp. 2,97 3,11 3,03 N 269 196 465 Std. dev. ,80 ,68 ,75

Skupaj povp. 3,15 3,40 3,27 N 548 541 1089 Std. dev. ,88 ,81 ,85

Tabela 8: Povprečje ocene priljubljenosti – angleščine, matematike in slovenščine skupaj – po spolu in razredu/letniku (N=1.089). Lestvica priljubljenosti je bila oblikovana na intervalu od 1 do 5, torej med »sploh ne maram« (1) in »imam zelo rad« (5), 3 je pomenilo nekaj srednjega.

15

V splošnem priljubljenost predmetov, po katerih smo spraševali vse anketirance, s

starostjo statistično značilno pada, na splošno pa lahko potrdimo tudi razlike med spoloma,

saj je povprečna ocena deklet višja od ocene, ki so jo posredovali fantje. Če razliko med

spoloma analiziramo po posameznih razredih oziroma letnikih, ugotovimo, da samo razlika v

petem razredu ni statistično značilna.





Tabela 9: Povprečna ocena priljubljenosti predmetov po spolu in razredu/letniku (N=1.106).

O priljubljenosti slovenščine kot šolskega predmeta pa lahko na podlagi podatkov iz

zgornje tabele izrečemo naslednje ugotovitve, ki neposredno odgovarjajo na osnovno

raziskovalno vprašanje.

1. Analiza, pri kateri medsebojno primerjamo ocene priljubljenosti predmetov pri

vsakem posamezniku (t-test na odvisnem vzorcu),5 pokaže, da nismo mogli izmeriti

statistično značilne razlike med priljubljenostjo slovenščine in angleščine na eni ter

naravoslovja in tehnike na drugi strani. Enak test je pokazal, da je pouk slovenščine

bolj priljubljen od matematike in tudi od družbe, medtem ko sta v primerjavi s

slovenščino statistično značilno bolj priljubljeni geografija in zgodovina.

2. Skupna povprečna ocena priljubljenosti slovenščine je nad 3, to pomeni, da število

pozitivnih ocen (imam rad, imam zelo rad) presega število negativnih. To velja tako

po spolu nasploh kot po razredu oz. letniku.

3. Za pouk slovenščine je na vseh starostnih stopnjah statistično značilna razlika v oceni

priljubljenosti, ki so jo dali dekleta in fantje. Razlika v povprečni oceni je zelo velika,

saj znaša med vsemi anketiranci kar 0,61. Če si na spodnjem grafu ogledamo

5 Pri tem testu primerjamo srednje vrednosti za skupino, ki je ocenjevala priljubljenost obeh primerjanih predmetov. Ko primerjamo slovenščino z angleščino, je to celotna populacija, ko pa denimo primerjamo slovenščino in naravoslovje ter tehniko, gre samo za učence 5. razredov osnovne šole.

16

distribucijo odgovorov, vidimo, da je največja skupina učencev oziroma dijakov

izbrala odgovor 3, torej »nekaj srednjega«, medtem ko je največji delež deklet izbral

odgovor 4 – »imam rad(a)«. Pri drugih predmetih, razen pri zgodovini v 8. oziroma 9.

razredu, statistično značilnih razlik v priljubljenosti po spolu nismo izmerili, to pa

pomeni, da je spol za razliko od starosti, ki v splošnem vpliva na priljubljenost

predmetov, po katerih smo spraševali, specifičen in zelo močan faktor prav pri pouku

slovenščine. In sicer tako zelo, da je slovenščina pri dekletih med najbolj

priljubljenimi predmeti (od tistih, po katerih smo spraševali), pri fantih pa je med

najmanj priljubljenimi ali celo najmanj priljubljena. V povprečju je od slovenščine pri

dekletih statistično značilno bolj priljubljena le geografija, medtem ko so vsi drugi

predmeti, po katerih smo vprašali, statistično značilno manj priljubljeni. Pri fantih

razlike med slovenščino na eni in matematiko, družbo, naravoslovjem ter tehniko na

drugi strani niso statistično značilne, medtem ko sta geografija in zgodovina statistično

značilno bolj priljubljeni. Slovenščina se v tem ne razlikuje od drugih jezikov po

Evropi, kjer so izmerili sorodne razlike med učenci in učenkami, kar smo pokazali v

razdelku o podobnih raziskavah v drugih državah.

Moški

Ženski

sploh ne maramne maram

nekaj srednjegaimam rad

imam zelo rad0

50

100

150

75

34

98

37

177

157

127

178

64

129

Graf 1: Odgovori na vprašanje o priljubljenosti slovenščine po spolu (N=1.076).

Podatki po tipu srednje šole in spolu pokažejo, da spolna razlika s starostjo ostaja, se pa

priljubljenost slovenščine v primerjavi z drugimi predmeti nekoliko razlikuje, če primerjamo

17

triletne in štiriletne programe. Najmanj je slovenščina, tako pri dekletih kot pri fantih,

priljubljena v strokovnih šolah, torej tudi manj kot v poklicnih. Sklepamo lahko, da je to

rezultat precej poenostavljenega učnega načrta za slovenščino v poklicnih šolah.6

SPOL ANG MAT SLO GEO ZGO DRU Gimnazija Moški 3,48 3,11 2,86 3,77 3,44 Ženski 3,32 2,80 3,31 3,65 3,13 Skupaj 3,39 2,94 3,11 3,70 3,27

Strokovna šola Moški 3,22 2,81 2,68 3,30 Ženski 2,92 2,46 3,35 3,72 Skupaj 3,14 2,72 2,85 3,41

Poklicna šola Moški 2,84 2,43 2,88 2,91 Ženski 3,42 2,75 3,75 3,08 Skupaj 2,95 2,49 3,05 2,95


Tabela 10: Povprečna ocena priljubljenosti predmetov po spolu in tipu srednje šole (N=472).

Že na tem mestu potemtakem lahko rečemo, da teza o nepriljubljenosti pouka

slovenskega jezika ne drži, da pa smo ugotovili nepriljubljenost slovenščine med dijaki (v

nasprotju z dijakinjami), saj pri njih povprečna ocena statistično značilno pade pod srednjo

vrednost 3.7 Priljubljenost sicer pada s starostjo, vendar to ni posebnost slovenščine. V

nadaljevanju bomo analizirali, ali je to razliko mogoče zaznati pri različnih elementih pouka

slovenščine, že ta osnovna analiza pa pokaže, da je pojasnjevanje (sicer nepreverjenih) tez o

nepriljubljenosti slovenščine z denimo neustreznim izborom literarnih del napačno, saj bi to

pomenilo – tu pa že vstopijo v argument naši rezultati – da literarni kanon odbija fante

(točneje dijake), deklet pa ne. Na splošno je značilno, da se v nepreverjenih trditvah o

nepriljubljenosti slovenščine spol kot argument sploh ne pojavlja.

Nekaj razlik v priljubljenosti predmetov smo ugotovili tudi med rezultati obeh krogov

anketiranja. Statistično značilne so razlike med pomladnim in jesenskim anketiranjem pri

matematiki, slovenščini in angleščini: v vseh treh primerih so anketiranci jeseni, torej na

začetku šolskega leta, predmet v povprečju ocenili višje kot pomladi.

Priljubljenost šolskih predmetov med vrstniki

Učence in dijake smo povprašali tudi, kako ocenjujejo odnos sošolcev do izbranih

predmetov. Anketiranci v splošnem menijo, da imajo njihovi sošolci slabše mnenje o

6 Glej tudi podatke o zahtevnosti predmetov. 7 Tudi pri osmošolcih je sicer srednja vrednost pod 3, a v tem primeru to ni statistično značilno.

18

predmetih kot oni sami. Primerjava pokaže, da je takšna razlika statistično značilna

(primerjava odvisnega vzorca; odgovore smo primerjali pri vsakem respondentu posebej) za

prav vse predmete, razen za družbo.





Tabela 11: Povprečna ocena priljubljenosti predmetov pri sošolcih po spolu in razredu/letniku (N=1.106). Lestvica priljubljenosti predmetov med vrstniki je bila oblikovana na intervalu od 1 do 5, torej med »zelo nepriljubljen« (1) in »zelo priljubljen« (5), 3 je pomenilo nekaj srednjega.

Primerjava Tabele 11 s Tabelo 9 pokaže takšno razmerje pri tako rekoč vseh povprečjih,

ki jih tvorijo kombinacije starosti in spola, analiza po spolu pa pokaže, da se razlika med

dekleti in fanti, ki smo jo zaznali prav pri slovenščini, ohrani tudi, ko vprašamo, kaj

anketiranci menijo o stališču sošolcev; a podrobnejša analiza kaže, da je ta razlika statistično

značilna pri srednješolcih, pri osnovnošolcih pa ne. Dijakinje torej statistično značilno bolj

pozitivno ocenjujejo odnos svojih sošolcev do pouka slovenščine kot dijaki. Sodeč po

odgovorih na to posredno vprašanje o priljubljenosti, je slovenščina statistično značilno bolj

priljubljena kot matematika in družba, medtem ko sta od nje bolj priljubljeni zgodovina in

geografija. V primerjavi z angleščino ter naravoslovjem in tehniko razlika statistično ni

značilna. Iz podatkov o priljubljenosti slovenščine pri sošolcih lahko izluščimo naslednje

poudarke:

1. Pouk slovenščine ni izjema v tem, da anketiranci priljubljenost predmeta pri vrstnikih

ocenjujejo nižje, kot to storijo, ko jih povprašamo po njihovem lastnem odnosu. To

pomeni, da v odnosu do slovenščine ni nobene posebne »anomalije«: če bi teza o

nepriljubljenosti slovenščine držala in bila ob tem tudi zakoreninjena v javnem

mnenju, potem bi morala anketa prav pri tem vprašanju to zaznati (mnenje o odnosu

sošolcev bi bilo v tem primeru izrazito slabše – seveda v primerjavi z drugimi

predmeti – od lastnega odnosa), tega pa ne moremo potrditi.

19

2. Podatki kažejo, da bi »tezo o nepriljubljenosti slovenščine« morda morala zamenjati

»teza o nepriljubljenosti šole«, in sicer v zadnji triadi devetletke ter v srednji šoli.

Anketiranci so namreč prepričani, da med njihovimi sošolci večji del predmetov, po

katerih smo spraševali, ni priljubljen, kar pa ni nič drugega kot zelo ukoreninjen

stereotip, ki pa – ponovno – slovenščine posebej ne izpostavi.

3. Tudi v tem vprašanju se ohranjajo razlike med spoloma, in sicer kljub temu, da smo po

stališčih sošolcev vprašali spolno nevtralno. Dejstvo, da je v posameznih starostnih

skupinah razlika značilna samo med srednješolci, pa pokaže, da so v osnovni šoli

razlike v priljubljenosti pouka slovenščine med deklicami in dečki zaznavne in

artikulirane na drugačen način kot pri srednješolcih. Kljub temu se seveda pokažejo,

ko osnovnošolce povprašamo o njihovih osebnih stališčih do predmeta.

Obseg domačega dela

Z zadnjim od vprašanj, v katerih smo med seboj primerjali nekatere obvezne predmete v

osnovni in srednji šoli, smo želeli izmeriti, kako anketiranci ocenjujejo obseg dela, ki ga

morajo opraviti doma. Rezultati pokažejo, da je zgolj matematika predmet, pri katerem

povprečje zdrsne pod oceno 3, kar pomeni, da je to edini predmet, o katerem je večje število

anketirancev izjavilo, da mu namenijo veliko ali zelo veliko časa, manj anketirancev pa, da

mu namenijo malo ali zelo malo časa. Primerjava (t-test na odvisnem vzorcu) med predmeti

pokaže, da slovenščina v višjih razredih/letnikih zahteva več časa za domače delo kot v nižjih.

V petem razredu tako razlika v povprečni oceni med slovenščino na eni in naravoslovjem,

tehniko ter angleščino na drugi strani ni statistično značilna, zato pa je statistično značilna

razlika s povprečjem te ocene pri matematiki in družbi. Oba predmeta zahtevata več

domačega dela kot slovenščina. V osmem razredu slovenščina pade v srednjo skupino z

angleščino in zgodovino (tu statistično značilnih razlik nismo izračunali), po drugi strani pa so

učenci ocenili, da slovenščina zahteva več domačega dela kot geografija ter manj dela kot

matematika. V tretjem letniku slovenščina po obsegu domačega dela zaostaja le za

matematiko, medtem ko angleščina, zgodovina in geografija zahtevajo manj dela. Izjema je

predmet družba v poklicnih šolah, ki se po obsegu domačega dela ne razlikuje značilno od

slovenščine.


20

RAZRED SPOL ANG MAT SLO GEO ZGO DRU NIT




Tabela 12: Povprečna ocena obsega časa, ki ga anketiranci doma namenijo šolskim predmetom, po spolu in razredu/letniku (N=1.106). Lestvica je bila oblikovana na intervalu od 1 do 5, torej med »zelo veliko časa« (1) in »zelo malo časa« (5), 3 je pomenilo nekaj srednjega.

Razlike med spoloma so pri tem vprašanju izražene na drugačen način kot pri

vprašanjih, kjer nas je zanimala priljubljenost ali zahtevnost predmetov. Tako lahko v

splošnem ugotovimo, da dekleta menijo, da jim šolsko delo doma vzame več časa kot fantom,

vendar pa ta ocena ni enaka na vseh stopnjah. Odgovori so najbolj izenačeni v 8. oz. 9.

razredu, kjer je razliko mogoče zaznati zgolj pri slovenščini, pa še tu v obratni smeri, saj

fantje menijo, da morajo doma več delati kot dekleta. Sicer pa je največ statistično značilnih

razlik v srednji šoli, in sicer pri angleščini, matematiki, geografiji in zgodovini, ne pa tudi pri

slovenščini. V 5. oz. 6. razredu se povprečja med spoloma statistično značilno razlikujejo pri

angleščini, matematiki in družbi.

Tudi ko merimo stališča o obsegu domačega dela za šolske predmete, slovenščina ne

izstopa v smer, ki bi nakazovala nepriljubljenost. Ocena je vseskozi pozitivna – s stališča

učencev oz. dijakov seveda. Nekoliko preseneča dejstvo, da skoraj vse ocene razen tiste pri

matematiki spadajo na področje stališča, da domače delo jemlje le malo časa, kar verjetno

pomeni, da bi učenci in dijaki lahko doma za šolo delali več.

Slovenščina in njene vsebine

V naslednjem sklopu vprašanj nas je zanimalo, kako učenci oziroma dijaki ocenjujejo

zahtevnost, priljubljenost in priljubljenost med sošolci dveh temeljnih prvin pouka

slovenskega jezika, namreč književnosti in jezikovnega pouka. Rezultati potrjujejo znano

prepričanje o večji zahtevnosti in manjši priljubljenosti jezika/slovnice. Razlike so statistično

značilne pri vseh treh vprašanjih nasploh in tudi, ko jih primerjamo ločeno po starostnih

21

skupinah; edina izjema nastane, ko primerjamo zahtevnost obeh vsebin v 5. oz. 6. razredu,

kjer so učenci obe vsebini ocenili kot enako zahtevni.8

RAZRED SPOL

Zahtevnost Priljubljenost Priljubljenost med sošolci

KNJ JEZ KNJ JEZ KNJ JEZ Peti/šesti Moški 3,66 3,58 3,44 3,24 3,39 3,29 Ženski 3,91 3,96 3,73 3,62 3,47 3,31 Skupaj 3,80 3,79 3,60 3,45 3,43 3,30

Osmi/deveti Moški 3,17 2,91 3,04 2,68 2,83 2,68 Ženski 3,56 3,13 3,36 3,07 3,04 2,73 Skupaj 3,38 3,03 3,22 2,90 2,95 2,71



Tabela 13: Povprečna ocena zahtevnosti, priljubljenosti in priljubljenosti med sošolci za osnovna elementa pouka slovenščine – književni in jezikovni pouk (N=1.106). Lestvica je bila oblikovana na intervalu od 1 do 5 za pomene posameznih vrednosti: glej napise k Tabelam 9, 11 in 12.

Pričakovano je tudi, da se odgovori, podobno kot pri spraševanju po slovenščini

nasploh, razlikujejo po spolu, kar velja za književni in za jezikovni pouk. Dekleta oba

ocenjujejo za lažja kot fantje; tako pri subjektivnem ocenjevanju priljubljenosti kot pri

ocenjevanju priljubljenosti med vrstniki jeziku in književnosti podelijo višjo povprečno

oceno. Če si rezultate ogledamo podrobneje, torej po posameznih izobraževalnih stopnjah,

vendarle najdemo nekatera odstopanja od te splošne slike. Analiza tako v 5. razredu ni

pokazala razlike med spoloma pri oceni priljubljenosti med sošolci, kar velja za »slovnico« in

tudi književnost, v 8. razredu pa tovrstne razlike nismo zaznali zgolj pri jezikovnih vsebinah.

V srednji šoli razlika med spoloma ni bila statistično značilna pri oceni zahtevnosti

»slovnice«. Potrjuje se torej ugotovitev, da je spolna razlika v odnosu do slovenščine in njenih

vsebin med učenci drugače artikulirana in prepoznana kot med dijaki oziroma dijakinjami.

Interes za posamezne teme pri slovenščini

V raziskavi o priljubljenosti pouka slovenskega jezika je seveda smiselno preveriti,

kakšen je interes učencev in dijakov za posamezne vsebine, s katerimi se pri pouku tipično

srečujejo, in sicer predvsem z namenom pridobiti natančnejši vpogled v dejavnike, ki

oblikujejo odnos do tega predmeta. Analiza je pokazala, da tako učenci kot dijaki menijo, da

8 Na najnižji stopnji smo morali vprašanje zastaviti nekoliko drugače, saj učenci še ne poznajo vsebine izrazov književnost in slovnica. Glej Prilogo 1.

22

je pri pouku slovenščine najzanimivejša obravnava dramatike in proznih besedil. V splošnem

razlika v povprečni oceni med njima ni statistično značilna, zato si prvo mesto delita. Enako

velja v 5. oziroma 6. razredu in med srednješolci, pri osmo-/devetošolcih pa smo ugotovili, da

je razlika statistično značilna in je torej obravnava dramatike na prvem mestu, obravnava

proze pa na drugem. Sodeč po mnenju vseh anketirancev, je na tretjem mestu pogovor o

književnih osebah, na četrtem pa obravnava poezije (razlike so tu ponovno statistično

značilne). Takšno razvrstitev smo ugotovili v starejši skupini osnovnošolcev in med

srednješolci, medtem ko je interes peto- in šestošolcev približno enak pri obravnavi

književnih oseb, pri pisanju uradnih dopisov (opravičil ipd.) in poezije. Pisanje opravičil in

drugih dopisov je v splošnem sicer na petem mestu, slovnične vaje pa mu sledijo na šestem.

Pri srednješolcih razlika v zanimanju za ti dve vsebini ni statistično značilna. Povsem na

zadnjem mestu je analiza neumetnostnih besedil. Vrstni red je jasna odslikava prej

izmerjenega razmerja med »književnostjo« in »slovnico«, saj slednja – ob slovničnih vajah je

tu še pisanje dopisov in drugih stvarnih besedil – zaseda spodnji del lestvice. Zanimivo pa je,

da obravnava neumetnostnih besedil v srednji šoli zaostaja tudi za njima.

RAZRED SPOL Poezija Proza Dramatika Pogovor o knji-ževnih osebah

…

Peti/šesti Moški 3,35 3,70 3,57 3,38

Ženski 3,71 4,04 4,09 3,78

Skupaj 3,55 3,89 3,86 3,61

Osmi/deveti Moški 2,79 3,19 3,20 2,95

Ženski 3,00 3,54 3,88 3,28

Skupaj 2,91 3,38 3,58 3,13

Tretji letnik Moški 2,55 2,79 2,87 2,81

Ženski 3,30 3,59 3,61 3,19

Skupaj 2,86 3,13 3,18 2,97

Skupaj Moški 2,80 3,11 3,12 2,98

Ženski 3,32 3,70 3,84 3,39

Skupaj 3,06 3,41 3,48 3,19

RAZRED SPOL Slovnične vaje Pisanje

opravičila … Analiza

neumet. bes. Peti/šesti Moški 3,04 3,33 Ženski 3,39 3,77 Skupaj 3,24 3,57

Osmi/deveti Moški 2,29 2,51 Ženski 2,53 2,81 Skupaj 2,43 2,68

Tretji letnik Moški 2,26 2,37 2,15 Ženski 2,49 2,44 2,47 Skupaj 2,36 2,40 2,28

23

RAZRED SPOL Slovnične vaje Pisanje opravičila …

Analiza neumet. bes.

Skupaj Moški 2,45 2,63 2,15 Ženski 2,77 2,96 2,47 Skupaj 2,61 2,79 2,28

Tabela 14: Povprečna ocena interesa za posamezne vsebine pri pouku slovenščine po spolu in razredu/letniku (N=1.106). Lestvica je bila oblikovana na intervalu od 1 do 5, torej med »sploh ni zanimivo« (1) in »zelo zanimivo« (5), 3 je pomenilo nekaj srednjega.

Analiza sprememb glede na starostne skupine sicer v splošnem pokaže upadanje

zanimanja za vse vsebinske kategorije, po katerih smo spraševali, a podrobnejši pogled, ki v

analizo vključi tudi spol, kaže tudi nekatera zanimiva odstopanja od siceršnjega trenda. Upad

interesa je izrazitejši med obema skupinama osnovnošolcev kot kasneje med starejšimi

osnovnošolci in srednješolci. Na prehodu od 5./6. do 8./9. razreda samo upad interesa za

obravnavo dramskih besedil pri deklicah ni statistično značilen. Že pogled v zgornjo tabelo

pove, da pri mlajših osnovnošolcih in osnovnošolkah nobena od povprečnih ocen ne zdrsne

pod srednjo vrednost 3, medtem ko je pri starejših taka že večina ocen pri fantih in za

slovnične vsebine pri dekletih. Na prehodu iz osnovne v srednjo šolo pa ne moremo več

govoriti o tako enoznačnem upadu interesa. Posebno zanimiv je primer poezije, kjer smo na

eni strani izmerili statistično značilen upad zanimanja pri fantih, na drugi strani pa statistično

značilen porast zanimanja pri dekletih. Kar se tiče mnenja deklet, tudi ni statistično značilnih

sprememb pri prozi in pogovoru o literarnih junakih, zato pa v primerjavi s starejšimi

osnovnošolci upade interes za dramatiko. Tako na splošno kot tudi med spoloma ni razlik v

interesu za slovnične vaje, toda tu velja pripomniti, da je ta že v osnovi majhen. Enaka

pripomba velja za pogovor o književnih osebah pri fantih in za pisanje dopisov.

Razlika med spoloma je tudi pri tem vprašanju izrazita, izjeme, kjer večji interes deklet

za vsebine pri pouku slovenščine ne bi bil značilen, so redke. Tako denimo v skupini starejših

osnovnošolcev nismo mogli kot statistično značilne potrditi razlike pri obravnavi poezije in

slovnice, v skupini srednješolcev pa pri pisanju (uradnih) dopisov in drugih funkcionalnih

besedil.

Šolske naloge in preverjanje znanja

Anketirance smo povprašali tudi o tem, kako zahtevni se jim zdijo naloge in preizkusi

znanja, ki jih morajo opraviti pri pouku slovenskega jezika (književnem in jezikovnem

pouku); to so naloge in dejavnosti v šoli in doma, razdelimo pa jih lahko tudi na tiste, ki jih

izvedejo ustno, in one, ki jih opravijo pisno. Zahtevnost raste glede na stopnjo v

izobraževalnem procesu, vendar je ta rast izrazita na prehodu med mlajšimi in starejšimi

24

osnovnošolci, kjer so statistično značilne prav vse razlike, razen v primeru govornih vaj, kjer

te razlike ni zgolj pri dekletih. Drugače je na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, kjer je v

splošnem statistično značilno samo povečanje zahtevnosti pri pisanju šolskih spisov, kar sicer

velja za oba spola, pri dekletih pa se statistično značilno zviša ocena zahtevnosti pisnih

slovničnih testov.

Na splošno se izmerjena povprečna zahtevnost, kot so jo ocenili fantje in dekleta,

značilno razlikuje pri vseh kategorijah, a slika je precej drugačna, če si razliko med spoloma

ogledamo po starostnih skupinah. Mlajše osnovnošolke so recitiranje in pisanje spisov

statistično značilno ocenile za lažje kot njihovi sošolci. Drugače je v 8. oz. 9. razredu ter v

srednji šoli, kjer prav in zgolj razlika pri pisanju spisov ni statistično značilna: tako dekleta

kot fantje torej tovrstne naloge po zahtevnosti ocenjujejo enako. Pregled spodnje tabele pove,

da v 5./6. razredu nobena od nalog v povprečju ne pade v polje zahtevnega (nobena ocena ni

pod 3), medtem kot je v 8./9. razredu taka že večina ocen pri fantih, pri dekletih pa je tudi v

srednji šoli večina ocen še vedno nad 3.

RAZRED SPOL Govorne vaje Domače branje Recitiranje

Ustni preizkusi – književnost

Pisni preizkusi – književnost

…

Peti/šesti Moški 3,53 3,66 3,47 3,54 3,44

Ženski 3,76 3,90 3,95 3,72 3,69

Skupaj 3,66 3,79 3,73 3,64 3,58 Osmi/deveti Moški 3,23 3,16 2,80 3,00 2,85

Ženski 3,61 3,50 3,39 3,22 3,13

Skupaj 3,44 3,35 3,12 3,12 3,01

Tretji letnik Moški 3,31 3,08 2,91 2,82 2,72

Ženski 3,55 3,34 3,30 3,25 3,12

Skupaj 3,42 3,19 3,07 3,00 2,89

Skupaj Moški 3,34 3,24 3,02 3,03 2,93

Ženski 3,63 3,56 3,54 3,38 3,29

Skupaj 3,49 3,40 3,27 3,20 3,11

RAZRED SPOL Slovnične

vaje Ustni preizkusi

– slovnica Pisanje spisov

Pisni preizkusi – slovnica

Peti/šesti Moški 3,47 3,42 3,24 3,38 Ženski 3,61 3,66 3,56 3,64 Skupaj 3,55 3,55 3,42 3,52 Osmi/deveti Moški 2,79 2,71 2,87 2,44 Ženski 3,14 3,02 3,12 2,95 Skupaj 2,98 2,88 3,01 2,72

Tretji letnik Moški 2,77 2,64 2,68 2,50 Ženski 2,98 3,04 2,79 2,75 Skupaj 2,86 2,80 2,72 2,61

25

RAZRED SPOL Slovnične vaje

Ustni preizkusi – slovnica

Pisanje spisov

Pisni preizkusi – slovnica

Skupaj Moški 2,93 2,85 2,86 2,68 Ženski 3,21 3,22 3,13 3,07 Skupaj 3,07 3,03 2,99 2,88

Tabela 15: Povprečna ocena zahtevnosti posameznih dejavnosti pri pouku slovenščine po spolu in razredu/letniku (N=1.106). Lestvica je bila oblikovana na intervalu od 1 do 5, torej med »zelo težko« (1) in »zelo lahko« (5), 3 je pomenilo nekaj srednjega.

Po lestvici zahtevnosti od lažjega k zahtevnejšemu si v splošnem sledijo govorne vaje,

domače branje, recitiranje, ustni preizkus – književnost (*),9 pisni preizkus – književnost,

slovnične vaje (*), ustni preizkus – slovnica (*), spis (*) in pisni preizkus – slovnica. Iz tega

zaporedja lahko razberemo, da med lažje naloge pri pouku slovenščine spadajo tiste, ki sodijo

k obravnavi književnosti, naloge, ki jih je mogoče opraviti ustno in za katere je treba delati

doma. Po drugi strani so zahtevnejše naloge povezane s slovnico, tako pa je ocenjeno tudi

pisanje spisov. Po starostnih skupinah se razvrstitve nekoliko razlikujejo. Predvsem za peti

razred je značilno, da so ocene zahtevnosti zelo blizu skupaj, zato jasne lestvice ne moremo

oblikovati, lahko pa trdimo, da pisanje spisov velja za najzahtevnejše (čeprav se po oceni

zahtevnosti statistično značilno ne razlikuje od pisnega preizkusa slovnice), za najlažje pa

domače branje, ki pa se po zahtevnosti statistično značilno ne razlikuje od recitiranja. Med

drugimi dejavnostmi so razlike majhne. Učenci 8. in 9. razreda so na lestvico višje kot drugi

uvrstili pisanje spisov, in sicer na 5. oz. 6. mesto (povprečna ocena je enaka kot pri pisnem

preizkusu književnosti), sicer so na vrhu lestvice govorne vaje in domače branje, na dnu pa

pisni preizkus znanja iz slovnice. Zaporedje je med srednješolci enako kot nasploh.

Dejavniki, ki vplivajo na priljubljenost slovenščine

Na prejšnjih straneh smo analizirali stališča učencev in dijakov do pouka slovenščine in

drugih predmetov, stališča do posameznih prvin pouka slovenščine, in sicer tako z vidika

priljubljenosti kot zahtevnosti. V analizi smo kot ključni neodvisni spremenljivki upoštevali

starost (glede na stopnjo v izobraževalnem procesu) in spol. V nadaljevanju pa se bomo

osredotočili na vpliv nekaterih faktorjev na priljubljenost slovenščine in drugih predmetov. Ti

faktorji so: šolski uspeh pri predmetih, kvaliteta pouka (sem sodi tako ocena učiteljevega dela

kot raznolikost pri pouku slovenskega jezika), obšolske in izvenšolske dejavnosti, bralne

navade v družini.

9 Oznaka pomeni, da razlika s predhodnim elementom ni statistično značilna.

26

Ocene predmetov

Pregled povprečnih ocen po razredih/letnikih in spolu pokaže pričakovane rezultate:

povprečne ocene s starostjo padajo, izkaže pa se tudi, da imajo dekleta boljše ocene kot fantje,

in sicer statistično značilno pri angleščini, matematiki in slovenščini, gledano na splošno. A

samo ocene pri slovenščini se statistično značilno razlikujejo v vseh starostnih skupinah. Sicer

so najizrazitejše razlike pri starejših osnovnošolcih, saj se glede na spol statistično razlikujejo

ocene pri vseh predmetih, razen pri zgodovini. V 5./6. razredu so razlike značilne zgolj pri

slovenščini, v srednji šoli pa poleg slovenščine še pri angleščini.



Tretji letnik Moški 3,08 2,86 2,88 3,89 3,80 Ženski 3,31 3,05 3,48 3,76 3,78 Skupaj 3,17 2,94 3,14 3,81 3,79


Tabela 16: Povprečna ocena po predmetih, razredu/letniku in spolu (N=1.106).

Ugotovitev, da je priljubljenost predmeta v korelaciji z uspehom pri tem predmetu, je

seveda trivialna in velja prav za vse analizirane predmete. Slednje pa je s stališča tukajšnje

analize pomembno zato, ker se tudi po tem indikatorju slovenščina ne razlikuje od drugih

predmetov oziroma, kot smo že povedali, če je priljubljenost slovenščine problematična,

potem to velja za vse predmete in ni notranja posebnost tega predmeta. Analiza tudi pokaže,

da zveza med oceno in priljubljenostjo predmeta ni enako močna pri vseh predmetih. Tako je

najmočnejša zveza pri matematiki, kjer Pearsonov korelacijski koeficient znaša 0,530,10

medtem ko je najnižji pri družbi, kjer znaša 0,299. Koeficient za slovenščino je 0,391; od

njega je močnejši tisti za angleščino, ki znaša 0,494. Za slovenščino smo opravili analizo še

po spolu in starosti. V splošnem je korelacija med oceno pri slovenščini in njeno

priljubljenostjo podobna pri dekletih in fantih. V 5./6. razredu je zveza najšibkejša (zgolj

0,186), pri deklicah je celo ni oziroma ni statistično značilna. V 8./9. razredu in v srednji šoli

10 Korelacijski koeficient ima interval med 1 in –1, kjer skrajnosti pomenita absolutno povezavo, vrednosti okoli 0 pa, da povezave ni.

27

pa je korelacija pri dekletih močnejša kot pri fantih. Tudi v tem segmentu se je izkazalo, da se

v razpravi o odnosu učencev in dijakov ni mogoče ogniti vprašanju spola.

Ocena učitelja

Učence in dijake smo prosili, naj učitelja in njegovo delo ocenijo s šolskimi ocenami od

1 do 5. Hoteli smo namreč preveriti hipotezo, da je za priljubljenost predmeta zelo pomembna

kakovost učiteljevega dela – kar se tiče osebnega odnosa do učencev pa tudi strokovnega

angažmaja v razredu. V spodnji tabeli so zbrani podatki o povprečnih ocenah učiteljev po

predmetih, stopnji v izobraževalnem procesu in spolu. Osnovna ugotovitev je, da so ocene

visoke, nobena od njih ne pade pod »dobro« (3).11 Preverili smo, v kakšnem razmerju sta

ocena učitelja in ocena učenca pri predmetu. Najprej smo izračunali korelacijske koeficiente.

Pri vseh predmetih je korelacija pozitivna in značilna, najvišja dosega vrednost 0,441

(matematika), najnižja pa 0,265 (geografija), kar pomeni, da je ocena, ki jo ima učenec/dijak

pri predmetu, sicer povezana z oceno, ki jo da učitelju, vendar ta povezava ni pri vseh

predmetih zelo močna. Preverili smo tudi, ali se povprečne ocene učiteljev in učencev

razlikujejo. Pri tem ni toliko pomembno, ali se ti povprečni vrednosti razlikujeta ali ne, pač pa

predvsem, ali bomo pri različnih predmetih dobili podobne ali različne statistike. Možna so tri

razmerja med oceno pri predmetu in oceno učitelja. Ocena učitelja je lahko statistično

značilno nižja kot ocena pri predmetu, lahko je značilno višja ali pa razlika ni značilna. Pri

predmetih, o katerih smo spraševali, smo med analizo našega vzorca naleteli na vse tri vrste

razmerij. Tako je povprečna ocena učiteljev pri matematiki in slovenščini značilno višja kot

ocena učencev, pri angleščini in geografiji je značilno nižja, pri drugih predmetih pa razlika ni

statistično značilna. Kar znova pomeni, da pri tem, kako učenci ocenjujejo učitelja, ocena iz

predmeta ni tako zelo pomemben dejavnik.



Tretji letnik Moški 3,27 3,62 3,40 3,84 3,10 Ženski 3,04 3,61 3,83 3,74 3,36 Skupaj 3,17 3,62 3,58 3,78 3,25

11 Samo eden od učiteljev, o katerih smo zbrali ocene (pri tem ne gre samo za učitelje slovenščine), a nas seveda niso zanimali poimensko, je dobil oceno pod 2, kar bi pomenilo nezadostno.

28

RAZRED SPOL ANG MAT SLO GEO ZGO DRU NIT


Tabela 17: Povprečna ocena učiteljev po predmetih, razredu/letniku in spolu (N=1.106).

Ocene učiteljev s starostjo padajo, edini oceni, ki se statistično značilno ne razlikujeta,

sta oceni učiteljev oziroma učiteljic angleščine v 8./9. razredu in 3. letniku srednjih šol. Za

našo raziskavo je prav posebno zanimiva analiza po spolu v vseh treh starostnih skupinah,

kjer se izkaže, da je slovenščina ponovno tisti predmet, pri katerem so razlike v ocenah

učiteljev pri dekletih in fantih statistično značilne v vseh starostnih skupinah: dekleta

praviloma dajejo učiteljem oz. učiteljicam slovenščine višje ocene kot fantje. Le v 5./6.

razredu se po spolu razlikujeta oceni pri družbi ter naravoslovju in tehniki. Vse to nakazuje

sklep, da je zveza med priljubljenostjo predmeta in priljubljenostjo oz. oceno učitelja

najverjetneje dvosmerna, vsekakor pa precej močna. Korelacijski koeficienti za priljubljenost

predmeta in priljubljenost učitelja so v vsakem primeru višji, kot to velja v primeru korelacije

med oceno učenca pri predmetu in priljubljenostjo. Največji je prav Pearsonov koeficient pri

slovenščini, saj znaša 0,557, najnižji je pri naravoslovju in tehniki med mlajšimi

osnovnošolci, a še vedno znaša 0,393.

Dejavnosti pri pouku slovenščine

V 13. vprašanju smo učence in dijake povprašali po različnih dejavnostih, ki so del

pouka slovenskega jezika, a lahko zanje tudi rečemo, da v določeni meri popestrijo rutinsko

šolsko delo in se v marsičem približajo kulturnim potrebam in rabi jezika med mladino, kar bi

lahko bil dejavnik, ki pripomore k priljubljenosti pouka slovenščine. Raznolikost pedagoških

pristopov in prijemov lahko razumemo tudi kot znak učiteljevega angažmaja, kar spet ni

nepomembno, ko gre za odnos do posameznega predmeta. V spodnji tabeli so zbrani podatki

o posameznih dejavnostih na posameznih stopnjah v izobraževalnem procesu, ki smo jih

vključili v raziskavo.

Peti/šesti Osmi/deveti Tretji letnik

N % N % N % Ogledali smo si gledališko predstavo. 238 82,9 % 195 57,9 % 233 49,7 %

Pri pouku smo si ogledali film o življenju pisatelja ali pesnika.

83 30,0 % 222 65,7 % 264 56,1 %

Film smo si ogledali v kinu. 71 25,3 % 99 29,5 % 99 21,0 % Brali smo besedilo iz časopisa ali revije in ga obravnavali. 130 45,5 % 155 45,7 % 179 38,2 %

29


N % N % N % Pri pouku smo si na videu/DVD-ju ogledali igrani film. 155 54,8 % 163 48,2 % 214 45,5 %

Pri pouku smo se pogovarjali o priljubljeni televizijski nadaljevanki. 105 36,8 % 53 15,6 % 38 8,1 %

Pri pouku smo si gledali odlomek televizijskih poročil. 95 33,5 % 47 13,9 % 43 9,2 %

Pri pouku smo obravnavali besedila z interneta. 85 30,0 % 78 23,1 % 83 17,7 %

Pri pouku smo se pogovarjali o reklamnih sporočilih oz. oglasih. 196 69,5 % 278 82,2 % 300 64,0 %

Obiskali smo računalniško učilnico. 198 70,2 % 143 42,4 % 37 7,9 %

Tabela 18: Dejavnosti pri pouku slovenskega jezika po razredu/letniku (N=1.106).

Izkaže se, da število dejavnosti, po katerih smo spraševali, s starostjo učencev upada,

tako da imajo najbolj »pester« pouk učenci 5. razredov,12 najmanj pa v srednji šoli, pri čemer

pa je treba upoštevati razlike med različnimi tipi srednjih šol, ki so razvidni iz spodnje tabele.

Zbrani podatki pokažejo, da imajo največ različnih dejavnosti pri pouku slovenščine dijaki

gimnazij, nekoliko manj dijaki strokovnih šol, še najmanj pa dijaki poklicnih šol, ki so, sodeč

po rezultatih, obiskovali predvsem gledališke in filmske predstave, vendar v manjši meri kot

njihovi vrstniki.

Preverili smo, ali to, da v posameznem razredu izvedejo oz. ne izvedejo katere od

navedenih dejavnosti, vpliva na odnos do pouka slovenščine. Izkazalo se je, da odsotnost ali

prisotnost posameznih dejavnosti praviloma nima vpliva, kar je sicer pričakovano. Ni si

namreč mogoče predstavljati, da bi na primer posamezen obisk gledališke ali filmske

predstave bistveno spremenil odnos do predmeta. Zato smo se analize vpliva, ki ga imajo

navedene dejavnosti na stališča učencev in dijakov do pouka slovenskega jezika, lotili tako,

da smo ugotovili, koliko različnih dejavnosti so povprečno navedli anketiranci, nato pa smo

primerjali oceno priljubljenosti predmeta pri skupini, ki je navedla povprečno ali

nadpovprečno število dejavnosti, in pri skupini, ki je navedla podpovprečno število

dejavnosti. Analizo smo opravili za vsako od stopenj v izobraževalnem procesu posebej,

predvsem zato, ker so navedene dejavnosti tudi del učnih načrtov, ti pa se glede na stopnjo

seveda razlikujejo.

12 V jesenskem delu anketiranja smo spraševali za prejšnje šolsko leto, torej za peti razred. V primeru, da bi spraševali za 6. ali 8. razred, bi nastala velika odstopanja, saj po približno mesecu dni pouka ni mogoče pričakovati velikega števila teh dejavnosti, ki se oddaljujejo od dnevnega ritma pouka. Tudi pri srednješolcih smo jeseni spraševali za preteklo obdobje.

30

Gimnazija Strokovna šola Poklicna šola

N % N % N % Ogledali smo si gledališko predstavo. 146 54,9 % 76 53,5 % 11 18,0 %

Pri pouku smo si ogledali film o življenju pisatelja ali pesnika.

149 56,0 % 84 58,7 % 31 50,0 %

Film smo si ogledali v kinu. 56 21,0 % 33 23,2 % 10 16,1 % Brali smo besedilo iz časopisa ali revije in ga obravnavali. 108 40,6 % 42 29,8 % 29 46,8 %

Pri pouku smo si na videu/DVD-ju ogledali igrani film.

138 51,7 % 51 35,9 % 25 41,0 %

Pri pouku smo se pogovarjali o priljubljeni televizijski nadaljevanki. 21 7,9 % 10 7,0 % 7 11,5 %

Pri pouku smo si gledali odlomek televizijskih poročil. 23 8,6 % 12 8,5 % 8 13,1 %

Pri pouku smo obravnavali besedila z interneta. 35 13,1 % 21 14,8 % 27 44,3 %

Pri pouku smo se pogovarjali o reklamnih sporočilih oz. oglasih. 199 74,8 % 72 50,7 % 29 47,5 %

Obiskali smo računalniško učilnico. 10 3,8 % 17 12,0 % 10 16,4 %

Tabela 19: Dejavnosti pri pouku slovenskega jezika po tipu srednje šole (N=1.106).

Spodnja tabela povzema, kar je bilo mogoče razbrati že iz preglednic s podatki po

posameznih dejavnostih – da namreč njihovo povprečno število upada v višjih

razredih/letnikih. Na podlagi povprečnega števila dejavnosti smo oblikovali test, s katerim

smo ocenili, ali raznolikost in pestrost pouka slovenščine kaj vplivata na njegovo

priljubljenost. Na vsaki od stopenj smo oblikovali dve skupini: anketirance, ki so navedli

podpovprečno število aktivnosti, in anketirance, ki so navedli nadpovprečno število

dejavnosti, nato pa preverili, ali se priljubljenost pouka slovenskega jezika pri teh dveh

skupinah razlikuje. Izkaže se, da večje število dejavnosti pri nekaterih skupinah anketirancev

res pomeni tudi višjo oceno priljubljenosti predmeta. Statistično so značilne razlike pri

učencih v 8./9. razredu in v gimnazijah, ne pa tudi v 5./6. razredu in v strokovnih šolah. Pri

slednjih je tudi razlika v oceni med obema skupinama zelo majhna (tisti, ki imajo manj

aktivnosti, so dali za 0,13 nižjo povprečno oceno), medtem ko je v primeru dijakov

strokovnih šol sicer največja (kar 0,35), a kljub temu rezultati t-testa pokažejo, da ta razlika ni

statistično značilna. Trdimo torej lahko, da zveze med številčnostjo različnih dejavnosti pri

pouku slovenskega jezika in njegovo priljubljenostjo sicer ne gre zavrniti, vendar pa je

nikakor ni mogoče razglasiti za absolutno.

31

RAZRED TIP SŠ Povp. N Std. dev. Peti/šesti 4,8 264 1,952 Osmi/deveti 4,2 331 1,704 Tretji letnik Gimnazija 3,3 262 1,506 Strokovna šola 2,9 139 1,669 Skupaj 3,2 401 1,574 Skupaj 4,0 996 1,843

Tabela 20: Povprečno število dejavnosti pri pouku slovenskega jezika po starosti in tipu srednje šole13 (N=996).

Učiteljeve profesionalne in značajske lastnosti

Ob tem, ko smo učence in dijake prosili, naj svojega učitelja slovenščine ocenijo s

šolskimi ocenami od 1 do 5, smo jih prosili tudi, naj med na vprašalniku navedenimi

lastnostmi izberejo tiste, ki opredeljujejo njihovega učitelja slovenščine oz. njegovo delo. Več

kot 50 odstotkov anketirancev je izbralo lastnosti »dobro razlaga snov«, »pravičen«,

»prijazen«, »zanimiv«. Glede na visoke ocene, ki so jih v povprečju dobili učitelji

slovenščine, torej ni nenavadno, da so na prvih štirih mestih navedene pozitivne lastnosti, kot

tudi ne, da so se na zadnjih štirih znašle negativne. Kategoriji strog in popustljiv s stališča

učencev in dijakov sicer pogojno lahko razvrstimo med pozitivne ali negativne, a s stališča

vsebine teh pojmov take delitve ni mogoče izvesti. Rečemo pa lahko, da je zgovorno, da sta

se ta pojma znašla prav na sredini lestvice.

Peti/šesti Osmi/deveti Tretji letnik Skupaj

N % N % N % N % dobro razlaga snov 260 88,4 % 258 75,9 % 359 76,1 % 877 79,3 % pravičen 223 75,9 % 207 60,9 % 249 52,8 % 679 61,4 % prijazen 234 79,6 % 201 59,1 % 238 50,4 % 673 60,8 % zanimiv 183 62,2 % 168 49,4 % 212 44,9 % 563 50,9 % zabaven 155 52,7 % 142 41,8 % 184 39,0 % 481 43,5 % strog 78 26,5 % 141 41,5 % 180 38,1 % 399 36,1 % popustljiv 85 28,9 % 113 33,2 % 142 30,1 % 340 30,7 % dolgočasen 25 8,5 % 96 28,2 % 106 22,5 % 227 20,5 % nepravičen 15 5,1 % 49 14,4 % 71 15,0 % 135 12,2 % slabo razlaga snov 9 3,1 % 49 14,4 % 36 7,6 % 94 8,5 % neprijazen 15 5,1 % 42 12,4 % 33 7,0 % 90 8,1 %

Tabela 21: Lastnosti učiteljev po razredu/letniku (N=1.106).

Glede na to, da se je spol izkazal za pomemben faktor, ko obravnavamo odnos do

slovenskega jezika, smo tudi pri tem vprašanju preverili, ali se odgovori po spolu kaj

razlikujejo, primerjavo pa smo opravili na vseh treh starostnih stopnjah. Pri križanjih se je

izkazalo, da so statistično značilne razlike v deležih odgovorov med spoloma pri posameznih

učiteljevih lastnostih zgolj pri anketirancih na srednješolski stopnji, ne pa tudi na

osnovnošolski. Iz analize izhaja, da dijakinje v statistično pomembnem in večjem deležu kot

13 Iz analize smo zaradi premajhnega števila anketirancev izločili poklicne šole.

32

dijaki menijo, da učitelj dobro razlaga snov, da je prijazen, zanimiv in zabaven, medtem ko

dijaki v večjem deležu menijo, da je učitelj strog in pa dolgočasen. Razen strogosti in

zabavnosti na eni ter dolgočasnosti na drugi strani je vse te lastnosti mogoče navezati na

predmet, ki ga učitelji predavajo – slovenščino, ki pa je, kot smo že večkrat poudarili, izrazito

bolj priljubljena med dekleti kot med fanti.

Na podlagi izbranih lastnosti smo izdelali posebno številčno oceno učiteljevega dela, in

sicer tako, da smo za vsako izbrano pozitivno lastnost eno točko prišteli, za vsako negativno

pa eno odšteli, pri tem pa nismo upoštevali kategorij strog in popustljiv, o čemer smo govorili

že prej. Takšne ocene se gibljejo na intervalu od –4 do 5; v seznamu so 4 negativne in 5

pozitivnih lastnosti. V spodnji preglednici so zbrani podatki o povprečni oceni, ki so jo

učitelji prejeli v posameznem razredu/letniku ter z ozirom na spol anketirancev. Ocena pada

pri starejših učencih in dijakih, vendar je samo razlika v povprečni oceni med mlajšimi in

starejšimi osnovnošolci tudi statistično značilna. Ocene deklet so sicer v vseh treh starostnih

skupinah višje od ocen fantov, a razlika je statistično značilna zgolj med dijaki in dijakinjami.

Bistveno za našo raziskavo pa je seveda razmerje med oceno kvalitete učiteljevega dela in

priljubljenostjo pouka slovenskega jezika. Glede na indeks, izračunan iz izbranih lastnosti

učitelja, in oceno priljubljenosti predmeta smo izračunali Pearsonov korelacijski koeficient, ki

je na intervalu zaupanja 0,01 dosegel vrednost 0,522, kar kaže na relativno močno zvezo med

učiteljevimi lastnostmi in odnosom do pouka slovenskega jezika.

RAZRED SPOL Povp. N Std. dev. Peti/šesti Moški 3,26 123 2,095 Ženski 3,63 159 1,569 Skupaj 3,47 282 1,823

Osmi/deveti Moški 1,95 151 2,694 Ženski 2,38 185 2,591 Skupaj 2,19 336 2,642

Tretji letnik Moški 1,80 265 2,197 Ženski 2,55 196 2,071 Skupaj 2,12 461 2,174

Skupaj Moški 2,18 539 2,396 Ženski 2,81 540 2,203 Skupaj 2,49 1079 2,322

Tabela 22: Povprečna ocena učitelja slovenščine, izračunana na podlagi izbranih lastnosti, po razredu/letniku in spolu (N=1.106).

Učencem in dijakom smo zastavili tudi vprašanje, ali ima njihov učitelj slovenščine

izdelano spletno stran, namenjeno njim in pouku. Skupaj je le 15 odstotkov anketirancev

odgovorilo pritrdilno, in če pri teh izračunamo povprečno vrednost priljubljenosti pouka

33

slovenskega jezika, ugotovimo, da je nekoliko višja kot pri tistih, ki so na to vprašanje

odgovorili nikalno (3,44 proti 3,28), čeprav ta razlika ni statistično značilna.

Bralne navade v šoli in doma

Obiskovanje šolskih knjižnic predvsem pri fantih s starostjo močno upada; že v 5./6.

razredu je takih, ki so izjavili, da šolske knjižnice ne obiščejo nikoli, skoraj 17 odstotkov, v

8./9. razredih in tretjih letnikih pa je takih kar za četrtino. Razlike med dijaki gimnazij in

strokovnih oz. poklicnih šol so sicer izrazite, saj je možnost »nikoli« izbralo le nekaj čez 12

odstotkov gimnazijcev, zato pa šolske knjižnice nikoli ne obišče 24 odstotkov dijakov

strokovnih šol in kar 57 odstotkov dijakov poklicnih. Bistvene oziroma statistično značilne so

tudi razlike med spoloma, saj je delež deklet, ki nikoli ne obiščejo šolske knjižnice, precej

manjši kot delež fantov, dekleta pa šolske knjižnice obiskujejo tudi pogosteje, kar je razvidno

iz spodnje tabele.


Moški Ženski Moški Ženski Moški Ženski Moški Ženski Nikoli 21 12 37 24 67 24 125 60 16,7% 7,6% 24,5% 13,0% 25,0% 12,5% 22,9% 11,2% Manj kot enkrat na mesec 29 28 42 64 101 79 172 171 23,0% 17,8% 27,8% 34,6% 37,7% 41,1% 31,6% 32,0% Manj kot enkrat na teden 32 31 27 33 51 50 110 114 25,4% 19,7% 17,9% 17,8% 19,0% 26,0% 20,2% 21,3% Enkrat na teden 27 43 27 30 21 28 75 101 21,4% 27,4% 17,9% 16,2% 7,8% 14,6% 13,8% 18,9% Večkrat na teden 17 43 18 34 28 11 63 88 13,5% 27,4% 11,9% 18,4% 10,4% 5,7% 11,6% 16,5%

Skupaj 126 157 151 185 268 192 545 534 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%

Tabela 23: Pogostnost obiska v šolski knjižnici po razredu/letniku in spolu (N=1.106).

Pri dekletih je razlika v oceni priljubljenosti pouka slovenskega jezika statistično

značilno višja pri tistih, ki knjižnico obiskujejo, kot pri tistih, ki je ne (3,70 proti 3,02),

medtem ko je pri fantih – zanimivo – ta razlika veliko manjša in tudi ni statistično značilna

(3,04 proti 2,94). Zato pa je tako pri dekletih kot pri fantih statistično značilna razlika v oceni

priljubljenosti slovenskega jezika med tistimi, ki šolsko knjižnico obiščejo pogosto (enkrat ali

večkrat na teden) in tistimi, ki jo obiščejo manj pogosto (manj kot enkrat na teden). Pri obeh

spolih je priljubljenost slovenščine pričakovano višja pri rednejših obiskovalcih knjižnice

(3,90 proti 3,57 za dekleta in 3,26 proti 2,93 za fante).

Primerjava podatkov o obisku šolske in javnih knjižnic pokaže, da je pogostnost obiska

v javni knjižnici v vseh starostnih skupinah in tako pri fantih kot pri dekletih nižja kot

34

pogostnost obiska v šolski knjižnici. Velik je delež tistih, ki javne knjižnice sploh nikoli ne

obiščejo, tisti pa, ki jo obiščejo, zaidejo tja redkeje kot v šolsko. Razmerje med fanti in dekleti

se ohrani; dekleta tudi javne knjižnice obiskujejo pogosteje kot fantje. Med srednješolci

(fanti) je tretjina takih, ki javne knjižnice nikoli ne obiščejo, medtem ko je delež dijakov

poklicnih šol, ki javnih knjižnic ne obiskujejo, skoraj enak kot delež tistih, ki ne obiskujejo

šolskih knjižnic (nekaj čez 59 odstotkov). Ta delež je bistveno večji kot pri gimnazijcih (nekaj

nad 20 odstotkov) in dijakih strokovnih šol (nekaj nad 36 odstotkov).


Moški Ženski Moški Ženski Moški Ženski Moški Ženski Nikoli 26 21 37 25 90 31 153 77 20,6 % 13,2 % 24,3 % 13,7 % 33,6 % 16,0 % 28,0 % 14,4 % Manj kot enkrat na mesec 29 39 62 60 110 72 201 171 23,0 % 24,5 % 40,8 % 32,8 % 41,0 % 37,1 % 36,8 % 31,9 % Manj kot enkrat na teden 32 43 29 55 45 48 106 146 25,4 % 27,0 % 19,1 % 30,1 % 16,8 % 24,7 % 19,4 % 27,2 % Enkrat na teden 26 34 21 31 17 35 64 100 20,6 % 21,4 % 13,8 % 16,9 % 6,3 % 18,0 % 11,7 % 18,7 % Večkrat na teden 13 22 3 12 6 8 22 42 10,3 % 13,8 % 2,0 % 6,6 % 2,2 % 4,1 % 4,0 % 7,8 %

Skupaj 126 159 152 183 268 194 546 536 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %

Tabela 24: Pogostnost obiska v javni knjižnici po razredu/letniku in spolu (N=1.106).

Razlika v priljubljenosti slovenščine med skupino tistih, ki javnih knjižnic ne

obiskujejo, in tistimi, ki jih, je pri dekletih in fantih statistično značilno velika, a tokrat bolj

izrazita pri fantih (2,66 proti 3,15) kot pri dekletih (3,38 proti 3,67). Pri fantih je tudi tu

značilna razlika med tistimi, ki knjižnico obiskujejo manj kot enkrat na teden, in tistimi, ki jo

obiskujejo enkrat na teden ali večkrat (3,03 proti 3,59), medtem ko pri dekletih ni tako.

Priljubljenost slovenščine pri rednejših obiskovalkah znaša 3,76, pri manj rednih pa 3,64 in ni

statistično značilna.

Bralne navade oziroma odnos do knjig v družini smo preverili s tremi preprostimi

vprašanji: ali starši berejo časopise in knjige ter ali anketirancem razen knjig za šolo kupujejo

tudi druge knjige. V analizi nas je seveda zanimalo, ali je od družinskega bralnega konteksta

odvisna priljubljenost slovenščine v šoli.


Moški Ženski Moški Ženski Moški Ženski Moški Ženski Starši berejo knjige N 80 103 106 86 147 78 333 267

% 63,0 % 65,2 % 69,7 % 47,0 % 54,6 % 40,2 % 60,8 % 49,9 %

35


Moški Ženski Moški Ženski Moški Ženski Moški Ženski Starši berejo časopise N 98 120 123 164 240 163 461 447

% 77,2 % 75,50 % 80,9 % 88,6 % 89,2 % 83,6 % 84,1 % 82,9 % Starši kupujejo »druge« knjige

N 76 108 63 91 117 96 256 295 % 60,8 % 68,8 % 41,7 % 49,5 % 43,5 % 49,2 % 47,0 % 55,0 %

Tabela 25: Bralne navade doma po razredu/letniku in spolu (N=1.106).

Rezultati so pričakovani; med anketiranci je večji delež tistih, ki pravijo, da njihovi

starši berejo časopise, kot je delež tistih, ki izjavljajo, da njihovi starši berejo knjige.

Zanimivo je, da je pri branju knjig delež deklet v 8./9. razredu in v srednji šoli precej manjši

kot pri fantih, česar tu ne moremo zadovoljivo pojasniti. Lahko pa postavimo hipotezo, da so

za dekleta, ki že tako več berejo, bralne prakse v družinskem kontekstu vidnejše in

razpoznavne (oz. se jih v nasprotju s fanti tudi same udeležujejo), zato so v svojih odgovorih

morebiti bolj konservativne v smislu, da dekleta vedo, ali njihovi starši berejo, fantje pa to

mislijo (in ne nujno vedo). Pri branju časopisov take razlike ni. Statistično značilna je razlika

v deležu deklet in fantov, ki jim starši poleg šolskih kupujejo tudi druge knjige, in sicer v vseh

treh starostnih skupinah.

Peti/šesti Osmi/deveti Tretji letnik Moški Ženski Moški Ženski Moški Ženski

Starši berejo knjige

Da 3,67 3,99 2,99 3,60 2,84 3,45 Ne 3,39 4,35 2,87 3,43 2,73 3,29

Starši berejo časopise

Da 3,60 4,16 2,98 3,44 2,80 3,30 Ne 3,46 4,00 2,82 3,95 2,69 3,66

Starši kupujejo »druge« knjige

Da 3,55 4,10 3,23 3,76 3,01 3,47 Ne 3,68 4,15 2,78 3,24 2,63 3,24

Tabela 26: Povprečna priljubljenost pouka slovenskega jezika po razredu/letniku in spolu ter glede na bralne oz. »knjižne« navade doma (N=1.106).

Analiza priljubljenosti pouka slovenskega jezika glede na bralne navade v družini je

pokazala, da bralne navade staršev na priljubljenost predmeta ne vplivajo statistično značilno.

V zgornji tabeli lahko denimo vidimo, da je pri mlajših osnovnošolkah, ki so izjavile, da

njihovi starši ne berejo knjig, priljubljenost slovenščine v šoli celo višja kot pri vrstnicah, ki

so izjavile, da starši knjige berejo. Podobno velja za branje časopisov, ko govorimo o izjavah

starejših osnovnošolk in dijakinj. Priljubljenost slovenščine pa je statistično značilno višja pri

tistih, ki jim starši kupujejo tudi druge knjige. Izjema so mlajši osnovnošolci, pri starejših pa

je razlika značilna tako pri dekletih kot pri fantih.

36

Slovenščina v šoli in družbi

V anketnem vprašalniku smo zastavili tudi nekaj vprašanj, ki segajo preko teme

priljubljenosti pouka slovenskega jezika na področje jezikovne kulture. Ta nas je najprej

zanimala v šoli sami. Vprašali smo (vpr. 11), ali učitelji pri drugih predmetih kdaj popravljajo

jezik anketirancev. Izkazalo se je, da je to v šoli kar precej pogosto, saj je skupaj kar 53,7

odstotka anketirancev zatrdilo, da jih učitelji jezikovno popravljajo. Pri tem je ta praksa

pogostejša v 5./6. razredu (61,4 odstotka) kot pri starejših anketirancih (50,6 odstotka v 8./9.

razredu, 51,3 odstotka v srednji šoli), razlika pa je statistično značilna. Učitelji dekleta sicer

popravljajo nekoliko manj kot fante, vendar pa razlika (51,7 proti 55,7 odstotka) ni statistično

značilna. Glede na pogostnost te prakse lahko ugotovimo, da skrb za jezik ne leži zgolj na

ramenih slovenistov.

Nekoliko drugačen sklep pa narekujejo odgovori na vprašanje 12, kjer smo starejše

osnovnošolce in dijake povprašali po tem, katero zvrst slovenskega jezika povečini

uporabljajo učitelji in profesorji pri drugih predmetih. Rezultati v spodnji tabeli (izločili smo

odgovore »ne vem«, ki za analizo na tem mestu niso relevantni) kažejo na to, da mešana raba

zbornega in pokrajinskega pogovornega jezika krepko presega rabo zborne oziroma

knjižnopogovorne slovenščine. Rezultati so tudi pokazali, da delež mešane rabe statistično

značilno narašča od osnovne proti srednji šoli.

Osmi/deveti Tretji letnik Skupaj Zborni N 90 98 188 % 31,6 % 22,1 % 25,8 %

Mešano N 178 315 493 % 62,5 % 70,9 % 67,6 %

Narečni/pokrajinski N 17 31 48 % 6,0 % 7,0 % 6,6 %

Skupaj N 285 444 729 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %

Tabela 27: Jezikovnozvrstna raba pri učiteljih in profesorjih (N=729).

Večji delež rabe zvrstno mešanega jezika je sicer treba pospremiti s pripombo, da je

morebiti lahko rezultat večjega prepoznavanja odstopanja od knjižnopogovornega jezika pri

srednješolcih, kar pa bi hkrati pomenilo, da je rezultat pri osnovnošolcih podcenjen. Vsekakor

so ti rezultati vredni premisleka, saj gre v šoli vendarle za javni prostor, v katerem naj bi

praviloma uporabljali nevtralnejši jezik, sploh ker je šola prav tisti kraj, kjer naj bi se javnega

in standardnega jezika naučili tudi v njegovi govorjeni obliki.

37

Slovenščina se pri vprašanju o njeni vlogi v nadaljnjem šolanju in na poklicni poti

odreže precej slabše kot tuji jeziki. Medtem ko v povprečju pomembnost slovenščine

prepoznava 67 odstotkov vprašanih, pa tuje jezike za pomembne v šolanju in karieri šteje

skoraj 89 odstotkov vprašanih. Zanimivo je tudi, da se o pomenu slovenščine ne zna izjasniti

18,1 odstotka anketirancev, o pomenu tujih jezikov pa le 7,9 odstotka, kar kaže predvsem na

nerazumevanje pomena obvladovanja standardne slovenščine oziroma njeno pripisano

samoumevnost. Odgovori na vprašanja o pomenu obvladovanja slovenskega in tujega jezika

se bistveno razlikujejo po spolu. Učenke in dijakinje v večjih deležih menijo, da je

slovenščina pomembna, kot učenci in dijaki, medtem ko sta deleža po spolu za tuje jezike

enaka.

Osmi/deveti Tretji letnik Skupaj

Moški Ženski Moški Ženski Moški Ženski Slovenščina pomembna za nadaljnje šolanje in poklic

Da N 99 142 152 145 251 287 % 65,1 % 76,8 % 56,9 % 74,7 % 59,9 % 75,7 % Ne N 21 13 64 20 85 33 % 13,8 % 7,0 % 24,0 % 10,3 % 20,3 % 8,7 % Ne vem N 32 30 51 29 83 59 % 21,1 % 16,2 % 19,1 % 14,9 % 19,8 % 15,6 %

Tuj jezik pomemben za nadaljnje šolanje in poklic

Da N 135 161 239 172 374 333 % 88,8 % 87,0 % 89,5 % 88,7 % 89,3 % 87,9 % Ne N 7 7 10 3 17 10 % 4,6 % 3,8 % 3,7 % 1,5 % 4,1 % 2,6 % Ne vem N 10 17 18 19 28 36 % 6,6 % 9,2 % 6,7 % 9,8 % 6,7 % 9,5 %

Slovenci praviloma dobro obvladajo slovenščino

Da N 62 57 72 34 134 91 % 40,8 % 31,1 % 27,2 % 17,5 % 32,1 % 24,1 % Ne N 42 68 131 116 173 184 % 27,6 % 37,2 % 49,4 % 59,8 % 41,5 % 48,8 % Ne vem N 48 58 62 44 110 102 % 31,6 % 31,7 % 23,4 % 22,7 % 26,4 % 27,1 %

Tretje vprašanje, ki smo ga zastavili v tem sklopu, se nanaša na domnevno slabo

samopodobo Slovencev, kar se obvladovanja maternega jezika tiče. Zgolj fantje v osnovni

šoli so v večjem deležu ocenili, da Slovenci dobro obvladajo slovenščino, povsod drugod je

večji delež tistih, ki ne menijo tako. Dekleta so značilno bolj kritična kot fantje. Opaziti

moramo tudi velik delež deklet in fantov skupaj (v tem pogledu se odgovori po spolu ne

razlikujejo), ki so tu odgovorili »ne vem«; bilo jih je skoraj 27 odstotkov. Po starosti ta delež

sicer upada. Preverili smo tudi, ali je anketirancem znana oziroma ali so v svojem socialnem

krogu slišali izjavo, da je slovenščina »premajhen« jezik in da sta za uspeh pri delu in v

karieri koristnejša znanje in raba tujih jezikov. V 8./9. razredu je to stališče poznalo 39

38

odstotkov anketirancev, v tretjem letniku pa že 55 odstotkov, kar kaže, da takšno stališče v

precejšnji meri kroži v javnosti.

Srednješolce smo povprašali še, ali menijo, da je med cilji pouka slovenščine tudi

krepitev narodne zavesti Slovencev. Dobrih 61 odstotkov meni, da to je cilj, slabih petnajst

pa, da ni. Nekaj manj kot 24 odstotkov se jih ni znalo opredeliti. Pri dekletih je bil delež

pritrdilnih odgovorov večji, skoraj 70-odstoten, pri fantih pa je znašal nekaj manj kot 56

odstotkov. Delež tistih, ki so odgovorili z »ne vem«, je bil podoben pri obeh spolih. Dijake

štiriletnih programov smo vprašali tudi, kateri izmed naštetih predmetov (geografija,

psihologija, slovenščina, sociologija in zgodovina) je pri razvijanju narodne zavesti

najpomembnejši. Slovenščina je zasedla prvo mesto s skoraj 41 odstotki, takoj za njo je

zgodovina z nekaj manj kot 39 odstotki.

39

INTERVJUJI Z UČITELJI IN S PROFESORJI

40

Vzorec in potek raziskave

V drugem delu raziskave smo preverjali, kaj o odnosu učencev in dijakov do pouka

slovenskega jezika menijo učitelji. Spraševali smo jih tudi o strategijah komunikacijskega

pouka slovenščine pri uresničevanju temeljnega cilja – razvoja sporazumevalnih in kulturnih

zmožnosti/kompetenc. Najprej smo za sodelovanje prosili učitelje slovenščine tistih šol, na

katerih smo opravili anketiranje dijakov oziroma učencev. Ker ni bilo velikega odziva, smo

vključili še naključno izbrane učitelje drugih srednjih in osnovnih šol. Po elektronski pošti

smo poslali skupaj 85 vprašalnikov odprtega tipa učiteljem slovenščine, ki poučujejo v

gimnazijah, srednjih strokovnih in poklicnih šolah ter v osnovnih šolah (devetletkah).

Odzvalo se jih je 36: 19 učiteljev slovenščine (16 žensk in 3 moški), ki poučujejo v devetletki,

in 17 srednješolskih učiteljev (12 žensk in 5 moških), ki učijo v gimnaziji (6) ter srednjih

strokovnih (8) in poklicnih šolah (3). Slab odziv pripisujemo dejstvu, da se učitelji bojijo

osebne izpostavljenosti, kar so številni tudi sami omenili, čeprav smo jim zagotovili

anonimnost. Mnogi so potožili, da za reševanje vprašalnika nimajo dovolj časa, saj naj bi ga

preveč posvetili pripravi in delu za šolo. Z dvema učiteljicama, ki nista želeli odgovarjati po

elektronski pošti, smo opravili daljši telefonski intervju. V anketi so sodelovali učitelji, ki

poučujejo različno dolgo (v razponu od 4 do 30 let), povprečno pa 21 let.

Anketirani učitelji so reševali podoben vprašalnik kot anketirani dijaki in učenci,

nekatera vprašanja so bila zanje prilagojena oziroma dopolnjena. Vprašanja so bila tako kot v

vprašalnikih za dijake in učence razdeljena v več sklopov.

41

Rezultati in povzetki intervjujev

Zahtevnost in priljubljenost slovenščine

S prvim vprašanjem smo poizvedovali, kako zahteven je po mnenju učiteljev pouk

slovenščine za dijake in učence. Srednješolski učitelji so mnenja, da je slovenščina dokaj

zahteven predmet, pri katerem se je treba učiti, predvsem pa veliko brati. Kot obvezni

maturitetni predmet obsega veliko snovi in zahteva tudi domače delo. Zlasti gimnazijski

učitelji pa poudarjajo, da kljub velikemu obsegu snovi sodobni komunikacijski pouk zahteva

od dijakov manj dela kot tradicionalni (reproduktivni) pouk iz preteklosti, katerega cilj je bilo

predvsem pridobivanje spominsko-razumskega znanja, obravnavanje književnih del pa je bilo

povečini usmerjeno v kontekst nastanka literarnih del, v reprodukcijo definicij in podatkov o

književnosti. Sodobni pouk bolj kot k spominskoreproduktivnemu teži k

razumskoreproduktivnemu znanju, to pomeni, da dijaki razumejo vzroke in posledice ter na

podlagi tega izpeljujejo sklepe. Učitelji cenijo operativno-uporabno znanje (na primer

prepoznavanje pojava v novem besedilu ali pa uporabo znanja v novih besedilih) in

ustvarjalno znanje (na primer inovativno preoblikovanje informacij; dijaki sami poskušajo

napisati določeno zgodbo ipd.), kar dijaki sprejemajo bolj naklonjeno kot na primer učenje na

pamet in se jim posledično slovenščina tudi ne zdi več tako zahtevna kot v preteklosti. Učitelji

z večletnimi izkušnjami (daljšo delovno dobo) so opozorili, da je v zadnjih letih pouk

slovenščine dijakom bližji tudi zaradi raznolikih kakovostnih učbenikov in delovnih zvezkov,

poprej namreč takšne izbire ni bilo. Učitelji poklicnih in srednješolskih programov so omenili

tudi veliko uporabnost raznih didaktičnih pripomočkov, na primer videokaset in zgoščenk, s

katerimi si pomagajo, da bi dijakom poenostavili in približali učno snov. Učitelji strokovnih

in tehniških šol namreč menijo, da je za njihove dijake slovenščina zelo težka, saj naj bi bili ti

bolj tehnično usmerjeni. Nekateri profesorji so omenili, da se je v zadnjih letih zmanjšalo

število obveznih vsebin, zlasti pri književnosti, kar naj bi tudi zmanjšalo težavnost

slovenščine kot učnega predmeta. Učitelji 5./6. in 9. razreda devetletke pravijo, da je

slovenščina kar zahteven predmet. Osem učiteljev je mnenja, da so učne vsebine velikokrat

pretežke, predvsem pa preobsežne, zato jim ostane premalo časa za utrjevanje. Dve učiteljici

sta opozorili, da je vse več učencev, ki nočejo brati in pisati, še posebno težavno je zanje

samostojno tvorjenje besedil. Ostali (9 učiteljev) pa poudarjajo pomen aktivnega in

raznolikega dela v šoli, saj naj bi njihovi učenci z utrjevanjem na primerih in številnimi

preverjanji usvojili veliko znanja že v šoli – pri doseganju ciljev nimajo težav, teme so med

42

njimi priljubljene, standardi znanja so jasni. V nasprotju z mnenji srednješolskih učiteljev, ki

so si precej podobna, homogena, se pogledi osnovnošolskih učiteljev precej razlikujejo. Za

splošno tezo bi bilo treba anketirati večje število učiteljev.

Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, kakšen je po mnenju učiteljev odnos dijakov

in učencev do pouka slovenščine. Srednješolski učitelji pravijo, da je med dijaki slovenščina

srednje priljubljena. Dijaki so značajsko različni in tudi priljubljenost niha iz ene skrajnosti v

drugo. Pri pouku so vsi večinoma odzivni, ustvarjalni in zahtevni, večina učiteljev se v

razredu med njimi dobro počuti. Nekateri opozarjajo, da so dijaki včasih žal prehitro

zadovoljni in iščejo najlažjo pot do znanja. Zaradi kampanjskega pristopa in lenobe pri

domačem delu so nekateri testi/naloge/samostojno delo/spisi zanje (pre)zahtevni, zato ne

dosegajo (vedno) želenih rezultatov. Pet učiteljev je odgovorilo, da imajo dijaki slovenščino

radi, ker jih zanjo znajo motivirati. Osnovnošolski učitelji menijo, da je slovenščina med

učenci priljubljena in da k pouku le-te radi prihajajo. Veliko učencev ima dobre ocene, saj

znanje z utrjevanjem le usvojijo. Zaradi zanimivih tem in pogovorov pri pouku je slovenščina

učencem blizu, tudi slabši učenci s pomočjo učiteljev dosežejo minimalne cilje.

Učitelje smo prosili, da ocenijo, kako zahtevna se zdita dijakom in učencem pouk

književnosti in jezika. V splošnem učitelji osnovnih in srednjih šol pravijo, da se zdi učencem

oziroma dijakom književnost lahka, jezik pa srednje težek. Srednješolski učitelji menijo, da je

zahtevnost obeh področij odvisna od razreda in metod dela. Nekoliko več je takih, ki pravijo,

da je književnost za dijake manj zahtevna kot jezik (slovnica) in jo imajo raje, saj se pri

književnosti dela predvsem z besedili, ki jih lahko dijaki doživljajo in si, če jih delo in

interpretacija pritegneta, veliko zapomnijo v šoli ter imajo tako pri usvajanju književnega

znanja manj dela doma. Pri jeziku je drugače, saj se morajo naučiti tudi slovničnih pravil, ki

jih je treba doma ponavljati. Nekaj učiteljev meni ravno nasprotno, saj po njihovi oceni

književnost zahteva veliko učenja, branja, treba se je naučiti nekatere podatke, znati

utemeljevati in povezovati, jezik pa je logičen sistem, ki naj bi ga lažje usvajali. Znanje jezika

naj bi bilo odvisno od odnosa družine do jezika, osnovnošolskega znanja in kasneje seveda

dela v srednji šoli. Pri osnovnošolskih učiteljih je bilo mnenje enotnejše; večina je odgovorila,

da za učence književnost ni težka in jo imajo zelo radi, saj tam lahko razvijajo svojo

domišljijo. Učitelji učence lažje motivirajo za delo pri pouku književnosti, saj ti navadno radi

berejo in poslušajo, čeprav morda sami ne segajo tako pogosto po knjigi. Slovnica zahteva

več logičnega mišljenja, več vaje, kar za nekatere prestavlja težjo nalogo.

43

Odnos dijakov, učencev in učiteljev do pouka književnosti in jezika

Srednješolski učitelji opažajo, da imajo dijaki književnost radi zlasti zaradi

doživljajskega, izkušenjskega dejavnika ter motiviranosti; pouk jezika je zanje ravno tako

zanimiv zaradi velikega deleža besediloslovja ter zaradi IKT, ki jo dodobra vključujejo v

pouk. V splošnem velja, da imajo po mnenju učiteljev dijaki književnost zelo radi, jezik pa

srednje radi, saj poznavanje jezikovne norme kljub uvajanju sodobnih metod zahteva več

koncentracije, pomnjenja, vaj, logičnega povezovanja in vztrajnosti. Vsi so mnenja, da se

odnos dijakov hitro spreminja, odvisno od težavnosti snovi. Tudi osnovnošolski učitelji

ugotavljajo, da imajo mlajši učenci književnost zelo radi, v 9. razredu pa nekoliko manj, saj je

snov zelo obsežna. Pri pouku književnosti se otroci veliko pogovarjajo, radi se poistovetijo s

književnimi junaki in poustvarjajo, medtem ko slovnico razumejo kot sistem nekih pravil,

definicij. Vsi učitelji so enotnega mnenja, da predstavlja temelj odnosa učencev do

posameznega predmeta osebnost, strokovnost in didaktična usposobljenost učitelja.

Preverili smo tudi, kakšen odnos imajo do pouka književnosti in jezika učitelji.

Odgovori na to vprašanje so se zelo razlikovali. Po pričakovanjih imajo učitelji tako pouk

jezika kot tudi književnosti zelo radi. Nekateri poučujejo raje jezik, predvsem zaradi sodobnih

didaktičnih pripomočkov (e-gradiv), drugi pa književnost, kajti pri teh urah so njihovi učenci

in dijaki izvirnejši ter domiselni in se lahko takrat tudi sami nekoliko prepustijo domišljiji.

Vsi anketirani učitelji radi poučujejo obe področji, priljubljenost enega nasproti drugemu pa

izhaja pri večini še iz študijskih časov.

Pri naslednjem vprašanju so morali učitelji oceniti, kako zanimive se zdijo dijakom in

učencem naštete vsebine pri pouku slovenščine. Po analizi odgovorov se je izkazalo, da se po

mnenju učiteljev dijakom zdi najzanimivejše branje proze (branje novel, romanov, povesti

ipd. ter pogovor o njih), nato pogovor o književnih osebah; dramatika in slovnica (slovnične

vaje) sta približno enako zanimivi, sledi analiziranje neumetnostnih besedil, pisanje zapisnika,

življenjepisa, opravičila, poročila ipd. ter prav na koncu obravnava poezije (branje pesmi in

pogovor o njih). Tudi osnovnošolski učitelji menijo, da je za učence najzanimivejše branje

proze (branje pravljic, romanov ali povesti in pogovor o njih), sledi branje in uprizarjanje

dramskih besedil, pogovor o književnih osebah pravljic, romanov ali povesti, pisanje

opravičila, zahvale, prošnje, voščila, čestitke ipd., zatem pa še branje pesmi in pogovor o njih

ter na koncu obravnava slovnice (slovnične vaje).

Učitelji so izpostavili nekaj vsebin pouka književnosti in jezika, ki se vsako leto

izkažejo za posebno zanimive, sodeč po odzivu dijakov in učencev. Srednješolski učitelji so

44

kot za dijake najzanimivejše snovi največkrat našteli orientalsko književnost, antično

književnost, renesančno književnost, protestantizem ter sodobno svetovno in slovensko

književnost. Našteli so tudi nekaj priljubljenih umetnostnih besedil, npr. Samorastnike, Boj na

požiralniku, Črno orhidejo, Preobrazbo, Croquis itd. Dijaki imajo radi okrogle mize o

obveznem domačem branju in predstavitve izbirnega domačega branja v obliki igre vlog. Pri

jezikovnem pouku se jim zdi zanimivo tvorjenje besedilnih vrst. V osnovni šoli imajo učenci

radi obravnavo ljudskega slovstva, mladinske književnosti (starejši teme o mladostnikih,

mlajši teme o živalih), poustvarjanje ob bajkah, pravljicah, basnih, ustvarjanje poezije,

dramatizacijo, igre vlog ipd. Pri jeziku sta najbolj priljubljeni besedoslovje in pisanje

besedilnih vrst.

Spraševali smo prav tako po tistih vsebinah pouka jezika in književnosti, ki po

izkušnjah učiteljev stežka pritegnejo pozornost dijakov in učencev. Anketirani srednješolski

učitelji so izpostavili obravnavo avtorjev Goetheja, Leopardija, Gregorčiča, Cankarja in

Gruma ter besedil Kostanj posebne sorte, Hlapci, Ekstaza smrti in Zasuta usta. Navedli smo

samo primere, ki so se v anketah večkrat ponovili. Osnovnošolski učitelji ugotavljajo, da

učence pri književnem pouku težje pritegnejo obravnava poezije, literarne teorije ter vsa

besedila starejših avtorjev, pri jezikovnem pouku pa predvsem obravnava skladnje in

pravopisa ter tvorba neumetnostnih besedil.

Učitelje smo prosili, da ocenijo, kako zahtevne so po njihovem mnenju za dijake in

učence nekatere dejavnosti pri pouku slovenščine. Analiza odgovorov srednješolskih učiteljev

je pokazala, da je dijakom najtežje učenje pesmi na pamet in recitiranje, sledijo pisanje

šolskih spisov, pisni preizkusi slovnice, ustni preizkusi književnosti, slovnične vaje (npr.

prepoznavanje besednih vrst), pisni preizkusi književnosti, lažje pa so govorne vaje (referat,

ki ga pripravijo na izbrano temo) ter obravnava domačega branja. V srednji šoli so po mnenju

učiteljev za učence najtežji pisni preizkusi slovnice, nato pisni preizkusi književnosti, sledijo

slovnične vaje (npr. prepoznavanje besednih vrst), pisanje šolskih spisov, učenje pesmi na

pamet (recitiranje), lažji pa se jim zdijo ustni preizkusi iz književnosti, govorne vaje (referat,

ki ga pripravijo na izbrano temo) in obravnava domačega branja.

Preverjali smo tudi, ali so učitelji v lanskem šolskem letu sodelovali kot

mentorji/mentorice dijakom in učencem pri pripravi na Cankarjevo tekmovanje. Polovica

anketiranih srednješolskih učiteljev je v lanskem šolskem letu sodelovala v vlogi

mentorja/mentorice dijakom, vsi anketirani pa so v času, odkar poučujejo v šoli, sodelovali

vsaj enkrat. Po zapletu pri preverjanju leta 2006 so se nekateri odločili, da ne bodo več

sodelovali, saj je bilo po njihovem mnenju nepošteno, da so nekateri dijaki pisali naloge

45

dvakrat, ker je bilo pripravljeno napačno besedilo. Dve anketirani učiteljici sta sodelovali pri

alternativni obliki Cankarjevega tekmovanja – pisanju scenarija. Priprava je bila izjemno

ustvarjalna, ustvarilo se je posebno vzdušje. Več kot polovica anketiranih osnovnošolskih

učiteljev je sodelovalo pri lanskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Vsi so mnenja, da je

treba dati učencem možnost, da tekmujejo, zato jim vedno nudijo mentorstvo, če želijo

sodelovati. Učitelji se ne strinjajo z obstoječo obliko tekmovanja, želeli bi si tudi več gradiva

za lažjo pripravo učencev. Manj kot polovica anketiranih učiteljev se je v preteklosti

udeleževalo seminarjev za Cankarjevo tekmovanje in bi se jih tudi letos, a niso organizirani.

Tisti, ki so jih doslej že obiskali, pravijo, da je koristnost seminarja odvisna od vodje skupine

in predavateljev. Nekateri so izpostavili, da se seminarjev niso nikoli udeležili, ker bi njihova

udeležba za šolo pomenila nepotreben finančni strošek.

Dejavnosti pri pouku književnosti in jezika

Zanimalo nas je, ali učitelji popestrijo pouk z za dijake in učence zanimivimi

didaktičnimi dejavnostmi. Vsi vprašani srednješolski učitelji so si v lanskem šolskem letu z

dijaki vsaj enkrat ogledali film o življenju pisatelja ali pesnika. Pri jezikovnem pouku so se z

dijaki vsi vsaj enkrat pogovarjali o reklamnih sporočilih in oglasih. Več kot polovica si jih je

z razredom ogledalo gledališko predstavo, pri pouku pa igrani film na videu ali DVD-

predvajalniku. Manj kot polovica učiteljev je pri pouku obravnavalo besedila z interneta,

redki so pri pouku obravnavali besedilo iz časopisa ali revije. Štirje izmed vprašanih učiteljev

so se pri pouku z dijaki pogovarjali o priljubljeni televizijski nadaljevanki. Trije učitelji so

svoje dijake peljali v računalniško učilnico. Izmed anketiranih osnovnošolskih učiteljev so si

prav vsi skupaj s svojimi učenci ogledali gledališko predstavo v gledališču, igrani film na

videu ali DVD-predvajalniku, vsi razen enega so učencem predvajali film o življenju pisatelja

ali pesnika, se pri pouku pogovarjali o reklamnih sporočilih oz. oglasih ali o priljubljeni

televizijski nadaljevanki in obravnavali besedilo z interneta. Polovica vprašanih učiteljev je z

učenci obiskala računalniško učilnico in si ogledala film v kinu. Samo pri pouku dveh

učiteljev so si učenci ogledali odlomek televizijskih poročil.

Skoraj vsi anketirani srednješolski in osnovnošolski profesorji se radi udeležujejo

slovenističnih izobraževalnih seminarjev, kongresov ipd., saj jim pridobljeno znanje in

koristne informacije pomagajo pri delu v šoli, hkrati pa je to zanje ena od možnosti

strokovnega izpopolnjevanja. Vsi anketirani profesorji v prostem času občasno obiskujejo

gledališke predstave in prireditve, ki jih pritegnejo. Menijo namreč, da bi težko navdušili

46

mlade za umetnost, če jim sami ne bi bili zgled. Filme si ogledajo po televiziji ali na DVD-ju.

Na vprašanje, katero zvrst slovenščine uporabljajo v šoli, so vsi anketirani učitelji odgovorili,

da se pri pouku slovenščine trudijo uporabljati knjižni zborni oziroma knjižni pogovorni jezik.

Preverili smo, kakšen/kakšna je po mnenju anketiranih dober učitelj/dobra učiteljica

slovenščine. Lastnosti dobrega učitelja, ki so jih srednješolski učitelji v anketah največkrat

izpostavili, so naslednje: dober učitelj dobro razlaga snov, je zanimiv, prijazen, splošno

kulturno razgledan, spodbuja samostojnost in je literarno razgledan. Sami so (poleg že

naštetih) dodali še nekaj lastnosti – dober učitelj je tudi ustvarjalen, avtonomen, strokoven,

dober pedagog in dobra osebnost. Uvajati mora sodobno tehnologijo in se zavedati, da mora

zadostiti potrebam t. i. avditivcev, vizualcev in tudi kinestetov. Osnovnošolski učitelji so

poleg že naštetega izpostavili še, da mora dober učitelj sistematično podajati snov, biti dober

strokovnjak, imeti pozitiven odnos do predmeta, spodbujati izbirno branje, biti pravičen in

demokratično voditi pouk.

Na vprašanje, ali se zdi dijakom in učencem znanje slovenščine pomembno za uspeh pri

delu in v karieri ali pa bolj cenijo poznavanje in rabo tujih jezikov, so srednješolski učitelji

odgovorili, da se dijaki premalo zavedajo pomena knjižne izreke, saj jih morajo na napake

opozarjati tudi v zaključnih letnikih. O pomenu slovenščine pri delu in v karieri premalo

razmišljajo. Materinščina se jim zdi nekaj samoumevnega in se za njeno rabo ne potrudijo

preveč. Predmet je danost in je obvezen na maturi, zato pač delajo, kolikor se jim zdi

potrebno, številni premalo. Anketiranim učiteljem se zdi tudi znanje tujih jezikov zelo

pomembno in so vsi enotnega mnenja, da naj se dobro poznavanje materinščine in poznavanje

tujih jezikov med seboj ne bi izključevali. Dobro znanje slovenščine naj bi dijakom pomagalo

pri učenju tujih jezikov. Osnovnošolski učitelji menijo, da so učenci še premladi, da bi o tem

razmišljali. Starši teh otrok dajejo velik poudarek tujim jezikom, ker se jim zdi, da otroci

pozneje v življenju v svoji stroki samo z znanjem materinščine ne bodo dosegli ciljev. Vsi

učitelji opažajo, da se odnos do dobrega znanja slovenščine izboljšuje s starostjo. Starejšim

dijakom in učencem se zdi znanje slovenščine pomembnejše za življenje.

Razvijanje (med)kulturne zmožnosti pri pouku slovenščine

V učnem načrtu je navedeno, da je eden izmed ciljev pouka slovenščine tudi razvijanje

in poglabljanje kulturne (in medkulturne) zmožnosti ter spodbujanje narodne zavesti.

Srednješolski učitelji menijo, da je spodbujanje narodne zavesti pomemben cilj pouka

slovenščine, prizadevajo si, da bi ga izpolnili. Opažajo, da se zdi pripadnost Sloveniji,

47

slovenstvu, slovenskemu dijakom samoumevna. Menijo, da je domača vzgoja na tem

področju šibka, saj redki starši čutijo odgovornost, da bi otroka vzgojili v Slovenca. Pri pouku

se sicer trudijo, da bi dijaki razvili pozitiven odnos do naše kulture in narodnosti, vendar je

včasih to zelo težko, saj večinoma spremljajo medije, ki se odrekajo knjižni slovenščini in v

javnosti kažejo malomaren odnos do vsega, kar je slovensko. Osnovnošolski učitelji so

mnenja, da je spodbujanje narodne zavesti premalo zastopano, saj opažajo, da z generacijami

zavest narodne pripadnosti usiha. Ugotavljajo, da imamo tega Slovenci na splošno premalo in

da bi bilo potrebno domovinsko pripadnost in nacionalno strpnost razvijati že pri najmlajših,

seveda s primernimi oblikami in metodami, ki so blizu oz. razumljive tudi otrokom. V šoli

večina anketiranih učiteljev pri obravnavi besedil poglablja in razvija medkulturne zmožnosti,

saj v njih najdejo številne medkulturne prvine (šege, vere, zemljepisne posebnosti itd.).

Razvijajo tudi splošne kulturne vrednote, na primer dialog, strpnost, mir, nenasilje,

prilagajanje, različnost, sočutnost, svobodo idr.

Med vsebinami, ki pri pouku slovenščine spodbujajo narodno zavest dijakov, so učitelji

izpostavili: Prešernovo Zdravljico, Cankarjeve Hlapce, obdobje književnosti med NOB v

celoti, Vodnikovo Dramilo, Trubarjeve Ljube Slovence, Linhartov Ta veseli dan in Brižinske

spomenike. Osnovnošolski učitelji so kot narodnozavedna besedila največkrat omenili

Gregorčičevo Soči, Levstikovega Martina Krpana, Kosmačevo Gosenico, Vorančeve Solzice,

Prešernovo Zdravljico in Krst pri Savici, Župančičevo Z vlakom, Vorančev Dober dan,

Vodnikovo Dramilo in Zadovoljnega Kranjca. Velik poudarek dajejo tudi kulturnim

praznikom, slovenskim simbolom in narodnim junakom. Po mnenju trinajstih izmed

sedemnajstih anketiranih srednješolskih učiteljev je za razvoj narodne zavesti

najpomembnejši pouk zgodovine. Samo štirje profesorji so izpostavili pouk slovenščine.

Skoraj vsi anketirani srednješolski in osnovnošolski učitelji svojim dijakom oziroma

učencem vsaj enkrat v letu priporočijo v branje kakšno knjigo, ki je ravno izšla in so jo sami

prebrali. V poklicnih šolah se to zgodi redkeje, saj dijaki niso navdušeni za branje. V

splošnem srednješolski učitelji obiščejo knjižnico manj kot enkrat na teden, nekateri enkrat na

teden. Osnovnošolski učitelji obiščejo knjižnico povprečno enkrat na teden.

Didaktično gradivo za pouk slovenščine

Preverili smo, ali obstoječi učni načrt po mnenju učiteljev ustreza spoznavnim

zmožnostim in razvojni stopnji dijakov in učencev. Izkazalo se je, da se učitelji, ki učijo v

gimnazijah, strokovnih in poklicnih šolah, ne strinjajo s kronološko obravnavo literarnih

48

besedil, saj so nekatera dela za dijake prvih letnikov zelo težko razumljiva, kasneje pa z

razumevanjem ni težav. Sofoklesovo Antigono ali Shakespearovega Hamleta bi na primer

precej lažje razumeli v višjih letnikih. Tudi dela za obvezno domače branje niso vedno

najustreznejša. Učni načrt obravnava dela, ki so pomembna za splošno razgledanost, ker pa

obravnava sledi časovnemu toku, so nekatera dela za dijake prvih letnikov precej težko

razumljiva. V višjih letnikih z razumevanjem literarnih del ni težav. Osnovnošolskim

učiteljem se zdi učni načrt v splošnem ustrezen, nekatere vsebine pa naj bi bile pretežke glede

na razvojno stopnjo otrok v osnovni šoli (v devetletki), malce premalo časa naj bi bilo

namenjeno tudi utrjevanju učne snovi. Menijo pa, da je vse odvisno od učitelja in tega, kako

učencem snov predstavi.

Učiteljem se zdijo učbeniki, berila in delovni zvezki ustrezni, saj pri dijakih razvijajo

razgledanost, kritično mišljenje, odnos do tradicije, ustvarjalnost idr. Ključna pri spodbujanju

teh vrednot pa je še vedno vloga učitelja. Osnovnošolski učitelji so s ponudbo učbenikov za

učence srednje zadovoljni, saj naj bi bilo učencem ponujenega preveč, včasih celo zelo

nesistematično, in jim nič več ne predstavlja izziva. Menijo, da sta bistvena priprava in izbor

besedil, ki ga naredijo učitelji. Vsi izprašani učitelji (SŠ in OŠ) menijo, da so obstoječi

učbeniki in delovni zvezki v primerjavi z učbeniško literaturo v devetdesetih letih

sprejemljivejši in ustreznejši za ciljno publiko. Vsi pa poudarjajo, da pripomočki brez dobre

razlage učitelja niso nikoli dovolj privlačni. Izkazalo se je, da nekateri srednješolski in

osnovnošolski učitelji pogrešajo strokovno literaturo, prilagojeno delu v razredu, vsekakor pa

manj kot v prejšnjih letih.

Vsi izprašani učitelji za pripravo na pouk še vedno porabijo veliko časa kljub

nekajletnim izkušnjam (praksi) v šolstvu; manj zaradi snovne priprave, več zaradi uvajanja

moderne računalniške tehnologije, izdelave elektronskih prosojnic, drugačnih sodobnih metod

in oblik, saj se dijakov in učencev ne da več prepričati zgolj z dobrim podajanjem snovi. Pri

pouku vseh izprašanih profesorjev dijaki prosto izražajo svoje znanje, hotenje, čustva in

izkušnje, saj je predmet k temu naravnan. Spodbujajo strpen in konstruktiven dialog s pravico

do lastnega mnenja, ki mora biti utemeljeno. Predvsem motivno-tematske in slogovne analize

pesmi so tako veliko bolj kreativne.

Zanimalo nas je, ali je pouku slovenščine namenjeno zadostno število ur. Iz odgovorov

profesorjev je razvidno, da je v gimnaziji število teh ur zadovoljivo, v programu srednje

tehniške usmeritve, kjer opravljajo poklicno maturo, pa je število ur slovenščine premajhno.

49

Srednješolski učitelji pogrešajo odgovornejši odnos do slovenščine pri drugih predmetih.

Učitelji, ki učijo v devetletki, menijo, da je slovenščini kot maternemu jeziku v primerjavi s

tujimi jeziki namenjenih premalo ur. V osmi razred bi morali ponovno uvesti 4 ure na teden

(sedaj 3,5).

Vsi izprašani profesorji obravnavajo tudi prostoizbirna besedila, če jim čas to le

dopušča. Nekateri so opazili, da dijaki in učenci včasih ravno pri teh besedilih bolj uživajo.

Ena izmed novosti prenovljenih učnih načrtov za gimnazije in osnovne šole je prav večje

število izbirnih literarnih del – obveznega domačega branja in prostoizbirnih besedil – za

individualno in skupinsko delo ter aktualizacijo.

Literarnozgodovinsko znanje pri književnem pouku

Učitelje smo prosili, da se opredelijo do naslednje trditve: »Literarnozgodovinsko

znanje (obravnavanje literarnega konteksta ob besedilu) je nepotreben balast, faktografija.«

Trditev smo izpostavili z namenom, da izvemo, kakšno je njihovo stališče. V preteklosti je

bilo namreč v javnosti mogoče slišati očitke, da je pouk književnosti faktografski in

literarnozgodovinski ter premalo usmerjen v branje teksta. Sledil je odklon v drugo smer,

uvajalo se je samo branje besedil in spodbujanje sporazumevalne zmožnosti ter duševnega

razvoja posameznika. Novi učni načrti znova poudarjajo spoznavanje in razumevanje besedila

v kontekstu, saj naj bi poznavanje literarne zgodovine nudilo instrumentarij za poglobljeno

razumevanje, opisovanje in razlaganje ter argumentacijo v okviru presojanja o prebranem.

Prispevalo naj bi tudi k razvoju kulturne zavesti. Nihče od vprašanih učiteljev se z navedeno

trditvijo ne strinja, vsi so mnenja, da je poznavanje literarnega in zunajliterarnega konteksta

nujno za razumevanje in vrednotenje prebranega. Menijo, da se to znanje povezuje z

zgodovino in povečuje splošno razgledanost. V primerni količini dijakom in učencem pomaga

besedilo umestiti v družbene in kulturne okoliščine, besedilo lažje dojemajo, če poznajo

razmere, v katerih je nastalo; lažje razumejo ravnanje oseb, če poznajo zunanje okoliščine.

Nemogoče je besedilo trgati iz konteksta časa in prostora. Pri liriki pa na splošno večina

učiteljev izpostavlja zlasti besedilo ter dovoli dijakom in učencem, da ga posvojijo,

soustvarjajo in izpostavijo njegovo brezčasnost. Učitelj mora znati presoditi, katero

literarnozgodovinsko znanje je relevantno, potrebno, nujno in katero je z vidika šolske rabe

resnično balast.

50

Usposobljenost dijakov ob koncu srednje šole

Srednješolske učitelje smo ob koncu vprašali, ali so dijaki po končani srednji šoli sposobni

tvoriti koherentno besedilo, izražati in utemeljiti svoje mnenje ter uporabljati ustrezno

jezikovno zvrst v danih sporazumevalnih okoliščinah. Učitelji pravijo, da si tega želijo in se

za to trudijo. Žal jim to ne uspeva popolnoma, ker srednja šola ne temelji zgolj na predmetu

slovenščina, ampak tudi na drugih predmetih. Šele ko bodo zgoraj našteti cilji tudi cilji vseh

predmetov gimnazijskega programa, ko bosta torej raba pogovornega knjižnega jezika in

osveščanje o pomembnosti obvladovanja slovenščine postavljena kot transkurikularni cilj,

bodo vsi dijaki tega tudi sposobni. Dijaki pod vplivom rabe jezika iz okolice v javnosti

pogosto posegajo po napačni zvrsti. Tudi besedila, ki jih pišejo, so jezikovno oporečna, ker

jim profesorji pri drugih predmetih dopuščajo jezikovne nepravilnosti.

51

TUJE RAZISKAVE

Temeljna ugotovitev,14 ko iščemo podatke o odnosu do pouka maternega oziroma

uradnega jezika po drugih državah, je, da so raziskave, ki za svoj predmet jemljejo jezikovni

pouk, praviloma usmerjene v raziskovanje njegove učinkovitosti, predvsem v smislu t. i.

funkcionalne pismenosti. Veliko takšnih raziskav je spodbudila mednarodna študija PISA, ki

jo periodično izvaja OECD v sodelovanju z nacionalnimi institucijami. Zlasti v državah, ki na

tem testu niso dosegle dobrih rezultatov – primer je Nemčija, so izvedli več študij, s katerimi

so želeli pojasniti, zakaj so bili rezultati raziskave PISA tako slabi. Niti te študije niti PISA pa

se s priljubljenostjo oziroma stališči do predmetov niso intenzivno ukvarjale, čeprav je bilo

vzdušje v šoli eden od faktorjev, s katerim so poskušali pojasniti nekatere rezultate.

Skandinavija

Nordijski ministrski svet je leta 2000 izvedel raziskavo o stališčih do osnovnošolskega

in srednješolskega izobraževanja v nordijskih državah, torej na Švedskem, Danskem,

Norveškem, Finskem in na Islandiji. V raziskavi so anketirali starše šolajočih se otrok na eni

in druge skupine odraslih na drugi strani. Anketirance so povprašali, kateri so

najpomembnejši šolski predmeti. Prvi trije v nordijskem povprečju so bili materni jezik,

angleščina in matematika (v tem vrstnem redu). 95 odstotkov žensk in 91 odstotkov moških

meni, da je pouk materinščine nujen ali absolutno nujen, pri angleščini sta ta odstotna deleža

94 in 90, pri matematiki pa 86 in 88. Pomen pouka maternega jezika najbolj poudarjajo

Danci, najmanj pa Finci. S kakovostjo pouka materinščine so najbolj zadovoljni Finci in

Islandci (75 odstotkov), najmanj pa Švedi (43 odstotkov). Hkrati Finci in Islandci v tej

skupini štejejo pouk angleščine za pomembnejšega kot drugi narodi.15

14 Tuje raziskave je poiskala in analizirala Maria Kankkunen, magistrska študentka politične zgodovine iz Finske. Tukaj objavljamo nekatere izsledke, ki so zanimivi za našo raziskavo. V slovenščino povzel in priredil M. Č. 15 Nordisk Ministerråd, Nordisk skolbarometer - Attityder till skolan år 2000. Kobenhavn 2001.

52

Švedska

Švedska nacionalna agencija za izobraževanje je izvedla več raziskav (leta 1993, 1997,

2000, 2003 in 2006), v katerih so učence osnovnih šol spraševali po stališčih do šolskih

predmetov. Podobno kot raziskava nordijskega ministrskega sveta so te periodične raziskave

pokazale, da so trije najpomembnejši predmeti švedščina, angleščina in matematika, pouk pri

vseh teh treh predmetih pa velja tudi za »prijetnega«, in sicer takoj za predmeti, kot so

telesna, glasbena in likovna vzgoja.

Podrobnejše rezultate je dala raziskava16 iz leta 2003, ki je pokazala, da se pouk

švedščine uvršča zelo visoko, ko učence vprašajo po njegovi koristnosti (43 odstotkov

vprašanih ga je uvrstilo med tri najkoristnejše in uporabne predmete), precej nižje pa ga

najdemo na lestvici, ki temelji na vprašanjih o njegovi zanimivosti. Je pa ta raziskava

pokazala bistvene razlike med dekleti in fanti, ko gre za odnos do pouka švedščine. Tako

denimo 71 odstotkov deklet meni, da se je švedščino prijetno učiti, a tako mnenje ima le 53

odstotkov fantov. Večji je tudi delež deklet, ki menijo, da je obvladovanje švedščine

pomembno za njihovo nadaljnje šolanje in poklic (81 odstotkov deklet in 72 odstotkov

fantov). Spolne razlike so se pokazale na številnih področjih, ki zadevajo pouk materinščine,

predvsem kar se tiče bralne kulture.

Finska

Na Finskem sta se vsaj dve raziskavi ukvarjali posebej z odnosom do pouka finščine,

ena od njiju je »priljubljenost« merila kar neposredno, pri učencih, starih 9 ali 10 let.

Povprečna vrednost, izmerjena z lestvico od 1 do 4, je znašala 3,0, pri deklicah 3,2 in dečkih

2,8. Z našega stališča je torej bistveno, da so tudi na Finskem izmerili statistično značilne

razlike med spoloma pri pouku materinščine.17

Druga Finska raziskava razkrije podobne rezultate. Njen temeljni cilj je sicer meriti

spremembe stališč s starostjo – priljubljenost predmetov in tudi finščine se v višjih razredih

osnovne šole značilno manjša, toda upadanje je prav pri pouku maternega jezika precej

16 (1) Skolverket, Attityder till skolan 2000. Skolverkets rapport nr 197, (2) 2000. Skolverket, Yngre elevers attityder till skolan 2003. Hur elever i årskurs 4–6 upplever skolan. Rapport 256. 2004. (3) Skolverket, Nationella utvärdingar av grundskolan 2003. Svenska och svenska som andraspråk årskurs 9. Rapport 251. Stockholm. 2005. (4) Skolverket, Attityder till skolan 2006. Elevernas och lärarnas attityder till skolan. Rapport 299. 2007. (5) Skolverket, Vem tror på skolan? - Attityder till skolan 1997. Skolverketsrapport 144. Stockholm, 1998. 17 Huisman Tuulamarja, Luen kirjoitan ja ratkaisen. Peruskoulun kolmasluokkalaisten oppimistulokset äidinkielessä ja kirjallisuudessa sekä matematiikassa. Oppimistulosten arviointi 7/2006. Opetushallitus. Yliopistopaino. 2006.

53

izrazitejše pri dečkih kot pri deklicah. Tako spolno razliko kot to, da stališča do predmeta s

starostjo postajajo bolj negativna, smo zabeležili tudi v naši raziskavi.18

Nemčija

V Nemčiji se velika večina študij, ki se ukvarjajo s poukom nemščine, loteva vprašanj

(funkcionalne) pismenosti, vseeno pa smo naleteli na nekaj študij, v katerih so šolarje

spraševali tudi po stališčih do šolskih predmetov. V projektu »LERNnen BILDung« so med

drugim anketirance zaprosili, naj povedo, kateri predmeti so pomembni za njihovo nadaljnje

šolanje in kariero, in na prvih treh mestih so se tako kot v nordijskih državah znašle nemščina,

matematika in angleščina.19

Druga študija, katere primarna tema je bil odnos učencev in dijakov do pouka kemije, je

za primerjavo izdelala lestvico priljubljenosti različnih predmetov, med njimi tudi nemščine,

ki se z 28 odstotki učencev, ki so jo izbrali kot priljubljen predmet, uvrsti v sredino lestvice

skupaj z matematiko, angleščino, zgodovino in geografijo. Na prvih mestih sta pričakovano

športna in likovna vzgoja.20

Velika Britanija oz. Škotska

Tudi na Škotskem so o stališčih do pouka maternega jezika, torej angleščine, spraševali

v kontekstu neke druge raziskave, ki se je primarno ukvarjala z vprašanjem vpliva prenove šol

in vlaganja v komunikacijsko tehnologijo na stališča učencev do šole in pouka. Angleščina se

je v raziskavi uvrstila takoj za športno in likovno vzgojo (vendar s precejšnjo razliko v

točkah) ter pred matematiko in naravoslovne predmete (razlika tu je sicer manjša). Pregled

raziskav iz različnih držav torej nakazuje, da je pouk materinščine oziroma uradnega jezika

povsod po priljubljenosti umeščen med osrednje šolske predmete, ti pa so praviloma takoj za

vedno priljubljenimi športno, likovno ali glasbeno vzgojo ter pred naravoslovnimi predmeti

(fizika, kemija), ki so navadno manj priljubljeni.21

18 Metsämuuronen Jari, Oppimistulosten arviointi 3/2006. Opetushallitus. Yliopistopaino 2006. 19 Extrakte - Auszüge aus der Wissenschaft - Das Kind hinter PISA - Wie junge Generation fühlt, wie sie denkt und wie sie lernt. Presse und Informatienstelle Universität Siegen. N 4/2008. 20 Studie: Chemie und Physik sind die unbeliebtesten Schulfächer. Sasol Olefins & Surfactants GmbH. http://www.analytik-news.de/Presse/2005/138.html. 21 Rudd Peter & Reed Frances & Smith Paula, The effects of the school environment on young people’s attitudes towards education and learning. Summary Report. National Foundation for Educational Research. 2008.

54

Irska

Raziskava, ki jo omenjamo na tem mestu, se je ukvarjala s specifično irsko jezikovno

situacijo, v kateri je angleščina prevladujoč jezik, medtem ko je uradni in prvi jezik keltščina,

ki pa jo tekoče in redno govori le peščica prebivalstva. Zaradi pomena, ki ga ima keltščina za

irsko nacionalno identiteto, je to še vedno tudi jezik, ki se uči v šolah. Za nas bistven

poudarek iz raziskave je, da so tudi pri pouku keltščine zaznane razlike med učenkami in

učenci; prve imajo ta predmet raje in so v njem tudi uspešnejše kot njihovi sošolci moškega

spola. Značilno je, da samo pri pouku tujih jezikov takih razlik med spoloma nismo zaznali,

ne omenjajo pa jih niti obravnavane tuje raziskave. Pri tem je treba poudariti, da pouk

keltščine deli značilnosti tako pouka materinščine kot pouka tujih jezikov in da je situacija v

primeru Irske res povsem specifična.22

Ob navedenih so bile pregledane tudi raziskave na Norveškem, Danskem, Madžarskem

in v Avstriji, vendar so se vse ukvarjale z drugimi temami oziroma se stališč do šolskih

predmetov sploh niso dotaknile. Kot že rečeno, nam predstavljeni rezultati nakazujejo, da se

stališča o pouku slovenskega jezika med učenci in dijaki v Sloveniji ne razlikujejo bistveno

od stališč učencev in dijakov v kulturno raznolikih evropskih okoljih. Temeljne so seveda

razlike v odnosu do pouka uradnega jezika in književnosti glede na spol in spremembe v

stališčih z naraščajočo starostjo.

22 Harris John, Irish in Primary Schools Long-Term National Trends in Achievement. Department of Education and Science. Dublin.

55

SKLEPNE UGOTOVITVE

Priljubljenost pouka slovenščine in njene spremembe na prehodu z razredne na

predmetno stopnjo v osnovni šoli ter nato na prehodu v srednjo šolo se v ničemer posebej ne

razlikujejo od drugih obveznih predmetov. Pri odnosu do slovenščine nismo odkrili nobene

anomalije, na podlagi katere bi lahko potrdili tezo o nepriljubljenosti slovenščine, ki se

sporadično, a trdovratno pojavlja v množičnih medijih. Raziskovalni rezultati so pokazali, da

gre v teh medijskih zapisih najverjetneje za mnenja, nastala na osnovi posameznih osebnih

oziroma partikularnih negativnih izkušenj, ki pa, javno objavljene, lahko hitro pustijo vtis

občosti. Javno stališče o nepriljubljenosti slovenščine smo sicer lahko zaznali tudi v raziskavi,

saj anketiranci v povprečju menijo, da je slovenščina med njihovimi vrstniki nepriljubljena,

čeprav jo sami ocenjujejo pozitivno. Toda slovenščina tudi pri tem ni izjema in ne izstopa

posebej, nasprotno – v tem je denimo podobna tako matematiki kot angleščini. Učitelji in

profesorji, s katerimi smo opravili intervjuje, glede priljubljenosti slovenščine niso imeli

posebnih skrbi in so jo, če njihove izjave primerjamo z našimi rezultati, ocenili bolj

realistično (torej pozitivno) kot dijaki, ko smo jih prosili, naj ocenijo priljubljenost predmeta

pri sošolcih.

Bistvena razlika med slovenščino in drugimi predmeti je razlika v stališčih po spolu. S

tem ne želimo reči, da ni razlik v stališčih pri drugih predmetih, tako tistih, ki smo jih

obravnavali v tej raziskavi, kot pri drugih. Kar je posebej značilno za slovenščino, je stalnost

teh razlik, ki smo jih v številnih primerih izmerili pri anketirancih vseh starostnih skupin.

Slovenščina je pri dekletih bolj priljubljena, štejejo jo za manj zahtevno, a ji hkrati posvetijo

tudi več časa pri domačem delu. Pri slovenščini imajo višje ocene kot fantje, višje ocenjujejo

tudi učiteljevo delo. Primerjave s tujimi raziskavami pokažejo, da spolna razlika pri

slovenščini ni slovenska posebnost, torej posebnost šolskega sistema, in še manj posebnost

slovenskega jezika. Izrazito večje priljubljenosti slovenščine pri dekletih na podlagi

raziskovalnih rezultatov ni mogoče pojasnjevati in to tudi ni predmet tega elaborata, gotovo

pa ima ta razlika kaj opraviti z družbenim položajem in vlogo žensk, in sicer tako v

ekonomskem smislu (zaposlitev in delo na mestih, ki zahtevajo več jezikovne kompetence),

kar se vloge v družini tiče, kot tudi v smislu pogosto spolno opredeljenih načinov preživljanja

prostega časa in vrst kulturnih rab, ki v večji meri vključujejo in zahtevajo jezikovno

kompetenco. Vse to pa so dejavniki, ki niso ne v domeni izobraževalne ne jezikovne politike.

Raziskava je pokazala, kateri dejavniki so tisti, ki pozitivno vplivajo na priljubljenost

pouka slovenskega jezika, prav vsi pa so v največji meri odvisni od učiteljevega dela. Učenci

56

in dijaki, ki so bolj pozitivno ocenili učitelja in njegovo delo, so za bolj priljubljenega ocenili

tudi predmet sam. Rezultati ankete kažejo, da k priljubljenosti precej prispeva raznolikost in

pestrost pedagoških prijemov ter dejavnosti in vsebin pri pouku slovenščine. Podobno menijo

tudi učitelji, s katerimi smo opravili intervjuje. Intervjuji z učitelji so pokazali, da znajo le-ti

dobro oceniti stališča učencev in dijakov, saj se naše ugotovitve iz raziskave ne razlikujejo

bistveno od njihovih, z delno izjemo ocene zahtevnosti posameznih dejavnosti in nalog pri

pouku slovenščine. Obče gledano, po naši anketi slovenščina postane zahteven predmet šele v

srednji šoli. Hkrati pa rezultati kažejo, da slovenščina na nobeni od starostnih stopenj od

učencev ne zahteva veliko domačega dela, kar nas je nekoliko presenetilo.

Za jezikovno politiko so v raziskavi po našem mnenju najzanimivejši podatki, ki se

navezujejo na rabo slovenščine pri drugih predmetih v šoli, prav tako pa podatki o stališčih

učencev in dijakov do pomena slovenskega jezika za njihovo nadaljnje šolanje in poklicno

pot. Učenci in dijaki opažajo, da učitelji pri drugih predmetih največkrat mešajo

knjižnopogovorni jezik in pokrajinske ali narečne govore, nezanemarljiv je tudi delež tistih, ki

pravijo, da učitelji govorijo narečno. Tudi intervjuvani učitelji opažajo zanje moteč pojav, da

so njihovi kolegi včasih precej tolerantni do površne ali nestandardne jezikovne rabe med

ustnimi nastopi, še posebno pa pri pisnih izdelkih učencev. Glede na to, da je šola javni

prostor ter da je eden od njenih temeljnih predmetov in tudi učnih ciljev opismeniti šolarje in

dijake v standardni slovenščini, so indici, da je ta cilj ne tako redko zožen zgolj na pouk

slovenščine, zaskrbljujoči. Kljub temu da se dve tretjini anketirancev, ki smo jim zastavili to

vprašanje, strinjata s trditvijo, da bo znanje slovenščine pomembno za njihovo nadaljnje

šolanje in kariero, preostala tretjina, ki se s tem ne strinja ali se ne zna izjasniti, ni majhen

delež. Sploh v primerjavi s podatki raziskav iz skandinavskih dežel, kjer skoraj vsi vprašani

pritrjujejo nujnosti dobrega znanja maternega jezika. Obenem so učenci in dijaki skoraj v en

glas pritrdili izjavi, da bo znanje tujih jezikov pomembno za njihovo nadaljnje šolanje in

poklicno pot. Podobne rezultate so sicer za tuje jezike (angleščino) dobili tudi Skandinavci.

Menimo, da takšna stališča izhajajo iz nerazumevanja pomena rabe standardne slovenščine za

uspešno sporazumevanje v vseh javnih komunikacijskih situacijah, kjer je pomembno, da

imajo govorci skupen kod, standardni jezik, v katerem lahko izmenjava nemoteno poteka. Zdi

se, da je precej razširjeno mnenje, da je vsakršna zvrst slovenščine v javnosti dobra za

uspešno javno sporazumevanje, kar je gotovo zmota, s katero se bo jezikovna politika morala

ukvarjati.

57

PRILOGA 1 (ANKETNI VPRAŠALNIK)

V objavljenem anketnem vprašalniku so zbrana vsa vprašanja za vse skupine

anketirancev. Pri vsakem vprašanju in, kjer je relevantno, tudi pri podvprašanju je označeno,

katerim skupinam smo ga zastavili. Številčenje vprašanj na tem kompiliranem vprašalniku

služi tudi za referenco pri analizi. Na dejanskih vprašalnikih so se številke seveda nekoliko

razlikovale. Nekatera vprašanja smo v jesenskem delu anketiranja zastavili nekoliko drugače,

saj smo spraševali po prejšnjem šolskem letu. Osnovnošolce smo pri spraševanju tikali,

srednješolce pa vikali.

Legenda:

VSI Na vprašanje so odgovarjali vsi anketiranci.

o5 5. in 6. razred devetletke

o8 8. in 9. razred devetletke

P 3. letnik triletne poklicne šole

S 3. letnik štiriletne strokovne šole

G 3. letnik gimnazije

Primer:

o5+P 5. in 6. razred devetletke in 3. letnik poklicne šole

1. Predmeti v šoli so različno zahtevni. Najprej te prosimo, da na lestvici označiš, kako zahtevni se tebi zdijo

navedeni predmeti. To narediš tako, da obkrožiš ustrezno številko. 1 pomeni, da se tebi predmet zdi zelo težek. 5 pomeni, da se ti zdi zelo lahek. 3 je nekaj srednjega. (VSI)

zelo težek nekaj srednjega zelo lahek

ANGLEŠČINA 1 2 3 4 5 (VSI)

DRUŽBA 1 2 3 4 5 (o5+P)

MATEMATIKA 1 2 3 4 5 (VSI)

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 1 2 3 4 5 (o5)

SLOVENŠČINA 1 2 3 4 5 (VSI)

GEOGRAFIJA 1 2 3 4 5 (o8+G)

ZGODOVINA 1 2 3 4 5 (o8+S+G)

58

2. Nekateri predmeti so med učenci in učenkami bolj, drugi manj priljubljeni. Povej, kakšen je tvoj odnos do navedenih predmetov. Oceni jih od 1 do 5. (VSI)

sploh ne maram nekaj srednjega imam zelo rad


DRUŽBA 1 2 3 4 5 (o5+P)






3. S sošolci in sošolkami se gotovo pogovarjaš o tem, kateri šolski predmeti so bolj in kateri manj priljubljeni. Od 1 do 5 oceni odnos tvojih sošolcev in sošolk do navedenih predmetov. (VSI)

zelo nepriljubljen nekaj srednjega zelo priljubljen


DRUŽBA 1 2 3 4 5 (o5+P)






4. Nekaterim predmetom moraš doma nameniti več časa, drugim manj. S številkami od 1 do 5 oceni, koliko časa doma nameniš navedenim predmetom. Obkroži! (VSI)

zelo veliko časa nekaj srednjega zelo malo časa


DRUŽBA 1 2 3 4 5 (o5+P)






5. Pri pouku slovenščine se srečaš z dvema vrstama snovi. Pri nekaterih urah obravnavate povesti, romane ali pesmi. Pri drugih se učite o slovenskem jeziku, spoznavate besedne vrste (npr. samostalnik), se učite »pravilnega« govora in pisanja. Z ocenami od 1 do 5 oceni, kako zahtevna se tebi zdi prva in druga snov. (VSI)

zelo težko nekaj srednjega zelo lahko

KNJIŽEVNOST23

1 2 3 4 5

JEZIK 1 2 3 4 5

23 V anketah za 5./6. razred smo namesto književnost zapisali obravnava povesti, romanov in pesmi, namesto jezik pa obravnava slovenskega jezika – pravilno pisanje in govor. Učenci v 5. razredu pojmov književnost in jezik vsebinsko še ne (pre)poznajo.

59

6. Z ocenami od 1 do 5 opredeli svoj odnos do navedenih snovi. (VSI)

sploh ne maram nekaj srednjega imam zelo rad

KNJIŽEVNOST 1 2 3 4 5

JEZIK 1 2 3 4 5

7. Od 1 do 5 oceni še, kako sta ti vrsti snovi priljubljeni med tvojimi sošolci. (VSI)

zelo nepriljubljena nekaj srednjega zelo priljubljena

KNJIŽEVNOST 1 2 3 4 5

JEZIK 1 2 3 4 5

8. Med poukom slovenščine se lahko srečaš z raznolikimi vsebinami. Nekaj jih bomo našteli, ti pa od 1 do 5

oceni, kako zanimive so. (VSI)

sploh ni zanimivo nekaj srednjega zelo zanimivo

Poezija – branje pesmi in pogovor o njih. (VSI)

1 2 3 4 5

Proza – branje pravljic, romanov ali povesti in pogovor o njih. (VSI)

1 2 3 4 5

Dramatika – branje in uprizarjanje dramskih besedil. (VSI)

1 2 3 4 5

Pogovor o književnih osebah pravljic, romanov in povesti. (VSI)

1 2 3 4 5

Obravnava slovnice – slovnične vaje. (VSI)

1 2 3 4 5

Pisanje opravičila, zahvale, prošnje, voščila, čestitke … (VSI)

1 2 3 4 5

Analiziranje neumetnostnih besedil. (P+S+G)

1 2 3 4 5

9. Oceni, kako zahtevne se ti zdijo naslednje dejavnosti pri pouku slovenščine. Če katere od dejavnosti na vaši

šoli ne izvajate, pusti prazno. (VSI)

zelo težke nekaj srednjega zelo lahke

Slovnične vaje – npr. prepoznavanje besednih vrst.

1 2 3 4 5

Govorne vaje – referat, ki ga pripraviš na izbrano temo.

1 2 3 4 5

Učenje pesmi na pamet in recitiranje.

1 2 3 4 5

Obravnava domačega branja.

1 2 3 4 5

Pisanje šolskih spisov.

1 2 3 4 5

Pisni preizkusi znanja – slovnica.

1 2 3 4 5

Ustni preizkusi znanja – slovnica.

1 2 3 4 5

Pisni preizkusi znanja – književnost.

1 2 3 4 5

Ustni preizkusi znanja – književnost.

1 2 3 4 5

60

10. Ali si v letošnjem šolskem letu sodeloval/a na tekmovanju za Cankarjevo priznanje? (o8+P+S+G)

DA NE

11. Ali kdaj učitelji pri drugih predmetih (ne pri slovenščini) popravijo tvoj jezik (slovnične napake, govor)? (VSI)

DA NE

12. Katero zvrst slovenščine pretežno uporabljajo profesorji pri drugih predmetih (ne pri slovenščini)? (o8+P+S+G)

a) Zborni jezik (knjižnopogovorni jezik).

b) Mešano – zborni jezik in narečni/pokrajinski pogovorni jezik.

c) Narečni/pokrajinski pogovorni jezik.

d) Ne vem.

13. Ali ste v letošnjem šolskem letu pri pouku slovenščine počeli katero od navedenih stvari? Obkroži DA ali NE. (VSI).

Ogledali smo si gledališko predstavo. da ne

Pri pouku smo si ogledali film o življenju pisatelja ali pesnika. da ne

Film smo si ogledali v kinu. da ne

Brali smo besedilo iz časopisa ali revije in ga obravnavali. da ne

Pri pouku smo si na videu/DVD-ju ogledali igrani film. da ne

Pri pouku smo se pogovarjali o priljubljeni televizijski nadaljevanki. da ne

Pri pouku smo si ogledali odlomek televizijskih poročil. da ne

Pri pouku smo obravnavali besedila z interneta. da ne

Pri pouku smo se pogovarjali o reklamnih sporočilih oz. oglasih. da ne

Obiskali smo računalniško učilnico. da ne

14. Koliko obšolskih dejavnosti (krožkov, delavnic) obiskuješ? Število vpiši v kvadratek! (VSI).

15. Ali obiskuješ dodatni pouk slovenščine? (o5+o8).

DA NE

16. Ali si se v tem šolskem letu izven šole (popoldne, v svojem prostem času) udeležil katere od navedenih

dejavnosti? (VSI).

Učil sem se tujega jezika. da ne

Treniral sem katerega od športov. da ne

Učil sem se igrati glasbeni inštrument. da ne

Sem član tabornikov ali skavtov. da ne

17. Napiši, prosim, oceno iz navedenih predmetov v zadnjem ocenjevalnem obdobju.

ANGLEŠČINA (VSI).

DRUŽBA (o5+P).

MATEMATIKA (VSI).

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA (o5).

SLOVENŠČINA (VSI).

GEOGRAFIJA (o8+G).

ZGODOVINA (o8+G).

61

18. Običajno učitelji ocenjujejo učence, tokrat pa imaš ti možnost, da oceniš učitelje pri navedenih predmetih. Podeli jim oceno od 1 do 5.

ANGLEŠČINA (VSI).

DRUŽBA (o5+P).

MATEMATIKA (VSI).

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA (o5).

SLOVENŠČINA (VSI).

GEOGRAFIJA (o8+G).

ZGODOVINA (o8+G).

19. Ali ima tvoj učitelj ali učiteljica slovenščine urejeno spletno stran, namenjeno učencem? (VSI).

DA NE

20. Bolj podrobno oceni delo svojega učitelja oziroma učiteljice slovenščine. Med naštetimi podčrtaj tiste lastnosti, ki veljajo za tvojega učitelja oziroma učiteljico slovenščine. Podčrtaš lahko več odgovorov. (VSI)

• dobro razlaga snov

• zanimiv

• nepravičen

• strog

• pravičen

• zabaven

• popustljiv

• neprijazen

• dolgočasen

• prijazen

• slabo razlaga snov

21. Kako pogosto obiščeš šolsko knjižnico? (VSI).

1 – nikoli 2 – manj kot enkrat na mesec

3 – manj kot enkrat na teden

4– enkrat na teden 5 –večkrat na teden

22. Kako pogosto obiskuješ knjižnico v vašem kraju oziroma mestu? Ali pa potujočo knjižnico? (VSI).

1 – nikoli 2 – manj kot enkrat na mesec

3 – manj kot enkrat na teden

4– enkrat na teden 5 –večkrat na teden

23. Ali tvoji starši pogosto berejo knjige? (VSI).

DA NE

24. Ali tvoji starši pogosto berejo časopise? (VSI).

DA NE

25. Ali ti starši poleg šolskih kupujejo tudi druge knjige? (VSI).

DA NE

26. Ali kdaj sami kupite knjigo v knjigarni? (G+S+P).

DA NE

27. Napišite, ali se strinjate z navedenimi trditvami ali ne. (o8+G+S+P).

Znanje slovenščine bo pomembno (koristno) za moje nadaljnje šolanje in poklic.

1 – strinjam se 2 – ne strinjam se 9 – ne vem

Znanje tujih jezikov bo pomembno (koristno) za moje nadaljnje šolanje in poklic.


Slovenci praviloma dobro obvladajo slovenščino.


62

28. Nekateri trdijo, da je slovenščina »premajhen« jezik, da sta za uspeh pri delu in v karieri bolj koristna znanje in raba tujih jezikov. Ali si kdaj kaj takšnega slišal od sošolcev, prijateljev, staršev ali sorodnikov? (o8+G+S+P).

DA NE

29. Ali menite, da je med cilji književnega pouka tudi spodbujanje narodne zavesti Slovencev? (G+S+P).

DA NE Ne vem

30. Kateri od navedenih predmetov je pri razvijanju narodne zavesti po vašem mnenju najpomembnejši? (G+S).

a) GEOGRAFIJA

b) PSIHOLOGIJA

c) SLOVENŠČINA

d) SOCIOLOGIJA

e) ZGODOVINA

31. Kje nameravaš nadaljevati šolanje po končani osnovni šoli? (o8).

a) Na splošni gimnaziji.

b) Na strokovni srednji šoli.

c) Na poklicni srednji šoli.

d) Drugo.

e) Ne bom nadaljeval šolanja.

f) Ne vem.

Kje nameravate nadaljevati šolanje po končani srednji šoli? (G+S).

a) Na univerzitetnem študiju.

b) Na visokošolskem študiju.

c) Drugo.

d) Ne bom nadaljeval šolanja.

e) Ne vem.

32. SPOL (VSI).

Moški Ženski

63

PRILOGA 2 (ZBIRNIK PODATKOV PO VPRAŠANJIH)

1. Predmeti v šoli so različno zahtevni. Najprej te prosimo, da na lestvici označiš, kako zahtevni se tebi zdijo

navedeni predmeti. To narediš tako, da obkrožiš ustrezno številko. 1 pomeni, da se tebi predmet zdi zelo težek. 5 pomeni, da se ti zdi zelo lahek. 3 je nekaj srednjega. (VSI)

Moški

Ženski

zelo težek težek nekaj s rednjega lahek zelo lahek

050

100

150

200

n=43

n=19

n=105

n=46

n=219

n=180

n=124

n=179

n=55

n=115

Peti/šestiOsmi/deveti

Tretji letnik

zelo težek težek nekaj s rednjega lahek zelo lahek

050

100

150

200

n=13n=16

n=33

n=10

n=40

n=102

n=72

n=131

n=204

n=88

n=111

n=108n=110

n=42

n=22

Graf 2: Zahtevnost pouka slovenščine po spolu (levo) in razredu/letniku (desno) (N=1.106).

RAZRED


N % N % N % N % ANG

zelo težek 13 4,5 % 30 8,8% 57 12,2% 100 9,1% težek 15 5,2 % 59 17,4% 84 18,0% 158 14,4% nekaj srednjega 103 35,5% 119 35,1% 150 32,2% 372 34,0% lahek 49 16,9% 72 21,2% 109 23,4% 230 21,0% zelo lahek 110 37,9% 59 17,4% 66 14,2% 235 21,5%

MAT

zelo težek 20 6,9% 26 7,6% 98 20,9% 144 13,1% težek 16 5,5% 78 22,9% 128 27,3% 222 20,2% nekaj srednjega 85 29,2% 109 32,1% 150 32,0% 344 31,3% lahek 78 26,8% 76 22,4% 72 15,4% 226 20,5% zelo lahek 92 31,6% 51 15,0% 21 4,5% 164 14,9%

GEO

zelo težek 15 4,4% 4 1,5% 19 3,1% težek 23 6,8% 18 6,7% 41 6,8% nekaj srednjega 104 30,7% 96 36,0% 200 33,0% lahek 117 34,5% 97 36,3% 214 35,3% zelo lahek 80 23,6% 52 19,5% 132 21,8%

ZGO


64

RAZRED


N % N % N % N % DRU zelo težek 6 2,1% 7 13,0% 13 3,8% težek 14 4,9% 2 3,7% 16 4,7% nekaj srednjega 118 41,0% 20 37,0% 138 40,4% lahek 94 32,6% 10 18,5% 104 30,4% zelo lahek 56 19,4% 15 27,8% 71 20,8%

NIT zelo težek 8 2,8% 8 2,8% težek 13 4,5% 13 4,5% nekaj srednjega 73 25,3% 73 25,3% lahek 89 30,8% 89 30,8% zelo lahek 106 36,7% 106 36,7%

Tabela 28: Zahtevnost predmetov po razredu/letniku.

SPOL

Moški Ženski Skupaj

N % N % N % ANG zelo težek 51 9,5% 49 9,1% 100 9,3% težek 75 13,9% 78 14,4% 153 14,2% nekaj srednjega 174 32,3% 193 35,7% 367 34,0% lahek 114 21,2% 114 21,1% 228 21,2% zelo lahek 124 23,0% 106 19,6% 230 21,3%

MAT zelo težek 65 11,9% 76 14,1% 141 13,0% težek 126 23,1% 95 17,7% 221 20,4% nekaj srednjega 172 31,6% 166 30,9% 338 31,2% lahek 106 19,4% 117 21,7% 223 20,6% zelo lahek 76 13,9% 84 15,6% 160 14,8%

GEO zelo težek 9 3,4% 10 3,0% 19 3,2% težek 20 7,5% 20 6,0% 40 6,7% nekaj srednjega 78 29,3% 121 36,6% 199 33,3% lahek 98 36,8% 110 33,2% 208 34,8% zelo lahek 61 22,9% 70 21,1% 131 21,9%

ZGO zelo težek 13 3,5% 26 7,1% 39 5,3% težek 47 12,6% 45 12,3% 92 12,4% nekaj srednjega 105 28,2% 129 35,1% 234 31,7% lahek 119 32,0% 116 31,6% 235 31,8% zelo lahek 88 23,7% 51 13,9% 139 18,8%

DRU zelo težek 9 5,5% 4 2,4% 13 3,9% težek 7 4,2% 9 5,3% 16 4,8% nekaj srednjega 69 41,8% 65 38,2% 134 40,0% lahek 42 25,5% 61 35,9% 103 30,7% zelo lahek 38 23,0% 31 18,2% 69 20,6%

65

SPOL


N % N % N % NIT zelo težek 2 1,6% 6 3,8% 8 2,8% težek 7 5,7% 6 3,8% 13 4,6% nekaj srednjega 27 22,0% 43 27,0% 70 24,8% lahek 34 27,6% 54 34,0% 88 31,2% zelo lahek 53 43,1% 50 31,4% 103 36,5%

Tabela 29: Zahtevnost šolskih predmetov po spolu.

2. Nekateri predmeti so med učenci in učenkami bolj, drugi manj priljubljeni. Povej, kakšen je tvoj odnos do navedenih predmetov. Oceni jih od 1 do 5. (VSI)

Moški

Ženski

sploh ne maram ne maram nekaj s rednjega imam rad imam zelo rad0

50

100

150

n=75

n=34

n=98

n=37

n=177

n=157

n=127

n=178

n=64

n=129

Peti/šesti

Osmi/devetiTretji letnik

sploh ne maram ne maram nekaj s rednjega imam rad imam zelo rad0

50

100

150

n=22

n=33

n=57

n=15

n=45

n=75

n=58

n=106

n=179

n=84

n=107

n=117n=109

n=44

n=42

Graf 3: Priljubljenost pouka slovenščine po spolu (levo) in razredu/letniku (desno) (N=1.106).

RAZRED


N % N % N % N % ANG sploh ne maram 18 6,2% 49 14,4% 57 12,3% 124 11,3% ne maram 19 6,5% 51 15,0% 64 13,8% 134 12,2% nekaj srednjega 77 26,5% 99 29,1% 144 31,0% 320 29,2% imam rad 70 24,1% 75 22,1% 99 21,3% 244 22,3% imam zelo rad 107 36,8% 66 19,4% 100 21,6% 273 24,9%

MAT sploh ne maram 24 8,3% 50 14,9% 91 19,3% 165 15,0% ne maram 15 5,2% 49 14,6% 97 20,6% 161 14,7% nekaj srednjega 76 26,2% 116 34,5% 141 29,9% 333 30,4% imam rad 75 25,9% 62 18,5% 95 20,2% 232 21,1% imam zelo rad 100 34,5% 59 17,6% 47 10,0% 206 18,8%

66

RAZRED


N % N % N % N % SLO sploh ne maram 22 7,6% 33 9,9% 57 12,1% 112 10,2% ne maram 15 5,2% 45 13,4% 75 16,0% 135 12,4% nekaj srednjega 58 20,1% 106 31,6% 179 38,1% 343 31,4% imam rad 84 29,2% 107 31,9% 117 24,9% 308 28,2% imam zelo rad 109 37,8% 44 13,1% 42 8,9% 195 17,8%

GEO sploh ne maram 20 5,9% 13 4,9% 33 5,4% ne maram 35 10,3% 23 8,6% 58 9,6% nekaj srednjega 99 29,2% 67 25,1% 166 27,4% imam rad 87 25,7% 90 33,7% 177 29,2% imam zelo rad 98 28,9% 74 27,7% 172 28,4%

ZGO sploh ne maram 46 13,6% 38 9,3% 84 11,3% ne maram 48 14,2% 65 15,9% 113 15,1% nekaj srednjega 84 24,9% 110 26,9% 194 26,0% imam rad 88 26,1% 123 30,1% 211 28,3% imam zelo rad 71 21,1% 73 17,8% 144 19,3%

DRU sploh ne maram 29 10,2% 11 20,0% 40 11,8% ne maram 25 8,8% 7 12,7% 32 9,4% nekaj srednjega 95 33,3% 21 38,2% 116 34,1% imam rad 78 27,4% 6 10,9% 84 24,7% imam zelo rad 58 20,4% 10 18,2% 68 20,0%

NIT sploh ne maram 16 5,5% 16 5,5% ne maram 20 6,9% 20 6,9% nekaj srednjega 68 23,5% 68 23,5% imam rad 78 27,0% 78 27,0% imam zelo rad 107 37,0% 107 37,0%

Tabela 30: Priljubljenost šolskih predmetov po razredu/letniku.

SPOL


N % N % N % ANG sploh ne maram 63 11,7% 60 11,2% 123 11,4% ne maram 68 12,6% 62 11,5% 130 12,1% nekaj srednjega 154 28,5% 163 30,3% 317 29,4% imam rad 128 23,7% 114 21,2% 242 22,4% imam zelo rad 127 23,5% 139 25,8% 266 24,7%

MAT sploh ne maram 82 15,1% 80 14,9% 162 15,0% ne maram 83 15,3% 76 14,2% 159 14,7% nekaj srednjega 169 31,1% 156 29,1% 325 30,1% imam rad 112 20,6% 120 22,4% 232 21,5% imam zelo rad 98 18,0% 104 19,4% 202 18,7%

SLO sploh ne maram 75 13,9% 34 6,4% 109 10,1% ne maram 98 18,1% 37 6,9% 135 12,5% nekaj srednjega 177 32,7% 157 29,3% 334 31,0% imam rad 127 23,5% 178 33,3% 305 28,3% imam zelo rad 64 11,8% 129 24,1% 193 17,9%

67

SPOL


N % N % N % GEO sploh ne maram 15 5,6% 18 5,5% 33 5,5% ne maram 24 9,0% 33 10,0% 57 9,5% nekaj srednjega 66 24,7% 99 30,0% 165 27,6% imam rad 77 28,8% 95 28,8% 172 28,8% imam zelo rad 85 31,8% 85 25,8% 170 28,5%

ZGO sploh ne maram 36 9,7% 47 12,9% 83 11,3% ne maram 52 14,0% 59 16,2% 111 15,1% nekaj srednjega 89 23,9% 102 28,0% 191 26,0% imam rad 105 28,2% 105 28,8% 210 28,5% imam zelo rad 90 24,2% 51 14,0% 141 19,2%

DRU sploh ne maram 26 15,9% 14 8,3% 40 12,0% ne maram 15 9,1% 17 10,1% 32 9,6% nekaj srednjega 49 29,9% 63 37,3% 112 33,6% imam rad 40 24,4% 43 25,4% 83 24,9% imam zelo rad 34 20,7% 32 18,9% 66 19,8%

NIT sploh ne maram 10 8,1% 5 3,1% 15 5,3% ne maram 10 8,1% 10 6,3% 20 7,1% nekaj srednjega 24 19,5% 43 27,0% 67 23,8% imam rad 32 26,0% 43 27,0% 75 26,6% imam zelo rad 47 38,2% 58 36,5% 105 37,2%

Tabela 31: Priljubljenost šolskih predmetov po spolu.

3. S sošolci in sošolkami se gotovo pogovarjaš o tem, kateri šolski predmeti so bolj in kateri manj priljubljeni. Od 1 do 5 oceni odnos tvojih sošolcev in sošolk do navedenih predmetov. (VSI)

Moški

Ženski

zelo nepril jubl jen nepril jubl jen nekaj s rednjega pri ljub ljen zelo pri ljub ljen0

50

100

150

200

n=63

n=31

n=126

n=90

n=211 n=213

n=88

n=144

n=52n=62

Peti/šesti

Osmi/devetiTretji letnik

zelo nepril jubl jen nepril jubl jen nekaj s rednjega pri ljub ljen zelo pri ljub ljen0

50

100

150

200

n=13

n=30

n=54

n=22

n=67

n=130

n=75

n=147

n=209

n=94

n=76

n=64

n=83

n=20

n=13

Graf 4: Priljubljenost pouka slovenščine po spolu (levo) in razredu/letniku (desno) med vrstniki (N=1.106).

68

RAZRED


N % N % N % N % ANG zelo nepriljubljen 19 6,6% 42 12,4% 46 9,9% 107 9,8% nepriljubljen 21 7,3% 73 21,5% 94 20,3% 188 17,2% nekaj srednjega 93 32,4% 143 42,2% 209 45,0% 445 40,8% priljubljen 76 26,5% 57 16,8% 90 19,4% 223 20,5% zelo priljubljen 78 27,2% 24 7,1% 25 5,4% 127 11,7%

MAT zelo nepriljubljen 25 8,8% 53 15,6% 119 25,3% 197 18,0% nepriljubljen 23 8,1% 97 28,6% 172 36,6% 292 26,7% nekaj srednjega 79 27,8% 131 38,6% 130 27,7% 340 31,1% priljubljen 85 29,9% 44 13,0% 37 7,9% 166 15,2% zelo priljubljen 72 25,4% 14 4,1% 12 2,6% 98 9,0%

SLO zelo nepriljubljen 13 4,5% 30 8,8% 54 11,5% 97 8,8% nepriljubljen 22 7,7% 67 19,7% 130 27,7% 219 20,0% nekaj srednjega 75 26,1% 147 43,2% 209 44,5% 431 39,3% priljubljen 94 32,8% 76 22,4% 64 13,6% 234 21,3% zelo priljubljen 83 28,9% 20 5,9% 13 2,8% 116 10,6%

GEO zelo nepriljubljen 23 6,8% 5 1,9% 28 4,6% nepriljubljen 35 10,4% 23 8,6% 58 9,6% nekaj srednjega 127 37,6% 81 30,5% 208 34,4% priljubljen 113 33,4% 108 40,6% 221 36,6% zelo priljubljen 40 11,8% 49 18,4% 89 14,7%

ZGO zelo nepriljubljen 47 13,9% 21 5,1% 68 9,1% nepriljubljen 68 20,1% 68 16,6% 136 18,2% nekaj srednjega 120 35,4% 198 48,4% 318 42,5% priljubljen 74 21,8% 104 25,4% 178 23,8% zelo priljubljen 30 8,8% 18 4,4% 48 6,4%

DRU zelo nepriljubljen 8 2,8% 11 20,8% 19 5,6% nepriljubljen 26 9,1% 13 24,5% 39 11,5% nekaj srednjega 141 49,5% 15 28,3% 156 46,2% priljubljen 80 28,1% 11 20,8% 91 26,9% zelo priljubljen 30 10,5% 3 5,7% 33 9,8%

NIT zelo nepriljubljen 11 3,8% 0 ,0% 11 3,8% nepriljubljen 15 5,2% 0 ,0% 15 5,2% nekaj srednjega 99 34,6% 0 ,0% 99 34,6% priljubljen 101 35,3% 0 ,0% 101 35,3% zelo priljubljen 60 21,0% 0 ,0% 60 21,0%

Tabela 32: Priljubljenost predmetov po razredu/letniku, med vrstniki (N=1.106).

SPOL


N % N % N % ANG zelo nepriljubljen 53 9,9% 52 9,6% 105 9,8% nepriljubljen 100 18,7% 87 16,1% 187 17,4% nekaj srednjega 217 40,6% 221 41,0% 438 40,8% priljubljen 107 20,0% 113 21,0% 220 20,5% zelo priljubljen 57 10,7% 66 12,2% 123 11,5%

69

SPOL


N % N % N % MAT zelo nepriljubljen 88 16,4% 105 19,5% 193 17,9% nepriljubljen 148 27,5% 140 26,0% 288 26,8% nekaj srednjega 177 32,9% 158 29,4% 335 31,1% priljubljen 78 14,5% 87 16,2% 165 15,3% zelo priljubljen 47 8,7% 48 8,9% 95 8,8%

SLO zelo nepriljubljen 63 11,7% 31 5,7% 94 8,7% nepriljubljen 126 23,3% 90 16,7% 216 20,0% nekaj srednjega 211 39,1% 213 39,4% 424 39,3% priljubljen 88 16,3% 144 26,7% 232 21,5% zelo priljubljen 52 9,6% 62 11,5% 114 10,6%

GEO zelo nepriljubljen 15 5,7% 13 3,9% 28 4,7% nepriljubljen 30 11,3% 28 8,5% 58 9,7% nekaj srednjega 89 33,6% 114 34,5% 203 34,1% priljubljen 97 36,6% 121 36,7% 218 36,6% zelo priljubljen 34 12,8% 54 16,4% 88 14,8%

ZGO zelo nepriljubljen 27 7,3% 41 11,2% 68 9,2% nepriljubljen 67 18,0% 67 18,3% 134 18,2% nekaj srednjega 165 44,4% 146 39,9% 311 42,1% priljubljen 85 22,8% 92 25,1% 177 24,0% zelo priljubljen 28 7,5% 20 5,5% 48 6,5%

DRU zelo nepriljubljen 13 8,0% 6 3,6% 19 5,7% nepriljubljen 20 12,3% 19 11,2% 39 11,7% nekaj srednjega 62 38,0% 89 52,7% 151 45,5% priljubljen 50 30,7% 41 24,3% 91 27,4% zelo priljubljen 18 11,0% 14 8,3% 32 9,6%

NIT zelo nepriljubljen 5 4,2% 4 2,5% 9 3,2% nepriljubljen 3 2,5% 11 6,9% 14 5,0% nekaj srednjega 40 33,3% 58 36,5% 98 35,1% priljubljen 46 38,3% 53 33,3% 99 35,5% zelo priljubljen 26 21,7% 33 20,8% 59 21,1%

Tabela 33: Priljubljenost pouka slovenščine po spolu, med vrstniki (N=1.106).

70

4. Nekaterim predmetom moraš doma nameniti več časa, drugim manj. S številkami od 1 do 5 oceni, koliko časa doma nameniš navedenim predmetom. Obkroži! (VSI)

Moški

Ženski

zelo vel iko čas a vel iko čas a nekaj s rednjega malo časa zelo malo časa0

50

100

150

200

n=38

n=23

n=99

n=69

n=187

n=210

n=115

n=140

n=107

n=97

Peti/šestiOsmi/deveti

Tretji letnik

zelo vel iko čas a vel iko čas a nekaj s rednjega malo časa zelo malo časa0

50

100

150

n=17

n=19

n=25n=30

n=61

n=79n=73

n=151

n=181

n=79

n=69

n=111

n=92

n=39

n=76

Graf 5: Obseg domačega dela pri slovenščini po spolu (levo) in razredu/letniku (desno) (N=1.106).

RAZRED


N % N % N % N % ANG zelo veliko časa 31 10,7% 49 14,5% 49 10,6% 129 11,8% veliko časa 32 11,1% 49 14,5% 62 13,4% 143 13,1% nekaj srednjega 75 26,0% 99 29,2% 89 19,3% 263 24,2% malo časa 55 19,0% 63 18,6% 85 18,4% 203 18,6% zelo malo časa 96 33,2% 79 23,3% 176 38,2% 351 32,2%

MAT zelo veliko časa 35 12,2% 44 13,0% 119 25,3% 198 18,0% veliko časa 38 13,2% 74 21,8% 95 20,2% 207 18,9% nekaj srednjega 70 24,4% 114 33,6% 115 24,4% 299 27,3% malo časa 59 20,6% 70 20,6% 71 15,1% 200 18,2% zelo malo časa 85 29,6% 37 10,9% 71 15,1% 193 17,6%

SLO zelo veliko časa 17 5,8% 19 5,6% 25 5,3% 61 5,5% veliko časa 30 10,3% 61 18,0% 79 16,7% 170 15,4% nekaj srednjega 73 25,1% 151 44,5% 181 38,3% 405 36,8% malo časa 79 27,1% 69 20,4% 111 23,5% 259 23,5% zelo malo časa 92 31,6% 39 11,5% 76 16,1% 207 18,8%

GEO zelo veliko časa 16 4,7% 3 1,1% 19 3,1% veliko časa 40 11,8% 27 10,2% 67 11,1% nekaj srednjega 122 36,0% 90 34,0% 212 35,1% malo časa 83 24,5% 70 26,4% 153 25,3% zelo malo časa 78 23,0% 75 28,3% 153 25,3%

ZGO zelo veliko časa 49 14,4% 9 2,2% 58 7,8% veliko časa 72 21,2% 60 14,7% 132 17,7% nekaj srednjega 101 29,7% 124 30,5% 225 30,1% malo časa 65 19,1% 111 27,3% 176 23,6% zelo malo časa 53 15,6% 103 25,3% 156 20,9%

71

RAZRED


N % N % N % N % DRU zelo veliko časa 18 6,2% 1 1,8% 19 5,5% veliko časa 44 15,1% 4 7,3% 48 13,9% nekaj srednjega 113 38,8% 17 30,9% 130 37,6% malo časa 71 24,4% 9 16,4% 80 23,1% zelo malo časa 45 15,5% 24 43,6% 69 19,9%

NIT zelo veliko časa 23 8,1% 23 8,1% veliko časa 25 8,8% 25 8,8% nekaj srednjega 83 29,2% 83 29,2% malo časa 73 25,7% 73 25,7% zelo malo časa 80 28,2% 80 28,2%

Tabela 34: Obseg domačega dela pri slovenščini po razredu/letniku (N=1.106).

SPOL


N % N % N % ANG zelo veliko časa 57 10,7% 70 13,0% 127 11,8% veliko časa 67 12,5% 74 13,8% 141 13,2% nekaj srednjega 118 22,1% 140 26,0% 258 24,1% malo časa 89 16,7% 113 21,0% 202 18,8% zelo malo časa 203 38,0% 141 26,2% 344 32,1%

MAT zelo veliko časa 84 15,4% 112 20,9% 196 18,1% veliko časa 102 18,8% 103 19,2% 205 19,0% nekaj srednjega 148 27,2% 143 26,7% 291 26,9% malo časa 102 18,8% 96 17,9% 198 18,3% zelo malo časa 108 19,9% 82 15,3% 190 17,6%

SLO zelo veliko časa 38 7,0% 23 4,3% 61 5,6% veliko časa 99 18,1% 69 12,8% 168 15,5% nekaj srednjega 187 34,2% 210 39,0% 397 36,6% malo časa 115 21,1% 140 26,0% 255 23,5% zelo malo časa 107 19,6% 97 18,0% 204 18,8%

GEO zelo veliko časa 10 3,8% 9 2,7% 19 3,2% veliko časa 29 10,9% 37 11,2% 66 11,1% nekaj srednjega 82 30,9% 128 38,8% 210 35,3% malo časa 58 21,9% 92 27,9% 150 25,2% zelo malo časa 86 32,5% 64 19,4% 150 25,2%

ZGO zelo veliko časa 29 7,8% 29 7,9% 58 7,9% veliko časa 57 15,4% 74 20,2% 131 17,8% nekaj srednjega 94 25,4% 128 34,9% 222 30,1% malo časa 95 25,7% 78 21,3% 173 23,5% zelo malo časa 95 25,7% 58 15,8% 153 20,8%

DRU zelo veliko časa 10 5,9% 9 5,3% 19 5,6% veliko časa 16 9,5% 32 18,8% 48 14,2% nekaj srednjega 58 34,3% 69 40,6% 127 37,5% malo časa 44 26,0% 34 20,0% 78 23,0% zelo malo časa 41 24,3% 26 15,3% 67 19,8%

72

SPOL


N % N % N % NIT zelo veliko časa 15 12,5% 8 5,1% 23 8,3% veliko časa 5 4,2% 18 11,5% 23 8,3% nekaj srednjega 30 25,0% 52 33,1% 82 29,6% malo časa 32 26,7% 40 25,5% 72 26,0% zelo malo časa 38 31,7% 39 24,8% 77 27,8%

Tabela 35: Obseg domačega dela pri slovenščini po spolu (N=1.106).

5. Pri pouku slovenščine se srečaš z dvema vrstama snovi. Pri nekaterih urah obravnavate povesti, romane ali pesmi. Pri drugih se učite o slovenskem jeziku, spoznavate besedne vrste (npr. samostalnik), se učite »pravilnega« govora in pisanja. Z ocenami od 1 do 5 oceni, kako zahtevna se tebi zdi prva in druga snov. (VSI)

zelo težkotežko

nekaj s rednjegalahko

zelo lahko

100

200

300

400

83

212

401

260

143

zelo težkotežko

nekaj s rednjegalahko

zelo lahko

100

200

300

400

59

143

411

305

181

Graf 6: Zahtevnost jezikovnega pouka/slovnice (levo) in književnosti (desno) (N=1.106).

RAZRED


N % N % N % N % KNJ zelo težko 10 3,5% 18 5,3% 31 6,6% 59 5,4% težko 13 4,5% 40 11,8% 90 19,1% 143 13,0% nekaj srednjega 92 31,8% 130 38,3% 189 40,1% 411 37,4% lahko 87 30,1% 95 28,0% 123 26,1% 305 27,8% zelo lahko 87 30,1% 56 16,5% 38 8,1% 181 16,5%

JEZ zelo težko 14 4,8% 24 7,1% 45 9,6% 83 7,6% težko 23 8,0% 62 18,3% 127 27,0% 212 19,3% nekaj srednjega 67 23,2% 151 44,5% 183 38,9% 401 36,5% lahko 92 31,8% 80 23,6% 88 18,7% 260 23,7% zelo lahko 93 32,2% 22 6,5% 28 5,9% 143 13,0%

Skupaj 289 100,0% 339 100,0% 471 100,0% 1099 100,0%

Tabela 36: Zahtevnost jezikovnega pouka/slovnice in književnosti po razredu/letniku (N=1.106).

73

SPOL


N % N % N % KNJ zelo težko 42 7,7% 17 3,2% 59 5,5% težko 96 17,6% 44 8,2% 140 12,9% nekaj srednjega 207 38,1% 195 36,2% 402 37,2% lahko 127 23,3% 175 32,5% 302 27,9% zelo lahko 72 13,2% 107 19,9% 179 16,5%

JEZ zelo težko 55 10,1% 28 5,2% 83 7,7% težko 119 21,9% 92 17,1% 211 19,5% nekaj srednjega 196 36,0% 198 36,8% 394 36,4% lahko 115 21,1% 138 25,7% 253 23,4% zelo lahko 59 10,8% 82 15,2% 141 13,0% Skupaj 544 100,0% 538 100,0% 1082 100,0%

Tabela 37: Zahtevnost jezikovnega pouka/slovnice in književnosti po spolu (N=1.106).

6. Z ocenami od 1 do 5 opredeli svoj odnos do navedenih snovi. (VSI)


nekaj s rednjegaimam rad

imam zelo rad

100

200

300

400

138

208

402

249

101


nekaj s rednjegaimam rad

imam zelo rad0

100

200

300

106

136

346

290

223

Graf 7: Priljubljenost jezikovnega pouka/slovnice (levo) in književnosti (desno) (N=1.106).

RAZRED


N % N % N % N % KNJ sploh ne maram 21 7,2% 40 11,8% 45 9,5% 106 9,6% ne maram 19 6,5% 44 13,0% 73 15,5% 136 12,4% nekaj srednjega 93 32,0% 111 32,8% 142 30,1% 346 31,4% imam rad 85 29,2% 87 25,7% 118 25,0% 290 26,3% imam zelo rad 73 25,1% 56 16,6% 94 19,9% 223 20,3%

74

RAZRED


N % N % N % N % JEZ sploh ne maram 26 9,0% 43 12,8% 69 14,6% 138 12,6% ne maram 28 9,7% 64 19,0% 116 24,6% 208 18,9% nekaj srednjega 89 30,8% 133 39,5% 180 38,1% 402 36,6% imam rad 86 29,8% 77 22,8% 86 18,2% 249 22,7% imam zelo rad 60 20,8% 20 5,9% 21 4,4% 101 9,2%

Skupaj 289 100,0% 337 100,0% 472 100,0% 1098 100,0%

Tabela 38: Priljubljenost jezikovnega pouka/slovnice in književnosti po razredu/letniku (N=1.106).

SPOL


N % N % N % JEZ sploh ne maram 94 17,3% 42 7,8% 136 12,6% ne maram 109 20,1% 97 18,0% 206 19,1% nekaj srednjega 198 36,5% 199 37,0% 397 36,7% imam rad 103 19,0% 139 25,8% 242 22,4% imam zelo rad 39 7,2% 61 11,3% 100 9,3% Skupaj 543 100,0% 538 100,0% 1081 100,0%

KNJ sploh ne maram 71 13,0% 34 6,3% 105 9,7% ne maram 76 13,9% 57 10,6% 133 12,3% nekaj srednjega 196 35,9% 142 26,4% 338 31,2% imam rad 124 22,7% 163 30,3% 287 26,5% imam zelo rad 79 14,5% 142 26,4% 221 20,4%

Tabela 39: Priljubljenost jezikovnega pouka/slovnice in književnosti po spolu (N=1.106).

7. Od 1 do 5 oceni še, kako sta ti vrsti snovi priljubljeni med tvojimi sošolci. (VSI)

zelo nepril jub ljenanepril jubl jena

nekaj s rednjegapri ljub ljena

zelo pri ljub l jena

100

200

300

400

500

116

275

498

161

45

zelo nepril jub ljenanepril jubl jena

nekaj s rednjegapri ljub ljena

zelo pri ljub l jena

100

200

300

400

500

88

191

510

222

82

Graf 8: Priljubljenost jezikovnega pouka/slovnice (levo) in književnosti (desno) med vrstniki (N=1.106).

75

RAZRED


N % N % N % N % JEZ zelo nepriljubljena 16 5,6% 39 11,6% 61 12,9% 116 10,6% nepriljubljena 32 11,2% 78 23,1% 165 35,0% 275 25,1% nekaj srednjega 125 43,7% 166 49,3% 207 43,9% 498 45,5% priljubljena 77 26,9% 50 14,8% 34 7,2% 161 14,7% zelo priljubljena 36 12,6% 4 1,2% 5 1,1% 45 4,1%

KNJ zelo nepriljubljena 13 4,6% 24 7,1% 51 10,8% 88 8,1% nepriljubljena 22 7,7% 64 19,0% 105 22,3% 191 17,5% nekaj srednjega 130 45,6% 174 51,6% 206 43,7% 510 46,7% priljubljena 70 24,6% 55 16,3% 97 20,6% 222 20,3% zelo priljubljena 50 17,5% 20 5,9% 12 2,5% 82 7,5%

Skupaj 285 100,0% 337 100,0% 471 100,0% 1093 100,0%

Tabela 40: Priljubljenost jezikovnega pouka/slovnice in književnosti po razredu/letniku med vrstniki (N=1.106).

SPOL


N % N % N % JEZ zelo nepriljubljena 76 14,1% 39 7,2% 115 10,7% nepriljubljena 136 25,2% 137 25,5% 273 25,3% nekaj srednjega 236 43,7% 250 46,5% 486 45,1% priljubljena 70 13,0% 89 16,5% 159 14,7% zelo priljubljena 22 4,1% 23 4,3% 45 4,2%

KNJ zelo nepriljubljena 64 11,9% 24 4,5% 88 8,2% nepriljubljena 105 19,5% 82 15,3% 187 17,4% nekaj srednjega 244 45,3% 259 48,2% 503 46,7% priljubljena 93 17,3% 123 22,9% 216 20,1% zelo priljubljena 33 6,1% 49 9,1% 82 7,6%

Skupaj 539 100,0% 537 100,0% 1076 100,0%

Tabela 41: Priljubljenost jezikovnega pouka/slovnice in književnosti po spolu med vrstniki (N=1.106).

76

8. Med poukom slovenščine se lahko srečaš z raznolikimi vsebinami. Nekaj jih bomo našteli, ti pa od 1 do 5 oceni, kako zanimive so. (VSI)

Poezija

sploh ni zanimivoni zanimivo

nekaj s rednjegazanimivo

zelo zanimovo0

100

200

300

144

202

355

254

146

Proza



zelo zanimovo0

100

200

300

108

134

306 312

241



zelo zanimovo0

100

200

300

95

143

291

272

293

Dramatika



zelo zanimovo0

100

200

300

109

180

366

293

151

Pogov or o knj ižev nih osebah...

77

Slov nične vaj e



zelo zanimovo0

100

200

300

242

278

320

179

76

Pisanj e oprav ičila ...



zelo zanimovo0

100

200

300

218

261

294

185

140

Analiza neumetnostnih besedil



zelo zanimovo0

50

100

150

127

154

132

48

10

Graf 9: Interes za posamezne teme in vsebine pri pouku slovenskega jezika (N=1.106).

RAZRED


N % N % N % N % Poezija

sploh ni zanimivo 21 7,2% 47 13,9% 76 16,1% 144 13,1% ni zanimivo 25 8,6% 65 19,2% 112 23,7% 202 18,3% nekaj srednjega 89 30,6% 129 38,2% 137 29,0% 355 32,2% zanimivo 89 30,6% 68 20,1% 97 20,6% 254 23,1% zelo zanimivo 67 23,0% 29 8,6% 50 10,6% 146 13,3%

Proza


78

RAZRED


N % N % N % N % Dramatika


Obravnava književnih oseb


Slovnične vaje


Pisanje opravičila



sploh ni zanimivo 127 27,0% 127 27,0% ni zanimivo 154 32,7% 154 32,7% nekaj srednjega 132 28,0% 132 28,0% zanimivo 48 10,2% 48 10,2% zelo zanimivo 10 2,1% 10 2,1%

Skupaj 471 100,0% 471 100,0%

Tabela 42: Interes za posamezne teme in vsebine pri pouku slovenskega jezika po razredu/letniku (N=1.106).

SPOL


N % N % N % Poezija sploh ni zanimivo 99 18,1% 42 7,8% 141 13,0% ni zanimivo 108 19,8% 88 16,4% 196 18,1% nekaj srednjega 183 33,5% 168 31,2% 351 32,4% zanimivo 114 20,9% 138 25,7% 252 23,2% zelo zanimivo 42 7,7% 102 19,0% 144 13,3%

Proza sploh ni zanimivo 78 14,3% 28 5,2% 106 9,8% ni zanimivo 87 16,0% 44 8,1% 131 12,1% nekaj srednjega 159 29,2% 143 26,5% 302 27,9% zanimivo 137 25,2% 170 31,5% 307 28,3% zelo zanimivo 83 15,3% 155 28,7% 238 22,0%

79

SPOL


N % N % N % Dramatika sploh ni zanimivo 70 13,0% 23 4,3% 93 8,6% ni zanimivo 92 17,1% 49 9,1% 141 13,1% nekaj srednjega 168 31,2% 117 21,7% 285 26,5% zanimivo 119 22,1% 150 27,9% 269 25,0% zelo zanimivo 90 16,7% 199 37,0% 289 26,8%

Obravnava književnih oseb

sploh ni zanimivo 70 12,9% 35 6,5% 105 9,7%

ni zanimivo 108 19,9% 69 12,8% 177 16,4% nekaj srednjega 188 34,6% 173 32,1% 361 33,4% zanimivo 116 21,4% 173 32,1% 289 26,7% zelo zanimivo 61 11,2% 89 16,5% 150 13,9%

Slovnične vaje sploh ni zanimivo 145 26,7% 93 17,4% 238 22,1% ni zanimivo 146 26,9% 128 23,9% 274 25,4% nekaj srednjega 146 26,9% 170 31,8% 316 29,3% zanimivo 77 14,2% 98 18,3% 175 16,2% zelo zanimivo 29 5,3% 46 8,6% 75 7,0%

Pisanje opravičila sploh ni zanimivo 134 24,6% 80 14,9% 214 19,8% ni zanimivo 121 22,2% 135 25,1% 256 23,7% nekaj srednjega 154 28,3% 135 25,1% 289 26,7% zanimivo 83 15,3% 102 19,0% 185 17,1% zelo zanimivo 52 9,6% 85 15,8% 137 12,7%


sploh ni zanimivo 83 31,0% 42 21,4% 125 26,9%

ni zanimivo 90 33,6% 61 31,1% 151 32,5% nekaj srednjega 69 25,7% 61 31,1% 130 28,0% zanimivo 25 9,3% 23 11,7% 48 10,3% zelo zanimivo 1 ,4% 9 4,6% 10 2,2% Skupaj 268 100,0% 196 100,0% 464 100,0%

Tabela 43: Interes za posamezne teme in vsebine pri pouku slovenskega jezika po spolu (N=1.106).

80

9. Oceni, kako zahtevne se ti zdijo naslednje dejavnosti pri pouku slovenščine. Če katere od dejavnosti na vaši šoli ne izvajate, pusti prazno. (VSI)

Slov nične vaj e

zelo težketežke

nekaj s rednjegalahke

zelo lahke

100

200

300

400

500

64

179

499

238

73

Govorne vaje

zelo težketežke


zelo lahke0

100

200

300

57

128

303

342

204

Recitiranje

zelo težketežke


zelo lahke0

100

200

300

99

154

296

253

187

zelo težketežke


zelo lahke0

100

200

300

64

138

383

308

195

Domače branje

81

Pisanj e spisov

zelo težketežke


zelo lahke0

100

200

300

145

239

329

231

143

Test iz slovnice

zelo težektežek

nekaj s rednjegalahek

zelo lahek0

100

200

300

120

279

381

212

91

Ustni preizkus - slovnica

zelo težektežek


zelo lahek0

100

200

300

96

218

370

224

110

Test iz književnosti

zelo težektežek


zelo lahek0

100

200

300

105

189

366

272

120

Ustni preizkus - književnost

zelo težektežek


zelo lahek0

100

200

300

96

200

344

247

180

Graf 10: Zahtevnost nalog in preizkusov znanja pri slovenščini (N=1.106).

82

RAZRED


N % N % N % N % Slovnične vaje

zelo težke 10 3,8% 26 7,9% 28 6,0% 64 6,1% težke 15 5,8% 53 16,1% 111 23,9% 179 17,0% nekaj srednjega 99 38,1% 163 49,5% 237 51,1% 499 47,4% lahke 95 36,5% 74 22,5% 69 14,9% 238 22,6% zelo lahke 41 15,8% 13 4,0% 19 4,1% 73 6,9%

Govorne vaje


Recitiranje


Domače branje


Pisanje spisov


RAZRED


N % N % N % N % Test iz slovnice


Ustni preizkus - slovnica




83

RAZRED


N % N % N % N % Ustni preizkus - književnost


Skupaj 278 100,0% 332 100,0% 457 100,0% 1067 100,0%

Tabela 44: Zahtevnost nalog in preizkusov znanja pri slovenščini po razredu/letniku (N=1.106).

SPOL


N % N % N % Slovnične vaje zelo težke 43 8,2% 21 4,1% 64 6,2% težke 103 19,7% 76 14,8% 179 17,3% nekaj srednjega 256 49,0% 235 45,7% 491 47,4% lahke 90 17,2% 139 27,0% 229 22,1% zelo lahke 30 5,7% 43 8,4% 73 7,0%

Govorne vaje zelo težke 40 7,9% 16 3,1% 56 5,5% težke 69 13,7% 59 11,5% 128 12,6% nekaj srednjega 162 32,1% 137 26,7% 299 29,3% lahke 148 29,3% 188 36,6% 336 33,0% zelo lahke 86 17,0% 114 22,2% 200 19,6%

Recitiranje zelo težke 75 15,2% 24 5,0% 99 10,2% težke 93 18,9% 59 12,2% 152 15,6% nekaj srednjega 150 30,4% 141 29,3% 291 29,8% lahke 99 20,1% 150 31,1% 249 25,5% zelo lahke 76 15,4% 108 22,4% 184 18,9%

Domače branje zelo težke 47 8,7% 17 3,2% 64 6,0% težke 78 14,5% 57 10,7% 135 12,6% nekaj srednjega 195 36,2% 181 34,0% 376 35,1% lahke 136 25,3% 167 31,3% 303 28,3% zelo lahke 82 15,2% 111 20,8% 193 18,0%

Pisanje spisov zelo težke 88 16,4% 55 10,3% 143 13,4% težke 124 23,1% 112 21,0% 236 22,1% nekaj srednjega 162 30,2% 158 29,6% 320 29,9% lahke 102 19,0% 126 23,6% 228 21,3% zelo lahke 61 11,4% 82 15,4% 143 13,4%

Test iz slovnice zelo težek 85 15,9% 35 6,6% 120 11,3% težek 151 28,2% 126 23,8% 277 26,0% nekaj srednjega 184 34,3% 189 35,7% 373 35,0% lahek 80 14,9% 126 23,8% 206 19,3% zelo lahek 36 6,7% 54 10,2% 90 8,4%

84

SPOL


N % N % N % Ustni preizkus - slovnica

zelo težek 66 12,9% 30 6,1% 96 9,6%

težek 128 25,0% 89 18,1% 217 21,6% nekaj srednjega 183 35,8% 179 36,4% 362 36,1% lahek 87 17,0% 133 27,0% 220 21,9% zelo lahek 47 9,2% 61 12,4% 108 10,8%



Ustni preizkus - književnost


Skupaj 535 100,0% 516 100,0% 1051 100,0%

Tabela 45: Zahtevnost nalog in preizkusov znanja pri slovenščini po spolu (N=1.106).

10. Ali si v letošnjem šolskem letu sodeloval/a na tekmovanju za Cankarjevo priznanje? (o8+P+S+G)

RAZRED


N % N % N % Moški Da 5 3,5% 10 3,7% 15 3,7% Ne 137 96,5% 257 96,3% 394 96,3% Ženski Da 23 12,6% 15 7,7% 38 10,0% Ne 160 87,4% 181 92,3% 341 90,0% Skupaj Da 28 8,6% 25 5,4% 53 6,7% Ne 297 91,4% 438 94,6% 735 93,3%

Tabela 46: Tekmovanje za Cankarjevo priznanje po razredu/letniku in spolu (N=788).

11. Ali kdaj učitelji pri drugih predmetih (ne pri slovenščini) popravijo tvoj jezik (slovnične napake, govor)? (VSI)

RAZRED


N % N % N % N % Moški Da 76 63,9% 76 53,9% 141 53,0% 293 55,7% Ne 43 36,1% 65 46,1% 125 47,0% 233 44,3% Ženski Da 91 59,5% 87 48,1% 96 49,0% 274 51,7% Ne 62 40,5% 94 51,9% 100 51,0% 256 48,3% Skupaj Da 167 61,4% 163 50,6% 237 51,3% 567 53,7% Ne 105 38,6% 159 49,4% 225 48,7% 489 46,3%

Tabela 47: Drugi učitelji popravljajo jezik anketirancev po razredu/letniku in spolu (N=1.106).

85

12. Katero zvrst slovenščine pretežno uporabljajo profesorji pri drugih predmetih (ne pri slovenščini)? (o8+P+S+G)

ZborniMešano

Narečni/pokraj inskiNe vem

100

200

300

400

500

188

493

48

73

Graf 11: Zvrst slovenščine pri učiteljih drugih predmetov (N=802).

RAZRED


N % N % N % Zborni 90 27,3% 98 20,8% 188 23,4% Mešano 178 53,9% 315 66,7% 493 61,5% Narečni/pokrajinski 17 5,2% 31 6,6% 48 6,0% Ne vem 45 13,6% 28 5,9% 73 9,1%

Skupaj 330 100,0% 472 100,0% 802 100,0%

Tabela 48: Zvrst slovenščine pri učiteljih drugih predmetov po razredu/letniku (N=802).

13. Ali ste v letošnjem šolskem letu pri pouku slovenščine počeli katero od navedenih stvari? Obkroži DA ali NE. (VSI).

774

666

569

532

464

378

269

246

196

185

0 100 200 300 400 500 600 700 800 900

Oglasi

Gled. predstava

Film o življ. pesn

Film pri pouku

Besedilo iz časopisa

Računalniška uč ilnica

Film v kinu

Besedilo iz interneta

TV nadaljevanka

TV poročila

Graf 12: Dejavnosti pri pouku slovenskega jezika (N=1.106).

86

RAZRED


N % N % N % N % Gled. predstava 238 82,9% 195 57,9% 233 49,7% 666 60,9% Film o življenju pesnika 83 30,0% 222 65,7% 264 56,1% 569 52,4% Film v kinu 71 25,3% 99 29,5% 99 21,0% 269 24,7% Besedilo iz časopisa 130 45,5% 155 45,7% 179 38,2% 464 42,4% Film pri pouku 155 54,8% 163 48,2% 214 45,5% 532 48,8% TV nadaljevanka 105 36,8% 53 15,6% 38 8,1% 196 17,9% TV poročila 95 33,5% 47 13,9% 43 9,2% 185 16,9% Besedilo z interneta 85 30,0% 78 23,1% 83 17,7% 246 22,5% Oglasi 196 69,5% 278 82,2% 300 64,0% 774 71,1% Računalniška učilnica 198 70,2% 143 42,4% 37 7,9% 378 34,7%

Tabela 49: Dejavnosti pri pouku slovenskega jezika po razredu/letniku(N=1.106).

14. Koliko obšolskih dejavnosti (krožkov, delavnic) obiskuješ? Število vpiši v kvadratek! (VSI).

SPOL

Moški Ženski Skupaj RAZRED Peti/šesti 1,67 2,56 2,18 Osmi/deveti 1,53 1,89 1,73 Tretji letnik 0,86 0,78 0,83

Skupaj 1,24 1,69 1,47

Tabela 50: Povprečno število obšolskih dejavnosti po razredu in spolu (N=1.106).

15. Ali obiskuješ dodatni pouk slovenščine? (o5+o8).

Moški

Ženski

Ne Da0

100

200

300

247

304

2337

Graf 13: Dodatni pouk slovenščine po spolu (N=611).

87

Moški Ženski Skupaj Peti/šesti N 16 17 33 % 13,6% 10,8% 12,0% Osmi/deveti N 7 20 27 % 4,6% 10,9% 8,1%

Skupaj N 23 37 60 % 8,5% 10,9% 9,8%

Tabela 51: Dodatni pouk slovenščine po spolu in razredu (N=611)-

16. Ali si se v tem šolskem letu izven šole (popoldne, v svojem prostem času) udeležil katere od navedenih dejavnosti? (VSI).

RAZRED


N % N % N % N % Tuj jezik 99 35,1% 58 17,5% 36 7,8% 193 18,0% Šport 204 71,8% 212 62,7% 204 43,7% 620 56,9% Glasbena šola 88 31,5% 80 24,1% 49 10,7% 217 20,3% Taborniki 24 8,7% 31 9,5% 32 7,0% 87 8,2%

Tabela 52: Izvenšolske dejavnosti po razredu (N=1.106)

SPOL


N % N % N % Tuj jezik 89 16,8% 100 18,9% 189 17,9% Šport 334 61,7% 274 51,6% 608 56,7% Glasbena šola 93 17,6% 119 22,6% 212 20,1% Taborniki 41 7,8% 43 8,3% 84 8,0%

Tabela 53: Izvenšolske dejavnosti po spolu (N=1.106)

88

17. Napiši, prosim, oceno iz navedenih predmetov v zadnjem ocenjevalnem obdobju.

MoškiŽenski

1 2 3 4 50

50

100

150

200

12

124

38

143

120

151

174

99

199

Peti/šesti

Osmi/deveti

Tretji letnik

1 2 3 4 5

0

50

100

150

1 38 9

21

134

27

90

151

106 107

118

141

112

47

Graf 14: Distribucija ocen anketirancev pri slovenščini po spolu in razredu/letniku (N=1.106).

SPOL

Moški Ženski Skupaj Angleščina Peti/šesti 4,27 4,25 4,26 Osmi/deveti 3,56 3,85 3,72 Tretji letnik 3,08 3,31 3,17

Matematika Peti/šesti 4,08 4,08 4,08 Osmi/deveti 3,50 3,79 3,66 Tretji letnik 2,86 3,05 2,94

Slovenščina Peti/šesti 4,13 4,49 4,33 Osmi/deveti 3,63 4,15 3,92 Tretji letnik 2,88 3,48 3,14

Geografija Peti/šesti . . . Osmi/deveti 3,88 4,13 4,02 Tretji letnik 3,89 3,76 3,81

Zgodovina Peti/šesti . . . Osmi/deveti 3,77 3,99 3,89 Tretji letnik 3,80 3,78 3,79

Družba Peti/šesti 4,14 4,27 4,21 Osmi/deveti . . . Tretji letnik . . .

Naravoslovje in tehnika

Peti/šesti 4,33 4,38 4,36 Osmi/deveti . . .

Tretji letnik . . .

Tabela 54: Povprečna ocena anketirancev pri predmetih po razredu/letniku in spolu (N=1.106).

89

18. Običajno učitelji ocenjujejo učence, tokrat pa imaš ti možnost, da oceniš učitelje pri navedenih predmetih. Podeli jim oceno od 1 do 5.

MoškiŽenski

1 2 3 4 5

50

100

150

200

250

60

21

54

26

102

83

152 149

169

254

Peti/šesti

Osmi/deveti

Tretji letnik

1 2 3 4 5

0

50

100

150

1723

41

8

35 37

15

50

121

64

105

139

183

120

128

Graf 15: Distribucija ocen, ki so jih anketiranci podelili učitelju slovenščine, po spolu in razredu/letniku (N=1.106).

SPOL

Moški Ženski Skupaj Angleščina Peti/šesti 4,01 3,99 4,00 Osmi/deveti 3,38 3,25 3,31 Tretji letnik 3,27 3,04 3,17

Matematika Peti/šesti 4,21 4,30 4,26 Osmi/deveti 3,69 3,95 3,84 Tretji letnik 3,62 3,61 3,62

Slovenščina Peti/šesti 4,07 4,57 4,35 Osmi/deveti 3,53 4,01 3,79 Tretji letnik 3,40 3,83 3,58

Geografija Peti/šesti . . . Osmi/deveti 4,03 3,93 3,98 Tretji letnik 3,84 3,74 3,78

Zgodovina Peti/šesti . . . Osmi/deveti 3,79 3,63 3,70 Tretji letnik 3,10 3,36 3,25

Družba Peti/šesti 3,99 4,25 4,14 Osmi/deveti . . . Tretji letnik . . .

Naravoslovje in tehnika

Peti/šesti 4,17 4,43 4,32 Osmi/deveti . . .

Tretji letnik . . .

Graf 16: Povprečna ocena, ki so jo anketiranci pripisali učiteljem pri navedenih predmetih, po razredu/letniku in spolu (N=1.106).

90

19. Ali ima tvoj učitelj ali učiteljica slovenščine urejeno spletno stran, namenjeno učencem? (VSI).

Da Ne Ne vem Skupaj Peti/šesti N 65 203 2 270 % 24,1% 75,2% 0,7% 100,0%

Osmi/deveti N 55 278 333 % 16,5% 83,5% 100,0%

Tretji letnik N 44 415 2 461 % 9,5% 90,0% 0,4% 100,0%

Skupaj N 164 896 4 1064 % 15,4% 84,2% 0,4% 100,0%

Tabela 55: Spletne strani učiteljev, odgovori po starosti in spolu.

20. Bolj podrobno oceni delo svojega učitelja oziroma učiteljice slovenščine. Med naštetimi podčrtaj tiste lastnosti, ki veljajo za tvojega učitelja oziroma učiteljico slovenščine. Podčrtaš lahko več odgovorov. (VSI)

877

679

673

563

481

399

340

227

135

94

90

0 200 400 600 800 1000

dobro razlaga snov

pravičen

prijazen

zanimiv

zabaven

strog

popustljiv

dolgočasen

nepravičen

slabo razlaga snov

neprijazen

Graf 17: Lastnosti učiteljev, ki so jih izbrali anketiranci (N=1.106).

RAZRED


N % N % N % N % dobro razlaga snov 260 88,4% 258 75,9% 359 76,1% 877 79,3% zanimiv 183 62,2% 168 49,4% 212 44,9% 563 50,9% strog 78 26,5% 141 41,5% 180 38,1% 399 36,1% nepravičen 15 5,1% 49 14,4% 71 15,0% 135 12,2% pravičen 223 75,9% 207 60,9% 249 52,8% 679 61,4% zabaven 155 52,7% 142 41,8% 184 39,0% 481 43,5% popustljiv 85 28,9% 113 33,2% 142 30,1% 340 30,7% neprijazen 15 5,1% 42 12,4% 33 7,0% 90 8,1% dolgočasen 25 8,5% 96 28,2% 106 22,5% 227 20,5% prijazen 234 79,6% 201 59,1% 238 50,4% 673 60,8% slabo razlaga snov 9 3,1% 49 14,4% 36 7,6% 94 8,5%

Tabela 56: Lastnosti učiteljev, ki so jih izbrali anketiranci, po razredu/letniku (N=1.106).

91

SPOL


N % N % N % dobro razlaga snov 421 76,8% 446 82,4% 867 79,6% zanimiv 251 45,8% 305 56,4% 556 51,1% strog 223 40,7% 172 31,8% 395 36,3% nepravičen 76 13,9% 57 10,5% 133 12,2% pravičen 314 57,3% 357 66,0% 671 61,6% zabaven 220 40,1% 254 47,0% 474 43,5% popustljiv 166 30,3% 170 31,4% 336 30,9% neprijazen 52 9,5% 38 7,0% 90 8,3% dolgočasen 137 25,0% 88 16,3% 225 20,7% prijazen 287 52,4% 375 69,3% 662 60,8% slabo razlaga snov 55 10,0% 38 7,0% 93 8,5%

Tabela 57: Lastnosti učiteljev, ki so jih izbrali anketiranci, po spolu (N=1.106).

21. Kako pogosto obiščeš šolsko knjižnico? (VSI).

NikoliManj kot enkrat na mes ec

Manj kot enkrat na tedenEnkrat na teden

Večkrat na teden

0

100

200

300

189

345

226

178

152

Graf 18: Obiskovanje šolske knjižnice (N=1.106).

RAZRED


N % N % N % N % Nikoli 33 11,5% 64 18,9% 92 19,8% 189 17,3% Manj kot enkrat na mesec 58 20,3% 106 31,3% 181 38,9% 345 31,7% Manj kot enkrat na teden 63 22,0% 60 17,7% 103 22,2% 226 20,7% Enkrat na teden 71 24,8% 57 16,8% 50 10,8% 178 16,3% Večkrat na teden 61 21,3% 52 15,3% 39 8,4% 152 13,9%

Tabela 58: Obiskovanje šolske knjižnice po razredu (N=1.106).

92

SPOL


N % N % N % Nikoli 125 22,9% 60 11,2% 185 17,1% Manj kot enkrat na mesec 172 31,6% 171 32,0% 343 31,8% Manj kot enkrat na teden 110 20,2% 114 21,3% 224 20,8% Enkrat na teden 75 13,8% 101 18,9% 176 16,3% Večkrat na teden 63 11,6% 88 16,5% 151 14,0%

Tabela 59: Obiskovanje šolske knjižnice po spolu (N=1.106).

22. Kako pogosto obiskuješ knjižnico v vašem kraju oziroma mestu? Ali pa potujočo knjižnico? (VSI).

NikoliManj kot enkrat na mes ec

Manj kot enkrat na tedenEnkrat na teden

Večkrat na teden

0

100

200

300

233

377

253

165

64

Graf 19: Obiskovanje javne knjižnice (N=1.106).

RAZRED


N % N % N % N % Nikoli 47 16,3% 64 19,0% 122 26,1% 233 21,3% Manj kot enkrat na mesec 70 24,3% 122 36,2% 185 39,6% 377 34,5% Manj kot enkrat na teden 76 26,4% 84 24,9% 93 19,9% 253 23,2% Enkrat na teden 60 20,8% 52 15,4% 53 11,3% 165 15,1% Večkrat na teden 35 12,2% 15 4,5% 14 3,0% 64 5,9%

Tabela 60: Obiskovanje javne knjižnice po razredu (N=1.106).

93

SPOL


N % N % N % Nikoli 153 28,0% 77 14,4% 230 21,3% Manj kot enkrat na mesec 201 36,8% 171 31,9% 372 34,4% Manj kot enkrat na teden 106 19,4% 146 27,2% 252 23,3% Enkrat na teden 64 11,7% 100 18,7% 164 15,2% Večkrat na teden 22 4,0% 42 7,8% 64 5,9%

Tabela 61: Obiskovanje javne knjižnice po spolu (N=1.106).

23. Ali tvoji starši pogosto berejo knjige? (VSI).

24. Ali tvoji starši pogosto berejo časopise? (VSI).

25. Ali ti starši poleg šolskih kupujejo tudi druge knjige? (VSI).

26. Ali kdaj sami kupite knjigo v knjigarni? (G+S+P).

RAZRED


N % N % N % Starši berejo knjige 185 64,2% 194 57,4% 225 48,1% Starši berejo čaopise 221 76,5% 289 85,0% 408 87,0% Starši ank. kupujejo »druge knjige« 187 65,6% 155 45,9% 215 45,8% Anketiranci sami kupujejo knjige 157 33,5%

Tabela 62: Bralne navade v družini, delež in število pozitivnih odgovorov po razredu/letniku (N=1.106).

SPOL


N % N % N % Starši berejo knjige 333 60,8% 267 49,9% 600 55,4% Starši berejo čaopise 461 84,1% 447 82,9% 908 83,5% Starši ank. kupujejo »druge knjige« 256 47,0% 295 55,0% 551 51,0% Anketiranci sami kupujejo knjige 82 30,5% 73 37,4% 155 33,4%

Tabela 63: Bralne navade v družini, delež in število pozitivnih odgovorov po razredu/letniku (N=1.106).

94

27. Napišite, ali se strinjate z navedenimi trditvami ali ne. (o8+G+S+P).

Da Ne Ne vem

100

200

300

400

500

541

120146

Slov enščina pomembna za kariero Tuj jezik pomemben za kariero

Da Ne Ne vem0

200

400

600

716

27

64

Ali Slov enci obv ladajo slovenščino?

Da Ne Ne vem0

100

200

300

226

363

214

Graf 20: Stališča anketirancev do pomena slovenščine in tujih jezikov za poklicno kariero, stališče glede splošne jezikovne kompetence Slovencev (N=798).

RAZRED


N % N % N % Slovenščina pomembna za šolanje in poklic

Da 242 71,2% 299 64,0% 541 67,0% Ne 34 10,0% 86 18,4% 120 14,9% Ne vem 64 18,8% 82 17,6% 146 18,1%

Tuj jezik pomemben za šolanje in poklic

Da 299 87,9% 417 89,3% 716 88,7% Ne 14 4,1% 13 2,8% 27 3,3% Ne vem 27 7,9% 37 7,9% 64 7,9%

95

RAZRED


N % N % N % Slovenci obvladajo slovenščino

Da 120 35,5% 106 22,8% 226 28,1% Ne 111 32,8% 252 54,2% 363 45,2% Ne vem 107 31,7% 107 23,0% 214 26,7%

Tabela 64: Stališča anketirancev do pomena slovenščine in tujih jezikov za poklicno kariero, stališče glede splošne jezikovne kompetence Slovencev po razredu/letniku (N=798).

SPOL


N % N % N % Slovenščina pomembna za šolanje in poklic

Da 251 59,9% 287 75,7% 538 67,4% Ne 85 20,3% 33 8,7% 118 14,8% Ne vem 83 19,8% 59 15,6% 142 17,8%

Tuj jezik pomemben za šolanje in poklic

Da 374 89,3% 333 87,9% 707 88,6% Ne 17 4,1% 10 2,6% 27 3,4% Ne vem 28 6,7% 36 9,5% 64 8,0%

Slovenci obvladajo slovenščino

Da 134 32,1% 91 24,1% 225 28,3% Ne 173 41,5% 184 48,8% 357 45,0% Ne vem 110 26,4% 102 27,1% 212 26,7%

Tabela 65: Stališča anketirancev do pomena slovenščine in tujih jezikov za poklicno kariero, stališče glede splošne jezikovne kompetence Slovencev po razredu/letniku (N=798).

28. Nekateri trdijo, da je slovenščina »premajhen« jezik, da sta za uspeh pri delu in v karieri bolj koristna znanje in raba tujih jezikov. Ali si kdaj kaj takšnega slišal od sošolcev, prijateljev, staršev ali sorodnikov? (o8+G+S+P).

RAZRED


N % N % N % Moški Da 61 41,2% 149 55,4% 210 50,4% Ne 87 58,8% 120 44,6% 207 49,6%

Ženski Da 67 37,2% 105 54,1% 172 46,0% Ne 113 62,8% 89 45,9% 202 54,0%

Skupaj Da 128 39,0% 254 54,9% 382 48,3% Ne 200 61,0% 209 45,1% 409 51,7%

Tabela 66: Zaznavanje stališča o prednosti tujih jezikov pred slovenščino, po razredu/letniku in spolu (N=791).

29. Ali menite, da je med cilji književnega pouka tudi spodbujanje narodne zavesti Slovencev? (G+S+P).

SPOL


N % N % N % Da 150 55,8% 135 69,2% 285 61,4% Ne 55 20,4% 14 7,2% 69 14,9% Ne vem 64 23,8% 46 23,6% 110 23,7% Skupaj 269 100,0% 195 100,0% 464 100,0%

Tabela 67: Stališča glede spodbujanja narodne zavesti kot cilja pri pouku slovenščine po spolu (N=464).

96

30. Kateri od navedenih predmetov je pri razvijanju narodne zavesti po vašem mnenju najpomembnejši?

(G+S).

SPOL


N % N % N % Geografija 25 13,1% 10 6,4% 35 10,1% Psihologija 2 1,0% 2 ,6% Slovenščina 71 37,2% 71 45,5% 142 40,9% Sociologija 17 8,9% 16 10,3% 33 9,5% Zgodovina 76 39,8% 59 37,8% 135 38,9% Skupaj 191 100,0% 156 100,0% 347 100,0%

Tabela 68: Šolski predmeti in njihov pomen pri razvijanju narodne zavesti po spolu (N=347).

31. Kje nameravaš nadaljevati šolanje po končani osnovni šoli? (o8).

MoškiŽenski

0 25 50 75 100

Ne vem

Ne bom nadal jeval šolan ja

Strokovna SŠ

Drugo SŠ

Pokl ic na SŠ

Splošna gimnazi ja

38

22

1

10

8

18

17

29

31

54

103

Graf 21: Nadaljevanje šolanja po osnovni šoli (N=340).

97

Kje nameravate nadaljevati šolanje po končani srednji šoli? (G+S).

Moški

Ženski

25 50 75 100 125

Ne vem

Drugo SŠ

Drugo VIŠ

Ne bom nadal jeval šolan ja

Vis okoš olski š tudi j

Univerzitetni študi j

41

31

1

2

4

7

1

45

22

122

124

Graf 22: Nadaljevanje šolanja po osnovni šoli (N=410).

32. SPOL (VSI).

Moški Ženske B. O. Skupaj Peti/šesti N 127 160 7 294 % 43,2% 54,4% 2,4% 100,0%

Osmi/deveti N 152 185 3 340 % 44,7% 54,4% 0,9% 100,0%

Tretji letnik N 269 196 7 472 % 57,0% 41,5% 1,5% 100,0%

Skupaj N 548 541 17 1106 % 49,5% 48,9% 1,5% 100,0%

Tabela 69: Spol anketirancev po razredu/letniku (N=1.106).

98

PRILOGA 3 (SEZNAM ŠOL)

III. OŠ Celje Osnovna šola

Osnovna šola Antona Ukmarja Koper Osnovna šola

Osnovna šola Horjul Osnovna šola

Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško Osnovna šola

Osnovna šola Log - Dragomer Osnovna šola

Osnovna šola Malečnik Osnovna šola

Osnovna Šola Rače Osnovna šola

Osnovna šola Spodnja Šiška Osnovna šola

Osnovna Šola Štore Osnovna šola

OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica Osnovna šola

OŠ Franceta Bevka Tolmin Osnovna šola

OŠ II Murska Sobota Osnovna šola

OŠ Ketteja in Murna Ljubljana Osnovna šola

OŠ Maksa Durjave MB Osnovna šola

OŠ Naklo Osnovna šola

OŠ Prebold Osnovna šola

OŠ Prežihovega Voranca Jesenice Osnovna šola

OŠ Šmihel Novo mesto Osnovna šola

Gimnazija Bežigrad Ljubljana Gimnazija

Gimnazija Celje Center Gimnazija

Gimnazija Črnomelj Gimnazija

Gimnazija Jurija Vege Idrija Gimnazija

Gimnazija Koper Gimnazija

Gimnazija Murska Sobota Gimnazija

Gimnazija Šentvid Gimnazija

III. Gimnazija Maribor Gimnazija

Šolski Center Slovenj Gradec, Gimnazija Gimnazija

TŠC Kranj - Strokovna Gimnazija Gimnazija

Biotehniški center Naklo, Strokovna šola Poklicna

Srednja šola Domžale, poklicna in strokovna šola Poklicna

Šolski center Postojna, Srednja šola Poklicna

Srednja elektro-računalniška šola Maribor Strokovna

Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo, Ljubljana Strokovna

ŠC Krško-Sevnica, Srednja šola Sevnica Strokovna

ŠC Ptuj, Poklicna in tehniška strojna šola Strokovna

ŠC Rudolfa Maistra Kamnik, Srednja ekonomska šola Strokovna

ŠC Šentjur, Srednja in poklicna strokovna šola Strokovna

TŠC Nova Gorica, Elektrotehniška in računalniška šola Strokovna

teza o (ne)priljubljenosti slovenščine kot obveznega šolskega

Documents