ti. novo mesto, 7. marca 1957 letošnjem osmem · pdf filedragoceni tekočini, ki hrani...
TRANSCRIPT
Glasi lo Social istične zveze de lovnega l judstva o k r a j a Novo mesto Lastnik In Izdajatelj: Okrajni odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek Posamezna številka 10 6 in . — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 000 din ozir. 8 ameriške dolarje. — Tekoči račnn pri Komunalni banki v Novem mestu, ti. 60-KB-16-2-24
Stev. 10 (364) Leto V I I I .
NOVO MESTO, 7. MARCA 1957
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik Naslov uredništva In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in upravei št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-ealožniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel
Ob letošnjem osmem marcu Ko praznujemo 8. marec, se
spominjamo vseh predvojnih In partizanskih bork, vseh h'ru l>i>ih žena* mater in deklet, ki so s svojo borbo, % aktivnimi delom, žrtvami in življenji dale vse, da bi živeli srečno, svobodno življenje.
Borba je že davno končana, tivimo v svobodi in miru, gradimo novo življenje. Toda, boljšega življenja in socializma ni moč zgraditi v kratkem Času. Za to so potrebni dolgotrajni, veliki napori in vztrajno, požrtvovalno delo vseh zavednih državljanov. Kakor Je bila važna udeležba žena v narodnoosvobodilni borbi, prav tako je važna in potrebna tu di njihova udeležba v sedanjih naporih, ko hočemo našo revno, zaostalo deželo spremeniti v razvito, socialistično domovino z zadovoljnimi, srečnimi državljani. Toda boljša
Kri za žiultenie
Stroji v novomeški Industriji obutve so u d h n i l i i n v dopoldanskem o d m o r u je stopil med delavce zdravnik. Vse je umolknilo, ko je začel govoriti o krvi, tej dragoceni tekočini, ki h r a n i naic telo in rešuje ž iv l jenja, kadar je po t rebno . V imenu Rdečega križa in uprave bolnišn!ce je povabil tovariše in tovar!srcey da prispevajo nekaj krvi za bolnik«, porodnice i n poškodovance. Seznanil jih je Se s postopkom na krvodajalski postaji in jim povedal, k o l i k o življenj so v zadnjih desetletjih, zlasti pa po drugi svetovni vojni, rešili prav krvodajalci 3 svojimi p l e m e n i t i m i dejanji.
V sredo zjutraj je prišlo V transfuzijsko postajo b o l nišnice 20 tovarišev in t o -varišic, članov kolektiva Industrije obutve , ki so se prvi p r i j o v i l i r a k r v o d a ja lce . Čeprav imajo v podjetju skoraj vsi akordno delo, so ga za kratek čas zapustili z zavestjo, da bodo podarili bolnikom n e k a j krvi in tako pomagali mnogim, ki so prišli v bolnišnico po zdravje. Vsem se je p o zna l o n a obrazih, da 90 p o n a m i , ko lahko z dejanjem, pokažejo svojo delavsko zavest. Prvi krvodajalci iz fcnstf i n d b s t r i j * »kega d e l a v s t v a v Novem mrestu n a n o v i t r a n s f u z i j s k i pos ta j i to b i t i :
Rudi Jerančic, Martin Vidmar, Martin AmbrožiČ, Jože Gorenc, Janez Jerič, Antru^U* Lusar, Juii jan K i rn , Anton Pavlic, Miha Lokovšek, Peter Kobe, A n ton špringer, Jože Regina, Tone Zupančič, Stane Pavlin, Franc Keh, Alojz Ber-kopec, Milena Satler, Jože Eura in Lojze Dolinar.
S l e d i l i jim bodo še ostali tot'0-rižt in tovarišice iz podjetja, za njiny, pa še m n o g i , k i jih bo k tej plemeniti dolžnosti p o v a b i l Rdeči k?>ž. Pacienti novomeške bolnišnice, matere-porodnice, poškodouaici i n v s i ostali, ki bodo med zdravljenjem dobili njihovo kri, se jim za tovariško in človekoljubno dejanje naj-topie je iz srca zahvalju-
• Danes , tovariš, si d a l k r i
ta bližnjega. Ali si prepričan, da ne boš morda jutri ali pojutrišnjem sam potreboval nekaj te dragocene tekočine, če boš prisiljen iskati zdravja in p o moč v bolnišnici? Morda pa bo kri p o t r ebova l a tvoja žena, mati ali sestra po težkem porodu in nevarni operaciji, morda, tvoj otrok? Takrat boš hvaležen za kri, ki jo bo podaril zate o'.' za tvoje drage tovariš^ W je pravtako kot ti razumel, da E R I REŠUJE ŽIVLJENJE!
bodočnost nI odvisna samo od uspešnega dela vsakega posameznika na njegovem delovnem področju. Poleg tega moramo kot zavedni državljani delati še povsod tam, kjer se rešujejo važna vprašanja na tega sedanjega in bodočega življenja.
V e l i k je delež žena v javnem i n domačem življenju
Tudi na Dolenjskem se večina žena udejstvuje v poklicnem delu; so delavke, name-ičenke in kmetice, ki s svojim delom ustvarjajo precejšen del narodnega dohodka. Pa tudi delo gospodinj je važno družbeno opravilo in ga ne smemo podcenjevati. Z razvijanjem družbenega samoupravljanja se pa postavlja pred vse državljane in s tem tudi pred žene še mnogo dru gih nalog, ki jih je treba reševati poleg vsakodnevnega poklicnega dela. Čeprav so žene dvojno obremenjene (saj delajo v tovarni ali v službi osem ur na dan, na polju in pri živini pa celo po dvanajst in več ur, nato pa jih čaka doma še vse gospodinjstvo in otroci, za kar tudi porabijo najmanj pet ur na dan) se vendar kljub tej hudi obremenitvi niso odtegnile aktivnemu delu v javnosti.
Na najodgovornejših mestih Imamo na Dolenjskem precej zona, ki so članice okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov, predsednice ali članice svetov in komisij okrajnega ljudskega odbora in o (K-; II škili ljudskih odborov, načelnice in šefi raznih sektorjev državne uprave, diVek torice šol, podjetij itd. Nekaj žena je Wlo izvoljenih tudi v upravne odbore in delavske svete tovarn, v upravne odbore in pospeševalne odseke kmetijskih zadrug ter v razne sindikalne forume. Ženam so
najbolj pri srcu vprašanja s področja vzgoje, šolstva, izobraževanja, zdravstva, gociale in gospodinjstva, zato je tudi njihovo udejstvovanje na Dolenjskem najuspešnejše prav na tem področju. Posebno v šolskih odborih in organizacijah Rdečega križa so žene zelo aktivne. V zadnjem času se žene tudi vse boij udejstvuje-jo v hišnih in potrošniških svetih, saj lahko prav preko teh svetov neposredno poma-
Ing. VILMA PIRKOVIfi
gajo reševati mnoga vprašanja, ki se tičejo gospodinj.
Posebno številno se žene udeležujejo množičnih sestankov Socialistične zveze, zborov volivcev in občnih zborov kmetijskih zadrug, kjer enakopravno razpravljajo ter odločajo o mnogih zelo važnih političnih, gospodarskih in drugih vprašanjih. Zelo se je tudi razgibala dejavnost žena v zvezi zadružnic, društvih za napredek gospodinjstva, dru štvih prijateljev mladine, v prosvetnih in raznih drugih organizacijah.
m
Dolen jske žene so čedalje bol j delavne p r i reševanju družbenih
vprašanj Čeprav je bilo že pred ne
kaj leti po reorganizaciji or ganizacije A F 2 čutiti nekak zastoj v ženski aktivnosti, lahko danes ugotovimo, da so žene na Dolenjskem v zadnjem času vse bolj aktivne in da so s svojo aktivnostjo razgibale marsikatere ostale organizacije ter, postavile zahteve po reševanju raznih družbenih vprašanj, ki jih žene najbolj boleče občutijo.
Vidimo torej, da tudi na Do-
V N E D E L J O B O S T A D V E O K R A J N I SKUPŠČINI
Pozdrav delegatom prosvetnih in mladinskih organizacij
L e t n e obračune napravljenega dela in načrte za uresničenje bodočih nalog bodo v nedeljo dopoldne pregledali v N o v e m m e s t u de l epa t i dveh organizacij:
Ob pol deveti uri se bodo v d u o r a n i Doma ljudske p r o -svete zbrali delegati in gostje okrajne skupščine sveta Svobod in prosvetnih društev, ob devetih se bo pa. v d v o r a n i Doma JLA začela letna konferenca organizacij Ljudske
VREME ZA ČAS OD 8. DO 17. MARCA
Med l0. in 14. marcem nestalno in nekajkrat izdatnejše padavine, s snegom do nižin. SIcer suho, a hladno vreme z mrazom ponoči.
(Napoved priredil V. M.)
mladine za novomeški okraj. Poročila odbornikov o lani uresničenih nalogah, o problemih posameznih organizacij in društev in o načrtih, ki so pred mladino, Ijudsko-pro-svetnim in telesnovzgojnim delom v okraju, bodo prav gotovo zanimiv dokument uveljavljanja naprednih teženj na
.teh področjih našega udej-stvovanja. Razpravljanje izvoljenih delegatov bo poročila osvetlilo z vseh strani, zlasti pa naj bi dalo kar največ vzpodbudnih, kritičnih misU, ocen in predlogov, kako bi povsod dosegli letos nove uspehe. 1
S temi željami pozdravljamo vse delegate, ki se bodo zbrali v nedeljo v sredšiču Dolenjske in iskreno želimo, da bi obe konferenci obrodili ijeliko sadov!
lenjskem žene vse bolj posegajo v reševanje vseh družbenih nalog in da se zavedajo svojih državljanskih dolžnosti, prav tako pa se tudi poslužujejo vseh pravic, katere j im daje naša demokratična ureditev. Toda težav in nalog je še vedno veliko. Vsled tega naj bi vsi državljani' in tudi žene v bodoče še bolj živahno sodelovali pri vsem delu ter pomagali reševati razne skupne probleme, od katerih je od visno hitrejše zboljšanje življenjskih razmer. V bodoče bo postopno prenesenih na dr žavljane vedno več pravic in možnosti o odločanju, medtem ko bodo skupščine ln ljudski odbori skrbeli za osnovne smernice.
Pri tej razširjeni samoupravi bodo imele zelo važno vlogo tudi žene. Prvič zato, ker tvorijo polovico prebivalstva, drugič pa, ker so oeslokrat veliko bolj kot možje zainteresirane na reševanju določenih vprašan.!, ki vplivajo na boljše, urejenejše družinske razmere. Prav ta vprašanja bodo v bodoče osnovno delo, s katerimi se bodo morale baviti občine, krajevni odbori, razni sveti, Stanovanjske skupnosti in organizacije.
N e ženska, temveč družbena vprašanja!
Posebno bo treba pritegniti veliko število žena k soodloča-čanju pri reševanju takih perečih vprašanj, kot so izgradnja stanovanj, upravljanje stanovanjskega fonda, iole, šolske kuh obratne kuhi nje po tovarnah,, menze za odnašanje hrane domov ter d ru gi obrati družbene prehrane, sodobne pralnice v mestnih naseljih, večjih hišah, vaseh in tistih tovarnah, ki zaposlujejo pretežno žensko delovno silo, dalje vrtci, otroška igrišča, prostori za učenje šolskih otrok, zboljšanje preskrbe mest in krajev, sodobnejše in številnejše trgovine, dostavljanje živil na domove, ureditev raznovrstnih servisnih obratov za pomoč družinam in še in še. T a vprašanja niso n i -kaka »ženska« vprašanja, čeprav jih žene najbolj odločno postavljajo, temveč so skupna, družbena vprašanja, 'katere naj rešujejo občine, zbornice, delavski sveti in sindikati, kmetijske zadruge, stanovanjske skupnosti in hišni sveti, šolski odbori itd.
Ker so vsa ta vprašanja tesno povezana % zboljšanjem
življenjske ravni delovnih ljudi, jih bodo našteti organi prav zato morali v bodoče bolj odločno reševati. Razni; predpisi in i n s t r u m e n t i bodo dali zato tudi potrebno materialno osnovo. Ker pa brez pobud in ustvarjalnega sodelovanja državljanov, predvsem še žena, ne bo Šlo, bo potrebno pri bodočih volitvah izvoliti v organe oblasti še mnogo več žena kot doslej, v razne pomožne oblastvene organe, kakor tudi v razne upravne odbore, svete in vodstva organizacij pa pritegniti veliko število žena.
S Še večjo aktivnostjo žena bomo hitreje reševali razna vprašanja, ki so povezana z dvigom življenjski' ravni in ki bodo zaposlene žene ter gospodinje tudi razbremenila nekaterih najbolj zamudnih in napornih gospodinjskih opravil, s tem pa bo ženam omogočeno še aktivnejše poseganje v vsa družbena dogajanja, da bomo čim hitreje napredovali pri graditvi srečnejšega življenja.
L I C E N A
Zaključeno je VI. šahovsko prvenstvo Dolenjske
Družbeni plan in proračun za 1957 usmerjena predvsem v
utrditev naših občin Se ta mesec bosta oba zbora OLO sprejela družbeni
plan in proračun okraja Novo mesto za leto 1957. Pred tem pomembnim dogodkom smo se obrnili na direktorja okrajnega zavoda za plan, tovariša IVANA NOVSAKA, da nam Je odgovoril na nekaj vprajanj v sveti z letošnjim družbe* nim planom ln proračunom.
1. KAKŠNE SO OSNOVNE ZNAČILNOSTI PREDLOGA O K R A J N E . GA DRUŽBENEGA P L A NA ZA LETO 1957?
P r ed l og družbenega p lana okraja za leto 1957 kaže tele osnovne značilnosti:
1. povečano proizvodnjo v obstoječih obratih in povečano storilnost;
2. proračunska razdelitev sredstev gre v prid občinam in je namenjena zlasti komunalni izgradnji, predvsem Pa še dvigu življenjske ravni;
3. skladi okraja in občin so namensko razporejeni in bodo letos tesneje povezani,
P o osnutku p lana naj bj se družbeni pro izvod v o k r a j u v pr imer jav i z letom 1956 dv i gn i l za 13 odstotkov, narodni dohodek pa za 14 odstotkov, oba ob
povećani s tor i lnost i d e l a z.a 8 odstotkov.
Proračunska sredstva okra ja i n občin so l an ; znašala 774 m i l i jonov d inar jev , od česar j « porab i l okra j 343 mi l i jone , ob čine pa 431 milliijonov. Po p r e d logu za leto 1957 znašajo skup na sredstva proračunov okra ja i n občin 900 mi l i j onov d inar jev . Osnutek proračuna je znižal vse i 7 d a t k e za admin i s t ra t i vn i de l proračuna na najmanjšo mero, da b i tako dob i Iti ka.r največ sredstev za potrebe občin in za krepi tev njdhove materiaLne osnove. T u d i proračuni občin naj bd se v svo jem admin i s t r a t i vnem delu ka r najbolj znižati,
d a ' b i b i l o čimveč denarja za komunalno graditev naših k r a jev, vasi đn mest. Podrobneje bomo lahko govor i l i o teh štev i l k a h , ko bosta oba abora O L O sprejela proračun.
V letu 1956 so okra j in o b « T
ne trošile svoje sk lade bre$ prave povezanost i . Za leto 195? menimo, da bi mora l i s k l a d i služiti predvsem kot pologi (jamstva) -in soudeležba na U* citaoi jah, da b i tako prišli d o večjih sredstev tiz republiških! oz. zvezn ih skladov. Z las t i •*! investici je v kmet i j s tvu bj m o * ralii združevati sk lade okraja« občin i n zadrug. N a podoben} način bd moraM iskatd t u d i sredstva za rekonstrukc i je ti indust r i j sk ih obrat ih .
2. K J E L A H K O P R I CA« K U J E M O G L A V N O P O VEČANJE P R O I Z V O D , N J E I N V K O L I K O B t f C E L O K U P N O POVEČA, N J E V P L I V A L O N A NAj R O D N I D O H O D E K % O K R A J U ?
Povečanje družbenega prote* voda predvidevamo v vseh pa* nogah gospodarstva, razen p r j kmet i j sk ih zadrugah, k jer bej družbeni pro i zvod n e k o l i k a manjši kot land, zaradi zman j * šanega odkupa lesa. Z last i p r ed *
(Nadaljevanje na 4. strarrfj
VEl BLAGA,VEC ZADOVOLJSTVA Kaj pripravljajo letos dolenjska proizvodna podjetja — Borno prodali vse, kar Izdelamo doma? — Poznamo Dolenjci izdelke naših domačih podjetij? — Skora| vsa dolenjska podjetja delajo izključno za dvig blagovnega prometa, zato je proizvodnja njihovega blaga za široko potrošnjo še pomembnejša
Udeleženci VI. šahovskega prvenstva Dolenjske v Kočevju s pokrovitelji turnirja — predsednikom OLO Kočevje tov. Jane-Bom lMrnatom in sekretarjem okrajne«* komiteja ZKS tov.
Jožctom Klarlčcm
Tokra t smo se ob rn i l i na g lavna pro izvodna podjetja v okra ju i n j i h pros i l i , da povedo bra lcem našega tedn ika , kaj pr iprav l ja jo letos n j ihov i ko l ek t i v i . Z a n i m a l i smo se kakšne nove izdelke, kroje, vzorce i n podobno bodo postav i la , na trg, kako je s pro dajo nj ihovega blaga, z dobavo surovin , , s pros tor i , z delovno s i lo , z opremo in s k r ed i t i . In še smo j i h povab i l i , da povedo svoje morebitne želje p reb i va l cem našega okraja .
Takole nam odgovarjajo:
Letos 77.000 parov čevljev, po končani r ekons t rukc i j i pa 180.000
parov na leto !
Industr i ja obutve v Novem mestu s lov i po so l idn ih i zde lk ih ; zato n ima sk rb i , kako bo prodala to, k a r Izdela. Bol j jo zanima, kdaj bo lankc; razšir i l a svoje obrate, da bo ko lek t i v da l na trg še enkrat več kakor daje zdaj. Letos bodo i zde la l i v podjetju 77.000 parov čevljev, od teh kakšnih 20 tisoč moških ln. ženskih smučarskih čevljev. V • i zde lav i pa ima rekonst rukc i j sk i načrt, po katerem bodo potem, ko bodo podjetje razširili (nadzidali) i n opremi l i z nov im i s t ro j i , na leto n a red i l i do 180000 parov čevljev. P r e d vsem bodo novomeški čevljarji izdelova l i otroško obutev (od štev. 18 do 38), po ka te r i t rg neprestano sprašuje. Zdaj Jmajo 200 delavcev, čevlje pa
prodajajo po vsej S loven i j i . Pretežna večina n j ihov ih izdelkov gre prek t rgov in »PEKO« .
Za surov ine letos nimajo sk rb i . Sk l en jen i imajo pogodbi za dobavo najboljšega usnja i z tovarne »KONUS« v S lov . Kon j i c ah i n iz tovarne usnja v Šoštanju.
»Za nadzidavo imamo načrte že potr jene; po zagotov i l ih O L O naj b i letos že pričeli gradi t i . E laborat za rekonst rukc i j o strojne opreme je pred_ ložen Invest ic i jsk i bank i , ke r bo t re ba 80 odst. strojev kup i t i v tu j in i . R a d i b i čimprej daja l i skupnosdi več čevljev!« zaključujejo svoje pismo iz I n dustr i je obutve.
2e l imo j i m , da b i j i m to res tud i k m a l u uspelo.
B E L T : 700 t on različnih o d l i t k o v iz sive l i t ine
Be lokran jsko železolivarno in k o v insko tovarno v Črnomlju naši b r a l c i že dobro poznajo. Vedo tudi za njeno največjo ov i ro : v k rasn ih nov ih prostor ih (ki j i h Je treba letmo odplačevati v v i sok ih anuitetah!) je vse premalo strojne opreme, k i je ob t i čala na sred i razvoja. Podjetje zato še vedno ne more razviiti tiste de javnost i , k i je b i la p lan i rana , ko so a r h i tekt i r i sa l i zanj moderno, svetlo ln ve l iko dvorano za delo. Prostora je dovol j , zmogl j ivost l i va rne je pa i z
koriščena komaj do slabe polovice. V B E L T U bi l ahko delalo več delavcev in ve l iko več b i nud i l t rgu, če b i dobi l potrebne stroje Ln ostale tehnične naprave,
P a vendar le bo B E L T navz l ic temu tudi letos šel korak naprej . Ko l ek t i v bo v l i l p r i b l . 706 ton različnih odlitkov iz sive litine. Med nov imi i zde lk i predv ideva vodovodne fazonske komade, p r ip rav l j a pa tudi nekatere odlitke za avtomobilsko industrijo. Z i zde lk i nastopa B E L T zdaj predvsem v L R S , lahko pa b i segel tudi v sosedne r e publ ike . Nekaj i zde lkov ima tudi za izvoz v tuj ino.
Težave so z nabav l jan jem sivega surovega železa l n stare stro jne l i t i ne, p r i čemer se pozna oddaljenost od indust r i j sk ih centrov, pa tudi prevodni stroški so večji. K o l e k t i v tudi še n i premagal vseh ov i r glede k v a l i f i c i rane delovne si le .
L A B O D je razpe l k r i l a po vsej i l i /a v i
S imbo l elegance, nežnosti ln či-stote je zaščitni znak izde lkov Industrije perila v Novem mestu. Dobro blago se samo hva l i , prav i jo l judje, ka r vel ja tudi *a moško ln otroško per i lo novomeških šivilj. 350.000 kosov raznega moškega in otroškega perila bodo izdelale letos. »Labodove« i z delke poznajo po vseh naših republ i k a h . (Nadaljevanje na t strani)
Ekran 3 » D O L E N J S K I E I S T « Stev. 10 (364)
K a k o s i u r e d i m k m e t i j o P o vseh ugotov i tvah, predvsem
pa z ured i tv i jo odnosa med živa lsko dn rast l insko proizvodnjo, določimo smer proizvodnje s k o lobar jem na n j i v sk ih površinah. Vso proizvodnjo n a n j i vah razvijamo- in vod imo samo tako, da upoštevamo kolobar, i n prav o n j em se bomo danes pogovor i l i .
Osnovno načelo kolobar jenja na n j i vah je, da uvedemo prstenje raznih rastlin po življenjskih zahtevah. Zato moramo življenje ras t l in l n n j ihove za hteve dobro poznat i . Današnji ko lobar j i , k i zajemajo mnogo ras t l i n dvo- i n enokallčnic, so mnogo bolj k o m p l i c i r a n i kot na p r ime r ko lobar j i za časa fevdal i zma . Takra t so bi le na n j i v ah le enokaličnice, v g lavnem žita.
Osnovna prav i la , k i j i h naj upoštpvamo pr i določanju ko l o -bar jenja ras t l in , so:
1. G lob inke , rast l ine, k i imajo globoke in močno razvite ko r e nine, naj se menjavajo s p l i t v i n -k a m i . ras t l inami k r a t k i h , p l i t v i h , »labše razv i t ih ko r en in .
2. Negodnicam, rast l inam, k i kvar i j o zlog zemlje — predvsem okopav ine i n delno žita — naj sledijo godnice, k i nam zJog popravl ja jo .
Za okopav ine je značilno, da uporabl jajo za proizvodnjo na j toplejše mesece — jun i j , j u l i j , avgust — i n zato dajejo na hektar tud i največ pr ide lkov suhe snovi . Zahtevajo pa ve l iko dela. Čeprav nam zlog kvar i j o , spadajo v ko lobar , k e r p r ide la mo več suhe snov i , dajejo pa tudj na hektar največji denarn i dohodek. Rast l ine te skupine spadajo po veČini med dvokalič-nice i n z izkoriščanjem toplote in dušika, k i se nabira v zeml j i ravno v času rast i teh rastl i n v največji mer i (n i t r i f i kac i -ja), dajejo tudi največ pr ide lkov .
3. Rast l ine , fcj v zeml j i k o p i čijo dušik: detelje, fižol in vse ostale metuljčnice, naj zamenjajo rast l ine, k i potrebujejo v e l i ko dušika — to so okopavine i n žita.
DOBRO ZALOŽEN ŽIVILSKI TRG P r a v tako kot je b i lo prejš
n j i ponedel jek čutiti, da l judje nuna-jo denarja, je v ponedeljek, 4. marca, na novomeškem živ i l s k e m trgu vse kupovalo i n nihče n i Imel drobiža. Dob i t i Je b i lo vsega.
Tokra t je b i l n a togu spet prodajalec z latnine, b i l a je »uvožena pletenina« — tudi domače Je b i lo dosti , biLi «o l o n čarji, prodajalec g l inen ih pods tavkov pa je predstav i l nekaj n o v i h modelov. Tud i domače platno i n suho robo so prodaja l i .
Cene živil so b i l e take : jajca po 10 d i n ,purani od 1200 d in dal je, kokoši od 300 dalje, o reh i Po 140 d i n »firkl«, skodel ica
J E K L E N A PASTA V mehanični s t rok i se za raz
n a poprav i la obeta pravcata revo luc i ja , V Z D A so namreč i zde la l i posebni mater ia l , sestavl jen \z 80 o/o j ek la i n 20 •/• neke posebne umetne snov i . T a mate r ia l v o b l i k i paste se lahko v l i v a a l i pa nanaša na lopatico ter se z nJ im poprav l ja a l i z a l i va razne kov inske dele. P o 24 urah se tako s t rd l , d a ga je mogoče obdelovati le z orodjem za obdelovanje kov in .
smetane 50 d in , presno maslo po 140 d in kolobar, mer ica radiča motov i lca a l i regrata 20 d in , j a bolka 40 d in k i l og ram. Venec čebule »o predaja l i po 120 do 140 d in , k r omp i r po 18 d in kg , za šopek t ploha so zahteval i l e 4 do 3 d inar jev ,
Meso so prodaja l i še vedno po s ta r ih cenah: goveje po 140, 200 i n 230 d in , telečje po 250 d in , sv injsko pa po 260 d in . .
Malo kupcev - nizke cene V ponedeljek je bi lo na ži
v i nskem sejmišču v N o v e m mestu manj živahno, ker n i b i l o dovolj kupcev. Kmet je so p r i pe l ja l i 523 prašičkov (od teh 25 s ta r ih do 6 mesecev). Cena se je v r te la za 6—10 tedenske p r a šičke od 2900 do 450« d in . za 3 do 6 mesecev stare pa od 4000 do 7000 d in . P roda l i so 491 prašičev. P r i p e l j an ih je b i lo tudi 151 glav goveje živine, prodanih pa k o maj 56. Lep i vo l i »na čez« so šli po 60 do 80 tisočakov, na tehtn i co pa po 105 do 120 d.in za kg. K r a v e so ceni l i kmetje od 30 do 50 tisočakov, na tehnicj pa po do 60 dinarjev k i l og ram žive teže. Junce in telice so cen i l i »na čez« od 15 do 30.000 dinar jev .
Ing. R a d o L i n z n e r :
4. Za ras t l inami , k i so s k r o m ne glede vode (žita), posejemo take, k i potrebujejo mnogo vode. T e m prištevamo o k o p a v ine .
5. Rast l ine, k i povečujejo k o ličino humusa — sprstenine, to so k rmne rast l ine, zamenjamo z rast l inami , k i količino humusa znižujejo. P reds tavn ik teh so predvsem okopavine.
6. Nekatere rast l ine , žita i n okopavine. vežejo fosfor, druge ga pa iz zemlje lužijo — detelje. T u d i bo je vredno p r i sestavi ko lobar ja upoštevati.
P O D L A G A U R E J E N E G A KMEČKEGA G O S P O D A R S T V A
J E K O L O B A R
Vsak umni gospodar bo na svo j i kmet i j i uvedel ko lobar . Vse rast l ine, k i pr ide jo vpoštev p r i ko lobar jenju, razde l imo v t r i skupine .
1. Žita: pšenica, ječmen, rž, oves, proso. To so rast l ine p l i t v i h koren in , skromne v upora b i vode, zato zemlje ne lzsuše-prehudo, potrebujejo pa ve l iko dušika.
2. Okopav ine : pesa, korenje, koruza , kav la , zelje, k r o m p i r — imajo globoke koren ine ; za rast
Tip gospodarstva žita
1. ekstenzivno 60—66 % 2. precej intenzivno 5 0 % 3. intenz ivno 40 % 4. zelo in tenz i vno
potrebujejo mnogo vode in d u šika, i zkor ist i jo pa tudi fosfor i n k a l i j .
3. K r m n e ras t l ine : vse detel je, grah, bob, grašica, repica i n gorščica, imajo globoke k o r e n i ne, izboljšujejo zemljo, povečujejo humus in dušik v zeml j i (repica in ogrščica dušika ne kopičita).
C E HOČEMO P R A V I L N O V R S T I T I P O S E V K E — K O L O -B A R I T I , M O R A M O IZ L E T A
V L E T O N A IST I N J I V I M E N J A V A T I R A S T L I N E
T E H T R E H S K U P I N .
Na Do len jskem udomačen ko lobar je tak le :
1. leto okopavina, 2. leto žito % deteljo, 3. leto detelja,'4. leto okopavine i n ostalo, 5. leto žito z zasejanim stmiičem, b; kazalo razširit; na šestletni kolobar, i n s icer : okopavina, žito, detelja, okopavina, žito, ostale krmne rastline. V takšnem ko lobar ju bi ime l i 33 žita, 33 % k r m n i h rast l in i n 33'/' ottopavin. V tem ko lobar ju b i b i lo bolj poudar jeno pridelovanje krme kot v dosedanjem, ka r je za dolenjske razmere posebno važno.
Donos med posameznimi s k u p inami nam kaže tud i na in t en zivnost gospodarstva, kar pre sojamo po količini vloženega dela. Ce naredimo razpredelnico, dobimo naslednjo s l i ko :
6 Prvi gozdni požar 26. februar ja je prišlo do gozd
nega požara med vasmi Sentjošt i n H r i b p r i Stopičah v parce lah A lo j z i j a T u r k a i z Stopič in F r a n c a Klobučarja z Orehka . Ogenj je p rv i opaz i l službujoči miličnik s pos'taje Težka voda i n takoj poskrbe l za gašenje. Zgorelo je oko l i 50 arov površine; k sreči škoda n i večja, ker je b i l ogenj pravočasno pogašen. Sodijo, da je požar nastal za - * rad i neprev idno odvrženega c i garetnega ogorka.
Bodi te prev idn i I Ne mečlte ogorkov k jer k o l i , ne kur i t e ognja v bližini vne t l j i v ih s tvar i , če pa že kur i t e , ogenj pogasite!
okopavine
15—17% 25—33 % 33—40 %
krmne rastline
15—17 »/* 17—25 '<'• 25—30 •/»
manj kot 40 % več kot 40 •/• 25—33 %
posevki
6— 3 n'n 12—17 «/| 17—30 O/B
30 o/B
Ce razporedimo naša do len j ska gospodarstva v to razpredelnico, ugotovimo, da večina naših gospodarstev spada med ekstenzivna, čeprav bi po raz položljivih de lavc ih , seveda tud i ob večji s tor i lnost i , lahko b i la vsaj precej in tenz ivna. To z a hteva zmanjšanje površin pod žiti l n povečanje površin pod k r m n i m i rast l inami in okopav i -nami . Eks tenz i vna gospodarstva izkazuje jo tudi najmanjši denarni dohodek, medtem k o vemo i z prakse, da z intenzivnost jo po sesti raste skupni čisti dohodek. K e r je ln tez ivn ih gospodarstev na Do len jskem malo, se nI t r e ba čuditi, da so Dolenjsko p r i
števali med sorazmerno revne kraje. V razvoju v posamezen t ip gospodarstva je včasih i m e lo odločujočo vlogo tržišče. V bližini tržišča so se razv i ja l i i n tenzivnejši t ip i gospodarstev. Danes pa imamo urejeno tržišče t močno odkupno mrežo k m e t i j s k i h zadrug, zalo lahko razv i j a mo intenzivnejša gospodarstva povsod. K j e r pr imanjkuje delavcev, pa mora človeško de lavno si lo zamenjati stroj . T u d i o tem bomo še govor i l i .
Požar, v Dol. Zabukovju 23. februarja ponoči ob 1.40 je
nasta l požar v gospodarskem pos lop ju posestni ce Mar i j e B a s -ko l i s v Do l . Zabukov ju , p r i Trebn jem. Poslopje je pogorelo do ta l . Škode je oko l i 200.000 dinar jev. K a k o je prišlo do požara, bo ugotovi la pre iskava .
Okrajni gasilski sklad za nadaljnji razvoj
gasilstva 1. marca Je republiški izvršni
svet pod predsedstvom predsedn i k a izvršnega sveta Bori««* K ra i ghe r j a razprav l ja l o p r e d nacr tu zakona o l jub l j ansk i i n i -ve rz l . Spre je l je tud i predlog za odobritev začasnega f i nans i -ran ja s t rokovn ih šol iz sredstev sk ladov za kadre p r i gost inski t r gov insk i , kmet i j sko-gozdarsk i i n obr tn i zbornic i L R S . Posebno važna bo sprejeta uredba o gasilskih skladih, po ka t e r ih bod> vs i ok ra j i ustanovi l i okrajne gasi lske sklade. Iz teh sk ladov bodo gasi lske organizacije črpale sredstva za nabavo posebnega gasi lskega orodja i n spec ia l ne gasilske opreme, sredstva za strokovno Izobraževanje gas i l cev i n za ves nadal jn j i ma t e r i a l n i iin s t rokovn i d v i g gasi lstva.
Občni zbor Zveze borcev novomeške
občine V nedeljo, 3. marca, je b i l v
Novem mestu le tn i občni zbor Zveze borcev za občino Novo mesto. Več bomo o uspelem zboru i n p lodn i razprav i poročali v p r ihodn j i številki.
Okrajni sestanek CMD
V svete 0L0 najboljše državljane V D o l e n j s k e m l i s t u s m o ž e
p o n o v n o p o r o č a l i o d e l u s v e t o v nn n j - h o v i v l o g i , k i j o i m a j o v n a š e m d r u ž b e n e m s i s t e m u . V e č k r a t s m o t u d i p i k a l i o d o b r e m i n p o m a n j k l j i v e m d e l u p o s a m e z n i h s v e t o v t e r p o u d a r i l i , d a Je t r e b a č l a n e s v e t o v i z b r a t i i z v r s t n a j d e l a v n e j i š i i h d r ž a v l j a n o v .
K e r j e s v e t o m p r i O L O p o t e k e l č a s i n b o t r e b a i m e n o v a t i n o v e , j e o k r a j n i l j u d s k i o d b o r p o z v a l p o s a m e z n e g o s p o d a r s k e i n d r u ž b e n e o r g a n i z a c i j e t e r u s t a n o v e , d a p o š l j e j o p r e d l o g e za č l a n e p o s a m e z n i h s v e t o v , d a b o t a k o m o g o č e i z b r a t i r e s d e l a v n e č l a n e s č u t o m o d g o v o r n o s t i d o p r e v z e t e d o l ž n o s t i i n d o t i s t i h , k i j i h b o d o p r e d l a g a l i v ( v e t . Z a p o s a m e z n e s v e t e n a j b i p o s l a l i p r e d l o g e :
Z a sve t z a n o t r a n j e z a d e v e l n Sp lošno u p r a v o : S i n d i k a t p r o s v e t n i h d e l a v c e v , J u s o s ; o v a n s k e ž e l e z n i c e , d r u š t v o š o f e r j e v i n m e h a n i k o v , d r u š t v o p r a v n i k o v , o k r a j n i o d b o r Soc i a l i s t i čne zve/.e l n o k r a j n i s i n d i k a l n i s ve r .
/,a s ve t za fiii?ncr> in d r u ž b e n i načrti d e l a v s k i svet S O P P I O N I R , d e l a v s k i svet N O V O T E K S A i n N O V O L E S A , d a l j e d e i a v s * « s v e t i : t o v a r n e B E L T v Č r n o m l j u . S e k c i j e z a v z d r ž e v a n j e p r o g . V o z o v n e d e l . v i v c e S t raža . N a r o d n e b a n k e , K o m u n a l n e b a n k e . t r g . p o d j e t j a R O G O k i a l n e z a d r u ž n e zveze , t r g . p o d j e t j a Z e l e z n i n a , K r e m e n a , Z a d r u ž n e h r a n i l n i c e i n p o s o j i l n i ce , g o s t i n s k a l n o b r t n a z b o r n i c a t e r se n e k a t e r e u s t a n o v e .
Z a svet za u r b a n i z e m i n k o m u n a l n e z a d e v e : d r u š t v o g r a d b e n i h I n ž e n i r j e v In t e h n i k o v , d e l a v s k i • v e t i : » V o d o v o d « N o v o m e s t o , S G P P I O N I R , k o e B l a r j k s o a e K g A . l l P I O N I R , B e l o k r a n j s k o g r a d b e n o p o d i e t j e . E l e k t r n N o v o m e s t o i n s tanovanjs »ka s k u p n o s t N o v o m e sto .
Z a s v e t za k m e t i j s t v o l n g o z
d a r s t v o : d r u š t v o k m e t i j s k i h i n ž en i r j e v i n t e h n i k o v , O Z Z , d e l a v s k i s ve t k m e t i j s k o g o z d n e g a p o s e s t va , u p r a v n a o d b o r a p o s e s t v a O k l j u k l n k m e t i j s k e Sole G r m t e r s i n d i k a t g o z d n i h d e l a v c e v .
Z a sve t za I n d u s t r i j o i n o b r t : D e l a v s k i s v e t i : T O P O L M i r n a . K o -v i n a r N o v o m e s t o . M i z a r s t v o G o t -n a vas . r u d n i k K a n i ž a r i c a , N O V O -T E K S i n N O V O L E S ter o b r t n a z b o r n i c a .
Z a s v e t z a t r g o v i n o , g o s t i n s t v o l n t u r i z e m : Tu r i s t i čn i d r u š t v i Č r n o m e l j i n N o v o m e s t o , t r g o v i n s k a z b o r n i c a , g o s t i n s k a z b o r n i c a , d e l a v s k a s v e t a h o t e l a M e t r o p o l l n t r g . p o d j e t j a R O G , u p r a v n i o d b o r zd r av i l i š č a Š m a r j e š k e i n D o l e n j s k e T o p l i c e t e r po t ro šn i šk i s v e t i .
Z a s v e t za š o l s t vo : U p r a v n i o d b o r k m e t i j s k e Sole G r m . Šo lska o d b o r a uč i te l j i šča In g i m n a z i j e N o v o m e s t o , o k r a j n i s i n d i k a l n i sve t , s i n d i k a t p r o s v e t n i h d e l a v c e v , o k r a j n i o d b o r l j u d s k e t e h n i ke , d r u š t v o p r i j a t e l j e v m l a d i n e , Z v e z a b o r c e v . Soc i a l i s t i čna z v e z a , d r u š t v o žena i n L M s ,
Z a sve t za n r o s v e t o In k u l t u r o ; p r o f e s o r s k o d r u S t v o Č r n o m e l j , u p r a v n a o d b o r a D o l . m u z e j a In S t u d i j s k e k n j i ž n i c e N o v o m e s t o , p l a n i n s k o d r u š t v o , o k r a l n i s ! n d i _ k a l n i svet . S v e t s v o b o d In p r o s v e t n i h d ruš t ev , o k r a l n i o d b o r T..T, » S v o b o d a « B r S l j i n . S Z D L . Z B , L M S In d r u S t v o žena .
Z a sve t za s o c i a l n o v a r s t v o : upravni o d b o r d o m a o n e m o g l i h v M e t l i k i , s i n d i k a t u p o k o j e n c e v , d r u S t v o p r i j a t e l j e v m l a d i n e . Z v e na vo - laSkih v o i n l h i n v a l i d o v , Z B , R K S Z D L . L M S In d r u S t v o Sena .
Z a sve t za d e l o : o k r a l n i s i n d i k a l n i svet . d e l a v s k a s v e t a S G P P T O N I R In r u d n i k a K a n i ž a r i c a , p o r a v n a o d b o r a p o s r e d o v a l n i c e za de l o ln Z a v o d a za s o c i a l n o z a v a r o v a n j e , o bč in sk i s i n d i k a l n i s ve t S t r a ž a - T o p l l c e . S 7 D L , L M S . Z V V I . d r u š t v o žena In Z v e z a b o r c e v .
Z a svet z « t e l e s n o v z g o j o : o k r a l n i o d b o r S7 .D ! . . o k r a l n i k o m i t e L M S , o k r a l n i o d b o r s t r e l s k i h riru-Vr\. A v t o m o t o d r u S t v o . P l a n i n s k o d r u S t v o . v e s l a S k i k!ut>, o k r a l n i o d b o r T V D P a r t i z a n k e g i t a S k o d r u Stvo . Š a h o v s k o d r u S t v o i n L T .
Z a s v e t z a z d r a v s t v o : u p r a v n i o d b o r i : s p l o šne bo ln i šn i c e N o v o m e s t o . Z d r a v s t v e n e g a d o m a N o v o m e s t o l n Č r n o m e l j , m l a d i n s k e g a d o m a n a M i r n i . Z a v o d a za s o c i a l n o z a v a r o v a n j e , z d r a v n i š k o d r u štvo, s i n d i k a t z d r a v s t v e n i h d e l a v c e v , O S S , S Z D L , Z B i n d r u š t v o žena .
V vsak svet prideta obvezno tudi eden aH dva člana ljudskega odbora. Po gornjem predlogu b o pri OLO 12 svetov, potrebno pa Je. da pridejo v nje najbolj delavni in razgledani državljani.
V petek 22. f ebruar ja je b i l v društvenih pros tor ih C M D o k r a j n i sestanek duhovn ikov — članov C M D za okraj Novo mesto. G l a v n a tgčka dnevnega reda, je b i l referat *Koeks i s t en -ca na področju' družbenega upravljanija«, k i ga je imel župnik in pisatelj Janez Kme t . O letošnjem društvenem del ovnem programu je govor i l predsednik F rance L o k a r . P o u da r i l je osnovno mise l društvenega, pr izadevanja, k i je l n ostane študij raznih ak tua ln ih družbenih vprašanj v sodobni socialistični s tvarnost i . N a d a lje je član Janez Frančlč poročal o doseženih uspehih ob petle tn ic i socialnega zavarovanja članov C M D .
Sestanka se je udeležil tud i sekretar ok r . odbora S Z D L tov. M a r t i n 2ugelj.
Jutri izpiti šoferjev N a pobudo Združenja šoferjev
i n avto mehanikov, sekci ja Novo mesto, i n s pomočjo O L O Novo mesto je b i l o rgan i z i ran 20-dnevn l s t rokovni tečaj za pok l i cne šoferje. Udeležilo ee ga je 26 šoferjev z daljšo prakso. N a m e n tečaja je b i l p r idob iva nje v isoke kva l i f i kac i j e za vozače motorn ih voz i l , V dvajset ih dneh so udeleženci tečaja pre de la l i zelo obširno snov, j u t r i , v petek. 8. marca bodo pa pred republiško komis i jo po laga l i i z pite za v i sokokva l i f i c i rane v o zače moto rn ih voz i l .
PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV ZARADI TIPIZACIJE PROIZVODNJE PRODAJAMO
ZA NAS NEPOTREBNA OSNOVNA SREDSTVA:
• l traktorsko krožno brano I 1 trosilec umetnega gnoja t 1 mlatilnlco »Zmaj« ? 1 obračalni plug • 2 kultivatorja (traktorska) • 1 elektromotor 4 1 slamorezniro ; 1 sejalnico (konjsko) i 1 trosilnico - odlagalko i 1 zaprežne grablje ; 1 sadilec krompirja 4 1 p lug vprežni (2-brazdni) i l kultivator peresni
1 sejalnico za koruzo 1 kultivator »Elipse« 8 reporeznic 1 gnojnlčno črpalko 5 okopain ikov Z trijerja 1 prevozno ročno škropilnico 7 konjskih bran 2 rnhkalnika 1 ročni okopalnik 1 se'alnico (triredno) 1 sejalnico (dvoredno) L motorno kolo DKW, 250 cem
Motorno kolo Je na gozdnem obratu Mokrdnog.
Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v petek, 8. marca 1957, ob 9. uri na našem kmetijskem obratu v Soteski.
Državna in zadružna posestva opozarjamo na možnost nakupa osnovnih sredstev.
Kmetijsko gozdarsko posestvo N o v o m e s t o
Pri z ad ružn ik ih v Hinjah V okviru zadruge rešujejo ljudje vse svoje načrte in težave Kmetijske zadruge Imajo občne zbore. Za razliko od zbo
rov v prejšnjih letih, so letošnji povsod zelo živahni ln vdeležba velika. Dokaz, da so zadružniki "spoznali koristnost svoje organizacije za reševanje lastnih gospodarskih problemov in da bodo lahko sam 0 v okviru svoje zadruge dvignili proizvodnjo ter si izboljšali življenje. Objavljamo nekaj podatkov iz dela splošne kmetijske zadruge in razprave na občnem zboru 28. februarja letos.
tud i najboljša molzn ica , če lačna, ne daje ve l iko mleka .
1»
K o so de la l i zadružni dom v Hin jah , so men i l i , da bo dvorana v domu k a r dovolj prostorna za tamošnje potrebe. Občni zbor K Z 28. februar ja je pa dokazal , da je premajhna. Res jf» b i l de lavni dan, vendar so na občni zbor prišli Skoraj vsi člani zadruge. Od 210, ko l i ko r j i h ima zadruga, j i h je bi lo n a vzočih nad 180. Med n j i m i je bi lo zelo ve l iko mladine in žena. P remajhna dvorana (in pre malo stolov) je b i la vzrok, da so mnogi stal i ves čas in to celo med vra t i . Navz l i c temu so vztra ja l i do kra ja , to je po ln ih 5 u r brez presledka. Občnemu zboru so poleg tega prisostvova l i tudi tajnik O Z Z Stane So_ mrak, zastopnik občin, l j ud skega odbora Jože Suhadoln ik , kmet i j sk i tehnik za to področje M i l a n Senica in veter inar iz 2užemberka tovariš Hr i ba r .
ŽIVINOREJA IN S A D J A R S T V O
2ivinoreja in sadjarstvo sta osnovni gospodarski panogi tega območja in imata tudi bodočnost. Zato Jima je zadruga tudi posvečala potrebno skrb . Mlečni kontro lor zadruge je vod i l nadzor nad mlečnostjo k rav v rodovn iku. Nalboljš k rava je dala na leto 3100 l i t rov mle ka, najslabša pa le 800. l i t rov . Za večjo proizvodnjo mleka nI pravega zanimanja , ker mleka nihče ne odkupuje. Zato so se živinorejci opr i j e l i bol i pitanja goveje Živine i n prašičev za prodajo.
Sadjarstvo ima dobre pogoje, toda glede načrtne obnove i n
razširitve te donosne panoge so stori l j šele p rve korake. Sad j a r s k i , odbor je p r i p r a v i l načrt za zasaditev 13 hektarov sodobn ih sadovnjakov. Sedaj zbirajo tud i naročila za sadna drevesca za posamezne sadjarje, zadruga pa bo nud i la pomoč sa mo p r i ure jevanju sadovnjakov na večjih površinah. V načrtu imajo tudi gradnjo dveh sadnih sušilnic, zadruga pa bo p r i s k r . bela, "ko l ikor še n ima , tudi škropilnice in škropivo.
54 MILIJONOV PROMETA!
Glavna trgovska dejavnost zadruge je b i la v odkup ih . Živ ine so odkup i l i za 16 mi l i jonov dinarjev, kmet i j sk ih pr ide lkov, zd rav i l n ih zelišč in drugega pa tudi za 16 mi l i jonov d i n ; ve9 promet zadruge je- lan i znašal nad 54 mi l i jonov d in , čisti dobiček pa 1,939.000 dint
P r i stro jnem odseku so ime l i izgubo, ker stroj i niso b i l i i z koriščeni in ker so posamezne stroje posojal i zadružnikom brezplačno. T u d i s tovornim avtomobi lom je bi la izguba, ker so mora l i kup i t i nove dele, verjetno pa so tudi prevozne usluge s kamionom obračunava l i prenizko. Hran i lno kredi t n i odsek je še šibak, komaj 17 v log z 270.000 d in premore.
G n o j i l n i po i zkus i na t r a vn l -n i k i h so odlično uspel i , dokaz, kaj manjka zeml j i . Štirikrat ve-ČJl pr ide lek, in to k rme boljše kakovost i , je jasen k l i c te zemlje vsem kmetovalcem. K r m s k a osnova je pogoj za živinorejo,
R A Z P R A V L J A N J E ZADRUŽNIKOV
Pet zadružnikov se je odločilo, da bo s kred i tom, ki ga bo pr iskrbe la zadruga, uredi lo letos gnojnične jame, 15 zadružn ikov bo pa prav tako s k r e d i tom uredi lo hleve. Z gno j i l n im i po izkus i bodo nadal jeva l i . Zadruga bo z zadružniki nared i la pogodbo za pr idelovanje semenskega k romp i r j a , seme detelje, za pitanje volov in mlade živ ine jn po možnosti tudi p i t a nje prašičev. Zgrad i l a bo dve moderni sušilni naprav i za krmo, posredovala pri nakupu ovac solčavske pasme ln p omagala p r i nakupu semen. Zadruga nud i zadružnikom tudi kred i t za nakup umetnih gnoj i l . 2e letos bo za 50 odstotkov članov uvedla obračunske knjižice.
Veliko je b i lo razprave o umetnem osemenjevanju krav. Pomislekov proti tej »novotariji« je v Suhi k r a j i n i Se veliko, vendar samo tam, kjer še niso videli uspehov tega načina osemenjevanja. Tretjina krav v občini je okužena, 120 krav je izvrglo, obolele krave zelo redko teuijo, okuženost se širi; zaradi vsega tega imajo živinorejci letno najmanj 12 milijonov din škode, tako je povedal veterinar. Po daljši razprav i o umetnem osemenjevanju, med katero so posamezni napredni živinorejci dovolj jasno dokazal i njegovo veliko korist, so sprejeli sklep, da se tudi na območju njihove zadruge uvede umetno osemenjevanje krav.
Zadružnice so pred kratkim ustanovile zvezo zadružnic, izvolile upravni odbor-in spejele načrt de la : po lzkusnl vzorni vrtovi s toplimi gredami za vzgojo sadik, uvajanje štajerske kokoši, razni strokovni tečaji
Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D
Boj dveh vplivov Tako Imenovano alžirsko vprašanje je dobilo oekajl
novih potez oziroma značilnosti, ki jih prej ni imelo, ali pa so ležale nekje skrite pod zunanjim videzom. Razvoj tega vprašanja se je pospešil po nedavni razpravi v generalni skupščini Združenih narodov o Alžiru. Takrat je O Z N , upoštevajoč francoske težave v Severni Afr ik i , posebno še v Alžiru, sprejela resolucijo, s katero poziv* Francoze in upornike, da najdejo rešitev v duhu ustanovne listine. To je bila zmernejša resolucija od one* katero je predlagal arabski blok.
Videti je bilo, da je Francija zmagala. »Mi smo zmagovalci,« je navdušeno dejal francoski delegat v skupščini Jacqncs Soustelle. Toda zmaga, če je bila zmaga, je bila zelo bleda. To je bila bolj odgoditev tega vpra šanja, da bi Francija imela čas uresničiti svoj program o volitvah, pogajanjih z uporniki in ustavitvi ognja. Prav kmalu se je pokazalo, da je čas, k i ga je Francija dobila od Združenih narodov in Združenih držav A m e rike (zakaj Amerika je tudi glasovala za »milejšo« resolucijo) zelo kratek. Za to govori več znamenj.
Nekaj dni po razgovorih z ameriškim predsednikom Eisenhovicrjem je francoski ministrski predsednik Mollet po kanadski televiziji in radiu izjavil, da se je voljan pogajati z alžirskimi uporniki. Američani imajo namreč svoja letalska oporišča tako v Alžiru in Maroku, kakor v Libiji . Zaradi spopadov v Severni Afriki čutijo, da so ta oporišča v nevarnosti. Zato so začeli voditi vedno bolj samostojno politiko v teh deželah, ker menijo, da francoski vpliv nagio štabi. To seveda Francozom ni všeč.
NI jim všeč, če podpredsednik Z D A Nixon pride v* Maroko, do nedavnega še njihovo izključno področje, se zelo prijazno pogaja % maroškim sultanom in po razgovorih izjavi novinarjem, da se strinja s sultanom, k i pravi, da hI bilo treba najti v Alžiru rešitev, ki bi za dovoljila obe strani. T a izjava in pa pogajanja, na k a terih je bilo najbrž več rečeno, kot je bilo objavljeno, delajo Francozom sive lase. Misli l i so, da bodo z umi kom svojega kapitala iz Maroka prisilili maroško vlado oziroma sultana na popuščanje, ker je dežela res v skrajno slabem gospodarskem položaju, toda pojavil s« je tekmec, ki je močnejši od Francije vojaško in gospodarsko. In ta tekmec je voljan pomagati sultanu z dolarji. Danes v Maroku, jutri v Alžiru.
Francozi fmajo še en razlog, da z nezaupanjem gledajo na ameriško prodiranje v Severno Afriko. Z veliko muko se jim je posrečilo pretrovoriti zahodnoevropske države, ki nameravajo ustanoviti skupno evropsko tržišče, posebno Zahodno r'emčijo, da bi bilo treba vključiti v to tržišče tudi afriška ozemlja, ki so baje zelo bogata nafte. Skupno bi evropske države zmogle finansirati obsežne načrte za vrtanje petrolejskih vrelcev, toda najprej hI se mora! položaj v Alžiru urediti, da bi bil hrbet krit, zakaj bodoči vrelci ležijo v puščavi.
Druga težava pa je, kako — vsaj trenutno — preprečiti ameriškemu petrolejskomu kapitalu, da ne bi vdrl na to področje in Evropi oziroma Francozom pred nosom ne odnesel puščavske nafte. Okrepljen ameriški vpliv v Maroku, Tunisu aH celo Alžiru pa to bojazen še bolj poglablja. Tako se bije v Severni Afr iki nenavadna bitka, med dvema vplivoma, kf sta si na videz prijazna in si kažeta nasmchljan obraz, a se zato nič manj ogorčeno ne bijeta. Da bo naposled zmagal tisti, ki ima več denarja, je neizogibno. Toda vsaj zdaj z nemško pomočjo F r a n cozi upajo, da bodo temu vplivu kos.
A Položaj na Srednjem buristične opozicije Gaits-
vzhodu je še vedno nejasen. Izraelske čete, k i bi se morale umakn i t i z egiptovskega ozemlja, se še vedno niso umakn i l e . S icer številna zna menja govore o tem, da se pr iprav l ja jo na umik , toda Izrae lc i v zadnjem h i p u delajo ov i re ln zahtevajo določnejša jamstva od Z D A in
'Združenih narodov. T u d i v i z rae lsk i v l ad i n i enotnost) i n dve s t rank i , k i imata svoje predstavnike v v lad i , sta odrek l i podporo i z rae lskemu min i s t r skemu predsedniku Ben G u r i o n u .
0 Položaj v Indonezi j i , k jer je pred nekaj mesecj prišlo do upora na otoku S u mat r i , se je spet poslabšal. P o zadnj ih poročilih, je vo jaško poveljstvo na vzhodnih otok ih , posebno na otoku Ce -lebesu prevzelo v s o oblast i n obvest i lo osrednjo v lado v D j a k a r t i , da s« je vol jno pogajati z njo o ured i t v i no t r an j i h sporn ih vprašanj.
0 Iz Beograda je odpotova l a v Ve l i ko Br i tan i j o jugos lovanska par lamentarna delegaci ja, kj jo vodi predsedn ik zvezne l judske skupščine Moša P i j ade. Naša delegacija bo ostala v V e l i k i B r i t a n i j i od 5. do 15. marca. Člani delegacije bodo Izven u rad nega programa obiskal i tud i predsednika br i tanske vlade M a c m i l l a n a i n voditel je l a -
ke l l a . Nekate r i člani se bodo sestali tudi z b r i t ansk im m i n is t rom za zunanjo t rgov ipo ter z d rug imi v od i l n im i političnimi osebnostmi.
0 Radio Budimpešta poroča, da je madžarsko m i n i s t r stvo za notranje zadeve sporočilo, da je up rava županijske pol ici je v Sa lgotar ja-nu are t i ra la več l jud i , k i so sodeloval i — po besedah b u -dimpeštanskega radia — v kontrarevo luc ionarn ih a k c i jah na ozeml ju županije N o -grad. Vse aret irane so izročil i vojaškemu sodišču.
H B r i t a n s k i min is t r . p r e d - , sednik M a c m U l a n je i z j a v i l , da močno upa, da bo njegov ses.tanek s predsedn i k o m Eis«nhowerjem na
-Be rmud ih odstrani l vsa nesoglasja, k i so nastala med Ve l i ko Br i t an i j o i n Z D A .
{9} Štirje ugledni j aponsk i znanstvenik i , med n j imi tud i Nobe lov nagrajenec procesor H idek i J u k a v a , so se pismeno ob rn i l i na 300 svetovnih znanstvenikov i n pro test i ra l i prot i b r i t ansk im pr ip ravam za poskusno eksplozi jo vodikove bombe n a Božičnem otočju v T i h e m oceanu. Japonsk i znanstven ik ! predlagajo, naj bi b i l i ti poskupi v V e l i k i B r i t a n i j i , saj br i tanska v lada t rd i , da niso nevarn i za l jud i .
za žene, kmet i jsko gospodinjski tečaj pr ihodnjo zimo, in še vrs'to dobr ih sklepov obsega ta načrt.
SKLEPI OBČNEGA ZBORA Po leg sklepov, sprejet ih že
med razpravo, so b i l i spre je l i še t i le : mleka se lahko odkup i na območju zadruge dnevno okol i 250 l i t rov . Za odvoz v Novo mesto a l i drugam je to premalo. Zadruga bo zato ured i la zb i ra ln ico za mleko, kjer bodo mleko posneli in s irotko takoj vračali rejcem sv in j . To bo zanimanje za večjo proizvodnjo mleka gotovo dv ign i lo i n , ko bodo količine mleka večje, se bo izplačal tudi odvoz drugam.
V 2virčah In H in j ah naj se usposobijo sadne sušilnice, v vasi La z ina pa do kra ja uredi jo sadovnjake. V k ra tkem bo tudi tečaj za sadjarje. V zadružnem domu v 2virčah bo v k r a t k e m urejen trgovski l oka l , k i bo stal zadrugo oko l i 270.000 d in .
K a k o bodo porab i l i dobiček zadruge? 50 odstotkov vsega dobička gre v Invest ic i jski sk lad, 25 odstotkov dobi občina. Od ostalega dela bodo da l i 40.000 d i n kot pr ispevek zadruge članom za naročnino Kmečkega glasu, 100,000 d in so določili za prosto razpolaganje, prav to l iko za ku l tu rno prosvetni sk lad , 160 tisoč d in pa za pospeševanje kmet i js tva. Zadruga se sme za dolžiti do 7,200.000 d in .
I zvo l i l i so tudi nov upravn i odbor, odnosno so v nov u p r a v , n i odbor, razen treh članov, i z
v o l i l i s tar i odbor. Predsedn ik bo še naprej Jože Roje iz L o pate, v odboru pa so v g lavnem zastopane vse vas i . P r a v tako so i z vo l i l i nadzorni odbor, delegate za O Z Z , Z H P in gozdarsko poslovno zvezo, delegatko v Zvezo zadružnic in druge de legate za posamezne zadružne organe. Spre je l i so tudi sk l ep o ustanovitv i ak t i va m lad ih za družnikov. Računajo, da se bodo prav t i najbolj vneto o p r i je l i modernega kmetovanja .
Med slučajnostmi so p r e d l a gal i , naj b i se kmet i jska z a d r u ga zanimala , kako je z zd rav s tven im zavarovanjem kmetov. Stroški zdravl jenja so zelo v e l iko breme za posameznike. Z a n ima l i so se tud i kaj Je t e lektr i f ikac i jo nj ihovega območja. Po podatk ih , k i so j i h zbra l i , b i p reb i va l c i sami p r i speval i za e lektr i f ikac i jo oko l i 18 mi l i j onov d in . M e n i l i so, da b i mora la zadruga skrbe t i tud i za e lektr i f ikac i jo , k i spada med osnove napredka.
Sk ra tka , razprave Je b i lo vel i k o in bi la je kor is tna in p l od na. Člani zadruge so pokaza l i , da hočejo poslej reševati vse svoje gospodarske probleme v okv i ru kmeti jske zadruge, k a r Je tudi prav i lno . O delu svoj« zadruge in načrtih pa so *e pred tem še posebej pogovor i l i na sestankih S Z D L in na vaških sestankih zadružnikov. Od 307 gospodarstev na tem območju, j ih je vključenih v K Z 210. Od teh se j i h je lelos vpisal« deset.
8 W . 10 (384) » D O L E N J S K I L I S T « ' Stran 3
Leta nagdo beže in z njimi bledijo tudi spomini. Ko me je »aprosil urednik. Dolenjskega lista, naj nekaj napišem o delu in borbi žena se niisem mogla odločsti, o čem naj pišem. *\ l i o metliških mladenkah, kri so j ih italijanski okupatorji pozvali v aprilu 1941 na za bavo s pripombo »brez sprem
s t va staršev!«? M l a d i n a v M e t l i k i se je t emu v a b i l u j a v no u p r l a , t a k o kot v s a k o k r a t poznejši bo l i g a r d i a l i četni-so posta le b o r k e i n a k t i v i s t k e na o d g o v o r n i h položajih, o k u pa to r ju pa n i uspe lo , da b i j i h p r i d o b i l i v G i . l l a l i D o p o l a v o -ro. NA se moge l n a s l o n i t i n a nje, da b i s t e m u s t v a r i l t l a
Se pomnil, tovariš, tople besede sočutja naših mater, ki niso pozabile ranjencev ln bolnikov v vseh letih NOB? Spomni se jih danes s hvaležnim srcem, saj so bile zares naie mame, vedno pripravljene preliti za svobodo tudi svojo kri ! — Na sliki: obisk ranjenca pred odhodom v Bari (lz arhiva Belokranjskega mu-
aeja v Metliki).
40 LET MED MLADINO Letos m i n e v a 40 let, kar jt
nastopila učiteljsko službo to-varišica Minka Perko. Kdo v mokronoiki občini je ne pozna? Vsi, stari in mladi jo visoko cenijo in spoštujejo. Saj tivi in neutrudno dela že 39 let na mokronoški Šoli. Kdo bi preštel šolarje in šolarke, katerim je tovarišica Minka dajala iz svoje bogate z a k l a d n i ce znanje ter jih vzgajala z vso ljubeznijo » » požrtvovalnostjo za njihovo prihodnost? Vse svoje sposobnosti, s katerimi jo je narava bogato obdarila, je uporabila za učne in vzgojne cilje. In takšna je b i la tovarišica Perkova vsa leta in je še danes? Vselej se je zavedala odgovornosti poklica, katerega se je oprijela z vso ljubeznijo. Vedno je bila in je le danes živ V2flfled svojim »tanovskim tovarišem in tovariši cam.
Kot napredna prosvetna delavka je poleg poklicnega dela vestno i n zaves tno o p r a v
l j a l a Še razne funkcije v družbenih organizacijah. V stari Jugoslaviji je pri Sokolu našla dovolj dela v ljudsko prosvetnih panogah: dramatiki, knjižnici, predavanjih Ud. Po osvoboditvi je aktivna v vseh organizacijah, kjerkoli čuti, da je njena pomoč potrebna. Koliko lep'h pri:orčkov je napisala za razne proslave in akademije, k o l i k o va j je i m e l a z našimi mladimi igralci, dekla-matorji itd. S kako vnemo opravlja funkcijo tajnice Društva prijateljev m lad ine/ Se in še bi lahko pisali o njent vsestranski prizadevnosti za dvig izobrazbe naših d e l o v n i h l j u d i , v e n d a r bi k l j u b t emu ne mog l i zajeti vse n j eno u d e j -stvovanje.
Ob prazniku naših b o r b e n i h žena j i čestitamo in želimo, d a b i čila i n vedrega duha, kakor je, še dolga l e ta t ako vzgledno o p r a v l j a l a svoje šolsko i n izvenšolsko de lo .
poznejši b e l i g a r d i a l i četnik o m , k a k o r je i m e l n a m e n . S k o r o v s a k a hiša v mes tu , z ze lo r edko iz jemo, je i m e l a bo r ca i n a k t i v i s t a . N a s t o t ine žena je pomaga l o v o j s k i i n ran j encem, k a t e r i m so posve čale posebno s k r b . V s a k o leto za 8. marec so se na jpre j s p o m n i l e ran j encev . P o l n e k o šare i n t u d i vozove h rane so žene pošiljale v pa r t i z anske »olnišnice. N ič čudnega t a k a
p r i zadevnos t žena in m lad ine , saj so v od i l e v za l ed ju vso politično i n gospodarsko d e javnos t .
M l a d e n k e i z Boldraža so da l j časa same v o d i l e svo jo vas . B i l a je z i m a i n sneg, d a je Škripalo pod nogami . B i l o je v j u t r a n j i h u r a h i n m r a k je l e počasi l eze l skoz i z asne ženo p o k r a j i n o . V o z z v o l o v -sko vp rego je b i l že naložen z živi l i s r e d i v a s i . O b vo zu je b i l a D r a g a , osta le so pa po maga l e n a l a g a t i i n znosuti do voza. V vas so večkrat v d r l i sovražnikovi v o j a k i i n be la garda , d a b i s t e m zastraševali l j u d i . V e n d a r se p o g u m n e in požrtvovalne m l a d e n k e tega n iso bale . M l a d i n k e D r a g a , Marička, L o j z k a , K a r i i na in P e p c a so b i l e najbol j ' a k t i v n e . V v a s i so v o d i l e K r a j e v n i n a r o d n o o s v o b o d i l n i odbor in o d bor O F . N j i h o v a ak t i vnos t se je še povečala, k o so odšli v s i možje v N O V . P o t r e b n o le b i l o o b d e l a t i v s a po l j a , v es tno v o d i t i gospodarstvo , k e r le t a k o je b i l a pomoč v o j s k i l a h k o izdatnejša. O b večerih so p r i r e ja l e v v a s i s es tanke i n t u d i za študij so našle časa.
T u d i n a s ek t o r ju S u h o r (tedaj ra jon) so b i l e v K N O O same žene m m J a d i n a . Z e l e ta 1943 (je b i l s es tav l j en r a j o n s k i
šolski svet iz s a m i h žena, v k a t e r e m so b i l e zastopane vse vas i . P o vseh vaseh je b i l šols k i pouk . P o l j a so b i l a obdel a n a do zadnjega koščka. V S u h o r j u je b i l a osnovana p r v a p r oda jna zadruga , k i jo ie v o -uila. R e z k a Jelenič. Z a p r i m e r vpadov okupa t o r j a i n o fenz iv , so žene č,uvale a r h i v .
L e p o so vod i l e gospodarstvo m e d N O B t u d i žene v Bereči vas i . P r e d s e d n i c a v K N O O je b i l a M a r i j a Radkovičeva. N a tem sek to r ju so žene posebno lepo p r o s l a v i l e 8. marec . Z a p r o g r a m so same sp isa le r e c i taci je , p e s m i i n i g r i ce .
V v a s i Zeme l j oo K o l p i so žene i n m l a d i n k e vod i l e n a r odnoosvobod i l n i odbor . P r e d sedn ica je b i l a Tončka B e i -kopčeva. P o d n e v i so žene d e la le na po l j u , ponoči pa p e k l e k r u h in k u h a l e za borce. T a k o je b i l o , ko so sovražnikove horde hote le p r ega z i t i B e l o k r a j i n o i n uničiti razvoj ' o b l a s t i in gospodars tva .
T i k r a t k i s p o m i n i iz na jbo l j u s o d n i h d n i našega naroda n a m govore o z g o d o v i n s k i v l o g i naših žena. k i so m e d b o r ->0 pomaga l e g r a d i t i našo o b
last in gospodarstvo . R e g i n a F i r
V L A D O L A M U I : P L E V I C E
»Vi ste naša mama...« Nekaj lepega bi rad povedal,
samo nekaj besedi. O preprosti kmečki ženici, neustrašeni borki za napredno in novo življenje, o par t i zansk i mater i iz K o roške vasi. Dolgo jo že poznam; njo in njeno skromno hišico, njeno dobroto in njeno toplo, materinsko srce. Pred kratkim sem jo obiskal i n povedala mi
» .... Žensko delavsko gibanje postavlja kot svojo glavno nalogo boj za gospodarsko in družbeno enakopravnost žene, ne samo za formalno enakopravnost. Vključiti ženo v družbeno proizvajalno delo, iztrgati jo iz domačega suženjstva, osvoboditi jo podrejenosti — duhamome in ponižujoče — večnega in izključnega okolja kuhinje in otroške sobe — to je glavna naloga. To pa je dolg boj, ki terja temeljito preobrazbo družbene tehnike kakor tudi navad.*
Lenin po revoluciji sovjetskim delavkam
Je nekaj več o svojem življenju. Takole je dejala:
» R o d i l a sem se 20. junija 1891 v Koroški vasi. 2e v rani mladosti sem ostala sama, oče in mati s t a mi umrla. Ni bilo lahko. Rasla sem med tujimi ljudmi :n zgodaj sem spoznala kr i vico; namesto nežne materine roke sem vedela le za kruto roko gospodarjevo. Veliko sem pa brala, t q mi je bilo največje veselje. V knjigah se mi je odpiral prej neznani svet, poln
»Se b i se rade učile!...« Tako so povedale tečajnice na
zakuslki, k i so jo pr i red i l e ob zaključku gospodinjskega tečaja v Do l . Top l i cah . 3fi j i h je v dveh skupinah obi.skovnlo več-tedenski tečaj, k i ie N I v de-
v razne tečaje, organizirah so pa zdaj predvsem gospodinjskega.
Tečajnicam sta nudili izobrazbo tov. Štefka Vidmar in tov. M i l k a Cešarek .7. okrajnega za-
Čedalje več zaposlenih žensk Sredi "marca bo ComtiralnJ od
bor Socia-liUtlone ^veze delovnega ljudstva Jugoslavije razpravljal o družbenem položaju Žwnsk pri nas. — t i leta v leto narašča število žemsk » delovnem razmerju; nsizadcvaln pa j « le v letih 1950 do 1952. Nekaj pod&lkofv o zaposlenosti lena (turea kmelLVtva):
1939 197.73« 1940 199.236 1949 465.168 1950 434.222 1951 375.168 1954 339.010 1956 386.615 1957 519.000
akademijo, 506 s .prirođaslovnro-matem&ticno fakulteto, 494 s kmeOi.lsko fakulteto Itd.
Med skupno 45.160 odborniki o b č h i M k i h Ijudukih odborov pa je žemrk samo 948, od skupno 7670 okrajnih odbornikov v državi pa komaj 242 žensk. V zvezni ljudski *kti|»a?Lni je 31 žensAi-ljnriNkih poslank, v skup. Mini LR Srbije 13, v skupščini IR Hrvatske 16, v skupščini LR Slovenci« Vt, v skupščini LR Bo<ine 1« Hercegovine 7, v f ikupHčin l LR Makedonije 9 in v skupščini LR Crne gore 5 'poslank.
v Toplicah in občinski ljudski odbor, pomagal je pa tudi okrajni odbor Rdečega križa in upravnik KZ Erno Sali. Za vso Pomoč se dekleta lepo zahvaljujejo, rade bi pa, da bi podjetje »Mirna« priredilo tudi pri njih — morda v Jeseni ali takoj v začetku zime — prikrojevalnl in eivalnd tečaj, ca katerega je pravtako veliko zanimanja.
—n.
prelepih doživljajev in življenja. Rada sem prebirala tudi Prešernov« pesmi. Dolgo je ie tega.. .
Prišla J e druga svetovna vojna. Vztrepetala sem kot vsaka mati, imela sem devetero otrok. Pa nisem obupala. Postala sem partizanska kurirka. Bila sem tepena od belogardistov, zaprta,
Mati treh padlih partizanov ttfvoborcev
Brhke tečajnice u Toplic pozdravljajo vse našega listat
b r a l c e i n b r a l k e
lovnem načrtu topliške kmetijske zadruge za leto 1957. Pisal1
smo že v našem listu, da Je K Z v Toplicah letos svoj načrt •estavtta tako^ da je upoštevala predvsem nasvete in želje vseh članov. Zene in dekleta so sodelovale in uspeh ni izostal. Več kakor 100 deklet je želelo
voda za napredek gospodinjstva, učile so pa tudi učiteljice topliške nižje gimnazije. Poleg praktičnega kuhanja so imele še pouk iz hranoslovja, gospodinjstva, higiene in ročnega dela. Dal jim je osnovno znanje, ki ga potrebuje gospodinja.
Tečaj je krepko podprla KZ
Med zaposlenimi žc.rttkaml Je 123.130 nekvalificiranih delavk. Med rap* I .letnimi ' ženska mi i drkončano f&kuAiteto Je maj;vefi diplomiranih filo^>fk (4843), pedagoginj (3204), zdravnic (1909), pravnic (1265), fvmacevtk (117C), 921 z en'k • dokončano ekonomsko fakulteto, 705 a umetnostno
LEPI USPEHI IN NAČRTI ČRNOMALJSKIH ZADRUŽNIC
Dne 21. februarja so imele svoj ob^nl zbor zadružnice kmetijske zadruge Črnomelj. 2e ude.ežba — 70 žena — priča, da se kmečka žena — proizva-
Žena — rezervni oficir in aktivna borka za socializem
Na Belem griču pri Mokronogu in vsej občini je prav dobro znana po vsestranski dejavnosti tovar&šica MIM[ HOČEVAR. 2« leta 1W2 je odšla v partizan« ln opravljal« v težkih in nevarnih razmerah bolničarsko e>tužbo. Leta 1943 je bila nevarno ranjena v borbi pri Kostanjevici. Od tedaj je biLa V raznih partizanskih bolnicah ln. čeprav težko bolna, Je oprav.jala z ljubeznijo svoje dolžnosti. Po velikih zaslugah, ki si Jiih Je pridobila, pa tudi tara d i sposobnosti, je postala le v partizanih oficir.
Po losvoboditvi se je njeno delo nadaljevalo na vseh poljih družbenega življenja. Zaupane so ji bile odgovorne dolžnosti pri bivšem OLO Trebnje, oa-nes pa je kot ljudski odbornik ObLO Mokroniog predsednik sveta za socialno varstvo, poleg teg« pa de.a tudrt v Zvezi borcev. SZDL, RK ln ZVVI občine Mokronog.
Kakor j « bila vztrajna in nepopustljiva v najtežjih čas'h naše zgodovine, prav tako se zaveda tudi danes, d« Je potrebno za dvig in napredek natega delovnega človeka uporabiti vse sile ln sposobnosti. Kljub temu, da čuti težke po-•ledice vojne na zdravju, se
delu nikdar ne izmakne, vedno je pripravljen« izvršiti še tako težke naloge.
Bila je borbena v času narodno osvobodilne borbe, pa tudi danes njena borbenost z« uresničenje najlepših ciljev ni nič manjša. K prazniku žena ji čestitamo in ji želimo zdravja, da bo mogla delati vse, kar hoče Un želi r.a blaginjo nase so-cin 1 '.icne dJnmovine!
Jalka zanima za gospodarstvo in napredek vasi. Na zboru so bili tudi zastopniki družbenih organizacij. KZ in okrajne zadružne zveze. PoibčiJo j e pokazalo, da so zadružnice lan- izpolnile svoje naloge i n dosegle pri tem tudi nekaj uspenov. Splošno izobraževalnih tečajev in predavanj se je udeležilo preko 290 kmečkih žena in deklet.
Zene »o sprejele n a eboru nova pravila in p.an dela za leto 1957. Letos bodo zadružnice posvetile vso pažnjo proizvodnim nadogam . Prebel-le 1n higiensko si bodo uredile kur-nioe in svinjak«. Zadružnice iz Zorenc so naročile štajerske pi ščance in se obvezale, da bo pri mjih rejsko središče. V ta
Skupina deklet tečajnic kmetijsko-gospodarske šole v Mirni peči z učiteljico Jožo Florjančičevo pozdravlja domače in vse pri
jatelje
namen Je bilo na tem področju že strokovno predavanje. £ene iz Vojne vasi se zanimajo za valilna jajca teh kokoši.
Zadružnice bodo z zadrugo sklenile pogodbo za oddajo prašičev. Kio bo Kmet. proizvajalna zveza pričela poslovati, bodo skrbele za čimvečjo koli-6ino čistega in svežega mleka. Posebno skrb bodo posvetile h i gienski in ekonomski ureditvi kmečkih domov.
Da b/o letos pridelane čimveč zelenjave, jo bodo žene obdelovale s »Krt« orodjem, ki ga bodo naročile pri svoji kmetijski zadrugi. Skrbele bodo, d i bo zelenjave dovolj za lastno uporabo in za trg.
Na 7 sektorjih bodo v mesecu marcu postavile vaške krožke zadružnic in preko njih uresničevale svoje naloge.
Cepljene divjake češenj bodo žene presadile na svoje o*to-move, da bo tega sadja čimveč za naše ma.Čke in za domaČi trg. Sadike češenj so na razpolago vsem zadružnikom v sektorju Črnomelj.
Izvolile so nov odbor ln pri tegnile k sodelovanju mlade zadružnice. Zavedajo se. da le le v naprednem gospodarjenju zajamčena blaginja.
V s a k teden objavlja D O L E N J S K I L I S T nov ice
iz vseh krajev Dolenjske , za to ga Čimprej naročite
sinu ali nečaku, k i je p r i v o j a k i h ! Bol j ga ne boste
mog l i razvesel i t i , k o t z vsakotedenskim »pismom«
i z domačih krajev !
Na PuJčavt pri Mokronogu živi • svojim možem 65-letna MARIJA MILAVEC. 2 « leta 1941, takoj po vdoru okupatorja, «e je z možem in štirimi si novi vključila v OF . Njen mož in trije sinovi so bili borci Brežiške partizanske čete takoj od Jen« ustanovitve. Toda že novembra 1941 so vsi trije s i novi padli kot žrtve nemških osvajalcev, .
Tovarlšica Mil«včeva Je tudi ves čas po osvoboditvi znana kot dobra in zavedna aktivistka, ki je zlasti za orgsn'-
Z a 40.000 d in za p r ime r inva l idnos t i vsled nezgode je zavarovan vsak naročnik
našega t edn ika p r i D O Z N o v o mesto, za 20.000 d in pa za p r ime r smr t i , k i b i
b i l a posledica nezgode. N e odlašajte zato s plačilom
naročnine za dolenjski pokra j insk i časnik!
zacijo zavednih žena mnogo storila. Se danes j« na moč aktivna in opravlja z vnemo ra^-ne odgovorne dolžnosti v SZDL, ženskih organizacijah pri Zvezi borcev, Rdečem kri žu in Društvu prijate.jev mladine.
Ob dnevu naših borbenih Bena ji čestitamo k njenemu vztrajnemu ln poirtvovalnemn delu in ji želimo le mno^n uspehov in krepkega zdravja!
ve l ikokrat do kože premočena, pa sem vse prestala, saj sem vedela, zakaj se borimo. P r ; nas so se zb i ra l i part izani . Spom i njam se Majde Sileove, kako m i je nekega večera r ek l a :
, V i ste naša mama! ' K m a l u nato je padla na Nov i Go r i . L e ta 1943 je obležal pod krog lami okupatorjev moj najmlajši s i n Stanko. B i l o je hudo, p r ehu d o . . . «
U m o l k n i l a je, čez čas pa spet dodala :
»Da. težko je b i l o . . . « P o uve lem l i c u sta j i zdrse l i
solz i , oči pa šo še vedno strmele skozi okno v tiho pokra j ; no pod Gor janc i . Mo rda je gledala v duhu svojega Stanka, kako se poslavl ja od doma, ves m lad in neizkušen.
Ba l sem se pretrgat i molk, v katerem sva obsedela. Čutil sem. kako me prevzema mater ino srce. T iho sem se poslov i l .
Se živijo l judje, še živijo. V vasi sem zvedel, da j e zdaj Mrvčeva mama predsednica i n val idske organizacij« v S top i -čah, članica Rdečega križa ln najstarejša naročnica Do l en j skega lista v Koroški vasi .
Slavko Lesar
ČESTITKE ZA PRAZNIK ŽENA
Bliža se ff. marec — Dan b o r b e n i žena. Na ta dan bodo naše matere in žene osvežile spomin na težke dneve, ki 90 jih preživele za Časa okupacije. V skupnih naporih za osvoboditev so se Žene neustrašeno borile in neštete so bile mučene.
8. marec bomo tudi mi mladi fantje, ki čuvamo težko pftm
bor jeno svobodo kot vo jak f JLA, svečano praznovali. K prazniku žena čestitamo vsem ženam hvaležni sinovi in j u n želimo še mnogo uspehov pri izgradnji socializma. Obljubljamo jim. da bomo zvesto čuvali naše meje in domovino, za katero so toliko ž r tvovale/
Marijan Jazbinšek V. P. 5258
S m e d e r e v s k a P a l a n k a . -
AKADEMIJE V POČASTITEV MEDNARODNEGA DNEVA BORBENIH 2ENA
Nocoj ob 20. urd bo v Domu demijo prav tako v nedeljo, 10. ljudske prosvet« v Novem mestu slavnostna akademija v počastitev 8. marca. Po nagovoru bodo nastopili: vajeniški pevski zbor, mešana zbora iz Smihela in Bršljina, moški zbor PD Dušan Jereb in društveni orkester. Občinski odbor Socialistične zveze vabi k udeležbi I
Vsi terenski odbori SZDL bodo poleg tega priredili terenske proslave, po katerih bodo pogostili žene. V Briljinu bo priredila Svoboda slavnostno aka-
KAJ JIM B O M O o J U T R I S K U H A L E •
Pozdrav zavednim ženam Iz Dragomije vasi
Dragemaljčanke so Imele Izza dni, ko je bila ustanovljena prva belokranjska partizanska skupina, že polne roke dela.Tn najbolje vedo partizanski borci. Marsikatero noč so prečule v skrbeh, ali bodo lahko pravočasno poslale partizanom hrano, kaj jim bodo skuhale prihodnji dan in če ne bodo prišli še to noč Italijani in spremenili va« v eno samo razvalino.
Bile so priljubljene partizanske mamice. Ko je bila ta aH ona v najlepšem snu, jo je zdramilo trkanje:
»Prišli so! Imaš kaj jesti? Daj hitro! Mudi ie!« Mnogokrat so skupno z dekleti odšle s polnimi košarami in jerbasl proti bližnjemu gozdu. Krštimčev* je prišla k Škofovi ali Južnova h Kramaričevl:
»Kaj jim bomo jutri skuhale? V Kostanevju jih je sedem. Povej ie Starlhovi in Težokavi, jaz pa povem še ostalim! T i , Mina, pa povej dekletom, naj zberejo nekaj masti, moke in krompirja.«
Da, tako je bilo neštetokrat. Zelo navdušena je bila Južnova mati, mati narodnega heroja Martina Južne, saj je bil med temi sedmimi borci tudi njen sin Martin. Ko so italijanski žarometi Je obsevali okolieo iz Metlike por.no v noč In ko so krogle italijanskih topov Se švigale Iznad vasi, padale v vas in krog nje, so imele Dragemaljčanke ie svojo organizacijo A F Z In praznovale 8. marec — Dan žena. Pozno v noč so imele sestanke in razpravljale o tem. kako bodo pomagale partizanom, kje in kuho bodo dobile zanje hrano in podobno.
Prav je, da se dragomeljskih žena, ki so doprinesle lep delež v NOB, spomnimo tudi danes, ko ie enajstič svobodno praznujemo 8. marec. J . S.
marca, ob 16. uri v zadružnem domu.
V ostalih krajih bodo akademije in prireditve razglašene na običajen način.
Metliške zadružnice za napredek
V MetUki Je bilo 24. februarja zborovanje žena - zadružnic pri KZ v Metliki. Udeležilo se ga Je 32 žena in razpravljale so o vseh perečih vprašanjih kmetijske proizvodnje in gospodinjstva na vasi. 2ene so se pogovorile, da se bodo poslej priza« devneje udejstvovale v organizaciji zveze zadružn.c in tako pomagal« pri napredku vasi. Zlasti so se zanimale za razna sredstva proti poljskim in vrtnim škodljivcem, o zamenjavi semenskega krompirja, škrop. ljenju sadnega' drevja, vinogradov, o- učinku novega škropiva ter o raznih kreditih za gradnjo gnojišč, za nabavo umetnih gnojil itd. Izvolile so nov odbor in delegatko za odbor zveze zadružnic.
•5tr«n 4 » D O L E N J S K I L I S T « f Ster . 18 (3M)
Družbeni plan in proračun okraja Novo mesto za 1957 sta usmerjena predvsem v
n t v r l i + ^ T T -n ^ ~" i . i l - • Z a d r u g a v K o s t a n j e UirQ.lt©V HaLSin OiDClI l najmočnejši g o s p o d a r s k i čin VICI
najmočnejši g o s p o d a r s k i činitelj f (Nadaljevanje s L strani) V idevamo povečanje v industr i j i (posledica uvedbe nov ih kapacitet, osvojitev proizvodnje nov i h a r t ik lov , povečanje s t o r i l nosti dela .in upoštevanja rezorv v podjet j ih, k i doslej še niso bM.<? izkoriščeno). Večji porast predv idevamo tudi v g radben i štvu zairadi večijih razpoložljiv i h sredstev za gradnje, z last i za s tanovanja i n komuna lne ureditve.
V p r imer j a v i t narodnim dohodkom bo porast tak le :
le ta 1955 dndeks 100 leta 1<*56 Indeks 103 leta 1957 indeks 117
Ce pr imer jamo predv ideni porast za leto 1957 z l ansk im letom, fcna'ša 'ndeks 114.
Pnimeirjava izračuna družbenega proizvoda rta enega p r e b i -Ta lca v l e t ih 1955, 1956 i n 1957 nam da takle indeks povečanja:
1956 1955
1957
1955
1957
1956
indeks 101
Indeks 118
tndeks n j
T u n iso všterta podjetja, k i Imajo sedeže vodstev i zven okraja Vn jiih p l an i ra r e p u b l i k a (PTT i n ZTP ) .
4. S KAKŠNIMI S R E D S T V I B O D O P R E D V I D O M A R A Z P O L A G A L E O B ČINE Z A S V O J E I N V E S T I C I J E ?
Občinski stanovanjski sk lad i »o i m e l i land 155 miLijonov d i narjev, letos naj b i pa znašali 164 mil i jonov. V inves t i c i j sk ih sk lad ih so imele lan i občine 58 miLijonov, letos bodo imele pa 58 mi l i jonov, od tega za pospeševanje gospod a retiva na vasi 31 mrilijonov. Občinski cestni s k l a d i bodo Jani i n letos p r i b l . enak i i n znašajo oko l i 9 mi l i jonov dinarjev.
To so seveda le sredstva n a menskih skladov. K n j i m j « treba prišteti še proračunska sredstva za komunalno graditev, k i bodo pa Letos ve l iko večja od l ansk ih .
5. A L I N A M L A H K O P O V E S T E S E K A J O U P O R A B I S K L A D O V V L E T U 1957?
Težko je že danes govor i t i o uporabi sk ladov v letošnjem l e tu, k e r je n j ihova uporaba o d -vi.ttna od p r i p rav inves t i c i j sk ih programov. Nekaj teh programov je že i zde lan ih , so pa p r e d vsem indu-rtnijsko-obrtnega značaja. Za invest ic i jske programe v kmet i j s tvu b i mora l i z last i vključiti kmet i jske zadruge, da bi te programe v sk l adu s svoj im i ured i tven imi načrbi čimprej i zde la l i . Za kmet i jstvo, z l a -srti za obnovo, so letos na razpolago precejšnja sredstva. O tem razpravl jajo zadružniki na letnih občnih zbor ih i n so s temi vprašanji več aLi manj seznanjeni .
Ustvar janje sk ladov bo tako kot >je bilo, ' lani. Nastajal i bodo iz Občinskih dok lad i n taks ter iz dobička obr t i , t rgovine ' n gostinstva. Lan/i smo sklade
uporab l ja l i predvsem za dogra ditev ž « v prej'šnjih i e t ih začet ih objektov, manj pa »a k m e tijski napredek. Zato pa je leto 1957 predvideno kot začetek načrtne obnove našega kmet i j stva, pni čemer bomo v s k l ad i l i sredstva i n načrte občinskih, okra jn ih i n zadružnih skladov.
6. K A J I N K J E N A J B I SE P O O S N U T K U DRUŽB E N E G A P L A N A V O K R A J U L E T O S G R A D I L O ?
Sredstva z a komunalno g r ad i tev bodo trošena predvaem za gradnje i n adaptacije šol, za gradnjo vodovodov, kana l i zac i j , za e lektr i f ikac i jo , zdravstvene objekte i n za šolsko opremo. Za gozdna komun ikac i j ska dela bo po občinah porabl jenih p r i b l . 45 mi l i jonov d inar jev .
K j e se bodo t i objekt i gradii.lt. hi b i lo Pa preuranjeno govori t i . To je še s tvar razprave o k r a j n ih im občinskih svetov i e r l judsk ih odborov.
V nedeljo 24. februarja je btl ebčni zbor kmeti jske zadruge v Kos tan jev i c i na K r k i , katerega sta se poleg več kot 250 gnspo-aarjev udeležila tudi tovariš predsednik F ranc Pirkovič ln tov. K a p * . Zadruga je poročala o de lu preteklega leta in nakazala nove smernice. Kmet i j ska zadruga v Kostan jev ic i je trenutno najmočnejši in najzanesljivejši gospodarski faktor v občini, zlasti še, ke r se po i z jav i republuške reviz i je uvršča med najbolj*« dolenjske zadruge. Isto je v svo jem govoru poudar i l tud i predsednik Pirkovič.
Zadruga je namreč v preteklem latu dosegla nekaj izredno l ep ih rezultatov. Promet je dv ign i la od predv iden ih 77 m i l i jonov na 125 mi l i j onov , ka r pomeni , da je svoj načrt pre segla za preko 40 mi l i jonov . R a zuml j i vo je, da so se tud i da jatve občini dv ign i le i n to več kot za m i l i j on d inar jev , k a r je eden od članov, s icer neoprav i čeno, tud i k r i t i z i r a l . T a višek je
namreč rešil položaj, v katerem je bij. občinski proračun, kajtj f luorpgraf iranje je odkr i l o večje število tuberkulozn ih obolenj, k i so povzročila občini nove izdatke, k i so znašali še več kot m i l i j on dinarjev. Potemtakem je b i la morda prav K Z tista, k i je oprav i la to humano delo, k i je preko občine poskrbela , da se tem l judem nud i čimprejšnja zdravniška pomoč.
Kme t i j ska zadruga v Kos ta njev ic i ima zdaj vključene 403 gospodarje. Iz dobička bodo še vnaprej naročali za svoje član-F t v o revi jo Naša vas i n Kmečki glas.
N a občnem zboru so sprejel i tudi nekaj načrtov, med ka t e r i m i je najpomembnejši ta, da
bodo sistematično zasadi l i i n ured i l i oko l i 40 hektarov površine. Zasad i l i bodo več kot 3000 sadnih dreves, k jer bo mc»ut . pr ide la t i na desetine vagonov sadja i n i z k u p i t i več mi l i jonov dinarjev. V načrtu imajo tudi mel ioraci je in obnovo gnojnič-n'h jam, asanacijo hlevov, asa-nacijo sadovnjakov v vasi Z a -boršt i td.
Ko t posebno pereč problem s# je pred zadružnike postavi lo vprašanje ml ina . Člani so enoglasno sk l en i l i , da je treba v najkrajšem času postavit i m l in na kostanjeviško področje. M n o gi gospodarji morajo zdaj voz i t i svoje žito celo v Bregano in Samobor.
Jubilej partizanskega mlinarja
P r i tem Je tJreba p r i pomn i t i , da dosegamo komaj 40 odstotkov republiškega povprečja na enega preb iva lca , kar nam ie vedno priča o gospodarski ne-ra-zvitosti okra ja ,
S. K A K Š E N J E O D N O S M E D P R E D V I D E N I M Š T E V I L O M N O V O -Z A P O S L E N I H L J U D I V P R O I Z V O D N J I V P R I M E R J A V I S P L A N I R A N O V E Č J O P R O I Z V O D N J O ?
P r ime r j a va zaposlene delovne Sile v splošno družbenem sektor ju n a m pokaže sledeče razmer je :
Le ta 1955 smo ime l i v ok ra ju zaposlenih 7.381 l jud i , l an i 7.259, letos pa j ih bo 7.608. P r i m e r j a va med letom 1956 'in 1955 nam pbkaže indeks 98, pr imer java mect letom 1957 in 1955 indeks 103, letošnji a p r imer j a va z l a n sko pa indeks. 105. "Ce torej r a čunamo, d a bomo letos v okra ju v splošno družfoenem sektorju na novo zaposl i l i za 5 odstotkov več l jud i , p r i tem pa bomo družbeni pro i zvod dv ign i l i za 13 odstotkov, n a m to pokaže dv ig stor i lnost i za 8 odstotkov. To Je pa močan Činitelj v letošnjem okra jnem družbenem p lanu .
Šentruperčani na pravi poti
Na P r imos tku p r i M e t l i k i je v k rogu svoje družine s lav i l svoj 60. rojstni dan m l ina r i n posestnik C i r i l Trček. Znan je kot dober i n napreden gospodar. Njegov m l i n z idilično
okol ico je b i l med N O B zatočišče mnogih borcev in a k t i v i stov, njegov dom je b i l vedno na stežaj odprt vsem, k i so b i l i potrebni pomoči. Mnoge enote, ranjenci , bo ln ik i in odgovorni
Lep obračun dela šentruperške kmetijske zadruge čejo v idet i očitnega napredka celote, kadar j i h osebno žuli k a ka malenkost. S tav l j en ih je pa vendar b i lo nekaj dobr ih p r ed logov, k a k o r poDuda za izsuše-vanje terena ob potoku B i s t r i c a
Ob veUk l udeležbi članstva »o minu lo nedeljo i m e l i v zadružni dvoran i v Sentruper tu letni občni zbor kmet i jske za druge, k i je prav gotovo ena izmed najboljših v našem o k r a j u .
Vsak , k i je občnemu zboru pr isostvoval , mora pr i znat i , da je malo zborov, k i b i b i l i tako lepo pr iprav l j en i in i zpe l jani . Odlično sestavljena poročila, k i So j i h podal i tako upravn i odbor kakor vs i odseki , so jasno i n v razuml j i v i besedi pokazala v sa komur , d « je K Z v Sentrupertu na prav i poti , da se zaveda svoj ih nalog v socialistični družbi ln da je v svojem dosedanjem delu i n pr i zadevanju dosegla ž© presenet l j ivo lepe uspehe.
Vs i odseki bres izjeme so b i -ld de lavn i in vs i l ahko pokažejo na uspehe svojega t ruda . Naj omenimo tu le bežno samo nekatere:
Živinorejski odsek se Je uspešno boril proti vsem pomislekom in dosegel lepe uspehe pri umetnem osemenjevanju. Zanimanje med kmeti raste ln skleni l i so, da bo odslej osemenjevanje v Sentrupertu vsak teden. Izredno lep na-
Dolenjski stenografi in strojepisci!
V vseh večjih mest ih S lovenije so pok l i cn i dakt i logra f i , strojepisci in stenograf i že o r gan i z i ran i v samostojnih d r u štvih in k lub ih . Društva skrbe za nadal jnjo vzgojo in tehnično izpopolnjevanje strojepisk in stenografov, prirejajo dopo ln i l ne i n začetniške tečaje za stenograf i jo in strojepisje ter so sk ra tka v e l i ka pomoč za izobraževanje teh kadrov. Nedavnega tekmovanja najboljših strojepiscev Sloveni je v L j u b l jan i se j e iz novomeškega okra ja udeležila samo ena tova-r:.^ica. prav gotovo je pa na Do len jskem več sposobnih tovarišev in tovarišic, k i bi l a h ko kand id i r a l i za udeležbo na
republiškem prvenstvu . Skup ina stenografov in s t ro
jepisk v Novem mestu daje s tem pobudo z » ustanovitev novega društva stenografov in strojepiscev v Novem meslu Iti samostojnega k luba V Črnoml ju . D a b i lahko in i c i a t i vn i odbor začel de lat i , vab i vse daktilografe, strojepisce in stenografe iz ustanov, uradov , zavodov im podjetij v okra ju, da pošljejo kra tko pr i javo za vstop v novo društvo (ime ln p r i imek , naslov, k jer je zaposlen). P r i j a ve pošljite na naslov: Sonja Mišjak, O b L O Novo mesto.
Interesente prosimo, da bi posla l i pr i jave vsaj do 21. m a r ca 1957.
p r e d e k so d o s e g l i k m e t j e , k i so se v a v n a l i po n a v o d i l i h ž i v i n o r e j s k e g a o d s e k a , v i z b o l j š a n j u m l ečnos t i k r a v , k i se je n a s p l o š -no z n a t n o d v i g n i l a , v e n e m p r i m e r u p a Je d o s e g l a c e l o p r e k o 4000 l i t r o v . U s p e š n a i n n e p r e s t a n a b o r b a se j e r a z v i j a l a p r o t i m e t -l j a v o s t i . B i l je že s k r a j n i čas za s i s t e m a t s k o de lo , saj j e b i l o o k u žene že čez 80')'o ž i v ine . V e l i k o p o z o r n o s t p o s v e č a ta o d s e k t u d i č ist im p a s m a m , za to v e s t n o i n n a t a n č n o v o d i r o d o v n i k . O m e n i m o naj t u d i , d a g r a d i K Z n o v o m e s a r i j o s h l a d i l n i e o l n p r e d e l o v a l n i m m e s a . D e l a g r e d o že h k o n c u .
P r e s e n e č e n i so b i l t o b l e p i h u s p e h i h k m e t o v a l c i , k i so se n a p o t z k u s n i h p a r c e l a h t o č n o r a v n a l i p o n a v o d i l i h s e m e n s k e g a o d s e k a . N j i h o v p r i d e l e k p o i z k u s n i h k u l t u r je b i l to l ikšen , d a b o d o le tos Ime l i n e d v o m n o že v e l i k o p o s n e m a l c e v .
S a d j a r s k i o d s e k Je i z v e d e l u s p e š n e p o i z k u s e z n o v o v r s t o p l e m e n i t i h o r e h o v , k i j i m t u k a j š n j e p o d n e b j e i z r e d n o u g a j a . V e č ina k m e t o v Je že s p r e v i d e l a p o m e n i n k o r i s t s i s t e m a t i č n e g a č i š č en j a l n š k r o p l j e n j a s a d n e g a d r e v j a , za to j e z a d r u ž n a m o t o r n a s a d n a š k r o p i l n i c a s t a l n o n a d e l u , p o l e g t e ga p a Ima v e č k m e t o v r o č n e š k r o p i l n i c e , K I so t u d i d o -d o b r o I zko r i š čene .
S t r o j n i o d s e k Je t u d i n a p r e d o v a l . N a b a v i l je 30 d o z za m o t o r ne p r i k l j u č k e , za k a r j e z n a t e n d e l n a b a v n i h s r e d s t e v p r i s p e v a l a KZ, d a b o n a t a nač in o l a j š a l a v s a k o v r s t n a d e l a m n o g i m s v o j i m č l a n o m . V n a č r t u i m a t u d i n a -h a v o n o v e m l a t i l n l c e t v s e m i p r l -k l m č k l i n p r i t i k l i n a m l .
Č e b e l a r s k i o d s e k s*y Je n e u m o r n o t r u d i l , d a se I zbo l j š a j o naša a j d o v a pas išča . D o s e g e l j e že n e ka j u s p e h o v , t r e b a p a bo še p r e cej t r u d a , d a b o d o k m e t j e n a s p l o š n o z a v r g l i z e l o s l a bo z e l e n o a jdo , o d k a t e r e t u d i r e j c i č ebe l n i če sa r n i m a j o , l n . d a b o d o s e j a l i č r n o a jdo , k i Je k v a l i t e t n a l n k i t u d i z a č e b e l e m n o g o p o m e n i . O d sek je o s k r b e l s v o j i m č l a n o m p o t r e b n e ko l i č ine s l a d k o r j a p o z n i žani c e n i z a k r m l j e n j e Čebel .
I z v r s t n o p o r o č i l o je p o d a l t u d i o d b o r z v e z e z a d r u ž n i c . S p o z n a l i s m o , da so ž ene — z a d r u ž n i c e s t o r i l e m n o g o za i z b o l j š a n j e v r t n a r s t v a , p e r u t n i n a r s t v a , za h i g i e n s k o u r e d i t e v d o m a č i j , za z d r a v o p r e h r a n o ip . V n a č r t u i m a j o t u d i p o u č n e i z l e te In p r i t e g n i t e v v s e h žena v svo j k r o g .
K n i i g o v o d s k o po roč i l o Je b i l o I z č r p n o l n r a z u m l j i v o . V i d i se, d a je to d e l o v r o k a h s p o s o b n e g a č l o v e k a .
Z oz i rom na bogata i n vzorno sestavljena poročila pa je b i l a razprava, k i j i m je s led i la , dokaj sk romna i n nenačelna. J« Še'precej posameznikov, k i no -
M A T U R A N T O M za nasvet in v pomislek
S t u d i l n a p r l r o d o s l o v n o - m a t e m a -t i čno - f i l o z o f s k i f a k u l t e t i t r a j a p o u č n e m n a č r t u 8 s e m e s t r o v (4 leta ) , d e j a n s k o p a se d e l o z a r a d i d i p l o m s k e g a i z p i t a p o d a l j š a Se v sa j z a 1 s e m e s t e r .
2. P r a v n o - e k o n o m s k a f a k u l t e t a ( T r g r e v o l u c i j e št, 1. E k o n o m s k i o d d e l e k , G r e g o r č i č e v a 27) i m a d v a o d d e l k a :
p r a v n i l n e k o n o m s k i . D i p l o m a n t i p r a v n e g a o d d e l k a
d o b e n a s l o v d i p l o m i r a n e g a p r a v n i k a , d i p l o m a n t i e k o n o m s k e g a o d _ d e l k a p a a k a d e m s k o s t o p n j o d i p l o m i r a n e g a e k o n o m i s t a .
D i p l o m i r a n i p r a v n i k i i m a j o m o ž n o s t z a p o s l i t v e v r a z l i čn ih s t r o k a h : n a sod i šč ih , v j a v n e m tož i l s t v u , j a v n e m p r a v o b r a n i l s t v u , a d v o k a t u r i , v p r a v n e m r e f e r a t u r a z n i h p o d j e t i j l n u s t a n o v ter z a d r u g . D i p l o m i r a n i p r a v n i k l a h k o d e l a v z d r a v s t v u , p r o s v e t i . n a l j u d s k i h o d b o r i h i t d . D a n e s i m a m o v e l i k o p o m a n j k a n j e p r a v n i k o v , p r a v t a k o pa j e t u d i v e l i k o možnos t i z a z a p o s l i t e v e k o n o m i s t o v . E k o n o m i ste č a k a m n o g o de l a n a o k r a j n i h l j u d s k i h o d b o r i h , v c e n t r a l n i h r e p u b l i š k i h i n z v e z n i h u s t a n o v a h , s tat i s t ičn ih u r a d i h , b a n k a h , t r g o v s k i h p o d j e t j i h , t o v a r n a h , k o m b i n a t i h i t d . D i p l o m i r a n i e k o n o m i s t i a« l a h k o z a p o s l i j o k o t d i r e k t n i r e f e r e n t i - ana l i t l č a r j l , r e f e r e n t i za n a b a v o p r e d m e t o v , r e f e r e n t i z a p r o d a j o p r e d m e t o v , r e f e r e n t i za u v o z . r e f e r e n t i z a i z v o z , r e f e r e n t i ta s k l a d i š č a i t d .
S t u d i j n a p r a v n o - e k o n o m s k i f a k u l t e t i t r a j a 8 s e m e s t r o v .
3. T e h n i č n a f a k u l t e t a ( U l i c a T o n e t a T o m š i č a 12) v z g a j a i n žen i r j e z a r a z n e s t r o k e . I m a s l edeče o d d e l k e :
a) o d d e l e k za a r h i t e k t u r o . A b s o l v e n t i so inž a r h i t e k t u r e ;
b) o d d e l e k za e l e k t r o t e h n i k o , k i I m a o d s e k za š i bk i l n o d s e k za jaki t o k .
P r v e Štiri s e m e s t r e i m a j o v s i I t u d e n t i e n a k p r o g r a m , u s m e r i t e v p o o d s e k i h se i zv rš i po 4. s e m e -ftru.
D i p l o m a n t i d o b i j o n a z i v I n žen i r e l e k t r o t e h n i k e .
c) O d d e l e k za g r a d b e n i š t v o i n g e o d e z i j o . T a o d d e l e k i m a o d s e k za g r a d b e n i š t v o l n o d s e k za g e o d e z i j o .
D i p l o m a n t i so Inžen i r j i g r a d b e n i š tva l n inžen i r j i g eodez i j e . G e o d e t i i m a j o o d J., s e m e s t r a p o s e b e n učn i p r o g r a m . G r a d b e n i k i i m a j o v z a d n j e m l e t n i k u m o ž n o s t u s m e r i t v e v h i d r o t e h n i k o , p r o m e t aLi k o n s t r u k c i j o .
d) O d d e l e k z a k e m i j o l n f i z i k o i m a o d s e k za k e m i j o i n o d s e k za f i z i k o . D i p l o m a n t i so inžen i r j i k e m i j e ( t ehno log i ) a l i f i z i k i .
e) O d d e l e k za r u d a r s t v o In m e t a l u r g i j o i m a o d s e k za r u d a r s t v o i n o d s e k za m e t a l u r g i j o . D i p l o m a n t i so inžen i r j i r u d a r s t v a i n inžen i r j i m e t a l u r g i j e ,
f) O d d e l e k za s t r o jn i š t vo . D i p l o m a n t i so s t r o j n i i nžen i r j i .
S t u d i j t r a t a p o u č n e m n a č r t u n a tej f a k u l t e t i J.0 s e m e s t r o v , d e j a n s k o p a več .
D i p l o m i r a n i š tudent i t e h n i č n e f a k u l t e t e se l a h k o z a p o s l i j o v r a z n i h d r ž a v n i h u s t a n o v a h , v p o s a m e z n i h z a v o d i h , i n d u s t r i j s k i h l a b o r a t o r i j i h , p o d j e t j i h i t d . O b e t i za z a p o s l i t e v d i p l o m i r a n i h t e h n i k o v v s e h o d d e l k o v t ehn i čne f a k u l t e t e so d a n e s ze lo u g o d n i . N a j v e č j e p a so p o t r e b e po r u d a r s k i h , g e o d e t s k i h , g r a d b e n i h l n s t r o j n i h i n ž e n i r j i h .
4. M e d i c i n s k a f a k u l t e t a ( V r a z o v t r g 4). T a f a k u l t e t a Ima 2 o d d e l k a :
o d d e l e k z a s p l o š n o m e d i c i n o l n o d d e l e k za s t o m a t o l o g i j o .
D i p l o m a n t i d o b i j o n a z i v d o k t o r s p l o šne m e d i c i n e i n d o k t o r s t o m a t o l o g i j e ( z o b o z d r a v n i k ) . Studi.1 n a tej f a k u l t e t i t r a j a po u č n e m p r o g r a m u 12 s e m e s t r o v .
D i p l o m a n t i se k o t z d r a v n i k i l a h ko p o s v e t i j o s p e c i a l i z a c i j i v š t e v i l n i h u s t a n o v a h p r e v e n t i v n e i n k u r a t i v n e m e d i c i n e .
:.. Fakulteta za a g r o n o m i j o , gozdarstva In veterine (Keekov tr,^ 6t. D. K a k u H e t a i m a t rt o d d e l k e :
O d d e l e k za a g r o n o m i j o , oddelek za g o z d a r s t v o i n o d d e l e k za v e t e r i n o .
S t u d i i n a tej f a k u l t e t i t r a j a p o
tn njegovih p r i t ok ih , s čimer h i se znatno omej i la nadležna met-Ljavost, k i ima svoj i zvnr v z a močvirjenih t r avn ik ih . G o v o r i l i so tudi o g rad i t v i moderne s u šilnice na M i r n i , k i bo ime la ve l ik vp l i v na razvoj kmet i js tva tud,i na šentruperškem področju.
Ob zaključku so i z vo l i l i na ta jmh vo l i t vah nov odbor K Z .
Same vol i tve pa bi bi le bolj demokratične, če bi kandidate postavl jal i zadružniki sam,i in ne vo l i lna komis i ja , čeprav Je ta s icer postavi la 21 kandidatov, od kater ih so j i h 13 Izvol i l i v novi odbor. Zelo pogrešamo v njem nekaj mlajših l jud i , k i j i h je treba polagoma uvajat i v vodstveno delo. Izvol jeni odhor je sestavljen sedaj iz samih s ta rejših močnih kmetov, p r e p r i čani pa smo, da bodo razumel i naš soc;aiiistični razvoj i n vod i l i kmet i jsko zadrugo v Sentrupertu tako, da bodo i m e l i ve l iko neposredno konnt od nje tud i ma l i in srednj i kmetje.
Takole so v o l i l i v nedeljo, 24. februar ja v GrČvrhu p r i M i r n i peči nov vaški odbor S Z D L
Zatohla kmečka soba — šola na Selih pri Hinjah
Preteklo soboto se je 30. su-hokranjskih učiteljev zbralo na SeUh pri Hinjah.. Dan je bil lep, sončen in človeka, je stisnilo pri srcu, ko je videl kako se šolski otroci stiskajo v> m r z l i , zatohli kmečki sobi z
majhnimi okni. To je namreč šola. Kraj, kjer se za življe-nje pripravlja 75 otrok s Sel in bližnjih vasi. Tu je šola že od leta 1910. Dve mlad; učiteljici skušata napraviti otrokom čim prijetnejši dom v
u č n e m n a č r t u 9 s e m e s t r o v , d e j a n s k o pa še s e m e s t e r a l i d v a več . , Inžen i r j i a g r o n o m i j e se l a h k o z a p o s l i j o v u s t r e z n i h u s t a n o v a h l n p o d j e t j i h o k r a j e v , m e s t i n o b č i n , n a k m e t i j s k i h p o s e s t v i h , v k m e t i j s k i h l e k a r n a h , f i t o p a t o l o S k i h p o s t a j ah , u s t a n o v a h , za m l e k a r s t v o , v k m e č k o - o b d e l o v a l n l h z a d r u g a h , v z n a n s t v e n i h inšt i tut ih i n k o t a s i s t e n t i na f a k u l t e t i . • I n ž e n i r j i g o z d a r s t v a i m a j o m o ž
nost z a p o s l i t v e v g o z d n i h u p r a v a h ln p o d j e t j i h ( o k r a j n i h , r e p u b l i š k i h l n z v e z n i h ) , v I f t sno - inc lu s t r i j sk ih p o d j e t j i h , z n a n s t v e n i h inšt i tut ih i n k o t a s i s t e n t i n a f a k u l t e t i .
D i p l o m a n t i v e t e r i n a r s k e f a k u l t e te i m a j o m o ž n o s t z a p o s l i t v e v v r sti r a z n i h u s t a n o v : v v e t e r i n a r s k i h p o s t a j a h In a m b u l a n t a h , ž i v i n o r e j s k i h z a d r u g a h , v v e t e r i n a r s k i h d i a gnos t i čn ih i n z n a n s t v e n o - r a z i s k o -v a l n i h u s t a n o v a h , v m e s n i i n m l e č n i I n d u s t r i j i , n a k m e t i j s k i h p o s e s t v i h , v e t e r i n a r s k i h o d d e l k i h h i g i e n s k i h z a v o d o v , ko t a s i s t en t i n a v e t e r i n a r s k i f a k u l t e t i i n k o t p r e d a v a t e l j i n a s r e d n j i h in n i ž j ih v e t e r i n a r s k i h šo l ah . K a k š n e b o d o možnost i za z a p o s l i t e v v e t e r i n a r j ev , k i b o d o d i p l o m i r a l i Čez S iPt a l i več , je t ežko ret ' i . Z a seda j p a l a h k o r e č e m o , da n a m v e t e r i n a r j ev ze lo p r i m a n j k u j e .
U N I V E R Z E V D R U G I H R E P U B L I K A H
A b i t u r i e n t l l a h k o š t u d i r a j o t u d i na u n i v e r z i v Z a g r e b u . B e o g r a d u . S k o p l j u i n S a r a i e v u . N e v ^ t p - - ' - ^ u n i v e r z i m a j o še to a l i o n o f a k u l te to , k i j e u n i v e r z a v L j u b l j a n i n i m a (n. p r . f a r m a c e v t s k o a l i g e o l o ško ) , d r u g e pa Imajo spet m a n j f a k u l t e t k o t L j u b l j a n a .
A K A D E M I J E 1. A k a d e m i j a za u p o d a b l j a j o č o
u m e t n o s t , L j u b l j a n a , S t r o s s m a j e r -i e v a u l . 1.
Z a s p r e j e m n a A k a d e m i j o za u p o d a b l j a j o č o u m e t n o s t se z a h t e v a s p r e j e m n i Izpit . I zp i t o b s e g a p r e i z k u s z n a n j a r i s a n j a , kiparstva al i g r a f i k e .
V L A D O L A M U T : K M E Č K A Z E N A — Obiščite razstavo akadem. s l i k a r j i V l a d a L a m u t a v veži
Studi jske knjižnice M i r a n a J a r c a v Novem mestu!
šoli in jih čimveč naučiti. Ker ni prostora, imajo učenci od S. razreda dalje pouk le vsak drugi dan. Kako težko je delo v kombiniranih oddelkih, je praktično pokazala zbranim učiteljem upraviteljica Olga VrstovškovOf. V četrtem razredu so imeli računstvo, v petem in šestem po prirodopis. Njena kolegica je v referatu govorila o risanju v oHnotmi šoli. K l j u b težkim pogojem so sami pripravili na Selih igro. Posebno veselje pa imajo z lutkami.
Poleg organizacijskih vprašanj društva so se z b r a n i učitelji seznanjali z bližnjo reorganizacijo šol. z u v e d b o osemletk. V delu je nekakšna anketa, ki naj bi pokazala, kje so v resnici pogoji za ustanovitev osemletnih šol. Za sedaj bi imeli take pogoje v Žužemberku, na Dvoru in morda v Prevolah, če bi se tja vključili višji oddelki sosedn j ih n i že organiziranih šol. Sporazumeti se bo treba o ukinitvi nekaterih manjših šol ali vsaj nekaterih odde lkov na teh šolah. Problem bi bil mnogo lažji, če bi teren ne bil tako raztegnjen in če bi imeli primerna pota in ciste.
Marija Korbar
Dopisu j te v Do l en j sk i l i s t !
V vsako hišo na Do len jskem
D O L E N J S K I L I S T !
Nobenega dolenjskega
gospodarstva brez
D O L E N J S K E G A L I S T A !
funkc ionar j i so vedno našli tam topel sprejem. Z las t i so b i l i deležni gostoljubja r ekon valescenti in ranjenci , k i so čak a l i na odvoz z letalom v za vezniško bolnico v Ba r i j u . T a m je b i l kot ranjenec tudi narodni heroj F ranc Kočevar-Ciril, p r ed -no je b:l odpel jan na zdrav l j e nje. T u d i tov. T i to K ra i ghe r je b i l tam, predno je odšel na T u r jak, k jer je u m r l mučeniške smr t i . Več predmetov in l i t e ra ture — zapuščino znanih in ne znani borec, k i so j i h pus t i l i na P r imos tku , hran i B e l o k r a n j s k i muzej. Preb iva lcev ml ina ob L a h i n j i s » b o o p o m i n j a l a tud i zgodovina naše borbe. C i r i l u Trčku pa želimo vsi še mnogo let zdravja in uspehov.
Aktiv mladih zadružnikov
ustanovljen tudi v Dol. Toplicah
»Spoznali bi rad i sodobno i n uspešno gospodarjenje v kme tijstvu!« Tako želijo m lad inc i in mlad inke v mnogih vaseh in ustanavljajo pr i kmet i j sk ih z a drugah akt ive m lad ih zadružnikov. Tud i zadružniki K Z v D o lenjsk ih Top l i cah hočejo omogočiti m lad in i potrebno izob/az-bo. Zato so se 2fi. februarja zbra l i s inov i i n hčerke gospodarjev iz Top l i c in okol ice na ustanovni občni zbor ak t i va . Prišlo j i h je 60. Kme t i j s k i t eh nik tov. K u r e j i m je razlož'1 pomen take organizacije in vsebino dela, k i j i h čaka. Zbora se Je udeležil tudi predsednik okrajne zadružne zveze V i k t o r Zupančič, k i je pozdrav i l m l a dino, predsednik zadruge Jože Pe lko Je pa prav tako želel fantom in dekletom uspehov v ak t i vu .
—n*
VEC BLAGA, VEC ZAB0 V0LJSTVA (Prenos s 1. strani)
K a j pr iprav l ja jo letos novega? Po leg i skan ih moških bluz s k r a t k i m i rokav i znamke »Sport« bodo dal i na trg nekaj nov ih krojev v popolnoma nov ih vzorc ih . Čeprav ima težave s pravočasno skrbo surov in s sodobnimi vzorc i , k i j i h zahteva trg, kupuje podjetje tkanine le doma. Prema lo ima pa obratn ih sredstev. Z las t i v mr t v i sezoni,, od jun i j a do' avgusta, ima " Industr i ja peri la premalo k r e d i tov, da bi lahko pravočasno začela t z imsko proizvodnjo. Tako je morala l an i odk lon i t i izdelavo 60.000 kosov raznega per i l a , ker n i imela potrebnih kredi tov . T o pomeni — odkloni t i vrednost 65 mi l i jonov d in pro izvodnje !
O prostor ih Industri je pe r i l a smo že p isa l i . T a m , kjer je pred vojno delalo 35 delavk, j i h je zdaj 180! Navz l i c nemogočim prostorom je ko lekt i v l an i us tvar i l za več kakor 350 mi l i jonov d inar jev vrednost i bruto pro i zvodnje, produkt ivnost na 1 zaposlenega v podjetju pa povečal v p r imer jav i z letom 1955 za 13.5 odstotka! Ce bi vendar le doživeli nadz idanjs stavbe, bi proizvodnjo dv i gn i l i še za 20 odst-
Našim bra l cem sporoča ko l ek t i v Industr i je per i l a , da se bo še vnaprej vsestransko t rud i l , da dim bolj dvigne proizvodnost dela, da poveča kakovost
izdelkov l n tako sodeluje p r i dv iganju življenjske ravn i .
180.000 l i t r o v pijač, k i j ih pa Do len j ska najmanj p o k u p i . . *
»Letos bomo izde la l i 300 hektol i t rov mal inovca, 900 hekto l i t rov ume ln ih žganih pijač in 600 hektol i t rov naravn ih žganih pijač, poskusno bomo pa uved l i tudi nekatere nove sadne sokove« *— poroča Dest i la ci ja a lkoho ln ih pijač i z M i rne .
D a podjetje lahko sprot i proda vse izdelke l n včasih j i i t i ne more d o h L tevabi naročil, i e pač dovolj lepo s p r i čevalo za kval i te to m i r ensk ih i zde l kov. Ima pa premalo prostora in sploh nobenih skladišč za sadje in embalažo. Jeseni je ležalo na dvorišču podjetja tud i do 20 vagonov jabolk brez s t r e h e . . . Poman jk l j i v a strojna oprema, ročno čiščenje i n polnjenje steklenic, pomanjkanje prav ih f i l trov in pod. draži proizvodnjo, da n i še bolj uspešna.
»Prebivalci našega okraja naj b i bolj vneto kupova l i naše blago, saj je prav Dolenjska med našimi najs labšimi kupc i , medtem ko največ blaga odkupi jo osta l i , bolj oddal jeni k r a j i . . . « Je zaključilo pismo iz M i rne . Je to mar priznanje, da ne maramo
žganih pijač in mal inovca, a l i sk r i t očitek, da s m o bolj za cviček? — B o d i tako a l i tako, vesel i smo uspehov mirenske destilacije, ' Id sprot i proda vse, ka r skuha i n i z d e l a . . .
15.000 parov čevljev iz Do l en j sk ih T o p l i c
Nad sto vrst razn ih vzorcev in a r t ik lov obsega proizvodnja industr i je čevljev »BOR« v Do len jsk ih Top l i cah . Letos bodo topliški čevljarji i zde la l i 15.000 parov čevljev, od teh 10.000 parov razn ih moških in ženskih čevijev, 2000 parov fantovskih, 2000 parov otroških čevljev in 1000 parov šivanih gojzarjev.
S prodajo čevljev Topličani n imajo nobenih s k r b i . Vse prodajo sprot i , vča. sih pa tudi ne morejo zadovol j i t i želja vseh kupcev. Bol j j i h skrbe tu pa tem surovine, k i j i h ne morejo dobit i v željeni i zb i r i . Do maja s i bodo u re d i l i nove delovne prostore. K o bi ime l i višji kred i t , bi lahko nared i l i še več, tako pravi jo ; l an i so obrn i l i k r e dit ka r 14-krat, tako majhen je b i l !
Do l en j sk im potrošnikom želi »BOR«, da b i se prepričali o kval i te t i top l i -ških čevljev z nakupom prvovrs tnm ročnih izdelkov.
Prihodnjič si bomo ogledal i načrte nekater ih ostal ih podjeti j .
štev. 10 (364) » D O L E N J S K I L I S T « S t ran S
To in ono iz Šentjerneja 1. f eb rua r j a je o d i e l n a n o
vo službeno mesto z d r a v n i k dr. JuLi j Saje, k i je n a d šest le t z d r a v i l nače bo ln i k e . Z a vso s k r b im. požrtvovalno delo se m u Sontjerinejčaini i sk r eno aahva iu i j emo . O b e n e m p o z d r a v l j a m o novega z d r a v n i k a d r . B o r i s a G j u r i n a . T u d i ve te r i n a r tovariš A l f r e d T r e n z je p r e s t a v l j en v N o v o mesto. Z a m e n j a l ga je tovariš F r a n c e R u m p e r t N o v e m u z d r a v n i k u itn. v e t e r i n a r j u želimo, d a b i se k m a l u vživela v nove o k o l i ščine i n ©e med n a m i — D o lenjci — dobro pcčujila.
* M i z a r s k o podjet je P O D
G O R J E je v o k v i r u domače s i n d i k a l n e podružnice orea in i -*jj'irailo s t r o k o v n a p r e d a v a n j a ob nede l j ah . P r v o p reda vam je o s t r o k o v n e m r i s a n j u načrtov i n de ta j l ov j e i m e l d ire iktor pod je t ja tovariš A n t o n C v e l -
V počastitev D n e v a b o r b e n i h i n d e l a v n i h žena bo v n e del jo 10. m a r c a ob 8. u r i z j u traj v d v o r a n i p r o s l a v a z gov o r o m , pe t j em, d e k l a m a c i j a -m i i n f i l m o m »Kadar žene ljubijo«. N a brezplačno p r i r e d i tev so vab l j ene vse naae žene i n maitere. P o p r o s l a v i bo žensko društvo pogost i lo 31 mate r in žena p a d l i h borcev .
• V nede l j o 10. m a r c a bo ob
čni zbor kme t i j sk e zadruge v Šentjerneju. V a b l j e n i so član i k m e t i j s k i h raadrug, p r e d s t a v n i k i mnc&ičnih organ i zac i j
in vsi, ki se zanimauo za dvig kmetijstva.
* Kino Šentjernej bo predva
jal ta eden dva krasna filma. V scfooto in nedeljo bo kot rodna flMnvika- predatar/a na programu ameriški film »Slavolok zmage«. V nedeljo dopoldne bo za žene predvajan ameriški film »Kadar žene ljubijo.« Ta lepi film si bodo lahko ogledali tudi vsi d ru gi ljubitelji filma v ponede-ljeflc 11. marca ob pol osmih zvečer. Ne zamudite I
V.
Z a h v a l a Upravi Dolenjskega lista! 25. februarja 1937 sem od Dr
žavnega zavarovalnega zavoda v Novem meetu prejel po poŠti 4.000 dinarjev kot naročnik Dolenjskega lista. To je bila nezgodna zavarovalnina zaradi posledic, ki sem jih dobil na kolenu desne noge, ko sem 2. junija 1956 padel s kolesom v Ljubljani.
Za prejeto zavarovalnino se Vam lepo zahvalim in bom vsakomur lahko dokazal, da zavarovalnina te vrste ni le obljuba na papirju, temveč da se vsakomur prizna in izplača, kdor je naročnik Vašega lista.
Ludvik Gašpcršič, Sodražica 73
DOLENMI OBVEŠČEVALEC [MeusMMeuat Čet r t ek , 7. m a r c a — T o m a ž P e t e k , 8 . m a r c a — J a n e z S o b o t a , 9. m a r c a — F r a n č i š k a N e d e l j a , 10. m a r c a — 40 m u č e n
c e v P o n e d e l j e k , 11. m a r c a — K r i š t o f T o r e k , 12. m a r c a — G r e g o r S r e d a , 18. m a r c a — K r i s t i n a
S o n c e v z h a j a 11. m a r c a o b 6.33 i n z a h a j a o b 16.02. D a n Je d o l g 11 u r i n 33 m i n u t .
L u n a : 9. m a r c a o b 12.50 p r v i k r a j e c .
Tri kratke iz Blrčne vas
P R O D A M K R O J A Š K I B I V A L N I S T R O J » S t n g e r « v ze lo d o b r e m s t a n j u . N a s l o v v u p r a v i l i s ta (90-57).
P R O D A M M A L O P O S E S T V O n a M o k r e m p o l j u p r i Š e n t j e r n e j u : P i r e M a r t i n a , H u j e 34, K r a n j .
V N O C I O D J4. N A 25- J A N U A R s e m I z g u b i l o d V a v t e v a s i d o P o t o k a r j a v o u s n j e n o r o k a v i c o . P o š t e n e g a n a j d i t e l j a p r o e i m , da m l Jo v r n e v t r g o v i n o K Z , V a v t a vas .
S T I R I M E S E C N A S A N S K A K O Z A -B R E J A Je n a p r o d a j . P r o d a m t u d i z a j c e - b e l g i j s k e o r j a k e : H a d l , Z a g r e b š k a 10, N o v o m e s t o .
P R O D A M : m l n t i l n l o o , v i n o g r a d z z i d a n i c o (10 a) i n 50 a s t a r i n e : F a b j a n J o t e , D o l e n j a v a s 15, p. M i r n a peč .
P O D P I S A N I P U R E B E R N I K O I V e l . P o d l j u b n a 3 n a z n a n j a m , d a s e m se z a r a d i n e s p o r a z u m a z ž e n o M a r i j o P u r e b e r , seda j S k u f c a , s o d n i j e k o loči l . — P u r e b e r N i ko .
N a j l e p š e se z a h v a l j u j e m k o l e k t i v u K u r i l n i c e v N o v e m m e s t u z a d e n a r n o p o m o č v č a su d o l g o t r a j n e b o l a s n l .
J o t e H r o v a t , N o v o m e s t o .
Teoretični pouk na kmetijsko-gospodarski šoli se bliža zaključku, 'sedaj pa bo š e nekaj praktičnega pouka, zlasti v &ad-
bar. O higiensko-tehnični za- j a r 3 t v u . V šolo se je vpisalo 23 K i t i v podjetju bodo predava- d & k l e t i n £ a n i t o V | v e n d a r n ! s o
U člani tozadevne komisije. v . s i r e d n o p r i h a j a H l p o u k u . * , -L . Med najbolj discipliniranimi
28. februarja se je pričel v u , č e n c l S Q A n a J e n k o w y p e t _ •gospodinjski šoli tridnevni te- n a j s t i h t e d n i h n i n i k o U m g n j _ čaj. Tov. Kaps iz okrajne za
. družne zveze iz Novega mesta Je udeležencem predaval o or -gatnzacijskih vprašsntiih v smislu naprednega sadjarstva ln vinogradništva. Zadmjd dan tečaja je bilo na državnem posestvu Brezovica praktično obrezovanje sadnega drevja pod Flrokovmim vodstvom ekipe Fakultete za agronomi
kala, Cvetka Žagar je manjka
la samo enkrat, zelo redno je pa prihajala Smajdkova s Podljubna, Fočrvinova Slavka, Lcs-jakov France ln še nekateri.
Učenci povedo, da so se v Soli že dosedaj veliko naučili. Dekleta so zadovoljna s poukom slovenščine in računstva, fantje pa trdijo, da je bil pouk iz živinoreje prav tako zelo koristen kot vse ostalo. Dekleta,
F R A N C U F A B J A N U v s l ovo
H u d o rtie je zadela nepriča-jo in Inštituta za sadjarstvo kovana novica, da te ne bom v Ljubljani. vec" videl. Nenadna smrt te je
m iztrgala iz naše srede, ko tega V Domu presvete Je bilo n i n i h ^ e mislil.
prejšnji mesec poleg dvorane Res je. Se dan. pred ivojo urejena soba, k i bo služila smrtjo sva se dogovorila, da pevcem za vaje, igralcem pa o o v * skupaj potovala v Novo kot oblačilnioa. Oder, k i je o- mesto na obisk h j W premijeri s krožnim zastorom otrokom. O b l j u b i l « , da boš in prav dobro razsvetljavo, je pHSel v Črnomelj peš čez dobil nov, zlat okvir, preure- T a n č o voro. Ni te bilo. Domov jen pa je tudi zastor. Dvora- grede sem šele zvedel, zakaj na in oder sta sedaj dobro ne. Nezgodna smrt te je po-urejena, kar bo zelo olajšalo brala. delo domačiirri igralcem in Bila sva tovariša od mlado-omogočilo, da bodo tudi pri sti. Ko je okupator leta 1941 nas gostovale kvalitetne igral- zasedel našo domovino, sva ske družine ali pa koncertni prisegla, da se bova borila ansambli proti fašizmu, dokler ne izgi-
Dramska družina K U D ne z naše zemlje. Nisva mogla »Brada P-irfcovič« bo v Seat- veliko napraviti. Med prvimi Jerneju ponovila ligro »Via si bil v naši občini aretiran mala« v četrtek 7. marca ob tudi ti. Italijanski fašisti so te 20. uri zvečer. To Je v Sentjer- odgnali v zapore, mučili in neju četrta in hkrati zadnja trpinčili, končno pa poslali na uprizoritev. Vstopnice so v predproda/jd P r l Laonpetu.
Ltparske otoke z drugimi zavednimi Slovenci vred. Z begom si se rešil šele po kapitu
laciji Italije in prišel domov ves izčrpan. Doma te je čakala žalostna novica. Tvoji dve hčerki, stari komaj 15 in 16 let sta odšli v partizane, da te maščujeta. Po izdajstvu sta padli v roke krvavim fašistom, ki so ju mučili in naposled ustrelili na Blatniku pri Črnomlju. Vem, kako jt ta vest prizadelo tvoje očetovsko srce. toda prenesel si strašni udarec in delal še naprej za našo svobodo.
Dragi France, vsi te borno težko pogrešali. Bil si ugleden in spoštovan mož. Zastopal si nas v občinskem ljudskem odboru in vseh organizacijah. Najbolj pa te bodo pogrešali tvoji najbližji, žena Mara, hčerka Stanka in oba vnuka, ki si jim bil v veliko oporo. Za nas, tvoje tovariše in znance, dragi France nisi umrl. Tvoj duh živi med nami in ne boš nam izginil iz spomina. Naj ti bo lahka domača gruda.
Jože Rade
RoSada na dolenjskem šahovskem prestolu:
Ing. Volk je zamenjal Silo Z a d n j i c s m o n a k r a t k o p o r o č a l i
o p o t e k u p r v e g a d e l a š a h o v s k e g a t u r n i r j a z a p r v e n s t v o D o l e n j s k e v K o č e v j u o d 20. d o 23. f e b r u a r j a . T o k r a t l a h k o p o s t r e ž e m o s k o n č n i m i i z i d i , z l e tošn jo l e s t v i co , z o c e n o t u r n i r j a l n z r a z l i čn im i z a n i m i v o s t m i .
Ing. S lavko V o l k je obdržal vods tvo
K a k o r se j e p r i č a k o v a l o , Je i n g . V o l k p o p o r a z u S i l e z M o h a r j e m t g r a l z e l o p r e v i d n o . T o n i n ič Č u d n e g a , saj je b i l n j e g o v c i l j l e d rža t i k o r a k s S i l o i n p r i d o b l j e n o p r e d n o s t o č u v a t i . T o m u je d o z a d n j e g a k o l a p o p o l n o m a u s p e l o K e r Je S i l a r e m l z i r a l , s i j e t u d i s a m l a h k o p r i vo šč i l r e m i j e . V z a d n j i h p e t i h k o l i h Je k a r Štir i k r a t p o d p i s a l p r e m i r j e i n s a m o e n k r a t z m a g o .
K a i e , da j e S i l o p o r a z z M o h a r j e m izuči l , z a t o Je n a d a l j e v a l l e l o p r e v i d n o . D o k o n c a Je 4e d v a k r a t z m a g a l i n d v a k r a t r e m l -l l r a l , k e r p a j e b i l o p r e m a l o , d a k i d o h i t e l i n g . V o l k a . N e p r i č a k o v a n finiš Je p o k a z a l M o h a r , k i s i Je iz z a d n j i h p e t i h p a r t i j n a b r a l n ič m a n j k o t 4 l n p o l t očke . S t e m d e l i 3.—4. m e s t o s K o b l e r j e m , • b e n e m pa Je e d i n i o d d r u g o k a -t e g o r n l k o v i z p o l n i l n o r m o za I. k a t e g o r i j o , k i j o p o p r i k a z a n i I g r i p o p o l n o m a z a s l u t i . K o b l e r Je p o l e g z m a g o v a l c a o s t a l e d i n i n e p o r a ž e n i n a t u r n i r j u . T u m u Je p r e c e j p o m a g a l a s reča , saj Je b i l z A v s c e m i n k a s n e j e s K a v š k o m p o p o l n o m a i z g u b l j e n . B a r t d l j n a s j e v p r v e m d e l u t u r n i r j a p r e s e n e t i l l n k a z a l o Je, d a m u I. k a t e g o r i j a n e u i d e . K e r p a je i z g u b i l d o b l j e n o p o z i c i j o z M o h a n e m l n k e r j e n a t o še d v a k r a t r e m i z i -r a l , m u j e I. k a t e g o r i j a seaa j uS la . N a j b o l j š i i z s p o d n j e g a d e l a t a b e l e Je K l e m e n e , k i je d o k a z a l , d a zas luž i II. k a t e g o r i j o , s p o l t o č k e m a n j p a m u s l e d i K a v š e k i z I v a n č n e g o r i c e ( S t i čne ) , k i j e I m e l l e t o s p r e c e j s m o l e , saj nI r e a l i z i r a l d o b l j e n e p a r t i j e s K o b l e r j e m , v k a t e r i j e i m e l t r d n j a v o več . N a s l e d n j i m e s t i d e l i t a M a l e r l č l n L i s a c . P r v i j e v p r v e m d e l u že s k o r a j p o t r d i l n . k a t e g o r i j o , v d r u g e m d e l u p a j e p r e s e n e t l j i v o p o p u s t i l . L i s a c , v č a s i h s t r a h i n t r e p e t v s e h u d e l e ž e n c e v , j e b i l t o k r a t k a r p r e v e č p o m i r l j i v . J a r c , A v s e c i n K a v š e k t v o r i j o r e p t a b e l e . N a j b o l j š i m e d n j i m i je J a r c , k} Je z n a l t u d i f a v o r i t o m © d š č l p -n i t i » p o l o v i č k e « .
U r a d n i v rs tn i red V I . prvenstva Dolenjske
L Ing . V o l k ( K o č . ) 9 točk (75'/.) n . S i l a M i t j a (N . m.) 8 i n p o (70,83*/»), I I I .—IV. M o h a r K a r e l ( K o č . ) tn K o b l e r I v a n ( C m . ) 8 t o čk (S8.66*/.), V . D e j a k J a n e z ( K o č . ) 7 i n p o l , V I . B a r t o l j A l o j z (N . m.) 7 točk , V I I . K l e m e n e B o r i s £Črn. ) 6 i n p o l , V I I I . K a v šek M i l a n (Iv. g o r i c a ) 5 točk , I X . — X . L i s a c M a t i j a ( K o č ) i n M a l e -r i č T o n e ( C m . ) 4 l n p o l . X I . J a r c A l o j z ( K o č . ) 4 točke . X I I . A v s e c F e r d o (N. m.) 3 i n p o l . X I I I . Z e -lezniJc ( K o č . ) 3 t očke .
K a k o so igrali? N a z a k l j u č n i s v ečanos t ! , k i Ji
Ie p r i s o s t v o v a l t u d i z a s t o p n i k p o -i r o v i t e l j a t u r n i r j a s e k r e t a r O K
Z K S t o v . K l a r i c Jože , je po s t a r i t r a d i c i j i d a l o c e n o t u r n i r j a l n u d e l e ž e n c e v z m a g o v a l e c i n g . V o l k S l a v k o . N j e g o v e o c e n e so z e l o o b j e k t i v n e , z a t o se b o m o t u d i m l n a s l a n j a l i n a n j e .
Z m a g o v a l e c j e i g r a l ze lo d o b r o tn Je zas luži l p r v o m e s t o . S a m o e n k r a t je b i l v k r i t i č n e m p o l o ž a
j u , l n to v p r v e m k o l u z B a r t o -l j e m , p a se je t u d i t a k r a t reš i l . P o r a z S i l e m u je b i l d o b r o d o š e l , k e r se m u t a k o n i b i l o t o l i k o t r u d i t i , d a Je pr i še l v v o d s t v o . S i l a se j e v d r u g e m k o l u p r e n a g l i l l n n i h o t e l r e m i j a . K o t Je n a v a d a v t a k i h p r i m e r i h , se je p o t e m m o r a l z a d o v o l j i t i z n ič lo . P o p o r a z u j e spet zače l s p r e v i d n o i g r o , k a r p a j e b i l o p r e m a j o , d a b i d o h i t e l v o -d e č e g a i n g . V o l k a . M o h a r Je o d l i čen šahist , e d i n o n a p a k o i m a v t e m , d a g a p o r a z v r ž e Iz t i r a . K o b l e r — » k r a l j r e m i j e v « j e p o k a z a l d o b r o t eo re t i čno z n a n j e , t o d a p r e m a l o od ločnos t i . K v a l i t e t a d o l e n j s k i h s a d i s t o v n e n e h n o n a p r e
z a z a k l j u č e k še n e k a j ž e ! j , fcl so j i h i z r e k l i u d e l e ž e n c i n a a a -k l j u č n e m b a n k e t u . V s i s o b i l i s o g l a s n i , d a se m o r a j o p r v e n s t v a D o l e n j s k e t u d i v b o d o č e p r i r e j a t i , č e p r a v b o d o m o r d a I m e l a u r a d e n enača j o k r a j n a p r v e n s t v a . T u r n i r z a p r v e n s t v o D o l e n j s k e p o m e n i v e l i k o v e č k o t o k r a j n a p r v e n s t v a , k i b o d o l e o K r e p l J e n a p r v e n s t v a K o č e v j a a l i N o v e g a m e sta . I z r e č e n a je b i l a t u d i že l ja , d a b i se d o l e n j s k i šahist i č i m v e č k r a t s reča l i , p o s e b n e g a p o m e n a p a b i b i l i t u r n i r j i , n a k a t e r i h b i p o l e g n a j b o l j š i h D o l e n j c e v s o d e l o v a l i t u d i m o j s t r i i n m o j s t r s k i k a n d i d a t i S l o v e n i j a l n s o s e d n i h r e p u b l i k ,
du j e , z a to je j a l o v o čakat i s a m o m o r d a t u d i k a k š e n m o j s t e r Iz t u n a n a p a k e n a s p r o t n i k a , d r u g a č e J i n e . T a k e t u r n i r j e I m a j o Se l e p a se z a d o v o l j i t i z r e m i j e m . D e - t o « v n a č r t u t a k o o k r a j n i š a h o v -j a k le p o p r i k a z a n i i g r i m o r d a s k i o d b o r v K o č e v j u k d t v N o v e m n e k o l i k o p r e v i s o k o , k o t Je B a r - m e s t u . T i t u n v l r l i b i b t l i v e l i k e g a tolj m o r d a n e k o l i k o p r e n i z k o B a r t o l j j e p o k a z a l v e l i k e z m o t n o s t i . Z več t u r n i r s k e r u t i n e b o m o r d a že n a p r i h o d n j e m p o d o b n e m t u r n i r j u o s v o j i l I. k a t e g o r l -10. K l e m e n e n e k a j k r a t n i z n a l Izk o r i s t i t i d o b r e g a po l oža j a . O b a z M a l e r i č e m p o p o l n o m a zas luž i ta 11. k a t e g o r i j o , k i p a Jo Je za s e daj d o s e g e l le K l e m e n e . Z a K a v -s k a s m o že o m e n i l i s m o l o , k i g a Je s p r e m l j a l a . L a n i je b i l s t r a h in t r epe t za p r e d s t a v n i k e K c č e v j a , l e tos p a g a Je p o s n e m a l M o h a r , k i je p r e m a g a l V S P t r i N o v o m e -ščane . Z a d n j i m t r e m n a r e p u ta
p o m e n a z a n a d a l j n j i r a z v o j š a h a n a D o l e n j s k e m , z a t o ae n a n j e ne b i s m e l o p o z a b i U . F . M.
Pripravlja se zanimiv četveronoj okrajnih
reprezentanc Z v e d e l i s m o , d a Š a h o v s k a z v e z a
S l o v e n i j e p r i p r a v l j a z a n i m i v č e -t v e r o b o j o k r a j n i h š a h o v s k i h r e p r e z e n t a n c . P r e d l o g z a to s r e č a n je Je d a l O S O N o v o m e s t o . Č e
b e l m a n j k a p r e d v s e m t eo r e t i čno »veroboj ne b i b i l p r v e n s t v e n e g a z n a n j e znača ja , i m e l p a b i v e l i k p o m e n
O t u r n i r j u p a n a s l e d n j e : t a j e p r i o c e n j e v a n j u m o č i p o s a m e z n i h p o p o l n o m a uspet i n t u i m a n a j v e č k a t e g o r i j v r a z l i čn ih o k r a j i h . M o č z a s l u g o r g a n i z a t o r , k i g a Je r e s p o s a m e z n m k a t e g o r i j b i p r l m e r -o d l i c n o p r i p r a v i l . U d e l e ž e n c i Iz j a l l t ako , da b i v v s a k i r e p r e -n o v o m e S k e g a o k r a j a se z a h v a l j u - z e n t a n c l n a s t o p i l i p o t r i j e p r v o -j e j o p r l r e d i t e l i e m za v s o - s k r b i n k a t e g o r n i k i , pe t d r u g o k a t e g o r n t p o z o r n o s t , p o s e b n o z a h v a l o p a Izr e k a j o o s e b j u i n u p r a v i h o t e l a » P u g l e d « , k i so se res p o t r u d i l i , t a k o d a so u d e l e ž e n c i l z K o č e v j a o d n e s l i n a j l e p š i v t i s .
N a z a k l j u č n i svečanos t i s o n a j bo l j ? ! p r e j e l i l e pe n a g r a d e , z m a g o v a l e c i n g . V o l k pa p o l e g t e ga še t r i p o k a l e . V s i ude l e ženc i so o d p o k r o v i t e l j a t u r n i r j a — O L O K o č e v j e — p r e j e l i v d a r z a n i m i v o k n j i g o o K o č e v s k i .
k o v in d v a t r e t j e k a t e g o r n i k a . P r v i t a k č e t ve robo j Je p l a n i r a n za 83. l n 24. m a r e c v L a š k e m , k j e r b i se p o m e r i l e de se t č l ansko e k i p e o k r a j e v M a r i b o r , C e l j e , K r a n j i n N o vo m e s t o . T a k o t e k m o v a n j e b i b i l o v e l i k e g a p o m e n a za. s o d e l o v a n je ln p o v e z a v o m e d o k r a j i , k i Je za seda j še z e l o š i b k a a l i p a Je s p l o h nI. C e bi ta p o s k u s u s p e l , b i b i l o m o r d a d o b r o to t e k m o v a n j e razšir i t i n a vse o k r a j e S l o v e n i j e .
Mladinci novomeškega PARTIZANA — prvakil R e p u b l i š k e g a s m u č a r s k e g a p r - č i čev čai j e za 9.7 s e k u n d e alatv
v e n s t v a P a r t i z a n a S l o v e n i j e , k i j e šl od z m a g o v a l c a s C r n e . b i l o v K r a n j s k i g o r i o d 2. do 3. m a r c a , se j e ude l e ž i l a t u d i r e p r e z e n t a n c a o k r a j n e z v e z e P a r t i z a n a N o v o m e s t o .
Č l a n e sta z a s t o p a l a S l a v k o M e d l e l n M a r j a n S o n c . M e d l e Je z a s e d e l dva j s e to m e s t o s č a s o m 2:47.9, m e d t e m k o Je b i l S o n c d i s k v a l i f i c i r a n .
2 a l se p r v e n s t v a n i s o u d e l e ž i l i d o l e n j s k i s k a k a l o l .
v s o b o t o so t e k m o v a l i v p a t r u l j n e m t e k u m l a d i n c i n a 5 k m , č l a n i p a n a 8 k m d o l g i p r o g i . S n e ž n e r a z m e r e so b i l e o d l i č n e i n p r o g a KOŠARKA dobrta p r i p r a v l j e n a . N a j v e č j i u s p e h Je d o s e g l a p a t r u l j a m l a d i n - P A R T I Z A N (N. m.) »1:81 (38:31) c e v P a r t i z a n a N o v o m e s t o v p o - P r v i J a v n i n a s t o p p o z i m s k e m s t a v i : A n t o n D a r o v e c , I v a n B e - o d m o r u so v N o v e m m e s t u p r i -r u s , I v a n H r e n . P r i b o r i l i so s i I. p r a v i l i k o š a r k a r j i . V goste so p o -m e s t o s Časom 20:04 fn so b i t i z a v a b i l i Z a g o r j a n e . č l ana I. s l o v e n -3 m i n u t e i n 20 s e k u n d bo l j š i o d s k e l i g e . N o v o m e S f t a n l so p o k a z a -d r u g o p l a s i r a n e g a P a r t i z a n a S e n t - h l e n o i g r o . gostje so p a p r e d n j a -l o v r e n c n a P o h o r j u .
Č l a n s k a p a t r u l j a P a r t i z a n a N o v o m e s t o , v k a t e r i so t e k m o v a l i : V i k t o r C u j n i k , I v a n L a h , s t a n e P e -t r inč ič , j e s č a som 30:15 z a s e d l a t re t je m e s t o za P a r t i z a n o m L o v r e n c n a P o h o r j u i n P o s t o j n o . V n e d e l j o so se člant i n m l a d i n c i i z v s e S l o v e n i j e p o m e r i l i v v e l e s l a l o m u . P r o g a je b i l a p r e c e j z a h t e v n a i n p o v s e m potedenesa . T e k m o v a l i so n a l p o d n j e m d e l u z n a n e g a b u k o v n i š k e g a s m u k a . T u d i v v e l e s l a l o m u so m l a d i n c i čas tno z a s t o p a l i na šo o k r a j n o z v e z o . M l a d i n e c P a r t i z a n a T r e b n j e A l o j z F l o r l l a n č i č . 1e s ča som 1:24,9 d o s e ge l t r e t j e m e s t o . m l a r H n e c i s t e c a d r u š t v a D r a g o R e b e m l k D P d e v e to m e s t o s č a som 1:40,1. T l o r i j a n -
ClH le z boljSci i g r o v o b r a m b i . Z a č e t e k 1e t o r e l d o b e r . U p a m o , d a se b o d o d o m a č i n i v p r i h o d n j i t e k m i (s s r e d n 1 e * o l s k 1 m p r v a k o m L R S — e k i p o T S S i z L J u b l j a n e ) Se bol j p o s t a v i l i .
NOGOMET V ČRNOMLJU Z a z a če t ek * e * o n e so se v C r
n o m ! 1 u p o m e r i l i v n e d e l j o n o g o -metaS i » B e l e k r a j i n e « l n r o k o m e -t a t i P a r t i z a n a « P o z e l o r a z b u r l j i v i t e k m i sta se m o l t v l razš l i p r e d 200 g l e d a l e ! r. n e o d l o č e n i m r e z u l t a t o m *:?>. Tgra n i b i l a n i č p o s e b n e g a , ža l c e l o g r o b a s s t r a n i » B e le k r aV r - e « . V D o l e n l s k ! 11«?i b o t r e b a v e č n a č r t n e e a t r e n l n e a . Če b o m o h o t e l i s k v a l i t e t o n a p r M !
M-k.
teh je 13, so medtem napravile se posebej tudi gospodinjski tečaj. Večina učencev se je udeležila poučnega obiska v veterinarski bolnišnici v Ljubljani in v tovarni močnih krmil. Čudili 80 se lepi živini, zelo jih Je zanimala razlaga vodje bolnišnice o pojavih bolezni in načinu zdravljenja. V tovarni močnih krmil jih je najbolj presenetila mehanizacija obra'ta in pa to, da v tovarni ne gre v nič niti najmanjSi odpadek, pač pa vse izkoristijo za visoko .kakovostno krmo. 2elijo, da bi lahko obiskali ie več takih kmetij, skih obratov.
• SoU v Blrčni vasi ima pre
cejšen, kos zemlje okoli stavbe, ki dosedaj ni bila izkoriščena. Na tem zemljišču bodo sedaj uredili poizkusni sadovnjak. Večji del zemljišča bodo zasadili s hruškami in jablanami, najbolj iončni del pa s črnim r i -bezljem. Urejevanje in zasaje-vanje vrta bo združeno s praktičnim poukom .učencev kmetijsko gospodarske šole. Učenci so izra«ill željo, naj bi bil praktični pouk ob nedeljah dopoldne. ,
Z a d r u ž n a stavba na Ruperč vrhu, ki so jo pričeli graditi lani v septembru, je bila do zi_ me dograjena v surovem stanju, letos pa računajo, da bo -sposobna za vselitev. V njej bo imela kmetijska zadruga svoje prepotrebne prostore za upravo, trgovino, gostilno in skladišča. ..«..«..»..«..». .••.•-.«. .«,.(..•• >•«•<••.
f F0T0TEHNIKA ! f Novo mesto
» K R K A « — N O V O M E S T O : Od 8. do u . III. a m e r i š k i f i l m » U p o r n a l a d j i B a u n t i « . O d 12. d o 14. III. J u g o s l o v a n s k i f i l m » O s u m l j e n « . — M l a d i n s k i p r o g r a m : o d S. d o 7. III. i t a l i j a n s k i f i l m » Č u d e ž v M i l a n u « . O d 12. d o 14. III. f r a n c o s k i f i l m » G o s p o d H u l o t n a poč i tn i c a h « .
» J A D R A N « — K O Č E V J E : o d 8. d o 10. III. a m e r i š k i f i l m » C l p v e k i z A l a n a « , K;, i n 14. III. a m e r i š k i f i l m » V a š z v e s t i B l e k « .
Č R N O M E L J : 8. in 10. III. a m e r i šk i b a r v n i f i l m » P o k l i č i M . z a r a d i u m o r a « . 12. i n 13. III. m e h i ški f i l m » P o s l e d n j a že l j a « .
M E T L I K A : 9. l n 10. III. a m e r i ški f i l m » S n e g n a K i l i m a n d ž a r u « . 13. III. a m e r i š k i f i l m » V v r t i n a u H i m a l a j e « .
K O S T A N J E V I C A : 10. III. a m e r i šk i b a r v n i f i l m » R d e č i g u s a r « .
D O L . T O P L I C E : 9. i n 10. III. I t a l i j a n s k i f i l m » N e h v a l e ž n o s r ce « . P r e d s t a v e v s o b o t o o b 19.3o u r l , v n e d e l j o o b l3.3o i n 19.30 u r l .
T R E B N J E : 9. l n 10. III. m a d ž a r s k i f a r v n l f i l m » S e ž i v i j o « . P r e d s t a v i v n e d e l j o o b 14. In 16. u r l .
Š E N T J E R N E J : 9. 1n 10- III. a m e r i šk i f i l m » S l a v o l o k z m a g e « .
M O K R O N O G : 9. i n 10. III. f r a n c o s k i f i l m » P o n o s n i « .
S T R A Ž A : 9. i n 10. III. š v e d s k i f i l m » T a t o v i l j u b e z n i « . P r e d s t a v e v » o b o t o o b 19. u r i , v n e d e l j o o b 15.30 u r i i n 19.30 u r l .
P O T U J O Č I K I N O N O V O M E S T O p r e d v a j a a m e r i š k i f i l m » L j u b e z e n n a b o j i š č u « : v če t r tek , 7. III., o b 19. u r i v P o d g r a d u ; v p e t e k , 8. III., o b 19. u r i v M i r n i p e č i ; v s o bo to , 9. III., o b 19. u r i v S t o p i c a l i ; v n ede l j o , 10. III., o b 15. u r l v S k o c j a n u i n ob 16. u r i v S m a r j e t i .
N O V O M E S T O N e d e l j a , 10. m a r c a , o b 10. i n M .
u r l : » Č a r o b n i k l o b u k « . V s t o p n i n a o b i č a j n a : 10 d i n za o t r o k e , 20 d i n z a o d r a s l e .
K O S T A N J E V I C A N A K R K I V n e d e l j o , 10. m a r c a , o b 9. u r l
d v e p r e d s t a v i : T r b u c l n r o p a r j i , D e b e l a r e p a .
Po s l e j b o d o v n o v e m l u t k o v n e m g l e d a l i š č u r o č n i h l u t k v K o s t a n j e v i c i p r e d s t a v e v s a k o n e d e l j o .
Izdeluje reklamo za kino (Črno-bele ln barvne diapozitive). Po želji l*dela tudi osnutek in skico ra
take reklanvo. POSLUŽUJTE 8E NAJSODOBNEJŠE K INO -REKLAME!
Sprejema naročila za razglednice vseh vrst.
U G O D N O P R O D A M P O S E S T V O : n j i v o , s a d o v n j a k , t r a v n i k i n v i n o g r a d (v s k u p n i i z m e r i l . l a h a ) , h išo z d o b r o o h r a n j e n i m g o s p o d a r s k i m p o s l o p j e m v S m a r j e t i p r i N o v e m m e s t u . P o d r o b n e j š e i n f o r m a c i j e p r t G r a h u t u F r a n c u v S m a r j e t i p r i N o v e m m e s t u .
P R O D A M 47 a N J I V E 2 k i l o m e t r a o d pos ta j e K a n d i j a . P r o s t o r Je p r i m e r e n za g r a d b e n e p a r c e l e . N a s l o v v u p r a v i l i s t a (92-57).
N J I V O (4000 m! ) p r i po s t a j i v N o v e m m e s t u p r o d a m t u d i n a d e le. N a s l o v v u p r a v i U s t a (91-59).
Č R N O M E L J F e b r u a r j a so b i l e r o j e n e 3 d e
k l i c e In 2 d e č k a . P o r o č i l i t o s e : V r a n e š i č A d o l f ,
p o l j e d e l s k i d e l a v e c iz T r i b u č , i n T r d i č Jože fa , p o l j s k a d e l a v k a iz D e s i n c a . C r n l č M i h a e l , k m e t Iz T r i b u č . i n S i m o n i č M a r i j a , p o l j s k a d e l a v k a iz V e l . L a h i n j « . K r a l j I v an , s t r o j n i t e h n i k iz Č r n o m l j a , l n P r e d a n i č A n a , b o l n i č a r k a i z N o v e g a m e s t a . S u š t e r i č A l o j z , k m e t s T a n č e go re , l n Rož i č A n a , p o l j s k a d e l a v k a i z D o l . P a k e . S e d l a r L e o p o l d , p o l j s k i d e l a v e c i z R o d i n , i n G r a b r i j a n S l a v a iz D o l . P a k e .
U m r l i s o : Goa t l š a A n a r o j . M 0 1 -le r , z a s e b n l c a , » l let , i z Č r n o m l j a . S t e f an l č M a r i j a , k m e t i c a , «7 let , iz S v t b n i k a . H u d o r o v s c M a r i j a , hči d e l a v k e , 14 let , iz K a n i ž a r i c a . P o g l a j e n J a n e z , u p o k o j e n s o , ti. let, l z R u č e t n e v a s i .
N O V O M E S T O V času o d 23. II. d o t. III. j«
b i l o r o j e n i h 14 d e č k o v i n i « d e k l i c .
P o r o č i l i so s e : B r a j d i č J a n e z , z i d a r s k i d e l a v e c , i n B r a j d i č B r l -g i t a , g o s p o d i n j a , o b a i z P r e č n e . K l o b u č a r I v a n , d e l a v e c z V e r d u -n a , i n G i m p e l j V i d a , t e k s t i l n a d e l a v k a i z C r m o Š n j l c . P l a n t a n F r a n c , k m e t o v a l e c i z V e l . C e r o v c a , i n B rudat r A n a , hč i p o s e s t n i k a lz V i -n j e v a s i . J e r š e k J a n e z , d e l a v e c i z V e l . B u č n e v a s i , l n M i k l a v č l č I v a n a , s t r o j n a d e l a v k a lz I r c e v a s i . M e d v e d M a r t i n , s i n p o s e s t n i k a • K r k e , i n J e r m Jože fa , hči p o s e s t -n i c e lz Ce š če v a s i . S a š » k Jože , d e l a v e c , fn K o b e F r a n č i š k a , hči k m e t o v a l c a , o b a s P a n g r č v r h a . K r e g a r A n t o n , s i n p o s e s t n i k a i z G o r . S t r aže , i n Z u p a n č i č Jože fa , hč i p o s e s t n i k a l z R u m a n j e v a s i . I v a n e ž Jožef , d e l a v e c iz G a b r j a , i n K o b e A n g e l a , hči k m e t o v a l c a s P a n g e r č g r m a . Z e l a z n l k A l o j z , k u r j a č , i n M a r t i n č l č H e l e n a , š i v i l j a , o b a iz N o v e g a m e s t a . B l a ž i č A l o j z , d e l a v e c lz J a v o r n i k a . l n R a -Je r A n t o n i j a , t k a l k a i z N o v e n a m e s t a . S t a r l č J a n e z , š o f e r z R o ž n e g a v r h a , l n T e r o p š l č A n g e l a , k u h a r s k a p o m o č n i c a lz S r e d . G r -č ev j a .
U m r l i s o : T u r k M a r i j a , ž e n a č e v l j a r j a , 46 let , i z C r m o š n j i c . B r e z a r Jož ica , hči d e l a v k e , 1 l e to , i z Č r n o m l j a . K a l a n F r a n c , u s l u ž b e n e c , 88 let, iz D o b r n i č a .
P R E Č N A U m r l a Je K o k a l j F r a n č i š k a ,
u ž i tka r i e a , 80 let , iz V e l . B u č n e v a s i .
G O T N A V A S R o j e n a je b i l a l d e k l i c a l n 1
d e č e k . U m r l Je G o m b a S a M i l a n , s i n
č ev l j a r j a , 1 l e to , lz P l e m b e r k a .
fa s K r v a v č j e g a v r h a — d e č k a , G r e g o r č i č A n a iz G o r e n j e v a s i — d e k l i c o , M e h a k M a r i j a iz R e g e r č e v a s i — d e k l i c o , K J o b č a r A n i c a l s B r o d a — d e k l i c o , U s e n l k V a l e r i j a iz N o v e g a m e s t a — d e č k a , S r e b r n j a k N e ž k a iz V e l . S l a t n l k a — d e č k a , J u n e J a l k a z O t o č c a — d e k l i c o , P l a n t a n A l o j z i j a iz K o r o ške v a s i — d e č k a , B e l e T e r e z i j e lz S m o l e n j e v a s i - i d ečka , Z a b k a r N e ž a iz R a k e — d e k l i c o , Z o r a n M a r i j a z D o l ž a — d e k l i c o , H e n i g -m a n M a r i j a lz V a v p č j e v a s i — d e č k a , S l u g a M a r i n k a i z B u č k e — d e č k a , L e s k o v a r H e d v i k a iz S e v n i c e — d e č k a , U r š i č I v a n k a i s M i r n e peč i — d e č k a . S m o l e T e r e z i j a z B r e g a o b T e m e n i c i — d e k l i c o , T r a m t e F r a n č i š k a z R u h n e va s i — d e č k a , K e s e r l č M a r a l r K e s e r j e v — d e č k a , L l p a J A n g e l « lz C e r o v e g a l o ga — d e k l i c o , P r i m o ž i č I v a n k a lz N o v e g a m e s t a — d e č k a , B o k a n G l z o l a z B r e g a p r i K o č e v j u — d e č k a , M a l n a r i č M a r i j a iz N e s t o p l j e v a s i — d e č k a , P l a n i n š e k J e l k a s H i n j p r i S e v n i c i — d e k l i c o , L a v s e r g e r V i k t o r i j a lz T r ž i č a — d e k l i c o , K o ž e l j A n a z L u ž e — d e č k a , U d o v č M a r i c a iz M a l k o v c a — d e k l i c o , T e ropš l č M a r i j o iz Ce šn j l c — d e k l i co , M e d v e d M a r i j a iz G o r . G r č e v -j a — d e č k a , V i d m a r V e r a i z S a -d i n j e vaa l — d e č k a .
P r e t e k U t e d e n » o v n o v o m e š k i } x * rodn išn ic l r o d i l e : B a d o v l n a c M a r i j a s S e l — d e č k a , P l u t J o ž e -
Z zborov volivcev občine Semič Zbori volivcev v *emlški
občini, kd so se pravkar zaključili, so bili dober obračun dela ObLO in ljudskih odborov. Le ti so poročali voLlvcem o de-u odbora in svetov v preteklem letu. Razpravljanje Je bilo živahno, predvsem so pa ljudje razpravljali o elektrifikaciji Sredgore dn Planin«, kj čemer bodo imela napelja v občini električno luč. Precej ©ogovorili tudi o porabi in potrebi novih sredstev za dvig kmetijstva. Zlasti zadruge naj nudijo kmetom pomoč za zboljšanje sadjarstva in vinogradništva. Predlagali so tudi, da bi zadružna podjetja čevljarstvo, brivnica in me'sniea imele združeno komunalno upravo. Pe«ko-kop na Brezovici naj bj obnovili, da bo gradnja hlS tn gospodarskih posloptl cenejša.
Občina ^ma velike izdatke zaradi novih pri-stojnosti, k| Jdh je dobila. Zlaiti so občutna sredstva za 'socialne podpore, za Štipendije dijakom, plačilo bo.nisnlc in domovom za onemogle ljudi. Proračun lani ni bil docela uresničen, zaradi česar so oistali nerešeni tudi ne-
TeCa| Rdečega križa v Ljudsko izobraževanje v Ko
stanjevici itudi letos v redu poteka. Tudi letaj se v tečajih izobražuje okoli sto ljudi. V soboto, 1. marca, so tečajnice Rdečega križa podale obračun svojega dela pred osemčlansko komisijo. Od 32 prijavljenih deklet je tečaj uspešno zaključilo 27 deklet.
Po izpitih, katerih so se udeležili poleg predavateljev dr. Jožeta Križnica, Stane Gajškove in Rajk« Počkarjeve, še skrbstveni organ Obč. LO Marija Vintar, ravnatelj nižje gimnazije Lado Smrekar, veterinar France Bučar in predsednik RK ter, organizator tečaja Lojze Mlakar, je zavladalo med tečajnicami veselo razpoloženje. P r i redile so skromno pogostitev in se zavrtele ob zvokih harmonike.
V zaključnem nagovoru je tovariš Mlakar pojasnil, da bo pr i hodnje leto tečaj nadaljeval z delom ln da bodo tečajnice, ki
kateri sklepi. Odborniki so ljudem pojasnili, da daje družna mnogo več sredstev v raznih oblikah nazaj na vas, kot pa posameznik vplača davkov.
Na zborih iso ljudje isk.enili, da bodo va&čani s skupnim prostovoljnim delom popravili vaška pota, ljudski odbor bo pa dal sredstva za brezplačno raz-stre4ivo. Volivci AO predlagan, da naj vsak vaščan, ki se dela ne bo udeležil, p.aca namesto tega 800 dinarjev.
Volivci 'so rapravljali tudi o popravilu pokopališča v Ne-
etoplji vasi, o »emiškem vodovodu in njegovi razširitvi protii Strekljeveu ln Sadinji vasi. Izvolili so tudi potrošniški svet, v katerem so predvsem feett«, ki najbolj poznajo vprašanja s področja trgovin.
Zbora v Semiču «e j« udeležil tudi republiški pos-anec TVv-ne Suštaršič, ki je govoril o domačih in zunanjih politično-gospodarskih vprašanjih in o ukrepih za zboljšanje življenjske ravni, posebej pa se o prizadevanjih za dvig kmetijstva.
Metod Plut
P r e t e k l i t e d e n so se p o n e s r e č i l i l n i s k a l i p o m o č i v n o v o m e š k i b o l n i šn ic i : K a s t e l l c F r a n c , s i n p o s e s t n i k a iz V i n j e v a s i , j e p a d e l i n s g l a v o z a d e l ob k a m e n . S o b a k M i l a n , s i n u s l u ž b e n c a i z N o v e g a m e sta , se je z v r o č i m m l e k o m o p a -r i l p o d e s n i r o k i . K a l a n F r a n c , l e s n i t r g o v e c i z D o b r n i č a , se j « z a d e l s k o l e s o m v e l ek t r i čn i d r o g l n s i p o š k o d o v a l p r s n i koš. S k u -šek Jože , p e k o v s k i p o m o č n i k iz M o k r o n o g a , se Je s s e k i r o u s e k a l v l e v o r o k o . K o r e n D a n i c o , ž e n o p o s e s t n i k a iz T r e b č e v a s i , j e d o m a č i b i k n a p a d e l In Ji p o š k o d o v a l o be n o g i , G o l o b Jože, p o s e s t n i k z M i r n e , Je p a d e l s k o l e s a i n si p o š k o d o v a l d e s n o nogo . M o r a v e e V i n k o , s i n k l e p a r j a i z B l r č n e v a s i , se Je z v r o č o k a v o o p e k e l p o o b r a z u , p r s i h i n r o k a h . S e g i n a B r a n k o , s i n p o s e s t n i k a s S e l a - R a -teža, Je v s l a m o r e z n i c o v t a k n i l r o k o l n s i Jo p o š k o d o v a l . B a r t o l j M i l a n , s i n d e l a v c a iz S l o v e n s k e v a s i , se Je p r i i g r a n j u s s e k i r o u s e k a l v l e v o r o k o . K u k m a n N e ža, ž e n a u ž t t k a r j a i z R u č e t n e v a s i , j e p a d l a s s e k i r o l n si p o š k o d o v a l a l e v o n o g o . H u d o r o v a c J a n k o , d e l a v e c iz R o s a l n i c , j e p a d e l z v o z a l n »si p o š k o d o v a l v r a t . K a p š u Jože tu , g o z d n e m u d e l a v c u i z H r e l j i n a , je p a d l a n a d e s n o n o g o b u k e v . P l a n t a n a F r a n c a , t e l e f o n s k e g a m o n t e r j a s P o l j a n , j e a s e k i r o u d a r i l s o d e l a v e c p o d e s n i r o k i . S p u d i č M a r i c a , hči d e l a v c a lz R e š t o v e g a , Je p a d l a s š t e d i l n i k a l n s i p o š k o d o v a l a l e v o roko.
Za razmah Ljudske tehnike v Straži-Toplicah
Okrajni odbor Ljudske tehnike v Novem mestu uresničuje naloge, sprejete v lanskem okrajnem Tednu LT. Tako je pred dnevi ustanovil občinski odbor LT tudi v občini Straža-Toplice, ki bo skrbel za ustanavljanj« novih klubov. Najprej bodo ustanovili Avto-moto klub pri podjetju »Gorjanci«, ki ima za to največ pogojev, v načrtu imajo pa Se ustanovitev radioamaterskega in fotoamaterske-ga kluba. Odbor bo pomagal tudi pri uvajanju tehnike v kmetijstvo. — n
Pitna voda — davna želja Z občnega zbora članov SZDL v Kostanjevici na Krki
V nedeljo 17. februarja so se zbra.i člani SZDL iz Kostanjevice na redni letni občni zbor, kjer so pregledali uspehe in slabosti dela v preteklem letu ter si obenem zastavili nove naloge in nove načrte.
Ciisto gotovo je eno osnov-rtllh komunalnih vprašanj Kostanjevice vodovod. To vpra-
Kostanjevici je končan so izpit v redu opravile, šle v drugi letnik. Dekleta so se v kratkem nagovoru zahvalile voditeljici tečaja tovarišicj G«J-škovi in s tem izrazile hvaležnost za pridobljeno znanje.
sanje se namreč vleče že n*kaj desetletij in je predmet domala vseh sestankov in zborovanj. Kakor znano, je vsa' voda v Kostanjevici okužena in tako neuporabna. So.ska mladina n. pr. pije vodo lz Studene, ki teče pred šolsko zgradbo in jo zajema natanko tam. ktjer se napaja domala vsa živina iz Kostanjevice. Krka skoraj vsako .et)o, včasih itudi večkrat preplavi svoje bregove. Takrat zajame tudi vse vodnjake, ki so zavoljo visokega vodostaja talne vode že tako pokvarjeni. To se s'cer dogaja že nekaj stoletij in želja po vodovodu je v
Kostanjevici živa že več kc*t petdeset let. In vendar gre za žive ljudi, v šolskem poslopju celo za tiste ljudi, ki nam bi morali biti najdragocenejši — našo mladino! Predstavniki SZDL so to pot obljubili, eta bodo prevzeli iniciativo v tem boju in jo gnali do konca, do-k.er ne bo tako važno vprašanje rešeno. Zadali so si prav tako za nalogo, da bodo razširili svtoje vrste in poglobili politično dejavnost organizacije v našem mestu.
Lepo obiskani občni zbor si je izbral novo vodstvo, ki si bo razdelilo funkcije na svoji prvi seji.
Zanimanje za napredek Na občnem zboru Kmetijske
zadruge Črnomelj so člani kr i . tično pregledali svoje uspehe v dosedanjem delu. Bre* dvoma so v zadnjem letu dosegli lepe uspehe, zlasti na področju kmetijstva. Delo pospeševalnih odsekov je bilo plodno, čeprav v nekaterih primerih začetniško. Nasadili so 3 ha visenj na zemljišču splošnega ljudskega premoženja. Nasad je last zadruge. Organizirali so akcijo za pre-ceplijanje češnjevih divjakov, da bi jih presadili na primemo mesto.
Prav dobro je uspela akcija
pregleda krav z ozirom na jalovost in brej ost. Več krav so tudi zdravili. 200 krav je bilo vpisanih v popisno knjigo; zanje bodo uvedli mohsno kontrolo, nato pa uredili rodovnik. Da bi povečali krmno ba«o, je prispevala zadruga približno 350 tisoč dinarjev za regres umetnih gnojil. Zadruga je posredovala svojim članom kredit za gradnjo gnojhičnlh jam in hlevov. Da bi živinorejo tudi kvalitetno izboljšali, so v teku pri prave za umetno osemenjeval-nico, za kar je zadruga dala na razpolago 200.000 din. Zadruga
skrbi tudi za kmetijske kadre; tako je štipendirala študenta agronomije, dijaka kmetijske srednje šole, gojenko vrtnarske iole in dva gojenca nižje kmetijske šole. Za svoje člane je r.adruga plačala revijo »Naša vss". Organizirala je tudi več strokovnih predavanj in poizkusov ter vrsito drugih ukrepov za izboljšanje kmetijstva.
Člani »o razpravljali tudi o bodočih nalogah. Izrazili so željo, da b! zadruga nabavila stroj-le.
J . *»
Živa Ob izidu knjige: »NAJSTAREJŠA ZGODOVINA DOLENJSKE«
M i k a v n o i n poučno je spo z n a v a t i p ras ta ro zgodov ino , spoznarvat i življenje, l j u d i i n n j i h o v e navade , l j u d i , k i so p r e d tisočletji živeli n a o z e m l j u , k j e r sedaj p r e b i v a m o m i , i n so te j z e m l j i v t i s n i l i bo l j a l i masnj g l obok pečat svo j e g a b i v a n j a , življenja i n . . . d e l a . N i p i s a n i h s p o m e n i k o v i z t i s t i h » s iv ih « časov, le i z k o p a n i n e govore o n j i h , t oda t a govonica je k l j u b p o m a n j k l j i v i m be s edam živa, poučna i n z a n i m i v a . P r e d m e t e p r a -Btanova lcev n a t e m področju D o l e n j s k e h r a n i j o naši m u z e ja — D o l e n j s k i v N o v e m m e stu, B e l o k r a n j s k i v M e t l i k i , P o s a v s k i v Brežicah. T o je d ragoceno g r a d i v o z a s p o z n a v a n j e p ras ta r e z godov ine n a D o l e n j s k e m , i n naši t r i j e m u -fceji, čeprav h r a n i j o »mr t ve « p r edmete , so ž i ve us tanove , i i v a v e z m e d našimi i n d a v n i m i m p r a d a v n i m i časi.
Z g o d o v i n a je učiteljica ž i v l j e n j a , to j e s tar , v e d n o e n a k o t eh t en rek , i n svoj p r e d a v a t e l j s k i k a t e d e r i m a t a učite-l jdca p r a v v m u z e j i h . N e m a r a k a r v e l j a , d a se D o l e n j c i p o m e n a s v o j i h muze j e v še vse p r e m a l o zavedamo , d a jdh j e m l j e m o le k o t eno us tanovo več,1 k i po t r ebu j e t o l i k o i n t o l i k o do tac i j , im d a s m o nan j o k o l i k o r t o l i k o ponosn i . ( »Hm, m u z e j a n i m a j o samo d rugod , t u d i m i g a imamo!« ) . T o d a m u z e j i so i z r edno p o m e n l j i v e us tanove , tega se m o r a m o z a v e d a l i ; t u d i te, n a v i d e z »mrtve hiše« so živa k u l t u r n a žarišča. O d k r i v a j o n a m podo bo naše p r e t e k l o s t i , podobo, k i riše svo je poteze t u d i v naše sedanje žrtje dn b i t je . I n k d o h r a n i pričevanja k r a t k e , t oda najslavnejše dobe naše n a r o d ne zgodov ine — N O B ! M u z e j i ! A l i je še t r eba p o u d a r j a t i n j i h p o m e n ! . . .
To je neka j m i s l i , k i se z b u dijo človeku, ko l i s t a po p r a v k a r i z d a n i k n j i g i S t ane t a G a b r o v c a : NAJSTAREJŠA Z G O D O V I N A D O L E N J S K E , s p o d n a s l o v o m : V o d n i k po a r h e oloških z b i r k a h . m u z e j e v v N o v e m mes tu , Brežicah i n M e t l i k i . V s i t i t r i j e m u z e j i i m a j o l epe z b i r k e p r a z g o d o v i n -s k i h p r edme tov , na j d e m h n a
D o l e n j s k e m , zato je b i l a i z d a j a te k n j i g e več k o p o t r e b n a . V s p r e m n i besed i založnikov — M u z e j s k i h društev v N o v e m m e s t u , Brežicah i n M e t l i k i — piše: »Z Najstarejšo zgo d o v i n o D o l e n j s k e i n B e l e k r a j i n e začenjajo m u z e j i n a D o l e n j s k e m v r s t o r a z p r a v , k i n a j na po l j uden , p a v e n d a r s odob n i z n a n o s t i u s t r e z e n način p o dajo zaokrožen p r e g l e d p o s a m e z n i h področij, k i so p r e d met z a n i m a n j a i n de l a naših m u z e j s k i h u s t a n o v i n k a t e r i h d o k u m e n t e h r a n i j o m u z e j i v s v o j i h z b i r k a h . . . Naši m u z e j i hočejo d a t i šolski m l a d i n i p r e -p o t r e b n i pripomoček z a pog l o b i t e v z n a n j a i n poznan ja o k o l j a , v k a t e r e m živi , ras te i n se u č i . . . P r a v t a k o bodo te knjižice k o r i s t n e v s e m l j u d -s k o p r o s v e t n i m d e l a v c e m p r i n j i h o v e m v z g o j n e m i n i z o b r a ževalnem delu«. M i b i doda l i , da jdh bo z v ese l j em dn z a n i m a n j e m p r e b i r a l s l e h e r n i d o l e n j s k i človek, saj p r a v d o m a ča z g o d o v i n a l j u d i v e d n o dn močno z a n i m a .
A v t o r je v tej k n j i g i p o d a l o r i s p r a z godov ine i n r i m s k e g a obdob ja Do l en j ske , B e l e k r a j i n e i n P o s a v j a v t r e h p o g l a v j i h : Prazgodovina Dolenjske in Posavja, Dolenjska in Posavje pod Rimljani, Bela krajina do naselitve Slovencev. T e m r a z p r a v a m so d o d a n i t r i j e V o d n i k i po m u z e j i h (Do l en j skem, B e l o k r a n j s k e m i n Posavskem ) , o z i r o m a po n j i h o v i h a r h e o l o ških z b i r k a h (od o m a r e do omare ) . Priložena s t a z e m l j e v i d a arheoloških n a j d b n a D o l e n j s k e m i n v B e l i k r a j i n i ter 24 s t r a n i fo togra f i j i n r i s b r a z n i h p r a z g o d o v i n s k i h na j db . K n j i g a obsega 100 s t r a n i več-iega f o r m a t a i n i m a t u d i k r a tek povze tek v francoščini.
Z i zda jo »Najstarejše z go dov ine Dolenjske« so naši t r i j e m u z e j i i n M u z e j s k a d r u štva s t o r i l a v e l i k o , p o m e n l j i v o de jan je , k i smo ga l a h k o r e s nično v ese l i . S t e m so se o d p r l a v r a t a t u d i n a d a l j n j i m p u b l i k a c i j a m , k i n a m bodo v d o ločenem času da l e zaokroženo podobo ce lo tne do l en j ske zgo dov ine , da b o m o s p o z n a l i n j e n »obraz i n izraz«. (2e letos bo v založbi D o l e n j s k e m u z e j s k e
knjižnice izšel p r e g l ed N O B n a D o l e n j s k e m , i z p o d peresa u n i v . pro f . d r . M e t o d a M i k u -ža).
N a m e n teh v r s t i c n i ocen je v a t i »Najstarejšo zgodov ino Dolen jske« . .To mor e j o s t o r i t i i n bodo s t o r i l i le s t r o k o v n j a k i . L a h k o samo vnovič p o u d a r i m o , da s m o je v e s e l i i n d a zasluži svo j častni pi-ostor n a knjdžni p o l i c i v s l e h e r n i d o l e n j s k i i n b e l o k r a n j s k i hiši. Človeka, k i n a m je všeč, r a d i
nr* v-- * •—
čimbolj p o znamo . T o svo jo do l en j sko z eml j o l j u b i m o , z - t o io s p o z n a v a j m o čedalje bo l j , t u d i v po tezah n jenega n a j starejšega obličja. I n za to spoznavan j e n a m je G a b r o v -čeva k n j i g a t eh t en i n z a n i m i v priročnik. -n
O p o z o r i l o : »NaJs t a r e j Sa - z g o d o v i n a D o l e n j s k e « s l a n e
v p r e d p r o d a j i 200 d i n , k n j i g o t r š k a c e n a bo 240. N a r o čite Jo v D o l e n j s k e m m u z e j u ( N o v o rnes lo ) , v B e l o -k r a j s k e m ( M e t l i k a ) i n P o s a v s k e m m u z e j u ( B r e ž i c e ) .
Mladincem, skojevcem in mladinskim aktivistom iz časa N0B1
Slovenska mladina je mnogo prispevala v narodnoosvobodilnem boju in ta njen prispevek prehaja dames že v zgodovino polpretekle dobe slovenskega naroda. Kljub temu pa še danes nimamo publikacije, ki bi prikazala delež in vlogo mladine v tem boju. M o r a t i po bt imeti tako p u b l i k a c i j o že zaradi popolnejše zgodovine NOB, še bolj pa zaradi vzgojnega dela med mladino, ki naj bi čim temeljiteje spoznavala pot medvojne mlade, generacije jji se ob tem vzgajala. Zato je plenum CK LMS na svojem zasedanju 19. januarja 1957 sklenil, da bo izdal zbornik »Mladina Slovenije v NOB«. Zbornik bo posvečen 40. o b l e t n i c i ustanovitve SKOJ, ki bo leta 1959. Ta zbornik naj bi z dokumenti in slikami, predvsem pa s čim večjim številom S}xyminov prikazal razvoj, vlogo in širino mladinskega gibanja, junaštvo, požrtvovalnost, nesebičnost in trpljenje mladih ljudi, ki so se polni idealizma b o r i l i za osvoboditev jugoslovanskih narodov.
Tako obširno delo pa zahteva sodelovanje vseh nekdanjih mladincev, ki hi zbirali arhivsko gradivo, pisali spominske članke ali pa delali kot sodelavci pri uredništvu Zbornika.
Po okrajnih središčih bodo ustanovljeni pokrajinski aktivi, v katerih bodo tamkajšnji n e k d a n j i m l a d i n s k i aktivisti. Ti bodo o b i r a l i gradivo o razvoju in delu organizacije po pokrajinah. Pozivamo vse tiste, ki so pripravljeni sodelovati pri urejanju Z b o r n i k a , na j se obračajo na uredništvo Mladinskega zbornika pri CK LMS in na okrajne komiteje LMS.
Le s sodelovanjem vseh mladih ljudi, ki so bili med vojno borci, kurirji, skojevci, organizatorji raznih akcij po okupiranih mestih, vodilni mladinski aktivisti itd., bomo lahko Zvezi s l o venske m l a d i n e . Zvezi komunistične mladine i n vsej s l o v e n s k i mladini z Zbornikom postavili dostojen spomenik.
Centralni komite L M S
Naš prvi poskusni reaktor N a nedavnem posvetovanj', o*
uporabi j ed -ske energije v i n dust r i j i , k i je b i lo v Beogradu* so ugotov i l i , da smo na področju a tomskih raz iskav že precej napredova l i . D a b i u s t v a r i l i tehnične in mater ia lne pogo ia za .širšo uporabo jedrsk-« energije, so p r i p r a v i l i osnutek n a črta za uporabo izotopov v i n dust r i j i za leto 1957. Akademik ; Pav l e Savič je hk ra t i poročal, da bo začel pr ihodnje leto obratovat i naš p r v i poskusn i reaktor v V inči.
Volitve delavskih svetov v Sloveniji
Izvršni svet L judske skupšči-ne L R S je i zda l odlok, po k a terem se začne v S loven i j i r a z pis rednih vo l i tev de l avsk ih svetov 1. marca 1957. Končan mora b i t i najpozneje do 15. apr i la 1957, volitve same pa morajo biti opravljene najpozneje do 30. aprila 1957. Redne vol i tve de lavsk ih svetov g r a d benih podjetij mora jo biti opravl jene najpozneje do 15. maja 1957, redne vo l i tve gos t insk ih in turističnih podjet i j pa najkasneje do 31. maja 1957*
P E T K R A T H I T R E J E OD Z V O K A
V oko l i c i Londona so pos la l i v z rak posebno raketo, op r em* Ijeno z astronomskimi aparati* Raketa je v 150 sekundah dose- ' g la 160 k m višine, letela je torej petkrat h i tre je kot zvok.
Dresirani pes odkril roparsko tolpo
Pogled v oddelek NOB v Dolenjskem muzeju v Novem mestu
Lopov i so v Smederevu v l o m i l i v neko tra f iko i n odnesl i ve l ike količine tobaka, znamk in denairja. 2e ponoči je m i l i -čarski vodnik Boškovič pr ipe l j a l dresirane ga psa B i n k o . B i n k a j a pozorno prevoha la sledove v l o milcev in takoj odšla pro t i c e rkv i . T u se je us tav i l a p r i nekem dvorišču, k j e r so ropar j i s k r i l i svoj p len. Nato je B i n k a s s vo j im vodn ikom odšla na
Kako je stari Mohar nazaj hodil
V ČRNOMLJU LETA 1944: D E K L E T A ŠIVAJO Z A S T A V E ZA NASE BRIGADE (Iz arhiva Belokranjskega muzeja v Metliki)
Pozna jesen ga je pobra la . »Tepka ga je vzela«, so r e k l i sosedje. Moha r je b i l ločen z ženo od mize i n postelje, k a r je b i l takrat smr tn i greh. Z a d nja le ta je b i l vdovec, k e r je žena u m r l a nekje p r i s o r odn i k i h . Terc i ja lke so t rd i l e , da je vedno rad spre jemal ženske ob iske i n d a po n j ihov i sodbi n i b i l n i kda r posebno natančen glede šeste božje zapovedi .
Mohar j a so zakopal i . So rodn i k i so se *e na pogrebu s p r l i zarad i dediščine, potem so se pa
Isti pes ga je 18-krat ugriznil
Ameriški pismonoši so največk ra t ogr izeni od psov. R e k o r d v item pogledu pa i m a gotovo pismonoša Edva rd Serven dz Mdniole; njega je v 11. l e t ih ist i pes ug r i zn i l že 18 kra t . K o ga je ug r i zn i l osemnajstič, je pismonoša padel v jarek in s i poškodoval hrbtenico. Tokra t Je pismonošo m in i l o potrpl jenje. L a s t n i k a psa toži za »odškodnino 100.000 dolarjev. P r ed V r h o v n i m sodiščem je t r d i l , da se sedaj l ahko p r em ika samo v vozičku,
Nova folklorna skupina v Metliki na) bi znala vse belokranjske plese
V n e d e l j o , 13. J a n u a r j a , Je b i l v M e t l i k i o b č n i z b o r o b č i n s k e g a • v e t a S v o b o d i n p r o s v e t n i h d r u -Stev . Č e p r a v so m a n j k a l i z a s t o p n i k i n e k a t e r i h I g r a l s k i h d r u ž i n , s o b i l i v e n d a r p o s t a v l j e n i t e m e l j i z a s i s t e m a t i č n o l j u d s k o p r o s v e t n o d e l o v m e t l i š k i obč in i . B r e z p r a v e o r g a n i z a c i j e Je n a m r e č to d e l o v č a s i h le p r e v e č p r i l o žnos tno , n e r e d k o o d v i s n o o d s l u č a j n e d o b r e v o l j e p o s a m e z n i k a i n t a k o s e v e d a n e m o r e v e d n o r o d i t i p r a v i h u s p e h o v . D e l o p o s a m e z n i h l j u d -s k o p r o s v e t n i h s k u p i n , p a na j te d e l a j o v o k v i r u g a s i l s k i h d r u š t e v , R d e č e g a k r i ž a , ž e n s k i h d r u š t e v , s i n d i k a t o v a l i k j e r k o l i d r u g j e , n a v a d n o nt r e g i s t r i r a n o i n d e l a , k i g r e d o čez t a k e p r i l o ž n o s t n e i g r a l s k e o d r e , so n e r e d k o k d a j v s e b i n s k o i n i d e j n o š i b k a , č e p r a v n e m o r e m o p o s a m e z n i k o m o d r e č i n j i h o v e v o l j e v p r i z a d e v a n j u , d a b i l j u d e m n u d i l i vsa j s k r o m n o r a z v e d r i l o . T u m a n j k a p o v e z a v a z o s r e d n j i m d r u š t v o m , m a n j k a j o n a s v e t i , m a n j k a p o s r e d o v a n j e m e d s e b o j n i h i z k u š e n j .
P r a v za to , d a b i b i l o l j u d s k o p r o s v e t n o d e l o v obč in i t e sne j e p o v e z a n o i n v s e b i n s k o t e r i d e j n o p r a v i l n o u s m e r j e n o , je b i l o s n o v a n o b č i n s k i s v e t S v o b o d i n p r o s v e t n i h d r u š t e v . U g o t o v l j e n o j e b i l o , d a s ta se p o l e g že o b s t o j e č ih p r o s v e t n i h d r u š t e v v M e t l i k i l n G r a d a c u v z a d n j e m času u s t a n o v i l i še p r o s v e t n i d r u š t v i v P o d z e m l j u ih n a S u h o r j u . T a k o z d r u ž u j e M e t l i k a v s v o j e m d r u š t v u s e d e m o d s e k o v ( d r a m s k i , p e v s k i , f o l k l o r n i , g o d b o n a p i h a l a , o r k e s t e r , l j u d s k o kn j i žn i co In l j u d s k o u n i v e r z o ) , G r a d a c šest ( d r a m s k i , p e v s k i , t a m b u r a š k i , i z o b r a ž e v a l n i , l j u d s k o k n j i ž n i c o i n k i n o ) . P o d z e m e l j t r i ( d r a m s k i , t a m b u r a š k i i n Š a h o v s k i ) i n S u h o r d v a ( i g r a l s k i l n š a h o v s k i ) . C e b i b i l o m o ž n o d o b i t i s p r e t n e p e v o v o d j e , b i b i t a p r i o b e h z a d n j i h d r u š t v i h u s t a n o v l j e n a t u d i p e v s k a o d s e k a .
V e č p a Je v obč in i o b č a s n i h I g r a l s k i h d r u ž i n , k i d e l a j o n a v a d no l e v z i m s k i h m e s e c i h . T a k e I g r a l s k e d r u ž i n e so v B o s a l n i c a h , Dra& ič ih , n a B o ž a k o v e m , R a d o v i -c l , v S l a m n i v a s i i n m o r d a k j e . T e d r u ž i n e , k i za zda j n i m a j o z a d o s t n i h p o g o j e v za o s n o v a n j e l a s t n i h d r u š t e v , se b o d o v p r i h o d n j e vč l an i l e v n a j b l i ž j e že o b s t o j e č e p r o s v e t n o d r u š t v o . T e m u b o d o p l a č e v a l e š tevn l d i n a r , • i c e r p a b o d o d e l a l e p o v s e m s a m o s t o j n o . H k r a t i b o d o p o s a m e z n i k i a č l a n s k o i z k a z n i c o už iva l i v s e p r a v i c e č l a n o v l j u d s k o p r o s v e t n i h tfruši »Vi
V e l i k a t e ž ava je z društvenim! 0ror«n»rni l n s p l o h z o d r i . D o n e
k e m e r e z a d o v o l j i v o d e r i m a s a m o M e t l i k a , t o d a še t a Je v D o m u P a r t i z a n a i n l a h k o d r u š t v o n a n J e m s a m o gos tu j e . M a n j š i s t a l n i o d r i ( n a v a d n o v g a s i l s k e m d o m u ) so še v G r a d a c u , P o d z e m l j u , n a B o ž a k o v e m , R a d o v l e i i n v z a d n j e m času t u d i n a K r a s i n c u . D r u g o d n a v a d n o p o s t a v l j a j o z a s i l n e o d r e v š o l sk ih r a z r e d i h , k i pa z a r a d i t e s n e g a p r o s t o r a o v i r a j o t a k o i g r a l c e k o t g l e d a l c e . T e ž k o Je t u d i s k u l i s a m i , k i j i h p o n e k o d i z d e l a j o k a r lz p a p i r j a za v s a k o p r e d s t a v o p o s e b e j . T o v e t j a p r e cej s t r o š k o v i n t u d i d r a g o c e n e g a r a s a . Z a t o na j b i s i t a k i o d r i o m i s l i l i s t a l n e z a v e s e ( l a h k o t u d i i z v r e č e v i n e , k i b i j o p r i m e r n o o b a r v a l i ) i n n e k a j p r a k t . i k a b l o v , s k a t e r i m i b i h i t r o i n u č i n k o v i t o m e n j a v a l i s c e n o .
L j u d s k a u n i v e r z a d e l a s a m o v M e t l i k i , o d t u p a bo t r e b a p o š i l jat i p r e d a v a t e l j e t u d i n a vas . V o k v i r u m e t l i š k e l j u d s k e u n i v e r z e s t a b i l a to z i m o o s n o v a n a d v a te č a j a z a n e m š č i n o , začetn i i n n a d a l j e v a l n i , m e d t e m k o za tečaj s l o v e n š č i n e , k j e r na j b i se t e č a j n i k i s e z n a n i l i p r e d v s e m s p r a k t l č -
S OPOZORILO! $ Na vprašanja mnogih O naročnikov ponovno spo
ročamo, da velja sklenjeno nezgodno zavarovanje samo za tiste naše naročnike, ki imajo naročnino pa tekoči mesec v redu poravnano. Zavarovanec je oseba, ki prejema list na svoj naslov, nejjlede kdo zanj plačuje naročnino.
Uprava lista ne bo posebej opominjala zamudnike za plačilo zapadle naročnine. Kdor ni poravnal naročnine za prvo polletje 1957, bo dobil ta mesec po poštarju opo-minsko položnico.
UPRAVA LISTA
0 O o C €» O
O
m $
i i i i i
nlm s p i s l e m v u r a d i h , nI b i l o d o v o l j p n j a v l j e n c e v .
R a z e n l j u d s k e kn j i žn i c e v M e t l i k i so v s e o b s t o j e č e kn j i žn i c e na v a s i p o š t ev i l u k n j i g p r e c e j š i b k e , z a t o Je b i l a n a p o b u d o r a v n a t e l j a g i m n a z i j e I v a n a Z e l e t a l e tos v obč int o s n o v a n a o b č i n s k a p o t o v a l n a k n j i ž n i c a , o č e m e r je b i l o že p i s a n o v n a š e m l i s t u . U p a t i j e , d a bo t a k o že to p o m l a d p r i š l o m e d l j u d i k a k i h 800 n o v i h k n j i g .
S t a l n i k i n o je v o b č i n i za zda j s a m o v M e t l i k i — v G r a d a c u z a r a d i p o m a n j k a n j a k u r i v a p o z i m i ne k u r i j o d v o r a n e ln tore j t u d i ne v r t e f i l m o v — zato se bo t r e b a p o z a n i m a t i , d a b o po tu joč i k i n o , k i ga i m a o k r a j n i s ve t S v o b o d in p r o s v e t n i h d r u š t e v , p r i š e l s s v o j i m i f i l m i č i m p r e j t u d i v B e l o k r a j i n o .
M e d d r u g i m Je b i l a i z r e č e n a m i s e l , d a b i se v obč in i o s n o v a l a n e k e v r s t e r e p r e z e n t a t i v n a f o l k l o r n a s k u p i n a — m o r d a b i to n a l o g o p r e v z e l i M e t l i č a n l , k i na j bi se nauč i l i t u d i v s e h o s t a l i h b e l o k r a n j s k i h p l e s o v i n b i t a k o l a h k o p o p o t r e b i n a s t o p a l i p r i r a z n i h s v e č a n o s t i h .
K s p l o š n e m u l j u d s k o p r o s v e t n e -m u d v i g u v obč in i p r i s p e v a j o v n e m a j h n i m e r i t u d i r a z n i teča j i , t a k o p o t o v a l n i g o s p o d i n j s k i tečaj, k i se je ta m e s e c iz P o d z e m l j a p r e s e l i l n a R a d o v i c o i n bo n a p o let je z ak l j uč i l s v o j e d e l o v M e t l i k i , k m e t i j s k o - g o s p o d a r s k a šo la v M e t l i k i i n r a z n i i z o b r a ž e v a l n i t e čaj i p o v a s e h . Z a zda j Je v t e h t eča j i h p o u d a r e k bo l j n a s p l o š n o i z o b r a ž e v n l n i h p r e d m e t i h , t o d a s p o s a m e z n i m i g o s t o v a n j i k m e t i j s k i h in d r u g i h s t r o k o v n j a k o v se t u d i to d e l o d o m a č e g a uč i t e l j s t va u s p e š n o d o p o l n j u j e . - a r
Išče zaupanja vrednega moža
Po l i c i j a v ameriškem mestu Dav tonu je v t akn i l a v pr ipor 23-letno b londinko, neko C y n t -hi jo, k e r je ugotovi la, da je b i l a že 7-krat poročena. Od tega je b i l a petkrat zakonito, d v a krat pa nezakonito. S porokami j * pričela, ko je b i la stara 13 let. P o l i c i j i je i z jav i la , da j e i ska l a moža. kateremu b i l ahko zaupala. Njeno izbdralno poročanje so odkrilo", ko sta se spr la njena dva moža, f.estj i n sedmi. Vsak je trd'1 za se, da je C y n t -h l ja njegova žena.
pričeli t o l a r i t i . Bajto so zak l e n i l i , ključ pa dal i v varstvo sosedu B u r j i .
P u h l o v a Je ra , k i je nekoč že pozno šla mimo, je v ide la v bajti b r l e t i luč. D rug i dan je vedela vsa srenja, da hodi s tar i Mohar nazaj. Knapova M i c a je celo vedela povedati/ kako je stokal i n k l i c a l na pomoč. Luč so v ide l i tud i Janez. Jože, M i h a , K a t r a in še drugi . V vasi j e na sta l preplah, K a t r a je h i t e la k župniku po nasvet. »V v i cah se matra , za m?.s> dajte,« je modro svetoval župnik. K e r je b i lo gotovo, da l akomni sorodn ik i ne bodo dalj za maše, so sosedje i n terc i ja lke zbra l i za deset maš, da rešijo ubogo dušo. M a še so se brale, toda rajni M o har se zanje n i e inenu dn je t rdovratno hod i l nazaj.
Nekega večera je s tar i Jugec Sel ravno prav okajen mirrto bajte. »Tri sto ze lenih, r e s je luč,« je v z k l i k n i l . K e r je b i l okajen i n k e r n i b i l boječ, je stopi l k oknu . po t rka l in za k l i c a l i »Hej, s t a r i , kaj res hodiš nazaj babntce plašit?« Toda s tar i se n i og las i l .
Jugec je pogledal č e z n j i vo pro t i sosedu, ime l i so še luč. »Tja stopim, ta i m a ključ, pa pogledava kaj pravzaprav je,« je dejal'. Isti h:p so p r i sosedu ugasni l i luč. Jugec je pogledal še enkrat v bajto, tud i tu nI več luči. Tak ra t se mu je posvet i lo ; luč v bajt i je odsev l u či p r i sosedu. Stop i l je preko nj ive do soseda Bur j e in potr k a l . Sosed je vs ta l in godrnjajo
Kino ni zn predšolske otroke
Pro f eso r d r . K r e u l z n a P e dagoški a k a d e m i j i v M u n s t r u je po do l g em študiju zaključil, da k i n o sp l oh n i za predšol-
prižgal luč. »Obesd luč, k j e r jo imate po navadi i n po jd i z m e noj. T i Mica.« je reke l B u r j e v -k l »pa nekajkrat zakr i j luč, ko bova p r i Mohar j e v i hiši«.
K o sta možakarja prišla do bajte, je luč v his i br le la , ko p a je Bur j e vka luč zakr i l a , je nI b i lo več. »Vidiš, to je s t rah r a j nega Mohar ja — odsev tvoje l u či.« Naslednje dn i j e b i l o dokaj smeha v oko l i c i . Babn ice je b i l o s ram in škoda se j i m je zdelo denarja, k i je šel za maše, k e r ga včasih Se za sol n i bilo.
Lojze Pod grajski
železniško postajo, k j e r eo se v l o m i l c i v k r c a l i na v l a k za M a lo K r sno . B i n k a , Boškovič, vodn ik Disič in poročnik Drobn ja -kovič so šli za tem sledom. N a p r v i postaj i sta vodn ik in poročnik izstopi la i n doživela spopad z lopov i na po t i p r o t i Sredn j i kme t i j sk i SolL
V o d n i k Boškovič, obveščen o tem spopadu, je začel z B i n k o križariti okrog železniške postaje p ro t i M a l i K r s n i . Okrog p o l noči se je Binika v znem i r i l a i n popel jala v odn ika skoz i množico potnilkov, toda lopovom se je posrečilo zbežati. B i n k a je za čela i ska t i po kompoz ic i jah v l a kov. V v l a k u pr ip rav l j enem za Beograd, je Bimka šla k nekemu neznancu, poceni la predenj i n ga neprestano z r la v oči. To je biil Božidar Tomič i z Porod ina . N a zaslišanju je p r i zna l , da je z M i l u t i n o m Stajlovičem vlomi) v traf iko v Smederevu. P r i z n a l .ie tudi v l om v prodaja lno podjet ja »Panonija«, k i še n i b i l odkr i t . Nazadnje je Tomič p r i zna l , da je vodja nevarne »kupine v lomi l cev , k i je k r a d l a okrog Smedereva.
B i n k a , k i je Sele nedavno
»Binka« z vodnikom Radovanom Boškovićem
.»končala š o l o « , j e Se pred tetnj dvakra t odkr i l a v lomi lce .
Smrtni greh in ženski šport Hudo je, če se morajo tud i v
V a t i k a n u bav i t i s športom. Ne morda tako, da bj ime l i svoje nogometne aH druge športne klube a l i da bi sestav i l i moštvo za mnogoboj z meverniki . Ne, gre za žensko mlad ino , k i se hoče š p o r t n o izživljati in prj tem — k a k a pregreha 1 — kaza t i tudj take d e l e telesa, seveda
brez obleke, k i se po ce rkve n i h predpis ih ne smejo kaza l i , ker to povzroča »pohujšanje n a roda«.
Leto an več se vodi jo v V a -tkanu burne razprave, a l i se mlad inke , članice Katoliiške akcije lahko udejstvujejo v športu a l i ne. Nekatere od teh so i z raz i l e »pohuj šljivo« željo,
O GC R O- Q L »Povejte no, Mirjana, Če bi
padli v vodo in bi jaz vas re-Mf an bi me iz hvaležnosti poročili?«
»Oh, zakaj bi se oba močila, saj mi tudi tako ugajate!*
» L e zakaj se ne poročite? Za moškega kot ste vi, je to res Škoda?«
»Ampak jaz sem že poročen, ljuba znanka.«
»Kaj, že poročen? Skoda!«
»Verjemi mi: razen moža me ske o t roke , ne glede, a l i je f i l m v življenju še nihče ni polju-dober a l i s lab. P o n j e gov ih u - bil!« gotov i I v ah pušča f i l m p r e d šolskim o t r o k o m i*ko g loboke vt ise , da b i m o r a l b i t i o t ro k o m o b i s k k i n o p r e d s t a v p r e povedan , p a naj bo f i l m k a kršnekoli k v a l i t e t e .
Amerikanci so vpeljali smrtno kazen za prodajalce
mamil Senat v Z D A je nedavno pre
tresal zakon o prodaj i in uživanju nairkcitiikov — mami l . Na j prej so hotel i uzakoni t i pr is i lno zdravl jenje narkotičarjev. toda zaradi raz l ike v pojmovanju so to za sedaj opus t i l i . Izglasovali pa so takozvanj kaznjenski del zakona. Vsaka oseba, k i bo neposredno prodajala mami la mladilni do 18. leta, pa tudi td-eta. k i prodajo posreduje, je lahko obsojena na smrt. Ce porota zaključi, da smrtna kazen ni upravičena, je obtoženec obsojen na deset let ječe i n 20.000 dolarjev globe.
Vsaka oseba, k i nezakonito Ima narko t ike , se kaznuje od 2 do 10 let ječe i n z 20.000 do lar jev denarne kazn i . Ce se prekršek ponov i , gre obsodba tudi do 40 let. To so najostre je z a koni! v Z D A , im utemel jeni , k a j t i uživanje m a m i l se je 1-zredmo raizSiiriilo posebno med mlad ino , k a r pelje v te lesni An duševni propad-
»Neverjetno, draga moja! Samo povej, ali se hvališ ali pritožuješ?*
K a r b o j Jimi leži hudo bolan. »Darling«, pošepeta svoji ženi, »vidim da bom umrl in bi si rad olajšal vest. Zadnjič, ko sem ti rekel, da grem na sejem kupit konje, sem v res
nici šel k svoji ,r.* »Kar molči, saj vem,» ga
u s t a u i žena. »Ce ne bi vedela, te ne bi zastrupila.*
»Čestitaj mi, p o s t a l a sem zdravnica!*
»Čestitaj tudi ti meni: poročila sem zdravnika!*
»Ljubi mož, se ti ne zdi, da i m a v a neka;j skupnega?*
»O, seveda i m a u a ; s t a n o v a nje.«
»Pepe, zakaj pa govoriš skozi zobe?*
»Zato, ker pravijo, da se zlažem, če le zinem.*
P R V A POMOČ »Tako, dedec p i j a n i , šele
sedaj prideš domov- No, reševalce sem že poklicala!*
»Reševalce? Mar se je zgodila nesreča v hiši?«
»Se ne , a m p a k zda j l e se bo!*
»Človek res ne more v miru delati! Komaj udarim po žeblju, že mi oni start osel trka na steno!«
da b i rade nastopale na javnihi p r i i t d i t v a h . To je povzročilo v, vrstah moral istov Katoliške a k cije pravo burjo. N i t i e n a m l a , da članica te organizaci je s e n « s m e vp isat i v športni k l u b .
K o dekleta n i s 0 odnehale so «e končno šesta Id vodi te l j i K Al in po dolgem čao,u sklenidi, d a j'im je treba nekaj le dovo l i t i . Vse vesele so mlade članice takoj p r ip rav i l e tekmo dveb; ženskih ekip. T 0 j e b i lo v me* etecu Bergarmasco. Vse je bi\9
pr iprav l j eno za nastop, toda t a kra t se je vmešal tamošnji škof. Pozva l j « vodi te l j i c i e k i p in jut ozmerjal , kako »ploh moreta mis l i t i na tako pohujšanje, d a dekleta javno kažejo gole roka im noge. Voditel j ica sta m u ugo* var ja l i , češ da se dekleta k o * pajo na plaži še v bolj pomanjk-* l j i v i ob l ek i , vendar se zaradit tega nihče ne pritožuje nad) moralo. P o dolgem obotav l jan ju je škof vendarle pr is ta l na p r i * reditev, toda pod pogojem: p r i * redi tv i ne sme prisostvovat i no * ben moški, n i t i očetje deklet^ k i bodo nastopale.
Končno so se vodi te l j i KA1 obrn i l i po nasvet v Va t ikan* Tj»m so sestavi l i posebno k o m U 6'ijo, v' katero so prišli t u c * t s t rokovn jak i j z d rug ih držav. Osnovno vprašanje je b i lo , a H dekleta sploh lahko nastopajo javno v maj icah i n k r a t k i h h l a čah. N e k i nemški moral ist , član komisi je , j e vprašal: »Smo pov-« sem prepričani, da pr ide ja l judje na igrišče s čistimi n a meni? Gotovo ne. So l judje, k i ne pr idejo zato. da b i v i d e l i lepoto golote, pač pa zato, d a v id i jo goloto lepote«.
Najbol j »napredni« člani k o misi je so končno predlaga l i , naj 6e dovol i dekletom ude js tvova-nje v nekater ih rrstah športa, da lahko nastopajo tudi v hlačkah ; toda te morajo b i t i temna barve. Dovol jeno je, da se de kleta ukvar ja jo z alpinistik«, odbojko, košarko i n z ves lanjem. Dovoljeno je tudj smučanje, to da brez skokov. Pod smr tna k a 7 - n i J o greha jam j e pa zabranjeno: troskok, skok ob pa l i c i , rokoborba i n še vrsta d r u g i h Športov. Med večmesečno ra z pravo o tem vprašanju so sa jav l ja l i razni vaMkansk i »učenjaki«, k i so zahteval i , da sel prepove vsak šport razen te lo vadbe, d a se določi točna d o l , žima hlačk za vsak šport pose-bel in predlagal ; *e V P Č podob* n i h »moralnih« ukrepov, vse t4 pa v dvajsetem s t o l e t j u . . . j