timber in the city - ljubljana month of design
DESCRIPTION
Timber in the City - Ljubljana Month of Design ‘Mesec Oblikovanja Ljubljana 2014’ (The Month of Design Ljubljana 2014). Section: Suau, C. and Ostojić, I. ‘Timber in the City’ (2014). BIG Magazine, Ljubljana, pp. 52-55; 128-129: http://www.monthofdesign.comTRANSCRIPT
LES V MESTU
Kustosa:
Prof. Dr. Cristian Suau (Španija) in Irena Ostojić (Slovenija)Exhibition curated by:
TIMBER IN THE CITY
Kaj?Raba lesa v mestih pri gradnji in
urejanju:
objektov
odprtih prostorov
infrastrukture
Razstava Les v mestu raziskuje, kakšne
so možnosti rabe lesa v mestih. Ali
je les primeren za rabo v zgoščenih
in raznolikih urbanih območjih? Na
razstavi so predstavljene različne
rešitve, kako je mogoče graditi mesta s
tem obnovljivim naravnim materialom.
Zakaj?Les je v Sloveniji:
temeljni strateški naravni vir, ki pokriva
58 % državnega ozemlja
najobsežnejši odpadek, ki ga je treba po
letošnji naravni nesreči, žledu, iz slovenskih
gozdov odstraniti v količini 9 milijonov m3
strateški vir, ki je vedno bolj neizkoriščen –
slovenska lesnopredelovalna industrija se je
od devetdesetih let zmanjšala za dve tretjini
Več kot polovica države je pokrita z gozdovi,
kar Slovenijo po gozdnatosti uvršča na tretje
mesto v Evropi, takoj za Finsko in Švedsko.
Razstava išče odgovore, kako ta očitni
in neizkoriščeni nacionalni gospodarski
potencial usmerjati v inovativno,
visokokakovostno izoblikovanje urbanih
območij.
Les v mestu
Kateri?Projekti, ki prikazujejo rabo lesa:
od majhnih do velikih meril
od začasnih do trajnih rešitev
od preprostih do tehnološko
zahtevnih zasnov
Razstava Les v mestu raziskuje različne
načine uporabe lesa v urbanih okoljih,
od najpreprostejših, najmanjših
in začasnih do velikih, tehnološko
naprednih in trajnih izvedb.
Kako?Usmerjati trajnostni razvoj mest s:
prostorsko-okoljskimi ukrepi
družbenogospodarskimi ukrepi
Razstava Les v mestu raziskuje trajnostne
vidike rabe lesa, ki se odražajo v
uravnoteženem zagotavljanju visoke
kakovosti življenja in zmanjšanju bremen za
naravne vire. Za trajnostni razvoj je treba
racionalizirati rabo zemljišč, vode, surovin in
predvsem energije, pa tudi zmanjšati količino
vseh vrst odpadkov in onesnaženja. Les se
odlikuje v vseh naštetih vidikih: je gradbeni
material, pri katerem se v vseh fazah (iz)rabe
porabi najmanj naravnih virov, in je eden
najučinkovitejših gradbenih materialov pri
recikliranju. Ob tem je pomembno, da je les
lokalni vir, ki ne povzroča dolgih transportnih
poti, in vir, s katerim je aktivirano lokalno
gospodarstvo, ki povečuje blaginjo celotne
družbe, in ne le posameznikov.
Les v mestu
eKumensKa umetnišKa KapeLa sv. HenriKaKapela kot narobe obrnjena ladja
Kapela je postavljena na
lokacijo kot tradicionalna
sakralna stavba z videzom
narobe obrnjene ladje.
Osnovno vodilo pri oblikovanju
objekta je bila igra kontrastov
senc in svetlobe ter raznolikih
lastnosti bakra in lesa.
Arhitektura: Matti Sanaksenaho; Sanaksenaho Architects
Proj. skupina: Pirjo Sanaksenaho, Sari Lehtonen, Enrico Garbin,
Teemu Kurkela, Juha Jääskeläinen, Maria Isotupa,
Jaana Hellinen, Jari Mänttäri, Kain Tapper
Fotografije: Jussi Tiainen
Lokacija: Turku, Finska
Izvedba: 2005
Površina: 300 m2
1
OBJE
KTI
Dvorani Za LoKostreLstvo in boKsprostorski leseni mreži
Dvorani za lokostrelstvo in boksarski klub sta zgrajeni z lokalno
pridobljenim in recikliranim lesom ter z uporabo preprostih
tehnologij, ki izhajajo iz tradicionalnih japonskih lesenih konstrukcij.
Pri obeh stavbah je tloris zasnovan okoli velikega osrednjega prostora
brez podpor (7,2 x 10,8 m), kjer polna struktura lesa v zgornjem delu
volumna poudarja izrazito praznino prostora v spodnjem delu.
Arhitektura: Katsuya Fukushima,
Hiroko Tominaga; FT Architects
Fotografije: Shigeo Ogawa
Lokacija: Tokio, Japonska
Izvedba: 2013
Površina: 106 m2 + 93 m2
2
OBJE
KTI
Mediateka v mestu Proville ponuja raznolike
notranje in zunanje prostore za druženje in
izvajanje kulturnih dogodkov. Streha je obložena
z lesom in zasnovana kot poljavni odprti prostor,
s katerega se odpirajo panoramski pogledi na
središče mesta in okolico.
Arhitektura: Olivier Camus in Lydéric Veauvy;
Tank Architectes
Sodelavec: Mathieu Berteloot
Fotografije: Julien Lanoo
Lokacija: Proville, Francija
Izvedba: 2008
Površina: 610 m2 + 90 m2 (terasa)
meDiatHequenagubana lesena terasa
3
OBJE
KTI
Mladinski hotel na Ravnah na Koroškem je nizkoenergijski
objekt in je v celoti zgrajen iz lesa. Lesena kocka je z izrezi in
razmestitvijo polnih in praznih volumnov zasnovana tako, da
pripelje dnevno svetlobo v notranji prostor z vseh strani neba
in notranje prostore v kar največji meri poveže z zunanjimi
prostori v neposredni bližini hostla.
Arhitektura: doc. Maruša Zorec, Uroš Rustja,
Martina Tepina, Mitja Novak
Fotografije: Miran Kambič
Lokacija: Ravne na Koroškem, Slovenija
Izvedba: 2011
Površina: 519 m2
mLaDinsKi HoteL punKLizrezana lesena kocka
4
OBJE
KTI
savings banKbela zgibana lesena streha
Savings Bank je mestna znamenitost v kraju Middelfart, ki jo opredeljuje dramatična lesena strešina.
Narejena je iz 83 strešnih oken v obliki prizem, ki v notranjost prepuščajo veliko dnevne svetlobe
in odpirajo poglede na morsko obalo. Betonska konstrukcija stavbe deluje kot hranilnik toplote z
nizkoenergijsko tehnologijo za ogrevanje in hlajenje, ki omogoča za 30–50 % manjšo porabo energije.
Arhitektura: 3XN
Krajinska arhitektura: Schønherr
Fotografije: Adam Mørk
Lokacija: Middelfart, Danska
Izvedba: 2010
Površina: 5.000 m2
5
OBJE
KTI
Lifecycle Tower – LCT ONE je v številnih vidikih pionirski
projekt: je prva osemnadstropna montažna hibridna lesena
stavba v Avstriji, zasnovana v pasivnem energijskem
standardu in predvidena za prodajo na mednarodnem trgu.
Arhitektura: Hermann Kaufmann ZT GmbH
Vodja projekta: Christoph Dünser
Sodelavci: Benjamin Baumgartl, Guillaume E. Weiss,
Stefan Hiebeler, Michael Laubender
Fotografije: Norman Müller
Lokacija: Dornbirn, Vorarlberg, Avstrija
Izvedba: 2012
Površina: 2.319 m2
LifeCyCLe tower – LCt oneHibridna lesena stolpnica
6
OBJE
KTI
tHe 4tH gymnasiumprilagodljivi modularni volumni
Četrta gimnazija v Amsterdamu je zgrajena v nekdanjem industrijskem pristanišču
za pretovor lesa in je zasnovana okoli osrednjega atrija. Odlikuje jo inovativen
montažni sistem, ki omogoča, da se že postavljeni objekt prilagodi novim zahtevam
uporabnikov ali v celoti premesti na novo lokacijo.
Arhitektura: Studioninedots; Albert Herder, Arie van der Neut, Stijn de Jongh
Proj. skupina: Albert Herder, Pascal Bemelmans, Nils van Ipenburg,
Jan-Pieter Penders
Fotografije: John Lewis Marshall
Lokacija: Amsterdam, Nizozemska
Izvedba: 2008
Površina: 4.160 m2
7
OBJE
KTI
vrteC KeKeCnavpično leseno igrišče
Otroci se v vrtcu Kekec s svojim objektom igrajo, ga prilagajajo svojim
potrebam in mu preoblikujejo videz. Osrednji motiv lesene montažne stavbe je
prilagodljiva večnamenska fasadna opna, ki deluje kot igriv navpični zaslon in
nadomešča otroška igrala, ki jih primanjkuje na igrišču vrtca.
Arhitektura: Arhitektura Jure Kotnik
Proj. skupina: Andrej Kotnik, Jure Kotnik
Fotografije: Miran Kambič
Lokacija: Ljubljana, Slovenija
Izvedba: 2010
Površina: 123 m2
8
OBJE
KTI
ruraL matsoseska v okolici Zagreba
Zasnova izhaja iz predmestnega merila okoliške pozidave
in preoblikuje predpisano tipologijo dvojčka v gosto in
nizko pozidavo, ki jo je mogoče modularno razširiti. Les so
uporabili pri zunanjih oblogah zgornjih etaž in kot tlak na
strešnih terasah.
Arhitektura: Njiric+ arhitekti; Hrvoje Njirić, Helena Sterpin
Sodelavci: David Kabalin, Vedran Škopac, Davor Bušnja,
Igor Ekštajn, Ljiljana Gasi, Tena Žic
Fotografije: Domagoj Blažević
Lokacija: Zagreb, Hrvaška
Izvedba: 2008
Površina: 3500 m2
9
OBJE
KTI
fLeDerHauspremični navpični trg
»Flederhaus« je odprt javni prostor, oaza sprostitve in simbol
navpične urbanosti. Montažna modularna jeklena struktura
z leseno oblogo je razstavljiva in jo je mogoče premestiti na
novo lokacijo.
Arhitektura: Heri&Salli
Fotografije: Mischa Erben
Lokacija: Dunaj, Avstrija
Izvedba: 2011
Površina: 270 m2
10
Odpr
ti p
rOst
Ori
savsKi Hrib! – super Hrib!oživitev soseske
Projekt Savski hrib! Super hrib! je projekt prenove javnih prostorov v povojni modernistični soseski
Savsko naselje v Ljubljani. Načrtuje se s projektnimi delavnicami z lokalnimi prebivalci, izvaja pa s
prostovoljnim delom stanovalcev in z rabo lokalnih virov.
Arhitektura: ProstoRož
Sodelavci: OŠ Savsko naselje (učenci 7. razreda), Rok Trkaj, Miran Pešič - Pešo, 1107 klan
Fotografije: Matjaž Tančič, razen fotografije podiranja dreves (ProstoRož)
Lokacija: Ljubljana, Slovenija
Izvedba: 2014
Površina: 7.000 m2
11
Odpr
ti p
rOst
Ori
tryLLetromLerLesena tkanina v parku
Trylletromler uvaja nov prostorski koncept vrtnega paviljona
in ga reinterpretira z elementom ograje, najosnovnejšim
sestavnim delom vrta. V nasprotju s strogimi evklidskimi
načeli okoliškega krajinskega oblikovanja temelji na
prostorskih izhodiščih prehajanja med »znotraj« in »zunaj«,
strukture labirinta in optične iluzije gibanja, ki jo ustvarjajo
navpični elementi ograje.
Arhitektura: FABRIC; Eric Frijters, Olv Klijn, Greta
Mozzachiodi, Guillermo Lavernia, Charlotte Simpson,
Ida Fløche Moller
Sodelavci: Danish Architects Association and DAA
Copenhagen department, MOELVEN Denmark A/S,
Copenhagen Technical College
Fotografije: Walter Herfst
Lokacija: Kopenhagen, Danska
Izvedba: 2013
Površina: 6.000 m2
12
Odpr
ti p
rOst
Ori
Letno gLeDaLišče raKvereZačasna lesena scena
Arhitekturni motiv letnega gledališča je oblikovanje udobnega in intimnega odprtega prostora, ki
ustvarja neposredno povezavo med občinstvom in igralci. Scenska postavitev iz lahkih lesenih zaslonov
uokvirja okoliško pokrajino tako, da postanejo park, drevesa in ribnik sestavni del odrske postavitve.
Arhitektura: Kadarik Tüür Arhitektid
Proj. skupina: Ott Kadarik, Mihkel Tüür, Uku-Kristjan Küttis
Fotografije: Ott Kadarik
Lokacija: Rakvere, Estonija
Izvedba: 2011
Površina: 400 m2
13
Odpr
ti p
rOst
Ori
raZgLeDni stoLp reuseLvečnamenske lesene kocke
Stolp je visok 25 metrov, omogoča panoramsko
razgledovanje po okolici nad krošnjami dreves ter ponuja
športne vsebine, kot sta prosto plezanje in spuščanje po
vrveh. Sestavljen je iz šestih lesenih kock, ki so obešene na
jekleno konstrukcijo.
Arhitektura: Ateliereen Architecten
Sodelavca: Bram Hurkens in Maud Nieraeth-van Banning
Fotografije: Ateliereen Architecten
Lokacija: Reusel – Eindhoven, Nizozemska
Izvedba: 2009
Površina: 36 m2
14
Odpr
ti p
rOst
Ori
Gozdni paviljon je namenjen druženju obiskovalcev parka in
izvajanju prireditev na prostem. Enajst bambusovih obokov
izrašča iz tal, obkroža osrednji del s prostori za posedanje
in odrom za nastopajoče, ponuja zaščito pred soncem ter
ustvarja občutek udobja in varnosti.
Arhitektura: nARCHITECTS
Sodelavci: Oscar Ferreira da Costa, Jabier Fernández
Sánchez, Josu Eguileor Astigarraga
Fotografije: Iwan Baan in nARCHITECTS
Lokacija: Hualien, Tajvan
Izvedba: 2011
Površina: 300 m2
goZDni paviLjon v HuaLienuvalovita lesena mreža
15
Odpr
ti p
rOst
Ori
parKirišče v soissonsuprepustna lesena membrana
Večnadstropna parkirna hiša je zgrajena s klasično
armiranobetonsko konstrukcijo in ovita v nagubano, prosojno
leseno opno. Posamezne etaže in izhodi so označeni s
fotografskimi motivi, ki uporabnikom omogočajo lažjo
orientacijo v objektu.
Arhitektura: Jacques Ferrier; Jacques Ferrier Architectures
Vodja projekta: Stéphane Vigoureux
Sodelavci: Emmanuel Coudert, Corentin Lespagnol,
David Juhel, Harold Chaveneau
Fotografije: Luc Boegly
Lokacija: Soissons, Francija
Izvedba: 2010
Površina: 13 200 m2
16
Infr
ast
rukt
ura
restavraCija eL Camiónplošča iz bambusa in trsja
Oblika stavbe izhaja iz konteksta parkirišča ob avtocesti, kjer prevladujejo dolga in velika tovorna
vozila, obenem pa ponuja introvertiran in udoben ambient, kjer se lahko obiskovalci v miru
odpočijejo. Nosilna konstrukcija je zgrajena iz bambusa, stavbni ovoj iz trstike.
Arhitektura: Llonazamora (Michelle Llona, Rafael Zamora) + Fernando Mosquera
Svetovalec: Mauricio Gonzalez
Fotografije: Michelle Llona
Lokacija: Lima, Peru
Izvedba: 2009
Površina: 100 m2
17
Infr
ast
rukt
ura
most na LoKiLesena bližnjica čez Krko
Most za pešce in kolesarje povezuje središče Novega mesta
in športnorekreacijsko središče Portoval ter sprehajalne poti
ob reki Krki. Oblikovan je kot poravnana lesena greda, ki se
opira na lahkotne armiranobetonske vilice in s konstrukcijo
spominja na stare lesene mostove na Krki.
Arhitektura: prof. Janez Koželj, Jože Jaki
Fotografije: Miran Kambič in Janez Koželj
Nosilec projekta: CITY STUDIO, d. o. o.
Lokacija: Novo mesto, Slovenija
Izvedba: 2003
Površina: 350 m2
18
Infr
ast
rukt
ura
TIMBER IN THE CITY _ LJUBLJANA OCTOBER 2014 FUNDAMENTALS
What?
Timber in urban context: -‐ buildings -‐ open spaces -‐ infrastructure
Exhibition Timber in the City explores how timber can be used in complex systems of built spaces, open spaces and infrastructural utilities, in urban systems distant from natural hinterland. Is timber appropriate material to use in dense and diverse urban cultural contexts or is it material of nature and rural environments? The exhibition focuses on urban areas and programmes, exploring possibilities to build cities with the renewable natural resource.
Why?
Timber in Slovenia: -‐ key strategic natural resource that covers 58% of Slovene land -‐ key waste material by 9 million m3 to be removed from the Slovene
woods after natural disaster frost in February 2014 -‐ Slovene timber processing industry has reduced for 67% since 1990s
Wood is a key strategic natural resource in Slovenia, more then half of the country is covered with woods, which makes Slovenia the third most forested country in Europe after Finland and Sweden. Wood has become a major waste material in Slovenia, due to 9 million m3 of wood that has to be cut down in Slovenian forests after this winter’s frost. The exhibition searches for answers on how to turn the natural disaster into national economic push and upgrade it with innovative, high quality design in the urban areas.
Which?
Project selection matrix: -‐ energy: low to high (process) -‐ time: short to long (durability) -‐ space: small to big (scale)
Exhibition Timber in the City explores different ways of using timber in urban areas, from the simplest, smallest and temporary, to the large, technologically advanced and long lasting implementations.
How?
Make cities sustainable by: -‐ spatial-‐environmental attributes -‐ social attributes -‐ economic attributes
Exhibition Timber in the City explores sustainability aspects of timber use in urban contexts, in finding balance between enhancing good quality of life and diminishing burdens onto natural resources. Environmental aspect emphasizes minimising ecological footprint, i.e. reducing use of natural resources in terms of land, water, materials and above all energy as well as reducing pollution and amount of waste. Timber is a construction material with lowest embodied energy and is one of the most reusable ones. Energy use is important in a whole life cycle where sustainable means:
-‐ local: use of locally available techniques and materials, -‐ clean: exclude the use of toxic substances or hazardous at all stages, -‐ durable: encourage cradle to cradle and lifecycle thinking -‐ flexible and tailored: encourage modularity and adaptability.
Sustainability in terms of social and economic aspects encourages:
-‐ fair-‐trade: create economically and socially affordable products and services
-‐ participation: regenerate social capital by maximising involvement of local communities in decision making and realisation process
-‐ empowerment: regenerate economic capital of the local population with their own activities and local resources.
Criteria
Design aspects -‐ qualitative criteria: -‐ spatial quality: mass vs. void, flexibility and context -‐ structural quality: innovation vs. tradition -‐ sensorial quality: ambient, senses and environs (tactile, light,
atmospheric) -‐ social quality: variety -‐ hybridity, diversity, adaptability, permeability and
interactivity
Technical aspects -‐ quantitative criteria: -‐ embodied energy in materials: reduce energy use -‐ embodied energy in supply-‐production chain: reduce energy use -‐ building density: balance between protection of land sealing and
providing sufficient areas of good quality open spaces -‐ recycling and reuse of timber: reduce use of natural resource and
amount of landfill waste
Curators
Prof.Dr. Cristian Suau Prof. Dr. Cristian Suau is senior lecturer at the University of Strathclyde, Department of Architecture in Glasgow (UK) and GPO coordinator. He has tutored in Welsh School of Architecture (UK), Architectural Association (UK), Chalmers University (Sweden), University of Stuttgart (Germany), University of Ljubljana (Slovenia), University of Zagreb (Croatia), CTU Prague (Czech Republic), ETSAB Barcelona (Spain) and the University of Tianjin (China). His research covers the fields of experimental architecture, theory of architecture, ecological urbanism and urban renewal. He is member of various scientific networks such as DOCOMOMO, EAHN, AHRA, PLEA and AA. Prof. Dr. Suau was senior architect and project leader in the Office for Metropolitan Architecture (Rotterdam, Netherlands) and has obtained several international housing and urban design awards (EUROPAN Norway, 2006; urban design award Bicentenario Chile, 2012). He leads an international collaborative Eco-‐design platform called ECOFABRICA: www.ecofab.org. Irena Ostojić Irena Ostojić (Slovenia) is architect and urban designer with 15 years of professional experience. She regularly participates in national and international urban workshops and competitions, in 2011 she received a nomination at the World Architecture Festival WAF in Barcelona. At the doctoral studies in Faculty of Architecture in Ljubljana she has been developing a system for measurable, sustainable and low carbon city under the mentorship of Prof. Tadej Glažar, Prof.Dr. Lučka Kajfež Bogataj and Prof. Lars Bylund.