· torek, 22. septembra 2009 vsebina...
TRANSCRIPT
TOREK, 22. septembra 2009
vseb
ina
75
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Nasilje se ne sme ponovitiPri spomeniku v Radovni je bila slo-vesnost ob 65-letnici požiga vasi. Slo-vesnosti se je udeležila tudi ministri-ca za obrambo dr. Ljubica Jelušič, kije ob tem zaželela, da bi bili slovenskivojaki povsod po svetu sprejeti kotmirovniki.
2
POLITIKA VREME
jutri: jasno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Tudi vrtci s koncesijoŠkofjeloški občinski svet je soglasnopodprl sprejetje novega odloka, kiomogoča razpis koncesij za varstvopredšolskih otrok. O pravilniku, ki bizagotovil subvencijo za otroke, ki nehodijo v vrtec, pa tokrat niso odločali.
5
GORENJSKA
Poberimo, kar smo pridelaliV današnjem časopisu je na stranehod 9 do 16 priloga Jesen na vrtu, v ka-teri pišemo o letošnjem pridelku vzelenjavnem vrtu, o cvetličnem vrtu,sadju z domačega vrta, novih sadnihdrevesih v starem sadovnjaku, jesen-skih barvah in okrasitvah ...
15
Najbolje je podmazati,uow ...V soboto je bila v Prešernovem gle-dališču prva premiera letošnje sezo-ne. Domači gledališki ansambel,okrepljen s štirimi gostujočimi igral-ci, je uprizoril Revizorja, komedijo N.V. Gogolja v režiji Mateje Koležnik.
Danes, jutri in v četrtek bo pre-vladovalo jasno vreme. Zjutrajbo po nižinah megla ali nizkaoblačnost.
27
KULTURA
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. JESEN NA VRTU
10/24°C
Leto LXII, št. 75, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
Jasna Paladin
Komenda - Športna dvoranav Komendi je že pred začet-kom gradnje in slavnostnimodprtjem pred osmimi letimed Komendčani vzbujalaveč polemik o svoji velikosti,ki naj bi bila za tak kraj preve-lika, kmalu pa se je izkazalo,da kritike niso bile upraviče-ne. Dvorana je bila večinočasa polno zasedena, zato soprostori kmalu postali pretes-ni in že leta 2005 so na občinizačeli razmišljati o prizidku.
"Zaradi omejenega prosto-ra, ki ni dopuščal gradnjevečjih dimenzij, nam je bilo
že ob projektiranju dvoranejasno, da bomo morali na ra-čun večje igralne površinepopustiti pri garderobah inspremljajočih prostorih. Štirimajhne garderobe niso zado-stovale za polno zasedenodvorano in uporabniki dvo-rane so se preoblačili kar nastopnicah, na tribunah ali vprostorih, namenjenih šport-nim pedagogom. Prvotniosnutki za prizidek so pred-videvali le gradnjo v pritličju,a smo se kasneje odločili zapodkleteni prizidek," je naslavnostnem odprtju povedalRoman Grošelj, predsednikKošarkarskega kluba Ko-
menda in predsednik grad-benega odbora. Prizidek v iz-meri 27 krat 9 metrov so de-lavci SGP Graditelj zgradili vslabem letu dni, v dveh eta-žah pa so v njem uredili šestgarderob, prostor za fitnes,sobo za čistila, klubske pros-tore oz. čajno kuhinjo, pisar-no za upravnika, sobo za ko-šarkarje, garderobo za obis-kovalce in dodaten prostorza športne rekvizite. Starepomožne površine v dvoraniso preuredili v prostore zašportne pedagoge, obnoviliso sanitarije, okolica dvoranepa bo zdaj tudi pod videonadzorom.
Športna dvorana dobila prizidekObčina je v nove garderobe, klubske prostore in druge dodatne površineza športnike vložila skoraj milijon evrov.
Simon Šubic
Kranj - Vzrok za petkov po-žar v mešalnici elastomernihzmesi gumarske družbe Sa-vatech v Kranju še vednougotavljajo. Prav tako še niznana ocena nastale škode,ki pa bo precej nižja, kot bilahko bila, če prisotni delavciin Savini gasilci ne bi reagi-rali zelo hitro in prisebno tertako preprečili, da bi se požarrazvil do neobvladljivih raz-sežnosti. Tako ugotavlja tudidirektor Savatecha Igor Haf-nar: "Zaposlene moram zelopohvaliti, saj so reagirali zelostrokovno in takoj začeli ga-siti z gasilnimi aparati, kma-lu so se jim pridružili še Sa-vini gasilci.”
Preprečili katastrofo na LaborahPrisebnosti zaposlenih in hitri intervenciji gasilcev se v Savatechu lahko zahvalijo, da se petkov požarv njihovi mešalnici elastomernih zmesi ni razširil na sosednje obrate.
Gasilci, tako Savini kot poklicni, so si po končani intervenciji lahko oddahnili. / Foto: Matic Zorman
Prizidek k športni dvorani sta namenu uradno predala župan Tomaž Drolec in Roman Grošelj.
�8. stran
Vilma Stanovnik
Kranj - Včeraj so se na Stri-tarjevi ulici v Kranju začelaprva dela pri uresničevanjuprojekta ureditve Slovenske-ga trga z navezujočimi ulica-mi. Projekt, vreden nekaj večkot 4,6 milijona evrov, bo za-ključen leta 2011, sofinanci-ran pa je delno iz evropskihsredstev, preostali denar pabo zagotovila MO Kranj. Naj-prej, do konca tega leta, bodoobnovili Stritarjevo ulico,zato bo do takrat cesta tudi
zaprta za promet. Prenova sebo že čez nekaj dni začelatudi na delu Gregorčičeveulice. Poleg obnove instalacijin zgornjega dela ustroja ce-stišča na Stritarjevi in deluGregorčičeve od Stritarjeveulice do Koroške ceste, boobnova potekala tudi na cestimed Globusom in delav-skim domom, cesti na Slo-venskem trgu mimo občin-ske stavbe, Koroški cesti nadelu od Slovenskega trga doBekslna in Ljubljanski cestina Jelenovem klancu.
Stritarjeva ulica zaprta
2GORENJSKI GLAS
torek, 22. septembra 2009POLITIKA [email protected]
Mateja Rant
Radovna - "Spominsko zna-menje Radovne nosi jasnosporočilo: Konec nasilja! Najse tragedija, kot so jo dožive-li domačini Radovne, nikoliveč ne ponovi," je na spo-minski slovesnosti ob 65.obletnici požiga Radovne prispomeniku v obliki iztegnje-ne dlani, na kateri so izpisa-na imena med vojno pobitihdomačinov, poudarila mi-nistrica za obrambo LjubicaJelušič.
Na slovesnosti ob spome-niku v Radovni so se v sobo-to spomnili dogodkov, ki sose tu zgodili 20. septembra1944. Iz maščevanja zaradidveh ubitih konj in dveh po-beglih nemških vojakov sonamreč Nemci na ta dan po-žgali 12 domačij v vasi, pričemer je umrlo 24 domači-nov - med njimi tudi osem-mesečni dojenček in 75-letnistarec. "Ob ruševinah Smo-lejeve domačije, nemi pričitragedije, smo se zbrali zato,da se poklonimo spominuna te strašne dogodke, ki nesmejo biti nikoli pozabljeni,"je dejala Ljubica Jelušič. Letako, jo je dopolnil gorjanskižupan Peter Torkar, nam vprihodnje ne bo več treba po-
stavljati spomenikov ob do-movih nedolžnih ljudi.
Sporočilo Radovne pa Lju-bica Jelušič vidi tudi v tem,da bi morali biti naši vojakiv svojih misijah po svetu za-ščitniki civilnega prebival-stva. "Želimo si, da bi bilislovenski vojaki, kjerkolibodo opravljali svoje naloge,sprejeti kot mirovniki, kiznajo videti tudi trpljenje ci-
vilnega prebivalstva in gaobvarovati pred še hujšimnasiljem in žrtvami, in nekot okupatorji." Pogostotudi spregledamo, je prepri-čana, da je pomoč vojske ne-nadomestljiva tudi ob na-ravnih in drugih nesrečah."Slovenski vojaki opravljajovrsto humanitarnih aktivno-sti, ki jih niti ne opazimo.Slepi za vse te naloge posta-
nemo zlasti takrat, ko se za-vemo, da je za obrambo dr-žave treba kdaj tudi kaj pla-čati." Ob tem se zavedajo,da sedanji gospodarski pol-ožaj od vseh zahteva prila-gajanje. "Obrambni resor inSlovenska vojska sta že letosobčutno zmanjšala obsegsredstev in v tej smeri načr-tujemo tudi nadaljnjo racio-nalizacijo," je še dejala.
Nasilje se ne sme ponovitiSlovenski vojaki naj bi bili povsod sprejeti kot mirovniki, ne kot okupatorji, si želi obrambna ministrica Ljubica Jelušič.
Matevž Pintar
Krajevna skupnost si priza-deva za gradnjo prireditvenedvorane ob sedanjem Druž-benem Centru v Lescah, ob-čina pa želi v dvorano preure-diti atrij osnovne šole. Obči-na Radovljica predlaga grad-njo stanovanjskih blokov nalokaciji za bivšim Merkurjemob Letališki ulici. Krajevnaskupnost temu nasprotuje inpredlaga, naj se bloki gradijoza Centrom, kjer so že daljčasa predvideni. Sodelujočesmo vprašali, kje je po njiho-vem mnenju bolj primernalokacija za prireditveno dvo-rano in kje za stanovanjske
bloke. V Lescah je že enootroško igrišče, občina pa želiob osnovni šoli zgraditi šeeno. Zanimalo nas je, ali je šeeno otroško igrišče potrebno,ali je v Lescah morda bolj po-trebno kaj drugega.
Dvema tretjinama se zaprireditveno dvorano zdi boljprimerna lokacija ob Centru,29 odstotkov pa meni, da jebolj primerna preureditevatrija v osnovni šoli. Najpri-mernejša lokacija za gradnjostanovanjskih blokov je pomnenju 70 odstotkov anketi-ranih za Centrom in pomnenju 18 odstotkov za biv-šim Merkurjem. Slaba pe-tina je prepričana, da v Les-
cah potrebujejo še eno otro-ško igrišče, 77 odstotkov pajih meni, da v Lescah bolj po-trebujejo kaj drugega.
Vsem, ki ste v anketi sodelo-vali, se zahvaljujemo. V Klic-nem studiu slepih smo doseg-ljivi na številki 04/51 16 404.
Gradnja blokov in dvorane v Lescah
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Dvojček izpod JoštaV petek zarana nam jenaša bralka in naročnicaMarija Gorenc iz Kranjaprinesla pokazat zanimi-vo gobjo najdbo. Med go-bami, ki sta jih z možemdan poprej nabrala naenem svojih najdišč podJoštom, je bil tudi tale za-nimiv gobji par. Dvojčekizpod Jošta smo ga po-imenovali. Do danes jenemara že končal v oma-ki, Mariji pa se je vendar-le zdelo, da si zanimivostzasluži pozornost javno-
sti. Zanimalo nas je tudi, kakšna je letos letina. Marija pra-vi, da imajo gobarji različne izkušnje, nekateri trdijo, da jegob veliko, drugi spet tarnajo, da jih je malo. "Veliko pa jeodvisno tudi od sreče," pravi Marija. Gorenčevi so bili večkot štirideset let naročeni na Gorenjski glas, a odkar se jesin odselil, tudi naročniki niso več. Toda resno razmišljamoo tem, da bi se spet naročili, nam je povedala Marija, ki gavečkrat kupi v trgovini ali pa ga prelista pri sosedi. Obljubi-la je, da se bo v kratkem oglasila pri nas in se seznanila s po-pusti in vsem, kar prinaša naročništvo na najbolj priljubljenčasopis na Gorenjskem.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Avtokarto prejme FRANC ERZAR iz Cerkelj.
Ljubljana
Prvo jesensko zasedanje parlamenta
Včeraj se je z vprašanji poslank in poslancev ministrski ekipizačelo prvo jesensko zasedanje državnega zbora. Med drugi-mi zakoni se bodo parlamentarci lotili novele zakona o ka-zenskem postopku, o državnem pravobranilstvu, državnemtožilstvu in sodniški službi, spremenili in dopolnili naj bi tudizakon o sistemu plač v javnem sektorju. Na mizi je tudi pred-log novele zakona o dohodnini. Odločali bodo tudi o predlo-gih za ustanovitev novih občin, med katerimi pa tokrat ni no-bene gorenjske. Na tokratnem zasedanju bodo odločili tudi oparlamentarni preiskavi, povezani z naložbami, ki jih financi-ra državni proračun: nakup stanovanjskih objektov v Mestniobčini Ljubljana, gradnja objektov Univerze na Primorskem,vlaganja v pediatrično kliniko in onkološki inštitut. D. Ž.
Škofja Loka
Tinka Teržan ne bo več občinska svetnica
Na zadnji seji občinskega sveta je Tinka Teržan, svetnica izstranke Zares, oznanila, da od 1. oktobra naprej ne bo veččlanica občinskega sveta. Vlada jo je namreč pred kratkimimenovala za državno sekretarko na ministrstvu za javnoupravo. Od tega mesta se je poslovil Branko Lobnikar, ki sevrača na univerzo. D. Ž.
Kranj
Prvo srečanje s kandidati
Mestni odbor NSi Kranj je v sklopu priprav na lokalne volit-ve, ki bodo čez eno leto, organiziral prvo srečanje s kandi-dati s svoje liste. Na srečanju so predstavili programskeusmeritve in cilje, ki jih želi stranka doseči v prihodnjemmandatu. Poudarki programa bodo predvsem na nekaterihžgočih kranjskih problemih, ki jih očitno trenutni kranjskioblasti ne bo uspelo rešiti. Želijo si doseči boljši volilni re-zultat kot na zadnjih volitvah, pripravljeni pa so sodelovatitudi v programsko in ideološko sorodni koaliciji, sporočaVlasta Sagadin. D. Ž.
Tragedija, kot so jo doživeli domačini Radovne, se ne sme ponoviti, je poudarila slavnostnagovornica Ljubica Jelušič. / Foto: Tina Dokl
KRATKE NOVICE
Ne vem12%
N = 199
Za bivšim Merkurjem
18%
Za Centrom70%
Kje je po vašem mnenju bolj primerna lokacija za gradnjo stanovanjskih blokov v Lescah?
Ne vem4%
N = 199
Bolj potrebujemo kaj
drugega77%Potrebujemo še
eno otroško igrišče19%
Ali Lesce potrebujejo še eno otroško igrišče ali je bolj potrebno kaj drugega?
Ne vem5%
N = 199
Bolj primerna je preureditev
atrija v osnovni šoli29%
Bolj primerna je lokacija ob
Centru66%
Kje je bolj primerna lokacija za prireditveno dvorano v Lescah?
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan(Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna na-ročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 %popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče števil-ke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja /Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLAStorek, 22. septembra 2009 AKTUALNO [email protected]
Jože Košnjek
Topola - Odprtje nove tovar-ne za predelavo kamna v To-poli v Srbiji je nov korakMarmorja iz Hotavelj natrge Srbije in sosednjih dr-žav na območju jugovzhod-ne Evrope. Odprtje tovarne vosrčju lomljenja kamna inkamnoseške industrije v Sr-biji, vredne okrog dveh mili-jonov evrov in opremljene ssodobnimi stroji za najza-htevnejše obdelovanje kam-na, v kateri bo zaposlenih 17ljudi, med njimi le dva izSlovenije, je bil tudi kulturnidogodek. Ob tovarni so se nakoloniji, ki bo trajala do 10.oktobra, zbrali kiparji iz Sr-bije, Črne gore, Bolgarije inMakedonije, ki jih navdušu-je vedno redkeje uporabljenkiparski material - kamen.
Branko Selak, ki je zdajpredsednik upravnega od-bora Holdinga Marmor Ho-tavlje s petimi družbami vSloveniji, na Hrvaškem, vSrbiji, Bosni in Hercegoviniin Črni gori ter hkrati pred-sednik Zbornice za gradbe-ništvo in industrijo gradbe-nega materiala pri GZS, jevelik del svojega 28- letnegavodenja podjetja MarmorHotavlje namenil delovanjuna območju nekdanje Ju-goslavije.
"Marmor Hotavlje se res-neje pojavlja v Srbiji od leta1974 dalje, ko smo za izdelo-vanje bretonskih plošč kupo-vali kamen v podjetju Neme-tali v Topoli in ga vozili v Ho-tavlje. Sodelovanje je bilozelo korektno. Marmor se jetakrat začel uveljavljati tudi v
drugih delih tedanje države.Moje predsedovanje združe-nju proizvajalcev in obdelo-valcev kamna Jugoslavije poletu 1980 je povečalo prepo-znavnost Marmorja. V zdru-ženju smo se dobro razume-li in tudi vojna v devetdese-tih letih ni povsem prekinilanašega sodelovanja. ČepravSlovenci zaradi dogodkov vtedanji Jugoslaviji v Srbijinismo bili dobro zapisani,smo se že konec leta 2001pogovarjali z ljudmi, ki so
imeli pomembno vlogo prigradnji Hrama sv. Sava v Be-ogradu. Konec leta 2002smo bili med 36 kandidati inv zadnjem situ med štirimifinalisti izbrani za izvajalcakamnoseških del pri gradnjinajvečje pravoslavne cerkvev Srbiji in ene največjih vpravoslavnem svetu na-sploh. Doslej smo že dokon-čali fasado cerkve, znotraj pasmo vgradili že nad pet tisočkvadratnih metrov reliefovin drugih vrhunsko izdela-
nih figur. Prepričan sem, daso nas izbrali zaradi kvalitetein dejstva, da smo edini medkandidati zagotovili vse: odinženiringa, nabave in obde-lovanja materiala ter monta-že. Sodelujemo z mnogimidomačimi kooperanti. Tudidelavce iščemo v tem okolju.V Hramu v Beogradu je več-krat delalo tudi blizu sto po-lagalcev kamna iz Srbije," jepovedal Branko Selak.
"Nov proizvodni obrat vTopoli nam bo olajšal delana gradbiščih v Srbiji in vdrugih državah jugovzhod-ne Evrope, ki so za Marmortrgi prihodnosti. Prek Srbijese želimo uveljaviti tudi vRusiji. Boj za posel je hud. Vnjem skušamo uveljavitisvoje prednosti. Slovenskitrg pa je za Marmor že zdav-naj premajhen."
Prek Srbije tudi v RusijoMarmor iz Hotavelj želi tudi s pomočjo nove tovarne v Topoli v Srbiji priti na trge jugovzhodne Evrope in Rusije.
Marmorjeva hčerinska družba MH Proin iz Zagreba jeuspešno opravila kamnoseška dela v novem modernemhotelu Kempinski v Savudriji na Hrvaškem. Material soobdelovali v Hotavljah. Savudrijski hotel je bil eno naj-večjih gradbišč, na katerem je sodeloval Marmor. Hota-veljsko podjetje je bilo vključeno tudi v obnovo Palaceoziroma Kempinski hotela v Portorožu.
Mateja Rant
Brdo pri Kranju - Maturante,ki so na letošnji maturi dose-gli vse možne točke, sta mi-nuli petek na Brdu pri Kranjusprejela predsednik državeDanilo Türk ter minister zašolstvo in šport Igor Lukšič.Predsednik Türk je ob tej pri-ložnosti poudaril, da Sloveni-ja želi biti družba znanja. "Topa zahteva veliko skrb za do-bro organiziranost, ki omo-goča, da se mladi, ki znanjerazvijajo, dobro vključujejo voblike dela." Ugotavljal je še,da bi v Sloveniji morali storitiše marsikaj, da bi dvignili ka-kovost študija. Fakultete bipo njegovem morale zagotav-ljati študij, ki bi omogočalnajkakovostnejše vključeva-nje najboljših diplomantov v
družbeno življenje. Šolskiminister Lukšič pa jim je de-jal, da bodo imeli prav oni vprihodnje posebno vlogo vtem svetu. "Kdor je boljši inima več talenta, ima tudi več-
jo odgovornost do sebe indrugih." Zaželel jim je še, dabi si zastavili mogočne cilje."Zberite energijo in se zmočnimi podporniki podajtena pot do zastavljenih ciljev."
Na poti do mogočnih ciljev
Mateja Rant
Kranj - "Ob Abrahamu fakul-tete za organizacijske vede izKranja, ki je naša članica žeod leta 1971, ko smo bili ševisokošolski zavodi v Mari-boru, se skupaj veselimo ve-likega napredka, ki smo gagradili najprej vsak zase innato tudi skupaj," je ob dne-vu Univerze v Mariboru in
petdesetletnici Fakultete zaorganizacijske vede Kranjpoudaril rektor mariborskeuniverze dr. Ivan Rozman.Ob tej priložnosti so podelilitudi priznanja fakultete inuniverze. Listino o častnemdoktoratu Univerze v Mari-boru je prejel nobelovec prof.dr. Erwin Neher z Inštitutaza biofizikalno kemijo Max
Planck v Goettingenu vNemčiji. Slovesnost ob dne-vu univerze je bila tokrat naFakulteti za organizacijskevede, kar je po besedah IvanaRozmana prvič v 34 letih, daso jo pripravili zunaj Maribo-ra. "S tem smo pokazali, danismo zgolj mariborska, am-pak vseslovenska univerza."Hkrati z univerzo je prazno-vala tudi fakulteta, ki jo letos
obiskuje petdeseta generaci-ja študentov. Kot je poudarildekan dr. Marko Ferjan, jefakulteta nastala zaradi po-treb kranjskega gospodar-stva. "Podpis sporazuma osodelovanju z gospodarskozbornico pa je dokaz, da go-spodarstvo fakulteto ceni injo bo potrebovalo tudi v pri-hodnje."
Častni doktorat za nobelovca Erwina Neherja
Listino o častnem doktoratu Univerze v Mariboru je prejelnobelovec prof. dr. Erwin Neher (levo). / Foto: Tina Dokl
Odprtje proizvodnega obrata Marmorja v Topoli: (od leve) predsednik upravnega odboraBranko Selak, predsednik občine Topola Dragan Jovanovič, izvršni direktor Marmorja Beograd Dragan Kontič in direktor hčerinske družbe v Beogradu Janez Bizjak
Sprejem za zlate maturante na Brdu. V ospredju BlažZupanc iz kranjske gimnazije v družbi ravnatelja FrancijaRozmana. / Foto: Tina Dokl
Trzin
Oskrbovana stanovanjapripravljena na vselitevGradnja enote doma za sta-rejše občane v središču Trzi-na, ki bo delovala v okviruDoma počitka Mengeš, jepri koncu. Štirinajst oskrbo-vanih stanovanj, ki so lastNepremičninskega skladapokojninskega in invalidske-ga zavarovanja, je že opre-mljenih, vsa pa tudi že ima-jo svoje najemnike. V sklopuDoma počitka bodo tudi sta-novanja za trg, ki jih je gradilKraški zidar, in dom za sta-rostnike, ki še ni opremljen,zato stanovalci oskrbovanihstanovanj nekaj časa še nebodo deležni celotne oskrbe.Na občini so zagotovili, dabo dom z vsemi storitvamizačel delovati novembra, vteh dneh pa so začeli spreje-mati tudi ponudbe za stano-valce doma. Prednost bodoimeli Trzinci. J. P.
4GORENJSKI GLAS
torek, 22. septembra [email protected]
Urša Peternel
Jesenice - "Letošnji uspeh namaturi dokazuje, da je Gim-nazija Jesenice odlična šola,da so naši dijaki ambiciozniin željni znanja, naši profe-sorji pa dobri. Upam, da bo-ste vedno ostali ponosni jese-niški maturanti," je poudari-la ravnateljica Gimnazije Je-senice Lidija Dornig v petekzvečer na tradicionalnemsprejemu za maturante, s ka-
terim se vsako leto poslovijood še ene generacije svojihdijakov. Tudi letos so se od-lično odrezali na maturi, sajjih je od 110 prijavljenih kar107 maturo tudi opravilo.Uspeh je bil torej kar 97,3-odstoten, kar je bistveno bo-lje od slovenskega povprečja.Še zlasti se je izkazala šesteri-ca dijakov, ki so se vpisalimed zlate maturante, dvamed njimi pa z vsemi osvoje-nimi točkami celo med "dia-
mantne". To sta bila TinaJanša in Gašper Poklukar(pri kemiji in angleščini navišjem nivoju je bil celo naj-boljši maturant v državi), po-leg njiju pa so več kot tridesettočk na maturi zbrali PeterBulovec, Katja Pretnar, LauraŠimenc in Maja Ropret. Vsiso prejeli srebrni znak Gim-nazije Jesenice, čestitali pa sojim tudi župani Jesenic,Kranjske Gore, Žirovnice,Gorij ter podžupana Radov-
ljice in Bohinja, ki so se tudiudeležili sprejema. Navzočaje bila tudi Mojca Škrinjar,predstojnica kranjske enotezavoda za šolstvo, ki je Gim-nazijo Jesenice opisala kot"šolo z dušo", uspeh na ma-turi pa po njenih besedah do-kazuje izjemno kvalitetošole. Vsako leto na sprejemupodelijo tudi zlati znak Gim-nazije Jesenice, letos ga je posklepu sveta šole prejela rav-nateljica Lidija Dornig.
Slovesno slovo od odličnih S tradicionalnim sprejemom so se poslovili od še ene generacije jeseniških gimnazijcev, ki so tudiletos dosegli izvrsten uspeh na maturi.
VPIS ABONMAJEV OD 18. 9. DO 26. 9. NA BLAGAJNI SOKOLSKEGA DOMA
OB DELAVNIKIH OD 16.00 DO 19.00 URE IN OB SOBOTAH OD 9.00 DO 12.00 URE
INFORMACIJE: NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH 04 51 12 344, 041 724 163,
E-MAIL [email protected], WWW.SKOFJALOKA.SI
SPONZOR:
VPIS ABONMAJEV OD 18. 9. DO 26. 9. NA BLAGAJNI SOKOLSKEGA DOMA
OB DELAVNIKIH OD 16.00 DO 19.00 URE IN OB SOBOTAH OD 9.00 DO 12.00 URE
INFORMACIJE: NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH 04 51 12 344, 041 724 163,
E-MAIL [email protected], WWW.SKOFJALOKA.SI
Jeseniški zlati maturanti skupaj z ravnateljico in župani oziroma podžupani / Foto: Anka Bulovec
Stojan Saje
Naklo - Od 16. julija letos jezaprto odlagališče odpad-kov Tenetiše, kjer je Komu-nala Kranj odlagala odpad-ke. Večina gorenjskih ob-čin je podpisala pogodbe oodlaganju odpadkov na de-ponijah Mala Mežakla inLogatec. V njih je določeno,da stane tona odloženih od-padkov 85 evrov. K temuprištejejo okoljske dajatve(16,893 evra/tono za Jese-nice in 20 evrov/tono za
Logatec) ter finančna jam-stva (15 evrov/tono za Jese-nice in 50 evrov/tono za Lo-gatec). Predlog novih cenodlaganja odpadkov temeljina pogodbah in izdanih ra-čunih za julij in avgust, jeobvestil občinske svetnike vNaklem direktor KomunaleKranj Ivan Hočevar. Pojas-nil je, da za Logatec plaču-jejo višja jamstva, ker ta de-ponija ni opredeljena kotregijska. Tja morajo vozitidel gorenjskih odpadkov,ker na Mali Mežakli lahko
odlagajo le pol odpadkovšest mesecev.
Župan Občine Naklo Ja-nez Štular je ugotovil, da soza podražitev vedeli že prej,a so vseeno zapravili depo-nijo Tenetiše. Ob tem šezdaj ni jasno, kje bo gorenj-ski center za ravnanje z od-padki. Za njihovo družinoje izračunal, da bo odlaga-nje odpadkov približno tri-krat dražje. To oceno je po-trdila tudi Marija PivkOman iz Komunale Kranj.Poudarila je, da je to le pov-
prečje. Nove cene bodoupoštevale prostornino za-bojnika in pogostost odvo-za odpadkov. Za zdaj višajole cene odlaganja odpad-kov, ne pa tudi cen zbiranjain odvoza odpadkov. Občin-ski svet se je strinjal, dabodo gospodinjstva plače-vala po 0,085 evra na me-sec za liter odpadkov prienem odvozu na teden, po-slovni subjekti pa od 1,58do 21,74 evra na odvoz. Tecene bodo veljale od 1. okto-bra šest mesecev.
Dražje odlaganje odpadkovStroški odlaganja komunalnih odpadkov so se povečali, zato Komunala Kranj predlaga višje cene.Občina Naklo je sprejela nove tarifne postavke za storitev odlaganja.
Tržič
Dražji vrtec v Tržiču
Z oktobrom se bodo programi v tržiških vrtcih podražili zadva odstotka. Nove cene, ki so bile oblikovane v skladu sstroški dela, živil, materiala ter storitev, bodo mesečno zna-šale 427 evrov za otroke, stare do treh let, 356 evrov za otro-ke, stare od treh do šestih let, in 381 evrov za vse, ki so vklju-čeni v kombinirane oddelke vrtca. Starši bodo tudi v prihod-nje prispevali približno šestindvajset odstotkov stroškov naleto, razliko pa bo pokrila občina. "Podražitve so bile priča-kovane, saj je z novim šolskim letom v program predšolskevzgoje vpisanih štiriinštirideset otrok več kot lani," je pove-dala Mateja Hafner Malovrh z Občine Tržič. Septembra sov VVZ Tržič odprli dva nova oddelka in zaposlili štiri novedelavke. "Kljub podražitvi še vedno spadamo med najcenej-še vrtce na Gorenjskem in v Sloveniji," je povedal župan Borut Sajovic, saj so po njegovih besedah v nekaterih obči-nah dražji tudi do dvanajst odstotkov. B. Be.
Cerklje
Ločevanje odpadkov tudi v višje ležečih vaseh
Potem ko so v Cerkljah maja uvedli izmeničen dvotedenskiodvoz mešanih komunalnih odpadkov in ločenih odpadkovza nižinska naselja, bodo takšen režim oktobra uvedli tudi vvaseh na pobočju Krvavca, je napovedal župan Franc Čebulj."Po visokogorskih vaseh bomo postavili rumene zabojnikeza ločeno odlaganje odpadkov, do konca leta pa bo stroškezabojnikov nosila občina, nakar se bomo odločili, kako na-prej. Na tem območju je namreč precej ljudi, ki tu ne živijostalno, smeti pa velikokrat ležijo v naravi. Težko je ugotovi-ti, kdo tako onesnažuje naravo. Po novem letu se bomo se-stali s predstavniki vaških skupnosti in preverili, ali bi bilamorda boljša rešitev, da rumene zabojnike dostavimo dovsakega gospodinjstva," razmišlja župan. S. Š.
Šenčur
Na ogled skoraj dvesto različnih vrst gob
V Osnovni šoli Šenčur je bilo minuli vikend na ogled 190 pri-merkov različnih vrst gob, ki so jih za razstavo nabrali članiGobarskega društva Kranj. "Letos se je sezona gobarjenjašele dobro začela. Pred mesecem in pol je bila že dobra rastgob, ki pa jo je ustavila avgustovska suša," je povedal AvgustPlemenitaš iz Gobarskega društva Kranj. Ta vikend bo raz-stava v trgovskem centru Mercator na Primskovem pri Kra-nju, prvi vikend v oktobru pa v Planetu Tuš v Kranju. S. K.
Tržič
Sprti tržiški svetniki
Dogajanje na septembrski seji občinskega sveta v Tržiču jepotrdilo, da je nekaj narobe z odnosi v svetniški skupini SDS.Anton Šuštar namreč ni hotel vstati, da bi lahko šel Janez Bogataj mimo njega do sedeža. Župan Borut Sajovic je prvega javno opozoril, naj dovoli dostop svojemu sosedu. Šuštar je odvrnil, naj ga Bogataj prosi za to, ne pa da ga brca.Slednji je pojasnil, da še nikoli ni brcal Šuštarja. Vzrok za nagajanje naj bi bila razhajanja mnenj med svetniki tržiškeSDS. Polovici ni všeč, kako se obnaša vodja njihove skupinePavel Rupar. Zato so za njegove zagovornike sovražniki. Sporse je tokrat končal mirno. Po vrnitvi vodij svetniških skupin sposveta z županom v dvorano (Pavel Rupar je bil odsoten)županu ni bilo treba posredovati, ker je Anton Šuštar vstal inzapustil sejo, Bogataj pa se je usedel na svoje mesto. S. S
Žirovnica
Gradnja pločnika se bo nadaljevala oktobra
Obnova regionalne ceste skozi Žirovnico z gradnjo pločnikase bo predvidoma nadaljevala prihodnji mesec, so pojasnilina Direkciji RS za ceste. Potem ko so lani obnovili odsek medŽirovnico in zdravstveno postajo na Selu, se je druga etapaobnove na 640 metrov dolgem odseku med Selom in mle-karno v Zabreznici nekoliko oddaljila, ker na prvi razpis za iz-biro izvajalca niso prispele sprejemljive ponudbe in so gatako razveljavili. "V teku je ponovni razpis, javno odpiranjebo predvidoma 23. septembra. Če bodo ponudbe sprejemlji-ve in ne bo pritožb na izbor, bomo predvidoma oktobra pod-pisali pogodbo z izbranim izvajalcem," so razložili na direk-ciji. Dela naj bi bila končana junija prihodnje leto. Vrednostnaložbe je ocenjena na šeststo tisoč evrov, sofinancirali pa jobosta direkcija za ceste in Občina Žirovnica. A. H.
5GORENJSKI GLAStorek, 22. septembra 2009
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - V Škofji Lokise namreč že drugo leto za-pored pojavlja težava z zago-tavljanjem varstva predšol-skih otrok, ker ne morejoustreči povečanemu zani-manju za vrtce. Obljubljajosicer, da bo oktobra odprlvrata modularni vrtec v Pod-lubniku, ki bo rešil varstvoza 112 otrok, za naprej pa sekaže možnost gradnje nove-ga vrtca v nekdanji vojašnici.Obstaja pa dvom, da bo mo-dularni vrtec pravočasno od-prt: svetnik Robert Strah(SDS) je na seji dejal, naj naobčini ne dajejo preveč am-bicioznih izjav o tem. Tudi vmožnost, da bo veliko zani-manja za koncesijo na po-dročju otroškega varstva,svetniki ne verjamejo pre-več, saj ne gre za donosnodejavnost. Prav pa je, datakšni obliki predšolskevzgoje odprejo pot, gre na-mreč za rezervno varianto,če občini ne bo uspelo pove-
čati prostorskih zmogljivostiza javne vrtce, je dejala svet-nica Mirjam Jan Blažič(SD). Andrej Novak (Zares)je menil, da hitre rešitve nebodo prinesle uspehov, ob-činska oblast pa naj rajemisli na zagotovitev prosto-rov v občinskih vrtcih. Raz-prava se je dotaknila tudi za-sebnega vrtca Sončni žarek,ki bo letos povečal zmoglji-vosti za dva oddelka, nimapa koncesije, ker ne izvajajavno priznanega programa.Odlok bo le zapolnil prazni-no, ki v občini vlada zaradizakona o javnih vrtcih, jemenil Dušan Krajnik (NIT),Zorica Škorc (GŽS) pa je iz-razila pomislek zaradi in-špekcijske odločitve, da vvrtcu, urejenem v dijaškemdomu, ne smejo več spreje-mati otrok. Ali namreč nevelja neko prehodno obdo-bje glede standardov in nor-mativov? Blaž Kavčič (LDS) je izrazilnaklonjenost odloku, opozo-ril pa na pasti, ki se utegne-
jo pokazati. Izrazil je tudidvom, koliko je predšolskavzgoja primerno področjeza angažiranje zasebnegakapitala in koliko podjetni-škega interesa lahko priča-kujejo. Matej Demšar (SLS)tudi ne pričakuje veliko za-nimanja zasebnih ponudni-kov otroškega varstva, zdi pase mu prav, da občina temuodpre vrata. Tina Nastran(SLS) pa ima pomisleke vzvezi s časovno omejitvijokoncesije, češ da to pred-stavlja veliko tveganje za vla-gatelja. Anton Peršin (SDS)pa meni, da bi morali ljudi,ki se odločajo za otroško var-stvo s koncesijo, k temuspodbuditi z davčnimi olaj-šavami in drugimi podobni-mi mehanizmi. Na isti sejije dal župan Igor Draksler vrazpravo pravilnik, ki bi za-gotovil subvencijo za tisteotroke, ki ne hodijo v vrtec,vendar naposled o njemniso odločali, ker so si bilamnenja o njem zelo naspro-tujoča.
Tudi vrtci s koncesijoŠkofjeloški občinski svetniki so soglasno podprli sprejetje novega odloka,ki omogoča razpis koncesij za varstvo predšolskih otrok.
Maja Bertoncelj
Medvode - Turistična zvezaMedvode je trinajsto letopodelila priznanja akcijeMoja dežela - lepa in gosto-ljubna, sicer projekta Turi-stične zveze Slovenije. Po-delili so deset priznanj, dveposebni priznanji in razgla-sili dobitnika pelinovegacveta. Priznanje za najlepšeurejeno javno površino sodobili skrbniki otroškegaigrišča pri Podružničniosnovni šoli v Sori, za naj-lepši javni objekt je bil raz-glašen Župnijski dom Sora,za najlepše urejen spome-
nik naravne in kulturne de-diščine podružnična cerkevsv. Jakoba na Katarini, v ka-tegoriji industrijskih podjet-niških objektov so prizna-nje prejele Savske elektrar-ne iz Ljubljane, med javni-mi zavodi Osnovna šolaPreska, med gostinskimiobjekti Gostilna Bencak izMedvod, za najlepše ureje-no kmetijo družina Dobni-kar iz Žlebov, za lepo ureje-no zasebno hišo družiniŠtrukelj iz Žlebov in Košir sTopola, za najlepšo pa dru-žina Vehovec iz Vaš. Podeli-li so tudi dve posebni pri-znanji. Prejeli sta ju ŠD
Sora za organizacijo prvegaFestivala kranjske klobasein Vrtec Medvode za sodelo-vanje v projektu Mala šolaturizma. Pelinov cvet pa jetokrat šel v roke ObčiniMedvode, oddelku za go-spodarske javne službe, insicer zaradi slabega vzdrže-vanja ceste v vas Žlebe. Po-leg priznanj akcije Moja de-žela - lepa in gostoljubna sopodelili še dve priznanji indenarni nagradi za foto na-tečaj. V kategoriji Polho-grajski Dolomiti je prizna-nje prejela Irena Krasnik, vkategoriji pohodništvo paTeja Kopač.
Graja občini za cesto v Žlebe
Marjana Ahačič
Radovljica - Vodenje Alpod-ma, nepremičninskega pod-jetja, ki v občinah Radovljica,Bled, Bohinj in Gorje uprav-lja tudi večino večstanovanj-skih stavb, je konec prejšnje-ga meseca po odstopu direk-torice Marinke Šlibar Vendeprevzel Simon Zore. Zore jebil v preteklosti zaposlen naradovljiški Komunali, na ob-činah Radovljica in Bled, šestlet pa je bil direktor Študent-ske organizacije v Ljubljani.
Kasneje je bil samostojnipodjetnik, zadnja tri leta jedelal kot upravnik stavbe ne-kdanjega Intertrada v Radov-ljici. Je tudi član radovljiške-ga občinskega sveta. Kot pra-vi, se je za vodenje podjetjaAlpdom odločil, ker ima po-trebne izkušnje. "Ker me topodročje zanima, sem seve-da v zadnjem obdobjuspremljal tudi delovanje Alp-doma in opazil, da podjetjeni na pravi poti, saj se je osre-dotočilo predvsem na uprav-ljanje, zanemarjalo pa je po-
dročje inženiringa, nadzo-rov, projektiranja in gradnjeza trg." Kot pravi Zore, bo pridelu predvsem na začetkunajveč pozornosti posvetilenergetiki: rekonstrukciji ko-tlovnic v kombinaciji z ob-novljivimi viri energije in izo-laciji objektov. "Eden večjihprojektov bo prav gotovo ure-ditev etažne lastnine in funk-cionalnih zemljišč v povezavis parkirnimi mesti, ki jih vneposredni bližini stanovanj-skih objektov kronično pri-manjkuje."
Alpdom ima novega direktorja
Pisne prijave s kratkimi življenjepisi in dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslovu: Gorenjska banka, d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, Sektor splošnih poslov.
za naslednja delovna mesta:
Samostojni komercialist ll v sektorju poslovanja s podjetjiz visoko univerzitetno oz. strokovno izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri in in enim letom ustreznih delovnih izkušenj, ki zna:
Ključne naloge
izvajanje ustreznih aktivnosti v zvezi z
vanju navodil. Komercialni referent ll v sektorju poslovanja s podjetji z visoko univerzitetno oz. strokovno izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri in enim letom ustreznih delovnih izkušenj, ki zna:
Ključne naloge
odobritvi in izvajanje ustreznih aktivnosti v
Samostojni poslovni analitik v sektorju zakladništva univerzitetno oz. strokovno izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri in enim letom ustreznih delovnih izkušenj, ki:
rokom
Ključne naloge
Referent poslovanja z občani v PE Kranj in v PE Jesenice s srednješolsko izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri in enim letom ustreznih delovnih izkušenj, ki zna:
Ključne naloge
strankam.
www.gbkr.si
Iščem sodelavke ali sodelavce Iščem sodelavke
PREJELI SMO
Slovenci rešujemo sezono
V članku s tem naslovom sonavedeni tudi podatki o turistič-nem obisku na Bledu, ki naj bibil slabši kot v prejšnjih letih, zarazliko od slovenskih zdraviliščin Portoroža, kjer so bili boljuspešni. So za neuspeh blejske-ga turizma krivi tudi blejski tu-ristični delavci? Znajo ponuditisvojemu gostu kaj več kot lepotoBleda, otok, grad in jezero?
Pred seboj imam na pogledlično knjižico-turistični pro-spekt "Bled in your pocket", na-menjeno blejskim gostom. Vnjej so številni podatki o Bledu,o prireditvah, zgodovini, go-stinstvu ... Del knjižice je na-menjen 20 kilometrov oddalje-nemu Bohinju, nekaj strani 30kilometrov oddaljeni KranjskiGori, o 4 kilometre oddaljeniRadovljici pa blejski gost iz njene izve ničesar, čeprav je Ra-dovljica mesto z ohranjenimsrednjeveškim mestnim jedrom,z obrambnim jarkom, lepo ob-novljeno graščino, častitljivogotsko cerkvijo, mogočnim re-nesančnim dvorcem, kar nekajimenitnimi gotsko-renesančni-mi hišami, muzeji. Skratkamesto vredno ogleda.
Tudi med kulturnimi dogod-ki knjižica ne omenja radovlji-
ških dogodkov. Festival stareglasbe, v okviru katerega se je le-tos zvrstilo deset vrhunskih kon-certov, bi najbrž zanimal mar-sikaterega blejskega gosta, mor-da tudi jazz glasba na Linhar-tovem trgu ali poletni večeri obživi glasbi na terasi kavarneKino. To se dogaja na "pragu"Bleda, le nekaj kilometrov odblejskih hotelov. Ne razumemblejskih turističnih delavcev, iz-jema je župan Janez Fajfar, dane vidijo bližnje Radovljice ssvojimi zgodovinskimi zname-nitostmi in bogatim kulturnimdogajanjem kot idealne dodatneponudbe za njihove goste.
Tudi sicer je v knjižici precejpovršnosti. Naj omenim le eno:pod naslovom "Bled what tosee" je med muzeji omenjen lemuzej v gostilni Lectar v Radov-ljici, avtorju pa se ni zdelo vred-no dodati še svetovno znanegaČebelarskega muzeja in zna-menite Šivčeve hiše nasproti.
Zgornja Gorenjska je enosamo turistično območje in do-kler ne bodo turistični delavcirazumeli, da ga morajo pove-zati informacijsko in kulturno,z varnimi kolesarskimi potmiin z markiranimi pešpotmi, nemorejo pričakovati turističneganapredka.
Avgust Mencinger,Radovljica
Škofja Loka
Večer v spomin na Tineta Debeljaka
Muzejsko društvo ŠkofjaLoka bo ob 20-letnici smrtidr. Tineta Debeljaka jutri,23. septembra, ob 20. uri, vSokolskem domu pripraviloBlaznikov večer. Nikolaj Ježin Rozina Švent bosta ob tejpriložnosti predstavila knji-go Kazimier Wierzynsky:Olimpijski venec, ki ga jeprevedel Tine Debeljak. Go-vorili bodo o življenju indelu tega loškega rojaka.Njegov nečak Janez Debe-ljak bo najprej spregovoril oDebeljakovi rodbini na Lo-škem, Debeljakov vnukMarko Vombergar pa boprikazal dokumentarni filmo njegovem življenju v Ar-gentini. Ob tej priložnostibosta iz Argentine prišli De-beljakovi hčerki Metka in Jo-žejka, ki jima bodo izročililistino o posthumnem ime-novanju Tineta Debeljakaza častnega člana muzej-skega društva. Odprli bodotudi razstavo Marka Vom-bergarja z naslovom Slo-venci v Argentini danes.Pred večerom bo maša vcerkvi sv. Jakoba. Muzejskodruštvo je v spomin na Ti-neta Debeljaka izdalo tudiprilogo Loškim razgledomDoneski. D. Ž.
[email protected] GLAS
torek, 22. septembra 20096
Maja Bertoncelj
Rudno polje - Pretekli tedenje na Rudnem polju na Po-kljuki potekalo državno pr-venstvo v letnem biatlonu.Po dva nova naslova sta vpi-sala Klemen Bauer pri mo-ških in Teja Gregorin priženskah. Slednja bo v tehdneh v Oberhofu v Nemčiji vpoletni različici biatlona bra-nila dva naslova svetovne pr-vakinje. Po državnem prven-stvu sva se pogovarjali o ci-ljih in o pripravah na zimskosezono, na katero se priprav-lja z moško ekipo pod vod-stvom Uroša Velepca.
Državno prvenstvo je poka-zalo, da ste v odlični formi.
"V tekaškem delu je bil na-rejen napredek, strelsko paniham iz dneva v dan. Ne de-lam pa zaradi tega nobenepanike. Do zime je še nekajčasa, da to popravim."
Na zasledovalni tekmi je bilozanimivo gledati vaš dvoboj zmlajšim bratom.
"Aleš je kot mladinec star-tal hkrati in na enaki razdaljikot jaz. To je bil prvi tak dru-žinski dvoboj. Nikoli še nisvatekla tako skupaj. Je bilo karzanimivo, in vse do zadnjegastreljanja, ko je on zgrešilpreveč, sva bila praktičnodrug ob drugem. V zadnjemčasu je zelo napredoval, takoda se že lahko kosa z mano.Trenirava pa ne skupaj, kersva v različnih ekipah."
Letos ste prestopili v moškoekipo. Razlog?
"Želja po spremembah.Malce drugačen način tre-ninga mi očitno zelo ustreza.
Je sicer bolj naporen, imamveč hitrih treningov, tudi ko-ličina je večja. Že v začetkujunija smo začeli delati mal-ce hitrejše treninge, mešansistem. Tega je precej več kotprej. Na trenutke sem zeloutrujena, a mislim, da se bopozimi to obrestovalo."
Imate enak program kotfantje, lahko komu sledite?
"Imam podoben program.Morda naredim kakšno mi-nuto manj. Slediti pa fantomne morem. So vseeno tolikomočnejši, da se z njimi nemorem primerjati. Sicer pase zelo dobro razumemo."
Se ne bojite, da bi bilo to zavas prenaporno?
"Za zdaj še nisem pregore-la in upam, da ne bom."
Kaj kažejo testi?"Naredila sem rolkarski test
na Soriško planino. Dva dniprej sem imela vročino inkljub temu za dvajset sekundizboljšala osebni rekord. Mis-lim, da to dosti pove."
Ste bolj samozavestni kotvčasih?
"Samozavesti mi nemanjka. Dokazala sem, dalahko pridem v sam sveto-vni vrh. Treba je le tako na-daljevati. Moja hiba je bilamorda vedno prav v tem, danisem imela potrebne sa-mozavesti, da nisem verjelavase. Sedaj ni več tako in vtem je napredek. Velik na-predek je tudi sicer v mojipsihološki pripravljenosti.Na tem delam z BranetomSkubicem."
Ker ne trenirate z ženskami,nimate prave primerjave.
"Primerjava je bila to dr-žavno prvenstvo, prava pabo verjetno svetovno prven-stvo v Oberhofu, kjer se bože videlo, kam spadam.Vsaj nemška ekipa bo ver-jetno nastopila z najboljši-mi tekmovalkami."
Branite dva naslova od lani.Kakšna so pričakovanja inkakšen pomen dajete pr-venstvu?
"Zame so pomembnejšeolimpijske igre oziromacela zimska sezona. Kar setiče prvenstva v letnem bia-tlonu, bom v tekmo šlasproščeno, bo pa verjetnobistveno težje kot lani, ko zizjemo Michaele Ponza nibilo nobene odlične tekmo-valke. Letos mislim, da boprimerjava zelo dobra."
Zima bo kmalu tu. Kakobodo potekale priprave dotakrat?
"Po svetovnem prvenstvuv Oberhofu nas čaka še pettednov zelo težkega trenin-ga, nato teden dni aktivne-ga odmora, potem pa zadnjispecifičen trening verjetnos kar nekaj intervali. In se-zona se bo začela."
Se boste skoncentrirali naolimpijske igre ali si želitevisoko tudi v skupnem se-števku svetovnega pokala?
"Želim si zelo visokeskupne uvrstitve, glavni ciljpa so seveda olimpijske igrev Vancouvru. Če bomo formo tempirali tako kotlani, bi se lahko vse izšlo.Upam, da mi bo tudi zdravjeslužilo."
Družinski dvoboj, ki smo ga pretekli četrtek videli na Pokljuki: Teja Gregorin je bratu Alešu, še mladincu, ušla po zadnjem streljanju. / Foto: Tina Dokl
Maja Bertoncelj
Lipnica - V Lipnici pri Kropije bil v nedeljo start šeste tek-me za Pokal Slovenije v gor-skih tekih: teka na Vodiškoplanino. AD Olimpik ga jeorganiziral tretjič, prvič pa ještel za slovenski pokal. Na4,8 km dolgo progo s 665 mvišinske razlike se je podalonekaj več kot sto tekačev. Vmoški konkurenci je bil popričakovanjih s časom 28minut in 17 sekund najboljšiNovogoričan Mitja Kosovelj,pri ženskah pa njegova ses-tra Mateja, ki je na 1120 me-trov visoko planino pritekla v
33 minutah in 44 sekundah.Za Mitjem je bil kot drugi vcilju Simon Alič, tretji paPeter Letnar. Pri ženskah jedrugo mesto osvojila KajaObidič, tretje pa ValerijaMrak.
"Današnji tek je dobra pri-prava za tek na Šmarnogoro, za finale svetovnegapokala, na katerem bo tudištevilna mednarodna udelež-ba. Progo na Vodiško planinosem poznal samo po profilu,nisem pa si je prej ogledal.Kot v vsako tekmo sem šeltudi tokrat na zmago," je po-vedal Mitja Kosovelj, najboljšislovenski gorski tekač. Aliča,lanskega zmagovalca tegateka, ki pa je potekal na nekajkrajši progi, je prehitel za 41sekund. "Proga je razgibana,kar hitra. Konkurenca je letosseveda precej močnejša. Mojcilj je čim bolje odteči, nisem
pa trenutno v ne vem kakodobri formi," je Simon Aličpojasnjeval pred startom. Vcilju je bil z doseženim seve-da zadovoljen. Gorske tekačezadnja pokalna tekma čaka 3.oktobra na Šmarno goro.
Vodiška planinabratu in sestri
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
”Tesa” trenira s fantiBiatlonka Teja Gregorin se je odločila za spremembo in se na olimpijsko sezono pripravlja z našomoško reprezentanco. "Treningi so daljši in bolj naporni," pravi 29-letna Ihanka, ki bo v teh dnehbranila naslov dvakratne svetovne prvakinje v letnem biatlonu.
Maja Bertoncelj
Kranj - V Športni dvoraniPlanina v Kranju je v ne-deljo potekal turnir PokalCombit Kranj, uvodni tur-nir v novo odbojkarsko dvo-ransko sezono, ki se bo stekmami v prvi ligi začela 3.oktobra. Nastopile so tri eki-pe. Z dvema zmagama soturnir osvojili igralci GalexMira iz Murske Sobote preddomačimi odbojkarji AstecTriglava in ekipo CalcitKamnik. Pri Sobočanih jeizstopal najboljši igralecturnirja Tomaž Horvat, po-kal za najboljšega podajalcapa je šel v roke TriglavanuMilošu Antoniću. Slednji jeokrepitev kranjske ekipe, ki
je po lanski sezoni doživelakar nekaj sprememb. Odšliso štirje igralci, na novo pasta v klubu poleg Srba Anto-nića, ki je lani igral za Krko,v Kranj pa prišel kot zame-njava za podajalca Bojinovi-ča, še Nejc Berčič in SimonBilandžič.
Kljub spremembam ima-jo Kranjčani visoke ciljetudi v novi sezoni. Šestoleto bo na klopi trener Mar-ko Brumen, ki pred novosezono pravi: "Ostali smona isti ravni ali pa smo zaodtenek slabši od lani, med-tem ko so se nasprotniki do-bro okrepili. Kamnik imazelo mlado in perspektivnoekipo, ob tem je solidentudi Šempeter, pa Pomurje,
ki bo po mojem mnenjunaš najresnejši konkurent vboju za 4. mesto. Naš cilj je
polfinale. Je realen, bo pamalce težje dosegljiv kotlani."
Polfinale je realen cilj
Na turnirju se je v dresu Astec Triglava izkazal tudi državnireprezentant Jan Planinc (št. 8). / Foto: Tina Dokl
Mitja Kosovelj je že po ravninskem delu kot prvi zavil vvzpon proti Vodiški planini. Sledil mu je le Peter Letnar.
Ni več neporažene ekipe
V soboto sta se s tekmami 4. kroga nadaljevali prva in drugačlanska gorenjska nogometna liga. V prvi ligi je prvi porazdoživela ekipa Velesovega, tako da ni več nobene ekipe, ki biimela popoln izkupiček. Z 2 : 1 so v gosteh izgubili z AlpinoŽiri, ki je tudi nova vodilna ekipa na lestvici. Drugi so nogo-metaši Velesovega, tretji pa Bohinja. Preostali rezultati 4.kroga: Niko Železniki : Kondor 0 : 1, Naklo - Klub zmagoval-cev : Hrastje 3 : 1, Mimovrste=) Jesenice : Visoko 3 : 0, Bohinj: Kranjska Gora 4 : 1 in Polet : Bled Hirter 0 : 0. Pari 5. kroga(26. septembra z začetkom tekem ob 16. uri) pa so: KranjskaGora : Alpina Žiri, Visoko : Bohinj, Bled Hirter : Mimovrste=)Jesenice, Hrastje : Polet, Kondor : Naklo - Klub zmagovalcevin Velesovo : Niko Železniki. V 2. gorenjski nogometni ligi soBitnje doma s 3 : 4 izgubile s Čirčami, na tekmi med Pod-brezjami in DLN je bil rezultat 3 : 3, med Ločanom in Brito-fom pa 0 : 0. Trboje in Preddvor bodo tekmo 4. kroga odig-rali 30. septembra. Na lestvici vodijo Podbrezje pred Bitnja-mi in Britofom. Pari 5. kroga, ki bo 26. septembra, vse tekmepa se bodo začele ob 16. uri, so: Britof : Trboje, DLN : Ločan,Čirče : Podbrezje in Preddvor : Bitnje. M. B.
Miroslav Braco Cvjetičanin
Kranjska Gora - Ogrevali sose pred jurišem. S pogledomin kolesom sem sledil Stane-tu iz Glasove kolesarske eki-pe in ugibal, kaj si misli uropred štartom. Resen in pre-udaren človek je. Trema muje stiskala bore na obrazu.Njegov obraz je dobil sivinobrkov. Je pripravljen na ju-riš? Je v njem dovolj pogu-ma, da s tisoči kolesarji na-pade Vršič? Bo kdo omagal?Kaj če omaga on? Kaj čeomagam jaz? Prekleti strah,prekleta trema. Sta res moč-nejša od užitka? Nista!
In tisti, ki mu uspe pririni-ti kolo na vrh, lahko pozabina neposrečen naslov prire-ditve - Juriš. Jurišali so mo-goče partizani, a kolesarji ni-kakor ne moremo, ker nasže pred prvo serpentino ča-kajo sovražne sile utrujeno-sti, ki nam juriš spremenijov počasno zabijanje, obrača-nje pedal, ki se iz ovinka vovinek samo še upočasnjuje.Ko se lahka kolesca spreme-nijo v betonska. Da, so neka-teri, ki so podobni jurišni-kom, a če jih na vrhu vpraša-te, vam bodo prav tako odgo-vorili, da so se vkopali, šepreden so se serpentine za-čele. In teh je petindvajset.Deset kilometrov kot desetlet, nekateri kolesarji imenu-jejo ta vzpon. Prevozil semga že neštetokrat in prav toli-kokrat sem se ga bal. Prijate-ljica Saša, ki ima Vršič zahišno goro, pravi, da ga lah-ko prevozi miže, a ko prideJuriš, popolnoma otrpne:pravi, da vrže sidro že priMihovem domu.
Hotel sem se ga lotiti pre-vidno in nepojmljivo za mojznačaj - pametno. To pome-ni, da se načrta nisem mogeldržati. Že pri njegovih stopa-
lih sem ga napadel kot besenpes. Videti je bilo kot pravijuriš za svobodo oz. zmago.Začudenje tistih, ki vedo, dami hribi niso pri srcu, je biloupravičeno, vendar kot so mipravili pred štartom, semmoral dokazati svojo dobropripravljenost. Ta pa je iz-puhtela že pri prvih kockah.Da, moja dobra pripravlje-nost me je zapustila že prikolenih tega velikana. In po-tem je Braco samo še trpel.Njegov pogled je bil vodenozamegljen, ušesa gluha,nogi prežgani, hrbet zlom-ljen, ponos zlomljen, voljazlomljena, roki omrtvičeni,vrat gumijast ... Vršič je ti-ran. Muči vsakogar, ki se galoti. Vršič je rabelj. Vršič jedacar. Vse plačaš, vse plačaš.Prehitevali so me in prehite-vale so me. Še dobro, da jihnisem dobro videl. Niso švi-gali mimo mene, vsakdo, kime je prehitel, mi je sicer od-vzel nekaj kisika in motivaci-je, a so tudi trpeli. Zdi se mi,da je Ajdovska deklica slišalaeno samo stokanje, ki se je izSavske doline selilo proti So-ški. Slišala je stokanje in di-hanje, žuborenje verig inzobnikov, šelestenje koles insem in tja, ampak res samosem in tja, kako furmanskokletvico. Veste, kje je najtežjidel Juriša na Vršič? Ko se pe-lješ mimo Mihovega doma.Enkrat se moram tam usta-viti in vrat zaviti tistemu, kipušča odprta vrata kuhinje.Kako tam zadiši po ričetu,joti, pasulju, kranjskih klo-basah, svežem kruhu ... Neda sem lačen že tam, ampakče pomislite o razlogu muče-nja - vlačenja kolesa protivrhu in razlogu, zakaj se nebi ustavili za svež ričet, šilcedomačega, kos toplega hleb-ca, potem boste mogoče do-jeli, da včasih pametno raz-mišljam. Šel sem mimo, jas-
no. Se oglasim, ko ne bomimel številke na hrbtu inčipa na kolesu. Prehiteli some tudi taki, katerih od dalečne ločiš, ali so na biciklu alina muli. Prehitele so metudi gamsice ali kako se rečeženskemu gamsu. Nekatereso tako vitko sukale pedalke,da sem celo za kratek čas po-čil ob pogledu na hruškastoozadje prehitevajoče. VrhVršiča je imel megleno ka-puco. Pokrila je tudi mene.Potem sem sestopil s kolesa,pogledal na mojega prijateljaGarmina, koliko časa semporabil za tole kalvarijo, inugotovil, da sem bil hitrejšikot lani. Moj čas je bil 42 mi-nut in 37 sekund. To je čas,
za katerega ti mnogi čestita-jo. Tudi meni so, nekateri.Ne vsi, ker nekateri niso pri-čakovali, da jih bom prehi-tel. Juriš na Vršič je tekmain dirka in ni juriš. Juriš nasamega sebe, ker Vršiča sene da premagati. Juriš naVršič je take vrste rekreacij-ska prireditev, ko tudi tistinajbolj zapriseženi "pano-ramci", pravi rekreativniužitkarji na vrhu pritisnejostop na svoji štoparici. Vse-eno mi je Juriš všeč. Všeč mije zaradi svoje tradicije in za-radi svojih tegob. Všeč mi jeobčutek na vrhu, ko vsautrujenost dobi fakturo z na-smehi množice zmagoval-cev. Da, to mi je najbolj všeč.
Jutri bomo videli, kakšen pri-delek smo si pridelali v kolesarskisezoni. Pridelek kolesarske moči,hitrosti, spretnosti, vzdržljivostibomo pokazali na Glasovi posa-mični vožnji na čas, ki je zaradislabega vremena odpadla prejš-njo sredo. Trasa je znana in boenaka, kot je bila spomladi nazačetku sezone. Start bo ob16.30 pred gostilno Na Razpo-kah nad Besnico, cilj pa pred go-stilno Na sedlu na Čepuljah.Torej od gostilne do gostilne z 19razgibanimi, hitrimi, težkimi,strmimi kilometri vmes.
Ne ustrašite se. Ni tako tež-ko, kot se sliši. Še težje je, kot simislite ...
Kaj je to posamična vožnjana čas ali kronometer? Polegčasomera je to kolesarska disci-plina, ki pokaže, koliko močilahko kolesar pretvori v hitrostmed dogodkom, ko vsak tekmujesam proti uri na isti progi. Samproti uri? Da, sam proti uri.Vmes so seveda vedno še veter,zamotani ovinki, slaba cesta, pe-sek na ovinkih, strmi spusti,klanci, mokra cesta ... Nihče odnas nima veliko izkušenj s kro-nometrom, vendar bom za lažjopripravo skušal natrositi nekajkoristnih napotkov, ki si jih jepametno zapomniti. Prvi po-memben dejavnik je, da temelji-to ogrejete telo. Prav zato se dobi-mo na Razpokah in ne pred Go-renjskim glasom, da se bo vsakdosam po svoje ogrel do starta. Nastartu preverite prestavno raz-merje, poskrbite, da imate v takiprestavi, da boste sploh lahkospeljali z dvorišča gostilne NaRazpokah. Med vožnjo stalnoglejte naprej! Sami ste na cesti,napor bo velik in zato obstaja ne-varnost, da začnete vijugati pocesti, če boste gledali v tla. Aero-dinamika je pri kronometru zelopomemben dejavnik, zato osta-nite v nizki drži, torej se držitena dnu krmila. Ne začnite pre-hitro, ker se zna zgoditi, da pre-gorite še pred polovico dirke. Nanašem kronometru vas čaka šegorski del oziroma pravi vzpondo Čepulj zato bo zelo hudo, čeboste do vznožja Jošta prišli žepopolnoma izčrpani. Na cestibodite previdni in stalno imejte vmislih, da vozite na lastno odgo-
vornost in za lasten užitek. Naj-bolj nevarno je skozi središčeStražišča, zato bodite tam še po-sebej pozorni. Ko vam bo najtež-je, se spomnite na Janin štrudelj,ki vas čaka v gostilni Na sedlu.Mogoče bo pomagalo. Pravza-prav bo zagotovo pomagalo. Pri-sežem. Jaz najprej pomislim naorošeno steklenico, ki jo je Janinaročica pravkar odprla, in potemše na topel štrudelj. In potem semi začne zelo muditi na vrh.Puls pod majico sicer galopiraproti maksimumu, ampak se nedam. Tudi vi se ne predajte prvibolečini, saj bo minila, ko bo pri-šla druga in potem tretja in takonaprej do cilja. Ni pa bolečinavse, kar boste občutili na krono-metru. Občutili boste tudi hitrostin prepoznali boste napredek vprimerjavi s pomladjo. To lahkoz gotovostjo potrdim.
Na cilju ne bo zmagal tisti, kibo imel najboljši čas, ampak ti-sti, ki bo najbolj napredoval vprimerjavi s spomladanskimkronometrom. Ne vem, če bomožno na cilju tako hitro obra-čunati pridelek, zagotovo panam ga bo uspelo do naslednjetorkove številke Gorenjskega gla-sa. S sabo imejte obvezno ano-rak, ker se zna zgoditi, da se priJani zamudimo dlje od predvi-denega. Nikakor pa ne pozabitemobilnikov, da boste lahko pokli-cali številko 031/614 467, če sevam bo zgodilo kaj nepredvide-nega. Torej se vidimo jutri. Da-nes pa imate še čas za posled-nje priprave, torej za obvezenpočitek, preden pokažete svojkolesarski pridelek.
Kakšen je pridelek?
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
7torek, 22. septembra 2009GORENJSKI GLAS
Juriš na samega sebePred podplati Vršiča je bilo tisoč kolesarjev.
Tek po ulicah CerknaCerkno, 26. 9. 2009
Organizator OŠ - OŠ CERKNODodatne informacije Ana Hadalin 040 225 823
11. Vzpon z gorskimi kolesi na Blegoš Hotavlje, 27. 9. 2009
Organizator ŠPORTNO DRUŠTVO MARMOR HOTAVLJEDodatne informacije http://www.sdmh.si/, 045181316,041623397
3. Tek Gorenjskega GlasaPreddvor, 27. 9. 2009
Organizator Klub Trmastih PreddvorDodatne informacije g. Janez Ferlic in g. Marjan Petek, 031 561663 in 041 624 158
Napovednik rekreativnih dogodkov
Tudi najhitrejša Kranjčankana kolesu Urša bo na Glasovem kronometru.
Favorita Jože in DarkoStane Papler na vrhu Vršiča
770-čeladna množica jurišnikov
Mateja in Saša komentirata vzpon
GORENJSKI GLAStorek, 22. septembra 20098 [email protected]
Ob nastanku požara je bilosicer v obratu štirinajst delav-cev, štirje pa so bili v njegovineposredni bližini. Ranjenihni bilo, so pa po podatkih po-licije pet delavcev zaradi lažjezastrupitve z ogljikovim mo-noksidom odpeljali v Zdrav-stveni dom v Kranju.
Tudi vodja gasilske inter-vencije Tomaž Novak iz Ga-silsko reševalne službe Kranjje potrdil, da so se v peteksrečno izognili katastrofi:"Ko smo poklicni gasilci pri-speli do požara, so ga že ome-jili in gasili Savini gasilci,tako da smo mi samo še izve-dli napad in ogenj pogasili dokonca. Obseg požara ob na-šem prihodu ni bil velik, je pabilo gašenje vseeno težavnozaradi zadimljenosti in velikekoličine saj. Ker so v prostoruprisotne kemikalije in drugenevarne snovi, smo lahko za-dovoljni, da ni prišlo do večjekatastrofe." V intervenciji jeskupno sodelovalo 75 gasil-cev, poleg Savinih in poklic-
nih še prostovoljni gasilci izpetih okoliških društev.
V mešalnici Savatecha naobmočju kranjske Save naLaborah je požar izbruhnil vpetek pol ure pred poldne-vom, in sicer na sistemu zatehtanje olja v mešalnici.
Slednjega je ogenj tudi uni-čil, kakor tudi elektro nape-ljavo in zgornji del vstopnenaprave z dozirnim siste-mom za saje in razna polnila.Škode zaradi izpada proiz-vodnje naj ne bi bilo, saj ima-jo v Savatechu dovolj zalog
za nemoteno petdnevno pro-izvodnjo, vsaj del proizvod-nje v mešalnici pa želijo čimhitreje usposobiti. Kot pravidirektor Hafnar, bodo vskrajni sili iskali rešitve tudiv povezavi s sosednjimi pod-jetji na savskem dvorišču.
Preprečili katastrofo na Laborah
JEZIKOVNA ŠOLAvabi k sodelovanju predavatelje tujih jezikov:
francoščine, španščine, italijanščineTimsko delo, ustvarjalna klima
Vaše prijave pričakujemo do 30. septembra 2009 na naslovuLJUDSKA UNIVERZA KRANJ, Cesta Staneta Žagarja 1
LU K
RAN
J, S
. ŽA
GAR
JA 1
, K
RAN
J
Bohinj
Usoden spust po kanjonu
V petek popoldne se je med spustom po rečnem kanjonu vBohinju smrtno ponesrečil 31-letnik iz Bohinjske Bistrice, sosporočili s Policijske uprave Kranj. 31-letnik je odpeljal sku-pino šestih državljanov Velike Britanije na spust po rečnistrugi Jerečice. Z grebena struge je skočil v tolmun, iz kate-rega ga je voda po približno minuti naplavila na površje ter ga odnesla čez manjše slapove in skale nižje po grebenuJerečice. Iz vode ga je potegnil eden od prisotnih turistov in ga takoj začel oživljati, a brez uspeha, saj je 31-letnik umrlna kraju nesreče.
Črnivec
V ovinku peljal naravnost
V nedeljo popoldne se je na regionalni cesti Črnivec-DobroPolje hudo ponesrečil 22-letni motorist iz okolice Medvod.Med vožnjo iz Podvina proti Črnivcu je z daljše ravnine, kipoteka vzporedno z naseljem Črnivec, zapeljal v daljši desniovinek, kjer pa je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal narav-nost preko nasprotnega voznega pasu, tam trčil v varovalnoograjo, nato pa še v robnik, ki ločuje avtobusno postajo odvozišča. Po trčenju je hudo ranjen obležal na bližnjem trav-niku. Reševalci so ga odpeljali v Bolnišnico Jesenice. S. Š.
Kranj, Škofja Loka
Petnajst jih je pogledalo pregloboko v kozarec
Kranjski in škofjeloški policisti so v noči na petek izvedli po-ostren nadzor prometa po metodologiji Promil. Morda tudizaradi zmage slovenskih košarkarjev nad južnimi sosedi soza volanom zasačili kar petnajst vinjenih voznikov. Štiri naj-bolj vinjene so pridržali do streznitve. Skupno so sicer z al-kotestom preizkusili 281 voznikov, od katerih je eden vozilbrez vozniškega dovoljenja. Policisti so v vsej noči izrekli šedvanajst glob za prekrške, na sodišča pa podali tri obdolžil-ne predloge. Pet voznikov so zaradi blažjih prekrškov leopozorili. V skupnem nadzoru je sodelovalo osemnajst policistov in tri starešine iz Škofje Loke in Kranja. S. Š.
Kranj
Policijski sindikat napoveduje miren protest
Sindikat policistov Slovenije bo policiste pozval, da 5. oktobraz mirnim protestom izrazijo nasprotovanje predlogom vladeo zamrznitvi oziroma zmanjšanju plač v javnem sektorju, torej tudi policijskih. Kot je sekretar policijskega sindikataFranci Frantar povedal za STA, policistom ne morejo dajatinapotkov, da naj namesto glob izrekajo le opozorila, bodo papoliciste pozvali k razmisleku o svojem položaju. S. Š.
Jesenice, Lesce
V lokalu, ko je že zaprto
V noči na soboto je neznani tat vlomil v gostinski lokal,ukradel sto evrov gotovine, nato pa izginil v noč. Dve nočiprej pa je nekdo vlomil v gostinski lokal na območju Lesc.Vlomilec je odnesel gotovino in cigarete, s čimer je lastnikaoškodoval za približno šeststo evrov.
Kranj
Potrebovali so stavbno pohištvo
Neznani storilci so prejšnji teden iz nezavarovanega skla-dišča v Kranju odpeljali dvanajst oken različnih dimenzij tervhodna vrata in žaluzije. Lastnika so tatovi oškodovali zaokoli 2700 evrov. S. Š.
�1. stran
V gašenju požara v Savatechu je sodelovalo 75 gasilcev iz Save, GRS Kranj in petih prostovoljnih gasliskih društev. / Foto: Matic Zorman
Simon Šubic
Kranj -Kranj - V soboto je bilo predtrgovskim centrom Merca-tor Primskovo v Kranju zeloživahno. Na preventivni pri-reditvi Varno - za življenje sose namreč na enem mestupredstavile različne službeza zavarovanje življenja inpremoženja. Prireditev, ki jepritegnila pozornost števil-nih Kranjčanov, je organizi-ral največji slovenski trgo-vec, k sodelovanju pa je po-vabil Svet za preventivo invzgojo v cestnem prometuKranj (SPV), Policijsko upra-vo Kranj, Zdravstveni domKranj, Gasilsko reševalno
službo Kranj in avtošoloB&B iz Kranja.
Na parkirišču pred trgov-skim centrom so si obisko-valci lahko ob strokovnih ko-mentarjih ogledali policista-motorista pri spretnostnivožnji na poligonu, demon-stracijo reševanja ponesreče-nega motorista, sposobnostipolicijskih psov, različnetehnike gašenja, oživljanje zavtomatskim defibrilatorjem,reševanje v prometni nesrečidveh vozil s pomočjo policij-skega helikopterja. AvtošolaB&B je prikazala nekaj voz-niških veščin, kot sta zavi-ranje v sili in spretnostnavožnja, ter delila koristne
napotke - tudi o varni vožnjiotrok. Otroke je razveselil še čarovnik Grega, svoje voz-niške spretnosti pa so lah-ko preizkusili na poligonuJumicar.
"Take prireditve so zelokoristne, kar so nam tudi da-nes pritrdili številni gledalci.Veliko občanov namreč za-nima, na koga se obrniti, čese znajdejo v različnih nesre-čah, na tej prireditvi pa ima-jo tudi te informacije zbranena enem mestu," je dejalaTatjana Kocijančič iz SPVKranj. Takšne prireditve biradi v Kranju še organizirali;če bi bilo le mogoče, dvakratna leto: spomladi in jeseni.
Vse o varnosti na enem mestuNa Primskovem v Kranju so se v soboto predstavile različne službe zazavarovanje in reševanje življenja in premoženja.
Ponesrečence z zelo hudimi ranami do bolnišnice prepeljejo s helikopterjem. / Foto: Gorazd Kavčič
Domžale
Menjali bodo vodovod
V Domžalah so vnovič vlo-mili v trgovino. Nepridipraviso odnesli več kosov inšta-lacijskega materiala in pri-ključkov za vodovodne si-steme. Podjetje so oškodo-vali za okoli štiri tisoč evrov.
Kamnik
Mirili vročekrvneže
Kamniške policiste so v so-boto poklicali v enega od lo-kalov na območju Kamnika,ker sta gosta razgrajala inrazbijala inventar. Ko so poli-cisti prispeli tja, sta moža-karja že odšla popivat dru-gam, a so ju kaj kmalu našli.Med opravljanjem postopkase eden od vročekrvnežev ni pomiril, zato so moraliuporabiti prisilna sredstva inga pridržati. Policiste je v ne-deljo za pomoč prosil tudiobčan, ker je doma razgrajalnjegov sin. Po opravljenemrazgovoru so sinu izdali pla-čilni nalog.
Jezersko, Bled
Za tarči vzela avtomobila
V petek popoldne je nekdona Jezerskem vlomil v oseb-ni avtomobil. V njem je na-šel ženski torbici, iz katerihje vzel dokumente in plačil-ne kartice. Gmotna škodaznaša šeststo evrov. Na Ble-du pa je v noči na petek izgi-nil osebni avtomobil BMW645 črne barve z registrskoštevilko LJ 64-5NN. Lastnikje njegovo vrednost ocenilna 25 tisoč evrov. S. Š.
Jesen na vrtuSeptember 2009
www.gorenjskiglas.si
Če drži stoletna pratika, nas čaka to jesen lepo in toplo vreme, najprej malo hladnih indeževnih dni, potem pa bo sledilo bolj toploin lepo vreme skoraj do konca jeseni. Torej se pripravimo na vse - ob lepem vremenu se bomo vrteli po vrtu, pobiralipridelke in jih shranjevali, spravljali sadje,poskrbeli za trato, v dežju pa počivali in delalinačrte za naslednjo pomlad.
Igor Pavlič
Septembrski dnevi so pri-nesli hladnejše noči, veter,dež in nekatere rože so od-cvetele hitreje, kot smo pri-čakovali. Trajnice lahko pocvetenju že presadimo nanove površine, ali pa jih raz-delimo in posadimo samomanjši šop, drugo zavrže-mo. Odvisno od tega, kakohitro se razmnožujejo. Pri-poročamo, da trajnice presa-dite na vsake tri leta. Da jihočistite plevelov, da zemljona novo prekopljete in tudipognojite. Le tako boste do-segli, da bodo imele lepše invečje cvetove. Če imatemožnost dobiti preperelhlevski gnoj, je to najboljšegnojilo, sicer pa je naprodajže zelo obogatena zemlja,zapakirana v vreče. Dobro jezemlji dodati tudi nekajšote, ki zadržuje vodo. Raz-dalja med posajenimi rastli-
nami je lahko večja, sajbomo kasneje okrog njihlažje okopavali, vmes pa lah-ko prihodnje poletje posadi-
mo še kakšno enoletnico, kibo gredico barvno popestri-la. September je najboljšičas za presajanje vseh traj-nic. Porežemo jim nadzem-ne dele, korenine skrajšamodo polovice. Po sajenju jihobilno zalijemo.Ker je dež uničil lepe cveto-ve, jih kar pospravimo. Ne-katere se tudi hitro posušijo.Ob tem porežemo tudi nad-zemne dele, ki so že porja-veli ali odmrli. Proti koncumeseca dobro pregledamotudi skalnjak. Rastline, ki sose preveč razmnožile, razde-limo. Bolj agresivne sortelahko prerastejo svoj prostorin druge nimajo dovolj pros-tora. Tako skalnjak izgubisvoj čar. Če rastlin ne more-mo omejiti z obrezovanjem,jih izkopljemo, razdelimo inznova posadimo. Tudi suho-zide pred zimo pregledamo,če jim poletne nevihte mo-goče niso izprale prevečzemlje. Tu so navadno posa-jene blazinaste trajnice in če
jim zmanjkuje zemlje, jonadomestimo z bolj ilovna-to, ki se dobro oprime kore-nin, pa tudi skal.V tem času izkopljemo tudigomolje gladiol, ki so žepred časom odcvetele. Nasteblih se lahko ob deževjupojavijo različne bolezni, kipreidejo na gomolje, kar zzgodnjim izkopavanjempreprečimo. Gomolje otre-semo vse zemlje, nadzemnedele pa pustimo dolge desetcentimetrov in shranimo vsuh prostor. Dalije cvetijovse do slane, zato njene go-molje izkopljemo proti kon-cu septembra.Iglasta drevesa in drugozimzeleno grmičevje mora-mo pred zimo dobro zaliti.Te rastline pozimi ne smejotrpeti suše, mraz jim ne ško-di. Iglavci skozi iglice odda-jajo vodo tudi pozimi, tovodo, če ni deževja, pa lahkočrpajo samo iz tal, sicer se,predvsem mlade sadike, po-sušijo.
Cvetlični vrtovi so prehitro odcveteliPoletje z vročimi temperaturami se je poslovilo hitreje, kot smo pričakovali.
Igor Pavlič
Že nekaj sezon so buče kotokras jesenskemu cvetju.Številni jih sadijo prav v tanamen in poskrbijo, da sodel jesenskih dekoracij. Naj-bolje se obdržijo na hlad-nem, zato so hvaležne in ob-stanejo tja do prednovolet-nega časa. Poznamo neštetosort in če so razstavljene naenem prostoru, se jih kar nemoremo nagledati. Po bar-vah jih lahko zelo lepo kom-biniramo s cvetjem, pred-vsem z mačehami, ki so po-stale najbolj priljubljene ro-
žice jesenskih zasaditev tudidoma. Buče nenavadnih ob-lik, barv in vzorcev blestijokot glavna dekoracija jesen-skih zasaditev. Popestrimotudi kake starejše predmete,na primer lesen voz, na ka-terega naložimo koruznestorže, buče, kakšno cvetlič-no korito jesenskih rož indekoracija za kako kmečkodvorišče je čudovita. Lepopridejo do izraza v kakšnihposebnih posodah: bodisi vlesenih čebrih, glinenih lon-cih, pletenih košarah, idejne zmanjka, le malo domiš-ljije morate imeti.
Jesenske dekoracijeNe samo jedilne bučke, ki jih imamo radi na poletnih jedilnikih, tudi okrasne so vsako letobolj zanimive in iskane.
10 Jesen na vrtu, torek, 22. septembra 2009
V sadovnjaku
Igor Pavlič
Osnova dobrega sadovnjakaso plodna tla. Že ob krčenjustarega sadovnjaka moramoračunati na to, da so na ko-reninah ostale bolezni - ko-reninska gniloba ali ličinkeškodljivcev, ki so morebitnanevarnost za nov sadovnjak.Povzročitelji teh bolezni ži-vijo v zemlji, predvsem stru-ne in nekatere ličinke, ki po-tem napadejo nove sadike.Zaradi vsega tega moramotla ozdraviti te nadloge. Vča-sih so star sadovnjak zaseja-li z žitom in šele naslednjeleto spet posadili drevesa.Danes pa priporočamo, dana površino, s katere smoodstranili staro in bolno sad-no drevje, posadimo drugovrsto sadja: na primer košči-čarji naj zamenjajo pečkarjein obratno. Če moramo za-
radi pomanjkanja ustreznihpovršin zasaditi enake sortesadja, zamenjajmo vsaj pod-lago, del zemlje. Nikoli pane sadimo v isto sadilnojamo, kjer smo izkopali sta-ro drevo, novega drevesa.Smisel sajenja je obilen inkakovosten pridelek, zato jezelo pomembno, kakšno
zemljo drevesu nudimo, sajbo na njej raslo dolgo časa.Če se nam zdi, da je zemljaizčrpana, jo je treba izboljša-ti. Dobra zemlja je že poluspeha. Potem dobra inzdrava sadika, ki naj bo po-sajena čim hitreje, ko smojo odkopali s prejšnjega me-sta. Sadno drevje posadimo
v času mirovanja rastline,torej od sredine oktobra pado začetka pomladi. Vseka-kor drevo ne sme brsteti. Toobdobje delimo na jesenskoin spomladansko sajenje. Je-sensko ima prednost, ker sekorenine ukoreninijo inspomladi že bujno odžene-jo. Seveda obstaja nevarnostpozebe, pa škode pred volu-harji in divjadjo. Mlade sadi-ke je treba dobro zaliti, da sezemlja oprime korenin. Sa-dilne jame pripravimo žekak teden pred sajenjem.Premer jame naj bo od 40do 100 cm in globine 50 cm.Sadiko damo v jamo in jozasujemo s plastjo izkopanezemlje, potem šele damognoj ali boljšo zemljo, ki nesme imeti stika s korenina-mi. V jamo namestimo tudioporo in drevesce nanj pri-vežemo v obliki osmice.
Nova sadna drevesa v starem sadovnjakuPo dolgih letih je tudi sadovnjak treba pomladiti, kakšno drevo se posuši, ali zboli, ali ne rodi, kotsmo pričakovali, pa ga zamenjamo z novim, z boljšim in bolj rodovitnim. Seveda je nova drevesa najbolje zasaditi na novi površini, če imamo za to prostor.
KMETIJSKA TRGOVINATel.: 04/53-53-616Fax: 04/53-53-625
Odprto: ponedeljek - petek od 8. do 19. uresobota od 8. do 12. ure
Pestra ponudba blaga za kmete in vrtičkarje.
KMEČKA TRŽNICA Vsak petek od 14. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure
na pokritem delu parkirišča zadruge.
Pestra ponudba pridelkov in izdelkov z okoliških kmetij.Kruh, zelenjava, sadje, mlečni izdelki, moka in mlevski izdelki,
med, gobe, sokovi, likerji, žganje...
Igor Pavlič
To je kar že privilegij, saj ne-škropljenega sadja skorajdane poznamo več. V našihotroških letih smo ga pobi-rali po kmečkih vrtovih, kjerje bilo jabolk in sliv kot list-ja. In če imamo lasten vrt, siomislimo poleg okrasnih gr-mov in dreves tudi sadov-njak: češnja, jablana, sliva,to so drevesa, ki vam bodobogato obrodila brez poseb-ne nege in seveda brez škro-
piv. Trajalo bo kakšno letoali dve, da bodo bogato obro-dila, vendar to sadje priča-kujemo z veliko neučaka-nostjo, da dozori in ga obe-remo.Jesensko sajenje listnatedrevnine se navadno začneproti koncu oktobra, kodrevje odvrže liste. Prednostpred spomladanskim saje-njem je ta, da je izbira drev-nin jeseni veliko večja kotspomladi. In če se odločiteza točno določeno vrsto sad-
ja, imate večjo izbiro dobitiželeno sorto. Splača se po-truditi, saj sadnih dreves nekupujemo vsako leto in podveh, treh letih bi bilo razo-čaranje preveliko, če plodovine bi bili taki, kot ste jih pri-čakovali. Jeseni posajena sa-dika se čez zimo bolje uko-renini in navadi na novookolje. Zato je treba v temčasu že imeti izbrane sortesadja, ki ga želite kupiti inposaditi, najbolje v bolj son-čen del vrta.
Igor Pavlič
Ko poberemo najboljše, karnam drevesa dajo, ne sme-mo pozabiti na sadovnjak.Najprej pregledamo, če mor-da ni škodljivcev, predvsemvoluharjev. Ti naredijo novepoti po vrtu, ki jih je trebaodpreti in vanje nastaviti pa-sti. Čez zimo bo imela divjadvsak dan manj hrane, zatobo začela obiskovati sadov-njake in gristi lubje na dreve-sih. Najboljša zaščita pred
njimi je ograja. Tudi odpadlolistje pospravimo. Če je zdra-vo, ga pograbimo na kom-post, če je bolno, ga sežgemoali odpeljemo. Spomladi je tolahko vir novih okužb z raz-ličnimi boleznimi. Drevesatemeljito poškropimo, pre-gledamo, če na drevesih nisoostali gnili plodovi, tudi temoramo odstraniti. Ne sme-jo ostati na drevesih do po-mladi. Tako preprečimo, dabi se v sadovnjak naselile bo-lezni in škodljivci.
Sadovnjak po obiranju
Sadje z domačega vrtaUžitek domačega vrta je tudi sadež, ki je dozorel doma - utrgamo in pojemoga kar na vrtu, povsem zdravega.
S AVAKMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z. o. o. LESCE
Rožna dolina 50. 4248 LESCEtel: 04 53 53 610 fax: 04 53 53 621 e-pošta: [email protected]
Tel. in fax: 04/53-09-25004/53-09-251
Ugodna in pestra ponudba jabolk iz integrirane pridelave.
NOVO!!! Naravni jabolčni sok, brez dodanega sladkorja in konzervansov, stisnjen iz lastnih jabolk.
Obisk bo vaša prava odločitev - prepričajte se!
110 letKmetijsko gozdarska zadruga z. o. o. Škofja Lokatel. 04/51 30 300fax 04/51 30 303
Vljudno vabljeni v zadružne trgovinePoljanske in
Selške doline,Škofje Loke
in na Trato.
KG
Z z.
o.o.
ŠK
OFJ
A LO
KA
, K
IDR
IČE
VA 6
3 A
, 4
22
0 Š
KO
FJA
LOK
A
11Jesen na vrtu, torek, 22. septembra 2009
Okras naših domov
Igor Pavlič
Skorajda vsako lepo okraše-no mizo krasi orhideja. Jekot čudežna roža, ki je iznajbolj oddaljenih krajevsveta prišla k nam. Skorajdani praznika in darila, da nebi poklonili lepega cveta, zad-nji modni hit so orhideje.Čudežno lepe lončnice, kidolgo cvetijo. Kupce prevza-mejo zaradi neobičajnihcvetov - tako po barvi kot po
obliki. Barve so živih in za-nimivih odtenkov. Orhidejeprihajajo iz toplih in vlažnihtropskih dežel, največ izAzije. Pri nas živijo le v no-tranjih prostorih. Vzgojanovih sort je plod človeko-vih rok in žlahtnitelji jih že po več kot sto let križajoin tako dobijo nove in lepšesorte. Ne le na videz, tudi porastnih zahtevah so zelodrugačne od drugih cvetic.Številne sorte ne rastejo iz
zemlje, temveč se oprijema-jo površine skal ali dreves-nih debel in vej - ne da bi jihzajedale. Nekatere morajobiti v stalni senci, druge napolnem soncu, ene vsak danzalite, druge le na vsaka dvatedna, ene zračenje nujnopotrebujejo, druge prepihane marajo. Vse orhidejeimajo zračne korenine, s ka-terimi srkajo vlago iz zraka.Pri presajanju jih posadimotako, da zračnih korenin ne
zakopljemo v substrat, sega-ti morajo čez lonček.Orhidej ne smemo saditi vobičajno zemljo za lončni-ce. Rastnim potrebam za-dosti le dobro odcedni sub-strat, ki ima grobe vlaknineza sajenje in ga je najboljekupiti že pripravljenega. Orhideje lahko napadejo tu-di škodljivci: kapar, volnateuši, rdeči pajek in tripsi. Če jih opazimo, škropimo zustreznimi insekticidi.
Orhideje so zamenjalenamizne šopke
DRE
VESNICA PORENTA
Prodaja vseh vrst sadnega drevja:
● hruške ● jablane ● slive● marelice ● breskve ● ribez ● josta
● maline ● češnje
Gorazd PorentaSv. Duh 112, 4220 Šk. LokaTel.: 04/5132-045GSM: 041/829-877
odprto od 9. do 17. ure
12 Jesen na vrtu, torek, 22. septembra 2009
Biotehniški center Naklo
Ob besedi plodovi največkratpomislimo na jesenski čas. Inprav je tako. V vseh barvah,predvsem pa v toplih, nas taletni čas obdaja z zanimivimi,očarljivimi in tudi okusnimi plo-dovi. Kot bi nas narava hotelapripraviti na zimo in z njo pri-hajajočimi hladnimi barvami.Zato uživajmo v tem času in sepoigrajmo z "darili" gozda,zelenjavnega vrta ali sadov-njaka in naredimo nekaj jesen-skih dekoracij. Ne samo, da lahko v različnihkombinacijah postavimo sadjein zelenjavo v dekorativne po-sode, ampak ustvarimo nena-vadne umetnine. Malo domiš-ljije, nekaj prostega časa indobre volje in že si lahko izstarega dežnika pričaramopravi jesenski dežnik, ki ga
lahko postavimo v večji dnevniprostor, hodnik ali pa kar predvhodna vrata. Imate mogoče kakšen par pre-majhnih pisanih otroških škor-njev, ki ne najdejo novega last-nika? Porabite jih za osnovovaših dekoracij. Vanje lahkopoložite nekaj kamenja za ob-težitev in nekaj vej, na katerelahko obesite različne plodo-ve. Večje plodove lahko posta-vite na tla ob škornje in v bazovaše dekoracije, manjše, kotnpr. šipek ali robide, pa lahkovpletete med veje. Ne pozabite na srobot. Iz nje-govih upogljivih stebel lahkooblikujete različna ogrodja zavečje aranžmaje, lahko pa siže zdaj pripravite osnovo zaadventni venček. Če nimateustreznih posod za aranžma-
je, si izdolbite bučo, v katerovstavite gobo za sveže cvetjein nato naredite aranžma. Edino na kar moramo biti paz-ljivi, je, da imajo ranjeni plo-dovi krajši rok trajanja in jihmoramo ob prvih znakih gnitja
odstraniti. Narava nas vabi,da izkoristimo tople sončne je-senske dni za nabiranje deko-rativnih materialov v naravni"tržnici" in ustvarjamo.
Mag. Sabina Šegula, BC Naklo
Bogastvo jeseni - barviti plodovi Kako s papriko in paradižnikom?Poznamo veliko različnih sort paradižnikov in paprike. V zad-njem času sta zelo v modi cepljena paradižnik in paprika.Rastline zrastejo zelo visoko, imajo veliko listne mase in tudiveliko plodov. Vse te rastline zelo dobro uspevajo v zavaro-vanih prostorih (v rastlinjakih in tudi v s folijo prekritih gredahdomače izvedbe). Proizvajalci novih sort, predvsem cepljenk,pa se zelo trudijo ustvariti rastline, ki bi uspevale na prostemin dale veliko pridelka brez dodatnega prekrivanja rastlin.Eno izmed takih sort paradižnika in eno paprike sem imelatudi sama. Rastlini sta rasli na prostem, dobro sta bili oskrbo-vani z vodo in hranili. Julija so se na paradižnikovih listih inplodovih začele pojavljati težave s črnimi obroči. Letos pole-ti se je to rado dogajalo zaradi izrazitega nihanja tempera-ture in vlage in s tem posledično pomanjkanja kalcija. Papri-ka teh nihanj ni zaznala v tolikšni meri in jih zato tudi ni po-kazala, vendar pa ni dosegla višine, kot so jo druge rastlinev rastlinjaku. Rastline s kemičnimi fitofarmacevtskimi sredstviniso bile zaščitene. Vse težave na paradižniku so se odpravi-le s škropljenjem s čajem iz njivske preslice, ker so rastline po-stale odpornejše. Če ste poleti lepo skrbeli za paradižnik in papriko, vam plodoviše vedno zorijo. Obirali naj bi jih kar do konca oktobra. Plodove paradižnika pobiramo, ko so zreli, ker takrat vsebujejonajveč vitaminov (barva naj bo rdeča, oranžna ali rumena,odvisno od sorte). Papriki prve plodove oberemo čim prej, ker tako spodbudimo nastajanje novih plodov. Pri rdečih inoranžnih sortah so prvi plodovi zeleni, zadnji pa obarvani.
Če se približuje močan padec temperatur, paradižnikove plodove še vedno lahko rešite pred mrazom. Na koncu rastnesezone paradižnikom prerežemo korenine v premeru 50 do60 cm od rastline. Rastlini preprečimo dotok hranil in jo na tanačin prisilimo, da začnejo zoreti vsi plodovi. Ob napovedislane rastline zaščitimo s kopreno, ki jo odkrijemo naslednjidan, ko se temperatura dvigne nad nič stopinj Celzija. V primerumožne hujše zmrzali odrežemo cele rastline in jih odnesemo vnotranji prostor (klet, garažo) in obesimo z vrhovi navzdol, dapočasi dozorijo. Če so se s paradižnikom začele pojavljati težave(lise ali pege na listih, preden se pojavijo pege na plodovih),poberemo še zelene plodove, jih shranimo v papirnato vrečko ali zavijemo v časopisni papir in damo v prostor, kjerje temperatura med 18 in 21 stopinjami Celzija. Plodove sprotipregledujemo in zrele uporabimo, preden se pojavi gnitje. Zorenje plodov paradižnika pa lahko pospešimo tudi z jabolki.V zaboj zelenih paradižnikov položimo dve do tri zrela jabolka.Plin etilen oz. zorilni plin bo pospešil zorenje. V zaboj polagamovedno le eno plast paradižnikov. Če naložimo več plasti, zreliin zmehčani paradižniki v spodnji plasti počijo.
Nataša Šink, univ. dipl. inž. agr., BC Naklo
Bio
tehn
iški
cen
ter
Nak
lo,
Stra
hinj
99
, N
aklo
DELOVNI ČAS TRGOVINE:ponedeljek: zaprto; torek: 13.00 - 18.00;
sreda, četrtek, petek: 9.00 - 13.00;
DAN POKLICEV - 10. NOVEMBER 2009 - VABLJENI
Telefon: 04/277 21 26, 041/499 935. Več informacij najdete na naši spletni strani: www.bc-naklo.si
Pršice so majhne živalce, so-rodnice žuželk, ki imajo štiripare nog, bodalnice, s kateri-mi sesajo rastlinske sokove, inso brez kril. Telo je zgrajeno izglavoprsja in zadka. Velike sood 0,2 do 0,5 milimetra, odvis-no od vrste pršice. Razmnožu-jejo se z jajčeci, iz katerih serazvijejo ličinke, katere imajosamo tri pare nog in ravno
tako kot odrasle živali sesajorastline. Ločimo več skupin pr-šic: prelke, mehkokožne pršicein pršice šiškarice.Pršice prelke so velike do 0,5milimetra, največkrat so skritena spodnji strani listov, kjer se-sajo sokove. Zaradi sesanja sena zgornji strani listov pojavijodrobne svetle pikice, ki so po-sledica vbodov. Na spodnji
strani listov najdemo pajčevi-no. Pri močnem napadu listirjavijo, postanejo bronastebarve, se zvijajo, zaostanejo vrasti in končno se posušijo terodpadejo. Sobne rastline, kiso dobro preskrbljene s hraniliin vodo, so manj občutljive nanapad pršic. Ker se pršice po-sebej dobro počutijo v suhemprostoru, moramo poskrbeti zaustrezno vlažnost, zato rastlinepršimo z vodo ali pa med lonč-nice postavimo posode zvodo. Rastline ne smejo biti iz-postavljene prepihu. Tudi mehkokožne pršice pogo-sto napadajo okrasne rastlinev rastlinjakih, npr. rumenoglav-ko, aralijo, azalejo, begonijo,gloksinijo, bršljan, kalanhojo,afriško vijolico, streptokarp,gerbero, itd. Velike so do 0,3milimetra in so belkasto prosoj-ne. Za razliko od pršic prelkpa se pospešeno razvijajo vrazmerah visoke zračne vlage.Običajno s težavo določimonapad mehkokožnih pršic, po-trebujemo povečevalno stekloin kar nekaj izkušenj, da pravil-no določimo škodljivca. Meh-kokožne pršice najdemo medmladimi poganjki in glede navrsto rastlin povzročajo zeloznačilne simptome: hiranje po-ganjkov, rjavenje rastnega vr-šička, zbitost poganjkov, drob-ni listi, navznoter zaviti listni ro-bovi, kodranje, iznakaženje li-stov, plutavost na spodnji stranilistov, odebelitev listov pri afri-ški vijolici, nenormalno dlaka-
vost. Ob hudem napadu listiporjavijo in odpadejo, cvetoviso iznakaženi in pegasti. Pršice zatiramo z akaricidi (po-sebna skupina fitofarmacevt-skih sredstev za zatiranje pršic)ali insekticidi, ki delujejo tudina pršice. Pred škropljenjempreverimo, na katere stadijerazvoja deluje pripravek. Ne-kateri ne delujejo na jajčecapršice, zato moramo škroplje-nje ponoviti ali celo večkratškropimo. Škropimo v 8 do 10-dnevnih razmakih. Med regis-triranimi sredstvi proti pršicamnajdemo Promanal AF NEU vobliki razpršilca in Vertimec1,8 % EC v obliki koncentrataza emulzijo.
Marija Urankar, univ. dipl. inž. agr., BC Naklo
Pršice na okrasnih rastlinah
Spomladi cvetoče čebulniceKo začno prvi listi svoj jesenski barviti nastop, je čas, da pomislimo na pomlad. Nekoliko nenavadno se sliši, ampak zaspomladi cvetoče čebulnice moramo izdelati načrte zasaditveže zdaj. V trgovinah že lahko kupimo različne gomoljčke in čebulice, ki jih moramo posaditi v zemljo pred zimo, če želimo, da naslednjo pomlad cvetijo. Za te rastline je namrečpomembno, da so v času zimskega mraza v zemlji, saj le tasproži razvoj cvetnih zasnov, iz katerih se nato razvijejo cvetovi. Tipični predstavniki te skupine cvetlic so tulipani, hijacinte, narcise, žafrani, hrušica in zvončki.Pri saditvi je priporočljivo upoštevati pravilo, da je globina saditve čebulice dve ali tri višine čebulice. Čebulicam najboljodgovarjajo propustna tla. So pa tudi izjeme, kot so zvončkiin močvirska logarica. Pri sajenju lahko čebulice predhodnozaščitimo pred mišmi ali voluharji tako, da najprej izkopljemojamo ustrezne globine, vanjo položimo plastične košarice alipa jih izoblikujemo iz pocinkane drobne mreže. V te košaricepoložimo čebulice in vse skupaj zasujemo. V primeru, da čebulice sadimo s sadilnim klinom, moramo paziti, da jamica ni preozka, saj se čebulica lahko zagozdi vsredini jamice. V tem primeru ostane pod čebulico prazenprostor, koreninski krožec (mesto, kjer poženejo korenine)nima stika s podlago in čebulica propade.Ob nakupu čebulic bodimo pazljivi na zdravstveno stanje.Biti morajo čvrste, brez ranic in brez drobnih rjavih ali rdeč-kastih pikic, ki so lahko znak glivične bolezni. In še en nasvet, čebulice lepše pridejo do izraza, če jih sadimo skupaj v večjih skupinah.
Mag. Sabina Šegula, BC Naklo
Mehkokožna pršica podveliko povečavo
Slastni plodovi paradižnika, oblikovani v paradižnikov grozd
Zdrava cepljena rastlina paradižnika na prostem v septembru
13Jesen na vrtu, torek, 22. septembra 2009
Barvit jesenski vrt
OČARLJIVO POTOVANJEPO SVETU ŽIVALI
496 strani, trda vezava
cena: 29 €
cena za naročnike: 23,2 €
KAKO GOJITI VEČ KOT450 IZBRANIH VRST
1007 strani
cena: 32,90 €
cena za naročnike: 26,32 €
Za naročnike Gorenjskega glasa
20 % popust
CVETO»EOKRASNERASTLINE
ODADOŽ
Knjigi lahko kupite na GG vsak dan od 8. do 19. ure, v petek do 16. ure.
Naročila po tel.: 04/201-42-41ali na [email protected]. Ceni knjige prištejemo poštnino.
Za vas beležimo čas
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Predstavljamovam kompost, ki je srce in dušanaravnega vrta, in visoke grede, kivse bolj osvajajosodobne vrtičkarje.
95 straniCena: 16 EUR + poštnina
Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo popust!
Nova knjiga za lep, naravi prijazen vrt vseh velikosti (lahko le vrtiček ob hiši).
Naročila sprejemamo po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected]. Knjigo lahko kupite tudi na sedežu Gorenjskega glasa, vsak dan od 8. do 19. ure, v petek do 16. ure.
❀
✿
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
✿
✿
❀
✿
Igor Pavlič
Nekaterim je spreminjajočase narava v jeseni lepša kotcvetoča spomladi. Ljubiteljivrtov radi poslikajo vrt v je-senskih barvah, saj spremi-nja svojo podobo iz dneva vdan. V številnih barvah sotudi nekatere trajnice, medkatere spadajo okrasne tra-ve. Te s svojimi klasi socve-tij čudovito dopolnjujejo zadnje cvetove aster, marjetin krizantem, ki veljajo zazadnje jesensko cvetje.Trave so se razrasle po vrto-vih šele zadnjih nekaj let,saj dopolnjujejo skorajdavsako zasaditev s trajnica-mi. Predvsem gredice obpoteh in tlakovanih dvoriš-čih. V ospredju so posajeneblazinaste trajnice, potemnižje sorte enoletnic, spo-mladi so vmes nizke čebul-nice, največkrat tulipani, za-
daj višje trajnice in cvetočeenoletnice in čisto zadaj vi-soke trave in okrasni grmi.To je cvetoča kulisa rož, kicveti čez celo leto, v vsakemletnem času je drugih barv.Sedaj presadite vse trajnice,jih razporedite po velikosti,vmes pustite prostor za eno-letnice in seveda kakšen tu-lipan mora spomladi zacve-teti. Drugo leto boste gredi-co le občudovali.Trave so povečini zelo neza-htevne trajnice, ki ne potre-bujejo veliko nege, pa tudištevilo sort se povečuje. Iz-biramo jih po višini rasti inbarvi cvetov. Zadnja leta sovrtnarji vzgojili tudi enolet-ne sadike trav, ki jih sadimomed balkonsko cvetje. Tezelo polepšajo cvetlična ko-rita in dajejo zasaditvam po-sebej bogat videz. Trave soposebej lepe, če lahko posa-dimo nekaj sadik skupaj,tako ustvarijo bogato ozadjedrugim cvetočim trajnicam,na primer jesenskim ane-monam ali rumenim rudbe-kijam in lila-modrim jesen-skim astram visoke rasti. Iz-bor trajnic mora biti res pe-ster, da celo leto nekaj cveti,sicer se moramo zavedati,da trajnica cveti določen časv letu, po cvetenju jo pore-žemo in tam ostane prazenprostor. Tega navadno za-polnimo z enoletnicami, kotso cinije, astre, kleome ...
Barve jeseniKonec septembra, še bolj pa oktobra narava dobi druge barve. Odene se v tisoče odtenkov, listispreminjajo barve od rumene, oranžne, rdeče, rjave, dokler jih jesenski veter ne odnese.
Igor Pavlič
Poznamo različne tipe vrtovin skupno imajo to, da so za-sajeni z vsemogočim. Vča-sih pa so najlepši vrtovi, kidajejo vtis, kot da niso obli-kovani in so zrasli kar samiod sebe. A za to navideznopreprostostjo se skriva skrb-no načrtovanje, pri čemer soupoštevani številni dejavni-ki. Vrt se v primerjavi s hišonenehno spreminja. Ne le izsezone v sezono, ampak izdneva v dan.Rodovitnost sadja, cvetenjerož, plodovi zelenjavnegavrta, razkošno cvetje naoknih in balkonih, vse to so
bogati pogledi na lepo hišoin vrt. Pojav škodljivcev inbolezni, nepredvidljive vre-menske ujme, kot so toča,pa so druga slika vrta. Koli-ko ur je potrebnih, da dose-žemo želene učinke, da ras-tline zacvetijo, ali ohranijolastnosti, ki jih od njih pri-čakujemo. Tega se ne da iz-meriti, tega ne šteje nihče.Tisti, ki mu je vrt v veselje,ne bo nikoli štel preživetegačasa na vrtu, tisti, ki mu je vbreme in hoče lep vrt samozaradi okolice, naj najamestrokovnjake, da se sam nebo utrujal, če nima smislaza vrt. Za rastline morašimeti tudi srce, ne samo čas.
Uspešnost vrtnarjenja
Nova, posodobljena izdaja z novimi sortami skoraj vsehvrst sadja in z novostmi napodročju naravi prijaznegavarstva sadnih rastlin.
412 strani, trda vezava
Cena: 33 € + poštnina
ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASAPOSEBEN POPUST!
Zelenjavni vrt je vir veselja inzdrave, doma pridelane zele-njave. Knjiga dokazuje, dalahko uspešno vrtnarimo brezuporabe kemičnih sredstev.
300 strani, trda vezava
Cena: 28 € + poštnina
Naročniki knjigo s popustom lahko kupite na GG, Bleiweisova cesta 4 v Kranju (vsak dan od 8. do 19. ure, v petek do16. ure), jo naročite po tel.št.: 04/201 42 41 ali [email protected]
Za vas beležimo čas
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
14 Jesen na vrtu, torek, 22. septembra 2009
Okrasni vrt
Igor Pavlič
Prav jesenski čas je pravi, dase ga lotite. Pripravite terenin določite lokacijo za rib-nik. Manjši bazen najpre-prosteje naredite, da izkop-ljete primerno veliko jamo,v katerega položite kupljenmodel iz trde plastike alipleksi stekla. Seveda lahkoizbirate med različnimi ob-likami, določite jo tudi napodlagi izbire o zasaditvi.Da bazen zatesnite, upora-bite prožno folijo, nato paga obložite z različnimikamni, večjimi skalami,prodom, lahko ustvarite po-toček, da voda kroži, in na-zadnje ga zasadite. Najpri-mernejše so obvodne rastli-ne, izbira je velika, lep am-bient pa naredijo okrasnetrave, japonski javorji, razne
trajne sorte marjet, masle-nic, torej nekaj strukturnih,vedno zelenih rastlin invmes naj bo kakšna cvetočatrajnica. V vodo vložite lok-vanj in spomladi naselite ri-
bice. Okrog ribnika bo naj-lepše šele naslednjo sezono,ko se rastlinje nekoliko raz-raste. Pogled nanj vas bonavdajal z lepimi občutki inzadovoljstvom.
Ribnik za prave ljubitelje vrtov
Če radi čim več časa preživite na vrtu, veste, da se ob ribniku vedno kaj dogaja. Ribe, ki so naseljene v njem, vam bodo vedno, ko boste postali obnjem, naredile veselje. Preden pa bodo v njem zaživele, vas čaka veliko dela.
Igor Pavlič
Senčni kotiček, ki ga tudivroče poletno sonce neogreje dovolj, je bil mordaneposajen, ker niste našlipravih rastlin. Če izberetehoste, bo to pravo zelenobogastvo. Hosta je zanimivatrajnica, ki ne potrebujeskrbne nege. V tem jesen-skem času pripravite gredi-co, jo dobro prekopljite,malo pognojite, nato pa sa-dike host posadite zelo naredko, ker se bodo v nekajletih zelo razrasle. Hosteimajo zanimive pisane liste,belo-zelene, rumeno-ze-lene, bolj modre, skratkabarvna paleta je velika, v po-znem poletju pa tudi zacve-tijo, nasad okrasijo beli alilila cvetovi. Celo poletjeimajo bujne liste, sorte pase razlikujejo tudi po višinirasti. Med rastlinami naj botudi nekaj prostora za oko-pavanje, saj jim zbita zemljane ustreza. Pri sajenju bodi-te pozorni, da ne pokrijeteočes. Hoste imajo rade bolj
vlažna tla in če jih še dogno-jujete, se bodo razrasle naen meter širine. Tako tudipod njimi ne raste plevel.Hosto lahko posadite tudi vlonec in jo postavite ob rib-nik, ali v senčni del terase,ali v kak del vrta, kjer ne ra-ste nič, pod drevo, ...Senčno gredico lahko zasa-dimo še z drugimi trajnica-mi, ki imajo enake rastne
zahteve: hortenzije, vrtnekresnice, vmes pa za po-mladno barvitost tulipane,ki bodo cveteli, ko drevni-na še ne bo ozelenela. Vtem času, ko hostam listiporumenijo, jih preprostoporežemo, prav tako od-cvetela cvetna stebla, spo-mladi potresemo maloboljše zemlje in spet bodolepo odgnale.
Nove zasaditve v senciČe v jesenskem času na novo zasajate senčni del vrta, bo hosta prava izbira.
Vse za vrt tudi v trgovini ŠOBRLE na BleduVsi, ki se v teh dneh ukvar-jate z urejanjem svojih vr-tov in jih pripravljate napomlad, boste prav gotovoveseli odlične ponudbe tr-govine ŠOBRLE na Bledu.Za svoje stranke so na-mreč pripravili zares pes-tro ponudbo čebulic tuli-panov, narcis in hijacint, kivas bodo s svojimi bujnimibarvami razveseljevali ta-
koj, ko se začne pomlad. Vjesenskih mesecih pabodo vaš vrt, korita in gre-dice polepšale mačehe -tudi te so na voljo v najraz-ličnejših barvah.V trgovini ŠOBERLE naBledu pa boste našli ševse drugo, kar potrebujetepri vrtnarjenju in tudi dru-gem delu doma: zemljo zagrobove in pikiranje, orod-
je, samokolnice, zaščitnasredstva in gnojila.Pa ne le to, trgovina z večkot 15-letno tradicijo jemed domačini že dolgoznana tudi po veliki izbirivijačnega materiala terbarv in lakov; ponudili pavam bodo tudi točen lesol,ki je prav zaradi načinaprodaje na voljo po izjem-no ugodnih cenah.
V trgovini ŠOBRLE na Bledu lahko kupite zvonce, ki jih edini v Sloveniji izdeluje prav lastnikAnton Poklukar. Večinoma so namenjeni za uporabo v turizmu, kakšen pa služi tudi prvotnemu namenu in konča okoli vratu domače živali. Na voljo so v velikostih od 2 do 20centimetrov.
Pisana ponudba čebulic tulipanov, hijacint in narcis, ki bodo že zgodaj pomladi polepšalevaše vrtove.
Trgovina BledPrešernova cesta 68
4260 BledT: 04 576 73 60
e-mail: [email protected]: 041 753 553
Delovni čas: vsak dan od 8. - 18. uresobota od 8. - 12. ure
Pok
luka
r A
nton
- Š
obrl
e s.
p.,
Pol
jšči
ca p
ri G
orja
h 45
b, Z
gorn
je G
orje
Jesen na vrtu, torek, 22. septembra 2009
Zelenjavni vrt
15
Igor Pavlič
Letos je bilo dobro leto zaplodove: paradižnike, papri-ko, jajčevce, kumare, bučke... Bučke so zelo zdrava inokusna zelenjava, ki je našlaprostor skoraj na vsakemvrtu. Omake, juhe, prikuhe,narastki, pecivo - vse to lah-ko naredimo iz bučk. Če jele možno, zelenjavo porabi-mo svežo, le če je imamopreveč, jo predelamo v oma-ke in shranimo v kozarce,ali pa jo zamrznemo.Pred nizkimi temperatura-mi je potrebno najprej po-spraviti kolerabice. Odstra-nimo jim vse liste, razennajmanjših. Na hitro jihblanširamo in ohlajene za-mrznemo, pozimi pa upora-bimo za zelenjavne juhe inomake. Podzemno rumenokolerabo in korenje pustimov vrtu, kolikor je mogočedolgo. Če kdo še uporabljazasipnice, je ta način naj-boljši. Peclje kolerabe in ko-renja odrežemo za dva cen-timetra visoko, poberemojih v suhem vremenu in po-rabimo tja do novega leta.Seveda je odvisno od količi-ne pridelka in vaših potreb.Večina nas ima vse leto radadomačo solato z vrta. Sep-tember je čas, da posejemomotovilec, zimsko solato insorte radiča, ki prezimijo naprostem. Nekateri endivijopred zimo pospravijo v ras-tlinjake, drugi v kleti, če pani hudega mraza in nima-mo v vrtu voluharja, lahkomanjšo količino enostavno
zvečer pokrijemo s kopreno,zjutraj pa jo odstranimo intako se bo najbolje obdržalana prostem. Prav tako lahkoohranimo glavnate sorte ra-dičev. Voluhar se bo hitro lo-til velikih radičevih koreninin tudi sredico glave nam bopojedel, če bo imel mir navrtu. Zato premislimo, kate-ri način spravila nam boljustreza. Če imamo neogra-jene vrtove blizu gozda, lah-ko po našo solato pride tudidivjad.Tudi zelena in pastinak lah-ko dolgo ostaneta na vrtu, sajsta kar odporna na mraz.Pred prvimi pozebami jih iz-kopljimo, korene lahko vlo-žimo v pesek v kleti, kjer nezmrzuje, ali pa ga razreže-mo na primerne kose inspravimo v zamrzovalnoskrinjo. Nekateri že v jeseninaredijo pakete za juho intako imajo jušno zelenjavopripravljeno za celo zimo.
Zelenjava, ki ostane čezzimo na vrtu, pa sta por inbrstični ohrovt. Por pobira-mo čez zimo, ali pa ga v ce-loti poberemo spomladi, kozemlja spet odmrzne. Zelopriljubljena zelenjava je br-stični ohrovt. Neporezanišopi listov na vrhu stebel br-stičnega ohrovta so kot dež-nik, ki varujejo množicodrobnih glavic. Šele ko na-stopi slana, ohrovt dobi pra-vo aromo. Pobiramo ga šespomladi.Posebej skrbno shranimordečo peso, če je seveda nevložimo v kozarce za zimskosolato. Peso sadimo za zim-ske mesece, ko na vrtu ni ze-lene solate. Nekateri pa jopridelujejo zaradi zdravilne-ga soka. V tem primeru mo-ramo plodove previdno iz-kopati, z orodjem poškodo-vana pesa sicer lahko začnegniti. Tudi liste odrežemoprecej visoko.
Na vrtu pustimo pozne sortebelega in rdečega zelja, po-spravimo jih šele, preden za-čne zmrzovati, to je nekje dozačetka novembra. Zeljneglave lahko s koreni in kore-ninami vred posadimo vvlažno zemljo, pesek ali šotoin namestimo v kak prostor,kjer ne bodo zmrznile. Predtem odstranimo vse štrlečezunanje liste in pustimosamo tiste liste, ki tesnooklepajo glavo. Tudi glavnatiohrovt pospravimo bolj po-zno, ker dobi pravo aromošele, ko ga malo popari sla-na. Pospravimo ga enako kotzelje v suhem vremenu, si-cer glave začno gniti.Če imamo začimbe posaje-ne v vrtu, jih sedaj poreže-mo, pred zimo pa koreninezaščitimo z listjem insmrečjem, saj so večinomadoma v toplejših primorskihkrajih, gorenjske hude zimeso zanje lahko prehladne.
Poberimo, kar smo pridelaliPoletje je bilo dolgo in vroče, pridelek v zelenjavnem vrtu je odličen.
Kompost z domačega vrta
Če bi rekli po gospodinjsko, je kompost kuhinja, kjer se zbira najboljša hrana za naše vrtnine in rože,sadno drevje in vse, kar nam raste na vrtu.
Igor Pavlič
Na kompost odlagamo zdra-ve odpadke in ko pridejo de-ževniki, delajo zastonj.Organske odpadke predela-jo v kompost in tako nasta-nejo nova hranila. Spomladito vkopljemo v zemljo. Nakompostni kup sodi tudi les-ni pepel, pokošena trava,slama, zdravo listje, tudimalo žaganja ... Prostor zakompost naj bo v senčnemin bolj odmaknjenem deluvrta, pa tudi blizu hiše. Čenimamo sence drevesa,okrog posadimo kakšno gr-movnico ali visoke trajnice,ki imajo velike liste. Nekate-ri na kompostni kup posadi-jo kar buče, ki senčijo kup indajo pridelek. Prostor zakompost lahko ogradimo zdeskami, med katerimi najbo prostor za zrak, sicer palahko kompostnike kar ku-pimo. Vsake toliko časa
kompost pokrijemo s plastjozemlje in potresemo kam-ninsko moko, ki kompostobogati s hranili. Kompost-ni kup se ne sme izsušiti.Poleti ga večkrat polijemo zvodo, najbolje z deževnico.Priporočljiva je tudi kopriv-na gnojnica. Dobro je tudi,da ga čez leto vsaj enkratpremečemo.Seveda pa prav vse ne sodina kompostni kup. Nanj nedajemo obolelih rastlin, ple-vela, ki ima že seme, saj biga s tem samo na novo seja-li. Kompost je zrel in prime-ren za gnojenje, ko deli ras-tlin niso več vidni in imajogručasto strukturo.
Škodljivci v vrtuZadnja leta so največji sov-ražniki vrtov rdeči polži.Menda smo jih uvozili z ze-lenjavo iz drugih dežel. Spo-mladi se zelo razmnožijo in
agresivno napadejo vso zele-njavo, pa tudi kompost.Zdaj jih je v vrtu že manj,saj so se že pripravili na pre-zimovanje v zemlji ali medodmrlimi rastlinami. V temčasu nam naredijo velikoškode na endiviji in radiču.Napadejo ponoči, saj je ta-krat visoka relativnavlaga. Še večse jih po-javi v
deževnih dneh. Polži se radiskrivajo v vlažnih skrivališ-čih pod kamenjem, trhlimlesom ali pod listjem. Zati-ramo jih z ustreznimi sred-stvi. Na trgu so naravna innestrupena sredstva tako začloveka kot za okolje. Boljeje, da jih odstranimo čim
prej, ne šele takrat, ko seže močno raz-
množijo.
Igor Pavlič
Nekateri trto posadijo samoza senco, da sta zaščitenimiza in klop pred poletnovročino. Ker tam družinaposeda v poletnih večerih, jeto tudi poletna kuhinja mar-sikatere družine. Marsikdopa se veseli tudi grozdja, kiga da trta na jesen. Prav vteh dneh se vrstijo trgatve inza martinovo bo spet velikpraznik vina. Veliko do-brega grozdja bo daloveliko dobrega vina.Prihaja vinski čas, kobomo pokušalimlado vino. Kakopa je z oskrbo trtepred zimo, saj jeGorenjska znana podolgih mrzlih zimah?Včasih trta ne dozo-ri pravočasno, pra-vimo, da zaradimrzlih deževnih dni.Vendar je kriva ne-
ustrezna oskrba. Prekomer-no gnojenje je ena izmednjih. Tudi nenadne ohladit-ve in prezgodnja slana lahkopovzročijo škodo na nedozo-relih očesih in mladicah, karse pozna šele v naslednji se-zoni. Preden trti odpade list-je, se obarva, ko odpade, paga odstranimo, če smo trtomed letom škropili. Listi natrsih so tudi nevarnost me-
hanskih poškodb, ki na-stanejo pod težo
snega. Talahko po-š k o d u j erozge, celetrse in šeoporo, če je
sneg moker. Pri-prava trte na zim-
sko mirovanje tra-ja mesec in pol.
Nato mora za uspeš-no rast in pridelavogrozdja trta počivati
vsaj dva meseca.
Jesenska oskrba trte
Tudi gorenjski vrtovi so bogati z grozdjem. Iz vinorodnih okolišev prinesene sadike vinske trtese na vrtu dobro udomačijo.
jesen na vrtuJesen na vrtu, torek, 22. septembra 200916
HUMKO, vrtnarski izdelki najboljše kakovostiMateriali in oprema tako za profesionalne vrtnarje kot za lastnike vrtov in vrtičkarje
Tudi vrt je treba pripraviti na zimoPodjetje Humko iz Podnar-ta profesionalni vrtnarji terbolj zavzeti lastniki vrtov invrtičkarji poznajo predvsemkot proizvajalca substratov,dekorjev iz lubja in gnojil.Tisti, ki se intenzivnejeukvarjajo z vrtnarjenjem,vedo, da ni le pomlad tističas, ko se je potrebno vrtuposebej posvetiti, tudi jesenje čas, ko naš vrt zahtevanatančno in premišljenodelo. "Tudi travo je potreb-no pripraviti na zimo," pou-darja Tomaž Čufer, direktorpodjetja. "Gosto raščeno aliod bolezni poškodovanotravo jeseni prezračimo ozi-roma vertikutiramo, nato
površino travnika dosejemoin po potrebi obogatimo sposipom, ki je lahko kreme-nov pesek, mešanica kre-menovega peska s šoto alimešanica vulkanskega pe-ska s šoto. Hkrati jo pogno-jimo z jesenskim gnojilom,ki ima večji delež kalija inomogoči travi, da je bolj od-porna na zimsko zmrzal insušo."
Obrobimo gredice in pognojimo rastlineZdaj je čas, da gredice, ki sose čez leto zarasle, znovaobrobimo; tako jih bomolažje vzdrževali, obroba na-mreč preprečuje razrast tra-ve. Gredice oplevemo in po-sujemo z lubnim dekorjem:
izbiramo lahko med finim,srednjim in grobim dekor-jem, narejenim iz smreko-vega ali macesnovega lubja.Alternativa lubju so obarva-ni sekanci, ki so na voljo vrazličnih odtenkih. Rastline,predvsem iglavce, pa v temčasu pognojimo - grenkasol pomaga proti rjavenju inodpadanju iglic.
Trend v svetu: zelene streheTako imenovane zelenestrehe se v razvitem svetuvse bolj uveljavljajo, pri naspa, kot pravi Tomaž Čufer,še čakamo, da se bodo ljud-je opogumili in začeli tudina ta način ozelenjevati me-sta. "Prav veliko takšnihstreh pri nas še ni; največ-krat nastanejo na ravnih te-rasah, kjer se uredi zelenicaali ekstenzivni nasad homu-lic in netreskov ali intenziv-ni nasadi z nizko rastočimigrmovnicami ali drevesi. Zaizvedbo so potrebne poseb-ne drenažne plošče, sub-strati in pomožni material,ki omogočajo, da je zelenastreha trajna in enostavnaza vzdrževanje. V tujini jemogoče videti tudi nagnje-ne strehe s kupčki homulicin netreskov, kar je pri nasše vedno prava redkost."
Prednosti takšnih streh so,predvsem v urbanem oko-lju, velike: zadržujejo vodo,ki je gre zato manj v kanali-zacijo, vzdržujejo vlago, pri-merno klimo in varujejopred hrupom. Zato ni čud-no, da so v razviti Evropivse bolj cenjene tudi zuna-nje in notranje zelene stene."To so stene prihodnosti, kijih na zahodu že dobro po-znajo, saj tako kot zelenestrehe pomagajo pri zmanj-ševanju hrupov in uravna-vanju temperature v me-stih. V prihodnje bodo pravgotovo eden od pomemb-nih gradbenih elementov."Za ozelenitev okolice pa priHumku ponujajo tudi celo-vit sistem za zelena parki-rišča. Od podlage iz vulkan-skih mineralov do travnihmrež, semena in gnojila. Datak sistem deluje, potrjujeveč kot 20 tisoč kvadratnihmetrov zelenih parkirišč prinas in v Istri.
Profesionalni substratiomogočajo nepredvidenemožnosti zasaditevIn če so zelene strehe prinas zaenkrat še sanje red-kih navdušencev, so cveto-če trate, vrtovi in drevoreditisto, kar si že želi večinaod nas. A se malokdo zave-
da, da so zanje v prvi vrstipotrebni primerni substratiin zemlje. Podjetje HUM-KO proizvaja visoko kako-vostne substrate na bazitreh vulkanskih mineralov -lave, zeolita in plovca. Po-trebovali jih bomo tako zatrajne nasade v koritih kotza sajenje drevoredov, kibrez njih ne morejo uspe-vati, česar se v tujini zave-dajo mnogo bolj kot pri
nas. Podjetje HUMKO v tanamen ponuja dva lastnasubstrata: vulkahum in zeo-hum, ki ju dopolnjuje fibro-hum, substrat z dodatkomlesnih vlaken lastne pride-lave. V njihovi tovarni vPodnartu lahko dobite večkot 50 različnih vrst sub-stratov in kompostov inprav toliko vrst profesional-nih gnojil za cvetje, grmov-nice, drevesa in zelenice.
Igor Pavlič
Ko spomladi odleze sneg insonce topleje posije, takrat bivsi imeli cvetoče vrtove. Pravta mesec pa do konca okto-bra se lahko odločite, kakšnebarvne kombinacije bodocvetele pri vas. Izbira čebul-nic je res velika. Ni je barve,ki je cvetličarji ne bi ponuja-li - tudi tulipane z zelenimicvetovi imajo, torej naj pridevaša domišljija do izraza. Se-daj prekopljite gredico, ka-mor jih boste posadili, od-stranite plevele, malo pogno-jite in čebulice posadite kar20 centimetrov narazen, lah-ko v več vrstah, odvisno odprostora. Med čebulice posa-dite mačehe, ki bodo cveteleše vso jesen, spomladi pabodo njihovo cvetje dopolni-li tulipani. Poskrbite za boljumirjeno ali za kontrastnokombinacijo. Modno je vse,
le da bo vam všeč. Seveda pase bodo pogledi mimoidočihradi ustavljali na dobro iz-branih zasaditvah. Saj veste,
lep vrt občudujejo tudi mi-moidoči. Če nimate prostoraza pisano razkošje na gre-dah, čebulice posadite v po-
sode ali v korita. Postavite jihob vhod, na teraso ali oken-sko polico. Za nekaj rožic sepovsod najde prostor.
Za pomladno barvitost vrtaje treba poskrbeti jeseniNajlepše barvne preproge ustvarijo gredice, zasajene s čebulnicami: narcisami, tulipani, žafrani, hijacintami, mačehami in spominčicami.
Podjetje HUMKO proizvaja visoko kakovostne substrate nabazi treh vulkanskih mineralov
Za ozelenitev okolice pri Humku ponujajo tudi celovit sistem za zelena parkirišča.
Takole je videti zelena streha, ki ima, poleg estetske, še cel kuppraktičnih prednosti pred običajno.
HU
MK
O B
LED
d.o
.o.,
Sebe
nje
54, B
led
17GORENJSKI GLAStorek, 22. septembra 2009 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Štefan Žargi
Kranj - Že smo poročali, dase tudi letošnjo jesen - že de-veto leto zapored - pripravljapod okriljem časopisne hišeDnevnik izbor za najboljšehitro rastoče podjetje, za na-slov gazela 2009. Za gorenj-ski izbor so po temeljitihproučitvah nominirane štiridružbe: Mimovrste in JanusTrade, ki sta bili v izboru želani, ter Exoterm-it in Rodex,ki sta letošnja novinca. To-krat v pogovoru z direktor-jem Bojanom Vebrom pred-stavljamo Exoterm-it.
Med kandidati za naslov ga-zele - najboljšega hitro rasto-čega podjetja, so običajnomlada podjetja. Exoterm-itvidi svoje korenine v delavni-ci mila iz leta 1772, torej ima237-letno tradicijo. Kako to?
"Res se sklicujemo na totradicijo, čeprav je dobilanaša kemična tovarna imeExoterm v Beogradu leta1961. Exoterm se je iz izdela-ve pralnih, čistilnih, kemič-nih in kozmetičnih sredstevpreusmeril na proizvodnjokemičnih izdelkov za livar-stvo in metalurgijo in se letopo preimenovanju preselil izsredišča Kranja na Polico,kjer deluje še danes."
Exoterm je v svojih 48 letihobstoja doživel razvoj in tudireorganizacije. Exoterm-it,d. o. o., ki je bila ustanovlje-na leta 2002, je hčerinskadružba Holdinga Exoterma.Kako je z lastništvom?
"Danes obstajajo tri druž-be: Holding Exoterm, d. d.,hčerinski družbi Exoterm-it,ki je nosilka osnovne dejav-nosti, ter Nonterm, ki proiz-vaja aluminijev prah kot pri-marno surovino. Exoterm jebila ena prvih delniškihdružb v Jugoslaviji, lastninje-na še po Markovićevi zako-nodaji. Danes je Holding
Exoterm v lasti dveh fizičnihoseb, hčerinski družbi pa vpopolni lasti holdinga."
Kakšen je vaš proizvodniprogram?
"Ukvarjamo se s proizvod-njo materialov za železarnein livarne v štirih skupinah:exotermne zmesi, termoizo-lacijski oblikovanci, premaz-na sredstva za livarne ter na-ogljičevalci in feroligure. Po-leg tega imamo v ponudbitudi zastopstva tujih podjetijin klasično trgovino z mate-riali, ki so vezani na tovrstneproizvodnje. S tem kupcemomogočamo kar se da celovi-to oskrbo na enem mestu.
Posebej na omenim, dasmo zastopniki nemškegapodjetja Magma s progra-mom Magmasoft, vodilnimtovrstnim programom v sve-tu, ki vizualizira vse, kar se li-varju dogaja, od pripraveorodja do ulivanja. Čepravgre za program, ki stane preksto tisoč evrov, ga danes upo-rabljajo vse večje livarne prinas in širše v regiji."
Kaj vas kvalificira kot gaze-lo - hitro rastoče podjetje?
"Od začetka dela v letu2003 smo veliko investirali vnove programe in nove pro-dukte na eni strani ter novetrge na drugi strani. Danes
izvažamo v EU, jugovzhod-no Evropo in srednjo tervzhodno Evropo. Ob dobrempozicioniranju, premišljeniponudbi smo v časih ko-njunkture hitro rasli."
Koliko vas je zaposlenih inkako je rasla prodaja?
"Začeli smo s 35 ljudmi, pričemer smo ob nastanku druž-be imeli podporne službe (ra-čunovodstvo, razvoj, varstvopri delu, investicije, kakovost)pri "mami" - holdingu. S po-stopnim razvojem teh službnas je bilo največ v letu 2006,ko smo imeli 52 redno zapo-slenih. Nato smo zaposlovaliza določen čas in pogodbenoprek agencij in bilo nas je žešestdeset, ko pa so se začelirecesijski časi, smo bili pri-morani število zmanjševati.Trenutno nas je 42.
Kar zadeva prodajo, smoimeli v letu 2006 11,6 milijo-na evrov prihodkov, v 200715,3 milijona evrov in v letu2008 20,4 milijona evrov.Pri dobičku je bil trend podo-ben: 2006 ga je bilo za 610tisoč evrov, lani pa 1,2 milijo-na evrov. Dodana vrednostna zaposlenega v naši družbipresega petdeset tisoč evrov."
Smo v letu gospodarske kri-ze, velike recesije. Kakovplivata na vaše poslovanje?
"Prizadela sta nas dva vidi-ka krize: zmanjšana naročilain nelikvidnost. Večina na-ših kupcev ima letos polovi-co ali celo samo tretjino lan-ske proizvodnje, zaradi ne-plačevanja pa smo prisiljenitudi omejevati prodajo ne-plačnikom. Zato ocenjuje-mo, da se bo letos prodajazmanjšala za polovico, napribližno deset milijonov ev-rov. Pri tem bi rad poudaril,da smo pravočasno ukrepaliin se razmeram prilagodili,zato je družba stabilna, breztežav in strahu pred izgubo.Nekaj premora bomo izkori-stili za šolanje."
Kakšna je izobrazbenastruktura?
"V proizvodnji imamo pre-težno starejši kader - povpre-čje je okoli 48 let, v režij-skem delu, ki z razvojem po-staja vse pomembnejši, pasmo mlajši - povprečje je podštirideset let. Skupaj 15 ljudiima višjo in več kot višjo iz-obrazbo, vse do doktorataznanosti."
Že vidite luč na koncu tune-la krize? Kakšni so vaši na-črti za prihodnje?
"Sem zmeren optimist. Dodelnega izboljšanja pričaku-jem, da bo prišlo v drugi pol-ovici prihodnjega leta. Mismo stabilni, pripravljeni, dato obdobje preživimo, smokorektni do zaposlenih. Plačeso nad kolektivno pogodbo,uporabljamo različne moti-vacijske pristope in ugodno-sti, izziv je seveda razvoj. OdSlovenskega podjetniškegasklada smo dobili šestdesettisoč evrov nepovratnih ev-ropskih sredstev za projektnovih vakuumski črpalk instrojev za izdelavo novega ob-likovanca, ki je skupno vre-den dvesto tisoč evrov, sku-paj z lastniki pa pripravljamotudi postavitev noveproizvodno-skladiščne hale."
Recesija je ustavila rastV Exotermu-it so v dveh letih podvojili prodajo, letošnja kriza pa jih je vrnila na prvotno raven. Pripravljajo se na nove izzive.
Bojan Veber
JEZIKOVNA ØOLAs tradicijo in inovativnostjo
ANGLEØŒINA NEMØŒINAITALIJANØŒINA FRANCOØŒINAØPANØŒINA RUØŒINAHRVAØŒINA SRBØŒINASLOVENØŒINA
in ostali jeziki, ki jih potrebujete …pišem, govorim, poslušam, œutim, pa tudi sanjam o njih …individualno, skupinsko, verificirano, certificirano
NOVO: popotni jezik – za upokojence brezplaœnoNOVO: možnost sofinanciranja MØØ
i Informacije04 280 48 16 • 041 86 15 [email protected]
www.luniverza.si
Znanje je kot zlato, oplemeniti naøe æivljenje.
Kranj
Novo naložbeno življenjsko zavarovanje
UniCredit Banka Slovenija je v sodelovanju z Ergo Zavaro-valnico dodala v svojo ponudbo naložbeno življenjsko zava-rovanje Trio garant, ki vlagateljem zagotavlja izplačilo vpla-čanega zneska, pokritje celotne inflacije na evrskem območ-ju, desetodstotni donos in še udeležbo na morebitnem do-nosu, ki bo odvisen od poslovanja največjih evropskih pod-jetij in gibanja zlatega indeksa. V primeru smrti zavarovalni-ca zagotavlja kritje v višini 110 odstotkov vplačanega zneska.Najmanjša premija je tri tisoč evrov, vplačilo bo možno dokonca novembra, lahko pa se bo zaključilo že prej. Časovnaomejitev vplačila je povezana z omejeno izdajo strukturira-ne obveznice, ki predstavlja naložbeni del zavarovanja. Za-varovanje bo poteklo maja 2020, iz davčnih razlogov pa jepriporočljivo ostati v zavarovanju do poteka zavarovalne po-godbe oz. vsaj deset let. C. Z.
Ljubljana
Z Moneto na ljubljanski mestni avtobus
Uporabniki Monete, to je sistema brezgotovinskega plače-vanja z mobilnim telefonom, lahko odslej z Moneto plaču-jejo prevoze po Ljubljani z avtobusi Ljubljanskega potniške-ga prometa. Vožnjo plačajo tako, da pokličejo številko 1899in mobilnik približajo plačilnemu terminalu oz. validatorju,ki je nameščen pri vhodu v avtobus. Uporabnik po uspeš-nem plačilu prejme potrdilo prek sporočila SMS: "Obvestiloo nakupu vozovnice LPP. Čas: ... Vrednost: .... Terminal: ...Sporočilo služi kot potrdilo o nakupu. Hranite ga do koncavožnje." Cena vozovnice je osemdeset centov, pri plačilu zMoneto uporabnik prejme virtualni žeton kot enkratno vo-zovnico, brez možnosti nadaljnjega prestopanja. Če posa-meznik kupi vozovnice za več potnikov, mora to označiti navalidatorju, sam postopek plačila pa je enak. C. Z.
Ljubljana
Uprava: NFD Holding med najmanj zadolženimi
Ko se je vrednost delnice NFD Holding po sredinem padcu za4,6 odstotka v četrtek znižala še za 15,6 odstotka, je upravadružbe objavila sporočilo, da se v poslovanju družbe ni zgodi-lo ničesar takega, kar bi vplivalo na tako občutno znižanje trž-ne cene delnice. Nasprotno: kot je navedla uprava, je družbas prodajo delnic iz portfelja finančnih naložb pridobila denarza vračilo pomembnega zneska najetih kratkoročnih bančnihposojil, tako da njene obveznosti iz najetih posojil (ob bilanč-ni vsoti 181 milijonov evrov in vrednosti kapitala 106 milijonovevrov) znašajo 73 milijonov evrov, kar jo uvršča med najmanjzadolžene finančne holdinge v Sloveniji. Že v petek je tečajdelnice poskočil za 14 odstotkov, na štiri evre. C. Z.
KRATKE NOVICE
Štefan Žargi
Ljubljana - V četrtek so naGospodarski zbornici Slove-nije (GZS) pripravili podeli-tev priznanj za najboljše ino-vacije, nastale v preteklemletu, in med 185 prijavljeni-mi inovacijami, ki jih je pri-pravilo kar prek petsto ino-vatorjev, so se inovatorji izGorenjske spet dobro odre-
zali. Letošnja podelitev pri-znanj najboljšim inovacijamv državi je bila že sedma povrsti in pomeni zaključekvsakoletnega zbiranja prijavz natečaji po regionalnihzbornicah z namenom pro-mocije inovacijskih prizade-vanj in motivacije za takšnavlaganja. Že v dopoldan-skem času je GZS organizi-rala Dan inovativnosti s kon-
ferenco o uvajanju inovativ-ne kulture v podjetja, naosnovi izbora najboljših ino-vacij po regionalnih zborni-cah pa je posebna komisijaizbrala najboljše inovacijena nacionalni ravni. Podeliliso 12 diplom, 12 bronastih,11 srebrnih in 7 zlatih pri-znanj za najboljše inovacije.Med prejemniki so bili mag.Boštjan Pirnar, Stanislav Ja-
kelj in mag. Milan Klinar izAcronija za razvoj nerjavne-ga v ognju obstojnega ferit-nega jekla; Aljoša Močnik,Andrej Biček in Janez Rih-taršič iz Domela za razvoj ti-hega sesalnika z visokim iz-koristkom in mag. Igor Mo-horič Bonča, Franjo Goršein Marjan Kavčič prav takoiz Domela za razvoj trifazne-ga puhala.
Zlati inovatorji v Acroniju in DomeluMed najboljšimi inovacijami, nastalimi v letu 2008, so inovatorji Acronija prejeli zlato, inovatorji Domela pa zlato in bronasto priznanje.
18GORENJSKI GLAS
torek, 22. septembra 2009KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Mošnje - "V intenzivnih sa-dovnjakih bo letošnja letinazaradi starih nasadov, obnav-ljanja nasadov in neurij pre-cej manjša kot lani, občutnomanjši bo tudi pridelek vkmečkih in vrtičkarskih sa-dovnjakih," ugotavlja Tatja-na Zupan, vodja sadovnjakaResje in predsednica Sadjar-skega društva Gorenjske, indodaja, da letos za sadjarstvona Gorenjskem niso bilenajboljše razmere. "Mokerin hladen junij je bil ugodenza razvoj bolezni in škodljiv-cev, v takšnih okoliščinah jebila prava "umetnost" ujetipravi čas za škropljenje, zauporabo v integrirani pride-lavi pa je na razpolago tudivse manj fitofarmacevtskihsredstev. Prvi petek v sep-tembru je nasad oplazilatoča, nekatere sorte pa so za-radi avgustovske vročine ne-koliko prej dozorele."
Letina na Resju bo letospovprečna. Pridelali bodo leod 450 do petsto ton sadja,
deloma tudi na račun krčitvetreh hektarjev nasada, laniso ga osemsto ton. Zgodnjesorte so že obrali, prejšnji to-rek so začeli obirati tudi po-zne, obiranje bo predvidomatrajalo do 25. oktobra. Obi-ralcev imajo dovolj, letos jihni težko dobiti, saj se pozna,da se je zaradi krize poveča-lo število brezposelnih. Pri-bližno dve tretjini pridelkabodo poskušali prodati jese-ni, preostalega bodo dali v
hladilnico. Cene zgodnjegasadja so nižje kot lani, od 79do 89 centov za kilogram,nižje bodo tudi cene pozne-ga sadja. "Kriza, ki je marsi-kateremu gospodinjstvuzmanjšala prihodke, bo za-nesljivo vplivala na prodajosadja, pozna pa se tudi, da seje promet z magistralke pre-usmeril na novo avtocesto.Edina prednost je ta, da se jezdaj lažje vključevati v pro-met kot nekdaj," pravi Tatja-
na Zupan in dodaja, da bodov zadrugi morali poskrbetitudi za usmerjevalne tableob cestah.
V sadovnjaku Resje je biloletos od 26 hektarjev nasadajablan v polni idealni rodno-sti okrog deset hektarjev na-sada, tri hektarje so ga pozi-mi skrčili, poltretji hektarbodo jeseni ali spomladi za-sadili z novimi sortami, sko-raj pet hektarjev nasada je šeiz leta 1978, del nasada pa jezaradi izmenične rodnostislabše obrodil.
Letos manj sadja kot laniV sadovnjaku Resje pri Mošnjah bodo letos pridelali od 450 do petsto ton sadja.
Tatjana Zupan: ”Razmerena trgu so precej kaotične.Veliko je še lanskih zalog,predvsem zlatega delišesa,nekaj v Sloveniji, še več pav Avstriji in v Italiji. Starosadje se bo verjetno pome-šalo z novim, cena bo lah-ko nizka in zanimiva zapotrošnike, nam pa bogrenila prodajo.”
Mateja Rant
Bohinj - V okviru tradicional-nega kravjega bala je Strojnikrožek Bled v sodelovanju zzavodom za gozdove minulonedeljo že tretje leto zaporedpripravil tudi prireditev Le-sEnDemo, na kateri je sode-lovalo dvajset razstavljavceviz vse Slovenije. "Glavni na-men je promocija lesne bio-mase in ozaveščanje ljudi,kako varno ravnati z motor-no žago," je pojasnil demon-strator Zdravko Cesar. Obis-kovalci so si tako z zanima-njem ogledali prikaz delova-nja motornih žag, vitlov, re-zilno cepilnih strojev in se-kalnikov. Osrednjo pozor-nost so namenili varnosti pridelu v gozdu, saj smo v Slo-veniji priča veliko nesrečams težkimi posledicami, jeopozoril predsednik Strojne-
ga krožka Bled Stane Kunej.Praktično so prikazali po-stopke pri podiranju drevesa,
da je podiranje varno, inkakšno opremo potrebuje-mo pri tem.
Za varno delo v gozdu
Cena pšenice in koruze
Po podatkih tržno infor-macijskega sistema, ki de-luje pri agenciji za kmetij-ske trge in razvoj podeželja,je bila odkupna cena pšeni-ce v 36. letošnjem tednu(med 31. avgustom in 6.septembrom) 146,40 evraza tono, v enakem lanskem
tednu 207,03 evra in v ena-kem predlanskem tednu226,83 evra. Odkupna cenakoruze je bila v 36. letoš-njem tednu 138,17 evra zatono, leto prej je znašala189,63 evra, v letu 2007 pa225,76 evra. Poglejmo šeslovenske cene za pšenicoin koruzo v 34. letošnjemtednu (od 17. do 23. avgu-sta) v primerjavi s cenami vnekaterih državah Evropskeunije.
Mešetar
Na kravjem balu so prikazali tudi to, kako je treba varnopodirati gozdno drevje. / Foto: Tina Dokl
Med obiranjem sadja v nasadu Resje
Cveto Zaplotnik
Ljubljana
Pomoč lačnim
Vlada je na četrtkovi seji od-ločila, da bo Slovenija kotpodpisnica konvencije o po-moči hrane letos namenila71.805 evrov za izvajanjeSvetovnega programa zahrano pri Združenih naro-dih. Program je namenjenzmanjševanju lakote v naj-revnejših državah, slovenskiprispevek naj bi porabili vpodsaharski Afriki. C. Z.
Škofja Loka
Strokovna ekskurzija na Primorsko
Društvo za razvoj podeželja Resje bo v ponedeljek, 28. sep-tembra, pripravilo strokovno ekskurzijo na Primorsko. Ude-leženci bodo krenili na pot ob pol osmih zjutraj izpred par-kirišča Tehnik v Škofji Loki. Na Primorskem si bodo ogleda-li krajinski park Sečoveljske soline, etnološki spomenik To-nino hišo z značilno istrsko gradnjo in prikazom starega na-čina pridobivanja olja ter Oljarno Prinčič, kjer pridelujejo olj-ke na ekološki način, ustavili pa se bodo tudi v gostilni Mah-nič v Dragonji. V društvu sprejemajo prijave za udeležbo naekskurziji do petka, 25. septembra, na telefonski številki031/712 655. Za člane društva je cena 20 evrov, za druge pa25 evrov. C. Z.
Država Pšenica Koruza
Belgija 123,00 EUR/t 139,00 EUR/t
Bolgarija 102,94 EUR/t ni podatka
Češka 115,35 EUR/t 123,39 EUR/t
Nemčija 113,50 EUR/t 138,50 EUR/t
Grčija 112,50 EUR/t 115,33 EUR/t
Francija 120,68 EUR/t 124,34 EUR/t
Italija 135,60 EUR/t 125,25 EUR/t
Madžarska 107,84 EUR/t 103,88 EUR/t
Avstrija 137,50 EUR/t ni podatka
Poljska 116,02 EUR/t 141,38 EUR/t
Portugalska 148,33 EUR/t 152,33 EUR/t
Romunija 105,83 EUR/t 131,73 EUR/t
Slovenija 137,14 EUR/t 130,58 EUR/t
Slovaška 106,98 EUR/t 112,00 EUR/t
19GORENJSKI GLAStorek, 22. septembra 2009 NASVETI [email protected]
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
V R A K O V I H K L E Š Č A H , 2. DEL
Marjeta Smolnikar
Vse se povrne
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: goveja juha z vlivanci, ocvrt piščanec, endi-vija s krompirjem v solati, jabolčna pita; Večerja: pršut, pa-radižnik v solati, zrnat kruh, grozdje.Ponedeljek - Kosilo: kremna juha iz brokolija, govedina izjuhe v paradižnikovi omaki, pire krompir, rdeča pesa; Večer-ja: zavitek iz sladkega zelja, jogurt.Torek - Kosilo: svinjski paprikaš, dušen riž, radič s fižolom vsolati; Večerja: krompir s skuto, kislo mleko.Sreda - Kosilo: kisla jetrca s testeninami (polžki, peresniki),endivija s paradižniki v solati; Večerja: orehove palačinke,kompot.Četrtek - Kosilo: zelenjavna enolončnica s telečjim mesom,rižev narastek z jabolki, sadni sok; Večerja: rezanci s skutoin parmezanom, mešana solata.Petek - Kosilo: kremna juha iz bučk, postrv, pečena v kajma-ku, krompir v koscih, zelena solata; Večerja: špageti v para-dižnikovi omaki, mešana solata.Sobota - Kosilo: goveji golaž, njoki, zeljnata solata s kumino(mešajte zeleno in rdeče zelje), češpljev zavitek; Večerja:pizza margerita, jogurt ali sadni sok.
Postrv, pečena v kajmaku
Sestavine: 4 postrvi šarenke (po 250 g), 50 g kajmaka, koruznain ostra bela moka, 1 žlica mlete sladke paprike, 2 žlici seseklja-nega česna, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 1 dl vinskega kisa, sol,poper; svež koper.
Ribe solimo, popopramo in povaljamo v mešanici moke inmlete paprike. V ponvi raztopimo kajmak in na njem nazmernem ognju zapečemo postrvi. Medtem ko se ribe peče-jo, segrejemo vinski kis in z njim prelijemo sesekljan česenin peteršilj v posodici. Ko so ribe pečene, jih položimo naservirni krožnik in vsako posebej prelijemo z omako iz čes-na in peteršilja. Nazadnje jih prelijemo še s preostalim raz-topljenim kajmakom, ki je ostal v ponvi. Poleg ponudimokuhan krompir, posut s sesekljanim koprom.
Ta recept smo vzeli iz najnovejše knjige receptov za pripra-vo rib in številnih spremljajočih jedi znanega slovenskegakuharja Andreja Frica z naslovom "Postrv iz reke na mizo"
Zdrav človek ima tisoč raz-ličnih želja, bolan eno samo:ozdraveti. Kdo je to misel prviizrekel, ne vem, vsekakor drži.
Na svoji poti, ki jo je preho-dila do ozdravitve, SimonaŠket izpostavlja naslednje po-membne dejavnike: fitnes, po-tenje telesa v savni, plavanje,kolesarjenje, hoja v hribe in vsedrugo, kar razstruplja telo;družinsko srečo; življenje v idi-lični in mirni vasici, obdani shribi; občutenje sreče; zdravo,brezmesno in če je le mogočebiološko pridelano hrano.
V svoji knjigi z naslovomPreventiva pred rakom in re-habilitacija onkološkega bolni-ka Simona med drugim piše:"Vsak človek ima pravico žive-
ti življenje. Živeti, pa ne po-meni, samo hoditi po Zemljiin hoditi na delo, da bi si za-služili denar. Denarja imamolahko na pretek, a vendar nemoremo reči, da znamo živetiživljenje. Iz dneva v dan poza-bljamo nase, čas pa kar beži.Ko se ozremo nazaj, se pa tež-ko spomnimo, kaj lepega namje v spominu sploh ostalo. Od-prite oči in poglejte, kako sijesonce, kako teče reka, kako ra-ste grmovje. Poiščite smiselsvojega početja. Sama se zave-dam, da lahko s svojim delommarsikomu pomagam, samasebe pa s svojim delom dopol-njujem.
Ne gre le za denar. Nenazad-nje ga v mojem poslu sploh ni
veliko. Poiščite duševno bogas-tvo, ki je največkrat večje odplačila. Toliko ljudi je, ki se bo-rijo za življenje, ki jih je strahneuspeha, ki razmišljajo ominljivosti življenja, ki se nemorejo ločiti od svojih dragih,ljubljenih. V mislih si delajocelo načrte, kako bodo ozdrave-li in na kakšen način bodo iz-boljšali svoj vsakdan. To je žeena od poti k ozdravitvi. Tudisama sem si risala načrte v"oblakih" in uspelo mi je. Za-črtana pot še vedno ni najbolj-ša, je pa izključno moja insamo jaz vem, da je lepa in dapelje proti zastavljenemu cilju.
Samo v trenutku smrti ozi-roma na pragu preživetja spo-znamo, da sploh nismo živeli.
Življenje je kratko malo prešloin nenadoma smo prišli na ko-nec in k novemu začetku. Ko jebil čas za življenje, smo počelitoliko neumnosti, namesto dabi živeli.
V življenju imamo velikopoti in najboljša je tista ne-znana. Ta je lahko tvegana.Na tak način se bomo znebilistrahu, prišel bo pogum.Samo začeti je treba. Vednoizberimo neznano in pojdimoz glavo naprej proti zastavlje-nemu cilju. Celo trpeti je vred-no, saj se vedno vse povrne. Iztrpljenja se vedno veliko na-učiš in odrasteš in postanešzrelejši. Le v tem primeru po-staneš gotov, ne le prepričan,saj si resnico doživel. Zato si
tudi upaš v vodo, ki je ni natem zemljevidu in v katerodrugi še niso stopili. Vsak imamožnost plavati v svojem oce-anu, saj nista enaka niti dvačloveka. Ustvarite si svojumetni ocean.
V današnjem razvitem sve-tu živimo pod vplivom napač-nih vzorcev sistema. Ko namnekako uspe opraviti eno delo,že hitimo k drugemu. Vse to vnašem umu povzroča velikonapetost, da več ne moremobiti nikjer sproščeni in umir-jeni. Nenehno smo zaskrblje-ni, v gibanju, ker ne vemo,kdaj bo konec. Bolezen je ti-sta, ki nas hoče malo zausta-viti. /.../"
(Se nadaljuje.)
114
Pavla Kliner
Če še niste posušili ali za-mrznili zalog peteršilja (Pe-troselinum crispum) za zim-ske mesece, to storite čimprej. Nespametno bi bilo, dabi ostali brez te vrtnine z naj-večjo vsebnostjo vitamina Cin močjo, da organizmu vra-ča moči, v času, ko jih naj-bolj potrebujemo.
Za boljše reflekse in prebrisanost
Opih, peršin ali peršun,kot tudi rečemo našemu ne-pogrešljivemu prijatelju zvrta z izvorom v Južni Evro-pi, si je renome pridobil že vantiki. Svetovali so ga zaboljše delovanje ledvic inmehurja. Plinij mu je pripi-soval vpliv na povečanjeplodnosti žensk kakor tudimoških. Gladiatorji so gauživali pred bojem, saj je ve-ljalo, da zbistri reflekse, dajemoč in prebrisanost ter zvi-jačnost. Srednjeveški zdrav-niki so ga predpisovali priledvičnih kamnih in za pre-
ganjanje vetrov. Sveta Hilde-garda iz Bingna je peteršilje-ve obkladke priporočala priputiki, revmi, išiasu in bole-činah v hrbtu. Tudi našipredniki so radi uporabljalipeteršilj v zdravilne namene.Iz njega so denimo kuhaličaj, s katerim so ženskespodbujale menstruacijo inblažile menstrualne krče.Poznali so tudi opihov pozi-tiven vpliv na prebavo, zatoso njegov čaj srkali po obil-nem kosilu ali večerji.
V pomoč pri infekcijskihobolenjih
Čaj iz peteršiljeve zeli jedobrodejen za slabokrvne,brezvoljne in bolnike pooperaciji. Nove moči da lju-dem, ki so pretirano pasivniin brez volje. Za peteršiljevozel, še bolj pa za seme in ko-renino, ki jo izkopavamo ok-tobra in novembra, velja, dapospešuje tek in izločanjevode iz telesa, poživlja, spod-buja potenje, zbija vročino,zaradi česar koristi pri zdrav-ljenju infekcijskih obolenj.
Ker izloča strupene snovi iztelesa, pomaga pri jetrnihboleznih, ekcemih, revmi,protinu, celulitu in kamnih vmehurju. Tako list kot kore-nine so učinkovito pomaga-lo proti motnjam v krvnemobtoku, blagodejni vpliv paimajo tudi pri prebavnih te-žavah, kožnih boleznih,motnjah dihanja, belemtoku in boleči menstruaciji.
Poparek iz listov
Čaj iz listov pripravimo kotpoparek: v liter vrele vode vr-žemo prgišče peteršiljevih li-stov, pustimo stati deset mi-nut in precedimo. Spijemodve skodelici na dan po jedi.Ta čaj dobro spodbuja preba-vo. Poparek iz peteršiljevih li-stov se obnese tudi kot lepoti-lo: košček vate namočimovanj in jo položimo na obraz.Koža bo pomirjena, lepša involnejša. Lahko ga uporabi-mo tudi za očesno vodico aliza šampon.
Poparek iz semen
Čaj iz semen pripravimotako, da pol žličke strtih se-
men prelijemo s skodelicovrele vode in pijemo po enoskodelico čaja na dan. Ta čajje zelo diuretičen in ga vsiljudje ne prenašajo dobro.Semen torej nikoli ne upo-rabljamo brez zdravniškeganadzora in posveta. Preveli-ke količine semen močnodražijo ledvice in prebavnitrakt.
Poparek iz korenin
Tudi čaj iz korenin pripra-vimo kot poparek: žličko na-sekljanih korenin poparimos skodelico vode, pustimostati deset minut in precedi-mo. Ta diuretičen čaj pijemoenkrat, največ dvakrat nadan dva tedna v obliki kure.Voda, v kateri prevremo pe-teršilj, je izvrstna za očesnekopeli, saj razkužuje in olaj-ša pekoč občutek. Lahko papeteršilj namočimo tudi v to-plo mleko in spijemo. Peter-šilj v velikih količinah, naj siga pijemo kot čaj ali ga uži-vamo svežega kot začimbo,lahko povzroči splav pri no-sečnicah, zato naj ga slednjeuporabljajo previdno inzmerno.
Peteršilj za slabokrvnePeteršilj ni zgolj zelo uporabna jušna zelenjava in začimba za odišavljenje številnih jedi, pač pa tudizdravju koristna zel. Njegove moči naj bi izkoriščali zlasti slabokrvni, brezvoljni in rekonvalescenti.
Peteršilj lahko namočimo v toplo mleko in spijemo.
Peteršilj lahko tu in tam uporabimo tudi v zdravilnenamene.
RADI GREMO V PREŠERNOVO GLEDALIŠČE. KAJ PA VI?
www.pgk.si
telefon 04 20 10 200
REDNI ABONMA:N. V. Gogolj REVIZOR
V. Möderndorfer LEP DAN ZA UMRETT. Williams STEKLENA MENAŽERIJA
I. Cankar HLAPCID. Jovanović ZNAMKE, NAKAR ŠE EMILIJA (Gledališče Koper)
in še več v SUPERABONMAJSKI ponudbi:H. Müller MACBETH AFTER SHAKESPEARE
(Miniteater & CD Ljubljana)
P. Ripley VINCENT RIVER (Gledališči GLEJ & ŠKUC)
B. Završan SOLISTIKA (Društvo Familija & MGL)
D. Muck – J. Ivanušič BOŽIČNI VEČER (Gledališče Koper)
Vpis smo podaljšali - POHITITE!
20 torek, 22. septembra 2009NASVET, OGLAS [email protected] GLAS
DELAVEC BREZ POKLICArok do: 26.09.2009; APRO COM,d.o.o., C. GORENJSKEGA ODREDA15 A, BLEDrok do: 23.09.2009; DOM DR. JANKABENEDIKA, ŠERCERJEVA UL. 35, RA-DOVLJICArok do: 24.09.2009; JOŠKOV HRAM,d.o.o., ZALOG 1, 8000 NOVO MESTOrok do: 03.10.2009; MANPOWER,D.O.O., PE LJUBLJANA II, DUNAJSKAC. 49, LJUBLJANArok do: 23.09.2009; NATON, d.o.o., C.24. JUNIJA 25, 1231 LJUBLJANA - ČR-NUČErok do: 18.10.2009; OGREX, d.o.o.,PODREČA 5, MAVČIČEOSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBAPRALEC EMBALAŽE; rok do:03.10.2009; BioTransport, d.o.o., C.TALCEV 8, 1230 DOMŽALEVOZNIK; rok do: 23.09.2009; EUROTRANSPORTI storitve, d.o.o., ANKA-RANSKA C. 7 B, 6000 KOPER - CAPO-DISTRIANATAKARICA; rok do: 29.09.2009; DA-VORIN STANONIK, S.P., PREDMOST25, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKOŽELEZOKRIVEC; rok do: 01.10.2009;DRAGAN ILIEV, S.P., STRAŽARJEVAUL. 13, LJUBLJANAUREJEVALEC OKOLICE; rok do:23.09.2009; LASER, Bled, d.o.o.,VURNIKOVA UL. 2, LJUBLJANAVARNOSTNIK; rok do: 07.10.2009;SINTAL, d.d., LITOSTROJSKA C. 38,LJUBLJANADELAVEC V PROIZVODNJI; rok do:23.09.2009; TRENKWALDER, d.o.o.,LESKOŠKOVA C. 9 E, LJUBLJANATESAR OPAŽEV rok do: 24.09.2009; K K - MONT,
montaža in storitve, d.o.o., GODE-MARCI 13, 9243 MALA NEDELJAKUHARSKI POMOČNIKrok do: 23.09.2009;; V GOZDU,
d.o.o., SMLEDNIŠKA C. 132 A,KRANJSOBARICArok do: 02.10.2009; HOTEL BELLE-VUE, d.o.o., ŠMARJETNA GORA 6,KRANJ
POŠTNI MANIPULANTPISMONOŠA; rok do: 23.09.2009;POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., PE POŠ-TA 4101 KRANJ, DRAŽGOŠKA UL. 8,KRANJMESAR - SEKAČrok do: 03.10.2009; NIMROD, d.o.o.,TRATA 35, ŠK. LOKAMIZARrok do: 04.10.2009; ERMAN STANKOS.P., LANCOVO 62, RADOVLJICAKLJUČAVNIČARrok do: 10.11.2009;; REA METAL,d.o.o., RAJŠPOVA UL. 18, 2250PTUJVARILECrok do: 10.11.2009; REA METAL,d.o.o., RAJŠPOVA UL. 18, 2250PTUJrok do: 10.11.2009;; REA METAL,d.o.o., RAJŠPOVA UL. 18, 2250PTUJMONTER OGREVALNIH NAPRAVrok do: 03.10.2009; ZUPANC MAT-JAŽ S.P., ZG. PIRNIČE 45 B, 1215MEDVODEELEKTROINŠTALATERrok do: 25.09.2009; GRAD, d.d.,Bled, GRAJSKA C. 44, BLEDOBRATOVNI ELEKTRIKARrok do: 06.10.2009; PLEVNIK, d.o.o.,Podsmreka 24, Dobrova, PODSMRE-KA 24, 1356 DOBROVATAPETNIK; rok do: 18.10.2009; TR-GODOM NO. 1, proizvodnja in trgovi-na, d.o.o., ZAPUŽE 10 B, BEGUNJEFRIZERrok do: 02.10.2009; KLARA JENKOS.P., UL. TUGA VIDMARJA 4, KRANJrok do: 04.10.2009; URŠKA GRDA-DOLNIK S.P., JOBSTOVA C. 31, ŽIRIrok do: 01.10.2009; TATJANA KOMACS.P., DVOR 45, 5230 BOVECrok do: 18.10.2009; INTER STUDIO,d.o.o., Ljubljana, ŠMARTINSKA C.152, LJUBLJANAKOZMETIKrok do: 04.10.2009;; KALAPČIEV SU-BAN OLGA S.P., ACQUA RELAX,OBALA 77, 6320 PORTOROŽ - PO-RTOROSErok do: 04.10.2009; KALAPČIEV SU-BAN OLGA S.P., ACQUA RELAX,OBALA 77, 6320 PORTOROŽ - PO-RTOROSESTROJNIK GRADBENE MEHANIZA-CIJE
rok do: 09.10.2009; GRAD, d.d.,Bled, GRAJSKA C. 44, BLEDVOZNIK AVTOMEHANIKrok do: 26.09.2009; TONIKA 2 trgovi-na in mednarodni transport, d.o.o.,BRATOVŠEVA PLOŠČAD 8, LJUBLJA-NAPRODAJALECrok do: 03.10.2009; ELEKTROVOD,d.o.o., DEVOVA UL. 5, LJUBLJANAKUHARrok do: 24.09.2009; JOŠKOV HRAM,d.o.o., ZALOG 1, 8000 NOVO MESTOrok do: 23.09.2009; KI INTERIM,d.o.o., KOTNIKOVA UL. 32, LJUBLJA-NArok do: 23.09.2009; MESARSTVOANTON ČADEŽ S.P., VISOKO 7 G, VI-SOKOrok do: 04.10.2009; ROMAN ŠPEN-KO S.P., PREŠERNOVA UL. 14 C,1241 KAMNIKNATAKARrok do: 02.10.2009; HOTEL BELLE-VUE, d.o.o., ŠMARJETNA GORA 6,KRANJrok do: 24.09.2009; JOŠKOV HRAM,d.o.o., ZALOG 1, 8000 NOVO MESTOrok do: 28.09.2009; KREK, , Ribno,d.o.o., SAVSKA C. 35, BLEDBOLNIČAR-NEGOVALECrok do: 07.10.2009; ZAVOD SVETE-GA MARTINA ZA SOCIALNOVAR-STVENO, ZDRAVSTVENO, VZGO-JNO-IZOBRAŽEVALNO IN VZGOJNO-VARSTVENO DEJAVNOST, SREDNJAVAS V BOHINJU 33 A, SREDNJA VASV BOHINJUSREDNJA POKLICNA IZOBRAZBAKUHAR ; rok do: 06.10.2009; AGEN-CIJA M SERVIS, d.o.o., POSLOVALNI-CA LJUBLJANA, IGRIŠKA UL. 14,LJUBLJANANATAKAR; rok do: 03.10.2009; MI-RAN ANŽIČ S.P., MLADINSKA UL. 2,KRANJrok do: 12.10.2009; DAR TAR ALP,d.o.o., KOROŠKA UL. 8, KRANJSKAGORAKUHAR;; rok do: 29.09.2009; HOTELLEONARDO, d.o.o., KONJIŠKA C. 6,2317 OPLOTNICASTEKLAR; rok do: 28.09.2009; PRI-MOŽ MALOVRH S.P., PUŠTAL 21, ŠK.LOKANATAKAR; rok do: 01.10.2009;TAJMS, d.o.o., JUŽNA C. 97, 6310
IZOLA - ISOLAPREMOŽENJSKO SVETOVANJE; rokdo: 26.09.2009; GREGOR SODJAS.P., BOHINJSKA ČEŠNJICA 81,SREDNJA VAS V BOHINJUSTROJNI TEHNIKrok do: 23.09.2009; I.S.P., d.o.o.,BEVKOVA UL. 42, 1241 KAMNIK rok do: 26.09.2009; ROPRET, d.o.o.,HOTEMAŽE 47 A, PREDDVORrok do: 02.10.2009; TAI ČI, Trgovina instoritve, d.o.o., JURČKOVA C. 233,LJUBLJANATEKSTILNO KONFEKCIJSKI TEH-NIKrok do: 04.10.2009; d.o.o., DUNAJ-SKA C. 111, LJUBLJANAFRIZERSKI MOJSTERrok do: 18.10.2009; INTER STUDIO,
d.o.o., Ljubljana, ŠMARTINSKA C.152, LJUBLJANAKOZMETIČNI TEHNIKrok do: 18.10.2009; INTER STUDIO,d.o.o., Ljubljana, ŠMARTINSKA C.152, LJUBLJANArok do: 10.10.2009;; MARISA, SIMO-NA PADJEN GORŠE S.P., UL. BRA-TOV UČAKAR 82, LJUBLJANATURISTIČNI TEHNIKrok do: 29.09.2009; POSLOVNI SI-
STEM MERCATOR, d.d., DUNAJSKAC. 107, LJUBLJANATEHNIK KUHARSTVArok do: 26.09.2009; JAVNI GOSPO-DARSKI ZAVOD PROTOKOLARNESTORITVE Republike Slovenije, PRE-DOSLJE 39, KRANJKOMERCIALISTrok do: 30.09.2009; DELNICA,d.o.o., TRŽAŠKA C. 2, LJUBLJANASREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠ-NA IZOBRAZBAZAVAROVALNO FINANČNI SVETOVA-LEC; rok do: 30.09.2009; AGENTA36, d.o.o., STEGNE 27, LJUBLJANARECEPTOR/KA; rok do: 28.09.2009;BOHINJ PARK HOTEL, d.o.o., TRI-GLAVSKA C. 17, BOHINJSKA BISTRI-CABLAGAJNIK-LIKVIDATOR II. rok do:26.09.2009; DEŽELNA BANKA SLO-VENIJE d.d. POSLOVNA ENOTA GO-RENJSKA, ŠUCEVA UL. 27, KRANJKOMISIONAR SKLADIŠČNIK IZOB-RAZBA; rok do: 26.09.2009; ERAGOOD, POSLOVNA CONA A 20,ŠENČUR
GASILEC; rok do: 11.10.2009; GASIL-SKO REŠEVALNA SLUŽBA, C. ŽELE-ZARJEV 35, JESENICEPOMOČNIK MONTERJA OGREVAL-NIH NAPRAV; rok do: 03.10.2009;ZUPANC MATJAŽ S.P., ZG. PIRNIČE45 B, 1215 MEDVODEGRADBENI TEHNIK; rok do:07.10.2009; KEPIC MILAN KEPICS.P., VOPOVLJE 5 A, CERKLJEPROTOKOLARNI KUHAR; rok do:26.09.2009; JAVNI GOSPODARSKIZAVOD PROTOKOLARNE STORITVERepublike Slovenije, PREDOSLJE 39,KRANJZASTOPNIK I; rok do: 09.11.2009;;MERKUR zavarovalnica, d.d. Ljubljana,DUNAJSKA C. 58, LJUBLJANAKOMERCIALIST; rok do: 23.09.2009;PRO-AQUA, d.o.o., PRUŠNIKOVA UL.95, 1210 LJUBLJANA - ŠENTVIDSKLEPANJE ZAVAROVANJ, FINANČ-NO SVETOVANJE; rok do:03.10.2009; VIGA, d.o.o., BOJANJAVAS 3 C, 8330 METLIKAINŽ. GRADBENIŠTVArok do: 30.09.2009; CESTNO POD-JETJE KRANJ, d.d., JEZERSKA C.20, KRANJTEHNOLOG KUHARSTVArok do: 27.09.2009; INTERTREND,d.o.o., HOTEMAŽE 50, PREDDVORVIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBAPOSLOVODJA V TRGOVINI S TESTI-LOM; rok do: 26.09.2009; BUVARD,d.o.o., ŠMARTINSKA C. 152, LJUB-LJANADIPL. INŽ. GOZDARSTVA (VS)rok do: 23.09.2009; ZAVOD ZA GOZ-DOVE SLOVENIJE LJUBLJANA OB-MOČNA ENOTA KRANJ, C. STANETAŽAGARJA 27, KRANJDIPL. EKONOMIST (VS)rok do: 26.09.2009; ELVEZ, d.o.o.,UL. ANTONA TOMŠIČA 35, 1294 VIŠ-NJA GORArok do: 26.09.2009; OBČINA ŠK.LOKA, POLJANSKA C. 2, ŠK. LOKADIPL. UPRAVNI ORGANIZATOR (VS)rok do: 26.09.2009; OBČINA ŠK.LOKA, POLJANSKA C. 2, ŠK. LOKAPROF. MATEMATIKErok do: 27.09.2009; Ekonomsko-storitveni izobraževalni center Kranj, KI-DRIČEVA C. 65, KRANJPROF. DEFEKTOLOGIJErok do: 30.09.2009; OSNOVNA
ŠOLA POLDETA STRAŽIŠARJA, UL.VIKTORJA KEJŽARJA 35, JESENICEDR. MEDICINErok do: 01.10.2009; OSNOVNOZDRAVSTVO GORENJSKE OEZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ, BLEJ-SKA C. 10, TRŽIČrok do: 20.10.2009; SPLOŠNA BOL-NIŠNICA JESENICE, C. MARŠALATITA 112, JESENICEDR. DENTALNE MEDICINErok do: 18.10.2009; ZDRAVSTVENIDOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK.LOKADIPLOMIRANA MEDICINSKA SE-STRA (VS)rok do: 18.10.2009; DOLINAR - KRE-SE HERMINA - ZASEBNA OTROŠKAIN ŠOLSKA ORDINACIJA, BLEJSKAC. 10, TRŽIČrok do: 23.09.2009; SREDNJA ŠOLAJESENICE, UL. BRATOV RUPAR 2,JESENICEDR. MEDICINE SPECIALIST PEDIA-TRIJErok do: 01.10.2009; ZDRAVSTVENIDOM RADOVLJICA, KOPALIŠKA C. 7,RADOVLJICAUNIVERZITETNA IZOBRAZBALOGOPED; rok do: 17.11.2009;ZDRAVSTVENI DOM ŠK. LOKA, STA-RA C. 10, ŠK. LOKANPK Voznik v cestnem prometurok do: 07.10.2009; AVTOPREVOZNI-ŠTVO DACAR ANTON S.P., BREG OBSAVI 28, MAVČIČErok do: 07.10.2009; DACAR transport-ne storitve, d.o.o., BREG OB SAVI 28,MAVČIČEProsta delovna mesta objavljamopo podatkih Zavoda RS za zaposlo-vanje. Zaradi pomanjkanja prostoraniso objavljena vsa. Prav tako zaradipreglednosti objav izpuščamo po-goje, ki jih postavljajo delodajalci(delo za določen čas, zahtevane de-lovne izkušnje, posebno znanje inmorebitne druge zahteve). Vsi nave-deni in manjkajoči podatki so do-stopni:- na oglasnih deskah območnihslužb in uradov za delo zavoda;- na domači strani Zavoda RS za za-poslovanje: http://www.ess.gov.si;- pri delodajalcihBralce opozarjamo, da so morebit-ne napake pri objavi mogoče.
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJEPROSTA DELOVNA MESTA NAGORENJSKEM (m/ž)
Običajno se v računalnikprijavite z uporabniškimimenom in geslom. Pri tem jeuporabniško ime določeno, ges-lo pa si navadno lahko izberetesami. Pri tem pa ni nepomem-bno, da je geslo sestavljenotako, da ga ni mogoče odkritina preprost način. Nekateri zagesla uporabljajo svoja imena
in imena bližnjih, spet drugiza geslo vtipkajo stvari iz svoje-ga življenja, rojstne datume inobletnice. Takšna gesla je zelopreprosto odkriti, pač s po-skušanjem in ugibanjem. Čegeslo malo bolj zakomplicirate,ga je že težje odkriti. Bolj kot jeodgovorno delo, ki ga oprav-ljate, bolj je potrebno misliti nakakovostno izbiro gesla.
Napotki pri izbiri gesla go-vorijo, da naj to ne bo krajše odosmih znakov, priporoča pa se,da naj bo daljše od dvanajstihznakov. Priporočljivo je tudi,da za geslo uporabljate polegčrk in številk še druge znake natipkovnici, kot so !, #, %, &, ?;*, @, + in -. Najboljša je kom-binacija vsega. Bolj kot je geslokompleksno, težje ga je odkriti,sploh pa ne z ugibanjem. Pravtako je pomembno, da pri ust-varjanju gesla ne vnašatepravilnega zaporedja črk vbesedah, saj bolj kot jih pre-mešate, bolj varno je geslo.
Za razbijanje gesel so na sve-tovnem spletu na voljo posebniprogrami. In koliko časa mis-lite, da ti programi potrebujejo,da ugotovijo vaše geslo? Nekajsekund, pri manj zahtevnihgeslih, do nekaj minut prikompliciranih. Zato torej paz-
ljivo pri izbiri gesla. Pa nikar siga ne zapišite na listek ali gacelo prilepite na zaslon raču-nalnika. Poleg vsega navedene-ga pa je zelo koristno, da navsake toliko časa svoje geslospremenite. Vsaj na vsake trimesece je že prav, da se lotitetega. Napotek pri tem pa je, dauporabite v novem geslu čimmanj znakov iz starega gesla.
Nevarnost dostopa do vašihpodatkov na računalniku jepovezana z njihovo pomemb-nostjo. Verjetno si ne želite, davsakdo lahko gleda, kaj imateshranjeno in zapisano v raču-nalniku, če pa so to službeniin zaupni podatki, pa je to šetoliko bolj kočljivo. Ker lahko zenim geslom ali angleško "Sin-gle Sign On", dostopate do ra-zličnih podatkov in pro-gramov, tudi do elektronskepošte, je moč gesel še toliko boljpomembna.
Za večjo varnost pri dostopudo računalnika lahko upora-bite zelo različne metode. Enaod teh je kreiranje enkratnihgesel. Pri tem imate v rokihposeben čitalnik z ekrančkom,kjer se vam ob vnosu vaše ose-bne PIN kode kreira enkratnogeslo, ki ga le prepišete v raču-nalnik. To geslo je enkratno in
ga ni mogoče uporabiti več-krat, tako da za dostop doračunalnika vtipkate vednodrugačno geslo. Pri tem gene-rirano geslo velja le omejenčas, kar pomeni, da ga moratevtipkati hitro, saj se sicer vmesže spremeni. Precej varennačin za dostop do računalni-ka.
Druga možnost, ki pa nipovezana z geslom, je, da zadostop do računalnika upo-rabljate prstni odtis. Tegapreko posebnega čitalnika naračunalniku preberete tako,da s prstom preprosto po-drgnete po njem. Sistem si za-pomni vaš prstni odtis in obprijavi v računalnik le s prstompodrgnete po čitalniku. Če jevaš odtis pravi, vam sistemomogoča vstop v računalnik.Ker ima vsak človek drugačenprstni odtis, je varnost s temzagotovljena.
Varnost je v svetu računal-ništva zelo pomembna, saj jevčasih težko razumljiva, pred-vsem pa ni otipljiva. Potrebnose je zavedati nevarnosti, da jihlahko ustrezno preprečimo.Tako kot dober ključ doma, sov računalništvu pred vdori inzlorabami pomembni dobravarnost in ustrezna gesla.
Robert Guštin
Računalnik in jaz (157)
Geslanaročnine04/201 42 41, e-pošta: [email protected]
21torek, 22. septembra 2009GORENJSKI GLAS
[email protected]ŽIPOT, OGLASI
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Prireditve Triglavskega narodnega parkaBled - Triglavski narodni park v tem tednu vabi na: Sredinvečer v Info središču Triglavska roža na Bledu: Odprtje li-kovne razstave Damijana Kracine in predavanje prof. dr. Bo-risa Kryštufka o izginjanju biodiverzitete v sredo, 23. sep-tembra, ob 19. uri; Petkov popoldan v parku z naslovom Ze-leni škrat v visokodebelnem sadovnjaku v petek, 25. septem-bra, zborno mesto je na parkirišču pri cerkvi sv. Katarine naHomu ob 16. uri; Odkrivamo TNP - voden izlet TNP - Obu-jeni spomini na nekdanje planine Zgornjega Posočja v sobo-
PRIREDITVE
to, 26. septembra, zborno mesto je na križišču za vas Na Skali ob 9. uri. Več informacij: http://www.tnp.si/prireditve/termin/682/.
Mihaelov sejemMengeš - Kulturno društvo Mihaelov sejem pripravlja v časuod 25. do 27. septembra tradicionalni, že 17. Mihaelov sejemv Mengšu. Letošnji program bo v petek, 25. septembra, ob 19.uri odprla priljubljena slovenska pevka Tanja Žagar, slavnost-no odprtje pa bo v soboto, 26. septembra, med 9. in 10. uro.
Ličkanje koruzeKokrica - Turistično društvo Kokrica vabi vse na ličkanje ko-ruze v četrtek, 24. septembra, ob 16. uri na kmetiji Pr' An-drejc v Tatincu, da se ne bo pozabilo, kako so to delo oprav-ljali naši predniki.
Ogleda bunkerjev Rupnikove linijeŽirovski Vrh - Lokalna turistična organizacija Blegoš ta ko-nec tedna, ob začetku dnevov turizma na Loškem, vabi nabrezplačna ogleda bunkerjev Rupnikove linije na Žirovskemvrhu. V soboto, 26. septembra, si ob 10. in 12. uri lahko ogle-date bunker na Hrastovem griču, v nedeljo, 27. septembra,ob 14. in 16. uri pa bunker na Golem vrhu. Prav tako v nede-ljo, 27. septembra, ob 16. uri vabijo na brezplačen ogled fu-žinarsko kovaške poti v Železnikih. Začetek ogleda je primostu na Grivi. Dodatne informacije na spletni strani:www.lto-blegos.si, tel.: 04/517 06 00. [email protected].
Ob svetovnem dnevu turizmaJesenice - Pohod po naravoslovni in rudarski učni poti v Ja-vorniškem Rovtu ob Svetovnem dnevu turizma bo 26. sep-tembra. Zbor bo pred TIC-em Jesenice ob 8. uri, predvidenavrnitev ob 14. uri. Več informacij in prijave: Razvojna agen-cija Zgornje Gorenjske ([email protected], 04/581 34 16) in TICJesenice ([email protected], 04/586 31 78).
Na PlanjavoKranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi svoje člane in dru-ge planince v soboto, 3. oktobra, na Planjavo. Odhod zosebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Čakavas 8 do 9 ur hoje in lažjega plezanja. Informacije in prijave:sms 031/643 467, e-pošta [email protected]; sms040/255 163, e-naslov: [email protected] ali v pisarnidruštva, na lokaciji: Iskratel, vhod na škofjeloški strani priambulanti ob sredah od 17. do 18. ure.
Na Breški JalovecKranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 27. septembra, na Breški Jalovec. Odhod s posebnim avtobu-som izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Hoje bo 6 do 7 ur. Pot je lahka, občasno zavarovana z jeklenico. Informacije inprijave pri vodnikih ali v društveni pisarni: [email protected] ali SMS na tel. 031/643 467; [email protected] na tel. 041/414 161 ali ob sredah, od 17. do 18. ure v pi-sarni društva.
Na Mirno goro v Belo krajinoŽirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica, pohodno pla-ninska sekcija, vabi na planinski pohod na Mirno goro vBelo krajino. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne po-staje Moste in bo ustavljal na vseh postajah do Rodin. Ne-zahtevne hoje bo 4 do 5 ur. Prijave: Drago Kajdiž tel. 5 801469, GSM 031/535 799.
Na Slemenovo špicoKranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 4. okto-bra, na družinski planinski izlet na Slemenovo špico. Nanjose boste povzpeli z Vršiča. Odhod z lastnimi osebnimi avto-mobili izpred hotela Creina bo ob 8. uri. Počasne hoje bo za3 ure. Dodatne informacije in prijave pri vodnikih ali v druš-tveni pisarni: [email protected] ali SMS na tel.031/408 439; [email protected] ali SMS na tel. 031/643467 ali ob sredah, od 17. do 18. ure v pisarni društva.
Od Preddvora do JakobaNaklo - Komisija za šport Društva upokojencev Naklo vabi včetrtek, 24. septembra, na srednje težak pohod od Preddvo-ra do Jakoba. Skupaj bo za okrog tri ure hoje. Zbirališče po-hodnikov bo ob 14. uri pred kulturnim domom v Naklem.
Vipavska dolina in OsmicaŽabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi 9. oktobra naizlet Vipavska dolina in Osmica. Odhod bo ob 7. uri izpredvseh avtobusnih postaj od Kranja proti Trati. Prijavite se lah-ko med 16. in 18. uro po telefonu 2311-932 Mara Pečnik dozasedbe avtobusa. Rok plačila je 2. oktober.
IZLETI
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL.: 04/53 15 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 3. 10. - 6. 10., 15.10. - 18. 10; TRST: 8. 10.; KOPALNI IZLET - BERNARDIN: 5. 10.; MEDŽUGORJE:9. 10. - 11. 10.; BERNARDIN: 4. 10. - 7. 10, 15. 11- 18. 11. ; RIM 19. 11. - 22. 11.;TOPOLŠČICA: 28. 9.
TURISTIČNA AGENCIJA JEREB D.O.O.: OBIRANJE MANDARIN IN DU-BROVNIK: 9. - 11. 10.; SARAJEVO IN OBIRANJE MANDARIN 23. - 25. 10.; ŠPA-NIJA IN COSTA BRAVA: 24. - 31. 10. 2009; GARDALAND: 24. 10.; LENTI: 24.10.; ELBA IN CINQUE TERRE: 6. - 8. 11.; BAVARSKA 14. - 15. 11.*** Pokličitenas na 041/833 088 ali obiščite v poslovalnici v Ljubljani. Več na www.jereb.si.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Sodelavec za obračun plač m/ž (Škofja Loka) Od vas pričakujemo VII. ali VI. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, dobro poz-navanje finančne, računovodske in davčne zakonodaje ter plačne politike, poz-navanje dela z računalnikom. Nudimo vam stimulativno plačilo, prijetno in stabil-no delovno okolje, odlične možnosti za strokovni in osebni razvoj. SGP Tehnik,d. d., Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 18. 10. 2009. Večna www.mojedelo.com.
Vodja poslovalnice m/ž (Ljubljana, Škofja Loka) Vaše naloge: skrb za prodajo in zaposlene. Uresničevanje ciljev podjetja. Aktivnosodelovanje pri prodaji, kot član prodajnega tima. Administrativna in organizaci-jska dela. Pričakovanja: V. stopnja izobrazbe oz. poslovodski izpit. Smisel za delos kupci. Vodstvene izkušnje. Zavzetost in fleksibilnost. Izrazita odgovornost.Zaželeno znanje nemškega jezika. Deichmann, d. o. o., Dunajska 22, 1000Ljubljana, prijave zbiramo do 16. 10. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Potovalni svetovalec m/ž (Kranj) K sodelovanju vabimo vse, ki veste, kaj pomeni inovativnost ponudbe in prijaznain kakovostna storitev na področju turizma. Pridružite se nam in z nami soustvar-jajte nepozabne zgodbe! Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana,prijave zbiramo do 28. 9. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Osebni wellness svetovalec m/ž (Šenčur) V svoj krog svetovalcev vabimo honorarne in stalne sodelavce, ki jih zanima po-dročje zdrave prehrane in zdravega načina življenja in so: pozitivni, urejeni in pri-jazni, komunikativni in radi delajo z ljudmi, sposobni timskega dela in imajo vod-stvene sposobnosti, samostojni in odločni, pripravljeni na dodatno izobraževan-je in svoje znanje v vlogi mentorja prenašati na nove sodelavce. Tandem MajaBelehar s.p., Partizanska ulica 22, 4208 Šenčur, prijave zbiramo do 14. 10.2009. Več na www.mojedelo.com.
Strojni ali elektroinženirji (več sodelavcev) m/ž (Tržič) Za našo tovarno v Tržiču iščemo ambiciozne in angažirane mlade strojne ali elek-troinženirje. Obvezno je kvalitetno govorno in pisno obvladanje angleškega in
nemškega jezika oz. angleškega in italijanskega jezika. Nudimo kreativno de-lovno okolje z možnostjo strokovnega razvoja in stimulativnimi prihodki. SOSinženiring, d. o. o., Tržaška 2, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 11. 10. 2009.Več na www.mojedelo.com.
Upravljavec CNC-stružnih avtomatov m/ž (Železniki) Podjetje hitro raste, kar naprej se dogaja nekaj novega, smo mlad kolektiv. Išče-mo upravljavca CNC stružnih avtomatov m/ž, dela se dve izmeni. Pričakujemo V. stopnjo izobrazbe strojne smeri, vsaj 1 leto delovnih izkušenj, vsaj nekaj znan-ja angleščine, pridnost in vestnost. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas sposkusno dobo 3 mesecev. Urejene delovne razmere in redno plačilo. Kemper-le, d. o. o., Otoki 3, 4228 Železniki, prijave zbiramo do 11. 10. 2009. Več nawww.mojedelo.com.
Sodelavec v kontrolingu m/ž (Kranj) Zadolženi boste za pomoč pri oblikovanju in analizi finančnih izkazov ob zaključkumeseca, finančni in poslovni nadzor nad matičnim podjetjem in povezanimi pod-jetji, izdelava različnih poročil in analitičen pristop k njihovi razlagi, kontrolinškeanalize, stroškovno spremljanje in izvajanje nadzora nad projekti, pomoč priplaniranju, opozarjanje na napake pri procesih. Iskraemeco, d. d., Savska Loka4, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 11. 10. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Vodja proizvodnje plastičnih mas m/ž (Tržič) Pričakujemo: izobrazba ustrezne smeri vsaj VI. stopnje (inženir strojništva) ter izkušnje na primerljivem delovnem mestu; 3-5 let delovnih izkušenj; pozna-vanje tehnologije oz. dela s stroji za brizganje plastičnih mas, dobro znanjenemškega jezika ter dobro uporabniško znanje računalnika. Orodjarstvo Knific,d. o. o., Pot na Pilarno 12, 4290 Tržič, prijave zbiramo do 11. 10. 2009. Več nawww.mojedelo.com.
Vodja nabave (elektro smer) m/ž (Gorenjska) Če iščete kreativno delo, potem ste pravi za nas. Medse sprejmemo novegasodelavca za delovno mesto Vodja nabave m/ž. Vaše delovne naloge bodo načr-tovanje, usmerjanje, usklajevanje, izvajanje in nadziranje nabavnih dejavnostipodjetja. Nudimo prijetno delovno okolje, stimulativno plačilo, možnost napre-dovanja, nagrajevanje uspešnosti, delo v mladem in inovativnem okolju. SOSinženiring, d. o. o., Tržaška 2, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 10. 10. 2009.Več na www.mojedelo.com.
Prodajalec - optik m/ž v Kranju (Kranj) Vaše naloge bodo: prodaja korekcijskih in sončnih očal; svetovanje strankam opravilni uporabi očal, kontaktnih leč, o pravilni svetlobi za delo in branje, pravilniuporabi drugih pripomočkov za delo, pravilni nastavitvi okvirjev; informiranje strank oosnovnih značilnostih očal in kontaktnih leč, ter njihovih prednostih; sprejem okulis-tičnih naročil. Planeta, d. o. o., Optika Clarus, Šmartinska 152 Dvorana 4, 1122Ljubljana, prijave zbiramo do 7. 10. 2009. Več na www.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Podutiška 92, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
22 torek, 22. septembra 2009KAŽIPOT, MALI OGLASI [email protected] GLAS
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
KRANJ - okolica; 51.67 m2, mansardavečstan. objekta, lasten vhod, obn. l.08, solastništvo na parceli, 79.000eur, SVET RE d. o. o., Kamniška ul.47, Ljubljana, ☎ 041/344-189
9005642
KRANJ - okolica; 1S, 45.42 m2 v I.nad. večstanovanjske hiše obn. l. 09,mirna okolica, čudovit razgled, 69.000eur, SVET RE d. o. o. , Kamniška ul. 47,Ljubljana, ☎ 041/344-189 9005644
DVOSOBNO stanovanje, Radovljica,Gradnikova, 50 m2, delno obnovljeno,prazno, 85.000 eur, ☎ 031/539-104
9005434
KRANJ - okolica; 2S, 43.19 m2 v prit.hiše obn. l. 08, z zemlj 42.41 m2, la-sten vhod, parkirno mesto, 88.000eur, SVET RE d. o. o., Kamniška ul.47, Ljubljana, ☎ 041/344-189
9005641
ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; 3 S,76.85 m2, delno obn. l. 08, 10/12,razgled na okoliško naravo, ZK urejeno112.000 eur, SVET RE d. o. o., Kam-niška ul. 47, Ljubljana, ☎ 041/344-189 9005643
ODDAM
SOBE v Šenčurju za dve osebi, imajolastne kopalnice, internet in TV priklju-ček, ☎ 059/046-113 9005510
V ŠENČURJU oddajam sobe za dveosebi z lastnimi kopalnicami, interne-tom in TV, ☎ 051/704-087
9005511
ENOSOBNO stanovanje, opremljeno,s samostojnim vhodom, v Kranju, sam-ski osebi, ☎ 041/715-148
9005638
STANOVANJE študentom, v Portoro-žu, ☎ 031/655-700, 041/323-090,www.nordadria.com 9005477
STANOVANJE, v okolici Šenčurja, ☎041/390-422 9005593
STANOVANJE popolnoma opremlje-no, v starem mestnem jedru Kranja, 80m2, cena po dogovoru, ☎ 041/617-596, od 20. ure dalje 9005617
HIŠEPRODAM
KRANJ; hiša 168.68 m2 s štirimi 1Sstan., obn. l. 09, garažni prostor, mo-žen nakup posameznih enot, 239.000eur, SVET RE d.o.o., Kamniška ul. 47,Ljubljana, ☎ 041/344-189 9005645
ODDAM
HIŠO dvojček, 100 m2, na začetkuPlanine, blizu centra, neopremljen, zadaljši čas, samo resnim. Ni za gradbe-ne skupine. Centralna, garaža, vrt, ima2 spalnici, dnevno, WC in kopalnico,700 eur/mesec, ☎ 070/870-929
9005615
POSESTIPRODAM
ZAZIDLJIVO parcelo, komunalno ure-jeno, na sončni strani, v bližini Tržiča,☎ 040/288-820 9005614
POSLOVNI PROSTORIPRODAM
KRANJ; poslovni pr. 73.55 m2 z iz-ložb. oknom v posl. strani stavbi, l. 07,dve park. mesti. Možen najem138.000 eur, SVET RE d. o. o., Kam-niška ul 47, Ljubljana, ☎ 041/344-189 9005646
ODDAM
PISARNIŠKE prostore na Koroški ce-sti (center), ☎ 041/361-100 9005304
NAJAMEM
OPREMLJEN frizerski salon v Kranjuali okolici, ponudbe na ☎ 041/617-596 9005628
OSTALOPRODAM
BRUNARICO 4 x 4 m, z 2 m nadstre-ška, ☎ 041/515-139 9005352
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
RENAULT Twingo Spring - boljši tipopreme, l. 1999, izjemno ohranjen, ni-koli poškodovan, opravljen veliki servis+ zimske gume, ugodno, ☎ 040/261-999
9005640
SUZUKI Vitara 2.0, l. 2005, novi mo-del, klima, 5 vrat, 4 x 4, ☎ 041/227-338 9005599
TEHNIKAPRODAM
TELEFON Panasonic, brezžični, šezapakiran, za 20 eur, ☎ 04/59-57-553 9005604
STROJIIN ORODJAPRODAM
RABLJENE čevljarske stroje in nekajčevljarskega materiala, ☎ 031/701-964, Albin Rutar
9005594
STAREJŠO mizarsko stiskalnico, mi-zarsko podajalno napravo znamke Ev-ropa Unior in nov nerabljen trofaznielektromotor, moč 4 KW, 1410 vrtljajevna minuto, ☎ 04/51-03-025
9005637
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
STREŠNA kritina, pločevinasta - 5EUR / m2 in Bramac 0,56 EUR nakos, ☎ 040/484-118 9005097
ZRAČNO suhe deske 19 in 25 mm,cca 4 m3, ☎ 051/353-912, Gorje
9005623
KUPIM
ODKUPUJEMO hlodovino in celulozniles iglavcev tudi lubadarke, ☎041/758-932 9005046
STAVBNO POHIŠTVOPRODAM
LIPOVA notranja krila, 4 kom, dobroohranjena, cena 50 eur, ☎ 031/203-998 9005620
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
9005225
DRVA - mešana: bukev, gaber, javor,jesen, hrast, možnost razreza in dosta-ve, cena 40 EUR, ☎ 070/323-033
9005226
DRVA, možnost plačila na obroke, me-trska ali razžagana, možnost dostave,☎ 040/338-719 9005227
DRVA, bukova, brezova, suha, cenaod 25 eur/m2, ☎ 031/616-879
9005626
LESENI peleti za ogrevanje v vrečahpo 10 kg, naprodaj po konkurenčniceni - dostava na dom, naročila in in-formacije na telefon, ☎ 041/878-878
9005586
SUHA mešana ter hrastova drva, mo-žen je razrez in prevoz na dom, ŠkofjaLoka z okolico Kranja, ☎ 051/412-165 9005627
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
KOTNO sedežno garnituro, vel. 200 x290 cm, ☎ 041/911-835 9005624
VRTNA OPREMAPRODAM
MASIVNO vrtno garnituro, lipovo, ☎041/980-371 9005647
STARINEPRODAM
STARE razglednice Tržiča, ☎ 040/232-490 9005634
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOKULISTIČNI pregledi za očala inkontaktne leče, velika izbira sončnihočal, popusti za upokojence in študen-te. Optika Aleksandra, Qlandia Kranj,☎ 04/23-50-123 9005259
ŽIVALIIN RASTLINEPODARIM
MLADE pisane muce, ☎ 041/672-096 9005608
SIAMSKEGA mucka, starega 3 mese-ce, ☎ 040/569-471 9005631
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
TROSILEC za gnoj, gorska izvedba,2.5 T in silokombajn SIP za koruzo,lepo ohranjen, ☎ 051/673-752
9005601
TROSILEC hlevskega gnoja, Krpan30, ☎ 041/416-701 9005613
KUPIM
TRAKTOR Univerzal, Štore, Fergus-son, Ursus ali Zetor, ☎ 031/868-034
9005555
PRIDELKIPRODAM
BELI jedilni krompir, neškropljen, ☎070/250-564 9005616
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 13.30 in zaobjavo v torek do petka do 14.00!Delovni čas: od ponedeljka do četrt-ka neprekinjeno od 8. do 19. ure,petek od 8. do 16. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
ITD NEPREMIČNINE, d.o.o.MAISTROV TRG 7,
4000 KRANJTEL.: 04/23-81-120,
04/23-66-670
041/755-296, 040/204-661, 041/900-009
e-pošta: [email protected]
www.jur-tan.si
JUR-TAN, nepremičnine, d. o. o.PE Cankarjeva ulica 03 (staro-mestno jedro),
4000 Kranj, tel.: 04/236-92-14,mobi: 041/451-857
e-pošta: [email protected]
Stritarjeva ulica 7, 4000 Kranjwww.nepremicnine.gnd.si
e-naslov: [email protected]: +386 4 281 39 04, fax: +386 4 281 39 07gsm: +386 31 536 578
GN
D d
.o.o
.
LOTORezultati 75. kroga - 20.
septembra 20093, 8, 16, 17, 19, 35, 39 in 18
Lotko: 2 8 4 2 2 8Loto PLUS:
1, 3, 5, 7, 20, 24, 39 in 33
Predvideni sklad 76. krogaza Sedmico: 810.000 EURPredvideni sklad 76. kroga
za Lotka: 130.000 EURPredvideni sklad 76. kroga
za PLUS: 50.000 EUR
~ tvo.magnavel@
gmail.co
m
Športno društvo Gorenjski glas vabi na
3. tek Gorenjskega glasaFinalna tekma Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih in pokala mladih
Dobimo se v Preddvoru v nedeljo, 27. septembra, ob 10. uri pred OŠ Matija Valjavca.
Dolžina proge za ženske in moške je 11.040 metrov, za otrokein mladince od 550 do 1650 metrov. Prijave sprejemamo na dantekmovanja od 8. do 9.45 v bližini starta.
Vabljeni vsi navijači in ljubitelji Gorenjskega glasa!
Info: Janez Ferlic, 031/561 663 ali [email protected] www.gorenjskiglas.si
Špor
tno
druš
tvo
Gor
enjs
ki g
las,
Ble
iwei
sova
ces
ta 4
, Kra
nj
naročnine04/201 42 41, e-pošta: [email protected]
Soteska Pekel - PokojiščeKranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo na izlet v so-tesko pekel, do Pokojišča. Na željo si boste ogledali tudiTehnični muzej Bistra. Izlet bo v četrtek, 24. septembra, zodhodom posebnega avtobusa ob 7. uri izpred Creine. Hojepo zahtevni poti bo za 3 ure. Prijave z vplačili sprejemajo vdruštveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu.
Tečaji za upokojenceKranj - Društvo upokojencev Kranj in Univerza za III. Živ-ljenjsko obdobje vabita v izobraževalno-ustvarjalne progra-me: angleščina, nemščina, italijanščina, španščina, umet-nostna zgodovina, zgodovina in etnologija ter likovnoustvarjanje. Začetek bo oktobra. Prijave sprejemajo dovključno 30. septembra v pisarni Društva upokojencevKranj, tel.: 2361 870.
Mladi, alkohol in (ne)varnost v prometuBled - V četrtek, 24. septembra, se bo v sodelovanju s Poli-cijsko postajo Bled ob 16. uri v prostorih Blejskega mladin-skega centra, Trubarjeva 7, začelo tematsko popoldne Mla-di, alkohol in (ne)varnost v prometu.
Računalnik v zrelih letihKranj - Društvo upokojencev Kranj, Univerza za III. Življenj-sko obdobje, vabi tudi letos k obisku različnih računalniškihtečajev (začetni, nadaljevalni, digitalna fotografija, excel).Potekali bodo od oktobra do maja enkrat na teden tri šolskeure v učilnici v prostorih društva. Prijave sprejemajo na se-dežu društva ali po telefonu 04/236 18 70.
Koncert jazz pevke Kristine OberžanLjubljana - Koncert izjemne slovenske jazz pevke KristineOberžan s skupino Grooveyards bo v četrtek, 24. septem-bra, ob 19.30 v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nadLjubljano.
Koncert Škofjeloškega oktetaŠkofja Loka - Koncert Škofjeloškega okteta pod umetniškimvodstvom Dominika Jurca bo v petek, 25. septembra, ob19.30 v Jurijevi dvorani v Stari Loki. Vstop je prost.
Železar ohranil spomin na njihove uspeheJesenice - Slovesno odprtje razstave Železar ohranil spominna njihove uspehe bo v četrtek, 24. septembra, ob 19. uri vavli Občinske knjižnice Jesenice.
PokrajinaKranj - Jutri, v sredo, 23. septembra, bo ob 20. uri v GalerijiPungert, na koncu starega dela mesta Kranja, odprtje razsta-ve Pokrajina članov Fotografske sekcije Elektra Gorenjska.
RAZSTAVE
KONCERTI
OBVESTILA
OSMRTNICA
Sporočamo, da je svojo življenjsko pot v 87. letu starostisklenil naš dragi ata, stari ata, brat, svak in stric
Aleš Zupans Primskovega, Likozarjeva ulica 4
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 23. septembra2009, ob 16. uri na Mestnem pokopališču v Kranju.
Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v poslovilni vežicina tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: sin Sašo z družino, sestri Angelca in Jožica z družinama, svakinja Marija in ostalo sorodstvo
Kranj, Šenčur, 20. septembra 2009
Mag
nave
l d.o
.o.,
Vis
oko
119,
Vis
oko
DROBNI krompir, ☎ 04/53-36-792,041/673-792
9005605
JABOLKA ester in gala, hruške vilja-movke in jabolka za predelavo, Marku-ta, Čadovlje 3, Golnik, ☎ 04/25-60-048 9005554
JABOLKA, hruške, krompir, jabolčnisok (tudi stiskamo in pasteriziramo),Matijovc, Jeglič, Podbrezje 192, ☎04/53-31-144
9005595
JEDILNI in drobni krompir za krmo,možna dostava, ☎ 041/731-030
9005603
JEDILNI in krmni krompir, ☎ 041/532-258 9005609
JEDILNI in krmni krompir, Drulovka41, Kranj, ☎ 04/23-32-527
9005612
KROMPIR, jedilni in krmni, čebuloptujsko rdečo in varaždinsko zelje, ☎041/860-207 9005591
KROMPIR jedilni beli in rdeči, pridelanbrez herbicidov, pripeljem na dom, ☎041/728-092
9005598
KROMPIR, jedilni in krmni, lahko do-stavimo, ☎ 031/585-345 9005633
PŠENICO in ječmen, ☎ 041/260-691 9005622
SILAŽNO koruzo, 3 ha, v Škofji Loki,možna tudi žetev in transport, ☎041/275-170 9005473
SILAŽNO koruzo, 1 ha, ☎ 031/688-556 9005592
SILAŽNO koruzo v okolici Cerkelj, 0.7ha, cena 550 eur, resni interesenti kli-čite, ☎ 041/961-512 9005618
STOJEČO koruzo, ☎ 041/924-3429005600
ZAMENJAM
ŽGANJE ali med za sadje, ☎ 031/360-467 9005625
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKCA simentalca, starega 20 dni, ☎041/873-497 9005596
BIKCA ČB, starega 10 dni, ☎041/249-359 9005621
DVA BIKCA in eno teličko ČB, stare10 dni, ☎ 041/608-686
9005607
SPREJEMAM naročila za rjave jarkicepred nesnostjo. Drinovec, Strahinj 38,Naklo, ☎ 040/601-717
9005632
TELIČKO simentalko, staro 8 dni, ☎04/25-25-879
9005635
ZAJCE za pleme in nadaljnjo rejo, ☎031/511-102 9005602
OSTALOPRODAM
KURJI gnoj, ugodno prodam, ☎041/710-113 9005636
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
BAR MONIKA išče dekle za delo vstrežbi od 18. ure dalje oz. po dogovo-ru, dobro plačilo, Šipec Monika, s. p.,Velesovo 56 a, Cerklje, ☎ 040/330-060 9005486
DELO dobi dekle ali fant v strežbi, KlubKovač, Glavna c. 1, Naklo, ☎031/339-003 9005528
DELO dobi kuhar/ica, Gostilna Logar,Hotemaže 3 a, Preddvor, ☎ 041/369-051, 041/335-979
9005611
IŠČEM DEKLE za delo v strežbi v po-poldanskem času, v okolici Preddvora,Seljak, d. o. o., Šiška 12, Preddvor, ☎031/663-095 9005630
IŠČEMO dekle za občasno pomoč vstrežbi v kava baru, Jakelj in ostalid.n.o., Benedikova 1, Kranj, ☎070/868-617 9005474
V PRIJETEN kolektiv vabimo dekle zastrežbo in kuharja, 2A, d.o.o., Zg. Bit-nje 32, Žabnica, ☎ 040/237-818, po18. uri 9005532
JURČIČ & CO., Poslovna cona A 45,Šenčur zaposli voznika C in E katego-rije na področju mednarodne špedicije(tujci osebno delovno dovoljenje), ☎041/761-400 9005493
IŠČEMO VODJO za telefonski studio vKranju, vabljene tudi izkušene telefo-nistke, Baldrijan, d.o.o., Ul. M. Vadno-va 19, Kranj, ☎ 059/041-575,040/415-556 9005482
V PE KRANJ priučimo in zaposlimo te-lefonista/ko, delo od ponedeljka dopetka od 8. do 14. ure, Fantom inter-national, d. o. o., Ul. M. Grevenbroich13, Celje, ☎ 051/435-145
9005538
Z NAJBOLJŠIM programom M.K. po-stanite uspešen zastopnik na terenu.Redna zaposlitev in prevoz zagotov-ljen, Mali Anton, s. p., Podljubelj 97,Tržič, ☎ 040/165-020
9005261
REDNO zaposlimo knjigovodkinjo v ra-čunovodskem servisu. Izkušnje zažele-ne. Prošnje naslovite na: AJK, d. o. o.,Cesta Kokrškega odreda 42, Kranj
9005610
IŠČEM
IŠČEM DELO, varstvo otrok na vašemdomu, v dopoldanskem času, Žirovni-ca, Lesce, Radovljica, ☎ 040/669-856 9005597
IŠČEM DELO, pomoč v gospodinstvu,pospravljanje, čiščenje itd, ☎040/835-712, po dogovoru 9005619
POSLOV NI STIKI
STORITVENUDIM
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741
9004469
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838 9005544
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o., Jelov-škova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751 9005104
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, ro-lete, lamelne zavese, plise zavese, ko-marniki, markize, www.asteriks.net
9005198
BELJENJE in glajenje sten, antiglivičnipremazi, barvanje napuščev in fasad,dekorativni ometi in opleski, Pavec Ivo,s. p., Podbrezje 179, Naklo, ☎ 031/392-909 9004878
DELAMO vsa zidarska dela, notranjeomete in fasade z našim ali vašim ma-terialom, Arjaniti, d. o. o., Žabnica 47,Žabnica, ☎ 041/288-473, 041/878-386 9005203
FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41,Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, ometi,ometi fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, ☎ 041/557-871 9004906
IZDELAVA podstrešnih stanovanj, po-laganje laminatov in razna mizarska po-pravila, M & V Vrtačnik in partner, d. n.o., Šinkov turn 23, 1217 Vodice, ☎031/206-724 9004853
IZDELAVA kovinskih konstrukcij (ogra-je inox, nadstreški, garniture), BoštjanPetrič s. p. kkp, Hafnarjeva pot 21,Kranj, ☎ 030/366-403 9005639
IZVAJAMO gradbena dela, fasade,notranji omet in saniranje kletnih pros-torov, Vevčani, Milovan Mukoski s. p.,Ljubljanska c. 27, Radovljica, ☎031/351-996, 041/414-038 9005491
KOMPLETNE ADAPTACIJE stanovanj,kopalnic, starejših objektov, polaganjekeramike, vsa gradbena in slikopleskar-ska dela, ometi, fasade, itd., Befu stu-dio, d. o. o., Predoslje 95, Kranj, ☎031/379-256, Benjamin 9005438
KVALITETNE mizarske storitve, po na-ročilu, z izrisom arhitekta tudi pri vasdoma in tudi na obroke, Magnavel,d.o.o., Visoko 119, Visoko, ☎041/676-600 9005229
NOVOGRADNJE, adaptacije in tlako-vanje dvorišč, izdelava betonskih inkamnitih škarp, estrihi, Gradbeništvo”Kaaet”, Korać Tašo, s. p., Podgorje70 a, Kamnik, ☎ 01/83-11-831,031/775-896, 051/240-670 9005064
OD TEMELJEV do strehe, notranjeomete, vse vrste fasad, škarpe ter tla-kovanje dvorišč, kvalitetno, hitro in po-ceni. Arbaj, d.o.o., Zg. Bela 24, Pred-dvor, ☎ 041/241-149, 041/890-382
9005071
STRIŽENJE živih mej, obrezovanjeokrasnega in sadnega drevja,z odvo-zom vejevja, postavljanje vrtnih ograj,strojno vrtanje v zemljo ali beton, Vin-cencij Šubic, s. p., Zg. Bitnje 141,Žabnica, ☎ 051/413-373 9005606
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila, do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup, 10 let garancije. BE & MA,d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎01/83-15-057, 041/694-229 9005249
UREJANJE GROBOV, oskrba zajemasajenje sadik, čiščenje spomenika inpletje, dostava sveč in aranžmajev nagrob, zamenjava ali dosutje peska alizemlje, Sandi Rozman s. p., Strmov18, Kranj, ☎ 040/339-585 9005629
IZOBRAŽEVANJENUDIM
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko inposlovno matematiko, Marko Koselj,prof., s. p., Šercerjeva ulica 4, Radov-ljica, @ 04/53-15-836, 041/910-049
9005410
PLES, KITARA - Vabimo vas v PLESNE TEČAJE za vse generacije inv posamezne tečaje ali celoletno šoloKITARE! Studio Tango, Britof 316,Kranj, ☎ 041/820-485 9005193
ZASEBNI STIKI40-LETNI podjetnik išče punco zaskupno življenje in delo. Pokliči, v dvo-je bo lepše, ☎ 041/229-649 9005391
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje zavse generacije, zastonj za mlajše žen-ske, ☎ 031/836-378 9005390
RAZNOPRODAM
LESENE A lestve, dol 1-4 m (3-12 kli-nov), Zbilje 22, Medvode, ☎ 041/981-210 9005468
23torek, 22. septembra 2009GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
V SPOMIN
dragi mami in ženi
Cvetki Lonićroj. Bač (vzgojiteljica v pokoju)22. 9. 2008 - 22. 9. 2009
Z ljubeznijo in ponosom se te spominjava.
Sin Damir in mož Munib
ZAHVALA
V petek, 11. septembra, smo položili k večnemu počitku drago teto
Pavlo Korošecroj. Marko
Hvala vsem, ki ste jo obiskali v času njene bolezni, in vsem, kiste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja,darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala PGD Zg. Brnik,DU Cerklje, g. župniku Gradišku, pogrebniku Jeriču, pra-porščakom, trobentaču in pevcem. Posebna zahvala svakinjiDragici za pomoč pri negi tete v njenih najtežjih dneh.
Nečak Janez z družinoZg. Brnik
V SPOMIN
V nedeljo, 20. septembra, je minilo šest let, odkar si odšel medangele, ljubi naš
Klavdij Keržan6. 9. 1977 - 20. 9. 2003
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišinispiš. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v miren kraj tišine.Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da Klavdij med nami teveč ni. Tam lučka ljubezni gori in tvoj nasmeh med nami živi.Hvala vsem, ki se te spominjajo.
Globoko žalujoči vsi tvojiPreddvor, Mače, 20. septembra 2009
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, tete
Delfine Peterneljse zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, in vsem,
ki so počastili njen spomin.
Vsi njeniŠkofja Loka, Višnja Gora
OSMRTNICA
Z žalostjo sporočamo, da je umrla upokojena delavka
Marija Travnikardolgoletna glavna medicinska sestra bolnišnice
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
ZaposleniBOLNIŠNICE GOLNIK-KLINIČNEGA ODDELKA ZA PLJUČNE
BOLEZNI IN ALERGIJO
UNIVERZA NA PRIMORSKEMFAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPERrazpisuje v Škofji Loki:
Študijska programa 1. stopnje
MANAGEMENT MEDNARODNO POSLOVANJE(nov program)Oba bomo organizirali v obliki izrednega študija.
Študijska programa 2. stopnje (strokovna magisterija)
MANAGEMENTEKONOMIJA IN FINANCE Poleg izrednega bomo oba programa 2. stopnje organizirali tudi kot redni študij, ki bo potekal vpopoldanskem času in bo za študente brezplačen;vpišejo se lahko vsi (tudi redno zaposleni), ki šeniso pridobili sedme ravni izobrazbe.
Magistrski (znanstveni) študijski programMANAGEMENT (letos zadnjič vpis v 2. letnik)
Informacije: 04/506-13-70www.fm-kp.si, www.lu-skofjaloka.si
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
www.gorenjskiglas.si
Nit življenja se prekine,vse se konča, vse mine,za sabo pustiš le lepe spomine.
SREDA
10/24°C
24 GORENJSKI GLAStorek, 22. septembra 2009
Anketa
vremenska napoved
TOREK
11/23°C
....
....
....
....
....
....
...
Peter Dokl:
"Center je velik korak naprej.Biatlonci smo zelo veseli, daimamo sedaj razmere zatrening kot reprezentancepo svetu. Upam, da bo center ostal v tako dobremstanju tudi v prihodnje."
Mateja Rant
Bohinj - Konec pašne in tu-ristične sezone v Bohinjuvsako leto pospremijo sprireditvijo Kravji bal, ki jebil letos že 54. leto po vrsti.Na prireditvenem prostorupod Pršivcem v Ukancu se je tako minulo nedeljozbralo okrog devet tisoč obis-kovalcev, ki so pričakaliprihod planšarjev in majer-jev s planin.
Kravji bal je najstarejšaprireditev v Bohinju, ki jebila do petdesetih let prejš-njega stoletja predvsempraznik za domačine, ki sose skupaj s planšarji in go-stinci veselili ob koncu tu-ristične in pašne sezone.Na prireditvi sodelujejoplanšarji in majerji, ki zvišje ležečih planin prive-dejo okrašene trope živine,na ramenih pa prinesejo"basengo" - vse kar potre-bujejo za izdelavo sira indruge stvari, ki so potrebneza življenje na planini. Sprireditvijo Kravji bal pred-
vsem želijo to dejavnostpribližati mladim in jihmogoče celo navdušiti zaživljenje v planinah, je po-jasnil Jure Sodja iz Turi-stičnega društva Bohinj.
Tudi letos si je bilo na pri-reditvi mogoče ogledatiopravo in opremo planšar-jev ter s cvetjem okrašenetrope živine, v spremljeval-nem programu pa nastope
folklornih skupin, godbena pihala in ljudskih pev-cev. Stojnice so se šibilepod kmečkimi dobrotami,manjkal pa ni seveda nitipravi Bohinjski sir.
....
....
....
....
....
....
...
ČETRTEK
10/24°C
Živino prignali v dolinoTradicionalni Kravji bal je minulo nedeljo v Ukanc privabil okrog devet tisoč obiskovalcev.
Darinka Perko:
"Center zgleda odlično. Jepovsem blizu strelišča in celotnega prizorišča, kar jetudi dobro. Je velika prido-bitev, pa ne le za vrhunskešportnike, temveč tudi zaobiskovalce Pokljuke."
Biatlonci dobilisvoj domMaja Bertoncelj
Zaključuje se gradnja Šport-nega centra Pokljuka, s kate-rim so biatlonci končno dobi-li svoj dom. Center pa ne bonamenjen le njim, temvečvsem obiskovalcem Pokljuke.Kakšen se jim zdi center, smovprašali v biatlonskem taboruin ljubitelje tega športa.Foto: Tina Dokl
Peter Zupan:
"Vesel in ponosen sem, danam je center uspelo zgra-diti. Biatlonski reprezentan-ci in klubom bodo s temomogočeni bistveno boljšipogoji za trening in tudi nadaljnji razvoj biatlona."
Klemen Bauer:
"Z novim centrom smo pri-dobili veliko. Nova rolkarskaproga in sistem elektron-skih tarč omogočata reskvaliteten trening. V pripra-vah na sezono bomo lahkoveč časa preživeli doma."
Franc Dobre:
"Center zgleda fantastično.Poznam Pokljuko še iz ča-sov, ko današnji tekmovalciše niso bili rojeni. Prav lepoje in mislim, da bo to prizo-rišče tekem enakovrednovsem najboljšim v Evropi."
Napoved za Gorenjsko
Danes, jutri, v sredo in četrtek bo prevladovalo jasno vreme.Zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. V četrtekzvečer se bo od severa pooblačilo, v noči na petek je možnakakšna ploha.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Mladoporočenci
V Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori sta se 11. septembraporočila Florian Hör in Romy Muhlberg iz Nemčije, na Ble-du 5. septembra Tomislav Vesel in Nejka Rovanšek ter Mir-sad Imamović in Murisa Hadžić, 12. septembra KristjanZrim in Nina Čahuk ter Daniel Marko Bolcic in Petja Rogelj.V Radovljici sta se 5. septembra poročila Anže Rožič in AnaBrlek, v Žirovnici pa 12. septembra Klemen Jelovčan in Fran-čiška Trpin. V Škofji Loki so se 19. septembra poročili: Ga-šper Mis in Petra Flisar, Tomaž Engelman in Violeta Djord-jević, Alonzo Manuel Mandez in Adrijana Ponavić, JanezTonkli in Mateja Žibert, Tomaž Rakovec in Vesna Bohinc terJanko Pintar in Mihaela Alič. Mladoporočencem čestitamoin podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas.
Leše
Astronavtka v Lešah
Gostja na 15. slovenskem festivalu znanosti, ki poteka od22. do 24. septembra v Ljubljani, je ameriška astronavtka sslovenskimi koreninami Sunita Williams. Njena prababicapo mamini strani je bila Marija Bohinc iz Leš. Pred nekaj letije Sunita z mamo in sestro že obiskala Slovenijo. V soboto,26. septembra, bo spet na Gorenjskem. Dopoldne se bomudila v Kropi, kjer je doma sodelavec NASE prof. dr. Du-šan Petrač. Popoldne bo prispela v Leše, kjer se bo ob 14. urikončal pohod po petih krajevnih skupnostih z imenom Pet-peresna deteljica. Uro pozneje bo pred cerkvijo sv. Jakobaslavnostni sprejem astronavtke, kateri bosta izrekla dobro-došlico predsednica KS Leše Metka Kokalj in tržiški županBorut Sajovic. Sledil bo ogled rojstne hiše prednikov Sunite.Ob 16.30 bo kulturni program, med katerim bosta sprego-vorila direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. EdvardKobal in gostja iz Amerike. S. S.
Šenčur
Mlekomat odslej tudi v Šenčurju
Vse številnejšim krajem z mlekomatom se je pred dnevi pri-družil tudi Šenčur. Pri Vinojugu ga je postavila kmetija Brliniz Srednje vasi. Gospodar Drago Debeljak je pojasnil, da sose za postavitev mlekomata odločili, ker v njem vidijo večjomožnost za preživetje kmetije, ki na dan pridela okoli petstolitrov mleka. Liter mleka iz mlekomata stane en evro, Brlino-vi pa so se odločili, da pet centov od vsakega prodanega li-tra namenijo Humanitarnemu zavodu Vid iz Kranja. Vodjazavoda Mojca Oštir Pajestka je vesela takšne podpore, zbra-ni denar bodo namenili za nakup invalidskega pripomočkaza enega od otrok s posebnimi potrebami. S. Š.
V nedeljo je bil v Bohinju tradicionalni Kravji bal. / Foto: Tina Dokl
Pocenitev naftnih derivatov
Danes so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov, tokrat so se vseznižale. 95-oktanski motorni bencin se je pocenil za 1,7 centa, na 1,1 evra za liter, 98-oktanski bencin za 2,1 centa, na 1,118 evra, dizelsko gorivo za 1,7 centa, na 1,026 evra, in kurilno olje za 1,7 centa, na 0,579 evra za liter. C. Z.
Novorojenčki
Minuli teden smo na Gorenjskem dobili 38 novih prebival-cev, od tega 15 dečkov in 23 deklic. V Kranju je prvič zajoka-lo 9 dečkov in 14 deklic. Najtežji deček je tehtal 4120gramov, najlažja deklica pa 2440 gramov. Na Jesenicah seje rodilo 9 deklic in 6 dečkov. Najlažja deklica je tehtala3040, najtežja pa 3900 gramov.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 TORE
K_22
. 09.
200
9GLASBA, TV
BEAT.NC NE VE
Samosvoj, srčen, umetnik, glasbeniperfekcionist. Edini raper med pevciin edini pevec med raperji. Beat.nc. / Foto: arhiv glasbenika
02
LJUDJE
ZLATA PRAVLJICA
Celje je prišlo v Ljubljano. Na gradusmo spremljali blišč žlahtnih kovin indragih kamnov. Zimsko zlato pravlji-co so nam tokrat približali drsalci. / Foto: Tina Dokl
KULTURA
PRVA DAMA NASLOVENSKEM LITERARNEM NEBU
Na Turnu, kjer je živela prva slovenskapisateljica Josipina Turnograjska, smoprejšnji teden doživeli celovito pred-stavitev njenega življenja in dela.
03
Priz
or iz
zim
ske
zlat
e pr
avlji
ce Z
lata
rne
Cel
je n
a Lj
ublja
nske
m g
radu
/ F
oto:
Tin
a D
okl
02 TOREK_22. 09. 2009
GLASBA, TV
zvajalec z umetniškimimenom Beat.nc prihajana slovensko sceno skombinacijo rapa in pet-ja, kar ga že v startu opre-
deljuje kot povsem novo ka-tegorijo, ki je pri nas še nepoznamo.
Beat.nc ne izstopa samo ssvojo glasbo, temveč tudi ssvojim življenjskim slogomin zanimivim imidžem. Nje-gove rime so drugačne, kotsmo jih vajeni - so široke,globoke, imajo dolžino,predvsem pa višino. Na čistosvoj način pričara poslušalcunajbolj pereče problemenaše družbe, z istim entuzi-azmom pa je zmožen prika-zati tudi najbolj puhle teme
našega vsakdana. Na radij-ske postaje prihaja njegovkot prvi single Ne bi vedu, kihkrati napoveduje prvenec znaslovom Solo, ki bo dokon-čan v prihodnjih mesecih.Za pesem Ne bi vedu jeBeat.nc že posnel videospot(v javnost prihaja oktobra)pod režisersko taktirko Jure-ta Matjažiča, ki je v preteklihmesecih že prevetril Sloveni-jo s spotom skupine ElvisJackson Not Here To Pray.
Beat.nc pa o singlu Ne bivedu pravi: "Komad je se-stavljen iz dveh delov. V pr-vemu govorim o odjemalcudroge, v drugem delu pa oprodajalcu. Pesem ohranjavidik, da človek ni pokvarjenže vnaprej, ampak to poten-cirajo okolica in okoliščine,ki jim je izpostavljen."
BEAT.NC NE VESamosvoj, srčen, umetnik, glasbeni perfekcionist. Edini reper med pevci in edini pevec med reperji.Beat.nc.
Alenka Brun
I
Kisha doživetje v Šiški
Multimedijski dogodek Kisha Experience se bo zgodildanes ob 20. uri v Kinu Šiška. Skupina Kisha bo v razšir-jeni zasedbi premierno predstavila svoj prvenec A Nyár.Koncertu, opojni mešanici madžarske besede in ambien-talne elektronike z novega albuma, bo sledila zabava,kjer boste akterjem z odra lahko prisluhnili tudi v vlogididžejev.Skupino Kisha tvorijo madžarsko-hrvaška pevka AnđaMarić, slovenski harmonikar Janez Dovč ter istrski moj-ster za elektroniko Marco Grabber. Obstaja zmotno prepričanje, da obstajajo lepi in manjlepi svetovni jeziki, pri čemer je med slednje neupraviče-no umeščena tudi madžarščina. Mednarodni projekt Ki-sha take stereotipe utaplja v svojstvenem zvoku, katere-ga odmev spominja na glasbo starinskih radijev nekegaminulega časa. Glasba in besedila Kishe so avtorska, ra-zen redkih izjem, ki zajemajo iz opusov madžarskegaljudskega pesništva in pesnika Adyja Endreja. A. B.
Foto
: arh
iv s
kupi
na
Ekološka projekcija v Medvodah
V medvoškem mladinskem kulturnem centru Jedro, ki jezaživel lani, bodo v sredo, 23. septembra, ob 20. uri pred-vajali dokumentarec o ekologiji z naslovom Dom (Home).Film ni le estetsko dovršen in poučen, pač pa je zanimivtudi zaradi koncepta - avtorji so ga posneli in ga dali v jav-no last, da bi ga videlo čim več ljudi. Osredotočen je naprikaz lepot planeta, na kulturno-ivilizacijski vpliv človekana okolje ter oriše grožnjo globalnega segrevanja in ogljič-ne krize. Govori o spremembah, ki so potrebne, da posle-dice ublažimo. Po filmu bo stekla tudi odprta debata. A. V.
Rock za prihodnje generacije
Ljubljana, 22. septembra, med 17. in 24. uro na stičiščuCankarjeve in Slovenske ceste. Osnovni namen koncertaje opozoriti javnost na samouničevalni odnos do planeta.Sodelovanje na Rock za prihodnje generacije 2009 so po-trdili Damjana Golavšek, Manca Dremelj, Smokin blue,GlosaArt, Samo Budna in band, Zlatko, Pavle Kavec &Oko, Lado Leskovar, Juliette Justin, Jadranka Juras, JJ Jamband, Orlek, Billysi, Ave, Terrafolk in Anja Bukovec. A. B.
Srečanje ljudskih pevcev in godcev v Sorici
TD Sorica bo v sklopu prireditve Sadovi jeseni pripravilosrečanje ljudskih pevcev in godcev 10. oktobra, ob 17. uriv Sorici. Organizatorji k sodelovanju vabijo manjše skupi-ne, ki svojo glasbo izvajajo na pristen ljudski način. Prija-ve lahko pošljete do 2. oktobra na naslov Turistično druš-tvo Sorica, Sp. Sorica 16, 4229 Sorica, ali na elektronskinaslov [email protected]. Navesti jetreba ime in kratek opis skupine, naslov treh pesmi in telefonsko številko kontaktne osebe. A. H.
Radio Belvi, distribucija Cenex in Gorenjski glas predstavljamo animiranodružinsko 3D pustolovščino
V VIŠAVESinhronizirano!
Belvijevo premiero si bomo ogledali v sredo, 23. septembra, ob 18. uri v Koloseju De Luxe v Kranju.
Podarjamo 7 x 2 vstopnici! Če si premiero želite ogledati brezplačno, čim prej pošljite e-sporočilo na [email protected].
Sedem naročnikov Gorenjskega glasa bo prejelo po dve vstopnici za predstavo.
ww
w.r
adio
belv
i.si
Hiša Zdravja GGAkcijo Hujšajmo zdravo, ki smo jo spremljali v prilo-
gi Lepota & Zdravje smo zaključili z izvrstnimi rezul-
tati. Tri mesece smo spremljali Ano Soldat, TatjanoJustin in Mojco Primožič pri oblikovanju telesa v
Hypoxi studiu v Šenčurju in jih bodrili pri njihovem
prizadevanju za boljše zdravje.
Čaka nas še zaključno praznovanje, na katerem se
bomo, ob prijetnem programu, družili z udeleženka-
mi, sponzorji akcije in vami, našimi zvestimi bralci.
Zato vas prijazno povabimo, da se 1. oktobra2009 ob 18. uri srečamo v avli Gorenjskega glasain si v živo ogledamo rezultate, ki so jih doseglenaše udeleženke.
Čakajo Vas tudi prijetna presenečenja, ki so jih
pripravili naši sponzorji. Vabljeni! Vstop prost.ww
w.g
oren
jski
gla
s.si
Akcija Hujšamo zdravo
Foto
: arh
iv p
evca
Foto
: arh
iv fi
lma
soboto smo siogledali prvopremiero letoš-nje sezone v Pre-šernovem gleda-
lišču, komedijo N. V. Gogo-lja Revizor, v režiji MatejeKoležnik, kranjskemu ob-činstvu že znane režiserkepo nekaj odličnih uprizorit-vah v preteklih sezonah. Daje letošnji program v Prešer-novem zelo ambiciozno za-stavljen, smo že pisali, prvičpa smo se v to prepričali vsoboto, ko se je domači gle-dališki ansambel, okrepljens štirimi gostujočimi igralci,predstavil s klasiko svetovnezakladnice dramskih bese-dil. Za uprizarjanje Revizor-ja je potrebno imeti pogumin poskušati biti drugačen.Tokratni kranjski Revizor jetak bil.
Namreč, besedilo, ki ga jeGogolj napisal v prvi polovici19. stoletja in je časovno to-rej precej oddaljeno od da-našnjega časa, so v preteklo-sti pogosto uprizarjali kotgrotesko in satiro, torej od-lično podlago za še več sme-ha. Koležnikova, prevod Fra-
nceta Vurnika sta priredila zGregorjem Fonom, je Revi-zorja razumela in ga na oderadaptirala kot angažirantekst in je tako kot nekoč Go-golj cesarski ruski oblasti,nastavila ogledalo današ-njim oblastnikom. Sobotnapredstava se nam zato zdi re-alistična. Vodilni sloganpredstave oblast izgleda boljprizadevna, če se kje kaj kopljese nam zdi še kako domač,mar ne? Tudi v Kranju. Najtorej koruptivnost lokalneoblasti razumemo kot gren-ko resnico ali predvsem kotobičajno stanje stvari, češtako je že od nekdaj? Odgo-vor je moč najti v predstavi,v kateri se je predstavila ši-roka igralska zasedba, v njejtudi prvič novi član Prešer-novega gledališča PrimožPirnat. Briljiral je v vlogi žu-pana, prestrašen pred tisti-mi zgoraj in pokroviteljskido onih spodaj. V najboljšimeri je ujel karakter župa-na, zato bi bilo vredno raz-misliti o kandidaturi na pri-hodnjih volitvah. Odlična jeVesna Slapar v vlogi nataka-rice, vedno zmedena, a ven-darle trdna, predvsem paravno prav "navadna" žen-ska. In Vesna Jevnikar, ma-
lomeščanska županova že-na, ki točno ve, zakaj je do-bro biti prav to, kar je, in šefpošte Igor Štamulak, bojaz-ljivi v komunikaciji ena naena, a pogumen, zavedajočse svojega položaja oblastni-ka nad komunikacijami, dane pozabimo vedno zmede-ne, tako z mimiko kot v dia-logu, s strani višje instance"nastavljene" šolske nadzor-nice Darje Reichman, in se-veda namišljenega revizorja,ki je prav užival v vlogi, Bra-nka Jordana.
Scena, zamislil si jo je IvoKnezović, igro umešča v
provincialno restavracijo, obkateri je tudi zasebno stano-vanje, in nas tako vseskozispominja, da je javno tudizasebno - kadar je potreba.Gledalci z leve strani dvora-ne predstavo vidijo drugače,kot tisti na desni, kar pa nezmoti vtisa predstave v celo-ti. Kranjski Revizor bi semoral veliko igrati, pa nezato, ker bi bil lahko uspeš-nica, ampak zato, ker je do-ber. Ogled priporočam pre-dstavnikom lokalnih oblasti,ne glede na vero, političnopripadnost, postavo in živ-ljenjski standard.
TOREK_22. 09. 2009 03
KULTURA
NAJBOLJE JE PODMAZATI, UOW ... ... in so nagnili običajni "štamperle" vodke, župan in občinski veljaki, ki so v strahu pred "revizorjem"vendarle morali nekaj ukreniti. Kranjski Revizor v režiji Mateje Koležnik je ogledalo sedanje družbe.
omačinka MiraDelavec, doktori-ca znanosti napodročju literar-nih ved, ki že več
let proučuje življenje te pes-nice in pisateljice, je predsta-vila znanstveno monografijoMoč vesti. V njej so prvič vceloti predstavljena življenj-ska pot in dela Josipine Ur-bančič Turnograjske, njenapesniška, prozna in glasbenadela so deležna tudi celoviteanalize. Tako je Mira Dela-vec 155 let po smrti JosipineTurnograjske izpolnila nje-no željo po izidu pisateljiči-nih del. Kot je dejala ob pred-stavitvi v Domu starejših ob-čanov Preddvor, na graduTurnu, je Josipina za časaživljenja izdala le osem svo-jih del, želela pa si je izdativsa, vendar ji ni bilo dano.Njen mož Lovro Toman, ki
je bil zelo prodoren v takrat-nem slovenskem literarnemprostoru, bi ji lahko pri tempomagal in ji je to tudi oblju-bil, vendar je vedno odlašal,češ Kranjci še niso zreli zatvoja dela. Knjiga Moč vestije tudi prva znanstvena mo-nografija o ženski ustvarjalkiiz srede 19. stoletja v Sloveni-ji. Njen namen je dati večjipomen prvi slovenski ženskiustvarjalki, ki je s svojimi delinapravila preboj nastajajočeslovenske meščanske ideolo-gije in s svojimi motivi vpliva-la na nekatere poznejše slo-venske literate. Prva je upodo-bila motiv Celjskih grofov inVeronike Deseniške. Josipinani pomembna le za literarnozgodovino, pač pa tudi za slo-vensko narodno zavest. MiraDelavec je s knjigo, ki je izšlapri založbi Primus, pokazala,kako svojevrstna, edinstvenain nenavadna je bila pisatelji-ca, ki je umrla mlada komajenaindvajset let.
Danica Zavrl Žlebir
D
PRVA DAMA SLOVENSKELITERATURENa Turnu, kjer je živela prva slovenska pisateljicaJosipina Turnograjska, smo prejšnji teden doživelicelovito predstavitev njenega življenja in dela.
Kranj
Dela Nejča Slaparja na Triglavu ...
... a kljub temu, za razstavo del slikarja in grafika NejčaSlaparja iz Stražišča pri Kranju ne bo potrebno zlesti vplaninske čevlje. Svoja dela bo namreč tudi uradno danes,22. septembra, ob 18. uri na ogled postavil v preddverjukranjske območne enote Zavarovalnice Triglav. Avtor setokrat predstavlja z akrili na platnu, akrili s tušem, slikamina steklu, ki jih je ustvaril predvsem v zadnjih desetihletih. Slikarja bo predstavil umetnostni zgodovinar dr.Damir Globočnik. I. K.
Razstava Izidorja Jalovca
V Galeriji MO Kranj bo jutri, v sredo, 23. septembra, ob 12.uri odprtje razstave del slikarja in grafika Izidorja Jalovca.Predstavil se bo z deli iz cikla 2003-2008. I. K.
Radovljica
Veliko sonca in gugalnica
Tako je naslov razstave grafik akademske slikarke VesneDrnovšek. Razstavo bodo odprli v petek, 25. septembra,ob 19. uri v Galeriji Šivčeva hiša. I. K.
Visoko politiko je seveda treba podmazati, da bi lokalni veljaki lažje živeli. / Foto: Mare Mutić
Mira Delavec s svojo knjigo Moč vesti / Foto: Gorazd Kavčič
Igor Kavčič
V
Če želite vedeti več o Titu skozi oči njegovega najožjegasodelavca - šefa kabineta Marka Vrhunca, o Titovem značaju, načinu dela, družini in izvedeti podrobnosti o nje-govi najbolj poznani ženi Jovanki, je to prava knjiga za vas.
Nova knjiga na 191 straneh je za naročnike Gorenjskega glasa na voljo po ceni 18 EUR.
Naročila sprejemamo na 04/201 42 41, ali na okencu Gorenjskega glasa, na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju, vsakdan od 8. do 19. ure, v petek do 16. ure.
WW
W.G
OR
ENJS
KIG
LAS.
SI
04 TOREK_22. 09. 2009
FILM, KINO, MODA
aš vsakdanji hiterritem življenjavelikokrat pov-zroči utrujen innespočit videz.
Ob vseh nalogah in opravilih,ki so del našega vsakdanjika,se kaj hitro zgodi, da pozabi-mo nase in posledice so seve-da vidne na našem obrazu. Zmalimi lepotnimi triki hitrolahko osvežimo in pomladi-mo svoj videz.
Navlažite kožo
Ob menjavi letnih časov sedostikrat pojavijo spremem-be na koži. Bolj suha in pu-sta koža je tako normalen po-jav. Poskrbite, da bo vašakoža na obrazu in telesu do-volj vlažna. Bogata vlažilnakrema omili drobne gubice,ki so na izsušeni koži velikobolj vidne. Zvečer pa svoje-
mu obrazu in telesu lahkoprivoščite tudi bolj mastnokremo.
Uporabljajte korektor
Eden najbolj uporabnih inčarobnih kozmetičnih pripo-močkov je zagotovo korek-tor, saj v trenutku izbriše vseposledice utrujenosti z vaše-ga obraza, le uporabiti gamorate v predelu okrog oči, vnotranjih kotičkih oči, podspodnjimi vekami ter nazgornjih vekah, čeprav sevam ne zdi, da bi imeli po-dočnjake. Vsi imamo na-
mreč predel okrog oči neko-liko temnejši. Najbolj upo-rabni so kremni korektorji vlončkih, ker so dovolj krema-sti, da jih lahko razmažeteokrog oči, ne da bi ob tempoudarili drobne gube.
Rožnato rdečilo
Rdečilo na obrazu prebudiobraz in mu nadene mlado-sten videz. Zato nikar ne pre-skočite uporabe rdečila. Naj-bolj mladostna je rožnatabarva, le pozorni bodite nato, da bo barva rdečila za ustav približno enakem tonu kotbarva na licih.
Poudarite oči s črtalom
Črtalo za oči v srednje rja-vi barvi je nepogrešljivspremljevalec vsake ženske.Nikar se ne mislite, da neznate narisati lepe črte. Za-črtajte črto od zunanjega ko-tička zgornje veke proti no-tranjemu in jo nato razmaži-te s čopičem ali vatirano pal-čko: tako boste dosegli boljnaraven in osenčen videz.Za bolj intenzivno barvo po-stopek ponovite.
Privihajte trepalnice
Privihane trepalnice očiodprejo in jih postavijo v sre-dišče pozornosti. Potem koste trepalnice privihali s pri-pomočkom za vihanje trepal-nic, jih še namažite in takofiksirajte z maskaro. Priporo-čam vam, da mažete le zgor-nje trepalnice, saj spodnjerade puščajo madeže na pre-delu pod vekami.
LEPOTNE SKRIVNOSTI
KAKO DO SVEŽEGA IN SPOČITEGA VIDEZA
Tania Mendillo
N
arl Fredricksen,78-letni prodaja-lec balonov, si ježe kot otrok želeloditi na veličast-
no pustolovščino, toda ved-no je kaj prišlo vmes. Ko pase idilična hiška, v kateri jesrečno živel s svojo pravtako sanjaško ženo, znajdesredi betonske džungle, sekončno odloči in uresničisvoje sanje. Na hišo navežeogromno balonov in odleti v
južnoameriško divjino. Pritem prepozno odkrije, daima slepega potnika. Za-gnan osemletni tabornikRussell se znajde na veran-di, ko hiša poleti, in Fre-dricksen nima druge izbire,kot da pot nadaljuje v druž-bi svoje najhujše more. Od-letita v izgubljeni svet, kjersrečata nenavadne, smešne,eksotične in presenetljiveprebivalce, obenem pa od-krijeta, kaj je pravo prijatelj-stvo in kaj je prava pustolov-ščina.
Foto
: arh
iv d
istr
ibut
erja
SUDOKUNavodila: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilone v vrstici ne v koloni ne v enem izmed ode-beljenih devetih kvadratov.
Sestavila: Petra F.
KINO SPORED
Torek, 22. 9.17.00, 19.10, 21.20 GRDA RESNICA16.45LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV 18.45, 21.30 DRŽAVNI SOVRAŽNIKI16.10 G-FORCE 3D18.00, 19.50, 21.40 BREZ POVRATKA 43D Ne priporoča se mlajšim od 16 let!)
Sreda, 23. 9.18.00 V VIŠAVE 3D sinhronizirano17.00, 19.10, 21.20 GRDA RESNICA16.45LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV 18.45, 21.30 DRŽAVNI SOVRAŽNIKI16.00 G-FORCE 3D20.10, 22.00 BREZ POVRATKA 4 3D
Četrtek, 24. 9.17.10, 19.25, 21.40 COCO CHANEL17.00, 19.10, 21.20 GRDA RESNICA16.40, 18.50, 21.00V VIŠAVE 3D sinhronizirano
Petek, 25. 9.17.10, 19.25, 21.40, 23.55COCO CHANEL17.00, 19.10, 21.20, 23.30GRDA RESNICA16.40, 18.50, 21.00, 23.10V VIŠAVE 3D sinhronizirano
Sobota, 26. 9.14.55, 17.10, 19.25, 21.40, 23.55COCO CHANEL14.50, 17.00, 19.10, 21.20, 23.30GRDA RESNICA14.30, 16.40, 18.50, 21.00, 23.10 VVIŠAVE 3D sinhronizirano
Nedelja, 27. 9.14.55, 17.10, 19.25, 21.40COCO CHANEL14.50, 17.00, 19.10, 21.20GRDA RESNICA
14.30, 16.40, 18.50, 21.00V VIŠAVE 3D sinhronizirano
Ponedeljek, 28. 9.17.10, 19.25, 21.40 COCO CHANEL17.00, 19.10, 21.20 GRDA RESNICA16.40, 18.50, 21.00 V VIŠAVE 3Dsinhronizirano
Torek, 22. 9.19.00, 21.30 BREZ POVRATKA 4 3D (18+)17.40, 20.30, DRŽAVNI SOVRAŽNIKI16.00 G-FORCE 15.00, 17.00 G-FORCE 3D16.40, 18.50, 21.10 GRDA RESNICA18.00, 20.00 HUDIČEVI JEZDECI17.20, 20.20 KOMIKI15.10 LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV sinhronizirano
Sreda, 23. 9.21.30 BREZ POVRATKA 4 3D (18+)17.40, 20.30, DRŽAVNI SOVRAŽNIKI16.00 G-FORCE 15.00, 17.00 G-FORCE 3D16.40, 18.50, 21.10 GRDA RESNICA18.00, 20.00 HUDIČEVI JEZDECI17.20, 20.20 KOMIKI15.10 LEDENA DOBA 3: ZORA DINOZAVROV sinhronizirano19.00 V VIŠAVE 3D sinhronizirano
Petek, 25. 9.18.00 BRÜNO20.00 J.C.V.D.
Sobota, 26. 9.18.00 J.C.V.D.20.00 BRÜNO
Nedelja, 27. 9.18.00 BRÜNO20.00 J.C.V.D.
LINHARTOVA DVORANA, RADOVLJICA
PLANET TUŠ, KRANJ
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
Rešitev
mali oglasi04/201 42 47, e-pošta: [email protected]
V VIŠAVE Animirana družinska pustolovščina, ki življenje78-letnega upokojenca Karla dobesedno ponese vvišave: s pomočjo tisočerih balonov, ki jih navežena svojo hišo, poleti naproti fantastičnim avanturam ...
Alenka Brun
C
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe sporeda.
TOREK_22. 09. 2009 05
a mednarodnifotografski nate-čaj z naslovomSlike mojegamesta, ki ga je
drugo leto zapored razpisalaOŠ Bratstvo i jedinstvo v Ba-natski Topoli v Srbiji, je pri-spelo šeststo fotografij izenajstih držav. Na njih soprevladovala voda, jezera,morja, strokovno komisijopa so najbolj očarale lepoteBleda, kjer sta nastali prvo- indrugonagrajena fotografija.
Prvonagrajeno fotografijoz naslovom Pletnja je posne-la Ivana Tucelj iz Domžal."Že peto leto obiskujemustvarjalne delavnice v Cen-tru za mlade Domžale, kjersmo poleg risanja in slikanjaspoznavali tudi fotografijo,ki me še posebej veseli," pra-vi učenka 9. razreda OŠVenclja Perka, ki jo je za fo-tografijo navdušila mentori-ca Mateja Absec, ki je svojemlade varovance doslejuspešno vodila že preko večmednarodnih fotografskih
natečajev. Tako tudi tokratnanagrada ni Ivanina prva."Lani sem bila tudi že v Bra-tislavi, kjer smo skupaj z eki-po mladih iz Slovenije osvoji-li zlato medaljo na fotograf-skem bienalu, zagotovo pabom sodelovala na še kakš-nem tekmovanju." Najrajefotografira naravo, na tokrat-ni natečaj pa je poslala pet fo-tografij, zmagovalna je nasta-la na lanskem izletu po Ble-du. "Poslali smo tudi fotogra-fije iz Domžal, a kot kaže ježirijo najbolj navdušila prav
ta z Bleda," je povedala men-torica. Ivana se bo s fotografi-jo ukvarjala tudi v prihodnje,nova priložnost za nagradopa bo že sredi novembra, kobodo mednarodni fotografskinatečaj in razstavo pripraviliprav v domačem centru zamlade Domžale.
Drugo nagrado si je prislu-žila Tamara Popovič, sedmo-šolka z OŠ Franceta Prešer-na Kranj, ki je v objektiv uje-la pogled s pletnje proti Blej-skemu gradu. "Fotografijosem posnela med izletom naBledu. Na natečaj sem sicerposlala še fotografije blejskihrac in labodov ter morja," jerazložila Tamara. Fotoaparatje njen reden spremljevalec,fotografiranje pa jo še pose-bej zanima, odkar obiskujefotografski krožek. "Tamarazna izbirati motive in barvnekombinacije ter narediti po-snetek iz drugega zornegakota. Njene fotografije so do-delane, v njih so zgodbe,"
razmišlja njen mentor JurijMarussig. Tamara sicer mo-tive najraje išče v naravi, po-gosto fotografira tudi zna-menitosti, osvojena nagradapa ji, kot pravi, daje velikomotivacijo za fotografiranjetudi v prihodnje. "Fotografi-nja verjetno ne bom, želim sipostati učiteljica glasbe. Ig-ram namreč klarinet," je šepovedala. OŠ Franceta Pre-šerna je na fotografskem na-tečaju šole v Banatski Topoliuspešno sodelovala že lani,med šolama pa so se natospletle velike prijateljske vezi."Sodelovanje bomo še poglo-bili tako na strokovnem kotna umetniškem področju.Čaka nas še nekaj dobrodel-nih akcij za njihovo šolo," jenapovedal Marussig.
Obe nagrajeni učenki staskupaj z mentorjema minulikonec tedna nagradi prevzelina zaključni slovesnosti nate-čaja v Kikindi v Srbiji, kjer jihje čakal zelo topel sprejem.
SRBE OČARAL BLEDNa mednarodnem fotografskem natečaju, ki ga je razpisala šola v Banatski Topoli, je prvo nagrado sfotografijo z naslovom Pletnja osvojila Ivana Tucelj iz Domžal, drugo nagrado pa si je prislužila Kranjčanka Tamara Popovič, ki je v objektiv ujela Blejski grad.
Ana Hartman,Jasna Paladin
N
SUDOKU ZA OTROKE
Rešitev:
Navodilo za reševanje:V mrežo uvrstite številke od 1 do 6. Upoštevajte:1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat.2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat.3. V vsakem pravokotniku s 3 x 2 polji je vsaka številka vpisana le enkrat.
Sestavila: Eva in Bine
Nagradi sta Ivana Tucelj (desno) in Tamara Popovič prevzeli na zaključni slovesnosti v Kikindi v Srbiji. Polegnjiju je ravnatelj šole v Banatski Topoli Dobrivoj Martonoši.
Drugonagrajena TamaraPopovič je v objektiv ujelapogled s pletnje proti Blejskemu gradu.
Zmagovalna fotografija pletnje avtorice Ivane Tucelj
TISOČ UGANK ZA MALČKEFranc Ankerst vam zastavlja naslednjo uganko:
Ves svet ga pozna, je barve krvi,ima štiri krake, rešuje ljudi.
Do petka nam pošljite SMS z vsebino ug+rešitev+ime,priimek in naslov na številko 031/691 111. Nekdo bo pre-jel knjižno nagrado. Ime nagrajenca bomo objavili pri-hodnji torek. Rešitev prejšnje uganke se glasi policist.Izžrebali smo Gregorja Šubica (Žiri).
Šolski muzikal Ljubezen je v zraku
Jutri, v sredo, ob 20. uri bodo na OŠ Orehek Kranj upri-zorili muzikal Ljubezen je v zraku, v katerem nastopa šol-ski mladinski pevski zbor pod vodstvom Janje Jošt. Bese-dilo muzikala, v katerem se prepleta glasba skupineAbba, je napisala Simona Merljak, ki je predstavo tudi re-žirala. Vstopnina znaša štiri evre. A. H.
Dragi Peter Klepec!
Rada bi te prosila samo za eno majhno uslugo, te usluge nepotrebujem jaz, ampak nekateri drugi učenci. Ni nujno, daso toliko stari kakor jaz, lahko so starejši ali pa celo mlajši.Ni nujno, da potrebujejo pomoč učenci naše šole, ampakkdorkoli iz katerekoli šole v Sloveniji. Rada bi, da bi poma-gal večini otrok, ki potrebujejo tvojo pomoč zaradi nasiljanam njimi. Pa še nekaj. Nekoč si odgnal Turke. Če si lahkonjih premagal, verjemi, da bo to, kar si jaz želim, zate malamalica. Pa tudi veliko drugih stvari je, ki bi jih moral pos-toriti, a za sedaj je to moja edina želja. Lep pozdrav,
Nina Sitar, 7. b, OŠ Žirovnica
www.gorenjskiglas.si
obri zgledi vlečejo,v zadnjem času so vavtomobilski indus-triji v ospredju pred-
vsem tisti, ki znajo nareditibolj okolju prijazne štirikoles-nike. Pri Mercedes-Benzu sose v okviru teh prizadevanjodločili ne za zeleno, ampakza modro evolucijo, ki so jo iz-vedli tudi pri limuzini razredaC. To pomeni, da pod oznakoblue efficiency ponujajo rahlospremenjen avtomobil, ki jemanj energetsko potraten inbolj spoštljiv do okolja. Naprvi pogled tega skoraj ni mo-goče verjeti, res pa je, da so zmalenkostnimi zunanjimispremembami izboljšali aero-dinamiko in z "dietno" upora-bo lažjih materialov limuzinoshujšali za celih 55 kilogra-mov. Svoje delo so opravili
tudi motorni "frizerji" in 2,2-litrskemu turbodizelskemuštirivaljniku raztegnili ob-močje najvišjega navora intako na papirju sorazmernošibkemu stroju dodali nekajenergije. V tej kombinaciji jemenjalnik za zdaj le šeststo-penjski ročni, torej je morebit-no znižanje porabe še vednoprecej odvisno od voznikove-ga znanja ali hotenja pravočas-nega prestavljanja navzgor, kiga sicer predlaga indikator naarmaturni plošči.
Ob vsem tem najmanjšastuttgartska limuzina ostajavse tisto, kar je bila do sedaj:oblikovno dokaj konzervati-ven srednjerazredni poslovniavtomobil s kopico sodobnetehnologije, zglednimi pogon-skimi stroji in opremo, ki jeseveda v največji meri odvisnaod želja in finančnih zmoglji-vosti kupca; za spoštovanjeokolja ni treba doplačati.
06 TOREK_22. 09. 2009
AVTOMOBILIZEM
Matjaž Gregorič
D
MODRI ZGLEDI VEDNO VLEČEJOTest: Mercedes-Benz C200 CDI Blue Efficiency
OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI
Gibna prostornina: 2148 ccm Največja moč pri v/min: 100 kW/136 KM Najvišja hitrost: 220 km/hPoraba goriva po EU norm.: 6,7/ 4,1/ 5,1 l/100 km Maloprodajna cena: 32.480 EUR Uvoznik: AC Intercar, Ljubljana
aponska Toyota se uvrščamed avtomobilske znam-ke, ki orjejo ledino hibridni tehnologiji inima s takšnimi avtomo-bili že več kot desetletje
kilometrine. Tretja generacijahibridnega Priusa je napredo-vala v vseh pogledih, od zasno-ve hibridnega sistema do zu-nanjosti in drobnih podrobno-sti, s poudarjeno okoljsko pri-jaznostjo. Odslej ima Toyotinhibrid, ki so ga prodali že v 1,4milijona primerkih, pod mo-tornim pokrovom na novo za-
snovane karoserije vgrajen 1,8-litrski bencinski štirivaljnik (72kW/98 KM), ki mu sinergij-sko pomaga še električni mo-
tor (28 kW/38 KM). Vozniklahko izbira med tremi progra-mi vožnje, energijsko je naj-manj potratna zgolj vožnja na
elektriko (do 70 kilometrov nauro), naslednji v kombinacijidelovanja obeh motorjev ome-juje preveč silovite pritiske naplin in najmanj prijazni dovo-ljuje polno motorno obreme-nitev. Tovarniško obljubljen re-zultat je 98 gramov CO2 na100 kilometrov, oziroma 14odstotkov manj, kot je spustil vzrak CO2 prejšnji Prius. Za na-meček so novi generaciji doda-li še nekaj sladkorčkov, na pri-mer sistem prezračevanja zenergijo sončnih celic na stre-hi, zaslon s podatki, projicirani-mi na vetrobransko steklo, intako naprej. Na slovenski trgPrius prihaja s tremi različni-mi nivoji in cenami od 24.990do 30.800 evrov, menda se bozanj odločilo 40 kupcev.
TRETJIČ ZA BOLJŠE OKOLJEMatjaž Gregorič
J
TOREK_22. 09. 2009 07
NAGRADNA KRIŽANKA
Za reševalce križanke smo pripravili šest lepih nagrad:1. nagrada - bon za nakup v vrednosti 20 EUR2. nagrada - bon za nakup v vrednosti 20 EUR3. nagrada - bon za nakup v vrednosti 10 EUR4., 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicahdo srede, 7. oktobra 2009, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj.Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
Gostišče s tradicijoNi naključje, da smo si naziv "Gostišče s tradicijo" izbrali za svoj slogan. Gostiščena Trojanah je namreč eno izmed tistih slovenskih gostišč, ki so nastala iz dobrestare gostilne in ki so njena izročila in tradicijo ohranila vse do današnjih dni.Gostišče nudi svojim gostom tako pester izbor raznovrstnih jedi, napitkov in pijač, da se je včasih kar težko odločiti. Bogata ponudba se prične s hišno specialiteto, svinjsko zarebrnico, pripravljeno na trojanski način. Potem so tuše hladne predjedi, pa več vrst juh, jedi z dnevnega menija, jedi po naročilu,z žara, ribje jedi, tople vegetarijanske jedi, pizze ter velik izbor solat, prilog in sladic. K okusnim jedem seveda sodi tudi dobra kapljica. Znamenita slaščica trojanski krof je ponesla sloves Trojan tudi izven slovenskih meja. Daljnega leta 1961, smo jih dnevno ocvrli le nekaj deset,danes jih dnevno ocvremo in prodamo med 2000 in 5000. Tradicionalni trojanski krof je polnjen z marelično marmelado in je osvojil že veliko priznanj, najpomembnejši sta uvrstitev med aktivne spominke v Sloveniji ter podeljeni znak slovenske kakovosti SQ. Ko se boste okrepčali in odpočili, vas vabimo, da obiščete tudi našo trgovino"Mini market", ki kljub svoji majhnosti ponuja marsikaj: domače izdelke,
igrače, galanterijske izdelke, časopise, cigarete, tekstilne izdelke, rože,
knjige, zemljevide, izdelke izzlata, ure in še bi lahkonaštevali. Lepo povabljenina obisk!www.gp-trojane.si
01/723 36 00
www.gp-trojane.si
08 TOREK_22. 09. 2009
latarna Celje je vsodelovanju zeno slovenskihrevij pred krat-kim na Ljubljan-
skem gradu pripravila doži-vetje, ki je povabljene gostepopeljalo v svet vrhunskegadizajna žlahtnih kovin indragih kamnov. Skozi zim-sko pravljico, simfonijo bale-ta, so nas pospremili vrhun-ski češki drsalci, za glasbo paso poskrbele tudi srbske go-dalke, ki jih zadnje čase karredno srečujemo kot modenglasbeni 'vložek', kadar zaprikazanim stoji celjski kore-ograf Igor Jelen Iggy. Če imadovolj velik proračun, Iggydela presežke, in na gradu
smo tokrat občudovali takopredstavo kot raznovrstennakit, ki predstavlja najno-vejše stvaritve oblikovalcev inmojstrov Zlatarne Celje.
Baletna prireditev, že tradi-cionalen praznik zlate celjskeumetnosti in lepote nakita, jeimela tudi dobrodelno noto:organizator se je namreč od-ločil, da bo letos podprl Beliobroč Slovenije. Tako so raz-pisali natečaj, na katerega seje prijavilo kar 85 oblikovalkin oblikovalcev - amaterjev aliprofesionalcev. Strokovna ži-rija je v finale uvrstila dvajsetzapestnic, brošk, ogrlic in pr-stanov. Merila za izbor sobila oblikovalska svežina,kreativna raba materiala, iz-virna tehnika, simbolika na-kita in prepričljivost ter kako-vost izdelave.
Kot tretje najboljše delo jebil izbran Rumeno beli cvetMateje Lampe, drugi je bilHuberto Široka - prihaja zBleda in pravi zase, da jepravljičar, ki poskuša živetisvoje pravljice, mu je padelo z srebrom lažje, kermu daje več svobode - s svo-jo Solzo; najboljši pa je bilnakit Anje Tavčar, ki ga jepoimenovala kar Moč. Lah-ko smo ga občudovali raz-stavljenega na koži voditelji-ce Lorelle Flego. Kos nakitaso kar tam licitirali, izklicnacena je bila tisoč evrov, Lo-relli pa je pri licitaciji poma-gal Mitja Meršol. Odziv jebil na začetku zelo 'plah', vnadaljevanju 'tih'. Zmago-valni kos nakita iz rumene-ga zlata z briljanti je sicer nakoncu dosegel ceno štiri ti-
soč evrov, pa še to s pomoč-jo ljubljanskega župana Zo-rana Jankoviča. Namenil gaje soprogi, ki je ravno v tehdneh praznovala rojstnidan. Predvsem je poudaril,da mu je najbolj všeč dobro-delna nota prireditve, se padobrodelna dražba odvijatudi na spletu. Zmagovalninakit pa bodo zlatarski moj-stri izdelali v srebru in bo vomejeni količini naprodajpo Sloveniji.
Bojan Albreht, predsednikuprave Zlatarne Celje, se jeob priložnosti še zahvalilsvojim 'zlatim' sodelavcemin malce v šali dodal, da sopotrebovali 165 let, da soosvojili Ljubljanski grad, sajse je zlata baletna zimskapravljica vedno odvijala v Ce-lju.
DRUŽABNA KRONIKA
Avril Lavigne se ločuje
Kanadska pevka Avril Lavigne je na svojispletni strani sporočila, da se ločuje odpevca skupine Sum 41 Derycka Whibleya, skaterim sta bila skupaj šest let in pol. "Hva-ležna sem za čas, ki sva ga preživela sku-paj, prav tako sem hvaležna in srečna, da
se bo najino prijateljstvo nadaljevalo. Občudujem Deryckain ga zelo spoštujem. Je najčudovitejša oseba, kar jih po-znam, in ga imam rada z vsem srcem. Z Deryckom se lo-čujeva in greva naprej s pozitivnimi mislimi," je zapisala.
Še vedno žaluje
Po dobrem letu je romanco z režiserjemSpikom Jonzom prekinila igralka MichelleWilliams. Kot je povedala za Vogue, ševedno žaluje za pokojnim igralcem Heat-hom Ledgerjem, ki je oče njene triletnehčerke Matilde. "Ni bil pravi čas. Mislila
sem, da je edini način, da se rešim bolečine, če se znovazaljubim. A motila sem se, tako sem stvari še bolj za-komplicirala," razmišlja zvezdnica filma Gora Brokeback.
Za zgled odvisnikom
Igralec Burt Reynolds, spomnimo se ga izkultnih filmov Odrešitev, Smokey in Ban-dit ter Vroče noči, je javno spregovoril oodvisnosti od protibolečinskih tablet, kijih je začel jemati po operaciji hrbtenice.Po besedah menedžerja se je odločil za
odvajanje na kliniki, da bi "znova prevzel nadzor nadsvojim življenjem". Upa, da bo njegova zgodba poma-gala ljudem v podobni situaciji, da bodo poiskali po-moč, saj težav ne moremo vedno rešiti sami.
Najbolje oblečene
Revija People je objavila lestvico desetihnajbolje oblečenih žensk, na kateri pred-njačita Kate Winslet kot najbolje obleče-na na rdeči preprogi in Michelle Obama znajbolj dosegljivim glamurjem. ReeseWitherspoon najbolje nosi kratke obleke,
po Vanessi Hudgens se zgledujte za preprost stil, Frei-da Pinto najbolje uporablja barve, jeans najbolje nosiCameron Diaz, Taylor Swift je najboljša v svetlečih oble-kah, Nicole Richie je za zgled s stilom nosečnice, Beyon-ce blesti v uličnem stilu, Kim Kardashian pa najboljenosi bikini.
ZLATA PRAVLJICACelje je prišlo v Ljubljano. Na gradu smo spremljali blišč žlahtnih kovin in dragih kamnov. Zimskozlato pravljico so nam tokrat približali drsalci.
Anja Tavčar in Bojan Albreht / Foto: Tina Dokl
Baletna pravljica se je tokrat iz Celja preselila na ledeni oderLjubljanskega gradu. / Foto: Tina Dokl
Med povabljenimi smo opazili tudi oblikovalca Petra Talerjain vsestranskega Erazma Pinterja. / Foto: Tina Dokl
Alenka Brun
Z
Huberto Široka in Mateja Lampe / Foto: Tina Dokl
Sveža starša Domen Mavrič in Nina Vipotnik, koreograf Iggyter modni oblikovalec Miro Mišljen / Foto: Tina Dokl
Zadnje čase velikokrat slišano ime Jure Cekuta in zlatar - juvelir Tomislav Loboda s svojima spremljevalkama
Lorella Flego z zmagovalnim kosom nakita iz rumenegazlata z briljanti, delom Anje Tavčar, ki je na javni licitacijidosegel ceno štiri tisoč evrov. / Foto: Tina Dokl
VRTIMO GLOBUS
Foto
: Tin
a D
okl