trajne meritve magnetnega polja v bliŽini 220 in 400 kv...

TRAJNE MERITVE MAGNETNEGA POLJA V BLIŽINI 220 IN 400 kV DALJNOVODOV V SLOVENIJI S TRENUTNIMI MERITVAMI

ELEKTRIČNEGA POLJA

Poročilo o študiji

September 2014

0.0

0.2

0.4

0.6

0.8

1.0

21.0

8.2

014 0

0:0

0

21.0

8.2

014 1

2:0

0

22.0

8.2

014 0

0:0

0

22.0

8.2

014 1

2:0

0

23.0

8.2

014 0

0:0

0

23.0

8.2

014 1

2:0

0

24.0

8.2

014 0

0:0

0

24.0

8.2

014 1

2:0

0

25.0

8.2

014 0

0:0

0

25.0

8.2

014 1

2:0

0

26.0

8.2

014 0

0:0

0

26.0

8.2

014 1

2:0

0

27.0

8.2

014 0

0:0

0

27.0

8.2

014 1

2:0

0

28.0

8.2

014 0

0:0

0

28.0

8.2

014 1

2:0

0

29.0

8.2

014 0

0:0

0

0

100

200

300

400

500B Suhadolčanova 85 [µT]

I (400 kV DV Beričevo - Okroglo 1) [A]


I (220 kV DV Beričevo - Kleče) [A]

I (220 kV DV Beričevo - Podlog) [A]

Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, [email protected]

TRAJNE MERITVE MAGNETNEGA POLJA V BLIŢINI 220 IN 400 kV DALJNOVODOV V SLOVENIJI

Poročilo o študiji

Avtorji: dr. Blaţ Valič, Tomaţ Trček in doc. dr. Peter Gajšek

Izdajatelj: Inštitut za neionizirna sevanj, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana

September 2014

Inštitut za neionizirna sevanja (INIS) je kot neodvisna in nevladna organizacija registrirana za raziskave in razvoj na interdisciplinarnem področju problematike neionizirnih elektromagnetnih sevanj.

V okviru INIS deluje skupina, ki je usposobljena za najzahtevnejše razvojno-raziskovalne naloge s področja tehniškega, administrativnega, pravnega in zdravstvenega nadzora nad neionizirnimi sevanji.

Ker smo mednarodno priznana institucija na področju varstva okolja in varovanja zdravja pred neionizirnimi elektromagnetnimi sevanji, smo s strokovnim kadrom, bogatimi mednarodnimi povezavami in sodobno laboratorijsko opremo vrhunsko usposobljeni, da odgovorimo na vsa vaša vprašanja glede problematike neionizirnih elektromagnetnih sevanj v bivalnem in delovnem okolju.

Inštitut za neionizirna sevanja je s strani Slovenske akreditacije akreditirani organ za izvajanje meritev elektromagnetnih sevanj v frekvenčnem območju od 0 Hz do 40 GHz ter optičnih sevanj v območju od 200 - 3000 nm. Je hkrati tudi pooblaščen izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za vire NF in VF elektromagnetnega sevanja s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje (Pooblastilo št. 35459-1/2014-2).

©Vse pravice pridrţane. Noben del te študije ne sme biti reproduciran, shranjen ali z drugimi sredstvi (elektronskim, mehanskim, s fotokopiranjem, skeniranjem) kakorkoli spremenjen brez predhodnega pisnega dovoljenja izdajatelja.

http://www.inis.si/


Kazalo

Kazalo ....................................................................................................................................... 3

Povzetek .................................................................................................................................... 4

1 Uvod ................................................................................................................................... 5

2 Daljnovod kot vir EMS .......................................................................................................... 6

3 Mejne vrednosti in zakonodaja ............................................................................................ 10

4 Merilna oprema in merilne metode ...................................................................................... 11

5 Sevalne obremenitve v bliţini daljnovodov ............................................................................ 13

6 Pregled rezultatov meritev .................................................................................................. 45

7 Zaključek .......................................................................................................................... 50

8 Literatura .......................................................................................................................... 51

http://www.inis.si/


Povzetek

Glavni namen izvedbe trajnih meritev elektromagnetnih sevanj v bliţini 220 in 400 kV daljnovodov je ugotoviti dejanske sevalne obremenitve naravnega in ţivljenjskega okolja na lokacijah, ki so v javnosti večkrat omenjene kot problematične z vidika zaznavanja tveganj.

Še zlasti so te lokacije večkrat javno izpostavljene zaradi umeščanja novega daljnovoda 400 kV Beričevo – Krško. Ena od variant umestitve tega daljnovoda je tudi rekonstrukcija obstoječega daljnovoda 220 kV Beričevo – Kleče ter Kleče – Divača v 400 kV daljnovod. Zato so bile štiri lokacije za izvedbo trajnih meritev (Osnovna šola Viţmarje Brod, Osnovna šola Dobrova ter stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a, Vrhnika ter stanovanje v stanovanjskem bloku Suhadolčanova 85 in 90, Ljubljana) izbrane v neposredni bliţini tega daljnovoda. Meritve na teh lokacijah so bile izvedene v obdobju, ko daljnovodi 220 in 400 kV niso delovali, ter v obdobju, ko so daljnovodi 220 in 400 kV zopet vključeni v EE omreţje.

Dodatno sta bili izbrani še dve lokaciji. Ena, stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica, se nahaja v neposredni bliţini enosistemskega 400 kV daljnovoda Beričevo – Divača, in predstavlja verjetno najneugodnejšo situacijo izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem v Sloveniji. Druga lokacija, stanovanjska hiša Gabrje pri Jančah 28, Gabrje pri Jančah, pa se nahaja v neposredni bliţini dvosistemskega 400 kV daljnovoda tipa sod. Takšni tipi daljnovoda se bodo namreč v prihodnje uporabljali ob rekonstrukcijah in novogradnjah, saj obstoječe študije kaţejo, da povzročajo najmanjše sevalne obremenitve v svoji okolici.

Na petih od skupno šest lokacij, kjer so bile izvedene trajne meritve, so bile najvišje 24 urne povprečne izpostavljenosti precej niţje od mejnih vrednosti, ki jih določa uredba. Najvišje 24-urne povprečne vrednosti so dosegle do 6 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje. Če bi to primerjali z mejnimi vrednostmi smernic Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), pa 24-urne povprečne vrednosti ne presegajo 0,3 odstotka mejnih vrednosti smernic ICNIRP.

Na lokaciji 4, ki se nahaja tik ob 400 kV daljnovodu Beričevo – Divača, so bile izpostavljenosti višje. Povprečne 24 urne izmerjene vrednosti magnetnega polja doseţejo do 81 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje. Če bi to primerjali z mejnimi vrednostmi Smernic ICNIRP, povprečne vrednosti doseţejo do 4 odstotke mejnih vrednosti smernic ICNIRP.

Sevalne obremenitve dvosistemskega daljnovoda so se dejansko izkazale za manjše od sevalnih obremenitev enosistemskega daljnovoda. V času izvajanja trajnih meritev je namreč dvosistemski 400 kV daljnovod Beričevo - Krško nekaj dni deloval samo z enim sistemom. V tem času, ko je deloval le en sistem, in se je tok v delujočem sistemu povečal na pribliţno 150 odstotkov prvotne vrednosti, se je vrednost gostote magnetnega pretoka na lokaciji povečala na pribliţno 270 odstotkov prvotne vrednosti. Torej je povišanje toka v delujočem sistemu za faktor 1,5 povečalo sevalne obremenitve za 2,7 krat, ob tem da se je celoten prenos energije kljub povišanju toka v delujočem sistemu z vidika celotnega daljnovoda zmanjšal na 75 odstotkov prvotne vrednosti zaradi nedelujočega enega sistema.

Rezultati opravljenih trajnih meritev kaţejo, da so v primerih, ko se daljnovodi nahajajo več kot 60 m od lokacije izvajanja trajnih meritev, njihovi prispevki zanemarljivi in primerljivi ali manjši od sevalnih obremenitev, ki jih v svoji okolici povzročajo hišne inštalacije in drugi električni porabniki v objektih (električne in elektronske naprave, gospodinjski aparati,...).

Ključne besede:

daljnovodi, EMS, izpostavljenost, magnetno polje

http://www.inis.si/


1 Uvod

Ob umeščanju daljnovodov v prostor se velikokrat pojavljajo različni predlogi ali nasprotovanja o tem, kje in kako v prostor umestiti nov objekt. Ob tem so eden od glavnih »problemov« elektromagnetna sevanja (EMS) daljnovodov. Ob predstavitvi osnutkov za umestitev novega daljnovoda 400 kV Beričevo – Divača so se tako ob obeh variantah tras, tako severni kot tudi juţni, oblikovale civilne iniciative s predlogi in argumenti proti umestitvi novega daljnovoda v prostor. Severna varianta rešitve bi se izvedla kot rekonstrukcija obstoječega 220 kV daljnovoda Beričevo – Kleče ter Kleče – Divača v dvosistemski 400 kV daljnovod, medtem ko juţna varianta predvideva gradnjo novega dvosistemskega 400 kV daljnovoda ob obstoječem enosistemskem 400 kV daljnovodu Beričevo – Divača.

Da bi omogočili javnosti dostop do informacij o dejanskih sevalnih obremenitvah v bliţini 220 in 400 kV daljnovodov, so bile v času od maja do septembra 2014 izvedene trajne meritve gostote magnetnega pretoka in trenutne vrednosti električne poljske jakosti na lokacijah, ki so bile v javnosti in s strani civilnih iniciativ večkrat izpostavljene kot problematične. Pogoj je bil, da se na lokaciji nahajajo objekti, ki glede na določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3] sodijo v I. območje varstva pred sevanji in se v bliţini (do oddaljenosti 150 m) nahajajo 220 in/ali 400 k nahajajo objekti, ki glede na določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3] sodijo v I. območje varstva pred sevanji.

Štiri lokacije meritev (Osnovna šola Viţmarje Brod, Osnovna šola Dobrova ter stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a, Vrhnika ter stanovanje v stanovanjskem bloku Suhadolčanova 85 in 90, Ljubljana) so bile izbrane v neposredni bliţini severne variante.

Poleg štirih lokacij ob severni varianti sta bili za izvedbo trajnih meritev izbrani še dve lokaciji. Prva dodatna lokacija, stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica, se nahaja v območju juţne variante v neposredni bliţini enosistemskega 400 kV daljnovoda Beričevo – Divača, in predstavlja bolj neugodno situacijo izpostavljenosti EMS daljnovodov.

Druga dodatna lokacija, stanovanjska hiša Gabrje pri Jančah 28, Gabrje pri Jančah, pa se nahaja v neposredni bliţini dvosistemskega 400 kV daljnovoda tipa sod. Takšni tipi daljnovoda se bodo namreč v prihodnje uporabljali ob rekonstrukcijah in novogradnjah, saj obstoječe študije kaţejo, da povzročajo najmanjše sevalne obremenitve v svoji okolici.

Meritve na štirih lokacijah so bile izvedene dvakrat. Prvič so bile izvedene v obdobju, ko zaradi ţledoloma v letu 2014 nekaj najpomembnejših 220 in 400 kV daljnovodov v Sloveniji zaradi okvar ni obratovalo. Takšno stanje, da 220 in 400 kV daljnovodi dalj časa ne obratujejo, je redek pojav, ki pa je ponudil moţnost izvedbe primerjalnih meritev EMS med stanjem, ko daljnovodi ne obratujejo, in stanjem, ko daljnovodi obratujejo. Meritve so bile tako ponovljene na tistih štirih lokacijah, kjer se v neposredni bliţini nahajal 220 in 400 kV daljnovod, ki je bil zaradi ţledoloma izključen. To so bile lokacije Osnovna šola Viţmarje Brod, Osnovna šola Dobrova, stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a, Vrhnika in stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica. Na teh 4 lokacijah so bile izvedene trajne meritve gostote magnetnega pretoka v trajanju enega tedna v obdobju, ko daljnovodi niso obratovali zaradi ţledoloma in je potekala njihova rekonstrukcija, kasneje pa so bile trajne meritve gostote magnetnega pretoka ponovljene po popravilu daljnovodov v obdobju rednega obratovanja.

Na vseh lokacijah so bile izvedene trajne meritve gostote magnetnega pretoka za obdobje enega tedna ter dodatno še trenutne meritve vrednosti električnega in magnetnega polja na 2 lokacijah v neposredni bliţini objekta, kjer so potekale trajne meritve. Prednost trajnih meritev je, da podajajo dejanske sevalne obremenitve, katerim smo izpostavljeni. Magnetno polje daljnovoda je namreč odvisno od obremenjenosti daljnovoda in se s časom spreminja. Zato trenutne meritve ne morejo v celoti predstaviti, kakšne so dejanske sevalne obremenitve, saj podajajo le vrednosti ob točno določenem času meritev, trajne meritve pa podajajo tako najvišje kot tudi tipične in povprečne vrednosti na določeni lokaciji.

http://www.inis.si/


2 Daljnovod kot vir EMS

Pri daljnovodih, ki delujejo pri frekvenci 50 Hz, lahko EMS v okolici daljnovodov opišemo z električnim in magnetnim poljem, ki med seboj nista povezani. Električno polje je posledica napetosti, ki je priključena na vodnike daljnovoda. Ker je napetost daljnovoda stabilna, se tudi električno polje daljnovoda s časom le minimalno spreminja. Seveda električno polje ni prisotno takrat, ko je daljnovod izključen. Električno polje merimo v voltih na meter (V/m).

Z razliko od električnega polja pa se magnetno polje daljnovoda stalno spreminja. Odvisno je namreč od toka v vodnikih daljnovoda, tok pa se spreminja z obremenitvijo daljnovoda. Njegovo jakost (intenzivnost) običajno merimo v enoti tesla (T) oziroma manjši enoti mikro Tesla (µT).

Generirano električno in magnetno polje imata enako frekvenco kot napetost in tok, ki ga povzročata, to je 50 Hz.

Z vidika ocenjevanja obremenjenosti okolja z EMS za meritve električne poljske jakosti zadostujejo trenutne meritve, saj se električno polje s časom ne spreminja. Za ocenjevanje obremenjenosti okolja z magnetnim poljem pa so zato edini pravi način tajne meritve gostote magnetnega pretoka, ki pokaţejo, kakšne so dejanske obremenitve v daljšem času. Z oddaljenostjo od vira se jakost električnega in magnetnega polja zmanjšujeta, obenem pa na širjenje električnega polja bistveno vplivajo tudi okoliški objekti. Še posebej je to pomembno znotraj objektov, saj ţe običajne, tudi lesene ali opečnate stene, električno polje slabijo in ga zato znotraj objekta praktično ni.

S 1: Človek v električnem in magnetnem polju. Zunanje električno polje povzroči prerazporejanje

nabojev na površini telesa. Zaradi tega nastane električno polje znotraj telesa, ki povzroči električni tok, ki teče po telesu proti tlom (levo). Zunanje magnetno polje inducira v telesu

vrtinčne tokove, katerih smer je odvisna od položaja telesa na smer magnetnega polja (desno).

Pomembni viri nizkofrekvenčnih polj, katerim smo izpostavljeni, so poleg daljnovodov tudi transformatorske postaje, električne hišne napeljave, bela tehnika, gospodinjski aparati in različne električne naprave, ki jih dnevno uporabljamo doma.

2.1 Tipi daljnovodov

Za prenos električne energije se v Sloveniji uporabljajo različni tipi daljnovodov. Razlikujejo se tako po nazivni napetosti, ki je lahko 220 ali 400 kV, kot tudi po številu nameščenih sistemov, in razporeditvi vodnikov na stebrih daljnovoda. 110 kV daljnovodi, ki po številu in dolţini presegajo 220 in 400 kV daljnovode v Sloveniji, se uporabljajo za prenos in distribucijo. V tej študiji 110 kV daljnovodi niso bili posebej obravnavani, upoštevan pa je njihov vpliv na merilne rezultate na lokacijah, kjer so se nahajali.

http://www.inis.si/


Glede na število sistemov poznamo enosistemske in dvosistemske daljnovode. Pri enosistemskih daljnovodih je na stebru nameščen en trifazni sistem, ki ga sestavljajo trije vodniki, ki so pod napetostjo in po katerih teče električni tok. Vsi trije vodniki so priključeni na enako visoko napetost in po njih teče enako velik tok, razlika pa je v fazi valovanja v posameznem vodniku. V Sloveniji se uporablja izmenični tok 50 Hz, kar pomeni, da v vodnikih tok in napetost nihata sinusno in 50 krat v sekundi zamenjata svojo smer. V vseh treh vodnikih, ki skupaj tvorijo en trifazni sistem, pa se tok in napetost razlikujejo v tem, da so med seboj časovno zamaknjene za 120° (S 2). Ko je tok ali napetost v enem vodniku doseţe svojo najvišjo vrednost (npr pri 450°), je v preostalih dveh negativen in po velikosti zavzame polovično vrednost. Torej je vsota vseh treh tokov v tem trenutku enaka 0. To je pomembna ugotovitev, saj za trifazni sistem za vsak trenutek velja, da je vsota vseh tokov v vodnikih enaka 0.

S 2: Potek toka v vseh treh vodnikih enega trifaznega sistema. Z L1, L2 in L3 so označene

posamezne faze.

Če je pri enosistemskem daljnovodu na enem stebru nameščen en trifazni sistem, pa sta pri dvosistemskem daljnovodu nameščena dva trifazna sistema, zato dvosistemski daljnovod omogoča dvakrat večji prenos električne energije. Poleg vodnikov, ki so del trifaznega sistema, so na daljnovodnih stebrih nameščeni tudi zaščitni vodniki, običajno eden ali dva, ki so namenjeni odvajanju strele.

Daljnovodi se razen po nazivni napetosti in po številu nameščenih sistemov razlikujejo tudi po razporeditvi vodnikov. Za enosistemske 220 in 400 kV daljnovode se uporabljajo stebri tipa jelka in ipsilon, za dvosistemske pa tipa sod.

-1.0

-0.5

0.0

0.5

1.0

0 90 180 270 360 450 540 630 720

L1

L2

L3

http://www.inis.si/


S 3: Najpogostejša tipa stebrov enosistemskega daljnovoda. Levo jelka, desno ipsilon.

S 4: Najpogostejši tip stebrov dvosistemskega daljnovoda: sod.

http://www.inis.si/


2.2 Prenosno omrežje

Del prenosnega omreţja v Sloveniji sestavljajo 220 in 400 kV daljnovodi, ki potekajo v smeri vzhod-zahod in sever-jug. Kakor je razvidno iz sheme prenosnega omreţja (slika S 5), sta v Sloveniji načrtovana dva nova dvosistemska 400 kV daljnovoda Cirkovce – Pince in Okroglo – Udine. Predvidena pa je tudi rekonstrukcija obstoječih 220 kV daljnovodov Beričevo – Divača , Beričevo – Podlog, Podlog – Šoštanj in Podlog-Cirkovce na 400 kV napetost. Napetostni nivo 220 kV se namreč postopoma opušča in načrtovano je, da bo ostal v rabi le za čezmejne povezave.

S 5: Shema prenosnega omrežja (Vir: ELES. 90 let prenosnih poti. ELES, 2014).

http://www.inis.si/


3 Mejne vrednosti in zakonodaja

V Sloveniji od leta 1996 velja Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3]. Uredba določa mejne vrednosti, ki so ločeno določene za I. območje varstva pred sevanji ter za II. območje varstva pred sevanji. V I. območje spadajo tista območja, ki so namenjena bivanju oziroma kjer se prebivalstvo zadrţuje dalj časa (bivalna območja, šole, zdravstvene ustanove...), zato tu veljajo stroţje mejne vrednosti. II. območje pa predstavlja ostala območja (gozdovi, njive, transportna in industrijska območja...).

Uredba uvaja mejne vrednosti, ki so skladne s smernicami Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP) iz leta 1998 [1] ter posledično s priporočili Evropskega sveta [5]. Temeljijo na znanstveno dokazanih vplivih na ljudi, upoštevajo pa kar 50-kratni varnostni faktor za izpostavljenost prebivalstva. Uredba uvaja še poseben dodatni varnostni faktor, ki za I. območje varstva pred sevanji znaša 10. S tem se Slovenija uvršča med drţave z najstroţjimi zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi v EU.

Za obstoječe vire, to je vire, ki so ob uveljavitvi uredbe leta 1996 ţe bili v uporabi, uredba določa, da se, četudi se vir nahaja na I. območju, uporabljajo mejne vrednosti za II. območje.

Kasneje, v letu 2010, je Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji mejne vrednosti na podlagi analize vseh znanstvenih raziskav dopolnila in jih za nizke frekvence povišala [2]. Pregled znanstvene literature je namreč pokazal, da tudi za izpostavljenosti, niţje od novih, višjih mejnih vrednosti, ne obstajajo znani škodljivi učinki, ki bi upravičevali oziroma zahtevali drugačne mejne vrednosti. Mejne vrednosti so za NF EMS podana v T 1 tako za električno poljsko jakost kot tudi za gostoto magnetnega pretoka.

T 1: Mejne vrednosti za električno poljsko jakost in gostoto magnetnega pretoka glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter smernice ICNIRP iz 2010 za

NF EMS.

mejne vrednosti za

električno poljsko jakost E [V/m]

gostoto magnetnega pretoka B [µT]

Uredba I. območje 500 10

Uredba II. območje 10000 100

Priporočila Evropskega sveta 5000 100

Smernice ICNIRP 2010 5000 200

V Sloveniji tako veljajo za I. območje 10-krat niţje mejne vrednosti za električno poljsko jakost in 20-krat niţje za gostoto magnetnega pretoka od smernic ICNIRP (2010), za II. območje pa za gostoto magnetnega pretoka velja 2-krat niţja vrednost, za električno poljsko jakost pa velja 2-krat višja vrednost od smernic ICNIRP.

3.1 Vrednotenje sevalnih obremenitev

Izmerjene vrednosti se za laţjo primerjavo z določili uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3] pretvori v odstotke glede na dovoljeno mejno vrednost. Pretvorba se izvrši s pomočjo naslednjega obrazca:

E 1

,100 %

,

izmerjena

mejna

B ESI

B E ,

kjer je SI indeks izpostavljenosti podan v procentih, B,Eizmerjena izmerjena vrednost in B,Emejna mejna vrednost.

http://www.inis.si/


4 Merilna oprema in merilne metode

Z meritvami so bile na skupno 6 različnih lokacijah izmerjene trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka na 2 merilnih mestih v bliţini objekta ter izvedene trajne meritve gostote magnetnega pretoka v času trajanja enega tedna. Na prvih štirih od teh lokacij so bile meritve izvedene dvakrat, enkrat v času, ko daljnovodi v bliţini niso delovali, in enkrat v času, ko so daljnovodi delovali. Dovolj dolgo trajanje meritev (en teden) je zagotovilo, da so bile meritve izvedene v celotnem času enega tedna, da so bili posneti tipični tedenski vzorci sevalnih obremenitev zaradi spreminjanja obremenjenosti daljnovodov in drugih virov sevanja, saj meritev upošteva prispevke vseh virov sevanja na lokaciji.

T 2: Lokacije, kjer so bile izvedene trajne meritve gostote magnetnega pretoka.

Zap. št.

Lokacija Daljnovodi v bližini Oddaljenost

od daljnovoda*

1 Osnovna šola Vižmarje Brod Na gaju 2, Ljubljana

enosist. 220 kV Kleče-Divača dvosist. 110 kV Kleče-Okroglo I, II dvosist. 110 kV Kleče-Škofja Loka, Medvode

60 m +

2 Osnovna šola Dobrova Cesta 7. maja 20, Dobrova

enosist. 220 kV Kleče-Divača enosist. 110 kV Kleče-Logatec enosist. 110 kV Kleče-Vrhnika

75 m +

3 stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a, Vrhnika


85 m +

4 stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica

enosist. 400 kV Beričevo-Divača 13 m

5 stanovanjska hiša Gabrje pri Jančah 28, Gabrje pri Jančah

dvosist. 400 kV Beričevo-Krško I, II 80 m

6.1 stanovanje v stan. bloku Suhadolčanova 85, Ljubljana

dvosist. 400 kV Beričevo-Okroglo I, II dvosist. 220 kV Beričevo-Kleče, Podlog

25 m +



25 m +

* Oddaljenost se meri od srednje osi daljnovoda do roba stavbe.

+ Če se na lokaciji nahaja več daljnovodov, se oddaljenost nanaša na oddaljenost od najbliţjega daljnovoda

4.1 Uporabljena merilna oprema

Trajne meritve gostote magnetnega pretoka so bile izvedene z osebnim merilnikom EMDEX II ter z merilno postajo Narda Area Monitor System 2600, ki merita gostoto magnetnega pretoka v vnaprej nastavljenih časovnih intervalih in izmerjene vrednosti shranjuje v vgrajen spomin. Merilni sistem EMDEX II je kompakten multifunkcijski merilni sistem namenjen epidemiološkim študijam ter ugotavljanju osebne izpostavljenosti magnetnim poljem v področju nizkih frekvenc, merilna postaja Narda Area Monitor System 2600 pa je namenjena izvajanju trajnih meritev na terenu. Oba merilna sistema sta izotropna, kar pomeni, da sočasno izvajata meritve gostote magnetnega pretoka v vseh treh smereh prostora, zato izmerjene vrednosti vedno podajajo pravilno trenutno vrednost gostote magnetnega pretoka. Glavne karakteristike obeh merilnih sistemov so:

beleţenje vrednosti 24 ur na dan v nastavljivih intervalih (1,5 do 300 s), občutljivost 0,05 μT do 300 μT, izotropnost, frekvenčno območje najmanj 40 do 800 Hz, nekajdnevna avtonomija, zaslon za prikaz izmerjenih vrednosti (EMDEX II).

Merilna negotovost merilnega sistema EMDEX II znaša ±4,1 dB, merilna negotovost merilnega sistema Narda 2600 pa znaša ±2,7 dB.

http://www.inis.si/


Trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile izvedene z merilno opremo Narda EFA 3 z merilnima sondama za električno poljsko jakost in gostoto magnetnega pretoka. Glavne karakteristike merilne opreme so:

občutljivost 0,5 V/m do 100 kV/m ter 0,01 μT do 10 mT, izotropnost, frekvenčno območje 5 Hz do 30 kHz.

Merilna negotovost merilne opreme znaša ±3,1 dB za električno poljsko jakost in ±2,6 dB za gostoto magnetnega pretoka.

4.2 Postopek meritev

Na izbranih lokacijah so bile izvedene trajne meritve in točkovne meritve trenutnih vrednosti.

Za izvedbo trajnih meritev je bil na vsaki od izbranih lokacij nameščen merilnik za čas enega tedna, tako da so bili izmerjeni značilni tedenski poteki gostote magnetnega polja. Rezultati so bili nato obdelani, in sicer so bile vse vrednosti, manjše od 0,05 µT, ponastavljene na 0,05 µT. Določene so bile najvišje vrednosti gostote magnetnega pretoka v celotnem obdobju trajanja meritev (Najvišja vrednost B), povprečne vrednosti v celotnem obdobju trajanje meritev (Povprečna vrednost B), najvišje 24 urne povprečne vrednosti (Najvišja 24 urna povprečna vrednost B).

Na štirih lokacijah so bile trajne meritve izvedene pred pričetkom obratovanja daljnovodov po ţledolomu in po popravilu daljnovodov in začetku njihovega rednega obratovanja, na dveh lokacijah, ki pa se nista nahajali ob daljnovodu, ki je bil poškodovan v ţledolomu, pa samo enkrat.

Ob vsakih trajnih meritvah so se v času, ko je bila nameščena merilna oprema za trajne meritve in so se izvajale trajne meritve, izvedle tudi točkovne meritve električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka na 2 merilnih mestih v okolici objekta. Točkovne meritve so bile izvedene v skladu z zahtevami standarda SIST IEC 61786: 2005 in določili Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njihovo izvajanje [4].

4.3 Obremenjenosti daljnovodov v času meritev

ELES, d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omreţja, je za vse meritve na posameznih lokacijah posredoval podatke o obremenjenosti posameznih daljnovodov v času meritev.

http://www.inis.si/


5 Sevalne obremenitve v bližini daljnovodov

5.1 Lokacija 1, prve meritve: Osnovna šola Vižmarje Brod, Na gaju 2, Ljubljana

Daljnovodi v bliţini lokacije:

enosistemski 220 kV Kleče-Divača (ni v obratovanju); dvosistemski 110 kV Kleče-Okroglo I, II (obratuje); dvosistemski 110 kV Kleče-Škofja Loka, Kleče-Medvode (obratuje).

Namestitev merilne opreme za trajne meritve: pritličje stavbe, šolska knjiţnica.

S 6: Lokacija namestitve naprave za trajne meritve (0) in merilna mesta za izvedbo točkovnih

meritev trenutnih vrednosti (1, 2) ter oddaljenost objekta od najbližjega daljnovoda.

Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile izvedene na merilnih mestih 1 in 2 28. 5. 2014.

T 3: Merilna mesta za točkovne meritve.

Merilno mesto Opis Ura

1 3 m od ograje ob vratih v ograji 14:56

2 3 m od vogala stavbe 15:04

T 4: Izmerjene trenutne vrednosti.

Merilno mesto Električna poljska jakost E [V/m] Gostota magnetnega pretoka B [µT]

1 2,78 0,02

2 2,24 0,03

http://www.inis.si/


T 5: Podatki o prvih trajnih meritvah na lokaciji 1.

Pričetek meritve 28. 05. 2014 14:30

Konec meritve 03. 06. 2014 10:15

Število vseh meritev: 16651

Interval vzorčenja [s]: 30

Celoten čas meritev [ur]: 139

Najvišja vrednost B [µT]: 0,19

Povprečna vrednost B [µT]: 0,06

Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]: 0,06

S 7: Graf poteka gostote magnetnega pretoka B na lokaciji 1. Skala zavzema vrednosti do 10 µT,

kolikor znašajo mejne vrednosti za I. območje. Mejne vrednosti za I. območje bi veljale za nov vir, ker je vir obstoječ, veljajo mejne vrednosti za II. območje, ki znašajo 100 µT.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

28.0

5.2

014 1

2:0

0

29.0

5.2

014 0

0:0

0

29.0

5.2

014 1

2:0

0

30.0

5.2

014 0

0:0

0

30.0

5.2

014 1

2:0

0

31.0

5.2

014 0

0:0

0

31.0

5.2

014 1

2:0

0

01.0

6.2

014 0

0:0

0

01.0

6.2

014 1

2:0

0

02.0

6.2

014 0

0:0

0

02.0

6.2

014 1

2:0

0

03.0

6.2

014 0

0:0

0

03.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

B [µT]

http://www.inis.si/


S 8: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 1. 220 kV daljnovod Kleče – Divača

(rdeča barva) ni obratoval, prav tako ni bil obremenjen tudi 110 kV daljnovod Kleče Okroglo 2 (svetlo modra barva).

S 9: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve daljnovodov na istem

grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo

daljnovodov ni povezave.

0

100

200

300

400

500

28.0

5.2

014 1

2:0

0

29.0

5.2

014 0

0:0

0

29.0

5.2

014 1

2:0

0

30.0

5.2

014 0

0:0

0

30.0

5.2

014 1

2:0

0

31.0

5.2

014 0

0:0

0

31.0

5.2

014 1

2:0

0

01.0

6.2

014 0

0:0

0

01.0

6.2

014 1

2:0

0

02.0

6.2

014 0

0:0

0

02.0

6.2

014 1

2:0

0

03.0

6.2

014 0

0:0

0

03.0

6.2

014 1

2:0

0

I [A

]

I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]

I (110 kV DV Kleče - Okroglo 1) [A]


I (110 kV DV Kleče - Škofja Loka) [A]

I (110 kV DV Kleče - Medvode) [A]

0,05

0,10

0,15

0,20

28.0

5.2

014 1

2:0

0

29.0

5.2

014 0

0:0

0

29.0

5.2

014 1

2:0

0

30.0

5.2

014 0

0:0

0

30.0

5.2

014 1

2:0

0

31.0

5.2

014 0

0:0

0

31.0

5.2

014 1

2:0

0

01.0

6.2

014 0

0:0

0

01.0

6.2

014 1

2:0

0

02.0

6.2

014 0

0:0

0

02.0

6.2

014 1

2:0

0

03.0

6.2

014 0

0:0

0

03.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

0

100

200

300

I [A

]

B [µT]






http://www.inis.si/


5.2 Lokacija 1, druge meritve: Osnovna šola Vižmarje Brod, Na gaju 2, Ljubljana

Daljnovodi v bliţini lokacije: enosistemski 220 kV Kleče-Divača (obratuje);

dvosistemski 110 kV Kleče-Okroglo I, II (obratuje); dvosistemski 110 kV Kleče-Škofja Loka, Kleče-Medvode (obratuje).

Namestitev merilne opreme za trajne meritve: enako kot ob prvih meritvah - pritličje stavbe, šolska knjiţnica.

Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile izvedene 20. 6. 2014, in sicer na istih merilnih mestih kot predhodno 28. 5. 2014



1 3 m od ograje ob vratih v ograji 12:55

2 3 m od vogala stavbe 12:58



1 20,14 0,08

2 15,52 0,09

T 8: Podatki o drugih trajnih meritvah na lokaciji 1.


Konec meritve 26. 06. 2014 10:45







http://www.inis.si/




S 11: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 1.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

20.0

6.2

014 1

2:0

0

21.0

6.2

014 0

0:0

0

21.0

6.2

014 1

2:0

0

22.0

6.2

014 0

0:0

0

22.0

6.2

014 1

2:0

0

23.0

6.2

014 0

0:0

0

23.0

6.2

014 1

2:0

0

24.0

6.2

014 0

0:0

0

24.0

6.2

014 1

2:0

0

25.0

6.2

014 0

0:0

0

25.0

6.2

014 1

2:0

0

26.0

6.2

014 0

0:0

0

26.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

B [µT]

0

100

200

300

400

500

20.0

6.2

014 1

2:0

0

21.0

6.2

014 0

0:0

0

21.0

6.2

014 1

2:0

0

22.0

6.2

014 0

0:0

0

22.0

6.2

014 1

2:0

0

23.0

6.2

014 0

0:0

0

23.0

6.2

014 1

2:0

0

24.0

6.2

014 0

0:0

0

24.0

6.2

014 1

2:0

0

25.0

6.2

014 0

0:0

0

25.0

6.2

014 1

2:0

0

26.0

6.2

014 0

0:0

0

26.0

6.2

014 1

2:0

0

I [A

]






http://www.inis.si/



grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo daljnovodov je nakazana povezava z obremenitvijo 220 kV daljnovodom Kleče - Divača.

S 13: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve 220 kV daljnovoda Kleče – Divača (rdeča, desna skala). Opazna je povezava med obema veličinama, a nekatere

povišane vrednosti gostote magnetnega pretoka niso povezane s povišanimi obremenitvami daljnovoda in so posledica drugih virov v neposredni bližini merilnega sistema.

0,05

0,10

0,15

0,20

20.0

6.2

014 1

2:0

0

21.0

6.2

014 0

0:0

0

21.0

6.2

014 1

2:0

0

22.0

6.2

014 0

0:0

0

22.0

6.2

014 1

2:0

0

23.0

6.2

014 0

0:0

0

23.0

6.2

014 1

2:0

0

24.0

6.2

014 0

0:0

0

24.0

6.2

014 1

2:0

0

25.0

6.2

014 0

0:0

0

25.0

6.2

014 1

2:0

0

26.0

6.2

014 0

0:0

0

26.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

0

100

200

300

I [A

]

B [µT]






0,05

0,10

0,15

0,20

20.0

6.2

014 1

2:0

0

21.0

6.2

014 0

0:0

0

21.0

6.2

014 1

2:0

0

22.0

6.2

014 0

0:0

0

22.0

6.2

014 1

2:0

0

23.0

6.2

014 0

0:0

0

23.0

6.2

014 1

2:0

0

24.0

6.2

014 0

0:0

0

24.0

6.2

014 1

2:0

0

25.0

6.2

014 0

0:0

0

25.0

6.2

014 1

2:0

0

26.0

6.2

014 0

0:0

0

26.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

0

100

200

300

I [A

]

B [µT]


http://www.inis.si/


5.3 Lokacija 2, prve meritve: Osnovna šola Dobrova, Cesta 7. maja 20, Dobrova

Daljnovodi v bliţini lokacije: enosistemski 220 kV Kleče-Divača (ni v obratovanju);

enosistemski 110 kV Kleče-Logatec (obratuje); enosistemski 110 kV Kleče-Vrhnika (obratuje).

Namestitev merilne opreme za trajne meritve: prvo nadstropje stavbe, kabinet slovenščina.



Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile izvedene na merilnih mestih 1 in 2 dne 3. 6. 2014.



1 3 m od telovadnice 11:25

2 vogal parkirišča 11:27



1 3,35 0,04

2 7,84 0,03

http://www.inis.si/




Konec meritve 03. 06. 2014 11:44









0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

28.0

5.2

014 1

2:0

0

29.0

5.2

014 0

0:0

0

29.0

5.2

014 1

2:0

0

30.0

5.2

014 0

0:0

0

30.0

5.2

014 1

2:0

0

31.0

5.2

014 0

0:0

0

31.0

5.2

014 1

2:0

0

01.0

6.2

014 0

0:0

0

01.0

6.2

014 1

2:0

0

02.0

6.2

014 0

0:0

0

02.0

6.2

014 1

2:0

0

03.0

6.2

014 0

0:0

0

03.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

B [µT]

http://www.inis.si/



(rdeča barva) ni obratoval, 110 kV daljnovod Kleče - Logatec (modra barva) pa je bil obremenjen le minimalno.


grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo


0

100

200

300

400

28.0

5.2

014 1

2:0

0

29.0

5.2

014 0

0:0

0

29.0

5.2

014 1

2:0

0

30.0

5.2

014 0

0:0

0

30.0

5.2

014 1

2:0

0

31.0

5.2

014 0

0:0

0

31.0

5.2

014 1

2:0

0

01.0

6.2

014 0

0:0

0

01.0

6.2

014 1

2:0

0

02.0

6.2

014 0

0:0

0

02.0

6.2

014 1

2:0

0

03.0

6.2

014 0

0:0

0

03.0

6.2

014 1

2:0

0

I [A

]


I (110 kV DV Kleče Logatec) [A]

I (110 kV DV Kleče - Vrhnika) [A]

0,05

0,10

0,15

0,20

28.0

5.2

014 1

2:0

0

29.0

5.2

014 0

0:0

0

29.0

5.2

014 1

2:0

0

30.0

5.2

014 0

0:0

0

30.0

5.2

014 1

2:0

0

31.0

5.2

014 0

0:0

0

31.0

5.2

014 1

2:0

0

01.0

6.2

014 0

0:0

0

01.0

6.2

014 1

2:0

0

02.0

6.2

014 0

0:0

0

02.0

6.2

014 1

2:0

0

03.0

6.2

014 0

0:0

0

03.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

0

25

50

75

I [A

]

B [µT]




http://www.inis.si/


5.4 Lokacija 2, druge meritve: Osnovna šola Dobrova, Cesta 7. maja 20, Dobrova

Daljnovodi v bliţini lokacije: enosistemski 220 kV Kleče-Divača (v obratovanju);


Namestitev merilne opreme za trajne meritve: enako kot ob prvih meritvah.

Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile izvedene 20. 6. 2014, in sicer na istih merilnih mestih kot predhodno 3. 6. 2014.



1 3 m od telovadnice 13:22

2 vogal parkirišča 13:26



1 19,34 0,04

2 36,33 0,03


Pričetek meritve 20.06.2014 13:17

Konec meritve 27.06.2014 8:41







http://www.inis.si/





0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

20.0

6.2

014 1

2:0

0

21.0

6.2

014 0

0:0

0

21.0

6.2

014 1

2:0

0

22.0

6.2

014 0

0:0

0

22.0

6.2

014 1

2:0

0

23.0

6.2

014 0

0:0

0

23.0

6.2

014 1

2:0

0

24.0

6.2

014 0

0:0

0

24.0

6.2

014 1

2:0

0

25.0

6.2

014 0

0:0

0

25.0

6.2

014 1

2:0

0

26.0

6.2

014 0

0:0

0

26.0

6.2

014 1

2:0

0

27.0

6.2

014 0

0:0

0

27.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

B [µT]

0

100

200

300

400

500

20.0

6.2

014 1

2:0

0

21.0

6.2

014 0

0:0

0

21.0

6.2

014 1

2:0

0

22.0

6.2

014 0

0:0

0

22.0

6.2

014 1

2:0

0

23.0

6.2

014 0

0:0

0

23.0

6.2

014 1

2:0

0

24.0

6.2

014 0

0:0

0

24.0

6.2

014 1

2:0

0

25.0

6.2

014 0

0:0

0

25.0

6.2

014 1

2:0

0

26.0

6.2

014 0

0:0

0

26.0

6.2

014 1

2:0

0

27.0

6.2

014 0

0:0

0

27.0

6.2

014 1

2:0

0

I [A

]




http://www.inis.si/



grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo daljnovodov ni povezave.

0,05

0,08

0,11

0,14

20.0

6.2

014 1

2:0

0

21.0

6.2

014 0

0:0

0

21.0

6.2

014 1

2:0

0

22.0

6.2

014 0

0:0

0

22.0

6.2

014 1

2:0

0

23.0

6.2

014 0

0:0

0

23.0

6.2

014 1

2:0

0

24.0

6.2

014 0

0:0

0

24.0

6.2

014 1

2:0

0

25.0

6.2

014 0

0:0

0

25.0

6.2

014 1

2:0

0

26.0

6.2

014 0

0:0

0

26.0

6.2

014 1

2:0

0

27.0

6.2

014 0

0:0

0

27.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

0

100

200

300

I [A

]

B [µT]




http://www.inis.si/


5.5 Lokacija 3, prve meritve: stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a, Vrhnika

Daljnovodi v bliţini lokacije: enosistemski 220 kV Kleče-Divača (ni v obratovanju);


Namestitev merilne opreme: znotraj hiše.






1 rob dvorišča 15:50

2 rob parcele 15:54



1 2,41 0,21

2 37,03 0,32

http://www.inis.si/













0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

03.0

6.2

014 1

2:0

0

04.0

6.2

014 0

0:0

0

04.0

6.2

014 1

2:0

0

05.0

6.2

014 0

0:0

0

05.0

6.2

014 1

2:0

0

06.0

6.2

014 0

0:0

0

06.0

6.2

014 1

2:0

0

07.0

6.2

014 0

0:0

0

07.0

6.2

014 1

2:0

0

08.0

6.2

014 0

0:0

0

08.0

6.2

014 1

2:0

0

09.0

6.2

014 0

0:0

0

09.0

6.2

014 1

2:0

0

10.0

6.2

014 0

0:0

0

10.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

B [µT]

http://www.inis.si/



(rdeča barva) ni obratoval.

S 24: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve daljnovodov na istem grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo


0

100

200

300

400

500

03.0

6.2

014 1

2:0

0

04.0

6.2

014 0

0:0

0

04.0

6.2

014 1

2:0

0

05.0

6.2

014 0

0:0

0

05.0

6.2

014 1

2:0

0

06.0

6.2

014 0

0:0

0

06.0

6.2

014 1

2:0

0

07.0

6.2

014 0

0:0

0

07.0

6.2

014 1

2:0

0

08.0

6.2

014 0

0:0

0

08.0

6.2

014 1

2:0

0

09.0

6.2

014 0

0:0

0

09.0

6.2

014 1

2:0

0

10.0

6.2

014 0

0:0

0

10.0

6.2

014 1

2:0

0

I [A

]




0,05

0,30

0,55

03.0

6.2

014 1

2:0

0

04.0

6.2

014 0

0:0

0

04.0

6.2

014 1

2:0

0

05.0

6.2

014 0

0:0

0

05.0

6.2

014 1

2:0

0

06.0

6.2

014 0

0:0

0

06.0

6.2

014 1

2:0

0

07.0

6.2

014 0

0:0

0

07.0

6.2

014 1

2:0

0

08.0

6.2

014 0

0:0

0

08.0

6.2

014 1

2:0

0

09.0

6.2

014 0

0:0

0

09.0

6.2

014 1

2:0

0

10.0

6.2

014 0

0:0

0

10.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

0

100

200

300

I [A

]

B [µT]




http://www.inis.si/


5.6 Lokacija 3, druge meritve: stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a, Vrhnika

Daljnovodi v bliţini lokacije: enosistemski 220 kV Kleče-Divača (obratuje);


Namestitev merilne opreme: enako kot ob prvih meritvah.




1 rob dvorišča 16:38

2 rob parcele 16:40



1 22,40 0,08

2 46,00 0,06










http://www.inis.si/





0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

23.0

7.2

014 1

2:0

0

24.0

7.2

014 0

0:0

0

24.0

7.2

014 1

2:0

0

25.0

7.2

014 0

0:0

0

25.0

7.2

014 1

2:0

0

26.0

7.2

014 0

0:0

0

26.0

7.2

014 1

2:0

0

27.0

7.2

014 0

0:0

0

27.0

7.2

014 1

2:0

0

28.0

7.2

014 0

0:0

0

28.0

7.2

014 1

2:0

0

29.0

7.2

014 0

0:0

0

29.0

7.2

014 1

2:0

0

30.0

7.2

014 0

0:0

0

30.0

7.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

B [µT]

0

100

200

300

400

500

23.0

7.2

014 1

2:0

0

24.0

7.2

014 0

0:0

0

24.0

7.2

014 1

2:0

0

25.0

7.2

014 0

0:0

0

25.0

7.2

014 1

2:0

0

26.0

7.2

014 0

0:0

0

26.0

7.2

014 1

2:0

0

27.0

7.2

014 0

0:0

0

27.0

7.2

014 1

2:0

0

28.0

7.2

014 0

0:0

0

28.0

7.2

014 1

2:0

0

29.0

7.2

014 0

0:0

0

29.0

7.2

014 1

2:0

0

30.0

7.2

014 0

0:0

0

30.0

7.2

014 1

2:0

0

I [A

]




http://www.inis.si/



grafu (desna skala). Opazna je povezava med gostoto magnetnega pretoka in obremenitvijo 220 kV daljnovoda (rdeča), ki pa se pojavi samo pri najvišjih obremenitvah daljnovoda (več kot

200 A).

0,05

0,07

0,09

0,11

23.0

7.2

014 1

2:0

0

24.0

7.2

014 0

0:0

0

24.0

7.2

014 1

2:0

0

25.0

7.2

014 0

0:0

0

25.0

7.2

014 1

2:0

0

26.0

7.2

014 0

0:0

0

26.0

7.2

014 1

2:0

0

27.0

7.2

014 0

0:0

0

27.0

7.2

014 1

2:0

0

28.0

7.2

014 0

0:0

0

28.0

7.2

014 1

2:0

0

29.0

7.2

014 0

0:0

0

29.0

7.2

014 1

2:0

0

30.0

7.2

014 0

0:0

0

30.0

7.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

0

100

200

300

I [A

]

B [µT]




http://www.inis.si/


5.7 Lokacija 4, prve meritve: stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica

Daljnovodi v bliţini lokacije: enosistemski 400 kV Beričevo-Divača (ni v obratovanju do 6.6.2014 ob 14:51, nato obratuje).

Namestitev merilne opreme: podstrešna soba v hiši.

S 28: Lokacija namestitve naprave za trajne meritve (0) in merilna mesta za izvedbo točkovnih meritev trenutnih vrednosti (1, 2) ter oddaljenost objekta od najbližjega daljnovoda.




1 rob parkirišča 17:24




1 0,58 0,03

2 0,57 0,02

http://www.inis.si/





Vklop daljnovoda 06.06.2014 14:51

pred vklopom po vklopu

Število vseh meritev: 8383 11779

Interval vzorčenja [s]: 30 30

Celoten čas meritev [ur]: 70 98

Najvišja vrednost B [µT]: 0,12 11,01

Povprečna vrednost B [µT]: 0,05 5,14

Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]: 0,05 8,11

Na lokaciji 4 je bil med izvajanjem meritev vklopljen 400 kV daljnovod.



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

03.0

6.2

014 1

2:0

0

04.0

6.2

014 0

0:0

0

04.0

6.2

014 1

2:0

0

05.0

6.2

014 0

0:0

0

05.0

6.2

014 1

2:0

0

06.0

6.2

014 0

0:0

0

06.0

6.2

014 1

2:0

0

07.0

6.2

014 0

0:0

0

07.0

6.2

014 1

2:0

0

08.0

6.2

014 0

0:0

0

08.0

6.2

014 1

2:0

0

09.0

6.2

014 0

0:0

0

09.0

6.2

014 1

2:0

0

10.0

6.2

014 0

0:0

0

10.0

6.2

014 1

2:0

0

11.0

6.2

014 0

0:0

0

B [

µT

]

B [µT]

http://www.inis.si/


S 30: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 4. 400 kV daljnovod Beričevo – Divača

je bil vklopljen med izvajanjem meritev 6. 6. 2014 ob 14.51 uri.


daljnovodov je izrazita povezava.

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

1100

03.0

6.2

014 1

2:0

0

04.0

6.2

014 0

0:0

0

04.0

6.2

014 1

2:0

0

05.0

6.2

014 0

0:0

0

05.0

6.2

014 1

2:0

0

06.0

6.2

014 0

0:0

0

06.0

6.2

014 1

2:0

0

07.0

6.2

014 0

0:0

0

07.0

6.2

014 1

2:0

0

08.0

6.2

014 0

0:0

0

08.0

6.2

014 1

2:0

0

09.0

6.2

014 0

0:0

0

09.0

6.2

014 1

2:0

0

10.0

6.2

014 0

0:0

0

10.0

6.2

014 1

2:0

0

11.0

6.2

014 0

0:0

0

I [A

]

I (400 kV DV Beričevo - Divača) [A]

0

4

8

03.0

6.2

014 1

2:0

0

04.0

6.2

014 0

0:0

0

04.0

6.2

014 1

2:0

0

05.0

6.2

014 0

0:0

0

05.0

6.2

014 1

2:0

0

06.0

6.2

014 0

0:0

0

06.0

6.2

014 1

2:0

0

07.0

6.2

014 0

0:0

0

07.0

6.2

014 1

2:0

0

08.0

6.2

014 0

0:0

0

08.0

6.2

014 1

2:0

0

09.0

6.2

014 0

0:0

0

09.0

6.2

014 1

2:0

0

10.0

6.2

014 0

0:0

0

10.0

6.2

014 1

2:0

0

11.0

6.2

014 0

0:0

0

B [

µT

]

0

400

800

I [A

]

B [µT]


http://www.inis.si/


5.8 Lokacija 4, druge meritve: stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica

Daljnovodi v bliţini lokacije: enosistemski 400 kV Beričevo-Divača (obratuje).

Namestitev merilne opreme: enako kot ob prvih meritvah.








1 2311 3,98

2 3096 3,75










http://www.inis.si/





0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

13.0

6.2

014 1

2:0

0

14.0

6.2

014 0

0:0

0

14.0

6.2

014 1

2:0

0

15.0

6.2

014 0

0:0

0

15.0

6.2

014 1

2:0

0

16.0

6.2

014 0

0:0

0

16.0

6.2

014 1

2:0

0

17.0

6.2

014 0

0:0

0

17.0

6.2

014 1

2:0

0

18.0

6.2

014 0

0:0

0

18.0

6.2

014 1

2:0

0

19.0

6.2

014 0

0:0

0

19.0

6.2

014 1

2:0

0

20.0

6.2

014 0

0:0

0

20.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

B [µT]

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

13.0

6.2

014 1

2:0

0

14.0

6.2

014 0

0:0

0

14.0

6.2

014 1

2:0

0

15.0

6.2

014 0

0:0

0

15.0

6.2

014 1

2:0

0

16.0

6.2

014 0

0:0

0

16.0

6.2

014 1

2:0

0

17.0

6.2

014 0

0:0

0

17.0

6.2

014 1

2:0

0

18.0

6.2

014 0

0:0

0

18.0

6.2

014 1

2:0

0

19.0

6.2

014 0

0:0

0

19.0

6.2

014 1

2:0

0

20.0

6.2

014 0

0:0

0

20.0

6.2

014 1

2:0

0

I [A

]


http://www.inis.si/



grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo daljnovodov je izrazita povezava.

0

2

4

6

8

10

13.0

6.2

014 1

2:0

0

14.0

6.2

014 0

0:0

0

14.0

6.2

014 1

2:0

0

15.0

6.2

014 0

0:0

0

15.0

6.2

014 1

2:0

0

16.0

6.2

014 0

0:0

0

16.0

6.2

014 1

2:0

0

17.0

6.2

014 0

0:0

0

17.0

6.2

014 1

2:0

0

18.0

6.2

014 0

0:0

0

18.0

6.2

014 1

2:0

0

19.0

6.2

014 0

0:0

0

19.0

6.2

014 1

2:0

0

20.0

6.2

014 0

0:0

0

20.0

6.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

0

200

400

600

800

1000

I [A

]

B [µT]


http://www.inis.si/


5.9 Lokacija 5, stanovanjska hiša Gabrje pri Jančah 28, Gabrje pri Jančah

Daljnovodi v bliţini lokacije: dvosistemski 400 kV Beričevo-Krško (obratuje).

Namestitev merilne opreme za trajne meritve: podstrešna soba v hiši.

S 35: Lokacija namestitve naprave za trajne meritve (0) in merilna mesta za izvedbo točkovnih meritev trenutnih vrednosti (1, 2) ter oddaljenost objekta od najbližjega daljnovoda.




1 rob ceste pri grmu 11:30

2 rob ceste pri poti 11:35



1 16,5 0,05

2 13,0 0,05

http://www.inis.si/


T 29: Podatki o trajnih meritvah na lokaciji 5.










kolikor znašajo mejne vrednosti za I. območje.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

24.0

7.2

014 0

0:0

0

24.0

7.2

014 1

2:0

0

25.0

7.2

014 0

0:0

0

25.0

7.2

014 1

2:0

0

26.0

7.2

014 0

0:0

0

26.0

7.2

014 1

2:0

0

27.0

7.2

014 0

0:0

0

27.0

7.2

014 1

2:0

0

28.0

7.2

014 0

0:0

0

28.0

7.2

014 1

2:0

0

29.0

7.2

014 0

0:0

0

29.0

7.2

014 1

2:0

0

30.0

7.2

014 0

0:0

0

30.0

7.2

014 1

2:0

0

31.0

7.2

014 0

0:0

0

31.0

7.2

014 1

2:0

0

01.0

8.2

014 0

0:0

0

01.0

8.2

014 1

2:0

0

02.0

8.2

014 0

0:0

0

02.0

8.2

014 1

2:0

0

03.0

8.2

014 0

0:0

0

03.0

8.2

014 1

2:0

0

04.0

8.2

014 0

0:0

0

04.0

8.2

014 1

2:0

0

05.0

8.2

014 0

0:0

0

05.0

8.2

014 1

2:0

0

06.0

8.2

014 0

0:0

0

06.0

8.2

014 1

2:0

0

07.0

8.2

014 0

0:0

0

07.0

8.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

B [µT]

http://www.inis.si/


S 37: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 5. V času med 26. 7. in 28. 7. 2014 je

deloval samo prvi sistem, v času med 2. 8. in 4. 8. 2014 samo drugi sistem, v času po 4. 8. 2014 pa sta bila oba sistema izključena.


daljnovodov je izrazita povezava, ki je večja za drugi sistem, ki je bližji lokaciji meritev. Opazne so tudi povišane vrednosti v obdobjih, ko je deloval samo en sistem daljnovoda.

0

100

200

300

400

500

600

700

24.0

7.2

014 0

0:0

0

24.0

7.2

014 1

2:0

0

25.0

7.2

014 0

0:0

0

25.0

7.2

014 1

2:0

0

26.0

7.2

014 0

0:0

0

26.0

7.2

014 1

2:0

0

27.0

7.2

014 0

0:0

0

27.0

7.2

014 1

2:0

0

28.0

7.2

014 0

0:0

0

28.0

7.2

014 1

2:0

0

29.0

7.2

014 0

0:0

0

29.0

7.2

014 1

2:0

0

30.0

7.2

014 0

0:0

0

30.0

7.2

014 1

2:0

0

31.0

7.2

014 0

0:0

0

31.0

7.2

014 1

2:0

0

01.0

8.2

014 0

0:0

0

01.0

8.2

014 1

2:0

0

02.0

8.2

014 0

0:0

0

02.0

8.2

014 1

2:0

0

03.0

8.2

014 0

0:0

0

03.0

8.2

014 1

2:0

0

04.0

8.2

014 0

0:0

0

04.0

8.2

014 1

2:0

0

05.0

8.2

014 0

0:0

0

05.0

8.2

014 1

2:0

0

06.0

8.2

014 0

0:0

0

06.0

8.2

014 1

2:0

0

07.0

8.2

014 0

0:0

0

07.0

8.2

014 1

2:0

0

I [A

]

I (400 kV DV Beričevo - Krško 1) [A]


0,05

0,10

0,15

0,20

24.0

7.2

014 0

0:0

0

24.0

7.2

014 1

2:0

0

25.0

7.2

014 0

0:0

0

25.0

7.2

014 1

2:0

0

26.0

7.2

014 0

0:0

0

26.0

7.2

014 1

2:0

0

27.0

7.2

014 0

0:0

0

27.0

7.2

014 1

2:0

0

28.0

7.2

014 0

0:0

0

28.0

7.2

014 1

2:0

0

29.0

7.2

014 0

0:0

0

29.0

7.2

014 1

2:0

0

30.0

7.2

014 0

0:0

0

30.0

7.2

014 1

2:0

0

31.0

7.2

014 0

0:0

0

31.0

7.2

014 1

2:0

0

01.0

8.2

014 0

0:0

0

01.0

8.2

014 1

2:0

0

02.0

8.2

014 0

0:0

0

02.0

8.2

014 1

2:0

0

03.0

8.2

014 0

0:0

0

03.0

8.2

014 1

2:0

0

04.0

8.2

014 0

0:0

0

04.0

8.2

014 1

2:0

0

05.0

8.2

014 0

0:0

0

05.0

8.2

014 1

2:0

0

06.0

8.2

014 0

0:0

0

06.0

8.2

014 1

2:0

0

07.0

8.2

014 0

0:0

0

07.0

8.2

014 1

2:0

0

B [

µT

]

0

200

400

600

I [A

]

B [µT]



http://www.inis.si/


5.10 Lokacija 6, stanovanje v stanovanjskih blokih Suhadolčanova 85 in Suhadolčanova 90, Ljubljana

Daljnovodi v bliţini lokacije: dvosistemski 400 kV Beričevo-Okroglo (obratuje samo en sistem),

dvosistemski 220 kV Beričevo-Krško in Beričevo-Podlog (obratuje).

Namestitev merilne opreme za trajne meritve: spalnica v stanovanju v 2. nadstropju Suhadolčanove 85 in Suhadolčanove 90, Ljubljana.






1 5 m od bloka Suhadolčanova 85 18:15

2 5 m od bloka Suhadolčanova 90 18:20



1 493 0,32

2 128 0,23

http://www.inis.si/


T 32: Podatki o trajnih meritvah na lokaciji 6.

Suhadolčanova 85 Suhadolčanova 90

Pričetek meritve 21.8.2014 17.40 21.8.2014 18.00

Konec meritve 28.8.2014 17:15 28.8.2014 17:25

Število vseh meritev: 20111 20091

Interval vzorčenja [s]: 30 30

Celoten čas meritev [ur]: 168 167

Najvišja vrednost B [µT]: 1,27 0,71

Povprečna vrednost B [µT]: 0,48 0,38

Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]: 0,60 0,47



0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

8,0

9,0

10,0

21.0

8.2

014 1

2:0

0

22.0

8.2

014 0

0:0

0

22.0

8.2

014 1

2:0

0

23.0

8.2

014 0

0:0

0

23.0

8.2

014 1

2:0

0

24.0

8.2

014 0

0:0

0

24.0

8.2

014 1

2:0

0

25.0

8.2

014 0

0:0

0

25.0

8.2

014 1

2:0

0

26.0

8.2

014 0

0:0

0

26.0

8.2

014 1

2:0

0

27.0

8.2

014 0

0:0

0

27.0

8.2

014 1

2:0

0

28.0

8.2

014 0

0:0

0

28.0

8.2

014 1

2:0

0

29.0

8.2

014 0

0:0

0

B [

µT

]

B Suhadolčanova 85 [µT]


http://www.inis.si/


S 41: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 6. V času izvajanja meritev je bil en

sistem 400 kV daljnovoda Beričevo – Okroglo izklopljen.

S 42: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, Suhadolčanova 85) in obremenitve daljnovodov na istem grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in

obremenitvijo 220 kV daljnovoda Beričevo – Krško je izrazita povezava.

0

100

200

300

400

500

21.0

8.2

014 1

2:0

0

22.0

8.2

014 0

0:0

0

22.0

8.2

014 1

2:0

0

23.0

8.2

014 0

0:0

0

23.0

8.2

014 1

2:0

0

24.0

8.2

014 0

0:0

0

24.0

8.2

014 1

2:0

0

25.0

8.2

014 0

0:0

0

25.0

8.2

014 1

2:0

0

26.0

8.2

014 0

0:0

0

26.0

8.2

014 1

2:0

0

27.0

8.2

014 0

0:0

0

27.0

8.2

014 1

2:0

0

28.0

8.2

014 0

0:0

0

28.0

8.2

014 1

2:0

0

29.0

8.2

014 0

0:0

0

I [A

]





0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

21.0

8.2

014 1

2:0

0

22.0

8.2

014 0

0:0

0

22.0

8.2

014 1

2:0

0

23.0

8.2

014 0

0:0

0

23.0

8.2

014 1

2:0

0

24.0

8.2

014 0

0:0

0

24.0

8.2

014 1

2:0

0

25.0

8.2

014 0

0:0

0

25.0

8.2

014 1

2:0

0

26.0

8.2

014 0

0:0

0

26.0

8.2

014 1

2:0

0

27.0

8.2

014 0

0:0

0

27.0

8.2

014 1

2:0

0

28.0

8.2

014 0

0:0

0

28.0

8.2

014 1

2:0

0

29.0

8.2

014 0

0:0

0

B [

µT

]

0

100

200

300

400

500

I [A

]






http://www.inis.si/


S 43: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, Suhadolčanova 85) in obremenitve 220 kV

daljnovoda Beričevo – Kleče (svetlo modra, desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo daljnovodov je izrazita povezava.

S 44: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, Suhadolčanova 85) in obremenitve 220 kV

daljnovoda Beričevo – Podlog (svetlo zelena, desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

21.0

8.2

014 1

2:0

0

22.0

8.2

014 0

0:0

0

22.0

8.2

014 1

2:0

0

23.0

8.2

014 0

0:0

0

23.0

8.2

014 1

2:0

0

24.0

8.2

014 0

0:0

0

24.0

8.2

014 1

2:0

0

25.0

8.2

014 0

0:0

0

25.0

8.2

014 1

2:0

0

26.0

8.2

014 0

0:0

0

26.0

8.2

014 1

2:0

0

27.0

8.2

014 0

0:0

0

27.0

8.2

014 1

2:0

0

28.0

8.2

014 0

0:0

0

28.0

8.2

014 1

2:0

0

29.0

8.2

014 0

0:0

0

B [

µT

]

0

100

200

300

400

500

I [A

]



0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

21.0

8.2

014 1

2:0

0

22.0

8.2

014 0

0:0

0

22.0

8.2

014 1

2:0

0

23.0

8.2

014 0

0:0

0

23.0

8.2

014 1

2:0

0

24.0

8.2

014 0

0:0

0

24.0

8.2

014 1

2:0

0

25.0

8.2

014 0

0:0

0

25.0

8.2

014 1

2:0

0

26.0

8.2

014 0

0:0

0

26.0

8.2

014 1

2:0

0

27.0

8.2

014 0

0:0

0

27.0

8.2

014 1

2:0

0

28.0

8.2

014 0

0:0

0

28.0

8.2

014 1

2:0

0

29.0

8.2

014 0

0:0

0

B [

µT

]

0

100

200

300

400

500

I [A

]



http://www.inis.si/


magnetnega pretoka in obremenitvijo daljnovodov je izrazita povezava, a je ujemanje z obremenitvijo 220 kV daljnovoda Beričevo – Kleče večje.

S 45: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, Suhadolčanova 85) in obremenitve 400 kV daljnovoda Beričevo – Okroglo (vijola, desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote

magnetnega pretoka in obremenitvijo daljnovodov kljub obratovanju sistema 2 omenjenega daljnovoda ni povezave zaradi oddaljenosti.

0,0

0,2

0,4

0,6

0,8

1,0

21.0

8.2

014 1

2:0

0

22.0

8.2

014 0

0:0

0

22.0

8.2

014 1

2:0

0

23.0

8.2

014 0

0:0

0

23.0

8.2

014 1

2:0

0

24.0

8.2

014 0

0:0

0

24.0

8.2

014 1

2:0

0

25.0

8.2

014 0

0:0

0

25.0

8.2

014 1

2:0

0

26.0

8.2

014 0

0:0

0

26.0

8.2

014 1

2:0

0

27.0

8.2

014 0

0:0

0

27.0

8.2

014 1

2:0

0

28.0

8.2

014 0

0:0

0

28.0

8.2

014 1

2:0

0

29.0

8.2

014 0

0:0

0

B [

µT

]

0

100

200

300

400

500

I [A

]



http://www.inis.si/


6 Pregled rezultatov meritev

Od skupno 6 lokacij meritev so bile na 4 lokacijah meritve izvedene dvakrat, in sicer enkrat, ko 220 in 400 kV daljnovodi niso obratovali, in ponovno še enkrat, ko so ti daljnovodi obratovali. Osnovni podatki o lokacijah so predstavljeni v T 33, najpomembnejši parametri izmerjenih vrednosti pa v T 34.

T 33: Lokacije, kjer so bile izvedene trajne meritve gostote magnetnega pretoka (ponovitev T 2).

Zap. št.

Lokacija Daljnovodi v bližini Oddaljenost

od daljnovoda (*)

1 Osnovna šola Vižmarje Brod Na gaju 2, Ljubljana

enosist. 220 kV Kleče-Divača dvosist. 110 kV Kleče-Okroglo I, II dvosist. 110 kV Kleče-Škofja Loka, Medvode

60 m

2 Osnovna šola Dobrova Cesta 7. maja 20, Dobrova


75 m

3 stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a, Vrhnika


85 m

4 stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica

enosist. 400 kV Beričevo-Divača 13 m

5 stanovanjska hiša Gabrje pri Jančah 28, Gabrje pri Jančah

dvosist. 400 kV Beričevo-Krško I, II 80 m



25 m



25 m

* Oddaljenost se meri od srednje osi daljnovoda do roba stavbe.

Če se na lokaciji nahaja več daljnovodov, se oddaljenost nanaša na oddaljenost od najbliţjega daljnovoda

6.1 Pregled rezultatov trajnih meritev

T 34: Pregled rezultatov trajnih meritev magnetnega polja na posamezni lokaciji.

220 in 400 KV daljnovodi

ne obratujejo 220 in 400 KV daljnovodi

obratujejo

Lokacija Najvišja

vrednost B [µT]

Povprečna vrednost B

[µT]

Najvišja 24 urna povprečna vrednost B

[µT]

Najvišja vrednost B

[µT]

Povprečna vrednost B [µT]

Najvišja 24 urna povprečna vrednost B

[µT]

1 0,19 0,06 0,06 1,74 0,07 0,09

2 0,22 0,06 0,06 0,12 0,05 0,05

3 0,72 0,05 0,09 0,10 0,05 0,05

4 (*) 0,12 0,05 0,05 11,01 8,76

5,14 5,82

8,11 6,55

5 - 0,59 0,07 0,14

6.1 - 1,27 0,48 0,60

6.2 - 0,71 0,38 0,47

(*) - Za lokacijo 4 so za čas obratovanja podane dvojne vrednosti, ker je 400 kV daljnovod Beričevo – Divača pričel obratovati ţe med izvajanjem prvih meritev. Zato so vse vrednosti v času prvih meritev, ko je daljnovod ţe deloval, obravnavane ločeno.

http://www.inis.si/


Najvišja vrednost B predstavlja najvišjo vrednost gostote magnetnega pretoka v celotnem obdobju trajanja meritev, povprečna vrednost B predstavlja povprečno vrednost gostote magnetnega pretoka v celotnem obdobju trajanje meritev, medtem ko najvišja 24 urna povprečna vrednost B pa predstavlja najvišjo 24 urno povprečno vrednosti gostote magnetnega pretoka v celotnem obdobju trajanja meritev.

6.2 Pregled rezultatov točkovnih meritev trenutnih vrednosti električnega in magnetnega polja na posamezni lokaciji

220 in 400 KV daljnovodi

ne obratujejo 220 in 400 KV daljnovodi

obratujejo

Lokacija Merilno mesto

Električna poljska jakost E [V/m]

Gostota magnetnega pretoka

B [µT]

Električna poljska jakost E [V/m]

Gostota magnetnega pretoka

B [µT]

1 1 2,78 0,02 20,14 0,08

1 2 2,24 0,03 15,52 0,09

2 1 3,35 0,04 19,34 0,04

2 2 7,84 0,03 36,33 0,03

3 1 2,41 0,21 22,40 0,08

3 2 37,03 0,32 46,00 0,06

4 1 0,58 0,03 2311 3,98

4 2 0,57 0,02 3096 3,75

5 (*) 1 - 16,5 0,05

5 (*) 2 - 13,0 0,05

6 1 - 493 0,32

6 2 - 128 0,23

(*) - Na lokaciji veljajo mejne vrednosti za I. območje (10 µT in 500 V/m). Na ostalih lokacijah veljajo mejne vrednosti za II. Območje (100 µT in 10 kV/m).

6.3 Lokacija 1, 2 in 3: Osnovna šola Vižmarje Brod, Osnovna šola Dobrova in stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a

Lokacije 1, 2 in 3 se nahajajo v bliţini več različnih daljnovodov napetostnega nivoja 110 in 220 kV. Oddaljenosti roba objekta do najbliţjega daljnovoda (srednje osi) znaša za te lokacije med 60 in 85 m. Na vseh lokacijah so 110 kV daljnovodi obratovali tako pred kot tudi po vključitvi 220 kV daljnovoda. Primerjava izmerjenih vrednosti na lokacijah 1, 2 in 3 pred in po vključitvi 220 kV daljnovoda ne kaţe na povečanje vrednosti gostote magnetnega pretoka, saj so tako povprečne kot tudi 24 urne najvišje povprečne vrednosti gostote magnetnega pretoka ostale podobne. Najvišje izmerjene vrednosti gostote magnetnega pretoka se sicer razlikujejo, a niso pomembne, saj so v večini primerov povezane z uporabo katere od električnih in elektronskih naprav v neposredni bliţini merilne naprave in niso posledica magnetnega polja daljnovodov.

Glede na dejstvo, da so obravnavani daljnovodi starejši od leta 1996, spadajo glede na določila uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3] med obstoječe vire. Za obstoječe vire uredba določa, da se, četudi se vir nahaja na I. območju, uporabljajo mejne vrednosti za II. območje, ki pa so za gostoto magnetnega pretoka 100 µT.

Tako povprečne kot tudi najvišje vrednosti gostote magnetnega pretoka v celotnem obdobju izvajanja meritev so v primerjavi z mejnimi vrednostmi uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3] majhne. Trenutne najvišje vrednosti dosegajo do 17 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje oziroma 1,7 odstotkov za II. območje, povprečne pa manj kot 1 odstotek mejnih vrednosti za I. območje oziroma manj kot 0,1 odstotek za II območje.

http://www.inis.si/


Točkovne meritve trenutnih vrednosti so bile izmerjene izven objekta, saj so bile v prvi vrsti namenjene posnetku električne poljske jakosti, le ta pa je zaradi zunanjih virov znotraj objekta zanemarljiva. Trenutne vrednosti električne poljske jakosti kaţejo, da so se vrednosti le te na vseh treh lokacijah 1, 2 in 3 sicer povečale, a tudi po vključitvi daljnovodov ostajajo nizke in dosegajo manj kot 40 V/m ali 8 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje oziroma manj kot 0,4 odstotka mejnih vrednosti za II. območje.

Na lokacijah 1, 2 in 3 ni bilo mogoče opaziti povezave med obremenitvijo daljnovoda in izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka ali pa je bila ta povezava šibka. Za lokaciji 1 in 3, to je Osnovna šola Viţmarje Brod in stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a, je iz meritev razvidno, da so bile v obdobjih, ko je bil daljnovod najbolj obremenjen, zaznane rahlo povišane izmerjene vrednosti gostote magnetnega pretoka, kar nakazuje na povezavo med obremenitvijo daljnovoda in izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka. A povezava je šibka, saj so bile povišane vrednosti gostote magnetnega pretoka občasno izmerjene tudi takrat, ko so bili daljnovodi malo obremenjeni. Ta povišanja torej niso posledica daljnovodov v bliţini, ampak katerega od virov v objektu: električne napeljave v objektu ali katerega od električnih porabnikov. Zato so tudi drugi viri, ki so se nahajali znotraj objekta (električna napeljava, električne in elektronske naprave...), prispevali enak deleţ k skupnim sevalnim obremenitvam primerljivo kot daljnovodi.

6.4 Lokacija 4: stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica

Lokacija 4 predstavlja eno bolj neugodnih situacij glede sevalnih obremenitev. S tem namenom je bila tudi izbrana. Vzrokov za to je več:

lokacija se nahaja v bliţini enosistemskega 400 kV daljnovoda tipa ipsilon, ki glede na konfiguracijo in modelne izračune povzroča največje sevalne obremenitve v svoji okolici, primerljiv dvosistemski 400 kV daljnovod bi povzročal najmanj 20 odstotkov niţje sevalne obremenitve ob siceršnjih enakih pogojih;

lokacija se nahaja v neposredni bliţini daljnovoda, od osi daljnovoda je rob objekta oddaljen le 13 m, od skrajnega vodnika pa le 2 m;

lokacija se nahaja na sredini med dvema stebroma daljnovoda, zato vodniki daljnovoda na lokaciji potekajo razmeroma nizko nad tlemi, njihova višina nad tlemi je največ 15 m nad tlemi;

trajne meritve so bile izvedene v sobi na podstrešju hiše pribliţno 6 m nad nivojem tal, zato je bila oddaljenost med merilno opremo in vodniki še manjša kot na tleh;

daljnovod je bil med izvajanjem meritev znatno obremenjen, tudi do 1050 A, kar predstavlja 70 odstotkov nazivne obremenitve. Tipično so daljnovodi bistveno manj obremenjeni.

Na lokaciji 4, ki se nahaja v neposredni bliţini enosistemskega 400 kV daljnovoda Beričevo – Divača, so se vrednosti gostote magnetnega pretoka ob vklopu daljnovoda povečale. Na tej lokaciji so meritve v razmerah, ko daljnovod ni deloval, trajale 4 dni (na vseh drugih lokacijah 7 dni), saj je bil ţe med izvajanjem prvih meritev vključen 400 kV daljnovod Beričevo – Divača. Vseeno meritve pred vključitvijo kaţejo, da so vrednosti gostote magnetnega pretoka na lokaciji ob izključenem daljnovodu nizke: najvišja vrednost je dosegla 0,12 µT oziroma dober odstotek mejnih vrednosti za I. območje oziroma 0,12 odstotka mejnih vrednosti za II. območje, povprečne vrednosti pa so enake spodnji meji merilnega območja merilne opreme (0,05 µT oziroma 0,5 odstotka mejnih vrednosti za I. območje ali 0,05 odstotka mejnih vrednosti za II. območje).

Ob vključitvi daljnovoda so se vrednosti gostote magnetnega pretoka znatno povišale. Povprečne 24 urne vrednosti so dosegle do 8,11 µT, kar znaša 81 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje oziroma 8,1 odstotkov mejnih vrednosti za II. območje, trenutne najvišje vrednosti pa so dosegle do 11,01 µT, kar znaša 110 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje. A kljub temu, da lokacija glede na 3. člen uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3] spada v I. območje varstva, in so na izbranem merilnem mestu mejne vrednosti za I. območje preseţene, vir ni neskladen z določili uredbe. Namreč, za obstoječe vire, ki so ob uveljavitvi uredbe leta 1996 ţe bili v uporabi, uredba določa, da se, četudi se vir nahaja na I. območju, uporabljajo mejne vrednosti za II. območje, ki pa so za gostoto magnetnega pretoka 100 µT. Tudi te mejne vrednosti, oziroma celo dvakrat višje mejne vrednosti Smernic ICNIRP iz leta 2010, ki znašajo 200 µT, zagotavljajo ustrezno

http://www.inis.si/


varnost vseh izpostavljenih, saj ni znanih in potrjenih škodljivih vplivi pri izpostavljenostih, niţjih od teh, višjih mejnih vrednosti. Tako trenutne najvišje vrednosti dosegajo do 11 odstotkov mejnih vrednosti za II. območje.

Točkovne meritve trenutnih vrednosti so bile izmerjene izven objekta, saj so bile v prvi vrsti namenjene posnetku električne poljske jakosti, le ta pa je zaradi zunanjih virov znotraj objekta zanemarljiva. Vrednosti električne poljske jakosti kaţejo, da so se vrednosti ob vključitvi daljnovoda znatno povišale: z manj kot 1 V/m so se povišale na 2311 V/m na enem merilnem mestu in na 3096 V/m na drugem merilnem mestu, kar predstavlja 619 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje in 62 odstotkov mejnih vrednosti za II. območje, kar se upošteva za obstoječe vire sevanja.

Glede na obstoječo uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3] takšnega vira na takšen način ni mogoče umestiti v prostor. Lahko pa takšen daljnovod v obstoječem stanju deluje do nadaljnjega brez omejitev.

Ker je vplivno območje (območje v okolici vira, kjer so preseţene mejne vrednosti), za takšen daljnovod (enosistemski 400 kV daljnovod tipa ipsilon) večje od vplivnega območja dvosistemskega 400 kV daljnovoda tipa sod, so novi 400 kV daljnovodi (tudi ţe izgrajeni 400 kV daljnovod Beričevo – Krško) načrtovani kot dvosistemski daljnovodi tipa sod.

6.5 Lokacija 5: stanovanjska hiša Gabrje pri Jančah 28, Gabrje pri Jančah

Na oddaljenosti 80 m do roba hiše na lokaciji 5 se nahaja dvosistemski 400 kV daljnovod Beričevo – Krško. Meritve na tej lokaciji so bile izvedene samo enkrat, je pa v tem času poleg načina delovanja z obema sistemoma daljnovod nekaj dni deloval samo s prvim sistemom (drugi izključen), samo z drugim sistemom (prvi izključen) nato pa je bil daljnovod nekaj dni v celoti izključen.

Rezultati trajnih meritev kaţejo, da so vrednosti gostote magnetnega pretoka v jasni povezavi z obremenitvijo daljnovoda. Kljub znatni obremenitvi daljnovoda (do pribliţno četrtine nazivne obremenitve, tok do 400 A), so vrednosti gostote magnetnega pretoka na lokaciji nizke: do 0,07 µT oziroma manj kot odstotek mejnih vrednosti za I. območje, če daljnovod deluje z obema sistemoma. V času delovanja le z enim sistemom se vrednosti povišajo: ko je deloval le prvi sistem z obremenjenostjo do 600 A, vrednosti gostote magnetnega pretoka na lokaciji doseţejo do 0,15 µT oziroma 1,5 odstotka mejnih vrednosti za I. območje. Če pa je deloval le drugi sistem z obremenjenostjo do 550 A, vrednosti gostote magnetnega pretoka na lokaciji doseţejo do 0,19 µT oziroma 1,9 odstotka mejnih vrednosti za I. območje.

Torej se je v razmerah, ko je deloval le en sistem, in se je tok v delujočem sistemu povečal na pribliţno 150 odstotkov prvotne vrednosti (celoten prenos energije se je zaradi nedelovanja drugega sistema zmanjšal na 75 odstotkov prvotne vrednosti), vrednost gostote magnetnega pretoka na lokaciji povečala na pribliţno 270 odstotkov prvotne vrednosti. Rezultati meritev (glej S 34) kaţejo, da dvosistemski daljnovodi povzročajo znatno manjše sevalne obremenitve v svoji okolici kot enosistemski daljnovodi.

Trenutne vrednosti so bile izmerjene izven objekta, saj so bile v prvi vrsti namenjene posnetku električne poljske jakosti, le ta pa je zaradi zunanjih virov znotraj objekta zanemarljiva. Vrednosti električne poljske jakosti so bile 16,5 V/m na prvem merilnem mestu in 13,0 V/m na drugem merilnem mestu, kar predstavlja 3,3 ter 2,6 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje.

6.6 Lokacija 6: stanovanje v stanovanjskem bloku Suhadolčanova 85 in Suhadolčanova 90, Ljubljana

Na lokaciji 6 so meritve potekale sočasno v dveh stanovanjih, katerih rob se nahaja na pribliţno enaki 25 m oddaljenosti od dvosistemskega 220 kV daljnovoda Beričevo-Kleče ter Beričevo-Podlog ter 65 m od dvosistemskega 400 kV daljnovoda Beričevo-Okroglo. Meritve na tej lokaciji so bile izvedene samo enkrat, v času izvajanja meritev pa je bil 220 kV daljnovod obremenjen do 500 A, kar znaša več kot polovico nazivnih obremenitev, na 400 kV daljnovodu pa je bil en sistem izključen, drug sistem pa

http://www.inis.si/


obremenjen s tokovi do 300 A, kar predstavlja pribliţno 20 odstotno nazivno obremenjenosti daljnovoda.

Rezultati trajnih meritev kaţejo, da so vrednosti gostote magnetnega pretoka v jasni povezavi z obremenitvijo 220 kV daljnovoda, še posebej s sistemom Beričevo – Kleče, ki je tudi najbliţje lokacijam meritev. Namreč, na omenjenem 220 kV dvosistemskem daljnovodu se nahajata dva sistema, ki se kasneje razcepita in eden poteka do Kleč, drugi pa do Podloga. Zato oba sistema nista popolnoma simetrično obremenjena, so pa obremenitve vseeno razmeroma simetrične. Najvišje obremenitve 220 kV daljnovoda v času izvajanja meritev so dosegale več kot 60 odstotkov nazivne obremenitve, medtem ko so obremenitve 400 kV daljnovoda znašale do 20 odstotkov nazivne obremenitve. Ker je tudi oddaljenost 400 kV daljnovoda od lokacij meritev bistveno večja od oddaljenosti 220 kV daljnovoda, povezave med gostoto magnetnega pretoka in obremenjenostjo 400 kV daljnovoda ni zaznati.

Glede na dejstvo, da so obravnavani daljnovodi starejši od leta 1996, spadajo glede na določila uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3] med obstoječe vire. Za obstoječe vire uredba določa, da se, četudi se vir nahaja na I. območju, uporabljajo mejne vrednosti za II. območje, ki pa so za gostoto magnetnega pretoka 100 µT.

Za celotno obdobje meritev znašajo povprečne vrednosti trajnih meritev na lokaciji Suhadolčanova 85 0,48 µT oziroma 4,8 odstotka mejnih vrednosti za I območje in 0,48 odstotka mejnih vrednosti za II. območje, najvišja 24 urna povprečna vrednost pa znaša 0,60 µT oziroma 6 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje in 0,6 odstotkov mejnih vrednosti za II. območje. Na lokaciji Suhadolčanova 90 znašajo povprečne vrednosti za celotno obdobje meritev 0,38 µT oziroma 3,8 odstotka mejnih vrednosti za I območje in 0,38 odstotka mejnih vrednosti za II. območje, najvišja 24 urna povprečna vrednost pa znaša 0,47 µT oziroma 4,7 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje in 0,47 odstotkov mejnih vrednosti za II. območje.

Trenutne vrednosti so bile izmerjene izven objekta, saj so bile v prvi vrsti namenjene posnetku električne poljske jakosti, le ta pa je zaradi zunanjih virov znotraj objekta zanemarljiva. Vrednosti električne poljske jakosti so na prvem merilnem mestu tik pod mejnimi vrednostmi za I. območje: izmerjena vrednost je bila 493 V/m, kar predstavlja 98,6 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje oziroma skoraj 5 odstotkov mejnih vrednosti za II. območje, na drugem merilnem mestu pa je bila izmerjena vrednost 128 V/m, kar predstavlja 25,6 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje in 1,3 odstotke mejnih vrednosti za II. območje.

http://www.inis.si/


7 Zaključek

Trajne meritve gostote magnetnega pretoka, ki so bile izvedene na 6 lokacijah v bliţini 220 in 400 kV daljnovodov v Sloveniji so pokazale, da so povprečne vrednosti izpostavljenosti običajno bistveno niţje od najvišjih, ki nastopijo takrat, ko je daljnovod nazivno obremenjen. Daljnovodi so običajno obremenjeni bistveno manj kot je njihova nazivna obremenjenost; v času meritev noben daljnovod ni presegal 70 odstotkov nazivnih obremenitev, tipično pa so vrednosti dosegale med 20 in 40 odstotki nazivnih obremenitev.

Trajne meritve, ki so bile izvedene, ne podajajo najneugodnejših teoretično mogočih izpostavljenosti. Takšne najneugodnejše izpostavljenosti bi bile doseţene pri nazivni obremenitvi daljnovodov, to pomeni pri največji dovoljeni obremenitvi daljnovodov. V obdobju izvajanja trajnih meritev so bile obremenitve niţje, nazivnim obremenitvam so se pribliţale na lokaciji 4, kjer so dosegle do 70 % nazivnih obremenitev. A namen trajnih meritev je bil prav ugotavljanje, kakšne so tipične vrednosti izpostavljenosti, ki pa so znatno niţji od teoretično najneugodnejših ob nazivni obremenitvi, ki pa se pojavlja zelo redko.

V Sloveniji je veljavna zakonodaja na področju EMS sorazmerno stroga za nove vire EMS. Mejne vrednosti so za I območje, kamor sodijo bivalna območja, območja namenjena zdravstvu, šolstvu... kar 10-krat niţja od priporočil Evropske unije in celo 20-krat od smernic Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), ki je vodilna svetovna institucija pri oblikovanju priporočil in smernic o izpostavljenosti EMS.

Na petih od skupno šest lokacij, kjer so bile izvedene trajne meritve, so bile tako najvišje kot tudi povprečne in najvišje 24 urne povprečne izpostavljenosti nizke. Najvišje vrednosti so dosegale do 17 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje, povprečne pa do 6 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje. Če bi to primerjali z mejnimi vrednostmi Smernic ICNIRP, najvišje vrednosti ne presegajo 1 odstotka mejnih vrednosti, povprečne pa ne presegajo 0,3 odstotka mejnih vrednosti smernic ICNIRP [2].

Na lokaciji 4, ki se nahaja tik ob 400 kV daljnovodu Beričevo – Divača, so bile izpostavljenosti višje. Najvišje vrednosti so dosegale do 110 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje, povprečne 24 urne pa do 81 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje. Če bi to primerjali z mejnimi vrednostmi Smernic ICNIRP, najvišje vrednosti dosegajo do 5,5 odstotka mejnih vrednosti smernic ICNIRP, povprečne pa do 4 odstotke mejnih vrednosti smernic ICNIRP [2].

Na štirih lokacijah, kjer se je najbliţji daljnovod nahajal najmanj 60 m od lokacije, so bile najvišje povprečne 24 urne vrednosti gostote magnetnega pretoka 0,14 µT, kar predstavlja 1,4 odstotka mejnih vrednosti za I. območje. Takšne vrednosti so pogoste znotraj bivalnih objektov ţe zaradi prispevka vseh hišnih napeljav, električnih in gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike, ki se nahaja v večini domov. Zato je vpliv 220 in 400 kV daljnovodov, ki se nahajajo 60 m in več od objektov, praktično zanemarljiv. Prav tako v teh primerih ni opaziti pomembnejših razlik v izpostavljenosti med lokacijami, kjer je bil nameščen 220 kV daljnovod (lokacije 1, 2, in 3) ter lokacijo, kjer je bil nameščen 400 kV daljnovod (lokacija 5). Povprečne ter 24 urne povprečne vrednosti so na teh lokacijah primerljive.

Rezultati meritev so pokazali, da dvosistemski daljnovodi kljub dvakrat večjim prenosnim kapacitetam ob enaki tokovni obremenitvi in torej dvakratnem prenosu energije povzročajo znatno manjša magnetna polja v svoji okolici ter s tem vplive na okolje in človeka. Ko je na lokaciji 5 dvosistemski 400 kV daljnovod deloval z enim odklopljenim sistemom, so bile sevalne obremenitve znatno višje kot takrat, ko sta delovala oba sistema. To je na podlagi računskih modelov ţe poznano, rezultati meritev na lokaciji 5 pa so računske rezultate potrdili. Razlog za manjše sevalne obremenitve je v delni kompenzaciji magnetnega polja enega in drugega sistema.

http://www.inis.si/


8 Literatura

[1] ICNIRP. Guidelines for limiting exposure to time-varying electric, magnetic, and electromagnetic

fields (up to 300 GHz). Health Physics 74: 494-522, 1998.

[2] ICNIRP. Guidelines for limiting exposure to time-varying electric and magnetic fields (1 Hz to

100 kHz). Health Physics 99: 818-836, 2010.

[3] Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju, UL RS 70/1996

[4] Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o

pogojih za njihovo izvajanje, UL RS 70/1996

[5] ES. Priporočila Sveta (1999/519/ES) z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti splošne

javnosti elektromagnetnim sevanjem (0 Hz- 300 GHz). UL EU L199, 1999

http://www.inis.si/

trajne meritve magnetnega polja v bliŽini 220 in 400 kv...

Documents