Četrta obletnica vstopa v Nato

Pripravljenost sil Slovenske vojske

Čad: izziv EU pri doseganju

globalne varnosti

Cena 0,21 €

številka

leto Xvi

18. 4. 2008

Sv

RevijaSlovenSka vojSka

Tretji član posadke:

tehnik letalec

Nato povabil Albanijo in Hrvaško,

Od 2. do 4. aprila je v Bukarešti v Romuniji potekalo dvodnevno vrhunsko zasedanje držav zveze Nato, ki se ga je udeležilo približno 50 svetovnih voditeljev, med njimi tudi ameriški predsednik George Bush in ruski predsednik vladimir Putin. Zgodovinskega zasedanja se je med voditelji 26 držav Nata udeležil tudi slovenski premier janez janša z delegacijo, v kateri sta bila med drugimi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in obrambni minister karl erjavec. »verjamem, da bo vrh s svojimi odločitvami oblikoval prihodnost zavezništva,« je na začetku zgodovinskega vrha Nata v marmorni palači, ki jo je dal zgraditi nekdanji romunski diktator Ceausescu, zbrane pozdravil generalni sekretar Nata jaap de Hoop Scheffer.

Na vrhu Nata so voditelji držav Nata največ pozornosti namenili širitvi zavezništva. Albanija in Hrvaška sta bili povabljeni v Nato, Makedonija pa zaradi grškega nasprotovanja njenemu imenu ne. Makedonija je bila nad odločitvijo razočarana, vendar prihodnost ni tako črna, saj lahko dobi povabilo takoj po rešitvi spora z Grčijo brez čakanja na novi vrh Nata. Prav tako niso ponudili akcijskega načrta za članstvo (MAP) oziroma sta-tusa kandidatke nekdanjima sovjetskima republikama Gruziji in Ukrajini, so se pa voditelji zavezništva dogovorili, da bosta državi postali članici. Voditelji Nata so potrdili tudi začetek okrepljenega dialoga z BiH in Črno goro, kar pomeni začetek približevanja članstvu v zavezništvu. Voditelji Nata so razpravljali še o operacijah na Kosovu, v Afganistanu in drugod, o protiraketnem ščitu ter vlogi Nata v obrambi pred spletnim terorizmom in o strateškem sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami.

Makedonije ne Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: www.nato.int

Prihod slovenske delegacije pod vodstvom premierja janše

2

SPReMljaMoSv 7

vse

bin

a

UVODNIK

3

KOlOfON

S P R e M l j a M o

2 Nato povabil albanijo in Hrvaško, Makedonije ne

6 Mladim iz Slovenj Gradca predstavili vojaški poklic

7 veleposlaniki Politično-vojaškega odbora eU obiskali Sv

I n T e R v j U

4 Slovenija je prepoznavna članica Nata in eU

a k T U a l n a T e M a

8 Pripravljenost sil Sv

S o D o B n a T e H n I k a

12 Sodobni sistem za simulacijo taktičnega delovanja

S l o v e n I j a I n e U

15 Slovenija predseduje odboru athena

18 Na Brdu o prihodnosti evOP

I Z v o j a Š k e G a Ž I v l j e n j a

16 Za akcijo so pripravljeni v 72 urah

I Z S v e T a l e T a l S T v a

19 tretji član posadke

S T R o k o v n e T e M e

22 Čad: izziv eU pri doseganju globalne varnosti

29 vojaška dimenzija mednarodnih vesoljskih programov

P R e D S T a v l j a M o v a M

26 Ostrostrelec – nevidno orožje

R a Z v e D R I l o

30 Prigode vojaka Naceta

30 Poiščite razlike

31 križanka

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 16. maja 2008. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo.

Revija Slovenska vojska je članica evropskega združenja vojaškega tiska (eMPa).Nenaročenega gradiva ne vračamo.naslov uredništva: vojkova cesta 59, 1000 ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70 elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.siUrednik: Marko Pišlar novinar: mag. Roman Bric Fotograf: Bruno toič Tajnica uredništva: Milena topolovec oblikovna zasnova: Polona Čelhar Priprava in tisk: Schwarz, d. o. o. naklada: 10.600 izvodov

Prikaz nalog tehnikov letalcev na letališču v

Cerkljah ob krki

Fotografija na naslovnici: Bruno toič

oblikovanje naslovnice:Polona Čelhar

Sv odhaja na eno izmed najtežjih nalogv začetku maja bo v humanitarno operacijo euforja v Čad, v kateri pod vodstvom Francije sodeluje približno 4000 pripadnikov mirovnih sil eU, odšel kontingent trinajstih pripadnikov Sv, ki bo na jugovzhodu Čada ob meji s Sudanom in Srednjeafriško republiko izvidoval, opazoval ter nadziral prometne komunikacije in naselja ter preverjal informacije na območju odgovornosti. v Čadu od začetka aprila dela tudi prvi pripa-dnik Slovenske vojske, ki je nastanjen v glavnem mestu N'Djameni, kjer bo naloge opravljal do konca operacije. Njegova naloga je vzpostavitev razmer za namestitev in delovanje drugih pripadnikov slovenskega kontingenta. Prav tako bo en pripadnik Slovenske vojske ves čas misije deloval v operativnem poveljstvu v Parizu. Geografska posebnost in oddaljenost mesta delovanja sta v Sv zahtevali kompleksne ter temeljite priprave. Z značilnostmi območja ter navadami in običaji lokalnega prebivalstva so pripadnike Sv seznanili člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, francoski častnik ter slovenski misijonar, ki je živel in delal v Čada. vojaška zdravstvena služba je preučila pogoje in potrebe s področja zdravstvenega varstva, zagotovila vsa za to območje nujna cepljenja in zdravila. Pripadniki so opravili tudi tečaj francoščine. velik projekt so bile tudi logistična podpora in zagotovitev transporta pripadnikov, opreme in oborožitve ter vzpostavitev redne oskrbovalne poti z domovino. Nedvomno bo operacija euforja v Čadu zaradi težkih podnebnih in negotovih političnih, družbenih in ekonomskih razmer ena izmed najtežjih nalog, v katerih je do zdaj sodelovala Sv.Sodelovanje pripadnikov Sv na vse bolj oddaljenih in nevarnih kriznih žariščih zahteva od Sv skrb za vse boljšo pripravljenost in priprave pred napotitvijo na nalogo. v ta namen se Sv opremlja tudi z enim od najso-dobnejših sistemov za simulacijo taktičnega delovanja, ki je v Sv v fazi končnega testiranja. Sistem, ki omogoča učinkovito, hitro in objektivno spremljanje ter evalvacijo taktičnih postopkov s povratno informacijo usposabljancem, zagotavlja realno usposabljanje posameznika, oddelka, voda, čete in višjih bojnih formacij. S simulacijskim sistemom, ki ga preiz-kušajo v Sv, je zdaj omogočeno spremljanje do 170 ljudi z vsemi vrstami pehotnega orožja in protioklepnega orožja, ki ga uporablja Sv, prav tako pa je zagotovljena tudi simulacija delovanja ročne bombe, min, 20 valukov z mitraljezi in bombometi, štirih tankov, desetih humveejev in dvajsetih tarčnih sistemov za tovornjake, terenska in druga težja vozila. Da je stanje pripravljenosti Sv dobro, je napisano v letnem poročilu predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil, saj je bil v primerjavi s preteklim letom opazen določen napredek. Nobena izmed ocenjevanih enot ni dobila negativne ocene. Sedem enot je bilo ocenje-nih z odlično, 27 z dobro, le tri enote pa so dobile zadostno oceno. letos bo treba na podlagi pokazateljev preverjanja pripravljenosti usmeriti več pozornosti v izboljšanje popolnjevanja Sv, kajti pomanjkanje kadra je zdaj najbolj pereča težava Sv.v ta namen bo MO junija objavilo razpis za 400 štipendij za srednješolce in 117 štipendij za študente na visokih šolah, kar naj bi pripomoglo k spodbujanju mladih za vojaški poklic, predvsem na tistih področjih, na katerih kadra najbolj primanjkuje.

Marko PišlarUReDnIk

Četrta obletnica vstopa v Nato

Pripravljenost sil slovenske vojske

Čad: izziv EU pri doseganju

globalne varnosti

Cena 0,21 €

ŠTEVILKA

Leto XVI

18. 4. 2008

SV

REVIJASLOVENSKA VOJSKA

Tretji član posadke:

tehnik letalec

4

InTeRvjU

Slovenija je leta 2004 postala članica zveze nato, nato pa še istega leta evropske unije. kako ocenjujete dosedanje članstvo Slovenije v teh dveh mednarodnih organizacijah?Brigadir v pokoju Janez Kavar je večkrat rekel, da smo za vstop v Nato morali v SV trdo delati, EU pa se nam je v vojaškem smislu kar »zgodila«. S tem se v celoti strinjam. Bil sem le eden izmed mnogih, ki smo pred vstopom v Nato zelo delali, da je SV dočakala članstvo čim bolj pripravljena. Članstvo v Natu in EU je plod prizadevanj ter trdega dela pripa-dnikov SV od časov TO, Manevrske strukture narodne zaščite, osa-mosvojitve Slovenije in desetletja razvoja SV do povabila leta 2002. Še dobro se spomnim, kako smo ob objavi odločitve na vrhu Nata v Pragi z ožjimi sodelavci na GŠSV proslavili izjemen dogodek. Nisem prepričan, ali smo se takrat zave-dali, koliko trdega dela nas še čaka do polnopravnega članstva, kar se je zgodilo leta 2004, in koliko še do popolne integracije, ki naj bi se zgodila od leta 2010 do 2012. SV je v tem času prehodila pomemb-no pot, ki pa se je glede našega mednarodnega sodelovanja začela precej pred slovenskim vstopom v Nato in EU. Kot veste, smo med drugim maja lani praznovali že deseto obletnico prve napotitve pripadnikov SV na misijo v tujino. Sodelovanje v Natovih operacijah in tudi operacijah EU je le eden izmed delov delovanja SV znotraj obeh organizacij. Dosedanja štiri leta v Natu in EU lahko ocenimo pozitivno. Slovenija se je v tem času izkazala kot prepoznavna članica obeh organizacij tako pri sodelovanju v operacijah kakor tudi pri delovanju na sedežih Nata in EU v Bruslju ter poveljstvih in enotah, v katerih imamo svoje predstavnike. Pripadniki SV sode-lujemo v vseh Natovih operacijah in misijah ter tudi v operacijah EU in ZN, izjema je le Natova operacija Active Endeavour v Sre-

29. marca so minila štiri leta od vstopa Slovenije z Nato. v tem času je Sv kot članica zavezništva sodelovala na kriznih območjih po svetu z več kot 2400 pripadnicami in pripadniki, poleg tega je vzpostavila tudi razvejano mrežo vojaških predstavništev, v katerih deluje 92 pripadnic in pripadnikov Sv. Za pogovor o oceni štiriletnega članstva Slovenije v Natu in eU smo prosili brigadirja antona turka, ki že tri leta opravlja naloge vojaškega predstavnika RS pri Natu in eU v Bruslju.

Slovenija je prepoznavna članica Nata in EU

Besedilo: Marko PišlarFotografija: Bruno Toič

Sv 7

5

dozemlju. Poleg tega je Slovenija k skupnim prizadevanjem medna-rodnih organizacij za vzpostavitev in ohranjanje miru ter stabilnosti prispevala tudi precej materialnih sredstev in denarja.

kako je organizirana mreža vojaških predstavništev v tujini in kakšni so pogoji za zasedbo formacijskih dolžnosti vojaških predstavništev?SV ima v tujini štiri vojaška pred-stavništva različnih ravni, in sicer vojaško predstavništvo pri Natu in EU s sedežem pri stalni misiji RS pri Natu v Bruslju, ki ga vodim jaz, pomagata pa mi moja namestnika kapitan Renato Petrič za EU in podpolkovnik Zlatko Vehovar za Nato, nacionalno vojaško predstav-ništvo pri strateškem Natovem poveljstvu za operacije v Monsu v Belgiji, ki ga vodi polkovnik David Humar, nacionalno predstavni-štvo za povezave pri strateškem Natovem poveljstvu za transfor-macijo v Norfolku v ZDA, ki ga vodi polkovnik Andrej Kocbek, ter nacionalno pisarno za povezavo pri operativnem poveljstvu Nata v Neaplju, ki jo vodi polkovnik Fedja Vraničar. Poleg tega imamo pri vseh poveljstvih in enotah Nata ter EU, kjer delujejo slovenski pri-padniki, tudi nacionalnega pred-stavnika. Organizacijsko struktu-ro, pristojnosti, odgovornosti in naloge predstavništev SV določa direktiva načelnika GŠSV, poseb-nosti posameznega predstavništva SV pa poslovniki o delu. Na splo-šno velja, da se pripadniki SV tudi v tujini ravnamo po predpisih, ki urejajo delovanje SV v domovini, poleg tega pa moramo spoštovati še predpise mednarodne organiza-cije, pri kateri delujemo, seveda pa tudi predpise, ki urejajo diplo-matsko službo RS, kar še posebej velja za vojaška predstavništva. Pripadniki SV, ki želijo nadaljevati kariero v enem izmed vojaških predstavništev, morajo izpolnje-vati splošne pogoje za delo v SV, poleg tega pa še zelo dobro pisno in govorno obvladati angleški jezik, zelo zaželeno je tudi znanje francoskega jezika in jezika države gostiteljice. Zelo dobro je, če imajo izkušnje z misij ali iz operacij Nata oziroma EU, predvsem pa morajo biti pripravljeni na velike strokov-

ne izzive, toda hkrati tudi poseb-ne, včasih trde, pogoje življenja in dela na tujem.

kako uspešno je Sv po vašem prepričanju uveljavljala svoje interese v obeh organizacijah in kje je bilo največ zapletov?O tem je težko govoriti, ker je to zelo kompleksno vprašanje in ni vse odvisno od SV. Vseeno bi dejal, da glede na to, kar smo dosegli, predvsem pri sodelovanju v ope-racijah kriznega odzivanja, kar je pravzaprav rezultat dobre usposo-bljenosti SV in stopnje integracije v zavezništvo, dosežene stopnje opremljenosti v primerjavi z drugimi, možnosti delovanja v raz-ličnih pogojih tako v Afganistanu, Libanonu, na Kosovu kot tudi v Čadu, to kaže na pomembno vlogo SV v Natu in EU. Hkrati s tem bi seveda lahko govorili o uveljavlja-nju interesov SV. Na prvo mesto bi postavil znanje in izkušnje. Med integracijo pridobivamo zelo veliko znanja in izkušenj drugih. To pomaga SV izboljševati kako-vost, ki je eden izmed bistvenih pogojev za bolj varno in uspešno sodelovanje slovenskega vojaka v operacijah in na misijah. Načrti razvoja, ki jih moramo usklajevati z Natom in cilji, ki jih od zavezni-štva sprejmemo, zagotavljajo, da je tempo napredka visok in nas sili k nenehnemu delu. Če bi se moral opredeliti o teža-vah, bi predvsem rekel, da večjih težav glede aktivnosti SV v Natu in EU po moji oceni ni. Mogoče bi opozoril, da če lahko rečemo, da SV postaja primerljiva z drugimi zavezniškimi vojskami glede na izurjenost, opremljenost itn., še vedno zaostajamo pri skrbi za ljudi, pripadnike SV in njihove družinske člane. Menim, da pri tem še nismo povsem primerljivi in da moramo na tem področju narediti še zelo veliko.

Stališča in usmeritve za svoje delovanje dobite pri nadrejenih na GŠSv in tudi od stalnih predstavnikov RS pri natu ter eU. kakšno je bilo to sodelovanje?Če smo kje v zadnjem obdobju dosegli izjemen napredek, potem je to prav gotovo pri izboljšanju povezanosti med nami, ki delamo v strukturah Nata in EU, ter

GŠSV in drugimi strukturami SV v domovini ter širše. Izziv za to so bile prav gotovo priprave na predsedovanje EU, bistveno pa so k temu prispevali tudi akti, ki so bili v zadnjem letu sprejeti in ki določajo delo predstavništev SV, in sicer direktive, poslovniki, SOP itn. Zato ni presenetljivo, da to sodelovanje ocenjujem kot zelo dobro, so pa še možnosti, da ga izboljšamo. Prepričan sem, da moramo vojaški predstavniki na tujem predvsem zagovarjati stali-šča SV v strukturah Nata in EU ter v okviru diplomatskih predstavni-štev, katerih del smo. To seveda ni vedno lahko, saj se pri svojem delu srečujemo z različnimi oblikami pritiskov, ki lahko povzročijo, da nehote postanemo »všečni« organizaciji, v kateri predstavlja-mo SV. Seveda predstavniki SV na tujem pričakujemo od struktur v Sloveniji, predvsem od GŠSV, da nas bodo med sprejemanjem strateških odločitev, vojaških nasvetov za obrambnega ministra in pri pripravi drugih strateških dokumentov vprašali za mnenje, strokovni nasvet in naše predloge. Sodelovanje s stalnim predstav-nikom RS pri Natu dr. Božom Cerarjem in s stalno predstavnico RS v PSC Metko Ipavic ocenju-jem kot odlično. Prizadevamo si delovati usklajeno. Pripadniki SV smo vključeni v vse pomembne aktivnosti na obeh predstavni-štvih, predvsem pa je pomembno, da zagotavljamo kakovostne in pravočasne vojaške nasvete. Tudi sicer menim, da so dobri in urejeni odnosi pripadnikov SV z zaposlenimi na MO ter še posebej z diplomati MZZ glavni pogoj za uspešno delo na obrambno-var-nostnem in vojaškem področju v tujini ter Sloveniji.

v določenem obdobju je bila Sv glede na prispevek v operacijah kriznega odzivanja v vrhu med članicami zavezništva. kako so druge države ocenjevale ta velik prispevek Slovenije?Naš prispevek Natu, EU in tudi ZN je bil v teh štirih letih izjemen. Na to ne gledam le v absolutnih številkah, temveč predvsem glede na prizadevanja SV, da uresniči zaveze in obljube, ki smo jih dali zavezništvu. To po eni strani

pomeni, da se zaveznice lahko zanesejo na Slovenijo, ki izpol-njuje svoje naloge korektno in kakovostno, po drugi strani pa je SV v vsem tem procesu bistveno napredovala. Ne smete pozabi-ti, da je bilo potrebno, da je na primer 10. MOTB lahko opravil nalogo na Kosovu, več kot leto dni priprav in intenzivnega urjenja. To pomeni, da je SV tudi zaradi obvez v operacijah napredovala hitreje, da se je raven kakovosti oziroma usposobljenosti v zadnjih letih izboljšala, torej gremo v pravo smer. Poleg tega naša sposobnost sodelovanja v operacijah zavezni-štva z različnimi enotami, tudi z bataljonom, pomeni, da integracija v zavezništvo poteka dobro.

kakšno je po vašem mnenju sodelovanje med eU in natom, saj eU prevzema od zavezništva vedno več nalog, med katerimi so tudi operacije?Kot vojaški predstavnik pri obeh organizacijah bi najprej rekel, da med organizacijama tudi na vojaškem področju še ni zadostne sinergije. Na sodelovanje med Natom in EU moramo sicer gledati z vidika komplementarnosti teh dveh organizacij na vojaškem oziroma vojaško-političnem podro-čju. Slovenija se kot članica obeh organizacij in še posebej v tem obdobju, ko predseduje EU, zavze-ma za okrepljeno sodelovanje med organizacijama, za komplementa-ren razvoj zmogljivosti na vseh po-dročjih načrtovanja in za usklajen nastop pri izvajanju operacij, tudi pri nadaljnjem razvoju čezatlant-skih odnosov. Nato in EU se v voja-ško-političnem pogledu srečujeta na veliko pomembnih področjih, med drugim tudi pri razvoju zmo-gljivosti, na terenu, pri izvajanju operacij v Afganistanu, na Kosovu ali kje v Afriki. Ne smemo pozabiti, da so na prizoriščih pogosto še mnoge druge mednarodne vladne organizacije, na primer OZN, OVSE, Afriška unija idr., ter števil-ne nevladne organizacije, zato le njihovo usklajeno delovanje pripe-lje do nekih sinergijskih učinkov. Žal so posamezne države obreme-njene z nacionalnimi interesi, kar škodi uspešnosti sodelovanja med mednarodnimi organizacijami in tako tudi svetovni varnosti.

Po določilih Zakona o vojaški dolžnosti se ne glede na opustitev izvajanja določenih sestavin voja-ške dolžnosti v miru vodi vojaška evidenca. vpis vojaških obveznikov oziroma seznanitev poteka na podlagi podatkov uradne eviden-ce o državljanih. Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, vojaškega obveznika seznani z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika praviloma v koledarskem letu, ko dopolni 18 let. »vojaške obveznike letnika 1990 iz Slovenj Gradca smo seznanili z vojaško dolžnostjo v miru in ob neposredni vojni nevarnosti. Hkrati smo jim predstavili možnosti za zaposlitev v Sv, za prostovoljno služenje vo-

predstavili vojaški poklicMladim iz Slovenj Gradca

v torek, 15. aprila, so v Slovenj Gradcu potekali vpis v vojaško evidenco in seznanitev vojaških obveznikov letnika 1990 z vojaško dolžnostjo ter predstavitev vojaškega poklica. Približno 90 fantov, ki so se odzvali vabilu, je v avditoriju gimnazije v Slovenj Gradcu nagovoril tudi obrambni minister karl erjavec, nato pa si je z obvezniki na Trgu svobode ogledal tudi najsodobnejšo opremo in oborožitev Sv ter novo kombinirano vozilo, ki ga bo Sv uporabljala za promocijo vojaškega poklica na terenu.

jaškega roka in možnosti pogodbe-nega opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi,« je pojasnil vodja Uprave za obrambo Celje Zoran justin in dodal, da bodo v Slovenj Gradcu jeseni izvedli še eno tako seznanitev. v Sv primanjkuje kadra, zato bo MO junija razpisalo 400 štipendij za srednješolce in 117 štipendij za študente na visokih šolah. kot je poudaril minister za obrambo karl erjavec, želijo tudi tako spodbuditi mlade za vojaški poklic, predvsem za tista področja, na katerih primanjkuje kader, kot so na primer piloti, informatiki, zdravstveni delavci itn. Odhod kadra iz Sv je po ministrovih ocenah tudi posledica prenizkih

Besedilo: Marko PišlarFotografija: Bruno Toič

plač, zato je zadovoljen, da je bil sprejet Zakon o službi v Sv, ki po njegovem prepričanju daje možnosti za izboljšanje materialne-ga položaja pripadnikov Sv, saj se je mesečna plača vojaka začetnika z lanskih 500 zdaj povečala na 700 evrov. Minister je ob tem še poudaril, da se bo zavzemal, da bi to plačo še povišali, saj je vojaški poklic zahteven in povezan z veli-kim tveganjem. vojaški obvezniki letnika 1990 so si po seznanitvi na trgu svobode v Slovenj Gradcu ogledali tudi sodobno opremo in oborožitev 20. MOtB iz Celja ter v pogovoru z vojaki Sv pridobili natančnejše informacije o življenju in delu v Sv.

6

Sv 7 SPReMljaMo

Pripadniki skupine za povezavo in nadzor iz

sestave 17. kontingenta Sv, ki delujejo v okviru večnacio-nalnih sil Zahod na kosovu, so 2. aprila sprejeli poveljni-ka kforja generalpodpolkov-nika Xavierja de Marnhaca.Predstavili so mu svoje delo in razmere v občini klina, kjer delujejo, ter skupaj z njim obiskali župana in srbsko vas vidanje, v kateri se je povelj-nik kforja srečal s predstavni-ki vasi. General de Marnhaca se je ob koncu pripadnikom Sv zahvalil za dobro pripra-vljen obisk.

Minister za obrambo karl erjavec se je kot pred-

stavnik predsedujoče države Svetu eU 8. aprila udeležil dvodnevnega ministrskega sestanka držav članic Procesa sodelovanja v jugovzhodni evropi (South eastern europe Cooperation Process – SeeCP), ki je potekalo v Sofiji v Bolgariji. RS sicer ni članica te povezave. Na sestanku je minister erjavec v svojem nagovoru poudaril pomen nadaljnjih prizadevanj držav v jugovzhodni evropi za krepitev pripravljenosti in preventive pred nesrečami, predvsem v okviru Pobude za pripravljenost in preventivo pred nesrečami za jugovzho-dno evropo.

v koprski zaliv je 11. aprila priplula francoska vojaška

ladja Pluton. Njen obisk je rutinski in je del letnega programa vojaškega sodelo-vanja med oboroženimi silami RS in Francoske republike. ladja Pluton je dolga 41,6 metra, široka 7,5 metra, njen ugrez pa je 3,8 metra. Na ladji je 27 članov, ki so specializira-ni za protiminsko potapljanje, v Sloveniji pa so se usposa-bljali s potapljači iz 430. MOD.

veSti Na kratko

Foto

grafi

ja: a

leks

andr

a Pe

lko

Minister za obrambo karl erjavec in člani odbora za obrambo DZ so v ponedeljek, 7. aprila, obiskali tovarno Gorenje indop v šoštanju, kjer so si ogledali potek proizvodnje oklepnih kolesnih vozil 8 x 8, s kateri-mi se bo do leta 2014 opremljala Sv. MP

odbor za obrambo DZ si je ogledal izdelavo osemkolesnikov patria

Ob tej priložnosti sta v voja-šnici Franca Rozmana Staneta v ljubljani goste pozdravila načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik albin Gutman in predstavnica Republike Slovenije v Politično-varnostnem odboru eU Metka ipavic. v svojem pozdravnem nagovoru je načelnik GšSv Gutman dejal, da Sv izpol-njuje svoje naloge in prispeva z najboljšimi močmi k zagotavljanju vojaške varnosti tudi zunaj Slove-nije. »težišče našega prispevka pri zagotavljanju miru je Balkan, kar je skladno z odločitvijo slovenske vlade,« je poudaril generalpolkov-nik Gutman in dodal, da je Sv v zadnjih letih uspešno vzpostavila vojaška predstavništva po svetu, kjer trenutno opravlja naloge 92 pripadnic in pripadnikov Sv. Sv prispeva tudi v strukture eU in bo s svojimi vojaki sodelovala v hu-manitarni operaciji v Čadu. te žišče slovenskega delovanja je sicer Zahodni Balkan, kjer ima evropska unija po Gutmanovih besedah zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti. v tem smislu ocenjuje, da bo operacija eUleX pokazala predvsem kredibilnost eU. Pozitiv-ne izkušnje iz BiH in drugih ope-

veleposlaniki Politično-varnostnega odbora eU obiskali Sv

2. aprila so Slovensko vojsko obiskali veleposlaniki Politično-varnostnega odbora eU, ki jih v Sloveniji gosti Ministrstvo za zunanje zadeve. Politično-varnostni odbor eU spremlja mednarodni položaj na področjih, ki obravnavajo skupno zunanjo in varnostno politiko, ter prispeva k opredeljevanju politik tako, da Svetu eU na njegovo zahtevo ali svojo pobudo daje mnenja. Prav tako spremlja izvajanje dogovorjenih politik, ne da bi pri tem posegal v pristojnosti predsedstva in komisije eU. Pripadniki Slovenske vojske so veleposlanikom predstavili strukturo, organiziranost, razvoj zmogljivosti, delovanje in izkušnje Sv v operacijah kriznega odzivanja na Balkanu ter sodelovanje Sv pri predsedovanju Republike Slovenije Svetu eU.

racij po besedah načelnika GšSv kažejo tudi na pomen strateškega partnerstva med eU in Natom, kar bo olajšalo delovanje tako vojakov evropske unije kot pripadnikov sil

pod poveljstvom Severnoatlant-skega zavezništva na terenu.Ob koncu obiska so si veleposlani-ki ogledali tehnični zbor oboroži-tve in opreme enot 1. brigade.

Besedilo: Tea konradFotografija: desetnik emil jalovec

7

veSti Na kratko

v lizboni je potekalo evrop-sko prvenstvo v judu.

Na njem so nastopile tudi tri predstavnice športne eno-te Slovenske vojske. Brona-sto kolajno sta osvojili Urška Žolnir in lucija Polavder, za katero je to že četrta kolajna z evropskih prvenstev. Raša Sraka je prvenstvo končala na sedmem mestu in ni dosegla olimpijske norme. Urška Žol-nir in lucija Polavder sta ime-li nastop v Pekingu zagoto-vljen že pred prvenstvom.

konec marca je bil v Služ-bi za odnose z javnostmi

MO na dvodnevnem obisku direktor Direkcije za informi-ranje, komunikacije in odno-se z javnostjo Ministrstva za obrambo Republike Francije laurent teissiere s sodelavci. Namen obiska je bil okrepi-tev dvostranskega sodelova-nja na področju informiranja javnosti ter pridobitev infor-macij in izkušenj, povezanih z obveščanjem o predsedo-vanju Svetu eU na področju evropske obrambne in varno-stne politike. Republika Fran-cija bo od Slovenije prevzela predsedovanje eU v drugi po-lovici leta 2008.

Minister za obrambo karl erjavec je 15. aprila pred

poslopjem Mestne občine Ce-lje odprl razstavo z naslovom Slovenski kontingenti v opera-ciji kriznega odzivanja v afga-nistanu. Namen razstave je šir-ši javnosti prikazati delovanje pripadnikov Sv v tem delu sve-ta. Na razstavnih panojih so na ogled fotografije, ki prika-zujejo življenje in delo pripa-dnikov Sv v operaciji kriznega odzivanja v afganistanu. Obi-skovalci razstave si bodo lahko ogledali tudi različne predme-te, med njimi uniformo vojaka Sv in uniformi poveljnikov 1. in 7. kontingenta Sv.

Pripravljenost sil SVBesedilo: brigadir alan Geder, poveljnik sil Sv

Fotografije: Bruno Toič

8

Sv 7 akTUalna TeMa

kaj je pripravljenost sil Sv?Pripravljenost SV je skladno z Zakonom o obrambi stanje, ki kaže njeno sposobnost za opravljanje predpisanih nalog v miru in vojni. Zakon o obrambi določa glavne naloge Slovenske vojske, ki so izvajati vojaško izobraževanje in usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe, zagotavljati potrebno ali zahtevano pripravljenost, ob napadu na državo izvajati vojaško obrambo, ob naravnih in drugih nesrečah sodelovati pri zaščiti in reševanju ter izpolnjevati obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami.Pri razumevanju področja pripravljenosti sil SV je pomembno, da to temelji na zmožnosti posamezne enote za opravljanje njenih nalog. Kot Vojaška dok-trina opredeljuje pripravljenost v splošnem pomenu, gre torej za specifično sposobnost posamezne enote, da opravi svoje naloge, ki so ji dodeljene s formacijo, organizacijskim mobilizacijskim razvojem in drugimi akti poveljevanja. Načeloma govorimo o pripravljenosti za opravljanje nalog v vojni, ven-dar gre v silah SV tudi za pripravljenost enot za opravljanje nalog v operacijah kriznega odzivanja (OKO), pri zaščiti in reševanju ter za pripravljenost za takšne naloge.Večina načrtovanih aktivnosti v SV mora podpirati naloge enot. Nesmiselno bi bilo uriti pripadnike oklepnih enot v gorniških veščinah ali zapravljati denar za usposabljanje v puščavskih razmerah, če vemo, da bomo določeno enoto razporedili v OKO, kjer ni takšnih razmer. To je treba upoštevati tudi, kadar govorimo o pripravljenosti enot sil SV ali jih ocenjujemo. Ocenjuje se torej pripravljenost neke enote za izvedbo točno določene in posebne naloge.Druga pomembna vsebina, ki jo je treba upoštevati pri razumevanju pripravljenosti, so kategorije pri-pravljenosti. Od teh kategorij je odvisen predviden čas za prehod iz mirnodobne v bojno organizira-nost oziroma čas od sprejema ukaza do pripra-vljenosti za delovanje. Enote sil SV so razporejene v tri stopnje pripravljenosti. Pripadniki nekaterih enot morajo biti zaradi narave nalog v zelo visoki stopnji pripravljenosti, za nekatere enote pa se ne pričakuje, da bodo operativno delovale prej kot v enem letu. Višja odzivnost enot SV pride do izraza v praksi, predvsem ob naravnih nesrečah. Kot se je pokazalo ob lanskih poplavah, smo s takšnim načinom organiziranosti lahko v zelo kratkem času zagotovili razpoložljivost več kot 1000 pripadnikov in pripadnic SV, ki so lahko pomagali civilnemu pre-bivalstvu. Ni nujno, da so le enote, ki so v zelo visoki stopnji pripravljenosti, edine s sposobnostjo visoke odzivnosti. Z načrti imamo v silah SV opredeljeno odzivnost posameznih delov enot za naloge zaščite in reševanja. Tako bi lahko angažirali vojaško terito-rialno poveljstvo, inženirski bataljon, bataljon zvez, bataljon JRKBO ali katero drugo enoto oziroma njen del, če bi bilo treba zaradi izrednega dogodka ali naravne nesreče. Takšne zmogljivosti in sposobno-sti enot se preverjajo na vajah ter z nadzori, kar je le delno povezano s preverjanjem pripravljenosti enot v celoti.

Minister za obrambo karl erjavec in načelnik GšSv generalpodpolkovnik albin Gutman sta v ponedeljek, 14. aprila, predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil dr. Danilu türku predstavila letno poročilo o stanju pripravljenosti Sv. Po predstavitvi poročila je predsednik republike poudaril, da je stanje pripravljenosti Sv dobro in da je pri tem glede na preteklo leto opazen določen napredek. v prispevku bomo predstavili, kaj je pripravljenost, kako se jo preverja in kakšno je aktualno stanje pripravljenosti sil Sv.

Preverjanje pripravljenostiPreverjanja in nadzori se v enotah ter poveljstvih izvajajo nenehno. Preverjajo in nadzirajo se pove-ljevanje, kakovost dela, usposo-bljenost, uspešnost, doslednost pri opravljanju nalog, zakonitost, finančno poslovanje itn. Najpo-membnejše in najbolj celovito je preverjanje pripravljenosti. To poteka enkrat na leto na vseh ravneh poveljevanja v silah SV na podlagi navodila in direktive za ugotavljanje pripravljenosti Slovenske vojske, ki sta ju izdala minister za obrambo oziroma načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Poročilo o pripravljeno-sti se enkrat na leto predstavi predsedniku države, ki je v vlogi vrhovnega poveljnika oboroženih sil RS. Z rezultati poročila je se-znanjena tudi javnost. Zaradi tega dejstva ni težko sklepati, da je ena izmed ključnih funkcij preverjanja pripravljenosti povezana s civil-nim nadzorom nad oboroženimi silami. Rezultat preverjanja poka-že tudi, ali se denar, ki ga država namenja za svoje oborožene sile, zakonito in racionalno uporablja, rezultat tega pa so pripravljene sile SV. Za vojake ima ugotavljanje pripravljenosti še veliko drugih pomenov. Tako metodologijo ugo-tavljanja pripravljenosti uporablja-mo kot orodje za samoocenjeva-nje in tudi kot vodilo za delo, saj jasno postavlja merila in standar-de, ki določajo uspešnost, poleg tega je to orodje za ocenjevanje uspešnosti podrejenih, saj pokaže kakovost uresničitve nalog, poma-ga nam pri določanju, predvsem pa upoštevanju prednosti pri razvoju in delu enot SV, saj nas že med tekočim letom ali pripravami enot opozarja na pomanjkljivosti pri doseganju ciljev. Med približevanjem, še bolj pa da-nes, med integracijo v zvezo Nato, smo v silah SV veliko delali za izboljševanje in prilagajanje naci-onalne metodologije ugotavljanja pripravljenosti. Nikoli se v silah SV nismo zadovoljili s površnimi ali zavajajočimi ocenami oziroma preverjanji. Znani so primeri iz zgodovine, ko so oborožene sile napačno ali lažno predstavljale svoje zmogljivosti in pripravlje-nost tako političnemu vrhu kot tudi civilni javnosti. Odgovor-

9

območjih sveta. Naša dolžnost je, da so sloven-ski vojaki vrhunsko usposobljeni, opremljeni in oskrbovani. Poveljstvo sil SV tik pred odhodom enote preveri tudi njeno pripravljenost ob smiselni uporabi metodologije za ugotavljanje pripravlje-nosti in vsebine povelja za delovanje v konkretni operaciji. Veliki uspehi, ki jih dosegamo na takšnih nalogah, so rezultat kakovostnega dela na pripravah in usposabljanjih ter kakovostnega preverjanja in ocenjevanja. Po posebnih merilih, določenih v doktrini za preverjanje kopenskih Natovih odzivnih sil (Nato Response Force – NRF), ocenjujemo enote, namenje-ne za delovanje v okviru NRF. Ocenjevanje poteka v okviru višje enote, ki ji je navadno podrejena naša enota. Nalogi teh enot sta sodelovanje pri kolektivni obrambi in vzdrževanje zmogljivosti za opravljanje ofenzivnih, defenzivnih, stabilizacijskih ali podpor-nih nalog v Natovih operacijah. Vsaka operacija ima svojo specifiko, tako da je treba pred vsako napoti-tvijo enoto dodatno preveriti skladno s poveljem za delovanje, specifiko naloge in območjem delovanja. Prva enota bataljonske ravni, ki smo jo v silah SV preverili po merilih nacionalne metodologije ugo-tavljanja pripravljenosti in skupni Natovi metodo-logiji CREVAL ter pred napotitvijo na misijo, je bil 10. MOTB iz 1. brigade. Leta 2006 je imel bataljon nalogo doseči končne operativne zmogljivosti in biti v visoki stopnji pripravljenosti za delovanje v vseh vrstah operacij. Pripravljenost bataljona smo ocenili na vaji v Varpaloti na Madžarskem. Bataljon je bil preverjen za ofenzivno delovanje in takrat ga je afirmirala posebna Natova skupina iz poveljstva v Madridu. Tako je bataljon dosegel vsa merila pripra-

vljenosti in s tem dokazal, da je sposoben delovati v Natovem okolju. Bataljon smo dva meseca potem posebej preverili še glede pripravljenosti za delova-nje v OKO na Kosovu, pri čemer je bil poudarek na zmogljivostih za stabilizacijsko delovanje. Uspešno pridobljena Natova afirmacija, nacionalna certifi-kacija pripravljenosti in več kot uspešno končana misija na Kosovu so pokazale, da smo tudi na tem področju odlično opravili svoje delo. Prav tako se je izkazalo, da je naša metodologija za ugotavljanje pripravljenosti kakovostna in usklajena z zahteva-mi Nata. V tekočem letu so vse enote ocenjene po nacionalni metodologiji pripravljenosti, tiste, ki so namenjene v OKO ali Natove sile, pa še dodatno za določeno nalogo, ki jo bodo opravljale.

aktualno stanje pripravljenosti SvTrenutna pripravljenost za delovanje sil SV na petih najpomembnejših ocenjevanih področjih je dobra, ocena pa je dobro vodilo za načrtovanje letošnjega dela.Po oceni zmogljivost sil SV še vedno najbolj omejuje pomanjkanje kadra, kar se v zadnjem obdobju izboljšuje, saj je bilo veliko narejeno za boljše plače, statusne zadeve pripadnikov SV, celostno skrb za pripadnike SV in njihove družine ter izboljšanje medsebojnih odnosov, predvsem med vojaki in njihovimi nadrejenimi.Letos pričakujemo, da se bo negativna kadrovska te-žnja obrnila, sicer bo uresničitev najpomembnejših nalog, tudi obvezujočih z mednarodnimi pogodba-mi, postala vprašljiva.Na zmogljivost sil je pozitivno vplival dober in kakovosten načrt opremljanja z orožjem ter drugo

Sv 7

10

akTUalna TeManost do civilne družbe in lastnih vojakov ter njihovih družin nas spodbuja, da smo najstrožji do sebe pri ocenjevanju in ugotavlja-nju lastne pripravljenosti. Praksa nas sili v to, da moramo nenehno dokazovati svojo pripravljenost na realnih nalogah v Sloveniji in tuji-ni. Moramo biti realni in zahtevni pri ocenjevanju, ker je to nujno za učinkovito in varno izvedbo nalog. Za ugotavljanje pripravljenosti je zveza Nato razvila natančno in strogo metodologijo ocenjeva-nja. Za kopenske sile se imenuje CREVAL (combat readiness evaluation), za letalstvo TACEVAL (tactical evaluation) in mornarico MAREVAL (maritime evaluation). Vse članice zavezništva načeloma sicer preverjajo pripravljenost svojih enot na podlagi lastnih na-cionalnih predpisov. Nekatere od njih uporabljajo le Natove predpi-se, ki govorijo o pripravljenosti, vendar morajo vse pri preverjanju upoštevati glavna Natova merila. V Natu obstaja tudi obveza, da se nacionalna preverjanja uskladijo in upoštevajo minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati deklari-rane sile. Preverjanje pripravljeno-sti v vojskah držav članic Nata po-teka po enakih merilih. Prav tako je v zavezništvu pomembno, da se preverjanje pripravljenosti enot izvaja jasno. Na preverjanju enot, ki so namenjene zavezništvu, se povabi opazovalce iz Natovih po-veljstev oziroma držav Nata. Tako ravnamo tudi v SV. Letos se bomo kot opazovalci udeležili preverja-nja nam podobnih enot v Bolgariji in Veliki Britaniji.

Posebnosti ugotavljanja pripravljenosti Sv za izvajanje oko in mednarodnih obveznostiEna izmed bistvenih nalog sil SV je delovanje v OKO. Od leta 1997 je SV tako bila že na 17 misijah, na katerih je skupaj sodelovalo več kot 3500 naših pripadnikov. Delovanje v OKO nam predstavlja enega izmed temeljnih izzivov in v večini enot SV je usposablja-nje namenjeno tudi delovanju v OKO. Samoumevno je, da tudi ugotavljanje pripravljenosti v teh enotah poteka v tem kontekstu.V SV imamo v povprečju od 400 do 700 pripadnikov na kriznih

vojaško opremo, ki je primerljiva s tisto v najrazvi-tejših vojskah zavezništva.Pozitivne učinke smo dosegli tudi na področju usmerjanja kadra v enote, ki imajo najpomembnejše in s pogodbami določene naloge. To so vsekakor enote, ki so nosilke OKO, sile v visoki pripravljenosti in enote, predvidene za vključitev v mednarodne zavezniške bojne formacije. Sposobnosti SV se nenehno izboljšujejo, kar je posledica zelo intenzivnega in vedno kakovostnej-šega usposabljanja ter izobraževanja v Sloveniji in tujini. Na to dejstvo se je odzval tudi trg delovne sile v Sloveniji, tako da je povpraševanje po kadru SV vedno višje. Po eni strani je to dobra novica, po drugi pa tudi to povzroča precejšen odliv kadra iz SV. Tak kader, ki dosega visoke jezikovne in tehnič-no-taktične standarde usposobljenosti, je sposoben prevzeti najtežje naloge na mednarodnem področju delovanja SV.Lani nam je uspelo izboljšati raven telesne in strelske usposobljenosti pripadnikov SV, letos pa pričakujemo tudi dodatno izboljšanje strelske uspo-sobljenosti, ne le zaradi uvedbe nove, odlične jurišne puške SV, temveč tudi zaradi uvedbe novega pravila usposabljanja v streljanju, ki je zelo kakovosten in domišljen.SV na vseh področjih prevzema tudi najpomembnej-še standarde Severnoatlantskega zavezništva, njihova uvedba pa je bistvena za integracijo v zavezništvo in za uspešno sobojevanje ter sodelovanje z zavezniki.Premestljivost in premičnost SV sta leta 2007 dosegli pričakovano povečanje, saj lahko trenutno v kategorijo premestljivih sil uvrstimo že skoraj 22 odstotkov enot. Povečanje v letu dni je bilo skoraj

petodstotno, kar je posledica nakupa opreme in transportnih sredstev v SV. Končni cilj je doseganje 40-odstotne premestljivosti, kar je po svetovnih standardih veliko in kar bo SV dosegla v nekaj letih ob načrtovani nabavi opreme in usposabljanju za njeno uporabo.Lani smo uspešno mednarodno preverili enote za zagotavljanje premikov, ki skrbijo za vse premike SV na misije in z njih. Še več, zaradi odlične usposoblje-nosti pomagajo starim članicam skupaj in samo-stojno usposabljati partnerske države, ki čakajo, da bodo postale Natove članice.Vzdržljivost enot v SV se je izboljšala na račun infra-strukture in opremljenosti, v OKO pa zaradi boljše organiziranosti in učenja iz izkušenj, predvsem pri pošiljanju velikih enot, kot je bil 10. bataljon iz 1. brigade, ki je imel zelo veliko izkušenj z logistično podporo enot v tujini. Precej izkušenj smo pridobili tudi v oskrbi manjših enot v zelo oddaljene države, kot so Afganistan, Irak, Libanon in trenutno Čad, ki je poseben.V tekočem letu pričakujemo na področju vzdržlji-vosti in premičnosti dodaten napredek zaradi novih logističnih konceptualnih rešitev, informatizacije in povezave vseh logističnih postopkov med seboj in z drugimi procesi v SV. To je zahteven projekt, od ka-terega pričakujemo velik napredek na tem področju.Na oceno na tem področju negativno vplivata pomanjkanje kadra, ki je posledica fluktuacije strokovnjakov na tem področju in upokojevanja, ki je večje v logistiki, saj tam dela predvsem starejši ter izkušenejši kader, in prepočasen dotok mlajšega kadra v SV, ki je komaj dovolj velik za vzdrževanje pripravljenosti v bojnih premestljivih enotah SV.

V silah SV obvladamo sodobna načela poveljevanja in kontrole (PINK). Naši častniki in podčastni-ki so sodobno vzgojeni, izobraže-ni in usposobljeni. Napredek smo dosegli tudi na področju komu-nikacijsko-informacijske tehnolo-gije, ki podpira PINK. V silah SV prenos podatkov in povelj poteka s pomočjo sodobnih računalnikov ter programov. Vzpostavljene imamo bistvene povezave tako znotraj zavezništva kot tudi z lastnimi enotami v Sloveniji in tujini. Kontrolni postopki so omogočeni in učinkoviti. Ustre-znost PINK je neprecenljiva in jo poskušamo dopolnjevati ves čas.

Sklepni delLetos bo na podlagi kazalnikov preverjanja pripravljenosti v SV treba usmeriti pozornost v izbolj-šanje popolnjevanja SV. Pomanj-kanje kadra je zdaj najbolj pereča težava SV in največja nevarnost oziroma tveganje, ki lahko pre-preči opravljanje bistvenih nalog ter načrtovani napredek SV. Druge pomanjkljivosti so nekako posle-dica kadrovskega problema, ki še vedno grozi SV.Druga področja, ki jim je treba nameniti pozornost in ki bodo tudi dobro vplivala na kadrovsko problematiko, so ureditev statusa pripadnikov SV, zagotovitev učin-kovite celostne oskrbe pripadni-kov in njihovih družin, vzposta-vitev sodobnega in kakovostnega podčastniškega podpornega stebra, ureditev zadrževanja kadra v SV, jasna in načrtovana karierna pot posameznika ter določen sis-tem ocenjevanja in nagrajevanja vseh pripadnikov SV.Lahko končam, da je ocena pripra-vljenosti sil SV dobra in na vseh ocenjevanih področjih je opazen napredek. Reorganizacija SV je do-bro zasnovana in daje dobre rezul-tate prilagajanja okolju ter novim nalogam. Integracija SV prav tako sledi Natovim zahtevam in iz leta v leto več enot dosega popolno primerljivost ter povezljivost z najbolj razvitimi članicami zave-zništva. To se nenehno potrjuje na skupnih nalogah z zaveznikih in v mednarodnih ocenjevanjih enot SV pri doseganju končnih opera-tivnih zmožnosti in uvrščanjih enot v mednarodne vojaške enote.

11

Sodobni sistem za simulacijo taktičnega delovanja

Besedilo: mag. Roman Bric Fotografije: Bruno Toič

Sistem omogoča tudi učinkovito, hitro in objektivno spremljanje ter evalvacijo taktičnih postopkov s povratno informacijo usposa-bljancem. Uporaba simulacijskega sistema za usposabljanje bo nepo-sredno vplivala na prihodnji razvoj taktike in tehnik usposabljanja ter uporabe bojnih postopkov, veščin in opravljanja klasičnih bojnih na-

Slovenska vojska bo opremljena z najsodobnejšim sistemom za simulacijo taktičnega delovanja švedskega proizvajalca Saab, katerega delovanje smo si 9. aprila ogledali v vojašnici Postojna in na vadišču Poček. Simulacijski sistem je v Slovenski vojski v fazi končnega testiranja. kot je povedal eden izmed preizkuševalcev, štabni vodnik Boštjan Bavdek, sistem zagotavlja realno usposabljanje posameznika, oddelka, voda, čete in višjih bojnih formacij.

log enot. Sistem za simulacijo tak-tičnega delovanja enot sestavljajo sistem za osebno detekcijo, laserski oddajniki za osebno oborožitev, protioklepni simulatorji, simula-torji za težko oborožitev, simula-torji za tank M84, tarčni sistemi za vozila, dodatni sistemi, sistem za spremljanje vojaškega delovanja v urbanem okolju (MOUT), nadzorni

12

Sv 7 SoDoBna TeHnIka

center ter oprema za opazovalce oziroma kontrolorje.

Premestljiv sistem za spremljanje usposabljanja Spremljanje in beleženje postopkov poteka prek glavnega nadzornega centra. »To so možgani sistema,« je povedal štabni vodnik Bavdek. »Z oddajniki pokrivamo bojišče, na katerem se usposabljamo. Pri za-ključnem testiranju je z radijskim signalom dosežena 95-odstotna pokritost vadišča Poček, ki jo dose-gamo z baznima postajama. Sistem se lahko razmesti na različnih lokacijah, vsi deli pa so zložljivi in premični.« To je ena temeljnih zah-tev za zagotovitev usposabljanja na katerem koli delu v Sloveniji ali tu-jini. Simulacijski sistem med glav-nim nadzornim centrom, baznimi postajami in premičnimi sistemi na vadišču deluje na podlagi mikrova-lovne povezave, ki prenaša podatke

od bazne postaje do nadzornega centra. Bazni postaji z antenama sta bili postavljeni tudi na Počku. Vsak vojak je opremljen z oprtni-kom za detekcijo, v katerega sta vgrajena radijski oddajnik z raču-nalnikom in GPS, ki prek radijske antene posredujeta vse podatke o njegovem delovanju in razmerah na bojišču, in sicer kolikokrat je ustrelil, katero tarčo, ali je zadel, ali je zašel na kontaminirano območje, ali je bil ranjen in v kateri predel telesa itn. Njegov položaj na boji-šču se spremlja prek GPS, ki oddaja položaj vojaka na bojišču.

Testiranje sistema za zdaj do velikosti četeMed preizkušanjem lahko spre-mljajo enoto velikosti čete in voda naznačevalcev (nasprotnikov). »Sistem lahko spremlja tudi konvo-je logističnih enot in RKB-enote, imitira minska polja, artilerijski

ogenj, JRKB-območja ter drugo bojno delovanje, s pomočjo kate-rega se lahko usposabljajo enote različnih specialnosti,« razloži višji vodnik Boštjan Bavdek. V sistem so na bazni postaji vključene tudi radijske postaje tadiran in haris, s katerimi spremljajo vse radijske pogovore, kar je koristno pri anali-zi poveljnikov. Tudi bazne postaje z antenami so zložljive in hitro pripravljene, saj bazno postajo po besedah Boštjana Bavdeka lahko postavijo v dveh urah. S simulacijskim sistemom, ki ga preizkušajo v Slovenski vojski, je za zdaj omogočeno spremljanje do 170 ljudi z vsemi vrstami pehotne-ga orožja, ki ga uporablja SV ali nasprotnik. V sistem za simulacijo taktičnega delovanja je vključen celoten izbor pehotnega orožja, vključno z laserskimi oddajniki za novo puško F 2000 S, puško-mitraljez minimi, puškomitraljez

mag, vse tri ostrostrelne puške, brzostrelko Mp5 ter nasprotnikove M70 in M72 ter drugo orožje, ki je v uporabi. Protioklepno delovanje zagotavljajo simulatorji za RGW 90, RPG 7, ki predstavlja orožje nasprotnikov, in spike. Zagoto-vljena je simulacija delovanja ročne bombe, mine usmerjenega delovanja, protipehotne mine in mine presenečenja. Prav tako so vključeni 20 valukov z mitraljezi 12,7 mm in bombometi 40 mm, štirje tanki M84, deset humveejev in dvajset tarčnih sistemov za tovornjake, puhe ter druga težja vozila. Opazovalci in kontrolorji so opremljeni s kontrolnimi pištola-mi in konzolami za spremljanje dogajanja na vadišču iz vozila. Med bojevanjem v naselju je omogočeno spremljanje delovanja vojakov v štirih objektih.

Preživiš, če v devetih sekundah namestiš zaščitno maskoIz nadzornega centra se spremlja vse dogajanje na vadišču. S ko-ordinatami GPS, ki se vnesejo v program, se umetno ustvari minsko polje ali artilerijski ogenj s posamičnim ali zaporednim delova-njem. Prek monitorjev se spremlja-jo tudi podstavljena eksplozivna sredstva ob prometnici, na vozilih in v objektih, bojno delovanje na naseljenem območju, ulici ali v po-sameznih objektih ter druge bojne razmere. »Dogajanje se spremlja v živo. Vsak vojak ima oprtnik s sprejemniki. To je poseben jopič s senzorji in trakom, ki ga nosi tudi na čeladi. Na puški je laserski oddaj-nik, katerega delovanje se sproži z manevrskim nabojem. »Radijski oddajnik zazna tudi, ko vojak zaide na JRKB-območje, in mu to sporoči. Vojak mora v devetih sekundah namestiti masko in zadihati, sicer mu sistem javi, da ni preživel.« Tudi za vojake, ki so ranjeni, sistem zazna, kakšna je poškodba in ali so ga sovojaki premestili na varno, da ga bolničar lahko oskrbi. Bolničar-jeve postopke spremlja kontrolor, ki v programiran dlančnik vnaša vse postopke o ranjencu. »Če so vsi postopki narejeni pravilno, sistem to zazna. Če vojaka ne bo nihče reševal, lahko izkrvavi in sistem zazna, da ni preživel,« je delovanje sistema podrobneje razložil štabni vodnik Bavdek.

13

v okviru simulacijskega sistema saab so bili kupljeni nadzorni center eXCON, komunikacijski podistem, ki je sestavljen iz bazne postaje in prenosne bazne postaje, 170 oprtnikov z detektorji in trakom za čelado, 120 laserskih oddajnikov za puško F 2000 S, 28 laserskih oddajnikov za puškomitraljez minimi, deset laserskih oddajnikov za puškomitraljez mag, laserska oddajnika za ostrostrelno puško hecate ii, trije laserski oddajniki za ostrostrelno puško mini hecate, štirje laserski oddajniki za ostrostrelno puško ultima ratio, 27 laserskih oddajnikov za brzostrelko Mp5, 24 laserskih oddajnikov za puško M70, šest laserskih oddajnikov za puškomitraljez M72, 16 simulatorjev protioklepnega orožja RGW 90, šest simulatorjev protioklepnega orožja spike, šest simulatorjev protioklepnega orožja RPG 7, deset laserskih simulatorjev za mitraljez M2 browning, deset laserskih simulatorjev za bombomet GMG 40 mm, štirje laserski simulatorji za tank M84, 20 univerzalnih tarčnih sistemov za HMMWv in tovornjake, štirje univerzalni tarčni sistemi za tank M84, 50 simulatorjev ročne bombe, 30 simulatorjev mine usmerjenega dejstva, 40 zaščitnih filtrov za masko, pet simulatorjev za oskrbo ranjencev, 35 simulatorjev min presenečenja, trije kompleti opreme za opazovalce in kontrolorje, deset nadzornih pištol ter 30 simulatorjev pehotnih min in oprema za boj v naselju za štiri stavbe.

Deli kupljene opreme

nji preizkusi kažejo, da je Saabov sistem za simulacijo taktičnega delovanja za usposabljanje enot Slovenske vojske zelo uporaben. »Sistem spremlja vse in se ga z lažnimi manevri ne da preslepi-ti,« je prepričan štabni vodnik Boštjan Bavdek. »S podrobno analizo vseh bojnih postopkov, ki jo poveljniki lahko opravijo sku-paj z vojaki, se lahko odpravijo napake in pomanjkljivosti, ki bi v realnih bojnih razmerah lahko ogrozile njihova življenja. To je največ, kar od simulacijskega sis-tema lahko pričakujemo.« O tem smo se prepričali tudi v Postojni in na Počku ob predstavitvi, ki je potekala v lepem vremenu. Ko smo se pozanimali, kako sistem deluje v slabših vremenskih raz-merah, smo izvedeli, da laserji v vidnem polju objekte zaznavajo do 1200 metrov, njihov učinek pa je slabši v grmičevju, ob hudem nalivu, bolj gosti megli in dimu.

Testing a modern tactical operations simulatorthe Slovenian army is currently testing one of the world's most up-to-date tactical operations simulation systems, produced by Saab in Sweden. On 9 april we observed the simulator in action at Postojna Barracks and the Poček training ground. the simulation system is in the final phase of testing by the Slovenian army. in the words of one of the chief expert testers, Sergeant 1st Class Boštjan Bavdek, the system provides realistic training for individuals, detachments, platoons, com-panies and larger combat formations.

14

Sv 7 SoDoBna TeHnIkaodprava napak s pomočjo analize urjenja Vzpostavitev sistema za simula-cijo taktičnega delovanja je bila opredeljena v taktični študiji iz leta 2004, ko so v Slovenski vojski opredelili potrebo po takšnem sistemu urjenja. Pred zaključnim testiranjem so bili opravljeni usposabljanja in pri-prava vseh sestavin za delovanje sistema, od vnosa podatkov do priprave orožja, vozil in druge opreme ter postopkov. V začetku aprila so začeli zaključno testira-nje, pri čemer so najprej preizku-šali delovanje sistema nadzorne-ga centra, programske opreme in vseh sklopov sistema v vojašnici, nato pa so začeli še preizkušati sistem na vadišču. Preizkus pote-ka po vnaprej določenih postop-kih in v vseh podrobnostih. Za uporabnika je najpomembnejše, da sistem deluje v vseh priča-kovanih razmerah, v katerih se vojska želi usposabljati. Doseda-

Že od začetka ustanovitve posebnega odbora athena ste v njem nacionalna predstavnica Slovenije. kako poteka delo zdaj, ko mu predsedujemo?Žitnik: Dela in stikov je veliko več tako z delegati kot administraci-jo, poleg tega je delo precej bolj naporno, kot je bilo pred predse-dovanjem. Vedno se dogaja nekaj nepredvidenega, česar kot delegat ne opaziš. Tega ozadja je zelo veli-ko, saj je poseben odbor povezan z operacijami, ki potekajo v kriznih in zelo posebnih razmerah.

katera tema je najpogosteje na dnevnem redu?Žitnik: Največji poudarek je na ope-raciji Euforja Tchad/CAR. Ta opera-cija je zelo zahtevna s finančnega, kadrovskega in logističnega vidika. Že od začetka so bila tudi neso-

odstotkov razlikoval od predvi-dene vrednosti operacije, kar je veliko. Poleg tega gradivo, ki ga je pripravilo poveljstvo operacije, ni bilo najbolje pripravljeno, ni bilo najboljše obrazložitve in struk-tura je bila drugačna, kot je bila struktura predvidene vrednosti operacije. Na podlagi teh ugotovi-tev je moralo poveljstvo operacije pripraviti nov, boljši predlog, ki je bil potem tudi sprejet. Omeniti je še treba, da se pri vsaki operaciji lahko pojavijo težave. Pri posame-znih ocenah prihaja do sprememb, ki jih potem sproti rešujemo. V Čadu se bliža deževna doba, zato potekajo intenzivni pogovori pri sklepanju pogodb, precej težav pa je tudi s prevozi.

kakšna je vaša vloga kot predsedujoče v odboru athena?Šter: Vloga predsedujočega je delje-na na delo med zasedanji, pri pri-pravi zasedanja in na formalno vo-denje zasedanja. Že pred zasedanji predsedujoči usklajuje in potrjuje predloge dnevnega reda zasedanja. Vsak dan je tudi povezan s pred-stavniki Generalnega sekretariata, administratorjem in njegovimi namestniki oziroma tudi izvajalci. Dan pred zasedanjem predsedujoči vodi tako imenovane pre-brifinge z Generalnim sekretariatom Sveta EU. Hkrati je predsedujoči pred za-sedanji ključna vez za zagotavljanje usklajene oziroma kompromisne rešitve med državami članicami, kar pomeni, da so nujni tudi bolj ali manj pogosti stiki z nacional-nimi delegati držav udeleženk, predvsem s tistimi, ki zastopajo »večje« države. Pri mehanizmu Athena so to predvsem Nemci, Francozi, Belgijci in Angleži. Pred-sedujoči tudi vodi zasedanje, za kar je po mojem mnenju treba imeti pravo in dovolj odločno tehniko vodenja. Cilj zasedanja mora biti na začetku jasno opredeljen. Stališča nacionalnih delegatov je treba uskladiti. Naloga predsedujočega

ni, da zagovarja nacionalno stali-šče, temveč da predlaga kompro-misno rešitev, ki je sprejemljiva za vse. Sklepi zasedanj se oblikujejo in potrdijo med zasedanjem.

kakšni so cilji Slovenije kot predsedujoče države v odboru athena?Šter: Ta odbor je nekoliko poseben, saj je predvsem podpora vojaškim operacijam. Tako bomo zagotavljali vso podporo predlogom poveljni-kov operacij, da se bodo te tekoče izvajale, in sprejemali sistemske re-šitve za boljše finančno poslovanje mehanizma. Nacionalni delegati morajo imeti precejšnje pristojno-sti, da lahko potrjujejo predlagane sklepe, s čimer sprejemajo tudi finančne obveznosti svoje države.

kaj je za vas največji izziv pri delovanju v odboru athena in kako ocenjujete svoje delo do zdaj?Žitnik: Največji izziv je, da se pri težkih temah sprejme kompromis, da se srečanje konča z občutkom, da smo dosegli največ, kar smo lahko. Na teh zasedanjih je toliko adrenalina, da si na koncu res utru-jen. To je dober občutek.Šter: Zame je to res lepa in posebna izkušnja, poleg tega pa tudi precej zahtevna ter odgo-vorna. Informacij je zelo veliko in odlično je treba poznati evropske ustanove, razmerja med njimi ter med posameznimi odbori. Vloga predsedujoče mi pomeni tudi zelo veliko čast in mogoče jo bom kar pogrešala, ko se bo predsedovanje končalo. Menim, da lahko tudi kot majhna država, ki predseduje, veliko naredimo. Kompromisi med »velikimi« niso vedno preprosti. Za zdaj smo od nacionalnih dele-gatov in sekretariata dobili dobre odzive na slovensko predsedovanje. V prvi polovici predsedovanja smo uspešno uresničili načrtovano, zdaj pa nas čaka še sklepni del, ki je prav tako zelo pomemben.

Slovenija predseduje odboru Athena Besedilo: jerica Pavšič

Fotografiji: Bruno Toič

kako se na MO kaže predsedovanje Svetu eU? kako poteka delo predstavnikov ministrstva, ki zastopajo Slovenijo in predsedujejo delovnim skupinam ter odborom? Glede na to, da smo že v drugi polovici slovenskega predsedovanja in je delovnih izkušenj že precej, vam bomo v reviji Slovenska vojska do konca predsedovanja predstavili delo na področjih, v katera je MO najbolj aktivno vključeno. Pogovarjali smo se s predsedujočo odbora athena mag. tatjano šter, višjo vojaško uslužbenko Xiii. razreda z GšSv, in nacionalno predstavnico v odboru athena Matejo Žitnik, vodjo Službe za finance na MO.

glasja med državami, predvsem pri prispevku vojaških sil za izvaja-nje operacije, kar je povzročilo zamudo pri vzpostavitvi operacije. Priprava in postopki sprejemanja proračuna za operacijo so se zaradi navedenih razlogov od portugal-skega predsedovanja premaknili na januar, ko smo imeli izredni seji na to temo.

katere sklepe ste med predsedovanjem že sprejeli in kaj ste dosegli? Žitnik: Potrdili smo proračun za Čad, poleg tega ocenjujem, da je pomembno tudi sprejetje revizijskega poročila za leto 2005, pričakujemo pa še, da bomo med slovenskim predsedovanjem potrdili tudi revizijsko poročilo za leto 2006. Prvi predlog proračuna za operacijo v Čadu se je za 40

vvU mag. Tatjana ŠterMateja Žitnik

15

Sv 7SlovenIja In eU

v vojašnici Franca Rozmana Staneta se je 3. aprila začelo nekajdnevno preverjanje pripravljenosti enote za hitro posredovanje, imenovane HiPOS. v vojašnici smo jo prestregli tik pred odhodom na vadišče Poček. enoto za hitro posredovanje v velikosti čete stalno zagotavlja 1. brigada Slovenske vojske, njene enote pa se v tej funkciji izmenjujejo. tokrat je v vlogi enote za hitro posredovanje 3. četa 10. MOtB, ki ji poveljuje nadporočnik tomaž Žbogar.

Za akcijo so pripravljeniv 72 urah

Besedilo: mag. Roman Bric Fotografije: Bruno Toič

Uspešen lanski preizkus v reševanju ogroženih»Enota za hitro posredovanje je za takojšnjo akcijo pripravljena najpozneje v 72 urah, glede na razmere in vrsto ukrepanja pa tudi veliko prej,« je povedal namestnik poveljnika 1. brigade podpolkovnik Roman Urbanč. Od prejema ukaza za alarmiranje ima zagotovljeno 48-urno logistično samozado-stnost. Enota v taki obliki znotraj 1. brigade deluje dobrih šest let. V času alarmiranja in posredovanja je enota za hitro posredovanje podrejena poveljniku sil SV, nepo-sredno poveljevanje in kontrolo pa izvaja poveljnik 1. brigade ali njegova pooblaščena oseba. V realnih razmerah je enota za hitro posredovanje prvič učinko-vito posredovala septembra lani ob vodni ujmi v Železnikih, kjer se je zelo hitro odzvala na nastale razmere. Nemudoma se je vključila v reševanje in zaščito tamkajšnjih ljudi ter njihovega premoženja. Aktivno je sodelovala tudi pri poznejšem odpravljanju posledic in zagotavljala oskrbo najbolj pri-zadetih območij Železnikov.Enota za hitro posredovanje je prednostno namenjena posredo-vanju v Slovenji, zagotavlja pa sile v pripravljenosti za hitro posre-dovanje ob naravnih in drugih nesrečah, zavarovanju območij, posredovanju ob ogrožanju in neposrednem napadu na vojaške

16

Sv 7 IZ vojaŠkeGa ŽIvljenja

objekte SV ter pomaga policiji pri delovanju proti terorističnim sku-pinam. Enota je usposobljena tudi za opravljanje nalog vzdrževanja javnega reda in varnosti, ki pa se v Sloveniji ne opravljajo. Opremljena je s formacijsko oborožitvijo in sredstvi, glede na vrsto posredova-nja pa se v njeno delovanje lahko vključijo tudi druge specializirane enote in oprema. »To je odvisno od nalog, na katere je enota napo-tena,« nam pojasni podpolkovnik Urbanč. »Ko gre za reševanje ob naravnih nesrečah in poplavah, za pomoč pri požarih, za večjo nesre-čo itn., je v skladišču pripravljena še dodatna oprema.« Enota za hitro posredovanje je pripravljena v celoti ali pa modularno po vodih. Usposobljena je tudi za izvedbo vseh vrst premikov po kopnem in zraku.

Usposobljeni za bojne in nebojne nalogeEnota je preverjanje začela s pre-gledom kadrovske in materialne popolnjenosti enote, tehnike ter oborožitve. Največ pozornosti so

namenili preverjanju usposoblje-nosti enote z novo oborožitvijo F 2000 S, ki se v Slovenski vojski uporablja od 15. januarja. Med preverjanje sodijo premik enote in redne taktične naloge izvido-vanja, patruljiranja, postavljanja kontrolnih točk ter zavarovanja načrtovanega objekta, ki jih je enota izvedla v nadaljevanju. Pripravljenost in usposoblje-nost enote je preverjala poseb-na skupina ocenjevalcev. Cilj preverjanja, ki se v enoti za hitro posredovanje izvaja v rednih ciklusih, je zagotavljanje visoke stopnje pripravljenosti enote, njene popolnjenosti, organizacije poveljevanja ter izvedbe nalog za učinkovito delovanje. Poleg enote se preverjata tudi izurjenost in postopek poveljevanja do ravni poveljstva brigade, operativnega centra ter vseh podpornih funkcij v hierarhični strukturi.

kako onesposobiti skupino teroristov»Na vadišču bomo izvedli taktično vajo. Preverjali bomo klasične

elemente bojnega delovanja, kot so napad, obramba in druge naloge. Predvideva se, da je na območju skupina teroristov. Enota ima nalogo, da območje zavaruje, skupino pa uniči ali zajame,« je povedal poveljnik 3. čete nad-poročnik Tomaž Žbogar. »Vesel sem, da smo dobili priložnost, da preverimo, kaj smo sposobni, opravimo analizo in odpravimo pomanjkljivosti,« pravi poveljnik Žbogar. »Slovenska vojska sodelu-je v številnih mirovnih operacijah, zato moramo biti pripravljeni za vsakovrstno delovanje, pri tem pa je naša varnost najpomembnejša. Usposobljeni moramo biti, da naj-prej zavarujemo sebe in da opravi-

mo nalogo.« Zanimalo nas je, kako ravnajo v boju s teroristi: »Za vse razmere imamo pripravljene stan-dardne operativne postopke, tako imenovane SOP, po katerih se rav-namo tudi v nevarnih razmerah. Prav te postopke bomo danes urili in ocenjevali.« Urjenje bo potekalo tako, da zunanji povzročitelji pov-zročijo nepredvidene dogodke, na katere se morajo ustrezno odzvati. Gre za različne nevarne dogodke, podtaknjeno strelivo, ostrostrelce, artilerijski napad, RKB-ogroženost in druge nevarne okoliščine, za katere so skladno s SOP predvide-ni ukrepi delovanja, od katerih so odvisna njihova življenja in bojna učinkovitost enote.

Ready for action in less than 72 hoursOn 3 april a verification of the readiness of the rapid intervention unit (HiPOS) began at the Franc Rozman Stane Barracks. the verification lasted several days. We caught up with the unit in the barracks just be-fore its departure for the Poček training ground. a company-size rapid intervention unit is permanently provided by the 1st Brigade of the Slov-enian army on a rotation basis. at present the role of rapid intervention unit is covered by 3 Company of the 10th Motorised Battalion (MOtB), commanded by lieutenant tomaž Žbogar.

17

o prihodnosti EVOPNa Brdu

Besedilo: Marko Pišlar Fotografija: Bruno Toič

na tečaju 60 slušateljev iz držav in ustanov eUEvropska akademija za varnost in obrambo je bila ustanovljena leta 2005 in deluje kot sodelujo-či med nacionalnimi državami, izobraževalnimi ter raziskovalnimi ustanovami držav članic EU na po-dročju varnosti in obrambe. »Tečaj EVOP na visoki ravni je namenjen visokim civilnim in vojaškim predstavnikom iz držav članic EU, ki delujejo na področju evropske varnostne in obrambne politike v

nacionalnih okoljih ali ustanovah EU,« je poudaril direktor modula 5 polkovnik Stojan Zabukovec iz Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU). Tečaja modul 5 v Slove-niji se je udeležilo približno 60 slu-šateljev visokega tečaja iz držav in ustanov Evropske unije, pri čemer je približno polovica vojaških in polovica civilnih strokovnjakov. Visoki tečaj, ki je namenjen strate-ški ravni in se organizira po eden na akademsko leto, je sestavljen iz petih enotedenskih modulov. V šolskem letu 2007/2008 so bili že izvedeni štirje moduli, in sicer v Bruslju v Belgiji, Lizboni na Portugalskem, v Brnu na Češkem in v Tartuju v Estoniji. Modul 5 je zadnji v tem šolskem letu in je bil namenjen predvsem seznanjanju s prihodnjo evropsko varnostno in obrambno politiko, pri čemer je

njegov cilj analizirati ter spozna-vati njeno prihodnjo vlogo pri upravljanju mednarodnih kriz. Vsebina modula 5 je okvirno dolo-čena s kurikulom, ki ga je sprejel izvršni akademski odbor EAVO, Poveljstvo za doktrino, razvoj, iz-obraževanje in usposabljanje pa je pripravilo program tečaja. Kot je poudaril poveljnik PDRIU brigadir Alojz Završnik, je bila vsebinska in organizacijska priprava tečaja modul 5 za PDRIU velik strokovni izziv, saj pri njegovi izvedbi poleg predstavnikov SV sodelujejo šte-vilni ugledni zunanji predavatelji iz Slovenije, držav in strukture EU ter ZDA, saj je bila ena izmed tem tečaja tudi razprava o odnosu EU z ZDA in Natom.

Sklepni del s srečanjem diplomantov alumni Tečaj modul 5 je vključeval tudi

vajo kriznega upravljanja v po-stopku odločanja za sodelovanje v operacijah kriznega odzivanja EU. Tečajniki so v okviru tečaja obiskali tudi Vojašnico Kranj, kjer so se seznanili z delovanjem in naloga-mi 18. bataljona JRKBO. Program modula 5 se je končal s srečanjem diplomantov Alumni vseh štirih do zdaj izvedenih programov na visoki ravni, ki je potekalo od 11. do 13. aprila v Ljubljani. V okviru sre-čanja je v sodelovanju z generalnim sekretariatom Sveta EU potekal kratek dvodnevni osvežitveni pro-gram, katerega tema je bila priho-dnost EVOP po lizbonski pogodbi. Srečanje Alumni je bilo prvo sreča-nje udeležencev vseh dosedanjih visokih tečajev, poleg strokovnega dela pa je namenjeno tudi medse-bojnemu spoznavanju in druženju, kar prispeva k oblikovanju skupne evropske varnostne kulture.

18

SlovenIja In eUSv 7

Od 7. do 11. aprila je v kongresnem centru Brdo pri kranju v organizaciji PDRiU potekal višji tečaj o evropski varnostni in obrambni politiki (modul 5) evropske akademije za varnost in obrambo – eavO (european Security and Defence College – eSDC), na katerem je sodelovalo približno 60 slušateljev visokega tečaja (High level Course – HlC) iz ustanov in držav eU. tečaj je odprl minister za obrambo karl erjavec, ki je poudaril, da je evropa vedno bolj globalni dejavnik oblikovanja svetovnega dogajanja, kar prinaša nove izzive na področju evOP. »Prepričan sem, da bodo vaša razmišljanja in sklepi prispevali k naporom, ki jih moramo vložiti v razvoj prihodnjih okvirov sodelovanja in oblikovanja evropske skupnosti.« Minister erjavec je povzel tudi nekatera skupna stališča o kosovu in BiH, ki so bila obravnavana na februarskem neformalnem zasedanju obrambnih ministrov eU.

letalstvo navadno povezujemo z letali, helikopterji in piloti, redko pa pomislimo na ljudi, ki letenje pravzaprav omogočajo, torej na tiste, ki skrbijo, da piloti lahko opravijo svoje delo in da so zračna plovila brezhibna ter varna za opravljanje naloge. to so tehniki letalci in letalski tehniki, ki so tretji člani posadke transportnih helikopterjev ter transportnih letal. Slovenska vojska ima tako tričlanske posadke na helikopterjih bell 412 in cougar ter transportnem letalu turbolet l-410.

Tretji članposadkeBesedilo: Borut PodgoršekFotografije: Bruno Toič

kadrovanje tehnikov letalcevZa poklic tehnika letalca se lahko prijavijo kandidati in kandidatke, ki imajo končano srednjo šolo, elektro ali strojne smeri. Ob javnem razpisu se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev v Slovenski vojski. Izbrani kandidati morajo opraviti še polletno urjenje v Centru za usposabljanje v Vipavi, kjer prido-bijo osnovno vojaško izobrazbo. Ob internem razpisu se lahko prijavijo vsi pripadniki SV, za oboje pa velja, da ne smejo biti starejši od 35 let in morajo izpolnjevati zdravstvene in psihofizične zahteve. Izbrani kandidati so napoteni v letalsko šolo Adrie Airways, ki za potrebe SV izvaja šestmesečno osnovno šolanje. Kandidati, ki ga uspešno opravijo, potem pod nadzorom licenciranih letalskih tehnikov in kontrolorjev SV eno leto pridobiva-jo praktične izkušnje pri vzdrževa-nju zračnih plovil. Po preteku tega obdobja kandidati pridobijo civilno licenco A, s katero pridobijo naziv letalski tehnik. Glede na osebne želje, psihološke in fizične sposob-nosti ter skladno s potrebami enot nato izberejo kandidate za šolanje za poklic tehnika letalca. Tisti, ki se za to iz osebnih ali kakršnihkoli drugih razlogov ne odločijo, imajo v okviru BRZOL možnost speciali-stičnega usposabljanja za različne

19

IZ SveTa leTalSTva Sv 7

poklice, kot so letalski tehnik AMS (Airframe Motor Systems), letalski tehnik IRE (Instrument Radio Equipment), letalski tehnik orožar ali letalski tehnik za konstrukcijo (letalski klepar).

Usposabljanje za tehnika letalca za helikopterUsposabljanje tehnika letalca pripravnika navadno traja sedem mesecev in v celoti poteka v 15. he-likopterskem bataljonu (15. HEB) pod vodstvom tehnikov letalcev inštruktorjev. Program usposabljanja obsega te-oretični in praktični del. Teoretični del traja približno mesec dni. V tem času se pripravnik seznani z nalogami tehnika letalca, usvojiti pa mora teoretično znanje, ki obse-ga naslednja poglavja:– redni in izredni postopki, pri

čemer pripravnik spozna letalne sposobnosti helikopterja ter iz-redne primere, in sicer odpovedi motorja, hidravlike ter drugih sistemov. V to poglavje sodi tudi

seznanitev s pripravo helikop-terja na posebne naloge, od pravilnega razporejanja tovora do oboroževanja helikopterja. Pripravnik tudi ohranja in dopol-njuje svoje znanje o vzdrževalnih postopkih na helikopterju, ki jih je opravljal pretekli dve leti;

– meteorologija;– osnove letalske navigacije;– osnove letalske medicine;– vizualni signali – sporazumeva-

nje s člani posadke.Po končanem teoretičnem delu in izpitu, ki obsega do 200 natančnih vprašanj iz vseh zgoraj omenjenih poglavij, sledi praktični del uspo-sabljanja, ki traja šest mesecev. Glavni namen praktičnega usposa-bljanja je pripravnika seznaniti z razmerami, ki so čim bolj podobne tistim, v katerih tehnik letalec opravlja operativno delo. V tej fazi večina usposabljanja poteka v zra-ku, kjer mora pripravnik uspešno opraviti deset vaj. Vsaka vaja ima določeno število ponovitev oziro-ma ciklov in predpisano skupno

trajanje. Vaje različne zahtevnosti so razporejene od najlažje do najtežje:– letenje v inštrumentalnih

pogojih; – izredni postopki;– navigacijsko letenje;– prevoz potnikov in notranjega

tovora;– nočno letenje;– zunajletališki pristanki v nižinah

(do 1500 metrov nadmorske višine);

– zunajletališki pristanki v visokogorju (nad 1500 metrov nadmorske višine);

– skupinsko letenje;– desantiranje;– nizko letenje.Tehnik letalec pripravnik vse vaje opravi pod nadzorom inštruk-torja, ki odloča o uspešnosti vaje, pripravnikovi sposobnosti za samostojno opravljanje te vaje in o pripravljenosti na zahtevnejšo vajo. Pripravnik med osnovnim usposabljanjem tudi samostojno opravi predpisan obseg vseh vaj.

Po uspešno izvedenem programu in zaključnem praktičnem izpitu pridobi pooblastilo tehnik letalec.

Glavne nalogePo pridobitvi pooblastila začne teh-nik letalec samostojno opravljati namenske naloge kot tretji član helikopterske posadke. Najpomembnejše naloge tehnika letalca so:– priprava helikopterja na polet in

pregled vseh sistemov pred pole-tom ter po njem (gorivo, pregled pogonskih sklopov, izpolnjeva-nje dokumentacije, hranjenje v hangarjih ipd.);

– vizualno usmerjanje zagona motorjev in vzleta;

– ustrezna priprava in skrb za varnost tovora ter potnikov;

– pilotu predlaga tehnične ukrepe;– pomoč pri iskanju kraja za zasil-

ni pristanek;– izvajanje vzdrževalnih del na

helikopterju in skrb za redne preglede helikopterja po določe-nem številu preletenih ur;

20

Sv 7 IZ SveTa leTalSTva

– pomoč pilotu in sopilotu med pristajanjem na neurejenem terenu (zunajletališki pristanki). V takih primerih je odgovoren za varnost helikopterja, posadke, potnikov in tovora. Pri zunajle-taliških pristankih tehnik letalec usmerja pristanek, kar pa glede na neznan teren in nepredvidlji-ve vremenske razmere zahteva od celotne posadke zelo veliko izkušenj, iznajdljivosti in pred-vsem uigranosti.

Posebna pooblastilaZ leti pridobivanja izkušenj se glavnim nalogam lahko pridružijo še nekatere dodatne, za katere morajo tehniki letalci ponovno opraviti izbor ter spet opraviti teo-retični in praktični del usposablja-nja pod nadzorom inštruktorjev. Med usposabljanjem za pridobitev posebnih pooblastil tehniki letalci pridobijo specifično znanje, ki omogoča opravljanje posebnih dodatnih nalog: – nošenje podvesnega tovora;

– delo z elektromotornim vitlom;– gašenje požarov z vrečo za

gašenje;– spuščanje po vrvi;– izskok padalcev iz helikopterja;– letenje ob slabi vidljivosti in

ponoči s pomočjo nočnogledov (Night Vision Google – NVG);

– delo tehnika letalca strelca;– delo tehnika letalca inštruktorja.Posebna pooblastila se pridobivajo posamično. Poleg tega lahko urje-nje za določeno posebno pooblasti-lo zahteva predhodne operativne izkušnje s področja drugega poseb-nega pooblastila. Tako mora tehnik letalec na primer za usposabljanje za delo z elektromotornim vitlom opraviti 500 ur naleta, mora imeti vpisano pooblastilo za prenašanje podvesnega bremena in najmanj 50 ur samostojnega naleta s pod-vesnim bremenom. Za pridobitev pooblastila tehnika letalca inštruk-torja morajo kandidati izpolniti še zahtevnejše pogoje, in sicer opra-vljati dolžnost poveljnika oddelka ali njegovega namestnika, imeti

civilno licenco B po DEL66, imeti najmanj 1500 ur naleta ter opraviti izpite iz metodike psihologije, sis-tema vzdrževanja in predpisov.

Usposabljanje za tehnika letalca za transportno letaloTeoretični del usposabljanja je enak kot za tehnike letalce na helikopterjih. Tehnik letalec ima edino posebno pooblastilo, da je inštruktor. Pri nakupu novega TTL se bodo posebna pooblastila prilagodila nalogam letala (load master).

Reševalci letalciPoleg tehnikov letalcev so zelo pomembni tudi reševalci letal-ci. Slovenska vojska je začela usposabljanje pripadnikov stalne sestave SV za reševanje s pomočjo helikopterja leta 1994. Izbrani posamezniki iz stalne sestave SV so bili navadno člani gorske reševalne službe, ki so se v 15. BRVL usposobili za vse naloge reševanja s pomočjo helikopterja. Od leta 1999 skupina reševal-cev letalcev tudi redno dežura. Dežuranje reševalcev letalcev, ki so iz različnih enot SV, poteka kot pripravljenost na delovnem mestu ali doma, kar pomeni možnost takojšnjega aktiviranja dežurne skupine reševalcev. Stalna pripra-vljenost skupine za reševanje je nujna zato, da lahko posreduje, kjerkoli pripadniki SV potrebujejo pomoč. Glavna naloga skupine je usposobljenost za lastno zaščito in reševanje pri usposabljanju ter opravljanju drugih vojaških nalog ter sodelovanje s silami Civilne

zaščite. Skupina z usposabljanjem in vzdrževanjem stalne pripravlje-nosti zagotavlja razpoložljivost enote za uporabo pri reševanju lastnih sil in za potrebe Civilne za-ščite tudi drugih nalog reševanja. Skupina je pripravljena za delova-nje v vseh vrstah helikopterskega reševanja, klasičnega reševanja in izvajanja iskalnih reševalnih akcij. Skupini v okviru svojih možnosti zdravnika in medicinskega tehnika zagotavlja VZSL. Skupina sodeluje pri naravnih in drugih nesrečah, v katerih se uporabijo vse razpo-ložljive civilne in vojaške sile za reševanje.Kondiciranje letalcev reševalcev po-tekajo enkrat na mesec. Vsak član skupine reševalcev s helikopterjem se na leto vsaj osemkrat kondicira:– z dvigalko v helikopterju (pov-

prečno 25 ciklov);– navajanje plovila;– priprava plovila za reševalno delo;– pomoč pri prenosih nevarnih

tovorov s helikopterjem, posebej na zahtevnem terenu;

– vnos in iznos ponesrečenca ob uporabi helikopterja;

– redno opravljanje dežurne službe;– naloge se opravljajo na različ-

nem terenu.Vsi, ki jih delo letalskega tehnika in tehnika letalca zanima, lahko pošljejo prijavo v kadrovsko službo SV, tisti, ki v Slovenski vojski še niso zaposleni, pa lahko počakajo na javni razpis za letalske tehnike oziroma na razpis za štipendijo.

Vira: BRZOL in Črt Lopatič, revija Naša krila, 2003

Zap. št. vaje vsebinaštevilo ur

Z inštr. Sam.

v 1 redni postopki

v 2 izredni postopki

v 3 priprava in prevoz potnikov 8

v 4 priprava in prevoz tovora

v 5 letenje v notranjem prometu 8

v 6 letenje v mednarodnem prometu

skupaj

vsebine praktičnega dela

Slovenski letalski portal www.sierra5.net

21

v začetku maja bo v operacijo eU v Čad, v kateri pod vodstvom Francije sodeluje približno 4000 pripadnikov mirovnih sil eU, odšel kontingent pripadnikov Sv iz enote za specialno delovanje, ki bo na jugovzhodu Čada ob meji s Sudanom in Srednjeafriško republiko izvidoval, opazoval ter nadziral prometne komunikacije in urbana naselja ter preverjal obveščevalne podatke na območju odgovornosti. Prav tako je Sv v poveljstvi v Pariz in Čad že napotila dva častnika. Sicer velja misija v Čadu zaradi težkih podnebnih in negotovih političnih, družbenih ter ekonomskih razmer za eno izmed najtežjih nalog, v katerih je do zdaj sodelovala Sv. v članku bomo podrobneje predstavili razmere v tej afriški državi, v kateri živi med skoraj 11 milijoni prebivalcev kar 80 odstotkov pod mejo revščine, ter naloge sestave sil v operaciji eU.

Čad: izziv EUpri doseganju

globalne varnostiBesedilo: Žarko Henigman in Pavle Gostiša

Fotografije: www.indybay.org

Politične razmereV kolonialni dobi je bil Čad del francoske posesti, na meji med francoskimi in angleškimi1 interesi. Tekmovalnost med kolonialni-ma velesilama se je posledično negativno kazala pri prebivalcih zahodnega Čada2. Od pridobitve neodvisnosti leta 1960 je v državi primanjkovalo demokracije in je potekal nenehen boj med nekateri-mi političnimi organizacijami, po-samezniki in etičnimi skupnostmi za prevlado v državi. Ob prihodu na oblast so aktualni voditelji dobro poskrbeli za svoje podporni-ke in etično skupnost, iz katere so prihajali. To je seveda spodbudilo

druge etnične skupnosti, da so se začele vojaško organizirati za pre-vzem oblasti, poleg tega je takšno ravnanje oblastnikov v Afriki razširjeno in občasno ogroža krhko ravnotežje sil v posamezni državi. Razmere v Čadu so še bolj zaple-tene, saj so občasno v to državo vpadale tudi libijske oborožene sile.Najhuje je bilo v državi med letoma 1982 in 1990 med vladavino Huse-ina Habreja. Njegova tajna policija je veljala za eno najbolj krutih v Afriki. Razmere so spodbudile sedanjega čadskega predsednika Idrissa Debyja, takrat vojaškega svetovalca, da se je potem, ko ga je Habre obtožil priprav na državni

Sv 7 STRokovne TeMe

22

udar, zatekel v Sudan, kjer mu je uspelo organizirati politično organizacijo Gibanje za domo-vinsko rešitev (Patriotic salvation movement), s pomočjo katere je leta 1990 ob podpori Sudana in Libije vojaško porazil Habreja. Deby je nekako okrepil politične razmere v državi in je bil do zdaj večkrat izvoljen3 na predsedniških volitvah. Zadnjič je zmagal leta 2006, ko je opozicija bojkotirala volitve, potem ko je že konec leta 2005 v Čadu prišlo do državljanske vojne. Takrat so se začeli spopadi med vladni-mi in uporniškimi skupinami. V državljansko vojno so se vključili tudi sudanski Džandžavidi4, ki so v letih 2006 in 2007 redno napadali čadska mesta ob meji s Sudanom. Večji del vojaških spopadov med vladnimi silami in čadskimi upor-niki poteka na vzhodu države, kjer imajo uporniki svoja oporišča in prosto pot v Sudan, ker jih podpira tudi sudanska vlada. Sudan se je v zadnjih dveh letih aktivno vključe-val v čadsko državljansko vojno in ob tem podpihoval tudi sovraštvo med etičnimi skupnostmi.

Čadska vojskaV oboroženih silah Čada je uradno 25.000 vojakov, 4500 orožnikov in od 4000 do 8000 vojakov, ki služijo v nacionalni gardi ter nomadski gardi. Oborožene sile obvladujejo

ljudje iz ljudstva Zagawa, iz katere-ga izhaja predsednik države Deby. Čadska vojska ima v svoji sestavi oklepni bataljon, oborožen s tanki T 55, artilerijski bataljon, sedem pehotnih bataljonov, inženirski bataljon, bataljon zvez in logistično skupino. Letalstvo ima v oborožitvi helikopterje Mi 24 hind in Mi 17l ter letalo PC 9. Morala v oborože-nih silah je nizka.

nasilni prevzemi oblasti se vrstijoOd osvoboditve države se vrstijo nasilni prevzemi oblasti. Številne opozicijske organizacije si želijo odstraniti sedanjega čadskega predsednika. Pri tem jim je v pomoč nizek ugled vlade zaradi njene pokvarjenosti in nižanja življenjskega standarda prebival-stva. Najbolj aktivne so trenutno naslednje organizacije:1. Front for change, v kateri so

predvsem pripadniki ljudstva Zagawe, prestopniki iz Debyjeve garde in nekdanji visoki uradni-ki, ki so se politično ali osebno razšli z Debyjem. Po zadnjih informacijah je organizacija v notranjem sporu;

2. Union force for democracy (UFDD), ki jo vodi Mohamat Nouri, nekdanji čadski diplomat in obrambni minister. V orga-nizacijo so vključeni ljudje še iz

Habrejevega režima in ljudstva Dazaga;

3. UFDD – F (Fundamental), ki jo vodijo Abdelwahid Aoboud Mac-kaye, Ben Barka in Acheikh Ibn Oumar. Organizacija je nastala z izločitvijo iz UFDD.

Čad je v interesnem področju Republike Francije, ki v deželi vzdržuje močno vojaško silo. S svo-jimi vojaki Francija ščiti predvsem proizvodnjo nafte. Leta 2007 so se v naftne posle vključili še Kitajci. V čadskih dogodkih redno sodeluje tudi Libija, ki je zdaj posrednik med sprtimi stranmi. V zadnjih nekaj letih so ob pomoči Libijcev večkrat potekali mirovni pogovori med sprtimi stranmi, ki pa niso prinesli trajnih rešitev. Navadno so se posamezne opozicijske organizacije dogovorile s čadskim predsednikom za sodelovanje v vla-di in za integracijo vojaškega dela organizacij v čadske oborožene sile. Izkušnje iz preteklih dogovar-janj kažejo, da pride do pogloblje-nih nasprotij med politiki v vladi, posledica pa sta umik politične opozicije iz vlade in nadaljevanje vojaških spopadov. Ob tem Sudan poskuša s svojimi vmešavanji v čadske zadeve predvsem odvračati pozornost od aktualnih razmer v Darfurju.

napad na n'Djameno Februarja letos so čadski uporniki izvedli drzen vpad v N'Djameno. 2000 pripadnikov uporniških skupin je na terenskih vozilih iz za-hodnega Darfurja po petdnevnem pohodu prišlo pred N'Djameno. Pri tem so dobro izkoriščali nezase-deno območje, čez katerega so se izmuznili redni čadski vojski in prikrivali gibanje večine napada. 2. in 3. februarja so potekali ostri boji po N'Djamenskih ulicah. Prvi dan napada so uporniki dosegli vladno

četrt v zahodnem delu glavnega mesta, pri čemer jih je oviralo le nepoznavanje mesta. Takrat so namreč napadli zgradbo parlamen-ta, namesto da bi predsedniško pa-lačo5. Za nepotreben vojaški napor so porabili veliko časa in streliva, kar je bilo usodno za izid operacije. Ko so jim zmanjkale zaloge, so sile, zveste predsedniku Debyju, in sicer od 3000 do 4000 vojakov, lahko 3. februarja začele ofenzi-vo. V tej operaciji so sodelovale oklepne enote ob ognjeni podpori artilerije in bojnih helikopterjev. Ko so uporniki izgubili pobudo, so se morali umakniti najprej na rob mesta, potem pa v notranjost države. Po okrepitvi so se umaknili na svoja izhodiščna območja ob meji s Sudanom. Debyjeve sile se zaradi svoje šibkosti niso spustile v pregon upornikov, temveč le v izvidovanje njihovih premikov in aktivnosti.

Čadska vojska demoralizirana in slabo vodenaUporniki so po napadu ugotovili, da potrebujejo enotno poveljstvo, kar se je potrdilo s poznejšimi postopki. Kljub vsemu so poskusi enotnega vodenja ne glede na stran zaradi značilne čadske neenotnosti navadno neuspešne. Delovanje upornikov je pokazalo, da so spo-sobni premagati čadske razdalje in se uspešno boriti. Bistvenega pomena sta dobra priprava povelj-nikov in obveščevalna priprava v poznavanju zemljišča. Napadalci so bili iz oddaljenih predelov severnega in vzhodnega Čada, zato območja okoli glavnega mesta niso poznali. Pri tem napadu se je pokazala pomembnost ustrezne logistične podpore za doseganje ključnih vojaških uspehov, ki jih brez slednje navadno ni. Čadski uporniki se po izjavah

23

njihovih voditeljev ne nameravajo odreči napadom na glavno mesto. Za njih pomeni N'Djamena center osredotočenja (Center of gravity) in kot takšna center, iz katere predsednik dobi moč. Uporniki se zavedajo, da država deluje iz prestolnice in le odstranitev predsednika države odpre njihovo pot na oblast. Nadaljnje vztrajanje pri izvajanju vojaških aktivnosti v odročnih delih države ne bi rešilo ničesar.Oborožen spopad je razkril, da je čadska vojska demoralizirana in slabo vodena. Čadskemu predse-dniku je aktivno pomagal le manjši del vojske, sta se pa izkazala moč oklepa in še posebej letalska pod-pora. Predvsem helikopterji imajo velik delež pri izgonu napadalcev iz N'Djamene. Uporniki niso imeli na voljo pravega orožja proti heli-kopterjem, proti oklepnim enotam pa so se uspešno borili. Po poročilu očividcev je čadska vojska izgubila 30 oklepnih vozil, med njimi tudi tanke T 55. Vladno stran je zelo okrepila še zračna pomoč franco-skih sil, nameščenih v Čadu6.Na politični ravni so mednarodne organizacije in nekatere afriške dr-žave začele takoj politično pritiska-ti na vpletene, naj končajo spopad. Libija je takoj ponudila mediacijo. Čad je tudi takoj obtožil Sudan za-

radi podpiranja čadskih upornikov z orožjem, opremo in borci. Med ujetimi uporniki v 135 bojih in po njih je bilo 40 odstotkov Sudancev. Tokrat se je tudi Afriška unija prvič ostro odzvala proti Sudanu. Zaradi takšnih vojaških aktivnosti v Čadu takoj začne bežati prebivalstvo, ki živi na območju spopadov. V Kamerun se je tako zateklo 20.000 prebivalcev N'Djamene, nekaj tisoč pa tudi v Nigerijo.

Misija eU kot podpora misiji UnaMIDDogodki v Čadu so postali aktualni predvsem zaradi reševanja darfur-ske krize. Po mnenju analitikov v Čadu od konca leta 2005 poteka državljanska vojna, ki pa je do neke mere omejena po prostoru in zmogljivostih. Na obeh straneh neposredno sodeluje malo sil. Razmere v Čadu, Srednjeafriški republiki in Sudanu so prisilile v beg velike množice prebivalstva. Zdaj je v Čadu 240.000 beguncev iz Darfurja in 50.000 begun-cev iz Srednjeafriške republike. Zaradi vojaških operacij v Čadu je 180.000 notranje razseljenih oseb. Humanitarni delavci redno oskrbujejo begunce, seveda pa je oskrba za begunce odvisna od politično-vojaških razmer v Čadu in Sudanu. Vojaške aktivnosti in vpadi

Džandžavidov ustavljajo delovanje humanitarnih delavcev ter redno oskrbo beguncev. Na drugi strani meje, v Darfurju, že nekaj let poteka ena največjih humanitarnih kriz na svetu. Pre-bivalstvo Darfurja se je leta 2003 politično organiziralo in uprlo vladi v Kartunu zaradi zapostavljanja regije. Finančne naložbe se končajo večinoma v osrednjem Sudanu. Su-danska vlada je na upor odgovorila z vojaško silo, pri čemer ji pomaga-jo nomadski Džandžavidi. Pri tem gre za staro tekmovalnost med kmeti in nomadi, ki ga je poglobilo širjenje Sahare v Darfur.Leta 2007 se je svetovna javnost končno zdramila, ko so posamezne države, OZN in Afriška unija (AU) začele aktivnosti za vzpostavitev mirovne misije v Darfurju. Vzposta-vili so hibridno misijo (OZN – AU) UNAMID7, ki je začela svoje delo v začetku leta. Na zahtevo Sudana na misiji ne smejo sodelovati evropske sile, zaradi česar je manj učinkovita. Vlada v Kartumu si ne želi rešitve darfurskega vprašanja s pomočjo mirovnih sil. Evropski mi-rovniki bi bili bistveno uspešnejši, kot bodo njihovi afriški, ki imajo že zdaj velike logistične težave in niso sposobni zaščititi prebivalstva. Misija EU v Čadu je nastala iz zave-sti, da je treba UNAMID podpreti

tudi s čadskega ozemlja, in zaradi francoskih interesov. Predvsem Francija si je zelo prizadevala za vzpostavitev evropske misije. Pri tem veliko drugih članic EU ni bilo pripravljenih sodelovati, vendar se je misija po precejšnji zamudi le vzpostavila. Naloga evropskih sil je zagotoviti redno oskrbo begunskih taborišč, pri čemer se ne smejo vpletati v notranje politične razmere v Čadu. Nepristranskost je eden izmed pogojev za uspešen konec misije.

Zahtevna naloga za sile eUEvropski mirovniki imajo kar nekaj izzivov, še posebno tisti, ki še nimajo izkušenj iz Afrike, ki je za Evropejce precej nevarna in zahtev-na dežela, v kateri bodo potrebova-li veliko previdnosti ter profesiona-lizma. V takšnih skrajnih razmerah se pokažeta usposobljenost vojaka in kakovost njegove opreme. Čad je zelo velika država s slabo razvito infrastrukturo. Premago-vanje razdalj je težavno in zahteva dobre voznike ter še boljše vzdrže-vanje vozil, zaradi česar morata biti dobra tehnika in usposobljen kader. Enota mora imeti na po-hodu s seboj vse, ker ni mogoča tekoča oskrba. Premičnost enot se bistveno zmanjša med deževno dobo, ki v Čadu traja od maja do oktobra. Na srečo dež zmanjša tudi premičnost sprtih strani, kar zniža intenzivnost spopadov. Območje misije je znano po veliko boleznih, zato bodo morali biti vojaki precej previdni in bodo morali dosledno upoštevati preventivne zdravstvene ukrepe. Predvsem se je treba zavedati, da lahko uživanje vode iz lokalnih izvirov povzroči neprijetna in tudi nevarna obolenja.Seveda je uspeh misije odvisen od tega, kako bo pripadnikom mirovnih sil uspelo vzdrževati razmerje med čadsko vojsko in čadskimi uporniki. Dejstvo, da lahko uporniki napadejo mirovne sile, bi bistveno otežilo njihovo delovanje. Pripadniki mirovnih sil bi morali precej več časa in priza-devanj vložiti v svojo varnost, kar bi jih odvračalo od njihove glavne naloge, to je zagotavljanje varnosti beguncev. Poleg tega bodo imeli pripadniki mirovnih sil veliko dela z organiziranim kriminalom in

24

Sv 7 STRokovne TeMe

pohodi Džandžavidov, ki se ohra-breni zaradi slabega delovanja sil UNAMID v Sudanu vsaj na začetku ne bi ustrašili spopada z evropski-mi vojaki. Posebno nevarni so tudi tako imenovani otroci bojevniki8, ki so v Afriki precej pogosti. Vzrok je v populacijski starosti, saj je skoraj polovica prebivalstva mlajša od 15 let, kar spretno izkoriščajo posamezniki pri zbiranju otrok za svoje oborožene akcije. Posebni ne-varnosti pri teh otrocih sta izredna nepredvidljivost in krutost.Rešitev darfurske krize je odvisna predvsem od Darfurja in Sudana. Evropske sile, nameščene v Čadu, lahko le posredno pripomorejo k reševanju te krize. Očitno je, da je darfurska kriza zaradi prihoda Evropejcev v Čad deležna veliko večje pozornosti evropskih držav in drugih pomembnih svetovnih udeležencev, kar po mnenju analiti-kov pomeni pomemben element za reševanje darfurske drame. Pritisk mednarodne skupnosti je tisti bistveni dejavnik, ki lahko v sedanjem stanju moči v tem delu Afrike največ pripomore k rešitvi krize. Afriška unija ni dovolj močna, da bi obvladovala Sudan. Do pred kratkim je Sudan zaradi afriške »kolegionalnosti« imel veliko podpore v Afriki. Veliko Afričanov je o pritiskih iz Evrope in ZDA menilo, da je to vmešavanje v afriške zadeve, kar je po njihovem mnenju nedopustno.Nova misija EU v Čadu bo s svo-jimi novimi silami in mandatom lahko bistveno vplivala na nadaljnji negotov razplet dogajanja v tem predelu Afrike. Za evropske mi-rovnike, ki naj bi odšli v to državo med deževjem, bo to zelo zahteven mandat, ki ga bodo ob težkih in negotovih razmerah lahko opravili le z veliko profesionalnosti, dobro opremljeni in z močno podporo evropske ter svetovne politike.

območje odgovornosti misijeOperacija EU v Čadu poteka v osrednjem delu vzhodnega Čada do meje s Sudanom, na jugovzho-du Čada in severovzhodu Sre-dnjeafriške republike. Operacija EU Čad je humanitarna operacija, katere cilj je zagotoviti podporo aktivnostim OZN na vzhodu Čada in severozahodu Srednjeafriške

republike, na celotnem območju operacije, predvsem na obmo-čju, kjer so begunska taborišča z begunci iz Darfurja in z notranje razseljenimi osebami, poleg tega pa morajo pripadniki misije tudi zagotoviti varnost in nemoteno delo humanitarnih delavcev in drugega osebja, ki pomaga pri izvajanju projektov OZN na pri-zadetem območju ter pri zaščiti civilistov.V operaciji je načrtovano sode-lovanje 4000 vojakov, pri čemer je doseženo stanje približno 3500 vojakov. Poveljstvo opera-cije (OHQ) je v Mont Valerienu pri Parizu v Franciji, poveljstvo sil (FHQ) pa v Abecheju v Čadu. Francija kot vodilna država v operacijo prispeva 2000 vojakov in približno deset helikopterjev, Irska 400 vojakov, Poljska 400 vojakov in helikopterja, Švedska 200 vojakov, Avstrija 160 vojakov, Romunija 120 vojakov, Belgija 100 vojakov, Nizozemska 30 vojakov, Finska 60 vojakov, Italija mobilno bolnišnico role 2, Slovenija 15 vojakov, Portugalska in Grčija vsaka transportno letalo hercules C-130, Španija transportni letali casa C-295, Rusija in Ukrajina pa predvidoma dodatno opremo, in sicer težka transportna letala ter taktični transport.

1 Francozi so želeli povezati Afriko na smeri zahod–vzhod, Angleži pa na smeri sever–jug.2 Premikanje meje med Čadom in Sudanom ter vojaške aktivnosti. 3 Volitve so sicer »demokratične«, vendar je izid znan vnaprej in so bolj ali manj dirigirane. 4 Janjaweed – v originalu Devils on the Hor-se back oziroma hudiči na konjskem hrbtu.

5 Napad na vladno in predsedniško palačo je bil domnevno izveden zaradi nepozna-vanja mesta.6 Francoske enote imajo na glavnem letali-šču nameščene bojne helikopterje. 7 UNAMID – United Nations African Union Mission in Darfur. 8 V Afriki je na splošno pereč problem tako imenovanih otrok bojevnikov, starih od 8 do 15 let.

Org. struktura št. ljudi lokacija Območje delovanja

izvidniška skupina Forchana jv Čad in SZ SaR

NPe Forchana jv Čad

Pripadnik OHQ Pariz Pariz

Pripadnik FHQ abeche območje operacije

Sestava slovenskega kontingenta

Chad – a global security challenge for the eUin early May a Slovenian army contingent is scheduled to depart for an operation in Chad, where approximately 4,000 eU peacekeeping troops are currently deployed under French command. the Slovenian contingent, from the special operations unit, will be based in south-east Chad along the border with Sudan and the Central african Republic and its tasks will include reconnaissance, observation and control of traffic movements and urban settlements, and the verification of intelligence data in the area for which it is responsible. the Slovenian army has already sent two officers to the mission headquarters in Paris and Chad. Owing to the difficult climate and the uncertain political, social and economic conditions, the Chad mis-sion is one of the hardest operations in which the Slovenian army has taken part to date. the article offers a more detailed presentation of conditions in this african country, home to almost 11 million people, 80% of whom live in poverty, and of the tasks of peacekeeping troops in the eU operation.

Begunsko taborišče v Darfurju

Foto

grafi

ja: u

ploa

d.w

ikim

edia

.org

25

Ostrostrelec –

Nekoč so ostrostrelci veljali za najslabšo vrsto vojaka, za nekako vojaško podgano ali še huje. Danes imajo ostrostrelci drugačen, bolj zaslužen položaj. izurjeni in izkušeni posamezniki so redka vojna dobrina, ki pravilno postavljeni in uporabljeni lahko naredijo veliko škodo nasprotniku. Čeprav ostrostrelec še ni odločilni dejavnik v vojni in do zdaj še noben tako imenovani sniper ni spremenil poteka vojne, je njihovo delovanje zelo pomembno, ko se v vojni merijo prednosti in slabosti vojsk v spopadu. vojna je v bistvu ekonomika. Zmaga ali poraz je odvisen le od dveh nalog, in sicer kako opraviti dano nalogo s čim manj sredstvi in kako s tem povzročiti nasprotniku čim večjo škodo. vojska, ki ima več sredstev ali jih zna bolje uporabljati, zmaga. Ostrostrelec je za to zelo primeren, čeprav porabimo več denarja za njegovo urjenje kot za navadnega vojaka, toda to se vrne z ostrostrelčevo izjemno natančnostjo in uspešnostjo zadetka, njegovim izvidniškim delovanjem ter psihološkim učinkom pri nasprotniku.

nevidno orožje

Besedilo: Gregor logar Fotografiji: upload.wikimedia.org

Zgodovina ostrostrelcevOstrostrelci so stari toliko kot orožje na daljavo. Že v srednjem veku so angleški lokostrelci z znanimi loki longbow streljali dlje in bolje kot kdorkoli drug, kar so občutili Francozi med stoletno vojno. Nekaj sto let pozneje so isto doživeli Britanci, ko so med ameriško vojno za neodvisnost padali v zasede in umirali pod nenadnim ter zelo natančnim ameriškim ognjem. Prav v tej vojni so ameriški ostrostrelci prvič dobili povelje, da naj streljajo predvsem na častnike, kar je bilo po takratni angleški miselnosti zelo neprimerno oziroma to ni bilo primerno za uglajene moške. Takrat so na ostrostrelce prvič začeli gledati z zaničevanjem, kar se je pri Angležih še okrepilo s smrtjo njihovega največjega pomorščaka lorda Nelsona, ki ga je v zna-meniti bitki pri Trafalgarju ubil francoski ostrostrelec. Zaničevanje do ostrostrelcev je bilo značilno tudi za Američane, ki so bili do prve svetovne vojne prepriča-ni, da je vojna častno dejanje, v katerem se nasprotni-ka pomerita odprto brez skrivanja in boljši zmaga. To je vidno tudi pri znanih obračunih na Divjem zahodu,

kjer sta si nasprotnika stala odkrito drug proti dru-gemu. Seveda noben Američan ne bo povedal, da so najbolj zloglasne revolveraše, ki se jim nihče ni upal upreti, pobili nič hudega sluteče s streli v hrbet. Med drugo svetovno vojno in pozneje v Vietnamu so ostrostrelce končno začeli bolj spoštovati. V drugi sve-tovni vojni so za ostrostrelce izbrali kar tiste vojake, ki so bili najboljši strelci, jih poslali v eno- ali dvoteden-ski tečaj, jim dali malo boljšo puško in poslali nazaj na bojišče. Tisti, ki so preživeli prvih nekaj tednov, so se ponavadi izurili v prvovrstne ostrostrelce. Prvih pet najboljših ostrostrelcev izvira prav iz druge svetovne vojne. V Vietnamu so navadni ameriški vojaki za uboj enega nasprotnika porabili povprečno kar 200.000 nabojev, ostrostrelci pa so to po statistiki dosegli z 1,3 strela. V nekaterih virih literature boste našli tudi drugačne številke, na primer 300.000 nabojev za vojaka in 1,7 naboja za ostrostrelca, toda zelo velike razlike v porabljenih nabojih so povsod. V Vietnamu so ostrostrelsko bojevanje izvajali najprej pripadniki Severnega Vietnama, vendar so ameriške enote zaradi veliko ranjenih in mrtvih hitro prevzele podobno taktiko, začele uporabljati vietnamski ma-skirni vzorec tiger stripe in celo zaposlovale domači-ne, da so jih učili premikanja in preživetja v džungli. Ameriški ostrostrelci so kmalu postali tako izurjeni, da je Severni Vietnam na njih razpisal denarne nagra-de, ki so bile enake triletni plači povprečnega vojaka severne vietnamske vojske.Danes so ostrostrelci priznana in spoštovana veja kopenske vojske. Namesto nekajdnevnih hitrih tečajev imajo priznane šole z dolgoletno tradicijo, na katerih se ostrostrelci šolajo tudi po več mesecev. Vsaka voj-ska ima svoj način urjenja ostrostrelcev, vendar pa se razlikujejo le v malenkostih. Povprečni treningi trajajo približno pet tednov. Brez izjeme so zelo psihično in fizično zahtevni, saj so ostrostrelci pri svojih nalogah izpostavljeni večjim psihofizičnim naporom kot drugi vojaki. Mogoče jih prav zato filmska industrija kaže kot osamljene heroje, ki zdržijo nečloveške napore in na koncu kljub vsemu zmagajo. Pravi ostrostrelci niso heroji, temveč predani posamezniki z izredno zahtev-nim in stresnim poklicem.

Trening in uporaba ostrostrelcaV nasprotju s filmsko industrijo, ki ostrostrelce prika-zuje le kot hladnokrvne ubijalce, opravljajo ostrostrel-ci še veliko drugih nalog. Čeprav je njihova glavna naloga zagotavljanje natančnega ognja na velikih razdaljah, jih večina vojsk redno uporablja tudi za vo-jaško izvidovanje, zbiranje informacij o nasprotniku in za usmerjanje artilerijskega ognja. Tudi zagotavljanje ognja ne pomeni vedno streljanja na ljudi, temveč so ostrostrelci učinkoviti pri uničevanju ali onesposoblja-

nju pomembnih neživih objektov, kot so poveljniška vozila, centri zvez ali celo parkirana letala. Pri tem moramo poudariti, da skoraj vse vojske poznajo dva tipa ostrostrelcev. Prvi je ostrostrelec na ravni skupine ali voda. To pravza-prav ni pravi ostrostrelec, temveč je le navaden vojak, ki v skupini ali vodu najboljše strelja in včasih celo dobi malo boljšo puško. Ima le najbolj osnovno ostrostrelsko znanje ali pa še tega ne. Namesto ostrostrelec mu rečejo boljši strelec, natančni strelec ali kaj podobnega.Pravi ostrostrelec je ponavadi na ravni bataljona ali podobne enote. Opravljeno ima usposabljanje, med katerim se je naučil veliko stvari, ki

Sv 7

26

PReDSTavljaMo vaM

najdaljši zadetek Najdaljši potrjeni uboj se je zgodil na 2430 metrih, izve-del pa ga je ameriški desetnik Rob Furlong med vojno v afganistanu marca 2002. Desetnik je uporabil repetirno puško mcmillan taC-50 kalibra 12,7 mm, pri čemer je naboj letel približno 4,5 sekunde.

jih navadni vojak ali natančni strelec ne potrebuje. Napredno maskiranje, pri čemer si ostrostrelec svojo zna-čilno obleko ghillie suit ponavadi naredi sam, večina pa ima več oblek za različne terene, določanje razdalj in napredna taktika so le nekatere veščine, najbolj pomembna pa je seveda balistika. V nasprotju z na-vadnim strelcem mora ostrostrelec pri letu svojega naboja upoštevati veliko zunanjih dejavnikov, kot so položaj Sonca, smer in moč vetra ter vlažnost ozračja, najboljši ostrostrelci pa upoštevajo celo take malenkosti, kot je temperatura cevi. Naboj, izstreljen iz hladne cevi, na-mreč drugače leti kot tisti iz tople ali vroče cevi.

Tudi orožje ostrostrelca je drugačno. V nasprotju z običajnim avtomatskim orožjem pehote so ostrostrel-ne puške polavtomatske ali repetirke. Redko katera ostrostrelna puška ima še avtomatski način. Tudi kalibra jurišnih in ostrostrelnih pušk se navadno razli-kujeta. Ostrostrelec se sam ali v dvojicah ostrostrelca in opazovalca, čeprav se uvedba tega sistema pripisuje Američanom, so ga prvi uporabljali Rusi, premika po svoje, ker so njegove naloge drugačne kot naloge voda. Natančni strelec se premika z vodom ali skupi-no, saj ima enake naloge kot njegova enota.Čeprav je urjenje ostrostrelcev temeljito, naporno in naj bi kandidati pridobili vse znanje, ki ga potrebujejo, da lahko delujejo in tudi preživijo na bojnem polju, morajo kandidati že pred urjenjem pokazati določene sposobnosti, ki jih ločijo od drugih vojakov. To so:– dobro streljanje: kandidat mora biti že pred

urjenjem eden najboljših strelcev v svoji enoti, saj je urjenje namenjeno temu, da svoje strelske

sposobnosti dopolni, ne pa šele razvije. V veliko vojskah trdijo, da so lovci in športni strelci odličen ostrostrelski kader;

– fizična pripravljenost: ostrostrelci so pogosto izpostavljeni napornim delovnim razmeram, večdnevnemu delovanju na sovražnem ozemlju, slabim vremenskim razmeram, pomanjkanju hrane, vode in spanja itn. Ostrostrelec mora zdržati vse te nevšečnosti, pri čemer mu zdravje, refleksi in zbranost ne smejo začeti pešati;

– oster vid: ostrostrelčevo prvo in največje orožje je njegov vid, ki mora biti odličen. Barvna slepo-

27

ta je lahko tudi slabost, saj ostrostrelec zaradi nje lahko zgreši nasprotnike, ki se dobro zamaskirajo v enake barve kot okolje. Nošenje korekcijskih očal v veliko vojskah načeloma ni ovira za vstop med ostrostrelce, toda pri tem se vedno postavlja vprašanje, kaj bo tak človek naredil, če se mu na bojni nalogo očala poškodujejo ali jih izgubi;

– kajenje in uživanje alkohola: za to v večini vojsk ni napisanega pravila, da dober ostrostrelec ne sme kaditi ali uživati alkohola v prostem času, vendar pri rednih kadilcih in uživalcih alkohola vedno obstaja strah, da bo daljša vzdržnost od teh dveh substanc, na primer med večdnevno bojno nalogo, pri ostrostrelcu povzročila abstinenčno krizo, zaradi katere bodo trpeli zbranost, koncen-tracija, refleksi in še kaj. Kajenje in alkohol sta med bojno nalogo seveda strogo prepovedana;

– umske sposobnosti: da lahko ostrostrelec uspešno opravi svoje naloge, se mora naučiti veliko stvari, in sicer balistiko, tipe in lastnosti najpogostejših kalibrov, radijske in druge zveze, opazova-ti in usmerjati artilerijski ogenj, orientacijo, vojaško izvidovanje in poročanje, prepoznavati različ-ne uniforme in opremo, pravilno ocenjevati razdalje in še kaj;

– čustvena stabilnost: ostrostre-

lec mora biti sposoben mirno in namerno uničevati tarče, ki mu največkrat ne pomenijo ne-posredne nevarnosti. Izkušnje so pokazale, da je precej laže ubijati v samoobrambi ali za za-ščito drugih, če jim grozi nepo-sredna nevarnost. Ostrostrelec ne sme čutiti vznemirjenja ali obžalovanja in se ne sme obo-tavljati. Čeprav obstajajo precej zanesljivi psihološki testi, se navadno šele na bojnem polju pokaže, ali je ostrostrelec spo-soben sprožiti strel ob pravem času na pravem kraju;

– obvladovanje terena: ostrostre-lec mora biti domač v vsakem okolju, mora znati predvidevati večino dogodkov, ki se lahko zgodijo v določenem okolju, na primer plazove v snežnih razmerah, izsušenost v puščavi, mrzlico v močvirjih itn., mora znati postaviti dobro skrita zaklonišča iz materiala, ki mu je na voljo.

ostrostrelne puškeOstrostrelec mora torej imeti določene lastnosti, ki niso značilne za vsakogar, poleg tega pa mora opraviti posebno usposabljanje. Tretji, prav tako pomemben del ostrostrelca je njegovo orožje. Ostrostrelčeva puška mora izpolni-ti tri pogoje. Mora biti odporna na slabe vremenske razmere in tudi

brez vzdrževanja ter čiščenja mora na dolgi rok zagotavljati natanč-nost zadetka. Njena sestava mora zagotavljati preprosto razdiranje in popravljanje kar na terenu. Poleg tega ne sme biti preveč težka in mora imeti tudi mehanske merke, če se optična namerilna naprava pokvari ali razbije. Ostrostrelske puške se delijo na puške standardnih kalibrov in puške velikih kalibrov. Pri puškah prvega tipa je najbolj uporabljan kaliber 7,62 x 51 mm NATO (.308 winchester), pri puškah drugega tipa pa 12,7 x 99 mm (0,5 BMG).

Ta orjaški kaliber se največkrat uporablja za uničevanje objektov ali vozil. Te puške zato imenujejo tudi antimaterial gun. Rekorderji na tem področju so Hrvati, ki so ustvarili RT-20, kar je okrajšava za ručni top 20 mm, torej puško z naboji 20 x 110 mm. Ta puška še danes velja za eno najmočnejših pušk na svetu. Druge najbolj znane ostrostrelske puške velikih kalibrov so ameriška barett M82 in njene različice, kitajska M99, avstrijski steyr .50 HS, francoska hecate II, angleška AI AS50, ruska KSVK 12,7 in jugoslovanska M-93 crna strela, ki so jo izvažali v več držav, med drugim tudi v ZDA. Puške standar-dnih kalibrov so seveda še bolj šte-vilne in tudi bolj uporabljane. Med najbolj znanimi so ruski dragunov, ameriški M24, angleški accuracy international AE, nemški mauser in njegove različice, švicarski sig-sau-er in njegove različice, kar poznana pa je tudi slovenska M-76.Naštete vrste orožja so najbolj znani in uporabljani modeli pušk, kar pa ne pomeni, da so tudi naj-boljši. Tovarne po svetu nenehno preizkušajo nove materiale, kalibre in puške, ki naj bi zagotavljale še večjo zanesljivost zadetka na še večjih razdaljah. Taka primera sta avstrijska puška AMR/IWS 2000, ki uporablja podkalibrski izstrelek 15,2 mm, in ruski VSSK vjčlop, ki je bil narejen le za potrebe ruskega FSB, naslednika KGB, in ki ga je javnost videla le enkrat, na sejmu Interpolitex 2005 v Moskvi.

*število potrjenih ubojev, pri katerih je bil poleg ostrostrelca še en vojak, ki je potrdil zadetek.

najboljši ostrostrelci

ime vojna Država število*

Simo Hayha ii. sv. v. Finska

Nikolaj jakovlevič ii. sv. v. Rusija

vasilij Zajcev ii. sv. v. Rusija

Matthias Hetzenauer ii. sv. v. Nemčija

Sepp allerberger ii. sv. v. Nemčija

Billy Sing i. sv. v. avstralija

adelbert Waldron iii vietnam ZDa

Charles B. Mawhinney vietnam ZDa

Neville Methven i. sv. v. južna afrika

Carlos Hathcock vietnam ZDa

Sv 7

28

PReDSTavljaMo vaM

ko je bil 4. oktobra 1957 v vesolje izstreljen prvi umetni satelit Sputnik i, so morali mednarodni pravniki na novo opredeliti meje vesolja. Z razvojem letalstva in letalskih sil številnih držav jih je namreč veliko razširilo svoje meje, ki so obsegale tudi zračni prostor nad njimi. Zato so pripravili mednarodni zakon, da ves zračni prostor nad državo, nad katero letijo zračna plovila, pomeni tudi ekskluzivno pravico te države.

Vojaška dimenzija mednarodnihvesoljskih programov

Besedilo: Miloš krmelj*

Z začetkom vesoljskih poletov se je pojavilo tudi vprašanje, kako naj bi se take meje razširile v vesolje. Pro-jicirale naj bi se do višine, na kateri je tehnično mogoče zagotoviti nad-zor vesoljskega prostora, vendar pa je taka omejitev odvisna od vedenja in sposobnosti naprednih ali po-polnih vesoljskih letal ter njihovih pogonskih motorjev. Alternativno bi se lahko tako višino arbitrarno omejilo na 100 kilometrov. Ko je bil v orbito okrog Zemlje izstreljen prvi umetni satelit, je bilo treba najti še drugo definicijo. Meja ali omejitev med nacionalnim in med-narodnim vesoljskim prostorom je zdaj določena na višini, na katero je mogoče poslati umetni satelit, da ta vsaj enkrat obkroži Zemljo. Ta višina je od površine Zemlje od-daljena od 120 do 160 kilometrov.Širitev v vesolje obsega predloge, ki so jih sprejeli Združeni narodi, ko so mislili na nemilitarizacijo na Antarktiki. Nekdanji ameriški pred-sednik in vodilni zavezniški general med drugo svetovno vojno Dwight Eisenhower je generalni skupščini ZN 23. septembra 1960 dal tak predlog o vesoljskem prostoru in drugih nebesnih telesih, da naj ne bi bili področje vojaških aktivnosti. Nobena država naj ne bi v orbito okrog Zemlje ali v večje vesoljske globine pošiljala orožje, ki bi lahko povzročilo množično uničevanje. Prav tako naj bi vse izstrelitve vesoljskih plovil nadzorovali Združeni narodi. Ustanovil naj bi se tudi program mednarodnega sodelovanja, ki naj bi poudarjal miroljubno uporabo vesoljskega prostora in bi vključeval vse države

članice ZN. Omenimo naj, da je leto pred tem generalna skupščina ZN 22. decembra 1959 soglasno spreje-la podoben predlog, ki je bil: »V interesu človeštva je, da se omeji v miroljubnem izkoriščanju vesolja, ki bi tako koristilo vsem ljudem sveta ne glede na ekonomski in znanstveni razvoj.«

vojaški vidiki vesoljaMed prvimi potovanji človeka v vesolje leta 1961 in podpisi vesolj-ske pogodbe leta 1967 so vesoljske velesile ZDA in SZ ter malo manj tudi Francija in Velika Britanija nadaljevale raziskovanje vesolja, vendar se nobena od obeh ome-njenih vesoljskih velesil ni omejila le na miroljubne dejavnosti. Sicer sta izvajali dejavnosti za civilne namene, hkrati pa sta dodajali novo dimenzijo v svojem vojaškem de-lovanju. Ko so poskusne balistične rakete dosegle višino od 1200 do 1500 kilometrov, je bilo že mogoče reči, da se je začela militarizacija vesolja. Ko je avgusta 1957 general-ni sekretar sovjetske komunistične partije Nikita Hruščov naznanil, da je njegova država uspešno preizkusila balistične izstrelke, ki lahko preletijo ocean, se je končala le miroljubna uporaba vesoljskega prostora. Od takrat je vesolje posta-lo prizorišče za vojaško delovanje.27. januarja 1967 je bil v Moskvi, Londonu in Washingtonu podpisan vesoljski sporazum. To je bila enaka resolucija kot tista, ki so jo Združeni narodi sprejeli 17. marca 1963 in ki je takrat prepovedovala državam, da namestijo jedrsko ali drugo podobno orožje za mno-

žično uničevanje v orbito Zemlje. Takrat ta resolucija ni omenjala vojaške uporabe vesoljskega prostora, saj je bilo za kaj takega že prepozno. ZDA so preučeva-le možnost razvoja vesoljskega letala, ki je bil predhodnik shuttla. Sovjetska zveza je že preizkušala orbitalni sistem bombardiranja, namen tega programa pa je bil, da ameriške vojaške instalacije napadejo od zadaj. Sovjetska zveza je prav tako začela razvijati protisatelitski sistem, ki naj bi uničeval nasprotnikove, sovražni-kove ali ameriške satelite. Ta razvoj je kljub zahtevnosti in številnim oviram kar dobro potekal. Tako so bili takrat edina država, ki je imela razvit aktiven vesoljski obrambni

sistem, namenjen uničevanju tujih satelitov. Danes je fotografiranje iz vesolja, namenjeno vojaškemu zbi-ranju obveščevalnih podatkov ali vohunjenju, že kar pogosto. Prav tako iz orbite poteka elektronsko zbiranje podatkov, opazovanje in preverjanje mednarodnih sporazu-mov, pregled nad selitvami ljudi po svetu ter kartografiranje terena, da se zagotovi natančnost balističnih izstrelkov. Strateške komunikacije in navigacija po morju ter številne druge dejavnosti potekajo skladno z napotki in navodili vesoljskega sporazuma iz leta 1967.

*Miloš Krmelj je predstavnik Mednarodne vesoljske univerze (I. S. U.) za Slovenijo in redni član in regionalni sekretar Mednaro-dne akademije za astronavtiko (I. A. A.).

Foto

grafi

ja: w

ww

.pat

rick.

af.m

il

29

Sv 7STRokovne TeMe

Reševalcem nagradne igreMed fotografijama je pet razlik. Poiščite jih, označite na fotografiji ali jih na kratko opišite ter pošljite po pošti do petka, 9. maja 2008, na naslov Uredništvo revije Slovenska vojska, vojkova cesta 59, 1000 ljubljana, ali po elektronski pošti na naslov urednistvo.sv@mors.si s pripisom za igro Poiščite razlike. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca.

Dobitnik nagrade za pravilno rešitev iz prejšnje številke je Marko Grm, Srednja vas 60, 4267 Srednja vas.

Poiščite razlike

Foto

grafi

ja in

foto

mon

taža

: Bru

no t

oič

30

RaZveDRIloSv 7

Reševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: HIMna Sv, naPRej ZaSTava Slave.Nagradi prejmeta: vesna Gorjanc, šempeterska 14, 4000 kranj, in Ignac Farkaš, jakčeva 39, 1000 ljubljana. Nagrajencema čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 9. maja 2008, na naslov: Uredništvo revije Slovenska vojska, vojkova cesta 59, 1000 ljubljana.

ime in priimek: ....................................................................................

Naslov: ................................................................................................

Pošta:...................................................................................................

Rešitev gesla: ......................................................................................

.............................................................................................................

.............................................................................................................

31

PRAZNUJTE Z NAMI DAN SLOVENSKE VOJSKE

10. maj 2008od 10. do 18. ure

VOJAŠNICE SLOVENSKE VOJSKE V ANKARANU, CELJU, CERKLJAH OB KRKI, V KRANJU, MARIBORU, NOVEM MESTU, PIVKI, SLOVENSKI BISTRICI, VIPAVI, NA BOHINJSKI BELI, VOJAŠNICA FRANCA ROZMANA STANETA V LJUBLJANI IN VOJAŠNICA 26. OKTOBRA NA VRHNIKI

ŠPORTNE IGRETEKMOVANJA

ZABAVAVEC INFORMACIJ NA:

www.slovenskavojska.siF

oto

gra

fije:

Bru

no T

oic

, o

blik

ova

nje:

Po

lona

Cel

har

SLOVENSKA VOJSKA