tretji izziv:

10
Tretji izziv: ŽIVO OBČESTVO

Upload: geneva

Post on 07-Jan-2016

21 views

Category:

Documents


2 download

DESCRIPTION

Tretji izziv:. ŽIVO OBČESTVO. 13 . Tretji izziv: Moje mesto v živem občestvu. Srečati Kristusa, zaupati se Kristusu, oznanjati Kristusa – to so stebri naše vere, ki se vedno znova poglabljajo v središčni točki, ki je evharistija. papež Frančišek. I. Duhovna poglobitev. - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

Tretji izziv:

ŽIVO OBČESTVO

1313. . TretjiTretji izziv:

Moje mesto Moje mesto v živem občestvuv živem občestvu

Srečati Kristusa,zaupati se Kristusu,oznanjati Kristusa –

to so stebri naše vere,ki se vedno znova

poglabljajo v središčni točki,ki je evharistija.

papež Frančišek

I. Duhovna poglobitevI. Duhovna poglobitev

Svetopisemski odlomekNekaj žená spremlja Jezusa (Lk 8,1-3)Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žená, ki jih je ozdravil zlih duhov in bolezni: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov, Ivana, žena Herodovega oskrbnika Husa, Suzana in veliko drugih, ki so jim stregle iz svojega premoženja.

Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žena (Lk 8,1-3)Jezusa spremljajo dvanajsteri in ženske, ki so na lastni koži doživele moč

njegove besede. To je začetek jedra Cerkve in tvorijo ga tisti, ki Jezusa poslušajo in so z njim. Cerkev je nujno misijonarska, torej »apostolska«. Vsem hoče oznaniti osvobajajočo Božjo ljubezen. Za učenca je biti z Gospodom najlepša in najvrednejša oznaka. Ta oznaka velja tako za dvanajstere, ki so »bili z njim« v zemeljskem življenju kot tudi za vsakega vernika, ki je poklican k temu, da vstopi v občestvo z njimi, ki so »v občestvu z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom« (1 Jn 1,1-4). »Biti z njim« poudarja osebni vidik ljubezni, ki veže učenca na Gospoda. Njegova največja želja je, da bi bil v njegovi družbi. Kot prijatelj s prijateljem hoče z njim deliti svoje življenje,

Uvodno razmišljanje

ideale in delo, samo da bi bil skupaj z njim. Vse drugo je drugotnega pomena. Njegove oči se ga ne naveličajo gledati in njegovo srce se ga ne naveliča ljubiti. Njegove noge hodijo za njim in njegove roke ga iščejo. Evangelij je bil napisan prav za nas, da bi ga, četudi ga nismo videli osebno, lahko spoznali, ljubili, hodili za njim, ga videli v poslušnosti njegovi besedi ter ostali za vedno z njim, ki je smisel vsega našega življenja. Ta Jezusova družba je odprta tudi za ženske. Morebitne kulturne ali naravne razlike so drugotnega pomena v primerjavi s privilegijem »biti z njim«, ki je življenje samo. Vsakršno razlikovanje je namenjeno temu, da izgine ali da dobi nov, pozitiven pomen. Dvanajsteri, žene in »mnogi drugi« sestavljajo prvo skupnost potujoče Cerkve, ki pušča za sabo preteklost strahu in svobodno hodi oznanjat.

Prim. Silvano Fausti, Skupnost bere Lukov evangelij, 235–238.

Osebno premišljevanje 20 minut

1. Kako prepoznavam in uresničujem svoje poslanstvo v občestvu?

2. Ali moje življenje ljudem, s katerimi se srečujem, odseva živo vero v Jezusa Kristusa?

3. Jezus je hodil od mesta do mesta. On ni odnehal in se ni naveličal. Kaj pa jaz? Kdaj obupujem in se prepuščam malodušju?

Gospod, prosim te, da bi prepoznal svoje mesto v občestvu in se zavedel svojega apostolskega poslanstva.

II. Redno pastoralno deloSejo nadaljujemo z obravnavo tem rednega pastoralnega dela.

Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana