Trg dela

Območna služba LjubljanaObmočni službi Trbovlje

www.ess.gov.si

Januar 2011

Predstavitev območja, ki ga strokovno pokriva ZRSZ Območna služba Ljubljana

Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Ljubljana strokovno pokriva 10 upravnih enot in 35 občin, ki statistično sodijo v štiri regije: Osrednjeslovensko, Goriško, Notranjsko-kraško in Jugovzhodno Slovenijo.

ZNAČILNOSTI

Območje, ki ga strokovno pokriva ZRSZ OS Ljubljana

predstavlja petino države, na njem živi 27-odstotkov prebivalstva Slovenije in dela 35% zaposlenih v Sloveniji. Stopnja registrirane brezposelnosti v novembru 2010 (9,1%) je nižja od slovenske (11,1%). Brezposelnih je 24,9-odstotkov od vseh

registriranih brezposelnih v državi.

Predstavitev območja, ki ga strokovno pokriva ZRSZ Območna služba Trbovlje

Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Trbovlje strokovno pokriva 4 upravne enote in 5 občin, ki statistično sodijo Zasavsko in Osrednjeslovensko regijo.

ZNAČILNOSTI Območje, ki ga strokovno pokriva ZRSZ OS Trbovlje predstavlja: 2,9 % države, na

njem živi in dela 3,2 odstotka prebivalstva in 2,1 zaposlenih v Sloveniji.Stopnja registrirane brezposelnosti v novembru 2010 (11,6 %) pa je večja kot

slovensko povprečje (11,1 %). Brezposelnih je 3,2 odstotkov vseh registrirano brezposelnih v državi, problematična

je predvsem struktura brezposelnih oseb.

Značilnosti regij OS Trbovlje in OS Ljubljana

1. Zmanjšanje števila delovno aktivnih prebivalcev

2. Umirjanje priliva v brezposelnost, oblikovanje težje zaposljivih skupin – dolgotrajno brezposelne osebe, starejši.

3. Povečanje števila prijavljenih prostih delovnih mest v primerjavi z 2009, še vedno pa ne dosegamo let pred gospodarsko krizo.

4. Rast števila brezposelnih oseb (v primerjavi z decembrom 2009 za 6 % na OS Trbovlje in za 26,3% na OS Ljubljana).

5. Zaposlovanje za določen čas.

Struktura brezposelnih oseb v OS Ljubljana

Število brezposelnih v OS Ljubljana se je v letu 2010 povečalo, v primerjavi z letom 2009 za 26,3%. V strukturi brezposelnih oseb so se povečali delež oseb s VI. in višjimi stopnjami izobrazbe, delež dolgotrajno brezposelnih ter delež starejših brezposelnih oseb.

Leto VsiI.+II. st. izobr.

VI.+ st. izobr.

Iskalci prve zap.

Dolgotraj-no brez-poselni

Stari do 26 let

Stari do 26 let brez izobr.

Stari 50 in več

Presež-ki, ste-čajniki

Invalidi

dec.06 16.775 37,4 13,7 22,7 51,2 16,9 7,8 29,7 22,1 10,5

dec.07 14.560 36,8 14,1 18,2 52,1 12,7 5,3 35,9 24,0 14,9

dec.08 13.770 37,5 14,1 15,9 47,9 11,5 5,1 36,1 25,2 16,5

dec.09 21.142 35,0 14,5 15,1 34,2 12,2 4,9 31,3 32,0 12,9

dec.10 26.700 33,4 15,2 15,0 41,0 10,5 4,1 36,2 32,0 10,2

SLO dec.10

110.021 36,3 11,6 14,9 43,1 13,1 4,4 35,4 29,0 13,6

Struktura brezposelnih oseb v OS Trbovlje

Število brezposelnih v OS Trbovlje se je letu 2010 povečalo, v primerjavi letom 2009 za 6 %. V strukturi brezposelnosti naraščajo deleži oseb z višjo in visoko izobrazbo, deleži starejših brezposelnih oseb in dolgotrajno brezposelnih oseb. Znižali pa so se deleži BO brez izobrazbe, presežkov in stečajnikov ter mladih.

BOI.+II. st.

izob.

VI.+ st.

izob.

Iskalci prve zap.

Dolgotrajno brezp.

Stari do 26 let

Stari do 26 let brez

izob.

Stari 50 in več

Presežki, stečajnik

Invalidi

Dec. 2006

2.899 41,6 6,4 24,6 51,6 25,0 8,3 21,9 20,1 7,3

Dec. 2007

2.505 40,3 6,7 19,9 47,8 20,2 6,5 26,3 21,2 8,5

Dec. 2008

2.295 40,2 6,6 16,7 47,5 18,6 6,1 29,5 24,2 10,9

Dec. 2009 3.267 40,6 7,1 14,8 35,7 18,2 6,7 25,4 30,0 9,9

Dec. 2010 3.464 39,0 8,2 14,7 42,6 15,4 5,4 31,3 29,0 9,9

SLO (dec. 2010)

110.021

36,3 11,6 14,9 43,1 13,1 4,4 35,4 29,0 13,6

Brezposelni iskalci prve zaposlitve

1. V OS Ljubljana sta bila ob koncu decembra 2010 brezposelna 4.002 iskalca prve zaposlitve (15% od vseh brezposelnih), to je 25,3% več kot decembra 2009.

2. Največ iskalcev prve zaposlitve je imelo V., I.-II. in VII. stopnjo izobrazbe.

3. Med iskalci prve zaposlitve je bilo največ:• delavcev brez poklica• gimnazijskih maturantov• ekonomskih tehnikov• pomožnih delavcev• oseb z osnovnošolsko izobrazbo• prodajalcev

Brezposelni iskalci prve zaposlitve

1. V OS Trbovlje je bilo ob koncu decembra 2010 brezposelnih 510 iskalcev prve zaposlitve (14,7 % od vseh brezposelnih), to je 5,2 % več kot decembra 2009.

2. Največ iskalcev prve zaposlitve je imelo V. ,I.-II. in IV. stopnjo izobrazbe.

3. Med iskalci prve zaposlitve je bilo največ:• delavcev brez poklica

• gimnazijskih maturantov• ekonomskih tehnikov• oseb z osnovnošolsko izobrazbo• prodajalcev• pomožnih delavcev• gradbenih tehnikov.

Izobrazbena struktura priliva ISKALCEV PRVE ZAPOSLITVE v OS Ljubljana v letu 2010

V evidenco brezposelnih oseb se je v letu 2010 prijavilo 4.028 iskalcev prve

zaposlitve, to je 6,5% več kot v letu 2009. Priliv iskalcev prve zaposlitve se je

zmanjšal samo na III.-IV. stopnji izobrazbe.

Izobrazbena struktura priliva ISKALCEV PRVE ZAPOSLITVE v OS Trbovlje v letu 2010

V evidenco brezposelnih oseb se je v letu 2010 prijavilo 549 iskalcev prve

zaposlitve, to je 2,9% manj kot v letu 2009. Priliv iskalcev prve zaposlitve se je

zmanjšal na III. in IV. stopnji.

Stopnja brezposelnosti po starostnih skupinah po anketi o delovni sili, Slovenija

15 – 24 let 25 – 49 let 50 – 64 let skupaj

2000 16,8 5,7 6,2 7,0

2001 18,1 5,1 4,8 604

2002 16,7 5,4 4,3 6,4

2003 17,4 5,9 4,3 6,7

2004 16,3 6,8 4,3 6,3

2005 16,0 5,9 4,4 6,5

2006 13,9 5,6 3,8 6,0

2007 10,3 4,4 4,1 4,9

2008 10,6 3,8 3,6 4,4

2009 13,8 5,5 4,2 5,9

2010 15,8 6,9 4,9 7,1

Vir: SURS, statistične informacije, ADS

Stopnja zaposlenosti po starostnih skupinah po anketi o delovni sili, Slovenija

15 – 24 let 25 – 49 let 50 – 64 let 55 – 64 let

2000 33,6 85,6 37,3 22,5

2001 31,4 86,6 41,1 25,0

2002 30,6 86,3 41,3 24,4

2003 29,3 85,5 41,1 23,5

2004 34,0 86,3 45,8 29,0

2005 34,1 86,3 47,3 30,5

2006 35,0 86,3 49,1 32,6

2007 37,6 87,6 49,5 33,4

2008 38,4 88,6 49,8 32,7

2009 35,3 86,5 51,6 35,6

2010, 2. četrtl. 33,0 85,7 50,6 35,5

Vir: SURS, statistične informacije, ADS

Nazivi izobrazbe, za katere je bilo prijavljenih največ prostih delovnih mest v letu 2010, Območna služba Ljubljana (prvih pet po številu prijavljenih prostih delovnih mest)

I. stopnja izobrazbe: osnovnošolska izobrazba

delavec brez poklica

pomožni delavec

gradbeni delavec

kovinarski delavec

II. stopnja izobrazbe: zidar za zidanje in ometavanje

kuharski pomočnik

voznik cestnih motornih vozil

varnostnik

pleskar

III. stopnja izobrazbe:

poštni manipulant

blagovni manipulant

bolničar

lesar

strojni obdelovalec kovin

IV. stopnja izobrazbe: prodajalec

zidar

voznik

kuhar

natakar

Nazivi izobrazbe, za katere je bilo prijavljenih največ prostih delovnih mest v letu 2010, Območna služba Ljubljana (prvih pet po številu prijavljenih prostih delovnih mest)

V. stopnja izobrazbe: ekonomski tehnik

gimnazijski maturant

vzgojitelj predšolskih otrok

strojni tehnik

zdravstveni tehnik

VI. stopnja izobrazbe: ekonomist

inženir strojništva

poslovni sekretar

inženir elektrotehnike

inženir računalništva

VII. stopnja izobrazbe:

univ. dipl. ekonomist

diplomirani ekonomist (vs)

univ. diplomirani pravnik

profesor razrednega pouka

dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (vs)

Nazivi izobrazbe, za katere je bilo prijavljenih največ prostih delovnih mest v letu 2010, OS Trbovlje(prvih pet po številu prijavljenih prostih delovnih mest)

I. stopnja izobrazbe: delavec brez poklica

osnovnošolska izobrazba

pomožni delavec

gradbeni delavec

snažilka

II. stopnja izobrazbe: zidar za zidanje in ometavanje

obdelovalec kovin

voznik cestnih motornih vozil

kuharski pomočnik

gospodinjska pomočnica

III. stopnja izobrazbe:

bolničar

administrativni manipulant

blagovni manipulant

strojni obdelovalec kovin

lesar

IV. stopnja izobrazbe: prodajalec

voznik

natakar

zidar

varilec

Nazivi izobrazbe, za katere je bilo prijavljenih največ prostih delovnih mest v letu 2010, OS Trbovlje(prvih pet po številu prijavljenih prostih delovnih mest)

V. stopnja izobrazbe: ekonomski tehnik

gimnazijski maturant

strojni tehnik

vzgojitelj predšolskih otrok

zdravstveni tehnik

VI. stopnja izobrazbe: inženir strojništva

inženir elektrotehnike

poslovni sekretar

ekonomist

organizator dela

VII. stopnja izobrazbe:

univ. dipl. ekonomist

diplomirani ekonomist (VS)

univ.dipl. pravnik

profesor razrednega pouka

doktor medicine

Ocena• V letošnjem letu še ne pričakujemo večjih pozitivnih premikov v

gibanju zaposlovanja in brezposelnosti. V začetku leta – predvsem januarja – pričakujemo, da se bo število brezposelnih še povečalo, predvsem na račun odpovedi zaposlitev za določen čas. V naslednjih mesecih leta 2011 pa naj bi se zaradi postopnega oživljanja gospodarske aktivnosti rast brezposelnosti umirila. Pričakujemo, da se bo okrepilo zaposlovanje, predvsem v trgovini, predelovalnih dejavnostih, na področju turizma in gostinstva, farmacije itd…

• Naša ocena je, da bo povpraševanje tudi letos nižje kot je bilo v letih visoke gospodarske konjunkture, čeprav pričakujemo trend povečevanja števila prostih delovnih mest; zaradi neugodne strukture brezposelnih pa zaposlovanja ne bo več kot v letu 2010.

• UMAR napoveduje, da bo stopnja registrirane brezposelnosti znašala 11,0 %, stopnja anketne brezposelnosti pa 7,1 %. Ob manjši zaposlenosti se bo rast produktivnosti povečala za 2,9 %.

• na področju zdravstva in sicer na vseh izobrazbenih nivojih od negovalcev in bolničarjev do zdravnikov specialistov,

• na področju informacijske tehnologije (razvijalci informacijskih sistemov, programerji, sistemski inženirji),

• na področju naravoslovja in tehnike (predvsem na višjih stopnjah izobrazbe),

• na področju gostinstva (natakarji, kuharji),

• poklici s področja kovinarstva oz. oblikovanja kovin, elektrike, mehanike….

• Po vsej verjetnosti se bo nadaljevalo povpraševanje po ekonomistih in pravnikih na univerzitetni stopnji izobraževanja, saj se le ti lahko zaposlujejo na širšem področju dejavnosti, je pa na trgu tudi veliko iskalcev zaposlitve s tovrstno izobrazbo. Potrebno je tudi upoštevati, da brezposelne osebe, ki delo iščejo preko zavoda, predstavljajo le manjši del kandidatov za prosta delovna mesta.

• Potrebno pa je omeniti še tako imenovane »zelene poklice«, ki se lahko opravljajo v vladnem, profitnem in neprofitnem sektorju na področju energije, transporta, kmetijstva, ravnanja z odpadki in raziskovanja, po katerih bo v prihodnosti naraščalo povpraševanje tudi pri nas.

Področja, kjer pričakujemo največje povpraševanje

Zakon o urejanju trga dela in

Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo NKT VKO

1. ZUTD velja od 1.1.2011 (Ur.l. RS št.80/2010)

2. Osebe, ki se lahko prijavijo na zavodu za zaposlovanje: • Brezposelne osebe - tiste, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu• Iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena - v času odpovednega roka v primeru redne odpovedi delovnega razmerja ali v zadnjih treh mesecih iztek zaposlitve za določen čas, • Drugi iskalci zaposlitve – delovno aktivna ali neaktivna oseba ali študent, ki išče zaposlitev.

3. Ukrepi države na trgu dela:• Storitvi za trg dela: - Vseživljenjska karierna orientacija,

- Posredovanje zaposlitve • Aktivna politika zaposlovanja• Zavarovanje za primer brezposelnosti• Zagotavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti

Zakon o urejanju trga dela

Varna prožnost- Globalizacija, zaostrena konkurenca, demografske

spremembe- Neprestane spremembe na trgu dela

- Potreba po prilagodljivosti zaposlenih in podjetij - Prožne oblike zaposlitev in varni prehodi med

zaposlitvami, usposabljanjem, izobraževanjem in brezposelnostjo

- Nujnost vseživljenjskega učenja, ki zagotavlja prilagodljivost, varnost karier in večjo zaposljivost

- Podpora: vseživljenjska karierna orientacije

Vseživljenjska karierna orientacija

VKO zajema aktivnosti, ki omogočajo identifikacijo sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica ter omogoča vodenje življenjskih poti tako, da se posamezniki teh kompetenc naučijo, in jih uporabljajo.

Aktivnosti VKO so:• Informiranje o trgu dela,• Samostojno vodenje kariere,• Osnovno in poglobljeno karierno svetovanje• Učenje veščin vodenja kariere

Vseživljenjska karierna orientacija -24. člen ZUTD

1. Storitve VKO za mladino vključujejo aktivnosti, ki omogočajo spoznavanje trga dela:

- informativna gradiva o poklicih, perspektivah zaposlovanja in drugih značilnostih trga dela,

- storitve, ki mladim omogočajo spoznavanje poklicev in trga dela, kot so obiski delodajalcev, predstavitve poklicev, predavanja , karierni sejmi,

- pripomočki za samostojno vodenje kariere,

- preventivne timske obravnave učencev in dijakov, pri katerih je večja verjetnost, da bodo imeli težave pri zaposlovanju,

- individualno karierno svetovanje za učence, dijake, študente, ki vključuje ugotavljanje interesov, sposobnosti in drugih osebnostnih lastnosti,

- skupinske oblike učenja veščin vodenja kariere.

Samostojno vodenje kariere

Samostojno vodenje kariere zajema pripomočke s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo karierno tako, da ga ti pripomočki vodijo skozi ključne točke, ki jih je treba pri tem upoštevati in je namenjeno vsem.

• eSvetovanje

• KIK

21.04.23

Modul trg dela

21.04.23

POROČILO TESTIRANCU O REZULTATUTESTA SDS –Iskanje poklicne poti

Vprašalnik osebnostnih lastnostiRezultat nudi informacijo o:

1.Tipu osebnosti glede na 4 dimenzije:-Ekstravertnost – Introvertnost

-Praktičnost – Ustvarjalnost-Razum – Čustva

-Organiziranost – Spontanost2. Pogovorni in vodstveni slog

3. Značilni način ravnanja in dela4. Delovno okolje, ki mu daje prednost

5. Možni pomisleki6. Poklicna pot