Študijski vodnik 2003 2004 - fm-kp.si · nomika podjetij, poslovna informatika, ele-ktronsko...

Študijski vodnik

20032004

Študijski vodnik · Študijsko leto 2003/2004 · ISSN 1580-139XIzdala in založila · Univerza na Primorskem

Fakulteta za management KoperOdgovorni urednik · prof. dr. Dušan LesjakUredila · Nataša VranešŠtudentski besednjak je napisal Boris KobejaOblikovanje in stavek · Alen JežovnikTisk · Tiskarna VeK KoperSeptember 2003

Študijski vodnik je informativno gradivo. V njem objavljeni podatkiin informacije odražajo namere FM v casu njegove izdajeglede zadev, ki so povezane s študijem na FM.FM si pridržuje pravico, da brez predhodne najavespremeni navedene informacije zaradi spremenjenihokolišcin, na katere ne more vplivati oziromace to ne posega v pravice študentov.

Vsebina

Uvodnik 4

Predstavitev Fakultete za management Koper 5Ustanovitelji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Lokacija in prostori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Financni viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Zaposleni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Organiziranost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Enote izrednega študija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Študijski program Management 8Splošno o študijskem programu . . . . . . . . . . . . . . . 8Predmetnik in predstavitev predmetov Management 2001 . 10Predmetnik in predstavitev predmetov Management 1996 . 31Organiziranost študija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33Prehodi med študijskimi programi in nacini študija . . . . . 37

Študijski program Management v izobraževanju 39Splošno o študijskem programu . . . . . . . . . . . . . . . 39Predmetnik in predstavitev predmetov . . . . . . . . . . . . 40Vzporedni študij na Manchester Metropolitan University . . 48

Študijski program Management v evropskem okolju 51Splošno o študijskem programu . . . . . . . . . . . . . . . 51Predmetnik in predstavitev predmetov . . . . . . . . . . . . 52

Splošne informacije 65Za uspešnejši študij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65Študentski informacijski sistem (ŠIS) . . . . . . . . . . . . 65Knjižnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65Založba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Mednarodna pisarna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Šolnina in prispevki za študij . . . . . . . . . . . . . . . . 67Organiziranost študentov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

Pravilniki Fakultete za management Koper 72

Študentski besednjak 86

Telefonske številke in elektronski naslovi 96

Študijski koledar in pomembni datumi 99

Moji zapiski 105

Uvodnik

Predhodnica Fakultete za management Koper,Visoka šola za management, je bila kot samo-stojni visokošolski zavod ustanovljena leta 1995.Njen prvi izobraževalni program, ki ga je razpi-sala za redne in izredne študente, je bil viso-košolski strokovni program Management, kmaluzatem je zacela izvajati še podiplomska specia-listicna programa Management v izobraževanjuin Management v evropskem okolju, hkrati pa jeponudila študentom, zaposlenim in širši javno-sti tudi številne programe za izpopolnjevanje. Zustanovitvijo Inštituta za raziskovanje v manage-mentu je svojo dejavnost razširila in poglobila šena raziskovalno delo in ga povezala s potrebamigospodarstva in drugih dejavnosti.

Novembra 2002 je s soglasjem Sveta za vi-soko šolstvo postala fakulteta.

Leta 2003 je Fakulteta za management po-stala clanica Univerze na Primorskem. Nova uni-verza je pomemben nacionalni projekt v casu,ko so centri znanja, gospodarske moci in druž-benega vpliva najpomembnejši za vkljucevanjeslovenskih regij v evropski prostor. Fakulteti zamanagement so se s tem odprle nove možnostirazvoja, ki ga omogoca mednarodno meduniver-zitetno sodelovanje.

Na teh osnovah temeljijo smeri razvoja Fakul-tete za management.

• Temeljna razvojna usmeritev Fakultete zamanagement slej ko prej ostaja razvoj znan-stvene discipline management. Zato Fakul-teta za management namenja posebno skrbvkljucevanju v nacionalne in mednarodneraziskovalne procese, programe in projekte.Naši raziskovalci in visokošolski ucitelji serazvijajo v široko razgledane znanstvenikein strokovnjake z mednarodnimi izkušnjami.

• Fakulteta za management si prizadeva vpi-sovati najboljše študente, jim omogocati do-bre razmere za študij in jih usposabljati zareševanje prakticnih problemov in razisko-valno delo. Cilj fakultete je izobraziti stro-kovnjake, ki bodo sposobni prevzemati naj-zahtevnejše naloge pri oblikovanju, razvojuin vodenju sodobnih podjetij, zavodov indrugih organizacij ter proucevati podjetja indruge organizacije in njihovo okolje s sodob-nimi analiticnimi metodami.

• V postopku akreditacije so novi študijskiprogrami s podrocja managementa: dodi-plomski univerzitetni ter podiplomski magi-

strski, doktorski in specialisticni program.Obstojeci in novi študijski programi so med-narodno primerljivi, uveden kreditni sistemštudija (ECTS) in aktivno vkljucevanje v pro-grame EU (Socrates-Erasmus, Leonardo indrugi) omogocata mobilnost visokošolskihuciteljev in študentov ter njihovo vkljuce-nost v enotni evropski izobraževalni prostor.

• Raziskovalno in strokovno delo je osnova zaizobraževanje naših študentov, ki jih vklju-cujemo tudi v raziskovalno delo. Znanstvenadisciplina management interdisciplinarnopovezuje ekonomske in poslovne, organiza-cijske, vedenjske in pravne vede. Naši štu-dentje pridobivajo temeljna znanja z vsehnavedenih petih podrocij ter specialna zna-nja v okviru usmeritev, ki jih nudijo našiprogrami.

• Odprtost in sodelovanje z gospodarstvom indrugimi družbenimi institucijami omogocaprenos znanja s fakultete v okolje in obratno.Fakulteta za management je pobudnica insoustanoviteljica Podjetniškega inkubatorjaUniverze na Primorskem in bo tudi v bodocerazvijala razne oblike sodelovanja z gospo-darstvom. Tako omogoca tudi visoko zapo-sljivost svojih diplomantov.

Z uresnicevanjem teh razvojnih usmeritev po-staja Fakulteta za management Koper kakovo-stna in v mednarodnem prostoru konkurencnavisokošolska institucija. Pogoj za uspeh pa jeustvarjalno sodelovanje vseh zaposlenih uciteljevin sodelavcev, strokovnih služb in študentov navseh ravneh študija.

Sodelujmo!

dr. Nada Trunk Širca prof. dr. Egon Žižmonddirektorica dekan

Predstavitev Fakultete za management Koper

Fakulteta za management KoperFacoltà di Management di CapodistriaFaculty of Management Koper

Naslov: Cankarjeva 5, 6000 KoperTel.: + 386 5 610 2000Faks: + 386 5 610 2015E-pošta: [email protected]: www.fm-kp.si

Ustanovitelji

Fakulteta za management Koper (FM) je bilaustanovljena marca 2003, kot pravna naslednicaVisoke šole za management v Kopru. Še v istemmesecu je postala ena od sedmih clanic Univerzena Primorskem.

Lokacija in prostori

Sedež fakultete je v mestnem središcu Kopra, vbližini Osrednje knjižnice Srecka Vilharja, Peda-goške fakultete Koper, Gimnazije Koper ter Dija-škega in študentskega doma Koper.

Fakulteta ima v uporabi približno 1700 m2površin. To so predavalnice, kabineti za visoko-šolske ucitelje in sodelavce, knjižnica, citalnica,prostori založbe FM, upravni prostori fakultete insoba za študente, kjer je sedež Društva študen-tov FM (ŠTORM).

Financni viri

Fakulteta pridobiva sredstva za delovanje iz pro-racuna Republike Slovenije, šolnin in prispevkovza študij, domacih in mednarodnih raziskovalnihin razvojnih projektov, sponzorstev, donatorstvain drugih virov.

Zaposleni

V študijskem letu 2002/2003 je na fakulteti re-dno ali pogodbeno zaposlenih 20 visokošolskihuciteljev in 51 visokošolskih sodelavcev ter 21strokovnih, tehnicnih in administrativnih sode-lavcev.

Fakulteta za management posveca veliko po-zornosti pridobivanju sodelavcev in strokovnemuizpopolnjevanju ter razvoju vseh zaposlenih, saj

se zaveda, da so strokovno usposobljeni sode-lavci eden kljucnih pogojev za kakovostno iz-vedbo vseh dejavnosti fakultete.

Predavanja izvajajo visokošolski ucitelji z dol-goletnimi izkušnjami na izobraževalnem in raz-iskovalnem podrocju, nekateri med njimi paimajo tudi bogate izkušnje iz vodenja podjetij.Vaje in seminarje vodijo asistenti, ki študirajo namagistrskih in doktorskih študijih in se ob pod-pori visokošolskih uciteljev razvijajo v kakovostneucitelje in raziskovalce.

V izvedbo študijskega programa obcasno, kotgoste, vkljucujemo tudi ugledne strokovnjake izprakse z dolgoletnimi izkušnjami na vodilnih de-lovnih mestih.

Organiziranost

Strokovni vodja fakultete je dekan, poslovni padirektor. Visokošolski ucitelji in sodelavci se posorodnih strokovnih oziroma znanstvenih podro-cjih povezujejo v katedre. Strokovni, tehnicni inadministrativni sodelavci opravljajo sistemske inpodporne dejavnosti fakultete.

Organi fakultete so senat, akademski zbor,upravni odbor, dekan, direktor in študentski svet.Na fakulteti delujejo tudi razlicne komisije, kiobravnavajo zadeve, ki so v njihovi pristojnosti.Pristojnosti organov in komisij so opredeljene vstatutu.

Dejavnosti

Dodiplomsko izobraževanje

Informacije: [email protected]• Dodiplomski visokošolski strokovni študijski

program Management• Dodiplomski univerzitetni študijski program

Management (v postopku akreditacije)

Podiplomsko izobraževanje

Informacije: [email protected]• Podiplomski specialisticni študijski program

Management v izobraževanju• Podiplomski specialisticni študijski program

Management v evropskem okolju• Podiplomski specialisticni študijski program

Management (v postopku akreditacije)• Podiplomski magistrski in doktorski študij-

ski program Management (v postopku akre-ditacije)

5

Pred

stav

itev

Faku

ltete

zam

anag

emen

tK

oper

6 Dejavnosti

Število študentov in diplomantov v študijskem letu 2002/2003Študijski program Študenti* Diplomanti

redni izredni redni izredni

Management – dodiplomski visokošolski strokovni 469 1403 190 238

Management v izobraževanju – podiplomski specialisticni – 102 – 1**

Management v evropskem okolju – podiplomski specialisticni – 87 – 2

* Vkljuceni so tudi absolventi.** Na študijskem programu Management in Education, Manchester Metropolitan University, so študij zakljucilitrije študenti in pridobili znanstveni naslov Master of Science. Vec o izvedbi programa na strani 48.

Raziskovalna in razvojna dejavnost

Informacije: [email protected]• Podrocja raziskovanja so predvsem: strate-

ški management, organizacijske vede, eko-nomika podjetij, poslovna informatika, ele-ktronsko izobraževanje, management nepri-dobitnih organizacij, management tehnolo-gij, trženje, management v izobraževanju,psihologija in sociologija v managementu,poslovna terminologija.

• Znanstveno-raziskovalno delo uciteljev po-teka v raziskovalni skupini v okviru Institutaza raziskovanje v managementu.

• Svetovanje managementu, ki obsega po-slovno svetovanje in podjetniške raziskavez naslednjih podrocij: poslovne strategije,prestrukturiranje podjetij, finance in obvla-dovanje stroškov, tržne raziskave ipd.

• Priprava in izvedba razvojnih in raziskoval-nih projektov za podjetja in druge organiza-cije.

• Posvetovanja in konference.

Mednarodno sodelovanje

Informacije: [email protected]• Vzpostavljeno sodelovanje s priznanimi uni-

verzami v tujini (Manchester MetopolitanUniversity in St. Martin’s College, Lanca-ster, Velika Britanija; Aarhus Business Col-lege, Danska; Högskolan Dalarna, Švedska;Virtual Global University, Nemcija; CentralEuropean University, Madžarska; Universitàdegli Studi di Udine in Università Cà Foscaridi Venezia, Italija in druge)

• Izkušnje v mednarodnih projektih: Tempus,Phare CBC, Phare Mocca, Interreg, Socra-tes/Erasmus, Leonardo Da Vinci, 5. in 6.okvirni program EU.

• Študijski obiski• Izmenjave visokošolskih uciteljev in študen-

tov• Mednarodne konference

Druga izobraževanja

Informacije: [email protected]• Seminarji in programi funkcionalnega izo-

braževanja s podrocja managementa• Programi za izpopolnjevanje• Programi stalnega strokovnega spopolnjeva-

nja delavcev v vzgoji in izobraževanju• Programi izbirnih vsebin za srednješolce• Tecaji racunalniškega usposabljanja• Poletne šole

Založba

Informacije: 05 610 2035, založ[email protected]• Študijska literatura (ucbeniki, skripta, pri-

rocniki za vaje) za potrebe študijskih pro-gramov fakultete

• Strokovne in znanstvene monografije• Serijske publikacije (mednarodna znanstve-

na revija Managing Global Transitions, De-lovni zvezki Inštituta za raziskovanje v ma-nagementu, Letno porocilo . . . )

• Zborniki strokovnih posvetovanj in znan-stvenih konferenc

• Prirocniki in druge publikacije

Knjižnica in citalnica

Informacije: 05 610 2030, [email protected]: 05 610 2005, [email protected]: ponedeljek–cetrtek 9.00–17.00,

petek 9.00–17.30, sobota 9.30–11.30• Strokovna literatura in periodika s podrocja

managementa v slovenskem in angleškemjeziku

• Vodenje bibliografije visokošolskih uciteljevin sodelavcev ter raziskovalcev

• Izobraževanje za uporabnike knjižnice• Medknjižnicna izposoja, dostop do baz po-

datkov• Citalnica s sodobno racunalniško opremo

Enote izrednega študija 7

Pred

stav

itev

Faku

ltete

zam

anag

emen

tK

operEnote izrednega študija

Fakulteta za management Koper izvaja dodi-plomski izredni študij tudi v Novi Gorici, Ško-fji Loki in Celju. V nadaljevanju predstavljamoorganizatorje izrednega študija na enotah.

Škofja Loka –Ljudska univerza Škofja Loka

Sedež: Podlubnik 1a, 4220 Škofja LokaTelefon: 04 506 13 70, faks: 04 512 08 88Elektronski naslov: [email protected]: www.lu-skofjaloka.siDirektorica: Petra Rozman, univ. dipl. ped.

in prof. soc.Organizator izobraževanja: Mare Žvan,

univ. dipl. org.

Ljudska univerza Škofja Loka je javni zavod,ustanovljen leta 1959. Z devetimi stalno zapo-slenimi delavci in obcasnim sodelovanjem veckot 150 predavateljev izvaja vec kot 40 tržno za-nimivih izobraževalnih oblik za odrasle, od pro-gramov za pridobitev izobrazbe (osnovna šolaza odrasle, srednješolski in fakultetni programi)prek strokovnega, splošnega in jezikovnega izo-braževanja vse do programov za tretje življenjskoobdobje. Razlicnih izobraževalnih oblik se letnoudeleži cez 1500 udeležencev.

Ljudska univerza Škofja Loka in Fakulteta zamanagement sta priceli sodelovati leta 1997.V šestih letih se je ta center razvil v enoto znajvec vpisanimi izrednimi študenti v dodiplom-skem študijskem programu Management.

Predavanja potekajo na sedežu Ljudske uni-verze v Srednješolskem centru Škofja Loka, Pod-lubnik 1a in v novih prostorih Ljudske univerze vbivši vojašnici Škofja Loka, Partizanska cesta 1,obcasno pa tudi na Osnovni šoli Cvetka Golarjana Trati in na Osnovni šoli Škofja Loka Mesto (zaNamo). Veliki predavalnici na obeh osnovnih šo-lah sta povsem obnovljeni.

Nova Gorica – Agencija zapodjetniško svetovanje

Sedež: Tolminskih puntarjev 4,5000 Nova Gorica

Telefon: 05 333 39 60, faks: 05 333 39 62Elektronski naslov: [email protected]: Miran Lampret, univ. dipl. ekon.Organizatorki izobraževanja: Ivanka Gregoric

in Barbara Prelog

Agencija za podjetniško svetovanje je zasebnopodjetje, ustanovljeno leta 1991. Dejavnost pod-jetja vkljucuje poslovno svetovanje in izobraže-vanje, zlasti podjetniško uvodno in specialisticnosvetovanje, prakticno usposabljanje podjetnikovna delavnicah za uspešno vodenje poslovanja,izobraževanje odraslih za pridobivanje prakticnihznanj in formalne izobrazbe ter organiziranje ve-rificiranih izobraževalnih programov v sodelova-nju z drugimi izvajalci. Razlicnih izobraževalnihoblik se letno udeleži cez 300 slušateljev.

V agenciji so trije redno zaposleni, pri izvaja-nju programov pa sodeluje vec kot dvajset zuna-njih sodelavcev.

Agencija za podjetniško svetovanje in Fakul-teta za management sta vzpostavili stike v letu1998, v študijskem letu 2003/2004 študirav Novi Gorici že šesta generacija izrednih štu-dentov na visokošolskem strokovnem študijskemprogramu Management.

Predavanja potekajo na treh lokacijah – v no-vem Dijaškem domu na Streliški ulici 7, na Sre-dnji lesarski šoli, ki se nahaja v središcu mestana Erjavcevi ulici 4, in v Obrtnem domu na uliciGradnikovih brigad 6. Na vseh treh lokacijah jezagotovljeno parkirišce.

Celje – UP, Fakulteta za managementKoper, enota Celje

Sedež: Mariborska cesta 2, 3000 CeljeTelefon: 03 490 03 32E-naslov: [email protected] izobraževanja: Robi Regoršek,

dipl. ekon.

Referat Fakultete za management – enota Celjese nahaja v stavbi Centra višjih in visokih šol. Tuima sedež tudi Regijsko študijsko središce s ka-terim Fakulteta za management dobro sodelujena razlicnih podrocjih izobraževanja.

Za predavanja so na voljo opremljene preda-valnice na dveh lokacijah: v stavbi Centra višjihin visokih šol, Mariborska ulica 2, Celje (II. nad-stropje) in v stavbi Poslovno-komercialne šole,Kosovelova ulica 4, Celje.

Študijski program Management

Vrsta programa: dodiplomski visokošolskistrokovni študijski program

Strokovni naslov: diplomirani ekonomist /diplomirana ekonomistka (dipl. ekon.)

Predstojnik študijskega programa: prof. dr.Dušan Lesjak, prodekan za izobraževanje

Splošno o študijskem programu

Študijski program Management je zasnovan pozgledu triletnih poslovnih programov v tujini.Program je prakticno naravnan, s poudarkom nauporabnosti znanj in vešcin.

Študijski program, ki je bil sprejet leta 1996,smo v letu 2001, na podlagi posvetovanj medpedagoškimi delavci in vodilnimi v nekaterih ve-cjih podjetjih, dopolnili. Pomembna novost do-polnjenega programa so izbirni predmeti v 2. in3. letniku študija, ki nudijo študentom vec mo-žnosti za izbiranje študijskih vsebin po osebnihželjah in usmeritvah.

Temeljne usmeritve

Za program Management velja pet temeljnihusmeritev:

• Trdno verjamemo, da podjetja in druge or-ganizacije niso le orodja za doseganje ciljev,temvec skupnosti ljudi, ki delujejo v njih,in tistih, s katerimi sodelujejo v okolju. Po-memben del študijskega programa je name-njen znanjem s podrocja vedenjskih ved.Od prvega dne uveljavljamo spoznanje, daso mocne, ucinkovite in uspešne le organi-zacije, kjer se ljudje dobro razumejo, sode-lujejo in se spoštujejo; kjer velja, da je vsaksvoje srece kovac – vendar v sodelovanju zdrugimi; kjer sta poštenost in omikanost sa-moumevni.

• V prenovljenem študijskem programu smouveljavili nacelo izbirnosti. S tem smo pro-gram približali mednarodnim trendom v ra-zvoju visokega šolstva, študentom pa omo-gocili (delno) prilagajanje programa oseb-nim željam in usmeritvam. V 2. in 3. letnikuštudija študent izbira med predmeti podje-tniške usmeritve in tistimi s podrocja nepri-dobitnih organizacij, lahko pa poglablja zna-nja s podrocja splošnega managementa.

• Izbirnost in prehodnost med programi pod-pira tudi kreditni sistem študija. V pro-gramu Management je uveljavljen evrop-

ski kreditni sistem ECTS (European CreditTransfer System). Vsako leto študija je ovre-dnoteno s 60 kreditnimi tockami, kar štu-dentu omogoca mobilnost in možnost uve-ljavljanja opravljenih obveznosti v študijskihprogramih evropskih univerz. Študent lahkopo dogovoru s FM opravlja do 20% štu-dijskih obveznosti na drugih visokošolskihprogramih.

• V šoli dosledno ucimo poslovno uporabo je-zikov, saj izobraženec in manager, ki ne ob-vlada vsaj enega ali dveh tujih jezikov, nemore biti uspešen v svetu, kjer meje pome-nijo vse manj. Študente spodbujamo, da sev okviru dodatnega programa ucijo še vsajenega tujega jezika.

Takšen je v osnovnih potezah študijski pro-gram Management – zahteven in sodoben. Odštudentov terja zavzet študij, diplomantom pa jedobro izhodišce za uveljavljanje v poklicnem ži-vljenju.

Profil diplomanta

Diplomanti visokošolskega študijskega programaManagement so usposobljeni za prevzemanjenalog v strokovnih službah podjetij in drugih or-ganizacij. Dobro vedo, da podjetja in druge orga-nizacije delujejo v kompleksnih in spremenljivihokolišcinah ter da zato ni enostavnih receptov zauspešnost, ki si jo morajo v konkurenci pridobitivsak dan znova. Tudi zase prinašajo diplomantiiz šole spoznanje, da si morajo osebno uspešnostin razvoj prislužiti z zavzetim delom in nenehnimucenjem.

Vpisni pogoji

Razpis za vpis v 1. letnik rednega in izrednegaštudija objavi FM v razpisu, ki ga vsako leto izdaMinistrstvo za šolstvo, znanost in šport in izidepraviloma v mesecu januarju.

Pogoj za vpis v 1. letnik je opravljena matura,poklicna matura ali zakljucni izpit (štiriletni sre-dnješolski program).

Ce je kandidatov vec, kot jih lahko šola sprej-me, je vpis omejen. Pri izbiri kandidatov šolaupošteva ucni uspeh pri zakljucnem izpitu, ma-turi oziroma poklicni maturi (60% tock) in ucniuspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (40% tock).

8

Splošno o študijskem programu 9

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entVpis po Merilih za prehode med

študijskimi programi

V 2. letnik se lahko vpišejo diplomanti višje-šolskih strokovnih programov Poslovni sekretar,Komercialist, Gostinstvo in Turizem po Zakonu opoklicnem in strokovnem izobraževanju, ki imajopovprecno oceno višješolskega študija najmanjprav dobro (8). Do vpisa v 3. letnik mora študentopraviti tri diferencialne izpite, in sicer: Temeljimanagementa, Makroekonomija ter Racunovod-stvo.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati iz-brani glede na povprecno oceno višješolskegaštudija.

Pogoj za vpis v 3. letnik je diploma višješolskegaštudija (po programu, sprejetem pred 1. januar-jem 1994). Kandidati morajo poleg obveznosti iz3. letnika opraviti še diferencialne izpite iz nasle-dnjih predmetov: Temelji managementa, Ekono-mika poslovnega sistema, Trženje, Gospodarskopravo in Racunovodstvo. Nosilec posameznegapredmeta lahko v skladu s Pravilnikom o prever-janju in ocenjevanju znanja študentu izpit pri-zna.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbraniglede na povprecno oceno višješolskega študija.

Trajanje študijskega programa

Študijski program traja tri leta, sledi eno leto ab-solventskega staža.

Kraj izvajanja študija

Študij izvajamo kot redni in kot izredni študij. Re-dni študij izvajamo v Kopru, izredni študij pa vKopru, Novi Gorici, Škofji Loki in Celju.

Redni študij izvedemo v treh letih, izredni štu-dij pa v štirih študijskih letih. Absolventski staž(cetrto leto na rednem študiju in peto leto na iz-rednem študiju) je namenjen pripravi diplomskenaloge.

Pogoji za napredovanje po študijskemprogramu in dokoncanje študija

Študent lahko napreduje v višji letnik in dokoncaštudij, ce opravi vse s študijskim programompredpisane študijske obveznosti.

Pogoji za študente rednega študija• Management 2001. Za vpis v 2. letnik

mora študent zbrati 46 kreditnih tock (KT)iz 1. letnika. Študent napreduje v 3. letnik,ce ima opravljene vse obveznosti iz 1. le-tnika (60 KT) in zbranih 46 KT iz 2. letnika.

• Management 1996. Za vpis v 2. letnikmora študent zbrati 47 kreditnih tock (KT)iz 1. letnika. Študent napreduje v 3. letnik,ce ima opravljene vse obveznosti iz 1. le-tnika (60 KT) in zbranih 47 KT iz 2. letnika.

Študent lahko prijavi temo diplomskega dela,ce mu manjkata najvec dva izpita 3. letnika, predprijavo teme pa mora obvezno opraviti seminarOsnove raziskovanja v managementu in pisanjestrokovnih besedil – diplomsko delo ki je del ob-veznosti prakticnega usposabljanja v 3. letniku.

Pogoji za študente izrednega študija

Zaradi posebnosti v organiziranosti izrednegaštudija se pogoji za prehod v višji letnik pre-verjajo šele po dveh letih študija, ko se študentprvic vpiše v 2. letnik (izredni študent je prvoleto študija vpisan v 1. letnik, naslednje leto paponovno v 1. letnik).

Zaradi razlicne razporeditve predmetov pociklusih, se deloma razlikujejo tudi pogoji zaprehode med letniki v programih Management2001 ter Management 1996, in sicer:

• Management 2001. Za vpis v 2. letnikmora študent zbrati ali 46 kreditnih tock(KT) iz predmetov 1. letnika ali 58 KT izpredmetov, ki jih je poslušal prvo in drugoleto študija (ciklus NA in ciklus NB oz. NC).Za vpis v 3. letnik mora imeti študent opra-vljene vse obveznosti iz 1. letnika (60 KT) inzbranih vsaj 30 KT iz predmetov 2. letnika.

• Management 1996. Za vpis v 2. letnikmora študent zbrati ali 47 kreditnih tock(KT) iz predmetov 1. letnika ali 58 KT izpredmetov, ki jih je poslušal prvo in drugoleto študija (ciklus 1a in ciklus 2b oz. 2c).Za vpis v 3. letnik mora imeti študent opra-vljene vse obveznosti iz 1. letnika (60 KT) inzbranih vsaj 30 KT iz predmetov 2. letnika.

Študent lahko prijavi temo diplomskega dela,ce mu manjkata najvec dva izpita 3. letnika, predprijavo teme pa mora obvezno opraviti seminarOsnove raziskovanja v managementu in pisanjestrokovnih besedil – diplomsko delo ki je del ob-veznosti prakticnega usposabljanja v 3. letniku.

Pogoji ob prehodu iz programa Management1996 v program Management 2001

• Splošno. V študijskem letu 2003/2004 iz-vajamo po študijskem programu Manage-ment 1996 le še 3. letnik izrednega študija.Študent, ki se je v dodiplomski študijski pro-gram Management vpisal pred študijskimletom 2001/2002, lahko zakljuci študij po

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

10 Predmetnik in predstavitev predmetov Management 2001

Študijski program Management 2001 – 1. letnik (60 KT)

Št. Predmet Št.K

T

Ur

pred

.

Ur

vaj

Sem

.

Nosilec / soizvajalci

01-001 Poslovna matematika in statistika 8 45 45 Z pred. mag. Leo Zornada / doc. dr. Mirna Macur,asist. mag. Primož Dolenc, Borut Kodric

01-002 Ekonomika poslovnega sistema 7 30 45 Z prof. dr. Dane Melavc / viš. pred. mag. VilmaMilunovic, dr. Tatjana Horvat, Denis Juricic

01-007 Makroekonomija 7 45 30 L prof. dr. Egon Žižmond / asist. Matjaž Novak

01-004 Poslovno komuniciranje 6 30 30 Z doc. dr. Tonci Kuzmanic / asist. Suzana Sedmak

01-005 Temelji managementa 8 45 45 Z viš. pred. dr. Mirko Markic / pred. mag. ZlatkaMeško Štok, Armand Faganel

01-003 Gospodarsko pravo 8 60 30 L viš. pred. mag. Nikolaj Abrahamsberg / asist.Alen Balde

01-006 Racunovodstvo 7 45 30 L izr. prof. dr. Franko Milost / Denis Juricic

01-XXX Poslovni jezik 1:anglešcina [008], nemšcina[009] ali italijanšcina [010](na nadaljevalnem nivoju)

6 45 45 Z/L Angleški jezik: pred. Dubravka Celinšek, asist.mag. Silva Bratož, asist. Tadeja Kolar in Nataliede Bondt; Nemški jezik: pred. Alenka Kocbek;Italijanski jezik: pred. Mirella Ceglar Jurincic

01-011 Prakticno usposabljanje 1 3 Z pred. Janja Prelesnik Cendak / asist. Boris Kobeja

študijskem programu, v katerega se je vpisal(Management 1996).

Enako velja za študenta, ki je študij pre-kinil za manj kot dve leti. Ce sta od pre-kinitve študija minili vec kot dve leti, moraštudent, ce želi nadaljevati študij, za dovo-ljenje zaprositi Komisijo za študentske za-deve. Komisija lahko v skladu s spremem-bami študijskega programa študentu dolocipogoje za nadaljevanje študija (diferencialneizpite, druge dodatne obveznosti) po dopol-njenem programu (Management 2001).

• Priznavanje opravljenih študijskih obvezno-sti v primeru prehoda. V primeru prehoda vprogram Management 2001 se opravljeneštudijske obveznosti iz programa Manage-ment 1996 študentu prizna kot opravljeneštudijske obveznosti iz programa Manage-ment 2001, kakor kaže preglednica Primer-ljivost predmetov in priznavanje opravlje-nih študijskih obveznosti pri prehodu v pro-gram Management 2001 (glej str. 36).

• Potrditev prehoda v program Management2001. Odlocitev o prehodu v program Ma-nagement 2001 potrdi študent pravilomaob vpisu, s podpisom izjave o prehodu,lahko pa tudi med študijskim letom. Pro-šnjo za prehod naslovi študent na Komisijoza študentske zadeve.

Predmetnik in predstavitev predmetovManagement 2001

Program je razdeljen na tri enakovredne celote:na predavanja, seminarske vaje in prakticnousposabljanje. Predavanja so namenjena prido-bivanju temeljnih teoreticnih znanj, seminarskevaje potekajo v manjših skupinah (do 30 študen-tov) in so namenjene utrjevanju in poglabljanjuznanja ter pridobivanju vešcin s podrocja mana-gementa. Z analiziranjem in reševanjem konkre-tnih primerov iz prakse študenti preverjajo ra-zumevanje pridobljenih teoreticnih znanj. Prak-ticno usposabljanje vkljucuje strokovno praksov podjetjih in drugih organizacijah ter seminarje,ki jih izvajamo na šoli.

V preglednicah na straneh 10–12 je predsta-vljen predmetnik študijskega programa Mana-gement 2001. Zaradi sprejetih dopolnitev pro-grama in hkratnega izvajanja obeh »razlicic«študijskega programa (glej poglavje Organizira-nost študija), je v preglednicah na straneh 32in 35 predstavljen tudi predmetnik študijskegaprograma Management 1996.

V preglednicah so za vsak predmet navedeninaslednji podatki: število ur predavanj in vaj,število kreditnih tock, semester, v katerem sepredmet izvaja, ter visokošolski ucitelji in sode-lavci pri posameznem predmetu.

Predmetnik Management 2001 11

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entŠtudijski program Management 2001 – 2. letnik (60 KT)

Št. Predmet Št.K

T

Ur

pred

.

Ur

vaj

Sem

.


01-012 Trženje 8 75 45 Z izr. prof. dr. Gabrijel Devetak / pred. mag.Zlatka Meško Štok

01-013 Obligacijsko pravo 7 45 30 Z pred. mag. Rudi Štravs / asist. Alen Balde

01-016 Odlocanje in modeli za management 7 45 30 L pred. dr. Roberto Biloslavo / asist. mag.Mojca Prevodnik

01-017 Urejenost organizacije: strukture 4 30 30 L doc. dr. Cene Bavec / Massimo Manzin, spec.

01-018 Urejenost organizacije: poslovnainformatika

4 30 30 Z prof. dr. Dušan Lesjak / pred. mag. LeoZornada, viš. pred. mag. Viktorija Sulcic

01-014 Kadri: ravnanje z ljudmi* 4 30 15 – doc. dr. Marjana Merkac Skok

01-015 Kadri: delovno in socialno pravo 4 30 15 Z izr. prof. dr. Zvone Vodovnik / asist. DoloresMaucec

01-XXX Poslovni jezik 2:anglešcina [019], nemšcina [020]ali italijanšcina [021](na nadaljevalnem nivoju)

6 45 45 Z/L Angleški jezik: pred. Dubravka Celinšek, asist.mag. Silva Bratož, asist. Tadeja Kolar inNatalie de Bondt; Nemški jezik: pred. AlenkaKocbek; Italijanski jezik: pred. Mirella CeglarJurincic

01-XXX Izbirni predmet 6 30 25 L


01-022 Prakticno usposabljanje 2 4 L pred. Janja Prelesnik Cendak

* Delnega predmeta Kadri: ravnanje z ljudmi v študijskem letu 2003/2004 zaradi odsotnosti nosilke predmetane bomo izvajali. Študenti 2. letnika bodo predmet poslušali v študijskem letu 2004/2005, v poletnem semestruštud. leta 2003/2004 pa bodo namesto tega delnega predmeta poslušali delni predmet 3. letnika Managementinoviranja in tehnologij: management tehnologij (01-027).

Študijski program Management 2001 – 3. letnik (60 KT)

Št. Predmet Št.K

T

Ur

pred

.

Ur

vaj

Sem

.


01-023 Strateški management inmanagement sprememb

7 45 45 Z izr. prof. dr. Mitja Tavcar / pred. dr. RobertoBiloslavo, viš. pred. dr. Mirko Markic, ArmandFaganel

01-024 Financiranje 6 45 30 Z prof. dr. Leon Repovž / pred. dr. JožkoPeterlin, asist. mag. Alenka Cok Pangeršic,Petra Glavina

01-025 Organizacijska kultura, etikain vodenje

6 45 30 Z doc. dr. Tonci Kuzmanic / asist. dr. AleksanderZadel, asist. Suzana Sedmak

01-026 Management inoviranja in tehnologij:management inoviranja

4 30 15 Z doc. dr. Borut Likar / asist. Peter Fatur

01-027 Management inoviranja in tehnologij:management tehnologij

4 30 15 L doc. dr. Slavko Dolinšek / Armand Faganel

01-028 Management proizvajanja:management proizvajanja izdelkov

4 30 30 Z viš. pred. dr. Mirko Markic

01-029 Management proizvajanja:management proizvajanja storitev

4 30 30 L prof. dr. Boris Snoj / asist. Nataša VrconTratar, spec.




01-030 Prakticno usposabljanje 3 7 L pred. Janja Prelesnik Cendak / asist. BorisKobeja, pred. dr. Monika Tratnik

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

12 Predmetnik Management 2001

Študijski program Management 2001 – izbirni predmeti

Št. Predmet Št.

KT

Ur

pred

.

Ur

vaj

Letn

ik


01-031 Management nepridobitnih organizacij 6 30 25 3. izr. prof. dr. Mitja Tavcar / viš.pred. dr. Nada Trunk Širca, pred.mag. Boris Mrak

01-035 Management izobraževanja 6 30 25 2./3. viš. pred. dr. Nada Trunk Širca

01-036 Management kakovosti 6 30 25 3. viš. pred. dr. Mirko Markic

01-037 Management varstva okolja 6 30 25 2./3. pred. mag. Boris Mrak

01-038 Management projektov 6 30 25 2./3. viš. pred. dr. Mirko Markic

01-032 Prestrukturiranje podjetja 6 30 25 2./3. doc. dr. Drago Dubrovski

01-033 Svetovanje in ekspertne organizacije 6 30 25 3. izr. prof. dr. Mitja Tavcar / pred.dr. Roberto Biloslavo

01-039 Izbrana poglavja iz poslovnih financ 6 30 25 3. prof. dr. Leon Repovž

01-040 Poslovne in kapitalske povezave 6 30 25 2./3. doc. dr. Drago Dubrovski / asist.mag. Marjan Babic

01-041 Mednarodno trženje 6 30 25 3. prof. dr. Alessio Lokar

01-034 Obdavcitev podjetij 6 30 25 2./3. viš. pred. mag. Vilma Milunovic /Denis Juricic

01-042 Organiziranost in delovanje javne uprave 6 30 25 2./3. doc. dr. Gregor Virant

01-043 Javne finance 6 30 25 3. pred. dr. Neva Maher

01-044 Digitalna ekonomija in elektronsko poslovanje 6 30 25 2./3. prof. dr. Dušan Lesjak

01-045 Sodobne teorije organizacije in organizacijskirazvoj

6 30 25 3. prof. dr. Štefan Ivanko

01-046 Izbrana poglavja iz analize poslovanja 6 30 25 2./3. prof. dr. Dane Melavc

01-047 Izbrane družboslovne teme za managerje 6 30 25 2./3. doc. dr. Tonci Kuzmanic

01-048 Angleški jezik – nižji nadaljevalni nivo 1 6 30 25 2./3. pred. Dubravka Celinšek

01-049 Angleški jezik – nižji nadaljevalni nivo 2 6 30 25 2./3. pred. Dubravka Celinšek

01-050 Angleški jezik – poslovni jezik 3 (BECVantage)

6 30 25 3. pred. Dubravka Celinšek / asist.mag. Silva Bratož

01-051 Italijanski jezik – zacetni nivo 6 30 25 2./3. pred. Mirella Ceglar Jurincic

01-052 Italijanski jezik – nižji nadaljevalni nivo 1 6 30 25 2./3. pred. Mirella Ceglar Jurincic

01-053 Italijanski jezik – nadaljevalni nivo 3 (CILS) 6 30 25 2./3. pred. Mirella Ceglar Jurincic

01-054 Nemški jezik – zacetni nivo 6 30 25 2./3. pred. Alenka Kocbek

01-055 Nemški jezik – nižji nadaljevalni nivo 1 6 30 25 2./3. pred. Alenka Kocbek

01-056 Nemški jezik – poslovni jezik 3 (ZDfB) 6 30 25 3. pred. Alenka Kocbek

Študent lahko kot izbirni predmet izbere tudi Poslovni jezik 1 in 2 (anglešcina, nemšcina ali italijanšcina), ki sekot obvezni jezik (90 ur) izvajata v 1. in 2. letniku študija. V tem primeru sta ovrednotena s po 6 KT.

Izbirni predmeti

V casu študija mora študent opraviti pet izbirnihpredmetov – dva v 2. letniku in tri v 3. letnikuštudija. Študent lahko v okviru petih predmetovizbere najvec dva tuja poslovna jezika (na zace-tnem ali nadaljevalnem nivoju), pri tem pa je-zika, ki ga posluša v okviru obveznega predme-tnika (na nadaljevalnem nivoju), ne more izbratikot izbirni predmet na nižjem nivoju.

Redni študij. V štud. letu 2003/2004 so razpi-sani naslednji izbirni predmeti: Obdavcitev pod-

jetij (št. predmeta: 01-034), Management pro-jektov (št. predmeta: 01-038), Poslovne in ka-pitalske povezave (št. predmeta: 01-040), Di-gitalna ekonomija in elektronsko poslovanje (št.predmeta: 01-044), Angleški jezik – nižji nada-ljevalni nivo 1 (št. predmeta: 01-048), Angle-ški jezik – poslovni jezik 3 (BEC Vantage) (št.predmeta: 01-050), Italijanski jezik – zacetninivo (št. predmeta: 01-051), Italijanski jezik –nižji nadaljevalni nivo 1 (št. predmeta: 01-052),Nemški jezik – zacetni nivo (št. predmeta: 01-054), Nemški jezik – nižji nadaljevalni nivo 1

Predstavitev predmetov 2001 · 1. letnik 13

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entIzbirni predmeti v študijskem letu 2003/2004, ki so razpisani v enotah izrednega študija

Št. Predmet Izvedba v enoti

01-032 Prestrukturiranje podjetja KP, CE, ŠL, NG

01-031 Management nepridobitnih organizacij KP, CE, ŠL, NG

01-033 Svetovanje in ekspertne organizacije KP, CE, ŠL, NG

01-008 Poslovni jezik 1 – anglešcina ŠL, NG

01-009 Poslovni jezik 1 – nemšcina ŠL

01-010 Poslovni jezik 1 – italijanšcina NG

01-019 Poslovni jezik 2 – anglešcina ŠL, NG

01-020 Poslovni jezik 2 – nemšcina ŠL

01-021 Poslovni jezik 2 – italijanšcina NG

01-051 Italijanski jezik – zacetni nivo KP

01-054 Nemški jezik – zacetni nivo KP

(št. predmeta: 01-055). Študent lahko kot izbirnipredmet izbere tudi Poslovni jezik 1 in 2 (angle-šcina, nemšcina, italijanšcina), ki se kot obveznijezik (90 ur) izvajata v 1. in 2. letniku študija.

Izredni študij. Razpisani izbirni predmeti naizrednem študiju so predstavljeni v tabeli nastrani 13. Izredni študent lahko izbere tudi iz-birne predmete, ki se izvajajo na drugih enotahizrednega študija.

Pogoji za izvedbo razpisanih izbirnih predme-tov. Število izvedenih izbirnih predmetov v štu-dijskem letu 2003/2004 bo odvisno od koncneizbire, ki jo bodo opravili študenti ob vpisu v štu-dijsko leto 2003/2004. Posamezen izbirni pred-met na rednem oz. izrednem študiju bo izveden,ce se bo zanj odlocilo (ga izbralo) vsaj 20 štu-dentov.

Referat za študentske zadeve bo v zacetku no-vembra 2003 objavil obvestilo o izvedbi izbirnihpredmetov na rednem in izrednem študiju. Štu-dent, ki je ob vpisu izbral izbirni predmet, ki gazaradi premajhnega števila prijavljenih študentovne bomo izvajali, bo lahko v zacetku novembraizbral drugi izbirni predmet.

Poslovna matematika in statistika01-001, 1. letnik, 90 ur / 8 KTpred. mag. Leo Zornada

Opis predmeta. Poslovna matematika in stati-stika je temeljni predmet, namenjen spoznava-nju osnovnih matematicnih in statisticnih metod,ki jih študentje uporabljajo kot orodje pri štu-diju drugih predmetov in kasneje kot diplomantipri svojem delu. Prvi del predmeta je posve-cen osnovnim matematicnim pojmom – študenteuvedemo v realno matematicno analizo. Kot apli-

kacijo matematicnih metod obdelamo obrestniracun, ki ga morajo študenti obvladati v vsehoblikah. Drugi del je namenjen spoznavanju sta-tisticnih pojmov, prikazovanju ter analizi podat-kov. Na preprostih primerih študenti spoznajopostopke in metode statisticnega preucevanja.

Študijska literatura

Usenik, Janez. 1997. Matematicne metode vmanagementu: poslovni racun. Koper: Vi-soka šola za management.

Zornada, Leo. 2003. Zbirka nalog iz poslovnematematike in statistike. 2. izdaja. Koper:Fakulteta za management.

Devjak, Srecko. 1997. Matematicne metode vmanagementu: statistika. Koper: Visoka šolaza management. [Ali:]

Pfajfar, Lovrenc in Franc Arh. 2000. Statistika1. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit, kolokvij.

Ekonomika poslovnega sistema01-002, 1. letnik, 75 ur / 7 KTprof. dr. Dane Melavc

Opis predmeta. Ekonomika poslovnega sistema- gospodarjenje uvaja študentke in študente vrazumevanje poslovnega sistema kot celote za-poslenih, sredstev in obveznosti do virov sred-stev. Delovanje zaposlenih v poslovnem sistemuje zasnovano na delovnem razmerju, ki vzposta-vlja pravice in dolžnosti zaposlenih. Njihove pra-vice so povezane tudi z denarnimi vzpodbudami,ki imajo z vidika poslovnega sistema najveckratstroškovno podobo. Gospodarjenje pa zahtevatudi poznavanje zakonitosti sprememb in stanj

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

14 Predstavitev predmetov 2001 · 1. letnik

staticnih gospodarskih kategorij, sredstev in ob-veznosti do virov sredstev. Študentke in študentimorajo zato obvladati znanja o osnovnih, stal-nih, obratnih in gibljivih sredstvih, kapitalu indolgovih in v zvezi z njimi tudi naložbene iz-racune. Gospodarjenje zaposlenih s staticnimigospodarskimi kategorijami vodi k spoznavanjudinamicnih gospodarskih kategorij, ki so sesta-vine poslovno-izidnega, financnega in denarnegatoka. Za razumevanje poslovno-izidnega toka soštudirajocim potrebna znanja o oblikovanju pro-dajnih cen na tržnem in stroškovnem izhodišcuin o oblikovanju odhodkov ter poslovnih izidov.V okvir znanj o poslovno-izidnem toku sodijotudi dognanja teorije stroškov. Za razumevanje fi-nancnega in denarnega toka pa morajo študentkein študenti obvladovati znanja o dezinvestiranju,investiranju, novem financiranju in definancira-nju ter o financnem izidu. Presoja ugodnosti po-slovanja poslovnega sistema pa zahteva od štu-dirajocih tudi znanja o kazalnikih in kazalcih.

Študijska literaturaMelavc, Dane. 2003. Gospodarjenje. Koper: Fa-

kulteta za management.Melavc, Dane. 2003. Gospodarjenje: prakti-

kum. Koper: Fakulteta za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit.

Gospodarsko pravo01-003, 1. letnik, 90 ur / 8 KTviš. pred. mag. Nikolaj Abrahamsberg

Opis predmeta. Cilj predmeta je podati študen-tom osnovna znanja o pravnem redu, pravni ure-ditvi gospodarskega podsistema države in pravniureditvi trga kot relevantnih okoljih, v katerih de-lujejo gospodarski subjekti. Študenti bodo spo-znali pravno-organizacijske oblike gospodarskihsubjektov in njihove znacilnosti, ustanovitev,upravljanje in druge pravice in obveznosti druž-benikov oziroma organov gospodarskih družb ternjihovo prenehanje. Spoznali bodo, da podjetjadelujejo v pravno urejenem okolju, v kateremimajo dolocene obveznosti in pravice.

Študijska literaturaBohinc, Rado, Borut Bratina in Hilda Marija

Pivka. 1999 [in kasnejše izdaje]. Pravo go-spodarskih družb. Ljubljana: Fakulteta zadružbene vede. [Ali:]

Ivanjko, Šime in Marijan Kocbek. 1994 [in ka-snejše izdaje]. Pravo družb. Ljubljana: Uradnilist RS.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit.

Poslovno komuniciranje01-004, 1. letnik, 60 ur / 6 KTdoc. dr. Tonci Kuzmanic

Opis predmeta. Poslovno komuniciranje je edenuvodnih predmetov prvega letnika, pri kateremse študentke in študentje seznanjajo z osnov-nimi komunikacijskimi vsebinami in vešcinami.Pri predmetu je poudarek na vešcinah poslov-nega komuniciranja, in sicer predvsem na kon-centraciji, poslušanju, prvem vtisu, govorici te-lesa, poslovni predstavitvi, vodenju poslovnegasestanka, poslovnih pogajanjih . . . Predmet se iz-vaja na treh razlicnih ravneh: predavanja, študijliterature in vaje, pri katerih je poudarek na ob-vladovanju poslovne predstavitve.

Študijska literaturaMožina, Stane, Mitja Tavcar in Ana Kneževic.

1995. Poslovno komuniciranje. Maribor: Za-ložba Obzorja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni nastop.

Temelji managementa01-005, 1. letnik, 90 ur / 8 KTviš. pred. dr. Mirko Markic

Opis predmeta. Temeljne kategorije obvladova-nja organizacije z upravljanjem in vodenjem, kipoteka v dejavnostih politike organizacije in ma-nagementa. Management udejanja politiko z vo-denjem poslovanja in vodenjem ljudi k izidom.Organizacija je obravnavana kot ciljni poslovniin interesni organizacijski sistem. Obrazložena jeinteresna teorija vodenja politike in njena prak-ticna uporaba. Skrb je posvecena filozofiji (kul-turi) organizacije, posebno vrednotam in etiki.Preucevani so izidi in kakovost poslovanja (uspehin ugled). Podrobno je obravnavan proces ure-janja zadev kot razreševanje problemov in odlo-canje ter glavne naloge managerjev: snovanje innacrtovanje, organiziranje in koordiniranje, ma-nagement sodelavcev in obvladovanje organiza-cije z nadzorom.

Študijska literaturaKralj, Janko. 2003. Management: temelji ma-

nagementa, odlocanje in ostale naloge ma-nagerjev. Koper: Visoka šola za management.


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entKralj, Janko in Mirko Markic. 2003. Dejavno

proucevanje temeljev managementa. 3. iz-daja. Koper: Visoka šola za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,pisni izdelek Kratek prikaz izbrane organizacije(podjetja ali druge organizacije) v obsegu šeststrani po navodilih iz prirocnika Dejavno prou-cevanje temeljev managementa, za redne štu-dente pa tudi ocenjeno aktivno sodelovanje navajah (ustni nastopi, skupinski ali samostojni pi-sni izdelki).

Racunovodstvo01-006, 1. letnik, 75 ur / 7KTizr. prof. dr. Franko Milost

Opis predmeta. Predmet je namenjen spozna-vanju pojmovanja racunovodstva, gospodarskihkategorij, ki so predmet racunovodskega spremi-njanja in preucevanja, in njihovo medsebojno po-vezanost. Pomembno je tudi vrednotenje gospo-darskih kategorij v racunovodstvu, zbiranje po-datkov o poslovnih dogodkih s pomocjo razlic-nih vrst racunovodskih listin, urejanje in obde-lava podatkov v razlicnih poslovnih knjigah terizkazovanje racunovodskih informacij v razlicnihtemeljnih in podrobnih racunovodskih predracu-nih in obracunih. Vsebina predmeta je zaklju-cena z nekaterimi možnimi smermi racunovod-skega analiziranja in racunovodskega nadziranja.

Študijska literaturaMelavc, Dane in Franko Milost. 2003. Racuno-

vodstvo. Koper: Fakulteta za management.Milost, Franko. 2001. Racunovodstvo cloveških

zmožnosti. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Iks: revija za racunovodstvo in finance. Lju-bljana: Zveza racunovodij, financnikov in re-vizorjev Slovenije.

Revizor: revija o reviziji. Ljubljana: Zveza racu-novodij, financnikov in revizorjev Slovenije.

Slovenski racunovodski standardi. 2002. Lju-bljana: Uradni list RS.


Makroekonomija01-007, 1. letnik, 75 ur / 7 KTprof. dr. Egon Žižmond

Opis predmeta. Predmet navaja študente v teo-reticno razmišljanje o ekonomiji kot znanosti in v

razumevanje ekonomskih zakonitosti. Poudarekje na razvoju teoreticnih spoznanj, dinamicnemznacaju le-teh in daje prikaz sodobnih teorij inprocesov na podrocju makroekonomije kot vedeo celotnem gospodarstvu.

Z vsebinskega vidika predmet vkljucuje kratkozgodovino ekonomske teoreticne misli, temeljnepojme o ekonomiji, uvod v makroekonomijo,bruto domaci proizvod, porabo, investicije in mo-del multiplikatorja, agregatno ponudbo, konjuk-turne cikluse in ravnovesje v narodnem gospo-darstvu, denar in funkcije denarja, brezposelnostin inflacijo, vlogo države v gospodarstvu, vrsteekonomskih politik, sodobne makroekonomskeprobleme, mednarodno trgovino, integracije inokoljsko politiko države.


Žižmond, Egon. 2003. Temelji ekonomije. Ko-per: Fakulteta za management, v pripravi.

Žižmond, Egon in Matjaž Novak. 2003. Temeljiekonomije: gradiva za vaje. Koper: Fakultetaza management, v pripravi.


Poslovna anglešcina 101-008, 1. letnik, 90 ur / 6 KTpred. Dubravka Celinšek

Opis predmeta. Študent razvija in utrjuje go-vorne, slušne, bralne in pisne spretnosti, ki soznacilne za razlicne poslovne situacije (telefonskipogovori, predstavitve, poslovni sestanki, poga-janja, poslovno dopisovanje in drugo). S tem pri-dobi znanja za uspešno sporazumevanje v angle-škem jeziku na podrocju poslovnega komunici-ranja. Poleg tega poglablja že pridobljeno znanjesplošne anglešcine (besedišce, jezikovne funkcijein slovnicne strukture) in usvoji jezikovne zakoni-tosti poslovnega jezika ter svoj besedni zakladdopolni s strokovno terminologijo, ki je znacilnaza podrocje managementa in ekonomije.


Bratož, Silva in Natalie de Bondt. 2003. A gu-ide to business correspondence. 2. izdaja.Koper: Fakulteta za management, v pripravi.

Bratož, Silva, Natalie de Bondt in Dubravka Ce-linšek. 2003. English for business and ma-nagement. Koper: Fakulteta za management,v pripravi.

Oxford advanced learner’s dictionary. 1996. Ox-ford: Oxford University Press. [Ali:]

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent


Collins cobuild English dictionary. 1995. Lon-don: Harper Collins. [Ali soroden slovar.]

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit, kolokvij, ustni nastop, pisni izdelkištudenta.

Poslovna nemšcina 101-009, 1. letnik, 90 ur / 6 KTpred. Alenka Kocbek

Opis predmeta. Študentje poglabljajo in nad-grajujejo znanje, pridobljeno v srednji šoli, terna višji ravni razvijajo štiri osnovne jezikovnespretnosti, tj. razumevanja, branja, pisnega inustnega komuniciranja, ob upoštevanju specific-nih potreb in zakonitosti poslovnega življenja.Vsebina predmeta obsega: poglabljanje znanjasplošnega jezika (slovnicne strukture, besedišce,jezikovne funkcije), usvojitev strokovne termino-logije poslovnega jezika ter vaje v obvladovanjukomunikacijskih spretnosti na podlagi tekstov insimuliranih situacij (komuniciranje prek telefona,telefaksa, poslovni sestanki, predstavitve, poga-janja itd.).

Študijska literaturaMiebs, Udo in Leena Vehovirta. 1997. Kontakt

Deutsch. Deutsch für berufliche Situatio-nen: Kursbuch. Berlin: Langenscheidt.

Miebs, Udo in Leena Vehovirta. 1997. KontaktDeutsch. Deutsch für berufliche Situatio-nen: Redemittelbuch. Berlin: Langenscheidt.

Buscha, Anne in Gisela Linthout. 1997. Ge-schäftskommunikation. Verhandlungsspra-che: Kursbuch Deutsch als Fremdsprache.Ismaning: Hueber Verlag.

Luscher, Renate. 1998. Übungsgrammatik fürAnfänger. Ismaning: Verlag für Deutsch.


Poslovna italijanšcina 101-010, 1. letnik, 90 ur / 6 KTpred. Mirella Ceglar Jurincic

Opis predmeta. Študentje ponovijo in poglo-bijo slovnico: casi, nacini, implicitne glagolskeoblike, razlicne trpne glagolske oblike, pogojnistavki, premi govor, raba velike zacetnice, oblikavikanja, locila . . .

Na vajah utrjujejo slovnicne strukture z razlic-nimi testi in vajami, širijo svoje splošno in teh-nicno besedišce, ucijo se uporabljati okrajšave;analizirajo, obnavljajo, prirejajo besedila v dnev-nem in revialnem tisku. Pripravijo besedila: ra-zložijo strokovne izraze, tekst kriticno obnovijo,primerjajo razmere v tujini z našimi doma. Po-magajo si s slovarji in pravopisi.


Beretta, Nicoletta in Fabia Gatti. 1997. Italia inaffari. Torino: SEI.

Dardano, Maurizio in Pietro Trifone. 1995. Gram-matica italiana. Milano: Zanichelli.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit, ustni nastop.

Prakticno usposabljanje 101-011, 1. letnik, 3 KTpred. Janja Prelesnik Cendak

Seminar o ucenju in pisanju strokovnih besedil– seminarska naloga

Izvajalec: asist. Boris Kobeja.

Obseg: 20 ur.

Nacin izvedbe. Predavanja in vaje v skupinahdo 30 študentov in individualne konzultacije. Vokviru seminarja študent izdela seminarsko na-logo.

Cilj in vsebina. Namen seminarja je brucem olaj-šati vkljucevanje v visokošolski študij in jih pri-praviti na uspešen pristop k študiju. Poudarekje na usposabljanju študentov za visokošolskostrokovno pisanje. Študenti se zato seznanijo zosnovami raziskovanja, vrstami in znacilnostmiter zgradbo strokovnih besedil, uporabo znan-stvenega aparata, tehnicnimi in formalnimi vidikioblikovanja besedila v urejevalniku ter jezikov-nimi vidiki strokovnega pisanja.


Kobeja, Boris. 2001. Uspešen pristop k študiju.Koper: Visoka šola za management.

Kobeja, Boris. 2002. Napotki za pisanje semi-narske in diplomske naloge. Koper: Visokašola za management.

Kobeja, Boris. 2001. Prirocnik za pisce strokov-nih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visokašola za management.

Obveznosti študenta. Študenti dejavno sodelu-jejo na delavnicah in izdelajo seminarsko nalogo.


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

Trženje01-012, 2. letnik, 120 ur / 8 KTizr. prof. dr. Gabrijel Devetak

Opis predmeta. Študenti bodo spoznali teorijo inprakso trženja. Tako bodo lahko v praksi obvla-dovali preucevanje povpraševanja, ponudbe inkonkurence. Usposobili se bodo za sodelovanjepri razvoju – oblikovanju novih izdelkov in sto-ritev, proizvodnji in prodaji. Vsebina predmetazajema zlasti poglavja: informacijski sistem; tr-ženjski splet (izdelek – storitev, cena, razpecavnepoti, promocija – komuniciranje, ljudje, izvaja-nje storitev, fizicni dokazi); ustvarjalnost, inter-net, trženje; strategija trženja; pogoji trženja, tr-žne poti, tržno komuniciranje; trženje med orga-nizacijami; trženje storitev; organiziranost in stra-tegija delovanja na tujem tržišcu; intelektualnalastnina; poslovna odlicnost.


Devetak, Gabrijel. 1999. Temelji trženja in tr-ženjska zasnova podjetja. Koper: Visoka šolaza management.

Devetak, Gabrijel. 2000. Evropski marketingstoritev. Kranj: Moderna organizacija.

Devetak, Gabrijel in Goran Vukovic. 2002. Mar-keting izobraževalnih storitev. Kranj: Mo-derna organizacija.

Devetak, Gabrijel, Nataša Vrcon Tratar in ZlatkaMeško Štok. 2000. Temelji trženja: gradivaza vaje. Koper: Visoka šola za management.

Meško Štok, Zlatka. B. l. Strategija trženja: na-crtovanje prodaje. Gradiva za vaje. Koper:Fakulteta za management, v pripravi.

Tavcar, Mitja I. 2000. Strategija trženja. 2. pred.izdaja. Koper: Visoka šola za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni nastop, pisni izdelki študenta.

Obligacijsko pravo01-013, 2. letnik, 75 ur / 7 KTpred. mag. Rudi Štravs

Opis predmeta. Namen študija predmeta je spo-znati osnovne pojme obligacijskega prava, torejpravnega podrocja, ki ureja takšna (obligacijska)razmerja, v katerih ima ena stranka (upnik) oddruge (dolžnika) pravico zahtevati doloceno rav-nanje, ki ga imenujemo izpolnitev, dolžnik pa jeupniku izpolnitev dolžan opraviti.

Študijska literaturaBrank, Janez. 1998. Obligacijsko pravo. Koper:

Visoka šola za management.Obligacijski zakonik (OZ). 2001. Ljubljana: Ura-

dni list RS.


Kadri: ravnanje z ljudmi01-014, 2. letnik, 45 ur / 4 KTdoc. dr. Marjana Merkac Skok

Opis predmeta. Predmet seznanja študente s po-menom in možnostmi pravilnega ravnanja z lju-dmi v organizaciji. Uvodni pregled podrocja s te-meljnimi pojmi, s filozofijo in strategijo ravnanjaz ljudmi v organizaciji odgovarja na vprašanje,zakaj se v organizaciji sploh ukvarjamo s kadri.Predstavljene so temeljne znacilnosti procesnegaukvarjanja s kadri v organizaciji: planiranje ka-drov, kadrovanje in razvoj s poudarkom na ka-rieri v managementu, motiviranje in vrednotenjekadrov in managerjev. Posebna pozornost je na-menjena trendom razvoja na podrocju ravnanja skadri v organizaciji.

Študijska literaturaMerkac, Marjana. B. l. Razsežnosti ravnanja z

ljudmi v organizaciji. V pripravi.Merkac, Marjana. B. l. Poglavja iz kadrovskega

managementa: gradiva za vaje. V pripravi.Možina, Stane, ur. 2002. Management kadro-

vskih virov. Ljubljana: Fakulteta za družbenevede.

Graham, H. T. in R. Bennett. 1995. Human re-sources management. London: Pitman.


Kadri: delovno in socialno pravo01-015, 2. letnik, 45 ur / 4 KTizr. prof. dr. Zvone Vodovnik

Opis predmeta. Prvi del predmeta obsega razse-žnosti pravnega podrocja individualnih in kolek-tivnih delovnih razmerij ter osnov socialne var-nosti. Prikazana je povezava predmeta z dru-gimi družboslovnimi vedami in drugimi prav-nimi vedami, kot so ustavno, civilno, kazenskoin upravno pravo. Drugi del predmeta obsegaobravnavanje izhodišc pravnega položaja zapo-slene osebe v delovnem procesu: študenti se se-znanijo s temeljnimi naceli delovnega prava, zviri, ki urejajo položaj zaposlenih, z zakonsko

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent


dolocenimi pravicami in obveznostmi strank po-godbe o zaposlitvi in drugih vrst delovno-pravnihpogodb ter tematiko nadzora in sankcioniranjaneizvajanja norm, ki urejajo pravni položaj zapo-slene osebe. Pri obravnavanju sistema socialnevarnosti je predmet omejen na grob prikaz naj-pomembnejših elementov socialnih zavarovanj,predvsem sistema zaposlovanja in zavarovanjaza primer brezposelnosti.

Študijska literaturaVodovnik, Zvone. 2001. Poglavja iz delovnega in

socialnega prava. Koper: Visoka šola za ma-nagement.

Koncar, Polonca. 1993. Mednarodno delovnopravo. Ljubljana: Uradni list RS.

Bubnov-Škoberne, Anjuta. 1997. Pravni vidikisocialne varnosti za brezposelne. Ljubljana:Uradni list RS.

Delovno pravo – zbirka predpisov. 1995. Lju-bljana: Bonex.

Blanpain, Roger in Chris Engels, ur. 1998. Com-parative labour law and industrial relationsin industrialized market economies. Hague,London and Boston: Kluwer.

Bolego, Giorgio. 1995. Autonomia collettiva eprincipio di parità di trattamento retributivo.Rivista italiana di diritto di lavoro, št. 2.

Dobrin, Tanja. 1995. Enotnost in dualizem v de-lovnopravni ureditvi. Podjetje in delo, št. 8.

Gragnoli, Enrico. 1996. Sciopero, sanzioni col-lettive e responsabilità delle organizzazionisindacali. Rivista italiana di diritto di lavoro.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit, ustni nastop, pisni izdelki študenta.

Odlocanje in modeli za management01-016, 2. letnik, 75 ur / 7 KTpred. dr. Roberto Biloslavo

Opis predmeta. Namen predmeta je uciti štu-dente prepoznavati zadeve v podjetju in se o njihodlocati. Vsebina se cleni na dve poglavji.

V prvem poglavju se opredeli sam pojem ure-janja zadev in znotraj tega proces odlocanja takoz vidika posameznika kot skupine. Predstavijose razlicni modeli odlocanja v organizaciji (raci-onalni, administrativni, politicni in model sme-tnjaka), njihova izhodišca in posledice za ma-nagement organizacije. Še posebej se izpostaviemocionalni vidik posameznika za odlocanje inpomen intuitivnega odlocanja v managementu.

V drugem poglavju se podajo osnovna nacela

modeliranja in znacilnosti razlicnih modelov inmetod za analiticno odlocanje. Predstavijo semetode odlocanja, ki izhajajo iz teorije odloci-tev, metode matematicnega in logicnega mode-liranja, sistemska metodologija, SPIN analiza,metoda scenarijev in portfolio metode.

Študijska literaturaGoodwin, Paul in George Wright. 1998. Deci-

sion analysis for management judgment. 2.izdaja. Chichester: John Wiley.

Pidd, Michael. 1996. Tools for thinking: model-ling in management science. Cichester: JohnWiley.


Urejenost organizacije: strukture01-017, 2. letnik, 60 ur / 4 KTdoc. dr. Cene Bavec

Opis predmeta. Predmet nudi osnovna znanja,potrebna za nacrtovanje in obvladovanje organi-zacijskih struktur in procesov v sodobnih podje-tjih. Študenti se bodo seznanili z osnovami so-dobne teorije organizacije, s tipicnimi primeri or-ganizacijskih struktur in procesov ter metodolo-gijami za njihovo prikazovanje in projektiranje.Poudarek je na prakticni uporabnosti teh znanj vsrednjih in majhnih podjetjih, ki so znacilna zaSlovenijo. Obravnavani bodo vplivi informacijskein komunikacijske tehnologije, ki narekujeta ne-katere nove organizacijske oblike, ki spremljajonastanek informacijske družbe in digitalne eko-nomije.

Študijska literaturaLipicnik, Bogdan. 2003. Organizacija podjetja.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.Ivanko, Štefan. 2002. Strukture in procesi v or-

ganizaciji. Ljubljana: Visoka upravna šola.Daft, Richard L. 2000. Organization theory and

design. 7. izd. Cincinnati: South-WesternCollege Pub.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit, pi-sni izdelki študenta.

Urejenost organizacije: poslovnainformatika01-018, 2. letnik, 60 ur / 4 KTprof. dr. Dušan Lesjak

Opis predmeta Študenti se bodo seznanili stistimi vidiki informatike, ki so pomembni za


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entrazumevanje poslovne uporabe sodobne infor-

macijske in komunikacijske tehnologije, njenonacrtovanje in uvajanje, t.j. upravljanje. Pred-met obsega predstavitev osnovnih znanj s podro-cja informacijskih in komunikacijskih tehnologij,predstavitev razlicnih vrst poslovnih informacij-skih sistemov, nacrtovanje in razvijanje poslov-nih informacijskih sistemov ter vpliv (uporabe)informacijske in komunikacijske tehnologije napodjetje in družbo. Pri vajah študentje spoznajoosnovna poslovna pisarniška orodja namenjenapodpori poslovnim procesom (internet, elektron-sko pošto, preglednice, podatkovne baze) terorodja za podporo izvedbenemu in vrhnjemu ma-nagementu. S preprostimi primeri poizkušamoponazoriti primere snovanja, razvoja ter upra-vljanja informacijskih sistemov v podjetju.

Študijska literaturaGradišar, Miro. 2003. Uvod v informatiko. Lju-

bljana: Ekonomska fakulteta.Trcek, Denis. 2001. Informatika: od tehnologije

do poslovanja. Koper: Visoka šola za mana-gement.

Prešern, Saša. 2000. Poslovna informatika ininternet za podjetnike. Portorož: Visoka stro-kovna šola za podjetništvo.

Kovacic, Andrej. 1998. Informatizacija poslova-nja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

O’Brien, James A. 2002. Introduction to infor-mation systems with PowerWeb: essentialsfor the e-business enterprise. 11. izdaja. Bo-ston: Irwin/McGraw-Hill.

Laudon, Kenneth C. in Jane P. Keneth. 2002.Management information systems. 5. izdaja.New Jersey: Prentice-Hall.

Bertok Velkavrh, Tamara s sodelavci. 2003.Osnovna znanja pisarniških orodij MicrosoftOffice. Koper: Fakulteta za management, vpripravi.

Baloh, Peter in Peter Vrecar. 2001. Ob praktic-nih primerih skozi MS Office. Velenje: samo-založba.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,aktivna udeležba na vajah.

Poslovna anglešcina 201-019, 2. letnik, 90 ur / 6 KTpred. Dubravka Celinšek

Opis predmeta. Študent poglablja že pridobljenojezikovno znanje in spretnosti za uspešno po-slovno in širše komuniciranje in spoznava jezi-

kovno zahtevnejše strukture in funkcije. Z ak-tivnim sodelovanjem v diskusijah in simulira-nih poslovnih situacijah, ki potekajo v tujem je-ziku, študent razvija sposobnosti za samostojnopredstavljanje svojih stališc ter za interpretira-nje informacij, besedil in situacij v tujem jeziku.Obravnavane teme in besedila razvijajo in nad-grajujejo besedišce s podrocja managementa,podjetništva, oglaševanja in trženja, bancništva,mednarodne trgovine, pridobivanja kadrov, po-slovne etike in podobno s poudarkom na aktual-nem dogajanju na podrocju gospodarstva.

Študijska literaturaTullis, Graham in Tonya Trappe. 2000. New in-

sights into business: student’s book. Harlow:Longman.

Tullis, Graham in Tonya Trappe. 2000. Insightsinto business: workbook. Harlow: Longman.

Oxford advanced learner’s dictionary. 1997. Ox-ford: Oxford University Press. [Ali:]

Collins cobuild English dictionary. 1995. Lon-don: Harper Collins. [Ali soroden slovar].


Poslovna nemšcina 201-020, 2. letnik, 90 ur / 6 KTpred. Alenka Kocbek

Opis predmeta. Študentje nadalje razvijajo te-meljne jezikovne spretnosti s poudarkom na pi-sni komunikaciji v tujem jeziku. Usposabljajo seza posredovanje in sprejemanje poslovnih infor-macij, uporabo strokovnih publikacij ter za pred-stavitev razlicnih poslovnih dejavnosti v tujemjeziku. Predmet obsega obravnavo zahtevnejšihjezikovnih in slovnicnih struktur, nadgrajevanjestrokovne terminologije poslovnega jezika, po-slovno dopisovanje (dopis, telefaks sporocilo, za-pisnik), jezik pogodb in sporazumov, jezik racu-novodskih izkazov, primerjalno obravnavo pravneureditve gospodarskih družb, vaje v obvladova-nju zahtevnejših situacij iz poslovnega življenja,obdelavo strokovnih tekstov ...

Študijska literaturaHering, Axel in Magdalena Matussek. 1996. Ge-

schäftskommunikation: Schreiben und Tele-fonieren. Ismaning: Max Hueber Verlag.

Sachs, Rudolf. 1991. Deutsche Handelskorre-spondenz: der Briefwechsel in Export undImport. Ismaning: Max Hueber Verlag.

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent




Poslovna italijanšcina 201-021, 2. letnik, 90 ur / 6 KTpred. Mirella Ceglar Jurincic

Opis predmeta. Urjenje v pisnem in ustnem iz-ražanju, pisanje poslovnih pisem, predstavitevskupinske seminarske naloge. Raba mikrojezikastroke. Vrste besedil: opis podjetja, izdelka, kro-nika, recenzija, evalvacija. Branje in primerjanjeekonomskih in družbenih situacij v Italiji in doma(Il Mondo, Panorama). Študentje spoznavajo raz-merja med jezikom splošnega sporazumevanja instrokovnim jezikom, med mikrojezikom manage-menta in drugimi mikrojeziki s sticno tematiko:poslovni sistem, financiranje, trženje. Osnoveprevajanja: pisanje dvojezicnih vabil, oglasov . . .

Študijska literaturaLenassi, Nives. 1999. L’italiano per le relazi-

oni commerciali. Ljubljana: Ekonomska fa-kulteta.

Chiuchiù, Angelo in Mauro Bernacchi. 1994.Manuale di tecnica e corrispondenza com-merciale. Perugia: Guerra edizioni.

Fortuna, F., F. Ramponi in A. Scucchia. 1999.Compendio di economia aziendale. Milano:Le Monier.

Reale, Gaspare. 1999. La nuova corrispondenzacommerciale. Milano: De Vecchi editore.

Ceglar Jurincic, Mirella. 2002. Come leggere.Koper: Visoka šola za management.



Prakticno usposabljanje za 2. letnik obsega stro-kovno prakso v organizaciji s pripravo in zagovo-rom porocila s strokovne prakse.

Priprava na strokovno praksoObseg: 16 ur.Cas izvedbe: februar–maj.Nacin izvedbe. Seminarske vaje v skupini do 30študentov in individualne konzultacije.

Cilji in vsebina. Pripraviti študenta na delo vorganizaciji. Študenti se seznanijo z informaci-jami o organizaciji, poudarek je na osvešcanjuštudentov, kaj lahko v organizacijah pricakujejo,kako organizacijo zaprosijo za opravljanje stro-kovne prakse, kako naj komunicirajo z mentor-jem, na kaj naj bodo pozorni med prakso. Pravtako študent usvoji pisanje strokovnega življenje-pisa (curriculum vitae).

Strokovna praksa v organizaciji

Obseg: 4 tedni, strnjeno.

Cas izvedbe: julij, avgust, september.

Vsebina. Študent spoznava organizacijo, v kateriopravlja strokovno prakso, se seznanja z razlic-nimi funkcijami v organizaciji in opravlja dode-ljena, ki mu jih dodeli mentor. S svojim delomskuša biti cim bolj koristen za organizacijo. Pokoncani praksi izdela porocilo in priloži dnevnik.

Zagovor porocila o strokovni praksi

Cas izvedbe: september.

Nacin izvedbe: seminarske vaje v skupini od 8–12 študentov.

Cilji in vsebina. Študent opravi zagovor porocilao strokovni praksi, ki jo je opravljal v poletnihmesecih. Študent poroca o svojih pridobljenih iz-kušnjah in se do njih kriticno opredeli. Svoja vi-denja in izkušnje primerja z izkušnjami drugihin jih kriticno presoja. Pridobljene izkušnje in iz-menjava izkušenj s kolegi mu bodo v pomoc priiskanju prakse v 3. letniku.

Strateški management in managementsprememb01-023, 3. letnik, 90 ur / 7 KTizr. prof. dr. Mitja Tavcar

Opis predmeta. Strateški management je osre-dnji povezovalni predmet v programu Manage-ment. Daje celovit pregled sestavin politike or-ganizacije in usposablja študente za strateškonacrtovanje, organiziranje, usmerjanje in nadzi-ranje delovanja organizacije. Prvi del predmetaopredeljuje strateški management kot vseobse-žno snovanje in izvajanje politike organizacije,ki jo povezuje z vrednotami udeležencev, kul-turami okolij in etiko managementa. Drugi delje namenjen politiki organizacije, tretji umešcav strateški management temeljne dejavnosti or-ganizacije, cetrti obravnava strateške razsežnostiurejenosti organizacije, peti obsega sredstva or-


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entganizacije. Sklepni šesti del dodaja obravnavanju

dinamicnost.

Študijska literaturaTavcar, Mitja I. 1999. Razsežnosti strateškega

managementa. 2. predelana izdaja, Koper:Visoka šola za management.

Tavcar, Mitja I. 1998. Razsežnosti strateškegamanagementa: gradiva za aktivno delo invaje. Redni študij. Koper: Visoka šola za ma-nagement.

Tavcar, Mitja I. 2000. Razsežnosti strateškegamanagementa: gradiva za aktivno delo invaje. Izredni študij. 2. izdaja. Koper: Visokašola za management.

Biloslavo, Roberto. 1999. Prirocnik za simula-cijo strategije trženja s programom Marks-trat3. Koper: Visoka šola za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,kolokvij, ustni nastop, pisni izdelki študenta.

Financiranje01-024, 3. letnik, 75 ur / 6 KTprof. dr. Leon Repovž

Opis predmeta. Predmet je razdeljen v šest po-glavij, skozi katera dobi študent celovit vpogledv podrocje financiranja. V prvih treh poglavjihspozna funkcijo denarja v podjetju in narodnemgospodarstvu, funkcijo in vrste vrednostnih pa-pirjev, financni trg in financne inštitucije ter vse-bino mednarodnih financ. V naslednjih treh po-glavjih obravnavamo podjetniške finance z osno-vami financnega managementa, naceli in pravilifinanciranja podjetja ter temeljnimi kategorijamiin cilji financiranja in kljucne financne odlocitve vpodjetju od priskrbe sredstev, njihovega vlaganja,gospodarjenja s sredstvi do njihovega vracanja.

Študijska literaturaRepovž, Leon in Jožko Peterlin. 2001. Financira-

nje. 2., dopolnjena izdaja. Koper: Visoka šolaza management.

Bergant, Živko. 1996. Kodeks poslovnofinancnihnacel. Revizor 7, št. 5, 72–85.

Peterlin, Jožko. 2001. Financiranje: vaje. 2., do-polnjena izdaja. Koper: Visoka šola za mana-gement.


Organizacijska kultura, etika in vodenje01-025, 3. letnik, 75 ur / 6 KTdoc. dr. Tonci Kuzmanic

Opis predmeta. Gre pravzaprav za dve vsebin-sko loceni podrocji. Pri prvem (Organizacijskakultura in etika) se študentke in študentje se-znanjajo z osnovnimi koncepti na podrocju etike(poudarek na atenski iznajdbi etike in zgodovin-skem razvoju koncepta), kot so dobro, zlo, vlogaposlovnosti, dela in denarja skozi zgodovino, tjado osnovnih eticnih zagat sodobnega casa, ki sopovezane z globalizacijo. Vse to, kajpada, v zgo-dovinski perspektivi. Pri Vodenju pa je poudarektako na nacinih in prijemih pri vodenju, na siste-mih motivacije in modelih vodenja kot tudi navlogi, moci, motivaciji in podobnih kategorijahs podrocja vodenja. Oba predmeta potekata natreh ravneh: študij literature, predavanja in vaje.


Jelovac, Dejan. 1997. Poslovna etika. Ljubljana:Študentska organizacija Univerze.

Martin, Hans Peter in Harald Schumann. 1997.Pasti globalizacije. Ljubljana: Co Libri.

Glasser, William. 1995. Kontrolna teorija za ma-nagerje. Radovljica: Regionalni izobraževalnicenter.

Možina, Stane et al. 1994. Management. Rado-vljica: Didakta.

Preverjanje in ocenjevanje znanj. Pisni izpit, ko-lokvij, pisni izdelki študenta.

Management inoviranja in tehnologij:management inoviranja01-026, 3. letnik, 45 ur / 4 KTdoc. dr. Borut Likar

Opis predmeta. Cilj predmeta je obvladovanjeinovacijskih procesov. Inoviranje ni vec le do-mena redkih tehnološko usmerjenih inovatorjev,temvec pomembna kategorija v vseh segmentihposlovnih procesov. Predmet daje nekaj teoretic-nih izhodišc za bolj poglobljeno delo, predvsempa je, temeljec na mnogih primerih, prakticnousmerjen. Prikazana bo celotna veriga, od idejedo koncne realizacije. Pri tem so najpomemb-nejša podrocja: spodbujanje ustvarjalnosti, v po-vezavi s selekcijo in vrednotenjem idej, razvoj,zašcita intelektualne lastnine, možnosti uporabesodobnih informacijskih tehnologij pri inovacij-skem delu ter seveda uspešna komercializacijanovosti.


Likar, Borut. 2001. Inoviranje. 2., dopolnjena iz-daja. Koper: Visoka šola za management.

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent


Likar, Borut in Peter Fatur 2003. Inoviranje: pri-rocnik za vaje. 2. izdaja. Koper: Fakulteta zamanagement.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit (po potrebi), pisni izdelki študenta.

Management inoviranja in tehnologij:management tehnologij01-027, 3. letnik, 45 ur / 4 KTdoc. dr. Slavko Dolinšek

Opis predmeta. Predmet obravnava vpliv izre-dno naglega tehnološkega razvoja na globalnoekonomijo in poslovanje gospodarskih družb terdaje študentom osnovna znanja o razvoju, proi-zvodnji, uvajanju in trženju sodobnih tehnološkihizdelkov in storitev. Predstavljena bodo tehnolo-ška znanja in s tehnologijami povezani manager-ski postopki, ki se nanašajo tako na strateški kotoperativni nivo organizacije. Obravnavane bodotudi znacilnosti izrazito tehnoloških podjetij. Po-seben poudarek je na metodologijah, ki se upo-rabljajo pri predvidevanju tehnološkega razvoja.

Študijska literaturaBurgelman, Robert A. 2000. Strategic manage-

ment of technology and innovation. Boston:McGraw-Hill.

Khalil, Tarek M. 1999. Management of techno-logy. New York: McGraw-Hill.

Dolinšek, Slavko. B. l. Management tehnologij.V pripravi.


Management proizvajanja:management proizvajanja izdelkov01-028, 3. letnik, 60 ur / 4 KTviš. pred. dr. Mirko Markic

Opis predmeta. Študentje z razlicnimi metodamiin tehnikami spoznavajo osnovne vsebine ma-nagementa proizvajanja (strategijo proizvajanja,odlocitve o procesih, razvoj in raziskave novegaproizvoda, nacrtovanje procesov ter razporejanjevirov, planiranje, kakovost in varstvo okolja, vo-denje projektov, materialne tokove itd.) in takopridobivajo znanja za vodenje proizvajanja. Ma-nager obvladuje planiranje, koordiniranje, kon-troliranje, informiranje, motiviranje in organizira-nje proizvajanja kot najrazsežnejšega in obicajnonajpomembnejšega podsistema vsake organiza-cije v povezavi s centralnimi funkcijami.

Študijska literaturaFlorjancic, Jože, ur. 1995. Operativni manage-

ment. Kranj: Moderna organizacija. [Samo II.del, Vloga managementa pri opravljanju funk-cij podjetja.]

Krajewski, Lee in Larry P. Ritzman. 1996. Ope-rations management: strategy and analysis.4. izdaja. Reading: Addison-Wesley.

Markic, Mirko in Andrej Pucer. 2001. Manage-ment proizvajanja: gradiva za vaje. Koper:Visoka šola za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit, pisni izdelki študenta.

Management proizvajanja:management proizvajanja storitev01-029, 3. letnik, 60 ur / 4 KTprof. dr. Boris Snoj

Opis predmeta. Predmet študentom omogocapridobivanje teoreticnih, metodoloških in prak-ticnih znanj za management storitev oz. storitve-nih sestavin v zvezi z izdelki. Vsebina je vezanana spoznavanje odlocitev, povezanih z nacrtova-njem, izvajanjem in nadzorom izvajanja storitev.

Pri predmetu študenti spoznajo: pomen stori-tvenega sektorja v družbi, osnovne smernice ver-jetnega razvoja storitev, koncepte opredeljevanjastoritev, znacilnosti in klasifikacijo storitev, sto-pnje in dejavnosti managementa storitev, odloci-tve v zvezi s sestavinami izvajanja/ponudbe stori-tev, proces razvijanja novih storitev, vlogo kulturestoritvene organizacije, notranji marketing, ma-nagement kakovosti storitev, pozicioniranje stori-tev ter management zmogljivosti sistema izvaja-nja storitev.

Študijska literaturaSnoj, Boris. 2000. Management storitev. 2. na-

tis s popravki. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Mladic, Mirjana in Nataša Vrcon Tratar. 1998.Management storitev: gradiva za vaje. Koper:Visoka šola za management.



Prakticno usposabljanje za 3. letnik obsega stro-kovno prakso v organizaciji s pripravo in zago-

Predstavitev izbirnih predmetov 2001 23

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entvorom porocila ter seminar Osnove raziskovanja

v managementu in pisanje strokovnih besedil –diplomskega dela.

Priprava na strokovno praksoObseg: 10 ur.Nacin izvedbe: seminarske vaje v skupinah po30 študentov in individualne konzultacije.Cilji in vsebina: študenti se poskušajo vživetiv pricakovanja organizacije, v kateri bodo opra-vljali strokovno prakso, in izdelajo okvirni nacrtdela za cas strokovne prakse. Poudarek je na is-kanju problema, ki ga lahko študent kasneje ob-dela (razišce, analizira . . . ) v diplomskem deluin s tem koristi organizaciji, ki mu je omogocilaopravljanje strokovne prakse, obenem pa sampridobi pomembne izkušnje za kasnejše delo vrealnem okolju.

Strokovna praksa v organizacijiObseg: 5 tednov.Cas izvedbe: maj–september.Vsebina. Študenti ugotavljajo uporabnost pri-dobljenih temeljnih in aplikativnih znanj v pro-gramu Management ter preverjajo teoreticnaznanja pri reševanju prakticnih problemov. Štu-dentje v casu strokovne prakse poglobljeno spre-mljajo poslovne funkcije v podjetju in skušajonajti zadevo, ki jo bodo v porocilu obdelali inpoiskali »rešitev«. To zadevo lahko kasneje na-tancneje obdelajo v diplomskem delu. Predvsempa v casu strokovne prakse opravljajo dodeljenajim dela in se skušajo cim vec nauciti. Po kon-cani strokovni praksi študent izdela porocilo inmu priloži dnevnik. Predlog potrjene dispozicijediplomskega dela s strani izvajalca Seminarja opisanju strokovnih del/diplomskega dela je obve-zna priloga k porocilu.

Zagovor porocila o strokovni praksiv organizacijiNacin izvedbe: seminarske vaje v skupinah 8–12 študentov.Cas izvedbe: v oktobru in izpitnih obdobjih.Vsebina. Študent predstavi organizacijo, v ka-teri je opravljal strokovno prakso in z osnovnimipodatki opredeli podrocje, ki ga je natancnejespoznal in obdelal. Ce je študent opravljal raz-licne analize in ankete in je prišel do doloce-nih zakljuckov, to v porocilu poudari. Študentjesvoja mnenja oz. zakljucke analizirajo z men-torji, ki ocenijo njihovo realnost oz. uresnicljivostv praksi. Priporocljivo je, da študent v porociluže opredeli temo za diplomsko delo.

Osnove raziskovanja v managementu in pisanjestrokovnih besedil – diplomskega dela

Izvajalec: pred. dr. Monika Tratnik, asist. BorisKobeja.

Obseg: 20 ur.

Nacin izvedbe: predavanja in vaje v skupinah do30 študentov in individualne konzultacije.

Cilji in vsebina. V okviru seminarja se študentseznani s Pravili o diplomiranju, postopki prijave,izdelave in zagovora diplomskega dela. Poudarekje na izbiri primerne teme, nacrtovanju dela, so-delovanju z mentorjem in pisanju dispozicije terkasneje diplomskega dela. Študentje vadijo pisa-nje dispozicije.


Kobeja, Boris. 2002. Napotki za pisanje semi-narske in diplomske naloge. Koper: Visokašola za management.

Kobeja, Boris. 2001. Prirocnik za pisce strokov-nih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visokašola za management.

Tratnik, M. 2002. Osnove raziskovanja v ma-nagementu. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Obveznosti študenta: študent izdela dispozicijo,lahko namišljenega, diplomskega dela in jo odo-breno s strani izvajalca odda skupaj s porocilomo strokovni praksi.

Management nepridobitnih organizacij01-031, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTizr. prof. dr. Mitja Tavcar

Izbirni predmet v 3. letniku.

Opis predmeta. Predmet znanja in vešcine zadelovanje v managementu nepridobitnih organi-zacij in za poslovanje z nepridobitnimi organiza-cijami – razen z organizacijami v okviru javneuprave. Uvodni del obsega opredelitev in vr-ste nepridobitnih organizacij, znacilnosti, udele-žence in politiko nepridobitnih organizacij. Slediobravnavanje dejavnosti nepridobitnih organiza-cij s posebnim poudarkom na storitvah in me-njalnih procesih z udeleženci. Poglavje o ureje-nosti nepridobitnih organizacij se osredinja naznacilnosti teh organizacij, zlasti managementain upravljanja ter urejanje nasprotij. Obravnava-nje sredstev se osredinja na priskrbovanje sred-stev in prostovoljskih sodelavcev. Pri strateškemnacrtovanju predmet obsega modele in procese.

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

24 Predstavitev izbirnih predmetov 2001

Študijska literaturaTavcar, Mitja I. in Nada Trunk Širca. 1998. Ma-

nagement nepridobitnih organizacij. Koper:Visoka šola za management.

Mihelic, Katja, Nada Trunk Širca in Roberto Bilo-slavo. 2000. Management nepridobitnih or-ganizacij: gradiva za vaje. Koper: Visoka šolaza management.

Jelovac, Dejan, ur. 2002. Jadranje po nemirnihvodah managementa nevladnih organizacij.Koper: Visoka šola za management.

Kamnar, Helena. 1999. Javni zavodi med državoin trgom. Ljubljana: Znanstveno in publici-sticno središce.


Prestrukturiranje podjetja01-032, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTdoc. dr. Drago Dubrovski

Izbirni predmet v 2. ali 3. letniku.

Opis predmeta. Vsebina predmeta se nanašana posebne razmere, ki jih v podjetju obicajnoobravnavamo kot nenormalne in kratkotrajne, ce-prav so zaradi izredne viharnosti tako zunanjegakot notranjega okolja cedalje bolj prisotne. Pojavkriznih in kriticnih razmer v podjetju, ki posta-vljajo vprašanje njegovega nadaljnjega obstoja inrazvoja, zahteva zelo previdno, ceprav hitro inodlocno ukrepanje managementa. Predmet za-jema postopke, metode in modele, ki jih upo-rabljajo v okviru radikalnih (revolucijskih) spre-memb za dosego prenove podjetja, kjer sta naj-pomembnejša pristopa prestrukturiranje in rein-ženiring.

Študijska literaturaDubrovski, Drago. 2000. Krizni management. 2.

izdaja. Koper: Visoka šola za management.Dubrovski, Drago. 2001. Krizni management in

prestrukturiranje podjetja: gradiva za vaje.2. izdaja. Visoka šola za management.


Svetovanje in ekspertne organizacije01-033, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTizr. prof. dr. Mitja Tavcar


Opis predmeta. Predmet obsega znanja in ve-šcine tako za delovanje v organizacijah za sve-

tovanje managementu kot tudi za sodelovanje stemi organizacijami, pa za notranje svetovanje vpodjetjih in drugih organizacijah. Prvi del pred-meta opredeljuje svetovanje in strategije sveto-valne firme ter vloge sodelavcev v njej. Sledi ob-sežno poglavje o svetovalskih vešcinah, tretji delpredmeta pa obsega najprej odlocanje za sveto-vanje in svetovalce, zatem pa postopke pri naro-canju svetovalnih storitev (povpraševanje in po-nudbe, pogodba o svetovanju in obracunavanjesvetovalnih storitev). Ko predmet obravnava iz-vajanje svetovanja, se osredinja na sodelovanjemed svetovalci in svetovanci ter na kakovost sve-tovanja.


Tavcar, Mitja I. 1998. Svetovanje managementu.Koper: Visoka šola za management.

Tavcar, Mitja I. in Boris Mrak. 2001. Svetova-nje managementu: gradiva za aktivno deloin vaje. 2., dopolnjena izdaja. Koper: Visokašola za management.


Obdavcitev podjetij01-034, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTviš. pred. mag. Vilma Milunovic


Opis predmeta. Predmet je namenjen spoznava-nju osnovnih vsebin in temeljnih znanj o ob-davcitvi podjetja glede na doseženi dobicek,premoženje in opravljeni promet ter zavedanjuvpliva obdavcitve na odlocanje v podjetju. Podje-tje mora voditi lastno davcno politiko, temu pri-merno davcno (in ne le poslovno) racunovodstvoz izdelavo predracunskih in obracunskih davcnihbilanc. Zato mora lastnik in/ali poslovodja podje-tja vsaj okvirno poznati vse posledice obdavcitvepodjetja, davcni postopek in davcni nadzor.


Milost, Franko in Vilma Milunovic. 2001. Obdav-citev podjetij. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Pernek, Franc. 1997. Financno pravo in javne fi-nance: splošni del. 2. izdaja. Maribor: Pravnafakulteta.

Rupnik, Lado. 1995. Javne finance. 1. del. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.

Rupnik, Lado. 1996. Javne finance. 2. del. Lju-bljana: Ekonomska fakulteta.


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entŽibert, Franc. 1993. Teorija javnih financ. Lju-

bljana: Uradni list Republike Slovenije.


Management izobraževanja01-035, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTviš. pred. dr. Nada Trunk Širca


Opis predmeta. Predstavitev posebnosti vzgojno-izobraževalnih organizacij in šolskih sistemov;poseben poudarek je na seznanjanju s procesievropskih integracij na podrocju izobraževanja inzaposlovanja. Ozavešcanje, da šola ni zgolj pre-našanje znanja na mlade generacije, temvec jevse bolj usmerjena v razvoj in oblikovanje clo-veka ter da se šolanje ne konca s pridobitvijodiplome. Posebno poglavje je namenjeno po-menu in možnostim vseživljenjskega izobraževa-nja. Vsebine bodo študentu koristile tako v casuštudija, pri iskanju zaposlitve in kasneje na de-lovnem mestu, ko bo skrbel za svoj osebni razvojin razvoj sodelavcev.

Študijska literaturaDelors, Jacques. 1996. Ucenje: skriti zaklad.

Porocilo Mednarodne komisije o izobraževa-nju za 21. stoletje. Ljubljana: Ministrstvo zašolstvo in šport.

Koren, Andrej. 1999. Ravnatelj med osamo insodelovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Lipužic, Boris. 1999. Izobraževanje v zankahglobalizacije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Stronach, Ian, Nada Trunk Širca in Neli Dimc, ur.2000. Ways towards quality in education.Ljubljana: Open Society Institute Slovenia inŠola za ravnatelje; Koper: College of Manage-ment.

Trunk Širca, Nada in Mitja I. Tavcar 1998. Ma-nagement nepridobitnih organizacij. Koper:Visoka šola za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Ustni izpit,pisni izdelki študenta.

Management kakovosti01-036, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTviš. pred. dr. Mirko Markic


Opis predmeta. Bistveni dejavnik za uspešno po-slovanje organizacije v sodobnem okolju je kako-vost njenih izdelkov in storitev. Slušatelji bodo

spoznavali vse dejavnosti v organizaciji, ki so ne-posredno povezane s kakovostjo (trženje, inovira-nje in razvoj proizvoda, nacrtovanje procesa, pro-izvajanje, preskušanje, skladišcenje, distribucijo,prodajne storitve in odstranitev po uporabi). Ra-zumeli bodo nacela sistemov kakovosti, ki vklju-cujejo zanko kakovosti, strukturo, dokumenta-cijo, presojanje in vrednotenje. Namen predmetaje študentom prikazati tudi znacilnosti ekono-mike – obravnave stroškov kakovosti in uvedbameril za ovrednotenje njene ucinkovitosti.


Ishikawa, Kaoru. 1989. Kako celovito obvlado-vati kakovost: japonska pot. Ljubljana: Teh-niška založba Slovenije.

Oakland, John. 1995. Total Quality Manage-ment. Oxford: Butterworth Heinemann.


Management varstva okolja01-037, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTpred. mag. Boris Mrak


Opis predmeta. Uvodni del je pretežno teore-ticne narave in namenjen seznanitvi s pojmom,razlicnimi koncepti ter instrumenti managementavarstva okolja. Predstavljen bo osnovni ciklusmanagementa in metodološki pristop k nacrtova-nju na podrocju varstva okolja z opisom povezavs procesom managementa.

Management varstva okolja je predstavljen namednarodni, državni in lokalni ravni ter na ravnipodjetij. V tem delu bo med drugim podrob-neje predstavljen koncept trajnostnega razvoja,razvoj in znacilnosti managementa varstva oko-lja v Evropski uniji in Sloveniji. Podani bodo tuditemelji ekonomike okolja.


Cerne, Fedor in Alojz Bitenc. 1998. Šolanje zavodenje projekta uvajanja EMS sistemov vpodjetja. Ljubljana: PRO-ECO.

Gilpin, Alan. 2000. Environmental Economics:a critical overview. Chichester: John Wiley.

Krishnan, Rajaram, ur. 1995. A Survey of Ecolo-gical Economics. Washington: Island Press.

Urbancic, Aleksander, ur. 1998. ISO 9001: izteorije v prakso. Ljubljana: Taxus.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit, pi-sni izdelek študenta.

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent


Management projektov01-038, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTviš. pred. dr. Mirko Markic


Opis predmeta. V fleksibilni organiziranosti, kinastaja zaradi zahtev po uspešnosti, je vloga ma-nagementa projektov, kot sredstva za obvladova-nje enkratnih dogodkov, temeljno sredstvo orga-niziranja. Slušatelji bodo usmerjeni v naloge or-ganiziranosti, tehnik in vešcin za potek projekta,da predvsem izpolnjuje dolocene cilje, ima zago-tovljene vire, imenovanega skrbnika projekta terpotreben informacijski sistem. Vsebina znanj invešcin managerja projekta bo usmerjena k de-javnostim informiranja, planiranja, motiviranja,organiziranja, koordiniranja in kontroliranja ozi-roma vsem tistim, ki so potrebne za izvedbo pro-jekta.

Študijska literaturaMarkic, Mirko. B. l. Management projektov. V

pripravi.Markic, Mirko. B. l. Management projektov:

vaje. V pripravi.Bernik, Igor et al. 1999. Sodobne oblike in

pristopi pri organiziranju podjetij in dru-gih organizacij. Kranj: Moderna organizacija.[Samo 15. in 18. poglavje.]

Spinner, Pete. 1997. Project management: Prin-ciples and practices. New Jersey: PrenticeHall.


Izbrana poglavja iz poslovnih financ01-039, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTprof. dr. Leon Repovž


Opis predmeta. Obravnava izbranih poglavij izposlovnih financ je usmerjena v poglobljena zna-nja o financnem trgu (domacem in mednaro-dnem) ter posebej obvladovanju financnih tve-ganj in financnih instrumentov v poslovanju pod-jetja. Poudarjena in poglobljeno obravnavana sotudi znanja o posebnih financnih izkazih za iz-boljšanje financnega odlocanja, teorije o denar-nih tokovih, teorije o optimiranju financne (ka-pitalske) strukture, zunajbilancno financiranje innjegovo merjenje, ugotavljanje in obvladovanjekrize v financiranju podjetja, financiranje prevze-

mov in projektov, financiranje rasti in razvoj pod-jetja.

Študijska literaturaBrigham, Eugene F. in U. C. Gapenski. 1999.

Financial Management. 9. izdaja. New York:The Dryden Press.

Kruschwitz, Lutz. 1999. Finanzierung und Inve-stition. 2. izdaja. München: Oldenburg.


Poslovne in kapitalske povezave01-040, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTdoc. dr. Drago Dubrovski


Opis predmeta. Predmet se osredotoca na ana-lizo in tolmacenje pojavov združevanja moci inzmožnosti podjetij za dosego vecje uspešnosti inucinkovitosti v globalnem konkurencnem okolju,ki jim pravimo strateška poslovna partnerstva inkapitalske povezave. Poslovna partnerstva medvertikalno ali celo horizontalno povezanimi pod-jetji se razlikujejo od tradicionalnih odnosov medpodjetji po skupnih razvojnih prizadevanjih indolgorocnosti sodelovanja. Kapitalsko (lastniško)povezovanje, pri cemer gre najveckrat za združi-tve (spojitve in pripojitve), prevzeme in skupnenaložbe, je sodobni vsakdan ne samo v tujini,temvec v zadnjem obdobju tudi v Sloveniji.

Študijska literaturaDubrovski, Drago. 2003. Strateške, poslovne in

kapitalske povezave. Koper: Fakulteta za ma-nagement.


Mednarodno trženje01-041, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTprof. dr. Alessio Lokar


Opis predmeta. Študent bo spoznal osnovne te-oretske koncepte mednarodnega trženja s poseb-nim poudarkom na globalizaciji in njenem ucinkuna mednarodno trženje dolocenega podjetja. Pre-gledali bomo tudi posebnosti trženja v Evropskiuniji, v tranzicijskih državah in državah paktastabilnosti. Ta vprašanja bomo obravnavali z zor-nega kota managementa. Poudarjena bo kom-pleksnost organizacije, nacrtovanje in nadzor tr-


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entžnega poskusa v tujini. Obravnavali bomo razlike

v tehnologiji in kulturi, v politiki in zakonodaji, tr-žne raziskave v mednarodnem okolju, mednaro-dno tržno promocijo in nacrtovanje tržnega pro-dora na tuje trge.

Študijska literaturaTerpstra, Vern in Ravi Sarathy. 2000. Internatio-

nal marketing. Fort Worth: The Dryden Press.Lokar, Alessio in L. Bajzikova. B. l. Human reso-

urce management and transition from planto market economy in East-Central Europe.V pripravi.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Ustni izpit.

Organiziranost in delovanje javneuprave01-042, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTdoc. dr. Gregor Virant


Opis predmeta. Namen študija javne uprave ještudente seznaniti s podrocjem, kjer pridobivanjedobicka ni primarni interes, kot je to pri osebahzasebnega prava, ampak zadovoljevanje intere-sov in potreb, ki so skupne vsem. Zadovoljeva-nje t. i. »potreb« pa se izvaja prek dolocenih in-štitucij in prek uprave. Uprava deluje prek obla-stvene in tudi servisne vloge in pri tem izvajaupravno delovanje z razlicnimi upravnimi akti.Študent v okviru tega predmeta spoznava orga-nizacijo uprave, in sicer tako državno kot lokalnosamoupravo, ter prek njenega delovanja izvaja-nje splošnih in specialnih postopkov.

Študijska literaturaVirant, Grega. 1998. Pravna ureditev javne

uprave. Ljubljana: Visoka upravna šola.


Javne finance01-043, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTpred. dr. Neva Maher


Opis predmeta. Predmet obsega temeljna zna-nja o javnih financah kot sistemu financiranjajavne službe in javne uprave za izvajanje temelj-nih funkcij države (ekonomska, razvojna in soci-alna), upravljanje in vodenje javnih sredstev, iz-vrševanje proracuna države (in lokalnih skupno-

sti), gospodarjenje s sredstvi in premoženjem,njihovo analiziranje in nadziranje (inšpekcija,notranja revizija in zunanje revidiranje), obvla-dovanje likvidnosti proracuna in obvladovanjedolga, vsebina in pomen nacel proracuna in na-cela preglednega financnega vodenja sredstevEvropske unije (EU), pomen preglednega vode-nja javnih financ ter uveljavljanje odgovornostiza pošteno, zakonito, gospodarno, ucinkovito inuspešno upravljanje in management javnih sred-stev. Poznavanje in povezava okolja – sistemaRepublike Slovenije s financno kulturo in pra-vom, vezanim na korišcenje sredstev EU.


Maher, Neva. B. l. Javne finance. V pripravi.Maher, Neva. B. l. Predloge za izvajanje vaj pri

predmetu javne finance. V pripravi.Evropske smernice za izvajanje mednarodnih

revizijskih standardov INTOSAI. Št. 52. Ne-pravilnosti. 1999. Revizor, št. 7–8: 132–149.

Zakon o javnih financah. Uradni list RepublikeSlovenije 79/1999.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,kolokvij, ustni nastop, pisni izdelki študenta.

Digitalna ekonomija in elektronskoposlovanje01-044, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTprof. dr. Dušan Lesjak


Opis predmeta. Predmet obravnava razloge, za-radi katerih informacijska in komunikacijska teh-nologija bistveno spreminjata poslovno praksoin nacin delovanja sodobnih organizacij. Poja-snjena je ekonomska motivacija, ki nas vodi vdigitalno ekonomijo, opisane so nove proizvodne,prodajne in marketinške strategije ter nove mo-žnosti za organizacijo podjetij. Podrobneje je ob-delana problematika elektronskega poslovanja,študenti pa bodo spoznali tudi sistemsko in za-konsko ureditev od elektronskega podpisovanjado varovanja podatkov, ki spremljajo nastanekdigitalne ekonomije, še posebej regulativo Evrop-ske unije.


Lesjak, Dušan in soavtorji. B. l. Osnove elektron-skega poslovanja. V pripravi. [Do izida so gra-diva na voljo na spletni strani predmeta.]

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent


Chaffey, Dave. 2002. E-business and e-com-merce management: strategy, implementa-tion and practice. London: Prentice Hall.

Turban, Efraim, David King, Jae Lee, Merrill War-kentin in Michael H. Chung. 2002. Elec-tronic commerce: a managerial perspective.Apper Saddle River: Prentice Hall in PearsonEducation Intl.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Projektna na-loga in njena predstavitev; sodelovanje študentovz referati in tematskimi nalogami.

Sodobne teorije organizacije inorganizacijski razvoj01-045, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTprof. dr. Štefan Ivanko


Opis predmeta. Predmet nudi študentom, bodo-cim managerjem, osnovna (spo)znanja za razu-mevanje organizacije, raziskovanje, spreminjanjein projektiranje modelov organiziranosti.

Študijsko gradivo predmeta je strnjeno pred-stavljeno v šestih temeljnih delih: prvi del pred-meta na kratko predstavlja vlogo in pomen or-ganizacije za cloveka in družbo, drugi del za-jema razlicne poglede na organizacijo, tretji se-znanja študente z razvojem organizacijske zna-nosti, cetrti zajema oris klasicnih organizacijskiteorij, peti del zajema oris neoklasicnih organi-zacijskih teorij in šesti del predmeta predstavljaposkus sistematizacije sodobnih organizacijskihteorij.

Študijska literaturaDaft, Richard. 1996. Organization theory & de-

sign. 6. izdaja. Cinncinati: West PublishingCompany.

Gabrijelcic, Janez. 1995. Od kakovosti k odlic-nosti: po poti organizacijskega razvoja. Novomesto: Dolenjska založba.

Organizacija: revija za management, informa-tiko in kadre. Kranj: Moderna organizacija.


Izbrane družboslovne teme zamanagerje01-047, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTdoc. dr. Tonci Kuzmanic


Opis predmeta. Gre za tipicen omnibusni pred-met, pri katerem sodeluje vec izvajalcev. Pred-met je zamišljen kot podajanje najosnovnejšihznanj in konceptov s podrocja družboslovja, kotso: svet, bit/i, nic, delo, moc, država, družba,demokracija, kultura, politika, globalizacija, kon-flikt, motivacija, potlacitev, nezavedno, multikul-turalnost, postmoderna, postindustrijska družba,videokracija, telekracija . . . Namen je seznanitištudentke in študente managementa z najnovej-šimi trendi na podrocju znanstvenega mišljenjain prakticnega delovanja.

Študijska literatura obsega nabor konceptual-nih clankov s podrocja filozofije, sociologije, po-litologije, psihologije, komunikologije . . .


Angleški jezik – nižjinadaljevalni nivo 101-048, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTpred. Dubravka Celinšek


Opis predmeta. Študent pridobi osnove splo-šnega in poslovnega angleškega jezika v razlic-nih poslovnih situacijah, kot so pogovor o podje-tju, priprava na službeno potovanje (rezervacijahotela, letalskega poleta in drugo), telefoniranje,družabni stiki ter poslovna dogovarjanja. Študentusvoji osnovne slovnicne strukture in pravila terse zna ustrezno sporazumevati v angleškem je-ziku (vljudnostne fraze, razlicne ravni formalno-sti pri izražanju). V razlicnih poslovnih situacijahrazvija govorne, bralne, pisne, slušne in interak-cijske spretnosti.

Študijska literaturaGrant, David in Robert McLarty. 2001. Business

basics: student’s book. Oxford: Oxford Uni-versity Press.

Grant, David in Robert McLarty. 2001. Businessbasics: workbook. Oxford: Oxford UniversityPress.


Angleški jezik – nižjinadaljevalni nivo 201-049, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTpred. Dubravka Celinšek



Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entOpis predmeta. Študent razvija in utrjuje jezi-

kovne spretnosti, ki so znacilne za razlicne po-slovne situacije, s poudarkom na pisnem spora-zumevanju (osnovne znacilnosti poslovne kore-spondence). S tem pridobi sposobnosti za uspe-šno sporazumevanje v angleškem jeziku na po-drocju managementa in širše na podrocju poslov-nega komuniciranja. Študent razvija jezikovnefunkcije, kot so izražanje stališc, pojasnjevanje,predstavitev in zagovarjanje argumentov, vode-nje sestankov. Poglablja že pridobljeno jezikovnoznanje in usvoji jezikovne zakonitosti poslovnegajezika ter svoj besedni zaklad dopolni s strokovnoterminologijo.

Študijska literaturaGrant, David in Robert McLarty. 2001. Business

basics: student’s book. Oxford: Oxford Uni-versity Press.

Grant, David in Robert McLarty. 2001. Businessbasics: workbook. Oxford: Oxford UniversityPress.


Angleški jezik – poslovni jezik 3(BEC Vantage)01-050, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTpred. Dubravka Celinšek


Opis predmeta. Priprava študentov na mednaro-dni izpit iz poslovne anglešcine (Business EnglishCertificate – Vantage), ki ga izvaja Izpitni centerza anglešcino kot tuji jezik Univerze v Cambrid-geu. Študenti nadgrajujejo pridobljeno znanje izsplošne in poslovne anglešcine ter se seznanijo zobliko in vsebino izpita. Poudarek je na bralnemrazumevanju poslovnih besedil, poslovnem dopi-sovanju, slušnem razumevanju avtenticnih bese-dil ter ustnem sporazumevanju.

Študijska literaturaWood, Ian, Paul Sanderson in Anne Williams.

2001. Pass Cambridge BEC vantage: stu-dent’s book. Oxford: Summertown Publi-shing.

Wood, Ian. 2001. Pass Cambridge BEC vantage:workbook. Oxford: Summertown Publishing.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit BEC Vantage v Sloveniji organizira Bri-tanski svet (izpit poteka na Fakulteti za manage-ment vsako leto v marcu).

Italijanski jezik – zacetni nivo01-051, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTpred. Mirella Ceglar Jurincic


Opis predmeta. Študenti spoznajo in usvojijoosnove besedišca in jezikovnih struktur italijan-skega jezika. Usvojijo osnovne slovnicne case innacine. Poudarek je na ustnem sporazumevanju.Teme so vzete iz vsakdanjega življenja: pozdravi,predstavitev samega sebe, gostov, svojega kraja,kako se znajti v tujem mestu, vreme, tj. približno6–7 lekcij v ucbeniku.


Brambilla, Rosanna in Alessandra Crotti. 1999.Buongiorno: ucbenik. Ljubljana: DZS.

Brambilla, Rosanna in Alessandra Crotti. 1999.Buongiorno: delovni zvezek. Ljubljana: DZS.


Italijanski jezik – nižjinadaljevalni nivo 101-052, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTpred. Mirella Ceglar Jurincic


Opis predmeta. Študenti, z ustreznim pred-znanjem, se naucijo uporabljati težje slovnicnestrukture z razširjenim besedišcem. Na tej sto-pnji je sporazumevanje tudi pisno.

Teme so predvsem splošne: opisovanje razlic-nih poklicev, šol, delo doma, telefoniranje ipd.


Brambilla, Rosanna in Alessandra Crotti. 1999.Buongiorno: ucbenik. Ljubljana: DZS.

Brambilla, Rosanna in Alessandra Crotti. 1999.Buongiorno: delovni zvezek. Ljubljana: DZS.


Italijanski jezik – nadaljevalni nivo 3(CILS)01-053, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTpred. Mirella Ceglar Jurincic


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent


Opis predmeta. Priprava študentov na mednaro-dni izpit iz italijanskega jezika (Certificazione diItaliano come Lingua Straniera), in sicer na dvehnivojih: 3 in 4. Ponavljajo slovnico, urijo slu-šno in bralno razumevanje, vadijo pisanje esejevin pisem. Snemajo dialoge s kolegi in pripravijodve- do triminutno predstavitev dolocene teme.

Študijska literaturaBozzone Costa, Rosella. 2001. Viaggio nell’ita-

liano. Torino: Loesher editore.


Nemški jezik – zacetni nivo01-054, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTpred. Alenka Kocbek


Opis predmeta. Študentje usvojijo osnove jezikain razvijajo štiri osnovne jezikovne spretnosti: ra-zumevanje, branje, pisno in ustno sporazumeva-nje v nemškem jeziku. Predmet obsega usvojitevtemeljnih jezikovnih struktur, osnovnega besedi-šca (splošnega in osnov strokovnega) in temelj-nih slovnicnih struktur, potrebnih za poslovnokomunikacijo, uvajanje v nekatere temeljne ko-munikacijske oblike poslovnega jezika (predsta-vljanje, telefoniranje) in vaje iz obvladovanjaosnovne poslovne in splošne komunikacije napodlagi simuliranih situacij.

Študijska literaturaMacaire, Dominique in Gerd Nicolas. 1995.

Wirtschaftsdeutsch für Anfänger: Grund-stufe. München: Verlag Klett.

Aufderstraße, Hartmut in Heiko Bock. 1992.Themen Neu I: Kursbuch. Ismaning: M. Hu-ber.

Bock, Heiko et al. 1997. Themen Neu I: Arbe-itsbuch. Ismaning: M. Hueber.



Nemški jezik – nižji nadaljevalni nivo 101-055, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTpred. Alenka Kocbek


Opis predmeta. Na podlagi že pridobljenega(Nemški jezik – zacetni nivo 1 ali primerljivopredznanje) študentje nadgrajujejo svoje znanjeosnovnih jezikovnih in slovnicnih struktur; pri-dobivajo dodatno strokovno besedišce, usvajajonove slovnicne strukture, potrebne za osnovnoposlovno komunikacijo (družabni stiki, telefoni-ranje, sodelovanje na preprostejših sestankih inposlovnih srecanjih), na podlagi simuliranih si-tuacij vadijo obvladovanje teh komunikacijskihsituacij in se usposabljajo tudi za enostavnejšopisno komunikacijo v tujem jeziku (enostavnejšidopisi in pisna poslovna sporocila) in branje pre-prostejših strokovnih tekstov.


Macaire, Domenique in Gerd Nicolas. 1995.Wirtschaftsdeutsch für Anfänger: Grund-stufe. München: Verlag Klett.

Macaire, Domenique in Gerd Nicolas. 1995.Wirtschaftsdeutsch für Anfänger: Aufbau-stufe. München: Verlag Klett.

Aufderstraße, Hartmut in Heiko Bock. 1997.Themen Neu II: Kursbuch. Ismaning: M. Hu-eber.

Aufderstraße, Hartmut, Heiko Bock in Jutta Mül-ler. 1997. Themen Neu II: Arbeitsbuch. Is-maning: M. Hueber.



Nemški jezik – poslovni jezik 3 (ZDfB)01-056, izbirni predmet, 55 ur / 6 KTpred. Alenka Kocbek


Opis predmeta. Študenti se pripravljajo in uspo-sabljajo za pisno in ustno sporazumevanje v zah-tevnejših vsakodnevnih položajih in pristop k iz-pitu Goethe inštituta Zertifikat Deutsch für denBeruf.

Predmet obsega nadgrajevanje znanja splo-šnega jezika (slovnicnih struktur, besedišca, je-zikovnih funkcij), poglabljanje strokovne termi-nologije poslovnega jezika, predstavitve podjetij,dejavnosti, analize strokovnih tekstov in vaje napodlagi zahtevnejših situacij iz poslovnega življe-nja.


Predmetnik in predstavitev predmetov Management 1996 31

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entMacaire, Domenique in Gerd Nicolas. 1995.

Wirtschaftsdeutsch in der Praxis: Vorbere-itung auf Beruf und Zertifikat. München:Verlag Klett.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit (izpite izvaja zunanja neodvisna inšti-tucija – Goethe inštitut oz. pooblašceni predstav-nik inštituta v Sloveniji).

Predmetnik in predstavitev predmetovManagement 1996

V nadaljevanju so predstavljeni samo opisi pred-metov, ki so v programu Management 1996 dru-gacni.

Komuniciranje in vodenje: vodenje00-003, 1. letnik, 45 ur / 3 KTdoc. dr. Tonci Kuzmanic

Opis predmeta. Pri predmetu vodenje se slušate-lji seznanijo z modernimi pristopi in strategijamipri delu z ljudmi. Naucijo se tehnik prepoznava-nja zakonitosti in vzrokov posameznega vedenjain osvojijo moderne motivacijske metode. Pose-ben poudarek je na spoznavanju modernih slo-gov vodenja, reševanju konfliktnih situacij, ob-vladovanju timskega in individualnega dela terobvladovanju stresa. Študentje bodo spoznali, daje od strateške izbire sloga vodenja odvisna kva-liteta razvoja podjetja.

Študijska literaturaGlasser, William. 1995. Kontrolna teorija za ma-

nagerje. Radovljica: Regionalni izobraževalnicenter.

Možina, Stane et al. 1994. Management. Rado-vljica: Didakta.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit; pi-sni izdelki študenta.

Trženje 100-006, 1. letnik, 75 ur / 5 KTizr. prof. dr. Gabrijel Devetak

Opis predmeta. Predmet uvaja študente v filo-zofijo in prakso trženja, da bodo znali ugota-vljati ponudbo in povpraševanje po izdelkih instoritvah; na osnovi tega pa bodo sodelovali prioblikovanju, razvoju, proizvodnji in prodaji novihizdelkov in storitev. Najpomembnejša poglavja

obdelujejo: informacijski sistem za trženje; tr-ženjski splet (izdelek – storitev, cena, razpecava,promocija, procesiranje, ljudje, fizicni dokazi);strategijo trženja; internet; ustvarjalnost in mar-keting; pripravo, izvajanje in nadziranje tržnihaktivnosti. Na predavanjih bodo spoznali uni-verzalni marketinško-poslovni model triada Degakakor tudi druge prakticne modele za vsakdanjoprakso. Posebej za ta predmet bodo predavanja zaktivnim sodelovanjem študentov in vaje s prou-cevanjem primerov in pripravljanjem seminarskenaloge.


Devetak, Gabrijel. 1999. Temelji trženja in tr-ženjska zasnova podjetja. Koper: Visoka šolaza management.

Devetak, Gabrijel, Nataša Vrcon Tratar in ZlatkaMeško Štok. 2000. Temelji trženja: gradivaza vaje. Koper: Visoka šola za management.

Devetak, Gabrijel. 2000. Evropski marketingstoritev. Kranj: Moderna organizacija.


Odlocanje in urejanje zadev00-009, 1. letnik, 45 ur / 4 KTprof. dr. Janko Kralj

Opis predmeta. Urejanje zadev je odkrivanje,opredeljevanje in razreševanje odprtih problemovz izbiro primerne razlicice (odlocitev). Odlocanjeje del urejanja zadev. V postopku urejanja zadevje treba upoštevati interdisciplinarnost, zaplete-nost, razsežnosti in podrocja odlocanja ter razu-mnost odlocanja v razmerah tveganja. V pomocsta analizno in intuitivno odlocanje, ki povezu-jeta intuicijo, izkušnje in znanje v ucinkovito raz-reševanje problemov z upoštevanjem fiziološkegavpliva možganov. Pozorni smo tudi na usmerja-nje odlocanja k boljši kakovosti in odlicnosti zupoštevanjem raziskav o vzornih podjetjih.


Kralj, Janko. 2000. Urejanje zadev in odloca-nje v podjetju. Koper: Visoka šola za mana-gement.

Kralj, Janko. 2000. Dejavno proucevanje ure-janja zadev in odlocanja v podjetju. Koper:Visoka šola za management.


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

32 Predmetnik in predstavitev predmetov Management 1996

Študijski program Management 19961. letnik (60 KT) 2. letnik (60 KT)

Št. Predmet KT Št. Predmet KT

00-001 Poslovna matematika in statistika 7 00-014 Obdavcitev podjetja 3

00-002 Komuniciranje in vodenje: komuniciranje 6 00-015 Inoviranje in proizvodnja: inoviranje 4

00-003 Komuniciranje in vodenje: vodenje 3 00-016 Inoviranje in proizvodnja: proizvodnja 5

00-004 Ekonomika poslovnega sistema 7 00-017 Urejenost podjetja: strukture 5

00-005 Temelji managementa 4 00-018 Urejenost podjetja: informatika 5

00-006 Trženje 1 5 00-019 Trženje 2 7

00-007 Gospodarsko pravo: statusno pravo 6 00-020 Kadri in delovno pravo: kadri 4

00-008 Gospodarsko pravo: obligacijsko pravo 6 00-021 Kadri in delovno pravo: delovno pravo 3

00-009 Odlocanje in urejanje zadev 4 00-022 Racunovodstvo 7

00-023 Modeli za management 7

00-XXX Tuji jezik 1 – angleški [010],nemški [011] ali italijanski [012] jezik(na nadaljevalnem nivoju)

7 00-XXX Tuji jezik 2 – angleški [024],nemški [025] ali italijanski [026] jezik(na nadaljevalnem nivoju)

7

00-013 Prakticno usposabljanje 1 5 00-027 Prakticno usposabljanje 2 3

3. letnik je predstavljen v preglednici na strani 35.

Trženje 200-019, 2. letnik, 120 ur / 7 KTizr. prof. dr. Mitja Tavcar

Opis predmeta. Predmet nadgrajuje znanja pred-meta Trženje I s posebnostmi treh specialnih vrsttrženja – trženja med organizacijami, trženja sto-ritev in mednarodnega trženja. Trženje med or-ganizacijami obravnava posebnosti trženja medpodjetji in drugimi organizacijami. Iz dejavno-stnih in vedenjskih posebnosti sledijo posebnostistrategij do odjemalcev in do konkurentov terposebnosti trženjskega spleta. Trženje storitev iz-haja iz posebnosti storitev, ki izrazito locujejo tr-ženje storitev od trženja izdelkov, zlasti vedenjskeznacilnosti, kakovost storitev, tveganje odjemal-cev in usklajevanje zmogljivosti povpraševanja.Mednarodno trženje obravnava globalizacijo tr-žišc in posebnosti mednarodnega trženja, zatempa pomen nacionalne in organizacijske kultureter pogajanj med kulturami. Sledi izbiranje tujihtržišc, izbiranje strategij, nacini in oblike medna-rodnega poslovanja, tveganja in paritete v med-narodnem poslovanju.


Tavcar, Mitja I. 2000. Strategija trženja. 2. pre-delana izdaja. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Ješovnik, Peter. 2001. Osnove mednarodnegatrženja. Koper: Visoka šola za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit, pi-sni izdelki študenta, ustni nastop.

Modeli za management00-023, 2. letnik, 90 ur / 7 KTpred. dr. Roberto Biloslavo

Opis predmeta. Cilj predmeta je seznaniti štu-dente z analiticnimi in empiricnimi metodamiin modeli za poslovno odlocanje, razvršcanje inocenjevanje, s poudarkom na njihovi aplikaciji,njihovih prednostih in slabostih. Prvi del pred-meta podaja splošni pregled nad razlicnimi mo-deli in metodami, ki se uporabljajo v manage-mentu, in jih sistematicno razvrsti po razlicnihsmotrih in ciljih. Drugi del predmeta podaja me-tode in modele za odlocanje v pogojih gotovosti,tveganja in negotovosti. Najprej so to kvantita-tivne metode, ki jih uporabljamo v teoriji odloci-tev, nato metode linearnega programiranja, em-piricni modeli za odlocanje, metoda simulacij inmetodi za nacrtovanje in nadziranje projektov:CPM in PERT. V tretjem delu predmeta so opi-sani modeli in metode za razvršcanje in ocenje-vanje, metoda scenarijev in osnove metode spo-znavnih mrež, z možnostjo simuliranja po meto-dologiji sistemske dinamike.


Biloslavo, Roberto. 1999. Metode in modeli zamanagement. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Usenik, Janez. 1994. Uporaba matematicnihmetod: teorija odlocitev. Portorož: Visoka po-morska in prometna šola.


Organiziranost študija 33

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

Kultura in etika00-034, 3. letnik, 45 ur / 4 KTdoc. dr. Tonci Kuzmanic

Opis predmeta. Študentke in študentje se se-znanjajo z osnovnimi koncepti na podrocju etike(poudarek na atenski iznajdbi etike in zgodovin-skem razvoju koncepta) kot so dobro, zlo, vlogaposlovnosti, dela in denarja skozi zgodovino, tjado osnovnih eticnih zagat sodobnega casa, kiso povezane z globalizacijo. Poudarka sta dva:zgodovinsko-razvojna perspektiva, s pomocjo ka-tere slušatelji dobijo vpogled v pulziranje razlic-nih zgodovinskih obdobjih ter izgubijo strah predsamoumevnostjo sedanjosti in razpiranjem naj-bolj zagatnega vprašanja našega casa, ki se po-javlja v podobi globalizacije.


Jelovac, Dejan. 1997. Poslovna etika. Ljubljana:Študentska organizacija Univerze.

Martin, Hans Peter in Harald Schumann. 1997.Pasti globalizacije. Ljubljana: CoLibri.


Organiziranost študija

Splošno

Študij izvajamo kot redni in kot izredni študij. Re-dni študij izvajamo v Kopru, izredni študij pa vKopru, Novi Gorici, Škofji Loki in Celju.

Izvedba študijskega programaManagement (2001 in 1996)

V študijskem letu 2003/2004 bomo programManagement 1996 izvajali zadnje leto, in sicerprogram 3. letnika na izrednem študiju (v Kopruin na vseh enotah).

S študijskim letom 2004/2005 prehajamo vceloti na program Management 2001, tako narednem kot na izrednem študiju.

Redni študij

Kraj izvajanja študija. Redni študij izvajamo nasedežu šole v Kopru.

Casovna izvedba študija. Triletni visokošolskistrokovni program izvedemo v treh študijskihletih, sledi leto absolventskega staža, ki je na-menjen pripravi diplomskega dela.

Študijske obveznosti študenta. V zimskem in le-tnem semestru se študenti udeležujejo predavanjin seminarskih vaj; udeležba pri predavanjih invajah je obvezna. Študenti 2. in 3. letnika medpoletnimi pocitnicami opravijo strokovno praksov podjetjih oz. drugih organizacijah.

Študijski program je zasnovan tako, da zah-teva sproten študij in aktivno sodelovanje štu-dentov v študijskem procesu, zato v procesu štu-dija spodbujamo sprotno preverjanje znanja, karpredavatelji dosežejo z aktivnim vkljucevanjemštudenta pri vajah in predavanjih, s pisnimi te-sti, kolokviji in seminarskimi nalogami ter z ak-tivnim vkljucevanjem študentov v delovno okolje.Ob koncu ucnega procesa opravlja študent pisniin/ali ustni izpit. Študij zakljuci z zagovorom di-plomskega dela, s katerim študent pokaže, kakozna v šoli pridobljena znanja in vešcine uporabitina izbranem primeru iz prakse.

V prvem tednu predavanj visokošolski uciteljipodajo natancnejši nacrt izvedbe predmetov inštudentom predstavijo kriterije za ocenjevanje.

Organiziranost študija. Študijsko leto traja od 1.oktobra do 30. septembra in je sestavljeno:

• iz zimskega in letnega semestra (vsak seme-ster traja 15 tednov), ko se študenti udele-žujejo obveznih predavanj in vaj po urniku,ki ga prejmejo ob pricetku semestra;

• iz treh izpitnih obdobij, ko študenti opra-vljajo izpite iz predmetov zimskega oz. le-tnega semestra: prvo izpitno obdobje je vcasu semestralnih pocitnic – zacne se vdrugi polovici januarja in konca sredi fe-bruarja; drugo izpitno obdobje je v mesecujuniju, takoj po zakljucku predavanj za letnisemester; tretje izpitno obdobje je septem-bra, po zakljucku poletnih pocitnic.

Pregled študijskih obdobij in nekateri po-membnejši datumi za študijsko leto 2003/2004so zapisani v študijskem koledarju (str. 99).

Izredni študij

Kraj izvajanja študija. Izredni študij izvajamo nasedežu šole v Kopru in na enotah izrednega štu-dija v Novi Gorici, Škofji Loki in Celju, kjer ještudij organiziran v sodelovanju z organizatorjiizrednega študija. Organizatorji so predstavljeniv poglavju Enote izrednega študija (str. 7).

Casovna izvedba študija. Triletni visokošolskistrokovni program izvedemo za izredne študentev štirih študijskih letih, sledi absolventski staž(eno leto), ki je namenjen pripravi diplomskegadela.

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

34 Organiziranost študija

Izvedba izrednega študija v štud. letu 2003/2004Lokacija Management 2001 Management 1996

Koper Ciklusi NA, NB in NT 3. letnik

Enota Nova Gorica Ciklusi NA, NC in NT 3. letnik

Enota Škofja Loka Ciklusi NA, NC in NT 3. letnik

Enota Celje Ciklusi NA, NB in NT 3. letnik

Študijske obveznosti študenta. Študijske obve-znosti študenta vkljucujejo obiskovanje preda-vanj in seminarjev, strokovno prakso v podjetjuoz. organizaciji in opravljanje izpitov. Te opra-vlja po zakljucenih predavanjih za predmet, pra-viloma na enoti, kjer je obiskoval predavanja,lahko pa pristopi k izpitom tudi na kateri oddrugih enot izrednega študija oziroma na sedežušole v Kopru.

Študenti z delovno dobo lahko, skladno s Pra-vilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanjaštudenta, zaprosijo za priznanje strokovne pra-kse. Študent lahko zaprosi za priznanje strokovneprakse pred vsakim vpisom v višji letnik ali paza vec letnikov skupaj. Pri odlocanju o priznanjunosilec prakticnega usposabljanja na šoli upo-števa delovno dobo in vrsto del, ki jih je štu-dent opravljal. Praviloma naj bi imel študent dveleti delovne dobe za priznanje strokovne praksev 2. letniku in tri leta delovne dobe za priznanjestrokovne prakse v 3. letniku. Ne glede na de-lovno dobo pa se morajo vsi študentje 3. letnikav okviru Prakticnega usposabljanja 3 udeležitiseminarja Osnove raziskovanja v managementuin pisanje strokovnih besedil – diplomskega delain v okviru tega seminarja izdelati dispozicijo di-plomskega dela.

Študent, ki je že študiral na katerem od vi-sokošolskih študijskih programov, lahko zaprositudi za priznanje opravljenih izpitov, ce se nji-hova vsebina v celoti ali delno sklada s študij-skim programom Management. V okviru izbirnihpredmetov v 2. in 3. letniku študija lahko študentuveljavlja izpite, ki jih je opravil na drugem viso-košolskem zavodu, ce vsebina opravljenih izpitovsodi v podrocje managementa.

Postopek oddaje vloge za priznavanje stro-kovne prakse oz. posameznih izpitov in posto-pek za uveljavljanje izpita je opisan v Pravilnikuo preverjanju in ocenjevanju znanja študenta.O priznavanju posameznih študijskih obveznosti(praksa, izpiti) odloca nosilec predmeta oz. prak-ticnega usposabljanja, o možnosti uveljavljanjaizpita pa Komisija za študentske zadeve.

Organiziranost študija. Organiziranost izrednega

študija je casovno prilagojena zaposlenim štu-dentom. Število ur, namenjenih predavanjem invajam, je skrceno na 34% predvidenega obsegaza redni študij. V predvidenem fondu ur za pred-met predavatelji združijo oziroma povežejo pre-davanja in vaje.

Študijske obveznosti potekajo praviloma v pe-tek popoldne (po 16. uri) in v soboto dopoldne,vcasih pa tudi med tednom, po urniku, ki ga prej-mejo študenti ob pricetku študijskega leta. Štu-denti obiskujejo predavanja za predmet (dva dotri vikende), prvi izpitni rok za posamezen pred-met je organiziran praviloma dva do tri tedne pokoncu predavanj za predmet. V vsaki študijskienoti sta organizirana vsaj dva izpitna roka, ostaliso na sedežu šole v Kopru.

Pregled študijskih obdobij in nekateri po-membnejši datumi za študijsko leto 2003/2004so zapisani v študijskem koledarju (str. 99).

Triletni študijski program izvedemo v štirih le-tih. Za lažje razumevanje izvedbe smo leta štu-dija poimenovali »ciklusi«; ti vkljucujejo pred-mete iz študijskega programa. V nadaljevanju jepredstavljena izvedba študija po programu Ma-nagement 2001:

• Nacin izvedbe: Predmete 1. in 2. letnikaizvedemo v treh ciklusih: NA, NB in NC.Ciklus NA vkljucuje (skoraj vse) predmete1. letnika. Ciklus NB vkljucuje predmete2. letnika, en predmet 1. letnika in dva iz-birna predmeta. Ciklus NC vkljucuje preo-stale predmete 2. letnika, en predmet 1.letnika in še dva izbirna predmeta. Cetrtoleto se študenti vkljucijo v ciklus NT, kivkljucuje predmete 3. letnika in en izbirnipredmet. Študenti se udeležijo tudi semi-narja Osnove raziskovanja v managementuin pisanje strokovnih besedil – diplomskegadela, ki študentu olajša pripravo dispozicijediplomskega dela.

• Kandidati s koncano srednjo šolo se vpišejov 1. letnik in poslušajo ciklus NA. Naslednjeleto se vpišejo ponovno v 1. letnik in poslu-šajo ciklus NB ali NC (ciklusa izvajamo iz-menicno – eno leto NB, naslednje NC, zatose lahko študent po zakljucenem ciklusu NA

Organiziranost študija 35

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entIzvedba študijskega programa Management za izredne študente v štud. letu 2003/2004

Cik

lus

Št. Predmet Letn

ik

Št.

KT

Št.

ur

Št.

vi-

kend

ov

NA 01-001 Poslovna matematika in statistika 1. 8 30 3

01-002 Ekonomika poslovnega sistema 1. 7 30 3

01-003 Gospodarsko pravo 1. 8 30 3

01-004 Poslovno komuniciranje 1. 6 20 2

01-005 Temelji managementa 1. 8 30 3

01-006 Racunovodstvo 1. 7 30 3

01-011 Prakticno usposabljanje 1 1. 3

NB 01-007 Makroekonomija 1. 7 25 3

01-012 Trženje 2. 8 40 4

01-013 Obligacijsko pravo 2. 7 25 3

01-014 Kadri: ravnanje z ljudmi 2. 4 16 2

01-017 Urejenost organizacije: strukture 2. 4 20 2

01-XXX Izbirni predmeti* 2./3. 6 20 2

NC 01-016 Odlocanje in modeli za management 2. 7 30 3

01-015 Kadri: delovno in socialno pravo 2. 4 16 2

01-018 Urejenost organizacije: poslovna informatika 2. 4 20 2

01-XXX Poslovni jezik 1 – anglešcina [008], nemšcina [009] aliitalijanšcina [010] (na nadaljevalnem nivoju)

1. 6 40 4

01-XXX Poslovni jezik 2 – anglešcina [019], nemšcina [020] aliitalijanšcina [021] (na nadaljevalnem nivoju)

2. 6 40 4


01-022 Prakticno usposabljanje 2** 2. 4

NT 01-023 Strateški management in management sprememb 3. 7 30 3

01-024 Financiranje 3. 6 25 3

01-025 Organizacijska kultura, etika in vodenje 3. 6 25 3

01-026 Management inoviranja 3. 4 20 2

01-027 Management tehnologij 3. 4 20 2

01-028 Management proizvajanja izdelkov 3. 4 20 2

01-029 Management proizvajanja storitev 3. 4 20 2



3.l

etni

k(M

anag

emen

t19

96

) 00-028 Strateški management in management sprememb 3. 9 30 4

00-029 Prenavljanje podjetja: prestrukturiranje 3. 5 20 2

00-030 Prenavljanje podjetja: svetovanje managementu 3. 5 20 3

00-031 Makroekonomsko okolje 3. 4 16 2

00-032 Management nepridobitnih organizacij 3. 4 16 2

00-033 Management storitev 3. 4 20 2

00-034 Kultura in etika 3. 4 16 2

00-035 Financiranje 3. 5 25 3


Diplomsko delo 30

Skupaj 210* V casu študija študent opravi skupaj 5 izbirnih predmetov (glej pojasnila na str. 12). Razpisani izbirni predmetiv študijskem letu 2003/2004 so predstavljeni v preglednici na str. 13.** Študent lahko opravlja Prakticno usposabljanje 2 v ciklusih NB ali NC.

vkljuci v NB ali v NC). Tretje leto študija seštudent vpiše v 2. letnik in posluša ciklus

NC ali NB. Cetrto leto študija se študentvpiše v 3. letnik in posluša ciklus NT:

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

36 Organiziranost študija

Primerljivost predmetov in priznavanje opravljenih študijskih obveznostipri prehodu v program Management 2001*

Št. Opravljena študijska obveznost v programuManagement 1996

Št. Priznana študijska obveznost v programuManagement 2001

00-001 Poslovna matematika in statistika 01-001 Poslovna matematika in statistika

00-004 Ekonomika poslovnega sistema 01-002 Ekonomika poslovnega sistema

00-007 Gospodarsko pravo: statusno pravo 01-003 Gospodarsko pravo

00-002 Komuniciranje in vodenje: komuniciranje 01-004 Poslovno komuniciranje

00-005 Temelji managementa ter00-009 Odlocanje in urejanje zadev

01-005 Temelji managementa

00-022 Racunovodstvo 01-006 Racunovodstvo

00-031 Makroekonomsko okolje 01-007 Makroekonomija

00-010 Tuji jezik 1 – anglešcina 01-008 Poslovna anglešcina 1

00-011 Tuji jezik 1 – nemšcina 01-009 Poslovna nemšcina 1

00-012 Tuji jezik 1 – italijanšcina 01-010 Poslovna italijanšcina 1

00-013 Prakticno usposabljanje 1 01-011 Prakticno usposabljanje 1

00-006 Trženje 1 ter00-019 Trženje 2

01-012 Trženje

00-008 Gospodarsko pravo: obligacijsko pravo 01-013 Obligacijsko pravo

00-020 Kadri in delovno pravo: kadri 01-014 Kadri: ravnanje z ljudmi

00-021 Kadri in delovno pravo: delovno pravo 01-015 Kadri: delovno in socialno pravo

00-023 Modeli za management 01-016 Odlocanje in modeli za management

00-017 Urejenost podjetja: strukture 01-017 Urejenost organizacije: strukture

00-018 Urejenost podjetja: informatika 01-018 Urejenost organizacije: poslovnainformatika

00-024 Tuji jezik 2 – anglešcina 01-019 Poslovna anglešcina 2

00-025 Tuji jezik 2 – nemšcina 01-020 Poslovna nemšcina 2

00-026 Tuji jezik 2 – italijanšcina 01-021 Poslovna italijanšcina 2


00-028 Strateški management in managementsprememb

01-023 Strateški management in managementsprememb

00-035 Financiranje 01-024 Financiranje

00-034 Kultura in etika ter00-003 Komuniciranje in vodenje: vodenje

01-025 Organizacijska kultura, etika in vodenje

00-015 Inoviranje in proizvodnja: inoviranje 01-026 Management inoviranja

00-016 Inoviranje in proizvodnja: proizvodnja 01-028 Management proizvajanja izdelkov

00-033 Management storitev 01-029 Management proizvajanja storitev


00-032 Management nepridobitnih organizacij 01-031 Management nepridobitnih organizacij

00-029 Prenavljanje podjetja: prestrukturiranje 01-032 Prestrukturiranje podjetja

00-030 Prenavljanje podjetja: svetovanje managementu 01-033 Svetovanje in ekspertne organizacije

00-014 Obdavcitev podjetja 01-034 Obdavcitev podjetij

* Glej pojasnila na str. 9.

NA ➞ NB ali NC ➞ NC ali NB ➞

➞ NT ➞ diplomsko delo

• Kandidati s koncano višjo šolo po Zakonuo poklicnem in strokovnem izobraževanjuse vpišejo v 2. letnik in poslušajo ciklusNB ali NC (ciklusa se izvajata izmenicno

– eno leto NB, naslednje leto NC). Nasle-dnje leto se vpišejo ponovno v 2. letnik inposlušajo ciklus NC ali NB. V dveh letihštudija, ko so študenti vpisani v 2. letnik,morajo opraviti tri diferencialne izpite (Te-melji managementa, Makroekonomija, Ra-cunovodstvo), ki so tudi pogoj za vpis v 3.

Prehodi med študijskimi programi in nacini študija 37

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

entletnik. Tretje leto študija se študent vpiše v

3. letnik in posluša predmete ciklusa NT.

NB ali NC ➞ NC ali NB ➞

➞ NT ➞ diplomsko delo

• Kandidati s koncano višjo šolo po progra-mih, sprejetih pred 1. januarjem 1994 sevpišejo v 3. letnik in poslušajo ciklus NT, vkaterem izberejo (skupaj) tri izbirne pred-mete (glej str. 12). Do zakljucka študijamorajo opraviti še diferencialni program, kivkljucuje pet predmetov iz študijskega pro-grama, in sicer: Temelji managementa, Tr-ženje, Ekonomika poslovnega sistema, Ra-cunovodstvo in Gospodarsko pravo.

NT (+ še dva izbirna predmeta)+ diferencialni program➞ diplomsko delo

Prehodi med študijskimi programi innacini študija

Prehodi med študijskimi programi omogocajomobilnost študentov, izbiro razlicnih poti za do-sego izobrazbe ter fleksibilnost in odprtost viso-košolskega sistema.

Splošna izhodišca za prehode med študijskimiprogrami so opredeljena v Merilih za prehodemed študijskimi programi (Ur. l. RS, št. 27/94,78/98), pogoji za prehode, ki so sestavina posa-meznega študijskega programa, pa so objavljeniv vsakoletnem Razpisu za vpis, ki ga izda Mini-strstvo za šolstvo, znanost in šport (ta izide pra-viloma v mesecu februarju).

O prehodu govorimo takrat, ko želi študent,ki je prenehal izobraževanje v študijskem pro-gramu, v katerega se je vpisal, nadaljevati izo-braževanje v drugem študijskem programu, v ka-terem se vse ali del obveznosti, ki jih je študentže opravil v prvem študijskem programu, pri-znajo kot opravljene študijske obveznosti v štu-dijskem programu, v katerem želi nadaljevati štu-dij. Za prehod po omenjenih Merilih ne štejesprememba študijskega programa ali smeri za-radi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študij-skem programu ali smeri.

Možni so prehodi:• med študijskimi programi za pridobitev uni-

verzitetne izobrazbe;• med študijskimi programi za pridobitev vi-

soke strokovne izobrazbe;

• iz programov za pridobitev visoke strokovneizobrazbe v program za pridobitev univerzi-tetne izobrazbe;

• iz programa za pridobitev univerzitetne izo-brazbe v programe za pridobitev visoke stro-kovne izobrazbe;

• iz višješolskih študijskih programov, spreje-tih pred 1. januarjem 1994, v programe zapridobitev visoke strokovne oz. univerzitetneizobrazbe;

• iz programov višjih strokovnih šol po Za-konu o poklicnem in strokovnem izobraže-vanju (Uradni list RS, št. 12/96) v programeza pridobitev visoke strokovne izobrazbe.

Odlocitev v zvezi s prehodi sprejema senat vi-sokošolskega zavoda, na katerega se želi študentvpisati. Senat se odloci na podlagi individualnevloge kandidata po postopku, dolocenem s sta-tutom šole.

Ker (zlasti) absolvente visokošolskih študijskihprogramov obicajno zanimajo tudi možnosti pre-hoda iz visokošolskega strokovnega v univerzite-tni študij (tretja alinea zgoraj), v nadaljevanju na-vajamo splošna merila, ki so zapisana v Merilihza prehode med študijskimi programi.

Kot smo že zapisali, so pogoji za prehod, kiveljajo za posamezen študijski program, zapisaniv vsakoletnem Razpisu za vpis, kjer je v okvirupogojev za konkreten študijski program tudi po-glavje »Vpis v 3. letnik – nadaljevanje študija pomerilih za prehode«.

Pri prehodu iz visokošolskega strokovnega vuniverzitetni študijski program se upošteva na-slednja merila: izpolnjevanje pogojev za vpis vštudijski program za pridobitev univerzitetne izo-brazbe; obseg razpoložljivih študijskih mest; mi-nimalno število letnikov ali semestrov, ki jih moraštudent opraviti, ce želi diplomirati v novem pro-gramu; izpiti in druge obveznosti iz prejšnjegaprograma, ki se lahko priznajo, ter diferencialniizpiti in druge študijske obveznosti, ki jih moraštudent dodatno opraviti, ce želi diplomirati v no-vem programu. V zvezi s prvim od navedenihmeril – izpolnjevanje pogojev za vpis – je po-membno vedeti še sledece: diplomant visokošol-skega študijskega programa, ki se je vpisal brezmature (ta je splošni pogoj za vpis v vse univerzi-tetne študijske programe!), se lahko vpiše v uni-verzitetni študijski program, ce je zakljucil študijs povprecno oceno najmanj 8 (prav dobro).

Prehod v študijski program Management

Komisija za študentske zadeve FM individualnoobravnava vloge kandidatov, ki se želijo vpisati

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

38 Prehodi med študijskimi programi in nacini študija

v študijski program Management po Merilih zaprehode, razen v primerih iz 5. in 6. alinee (zgo-raj), kjer so prehodi urejeni z enotnim sklepomsenata, in sicer:

• Diplomant, ki je diplomiral v višješolskemprogramu, ki je bil sprejet pred 1. januarjem1994, in ima dve leti delovnih izkušenj, selahko vpiše v 3. letnik dodiplomskega študij-skega programa Management. Do zagovoradiplomskega dela mora opraviti diferencialniprogram (glej poglavje Vpisni pogoji).

• Diplomanti višješolskih strokovnih progra-mov Poslovni sekretar, Komercialist, Gostin-stvo in Turizem (programi višjih strokovnihšol po Zakonu o poklicnem in strokovnemizobraževanju), se lahko vpišejo v 2. letnikdodiplomskega študijskega programa Ma-nagement. Pogoj za vpis je povprecna ocenavišješolskega študija najmanj prav dobro(8). Do vpisa v 3. letnik morajo opraviti tridiferencialne izpite: Temelji managementa,Makroekonomija in Racunovodstvo.

Prehodi med nacini študija(redni in izredni)

Prehod iz izrednega v redni študij. Prehod izizrednega v redni študij je mogoc samo enkratv casu študija, in sicer praviloma le po 1. le-tniku. Študent odda prošnjo, o prehodu pa od-loca Komisija za študentske zadeve na podlagiprostih mest za 2. letnik rednega študija, pov-precna ocena študija pa praviloma ne sme bitinižja od 8 (prav dobro). V primeru, da je prijavvec, kot je prostih vpisnih mest, komisija upo-števa povprecno oceno študija in število kreditnihtock.Prehod iz rednega v izredni študij. Študent selahko odloci za prehod iz rednega v izredni študijv 1., 2. ali 3. letniku študija. Prošnjo študentaobravnava Komisija za študentske zadeve. Štu-dent se vpiše v letnik, za katerega izpolnjuje po-goje za vpis.

Študijski program Management v izobraževanju

Vrsta programa: podiplomski specialisticništudijski program

Strokovni naslov: specialist-ka managementav izobraževanju

Predstojnica študijskega programa: viš. pred.dr. Nada Trunk Širca


Študijski program je namenjen vodstvenim indrugim strokovnim delavcem v vzgojno-izobra-ževalnih organizacijah, torej vsem, ki delujejo napodrocju osnovnega, srednjega, višjega in viso-kega šolstva ter na podrocju predšolske vzgoje inv dijaških domovih, vsebine študija pa so dovoljsplošne, da so lahko zanimive in uporabne tudiza zaposlene v drugih nepridobitnih organizaci-jah in upravnih službah ter zavodih s podrocjadružbenih dejavnosti. Študenti, ki bodo zaklju-cili specialisticni študijski program, bodo lahkozaprosili Strokovni svet (RS) za splošno izobra-ževanje za priznanje ravnateljskega izpita.

Posebnost in prednost študijskega programaManagement v izobraževanju je v tem, da lahkoštudent, zaradi primerljivosti specialisticnegaštudijskega programa Management v izobraže-vanju z magistrskim študijskim programom Ma-nagement in Education, ki ga izvaja ManchesterMetropolitan University (MMU), vzporedno štu-dira tudi na omenjeni angleški univerzi. Skladnos pogodbo o franšizi magistrski študijski programizvajamo v Sloveniji. Vec o možnostih vzpore-dnega študija na MMU in pogojih zanj si lahkopreberete v poglavju Vzporedni študij na Man-chester Metropolitan University (str. 48).

Nosilci in izvajalci specialisticnega študijskegaprograma so visokošolski ucitelji s slovenskih vi-sokošolskih zavodov in z Manchester Metropoli-tan University ter predavatelji Šole za ravnatelje.

V programu je uveljavljeno nacelo evropskegakreditnega sistema ECTS (European Credit Trans-fer System), kar omogoca mobilnost študentov.

Cilji študijskega programa

• Pridobiti znanja s podrocja splošnega ma-nagementa in spoznati posebnosti manage-menta v izobraževanju.

• Prenesti teoreticna spoznanja v prakso.• Povezati teorijo in prakso uvajanja in obvla-

dovanja sprememb.

• Razumeti politicno, socialno, ekonomskoin tehnološko okolje, v katerem delujejovzgojno-izobraževalne ustanove v Slovenijiin tujini.

• Ucinkovito nacrtovati osebni in strokovni ra-zvoj ter razvoj organizacije.

• Razumeti in znati uporabljati ustrezne me-tode raziskovanja na podrocju managemen-ta v izobraževanju.

Vpisni pogoji

V študijski program se lahko vkljucijo kandidati,ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• imajo visokošolsko izobrazbo,• imajo povprecno oceno dodiplomskega štu-

dija najmanj 7,5 ali so dosegli vidne uspehepri razvojnem in inovacijskem delu na po-drocju vzgoje in izobraževanja,

• imajo vsaj dve leti delovnih izkušenj na po-drocju vzgoje in izobraževanja,

• obvladajo angleški jezik.


Program traja tri semestre in obsega:• osem predmetov (modulov),• seminar Raziskovalne metode,• pripravo in zagovor specialisticne naloge.


Obveznosti študenta pri vsakem predmetu so ak-tivno sodelovanje pri predavanjih in vajah, semi-narska naloga z zagovorom in pisni in/ali ustniizpit. Po uspešno opravljenih obveznostih privseh predmetih in zagovoru specialisticne nalogezbere študent 90 kreditnih tock (KT) in si pridobistrokovni naslov specialist-ka managementa vizobraževanju.

Študent lahko uveljavlja do 20 kreditnih tock(ECTS), pridobljenih v podiplomskih študijskihprogramih na drugih visokošolskih zavodih.


Program izvajamo kot izredni študij. Predavanjain vaje potekajo v Kopru oziroma skladno z raz-pisom za vpis, ki je praviloma objavljen junija.

En semester izvedemo v enem študijskemletu. Predavanja in vaje potekajo praviloma obpetkih in sobotah (vsak predmet je izveden vdveh do treh strnjenih blokih); udeležba na pre-davanjih in vajah je obvezna. Vsak predmet

39

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

viz

obra

ževa

nju

40 Predmetnik in predstavitev predmetov

Študijski program Management v izobraževanju

Št. Predmet (modul) Št.

ur

Št.K

T


1. semester: temeljne vsebine – obvezni predmeti

— Osnove raziskovanja in pisanjestrokovnih besedil

8 – doc. dr. Anita Trnavcevic

10-001 Razsežnosti managementa inmanagerski procesi

24 8 izr. prof. dr. Mitja Tavcar / viš. pred. mag. SilvoMarinšek

10-002 Teorija organizacij in odnosi zokoljem

24 8 doc. dr. Cene Bavec / viš. pred. dr. Andrej Koren

10-003 Ravnanje z ljudmi (managementcloveških virov)

24 8 doc. dr. Marjana Merkac Skok / viš. pred. JustinaErculj, Ph. D.

10-004 Ekonomika organizacije(management virov)

24 8 prof. dr. Dane Melavc / mag. Mira Bitenc

2. semester: izbirne vsebine – izbirni predmeti (študent izbere 4 predmete)*

10-005 Komuniciranje v pedagoški praksi 24 7 doc. dr. Tonci Kuzmanic / Andreja Trtnik Herlec, M.Sc.

10-006 Vodenje vzgojno-izobraževalnihzavodov

24 7 doc. dr. Tonci Kuzmanic / asist. dr. AleksanderZadel, viš. pred. mag. Silva Roncelli Vaupot

10-007 Management v razredu 24 7 izr. prof. dr. Cveta Razdevšek Pucko / viš. pred.mag. Silvo Marinšek

10-008 Vodenje (management) kurikuluma 24 7 doc. dr. Robi Kroflic / viš. pred. mag. Silvo Marinšek

10-009 Obvladovanje (zagotavljanje)kakovosti

24 7 viš. pred. dr. Nada Trunk Širca / asist. dr. Andreja I.Starcic, izvajalec MMU

10-010 Profesionalni (poklicni) razvojpedagoških delavcev

24 7 doc. dr. Marjana Merkac Skok / mag. Polona Pecek

10-011 Spremljanje in usmerjanjeuciteljevega dela

24 7 prof. ddr. Barica Marentic Požarnik / viš. pred.Justina Erculj, Ph. D.

10-012 Menjalna razmerja (trženjevzgojno-izobraževalnih zavodov)

24 7 doc. dr. Anita Trnavcevic / prof. dr. Boris Snoj

10-013 Izboljševanje ucinkovitosti inuspešnosti delovanjavzgojno-izobraževalnih zavodov

24 7 izr. prof. dr. Cveta Razdevšek Pucko / doc. dr. AnitaTrnavcevic

10-014 Evalvacija vzgojno-izobraževalnihzavodov

24 7 doc. dr. Majda Cencic / viš. pred. dr. NadaTrunk Širca

10-015 Strateški management inmanagement sprememb

30 7 izr. prof. dr. Mitja Tavcar / viš. pred. dr. Nada TrunkŠirca

3. semester

10-016 Raziskovalne metode(kvalitativne in kvantitativne)

24 doc. dr. Anita Trnavcevic

— Izdelava in zagovor spec. naloge 30

* V študijskem letu 2003/2004 so razpisani izbirni predmeti pod št. 10-005, 10-006, 10-009, 10-011 in 10-012. Predavanja v polnem obsegu bodo izvedena za izbirne predmete, za katere se bo odlocilo (jih izbralo) vsaj 20študentov. Ce se bo za predmet odlocilo med 7 in 19 študentov bodo predavanja izvedena v polovicnem obsegu(50% ur), ce pa bo predmet izbralo manj kot 7 študentov, predmeta ne bomo izvajali.

vkljucuje 24 ur predavanj in vaj, konzultacije,samostojni študij in ostale predpisane obvezno-sti (skupaj približno 150–250 delovnih ur).

Program praviloma izvajata po dva izvajalcahkrati, delo poteka v skupini s približno 40 štu-denti. Študijski program izvajamo v Slovenšcini,za zakljucene skupine pa tudi v Anglešcini.

Predmetnik in predstavitev predmetov

Vsebine specialisticnega študijskega programaso razdeljene v temeljne vsebine (prvi semester)in izbirne vsebine (drugi semester). V tretjemsemestru se študent udeleži seminarja o razi-

Predstavitev predmetov 41

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

viz

obra

ževa

njuskovalnih metodah v managementu ter izdela in

zagovarja specialisticno nalogo.Program je ovrednoten z 90 kreditnimi toc-

kami (KT): eno študijsko leto (najmanj 1500 de-lovnih ur študija) je ovrednoteno s 60 KT, izde-lava in zagovor spec. naloge pa s 30 KT.

Predmetnik (tabela na str. 40) vkljucuje se-znam predmetov prvega, drugega in tretjega se-mestra s številom ur predavanj/vaj, kreditnimitockami (KT) za vsak predmet ter imeni viso-košolskih uciteljev (nosilcev in soizvajalcev) pripredmetih.

Osnove raziskovanja in pisanjestrokovnih besedilSeminar, 8 ur / 0 KTdoc. dr. Anita Trnavcevic

Opis predmeta. Študentje se v okviru tega semi-narja srecajo z osnovami kvalitativnega razisko-vanja, ki jim je v oporo pri izdelavi seminarskihnalog, hkrati pa spoznajo stile pisanja. Seminar,postavljen na zacetku študija, jim omogoca, daje v seminarskih nalogah metodološka zasnovaustrezna, poudarek na stilih pisanja pa je »vaja«za pisanje strokovnih besedil.

Študijska literaturaEasterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe. 2003.

Raziskovanje v managementu. Koper: Fakul-teta za management.

Kobeja, B. 2001. Prirocnik za pisce strokov-nih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visokašola za management.

Kobeja, B. 2002. Napotki za pisanje seminar-ske in diplomske naloge. Koper: Visoka šolaza management.


Trnavcevic, A. 2003. Raziskovalne metodolo-gije: gradiva za predavanja. Koper: Fakultetaza management.

Razsežnosti managementa inmanagerski procesi10-001, 24 ur / 8 KTizr. prof. dr. Mitja Tavcar

Opis predmeta. Predmet je zasnovan na kon-ceptu dvojnosti organizacije kot instrumenta zadoseganje ciljev in interesne združbe udeležen-cev ter izhaja iz vloge in delovanja managementa

kot kljucnega dejavnika uspešnosti organizacije.Temeljna naloga managementa je obvladovanjekompleksnosti organizacije z nacrtovanjem, or-ganiziranjem, vodenjem in nadziranjem delova-nja sodelavcev. To nalogo obravnava v okvirukulture organizacije in njenega spreminjajocegase okolja ter z vidika eticnosti odlocanja in mo-ralnosti delovanja managerjev. Spoznanja teorijeo managementu prenaša zlasti na podrocje ne-pridobitnih organizacij in organizacij s podrocjavzgoje in izobraževanja. Predmet usposobi štu-denta za kriticno presojanje svojega delovanjain delovanja organizacije, kjer delajo in išcejonacine za izboljšanje obstojece prakse. Predmetpostavlja osnove za poenoteno razumevanje te-meljnih oz. obveznih predmetov študijskega pro-grama.

Študijska literaturaEverard, B. in G. Morris. 1996. Uspešno vode-

nje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije zašolstvo.

Fullan, M. 2000. Za kaj se je vredno boriti v vašišoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije zašolstvo.

Možina, S. et al. 1994. Management. Rado-vljica: Didakta.

Stoll, L. in D. Fink. 1996. Changing our schools.Buckingham in Bristol: Open University Press.

Trunk-Širca, N. in M. I. Tavcar. 1998. Mana-gement nepridobitnih organizacij. Koper: Vi-soka šola za management v Kopru.

Tavcar, M. I. 2002. Strateški management. Ko-per: Visoka šola za management; Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, pisni izdelkištudenta (razmišljanje o profilu managerja, ana-liza lastnega ucnega stila, nacrt za izboljšanjeobvladovanja casa, razmišljanje o obvladovanjustresa, nacrt za prihodnost, analiza nacrtovanjašole/doma/vrtca, analiza odlocanja, analiza eval-viranja dela/šole/vrtca), pisni izpit.

Teorija organizacij in odnosi z okoljem10-002, 24 ur / 8 KTdoc. dr. Cene Bavec

Opis predmeta. V uvodnem delu predmeta je po-udarek na odnosu med organizacijo in okoljem.Pri tem sta posebej opredeljena makrookolje inlokalno okolje in njune znacilnosti. Samostojnatema je prepoznavanje okolja in odziv organiza-cij na spremembe v njem.

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

viz

obra

ževa

nju

42 Predstavitev predmetov

Drugi del je namenjen obravnavi organizacij-skih teorij in modelov s poudarkom na teorijah, kiobravnavajo vzgojno-izobraževalne organizacije.Posebej so predstavljeni kulturni modeli, znacilniza šole. Študenti spoznajo prednosti in omejitveteorij in jih primerjajo s svojimi organizacijami.

Obravnavane so tudi teoreticne osnove pojmaorganizacijske kulture v posameznih teorijah inaplikacija v vzgojno-izobraževalne organizacije.Posebno poglavje je namenjeno šolskim siste-mom in avtonomiji.


Bush, T. 1995. Theories of education manage-ment. London: P. Chapman.

Cernetic, M. 1997. Poglavja iz sociologije orga-nizacij. Kranj: Moderna organizacija.

Devlin, L. M. 1998. External relations: theschool responce. Creewe: Manchester Me-tropolitan University.

Handy, C. in R. Aitken. 1986. Understandingschools as organisations. London: Penguin.

Koren, A. 1999. Ravnatelj med osamo in sode-lovanjem. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Morgan, G. 1998. Images of organisations. SanFrancisco: Sage.

Jelovac, Dejan, ur. 2002. Jadranje po nemirnihvodah managementa nevladnih organizacij.Ljubljana: Radio študent in Študentska orga-nizacija Univerze v Ljubljani; Koper: Visokašola za management.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, pisni izdelkištudenta, seminarska naloga (3500 besed).

Ravnanje z ljudmi (managementcloveških virov)10-003, 24 ur / 8 KTdoc. dr. Marjana Merkac Skok

Opis predmeta. Študenti se seznanijo s kon-ceptom ravnanja z ljudmi pri delu in spoznajopomensko razliko med razlicnimi izrazi. Osre-dotocijo se na ravnanje z ljudmi v vzgojno-izobraževalnih organizacijah ter na posebnosti,ki jih je pri tem potrebno upoštevati. Seznanijo sez organizacijskim projektiranjem (organisationaldesign) ter presodijo, ali ta v njihovi organizacijispodbuja ali zavira uspešno delo posameznikovin organizacije. Spoznajo teorije motivacije in jihpovežejo z dejavniki delovnega zadovoljstva inuspešnosti pri delu. S pomocjo razlicnih modelovpresodijo vodenje v svoji organizaciji in presojo

povežejo s temeljnimi teorijami vodenja vzgojno-izobraževalnih organizacij. Ugotavljajo prednostiin slabosti timskega dela ter možnosti za njegovrazvoj v šolah, vrtcih, domovih.

Študijska literaturaBelbin, M. R. 1993. Team roles at work. London:

Butterworth Heinemann.Bush, T. in D. Middlewood ur. 1997. Managing

people in education. London: Paul ChapmanPublishing.

Goss, D. 1994. Principles of human resourcemanagement. London: Routledge.

Merkac, Marjana. B. l. Razsežnosti ravnanja zljudmi v organizaciji. V pripravi.

Možina, Stane, ur. 2002. Management kadro-vskih virov. Ljubljana: Fakulteta za družbenevede.

Starkey, K. 1995. Leadership and the learningorganisation. London: Routledge.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisniizdelki: analiza dveh strokovnih clankov, presojaorganizacijske strukture, motivacijski modeli, se-minarska naloga (3500 besed).

Ekonomika organizacije(management virov)10-004, 24 ur / 8 KTprof. dr. Dane Melavc

Opis predmeta. Predmet je namenjen pridobiva-nju temeljnih znanj s podrocja ekonomike in slo-venskega koncepta financiranja izobraževalnegasistema ter posamezne izobraževalne institucije.

Študentke in študenti morajo pridobiti znanjao osnovnih gospodarskih znacilnostih organiza-cije, vrstah in obsegu naložb v osnovna in obra-tna sredstva, o naložbenih izracunih, teoriji stro-škov, proucevanju in oblikovanju prodajnih cenin ugotavljanju ter izkazovanju poslovnih izidov,proucevanju poslovno-izidnega toka, financnegatoka in financnega izida ter o kazalnikih in kazal-cih ucinkovitosti in uspešnosti organizacije.

Predstavljen bo temeljni koncept upravljanja zviri, nacrtovanje in priprava proracunov ter kon-trolna funkcija v organizaciji, s poudarkom nanacinu delovanja vzgojno-izobraževalnih orga-nizacij. Predstavljen bo sistem financiranja izo-braževanja v Sloveniji, z opredelitvijo znacilnosticentraliziranega in decentraliziranega izobraže-valnega sistema. S prakticnimi primeri bo po-jasnjen nacin predracunavanja stroškov za pro-grame, vkljucene v poslovni nacrt šole. Ob tem


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

viz

obra

ževa

njubodo študenti tudi seznanjeni z naceli reformi-

ranja javnih financ v Sloveniji ter v tem okviru znacinom merjenja dosežkov organizacije oziromaprogramov.

Študijska literaturaMelavc, Dane. 2003. Gospodarjenje. Koper: Fa-

kulteta za management.Blandford, Sonia. 1997. Resource management

in schools. London: Pitman. [Ali:]Hywel, Thomas in Jane Martin. 1996. Managing

resources for school improvement. London inNew York: Routledge.

Dodatna študijska gradiva bodo študenti prejelipred zacetkom predavanj.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisniizdelki, seminarska naloga (3500 besed).

Komuniciranje v pedagoški praksi10-005, 24 ur / 7 KTdoc. dr. Tonci Kuzmanic

Opis predmeta. Uvodni del predmeta pojasnjujeterminologijo s podrocja komuniciranja ter te-meljne elemente, koncepte in procese komunici-ranja. Komuniciranje je obravnavano kot anali-ticno in diagnosticno sredstvo, s pomocjo kate-rega vrednotimo formalno in neformalno komu-niciranje, kot pretok informacij znotraj vzgojno-izobraževalne organizacije. Pri predmetu tudiprepoznavamo razlicne vzorce komuniciranja.

Predmet omogoca prakticno preskušanje teo-reticnih spoznanj in razvijanje osebnih komuni-kacijskih spretnosti s poudarkom na ucinkovitemposlušanju, dajanju povratnih informacij, never-balnem komuniciranju in javnem nastopanju.

Poleg ovir, ki preprecujejo uspešno komuni-ciranje, vkljucuje strategije, kako jih premagati.Osvetljuje tako vpliv razlicnih komunikacijskihmrež na uspešno delo ljudi v skupinah kot vlogo,vpliv in vedenje posameznika v organizaciji z vi-dika komunikacije.

Študijska literaturaMožina, S., M. Tavcar in A. N. Kneževic. 1995.

Poslovno komuniciranje. Maribor: Obzorja.Erculj, J. in I. Vodopivec. 1999. S komunikacijo

do ciljev. Ljubljana: Šola za ravnatelje.Koren, A., ur. 1999. Razsežnosti komuniciranja.

Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno so-delovanje na predavanjih in vajah, pisni izdelkištudenta, seminarska naloga (3500 besed).

Vodenje vzgojno-izobraževalnihzavodov10-006, 24 ur / 7 KTdoc. dr. Tonci Kuzmanic

Opis predmeta. Predmet je namenjen spozna-vanju teoreticnih in prakticnih vidikov vodenjaorganizacij ter specificnosti vodenja vzgojno-izobraževalnih organizacij.

Študenti se seznanijo z opredelitvami vode-nja in vodje. Spoznajo razlicne teorije, konceptein pristope k vodenju vzgojno-izobraževalnih or-ganizacij ter ugotavljajo njihovo uporabnost vpraksi. Soocijo se s problematiko razmejevanjamanagementa in vodenja. Spoznajo znacilnostitransformacijskega in transakcijskega vodenja terskozi to perspektivo analizirajo konkretno vode-nje v vzgojno-izobraževalnih organizacijah.

Obravnavajo pristope k ucinkovitemu vode-nju in vlogo žensk v vodenju oziroma ženskovodenje. Spoznajo znacilne pristope k vodenjuvzgojno-izobraževalnih organizacij, vlogo vrednotv vodenju ter eticnost vodenja.

Študijska literaturaBass, B. M. 1990. Bass & Stogdill’s handbook

of leadership: theory, research and mana-gement applications. New York: The FreePress.

Hargreaves, A. in M. Fullan. 1998. What’s worthfighting for out there? New York in London:Teachers College.

Leithwood, K., D. Jantzi in R. Steinbach. 1999.Changing leadership for changing times.Buckingham: Open University Press.


Southworth, G. 1998. Leading improving pri-mary school: the work of headteachers anddeputy heads. London: Falmer Press.

Yukl, G. A. 1998. Leadership in organizations.London: Prentice Hall.


Management v razredu10-007, 24 ur / 7 KTizr. prof. dr. Cveta Razdevšek Pucko

Opis predmeta. Predmet je zasnovan tako, daštudentom predstavi dimenzije uspešnega vode-nja razreda. Približati vodji dinamiko razreda, jogloblje razumeti, pridobiti znanja in vešcine za

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

viz

obra

ževa

nju


njeno ucinkovito usmerjanje, so glavni cilji pred-meta. Umirjanje razreda, pritegnitev pozornosti,uvodna motivacija, vzpostavljanje in vzdrževa-nje reda in discipline v razredu, oblikovanje pra-vil itd. so procesi, s katerimi se srecuje vodja.Študentom osvežimo poznavanje skupinske di-namike. Veliko pozornosti namenimo reševanjuproblemov in sprejemanju odlocitev. Posebej iz-postavimo kriticne situacije. Zanima nas sposob-nost odzivanja, nudenje pomoci in specificen pri-stop k posamezniku. Pristope in tehnike primer-jamo med seboj in jih kriticno presojamo. In-terventne posege obravnavamo posebej. Zaklju-cujemo s sposobnostjo avtorefleksije in evalva-cije lastnega dela ter s premislekom o zavedanjuvodje o njegovem vplivu na ucence.


Burden, P. R. 1995. Classroom managementand discipline. New York: Longman.

Calderhead, J. 1984. Teachers’ classroom deci-sion-making. London: Holt, Rinhart in Win-ston.

Hustler, D. in D. McIntyre. 1996. Developingcompetent teacher. London: David Fulton.

Kyriacou, C. 1997. Vse uciteljeve spretnosti.Radovljica: Regionalni izobraževalni center.

Martin, J. in J. Sugarman. 1993. Models of clas-sroom management. Calgary, AB: Detselig;Bellingham, WA: Temeron Books.

Razdevšek Pucko, C. 1993. Razredna interak-cija. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Smith, C. J. in R. Laslett. 1993. Effective clas-sroom management. London in New York:Routledge.

Wragg, E. C. 1993. Class management. Londonin New York: Routledge.


Vodenje (management) kurikuluma10-008, 24 ur / 7 KTdoc. dr. Robi Kroflic

Opis predmeta. Temeljni cilj predmeta je študen-tom predstaviti razsežnosti vodenja kurikulumas soocanjem teorije in prakse ob predstavitvi inkriticni primerjavi razlicnih modelov vodenja. Po-svetimo se nacrtovanju izvedbe, organiziranju inspremljanju izvajanja kurikuluma. Razmišljamoo nacinih sprotnega analiziranja in evalvacijeprocesa. V proces umestimo potrebe in možnosti

za nadzor. Potrebno pozornost posvetimo ocenje-vanju in kriterijem za ocenjevanje izvajanja kuri-kuluma. Osvetlimo razloge za interventne posegein razmišljamo o ravnanju vodij v takšnih situa-cijah. Poseben poudarek namenjamo pomoci, kinaj bi jo vodja nudil (so)izvajalcem kurikuluma.Posebno mesto v okviru predmeta imata tudisposobnost posredovanja konstruktivne povratneinformacije in sposobnost samorefleksije in eval-vacije vpliva vodje na dogajanje.


Apple, M. 1990. Ideology and curriculum. Lon-don in New York: Routledge.

Day, C. et al. 1995. The national curriculum andits assessment. London: HMSO.

Mathews, J. 1989. Curriculum exposed. Lon-don: David Fulton.

Preedy, M. 1989. Approaches to curriculummanagement. Philadelphia: Open UniversityPress.


Obvladovanje (zagotavljanje) kakovosti10-009, 24 ur / 7 KTviš. pred. dr. Nada Trunk Širca

Opis predmeta. V uvodnem delu je poudarekna konceptih kakovosti – zagotavljanje kakovosti,celovito obvladovanje kakovosti, kontrola kako-vosti, uvajanje nenehnih izboljšav. Študenti apli-cirajo razlicne koncepte vodenja in upravljanjakakovosti v vzgojno-izobraževalne organizacije.Spoznajo metode uvajanja in izvajanja razlicnihkonceptov kakovosti. Poudarek je na spremlja-nju kakovosti in filozofiji kakovosti v organizaciji.Predmet usposobi za uvajanje pristopov h kako-vosti v lastni organizaciji.


Caldwell, B. J. in J. M. Spinks. 1998. Beyondthe self-managing school. London: FalmerPress.

Erculj, J. in N. Trunk Širca. 2000. S sodelova-njem do kakovosti. Ljubljana: Šola za ravna-telje.

Murgatroyd, S. in C. Morgan. 1993. Total qualitymanagement and the school. Buckingham:Open University Press.

Sallis, E. 1993. Total quality management ineducation. London: Kogan Page.


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

viz

obra

ževa

njuTrnavcevic, A., ur. 2000. Raznolikost kakovosti.

Ljubljana: Šola za ravnatelje.West-Burnham, J. 1992. Managing quality in

schools. Harlow: Longman.Stronach, I., N. Trunk Širca in N. Dimc, ur.

2000. Ways towards quality in education.Ljubljana: Open Society Institute Slovenia inNational Leadership School; Koper: Collegeof Management.


Profesionalni (poklicni) razvojpedagoških delavcev10-010, 24 ur / 7 KTdoc. dr. Marjana Merkac Skok

Opis predmeta. Študenti spoznajo razlicne mo-dele razvoja zaposlenih in ugotavljajo prednostiposameznih modelov za vzgojo in izobraževanje.Analizirajo povezavo med razvojem zaposlenih inravnanjem z ljudmi, s posebnim poudarkom nadelu z ljudmi v vzgoji in izobraževanju. Spoznajoteorijo razvoja zaposlenih v razlicnih drugih oko-ljih. Skozi prizmo refleksije in evalvacije (tudi la-stne) prakse spoznavajo proces razvoja zaposle-nih ter procese ugotavljanja potreb posamezni-kov in celotne organizacije. Sestavni del modulaje tudi obvladovanje osnov raziskovanja ter spre-mljanje in evalviranje razvoja zaposlenih.

Študijska literaturaBridges, D. in T. Kerry. 1993. Developing te-

achers professionally. London in New York:Routledge.

McMahon, A. in R. Bolam. 1990. Management,development and educational reform: a han-dbook for secondary schools. London: PaulChapman Publishing.


O’Sullivan, F., K. Jones K. reid. 1988. Staff de-velopment in secondary schools. London:Hodder in Stoughton.

Pecek, P. in A. Trnavcevic. 2000. Raznolikost ka-kovosti. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Seifert, R. 1996. Human resource managementin schools. London: Pitman.

West-Burnham, J. 1990. Human resource ma-nagement. V Education management for1990, ur. B. Davies, L. Ellison, A. Osborne inJ. West-Burnham. London: Longman.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisniizdelek, seminarska naloga (3500 besed).

Spremljanje in usmerjanje uciteljevegadela10-011, 24 ur / 7 KTprof. ddr. Barica Marentic Požarnik

Opis predmeta. Temeljni cilj predmeta je soo-canje razlicnih teoreticnih pristopov in prakticnihmodelov spremljanja in usmerjanja uciteljevegadela v kontekstu razvijanja uciteljevega profesio-nalizma. Študentje spoznajo koncept spremljanjadela zaposlenih ter prednosti in slabosti modelov,ki jih ponekod prenašajo iz industrije v izobraže-vanje. Ob osrednji temi – uciteljevem profesio-nalizmu – in skozi teorije ucenja in poucevanjaizmenjajo poglede na koncept profesionalizma všoli ter na spodbude in ovire za njegov razvoj. Po-udarjena je ravnateljeva vloga pri strokovnem inosebnostnem razvoju zaposlenih in pri hospitaci-jah. Ob tem razvijajo spretnosti opazovanja ucneure in dajanja konstruktivne povratne informacijekot enega kljucnih nacinov za razvoj ucitelja pro-fesionalca.


Bradley, H. 1991. Staff development. London:The Falmers Press.

Fidler, B. in R. Cooper. 1992. Staff appraisaland staff management in schools and colle-ges. London: Longman.

Hargreaves, A. 1994. Changing teachers, chan-ging times. London: Cassell.

Kramar, M. 1999. Didakticna analiza izobraže-valno-vzgojnega procesa. Ljubljana: Šola zaravnatelje.

Marentic Požarnik, B. 2000. Psihologija ucenjain pouka. Ljubljana: DZS.

Marentic Požarnik, B. 1998. Kako pomembnaso pojmovanja znanja, ucenja in poucevanjaza uspeh kurikularne prenove. Sodobna pe-dagogika 49 (3–4).

Marentic Požarnik, B. 2000. Profesionalizacijaizobraževanja uciteljev: nujna predpostavkauspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje 31(4) [in drugi clanki iz te tematske številke].

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisniizdelki (opredelitev uciteljevega profesionalizma,presoja izbranega instrumentarija za spremljanje

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

viz

obra

ževa

nju


pouka, presoja oblik stalnega strokovnega spo-polnjevanja), seminarska naloga (3500 besed).

Menjalna razmerja (trženjevzgojno-izobraževalnih zavodov)10-012, 24 ur / 7 KTdoc. dr. Anita Trnavcevic

Opis predmeta. Predmet zajema vsebine marke-tinga in marketizacije zavodov s podrocja vzgojein izobraževanja, pri cemer upošteva posebnostiin možnosti trženja v izobraževanju ter trženja iz-obraževanja in izobraževalnih organizacij. Takoštudent spozna pojem marketizacije v javnemšolstvu in marketinga, opredelitev izobraževanjakot storitve in iz tega izhajajoce omejitve in mo-žnosti marketinga. Prav tako spozna tržni krog,pomen posameznih elementov tržnega kroga tersponzorstvo in donatorstvo v šolstvu. Poznavanjezakonske podlage omogoca študentu prepozna-vanje in kreiranje novih možnosti v njegovi/njenimarketinški praksi.


Barnes, C. 1993. Practical marketing for schools.Oxford: Blackwell.

Devetak, G. 2000. Evropski marketing storitev.Kranj: Moderna organizacija.

Foskett, Nicholas H. 1999. Schools and marketi-zation. Educational Management and Admi-nistration 26 (2): 197–210.

Kenway, J. in L. Fitzclarence. 1998. Institutionswith designs: consuming school children. Jo-urnal of Education Policy 13 (6): 661–677.

Kenway, J. in L. Fitzclarence. 1999. Designinggenerations: hybridising entertainment, ad-vertising and education. Australian Journalof Education 43 (3): 300–317.

Kotler, P. in A. Andreasen. 1991. Marketing fornon-profit organizations. Englewood Clifs:Prentice-Hall.

Snoj, B. in V. Gabrijan. 2000. Zbrano gradivo pripredmetu osnove marketinga. Prvi in drugidel. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Trnavcevic, A. in R. Zupanc Grom. 2000. Marke-ting v izobraževanju. Ljubljana: Šola za rav-natelje.

Taylor, C. 2001. Hierarchies and ‘local’ mar-kets: the geography of the ‘lived’ market placein secondary education provision. Journal ofEducation Policy 16 (3): 197–214.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-

lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisniizdelki, seminarska naloga (3500 besed).

Izboljševanje ucinkovitosti inuspešnosti delovanjavzgojno-izobraževalnih zavodov10-013, 24 ur / 7 KTizr. prof. dr. Cveta Razdevšek Pucko

Opis predmeta. Študenti spoznajo razlicne pri-stope k ucinkovitosti in uspešnosti na podrocjuvzgoje in izobraževanja, ki izhajajo iz definicijucinkovitosti in uspešnosti. Teoreticna spoznanjapovezujejo z razlicnimi metodami in nivoji spre-mljanja šolskega dela. Posebna pozornost je na-menjena »rezultatom« ter znacilnostim ucinkovi-tih organizacij.

Študijska literaturaFitz Gibbon, C. in D. Jesson. 1995. School ef-

fectiveness and school improvement. Lon-don: Cassell.

Gray, J. in B. Wilcox. 1995. Good school badschool: Buckingham: Open University Press.

Nash, R. 2001. Progress at school and schooleffectiveness: non-cognitive dispositions andwithin-class markets. Journal of EducationPolicy 16 (2), 89–103.

Stoll, L. in D. Fink. 1996. Changing our schools:linking school effectiveness and school im-provement. Buckingham: Open UniversityPress.


Evalvacija vzgojno-izobraževalnihzavodov10-014, 24 ur / 7 KTdoc. dr. Majda Cencic

Opis predmeta. Predmet je namenjen pridobi-vanju znanj s podrocja evalvacijskih pristopov.Evalvacija je obravnavana kot pomemben pro-ces pri obvladovanju organizacije in kot meha-nizem za uvajanje nenehnih izboljšav. Obravna-vani sta tako samoevalvacija kot eksterna eval-vacija, obe na institucionalnem programskem ni-voju, študenti pa obravnavajo predvsem evalva-cije na nivoju organizacije. Študenti se sezna-nijo z evalvacijo kot raziskovalno metodo, neka-terimi tehnikami pridobivanja podatkov (od pri-


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

viz

obra

ževa

njuprave do analize in interpretacije instrumentari-

jev). Kriticno uporabijo nekatere že izdelane in-strumentarije za vrednotenje organizacije (šole).Spoznajo tudi modele šolske inšpekcije in vplivinšpekcije na delovanje šol.

Študijska literaturaBennett, N. et al. 1994. Improving education

management. London: Paul Chapman.Crawford, M. et al. 1994. Education manage-

ment in action. London: Paul Chapman.Hopkins, D. 1992. Evaluation for school de-

velopment. Philadelphia: Open UniversityPress.

Wilcox, B. 1992. Time-contraind evaluation.London in New York: Routledge.

Aspinwall, K. et al. 1992. Managing evalua-tion in education. London in New York: Rou-tledge.


Strateški management in managementsprememb10-015, 30 ur / 7 KTizr. prof. dr. Mitja Tavcar

Opis predmeta. Cilj predmeta je dopolniti zmo-žnosti študentov za celovito obvladovanje kom-pleksnosti in dinamicnosti organizacij za dose-ganje temeljnih smotrov organizacije. Predmetje integrativna nadgradnja obveznega predmetaRazsežnosti managementa in managerski pro-cesi, osredinja pa se na nacrtovanje politikeizobraževalne organizacije, tako dolgorocne te-meljne kot srednjerocne razvojne in letne tekoce.Znotraj normativnih okvirov izobraževalnega sis-tema imajo managerji/ravnatelji veliko svobodeza razvijanje in udejanjanje pobud, ki organiza-cije povezujejo z zmožnostmi in interesi ljudi termožnostmi v okolju. Predmet obravnava obvla-dovanje kompleksnosti in dinamicnost organiza-cije ter njenega okolja, ki je osrednji problemstrateškega nacrtovanja. Študenti v okviru pred-meta zasnujejo in postopno izdelajo razvojni na-crt izbrane organizacije.

Študijska literaturaBleicher, K. 1995. Das Konzept integriertes Ma-

nagement. Frankfurt in New York: Campus.Davies, B. in E. Linda. 1998. Strategic direc-

tion and development of the school. London:Routledge.

Fidler, B. 1996. Strategic planning for schoolimprovement. London: Pitman.

Middlewood, D. in L. Jacky. 1998. Strategicmanagement in schools and colleges. Lon-don: Paul Chapman Publishing.

Preedy, M., R. Glatter in R. Levacic. 1997. Edu-cational management. Buckingham: OpenUniversity Press.

Tavcar, M. I. 2002. Strateški management. Ko-per: Visoka šola za management; Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, izdelava ra-zvojnega nacrta organizacije, seminarska naloga(3500 besed).

Raziskovalne metode (kvalitativne inkvantitativne)10-016, 24 urdoc. dr. Anita Trnavcevic

Opis predmeta. Študentje spoznajo kvantitativnoin kvalitativno paradigmo raziskovanja v družbo-slovju. Seznanijo se z razlicnimi pristopi in me-todami kvalitativnega in kvantitativnega razisko-vanja, nacini zbiranja podatkov, obdelave podat-kov ter njihovo interpretacijo. Na osnovi spoznanjznajo utemeljiti svojo raziskavo z vidika oblike,metod in tehnik, vzorcenja in spoznanj oz. rezul-tatov. Študentje spoznajo tudi eticno dimenzijo vraziskovanju.


Cohen, L. in L. Manion. 1994. Research me-thods in education. London: Routledge.

Creswell, J. W. 1998. Qualitative inquiry andresearch design: choosing among five tradi-tions. London in Thousand Oaks: Sage.

Eliot, J. 1991. Action research for educationchange. Buckingham: Open University Press.

Kvale, S. 1996. InterViews: an introduction toqualitative research interviewing. London inThousand Oaks: Sage.

Sagadin, J. 1993. Poglavja iz metodologije pe-dagoškega raziskovanja. Ljubljana: Zavod RSza šolstvo in šport.

Sharan, M. 1998. Qualitative research and casestudy applications in education. San Franci-sco: Jossey Bass.

Easterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe. 2003.Raziskovanje v managementu. Koper: Fakul-teta za management.

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

viz

obra

ževa

nju

48 Vzporedni študij na Manchester Metropolitan University

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno so-delovanje v izvajanju predavanj in vaj, izdelavain predstavitev predloga dispozicije diplomskegadela.

Vzporedni študij na ManchesterMetropolitan University

Ime programa: Management in EducationVrsta programa: podiplomski magistrski

študijski programZnanstveni naslov: Master of Science

Zaradi primerljivosti študijskega programa Ma-nagement v izobraževanju s študijskim progra-mom Management in Education ter pogodbe ofranšizi med Fakulteto za management, Šolo zaravnatelje in Manchester Metropolitan Univer-sity smo v letih 1999–2002 vpisovali študentevzporedno na oba študijska programa (FM inMMU). V študijskem letu 2002/2003 je poteklapogodba o franšizi z MMU, zato s študijskim le-tom 2003/2004 ne vpisujemo novih študentomna vzporedni študij.

Vpisni pogoji

V študijski program Management in Educationse lahko vkljucijo kandidati, ki imajo visokošol-sko izobrazbo in vsaj dve leti delovnih izkušenjna podrocju vzgoje in izobraževanja. Od kandida-tov za vpis se pricakuje poznavanje normativnihokvirjev delovanja vzgojno-izobraževalnih organi-zacij (zakonodaja, sistem financiranja).

Izvedba magistrskega študijskegaprograma in primerljivost študijskihprogramov

Podiplomski magistrski študijski program Mana-gement in Education na Manchester Metropoli-tan University (MMU) traja tri leta in obsega trifaze, ki so lahko vsaka zase zakljucena celota.

Faza A – Temeljne vsebine

• Program faze A je enak prvemu semestruspecialisticnega študijskega programa Ma-nagement v izobraževanju.

• Po uspešno opravljenih obveznostih fazeA dobi študent Certificate Management inEducation.

Faza B – Izbirne vsebine

• Študent napreduje v fazo B, ko uspešnoopravi vse obveznosti iz faze A.

• Program faze B je enak drugemu semestruspecialisticnega študijskega programa Ma-nagement v izobraževanju.

• Po uspešno opravljenih obveznostih faze Bdobi študent Post Graduate Diploma Mana-gement in Education.

Faza C – Izdelava zakljucne naloge(»Master Thesis«)

• Študent napreduje v fazo C, ko uspešnoopravi vse obveznosti iz faze B in je dosegelpovprecno oceno študija (iz faze A in fazeB) prav dobro (8) oz. 55% (ocenjevalnalestvica MMU je predstavljena v nadaljeva-nju).

• Fazo C zacne študent z modulom Razisko-valne metode. Z »Master Thesis« dokaže,da zna uporabljati raziskovalne metode,vzpostaviti kriticen odnos do teoreticnih vse-bin ter teorijo ustrezno aplicirati v prakso.

• Po uspešno opravljenem zagovoru »MasterThesis« pridobi študent znanstveni naslovMaster of Science, Manchester Metropoli-tan University.

Študijska pravila

V nadaljevanju navajamo nekaj pomembnih pra-vil Manchester Metropolitan University, ki veljajov primeru vzporednega študija.


Napredovanje in študijsko uspešnost študentovomogocata podpora in usmerjanje, ki vkljucu-jeta:

• ucinkovito usmerjanje ob vpisu,• prvi modul na zacetku faze A,• tutorstvo v vseh fazah študija: vsakemu le-

tniku oz. skupini študentov je dodeljen pre-davatelj – tutor skupine, ki je drugi oce-njevalec seminarskih nalog in spremlja štu-dente v doloceni fazi študija,

• redno podporo predavateljev, usmerjanje pripredavanjih, vajah ter pisne povratne infor-macije ob seminarskih nalogah,

• »mapo dosežkov« in razvoja na osebnem instrokovnem podrocju, ki jo študenti zacnejourejati v prvem modulu in dopolnjujejo privseh naslednjih,

• možnost stopenjskega študija.Študij na MMU lahko traja najvec pet let.

Manchester Metropolitan University lahko štu-dentu na prošnjo odobri podaljšanje študija zanajvec eno leto. Študenti, ki se bodo prvic vpisali

Vzporedni študij na Manchester Metropolitan University 49

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

viz

obra

ževa

njuv študijski program v študijskem letu 2003/2004

morajo študij zakljuciti do decembra 2006 oz.septembra 2007.

Obveznosti študentovObveznosti študenta pri vsakem modulu so ak-tivno sodelovanje pri predavanjih in vajah, izde-lava in zagovor seminarske naloge ter pripravadrugih pisnih izdelkov.

Obiskovanje predavanj in vaj je obvezno. Od-sotnost v okviru modula opravicuje predavatelj– izvajalec modula. Ce študent ne izpolni te ob-veznosti, lahko predavatelj zahteva, da obiskujemodul v drugem roku (ce je to možno) ali opravidodatne naloge. Kadar je študent odsoten dljecasa, pisno pojasni razloge; o opravicenosti od-loca tutor skupine.Izdelava seminarske naloge in drugih pisnih iz-delkov

• Študent izdela seminarsko nalogo za vsakmodul iz faz A in B. Vsaka seminarska na-loga obsega 3500 besed.

• Seminarske naloge mora študent oddati vdogovorjenem roku. Nalogo ocenita dvaocenjevalca: najprej predavatelj, ki je mo-dul izvedel, nato pa še tutor skupine.

• Kadar študent naloge iz objektivnih vzrokovne more napisati ali oddati pravocasno, otem obvesti tutorja skupine, ta pa mu dolocinaknadni rok za oddajo naloge.

• Ce študent seminarske naloge ne odda pra-vocasno in nima opravicljivega razloga, jolahko predavatelj oceni negativno.

• Študent se lahko na vsako odlocitev pritožipredstojniku programa, na odlocitev pred-stojnika programa pa se lahko pritoži na Bo-ard of Examiners na MMU; naslednjo pri-tožbo lahko vloži na University AcademicBoard na MMU.

• Izjema v ocenjevanju sta prvi modul ter mo-dul iz faze C (Raziskovalne metode), kjerni seminarskih nalog. Obvezna je aktivnaudeležba, pri prvem modulu pa še pisniizdelki in zasnova »mape dosežkov«. Pi-sni izdelki v prvem modulu so: razmišlja-nje o »profilu managerja«, analiza lastnegaucnega sloga, nacrt za izboljšanje obvla-dovanja casa, razmišljanje o obvladovanjustresa, nacrt za prihodnost, analiza nacr-tovanja šole/doma/vrtca, analiza odlocanja,analiza evalviranja dela šole/doma/vrtca. Tiizdelki so po obsegu, zahtevnosti in kriteri-jih preverjanja enakovredni seminarski na-logi in so priprava na pisanje naslednjih se-

minarskih nalog. Ocena iz tega modula jeopravil/ni opravil. Pri ostalih modulih izdelaštudent od dva do štiri pisne izdelke, ki sosestavni del »mape dosežkov«. Vsak izdelekobsega do 500 besed. S krajšimi pisnimi iz-delki študent dokaže, da je razmišljal, anali-ziral in povezoval teoreticne vidike posame-znih vsebin s svojim prakticnim delom.

Priprava Master Thesis. V Master Thesis študentpokaže poznavanje in razumevanje teorije izbra-nega podrocja, sooci, kriticno presoja in ovre-dnoti razlicna teoreticna izhodišca, pokaže kriti-cen odnos in refleksijo do dela, nakaže razlicnemetodološke, raziskovalne pristope, znacilne zapodrocje družboslovnega raziskovanja, in ute-melji svojo izbiro ter nakaže nova raziskovalnavprašanja za nadaljevanje raziskovalnega dela,za prakso in za študentovo lastno delo.

Master Thesis (brez prilog) obsega 20.000besed (6 avtorskih pol).

Pri pripravi Master Thesis študent upoštevapravila MMU in Pravila o postopku priprave inzagovora Master Thesis (str. 82).

Preverjanje in ocenjevanje znanjaMagistrski študijski program uporablja enotennacin ocenjevanja vseh modulov v vseh fazahštudijskega programa. Ocenjujejo se vsi koncnipisni izdelki posameznih modulov. Ocenijo selahko tudi druge aktivnosti študentov, ki so po-membne za strokovno delo in so tesno povezanes študijskim programom, prav tako pa tudi raz-iskave in analize prakticnega dela, ki jih opra-vljajo študenti. Razlicni pristopi zagotavljajo ce-lovitejšo presojo napredka vsakega študenta prištudiju.

Namen ocenjevanja znanja je:• oceniti izdelek,• z ocenjevanjem spodbujati študenta k prido-

bivanju znanj in vešcin,• presoditi ucinkovitost posameznika na po-

drocjih, ki jih je potrebno izboljšati na nje-govi osebni ravni in na ravni organizacije, vkateri dela.

Ocenjevalna lestvica. Prvi modul v fazi A seoceni z opravil/ni opravil. Vsi ostali moduli iz fazeA in faze B se ocenjujejo z ocenami nivojev uspe-šnosti:

• zadovoljivo (45% in vec)• dobro (55% in vec)• odlicno (65% in vec)Ocene na MMU v primerjavi z ocenjevalno le-

stvico na FM so naslednje: zadostno – 6 (45–49%), dobro – 7 (50–54%), prav dobro – 8

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

viz

obra

ževa

nju

50 Vzporedni študij na Manchester Metropolitan University

(55–59%), prav dobro – 9 (60–64%) in odlicno– 10 (65% in vec).

Vsako nalogo ocenita dva ocenjevalca. Ce seocenjevalca ne uskladita glede ocene, nalogooceni še tretji ocenjevalec.

Poleg ocene seminarske naloge dobijo štu-denti pisno povratno informacijo prvega in dru-gega ocenjevalca. Lahko se dogovorijo tudi zaindividualni razgovor z ocenjevalcema.

Kriteriji za ocenjevanje. Študenti so seznanjenis kriteriji ocenjevanja, tako da lahko prepoznajoin usmerjajo svojo osebno, poklicno in študij-sko uspešnost pri vsakem izmed modulov. To za-gotavlja aktivno vlogo vsakega študenta pri la-stnem študiju, ki lahko na osnovi jasnih kriterijevin povratnih informacij nacrtuje svoj napredek.Kriteriji za ocenjevanje izhajajo iz ciljev študij-skega programa in zajemajo pomembna podro-cja osebne, poklicne in študijske uspešnosti:

• Poznavanje in razumevanje teorije in kljuc-nih pojmov managementa v izobraževanju.

• Analiziranje in vrednotenje: sposobnost ob-vladovanja kompleksnosti nasprotujocih sistališc, trditev ali mnenj, ki jih zasledimov literaturi; poglabljanje v razlicne, tudi na-sprotujoce si razlage dolocenih problemovali stališc do njih; prepoznavanje šibkihtock, nedoslednosti v teoriji in pri lastnemstrokovnem delu.

• Prakticno uporabo: povezovanje konceptu-alnih modelov in prakse.

• Jasno zgradbo in predstavitev lastnih misli –spretnost izražanja: postavljanje ciljev, ana-liza in sinteza, ugotovitve priporocila ali za-misli.

• Vrednotenje lastnih osebnih in poklicnih do-sežkov: zmožnost uporabe znanja prvegamodula pri konzultacijah in na predavanjih.

• Raziskovalna dejavnost: uporaba ustrezneliterature in raziskovanje.

• Navajanje uporabljene literature in virov.Predloga za ocenjevanje (MMU) je dostopna

na spletni strani FM.

Ponovna presoja ocene. Predstojnik programalahko doloci ponovno preverjanje znanja, kadar:

• študent z zdravniškimi potrdili ali drugimidokumenti dokaže, da je dosegel slabšiuspeh zaradi bolezni ali drugih dejavnikov,o cemer ocenjevalcev ni mogel ali iz opravi-cljivih razlogov ni želel obvestiti vnaprej;

• študent ali kdo drug predloži dokaz, da jeprišlo do objektivne administrativne napake,da ocenjevanje ni potekalo skladno s pra-

vili študijskega programa ali da je prišlo doobjektivne nepravilnosti pri ocenjevanju.

Kadar se ugotovi, da je študent goljufal, pre-pisoval ali skušal napredovati na nepošten na-cin, predstojnik programa presodi, ali se štu-dentu priznajo rezultati preverjanj. Odloci tudi otem, ali študentu dovoli ponovno preverjanje inkako. Predstojnik lahko na »Board of Examiners«vloži predlog za izkljucitev študenta iz programa.Kršitve študijskih pravil. Za kršitev študijskihpravil se štejejo vsi poskusi nepoštenega napre-dovanja pri študiju s kršenjem izpitnih pravil alidrugace, zlasti pa:

• Namerna predložitev izdelka druge osebekot svojega lastnega ali študentov dogovorza nedovoljeno pomoc.

• Pridobitev listine druge osebe na goljufiv na-cin, ne glede na to, ali jo kasneje nepoštenouporabi ali ne.

• Ponarejanje (navajanje izmišljenih ali spre-menjenih podatkov, ki naj bi bili pridobljeniz laboratorijskim delom, anketami, projektiitd.).

• Zavajanje (zavajajoce navajanje ali skrivanjeustreznih informacij).

• Prikrivanje, da je študentov izdelek že bilali bo uporabljen tudi v druge študijske na-mene.

V primeru kršitve študijskih pravil, se uvedepostopek, v katerem predstojnik programa pri-mer razišce in pripravi porocilo za »Board ofExaminers« in »University Academic Board« naMMU. Ce gre za hujše kršitve, je študent izklju-cen iz Univerze.

Študijski program Management v evropskem okolju

Vrsta programa: podiplomski specialisticništudijski program

Strokovni naslov: specialist-ka managementaPredstojnik študijskega programa: pred.

dr. Roberto Biloslavo


Študijski program je namenjen predvsem izo-braževanju in usposabljanju vodstvenih delav-cev v gospodarskih družbah, javnih gospodarskihdružbah ter državni upravi, vsebine študijskegaprograma pa so zanimive in uporabne prav zavse, ki pri svojem delu potrebujejo znanja o go-spodarski, pravni in politicni ureditvi EU.

Temeljni cilj študijskega programa je podatislušateljem znanja za širše razumevanje novegaevropskega okolja, procesov globalizacije in regi-onalizacije, ter jih usposobiti za poglobljen vpo-gled v dinamiko organizacije, ravnanje z zaposle-nimi in gospodarjenje z materialnimi sredstvi terjih s tem usposobiti za uspešno vodenje podjetijin drugih organizacij.

Slušatelji se bodo seznanili s strokovnimi inanaliticnimi metodami pri pripravi, izvedbi inanalizi poslovanja v novem evropskem okolju.Poseben poudarek je namenjen obvladovanju po-slovnih funkcij organizacij ter poznavanju usta-nov Evropske unije in ekonomsko-pravne uredi-tve notranjega evropskega trga.

Podiplomski specialisticni študijski programManagement v evropskem okolju smo pripraviliv sodelovanju z Università degli Studi di Udine(Italija), Universität Klagenfurt (Avstrija), Univer-zita Comenius (Slovaška) in Slovenskim inšti-tutom za management. Program je primerljiv ssorodnimi programi, ki potekajo v Evropi.

V programu je uveljavljeno nacelo evropskegakreditnega sistema ECTS (European Credit Trans-fer System), kar omogoca mobilnost študentov.

Cilji študijskega programa

• Pridobiti potrebna managerska znanja zauspešno poslovanje v procesih globalizacijein regionalizacije.

• Spoznati, razumeti in uporabiti ustrezne in-formacijske vire in analiticne metode na po-drocju managementa.

• Razumeti politicni, družbeni in gospodarskikontekst, v katerem se bo znašla Slovenijaob vkljucitvi v Evropsko unijo.

• Uporabiti teoreticna spoznanja v praksi.• Razvijati zmožnosti študentov, da uspešno

delujejo v multikulturnem evropskem pro-storu in se hitro odzivajo na spremenjenedružbene, politicne, pravne, tehnološke ingospodarske spremembe.

Vpisni pogoji

V študijski program se lahko vkljucijo kandidati,ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• imajo visokošolsko izobrazbo,• imajo povprecno oceno dodiplomskega štu-

dija najmanj 7,5 ali najmanj dve leti delov-nih izkušenj,

• obvladajo angleški jezik.


Program traja tri semestre in obsega:• deset predmetov,• seminar Raziskovalne metode v manage-

mentu ter• pripravo in zagovor specialisticne naloge.


Obveznosti študenta pri vsakem predmetu so ak-tivno sodelovanje pri predavanjih in vajah, semi-narska naloga z zagovorom in pisni in/ali ustni iz-pit. Po uspešno opravljenih obveznostih pri vsehpredmetih in po zagovoru specialisticne nalogezbere študent 90 KT in si pridobi strokovni na-slov specialist-ka managementa.

Študent lahko uveljavlja do 20 kreditnih tock(ECTS), pridobljenih v podiplomskih študijskihprogramih na drugih visokošolskih zavodih.


Program izvajamo kot izredni študij. Predavanjain vaje potekajo v Kopru oziroma skladno z raz-pisom za vpis, ki je praviloma objavljen junija.

En semester izvedemo v enem študijskemletu. Predavanja in vaje potekajo praviloma obpetkih in sobotah (vsak predmet je izveden pra-viloma v treh strnjenih blokih); udeležba na pre-davanjih in vajah je obvezna. Študijska obreme-nitev (predavanja, vaje, konzultacije, samostojenštudij, priprava seminarske naloge) je približno120 do 200 delovnih ur za posamezen predmet.

Študijski program izvajamo v slovenskem, zazakljucene skupine pa tudi v angleškem jeziku.

51

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol

ju52 Predmetnik in predstavitev predmetov

Študijski program Management v evropskem okolju – temeljne vsebine (obvezni predmeti)Št. Predmet Št. ur Št. KT Nosilec / soizvajalci

— Osnove raziskovanja in pisanjestrokovnih besedil


20-001 Ekonomika in analiza poslovanjapodjetja

24 6 prof. dr. Dane Melavc

20-002 Organizacija in odlocanje vmanagementu

24 6 doc. dr. Cene Bavec / pred. dr. Roberto Biloslavo

20-003 Strategije vodenja 24 6 doc. dr. Tonci Kuzmanic / asist. dr. AleksanderZadel

20-004 Strateški management 30 6 izr. prof. dr. Mitja Tavcar

20-005 Globalizacija gospodarstva 24 6 prof. dr. Marjan Svetlicic

20-006 Evropske integracije: 40 9

• Ekonomska integracija Evrope doc. dr. Matija Rojec

• Politicna integracija Evrope izr. prof. dr. Zlatko Šabic

20-007 Politika konkurence in pravoEvropske unije

24 6 izr. prof. dr. Peter Grilc

Predmetnik in predstavitev predmetov

Vsebine specialisticnega študijskega programaso razdeljene v temeljne vsebine in izbirne vse-bine, ki jih študent posluša v 1. in 2. semestruštudija, v 3. semestru pa opravi še seminar Raz-iskovalne metode v managementu ter izdela inzagovarja specialisticno nalogo.

Glede na izbiro specializiranega podrocja somožne kombinacije izbirnih predmetov, ki vodijov ožje specializacije na podrocjih:

• Euromanagement• Finance• Marketing• Management sodelavcev• Evropske integracije• Management snovanja sprememb• Management in tehnologijaProgram je ovrednoten z 90 kreditnimi toc-

kami (KT): eno študijsko leto (približno 1500 de-lovnih ur študija) je ovrednoteno s 60 KT, izde-lava in zagovor specialisticne naloge pa s 30 KT.

V preglednicah je seznam predmetov s števi-lom ur predavanj/vaj in kreditnimi tockami zavsak predmet ter imeni nosilcev in soizvajalcevpri predmetih.

Osnove raziskovanja in pisanjestrokovnih besedilSeminar, 8 ur / 0 KTdoc. dr. Anita Trnavcevic

Opis predmeta. Študentje se v okviru tega semi-narja srecajo z osnovami kvalitativnega razisko-

vanja, ki jim je v oporo pri izdelavi seminarskihnalog, hkrati pa spoznajo stile pisanja. Seminar,postavljen na zacetku študija, jim omogoca, daje v seminarskih nalogah metodološka zasnovaustrezna, poudarek na stilih pisanja pa je »vaja«za pisanje strokovnih besedil.



Kobeja, B. 2001. Prirocnik za pisce strokov-nih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visokašola za management.

Kobeja, B. 2002. Napotki za pisanje seminar-ske in diplomske naloge. Koper: Visoka šolaza management.


Trnavcevic, A. 2003. Raziskovalne metodolo-gije: gradiva za predavanja. Koper: Fakultetaza management.

Ekonomika in analiza poslovanjapodjetja20-001, 24 ur / 6 KTprof. dr. Dane Melavc

Opis predmeta. Študentke in študenti se sezna-nijo z osnovnimi gospodarskimi znacilnostmi pri-dobitnih in nepridobitnih organizacij, vrstami inobsegom naložb v osnovna in obratna sredstva,amortizacijskimi postopki, postopki vrednotenja

Predmetnik in predstavitev predmetov 53

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol

juŠtudijski program Management v evropskem okolju – izbirne vsebine (izbirni predmeti)*Št. Predmet Št. ur Št. KT Nosilec / soizvajalci

20-008 Euro-financni management 21 5 pred. dr. Neva Maher / dr. Karlo Rolih

20-009 Izbrane teme iz racunovodstva 21 5 izr. prof. dr. Franko Milost

20-010 Finance 21 5 pred. dr. Jožko Peterlin

20-011 Obvladovanje stroškov 21 5 doc. dr. Drago Dubrovski

20-012 Informacijski sistemi v sodobnemposlovnem okolju

21 5 doc. dr. Denis Trcek / pred. mag. Leo Zornada

20-013 Euro-marketing management 21 5 izr. prof. dr. Gabrijel Devetak, prof. dr. Alessio Lokar

20-014 Marketing 21 5 izr. prof. dr. Gabrijel Devetak/ pred. mag. ZlatkaMeško Štok

20-015 Mednarodni marketing inmednarodno poslovanje

21 5 prof. dr. Tone Hrastelj

20-016 Evropa in informacijska družba 21 5 doc. dr. Cene Bavec, izr. prof. dr. Matjaž Gams

20-017 Euro-management kadrov 21 5 izr. prof. dr. Zvone Vodovnik

20-018 Delovna razmerja, socialna varnostin industrijska razmerja

21 5 izr. prof. dr. Zvone Vodovnik

20-019 Ravnanje z ljudmi 21 5 doc. dr. Marjana Merkac Skok

20-020 Kultura organizacije in poslovanja 21 5 izr. prof. dr. Frane Adam

20-021 Projektni management 21 5 viš. pred. dr. Mirko Markic

20-022 Zahtevnejši vidiki svetovanjamanagementu

21 5 izr. prof. dr. Mitja Tavcar

20-023 Odlicnost poslovanja in uspešnostpodjetja v evropskem okolju

21 5 viš. pred. mag. Živko Bergant / viš. pred. dr. MirkoMarkic

20-024 Inovacijski management 21 5 doc. dr. Borut Likar

20-025 Primerjalno korporacijsko pravo (EUin ZDA)

21 5 prof. dr. Rado Bohinc

20-026 Proces širitve EU in strategijepribliževanja držav kandidatk

21 5 prof. dr. Silvo Devetak

20-027 Politika, management in Evropa 21 5 doc. dr. Tonci Kuzmanic

20-028 Srednja in jugovzhodna Evropa:med tranzicijo in globalizacijo

21 5 doc. dr. Tonci Kuzmanic, doc. dr. Vlasta Jalušic

20-029 Ekonomika tranzicije 21 5 doc. dr. Janez Šušteršic

20-030 Normativni in pravni vidikimanagementa okolja

21 5 izr. prof. dr. Boris Filli / dr. Fedor Cerne

3. semester

20-031 Raziskovalne metode vmanagementu


– Izdelava in zagovorspecialisticne naloge

30

* Študent izbere 3 predmete. V študijskem letu 2003/2004 so razpisani izbirni predmeti pod št. 20-009, 20-010,20-011, 20-013, 20-015, 20-016, 20-017, 20-019 in 20-021. Predavanja v polnem obsegu bodo izvedena zaizbirne predmete, za katere se bo odlocilo (oz. jih izbralo) vsaj 20 študentov. Ce se bo za predmet odlocilo med 7in 19 študentov bodo predavanja izvedena v polovicnem obsegu (50% ur), ce pa bo predmet izbralo manj kot 7študentov, predmeta ne bomo izvajali.

obratnih sredstev in naložbenimi izracuni, s te-orijo stroškov, s proucevanjem in oblikovanjemprodajnih cen in poslovnih izidov posameznihucinkov in podjetja kot celote, s preucevanjemposlovno-izidnega toka, s kriticnimi tockami go-spodarnosti, kriticnimi kolicinami in stopnjamivarnostne razlike podjetja, s proucevanjem fi-nancnega, denarnega toka in financnega izida

podjetja ter s kazalniki in kazalci ucinkovitosti inuspešnosti podjetja.


Melavc, Dane. 2003. Gospodarjenje. Koper: Fa-kulteta za management.


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol

ju54 Predstavitev predmetov

Organizacija in odlocanje vmanagementu20-002, 24 ur / 6 KTdoc. dr. Cene Bavec

Opis predmeta. Odlocanje je osrednja sestavinamanagerjevega dela in njegova kakovost je odlo-cilnega pomena za uspešnost managerja. Pri temje potrebno odlocanje raziskovati znotraj inter-disciplinarnega okvira, ki združuje razlicna raz-iskovalna podrocja: ekonomijo, psihologijo, filo-zofijo, sociologijo, pravo in matematiko. V kom-pleksnem in spremenljivem poslovnem okolju seodlocanje vse bolj seli s posameznika na sku-pino, ki lahko bolje izkoristi razlicne informacij-ske vire, pri cemer pa stopajo v ospredje socialnividiki odlocanja v skupini. Študenti bodo imelimožnost spoznati proces odlocanja, razlicne mo-dele odlocanja v organizaciji, vpliv sodobne infor-macijske tehnologije na proces odlocanja in me-todi veckriterijskega odlocanja SMART in AHP.

Študijska literaturaGoodwin, P. in G. Wright. 1997. Decision ana-

lysis for management judgement. Chiche-ster: Wiley.


Tavcar, M. I. 2000. Razsežnosti managementa.Koper: Visoka šola za management; Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta.


Strategije vodenja20-003, 24 ur / 6 KTdoc. dr. Tonci Kuzmanic

Opis predmeta. Predmet obsega spoznavanjein študij razlicnih strategij vodenja, na katerevplivajo razlicni socialni, kulturni in ekonomskidejavniki. Študentom podiplomskega speciali-sticnega študija bodo predstavljeni tisti osnovnikoncepti vodenja, ki presegajo razlike posame-znih okolij in pomenijo temelj, na katerem teme-ljijo specificne teorije vodenja. Nadgradnja tehspoznanj pa bodo prakticna in teoreticna zna-nja, s katerimi bodo študenti sposobni razvijatiosebni slog vodenja ali aktivno preucevati in raz-iskovati prednosti in pomanjkljivosti posameznihslogov vodenja. O vodenju bodo priceli razmi-šljati strateško, ne le kot o poimenovanju dolo-cenega vedenja, temvec kot o kategoriji, ki ji jezaradi kljucnih vplivov na organizacijsko kulturo

in klimo v podjetjih, potrebno namenjati ustreznopozornost.

Študijska literaturaGlasser, W. 1995. Kontrolna teorija za mana-

gerje. Radovljica: Regionalni izobraževalnicenter.

Goleman, D. 1998. Working with emotional in-telligence. New York: Bantam.


Martin, J. 1998. Organizational behaviour. Lon-don: International Thomson Business Press.

Kotter, J. P. 1999. John P. Kotter on what leadersreally do. Boston: Harvard Business Review.

Harvard business review on leadership. 1998.Boston: Harvard Business School Press.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,seminarska naloga.

Strateški management20-004, 30 ur / 6 KTizr. prof. dr. Mitja Tavcar

Opis predmeta. Predmet je konceptualna pod-laga za preucevanje managementa v evropskemokolju. Predpostavlja osnovna znanja o organi-zacijah in managementu. Izhaja iz obvladovanjakompleksnosti in dinamicnosti organizacij kot te-meljne naloge managerjev, zatem pa obravnavasnovanje in izvajanje politike organizacije, to jesmotrov in ciljev, temeljne, razvojne in tekoce po-litike. Osredinja se na sestavine strategije organi-zacije – na dejavnosti, urejenost in sredstva – kijih vse obravnava v široko zasnovanih razsežno-stih. Pri tem izhaja iz okvirnega modela politikeorganizacije, ki ga vzporeja s številnimi modeliiz svetovne literature, zlasti z modelom Visokešole St. Gallen. Študentom posreduje znanja invešcine za umešcanje skladnih sestavin politikeorganizacije v te razsežnosti za nacrtovanje poli-tike organizacije.

Študijska literaturaTavcar, M. I. 2001. Strateški management. Ko-

per: Visoka šola za management; Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,seminarska naloga.

Globalizacija gospodarstva20-005, 24 ur / 6 KTprof. dr. Marjan Svetlicic


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol

juCilji predmeta. Cilj študija predmeta je sezna-njanje študentov s temeljnimi globalizacijskimiprocesi v svetu in zlasti v Evropi. Poznavanjeteh procesov je pomembno za razumevanje se-danjega okolja, v katerem delujejo vse državein podjetja, kakor tudi za predvidevanje bodo-cih tendenc in pravocasno odzivanje nanje. To ješe prav posebno pomembno za podjetja majhnihdržav. Za njih je namrec zunanje okolje podanoin se mu morajo prilagajati, medtem ko velikedržave lahko to okolje sooblikujejo. Bistveni ele-ment konkurencnosti majhnih držav je prav nacr-tovanje odprte gospodarske strategije, prožnegaprilagajanja in odzivanja na svetovne tendence.Cim prejšnje in pravilno odzivanje sta bistvenaelementa konkurencnosti. Za majhne države setudi meja med makro- in mikroravnijo, tj. meddelovanjem države in delovanjem podjetij, velikobolj zabriše kot v veliki državi.


Bartlett, C. A. in S. Ghostal. 2000. Buildingstrategic capabilities: the competitive chal-lenge. V Transnational management, ur. C.A. Bartlett in S. Ghostal, 240–259. Boston:McGraw-Hill.

Birkinshaw, J. 2000. Multinational corporatestrategy and organization: an internal marketperspective. V The globalization of multina-tional enterprise activity and economic de-velopment, ur. N. Hood in S. Young, 55–79.Houndmills: Macmillan.

Deans, C. P. in D. A. Ricks. 2001. Internatio-nal business, future trends. V The IEBM han-dbook of international business, ur. Rosa-lie L. Tung, 232–239. London: InternationalThomson Business Press.

Morrison, A. J. 2000. The impact of globaliza-tion on the organization of activities. V In-ternational management, ur. P. W. Beamish,149–166. Boston: McGraw-Hill.

Jaklic, A. in M. Svetlicic. 2003. Enhanced tran-sition by outward internationalization.Alder-shot: Ashgate.

Jeannet, J.-P. 2000. Managing with a globalmindset. [str. 3–18 in 215–223.] London:Financial Times Prentice Hall.

O’Rourke, Kevin H. 2002. Globalization and ine-quality: historical trends. V Annual WorldBank conference on development economics2001/2002, ur. Boris Pleskovic in NicholasStern. Washington: World Bank.

Svetlicic, M. 1996. Svetovno podjetje. Ljubljana:Znanstveno in publicisticno središce.

Svetlicic, M. 1998. Slovenija, Evropska unija inglobalizacija. Teorija in praksa 35 (1): 6–16.

Svetlicic, M. 2001. Internationalisation: the chal-lenges for small- and medium sized firms. VInternationalisation – challenge for SMEs,Portorož, 6–9 November 2001. Ljubljana:Pospeševalni center za malo gospodarstvo.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Od študen-tov se zahteva aktivna udeležba na predavanjih.Zaradi interaktivnosti predavanj je obvezna vsaj70% prisotnost. V primeru vecje odsotnosti seštudent udeleži predavanj prihodnje leto.

Na vsakem predavanju se obravnava dolocenatema (konkreten program po temah za vsako pre-davanje dobijo študenti teden dni pred zacetkompredavanj). V casu predavanj izdela študent se-minarsko nalogo v obsegu 5–8 strani. Študentlahko izbira med dvema temama: 1) ucinki glo-balizacije na Slovenijo, 2) strateški nacrt spre-memb v svoji oz. namišljeni organizaciji, ki jihnarekuje globalizacija in vkljucevanje v EU.

Pisni izpit je takoj po koncu predavanj. Pri iz-pitu se preverja obvladovanje predpisane litera-ture in obravnavanih tem.

Evropske integracije20-006, 40 ur / 9 KTdoc. dr. Matija Rojec,izr. prof. dr. Zlatko Šabic

Opis predmeta. Namen študija predmeta je se-znanjanje študentov s temeljnimi koncepti in pro-cesi integriranja Evrope. Poznavanje ozadja, vse-bine, poteka in razsežnosti teh procesov je po-membno za razumevanje okolja našega delova-nja v okviru EU (inštitucije, zakonodaja, »pra-vila igre«) kakor tudi za predvidevanje bodocno-sti teh procesov. Koncni cilj predmeta je uporabaznanja o procesih ekonomske in politicne inte-gracije Evrope v sodobnem managementu in po-slovanju, ki ne zadeva samo EU, ampak Evropov geografskem pomenu besede, kar daje sluša-teljem širšo podlago za sprejemanje odlocitev vkonkretnih okoljih. Predmet je sestavljen iz dvehtemeljnih vsebinskih sklopov. Prvi se nanaša naekonomsko integracijo, drugi pa na politicno in-tegracijo Evrope.

Študijska literaturaBaldwin, R. E., J. F. Francois in R. Portes. 1997.

The costs and benefits of eastern enlarge-ment: the impact on the EU and central Eu-rope. Economic Policy (April) 127–176.

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol


Dinan, D. 1999. Ever closer union: an introduc-tion to european integration. London: Ma-cmillan.

Kenda, V. in V. Bobek. 2003. Osnove mednaro-dnih ekonomskih odnosov. Maribor: Ekonom-sko-poslovna fakulteta. [V. del: str. 209–276.]

Mercado, S., R. Welford in K. Prescott. 2001.European business. Harlow: Pearson Educa-tion. [Poglavja 2, 3 in 8.]

Mrak, M., M. Rojec in J. Potocnik. 2002. Thetransition process in Slovenia: transformationto a EU-compatible economy. Journal of in-ternational relations and development 5 (1):37–62.

Nugent, N. 1999. The government and politicsof the European union. Houndmills: MacMil-lan.

Peterson, J. in E. Bomberg. 1999. Decision-making in the European Union. London: Ma-cmillan.

Rosamond, B. 2000. Theories of european inte-gration. London: Macmillan.

Dodatna študijska gradiva so dostopna prekoŠtudentskega informacijskega sistema.


Politika konkurence in pravoEvropske unije20-007, 24 ur / 6 KTizr. prof. dr. Peter Grilc

Opis predmeta. Od faz ekonomske integracije doprostega pretoka produkcijskih faktorjev in kon-kurencne politike, ki z vrsto drugih politik pred-stavljajo zakljuceno celoto. Vecina predavanj jenamenjena obravnavi konkurencnega prava. Štu-denti obdelajo splošne pojme konkurence, kon-kurencnega prava in politike konkurence, glo-balno in posebej v EU. Prav tako obravnavajopravne vire (primarne, sekundarne, odlocbe) inpoglavitne institute konkurencnega prava v EU:prepoved omejevanja konkurence s sporazumi,usklajenim ravnanjem in sklepi, prepoved zlo-rabe prevladujocega položaja, koncentracije pod-jetij, državne pomoci, pravila o zagotavljanju lo-jalne konkurence, zlasti v pravu varstva potrošni-kov (oglaševanje, harmonizacija predpisov). Po-sebna tema je namenjena razmerju med EU inSlovenijo. Poglobljen študij je namenjen odloc-bam Komisije in Sodišca ES. Študent je po ab-solviranih obveznostih sposoben za samostojno

iskanje virov, kar omogoca poseben seminar, kibo potekal v racunalniški ucilnici.

Študijska literaturaGrilc, P. in T. Ilešic. 2001. Pravo Evropske unije.

Ljubljana: Cankarjeva založba.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit inseminarska naloga (6500–7000 besed).

Euro-financni management20-008, 21 ur / 5 KTpred. dr. Neva Maher

Opis predmeta. Udeleženci bodo pridobili znanjas podrocja financnega managementa v kontekstudelovanja sistema EU, znanja o pravilih financi-ranja, oblikah financiranja in delovanju inštitucijjavnih financ in njihovega nadzora.

Študijska literaturaMoussis, N. 1999. Evropska unija. Ljubljana:

Littera picta.Lannoo, K. in D. Gros. 1999. The euro capital

markets. London: Wiley.Shackleton, M. 1990. Financing the european

community. London: Pinter.Williams, D. 1998. EC tax law. London: Addison

Wesley.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivna ude-ležba in pisni izpit.

Izbrane teme iz racunovodstva20-009, 21 ur / 5 KTizr. prof. dr. Franko Milost

Opis predmeta. Namen predmeta je seznanitištudente z nekaterimi sodobnejšimi racunovod-skimi pristopi. Ta znanja so potrebna za razu-mevanje dejavnikov, ki opredeljujejo kakovost intrajnost poslovanja podjetij z ekonomskega vi-dika. Obravnavo pri nas veljavnih rešitev dopol-njujejo rešitve, ki veljajo v državah EU.

Študijska literaturaMilost, F. 2001. Racunovodstvo cloveških zmo-

žnosti. Koper: Visoka šola za management.Slovenski racunovodski standardi. 2002. Lju-

bljana: Uradni list RS.Mednarodni racunovodski standardi. 2001. Lju-

bljana: Slovenski inštitut za revizijo.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Prisotnostslušateljev na predavanjih in vajah je zaželena.Slušatelj opravi pisni izpit.


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol

ju

Finance20-010, 21 ur / 5 KTpred. dr. Jožko Peterlin

Opis predmeta. Namen predmeta je seznanitištudente s problemi in prakticnimi rešitvami so-dobnih poslovnih financ, zaokrožiti njihovo po-slovno financno znanje ter jih pripraviti na fi-nancne izzive, ki nastajajo z globalizacijo poslo-vanja in intenzivnejšim gospodarskim povezova-njem Evrope. Pri tem je potrebno spoznati bi-stvene elemente ožjega (slovenskega) in širšega(evropskega) financnega okolja ter v tem okvirutudi temeljne financne inštitucije. Znotraj podje-tja je treba spoznati pristope in metode za za-gotavljanje placilne sposobnosti podjetja ter zaprispevek financ k povecanju dobickovnosti po-slovanja, zmanjšanju financnega tveganja in po-slovni samostojnosti podjetja.


Brigham, Eugen. 1999. Fundamentals of finan-cial management. New York: The DrydenPress.

Bergant, Živko. 1995. Sistem kompleksne ana-lize financnega položaja podjetja. 2., dopol-njena izdaja. Ljubljana: ITEO.

Peterlin, Jožko. 2003. Financna tveganja in vre-dnost podjetja. Koper: Fakulteta za manage-ment; Seca: Smartfin.

Peterlin, Jožko. 2003. Problemi ugotavljanja ka-pitalske ustreznosti v praksi. V Zbornik re-feratov 1. poslovnofinancne konference Slo-venskega inštituta za revizijo, ur. Ivan Turk,99–125. Ljubljana: Slovenski inštitut za revi-zijo.


Obvladovanje stroškov20-011, 21 ur / 5 KTdoc. dr. Drago Dubrovski

Opis predmeta. Cilj predmeta je seznaniti štu-dente s sodobnimi metodami in modeli za obvla-dovanje stroškov v podjetjih, da bodo razumelipomen informacij, ki so sestavni del manage-menta stroškov, za odlocanje v strateškem mana-gementu. Klasicna racunovodska porocila, ki sopredvsem kratkorocno in v preteklost usmerjena,ne omogocajo podjetju, da bi bilo dolgorocnokonkurencno v pogojih globalnega gospodarstva.Management stroškov zato gradi na kljucnih fak-torjih uspešnosti, ki presegajo klasicna financna

merila uspešnosti in poudarjajo tudi druge vi-dike poslovanja, ki so bolj usmerjeni v zagotavlja-nje dolgorocne uspešnosti in pridobivanje konku-rencnih prednosti.


Biloslavo, R. 1999. Metode in modeli za mana-gement. Koper: Visoka šola za management.

Blocher, E. J., K. H. Chen in T. W. Lin. 1999.Cost management: a strategic emphasis. Bo-ston: Irwin.

Dubrovski, D. 1998. Krizni management. 2.,dopolnjena izdaja. Koper: Visoka šola za ma-nagement.

Tavcar, M. I. 1999. Razsežnosti strateškega ma-nagementa. Koper: Visoka šola za manage-ment.


Informacijski sistemi v sodobnemposlovnem okolju20-012, 21 ur / 5 KTdoc. dr. Denis Trcek

Opis predmeta. Cilj modula je usvajanje inte-gralnih znanj s podrocja elektronskega poslova-nja. Managerji morajo skladno z novimi zahte-vami biti sposobni hipnega usklajevanja poslov-nih in organizacijskih procesov s poslovnimi stra-tegijami. Obvladati morajo zakonitosti digitalneekonomije in imeti ucinkovito podporo pri odlo-canju.


Kalakota, R. 1999. E-business: roadmap forsuccess. Reading: Addison Wesley.

Dhar V. in R. Stein. 1997. Intelligent decisionsupport methods. Upper Saddle River: Pren-tice Hall.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Slušatelji obzakljucku predmeta samostojno izdelajo seminar,ki se tematsko nanaša na katerega od podpodro-cij, obravnavanih pri predmetu, in sicer v obsegu10 strani formata A4, podrobna navodila bodopodana naknadno.

Euro-marketing management20-013, 21 ur / 5 KTizr. prof. dr. Gabrijel Devetak, prof. dr.Alessio Lokar

Opis predmeta. Predmet obsega naslednje te-matske sklope: osnove marketinške paradigme in

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol


njena aplikacija v EU; makrookolje v EU: geode-mografija, gospodarstvo in dohodki, kultura, za-koni in politika, tehnologija, naravno okolje; mi-krookolje v EU, kupci in potencialni kupci, po-sredniki in njihova omrežja, podjetniška kultura,konkurenti, dobavitelji; kako sestaviti ucinkovittržni splet za EU; kako izvajati tržne raziskave vEU; izoblikovanje tržno-podjetniške strategije zaEU; organizacija tržne dejavnosti in njen nadzor.

Študijska literaturaLokar, A. B. l. Euromarketing. V pripravi.Devetak, Gabrijel. 2000. Evropski marketing

storitev. Kranj: Moderna organizacija.Devetak, G. 2000. Marketing storitev. Kranj:

Moderna organizacija.Devetak, Gabrijel in Goran Vukovic. 2002. Mar-

keting izobraževalnih storitev. Kranj: Mo-derna organizacija.

Tavcar, M. I. 2000. Strategija trženja. 2., dopol-njena izdaja. Koper: Visoka šola za manage-ment.

Ješovnik, P. 2001. Osnove mednarodnega trže-nja. Koper: Visoka šola za management.

Adcock, D. 2002. Marketing principles andpractice. London: Pitman.

Fiefield, P. in C. Gilligan. 1996. Strategic mar-keting management. Oxford: Butterworth-Heinemann.

Hrastelj, T. 1998. Evrotrženje. Naše gospodar-stvo 44 (1–2): 155–188.

Hill, E. in T. O’Sullivan. 1996. Marketing. Lon-don: Longman.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno so-delovanje študenta na predavanjih, pisni izpit inseminarska naloga.

Marketing20-014, 21 ur / 5 KTizr. prof. dr. Gabrijel Devetak

Opis predmeta. Predmet je namenjen celovi-temu seznanjanju študentov s filozofijo in praksomarketinga (trženja) s poudarkom na mednaro-dnem sodelovanju in hitrejšem vkljucevanju Slo-venije v mednarodne tokove znanosti in tehniketer poslovnega sodelovanja. Vsebina predmetazajema marketinški pristop v teoriji in praksi,še posebej marketinški splet 7 x P za izdelkein storitve. Posredno in neposredno zajema tapredmet marketing v evropskem okolju, izvajanjestoritev v luci evropskega marketinga. Osvetljenabo tudi slovenska politika ekonomskih odnosov stujino, globalni trg in globalni marketing. Glede

na dejstvo, da igra intelektualna lastnina vse po-membnejšo vlogo, bodo študenti spoznali najo-snovnejša poglavja tega podrocja, s poudarkomna ustvarjalnosti, poslovni odlicnosti in elektron-skem poslovanju.

Študijska literaturaDevetak, G. 1999. Temelji trženja in trženjska

zasnova podjetja. Koper: Visoka šola za ma-nagement.

Devetak, G. 2000. Evropski marketing storitev.Kranj: Moderna organizacija.

Hill, E. in T. O’Sullivan. 1996. Marketing. Lon-don: Longman.

Kotler, P. 1996. Marketing management: trženj-sko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno so-delovanje na predavanjih, obravnavanje izbranihtujih clankov, izdelava seminarske naloge v ob-segu 15 do 16 strani s prilogo 20 lastnih anke-tnih vprašalnikov (izvedene tržne raziskave). Pi-sni izpit. Seminarska naloga mora biti oddana 8dni pred izpitom nosilcu predmeta.

Mednarodni marketing inmednarodno poslovanje20-015, 21 ur / 5 KTprof. dr. Tone Hrastelj

Opis predmeta. Predmet vsebuje predvsem teo-reticna znanja in prakticne izkušnje s podrocjaorganiziranja poslovanja v mednarodnem oko-lju, upoštevajoc splošne znacilnosti in posebno-sti mednarodnih trgov izdelkov, storitev in zna-nja. Prav tako je namen predmeta izobraziti stro-kovnjake tržnike, ki bodo pridobili zaokroženaznanja ne le s podrocja izvoznega trženja, mar-vec tudi poglobljena znanja o razvitih nacinih inoblikah mednarodnega poslovanja na globalnemtrgu.

Študijska literaturaHrastelj, T. 1990. Mednarodno poslovanje. Lju-

bljana: Gospodarski vestnik.Hrastelj, T. 1995. Podjetniški izzivi mednaro-

dnega poslovanja. Ljubljana: GV.Jurše, M. 1999. Mednarodni marketing. Mari-

bor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.Muehlbacher, H., L. Dahringer in H. Leihs. 1999.

International marketing: a global prespec-tive. London: International Thompson Publi-shing.

Hrastelj, T. 2001. Mednarodno poslovanje v vr-tincu novih priložnosti. Ljubljana: GV.


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol

juPreverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno so-delovanje na predavanjih ter pisni ali ustni izpit.

Evropa in informacijska družba20-016, 21 ur / 5 KTdoc. dr. Cene Bavec, izr. prof. dr. MatjažGams

Opis predmeta. Predmet obravnava prehod iz in-dustrijske v informacijsko družbo z razlicnih vidi-kov: tehnološkega, ekonomskega in družbenega.Predstavljeni bodo najpomembnejši strateški do-kumenti EU. Študenti bodo spoznali sistemske inzakonske spremembe, ki spremljajo nastanek di-gitalne ekonomije in uvajanje elektronskega po-slovanja, še posebej direktive EU, ki veljajo tudiza Slovenijo. Podrobneje bo obravnavan konceptdigitalne uprave in njena povezava z digitalnoekonomijo. Predmet bo zakljucila analiza stanjav Sloveniji in ocena bodocega razvoja informacij-ske družbe kot globalnega in dominantnega po-java.

Študijska literaturaA European way for the information society:

information society forum. 2001. Brussels:European Commission.

Goonatilake, S. in P. Treleaven, ur. 1996. Inteli-gent Systems for Finance and Business. NewYork: Wiley.

Currie, W. 2000. The global information society:a new paradigm for the 21st century corpo-ration. Chicester: Wiley.

Ducatel, K., J. Webster in W. Herrmann, ur.2000. The information society in Europe.Lanham: Rowman & Littlefield.

Duff, A. S. 2000. Information society studies.London in New York: Routledge.

Izbor tujih in domacih clankov.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Obveznostštudentov je aktivno sodelovanje na predavanjihin vajah. Študenti izdelajo seminarsko nalogo injo zagovarjajo na vajah. Pred zagovorom semi-narske naloge opravljajo tudi pisni izpit. Ocenapri predmetu je odvisna od rezultatov pisnega iz-pita in od ocene zagovora seminarske naloge.

Euro-management kadrov20-017, 21 ur / 5 KTizr. prof. dr. Zvone Vodovnik

Cilji predmeta. Predmet je namenjen seznanja-nju študentov z notranjimi in mednarodnimi ra-zvojnimi vidiki pravnih institutov z navedenega

podrocja. V tem okviru je predvideno seznanjanještudentov zlasti s pravili mednarodnega prava, kiveljajo v Republiki Sloveniji (na primer Evropskasocialna listina), prav tako pa tudi s tistimi pravilimednarodnega prava, ki bodo veljala v Slovenijipo vkljucitvi v EU (zlasti uredbe in direktive or-ganov EU).


Vodovnik, Z. 2001. Izbrana poglavja iz delov-nega in socialnega prava. Koper: Visoka šolaza management.

Študenti bodo na predavanjih opozorjeni tudi nadrugo literaturo, ki obsega izbrane predpise spodrocja socialnega prava Republike Slovenije,konvencije in priporocila MOD (ILO), uredbe indirektive Evropske unije, Evropsko socialno li-stina, Evropsko konvencijo o clovekovih pravicahin druge dokumente Sveta Evrope.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Obveznostštudentov je aktivno sodelovanje na predavanjihin vajah. Študenti izdelajo seminarsko nalogo injo zagovarjajo na vajah. Pred zagovorom semi-narske naloge opravljajo tudi pisni izpit. Ocenapri predmetu je odvisna od rezultatov pisnega iz-pita ter od ocene zagovora seminarske naloge.

Delovna razmerja, socialna varnost inindustrijska razmerja20-018, 21 ur / 5 KTizr. prof. dr. Zvone Vodovnik

Opis predmeta. Na podlagi evropske normativnedejavnosti se postopoma gradi sistem norm, kiurejajo vprašanja usklajene ureditve individu-alnih in kolektivnih delovnih razmerij ter soci-alne varnosti. Seznanjanje študentov s tematikopravne ureditve delovnih razmerij, socialne var-nosti in industrijskih razmerij z vidika vstopa Slo-venije v evropske integracije je nujni element šir-šega podrocja managementa, saj dopolnjuje zla-sti statusnopravne oz. korporacijske vidike mana-gementa. Izvajanje predmeta pa zagotavlja slu-šateljem tudi znanja, ki se povezujejo z vprašanjiglobalizacije gospodarstva.


Vodovnik, Z. 2001. Izbrana poglavja iz delov-nega in socialnega prava. Koper: Visoka šolaza management.

Vodovnik, Z. in M. Klampfer. 1996. Nov zakon-ski model delovnih razmerij ter novejša so-dna praksa. Ljubljana: Bonex.

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol


Vodovnik, Z. 1995. Socialno partnerstvo, go-spodarstvo in kadri: ekonomski vidiki kadro-vske dejavnosti. Ljubljana: ZDKDS.

Novak. M. et al. 1992. Sindikalno pravo. Lju-bljana: Uradni list Republike Slovenije.

Koncar, P. 1993. Mednarodno delovno pravo.Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

Študenti bodo na predavanjih opozorjeni tudi nadrugo literaturo, ki obsega izbrane predpise spodrocja socialnega prava Republike Slovenije,konvencije in priporocila MOD (ILO), uredbe indirektive Evropske unije, Evropsko socialno li-stina, Evropsko konvencijo o clovekovih pravicahin druge dokumente Sveta Evrope.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Obveznostštudentov je aktivno sodelovanje na predavanjihin vajah. Študenti izdelajo seminarsko nalogo injo zagovarjajo na vajah. Pred zagovorom semi-narske naloge opravljajo tudi pisni izpit. Ocenapri predmetu je odvisna od rezultatov pisnega iz-pita ter od ocene zagovora seminarske naloge.

Ravnanje z ljudmi20-019, 21 ur / 5 KTdoc. dr. Marjana Merkac Skok

Opis predmeta. Predmet seznanja študente strendi razvoja v ravnanju z ljudmi v evropskihdržavah. Pomaga razumeti vlogo in pomen stra-tegije ravnanja z ljudmi v organizaciji, oprede-liti razsežnosti ravnanja z ljudmi v organizacijiter spoznati nekatere modele ravnanja z lju-dmi. Študenti se seznanijo s pomenom in mo-žnostmi pravilnega ravnanja z ljudmi v organi-zaciji – predvsem s strategijo, nacrtovanjem inrazvojem, usposabljanjem, vrednotenjem in na-grajevanjem ter z medsebojnimi odnosi pri delu.Naucijo se razmišljati o pridobljenih spoznanjihs podrocja organizacijskega projektiranja, vode-nja, timskega dela, komuniciranja in motivacijeter pri posamezni vsebini cim vec teh spoznanjprenesti v prakso.

Študijska literaturaMerkac Skok, Marjana. B. l. Razsežnosti ravna-

nja z ljudmi v organizaciji. V pripravi.Brewster, C. et al. 1994. Policy and practice in

european human resource Management.Adair, J. 1988. Effective leadership. London:

Pan Books.Belbin, M. 1994. Team roles at work. Oxford:

Butterworth Heinemann.Goss, D. 1995. Principles of human resource

management. London, New York: Routledge.

Sparow, Paul R. in M. Marchington. 1998. Hu-man resource management: the new agenda.London: Financial Times Professional Ltd.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Seminarskanaloga, pisni izdelki študenta in pisni izpit.

Kultura organizacije in poslovanja20-020, 21 ur / 5 KTizr. prof. dr. Frane Adam

Opis predmeta. Predmet je zastavljen tako,da bodo študenti dobili vpogled v glavne raz-iskovalne izsledke, ki zadevajo vpliv kulturno-simbolnih dejavnikov na delovanje organizacijskestrukture in potek poslovnih transakcij. Hkratipa bodo ti izsledki osvetljeni tudi s prakticnimiprimeri in postavljeni v konkreten okvir mana-gerskih in poslovnih odlocitev. Iz ekonomske(recimo »novi institucionalizem«) in sociološkeliterature, ki poudarja kulturni obrat, je v za-dnjih letih razviden trend, ki organizacijsko (in-stitucionalno) in poslovno obnašanje povezuje z»mehkimi« spremenljivkami, kot so: neformalnenorme in vrednote, tradicionalno (nacionalno) iz-rocilo, kulturni kapital, zaupanje itd.

Študijska literaturaCrax, D. in G. Mallory. 1998. Making sense of

managing culture. London: Thomson.Mesner, D. 1995. Vpliv kulture na organizacij-

sko strukturo. Ljubljana: Fakulteta za druž-bene vede.

North, D. C. 1998. Institucije, institucionalnespremembe in gospodarska uspešnost. Lju-bjana: Krtina.

Parker, M. 2000. Organizational culture andidentity. London: Sage.

Tomlison, J. 1999. Globalization and culture.Cambridge: Polity.

Trompenaars, F. in C. Hampden-Turner. 1998.Riding the waves of culture: understandingcultural diversity in bussiness. London: N.Brealey.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Seminarskanaloga in ustni zagovor.

Projektni management20-021, 21 ur / 5 KTviš. pred. dr. Mirko Markic

Opis predmeta. Osnovni smoter je, da študentispoznajo projekte in projektni management kot


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol

juorodje za realizacijo razvojnih ciljev profitnih inneprofitnih organizacij ter da pridobijo temeljnaznanja s tega podrocja. V okviru predmeta se štu-denti seznanijo s projekti, vrstami projektov innalogami projektnega managementa. Z analizoprakticnih primerov spoznajo razlicne projekte spodrocja razvoja podjetij in neprofitnih organiza-cij ter razvojnega sodelovanja z domacimi in tu-jimi podjetji/organizacijami. Seznanijo se z med-narodnimi standardi stroke in razvojnimi trendi vsvetu.

Študijska literaturaBurke, R. 1996. Project management. Chiche-

ster: Wiley.Turner, R. 1993. The handbook of project ma-

nagement. London: McGraw-Hill.Kerzner, H. 1998. In search of excellence in

project management. New York: Van No-strand Reinhold.

Hauc, A., J. Kovac in B. Semolic. 1993. Projek-tno organiziran strateški management. Mari-bor: Ekonomsko poslovna-fakulteta in Projektmanagement inštitut.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Seminarskanaloga – izdelava zagonske dokumentacije prak-ticnega primera projekta in ustni izpit.

Zahtevnejši vidiki svetovanjamanagementu20-022, 21 ur / 5 KTizr. prof. dr. Mitja Tavcar

Opis predmeta. Študenti se seznanijo z izhodišciin koncepti svetovanja, tržnimi razmerji v sve-tovanju, ekonomiko svetovanja, procesom izbi-ranja svetovalcev in opredelitvijo svetovalne na-loge, obracunavanjem svetovalnih storitev, s po-tekom in spremljanjem svetovanja, s težavami,ki se lahko pojavijo pri svetovanju ter z obeti izsvetovanja.

Študijska literaturaTavcar, M. I. 1998. Svetovanje managementu.

Koper: Visoka šola za management.Možina, S. et al. 1994. Management. Rado-

vljica: Didakta.Tavcar, M. I. 1999. Razsežnosti strateškega ma-

nagementa. 2. izdaja. Koper: Visoka šola zamanagement.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Obisk preda-vanj je obvezen. Izdelava in predstavitev semi-narske naloge ter pisni izpit.

Odlicnost poslovanja in uspešnostpodjetja v evropskem okolju20-023, 21 ur / 5 KTviš. pred. mag. Živko Bergant

Opis predmeta. Namen študija predmeta je se-znanjanje s sodobnimi modeli v svetu in EU zadoseganje uspešnosti poslovanja in merjenje po-slovne odlicnosti ter poglabljanje znanja v po-gledu diagnoze ekonomsko-financnega položajapodjetij in opredeljevanja ukrepov za izboljšanjeposlovanja. Zato je potrebna obravnava tako teo-reticnih konceptov na teh podrocjih kot tudi vpe-ljava pridobljenih znanj in vešcin na raven prak-ticnega delovanja managementa.

Študijska literaturaBergant, Ž. 1998. Sodobni pogledi na ugotavlja-

nje uspešnosti podjetja. V: Korporacijsko pre-strukturiranje, 6. letno srecanje Zveze eko-nomistov Slovenije, Ljubljana, 12. februar1998, 78–101. Ljubljana: Zveza ekonomi-stov Slovenije.

Kaplan, S. R. in P. D. Norton. 1996. The ba-lanced scorecard. Boston: Harvard BusinessSchool Press.

Stewart, G. B. 1990. The quest for value. NewYork: Harper Collins.

Prirocnik za samoocenitev. 1997. Ljubljana: Mi-nistrstvo Republike Slovenije za znanost intehnologijo, Urad za standardizacijo in me-roslovje.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivna pri-sotnost na predavanjih in vajah, izdelava doma-cih nalog za sprotne vaje, izdelava seminarskenaloge in njeno posredovanje dvema kolegoma,izdelava pisne kritike dveh seminarskih nalog.Skupno oceno oblikuje sodelovanje na predava-njih, vajah, seminarska naloga ter pisni izpit.

Inovacijski management20-024, 21 ur / 5 KTdoc. dr. Borut Likar

Opis predmeta. Namen študija predmeta je se-znanjanje študentov s sodobnimi pristopi pri ma-nagementu inovacijskega in razvojnega dela. Natem podrocju Slovenija še vedno zaostaja za EU,ki je podrocje spodbujanja inovacijskih procesov– od ideje do koncne realizacije – uvrstila medrazvojne prioritete.

Cilj predmeta je poznavanje sodobnih pristo-pov pri managementu inovacijskega dela. Poleg

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol


pridobivanja osnovnih znanj, povezanih z ino-vativnostjo v podjetništvu, bo poudarek tako namanagementu (visokih) tehnologij kot tudi ne-tehnoloških inovacij. Teme o internacionalizacijiraziskovalno-razvojnega dela ter uporabi evrop-skih financnih in drugih virov se tesno prepletajoz uporabo in možnostmi interneta. Pomembna sotudi znanja o vkljucevanju v evropske tokove napodrocju zašcite in trženja intelektualne lastnine.


Likar, B. 2001. Inoviranje. Koper: Visoka šola zamanagement.

Smith, Preston G. in D. G. Reinersten. 1991.Developing products in half the time. NewYork: Van Nostrand Reinhold.

Likar, P. in B. Likar. 1991. Mladim raziskoval-cem. Ljubljana: Korona plus.

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s ko-mentarjem. 1997. Ljubljana: Gospodarskivestnik.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Pisni izpit,ustni izpit (po potrebi) in pisni izdelki študenta.

Primerjalno korporacijsko pravo(UE in ZDA)20-025, 21 ur / 5 KTprof. dr. Rado Bohinc

Cilji predmeta. Namen predmeta je študente se-znaniti z enotirnim in dvotirnim sistemom upra-vljanja gospodarskih družb v državah clanicahEU, razmejiti pristojnosti in dolžnosti uprave innadzornega sveta gospodarske družbe v EU inosvetliti vlogo zaposlenih v upravi in nadzornemsvetu v pravu EU.


Bohinc, R. 1993. Upravljanje gospodarskihdružb. Ljubljana: Lege Artis.

Kocbek, M. 1995. Delnice in delniška družba.Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Bohinc, R. B. l. Študijsko gradivo za predmet Go-spodarsko pravo na FDV.

Študenti bodo na predavanjih opozorjeni naclanke v revijah Podjetje in delo in Pravna pra-ksa, ustrezne direktive EU in predlog statutaevropske družbe.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivna ude-ležba, izdelava seminarske naloge in zagovor aliizpit (ustni ali pisni).

Proces širitve EU in strategijepribliževanja držav kandidatk20-026, 21 ur / 5 KTprof. dr. Silvo Devetak

Opis predmeta. Cilj študija predmeta je sezna-njanje študentov: s temeljnimi procesi evropskeintegracije s poudarkom na širjenju EU, s pro-blematiko ustvarjanja nove institucionalne in po-liticne strukture EU, predvsem z vidika intere-sov držav kandidatk za clanstvo, s strateškimiproblemi v zvezi z integracijo držav kandidatkin s problemi in dilemami pri bodoci izgradnji»novega evropskega doma«, s posebnim pogle-dom na položaj Slovenije v njem. Poznavanje tehprocesov je pomembno za razumevanje priho-dnjega evropskega okolja, v katerem bodo delo-vala podjetja in druge nepridobitne organizacije,kakor tudi za predvidevanje bodocih odlocitev dr-žav clanic. To je še prav posebej pomembno zamajhne države, kot je Slovenija.

Študijska literaturaAmato, G. in J. Batt. 1999. Final report of the

reflection group on the long-term implica-tions of EU enlargement: the nature of thenew border. Florence: RSC Centre for Advan-ced Studies, European University Institute.

Lehning, P. B. in A. Weale. 1997. Citizenship,democracy and justice in the new Europe.London in New York: Routledge.

Mazey, S. in J. Richardson, ur. 1998. Lobbyingin the European Community. Oxford: OxfordUniversity Press.

Mrak, M., J. Potocnik in M. Rojec, ur. 1998.Strategija Republike Slovenije za vkljucitevv Evropsko unijo: ekonomski in socialni del.Ljubljana: Urad RS za makroekonomske ana-lize in razvoj.

Peterson, J. in E. Bomberg. 1999. Decision-making in the European Union. Houndsmills:MacMillan Press.

Obveznosti študenta Aktivno sodelovanje na pre-davanjih, seminarska naloga, ki jo študent pred-stavi na zacetku ustnega izpita.

Politika, management in Evropa20-027, 21 ur / 5 KTdoc. dr. Tonci Kuzmanic

Opis predmeta. Cilji predmeta merijo predvsemna to, da opozorijo na odlocilni pomen, ki ga imav sodobnem managementu politika. Na prvi po-


Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol

jugled se namrec zdi, da je mogoce uspešno prak-ticirati management brez politike, še vec, da jepolitika pri managementu povsem odvecna oz.da se ti dve kategoriji medsebojno povsem izklju-cujeta. Temu kajpada ni tako, in sicer zaradi vecrazlogov. Prakticiranje managementa brez pozna-vanja osnovnih politicnih dejstev, zakonitosti invešcin nekega okolja je, po definiciji, obsojenona neuspeh. Nenazadnje, sama današnja poli-tika, ki je dojeta predvsem kot politicna tehno-logija, ni nic drugega kot megamanagement alimanagement z veliko zacetnico.

Študijska literaturaKuzmanic, T. A. 1996. Ustvarjanje antipoli-

tike: elementi genealogije družboslovja. Lju-bljana: Znanstveno in publicisticno središce.

Kuzmanic. T. A. 2001. Globalizacija in evropskaidolatrija. V Obrazi naše Evrope, ur. A. Drolcin M. Pajnik. Ljubljana: Mirovni inštitut.

Kuzmanic, T. A. 2002. Policija, mediji, UZIin WTC (antiglobalizem in terorizem). Lju-bljana: Mirovni inštitut in Inštitut za sodobnedružbene in politicne študije.

Martin, H. P. in H. Schumann. 1997. Pasti glo-balizacije. Ljubljana: Co Libri.

Schmitt, C. 1995. Pojem politicnega. V Tri raz-prave, napisal C. Schmitt. Ljubljana: Štu-dentska organizacija Univerze.

Trompenaars, F. 1998. Riding the waves of cul-ture, understanding cultural diversity in bu-siness. London: Brealey.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Sodelovanjena predavanjih, uspešno napisana seminarskanaloga (1/2 izpita) ter ustni oz. pisni izpit (1/2izpita).

Srednja in jugovzhodna Evropa:med tranzicijo in globalizacijo20-028, 21 ur / 5 KTdoc. dr. Tonci Kuzmanic,doc. dr. Vlasta Jalušic

Opis predmeta. Namen predmeta je seznanitištudentke in študente s strukturnimi spremem-bami, do katerih je prišlo in do katerih še vednoprihaja v tem delu sveta. Izvedba bo potekalav treh medsebojno se dopolnjujocih korakih: a)podajanje osnovnih zgodovinskih vsebin (pred-vsem na podatkovno-informativni ravni) in kon-ceptov, s pomocjo katerih bo mogoce razumetiprocese v tem delu sveta; b) predstavitev spre-memb, do katerih je prišlo v zadnjem desetletju,

in trenutno obstojecih odnosov na razlicnih po-drocjih življenja, vkljucno s poslovnim; c) odpira-nje mišljenjskih možnosti za drugacno, tudi ma-nagersko, tematizacijo teh delov Evrope, ki imajonamen konceptualizacije možnosti dolgorocnegaposlovnega sodelovanja s poslovnimi subjekti izte regije.

Študijska literaturaBudge, I. in D. MacKay, ur. 1994. Developing

democracy. London in New Delhi: Sage.Kaldor, M. in I. Vejvoda, ur. 1999. Democratiza-

tion in central and eastern Europe. London,New York: Pinter.

Mastnak, T., ur. 1986. Socialisticna civilnadružba? Ljubljana: Republiška konferencaZSMS in Univerzitetna konferenca ZSMS.

Mastnak, T. 1992. Vzhodno od raja: civilnadružba pod komunizmom in po njem. Lju-bljana: DZS.

Vodopivec, P., ur. 1991. Srednja Evropa. Lju-bljana: Mladinska knjiga.

Šušteršic, J. 1999. Politicno gospodarski cikliv socialisticnih državah in tranzicija. Dok-torska disertacija, Univerza v Ljubljani, Eko-nomska fakulteta.

Študentom bodo na predavanjih priporoceni tudiclanki iz domace in mednarodne znanstvene lite-rature iz obdobja dveh let pred zacetkom izvaja-nja predmeta.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Ocenjujejo seaktivnosti pri izvajanju predmeta med študijem,pozitivno ocenjena seminarska naloga o izbranitematiki in ustni izpit.

Ekonomika tranzicije20-029, 21 ur / 5 urdoc. dr. Janez Šuštercic

Opis predmeta. Namen predmeta je seznanitištudente z vsebino in potekom tranzicije, s te-meljnimi problemi in razlicnimi pristopi pri nje-nem izvajanju. Ti tudi še danes v veliki meri do-locajo razvojne priložnosti držav – tudi v Slovenijise bo še spreminjal institucionalni okvir poslova-nja podjetij nasploh, še posebej pa tržna struk-tura in nacin delovanja posameznih pomembnihsektorjev. Poznavanje teh procesov in njihovihpasti je zato nujno za oblikovanje dolgorocne in-stitucionalne in strukturne reforme. Ukvarjali sebomo z osnovno dilemo tranzicije: hitre ali posto-pne reforme? Napravili bomo primerjalni pregledpoteka tranzicije in osvetlili perspektive razvoja.

Štud

ijski

prog

ram

Man

agem

ent

vev

rops

kem

okol


Študijska literaturaGros, D. in A. Steinherr. 1995. Winds of change:

economic transition in central and easternEurope. London: Longman.

Stark, D. in B. Laszlo. 1998. Postsocialist path-ways: transforming politics and property ineast central Europe. Cambridge: CambridgeUniversity Press.

Frydman, R. in A. Rapaczynski. 1994. Privatiza-tion in eastern Europe: is the state witheringaway? Budapest: Central European UniversityPress.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Seminarskanaloga in ustni izpit.

Normativni in pravni vidikimanagementa okolja20-030, 21 ur / 5 KTizr. prof. dr. Boris Filli

Opis predmeta. Predmet je namenjen seznanja-nju študentov in študentk z osnovami prava oko-lja kot dela politike EU do okolja in s teoreticnimiosnovami na podrocjih vodenja organizacij z vi-dika kakovosti in varovanja okolja. V prvem delubo težišce na osnovah prava okolja, v drugembo predstavljen osnovni model pristopa k obvla-dovanju problemov okolja in v tretjem prakticnoobvladovanje uvajanja sistemov vodenja organi-zacij po nacelih standardov SIST ISO 9001 ter14001. V tem sklopu se bodo študenti sezna-nili tudi z ekonomiko okolja. Študenti bodo pri-dobili osnovna znanja tudi s tistih podrocij ma-nagementa z okoljem, ki so pomembna za ra-zumevanje in obvladovanje problematike okoljav praksi. Težišce predavanj bo na pridobivanjuprakticnih znanj za neposredno uporabo v pra-ksi ter na usposabljanju za kasnejše poglabljanjeznanj.

Študijska literaturaKrishnan, R., J. M. Harris in N. R. Goodwin.

1995. A survey of ecological economics.Washington: Island.

Gilbert, M. J. 1993. Achieving environmentalmanagement standards: a step-by-step gu-ide to meeting BS 7750. London: The Insti-tute of Management in Pitman Publishing.

Moussis, N. 1999. Evropska Unija. Ljubljana:Littera picta.

Nelissen, N., J. van der Straaten in L. Klinkers.1997. Classics in Environmental StudiesUtrecht: International Books.

Potocnik, E. et al. 1998. ISO9001 iz teorije vprakso. Ljubljana: Taxus.

Spedding, L. 1996. Environmental manage-ment for business. Chichester: Wiley.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno sode-lovanje na predavanjih in vajah, izdelava in za-govor seminarske naloge ter zakljucni pisni izpit.

Raziskovalne metode v managementu20-031, 21 urdoc. dr. Anita Trnavcevic

Opis predmeta. Študenti spoznajo kvantitativnoin kvalitativno paradigmo raziskovanja v družbo-slovju. Seznanijo se z razlicnimi pristopi in me-todami kvalitativnega in kvantitativnega razisko-vanja, nacini zbiranja podatkov, obdelave podat-kov ter njihovo interpretacijo. Na osnovi spoznanjznajo utemeljiti svojo raziskavo z vidika oblike,metod in tehnik, vzorcenja in spoznanj oz. rezul-tatov. Študenti spoznajo tudi eticno dimenzijo vraziskovanju.



Zikmund, W. 1997. Business reserach me-thods. Fort Worth: The Dryden.

Saunders, M. 2000. Research methods for busi-ness students. 2nd ed. Harlow: Prentice Hall.

Cassell, C. 1998. Qualitative methods and ana-lysis in a practical guide. London: Sage.

Gill, J. 1997. Research methods for managers.London: P. Chapman.

Gummesson, E. 2000. Qualitative methods inmanagement research. 2nd ed. London:Sage.

Preverjanje in ocenjevanje znanja. Aktivno so-delovanje v izvajanju predavanj in vaj, izdelavain predstavitev predloga dispozicije specialisticnenaloge.

Splošne informacije

Za uspešnejši študij

Fakulteta za management Koper organizira brez-placne delavnice, ki so namenjene vsem študen-tom fakultete, tako dodiplomskim kot tudi po-diplomskim. Cilj delavnic je razvijanje vešcin inpridobivanje znanj, ki bodo študentom v pomocpri študiju in nacrtovanju kariere.

Tocni termini izvedbe delavnic bodo objavljenina spletni strani fakultete (glej seminarji in te-caji).

Racunalniški praktikum

Študentom, ki niso vešci dela za racunalnikom,bo šola zagotovila strokovno pomoc in uvajanje.Za ta namen bo cez celo leto, dvakrat po dveuri na teden, na voljo racunalniška ucilnica instrokovna pomoc laboranta.

Študijske vešcine

Namen delavnice je, da študenti usvojijo ne-katere vešcine, ki jim omogocijo lažji prehodna visokošolski študij: nacrtovanje in organizi-ranje študijskih dejavnosti, obvladovanje casa,dejavno sodelovanje pri razlicnih oblikah pouka,zavedanje in izpopolnitev svojega stila ucenja,zapisovanje in izpisovanje, ucinkovito branje inpomnjenje, pripravljanje na izpite in pristop kizpitom, ustvarjalno in kriticno razmišljanje.

Nacrtovanje kariere

Delavnica je namenjena študentom, ki se želijobolje pripraviti na cas po koncanem študiju. Štu-dentje se seznanijo z nacinom iskanja zaposlitve,pisanjem prijavne dokumentacije, pripravo in iz-vedbo intervjuja za zaposlitev. Predstavljen je po-men vseživljenjskega ucenja in možnosti nadalj-njega izobraževanja.

Študentski informacijski sistem (ŠIS)

Študentski informacijski sistem (ŠIS) je del infor-macijskega sistema šole (VIS). Z njim je omogo-ceno poslovanje študentov s šolo prek interneta,obvešcanje študentov z SMS sporocili in e-poštoter poslovanje prek WAP portala.

Najpogosteje študenti posegajo po interne-tnem dostopu, ki jim je voljo na internetnemnaslovu šole, tj. www.fm-kp.si. Za dostop do ŠISvsak študent prejme uporabniško ime in geslo,

ki ju bo uporabljal v celotnem casu študija. Po-leg tega pa potrebuje za dostop do sistema šeustrezen internetni brskalnik.

ŠIS študentu omogoca prijavo na izpit, odjavood izpita, pregled odprtih prijavnic, pregled iz-pitnih rokov, pregled izpitnih rezultatov, pregledže opravljenih izpitnih obveznosti, narocanje do-kumentov, pregled financnih obveznosti do šole,vpis v letnik študija, pregled urnika in študijskihgradiv ter druge storitve.

Za uporabo storitev prejmejo študenti skupajz uporabniškim imenom in geslom tudi natancnanavodila, ki so jim na voljo tudi na internetnihstraneh šole.

WAP dostop omogoca študentom le najpo-gostejše od storitev, kot so prijava na izpit,odjava od izpita, pregled odprtih prijavnic terpregled izpitnih rezultatov. Za dostop do sto-ritev morajo v ustrezen mobilni telefon (pod-piranje WAP sistema) vnesti naslov www.fm-kp.si/wapapl/prijava.asp.

Študenti se ob vpisu lahko odlocijo za pre-jemanje obvestil in rezultatov izpitov tudi prekSMS sporocil. Študentom svetujemo, da se zastoritev odlocijo, saj bodo tako seznanjeni s naj-novejšimi informacijami, kot so spremembe ur-nika, datumi izpitnega roka, rezultati izpitov itd.Vsa obvestila pa so jim seveda na voljo tudi nainternetnih straneh šole.

Knjižnica

Knjižnica Fakultete za management ima pribli-žno 8000 knjig in 160 naslovov revij (od tega77 tujih). Z racunalnikov, ki se nahajajo v knji-žnici, imajo clani dostop do nekaterih domacihin tujih podatkovnih zbirk (Gospodarski vestnik,IUS info, Ebsco, ProQuest, OCLC, First Search).Knjižnica je vkljucena v slovenski knjižnicno-informacijski sistem COBISS (http://cobiss.izum.si), ki je prek interneta na voljo vsej slovenskijavnosti 24 ur dnevno. Bazo podatkov za knji-žnico FM najdemo v okencu »Univerzitetne invisokošolske knjižnice« pod tocko »drugo«. Sis-tem omogoca clanom tudi narocanje gradiva, re-zervacije in podaljševanje izposojenega gradivapo internetu v skladu s pravili knjižnice. Clan zauporabo te možnosti potrebuje identifikacijskogeslo (geslo za OPAC), ki si ga sam izbere obvpisu v knjižnico.

65

Splo

šne

info

rmac

ije66 Založba

V citalnici so clanom na razpolago štirje racu-nalniki z dostopom do interneta ter 16 mest zaštudij in prebiranje serijskih publikacij.

Pogoji vclanitve. Knjižnica je namenjena pred-vsem študentom šole, njeni clani pa so lahkotudi drugi obiskovalci, ki jih zanima podrocjemanagementa oziroma pri svojem delu upora-bljajo specializirano literaturo s podrocja mana-gementa. Zunanji clani knjižnice placajo letnoclanarino.

Izposoja. Uporabnik praviloma sam poišce po-datke o želenem gradivu in gradivo v prostempristopu. Za to je študentom na voljo racunalnik,ki služi kot knjižnicni katalog in tudi kot sred-stvo za poizvedovanje po gradivu drugih knjižnicv Sloveniji. Pri uporabi informacijskih virov knji-žnicarka uporabniku pomaga, ce je to potrebno.Periodicni tisk, prirocniki, slovarji, enciklope-dije in diplomska dela so clanom knjižnice navoljo samo v citalnici.

Pravila izposoje. Rok izposoje je 30 dni in se galahko še dvakrat podaljša, ce knjiga ni rezervi-rana za drugega clana. Ce je povpraševanje podolocenem gradivu veliko, se uporabnikom rokizposoje ne podaljša, izjemoma pa se lahko rokza doloceno knjigo tudi skrajša.

Uporabnik knjižnice, ki je prejel opomin, nemore uporabljati knjižnicnih storitev, dokler nevrne gradiva in ne poravna stroškov opominja-nja. Izgubljeno, uniceno ali poškodovano gradivouporabnik nadomesti z enakim primerkom. Ceknjige ni mogoce nadomestiti z enakim primer-kom, placa uporabnik zanjo odškodnino v višinidvakratne tržne vrednosti.

Medknjižnicna izposoja. Ce želenega gradivaknjižnica nima v svojem fondu, ga za uporab-nika lahko pridobi prek medknjižnicne izposojeiz drugih knjižnic v Sloveniji. Rok in pogoje izpo-soje tako pridobljenega gradiva doloci knjižnica,ki gradivo posodi. Stroške medknjižnicne izpo-soje placa uporabnik sam.

Knjižnica »na daljavo«. Študentom in drugimclanom knjižnice omogocamo uporabo knjižnicena daljavo – s komunikacijo preko elektronskepošte in s pošiljanjem želene literature po pošti.Clani svoje narocilo oznacijo v katalogu (internet)ali ga po elektronski pošti posredujejo na naslov:[email protected]. V narocilu prek e-pošte mo-rajo navesti tudi svoje podatke: ime in priimek,naslov stalnega bivališca, vpisno številko (crtnokodo za knjižnico) ter naslov, kamor naj gradivopošljemo (tudi kraj in poštno številko). Knjigo do-bijo po pošti, poštnina je strošek uporabnika.

Urnik ter telefonske številke in spletni nasloviknjižnice so navedeni na str. 6.

Založba

Fakulteta za management ima lastno založbo, kiizdaja ucbenike, gradiva za vaje in drugo študij-sko literaturo.

Študijska literatura, ki jo izdaja založba FM,je v Kopru naprodaj vse leto (redni in izredni štu-denti jo lahko dobijo v pisarni ŠTORM v 3. nad-stropju). V enotah izrednega študija je naprodajle literatura za predmet, ki ga trenutno izvajajo.

Študijsko literaturo založbe FM lahko kadar-koli narocite tudi po telefonu (pisarna ŠTORM05 610 20 37 ali založba 05 610 20 35)ali elektronski pošti ([email protected] [email protected]).

Pri nakupu publikacij založbe FM imajo štu-denti FM 40-odstotni popust, pri nekaterih pu-blikacijah pa znaša popust tudi 50–60%.

Študijsko literaturo drugih založb si lahko iz-posodite v knjižnici šole, ki je bogato založenas specializirano literaturo s podrocja manage-menta.

Mednarodna pisarna

Fakulteta za management sodeluje v evropskihprogramih na podrocju študijskih izmenjav –Socrates/Erasmus ter strokovnega usposabljanjaštudentov in mladih diplomantov – Leonardo daVinci.

Program Erasmus omogoca opravljanje delaštudijskih obveznosti na eni od visokošolskih in-stitucij v državah clanicah Evropske unije. Izme-njava lahko traja od treh mesecev do enega štu-dijskega leta. V program se lahko vkljucijo štu-denti na dodiplomskem in podiplomskem štu-diju. Pogoj za sodelovanje je zakljucen 1. letnikdodiplomskega študija, študent, ki želi na izme-njavo pa mora biti vpisan na eno od študijskihsmeri fakultete.

Program Leonardo da Vinci omogoca opravlja-nje delovne prakse študentov in mladih diplo-mantov v eni od držav clanic Evropske unije inpridruženih clanic. FM omogoca tri do šest me-secno prakso absolventom in mladim diploman-tom (v program se lahko vkljucijo študenti v rokuenega leta po opravljeni diplomi) ter študenti napodiplomskem študiju.

Mednarodna pisarna študentom nudi osnovneinformacije o navedenih programih in pogojih

Šolnina in prispevki za študij 67

Splo

šne

info

rmac

ijeza sodelovanje, objavlja razpise in opravi izborštudentov, ki se želijo vkljuciti v navedena pro-grama. Študentom, ki odhajajo v tujino pomagapri urejanju potrebnih formalnosti in spremlja nji-hov študijski oz. delovni napredek v casu bivanjav tujini.

Vec informacij o navedenih programih in delumednarodne pisarne dobite na spletni strani FM.

Šolnina in prispevki za študij

Šolnino in prispevke za študijsko leto 2003/2004je potrdil Upravni odbor FM dne 19. junija2003. Pozitivno mnenje k predlogu šolnin inprispevkov je dne 18. junija 2003 podal tudiŠtudentski svet FM. Cenik je usklajen s cenikomUniverze na Primorskem, ki ga je sprejel upravniodbor UP na 2. seji dne 5. septembra 2003. Šol-nina in prispevki za študij so doloceni v skladus Pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih vvisokem šolstvu (Ur. l. št. 40/94, 45/98).

Šolnino za študij placujejo študenti, vpisani vpodiplomske študijske programe, izredni študentidodiplomskega študijskega programa Manage-ment ter slušatelji študijskih programov za iz-popolnjevanje. Redni študenti na dodiplomskemštudijskem programu Management ne placujejošolnine.

Prispevke za študij placujejo redni in izredništudenti v primerih, ki so navedeni pri opisu po-sameznih prispevkov.

Šolnina

Dodiplomski študijski program Management– izredni študij

Šolnina za letnik študija znaša 420.000 SIT. Sšolnino pokrijejo študenti stroške izvedbe pred-videnega študijskega programa (predavanja/vajev enoti, v kateri študent študira, tri pristope kizpitu za vsak predmet, mentoriranje diplomskenaloge). Šolnino placajo za tri letnike, kolikortraja študij.

Šolnina za diferencialni program (ob vpisuv 3. letnik s predhodno koncano višjo šolo –program sprejet pred 1. januarjem 1994) znaša120.000 SIT. S šolnino pokrijejo študenti stroškeizvedbe diferencialnega študijskega programa(predavanja/vaje v eni izmed enot izrednega štu-dija in po tri pristope k izpitu za vsak predmet izdiferencialnega programa).Nacin placevanja šolnine. Kandidat s koncanosrednjo šolo se vpiše v 1. letnik. Ker se izre-dni študij (organizacijsko) izvede v štirih letih, se

šolnina porazdeli na štiri študijska leta. Placilov vsakem letu je sorazmerno obsegu izvedenegaprograma, kakor sledi:

• v prvem letu študija je študent vpisan v1. letnik (posluša predmete iz ciklusa NA)in placa sorazmerni del šolnine v višini340.000 SIT;

• naslednje leto je študent vpisan ponovno v1. letnik (posluša predmete iz ciklusa NB aliNC) in placa sorazmerni del šolnine v višini250.000 SIT;

• tretje leto študija je študent vpisan v 2.letnik (posluša predmete iz ciklusa NC aliNB) in placa sorazmerni del šolnine v višini250.000 SIT;

• cetrto leto študija je študent vpisan v 3. le-tnik (posluša predmete 3. letnika) in placašolnino za celoten letnik študija, ki znaša420.000 SIT.

Kandidat s koncano višjo šolo (po programusprejetem po Zakonu o poklicnem in strokov-nem izobraževanju) se lahko vpiše v 2. letnik.Študent placa šolnino za dva letnika študija (2.in 3. letnik) in prispevek za diferencialne izpite– za dva diferencialna izpita ob prvem vpisu v2. letnik in za en diferencialni izpit ob ponovnemvpisu v 2. letnik. Študent placuje šolnino in dife-rencialne izpite kakor sledi:

• prvo leto študija je študent vpisan v 2. le-tnik (posluša predmete iz ciklusov NB aliNC) in placa sorazmerni del šolnine v višini210.000 SIT ter prispevek za dva diferenci-alna izpita v višini 90.000 SIT;

• drugo leto študija je študent vpisan ponovnov 2. letnik (posluša predmete iz ciklusov NCali NB) in placa sorazmerni del šolnine v vi-šini 210.000 SIT ter prispevek za en dife-rencialni izpit v višini 45.000 SIT;

• tretje leto študija je študent vpisan v 3. le-tnik (posluša predmete 3. letnika) in placašolnino za celoten letnik študija, ki znaša420.000 SIT.

Kandidat s koncano višjo šolo (po programu,sprejetem pred 1. januarjem 1994) se lahkovpiše v 3. letnik. Študent placa šolnino za 3. le-tnik, ki znaša 420.000 SIT in šolnino za diferen-cialni program, ki znaša 120.000 SIT. Študentplacuje šolnino kakor sledi:

• ob vpisu v 3. letnik placa šolnino za 3. le-tnik, ki znaša 420.000 SIT;

• naslednje leto se študent ponovno vpiše v 3.letnik in placa šolnino za diferencialni pro-gram v višini 120.000 SIT.

Splo

šne

info

rmac

ije68 Šolnina in prispevki za študij

Stroški vzporednega študija na Manchester Metropolitan University

Faza A Faza B Faza C

Vpisnina* Ne izvajamo** 150 GBP 150 GBP

Stroški prevodov Ne izvajamo** 39.000 SIT 39.000 SIT

Mentoriranje Master Thesis – – 45.000 SIT

* Vrednost je izražena v angleških funtih; placljiva je v tolarski protivrednosti ob izstavitvi racuna (maj 2004).** V študijskem letu 2002/2003 je potekla pogodba o franšizi z MMU, zato od študijskega leta 2003/2004 nevpisujemo novih študentov na vzporedni študij.

Obrocno placevanje. Študent lahko placa šol-nino v treh obrokih. Prvi obrok placa študent obvpisu, drugi obrok februarja 2004 in tretji maja2004.

Šolnino za diferencialni program lahko placaštudent v dveh obrokih, prvega ob vpisu in dru-gega februarja 2004.

Podiplomski študijski programManagement v izobraževanju

Šolnina za semester študija znaša 252.000 SIT.S šolnino pokrijejo študenti stroške izvedbe pred-videnega študijskega programa (predavanja/vaje,tri pristope k izpitu za vsak predmet, mentorira-nje specialisticne naloge). Stroški celotnega štu-dija so enakomerno porazdeljeni na tri semestre,kolikor traja študij.

Nacin placila šolnine. Študent lahko placa šol-nino v štirih obrokih. Prvi obrok placa študent obvpisu, drugi obrok februarja 2004, tretji obrokaprila 2004 in cetrti obrok junija 2004.

Vzporedni študij na ManchesterMetropolitan University

Študenti, ki študirajo na podiplomskem specia-listicnem programu Management v izobraževa-nju, se lahko odlocijo za vzporedni študij na ma-gistrskem študijskem programu Management inEducation, Manchester Metropolitan University(v nadaljevanju MMU).

Stroški vzporednega študija vkljucujejo vpi-snino na MMU, stroške prevajanja študijskih ob-veznosti (seminarskih nalog, magistrskih del) terdoplacilo za mentoriranje Master Thesis (razlikamed mentoriranjem specialisticne naloge in Ma-ster Thesis).

Podiplomski študijski program Managementv evropskem okolju

Šolnina za semester študija znaša 280.000 SIT.S šolnino pokrijejo študenti stroške izvedbe pred-videnega študijskega programa (predavanja/vaje,tri pristope k izpitu za vsak predmet, mentorira-nje specialisticne naloge). Stroški celotnega štu-

dija so enakomerno porazdeljeni na tri semestre,kolikor traja študij.Nacin placila šolnine. Študent lahko placa šol-nino v štirih obrokih. Prvi obrok placa študent obvpisu, drugi obrok v februarju 2004, tretji obrokv aprilu 2004 in cetrti obrok v juniju 2004.

Vracilo in zmanjšanje šolnineV primeru izpisa (na podlagi pisne vloge štu-denta) se še nezapadli del šolnine študentu od-piše. Že vplacane šolnine FM ne vraca. FM nepriznava zmanjšanja šolnine v primeru prizna-nja/uveljavljanja izpita na podlagi pozitivno re-šene vloge za priznavanje/uveljavljanje študijskihobveznosti.

Prispevki za študij

Na podlagi 3. clena Pravilnika o šolninah in dru-gih prispevkih v visokem šolstvu FM za redni inizredni študij zaracunava naslednje prispevke:1. Prispevki ob vpisu znašajo 20.000 SIT invkljucujejo vpisnino ter druge prispevke ob vpisu.Vpisnina vkljucuje tiste stroške, ki nastanejo ne-posredno ob vpisu, in sicer: študentsko izka-znico, vpisno dokumentacijo, stroške izbirnih po-stopkov ob vpisu v 1. letnik, vpisnino v knjižnicoin Študijski vodnik. Drugi prispevki vkljucujejopavšal stroškov za razne obrazce in potrdila, kise študentom izdajajo med študijskim letom,Zbornik študentov na CD-ju, pavšal za materi-alne stroške – razne fotokopije (v povprecju 200fotokopij na študenta), uporabo storitev Študent-skega informacijskega sistema vkljucno z obve-šcanjem preko SMS sporocil ter prispevek zaobštudijske dejavnosti študentov in materialnestroške ob podelitvi diplom. Predvideni stroški seenakomerno porazdelijo na leta študija.

Prispevke ob vpisu placajo vsi študenti ob pr-vem ali ponovnem vpisu v isti letnik in ob vpisu vabsolventski staž na dodiplomskem in podiplom-skih študijskih programih; FM jih ne vraca.2. Cetrto in nadaljnja opravljanja izpita. Štu-dent placa cetrto in vsa nadaljnja opravljanja iz-pita pri posameznem predmetu. Prispevek znaša

Šolnina in prispevki za študij 69

Splo

šne

info

rmac

ijePrispevek za diplomiranjePrispevek za diplomiranje

Diplomska naloga* 80.000

Specialisticna naloga 100.000

Master Thesis** 100.000

* Prispevek placajo študenti izrednega študija.** Po pogodbi o franšizi med FM, Šolo za ravnatelje in Manchester Metropolitan University.

Postopno uvajanje prispevka za diplomiranje

Diplomsko delo Študijsko leto prijave teme

2003/2004 2004/2005 2005/2006 2006/2007

Diplomska naloga 25% (20.000 SIT) 50% 75% 100%

Specialisticna naloga 30% (33.000 SIT) 60% 100% 100%

Master Thesis 30% (33.000 SIT) 60% 100% 100%

5.000 SIT, ce gre za komisijsko opravljanje iz-pita pa 10.000 SIT. Prispevek placa študent poprijavi na izpit, na podlagi izstavljenega racuna.

3. Prispevki oseb brez statusa študenta. Osebabrez statusa študenta (študent, ki v tem študij-skem letu ni vpisan na FM) placuje vsako opra-vljanje študijskih obveznosti (pristop k izpitu).Prispevek v višini 10.000 SIT placa na podlagiizstavljenega racuna.

4. Vloga za priznavanje oz. uveljavljanje študij-skih obveznosti. Študent, ki zaprosi za priznanjeoz. uveljavljanje študijskih obveznosti v skladu sPravilnikom o preverjanju in ocenjevanju zna-nja študenta placa prispevek za vlogo, in sicer:5.000 SIT za priznavanje oz. uveljavljanje izpi-tov in 10.000 SIT za priznavanje oz. uveljavlja-nje strokovne prakse. Prispevek placa po vložitvivloge za priznavanje/uveljavljanje študijskih ob-veznosti, na podlagi izstavljenega racuna.

5. Vloga za vpis po merilih za prehode med štu-dijskimi programi. Oseba, ki zaprosi za vpis naFM po Merilih za prehode med študijskimi pro-grami (Ur. l. št. 27/94, 78/98), placa prispevekv višini 15.000 SIT. Prispevek placa po vložitvivloge, na podlagi izstavljenega racuna. Kandi-dati, ki se vpisujejo v višji letnik na podlagi vpi-snih pogojev, ki so doloceni kot sestavni del štu-dijskega programa, tega prispevka ne placajo.

6. Diferencialni izpiti. Študent, ki mora v casuštudija opraviti dolocene diferencialne izpite,placa pristop k vsakemu diferencialnemu izpitu.Prispevek znaša 45.000 SIT in vkljucuje preda-vanja/vaje izvedbe predmeta v Kopru oz. eni odenot izrednega študija in tri pristope k izpitu zapredmet. Prispevek placa ob prijavi na izpit, napodlagi izstavljenega racuna.

Študenti, ki se vpisujejo v 2. letnik s koncanovišjo šolo po Zakonu o poklicnem in strokovnemizobraževanju placajo ob prvem vpisu v 2. letnikdva diferencialna izpita in ob ponovnem vpisu v2. letnik en diferencialni izpit, ostali kandidati paplacajo prispevek za diferencialni izpit ob prijavina izpit, na podlagi izstavljenega racuna.

7. Izdaja sklepa o dolocitvi pogojev za nadalje-vanje študija po prekinitvi študija za vec kot dveleti. Študent, ki je prekinil študij za vec kot dveleti in želi nadaljevati študij, mora za nadaljeva-nje študija zaprositi Komisijo za študentske za-deve. Za izdajo sklepa placa prispevek v višini12.000 SIT. Prispevek placa po vložitvi vloge zanadaljevanje študija, na podlagi izstavljenega ra-cuna.

8. Prispevek za diplomiranje. Prispevek za di-plomiranje vkljucuje administrativne in materi-alne stroške postopka prijave teme, postopka za-govora diplomskega dela in izdaje diplomske li-stine (glej preglednico).

Stroški diplomiranja iz prvega odstavka (zgo-raj) so bili v preteklih študijskih letih všteti v šol-nino za posamezen letnik. Ker so študenti, ki sobili v preteklih študijskih letih vpisani na FM, delomenjenih stroškov placali s šolnino, bo FM pri-spevek za diplomiranje uvajala postopoma (glejpreglednico).

9. Izdaja dokumenta priloga k diplomi v angle-škem jeziku. Študent, ki zaprosi za izdajo do-kumenta Priloga k diplomi v angleškem jeziku,placa prispevek v višini 20.000 SIT. Prispevekplaca po oddaji vloge za izdajo priloge, po izsta-vljenem racunu.

10. Prispevki za izdajo dvojnika dokumentov.Študent, ki je izgubil diplomo, prilogo k diplomi

Splo

šne

info

rmac

ije70 Organiziranost študentov

ali študentsko izkaznico lahko zaprosi za izdajodvojnika. Prispevek placa ob oddaji vloge za iz-dajo dvojnika, po izstavljenem racunu, in sicer:

• dvojnik diplome 10.000 SIT,• dvojnik priloge k diplomi v slovenskem ali

angleškem jeziku 17.000 SIT,• dvojnik študentske izkaznice 2.000 SIT.

Organiziranost študentov

Študenti Fakultete za management so na ravnifakultete organizirani v Študentskem svetu FM inDruštvu ŠTORM, na ravni Univerze na Primor-skem pa v Študentski organizaciji Univerze naPrimorskem, ki je bila ustanovljena marca 2003in predstavlja krovno organizacijo študentov Uni-verze na Primorskem.

Študentski svet FM

Sedež: Cankarjeva 5, 6000 KoperElektronski naslov: [email protected]: www.fm-kp.si/stud_svet/index.html

Študentski svet FM (ŠS) je organ fakultete, ki za-stopa redne in izredne študente Fakultete za ma-nagement. Najpomembnejša naloga ŠS je zasto-panje interesov študentov v vseh zadevah, ki senanašajo na pravice in dolžnosti študentov. Pravzato je ŠS pomemben posrednik in vez med štu-denti in fakulteto.

ŠS sestavlja devet clanov (po trije predstav-niki iz vsakega letnika). Izvoljeni so neposrednona volitvah, ki se izvedejo praviloma v mesecuoktobru za tekoce študijsko leto; izvoljeni so zadobo enega leta.

Poleg Študentskega sveta zastopajo študent-ske interese tudi predstavniki študentov v orga-nih in komisijah fakultete, in sicer:

• dva predstavnika v senatu,• enega predstavnika v upravnem odboru,• enega predstavnika v komisiji za študentske

zadeve,• tri predstavnike v komisiji za izbor najuspe-

šnejših rednih študentov,• enega predstavnika v komisiji za kakovost,• študenti pa sodelujejo tudi pri delu akadem-

skega zbora in predstavljajo petino clanov.

Društvo študentov FM (ŠTORM)

Sedež: Cankarjeva 5, 6000 KoperElektronski naslov: [email protected]: www.drustvo-storm.si

Društvo ŠTORM so leta 1999 ustanovili študentitedanje Visoke šole za management v Kopru z

namenom spodbujanja in razvoja obštudijskihdejavnosti za študente šole ter vzpostavljanjamedsebojnih stikov s sorodnimi organizacijamiin društvi v regiji in širše. Društvo ŠTORM je vpetih letih delovanja postalo zagotovo eno boljeorganiziranih in delujocih društev študentov naObali.

Najpomembnejše dejavnosti društva so: orga-niziranje razlicnih športnih aktivnosti in izobra-ževalnih oblik (tecaji tujih jezikov, likovnih de-lavnic ipd.), organiziranje potopisnih predavanj,filmskih vecerov, kulturnih prireditev, brucovanj,spoznavnih vecerov, absolventskega plesa ipd.

Študentska organizacija Univerze naPrimorskem (ŠOUP)

Sedež: Titov trg 4, 6000 KoperElektronski naslov: [email protected]: www.soup.si

ŠOUP je stanovska skupnost študentov primor-ske univerze. Ustanovljena je bila 12. marca2003 in je organizirana na podlagi Zakona oskupnosti študentov in primerjalno z drugimievropskimi, nacionalnimi, univerzitetnimi in lo-kalnimi študentskimi združenji. Avtonomno skrbiza izvajanje študentskih interesnih in obštudij-skih dejavnosti ter vodi študentsko politiko napodrocju kulture, športa, turizma, izobraževanja,socialnega in ekonomskega položaja študentovter mednarodnega sodelovanja.

Študentska organizacija Univerze na Primor-skem deluje v interesu razvoja in napredka uni-verze, univerzitetnega mesta, širše regije in Re-publike Slovenije, predvsem pa v korist študen-tov in mladih. Študentska organizacija Univerzena Primorskem sledi integraciji v mednarodniprostor, upoštevajoc nacelo mednarodne primer-ljivosti in uspešnosti.

Študentska organizacija Univerze na Primor-skem zastopa interese študentov in mladih ter sezavzema za njihovo uresnicevanje. Tako zlasti:

• sprejema, organizira in izvaja programe in-teresnih dejavnosti študentov na podrocjukulture, izobraževanja, športa, tehnicne kul-ture, turizma, mednarodnega sodelovanja,javnih obcil in drugih podrocjih interesnegaoz. obštudijskega delovanja študentov;

• sprejema, organizira in izvaja programe, kivplivajo na socialni in ekonomski položajštudentov;

• zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj in-teresnih oz. obštudijskih oblik združevanjaštudentov;

Organiziranost študentov 71

Splo

šne

info

rmac

ije• zagotavlja sodelovanje študentov pri upra-vljanju lokalnih zadev, ki jih lokalna sku-pnost ali širša samoupravna lokalna sku-pnost ureja samostojno, na podrocjih, kivplivajo na življenje in delo študentov;

• zagotavlja vpliv in sodelovanje študentov priupravljanju javnih zadev in pri delu državnihorganov;

• zagotavlja vpliv študentov pri sprejemanjuzakonodaje in drugih predpisov, ki urejajodelo in življenje študentov;

• ustvarja pogoje za cim ucinkovitejše delo-vanje študentov v organih upravljanja uni-verze, njihovih delovnih telesih in v organihdrugih skupnosti in organizacij, kjer imajoštudentje svoje predstavnike;

• opozarja javnost na probleme na podrocjuizobraževanja, ekonomskega in socialnegapoložaja študentov in sodeluje pri njihovemreševanju;

• zavzema študentska stališca do družbenihvprašanj;

• pridobiva ugodnosti in opravlja storitve zaštudente ter v okviru svojih možnosti ustvar-ja pogoje za delovanje študentov na vsehpodrocjih, razen delovanja v politicnih stran-kah in verskih organizacijah;

• aktivno sodeluje pri integracijah in tokovih vmednarodnem prostoru.

Študentska organizacija Univerze na Primor-skem je organizirana tako, da ima:

• Študentski zbor, ki je najvišji organ ŠOUP.Sestavlja ga deset študentskih poslancev, kiso izvoljeni neposredno na tajnih volitvah.Študentski zbor je zakonodajni organ ŠOUP.

• Študentsko upravo: sestavljajo jo študent-ski sekretarji, katere predlaga predsednikŠOUP. Po podrocjih so zadolženi za podro-cje kulture, športa in študentske rekreacije,izobraževanja in študentskega svetovanja,turizma in mednarodnega sodelovanja tersociale in študentske problematike. Njihovanaloga je krepitev resornih podrocij z dejav-nostmi za študente.

• Predsednika ŠOUP: izvolijo ga študentskiposlanci. Predsednik zastopa in predstavljaŠtudentsko organizacijo Univerze na Primor-skem ter vodi Študentsko upravo.

• Direktorja ŠOUP: imenuje ga Študentskauprava. Direktor je poslovodni organ ŠOUP,vodi in usklajuje delo strokovnih služb inzastopa ŠOUP v pravnem prometu.

• Nadzorni odbor ŠOUP: je nadzorni organ,sestavljen iz petih clanov. Odgovoren je zastrokovno delovanje in zakonitost poslova-nja ŠOUP in nadzira namensko porabo sred-stev.

Pravilniki Fakultete za management Koper

Na podlagi 21. clena Zakona o visokem šolstvuin 21. clena statuta je Senat Fakultete za mana-gement Koper na 6. seji dne 22. 5. 2001 spre-jel Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanjaštudenta ter na 17. seji dne 2. 7. 2002, 6. sejidne 4. 7. 2003 in 7. seji dne 2. 9. 2003 spre-membe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju inocenjevanju znanja študenta:

PRAVILNIK O PREVERJANJU INOCENJEVANJU ZNANJA ŠTUDENTA

I. Splošne dolocbe

1. clen

Pravilnik ureja preverjanje in ocenjevanje znanjaštudentov, vpisanih na rednem in izrednem do-diplomskem študiju, ter študentov, ki nimajo vecstatusa študenta.

Pravila o prijavi in poteku opravljanja izpitovse smiselno uporabljajo tudi na podiplomskemštudiju.

2. clen

Znanje študentov se preverja in ocenjuje po po-sameznih delih ves cas trajanja študijskega leta,s cimer se zagotovi celovit pregled in ocena ob-vladovanja vsebine in tvorno ter odgovorno sode-lovanje v študijskem procesu.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja soopredeljene s študijskim programom in so pred-vsem naslednje: pisni izpit, ustni izpit, kolokvij,ustni nastop, pisni izdelki (ki praviloma ne pre-segajo 700 besed), aktivno sodelovanje na pre-davanjih in vajah, porocilo s strokovne prakse,seminarska naloga, diplomsko delo.

Študenti morajo biti seznanjeni z nacinom do-locanja izpitne ocene predmeta ter s pomenomteh oblik preverjanja in ocenjevanja znanja. No-silec predmeta vsako študijsko leto na uvodnempredavanju podrobno seznani študente:

• z nacrtom izvajanja predmeta,• z elementi preverjanja znanja in kriteriji za

ocenjevanje,• s pogoji za pristop k pisnemu in/ali ustnemu

izpitu.

II. Izpiti

3. clen

Izpiti so javni.

Javnost izpitov se zagotovi tako, da se izpitniroki najavijo, objavi se datum, ura in kraj opra-vljanja izpitov.

Javnost pisnega izpita, kolokvija, pisnih izdel-kov študenta in seminarske naloge se zagotovitudi s tem, da ima študent pravico videti pregle-dan pisni izdelek in dobiti pojasnilo o doseženemrezultatu.

Javnost ustnega izpita se zagotovi tudi s tem,da lahko izvajalec ali študent zahtevata priso-tnost še dveh drugih oseb.

4. clenŠtudent lahko opravlja izpite vpisanega letnika inmanjkajoce izpite iz prejšnjega letnika.

Redni študent, ki je v tekocem študijskem letuponovno vpisan v isti letnik in je v prvem izpi-tnem obdobju (januar/februar) opravil vse štu-dijske obveznosti za letnik (60 kreditnih tock),lahko v drugem in tretjem izpitnem obdobju (ju-nij in september) opravlja izpite iz predmetov le-tnega semestra za višji letnik. Prošnjo za opra-vljanje izpitov odda študent v referat za študent-ske zadeve po zakljucenem zimskem izpitnemobdobju.

5. clenŠtudent, ki nima vec statusa študenta na FM,obdrži pravico opravljati manjkajoce izpite še dveleti po izteku statusa skladno s tem pravilnikom.

Študent, ki nima statusa študenta (pavzira),placa vsak pristop k izpitu.

6. clenŠtudent lahko opravlja izpite letnika, v kateregaje vpisan, tudi predcasno, preden so izvedenapredavanja in vaje pri predmetu.

Predcasno opravljanje izpita lahko dovoli de-kan FM na pisno prošnjo študenta, ce so podaniupraviceni razlogi (povprecna ocena najmanj 8(prav dobro), odhod na študij ali strokovno pra-kso v tujino, hospitalizacija v casu izpitnega ob-dobja, porod, udeležba na strokovni ali kulturniprireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmo-vanju itd.), ter na podlagi mnenja nosilca pred-meta.

7. clenŠtudent lahko k izpitu pristopi najvec štirikrat vistem študijskem letu.

Študent, ki je prejel oceno 1 ali 2, 60 dni nesme pristopiti k izpitu iz tega predmeta.

72

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja študenta 73

Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tKop

erCetrto in nadaljnja opravljanja izpita pri posa-meznem predmetu je študent dolžan placati.

8. clenCetrto in vsa nadaljnja opravljanja izpita so, nazahtevo ucitelja ali študenta, komisijska. Študentlahko v primeru pisnega izpita zaprosi komisijoza ustni zagovor.

Komisijo imenuje dekan FM. Sestavljata jodva clana – visokošolska ucitelja. Komisijski iz-piti se opravljajo praviloma v izpitnih obdobjihna sedežu FM.

Komisijske izpite je študent dolžan placati.

III. Izpitni reda) Izpitni roki

9. clenIzpiti se opravljajo v izpitnih rokih, in sicer re-dnih izpitnih rokih in izpitnih rokih za izredneštudente.

10. clenRedni izpitni roki so izpitni roki v okviru izpitnihobdobij, ki jih doloci senat s študijskim koledar-jem. Izvajajo se na sedežu FM. Na rednih izpi-tnih rokih lahko opravljajo izpite redni in izredništudenti.

Med redne izpitne roke štejejo tudi predroki,ki jih doloci senat s študijskim koledarjem. Izje-moma lahko prodekan odobri predroke tudi zapredmete, ki niso doloceni s študijskim koledar-jem. Na predrokih lahko opravljajo izpite le redništudenti.

Razpored rednih izpitnih rokov je obvezen zaštudente in pedagoške delavce.

V študijskem letu so tri izpitna obdobja, insicer januar/februar, junij in september. Nosilecpredmeta doloci najmanj štiri redne izpitne roke,od tega najmanj enega na izpitno obdobje.

Seznam rednih izpitnih rokov za vsa tri izpi-tna obdobja objavi referat za študentske zadevena osnovi dogovora z nosilci predmetov, in sicernajkasneje dva meseca pred prvim izpitnim ob-dobjem.

V izjemnem primeru lahko dekan spremenidatume rednih izpitnih rokov.

11. clenIzpitni roki za izredne študente so izpitni rokiizven izpitnih obdobij in jih doloci nosilec pred-meta. Na izpitnem roku za izredne študentelahko izpite opravljajo izredni študenti, absol-venti ter kandidati iz 5. in 6. clena.

Redni študent lahko izjemoma pristopi na iz-pitne roke za izredne študente; ce je prvic vpisan

v letnik, lahko pristopi k dvema izpitnima rokomav študijskem letu.

12. clen

Izpitni roki za izredne študente so razpisani pokoncu ucnega procesa posameznega predmetaali delnega predmeta.

Prvi izpitni rok je praviloma 14 dni do en me-sec po koncu ucnega procesa iz posameznegapredmeta, drugi izpitni rok v 60-ih dneh po pr-vem izpitnem roku, naslednji izpitni roki pa so vizpitnih obdobjih na sedežu fakultete v Kopru.

Datum izvajanja izpita doloci nosilec pred-meta v dogovoru s študenti in referatom za štu-dentske zadeve.

Izpit se za izredne študente v prvem in drugemroku opravlja v kraju, kjer je potekal ucni procespredmeta, za katerega se opravlja izpit.

b) Prijavljanje k izpitu

13. clen

K izpitu se študent prijavi preko Študentskega in-formacijskega sistema FM (v nadaljevanju ŠIS),najkasneje tri dni pred razpisanim izpitnim ro-kom. V rok za prijavo ni vkljucen datum opra-vljanja izpita. Študent odgovarja za pravilno inpopolno prijavo.

Na pobudo nosilca predmeta oz. izvajalca iz-pita referat za študentske zadeve na dan izpitaizdela seznam prijavljenih študentov in ga oddanosilcu predmeta oz. izvajalcu izpita.

Nosilec oz. izvajalec sme k izpitu sprejetisamo študente, uvršcene v seznam prijavljenihza izpit.

c) Odjavljanje od izpita

14. clen

Študent se lahko odjavi od izpita preko ŠIS-a naj-kasneje dva dni pred razpisanim izpitnim rokom.V rok za odjavo ni vkljucen datum opravljanjaizpita.

Ce študent izpita ne odjavi v skladu s tem cle-nom, se šteje, da je izkoristil en izpitni rok.

d) Potek izpita

15. clen

Za pravilno izvajanje izpita je odgovoren nosilecoz. izvajalec predmeta, ki v sodelovanju z refera-tom za študentske zadeve zagotovi vse potrebnoza izvedbo izpita.

Ce se nosilec iz upravicenih razlogov pisnegaizpita ne more udeležiti, je dolžan zagotoviti za-menjavo z drugim pedagoškim delavcem, ki jepraviloma visokošolski sodelavec pri predmetu.

Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tK

oper

74 Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja študenta

Neupravicena odsotnost pedagoškega delavca,ki povzroci motnje pri izvedbi izpita, pomeni kr-šitev delovne obveznosti.

16. clen

Pisni izpiti trajajo praviloma eno do dve šolskiuri. Na pisnem izpitu nosilec posreduje študen-tom izpitna vprašanja, praviloma v pisni obliki.Na zahtevo izvajalca izpita morajo študenti izpi-tna vprašanja vrniti hkrati s svojimi odgovori.

Študent mora imeti na izpitu dokument zaidentifikacijo.

17. clen

Študent krši izpitni red, ce med potekom pisnegaizpita na nedovoljen nacin sodeluje z ostalimi pri-sotnimi študenti, ce si pri reševanju oz. pisanjuizpitne naloge pomaga s prepisovanjem od dru-gih študentov ali z uporabo nedovoljenih pripo-mockov ali ce kakorkoli drugace moti potek iz-pita. Kršitev izpitnega reda velja za hujšo kršitevdolžnosti študenta.

Po ugotovljeni kršitvi študent ne sme nadalje-vati izpita, njegov izdelek pa se oceni z negativnooceno. Sankcijo izvede izvajalec izpita in na se-znamu evidentira kršitev izpitnega reda. Referatza študentske zadeve s kršitvijo seznani dekana,ki nato ukrepa v skladu s statutom.

Študent po prvi kršitvi izpitnega reda ne smeopravljati izpita iz predmeta, pri katerem je kršilizpitni red, v naslednjih šestih mesecih. Po drugikršitvi ne sme opravljati izpita iz tega predmetav naslednjih devetih mesecih. Po tretji kršitvi nesme opravljati izpita iz kateregakoli predmeta vnaslednjih dvanajstih mesecih.

Ta dolocila ne izkljucujejo siceršnjega ugota-vljanja disciplinske odgovornosti študenta.

18. clen

Ustni izpit za posameznega kandidata traja naj-vec eno šolsko uro. Ustni izpit lahko poteka po-samicno ali s skupino študentov.

Nacin postavljanja vprašanj (pisno/ustno) do-loci nosilec predmeta, ki oceno ustnega izpitasporoci študentu takoj po zakljucenem izpitu.

e) Ocenjevanje znanja

19. clen

Znanje študenta ocenjuje nosilec predmeta zocenami od 10 do 1.

Pozitivne ocene oznacujejo uspešno opravljenizpit in so naslednje: 10 – odlicno (odl 10), 9 –prav dobro (pdb 9), 8 – prav dobro (pdb 8), 7 –dobro (db 7) in 6 – zadostno (zd 6).

Negativne ocene oznacujejo neuspešno opra-vljen izpit in so naslednje: 1, 2, 3, 4, 5 – neza-dostno (nzd).

Študent med opravljanjem izpita ne more od-stopiti.

Študent, ki ne pristopi k izpitu, ni ocenjen. Iz-vajalec izpita v seznam prijavljenih vpiše »ni pri-stopil«.

20. clen

Ocene za prakticno usposabljanje kot sestavinoštudijskega programa so: opravil/ni opravil. Ce jeprakticno usposabljanje sestavljeno iz razlicnihobveznosti, se oceni vsak sestavni del posebej.Ocene posameznih sestavin prakticnega usposa-bljanja izvajalci vpišejo v seznam, ki ga oddajonosilcu prakticnega usposabljanja na FM.

21. clen

Študent, ki je izpit pri dolocenem predmetu žeuspešno opravil, pa želi dokazati bolj kakovo-stno znanje in doseci višjo oceno, lahko izpit izje-moma enkrat ponavlja. Prošnjo za ponovno opra-vljanje izpita odobri nosilec predmeta.

Pri vpisu v evidenco ocen obvelja višja izmeddobljenih ocen.

IV. Registriranje opravljenih študijskihobveznosti

22. clen

Kot datum opravljanja izpita referat za študent-ske zadeve v evidenco ocen vpiše datum vpisaocene.

23. clen

Nosilec predmeta odda referatu za študentskezadeve najkasneje 14. dan po izpitu podpisanseznam – skupno prijavnico z vpisanimi konc-nimi ocenami. Na seznam vpiše tudi datum mo-žnega vpogleda v izpitne naloge, ko se študentlahko seznani tudi z nacinom oblikovanja koncneocene pri predmetu, ter morebitne prepovediopravljanja izpitov (17. clen tega pravilnika).

Referat za študentske zadeve objavi ocene vŠIS-u.

Izpitne naloge s pisnega izpita hrani nosilecpredmeta najmanj za tekoce študijsko leto, zaseptembrsko izpitno obdobje pa najmanj 90 dnipo vpisu koncnih ocen v seznam.

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja študenta 75

Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tKop

erV. Priznavanje in uveljavljanje izpitov,opravljenih v drugih študijskih oz.

izobraževalnih programih, in strokovne prakse

24. clen

Študent, ki je predhodno študiral v drugem štu-dijskem programu na visokošolskem zavodu oz.izobraževalnem programu višje strokovne šole(po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraže-vanju), lahko po vpisu na FM zaprosi za prizna-nje oziroma uveljavljanje opravljenih izpitov, kise v celoti ali delno skladajo s študijskim progra-mom FM.

Študent lahko zaprosi za priznanje obveznih inizbirnih predmetov v študijskem programu FM,ce se opravljeni predmeti v drugem študijskemoz. izobraževalnem programu v celoti ali delnoskladajo s predmeti študijskega programa FM.

Študent z delovno dobo lahko zaprosi za pri-znanje strokovne prakse.

Študent lahko uveljavlja izpite, opravljene vdrugih študijskih oz. izobraževalnih programih, vokviru izbirnih predmetov v študijskem programuFM, ce opravljeni izpiti sodijo v podrocje študij-skega programa FM.

Stroške postopkov priznavanja in uveljavljanjaštudijskih obveznosti iz prvega odstavka je štu-dent dolžan placati, razen v primeru priznavanjain uveljavljanja študijskih obveznosti, opravljenihv študijskih programih FM.

25. clen

Po predhodnem dogovoru med FM, partnerskoinstitucijo in študentom lahko študent del študij-skih obveznosti opravi tudi na drugem visokošol-skem zavodu (v Sloveniji ali v tujini).

a) Priznavanje izpitov

26. clen

Prošnji za priznanje izpita (Obr. POZ 1), v ka-teri mora biti zapisano, pri katerem predmetuFM želi študent imeti priznan izpit, mora priložitiucni nacrt, po katerem je opravljal izpit, potrjens strani te šole, ter potrdilo o opravljenih izpitih.Prošnjo odda v referat za študentske zadeve.

27. clen

Nosilec predmeta v 15-ih dneh preuci prošnjo inodloci, ali izpit prizna, delno prizna ali ne prizna.

Ce izpit delno prizna, mora dolociti tudi vse-bine, iz katerih mora študent opraviti dopolnilniizpit.

Pri odlocitvi o priznanju nosilec predmetaupošteva vsebino predmeta, raven zahtevnosti,

predvideno literaturo in obseg predmeta po šte-vilu ur predavanj in vaj.

28. clen

Odlocitev o priznanju izpita nosilec predmeta za-beleži na prošnji za priznanje izpitov (Obr. POZ1) in jo odda v referat za študentske zadeve, ki zodlocitvijo nosilca predmeta seznani študenta.

b) Uveljavljanje izpitov

29. clen

Prošnji za uveljavljanje izpita (Obr. POZ 2) moraštudent priložiti ucni nacrt, po katerem je opra-vljal izpit, potrjen s strani šole, ki izvaja študijskioz. izobraževalni program, ter potrdilo o opravlje-nih izpitih. Prošnjo odda v referat za študentskezadeve.

30. clen

Komisija za študentske zadeve preuci prošnjo,pridobi pisno mnenje predstojnika študijskegaprograma in odloci, ali izpit prizna kot opravljenizbirni predmet v študijskem programu FM, aline prizna.

Odlocitev o priznanju izpita Komisija za štu-dentske zadeve zabeleži na prošnji za uveljavlja-nje izpita (Obr. POZ 2) in jo odda v referat za štu-dentske zadeve, ki s sklepom Komisije seznaništudenta.

c) Priznavanje strokovne prakse

31. clen

Študent z delovno dobo lahko zaprosi za prizna-nje strokovne prakse.

Prošnjo za priznanje (Obr. POZ 3), ki vsebujepodatke o delovni dobi in vrsti dela, odda v re-ferat za študentske zadeve. Nosilec prakticnegausposabljanja na FM v 15-ih dneh preuci pro-šnjo in odloci o priznanju strokovne prakse. Priodlocitvi nosilec prakticnega usposabljanja upo-števa delovno dobo in vrsto dela, ki ga je kan-didat opravljal. Odlocitev o priznanju sporoci no-silec prakticnega usposabljanja v referat za štu-dentske zadeve (Obr. POZ 3).

VI. Pritožbe

32. clen

Študent lahko obrazložen pisni ugovor na izpitnooceno predloži dekanu najpozneje osem dni poobjavi izpitnih ocen.

Dekan najpozneje v treh dneh po prejemuugovora imenuje triclansko komisijo, in sicerpredsednika ter dva clana. Vsi morajo biti ha-bilitirani visokošolski ucitelji. Pedagoški delavec,

Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tK

oper

76 Pravila o diplomiranju

pri katerem je študent opravljal izpit, je clan ko-misije. Komisija preuci pritožbeni primer v osmihdneh po imenovanju in sprejme ustrezen sklep.Zoper odlocitev komisije lahko študent v 15-ihdneh poda pritožbo na senat. Odlocitev senataje dokoncna.

33. clen

Pri postopku razreševanja pisnega ugovora na iz-pitno oceno komisija najprej prebere pisni ugovorin ugotovi, na kaj se nanaša: ali na višino izpitneocene ali na nacin poteka izpita.

V primeru, da se pritožba nanaša na višinoocene, komisija preveri dokumentacijo, na osnovikatere se je študent pritožil, in izpitno dokumen-tacijo ter odloci o morebitnem ponovnem prever-janju znanja študenta.

V primeru, da se pritožba nanaša na potek iz-pita, komisija izpitne ocene ne more spremeniti,lahko pa odloci, da študent ponovno opravlja iz-pit na naslednjih izpitnih rokih. Ocena, ki jo štu-dent doseže pri ponovnem opravljanju izpita, na-domesti oceno, doseženo pri spornem izpitu.

V primeru, da je komisija študentu dovolilaponovno opravljanje izpita v skladu s prejšnjimodstavkom, se ne šteje, da je študent izpit pona-vljal.

34. clen

Predsednik komisije vodi postopek in razreševa-nje ugovora iz 32. clena ter zagotovi izdelavo za-pisnika o postopku, ki ga podpišeta oba clanakomisije. Zapisnik v enem izvodu prejme tudištudent, kar potrdi s podpisom na originalu, kise shrani v študentovi osebni mapi v referatu zaštudentske zadeve.

VII. Prehodne dolocbe

35. clen

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja štu-denta ter spremembe in dopolnitve sprejme se-nat FM na predlog Komisije za študijske zadeve.Spremembe in dopolnitve tega pravilnika lahkopredlagajo dekan, pedagoški delavci, Komisijaza študentske zadeve, Študentski svet, direktorin strokovni sodelavci. Predloge podajo v pisniobliki.

36. clen

Spremembe in dopolnitve pravilnika, sprejete na6. seji senata dne 4. 7. 2003 in 7. seji senata2. 9. 2003 pricnejo veljati in se uporabljajo od1. 10. 2003.

37. clen

Pravilnik se objavi na oglasni deski FM.

Dekan: prof. dr. Egon Žižmond l. r.

Priloge:• Obr. POZ 1: Prošnja za priznanje izpita• Obr. POZ 2: Prošnja za uveljavljanje izpita• Obr. POZ 3: Prošnja za priznanje strokovne

prakse

Na podlagi 21. clena Zakona o visokem šolstvuin 21. clena statuta je Senat Fakultete za mana-gement Koper na 6. seji dne 22. 5. 2001 spre-jel Pravila o diplomiranju ter na 17. seji dne 2.7. 2002, 6. seji dne 4. 7. 2003 in 7. seji dne2. 9. 2003 spremembe in dopolnitve Pravil odiplomiranju:

PRAVILA O DIPLOMIRANJU

I. Splošne dolocbe

1. clen

Diplomsko delo je zakljucek študija na dodiplom-skih in podiplomskih študijskih programih za pri-dobitev strokovnih naslovov na Fakulteti za ma-nagement Koper (v nadaljevanju FM).

Ta pravila podrobneje dolocajo pogoje in po-stopek za:

• izbiranje in pripravljanje dispozicije diplom-skega dela,

• prijavo in izdelavo diplomskega dela ter• oddajo in zagovor diplomskega dela

na dodiplomskih in podiplomskih študijskih pro-gramih.

2. clen

FM organizira in izvaja dodiplomsko visokošol-sko strokovno izobraževanje po študijskem pro-gramu:

• Management za pridobitev strokovnega na-slova diplomirani ekonomist / diplomiranaekonomistka.

FM organizira in izvaja podiplomsko speciali-sticno izobraževanje po študijskih programih:

• Management v izobraževanju za pridobi-tev strokovnega naslova specialist manage-menta v izobraževanju.

• Management v evropskem okolju za prido-bitev strokovnega naslova specialist mana-gementa.

Pravila o diplomiranju 77

Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tKop

er3. clen

Za pridobitev diplome o koncanem dodiplom-skem visokošolskem študiju mora študent po-leg predpisanih študijskih obveznosti izdelati inuspešno zagovarjati diplomsko nalogo (v nada-ljevanju diplomsko delo).

Za pridobitev diplome o koncanem podiplom-skem specialisticnem študiju mora študent polegpredpisanih obveznosti izdelati in uspešno zago-varjati specialisticno nalogo (v nadaljevanju di-plomsko delo).

4. clen

Diplomsko delo je pisni izdelek in rezultat samo-stojnega strokovnega dela študenta. V njem štu-dent celovito zajame podrocja študijskega pro-grama.

Dekan lahko izjemoma odobri diplomski pro-jekt, v okviru katerega vec študentov obravnavaposamezne povezane zadeve iste organizacije. Vokviru diplomskega projekta izdela študent sa-mostojno diplomsko delo.

Z diplomsko nalogo študent pokaže:• poznavanje vsebine (teorije in razlicnih mo-

delov) na podrocjih, ki jih obsega študijskiprogram,

• aplikacijo teoreticnih spoznanj v praksoobravnavane organizacije oz. podrocja, kiga v delu obravnava, pri cemer se omeji naizbrano organizacijo,

• kriticen odnos in distanco do lastnega delain obstojece prakse v organizacij/i/ah.

S specialisticno nalogo študent pokaže:• poznavanje in razumevanje teoreticnih kon-

ceptov in modelov, ki jih obsega študijskiprogram,

• poglobljeno poznavanje izbranega ožjegastrokovnega podrocja,

• aplikacijo teoreticnih spoznanj v praksoobravnavane organizacije oz. podrocja, kiga v delu obravnava, pri cemer se omeji naizbrano organizacijo,

• ustrezen pristop k raziskovanju izbranegapodrocja, pri cemer pozna in zna uporabljatirazlicne metode spoznavanja in raziskova-nja prakse,

• kriticen odnos in distanco do lastnega delain do obstojece prakse.

II. Izbira teme, priprava dispozicije in izbiramentorja diplomskega dela

5. clen

Študent praviloma sam predlaga temo in pridobi

mentorja. Na pisno prošnjo mu mentorja dolocidekan.

Za interdisciplinarna diplomska dela ima štu-dent somentorja.

Temo diplomskega dela lahko predlaga tudi:• podjetje, organizacija ali druga inštitucija

lahko predlaga teme, povezane z njenimdelovanjem oz. delovanjem gospodarske pa-noge ali javnega sektorja,

• visokošolski ucitelj, ki izvaja študijske pro-grame FM,

• visokošolski sodelavec v sodelovanju z viso-košolskimi ucitelji iz prejšnje alinee.

Ob mentorjevih nasvetih študent pripravi dis-pozicijo diplomskega dela.

6. clen

Mentor oziroma somentor s strani FM je viso-košolski ucitelj – praviloma nosilec predmeta alidelnega predmeta v dodiplomskih ali podiplom-skih študijskih programih.

Študent, ki prijavlja temo, vezano na izbranoorganizacijo, ima lahko strokovnega sodelavcatudi iz te organizacije. Odgovornost za sodelova-nje s strokovnim sodelavcem iz organizacije pre-vzame študent.

Za usklajevanje diplomskega projekta, ki ob-sega vec diplomskih del, imenuje dekan visoko-šolskega ucitelja (v nadaljevanju koordinator).

III. Prijava teme diplomskega dela7. clen

Študent lahko prijavi temo diplomskega dela, koima uspešno opravljene študijske obveznosti ozi-roma mu manjkata najvec dva izpita iz zadnjegaletnika. Študent mora pred prijavo teme obveznoopraviti seminar Osnove raziskovanja v manage-mentu in pisanje strokovnih besedil – diplomskodelo, ki je del obveznosti prakticnega usposablja-nja v 3. letniku.

Študent predloži v celoti izpolnjeno prijavoteme diplomskega dela (Obr. Dipl. 1a) v referatza študentske zadeve.

8. clenPrijava teme diplomskega dela (Obr. Dipl. 1a)obsega:

a) Izpolnjeno in podpisano prijavo, ki vsebuje po-datke o:

• študentu,• diplomskem delu,• mentorju, somentorju in strokovnem sode-

lavcu ter njihova soglasja,• organizaciji in soglasje organizacije.

Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tK

oper


b) Dispozicijo diplomskega dela, ki obsega naj-vec dva lista formata A4 in vsebuje:

• delovni naslov diplomskega dela,• smoter in cilje diplomskega dela,• teoreticna izhodišca,• predvidene metode obravnavanja,• predvidene predpostavke in omejitve obrav-

navanja,• predvideno clenjenost vsebine – kazalo,• seznam predvidene literature in virov.Prijava teme diplomskega dela, ki je del di-

plomskega projekta, vsebuje še dispozicijo di-plomskega projekta (obr. Dipl. 1b), iz katere sorazvidni tudi naslovi in cilji posameznih diplom-skih del. Dispozicijo diplomskega projekta pri-pravi koordinator.

9. clenObrazec Dipl. 1a dopolni referat za študentskezadeve s podatki o izpolnjevanju pogojev in ga v7-ih dneh izroci dekanu.

Dekan potrdi ali zavrne temo diplomskegadela. O potrjenih in zavrnjenih temah diplom-skih del dekan informira senat.

Za izdelavo in zagovor diplomskega dela v tu-jem jeziku je potrebno predhodno soglasje se-nata.

10. clenDekan v 15-ih dneh po prejemu vrne potrjenobrazec Dipl. 1a v referat za študentske zadeve,ki ga evidentira in kopijo obrazca v 7-ih dnehdostavi študentu, mentorju, somentorju in koor-dinatorju diplomskega projekta, en izvod pa ar-hivira.

IV. Izdelava diplomskega dela11. clen

Osnutek diplomskega dela izroci študent v pre-gled mentorju. Osnutek mora biti v skladu s 14.,15. in 17. clenom teh pravil. Naslovna stranosnutka (Priloga 2) vsebuje tudi oznako o zapo-rednem številu osnutka (1., 2. itn. osnutek) indatum oddaje osnutka mentorju.

Mentor posreduje študentu pisne napotke zaspremembe in dopolnitve najkasneje v 30-ihdneh po prejemu osnutka diplomskega dela. Pritem upošteva 1. in 2. tocko opomnika iz obrazcaDipl. 4 in tehnicne zahteve iz obrazca Dipl. 3.

Študent odda (zadnji) osnutek diplomskegadela v referat za študentske zadeve, ki opravipresojo tehnicne ustreznosti diplomskega dela,strokovni delavec v knjižnici pa doloci UDK vr-stilec (Obr. Dipl. 3). Referat najkasneje v 14-ih dneh posreduje mentorju izpolnjen obrazec

Dipl. 3, študentu pa poleg obrazca tudi predlo-ženi osnutek diplomskega dela. Študent odpraviugotovljene pomanjkljivosti in v referat odda trimehko vezane izvode diplomskega dela.

Mentor v 10-ih dneh po prejemu mehko veza-nega izvoda diplomskega dela izdela porocilo odiplomskem delu (Obr. Dipl. 4), ga odda v referatza študentske zadeve in predlaga clane komisijeter datum zagovora.

12. clen

Ce študent med izdelovanjem diplomskega delaugotovi, da sodelovanje z mentorjem ni vec mo-goce, pisno (Obr. Dipl. 2b) zaprosi dekana, najimenuje drugega mentorja.

Od mentorstva lahko odstopi tudi mentor alisomentor, ce ugotovi, da sodelovanje s študen-tom ni vec mogoce. Mentor praviloma odstopi odmentorstva, ce ugotovi, da študent tudi v tretjemosnutku diplomskega dela ni upošteval njegovihpriporocil.

O upravicenosti zamenjave odloci dekan naj-kasneje v 15-ih dneh. V tem primeru se celotenpostopek izbire teme ponovi.

Med izdelovanjem diplomskega dela je možnanajvec ena menjava mentorja ali somentorja.

13. clen

Ce študent med izdelovanjem diplomskega delazaradi pomembnih in nepredvidenih okolišcinugotovi, da ga ne more izdelati, lahko prosi zaodstop od odobrene teme diplomskega dela.

Utemeljeno prošnjo za odstop (Obr. Dipl. 2a)obravnava mentor z dekanom v 15-ih dneh. Cedekan odstop od že odobrene teme diplomskegadela odobri, sme študent prijaviti novo temo. Vtem primeru se celoten postopek izbire teme po-novi.

Študent sme najvec enkrat prositi za odstopod odobrene teme diplomskega dela.

V. Obseg in oblika diplomskega dela

14. clen

Diplomska naloga (brez prilog) na dodiplomskemštudijskem programu obsega praviloma 3–4 av-torske pole (90.000–120.000 znakov) oziromado 60 strani.

Specialisticna naloga (brez prilog) na podi-plomskih študijskih programih obsega praviloma4–6 avtorskih pol (120.000–180.000 znakov)oziroma do 90 strani.

15. clen

Struktura diplomskega dela:


Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tKop

er• Naslovna stran diplomskega dela je izde-lana v skladu s Prilogo 2 k tem pravilom; pritem mora biti naslov diplomskega dela ra-zumljiv, jedrnat in ne daljši kot 48 crk, brezimena obravnavane organizacije.

• Povzetek v slovenskem in angleškem jeziku(80–100 besed) in kljucne besede v slo-venskem in angleškem jeziku (5–10 kljuc-nih besed).

• Zahvala ni obvezna sestavina.• Kazalo olajšuje bralcu pregled nad vsebino

diplomskega dela, vsebuje navedbo poglavijin podpoglavij s stranmi.

• Kazalo slik in tabel; številke in naslove slikin tabel z navedbo strani.

• Opredelitev najpogostejših okrajšav (ni ob-vezna sestavina, zaradi preglednosti vsebinese izogibajte velikemu številu okrajšav).

• Uvod (pribl. 5% diplomskega dela) obsegarazširjene navedbe dispozicije (opredelitevobravnavane zadeve, smoter in cilji diplom-skega dela, predpostavke in omejitve obrav-navanja, predvidene metode obravnavanjain kratek opis poglavij). Uvod diplomskegadela, ki je sestavina diplomskega projekta,obsega tudi kratko opredelitev tega projektain umestitev diplomskega dela vanj.

• Teoreticna izhodišca (pribl. 30–60% ob-sega diplomskega dela): pregled izbranihkonceptov, modelov in metod za obravnava-nje izbrane zadeve.

• Aplikativni del (pribl. 60–30% obsega di-plomskega dela) obsega analizo obravna-vane zadeve in snovanje predlaganih ukre-pov; ce obsega obdelava zadeve vec pogla-vij, lahko vsako obsega teoreticna izhodišcain uporabni del.

• Zakljucek (pribl. 5% diplomskega dela)je povzetek najpomembnejših ugotovitev izobravnavane zadeve, tudi glede na cilje, za-stavljene v uvodu diplomskega dela.

• Seznam literature in seznam virov obsegataliteraturo in vire, ki jih je študent uporabilpri izdelovanju diplomskega dela in jih tudinavajal v besedilu. Viri lahko obsegajo tudiseminarske naloge, ki jih je študent izdelalv casu študija.

• Kazalo prilog, na katere se študent v di-plomskem delu sklicuje in priloge.

16. clen

Diplomsko delo je pokoncnega formata A4 intrdo vezano.

Diplomsko delo je izdelano z urejevalnikombesedila in drugimi programskimi orodji.

Platnice in naslovna stran:• platnice so modre;• vsebino in obliko besedila na platnicah in

hrbtišcu kaže Priloga 1;• vsebino in obliko naslovne strani kaže Pri-

loga 2.

17. clenGlede tehnicnih in oblikovnih vidikov diplom-skega dela študent uporablja Tehnicna navodilaza oblikovanje diplomske in specialisticne na-loge ter Osnovne napotke za rabo znanstvenegaaparata.

Za oblikovno in slovnicno cistost diplomskegadela je odgovoren študent.

Omejena odstopanja od pravil iz 14. in 15.clena teh Pravil lahko dovoli mentor diplomskegadela.

VI. Predložitev diplomskega dela za zagovor18. clen

Pred zagovorom odda študent v referat za štu-dentske zadeve tri mehko vezane izvode diplom-skega dela. Ce je diplomsko delo sestavni del di-plomskega projekta, študent odda še en izvod zakoordinatorja.

Študent predloži trdo vezan izvod diplomskegadela v skladu s 33. clenom teh pravil.

19. clenŠtudent skupaj s predpisanimi mehko vezanimiizvodi diplomskega dela odda še obrazec Oddajadiplomskega dela in izjava o avtorstvu (Obr. Dipl.5) ter potrdilo o poravnanih obveznostih do knji-žnice FM.

20. clenŠtudent mora oddati diplomsko nalogo najka-sneje v 6-ih mesecih in specialisticno nalogo naj-kasneje v 9-ih mesecih po potrditvi teme diplom-skega dela, sicer mora prositi za podaljšanje rokaza izdelavo diplomskega dela.

O podaljšanju za najvec 6 mesecev odloca de-kan na predlog mentorja. Podaljšanje nad 6 me-secev lahko odobri senat na osnovi utemeljenihrazlogov.

VII. Zagovor diplomskega dela21. clen

Študent zagovarja diplomsko delo pred komisijoza zagovor diplomskega dela.

Na dodiplomskem študiju ima komisija triclane, in sicer: predsednika, mentorja in še

Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tK

oper


enega clana. Vsaj dva clana komisije sta viso-košolska ucitelja, tretji pa je lahko visokošolskisodelavec.

Na podiplomskem študiju ima komisija triclane – visokošolske ucitelje, in sicer: predse-dnika, mentorja in še enega clana.

Ce ima študent somentorja, je somentor tre-tji clan komisije. Mentor ali somentor študentane more biti predsednik komisije za zagovor di-plomskega dela.

22. clen

Zagovori diplomskih del, oddanih do vkljucno za-dnjega dne v mesecih od avgusta do maja, sopraviloma v naslednjem mesecu. Datum zago-vora uskladi referat za študentske zadeve s clanikomisije.

23. clen

Na podlagi prejetega obrazca Dipl. 4: Porocilomentorja o diplomskem delu dekan FM izdasklep o imenovanju komisije za zagovor diplom-skega dela in zapis o diplomi ter datum zagovora.

Referat za študentske zadeve posreduje štu-dentu vabilo najmanj 7 dni pred zagovorom. Ob-vestilo o zagovoru ter Sklep o imenovanju ko-misije za zagovor diplomskega dela in zapis odiplomi dostavi clanom komisije, pri diplomskihprojektih pa tudi koordinatorju.

Clanom komisije dostavi tudi mehko vezaneizvode diplomskega dela.

Zagovor je javen in objavljen vsaj 7 dni vna-prej na spletni strani FM.

24. clen

Clani komisije za zagovor oddajo pisna vpraša-nja za kandidata v referat za študentske zadeve.Vprašanja oddajo v štirih izvodih, v zaprti ovoj-nici z napisom »ime in priimek študenta – pre-dlog vprašanj za zagovor«.

25. clen

Pred zagovorom komisija na podlagi dokumenta-cije na zaprti seji ugotovi, ali so podani vsi pogojiza zagovor, in odloci o zacetku zagovora.

Dokumentacija za zagovor vsebuje:• obrazec Dipl. 5: Oddaja diplomskega dela

in izjava o avtorstvu,• obrazec Dipl. 4: Porocilo mentorja o diplom-

skem delu,• obrazec Dipl. 3: Presoja tehnicne ustrezno-

sti diplomskega dela,• zaprte ovojnice z oznako »ime in priimek

študenta – vprašanja za zagovor«,

• Sklep o imenovanju komisije za zagovor di-plomskega dela in zapis o diplomi.

26. clen

Zagovor diplomskega dela vodi predsednik komi-sije.

Zagovor poteka v slovenskem jeziku oz. v tu-jem jeziku, ce je to odobril senat FM.

27. clen

Zagovor poteka tako, da predsednik najprej pred-stavi študenta in ugotovi, da je študent opra-vil vse po programu dolocene študijske obvezno-sti. V nadaljevanju predsednik pojasni študentupostopek zagovora in najavi temo diplomskegadela.

Študent predstavi svoje diplomsko delo (pribli-žno 15 minut). Za ucinkovito predstavitev lahkouporablja razlicne tehnicne pripomocke.

Po predstavitvi poda mentor mnenje o diplom-skem delu.

Clani komisije zastavijo kandidatu vprašanja.Študent nato odgovarja na prejeta in morebitnadopolnilna vprašanja clanov komisije.

Zagovor traja do 45 minut.

28. clen

Po zagovoru komisija na zaprti seji doloci ocenodiplomskega dela. Predsednik komisije študentusporoci oceno in poda tudi kratko obrazložitevocene. Nato razglasi pridobljeni strokovni naslovin s priložnostnim nagovorom zakljuci zagovor.

VIII. Ocenjevanje

29. clen

Komisija oceni diplomsko delo z eno izmed ocen:odlicno (10), prav dobro (9), prav dobro (8), do-bro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).

Pri ocenjevanju komisija upošteva:• kakovost diplomskega dela glede na kriterije

iz 4. clena teh Pravil,• kakovost predstavitve diplomskega dela in• kakovost odgovorov na zastavljena vpraša-

nja.Ce clani komisije ne dosežejo soglasja o oceni,

se v posebnem zaznamku v zapisniku zapiševzroke nesoglasja. Ce je nesoglasje vezano le navišino ocene in ne na pozitivno opravljen zagovordiplomskega dela, potem predsednik komisijesporoci študentu, da je uspešno opravil zagovor,o oceni pa bo obvešcen v naslednjih 15-ih dneh.

Dekan skupaj s predsednikom komisije odlocao nadaljnjih postopkih za uskladitev višine ocenediplomskega dela v naslednjih 7-ih dneh.


Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tKop

er30. clen

Ce komisija ugotovi v diplomskem delu pona-vljajoce se napake (npr. pravopis, navajanje li-terature ipd.), ki ne vplivajo bistveno na vsebino,lahko zagovor diplomskega dela pogojno sprejmein od kandidata zahteva, da diplomsko delo do-polni oz. odpravi napake. Zahtevane spremembezabeleži v zapisniku zagovora.

Popravljeno delo odda študent v referat za štu-dentske zadeve najkasneje v 30-ih dneh po za-govoru, sicer se zagovor razveljavi.

Predsednik komisije v 7-ih dneh pregleda iz-vedene popravke in dopolni sklep komisije za za-govor.

31. clen

Ce komisija doloci oceno nezadostno (5), pred-sednik komisije v 7-ih dneh obvesti dekana, kina osnovi presoje pisne dokumentacije (Dipl. 4,Sklep o imenovanju komisije za zagovor diplom-skega dela in zapis o diplomi, diplomsko delo)odloci, ali sme kandidat dopolniti/popraviti di-plomsko delo ali kandidat prijavi drugo temo.

Študent sme v casu študija najvec dvakrat pri-stopiti k zagovoru diplomskega dela.

32. clen

Ce se kandidat ne strinja z oceno, lahko podapisni ugovor najkasneje v 8-ih dneh po zagovoru.Pisni ugovor z obrazložitvijo odda dekanu.

Pritožba se rešuje skladno z 32. clenom Pra-vilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja štu-denta in Statutom.

IX. Predložitev koncnega diplomskega dela,zacasno potrdilo o koncanem študiju in

podelitev diplom

33. clen

V 14-ih dneh po uspešno opravljenem zagovoruodda študent v referat za študentske zadeve trdovezan izvod diplomskega dela.

Ce komisija za zagovor diplomskega dela odštudenta zahteva, da dopolni diplomsko delo oz.odpravi napake, študent predloži trdo vezan iz-vod diplomskega dela v skladu s 30. clenom tehpravil.

34. clen

FM izda študentu zacasno potrdilo o diplomira-nju, ko študent odda trdo vezan izvod diplom-skega dela v referat za študentske zadeve.

35. clen

Slovesna podelitev diplom je praviloma enkrat le-tno. Datum doloci Senat FM kot sestavni del štu-dijskega koledarja.

X. Evidence o študentu in diplomskem delu

36. clen

Referat za študentske zadeve vodi o vsakem di-plomskem delu mapo, ki vsebuje obrazce odDipl. 1 do Dipl. 5 s prilogami, Sklep o imenova-nju komisije za zagovor in zapis o diplomi.

37. clen

Trdo vezan izvod diplomskega dela referat opremiz žigom in datumom zagovora diplomskega delater ga predloži knjižnici.

XI. Koncne dolocbe

38. clen

Obrazci in priloge, ki se uporabijo v postopku pri-prave diplomskega dela, so priloga teh pravil inso dostopni tudi na spletni strani FM.

39. clen

Spremembe in dopolnitve pravilnika, sprejete na6. seji senata dne 4. 7. 2003 in 7. seji dne 2.9. 2003, pricnejo veljati in se uporabljajo od 1.10. 2003.

40. clen

Pravila se objavi na oglasni deski FM.


Priloge:• Obr. Dipl. 1a: Prijava teme diplomskega

dela• Obr. Dipl. 1b: Dispozicija diplomskega pro-

jekta• Obr. Dipl. 2a: Odstop od odobrene teme di-

plomskega dela• Obr. Dipl. 2b: Sprememba mentorja ozi-

roma somentorja diplomskega dela• Obr. Dipl. 3: Presoja tehnicne ustreznosti di-

plomskega dela• Obr. Dipl. 4: Porocilo mentorja o diplom-

skem delu• Obr. Dipl. 5: Oddaja diplomskega dela in iz-

java o avtorstvu• Priloga 1: Platnica in hrbtišce diplomske in

specialisticne naloge• Priloga 2: Naslovna stran diplomske in spe-

cialisticne naloge• Tehnicna navodila za oblikovanje diplomske

in specialisticne naloge

Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tK

oper

82 Pravila o postopku priprave in zagovora Master Thesis

• Osnovni napotki za rabo znanstvenega apa-rata

Na podlagi 21. clena Zakona o visokem šolstvuin 21. clena statuta je Senat Fakultete za mana-gement Koper na 17. seji dne 2. 7. 2002 spre-jel Pravila o postopku priprave Master Thesis inna 6. seji dne 4. 7. 2003 spremembe in dopol-nitve Pravil o postopku priprave Master Thesis:

PRAVILA O POSTOPKU PRIPRAVE INZAGOVORA MASTER THESIS

1. clenŠtudent lahko prijavi temo, ko:

• ima opravljene vse obveznosti iz študijskegaprograma,

• je opravil seminar iz raziskovalnih metod,• pridobi mentorja – visokošolskega ucitelja z

nazivom docent, izredni ali redni profesor(v primeru, da ima študent tudi somentorja,mora ta izpolnjevati enake pogoje kot men-tor),

• pridobi tutorja MMU (dolocenega v franšiznipogodbi ali v skladu s franšizno pogodbo),

• izdela predlog dispozicije.

2. clenŠtudent predloži Referatu za študentske zadeveFM:

• izpolnjeno Prijavo teme diplomskega dela vslovenskem jeziku,

• Dispozicijo Master Thesis v slovenskem inangleškem jeziku v tiskani in e-obliki.

3. clenFM pridobi porocilo mentorja o oceni prijavljeneteme Master Thesis. Komisija za študijske za-deve FM obravnava dispozicijo Master Thesis inporoca senatu. Komisija predlaga clane komisijeza zagovor Master Thesis in predlog posreduje naMMU.

4. clenSenat poda mnenje o predlagani temi, zlasti zvidika usklajenosti predlagane teme s podrocjemštudijskega programa.

5. clenPri oblikovanju Master Thesis študent uporabljaTehnicna navodila za oblikovanje diplomske inspecialisticne naloge in Osnovne napotke za raboznanstvenega aparata ali katerikoli veljaven stilstrokovnega pisanja in oblikovanja tekstov ter na-vodila Manchester Metropolitan University.

6. clen

Študent odda en mehko vezan izvod Master The-sis Referatu za študentske zadeve. Odda tudidodaten izvod povzetka Master Thesis v sloven-skem in angleškem jeziku (vsak povzetek obsegaod 400 do 500 besed v enojnem razmiku), v ti-skani in elektronski obliki.

7. clen

Po opravljenem tehnicnem pregledu Master The-sis študent, po dogovoru z mentorjem, odpravimorebitne pomanjkljivosti in Referatu za štu-dentske zadeve posreduje štiri mehko vezaneizvode Master Thesis.

8. clen

Študent zagovarja Master Thesis pred triclanskokomisijo, ki jo – na predlog FM – imenuje MMU.Komisijo sestavljajo predsednik, mentor in še enclan. Komisija vodi zapisnik in po zagovoru nazaprti seji poda predlog ocene ter doloci rok zaodpravo morebitnih pomanjkljivosti.

9. clen

V (z zapisnikom) dolocenem roku (tri ali šest te-dnov) po uspešno opravljenem zagovoru študentodda tri trdo vezane izvode Master Thesis v Re-ferat za študentske zadeve FM. Komisija za fran-šizo posreduje dokumentacijo o študentu in pre-dlog ocene na University Academic Board MMU.University Academic Board MMU poda koncnooceno Master Thesis, in sicer opravil (pass) ali niopravil (fail).

10. clen

Morebitne pritožbe lahko študent naslovi na Uni-versity Academic Board MMU, v vednost pa tudidekanu FM.

11. clen

Spremembe in dopolnitve Pravil, sprejete na 6.seji senata dne 4. 7. 2003 pricnejo veljati in seuporabljajo do 1. 10. 2003.


Priloge:• Obr. 1: MMU/2003: Prijava teme Master

Thesis• Obr. 2: MMU/2003: Presoja tehnicne ustre-

znosti Master Thesis• Obr. 3: MMU/2003: Izjava o avtorstvu Ma-

ster Thesis• Obr. 4: MMU/2003: Naslovnica dispozicije

Master Thesis

Pravilnik o podeljevanju nagrad 83

Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tKop

er• Obr. 5: MMU/ 2003: Naslovnica MasterThesis

Na podlagi 21. clena Zakona o visokem šolstvuin 21. clena statuta je Senat Fakultete za ma-nagement Koper na 19. seji dne 12. 11. 2002sprejel:

PRAVILNIK O PODELJEVANJU NAGRADŠTUDENTOM IN DIPLOMANTOM FAKULTETE

ZA MANAGEMENT KOPER

1. clen

Ta pravilnik doloca vrsto nagrad ter postopek zaobravnavo in izbor ter slovesno razglasitev naj-uspešnejših študentov in diplomantov Fakulteteza management Koper (v nadaljevanju: FM).

2. clen

FM podeljuje vsako leto naslednje nagrade za do-sežke študentov v preteklem študijskem letu:

1. najuspešnejšemu študentu v 1., 2. in 3. le-tniku na dodiplomskem rednem študiju,

2. za najboljša diplomska dela na dodiplom-skem in podiplomskem študiju,

3. za dosežke na podrocju raziskovalne dejav-nosti,

4. za dosežke na podrocju organiziranja obštu-dijskih dejavnosti.

3. clen

Razpis za nagrade za tekoce študijsko leto sprej-me dekan v mesecu juniju. Razpis se objavi naoglasni deski FM.

4. clen

Nagrade iz 2. clena prejmejo študenti, ki jih ssklepom potrdi dekan. Sklep dekana je dokoncenin se objavi na oglasni deski FM.

Dekan odloci na podlagi predlogov, ki jih zaposamezne nagrade iz 2. clena pripravijo in ute-meljijo:

1. Komisija za izbor najuspešnejših rednih štu-dentov 1., 2. in 3. letnika za kandidate iz 1.tocke,

2. Komisija za izbor najboljših diplomskih delza kandidate iz 2. tocke,

3. Komisija za znanstvenoraziskovalno delo zakandidate iz 3. tocke,

4. Študentski svet za kandidate iz 4. tocke.

5. clen

Vsak nagrajeni študent prejme pisno listino – pri-znanje FM in denarno nagrado.

Priznanji prejmeta tudi mentor in somentorštudentu pri diplomskem delu oziroma mentorpri raziskovalnem delu.

O višini nagrade odloca – na predlog direktorja– Upravni odbor FM, in sicer za vsako študijskoleto posebej, najkasneje do 31. maja za tekoceštudijsko leto.

Sredstva za nagrade zagotovi FM iz neprora-cunskih virov.

6. clen

Za izvrševanje Pravilnika o podeljevanju nagradštudentom in diplomantom Fakultete za mana-gement Koper (v nadaljevanju: Pravilnik) je za-dolžena Služba za študijske zadeve.

Kandidati in predlagatelji za nagrade

Nagrade študentom iz 1. tocke 2. clena

7. clen

Za nagrado iz 1. tocke 2. clena so lahko pre-dlagani študenti rednega dodiplomskega študij-skega programa, ki imajo opravljene vse študij-ske obveznosti za predhodn/i/e letnik-e in dose-gajo nadpovprecne rezultate na študijskem po-drocju.

Predlagatelji kandidata za nagrado so lahkovisokošolski ucitelji in sodelavci, Študentski svetali skupina najmanj petih študentov.

Nagrade za najboljša diplomska dela iz 2.tocke 2. clena

8. clen

Za nagrado iz 2. tocke 2. clena so lahko predla-gani diplomanti dodiplomskih in podiplomskihštudijskih programov, ki so diplomirali v prete-klem študijskem letu.

Predlagatelj kandidata za nagrado je Komisijaza zagovor diplomskega dela.

Nagrada za dosežke na podrocju raziskovalnedejavnosti iz 3. tocke 2. clena

9. clen

Za nagrado iz 3. tocke 2. clena so lahko predla-gani vsi študenti FM.

Predlagatelji kandidata za nagrado so lahko:mentor študentu pri raziskovalni nalogi, prode-kan za raziskovalno dejavnost ali predstojnik In-stituta FM za raziskovanje v managementu.

Nagrada za dosežke na podrocju organiziranjaobštudijskih dejavnosti iz 4. tocke 2. clena

Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tK

oper

84 Pravilnik o podeljevanju nagrad

10. clen

Za nagrado iz 4. tocke 2. clena so lahko predla-gani vsi študenti FM.

Predlagatelj kandidata za nagrado je Študent-ski svet.

Postopek oddaje vloge

11. clen

Predloge kandidatov za nagrade iz 1. tocke 2.clena oddajo predlagatelji v Službo za študij-ske zadeve do 15. oktobra za preteklo študijskoleto. Predloge oddajo v zaprti ovojnici s pripisom:»Vloga za nagrado FM – najuspešnejši študent«.

Predlog sestavlja obrazec Prijava kandidata zanajuspešnejšega študenta FM (Obr. PN 1) z ob-razložitvijo.

12. clen

Predlog kandidata za nagrado iz 2. tocke 2.clena clani Komisije za zagovor diplomskega delaoznacijo na Zapisu o diplomi.

Predsednik Komisije za zagovor diplomskegadela pripravi utemeljitev predloga in utemeljitevnajkasneje v sedmih dneh po zagovoru posredujev Referat za študentske zadeve. Utemeljitev po-stane sestavni del zapisnika.

13. clen

Predloge kandidatov za nagrado iz 3. tocke 2.clena oddajo predlagatelji v Službo za študij-ske zadeve do 5. oktobra za preteklo študijskoleto. Predloge oddajo v zaprti ovojnici s pripisom:»Vloga za priznanje in nagrado FM – za dosežkena podrocju raziskovalne dejavnosti«.

Predlog sestavlja obrazec Prijava kandidata zanagrado za raziskovalno delo (Obr. PN 2) s prilo-gami.

14. clen

Predloge kandidatov za nagrado iz 4. tocke 2.clena odda predlagatelj v Službo za študijske za-deve do 25. oktobra za preteklo študijsko leto.Predlog odda v zaprti ovojnici s pripisom: »Vlogaza priznanje in nagrado FM – za dosežke na po-drocju organiziranja obštudijskih dejavnosti«.

Dokumentacija vkljucuje utemeljitev, iz katereso razvidni izjemni dosežki študenta na podro-cjih, ki spodbujajo pestrost in kakovost študent-skega življenja in so obenem pomembna za ra-zvoj FM.

Postopek izbire kandidatov za priznanjein nagrade

Nagrade študentom iz 1. tocke 2. clena

15. clen

Predloge kandidatov za nagrade iz 1. tocke 2.clena obravnava Komisija za izbor najuspešnej-ših rednih študentov 1., 2. in 3. letnika (v nada-ljevanju Komisija), ki jo imenuje dekan z razpi-som.

Komisija ima sedem clanov – tri predstavnikeštudentov in štiri visokošolske ucitelje/sodelavceFM. Predstavniki študentov so: predsednik Štu-dentskega sveta, predsednik Društva študentovFM (v nadaljevanju: ŠTORM), tretjega clanapa predlaga Študentski svet. Predstavniki šoleso: prodekan za izobraževanje, prodekan zaznanstveno-raziskovalno dejavnost, dva clana paimenuje dekan izmed zaposlenih pedagoških de-lavcev.

Komisija je imenovana za tekoce študijskoleto. Komisija glasuje z vecino glasov prisotnihclanov. Komisija obravnava le popolne predloge.

Komisija na podlagi prejetih predlogov opraviizbor in do 10. novembra odda utemeljen pre-dlog v Službo za študijske zadeve.

Nagrade za najboljša diplomska dela iz 2.tocke 2. clena

16. clen

Predloge kandidatov za nagrade iz 2. tocke 2.clena obravnava Komisija za izbor najboljšihdiplomskih del (v nadaljevanju Komisija), ki joimenuje dekan z razpisom.

Dokumentacijo o kandidatih za nagrado iz 2.tocke 2. clena posreduje Referat za študentskezadeve do 10. oktobra Službi za študijske za-deve. Dokumentacija vkljucuje: sklep o imenova-nju komisije za zagovor diplomskega dela, poro-cilo mentorja o diplomskem delu, zapis o diplomiter utemeljitev predloga, skladno z 12. clenomtega pravilnika.

Komisija je imenovana za tekoce študijskoleto.

Komisija obravnava le popolne predloge. Ko-misija na podlagi prejete dokumentacije opraviizbor in do 10. novembra posreduje utemeljenpredlog v Službo za študijske zadeve.

Nagrade za dosežke na podrocju raziskovalnedejavnosti iz 3. tocke 2. clena

17. clen

Predloge kandidatov za nagrado iz 3. tocke 2.clena obravnava Komisija za znanstvenorazisko-

Pravilnik o podeljevanju nagrad 85

Pra

viln

ikiF

akul

tete

zam

anag

emen

tKop

ervalno delo (v nadaljevanju Komisija), ki jo ime-nuje senat.

Komisija obravnava le popolne predloge. Ko-misija na podlagi prejete dokumentacije opraviizbor in do 25. oktobra posreduje utemeljen pre-dlog v Službo za študijske zadeve.

Slovesna podelitev priznanj in izplacilo nagrad18. clen

Slovesna podelitev priznanj nagrajenim študen-tom je enkrat na leto, praviloma v novembru,skupaj s slovesno podelitvijo diplom. Datum do-loci senat FM s študijskim koledarjem.

Priznanja podeli dekan FM.

19. clenIzplacilo nagrad se izvrši na podlagi sklepa de-kana o izboru kandidata za posamezno nagradoiz 2. clena.

Prehodne dolocbe20. clen

Ta pravilnik zacne veljati, ko ga potrdi senat. Stem preneha veljati Pravilnik o podeljevanju pri-znanj in nagrad najuspešnejšim študentom naVŠM, ki ga je sprejel senat na 7. seji dne 26.6. 2001.


Priloge:• Obr. PN 1/2003: Prijava kandidata za naju-

spešnejšega študenta FM• Obr. PN 2/2003: Prijava kandidata za pri-

znanje in nagrado za dosežke na podrocjuraziskovalne dejavnosti

Študentski besednjak

absolvent Tisti študent, ki je uspešno koncal za-dnji letnik študija ter ga obicajno caka šenekaj izpitov in diplomsko delo. Status ab-solventa je v študentovski hierarhiji najvišjiin od vseh zaželeni status, ki traja eno leto.V tem casu uživanja in razgledovanja po ra-znih zaposlitvah ali nadaljnjem študiju moraabsolvent opraviti prej omenjene obveznosti.

akademik Clan najvišje znanstvene in umetni-ške ustanove, pri nas Slovenske akademijeznanosti in umetnosti. Akademik je bil vca-sih tudi sinonim za študenta. Pridevnik aka-demski ima lahko vec pomenov: univerzite-tni, strogo strokoven, znanstven, nanašajocse na akademijo ali nekatere tako poimeno-vane šole.

akademska cetrt Cetrturna zakasnitev zacetkapredavanj, ki si jo ponekod v visokem šol-stvu po tradiciji lahko privošci ucitelj.

akademski naslovi Glej strokovni in znanstveninaslovi.

akademski nazivi Akademski nazivi visokošol-skih uciteljev so: redni profesor, izredni pro-fesor, docent, višji predavatelj in predavatelj.Nazivi visokošolskih sodelavcev so: asistent,ucitelj vešcin, strokovni sodelavec, višji stro-kovni sodelavec in strokovni svetnik. Naziviznanstvenih sodelavcev so: znanstveni so-delavec, višji znanstveni sodelavec in znan-stveni svetnik. Glej visokošolski ucitelji; vi-sokošolski sodelavci; znanstveni sodelavci.

akademski zbor Organ, ki ga sestavljajo vsi vi-sokošolski ucitelji, znanstveni sodelavci invisokošolski sodelavci. Pri njegovem delu so-delujejo tudi predstavniki študentov, ki tvo-rijo petino vseh clanov akademskega zbora.Clani akademskega zbora izvolijo clane se-nata, senatu predlagajo kandidate za de-kana, obravnavajo porocilo o delu visoko-šolskega zavoda ter dajejo druge predlogein pobude senatu. Pristojnosti akademskegazbora so opredeljene v Zakonu o visokemšolstvu, nacin sodelovanja študentov pa vstatutu visokošolskega zavoda.

asistent Visokošolski sodelavec, ki bo nekocprofesor, zaenkrat pa je njegov pomocnik.Obicajno izvaja vaje. Študenti najveckratlaže pristopijo k njemu kot k profesorju, zatopogosto pomaga pri razreševanju študijskihin ostalih težav. Asistent mora imeti vsaj vi-soko izobrazbo.

boni za prehrano Boni, ki študentom omogo-cajo poceni prehrano med študijem. Vsakredni študent z veljavnim statusom in izre-dni študent, ki ni zaposlen oziroma ni prija-vljen kot iskalec zaposlitve, lahko vsak me-sec kupi toliko bonov, kolikor je delovnih dniv mesecu. Vec informacij o nakupu bonovdobijo študenti v društvu ŠTORM. Glej po-glavje Organiziranost študentov.

bruc Študent od vpisa v prvi letnik študija dobrucovanja; po nekaterih opredelitvah pa vsedo vpisa v drugi letnik.

brucovanje To je lahko slovesen sprejem bru-cov v študentovsko skupnost, kjer navadnoštudenti najvišjega letnika brucom pripravijorazne obrede. Pogosto pa je brucovanje leprvi študentski žur v zacetku šolskega leta,kjer pride do spoznavanja med zelenimi inzrelimi študenti.

COBISS/OPAC Akronima za Cooperative OnlineBibliographic System & Services ter OnlinePublic Access Catalogue. COBISS je neka-kšna virtualna knjižnica Slovenije. SistemCOBISS/OPAC pa omogoca online dostop dobaz podatkov in katalogov prek dvesto knji-žnic v Sloveniji ter informacij o dostopnostiknjižnega in neknjižnega gradiva v posame-zni knjižnici. To prakticno pomeni, da ti nitreba vec odhajati v knjižnico zaradi brskanjamed porumenelimi listki v njenih katalogih,saj to lahko pocneš kar v domacem naslo-njacu s pomocjo racunalnika na zvezi, ceobišceš spletno stran http://cobiss.izum.si/in tam klikneš na napis COBISS/OPAC – ka-talogi in baze podatkov v levem stolpcu alina globus v napisu COBISS na sredini sple-tne strani.

citalnica Prostor, ki je obicajno v bližini knji-žnice in kjer lahko študenti zapolnijo luknjev urniku, tako da v miru in tišini prebirajostrokovne ali drugacne revije in casopise tersi ogledujejo knjige.

dekan Eden od visokošolskih uciteljev, ki je iz-voljen v predstojnika visokošolskega zavoda.Kot strokovni vodja se ukvarja predvsem spedagoško in raziskovalno dejavnostjo šole.Pogosto ima dekan ob strokovni tudi poslo-vodno vlogo, ki je ponekod dodeljena direk-torju visokošolskega zavoda. Glej tudi direk-tor.

diferencialni izpit Izpit, ki ga študent opravlja

86


Štud

ents

kibe

sedn

jakpri prehodu iz enega v drugi študij. Na-

men diferencialnih izpitov je vsebinsko do-polniti študentovo predznanje iz njegovegaprejšnjega študijskega programa in ga s tegavidika izenaciti z ostalimi študenti namemb-nega študijskega programa.

diploma Javna listina, uradni dokument, ki po-trjuje, da je študent zakljucil študij dolocenesmeri, ter oznacuje njegovo izobrazbo in po-deljeni strokovni oziroma znanstveni naslov.

diplomsko delo Najobsežnejše visokošolskostrokovno delo, ki ga študent izdela ob za-kljucku študija in ki mu ob opravljenih vsehostalih obveznostih omogoca pridobitev di-plome.

direktor Poslovodni organ visoke strokovne šole,fakultete ali umetniške akademije. Poslovo-dna vloga direktorja in strokovna vloga de-kana sta lahko združeni v eni osebi, navadnodekanu. Glej tudi dekan.

disciplinska odgovornost študentov Študentiso lahko disciplinsko odgovorni, ce kršijodolžnosti, ne izpolnjujejo obveznosti in na-merno ali iz malomarnosti povzrocijo ma-terialno škodo ipd. Za kršitve razlicne težeso predvideni razlicno strogi ukrepi: opomin,ukor in izkljucitev. Disciplinsko odgovornostter pravice in dolžnosti študentov v disci-plinskem postopku natancneje doloca statutvisokošolskega zavoda.

docent Glej visokošolski ucitelj.dodiplomski študij Študij po študijskem pro-

gramu, ki omogoca pridobitev visoke stro-kovne ali univerzitetne izobrazbe. Visokestrokovne šole lahko izvajajo le prvega, ostalivisokošolski zavodi pa oba.

doktor Glej strokovni in znanstveni naslovi.fakulteta Visokošolski zavod, ki opravlja pre-

težno znanstveno-raziskovalne in izobraže-valne dejavnosti s podrocij ene ali vec so-rodnih oziroma med seboj povezanih znan-stvenih disciplin ter skrbi za njihov razvoj.Glej tudi visokošolski zavod.

fotokopije Neformalen študijski pripomocek, kiga za zmerno ceno omogocajo sodobni fo-tokopirni stroji. S fotokopiranjem si lahkopriskrbimo teže dosegljivo študijsko gradivo.Fotokopiranje tujih študijskih izpiskov ali za-piskov s predavanj je eticno že bolj vpra-šljivo. Vcasih pa je fotokopiranje že kršenjeavtorskih pravic, ko denimo fotokopiramovso knjigo ali njen obsežen del. Zmožnostifotokopirnih strojev študente spodbujajo tudik nedovoljeni uporabi pomanjšanih fotokopij

(plonkov) med izpitom, kar je seveda težjakršitev izpitnega reda.

govorilne ure Govorilna ali pogovorna ura je ti-sti cas, ko je ucitelj v kabinetu na razpolagoštudentom, ter obenem sodelovanje meduciteljem in študenti, do katerega prihajav tem casu. Študenti prihajajo po razne na-svete v zvezi s študijem, na akademski kle-pet, išcejo odgovore na vprašanja. Ce izdelu-jejo seminarsko nalogo, od ucitelja pricaku-jejo mnenje in usmerjanje. Lahko si ogledajoocenjeno izpitno nalogo. Govorilne ure so pri-ložnost za osebni stik z uciteljem, vendar seštudenti za krajše informacije lahko oglasijotudi prek telefona ali elektronske pošte (upo-raba elektronske pošte seveda ni omejenana cas govorilnih ur). Govorilne ure so ob-javljene na oglasni deski in na spletni straniFM.

habilitacija Postopek pridobivanja akademske-ga naziva. Glej akademski nazivi.

indeks Knjižica s študentovimi podatki in nje-govo sliko, kjer so navedeni vsi predmeti, kijih študent obiskuje v vpisanem letniku, terinskripcije in frekvence pri teh predmetih.Pred spremembami Zakona o visokem šol-stvu je bil indeks edini uradni dokument, skaterim je študent izkazoval svoj status, za-tem pa je uradni dokument postala študentaštudentska izkaznica. Glej študentska izka-znica.

izpis Študent, ki se želi izpisati iz študijskegaprograma FM, odda vlogo v referat za štu-dentske zadeve, na podlagi katere mu referatizda izpisnico. Zapadle obroke šolnine moraštudent poravnati, nezapadle obroke šolninepa se študentu odpiše.

izpit Najpogostejši nacin preverjanja študento-vega doseganja ucnih ciljev na visokošol-skem študiju. Osnovni obliki sta pisni inustni izpit. Nacin prijave in odjave k izpi-tom, potek izpitov ipd. doloca Pravilnik opreverjanju in ocenjevanju znanja študenta.

izpitni rok Datum, ko je predvideno opravljanjepredmetnega izpita. Redni izpitni roki so vizpitnih obdobjih, torej med semestralnimi(zimskimi) pocitnicami ter junija in septem-bra. Za izredne študente so organizirani tudiizpitni roki izven izpitnih obdobij. Glej tudiizpitno obdobje.

izpitno obdobje Del študijskega leta, ki je na-menjen opravljanju izpitov ob rednih izpitnihrokih. Glej izpitni rok.

izredni profesor Glej visokošolski ucitelj.

Štud

ents

kibe

sedn

jak

88 Študentski besednjak

izredni študent Študenti, ki so praviloma zapo-sleni, zato so zanje posebej organizirana natretjino skrcena predavanja in vaje (obicajnoob koncu tedna). Glej tudi poglavje Organizi-ranost študija.

katedra Enota urejenosti na visokošolskem za-vodu, ki glede na pedagoška in znanstveno-raziskovalna merila združuje sorodna pred-metna podrocja v okviru enega ali vec študij-skih programov. Tako se v katedri povezujejotudi nosilci predmetov, ki sodelujejo pri izde-lovanju in usklajevanju ucnih nacrtov pred-metov. Na celu vsake katedre je njen pred-stojnik.

kolokvij Nacin sprotnega preverjanja doseganjaucnih ciljev na visoki šoli in fakulteti. Ne-kateri ucitelji med študijskim procesom or-ganizirajo enkratno ali veckratno delno pre-verjanje v obliki kolokvijev. Kolokviji pogostozajemajo ucno snov z vaj. Vcasih so kolo-kviji zgolj motivacijske in informativne na-rave, vcasih so pozitivni kolokviji pogoj zapristop k izpitu, vcasih prispevajo k izpitnioceni, vcasih pa je mogoce zgolj s sprotnimikolokviji priti do koncne ocene predmeta.Kolokviji tako razbremenijo študente pred iz-pitnim obdobjem.

komisija za študentske zadeve Stalna triclan-ska komisija, ki jo imenuje senat. Ukvarjase s prošnjami študentov za vpis v višji le-tnik oz. ponavljanje letnika, obravnava insprejema sklepe o ugovorih študentov in re-šuje druge študentske zadeve. Clan komisijeje tudi predstavnik študentov. Pri delu ko-misije sodeluje vodja referata za študentskezadeve.

komisija za študijske zadeve je stalna triclan-ska komisija, ki jo imenuje senat. Sestavljajojo trije visokošolski ucitelji, pri delu komisijepa sodeluje tudi vodja službe za študijske za-deve. Komisija podaja mnenje in predloge oštudijskih programih, svetuje kandidatom vpostopku habilitacije, obravnava ugotovitvein priporocila študentskega sveta ipd.

komisijski izpit Ce študent v treh poskusih neopravi izpita pri predmetu, lahko v nasle-dnjem poskusu zaprosi za opravljanje komi-sijskega izpita. Študentovo doseganje ucnihciljev predmeta v tem primeru preverja komi-sija dveh visokošolskih uciteljev, ki jo ime-nuje dekan. Cetrto in nadaljnja opravljanjaizpita pri istem predmetu mora študent pla-cati.

kreditni sistem študija Sistem študija, ki je uve-

ljavljen v ameriškem šolskem sistemu in sev zadnjih letih uveljavlja v evropskem pro-storu, vpeljuje pa se tudi v slovenski vi-sokošolski sistem. Osnova zanj so s kredi-tnimi tockami ovrednoteni posamezni pred-meti v predmetniku študijskega programa.Vsak predmet ima doloceno število (kredi-tnih) tock, celoten študijski program pa imadoloceno skupno število tock. Študent priopravljanju obveznosti predmetov tako na-bira predpisane tocke, najprej v okviru posa-meznega letnika študija in koncno v okvirucelotnega študijskega programa. To omogocanaslednje: študent lahko glede na lastnazanimanja in študijska nagnjenja v študij-skem programu do neke mere izbira pred-mete, ki mu bodo prinesli potrebno številotock; študent lahko dolocene predmete iz-bere tudi med drugimi študijskimi programiin jih opravi na drugih visokošolskih zavodih;študent lahko opravi celoten letnik na viso-košolskem zavodu v tujini. Kreditni sistemštudija torej omogoca izbirnost, prehodnostv nacionalnem sistemu, mobilnost med sis-temi in primerljivost predmetov in študijskihprogramov.

letnik Ena od zaporednih in zaokroženih sto-penj študija v študijskem programu na vi-sokošolskem zavodu (prvi, drugi itd. letnik).Tudi izraz za vse študente, ki so hkrati vpi-sani na eni od takih stopenj. Za napredova-nje v višji letnik je treba opraviti doloceneštudijske obveznosti (izpite, prakticno uspo-sabljanje . . . ).

magister Glej strokovni in znanstveni naslovi.mentor Študentov strokovni in pedagoški

usmerjevalec ter svetovalec na dolocenempodrocju. Mentor študenta usmerja denimopri izdelovanju seminarske naloge in diplom-skega dela. Pri slednjem mu lahko svetujetudi somentor, ki je ravno tako ucitelj na vi-sokošolskem zavodu.

nadaljevanje študija Za nekatere zagnane štu-dente je to alternativa zaposlitvi, samozapo-slitvi ali brezposelnosti. Študenti lahko študijnadaljujejo na podiplomskem študiju, takodoma kot v tujini.

nosilec predmeta Visokošolski ucitelj, ki pri-pravi ucni nacrt za dolocen študijski predmetin je odgovoren zanj, organizira in usklajujepotek študijskega procesa ter obicajno tudiizvaja predavanja.

obštudijske dejavnosti Razne dejavnosti, ki sijih med študijem študenti organizirajo sami


Štud

ents

kibe

sedn

jakali jim jih (subvencionirano) organizira štu-

dentska organizacija. Mednje sodijo kulturnein športne dejavnosti, zabava, študentskodelo prek študentskih servisov, izobraževa-nje, mednarodna dejavnost, turizem itd. NaFM so te dejavnosti organizirane v okvirudruštva ŠTORM, na ravni Univerze na Pri-morskem (UP) pa bo za pestro študentskoživljenje v prihodnje skrbela tudi Študentskaorganizacija UP. Glej organiziranost študen-tov; skupnost študentov.

obvezna prisotnost Ena od obveznosti študen-tov, ki jo morajo izpolniti, ce želijo pristopitik izpitu. Obicajno je obvezno sodelovanje nadolocenem deležu vaj predmeta.

oglasna deska Komunikacijski prenosnik medfakulteto in študenti (recimo ji uradna ogla-sna deska) ter med študenti samimi (oglasnadeska študentskega sveta in ŠTORM-a). Spomocjo uradne oglasne deske (ureja jo re-ferat za študentske zadeve) fakulteta sprotiobvešca študente o pomembnih uradnih za-devah, na primer o urnikih, razpisanih izpi-tnih rokih, rezultatih izpitov, sporocilih uci-teljev idr. Na FM funkcijo oglasne deske vsebolj prevzemata spletna stran in Študentskiinformacijski sistem, kjer fakulteta objavljavsa pomembna obvestila za študente. Glejspletna stran FM.

omejitev vpisa Ce število prijavljenih kandida-tov za vpis v študijski program bistveno pre-sega število razpisanih mest, visokošolski za-vod sprejme sklep o omejitvi vpisa. V temprimeru morajo kandidati skozi izbirni po-stopek. Kriteriji za izbiro kandidatov v pri-meru omejitve vpisa, so navedeni v razpisuza vpis, ki mora biti javno objavljen.

organiziranost študentov Študenti se združu-jejo v skupnosti zaradi uresnicevanja naj-razlicnejših skupnih interesov, predvsem se-veda zaradi organiziranja in udeleževanja priobštudijskih dejavnostih. Na razlicnih rav-neh imamo tako bolj ali manj delujoce sku-pnosti študentov: Študentska organizacijaSlovenije, študentske organizacije univerz,študentske organizacije ostalih visokošolskihzavodov, študentske organizacije lokalnihskupnosti (klubi študentov). Glej Študentskaorganizacija Univerze na Primorskem.

pavziranje Ce študent ne izpolnjuje pogojev zanapredovanje v naslednji letnik ali za po-novni vpis v isti letnik, lahko pavzira in sitako odpocije od študijskih naporov. V temcasu nima statusa študenta, lahko pa opra-

vlja manjkajoce izpite in obveznosti. Glej po-novni vpis.

plonkanje Kršitev izpitnega reda, ko študent(skrivaj) pridobiva podatke iz nalašc za topripravljenega strnjenega zapisa (plonka).Širša opredelitev pa zajema še prepisova-nje iz ostalih nepripravljenih in obstojecih,a ravno tako na izpitu nedovoljenih gradiv(ucbenik, zapiski . . . ) ter prepisovanje odostalih študentov. Ravno tako kot ostale kr-šitve izpitnega reda (sodelovanje z ostalimi,motenje . . . ) je plonkanje kaznovano.

pocitnice Študent si med študijskim letom lahkoodpocije med poletnimi in semestralnimioz. zimskimi pocitnicami. Glej poletne po-citnice; semestralne pocitnice.

podiplomski študij Študijski program za prido-bitev specializacije, magisterija ali doktorataznanosti. Visoke strokovne šole lahko izva-jajo le študijske programe za pridobitev spe-cializacije, ostali visokošolski zavodi pa vsetri.

poletne pocitnice Cas med junijskim in sep-tembrskim izpitnim obdobjem, ki torej ob-sega poletna meseca julij in avgust. Uci-telji takrat obicajno ne razpisujejo izpitnihrokov, kar pa ne pomeni, da so poletne po-citnice za vsakogar zares pocitnice. Nekaterise med tem obdobjem zagreto pripravljajona septembrske izpite, drugi pa opravljajostrokovno prakso v organizaciji. Bolj organi-zirani in pridni študenti bodo poletno obdo-bje izkoristili za krajše ali daljše potovanje,izpopolnjevanje v tujini, dodaten zaslužekipd. Glej tudi semestralne pocitnice.

pogojni vpis Nekdanji vpis v višji letnik, ko štu-dent ni izpolnil vseh obveznosti za napredo-vanje v naslednji letnik, imel pa je dovolj teh-tno opravicilo za to. Dovoljen mu je bil vpis vvišji letnik, vendar s pogojem, da je do dolo-cenega roka opravil zaostale obveznosti. NaFM pogojnega vpisa ni. Študent lahko izbiramed ponovnim vpisom in pavziranjem. Re-dni vpis v višji letnik ob neizpolnjenih neka-terih obveznostih je možen le izjemoma. Vtakih primerih študent napiše prošnjo z ute-meljitvijo, jo naslovi na komisijo za študent-ske zadeve, ta pa jo lahko odobri ali ne. Glejpavziranje; ponovni vpis.

ponovni vpis Ponavljanje letnika, ko študent neizpolnjuje pogojev za vpis v naslednji letnik.S tem obdrži status študenta. Študent selahko ponovno vpiše le enkrat, vendar le cepred tem ni bil vpisan na drugem visokošol-

Štud

ents

kibe

sedn

jak


skem zavodu oziroma v drugem študijskemprogramu. V takem primeru lahko študentpavzira. Glej pavziranje.

prakticno usposabljanje Sestavni del visokošol-skega študija, ki je še posebno izrazit navisoki strokovni šoli. Na FM obsega tre-tjino vseh ur dodiplomskega visokošolskegastrokovnega študijskega programa. Študentiopravijo del prakticnega usposabljanja v or-ganizacijah (štiri tedne strokovne prakse v 2.letniku in pet tednov v 3. letniku), del pa nafakulteti (Seminar o ucenju pisanju strokov-nih besedil ter seminar Osnove raziskovanjav managementu in pisanje strok. besedil).

pravice in dolžnosti študentov Študenti imajopravico do vpisa in izobraževanja. Pri temse ob rednem napredovanju izobražujejo indokoncajo študij pod pogoji, ki so veljali obvpisu. V casu študija lahko enkrat ponavljajoletnik oziroma spremenijo študijski programali smer zaradi neizpolnitve obveznosti vprejšnjem študijskem programu ali smeri.Lahko se izobražujejo po individualnih, inter-disciplinarnih ali vzporedno po vec študijskihprogramih, ki jih izvaja eden ali vec visoko-šolskih zavodov. Lahko napredujejo in kon-cajo študij v krajšem casu, kot je predvidenos študijskim programom. Študenti imajo pra-vico prek svojih predstavnikov sodelovati pridelu in upravljanju visokošolskih zavodov.Študenti imajo pravico do oblikovanja sku-pnosti študentov, do zdravstvenega varstvain do bivanja v študentskem domu. Pravicein dolžnosti študentov podrobneje ureja sta-tut visokošolskega zavoda.

predavanje Poleg vaj tipicna organizacijskaoblika izvajanja visokošolskega študijskegaprocesa, za katero je v vecji meri znacilnouciteljevo enosmerno in frontalno podajanjesnovi ter študentovo razmeroma neaktivnoprejemanje. Predavanja obicajno izvaja no-silec predmeta.

predavatelj Splošen izraz za nekoga, ki pre-dava. Pogosto tudi sinonim za visokošol-skega ucitelja. Sicer je to najnižja stopnjavisokošolskega ucitelja na visokih strokovnihšolah. Glej tudi visokošolski ucitelj.

predrok Izpitni rok, ki ga ucitelj razpiše še predrednim izpitnim obdobjem in ga potrdi senats študijskim koledarjem.

predstojnik študijskega programa Vsak študij-ski program ima navadno svojega predstoj-nika, ki je zadolžen za njegovo nemotenoizvedbo. Predstojnika imenuje senat.

prijavljanje na izpit Uradni postopek, s kate-rim študent nakaže željo, da bi v razpisa-nem roku opravljal izpit. Tradicionalno seje to opravilo s pisno prijavnico, danes paje pogostejše prijavljanje prek racunalnikana zvezi. Študenti FM se na izpit prijavijoprek Študentskega informacijskega sistema(ŠIS). Glej poglavje Študentski informacijskisistem.

priloga k diplomi Obrazec, ki je postal s spre-membami Zakona o visokem šolstvu iz leta1999 sestavni del diplome. Prilogo k diplomiprejme vsak diplomant, ki je zakljucil šo-lanje na enem od slovenskih visokošolskihzavodov. Iz nje so razvidni podatki o diplo-mantu, vsebini in obsegu koncanega študij-skega programa, nacionalnem šolskem sis-temu in dosežkih študenta med študijem.

priznavanje študijskih obveznosti Po vpisu navisokošolski zavod lahko študent zaprosiza priznanje oziroma uveljavljanje opravlje-nih študijskih obveznosti (predmetnih izpi-tov, strokovne prakse). Postopek priznavanjaoziroma uveljavljanja opravljenih obveznostipodrobneje ureja Pravilnik o preverjanju inocenjevanju znanja študenta.

prodekan Namestnik in pomocnik dekana zadolocena podrocja. Na visokošolskih zavodihsta obicajna prodekan za izobraževanje inprodekan za znanstveno-raziskovalno delo.

profesor Poimenovanje, ki ga študenti splošnouporabljajo za vse ucitelje, sicer pa soznac-nica za rednega profesorja. Glej tudi visoko-šolski ucitelj.

racunalnica Ucilnica oziroma študijski prostorv prostorih visokošolskega zavoda, kjer pote-kajo laboratorijske vaje z uporabniškimi pro-grami na racunalnikih. Ko takega pouka ni,so lahko pod dolocenimi pogoji racunalnikina razpolago študentom za pisanje seminar-skih nalog ipd.

redni profesor Glej visokošolski ucitelj.redni študent Tisti študent, ki obicajno ni zapo-

slen, ne placuje šolnine, redno obiskuje pre-davanja in vaje, opravlja prakticno usposa-bljanje ter se mu študijske dejavnosti odvi-jajo v skladu s študijskim letom. Redni študijv dodiplomskem študijskem programu Ma-nagement traja tri študijska leta in mu sledienoletni absolventski staž.

referat za študentske zadeve Služba na visoko-šolskem zavodu, ki je namenjena študen-tom. Koordinira zadeve v zvezi z izvedboštudijskega programa: predvsem organizira


Štud

ents

kibe

sedn

jakvpis, vodi evidenco študentov, usklajuje iz-

vedbo izpitov, obvešca študente o izpitnihrokih, zbira prijave k izpitom, seznanja z re-zultati izpitov, izdaja najrazlicnejša potrdila,pomaga študentom pri nejasnostih ipd.

rektor Strokovni vodja in poslovodni organ uni-verze, ki vodi, predstavlja in zastopa uni-verzo.

semester Obdobje v študijskem letu, ki je na-menjeno predavanjem in vajam. Semestrasta dva: prvi oziroma zimski traja od zacetkapouka do semestralnih pocitnic, drugi ozi-roma poletni pa od konca semestralnih poci-tnic do zacetka poletnega izpitnega obdobja.

semestralne pocitnice Obdobje med prvim indrugim semestrom, torej druga polovica ja-nuarja in prva polovica februarja. Pravzapravto niso pocitnice, ampak predvsem izpitnoobdobje za opravljanje izpitov iz predme-tov prvega semestra. Glej tudi poletne poci-tnice.

seminarska naloga Visokošolsko pisno delo, skaterim študent samostojno obdela dolocenotemo, ki jo izbere sam ali mu jo doloci men-tor. Ker je seminarska naloga predvsem stro-kovno besedilo, veljajo zanjo stroga merilavsebinske primernosti, metodološke korek-tnosti in formalne ustreznosti.

senat Strokovni organ visokošolskega zavoda, vkaterem so visokošolski ucitelji, predvsem ti-sti z najvišjimi akademskimi nazivi, vselej patudi dekan oziroma rektor. Senat FM se se-staja praviloma enkrat mesecno.

skripta Ponekod tradicionalen in cenen nado-mestek za ucbenik. Za skripta poskrbi uci-telj, ki zapiše predavanja, jih uredi in obli-kuje (danes v racunalniškem urejevalnikubesedil), natisne in razmnoži. Vcasih se vobliki skript pojavijo kar fotokopirani in pove-zani zapiski kakšnega vzornejšega študenta.Vcasih pa se visokošolski zavod loti izdajanjaskript za vse predmete in taka skripta pred-stavljajo že prave ucbenike. In še slovnicnipoduk: skripta sklanjamo kot množinski sa-mostalnik srednjega spola, denimo vrata:skripta, skript, skriptom, skripta, pri skrip-tih, s skripti.

skupina Podmnožica celotnega letnika, ki nava-dno šteje do 30 študentov. Pouk pri vajahpoteka v takih skupinah.

skupinska oblika dela Oblika sodelovanja štu-dentov med poukom na vajah, ko je celo-tna skupina razdeljena na manjše skupine,od pet do sedem posameznikov. Takim sku-

pinicam so dodeljene razlicne naloge, ki jihsamostojno, vendar z medsebojnim sodelo-vanjem clanov skupine izpolnjujejo. Nacinidela, ki jih skupinska oblika omogoca, sorazlicni.

skupnost študentov Glej organiziranost študen-tov.

spletna stran FM Spletna stran s predstavitvijoFM, njene dejavnosti, zaposlenih (s telefon-skimi številkami in naslovi elektronske po-šte), študentov in raznimi informacijami zaštudente. Obišcite http://www.fm-kp.si/.

status študenta Študent FM je oseba, ki se napodlagi razpisa vpiše na visokošolski zavodin se izobražuje po dodiplomskem ali podi-plomskem študijskem programu. Ta statusima do konca študijskega leta. Status ob-drži študent, ki se vpiše v višji letnik ali seponovno vpiše v isti letnik ali postane ab-solvent. Iz statusa izhajajo tudi razne ugo-dnosti, ki jih študentom nudi država, zlastito velja za nezaposlene študente. Tako je za-nje med drugim urejeno zdravstveno zavaro-vanje, možnost poceni prehrane (študentskiboni) in popustov pri javnih prevozih, mo-žnost bivanja v študentskih domovih, popu-sti pri raznih vstopninah (muzeji . . . ), mo-žnost odlašanja odhoda v vojsko.

statut visokošolskega zavoda Dokument, kiopredeljuje status in ime, dejavnosti, organezavoda, potek izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega dela, pravice študentov, vire,nacine in pogoje pridobivanja sredstev zadelo ipd. Statut univerze velja za vse njeneclanice, posebnosti v organiziranosti pa po-samezne clanice obicajno opredelijo v orga-nizacijskih pravilih.

strokovna praksa Sestavni del prakticnegausposabljanja, ki ga študenti opravijo v iz-brani organizaciji oziroma podjetju. Na FMštudenti dodiplomskega študija opravijo štiritedne strokovne prakse v 2. letniku in pettednov v 3. letniku, in sicer v tistem casuštudijskega leta, ko ni predavanj in vaj. Glejprakticno usposabljanje.

strokovni in znanstveni naslovi Tudi akadem-ski naslovi. Oznake za dodiplomsko oziromapodiplomsko stopnjo in vrsto izobrazbe, pri-dobljene na visokošolskem zavodu. Stro-kovni naslov si pridobi, kdor konca štu-dijski program za pridobitev visoke stro-kovne (diplomirani/diplomirana . . . ) ali uni-verzitetne izobrazbe (univerzitetni diplomi-rani/univerzitetna diplomirana . . . ) oziroma

Štud

ents

kibe

sedn

jak


za pridobitev specializacije (specialist/speci-alistka . . . ). Znanstveni naslov si pridobi,kdor konca študijski program za pridobitevmagisterija (magister/magistrica znanosti aliumetnosti) oziroma doktorata znanosti (dok-tor/doktorica znanosti).

šolska ura Petinštirideset minut pouka, ki jimsledi petnajst minut odmora. Na urniku jeprikazana v obliki polne šestdesetminutneure. Vec ur predavanj ali vaj pri posameznihštudijskih predmetih je obicajno združenih vsklope in ucitelj razporeja odmore po presoji.

športne dejavnosti med študijem Zavedajoc se,da je zdrav duh v zdravem telesu, država invisokošolski zavodi spodbujajo razne špor-tne dejavnosti in jih tudi financno podpirajo.Na primer tako, da študenti dobijo možnosttedenske uporabe dolocenih športnih objek-tov (telovadnica, bazen . . . ). Poleg tega somed celotnim študijskim letom organiziranarazna tekmovanja med visokošolskimi za-vodi (denimo v košarki,) ali vecja športnasrecanja v dolocenem obdobju. In koncnonaj vsak študent sam skrbi za svojo razgiba-nost neodvisno od organiziranih dejavnosti.V mnogih primerih so razne clanarine za štu-dente krepko znižane. Glej tudi obštudijskedejavnosti; organiziranost študentov.

štipendije Republiški zavod za zaposlovanje zavsako študijsko leto objavi razpis štipendij,za katere lahko študenti ob dolocenih pogo-jih kandidirajo. Štipendije so kadrovske, re-publiške in štipendije razlicnih fundacij. Po-leg tega lahko študenti zaprosijo nekaterebancne ustanove za študentsko posojilo.

ŠTORM Kratica za Društvo študentov Fakul-tete za management. Vec informacij o dru-štvu boste našli na njegovi spletni straniwww.drustvo-storm.si. Elektronski naslovdruštva je [email protected]. Glej poglavjeOrganiziranost študentov.

študent Oseba, ki se vpiše na visokošolski za-vod na podlagi razpisa za vpis in se izo-bražuje po dodiplomskem ali podiplomskemštudijskem programu.

študentska anketa Ob zakljucku zimskega inletnega semestra na fakulteti izvedemo ano-nimno študentsko anketo, katere cilj je pri-dobiti mnenja študentov o izvedbi študija,pa tudi kakšen predlog za izboljšanje delana fakulteti. Študenti jo izpolnijo preko Štu-dentskega informacijskega sistema.

študentska izkaznica Uradni dokument, s kate-rim študent izkazuje status študenta.

študentske organizacije Glej organiziranost štu-dentov in Študentska organizacija.

Študentska organizacija Univerze na Primor-skem (ŠOUP) je stanovska skupnost študen-tov primorske univerze. Ustanovljena je bila12. marca 2003. Organizirana je na podlagiZakona o skupnosti študentov in primerjalnoz drugimi evropskimi, nacionalnimi, univer-zitetnimi in lokalnimi študentskimi združe-nji. Avtonomno skrbi za izvajanje študent-skih interesnih in obštudijskih dejavnosti tervodi študentsko politiko na podrocju kulture,športa, turizma, izobraževanja, socialnega inekonomskega položaja študentov ter med-narodnega sodelovanja. ŠOUP deluje v inte-resu razvoja in napredka univerze, univer-zitetnega mesta, širše regije in RepublikeSlovenije, predvsem pa v korist študentovin mladih. ŠOUP sledi integraciji v mednaro-dni prostor, upoštevajoc nacelo mednarodneprimerljivosti in uspešnosti.

študentski klubi Glej organiziranost študentov.študentski mediji Tak ali drugacen prenosnik

(casopis, radio, svetovni splet . . . ), ki gaobicajno ustvarjajo študenti in je predvsemnjim tudi namenjen. Odseva utrip študent-skega življenja na nekem visokošolskem za-vodu (univerza, visoka šola) ali v drugacništudentski skupnosti. Nekoc so bili študent-ski mediji opozicijski in zajedljivi, danesv najboljšem primeru alternativni in mar-ginalni, nekateri pa enostavno brez lastneidentitete. V širšem slovenskem prostoru ve-lja med radii omeniti Radio študent, slišenle v Ljubljanski kotlini, dosegljiv pa tudina http://www.radiostudent.si, ter maribor-ski Radio marš. Med tiskanimi mediji soljubljanski Tribuna, Zofa, Študent, Kolapster mariborski Študentski utrip in Maribor-ski študentski casopis. Poleg njih obstaja ševec manjših fakultetnih glasil.

študentski servis Posrednik med delodajalcem,ki delo ponuja, in študentom, ki delo išce.S posredništvom študentskega servisa lahkodelajo dijaki po dopolnjenem petnajstem letuin študenti s statusom. Vsem tem pomeni to-vrstno delo neodvisen nacin služenja tolarc-kov. Hkrati je to najustreznejša oblika zaca-snega dela tako za delodajalce kot za štu-dente. Slednji so pri tem tudi zavarovani zapoškodbe pri delu po krivdi delodajalca. Ven-dar to velja le, ce je študent pricel delo zveljavno napotnico, ki mu jo izda študentskiservis pred zacetkom dela. Napotnica rabi


Štud

ents

kibe

sedn

jakpredvsem obracunavanju ur dela in placila

študentu.študentski svet Eden od organov visokošolske-

ga zavoda, v katerega so za tekoce leto vo-ljeni predstavniki študentov iz vsakega le-tnika. Med drugim daje pristojnim organommnenje o statutu visokošolskega zavoda in ovseh zadevah, ki se nanašajo na pravice indolžnosti študentov. Vašim predstavnikom vŠtudentskem svetu FM lahko pišete na na-slov [email protected]. Vec informa-cij o dejavnostih in delovanju Študentskegasveta boste našli na spletni strani: www.fm-kp.si/stud_svet/index.html.

študijska soba Majhna sobica v 3. nadstropjuFM, v kateri je sedež Društva študentovŠTORM in Študentskega sveta FM; opre-mljena je s tremi racunalniki in tiskalni-kom. Kljuc študijske sobe ima predsednikŠTORM-a.

študijska literatura Pisno in tudi drugacno gra-divo, ki ga ucitelj predvidi za študente, dabi ga ti preštudirali za izpit (obvezna litera-tura) ali si širili oziroma poglabljali znanje spredmetnega podrocja (dodatna literatura).

študijske spretnosti Bistvena komponenta štu-dijske uspešnosti, vsaj na dodiplomskemštudiju. Sem prištevamo najrazlicnejše ve-šcine: obvladovanje casa, dejavno in tvornosodelovanje na predavanjih in vajah, hitroin ucinkovito branje, zapisovanje in izpiso-vanje, pripravljanje na izpit in sam pristop kizpitu, iskanje podatkov idr.

študijski koledar Glej študijsko leto.študijski program Visokošolski zavod omogoca

pridobitev javno veljavne visokošolske izo-brazbe po sprejetih študijskih programih zapridobitev izobrazbe in omogoca nadgraje-vanje, poglabljanje ali razširjanje posame-znih znanj iz teh programov s študijskimiprogrami za izpopolnjevanje. Študijski pro-gram za pridobitev izobrazbe je dodiplomskiali podiplomski; izvaja se kot redni študij inkot izredni študij. Študijski program za prido-bitev izobrazbe sestavljajo: splošni podatkio programu, predmetnik, pogoji za vpis, po-goji za napredovanje po programu, nacin inoblike izvajanja študija, pogoji za dokonca-nje študija ter strokovni oziroma znanstveninaslov, ki ga študent pridobi po koncanemprogramu.

študijsko gradivo Obvezna in dodatna litera-tura, ucbeniki, zapiski, skripta, fotokopije inostali viri podatkov za študij.

študijsko leto Obdobje od 1. oktobra do 30.septembra, ki v primeru dodiplomskega štu-dijskega programa zajema 30 tednov poukav dveh semestrih, izpitna obdobja ter po-citnice. Pouka (predavanj in vaj) je 20 do30 ur tedensko. Prakticno usposabljanje vobsegu 40 ur tedensko študenti pravilomaopravljajo, ko ni predavanj in vaj.

ucbenik Študijsko gradivo, obicajno za dolocenpredmet napisana knjiga, ki je predpisanakot osnovni vir za opravljanje izpita. Pravi-loma ima vsak predmet svoj ucbenik, vca-sih imajo vlogo ucbenika skripta, vcasih paje osnovni vir za opravljanje izpita kakšnadomaca ali (prevedena) tuja knjiga, zbirkaclankov, zapiski s predavanj idr.

ucne oblike in ucne metode Pouk lahko potekav razlicnih ucnih oblikah ali oblikah sode-lovanja, kar pomeni v razlicnem številcnemrazmerju med uciteljem in ucenci. To raz-merje pa omogoca med drugim uporabo raz-licnih ucnih metod ali nacinov sodelovanjamed uciteljem in študenti, ki predstavljajorazlicne nacine komuniciranja med uciteljemin študentom v ucnem procesu. To so strate-gije poucevanja, ki jih ucitelj uporablja, dabi cim ucinkoviteje dosegel zastavljene ucnecilje.

ucni nacrt predmeta Strnjen pregled posame-znega predmeta iz študijskega programa.Ucni nacrt predmeta vsebuje ime predmeta,število ur predavanj oziroma vaj, ime nosilcapredmeta, cilje predmeta, zgošceno pred-stavitev vsebine, literaturo, nacin sodelova-nja med uciteljem in študenti oziroma opisucnih metod ter opis obveznosti študentov.Ucni nacrt zadostuje za zacetno orientacijo,podrobneje pa ucitelji svoje predmete pred-stavijo na uvodnih predavanjih.

umetniška akademija Visokošolski zavod, kiopravlja pretežno umetniško in izobraževalnodejavnost s podrocij ene ali vec sorodnihoziroma med seboj povezanih umetniškihdisciplin in skrbi za njihov razvoj. Glej tudivisokošolski zavod.

univerza Najvišja oblika visokošolskega zavoda,ki zagotavlja razvoj znanosti, strokovnosti inumetnosti ter prek fakultet, umetniških aka-demij ali visokih strokovnih šol v izobraže-valnem procesu posreduje spoznanja z vecznanstvenih oziroma umetniških podrocij alidisciplin. V Sloveniji imamo tri univerze:Univerzo v Ljubljani (UL), Univerzo v Mari-boru (UM) in najmlajšo, ustanovljeno marca

Štud

ents

kibe

sedn

jak


2003 – Univerzo na Primorskem (UP). UPima sedem clanic; to so: Fakulteta za hu-manisticne študije Koper, Fakulteta za ma-nagement Koper, Pedagoška fakulteta Koper,Turistica – Visoka šola za turizem Portorož,Visoka šola za zdravstvo Izola, Znanstveno-raziskovalno središce Koper in Primorski in-štitut za naravoslovne in tehnicne vede Ko-per. Glej tudi visokošolski zavod.

upravni odbor Organ upravljanja visokošolske-ga zavoda, ki med drugim odloca o zadevahmaterialne narave in skrbi za nemoteno ma-terialno poslovanje visokošolskega zavoda.Sestavljajo ga predstavniki ustanoviteljev, vi-sokošolski ucitelji, predstavnik študentov inpredstavnik drugih delavcev.

urnik Tedenski razpored študijskih obveznostiza posamezne letnike in skupine v letnikih,navadno prikazan v obliki preglednice. Po-nazarja dneve v tednu in ure, ko potekajopredavanja in vaje pri razlicnih predmetih.Predavanja in vaje so obicajno v nekajur-nih sklopih, ki obsegajo šolske ure, ki tra-jajo 45 minut, in petnajstminutne odmoremed vsako tako uro. Ucitelj pa lahko, gledena naravo pouka in bržkone po dogovorus študenti, odmore razporedi drugace. Kerso v zimskem in poletnem semestru pred-meti razlicni, se med semestralnimi pocitni-cami spremeni tudi urnik. Redko so obve-znosti v urniku optimalno razporejene za vseštudente in ucitelje. Zato so pogosti z ob-veznostmi zapolnjeni dnevi in pa vecje alimanjše luknje med obveznostmi. Ta prosticas lahko študenti ucinkovito izkoristijo de-nimo v knjižnici, citalnici ali racunalnici.

vaje Poleg predavanj tipicna organizacijskaoblika izvajanja visokošolskega študijskegaprocesa, ki omogoca delo v manjših skupi-nah in aktivno sodelovanje študentov z uci-telji. Med drugim študenti na vajah utrju-jejo, poglabljajo in preverjajo na predavanjihpridobljeno teoreticno znanje ter se urijo vposebnih vešcinah s predmetnega podrocjapredmeta. Vaje obicajno vodi asistent in pri-sotnost je obvezna.

visoka strokovna šola Eden od visokošolskihzavodov, ki opravlja predvsem izobraževalnodejavnost s podrocja dolocene stroke in skrbiza njen razvoj. Lahko je samostojen ali je vokviru univerze. Glej tudi visokošolski zavod.

visokošolski sodelavec Asistent, ucitelj vešcin,strokovni sodelavec, višji strokovni sodela-vec in strokovni svetnik. Visokošolski sode-

lavec sodeluje pri izvajanju izobraževalnega,znanstveno-raziskovalnega in umetniškegadela. Imeti mora vsaj visoko izobrazbo. Glejasistent.

visokošolski ucitelj Nosilec izobraževalnega,umetniškega in raziskovalnega programa navisokošolskem zavodu. Visokošolski ucite-lji so docent, izredni profesor in redni pro-fesor; na visokih strokovnih šolah pa tudipredavatelji in višji predavatelji. Predavateljmora imeti vsaj visokošolsko izobrazbo, višjipredavatelj pa specializacijo ali magisterijs predmetnega podrocja. Docent je stopnjavisokošolskega ucitelja, ki zahteva doktoratznanosti s predmetnega podrocja; docentnapreduje v izrednega ter koncno v rednegaprofesorja. Vsi visokošolski ucitelji opravljajopoleg pedagoškega tudi znanstveno-razisko-valno oz. umetniško delo.

visokošolski zavod Organizacija, ki zagotavljaali opravlja izobraževalno, znanstveno-razi-skovalno ali umetniško dejavnost. Oprede-ljena ima študijska podrocja, znanstveno-raziskovalne oziroma umetniške discipline;zagotovljene ima ustrezne materialne po-goje; zagotovljene ima visokošolske ucite-lje, strokovne sodelavce ter znanstvene so-delavce. Visokošolski zavodi so univerze, fa-kultete, umetniške akademije in visoke stro-kovne šole. Glej fakulteta; umetniška aka-demija; univerza; visoka strokovna šola.

višji predavatelj Glej visokošolski ucitelj.vpis Uradni dogodek, ko kandidat pisno zatrdi,

da bi v naslednjem študijskem letu rad bilštudent na dolocenem študijskem programu.Navadno se to zgodi med pocitnicami predzacetkom študijskega leta. Locimo vpis v 1.letnik študija in vpis v naslednje letnike štu-dija. Vpis v 1. letnik študijskega programase opravi na podlagi javnega razpisa, kjer seobjavijo tudi pogoji za vpis, število prostihmest, roki in postopki za prijavo na razpis.Kandidat se mora v roku prijaviti na razpiss prvo prijavo za vpis in oddati dokazila oizpolnjevanju vpisnih pogojev. Kandidati, kiso v prijavi na prvem mestu navedli študij-ski program, za katerega ni bil sprejet sklepo omejitvi vpisa, so v ta program sprejeti, ceizpolnjujejo splošne pogoje za vpis. Ce pa jebil vpis omejen, morajo kandidati skozi do-daten izbirni postopek. Študenti se vpisujejov naslednje letnike, ce so izpolnili s statutomin študijskim programom dolocene obvezno-sti. Glej tudi vpisni pogoji; omejitev vpisa.


Štud

ents

kibe

sedn

jakvpisni pogoji Splošni pogoj za vpis na visoko-

šolski študij je opravljena matura. V študijpo programu za pridobitev univerzitetne iz-obrazbe se lahko vpiše tudi, kdor je opravilpoklicno maturo po ustreznem programu zapridobitev srednje strokovne izobrazbe ter iz-pit iz enega od predmetov mature. V študijpo programu za pridobitev visokošolske stro-kovne izobrazbe (denimo na FM) se lahkovpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturoali zakljucni izpit po ustreznem štiriletnemsrednješolskem programu. V višji letnik (naFM drugi in tretji letnik) se študent lahkovpiše, ce je izpolnil s študijskim programomdolocene pogoje. Vpisni pogoji za neposre-den vpis v višji letnik študija (2. ali 3. letnik)dodiplomskega študijskega programa Mana-gement so navedeni v poglavju Vpisni pogoji.

založba Podjetje ali del neke ustanove, ki spre-minja rokopise v izdana dela. Kot mnogedruge visoke šole ima tudi FM svojo založbo,ki izdaja ucbenike in druga študijska gradiva,prirocnike ter monografije.

zapiski Gradivo, ki ga spišejo študenti po ucite-ljevih predavanjih in vajah. Zapiski nekate-rih študentov so lahko zaradi njihove popol-nosti in preglednosti med ostalimi študentiprecej cenjeni. Ti si jih vcasih izposodijo alikar fotokopirajo in jih uporabljajo kot študij-sko gradivo pri pripravljanju na izpit.

zaslužni profesor Castni naslov za upokojenegarednega profesorja. Zasluži si ga z dosežkina znanstveno-raziskovalnem in izobraževal-nem podrocju.

zbornik študentov Publikacija, v kateri so zimenom, priimkom in fotografijo, vcasih patudi z drugimi podatki predstavljeni vsi, kiso imeli v dolocenem študijskem letu statusštudenta. FM izdaja zbornik študentov odštudijskega leta 1998/99 in ga prejmejo vsištudenti.

zimske pocitnice Glej semestralne pocitnice.znanstveni sodelavci To so znanstveni sode-

lavec, višji znanstveni sodelavec in znan-stveni svetnik. Znanstveni sodelavci izvajajoznanstveno-raziskovalni program in so zapo-sleni pretežno na inštitutih.

Telefonske številke in elektronski naslovi

Telefon Elektronski naslov

Dekan

prof. dr. Egon Žižmond 610 20 00 [email protected]

Prodekan za izobraževanje

prof. dr. Dušan Lesjak 610 20 06 [email protected]

Prodekan za znanstveno in raziskovalno dejavnost

izr. prof. dr. Zvone Vodovnik 610 20 36 [email protected]

Direktorica

viš. pred. dr. Nada Trunk Širca 610 20 00 [email protected]

Visokošolski ucitelji in sodelavci

viš. pred. mag. Nikolaj Abrahamsberg 610 20 12 [email protected]

asist. mag. Marjan Babic 610 20 33 [email protected]

asist. Alen Balde 610 20 19 [email protected]

asist. mag. Tamara Bertok - Velkavrh 610 20 33 [email protected]

pred. dr. Roberto Biloslavo 610 20 13 [email protected]

mag. Mira Bitenc 610 20 00 [email protected]

asist. mag. Silva Bratož 610 20 24 [email protected]

pred. Mirella Ceglar Jurincic 610 20 10 [email protected]

pred. Dubravka Celinšek 610 20 24 [email protected]

asist. mag. Alenka Cok Pangeršic 610 20 34 [email protected]

Natalie de Bondt 610 20 24 [email protected]

izr. prof. dr. Gabrijel Devetak 610 20 23 [email protected]

asist. mag. Primož Dolenc 610 20 33 [email protected]

doc. dr. Slavko Dolinšek 610 20 13 [email protected]

doc. dr. Drago Dubrovski 610 20 13 [email protected]

viš. pred. Justina Erculj, Ph. D. 041 664 347 [email protected]

Armand Faganel 610 20 32 [email protected]

asist. Peter Fatur 610 20 33 [email protected]

izr. prof. dr. Matjaž Gams 610 20 00 [email protected]

Petra Glavina 610 20 34 [email protected]

izr. prof. dr. Peter Grilc 610 20 00 [email protected]

dr. Tatjana Horvat 610 20 34 [email protected]

prof. dr. Tone Hrastelj 610 20 00 [email protected]

asist. dr. Andreja Istenic Starcic 610 20 07 [email protected]

Denis Juricic 610 20 34 [email protected]

asist. Boris Kobeja 610 20 08 [email protected]

pred. Alenka Kocbek 610 20 10 [email protected]

Borut Kodric 610 20 33 [email protected]

pred. Tadeja Kolar 610 20 00 [email protected]

viš. pred. dr. Andrej Koren 041 662 066 [email protected]

96

Telefonske številke in elektronski naslovi 97

Tele

fons

kešt

evilk

ein

elek

tron

skin

aslo

vi

doc. dr. Tonci Ante Kuzmanic 610 20 08 [email protected]

prof. dr. Dušan Lesjak 610 20 06 [email protected]

doc. dr. Borut Likar 610 20 13 [email protected]

doc. dr. Mirna Macur 610 20 00 [email protected]

Massimo Manzin, spec. 610 20 25 [email protected]

prof. ddr. Barica Marentic Požarnik 610 20 00 [email protected]

viš. pred. mag. Silvo Marinšek 041 667 402 [email protected]

viš. pred. dr. Mirko Markic 610 20 25 [email protected]

asist. Dolores Maucec 610 20 19 [email protected]

prof. dr. Dane Melavc 610 20 09 [email protected]

doc. dr. Marjana Merkac Skok 610 20 08 [email protected]

pred. mag. Zlatka Meško Štok 610 20 32 [email protected]

asist. mag. Katja Mihelic 610 20 25 [email protected]

izr. prof. dr. Franko Milost 610 20 09 [email protected]

viš. pred. mag. Vilma Milunovic 610 20 09 [email protected]

pred. mag. Boris Mrak 610 20 25 [email protected]

asist. Matjaž Novak 610 20 34 matjaž[email protected]

mag. Polona Pecek 041 664 348 [email protected]

pred. dr. Jožko Peterlin 610 20 34 [email protected]

pred. Janja Prelesnik Cendak 610 20 07 [email protected]

asist. Mojca Prevodnik 610 20 33 [email protected]

prof. dr. Leon Repovž 610 20 00 [email protected]

doc. dr. Matija Rojec 610 20 00 [email protected]

viš. pred. mag. Silva Roncelli Vaupot 041 640 750 [email protected]

asist. Suzana Sedmak 610 20 08 [email protected]

prof. dr. Boris Snoj 610 20 23 [email protected]

prof. dr. Marjan Svetlicic 610 20 00 [email protected]

viš. pred. mag. Viktorija Sulcic 610 20 33 [email protected]

izr. prof. dr. Zlatko Šabic 610 20 00 [email protected]

asist. Tamara Šimunaci 610 20 34 [email protected]

pred. mag. Rudi Štravs 610 20 00 [email protected]

izr. prof. dr. Mitja Tavcar 610 20 36 [email protected]

pred. dr. Monika Tratnik 610 20 08 [email protected]

doc. dr. Anita Trnavcevic 041 662 105 [email protected]

mag. Andreja Trtnik Herlec 041 772 590 [email protected]

izr. prof. dr. Zvone Vodovnik 610 20 36 [email protected]

asist. Nataša Vrcon Tratar, spec. 610 20 32 [email protected]

asist. dr. Aleksander Zadel 610 20 08 [email protected]

asist. Elizabeta Zirnstein, spec. 610 20 12 [email protected]

pred. mag. Leo Zornada 610 20 22 [email protected]

prof. dr. Egon Žižmond 610 20 00 [email protected]

Za morebitne visokošolske ucitelje in sodelavce, ki jih ni na seznamu, posreduje informacije recepcijana tel. številki 05/610 20 00 ali po el. pošti [email protected].

Tele

fons

kešt

evilk

ein

elek

tron

skin

aslo

vi98 Telefonske številke in elektronski naslovi

Strokovni, tehnicni in administrativni sodelavci

Tajništvo

Lilja Pavlic Hodžic, vodja pisarne 610 20 35 [email protected]

—, recepcija 610 20 00 [email protected]

Referat za študentske zadeve

Maja Obid, vodja referata 610 20 20 [email protected]

Alenka Grašic Vuk, strokovna sodelavka 610 20 03 [email protected]

Bojana Antoncic, samostojni referent 610 20 20 [email protected]

Robi Regoršek, enota Celje 03 490 03 32 [email protected]

Barbara Prelog, enota Nova Gorica 333 39 60 [email protected]

Mare Žvan, enota Škofja Loka 04 506 13 70 [email protected]

Služba za študijske zadeve

Nataša Vraneš, vodja službe 610 20 02 [email protected]

Tamara Puzic, strokovna sodelavka 610 20 02 [email protected]

Služba za raziskovalno dejavnost

Janja Prelesnik Cendak, vodja službe 610 20 07 [email protected]

Staša Ferjancic, strokovna sodelavka 610 20 07 [email protected]

Mednarodna pisarna

Janja Prelesnik Cendak, strokovna sodelavka 610 20 07 [email protected]

Služba za svetovalno in seminarsko dejavnost

asist. dr. Andreja Istenic starcic, vodja službe 610 20 07 [email protected]

Knjižnica

Zorana Teran, knjižnicarka 610 20 30 [email protected]

Tanja Gregoric, knjižnicarka 610 20 05 [email protected]

Založba

Alen Ježovnik, vodja založbe 610 20 21 [email protected]

Staša Ferjancic, urednica 610 20 21 [email protected]

Služba za splošne, kadrovske in pravne zadeve

Ksenija Bažon, vodja službe 610 20 18 [email protected]

Lea Kolar, strokovna sodelavka 610 20 18 [email protected]

Majda Rupnik, strokovna sodelavka 610 20 18 [email protected]

Služba za finance in racunovodstvo

Mira Sedmak, vodja službe 610 20 04 [email protected]

Orjana Siljan, knjigovodja 610 20 17 [email protected]

Iris Mršnik, glavni knjigovodja 610 20 17 [email protected]

Služba za informatiko in tehnicno vzdrževanje

mag. Leo Zornada, vodja službe 610 20 11 [email protected]

Borut Krejacic, vodja enote 610 20 11 [email protected]

Rian Bizjak, laborant 610 20 22 [email protected]

Matjaž Hmeljak, operater 610 20 22 [email protected]

Oktober 2003 – November 2003 99

Štud

ijski

kole

dar

inpo

mem

bnid

atum

iOKTOBER 2003

Sr 1 Zacetek predavanj v zimskem semestru

Ce 2

Pe 3

So 4

Ne 5

Po 6

To 7

Sr 8

Ce 9

Pe 10

So 11

Ne 12

Po 13

To 14

Sr 15

Ce 16

Pe 17

So 18

Ne 19

Po 20

To 21

Sr 22

Ce 23

Pe 24

So 25

Ne 26

Po 27

To 28

Sr 29

Ce 30

Pe 31 Dan reformacije

NOVEMBER 2003

So 1 Dan spomina na mrtve

Ne 2

Po 3

To 4

Sr 5

Ce 6

Pe 7

So 8

Ne 9

Po 10

To 11

Sr 12

Ce 13

Pe 14

So 15

Ne 16

Po 17

To 18

Sr 19

Ce 20 4. znanstveni posvet FM (3 dni)

Pe 21 Dan fakultete*

So 22 Podelitev diplom in priznanj 2003

Ne 23

Po 24

To 25

Sr 26

Ce 27

Pe 28

So 29

Ne 30

* Pedagoškega procesa prost dan; organizirane bodo raz-licne dejavnosti (znanstveni posvet, ples diplomantov . . . ).

Štud

ijski

kole

dar

inpo

mem

bnid

atum

i100 December 2003 – Januar 2004

DECEMBER 2003

Po 1

To 2

Sr 3

Ce 4

Pe 5

So 6

Ne 7

Po 8

To 9

Sr 10

Ce 11

Pe 12

So 13

Ne 14

Po 15

To 16

Sr 17

Ce 18

Pe 19

So 20

Ne 21

Po 22

To 23

Sr 24

Ce 25 Božic

Pe 26 Dan samostojnosti

So 27

Ne 28

Po 29 Pedagoškega procesa prost dan

To 30 Pedagoškega procesa prost dan

Sr 31 Pedagoškega procesa prost dan

JANUAR 2004

Ce 1 Novo leto

Pe 2 Novo leto

So 3

Ne 4

Po 5

To 6

Sr 7

Ce 8

Pe 9

So 10

Ne 11

Po 12

To 13

Sr 14

Ce 15

Pe 16 Konec predavanj v zimskem semestru

So 17

Ne 18

Po 19 Zacetek zimskega izpitnega obdobja

To 20

Sr 21

Ce 22

Pe 23

So 24

Ne 25

Po 26

To 27

Sr 28

Ce 29

Pe 30

So 31

Februar 2004 – Marec 2004 101

Štud

ijski

kole

dar

inpo

mem

bnid

atum

iFEBRUAR 2004

Ne 1

Po 2

To 3

Sr 4

Ce 5 6. posvet visokošolskih uciteljev

Pe 6 in sodelavcev FM

So 7

Ne 8 Kulturni praznik

Po 9

To 10

Sr 11

Ce 12

Pe 13 Konec zimskega izpitnega obdobja

So 14

Ne 15

Po 16 Zacetek predavanj v letnem semestru

To 17

Sr 18

Ce 19

Pe 20

So 21

Ne 22

Po 23

To 24

Sr 25

Ce 26

Pe 27

So 28

Ne 29

MAREC 2004

Po 1

To 2

Sr 3

Ce 4

Pe 5

So 6

Ne 7

Po 8

To 9

Sr 10

Ce 11

Pe 12

So 13

Ne 14

Po 15

To 16

Sr 17

Ce 18

Pe 19

So 20

Ne 21

Po 22

To 23

Sr 24

Ce 25

Pe 26

So 27

Ne 28

Po 29

To 30

Sr 31

Štud

ijski

kole

dar

inpo

mem

bnid

atum

i102 April 2004 – Maj 2004

APRIL 2004

Ce 1

Pe 2

So 3

Ne 4

Po 5

To 6

Sr 7

Ce 8

Pe 9

So 10

Ne 11

Po 12 Velikonocni ponedeljek

To 13

Sr 14

Ce 15

Pe 16

So 17 Absolventski ples FM

Ne 18

Po 19

To 20

Sr 21

Ce 22

Pe 23

So 24

Ne 25

Po 26 Pedagoškega procesa prost dan

To 27 Dan upora proti okupatorju

Sr 28 Pedagoškega procesa prost dan

Ce 29 Pedagoškega procesa prost dan

Pe 30 Pedagoškega procesa prost dan

MAJ 2004*

So 1 Praznik dela

Ne 2

Po 3

To 4

Sr 5

Ce 6

Pe 7

So 8

Ne 9

Po 10

To 11

Sr 12

Ce 13 Strokovna ekskurzija FM

Pe 14 Strokovna ekskurzija FM

So 15 Strokovna ekskurzija FM

Ne 16

Po 17

To 18

Sr 19

Ce 20

Pe 21

So 22

Ne 23

Po 24

To 25

Sr 26

Ce 27

Pe 28

So 29

Ne 30

Po 31

* Izpitni predroki za 3. letnik.

Junij 2004 – Julij 2004 103

Štud

ijski

kole

dar

inpo

mem

bnid

atum

iJUNIJ 2004

To 1

Sr 2

Ce 3

Pe 4 Konec predavanj v letnem semestru

So 5 Športno in družabno srecanje FM

Ne 6

Po 7 Zacetek letnega izpitnega obdobja

To 8

Sr 9

Ce 10

Pe 11

So 12

Ne 13

Po 14

To 15

Sr 16

Ce 17

Pe 18

So 19

Ne 20

Po 21

To 22

Sr 23

Ce 24

Pe 25 Dan državnosti

So 26

Ne 27

Po 28

To 29

Sr 30

JULIJ 2004

Ce 1

Pe 2 Konec letnega izpitnega obdobja

So 3 Zacetek poletnih pocitnic

Ne 4

Po 5

To 6

Sr 7

Ce 8

Pe 9

So 10

Ne 11

Po 12

To 13

Sr 14

Ce 15

Pe 16

So 17

Ne 18

Po 19

To 20

Sr 21

Ce 22

Pe 23

So 24

Ne 25

Po 26

To 27

Sr 28

Ce 29

Pe 30

So 31

Štud

ijski

kole

dar

inpo

mem

bnid

atum

i104 Avgust 2004 – September 2004

AVGUST 2004

Ne 1

Po 2

To 3

Sr 4

Ce 5

Pe 6

So 7

Ne 8

Po 9

To 10

Sr 11

Ce 12

Pe 13

So 14

Ne 15 Marijino vnebovzetje

Po 16

To 17

Sr 18

Ce 19

Pe 20

So 21

Ne 22 Konec poletnih pocitnic

Po 23 Zacetek jesenskega izpitnega obdobja

To 24

Sr 25

Ce 26

Pe 27

So 28

Ne 29

Po 30

To 31

SEPTEMBER 2004

Sr 1

Ce 2

Pe 3

So 4

Ne 5

Po 6

To 7

Sr 8

Ce 9

Pe 10

So 11

Ne 12

Po 13

To 14

Sr 15

Ce 16

Pe 17 Konec jesenskega izpitnega obdobja

So 18

Ne 19

Po 20

To 21 7. posvet visokošol. uciteljev in sodelavcev*

Sr 22 Rok za oddajo izpitnih rezultatov**

Ce 23

Pe 24

So 25

Ne 26

Po 27

To 28

Sr 29

Ce 30 Konec študijskega leta

* 2–3 dni.** Za jesensko izpitno obdobje.

Moji zapiski 105

Moj

izap

iski

Moj

izap

iski

106 Moji zapiski

Moji zapiski 107

Moj

izap

iski

Moj

izap

iski

108 Moji zapiski

Moji zapiski 109

Moj

izap

iski

Moj

izap

iski

110 Moji zapiski

Moji zapiski 111

Moj

izap

iski

Moj

izap

iski

112 Moji zapiski

Študijski vodnik 2003 2004 - fm-kp.si · nomika podjetij, poslovna informatika, ele-ktronsko...

Documents