TUJERODNE ŽIVALI V

SLOVENIJISARA BAUMAN, 3.A,NARAVOVARSTVENI TEHNIK

NAMERNE NASELITVEPri namernih naselitvah tujerodnih vrst, človek od vnosa živali pričakuje določeno korist. Vrste, ki so naseljene v naravno okolje, so namenjene predvsem lovu in ribolovu, zato ni presenetljivo, da je med njimi največ sesalce in rib npr. JEZERSKA ZLATOVČICA (Salvelinus umbla), MUFLON (Ovis musimon), ALPSKI KOZOROG (Capra ibex). V Sloveniji je bilo, v primerjavi s sosednjimi državami,  malo naselitev tujerodnih vrst ptic (npr. FAZAN (Phasanius colchicus). Nekatere vrste pa so bile namerno vnesene v državo za namene gojitve in so bodisi pobegnile iz ujetništva ali pa so bile ob propadu gojitvenih obratov izpuščene v naravo (primeri: NUTRIJA (Myocastor coypus), PIŽMOVKA (Ondatra zibethicus), pa tudi METULJ JAMAMAJ ali JAPONSKI PRELEC (Antheraea yamamai).

NENAMERNE NASELITVEMed nenamerno naseljenimi živalskimi vrstami je veliko škodljivih organizmov, predvsem žuželk. Te vrste nezaželeno prihajajo v državo kot paraziti, škodljivci ali zajedavci na rastlinah ali živalih ali v izdelkih iz njih. Ker te vrste pogosto povzročajo ekonomsko škodo, predvsem v kmetijstvu in gozdarstvu, so danes vzpostavljeni mehanizmi za zgodnje odkrivanje teh vrst. Kljub temu v Sloveniji beležimo številne žuželke, ki so lahko sicer primarno škodljivci na kmetijskih rastlinah npr. KORUZNI HROŠČ (Diabrotica virgifera), lahko pa ogrožajo tudi domorodne vrste RAČJA KUGA (Aphanomyces astacii). V tej kategoriji pa je še ena pomembna  skupina organizmov, to so živalske vrste, ki prihajajo v Jadransko morje z balastnimi vodami ali potujejo kot pritrjene živali na trupih ladij.

Z ODSTRANITVIJO GEOGRAFSKIH OVIR

Naselitev nekaterih vrst je človek sprožil z odstranitvijo geografskih ovir, bodisi izgradnjo mostov ali prekopov. V Slovenijo je na ta način preko Sueškega prekopa pripotovalo kar nekaj morskih živali, predvsem mehkužcev npr. KOSMATI MORSKI ZAJČEK (Bursatella leachi), POLŽ RAPANA VENOSA). Prisotnost mnogih živali pa je posledica njihovega širjenja iz sosednjih držav. To so večinoma zelo mobilne vrste, ki bodisi z aktivnim letom TIGRASTI KOMAR (Aedes albopictus), hojo RAKUNASTI PES (Nyctereutes procyonoides) ali širjenjem po vodotokih SIGNALNI RAK (Pacifastacus leniusculus), v nekaj letih povečajo svojo razširjenost v novem okolju. Slovenija je kot majhna država izpostavljena pritiskom tujerodnih vrst iz mnogih sosednjih držav.

KOSTANJEV LISTNI ZAVRTAČCAMERARIA OHRIDELLA

Majhna vrsta vešče. Telo meri do 0,5 cm in je obarvano oranžno‐rjavo s štirimi tankimi vzdolžnimi progami. Vešče so včasih na divjih kostanjih precej številčne, a jih zaradi majhnosti zlahka spregledamo. Hitro pa opazimo rjavenje listov divjega kostanja v zgodnjem poletju, ki ga povzročajo gosenice listnega zavrtača. Gosenice živijo v listih in se hranijo s celicami, ki vsebujejo klorofil, celice povrhnjice pa ostanejo nespremenjene. Poškodovani listi zato hitro rjavijo. Kadar so poškodbe lista velike, listi odpadejo. Zaradi zgodnjega odpadanja listov pa se spremeni tudi notranji cikel cvetenja in nekateri divji kostanji začno cveteti že pozno jeseni. kostanjev listni zavrtač se je samostojno razširil na območje Slovenije. Morda je transport odpadlih listov divjega kostanja z gosenicami in bubami to širjenje še pospešil.

VPLIVI NA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST: kostanjev listni zavrtač živi skoraj izključno na divjem kostanju, drevesni vrsti, ki je v Sloveniji prav tako tujerodna. Ima le nekaj naravnih sovražnikov – ličinke drobnih parazitskih os, ki pa ne zmanjšajo številčnosti listnih zavrtačev. Zaenkrat nimamo dokazov, da bi imel kostanjev listni zavrtač večje negativne vplive na biotsko raznovrstnost.

VPLIVI NA GOSPODARSTVO: kostanji listni zavrtači poškodujejo liste divjih kostanjev, ki je pogosto sajeno okrasno drevo v vaseh in mestih po vsej Sloveniji. Drevesa imajo zaradi zgodnjega rjavenja in odpadanja listov močno okrnjeno estetsko funkcijo. Izguba listov tudi oslabi drevesa, zato so slabše odporna na druge bolezni.

TIGRASTI KOMARAEDES ALBOPICTUS

Majhna vrsta komarja. Telo je veliko do 1 cm, temno obarvano, z značilnimi belimi progami na okončinah in belo progo po sredini zgornje strani oprsja. Tigrasti komarji so bili nenamerno zaneseni v mnoge dele sveta. Zanesli so jih predvsem z rabljenimi pnevmatikami, v katerih je zastajala voda z ličinkami, pa tudi z vodnimi rastlinami. V Evropi je bil prvič zabeležen leta 1979 v Albaniji, kamor naj bi jo domnevno zanesli iz Kitajske. V Slovenijo naj bi se priselili iz sosednje Furlanije Julijske krajine leta 2005. Od tod so se s transportom odraslih osebkov v avtomobilih razširili v zahodno in jugozahodno Slovenijo.

VPLIVI NA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST: Ličinke tigrastega komarja lahko zaradi kompeticije izrinjajo ličinke domorodnih vrst komarjev, ki imajo ličinke v istih habitatih. Odrasli tigrasti komarji prenašajo nekatere bolezni med pticami in sesalci.

VPLIVI NA ZDRAVJE LJUDI: Tigrasti komarji so nadležni zaradi pikanja. Poleg tega pa so tudi prenašalci povzročiteljev bolezni med ljudmi, med njimi virus chikungunye, virus vročice denga (poleg A. aegypti, ki je primarni prenašalec), virus zahodnega Nila (West Nile) in virus LaCrosse. Leta 2007 se je v Italiji v regiji Emilia‐Romagna več kot 300 ljudi okužilo z virusom »chikungunya«, ki povzroča boleče sklepe, visoko telesno temperaturo in izpuščaje. Prenašalec bolezni je bil prav tigrasti komar, ki je pičil obolelega človeka po povratku iz južne Indije in nato bolezen prenesel na druge ljudi.

virus chikungunye virus vročice denga

SIGNALNI RAKPACIFASTACUS LENIUSCULUS

Signalni rak je velik sladkovodni rak, ki lahko doseže velikost do 15 cm. Telo je rjave do olivne barve. Zgornja stran škarij je pri odraslih osebkih temno rdečerjava, spodnja pa rdeča. Na zgornji strani škarij je v pregibu bela lisa. Koš je gladek, brez trnastih izboklin. Samci imajo večje škarje kot samice. Od drugih vrst rakov, ki živijo v Sloveniji, je po velikosti in obarvanosti podoben jelševec ali potočni rak (Astacus astacus), vendar ta v pregibu škarij nima bele liste, po košu pa so številne trnaste izbokline. Pri drugih vrstah rakov je spodnja stran škarij svetlo rjavo ali belo obarvana. Signalni rak je bil v 70‐tih letih prejšnjega stoletja namerno naseljen v Avstrijo, kjer so populacije jelševcev zaradi račje kuge izumrle Od tam se je v začetku tega stoletja po vodotokih razširil tudi v Slovenijo.

VPLIVI NA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST: Znani so neposredni vplivi na domorodne vrste rakov zaradi kompeticije. Poleg tega pa so signalni raki pogosto prenašalci glivične bolezni, račje kuge (Aphanomyces astaci), ki je za domorodne vrste rakov smrtna. Kjer se pojavljajo velike populacije signalnih rakov, lahko povzročajo tudi spremembe habitata, saj pojedo vse vodne rastline in alge. To lahko posredno vpliva tudi na druge vodne organizme.

VPLIVI NA GOSPODARSTVO: Znani so le posredni vplivi, kjer zaradi sprememb habitata pride do upada ribjih populacij, predvsem vrst, ki so zanimive za športni ribolov. Kjer signalni raki odstranijo vse vodno rastlinje, se lahko poveča kalnost vode, kar zmanjšuje rekreacijsko privlačnost vodotokov.

RDEČEVRATKATRACHEMYS SCRIPTA

ELEGANS

Vodna želva. Oklep pri odrasli živali meri 15‐30 cm. Za podvrsto je značilna rdeča proga prek lic. Mladostni osebki so obarvani svetlo zeleno z ozkimi rumenimi progami. Odrasli so obarvani temno zeleno ali temno sivo. Mladostni in odrasli imajo večinoma na ploščah trebušnega dela oklepa velike črne pike. Zaradi prepovedi uvoza podvrste v države EU se na trgu sedaj pojavlja več drugih podvrst! V preteklosti najbolj prodajana vrsta plazilca za terarije. Zaradi hitre rasti pa so jih mnogi lastniki spustili v naravo, kjer se večinoma ne razmnožujejo, zaradi dolgoživosti ostanejo več let.

VPLIVI NA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST: V Sloveniji še nimamo dokazov o invazivnosti vrste, tuje študije pa dokazujejo, da prihaja do kompeticije za mesta za sončenje in hrano med rdečevratko in domorodno močvirsko sklednico.

VPLIVI NA ZDRAVJE LJUDI: Rdečevratke (pa tudi drugi plazilci v teraristiki) so prenašalci bakterije salmonele, s katero se lahko okužijo tudi ljudje. Salmonela je enterobakterija, ki povzroča vročino in hude prebavne težave.

ZLATA RIBICACARASSIUS AURATUS

Zlata ribica ima vretenasto telo, pokrito z velikimi luskami. Odrasli osebki dosežejo velikost 15- 35 cm. Zlati ribici je zelo podoben srebrni koreselj, vendar ta nima udomačenih oblik. Tako lahko vse barvne oblike in osebke s podaljšanimi plavutmi določimo kot zlate ribice. Ravno udomačene oblike, ki izvirajo iz vzreje v akvarijih in ribnikih pri nas najpogosteje najdemo v naravi. Redko so zlate ribice tudi rjavo obarvane in jih brez zapletenih analiz ni mogoče določiti od srebrnega koreslja. Zlati ribici je podoben je tudi krap, vendar ima ta okoli ust 4 brke, ki jih pri zlati ribici ni. zlata ribica je prišla iz Kitajske v Evropo v že “udomačeni” obliki, prvič že leta 1611 s pomočjo portugalskih mornarjev iz Jave prek Južne Afrike v Lizbono in od tam po Evropi; o prvem razmnoževanju poročajo iz Nizozemske leta 1728. V teh časih so bile zlate ribice izjemno redke in drage in jih zato niso izpuščali v naravo. Invazija iz akvarijev in vrtnih ribnikov v naravne habitate je sledila mnogo pozneje, ko so postale običajne. Iz udomačenih osebkov, ki so bili namerno ali nenamerno izpuščeni v naravo, so se razvile naturalizirane “podivjane” populacije v več kot 20 evropskih državah in drugje po celem svetu. Številne umetne pasme (pajčolanke, teleskopke, orande ipd.) v prosti naravi ne preživijo dolgo, lahko pa vnašajo v okolje parazite in ribje bolezni.

VPLIVI NA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST: zlata ribica ima dokazano negativen vpliv na biotsko raznovrstnost vodnih biotopov, kar vključuje plenjenje ličink domačih vrst dvoživk, rib (ikre, ličinke, odrasle), vodnih nevretenčarjev in vodnih rastlin ter povečevanje motnosti vode in "cvetenja alg" (modrozelenih cepljivk). Prezrt, a nevaren, je vnos ribjih bolezni in parazitov.

VPLIVI NA GOSPODARSTVO: Negativnih vplivov ni. Poleg popularnosti na področju akvaristike in vrtnih okrasnih ribnikov se zlata ribica uporablja v ribištvu kot "živa vaba" in kot "živa hrana" za gojene ribojedih vrst rib; kot odstranjevalec alg in vodnih rastlin v nekaterih majhnih vodnih bazenih, ponekod tudi za odstranjevanje komarjevih ličink.

SONČNI OSTRIŽLEPOMIS GIBBOSUS

Spada v red ostrižnjakov (Perciformes); družina sončni ostriži (Centrarchidae). Prepoznaven je po svoji intenzivni obarvanosti. Telo je olivno zelene do modrikaste barve z marmornatim vzorcem, boke prekrivajo oranžne do rdeče pege. Od gobčka proti robovom škržnih poklopcev se vlečejo turkizno do smaragdno zelene proge. Na vrhu škržnega poklopca je temna pega. Trebuh je pri mladih rumen, pri starejših pa bolj rdeč. Samci imajo izrazitejše barve, kar je še posebej opazno v času drsti, samice pa so v splošnem za odtenek bolj blede. Sončni ostriž ima zelo visoko in sploščeno telo, ki ga v celoti pokrivajo dokaj velike luske. Dolgo dvodelno hrbtno plavut v sprednjem delu sestavljajo trdne (10‐12), v zadnjem pa mehke plavutnice (10‐12). Prsni plavuti sta dolgi in koničasti. Največja uradno zabeležena dolžina je 40 cm, čeprav najpogosteje naletimo na primerke velikosti od 15 do 20 cm. Sicer so večinoma predstavniki alohtonih populacij v Evropi manjši od avtohtonih ameriških.

Prvič so sončnega ostriža v Evropi zabeležili leta 1877, in sicer primerek, ki so ga iz Kanade prinesli v Francijo. Kasneje se je razširil oz. so ga raznesli po vsej zahodni in srednji Evropi, tako da danes naseljuje obširno območje med Baltikom, Črnim morjem in Pirenejskim polotokom. Prav tako ga najdemo v Angliji, leta 2005 pa so njegovo prisotnost prvič potrdili tudi na Norveškem. Zgodovina in nameni naseljevanja sončnega ostriža v evropska vodovja niso povsem pojasnjeni, vendar se dozdeva, da so k temu precej prispevali akvaristi in gojitelji okrasnih rib na prostem, ki so zanesli v naravo. Na Danskem naj bi ga domnevno namenoma nezakonito naselili v boju proti ribjim ušem (Argulus sp.).Sončni ostriž je vsejedec s poudarkom na mesni prehrani, saj se večinoma prehranjuje z žuželkami, ličinkami, ribjimi ikrami in zarodom, dvoživkami, polži in drugimi talnimi nevretenčarji. Po obnašanju je teritorialen, v času parjenja pa se agresivnost samca do drugih rib in ostalih nezaželenih prišlekov še poveča. Aktiven je podnevi.

VPLIVI NA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST: Vplivi niso popolnoma raziskani, vendar je potrjeno, da s svojo požrešnostjo ogroža avtohtone vrste. Uničuje ribji zarod, tako mladice kot ikre, in zapolnjuje biološke niše avtohtone favne. Domnevno naj bi bil prenašalec parazitov. Znano je tudi, da se lahko križa s sorodnimi vrstami, ki so bile prav tako umetno vnešene v okolje, predvsem z L. cyanellus. Rezultat križanja so navadno hitro rastoči sterilni hibridi moškega spola (Moyle, 1976 v Fuller in dr., 1999 v Przybylski, 2008).

VPLIVI NA GOSPODARSTVO: Je zelo prilagodljiva in odporna riba. To ji je omogočilo,da se je uspešno obdržala skoraj povsod, kjer so jo naselili. V večini predelov, kjer so to ribo naselili predstavlja nezaželenega vsiljivca, ki dela gospodarsko škodo z zmanjševanjem nosilnosti okolja v odnosu do domačih lovnih vrst.

NUTRIJAMYOCASTOR COYPUS

Nutrija je predstavnik glodavcev. Telo je veliko, večinoma rjavo obarvano, le redki osebki imajo črn ali svetlosiv kožuh. Kremplji so črne barve. Rep je dolg in v prerezu okrogel. Odrasli lahko dosežejo velikost domače mačke, saj je telo dolgo 40‐60 cm, rep pa 30‐45 cm. Nutrije so v preteklosti gojili na farmah za krzno. Prve farme nutrij so se v Evropi pojavile konec 19. stoletja. Od tod so posamezni osebki pobegnili v naravo inse nato razširili tudi na nova območja.

VPLIVI NA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST: Nutrije imajo zaradi hranjenja in bivanja na obrežju velik vpliv na vodno in obvodno rastlinje. Na območjih, kjer so prisotne velike populacije, lahko ponekod popolnoma uničijo obvodno rastlinje. Zaradi kopanja rovov v brežine se lahko poveča erozija, kar spreminja podobo habitata in posredno vpliva na druge vrste.

VPLIVI NA GOSPODARSTVO: Zaradi kopanja rovov v brežine se povečuje erozija rečnih brežin, kar lahko poveča možnost poplavljanja. Nutrije lahko povzročajo škodo na kmetijskih pridelkih, kadar so njive blizu vodotokov, jezer ali ribnikov.