turisticne informacije s karto hrvaske 2015 si

Turistične informacije s karto Hrvaške www.hrvatska.hr

gratis

SI

1 2

3

7

9

4

Hrvaška.1. ISTRA.

POTI NAJMANJŠIH

MEST NA SVETU.

6

2. KVARNER.POTI

DIŠEČIH RIVIER IN OTOKOV.

12

POTI HRVAŠKIHVLADARJEV.

3. DALMACIJA. ZADAR. 18

POTI HRVAŠKIHVLADARJEV.

4. DALMACIJA.ŠIBENIK. 24

POTI STARODAVNIH KULTUR.

5. DALMACIJA. SPLIT. 30

POTI STARIH KAPETANOV.

6. DALMACIJA. DUBROVNIK. 36

POTI VIROV NARAVE.

7. LIKA - KARLOVEC. 42

POTI DVORSKIH VIL.

8. OSREDNJA HRVAŠKA. 48

POTI PODZEMNIH SKRIVNOSTI.

8. OSREDNJA HRVAŠKA. 54

MESTO PO MERI ČLOVEKA.

9. MESTO ZAGREB. 60

10. SLAVONIJA.POTI

PANONSKEGA MORJA. 64

5

6

108

3

Edinstvena po marsičemu, Hrvaška korenine vleče iz davnin, veliko bogastvo kulturnih dobrin, ki govorijo o vznemirljivi hrvaški preteklosti, od rimske dobi, rene-sanse, baroka, turških osvajanj, do sodobne, so izjemna vaba za vse tiste, ki obiskujejo Hrvaško. Če se bogati kulturni dediščini doda neverjetna lepota narave, s katero Hrvaška privablja ob vseh letnih časih, 8 nacionalnih parkov, 11 parkov narave, številna dediščina pod zaščito UNESCO-a, Hrvaška je zagotovo država neverjetne, magnetske privlačnosti.

Čez petdeset glasbenih in filmskih festivalov sapo vzame tudi tistim najbolj odpornim, številni od njih izvajajo se na lokacijah, ki datirajo še iz davne preteklosti, ko so po stezah in poteh korakali rimski vojaki ter carji, osvajali turški paše, največja dela ustvarjali svetovni pisatelji, počivali vojvode in kralji.

Prelepe plaže, eno izmed najbolj čistih morij na svetu, skriti zalivi, jezera in skrivnostni planinski vrhovi, čiste reke ter voda za pitje, fantastična gastronomija in cenje-na vina ter žganja, ob svetovno znani kulturni in naravni dediščini, so najpomembnejša bogastva Hrvaške, ki so privlačna vsem.

Rodovitne hrvaške ravnine, iz katerih lahko poizkusite šele

obrane sadeže, gradovi, muzeji in parki, rečne luke ter družinska posestva, vinarije, sveže pečeni kruh, ki s svojim vonjem vabi, da ga poizkusite znova in zopet znova, neraziskana je to notranjost Hrvaške, kraj mistike in skrivnosti, sna ter resničnosti, Hrvaška čustev in čutil.

Da, Hrvaška je vse to, vendar tudi veliko več. Ona je domovina kra-vate, padala, torpeda, svinčnika, žarnice z volframovo nitjo, najhi-trejšega električnega avtomobila na svetu, psa dalmatinca, Marka Pola, enega izmed najstarejših evropskih mest in parlamentov ter drugega po dolžini obrambnega obzidja v Evropi, najmanjše kate-drale, najstarejšega arboretuma in filmskega festivala na svetu, domo-vina velikih športnikov. Država je to izjemnega prometnega pome-na, transverzala, ki povezuje vzhod in zahod Evrope, žila utripalnica, država prelepega morja, zelenega gorovja ter čudovitih ravnic, boga-tih polj in naftnih najdišč.

In na koncu, vendar nič manj vre-dno od vsega navedenega - Hrvati! Hrvaški človek in njegova prija-znost sta magnet zaradi katerega se turisti znova vračajo. Včasih vas bo gostoljubnost domačina prisi-lila, da se vprašate ali ste v svojem lastnem domu ali enostavno - na dopustu na Hrvaškem!

Dobrodošli na Hrvaško!

i

4

SPLOŠNE INFORMACIJE

Zemljepisni položajHrvaška zavzema največji del vzho-dne obale Jadranskega morja, kot dela Sredozemlja najbolj globoko uvlečenega v evropsko kopno. Na Hrvaško se nanaša tudi glavnina skupne obale Jadrana s skoraj vsemi otoki. Ozki gorski pas Dinaridov ločuje njen sredozemski del od srednjeevropskega kontinentalnega dela, ki se razprostira od skrajnjih vzhodnih obronkov Alp na severo-zahodu do obal Donave na vzhodu, pri čemer zajema južni del rodovitne Panonske nižine.

PovršinaKopenski del znaša 56 594 km2, površina obalnega morja pa 31 479 km2.

NaseljenostHrvaška ima 4 284 889 prebivalcev.

Nacionalni sestav Večino prebivalstva sestavljajo Hrvati, najštevilnejše manjšine pa so Srbi, Bošnjaki, Italijani, Albanci, Romi, Madžari, Slovenci in Čehi.

Državna ureditevHrvaška je večstrankarska parlamen-tarna republika.

Glavno mestoZagreb je z 790 017 prebivalcev gospodarsko, prometno, kulturno in akademsko središče države.

Dolžina morske obale6278 km, od tega 4398 km otokov, skal in grebenov.

Število otokov, otočkov, skal in grebenov1244. Največja sta otoka Krk in Cres. Naseljeno je 50 otokov.

Največji vrhDinara 1831 m/nm.

KlimaNa Hrvaškem obstajajo tri klimatske zone: v nižinah notranjosti prevla-duje zmerna kontinentalna klima, na višinah nad 1200 m planinska, vzdolž jadranske obale pa prije-tna mediteranska klima z veliko sončnih dni kjer so poletja suha in vroča, zime pa blage ter vlažne. Povprečna temperatura zraka v nižinah notranjosti je januarja od − 2 °C do 0 °C in rahlo nižja v gorovju, julija povprečne temperature zraka so od 20 °C do 22 °C v nižinah no-tranjosti ter okoli 13 °C v najvišjem gorovju. Povprečna temperatura zraka v primorju je januarja od 5 °C do 9 °C, julija pa od 23 °C do 26 °C. Temperatura morja pozimi je okoli 12 °C, poleti pa okoli 25 °C.

DenarUradna valuta na Hrvaškem je kuna (1 kuna = 100 lipa).Tuja valuta se menja v bankah, menjalnicah, poštnih uradih in v večini turističnih agencij, hotelov ter kampov.Kreditne kartice (Eurocard/Master-card, Visa, American Express in Diners) prejemajo v skorajda vseh hotelih, marinah, restavracijah in trgovinah ter na bankomatih.

SPLOŠNE INFORMACIJEi 5

POTI NAJMANJŠIH MEST NA SVETU

ISTRSKA POT

1

6

V Istri so se spremenile številne civilizacijske kulture, ki so za seboj pustile veliko več kot samo zgodovinske zgodbe. Na majhnem prostoru boste videli pri-morska, ribiška, antična in utrjena srednjeveška mesteca, ki so osvojila skorajda vsak grič v notranjosti Istre, s karakterističnimi ulicami, trgi, cerkvijo ter mestno ložo. Odkrijte zakaj je Hum imenovan za najmanjše mesto na svetu in kaj je navdihnilo francoskega pisatelja Julesa Verne-ja, da dogajanje enega svojega romana locira v mesto Pazin ter izvedite zakaj je nekdanje mesto Dvigrad v 17. stoletju eno-stavno izginilo iz lica zemlje ter... še veliko, veliko tega. Če se odpravite v središče Istre ali na njene obale, ne boste jih mogli zaobiti. Ne glede na to ali prihajate z avtomobilom, kolesom ali peš, zavijte iz ceste, vstopite v te majhne živeče zgodo-vinske stavbe in se prepustite do-mačinom, ki vam bodo z veseljem priporočili mesta na katerih lahko poizkusite specialitete domače kuhinje, kupite domače olivno olje, vino ali med. Vrata teh mestec so odprta že več stoletij; vabila so številne pred vami, vabijo pa tudi vas danes... Dobrodošli!

Rovinj 5

1

1

ISTRA.

Ma

LabinRabac

Poreč

Rovinj

Pula

PAZIN RIJEKA

Umag

Opatija

Cres

Osor

Lubenice

PorozinaBrestova

M

Valbiska

Motovun

BuzetGrožnjan1a

1b 2

3

4a4b

5

6

7

NaravaNP Brijuni, poseben ornitološki rezervat Palud (Rovinj); zaščitena pokrajina Spodnji Kamenjak in Medulinski arhipelag (Medulin); park-gozda Motovunski gozd, Kontija (Vrsar), Zlatni rt (Rovinj) ter Šijanski gozd (Pula), park narave Učka, Plominska gora, jama Baredine (Poreč), Limski kanal in Romualdova votlina, špilja Mramornica (Brtonigla), Pazinska jama (Pazin), špilja Feštinsko Kraljestvo (Žminj).

Gradbene zanimivostiprimeri antične arhitekture (Pula, NP Brijuni, Poreč); srednjeveška utrjena mesteca na gričih (najpomembnejši so Buje, Grožnjan, Oprtalj, Motovun, Buzet, Hum, Beram, Žminj in Labin); kažun – primer tradicionalnega ljud-skega gradbeništva Istre (Vodnjan-ština).

Gastronomijaribje specialitete pod peko, omlet »fritaja« s šparglji, mineštra iz sipe, domače testenine »fuži« z golažem iz divjačine, tartufi , domače žganje »biska«, juha iz črnega vina. Vinske ceste, Ceste olivnega olja, Istrske medne točke

DogajanjaBarban – konjiška prireditev »Trka na prstanec« (avgust); Umag – ATP Cro-atia Open (julij); NP Brijuni – sezona Gledališča Ulysses (julij/avgust); Poreč – Vinistra (maj), Dan vina (maj), Dani antike Pula Superiorum (junij), Vrsar – Casanovafest (junij), Istra Inspirit (julij/avgust), Svetvinče-nat - Festival plesa in neverbalnega gledališča (julij), Pula Film Festival (julij), Motovun Film Festival (julij), Rovinj - Noč sv. Lovre (avgust), zgo-

dovinski festival Giostra (september), Parenzana Bike Marathon (septem-ber), Dani tartufa u Istri (septem-ber-november), Umag/Novigrad/Brtonigla/Buje - Gastronomske zimske rapsodije (oktober – marec).

Zdravilišča: Istarske toplice.Kolesarske steze: Parenzana, Steza sv. Pelegrina (Umag), Steza sv. Mavra (Poreč), Casanovina steza (Vrsar), Steza Rubin (Rovinj), Steza Curiositas Histriae (Pula/Medulin), Steza Teran (Rabac), Zvezdna steza (notranjost).Steze za pešce: Parenzana, Sv. Zenon (Brtonigla), steze Poreča, Pule, Labina, steza svetega Šimona (Grači-šče), steza Mathias Sandorf (Pazin), steza Buje – Buzet – Žbevnica, steza Brgudac– Korita.Športno vzpenjanje: Zlatni rt (Rovinj), Limski kanal, Dvigrad, Istrske toplice, Razpadalica (Buzet), kanjon Vranjska draga (Učka), Pazin, Vintijan (Pula).Padalstvo/paragliding: Kaštelir Razpadalica (Buzet), Brgud (Učka), Lanišče, Žbevnica in sam vrh Učke.Spominki: ISTRSKI KAŽUN, pihalni instrument roženice.

1

Halo IstriaTuristična skupnost Istrske županijePionirska 1, 52440 PorečTel.: +385 (0)52 88 00 88E-pošta: [email protected]

8

Brijuni 4b

Brijuni 4b

Hum 2

Brijuni 4b

1 ISTRA. 9

1. Grožnjan 1a in Motovun 1b – srednjeveška istrska mesteca

Turistična skupnost občine MotovunTrg Andrea Antico 1, 52424 MontonaTel.: +385 (0)52 617 480E-pošta: [email protected]

Vzdignjena na gričih v vznožju katerih se nahaja rodovitna dolina reke Mirne, mesteca Grožnjan in Motovun plenita pozornost s svojo arhitekturo ter številnimi umetni-škimi galerijami in glasbenimi ter filmskimi dogodki.

2. Hum2

– najmanjše mestona svetu

Turistična skupnost mesta BuzetaVladimira Gortana 9, 52420 BuzetTel.: +385 (0)52 662 343E-pošta: [email protected]

Oko 14 km jugovzhodno od Buzeta se nahaja srednjeveško mestece Hum, središče staroslovanskega pisma glagolice in vrednih fresk iz 12. stoletja. Mesto-spomenik z ohranjeno srednjeveško urbano arhitekturo je imenovano za najmanjše mesto na svetu!

3. Labin3

– srednjeveško istrsko mestece

Turistična skupnost mesta LabinaAldo Negri 20, 52220 LabinTel.: +385 (0)52 855 560E-pošta: [email protected]

Nameščen na griču, Labin privablja obiskovalce s svojimi zgodovinskimi zgodbami o rudarjih in liku Matije Vla-čiča Ilirika ter srednjeveškimi ulicami, ki se poleti pretvarjajo v umetniški oder.

4. Amfi teater v Puli4a in

Nacionalni park Brijuni4b

Turistična skupnost mesta PuleForum 3, 52100 PulaTel.: +385 (0)52 219 197 E-pošta: [email protected]

Največji puljski antični spomenik iz 1. stoletja, tisto-časno bojišče gladiator-jev, danes pa koncertni in festivalni oder svetovnega glasu. NP Brijuni, arhipelag z 14 otočkov dostopen z ladjo iz Fažane, vreden je spomenik fl ore, favne in kulturno--zgodovinske dediščine.E-pošta: [email protected], www.brijuni.hr

Grožnjan 1a

Motovun 1b

1

10

Pula 4a

Poreč 6

Labin 3

15. Cerkev sv. Eufemije v Rovinju

5

Turistična skupnost mesta RovinjaObala Pina Budicina 12, 52210 RovinjTel.: +385 (0)52 811 566E-pošta: [email protected]

Cerkev sv. Eufemija dominira primorskim mestecem Rovinjem in spada med najlepše uresničitve ba-roka v Istri. Sv. Eufemija je obenem tudi zaščitnica mesta čigar relikvije se hranijo v marmornem sarkofagu istoimenske cerkve.

6. Eufrazijeva bazilika v Poreču6

Turistična skupnost mesta PorečaZagrebačka 9, 52440 PorečTel.: +385 (0)52 451 293+385 (0) 52 451 458E-pošta: [email protected]

Edinstven primer zgodnje-bizantin-ske umetnosti na Mediteranu iz 6. stoletja, ki ga je dal izgraditi tedanji škof Eufrazije. Celi kompleks (bazili-ka, krstilnica, atrij, zvonik, škofijska palača) se nahaja na Unescovi listi svetovne dediščine.

ISTRA. 11

vegetacijo obdarjeno mediteransko področje za svoj dopust. Zahvaljujoč njima, narejene so prve razkošne vile in hoteli, prav tako tudi prve hrvaške riviere: opatijska, crikveniška, novo-vinodolska... Tedaj svetovni potniki niso bili le oni temveč tudi lošinjski pomorščaki, ki si iz svojih pomorskih potovanj v svoja dvorišča prinesli više kot 80 vrst eksotičnih rastlin. Vrtovi mesteca okrašeni z rožami, pejsaži pa izpolnjeni z gozdovi, nasadi oliv in grmi kadulje, rožmarina ter sivke spremljajo vas na vaši poti. Dobrodošli na dišeča vrata Jadrana!

Srečanje različnih svetov blaga je primerjava s tistim kar se lahko vidi in začuti v kraljevski Opatiji ter Crikvenici, pomorski Reki in v kamen vklesanem Senju. Vendar, različnost se tu ne neha, ona se nadaljuje na naših največjih jadranskih otokih Krku in Cresu, na zdravilnem otoku Lošinju, peščenem otoku Susaku, rožnem otoku Iloviku ter gozdnem otoku Rabu. Ampak kaj je vsem njim vendarle skupnega? Morda je to nekaj kar je že zdavnaj v 19. stoletju prepoznala evropska aristokracija, ko je izbrala to s klimo blago in

POTI DIŠEČIHRIVIER IN OTOKOV

KVARNERSKA POT

Rab 3a

2

12

2

2Čabar

Skra

Rab

NovaljaMali Lošinj

LabinRabac

Crikvenica

Senj

Jabla

Delnice

Fužine

P

Poreč

Rovinj

Pula

PAZIN RIJEKA

Umag

Opatija

Cres

Osor

Lubenice

Krk

Novi VinodPorozina MalinskaBrestova

Merag

Valbiska

Baška

Lopar

Mišnjak

Žigljen

Motovun

BuzetGrožnjan

1a

1b2

3a

3b

4

5

6

KVARNER. 13

Krk

Lubenice 5

Opatija 1a Opatija 1a

2

14

Naravaspomenik parkovne arhitekture park Angiolina in Sv. Jakov (Opati-ja); park-gozdovi Dobec (otok Krk), Park Komrčar in Park gozd Dundo (otok Rab), Čikat (otok Lošinj).

Gradbene zanimivostizbiti otočki mestne celote izgrajene v primorsko-mediteranskem duhu (Krk, Cres, Osor, Rab); frankopanski gradovi (Krk, Omišalj, Bakar, Kraljevi-ca, Bribir, Drivenik, Novi Vinodolski); avstro-ogrske vile (Lovran, Opatija, Mali Lošinj); secesijska arhitektura in industrijska dediščina (Reka).

Gastronomijadomače testenine »šurlice« s škampi (otok Krk), creška jagnjeti-na, kvarnerski škamp, divji šparglji, kolači iz češenj in kostanja (Lovran), sladica iz sira »presnac« (otok Krk), Rabska torta (otok Rab), avtohtona vina Vrbniška žlahtina (otok Krk) ter Trojiščina (otok Susak), torta »Opatijska Kamelija« (Opatija), Frankopan torta (Crikvenica).

DogajanjaOpatija – Carski grad (julij); Reka – Reški karneval (februar); Bakar - Mar-garetino poletje (julij); Vinodol in Novi Vinodolski – »Rožica Vinodola« (avgust); Crikvenica - Ribiški teden (avgust); Rab – Rabska fjera (julij).

Zdravilišča: Opatija, Crikvenica, Selce, Veli Lošinj.Kolesarske steze: Lovran, Matuli, Kolesarska transverzala Reškega prstena – Kastav, Klana, Viškovo, Reka, Jelenje, Čavle, Kostrena, Bakar (bikeReka.com), Crikvenica, Novi Vinodolski, Vinodol; otoki: Krk, Cres, Lošinj, Rab.

Steze za pešce: Park narave Učka, Lungo mare (opatijska riviera), spre-hajališče Carmen Sylva (Opatija), »Ljubezenska cestica« (Crikvenica), Po poteh Dobrinjščine (Dobrinj, otok Krk), tematska steza olivnega olja »Po poteh zlatih kapljic krškega zaklada« (grad Krk, otok Krk), Ekosteza (Beli, otok Cres), Po stezah lošinjskih kapetanov (Čikat, otok Lošinj), Planinska transverzala Osor-ščica (Nerezine, otok Lošinj), Pot delfinov (Veli Lošinj, otok Lošinj), Sprehajališče vitalnosti (Mali-Veli Lošinj, otok Lošinj), Premužičeve steze, Geopark (otok Rab), »Po po-teh naših starih« (Malinska).Opazovanje ptic: ornitološki rezer-vati Kruna in Podokladi (otok Cres).Pozorování delfínů: creško-lošinj-ski akvaterarij.Avanturistični športi: windsurfing (Baška, Preluk, Volosko, Punat); wakeboarding (Dunat, otok Krk); padalstvo in paragliding (Učka, Grobnik, Tribalj, Lubenice); avto--moto športi (Grobnik, Preluka), seakayaking (otok Rab). Spominki: BAŠČANSKA PLOŠČA, nakit »Morčič« (Reka), dišeča vrečka sivka „Kvarner“.

Turistična skupnost KvarnerjaN. Tesle 2, 51410 Opatija Tel.: +385 (0)51 272 988 www.kvarner.hr

2 KVARNER. 15

1. Opatijska riviera 1a i Park prirode Učka 1b

Turistični informativni center OpatijaM. Tita 128, 51410 OpatijaTel.: +385 (0)51 271 310 E-pošta: [email protected]

Oplemenitena s palmami in kame-lijami, Opatija s ponosom razvija turizem že od 19. stoletja. Posebnost Opatijske riviere je sprehajališče ob morju dolgo 12 km, ki povezuje obal-na mesteca in bližina Parka narave Učka, vrednega spomenika narave.

2. Svetišče Matere Božje na Trsatu in mesto Reka 2

Turistični informativni center RekaKorzo 14, 51000 RijekaTel.: +385 (0)51 335 882 E-pošta: [email protected]

Pod budnim očesom Trsatskega gradu in najstarejšega marijanskega svetišča na Hrvaškem s frančiškan-skim samostanom, cerkvijo ter daleč znano Kapelo zavetnih daril že stoletja živi mesto Reka, središče pomorstva in karnevalov.

3. Grad Rab 3a in Rajska plažav Loparju 3b

Turistična skupnost mesta Raba, informativni centerTrg Municipium Arba 8, 51280 RabTel.: +385 (0)51 724 064Fax +385 (0)51 725 057E-pošta: [email protected]

Mesto Rab s svojimi štirimi romanski-mi zvoniki in tri glavne ulice – Zgor-njo, Srednjo ter Spodnjo, odpira vrata vrednih srednjeveških cerkev in patri-cijskih palač. Otok Rab ponuja tudi čudovite peščene plaže. Poudarjamo

Rijeka 2

Opatija 1a

Rab 3a

2

16

Rajsko plažo v Loparju, ki je dolga 1 500 metrov.

Turistična skupnost občine LoparLopar 284, 51281 LoparTel.: +385 (0)51 775 508E-pošta: [email protected], www.lopar.com

4. Otoček Košljun 4

Turistična skupnost občine PunatPod topol 2, 51521 PunatTel.: +385 (0)51 854 860 E-pošta: [email protected]

Le 10 minut vožnje z ladjo iz Punta je potrebno, da bi obiskali ta duhovni in vegetacijski raj. V okrilju frančiškan-skega samostana se nahaja etnograf-ska, numizmatična in sakralna zbirka. Razglašen za park-gozd, Košljun je neizogibna točka vsakega obiskoval-ca otoka Krka.

5. Lubenice 5

Turistična skupnost mesta CresaCons 10, 51557 CresTel.: +385 (0)51 571 535 E-pošta: [email protected]

Lubenice, kamniti krajček dvignjen na skali visoki 378 metrov, pred-stavlja razgledno točko ne samo izletnikom temveč tudi stalnim prebi-valcem otoka Cresa – orlom.

6. Osor 6

Turistična skupnost mesta Malog LošinjaRiva lošinjskih kapetana 29, 51550 Mali LošinjTel.: +385 (0)51 231 884E-pošta: [email protected]

Na meji otoka Cresa in Lošinja se je namestil Osor, mestece glasbenih večerov in burnih zgodovinskih dogajanj.

Osor 6

Košljun 4

Krk

2 KVARNER.

Lopar 3b

17

Zadar 1

vladarjev pomeni občutiti veliko raznolikost doživetij, ki jo ponu-jajo tisočletna mesta kot je 3.000 let star Zadar; v Ninu boste našli najmanjšo katedralo na svetu, medtem ko vas sodobna in živa turistična središča kot so Biograd, slikoviti kraji dalmatin-skega ozadja, Ravnih okrožij ter otokov bodo sprejeli s posebnim dalmatinskim temperamentom. Vsi tisti, ki ob umirjanju dneva s kolesom ali peš obiščejo sre-

Pot se začne na severu, na živopisnih belih podvelebitskih skalah kjer se pred očmi razprosti-ra neresničen pejsaž najbolj razve-janega hrvaškega otoka Paga. Pag ponuja čudovite zalive in plaže nedotaknjene narave enako kot tudi središča sodobnega turizma. Daleč znana je avtohtona paška čipka in paški sir, čigar skrivnostni sestavini sta burja ter sol, ki mu dajeta značilno in prepoznavno aromo. Iti po Poteh hrvaških

ZADAR

SEVERNO-DALMATINSKA POT. ZADAR.

POTI HRVAŠKIHVLADARJEV

3

18

V

Nin

Novalja

Trogir

Primošten

Mali Lošinj

Jablanac

Biograd na Moru

BenkovacKnin

Drniš

ŠIBENIK

ZADAR

Prizna

Karlobag

Gračac

Korenica

GOSPIĆUdbina

Vodice

Pag

Murter

Sali

OsorMišnjak

Žigljen

Preko

Tkon

Vis

Skradin

Ro

Perušić

1

2

34

5

6

DALMACIJA. ZADAR.

3

3dnjeveško trdnjavo Sv. Mihovil na otoku Ugljanu bodo nagrajeni z nebeškim pogle-dom v zemeljski Eden stkan od vrste smaragdnih otokov in zlatih strun potopljenega sonca, katerega se bodo vedno spominjali.

19

NaravaNacionalni park Paklenica, parki narave Telaščica, Vransko jezero in Velebit; posebni rezervati Lun, Velo in Kolansko blato (otok Pag) ter zaščitena pokrajina kanjon reke Zrmanje.

Gradbene zanimivostimesto-spomenik urbanizma (Pag); primeri staro-hrvaškega pred--romanskega gradbeništva (Nin); rimski gradbeni elementi »cardo« in »decumanus«, rimski forum, najlep-ši primeri romanike na Hrvaškem, mestna obzidja, urbane instalacije »Morske orgle« in „Pozdrav soncu“, najstarejša dalmatinska gotska cerkev sv. Frane (Zadar); ljudsko gradbeništvo kamnitih hiš na oto-kih (otoki Ugljan in Pašman); sol iz solarne Nin.

Gastronomijaposedarski pršut, suhomesnati izdelek »Ninski šokol«, mišni sir, paški sir in jagnjetina, vrhunska črna vina Ravnih Kotarjev, bela vina Gegič ter paška žutica, liker Maraschino.

DogajanjaZadar – Zadrsko gledališko poletje ( junij/avgust), Noč polne lune ( ju-lij/avgust), Millenium Jump ( julij), Mednarodni festival sodobnega gledališča »ZadArs.Nova« (avgust), Glasbeni večeri v Sv. Donatu ( julij/avgust), filmski festival »Avan-tura Festival Film Forum Zadar« (avgust).

Kolesarske steze: NP Paklenica, Zadar-Zaton-Nin-Vir , otoki Pag, Pa-šman, Ugljan, Iž, Ravni Kotarji, Vransko jezero.

Lov: južni Velebit, otok Pag, Ravni kotarji.Ribolov: reke Zrmanja, Vransko jezero (Biograd), morski športni ribolov.Jahanje: Polača, Zaton.Pustolovski turizem: rafting (reka Zrmanja); bungie jumping (Masle-niški most), off road Velebit.Spominki: PAŠKA ČIPKA, liker Ma-raschino v ročno spleteni steklenici (Zadar), barkariol, Sv. Donat, pihano steklo in nakit iz delavnice Muzeja antičnega stekla.

Pag 6

3

Turistična skupnost Zadrske županijeSv. Leopolda B. Mandića 1, 23000 Zadar Tel.: +385 (0)23 315 316 www.zadar.hr

Pag 6

20

Zadar 1

3 DALMACIJA. ZADAR. 21

1. Cerkev sv. Donata u Zadru 1

Turistični informativni center ZadarMihe Klaića 1, 23000 ZadarTel.: +385 (0)23 316 166E-pošta: [email protected]

Simbol mesta Zadra in najbolj znana monumentalna zgradba na Hrva-škem iz zgodnjega srednjega veka, unikatna v Evropi. Zaradi izrednih akustičnih karakteristik se uporablja za glasbene programe.

2. Nacionalni park Paklenica 2

Dr. F. Tuđmana 14 a23244 Starigrad-PaklenicaTel.: +385 (0)23 369 155+385 (0)23 369-803E-pošta: [email protected]

Nameščen med najvišjim vrhom Velebitom in morjem, gostom ponuja kopanje v morju in planinske aktivnosti v istem dnevu. Izstopa po edinstvenih kanjonih Velike in Male Paklenice ter bogastvom flore in fav-ne, ki privablja planince, znanstveni-ke ter ljubitelje narave.

3. Park narave Telaščica 3

Ulica D. Grbina b.b, 23281 SaliTel.: +385 (0)23 377 096E-pošta: [email protected]

Najbolj razvejana otočna skupina na Sredozemlju, Kornati, se nadaljuje na Park narave Telaščica z istoimen-sko najbolj varnim, najlepšim in največjim naravnim pristaniščem Jadrana, skalah, ki se iz 160 metrov rušijo v morje in jezerom Mir, edinim slanim jezerom na Jadranu.

4. Vransko jezero 4

Park prirode Vransko jezeroKralja Petra Svačića 2, 23210Biograd n/mTel.: +385 (0)23 383 181+385 (0)23 386 452 E-pošta: [email protected] www.vransko-jezero.hr

Vransko jezero se lahko ogleda tudi po vodeni poti in pri tem uživati v tudi iz kopna povsem nedostupnih ali težko dostopnih močvirnih pokrajinah. Vode tega jezera so slankaste in tu so in slatkovodne in morske ribe, kar privablja številne ribiče.

5. Nin katedrala 5

Turističko informativni centar NinTrg braće Radića 3, 23232 NinTel.: +385 (0)23 264 280E-pošta: [email protected]

Staro-hrvaško kraljevsko mesto Nin je okoli 15 km oddaljeno od Zadra. Naseljeno 3000 let, pomembna je arheološka lokacija - ostanki najve-čjega antičnega hrama na Jadranu, mozaiki, cerkev imenovana najmanj-ša katedrala na svetu, edinstvena romantična cerkev za kronanje, starohrvaška ladja Condura in dr.

Nin 5

3

22

– pričajo o antični dobi in času, ko je mesto bilo sedež škofa ter prva prestolnica Hrvatov.

6. Pag – solana 6

Turističko informativni centar PagVela ulica b.b., 23250 PagTel.: +385 (0)23 611 286E-pošta: [email protected]

Imenovana kot belo zlato, sol je bila tudi strateški izdelek brez katerega je življenje stoletja bilo nezamislivo. Bazeni soli v Pagu se razprostirajo na 3,01 km kvadratni površine in danes zglavnem imajo pomen spomeniškega karakterja. Od zdavnaj je življenje vezano za morje in je tako sol del vseh nas. Paška sol vsebuje vse minerale, ki so, razen vode, osnovne sestavine naravnega morja.

Velebit

Telašćica 3

Zrmanja

Pag 6

Zadar 1

Zadar 1Paklenica 2

3 DALMACIJA. ZADAR. 23

POTI HRVAŠKIHVLADARJEVŠIBENIK

Iz Skradina majhnega mesta biserov starega čez 6000 let se bomo odtisnili po reki Krki do enega izmed najbolj znanih hrvaških naravnih fenome-nov Skradinskega buka. Ko odkrijete ozadje boste nagrajeni s še eno staro hrvaško prestolnico, mestom Kninom, v okolju katerega vam bo čas preletel skozi aktivni dopust, ki vam bo okrepil dušo in telo. V Šibeniku vas bo navdu-šila katedrala Sv. Jakova kupola katere je višja kot kamnite zgradbe srednje-veških stolpnic, njegove ozke ulice v toplih poletnih večerih pa vabijo na druženje privlačnostjo temperamen-tne mediteranske lepotice.Če vas na koncu vašega potovanja

Poti hrvaških vladarjev vodijo vas na potovanje skozi čas, po starih hrvaškim mestih prestolnicah − Ninu, Kninu, Biogradu in Šibeniku, začetke hrvaške državnosti (7 − 12. st.) ter budi duhove starodavnih hrvaških vladarjev vojakov.Ko gremo naprej proti jugu, medite-ransko vzdušje nam vedno bolj izpol-njuje dušo. Domačim gastronomskim delikatesam kot so daleč znani drniški pršut, sir iz »mišine«, jedi izpod peke, školjke ob vinu iz znanih primošten-skih vinogradov, v katerih so uživali hrvaški vendar tudi številni svetovni vladarji se ne morejo upreti niti tisti z najbolj prefi njenim čutilom okusa.

4

SEVERNODALMATINSKA POT. ŠIBENIK.

24

Vrlika

Nin

Hvar

SPLITTrogir

Primošten

Biograd na Moru

BenkovacKnin

Drniš

ŠIBENIK

ZADAR

Gračac

Vodice

Pag

Murter

Sali

Preko

Tkon

Vis

Skradin

Rogač

2

1

3

4 6

5

Kornati 4

4

po poteh hrvaških vladarjev morda do konca ne preseneti otok gob Krapanj, ki nosi tri epitete: najmanjši, najnižji in najbolj naseljen otok Sredozemlja, potem boste s krstarjenjem po Nacionalnem parku Kor-nati, znanem nautičnem raju, doživeli popolno izpolnitev duše s pozi-tivnimi emocijami ob ogledu igre številnih otokov, otočkov ter skal, ki nikjer drugje ni tako razigrana kot je prav na tem mestu.

DALMACIJA. ŠIBENIK.4 25

Naravazaščitene naravne vrednosti – po-membna pokrajina: Kanjon Čikole, reka Guduča, Murter, Prokljansko jezero, Žutsko - sitška otočna skupi-na, Reka Krka – zgornji tok, Kanal sv. Ante in šibenski zaliv, Gvozdenovo – Kamenar, Reka Krčič, Nacionalni parki Krka in Kornati, parki narave Vransko jezero ter Velebit, Planina Dinara – vrh Hrvaške Sinjal 1831m, Otočni arhipelag – 285 otokov, otočkov in nadmorskih grebenov , spomeniki narave: Stara straža – geološki spomenik narave, Izvir Cetine-hidrološki spomenik narave, Morinjski zaliv in zaliv Makirina – zdravilno blato.

Gradbene zanimivostiŠibenik mesto trdnjava - sv. Mihovil, sv. Ivan, sv. Nikola, Šubičevac, Kate-drala sv. Jakova (UNESCO), Srednje-veški mediteranski vrt, Starohrvaška cerkev sv. Spasa, Grobnica družine Ivana Meštroviča, Cerkev Presvete-ga odkupitelja, Kninska trdnjava, Prvič – Šepurina – najbolj ohranjen izvirni otoški kraj, »Jurlinovi dvori«, Hidroelektrarna Krka iz 1895., Vodene mlinice na Krki, Primošten-avtentična arhitektura v kamnu, Bunje – ozadje Vodic, kulturno- zgodovinske celote – Betina in Popoviči, Škofi ja.

Gastronomijamorske specialitete – »šibenske« dagnje na busaro, rižota iz morskih sadežev, pečena riba, ribja obara, Drniški pršut, Pakovški sir, skradinska rižota, črna rižota, borajska in kor-natska jagnjetina, skradinska torta, rožata, kroštule, cmoki, šibensko žganje, mošt, prošek, primoštensko vrhunsko črno vino »Babić«, plavina, bela vina maraština in debit.

4DogajanjaKornati cup (april), Eko Etno sejem–Skradin (maj ), MDF–Šibenik (junij), Garden Tisno (julij), Zvonimirjevi dnevi – Knin ( junij ), Mesto je oder – Šibenik (skozi poletje), OFF blues and jazz festival-Šibenik (julij), Superto-on-mednarodni festival animacije – Šibenik (julij), Jazz festival v Vodicah (julij), Vodiška zabava (avgust), Tradicionalna oselska tekmovanja – Tribunj, Dnevi betinske gajete (avgust), Večeri dalmatinske šansone – Šibenik (avgust), FRK-Knin (avgust), Mednarodni sejem v srednjeveškem Šibeniku (september), Big game fi shing – Jezera (september), Latinsko idro – Murter (september), Mednaro-dni sejem pršuta – Drniš (september).

Kolesarske steze: Šibenik, NP Krka, Knin, NP Kornati, Drniš, Grebaštica--Primošten–Rogoznica, Vodice – Murter – Pirovac.Lov: Knin, Drniš, Šibenik, Vodice, Skradin. Ribolov: Lov na velike ribe – Vodice, Jezera, morski športni ribolov.Pustolovski turizem: safari Guduča--Prokljan, bungee jumping – Šibenik, Vodice-surfi ng, kayaking, trekking; kanuing – zgornji tok Krke, kanal sv. Ante, planinarjenje – Dinara, gorsko kolesarjenje. Jahanje: Pegausus-Jadrtovac, kme-tija Happy Horse-Dubrava , kmetija Kukurin- Jezera.Spominki: Šibenska kapa, Šibenska puca, nakit iz rdečega korala otoka Zlarina, Krapanjska goba, Bukara, Šibenski bagatin, »Tkanica«.

26

Šibenik 3

Turistična skupnost Šibensko-kninske županijeFra Nikole Ružića b.b., 22000 Šibenik Tel.: +385 (0)22 212 346 www.sibenikregion.com

Visovac

4 DALMACIJA. ŠIBENIK. 27

1. Kninska trdnjava na gori Spas 1

Turistična skupnost mesta KninaTuđmanova 24, 22300 KninTel.: +385 (0)22 664 822 E-pošta: [email protected] www.tz-knin.hr

Vojna utrdba nastala na staro-hrva-ški kulturni dediščini iz 9. stoletja zgrajena je na južnem delu gore Spas, ki dominira nad Kninom in njegovo okolico in se iz trdnjave iz vseh strani razprostira očarljiv pogled.

2. Nacionalni park Krka 2

Trg Ivana Pavla II., br. 522000 ŠibenikTel.: +385 (0)22 201 777 E-pošta: [email protected]

S svojih sedem sedrenih slapov in skupnim padanjem od 242 metra ter največjo sedreno bariero v Evro-pi, znamenitim Skradinskim bukom, predstavlja naravni in kraški fenomen. V Parku se nahaja otoček Visovec s frančiškansko cerkvijo in samostanom.

3. Katedrala sv. Jakovav Šibeniku 3

Turistična skupnost mesta ŠibenikaFausta Vrančića 1822000 ŠibenikTel.: +385 (0)22 212 075 E-pošta: [email protected]

Edinstveni spomenik evropskega sakralnega gradbeništva uvrščen je v svetovno dediščino Unesca. Kra-sijo jo 72 v kamnu izklesane glave in je najpomembnejša gradbeniška uresničitev iz 15. in 16. stoletja na tleh Hrvaške.

Šibenik 3

Knin 1

Krka 2

Šibenik 3

4

28

Velebit

Kornati 4

Skradin 6

Krapanj 5

Brodarica 5

4. Nacionalni park Kornati 4

Butina 2, 22243 MurterTel.: +385 (0) 22 435 740 E-pošta: [email protected]

Kornati so sestavljeni iz 140 nena-seljenih otokov, otokov in gričev s površino od le okoli sedemdeset km2. Zaradi nevarnosti plovbe v tem labi-rintu kamna in morja, Kornate krasijo tudi številni stari svetilniki, danes destinacija »robinzonskih« turistov, kot so Blitvenica in Sestrice.

5. Krapanj – Brodarica 5

Krapanjskih spužvara 5222 207 Krapanj – BrodaricaTel.: +385 (0)22 350 612E-pošta: [email protected]

Krapanj je najmanjši, najnižji in najbolj naseljeni otok Sredozemlja površine 0,36 km2 in povprečne nadmorske višine od 1,5 m. Znan je po tradicionalnem ribolovu in pre-delavi gob. Oddaljen je okoli 300 m od najbližjega kopna, kjer se nahaja naselje Brodarica.

6. Skradin 6

Trg Male Gospe 3, 22 222 SkradinTel.: +385 (0)22 771 306E-pošta: [email protected]

Nahaja se okoli petnajst kilometrov od Šibenika, Skradin, romantič-no mediteransko mesto z ozkimi ploščenimi ulicami, prehodi, voltami in stolpnicami, nahaja se na samem vhodu v NP Krka. Svojo zgodovino piše že dva tisoč let, in tako se v njegovi neposredni bližini nahajajo pomembna arheološka najdišča. Celo mestno jedro Skradina je zaščiteni spomenik kulture.

4 DALMACIJA. ŠIBENIK. 29

Bol

POTI STARODAVNIH KULTUR

Sledite vonju ciprese in rožma-rina po cesti starih Rimljanov do antičnega Traguriona kjer vam bodo njegov razkošni kamen, vsak portal, cerkvica, palača ter balkon vzbudili fantazijo in povedali eno legendo, eno zgodbo o ljubezni ali upanju. Izvedeli boste zakaj so rimski carji izbrali ponosno Salono za prestol-nico svoje province in zakaj je prav eden izmed njih, Dioklecijan, izbral šarm Splita za svojo palačo. Občutite duh alkarskih sinjskih

vitezov, kljubovalnost in hrepene-nje dalmatinske pesmi Omiša med surovimi skalami, spočijte se na očarljivih plažah makarske riviere, pod visokimi stenami Biokova, nato pa zaplujte po modrih cestah starih grških morjeplovcev do sončnih otokov s obiljem čudežev, kristalno modrega morja, belega kamna, siv-ke in vinske loze, za katero so dajali življenje s krajo zemlje kamnu, iz katere so nato bogato toplino juga pretočili v vino.

SREDNJE-DALMATINSKA POT

5

30

6

P

Vrlika

Hvar

Bol

SPLITOmiš Imotski

Sinj

Trilj

Zagvozd

Ravča

Vrgorac

Trogir

Primošten

Makarska

Biograd na Moru

Drniš

ŠIBENIK

Drvenik

Ploče

Vela Luka

VodiceMurter

SaliTkon

Supetar

Sumartin

Sućuraj

Orebić

Sob

Stari Grad

Korčula

Vis

Skradin

Rogač

Lastovo

2a2b

4a

3

4b

5

6

1

5

5 DALMACIJA. SPLIT. 31

NaravaPark narave Biokovo, zaščitene pokrajine Vidova gora in Zlatni rt na otoku Braču, kanjon reke Cetine (Omiš), Spodnja Brela, Pekleni otoki (otok Hvar), Imotska jezera in Prološko blato (Imotski); spomenik narave Modra jama (otok Biševo),otoki Jabolko in Brusnik; po-sebni rezervati: izvir ter zgornji tok reke Jadro in reke Vrlike, močvirje Pantan (Trogir), park-gozd Marjan (Split).

Gradbene zanimivostisuhe zidine in ljudsko gradbeništvo zbitih kamnitih hiš ter ulic na otokih in v obalnih mestecih (Makarska, Omiš, Sinj, Imotski, otoki Brač, Hvar, Vis); primer rimske gradske arhitek-ture Dioklecijanova palača (Split); najbolj ohranjeno romansko–gotič-no mesto v srednji Evropi, zidine z gradom in kulo, male kamnite ulice (Trogir).

Gastronomijadalmatinske kroštule, dalmatin-ska pašticada, majhne klobase »luganige«, goveje meso v zelju »arambašiči« (Sinj); viška pogača, hvarski paprenjaki, jed iz jagnje-tine »vitalac«, vino z mlekom »smutica« (otok Brač); vina Babič (Primošten), vugava in Plančič (otok Hvar).

DogajanjaHvar – Hvarske poletne prireditve (maj/oktober); Split – Splitsko poletje ( julij/avgust); Marulićevi dnevi (april); Solin – Ethno Am-bient Salona ( julij); Sinj – Sinjska alka (avgust); Sinj - Blagdan Velike Gospe (avgust), Omiš – Festival dalmatinskih klap Omiš ( julij).

Zdravilišča: Makarska.Kolesarske steze: Makarska, Sinj, Trilj; otoki Brač, Hvar, Šolta, Vis.Vinske ceste: Biokovo, Kaštela; otoki Brač, Hvar, Vis, Biševo.Lov: državna lovišča »Biokovo«, »Mosor«, »Pelegrin«, »Kopršnica--Tijarica«.Ribolov: reke Cetina in Vrlika (Vrlika, Sinj, Trilj, Omiš), Peruško jezero (Sinj).Jahanje: Trilj, Sinj, Donje Ogorje.Pustolovski turizem: rafting (reka Cetina); paragliding (Bol, Vis, Hrvace-Sinj, gore Mosor in Biokovo); windsurfing (Bol); prosto plezanje (Sutivan, Komiža, Omiš, Marjan-Split, Biokovo), Kanu safari (Hrvace-Sinj).Spominki: sivka (otok Hvar), čipka iz agave (otok Hvar).

Split 2a

5

Turistična skupnost Splitsko-dalmatinske županijePrilaz braće Kaliterna 10/I., 21000 Split Tel.: +385 (0)21 490 032, 490 033, 490 036 www.dalmatia.hr

32

Hvar 4b Vis

Split 2a


1. Trogir 1 – romansko mestno jedro

Turistična skupnost mesta TrogiraTrg Pape Ivana Pavla II. br. 1, 21220 TrogirTel.: +385 (0)21 885 628 E-pošta: [email protected]

Staro jedro mesta je obkroženo z ob-zidjem z dobro ohranjenim gradom in kulo ter številnimi zgradbami in palačami iz romanskega, gotskega, renesančnega ter baročnega obdo-bja vpisano je v Unescov seznam svetovne dediščine.

2. Dioklecijanova palača v Splitu2a in antično mesto Salona v Solinu2b

Turistična skupnost mesta SplitaHrvatskog narodnog preporoda 721000 SplitTel.: +385 (0)21 348 600 E-pošta: [email protected]

V starodavnih časih Rimljanov so zgrajene prve urbane celine na tem področju, kar potrjuje palača rimskega carja Dioklecijana, ki je uvrščena v Unescov seznam svetov-ne dediščine in celo mesto Salona, nekdanje glavno mesto rimske province Dalmacije.

3. Reka Cetina 3

Turistična skupnost mesta OmišaTrg kneza Miroslava b.b., 21310 OmišTel.: +385 (0)21 861 350E-pošta: [email protected]

V vznožju najvišje hrvaške gore Di-nare, v dolžini od 105 km, razprosti-ra se reka Cetina, ki povezuje kraje Vrliko, Sinj, Trilj in Omiš. Bogastvo cetinskih vod najbolj navdušuje zaljubljence raftinga in kanuinga.

Trogir 1

Split 2a

Cetina 3

5

34

4. Starogradsko polje 4a in mesto Hvar 4b

Turistična skupnost mesta HvaraTrg sv. Stjepana b.b., 21450 HvarTel.: +385 (0)21 741 059 E-pošta: [email protected], [email protected], www.starogradsko-polje.net

Zaščitena pokrajina – Starogradsko polje je vpisano v seznam Unesca in predstavlja najbolj ohranjeno grško parcelacijo zemljišča na Medite-ranu staro skorajda 2400 l. Včasih pomembno pomorsko in trgovsko pristanišče, danes je mesto Hvar ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij Hrvaške.

5. Park narave Biokovo 5

Marineta, Mala obala 16, 21300 MakarskaTel.: +385 (0)21 616 924E-pošta: [email protected]

Biokovo je najvišja gora ob hrvaški obali katero karakterizirajo nenavadna nasprotja narave, bogastvo fl ore in favne s številnimi endemskimi vrstami in redkimi pticami ki grabijo ter geomorfološki fenomeni obogateni s pogledom na morje.

6. Svetišče Gospe Sinjske 6

Turistična skupnost mesta SinjaPut Petrovca 12, 21230 SinjTel.: +385(0)21 826 352E-pošta: [email protected], www.dalmatia.hr

Največje marijansko svetišče v Dalma-ciji z zlatom okronano sliko Čudežne Gospe Sinjske, ki so jo leta 1687 prine-sli frančiškani iz Rame, ko so bežali z ljudmi pred Turki. Verniki prihajajo že več kot tri stoletja, praznujejo posebej praznik Marijinega Vnebovzetja, 15. avgusta.

Hvar 4b

Sinj 6

Biokovo 5

Hvar 4b


Poti starih kapetanov plujejo po področju burnih zgodovinskih dogodkov in boju za svobodo, po področju kjer so od zdavnaj razviti trgovina, pomorski ter ladijski pro-met, tam kjer se je zmeraj živelo v skladu z morjem in reko. Spoznajte starodavno domovino pomorstva na polotoku jadrnic Pelješcu, s Pomor-skim muzejem v zibelki pomorskih kapetanov Orebiću, rojstnem kraju pomorščaka Marka Pola, mestu Korčuli,zgodovinskem mestu Du-brovniku, ki je več stoletij deloval kot samostojna Dubrovniška Republika in nadaljevanje tradicije v sodobnih

pomorskih ter rečnih pristaniščih Pločah ter Metkoviću. Narava je na teh prostorih sestavila čudovito po-krajino delte Neretve, kjer se dotikata reka in morje, nižina ter kamnita pokrajina in jezero ter močvirje, ne-minljivo lepoto Nacionalnega parka Mljeta z njegovimi jezeri in renesanč-ne Elafi tske otoke Koločep, Lopud ter Šipan in oblikovala raznolike ter udo-mačene pokrajine Konavel. Poglejte proti odprtem morju kjer so se v preteklosti bojevali številni pomorski boji, kjer se je branila in ohranjala svoboda ter so z jadri polnimi vetra plule trgovske jadrnice.

POTI STARIH KAPETANOV

JUŽNODALMATINSKA POT

Dubrovnik 5

6

36

Prapratno Ston

Metković

Hvar

Bol

Zagvozd

Ravča

Vrgorac

Makarska

Drvenik

Ploče

DUBROVNIK

Vela Luka

Cavtat

Supetar

Sumartin

Sućuraj

Orebić

Sobra

Stari Grad

Korčula

Vis

Rogač

Lastovo

1

2

3

4

5

6

6

6 DALMACIJA. DUBROVNIK. 37

NaravaNacionalni park Mljet, park na-rave Lastovsko otočje; spomenik parkovne arhitekture Arboretum Trsteno; posebni rezervati: ustje Neretve (ihtiološko–ornitološki rezervat), Malostonski zaliv (re-zervat v morju), Lokrum – otoček (rezervat gozdne vegetacije); geomorfološki spomenik narave Vela jama (Vela Luka); pomembne pokrajine Kočje (vas Žrnovo na Korčuli), Saplunara (otok Mljet), Konavoski dvori (Konavle); park--gozdovi: cipresijada »Pod Gospo« (Orebić), Ošjak (Vela Luka).

Gradbene zanimivostigotske in gotsko–renesančne poletne hiše (od Pelješca do Konavel); frančiškanski samo-stan (Orebić); Knežev grad (Luka Šipanska); Kula Minčeta, trdnjava Lovrijenac, trdnjava Revelin, trdnjava Bokar, trdnjava SV. Ivan, Knežev grad, frančiškanski samo-stan (Dubrovnik), dominikanski samostan( Dubrovnik) in palača Sponza (Dubrovnik); frančiškanski samostan (Rožat); Mavzolej dru-žine Račič (Cavtat); tradicionalna kamnita arhitektura (naselja v Konavlih) ter Sokol mesto (kula v Konavlih).

Gastronomijamorski sadeži in riba, jagnjetina ter teletina ali hobotnica pod peko, obara iz jegulj ali žab (do-lina Neretve), stonske kamenice in dagnje, kolači: kontonjata, mantala in arancini (Konavle), vina: Dingač in Postup (Pelješac), Pošip in Grk (Korčula), Dubrovni-ška malvazija (Konavle).

DogajanjaMetković – Festival folklore »Na Neretvu misečina pala« (maj); Mara-ton ladij (avgust), Korčula – Marko Polo Festival (julij); Dubrovniške poletne igre (julij/avgust), Cavtat – Cavtatsko poletje (junij/septem-ber), Korčulanski Baročni Festival (september), Dubrovnik Winefest (april), Kinookus film & food festival -Ston (september).

Zdravilišča: Vela Luka.Kolesarske steze: Konavle; otoki Korčula (Blato) in Mljet (NP Mljet), polotok Pelješac.Steze za pešce: rute po Konavlih, rute po Orebiću, rute po otokih Kor-čuli, Mljetu, Lastovu in Lopudu.Vinske ceste: Pelješke vinske poti (Pelješac), otok Korčula.Jahanje: Konavle.Prosto plezanje: Konavle, otoki Korčula, Mljet in Lastovo.Pustolovski turizem: Adrenalinski parki v Konavlih.Spominki: KONAVOSKI SVILENI VEZ (Konavle), jadrnica Dubrovniška karaka.

Turistična skupnost Dubrovačko-neretvanske županijeVukovarska 2420 000 Dubrovnik Tel.: +385 (0)20 324 999 www.visitdubrovnik.hr

6

38

Elafi ti

Dubrovnik 5


1. Arheološko najdišče Narona 1

Arheološki muzej Narona20352 VidTel.: +385 (0)20 691 596 E-pošta: [email protected] www.a-m-narona.hr

Starodavno mesto Narona v vasi Vid zraven Metkovića – cerkvica sv. Vida, starokrščanska cerkev Bare, sklop starokrščanskih bazilik, mestno obzidje in forum s hramom Augusteum so najbolj dragoceni ostanki zgodovinske dediščine na tem prostoru.

2. Stonsko obzidje 2

Turistična skupnost občine StonPelješki put 1, 20230 StonTel.: +385 (0)20 754 452 E-pošta: [email protected]

Fortifikacijska celina iz 14. stoletja, edinstvena po svoji velikosti od 5,5 km in monumentalnosti ter obrambnih in urbanističnih rešitvah. Obzidje se začne/konča s trdnjavami Koruna v Malem Stonu in Veliki kaštio v Stonu, najmogoč-nejša trdnjava pa je Bartolomeo nad Stonom.

3. Korčula 3 – mesto Marka Pola

Turistična skupnost mesta KorčuleObala dr. Franje Tuđmana 420260 KorčulaTel.: +385 (0)20 715 701 E-pošta: [email protected]

Mesto Korčula, zgodovinsko sredi-šče istoimenskega otoka, je eno iz-med najbolj ohranjenih srednje-ve-ških mest Sredozemlja. Rojstni kraj pomorščaka Marka Pola se odlikuje po bogati spomeniški dediščini in kulturni dediščini.

Mljet 4

Ston 2

Korčula 3

6

40

4. Nacionalni park Mljet 4

Pristanište 2, 20226 GoveđariTel.: +385 (0)20 744 041 E-pošta: [email protected]

Nahaja se na zahodnem delu istoi-menskega najbolj gozdnega otoka Jadrana, ponosen je na globoke zali-ve – Veliko in Malo jezero, bujno ter raznovrstno sredozemsko vegetacijo in bogato kulturno dediščino, kjer je vsekakor treba omeniti bene-diktinski samostan iz 12. stoletja na otočku v Velikem jezeru.

5. Dubrovnik 5 – staro mestno jedro

Turistična skupnost mesta DubrovnikaBrsalje 5, 20000 DubrovnikTel.: +385 (0)20 312 011E-pošta: [email protected]

Mesto z edinstveno politično in kulturno zgodovino ter svetovno znano spomeniško dediščino –Unescova dediščina. Eno je izmed najbolj atraktivnih in najbolj znanih mest Sredozemlja, ki se, poleg bogastva naravnih lepot in ohranjene dediščine, lahko pohvali z izjemno bogato turistično po-nudbo.

6. Cavtat 6 – staro mestno jedro

Turistična skupnost općine KonavleZidine 6, 20210 CavtatTel.: +385 (0)20 479 025E-pošta: [email protected] www.visit.cavtat-konavle.com

Srednjeveško mestece Cavtat turistično je in kulturno središče Konavel. Nekatere izmed vrednih kulturnih znamenitosti so Mavzolej družine Račič, rojstna hiša slikarja Vlaha Bukovca, Knežev grad ter trdnjava Sokol.

Cavtat 6

Dubrovnik 5

Dubrovnik 5


Plitvice 2

POTI VIROV NARAVE Iz Karlovca pojdite na dožive-tja virov narave. V kratkem bodo nižinske pokrajine zamenjale goz-dni hribi in planine sprepletene z obilnimi viri najbolj čistih evropskih vod, ki pogasijo žejo tudi v čezoce-anskih državah. Po navitem mostu čez Korano v mestu Slunju pojdite počasi, ker se pod njim med slapovi namestilo edinstveno vodeniško naselje Rastoke. Število pršitih slapov naznanja poti virov narave, ki se bodo v svojem razkošju raz-krili na Plitviških jezerih. Lepota in svežina doživetja svetovne naravne dediščine ter tradicionalna kuhinja

sta razloga za predah na poti. Okoli mesta Josipdola predeli so gostih gozdov z bogatimi lovišči. Ljubitelji smučanja pozimi se bodo z vese-ljem odpravili proti Ogulinu in na-prej proti planini Belolasci, smučarji začetniki pa proti Brinju. Za tiste, ki imajo radi neposredno srečanje s tiho in pomirjujočo naravo, odhod v Otočec ter s postrvmi bogato dolino reke Gacke prava je izbira. Na le 45 minut vožnje od Gospića se lahko skopate v Karlobagu, kjer je morje večno ohlajeno z vodami, ki obilno prihajajo iz planinskega podzemlja.

LIŠKA POT

7

42

Čabar

SkradVrbovsko

Ogulin

Duga Resa

Brinje

Nin

Rab

NovaljaMali Lošinj

LabinRabac

Crikvenica

Senj

Jablanac

KARLOVAC

Delnice

Fužine

Prizna

ZAGREB

KRAP

Velika

Ozalj

Karlobag

Gračac

Korenica

Slunj

GOSPIĆ

Otočac

Josipdol

Poreč

Rovinj

Pula

PAZIN RIJEKA

Umag

Udbina

Samobor

Pag

Opatija

Cres

Osor

Lubenice

Krk

Novi VinodolskiPorozina MalinskaBrestova

Merag

Valbiska

Baška

Lopar

Mišnjak

Žigljen

Motovun

BuzetGrožnjan

Kumrovec

T

Perušić

Topusko

Jamnica

1

2

3

4a

4b

5

6

7

7 LIKA - KARLOVEC. 43

Plitvice 2

Senj

Velebit 4a

7

44

Krasno – Begovača, planinska pot Markovič rudnine - Otočec.Lov: področja okoli Dolge Rese, Krnjaka (poteza Karlovec – Slunj), Rakovice, Ogulina, Josipdola, podro-čja severnega in srednjega Velebita. Ribolov: reka Mrežnica, reka Gacka, področje okoli Gospića.Rafting: reke Mrežnica (Dolga Resa). Speleologija: Baračeve jame (Ra-kovica), Plitviške jame (NP Plitviška jezera), Pečinski park Grabovača (Perušič), Cerovške pečine (Gračac).Spominki: LIŠKA KAPA, keramična miniatura rečnega čolna (Karlovec).

NaravaNacionalni parki Plitviška jezera in Severni Velebit, Park narave Velebit strogi rezervat Rožanski ter Hajduški kolki; park-gozdovi Jasikovac in Vojnovič hrib (Gospić), Pomembna pokrajina Slunjčica, geomorfološki spomenik narave Cerovške pečine (Gračac).

Gradbene zanimivostiedini preostali turški stolp v Liki iz 15. stoletja (Perušič), naviti most čez reko Korano (Slunj).

Gastronomijamehki sir »škripavac«, lički krompir, lička jagnjetina, izdelki iz gozdnih sadežev in starih sort jabolk ter hrušk, zdravilno rastlinje, žganje iz sliv ter hrušk, kruh izpod peke, kislo zelje, fi žol, kislo mleko, cicvara – jed na bazi koruzne moke, mleka, masla in kisle smetane.

DogajanjaGospić – predstavitev tradicionalnih izdelkov in običajev »Jesen v Liki« (oktober), Ogulin – Ogulinski festival pravljic (junij), Otočec – sejem »Eko--etno Gacka« (julij), Slunj - Poletje v Slunju (julij/avgust).

Kolesarske steze: 6 stez ob obali reke Mrežnice (Dolga Resa), 2 stezi pri Ogulinu, 7 stez po dolini reke Gacke in pod-velebitskih vaseh (Otočec), 6 stez na področju Rako-vice, 8 stez na področju PP Velebit, 8 stez na področju mesta Gospića.Steze za pešce: ob reki Mrežni-ci (Dolga Resa), Humac in Gacka (Otočec). Planinske steze: Ogulin – Belsko – Klek, Baške Oštarije – Zavižan (Pre-mužičeva steza), Krasno – Zavižan,

Turistična skupnost Karlovačke županijeAmbroza Vraniczanya 6, 47000 KarlovacTel.: +385 (0)47 615 320, www.tzkz.hr

Turistična skupnost Liško-senjske županijeBudačka 12, 53000 Gospić,Tel.: +385 (0)53 574 687www.lickosenjska.com

Velebit 4a


1. Vodeniško naselje Rastoke 1

Turistična skupnost mesta SlunjaBraće Radića 7, 47240 SlunjTel.: +385 (0)47 777 630E-pošta: [email protected], www.tz-slunj.hr

Naselje Rastoke je nastalo v skladni »zakonski zvezi« človeka in narave, ki traja tristo let. Veselje življenja se odra-ža v razigranem pritoku reke Slunjčice v Korano, kjer številni pršiti slapovi, brzice, majhna jezera in kaskad pripo-veduje o resničnih lepotah narave.

3. Memorialni center »Nikola Tesla« Smiljan 3

Tel.: + 385 (0)53 746 530E-pošta: [email protected]

Muzej Like GospićUlica dr. Franje Tuđmana 553000 GospićTel.: + 385 (0)53 572 051 E-pošta: [email protected]

Tu se je rodil in preživel mladost Nikola Tesla, svetovni znanstvenik ter inovator na področju elektri-citete. Sodobni muzej nameščen v njegovi rojstni hiši in bližnji tematski park ohranjajo spomine na znanstveno pot Tesle.

4. Park narave Velebit 4a in Nacionalni park Severni Velebit 4b

Park narave VelebitKaniža Gospićka 4b, 53000 GospićTel.: +385 (0)53 560 450E-pošta: [email protected]

Nacionalni park Severni VelebitKrasno 96, 53274 KrasnoTel.: +385 (0)53 665 380E-pošta: [email protected] www.np-sjeverni-velebit.hr

Edinstvenost kraških oblik, pokra-jin in živega sveta so razlogi zakaj je celi PP Velebit pod poveljstvom Unesca razglašen za svetovni rezervat biosfere. NP Severni Ve-lebit njegov je najbolj atraktiven del znan po skalah Hajduških in Rožanskih kolkov ter botaničnem vrtu Velebita. Sedež nacionalne-ga parka je v Krasnem, velikem marijanskem svetišču na višini od 714 metrov.

Rastoke 1

72. Nacionalni park Plitviška jezera 2

NP Plitvička jezeraJosipa Jovića 19, 53231 Plitvička Jezera Tel.: +385 (0)53 751 015+385 (0)53 751 014E-pošta: [email protected]

Taj nacionalni park se nahaja na seznamu Unescove svetovne kultur-ne in naravne dediščine, ki jo krasi posebna naravna lepota številnih jezer, slapov ter šumov, ki umirajo in se znova rojevajo pri čemer nenehno menjajo svoj videz. Zato se izplača ujeti neponovljiv trenutek iz te narav-ne galerije.

46

5. Srednjeveško mesto Ogulin 5

Turistična skupnost mesta Ogulina

Kardinala A. Stepinca 147300 Ogulin Tel.: +385 (0)47 532 278E-pošta: [email protected]

Mesto Ogulin se nahaja na prostoru številnih legend in narodnih predaj nastalih v izzivnem naravnem in zgo-dovinskem okolju. Djulin ponor, kraj kjer se reka Dobra potaplja, legenda je, morda pa tudi resničen zaključek nesrečne ljubezni dekleta Djule.

6. Karlovška zvezda – renesančno jedro mesta Karlovca 6

Turistična skupnost mesta Karlovca

Trg Petra Zrinskog 347000 Karlovac Tel.: +385 (0)47 615 115 E-pošta: [email protected]

Mesto na štiri reke dvignjen je v 16. stoletju kot edinstveno mestno jedro v obliki šesterokrake zvezde s pra-vilnim geometrijskim rastrom ulic in mestnih blokov ter osrednjim trgom.

Velebit 1aSmiljan 3

Ogulin 5 Karlovac 6

Velebit 4b


POTI DVORSKIH VIL

Nekoč so pripadniki visokih družbenih slojev, ugledni gospodi in plemstvo v iskanju estetike ter udobnosti na pozorno izbranih lokacijah zgradili gradove in kurije obkrožene z vrtovi, parki ter nasadi. Vile dvorci vas po slikovitih hribčkih in okrašenih ravnicah vo-dijo do plemiško–gospodarskega kompleksa Jelačičevih Novih dvo-rov in grada Lužnice v Zaprešiću, impozantnega Velikega Taborja zraven Desinića, romantičnega Tra-koščana, ponosnega grada Zrinskih v Čakovcu, grada z dvema kulama v Zgornji Reki ter številnih drugih

gradov razsutih po gričih, ki so ne-koč predstavljali središče življenja, dela in kulturnega ter političnega delovanja. Zakorakajte v preteklost z obiskom vrednih primerov rural-nega gradbeništva v Kumrovcu, spoznajte svet starodavnih člove-kovih prednikov v edinstvenem Muzeju neandertalcev v Krapini, ki se nahaja tik ob najdišču ali se prepustite umetnosti v Hlebi-nah – zibelki naivne umetnosti. Dovolite, da vam dvorci povedo svoji zgodovino in vas popeljejo na romantično popotovanje v davne čase razkošja in sijaja plemstva.

SEVERNA POT

8

48

Čabar

ZAGREB

KRAPINA

VARAŽDIN

ČAKOVEC

BJELOVAR

Velika Gorica

Križevci

KOPRIVNICA

Vrbovec

Ivanić Grad

Đurđevac

Ozalj

Samobor

KumrovecHlebine

Kalnik

P

Čazma

Trakošćan

2

3

5

6

1

4a4b

8

Trakošćan 4a

OSREDNJA HRVAŠKA.8 49

NaravaPark narave Medvednica, poseben botanični rezervat »cret Dubravi-ca« (Dubravica); spomenik narave jama Vindija (Varaždin); posebni ornitološki rezervat Veliki pažut (Legrad), posebni botanični rezervat Mali Kalnik (Kalnik), Regionalni park Mura – Drava, Hrvaški vrt perunik Donja Stubica.

Gradbene zanimivostigrad Januševec (Prigorje Brdovečko); Grad Veliki Tabor (Desinić); Staro mesto (Varaždin); kleti in stare hiše (Zgornje Medžimurje); staro mestno jedro Križevca. Svetišče: Marija Bistrica.

Gastronomijapuran z mlinci, hajdinska kaša, jedi in pijače iz koprive, kravji sir »prga«, bučno olje, kolači: zagorski štrukli, koruzna kaša in vrbovško perje, pe-civa - varaždinski klipiči, šampanjec Šenpjen.

DogajanjaZaprešić - Žetvene svečanosti (julij), Dnevi Jelačiča (maj/ok-tober); Zgornja Stubica - Viteški turnir (junij); Varaždin – Špancirfest (avgust), Varaždinski baročni večeri (september); Sveti Martin na Muri – Spuščanje murskih ladij ( junij); Koprivnica – Podravski motivi (julij), Renesančni festival Koprivnica (sep-tember), Spodnja Stubica – Kmečki upor (februar).

Zdravilišča: Stubiške Toplice, Spodnja Stubica, Tuheljske toplice, Krapinske toplice, Varaždinske topli-ce, Sveti Martin na Muri. Kolesarske steze: Zaprešić, Marija Gorica, Brdovec Pušča, Luka, Bistra,

8Jakovlje, Kupljenovo, Luka, Du-bravica, Ivanec, Stubiške Toplice, Spodnja in Zgornja Stubica, Marija Bistrica, Oroslavje, Klanjec, Tu-heljske Toplice, Krapinske Toplice, Kumrovec, Zagorska sela, Desinić, Lepoglava, Gornji Macelj, Sveti Martin na Muri, Legrad, Koprivnica, Križevci, Kalnik. Steze za pešce: poučne steze (PP Medvednica); poučne steze (Stu-biške Toplice, Kalnik); medicinska steza (Krapinske Toplice); steza ob reki Dravi; področje Trakoščanov; Zgornje Medžimurje, Marija Bistrica – planinski obhod »Za dušo in telesa –Mirko Fulir«. Planinske steze: PP Medvedni-ca, Ivanščica, Kalnik, Ravna Gora, Bilogora. Tematske ceste: Zelinska vinska cesta ( okolica Sv. Ivana Zeline); galerijske ceste (izhodišče Hlebine). Lov: področja Zelendvor, Trako-ščan, Čakovec, Štrigova, Legrad, Koprivnica. Ribolov: reke Mura, Drava; jezera Zajarki, Čabraji, Ravenska kapela, Hegeniš, Šoderica, Stara Šoderica, Ješkovo. Jahanje: Pregrada (Valentinovo), Zlatar Bistrica, Sveti Martin na Muri, Spodnja Dubrava, Marija Bistrica – Ranch Pia, Zaprešić- KK Trajbar. Smučanje: Sljeme (Medvednica). Paragliding: Prigorec (Ivanščica); Kalnik; Cvetlin in Višnjica (Ravna Gora). Speedway: Prelog, Spodnji Kralje-vec, Kupljenovo (Zaprešić). Spominki: Licitarsko srce, licitarski kalupi, lesene igrače (Laz), lepogla-vska čipka, pustna maska »čapla« (Čakovec), miniatura naivnega sli-karstva (Hlebine), Bilikum (Križevci), Koprivnjak (Koprivnica), Lužnički čaj (dvorac Lužnica - Zaprešić).

50

Drava

Veliki Tabor

Turistična skupnost Zagrebške županijePreradovićeva 42, 10000 Zagreb Tel.: +385 (0)1 4873 665www.tzzz.hr

Turistična skupnost Koprivničko-križevačke županijeAntuna Nemčića 5, 48000 Koprivnica Tel.: +385 (0)48 624 408 www.tz-koprivnicko-krizevacka.hr

Turistična skupnost Krapinsko-zagorske županijeKrambergerova 1, 49000 Krapina Tel.: +385 (0)49 233 653, www.tzkzz.hr

Turistična skupnost Varaždinske županijeUska 4, 42000 Varaždin Tel.: +385 (0)42 210 096, www.turizam-vzz.hr Turistična skupnost Međimurske županijeRuđera Boškovića 2, 40000 Čakovec Tel.: +385 (0)40 390 191, www.tzm.hr

Marija Bistrica

Čakovec 5

Varaždin 4b

8 OSREDNJA HRVAŠKA. 51

1. Park narave Medvednica 1

Lugarnica BliznecBliznec b.b., 10000 ZagrebTel.: +385 (0)1 458 6317 E-pošta: [email protected] www.pp-medvednica.hr

Gozdni hrib nad Zagrebom s kilo-metri planinarskih stez in smučar-skim centrom Sljemenom. Privablja z jamami med katerimi je najbolj zanimiva Veternica ter atraktivni-mi soteskami, slapovi in kraškimi fenomeni. Možno je po poučnih stezah spoznati celo področje in obiskati rudnik Zrinski.

2. Muzej Stara vas v Kumrovcu 2

Kumrovec b.b., 49295 KumrovecTel.: +385 (0)49 225 830E-pošta: [email protected]/kumrovecwww.mhz.hr

Edinstveni muzej na odprtem z ohranjenimi izvirnimi vaškimi hišami iz prehoda 19. v 20. stoletje in razstavami tradicionalnega načina življenja na področju toka reke Sutle iz konca 19. stoletja, npr. Zagorska poroka, Od konoplje do platna, Lončarstvo, Od zrna do pogače.

Krapina 3

Kumrovec 2

Varaždin 4b Varaždin 4b

Medvednica 1 8

52

3. Muzej krapinskih neandertalacev v Krapini 3

Šetalište Vilibalda Sluge b.b., 49000 KrapinaTel.: +385 (0)49 371 491 E-pošta: [email protected]@mhz.hrwww.mkn.mhz.hr

Muzej krapinskih neandertalacev v Krapini, odprt leta 2010 je edinstven muzej, ki se nahaja zraven enega izmed najpomembnejših paleontolo-ških najdišč v Evropi. Poleg postavitev o neandertalcih, vsebuje tudi prikaz zgodovine države od njenega nastan-ka do sodobnega časa.

4. Grad Trakošćan 4a in mesto Varaždin4b – biseri kulture

Turistična skupnost mesta VaraždinaIvana Padovca 3, 42000 VaraždinTel.: +385 (0)42 210 987 E-pošta: [email protected]

Grad Trakošćan je najbolj romanti-čen in po mnenju številnih najlepši grad na Hrvaškem. Varaždin – mesto kulture, navdušuje z razkošnimi cerkvami, mestnimi palačami in varaždinskim pokopališčem ter s svojim umetniškim dosegom in kulturno dediščino.

5. Dvorac Zrinskih v Čakovcu 5

Trg Republike 5, 40000 ČakovecTel.: +385 (0)40 313 499+385 (0)40 313 319E-pošta: [email protected]@ck.t-com.hrwww.muzej-medjimurja.hrwww.tourism-cakovec.hr

V okviru Starega mesta Zrinskih se nahaja grad Zrinskih, v čigar palači je Muzej Medžimurja z bogatimi zbirkami kulturne in zgodovinske dediščine Medžimurja (arheološka rariteta Askos – keramična posoda iz 5. stoletja pr. Kr.).

6. Pomembna pokrajina Kalnik 6 in Staro mesto Kalnik

Turistična skupnost občine KalnikTrg Stjepana Radića 548269 KalnikTel.: +385 (0)48 857 250E-pošta: [email protected]

Na Kalniku so ohranjeni veličastni ostanki srednjeveškega mesta Kal-nika dvignjenega na skali, v vznožju mesta pa se je namestila vas Kalnik s sodobnim Biblijskim vrtom miru – galerija starodavnih skulptur biblijske tematike na odprtem.

Trakošćan 4a Kalnik 6


POTI PODZEMNIH SKRIVNOSTI

SEVEROVZHODNA POT8

Nekatere skrivnosti čakajo svo-je odkritje že milijone let. Pustila so jih v globokih skalah živa bitja v predzgodovinskem obdobju, ko je tu bil ocean. Ivanič Grad je svojo skrivnost odkril svetu. Danes pojti Po poteh podzemnih skrivnosti je nenavadno doživetje življenja, ki se je ustavilo v nekem davnem času. V srečanju z vaškim življenjem, ki je zadnji primer pozabljenega skromnega življenja, v valoviti

naravi kjer se menjavajo pašniki in hribi, kjer se čas računa po položaju Sonca, številni ribniki in lovišča pa vabijo na druženje, odkrili boste naravno stran svojega bitja. Žar na ribniku z družino je velik odmik od blizkih urbanih središč kot so Bjelovar, Džurdževec, Virovitica, Garešnica, Kutina ali Novska. Niz-vodno od Siska reka Sava nataplja gozdove in livade čudovitega parka Lonjsko polje, in tako ustvarijo

54

bar

SkradVrbovsko

Duga Resa

KARLOVAC

nice

ZAGREB

KRAPINA

VARAŽDIN

ČAKOVEC

N

VIROVITICA

BJELOVAR

Kutina

Velika Gorica

Križevci

KOPRIVNICA

Vrbovec

Ivanić Grad

SISAK

Novska

Daruvar

Đurđevac

Ozalj

Samobor

Pakrac

KumrovecHlebine

Kalnik

Lipik

Pitomača

Garešnica

Čazma

V. Zdenci

Trakošćan

Jamnica

1

2

3

45

6

8

OSREDNJA HRVAŠKA.

Sisak 5

8

carsko zibelko za ribe ter številne vrste redkih ptic. Med lepotci hribi je kmetijski kraj čigar gastronomske dosežke odkrivajo Vrbovec, Bje-lovar, Đurđevac in Veliki Zdenci. V Daruvarju in Lipiku se od nekdaj duša ter telo krepijo z vrhun-skim vinom in termalno vodo.

55

NaravaPark narave Lonjsko polje, orni-tološki rezervat Rakita (Sisak); posebni geografsko-botanični rezervat Đurđevaški peski; ribniki s krapi Končanica (Daruvar-Grubi-šno Polje).

Gradbene zanimivostibaročni kompleks Frančiškanskega samostana in cerkev sv. Roka (Vi-rovitica), cerkev Pohoda Blažene Device Marije (Vukovina), lesena kapela sv. Ivana Krstitelja (Buše-vac), lesene hiše v Krapju - vasi gradbene dediščine, moslavaške verande (Kutina), lesena kapela sv. Andrije iz leta 1757, gotska cerkev sv. Pantelejmona, konjušni-ca Državne ergele Lipik, graščina Jankovič (Pakrac).

Gastronomijamlečni izdelki, specialitete iz sladkovodne ribe in divjačine, ribji paprikaš, konjska salama (Pakrac, Lipik), vino Graševina ter beli pinot, malinovo vino in sadna žganja.

DogajanjaVelika Gorica – »Gastro Turopolja« (oktober), Vrbovec – gastronomska prireditev »Kaj su jeli naši stari?« (avgust), Čigoć – „Dan evropskega sela roda“ ( junij), Đurđevac – Pi-cokijada ( junij), Bjelovar – športno – kulturna prireditev „Terezijana“ ( junij), Kutina – Kutinsko poletje ( junij/avgust), Pitomača – »Glasbe-ni festival Pesmi Podravine in po-dravlja« ( junij), Virovitica – »Roko-vo« (avgust),Voloder – »Voloderske jeseni« (september).

Zdravilišča: Topusko, Ivanič Grad, Lipik in Daruvar. Kolesarske steze: Drava route (Koprivnica); 13 rut kolesarskih stez na področju Virovitiško-po-dravske županije skupne dolžine 520 km, Petrinjske kolesarske rute; Moslavačka gora in Lonjsko polje, Bilodravska ruta (Bilogora, Đurđe-vac, Novo Virje, Madžarska), »Steze Lipicancev in kune« (Lipik, Pakrac), kolesarske staze na Psunju.Steze za pešce: poučna steza na virovitiškem delu Bilogore, steze zraven Kutine, planinska steza do Krive breze (Lipik). Vinske ceste: vinske ceste Mo-slavine, 'Vinske poti' – Pitomača, »Virovitiški vidici« – Virovitica, Džur-dževaška vinska cesta, vinska cesta vinograda Pakrac. Lov: področje okoli Džurdževca, Ivanič Grada in Novske; na Bilogori in Moslavaškem gorovju, Psunj (Pa-krac), lovsko področje »Jelen« (Lipik). Ribolov: jezero Gat (Đurđevac), rib-niki na področju Bjelovara, Viroviti-ce, Novske, Garešnice in Kutine, rib-niki Končanica in Jezero (Daruvar), reke Ilova ter Pakra (Pakrac), reka Drava (Križnica), »Catch & release« - Jezero Pjeskara, Jezero Raminac, Ribogojstvo Poljana (Lipik).Jahanje: Državna ergela Lipik, kasal-ski klub »Diamant«, Konjeniški klub 'Otrovanec' (Pitomača). Spominki: LANENA BRISAČA (Ivanić Grad), pomanjšana replika posavske hiše (Sisak), figurice avtohtonega goveda – ruta (Tu-ropolje), štorklje (Lonjsko polje), petelin – »picok« ( Đurđevac), vinskega pokala (Daruvar), Sledi in spomini – serija spominkov z etno vzorci Podravine in Slavonije (Virovitica).

8

56

Turistična skupnost Bjelovarsko-bilogorske županijeTrg Eugena Kvaternika 2, 43000 Bjelovar Tel.: +385 (0)43 243 944, www.tzbbz.hr

Turistična skupnost Virovitičko-podravske županijeAugusta Šenoe 1, 33000 Virovitica Tel.: +385 (0)33 726 069, www.tzvpz.hr

Turistična skupnost Sisačko-moslavačke županijeS. i A. Radića 28/I., 44000 Sisak Tel.: +385 (0)44 540 163, www.turizam-smz.hr

Turistična skupnost Zagrebačke županijePreradovićeva 42, 10000 Zagreb Tel.: +385 (0)1 4873 665 www.tzzz.hr

Sava


1. Stari grad – spomenik kulture v Đurđevcu 1

Galerija Stari gradStarogradska 21, 48350 ĐurđevacTel.: +385 (0)48 812 230E-pošta: [email protected]

Vreden spomenik kulture in srednje-veška utrdba v kateri se danes naha-jajo galerijski prostori, zanimiva pa je stalna postava donacije umetnin znanega slikarja naivne umetnosti Ivana Lackoviča Croate.

2. Grad Pejačevič v Virovitici 2

Grajski muzej - Dvorac PejačevićTrg bana Josipa Jelačića 2333000 ViroviticaTel.: +385 (0)33 722 127E-pošta: [email protected]

Na mestu nekdanje srednjeveške utrdbe je grofovska družina Pejače-vić po načrtih dunajskega arhitekta Rotha leta 1804 dvignila grad baroč-no-klasicističnih značilnosti. Danes je v gradu muzej, skladen park, ki ga obkroža pa je zaščiteni spomenik narave.

3.Grad grofa Jankoviča v Daruvarju 3

Turistični informativni center Daruvar-PapukTrg kralja Tomislava 12, 43500 DaruvarTel.: +385 (0)43 331 382E-pošta: [email protected];[email protected]

Baročni grad je dal narediti A. Jankovič (1771. – 1777.), grof na čigar posestvu je nastal današnji Daruvar. Vrhunsko daruvarsko vino Graševina se lahko poizkusi v nepozabnem vzdušju vinske kleti pod gradom.

4. Park narave Lonjsko polje 4

PP Lonjsko poljeKrapje 30, 44325 JasenovacTel.: +385 (0)44 672 080, +385 (0)44 611 190E-pošta: [email protected]

Velike vode, ki z reko Savo prihajajo iz Alp in Dinaridov, se razlivajo po livadah in gozdovih Lonjskega polja, s čimer ustvarjajo izjemne pogoje za mrestenje rib in življenje ptic. Obe-nem, tukaj bomo našli redko združi-tev ohranjene narave in tradicionalne gradbene dediščine.

5. Sisaška trdnjava 5

Gradski muzej SisakKralja Tomislava 10, 44000 SisakTel.: +385 (0)44 811 811E-pošta: [email protected]

Ta dobro ohranjena srednjeveška trdnjava zanimiva je kot spomenik na burne vojne v preteklosti, vendar tudi privlačna po svojem videzu in namestitvi na rečnih obalah Kupe ter Save v okolju prostornih livad.

6. Muzej Turopolja v Veliki Gorici 6

Muzej TuropoljaTrg kralja Tomislava 1, 10410 Velika GoricaTel.: +385 (0)1 6221 325E-pošta: [email protected]

Turopolje je kraj v dolini reke Save južno od Zagreba nastanjen od pred-zgodovinskega do našega obdobja. Danes so posebnost Turopolja ohra-njene lesene kapelice in plemiške kurije. Najstarejši je eksponat muzeja Turopolja mamutova okel iz obdobja do 10. tisočletja pred Kristom.

8

58

Lonjsko polje 4 Sisak 5 Velika Gorica 6

Đurđevac 1

Kupa

Daruvar 3

Virovitica 2


MESTO PO MERI ČLOVEKA

MESTO ZAGREB

Zagreb

Hrvaško glavno mesto Zagreb se uvršča med najstarejša srednjee-vropska mesta, kar potrjujejo pisani viri iz leta 1094, ko se je na tem področju utemeljila škofija. Zrasel je med gorovjem Medvednice in reke Save, staro mestno jedro pa sesta-vljajo srednjeveški Gradec, danes središče hrvaške Vlade ter Sabora in Kaptol, nadškofijsko središče. Z administrativnim združenjem z oko-liškimi naselji v 19. stoletju v mestu Zagrebu se dvigujejo reprezentativ-ne javne zgradbe, trgi, čudoviti na-

sadi, fontane in parki, kar ga danes naredi enim izmed najbolj zelenih mest Evrope. Na ta način, prijetna za sprehajanje, metropola Hrvaške svoje goste privablja z živahnim uličnim ozračjem, številnimi lokali, restavracijami in trgovskimi ulicami. Če na svoji poti iščete predah, izpolnjen z bogatim tradicijskim in kulturnim doživetjem, ki bo osvežil vaše potovanje proti domu ali kakšni primorski turistični lokaciji, Zagreb vas pripravljen pričakuje. Dobrodošli!

9

60

Čabar

ZAGREB

KRAPINA

VARAŽDIN

Velika Gorica

Iv

Ozalj

Samobor

Kumrovec

Trakošćan

Jamnica

MESTO ZAGREB.9

9

61

Obiščite... Poizkusite...Gradbene zanimivostigotska katedrala Marijinega Vne-bovzetja, romansko–gotska cerkev sv. Marka, srednjeveški deli mestnih nasipov iz 13. stoletja – Kamnita vrata in Utrdba Lotrščak, električna vzpenjača, ki povezuje Zgornje ter Spodnje mesto, poznobaročna zgradba Hrvaškega narodnega gledališča iz leta 1895, arhitektov Fellnerja in Helmerja.

Gastronomijapuran z mlinci, štruklji, slanina--vampi, krpice z zeljem, sveži sir in smetana, zagrebški zrezek.

DogajanjaSnow Queen Trophy ( januar), Noč muzejev ( januar), Zagreb Indo-ors ( januar/februar), Zagreb Dox (februar/marec) Zagrebški časoplov (april-september), Mednarodni ulični festival „Cest is d’ Best“ (maj/junij), Teden sodobnega plesa (maj/junij), Poletje na Štrosu (maj – september), INmusic Festival ( junij), Animafest ( junij), Zagreb Fantastic Film Festival ( junij/julij), Mednaro-dni festival novega gledališča „Evro-kaz“ ( junij/julij), Zagrebški poletni večeri ( julij), Mednarodna smotra folklora ( julij), Amadeo ( julij/av-gust), Zagrebško histrionsko poletje

( julij/avgust), Festival svetovnega gledališča (september), Festival svetovne književnosti (september), Mednarodni festival lutkovnega gledališča (september), Zagreb Film Festival (oktober), Zagreb-ški maraton (oktober), Advent v Zagrebu (december).

Spomini iz ZagrebaŠestinski dežnik – del narodne no-šnje, ki je karakteristična za zagreb-ško okolico, ki se je uporabljala do 60-ih let prejšnjega stoletja. Danes se nosi na prireditvah in za folklor-ne namene. Največjo koncentracijo šestinskih dežnikov (sončnikov) je možno videti na zagrebški tržnici Dolac.Paprenjak – aromatična poti-ca pravokotne oblike, okrašena z reliefi s folklornimi motivi se sestoji iz medu, orehov ter popra. Kot tradicionalna hrvaška jed, je resnično protisloven, podobno kot tudi celotna hrvaška zgodovina: sladko popran zalogaj za številne tuje apetite.

9

Zagreb

62

TIC ZagrebTrg bana J. Jelačića 11, Tel.: +385 (0)1 48 14 051 +385 (0) 1 4814 052, +385 (0) 1 4814 054www.zagreb-touristinfo.hr

TIC Glavni železniški kolodvorTrg kralja Tomislava 12, Tel.: +385 (0)99 2109 918

TIC Letališče ZagrebPleso b.b., Tel.: +385 (0)1 6265 091

TIC Avtobusni kolodvor ZagrebAvenija M. Držića 4, Tel.: +385 (0)1 6115 507

TIC Utrdba LotrščakStrossmayerovo šetalište 9Tel.: +385 (0)1 4851 510

Zagreb

9 MESTO ZAGREB. 63

Beli Manastir

Bizovac

Ilok

Voćin Orahovica

Velika Kutjevo

Slatina

Vinkovci

VUKOVAR

OSIJEK

POŽEGA

SLAVONSKI BROD

NovaGradiška

Županja

Đakovo

Našice

VIROVITICA

Daruvar

Pakrac

Donji Miholjac

k

V. Zdenci

1

2

3

4

56

Nekoč nepregledno modro mor-sko gladino danes krasi zlata barva, njeni otoki pa so danes zeleni hribi. Od velike vode so ostale le školjkice v rodovitnih ravnicah slavonskih polj. Ampak zato so tri velike reke, Sava, Drava in Donava, objele ta konec in človek je vedel, da bo v izobilju narave tukaj imel dragi dom. Davno nestalo Panonsko morje je vendarle pustilo eden svoj slani izvir v Bizovcu. Tem-peratura vode od celo 96°C edinstven je pojav v Evropi. Izzivno naravno okolje rado je imelo plemstvo, ki je

tu nekoč gradilo gradove, uživalo v lovu, ribolovu in vrhunskem vinu, ki se je pilo tudi na evropskih dvorih in kraljevskih kronanjih. Znane so vinske kleti Iloka in Kutjeva. Danes lahko tudi sami uživate v vseh teh čarih preteklih časov. Na Poteh Panonskega morja odkrijte lepe pesmi tega kraja ob zvokih tamburice, številne folklorne svečanosti pa bodo prikazale vesele povorke okrašenih moških in deklet v živopisnih nošnjah; moški nosijo šokaške klobuke, dekleta pa zlate dukate.

POTI PANONSKEGA MORJA

SLAVONSKA POT

10

64

10

SLAVONIJA.10 65

NaravaParki narave Papuk in Kopaški rt, posebni rezervati Gajna (Slavon-ski Brod), Lože (Vinkovci), Prašnik (Nova Gradiška), Radiševo (Županja), Podpanj (Spodnji Miholjac); zašči-tena pokrajina Erdut; Sovsko jezero (Čaglin), Rupnica (PP Papuk), Park gozd Jankovec (PP Papuk), spome-nik narave Bela topola (Valpovo), Banski hrib (Kneževi Vinogradi – Beli Manastir/Baranja), Razgledna točka in spomenik na Donavi (Batina/Baranja), Strossmayerov perivoj v Džakovu.

Gradbene zanimivostisrednjeveško utrjeno mesto Ružica grad (Orahovica), manastir sv. Nikole, 15. st. (Orahovica), gotska cerkev Pohodi Blažene Device Marije (Vočin), klasicistična cerkev sv. Terezije Avilske (Suhopolje), baročni frančiškanski samostan in cerkev sv. Filipa ter Jakova, grad Eltz (Vukovar); historicistična kate-drala Sv. Petra in baročni škofi jski dvor (Džakovo); primer obmejne obrambne arhitekture čardak, ljudska arhitektura šokaške hiše (Županja); baročni gradovi Prandau Mailath (Spodnji Miholjac) ter Prandau Normann (Valpovo); klasici-stični grad Pejačević (Našice); cerkev sv. Lovre iz 14. stoletja (Požega), baročni grad s kletjo 1232. leto (Kutjevo), kate-drala sv. Terezije Avilske, Gatori-Vinske kleti (Suza, Zmajevac/Baranja), Vinske kleti vinarstva Vina Belje (Kneževi Vinogradi/Baranja), Palača Gutmann (Belišče).

Gastronomijakuhana jed iz mesa »čobanac«, fi š paprikaš, piščančji paprikaš, prekajeni izdelki »kulen« in »kulenova seka«, po-gačica iz ocvirkov, vino iloški traminec, žganje slivovka.

DogajanjaSlavonski Brod - Ladijsko kolo (junij); Orahovica – Orehovska pomlad (junij) Đakovo – Đakovški vezi (julij); Vinkovci – Vinkovške jeseni (september); Ilok – Iloško obiranje grozdja (september), Karanac/Baranja, Belišče - Beliščanska zlata jesen (september), Advent v Bara-nji in Čvarakfest v Karancu (december), Zmajevac –Vinski maraton (oktober), Slama Land art festival (avgust), Glasbeni festival Dnevi Milka Kelemena – Slatina (oktober).

Zdravilišča: Bizovac. Kolesarske steze: Nova Gradiška, Park narave Papuk, Savska kolesarska steza (Slavonski Brod), Panonska pot miru (Osijek), Donavska kolesarska ruta, kolesarska steza Borovik-Vuka (Drenje).Steze za pešce: poučna steza Gajna (Slavonski Brod), izletišče Sopot (Vinkovci), ribnik Blanje (Spodnji Miholjac), Psunj in Papuk; Park narave Papuk, poučna steza Popovac (Dre-nje), Belišče (Drava bike tour)Vinske ceste: Brodski Stupnik, Vinske ceste Požeško-slavonske županije (Vinogradi Kutjevo, Vinogradi Požega--Pleternica), Baranjske vinske ceste, Iločka vinska ruta, Vinsko-turistične ceste Đakovaških vinogradov (»Zlata-revac« Trnava in Mandičevac).Lov: Jelas polje (Slavonski Brod), Ilok, Mačkovac, Kujnjak, Nabrdje, Tikveš, Monjoroš-Zmajevec/Baranja, Zlatna Greda/Baranja, Podunavlje-Podravlje (Osijek), gozdovi Našica in Spodnjega Miholjca, gozdovi Džakova in Džako-vščine, Darda, področje Stare Petrove Vasi, gozd Spačva, okolje Nove Gradi-ške, Papuk, Krndija, Dilj gora, Požeško--Babji hrib (Požega), Pustara Višnjica, okolje Slatine, Orahovice, Vočina.Ribolov: reke Drava, Sava, Donava,

10

66

Kopački rit 4

Bosut, Spačva, Studva, Karašica, Vu-čica, otočki in bošnjaški viri, Kopaški rt, ribniki v okolju Našic, Spodnjega Miholjca, Valpova ter Zdencev, jezero Borovik. Jahanje: Džakovo, Osijek, Pustara Višnjica, Orahovica, Čeminac/Baranja, Darda/Baranja. Pustolovski turizem:letenje (Papuk, Krndija, Virovitica); paragliding (Pože-ga, Pliš), športno plezališče (Sokoline), off -road (Karanac/Baranja, Pustara Višnjica), trekking (Beli Manastir/Baranja).Spominki: VUČEDOLSKA GOLOBICA (Vukovar), šokaški klobuk, Rudinska glava (Požega), otroška tkanica, zlatovez, Kužni pil (Požega), »baranj-ska mleta rdeča paprika«, podkev (Državna ergela Đakovo), baranjski kulen, baranjski eko izdelki, »Slatinska perlica« (Slatina), »Slavonski podlo-žek« (Zdenci).

Turistična skupnost Požeško-slavonske županije Županijska 7, 34000 Požega Tel.: +385 (0)34 290 177, www.tzzps.hr

Turistična skupnost Virovitičko-podravske županije Augusta Šenoe 1, 33000 Virovitica Tel.: +385 (0)33 726 069, www.tzvpz.hr

Turistična skupnost Osješko-baranjske županije Kapucinska 40, 31000 Osijek Tel.: +385 (0)31 214 852, www.tzosbarzup.hr Turistična skupnost Vukovarsko-srijemske županijeGlagoljaška 27, 32100 Vinkovci Tel.: +385 (0) 32 344 034, www.tzvsz.hr

10 SLAVONIJA. 67

1. Trdnjava Brod in frančiškanski samostan v Slavonskem Brodu 1

Turistična skupnost mesta Slavonskega BrodaTrg pobjede 28/1, 35000 Slavonski Brod Tel.: +385 (0)35 447 721E-pošta: [email protected] [email protected]

Trdnjava Brod iz 18. stoletja spada med največje fortifi kacijske objekte na Hrvaškem. Baročni frančiškanski samostan, tudi danes dobro ohranjen, ena je izmed najbolj markantnih baročnih zgradb v Slavoniji z najbolj reprezentativnim klavstrom samo-stanske arhitekture severne Hrvaške.

2. Park narave Papuk 2

Trg Gospe voćinske b.b., 33522 VoćinTel.: +385 (0)34 313 030E-pošta: [email protected]

Ohranjene izvirne geološke, biološke in kulturo-loške avtentičnosti, park narave Papuk je edini geopark UNE-SCO-ja na Hrvaškem. Grofova poučna steza, divovski hrasti stari 500 let in srednjeveška trdnjava Rožica grad so le nekatere izmed zanimivosti, ki nav-dušujejo obiskovalce iz leta v leto.

3. Osješka Tvrdža 3

TIC TvrđaTrg Sv. Trojstva 5, 31000 Osijek Tel.: +385 (0)31 210 120Turistična skupnost mesta OsijekaŽupanijska 2, 31000 OsijekTel.: +385(0)31 203 755E-pošta: [email protected] www.tzosijek.hr

Romantično staro jedro mesta, na začetku baročnega 18. stoletja dobiva svoje osnovne konture. Tukaj bomo videli spoj vojaške utrdbe in organizi-ranega mestnega življenja. Od impozantnih obzidij in mestnih vrat do danes so se ohranili samo deli ob reki Dravi.

4. Park narave Kopaški rt 4

Titov dvorac 1, 31328 LugTel.: +385 (0)31 285 370E-pošta: [email protected]

Park narave Kopaški rt je edinstven močvirni rezervat, eno izmed najve-čjih mrestilišč ribe srednje Evrope in vedno ornitološko področje.

Vinske kleti v Suzi in Zmajevcu/BaranjaM. Tita 90, 31307 ZmajevacTel.: +385 (0)31 702 080E-pošta: [email protected]

V središču vasi Suza in Zmajevec se nahajajo vinske ulice – »surduci«, z vr-stami vinskih kleti »gatora«, vdolblje-nimi v hrib, starimi tudi po 200 let.

Papuk 2 Kopački rit 4Slavonski Brod 1

10

68

5. Grad Odescalchi in srednjeveška obzidja v mestu Iloku 5

Turistična skupnost mesta IlokaTrg Nikole Iločkog 2, 32236 Ilok Tel.: +385 (0)32 590 020E-pošta: [email protected] E-pošta: [email protected]

Obzidja trdnjave nad Donavo, grad knezov Odescalchi s renesančno parkovno arhitek-turo, cerkev in samostan sv. Ivana Kapistrana so del zelo zanimivega in dobro ohranje-nega starega urbanega kompleksa najbolj vzhodnega hrvaškega mesta Iloka.

6. Državna ergela (kobilarna) lipicancev v Đakovu 6

A. Šenoe 45, 31400 Đakovo Tel.: +385 (0)31 813 286E-pošta: [email protected]

Naziv »ergela« (kobilarna) prvič se omenja leta 1506, čeprav je osnova-na že v 13. stoletju. Konji lipicanske pasme na Ergeli se začenjajo vzgajati na začetku 18. stoletja in Ergela po-staja daleč znana. Danes Ergela ima izjemno vreden genetski material, kar je obenem tudi kulturno dobro Hrvaške.

Osijek 3

Đakovo 6

Ilok 5

10 SLAVONIJA. 69

LJUDJE... da je torpedo v obliki in sestavi,

kakršnega poznamo danes, izumil hrvaški upokojeni časnik avstro-ogr-ske vojaške mornarice, Ivan Lupis--Lukić, leta 1860, ter da se je prva tovarna torpedov nahajala na Reki;

da je fizik Nikola Tesla (1856-1943), po rodu iz Hrvaške, svetovno priznan inovator in izumitelj na področju prenosa energije in teleko-munikacij. Njegov najbolj pomem-ben izum je izmenični tok.

da je Zagrebčan Slavoljub Pen-kala (1871-1922) izumil mehanski svinčnik in nalivno pero leta 1906;

da se kot uradni začetek naturiz-ma na Rabu Šteje leto 1936, ko je na otoku prebival angleški kralj Edvard VIII., ki so mu rabske oblasti dovolile, da se s soprogo kopata gola v zalivu Kandarola;

da je sveti Marin, kamnosek po rodu z otoka Rab, pri selitvi na Ape-ninski polotok, leta 301 ustanovil Republiko San Marino;

da je prva zabeležena risba pa-dala (homo volans) delo hrvaškega izumitelja Fausta Vrančića (1551-1617) iz Šibenika;

da je filmski režiser Alfred Hitc-hcock (1899-1980) v Času bivanja v Zadru izjavil, da je sončni zahod v Zadru najlepši na svetu;

da se je Rihard Levjesrčni ob vrni-tvi iz križarske vojne leta 1192 pred

Dubrovnikom rešil pred nevihto in za izpolnitev zaobljube Dubrov-čanom podaril denar za začetek gradnje katedrale;

da je izumitelj daktiloskopije, metode za odkrivanje prestopnikov s pomočjo prstnih odtisov, bil Ivan Vučetić s Hvara(1858-1925).

POSEBNOSTI... da so Toplice Lipik prvo letovišče

na Hrvaškem da geotermalna voda v Lipiku ne-

nehno izvira več kot sto let s stalno temperaturo od 64 °C

da so od leta 1875 termalno vodo »Lipiker thermalquelle« polnili in di-stribuirali v Avstro-Ogrski in Ameriki

da ima Istra svoj poševni stolp. To je zvonik v Završju, visok 22 metrov, ki je nagnjen 40 centimetrov proti severu.

da je opatijska riviera, ob Ažurni obali, bila glavna destinacija habs-burške elite ter da še danes nosi titulo jadranske Niče;

da gre skozi Senj 45. paralela »Sončna ura«;

da je karneval na Reki eden izmed treh najatraktivnejših karne-valov v Evropi;

da ima mesto Zadar prve morske orgle na svetu, ki ustvarjajo zvok izključno pod vplivom vetra in morskih valov;

ALI STE VEDELI?

?

70

ALI STE VEDELI?

da je 28. avgusta 1895 na slapo-vih Krke pričela delovati ena prvih hidroelektrarn na svetu. Šibenik je tako dobil električno razsvetljavo pred Številnimi evropskimi mesti, kot so Dunaj, Budimpešta, Rim, London in druga mesta.

da je trogirska kapela okrašena s 150 človeškimi podobami - skulp-turami;

da je najstarejše komunalno gle-dališče v Evropi zgrajeno na Hvaru leta 1612;

da ima Dubrovnik najstarejši zakon o zavarovanju v Evropi iz leta 1395, ki je tri stoletja starejši kot Lloydov, bil pa je sprejet v začetku 17. stoletja;

da je Dubrovniška republika prva država, ki je priznala neodvisnost Združenih držav Amerike;

da imajo Hrvatje svojo pisavo. Imenuje se glagolica in je nastala v 9. st, v redni uporabi (ob latinski pi-savi) pa seje ohranila do 18. stoletja.

da je cesarica Marija Terezija na dunajskem dvoru imela Čipkarico s Paga, ki je za potrebe dvora pletla paške čipke.

NARAVA... da je perunika (iris) hrvaški naci-

onalni cvet; da na Hrvaškem v razdalji samo

sto kilometrov lahko vidite morje, kras, gozdove, planine in ravnice;

da je Hrvaška ena ekološko naj-bolj ohranjenih držav v Evropi in ena redkih držav na Stari celini, ki svojim prebivalcem zagotavlja pitno vodo z javno vodno oskrbo;

da je v NP Plitviška jezera, na Velebitu in Zrmanji posneta znana pustolovska nadaljevanka Winnetou;

da Zlatni rat, plaža v Bolu na

Braču, spreminja svoj videz odvisno od vetra;

da na Mljetu lahko vidite »otok na otoku«. Namreč, na Velikem jezeru na otoku Mljetu se nahaja otoček, ki predstavlja redek naravni fenomen.

da se v Makarski nahaja Malako-loški muzej z največjo zbirko Školjk in polžev na svetu;

da je pasma psov dalmatinec dobila ime po Dalmaciji in ilirskem plemenu Dalmatov;

da se zadnja oaza evropskih belo-glavih orlov nahaja na otoku Cresu.

MODA... da je Hrvaška domovina krava-

te. Kot modni detajl so jo v 17 st. po Evropi razširili hrvaški vojaki in je tako leta 1667 v času Ludvika XIV. ustanovljena tudi posebna polkovnija »Royal Cravates«, ime-novana po Hrvatih. Od njih so nov modni predmet, ki se je nosil »a la Croate« (na hrvaški način) osvojili Parižani. Ta izraz je kaj hitro postal korenina nove francoske besede »cravate«.

GASTRONOMIJA... da se vsakega 1. aprila ob prosla-

vi dneva centra sveta v Ludbregu iz mestne fontane toči vino namesto vode;

da je maraschino avtentičen za-drški liker, ki so ga v 18 st. izvažali v skoraj vse evropske države, nahajal pa se je na mizah znanih vladarjev, kot so angleški kralj Jurij IV., N. Bo-naparte, ruski cesar Nikolaj itn.

da na področju Lipika proizva-jajo avtentično konjsko salamo po receptu, ki sega več sto let v preteklost

? 71

1

2

3

4

5

6

7

8

9

HRVAŠKA V SRCU

♥

72

10

HRVAŠKA V SRCU

KAŽUN – miniatura tradicionalne poljske kamnite hišice, ki so jo poljedel-ci uporabljali kot shrambo za orodje in zaklonišče pred nevihto.

BAŠČANSKA PLOŠČA – zmanjšana replika plošče največja hrvaškega pisa-nega spomenika v staroslovenski pisavi glagolici iz 12. st.

LIŠKA KAPA – sestavni del oblačil liške narodne noše in njen tradicionalni simbol prepoznavnosti.

PAŠKA ČIPKA – ročno izdelan okrasni predmet z otoka Paga, šivan s šivanko in tenkim sukancem.

SIVKA – spominek dišeče vrečke s cvetovi sivke in stekleničke z eteričnim oljem sivke.

SVILNATO VEZENJE IZ KONAVEL – ročno izdelano dekorativno vezenje, izvezeno s svilnatim sukancem doma-če izdelave.

MILJNIKI – pomanjšana replika zgo-dovinske prometne signalizacije iz 18. in 19. St.

LECTOVO SRCE – pisano okrašen kolač iz medenega testa živo rdeče barve, ki se tradicionalno podari ljubljeni osebi ali dragemu prijatelju.

LANENA BRISAČA IZ IVANIĆ GRADA – ročno izdelana brisača iz lana, okra-šena z enobarvnim ali večbarvnim etnografskim motivom.

VUČEDOLSKA GOLOBICA – arheolo-ška keramična posoda v obliki ptice iz obdobja vučedolske kulture.

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

♥ 73

Potni dokumenti

Veljaven potni list ali kakšen drug doku-ment priznan z mednarodnim sporazu-mom, za nekatere države tudi osebna izkaznica (dokument s katerim se dokaže identiteta in državljanstvo nosilca).Obvestila: Diplomatske misije in konzu-larni uradi Republike Hrvaške v tujini ali Ministrstvo zunanjih in evropskih poslov Republike Hrvaške Tel.: +385 (0)1 4569 964

E-pošta: [email protected]@[email protected]; www.mvep.hr

Carinske določbe

Carinski predpisi Republike Hrvaške so usklajeni s predpisi in standardi Evrop-ske unije.Vnos osebne prtljage osvobojen je od plačevanja uvoznih dajatev brez ome-jitve njene vrednosti, nanaša pa se na vsako osebo – potnika, ki vstopa v ca-rinsko področje Unije, ne glede na to ali nese prtljago s seboj ali je prispela posebej pod pogojem, da lahko dokaže, da je vsa navedena prtljaga prijavljena istočasno v času odhoda pri osebi, ki je odgovorna za njen prevoz. Blago, ki se nahaja v osebni prtljagi potnika, v vrsti in količinah, ki niso na-menjene preprodaji temveč osebnim potrebam potnika in članov njegove družine, osvobaja se od plačevanja uvoznih dajatev, v kolikor njena sku-pna vrednost ne prehaja kunsko pro-tivrednost 2.200,00 kun, v zračnem in pomorskem prometu pa 3.200,00 kun.

To osvobajanje se nanaša na vsakega potnika posamezno, lahko pa se uporabi enkrat na dan. Predmeti, ki prehajajo na-vedeno vsoto ali nimajo pomena osebne prtljage, se obračunajo in plača se cari-na ter davek na dodano vrednost (kot tudi morebitne trošarine). Potniki mlajši od 15 let, osvobajanje od plačevanja uvoznih dajatev se lahko izkoristijo do skupne kunske protivrednosti 1.100,00 kun, neodvisno od vrste prevoznega sredstva s katerim potujejo.Pri svojem vstopu ali izstopu iz področja Evropske unije, potniki so obvezni prija-viti carinski službi gotovino, ki jo nosijo s seboj in sicer v znesku od 10.000,00 EUR--a ali več oziroma v protivrednosti tega zneska v drugih valutah ali drugih sred-stvih plačevanja, kot so na primer čeki.Tuji državljani, kot tudi hrvaški državlja-ni z pogostim bivanjem v tretjih drža-vah, lahko prosto in vnašajo in odnašajo razne predmete zaradi njihove upora-be za svoje osebne potrebe, kot tudi potrebe članov družine. Na identičen način tudi osebe s prebivališčem v EU lahko začasno odnesejo ven predmete, ki so jim potrebni v času bivanja v tretjih državah.Fizične osebe, ki v Evropski uniji nimajo registriranega prebivališča niti bivanja, imajo pravico na povračilo davka na do-dano vrednost (DDV) za blago, ki so ga kupili na Hrvaškem, če je vrednost blaga po enem računu večja od 740,00 kn, na podlagi izpolnjenega obrazca DDV-P-ja oziroma Tax free obrazca, ki ga potrdi carinska služba pri odnašanju izven Evropske unije kupljenega blaga naj-kasneje v roku od 3 mesecev od datuma navedenega na računu za dostavljeno blago. Zahtevo za povračilo davka tuji državljan mora oddati v roku od šest mesecev od dne izdaje računa.Za dodatne informacije prosimo, da kontaktirate Carinsko upravo (www.carina.hr).

iKORISTNE INFORMACIJE

74

Ko svojega hišnega ljubljenčka peljete v Republiko Hrvaško (EU), prevzemate vso odgovornost za izpolnjevanje po-gojev za vnos.

Za informacije o hišnih ljubljenčkih, maksimalnem številu živali in pogojih, ki se nanašajo na vnašanje živali v Repu-bliko Hrvaško prosimo, da kontaktirate Ministrstvo za kmetijstvo − Uprava za veterinarstvo in varnost hrane, telefon: +385 (0)1 6443 540; spletne-strani: www.mps.hr ali www.veterinarstvo.hr

Medicinska služba

Bolnice in poliklinike obstajajo v vseh večjih mestih, ambulante in lekarne pa tudi v manjših mestih. Tuji turisti, ki imajo obvezno zavarovanje v drža-vah s katerimi Hrvaška ima pogodbo o socialnem zavarovanju, v času zaseb-nega bivanja v Republiki Hrvaški ne plačujejo storitve nujne zdravstvene zaščite, pod pogojem, da imajo s po-godbo predvidena potrdila o pravici na zdravstveno zaščito. Zdravstvena se zaščita (vključno s prevozom) upo-rablja za nujne primere, na način in po predpisih, ki veljajo za hrvaške za-varovance, pri čemer se na isti način sodeluje tudi v stroških zdravstvene zaščite (participacija). Osebe, ki pri-hajajo iz držav s katerimi ni sklenjena pogodba ali s katerimi po pogodbi ni predvidena uporaba zdravstvene za-ščite, vse stroške zdravstvene zaščite krijejo same. Za dodatne informacije prosimo, da kontaktirate Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje – obvezno zavarovanje 0800 79 79; dodatno zava-rovanje 0800 79 89; Beli telefon Ministr-stva zdravja 0800 79 99; spletna-stran: www.hzzo-net.hr).

Veterinarska služba

Hrvaška je pokrita z mrežo veterinarskih poliklinik in ambulant.Informacije: Ministrstvo kmetijstva – Uprava za veterinarstvo in varnost hraneE-pošta: [email protected]

Prazniki in dela prosti dnevi

1. januar – novo leto6. januar – sveti trije kraljivelika noč in velikonočni ponedeljek

1. maj – praznik delatelo Kristusovo

22. junij – dan antifašističnega boja25. junij – dan državnosti5. avgust – dan zmage in domovinske hvaležnosti15. avgust – Marijino vnebovzetje8. oktober – dan neodvisnosti1. november – vsi sveti25. in 26. december – božični prazniki

Delovni čas trgovin in javnih služb

Med turistično sezono večina trgovin je ob delovnih dneh odprta od 8 do 20 ure, šte-vilne med njimi pa delajo tudi ob vikendih.Javne službe in poslovni uradi v glavnem delajo od 8 do 16 ure, od ponedeljka do petka.

Pošta in telekomunikacije

Poštni uradi so ob delovnih dneh odprti od 8 do 20 ure. Določeni poštni uradi v večjih krajih pa so odprti ob delovnih dneh od 7 do 20 ure in ob sobotah od 7 do 13 ure, medtem ko dežurni poštni urad 10000 Zagreb, Branimirova 4, dela

KORISTNE INFORMACIJEi 75

vsak dan od 0 do 24 ure.Na vseh javnih telefonih se uporablja-jo telefonske kartice, ki se prodajajo v poštah in časopisnih kioskih. Tujina se lahko direktno kliče iz katerega koli telefona.Tel.: 0800 303 304www.posta.hrE-pošta: [email protected]

Električni napon mestnega omrežja

220 V s frekvenco 50 Hz.

Voda iz pipe je pitna v vseh delih Hrvaške.

ŠTEVILKA 112

Če opazite naravno ali tehnično-teh-nološko grožnjo ali nesrečo, ki ogroža življenje in zdravje ljudi, posestva ali okolico, pokličite 112, številko, ki jo je možno brezplačno klicati 24 ur na dan iz katere koli telefonske naprave v Re-publiki Hrvaški.

S klicem na številko 112 se lahko dobi:

nujna medicinska pomočpomoč gasilcevpomoč policijepomoč gorske službe reševanjapomoč pri iskanju in reševanju na morjupomoč drugih nujnih služb in operativnih moči sistema zaščite ter reševanja.

Pomembne telefonske številke

Mednarodna klicna številka za Hrvaško: +385

Nujna pomoč: 194

Gasilci: 193

Policija: 192

Pomoč na cesti: (+385 1) 1987

Nacionalno središče za usklajevanje is-kanja in reševanja na morju: 195

Državna uprava za zaščito in reševanje (edinstvena evropska številka službe): 112

Splošne informacije: 18981

Služba dajanja obvestil o informacijah naročnikov: 11880 in 11888

Služba dajanja obvestil o mednarodnih informacijah naročnika: 11802

Vremenska napoved in stanje na cestah: 060 520 520 (govorni avtomat); cena: 3,49 kn/min iz fiksnih in 4,78 kn/min iz mobilnih omrežij; Telekom operater: HT d.d., Savska cesta 32, Zagreb, tel.: 0800 1234 Dežurni sinoptičar pri DHMZ (od 8 do 18 ure): 060 616 666; cena: 6,99 kn/min iz fi ksnih in 8,41 kn/min iz mobilnih omrežij; Državni hidrometeorološki zavod, tel.: +385 (0)1 4565 676, operator HT d.d., Sa-vska cesta 32, Zagreb

Hrvaški avtoklub (HAK)

Pomoč na cestah: 1987

(Če kličete iz tujine ali mobitela, kličite +385 (0)1 1987.)Stanje na cestah (062 777 777)Služba za uporabnike (0800 9987)+385 (0)1 6611 999E-pošta: [email protected]: www.hak.hr

HRVAŠKA Z AVTOMOBILOM

Dokumenti

Za vstop v Hrvaško so potrebni vozniško in prometno dovoljenje ter dokaz o zava-rovanju vozila.Posedovanje mednarodnega vozniškega dovoljenja je zaželeno pri najemu vozila (rent a car). To dovoljenje daje avtoklub domicilne države. Najem avtomobila (rent a car) obstaja v vseh mestih, turističnih sre-diščih in letališčih.

i

76

KORISTNE INFORMACIJE

Voznik, ki z vozilom tuje registracije vstopa na teritorij Republike Hrvaške mora imeti veljaven Mednarodni do-kument o zavarovanju od avtomobil-ske odgovornosti, ki velja na teritoriju Evropske unije ali kakšen drugi dokaz o obstoju takšnega zavarovanja. Za med-narodni dokument in dokaz šteje služ-bena registracijska ploščica, ki jo ima vozilo, ki je ponavadi stacionirano na področju države čigar nacionalni urad je podpisnik Multilateralnega sporazuma oziroma veljavna Zelena karta izdana za vozilo, ki izhaja iz države čigar naci-onalni urad za zavarovanje ni podpisnik Multilateralnega sporazuma, in drugi dokumenti ter dokazi čigar veljavnost pozna Hrvaški urad za zavarovanje.

Plačilo cestnine

Informacije se nahajajo na spletnih--straneh: www.hak.hrwww.hac.hrwww.bina-istra.hrwww.arz.hrwww.azm.hrwww.huka.hr

Taksi-služba obstaja v vseh mestih in tu-rističnih krajih.

Kako se izogniti gužvi na cestah

Pred potovanjem se informirajte o sta-nju v cestnem in trajektnem prometu pri HAK-u (Informativni center HAK-a: +385 (0)1 6611 999 (062 777 777) ali na www.hak.hr, kjer lahko prevzamete tudi večjezično aplikacijo za mobilne te-lefone) ali med potovanjem na Drugem programu Hrvaškega radija (98,5 MHz), ko je zaželeno vklopiti RDS.

PO ZRAKU

Letališča za sprejem letal v javnem zrač-nem prometu

Letališče Brač

Tel.: +385 (0)21 559 701www.airport-brac.hr Letališče Dubrovnik

Tel.: +385 (0)20 773 333www.airport-dubrovnik.hr Letališče Mali Lošinj

Tel.: +385 (0)51 231 666www.airportmalilosinj.hr Letališče Osijek

Tel.: +385 (0)31 514 400www.osijek-airport.hr Letališče Pula

Tel.: +385 (0)52 530 105www.airport-pula.hr Letališče Rijeka

Tel.: +385 (0)51 841 222www.rijeka-airport.hr Letališče Split

Tel.: +385 (0)21 203 506www.split-airport.hr Letališče Zadar

Tel.: +385 (0)23 205 800www.zadar-airport.hr Letališče Zagreb

Tel.: +385 (0)1 4562 222www.zagreb-airport.hr Letališče Varaždín

Tel.: +385 (0)42 350 647www.varazdinairport.com

Letališča z dovoljenjem za uporabo letali-šča, članek 74. stavek 1. Zakona o zračnem prometu (Narodne novine, številka: 69/09, 84/11, 54/13 in 127/13): Bjelovar – Brezo-vac, Zvekovac, Zabok – Gubaševo, Buševec, Vukovar – Borovo Naselje, Vrsar, Grobničko polje, Daruvar, Lučko, Čakovec, Hvar, Osijek – Čepin, Sinj, Sopot – Vinkovci, Otočac.

Za vse dodatne informacije vezane za zračni promet: www.ccaa.hr.

i 77

Mednarodni letališča

Zagreb, Split, Dubrovnik, Pula, Reka, Za-dar, Osijek, Brač in Mali Lošinj.

Informacije:

Zagreb +385 (0)1 6265 222, Split +385 (0)21 203 506, 203 555Dubrovnik +385 (0)20 773 333Pula +385 (0)52 530 105Rijeka +385 (0)51 841 222Zadar +385 (0)23 205 800Osijek +385 (0)31 514 441, 514 442Varaždin +385 (0)42 350 647Brač +385 (0)21 559 711 te Mali Lošinj +385 (0)51 231 666

Kontaktni center

Tel.: 062 500 505 (za klice iz Hrvaške), +385 (0)1 6676 555www.croatiaairlines.comE-pošta: [email protected]

PO MORJU

Agencija za obalni linijski pomorski prometTel.: +385 (0)21 329 370Fax: +385 (0)21 329 379E-pošta: [email protected]

Mednarodne trajektne linije

Zadar – Ancona, Split – Ancona, Split – Stari Grad – Pescara, Ancona – Split – Pescara, Dubrovnik – Bari, (neposredno): Vis – Ancona, Stari Grad – AnconaMed Hrvaško in Italijo delujejo tudi hitre ladijske linije poleg trajektnih.

Trajektna sezonska linija na obaliReka – Split – Stari Grad / Hvar – Korčula – Dubrovnik

Več informacij o Državnih trajektnih li-nijah, ki povezujejo otoke s kopnem so dostopne na www.jadrolinija.hr

Jadrolinija

Glavni hrvaški potniški ladijski prevoznik ima največje število rednih, mednarodnih in domačih trajektnih, ladijskih ter hitrih linij. Glavni urad je v Reki.

Tel.: +385 (0)51 666 111, 666 100www.jadrolinija.hr

Ostali linijski ladijski prevozniki

Rapska plovidba d.d.

www.rapska-plovidba.hr

Linijska nacionalna plovidba d.d.,

www.lnp.hr

G & V Line d.o.o.

www.gv-line.hr

Miatours

www.miatours.hr

UTO Kapetan Luka

www.krilo.hr

SNAV

www.snav.it

Venezia lines

www.venezialines.com

Blue Line International

www.ferryto.com.hr

Bura line & off shore

www.buraline.com

Poljoprivredna zadruga Komiža

E-pošta: [email protected]

i

78


Ribarska proizvođačka zadruga Vrgada

Tel.: +385 (0)23 371 040

Izletniška ladijska združenja

Hrvaško združenje zasebnih ladijskih prevoznikovwww.cruising-the-adriatic.com

Hrvaško združenje ladijskih prevoznikov

www.hrvatski-brodari.com

- Hrvaško združenje ladijskih prevoznikov in ladjedelcev »Adria«- Koordinacija združenj ladijskih prevo-znikov in ladjedelcev Republike Hrvaške v Dubrovniško-neretvanski županiji – Zdru-ženje ladijskih prevoznikov Dubrovnik- Združenje malih ladijskih prevoznikov »Sjeverni Jadran«- Združenje ladijskih prevoznikov »Bar-kariol«

Carinske izpostave za vstop tujih ladij in mednarodni prometStalne: Umag, Poreč, Rovinj, Pula, Raša/Br-šica, Reka, Mali Lošinj, Zadar, Šibenik, Split, Ploče, Korčula, Ubli, Cavtat in Dubrovnik. Sezonske (v času poletne sezone): ACI Marina Umag, Novigrad, Sali, Božava, Pri-mošten, Hvar, Stari Grad (Hvar), Vis, Komi-ža Cavtat, Vela Luka (poletna sezona od 1. aprila do 31. oktobra).

POMORSKI PROMET NA HRVAŠKEM

Poveljnik ladje, ki na teritorij Republike Hrvaške prihaja po morski poti, mora ob-vezno po najkrajši poti pristati v najbližjem pristanišču, ki je odprto za mednarodni promet, zaradi opravljanja mejne kontrole, ter pridobiti vinjeto v pristaniški kapitaniji ali izpostavi ter overiti seznam posadke in potnikov ali seznam oseb.Poveljnik ladje, ki na teritorij Republike

Hrvaške vstopa po kopenski poti, ali lad-je, ki je zasidrana v pristanišču ali katerem drugem dovoljenem mestu v Republiki Hrvaški, mora (preden zapluje) pridobiti vinjeto v pristojni pristaniški kapitaniji ali dostaviti seznam posadke in potnikov ter seznam oseb (če ga želi pridobiti).

Od 1. januarja 2014 tuje ladje in tudi plo-vila pod hrvaško zastavo, so dolžni plačati takso za varnost plovbe in varstva pred onesnaženjem. Stroški takse so odvisni od dolžine plovila in moči motorja ter jih je treba plačati za koledarsko leto, ne glede na čas plovbe v teritorialnem morju in no-tranjih morskih vodah Republike Hrvaške.

Turistična taksa

Zavezanci za plačilo pavšalne turistične takse so lastniki ali uporabniki plovil, daljših od 5 metrov z vgrajenimi ležišči.Turistična taksa se plačuje v prostorih luške kapitanije ali izpostave v pavšal-nem znesku za časovno obdobje 8, 15, 30, 90 dni in enega leta.

Z ŽELEZNICO

Hrvaška ima neposredne povezave s Slo-venijo, z Bosno in Hercegovino, Madžar-sko, Avstrijo, s Švico, z Nemčijo ter s Srbijo. S skoraj vsemi drugimi evropskimi drža-vami obstajajo povezave s prestopanjem.

Posebni vlaki:

Tel.: +385 (0)1 4573 208E-pošta: [email protected]

Tel.: 060 333 444 (cena za klice iz fi ksnih linij 1,39 kn/min + PDV, cena za klice klice iz mobilnih linij 2,37 kn/min + DDV, Hrvat-ski telekom), +385 (0)1 3782 583 E-pošta: [email protected] www.hzpp.hr

i 79

Z AVTOBUSOM

Redne mednarodne avtobusne linije povezujejo Hrvaško s sosednjimi drža-vami in z večino srednje- in zahodnoe-vropskih držav.

Številka službe Informacij za klice iz Hrvaške: 060 313 333Številka službe Informacij za klice izven Hrvaške: +385 1 61 12 789Mednarodni promet (blagajna): +385 (0)1 6008 631Lokalni promet (blagajna):+385 (0)1 6008 620

Avtobusna postaja RekaTel.: +385 (0)51 6603 00, +385 (0)60 302 010E-pošta: [email protected] postaja SplitTel.: +385 (0)21 329 180, +385 (0)60 327 777E-pošta: [email protected] postaja ŠibenikTel.: +385 (0)60 368 368E-pošta: [email protected] Avtobusna postaja ZadarTel.: +385 (0)23 211 555 Avtobusna postaja ZagrebŠtevilka službe Informacij za klice iz Hrvaške: 060 313 333Govorni avtomat: 060 100 002Številka službe Informacij za klice izven Hrvaške: +385 (0)1 6112 789E-pošta: [email protected] www.akz.hrAvtobusna postaja DubrovnikTel.: +385 (0)20 357 020, +385 (0)60 305 070E-pošta: [email protected] postaja OsijekTel.: +385 (0)60 33 44 66Avtobusna postaja Pula

Tel.: +385 (0)60 304 090

Pomembnejši muzeji

Čakovec – Medžimurski muzejDubrovnik – Dubrovniški muzej – Knežji dvor, Etnografski muzej – Rupe, Mestno obzidje, Muzej dominikanskega samosta-na, Pomorski muzej, Zakladnica katedra-le, Dom Marina Držića, Akvarij – biološki zavod Dubrovnik, Muzej frančiškanskega samostana »Manjši bratje«, Muzej pravo-slavne cerkveGornja Stubica – Muzej kmečkih uporovGospić – Liški muzej, v bližnjem Smiljanu pa se nahaja Spominski center »Nikola Tesla«Hlebine – Galerija Hlebine in muzejska zbirka Ivana GeneralićaKarlovec – Mestni muzej Karlovec, Stari grad DubovacKlanjec – Galerija kiparja Antuna Au-gustinčićaKrapina – Muzej krapinskih neandertal-cev, Muzej Ljudevita GajaKumrovec – Staro selo – edinstven etno muzej z izvirnimi vaškimi hišami; rojstna hiša Josipa Broza TitaMakarska – Malakološki muzej – muzej rib, rakov in školjk, Mestni muzejNašice – Krajevni muzej v gradu Peja-čevićOpatija – Hrvaški turistični muzejOsijek – Muzej SlavonijePazin – Etnografski muzej Istre in Muzej mesta PazinPulj – Arheološki muzej, Zgodovinski muzej Istre, ArenaReka – Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja, Naravoslovni muzejPoreč – Krajevni muzej PoreštineSplit – Muzej hrvaških arheoloških spo-menikov, Arheološki muzej mesta Split, Galerija Ivana Meštrovića, Muzej mesta, Etnografski muzej, Naravoslovni muzej, Galerija umetnin, Pomorski muzej, Za-kladnica katedrale

i

80


Trakošćan – Grad Trakošćan – muzej v dvorcu z bogato zbirko starega orožjaVaraždin – Mestni muzej Varaždina v Sta-rem gradu – zgodovinski oddelek, Ento-mološka zbirka »Svijet kukaca« (svet žu-želk) ter Galerija starih in novih mojstrovZadar – Arheološki muzej – stalna razsta-va cerkvene umetnosti, Narodni muzej Zadar, Muzej antičnega steklaZagreb – Arheološki muzej, Etnografski muzej, Hrvaški muzej naivne umetnosti, Sodobna galerija, Muzej mesta Zagreb, Muzej Mimara, Muzej za umetnost in obrt, Muzej sodobne umetnosti, Hrva-ški naravoslovni muzej, Strossmayerjeva galerija starih mojstrov, Tehnični muzej, Galerija »Klovićevi dvori«, Hrvaški zgodo-vinski muzej, Muzejsko-spominski center Dražen Petrović, Umetniški paviljon

Pomembnejša svetišča

Marija Bistrica: Mati božja bistriškaTrsat: Mati božja trsatskaSinj: Čudodelna Mati božja sinjskaAljmaš: Mati božja zavetniškaKrasno: Mati božja iz KrasnaKarlovec–Dubovac: Sv. JožefLobor: Mati božja gorskaLudbreg: Predragocena Kri JezusovaRemete: Mati božja remetskaSolin: Mati božja otoškaTrški Vrh: Mati božja jeruzalemskaVepric: Mati božja lurdskaVoćin: Mati božja iz Voćina

Kulturne in naravne dobrine na Unescovem seznamu svetovne dediščine

Na Hrvaškem se nahajajo številne kulturne dobrine, med katerimi izstopajo predvsem staro mesto Dubrovnik, Dioklecijanova

palača v Splitu, zgodovinsko mestno je-dro v Trogirju, zgodnjekrščanski kompleks Evfrazijeve bazilike v Poreču, katedrala sv. Jakoba v Šibeniku, Starigradsko polje na Hvaru, ki so uvrščene na Unescov se-znam svetovne dediščine. Plitviška jezera, najlepši in najbolj znan hrvaški narodni park, so edina hrvaška naravna dobrina, ki se nahaja na tem prestižnem seznamu.

Na Unescovem reprezentativnem sezna-mu nematerialne kulturne dediščine člo-veštva se nahajajo: Festa svetega Vlaha, čipkarstvo v Lepoglavi, na Hvaru in Pagu, letni pustni sprevod zvončarjev s podro-čja Kastavštine, hvarska procesija »Za kri-žen«, dvoglasno petje in igranje tesnih intervalov iz Istre in Hrvaškega primorja, spomladanska procesija Kraljice ali Ljelje iz Gorjanov, veščina izdelave tradicional-nih lesenih igrač za otroke iz Hrvaškega zagorja, sinjska Alka – viteški turnir v Sinju in medičarska obrt na področju severne Hrvaške, bećarac iz Slavonije, Baranje in Srijema ter nemo kolo iz Dalmatinske za-gore, mediternaksa prehrana na hrvaškem Jadranu, na obali, otokih in delu zaledja. Hrvaška je ena izmed držav z največ za-ščitenimi nematerialnimi dobrinami na svetu, ki so vpisane na Unescov Seznam. Glasbena tehnika ojkanje, ki se nahaja na Seznamu nematerialne kulturne dedišči-ne, potrebuje nujno zaščito.

NARODNI PARKI

Brijoni − skupina dveh večjih in 12 manj-ših otočkov se nahaja ob zahodni obali Istre.Informacije

Naslov: PN BrijuniBrionska 10, 52212 FažanaTel.: +385 (0)52 525 888Fax: +385 (0)52 521 367E-pošta: [email protected]

i 81

Kornati − najbolj gosta otoška skupina na Mediteranu s skupaj 89 otoki, otočki in morskimi čermi.Informacije

Naslov: JU PN Kornati, Butina 222243 MurterTel.: +385 (0)22 435 740Fax: +385 (0)22 435 058E-pošta: [email protected]

Krka − najlepša kraška reka na Hrvaškem.Informacije

Naslov: JU PN KrkaTrg Ivana Pavla II. n.c. 5, 22000 Šibenik Tel.: +385 (0)22 201 777Fax: +385 (0)22 336 836E-pošta: [email protected]

Mljet − otok, ki se nahaja jugozahodno od Dubrovnika.Informacije

Naslov: NP Mljet, Pristanište 220226 GoveđariTel./Fax: +385 (0)20 744 041E-pošta: [email protected]

Paklenica −narodni park na južni strani Velebita, ki je največji gorski masiv na Hrvaškem.Informacije

Naslov: JU PN PaklenicaDr. Franje Tuđmana 14a, 23244 Starigrad--PaklenicaTel.: +385 (0)23 369 155, 369 202Fax: +385 (0)23 359 133E-pošta: [email protected], [email protected]

Plitviška jezera − najstarejši in najbolj znan hrvaški narodni park, del Unescove svetovne naravne dediščine. Informacije

Naslov: NP Plitvička jezera

Josipa Jovića 1953231 Plitvička JezeraTel.: +385 (0)53 751 015, 751 014Fax: +385 (0)53 751 013E-pošta: [email protected]

Risnjak − pretežno gozdnat gorski masiv, ki se nahaja severno od Reke, s hidrološkim spomenikom narave – izvirom reke Kolpe.Informacije

Naslov: NP Risnjak, Bijela Vodica 4851317 Crni LugTel.: +385 (0)51 836 133Fax: +385 (0)51 836 116E-pošta: [email protected]

Severni Velebit − naravno najbolj ce-njen in najbolj atraktiven del vršnega dela severnega Velebita.Informacije

Naslov: JU PN Sjeverni VelebitKrasno 96, 53274 KrasnoTel.: +385 (0)53 665 380Fax: +385 (0)53 665 390E-pošta: [email protected]

NARAVNI PARKI

Biokovo − planina nad makarsko riviero.Informacije

Naslov: JU PP Biokovo, Marineta – Mala obala 16, 21300 MakarskaTel./Fax: +385 (0)21 616 924E-pošta: [email protected]

Kopački rit − eno največjih ohranjenih močvirnih področij v Evropi, ki se nahaja v bližini ustja Drave in Donave.Informacije

Naslov: JU PP Kopački rit

i

82


Titov dvorac 1, 31328 LugTel.: +385 (0)31 285 370Fax: +385 (0)31 285 380E-pošta: [email protected]

Lonjsko polje − največje zaščiteno po-plavno področje donavskega porečja. Informacije

Naslov: JU PP Lonjsko polje, Krapje 16, 44325 JasenovacTel.: +385 (0)44 672 080, 611 190Fax: +385 (0)44 606 449E-pošta: [email protected]

Medvednica − gorski masiv pri Zagrebu.Informacije

Naslov: JU PP Medvednica, Bliznec b.b. 10000 ZagrebTel.: +385 (0)1 4586 317Fax: +385 (0)1 4586 318E-pošta: [email protected]

Papuk − najlepši del slavonskih planin, član Evropske mreže geoparkov in Une-scove svetovne mreže geoparkov.Informacije

Naslov: PP Papuk, Stjepana Radića 4634300 VelikaTel.: +385 (0)34 313 030Fax: +385 (0)34 313 027E-pošta: [email protected]

Telašćica − nahaja se na jugovzhodni strani Dugega otoka, nedaleč od Naro-dnega parka Kornati.Informacije

Naslov: PP TelašćicaUlica D. Grbin b.b., 23281 SaliTel./Fax: +385 (0)23 377 096E-pošta: [email protected]

Učka − planina na vzhodu Istre, nad kvar-nersko riviero.Informacije

Naslov: JU PP UčkaLiganj 42, 51415 LovranTel.: +385 (0)51 293 753Fax: +385 (0)51 293 751E-pošta: [email protected]

Velebit − ajema največji del istoimenega masiva in je največje zaščiteno področje na Hrvaškem, nahaja pa se na Unesco-vem seznamu mednarodnih biosfernih rezervatov. Informacije

Naslov: JU PP VelebitKaniža Gospićka 4b 53000 GospićTel.: +385 (0)53 560 450Fax: +385 (0)53 560 451E-pošta: [email protected]

Vransko jezero − največje naravno jezero na Hrvaškem, naravni park z ornitološkim rezervatom, ki se nahaja med Zadrom in Šibenikom. Možnost športnega ribolova in opazovanja ptic. Informacije

Naslov: PP Vransko jezeroKralja Petra Svačića 223510 Biograd na MoruTel.: +385 (0)23 383 181 Fax: +385 (0)23 386 453E-pošta: [email protected]

Žumberak − Samoborsko gorje – sliko-vito gorsko-planinsko področje jugoza-hodno od Zagreba.Informacije

Naslov: PP Žumberak – Samoborsko gorjeSlani dol 1, 10430 SamoborTel.: +385 (0)1 3327 660Fax: +385 (0)1 3327 661E-pošta: [email protected]

i 83

Lastovsko otočje − sodi med zunanjo skupino južnodalmatinskih otokov, poleg otoka Lastovo pa zajema otoške skupine Lastovnjaci in Vrhovnjaci ter otok Sušac. Informacije Naslov: JU PP Lastovsko otočjeTrg Svetog Petra 7, 20289 Ubli Tel./Fax: +385 (0)20 801 252E-pošta: [email protected]

Ministarstvo zaščite okolja in narave

Informacije Tel.: +385 (0)1 4866 102www.mzoip.hr

NAMESTITEV

Hrvaška ponuja namestitev v številnih hotelih, apartmajskih naseljih, zasebnih hišah, vaških posestvih, apartmajih, kampih in naturističnih kampih z dolgo tradicijo.

Številna zdravilišča z zdravilnimi mine-ralnimi in termalnimi vrelci se nahajajo v celinskem predelu.

Informacije: turistične skupnosti in potniške agencije.E-pošta: [email protected]

Mladinski hoteli (Hostelling Internati-onal hostli) se nahajajo v Dubrovniku, Gradcu, Pulju, Samoboru, Starem Gradu, Zaostrogu, Velem Lošinju, v Reki, Zadru, Vukovarju in Zagrebu.

Informacije Chorvatský rekreační a hostelový svazTel.: +385 (0)1 4829 296, 4829 294Fax: +385 (0)1 4870 477E-pošta: [email protected]

NAVTIČNI TURIZEM IN MARINE

Združenje hrvaških marin

Tel.: +385 (0)51 209 147Fax: +385 (0)51 216 033E-pošta: [email protected]

ACI − Adriatic Croatia International

Club d.d.

(veriga z 21 marinami vzdolž hrvaške obale)Informacije


POTAPLJANJE

Za rekreativno (turistično) potapljanje na Hrvaškem se obrnite na potapljaške centre, ki skrbijo za vašo informiranost in varnost.

Informacije: Sekcija za potapljaški turizem pri HGZ

– Sektor za turizem


JEDI IN PIJAČE

Kje jesti?

Poleg hotelov, ki ponujajo bivanje, vključno s polpenzionom ali polnim penzionom, se v vseh mestih, turistič-nih mestih in ob glavnih cestah naha-jajo tudi restavracije, gostilne, taverne, konobe, picerije ter restavracije s hitro hrano, vendar pa so za gurmane naj-

i

84


bolj zanimive restavracije in gostilne, ki ponujajo domačo hrvaško kuhinjo.Vsa živila živalskega izvora se obrav-navajo pod enakimi pogoji kot na po-dročju držav Evropske skupnosti in so pod stalnim nadzorom veterinarsko--zdravstvenih inšpekcij.

Kaj pojesti?

Hrvaška ponuja, poleg standardne evropske kuhinje, tudi svoje najbolj pri-ljubljene jedi in specialitete. Od hladnih jedi so tukaj znameniti dalmatinski ali istrski pršut, paški ali liški sir, ovčji sir, slavonski kulen, znane samoborske ali zagorske češnjovke (vrsta klobas), sveži sir s smetano in drugo. Ponudba glavnih jedi pa je odvisna od podnebja, kjer se nahajate. V Dalmaciji, Primorju, na otokih in v Istri so glavne jedi iz rib in morskih sadežev, ali pa iz mesa, kot so pašticada in kuhana jagnjetina.V celinskem področju Hrvaške je po-nudba mesnih jedi zelo pestra in boga-ta, posebne specialitete pa so puran z mlinci, pečena jagnjetina, pečeni odojek ter kuhani ali pečeni štruklji. Med sladi-cami pa, poleg že omenjenih štrukljev, izstopajo orehnjača (orehova potica), makovnjača (makova potica), zavitek s sirom ali z različnimi vrstami sadja.

Kaj piti?

Vinogradništvo in proizvajanje pitnih in izbranih vin so večstoletna tradicija hr-vaških vinogradnikov, tako v celinskem predelu Hrvaške kot tudi v Primorju in Dalmaciji. Med rdečimi vini na jadranski obali in na otokih so znana naslednja: teran, merlot, kabernet, opolo, plavac, dingač, postup, med belimi pa malva-zija, pošip, pinot, kujundžuša, žlahtina, muškat in druga. V celinskem predelu

so znani rizling, graševina, burgundec, traminec in ostale sorte. Med žganimi pijačami so znane naslednje – slivovka, travarica, lozovača in biska, med deser-tnimi pijačami pa prošek in maraskino.

INFORMACIJE

HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST

Iblerov trg 10/IV.10000 ZAGREB, HRVAŠKATel.: +385 (0)1 4699 333Fax: +385 (0)1 4557 827E-pošta: [email protected]/croatia.hrwww.youtube.com/croatiaissuu.com/croatia.hr

Kroatische Zentrale für Tourismus

Österreich

E-pošta: offi [email protected] at.croatia.hr


Frankfurt, Deutschland

E-pošta: [email protected] de.croatia.hr


München, Deutschland

E-pošta: [email protected] de.croatia.hr

Ente Nazionale Croato per il Turismo

Italia

E-pošta: [email protected] it.croatia.hr

Chorvatské turistické sdruženi

Česká republika

E-pošta: [email protected] cz.croatia.hr

i 85

Chorvátske turistické združenie

Slovenská republika

E-pošta: [email protected] sk.croatia.hr

Horvát Idegenforgalmi Közösség

Magyarország

E-pošta: [email protected] hu.croatia.hr

Offi ce National Croate de Tourisme

France


Croatian National Tourist Offi ce

United Kingdom

E-pošta: [email protected] gb.croatia.hr

Croatian National Tourist Offi ce

USA

E-pošta: [email protected] us.croatia.hr

Narodowy Ośrodek Informacji Turystyc-

znej Republiki Chorwacji

Polska

E-pošta: [email protected] pl.croatia.hr

Kroatiska Turistbyrån

Sverige

E-pošta: [email protected] se.croatia.hr

Kroatisch Nationaal Bureau Voor To-

erisme

Netherlands

E-pošta: [email protected] nl.croatia.hr

Offi ce National Croate du Tourisme

Belgique

E-pošta: [email protected] be.croatia.hr

Хорватское туpиcтичeckoe

cooбщecтвo

Russia

E-pošta: [email protected]; [email protected] ru.croatia.hr

Hrvaška turistična skupnost

Slovenija

E-pošta: [email protected] si.croatia.hr


Switzerland


Ofi cina Nacional de Turismo de Croacia

España


Japan

E-pošta: [email protected] visitcroatia.jp

86

Spoštovani,

prosimo vas, da zaradi osebne udobno-

sti in spoštovanja zakona preverite ali

ste prijavljeni ves čas svojega bivanja,

od dne prihoda do dne odhoda.

Vaše preverjanje je posebej pomembno

in potrebno, če bivate v privatni name-

stitvi, in sicer zaradi kakovosti ter vaše

osebne varnosti in onemogočanja ile-

galnega dela tistih domačinov, ki niso

registrirani za ponujanje storitev name-

stitve v skladu z zakonom. Na Hrvaškem

je kaznivo in ni dovoljeno kampiranje

na prostih prostorih izven registrira-

nih kampov ali parking za karavane ter

kampiste.

Vnaprej se vam zahvaljujemo na sode-

lovanju in vam želimo prijetno bivanje.

Vaša Hrvaška turistična skupnost

IMPRESUM

IZDAJATELJ

Hrvaška turistična skupnost v sodelovanju z Ministrstvom za turizem, Ministrstvom za morje, promet in infrastruk-turo, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za kmetij-stvo, ribištvo in razvoj podeželja – Uprava za veterinarstvo, Ministrstvom za zunanje zadeve in evropske integracije, s Hrvaškim avtoklubom (HAK), Hrvaškimi avtocestami, Hrvaško gospodarsko zbornico, Hrvaškimi železnicami, z Državno upravo za zaščito in reševanje, s Hrvaškim radiom.Vse informacije zbrala in ažurirala Služba za informiranje Hrvaške turistične skupnosti.

DIZAJNORGANIZACIJA d.o.o., Pula

FOTOGRAFIJEAleksandar Gospić, Andrija Carli, Ante Verzotti, Ante Zubović, Braslav Karlić, Boris Kačan, Boris Kragić, Boris Ljubičić, Boris Štajduhar, Božidar Prezelj, Damil Kalogjera, Damir Fabijanić, Darko Vurušić, Davor Rostuhar, Davorin Mance, Domagoj Sever, Goran Šafarek, Goran Šebelić, Goran Vranić, Igor Šeler, Igor Tomljenović, Ivan Čorić, Ivo Pervan, Josip Mandračević, Juraj Kopač, Mario Brzić, Mario Hlača, Mario Romulić & Dražen Stojčić, Marko Vrdoljak, Milan Babić, Mladen Šćerbe, Nenad Ruszkowski, Petar Fabijan, Petar Trinajstić, Renco Kosinožić , Romeo Ibrišević, Sasa Pjanić, Sergio Gobbo, Stipe Surać, Vedran Metelko, Velimir Miljković, Vesna Štajner, Zlatko Ramničer, Željko Koprolčec, Turistična skupnost Istrske županije, Turistična skupnost mesta Skradin (Skradin)

IZDELAVA ZEMLJEVIDAGeodetski Inštitut Slovenije

SUPERVIZIJA ZEMLJEVIDAprof. dr. sc. Zoran Klarić

Založnik ne zagotavlja absolutne točnosti tukaj objavljenih informacij in ni odgovoren za morebitne netočnosti ali spremembe.

87

ZAPISKI

LEGENDAObmočje posebnega interesa

Mednarodni mejni prehod

Mednarodno letališče, športno letališče

Toplice/zdravilišče, smučišče

Kamp, marina

Planinski dom/zaklonišče

Unescova Svetovna dediščina, jama

Reliefno zanimivo najdišče, slap

Arheološko najdišče, ruševina

Trdnjava, dvorec

Cerkev, muzej

Avtocesta s priključkom

Polavtocesta s priključkom

Hitra cesta s priključkom

Avtocesta v gradnji

Glavna cesta

Regionalna cesta

Lokalna cesta

Makadamska cesta

Panoramska cesta

Oddaljenost v km

Planinski prehod z višino

Železnica

Žičnica

Trajekt

Mednarodna meja

Županijska meja

Narodni park

Naravni park

Mesto z več kot 100.000 prebivalci

Mesto z 20.000 do 50.000 prebivalci

Mesto s 50.000 do 100.000 prebivalci

Mesto z 10.000 do 20.000 prebivalci

Mesto ali naselje s 5.000 do 10.000 prebivalci

Mesto ali naselje z 2.000 do 5.000 prebivalci

Mesto ali naselje z manj kot 2.000 prebivalci

Druge pomembne lokacije

Glavno mesto županije

Turističneinformacije s karto Hrvaške

www.hrvatska.hr

turisticne informacije s karto hrvaske 2015 si

Documents