turŠki vpadi
DESCRIPTION
TURŠKI VPADI. Prvi stiki s Turki. Do prvih turških vpadov pride na začetku 15. stoletja. Sprva gre za vdore manjših skupin, ki so se ločile od glavnine na Hrvaškem. Cilj : plenjenje in ropanje - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
TURŠKI VPADITURŠKI VPADI
Prvi stiki s Turki
• Do prvih turških vpadov pride na začetku 15. stoletja.
• Sprva gre za vdore manjših skupin, ki so se ločile od glavnine na Hrvaškem.
• Cilj: plenjenje in ropanje• Ugotovitve: slovenske dežele so
povsem nezaščitene, plemiči branijo le svoje posesti.
Hrvaški begunci
• Imenujemo jih USKOKI.• Bežali so pred turškim nasiljem in se
naselijo na opuščenih področjih.• Pozneje jih načrtno naseljujejo ob
kranjsko-hrvaški meji. V zameno za naselitev opravljajo VOJAŠKO SLUŽBO.
• Ugodnosti: osebna svoboda, 20 let oproščeni plačevanja dajatev in tlake.
Turški napadi
• Najštevilčnejši so bili v drugi polovici 15. stoletja.• Usmerjeni so bili na Kranjsko.• Namen: izčrpati in opustošiti deželo, da bi jo kasneje
lažje osvojili.• Na pohodih: ropajo, požigajo, pobijajo ljudi, ugrabljajo
otroke (janičarji).• S Turki sklene premirje ogrsko-hrvaški kralj Matija Korvin
Turški napadi (2)
• Tretje obdobje napadov je bilo za časa Sulejmana, ki je želel osvojiti Dunaj.
• Turških vpadov je konec z bitko pri Sisku, ko jih porazi habsburška vojska.
• Stroške obrambe pred Turki plačujejo habsburške dedne dežele.
• Glavno breme turških napadov in obrambe so nosili kmetje.
Posledice vpadov
• Številni prebivalci so odpeljani v suženjstvo.
• Plenjenje in uničevanje.• Vedno višji davki.• Vojaški vpoklici podložnikov.• Utrjevanje mest, tabori.• Prazna in zapuščena ozemlja.• Naseljevanje beguncev iz Bosne in
Hrvaške.
Obrambna organizacija
• Nekateri trgi dobijo mestne pravice, da si lahko zgradijo obzidje.
• Kmetje na krajih primernih za obrambo zgradijo tabore (zasilna zatočišča), največkrat okoli cerkva.
• Signalna služba – služi obveščanju, da se bliža napad (prižiganje opozorilnih ognjev, streljanje s topovi).
Vojna krajina
• Meja turške države se je slovenskim deželam približala na manj kot 30 km, zato ustanovijo Vojno krajino (na hrvaški strani reke Kolpe)
• To je sistem več trdnjav s stalno vojaško posadko.
• Obstaja 350 let (do 1881).• Zahteva ogromno denarja (90% ga
dobijo od slovenskih dežel).• Namen: zadržati turški prodor v
notranjost.