ugodno! hitri internet www. · 2015. 8. 17. · trgovina lisa, glavni trg 7, 1241 kamnik tel.01/83...

OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA

Januar 2014 • Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva

170

kjučavničarski servis d.o.o., Kranj

poslovalnica KamnikLjubljanska c. 4a, Kamnik, GSM: 041 688 142

• IZDELAVAKLJUČEV• VARNOSTNISISTEMI• GRAVIRANJE (medalje,pokali,štampiljke)• BRUŠENJENOŽEVINŠKARIJ

MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27 T: 01/540 85 20 M: 041/627 068

[email protected]

•PVC in ALU okna in vrata• Zimski vrtovi• Panoramske stene

POPUSTI do 20%

Popust velja do 31. 1. 2014 DOBAVA V 15 DNEH.

V januarjuin februarjuugodnipopusti!

Trgovina Lisa, Glavni trg 7, 1241 Kamniktel.01/83 11 205, e-mail:[email protected]

www.monnalisa-trgovina.si

Če vas veselijo ročna dela, ali pa vamje le odpadel gumb na plašču...

Pri nas boste našli: sukance, šivanke,drug šiviljski pribor in še mnogo več ...

pon. - pet.: 8h - 12h in od 15h - 19hsob.: 8h - 12h

ww

w.

.si

ww

w.

.si

SALON Suhadole 57, Komenda M: 051/877 920M: 051/877 920SALON Suhadole 57, Komenda

sedežne garniture

tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...

izdelava po merisedežne garniture

tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...

izdelava po meri

obnova, popravilo sedežnih garniturobnova, popravilo sedežnih garnitur

tapetništvo, salon sedežnih garniturtapetništvo, salon sedežnih garnitur

[email protected] 997 007

UGODNO! Hitri Internetbrezžično do naročnika, možnost telefonije

v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin, Komenda in Lukovica.

SETNIKAR PREŠA

Oglasi

Ugodnejše plačilo položnic

Provizija samo

PE Domžale, Ljubljanska cesta 81, T. 01 32 09 590

Ob plačilu položnic s kuponom je vsaka druga položnica brez plačila provizije.

KUPON UGODNOSTI

0,79 EUR

1_Layout 1 21.1.2014 15:07 Page 1

2Kamniške novice Januar 2014

Evitel d.o.o. PE KamnikDomžalska cesta 31241 Kamnik

MOBITELOV PAKET 2014 Povežite se z Mobitelovim Paketom 2014, ki vključuje 2014 enot storitev, ki jih lahko porabite po svoje.

2014 enot storitev:- za pogovore v vsa slovenska omrežja,- za SMS-/MMS-sporočila- za MB prenosa podatkov

PONUDBA VELJA ZA ZASEBNE IN POSLOVNE UPORABNIKE DO 31.1.2014.

ZA LE20,99 €MESEČNO

Tel: 051 606 363

KUPON UGODNOSTI

Kupon lahko vnovčite pri nakupu dodatne opreme v poslovalnici Evitel Kamnik.

Veljavnost: do 31.1.2014.

5 €

Samsung Galaxy Note 3

LGOptimus L4 II

24x 23 €ali 552 €

24x 1 €ali 24 €

Email: [email protected]

Velja za vse, ki nimate veljavnega Aneksa UMTS št. 14/2005 oz. UMTS št. 14/2005 Povezani ali Aneksa GSM št. 16/2009 oz. GSM št. 16/2009 Povezani ali Aneksa UMTS št. 17/2010 ali Aneksa UMTS št. 18/2011 ali Aneksa UMTS št. 19/2012 (vsi za obdobje vezave na naročniško razmerje 24 mesecev) ali Aneksa št. 20/2013 (za obdobje vezave na naročniško razmerje 12 ali 24 mesecev) in izpolnjujete ostale pogoje akcijskega nakupa naprav. Ponudba ne

velja za pakete: SOS paket, pakete Mobilni Internet, Enotni paket, Paket Skupaj A, Telemetrija, paket SIM 2, Avtotelefon in Itak Internet.

Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt Ni

ssan

Slo

veni

ja, d

.o.o

., Du

najs

ka 2

2, 1

511

Ljub

ljana

.

www.renault.si

PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 3,5 - 6,9 l/100 km. EMISIJE CO2 90 - 159 g/km.

Več na renault.si.* Z motorjem Energy dCi 110, 60l posodo za gorivo, ima novi Renault Megane pri porabi 3,5l/100 km doseg do 1.714,28 km.** Financiranje z 0% obrestno mero velja za finančni lizing za novi Renault Megane. Odplačilna doba 36 mesecev ter minimalni polog v višini 30%. Akcija velja do 28.2.2014. Kupec je upravičen tudi do brezplačnega podaljšanega jamstva.*** 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto oz. 100 000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem.

1700 km* UŽITKA Z MOTORJEM ENERGY DCI 110 0% OBRESTNA MERA**

PRIDITE NA TESTNO VOŽNJO

ČE JE AVANTURA TAKOJ ZA OVINKOM, KOLIKO JIH JE V 1700 KM?TO JE STRAST DO VOŽNJE. TO JE NOVI RENAULT MEGANE.

PREŠA d.o.o., Slovenska cesta 51,Cerklje, TEL.: (04) 281 57 00

AVTO SET - SETNIKAR d.o.o., Dragomelj 26,Domžale, GSM: 041 648 166

Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt Ni

ssan

Slo

veni

ja, d

.o.o

., Du

najs

ka 2

2, 1

511

Ljub

ljana

.

www.renault.si

PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 3,5 - 6,9 l/100 km. EMISIJE CO2 90 - 159 g/km.

Več na renault.si.* Z motorjem Energy dCi 110, 60l posodo za gorivo, ima novi Renault Megane pri porabi 3,5l/100 km doseg do 1.714,28 km.** Financiranje z 0% obrestno mero velja za finančni lizing za novi Renault Megane. Odplačilna doba 36 mesecev ter minimalni polog v višini 30%. Akcija velja do 28.2.2014. Kupec je upravičen tudi do brezplačnega podaljšanega jamstva.*** 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto oz. 100 000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem.

1700 km* UŽITKA Z MOTORJEM ENERGY DCI 110 0% OBRESTNA MERA**

PRIDITE NA TESTNO VOŽNJO

ČE JE AVANTURA TAKOJ ZA OVINKOM, KOLIKO JIH JE V 1700 KM?TO JE STRAST DO VOŽNJE. TO JE NOVI RENAULT MEGANE.

PREŠA d.o.o., Slovenska cesta 51,Cerklje, TEL.: (04) 281 57 00

AVTO SET - SETNIKAR d.o.o., Dragomelj 26,Domžale, GSM: 041 648 166

KAMNIŠKE NOVICE - tudi na www.kamniske-novice.si Naslednja številka izide 21. februarja 2014Ustanovitelj in izdajatelj: IR image d. o. o. – v. d. glavnega in odgovornega urednika: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Dragica Sušnik, Aco Kramar, Andrej Žalar, Alek-sandra Košir – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR image d. o. o. – Oddaja oglasov: [email protected] – Trženje: oglaševalska agencija IR image d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: [email protected] – Kamniške novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR image d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: [email protected] – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Kamniške novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.

Na naslovnici: Podhod v Kamniku

3 Kamniške noviceJanuar 2014

Kazalo

Volilni plakatiNe ustrašite se, ne bom govorila o volitvah.Ne še, ne prvič.

Zadnjič sem bila – po službeni dolžnosti, seveda, in upam, da bo še več tako prijetnih službenih dolžnosti – na pogovoru v domžalski knjižnici. Cveta Zalokar Ora-žem je gostila radijsko legendo Silva Terška in dr. Andra-ža Terška, njegovega sina, ustavnega pravnika. Oba sta predvsem tudi mojstra besede, zato mi lahko verjamete, da je bil prijeten večer poln iskrivih misli. A iskreno pove-dano, meni je v glavi odmevala samo ena. Pa ne samo tisti večer, še nekaj tednov kasneje se ukvarjam z njo. »Srečujem se s sostanovalci, tako kot se pred volitvami srečuješ z volilnimi plakati politikov – nemi so in nasme-jani, a nihče ti v živo ne odzdravi,« je dejal Silvo Teršek, ko je govoril o življenju in o odnosih med ljudmi. Resno? Smo res tako odtujeni, sem se vprašala. Danes lahko odgovorim – ja, res smo. V vsakdanjih odno-sih, ki jih očitno jemljemo kot nujne in »naživcegredoče«, smo vse drugo, velikokrat niti volilni plakati nismo več. Ni prijazne besede, nasmeha. Ni male besedice oprostite, ko se v gneči nakupovalnega centra zaletimo v mimoi-dočega. Ni opravičujočega nasmeška, ko se vrivamo v vrsto. Očitno je lažje narediti se neumnega.Pa si mislim, kaj ne bi bilo vsem nam na tem našem sve-tu veliko, veliko lepše, če bi vklopili svoje gumbe vsaj na minimalno prijaznost in obzirnost. Tako pa je vsak človek središče sveta, sam sebi namen, ki ostalih niti ne vidi, kaj šele, da bi jih upošteval.A da ne bomo le negativni. Zadnjič me je klicala znanka, ki kupuje stanovanje. Šla je na ogled stanovanja v več-stanovanjski hiši s šestnajstimi družinami. Ne boste ver-jeli, razumejo se odlično in vse se dogovorijo, vse uredijo, kljub temu da nimajo upravnika. Se sliši skoraj kot znan-stvena fantastika, kajne?

e: [email protected]: 01 839 64 00

Iz vsebine:

24.1. 21.2. 21.3. 15.4. 16.5. 13.6. 4.7. 29.8. 19.9. 24.10. 21.11. 17.12.

30.000 brezplačnih izvodov

Mateja Štrajhar: v. d. glavnega in odgovornega urednika.

www.kamniske-novice.si Kamniške novice

Potresna ranljivost ob-jektov v občini Kamnik4

Potrjena zamenjava se-dežnice na Veliki planini10

Iztok Ilšnik: “Ne bom lagal, tudi zmaga bi bila super.”

18

Tematska riloga:Ogrevanje21

Nižanje stroškov in odpuščanje v Skupini Helios

27

Na kratko


Objekti v občini Kamnik so v večini srednje potresno ranljiviKamnik • V začetku januarja je bila v kamniškem domu kulture predstavitev rezultatov raziskovalnega projekta Potresna ogrože-nost Slovenije za potrebe Civilne zaščite – POTROG. Občina Kamnik je seznanitev z omenjenim projektom pripravila v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo Slovenije, Agencijo Republike Slovenije za okolje in Inštitutom za vodarstvo pod vodstvom gospe Marjane Lutman.

V okviru projekta POTROG je bila ocenjena potresna odpornost in ranlji-vost 155-ih različnih stavb v državi, ki se nahajajo na območju z večjo po-tresno nevarnostjo, tj. pretežno na lokacijah, kjer projektni pospešek tal na Karti potresne nevarnosti Slovenije znaša 22,5 % pospeška prostega pada ali več. Gre za tri področja: širša ljubljanska kotlina, zgornje Posočje in Brežice ter Krško z okolico. V projektu so sodelovale občine z več kot 10000 prebivalci. Za občino Kamnik so bili ocenjeni objekti posebnega pomena za potre-be Civilne zaščite, za katere je bilo mogoče pridobiti ustrezno tehnično dokumentacijo. To so Občina Kamnik, Okrajno sodišče v Kamniku, Osnov-na šola Toma Brejca, Osnovna šola Frana Albrehta, Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik (stavba C2), Osnovna šola 27. julij Kamnik, Policijska postaja Kamnik in Dom starejših občanov Kamnik. »Izsledki te raziskave odpravljajo marsikateri dvom na tem področju. Že nekaj časa za te in tudi druge stavbe v Kamniku poslušamo, kako so potresno ogrožene, zato je dobro, da imamo eksaktne podatke. Povabili smo strokovnjake, da nam zadevo predstavijo realno,« je zbrane nagovoril Marjan Šarec, župan občine Kamnik. Na predstavitvi so bile predstavljene ocene potresne odpornosti in ranljivosti obravnavanih objektov v občini Kamnik, kot tudi najverjetnej-še kategorije poškodovanosti v primeru potresa za posamezne stavbe. V večini so ocenjene stavbe srednje potresno ranljive in bi bile glede na oceno najverjetnejše poškodovanosti stavb ob potresu 8. stopnje zača-sno neuporabne ali uporabne. Sem sodijo – po vrsti od najbolj ranljive do najmanj ranljive – Občina Kamnik, Osnovna šola Toma Brejca (pred seda-njo obnovo), Okrajno sodišče v Kamniku, Osnovna šola Frana Albrehta, Osnovna šola 27. julij Kamnik (novejša stavba, zgrajena l. 1959), Policijska postaja Kamnik. Med neproblematične stavbe, kar se tiče potresne ran-ljivosti, sodita Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik in Dom starejših občanov Kamnik. Ti dve stavbi bi bili v potresu 8. stopnje najverjetneje nepoškodovani. Edina ocenjena stavba, ki je tik nad mejo med srednjo in visoko potresno ranljivostjo, je Osnovna šola 27. julij Kamnik (starejša kamnita stavba, zgrajena l. 1816), ki bi bila glede na oceno najverjetnejše poškodovanosti stavb v potresu 8. stopnje neuporabna.

Trzinski zbornik ob 15. obletnici moderne občine TrzinTrzin • Občina Trzin je skupaj z Medobčinskim muzejem Kamnik ob 15. obletnici ustanovitve samostojne občine Trzin izdala Trzinski zbornik. Župan občine Trzin, Tone Peršak, in avtorji so svoje delo predstavili javnosti konec decembra na kulturnem večeru v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. V počastitev ene najuspešnejših, najbogatejših, a hkrati manjših sloven-skih občin je Trzin dobil knjigo, zbirko prispevkov šestnajstih avtorjev, ki so napisali dvanajst člankov s pestro in raznovrstno vsebino. Zbornik je razde-ljen na štiri poglavja: naravna dediščina in naravno bogastvo Trzina, zgodo-vina Trzina (od prazgodovine do 20. stoletja), kulturna dediščina Trzina in

aktualno (zgodba o nastanku občine, o KUD-u Franc Kotar, ki je praznoval častitljivih 90 let, o PD Onger in TD Kanja). V njem so opisana predvsem no-vejša dognanja; na enem mestu so v skrajšani obliki, podprti s številnimi argumenti, citati, materiali, zbrani izsledki raziskav zadnjih 10 do 20 let. Zbornik lahko kupite na Občini Trzin, v CIH-u ali v Medobčinskem muzeju Kamnik. (FOTO: Zora Torkar)

Župan pri najstarejšihKomenda • Približno pol odstotka občanov Občine Komenda je sta-rejših od 90 let. Polovica vseh (nekateri tudi niso stari 90 let ali več), ki jih ob koncu leta vsako leto obišče župan Tomaž Drolec, se z njimi pogovori in jim s simboličnim darilom zaželi predvsem zdravja, pa je v domovih v Kamniku, Mengšu in Gornjem Gradu. Od skupno 30 občank in občanov (med njimi so samo štirje moški) jih polovica živi doma v občini Komenda (nad ne-

katerimi bdi tudi Zavod medgeneracijsko središče Komenda oz. društvo). Druga polovica pa je v domovih izven občine v tako imenovanem institu-cionalnem varstvu. Tudi ob koncu minulega leta je župan vse obiskal in jim zaželel zdravja in srečno v letu 2014.

Andrej Žalar

Dva gasilska jubilejaKomenda • Zadnjo soboto v januarju se začenjajo v občini Komenda tudi redni občni zbori v prostovoljnih gasilskih društvih. Tako kot že vsa leta v okviru Gasilske zveze Komenda, začnejo z zborovanjem tudi gasilci v PGD Komenda. Naslednjo soboto imajo potem občni zbor člani PGD Moste in po njem tradicionalno klobasno tombolo. Teden dni kasneje pa bo na soboto, 8. februarja, še občni zbor PGD Križ.Še posebno slovesno bo letošnje leto za gasilce v Komendi in na Križu. Ko-mendski gasilci, ki so lani na državnem tekmovanju članic zabeležili tretje mesto (ekipa članice A), letos praznujejo 120-letnico obstoja in delovanja društva. Slavnostno sejo bodo imeli 28. februarja, parado, veselico in slo-vesno odprtje prizidka gasilskega doma pa ob občinskem prazniku maja. Gasilci v PGD Križ bodo letos proslavili, prav tako z veselico 60-letnico, obstoja in delovanja društva. Občni zbor Gasilske zveze Komenda, ki združuje vsa tri društva v občini, bo marca ali v začetku aprila.

Andrej Žalar

Na kratko


Geodetske storitve za občane Kamnika in Komende odslej v DomžalahKamnik • Geodetska uprava RS je z novim letom ukinila geodetsko pisarno Kamnik oz. jo združila z domžalsko. Tako lahko občani Ka-mnika in Komende geodetske storitve po novem opravijo v Domža-lah, na Ljubljanski 80 (SPB). V začetku decembra sta kamniška poslanca, mag. Matej Tonin, NSi, in Bra-ne Golubovič, Pozitivna Slovenija, ministru za infrastrukturo in prostor, Samu Omerzelu, poslala pobudo, naj skupno geodetsko pisarno umestijo v Kamnik. Tudi Občina Kamnik je večkrat poudarila, da se s predlagano ureditvijo ne strinja, nazadnje v dopisu, ki ga je ministru Omerzelu konec decembra poslal kamniški župan Marjan Šarec: »Občina Kamnik je geo-grafsko in demografsko zelo raznolika. V celotnem območju občine ni in-ternetne povezave. Zelo slabo je povezana z javnimi prevoznimi sredstvi. Občina Kamnik šteje več kot 29.000 prebivalcev, lastniki nepremičnin so v večjem obsegu starejši ljudje. Ponudili smo vam brezplačno uporabo poslovnih prostorov, prav tako smo ponudili brezplačno uporabo pisarne tudi za Geodetsko pisarno Domžale. Imamo izkušnje z izselitvijo Davčne-ga urada v Domžale, za kar se občani močno pritožujejo nad nedoseglji-vostjo in nedostopnostjo storitev, ki se plačujejo tudi iz njihovega davko-plačevalskega denarja.« A na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor so ostali neomajni, saj za-radi zmanjšanja števila zaposlenih v geodetski pisarni Kamnik niso mogli več zagotavljati nemotenega poslovanja.

Spominska slovesnost ob spomeniku NOB na RudnikuKamnik, Domžale • V soboto, 4. januarja je bila na Rudniku pri Ra-domljah tradicionalna spominska slovesnost ob obnovljenem spo-minskem kompleksu NOB. Prisotni so se poklonili 69-letnici krvavega spopada med nemškimi okupatorji in borci NOB ter aktivisti OF, kjer je življenje zaradi izdaje izgubilo preko 30 borcev NOB.

Spominska slovesnost je potekala v organizaciji Občin Domžale in Kamnik ter Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občin Dom-žale in Kamnik. V kulturnem programu so zapeli člani Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost, z recitacijami in pesmimi pa so sodelovali učenci Osnovne šole Marije Vere. Kamniški župan, Marjan Šarec, slavnostni govor-nik na prireditvi, je med drugim poudaril: »Če smo znali stopiti skupaj v tež-kih trenutkih zgodovine, potem znamo in moramo tudi danes. In verjamem, da tudi bomo. Ne izgubimo upanja, kajti upanje je tisto, ki nas je ohranilo skozi zgodovino in upanje nas bo ohranilo tudi v bodoče.« Na koncu spominske slovesnosti so predstavniki Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občin Domžale in Kamnik pred spo-menik padlim aktivistom OF položili vence. (FOTO: Miha Ulčar)

V Mengšu februarja uvajajo modre coneMengeš • Februarja bo v Mengšu pričel veljati Sklep o določitvi jav-nih površin, kjer bo parkiranje časovno omejeno. Zaenkrat v Mengšu uvajajo t.i. modre cone na treh lokacijah, in sicer na javnem parki-rišču pri VVZ Gobica vzdolž Šolske ceste, na javnem parkirišču pri Pošti Mengeš vzdolž ceste Trdinov trg in na javnem parkirišču pri Kulturnem domu Mengeš ob Slovenski cesti.

Mirujoči promet na teh območjih v preteklosti ni bil urejen, predvsem pa javna parkirna mesta zasedajo posamezniki in celo podjetja v bližini. Glav-ni namen uvedbe javnih parkirnih površin s časovno omejenim parkira-njem je omogočiti dostopnost javnih parkirišč, ki jih občani potrebujejo ob različnih opravkih. Na vseh parkiriščih bodo urejena oz. označena tudi parkirna mesta za in-valide. Nadzor nad izvrševanjem sklepa bo vršil medobčinski inšpektorat.

Počitniški tečajismučanja

in bordanjana Krvavcu

2013 – 2014

Tečaj med zimskimipočitnicami 17.–21.2.2014

INFORMACIJE:Primož: 041/853 071

Neva: 041/356 225e-mail: [email protected]

www.sd-soncek.si

organizira

IMAMO IDEJO ZA VAŠE POČITNICE!

Kako do brezplačnega 2-dnevnega paketav Termah Vivat ali hotelu Planinka? Pokličite 01/83 96 352.

Turistična agencija Veronika, Usnjarska c. 12, Kamnik, T: 01/83 96 352 , www.travel-veronika.com

Izkoristite popuste za zgodnje prijave počitnicSmo specialisti za prodajo letalskih vozovnic in eksotičnih potovanj.Darilni bon lahko kupite za vse storitve v naši agenciji.

AKCIJA 2014:

Na kratko


V Trzinu zaživela Jefačn’kova domačijaTrzin • Sredi decembra je bilo v Trzinu v organizaciji in pod pokro-viteljstvom Občine Trzin odprtje spominsko-muzejske enote oz. zgradbe v okviru Jefačn'kove domačije.

Ob odprtju sta bili predstavljeni razstavi o življenju in delu dr. Tineta Orla, ki jo je pripravil Slovenski planinski muzej, in o trzinskem kulturnem domu in 90-letnici KUD-a Franca Kotarja Trzin. Predstavljen je bil tudi Hri-barjev kotiček, v spomin na slavnega trzinskega rojaka in ljubljanskega župana. Odprtje so spremljali rezbarji in vezilje. Za Jefačn'kovo domačijo Občina Trzin zbira etnološko gradivo oz. opre-mo, pribor, orodje, pohištvo, povezano s starimi kmečkimi običaji, kmeč-ko sobo in z mesarijo. Podarjeni ali posojeni predmeti bodo razstavljeni v kmečki sobi, ledenici in v sobi pred ledenico. Pri izbranih predmetih bo zapisan opis predmeta s starostjo in tudi ime donatorja oz. razstavljavca. Če imate kakršnekoli izdelke kulturne oz. etnološke dediščine in ste jih pripravljeni podariti ali razstaviti, se lahko dogovorite z Matjažem Erču-ljem preko e-naslova: [email protected]. (FOTO: Emil Pevec)

Srečanja z ustvarjalci v domžalski knjižniciDomžale • V začetku januarja je v Knjižnici Domžale Cveta Zalokar Oražem gostila zanimiva gosta, očeta Silva Terška, upokojenega novinarja in radijskega moderatorja, mojstra besede in slikarskega čopiča, in njegovega sina, dr. Andraža Terška, ustavnega pravnika in profesorja na Univerzi na Primorskem.

V iskrivem pogovoru so se ob izidu knjige Preobrazbe Silva Terška dotaknili tako osebnih kot tudi aktualnih družbenih tem, kot so pravo, politika, no-vinarstvo, pojavljanje v medijih. Oba mojstra besede, misleca in športnika, učitelj in učenec, ki prerašča učitelja, sta večkrat nasmejala in navdušila pol-no dvorano domžalske knjižnice.

Okusi Kamnika na vsako mizoKamnik • V predprazničnem času so na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik izdali lično knjižico z recepti jedi s področja občine Ka-mnik z naslovom Okusi Kamnika na vsako mizo. Na ta način je Kamnik zaoral novo ledino v gastronomiji v slovenskem turizmu z željo pred-staviti kamniške jedi širši javnosti. Pred slabim letom je Kamnik kot prva samostojna turistična destinacija oz. občina vzpostavil sistem kulinarične razpoznavnosti. Tako je bila širša javnost spomladi seznanjena s seznamom tipičnih jedi s področja kamniške

VABLJENI NA INFORMATIVNE DNEVE VPETEK, 14. 2. 2014, ob 9.00 in 15.00ter v SOBOTO, 15. 2. 2014, OB 9.00.

Pozor, AKCIJA!Plačaš 2, dobiš 3!

839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com

Akcija velja za naročila hrane z dostavo.

Na kratko


občine. Jedi so bile predstavljene tudi v publikaciji, ki je požela veliko zani-manja, saj podobnega projekta v Sloveniji še ni bilo. Danes, nekaj več kot pol leta po začetku projekta, že predstavljajo nadgradnjo prvotne tiskane predstavitve jedi. V knjižici Okusi Kamnika na vsako mizo je zbranih preko 20 receptov, ki so jih prispevali znani kamniški gostinci in člani združenj. Recepti, opremljeni s fotografijami, ponujajo gurmanom vodilo, da lahko tudi v domači kuhinji okusijo kamniške specialitete. Priznani slovenski etnolog, dr. Janez Bogataj, v svojem razmišljanju v uvodni besedi poudarja: »Jemo zato, da živimo, vendar ne živimo zato, da bi le jedli. Prav to sporočilo se odlično povezuje s tem, kar je Kamnik naredil na kulinaričnem področju in je tudi predmet pričujoče publikacije. Vse značilne jedi kamniške občine imajo namreč tudi svoje zgodbe.« Med pogovori s kamniškimi gostinci je projekt Okusi Kamnika požel veliko pohval ter odobravanja. Složno so se strinjali, da so se jedi dokaj hitro in temeljito usidrale na jedilnike restavra-cij, hkrati pa so jih prepoznali tudi gosti ter po njih povprašujejo. Pot do takšne prepoznavnosti in uspešnosti ni bila lahka, potreben je bil celovit pristop. Knjižica receptov Okusi Kamnika na vsako mizo je za simboličen znesek dva evra na voljo v Turistično-informacijskem centru Kamnik, ki se nahaja na Glavnem trgu 2.

O jeziku in identiteti v kamniški knjižniciKamnik • Prve dni novega leta je bil v kamniški knjižnici zanimiv po-govor dr. Reginalda Vospernika z dr. Marjanom Kordašem ob izidu njegove dvojezične zbirke esejev z naslovom Jezik in identiteta. Dr. Marjan Kordaš je Kamničan, dr. medicine, akademik, prevajalec in pisatelj. Dr. Reginald Vospernik, avstrijski Korošec, dolgoletni profesor na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, od 1978 do 2001 tudi njen ravnatelj, je dejaven v različnih organizacijah koroških Slovencev. Večer je bil name-njen pogovoru o besedi in jeziku ter z njima povezani identiteti, razmišlja-njih o veri in religiji, o dobrem in zlem.

Moja kuhinja – ekspres, zares ekspres

Mnogi si ob prenovi stanovanja želite tudi novo kuhinjo, denarja pa je v teh časih vse manj. A ni vse tako črno, zato pogumno berite naprej. Sami s svojim delom lahko prispevate k nižji ceni kuhinje, zato vas trgovina Mojster Jaka želi povabiti v njihov stu-dio, kjer boste lahko videli Mojo kuhinjo.MOJA KUHINJA – ekspres je kuhinja izdelana samo za vas, individ-ualno po naročilu. Materiali, ki so vgrajeni v sestave, so enako ka-kovostni in na enakem vrhunskem nivoju kot v vsaki drugi kuhinji, izdelani po naročilu. Najbolj pomembna lastnost MOJE KUHINJE – ekspres je njen dizajn, ki je plod vaše in naše domišljije, izvedba vgradnje pa delo vaših rok, tako da boste s ponosom lahko rekli: »Ja , to je MOJA KUHINJA, sam sem jo naredil.« »Kaj pa je potem naše delo?« se sprašujejo v trgovini Mojster Jaka.»Naše delo pa je tisti del, ki bi bil za vas brez nas sicer težji,« od-govarjajo. »Mi ob naročilu sprejmemo vso odgovornost, da je iz-delek tehnološko ustrezno izdelan, da vse elemente lahko sestavi tudi nevešči monter, da so vsi elementi kakovostno izdelani, da je priloženo okovje ustrezno prilagojeno in v celoti priloženo, da vam izdelamo tehnična navodila o sestavljanju, skratka pripravimo vam, vključno z dostavo, vse, kar potrebujete do faze sestavljanja in vgradnje.«Zakaj tako? Pomagamo vam lahko s tehnologijo izdelave, ki jo imamo v delavnici. Vse ostalo, kar boste naredili z lahkoto, pa je vaša skrb. Ob takšnem načinu izdelave se boste vsakemu lahko pohvalili: »Vidiš, to je pa MOJA KUHINJA, sam sem jo izdelal.« Predvsem pa boste prihranili veliko vsoto denarja, čeprav bo VAŠA kuhinja izdelana po naročilu. Na posebnem obrazcu vam bodo pomagali vpisati vse želene podatke, ki jih potrebujejo, da vam bodo lahko izdelali ponudbo za vašo - MOJO KUHINJO – ekspres.

MOJA KUHINJA - v kamniškem SvetilnikuTrgovina z lesnim hobi programom Mojster JakaLjubljanska cesta 3d, 1240 KamnikTelefon: 01 8317 969, E-mail: [email protected] stran: www mojster-jaka.net

VABLJENI na okusne jedi

v prijeten ambient.839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com

10. in 11. februarja v Kamniku krvodajal-ska akcijaKamnik • Območno združenje Rdečega križa Kamnik in Zavod za transfuzijsko medicino RS vas vabita na krvodajalsko akcijo v Domu kulture Kamnik, ki bo 10 in 11. februarja med 7. In 13. uro. S seboj prinesite veljaven osebni dokument s fotografijo. Tudi vaša kri lahko rešuje ljudi!

Lovska družina Domžale obvešča vse občane, da lahko škodo po divjadi sporočijo osebno ali po telefonu Andreju Štifarju, Volčji Potok 32, 1235 Radomlje, tel: 01/831-57-95 ali na gsm: 031/508-971.

Na kratko


Toni Dragar čestital Marjanu Bolharju za njegov vrhunski dosežekDomžale • Domžalski župan Toni Dragar je 10. januarja sprejel Mar-jana Bolharja in mu osebno čestital za vrhunski dosežek.

Marjan Bolhar je novembra dosegel izjemen uspeh na svetovnem prven-stvu v kickboksingu v Antalyi v Turčiji. Osvojil je odlično tretje mesto v kick lightu, poleg tega pa je bil po mnenju sodnikov izbran še za najbolj-šega borca v tej disciplini. Marjan Bolhar ima za seboj uspešno in bogato tekmovalno kariero v kickboksingu. Med drugim ima kar sedem naslovov državnega prvaka, odličja je dosegel še na svetovnem in evropskem po-kalu, postal pa je tudi balkanski prvak. Poleg tega ima tudi mednarodni status Olimpijskega komiteja Slovenije. Domžalski župan je ob sprejemu poudaril: »Vrhunski rezultati so možni le, če imamo jasno zastavljen cilj, trdno voljo, energijo in nikoli ne obupa-mo.« (FOTO: Občina Domžale)

Pri spomeniku talcem na Zalokah položili venceMengeš • 8. januar 1944 je bil eden najtemačnejših dni v zgodovini Mengša. V tistem popoldnevu pred sedemdesetimi leti so nemški okupatorji pripeljali 30 talcev iz zaporov v Begunjah. Bili so slovenski rodoljubi, ki jih je okupator kot svarilo dal ustreliti na Zalokah.

V spomin na ta žalostni dan so pri spomeniku talcem na Zalokah položili vence in prižgali sveče ter v besedi obudili spomin na dogodek pred sedem-desetimi leti, župan občine Mengeš, Franc Jerič, podžupana in častni obča-ni, ter predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije Mengeš.

Na kamniški obvoznici vamvsak dan od 9. ure naprej nudimo

MOŽNOST REZERERVACIJ ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 20 OSEB

Kupon ugodnosti: 5. malica - pijača GRATIS

11. malica GRATIS

NOVOmalice od pon. do pet. od 9.00 do 19.00.

30. 1., PIZZA Party, velika PIZZA 2,99 € po 16 h.

Vesele urice v lokalu - vsak dan med 17h in 20h,20% popust pri končnem znesku!

Cena vstopnice: 10 eur

PLISE SENČILA

TEL.: 01 / 8394000www.decorus.si

ljubljanska c. 21/ckamnik

kupon 15% popust

DECORUS

Na kratko


Nova razstava v Menačenkovi domačijiDomžale • Štefka Košir Petrič, domžalska kiparka, je po sedmih letih zopet razstavljala v Domžalah, a tokrat s kolaži in nekaj primeri izbra-nih plastik. Menačenkova domačija, ki se večkrat prelevi v razstavišče, se je obo-gatila z izdelki umetnice, ki je v kolažih ponazorila predvsem igre rastlin-skih elementov. Otvoritev je obiskovalcem prinesla veliko lepih čustev in energije, še posebej s strani prisrčne umetnice, Štefke Košir Petrič, ki je po krajši predstavitvi s strani Katarine Rus Krušelj vse pozdravila in se orga-nizatorjem razstave tudi zahvalila. Da ni ostalo le pri besedah je poskrbel Kvartet Grm, ki je izvedel nekaj umetnih in ljudskih pesmi in tako zaokro-žil lep kulturni večer. (FOTO: Julij Lombergar)

S koncertom v jubilejno 2014Domžale • Leto 2013 je bilo za domžalske godbenike zaradi marsiče-sa posebno. Poleg nepozabnih potovanj v Francijo in na Ohrid, so na izboru ''Naj godba Nedeljskega'' med vsemi slovenskimi godbami za-sedli zavidljivo tretje mesto. Spomladi so izpeljali koncert z Vladom Kreslinom, decembra pa še dva praznična koncerta. Prvi je bil 20. decembra v Kulturnem domu Radomlje, pred domačim ob-činstvom pa so tradicionalno zaigrali 26. decembra v Hali Komunalnega Centra Domžale. Povezovalec večera je bil Jure Sešek, v vlogi dirigenta pa se je, kot že mnoga prejšnja leta, odlično znašel Damjan Tomažin. Koncert ne bi bil popoln, če ga s svojim glasom ne bi popestrila letošnja gostja večera, sopranistka Marjeta Cerar. Za seboj ima že več sodelovanj pri glasbenih projektih, osvojeno prvo mesto na tekmovanju, trenutno študira petje v Ženevi. Skupaj z godbo so izvedli nekaj prazničnih pesmi.Tako občinstvo kot tudi godbeniki so v igranju neizmerno uživali, druže-nje pa nato nadaljevali v godbenem domu. Leto 2014 bo zopet aktivno, saj Godba Domžale praznuje 130 let, godbeni dom pa 85 let. Ob tej prilo-žnosti za vas pripravljajo veliko glasbenih poslastic, zato jih spremljajte in skupaj z njimi uživajte v glasbi! (FOTO: Fotostudio Majhenič)

Nataša Kokalj

Narava je najboljši zdravitelj

Viroze, prehladi, kihanje in kašljanje ter zamašen nos – virusi so na pohodu in le malokdo se jim lahko ogne. Mi imamo rešitev – pojdite v solno sobo, zdravilni učinki soli so znani že tisočletja.Solne terapije na naraven način očistijo in razkužujejo zamašene dihalne poti. V solni sobi s pomočjo halogeneratorja ustvarimo mikroklimo,ki je po vsebnosti aerosola v zraku močnejša od mik-roklime v naravnih solnih jamah in ob morju, s čimer je povezana tudi učinkovitost solnih terapij. Predvsem so idealne za otroke, saj skozi igro v slanem peskovniku inhalirajo aerosol soli. Le-ta je tudi naravno razkužilno sredstvo, tako da je prostor stalno v fazi razkuževanja. »Na solno terapijo lahko pridejo odrasli in otroci od enega leta dalje, in sicer v akutni fazi bolezni, razen v primeru povišane temperature. Večji učinek dosežemo, če do izboljšanja stanja hodimo na terapijo 3-krat tedensko,« pravi Sonja Zorman, vodja solnih sob v Šmarci.Priporočeno število terapij za otroke je od 10 do 15, za odrasle pri akutnem obolenju priporočamo od 15 do 20 terapij. Ko se zdravstveno stanje izboljša, priporočamo solno terapijo 1-krat na teden ali 14 dni. Solne terapije priporočamo kot preventivo in kot kurativo. Z rednimi obiski se okrepi sluznica dihal in imunski sistem. »Največji uspeh je, ko vidimo zdrave otroke in zadovoljne starše ali pa ljudi,ki po terapijah zadihajo s polnimi pljuči. Di-hati z zdravimi pljuči je najučinkovitejše orožje proti vsaki bolezni našega časa,« zaključi Sonja Zorman.Solne terapije ne pomagajo samo pri boleznih dihalnih poti, ampak tudi pri astmi, atopičnem dermatitisu, luskavici in mnogih drugih težavah. Več informacij poiščite na www.solne-sobe.com ali 041 860 900.

KA

M-B

US

d.d

., Pe

rovo

30,

124

1 K

amn

ik

Dodatne informacije poiščite na www.kam-bus.si ali [email protected] ali pokličite na 01/8309-404.

Poleg rednih linijskih prevozov vam v KAM-BUS-u nudimo tudi vse ostale vrste cestnih prevozov, ki jih opravljamo za šole, društva, turistične agencije in druge naročnike.

Vsi naši avtobusi so sodobni in varni. Lahko izbirate med 20 in 56 sedeži.

Prevoze opravljamo kvalitetno in po konkurenčnih cenah.

Na kratko


V Anini zvezdici Kamnik zbrali devet ton in pol hraneKamnik • Konec decembra se je v Kamniku zaključila dobrodelna akcija Anine zvezdice Podaj svojo dlan. Od 23. novembra so zbirali hrano, ki jo je prejelo 154 družin in posameznikov. V akciji je bilo zbranih devet ton in pol hrane oz. 504 paketov.

Eva Cocej, Anina zvezdica Kamnik, je komentirala veliko uspešnost akcije: »Očitno imajo ljudje še čut za soljudi. Veliko so nas klicali sami, da bi radi pomagali. V projekt so bile vključene vse občine, šole, vrtci, posamezniki, podjetja, odziv je bil res ogromen. Pri izbiri družin, ki so prejemniki pake-tov, smo se povezali s Centrom za socialno delo, vrtci in šolami, ki poznajo situacijo v družinah.«Akciji Anine zvezdice Kamnik se je najprej priključila Občina Kamnik, na-knadno so se priključile tudi Občine Domžale, Mengeš in Komenda. Vse Občine so Anini zvezdici Kamnik prispevale tudi sredstva, s katerimi so nakupili hrano. Na zaključku dobrodelne akcije je bil prisoten tudi kamniški župan Marjan Šarec, ki je za Kamniške novice povedal: »Anina zvezdica je orga-nizacija, ki je pristopila k dobrodelnosti na pravi način, torej z zbiranjem materialnih dobrin. Tako ni dvoma, kam gredo zbrane stvari. Na Občino Kamnik so se obrnili s prošnjo, če imamo kakšen prostor, kjer bi lahko zbirali hrano. Na našo prošnjo se je lepo odzvalo podjetje Svilanit. Zbrati 9 ton in pol hrane ni šala, zato vsa pohvala ekipi Anine zvezdice.«

Podpisanih 13 novih občinskih štipendij za dijake in študente iz občine DomžaleDomžale • Konec decembra je Občina Domžale trinajstim domžalskim dijakom in študentom podelila občinsko štipendijo. Na tak način želi-jo pomagati uspešnim dijakom in študentom, ki so predani svojemu šolanju in ambicijam, ter pomagati dijakom in študentom iz socialno ogroženih družin.

Potrjena zamenjava sedežnice na Veliki planiniKamnik • V sredo, 15. januarja, so svetnice in svetniki na 3. izredni seji občinskega sveta Občine Kamnik potrdili zamenjavo sedežnice Šimnovec na Veliki planini. Naj spomnimo, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor je 6. de-cembra lani zaradi dotrajanosti 31 let stare dvosedežnice Šimnovec z od-ločbo ustavil njeno obratovanje. Obstoječa naprava dvosedežnica Šimno-vec je bila izdelana leta 1982 in je bila prvotno postavljena kot smučarska žičnica na smučišču Jurgovo na Rogli. Na Veliko planino je bila preseljena leta 2000. Zastarela naprava se je pogosto ustavljala za dlje časa. Vse to je družbo Velika planina stalo ogromno denarja in tudi ugleda, potniki se na zastareli napravi niso počutili varno. Kljub obširni svetniški razpravi o smiselnosti zamenjave sedežnice in strategiji Velike planine oz. neobstoju le-te, je občinski svet s 15 glasovi za in 1 proti – od skupaj prisotnih 27 svetnikov in svetnic – podprl zamenjavo sedežnice z rabljeno napravo. Ostali možnosti, o katerih so še razpravljali, sta bili ukinitev sedežnice oz. nakup nove naprave. Na razpravi so se poja-vile tudi alternativne ideje prevoza obiskovalcev na Veliko planino, kot so prevozi s konjsko vprego ali minibusi. »Za ohranjanje in predvsem povečevanje obsega dejavnosti je zame-njava naprave nujna. S sedežnico je zagotovljen prevoz do vrha planine

in je le nadaljevanje poti obiskovalcev, ki na planino prispejo z nihalko. Sedežnica Šimnovec obratuje vse leto in zagotavlja poletno in zimsko ponudbo turističnega centra Velika planina. V večjem delu leta predstavlja edini dostop do objektov na planini, to so turistične koče, pastirske koče in gostinski objekti,« je občinski svet nagovoril direktor družbe Velika plani-na d.o.o., Dušan Bombač. Občina Kamnik bo tako v proračunu zagotovila 800.000 evrov, ki so potrebni za zamenjavo sedežnice na Veliki planini, s katero bo zagotovljeno varno delovanje vsaj 15 let. Polovica investicije bo namenjena nakupu rabljene naprave, druga polovica pa obnovi in postavi-tvi le-te ter odstranitvi stare sedežnice. Ker družba Velika planina d.o.o., ka-tere lastnik je Občina Kamnik, nima dovolj sredstev za naložbo, jo bo Občina dokapitalizirala. Zamenjava naj bi bila izvedena do poletja, ko se za Veliko planino začne ključna sezona in jo obišče največ obiskovalcev, poleg tega pa so takrat tudi ugodne vremenske razmere za postavitev naprave.

tel.: +386 1 831 94 59, fax.: +386 1 831 94 58, mobi: +386 41 654 577,e-mail: [email protected], www.geoko.si

Geotehnika, geologija, hidrogeologija d.o.o, Šutna 33, 1240 KAMNIK

•Hidrogeološke raziskave (projektiranje in izvedba vrtin, vodnjakov, piezometrov, črpalni in nalivalni poskusi)•Urejanje potrebne dokumentacije za pridobitev vodnega dovoljenja (strokovne osnove, hidrogeološka poročila)•Zaščita vodnih virov (določitev vodovarstvenih območij)•Monitoring podzemne vode•Analize tveganja za onesnaženje podzemne vode•Geološka poročila in ekspertna mnenja (geotehnična poročila o sestavi in nosilnosti temeljnih tal, erozijska poročila, inženirsko-geološka poročila o plazovih)•Računalniško modeliranje onesnaženosti toka podzemne vode•Karotažne meritve v vrtinah (well logging)

Dušan Bombač, direktro družbe Velika planina.

Na kratko


»Smo občina podjetnosti, športa, kulture in smo tudi socialna občina. Mla-di v Domžalah so podjetni, izobraženi, želijo doseči nekaj več, zato mi je v veselje, da lahko danes podelimo štipendije in s tem pokažemo, da nam ni vseeno za mlade ter njihovo in našo skupno prihodnost,« je ob slavnostnem podpisu pogodb dejal domžalski župan Toni Dragar. Na tokratni razpis se je prijavilo kar 66 kandidatov. Občina Domžale je podelila 13 štipendij nadarjenim dijakom in študentom, otrokom iz soci-alno ogroženih družin ter dijakom in študentom, ki študirajo na šolah za deficitarne poklice, kot jih je Občina določila s pomočjo Območne obrtne zbornice Domžale. (Foto: Občina Domžale)

Novoletni koncert Mengeške godbeMengeš • Na Štefanovo, v četrtek, 26. decembra zvečer so v dvorani Kulturnega doma Mengeš tradicionalno zazvenele melodije Men-geške godbe. Da je tudi tokratni novoletni koncert dobro uspel, so pripomogle dolge priprave, lepo okrašen oder, pozitivna energija in dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Večer se je začel s slovensko himno in nagovorom Tine Jamšek, slavno-stne govornice ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Nato je glasbene niti pletla godba z dirigentom Dimitrijem Ledererjem. Povezovalka programa je bila Helena Urbanija, za odrsko sceno pa so poskrbeli člani Turističnega društva Mengeš. Naj še spomnimo, Mengeška godba v letošnjem letu praznuje svojo 130-letnico, ob kateri pripravljajo pestro dogajanje. Prvi večji koncert za vse glasbene sladokusce in ljubitelje narodno-zabavne glasbe bo že 22. febru-arja ob 17. in 20. uri v KD Mengeš, ko bo na sporedu jubilejna, že 30. priredi-tev Pod mengeško marelo. Vstopnice lahko kupite v Melodiji Mengeš oz. pri godbenikih in veteranih Mengeške godbe. (Foto: Miha Požar)

Zimske radosti v Kamniku in okolici

Ste že preizkusili led na drsališču v Kamniku?Morda ste med tistimi, ki jih je drsanja strah, saj je treba loviti ravno-težje. No, drsanje ni nič težje kot rolanje. Je odlična oblika rekreacije, vpliva na srce in krvnožilni sistem, z drsanjem krepite mišice nog in zadnjice. In za drsanje ne potrebujete veliko; topla oblačila in koš dobre volje, drsalke pa si sposodite kar pri nas. Predvsem ne smemo pozabiti na rokavice, ki nas ščitijo pred poškodbami; te lah-ko nastanejo ob padcu na led, lahko pa se ob padcu poškodujete tudi na drsalki drugih drsalcev. Za mlajše drsalce je priporočljiva čelada, nič pa ni narobe, če jo uporabljajo tudi odrasli drsalci, saj zaščite ni nikoli preveč! Na mestnem drsališču v Kamniku je drsa-nje brezplačno, za izposojo drsalk pa boste odšteli le 2 ¤. Konec tedna je poskrbljeno za animacije otrok na ledu. O začetkih drsanja je znanega kar veliko. Prve znane drsalke, ki so jih odkrili na dnu nekega švicarskega jezera, izvirajo iz leta 3000 pr. n. št. Narejene so bile iz nožne kosti velike živali, skozi katero je bila na obeh straneh narejena luknja, skoznjo pa potegnjena usnjena vrv, s katero so kost pritrdili na čevelj. Pred več kot 1200 leti pa so na današnjem Šved-skem Vikingi uporabljali drsalke kot prevozno sredstvo. Ob njihovih

dolgih in mrzlih zimah je bilo to kar nekako razumljivo. Pozneje je drsanje preraslo v zabavo, v 18. stoletju pa je postalo mednarodni šport. Prvo znano umetno drsališče je bilo zgrajeno leta 1876 v Lon-donu in se je imenovalo Glaciarium. Izkoristite zimske popoldneve ali večere (nočno drsanje je odlična ideja za prvi zmenek) za dogo-divščine na mestnem drsališču v Kamniku, kjer se družita šport in zabava. Drsališče bo odprto predvidoma do konca februarja 2014. Obiščete ga lahko vsak dan med 10. in 21. uro. Ne upamo vam na-povedati mrzlih dni, zagotavljamo pa vam pravo zimsko veselje. Ve-liko užitkov na drsalkah vam želi Zavod za turizem in šport v občini Kamnik.

Ali alternativna terapija pomaga pri zdravljenju?

»Seveda,« odgovarja Bojan Bone, alternativni terapevt, bio-energetik nove dobe in zdravilec nove energije, ki ima 26 let izkušenj z alternativnimi terapijami. Na začetku svoje poti se je ukvarjal z regresijo, tj. vračanjem v prejšnja življenja s pomočjo hipnoze, nato pa ves čas nadgrajeval svoje znanje.Alternativne metode zdravljenja so v našem okolju velikokrat še vedno sprejete z nezaupanjem. A ko se pogovarjamo z ljudmi, jih ni malo, ki pravijo, da jim je pri zdravljenju različnih bolezni, poškodb in pri ostalih težavah pomagala prav alternativna me-dicina.Bojan Bone pri svojem delu uporablja različne tehnike, kot so čiščenje avre, čaker, meridianov, psihotravmatsko zdravljenje, re-gresija , thetaterapija in povezava z dušami. Vse naštete metode ne pomagajo samo pri boleznih in bolečinah, ampak so zelo učinkovite tudi pri psihičnih težavah ali kot oblika relaksacije. »Vsaka terapija se začne s 15-minutnim pogovorom. Na podlagi opisanih težav, bolečin, bolezni se odločim za metodo zdravljen-ja. Osebi najprej očistim čakre, da je energija pretočna. Nato z rokami v telo spustim zdravilno energijo, jo aktiviram,« postopek terapije opisuje Bone in doda, »za sprejemanje nove energije je zelo pomembna odprtost človeka, človek mora verjeti, da mu bo moja tehnika pomagala.« Alternativna terapija je primerna za ljudi vseh starosti, tudi za majhne otroke in dojenčke. Število terapij se vedno prilagaja vsakemu posamezniku in njegovim težavam. Zdravilec aktivira zdravilno energijo in tako lahko osebo tudi nauči, kako se v pri-hodnje pozdravi sama. Cena terapije, ki traja 45 minut, je 40 evrov. Pri večjem številu ter-apij se lahko dogovorite za paketni popust. Alternativni terapevt Bojan Bone vam nudi tudi zdravljenje na vašem domu. Je prišel čas za alternativne tehnike zdravljenja? Če je vaš od-govor da, ne odlašajte in pokličite Bojana Boneta na 041 389 508.

Na kratko


Predavanje o šolanju psovKamnik • Pravilna vzgoja psa postaja vse bolj pomembna, a še večji pomen ima vzgoja in izobraževanje vodnikov. V Kinološkem društvu Kamnik se zavedajo svojega pravega poslanstva, ki tiči predvsem v vzgoji ljudi, saj le tako lahko uspešno pridejo do cilja.

Zato Kinološko društvo Kamnik vabi vse lastnike psov na brezplačno pre-davanje o šolanju psov, ki bo v soboto, 8. februarja, v Kamniku. Prijave sprejemajo na [email protected] do srede, 5. februarja. Vse informa-cije najdete na spletni strani www.kdkamnik.si ali telefonu 041 724 881. Na predavanje ste še posebej vabljeni vsi, ki se šele odločate za nakup mladička, in tudi tisti, ki psa že imate. Vstopnine NI! (FOTO: Blaž Košak)

Simfonični orkester Domžale-Kamnik v glasbeni Južni AmerikiKamnik, Domžale • Tudi v lanskem decembru je Simfonični orkester Domžale-Kamnik priredil tri novoletne koncerte – v Kamniku, Domža-lah in prvič tudi na Bledu. Tako že 43. leto zapored ohranja častitljivo tradicijo, katere temelje je po vzoru prvojanuarskih novoletnih kon-certov Dunajskih filharmonikov pred triinštiridesetimi leti postavil takratni dirigent in ustanovitelj Domžalsko-kamniških simfonikov Tomaž Habe.

Na tokratnih koncertih je bil spored nekoliko drugačen kot ponavadi, s či-mer se je orkester nekoliko odmaknil od prvotno začrtanih smernic. Obliko-vani so bili dvodelno; zahodnoevropska glasbena tradicija na eni in zvočna eksotika Južne Amerike na drugi strani. Kot pevska solista sta s Simfonič-nim orkestrom Domžale-Kamnik izvajalske moči združila sopranistka Urška Arlič Gololičič in baritonist Ivan Andres Arnšek, oba solista SNG Opere in baleta Ljubljana. Za dirigentskim pultom je bil Slaven Kulenović, ki je vo-denje orkestra prevzel, ko ga je sredi novembra zapustil Simon Krečič, zdaj umetniški direktor Opere SNG Maribor. (FOTO: Janez Pavel Šuštar)

Mihael Kozjek

Veliki pok na trzinskem odruTrzin • V začetku januarja je bila v KUD-u Franca Kotarja Trzin pred-stava ljubljanskih ustvarjalcev Grand pok!. Gre za kabaret, ki je na slovenskih odrih še vedno redka gledališka zvrst. V predstavi, v kateri nastopajo povezovalec-igralec Tomaž Lapajne De-kleva, pianist Tadej Horvat in pevka Anja Strajnar, so se s spretno zasta-

Živahno konec in v začetku letaKomenda • December je bil v občini Komenda živahen in pester, tako zaradi praznikov kot zaradi številnih prireditev. Čeprav so k temu prispevala predvsem številna društva in klubi, ki jih je v občini prek petdeset, so izstopali turistično društvo, Twirling in mažoretni klub, Konjeniški klub in poznana blagoslovitev konj na Križu, pa člani v sekcijah društva upokojencev in še bi lahko naštevali. Posebna novost med številnimi prireditvami je bil ob koncu minulega leta vsekakor Božično-novoletni sejem, ki ga je prvič organiziralo Turistično društvo Komenda na Koželjevi domačiji na Gori pri Komendi. Dva dni traja-joča prireditev je prvi dan, 20. decembra, za otroke prinesla pravljični večer in ustvarjalne delavnice, na ogled je bilo postavljenih 19 jaslic 12 ustvarjal-cev, poleg domačinov še iz 9 krajev bližnje okolice. Vsake jaslice so bile vre-dne pozornosti, morda pa so bile najbolj zanimive jaslice, stare 100 let, ki jih je na razstavo prinesel Ciril Globočnik iz Pšate. Otroci so izdelovali božične in novoletne aranžmaje in okraske, pozneje pa uživali v družbi avtorice pra-vljice Sabine Romšak Najdeno pismo, ki jim je pravljico ob topli peči tudi prebrala. Poslušalo jo je 19 malčkov. Na temo pravljice so nato nastajale risbe, ki jih je ustvarila otroška domišljija. Tudi Božiček si je vzel čas za obisk otrok. V soboto, 21. decembra, je bil običajen sejemski dan, s poudarkom na predstavitvi knjige Etnološko konservatorstvo in varstvo kulturne dedišči-ne na Slovenskem. Knjigo sta predstavili predsednica Slovenskega etnolo-škega društva Anja Serec Hodžar in urednica dr. Mojca Terčelj Otorepec, ki sta poslušalcem predstavili vsebinsko bogato in zanimivo čtivo te knjižne izdaje. Turistično društvo je prireditveni program na Koželjevi domačiji na-daljevalo tudi v začetku leta, ko je 10. januarja, že petič zapored prikazalo koline po starem. Nekdaj so bile koline hišni praznik, ki je potekal po na-

tančnem vrstnem redu potrebnih opravil, da je imela družina meso, kloba-se, da so vedeli za to tudi sosedje, da je bil zadovoljen mesar … Največkrat pa je bil to tudi pravi praznik za najmlajše na domačiji, saj takrat ni manjkalo priboljškov, ki jih med letom skorajda ni bilo na mizi. Takšen prikaz so si letos ogledali tudi učenci štirih 9. razredov osnovne šole Komenda Moste. Skratka, tudi letošnje koline po starem so bile zanimiva in za kar številčne obiskovalce tudi poučna ali pa spominska etnoprireditev, ki je tokrat vzbu-dila tudi precejšnjo medijsko pozornost. Da pa bodo s programom različnih prireditev v turističnem društvu nadaljevali tudi letos, so se člani dogo-vorili ob sprejetju letošnjega prireditvenega programa na rednem letnem občnem zboru, konec minulega tedna (17. januarja). Ob ugotovitvi, da so uresničili celotni prireditveni program minulega leta, bodo letos med po-membnejšimi prireditvami prihodnji mesec otroška delavnica ptičjih hišic, marca pustno rajanje in gregorjevo, aprila predstavitev v arboretumu, maja ribiški piknik, junija pa veselica in potem živahno tudi v drugi polovici leta. Sodelovali pa bodo člani turističnega društva tudi na obeh sejmih v občini; na spomladanskem in jesenskem. Poleg obiskov Miklavža v začetku decembra po vaseh Suhadole, Moste, Križ in Komenda so bile jaslice ob koncu leta povsod prvi prireditveni do-godek. Največ so jih prikazali na Koželjevi domačiji, največje doslej v cerkvi v Komendi, prvič pa na prostem v Žejah na travniku ob državni cesti Moste - Vodice. Pobudo lastnika za postavitev jaslic na njegovem travniku ob ce-sti je podprl Vaški odbor Žeje s podjetnikom Igorjem Štebetom. Posebnost predstavitve je, da je še nedolgo tega nazaj na tem prostoru ob cesti bila neugledna, napol podrta stara hiša.

Andrej Žalar

Učenci so se seznanili, kakšne so bile nekdaj koline na vasi.

Na kratko


vljeno humorno zgodbo preigrali in prepeli skozi nekaj najbolj znanih uspešnic iz različnih mjuziklov. Znamenite skladbe muzikalov Kabaret, Moje pesmi, moje sanje, Kan-kan, Les Miserables, Annie Get Your Gun , Gypsy in Chicago so izvedli na unikaten način. Besedila nekaterih skladb so prevedena v slovenščino, kar je povsem avtorsko delo ustvarjalcev ka-bareta. Šolan glas pevke Anje je nemalokrat naježil kožo gledalcev, pia-nistovo mojstrstvo igranja klavirja je prav tako navdušilo, smeh, ki ga je z obrazov in iz ust izvabljal igralec Tomaž, pa se je vedno znova razlegal prav do kotov trzinske kulturne dvorane. »Zelo dobro smo se počutili v vašem kulturnem domu in navdušeni smo, kakšna fantastična ekipa nas je sprejela,« je povedala vodja gostujočih Anja Strajnar.

Brigita Ložar

V Medobčinskem muzeju Kamnik odprli novo muzejsko trgovinoKamnik • V začetku decembra so v Medobčinskem muzeju Kamnik, ki ima svoje prostore v renesančnem dvorcu Zaprice, prenovili muzej-sko trgovino. V njej najdete izbor umetniških in uporabnih prodajnih izdelkov moj-strov s kamniškega območja, ki so namenjeni vsem, ki cenite lepoto so-dobnega umetniškega ustvarjanja in tradicionalnih znanj naših predni-kov. Muzejska trgovina nudi svojevrstne izkušnje s kamniško zgodovino, ustvarjalnostjo, tradicionalnim obrtniškim znanjem ter prepoznavnimi industrijskimi izdelki. V muzeju so na ogled stalne – Odsevi kamniških tisočletij (od prazgo-dovine do 19. st.), zbirka Thonetovega pohištva upognjenega lesa, raz-stava meščanskega in pastirskega življenja Velike planine v 20. st., zbirka kamnitih kosov v lapidariju – in občasne razstave (do konca maja gostu-joča razstava Slovenskega šolskega muzeja Kaj naj oblečem za v šolo? in razstava Sklede). Pred muzejem je na ogled razstavljena zbirka kašč iz Tu-hinjske doline. (FOTO: Bojan Težak)

Vstopnina: 10,00 € | [email protected] | www.kud-trzin.si

sobota, 04.01.2014 ob 20.00 uriv Kulturnem domu Trzin

O Raku na duši z dr. Nelo SršenTrzin • V petek, 17. januarja, je dvorana Marjance Ručigaj pokala po ši-vih ob srečanju z dr. Nelo Sršen, avtorico uspešnice Rak na duši. Orga-nizatorja večera sta bila Lions klub Domžale in Kamnik v sodelovanju s Krajevno knjižnico Tineta Orla Trzin. Pogovor je povezovala Cveta Zalokar Oražem, prisotni so bili tudi preva-jalka knjige Stajka Skrbinšek, Domžalčanka, ki je tudi sama prebolela raka, dr. Jana Vavl, ki je knjigo strokovno pregledala, in Brane Krapež, terapevt in predavatelj v Šoli čustvene inteligence. Dr. Nela Sršen je ugledna hrvaška zdravnica, kirurginja, članica tima za transplantacijo jeter v Univerzitetni bolnišnici v Padovi in znana humanitarka, ki je pomagala številnim pacien-tom. V svoji knjigi Rak na duši, ki je pri nas izšla lani poleti, razkriva svoja najgloblja čustva, ki so ji pripeljala bolezen, in način, kako je zdravila svoje bolečine. Na podlagi izkušenj tako bolnice kot zdravnice je prišla do mno-gih spoznanj o zdravljenju raka tako s konvencionalno medicino kot kom-plementarnimi metodami. »Kar se nam dogaja v življenju, izzovemo sami, tudi negativne dogodke. Med operacijo leta 1994 sem se znašla v kvantnem prostoru, dimenziji brez časa in prostora. To so bili trenutki, ko sem imela

kardiorespiratorni zastoj, torej morala bi umreti. A za mene so to najlepši trenutki blaženja, kar sem jih kadarkoli v svojem življenju doživela. Moja prednost v odnosu do bolnikov je, da sem sama bila pacient, ko pogledam pacienta, vem, kakšna je njegova bolečina, vem, kaj želi slišati, da bi se bolje počutil. Ne zavedamo se dovolj, kako malo je treba, da se pacientu aktivira njegov notranji mehanizem samozdravljenja. Najboljša terapija, zdravljenje, najboljši kirurg na svetu ne bodo nikoli dosegli želeni rezultata, če pacient sam ne želi ozdraveti, če nima zaupanja sam vase in svojega zdravnika,« je o svojih izkušnjah med drugim povedala dr. Nela Sršen.

Zadnji keltski poglavar na JablahMengeš • Prejšnji teden je bila na gradu Jable predstavitev knjige Ivana Sivca Zadnji keltski pogla-var. Ivan Sivec je napisal štiri zgo-dovinske knjige o Rimljanih na naših tleh. Prva, Zadnji keltski po-glavar, govori o spopadih Keltov in prihajajočih Rimljanih. Prireditev v organizaciji Občine Mengeš je bila popestrena s projekci-jo fotografij Narodnega muzeja Slo-venije, Mestnega muzeja Ljubljana in Pokrajinskega muzeja Celje. Za glas-bene predahe prijetnega večera so poskrbeli pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Svoboda iz Mengša. »Kot župan občine Mengeš imam to čast, da čestitam Ivanu Sivcu ob izdaji 120. izdane knjige, Zadnji kelt-ski poglavar. Letos v občini Mengeš praznujemo 860-letnico prve pisane omembe Mengša, zato je današnja predstavitev uvod v letošnje prazno-vanje,« je zbrane nagovori mengeški župan Franc Jerič.

Občanova pobuda / Mnenje mladih


Smetišče pred domačim pragom

Večkrat nam je prišlo na uho, da imajo stanovalci blokovskih naselij probleme s kosovnim odvozom odpadkov. Od leta 2010 je v Kamniku v veljavi nov način odvoza le-teh, in sicer morajo občani izpolniti obrazec oz. kupon in ga posredovati podjetju Publicus, d.o.o., Ljubljana. Ta ob-čana obvesti, kdaj bodo odpadki odpeljani. Predvsem zaradi neosveščenosti in tudi malomarnosti se dogaja, da ob-čani odpadke odložijo, a ne naročijo brezplačnega odvoza le-teh. Odpadki obležijo na funkcionalnih površinah (parkirišče, travnik), pogosto se začnejo kopičiti. Ostale stanovalce smeti motijo, a ne vedo, kaj storiti. Odgovore smo poiskali pri odgovornih za odvoz odpadkov v občini Kamnik, tj. podjetje Publi-cus, d.o.o., Ljubljana. »Tovrsten sistem z oddajo obrazca sledi evropskim smernicam, ki bodo v kratkem implementirane tudi v slovensko okoljsko zakonodajo,«nam je po-vedal Gregor Kranjec, tiskovni predstavnik podjetja Publicus, d.o.o., Ljubljana. »Na žalost se nekateri občani ne držijo danih navodil in si oddajo kosovnih odpadkov razlagajo po svoje. Uporabnik najprej namesti odpadke in potem pošlje naročilo, namesto da bi naredil obratno. To je bistveno, saj je naš reak-

cijski čas od enega do treh tednov, odvisno od količine naročil v posameznem časovnem obdobju. Ti odpadki seveda stojijo in onesnažujejo bivalno okolje. V najslabšem primeru celo privabijo ostale občane, da tudi odložijo odpadke, ki so se nabrali v njihovem gospodinjstvu. Najbolj problematična so območja večstanovanjskih gradenj, kjer posamezniki odložijo odpadke brez kakršne-gakoli obvestila.« Kranjec razlaga, da uporabnika, ki se ne drži postopka oddaje kosovnih od-padkov, opozorijo na njegovo nepravilno ravnanje in mu ponovno razložijo, kako naj ravna v bodoče (dogodek si zabeležijo). Kjer povzročitelj nepravilno odloženih odpadkov ni znan, dogodek najprej evidentirajo in nato o tem obvestijo pristojno občinsko redarsko službo, ki obravnava kršitev v skladu s svojimi pristojnostmi. »V prvem primeru odpadke odpeljemo v skladu z aktualnim seznamom naročil, v drugem pa odpadke odstranimo na zahte-vo in stroške Občine Kamnik,« pojasnjuje Kranjec in dodaja, »v prvi vrsti bi se lahko malce bolj angažiral tudi upravnik posamezne večstanovanjske stavbe, navsezadnje je tudi njegova skrb, da so funkcionalne površine v okolici posa-meznega večstanovanjskega objekta estetsko in higiensko neoporečne.« Odgovore smo poiskali tudi na Občini Kamnik, kjer pojasnjujejo, da ko-munalno-nadzorna služba redno izvaja nadzor nad odlaganjem komunalnih odpadkov na ekoloških otokih. A kršitelje, ki odpadke odložijo ob zabojnikih, je nemogoče odkriti, saj se kršitve dogajajo pretežno med vikendi, poleg tega pa bi moral biti redar na območju odlaganja odpadkov točno v trenutku krši-tve. »Manjše količine kosovnih odpadkov, ki so odloženi na ekoloških otokih ali odjemnih mestih, koncesionar običajno odpelje v sklopu odvoza kosovnih odpadkov, ki ga izvaja na osnovi naročila uporabnikov storitev. Odvoz večjih količin kosovnih odpadkov in čiščenje divjih odlagališč, na katerih niso odlo-ženi le kosovni odpadki, pa se izvede na osnovi posebnega naročila, stroški le-tega se krijejo iz občinskega proračuna; v letu 2013 je bilo pet takih prime-rov,« zaključujejo na Občini. Smo ljudje malomarni, neosveščeni ali nam je preprosto vseeno, v ka-kšnem okolju živimo?

Dobri stari časi

Nakupovalna središča in prodajalci so si med preteklimi prazniki meli roke, čeprav smo že od leta 2008 v času gospodarske krize in pomanjka-nja. Socialne razlike se povečujejo, brezposelnost še vedno raste. Kriza je doletela vse. Stare in mlade, revne in bogate. Ljudje se vse bolj obra-čajo v preteklost, ko je bilo bolje. Nekaj časa nazaj sem slišala, kako je neka mamica v trgovini s tekstilom rekla svoji hčerki, da oblačila niso več draga, da je draga hrana, ker jo moraš imeti in jo takoj poješ. Nekoč, še ne tako dolgo časa nazaj, so bile dobrine težje dostopne kot danes. Ne glede na to se v času krize vse več ljudi nostal-gično spominja preteklosti kot dobrih starih časov. V začetku novega leta je

dokumentarec z istoimenskim naslovom (Dobri stari časi) prikazoval prav to. Včasih se je živelo bolje, pravijo tako starejši, ki so dobre stare čase doživeli, kot tudi mlajši, ki o njih samo poslušajo. V dokumentarnem feljtonu je novi-nar Zvezdan Martič zbral spomine ljudi različnih generacij na različna obdobja prejšnjega stoletja, od Kraljevine Jugoslavije do samostojne Slovenije. O do-brih starih časih pripovedujejo brez politične ali ideološke prtljage, spominja-jo se ključnih dogodkov v svojem življenju – otroštva, poroke, starševstva, na-kupa avtomobila, gradnje hiše, dopusta … Spomini neke ženske, rojene 1925, segajo nazaj v preteklost, v leto 1945, ko se je poročila. Z možem nista imela denarja niti za skupno poročno fotografijo niti za nevestino obleko. Nevesta je oblekla krilo, ki ji ga je krojač naredil iz moževe stare obleke, bluzo pa si je sposodila pri znanki. Skromnemu obredu navkljub gospa z nasmehom in navdušenjem opisuje lepe spomine. Najvišja vrednota ji je mir. Zato se ji zdi edino dobro, da smo v Evropski uniji, dejstvo, da ni vojne. Mir kot vrednota in ne materialne dobrine, po katerih se zdi, da danes vsi tako hrepenimo. Kakšni so današnji časi krize v primerjavi z nekdanjimi »dobrimi starimi časi«? Česa vse danes nimamo, da se nam preteklost zdi boljša? Menim, da danes to, kar imamo, ne znamo dovolj ceniti in ne vemo dobro, kaj imamo, dokler ne čutimo pomanjkanja. Biti zadovoljen z malim, biti hvaležen za to – to so bili dobri srečni časi. Seveda obstajajo mnogi primeri, kjer je kriza vzela službe in spodobno življenje ter prinesla življenje v pomanjkanju. Kljub temu so ljudje, ki še vedno pomagajo – od prostovoljcev Rdečega križa, Karitasa, Zveze prijateljev Mladine, Anine zvezdice in drugih dobrodelnih organizacij. Velja pa, da smo danes mnogo bolj razvajeni in bistveno bolj odtujeni kot ne-koč. Nikoli ni bilo dobrih starih časov, bili so samo časi. Ljudje bomo verjetno tudi današnje čase krize nekoč, v nekih drugih časih, poimenovali kot dobre stare čase. Tako pa prepevajo in se spominjajo preteklih časov člani skupine Mi2 v svo-ji pesmi Ramonikarap: »Pa smo špilali veseli, malo repali, malo peli, melodija nas je gnala svojo pot, bli so tisto lepi cajti, al na odri al ob čvajti, radi so nas meli vsepovsod.«

Gabrijela Vrbnjak

Mateja Štrajhar

Društvo Šola zdravja / Na kratko


Za svoje zdravje lahko največ naredimo sami

Se je med vašimi novoletnimi zaobljubami znašla tudi ta, da boste letos čisto zares poskrbeli za zdrav duh v zdravem telesu, več telovadili, manj sedeli za računalnikom in pred televizorjem ter se pošteno razgibali? Ni-koli ni prepozno, saj je vsak trenutek lahko nov začetek! Zadnji del stavka je tudi slogan društva Šola zdravja, ki že sedmo leto deluje pri nas, še po-sebej aktivno v občinah, kjer izhajajo Kamniške novice. Idejni vodja in ustanovitelj projekta Šola zdravja je ruski zdravnik Nikolay Grishin, ki že vrsto let dela v Sloveniji. Prva skupina je začela telovaditi febru-arja 2007 v Piranu, dve leti kasneje se je Šola zdravja registrirala kot društvo s sedežem v Domžalah, novembra leta 2011 ji je ministrstvo za šolstvo in šport dodelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa.

Vaje za boljšo gibljivostSkupin je sedaj že več kot petdeset, registriranih članov pa že dobrih 1300, vsa-ka od skupin šteje od deset in vse tja do osemdeset posameznikov. Po številč-nosti izstopa domžalska občina, na območju katere sedaj vadi že sedma sku-pina. Večina članov Šole zdravja je starejših od 50 let, mnogo je upokojencev, ki so šele zdaj odkrili radosti gibanja, a tudi precej starejših in bistveno mlajših somišljenikov ne manjka. Člane, ki prizadevno vadijo v vsakem vremenu, vsako jutro od pol osme naprej, razen nedelje in praznikov, prepoznate po oranžnih oblačilih (ta so zaščitni znak društva, a niso obvezna) in razgibavanju, ki ga se-stavljajo vaje ‘1000 gibov’. Te vaje, ki jih je sestavil Grishin, se izvajajo stoje, v pol ure vadeči dobro razgibajo vse sklepe in mišične skupine, začnejo z dlanmi in končajo pri podplatih, s pozdravom soncu. S temi posebej zasnovanimi vajami se lahko ohrani funkcionalna sposob-nost telesa in sčasoma doseže boljša gibljivost, ravnotežje in okretnost. Ob tem, ko vadeči dobro razgibajo vsak sklep v telesu, raztegnejo mišice in se te-meljito razgibajo, zajamejo tudi svež zrak v pljuča. Po koncu vadbe in ob drugih priložnostih se družijo med seboj in se nasmejijo ter delijo pozitivno naravna-nost z okolico. Za vaje ni potrebna kondicija ali draga športna oprema, prav gotovo pa je njen bonus družabna plat vsakega srečanja. Dež in oblaki, megla ali sonce, minus ali plus, prav nič ne zadrži članov, ki na izbranih javnih povr-šinah na prostem izvajajo vaje po svojih zmožnostih in gibalnih sposobnostih ter pod vodstvom usposobljenega prostovoljca. In zakaj prav jutranja vadba? Ker je dokazano, da prav ta izboljša fizično in psihično kondicijo posameznika, ga prebudi, požene kri po telesu in marsikdaj določi, ali bo naš dan potekal v spodbudnem razpoloženju.

Srečanja in delavniceŠola zdravja ponuja več kot le telovadbo, saj je poslanstvo društva, po besedah njegove predsednice Zdenke Katič, tudi predajanje informacij, kako živeti čim bolj zdravo in kakovostno, zato s pomočjo strokovnjakov organizirajo dobro obiskana in poučna predavanja ter praktične delavnice, o temah, ki ljudi najbolj zanimajo. Gibanje v naravi in druženje v skupini pomagata tudi premagovati občutek osamljenosti, depresije in socialne izključenosti. Katičeva poudarja, da samo zdravi ljudje lahko sestavljajo zdravo družbo in s tem zdravo državo. Zato je morda čas, da tudi sami kaj storimo za svoje zdravje in se pridružimo eni od Šol zdravja v svoji občini, aktualni seznam vseh skupin najdete na spletu. (FOTO: arhiv Šola zdravja)

Dragica Sušnik

VDC Sožitje Kamnik prejel donacijo za nakup delovnih pripomočkovKamnik • V petek, 10. januarja, so varovanci VDC Sožitje Kamnik pre-jeli donacijo podjetja Petrol d.d. v višini 600 evrov za nakup delovnih pripomočkov za odrasle z motnjami v razvoju. Zaposleni na treh bencinskih servisih Petrol v Tuhinju, Bakovniku in na Duplici so sredstva za poslovna darila namenili za nakup delovnih pripo-močkov za odrasle z motnjami v razvoju. Varovanci VDC Sožitje Kamnik so se jim zahvalili z likovnimi deli, ko so jih ustvarili s pomočjo grafične stiskal-nice. (Foto: Irena Bizjak)

Nova predstava KUD-a Franca Kotarja Trzin letos črna komedijaTrzin • Letošnja premiera odrasle gledališke skupine iz KUD-a Fran-ca Kotarja bo črna komedija ru-skega avtorja Nikolaja Erdmanna Samomorilec. Premierno jo bodo uprizorili prvi dan februarja. Pod vodstvom režiser-ke Tatjane Peršuh je nastalo odrsko delo, ki je v teh časih še kako aktu-alno. Ukvarja se namreč s problema-tiko malega, brezposelnega človeka in družbe, ki ga obdaja.

Brigita Ložar

Domžalski dom na Mali planini prejemnik dveh certifikatovDomžale • Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije je izvedla projekt za pridobitev certifikata »Družinam prijazna planinska koča«, ki ga sestavljata listina in znak. Na poziv Planinske zveze Slovenije se je za izvedbo presoj v letu 2013 prijavilo 13 planinskih koč. Med planinskimi kočami, ki so prejeli certifikat »Družinam prijazna planinska koča«, je tudi Domžalski dom na Mali planini, za katerega skrbi Planinsko društvo Domžale. Komisija je ocenjevala pripravljenost osebja koče na sprejem najmlajših gostov z vso pozornostjo in razumevanjem za njihove specifične potrebe, dostopnost in lego koče, primernost okolice koče za nemoteno aktivnost otrok in družine, morebitne posebnosti v okolici koče, zanimive za otroke, in lastni program za družine. Poleg tega je komisija ocenjevala tudi gostoljubnost osebja, dosegljivost, opremo in okolico koče ter cene in popuste. Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije je izvedla tudi projekt za pridobitev certifikata »Okolju prijazna planinska koča«. Na poziv Pla-ninske zveze Slovenije se je za izvedbo presoj v letu 2013 prijavilo šest pla-ninskih koč, med drugim tudi Domžalski dom na Mali planini, ki je izpolnil vse pogoje za pridobitev certifikata »Okolju prijazna planinska koča«. Presoje so bile izvršene po kakovostnih kriterijih, ki so bili navedeni v obliki vprašalnika in razdeljeni na področja energije in zaščite podnebja, pitne in odpadne vode, ravnanje z odpadki, čistoče zraka, jakosti hrupa in gradbenih materialov planinske koče in okolice.

KUPON ZA NAGRADO IGRO

Ime in priimek:

Naslov:

Elektronski naslov:

Podpis:


Mihčev kotiček

Pozdravljeni prijateljčki! Spet smo skupaj in veselim se že, da gremo skupaj na sever-ni tečaj, v deželo večnega snega in ledu. Še sreča, da v Kamniku ni tako mrzlo, saj bi drugače morali od doma z dvema bunda-ma, s štirimi pari rokavic in šalom okrog vratu, dolgim prav do Mengša. No, pa da ne pozabim tople, volnene kape, z ogromnim cofom na vrhu. Ja, skoraj tako so oblečeni Eskimi, edini človeški prebivalci severnega tečaja. In tak je tudi Johan, prijatelj, ki živi na Arktiki v velikem ledenem igluju, pred katerim ga čakajo štirje haskiji, modrooki vlečni kužki, ki naju s sanmi popeljejo no-vim dogodivščinam naproti. Veter in mraz sta se mi pošteno zarezala v ko-sti. Brrrr, ene rokavice so premalo! »Johan, po-daj mi prosim še en par rokavic,« sem poprosil prijateljčka, ko sem nenadoma v daljavi zagle-dal dva ogromna severna medveda, kako se dri-čata po belih strminah. »Kot bi bila na toboga-nu,« sem pomislil in se sam pri sebi nasmejal. Ob vznožju so ju opazovale bele polarne lisice in zdelo se mi je, kot bi se jima hotele pridružiti. Sani so se ustavile, saj sem želel opazovati te divje živali pri igri. Spominjale so me prav na vas, ko se na igrišču igrate z vrstniki, se spu-ščate po toboganu in se prerivate, kdo bo prvi pri gugalnicah. »Pojdiva Johan,« sem spomnil prijatelja. Morala sva naprej, ker so dnevi na

Severnem tečaju zelo kratki in bližala se je noč. Hotel sem si pogledati še druge polarne živali. In prav takrat čez našo pot švigne zajček, bel, od repka do ušes. »Pazi Johan!« sem vzkliknil, ko so se sani nevarno nagnile na levo. Malo je manjkalo, pa bi imela bližnje srečanje z zajcem, saj ga v snegu res nisva prej opazila. Polarne živali imajo bel kožušček prav zato, da se lažje skrijejo v snegu, če jim preti nevarnost. Ko je ta mimo, pa jo hitro ucvrejo na varno. Tudi meni bi prav prišla taka varovalna barva, da me mama ne bi našla, ko bi me že petič opomnila: »Mihec, pospravi vendar svojo sobo!« Postal sem lačen in Johan je predlagal: »Daj-va, uloviva si ribe za večerjo.« Tako sva v led zvr-tala luknjo in vanjo namočila neke vrste ribiško palico. Le trenutek in že sva potegnila iz ledeno mrzle vode veliko ribo. Kot nalašč za najina pra-zna želodčka, ki sta se že začela oglašati. Ko sva iz najinega ribnika potegnila ribo, se je za naji-na hrbta prikradel mali tjulenj in nama jo, meni nič, tebi nič, ukradel. »Ha, ha, ha, dajva, ne izgu-bljajva časa in spet poskusiva,« predlaga Johan in že je trnek letel v ribnik. Ni trajalo dolgo, da sva dobila, kar sva želela. Ko sva prispela pred iglu, je bilo treba nahraniti še kužke, midva pa sva na ognjišču spekla najino večerjo. »U, kako se je prilegla tale ribica, zdaj pa pojdi spat, da boš spočit za jutrišnje potovanje,« je rekel Jo-han in oba sva legla k zasluženemu počitku. Od

utrujenosti sem hitro zaprl oči in sanjal o topli postelji, ki me je čakala doma, o slastnem ko-silu, ki mi ga vsak dan pripravlja mama, ter o prijateljih, s katerimi se vsak dan srečujemo in zganjamo norčije. Zjutraj, ko je bila zunaj še tema, sem se toplo oblekel, pripravil kosmiče za zajtrk, se poslovil od Johana in jo mahnil proti Kamniku. Pred mano je bila še dolga, dolga pot …

Aleksandra Košir

Nagradni labirintMihec bi zelo rad videl mladička severnega medveda, a ne najde poti do njega. Pomagaj mu najti pot. Sliko izreži, izpolni nagradni kupon s svojimi podatki ter nam oboje skupaj pošlji najkasneje do 14. februarja 2014 na naslov Kamniške novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, s pripi-som »Nagradni labirint«.

Sponzor nagradne igre je Butik z otroško obutvijo Piki in Pika. Med vsemi pravilno izpolnjenimi kuponi bomo 17. februarja 2014 izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli: 1. darilni bon v vrednosti 20 evrov,2. darilni bon v vrednosti 15 evrov,3. darilni bon v vrednosti 10 evrov.Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.

S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni igri, ki so v celoti objavljena na spletni strani www.kamniske-novice.si. Vsi podatki so obvezni.

Severni tečaj

Kvalitetna in cenovno dostopna otroška obutev od številke 18 do 39, priznanih znamk Sorel, Olang,Garvalin, Froddo,LBL, Rolly copati in drugi. Izrežite ta oglas in se oglasite pri nas v Domžalah v Krizantu na Slamnikarski cesti 1c, nasproti Mercator centra, in dobili boste 10% na vso obutev in dodatke. Popust ne velja za vozičke in se ne sešteva z drugimi popusti. Spremljate nas lahko tudi po Google+//Piki in Pika ali po FB//Butik z otroškimi čevlji Piki in Pika.

Butik z otroško obutvijo Piki in Pika, Slamnikarska cesta 1c, tel.: 040 798 565

-10%na vso obutev in dodatke

Križanka

Nagradni razpis slikovne križanke1. nagrada: Menjava olja in filtra za olje2. nagrada: Menjava brisalcev3. nagrada: Menjava brisalcev

Nagrade podeljuje Nagrade podeljuje Avto Aktiv Intermercatus d.o.o., Ljubljanska cesta 24, Trzin. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.

Imena nagrajencev bomo objavili v Kamniških novicah, ki bodo izšle 21. februarja 2014.

Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom po-šljite do četrtka 13. februarja 2014, na naslov: Kamniške novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.

Rešitev decembrske nagradne križanke: Vabljeni na okusne domače jedi s tradicijo;

IZŽREBANI REŠEVALCI (nagrada je prenosljiva na drugo osebo):1. Nagrada: vožnja s kočijo za 4 osebe: Klavdija UČAKAR, 1230 Domžale2. Nagrada: večerja za 2 osebi: Franc KRŽIŠNIK, 1355 Polhov Gradec3. Nagrada: kosilo za 2 osebi: Helena JUVAN, 4220 Škofja Loka

Nagrade podeljuje Gostilna Repnik, Vrhpolje 186, 1240 Kamnik.Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.

S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti objavljena na spletni strani www.kamniske-novice.si. Vsi podatki so obvezni.

IME IN PRIIMEK >_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

NASLOV >_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

PODPIS >_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. / Ljubljanska cesta 24 / Trzin / t: 01 560 58 00 / odpiralni čas: pon-pet 8.00-18.00

»Prodaja rabljenih vozil z jamstvom«

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

15 16 17 18 19 20 21 22 23

1

2

3

4

5

6

7

8

9 23

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22


Intervju


Iztok Ilšnik – Ne bom lagal, tudi zmaga bi bila super

Z Iztokom sva se dobila v njegovem domačem Homcu. Ko je prišel, ko sva se pogovarjala, je bil isti Iztok, kot smo ga gledali v resničnostnem šovu Gostilna išče šefa. Preprost, iskren, topel, nasmejan. Preprosto, fant na mestu.

Kaj počneš sedaj, ko je konec šova?

Po koncu sem se vrnil v podjetje, kjer sem delal pred vstopom v šov, tj. Kaval Group. Dodeljeno mi je bilo novo delovno mesto, sedaj sem šef v Pivnici Pavi-ljon v Ljubljani.

Torej, ostal si pri Kaval Groupu, sedaj si šef Pivnice Paviljon. Si zadovoljen? Je dejstvo, da si postal šef, boljša nagrada, kot da bi zmagal v šovu?

Ne bom lagal, tudi zmaga bi bila super. Postati šef pa je neke vrste tolažilna nagrada, ki mi dejansko pomeni več kot zmaga v šovu . Je pa res, v šovu je bil v igri denar, zato sem se tudi prijavil.

Si v kuhinjo Paviljona vnesel kakšne spremembe, nove tehnike, pristope, začimbe?

Glede na to, da se je pivnica Paviljon na Gospodarskem razstavišču odprla isti dan, kot sem šel jaz v šov, sem s tem lokalom nekako povezan. Očitno me ja ta lokal čakal, mi je usojen. Drugače je prvotni jedilni list zasnoval Borut Centa, ki je šef restavracije Element. Sedaj uporabljamo še tega, počasi bom začel z vpeljavo svojih idej. Delovno mesto sem prevzel šele z novim letom, torej delam šele dobrih štirinajst dni in ne želim prehitevati.

V četrtek (9. januarja) sem pogledala ponudbo tistega dneva in ena izmed jedi na meniju je bila gurmanska pleskavica s prebrancem. Je to že ena od sprememb – da pleskavica ni več navadna, kot jo dobimo v večini ostalih gostiln?

(Smeh) Ne, ta meni je bil že sestavljen, zaenkrat se držimo preverjenih osnov. Torej, osnove za kosila imamo in se tega držimo. Počasi bom začel uvajati svoje ideje in spremembe. Trenutno pa še zbiram informacije, gledam, kako se gostje obnašajo in kaj pričakujejo. Naslednji korak bo, da bom glede na to povpraše-vanje sestavil tudi našo ponudbo.

Vaša šefica Dada Jerovšek, lastnica Kaval Groupa, je po koncu šova dejala: »Važno je, da te vodi srce; denar izpuhti in ga ni več. Iztok je lep ambasador tega pozitivizma, srčnosti in

iskrenosti.« Zelo lepa pohvala. Kako to komentiraš? Se dobro razumeta?

Z Dado se super razumeva, je zelo dobra oseba, dobro sodelujeva in si veliko pomagava. Sem zelo vesel, da sem del Kavalove zgodbe.

Kako to, da si se odločil sodelovati v resničnostnem šovu? Gre za veliko izpostavljenost, tako da mora biti človek kar pogu-men.

Ja, res je. (Smeh) Lansko leto, ko je bila na sporedu prva sezona, so me vsi, pri-jatelji, kolegi, znanci, spraševali, zakaj se nisi prijavil, dober kuhar si, pokaži se. Ker se spraševanje ni končalo do konca lanskega šova, sem imel tega vrh glave, zato sem jim dejal – če bo naslednja sezona, se prijavim. In ker ne morem kar tako požreti besede, sem se prijavil in tudi šel. (smeh)

Na začetku si bil v šovu precej zadržan – je bila to živčnost zaradi kamer ali si tudi v zasebnem življenju bolj zadržana oseba.

Na splošno sem bolj zadržan, potrebujem nekaj časa, da se navadim na novo okolico. V oddaji so bile prisotne še kamere, kar je še dodaten pritisk. Poleg tega pa sem tudi videl, da se v ostalih tekmovalcih skrivajo zelo močni karakterji. Zato sem si rekel – pusti jih, naj se stepejo med sabo. Ko boš dobil svojo priložnost, boš pokazal, kaj znaš, se izkazal in dokazal, da nisi zaman del oddaje. Še dobro, da sem to lahko v oddaji tudi pokazal, da nisem že prej izpadel. (smeh)

Gledalci šova dejansko nikoli ne vemo, kakšna je neka oseba v šovu, kako jo dojemajo sotekmovalci; z montažo se lahko na-redi marsikaj. Si bil ti zadovoljen s tem, kako so te prikazali;

Na splošno sem bolj zadržan, potrebu-jem nekaj časa, da se navadim na novo okolico. V oddaji so bile prisotne še kamere, kar je še dodaten pritisk. Poleg tega pa sem tudi videl, da se v ostalih tekmovalcih skri-vajo zelo močni karakterji. Zato sem si rekel – pusti jih, naj se stepejo med sabo.

Intervju


sploh zato, ker si zaradi tvoje iskrenosti, po mnenju nekaterih, moralni zmagovalec šova.

Mislim, da so vse pokazali v pravi luči. Bil sem iskren. Ves čas so prisotne kame-re, tako da ne moreš lagati. Povedal sem tako, kot je bilo, kot sem zadeve videl. Ni bilo nikakršnih skrivalnic, saj menim, da ljudje to tudi opazijo in začutijo. Bil sem Iztok, tak kot sem – pri ostalih tekmovalcih sem opazil določene napake, na kar sem jih tudi opozoril. Prav tako sem zelo dobro vedel in tudi povedal, kadar sem sam storil napako.

Čeprav si bil v spovednici ponavadi bolj kritičen do sebe kot ostalih; pri ostalih tekmovalcih pa je bilo v večini ravno obratno.

Ja, zelo sem kritičen sam do sebe, veliko prej skritiziram sebe kot koga druge-ga. Tudi takrat je bilo tako, ko sem na koncu naredil dve osnovni napaki, ki jih nisem še nikoli in jih ne bi smel narediti. Če sem sam v svoji kuhinji, mi ni vsee-no, pred očmi javnostmi je še težje. Premišljujem, analiziram, zakaj sem naredil napako, tak sem. Ampak tako ves čas skušam zadeve tudi izboljšati.

Je težko brzdati čustva, težke besede? Se lahko v šovu, kljub temu da veš, da te ves čas spremljajo kamere, popolnoma sprostiš?

Kdaj pa kdaj sem se moral zelo brzdati, ker včasih tudi kakšno krepko komu povem. Vedno sem zelo dobro premislil, preden sem komu kaj rekel. Bal sem se, da ne bi naredil kakšne neumnosti. Navsezadnje sem se prišel pokazat celi Sloveniji, in sicer pokazati kot človek in kot kuhar. Upam, da si me bodo ljudje zapomnili po kuhanju. To je bila kuharska oddaja; tudi ko sem nekoga nomini-ral za vroči stol, sem gledal zgolj dogajanje v kuhinji.

Ko te je Tomaž nominiral za prvi vroči stol, si bil užaljen. Kako to? Se ti je zdelo, da taktizira?

Ves čas sva bila v dobrih odnosih, veliko sem mu pomagal, ga tudi motiviral. Nimam kaj reči, je dober kuhar, nisem pa pričakoval njegove nominacije. Bil sem zelo jezen, saj sem mislil, da sva dober tim, da se ujameva. Poleg tega sem si želel, da sva skupaj v finalu, ker se mi zdi, da bi bilo zelo zanimivo, če bi gle-dalci spremljali dvoboj dveh kuharjev. Tako pa menim, da Tomaž v finalu sploh ni imel konkurence.

Kaj so ti pomenile Binetove besede slovesa – da si krasen dedec in dober kuhar?

Težje sem se poslovil od šefa Bineta, kot sprejel dejstvo, da odhajam iz gostilne. Ko sem stopil pred njega, mi sploh ni pustil do besede. Lahko sem razbral na njegovem obrazu, da mu ni vseeno, da mu je hudo. Njegove besede so mi dale tisto, kar sem iskal v sebi, tj. odgovor, če sem na dobri, pravi poti. Dal mi je dodatno samozavest, zdaj grem s tem znanjem naprej. Njegove besede so bile zelo močne in mi veliko pomenijo.

Kako je bilo po koncu šova – so ponudbe za delo deževale?

Niso taki časi, da bi podjetja ravno s pogodbam okrog tekala in mahala. (smeh) Tudi v šovu sem večkrat poudaril, da se po koncu vračam na staro delovno me-sto. Ponudbe so, ampak nič konkretnega. Občutek imam, da bi me v tem tre-nutku radi bolj izkoristili zaradi medijske izpostavljenosti. Ker mi je Kaval Group dal možnost, da me tri mesece ni bilo, sem jim zelo hvaležen in jim to uslugo tako tudi vračam. Tudi ko sem prišel nazaj, so me sprejeli z odprtimi rokami.

Ti medijska pozornost godi ali si se je že malo naveličal?

Je včasih malo naporno, a se navadiš. Se rade volje odzovem, a trenutno časov-no zelo težko uskladim vse obveznosti.

Nekje sem prebrala, da se oboževalke že grebejo zate. Res?

(Smeh) Na Facebooku je norišnica. S šovom je prišla tudi prepoznavnost, ki je ženskam očitno všeč. Ampak jaz hočem pravo partnerico na nadaljnji poti in zato sedaj ni pravi trenutek.

Ko si prišel iz šova, so ti sovaščani in gasilci v Homcu prip-ravili veliko zabavo. Kako je bilo? Kako se počuti človek, ki mu sovaščani izkažejo tako čast?

V ponedeljek sem prišel domov, v torek zvečer so pripravili zabavo. Čutil sem, da se nekaj dogaja. Ampak so se kar potrudili, da sem bil doma, da nisem nič opazil. Pričakalo me je res ogromno ljudi, vaščanov, gasilcev – priznam, takrat

sem pa kar zajokal. Ko vidiš, da te ljudje, ki jih poznaš, podpirajo, stojijo ob stra-ni, je res super občutek.

Kaj pa, ko so te v gostilni obiskali domači gasilci? Tudi takrat si potočil nekaj solz.

Ja, tudi, sem. Vesel si, ko po dolgi izolaciji vidiš ljudi, ki jih poznaš, ki so ti blizu. Tisti, ki take izolacije še ni poskusil, težko razume, kako je. Z zunanjim svetom nismo imeli nobenih stikov. Zato mi je veliko pomenilo, da so me prišli pogle-dat. Ta obisk mi je dal velik zagon. Prišli so pravi teden. (smeh)

Tudi sam si gasilec. Ali še sodeluješ pri kakšnih akcijah, vajah?

Ja, če mi le dopušča čas, grem v gasilni dom. Sem podpoveljnik gasilskega dru-štva v Homcu. Brez tega ne morem, saj sem že od šestega leta pri gasilcih. To je druga ljubezen, takoj za kuhinjo (smeh).

Si gasilec in si kuhar – lahko rečemo, da si za vroče?

(Smeh) Ja.

Glede na to, da si gasilec, kako je bilo, ko ste v šovu kuhali za gasilce iz Medvod? Je bilo kaj več treme?

Takrat so mi sotekmovalci dali nalogo, da gasilce pozdravim z gasilskim poz-dravom in sem jih kar presenetil. Bilo je zelo prijetno, počutil sem se kot med domačimi gasilci.

Imaš sedaj, po koncu šova, še stike s kom od tekmovalcev?

Imam, največ s Tomažem, pred nekaj dnevi so bile pri meni Lidija, Irena in Moj-ca. Tudi sam sem bil že pri Lidiji na Ptuju, z Mitjo se slišiva. Kar veliko stikov, preveč. (smeh)

Kaj počnejo?

Fredi dela na istem delovnem mestu; Martina se trudi odpreti svojo gostilno, Tomaž še ne ve, kaj bo, Mojca ima tako ali tako svoj lokal; različno, eni imajo službe, drugi ne.

Sedaj, ko je ta izkušnja za tabo, bi se še kdaj prijavil v kakšen drug resničnosti šov?

(Smeh) Ne. Ne bi se več prijavil. Lepa izkušnja, ampak ne bi se še enkrat prijavil.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost, kar se tiče kuhanja?

Rad bi si nabral čim več znanja, predvsem imam v mislih tujino. Načrtujem do-puste, delovne dopuste, npr. v Avstralijo, Anglijo, Nemčijo, tam imam prijatelje. Tako spoznaš svetovne kuhinje, lažje delaš, saj več znaš.

Lahko bralcem Kamniških novic zaupaš kakšen preprost, a dober recept?

(smeh) Naj uporabljajo čim več sveže zelenjave, zelišč, vse naj bo pripravljeno čim bolj sezonsko. Kuhinja je samo domišljija – tako da če uporabljamo domi-šljijo, lahko dosežemo neverjetne okuse.


Odzivnost staršev

Starši smo otroku od rojstva naprej osebe, ki z načinom svojih odzivov določajo pomen vseh dogodkov in oblikujemo razvoj otroko-ve osebnosti. Smo najpomembnejše bližnje osebe z močjo, da spodbujamo ali zaviramo razvoj določenih otrokovih vedenj ali psihič-nih funkcij. Pri tem velja pravilo, ki določa bistvo vzgojnega vpliva: otroci nas ne poslu-šajo, ampak nas opazujejo. Z načinom odzivnosti lahko starši pri otroku oblikujemo več vrst izkušenj, vse pa sooblikujejo način našega medsebojnega stika, kar je temelj za možnost vzgojnega delovanja. Varne izkušnje pomenijo, da otroka slišimo in mu v odzivu damo dovoljenje za obstoj njegovega sveta, za obstoj njegovih načinov doživljanja in mišljenja, da ga opazimo. Pomeni tudi, da poznamo njegove ra-

zvojne potrebe in jih sprejemamo. To ne pomeni, da se z otrokom strinjamo in dopuščamo vse po vrsti. Gre le za dovoljenje. Ob taki odzivnosti lahko otrok razvije zdrav odnos, je radoveden, samoza-vesten, igriv, prevzame odgovornost in se zaveda, da je lastnik svojega sveta. Pomislimo na primer, ko otrok v predšolskem obdobju prinese staršem pokazat svoj izdelek z najavo: »Mami, glej!« Starši se v glavnem odzovejo tako, da otroku sporočijo: »O, vidim,

ugodno! hitri internet www. · 2015. 8. 17. · trgovina lisa, glavni trg 7, 1241 kamnik tel.01/83...

Documents