ugotovitve o konkretnem primeru · monika peterlin vodja sektorja ii. zaposlena opiinter solastnica...

KPK, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana tel.: 01 400 5710 / fax: 01 478 84 72 [email protected] / www.kpk-rs.si 1/1

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,

VLADAVINA PRAVA

Številka: 06210-176/2012-16 02007

Datum: 19/06/2012

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

V ZADEVI SUMA KORUPTIVNEGA RAVNANJA NEKDANJEGA IN SEDANJEGA DIREKTORJA NA INŠTITUTU ZA

VODE REPUBLIKE SLOVENIJE MITJE STARCA IN DR. MITJE BRICLJA

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju

korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK) senat Komisije za

preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

- Nekdanji direktor Inštituta za vode Republike Slovenije Mitja Starec in sedanji direktor dr. Mitja Bricelj

(odgovorni osebi) sta s kršenjem določil Zakona o javnem naročanju, ki v 6. do 9. členu govorijo o

temeljnih načelih ravnanja v postopkih javnega naročanja, zasebnim podjetjem, v katerih so kot

solastniki ali poslovodne osebe udeleženi nekdanji in sedanji zaposleni na Inštitutu za vode, in drugim,

že pred izvedenimi razpisi znanim podjetjem, omogočila premoženjsko korist v ocenjeni vrednosti več

kot pol milijona evrov.

- S takim ravnanjem sta nekdanji in sedanji direktor javnega zavoda v lasti države uresničila vse znake

korupcije, kot jo opredeljuje prva točka 4. člena ZIntPK (oziroma jo je opredeljevala tretja točka 2.

člena Zakona o preprečevanju korupcije), ravnala pa sta tudi v nasprotju z zahtevano integriteto

uradnih oseb, kot jo opredeljuje tretja točka 4. člena ZIntPK.

- Nekdanji in sedanji direktor Inštituta za vode sta po 05. 06. 2010 tudi podpisovala pogodbe brez

obvezne protikorupcijske klavzule, kot to določa druga točka 14. člena ZIntPK, aneksi k pogodbam po

navedenem datumu pa so bili podpisani za nazaj in z navedbo datuma pred podpisom osnovnih

pogodb.

KPK, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana tel.: 01 400 5710 / fax:. 01 478 84 72 [email protected] / www.kpk-rs.si 2/2


VLADAVINA PRAVA

A. UVODNO POJASNILO

1 Komisija za preprečevanje korupcije je postopek o sumu korupcije na Inštitutu za vode Republike Slovenije

(v nadaljevanju: IzVRS) pričela na podlagi prijave, ki jo je prejela dne 05. 03. 2012, in jo vodi pod spisovno

številko 06210-176/2012. Prijavitelj opozarja, da IzVRS veliko sredstev nakazuje podjetjem, v katerih so

zaposleni delavci IzVRS.

2 14. 03. 2012 je nato komisija prejela še eno prijavo, v kateri prijavitelj podrobno analizira podatke,

pridobljene v spletni aplikaciji Supervizor, ter poda tudi natančne informacije o tem, kateri od lastnikov

podjetij Opi-inter d.o.o., Eko-voda d.o.o., IZVO d.o.o. in V2 d.o.o. so bivši oziroma še vedno aktualni

zaposleni na IzVRS. Poleg problematičnega »outsourcinga« prijavitelj postavi tudi vprašanje možnega

obstoja nasprotja interesov.

3 Komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja v okviru svojih pristojnosti zahtevala in pridobila podatke,

dokumentacijo ter informacije s strani IzVRS in Ministrstva za kmetijstvo in okolje, pooblaščene osebe

komisije pa so opravile posamezne razgovore z nekaterimi osebami, ki bi lahko dale informacije v zvezi z

omenjenim primerom. Kot je razvidno iz nadaljevanja, je komisija na podlagi lastne dejavnosti ugotovila

ključna dejstva in okoliščine, ki so relevantna za odločanje v tem primeru.

B. DEJANSKO STANJE

4 Iz pridobljenih podatkov in dokumentacije izhajajo naslednja ključna dejstva.

5 IzVRS je od uveljavitve ZIntPK, tj. od 05. 06. 2010, po podatkih Supervizorja izvedel slabih 2.400.000 evrov

nakazil različnim družbam oziroma organizacijam, od tega podjetjem, navedenim v treh različnih anonimnih

prijavah, skoraj petino tega zneska (18,93 %).

6 Tabela 1 kaže, kako so bila ta nakazila porazdeljena med posamezna zasebna podjetja, koliko je bilo

transakcij nad 4.000 evrov, koliko nad 10.000 evrov in koliko nad 20.000 evrov (vir: Supervizor).

7 Ugotovimo lahko, da je bila enkratna transakcija nad 20.000 evrov v zajetem obdobju med IzVRS in

navedenimi zasebnimi podjetji zgolj ena, nad 10.000 evrov pa jih je bilo skupno 14. To je glede na celotne

zneske denarnega toka in velikosti pogodb, ki so razvidne iz tabele 3, relativno malo in kaže na to, da so bila

plačila pogodbenih storitev razbita (razdrobljena) v manjše zneske.



VLADAVINA PRAVA

Tabela 1: Vsota denarnega toka od IzVRS do posameznih zasebnih podjetij v obdobju veljave ZIntPK in število

transakcij nad določenimi mejnimi vrednostmi

Podjetje Denarni tok (v evrih) Št. transakcij nad

4.000 evrov

Št. transakcij nad

10.000 evrov

Št. transakcij nad

20.000 evrov

IZVO (tržni in javni projekti)

136.320 15 2 1

Opi-inter (samo tržni projekti)

86.805 7 6 0

Tempus Babnik (samo javni projekti)

67.706 7 1 0

ERM (samo javni projekti)

61.848 3 2 0

Eko-voda (samo javni projekti)

46.812 3 1 0

V2 (tržni in javni projekti)

42.342 4 2 0

SKUPAJ 441.833 39 14 1

8 V anonimnih prijavah navedena podjetja so podjetja, katerih ustanovitelji, družbeniki ali pa zastopniki so

posamezniki, ki so bili ali so še vedno zaposleni na IzVRS. Po uskladitvi podatkov iz Ajpes in Supervizorja ter

podatkov, posredovanih s strani IzVRS dne 29. 03. 2012, dobimo tabelo 2 z osebami, sedaj ali v preteklosti

zaposlenimi na IzVRS, ki so hkrati družbeniki ali zastopniki v zasebnih podjetjih, s katerimi IzVRS posluje.

Tabela 2: Sedanji in nekdanji zaposleni na IzVRS in njihova funkcija v zasebnih podjetjih, ki poslujejo z IzVRS

Ime in priimek Delovno mesto na

IzVRS Status na IzVRS Zasebno podjetje

Funkcija v zasebnem

podjetju

Mladen Ajdič Razvojni sodelavec Zaposlen IZVO Solastnik do

30.05.2011

Darko Anzeljc Razvojni sodelavec Zaposlen IZVO Solastnik do

30.05.2011

Lilian Battelino Višji razvojni

sodelavec

Zaposlena do

30.04.2011 OpiInter

Solastnica in

prokuristka

Darko Burja Višji razvojni

sodelavec Zaposlen IZVO

Solastnik do

30.05.2011

Rok Fazarinc Vodilni specialist Zaposlen do

13.08.2004

(1) IZVO;

(2) V2

(1) Solastnik;

(2) solastnik

Lidija Globevnik Znanstveni sodelavec Zaposlena (1) IZVO;

(2) V2

(1) Solastnica do

25.11.2010;

(2) solastnica



VLADAVINA PRAVA

Vladimir Kobav Vodja sektorja II. Zaposlen do

30.09.2010 OpiInter Solastnik

Igor Kovačič Vodja sektorja II. Zaposlen IZVO Solastnik do

30.05.2011

Monika Peterlin Vodja sektorja II. Zaposlena OpiInter Solastnica do

04.03.2011

Sonja Šiško Novak Višji razvojni

sodelavec

Zaposlena do

01.02.2012 IZVO

Solastnica do

30.05.2011

Franc Rojnik Vodilni specialist Zaposlen do

28.02.2006 IZVO Solastnik

Gorazd Urbanič Znanstveni sodelavec Zaposlen Eko-voda 100% lastnik in

prokurist

9 Znotraj IzVRS ima od navedenih oseb zastopstveno oziroma nadzorstveno funkcijo Lilian Battelino, ki je od

leta 2003 članica nadzornega organa IzVRS (vir: Ajpes).

10 Tabela 3 podaja pregled vseh pogodb, sklenjenih med IzVRS in navedenimi zasebnimi podjetji v obdobju

2003–2012. Skupno je bilo sklenjenih 45 pogodb oziroma aneksov k tem pogodbam, pri čemer so v večini

primerov vsaj ocenjene vrednosti pogodb jasno razvidne, v nekaterih primerih pa pogodbe določajo zgolj

urne postavke, izplačila in vrednost pa so razvidna šele po opravljanih delih.

Tabela 3: Vse sklenjene pogodbe med IzVRS in zasebnimi podjetji

Z. št. Zasebno podjetje Datum sklenitve Vrednost pogodbe Podpisnik na

IzVRS

Opomba

1 IZVO Ni jasno

razviden, leto

2004

3.215.550 SIT

brez DDV

Vladimir Kobav Naročilnica

2 IZVO 22.01.2005 Ni jasno določeno,

obračunano po

opravljenih delih;

izplačila v višini

20.693.000 SIT

brez DDV

Mitja Starec Javni razpis

3 IZVO 23.01.2007 128.554 € Mitja Starec Zunanji projekt; izvajalec

izbran brez razpisa

4 IZVO 22.02.2007 Ni jasno določeno;

izplačila v višini

62.609 €

brez DDV

Mitja Starec Javni razpis

5 IZVO 04.01.2008 40.000 €

ocena brez DDV za

leto 2008

Mitja Starec Brez razpisa



VLADAVINA PRAVA

6 IZVO 26.12.2008 50.000 €

ocena brez DDV za

leto 2009


7 IZVO 28.12.2009 50.000 €

ocena brez DDV za

eno leto


8 IZVO 27.12.2010 15.000 €

ocena brez DDV za

leto 2011

Mitja Starec /

9 IZVO 27.12.2010 20.000 €

ocena brez DDV za

leto 2011


10 IZVO 27.12.2010 10.000 €

ocena brez DDV za

leto 2011

Mitja Starec /

11 IZVO 28.10.2011 158.944 € Mitja Bricelj Aneks k pogodbi, navedeni

pod 3 (poprava zneska

pogodbe)

12 Eko-voda 28.05.2008 31.920 €

brez DDV

Mitja Starec Javno naročilo

13 Eko-voda 28.05.2008 5.922 €

brez DDV


14 Eko-voda 28.05.2008 2.940 €

brez DDV


15 Eko-voda 28.05.2008 2.940 €

brez DDV


16 Eko-voda 30.07.2008 32.760 €

brez DDV


17 Eko-voda 12.08.2009 32.010 €

brez DDV


18 Eko-voda 12.08.2009 28.420 €

brez DDV


19 Eko-voda 05.08.2010 4.950 €

brez DDV


20 Eko-voda 05.08.2010 16.600 €

brez DDV


21 Tempus Babnik 03.02.2010 46.080 €

brez DDV

Ni jasno razviden Javno naročilo

22 Tempus Babnik 17.02.2010 62.976 €

brez DDV


23 Tempus Babnik 08.03.2010 76.800 €

brez DDV


24 Sani art (ERM) 11.03.2010 36.000 €

brez DDV


25 Sani art (ERM) 12.03.2010 86.400 €

brez DDV


26 Sani art (ERM) 15.03.2010 61.440 €

brez DDV




VLADAVINA PRAVA

27 Opiinter 23.06.2005 3.600.000 SIT

brez DDV

Mitja Starec /

28 Opiinter 06.10.2005 3.550.000 SIT

brez DDV

Mitja Starec /

29 Opiinter 17.01.2006 2.800.000 SIT

brez DDV

za Mitja Starec /

30 Opiinter 20.04.2006 2.565.000 SIT

brez DDV

za Mitja Starec /

31 Opiinter 09.10.2006 3.376.000 SIT

brez DDV

za Mitja Starec /

32 Opiinter 09.10.2006 4.250.000 SIT

brez DDV

za Mitja Starec /

33 Opiinter 11.04.2007 8.690 €

brez DDV

za Mitja Starec /

34 Opiinter 30.07.2007 9.775 €

brez DDV

Mitja Starec /

35 Opiinter 14.09.2007 13.058 €

brez DDV

za Mitja Starec /

36 Opiinter 25.07.2007 86.880 €

brez DDV

za Mitja Starec /

37 Opiinter 22.10.2007 16.050 €

brez DDV

za Mitja Starec Aneks k pogodbi, navedeni

pod 35; podpisnica na strani

Opiinter bi lahko bila

nadzornica

IzVRSLilianBattelino

38 Opiinter 15.01.2008 Zgolj urna

postavka; skupno

nakazilo iz naslova

te pogodbe je

88.403 € brez DDV

za Mitja Starec /

39 Opiinter 30.06.2008 48.084 €

za Mitja Starec Podpisnica na strani

Opiinter bi lahko bila

nadzornica

IzVRSLilianBattelino

40 Opiinter 22.09.2008 28.600 €

brez DDV

za Mitja Starec /

41 Opiinter 12.01.2009 15.900 €

brez DDV

za Mitja Starec Aneks k pogodbi, navedeni

pod 38

42 Opiinter 18.05.2010 3.770 €

brez DDV

za Mitja Starec Aneks št. 2 k pogodbi,

navedeni pod 38

43 Opiinter 16.12.2010 4.950 €

brez DDV

za Mitja Starec /

44 Opiinter 23.08.2010 19.750 €

brez DDV

za Mitja Starec /

45 V2 10.06.2011 19.485 €

brez DDV

Mitja Bricelj /



VLADAVINA PRAVA

11 Sedanji direktor IzVRS dr. Mitja Bricelj poslovanja inštituta, ki ga vodi, z navedenimi zasebnimi podjetji ne

zanika niti v pogovoru s predstavnikom komisije niti v dopisu z dne 29. 03. 2012. Pri tem opozarja, da ima

IzVRS določen kadrovski deficit, ki ga nadomešča z najemanjem storitev pri podjetjih, ki so jih ustanovili

sedanji ali nekdanji zaposleni na IzVRS. V pogovoru dr. Bricelj sicer ne zanika, da je tovrstno poslovanje

lahko sporno, hkrati pa ga opravičuje s tem, da naj bi IzVRS sledil zlasti javnemu interesu, tj. poplavni

varnosti, ohranjanju zdravih vodnih virov in trajnostni rabi voda, vendar naj tega – po njegovih besedah –

ne bi bilo mogoče doseči brez nekaterih (redkih!) posameznikov v Sloveniji. Vsi ti so bili nekdaj zaposleni na

IzVRS, ob preoblikovanju leta 2003 iz družbe v državni lasti v javni zavod, pa so IzVRS nekateri od njih

zapustili, s seboj pa v zasebna podjetja odnesli »know-how«, brez katerega si je zasledovanje omenjenega

javnega interesa težko predstavljati. Zato IzVRS po mnenju dr. Briclja mora vsaj delno sodelovati z

nekaterimi zasebnimi podjetji, ki zanj izvajajo storitve. Pri tem IzVRS »vključuje le preverjene strokovnjake«,

ki pa jih je »zelo omejeno in so po tržnih zakonitostih le omejeno dosegljivi na slovenskem in evropskem

prostoru«.

12 IzVRS oziroma njegov sedanji direktor najem zunanjih strokovnjakov z zelo specifičnim znanjem pojasnjuje

tudi z zahtevami pristojnega ministrstva, saj naj v primerih, ko je IzVRS rešitve oblikoval sam, ministrstvo ne

bi bilo zadovoljno s predlaganimi rešitvami, ko so najeli zunanjega izvajalca (konkretno, podjetje IZVO

d.o.o.), pa na izdelane rešitve ni bilo več pripomb. V dopisu, prejem dne 29. 03. 2012, IzVRS pojasnjuje, da

je »dejstvo, da MOP kot naročnik izbranemu izvajalcu glede strokovnosti ne bo oporekal« eden od (med

vrsticami napisano neformalnih) kriterijev za izbiro zunanjega izvajalca. Druga dva kriterija sta še cena

iskane storitve in rok izdelave študije. Po teh kriterijih naj bi za IzVRS storitve opravljala podjetja IZVO, Opi-

inter, Eko-voda in V2.

13 Glede cen izvedenih storitev IzVRS v dopisu z dne 29. 03. 2012 pravi, da »so cene gospodarne«. Na

vprašanje, kako razumejo tržnost in gospodarnost doseženih cen, v odgovoru z dne 20. 04. 2012 IzVRS

pojasnjuje, da »vrednost zunanjih storitev ni presegala vnaprej opredeljene vrednosti zunanjih storitev« in

da so sredstva za izvajanje strokovnih ter razvojnih nalog za ministrstvo (MOP) ostajala v manjšem delu celo

neporabljena. V primerih, ko so bili razpisi izvedeni, je bil po trditvah IzVRS »vedno izbran ponudnik,

katerega ponudbena vrednost ni presegala kalkulativne vrednosti storitve, opredeljene v letnem programu

strokovnih in razvojnih nalog za ministrstvo«. V primeru razpisov, na katerih je sodelovalo podjetje Eko-

voda, pa »je bil vedno izbran najcenejši ponudnik«, ob tem, da je »zagotavljal tudi visoko kakovost«.

14 Nadalje naj bi se nekatere naloge morale izvesti »v točno predpisanem času« oziroma »jih ni bilo možno

prestaviti na kasnejše obdobje«. Ker naj bi imel IzVRS – kot je bilo že omenjeno – kadrovsko stisko oziroma

kadrovski deficit, je moral v določenih primerih izvedbo storitev prepustiti zunanjemu izvajalcu. Tako je bilo

tudi v primeru nalog za določitev ekološkega stanja voda v Sloveniji, ki »so bile ključnega pomena za

izvedbo vodne direktive«. Tedaj je bilo za izvedbo teh nalog, ki »zahtevajo specifična znanja, ki jih glede na

strokovno področje v Slovenji primanjkuje«, izbrano podjetje Eko-voda. Gre za podjetje v 100-odstotni lasti

zaposlenega raziskovalca na IzVRS (tabela 2), ki naj bi bil v svojem delovnem času na IzVRS »polno zaseden z

drugimi nalogami«, kar naj bi bil razlog, da IzVRS izvedbo nalog prepusti njegovemu zasebnemu podjetju.

15 Zasebno podjetje Opi-inter je v posel z IzVRS (oziroma preko IzVRS) prišlo potem, ko »je bila znotraj

Sektorja za vode sprejeta odločitev, da se tisti del tržno pridobljenega dela, ki ga ni možno pod nobenimi

pogoji opraviti znotraj inštituta in ki se nanaša na obdelavo projektne dokumentacije, odda zunanjemu



VLADAVINA PRAVA

izvajalcu«. Ker naj po trditvah direktorja IzVRS njegov inštitut ne bi zanemarjal del, ki jih od njega zahteva

pristojno ministrstvo, mora IzVRS za tržni del svoje dejavnosti najemati zunanje izvajalce. Pri tem poudarja,

da »oddaja del konkurenčnim projektantskim podjetjem ne bi bila smiselna, saj bi prišla tako ta podjetja

zelo poceni do rešitev, s katerimi si je inštitut pridobil posel in bi lahko na naslednjih razpisih uspešno

konkurirala inštitutu«, zato je bil posel podeljen tedaj novoustanovljeni družbi Opi-inter, katere manjšinski

lastniki so bili zaposleni na IzVRS. V dopisu z dne 29. 03. 2012 IzVRS pravi: »S tem je bilo zagotovljeno, da je

ostalo znanje (know how) pod kontrolo«.

16 Na udeležbo posameznikov, zaposlenih na IzVRS, v kapitalu in vodenju zasebnih podjetij, ki z IzVRS

poslujejo, inštitut odgovarja, da 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU), ki prepoveduje

poslovno sodelovanje med zaposlenimi v javnem sektorju ter podjetji, v katerih so hkrati tudi družbeniki oz.

poslovodne osebe, za uslužbence na IzVRS ne velja, saj je IzVRS statusno-pravno organiziran kot javni zavod,

za katerega ZJU velja le do 21. člena.

17 IzVRS je februarja 2011 od Inštituta za statusno pravne raziskave (ISPRA) pridobil tudi pravno mnenje

»Navzkrižje interesov pri poslovanju Inštituta za vode Republike Slovenije z zunanjimi izvajalci, ki so

zaposleni v inštitutu ter so hkrati družbeniki v gospodarskih družbah oziroma poslovodne in odgovorne

osebe v javnih oziroma zasebnih zavodih«. V tem mnenju ISPRA potrjuje dejstvo, navedeno v prejšnjem

odstavku, poleg tega pa izpostavlja tudi ZIntPK, in sicer s treh vidikov: vključevanje protikorupcijske klavzule

v pogodbe, dolžnost izogibanja nasprotju interesov (pri čemer je v času izdelave tega mnenja veljala

drugačna opredelitev »uradnih oseb« kot jo zakon predvideva danes) in načrt integritete. V dokumentu

Dopolnitev pravnega mnenja, ki ga je za IzVRS še dodatno pripravil ISPRA, je nato posebej izpostavljeno, da

»ni neposrednih pravnih zadržkov, ki bi zakonsko prepovedovali takšno sodelovanje vpletenih pravnih

subjektov« in da zato nasprotje interesov v konkretni zadevi »ostaja v polju moralno in ne pravno

»spornega« ravnanja«. Tej »moralni spornosti« se je naknadno pridružilo tudi Ministrstvo za okolje in

prostor.

18 Poslovanje s podjetjema Tempus Babnik in ERM pa ima po predloženi dokumentaciji in ustno podanih

pojasnilih dr. Briclja drugačen izvor. Leta 2009 naj bi v okviru Načrta upravljanja voda izvedli ekonomsko

analizo na področju voda. Ministrstvo za okolje in prostor naj bi tedaj IzVRS predlagalo, da se v delo vključi

ga. Marija Babnik oziroma njeno podjetje Tempus Babnik. Ker je ministrstvo direktno pogodbo s Tempus

Babnik zavrnilo, je javni razpis oziroma zbiranje ponudb za ekonomske vsebine v okviru Načrta upravljanja

voda izvedel IzVRS, na razpisu pa sta posel pridobili družbi Tempus Babnik in ERM (tedaj še Sani Art), obe

pod dejanskim upravljanjem Marije Babnik. IzVRS v dopisu z dne 29. 03. 2012 pravi, da »sta izvajalca

preglede poročil o opravljenem delu za posamezne mesece pošiljala tako na IzVRS kot na MOP«, iz poročil

pa je razvidno, »da je MOP dajal zadolžitve za delo, usmerjal delo zunanjih izvajalcev in nalagal obveznosti

formalnemu naročniku (IzVRS) do zunanjega izvajalca«. IzVRS naj bi v bistvu »imel le vlogo servisa za

zunanjega izvajalca, vloga naročnika pa je bila dejansko zabrisana«.

19 Pojasnilo o »ukazovanju« s strani Ministrstva za okolje in prostor je na zaprosilo komisije podalo tudi

sedanje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. V dopisu, prejetem dne 20. 04. 2012, so zapisali, da se je »ob

večkratnih poizvedbah izkazalo, da je IzVRS po navodilu iz Ministrstva za okolje in prostor pristopil k izvedbi

naročila«. V letu 2011 so za omenjene posle sprožili notranjo revizijo »zaradi tveganja, da je bil postopek

sklenitve pogodbe voden v neskladju s predpisi o naročilih storitev, pogodbena vrednost pa precenjena«.



VLADAVINA PRAVA

Delno izvedena revizija (vodji službe za notranjo revizijo je namreč 10. 02. 2012 delovno razmerje na

Ministrstvu za okolje in prostor prenehalo) je pokazala, da je IzVRS postopek javnega naročanja sicer

»oddala v formalno predpisanem roku«, vendar pa je bila ugotovljena »delitev javnega naročila na 6 naročil

storitev vsebinsko povezanih sklopov«, kar bi pomenilo nujnost upoštevanja višje mejne vrednosti naročila

v skladu z zakonodajo o javnem naročanju, prav tako pa revizija »ne more izključiti tveganja, da je šlo za

dogovor med MOP, ki je zahteval izvedbo naročila storitev zunanjega izvajalca (in ga tudi priporočil), IzVRS

kot naročnikom in izvajalcema«. Poročilo opozarja, da čeprav je šlo za oddajo naročila dvema različnima

ponudnikoma, sta bila ta »v času oddaje javnega naročila dejansko povezana, saj je bila direktorica obeh

družb Marija Babnik«, prav tako pa so si »besedila vseh pogodb v bistvenem podobna oz. so odstopanja

minimalna«. To komisija ugotavlja tudi z lastnim vpogledom v od IzVRS pridobljene pogodbe med IzVRS ter

Tempus Babnik in ERM.

20 Na nepravilnosti pri izvedbi razpisov oziroma javnih naročil pa opozarja tudi dopis, ki ga je od anonimnega

prijavitelja komisija prejela tik pred zaključkom postopka. Dopisu so priloženi izpisi e-poštnih sporočil, ki

kažejo, da so nekateri zaposleni na IzVRS razpise priredili določenim izvajalcem, konkretno gre za izvajalca

Hidrosvet d.o.o. iz Celja. Navedbe, kot so »dobil si poziv za oddajo ponudbe za elaborat, ki si ga že izdelal«

(e-sporočilo, poslano iz IzVRS dne 28. 06. 2006, več podrobnosti zaradi varstva komunikacijske zasebnosti

javno ni mogoče razkriti), »prosim vaju za posredovanje vajinega mnenja (op. na osnutek projektnih nalog),

tako da počasi začnem z razpisom« (e-sporočilo z dne 08. 08. 2006), »zanima me, ali izpolnjuješ spodaj dane

pogoje (samo toliko, da vem, ali jih je potrebno popraviti)« (e-sporočilo z dne dne 21. 12. 2007), »problem

je pri 1. alinei, ko govorimo, da morata biti 2 različna projekta: nasip in vzdrževalnik; če bi bilo tu napisano

ali bi šlo?« (e-sporočilo z dne 09. 01. 2008), »prosim, če preverita, ali tem pogojem zadostita« (e-sporočilo z

dne 24. 01. 2008)«, »če jih ne (op. izpolnjujeta), mi, prosim, pomagajta in napišita, kaj dosegata« (e-

sporočilo z dne 25. 01. 2008) ipd. kažejo, da so bili razpisi prirejeni izpolnjevanju pogojev določenih podjetij

oziroma oseb. Pomembno je tudi dejstvo, da Supervizor razkrije le eno transakcijo pod 200 evrov med

IzVRS in podjetjem Hidrosvet d.o.o., hkrati pa je bilo denarnih tokov po Supervizorju med Ministrstvom za

okolje in prostor ter Hidrosvetom za dobrega 1,3 mio evrov. Vse kaže na to, da je projekte s Hidrosvetom

vodilo neposredno ministrstvo, IzVRS pa je pri tem »zgolj kadrovsko« sodeloval.

21 Komisija je osnutek ugotovitev o konkretnem primeru, sprejet na seji dne 17. 05. 2012, v razjasnitev poslala

prejšnjemu (Mitja Starec) in sedanjemu (dr. Mitja Bricelj) direktorju IzVRS. V odgovoru, ki ga je komisija

prejela dne 07. 06. 2012 in ga je podpisal sedanji direktor dr. Mitja Bricelj, so na dveh mestih vključene tudi

obrazložitve prejšnjega direktorja Mitje Starca, sam prejšnji direktor pa lastnega podpisanega odgovora

komisiji ni posredoval.

22 Sedanji direktor IzVRS najprej trdi, da so bile vse v osnutku zaključnih ugotovitev navedene pogodbe

sklenjene pred 04. 06. 2011 in da zato komisija nasprotja interesov ne more očitati. Hkrati pa je bila komisiji

kot priloga odgovora z dne 07. 06. 2012 posredovana pogodba, podpisana s strani dr. Mitje Starca, dne 08.

06. 2011, ki »pade« v obdobje veljave B novele ZIntPK. Podjetje V2, s katerim je bila ta pogodba podpisana,

je v tretjinski lasti na IzVRS zaposlene Lidije Globevnik.

23 Odgovoru z dne 07. 06. 2012 je priloženih 5 aneksov k pogodbam s podjetjema IZVO in Opi inter z

vključenimi protikorupcijskimi klavzulami. Komisija v prvotno zahtevani dokumentaciji, posredovani od

IzVRS in prejeti dne 29. 03. 2012, teh aneksov ni pridobila, zato zanje tudi ni mogla vedeti. Hkrati pa je



VLADAVINA PRAVA

pomembno dejstvo, da je vse anekse podpisal nekdanji direktor Mitja Starec dne 05. 06. 2010, ne glede na

to, da so bile vsaj štiri pogodbe sklenjene po 05. 06. 2010. Poleg tega se eden od aneksov nanaša na

pogodbo z IZVO 191/2010, ki je komisija kljub temu, da je v zahtevi za dokumentacijo zahtevala vse

pogodbe z natančno navedenimi poslovnimi subjekti, ni pridobila.

24 V odgovoru na osnutek ugotovitev v konkretnem primeru prejšnji direktor na strani 4 (Z-št. 5) navaja, da je

bil »za dela na javni službi, ki so financirana iz proračunskih sredstev, predviden sklop C (op. pogodbe,

podpisane dne 28. 12. 2007 s strani Mitje Starca) in ocenjena vrednost del do 20.000 evrov«. »Iz tega

vzroka so bila dela oddana direktno brez razpisa«, kar pa tedaj ni bilo v skladu z zakonodajo o javnem

naročanju, saj je bila meja za izvedbo razpisa postavljena na 10.000 evrov. Dejstvo, da »je bila skupna

vrednost plačanih računov za postavko C v tem letu (op. 2008) 19.255 evrov«, omenjeni sklep samo še

potrdi. Z navedbami pod Z-št. 6 in Z-št. 7 nekdanji direktor Mitja Starec navede nove kršitve zakonodaje

javnega naročanja, saj se pri sklepanju zelo podobnih pogodb, kot je navedena zgoraj, javni razpisi kljub

preseganju zakonsko določene mejne vrednosti niso nikoli izvedli.

25 Na strani 8 odgovora sedanji direktor pravi, da je »iz preventivnih razlogov napovedal ukrepe, vključno s

pripravo in uveljavljanjem protikorupcijskih klavzul in pripravo Načrta integritete«. Iz pridobljene

dokumentacije je razvidno, da so bili aneksi z vsebovano protikorupcijsko klavzulo dejansko podpisani,

vendar ne s strani sedanjega, temveč prejšnjega direktorja, kar povzroča zmedo, saj naj bi te anekse

dejansko uvedel šele sedanji direktor. Poleg tega je IzVRS k pripravi načrta integritete pristopil šele 17. 05.

2012 in je glede na datum oddaje lovil zakonski rok za oddajo tega načrta.

C. RELEVANTNO PRAVO

26 Da lahko govorimo o koruptivnem ravnanju, kot ga določa prva točka 4. člena ZIntPK oziroma jo je določala

tretja točka 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04 – v nadaljevanju ZPKor),

morata biti izpolnjena dva elementa, in sicer:

- kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju in

- povod kršitve dolžnega ravnanja je neposredno ali posredno obljubljena, ponujena ali dana oziroma

zahtevana, sprejeta ali pričakovana korist za uradno osebo oziroma odgovorno osebo ali za koga

drugega.

27 Od uveljavitve ZIntPK dne 05. 06. 2010 dalje morajo organi in organizacije javnega sektorja v pogodbe v

vrednosti nad 10.000 evrov brez DDV, ki jih sklepajo s ponudniki, prodajalci blaga, storitev ali z izvajalci del,

kot obvezno sestavino pogodb ob upoštevanju konkretnega primera vključiti tudi vsebino iz prvega

odstavka 14. člena ZIntPK (t.i. protikorupcijsko klavzulo), lahko pa vključijo tudi dodatne določbe za

preprečevanje korupcije ali drugega poslovanja v nasprotju z moralo ali javnim redom. Prvi odstavek 14.

člen ZIntPK določa, da je nična pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke,

predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno

nedovoljeno korist za pridobitev posla, za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji, za opustitev dolžnega

nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali pa za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu

ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda oziroma je omogočena pridobitev nedovoljene koristi



VLADAVINA PRAVA

predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja oziroma drugi pogodbeni stranki

ali njenemu predstavniku, zastopniku ali posredniku.

28 Z vidika dolžnega ravnanja uradnih oseb v subjektih javnega sektorja so pri sklepanju pogodb za blago in

storitve pomembni 6.–9. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; 16/08, 19/10, 18/11 –

v nadaljevanju: ZJN-2). 6. člen namreč pravi, da mora naročnik izvesti javno naročanje tako, da z njim

zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja,

določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev (načelo

gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti), 7. člen, ki govori o načelu zagotavljanja konkurence med

ponudniki, pravi, da naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki,

zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju z ZJN-2, pri

izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju

omejevanja konkurence, 8. člen transparentnost v postopku določi s tem, da mora biti ponudnik izbran na

pregleden način in po predpisanem postopku, 9. člen pa govori o načelu enakopravne obravnave

ponudnikov in tako prepoveduje kakršno koli diskriminacijo.

29 ZJN-2 je pomemben tudi z vidika obveznosti javnega naročanja, in sicer v 24. členu določa načine in mejne

vrednosti za posamezne postopke naročanja. Pri tem je treba upoštevati, da so bili pred 10. 04. 2010 mejni

zneski za izvedbo določenih postopkov javnega naročanja postavljeni nižje, zato je za pogodbe, podpisane

pred 10. 04. 2010 treba upoštevati drugačne obveze kot za pogodbe kasnejših datumov.

D. MNENJE IN ODLOČITEV KOMISIJE O KONKRETNEM PRIMERU

30 Poslovanje IzVRS z zasebnimi podjetji, katerih lastniki in poslovodje so sedanji ali bivši zaposleni na IzVRS, je

evidentno in tega vodstvo IzVRS niti ne zanika. Njegova utemeljitev tovrstnega početja pravi, da je za

izvrševanje zahtevnih in visoko strokovnih nalog IzVRS, ki »je kot javni zavod vedno zasledoval predvsem

javni interes in ne parcialne interese posameznikov«, potrebno specifično znanje maloštevilnih

strokovnjakov, ki »so po tržnih zakonitostih le omejeno dosegljivi na slovenskem in evropskem trgu«.

31 V pogovoru s predstavnikom komisije sedanji direktor IzVRS ne omenja težko dosegljivega znanja na

evropskem trgu, temveč zgolj pravi, da je za kakovosten izdelek, kar naj bi bil vedno cilj, potrebno zelo

dobro poznavanje področja, in to védenje naj bi imeli zgolj redki posamezniki v Sloveniji. Nekateri od njih so

ob statusnem preoblikovanju iz družbe v državni lasti v javni zavod IzVRS zapustili in ustanovili svoja

podjetja, prek katerih sedaj projekte izvajajo. Ker to počno že dolgo vrsto let, poznajo vse podrobnosti in

specifičnosti terena, kot so naklon, nadmorska višina, kras-nekras ipd., zato naj bi bila njihova udeležba v

projektih nujna.

32 Komisija se s tovrstnimi razlagami ne more strinjati. Za to obstaja več razlogov.

33 Prvič, upravičeno lahko dvomimo, da le v Sloveniji ustvarjamo kader, ki je sposoben izvesti naloge IzVRS

tako, da bo zagotovljen javni interes in da »ministrstvo ne bo imelo pripomb na izdelek«. Poleg tega obstoj

EU temelji na upoštevanju petih svoboščin, med katerimi je tudi prost pretok dela. Ne vidimo torej

bistvenih ovir, da ne bi strokovno zahtevnih študij uspel narediti še kdo v Sloveniji ali EU, razen nekaj



VLADAVINA PRAVA

posameznikov, zaposlenih v točno določenih zasebnih podjetjih. Če so ti posamezniki dejansko najboljši in

cenovno najugodnejši, jih ni potrebno preferirati, ampak lahko to izkažejo v konkurenčno odprtem in

transparentnem postopku izbire izvajalca za posamezno storitev.

34 Drugič, k nepretoku znanja in k temu, da se »know-how« namerno zadržuje pri določenem krogu

posameznikov, govori tudi zapis v dopisu, prejetem dne 29. 03. 2012, ki pravi, da je bilo s tem, ko je bil del

tržnih dejavnosti oddan točno določenemu zunanjemu izvajalcu (Opi-inter), »zagotovljeno, da je ostalo

znanje (know how) pod kontrolo« in da »oddaja del konkurenčnim projektantskim podjetjem ne bi bila

smiselna, saj bi prišla tako ta podjetja zelo poceni do rešitev, s katerimi si je inštitut pridobil posel in bi

lahko na naslednjih razpisih uspešno konkurirala inštitutu«. Izbira ponudnikov, pa čeprav gre za tržne

dejavnosti, torej ni bila tržno poštena.

35 Tretjič, trditve iz prejšnjega odstavka v dvom postavljajo tudi navedbe, da IzVRS prvenstveno sledi javnemu

interesu, saj je očitno, da se IzVRS zelo bori za tržne posle in s tem namenom tudi zapira znanje v krog

določenih ljudi. Tu je sledenje javnim koristim po oceni komisije zelo vprašljivo. In čeprav IzVRS v dopisu,

prejetem dne 20. 04. 2012 sprva trdi, da zanj vedno velja pravilo da »imajo naloge za izvajanje programa

ministrstva prednost pred vsemi drugimi nalogami«, le nekaj vrstic nižje zapiše, da je izvajanje drugih

(tržnih) nalog potrebno, saj »prinaša inštitutu določena sredstva, neobhodna za nadaljnji razvoj«, ki »si jih

za razširitev materialne osnove mora zagotavljati sam«.

36 Četrtič, pri sklepanju tržnih poslov IzVRS pogosto nastopa kot posrednik. Ko pravi, da »se tisti del tržno

pridobljenega dela, ki ga ni možno pod nobenimi pogoji opraviti znotraj inštituta, odda zunanjemu

izvajalcu«, dejansko kaže na to, da IzVRS na trgu pridobi posel, nato pa ga podeli točno določenemu

zasebnemu podjetju oziroma podjetjem.

37 Petič, dejstvo, da izvedbo nalog za določitev ekološkega stanja voda v Sloveniji, ki »so bile ključnega

pomena za izvedbo vodne direktive in jih ni bilo možno prestaviti na kasnejše obdobje«, pridobi zasebno

podjetje, katerega 100% lastnik je raziskovalec, polno zaposlen na IzVRS, ob tem, da navedbe kažejo, da je

šlo za pomembne naloge (verjetno v »javnem interesu«), ne priča v prid temu, da se IzVRS posveča

prvenstveno najpomembnejšim dejavnostim javnega interesa. Ob tem, da opravljanje pomembnih nalog

IzVRS podeli zasebnemu podjetju, ker je raziskovalec IzVRS, ki je lastnik tega podjetja, po navedbah v dopisu

z dne 20. 04. 2012, »polno zaseden z drugimi nalogami«, lahko sklenemo samo, da gre tovrstno početje v

prid določenim posameznikom. Če je v določenem trenutku nekaj zelo prioritetno, bo vodja zahteval, da se

delo usmeri k prioritetam, ne pa da so zaposleni »polno zasedeni z drugimi nalogami«, prioritete pa izvajajo

prek zasebnega podjetja. Navedba, da je »zunanji izvajalec razpolagal z ustrezno opremo, ki je IzVRS nima«,

ne odtehta prejšnjih ugotovitev, saj IzVRS že sodeluje tudi z Biotehniško fakulteto, ki to opremo ima, če

zaradi časovne stiske Biotehniška fakulteta ni mogla opraviti zadeve, pa bi IzVRS zgolj najel opremo za

izvedbo nalog, raziskovalec oz. zaposleni pa bi te naloge opravil znotraj delovnega časa v zasledovanju

javnega interesa.

38 Navedeno kaže, da sta nekdanji direktor IzVRS Mitja Starec in sedanji direktor dr. Mitja Bricelj kot uradni

osebi pod navedbami, da gre za najboljše ponudnike s izredno specifičnim znanjem, da gre za varovanje

znanja, čeprav bi moralo biti znanje, s katerim razpolagajo javne institucije, javno, in da IzVRS poleg javnih

opravlja tudi tržne dejavnosti, določenim podjetjem omogočila posel in jim (oziroma posameznikom v



VLADAVINA PRAVA

ozadju) tako zagotovila premoženjsko korist. Pri tem sta kršila določila javnega naročanja po 6. do 9. členu

in po 24. členu ZJN-2 ter tako ravnala koruptivno v skladu s prvo točko 4. člena ZIntPK (oziroma tretjo

točko 2. člena ZPKor), v nasprotju s pričakovano integriteto odgovorne osebe javnega sektorja po tretji

točki 4. člena ZIntPK in kršila določila 14. člena ZIntPK o protikorupcijski klavzuli.

(a) Koruptivno ravnanje

39 Zagotavljanje konkurence brez kakršne koli oblike diskriminacije med ponudniki je eden od postulatov

javnega naročanja in predstavlja tudi dolžno ravnanje odgovornih oseb v javnem sektorju. Po ugotovitvah

komisije je vodstvo IzVRS v obravnavanih primerih konkurenco onemogočalo oziroma jo je izkrivljalo. S tem

je kršilo dolžno ravnanje ter zasebnim podjetjem, v katerih so kot solastniki ali poslovodne osebe udeleženi

nekdanji in sedanji zaposleni na IzVRS, in drugim že pred izvedenimi razpisi znanim podjetjem omogočilo

premoženjsko korist v skupni ocenjeni vrednosti več kot pol milijona evrov. Omenjeno ravnanje ustreza

definiciji korupcije.

40 Kljub temu, da je IzVRS v svojih dopisih želel opravičiti svoje početje, je po drugi strani nakazal, da tudi v na

videz regularnih postopkih izbira ni bila objektivno usmerjena v iskanje najboljšega ponudnika, temveč je bil

ta zaradi posedovanja »specifičnega znanja« ali druge opreme znan vnaprej. Tako je bil pri oddaji poslov,

denimo v primeru razpisov, na katerih je sodelovalo podjetje Eko-voda, »vedno izbran najcenejši

ponudnik«, vendar ob tem, da je »zagotavljal tudi visoko kakovost«. To kakovost pa iz posredovane

dokumentacije in ustnega pogovora s sedanjim direktorjem IzVRS izpolnjujejo le redki posamezniki,

zaposleni v zasebnih podjetjih. Da bi IzVRS zelo iskal druge ponudnike, ni znano, saj jih po njihovih besedah

ni oziroma bi – kot pravi direktor dr. Bricelj – ob strogem upoštevanju ekonomike že lahko našli koga, ki bi

naredil študije ceneje, vendar pa bi bila vprašljiva kakovost. Ta pa je definirana z znanjem, ki ga imajo

sedanji in nekdanji zaposleni na IzVRS in z večkrat omenjenim »zadovoljstvom ministrstva«.

41 Kljub pogosto izvedeni netržni izbiri zunanjih izvajalcev IzVRS trdi, da je bila dosežena cena »gospodarna«,

pri čemer v pojasnilih, prejetih dne 20. 04. 2012, gospodarnost pojasni s tem, da »je bil vedno izbran

ponudnik, katerega ponudbena vrednost ni presegala kalkulativne vrednosti storitve, opredeljene v letnem

programu strokovnih in razvojnih nalog za ministrstvo«. Teorija ekonomike pojma gospodarnosti ne razume

na takšen način, temveč se gospodarnost meri kot rezultat glede na vložena sredstva. Ali bi bilo mogoče

enak rezultat (denimo študijo) doseči ob nižjih vloženih sredstvih, v veliko primerih ni mogoče ugotoviti, saj

razpisi, kjer bi se ugotavljala »tržna cena«, niso bili izvedeni, če so bili, pa »je bil vedno izbran ponudnik,

katerega ponudbena vrednost ni presegala kalkulativne vrednosti storitve«. IzVRS tako ne pravi, da je bil na

razpisu izbran najcenejši ponudnik, temveč tisti, ki ni presegel predvidene vrednosti. Ni torej mogoče trditi,

da je bila izbira povsem objektivna, saj ni znano, kako je bila opravljena izbira med morebiti več tistimi, ki

niso presegli kalkulativne vrednosti, poleg tega pa je tudi ni znano, kateri ponudniki so »kalkulativne

vrednosti storitve, opredeljene v letnem programu strokovnih in razvojnih nalog za ministrstvo«, sploh

poznali.

42 Primer izigravanja zakonodaje o javnem naročanju predstavlja denimo dne 08. 06. 2011 podpisana pogodba

s podjetjem V2, katerega tretjinska lastnica je zaposlena znanstvena sodelavka na IzVRS, v vrednosti 19.485

evrov brez DDV. Zaradi vrednosti pod 20.000 evrov javni razpis seveda ni bil potreben, pogodbena



VLADAVINA PRAVA

vrednost, ki je le malenkost pod zakonsko mejno vrednostjo, pa poraja sum v namensko določitev takšne

vrednosti z namenom izogibanja javnemu razpisu.

43 Mitja Starec, nekdanji direktor IzVRS, ki je svojo obrazložitev na osnutek ugotovitev komisije priključil

odgovoru direktorja dr. Mitje Briclja, je neobveznost izvedbe nekaterih razpisov nespretno pojasnjeval s

pogodbenimi vrednostmi okoli 20.000 evrov (oziroma – seveda – nekoliko nižje), pri čemer pa je v času

podpisovanja pogodb, navedenih na strani 4 odgovora na osnutek (leta 2007–2009), veljala mejna vrednost

javnih razpisov 10.000 evrov. Utemeljitev, da je bil »za dela na javni službi predviden sklop C in ocenjena

vrednost del do 20.000 evrov« ter navedba, da »je bila skupna vrednost plačil 19.255 evrov« z vidika tedaj

relevantne zakonodaje o javnem naročanju ne opravičujeta opustitve izvedbe ustreznega postopka za

oddajo javnega naročila.

44 Vodstvo IzVRS se v zagovor, zakaj tudi v nekaterih ostalih primerih javna naročila niso bila izvedena v skladu

z ZJN-2, naslanja na 5. odst. 18. člena ZJN-2, ki pravi, da ZJN-2 ne velja, »kadar gre za storitve za raziskave in

razvoj, razen naročil za storitve na področju raziskav in razvoja, od katerih za lastno uporabo pri vodenju

svojih zadev nima izključnih koristi le naročnik, pod pogojem, da naročnik ponujeno storitev v celoti plača«.

Določitev, ali neka dejavnost spada v področje raziskav in razvoja, je precej subjektivna, zato je v pogodbah,

ki jih je komisija pridobila od IzVRS, mnogokrat težko določljivo, ali bi bil za izvedbo nekih del potreben javni

razpis ali ne. V pogodbi, ki jo je 28. 12. 2007 z IZVO na strani IzVRS podpisal direktor Mitja Starec, po oceni

komisije ni dvoma.

45 Pogodba ima tri sklope, A, B in C. Sklop A se nanaša sodelovanje IzVRS v konzorciju dvanajstih institucij iz

devetih držav EU, šlo pa naj bi za vzpostavitev, vodenje in urejanje podatkovnih baz. To ni področje raziskav

in razvoja, tudi se ne izvaja v okviru programa nalog IzVRS, je pa financiran iz javnih sredstev. Sklop B

predstavlja vzdrževanje informacijske tehnologije, v pogodbi pa je določeno, da »se je glede na dobro

sodelovanje med naročnikom in izvajalcem v preteklem obdobju vodstvo odločilo za sodelovanje z IZVO«.

Sedanje vodstvo IzVRS trdi, da »večina teh naročil ni financiranih iz javnih sredstev, zato smatrajo, da za

podizvajalce na takih nalogah javni razpis ni potreben«. Sklop C, ki je plačan iz javnih sredstev, pa vključuje

projekte in poglavja strokovnih mnenj, »za katera so potrebna specifična znanja in izkušnje, zato IzVRS

najema kadre, ki so bili zaposleni na IzVRS, in za katere pozna doseg njihove strokovnosti«. Gre za strokovna

mnenja, ne razvojno raziskovalno delo, argument »poznavanja dosega strokovnosti« pa ne pojasnjuje

neizvedbe javnega naročila. Odločitve o tem, ali bo javni razpis izveden ali ne, so torej povsem v rokah

vodstva IzVRS in temeljijo na upravičenosti njihove strokovne presoje. Vpogled v pogodbe izkazuje, da je

bilo veliko pogodb sklenjenih za strokovno in tehnično podporo, ne za znanstveno in raziskovalno delo, ter

da je šlo za proračunsko financirane storitve, zato se IzVRS ne more in ne sme pavšalno izključiti iz ZJN-2.

46 Navedba v odgovoru na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru, ki se tiče pogodbe z V2 z dne 08. 06.

2011 in ki pravi, da so »v prijavi za nalogo (op. v okviru širšega konzorcija, v katerem je sodeloval IzVRS) v

ekipo izvajalcev imenovali tudi eksperta za področje informatike in računalništva, ki je v tem času delal v

IZVO; na IzVRS ni bilo kadra z ustreznimi kvalifikacijami«, govori o tem, da so uradne in odgovorne osebe na

IzVRS že vnaprej tudi v mednarodne prijave vključevale ljudi iz zasebnih podjetij, s katerimi je IzVRS tesno

sodeloval, in da je bila izbira v rokah odgovornih na IzVRS.



VLADAVINA PRAVA

47 IzVRS je bil na svoje dvomljivo delovanje že opozorjen tudi s strani Ministrstva za okolje in prostor, ki je

hkrati pri nekaterih spornih poslih tudi neposredno sodelovalo. Dokaz za to je revizijsko poročilo sicer

nedokončanega revizijskega postopka v primeru najemanja zunanjih izvajalcev za izvedbo ekonomske

analize. Poročilo, prejeto dne 20. 04. 2012 s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje, pravi, da »je IzVRS

pristopil k izvedbi naročila po navodilu iz Ministrstva za okolje in prostor«, to, da je bil izvajalec del znan

vnaprej, pa potrjuje tudi sedanji direktor IzVRS v svojem dopisu, prejetem dne 29. 03. 2012, ko pravi, da je

ministrstvo najprej predlagalo, da naj se v delo vključi Marija Babnik oziroma njena podjetja, šele po

pregovarjanju, kdo sploh bo sklenil pogodbo s tema podjetjema, pa je prišlo do javnega razpisa s strani

IzVRS. Na njem sta posel pridobili podjetji Tempus Babnik in ERM, ki ju je (obe!) tedaj vodila Marija Babnik.

Revizijsko poročilo opozarja, da je bil postopek sicer formalno pravilno začet (zbiranje ponudb po

orientacijski vrednosti 40.000 evrov), da pa »je šlo za delitev javnega naročila na 6 naročil vsebinsko

povezanih sklopov in da so bile ponudbe višjih vrednosti od orientacijske sprejete kljub temu, da bi moral

naročnik v skladu z ZJN-2 postopek prekiniti in začeti novega, v katerem bi upošteval novo (višjo) mejno

vrednost«. Skupna vrednost pogodb brez DDV je namreč znašala 369,7 tisoč evrov.

48 Posel je bil tako oddan dvema ponudnikoma, ki sta bila dejansko povezana, kar kažejo tudi zelo podobne

pogodbe, sklenjene med IzVRS in izvajalcema. V času izvajanja nalog s strani podjetij Tempus Babnik in ERM

je po besedah direktorja IzVRS dejansko komunikacijo in nadzor nad delom izvajalcev vodilo ministrstvo,

IzVRS pa je bil postavljen zgolj kot formalna pogodbena stranka. Tudi v tem primeru so kršitve ZJN-2

evidentne, kar predstavlja kršenje dolžnega ravnanja odgovornih oseb na ministrstvu (konkretne osebe

nismo mogli določiti oz. identificirati) in IzVRS (nekdanji direktor Mitja Starec), s čimer je bila omogočena

precejšnja zasebna korist osebam v ozadju podjetij Tempus Babnik in ERM.

49 Evidentne kršitve zakonodaje s področja javnega naročanja se izkazujejo tudi v prirejanju razpisov točno

določenim ponudnikom. Dne 03. 05. 2012 prejeta e-sporočila kažejo, da je med ministrstvom oziroma IzVRS

(vodja projekta je bilo glede na denarne tokove očitno ministrstvo) ter nekaterimi zasebnimi podjetji

(Hidrosvet, IZVO, V2) potekala korespondenca o tem, kakšne postopke naj vodijo podjetja po tem, ko so bili

projekti že izvedeni, razpis pa je bil objavljen naknadno, ter o tem, kakšni naj bodo v razpisu navedeni

pogoji oziroma kako naj bodo natančno zapisane posamezne točke razpisov, da bodo ti ustrezali določenim

zasebnim podjetjem. Gre za jasno kršitev ZJN-2 in omogočanje zasebne koristi točno določenim

zasebnikom, kar kaže na koruptivnost na Ministrstvu za okolje in prostor in tudi na IzVRS.

50 Uradni in odgovorni osebi na IzVRS, torej nekdanji in sedanji direktor, sta tako kršili svoje dolžno ravnanje,

kot ga zanju določajo temeljna načela ravnanja v postopkih javnega naročanja, to so gospodarnost,

učinkovitost in uspešnost, zagotavljanje konkurence med ponudniki, transparentnost in enakopravna

obravnava ponudnikov, in kot ga določajo pravila o postopkih in mejnih vrednosti za posamezna javna

naročila. Kršitev teh načel s strani uradnih in odgovornih oseb, dopolnjena z zagotovitvijo koristi zasebnim

subjektom (IZVO, V2 in Eko voda), je po 4. členu ZIntPK oziroma 2. členu ZPKor spoznana kot koruptivno

ravnanje.

51 Komisija ob tem poudarja, da med IzVRS in podjetji, ki so povezana z bivšimi ali sedanjimi zaposlenimi na

IzVRS, glede na veljavno pravno ureditev ne obstajajo omejitve poslovanja, kar pomeni, da IzVRS s temi

podjetji lahko posluje, vendar pod pogojem, da so pri tem spoštovana načela poštene konkurence,

transparentnost ter ustrezno obvladana tveganja v zvezi z morebitnimi nasprotji interesov.



VLADAVINA PRAVA

(b) Protikorupcijska klavzula

52 V Pravnem mnenju inštituta ISPRA o nasprotju interesov, datiranem februarja 2011, je bil IzVRS posebej

opozorjen na vključitev protikorupcijske klavzule v svoje pogodbe. V času veljave ZIntPK je IzVRS sklenil 9

pogodb v (vsaj predvideni, če ne že določeni) vrednosti nad 10.000 evrov in niti v eni pogodbi ni vključene

protikorupcijske klavzule. Še več, po predloženem pravnem mnenju ISPRA, v katerem je zavezanost k

vključitvi protikorupcijske klavzule posebej izpostavljena, je bila sklenjena še ena pogodba s proučevanimi

podjetji, vendar brez vključene klavzule. Z vidika dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb bi bilo

pričakovati, da bodo po pridobljenem pravnem mnenju skušale odstraniti vse dvomljive ali potencialno

sporne zadeve v svojem poslovanju ali pogodbah, vendar se v primeru IzVRS, čeprav bi bilo treba za že

sklenjene pogodbe pred pridobitvijo mnenja podpisati zgolj anekse, to ni zgodilo. Komisija ob predložitvi

pogodb in aneksov k pogodbam po prvotnem zaprosilu ni pridobila niti enega dokumenta z vključeno

protikorupcijsko klavzulo.

53 Je pa komisija dne 07. 06. 2012 prejela za nazaj napisane in podpisane anekse k pogodbam z IZVO in Opi

inter. Pri vsaj štirih od sedmih aneksov (pri enem komisija ne more soditi, saj pogodbe, ki jo aneks

dopolnjuje, ni dobila, čeprav bi jo IzVRS moral posredovati), je bila pogodba podpisana kasneje kot je bil

podpisan aneks. Tri pogodbe z IZVO so bile podpisane dne 27. 10. 2010, ena pogodba z Opi inter pa 23. 08.

2010, medtem ko vsi aneksi k tem pogodbam datirajo natančno na dan uveljavitve ZIntPK, tj. 05. 06. 2010.

Ob tem sedanji direktor, ki ni podpisnik aneksov, v odgovoru zapiše, da je ob nastopu svoje funkcije dne 01.

04. 2011 »iz preventivnih razlogov napovedal ukrepe, vključno s pripravo in uveljavljanjem protikorupcijskih

klavzul«, kar pomeni, da pred njegovim prihodom na IzVRS teh aneksov še ni bilo. Podpisovanje pogodb ali

aneksov za nazaj, kar je nekdanji direktor storil, je nedopustno dejanje in kršitev dolžnega ravnanja, hkrati

pa zbuja sum, da so bili ti aneksi dejansko pripravljeni šele po prejemu osnutka ugotovitev o konkretnem

primeru od komisije.

54 Komisija pri protikorupcijskih klavzulah opaža še dve nedoslednosti. Zanimivo je, da je IzVRS na prvotno

zahtevo komisije za posredovanje podatkov in dokumentacije pri posameznih pogodbah priložil tudi

morebitne anekse (npr. aneks k pogodbi 02/07 z IZVO), medtem ko aneksov s protikorupcijskimi klavzulami

ni podal. To je nenavadno tudi zato, ker je bil IzVRS s strani ISPRA v februarju 2011 že opozorjen na nujnost

vključitve protikorupcijskih klavzul, zaradi česar bi na IzVRS morali vedeti, da so ti aneksi za komisijo

bistvenega pomena. In drugič, če bi se sedanji direktor resnično lotil napovedanih ukrepov, vključno »s

pripravo in uveljavljanjem protikorupcijskih klavzul«, potem pogodba z V2 brez protikorupcijske klavzule

štiri mesece po nastopu njegove funkcije z njegove strani ne bi mogla in smela biti podpisana.

*** Senat Komisije za preprečevanje korupcije je pričujoče ugotovitve o konkretnem primeru sprejel na seji dne 19. 06. 2012 v sestavi: Rok Praprotnik (namestnik predsednika) in dr. Liljana Selinšek (namestnica predsednika) ter dodatno odločil: - da se pričujoče ugotovitve pošljejo Ministrstvu za kmetijstvo in okolje; - da se zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zadeva kot naznanilo

kaznivega dejanja odstopi v nadaljnje pristojno reševanje policiji;


- da se na podlagi devetega odstavka 13. člena ZIntPK ugotovitve posredujejo organu, ki je pristojen za izvajanje nadzora nad delovanjem obravnavanih oseb, s porgan, uvede potrebne nadzorne in discipliukrepih obvesti komisijo;

- da se z ugotovitvami na ustrezen način seznani javnost

Vložiti: - zbirka dok. gradiva.


VLADAVINA PRAVA

da se na podlagi devetega odstavka 13. člena ZIntPK ugotovitve posredujejo organu, ki je pristojen za izvajanje nadzora nad delovanjem obravnavanih oseb, s predlogom, da oceni škodljive posledice za

de potrebne nadzorne in disciplinske postopke, sprejme ustrezne ukrepe, ter o iz

ami na ustrezen način seznani javnost.


VLADAVINA PRAVA

da se na podlagi devetega odstavka 13. člena ZIntPK ugotovitve posredujejo organu, ki je pristojen za redlogom, da oceni škodljive posledice za

nske postopke, sprejme ustrezne ukrepe, ter o izvedenih

ugotovitve o konkretnem primeru · monika peterlin vodja sektorja ii. zaposlena opiinter solastnica...

Documents