ulj fri ri1 ois sno snov 01

Osnove informacijskih sistemovOsnoveinformacijskihsistemovUniverzitetni tudijUniverzitetnitudij

Smer:programskaoprema,logikainsistemi

UNIVERZAVLJUBLJANIFakultetazaraunalnitvoininformatiko

tudijsko gradivo, verzija 1.0

Doc.dr.MarkoBajec

Splone informacije...Splone informacije...

PredavateljPredavatelj Doc. dr. Marko Bajec, univ. dipl. in. Elektronska pota: [email protected]

f h // f l b f l / k / Informacije: http://infolab.fri.uni-lj.si/marko/

Asistenta

http

Asistenta As. dr. Damjan Vavpoti, univ. dipl. in. As. mag. Alenka Roanec, univ. dipl. in. Elektronska pota: [email protected] Informacije: http://aris.fri.uni-lj.si/~damjan/http

OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko

- 2 -

Splone informacijeSplone informacije

PredavanjaPredavanja Vsak etrtek od 11:15 do 13:00 (2 olski uri);

Izpit Seminarska naloga (predpogoj) Pisni izpitPisni izpit Ustni izpit


- 3 -

Vsebina predmetaVsebina predmeta

I Osnovni pojmiI. Osnovni pojmi Opredelitev IS Zgodovina in razvoj IS

l l Vloga IS v poslovnem sistemu Vrste IS Upravljanje z IT prilonosti in izzivi Poslovno okolje Opredelitev sistema IS kot podsistem IS kot podsistem Konceptualni model IS Podatek in informacija


- 4 -

I4

I4 * Kaj je metodologija* Vrste metodologij (objektne, strukturne,....)* Tea metodologije (lahke, agilne)Infolab; 12.2.2006


II Poslovne aplikacijeII. Poslovne aplikacije E-poslovanje Ve-funkcijski poslovni sistem

l f k h k Poslovno informacijska arhitektura Funkcionalni informacijski podsistemi

Finanni podsistem, Raunovodski podsistem, Prodajni podsistem, Proizvodni podsistem in

d k d Kadrovski podsistem CRM ERP


- 5 -

I2



III Osnove informacijskih sistemovIII. Osnove informacijskih sistemov Osnovni pojmi ivljenjski modeli razvoja IS

d l Metodologije razvoja IS IV. Strukturni razvoj IS Osnovne znailnosti strukturnega pristopaOsnovne znailnosti strukturnega pristopa Strateko nartovanje Analiza

N t j Nartovanje Izvedba Testiranje Uvajanje


- 6 -

I5



V Objektni razvoj ISV. Objektni razvoj IS Osnovni principi objektne usmerjenosti Osnove modelirnega jezika UML

b k l Objektna analiza in nartovanje

VI. Nartovanje podatkovnih bazVI. Nartovanje podatkovnih baz Tri-nivojsko nartovanje Konceptualno nartovanje

O l ij k d l i l i t j Osnove relacijskega modela in logino nartovanje Normalizacija


- 7 -

I3


Priporoena literaturaPriporoena literatura Literatura:Literatura: [1] Martin Fowler (2003). UML Distilled: A Brief Guide to the

Standard Object Modeling Language, Third Edition. Addison-WesleyWesley.

[2] Thomas A. Pender (2002). UML Weekend Crash Course. Wiley Publishing.

[3] Kent Beck (1999) Extreme Programming Explained: [3] Kent Beck (1999). Extreme Programming Explained: Embrace Change, Addison-Wesley.

[4] Martin, R. C., Agile Software Development, Principles, Patterns and Practices (2003) Prentice HallPatterns, and Practices (2003), Prentice Hall


- 8 -

Citiranje: glej [1,15-20] = glej v knjigi M. Fowler, strani od 15 do 20.

Priporoena literaturaPriporoena literatura Literatura:Literatura: [5] Hoffer, J. A., George, J. F. in Valacich, J. S. (1999).

Modern Systems Analysis and Design, Second edition, Addison-WesleyAddison Wesley

[6] OBrien J. in Marakas, G. M. (2006). ManagementInformation Systems, Seventh edition, McGraw-Hill


- 9 -

Citiranje: glej [1,15-20] = glej v knjigi M. Fowler, strani od 15 do 20.


CelovitiISPoglavjeII

Obvladovanjeinformatike

Elektronskoposlovanje Poslovnisistemi

Poslovneaplikacije Informacijski

sistemi

Informacijsketehnologije

Razvojni Osnovnij i

PoglavjeIPoglavjeIIIproces pojmi

OpredelitevIS KonceptualnimodelIS KomponenteIS

Osnovnipojmi Metodologije UML Agilnipristopi


- 10 -

I1


Poglavje IOsnovni pojmiOsnovni pojmi

O d lit IS Opredelitev IS Zgodovina in razvoj IS Vloga IS v poslovnem sistemu Vrste IS

U lj j IT il ti i i i i Upravljanje z IT prilonosti in izzivi Poslovno okolje Opredelitev sistema IS kot podsistem

K t l i d l IS


- 11 -

Konceptualni model IS

Informacijski sistemInformacijski sistem

Definicija:Definicija: Informacijski sistem lahko opredelimo kot mnoico

medsebojno odvisnih komponent (strojna oprema, programska oprema ljudje) ki zbirajo procesirajo hranijoprogramska oprema, ljudje), ki zbirajo, procesirajo, hranijo in porazdeljujejo podatke in s tem podpirajo delavne procese v organizaciji [5].

Loimo formalne in neformalne IS

IS je lahko raunalniko podprt


- 12 -

Vloga IS v poslovnih sistemih - zgodovinaVloga IS v poslovnih sistemih zgodovina


- 13 -

Vloga IS v poslovnem sistemuVloga IS v poslovnem sistemu

Stratekaraven

Taktinaraven

Operativnaraven


- 14 -

Lastnosti dobrega ISLastnosti dobrega IS

Lastnosti dobrega informacijskega sistema:Lastnosti dobrega informacijskega sistema:

Zagotavlja podatke, iz katerih lahko zaposleni na razlinih ravneh v zdrubi pridobivajo informacije ki jih potrebujejoravneh v zdrubi pridobivajo informacije, ki jih potrebujejo pri svojem delu.

dl k k d h k Daje podlago tako za reevanje vsakodnevnih vpraanj kot tudi za izvajanje upravljavskih ukrepov ter sprejemanje stratekih odloitev.

Je usklajen s poslovnim sistemom!


- 15 -

Analiza poslovnega sistemaAnaliza poslovnega sistema

STRANKE

IZDELKIUINKOVITOST TVEGANJE

POSLOVNI PROCESI

TEHNOLOGIJAPODATKIUDELEENCI


- 16 -

Strateko planiranje informatikeStrateko planiranje informatike

Strateko planiranje informatike je procesStrateko planiranje informatike je proces izoblikovanja informacijskega sistema, ki organizaciji omogoa uresniitev njenih ciljev in ji

s tem posredno zagotavlja konkurenno prednost.

Fidler in Rogerson, 1996FidlerinRogerson,1996


- 17 -

Primer IS v izobraevalnem podjetjuPrimer IS v izobraevalnem podjetju

Podjetje se ukvarja z izvajanjem raunalnikihPodjetje se ukvarja z izvajanjem raunalnikih teajev. IS v podjetju daje podlago za reevanje vpraanj, kot so:

Vsakodnevna vpraanja: Je Janez Novak prijavljen na teaj Windows XP, ki se prine

naslednji teden? Je podjetje MIX d.o.o. plaalo raun za svojih sedem

udeleencev teaja iz prejnjega tedna? Kdo so udeleenci teaja Visual Studio, ki se prine jutri?


- 18 -

Primer IS v izobraevalnem podjetjuPrimer IS v izobraevalnem podjetju

Upravljavska vpraanja:Upravljavska vpraanja: Je prijavljenih za teaj JBuilder dovolj, da je izvedba teaja

upraviena?Kaken je bil dobiek s teajem ki je bil izveden v Mariboru? Kaken je bil dobiek s teajem, ki je bil izveden v Mariboru?

Kateri teaji so bili v zadnjem letu najbolj donosni?

Strateka vpraanja: Bi bilo smiselno dvigniti cene teajev? Je smiselno pripravljati nadaljevalne teaje? Informatika je v krizi. Je smiselno razmiljati o dodatni

dejavnosti?


- 19 -

Vrste ISVrste ISTransakcijski

sistemi

Sistemiza podporo poslovanju

Sistemi za podporo industrijskih

procesov

Informacijski sistemi

Sistemi za poslovno

sodelovanje

U lj ki

Si t i

Upravljavski informacijski

sistemi

Sistemi za upravljanje Odloitveni sistemi

Direktorski


- 20 -

informacijski sistemi

Druge kategorije ISDruge kategorije IS

Ekspertni sistemiEkspertni sistemi Sistemi, ki temeljijo na bazi znanja in so namenjen reevanju

specifinih problemov iz realnega sveta

Sistemi za upravljanje z znanjem Sistemi ki temeljijo na bazi znanja in omogoajo izdelavo Sistemi, ki temeljijo na bazi znanja in omogoajo izdelavo,

urejanje in irjenje poslovnega znanja znotraj zdrube


- 21 -

Druge kategorije ISDruge kategorije IS

Strateki informacijski sistemiStrateki informacijski sistemi Podpirajo strateko upravljanje poslovnih sistemov za

doseganje konkurenne prednosti (kljuni izdelki, storitve in poslovni procesi)poslovni procesi)

Funkcionalni informacijski podsistemiFunkcionalni informacijski podsistemi Vkljuuje aplikativne sisteme, ki podpirajo osnovne poslovne

funkcije (funkcionalna podroja)


- 22 -

Upravljanje z IT izzivi in prilonostiUpravljanje z IT izzivi in prilonosti

Poslovni sistemPoslovni sistemStrategije/Procesi/Struktura/Kultura

Poslovni/ITizzivi Hitrostinprilagodljivostrazvojnih,proizvodnihindostavnihciklov

Prenovainmedfunkcijskopovezovanjeposlovnihprocesovzuporabointernetnihtehnologij

Vpeljava eposlovanja in etrgovanja vVpeljavae poslovanjaine trgovanjavstrategijo,procese,strukturoinkulturopodjetja


- 23 -


Informacijska tehnologijatehnologija

Poslovni/ITrazvoj Uporabainterneta,intraneta,ekstranetainspleta,kotprimarnoITinfrastrukturo iritevuporabespletnihtehnologijnazaposlene,strankeindobavitelje

Omrenoraunalnitvonaglobalnemnivoju,sodelovanje in sistemi za podporo odloanjusodelovanjeinsistemizapodporoodloanju


- 24 -


PoslovnaPoslovna vrednost

Poslovni/ITcilji Strankamponuditipravostvarobpravem

asuzanajnijoceno Uskladitevproizvajalnegainposlovnegaprocesazdobaviteljiinkupci

Povezovanjezdobaviteljiindistributerjinapodroju prodajepodrojuprodaje


- 25 -

Poslovno okoljePoslovno okolje


- 26 -

Opredelitev sistemaOpredelitev sistema

Sistem je celota ki se sestoji iz ve komponentSistem je celota, ki se sestoji iz ve komponent ali podsistemov in mnoice povezav med njimi.

Sisteme lahko razdelimo v tri temeljne skupine:j p Naravni sistemi: iz naravnih sestavin, delujejo po naravnih

zakonitostih, za naravne smotre; uravnavajo se sami; Tehnini sistemi: iz naravnih snovi snuje lovek, uporabljajoTehnini sistemi: iz naravnih snovi snuje lovek, uporabljajo

naravne zakonitosti, delujejo za cilje organizacije; krmiljenje je avtomatizirano, samodejno;

Organizacijski sistemi: snuje lovek iz naravnih in tehninihOrganizacijski sistemi: snuje lovek iz naravnih in tehninih sistemov; delujejo po naelih in predpisih za smotre in cilje organizacije; krmiljenje je zavestno iz lovekove volje.

S sistemi se ukvarja teorija sistemov S sistemi se ukvarja teorija sistemovOSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOVUniverzitetni tudijLaboratorij za informatiko

- 27 -

Shema sistemaShema sistema

SISTEM

OKOLJEKomponenta1

K t 2izhodvhod

Komponenta2

Komponenta3

Komponentan

Vsaka komponenta je za sistem pomembnaVsaka komponenta je za sistem pomembna obstoj in funkcija komponente vplivata naobstoj in funkcija komponente vplivata na

LastnostisistemaLastnostisistema


- 28 -

VsakakomponentajezasistempomembnaVsakakomponentajezasistempomembna obstojinfunkcijakomponentevplivatanaobstojinfunkcijakomponentevplivatanaobstojinfunkcijocelotnegasistema.obstojinfunkcijocelotnegasistema.

NobenakomponentaniNobenakomponentaniizolirana.izolirana. Sistemssvojofunkcijovplivanafunkcijokomponente.Sistemssvojofunkcijovplivanafunkcijokomponente.

IS kot podsistem poslovnega sistemaIS kot podsistem poslovnega sistema

Poslovni sistem

Izvajalni sistem

Organizacijski sistem

Informacijski sistem


- 29 -

Sinergija procesov v poslovnem okoljuSinergija procesov v poslovnem okolju

Temeljni procesi

Materija

Ukrepi,usmeritve

Podatkiotemeljnihprocesih

I f ij kiU lj ki

informacije

Informacijski procesi

Upravljavski procesi


- 30 -

Konceptualni model ISKonceptualni model IS

PProgramska oprema in postZap

osleni

Sistemske aktivnosti

Nadzor sistema

ostopki

Obdelava(Podatki

Informacije)

Vhod(podatkovni

viri)

Izhod(Informacije)

opre

maPodatk

Shranjevanje podatkov(podatkovnih virov)

Stro

jna

opkovni viri


- 31 -Omreni viri

Konceptualni model IS - kljuni viriKonceptualni model IS kljuni viri Zaposleni

Stro

jna

opre

maPodatkovni viri

Zaposleni Informatiki (sistemski analitiki, razvijalci programske

opreme, sistemski operaterji)Uporabniki (vsi ki uporabljajo IS) Uporabniki (vsi, ki uporabljajo IS)

Strojna oprema Strojna oprema Strojna oprema Pomnilniki


- 32 -

Konceptualni model IS - kljuni viriKonceptualni model IS kljuni viri Programska oprema in postopki

Stro

jna

opre

maPodatkovni viri

Programska oprema in postopki Sistemska programska oprema (operacijski sistem) Aplikacije (podpora poslovnim funkcijam oziroma procesom)

k d l b k ( k Postopki oziroma navodila uporabnikom IS (postopki za zajem podatkov, postopki za odpravljanje napak, postopki za razdeljevanje plailnih list)


- 33 -

Konceptualni model IS - kljuni viriKonceptualni model IS kljuni viri Podatkovni viri

Stro

jna

opre

maPodatkovni viri

Podatkovni viri O izdelkih, o strankah, o zaposlenih, o sredstvih...

Omreja Komunikacijski kanali, dostopne toke, nadzorni sistemi


- 34 -

Konceptualni model IS - aktivnostiKonceptualni model IS aktivnosti

VhodSt

rojn

a op

rem

aPodatkovni viri

Vhod Zajem in priprava podatkov Primer: oditavanje rtnih kod, RFID

ObdelavaObd l d tk ( j i j j ti j Obdelava podatkov (raunanje, primerjanje, sortiranje, agregiranje)


- 35 -


Izhod

Stro

jna

opre

maPodatkovni viri

Izhod Posredovanje rezultatov obdelav (informacij) uporabnikom Osnovni cilj informacijskega sistema je pridobivanje

informacij za uporabnikeinformacij za uporabnike

Primeri: Poroila uprave in ostala poslovna dokumentacija v tekstovni in

grafini obliki, Zvoni zapisi.


- 36 -


Shranjevanje podatkovSt

rojn

a op

rem

aPodatkovni viri

Shranjevanje podatkov Podatki se shranijo v podatkovno bazo za kasnejo uporabo Predstavlja eno izmed kljunih komponent IS

NadzorN d lji ti i t Nadzor zmogljivosti sistema

Odkrivanje ozkih grl


- 37 -

Podatek in informacijaPodatek in informacija

Podatek in informacija sta besedi ki oznaujetaPodatek in informacija sta besedi, ki oznaujeta razlina pojma.


- 38 -


Podatekjepredstavitevinformacijenaformalizirannain,kijeprimerenzakomunikacijo,interpretacijoali obdelavo (s strani loveka ali stroja) Predstavimoaliobdelavo(sstranilovekaalistroja).Predstavimogalahkospomojosimbolovalianalognihveliin,kijijepripisan,alisejilahkopripienekpomen.

Informacija je znanje ki se nanaa na objekte kot soInformacijajeznanje,kisenanaanaobjekte,kotsodejstva,dogodki,stvari,procesialiideje,vkljunoskoncepti,kiimajovokvirunekegakontekstadoloen


- 39 -

pomen(ISO).


Informacijska enabaInformacijska enaba Informacija je novo spoznanje, ki ga lovek doda svojemu

poznavanju sveta Odnos med informacijo podatki asom in

BorjeLangefors

poznavanju sveta. Odnos med informacijo, podatki, asom in interpretatorjevim znanjem predstavlja informacijska enaba:

I informacija ki jo posredujejo podatki

I=i (D,S,t) I informacija, ki jo posredujejo podatki i informacijska funkcija D podatki S prejemnikovo znanjeS prejemnikovo znanje t as, ki je na voljo prejemniku za interpretacijo podatkov


- 40 -


Zakljuki:Zakljuki: Podatki niso informacija Podatki ne vsebujejo informacije

d k d f k k Podatki posredujejo informacijo prejemniku, katerega znanje je konsistentno z izbrano predstavitvijo podatkov in modelom sveta, na katerega se nanaajo. k l d k k l k d h k e je koliina podatkov tako velika, da se jih v asu, ki je na voljo za ukrepanje na njihovi osnovi, ne da interpretirati, se lahko zgodi, da s podatki ni posredovana nobena informacijainformacija.


- 41 -

Poglavje IIPoslovne aplikacijePoslovne aplikacije

E-poslovanje Ve-funkcijski poslovni sistem Poslovno informacijska arhitektura Funkcionalni informacijski podsistemi


- 42 -

CRM ERP

E-poslovanje E businessE poslovanje Ebusiness

Sterminomeposlovanjeoznaujemouporaboinformacijskihtehnologijinomreij(internet,intranet ekstranet ) za podporo elektronskemuintranet,ekstranet)zapodporoelektronskemutrgovanju,podjetnikemukomuniciranjuinsodelovanjuterspletnimposlovnimprocesom.

E-poslovanje se lahko izvaja:p j j med podjetji (B2B), med podjetjem in partnerji, med podjetjem in strankami (B2C) med podjetjem in strankami (B2C).


- 43 -

Ve-funkcijski poslovni sistemVe funkcijski poslovni sistemCrossfunctionalenterprisesystems

Presegajo meje tradicionalnih poslovnih funkcij in se odpirajo navzven;p j ;

Stranke, dobavitelji, partnerji in zaposleni postajajo pomemben len poslovnih procesov;

Prenova in izboljanje kljunih poslovnih procesov.


- 44 -

Poslovno informacijska arhitekturaPoslovno informacijska arhitektura

E t i R Pl i

ERP Integriran poslovni informacijski sistem zagotoviti uinkovite interne poslovne procese na podroju

Enterprise Resource Planning

proizvodnje, razpeave (distribucije) in financ

CRM U lj j d t k iCustomer Relationship Management

CRM Upravljanje odnosov s strankami pridobiti in zadrati dobikonosne stranke trenje, prodaja, podporaj , p j , p p


- 45 -


P t R l ti hi M t

PRM Upravljanje odnosov s partnerji pridobiti in zadrati partnerje, ki lahko poveajo prodajo in

PartnerRelationship Management

razpeavo (distribucijo) izdelkov ali storitev podjetja

SCM U lj j k b l iSupply Chain Management

SCM Upravljanje oskrbovalne verige razviti uinkovite procese iskanja virov in nabave izdelkov ter

storitev potrebnih za poslovanje


- 46 -


Upravljanje z znanjem

KM Upravljanje z znanjem zaposlenim zagotoviti ustrezna odloitvena orodja in orodja,

Upravljanjezznanjem

ki podpirajo skupinsko delo


- 47 -


eni

Man

agem

ent)

znan

jem

M ship

Man

agem

ent )

sov

s pa

rtne

rji

erji

Zapo

sl

KM

(ang

. Kno

wle

dge

MU

prav

ljanj

e z

PRM

g. P

artn

er R

elat

ions

Upr

avlja

nje

odno

s

Part

ne

(ang


- 48 -

Funkcionalni informacijski podsistemiFunkcionalni informacijski podsistemi

S pojmom sistem za upravljanje s poslovnimiS pojmom sistem za upravljanje s poslovnimi funkcijami oznaimo nabor aplikativnih sistemov, ki v podjetju podpirajo finanno, raunovodsko, prodajno,prodajno, proizvodno in kadrovsko poslovno funkcijo


- 49 -

Funkcionalni informacijski podsistemiFunkcionalni informacijski podsistemi

Obvladovanjeodnosovsstrankami

Prodajnipodsistem

InteraktivnaprodajaAvtomatizacijaprocesaprodaje

AnalizaosebnihdohodkovRepozitoriizkuenjzaposlenih

KadrovskipodsistemNartovanjeproizvodnjeSistemizanadzorproizvodnje

Proizvodnipodsistem

Funkcionalniinformacijskipodsistemi

pNapovedovanjepotrebosebja

p jNadzorprocesov

ObdelavanaroilObvladovanjezalogNezavarovane terjatve

RaunovodskipodsistemUpravljanjezdenarnimisredstviUpravljanjeskrediti

Finannipodsistem


- 50 -

NezavarovaneterjatveObveznostiizposlovanjaPlailnalistaGlavnaknjiga

p j jUpravljanjezinvesticijamiFinannoplaniranjeFinannonapovedovanje

Prodajni podsistemProdajni podsistem

Prodajni podsistem je odgovoren za nartovanjeProdajni podsistem je odgovoren za nartovanje, nadzor in obdelavo transakcij povezanih s prodajno funkcijo (upravljanje prodaje,

oglaevanje, promocije)


- 51 -

Prodajni podsistemProdajni podsistem


- 52 -

Proizvodni podsistemProizvodni podsistem

Proizvodni podsistem skrbi za nartovanjeProizvodni podsistem skrbi za nartovanje, nadzor in izvajanje proizvodnega procesa.

Osnovni koncepti:p CIM (ComputerIntegrated Manufacturing)

Raunalniko podprta proizvodnja CAM (ComputerAided Manufacturing)CAM (Computer Aided Manufacturing)

Raunalniko podprto krmiljenje strojev in naprav CAPP (ComputerAided Process Planning)

Raunalniko podprta izdelava tehnolokih postopkovRaunalniko podprta izdelava tehnolokih postopkov CAD (ComputerAided Design)

Raunalniko podprto konstruiranje


- 53 -

Proizvodni podsistemProizvodni podsistem

iste

m (E

RP

)i i

nfor

mac

ijski

seg

riran

pos

lovn

iIn

te


- 54 -

Kadrovski podsistemKadrovski podsistem

Kadrovski podsistem podpira procese namenjeneKadrovski podsistem podpira procese namenjene upravljanju s kadri oziroma zaposlenimi: pridobivanje kadrov, izbiranje in zaposlovanje novih kadrov, razporeditev na delovna mesta in ocena uspenosti, usposabljanjep j j nartovanje kariere


- 55 -

Kadrovski podsistemKadrovski podsistem


- 56 -

Raunovodski podsistemRaunovodski podsistem Raunovodski podsistem podpira:Raunovodski podsistem podpira: evidentiranje in izdelavo poroil o poslovnih transakcijah sledenje toku sredstev skozi podjetje

d l f h l ( k ) izdelavo finannih poroil (izkazov stanja)

Raunovodski podsistem zagotavlja informacije Raunovodski podsistem zagotavlja informacije potrebne za nartovanje in vodenje poslovnih dejavnostij


- 57 -

Raunovodski podsistemRaunovodski podsistem


- 58 -

Temeljni raunovodski aplikativni sistemiTemeljni raunovodski aplikativni sistemi

Obdelava naroilPlae

Glavna knjigaObdelavanaroil Glavnaknjiga

Ob l d jbTerjatve Obvladovanjezalog

Obveznostiizposlovanje


- 59 -

Temeljni raunovodski aplikativni sistemiTemeljni raunovodski aplikativni sistemi Obdelava naroilObdelava naroil zajem in obdelava naroil strank priprava podatkov za:

lik ti i i t b l d j l aplikativni sistem za obvladovanja zalog, aplikativni sistem za terjatve

Ob l d j l Obvladovanje zalog obdelava podatkov o stanju zalog priprava podatkov za:p p p

dostavo, ponovna naroila


- 60 -

Temeljni raunovodski aplikativni sistemiTemeljni raunovodski aplikativni sistemi TerjatveTerjatve evidenca zneskov dolga strank priprava:

f kt faktur, mesenih izkazov, poroil o vodenju kreditov

Obveznosti iz poslovanja evidenca nakupov, dolgov in izvedenih plail dobaviteljem priprava:

poroilo o upravljanju z denarnimi sredstvi


- 61 -

Temeljni raunovodski aplikativni sistemiTemeljni raunovodski aplikativni sistemi PlaePlae evidenca dela zaposlenih in podatkov o nadomestilih priprava:

i l il l izplail pla, dokumentov in poroil plailne liste

Gl k ji Glavna knjiga zdruevanje podatkov iz drugih raunovodskih sistemov priprava:p p

periodinih izkazov stanja, poslovnih poroil


- 62 -

Finanni podsistemFinanni podsistem Finanni podsistem podpira:Finanni podsistem podpira: upravljane s financami poslovnega sistema razporejanje in nadzor finannih virov

Upravljanje s finannimi viri obsega:lj j d i i d t i i d t i i i ji upravljanje z denarnimi sredstvi in vrednostnimi papirji

nartovanje proraunskih sredstev finanno napovedovanje finanno planiranje


- 63 -

Finanni podsistemFinanni podsistem


- 64 -

CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiCustomer Relationship Management

CRM je poslovni aplikativni sistem, ki je v celoti osredotoen na stranko.

CRM zdruuje avtomatizacijo procesov prodaje, neposredno trenje, upravljanje z rauni,

lj j ili i d kupravljanje z naroili in podporo strankam Primarna cilja CRM: Podjetju oziroma zaposlenim zagotoviti enoten in celovit Podjetju oziroma zaposlenim zagotoviti enoten in celovit

pogled nad vsemi podatki o strankah Strankam omogoiti enoten in celovit pogled na podjetje


- 65 -

CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiTemeljnisklopiCRM

Upravljanje s stiki in rauni Zajem in sledenje vseh stikov stranke s podjetjem

Prodaja Prodajnemu osebju zagotavlja potrebna programska orodja

in podatke za uinkovito prodajo izdelkovin podatke za uinkovito prodajo izdelkov Zagotavlja hiter dostop do podatkov o strankah (pretekli

nakupi, specifine zahteve, potencialna podroja zanimanja )zanimanja)


- 66 -


Trenje in izpolnitev Omogoa pripravo in izvedbo oglaevalskih akcij ter analizo

odzivov nanje Zagotavlja hiter odziv na zahteve strank

Podpora Podpora Podpornemu osebju zagotavlja programska orodja in

podatke za uinkovito izvajanje podpornih aktivnosti Zadranje in zvestoba

Omogoa identifikacijo in nagrajevanje najzvestejih in naj-dobikonosnejih strankj


- 67 -


V razmislek: Prodaja izdelka novi stranki stane estkrat ve kot prodaja

istega izdelka obstojei stranki Povprena nezadovoljna stranka bo svojo neprijetno izkunjo

delila s priblino osmimi do desetimi ljudmi Verjetnost prodaje novi stranki je 15%, verjetnost prodaje

obstojei stranki je 50% 70% strank bo znova poslovalo s podjetjem ob hitri p p j j

razreitvi garancijskega zahtevka


- 68 -

Poslovni proces CRMPoslovni proces CRMPridobiti Stopnjevati Obdratiivljenjski cikel stranke

Neposredno trenjeProdaja dodatnih

artiklov in nadgradenj

Proaktivno vzdrevanje

CRMF k i l

Avtomatizacija prodajne

Podpora uporabnikom

Funkcionalne reitve

Skupni podatki o Skupnestrankah storitve

CRMIntegrirane

reitve


- 69 -

Partner Podjetje Stranka

CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiPrednosti

Omogoa identifikacijo najboljih strank; Omogoa prilagajanje in personifikacijoOmogoa prilagajanje in personifikacijo

produktov in storitev skladno z zahtevami, eljami in navadami strank;

Stranki omogoa enako izkunjo neodvisno od mesta oziroma naina dostopa (neposredno v prodajalni prek spleta telefona )prodajalni, prek spleta, telefona)


- 70 -

CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiPasti

CRM ne zagotavlja uspeha Preko 50% CRM projektov ne izpolni zaetnih priakovanj 20% implementacij CRM je kodovalo odnosu z obstojeimi

dolgoletnimi strankami

Glavna razloga za neuspeh sta: Glavna razloga za neuspeh sta: Pomanjkanje razumevanja Nezadostna priprava


- 71 -

CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiTrendi

Operativen CRM Stranki olaja komunikacijo s podjetjem (telefon, faks, e-

pota, klepet, mobilne naprave)

Analitini CRM Omogoa natanno analizo in napovedovanje navad Omogoa natanno analizo in napovedovanje navad,

vrednot in dobikonosnosti strank


- 72 -

CRM Upravljanje odnosov s strankamiCRM Upravljanje odnosov s strankamiTrendi

Sodelovalni CRM Poenostavlja naine interakcije in sodelovanja s strankami,

dobavitelji in partnerji

CRM Portal Vsem uporabnikom omogoa dostop do potrebnih orodij in Vsem uporabnikom omogoa dostop do potrebnih orodij in

informacij glede na njihove vloge in zahteve.


- 73 -

ERP Integriran ISERP Integriran ISEnterprise Resource Planning

Integrirana ve funkcijska programska oprema, ki s prenovo proizvodnih, razpeevalskih p p , p(distribucijskih), finannih, kadrovskih in drugih osnovnih poslovnih procesov omogoa vejo uinkovitost prilagodljivost in donosnost podjetjauinkovitost, prilagodljivost in donosnost podjetja

ERP je tehnoloka hrbtenica e poslovanja ERP je tehnoloka hrbtenica e-poslovanja


- 74 -

ERP Integriran ISERP Integriran ISTemeljnisklopiERP

Nartovanje proizvodnje

IntegriranaLogistika

Stranka /

Prodaja, Distribucija,

Upravljanje z naroil

RaunovodstvoIn

Finance

Zaposlen

Kadri


- 75 -

ERP Integriran ISERP Integriran ISNekaterikljuniprocesiERP

Proces i rit eProizvodni material Dobavljena naroilaProizvodni proces Proces izvritve naroil

Napoved potreb Proces nartovanja Napoved tevilastrank

Vraila in popravila

Nabavni zahtevki Proces nabave Proces zajemanja naroil

Naroila strank


- 76 -

Naroila strank

ERP Integriran ISERP Integriran ISPrimerERP Colgate Palmolive


- 77 -

ERP Integriran ISERP Integriran ISPrednostivpeljaveERP

Kakovost in uinkovitost ERP je ogrodje, ki slui kot osnova za integracijo in

izboljanje internih poslovnih procesov Izboljanje kvalitete in uinkovitosti proizvodnje, razpeave

(distribucije) in strebe strank

Zmanjanje strokov Opazno zmanjanje strokov na podroju obdelave

transakcij in IT podpore (programska strojna intransakcij in IT podpore (programska, strojna in informacijska podpora)


- 78 -

ERP Integriran ISERP Integriran ISPrednostivpeljaveERP

Podpora odloanju ERP zagotavlja hiter in agregiran dostop do kljunih

informacij o stanju in uspehu podjetja in tako omogoi vodstvu sprejemanje boljih predvsem pa pravoasnih odloitev

Poslovna agilnost Vpeljava ERP sistema podre lonice med poslovnimi procesi,

informacijskimi sistemi in viri informacij tako na oddelneminformacijskimi sistemi in viri informacij tako na oddelnem, kot tudi na funkcijskem nivoju

Z ERP se vzpostavi prilagodljiva organizacijska struktura, ki se je sposobna uinkovito spoprijeti z novimi poslovnimise je sposobna uinkovito spoprijeti z novimi poslovnimi izzivi


- 79 -

ERP Integriran ISERP Integriran ISStrokivpeljaveERP


- 80 -

ERP Integriran ISERP Integriran ISTrendi

Podcenjevanje kompleksnosti nartovanja in razvoja ERP sistema s strani vodstva in IT jstrokovnjakov;

Zapostavljanje kljunih uporabnikov v procesu j i jnartovanja in razvoja;

Neustrezen obseg usposabljanja;


- 81 -


Prehiter prehod na nov sistem; Napake pri pretvarjanju oziroma pri uvozuNapake pri pretvarjanju oziroma pri uvozu

podatkov in pri testiranju; Zanaanje na trditve in obljube ponudnikov

reitev ERP in njihovih zastopnikov brez ustreznega predhodnega (neodvisnega) testiranja;testiranja;


- 82 -


Celovito elektronsko poslovanje

Medorganizacijski(B2B) ERP(B2B) ERP

Spletni ERP


- 83 -Prilagodljiv ERP

Poglavje III

Osnove informacijskih sistemovOsnove informacijskih sistemov

Osnovni pojmi


- 84 -

ivljenjski modeli razvoja IS Metodologije razvoja IS

Kaj nas zanima pri razvoju IS?...Kaj nas zanima pri razvoju IS?...

V okviru razvoja IS nas zanima kako razvitiV okviru razvoja IS nas zanima, kako razviti raunalnike reitve, ki bodo im bolje podprle delovanje IS.

V okviru razvoja IS se ukvarjamo z: Razvojem raunalnike reitve Nabavo ustrezne strojne opreme Namestitvijo sistemske programske opremej p g p Uvedbo reitve Vzdrevanjem reitve


- 85 -

Kaj nas zanima pri razvoju IS?Kaj nas zanima pri razvoju IS?

Razvoj IS ni zgolj programiranje!Razvoj IS ni zgolj programiranje! Ni zgolj inenirsko delo

Pri razvoju IS imajo velik pomen tudi socioloki dejavniki: Kako dojemamo problematiko? Kako razumemo potrebe uporabnikov? Kako uvedemo reitve v prakso?Kako uvedemo reitve v prakso?

InformationSystemisabout animplementationofIT intoa


- 86 -

humanenterprise!

Razvoj IS in vrste ISRazvoj IS in vrste IS

Pristop k razvoju IS je odvisen tudi od vrste ISPristop k razvoju IS je odvisen tudi od vrste IS. Nekatere vrste IS zahtevajo specifine pristope: Ekspertni sistemi Odloitveni sistemi Sistemi za podporo delovnim procesom

Najve napora gre e vedno za razvoj IS za podpororazvoj IS za podporo operativnem delovanjuPS.


- 87 -

Sinonimi za raunalnike programeSinonimi za raunalnike programe V okviru razvoja IS med drugim nastanejoTerminologija

V okviru razvoja IS med drugim nastanejo raunalniki programi.

Izraz Raunalniki program ima tevilne sinonime: Program Aplikacija Aplikativni sistemp Informacijska reitev Raunalnika reitev


- 88 -

ivljenjski modeli razvoja IS

P1.2 ivljenjski modeli razvoja IS

ivljenjski modeli razvoja IS

Razvoj IS zajema tevilna opravila navadnoRazvoj IS zajema tevilna opravila, navadno razdeljena v faze: Analiza Nartovanje Implementacija Testiranje

Kot veina razvojnih procesov sledi tudi razvoj IS doloenemu ivljenjskemu cikluoziroma razvojnemu modelu, ki doloa zaporedje faz razvojaj

Uvedba Vzdrevanje

i ljenj ki model oj IS (SDLC*) po e

zaporedje faz razvoja.

ivljenjski model razvoja IS (SDLC*) pove, v kaknem sosledju in na kaken nain si v okviru razvoja IS sledijo posamezne faze.a oja S s ed jo posa e e a e


- 89 -

* SDLC - System Development Life Cycle

ivljenjski modeli razvoja ISivljenjski modeli razvoja IS

Poznamo razline ivljenjske modele:Poznamo razline ivljenjske modele: Zaporedni ali slapovni model Interativni model

d l Prototipni model Inkrementalni model

V praksi se veinoma uporablja kombinacija razlinih modelov.


- 90 -

Zaporedni ali slapovni modelZaporedni ali slapovni model

Zaporedni ali slapovni model temelji naZaporedni ali slapovni model temelji na zaporednem izvajanju faz.

Ko se ena faza v celoti kona, se zane ,naslednja.

Analizatestiranje

NartovanjeSpec. zahtev

testiranje

Izvedba

Uvedba

Nart

Koda


- 91 -

as


Znailnosti:Znailnosti: Najstareji razvojni model, znailen za prve oblike

strukturnega pristopa.Faze si sledijo zaporedno Faze si sledijo zaporedno.

Vraanje nazaj ni mogoe. Primeren za relativno kompleksne projekte, e zahteve

d b d k b d bdobro razumemo in se med projektom ne bodo bistveno spreminjale.

Omogoa dobro in natanno projektno vodenje.


- 92 -


Prednosti:Prednosti: Pomaga zmanjevati koliino reijskega dela, ki ni v

neposredni povezavi z izdelavo programske opreme (npr. vodenje projekta) saj je mogoe nartovanje v celoti izvestivodenje projekta), saj je mogoe nartovanje v celoti izvesti vnaprej.

Slabosti: Ni fleksibilen. Vsaka naknadna sprememba zahteva veliko

dodatnega napora. Nenaraven: v praksi teko priakovati, da se lahko nek

postopek v celoti zakljuiti, preden se zane z naslednjim. Ne omogoa paralelnega izvajanja delov postopkov.


- 93 -


Zaradi kritik pojav modificiranih razliicZaradi kritik pojav modificiranih razliic slapovnega razvoja.

Odprava nekaterih pomanjkljivost: p p j j uvedba bolj enostavnega prehajanja med postopki, paralelno izvajanje delov razlinih postopkov, ...

Slapovni model kljub vsemu nudi zelo vrstoSlapovni model kljub vsemu nudi zelo vrsto oporo sistematinemu razvoju.

Mono uporabiti v kombinaciji z drugimi modeli.


- 94 -

Iterativni modelIterativni model

Razvit kot odziv na pomanjkljivosti slapovnegaRazvit kot odziv na pomanjkljivosti slapovnega pristopa.

Faze razvoja izvajamo v ve iteracijah. j j j

Iteracijajespecifinozaporedjeaktivnosti,izvedenihna osnovi narta in z doloenim kriterijemnaosnovinartainzdoloenimkriterijemvrednotenja,kisekonazizdajoizdelka.


- 95 -


V vsaki iteraciji razvijemo doloen delV vsaki iteraciji razvijemo doloen del funkcionalnosti celotnega sistema.

Iteracija gre navadno ez vse faze razvoja: j g janalizo, nart, izvedbo

V zaetnih iteracijah razvijemo najbolj tvegane d l idele sistema.

G l ij ki j Gre za evolucijski razvoj.


- 96 -


t ti j

Analiza

testiranje

Nartovanje Izvedba UvedbaIteracija #1

testiranje

izdelki Uenje in izkunje

Analiza Nartovanje Izvedba UvedbaIteracija #2

testiranje

izdelki Uenje in izkunje

Analiza

Iteracij

as


- 97 -

Tipino trajanje ene iteracije: 7 do 14 dni


Lastnosti iteracij:Lastnosti iteracij: Trajanje: od 7 do 14 dni (tipino) Vsaka iteracija gre ez vse faze (ne z enako intenzivnostjo)

l d l hk l k k Naslednja iteracija se lahko zane ele takrat, ko je prejnja konana.

Vsebina naslednje iteracija je doloena na osnovi rezultatov prejnje.

Med izvajanjem iteracije ne sprejemamo sprememb.


- 98 -

Planiranje na makro in mikro ravniPlaniranje na makro in mikro ravni

1. Release Planning 2. Iteration Planning 3. Task Planning

?R1 R2 R3S Ecca 2-4 months

R1 R2I1 I2 I3 I4I1 I2?Project

startProject

end

cca 2 4 monthscca 2 weeks


- 99 -SALSD Requirements Miniature milestones

task list


Prednosti:Prednosti: Prednosti iterativnega razvoja (proti zaporednemu): Najbolj tvegani deli so razreeni e preden postane

investicija velikainvesticija velika Zaetne iteracije omogoijo zgodnje povratne informacije s

strani uporabnikovk Preizkuanje in povezovanje v sistem sta nepretrgana

Ciljni mejniki omogoajo kratkorono osredotoenje Napredek merimo z ocenjevanjem izvedenega dela Mona je predaja izvedenega dela projekta e preden je

dokonan celoten projekt


- 100 -


Slabosti:Slabosti: ne omogoa dobrega nartovanja poteka projekta. ni mogoe tono predvideti, koliko iteracij bo potrebnih za

razvoj dokonnega (dovolj dobrega) izdelkarazvoj dokonnega (dovolj dobrega) izdelka. vodenje projekta je zahtevno.


- 101 -

Prototipni modelPrototipni model

Gre za razliico iterativnega modelaGre za razliico iterativnega modela. Temelji na izdelavi prototipov in njihovi postopni

izboljavi, dokler ne doseemo zadovoljive j , jkakovosti.

Prototipoznaujepredhodnoizdelaneinnavadnoenepopolnerazliicesistemaalidelasistema.


- 102 -

Prototipni modelPrototipni model

Analiza ZaetneAnalizaproblema

Razvoj

zahteve

Delovniprototip

jprototipa

Uporaba in

prototip

Problemi,Napaka,

testiranje prototipa

R i ij i

apa a,pomanjkljivosti

Nov Revizija inIzboljavaprototipa

Novprototip Nove zahteve


- 103 -

Iteracije(evoluativni razvoj)

Inkrementalni modelInkrementalni model

Temelji na postopni gradnji celotne IR in sprotniTemelji na postopni gradnji celotne IR in sprotni predaji posameznih inkrementov uporabniku.

Inkrementpredstavljazaokroenofunkcionalnost( )

Ne razvijamo celotne IR hkrati. Omejimo se na sistema(sklop,podsistem,modul).

posamezen sklop, ki ga razvijemo v celoti in predamo uporabniku.


- 104 -


Ne razvijamo celotne IR hkrati Omejimo se naNe razvijamo celotne IR hkrati. Omejimo se na posamezen inkrement, ki ga razvijemo v celoti, predamo uporabniku ter nadaljujemo z naslednjim sklopom.

Ob predaji novi sklop poveemo z ostalimi sklopi. I k j ij i di d Inkremente je mo razvijati tudi vzporedno.

R lt t j i k t l d l j Rezultat razvoja po inkrementalnem modelu je IR, sestavljena iz integriranih sklopov.


- 105 -


Klasien razvojUvedba intestiranjecelotnega

i tRazvoj celotne IR

Ink ementalni a oj

sistema

Razvoj in predajaprvega sklopa IR

Razvoj in predajadrugega sklopa IR

Razvoj in predajatretjega sklopa IR

Inkrementalni razvoj

Inkrement #1 Inkrement #2 Inkrement #3

as

Uvedba intestiranje

sklopa

Uvedba intestiranje

sklopa

Uvedba intestiranje

sklopa


- 106 -

sklopa sklopa sklopa


Priporoeno doloiti ustrezen razpored razvojaPriporoeno doloiti ustrezen razpored razvoja sklopov.

Zaporedje lahko doloimo na razline naine:p j na podlagi pomembnosti sklopov, na podlagi upotevanja tveganja,

Pri razporejanju sklopov na osnovi pomembnosti Pri razporejanju sklopov na osnovi pomembnosti najprej razporedimo sklope z najpomembnejo funkcionalnostjo. Na tak nain funkcionalnost jpostopno nadgrajujemo do konnega sistema.


- 107 -


Pri razporejanju sklopov glede na pomembnostPri razporejanju sklopov glede na pomembnost lahko uporabimo analizo MOSCOW, kjer funkcionalnosti IR razdelimo na:

funkcije, ki jih je nujno potrebno implementirati, funkcije, ki bi jih bilo dobro implementirati,funkcije, ki bi jih bilo dobro implementirati, funkcije, ki bi jih lahko implementirali niso obvezne in funkcije, ki jih ne bomo implementirali.


- 108 -


Na podlagi analize MOSCOW lahko funkcijeNa podlagi analize MOSCOW lahko funkcije sistema ustrezno asovno razporedimo. Pri razporejanju sklopov upotevajo tveganost (v smislu

t j d it kl b t l ik ) j jtveganja, da razvit sklop ne bo ustrezal naroniku) najprej razvijemo najbolj tvegane in zahtevne sklope, kar omogoa hitreje znianje stopnje tveganja pri celotnem projektu

t t j kt t t j kttveganost projekta

a

tveganost projekta

Skl

op 1

op 2

3

Tveg

anje

klop

4

vega

nost

skl

opa

Sklo

p 1

op 2

3

Tveg

anje

klop

4

st s

klop

a


- 109 -

Skl

o

Skl

op

as

Sk tv

Sklo

Skl

op

as

Sk

tveg

anos


Prednosti:Prednosti: Uporabnik prej dobi del zahtevane IR, saj se IR razvija po

delih. Reitev ki jo uporablja se postopoma nadgrajuje sam pa Reitev, ki jo uporablja, se postopoma nadgrajuje, sam pa lahko sodeluje pri testiranju razvitih sklopov.

Naronik lae sledi napredovanju projekta. Slabosti: Ni mogoe uporabiti pri vseh projektih. Nekaterih reitev ni

mo predati v uporabo po delih. p p p IR moramo razdeliti na sklope in predvideti odvisnosti med

njimi. Pri neustreznem nartovanju se lahko zgodi, da sklope neustrezno razporedimo.p


- 110 -


Poseben primer inkrementalnega modela jePoseben primer inkrementalnega modela je razdelitev vsebine na samostojne projekte.

Inkrementalni model mono uinkovito uporabiti v kombinaciji z iterativnim modelom: razdelitev na inkremente, vsak inkrement se izvaja iterativno.


- 111 -

Kaj je metodologija razvoja IS?

P1.3 Metodologije razvoja IS

Kaj je metodologija razvoja IS?

Nekaj definicij:Tehnika

Nekaj definicij: Metodologija je priporoena zbirka filozofij, faz, postopkov,

pravil, tehnik, orodij, dokumentacije, upravljanja in izobraevanja za razvijalce IS (Maddison)izobraevanja za razvijalce IS (Maddison).

Metodologija razvoja IS je priporoen nain razvoja IS, ki temelji na filozofiji in mnoici principov (Avison, 2003).

Metodologija je mnoica dogovorov (konvencij) s katerimi Metodologija je mnoica dogovorov (konvencij), s katerimi se (projektna) skupina/organizacija strinja (Cockburn, 2002).

Metodologija je vse kar redno delamo, da bi dosegli konni rezultat delujoa PO pri konnem uporabniku (Cockburnrezultat delujoa PO pri konnem uporabniku (Cockburn, 2002).


- 112 -

Kaj je metodologija razvoja IS?Kaj je metodologija razvoja IS?

Iz terminolokega slovarja:Iz terminolokega slovarja:

METODOLOGIJA: skupek metod, postopkov in standardov, ki sestavljajo zakljueno celoto pri izvajanju inenirskihsestavljajo zakljueno celoto pri izvajanju inenirskih pristopov k razvoju produkta.

METODA: seznam postopkov in pravil za izvedbo doloene nalogenaloge.

METODOLOGIJA RAZVOJA IS: postopen nain razvoja informacijskega sistema, ki vkljuuje uporabo razlinih tehnik in orodij celovit v smislu korakov ivljenjskega ciklatehnik in orodij, celovit v smislu korakov ivljenjskega cikla razvoja


- 113 -

2. Osnovna zgradba metodologijIzobraevanje Domenat d l ij Ozadjet d l ijCelostnatehnika2. Osnovna zgradba metodologij

OrodjeStandard

Filozofija

Podatkovnatehnika

Celostnatehnika

Paradigmametodologije

Ciljmetodologije

Domenametodologije

Sociolokakomponenta

Izobraevanje

Metdologijakot izdelek

Bazauporabnikov

Namenmetodologije

Ozadjemetodologije

Procesivljenjskicikel

Osrednji

Slapovni

Iterativni

Metdologijakot izdelek

Baza

Ciljmetodologije

metodologije

Namenmetodologije

metodologije

Podatkovnatehnika

tehnika

Proces

Postopek

Aktivnost PodizdelekVlogavhod

izhod

Metodologija

ivljenjskicikel

Faza

Tehnika

tehnika

Procesnatehnika

OO tehnika

Tehnika proj.vodenja

Organizacijskatehnika

Tehnika dela zljudmi

Osrednjipostopek

Podpornipostopek

Iteracija

Slapovni

Iterativni

Inkrementalni

Inkrement

Uporabnost inizkunje

Zahtevnostmetodologje

PostopekFaza

Osrednjipostopek

Podpornipostopek

InkrementalniBazauporabnikov

Zahtevnostmetodologje

FilozofijaParadigmametodologijeSocioloka

komponenta

Tehnika

Procesnatehnika

OO tehnikaizhod

Izkunje inznanje

Izdelek

Razliica

Predloga

Primer

Del izdelka

[inkrementalno-iterativni razvoj]

Aktivnost PodizdelekVlogavhod

izhod

Iteracija Inkrement Uporabnost inizkunje

Tehnika proj.vodenja

Izkunje inznanje

Izdelek

Primer

Organizacijskatehnika

Tehnika dela zljudmiIzdelek

PredlogaDel izdelka

[inkrementalno-it ti i j]

ljudmi


- 114 -

Razliica

iterativni razvoj]

Zgodovina metodologijZgodovina metodologij

Obdobje pred pojavom metodologij (do zgodnjihObdobje pred pojavom metodologij (do zgodnjih 1970) Ni formalnih metodologij, poudarek na reevanju

t h i ih bl klj l jRazvoj ad hoc

tehninih problemov, kljuna vloga je programer

Zgodnje obdobje metodologij (do zgodnjih 1980) Zgodnje obdobje metodologij (do zgodnjih 1980) SDLC, tehnike podatkovnega in procesnega modeliranja,

veji poudarek na zajemu zahtev, analizi in nartovanjuh dd Royce, Boehm, Codd

Analiza

Nartovanje

Kodiranje

Zajemzahtev


- 115 -

Testiranje

Zgodovina metodologij ZaetekSkupni stroki

Analizatveganj

Analizatveganj

Analizatveganj

Analizatveganj

Identifikacija inodpravljanje

tveganj

Prototip 1Prototip 2

Prototip 3

Operativniprototip

Ocenialternative

Doloitev ciljev,alternativ in

omejitev

Prini zizvedbo

naslednjeiteracijeZgodovina metodologij

Obdobje metodologij (do sredine/konca 1990)

Podrobnonartovanje

SimulacijeModeli

Kodi

ranj

e

Test

iranj

epr

og, e

not

Inte

grac

ija in

test

iranj

e

Potrd

itven

ite

st

Pre

daja

Konceptdelovanja

Nart zahtev,nart ivljen.

cikla

Nartrazvoja

Nartintegracije in

testiranja

Nartovanjenaslednjeiteracije

Razvoj izdelkovza iteracijo inpreverjanje

njihove pravilnosti

Obdobje metodologij (do sredine/konca 1990) iterativni in inkrementalni razvoj, RAD, objektna

usmerjenost, veanje tee metodologij, strateko nartovanjenartovanje

Booch, Rumbaugh, Jacobson, Martin, Yourdon, Gamma Obdobje ponovne ocenitve metodologij (danes) kritika tekih metodologij, lahke metodologije, spletne

aplikacije, nove tehnologije, hitro spreminjanje zahtev, trend agilnosti

Beck, Ambler, Cockburn, Highsmith


- 116 -

Metodologija kot socioloka komponentaMetodologija kot socioloka komponenta

Metodologija razvoja IS ima pomembnoMetodologija razvoja IS ima pomembno socioloko komponento: Poleg tehnik in orodij zajema skupek dogovorov, ki v

i iji i k i i lj j i j i f ij kihorganizaciji oziroma skupini veljajo pri razvoju informacijskih reitev;

Je preeta s filozofijo in miselnostjo organizacije in njenih l ihzaposlenih;

Je dinamina in odvisna od posameznikov, ki sestavljajo organizacijo.

Zajema vse kar ponemo, da izdelamo izdelek oziroma opravimo storitev, ki je cilj naega dela.


- 117 -

Formalizacija metodologijFormalizacija metodologij

Metodologije razvoja IS v mnogih podjetjih nisoMetodologije razvoja IS v mnogih podjetjih niso formalizirane! Postopki, tehnike, orodja itd. niso dokumentirani; Razvoj poteka stihijsko (na vsakem projektu je drugae; ni

definirano, kako nek postopek izvedemo; kakna orodja se uporabljajo je prepueno posameznikom,...

Posledice Slaba kakovost izdelka Razvoj je nesledljiv in netransparenten Razvoj je nesledljiv in netransparenten Tveganje, da izdelek ne bo pravi, Teje vzdrevanje,...


- 118 -

Dojemanje metodologijDojemanje metodologij

Formalizirana metodologija

Postopki, tehnike, smernice,...

Je osnova zaformalizacijo

Je osnova zarazumevanjemetodologije

Neformalna metodologija

Dojemanje metodologije,

znanje izkunje

formalizacijometodologije

znanje, izkunje, principi,

ideali

Je osnova za

UporabaMetodologije

Je osnova zauporabometodologije

spremembodojemanja

metodologije


- 119 -

Izkunje, nove ideje,

znanje

Ponudba komercialnih metodologijPonudba komercialnih metodologij

Obstaja tudi precej ponudnikov komercialnihObstaja tudi precej ponudnikov komercialnih metodologij.

Nekaj primerov:j p IE (Information Engineering) (Oracle CDM) SSADM Rational Unified Process Rational Unified Process STRADIS Agilne metodologije (XP, SCRUM, FDD,)


- 120 -

Vrste metodologijVrste metodologij

Obstaja ve nainov za delitev metodologijObstaja ve nainov za delitev metodologij. Delitev metodologij nam pomaga pri izbiri

ustrezne metodologije.g j

Nekatere mone delitve: glede na tip metodologije, glede na teo metodologije, glede na uteitev metodologijeglede na uteitev metodologije.


- 121 -

Delitev glede na tip metodologijeDelitev glede na tip metodologije

Tehninemetodologije

Socio-tehninemetodologije

Filozofija

Cilj: organizacijska reitev(lahko tudi programska)

Cilj: izgradnjaprogramske reitve

Proc

esne

inst

rukt

urne

tehn

ike

Procesno usmerjenemetodologije

PP

odat

kovn

ete

hnik

e

Podatkovno-procesnemetodologije

ike

Organizacijskousmerjene

metodologije

Obj

ektn

ete

hnik

e

Objektno usmerjenemetodologijeT

ehn

Metodologije

Pos

ebne

tehn

ike

dela

z lju

dmi

Zaporedni Iterativni in Prototipiranje

Metodologije za hiter razvoj(RAD)

Metodologijeusmerjene v loveka


- 122 -

(slapovni) razvoj inkrementalni razvoj Prototipiranje

ivljenjski cikel

Delitev glede na teo metodologijeDelitev glede na teo metodologije

Tea je doloena z obsegom in gostotoTea je doloena z obsegom in gostoto Obseg metodologije je doloen s tevilom razlinih

elementov, ki jih metodologija opisuje. Gostoto lahko definiramo kot zahtevan nivo podrobnosti Gostoto lahko definiramo kot zahtevan nivo podrobnosti oziroma formalnosti.

VisokaL hk

dljiv

ost

nost

, raz

umev

anje

Lahkametodologija

Pril

agod

zku

nje,

dis

cipl

inira

n

Tekametodologija


- 123 -Optimiziranost

Nizka

Nizka Visoka

Proces, formalnost, dokumentacija

Iz

Delitev glede na uteitev metodologijeDelitev glede na uteitev metodologije

Tipi metodologij glede na uteitevTipi metodologij glede na uteitev Spredaj uteene: dajejo poudarek analizi in nartovanju Zadaj uteene: dajejo poudarek kodiranju in testiranju

k b b h Uravnoteene: kombinacija obeh pristopovKlasien model Model RAD

rem

embe

pake

)

rem

embe

pake

)

cena

sp

(na p

cena

sp

(na p


- 124 -

as as

Pojem agilnostiPojem agilnosti

Zaetki: leto 2001 sreanje strokovnjakov sZaetki: leto 2001, sreanje strokovnjakov s podroja lahkih metodologij.

Skupna izjava p jManifesto for Agile SW Development.

Na osnovi izjave je bilo izpeljanih ve konkretnih priporoil za razvoj PO: Naela in priporoila za agilno modeliranje (Ambler) Naela in priporoila za agilno modeliranje (Ambler). Principi agilnih metodologij (Cockburn, Highsmith).


- 125 -

Osnovna naela agilnostiOsnovna naela agilnosti

Posamezniki in njihova komunikacija so pomembneji kotPosameznikiinnjihovakomunikacijasopomembnejikotsamprocesinorodja.

l j k j b j k lDelujoaprogramskaopremajepomembnejakotpopolnadokumentacija.

Vkljuevanje(sodelovanje)uporabnikajepomembnejekotpogajanjenaosnovipogodb.

Upotevanjespremembjepomembnejeodsledenjaplanu.


- 126 -

Principi agilnih metodologijPrincipi agilnih metodologij

Neposredna komunikacija najbolji nain zaNeposredna komunikacija najbolji nain za izmenjavo informacij.

d l kvisoka dva lovekaob tabli

pogovoriz oi v oi

kaci

je

visoka

videokonferenca

dvosmern

a komunika

cijatelefon

e-potavideo

vito

st k

omun

ik

nosmerna

komunika

cijaaudio

papir

Uin

kov


- 127 -

enos

Posrednost komunikacije

nizka

posredna neposredna

Principi agilnih metodologijPrincipi agilnih metodologijMajhna razvojna skupinaMajhna razvojna skupina

likos

t pro

blem

a Maksimalna velikostproblema

likos

t pro

blem

a Maksimalna velikostproblema

Nepotrebna dodatna tea

Tea (=obseg gostota) metodologije

Vel Optimalna tea

metodologije

Tea (=obseg gostota) metodologije

Vel Optimalna tea

metodologije

Velika razvojna skupinaVelika razvojna skupina

metodologije je draga.

blem

a

e a a oj a s up aMaksimalna velikost

problema

blem

a

e a a oj a s up aMaksimalna velikost

problema

Veje razvojne skupine

Vel

ikos

t pro

bOptimalna teametodologije

Vel

ikos

t pro

bOptimalna teametodologije

skupine potrebujejo teje

metodologije.


- 128 -

Tea (=obseg gostota) metodologijeTea (=obseg gostota) metodologije


Vija stopnja formalnosti metodologije jeVija stopnja formalnosti metodologije je primerna za projekte z vijo stopnjo kritinosti.

Bolja komunikacija in ve povratnih informacij j j p jzmanjuje potrebo po vmesnih izdelkih.

im veji so discipliniranost, izkunje in znanje j k i j j brazvojne skupine, tem manja je potreba po

podrobno definiranem procesu, formalnosti in dokumentacijidokumentaciji.


- 129 -


Visoka

zum

evan

je

Lahkam etodologija

Izbiram etodologije

Visoka

zum

evan

je

Lahkam etodologija

Izbiram etodologije

rilag

odlji

vost

cipl

inira

nost

, raz

rilag

odlji

vost

cipl

inira

nost

, raz

- 130 -

P

Izku

nje

, dis

c

Tekam etodologija

P

Izku

nje

, dis

c

Tekam etodologija

Optim iziranost

Nizka

N izka Visoka

Proces, form alnost, dokumentacija

Optim iziranost

Nizka

N izka Visoka

Proces, form alnost, dokumentacija


- 130 -


Odkloni od nartovane reitve nas vodijo k praviOdkloni od nartovane reitve nas vodijo k pravi reitvi.

Zaetek Reitev nartovana na zaetkuZaetek Reitev nartovana na zaetku

Prava reitev


- 131 -

Izbira metodologijeIzbira metodologije

Pri izbiri si pomagamo z:Pri izbiri si pomagamo z: Modeli za klasifikacijo metodologij Modeli za klasifikacijo projektov

b d l l d d k l k Izbira metodologije glede na podprte postopke in ivljenjski cikel

Izbira metodologije na podlagi agilnih principov


- 132 -

Modeli za klasifikacijo metodologijModeli za klasifikacijo metodologij

Lahke metodologije uporabimo v primeru ko:Izbiragledenateometodologije

Lahke metodologije uporabimo v primeru, ko: je glavni (in dokonno opredeljen) cilj razvoj programske

reitve,imamo odgovorne disciplinirane izkuene in motivirane imamo odgovorne, disciplinirane, izkuene in motivirane razvijalce, ki so seznanjeni s posebnimi tehnikami dela,

stranko, ki razume bistvo lahkih metodologij in je pripravljena sodelovatipripravljena sodelovati,

imamo nepredvidljive in spreminjajoe se zahteve za programsko reitev,j ilj j l i jh i ij j je cilj razvoja relativno majhen sistem z nijo stopnjo kritinosti, ki ga je mogoe razviti z majhno razvojno ekipo,


- 133 -

Modeli za klasifikacijo metodologijModeli za klasifikacijo metodologij

Teke metodologije uporabimo kadar:Teke metodologije uporabimo kadar: cilj ni le razvoj programskega sistema ampak tudi prenova

organizacijskega sistema,imamo manj izkuene razvijalce pri katerih tono imamo manj izkuene razvijalce, pri katerih tono opredeljena formalna pravila nadomeajo izkunje in znanje,

naronik zahteva visoko stopnjo formalizma (izdelovanje naronik zahteva visoko stopnjo formalizma (izdelovanje dokumentacije),

imamo relativno dobro definirane in stabilne zahteve,j ilj j b ji i ij j k i i i ki je cilj razvoja obseneji sistem z vijo stopnjo kritinosti, ki zahteva izdelavo ustreznih nartov in dokumentacije.


- 134 -


Primer modela za klasifikacijo projektovIzbiragledenalastnostiprojekta

Primer modela za klasifikacijo projektov

L6 L20 L40 L100 L200 L500 L1000L6 L20 L40 L100 L200 L500 L1000

sledljivostponovljivost

E6

D6 D20

E20 E40

D40 D100

E100 E1000E500E200

D200 D500 D1000

L6

E6 E20

L20 L40

E40 E100

L100 L200 L500 L1000

E1000E500E200

L6

E6 E20

L20 L40

E40 E100

L100 L200 L500 L1000

E1000E500E200

L6 L20 L40 L100 L200 L500 L1000

sist

ema

ubo

) ivljenje

produktivnost

D6

C6 C20

D20 D40

C40 C100

D100 D200

C200 C500

D500 D1000

C1000

D6

C6 C20

D20 D40

C40 C100

D100 D200

C200 C500

D500 D1000

C1000

D6 D20 D40 D100 D200 D500 D1000

E6

D6 D20

E20 E40

D40 D100

E100 E1000E500E200

D200 D500 D1000

nost

(odp

oved

ko

pov

zro

i izg

nadomestljivdenar

nenadomestljivdenar

C6 C20 C40 C100 C200 C500 C1000C6 C20 C40 C100 C200 C500 C1000

1-6 7-20 21-40 41-100 101-200 201-500 501-1000

udobje

Krit

ila

hk


- 135 -

tevilo ljudi, ki sodelujejo na projektu 20%


Obseg nekaterih komercialnih metodologijObsegmetodologije

Obseg nekaterih komercialnih metodologij

IE SS

AD

M

RU

P

DS

DM

XP

Metodologija

Faza

MN

ova

EM

RIS

YS

M

STR

AD

IS

ETH

ICS

SS

M

Strategija

Izvedljivost

A li

Samo omenjeno

Legenda:

Analiza

Logino nartovanje

Fizino nartovanje

P i j

Osnovna navodila, ve jeprepueno lastni interpretaciji

Manj podroben opis

Podroben opis skupaj sProgramiranje

Testiranje

Uvedba

Podroben opis skupaj stehnikami


- 136 -

Evaluacija

Vzdrevanje


ivljenjski cikel

Slapovni razvoj

Modificiran slapovni

Iterativni razvoj

Inkrementalni razvoj

Evolucijsko prototipiranj

Kodiraj in popravi

Izbiragledenapodprteivljenjskecikle

cikel Kriteriji

razvoj slapovni razvoj

razvoj ni razvoj prototipiranje

popravi

Deluje s slabo razumljenimi zahtevami

Slabo Srednje do odlino Odlino Slabo do srednje

Srednje do odlino Slabo

Deluje s slabo razumljeno arhitekturo

Slabo Srednje do odlino Odlino Slabo Slabo Slabo Rezultat je zanesljiv sistem Odlino Odlino Odlino

Srednje do odlino

Srednje do odlino Slabosistem odlino odlino

Rezultat je nadgradljiv sistem Odlino Odlino Odlino Odlino Odlino

Slabo do srednje

Upravlja s tveganji Slabo Srednje Odlino Srednje do odlino Srednje Slabo Omogoa predvidljiv razvoj Srednje Srednje Srednje Odlino Srednje Slabo Potrebuje malo reije Srednje Odlino Srednje Srednje Srednje Odlino D lj j


- 137 -

Dovoljuje spremembe med projektom

Slabo Srednje Srednje Slabo do srednje Srednje do

odlino Slabo do odlino

Stranki omogoa nadzor napredovanja Slabo Srednje Odlino Srednje Odlino Srednje


Discipliniranost izkunje in znanje proti procesuDiscipliniranost, izkunje in znanje proti procesu, formalnosti in dokumentaciji

Vija stopnja formalnosti metodologije za j p j g jprojekte z vijo stopnjo kritinosti

Veje razvojne skupine potrebujejo teje d l ijmetodologije

ost

Visoka

razu

mev

anje

Lahkametodologija

Izbira glede natip projekta

Pril

agod

ljivo

nje

, dis

cipl

inira

nost

,

Tekametodologija


- 138 - Optimiziranost

Nizka

Nizka Visoka

Proces, formalnost, dokumentacija

Izku

Uporaba metodologij v praksiUporaba metodologij v praksi

Empirine raziskave kaejo na nizko uporaboEmpirine raziskave kaejo na nizko uporabo metodologij.

Kljuni razlogi:j g Nizka strukturiranost procesa razvoja (vsak projekt ima svoje

lastnosti in specifinosti; razline zahteve in pogledi uporabnikov,...)p , )

Neprilagodljivost metodologij, Zastarelost metodologij, Socioloka neprimernost Socioloka neprimernost, Neosveenost uporabnikov.


- 139 -

Poglavje IV

Strukturni razvojStrukturni razvoj

Osnovne znailnosti strukturnega pristopa Primer strukturne metodologije Strateko nartovanje Analiza Nartovanje Izvedba


- 140 -

Testiranje Uvajanje

Strukturni razvojStrukturni razvoj

Eden prvih sistematinih pristopov k razvoju ISOsnovneznailnostistrukturnegapristopa

Eden prvih sistematinih pristopov k razvoju IS Zgleduje se po standardnih postopkih razvoja

tehninih izdelkov: aktivnosti si sledijo jzaporedno.

Izoblikoval se je konec 60 in v zaetku 70 let. Razlog: uvedba discipliniranega izvajanja analize in

nartovanja. Cilj: zmanjanje strokov izgradnje in uvajanja IS.

Pristop iz vrha navzdol.


- 141 -

Primer strukturne metodologijePrimer strukturne metodologije

Informacijski ineniring je primer metodologije kiInformacijskiineniring IE

Informacijski ineniring je primer metodologije, ki opisuje razvoj IS po strukturnem pristopu.

Nastane leta 1981, glavni avtor je James Martin., g j Uveljavitev v sredini 80-tih let, uporablja se e

danes. IE je zasnovan na teoretinih in praktinih

dosekih 80-tih let iz metodolokega in tehnolokega vidikatehnolokega vidika.


- 142 -

Informacijski ineniring IEInformacijski ineniring IE

Osnovne znailnosti IE so:OsnovneznailnostiIE

Osnovne znailnosti IE so: sloni na povezani mnoici tehnik za planiranje, analizo,

nartovanje, razvoj in vzdrevanje IS celotne zdrube ali vsaj njenih glavnih delov;njenih glavnih delov;

uporablja pristop od vrha navzdol; je podatkovno usmerjen;

d podpira avtomatizacijo razvoja; uveljavlja strateko planiranje; poveuje produktivnost.


- 143 -


IE predpostavlja da so poslovni sistemiOsnovneznailnostiIE

IE predpostavlja, da so poslovni sistemi veinoma podatkovno usmerjeni, tehnini sistemi pa procesno ali dogodkovno.

Podatki so stabilneji od procesov in dogodkov.

Podatkovna usmerjenost

Dogodkovna sme jenost

Procesna sme jenost


- 144 -

usmerjenostusmerjenost


IE v grobem zajema tiri faze:GlavnefazeIE

IE v grobem zajema tiri faze: Strateko planiranje Analiza

Planiranje

Nartovanje Izvedba

Analiza

Nartovanje

IE posebej obravnava podatke, posebej

j

Izvedba

aktivnosti


- 145 -

Strateko planiranje informatike SPStrateko planiranje informatike SP

Razvoj IS zdrube se po IE zane s fazoOpredelitevSP

Razvoj IS zdrube se po IE zane s fazo stratekega planiranja informatike.

Stratekoplaniranjeinformatikejeprocesizoblikovanjainformacijskegasistema,kiorganizacijiomogoauresniitevnjenihciljevinjistemposrednozagotavljakonkurennoprednost.

FidlerinRogerson,1996p g j p


- 146 -


Cilji stratekega planiranja so:CiljiSP

Cilji stratekega planiranja so: Povezati razvoj IS s poslovno strategijo organizacije. Izboljati komunikacijo med vodstvom in informatiki.

k f Nartovati pretok informacij in procesov. Zmanjati stroke in as, potreben za razvoj aplikacij. Predlagati optimalno zaporedje nadaljnjih korakov pri

planiranju in razvoju IS. Pripraviti izhodia za nadaljnje korake informatizacije. Zagotoviti uporabo standardov za enotne tehnoloke reitve.agoto t upo abo sta da do a e ot e te o o e e t e Pokazati na organizacijske probleme pri uvajanju

informacijske podpore in predlagati organizacijske reitve za dosego racionalneje uporabo informacijske podpore. g j p j p p


- 147 -


Problemi e gre za investicije v informatiko naProblemibrezSP

Problemi, e gre za investicije v informatiko na osnovi sprotnih potreb: Investiranje v sisteme, ki ne podpirajo poslovnih usmeritev. Sistemi niso integrirani (podvojitev naporov in podatkov). Ni sredstva za doloitev prioritet projektom, plani se pogosto

spreminjajo. Problemi z obvladovanjem podatkov: niso dostopni, so

neskladni, netoni ali nepravoasni. Nezadostne infrastrukturne investicije. j


- 148 -


Problemi (nadaljevanje):ProblemibrezSP

Problemi (nadaljevanje): Vsi projekti so ovrednoteni le na finanni bazi. Problemi glede IT investicij povzroajo konflikte med

razlinimi oddelki znotraj organizacijerazlinimi oddelki znotraj organizacije. Nerazumevanje med uporabniki in informatiki vodi v

konflikte in nezadovoljstvo.S k l k d b Sistemi imajo veinoma krajo ivljenjsko dobo, pogosteje je potreben ponoven razvoj, kar povzroa veje stroke.


- 149 -


IE priporoa postopek za izdelavoMetodologijaIS

IE priporoa postopek za izdelavo. V LINF razvitih ve razliic. Osnovna razliica temelji na metodologiji IE.Osnovna razliica temelji na metodologiji IE. Prilagojene razliice za potrebe posameznih

podjetij.

1992

OsnovnarazliicaBody of Knowledge

PrilagojenerazliicePrironik2006


- 150 -

Body ofKnowledge Prironik

Strateko planiranje informatike SPStrateko planiranje informatike SPShemaprocesaizdelaveSP

Izdelava dolgoronega plana

Proces SP zajema 6 postopkov: Pregled in analiza obstojeega stanja;Poslovno-

i f ij k

Izdelava kratkoronega plana

Opredelitev poslovno-informacijske arhitekture; Opredelitev informacijske vizije;

d l k

Vpraalniki

informacijska arhitektura

Razna dokumentacija

Razna dokumentacija

Informacijska vizija

Terminska opredelitev

letnega planaPoroilo o izvajanju

letnega plana

Podrobna opredelitev

izbranih projektov

Opredelitev projektov; Izdelava akcijskega narta; Spremljanje izvajanja in vzdrevanje stratekega

Pregled in analiza

obstojeega stanja

Opredelitev poslovno-

informacijske arhitekture

Opredelitev informacijske

vizije

Opredelitev projektov

Izdelava letneganarta

Spremljanje izvajanja in vzdrevanje

stratekega plana

Spremljanje izvajanja in vzdrevanje stratekega plana.

Izpolnjeni vpraalniki

Prioriteteprojektov

Seznam Projektov

Legenda

3-4 mesece


- 151 -151Analiza

Postopek

Izdelek

Izhod postopka

Vhod postopka

Strateko planiranje informatike SPStrateko planiranje informatike SPPostopkipristratekemplaniranju


- 152 -

Strateki plan razvoja informatikeStrateki plan razvoja informatike

Izdelava stratekega plana traja priblino od 3 doTrajanjeizdelaveSPinsodelujoi

Izdelava stratekega plana traja priblino od 3 do 6 mesecev.

Pri izdelavi sodelujejo: Zunanji svetovalci

d l ( f k ) Metodologi (informatike izven organizacije) Kljuni uporabniki lani vodstvene skupine organizacije

Strateki plan je potrebno osveevati!


- 153 -

Razvoj po strukturnem pristopuRazvoj po strukturnem pristopu

Strukturni pristop k razvojuOsnovneznailnostistrukturnega pristopakrazvoju

Strukturni pristop k razvoju temelji na strukturni izvedbi analize in nartovanja. podatki se obravnavajo loeno od aktivnosti postopkov.

kl l k d l d k b kljuen element pri strukturnem modelu je podatkovna baza, ki predstavlja strukturo, okrog katere se razvije programske module.

Strukturni razvoj se z uveljavitvijo objektnih programskih jezikov ukinja.Danes se uporablja hibriden pristop: temelji na Danes se uporablja hibriden pristop: temelji na objektni filozofiji, vendar podatkovna baza e vedno ohranja kljuen pomen. j j p


- 154 -


Strukturni pristop k razvoju zajema veKljunipostopkistrukturnegarazvoja

Strukturni pristop k razvoju zajema ve postopkov: Zajem in specifikacija zahtev; Analiza; Nartovanje; Izvedba;; Testiranje; Uvajanje Vzdrevanje Vzdrevanje.


- 155 -


Postopki strukturnega pristopa:Kjesmo?

Postopki strukturnega pristopa: Zajem in specifikacija zahtev; Analiza;

Nartovanje; Izvedba; Testiranje; Uvajanje Vzdrevanje.


- 156 -

Zajem in specifikacija zahtevZajem in specifikacija zahtev

Zajem in specifikacija zahtev je enaOpredelitevinnamen

Zajem in specifikacija zahtev je ena pomembnejih aktivnosti razvoja oziroma nakupa IR.

Osnovni namen zajema in specifikacije zahtev je d li i l IR i ki b lopredeliti eleno IR na nain, ki bo omogoal:

Pri nakupu IR izbirati med obstojeimi reitvami, Pri razvoju IR opredeliti osnovno funkcionalnost terPri razvoju IR opredeliti osnovno funkcionalnost ter

tehnoloke in druge nefunkcionalne zahteve in omejitve za izgradnjo elene IR.


- 157 -


Rezultat zajema in specifikacije zahtev jeKonniizdelekH

Rezultat zajema in specifikacije zahtev je dokument, kjer so zabeleene vse funkcionalne in nefunkcionalne zahteve v zvezi z eleno IR.

V nadaljnjih korakih se dokument lahko bljuporablja:

kot vhod v postopek analize, pri pripravi razpisne dokumentacije za nakup IR oziromapri pripravi razpisne dokumentacije za nakup IR oziroma

izbiro zunanjega razvijalca, kot priloga k pogodbi med naronikom in izvajalcem sistema.


- 158 -


Zajem zahtev izvede sistemski analitik ob tesnemVlogeinkorakiba

Zajem zahtev izvede sistemski analitik ob tesnem sodelovanju s poznavalci problemske domene oziroma kljunimi uporabniki.

Osnovni koraki zajema: Zajem zahtev, Ureditev zahtev in Potrditev zahtev.


- 159 -

Zajem in specifikacija zahtevZajem in specifikacija zahtevPostopekzajemainspecifikacijezahtev


- 160 -


Postopki strukturnega pristopa:Kjesmo?

Postopki strukturnega pristopa: Zajem in specifikacija zahtev;

Zajem zahtev, Ureditev zahtev in Ureditev zahtev in Potrditev zahtev

Analiza;N t j Nartovanje;

Izvedba; Testiranje; Uvajanje Izobraevanje.


- 161 -

Zajem in specifikacija za

ulj fri ri1 ois sno snov 01

Documents