univerza na primorskem · 2015-11-19 · komunikacijski model za književno vzgojo, ki j e v vrtcih...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

NINA ŽVARC

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

DOŽIVLJANJE IN POUSTVARJANJE PRAVLJICE

V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Nina Žvarc

Koper 2015

Mentorica:

izr. prof. dr. Vida Medved Udovič

ZAHVALA

Moja diplomska naloga …

Ni samo moja. Tu so še ljudje, ki so veliko pripomogli, da danes lahko pišem te

vrstice.

Zahvaljujem se vsem, ki so me spodbujali in mi pomagali med študijem. Hvala

mentorici, izr. prof. dr. Vidi Medved Udovič, za pomoč, strokovno svetovanje in

spodbudne besede pri nastajanju diplomske naloge. Posebna zahvala gre fantu

Primožu za vso podporo in razumevanje ter moji družini, ki mi je omogočila študij in mi

ves ta čas stala ob strani. Zahvala gre tudi mojim bližnjim in prijateljem, ki so mi na

kakršen koli način pomagali v času študija in pri nastajanju diplomske naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Nina Žvarc študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Doživljanje in poustvarjanje pravljice v predšolskem

obdobju

− rezultat lastnega raziskovalnega dela,

− so rezultati korektno navedeni in

− nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

__________________

V Kopru, dne 16. 6. 2015

IZVLEČEK

Pravljice že od nekdaj v sebi nosijo neko čarobnost, zato brez težav pritegnejo

tako otroke kot tudi odrasle. Če pustimo, da se z otroki res poglobimo v določeno

pravljico, lahko iz nje črpamo zares bogate izkušnje. Otroku moramo pustiti čas, da se

z določeno zgodbo spozna, se vživi v njene junake in podoživi dogajanje na čisto svoj

način. Tak način obravnave zgodbe nudi veliko koristi na vseh področjih otrokovega

razvoja.

V teoretičnem delu je pojasnjeno, zakaj je motivacija za branje pomembna,

dotaknili smo se različnih dejavnosti, ki se jih lahko lotimo pred, med in po branju.

Opredelili smo vlogo branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju in na kratko opisali

otrokove sposobnosti domišljijskega sooblikovanja književnega sveta. Prikazali smo

komunikacijski model za književno vzgojo, ki je v vrtcih zelo uporaben, in opisali

zahtevnostne stopnje slikanice. Za konec smo dodali še nekaj besed o avtorici knjige,

ki smo jo uporabili v projektu, Anji Štefan, priznani slovenski pravljičarki, ki je za svoje

delo prejela že veliko nagrad.

V praktičnem delu smo otrokom, starim od tri do štiri leta, predstavili pravljico

Bobek in barčica. Zgodbo smo obravnavali po pravljičnem modelu, ki je slonel na

odzivih otrok, in sicer v obliki igre vlog in pripovedovanja. Skupaj z otroki smo tako imeli

poseben projektni mesec, v katerem smo skupaj izvedli veliko raznolikih dejavnosti z

različnih področij kurikuluma.

Ključne besede: pravljica, doživljajsko poslušanje, pripovedovanje, igra vlog,

literarno-estetsko doživetje, Anja Štefan, Bobek in barčica.

ABSTRACT

Experience and recreation of a fairy tale in the preschool period

Since the dawn of time fairy tales have carried some magic in themselves, which

children as well as adults are drawn to. If we allow to really burrow into a fairy tale,

children will give us truly rich experiences. A child should be given time to get to know

with a story, to identify with its heroes and relive the story on his or her own way. Such

a way of dealing with the story is very beneficial for all areas of the child’s

development.

The theoretical part includes an explanation why motivation is important for

reading. We have touched upon many different activities that can be carried out

before, during and after reading, we defined a role of reading and storytelling in the

child’s development and shortly described the child’s abilities of the imaginary co-

shaping of the literary world. We have showed the communication model for the literary

education, which is very useful in kindergartens and described the levels of difficulties

of a picture book. At the end we added some words about the author of the book, who

was used in the project, Anja Stefan, the renowned Slovenian storyteller, who has

already received many awards for her work.

In the practical part children from three to four years old were presented with the

fairy tale Bobek in barčica. The story was dealt with by the use of a fairy tale model,

which was based on the children’s feedback through a role play and storytelling.

Therefore we had a special project month with the children, where we carried out many

diverse activities from different areas of curriculum.

Key words: Fairy tale, experiential listening, storytelling, role play, literary

aesthetically experience, Anja Štefan, Bobek in barčica.

KAZALO

1 UVOD .........................................................................................................................1

2 TEORETIČNI DEL ......................................................................................................2

2.1 Motivacija za branje ............................................................................................2

2.2 Dejavnosti ob branju ...........................................................................................2

2.3 Vloga branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju ..........................................2

2.3.1 Govorni razvoj .............................................................................................3

2.3.2 Branje slikanic in otroških knjig ....................................................................3

2.4 Sposobnost domišljijskega sooblikovanja književnega sveta ..............................4

2.5 Komunikacijski model za književno vzgojo ..........................................................4

2.5.1 Predpriprava ................................................................................................5

2.5.2 Motivacija ....................................................................................................5

2.5.3 Literarnoestetsko branje oziroma pripovedovanje ter odzivi otrok ................5

2.5.4 Literarnoestetsko poglabljanje .....................................................................5

2.6 Zahtevnostne stopnje slikanice ...........................................................................6

2.6.1 Prva zahtevnostna stopnja ..........................................................................6

2.6.2 Druga zahtevnostna stopnja ........................................................................6

2.6.3 Tretja zahtevnostna stopnja .........................................................................6

2.7 Anja Štefan .........................................................................................................7

2.7.1 Življenjepis ..................................................................................................7

2.7.2 Bibliografija ..................................................................................................8

2.7.3 Nagrade ......................................................................................................8

3 PRAKTIČNI DEL ........................................................................................................9

3.1 Problem, namen in cilji ........................................................................................9

3.2 Raziskovalna vprašanja ......................................................................................9

3.3 Načrt ................................................................................................................. 10

3.4 Izvedba ............................................................................................................. 10

3.4.1 Načrtovana dejavnost 1 ............................................................................. 11




3.5 Razprava in evalvacija ...................................................................................... 25

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................ 29

5 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 30

KAZALO PONAZORIL

Slika 1: Anja Štefan (www.mladina.si) ...........................................................................7

Slika 2: Bralni šotor ..................................................................................................... 12

Slika 3: Izdelovanje ladjic iz papirja ............................................................................. 15

Slika 4: Preizkus plovnosti ladjic .................................................................................. 16

Slika 5: Didaktične kartice ........................................................................................... 19

Slika 6: Nastajanje scene ............................................................................................ 21

Slika 7: Izdelovanje večje barčice ................................................................................ 21

Slika 8: Dramatizacija pravljice .................................................................................... 22

Slika 9: Izdelava slikanice............................................................................................ 25

Tabela 1: Časovna razporeditev dejavnosti v projektu ................................................. 10

Žvarc, Nina (2015): Doživljanje in poustvarjanje pravljice v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.

Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Celotno otroštvo naj bi bilo za vsakogar eno izmed najlepših obdobij življenja. Prav

to obdobje si težko zamišljamo brez fantazije, igre in celotnega domišljijskega sveta,

kamor zagotovo sodijo tudi pravljice. Vsak otrok bi moral imeti možnost, da se lahko

poda v čarobni svet knjige.

Menimo, da ima prav literatura velik doprinos k celotnemu otrokovemu razvoju,

zato smo se odločili, da otrokom predstavimo izbrano zgodbo na malce drugačen in

poglobljen način, primeren za delo v predšolskem obdobju. Upamo, da bodo izsledki

tega zaključnega dela nagovorili še katerega strokovnega delavca v šolskem sistemu

in da se bo več pedagogov odločalo za takšno obravnavo literature.

V teoretičnem delu predstavljamo dosedanje ugotovitve o dojemanju pravljic skozi

otroške oči, navajamo nekaj dejstev o avtorici zgodbe Bobek in barčica, Anji Štefan, in

predstavljamo splošne ugotovitve o delu z literaturo v vrtcu. V praktičnem delu

prikazujemo izvedbo pravljičnega modela, ki sloni na igri vlog in otroškem

pripovedovanju. Za zaključek sledi razprava in ovrednotenje projekta, ki ga končamo s

sklepnimi ugotovitvami.


Koper: UP PEF.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Motivacija za branje

Motivacija za branje je mnogovrstna in otroci niso splošno motivirani ali

nemotivirani, temveč so motivirani na različne načine in za različne bralne vsebine.

Poznavanje različnih dimenzij motivacije, prepoznavanje individualnih razlik med otroki,

poznavanje medsebojnega delovanja in vplivanja posameznih dejavnikov motivacije je

ključnega pomena, če želimo kot starši ali vzgojitelji ustvariti osnovo za razvijanje

zavzetega bralca. Naš cilj je vzbuditi interes, spodbuditi pozitiven odnos do branja in

povečati bralne aktivnosti ter bralne dosežke (Bucik, 2003).

2.2 Dejavnosti ob branju

Bralne dejavnosti naj bi v vrtcu izvajali strokovno, načrtno in sistematično, vendar

pa ne smemo pozabiti na želje in interese otrok. V bistvu gre za vrsto pred-, med- in

pobralnih dejavnosti, kot jih predvideva komunikacijski model branja. Predbralne

dejavnosti motivirajo za branje oz. poslušanje besedil, medbralne dejavnosti prispevajo

k razumevanju in poglabljanju doživetja, pobralne dejavnosti pa utrjujejo in poglabljajo

razumevanje in doživetje besedil. Zelo pomembno je, da odrasli tudi sam uživa ob

umetnostnem besedilu, ki ga pripoveduje ali bere otrokom. Navdušenje in očaranost se

prenašata, prevzameta, prepričata, saj »kdor je to že izkusil, čuti, da je glasno branje

darilo – celo za odraslo osebo, kaj šele za majhnega otroka« (Jamnik, 2003, str. 130).

2.3 Vloga branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju

Pomembno je, ali se in kako se odrasli odzivamo na otrokovo vedenje in

komuniciranje, ali znamo otroka poslušati, si vzamemo čas za pogovarjanje, mu

velikokrat pripovedujemo zgodbice, pravljice in pesmice, beremo knjige, gledamo

otroške oddaje in ob vsem tem seveda uživamo in se zabavamo tako mi kot tudi otrok.

Otroci so med seboj zelo različni, eni zelo pozorno poslušajo in uživajo, ko jim

pripovedujemo in beremo, drugi pa so pri tem ves čas nemirni in jim pozornost bega iz

ene dejavnosti k drugi, vendar je pomembno, da enim in drugim pripovedujemo in


Koper: UP PEF.

3

beremo. Skupno gledanje slikanic, pripovedovanje in branje zgodb hitro povežemo z

razvojem otrokovega govora in z njim nerazdružljivo prepletenim razvojem mišljenja.

Pa vendarle to nista edini področji otrokovega razvoja, ki ju spodbujajo navedene

dejavnosti. S skupnim branjem otroku skozi socialno interakcijo posredujemo tudi

psihološka orodja, ki jih bo kasneje uporabljal sam, da bo z njimi obvladal svoje

vedenje. Družbenih oblik vedenja, kot so npr. vsakdanja raba določenih predmetov,

socialno sprejemljivo vedenje, uravnavanje čustev ter moralno presojanje, se namreč

otrok najprej uči v socialnem kontekstu s pomočjo starejših otrok in odraslih, pozneje

pa jih uporabi sam. Ta znanja mu lahko na zanj ustrezen način posredujemo tudi s

pripovedovanjem ali branjem zgodb, pravljic, pripovedk (Marjanovič Umek in Zupančič,

2003).

2.3.1 Govorni razvoj

Z vidika govornega razvoja je v predšolskem obdobju dobro izpostaviti dejavnike,

ki pomembno pripomorejo k razvoju govora:

− zgodnja komunikacija med odraslo osebo in otrokom,

− pripovedovanje ali branje rim, pesmic, ugank, pravljic, zgodb s strani odraslih ali

starejših vrstnikov, ki so namenjene otroku,

− skupno ali pozneje že samostojno gledanje slikanic, otroških revij, oddaj, filmov,

lutkovnih igric,

− podoživljanje vsebin in igranje v simbolnih (domišljijskih) igrah,

− ustvarjanje čim več različnih priložnosti, v katerih morajo otroci uporabiti govor v

različnih situacijah (prav tam).

2.3.2 Branje slikanic in otroških knjig

Ko otrokom beremo knjige, je pomembno, kaj in kako beremo, če želimo, da bi

branje pomenilo pozitivno spodbudo za otrokov govorni, miselni, čustveni in socialni

razvoj. Kriterij za izbor otroške knjige mora biti kakovost besedila in ilustracij oz.

fotografij. Poslušanje kakovostnih besedil otroka sprosti, mu da občutek varnosti, kar

pozitivno vpliva tudi na njegovo čustveno doživljanje, vživljanje v posamezne junake,

domišljijsko ustvarjanje, iskanje novih, nenavadnih povezav ter odnosov in je zelo


Koper: UP PEF.

4

pomembno za poznejše razumevanje bolj celovitih tekstov ter samostojno ustvarjanje

besedil. Tako kot velja za mlajše otroke, da jim je treba prisluhniti in jim prebirati znova

in znova isto knjigo, velja za starejše otroke, da si smejo med knjigami, ki so jih že

poslušali ali pa ne, sami izbirati tisto, ki jo želijo slišati.

2.4 Sposobnost domišljijskega sooblikovanja književnega sveta

Za mladinsko književnost je značilno, za pravljico pa še posebej, da dogajalnega

prostora in književnih oseb ne opisuje posebno natančno – morda tudi za to, da bi

ostala univerzalna in bi tako bralcem/poslušalcem omogočila, da si v vlogi junaka lažje

predstavljajo samega sebe. Samo če se bo otrok »našel« v pravljičnem junaku, ki se

bori z zmajem in na koncu poroči s kraljično, bo ta pravljica postala njegova pravljica.

Mladinska književnost tako računa na poslušalčevo sposobnost dopolnjevanja

besedilnih podatkov z njegovimi notranjimi domišljijskimi slikami ali s slikami iz

otrokove realne izkušnje. Rezultat takega združevanja avtorjevih podatkov o videzu

književnih oseb in podobi dogajalnih prostorov ter bralčevih dopolnil je t. i. domišljijsko-

čutna predstava (Kordigel in Jamnik, 1999).

2.5 Komunikacijski model za književno vzgojo

Glavna značilnost komunikacijskega modela za književno vzgojo v vrtcu je

spodbujanje otrokovega ustvarjalnega in subjektivnega sprejemanja besedila. Na

predšolski stopnji se kot didaktično sredstvo najbolj pogosto pojavlja igra. Otrok se z

njo odziva na besedilo in tvori (nove) besede. Otroci pri teh letih praviloma še ne berejo

samostojno, zato je prvotni način sprejemanja književnosti poslušanje. Več

strokovnjakov poudarja pomen večkratnega branja istega besedila. Tak komunikacijski

model ima torej več faz (Kordigel, 1999).


Koper: UP PEF.

5

2.5.1 Predpriprava

Pripravimo pravljično poslušalsko situacijo. Pripravimo kotiček, ki naj bo drugače

pripravljen kot pri ostalih dejavnostih. Zaželene so blazine, rahlo zatemnjen prostor,

prijetno vzdušje (Medved Udovič, 1993).

2.5.2 Motivacija

V tej fazi pri otroku spodbudimo pričakovanja in radovednost. Pomembno je tudi

pozitivno ozračje, saj je otrok tako bolj dojemljiv. Pomembno je, da zaposlimo čim več

otrokovih čutil. Poznamo več vrst motivacije (izkušenjska, domišljijska, doživljajska,

besedna, nebesedna), ki jih lahko med seboj kombiniramo (prav tam).

2.5.3 Literarnoestetsko branje oziroma pripovedovanje ter odzivi otrok

Ta faza predstavlja prvi stik otroka z literarnim besedilom. Ima več delov.

· Interpretativno branje/pripovedovanje (prilagodimo starosti in interesu otrok,

pomemben očesni stik).

· Čustven premor (čas, da otroci podoživijo povedano).

· Izjava po čustvenem premoru (poudarimo bistvo).

· Drugo branje/pripovedovanje (izberemo malo drugačen način).

· Pogovor po branju (se podredi otrokovemu podoživljanju).

· Ugotavljanje dogajalne premice (rdeča nit) (prav tam).

2.5.4 Literarnoestetsko poglabljanje

Ta faza vključuje vse ustvarjalne dejavnosti, ki se povezujejo s pravljičnim

besedilom in z vsemi drugimi estetskimi področji. Tu se najde prostor za poglabljanje

otrokovega doživljanja. Zastavljamo mu ustvarjalne in poustvarjalne izzive. Vključujemo

domišljijske, verbalne, likovne, glasbene, gibalne, plesne in druge dejavnosti. S tem se

razvijajo različne oblike otrokove ustvarjalnosti, ne smemo pa pozabiti tudi na

vključevanje igre (prav tam).


Koper: UP PEF.

6

2.6 Zahtevnostne stopnje slikanice

Slikanica kot posebna zvrst knjige sledi razvojnim obdobjem otroka v širokem

razponu od zgodnjega predbralnega do zgodnjega šolskega obdobja. Zato je

razumljivo, da si je ta zvrst knjige izoblikovala več zahtevnostnih stopenj. V evropskem

slikaniškem prostoru pozna ta zvrst knjige tri zahtevnostne stopnje (Kobe, 1987).

2.6.1 Prva zahtevnostna stopnja

Ta stopnja slikanice še nima oblike knjige. To je harmonikasto zložljiva kartonska

zgibanka. Namenjena je otrokom do drugega leta, zato je po zunanji obliki še nekakšna

prehodna stopnja med igračo in pravo knjigo, po vsebini pa je doživljajsko

najpreprostejša. Lahko je čisto brez besedila, lahko vsebuje le posamezne številke ali

črke, morda krajše verze ali posamezne besede, ki so lahko povezane v preproste

stavke (prav tam).

2.6.2 Druga zahtevnostna stopnja

Za harmonikasto zložljivo kartonko pride na vrsto že prava knjiga, ki pa še ima

trpežne trde kartonaste liste. Namenjena je otrokom okoli tretjega leta in poleg ilustracij

vsebuje tudi krajša besedila. Otrok dobi s tako slikanico že izkušnjo listanja (prav tam).

2.6.3 Tretja zahtevnostna stopnja

Od tretjega leta naprej se otroku odpre razsežni svet slikanice kot prave knjige s

tankimi listi. Takšna slikanica pomeni tretjo zahtevnostno stopnjo te zvrsti knjige in to

ne samo zaradi zunanje podobe, marveč predvsem zaradi doživljajske zahtevnosti

(prav tam).


Koper: UP PEF.

7

2.7 Anja Štefan

Anja Štefan je danes v svetu otrok in staršev sinonim za dobro pravljico. Išče jih v

ljudskem izročilu, jih prireja, hkrati pa tudi sama piše pravljice, sestavljene iz dialogov,

ki jih znajo otroci – zaradi njenega poetičnega jezika – na pamet. Poleg tega je izvrstna

pripovedovalka. Leta 1998 je zasnovala Pripovedovalski festival Pravljice danes, ki ga

s tričlansko ekipo vodi še zdaj (Horvat, 2014).

Slika 1: Anja Štefan (www.mladina.si)

2.7.1 Življenjepis

Anja Štefan se je rodila 2. aprila 1969 v Šempetru pri Gorici. Na Filozofski fakulteti

v Ljubljani je študirala slovenistiko in anglistiko. Po diplomi je nadaljevala s študijem na

področju folkloristike in leta 1999 magistrirala. Deluje kot samostojna umetnica. Je ena

redkih profesionalnih slovenskih pripovedovalk. Raziskuje pripovedno izročilo. Avtorska

besedila in priredbe ljudskih pripovedi redno objavlja. Leta 1993 je začela sodelovati z

revijo Ciciban, v reviji Cicido pa objavlja od leta 1998 (Anja Štefan, Wikipedija).


Koper: UP PEF.

8

2.7.2 Bibliografija

Slikanice

· Čmrlj in piščalka, Melje, melje mlinček: sedem pravljic za lahko noč, Bobek in

barčica, Iščemo hišico, Sto ugank, Štiri črne mravljice, Lonček na pike

Ljudsko slovstvo

· Čez griček v gozdiček, O Pustu in zakletem gradu, Zlato kralja Matjaža, O

pastirčku in debeli uši, Čudežni mlinček, Zajec in lisica, Trije prašički, Za

devetimi gorami (prav tam)

2.7.3 Nagrade

· Levstikova nagrada (2001) – Melje, melje mlinček

· Rastem s knjigo (2006) – Bobek in barčica

· Izvirna slovenska slikanica (2007) – Sto ugank

· Levstikova nagrada (2007) – Kotiček na koncu sveta

· Ljubljana bere (2008) – Sto ugank

· Ljubljana bere (2010) – Lonček na pike (prav tam)


Koper: UP PEF.

9

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Pravljice nas v vrtcu spremljajo na vsakem koraku. Pogosto se zgodi, da jih

uporabljamo le kot sredstvo za umirjanje otrok pred počitkom. Vendar pa nam lahko

ponudijo veliko več, če se jih le lotimo na malce drugačen način. Eden izmed teh je tudi

pravljični model, ki smo ga uporabili v tej diplomski nalogi.

Predstavljena je pravljica, ki jo je mogoče obravnavati v vrtcu z otroki, starimi od 3

do 4 leta. V teoretičnem delu so opisani načini obravnave literarnega dela, ki

pripomorejo k temu, da imajo otroci od določene zgodbe čim več koristi, nekaj besed

pa je namenjenih tudi sodobni pravljici s poudarkom na pravljičarki Anji Štefan. V

praktičnem delu je prikazana izvedba pravljičnega modela, ki je slonel na odzivih otrok,

in sicer v obliki igre vlog in pripovedovanja.

Namen diplomske naloge je bil predstaviti izbrano pravljico otrokom in opazovati

njihove odzive ter jih primerno ovrednotiti. Želeli smo tudi preizkusiti izbrani pravljični

model in s tem prenesti nekaj teorije v praktično delo v vrtcu.

Cilji diplomske naloge so:

− analizirati strokovno literaturo o pravljici Bobek in Barčica in pravljičarki Anji Štefan,

− prikazati raziskavo o sprejemanju in podoživljanju izbrane pravljice,

− ovrednotiti odzive otrok na pravljico, ki so bili pridobljeni z igro vlog in

pripovedovanjem.

3.2 Raziskovalna vprašanja

1. Ali se otroci bolj doživeto odzovejo na pravljico, ki jo poustvarijo z igro vlog, ali s

pripovedovanjem?

2. Ali se otroci raje igrajo igro vlog na določeno vsebino pravljice ali vsebino raje

pripovedujejo?

3. Ali otroci po igri vlog na določeno pravljico dosegajo višje ravni koherentnosti in

kohezivnosti kot po samem pripovedovanju zgodbe?


Koper: UP PEF.

10

3.3 Načrt

Tabela 1: Časovna razporeditev dejavnosti v projektu

PRVI TEDEN DRUGI TEDEN

· Priprava na začetek

izvajanja dejavnosti.

· Pripovedovanje zgodbe v

bralnem šotoru.

· Spontani pogovor glede na

odzive otrok.

· Skupna obnova zgodbe.

· Izdelovanje papirnatih ladjic

in preizkus v vodi.

· Gibalne igre na izbrano

temo.

TRETJI TEDEN ČETRTI TEDEN

· Samostojno pripovedovanje

vsebine.

· Razvrščanje ilustracij v

pravilno zaporedje.

· Poglobljen pogovor o

vsebini.

· Delitev vlog za

dramatizacijo.

· Vaja z improviziranimi

rekviziti.

· Izdelava pravih rekvizitov.

· Izvedba dramatizacije za

gledalce.

· Izdelava slikanice iz

didaktičnih kartic.

· Zaključek projekta.

3.4 Izvedba

Prvi teden

Izmed otrok, ki so v moji skupini, sem si izbrala 6 kandidatov, ki so se mi zdeli

primerni za izvajanje projekta. Peljala sem jih v poseben prostor v vrtcu, ki sem ga

lahko za to priložnost preuredila. Pripravila sem poseben bralni šotor, kjer so se otroci

prvič srečali z zgodbo. Posebno vzdušje so naredile tudi male svečke in

razpoloženjska glasba. Najprej so otroci spoznali prvi del zgodbe, drugi del pa je sledil


Koper: UP PEF.

11

naslednji dan. V naslednjih dneh smo se pogovarjali o avtorici in ilustratorki ter o

vsebini.

PRIPRAVA NA VZGOJNO DELO

Avtorica ANJA ŠTEFAN

Ilustratorka POLONA LOVŠIN

Naslov pravljice BOBEK IN BARČICA

Število otrok 6

Starost otrok 4 leta

PODROČJE Jezik

GLOBALNI CILJI

· Jezik kot objekt igre,

· poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika.

CILJI

· Ob poslušanju in pripovedovanju pravljic razvija

zmožnost domišljijske rabe jezika,

· otrok ob knjigi doživlja ugodje in veselje ter

pridobiva pozitivni odnos do literature.

TEMA Prijateljstvo

OBLIKA DELA Skupna

METODE DELA

· Poslušanje,

· pripovedovanje,

· pogovor.

PRIPOMOČKI

· Svečke, blazine, »bralni šotor«, knjiga Bobek in

Barčica, radio, zgoščenka.

Viri in literatura Kurikulum za vrtce, (1999). Ljubljana: Ministrstvo za

šolstvo in šport, Urad RS za šolstvo.

3.4.1 Načrtovana dejavnost 1

1. dan

Dejavnost začnem tako, da šest otrok povabim v posebej za to priložnost

pripravljen prostor v vrtcu, ki sem ga predhodno zatemnila, tam postavila »bralni šotor«

in na tla svečke, v ozadju pa predvajala mirno glasbo. Otrokom naročim, naj se


Koper: UP PEF.

12

usedejo v šotor. Ko so pripravljeni, jim pokažem knjigo, napovem naslov zgodbe,

predstavim avtorico besedila in ilustratorko. Sledi prva polovica branja besedila. Berem

po delih. Prvi dan prva polovica pravljice in naslednji dan druga. Po prebrani polovici

zgodbe naredim doživljajski premor, s čimer otrokom dovolim, da si ustvarijo neko

podobo in da podoživijo povedano. Prvo polovico zgodbe obnovimo ob ilustracijah in

se pogovorimo o neznanih besedah v besedilu. Naročim jim, naj razmislijo, kako se je

zgodba odvijala in končala.

Slika 2: Bralni šotor

2. dan

Pogovor o različnih nadaljevanjih in zaključkih zgodbe skozi oči otrok. Nadaljujem

z branjem in to z istimi otroki. Spet pripravim prijetno vzdušje, ki je otrokom že znano

od prejšnjega dne. Skupaj obnovimo prvo polovico zgodbe ob ilustracijah in nato

nadaljujem z branjem do konca. Na koncu spet naredim čustveno-doživljajski premor in

povzamem bistvo zgodbe v enem stavku. Otrokom razložim neznane besede v

pravljici. Drugo polovico zgodbe obnovimo ob ilustracijah. Otroke spodbujam, da sami

pripovedujejo.

3. dan

Otroke spet povabim na isto mesto, kjer obnovimo celotno zgodbo pravljice Bobek

in barčica ob ilustracijah. Pogovarjamo se o prijateljstvu med živalmi in Bobkom ter o

njihovih izkušnjah s prijatelji.


Koper: UP PEF.

13

4. dan

Sledi pogovor v bralnem šotoru o čustvih, ki jih je moč zaznati iz besedila zgodbe

ter na ilustracijah v knjigi.

5. dan

Zadnji dan v tednu namenim spontanim pogovorom otrok. Pobližje jim predstavim

avtorico besedila Anjo Štefan in ilustratorko Polono Lovšin ter jim pokažem njune

fotografije.

Analiza

V posebnem prostoru v vrtcu sem pripravila »bralno-pravljično« vzdušje. Prostor

sem zatemnila, na tla postavila majhne svečke, mehke blazine za sedeti, bralni šotor

(navaden senčni šotor za na plažo) in radio, iz katerega se je v ozadju slišala prijetna

glasba. Že sama priprava prostora me je polnila z energijo ob misli na odziv otrok. Nato

sem šla po otroke v igralnico in si jih šest izbrala. Tudi ostali so želeli z nami.

Teh šest otrok je bilo zelo vznemirjenih in radovednih. Celo pot do druge igralnice

so me spraševali, kam gremo in kaj bomo delali. Ostala sem skrivnostna. Želela sem

stopnjevati pričakovanja otrok in uspelo mi je. Naročila sem jim, da lahko čisto tiho

vstopijo v prostor in si ga malo ogledajo. Res so bili zelo tiho in vstopali počasi,

nekateri tudi po prstih. Bili so nasmejani in velikih oči od presenečenja, saj so se s tako

stvarjo srečali prvič. Ena deklica je preštela svečke in ugotovila, da je za vsakega

otroka ena in ena zame. Na to sploh nisem bila pozorna, ko sem jih nameščala, zato

me je njena ugotovitev pozitivno presenetila. Otrokom sem predstavila »bralni šotor« in

jih povabila, da sedejo vanj. Z navdušenjem so poskakali na sredo šotora ter čakali, kaj

bo sledilo. Najprej sem jih vprašala po njihovem počutju in kaj mislijo, kaj se bo tukaj

dogajalo. Ogovori so bili različni: da gremo spat in bomo sanjali eno pravljico, da pride

čarovnik na obisk in bomo čarali, da bomo brali pravljico. Na zadnji odgovor sem

odgovorila pritrdilno in jim pokazala knjigo Bobek in barčica. Takoj so ugotovili, da

bomo prebrali pravljico. Povedala sem jim naslov pravljice in kdo je zgodbo napisal in

ilustriral. Začela sem brati. Otroci so me z zanimanjem poslušali, saj sem brala zelo

doživeto. Ilustracij jim nisem kazala, saj sem želela, da si najprej ustvarijo svojo

podobo zgodbe. Ko sem prebrala prvo polovico zgodbe, sem se ustavila, jih pogledala

in naredila čustveni premor. Sledila je izjava po čustvenem premoru, ki pa sem jo

napeljala na nadaljevanje zgodbe. Opazila sem, kako pomemben in koristen je za


Koper: UP PEF.

14

otroke doživljajski oziroma čustveni premor, saj so bili mirni in zamišljeni. Še vedno so

razmišljali o zgodbi in njenem nadaljevanju. Razložila sem jim besede, ki so se meni in

otrokom zdele nerazumljive. Nato sem jim zgodbo ob kazanju ilustracij pripovedovala

še enkrat. Nekateri so se že vključili, saj je v zgodbi veliko ponavljajočih motivov, kar si

otroci lažje zapomnijo. Ko smo prišli do polovice, sem jim povedala, da jih nadaljevanje

čaka jutri in da lahko že zdaj razmišljajo, kako se bo zgodba odvijala in končala ter mi

jo jutri povedo. Vsak otrok je lahko pihnil svojo svečko in odšli smo nazaj v igralnico.

Nad prvim dnem sem bila navdušena, saj sem bila zadovoljna z odzivi otrok. Zelo

sem se že veselila naslednjega dne.

Naslednji dan sem spet povabila iste otroke, da se mi pridružijo. Odšli smo v

»bralno igralnico«, se usedli v šotor in čakali, da začnemo. Vprašala sem jih, ali so kaj

razmislili o nadaljnjem razpletu in koncu zgodbe. Nastali so različni odgovori, smešni in

žalostni. Ko smo se nasmejali vsem različnim zgodbam, sem jim rekla, da bodo zdaj

poslušali nadaljevanje pravljice, kot si jo je zamislila pisateljica Anja Štefan. Na hitro

sem jim prvo polovico zgodbe še enkrat obnovila in začela z nadaljnjim branjem do

konca. Spet je sledil doživljajski premor in izjava po njem: »Ni pomembno, kako

izgledaš, pomembno je le tvoje dobro srce.«

Otroci so bili veseli pozitivnega zaključka zgodbe. Zgodbo sem jim ob kazanju

ilustracij pripovedovala še enkrat. Sledil je pogovor, ki je bil zelo »bogat«. Vsak izmed

otrok je želel nekaj povedati in pripovedovati, med seboj pa so se tudi dobro

dopolnjevali.

Tretji dan smo obnovili zgodbo s pomočjo ilustracij in povedati moram, da so si jo zelo

dobro zapomnili. Pogovarjali smo se tudi o prijateljstvu. Kaj to sploh je, kaj pomeni biti

prijatelj nekomu in kako se obnašamo do njih. Zanimivo jim je bilo vprašanje, kako si

lahko prijatelj z živalmi in kako se do njih obnašaš. En fant je bil še zelo pod vplivom

pravljice in je rekel, da jih moraš vzeti zraven na morje.

Četrti dan smo se pogovorili o čustvih, ki so jih zaznali skozi pripovedovanje in na

ilustracijah junakov v pravljici. Vsem se je najbolj v spomin vtisnila medvedova žalost,

ko ni mogel iti zraven na izlet. Vprašala sem jih, ali so tudi oni kdaj žalostni, če jim

prijatelji kaj naredijo. Rekli so, da takrat, ko jim ne posodijo igrač in ko jih ne vzamejo v

skupno igro.


Koper: UP PEF.

15

Zadnji dan pogovor prepustim otrokom. Spontano smo se pogovarjali in

odgovarjali na vsa vprašanja, ki so se porajala. Otrokom sem dala v roke knjigo in

izbirali so si najljubše ilustracije. Všeč jim je bila zadnja, ko se vsi odpravijo na izlet in

najbolj smešna – predvsem fantom, ko je medved skočil na čoln. Pokazala sem jim tudi

fotografiji avtorice Anje Štefan in ilustratorke Polone Lovšin. Želela sem jim približati,

da sta na pogled čisto preprosti in navadni osebi kot mi vsi, le da ima Anja zelo dobro

domišljijo, da lahko napiše tako dobre pravljice ter da ima Polona tako velik dar za

slikanje – risanje ilustracij. Slike so si z zanimanjem ogledovali in si jih podajali med

sabo. Nad tem sem bila tudi sama zelo navdušena, saj se mi zdi, da so otroci še kako

vizualni tipi in jim je treba take stvari povedati in tudi pokazati. Menim, da se daje

premalo poudarka na same avtorje in ilustratorje. Verjamem, da si ju bodo dobro

zapomnili.

Drugi teden

Z otroki smo si iz časopisnega papirja izdelali ladjice. V igralnici jaslične skupine

smo si izposodili kopalno kad, kamor smo natočili vodo in preizkusili njihovo plovnost.

Sledile so gibalne igre, kjer smo z otroki brez nekega besedila uprizarjali posamezne

dele zgodbe.

Slika 3: Izdelovanje ladjic iz papirja


Koper: UP PEF.

16

Slika 4: Preizkus plovnosti ladjic


TEMA Ladjice iz papirja

Število otrok 6


PODROČJE · Umetnost

MEDPODROČNE POVEZAVE

· Narava

· Gibanje

GLOBALNI CILJI

· Doživljanje, spoznavanje in uživanje v

umetnosti.

CILJI

· Spodbujanje radovednosti in veselja do

umetniških dejavnosti,

· urjenje ročnih spretnosti z ustvarjanjem po

prikazu,

· otrok odkriva in spoznava lastnosti

predmetov,

· sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja.

OBLIKE DELA Skupna

· Pogovor,


Koper: UP PEF.

17

METODE DELA · demonstracije,

· spodbujanje.

PRIPOMOČKI

· Časopisni papir, kopalna kad, voda, knjiga

Bobek in barčica.

Viri in literatura

Kurikulum za vrtce, (1999). Ljubljana: Ministrstvo za



V uvodu skupaj z otroki obnovimo pravljico o Bobku in barčici za lažjo vpeljavo

naslednje dejavnosti.

V igralnico prinesem časopisni papir in ga razdelim otrokom. Vsakemu en list.

Začnemo s prepogibanjem papirja. Sledimo celotnemu poteku gubanja papirja, dokler

ne nastane ladjica. Med sabo se spodbujamo in si pomagamo.

Naslednji dan jih odnesemo v jaslično skupino, kjer si natočimo vodo v kopalno

kad in na gladino postavimo izdelane ladjice iz papirja. Opazujemo dogajanje na vodi.

Sklepam, da se bodo ladjice po določenem času potopile na dno kadi zaradi vpliva

vode. Ladjice izvlečemo, ožamemo in naredimo kepo papirja, ki jo odnesemo v koš.

Preostale dni pa sledijo gibalne igre na temo iz pravljice. To so veslanje, zibanje

čolna, plavanje, skoki, poskoki, kratki in dolgi koraki ter zajčji in žabji poskoki.

Analiza

V uvodu skupaj z otroki obnovimo pravljico Bobek in barčica za lažji začetek v

naslednjo dejavnost. Pravljico pripovedujejo zelo povezano in sledijo časovnemu

poteku zgodbe. Otroke vprašam, ali bi tudi oni imeli tak čoln, s katerim bi se s prijatelji

odpeljali na izlet. Vsi so za to. Povem jim, da si bomo sedaj tak čoln izdelali.

Na pobudo ene deklice iz te skupine šestih otrok sem se odločila za izdelavo

ladjice iz papirja. Sama je podala idejo in zdela se mi je dobra. Tudi ostali so bili nad

njo navdušeni. V igralnico sem prinesla časopisni papir in ga razdelila med otroke.

Vsak je dobil en list in deklica nam je začela demonstrirati. Navodila je podajala zelo

nazorno, tako da smo ji lahko sledili. Med sabo smo si pomagali, saj je za štiriletne

otroke to kar težka naloga, ker vsebuje kar nekaj potez prepogibanja papirja. Enemu


Koper: UP PEF.

18

fantu se je malo zalomilo in se je užalostil, vendar smo ga spodbudili in mu pomagali,

da je tudi njegov papir dobil obliko ladje. Vsak je na svoj izdelek napisal ime in ga

postavil na polico.

Naslednji dan smo te ladjice odnesli v jaslično skupino otrok, ker imajo tam

kopalno kad. Vanjo sem že predhodno natočila vodo in jim naročila, da si naj vsak

najde prostor, kjer bo svojo ladjico spustil v vodo. Vprašala sem jih, kaj mislijo, da se

bo zgodilo z ladjami. Vsi so bili prepričani, da bodo plavale na vodi. Kot zaključno

»popotnico« pred spustom ladjic v vodo sem jim rekla, da so oni prijatelji, ki gredo vsak

s svojo ladjico skupaj na izlet. Otroci so jih previdno spustili na gladino vode in res so

vse plule. Opazovali smo jih, kako so se zaradi vpliva vode začele potapljati. Nekatere,

ki niso imele dobrega ravnotežja, so se prej »napile« vode in potonile. Večini pa so

morali otroci tudi malo pomagati pri potopu, saj zaradi časovne stiske ne bi vsi mogli

nadaljevati naslednje dejavnosti. Zraven sem jim povedala tudi odlomke iz pravljice, da

so res lahko podoživeli potop čolna, ko je medved skočil nanj. Ladjice, ki so se potopile

na dno kadi, so otroci izvlekli, papir zmečkali in ga odnesli v koš. Še kar naprej bi radi

ponavljali, razen deklica, ki je dala pobudo za izdelavo ladjic, ni več želela, ker se je

bala globine v kopalni kadi. Njej so drugi pomagali izvleči »razbitine« ladje. Dobila sem

tudi pozitivne povratne informacije od staršev, da so doma morali ponoviti vse od

izdelave ladjic iz papirja pa do spusta v kopalno kad, nekateri pa so jih celo odnesli na

bližnje jezero. Dejavnost se mi je zdela primerna in nekaj novega, saj so s tem pridobili

tudi nova znanja s področja naravoslovja.

Ostale dni sem izkoristila za sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja po pravljici.

Ponazarjali smo zibanje čolna in živali s skoki, poskoki, hojo, plavanjem. Najbolj so se

zabavali ob gibanju medveda. Otroci se tako ali tako radi gibajo, še bolj pa takrat, ko se

lahko poistovetijo s katero osebo ali živaljo.

Tretji teden

V tretjem tednu so otroci že samostojno pripovedovali vsebino. Izdelala sem jim

tudi posebne didaktične kartice, na katerih so bile ilustracije iz knjige. Otroci so jih

postavljali v pravilno zaporedje in se igrali z različnimi možnostmi drugačnega razpleta

zgodbe.


Koper: UP PEF.

19

Slika 5: Didaktične kartice


TEMA Samostojno pripovedovanje

Število otrok 6


PODROČJE Jezik

GLOBALNA CILJA · Jezik kot objekt igre,

· doživljanje temeljnih literarnih del za otroke.

CILJA · Otrok se uči samostojno pripovedovati,

· otrok se ustvarjalno izraža v jeziku.

OBLIKA DELA Individualna

METODE DELA · Pogovor,

· pripovedovanje,

· spodbujanje.

PRIPOMOČKI · Didaktične kartice z ilustracijami iz knjige Bobek

in barčica, dodatne kartice (»vsiljivci« – ilustracije

iz drugih pravljic).




Koper: UP PEF.

20


Posameznega otroka povabim v prazno igralnico, ki jo imamo v vrtcu. Razdelim

mu didaktične kartice z ilustracijami iz knjige Bobek in barčica ter pet »vsiljivcev« –

ilustracij iz drugih pravljic. Naročim mu, da naj vsiljivce izloči, ostale pa naj postavi v

pravilen dogajalni čas v pravljici. Ko ima končano zaporedje, naj pripoveduje zgodbo

ob karticah. Otrok se lahko igra z različnimi možnostmi drugačnega razpleta zgodbe.

Vsak dan povabim drugega otroka, da se mi pridruži pri dejavnosti.

Analiza

Pripravila sem didaktične kartice z ilustracijami Bobek in Barčica, zraven pa sem

dodala pet kartic »vsiljivcev« – ilustracij iz drugih pravljic. Vsak dan sem povabila

enega otroka, da se mi pridruži v prazni igralnici v vrtcu. Na tla sem položila pomešane

kartice in mu podala navodila, da naj jih razvrsti v pravilen vrstni red oz. časovno

zaporedje. Ko konča, naj pripoveduje ob slikah. Vsiljivce so takoj našli, le redkim pa je

šlo brez težav. Težave so se pojavile, ko so otroci kartice zlagali v pravilni vrstni red,

saj si je nekaj ilustracij med seboj zelo podobnih. Razlike se pojavljajo le v čustvih, ki

jih kažejo liki na svojih obrazih. Ko sem jih opozorila na te podrobnosti, so otroci brez

večjih težav zgodbo spravili nazaj v red. Neka deklica si je ilustracije postavila v neko

čisto svoje zaporedje. Trudila se je povedati zgodbo v pravilnem zaporedju, vendar ji to

nikakor ni uspevalo, saj se je preveč opirala na ilustracije, ki so ji narekovale, da naj bi

se zgodba odvijala drugače. Deklica je bila najmlajša v skupini, zato je potrebovala

malce več moje pomoči. Z dodatnimi spodbudami in podvprašanji sva zgodbo uspešno

pripeljali do konca.

Četrti teden

Sledile so priprave na dramatizacijo. Z otroki smo razdelili posamezne vloge in

imeli prve vaje z improviziranimi rekviziti. Kasneje smo si izdelali sceno in prave

pripomočke, ki smo jih uporabili pri dramatizaciji. Zgodbo smo še obogatili s primerno

glasbo in postavitvijo nekakšnega odra za izvajanje igre. Sledila je izvedba pred

občinstvom.

Za zaključek projekta smo skupaj z otroki pripravili slikanico, ki je nastala iz

didaktičnih kartic, s katerimi so se otroci srečali v tretjem tednu izvajanja projekta. Tako


Koper: UP PEF.

21

nam bo ostal lep spomin na izbrano pravljico in dejavnosti, ki so jo še dodatno

obogatile.

Slika 6: Nastajanje scene

Slika 7: Izdelovanje večje barčice


Koper: UP PEF.

22

Slika 8: Dramatizacija pravljice


TEMA Dramska uprizoritev

Število otrok 6


PODROČJE Jezik

GLOBALNI CILJ · Spodbujanje radovednosti in veselja do

umetniških dejavnosti.

CILJI · Otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa,

· otroci so pozorni na jasen in dovolj glasen govor,

· otrok komunicira v manjši skupini; sproščeno se

vživi v pravljično bitje in ga odigra,

· se uči samostojno pripovedovati.

OBLIKA DELA Skupna

METODE DELA · Pripovedovanje, razlaga, demonstracija,

poslušanje.

PRIPOMOČKI · Karton za podlago, barve za slikanje, čopiči,

zaščitna oblačila, pripomočki za dramatizacijo

(blazine, vrv, otroške žage in kladiva, vedra,

čopiči), naglavna ušesa za živali, kapa za Bobka

in metla za veslo.


Koper: UP PEF.

23




Razdelitev vlog za dramatizacijo in prve vaje z improviziranimi rekviziti.

Na veliki kos kartona s svinčnikom narišem na eno stran majhno barčico, na drugo

pa veliko. Spodaj dodam še vodo in ob straneh travo – ločje. Otrokom pripravim barve

za slikanje s čopičem, čopiče in zaščitna oblačila. Otroci sami pobarvajo barčici. Skupaj

si pripravimo prave pripomočke in naglavna ušesa za določeno žival.

Z otroki izberemo primerno glasbo in pesmice, ki jih bomo peli zraven vsakega

prihoda živali oz. osebe.

Priprava prostora za nastop pred občinstvom.

Izdelava slikanice iz didaktičnih kartic.

Analiza

Otroci so si že med branjem pravljice Bobek in barčica med sabo večkrat razdelili

vloge, zato sem jim tudi zdaj pustila prosto pot. Razdelili so si jih brez prepiranja, zato

sem zadovoljna, da sem se tako odločila. Vsak otrok se je poistovetil z značajem živali

oz. osebe, ki mu je bila najbolj všeč. Za začetek pa smo izbrali navidezne rekvizite.

Začeli smo s prvimi resnimi vajami. Odločila sem se, da se bom v igro vključila kot

pripovedovalka spremnega besedila, ker menim, da otroci pri teh letih še potrebujejo

neko oprijemljivo točko, da lažje sledijo samemu poteku predstave in zaradi

pomanjkanja časa. Ker so v pravljici ponavljajoči motivi, jim njihovo besedilo ni delalo

prevelikih težav.

Naslednji dan sem v igralnico prinesla velik kos kartona, na katerega sem s

svinčnikom na eno stran narisala majhno barčico, na drugo pa veliko. Podnjo sem

dodala še vodo in ob strani ločje – travo, ki raste iz vode. Otroke je že takoj pritegnil ta

velik kos kartona in opazovali so me, kaj rišem. Kasneje sem jim pripravila barve,

čopiče in zaščitna oblačila ter jim prepustila barvanje. Še prej pa smo se zmenili, kaj je

narisano, do kod lahko barvajo in katere barve bomo uporabili za posamezne dele

narisanega (barčica rjava, voda modra in ločje zelene barve). Prvo so pobarvali


Koper: UP PEF.

24

barčico, nato vodo in kasneje še ločje. Ko se je ena stran posušila, smo postopek

ponovili tudi na drugi strani, vendar naslednji dan. Otroci so se med seboj izmenjavali

tako, da so lahko prišli vsi na vrsto. Pripravili smo si tudi prave pripomočke. Skupaj

smo po igralnici poiskali otroške žage in kladiva, čopiče ter vedra, jaz pa sem še od

doma prinesla vrv. Nad temi rekviziti so bili navdušeni predvsem fantje. Vsak si je ob

moji pomoči izdelal svoja naglavna ušesa. Skupaj smo izbrali tudi pesmice, ki smo jih

peli ob vsakem prihodu živali na oder. Fant, ki je igral Bobka, si je izbral instrumentalno

glasbo. Pri petju nam je pomagala celotna skupina, tako da so tudi ostali otroci

sodelovali, saj jim zgodba ni bila tuja, ker sem jim jo večkrat pred počitkom prebrala.

Zelo jih je zanimalo, kaj počnem v odsotnosti s skupino šestih otrok.

Naslednji dan smo si skupaj pripravili prostor – oder in sledile so intenzivne vaje z

vsem, kar spada zraven. Vaje jim niso predstavljale težav. Ko smo zaključili, bi še kar

in kar ponavljali. Motivacija je še vedno trajala, kar mi je dalo potrditev, da sem pravilno

izpeljala vse postopke od podajanja besedila do same izvedbe predstave.

Naslednji dan je bil za vse nas velik dan. Prostor smo ustrezno pripravili in postavili

stole za gledalce. Pravljico so odigrali svojim prijateljem v vrtcu. Imeli so kar nekaj

treme, vendar je strah izginil, ko so izrekli svoje prve besede v predstavi. Ob majhni

pomoči smo predstavo izpeljali do konca. Na njihovih obrazih je žarel širok nasmeh, ko

so se priklonili občinstvu, ki jim je bučno ploskalo. Zame je bila to zelo prijetna izkušnja

in verjamem, da se je bom še kdaj lotila na podoben način.

Za zaključek projekta smo skupaj z otroki pripravili slikanico, ki je nastala iz

didaktičnih kartic, s katerimi so se otroci srečali v tretjem tednu izvajanja projekta. Na

izbrano pravljico in dejavnosti, ki so jo še dodatno obogatile, nam bo ostal lep spomin.


Koper: UP PEF.

25

Slika 9: Izdelava slikanice

3.5 Razprava in evalvacija

Nad izbiro pravljice Bobek in barčica Anje Štefan so bili otroci zelo navdušeni.

Zgodba jih je zelo pritegnila, saj so se vedno zelo razveselili, ko je prišel čas za naš

projekt. Pred samo izbiro smo si postavili nekaj kriterijev, za katere se nam je zdelo, da

bodo pripomogli k temu, da izberemo za otroke privlačno zgodbo. Pozorni smo bili na

to, da ima pravljica neka ponavljajoča dejanja, saj to omogoča otrokom, da poteku lažje

sledijo in lahko sami že malo vnaprej predvidevajo, kaj bo sledilo. V pravljici nam je bilo

všeč tudi to, da nastopajo tako ljudje kot živali, saj so otrokom pri srcu. Odrasle

pritegnejo privlačne ilustracije Polone Lovšin, zato smo sklepali, da bodo tudi otroke.

Zelo pomembno vlogo pri izbiri je imela tudi sama tematika pravljice. Govori o

prijateljstvu in medsebojni pomoči. To so teme, ki so vedno aktualne in za katere je

bistvenega pomena, da se otroci z njimi srečajo že v zgodnji mladosti. To pa je

pomembno tudi za govorni razvoj. Otroci so tako dobili izkušnjo bogate komunikacije

med odraslo osebo ter otrokom in to o temi, ki je zanje privlačna. Prav tako je za

govorni razvoj pomembno podoživljanje vsebine in igranje v domišljijskih igrah. Otroci

so s pravljico Bobek in Barčica prišli do teh bogatih izkušenj, saj so imeli na voljo

različne situacije, ko so uporabljali svoj govor na različne načine.


Koper: UP PEF.

26

Za izvajanje projekta smo si izbrali 6 otrok, ki so kazali največ interesa. Čez čas se

je izkazalo, da smo o določenih otrocih imeli napačno predstavo o tem, česa so že

zmožni. Nekateri so nas večkrat pozitivno presenetili, drugi pa so se ob določenih

trenutkih umaknili v ozadje. Vseeno je bila dobra skupina, s katero smo z veseljem

delali. Koristi od projekta smo imeli vsi. Otroci so bili bogatejši za neko novo izkušnjo

obdelave pravljice na drugačen način, sami pa smo prišli do zanimivih in novih

spoznanj. Otroci so nas presenetili s tem, da so si zgodbo tako dobro zapomnili in to ne

samo glavnih oseb in dogajanja, ampak tudi podrobnosti, ki po navadi otrok ne

pritegnejo. Še zdaj vedo, kdo je pravljico napisal in ilustriral. Navdušeni smo bili tudi

nad njihovo neprestano željo po uprizarjanju zgodbe in podoživljanju celotnega

dogajanja v projektnem mesecu.

Otroci so se s pravljico prvič srečali v posebnem »bralnem« šotoru. Ko so videli,

kaj smo jim pripravili, so bili navdušeni in obenem zelo vznemirjeni, kaj bo sledilo. S

svečami in glasbo smo ustvarili prav poseben ambient, ki je otroke pripravil na neko

čisto drugačno izkušnjo poslušanja zgodbe. Tako smo zadostili vsem kriterijem dobre

motivacije, saj so bili otroci motivirani na različne načine. Tako je bila motivacija

močnejša in trajnejša. Prvi dan smo otrokom namenoma prebrali samo pol zgodbe.

Tako je njihova motivacija do drugega dne le še bolj narasla in z veliko radovednostjo

so čakali, kaj bo sledilo. Otroci so bili vseskozi zelo umirjeni, zato je bila taka tudi naša

komunikacija. Zelo malo je bilo kričanja in tega, da bi zaradi slabe komunikacije

prihajalo do nesporazumov. Pozorni smo bili tudi na neverbalno komunikacijo. Otroci

so za mimiko in telesno držo kazali, da se dobro počutijo in da uživajo v dejavnostih.

Ko smo v drugem tednu namenili nekaj več pozornosti sami barčici, je ena deklica

sama od sebe predlagala, da bi si izdelali svoje ladjice iz papirja. Ker sami v tistem

trenutku nismo vedeli, kako se jih naredi, se je deklica takoj ponudila, da nas bo

naučila kar ona. Ker je postopek dobro poznala, je svojo pomoč ponudila tudi ostalim

otrokom. Ko smo opazili, kako so ladjice otroke pritegnile, smo se odločili, da dejavnost

v tej smeri še malo razširimo. Plovnost ladjic smo preizkusili tudi v vodi. Otroci so se ob

tem zelo zabavali, obenem pa so pridobivali še nova znanja s področja naravoslovja.

Ogledovali smo si ladjice, ki so se zaradi vpliva vode začele potapljati. Malce smo jim

še pomagali, da smo stvar malo pospešili, potem smo jih zmečkali v kepe in odnesli v

koš za razvrščanje odpadkov.

V tretjem tednu smo utrjevali samo vsebino pravljice in njeno pravilno zaporedje. V

ta namen smo za otroke pripravili didaktične kartice z ilustracijami, s katerimi smo jih

poskušali spodbuditi k pripovedovanju. Najprej smo med kartice pomešali nekaj


Koper: UP PEF.

27

vsiljivcev iz drugih pravljic, ki pa so jih otroci brez težav našli in odstranili iz naše

zgodbe. Težave so se pojavile, ko so otroci kartice zlagali v pravilni vrstni red, saj si je

nekaj ilustracij med seboj zelo podobnih. Razlike se pojavljajo le v čustvih, ki jih kažejo

liki na svojih obrazih. Ko smo jih opozorili na te podrobnosti, so otroci brez večjih težav

zgodbo spravili nazaj v red. Neka deklica pa si je ilustracije postavila v neko čisto svoje

zaporedje. Trudila se je povedati zgodbo v pravilnem zaporedju, vendar ji to nikakor ni

uspevalo, saj se je preveč opirala na ilustracije, ki so ji narekovale, da naj bi se zgodba

odvijala drugače. Deklica je bila najmlajša v skupini, zato je potrebovala malce več

naše pomoči. Z dodatnimi spodbudami in podvprašanji smo skupaj zgodbo uspešno

pripeljali do konca.

V četrtem tednu smo se začeli pripravljati na dramatizacijo zgodbe. Za razdelitev

vlog si nismo naredili posebnega načrta, kar se je izkazalo za zelo dobro odločitev.

Otroci so si vloge namreč razdelili kar sami in to brez vsakega prepiranja in kakršnih

koli težav. Tudi pri izdelavi scene in rekvizitov so zelo dejavno sodelovali. Pomagali so

pri barvanju scene, podajali svoje predloge pri izdelavi kostumov in izbiri drugih

materialov, potrebnih za dramatizacijo. Izvedba dramatizacije je bila več kot uspešna.

Otroci so brez težav odigrali svoje vloge, saj so jih v preteklih dneh res dobro spoznali

in se vživeli v posamezne like. Gledalci so razumeli dogajanje in bili s predstavo zelo

zadovoljni. V projekt smo tako uspešno vključili predbralne, medbralne in pobralne

dejavnosti.

Po končanem raziskovalnem delu z otroki lahko trdimo, da se otroci zagotovo bolj

doživeto odzovejo na pravljico, če imajo možnost, da jo podoživijo z igro vlog. Tako se

lahko poistovetijo z junaki, lažje razumejo njihova dejanja in tako na globlji način

odkrijejo sporočilo zgodbe. Prav tako menimo, da imajo otroci raje igro vlog kot pa le

pripovedovanje in pogovor o določeni zgodbi. Pri sami igri imajo več svobode, tudi

možnosti za raznorazne improvizacije je veliko več. Otrokom je to všeč, saj lahko na ta

način podoživljajo in spoznavajo zgodbo z različnih zornih kotov. Dokaz, da je igra vlog

zelo pomembna pri celostni obravnavi pravljice in tudi pri samem učinku pravljice na

otroka je to, da so otroci po igri vlog sposobni dosegati višje ravni koherentnosti in

kohezivnosti kot pa pred njo. Večina otrok je pred dramatizacijo dosegala stopnjo

koherentnosti, kjer je imela zgodba strukturo, ki je vsebovala enostavno časovno

nizanje dogodkov. Po igri vlog pa so bili otroci sposobni opisovati misli in čustva

junakov, pojasnjevati odnose med njimi in razložiti vzroke in posledice za posamezna

dogajanja v zgodbi. Otroci so napredovali tudi po kriterijih za ocenjevanje kohezivnosti

zgodbe. Pri sami tematski razporeditvi sicer ni bilo vidnega zelo očitnega napredka, saj


Koper: UP PEF.

28

so otroci dosegali linearno razporeditev brez tematskih preskokov že pred igro vlog.

Izboljšala pa se je uporaba sredstev, s katerimi ohranjamo referenco, saj so otroci

dobesedno ponavljanje že začeli zamenjevati z zaimki, nadpomenkami in

podpomenkami.

Če ovrednotimo izvedeno študijo, lahko naštejemo več prednosti kot

pomanjkljivosti, kar nam daje vedeti, da smo raziskovalni del dobro zastavili. Vsekakor

je velik pečat na otroke pustil »bralni« šotor s svojim ambientom, saj je bil za otoke

nekaj posebnega, ker so se s takim načinom poslušanja zgodbe srečali prvič. Prav

tako jim je bilo všeč, da jih je bilo v skupini malo, saj smo se lahko posvetili vsakemu

posebej in tudi otroci so dobili občutek, da je vsakdo pomemben ter soodgovoren za

razplet dejavnosti. K temu je prav gotovo pripomogel tudi naš lasten zgled, saj smo se

tudi sami veselili našega projekta in se ga lotevali z veliko vnemo in veseljem. Vse to

so opazili tudi otroci, ki niso sodelovali pri ožjem dogajanju, saj so bili vedno zelo

radovedni, kaj smo počeli in so si želeli, da bi prihodnjič lahko tudi oni sodelovali pri

čem podobnem. Menimo, da smo s tem projektom tudi mi veliko pridobili, zato se nam

zdi še toliko bolj pomembno, da smo vse dogajanje ustrezno dokumentirali.

Fotografirali smo posamezne dele dejavnosti in si zapisali tudi kakšne zanimive izjave.

Vseeno pa bi se nekaj stvari še dalo izboljšati. V samo obravnavo zgodbe bi lahko

vključili več različnih področij, kot na primer likovno ali glasbeno. Zaradi časovne stiske

tudi nismo tako dodelali dramatizacije, kot bi jo lahko. Pripravili bi si lahko bolj dodelane

kostume in vključili tudi ostale otroke, ki bi na primer pripravili glasbeno spremljavo z

malimi instrumenti.

Prepričani smo, da bi do podobnih rezultatov prišli tudi, če bi raziskavo opravljali v

drugem vrtcu in z drugimi otroki. Upoštevali smo tudi vso potrebno metodologijo za

izvajanje takega projekta, zato so dobljeni rezultati veljavni in posplošljivi. Vsekakor pa

so tudi pomembni, saj so dokaz, da tak način obravnave literarnega dela na otrocih

pusti veliko močnejši pečat kot pa le običajno branje.


Koper: UP PEF.

29

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Otroška radovednost in domišljija sta resnično brez meja. Če se znamo prepustiti

njihovim idejam in svojo strokovno usposobljenost združiti s tem, kar nam v danem

trenutku ponujajo otroci, lahko pridemo do zelo bogatih in zanimivih izkušenj, ki

obogatijo tako otroke kot tudi odraslega, ki se z njimi ukvarja.

Glede na rezultate, ki smo jih dobili po končanem projektu, lahko navedemo nekaj

glavnih ugotovitev. Otroci se zagotovo bolj doživeto odzovejo na pravljico, če imajo

možnost, da jo podoživijo z igro vlog. Prav tako menimo, da imajo raje tak način

podoživljanja zgodbe kot pa le pripovedovanje in pogovor. Dokaz, da je igra vlog zelo

pomembna pri celostni obravnavi pravljice in tudi pri samem učinku pravljice na otroka,

je tudi to, da so otroci po igri vlog sposobni dosegati višje ravni koherentnosti in

kohezivnosti kot pred njo. Prav tako so si otroci izbrano pravljico zelo močno vtisnili v

spomin, kar kaže na to, da so bili v celotno dogajanje vpeti tako čustveno kot tudi

miselno.

Zavedamo se, da tak način obravnave umetnostnega besedila od vzgojiteljev in

učiteljev zahteva veliko več priprave in časa kot pa »navadno« branje knjig. Vendar pa

lahko zatrdimo, da se vložen trud vsekakor splača in poplača. Mi smo si za svoje delo

izbrali pravljico, zagotovo pa bi bilo zanimivo preizkusiti podoben model še na neki

otroški deklamaciji in otroškem dramskem delu. Rezultati bi bili najbrž podobni,

izkušnje otrok in njihovo doživljanje pa bi se verjetno precej razlikovalo.

Vse prevečkrat se zgodi, da se v vrtcu preveč strogo držimo nekih okvirjev, ki

nastanejo s predhodnim preveč ozkim načrtovanjem. Veliko boljše bi bilo, če bi večkrat

prisluhnili otrokom in izhajali iz njihovih idej in želja. Tako bi učenje in igra najbrž

potekala na bolj spontan in za otroke bolj smiseln način. Izkušnje, ki bi jih tako pridobili,

bi bile bogatejše in trajnejše, otroci pa bi se iz tega naučili razmišljati s svojo glavo in bi

dobili potrditev, da so njihove ideje dragocene in dobrodošle. Če nas torej vsak dan

obkroža na stotine edinstvenih otroških zamisli, le zakaj jih ne bi izkoristili.


Koper: UP PEF.

30

5 LITERATURA IN VIRI

Anja Štefan, Wikipedija (2015). Pridobljeno 9. 4. 2015 s

http://sl.wikipedia.org/wiki/Anja_%C5%A0tefan.

Bucik, N. (2003). Motivacija za branje. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj,

priročnik za spodbujanje branja (str. 112). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Horvat, M. (2014). Anja Štefan, pravljičarka. Pridobljeno 9. 4. 2015 s

http://www.mladina.si/155643/anja-stefan-pravljicarka/.

Jamnik, T. (2003). Dejavnosti ob branju. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj,

priročnik za spodbujanje branja (str. 130). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kordigel, M. (1999). Komunikacijski model književne vzgoje – poskus strukturiranosti

recepcijske sposobnosti. Jezik in slovstvo, 44(5), 151–162.

Kordigel, M. in Jamnik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.

Kurikulum za vrtce, (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za

šolstvo.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2003). Vloga branja in pripovedovanja v

otrokovem razvoju. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj, priročnik za

spodbujanje branja (str. 22). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Medved Udovič, V. (1993). Interpretacija književnih besedil za osnovno šolo.

Komunikacijski model poučevanja književnosti v osnovni šoli. Magistrsko delo.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Štefan, A. (2006). Bobek in barčica. Ljubljana: Mladinska knjiga.

univerza na primorskem · 2015-11-19 · komunikacijski model za književno vzgojo, ki j e v vrtcih...

Documents