UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE

NIKA VUKELIĆ

Uporaba filma pri pouku slovenščine v srednjih šolah

Magistrsko delo

Študijski program: pedagoški študijski program 2. stopnje Slovenistika

Mentorica: prof. dr. Vesna Mikolič

Somentor: prof. dr. Krištof Jacek Kozak

Koper, 2018

Zahvala

Za strokovno usmerjanje in nasvete pri izdelavi magistrskega dela se prav posebno

zahvaljujem mentorici, red. prof. dr. Vesni Mikolič, ki me je ves čas spodbujala, mi

pomagala pri organizaciji in me s prijaznostjo bodrila do cilja.

Prav tako se zahvaljujem tudi somentorju, red. prof. dr. Krištofu Jacku Kozaku,

katerega predavanja in znanje so mi pri pisanju še kako prišli prav.

Zahvala gre tudi prof. Seniji Smajlagić in Srednji ekonomsko-poslovni šoli Koper, ki

sta mi omogočili svoje delo preizkusiti tudi v razredu.

Najlepša hvala tudi mojim najdražjim, ki so mi skozi vsa leta šolanja stali ob strani in

verjeli vame.

Izvleček

Uporaba filma pri pouku slovenščine v srednjih šolah

Magistrsko delo obravnava uporabo filma pri pouku slovenščine v srednjih šolah. V

prvem delu so predstavljeni začetki filma po svetu in zgodovina filma pri nas, nato pa je

opisano tudi trenutno stanje filmske vzgoje na Slovenskem. Sledijo opredelitve

temeljnih pojmov, kot so pouk slovenščine, film, filmska pismenost idr. V delu so tudi

predstavljene filmske osnove, saj so temelj za razumevanje celotnega dela in raziskave.

Prav tako se delo dotakne vprašanja, ali film pouku koristi in kaj je tisto, kar film

doprinese pouku slovenščine. Ker pa se magistrsko delo osredotoča na uporabo filma

pri pouku (vsebuje namreč metode filmske vzgoje, filmske osnove, aktivnosti, ki jih

lahko počnemo pri pouku, in odgovarja na vprašanja, kako izbrati film, kam ga umestiti

in kako ga uporabiti), je zanimivo čtivo za učitelje, ki si želijo film uporabiti pri svojih

urah. V drugem delu je teorija prestavljena v prakso. Predstavljenih je nekaj primerov

učnih enot, kjer smo film uporabili na različne načine (različni žanri, različen namen,

različna dolžina itd.). Pripravili smo tudi obrazec, ki pomaga pri analizi filma. Delo smo

zaokrožili z empirično raziskavo v srednji šoli. V zadnjem delu so predstavljeni rezultati

in analitični del raziskave ter sklep.

Ključne besede: film, filmska vzgoja, pouk slovenščine, filmska pismenost

Abstract

The use of film in teaching the Slovenian language in secondary schools

The present study deals with the use of film in teaching the Slovenian language in

secondary schools. The first part presents the beginnings of cinema in the world and the

history of film in Slovenia, then it described the current condition of film education in

Slovenia. Afterward, I defined the basic concepts such as teaching Slovene, movie, film

literacy and others. The paper also presents the film basics as the foundation for

understanding the entire work and its research. The work also touches questions as film

benefiting class and what contributes movie gives to Slovene lessons. However, because

the study focuses on the use of film in class (containing methods of film education, film

basics, activities you can do in the classroom and answer questions about how to choose

a movie, where you use it and how to use it) is an interesting reading material for

teachers who want to use the film in their lessons. In the second part, I used the theory

in practice. I have presented a few examples of learning units, where we used the film in

a many of ways (different genres, different purposes, length, etc.). I prepared a form that

helps in the analysis of the film. I finished my work with an empirical study in high

school. The final part presents the results and the analysys of the research and end with

the conclusion.

Keywords: movie, film education, teaching Slovene, film literacy

IZJAVA O AVTORSTVU

Študent/-ka ________________________________________, z vpisno številko ______,

vpisan/-a na študijski program _____________________________________________,

rojen/-a _____________ v kraju ______________________________, sem avtor/-ica

(ustrezno označi)

· zaključnega seminarskega dela

· diplomskega dela

· magistrskega dela

· doktorske disertacije

z naslovom: _________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;

-sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,

navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

-sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti

prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu;

-se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo

po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);

-se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na UP FHŠ;

-je elektronska oblika identična s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je

elektronska oblika posebej zahtevana).

V Kopru, dne_________________Podpis avtorja/-ice:____________________________

KAZALO

1 UVOD…………………………………………………………………………………. .. 1

1.1 Cilji in namen………………………………………………………………………….2

1.2 Metoda………………………………………………………………………………...3

1.3 Hipoteze……………………………………………………………………………….4

2 TEORIJA………………………………………………………………………………..5

2.1 Pouk slovenščine………………………………………………………………………5

2.2 Definicija filma………………………………………………………………………..5

2.3 Filmska pismenost in filmska vzgoja…………………………………………………7

2.3.1 Zakaj in kako postati filmsko pismen?.......................................................................8

2.3.2 Zgodovina filma in filmske vzgoje……………………………………………..…...9

2.3.3 Filmska vzgoja v šolah danes……………………………………………………...13

2.4 Filmske osnove………………………………………………………………………14

2.4.1 Scenarij, snemalna knjiga in zgodboris……………………………………………14

2.4.2 Plan………………………………………………………………………………...15

2.4.2 Snemalni kot……………………………………………………………………….16

2.4.3 Globina……………………………………………………………………………..17

2.4.4 Mizanscena………………………………………………………………………...18

2.4.5 Prostor in kompozicija……………………………………………………………..19

2.4.6 Barve in osvetlitev…………………………………………………………………19

2.4.7 Gibanje kamere…………………………………………………………………….21

2.4.8 Montaža……………………………………………………………………………21

2.4.9 Zvok………………………………………………………………………………..22

2.4.10 Zgodba……………………………………………………………………………23

2.4.11 Gledišče…………………………………………………………………………..23

2.4.12 Žanri………………………………………………………………………………24

2.4.13 Odsotnost prostorsko-časovne kontinuitete………………………………………25

2.4.14 Gledalec…………………………………………………………..………………25

2.5 Medijska pismenost…………………………………………………….……………26

2.6 Uporaba filma pri pouku…………………………………………………………….26

2.6.1 Metode filmske vzgoje…………………………………………………………….27

3 UPORABA TEORIJE V PRAKSI…………………………………………………….30

3.1 Učni model uporabe filma pri pouku slovenščine…………………………………...30

3.1.1 Izbira filma…………………………………………………………………………30

3.1.2 Priprava učence na opazovanje filma………………………………………………32

3.1.3 Aktivnosti pri pouku pred ogledom filma………………………………………….32

3.1.4 Aktivnosti pri pouku med ogledom filma………………………………………….32

3.1.5 Aktivnosti pri pouku po ogledu filma……………………………………………...33

3.1.6 V kateri del učne ure umestiti film?..........................................................................34

3.1.7 Primeri izvirnih nalog in metod……………………………………………………34

3.2 Praktični primeri……………………………………………………………………..38

3.2.1 Učna priprava: filmska vzgoja na primeru Kaznilnica odrešitve…………………..40

3.2.2 Učna priprava: Dogodek v mestu Gogi – Slavko Grum…………………………...47

3.2.3 Učna priprava: reportaža…………………………………………………………...52

3.2.4 Učna priprava: Shrek – pravljica – metoda TILKA………………………………..54

3.2.5 Učna priprava: socialne zvrsti……………………………………………………...57

3.2.6 Učna priprava: Režonja na svojem………………………………………………...59

3.2.7 Učna priprava: Dekameron………………………………………………………...63

3.3 Empirični del: uporaba filma v šoli………………………………………………….66

3.3.1 Anketa: Uporaba filma pri pouku slovenščine v srednjih šolah…………………...67

3.3.2 Izvedba ure in ugotovitve…………………………………………………………..69

3.3.3 Rezultati in analiza ankete…………………………………………………………69

4 SKLEP ............................................................................................................................ 79

5 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................. 82

6 GRAFIČNE PRILOGE ................................................................................................... 86

6.1 Slike………………………………………………………………………………….86

6.2

Grafi……………………………………………………………………………….....Error

! Bookmark not defined.

7 PRILOGE ........................................................................................................................ 88

Obrazec za analizo filma………………………………………………………………...88

1

1 UVOD

Namen osnovne izobrazbe (predšolske, osnovnošolske in srednješolske) bi moral biti v

pripravi otroka na samostojno življenje. Učenec bi se moral v šoli učiti o svoji okolici in

o samem sebi. Šola bi morala predstavljati napredek, razvoj in zato bi tudi morala slediti

svetovnemu razvoju tako v tehniki kot drugih znanjih. V šolah se učenci trenutno učijo

o različnih umetnostih. Glasba je zastopana kot svoj predmet, likovna umetnost prav

tako, literatura pa je vključena v jezikovne predmete (slovenščino, italijanščino,

angleščino idr.). Seveda je pomembno, da se otrok nauči, kako se umetniško izražati in

kako razumeti umetnost. V vsem tem pa nikjer ne najdemo umetnosti, ki nas danes v

tako veliki meri obkroža. Filmi so umetnine, ki jih današnji otroci srečujejo vsak dan.

Večina otrok gleda risanke in animirane filme, ker so jim preprosto zabavni, hkrati pa

ne vedo, oz. se večinoma ne zavedajo, da imajo pred seboj umetnine in da imajo le-te

tudi globlje pomene ter se lahko iz njih veliko naučijo.

Odločila sem se, da se bom ukvarjala s to temo, saj sem se s filmom v šoli konkretneje

srečala šele v gimnaziji. Pri pouku slovenščine smo začeli gledati in analizirati filme,

teh nekaj ur je v meni pustilo velik pečat. Snov, ki smo se je učili s pomočjo filma, sem

si veliko lažje zapomnila in se teh ur še danes spominjam. Zato tudi verjamem, da je

film učinkovita metoda učenja, kar bi tudi rada predstavila v naslednji nalogi. Ker pa

zame film ni le metoda učenja, pač pa umetnost, verjamem, da si zasluži tudi svoj

prostor v učnem načrtu. Prav tako kot literatura lahko tudi film otrokom in

mladostnikom da veliko znanja in odpira obzorja. Film je prav posebna vrsta umetnosti,

ki gledalcu nudi multisenzorno izkušnjo, ki je ne more nadomestiti nobena druga

umetnost. Hkrati je film kot multimedija mladostnikom blizu in škoda bi bilo, če tega

krasnega orodja ne bi otrokom posredovali, saj je del njihovega vsakdanjika, ki bi lahko

z malo truda veliko prinesel. Ker so današnji srednješolci odraščali ob televiziji in

filmu, imajo tudi že veliko znanja na tem področju, a se ga v veliki meri ne zavedajo.

Večkrat slišim, da se otroci zaradi tehnike oddaljujejo od umetnosti, od knjig od znanja,

sama pa razmišljam, da je ravno v tehniki in zabavi pot, preko katere bi lahko otroke in

mladostnike spoznali in zbližali z umetnostjo. Menim, da bi srednješolce film pri pouku

pritegnil, jih motiviral, olajšal bi jim pomnjenje (npr. če si bomo pri obravnavi

določenega obdobja pogledali film, ki vsebuje značilnosti tega obdobja, bo dovolj, če se

2

bo otrok spomnil scene iz filma in že bo lahko nizal lastnosti obdobja), verjamem, da bi

se skozi analizo filma naučili tudi veliko o analizi literature. Pouk ne bi bil več tako

monoton. Učitelji bi bili tudi moderatorji. Analiza filmov bi v učilnicah spodbudila

pogovore in debate.

V letih šolanja sem povsod opazovala enake vzorce. Učitelj je pred tablo, posreduje

informacije in znanje, učenci pa to znanje sprejemajo. Ker se mudi, je le malo takih

trenutkov, ko imajo učenci res čas, da bi se zazrli vase in v sebi našli pomen literarnega

dela. Učence tako na pamet učimo pomene in ideje umetniških del, sprašujem se, kaj je

smisel vsega tega. V krogu pedagogov in literatov večkrat slišim, kako ljudje ne vedo,

kaj je umetnost, kako se prodajajo samo knjige brez vrednosti. Ampak kako vendar

lahko pričakujemo, da bo srednješolec, ko bo opravil maturo, za katero se je moral na

pamet naučiti, o čem govori Tujec, naenkrat razumel visoko literaturo in se lotil njenega

branja. Menim, da je velika napaka v našem šolstvu, ker ne znamo otrokom dati orodja,

da bi sami spoznavali svet, ampak jim samo ponujamo že razdelane informacije, s

katerimi si v življenju ne bodo znali pomagati.

Z magistrskim delom sem želela odpreti debato o filmski vzgoji v srednjih šolah. Ker pa

sem velika navdušenka nad filmi, sem v nalogi tudi videla priložnost, da se o filmu

veliko naučim in začnem oblikovati učne ure tako, kakor bi si nekega dne tudi sama

želela poučevati.

1.1 Cilji in namen

V nalogi smo predstavili izhodišča za učenje slovenščine s pomočjo filma in osnove za

učenje filmske pismenosti (scenarij, plan, kompozicija, zvok, gledišče itd.). Sestavili

smo učni model uporabe filma pri pouku slovenščine (od izbire filma, njegove

umestitve, do različnih metod, nalog in vaj). Poleg teoretičnih osnov smo pripravili

nekaj vzorčnih učnih ur in prikazali primere dobre prakse.

Namen naloge je bil pokazati, kako lahko film uporabimo pri pouku slovenščine ob

upoštevanju vseh ciljev, ki so za določeno temo zastavljeni v obstoječem učnem načrtu.

Pripravili smo vzorčne učne ure na različne teme in uporabili različne žanre, s tem pa

pokazali na raznolike možnosti, ki jih film ponuja za pouk slovenščine. Poleg učnih ur,

3

ki so sledile obstoječim učnim načrtom in kjer je film bolj dopolnitev že poznanih

vsebin in metod, smo pripravili tudi načrt za takšno učno uro, kjer je osrednji učni cilj

prav odkrivanje filma.

Kar smo teoretično razdelali in pripravili, smo nato uporabili v praksi na eni izmed

srednjih šol in s tem tudi preizkusili svoje delo. Pripravili smo tudi anketo, ki nam je

pokazala mnenja in stališča skupine srednješolcev o uporabi filma v šoli. Prav tako smo

z njo ugotavljali, kakšne izkušnje imajo srednješolci s filmsko umetnostjo in filmsko

vzgojo. Predvsem nas je zanimalo, kako srednješolci vrednotijo svojo učno izkušnjo, pri

kateri je film uporabljen kot temeljni vir in osrednje didaktično sredstvo.

Cilj magistrskega dela je bil tudi ustvariti priročnik, s katerim si lahko učitelj, ki ni bil

deležen filmske izobrazbe in bi svoje delo rad obogatil s filmi, pomaga, saj vsebuje

filmske in didaktične osnove, učni model uporabe filma pri pouku slovenščine ter

praktične primere.

1.2 Metoda

Začetek raziskave je namenjen pregledu strokovne literature s področja didaktike in

filmske vzgoje ter ogledu določenih izbranih filmov.

Na osnovi tega smo izdelali teoretični okvir naloge, ki vsebuje osnove filmske vzgoje in

je lahko v pomoč vsakemu učitelju, ki začenja s tovrstnim poučevanjem.

Na podlagi študija posameznih izbranih filmov smo oblikovali učne enote z uporabo

filma pri pouku slovenščine.

Nato smo se dela lotili še empirično in teorijo aplicirali na prakso v srednji šoli. Eno

učno enoto smo preizkusili v razredu Srednje ekonomske in poslovne šole v Kopru. Po

končani uri so učenci izpolnili anketo. Pridobljene podatke smo nato analizirali in

podali razlago ter izpeljali sklep.

4

1.3 Hipoteze

· Ali je film umetniško delo, ki lahko služi kot didaktično sredstvo za doseganje

vseh v učnem načrtu predvidenih ciljev?

· Ali lahko pri pouku za doseganje predvidenih učnih ciljev uporabimo različne

filmske žanre?

· Ali film pouku slovenščine prinaša dodatno vrednost?

· Ali mladi čutijo potrebo po filmski vzgoji?

· Ali film izboljša učno izkušnjo?

5

2 TEORIJA

2.1 Pouk slovenščine

Slovenščina je opredeljena kot materni jezik za večino učencev in dijakov in kot drugi

jezik za manjšino. Slovenščina je ključni splošnoizobraževalni predmet v šoli, je

podlaga za samorazumevanje, za vsakršno učenje s slovenskim jezikom izraženih

vsebin, za razumevanje, doživljanje in vrednotenje pojavov okrog nas. Kakor je

razvidno iz učnega načrta za gimnazije, se pri pouku slovenščine dijaki učijo jezika

(pogovarjanja, dopisovanja, tvorbe različnih neumetnostnih besedil, razvijajo

metajezikovne zmožnosti, narodno zavest …) in književnosti (branja, književnega

znanja tako slovenske kakor tuje književnosti).

Pouk slovenščine torej ni le učenje jezika, njegove zgodovine in literarnega kanona.

Pouk slovenščine je namenjen tudi oblikovanju osebnosti in identitete učenca ter učenju

komuniciranja, ki je bistveno za normalno delovanje človeka.

2.2 Definicija filma

Film je umetnost gibanja in predstavlja področje sedme umetnosti kot tudi eno od

najbolj razširjenih oblik zabave. Filmska umetnost je ena najmlajših umetnosti.

Združuje besedno, likovno, glasbeno, plesno in gledališko umetnost. Poleg tega pa film

opredeljuje tudi umetnost snemanja in njegove posebnosti. Film se je razvijal in se še

danes razvija tako na umetnostnem področju kot tudi na tehnološkem (boljše kamere,

filmski trak, tonske naprave itd.).

Film je v ožjem pogledu niz fotografij ali znakov, ki ustvarijo iluzijo gibanja. Širše

gledano pa je bil film najprej tehnični izum, namenjen zabavi in izobraževanju, najdlje

pa si je prizadeval uveljavitev svoje umetniške vloge (Jelen 2015 po Cook 2007).

Film je umetnost pripovedovanja, posredovanja zgodb. Filmi so zavezani zvestobi,

resnici, pravici. Filmov ne sme omejevati ničesar, razen resnice same. Film in

psihoanaliza sta si zelo podobni, saj le v njiju ni omejitev, ni se nam treba držati meja

6

dobrega okusa, ampak se lahko odpremo in se razkažemo v celoti. Ni treba, da se

držimo pravil, česar se spodobi. Filma pa ne smemo gledati zgolj zato, ker nam je všeč,

ves čas moramo razmišljati, da bi ujeli njegov pomen. Filmi skušajo priti do resnice,

zato pa razdirajo iluzije, kar pa načeloma ni ne zabavno ne prijetno (Peršin,

Reichenberg in Rutar 2006, 67).

Naprej Peršin, Reichenberg in Rutar razmišljajo, da naloga filma ni v ugajanju in zabavi

gledalca, niti ni bit filma v poučevanju in moraliziranju. Če je film umetnost, in film to

je, potem se mora po Baudelairu osvoboditi koristnosti in biti, kot umetnost, sama sebi

namen. Naloga filma je vznemirjati gledalca. Film ni posnemanje resničnosti, pač pa se

oddaljuje od zunanjega ˝realnega˝ sveta, bistvo filma je odkrivanje resnice. Namen

filma je širjenje oz. odstiranje pogledov gledalcev. Mladini ne nudimo

skomercializiranih filmov, saj so ti klasični, stereotipni in jim ne morejo nuditi ničesar

globljega. Pomembno jim je pokazati kakovostne, estetske filme, ki odkrivajo resnico

(Prav tam.).

Kot pravi Kranjc (2013, 9) je realnost v filmu posredovana z ˝iluzijo – ko se zavrti 24

sličic v sekundi, vidimo gibanje, ločena posnetka pa lahko vzpostavita občutek

kontinuirane akcije˝. Rutar (2010) idejo o filmu kot iluziji še podpre z mislijo, da nas

˝film lahko popelje kamorkoli v prostoru in kadarkoli v času˝. ˝Film je podoben

slikarstvu, glasbi, književnosti in plesu v tem, da je medij, ki ga lahko, kar pa ni nujno,

uporabimo za ustvarjanje umetniških izdelkov.˝ (Arnheim, Pečjak in Kaloh 2000, 13)

Nekateri filma ne dojemajo kot umetnosti, saj pravijo, da je film le reprodukcija. Kakor

pravi Arnheim, pa je kamera res le stroj, a treba jo je upravljati. Umetnost pa se začne

tam, kjer se konča mehanična produkcija (Arnheim 2000, 13, 44). Film je knjiga

našega časa (Peršin et al. 2006, 11).

Film je torej umetnost, ki temelji na iluziji in združuje podobo, zvok in gibanje v enem.

Ker je tako prepričljiv in se zlahka vživimo, je film velikokrat sredstvo manipulacije.

Dokaz, da je ustvarjanje filma prava umetnost, lahko vidimo že v raziskovanju filmskih

osnov, ki so vsekakor zelo specifične in nujne za razumevanje filma. ˝Kdor ni pismen,

ne more brati knjig. Filmi so najprepričljivejše knjige današnjega časa. Kdor ni filmsko

pismen ne more » gledati« filmov.˝ (Peršin et al. 2006, 11) Branje filma je že samo po

7

sebi umetnost. Dimenzije, ki jo lahko filmska umetnost ponuja, je ne more ponuditi

nobena druga umetnost.

2.3 Filmska pismenost in filmska vzgoja

Filmska pismenost je sposobnost branja filmskega jezika. ˝Vsekakor je treba poznati

osnove filmskega izražanja in zgodovino filma ter vedeti, kako nastaja film. Gledanje

filma je temeljno, najlažje in najhitrejše učenje filmskega jezika.˝ (Borčić 2014, 28, 29)

Mirjana Borčić pravi, da sama ni učila o filmu, pač pa je učila, kako razumeti film, ga

zaznati in se odzvati nanj. ˝Filmsko doživetje gledalca, zarodek nove filmske in

življenjske izkušnje, to je bil predmet moje obravnave.˝(Borčić 2014, 65) Njen pristop

je temeljil na pogovoru. Temelj tovrstnih ur ni bilo poučevanje, pač pa odkrivanje

gledalčevega doživetja filma in njegovega odnosa do vsebine: ˝Občutljivosti za filmsko

izražanje ni mogoče naučiti, treba jo je privzgojiti. Ni zavezana izobrazbi, pač pa omiki.

Je plod estetske vzgoje, ki razvija sposobnost odzivanja.˝ (Borčić 2014, 80)

˝Filmska vzgoja je živ mehanizem, ki zahteva stalno spreminjanje oblik in metod

dela. Mogoče se prav zaradi tega še ni organsko vtkala v naš vzgojni in

izobraževalni sistem.˝ (Borčić 1997, 13)

Da bi bili filmsko pismeni, moramo poznati poseben, filmski jezik. Najprej ga moramo

znati razbrati, izbrati pomembne delčke in te delce sestaviti v smisel. Filmska pismenost

je torej sposobnost analiziranja filma, ki je možna le, s poznavanjem filmskih osnov.

Torej vedeti moramo, da ima postavitev kamere pomen. Poznati moramo različne

postavitve kamere, da bi razbrali njihov namen in ga nato, ko jo pri ogledu filma

opazimo, vtkemo v pomen zgodbe. Današnje, mlade generacije, veliko filmskih osnov

že poznajo in podzavestno razumejo njihov pomen, vseeno pa ga ne ozavestijo in ne

znajo vseh delcev združiti v celoto. Z vajo opažanja in usvajanja filmskega jezika

izboljšujemo našo filmsko pismenost. Filmska vzgoja je proces, skozi katerega učence

učimo o filmskih delih, ustvarjalcih o nastanku filma in filmski proizvodnji. Poleg tega

se naučijo filmskega jezika, spoznajo filmsko kritiko in zgodovino filma.

8

2.3.1 Zakaj in kako postati filmsko pismen?

Mirjana Borčič v delu Z glavo skozi zid opisuje, da se pristopa k literarnemu delu in

filmu povsem razlikujeta.

Film je predvsem vizualna umetnost in je zato tudi percepcija filma čisto nekaj drugega kot percepcija literarnega dela. Filmska izrazna sredstva so svojevrstna in zato mora

tudi iskanje načina, kako približati filmsko umetnost gledalcu, ubrati neodvisno pot.

Filmski prizori bežijo pred našimi očmi brez možnosti vrnitve. Zaradi tega je razlaga zgodbe odvisna od gledalčeve sposobnosti opazovanja, zmogljivosti povezovanja

opaženega v celoto ter sprotnih asociacij. V razvijanju teh sposobnosti /…/ sem našla smisel in namen filmske vzgoje. Mladega človeka tudi osvobaja predsodkov in zmanjšuje možnosti manipuliranja z njim, razvijanje občutljivosti za filmsko govorico pa postane naloga filmske vzgoje. /…/ Vsak gledalec doživlja film na svoj način.

(Borčić 2014, 27)

Kakor nadalje razlaga avtorica, se vzgojitelji prevečkrat zatečejo k poenostavljeni

razlagi filma, ki nudi nekakšen poduk. Gledalci zato dobijo občutek, da filma ne

razumejo oz. da niso sposobni razmišljati o filmu. S filmsko vzgojo se lahko temu

izognemo in mlademu človeku vcepimo zavest, da je sposoben samostojno razmišljati o

filmskem delu. Posamezniku pa lahko pomagamo do te samostojnosti z učenjem

filmskih osnov, kulture idr. ˝Le filmsko opismenjen gledalec, ki je usvojil svojevrstnost

filmskega izražanja, je sposoben filmskega mišljenja in razumevanja umetniške

vrednosti filma.˝ (Borčić 2014, 28)

Kulturno-umetnostna vzgoja prispeva k razvoju posameznikovega dejavnega odnosa do

umetnosti oz. kulture, spodbuja njegovo domišljijo, ustvarjalnost, iniciativnost, inovativnost, tolerantnost … Razvijanje teh veščin in zmožnosti omogoča posameznikovo osebno rast, spodbuja različne načine mišljenja in ravnanja ter predstavlja osnovo za družbo, ki temelji na znanju, ustvarjalnosti, strpnosti. (Marolt

2012, 2 po Pirc idr. 2009, 5)

Uporaba avdiovizualnega v didaktiki vpelje učitelja in učenca v multisenzorno izkušnjo

slike, glasov, zvokov in glasbe. Je zelo nenavadna in zanimiva oblika komunikacije,

prav zato, ker sloni na kontaminaciji in povezavi različnih kodov (Guidi 2014 po

Canova 2010, 109).

V Državnih smernicah za kulturno-umetnostno vzgojo najdemo naslednji seznam

področij:

· bralna kultura,

9

· film in avdiovizualna kultura,

· glasbena umetnost,

· intermedijska umetnost (multimedija),

· kulturna dediščina in tehniška kultura,

· likovna umetnost,

· uprizoritvene umetnosti.

Državne smernice se torej ne ujemajo z učnimi načrti, kjer filmska vzgoja ni

enakovredna ostalim področjem.

Film je umetnost, ki jo sestavljajo druge umetnosti in vpliva na različne tipe učencev,

ker vstopa skozi različne kode. Pomen filma sestavljamo z opazovanjem same zgodbe,

opazovanjem mimike in kretenj igralcev, poslušanjem dialogov in poslušanjem glasbe

ter zvokov oz. pomanjkanja le-teh, opazovanjem barv, osvetlitve, postavitve kamere in

še mnogo drugega. Ravno zaradi te širine nam film nudi ogromno možnosti pri učenju.

Skozi film se lahko učimo tujega jezika, zgodovine, odnosov, spoznavamo kraje in

obdobja. Končno pa skozi film gledalci spoznavamo predvsem sebe in svet okoli nas.

Film se, zaradi njegove kompleksnosti, še najbolje približa vsakodnevnemu dogajanju,

življenju. Kakor pravi Borčičeva moramo učence naučiti jezika, da bodo sami zmožni

iskati smisel, tako v filmu kot v življenju.

2.3.2 Zgodovina filma in filmske vzgoje

Prvi pravi film je Thomas Alva Edison svetu predstavil 28. 12. 1895 v Parizu. Že kaj

kmalu po iznajdbi filma, so se ljudje spraševali o njegovem vplivu na otroke. Leta 1908

se je odvil hamburški protest pedagogov, kjer so želeli otrokom prepovedati ogled

filma. Druga skupina ljudi, ki je bila proti protestu, je verjela v pozitiven vpliv filma na

otroke. Že takrat so razmišljali, da je treba film otrokom prilagoditi in ustvariti posebne

kinematografe, kjer bi predvajali filme za otroke in mladino. V le-teh naj bi bili

zaposleni pedagogi, ki bi vodili ogled in mladega človeka usposabljali za samostojno in

kritično vrednotenje filmov.

Sredi 20-ih let so v Nemčiji potekale razprave o imperializmu ameriškega filma za

otroke. Številni kritiki, pedagogi in psihologi so menili, da ameriški film odtujuje otroka

10

od njegove evropske biti ter ogroža njegovo identiteto in samozavest. Največji razvoj je

tedaj imela filmska vzgoja v Sovjetski zvezi, kjer so se zavzeli za pedagoški pristop do

filma. Med letoma 1922 in 1928 je bilo narejenih veliko raziskav o mladih gledalcih, ki

so pokazale, kaj mladi radi gledajo in njihovo sposobnost dojemanja filmov. Že takrat

so se zavzemali za celostno filmsko doživetje in zavračali pretirano vmešavanje

pedagogov v razlago filma in interpretacije. Prvi razmah filmske vzgoje je povezan s

splošno liberalizacijo družbenih odnosov po 1. sv. vojni s prevrednotenjem vrednot in

prodiranjem ameriškega filma na evropski trg.

V 30-ih letih je bil film podrejen totalitarizmom in pripravam na 2. sv. vojno. Film je

postal manipulacijsko sredstvo. Vse manj so si prizadevali aktivirati gledalca.

Novonastali filmski klubi so bili strankarski. Veliko filmov za otroke je bilo

prepovedanih. Mary Field je v Angliji ustanovila sklad, ki je skrbel za proizvodnjo

filmov za otroke. Le-ti so imeli vrsto omejitev in so kmalu postali stereotipni, kar pa ni

pripomoglo k odpiranju otrokovega pogleda.

Med drugo svetovno vojno je bil film predvsem politično orožje. Spodbujal je

domoljubje in opravičeval vojno. Zanimanje za filmsko vzgojo se je povečalo med

hladno vojno, a sta bila strankarska usmerjenost in ideološkost še zmeraj živi.

Za čas po drugi svetovni vojni je bilo značilno, da film ni bil le razvedrilo oz. ni imel le

izobraževalne vloge, temveč je prenašal tudi kulturne in moralne vrednote. Leta 1957 je

papež Pij XII. poudaril vlogo filma in se zavzel za filmsko vzgojo mladih. Katoliška

reakcija je spodbudila tudi nekatoliško.

V 40-ih letih se je pokazala potreba po spremembi vrednot. Skrb za razvoj mladih se je

tako le še povečala. Proizvodnja filmov za otroke in mladino je začela naraščati.

Odvijali so se številni festivali in nastajali kinoklubi ter abonmaji. Na gledalca so začeli

gledati kot na osebo, ki se ji z ogledom filma spremeni izkušenjski svet in se empatično

odziva na film. Vloga učitelja je postala vloga usmerjevalca (moderatorja pogovora), ki

otrokom dovoli doživeti in samostojno interpretirati film. Že takrat so trdili, da je za

samostojno interpretacijo ključno poznavanje filmskega izražanja. Pedagog lahko

pomaga pri pogovoru o filmu. Uporabni pa so predvsem nestereotipni filmi, ki sprožajo

dejaven odnos do sporočila in od gledalca zahtevajo, da oblikuje stališče.

11

Leta 1953 je na pobudo Vitka Muska bil na Kotnikovi ulici v Ljubljani ustanovljen prvi

mladinski kino v Jugoslaviji. Za lažje razumevanje filma so pred predvajanjem

poznavalci filmov razložili vsebino in poudarili oblikovne posebnosti. Vodja kina je bil

Marjan Maher. Letno je kino predvajal 700 predstav in imel celo 120.000 obiskovalcev.

Že takrat je bilo tudi v Jugoslaviji sklenjeno, naj se filmska vzgoja vpelje v OŠ in SŠ. V

višjih in visokih šolah pa je bilo naročeno, naj se izobražujejo učitelji za to delo.

V 60-ih letih so se v Sloveniji odločili za filmsko vzgojo v sklopu pouka slovenskega

jezika in književnosti. Seveda je bil dovoljen pogovor o filmih tudi znotraj drugih

predmetov. V 70-ih letih je filmska vzgoja, skoraj v vseh deželah, postala sestavni del

učnih načrtov. Po vsem svetu so snemali čedalje več filmov za mlade. Kmalu zatem pa

se je zanimanje za film, zaradi zasvojenosti mladih s televizijo, začelo zmanjševati.

Teoretiki so skušali premagati krizo filmske vzgoje z vsebinskimi dopolnitvami.

Zasnovali so vzgojo za javna občila oz. tako imenovano avdiovizualno vzgojo. Tovrstna

obravnava je upoštevala tudi fotografijo, strip, film, televizijo, video … Načelo je bilo

spoznati jezik medija, da bi ga lahko obvladali (Borčić 1997, 14–20).

V 80-ih letih se je kinematografija znašla v krizi. Uveljavljati se je začel komercialni in

ne umetniški pristop (filmi akcije, napeta pripoved in tehnična popolnost). Snemali so

se šablonski filmi, namenjeni zabavi, pozabi. Ti filmi so gledalca zasvojili in postal je

zgolj nekritičen opazovalec dogajanja v filmu. Za to desetletje je bil značilen tudi zastoj

proizvodnje filmov za otroke in gibanja za filmsko ali avdiovizualno vzgojo. Na začetku

80-ih let so oblikovali učni načrt, ki je vseboval tudi filmsko vzgojo, in sicer šest ur

letno v času osemletnega šolanja in deset ur v vseh štirih letih usmerjenega

izobraževanja. Filmska vzgoja na razredni stopnji naj bi razvijala veščino gledanja, na

predmetni stopnji navade opredeljevanja, na srednji pa sposobnost ocenjevanja (Borčić

2014, 32–62).

Video je danes obvladal svet in iz praktičnih in gospodarskih razlogov zamenjuje kino,

širi razgledanost, zmanjšuje pa moč doživljanja (Borčić 1997, 20).

Poizkusov filmske vzgoje je bilo od nastanka filma do danes veliko. Film je v 60-ih

letih prišel v učne načrte, a je zelo hitro tudi zbledel. Danes se film znova vključuje v

12

učne načrte in lahko naštejemo kar nekaj imen, ki se še vedno ukvarjajo s filmsko

vzgojo in si želijo otroke in mladino kakorkoli vzgojiti v tej smeri. Zagotovo velja

omeniti Dušana Rutarja, Mitjo Reichenberga in Gorana Peršina, ki so se potrudili in

razvili filmsko šolo Vzgajanje pogleda. Nikakor ne smemo pozabiti na našo pionirko

Mirjano Borčić. Poleg teh imen pa bi lahko stala še skupina ljudi, entuziastov, ki se

danes ukvarjajo s filmsko vzgojo.

S filmsko vzgojo se izven pouka ukvarjajo nekateri posamezniki, obstajajo pa tudi

različne delavnice in filmski krožki (Kinobalon, Otroška matineja, Slon itd.). Kinobalon

v Kinodvoru nudi ne le šolam prirejene sezname filmov, risank ipd., pač pa se

prilagajajo tudi različnim starostim in nudijo gradivo za učitelje ter oglede filmov

umeščajo v sam učni načrt.

Poleg opisanega sem na spletu zasledila informacije o sofinanciranju filmske kulturne

vzgoje iz leta 2016. Kjer je RS namenila 140.000 € v izpolnjevanje različnih projektov.

Država je sofinancirala 29 projektov. Devet projektov je bilo zavrnjenih. Podatek je

zame zelo pozitiven, saj priča o pomembnosti filmske vzgoje in aktivnosti naše države

ter organizacij v naši državi na tem področju.

Poleg tega lahko danes že spremljamo nov načrt Filmsko izobraževanje 2017. Kakor

lahko preberemo na spletni strani je:

Razpis za filmsko izobraževanje /…/ namenjen za:

‒ podporo za razvoj občinstva, kot sredstva za spodbujanje zanimanja za evropska

avdiovizualna dela in izboljšanje dostopa do njih, zlasti s promocijo, prireditvami,

filmsko pismenostjo in festivali;

‒ dejavnosti, namenjene spodbujanju filmskega izobraževanja in nadgrajevanju znanja

občinstev o evropskih avdiovizualnih delih, vključno z avdiovizualno in

kinematografsko dediščino, ter njihovega zanimanja zanje, zlasti med mladim

občinstvom; ‒ pospeševanju kroženja evropskih filmov po vsem svetu in mednarodnih filmov na

vseh distribucijskih platformah v Uniji prek projektov mednarodnega sodelovanja v

avdiovizualnem sektorju.

Če pogledam celovito, smo z razvojem filmske vzgoje lahko zadovoljni, saj je filmska

vzgoja, čeprav zelo počasi, vendarle pridobila na svoji veljavi. Ljudje se iz dneva v dan

bolj zavedajo filma kot umetnosti in njegovih koristi. Upati je, da bo nekega dne film

dosegel težo, ki jo danes predstavlja literatura, in bo le-tej v učnem sistemu in učnih

načrtih enakovreden.

13

2.3.3 Filmska vzgoja v šolah danes

Film je v učnem načrtu za gimnazije le štirikrat omenjen, in sicer je dvakrat omenjen pri

obravnavi obdobja realizma, enkrat kot alternativa knjigi ali prireditvi pri tvorbi

neumetnostnih besedil (ocene oz. obnove) in enkrat je predlagan ogled filma 50 let

potem – Ob jubileju Pesmi štirih (Učni načrt za gimnazije – predmet slovenščina, 2008).

Film ni nikjer zastopan kot umetnost oz. ni nikjer samostojen vir znanja.

V učnem načrtu za OŠ (2011) pa že večkrat zasledimo risanko in film. ˝Učenci izražajo

doživljanje, razumevanje in vrednotenje otroškega filma.˝ Otroci naj bi spoznavali

razliko med besedilom in filmom ter spoznavali posebnosti medijev. Večkrat je

omenjeno, da učenci gledajo risanke in filme ter razlikujejo risanke od dokumentarnega

filma, da se v okviru medijske vzgoje spoznajo s filmom (tako trivialnim kot

umetniškim), večkrat je omenjeno, da berejo, poslušajo in gledajo. Navedeni so tudi

nekateri osnovni filmski pojmi, ki jih morajo učenci poznati.

Čeprav je filmska vzgoja uradno že del pouka maternega jezika v OŠ, se večinoma le

podreja literarni obravnavi. Vsekakor pa je prvi korak že narejen in prav verjetno je, da

bo film od tod v učnem načrtu le še pridobil na veljavi.

Filmska vzgoja je potrebna tudi v SŠ in na univerzah, kjer izobražujejo pedagoške

delavce. Velika težava je ravno filmska nepismenost učiteljev, kar vpliva tudi na

njihovo suverenost pri uporabi filma pri pouku. Kakor v svojem magistrskem delu

opisuje tudi Liljana Vovk (2014, 76‒77), je v Sloveniji še vedno opazen primanjkljaj

na področju izobraževanja vzgoje za medije za učitelje. Učitelji, ki jih je intervjuvala,

čutijo, da jim pri vzgoji za medije primanjkuje kompetenc in znanja. Hkrati so tudi

opozarjali, da niso zasledili nobenega neformalnega izobraževanja na to temo. Učni

načrti tako osnovnih kot srednjih šol bi morali temeljiti na izobrazbi učiteljev, oz. bi se

le-ta morala spreminjati vsaj z uvedbo novih učnih načrtov osnovnih in srednjih šol.

14

2.4 Filmske osnove

V tem poglavju smo opisali osnove, ki so potrebne za razumevanje filma oz. filmske

umetnosti. Poglavje bi lahko naslovili tudi filmski jezik. Čeprav je poglavje kar

obsežno, so tukaj omenjene res zgolj osnove filmskega jezika.

Kakor opisuje Kranjc (2013, 10) je ˝najmanjši materialni delček filma /…/ sličica z

vrednostjo ene štiriindvajsetinke sekunde, ki se imenuje fotogram.˝ Fotogrami, ki se z

veliko hitrostjo izmenjujejo, ustvarjajo iluzijo gibanja.

2.4.1 Scenarij, snemalna knjiga in zgodboris

Scenarij je oblika pripovedi, kjer je dogajanje opisano po prizorih. Običajno je zapisan v

dveh delih, kjer v enem predstavimo osebe, prizorišče in dogajanje, v drugem pa

zapišemo dialoge in zvočne učinke. Po navadi stran scenarija pomeni minuto dogajanja

v filmu. Režiser, na podlagi scenarija, zapiše snemalno knjigo (angl. shotlist). V kateri

so zapisani kadri, kako, kje in v kakšnem zaporedju bodo le-ti posneti.1

Slika 1: Prikaz snemalne knjige, kjer so zapovrstjo navedeni scena, številka posnetka,

kraj snemanja, opis posnetka, plan, dogajanje, dialog, igralci, rekviziti in opombe (Beck

2011).

1 Več si lahko preberete na strani https://videoklik.wordpress.com/2011/12/05/snemalna-knjiga/ (31. 3.

2017, 13.20).

15

Slika 2: Prikaz zgodborisa (No Film School 2013).

Zgodboris (angl. storyboard) je prikaz dogajanja v obliki risb. Njegov namen je, da si

vnaprej predstavljamo kader, zaporedje kadrov ali sekvenco v filmu (Goetz et al. 2016,

45, 46).

2.4.2 Plan

Plan je odnos med objektom in razdaljo do kamere. Osnovni plani so: splošni, srednji in

veliki plan.2 Vsak plan je skrbno izbran, njegov izbor pa nam že nakaže namero

režiserja. Daljni plan nas seznanja s prostorom in časom, srednji bližnji plan z mimiko,

bližnji plan predvsem z očmi, detajl pa nas opozarja na podrobnost, ki bo za razvoj

filma pomembna. S spremembo plana se naša (gledalčeva) pozornost samodejno

preusmeri (na okolje, detajl …) (Arnuš et al. 2012, 12–16).

2 To so le osnovni plani, drugi plani se gibljejo med omenjenimi, dodatno pa imamo še plan, ki prikazuje

detajle.

16

Slika 3: Prikaz različnih snemalnih planov. Snemalni plan določa našo pozornost, v

daljnem planu bomo pozorni na okolico, bližje kot gremo pa bo naš pogled padel na

osebo (Instagram Followers 2014).

2.4.2 Snemalni kot

Snemalni kot je kot, s katerega gleda kamera (gledalec) na snemalni objekt.

Najpogostejši – nevtralen kot, je pogled v višini oči. Na objekt lahko gledamo tudi od

zgoraj (skrajnost je ptičja perspektiva) ali od spodaj (skrajnost je žabja perspektiva).

Snemalni kot spremeni naš pogled na snemalni objekt. Lahko se nam zato zdi

pomanjšan, manjvreden, osmešen ali pa povečan, absoluten, pomemben (Arnuš et al.

2012, 16–18).

17

Slika 4: Snemalni kot vpliva na našo percepcijo, zato deklico vidimo še manjšo in še

bolj nedolžno oz. prestrašeno (Moura 2014).

Že sama določitev zornega kota kamere je subjektivna in odvisna od občutka,

senzibilnosti ljudi, ki kamero upravljajo. Pogled na kocko spredaj ne odkriva kocke, pač

pa kvadrat. (Arnheim 2000, 13–15) Snemalni kot predmeta lahko opozarja na njegovo

obliko, vzbudi pozornost in zanimanje gledalca ali pa mu celo nekaj sporoča (kamera

namenoma ne pokaže glave igralca, saj s tem sporoča, da je neviden, nepomemben,

eden izmed mnogih …) (Arnheim 2000, 30–44).

2.4.3 Globina

Občutek globine je odvisen od razdalje med očesoma. Združitev obeh slik pa nam daje

občutek tridimenzionalnosti. Pri filmu je to mogoče doseči predvsem s 3D3 očali. Pri 2D

filmih je občutek za globino ustvarjen predvsem s premikanjem ljudi naprej in nazaj ter

z medsebojnim prekrivanjem predmetov v perspektivi. Primer dokazuje, kako bistveno

se realnost in film razlikujeta. Filmska slika ni niti popolnoma dvodimenzionalna niti

popolnoma tridimenzionalna, temveč je nekje vmes. Zaradi nerealističnosti filmske

slike (odsotnosti barv, omejenosti platna …) so oblike in velikosti na platnu popačene v

perspektivi (Arnheim 2000, 15–17).

3 2D – dvodimenzionalno, 3D – tridimenzionalno.

18

Slika 5: Prikazuje kako razdalja med očmi ustvari 3D sliko (Bourke 2006).

Lastnost slike, ujete med 2D in 3D, nudi filmu veliko umetniških možnosti. Česar v

resnici ne zmoremo videti na isti ravnini v filmu lahko. Film lahko z manipulacijo

velikosti predmetov gledalcu nekaj sporoča (npr. veliko mesto in mali ljudje) (Arnheim,

Pečjak in Kaloh 2000, 44–49).

Seveda imamo danes možnost 3D filmov, ki resda bolj realno pokažejo predmete, saj

nam dajo občutek njihove globine. Hkrati pa v tovrstnih filmih izgubljamo veliko

možnosti in posebnosti klasičnega filma.

2.4.4 Mizanscena

Mizanscena (mise en scene) ali postavitev na odru. Med liki na sceni vlada določen

odnos. Vsak posnetek je premišljen in dodelan in nam s tem nekaj sporoča (Arnuš et al.

2012, 9).

19

Slika 6: Prikazuje sceno filma, igralci nas kar zbodejo v oči, saj so v središču, poleg

tega je igralka tudi svetleje oblečena od množice. Ker hodita vzporedno in sta obrnjena

v isti smeri, domnevamo, da hodita skupaj in se poznata (Mezzera 2011).

2.4.5 Prostor in kompozicija

Kompozicija je razporeditev, ki kaže na medsebojni odnos med elementi. Klasična

kompozicija je uravnotežena, simetrična, pogosto upošteva pravilo zlatega reza. Položaj

igralcev nam lahko razkrije pomembnejše, nadrejene junake (ti so ponavadi zgoraj ali

na sredini) ter obrobne igralce (ki so po navadi spodaj in na obrobju). Barve kostumov

nam prav tako privlečejo pogled in nekaj že povedo o junaku samem (črne obleke

poudarjajo strogost, zloveščnost, včasih žalost). Pomembno je tudi, kako so obrnjeni

akterji, ali frontalno (kot da nas gledajo) ali od strani. Lik, ki je obrnjen vstran, deluje

skrivnostno, lik, ki nas gleda, pa deluje odprto (Arnuš et al. 2012, 19–20).

2.4.6 Barve in osvetlitev

Osvetlitev je lahko nekontrastna, kontrastna ali visoko kontrastna. Bolj kot je

kontrastna, bolj je zlovešča zaradi večje količine senc. Nekontrastna osvetlitev (močna

osvetlitev s treh strani) zabriše vse gube in podočnjake (zabriše skrbi). Zlovešč in

temačen efekt pa je moč najbolje doseči s tehniko chiaroscuro, kjer temačen posnetek

osvetljuje samo en, močan vir svetlobe. Osvetljena je lahko tudi le polovica obraza, kar

nakazuje junakovo dvoličnost, razklanost. Osnovna delitev barv na tople in hladne

20

barve velja tudi v filmu. Barve nam lahko sporočajo čustva in toplino oz. hlad (Arnuš et

al. 2012, 21–24).

Slika 7: Prikazuje uporabo tehnike chiaroscuro v filmu Psycho (Once Upon a Time in

the Cinema 2014).

Slika 8: Prikazuje romantičen prizor, kjer tople barve in svetloba poudarijo čustva

(Daily Women Talks 2013).

21

Osvetlitev igra pomembno vlogo pri prepoznavanju predmetov (npr. kraterji na luni so

nevidni, saj sonce pada pravokotno nanjo in zato ni senc, ki bi nas opozorile na

kraterje).

Črno-beli filmi lahko skozi zatemnitev ali posvetlitev prikažejo simboliko oz.

pomembnost določenega predmeta (Arnheim, Pečjak in Kaloh 2000, 49–54).

Tako kot barve nam lahko tudi sence pripovedujejo zgodbo. Če je junak v senci in se

nato odpravi na svetlobo, lahko to pomeni spremembo ali napredek v življenju.

2.4.7 Gibanje kamere

Kamera se giblje po sceni. Včasih lahko kamero namestijo na voziček, avto idr. S čimer

posnamejo gibajoče scene (tek, ježa, vožnja idr.). Kamera se pri snemanju približuje,

oddaljuje, včasih posnetek upočasnijo, kar poveča dramatičnost, redkeje pa pospešijo, s

čimer dosežejo komičen učinek (Arnuš et al. 2012, 29, 30).

Gibanje kamere od ene osebe na drugo nam lahko tudi odkrije sodelovanje med

osebami in je lahko ključno za razumevanje zgodbe.

Slika 9: Prikazuje premično kamero imenovano tudi dolly (Premier Studio Equipment

2017).

2.4.8 Montaža

22

˝Celoto filma iz vseh negibnih in gibljivih, prostorskih in časovnih elementov naredi

montaža.˝ (Kranjc 2013, 10) Je proces, v katerem posamezne posnetke povežejo v

scene, te pa v film. Pri tem se trudijo, da gledalci posameznih prehodov (rezov) ne bi

opazili. Včasih pa režiserji želijo predramiti gledalca s t. i. preskočnim spojem, kjer

režiser naredi očiten rez, ki gledalca zmoti. Primer reza je tudi kader – protikader, ki ga

uporabljajo predvsem za prikaz dialoga. Za prikaz dveh vzporednih dogajanj (zgodb) pa

uporabljajo vzporedno montažo. Tovrstna montaža lahko v gledalcu vzbudi občutek

razdvojenosti. Poznamo pa tudi asociativno montažo, kjer so posnetki vezani tako, da

gledalcu prikličejo določene asociacije. Nadalje obstaja tudi iris – montaža, v kateri

posnetki izginjajo v vedno manjšem krogu (kar posnema zapiranje zaklopke na kameri).

Časovni premik in sprememba kraja se v montaži največkrat prikažeta z zatemnitvijo in

posvetlitvijo. Velik učinek pa doseže prikaz dveh posnetkov hkrati, taki montaži

pravimo dvojna ekspozicija (Arnuš et al. 2012, 25–28).

Slika10: Prikazuje tehniko iris (Fandom 2002).

2.4.9 Zvok

˝Ena izmed ključnih komponent filmske pripovedi je zvok, ki lahko vsebuje govor,

šume in glasbo. Off je splošno razširjen izraz za filmski zvok, ki nima svojega vira v

filmski sliki ampak izvira iz prostora zunaj kadra.˝ (Goetz 2016, 48) Pod filmski zvok

štejemo dialoge, glasbo, zvočne učinke. Glasba se ujema z vsebino določenega odlomka

in pri gledalcu še dodatno stopnjuje doživljaj. Glasba je tista, ki v filmu vzdržuje

napetost. Enako učinkovita kot glasba je včasih tudi tišina (Arnuš et al. 2012, 31).

23

˝Glasba je nosilka interpretacije scen, dialoga, pomena filmske podobe in pripovedi.

Glasba /…/ podaja lastno poročilo. Je govorica, ki ne potrebuje prevoda.˝ Velikokrat je

vodilni motiv (leitmotiv) povezan z glasbo. Le-ta je rdeča nit in povezuje film v celoto.

V filmu je po navadi slika fikcija, glasba pa resnica (Peršin 2006, 37–38, 49).

2.4.10 Zgodba

Zgodba je za večino gledalcev osrednjega pomena. Popularni, mainstreamski film

pripoveduje eno zgodbo, ki je osredotočena na glavnega junaka. Lik naleti na težavo, s

katero se spopade in jo reši ter tako postane junak. Večinoma se zgodba konča s srečnim

koncem. Za tovrstne, enostavne zgodbe je značilna kavzalnost (vzrok – posledica).

Gledalec se pri ogledu takih filmov najlažje identificira in vživi. Cilj takih filmov je

identifikacija in ne refleksija.

Glavni lik je po navadi oseba z jasnimi cilji, pozitivno naravnana. Ima dramaturško

strukturo (uvod, osrednji del in zaključek). Napetost se stopnjuje do vrhunca filma, ki je

skoraj na koncu le-tega (Arnuš et al. 2012, 32–35).

Slika 11: Prikazuje razvoj dogajanja klasične zgodbe (Griffin 2015).

2.4.11 Gledišče

24

Kakor v književnosti imamo tudi v filmskem ustvarjanju različna gledišča. Vsevedno

(vsevedni pripovedovalec) in subjektivno gledišče (prvoosebni pripovedovalec), kjer

vidimo samo tisto, kar vidi ena oseba (Arnuš et al. 2012, 36–38).

Slika 12: Prikazuje subjektivno gledišče, saj imamo občutek, da se ljudje s pogledom

obračajo na nas (McGillivray 2009).

Slika 13: Prikazuje gledišče vsevednega, nimamo občutka da smo udeleženi v zgodbi,

pač pa zgodbo le opazujemo (Tugend 2013).

2.4.12 Žanri

Najosnovnejši žanri so: detektivka, kriminalka, akcijski film, animirani film,

gangsterski film, vestern, grozljivka, komedija, muzikal, melodrama, otroški in

25

mladinski film, pustolovski film, film noir, roadmovie itd. Vsak film bolj ali manj sledi

nekaterim pravilom (omejitvam) svojega žanra, ki določa: tipizirano prizorišče in like,

scene, ikonografije, slog, zvok … Nekateri igralci so zavezani določenim žanrom

(Angelina Jolie akcijskim filmom, Julia Roberts romantičnim, John Wayne vesternu).

Poleg tega vsak žanr skoraj vsiljuje določeno ideologijo (Arnuš et al. 2012, 39–41).

Kranjc (2013, 107–108) pravi, da je treba sistem žanrov razumeti kot:

Mehanizem, ki navznoter omogoča poenotenja, navzven pa razločevanja. Žanr je model

filma, ki opredeljuje skupne značilnosti večjega števila konkretnih del. V prvi vrsti velja žanr za pripomoček, ki gledalcu olajša izbiro filma. Dandanes je za žanr zelo značilno, da se prepleta z drugimi žanrskimi modeli oziroma se členi na podžanre, čistih žanrskih

modelov skorajda ni več.

2.4.13 Odsotnost prostorsko-časovne kontinuitete

V stvarnosti sta čas in prostor kontinuirana, v filmu pa ni tako. Enemu kadru lahko sledi

drugi, ki je v drugem prostoru in času kakor prejšnji. Simultanost ali sosledje dogodkov

v filmu prikažemo bodisi v istem kadru bodisi je iz vsebine razvidno, da si scene

sledijo. Dogajalni čas mora biti realen, film ne sme izpuščati nekaterih vmesnih scen, da

si pridobi čas, ampak če jih že, jih mora napolniti z drugimi slikami. (Človek hodi proti

vratom /pokažejo nebo/ človek je pred vrati). Če kadra med seboj nista povezana, je čas

med njima nedefiniran. Gledalci vedo, da je film le iluzija, zato ob nenadnem

spreminjanju kadrov ne občutijo nelagodja (Arnheim 2000, 21–27). ˝Filmski čas je

dvojen. Poznamo ekranski (mehansko izmerljivi čas – dolžina filma) in akcijski (čas, v

katerem poteka v filmu predstavljeno dogajanje).˝ (Kranjc 2013, 9)

2.4.14 Gledalec

Tako kakor poznamo v literaturi idealnega bralca, poznamo pri filmu idealnega

gledalca, tj. aktivni gledalec.

Aktiven gledalec ni le tisti, ki je zmožen film interpretirati, temveč tudi tisti, ki ga je zmožen čutno sprejeti in čustveno doživeti. Pri otroku so najizrazitejši primarni odzivi, /…/ aktivirajo ga in mu omogočajo lastno sodbo, ki pa zmeraj odseva njegov sistem vrednot. Na tej podlagi otrok kako delo sprejme ali odkloni. (Borčić 1997, 54)

26

Pomembno je, da dijake naučimo, da so samostojni in zmožni interpretacije. Da pa je

lahko interpretacija osebna, zelo subjektivna in bo zato različna od interpretacij

vrstnikov. Če pa bodo pri interpretaciji izhajali iz zgodbe in informacij, ki jih v njej

dobijo, si bodo interpretacije blizu. S pomočjo pogovora lahko v skupini oblikujemo

interpretacijo, ki je najbližje dojemanju celotne skupine.

2.5 Medijska pismenost

Arnuš (2012, 44) medijsko pismenost opisuje kot:

Sposobnost dostopanja do medijev in medijskih vsebin, njihovega razumevanja in

kritičnega vrednotenja ter komuniciranja v različnih kontekstih. Nanaša se na vse medije, vključno s televizijo in filmom, radiom in posneto glasbo, tiskanimi mediji, internetom in drugimi digitalnimi tehnologijami. Medijska pismenost omogoča ljudem razumevanje dnevnega toka informacij, ki se razširjajo z novimi komunikacijskimi tehnologijami. Zato Komisija evropske skupnosti (2009) priporoča vključevanje medijske vzgoje v šolski sistem. Medijska pismenost se mora obravnavati različno na različnih ravneh.

Medijsko pismena oseba je oseba, ki ima dostop do medijev, jih zna analizirati, kritično

ocenjevati in izdelovati raznovrstne komunikacijske oblike. Razume, kako in zakaj nam

mediji ponujajo določene vsebine. Taka oseba pozna žanre in njihove značilnosti.

Sporočila množičnih medijev zna uporabljati preudarno in ustvarjalno. Medijsko

pismena oseba je kritična, samostojna in nadzoruje svojo medijsko izkušnjo (Arnuš et

al. 2012, 45 po Erjavec, 1998).

2.6 Uporaba filma pri pouku

Film je pomembno didaktično sredstvo, saj ima široko uporabno vrednost (lahko

prikazuje dogodke, postopke, gibanje …) Uporaba filma kot medijskega sredstva pri

pouku ima tako dobre (življenjskost, dinamičnost, ohranja pozornost dijakov, razvoj

intelekta, emocij, krepitev stališč, radovednosti, motivacije, informiranja) kot slabe

strani (abstraktnost, vsiljivost, pasivnost učencev in površnost informiranja) (Cifer 2013

po Jereb 1987, 60).

Kakor lahko preberemo tudi v knjigi Film in the classroom: A guide for teachers se

dijaki pri ogledu filma počutijo bolj domače in lahko bi skoraj trdili, da ga lažje

razumejo kakor knjigo. Sami pri sebi tudi imajo že veliko znanja o filmskih osnovah, le

27

da o tem ne razmišljajo in filme jemljejo bolj za zabavo kot za resno umetnost. Veliko

dijakov bo v sebi vedelo, da se različen plan osredotoča na različne stvari. Razumejo

tudi, da napeta glasba naznanja, da se bo v filmu nekaj zgodilo. Ker film in knjiga nista

enaka, ni niti njuna analiza popolnoma enaka, a vendar sta si zelo podobni umetnosti.

Poučevanje dijakov o filmski pismenosti in analizi ter razmišljanju o filmu lahko

pomaga tudi pri analizi literature (Schulten 2011, 6–7).

Film je kot učni medij zelo uporaben, saj je kompleksen, privlačen, hkrati pa je sredstvo

komuniciranja in učenja, kar je pomembno zlasti za učence, ki živijo v vizualnih

svetovih. Film je sredstvo, ki ne zajema le vizualnega komuniciranja, temveč tudi

slušno, besedno in miselno (Rutar 2012, 11, 12).

Film se v šoli sicer pogosto uporablja, vendar še vedno samo kot dodatek obstoječim

učnim načrtom. Uporaba filma pa ni urejena na sistematični, načrtovani in didaktični

ravni, kjer bi bil film nosilec sporočila, ciljev in idej, ki so predvideni v učnem načrtu

(Cifer 2013 po Podgornik, Železnik in Burger, 2012, 52).

Kakor smo že ugotovili, se je film začel zapisovati tudi v sam učni načrt. Vloga filma v

srednjih šolah je še zelo omejena, a se bo verjetno kmalu razmaknila. Film je, kakor

pravijo vsi že omenjeni strokovnjaki, ne le dobra metoda, pač pa tudi dobra snov za

poučevanje. Filmska pismenost je v današnjem svetu, obkroženim s tehnologijo in

avdiovizualnimi podatki, zelo pomembna. Poleg tega pa je film umetnost in bi bilo

gledanje filmov brez tega vedenja in brez zmožnosti uvida vanjo pravo razočaranje in

izguba časa.

2.6.1 Metode filmske vzgoje

Težak (1978) navaja naslednje osnovne metode filmske vzgoje: metoda prikazovanja,

pogovora, praktičnega dela, ustnega pojasnjevanja, branja, pisanja, risanja in metodo

fotografiranja.

Osnovna metoda filmske vzgoje je metoda prikazovanja: učencem predstavimo film

(ali drugo avdiovizualno gradivo). Določimo, kaj bomo gledali, povemo, ali lahko vmes

28

komentirajo, ali bomo stvar večkrat pogledali itd. Pri tej metodi lahko uporabljamo

različne vaje, ki jih omenja Mirjana Borčić (1997), in sicer:

· vaje opazovanja (opazovanje slik in prevajanje le-teh v zgodbice, interpretacije

slik, iskanje razlik med slikami),

· vaje povezovanja (sestavljanje zgodbe iz več slik, zahtevamo razlago zgodbe in

vzroka tovrstnega povezovanja slik, učenci utemeljujejo),

· vaje vizualnega pomnjenja (sliko učencem nekaj časa pustimo, nato jo

odmaknemo in jo morajo sami po spominu narisati ali pa opisati podrobnosti, pri

čemer si učitelj vse zapisuje na tablo, iz besed pa nato tvorijo pomen slike),

· vaje avditivnega pomnjenja (učenci se po ogledu skušajo spomniti čim več

zvokov iz filma) in

· predvajanje filma brez zvoka in interpretacija le-tega.

Primerni pa so tudi pristopi, ki so opisani v knjigi Poglej si z novimi očmi! 2 (Gradišnik

et al. 2006):

· zamrznjen posnetek (ustavimo posnetek tam, kjer želimo učence na nekaj

opozoriti ali jim podati nekaj informacij),

· zvok in podoba (prekrijemo zaslon in učenci film zgolj poslušajo, nato povejo,

kar mislijo, da je bilo prikazano. Nato si film tudi ogledajo. Skupaj sklepamo o

pomenu zvoka),

· ulovi kader (učenci ugotavljajo, koliko kadrov je vseboval določen odlomek in

se jih učijo prepoznavati oz. ločevati).

Naslednja metoda je metoda pogovora. To metodo najdemo skoraj v vsaki knjigi, ki se

ukvarja z analizo filma, in je zelo priljubljena metoda. Pogovor uporabljamo v uvodu v

film, kjer lahko predstavimo le vzdušje filma, ali pa lahko podamo nekaj informacij o

filmu in njegovi vsebini. Po samem filmu pa z metodo pogovora razvijamo

interpretacijo le-tega. Pogovor po ogledu filma je zelo podoben pogovoru po prebranem

odlomku knjige. Pri tem je zelo pomembno, da gledalcem pustimo prostor za

doživljanje filma in se najprej samo prosto pogovorimo o tem, kar smo videli in

občutili. Nato pa sledi analitičen pogovor. Z gledalci se skušamo zadržati pri

ugotovitvah, ki izhajajo iz umetniškega dela in ne lastnih izkušenj. Vsak lahko doda

29

svojo idejo, drobce pa nato povežemo v celoto. Metoda pogovora se velikokrat znajde v

zapisih Mirjane Borčič, ki pravi, da je zanjo ta metoda najboljša.

Metoda praktičnega dela je metoda filmskega ustvarjanja. Lahko je individualno ali

pa v skupini. Pri tem učence seznanjamo tako s tehnologijo kot z montažo. Ta metoda je

zelo primerna za utrjevanje filmskih osnov. Sami pa lahko tudi ustvarijo glasbo in

zvoke v filmu. Ta metoda je odlična za delavnice in za spoznavanje ter sprostitev.

Metoda ustnega pojasnjevanja je metoda, kjer večinoma učenci pripovedujejo in

pojasnjujejo to, kar so videli, doživeli itd. (vsebina, opis likov, doživljanje filma,

zanimivosti idr.).

Metoda branja, pisanja, risanja in fotografiranja se nanaša na delo s pisnim

gradivom. Učencem lahko predstavimo scenarij, snemalno knjigo, kritiko idr. Lahko

npr. po prebranem scenariju igro zaigramo. Lahko tudi napišejo/narišejo svoje

doživljanje, oblikujejo reklamo ali plakat za film … Risanje lahko nadomestimo s

fotografiranjem in uporabimo figure (npr. igrače Barbie, Lego itd.) (Težak 1978).

30

3 UPORABA TEORIJE V PRAKSI

3.1 Učni model uporabe filma pri pouku slovenščine

Film lahko pri pouku slovenščine uporabimo bodisi kot metodo učenja (film je samo

nosilec in prikazovalec druge vsebine. Kadar film uporabljamo samo kot orodje prenosa

vsebine, se načeloma ne ukvarjamo z globljim pomenom filma) bodisi pa ga uporabimo

kot umetniško delo in je sam sebi namen (bistvo ure je analizirati film in se poglobiti

vanj). Trenutno filma kot umetniškega dela še nimamo v učnih načrtih, verjamem pa, da

bo kmalu vključen. V tem primeru je za nas pomemben pojem filmske vzgoje.

Filmska vzgoja naj bi vsebovala (po Težak 1990):

· filmska dela,

· filmske ustvarjalce,

· filmsko proizvodnjo,

· filmsko tehniko,

· filmski jezik,

· filmsko kritiko in

· zgodovino filma.

Marolt (2012, 22) pri tem poudarja, da se morajo ta področja pri pouku prepletati.

Kadar si želimo film uporabiti pri pouku, moramo vedeti, kakšen namen želimo doseči z

ogledom filma. Glede na namen in vsebino učne ure prilagajamo film, njegovo dolžino,

umestitev, uvod v ogled filma, pogovor po ogledu itd. Sprememba teh parametrov

spreminja namen ogleda, hkrati pa omogoča veliko ustvarjalnosti in prilagajanja.

3.1.1 Izbira filma

Najprej moramo film izbrati. Izbira filma mora temeljiti na predvidenih ciljih učne ure.

Izbira filma ne sme biti nepremišljena. Poudarili smo tako prednosti kot slabosti filma,

ki jih moramo zdaj, pri odločanju didaktičnega sredstva, imeti v mislih. Filmi so lahko

predolgi, dolgočasni, z neprimerno vsebino, včasih celo prezapleteni. Obilica

31

informacij, ki jih filmi ponujajo, učence včasih odbije in le-ti postanejo le pasivni

spremljevalci. Zelo dobro moramo biti tudi tehnično pripravljeni, da se nam predvajanje

filma ne ponesreči.

Mirjana Borčić opozarja, da mora imeti film estetsko vrednost, saj je drugače asociacij

malo. Ob estetsko kakovostnih film pa gledalci lahko razvijajo svoje vrednotenje in

doživljanje filma (Borčić 2014, 94). Sama estetska oblika ne zadošča. Estetika nima tudi

vzgojnega učinka. Estetsko delo je treba sprejeti in šele takrat se estetsko uresniči,

zaživi. Vsi estetskih del ne sprejemamo na enak način, ampak ga vsak posameznik na

svoj način včleni v svojo zavest (Borčić 1997, 53).

Peršin in drugi (2006, 63) navajajo:

Kjer je zabava in so informacije, ni kreativnosti in razmišljanja, tam je duhovno življenje na psu. Tak je svet: navidez je v njem vse polno zabave, dobrin, spektaklov in

informacij, v resnici pa je vse bolj prazen in žalosten, ujet v logiko naravnih katastrof, preventivnih vojn in korporativnega globalnega hiperkapitalizma. /…/ Očitno je, da se film vrti okoli želja in preprostih pričakovanj gledalcev, okoli tega, kar prinaša denar, zabavo, slavo in družbeni ugled, in ne okoli resnice.

Pri izbiri filma torej upoštevamo primernost, dolžino, razumljivost, tehnično izvedbo in

dostopnost vira. Izbiro vodijo učni cilji. Kljub mnenju nekaterih strokovnjakov, da

poučni filmi ne morejo biti zabavni, se sami tej ideji ne moremo prepustiti. Obstajajo

filmi, ki so prijetni za ogled hkrati pa umetniška in vzgojna dela. Otroke in mladostnike

je le treba spodbuditi, da v filmu vidijo kaj več kot le zabavo. Kakor v svoji knjigi O

filmu razmišlja, ko govori zakaj ne bi sodeloval pri filmskem scenariju, tudi B. Brecht

(2010, 9, 35‒36):

Če filmska industrija meni, da kič bolj prija kot dobro delo, je to zabloda, ki jo je

mogoče oprostiti, saj jo priklicuje brezmejna zmožnost požiranja kiča (v tem primeru hudič žre muhe), pa tudi tisti pisatelji, ki visoko umetniško raven razumejo kot nekaj, kar mora biti dolgočasno, in »nerazumljeni literati«, ki pri podajanju svojih del

izključujejo javnost. Obstajajo po učinku močni filmi, ki učinkujejo tudi na tiste ljudi, ki jih imajo za kič /…/ Boj naprednih intelektualcev zoper vpliv prodajalcev, temelji na

prepričanju, da množice svojih interesov ne poznajo tako dobro, kot jih poznajo

intelektualci. /…/Okusa publike ne bomo izboljšali s tem, da filme rešimo neokusnosti, s tem bomo le oslabili moč filmov.

Dijakom bomo naredili medvedjo uslugo, če jim bomo pri pouku ponujali samo filme,

ki morda res veljajo za visoko umetnost, hkrati pa gledalcu ne nudijo nikakršne zabave

ali sprostitve. Mladim bi morali ponujati filme, ki vsebujejo oboje, ki jih pritegnejo in

32

jih hkrati tudi učijo. Napaka pri podajanju literature je po našem mnenju ravno v tem, da

se preveč spodbuja visoki literarni kanon, ki je otrokom daleč in ga ne razumejo, zato se

že v otroštvu oddaljijo od te nerazumljive literature in se ji v odraslosti ne želijo več

približati. Enako napako lahko storimo tudi pri uvajanju filma v pouk. Če pa pristanemo

na kompromis med estetsko vrednostjo in zabavo, lahko otroke pritegnemo, da začnejo

iskati globlji pomen in imajo tako več možnosti, da bodo v odraslosti tudi sami iskali

estetsko.

3.1.2 Priprava učence na opazovanje filma

Učitelj se mora prepričati, da so učenci tako v fiziološkem kot psihološkem stanju za

ogled določenega filma. Učenci morajo spoznati temo, na kateri bo temeljil ogled filma.

Hkrati mora učitelj učencem posredovati cilje, ki naj bi jih dosegli z ogledom filma.

Borčičeva razlaga, kako zelo pomemben je uvod filma, ki gledalca pripravi na ogled.

Hkrati pa opozarja, da uvod ne sme razkrivati informacij ali celo zamisli, ki jih vsebuje

film. Različne starostne stopnje potrebujejo drugačen uvod. Za mlajše je dovolj ustvariti

primerno čustveno razpoloženje (ustvarimo s pogovorom o izkušnjah, ki so podobne

filmu). Pri starejših otrocih lahko govorimo o zvrsti, ocenah, avtorju itd. (Borčić 2014,

94).

3.1.3 Aktivnosti pri pouku pred ogledom filma

Učenci morajo pred ogledom filma imeti določeno predznanje in hkrati tudi dobiti

ustrezna navodila. Dobro je tudi, če učence opozorimo na manj znane pojme v filmu in

jim jih razložimo, hkrati pa si učenci med ogledom lahko zapišejo nejasnosti. Učencem

lahko ponudimo tudi kakšen kratek izvleček ali oporne točke (npr. na kaj morajo biti

pozorni med ogledom).

3.1.4 Aktivnosti pri pouku med ogledom filma

Včasih mora učitelj med ogledom tudi kaj dodatno razložiti. Velikokrat je to potrebno,

ko si v razredu ogledamo le del filma. Film lahko vmes tudi ustavimo, opozorimo

33

otroke na vsebino, lahko ga prevrtimo nazaj in si pomemben odlomek še enkrat

pogledamo. Sicer pa skušamo učence prepustiti ogledu in doživljanju filma.

3.1.5 Aktivnosti pri pouku po ogledu filma

Kakor velja za knjigo, tako tudi za film, najprej učence vprašamo o njihovih vtisih. Nato

preidemo na analizo filma, to lahko storimo kar v pogovoru z učenci. Učencem

ponudimo tudi izvleček snovi, ki je pomembna zanje (Cifer 2013, 42–45).

Mirjana Borčić po filmu vedno predlaga pogovor. V prvi fazi učenci zbirajo vtise

(opišejo občutke). Vtise nato urejajo. V drugi fazi pogovora določimo predmet in

skušamo dognati, kako je tema prikazana. Poiščemo vzroke, ki so v nas vzbudili

omenjene vtise in občutke. Utemeljitve morajo izhajati iz filma. Izločimo (za gledalce)

bistvene dele filma in jih povežemo v celoto. V tretji fazi pogovora se odpira trikotnik

gledalec-film-življenje. Tu odkrivamo sporočilo filma. Svoje izkušnje in zaznave

primerjamo z drugimi in tako sklepamo in presojamo. Ves čas utemeljujemo s podatki

iz filma. Starosti primerno ugotovimo, kako so uporabljena filmska izrazila in katero je

sporočilo filma. V zadnji, sklepni fazi povzamemo pomembnejše misli, zanimive

trditve, nerešena vprašanja in sporočilo filma. V pogovoru posamezniku privzgajamo

občutek, da je njegovo doživetje enakovredno doživetju drugih. Ker bo samozavesten,

bo lažje predvidel težave svojih zaznav in morda prevzel tudi katere tuje razlage. Vodja

pogovora – učitelj ni več učitelj, ki predava in uči pravilno gledati film, je le učitelj, ki z

razgledanostjo in izkušnjami sodeluje v pogovoru in spodbuja k samostojnemu

raziskovanju filma (Borčić 2014, 94–95).

V knjigi Film in the classroom najdemo vprašanja, ki jih lahko postavimo po ogledu

filma, in sicer: Kateri prizori so vam najbolj ostali v spominu? Katerih prizorov si še

zdaj ne znate razložiti? Kako so se z ogledom filma spreminjala vaša čustva? Napišite

seznam vseh stvari, o katerih je govoril film. Katere konflikte in spremembe si opazil v

filmu skozi njegov ogled? Te ta film spominja na kak drug film ali knjigo? Katere in

zakaj? Ali je film nevtralen oz. ali se zavzema za določeno stališče (Schulten 2011, 34)?

34

3.1.6 V kateri del učne ure umestiti film?

Film lahko uporabimo pri različnih delih učne ure. Po Jerebu (1987, 168) je film zelo

dobro sredstvo motivacije. Ima visoko stopnjo aktivacije in sproži proces identifikacije,

zato učenci snov vzamejo za svojo. Pri uvajanju nove snovi je film primeren, saj lahko

prikaže gibljivo podobo, o čemer se učimo. Lahko pa obravnavano snov še enkrat

ponovimo oz. utrdimo skozi ogled filma z isto tematiko.

3.1.7 Primeri izvirnih nalog in metod

V naslednjem poglavju smo predstavili nekaj metod in nalog, ki so se nam zdele še

posebej izvirne, zanimive, hkrati pa zelo poučne, saj otrokom in mladostnikom

pomagajo razumeti težje koncepte.

ANIMIRANA SEKVENCA POSEBNIH UČINKOV V TEHNIKI PIKSILACIJE

Omenjene naloge bodo učencem pomagale pri razumevanju posebnih učinkov, hkrati pa

bodo videli kako iz različnih, posameznih posnetkov naredimo film:

· skok v zrak pred vsakim posnetkom po montaži izgleda, kot da lebdimo

· iztegnjena roka proti predmetu, ki ga med posnetki premaknemo bliže, izgleda

kot čarovniška moč premikanja predmetov z mislimi

· premikanje naprej z nogami skupaj prikaže drsenje

· otrok, ki leži na stolu vodoravno in ga med posnetki premaknemo naprej, izgleda

kot leteči Superman

· kozarec z vodo, iz katerega postopno črpamo vodo in nato postopno dolivamo

sok, deluje kot čudežni kozarec

· nekdo, ki sedi blizu fotoaparata, medtem ko drugi sedi zelo daleč, deluje, kot da

smo posneli velikana in palčka

· itd. (Goetz et al. 2016, 171–173).

35

IZDELAVA OPTIČNIH IGRAČ

Predhodniki filma so različne optične igrače (tavmatrop, fenakistoskop, zoetrop,

slikofrc, ombrocinema), ki delujejo na principu hitre izmenjave sličic in iluzij. S to

metodo/igro bomo učencem lažje razložili, kako iz sličic pridemo do filma (Goetz et

al. 2016, 135–145).

Slika14: Kadar zgornji tavmatrop vrtimo, vidimo ptiča v kletki, v resnici pa imamo le

sliki ptiča in prazne kletke (La imagen descubierta 2007).

IZDELAVA ZGODBORISA NA PODLAGI LITERARNEGA DELA

Schulten ponudi spodnji obrazec, kjer dijaki izdelajo zgodboris. Pri tem izhajajo iz

literarnega dela, v katerem so si izpisali oz. označili odlomek in besede, ki se jim

zdijo najpomembnejše za razvoj zgodbe. Označeno nato spremenijo v zgodboris.

Tehnika učencem pomaga določiti, kaj je tisto, kar je v zgodbi zares pomembno.

Otroci zato lažje analizirajo zgodbo, hkrati pa spoznavajo, kako preidemo s teksta na

film.

Slika 15: Delovni list – zgodboris (Schulten 2011).

36

IZDELAVA FILMA

Dijaki napišejo kratek scenarij, snemalno knjigo, narišejo zgodboris, nato si zamislijo

osebe, lahko jih sami zaigrajo ali celo naredijo svoje lutke. Izberejo primerno glasbo ali

celo posnamejo svojo glasbo in zvoke. Naredijo posnetke in nato na računalniku

montirajo film z enostavno programsko opremo. Ker izdelava filma zahteva veliko dela

in časa, lahko razred razdelimo na skupine in vsaka naredi en del na podlagi določenega

literarnega dela. Lahko pa tudi izdelavo filma izvedemo v šoli v naravi, kot izbirni

predmet ali kot delavnico.

UČENJE POSAMEZNIH FILMSKIH OSNOV:

· snemalnih kotov z uporabo tulca ali celo mobilnih telefonov

· planov, s posnetkom posebnih značilnosti dijakov (vsakemu dijaku določijo eno

značilnost, ki ga označuje in po kateri je prepoznaven, ki jo nato z izbiro

določenega plana prikažemo, npr. košarkar bo stal ob košu – daljni plan,

posameznik, ki morda ves čas gleda v telefon, bo prikazan z detajlnim planom

telefona.

· učinek globine z različnimi posnetki, poigravanjem s postavljanjem scene in

spreminjanjem barv, osvetlitve, glasbe itd.

Schulten nam v svojem delu predlaga, da organiziramo razred tako, da ga razdelimo na

več skupin. Vsaki skupini nato zadamo nalogo, pred ogledom filma (opazuj določenega

igralca, opazuj premik kamere, kaj se dogaja z določenim predmetom itd.). Predlaga

nam učenje planov z rezanjem sličic iz revij in nato opisovanjem občutkov, informacij,

ki nam jih te slike ponujajo. Različne plane, snemalne kote in premik kamere lahko

dijaki simulirajo s papirjem zvitim v rolo (uporabijo lahko tudi pravo kamero ali kamero

mobilnega telefona). Dijakom lahko damo na ogled film, s tem da poslušajo samo

glasbo, ne vidijo pa slike. Medtem si zarisujejo črto, ki glede na napetost narašča ali

pada, označijo pa si tudi govor in zvok. Enako nato naredijo z ogledom slike brez

zvoka. Nato obe črti primerjajo in zapišejo ugotovitve. Nazadnje si film ogledajo kot

celoto. Dijaki lahko tudi posnamejo napovednik za prebrano knjigo.

37

UPORABA MODELA TILKA

Zelo zanimiva je tudi aplikacija modela TILKA na film. To je model Vesne Mikolič

(2016), ki nosi ime po Jenkovem literarnem junaku Tilki in je hkrati tudi kratica za

»Teaching Interculturality trought Language and Literature for Conflicts Avoidance«.

Torej poučevanje medkulturnosti skozi jezik in književnost za preseganje konfliktov.

Bistven za razumevanje omenjenega modela je trikotnik moči, v katerem si vloge

izmenjujejo napadalec, reševalec in žrtev. Vse vloge pa so pravzaprav žrtve. Ko enkrat

vstopimo v trikotnik moči, se lahko selimo po njegovih vlogah, rešimo pa se tako, da

prepoznamo našo vlogo in izstopimo iz trikotnika moči. To lahko storimo le takrat,

kadar smo realni in si priznamo tudi lastno krivdo, vpletenost v trikotnik moči.

Objektivno moramo situacijo analizirati in ugotoviti, katero vlogo igramo sami in katero

vlogo igrajo drugi. Običajno sami vstopamo v trikotnik moči iz nam najbližje vloge, ki

se oblikuje že v otroštvu. Da bi prepoznali, katero vlogo zavzema posameznik, si lahko

pomagamo z določenimi besedami, gestami, ki so za določeno vlogo značilni.

Napadalec običajno uporablja presežnike in druge jačitelje (popolnoma, absolutno,

vedno, povsod, nikoli, za vedno, vsi, vse, nič, nihče ipd.) ter velelnike (naredite to,

utihnite ipd.). Žrtvin govor lahko primerjamo z otroškim, tudi ta uporablja veliko

presežnikov, hkrati pa izraža pretirano čustvenost (najboljši, najboljše, največji itd.;

želim, hočem, me ne zanima, oh, ne že spet, to je krivica, to je najslabši dan mojega

življenja ipd.) Reševalec uporablja pokroviteljske izraze (a me slišite, kaj sem vam

rekel/-a, poslušajte me ipd.) in izraze, ki želijo narediti vtis (seveda, popolnoma

razumem, ni problema ipd.).

TILKA je model, kjer lahko otroke in odrasle učimo prepoznavanja trikotnika moči,

skozi poučevanje jezika in literature. Z uporabo avtentičnih besedil in analizo le-teh,

odkrivamo odnose med junaki, hkrati pa lahko razpravljamo o aktualnih družbenih

problemih. Ko odkrijemo, kaj je trikotnik moči, pa ga lahko presežemo in se naučimo

ustrezne, nenasilne komunikacije. Nenasilni komunikacijski vzorci so:

· vprašanja: kaj, zakaj, kako, kdo, kje, kdaj, kako dolgo, koliko, na kakšen način

ipd.;

· izrazi za primerjavo: v primerjavi s tem, tako kakor ipd.;

· izrazi mišljenja: mislim, po mojem mnenju, verjamem ipd.;

38

· šibitelji: morda, mogoče, zdi se mi, včasih ipd.

Model TILKA zahteva določeno strukturo, in sicer vsebuje vsaka učna enota štiri

korake:

1. korak je pristop k temi,

2. korak je obravnava jezikovno-stilistične zgradbe,

3. korak je poglabljanje teme,

4. korak pa je aplikacija teme.

Zaradi vsega opisanega je model TILKA zelo primeren za vključevanje filma v pouk v

katerem koli koraku; lahko pomeni izhodišče za obravnavo določene teme, lahko pa ga

vključimo kot poglabljanje oziroma razširitev teme. Filmsko dogajanje pa pogosto sledi

dinamiki trikotnika moči, zato je lahko film odlično gradivo za analizo nasilne in

nenasilne komunikacije.

IZDELAVA MEDIJSKE ŠKATLE

Učenci izdelajo medijske škatle, ki vsebujejo film na DVD-ju ter dodaten material v

povezavi s filmom (križanke, zabavne naloge, sestavljanke, plastelin itd.) Škatlo si

učenci med seboj zamenjajo, nato odnesejo domov in (s starši) film pogledajo ter se

nato igrajo in zabavajo z ostalimi nalogami. Poleg tega lahko film uporabimo za

projektno nalogo, kot del projekta … Zelo zanimiva ideja pa je tudi filmski kotiček, kjer

učenci lahko posnamejo kaj, ko predčasno končajo z delom v učilnici in si na koncu ure

filmček pogledamo. Poleg snemanja so v filmskem kotičku lahko knjige, igre idr. v

povezavi s filmom (Marolt 2012, 15).

3.2 Praktični primeri

V naslednjem poglavju smo predstavili sedem praktičnih primerov, kako film uporabiti

pri pouku slovenščine.

Izhodišče za izbor filmov je bilo sledeče. Umetnost je sama sebi namen, vsako delo

dobi z vsakim (tudi ponovnim) ogledom istega gledalca nov pomen. Pomen umetnosti

je v samem delu in stiku le-tega z izkušenjskim svetom bralca oz. gledalca. Bistvena

39

napaka učenja literature v srednjih šolah je ravno omejitev pomena literarnih del, s

pomeni, ki jim jih zada šolstvo oz. šolski sistem. Absurdno se zdi, da na maturitetnih

polah in končnih esejih ocenjujemo pomen umetniških del, saj se le-ti, od posameznika

do posameznika razlikujejo. Umetnost je ravno v stiku dela z osebnostjo in preteklostjo

bralca/gledalca. Kadar dijake omejujemo z našimi razlagami, jim zapiramo um in jih

prisilimo v življenje brez umetnosti. Kakor tudi Mirjana Borčič večkrat opozarja,

moramo bralcu/gledalcu dati vedenje, da je sam zmožen razumeti in poiskati bistvo

nekega dela. Seveda moramo pri tem izhajati neposredno iz samega dela. Pomembno pri

vsem tem je, da dijakom nudimo umetnine in vpogled vanje, ter jih kot moderatorji

vodimo, da lažje najdejo svoj smisel umetniškemu delu. Umetniško delo je lahko

zabavno in poučno ter ni potrebe po tem, da bi bilo dolgočasno. Na podlagi teh izhodišč

je treba pristopiti k filmski vzgoji, dobro pa bi bilo tudi reformirati literarno dojemanje.

Kakor pravi Mirjana Borčič, se je treba po ogledu filma pogovarjati, na podlagi

pogovora in različnih idej pa lahko razred v celoti sestavi nekakšno razlago filma.

Tovrstno aktivnost imenujemo analiza filma. Cilji učnih ur, ki jih nameravam izvesti in

katerih učne priprave sledijo, so:

· približati se dijakom z uporabo tehnologije in filma

· posredovati znanje filmskih osnov in izboljšati filmsko pismenost dijakov

· razvijanje samostojnosti dijakov pri oblikovanju lastnega razumevanja filma in

literarnega dela

· doseči vse cilje, ki so začrtani v učnem načrtu.

Učne priprave so rezultat pregledane literature in vsebujejo metode in prijeme različnih

pedagoških delavcev. Veliko znanja in idej smo dobili v priročniku Poglej si z novimi

očmi! 2, knjige Mirjane Borčič, Metode filmske vzgoje, Ideje za poučevanje psihologije

s filmom in različni internetni viri.4

Najbrž bi bilo smiselno žrtvovati kakšno šolsko uro, da bi se z dijaki posvetili predvsem

filmski vzgoji in temu je tudi namenjena prva učna enota. Znanje, ki bi ga v teh urah

pridobili, bi izkoristili pri sledečih urah. Na začetku bi res porabili kakšno uro za

filmsko vzgojo, a bi jih v prihodnosti nadoknadili, saj bi bile razlage ob uporabi filma

4Https://secure.ncte.org/library/NCTEFiles/Resources/Books/Sample/38721chap02.pdf,

Http://www.teachwithmovies.org/literature-subject-list.htm#other-countries,

Http://filmanalysis.yctl.org/index.htm,

Http://www.filmeducation.org/resources/film_library/getfilms.php?id=A (15. 3. 2017, 13.00).

40

boljše, dijaki bi se zgodbam lažje približali in jih bolje razumeli. Seveda pa so to le

domneve, ki slonijo izključno na osebnih izkušnjah in opazovanih šolskih situacijah.

3.2.1 Učna priprava: filmska vzgoja na primeru Kaznilnica odrešitve

Cilji učne enote so:

· učence seznaniti s filmskimi osnovami

· učencem predstaviti šablono (obrazec na str. 95), ki jim bo olajšala analizo filma

(Obrazec jih opozarja na sestavljenost filmov. Sčasoma, ko usvojijo različne

filmske elemente, lahko uporabo vzorca tudi opustijo.)

· učencem vzbuditi čut za filmsko estetiko in pogled na film kot umetnost

· učencem ponuditi kvaliteten in zanimiv film ter ga skupinsko analizirati.

Učitelj uro začne tako, da učence seznani s potekom šolske ure in jim pove le nekaj

osnovnih podatkov o filmu. Na primer: ˝Ogledali si bomo film Kaznilnica odrešitve

(The Shawshank redemption). Film je posnet po noveli Stephena Kinga z naslovom Rita

Hayworth in Shawshank redemption. Scenarist in režiser je Frank Darabont. Film je bil

posnet leta 1994. Glavni vlogi igrata Tim Robbins in Morgan Freeman. Na strani IMDb

(internet movie database) je trenutno film najbolje ocenjen, in sicer z oceno 9,3. Bil je

tudi večkrat nominiran za oskarja in zlati globus ter prejel številne nagrade. Trenutno se

tudi nahaja na lestvici AFI 100 (American Film Institute), in sicer na 23. mestu.˝

Slika 16: V glavnih vlogah filma sta Tim Robbins in Morgan Freeman (Butcher 2014).

41

Učiteljica pripravi učilnico za ogled filma (zatemni prostor, pripravi platno, računalnik,

projektor itd.) in učence prosi, da skušajo biti čim bolj pozorni na dogajanje v filmu.

Film pogledajo v celoti, ker je zelo dolg, lahko vmes naredijo tudi petminutni odmor.

Po ogledu učitelj pusti dijakom nekaj trenutkov za razmislek o filmu. Nato jih prosi, da

na prazen list zapišejo svoje vtise (občutke, čustva). Vpraša jih, ali bi kdo delil napisano

z ostalimi. Učitelj lahko predvideva, da zapisi ne bodo enaki, morda bodo celo zelo

različni. Dijake spodbuja, da se čim več pogovarjajo in poslušajo med seboj. Pove jim,

da lahko vsak najde svojo razlago določenega dela, ker obstaja del razlage, ki temelji na

našem osebnem življenju in izkušnjah, ki si jih mogoče ne delimo z ostalim in se tukaj

naša razlaga in razlaga drugih razlikuje. Obstaja pa tudi del razlage, ki nam jo ponuja

film in se ji lahko s skupnimi močmi najbolje približamo. Prosi jih, naj se pri skupni

analizi skušajo osredotočiti na tisto, kar res izhaja zgolj iz zgodbe in ni posebej vezano

na njihovo osebno življenje (npr. nekdo lahko obožuje črno barvo, v naši kulturi pa črna

načeloma simbolizira nekaj slabega, žalovanje, smrt itd.).

Učiteljica učencem poda liste s splošnim obrazcem analize filma. Z učenci gredo skozi

obrazec in ugotavljajo, kaj pomeni kateri element. Nato začnejo skupaj razkrajati film.

Skrbno se lotijo različnih aspektov v filmu. Preko filma oz. odlomkov le-tega jim

učiteljica razlaga filmske osnove:

1. Zgodba in gledišče

Učitelj dijake prosi, naj povejo, kateri so bili glavni dogodki v filmu. Medtem ko jih

dijaki naštevajo, jih učitelj zapisuje na tablo, tako jih na koncu lahko povežejo in še

enkrat obnovijo zgodbo. Pogovorijo se o scenah in dogodkih, ki dijakom morda niso bili

jasni. Skupaj se spomnijo, kdo je pripovedovalec in opišejo, kako jim pripoveduje. Na

kratko opišejo glavne osebe in kraj. Učitelj z vprašanji ugotavlja, ali dijaki česa niso

razumeli, skupaj skušajo razvozlati problematične prizore/dogodke. Skozi pogovor

učitelj dijakom razloži še pojme, na katere naletijo (scena, kader itd.), dijaki si le-te

zapišejo. Učitelj od dijakov zahteva, da jih pri opisovanju filma čim več uporabljajo.

Pri analizi zgodbe lahko učiteljica dijake prosi, naj izdelajo zgodboris, pri čemer se

bodo morali osredotočiti na najpomembnejše dogodke. Naloga jim bo pomagala pri

42

določanju ključnih dogodkov in jih bo prisilila v dodatno razmišljanje o videnem.

Nalogo lahko izvedejo tudi tako, da izhajajo iz knjige in zgodbo spremenijo v film.

Pri določanju gledišča učiteljica dijake prosi, naj zaigrajo enega od ključnih dogodkov

tako, da mu spremenijo gledišče, pri tem ugotavljajo, kako se njihovo dojemanje zgodbe

spreminja.

2. Teme in motivi

Skupaj skušajo ugotoviti, katere so teme in motivi, ki se pojavijo v filmu.

· upanje

· borba dobrega proti zlu (življenja proti smrti)

· človeškosti in svobode

· nepravične obsodbe

· prevzgoja zapornikov

· znanje je moč

· znanja in umetnosti (lepote) nam nihče ne more odvzeti

· kaj je res pomembno in kaj te osvobaja.

Ko zaključijo z navajanjem le-teh, učiteljica dijake prosi, naj izberejo enega ali morda

dva, ki sta zares najbolj izstopala skozi celoten film.

Teme in motivi se velikokrat pojavljajo pri analizi literarnega dela, zato je naloga

dijakom verjetno že znana. Vseeno pa lahko obnovijo, kaj so teme in kaj motivi ter se

pogovorijo, zakaj jih je dobro določiti.

3. Simboli

Učitelj dijake vpraša, ali so v filmu opazili kakšen simbol. Skupaj se pogovorijo o

podrobnostih v filmu. Učitelj razloži, da je na sceni vse postavljeno s smislom in da se v

filmu nič ne zgodi slučajno, temveč zato da jim nekaj pove.

· Sv. pismo (rešitev je v njem, Exodus – odhod) – V njem je kladivo za pobeg.

· Ptiček Jake je krokar (zunaj si ga Brooks zaželi) – Brooks si želi smrti.

· Plakati igralk iz 40., 50., 60. – Opozorilo na filme.

43

· Stolpiči, kjer se Brooks obesi. – Brooks je umrl z mislijo na svoj dom, zapor.

· Pivo, glasba – Misel na normalno življenje, svobodo.

· Hobi oblikovanje kamenja – Andyjev hobi je, da oblikuje in iz nečesa brez

oblike naredi nekaj lepega.

· Prtiček nad sefom, na katerem piše Njegova sodba prihaja in to prav kmalu –

Razkritje pozitivnega zaključka zgodbe za junaka.

· Rendall Stevens – plod Andyjeve domišljije – Vse, kar si zamislimo, je mogoče.

· Dež, nevihta – Nekaj kar načeloma simbolizira slabo, žalost prinese odrešitev.

· Einstein, ki kaže jezik – Znanje se posmehuje moči.

Nekatere simbole je v filmu težje najti, saj jih je težko opaziti. Zato so tukaj primerne

vaje opazovanja. Dijaki lahko v paru igrajo igro, kjer se najprej skrbno opazujejo, nato

si naskrivaj nekaj spremenijo in vsak mora ugotoviti, kaj je na sosedu drugačnega.

4. Zvok in glasba

Učiteljica se z dijaki pogovori o pomembnosti glasbe in zvokov. Skupaj analizirajo, kaj

jim glasba tega filma pove.

· If I didnt care – Pesem, ki jo slišijo že takoj na začetku, jim z besedilom

namiguje na potek dogajanja, ne želi jim pa razkriti, ali je junak zares kriv.

· Figarova svatba – Mozart, ki govori o tem, kako je suženj pretental svojega

gospodarja. Iz besedila, lahko razberejo, da je tudi to povezano s filmom.

Gledalec, ki pesem pozna, lahko že tukaj napove razplet zgodbe.

Z zvoki lahko učiteljica izvede različne zanimive igre. Dijaki lahko sami ustvarijo zvok

za določeno sekvenco. Lahko pa tudi samo poslušajo odlomek v filmu in iz poslušanega

ugotavljajo, kaj se je zgodilo. Lahko se najprej osredotočijo na dogajanje in rišejo

krivuljo napetosti, nato pa enako naredijo še za zvok ter krivulji zgodbe in zvoka

primerjajo.

44

5. Plan

Učitelj z dijaki skozi različne plane filma ugotavlja, kaj jim ti plani sporočajo in

ugotovitve nato posploši (bližji plan se uporablja za prikaz čustev, detajl za prikaz

predmeta itd.).

Daljni plan à posnetek zapora Shawshank (občutek velikosti, starosti, trdote, groze),

srednji bližji plan à nam pokaže mimiko (Andy skriva strah, na njegovi levi vidijo

plakat, za katerim je izkopal luknjo, na desni pa grožnja varnostnika, ki vse premetava).

Pogovorijo se o vlogi različnih planov.

Slika 17: Srednji bližji plan Andyja (Filmoljub 2009).

Plane se lahko dijaki naučijo tako, da si postavijo nekaj majhnih figuric in jih nato

fotografirajo iz različnih planov (enako velja za snemalni kot) ter nato vsako fotografijo

opišejo in primerjajo, kako se je spremenil opis in kako se je spremenil njihov fokus.

45

6. Snemalni kot

Dijakom učitelj pokaže odlomek dogajanja med Andyjem in varnostnikom na strehi.

Vpraša jih, ali jim premik kamere kaj pove. Razloži jim, kaj je snemalni kot in katere

vrste snemalnih kotov poznamo.

Premikanje kamere na strehi zapora nam dogajanje pokaže najprej s ptičje perspektive.

V tem trenutku imamo občutek, da Andy nima moči. Ko pa Andy pridobiva na moči, se

tudi kamera pomika navzdol in nam premik kamere pove, da sta moč znanja in moč

avtoritete izenačeni.

Snemalni kot dijaki najlažje zaigrajo s tulcem papirja, ki sceno omeji, kot bi gledali

skozi oko kamere. S premikanjem in pogledom na isto sceno iz različnih kotov

spreminjajo snemalni kot.

7. Prostor in kompozicija

Učiteljica dijakom zavrti še tri posnetke pogleda skozi luknjo. Vpraša jih, kaj imajo

skupnega in kaj jim to sporoča.

Posnetki: Kadar gradijo knjižnico, kadar Andy postavi papirje (Sv. pismo) v Nortonov

sef in ko Norton pogleda skozi luknjo, ki jo je Andy skopal za pobeg. à Podobnost

kompozicije nam pripoveduje zgodbo in označuje na povezanost teh treh dogodkov.

Andy je namreč svoj načrt koval že od začetka. V vseh treh pa najdemo tudi simboliko

osvobajanja.

Najlažje bodo vpliv kompozicije prikazali kar v razredu. Dijake učitelj različno premika

po učilnici in jih medtem večkrat fotografira, včasih bodo videti kakor velikani, drugič

kakor škratje. Lahko jim učitelj pove tudi zgodbo in učenci si sami zamislijo prostor in

kompozicijo za zgodbo.

46

8. Barve in osvetlitev

Učitelj dijake opozori na moč in pomen barv in osvetlitve. Lahko celo vzame svetilko in

poizkuša osvetljevati nekoga (dijaka) iz različnih kotov, oddaljenosti dijaki pa

razmišljajo o tem, kaj jim osvetlitev pove. Razred si pogleda še nekaj posnetkov, pri

čemer jih učitelj prosi, naj opišejo, kaj se je takrat zgodilo in naj opisano povežejo s

sencami posnetkov.

Senca pri odhodu Brooksa iz zapora kaže, da je še vedno ujetnik, ko pa gre Red ven, pa

tega ni več. ˝Get busy living or get busy dying.˝

Sence na obrazih Nortona in Andyja, kadar pri obeh ne vemo, ali imajo v mislih nekaj

dobrega ali slabega. Pri Nortonu v pogovoru s Tommyjem, pri Andyju noč pred

pobegom. A Andy se obrne proti svetlobi. Ta obrat v svetlobo nam nakaže, da je Andy

dober človek in da bo konec pozitiven.

Kadar se Andy in Red pogovarjata o življenju in smrti, je polovica scene v senci.

Gledalce skrbi, da bi Andy storil samomor, on pa odkoraka na svetlobo. Kar znova

razkrije, da Andy ne bo storil samomora.

9. Gibanje kamere

Učitelj in dijaki si pogledajo še nekaj podrobnosti.

Brooks pove, da bo pazil na ptička, dokler ne bo dovolj zrasel in bo poletel čez zidove.

Nato kamera pokaže na Andyja in Reda, ki Andyja opazuje. Nakazuje da Red pazi na

Andyja, kakor Brooks na ptička.

Premik kamere tudi pokaže, kako zapornike osvobodi Mozartova skladba in kako jih

dvigne nad zidove Shawshanka.

Na koncu se učiteljica z dijaki pogovori o ogledu filma za zabavo in ogledu filma kot

umetnost. Razloži jim lahko tudi, da pravilne razlage filma ni (to sporočilo je zelo

pomembno za samozavest gledalca), seveda pa pomen filma lahko v neki meri določijo,

47

kadar izhajajo iz informacij, ki jim jih sam film ponuja. Če so pri ogledu pozorni na

podrobnosti, bodo odkrili veliko več sporočil. Učitelj se lahko dijakom približa tudi z

dejstvom, da po navadi sami ne opazimo vseh podrobnosti, ampak jih pridobimo v stiku

z drugimi gledalci. Učitelj učence povabi, da skušajo med bodočimi ogledi filmov biti

pozorni na podrobnosti in posebnosti, kot so to storili pravkar ter se jim zahvali za uro.

3.2.2 Učna priprava: Dogodek v mestu Gogi – Slavko Grum

Cilji učne enote so:

· seznanitev učencev z dramo Dogodek v mestu Gogi in analiza dela

· usvojitev pojmov groteska (estetika grdega, gnus) in ekspresionizem

· usvojitev filmske pismenosti z ogledom in analizo filma Lars in pravo dekle

· vključitev dijakov v pogovor o družbi in pomembnosti družbene podpore ter

primerjavo mest.

Učna enota temelji na ogledu filma Lars in pravo dekle. Ogled je predviden v celoti.

Film olajša razumevanje pojmov in Gogo prenese v sedanjost. Ker je Grumova drama

prežeta s težkimi, nenavadnimi temami, utegne biti razumevanje in analiza zgodbe

otežena in lahko ogled filma pomaga pri razumevanju drame.

Dijaki bodo pred učno uro dobili za nalogo, da si pogledajo film Lars in pravo dekle

(lahko si ga ogledajo tudi vsi skupaj), pri tem morajo biti zelo pozorni na dogajanje v

filmu in si po ogledu ali kar med ogledom filma zapisati občutke in si označiti

pomembne dogodke.

Za začetek se učiteljica z dijaki pogovori o filmu, o njihovih občutkih do junaka, do

drugih oseb. Pogovorijo se tudi o razpletu filma. Vsak lahko poda svoje mnenje o

dogajanju in smislu filma.

Nato se z dijaki loti filmske analize. Skozi analizo bodo že analizirali tudi temeljne

vidike Grumove drame. Pri tem jim bo v pomoč delovni list (glej delovni list na str.

53–57).

48

Učitelj dijake prosi, naj si doma preberejo delo Dogodek v mestu Gogi. Drugo uro se

bodo lotili analize literarnega dela. Z dijaki bodo izpolnjevali delovni list. Potegnili

bodo vzporednice med filmom in literarnim delom in zaključili z obnovo

najpomembnejših informacij.

Delovni list Dogodek v mestu Gogi in Lars in pravo dekle bodo izpolnjevali kar

skupinsko in bo služil kot vodilo pogovora ter jim pomagal pri analizi filma ter knjige

(glej delovni list na str. 53–57).

Delovni list: Lars in pravo dekle (Lars and the real girl – 2007)

Režiser: Craig Gillespie

Igrajo: Ryan Gosling, Emily Mortimer, Paul Schneider, Kelli Garner, Patricia Clarkson

Slika 18: Lars in Bianca (Giphy 2017).

1. Katere so glavne osebe v filmu?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

2. Zapišite dogodke, ki so bili pomembni za razvoj zgodbe, in jih kronološko uredite.

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

49

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

3. Zapišite teme in motive.

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

4. Iz vsega razberite, kar se vam zdi najbolj pomembno.

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

5. Zapišite simbole, ki ste jih opazili v filmu, ter dodajte tiste, ki ste jih omenili v

razredu.

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

6. Kako (po katerih kanalih in kodih) vam film pripoveduje zgodbo? Na vsako črto

napišite odgovor in pripišite primer iz filma.

I.____________________________________________________________________

II. ____________________________________________________________________

III. ___________________________________________________________________

IV. ___________________________________________________________________

V. ___________________________________________________________________

7. Kakšna čustva doživljajo sorodniki in meščani, ko prvič srečajo Bianco?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

8. Kadar se v delu srečujemo z iznakaženostjo, gnusom, komičnostjo temu pravimo

____________________.

50

Domača naloga: Preberite dramo Dogodek v mestu Gogi, saj bomo naslednjo uro pri

pouku analizirali delo in izpolnjevali delovni list.

Učitelj dijakom pove nekaj osnovnih informacij o delu ter avtorju, nato pa se lotijo

analize, s pomočjo delovnega lista.

Dogodek v mestu Gogi je drama Slavka Gruma, ki je izšla leta 1930. Grum je študiral

medicino in se posebej zanimal za psihologijo. Delal je tudi z duševnimi bolniki. Velik

vpliv nanj ima Freud, predvsem pa teorija podzavesti, ki se odraža tudi v Dogodku v

mestu Gogi. Dogodek v mestu Gogi je kratka dvodejanka, dogajanje poteka simultano.

1. Glavne osebe v delu so:

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

2. Zapišite dogodke, ki so bili pomembni za razvoj zgodbe, ter jih kronološko uredite.

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

3. Kaj ugotovite?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

4. Zapišite teme in motive.

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

5. Iz vsega razberite, kar se vam zdi najbolj pomembno.

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

51

6. Zapišite simbole, ki ste jih opazili v knjigi, ter dodajte tiste, ki ste jih omenili v

razredu.

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

7. Kako knjiga pripoveduje dogajanje?

8. Kako pravimo opisom, ki jih je Grum dodal drami? __________________

9. Kako se to delo približuje filmu? __________________________________

10. Zakaj delo označujemo za grotesko?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

11. Za katero umetniško smer je groteska značilna?

______________ za katerega je značilna usmerjenost v notranji svet, stiska, razklanost,

katastrofična prihodnost evropske civilizacije; izražanje etičnih doživljajev (novi človek).

Učitelj zaključi učno uro z nalogo, ki združi deli Dogodek v mestu Gogi in Lars in

pravo dekle.

Primerjajte deli Dogodek v mestu Gogi in Lars in pravo dekle

1. Naštejte podobnosti med deloma.

2. V čem se zgodbi razlikujeta?

3. Ali glavna lika prideta do rešitve? Kaj pa mesti?

4. Kje se odvije najbolj pomemben dogodek v obeh delih?

52

Domača naloga: V nekaj povedih zapišite, kje v obravnavanih delih najdemo

ekspresionizem, kje grotesko.

3.2.3 Učna priprava: reportaža

Cilji učne enote so:

· spoznati reportažo in njene lastnosti

· razvoj jezikovne in slogovne zmožnosti

· tvorjenje neumetnostnega besedila

· vključitev učencev v pogovor o neumetnostnih besedilih in izdelavi posnetkov

· usvajanje filmske tehnike in metod filmske produkcije.

Učitelj se z dijaki najprej posveti razumevanju reportaže in njenih lastnosti. Vpraša jih,

kaj si predstavljajo pod pojmom reportaža. Medtem ko učenci govorijo, si povedano

zapisuje na tablo. Nato se skupaj lotijo reševanja delovnega lista, ki je namenjen

usvajanju osnov o reportaži.

Delovni list: Reportaža

1. Dopolnite:

Je publicistično besedilo, namenjeno širši javnosti.

Reportaža sestoji iz uvoda (kjer je nakazan problem), zapleta (z navajanjem pogovorov,

podatkov) in razpleta (z nakazano rešitvijo problema).

Glede na prenosnik je lahko reportaža zapisana (časopisna) ali govorjena (radijska,

televizijska, spletna).

Zunanja oblika (časopisne) reportaže: več je naslovja (nadnaslov, naslov, podnaslovi,

vmesni naslovi, sinopsis/povzetek v uvodnem odstavku); besedilu so večkrat dodane

fotografije. Jezik ni tako klišejski kot pri drugih publicističnih besedilih, ampak skuša

biti izviren, približuje se leposlovju. V primerjavi s poročilom/novico je besedilo

izrazito subjektivno obarvano (predvsem v izboru besed ipd.).

53

Poznamo več vrst reportaž: dogodkovne, potopisne, portretne, dokumentarne.

Sodelujoči v reportaži so novinar/novinarka in sogovorniki. Novinar prepusti glavno

besedo sogovornikom, le-ti predstavijo glavno temo. Dobra reportaža predstavi

nasprotujoča si mnenja. Novinar predstavi podatke in dejstva tako, da govorijo sami

zase. Reporter po navadi dogajanje osvetli iz različnih stališč, vanjo velikokrat vključi

tudi strokovnjake.

Pri dogodkovni reportaži reporter osvetli dogodek z več strani. Lahko rečemo, da je

taka reportaža razširjeno poročilo.

V potopisni reportaži navaja kraje ljudi in njihove izjave, običaje, kulturo, pokrajino,

pri čemer lahko prepleta subjektiven in objektiven ubeseditveni način (lastni vtisi in

dejstva).

V portretni reportaži je avtorjev namen predstaviti življenje in dela določene osebe.

Pri dokumentarni reportaži pa ne glede na aktualnost osvetli nek potek, napravo,

delovanje, predstavlja lahko živalski, rastlinski in vesoljski svet.

Ko razred zaključi z reševanjem delovnega lista, učitelj dijake razdeli v osem skupin,

pri čemer bosta po dve skupini imeli dogodkovno, dve potopisno, dve portretno in dve

dokumentarno reportažo. Vsaka skupina si izmisli temo in vsebino ter posname

reportažo na telefon. Posnetke si dijaki med seboj izmenjajo in pogledajo. Po ogledu

posnetkov sledi pogovor.

54

3.2.4 Učna priprava: Shrek – pravljica – metoda TILKA

Slika 19: Že iz naslovnice je razvidno, da to ni klasična pravljica (Views from the Sofa 2015).

Cilji učne enote so:

· učenci bodo spoznali obliko pravljice in njene lastnosti

· učenci bodo ponovili postmodernizem

· učenci bodo spoznati metodo TILKA

· učenci se bodo učili razbrati trikotnik moči, urili se bodo tudi v oblikovanju nenasilne

komunikacije.

Učiteljica se z dijaki najprej pogovori o pravljici, njeni obliki, lastnostih. Nato dijakom

nakaže ogled nekaterih odlomkov filma Shrek. Ker je film dosegel velik uspeh, si ga je

verjetno večina dijakov ogledala že v celoti in bi njegov ponovni ogled utegnil biti

dolgočasen. Skupaj si pogledajo samo najpomembnejše odlomke (začetek, kdo je Shrek in

kako ga ljudje dojamejo, odlomek, kako sta s Fiono usklajena, konec).

Pogovorijo se o filmu Shrek in njegovi podobnosti s tem, kar so na začetku ure napisali o

pravljici.

Učiteljica vodi pogovor v razmišljanje o odnosih med junaki zgodbe. Dijakom predstavi

metodo TILKA in metodo uporabijo za umestitev razmerij v filmu. Z dijaki razmišljajo, na

kakšen način bi se lahko junaki izognili konfliktom.

55

Po pogovoru z dijaki obnovijo postmodernizem skozi film. Povejo, katere so

postmodernistične lastnosti in če so jih videli tudi v filmu. Shrek (2001) je ameriški komični

animirani film, v katerem so v učiteljevem pogovoru z učenci izpostavljeni naslednji aspekti:

1. Zgodba in gledišče

Junak zgodbe je Shrek, oger/grdobec, ki se, zato da bi obdržal svojo posest (močvirje), v

imenu gospoda Farquada odpravi rešiti princeso Fiono. Fiona kaj hitro ugotovi, da Shrek ni

klasičen princ, a vendar tudi ona ni stereotipna princesa. Na poti se zaljubita, a si zaradi

njunega pomanjkanja samozavesti ljubezni ne priznata. V jezi se poslovita, a kasneje oba

ugotovita, da sta si usojena in si želita biti skupaj. Čeprav nekonvencionalen in nepopoln par,

sta skupaj vesela do konca svojih dni.

Pripovedovalec je zanimiv, saj imamo občutek na začetku, da je klasičen pravljični vseveden

pripovedovalec, kaj hitro pa ugotovimo, da je personalni in nam govori skozi junake zgodbe.

Že tukaj se nam Shrek razodeva kot novodobna pravljica.

2. Teme in motivi:

· ljubezni

· napačnih stereotipov

· družbene ne/sprejetosti

3. Simboli:

· majhnosti in velikosti

· barve (sončni zahod, tema, svetloba)

4. Zvok in glasba:

· glasba in zvok podpirata dogajanje

· Zaključna pesem I'm a beliver potrdi občutke junakov in pove, da gledamo film

5. Plan:

· daljni na mesto Dulock

56

· bližnji plan (55:20 – bolečina, 1:07:20 – posnetek jeza Fione, žalost Shreka)

6. Snemalni kot:

· posnetek Farquaada na konju

7. Drugo

Zgodba vsebuje postmodernistične elemente. V njej je veliko ironije, medbesedilnosti

(intertekstualnosti) in metafikcije.

Shrek se začne kakor pravljica: Once upon a time, a hitro uniči pravljico in si z njo obriše

zadnjo plat. Junak nikakor ni konvencionalen princ, a bistvo, kljub nepopolnosti junakov,

ostane isto. Junaka sta dobra in živita srečno do konca svojih dni. Medbesedilnost se kaže

predvsem v stiku z Disneyevimi pravljicami. Srečamo namreč veliko pravljičnih junakov, a so

tukaj predstavljeni na nov način. Hkrati pa ujamemo tudi kakšen film (Matrix). Metafikcija pa

se kaže predvsem na koncu, ko (1:20:00) Shrek pogleda proti gledalcem in zakrije pogled, da

bi se v intimnosti poljubil s Fiono. Tako razbije tretjo steno in nam (gledalcem) pokaže, da

gledamo le film oz. hkrati tudi stopi mejo med neresničnim in resničnim svetom.

Čeprav film Shrek razbija klasično pravljico in nam sporoča, da se upira njenim klišejem (in

klišejem nasploh, primer akcijski film – 39:40), se na koncu vseeno pravljično konča. Shrek

kljub svoji nepopolnosti in nesprejetosti najde pravo ljubezen in pravo prijateljstvo. Sam se v

svojem močvirju, s svojo ogrsko ženo in strahopetnim oslom počuti kot princ v svojem gradu

s princeso in belim žrebcem, skratka pravljično, neskončno srečen.

V sklepnem delu razred uporabi metodo TILKA. Z dijaki vzpostavijo osnovni trikotnik moči

napadalec – žrtev – reševalec.

Skupaj razmislijo, kako lahko junake zgodbe umestijo v trikotnik napadalec : gospod

Farquaad, žrtev: Fiona reševalec: Shrek à Če razmišljajo o tem, da je g. Farquaad Fiono le

želel izkoristiti in je Shrek (s prijatelji) Fiono odrešil osamljenega življenja v gradu (zaporu).

Če pogledajo manjše odlomke, pa vidijo, kako hitro se vloge spreminjajo. Kadar osel spozna

zmajevko, je on žrtev, ona napadalec, Shrek pa reševalec. Kadar Shrek sliši le del pogovora

57

med Fiono in oslom ter misli, da govorita o njem, se v svoji obrambi spremeni v napadalca.

Fiona je žrtev, osel pa reševalec (saj kasneje stopi do Shreka in mu dokaže, da ni imel prav).

Učiteljica in dijaki skušajo za vsak primer poiskati nenasilne oblike komunikacije. Učiteljica

uro zaključi z domačo nalogo: Do naslednje ure poizkušajte pri vsakodnevni komunikaciji

uporabljati novo metodo. Vsakič razmislite, v kateri poziciji ste in kako lahko izstopite iz

trikotnika moči.

3.2.5 Učna priprava: socialne zvrsti

Cilji učne enote so:

· učenci bodo spoznali kaj so socialne zvrsti in kako se delijo

· učenci si bodo ogledali primere vsake socialne zvrsti.

Pred prihodom učencev učitelj zatemni učilnico in pripravi ogled odlomka risanke Hotel

Transylvania. Ko bodo vsi dijaki v razredu, učitelj počaka na tišino in nato začne s

predvajanjem odlomka. Po ogledu odlomka za trenutek počaka, nato pa prižge luči, odpre

okna in nadaljuje z učno uro.

Dijake vpraša, kakšen je bil jezik v odlomku. Pogovorijo se o izbiri takega jezika.

Učitelj napove obravnavo socialnih zvrsti slovenskega jezika. Skupaj se skušajo spomniti,

katere vrste slovenskega jezika govorimo po Sloveniji. Pri razlagi vsake zvrsti si ogledajo

odlomek filma, v katerem lahko slišijo določeno zvrst. Razlagam sledijo na delovnem listu.

Delovni list: Socialne zvrsti

1. Knjižna zvrst jezika je ena sama. Knjižni jezik je skupen za vse Slovence. Delimo ga na

dve različici, in sicer zborni ter knjižni pogovorni jezik.

Zborni jezik: je natančno predpisana, strožja različica knjižnega jezika. Zborni jezik

uporabljamo predvsem pri pisanju in branju. Govorimo ga le, kadar nastopamo v javnosti.

Besede in pravila zbornega jezika so zapisana v jezikovnih priporočnikih.

58

Knjižni pogovorni jezik: je nekoliko bolj sproščena oblika knjižnega jezika. Knjižni

pogovorni jezik govorimo predvsem v nepripravljenih pogovorih z ljudmi iz drugih delov

Slovenije (Razredni sovražnik5).

2. Neknjižne zvrsti jezika: načeloma teh zvrsti ne pišemo. Neknjižne zvrsti so prostorsko ali

interesno omejene, zato jih delimo na prostorske in interesne zvrsti.

Prostorske zvrsti so tiste različice jezika, ki jih ne govorimo na celotnem ozemlju danega

jezika, temveč le na njegovem delu. ločimo dvoje prostorskih zvrsti: narečja, ki jih govorijo v

manjših zemljepisnih območjih, in pokrajinske pogovorne jezike, ki jih govorijo v večjih

zemljepisnih enotah.

Narečij je na celotnem slovenskem ozemlju okrog 50, zato je slovenščina eden od narečno

najbolj razčlenjenih slovanskih jezikov. Narečja med seboj ločimo v nekaterih glasovih in

mestu naglasa, v besedah in njihovi obliki. Na podlagi podrobnosti jih strokovnjaki

povezujejo v sedem narečnih skupin (koroška, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska,

štajerska in panonska). 6 Narečij ne uporablja le kmečko prebivalstvo, temveč vsi govorci, tudi

izobraženci.7

Pokrajinskih pogovornih jezikov je več, vendar precej manj kot narečij, saj jih govorijo v več

prostorskih enotah Slovenije. Vsak neknjižni pogovorni jezik se od knjižnega pogovornega

jezika loči v večjem številu narečnih prvin, zlasti glasovnih in besednih; je torej pokrajinsko

obarvan, zato po govoru prepoznamo npr. Korošca ali Primorca. Neknjižni pogovorni jezik ni

primeren za javno govorno nastopanje, uporablja se le v vsakdanjih pogovorih ljudi iz iste

pokrajine.

Interesne zvrsti so tiste jezikovne različice, ki jih govorijo ljudje v skupinah, nastalih zaradi

podobnih interesov. Ločimo tri interesne zvrsti: sleng /Razredni sovražnik/, žargon, argo.

Sleng je jezik iste starosti/ generacije. Znan je predvsem mladostniški sleng; današnji je poln

neslovenskih besed prevzetih iz tujih jezikov (angleščine), čustveno zaznamovanih besede in

5 Https://www.youtube.com/watch?v=eJlFdsgy6TA 00:00–00:45 (20. 4. 2017, 13.00)

6 Https://www.youtube.com/watch?v=q5KH5olXrXw (20. 4. 2017, 13.20)

7 Predstavimo lahko tudi GOS.

59

slovenskih besed z novim pomenom. Mladostniško sleng se nenehno spreminja, saj želi

mladina svoje burno doživljanje sporočati na nov in nenavaden način, zato namesto domačih

besed uporablja prevzete (npr. mačka pomeni dekle, finta pomeni zvijača, keš pomeni denar

…) Tudi sleng je delno pokrajinsko obarvan.

Žargon je jezik ljudi istega poklica, dela ali konjička npr. žargon avtomehanikov, šahistov itd.

Žargonski izrazi so nekakšni neuradni strokovni izrazi posamezne stroke in so človeku druge

stroke težko razumljivi.

Argo je jezik skrivnih združb, zaprtih skupin na območju družbe (tatovi, narkomani,

prekupčevalci …). Ta jezik je namenoma zaprt – razumljiv le članom teh organizacij.

Učitelj učence prosi, da spremljajo, s katerimi socialnimi zvrstmi se srečujejo tekom dneva.

Če jim je kakšna posebej zanimiva (npr. kako babica govori v narečju), jo lahko posnamejo in

si jo nato v razredu skupaj pogledajo ter priložnost izkoristijo za ponovitev snovi.

3.2.6 Učna priprava: Režonja na svojem

Cilji učne enote so:

· učenci bodo obnovili lastnosti socialnega realizma

· učenci se bodo urili v pogovoru in debatiranju s sošolci

· učenci bodo spoznali delo Režonja na svojem.

Učitelj uvede uro s kratkim načrtom dela. Dijakom naznani, katero literarno delo bodo

spoznali in kako bodo sploh prišli do njegove obravnave (torej skozi obravnavo literarnega

obdobja in ogleda odlomka filma). Učitelj začne z umestitvijo dela v širši kontekst (socialni

realizem). Skupaj z učenci ponovijo temeljne lastnosti obdobja. Nato pa jih pripravi na ogled

odlomka filma Boj na požiralniku (1982). Dijake seznani z dejstvom, da je film posnet po

istoimenski noveli, ki izhaja ravno iz socialnega realizma. Novela Boj na požiralniku je tudi

delo, ki prikazuje vse lastnosti obdobja, ki so ga ravnokar opisali, zato jim ukaže, naj ob

ogledu filma razmišljajo o obdobju. Odlomek jim bo tudi pomagal, da si zapomnijo lastnosti

obdobja. Torej kadar jih kdo vpraša po socialnem realizmu, si v mislih prikličejo ogledan

odlomek in ga opišejo.

60

Sledi priprava učilnice na ogled in sam ogled začetka filma vse do prikaza naslova Boj na

požiravniku (00:00–04:00). Dijakom po ogledu učitelj pusti trenutek za razmislek. Nato pa se

pogovarjajo o odlomku. Postavi jim nekaj osnovnih vprašanj: Ali jim je bil film dolgočasen?

Ali imajo občutek, da je film zastarel in da problematike iz filma ne morejo prenesti v

sedanjost (aktualizirati)? S katerimi besedami je opisana zemlja, kakšen odnos imajo junaki

do zemlje?

Skozi vprašanja iz delovnega lista (glej str. 67–68) se z učenci znova vračajo na lastnosti

obdobja.

Počasi se premikajo proti delu Režonja na svojem. Ker dela še niso obravnavali, jim delo

učitelj na kratko obnovi. Obnovo spremljajo na delovnih listih. Opozori jih na prevladujoče

teme in motive dela. Nato prosi nekoga, da prebere nekaj ključnih odlomkov novele. Ostali

dijaki branje spremljajo na tabli. Skupaj analizirajo, kako je prikazana zemlja, kaj Režonji le-

ta pomeni. Kaj pove o pravičnosti, kako opravičuje svojo krajo. Pogovorijo se tudi o

odlomkih, ki opisujejo vojno, in smislu junakovega življenja. Skupaj povežejo omenjene teme

v idejo.

Dijake učitelj znova vpraša, ali se jim zdaj zdi, da je delo pravzaprav aktualno. Skupaj

ugotovijo, da je delo zelo aktualno. Govori o stanovskih razlikah, nepravični družbi. Govori o

vojni in jo skuša osmisliti. Hkrati ugotavljajo, da je mali človek vpet v kolesje (družbe, vojne,

reform itd.) in ni sam krojač svoje usode. Na kratko se pogovorijo tudi o razlikah med delom

Boj na požiralniku in novelo Režonja na svojem.

Za konec jim učitelj še naloži domačo nalogo.

Delovni list: Socialni realizem (1930–1950)

· prikaz življenja t. i. malega človeka (delavcev, kmetov)

· kritika meščanstva in boj za odpravo le-tega

· težnja k vzpostavitvi pravičnejše družbe

· glavne osebe so neheroične, imajo hibe in pomanjkljivosti, so šibke, tragične ali

komične

· usoda posameznikov je vpeta v širše dogodke (npr. svetovno vojno)

61

· razvoj predvsem proze (roman, novela, povest)

· predstavniki: France Bevk, Prežihov Voranc, Miško Kranjec, Anton Ingolič, Ciril

Kosmač, Bratko Kreft, Ferdo Kozak idr.

Ogledali smo si odlomek filma Boj na požiralniku (1982). Film je posnet po istoimenski

noveli (1935). Avtor novele je Prežihov Voranc, novela spada v obdobje socialnega realizma.

Režonja na svojem (1935) – Miško Kranjec

Jožef Režonja se vrne iz vojne in verjame, da so z bojevanjem izboljšali razmere v domovini.

Hitro ugotovi, da temu ni tako. Družina se še vedno bori za vsakdanji kruh, vseeno pa se

veselijo njegovega prihoda. Sosed Bergmann (Žid) se prestraši, da mu bodo krajani pobrali

vso lastnino, zato večino skrije pri Režonji. Zabojček z denarjem pa skrije v apneno jamo.

Režonja, ki pa je videl, kam je Žid skril denar, le-tega ukrade.

Režonji se kasneje nasmehne sreča in dobi, pod vplivom agrarne reforme, šest oralov

grofovske zemlje. Da bi jo lahko obdeloval, kupi, z ukradenim denarjem, brane, plug in kol.

Vedno, kadar Režonja vzame iz zabojčka nekaj denarja, se pojavi Bergmann, kot bi vedel,

kaj Režonja počne. Režonjo večkrat tudi peče vest, a jo vsakič zatre z opravičili. Kadar se hči

Katica omoži, Režonja začuti potrebo po izgradnji hiše. Kmalu zazidajo lepo, sončno

domačijo. Junak razmišlja, da bi ženi povedal, od kod mu denar. Po kratkem pogovoru z njo

pa ugotovi, da tega ne sme storiti, saj tako vsi vidijo le vse lepo in so srečni. Režonja čuti, da

se stara in da mu kmalu ne bodo več dovolili delati, zato si na skrivaj kupi majhen kos

najlepše zemlje in jo z užitkom obdeluje. Režonji zemlja predstavlja smisel življenja. Nekega

dne Režonjo zadene kap. Ker ne more iz postelje, ga veselijo le pogovori o zemlji. V zadnjih

trenutkih se Režonja v mislih znova poda v polje in tako umre.

62

Ali lahko ta sporočila prenesemo v sodobnost?

Domača naloga: Kje se lastnosti obdobja kažejo v delu?

Evalvacija

Ura je bila izvedena po načrtu. Z dijaki smo ponovili lastnosti socialnega realizma. Dijaki so

se veselili ogleda filma. Dijaki so bili najbolj prisotni oz. skoncentrirani ravno pri ogledu

filma. Z izvedbo ure sem bila zadovoljna. Naslednjič bi dijakom raje pokazala daljši odlomek

filma in skrajšala branje, saj je bilo očitno predolgo in so dijaki na koncu že izgubili

zanimanje. Zelo so bili presenečeni, da je delo zelo aktualno in da lahko iz tako enostavnega

dela toliko dobimo.

Motivi

in teme

ZEMLJA

VOJNA

SMISEL

ŽIVLJENJA

PRAVIČNOST

63

3.2.7 Učna priprava: Dekameron

Slika 20: Il Decamerone (Centro studi Pier Paolo Pasolini casarsa della delizia 2015).

Cilji učne enote so :

· Učenci bodo spoznali Boccaccia in njegovo delo Dekameron, predvsem pa Novelo o

sokolu.

· Spoznali bodo, kaj je novela in katere so njene lastnosti.

· Ponovili in utrdili bodo lastnosti renesančne književnosti.

· Učili se bodo prepuščati se domišljiji, vživljanju in spontani interpretaciji.

Uvodna motivacija – dijaki si pogledajo nekaj slik in ugotavljajo, kaj imajo skupnega.

Ugotovijo, da je skupno obdobje (renesansa). Nadalje preko sličic ugotavljajo, kaj je

renesančno. Sproti si zapisujejo lastnosti renesanse. Nato učiteljica preide na Dekamerona.

Dijaki pregledajo delovni list. Na računalniku poslušajo Novelo o sokolu in rešujejo delovni

list. Skupaj analizirajo novelo. Da bi opozorili na raznovrstnost novel Dekamerona, si

ogledamo odlomek filma Il Decamerone (1971). Ker odlomek ni v celoti primeren, učiteljica

nekaj odsekov izpusti. Še pred ogledom dijake prosi, naj spremljajo dramsko strukturo novele,

saj jo bodo potem morali zapisati na delovnem listu (glej str. 71–74). Po ogledu skupaj

dopolnijo delovni list. Učiteljica dijakom naloži domačo nalogo, in sicer naj napišejo eno

stran dolgo aktualizirano Novelo o sokolu.

64

Delovni list: Giovanni Boccaccio – Dekameron

1. Dopolnite:

Giovanni Boccaccio (1313–1375)

Bil je renesančni pesnik in pisatelj. Rodil se je leta 1313 v Firencah, kjer je tudi

odraščal. Kasneje se je z družino preselil v Neapelj in študiral pravo. Zaljubljen je bil v

nezakonsko hčer neapeljskega kralja, Mario D´Aquino, ki si jo je izbral za muzo in jo

poimenoval . V zrelih letih je spoznal Petrarco in bil njegov prijatelj. Pisal je

satire, pesnitve, romane itd., najbolj pa je znan po delu _____________. Umrl je zaradi

bolezni leta 1375 v Certaldu.

Dekameron (1353)

Naslov je sestavljenka grških besed “deka” ( ) in “hemarai” (dan), torej

“ dnevje”. Okvirna zgodba opisuje deset mladih Firenčanov (sedem žensk in trije

moški), ki se v času velike zatečejo v podeželsko vilo, kjer si krajšajo čas s

pripovedovanjem zgodb, to so preproste anekdote, novele, pa tudi kratke povesti (vložne

zgodbe). Vsak od njih pove dnevno eno zgodbo, tako jih je v desetih dneh ______. Ideje v

Dekameronu so: slavijo čutni užitek, razum, prebrisanost in ljubezen, ki je včasih

zvesta, včasih erotična ali pa viteško plemenita.

2. Pozorno poslušajte zgodbo

Novela o sokolu (deveta novela petega dne)

Zgodba pripoveduje o Frideriku Alberighiju, ki je bil zaljubljen v poročeno gospo Giovanno.

Zaradi nje je prirejal zabave in potrošil ves denar, vendar si Giovanne ni mogel pridobiti.

Osiromašen se je preselil na posestvo na podeželju (Campi). Potem ko je Giovanna ovdovela,

se je s sinom odpravila na svoje posestvo blizu Friderikovega. Njen sin se je večkrat družil s

Friderikom in vzljubil njegovega sokola. Ko je Giovannin sin zbolel, je menil, da bi mu sokol

lahko pomagal ozdraveti, zato se je Giovanna odpravila k Frideriku po sokola.

3. Dopolnite

Izraz novela (iz lat. novella; , ) označuje pripoved obsega, s

snovjo iz sodobnega ali preteklega, vendar življenja, brez pravljičnih,

nadnaravnih in neverjetnih dogodkov. Vsebina je ozek izsek ali odločilni dogodek v življenju

65

osrednje književne osebe (lahko tudi dveh, treh). V novelah nastopa oseb. Novela

ima dramsko zgradbo. Vrh novele nastopi z enim, ključnim dogodkom, ki pomeni presenetljiv

__________, katerega središče je lahko oseba ali (sokolja teorija – vodilni motiv

dogajanja je predmet). Zaplet in razplet morata biti presenetljiva in učinkovita.

4. Analiza besedila – Novela o sokolu

Tema:

__________________________________________________________________________

Motivi:

__________________________________________________________________________

Osebe:

__________________________________________________________________________

Čas:

__________________________________________________________________________

Prostor:

___________________________________________________________________________

5. Izpolnite dramski trikotnik

Strokovna analiza

Tema: viteška ljubezen,

Motivi: sokola, ljubezni, bolezni, dobrosrčnost

Osebe: Friderik, Giovanna, Giovannin sin, spremljevalka , dekla + sokol

Čas: Ni določen

66

Prostor: vila na podeželju v okolici Firenc, Campi

Dramski trikotnik

Zasnova – Obubožani Friderik zaradi nesrečne ljubezni živi na vasi, tam pa se zaradi sokola

spoprijatelji s sinom g. Giovanne.

Zaplet – Giovannin sin zboli in si zaželi sokola. Giovanna se s težkim srcem odpravi k

Frideriku.

Vrh – Friderik žrtvuje sokola, da lahko postreže pomembni dami.

Razplet – Giovannin sin umre. Njeni bratje ji prigovarjajo, naj se znova poroči.

Razsnova – Giovanna in Friderik se poročita.

Kaj je vložna in kaj okvirna zgodba

Okvirna zgodba: deset mladih, ki se v begu pred kugo zatečejo na podeželje, kjer si krajšajo

čas s pripovedovanjem zgodb (novel)

Vložna zgodba: novele, primer Novela o sokolu.

Evalvacija

Učna ura je bila izvedena na praksi po točkah, ki sem si jih zamislila. Z izvedbo nisem imela

večjih težav. Napaka, ki bi jo v bodoče popravila, je, da bi bolje umestila odlomek, prikazan v

filmu, ter povedala tudi kaj o samem filmu, po končanem ogledu pa se z dijaki o njem

pogovorila. Na splošno pa sem bila zadovoljna z odzivi dijakov, ki so bili dokaj dejavni,

odzivni in pozorni. Film je na dijake naredil velik vtis predvsem zaradi tabu teme, ki je v šoli

redko obravnavana. Film Dekameron je zelo zanimiv in kvaliteten film, ki bi ga lahko

uporabili tudi za uro filmske vzgoje (v središču ure bi bil film in njegova analiza).

3.3 Empirični del: uporaba filma v šoli

V šoli smo preizkusili učno enoto Režonja na svojem. Učna priprava je bila posebej

prilagojena že obravnavanim temam in znanju dijakov. Po uri so dijaki izpolnili naslednjo

anketo.

67

3.3.1 Anketa: Uporaba filma pri pouku slovenščine v srednjih šolah

ANKETA

Pozdravljeni, sem Nika Vukelić, študentka magistrskega študija slovenistike na Fakulteti za

humanistične študije v Kopru. V magistrskem delu raziskujem o uporabi filma pri pouku

slovenščine v srednjih šolah. Ker je vaše mnenje za raziskavo pomembno, vas prosim, da

odgovorite na naslednja vprašanja. Anketa je anonimna.

I. Spol

M Ž

II. Starost ____

1. Ali vam je bila všeč minula šolska ura?

DA NE

2. Ali ste veseli, kadar izveste, da boste pri pouku gledali film? Zakaj?

DA NE

______________________________________________________________

3. Ali vam je bil odlomek filma zanimiv? Zakaj?

DA NE

_______________________________________________________________

4. Ali menite, da bi si ta film, če ga ne bi že pri pouku, kdaj ogledali?

DA NE

5. Ali vam je ogled odlomka pomagal pri razumevanju literarnega obdobja in literarnega

dela?

68

DA NE

6. Ali vam je bilo všeč, da smo se analize filma lotili v obliki pogovora?

DA NE

Filmska vzgoja je namenjena spoznavanju filma, njegove zgodovine, učenju filmskega jezika

in razumevanju filma.

7. Ali kdaj čutite, da ogledanega filma niste povsem razumeli?

DA NE

8. Ali bi si v šoli želeli imeti filmsko vzgojo?

DA NE

9. Ali menite, da so filmi umetniška dela?

DA NE

10. Ali menite, da si film, kakor literatura, zasluži mesto v učnem načrtu srednjih šol?

DA NE

Hvala

69

3.3.2 Izvedba ure in ugotovitve

Učna ura je bila izvedena v tretjem letniku, smer ekonomski tehnik. Izvedba ure je potekala

26. 5. 2017, 9.30–10.15.

Ura je potekala po učnem načrtu, brez posebnosti. Cilj ure je bil, da učenci ponovijo obdobje

socialnega realizma in spoznajo literarno delo Režonja na svojem in njegove posebnosti.

Kot učiteljica sem opazila, da so bili dijaki veseli ogleda odlomka. Pripravljeni so bili

sodelovati pri pripravi učilnice. Čeprav so bili na začetku ure zelo živahni, so se med ogledom

odlomka zelo umirili in se ogledu, čeprav je film že starejši, posvetili. Po ogledu filma je

sledil pogovor o odlomku. Dijaki so sodelovali in dobila sem občutek, da s samozavestjo

odgovarjajo na vprašanja. Ko pa smo začeli brati odlomke novele, je koncentracija popustila.

Dijaki so začeli klepetati in večkrat sem jih morala opozarjati naj sledijo. Čeprav so branju

lahko sledili na tabli, jih je večina počela nekaj drugega. Ko smo se znova začeli pogovarjati,

je večina dijakov sodelovala. Kadar so se vprašanja navezovala na razumevanje novele, sem

imela občutek, da je večina dijakov v zadregi in da njihovi odgovori niso samozavestni.

Največji odziv dijakov je bil, kadar smo se pogovarjali o aktualizaciji dela. Po končani uri so

dijaki izpolnili anketo, ki se je nanašala tako na minulo uro kot na filmsko vzgojo nasploh.

Če povzamem opažanja, menim, da je film vzbudil zanimanje pri dijakih. Dijaki so bolj

samozavestni glede ogledanega kot prebranega. Dobila sem občutek, da verjamejo bolj v

svoje sposobnosti analize filma kot pa v sposobnosti analize literarnega dela. Tudi kadar se

pogovarjamo o sodobnosti, so bolj odprti in se z veseljem pogovarjajo. Do literarnega dela

vzpostavijo distanco, morda celo strahospoštovanje.

3.3.3 Rezultati in analiza ankete

Na predavanju je bilo prisotnih 19 dijakov, vsi so izpolnili anketo.

I. Spol anketiranih dijakov

Enajst oseb je bilo ženskega spola, kar predstavlja 58 odstotkov vseh, osem oseb pa je bilo

moškega spola, to je 42 odstotkov vseh anketiranih.

70

Slika 21: Prikaz anketirancev po spolu.

II. Starost dijakov

Anketiranci so bili stari med 17 in 18 let. Dvanajst le-teh je bilo starih 17 let, ostalih, sedem

oseb, pa je bilo starih 18 let.

Slika 22: Prikaz anketirancev po starosti.

ženski spol 58%

moški spol 42%

0%

0%

Spol

ženski spol

moški spol

17 let

63%

18 let

37%

Starost

17 let

18 let

71

1. Ali vam je bila všeč minula šolska ura?

Vsi dijaki so na vprašanje odgovorili pritrdilno.

Slika 23: Prikaz odgovor na 1. vprašanje.

2. Ali ste veseli, kadar izveste, da boste pri pouku gledali film? Zakaj?

Vsi dijaki so na vprašanje odgovorili pritrdilno. Vzroki za veselje so različni, načeloma pa

dijaki navajajo največkrat, da so veseli, ker je to sprememba rutine, ki naredi uro bolj

zanimivo (osem odgovorov). Pet oseb se filma veseli, ker jim ni treba pisati. Ostali

anketiranci vzroka niso podali.

Da

100%

Ne

0%

Ali vam je bila šolska ura všeč?

Da

Ne

72

Slika 24: Prikaz odgovorov na 2. vprašanje.

Slika 25: Prikaz razširitve odgovora na 2. vprašanje.

3. Ali vam je bil odlomek filma zanimiv? Zakaj?

Štirinajst oseb je odgovorilo z da, pet oseb pa z ne.

Anketirancem je bil film zanimiv, ker je star in prikazuje kako so ljudje včasih živeli (pet

odgovorov), ker je bil poučen in kvaliteten film (dva odgovora), ker so anketirancu všeč

dogodivščine v bojih (en odgovor).

Da

100%

Ne

0%

Ali ste veseli, kadar izveste, da boste pri

pouku gledali film?

Da

Ne

Bolj zanimivo

42%

Ni treba pisati

26%

Ni odgovora

32%

Če da, zakaj ste veseli, kadar izveste, da boste

pri pouku gledali film?

Bolj zanimivo

Ni treba pisati

Ni odgovora

73

Tri osebe so odgovorile, da jim je bil film nezanimiv, star in ni bil njihovega okusa. Ostali

vzrokov niso zapisali.

Slika 26: Prikaz odgovorov na 3. vprašanje.

Slika 27: Prikaz razširitve odgovora na 3. vprašanje, za osebe, ki jim je film bil zanimiv.

Da

74%

Ne

26%

0%

0%

Ali vam je bil odlomek filma zanimiv?

Da

Ne

Ker prikazuje

kako so včasih živeli 62%

Ker je poučen

25%

Ker so mu všeč boji

13%

Zakaj vam je bil film zanimiv?

Ker prikazuje kako so včasihživeli

Ker je poučen

Ker so mu všeč boji

74

Slika 28: Prikaz razširitve odgovora na 3. vprašanje, za osebe, ki jim film ni bil zanimiv.

4. Ali menite, da bi si ta film, če ga ne bi že pri pouku, kdaj ogledali?

Petnajst oseb je odgovorilo nikalno, štiri osebe pa so odgovorile pritrdilno.

Slika 29: Prikaz odgovorov na 4. vprašanje.

Ker je dolgočasen

34%

Ker je star

33%

Ker ni mojega

okusa

33%

Zakaj vam film ni bil zanimiv?

Ker je dolgočasen

Ker je star

Ker ni mojega okusa

Da

21%

Ne

79%

Ali menite, da bi si ta film, če ga ne bi že pri pouku, kdaj ogledali?

Da

Ne

75

5. Ali vam je ogled odlomka pomagal pri razumevanju literarnega obdobja in literarnega

dela?

Šestnajst anketirance je na vprašanje odgovorilo z da, ostali trije pa z ne.

Slika 30: Prikaz odgovorov na 5. vprašanje.

6. Ali vam je bilo všeč, da smo se analize filma lotili v obliki pogovora?

Vsi anketirani so pritrdili.

Da

84%

Ne

16%

Ali vam je ogled odlomka pomagal pri

razumevanju literarnega obdobja in

literarnega dela?

Da

Ne

Da

100%

Ne

0%

Ali vam je bilo všeč, da smo se analize filma lotili v obliki pogovora?

Da

Ne

76

Slika 31: Prikaz odgovorov na 6. vprašanje.

7. Ali kdaj čutite, da ogledanega filma niste povsem razumeli?

Petnajst oseb je odgovorilo, da včasih čutijo, da niso povsem razumeli filma. Štiri osebe pa

tega ne čutijo.

Slika 32: Prikaz odgovorov na 7. vprašanje.

8. Ali bi si v šoli želeli imeti filmsko vzgojo?

Štirinajst oseb bi si v šoli želelo imeti filmsko vzgojo, pet pa ne bi.

Da

79%

Ne

21%

Ali kdaj čutite, da ogledanega filma niste povsem razumeli?

Da

Ne

77

Slika 33: Prikaz odgovorov na 8. vprašanje.

9. Ali menite, da so filmi umetniška dela?

Vsi menijo, da so filmi umetniška dela.

Slika 34: Prikaz odgovorov na 9. vprašanje.

10. Ali menite, da si film, kakor literatura, zasluži mesto v učnem načrtu srednjih šol?

Sedemnajst oseb meni, da si film zasluži mesto v učnem načrtu, dve osebi pa menita, da si

film ne zasluži mesta v učnem načrtu srednjih šol.

Da

74%

Ne

26%

Ali bi si v šoli želeli imeti filmsko vzgojo?

Da

Ne

Da

100%

Ne

0%

Ali menite, da so filmi umetniška dela?

Da

Ne

78

Slika 35: Prikaz odgovorov na 10. vprašanje.

Sklenemo lahko, da je ura bila všeč vsem dijakom. Vsi so se tudi veselili novice, da bodo pri

pouku gledali film. Večinoma se filma veselijo, ker razbije rutino in je bolj zanimiv od

klasične ure. Iz česar sledi spoznanje, da dijaki z zanimanjem gledajo filme in da pouk

večinoma poteka po neki ustaljeni rutini. Večini je bil odlomek zanimiv, saj je prikazoval,

kako so ljudje včasih živeli. Filma si večina sama ne bi ogledala, čeprav jim je le-ta pomagal

pri razumevanju literarnega dela. Vsem je bilo všeč, da smo se analize filma lotili v obliki

pogovora. Večina anketirancev čuti, da včasih ogledanih filmov ne razume povsem in bi si v

šoli želela imeti filmsko vzgojo. Vsi menijo, da so filmi umetniška dela. Večina bi jih tudi z

veseljem vključila v učni načrt srednjih šol.

Da

89%

Ne

11%

Ali menite, da si film, kakor literatura, zasluži mesto v učnem načrtu srednjih šol?

Da

Ne

79

4 SKLEP

Pouk slovenščine ne zajema le učenja jezika in literarnega kanona. Pri pouku slovenščine se

namreč učimo življenja, oblikujemo našo narodno zavest, razvijamo osebnost, učimo se

komunicirati in razumeti druge ter sobivati z njimi. Zato je pouk slovenščine tudi

najprimernejši predmet za uvedbo filmske vzgoje, ki ne nudi le učenja o filmu, pač pa nas v

veliki meri uči ravno razumeti kompleksnost komuniciranja in v končni meri tudi

kompleksnost življenja. Film lahko pri pouku slovenščine zavzame različne vloge. Lahko ga

uporabimo samo kot učno metodo, pri tem lahko povzroči različne učinke. Lahko ga

uporabimo kot motivacijo za učence, za posredovanje informacij, za lažje pomnjenje, lahko

pa ga uporabimo za obnovo vsega naučenega. Dobro bi bilo, da bi učenci v šoli spoznavali

tudi film kot umetnost. Torej bi bil film deležen podobne obravnave, kot je je deležna

literatura. Učence bi najprej naučili filmskega jezika in nato skupaj analizirali in spoznavali

različne filme. Tako bi se tudi pouk približal sodobnosti, tehnologiji in otrokom.

V Sloveniji se je film razmahnil v 60. predvsem pa v 80. letih, ko je celo vstopil v učni načrt,

a se je kmalu tudi izgubil in izginil. S prihodom televizije je filmska vzgoja izgubila na

veljavi, danes pa se le-ta znova vrača. RS sofinancira različne projekte, ki skrbijo za filmsko

vzgojo. Poznamo različne filmske delavnice, ki jih večinoma nudijo kina, počasi pa film

uvajamo tudi v učne načrte. Film srečamo predvsem v učnih načrtih za OŠ, kjer pa še vedno

deluje le kot didaktično sredstvo. V učnem načrtu za SŠ pa filma skorajda ni oz. je njegova

vloga zanemarljiva. Enako stanje imamo tudi na fakultetah, kjer se izobražujejo bodoči

učitelji.

Ker morajo biti šole v koraku s časom, bi bilo nujno uvesti filmsko vzgojo. Film je umetnost,

ki jo srečamo vsakodnevno in je hkrati tudi umetnost, v kateri vidimo zabavo in sprostitev. Na

praksi se je pokazalo, da se srednješolci ne zavedajo, da lahko filme analizirajo, podobno kot

to počnejo s knjigami. Film dojemajo kot razvedrilo, čeprav ga hkrati imenujejo umetnost, v

njem ne vidijo globine. Dijaki tudi poročajo, da filmov včasih ne razumejo in da bi v šoli radi

imeli filmsko vzgojo. Pri sebi sem opazila, da sem po spoznavanju določenih filmskih osnov

v okviru raziskave na filme začela gledati drugače. Z vsakim delom, ki sem ga analizirala,

sem v naslednjem filmu videla in opazila več podrobnosti. Učenje filmskega jezika bi zato

nedvomno pozitivno vplivalo tudi na dijake.

80

V nalogi smo si zastavili pet hipotez. Te smo skušali potrditi z raziskavo in podpreti z

literaturo.

Ugotovili smo, da je film umetniško delo in da ga lahko uporabimo v zelo raznolike namene.

Teme so bile različne, pa vendar smo uspeli oblikovati raznolike učne priprave. V vsaki

pripravljeni učni uri film odigra pomembno, nenadomestljivo vlogo. Pri obravnavi Dogodka v

mestu Gogi film olajša razumevanje težkih konceptov (npr. groteska) in pomaga pri

razmišljanju o ideji knjige. Pri reportaži je film uveden kot odlična ponovitev in

razbremenitev dijakov ter poživitev ure. Pri pravljici učencem približamo novo metodo in z

njimi na zabaven način razmišljamo o odnosih. Pri učni enoti o socialnih zvrsteh nam film

pomaga učencem prikazati žive primere socialnih zvrsti. V uri o Režonji na svojem je film

odlična motivacija, hkrati pa je odličen primer socialnega realizma in se dijakom lažje vtisne

v spomin. Pri uri Dekameron, pa film prikaže drugo plat Dekamerona, ki je v šoli po navadi

zanemarjena zaradi tabuiziranih tem. Filma ni treba uporabiti povsod, temveč le, kjer se to

da. Pomembno je, da film uporabimo takrat, kadar vidimo, da bi nam njegova uporaba

prinesla nekaj dodatnega in izboljšala uro. Včasih lahko film olajša razumevanje (učna ura

Dogodek v mestu Gogi), včasih pa film kakšno težko temo omili in jo tako dijakom lažje

posredujemo (učna priprava Dekameron). Pri učnih pripravah smo tako uporabili različne

filme, od drame, risanke, krajših posnetkov, predelave literarnega dela itd. Uporabili smo tako

cele filme, kot le odlomke. In prilagodili ogled namenu, ki ga je film imel (motivacija na

začetku ure, ponovitev na koncu itd.).

Pri empiričnem delu, tj. preizkusu učne enote z uporabo filma pri pouku slovenščine, so bili

pri analizi filma dijaki bolj suvereni kot pri analizi knjige, čeprav se s slednjo večkrat srečajo,

medtem ko se filmskega jezika niso učili. Mlajše generacije, ki se od malega srečujejo s filmi,

imajo že veliko znanja o filmskem jeziku, le da ga morajo opomeniti in se ga zavedati, da bi z

njim operirali. Pri poizkusni uri so se dijaki brez težav pogovarjali o filmu in jih analiza le-

tega ni bremenila, ko pa smo začeli govoriti o pomenu knjige, so se zaprli in izgledalo je,

kakor da so v zadregi in da čutijo pritisk, ker ne zaupajo svoji sposobnosti analize literarnega

dela. Zaradi tega menim, da je filmska vzgoja lahko odskočna deska tudi za literarno analizo.

Otroci bi lahko v šoli gledali risanke in se o njih pogovarjali, ko bi osvojili bolj enostavne

zgodbe, bi jim predvajali zahtevnejše. Ker bi imeli pred seboj konkretne junake, bi dogajanje

81

lažje spremljali in bolje razumeli. Počasi bi iz konkretnega prešli na domišljijsko/abstraktno

dogajanje v knjigi.

Ne le da dijaki težje razumejo sporočila iz knjig, v branje jim ponujamo knjige, ki so od

njihovega življenja zelo oddaljene, s katerimi se ne znajo poistovetiti. Filmi so lahko hkrati

poučni in zabavni. V zgodnjem otroštvu se otroci vsega učijo skozi igro in zabavo, to je tudi

najbolj naraven način učenja. Zakaj tega ne bi počeli tudi kasneje? Nikakor ne morem

podpirati razmišljanja, da zabavni filmi in zabavne knjige ne morejo biti estetske oz.

umetniške. Od učencev zahtevamo, da so aktivni in zbrani, hkrati pa jim ponujamo dela, ki jih

ne privlačijo in so dolgočasna, ker jih ne razumejo oz. so jim tuja. Anketirani dijaki so jasno

izrazili, da se ogledu filma pri pouku veselijo. Ogled filma popestri učno izkušnjo, veliki

večini dijakov pa tudi pripomore k boljšem razumevanju obravnavane snovi. Kar

štiriinsedemdeset odstotkov anketiranih dijakov si v šoli želi imeti filmsko vzgojo, hkrati pa

jih devetinosemdeset odstotkov meni, da si film zasluži mesto v učnem načrtu srednjih šol. V

svojem delu smo tako pokazali, kako koristen je lahko film in kako pomembno je poznati

njegov jezik. Pokazali smo tudi, kako ga lahko uporabimo pri pouku in kako vsestranski je. Z

raziskavo smo potrdili domnevo, da si dijaki želijo filmske vzgoje, sama pa sem izkusila,

kako lahko filmski jezik spremeni razumevanje filmov. Dejanje, ki nam je pomenilo le

sprostitev in zabavo, nam lahko prinese veliko več in škoda bi bilo, da tega ne bi delili z

našimi učenci.

Filmsko vzgojo bi lahko uvedli tudi kot izbirni predmet, kot delavnice ali morda celo kot

filmski tabor (kot oblika šole v naravi).

V prihodnje bi bilo zanimivo raziskati, ali film pri pouku vpliva na spomin, kako film vpliva

na ocene, ali je znanje izboljšano, kako dobro učenci razumejo film ter ali jim film olajša

razumevanje druge vsebine.

Vsekakor je film lahko odlično didaktično sredstvo, hkrati pa tudi nosilec vsebine. Je zabavna

umetnost, ki lahko izboljša učno izkušnjo. Filmi nam nudijo multisenzorno izkušnjo, ki je ne

nudi nobena druga umetnost.

82

5 VIRI IN LITERATURA

Adamson, Andrew in Vicky Jenson. 2010. Shrek. DVD. Škofljica: Blitz film.

Arnheim, Rudolf. 2000. Film kot umetnost. Ljubljana: Krtina.

Arnuš, Olga, Tamara Bosnič, Marija Dominko Gabor, Nada Harb, Jani Kovačič, Tanja

Mastnak, Savina Zvitter, Ajda Erjavec idr. 2012. Film v razredu. Ljubljana: Gimnazija

Bežigrad.

Beck, Derek. 2011. »Making a Shot List«. Vimeo.

Https://vimeo.com/blog/post/making-a-shot-list.

Biček, Rok. 2014. Razredni sovražnik. DVD. Vojnik: Fivia.

Boccaccio, Giovanni. 1980. Dekameron. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Borčić, Mirjana. 2014. Odstiranje pogleda. Spomini, izkušnje, spoznanja. Ljubljana: Javni

zavod Kinodvor: Slovenska kinoteka.

Borčić, Mirjana. 1997. Z glavo ob zid. Filmska vzgoja včeraj - za danes in jutri. Ljubljana:

Infomedia 3 Filming.

Bosnič, Tamara. 2012. Film v razredu. Ljubljana: Gimnazija Bežigrad.

Bourke, Paul. 2006. »Stereographics«. Osebna spletna stran.

Http://paulbourke.net/stereographics/stereo_film/.

Brecht, Bertolt. 2010. O filmu. Ljubljana: Društvo za širjenje filmske kulture Kino!

Butcher, Asa. 2014. »The Shawshank Redemption is out on parole«. Gbtimes.

Https://gbtimes.com/shawshank-redemption-out-parole.

Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji. Načrt Filmsko izobraževanje 2017. Http://ced-

slovenia.eu/call/filmsko-izobrazevanje/.

Centro studi Pier Paolo Pasolini casarsa della delizia. 2015. »˝Decameron˝al cinema. Pasolini,

i fratelli Taviani e gli altri«. Centro studi Pier Paolo Pasolini casarsa della delizia.

Http://www.centrostudipierpaolopasolinicasarsa.it/molteniblog/decameron-al-cinema-

pasolini-i-fratelli-taviani-e-gli-altri/

Cifer, Andrej. 2013. »Vloga filma kot medijskega sredstva pri pouku slovenščine«.

Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Curk, Janina. 2011. Ideje za poučevanje psihologije s filmom. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Cook, Pam. 2007. Knjiga o filmu. Ljubljana: UMCo.

Darabont, Frank. 2009. Kaznilnica odrešitve. DVD. Škofljica: Blitz film.

Daily Womaen Talks. 2013. »4 most Romantic Movie scenes of all times«.

83

Daily Womaen Talks. Http://www.dailywt.com/these-are-the-most-romantic-movie-

scenes-of-all-times-part-1/.

Drozg, Janez. 1982. Boj na požiralniku. Https://www.youtube.com/watch?v=kScNiZKheuI

Fandom. 2002. »Gun barrel sequence«. Fandom.

Http://jamesbond.wikia.com/wiki/Gun_barrel_sequence.

Filmoljub. 2009. Http://filmoljub.blogspot.si/2009/04/shawshank-redemption-1994.html.

Giannetti, Louis, Andrej Hiti Ožinger, Slavica Jesenovec Petrović, Borut Petrović Jesenovec,

Zdenko Vrdlovec, Jure Preglau, Matevž Rudolf, in Renate Štrucl. 2008. Razumeti

film: [enajsta izdaja]. Ljubljana: Umco, Slovenska kinoteka.

Gillespie, Craig. 2009. Lars ima punco. DVD. Škofljica: Blitz film.

Giphy. 2017. »Lars and the Real Girl«. Giphy.

Https://giphy.com/search/lars-and-the-real-girl,%252021.%25204.%25202017.

Goetz, Andreja, Maja Kranjc, Samo Krušić, Timon Leder, Martina Peštaj, Igor Prassel, Hana

Repše, Kolja Saksida in Matija Šturm. 2016. Animirajmo! Priročnik za animirani film

v vrtcih in šolah. Ljubljana.

Golden, Jon. 2001. Reading in the dark: Using film as a tool in English classroom.

Https://secure.ncte.org/library/NCTEFiles/Resources/Books/Sample/38721chap02.pdf

Govednik, Rok, Hana Repše, Martina Peštaj, Maja Ropret, and Andreja Goetz. 2012.

Animirani film v izobraževanju: vključevanje animiranega filma v vzgojno-

izobraževalne sisteme. Maribor, Ljubljana: Društvo za razvoj filmske kulture, Društvo

za oživljanje zgodbe 2 koluta.

Gradišnik, Branko in Romana Verbič. 2006. Poglej Si Z Novimi Očmi! 2, Vodnik Za

Poučevanje Najstnikov O Filmu in Televiziji, Namenjen Vzgojiteljem, Učiteljem in

Staršem. Knjižna Zbirka Premiera. Ljubljana: UMco.

Griffin, Josanne. 2015. »Does your user experience lack a story?«. Engage.

Https://www.plugandplaydesign.co.uk/engage/does-your-user-experience-lack-a-

story/.

Grum, Slavko. 1997. Dogodek v mestu Gogi. Ljubljana: DZS.

Guidi, Emanuela. 2010. Guarda e impara: Un nuovo approccio all´uso di supporti audiovisivi

in classe. Riflessioni ed esempi.

Http://riviste.unimi.it/index.php/promoitals/article/view/825/1066.

Hofer naša narečja. Https://www.youtube.com/watch?v=q5KH5olXrXw.

Instagram followers. 2014. »How to Create The Ultimate Selfie For Your Social Media

Profile!« Instagram followers. Http://instagramfollowers549.blogspot.si/.

84

Jelen, Barbara. 2015. »Filmska pismenost pri učencih drugega in tretjega vzgojno-

izobraževalnega obdobja«. Magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru,

Filozofska fakulteta.

Jenko, Simon. 1994. Prozno delo. Ljubljana: Karantanija.

Jereb, Janez in Jurij Jug. 1987. Učna sredstva v izobraževanju. Kranj: Moderna organizacija.

Kinobalon – filmsko-vzgojni program. Http://www.kinodvor.org/kinobalon/solski-kinobalon/.

Kranjc, Maja. 2013. Osnove filmske ustvarjalnosti. Izobraževalno gradivo za srednje šole.

Ljubljana: Slovenska kinoteka.

La imagen descubierta. 2007. »Taumatropo«. La imagen descubierta.

Https://laimagendescubierta.files.wordpress.com/2007/10/taumatropo.JPG.

Marolt, Uroš. 2012. ˝Filmska vzgoja v drugem triletju osnovne šole˝. Diplomsko delo.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

McGillivray, Erica. 2009. »Top 20 Movies of the Decade«. Osebna spletna stran.

Https://sliverofice.com/blog/top-20-movies-of-the-decade.

Mezzera, Paolo. 2011. »In the crowd«. Flickr.

Https://www.flickr.com/photos/bypaul/5345171583.

Mikolič, Vesna. 2016. Ethnic identity and intercultural awareness in modern language

teaching: Tilka model for ethnic conflicts avoidance. New York: Hauppauge:Nova

Science Publishers.

Miško, Kranjec. 1935. Tri novele. Ljubljana: Slovenska matica.

Moura, Gabe. 2014. »Camera angles: the Art of Manipulation«. The elements of cinema.

Http://www.elementsofcinema.com/cinematography/camera-angles-and-composition.

No film school. 2013. »Storyboarding Tips from DreamWorks«. No film school.

Https://nofilmschool.com/2013/09/storyboarding-tips-dreamworks.

Once Upon a Time in the Cinema. 2014. »Personal Canon Update: Top 50 Films«.

Once Upon a Time in the Cinema.

Http://onceuponatimeinthecinema.blogspot.si/2014/07/personal-canon-update-top-50-

films.html.

Pasolini, Pier Paolo. 1970. Il Decamerone.

Https://www.youtube.com/watch?v=XykV0_DpOgw.

Peršin, Goran, Mitja Reichenberg in Dušan Rutar. 2006. Vzgajanje pogleda 1.del. Kamnik:

Matična knjižnica Kamnik.

Pirc, Vlado, Nataša Bucik, Nada Požar Matijašič, Vida Gomivnik Thuma, Barbara Sicherl

Kafol, Staša Tome, Marjan Prevodnik, Dimitrij Beuermann, Nives Markun Puhan,

85

Urška Stritar, Vojko Kunaver, Tomaž Habe, Ira Ratej, Mladen Jernejec, Nina Meško,

Igor Koršič, Ernest Ženko, Primož Plevnik, Nataša Mihelič Kolonič. Državne

smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju.

Http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/pro

gram_drugo/Smernice_za_kulturno_umetnostno_vzgojo.pdf.

Podgornik, Jernej, Janoš Železnik, Betka Burger. 2012. Film in medpredmetno povezovanje.

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Premier Studio Equipement. 2017. »Manufacturing Camera Dollies for Professional

Filmmakers Since 1991«. Premier Studio Equipement.

Http://www.premierstudioequipment.com/Products/Cameleon/Cameleon.html.

Rutar, Dušan. 2012. Film pri pouku: prakse in izzivi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Rutar, Dušan. 2008. Kinotečno vzgajanje otrok. Ljubljana: samozaložba.

Schulten, Katherine. 2011. Masterpiece. Film in the classroom: A guide for teachers, revised

edition.

Http://d2buyft38glmwk.cloudfront.net/media/pdf/FilmInTheClassroom_Full.pdf.

Slovenski filmski center. Filmska kulturna vzgoja 2016. Pridobljeno 6. 3. 2017 s

http://www.film-center.si/media/tenders/2016/11/08/rezultati_-KV_16.pdf

Teach with movies. Lessons plans based on movies and films.

Http://www.teachwithmovies.org/literature-subject-list.htm#other-countries.

Težak, Stjepko. 1990. Metodika nastave filma na općeobrazovnoj razini. Zagreb: Školska

knjiga.

The film spectrum. The Shawshank redemption. Http://thefilmspectrum.com/?p=663.

Tugend, Tom. 2013. »˝Hannah Arendt˝ movie captures intensity of intellectual combat«. JTA.

Https://www.jta.org/2013/06/06/arts-entertainment/hannah-arendt-movie-captures-

intensity-of-intellectual-combat.

Učni načrt za gimnazije (posodobljeni). 2008. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2017/programi/gimnazija/ucni_nacrti.ht

ml.

Učni načrt za slovenščino za OŠ. 2011. Ministrstvo za šolstvo in šport.

Http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U

N/UN_slovenscina_OS.pdf.

UK Film Industry. Film education.

Http://www.filmeducation.org/resources/film_library/getfilms.php?id=A.

Views from the Sofa. 2015. »Shrek (2001) Review«. Views from the Sofa.

86

Https://viewsfromthesofa.com/2015/09/18/shrek-2001-review/.

Videoklik. Snemalna knjiga.

Https://videoklik.wordpress.com/2011/12/05/snemalna-knjiga/.

Vovk, Lilijana. 2014. »Medijska intertekstualnost v poučevanju vzgoje za medije v srednjih

šolah«. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Yale film studies. 2002.

Http://filmanalysis.yctl.org/index.htm.

Vrabec, Miroslav, Stjepko Težak, Mirjana Borčić. 1978. Metode filmske vzgoje, II. zvezek.

Ljubljana.

6 GRAFIČNE PRILOGE

6.1 Slike

Slika1 : Prikaz snemalne knjige, kjer so zapovrstjo navedeni scena, številka posnetka, kraj

snemanja, opis posnetka, plan, dogajanje, dialog, igralci, rekviziti in opombe (Beck

2011). ..................................................................................................................... 14

Slika 2: Prikaz zgodborisa (No Film School 2013). .......................................................... 15

Slika 3: Prikaz različnih snemalnih planov. Snemalni plan določa našo pozornost, v daljnem

planu bomo pozorni na okolico, bližje kot gremo pa bo naš pogled padel na osebo

(Instagram Followers 2014.) .................................................................................. 16

Slika 4: Snemalni kot vpliva na našo percepcijo, zato deklico vidimo še manjšo in še bolj

nedolžno oz. prestrašeno (Moura 2014)................................................................. 17

Slika 5: Prikazuje kako razdalja med očmi ustvari 3D sliko (Bourke 2006)..................... 18

Slika 6: Prikazuje sceno filma, igralci nas kar zbodejo v oči, saj so v središču, poleg tega je

igralka tudi svetleje oblečena od množice. Ker hodita vzporedno in sta obrnjena v isti

smeri, domnevamo, da hodita skupaj in se poznata (Mezzera 2011). ................... 19

Slika 7: Prikazuje uporabo tehnike chiaroscuro v filmu Psycho (Once Upon a Time in the

Cinema 2014). ........................................................................................................ 20

Slika 8: Prikazuje romantičen prizor, kjer tople barve in svetloba poudarijo čustva (Daily

Women Talks 2013). .............................................................................................. 20

Slika 9: Prikazuje premično kamero imenovano tudi dolly (Premier Studio Equipment 2017).

............................................................................................................................... 21

87

Slika10: Prikazuje tehniko iris (Fandom 2002). ................................................................ 22

Slika 11: Prikazuje razvoj dogajanja klasične zgodbe (Griffin 2015). .............................. 23

Slika 12: Prikazuje subjektivno gledišče, saj imamo občutek, da se ljudje s pogledom

obračajo na nas (McGillivray 2009). ................................................................... 24

Slika 13: Prikazuje gledišče vsevednega, nimamo občutka da smo udeleženi v zgodbi,

pač pa zgodbo le opazujemo (Tugend 2013.) .................................................... 24

Slika14: Kadar zgornji tavmatrop vrtimo, vidimo ptiča v kletki, v resnici pa imamo le

sliki ptiča in prazne kletke (La imagen descubierta 2007). ................................ 35

Slika 15: Delovni list – zgodboris (Schulten 2011). .......................................................... 35

Slika16: V glavnih vlogah filma sta Tim Robbins in Morgan Freeman (Butcher 2014). . 40

Slika 17: Srednji bližji plan Andyja (Filmoljub 2009). ..................................................... 44

Slika18: Lars in Bianca (Giphy 2017). .............................................................................. 48

Slika19: Že iz naslovnice je razvidno, da to ni klasična pravljica (Views from the Sofa

2015). ................................................................................................................... 54

Slika 20: Il Decamerone (Centro studi Pier Paolo Pasolini casarsa della delizia 2015). .. 63

Slika 21: Prikaz anketirancev po spolu. ............................................................................. 70

Slika 22: Prikaz anketirancev po starosti. .......................................................................... 70

Slika 23: Prikaz odgovor na 1. vprašanje. ......................................................................... 71

Slika 24: Prikaz odgovorov na 2. vprašanje. ..................................................................... 72

Slika 25: Prikaz razširitve odgovora na 2. vprašanje. ........................................................ 72

Slika 26: Prikaz odgovorov na 3. vprašanje. ..................................................................... 73

Slika 27: Prikaz razširitve odgovora na 3. vprašanje, za osebe, ki jim je film bil

zanimiv. ............................................................................................................. 73

Slika 28: Prikaz razširitve odgovora na 3. vprašanje, za osebe, ki jim film ni bil

zanimiv. ............................................................................................................. 74

Slika 29: Prikaz odgovorov na 4. vprašanje. ..................................................................... 74

Slika 30: Prikaz odgovorov na 5. vprašanje. ..................................................................... 75

Slika 31: Prikaz odgovorov na 6. vprašanje. ..................................................................... 76

Slika 32: Prikaz odgovorov na 7. vprašanje. ..................................................................... 76

Slika 33: Prikaz odgovorov na 8. vprašanje. ..................................................................... 77

Slika 34: Prikaz odgovorov na 9. vprašanje. ..................................................................... 77

Slika 35: Prikaz odgovorov na 10. vprašanje. ................................................................... 78

7 PRILOGE

Obrazec za analizo filma

Naslov:

Režiser: Žanr:

1. Zgodba in gledišče (določite dogodke, ki so ključni za potek zgodbe in jih kronološko

razvrstite; določite gledišče – pripovedovalca zgodbe)

2. Teme in motivi (določite teme in motive filma, ter jih razvrstite po pomembnosti)

3. Simboli (določite simbole in jim dopišite pomen v filmu)

4. Zvok in glasba (kakšen pomen ima v filmu glasba, ali dogajanje le podpira ali nam odpira

nove razlage; kakšen vpliv imajo drugi zvoki)

5. Plan (kateri plani so vam ostali v spominu, ali je imela izbira kakšnega plana prav posebno

vlogo)

6. Snemalni kot (če ste v filmu zasledili prav posebno, nenadno spreminjanje snemalnega

kota, razložite kaj je le-to pomenilo)

7. Prostor in kompozicija (kako je okolje–prostor vplival na razumevanje dogajanja, ali je

kompozicija v kakšnem odlomku odigrala posebno vlogo)

8. Barve in osvetlitev (ali so se barve skladale z dogajanjem, kaj nam je osvetlitev v filmu

povedala)

9. Gibanje kamere (kako nam je gibanje kamere pomagalo pri razumevanju filma)

10. Drugo

Obrazec je skupek opornih točk, ki nam pomagajo pri analizi filma. Lahko ga uporabljamo

med ogledom, saj nas opominja na različne elemente, ki v filmu pripovedujejo zgodbo.

Obrazec je posplošen, zato bo lahko snemalni kot v enem filmu povedal veliko, v drugem pa

skoraj nič. Enako velja za ostale točke. Verjamem pa, da lahko pomaga sploh pri začetkih

usvajanja filmskih osnov.