UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE

SABINA BAJC

Urbani razvoj na poplavnem območju Logatca

Diplomsko delo

Študijski program: Geografija kontaktnih prostorov

Mentor: doc. dr. Blaž Komac

Koper, 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem domačim za podporo in spodbudo, mami in Elki za varstvo otrok,

še posebej pa Mateju, brez katerega tega diplomskega dela ne bi bilo.

Še posebej se zahvaljujem mentorju doc. dr. Blažu Komacu za nasvete in strokovno

pomoč pri izdelavi diplomskega dela.

Povzetek

Urbani razvoj na poplavnem območju Logatca

V diplomskem delu je predstavljen urbani razvoj Logatca skozi zgodovino z vidika

poplavne nevarnosti. Še posebej je obravnavano območje, ki je zaradi hudourniškega

značaja Logaščice podvrženo občasnim poplavam. Poselitev na Logaškem sega v

obdobje Rimljanov, območja ob vodotokih pa so bila poseljena šele ob koncu 15.

stoletja, ko se je uveljavljalo lesarstvo in žagarstvo. Prav zaradi žagarstva so strugo

Logaščice večkrat regulirali, hkrati pa so s svojo dejavnostjo preprečevali, da bi

Logaščica poplavljala. Največja rast poselitve je potekala ob koncu 2. svetovne vojne,

ko se je začel razcvet lesne industrije, ki je ponudila veliko novih delovnih mest. S tem

se je začela tudi izgradnja novih hiš in stanovanjskih blokov, ki pa so se gradili tudi na

neprimernih mestih (poplavna območja). Ker so poplave začele povzročati težave po

poselitvi poplavnega območja, so v dolini Reke zgradili suh zadrževalnik, ki naj bi z

zadrževanjem odvečne poplavne vode zmanjšal obseg poplav. Zaradi ponovnih poplav

je v občinskem prostorskem načrtu kot eden od pomembnejših poplavnih ukrepov

načrtovana izgradnja novega zadrževalnika na Črnem potoku in protipoplavnega nasipa

na Logaščici. Z geografsko analizo sem opisala probleme, ki jih predstavlja poselitev na

poplavnem območju, saj lahko poplave na teh območjih povzročijo veliko materialno

škodo, kot se je zgodilo ob poplavi septembra 2010.

Ključne besede: geografija, naravne nesreče, urbani razvoj, poplava, poplavno območje,

Logatec.

Abstract

Urban development on flood area in Logatec

This thesis presents the urban development in Logatec through history from the

perspective of flood hazard. Especially the area in question, which is due to torrential

character of Logaščica is subject to periodic flooding. Settlement in Logatec dates back

to Roman times, while the areas along watercourses were populated only at the end of

the 15th

century, when flourmills and sawmill were built. This is why the Logaščica

riverbed was regulated several times, while the activity of mills prevent Logaščica to

flood. Urbanization mainly took place after the 2nd

World War, with the rise of wood

industry. The industry offered many new jobs, leading construction of new houses and

flats in flood hazard areas. Since the floods started to cause a problems only after the

settlement was built, a was reservoir to hold excess floodwater and to reduce flood

extent was built in the Reka valley. Due to high flood hazard the present municipal

spatial plan presents additional flood protect measures, namely building a reservoir on

the Črni potok stream and construction of a dike on the Logaščica stream. Using

geographic analysis the problems posed by the settlements in flood areas, where the

floods could cause a lot of material damage (for example the flood in 2010) are

described in the thesis.

Keywords: geography, natural disasters, urban development, flood, flood area, Logatec.

IZJAVA O AVTORSTVU

Študentka Sabina Bajc, z vpisno številko 92061145, vpisana na študijski program

Geografija kontaktnih prostorov, rojena 17. 7. 1987 v Ljubljani, sem avtorica

(ustrezno označi) ¨ zaključnega seminarskega dela

¨ diplomskega dela

¨ magistrskega dela

¨ doktorske disertacije

z naslovom: URBANI RAZVOJ NA POPLAVNEM OBMOČJU LOGATCA.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;

- sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v

delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

- sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti

prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu;

- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih,

kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 –

UPB3);

- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na UP FHŠ;

- je elektronska oblika identična s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je

elektronska oblika posebej zahtevana).

V Kopru, dne_________________ Podpis avtorice:________________________

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................1

1.1 Namen in cilji diplomskega dela .............................................................................2

1.2 Delovne hipoteze .....................................................................................................3

1.3 Metode dela .............................................................................................................4

2 ZNAČILNOSTI POPLAV ...........................................................................................5

2.1 Klasifikacija poplav .................................................................................................7

2.1.1 Hudourniške poplave .......................................................................................8

2.1.2 Nižinske poplave ..............................................................................................8

2.1.3 Poplave na kraških poljih .................................................................................8

2.1.4 Morske poplave ................................................................................................9

2.1.5 Mestne poplave ..............................................................................................10

2.1.6 Tehnične poplave ...........................................................................................10

2.2 Dejavniki poplav ...................................................................................................10

2.3 Poplavna nevarnost in ogroženost .........................................................................11

2.3.1 Poplavna nevarnost ........................................................................................12

2.3.2 Poplavna ogroženost ......................................................................................12

2.4 Zakonodaja ............................................................................................................13

2.3.2 Državna določila ............................................................................................13

2.3.2 Občinske pristojnosti .....................................................................................15

3 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI MESTA LOGATEC ....................16

3.1 Geološke značilnosti ..............................................................................................16

3.2 Reliefne značilnosti ...............................................................................................18

3.2.1 Reliefne oblike na dolomitu ...........................................................................19

3.2.2 Reliefne oblike na apnencu ............................................................................20

3.2.3 Reliefne oblike na kontaktnem krasu .............................................................21

3.3 Podnebne značilnosti .............................................................................................23

3.3.1 Padavine .........................................................................................................23

3.3.2 Temperature ...................................................................................................25

3.3.3 Ekstremni vremenski pojavi ..........................................................................26

3.4 Hidrogeografske značilnosti ..................................................................................27

3.4.1 Vzroki za nastanek in značilnosti poplav .......................................................28

3.4.2 Zgodovinski pregled pojavljanja poplav ........................................................29

3.5 Pedološke značilnosti ............................................................................................33

3.6 Rastje .....................................................................................................................34

4 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ......................................................36

4.1 Poselitev ................................................................................................................36

4.2 Gospodarstvo .........................................................................................................37

4.3 Raba zemljišč .........................................................................................................39

5 ANALIZA URBANEGA RAZVOJA NA OBMOČJU MESTA LOGATEC .......43

5.1 Razvoj naselij ........................................................................................................43

5.2 Rast prebivalstva ...................................................................................................45

5.3 Poselitev na poplavnem območju ..........................................................................47

5.4 Poplavna ogroženost naselja Logatec ....................................................................50

5.5 Prostorski razvoj skladno z Občinskim prostorskim načrtom ...............................54

5.6 Predlagani ukrepi za preprečevanje poplav ...........................................................56

6 ZAKLJUČEK .............................................................................................................60

7 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................65

8 GRAFIČNE PRILOGE .............................................................................................70

8.1 Slike .......................................................................................................................70

8.2 Seznam prilog ........................................................................................................71

1

1 UVOD

Naravne nesreče so sestavni del življenja na Zemlji. Med najbolj uničujočimi so prav

poplave, ki lahko povzročijo veliko gmotno škodo in zahtevajo številne smrtne žrtve.

Poplave v Sloveniji so v svetovnem merilu pravzaprav manj obsežne, saj zaradi fizično-

geografskih značilnosti ne dosežejo velikih obsegov. Izjema so poplave na

Ljubljanskem barju, kjer zaradi ravninskega reliefa poplavi več kot 75 km2 površin, kar

se je zgodilo septembra 2010. Obsežnejše poplave nastopijo ob razlivanju večjih rek,

Mure, Drave, Savinje in že prej omenjene Ljubljanice na Ljubljanskem barju. Poplavne

vode teh rek se praviloma obdržijo tudi do nekaj dni, saj zaradi ravninskega terena ne

odtečejo tako hitro. Nasprotno pa se manjši vodotoki, predvsem v hribovitih predelih,

ob obilnejšem deževju spremenijo v hudournike, ki zaradi hitro naraslega pretoka in

velike intenzivnosti erozije povzročajo škodo tako na strugi vodotoka, objektih, cestah

in mostovih. Nemalokrat se zgodi, da zaradi svojega hitrega nastanka hudourniške

poplave ljudi presenetijo in zahtevajo smrtne žrtve.

Območje Logatca leži na ozemlju prometnih stičišč, ki so skozi zgodovino dali Logatcu

poseben pečat. Že v času Rimljanov sta bila Logatec in njegovo obrobje pomembna

rimska postojanka in ena izmed številnih obrambnih točk. Še največji mejnik v

zgodovini razvoja Logatca predstavljata zgraditev cestne povezave Dunaj–Trst, ki je

potekala tudi skozi Logatec in postavila temelje gospodarskega razvoja s prihodom

furmanstva. Kasneje je izgradnja železnice Dunaj–Trst in postavitev železniške postaje

v Logatcu, prinesla nov gospodarski zagon. Furmanstvo se je ohranilo le za kratke

razdalje, zaživelo pa je kmetijstvo in živinoreja ter v največji meri lesna industrija, ki je

povzročila razcvet žagarstva in lesne obrti.

Ta gospodarski razvoj je vplival tudi na razvoj naselij na današnjem območju mesta

Logatec. Še v 19. stoletju so bila to razdrobljena naselja, ki so ležala le ob cestnih

povezavah, z razvojem lesne industrije pa so se naselja razširila in se kasneje povezala v

eno samo naselje: Logatec. Po 2. svetovni vojni sta opazna največji porast prebivalstva

in gradnja novih hiš in blokovskih naselij. Takrat je bilo namreč ustanovljenih kar nekaj

podjetij, ki so Logatcu dala ogromno novih delovnih mest. To so podjetje KLI,

Valkarton in Industrija lahke konfekcije. Za potrebe na novo priseljenih prebivalcev je

2

bilo potrebno zgraditi nove hiše in bloke. Ker takrat še ni bilo nobenega poudarka na

prostorskem načrtovanju, se je gradilo tudi na za to neprimernih zemljiščih.

Logatec leži ob pomembnih prometnicah, poleg tega pa tudi na naravno zanimivem

območju. Celotna logaška kotlina leži ob petrografski meji, ki ločuje dolomitno

zahodno obrobje in vzhodni del, ki leži na apnencih. Takšno območje imenujemo

kontaktni kras, kar se najbolje vidi v površinski in podzemni rečni mreži. Kjer je

dolomit je razvita površinska rečna mreža (Črni potok, Reka in Logaščica), ki se ob

stiku z apnencem v središču mesta Logatec preseli v podzemlje (požiralniki Jačka). Na

dnu logaške kotline, ki leži na kvartarnih naplavinah, na katerih uspeva rjava prst, se je

v preteklosti razvilo predvsem kmetijstvo z visokim deležem njiv, vrtov, travnikov in

pašnikov. Ker se je kasneje z gradnjo državne ceste in železnice gospodarstvo razvilo v

druge smeri, so postopoma opuščali obdelavo njiv, ki so se začele zaraščati v travnike,

pašniki pa v gozd.

Z vidika naravnih nesreč je območje Logatca idealno za nastanek poplav. Že geološka

sestava delno pogojuje nastanek poplav, ko z dolomitnega reliefa pritečejo potočki, ki se

na dnu logaške kotline zberejo v požiralnikih Jačka, ki zaradi zasičenosti podtalnice ali

prevelikega pretoka Logaščice ne zmorejo požreti vse odvečne vode. Odvečno vodo

prispevajo tudi podnebje z veliko namočenostjo območja in vedno pogostejši ekstremni

vremenski pojavi, ki prinesejo ob enkratnem dogodku velike količine padavin.

V preteklosti so se bolj zavedali posledic poplav, zato so gradili zunaj poplavnega

območja. Po 2. svetovni vojni pa se je zaradi masovne nove gradnje gradilo tudi na

poplavnem območju, kar je privedlo do vedno večjega števila poplavljenih objektov.

1.1 Namen in cilji diplomskega dela

Diplomsko delo je razdeljeno na štiri poglavja:

V prvem poglavju so opisani splošni pojmi o poplavah, kakšna je klasifikacija poplav,

kateri so dejavniki za nastanek poplav in zakonske osnove, tako na državni kot na

občinski ravni, ki opredeljujejo, kako se ravnati in se zavarovati pred naravnimi

nesrečami, še posebej poplavami.

3

V drugem poglavju so predstavljene naravnogeografske značilnosti območja mesta

Logatec: geološka sestava, reliefne in podnebne značilnosti, rastje in pedološke

značilnosti ter hidrogeografske značilnosti, kjer so opisane tudi poplave v preteklosti.

V tretjem poglavju so na kratko opisane družbenogeografske značilnosti območja mesta

Logatec, predvsem sem se posvetila samemu razvoju poselitve, gospodarstva in

spremembi rabe zemljišč.

V zadnjem poglavju je narejena analiza urbanega razvoja na poplavnem območju, kako

je potekala poselitev na tem območju in kakšna je trenutna ogroženost naselja.

Dotaknila sem se tudi predlaganih ukrepov, kakšne so konkretne rešitve za omilitev

posledic poplav oziroma za dejansko preprečevanje poplav. V prostorskem načrtu

občine Logatec je predlaganih kar nekaj konkretnih rešitev, ki sem jih vključila v

analizo.

Namen diplomskega dela je predstaviti, kako je potekal urbani razvoj na poplavnem

območju v mestu Logatec. Glavni cilj je podrobneje predstaviti poselitev in poplave v

Logatcu.

V okviru tega cilja bom opisala:

§ naravno- in družbenogeografske značilnosti tega območja,

§ poplavne razmere na obravnavanem območju in pretekle pojave,

§ urbani razvoj na območju poplav,

§ urbani razvoj v skladu z zakonskimi določili.

1.2 Delovne hipoteze

Na poplavnem območju mesta Logatec je ogroženih vedno več stanovanjskih objektov

ter vedno manj kmetijsko pomembnih zemljišč (njive, pašniki, travniki).

Da bi omilili vedno pogostejše poplave v mestu Logatec, bi bilo treba nujno zgraditi

zadrževalnik na vodotoku Črni potok.

4

1.3 Metode dela

Pri pripravi diplomskega dela je bilo treba najprej zbrati literaturo, vire in že obstoječe

kartografsko gradivo, ki obsega predvsem geološko, pedološko karto in karto rabe

zemljišč. Za pridobitev kartografskega gradiva so mi bile v veliko pomoč spletne strani

Geopedie, Atlas okolja, Prostorsko informacijskega sistema občin ter Arhiva Republike

Slovenije. Za pridobitev statističnih podatkov glede poselitve in gospodarstva sem

uporabila spletno stran Statističnega urada Republike Slovenije ter njihove publikacije,

še posebej za starejše letnike popisa prebivalstva. V poglavju Naravnogeografske

značilnosti mesta Logatec sem se opirala na uporabo spletne strani Agencije Republike

Slovenije za okolje, kjer sem v arhivu dobila podatke za večletne pretoke Logaščice,

podatke za padavinsko postajo Logatec ter za temperaturne podatke za postajo Postojna.

Vse te podatke sem uporabila za izračun dolgoletnih povprečij, ki so pomemben

pokazatelj spremembe podnebja. Poleg uporabe literature in statističnih podatkov je bilo

veliko tudi terenskega dela, zato je v diplomskem delu vključenih veliko lastnih opažanj

in fotografskega materiala s terena.

5

2 ZNAČILNOSTI POPLAV

Poplava je v naravi običajen, reden pojav, ki nastopi, ko narasle vode prestopijo struge

in poplavijo bližnje kopno. Poplave v zgornjem toku vodotoka so hitrejše, v spodnjem

toku pa počasnejše, faktor povečanja pretoka je manjši. V zgornjem toku reka erodira

površje, v spodnjem toku pa na poplavljenih območjih ta material odlaga (Natek 1992).

Definicija poplave se razlikuje med strokami. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

(Slovar slovenskega knjižnega jezika 2000) je poplava »… razlitje, razširjenje velike

količine vode po kaki površini…«, po Geografskem terminološkem slovarju (Kladnik in

sodelavci 2005, 301) je poplava »… redno ali obdobno razlitje vode iz prenapolnjene

rečne struge, jezerske kotanje, morja…«. V hidrologiji ločimo pojme poplava, povodenj

in visoka voda. Poplava je periodičen pojav in pogostejši, medtem ko je povodenj ujma,

ki se zgodi redkeje in zapusti katastrofalne posledice (Natek 1992). Pojem visoka voda

je širši in pomeni sorazmerno visoko višino vodne gladine v strugi vodotoka. Za visoke

vode sta značilni velika globina in hitrost vode. Vsaka poplava in povodenj sta hkrati

tudi visoka voda (Frantar 2008).

Redne poplave so tiste vrste poplavnih voda, ki so skupaj s številnimi naravnimi in

antropogenimi pokrajinskimi sestavinami izoblikovale tako imenovana poplavna

območja. To so tudi območja, ki se od drugih razlikujejo tako po naravnogeografskih

preoblikovalnih procesih površja kot tudi z vidika njihove funkcionalne vključenosti in

namembnosti v širšem gospodarskem ali infrastrukturnem pokrajinskem sistemu. Na

drugi strani pa povodnji poleg poplavnega območja zalijejo še druge površine ob njem,

katerih namembnost ni več dosledno prilagojena nevšečnostim, ki jih povzročajo in

zapuščajo visoke vode v pokrajini (Natek 1992). Vsa poplavna območja so navezana in

omejena na ravnine, nastale tam, kjer struge vodotokov niso sposobne sproti odvajati

odvečnih količin naraslih voda (Natek 1992). Kljub najrazličnejšim človekovim

posegom (regulacija strug, melioracije itd.) poplavna območja niso povsem zavarovana

pred poplavami. Zato je kakršna koli intenzivnejša gospodarska raba ali infrastrukturna

namembnost teh zemljišč precej tvegana in nepredvidljiva. Preučevanja poplavnih

območij so pokazala, da se le-ta stalno spreminjajo. Ne spreminja se samo obseg

posameznih poplavnih območij, temveč tudi poplavna območja ob strugi navzdol in

navzven. Krčenje gozdov in agrarna kolonizacija gričevnato–hribovitih predelov so

6

sprožili pospešeno izpiranje in odnašanje preperelin v nižje predele. Vsako močnejše

deževje je pospešilo odnašanje prepereline iz višjih delov dolin in njeno odlaganje na

obrečne ravnice. S stalnim nanašanjem in odlaganjem naplavin se je poplavna ravnica

dvigala in širila navzven. Poplavna območja so specifični pokrajinski sistemi z mnogimi

prostorskimi in med seboj povezanimi sestavinami, ki jih spreminjajo in preoblikujejo

poplavne vode (Natek 1992).

V Sloveniji je neposredno poplavno ogroženega več kot 3000 km2 ali 15 % ozemlja,

skoraj 2500 km2 teh območij je v dnu dolin vzdolž hudourniških grap, za katere so

značilni hitri odtoki deževnice, ki povzročajo hudourniške poplave. Od 27.000 km

vodotokov v Sloveniji jih je kar 8000 km hudourniških. Vseh poplavnih površin v

Sloveniji je 775,04 km2, na katerih se pojavljajo pogoste, redke in zelo redke poplave

(Lugeri in sodelavci 2006). Več kot tretjina Slovenije je kraške. Za dinarsko–kraški del

Slovenije so značilne redne kraške poplave, ki so tipične za kraška polja, kjer pa so

ljudje navajeni živeti z rednim poplavljanjem. Ob rednih poplavah na območjih

tradicionalnih poselitev tam ni ogroženih naselij. Stalne poplave na kraških vodah imajo

mnogo manjše pretoke zaradi značilnega zadrževanja vode v krasu. Poplave v Sloveniji

spadajo v svetovnem merilu med manjše poplave, že zaradi majhnih zaledij in majhnih

količin vode. Tudi najvišji izmerjeni pretoki visokih vod so manjši (Frantar 2008).

Po 2. svetovni vojni je v Sloveniji prišlo do izrazite koncentracije prebivalstva in

gospodarskih dejavnosti na dnu kotlin in širših dolin. Takšnega površja je v Sloveniji

približno četrtina, na njem pa je že leta 1991 živelo kar 65,5 % vsega slovenskega

prebivalstva. Kar precejšen delež tega prebivalstva je živelo na poplavam izpostavljenih

območjih, tako v podeželskih kot mestnih naseljih (Celje, južni del Ljubljane itd.)

(Natek 2005). Pri razvoju poplav in pripadajočega poplavnega sveta je človek odigral

pomembno vlogo. Po 2. svetovni vojni je veliko število mlinov in žag propadlo, kar je

prineslo spremembe na poplavnem svetu. Dokler je bil človek neposredno odvisen od

tekočih voda, je redno čistil in vzdrževal struge potokov, obnavljal in utrjeval brežine in

nasipe hudourniških potokov. S prehodom v industrijsko družbo, ko se je vedno več

ljudi zaposlovalo v neagrarnih dejavnostih, je usahnila tudi človekova skrb za

vzdrževanje strug in objekte na njih, ki so uravnavali vodostaj in na najrazličnejše

načine blažili hiter odtok naraslih voda iz zgornjih delov dolin navzdol. Po zadnji vojni

je začela naglo upadati tudi izraba krajevnih pogonskih energetskih virov, ki so jih

7

nudile tekoče vode. Z opustitvijo številnih jezov potujejo prodišča po strugah navzdol,

kar povzroča zatrpanost struge s prodišči. S tem nastanejo ovira naraslim vodam, ki nato

prestopijo bregove in poplavijo obrečne ravnice. S povečanjem prodonosnosti potokov

so marsikje poplave obsežnejše, kot so bile v preteklosti (Natek 1992).

S krčenjem gozdov, obdelavo tal, izgradnjo naselij in prometne infrastrukturne mreže so

se močno spremenile vodne in poplavne razmere. Zaradi pozidanosti v naseljih se je

povečal in pospešil odtok padavinske vode. S krčenjem gozdov in gradnjo cest v

zgornjih delih hudourniških grap in dolin, je zaradi povečane erozije prsti in linearne

erozije prišlo do poglobitve strug in do nastanka številnih novih žlebov, ki razčlenjujejo

pobočja. Posledično lahko povežemo te pojave s številnimi plazovi in usadi, ki še

pospešujejo razčlenjevanje pobočij in odnašanja velikih količin najrazličnejšega gradiva

v dolino. Številne lokalne regulacije in umetni nasipi pospešujejo hiter odtok vode, s

tem pa stopnjujejo hudourniški značaj vodotoka, saj se učinki poplav ob vodotokih

navzdol še povečujejo (Orožen Adamič 1992).

Na poplavnem svetu, kjer so poplave reden pojav, danes naletimo na travnike in

pašnike, ki so najgospodarnejša oblika izrabe tal. Drugje travnike in pašnike zorjejo v

njive, na teh območjih pa se širijo naselja, industrijski objekti in prometna

infrastruktura. Zaradi občasnih poplav se tam pogosto pozablja, da so najnižja dna dolin

dejansko struge visokih voda, s pozidavo ter drugimi umetnimi posegi pa se rušilna moč

poplavnih voda še stopnjuje (Orožen Adamič 1992). V novejšem času tudi obsežnejša

poplavišča ne predstavljajo resnejših ovir za izgradnjo prometne infrastrukture. Ponekod

so trase cest in železnic speljane po umetnih nasipih. Številni poskusi za vključitev

poplavnega sveta v sodobne gospodarske namene niso dala želenih učinkov, še zlasti ne

tam, kjer so prezrli temeljne pokrajinske značilnosti in njihove sestavine (Natek 1992).

2.1 Klasifikacija poplav

Poplave se med seboj močno razlikujejo, saj so odvisne tako od količine padavin kot

tudi od vrste drugih geografskih dejavnikov. Tudi njihovi pokrajinski učinki ter

ogroženost ljudi in premoženja zaradi njihovega pojavljanja so zelo različni (Natek

2005). Poplave lahko razvrstimo v več kategorij. Npr. Gams (1973) jih je razčlenil glede

na značilnost gradiva, ki ga vodni tokovi prenašajo s seboj: poplave prodonosnih rek,

8

poplave rek s prodonosnimi in neprodonosnimi pritoki, poplave prodonosnih rek na

krasu in poplave neprodonosnih rek na krasu. Natek (2005) pa na podlagi glavnih

značilnosti poplav in območij pojavljanja v Sloveniji razlikuje pet vrst poplav, ki so

predstavljene v naslednjih poglavjih.

2.1.1 Hudourniške poplave

Pod aktivna območja hudourniških poplav spadajo ozka dolinska dna ob manjših

potokih v hribovitih in gričevnatih pokrajinah, ter recentni vršaji, ki jih potoki ob

močnejših neurjih nasipavajo ob izstopu iz ožje v širšo dolino (Komac, Natek in Zorn

2008). Hudourniške poplave so kratkotrajne in silovite, povzročajo jih kratkotrajne in

intenzivne padavine. Voda zelo hitro naraste, prenaša veliko proda, ki ga odlaga na

vršajih ali ravnini, po nekaj urah divjanja upade. Čeprav imajo hudourniki manjši pretok

od nižinskih rek in delujejo kratek čas, povzročijo veliko škode. Zaradi globinske in

bočne erozije ter transporta velike količine gradiva pogosto pride do zamašitve pretoka

in nato do preboja ter nastanka močnejših poplavnih valov. Ob obilnih padavinah

nastopijo tudi drugi pojavi: zemeljski plazovi, drobirski tokovi (Komac, Natek in Zorn

2008).

2.1.2 Nižinske poplave

Nižinske poplave se pojavljajo ob spodnjem in srednjem toku večjih rek in nastanejo

zaradi razlike v hitrosti dotekanja visokih vod ter odtočne zmogljivosti rečnih strug.

Vode hitro pritečejo z višjega sveta, struge pa ne morejo sproti odvajati vse vode in se ta

razlije po ravnini. Za sabo puščajo naplavine in le počasi odtečejo. Takšne poplave so

značilne ob Dravinji, ob spodnji Krki, Savi na Brežiškem polju in ob spodnjem toku

Sotle.

2.1.3 Poplave na kraških poljih

Poplave na kraških poljih so ena glavnih značilnosti dinarskega krasa. Glede

hidrografskih značilnosti ločimo kraška polja na tri tipe: suha, periodično poplavljena in

stalno zalita. Med suha kraška polja spada poleg Dobrepolja in Babnega polja tudi

Logaško polje. Ta polja so brez stalnega vodnega toka oziroma niso redno poplavljena.

Občasno poplavljenih je devet polj: Planinsko, Cerkniško, Ribniško itd. Omenjena polja

9

so občasno, bolj ali manj vsako leto poplavljena, a v različnem obsegu in različnem času

trajanja. Stalno zalito je le Doberdobsko polje (Kranjc 1992).

Voda je glavni dejavnik oblikovanja kraškega polja, tako v preteklosti kot v sedanjosti.

V preteklosti je bil vzrok poplav na poljih preprost: kadar priteče na polje več vode, kot

je more istočasno odteči, nastopi poplava. Vendar je v podrobnostih to zelo kompleksen

pojav. Kraška polja so deli kraških hidrografskih sistemov, večji del svoje mreže imajo

v podzemlju. Zaradi dviga gladine kraške vode v podzemlju, tako na pritočnem robu

polja kot na odtočni strani, nastopijo poplave (Mihevc 2014).

Ravninski deli kraških polj so že od nekdaj privlačila ljudi, zlasti kmetovalce, saj so ta

območja edina brez kamenja in z debelejšo plastjo prsti, ki so jo nanosili vodotoki.

Poplave so bile zanje po eni strani dobrodošle, zaradi namakanja in gnojenja; po drugi

strani, zaradi nepravega časa poplavljanja, ali zaradi predolgega trajanja in obsega, pa

škodljive. Zaradi tega so jih skušali regulirati. Danes na Slovenskem ni polja, ki mu

človek ne bi skušal spremeniti vodnega režima. Regulacije kraških polj so deloma stare,

večinoma iz 19. stoletja, deloma potekajo še danes. Že običajno čiščenje in poglabljanje

struge vpliva na vodni režim, včasih tudi na sosednjem, nižje ležečem polju. Prvi vzroki

za melioracije so temeljili na pomanjkanju kmetijskih površin, zaradi česar so bile

melioracije usmerjene k osuševanju oziroma zmanjšanju poplav. Skladno s takratnim

razumevanjem kraškega hidrološkega sistema so ljudje čistili požiralnike in vhode

požiralnih jam, širili požiralne odprtine itd. Danes se več ukvarjamo z ekološko in

naravovarstveno usmerjenimi ukrepi in deli za preprečevanje in zmanjševanje poplavne

škode oziroma večanje poplavne koristnosti. Marsikje je potrebno poplavne mehanizme

in obseg poplav še podrobneje proučiti, saj je na podlagi dobrega poznavanja mogoča

uspešna preventiva (Kranjc 1992).

2.1.4 Morske poplave

Poplave morja so redno ob visokih plimah ali kot posledica delovanja tektonskih sil –

npr. cunamija, ki je posledica premikov ob potresih. Ob visokih plimah, ki je posledica

astronomskih in meteoroloških dejavnikov ter lastnega nihanja morja, gre za

poplavljanje nižje ležečih delov obale. Med meteorološkimi dejavniki sta pri nas najbolj

10

vplivna veter in zračni pritisk. Pri nas se pojavljajo v omejenem obsegu, zlasti v Piranu

in Kopru, poplave pa ogrožajo tudi Sečoveljske soline.

2.1.5 Mestne poplave

Mestne poplave se pojavljajo ob kratkotrajnih poletnih neurjih, ko v kratkem času pade

velika količina padavin, kanalizacijski sistemi za meteorne vode pa ne morejo sproti

požirati hitro odtekajočih padavin s streh in asfaltiranih površin in jih je potrebno

izčrpati. Mestne poplave se pojavljajo tudi ob manjših vodotokih, ki iz naravnega okolja

pritečejo na območje mesta, kjer so speljane po umetnih strugah ali podzemnih kanalih.

2.1.6 Tehnične poplave

S terminom tehnične poplave označujemo poplave, na katere ima človek znaten vpliv. V

tujini se pogosteje uporablja termin poplave zaradi inženirskih napak. Takšne vrste

poplav se pojavljajo na sistemih elektrarn, na jezovih, pragovih in nasipih. Za nastanek

tehničnih poplav sta bistvena dva načina: v prvem gre za že obstoječe gradbene in

načrtovalske napake, medtem ko v drugem poplave nastanejo zaradi nepravilnega

obratovanja hidroenergetskih sistemov (v akumulacijah se zadržujejo prevelike količine

vode, ob ogrožanju delovanja hidroelektrarne pa preprosto dvignejo zapornice, kar

naenkrat povzroči povečan pretok vodotoka) (Jelen 2014). Najbolj znane so poplave na

Dravi novembra 2012, ko je reka prebila drenažni kanal in poplavila Ptujsko polje.

Ugotovljeno je bilo, da je imel poplavni val antropogeni vpliv (Vidmar in sodelavci

2013).

2.2 Dejavniki poplav

Temeljni razlog pojavljanja poplav je neenakomerna prostorska in časovna razporeditev

padavin, ki ga nekatere druge naravne danosti še stopnjujejo, na primer velike strmine,

malo prepustna kamninska podlaga (Komac, Natek in Zorn 2008).

Med glavne povzročitelje poplav, poleg reliefnih danosti, štejemo tudi nalive, ki

najpogosteje nastanejo ob močnem in trajnejšem dviganju vlažnega in razmeroma

toplega zraka. Posebno močne padavine so takrat in tam, kjer se dviganju zraka v

ciklonalnem območju pridruži še dviganje zraka zaradi vpliva gorskih ovir. V Sloveniji

11

tako dobimo najbolj izdatne padavine jeseni ob kombinaciji ciklonalnih in orografskih

padavin z nevihtami. Poleg količine padavin je pomembna tudi časovna porazdelitev

padavin (intenziteta), saj poplave povzročajo dolgotrajnejše obilne padavine (npr.

dvodnevne padavine), lahko pa jih povzroči že 12–urni naliv velikih intenzitet (Kajfež–

Bogataj 1992).

Ob izjemno močnih padavinah se pokažejo antropogene spremembe naravnega vodnega

kroga ter učinki posegov v rečne struge ter poplavne ravnice. Vplivi človeka so vidni

zlasti na gosto poseljenih območjih. S krčenjem gozdov, z obdelavo tal, z izgradnjo

naselij ter z gosto cestno in železniško mrežo je človek močno spremenil vode in

poplavne razmere. Marsikje se je urbaniziral poplavni prostor, ter pospešil odtok voda

zaradi izsuševanja kmetijskih površin. Z gradnjo namakalnih sistemov in vodnih

energetskih objektov in vodnih zadrževalnikov so se regulirale reke. Tlakovana

dvorišča, skladišča in parkirišča manjšajo sposobnost zadrževanja vode v pokrajini.

Umetni odtočni kanali in jarki ter utrjene struge povzročajo hiter odtok vode, kar v nižje

ležečih predelih ustvarja nove poplavne površine (Natek 1992).

Pomembne so tudi orografske razmere, predvsem prevlada močno razčlenjenega

hribovitega sveta in obilica vododržnih hribin, ki pospešujejo velik in hiter odtok vode v

doline in kotline, kjer narasli potoki in reke prestopijo bregove in poplavljajo. Pri tem je

pomembna še predhodna namočenost podlage. Nekoliko drugačna so le obsežna kraška

območja, kjer nastajajo ob rekah, tekočih na kras, obsežna poplavna območja, pri tistih

rekah, ki tečejo z njega, pa poplave kasnijo in trajajo dalj časa (Orožen Adamič 1992).

2.3 Poplavna nevarnost in ogroženost

Poplavljanje je posledica naraščajoče pogostosti in intenzitete pojavov ter posledica

človekovih posegov na obvodni prostor, kar povečuje ranljivost/občutljivost rabe teh

območij. Tveganje, ki ga določimo na podlagi ranljivosti in izpostavljenosti nevarnosti,

lahko delno prevzamemo s primerno gradnjo in s protipoplavnimi ukrepi. Z ustreznim

prostorskim načrtovanjem ter s preventivnimi ukrepi se bo potrebno prilagoditi

naravnim danostim. Cilj za prihodnost je zmanjšanje ogroženosti (Kozelj in sodelavci

2008).

12

2.3.1 Poplavna nevarnost

Naravno ali antropogeno nevarnost je mogoče določiti, če poznamo vir nevarnosti, ki so

lahko tuje vode, zaledne vode, lastne vode in vode iz transportnih vodov. Poplavno

ogroženost sestavljata nevarnost in ranljivost človeka, objekta ali dejavnosti (Kozelj in

sodelavci 2008). Nevarnost predstavljajo določene okoliščine naravnih procesov, zaradi

katerih pride do škode ali nesreče. Ogroženost je torej stanje v pokrajini, ranljivost pa

lastnost določenega objekta (posameznik, ceste, naselja, živalske vrste itd.). Če

ranljivost izrazimo z denarnimi sredstvi, dobimo škodni potencial. To je škoda, ki lahko

nastane na določenem območju. Škodni potencial je težko natančno ugotoviti, lahko pa

ga približno ocenimo z upoštevanjem rabe tal, gostote poselitve in lege industrijskih

objektov. S pomočjo škodnih funkcij lahko izračunamo potencialno škodo (prikazuje,

kolikšen delež škod je odvisen od poplav), pri kateri se upošteva vrsta rabe tal in

vrednost posameznih zemljiških kategorij. Obravnavana območja glede na ranljivost

razvrstimo v razrede: območja z veliko ranljivostjo (pričakujemo nenadomestljivo

škodo), območja s srednjo veliko ranljivostjo (pričakujemo veliko gmotno škodo) in

območja z majhno ranljivostjo (pričakujemo majhno gmotno škodo) (Komac, Natek in

Zorn 2008).

Temelj za določanje poplavne ogroženosti so zemljevidi, ki prikazujejo poplavno

nevarnost. Iz teh zemljevidov izhajajo nato opozorilne karte ogroženosti. Glavno

izhodišče za analizo so pretekli pojavi. Zemljevid poplavne nevarnosti prikazuje

poplave glede na pogostost (redke, pogoste in zelo pogoste) (Kozelj in sodelavci 2008).

2.3.2 Poplavna ogroženost

Ogroženost območja zaradi poplav dobimo, če podatke o nevarnosti poplav

kombiniramo s podatki o ranljivosti določenega območja in podatki o škodnem

potencialu. Ogroženost je največja na gosto poseljenih območjih z dobro razvito

industrijsko dejavnostjo, s številnimi objekti javnega in kulturnega pomena, saj je v

primeru poplav prav na teh območjih največji obseg škode (Kozelj in sodelavci 2008).

Zemljevid ogroženosti (kombinacija podatkov o ranljivosti zemljišč in podatkov o

nevarnosti zaradi poplav) predstavlja podlago za izdelavo načrtov ukrepanja za

13

obvladovanje poplavne ogroženosti in daje smernice za prostorsko načrtovanje. To

imenujemo preventivno obvladovanje, saj zmanjšujemo verjetnost nastanka nevarnosti

in škodnih posledic (Kozelj in sodelavci 2008).

2.4 Zakonodaja

Varstvo pred naravnimi nesrečami urejajo strategije, zakoni, uredbe in različni načrti.

Prostorsko načrtovanje na državni ravni in na ravni lokalnih skupnosti je edina osnova,

na kateri je možno učinkovito usklajevati naravne danosti s potrebami družbe. Vendar

pa pogosto prihaja do prevlade subjektivnega dojemanja prostora, ki lahko privede do

povečanja dejanske ogroženosti. Do tega prihaja zaradi nepoznavanja dinamike,

intenzivnosti in pogostosti naravnih procesov, ki jih pogosto izpuščajo pri izdelavi

prostorskih aktov; neupoštevanja možnih naravnih procesov na določenem območju ter

vse večje agresivnosti človekovih posegov v naravi (Komac, Natek in Zorn 2008).

Danes Slovenija pri varstvu pred naravnimi nesrečami sledi priporočilom Evropske

unije. Ta je leta 2000 z Vodno direktivo spodbudila čezmejno urejanje voda, predvsem

za izboljšanje njihove kakovosti. V zvezi s poplavami pa je bil 23. oktobra 2007 sprejet

najpomembnejši dokument Evropske unije, to je Poplavna direktiva (2007), katere

izvajanje je predvideno v treh sklopih: do leta 2011 morajo države članice pripraviti

predhodne ocene poplavne ogroženosti, do leta 2013 pripraviti karte poplavne

nevarnosti in poplavne ogroženosti, ter do leta 2015 pripraviti načrte za obvladovanje

poplavne ogroženosti.

Skladno s Poplavno direktivo je bil v Sloveniji sprejet Pravilnik o metodologiji za

določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda

in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (2007).

2.3.2 Državna določila

V Sloveniji je sprejetih kar nekaj zakonov, strategij in uredb, ki urejajo področje

naravnih nesreč in posledično tudi poplav. Eden poglavitnih aktov, ki ureja to področje,

je Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2002). Težišče

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami naj bi bilo izvajanje preventivnih ukrepov,

katerih namen je preprečiti nastanek nevarnosti oziroma odpraviti nevarnost, ki lahko

14

povzroči nesrečo. Preventivni ukrepi se izvajajo predvsem v okviru načrtovanja in

urejanja prostora. Oceno ogroženosti je treba upoštevati pri načrtovanju in izvajanju

prostorskih planskih aktov ter pri projektiranju in gradnji objektov.

Na nacionalnem programu temelji Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi

nesrečami (2006), katerega cilj je zmanjšanje število nesreč ter preprečitev oziroma

zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč. Pomembna je študija varnosti pred

naravnimi in drugimi nesrečami, ki jo morajo imeti vsi projekti za graditev objektov in

naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji

oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov.

Temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru je Strategija prostorskega

razvoja Slovenije (Odlok o Strategiji … 2004). Z ustreznim načrtovanjem naj bi

zagotavljali racionalno rabo prostora in varnost prebivalstva, saj naj bi se prostorski

razvoj usmerjal zunaj ogroženih območij. S tem bi se izboljšala zaščita pred

posledicami delovanja naravnih procesov.

Poleg Strategije je pri urejanju prostora pomemben tudi Zakon o prostorskem

načrtovanju (2007), ki določa, da je treba že pri izdelavi državnega strateškega načrta

upoštevati nacionalne programe, strategije in druge razvojne akte in dokumente, s

katerimi se določa državna politika na področju varstva pred naravnimi in drugimi

nesrečami. Ključni cilj je omogočiti skladen prostorski razvoj.

Najpomembnejši dokument za varstvo pred poplavami je Zakon o vodah (2002), ki

opredeljuje območja, kjer je splošna raba vodnega dobra prepovedana, in poplavna,

erozijska in plazljivo ogrožena območja. Vsa ta območja določi vlada. Cilj je

zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje

vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda

ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.

Zaradi varstva se zemljišče na ogroženem območju razvrsti v razrede glede na stopnjo

ogroženosti.

15

2.3.2 Občinske pristojnosti

Občinski prostorski načrt (Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec 2014)

je prostorski akt občine in glede poplav sledi smernicam Poplavne direktive. Ocena

poplavne ogroženosti je podana za reko Logaščico in njena dva večja pritoka, Črni

potok in Reko. Ker je na potoku Reka že zgrajena visoka vodna pregrada, se omilitveni

ukrepi nanašajo bolj na Črni potok in Logaščico v spodnjem delu. Poleg vodotokov je

pomemben tudi del, kjer se predvidevajo ukrepi pri gradnji meteorne kanalizacije, s

katerimi naj bi zmanjšali zadrževanje površinskih in padavinskih vod na površini. Vsi

vodotoki in stoječe vode imajo petmetrski pas priobalnega zemljišča, na katerem je

prepovedana kakršnakoli gradnja, ki bi preprečevala dostop do vode. Vsaka gradnja ali

ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim, se lahko

izvede samo na podlagi vodnega soglasja.

Na poplavno določenem območju pa so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v

prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv ali povečujejo poplavno ogroženost

območja. Vendar pa je gradnja na ogroženih območjih dopustna v skladu s prostorsko

izvedbenimi pogoji za posamezno enoto urejanja prostora. Vse ureditve pa se načrtujejo

tako, da se ogroženost ne poslabšuje.

16

3 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI MESTA LOGATEC

Ozemlje logaške občine obsega na severu južni del predalpskega hribovja (Žirovsko in

Idrijsko hribovje), na jugovzhodu del notranjskega krasa (Logaška planota) in na

jugozahodu del primorskega krasa (Hrušica) (Verbič 1989). Samo območje logaške

kotline, v kateri leži mesto Logatec, pa predstavlja pokrajinsko enoto, ki jo sestavljajo

predvsem posebne geološke in hidrogeografske značilnosti.

3.1 Geološke značilnosti

Logaška kotlina se širi ob značilni petrografski meji. Zahodno obrobje sestavljajo triasni

dolomiti, vzhodno pa jurski in kredni apnenci. Dno kotline in rečne doline dolomitnega

zaledja prekrivajo kvartarne naplavine, kjer se menjavajo prepustne in neprepustne

usedline.

Po podatkih in opisih iz Osnovne geološke karte SFRJ (1967) ter Tolmača za list

Postojna (1970) je območje Gorenjega Logatca, Žibrš in deloma Kalc iz glavnega

zgornjetriadnega dolomita, ki je sestavljen iz svetlih in temnih pasov. V Gornjem

Logatcu, v kamnolomu Smolevec, so še do nedavnega kopali triadni dolomit noriško–

retske stopnje (T32+3

), katerega celotna debelina je 1200–1500 metrov (Verbič 1989,

96). Od Kalc proti Grčarevcu so tla iz belosivega apnenca iz jure (J31,2

) ter temno sivega

apnenca in zrnatega dolomita iz krede (K1,2). Siv do temno siv ploščast apnenec se

pojavlja na območju Dolenjega Logatca proti Planinskemu polju in med Kalcami in

Hotedršico na območju suhih dolin. Celotna debelina teh plasti doseže okoli 1200

metrov. Na območju Dednika nad Logatcem je podlaga iz belega zrnatega dolomita in

apnenca (T31).

Logaška kotlina še najbolj spominja na slepo dolino, na njen zaključni del. Logaško

polje se širi od jugozahoda, od Gorenjega Logatca, proti severovzhodu. Dolomitni

osamelec Sekirica loči polje na dva dela: manjši jugozahodni del okrog Gorenjega

Logatca in široko polje okrog Dolenjega Logatca. Celotno polje je prekrito z

aluvialnimi nanosi, na katerih so se razvila slaba peščeno-ilovnata tla. Severni del, ki se

imenuje Pusto polje, je prekrit z debelejšim apneniškim drobirjem. Južni del, Logaško

polje, pa je prekrit s finejšimi ilovnatimi sedimenti, ki so ga prinesli potoki s hribovja.

17

Aluvialno dno polja obdajajo terase, delo pleistocenskih voda. Najizrazitejša med njimi

je terasa v višini 450–500 metrov. Obdaja celotno polje, po tej trasi je speljana železnica

Ljubljana–Trst. Na njej se širijo naselja Blekova vas, Brod, Gorenja vas in Martinj Hrib,

ter deloma Gorenji in Dolenji Logatec. Nad njo je druga terasa v višini 510–530 metrov

(Koš, Sekirica). Naslednje pomembnejše ravne ploskve so v višini 630–650 metrov in

665–680 metrov, na katerih ležijo Logaške in Hotenjske Žibrše (Oblak-Polajnar 1959).

Po dolinah na dolomitnem svetu zahodno in severozahodno od Logaškega polja še

danes tečejo vode, vzhodno, južno in jugozahodno od polja pa so doline zakrasele, suhe.

Najvažnejši suhi dolini sta dolini pliocenske Ljubljanice in Hotenjke, ki se držita

idrijske prelomnice, ter se spajata pri Kalcah. Po njih tečeta cesti od Kalc proti Planini

in proti Godoviču–Idriji. Druga, prečna dolina se odpira od Kalc čez Logaško polje

proti Vrhniki. Zares kraški svet je samo na krednih in jurskih apnencih Logaškega

Ravnika vzhodno od Logatca (Oblak-Polajnar 1959).

Slika 1: Geološka karta območja mesta Logatec.

Logaško območje pripada v geotektonskem smislu Zunanjim Dinaridom, ki so na tem

območju sestavljeni iz trnovskega in hrušiškega pokrova, na katerega je prvi narinjen iz

severozahodne smeri. Območje hrušiškega pokrova sestavljajo jurski in kredni

Legenda

Glavni dolomit

Karbonatne in klastične

kamenine, boksit

Beli zrnat dolomit in apnenec

Belo siv apnenec in ooliten

apnenec

Temno siv apnenec in zrnat

dolomit

Nanosi rek in potokov

Merilo: 1:100.000

Vir podlage: Geološka karta – list Postojna, 1967

T3

T3

2T

J31,

K1,

18

karbonati. Idrijska prelomnica je nastala zaradi močnega tektonskega gibanja v eocenu,

ki je razkosalo to območje in je najizrazitejša tektonska struktura na Logaškem. Poteka

v smeri severozahod–jugovzhod, od Hotedršice preko Kalc in Grčarevca, kjer preide

najprej na Planinsko, nato še na Cerkniško in Loško polje. Ker smer omenjenih polj

sovpada s smerjo idrijskega preloma, jasno kaže na tektonsko pogojenost ob nastanku.

Poleg tektonike so bili v kvartarju za nastanek teh polj pomembni tudi ugodna litologija

in dovolj vlažno podnebje (Verbič 1989).

Z geološke karte (1967) lahko razberemo, da so poleg idrijske prelomnice, pomembni

tudi drugi prelomi. Prelom, ki teče od Kalc čez Logatec in Pusto polje proti severu in

severozahodu, ga pri Pustem polju seka druga prelomnica, ki teče v smeri proti

severovzhodu, proti Vrhniki. Prelomnici sta pomembni geološki meji, saj se tu stikajo

triasni dolomit in kredni apnenci.

3.2 Reliefne značilnosti

Območje logaške kotline spada v nižinski svet, saj je višina celotne kotline na območju

višinskega pasu med 400 in 500 metri. Če pogledamo podrobneje, je med jugozahodnim

delom (območje Gorenjega Logatca) in severnim delom (Pusto polje), višinske razlike

20 metrov. Najvišja točka Logaškega polja je 491 metrov v dolini potoka Reka, sledi ji

območje Martinj hriba z 488 metri nadmorske višine. Najnižja točka je na območju

Jačke ter na zahodnem delu Pustega polja (470 metrov). Naslednji višinski pas je med

500 in 600 metri, ki na Logaškem obsega območje Logaškega Ravnika in obrobje

logaške kotline. Na nadmorski višini med 600 in 700 metri leži hriboviti svet Logaških

in Hotenjskih Žibrš, na katerem je več manjših zaselkov. Kot je značilno za dolomitni

svet, je le-ta razrezan z erozijskimi grapami in slemeni, katerih vrhovi dosegajo višino

do 700 metrov. Najvišji vrh tega območja je Smolevec, s 693 metri.

V grobem se območje logaške kotline in zaledja deli na eni strani na dolomitni kraški

svet in na območje z močno zakraselimi apnenci na drugi strani. Meja med dolomitom

in apnencem poteka prav na Logaškem polju, kjer se je zaradi stika med dolomitom in

apnencem razvil kontaktni kras. Za območje dolomita, apnenca in kontaktnega krasa so

značilne določene reliefne oblike, ki obstajajo tudi na Logaškem. Najprej si bomo

19

pogledali reliefne oblike dolomitnega sveta, nato apneniškega ter reliefne oblike

kontaktnega krasa.

3.2.1 Reliefne oblike na dolomitu

Dolki ali dolci so značilne oblike dolomitnega reliefa. V Žibršah jih je večina

usmerjenih vzdolž prelomov in pretrtih con, kjer poteka korozija in denudacija. Dolek je

podolgovata, ozka in globoka, dolini podobna reliefna oblika, ki se zgoraj začne s plitvo

ulegnino, navzdol pa se širi in poglablja. Je do nekaj sto metrov dolg in največ deset

metrov globok in brez stalnega površinskega vodnega toka. V dnu dolka je na rdeče

rjavi ilovici in dolomitnem grušču nastala plitva plast rendzine (Komac 2003). Z

vrtačami in dolki preoblikovano površje imajo tudi Blekovske gmajne, ki ležijo severno

od Logaškega polja. Od Žibrš jih loči dolina Reke. Večji del površja je na dolomitu, le

severni je na apnencu (Mihevc 1986).

Erozijske grape in rečne doline se pojavljajo v vseh povirnih delih potokov, najbolj

izrazite pa so na dolomitu, ki je krhek in hitro razpada. Najbolj izrazita je Cuntova grapa

v zgornjem toku Črnega potoka med planotama Ravnika in Žibrš. Rečna dolina kaže

navezanost na tektonske linije v dinarski smeri in smeri sever–jug. Potok teče v 1 do 2

metra globoki strugi, ki je vrezana v lastno odkladnino (Mihevc 1986).

Najvišja uravnava na območju Logatca je Ravnik. Leži med Kalcami in Hotedršico v

višinah 550 do 650 metrov. Pobočja, ki se z Ravnika v ostrem pregibu spuščajo proti

Hotenjskem podolju, so le malo razčlenjena ter so brez površinske vode. Proti

jugovzhodu se površje Ravnika brez ostrega prehoda spusti v suho dolino pri Kalcah.

Vzhodni in severni rob Ravnika je omejen z ostrimi erozijskimi grapami pritokov

Črnega potoka in Hotenjke. V razvodnem delu med njima je ostalo erozijsko

neprizadetega še nekaj površja, ki veže ravnik z dolomitnimi Žibršami. Površje Ravnika

je v drobnem razčlenjeno s položnimi plitvimi dolki (Mihevc 1986). Izraziti so ostanki

uravnave na severovzhodni strani slemena Žibrš. Uravnano površje v višinah od 600 do

700 metrov je močno razčlenjeno z dolki in plitvimi grapami, ki se odtekajo v Reko.

Proti Reki pa visi tudi celotna uravnava (Mihevc 1986).

20

Na Logaškem polju je pomembna akumulacija proda in konglomeratnih blokov.

Debelina nanosa je zaradi neravne, močno zakrasele podlage neenakomerna ter dosega

ponekod 10 metrov, medtem ko je večji del polja pokrit s pol metra debelo plastjo

naplavin. Holocenska naplavna ravnica zavzema celotno dolinsko dno, le ob ponorih je

ožja ali je ni. Vanjo so vrezane struge, med njimi pa so terase iz pleistocena (Mihevc

1986).

3.2.2 Reliefne oblike na apnencu

Logaško polje spada med robna kraška polja na stiku vododržnih in kraških kamnin,

kjer se kotanja pojavi šele niže ob reki. Hidrološko je pretočno ponornega tipa, ki ima

površinske pritoke z vododržnega sveta, ki na kraškem polju poniknejo. Logaško polje

sodi med periodično poplavljena kraška polja (Gams 2003). Leži na nadmorski višini

med 470 in 490 metri ter je veliko okoli 6 km2. Polje se deli na Lipje in Pusto polje

severno od Logatca, Brojsko polje južno od Dolenjega Logatca ter Logaško polje pri

Gorenjem Logatcu. Logaško polje pri sotočju Reke in Črnega potoka je razširjena

fluvialna dolina, ki se proti jugu nadaljuje v slepo dolino, kjer so v dolomitnem nasipu

vidni meandri nekdanje ponikalnice. Del dna polja med Blekovskimi gmajnami in

Sekirico je široka rečna dolina, ki se spusti v Brojsko polje. Dno polja je na dolomitu, v

njem pa se ob kontaktu z apnencem pojavljajo vrtače in ponori Logaščice. Pusto polje je

po sedimentih podobno Brojskemu, le da je debelina naplavine tanjša. Tu je tudi več

aluvialnih vrtač. Severni del pustega polja in Lipje imata v osnovi apnence, preko

katerih je nasuta debela plast nekarbonatnega proda. Ob vzhodni strani Brojskega in

Pustega polja se vleče široka, do 10 metrov visoka skalna terasa. Leži na krednih

apnencih in je gosto pokrita z vrtačami, tudi 50 vrtač na km2. Terasa se nadaljuje proti

jugu v Logaški ravnik (Mihevc 1986).

Na obravnavanem območju je največ vrtač na Logaškem polju in na živoskalni terasi ob

robu Logaškega polja. Prevladujejo plitve skledaste vrtače s kamnitim površjem in

ilovico na dnu. Porasle so z gozdom, v bližini naselij pa izkrčene in obdelane. Najbolj

izrazito območje z vrtačami se vleče od Pustega polja proti severu in severozahodu. Tu

so lijakaste in globoke, s kamnitimi in strmimi pobočji. Porasle so z iglavci, kjer je

kamnitost manjša, pa so travniki in listavci (Mihevc 1986). Na Logaškem polju, še

posebej na območju Dolenjega Logatca, je zadnjih petdeset let potekala zelo intenzivna

21

degradacija vrtač. V glavnem so bile zapolnjene z različnim odpadnim materialom ali

pozidane oziroma delno pozidane. To se je zgodilo predvsem zaradi težnje po zapolnitvi

kotanj, ki so bile ovira različnim dejavnostim (kmetijstvo, poselitev, promet) (Breg

Valjavec 2013) .

Stepišnik (2010) deli udornice na Logaškem ravniku v dve večji skupini zgostitev

udornic. Zanima nas največja skupina udornic, ki se pojavlja v zahodnem delu

Logaškega ravnika, severno od Slaven dola, ki leži tik ob Planinskem polju. Udornice,

ki ležijo južno od Logaškega polja, so navezane na močne podzemske tokove v zaledju

izvirov Ljubljanice ter strukturno pogojene cone. Najnižja točka v Logaških koliševkah

je na 422 metrih, najvišji rob okoli koliševk pa je na 510 metrih. Kadar so poplave in je

Planinsko polje poplavljeno, močno naraste voda tudi v jami Gradašnica, nedaleč od

koliševk. Zaradi globine in zaprtosti so temperature v koliševkah bistveno nižje, kot so

v okolici zunaj koliševk (Mihevc 1986).

3.2.3 Reliefne oblike na kontaktnem krasu

Edina značilna reliefna oblika kontaktnega krasa so požiralniki Jačka, v katere teče reka

Logaščica. Zadnjih nekaj sto metrov površinskega toka je Logaščica še posebej

zanimiva. Kjer se konča nariv dolomita na apnenec, si je urezala 30 metrov globok

kanjon. Površinska pot se konča v štirih glavnih požiralnikih Jačke (Mihevc 1986).

Prvi zapisi o raziskavah v Jački segajo v leto 1957, ko so si jamarji ogledali le prvi

požiralnik. Leta 1960 pa so raziskovali tudi drugi in tretji požiralnik. Kot prvi registriran

požiralnik je bil leta 1965 v Kataster jamarske zveze Slovenije vpisan Jačka 2.

Najmlajši in najnižji požiralnik, Požiralnik 4, je povezan s požiralnikom Jačka 2.

Raziskan je bil leta 1984 in takrat tudi poimenovan. Kasneje so jamarji še obiskovali

Jačko, namen obiskovanja je bilo raziskovanje ali čiščenje naplavin za preprečevanje

poplav (Nagode 2002: Raziskave požiralnikov…).

22

Slika 2: Tloris požiralnikov v Jački (Nagode 2002: Raziskave požiralnikov…).

Gre za mlajše požiralnike, ki so nastali ob stiku nepropustnega dolomita in propustnega

apnenca. Trije najnižje ležeči požiralniki so tako slabo propustni, da je že enodnevno

deževanje dovolj, da je pritekajoče vode preveč in pred požiralniki nastane jezero.

Z večanjem pretoka Logaščice se raven jezera pred požiralniki dokaj hitro dviga, dokler

ne doseže umetno skopanega preliva v višje ležeči požiralnik Jačka 3. Zanimivo je, da

spodnji požiralniki niso povezani z zgornjim. Najbolj aktiven požiralnik (Jačka 3 –

požiralnik za velikimi železnimi rešetkami) lahko požira vodo, dokler je pretok

Logaščice manjši od 5 m3/s. Pri pretokih okoli 8 m

3/s voda zalije tudi ta požiralnik

(Nagode 2002: Raziskave požiralnikov…).

23

Slika 3: Odvisnost višine vode v Jački od pretoka Logaščice na Brodu (Nagode 2002:

Pretoki Logaščice).

3.3 Podnebne značilnosti

Po Ogrinu (1996) spada območje Logatca glede na padavinski režim, višino padavin in

razmerje med aprilskimi in oktobrskimi temperaturami, pod zmerno celinsko podnebje

zahodne in južne Slovenije. Zanj je značilen submediteranski padavinski režim z letno

količino padavin med 1300 in 2500 mm ter oktobrskimi temperaturami, ki so višje od

aprilskih. Največ padavin pade v poletnih mesecih in najmanj pozimi, opazen pa je

sekundarni višek padavin v jeseni, kot vpliv submediteranskega podnebja.

Problem pri analizi podatkov za padavine in temperaturo predstavljajo merilne postaje.

Ker je v Logatcu samo padavinska meteorološka postaja, na kateri spremljajo višino

padavin in snežne odeje, je bilo potrebno za analizo temperaturnih podatkov vzeti

najbližjo in najprimernejšo merilno postajo. V občini Logatec so podatki za temperaturo

dosegljivi samo na merilni postaji Rovte, ki pa leži na nadmorski višini 700 metrov, kar

230 metrov višje od Logatca.

3.3.1 Padavine

Za območje Logatca je značilna razmeroma velika količina padavin, ki so sorazmerno

enakomerno razporejene prek leta. Izrazit je jesenski višek v septembru in novembru, ki

mu sledita meseca december in oktober. Primarni minimum je v mesecu februarju.

24

Slika 4: Graf povprečja padavin 1961–2010 za merilno postajo Logatec (490 m) (vir

podatkov: ARSO – Državna meteorološka služba).

Slika 5: Graf povprečja letne količine padavin 1961–2011 za Logatec (490 m) (vir

podatkov: ARSO – Državna meteorološka služba).

Med leti 1961 in 2011 je bila povprečna letna količina padavin v Logatcu 1932 mm. V

tem petdesetletnem obdobju je največ padavin padlo leta 1965, ko je padlo 2675 mm

padavin. To je bilo tudi edino leto, ko je količina padavin v enem letu presegla 2500

mm padavin. Več je obdobij, ko se je količina padavin spustila pod 1500 mm padavin:

1983, 2003, 2007 in 2011, ko je bilo tudi najmanj padavin v petdesetih letih merjenj. Po

letu 1985, ko je količina padavin znašala 2023 mm padavin, je sledilo dvajsetletno

obdobje, ko letne količine niso presegle 2000 mm padavin. Izjema so leta 2008, 2009,

2010, ko so letne količine padavin zopet presegle 200 mm padavin. To kaže na trend

0

50

100

150

200

250

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Ko

ličin

a p

adav

in m

m

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

1961

1963

1965

1967

1969

1971

1973

1975

1977

1979

1981

1983

1985

1987

1989

1991

1993

1995

1997

1999

2001

2003

2005

2007

2009

2011

Ko

liči

na

pad

avin

mm

25

zniževanja povprečne letne količine padavin, s krajšimi vmesnimi obdobji, ko se

količina padavin poveča.

3.3.2 Temperature

Slika 6: Graf povprečne mesečne temperature 1962–2011 za Postojno (533 m) (vir

podatkov: ARSO – Državna meteorološka služba).

Za analizo podatkov temperatur sem izbrala merilno postajo Postojna, ki leži na

nadmorski višini 533 metrov. Postojnska merilna postaja se mi zdi bolj primerna za

obdelavo, kot postaja v Rovtah pri Logatcu, ki leži na nadmorski višini 700 metrov, saj

je v primerjavi z Logatcem precejšnja višinska razlika. Podatke za temperaturo bi lahko

vzela tudi za merilno postajo Planina pri Rakeku, ki leži na nadmorski višini 468,

vendar pa obstajajo podatki le do leta 1990.

Najnižja povprečna mesečna temperatura je v mesecu januarju, ki je tudi edini mesec,

ko pade temperatura pod mrazišče. Februar in december sta poleg januarja edina

meseca, ko povprečna temperatura ne preseže 1 oC. Najvišje povprečne temperature so

v mesecu juliju in avgustu, ko povprečje preseže 18 oC. Pri povprečni letni temperaturi

v obdobju 1962–2011 je opazen trend naraščanja povprečne temperature. Do leta 1984

se je povprečna letna temperatura še spustila pod 8 oC, kasneje pa je ni več presegla.

Opazne so tudi vedno večje temperaturne vrednosti, ko je povprečje preseglo 10 oC, kar

-5

0

5

10

15

20

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Tem

pera

tura

oC

26

se je prvič zgodilo leta 1994. Od leta 2006 lahko spremljamo obdobje, ko povprečna

letna temperatura ne pade pod 10 oC, razen leta 2010, ko je povprečje znašalo 9,1

oC.

Slika 7: Graf povprečne letne temperature 1962–2011 za Postojno (533 m) (vir

podatkov: ARSO – Državna meteorološka služba).

3.3.3 Ekstremni vremenski pojavi

V Sloveniji se je v zadnjih petdesetih letih povprečna temperatura zraka povečala za več

kot 1 oC (Bogataj 2012), medtem ko se je v Postojni v zadnjih petdesetih letih dvignila

za skoraj 2 oC. Zaradi naraščanja temperature se povečuje število toplih in vročih dni,

zmanjšuje pa število hladnih in ledenih dni. Prav tako prihaja do sprememb pri

padavinah, ko lahko v posameznih letih pade do tretjino več ali manj padavin, kakor je

dolgoletno povprečje. Takrat se večkrat soočamo s pojavom suše ali poplav. V letu

2008, 2009 in 2010 je padla večja letna količina padavin, kot je petdesetletno povprečje,

medtem ko je bilo leto 2011 najbolj sušno v istem obdobju. Poplave na Logaškem

povzročajo ekstremni padavinski dogodki, ko v enem ali dveh dnevih pada izjemno

velika količina padavin. Pomembna dejavnika sta še odjuga in taljenje snega. Zasledimo

tudi pojav, ko se »utrga oblak«. Iz arhiva ARSO je mogoče za določene poplave

določiti, kolikšna je bila količina padavin. Ker za padavinsko postajo Logatec obstajajo

podatki šele od leta 1961 naprej, lahko za podatke o dnevni količini padavin izvemo za

poplave od leta 1963 naprej. Ob poplavi leta 1963 je tako padlo 16. avgusta 194 mm

padavin, septembra 1965 je v dveh dneh skupaj padlo več kot 200 mm padavin, prav

tako leta 1979. Ob poplavi leta 2010, ki je bilo eno najbolj deževnih, je 18. in 19.

septembra padlo skupaj 266 mm padavin, kar je celo več od dolgoletnega povprečja za

0

2

4

6

8

10

12

1962

1964

1966

1968

1970

1972

1974

1976

1978

1980

1982

1984

1986

1988

1990

1992

1994

1996

1998

2000

2002

2004

2006

2008

2010

Tem

pera

tura

oC

27

september, ki je najbolj namočen mesec (slika 4). Iz teh podatkov lahko razberemo, da

poplave povzročijo prav ekstremne padavine, ki presegajo povprečno mesečno vrednost

količin padavin za tisti mesec, ko so bile poplave.

Z vidika ogroženosti pa zbujajo skrb scenariji podnebnih razmer za 21. stoletje, ki

predvidevajo, da bo naraščanje temperature zraka spremljala tudi večja pogostost

ekstremnih vremenskih pojavov, med njimi tudi močnih nevihtnih neurij, ki s seboj

prinesejo velike količine padavin (Bogataj 2012).

Po raziskavah Evropske unije je Slovenija ena izmed držav, ki bodo v prihodnosti vedno

bolj poplavno ogrožene. Do konca tega stoletja bo delež prebivalcev, ki bodo letno

prizadeti zaradi poplav, znašal 0,60 % (odstotek celotnega prebivalstva), predvidena

letna škoda zaradi poplav pa naj bi znašala skoraj 2 % BDP. V to oceno so vključeni

scenariji, ki vključujejo kombinacije vplivov podnebnih sprememb in socio–

ekonomskega razvoja (Rojas, Feyen, Watkiss 2013).

3.4 Hidrogeografske značilnosti

Na območju Logatca teče potok Logaščica, ki odmaka dolomitno površje Ravnika in

Žibrš. Številni potočki, ki se zbirajo v hribovitem svetu severozahodno od Logatca, se

najprej združijo v dva potoka z imenom Reka in Črni potok. Potok Reka, ki je dolg

okoli pet kilometrov, teče po Reški dolini, Črni potok, ki je dolg približno štiri

kilometre, pa po Cuntovi grapi. V Gornjem Logatcu se stečeta v enotno strugo in dalje

tečeta kot Logaščica.

Kasneje dobi Logaščica še dva manjša pritoka iz Blekove vasi. Po treh kilometrih

površinskega toka priteče do požiralnikov Jačke v Dolenjem Logatcu. Porečje

Logaščice meri 83 km2. S sledilnimi poskusi je bilo dokazano, da se Logaščica v

podzemlju združi z vodami, ki pritekajo s Planinskega polja in se ponovno pojavi na

površju na Vrhniki kot Ljubljanica (Nagode 2002: Pretoki Logaščice).

28

Slika 8: Graf povprečnega pretoka Logaščice 1955–1975 (vir podatkov: ARSO –

Državna meteorološka služba).

Logaščica ima pri vodomerni postaji v Gornjem Logatcu rečni režim, ki bi ga najbolje

označili kot dinarski dežno-snežni režim s sredozemskim vplivom (Frantar 2005). Dežni

presežek ima novembra in decembra. Vpliv kopnenja snežne odeje se pokaže v

sekundarnem presežku zgodaj spomladi, vendar prispevajo k temu presežku tudi

pomladanske padavine kot odraz submediteranskega podnebja. Od marca naprej

množina vode pojema in je najmanjša poleti, v mesecu avgustu. Sekundarni nižek

pozimi (januar, februar) je neizrazit (Frantar 2005). Zanimivo bi bilo pogledati, kako se

je zadnjih dvajsetih letih spremenil pretočni režim na Logaščici. Žal tega podatka ni

mogoče dobiti, saj so zadnja merjenja pretoka opravili leta 1975.

V razcvetu lesne industrije in žagarstva je bila Logaščica zelo pomembna. Vodna

energija je poganjala številne mline in vodne žage. Za potrebe parnih lokomotiv so

zgradili poseben jez, imenovan Trumba, od koder so s posebno črpalno postajo črpali

vodo na železniško postajo. Na Logaščici je bilo tudi več kopališč. Poleg Trumbe še

kopališče na Brodu in na Marekah v Gorenjem Logatcu (Nagode 2002: Pretoki

Logaščice).

3.4.1 Vzroki za nastanek in značilnosti poplav

Za Logatec so značilne hudourniške poplave, ki so kratkotrajne in izjemno silovite,

povzročajo pa jih razmeroma kratkotrajne in intenzivne padavine, bodisi ob poletnih

neurjih bodisi ob jesenskih deževjih. Vode zelo hitro narastejo, prenašajo veliko proda,

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Pre

tok (

m3/s

)

29

ki ga odlagajo na vršajih ali ravnini, po nekaj urah divjanja pa že upadejo. Čeprav imajo

hudourniki manjši pretok kot nižinske reke in delujejo le kratek čas, zaradi hitrega

vodnega toka, globinske in bočne erozije ter velikih količin gradiva, ki ga voda vali po

strugi, povzročajo veliko škodo. Zaradi erozije in transporta gradiva pogosto pride do

zamašitve pretoka in nato do prebojev ter nastanka močnejših poplavnih valov (Komac,

Natek in Zorn 2008).

Ker je Logaščica izrazito hudourniški potok, se v režimu odsevajo tudi trenutni

padavinski ekstremi. Zaradi njih Logaščica pogosto prestopi bregove in se razlije.

Povprečni pretok vode je 0,47 m3/s, pretok pa med letom močno niha. Normalna nihanja

so med 0,02 m3/s in 9,2 m

3/s (Mihevc 1986). Majhna sprememba odtoka ima hiter in

močan odziv na višino vode v požiralnikih, iz česar se da sklepati, da so podzemske poti

ozke in slabo prehodne. Poleg količine padavin je pomemben dejavnik za nastanek

poplav tudi dvig gladine podtalnice, ki povzroči, da se podzemne poti zapolnijo z vodo.

Tako tudi požiralniki ne morejo več požirati odvečne vode, ki zato začne zastajati pred

požiralniki. Ob hudih deževjih naraste pretok tudi do 30 m3/s, toliko vode pa požiralniki

Jačke ne zmorejo, zato pride do kratkotrajnih poplav. Na Logaškem polju je 20

hektarjev poplavnega sveta (Mihevc 1986).

3.4.2 Zgodovinski pregled pojavljanja poplav

V 20. stoletju je Logaščica kar nekajkrat poplavila, vendar je v pisnih virih kar nekaj

neenotnosti. V PGD Dolenji Logatec (Novak 2008) so ob 130-letnici delovanja izdali

knjigo, v kateri so omenjene poplave:

· leta 1895 je voda zalila ves Dolenji Logatec,

· leta 1935 je Logatec prizadela velika poplava,

· 29. septembra 1965 je Dolenji Logatec prizadela velika poplava,

· 28. januar 1979 je nivo vode segal 234 centimetrov nad most pri sedanji mrliški

vežici v Dolenjem Logatcu,

· februar 1991.

Ob 80-letnici župnije sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu (Kompare 1990) je tedanji

župnik Tone Kompare v knjigi omenil poplave:

30

· 16. avgust 1963 je voda poplavljala hiše na Brodu, pri mostu na cesti za Martinj

hrib in za Jačko. Vodo so imeli tudi v Gorenjem Logatcu ob cesti in v Gorenji

vasi,

· 2. september 1965 se je utrgal oblak nad Logatcem in povzročil nove poplave.

Bili sta dve smrtni žrtvi.

Nagode v članku Pretoki Logaščice (2002) omenja poplave leta 1905, novembra 1937,

februarja 1952, 16. avgusta 1963 in septembra 1965. Avtorica seminarske naloge z

naslovom Logaško polje (1968), Maja Korpar, omenja poplave leta 1914, 1951, 1963 in

1965.

Podrobneje bom predstavila dva poplavna dogodka, ki sta povzročila največ škode,

poplavi 1979 in 2010.

Slika 9: Poplavljen Martinov most na Notranjski cesti (fotografija: Darjo Terčič, februar

1979).

Proti koncu januarja leta 1979 je prišlo na Notranjskem po daljšem obdobju mraza do

otoplitve in močnih padavin, kar je povzročilo taljenje snega. Po prehodu fronte je dež

29. januarja popoldne prešel v sneg (Mihevc 1992). V Logatcu je 28. januarja 1979

padlo 116,8 mm padavin, naslednjega dne še 84,3 mm. V mesecu januarju 1979 je

skupaj padlo 424,4 mm padavin (ARSO – Državna meteorološka služba). Posledica

31

dežja je bilo hitro naraščanje vseh voda in poplave v njihovih rečnih dolinah in pred

ponori. V Dolenjem Logatcu je začela voda zastajati že 28. januarja, šele naslednji dan

je voda hitro naraščala, dosegla presežek okrog poldneva, potem pa začela upadati

(Mihevc 2002). Pretok Logaščice je bil takrat 35 m3/s, požiralnik Jačka pa je požiral le

15–20 m3/s. Voda je tako poplavila okoli 25 hektarjev površine, kar pomeni približno

500.000–600.000 m3 razlite vode (Terčič 1979). Raven vode je segala 234 centimetrov

čez most med Dolenjim Logatcem in Martinj Hribom (Mihevc 1992).

Največji obseg poplave je bil v KS Naklo, kjer je bilo poplavljenih 36 stanovanjskih hiš

(osem hiš je bilo izseljenih), 60 kleti, tri gospodarska poslopja in kleti v šestih

stanovanjskih blokih. V KS Tabor je bilo poplavljenih sedem stanovanjskih hiš in 15

kleti, vendar voda tu ni zastajala (Terčič 1979). Ker poznamo sistem naraščanja in

upadanja Logaščice, lahko razložimo potek poplavljanja leta 1979. Logaščica se je na

veliko količino padavin in staljenega snega 28. januarja odzvala zelo hitro, saj je že v

nekaj urah pretok začel naraščati. Kakor hitro začne naraščati pretok, začne naraščati

tudi višina vode v Jački. Po sistemu rovov in jam v Jački najprej pred požiralniki

nastane jezero. Zatem zalije požiralnik Jačka 2 in Jačka 3, ki pa sta sposobna odvesti

dodatno količino vode, zato voda ne narašča več tako hitro. Ker je pretok vode še

naraščal, je raven vode dosegla in presegla koto 470 metrov, ko voda zaliva hiše in kleti.

Leta 1979 je raven vode dosegla koto 475,3 metra. Naslednjega dne, 29. januarja, se je

zmanjšala količina padavin, kar se je kasneje tistega dne že opazilo na zniževanju ravni

poplavne vode. Poplave leta 1979 so povzročile predvsem velike količine padavin, ki so

padle po daljšem obdobju mraza, in staljena snežna odeja, saj je njena višina 26.

januarja znašala 19 centimetrov (ARSO – Državna meteorološka služba). Poleg

naravnih dejavnikov je k poplavam pripomogla regulirana struga, ki je preprečevala

razlitje Logaščice pod Sekirico, ter takrat na novo zgrajeni nasip na priključku za

avtocesto, ki je zadrževal vodo, da se ta ni mogla razliti po polju proti Martinj Hribu.

Koliko so k poplavam pripomogli tudi neočiščeni vhodi v Jačko, ni znano, saj o tem ni

nobenega zapisa.

Septembra 2010 se je v Logatcu zgodila največja poplava v zgodovini Logatca, ki se ne

more primerjati niti s poplavo leta 1979. Slovenijo so v petek, 17. septembra do nedelje,

19. septembra, zajele močne in obsežne padavine, največ dežja je padalo v zahodni in

32

osrednji Sloveniji. V Logatcu je 18. septembra padlo 139,5 mm padavin, ponoči 19.

septembra pa še 127,1 mm (ARSO – Državna meteorološka služba).

Slika 10: Poplavljeno območje ob Notranjski cesti (fotografija: Sabina Bajc, 19. 9.

2010).

Logaščica je zaradi zadrževalnika začela poplavljati kasneje, šele 18. septembra je

dosegla najvišjo raven, ki je znašala 473,9 metra. Že naslednji dan, 19. septembra, se je

pretok Logaščice zmanjšal, posledično je tudi raven poplavne vode začela upadati.

Poleg Logaščice je poplavilo tudi suho polje od Hotedršice do Grčarevca. Na Kalcah so

zaradi narasle vode prekopali cesto proti Podkraju, vendar je kljub temu zalila cestišče.

To območje poplavlja samo ob izrednih padavinskih dogodkih, ko so podzemne vodne

povezave povsem zasičene in se nivo podtalnice dvigne do površja. Tu se je raven

dvignila skoraj do ceste Logatec–Hotedršica ob robu suhega polja. Padavine so

povzročile poplave tudi v Hotedršici, kjer je poplavljala Hotenjka, ki je zaradi presežka

poplavne vode podrla zadrževalnik. Z barvanjem hotenjskih ponikalnic je bilo

dokazano, da vode podzemno odtekajo s Hotenjskega mimo Kalc na Planinsko polje pri

Grčarevcu. Ker so se zaradi obilice dežja podzemni rovi požiralnikov Hotenjke zasičili

z vodo, je narasla raven podtalnice in poplavila suho polje. V Dolnjem Logatcu je bilo

najhuje za Jačko in ob mostu čez Logaščico na Notranjski cesti, kjer je voda dobesedno

zalila domove in je na cesti brez vsega ostalo enajst družin, vsega skupaj pa jih je bilo

33

ogroženih 30. V poplavah je bilo poškodovanih 67 objektov (od tega 55 stanovanjskih

stavb, dve poslovno-stanovanjski, ena poslovna ter devet drugih), en objekt je bil

neprimeren za bivanje, poškodovanih ali uničenih je bilo 16 vodnih objektov,

poškodovanih je bilo tudi 24 infrastrukturnih oz. inženirskih objektov cestne in

komunalne infrastrukture. Realna škoda (skupaj s škodo v Hotedršici) naj bi znašala

okoli 2,5 milijona evrov (Trček 2010).

V prejšnjem stoletju poplave niso povzročale tolikšne škode, da bi si jih ljudje

zapomnili. Po 1. svetovni vojni je bilo na Logaščici kar šest vodnih žag. Žagarji in

mlinarji so urejali vodno strugo, hkrati pa vanjo odlagali velike količine žaganja, ki je

mašilo glavne požiralnike. Da bi preprečili poplave, so požiralnike zavarovali z

rešetkami, ki zadržujejo naplavine na površju, narejen je bil prekop do požiralnika Jačka

3, pred požiralnikom je bil napravljen jez, ki zadržuje kamenje in pesek (Nagode 2002:

Pretoki Logaščice). Ob poplavi leta 1979, ki je bila ena najhujših v zgodovini Logatca,

so naredili največji poseg za preprečevanje poplav. Na potoku Reka so zgradili suh

zadrževalnik, ki se napolni ob povečanem deževju in zadržuje odvečno vodo.

3.5 Pedološke značilnosti

Slika 11: Pedološka karta Logatca.

Na nastanek in lastnost prsti in preko njih na rastje, močno vpliva kamninska sestava.

Na območju Logatca se pojavljata dve pedosekvenci. Pedosekvenca na holocenskih

Legenda

Rendzina (70%), rjava

pokarbonatna tla (30%)

Evtrične prsti, hipoglej

Rjava pokarbonatna tla

(70%), rendzina (30%) na

dolomitu

Evtrična rjava tla

Rendzina (50%), rjava

pokarbonatna tla (50%) na dolomitu

Vir podlage: Geopedia, 2014

34

peščeno prodnatih nanosih je prisotna na Logaškem polju. Ob Logaščici so mlada, slabo

razvita tla, rahla in zaradi peščenih delcev dokaj zračna (Stritar 1974). To so gleji in

oglejne prsti, ki jih porašča vlagoljubno rastje. Na Logaškem polju so rjava tla z

manjšim deležem proda in peska, ki so primerna za travnike in pašnike, njivskih površin

je zaradi možnosti poplav malo. Pusto polje je bolj prodnato, prst se menjuje zelo hitro

na kratke razdalje: od črne humusne, preko rjavkaste in peščene prsti do težke rdečkaste

ilovnate prsti. Tudi debelina prsti je zelo različna (Oblak-Polajnar 1959).

Pedosekvenca na apnencih in dolomitih je prisotna na večjem delu obravnavanega

območja. Tla na dolomitih so bolj enakomerno debela, razvita, bolj glinasta in

izrazitejše rdečerjave barve (Stritar 1974). Za pobočja, kjer se pojavljata travinje in

gozd, je značilna rendzina. To so humusne prsti, debele okoli 20 cm in se pojavljajo

neposredno na apnencu ali dolomitu. Tla so plitka in kamnita, ponekod precej kisla. Na

uravnanih površinah, v vrtačah in dolkih, so značilna debela pokarbonatna tla, ki so

primerna za njive (Gams 1996). Na apnenčasti podlagi na vzhodnem robu Logaške

kotline so pokarbonatna tla s številnimi ostanki neraztopljenega apnenca. Pokarbonatna

tla so navadno najgloblja tla, ki jih srečujemo na apnenčastem področju. Medtem ko

rendzine dajejo osnovo gozdu, se na večjih kompleksih pokarbonatnih tal pojavljajo

njive (Stritar 1974).

3.6 Rastje

Naravno rastje pripada na severni strani srednjeevropski, na jugu pa tudi ilirsko–

panonski flori. Na zamočvirjenem Logaškem polju uspevajo nekatere močvirnate in

vlagoljubne rastline.

Na karbonatnih tleh prevladujejo dinarski bukovo–jelovi gozdovi, ki so jim primešani

tudi gorski javor, gorski brest, lipa, jesen in smreka. Gozdovi poraščajo predele med

Blekovo vasjo in Logaškimi Žibršami, ter med Raskovcem in Kalcami. Razvoj v smeri

prvobitnega gozda poteka na opuščenih pašnikih predvsem preko stadija z lesko

(Lovrenčak 1987).

Na kraškem svetu okrog Logatca so ponekod hrastovi gozdiči. Gozdov je več na

apnencu, prevladuje kvaliteten iglast gozd, predvsem jelka in smreka. Na dolomitu

35

prevladujejo travniki in pašniki. Krčevine in obsežne senožeti pa vedno bolj zaraščajo

slabo kvalitetna leska in krhlika. Gozdni predel Ravnika leži na Logaški planoti, na

skalovitem in močno razgibanem kraškem svetu. V udornicah, ki tu ležijo, nastaja

toplotna inverzija, katere posledica je vegetacijski obrat. V dnu mrazišča rastejo smreke

(Kočar, 1990). Na območju Žibrš se pojavlja majhno območje združbe rdečega bora, ki

uspeva na plitvih in skalnatih rastiščih. Združba ima velik varovalni pomen, saj ščiti

prisojna strma rastišča na dolomitni podlagi pred intenzivno erozijo (Tomažič 1940).

Podgorski bukov gozd porašča gričevje in rečno dolino Črnega potoka, kjer

prevladujejo blago nagnjena do strma, ponekod zakrasela območja. Veliko gozdov služi

kot dopolnilo kmetijstvu, zato so na splošno slabše kakovosti (Lovrenčak 1987). Poleg

naravnih dejavnikov je na prst in rastje pomembno vplival tudi človek, saj je zaradi

pridobitve obdelovalnih površin izkrčil prvotno gozdno rastje. Danes pa se ravno ta

obdelovalna zemljišča, ki so jih uporabljali za košnjo in pašo, zaraščajo z gozdom. Na

dnu logaškega polja so v glavnem ostala naravna travišča, ob vodnih strugah pa ostajajo

poplavna travišča, ki prehajajo na pobočjih v gojene travnike.

36

4 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Mesto Logatec je največje naselje na Logaškem polju na nadmorski višini med 470 in

490 metri. Mesto je tudi občinsko središče istoimenske občine, ki leži na stičišču

alpskega in dinarskega sveta. Občina je velika 173 km2 in obsega osem krajevnih

skupnosti: Naklo, Tabor, Hotedršica, Laze–Jakovica, Log–Zaplana, Rovte, Trate in Vrh

Sv. Treh Kraljev. Skupno živi v občini 13.689 prebivalcev, v mestu Logatec pa 9.277, v

preostalih naseljih skupaj pa 4.412 (SURS: Prebivalstvo po naseljih 2014).

Mesto Logatec, kakršnega poznamo danes, je v osemdesetih letih 20. stoletja nastalo z

združitvijo več naselij: Dolenji in Gorenji Logatec, Blekova vas, Brod, Čevica, Gorenja

vas in Martinj Hrib. Danes tako mesto obsega dve krajevni skupnosti: Tabor in Naklo.

Pred leti je Logatec dajal vtis, da so vsa naselja ena sama dolga vas, ki leži ob cesti.

Danes lahko to opazimo le še v Gorenjem Logatcu, kjer območje še ni podvrženo

masovni gradnji stanovanjskih blokov in novih hiš.

4.1 Poselitev

Švajncer (2004) v svoji knjigi podrobno opisuje življenje na Logaškem. V tem poglavju

se bomo dotaknili le najpomembnejših zgodovinskih dogodkov, ki so dali Logatcu

pomen. Stalna poselitev logaškega prostora sovpada s pojavom železne dobe v 8.

stoletju pred našim štetjem. Znane so tri naselbine na obrobju logaške kotline: Velike

bukve nad Gorenjim Logatcem, Strmica nad Zaplano in Brst nad Martinj Hribom. Te

naselbine so se s prihodom Rimljanov prilagodile novim razmeram: naselbina na

Velikih bukvah je ohranila vlogo začasnega zavetišča, medtem ko sta naselbini Brst in

Strmica predstavljali osrednji strateški točki, na kateri se je kasneje vezal obrambni

sistem, ki je ščitil in nadzoroval najbolj izpostavljene naravne prehode.

Cesta Oglej–Emona je preko logaške kotline tekla skoraj po isti trasi kot današnja

magistralna cesta. Ob tej stari rimski cesti so se naseljevali in kasneje to območje

naselili tudi Slovenci. V isti smeri je kasneje tekla tudi srednjeveška cesta od Ljubljane

do Logatca in naprej do Trsta. Logatec je tako od rimskih časov naprej stal ob

najvažnejših cestnih povezavah z Italijo.

37

Zanimiva je povezava imena Logatec z rimskim Longaticum in srednjeveškimi imeni:

Lohach, Logatz, Logatsch, Logacz. Sklepali bi lahko, da je bilo zaradi podobnosti z

rimskim imenom to območje stalno poseljeno tudi po naselitvi Slovencev, ki so prenesli

naprej to ime. V srednjem veku pa je bilo logaško območje močno poraslo z gozdovi,

od koder bi lahko tudi izhajalo ime Logatec: »log« pomeni, območje poraslo z gozdom.

Logaško območje je bilo v srednjem veku redko poseljeno, zato je bilo kolonizirano

razmeroma pozno, šele v 15. in 16. stoletju. Sedež uprave logaškega ozemlja je bilo v

današnjem Gorenjem Logatcu. Logatec je dolgo ostal reven in zapuščen, saj zaradi

večkratnega prehoda tujih narodov, ki so naselje ropali in pustošili, razvoj naselja ni bil

mogoč. Ljudje so se ukvarjali predvsem s poljedelstvom in živinorejo.

Povsem se je spremenil način življenja z zgraditvijo državne ceste med Dunajem in

Trstom leta 1720. Vedno več ljudi se je začelo ukvarjati s furmanstvom, ki je doživelo

razcvet v 18. stoletju. Poleg tega je Logatec izkoristil cestno povezavo in postal

pomembna cestna postojanka, z gostišči in hlevi za konje. Po izgradnji železnice je

prišlo do hitrega razvoja Dolenjega Logatca, predvsem intenziven je bil razvoj

industrije, obrti, gradbene dejavnosti, medtem ko je Gorenji Logatec ostal pretežno

kmečki. Zaradi hitrega naraščanja števila prebivalcev po 2. svetovni vojni in večji

možnosti zaposlitve v kraju, so od leta 1970 začeli pospešeno graditi nove bloke in hiše,

predvsem v Dolenjem Logatcu.

4.2 Gospodarstvo

Eden pomembnejših mejnikov, ki je v Logatcu spodbudil gospodarski razvoj, je

izgradnja cestne povezave Dunaja s Trstom, prek Ljubljane, Vrhnike, Logatca, Planine

in Senožeč, v prvi polovici 18. stoletja. Prej pretežno kmečko prebivalstvo se je tedaj

začelo ukvarjati s furmanstvom in gostinsko dejavnostjo. Največjo spremembo je v

Logatec prinesla dograditev južne železnice leta 1857. S tem so bili ob velik zaslužek

logaški furmani in kmetje. Vendar pa so se s prihodom železnice odprla nova delovna

mesta in gospodarske panoge. Veliko ljudi je dobilo delo na železnici, z železniško

povezavo pa so veliko lažje in dražje prodajali les. Kasneje je z delitvijo logaških

gozdov prišlo do razcveta lesne industrije: trgovine z lesom in lesne žage. Prihod

38

železnice je povzročil tudi izseljevanje prebivalcev v Ameriko, ki pa se je z nastankom

lesne industrije zmanjšalo.

Razvoj žag je pospešil požar leta 1876, ko je bilo treba obnoviti več kot polovico hiš.

Tako je bilo leta 1879 v Logatcu sedem vodnih žag in dve parni. Leta 1889 sta bili na

Jački postavljena še mlin in žaga. Leta 1926 je v Logatcu delovalo sedem vodnih žag,

dve parni in tri električne (Švajncer 2004). Poleg lesne industrije, ki je zaposlovala ljudi

na žagah, v mizarskih delavnicah in drugih lesnih obrteh, so v Logatcu delovale tudi

tovarna Veha (izdelava čepov in zamaškov), tovarna cementne robe, mehanična

izdelovalnica sekir, mlekarska zadruga itd. Predvsem se je čutil razvojni prepad med

Gorenjim in Dolenjim Logatcem. Leta 1931 so imeli v Gorenjem Logatcu pošto,

župnijo, osnovno šolo in knjižnico; v Dolenjem Logatcu pa pošto, železniško postajo,

osnovno šolo, obrtno nadaljevalno šolo, knjižnico, zadrugo, zadružno mlekarno,

opekarno, hotel, restavracijo in kavarno (Švajncer 2004).

Leta 1931 je na Logaškem živelo 59 % kmečkega prebivalstva, ki se je do leta 1953

zaradi razvoja lesne industrije, znižalo na 27 %. Ker se je razvoj lesne industrije usmeril

predvsem v Dolenji Logatec, se je tu najbolj zmanjšal delež kmečkega prebivalstva,

medtem ko je obrobje Logatca ostalo pretežno kmečko (Oblak–Polajnar 1959). Po 2.

svetovni vojni je število prebivalcev začelo hitro naraščati, zato se je pojavila vedno

večja potreba po novih delovnih mestih. V 60. letih 20. stoletja je bilo v Logatcu

ustanovljeno podjetje KLI, ki je dolga leta zaposlovalo prebivalce v Logatcu. Kasneje

so odprli še kartonažno tovarno Valkarton in Industrijo lahke konfekcije. Do leta 1971

je delež zaposlenih v industriji in obrti znašal skoraj tri četrtine vsega prebivalstva, v

terciarnih dejavnostih 21 %, v kmetijstvu pa le 9 % (SURS: Popis prebivalstva 1971).

Leta 1983 so se v Logatcu poleg lesne industrije največ ukvarjali z avtoprevozništvom,

kovinarsko, ter s storitveno dejavnostjo.

Leta 2002 je v celotni občini Logatec delalo v kmetijstvu le še 4 % aktivnega

prebivalstva, v nekmetijskih dejavnostih 40 % in v storitvenih dejavnostih več kot

polovica (53 %) (SURS: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Med

storitvene dejavnosti štejemo trgovino, poslovanje z nepremičninami, poslovne storitve,

promet, finančno posredništvo itd. Današnjo gospodarsko moč Logatca predstavljajo

lesna in kartonažna proizvodnja, razvejana trgovska mreža, kmetijstvo in gozdarstvo,

39

vedno bolj pa se krepi zasebno obrtništvo in podjetništvo. Postavitev dveh obrtno–

industrijskih con (prva za podjetjem KLI, druga v Zapolju) predstavlja obetavno

prihodnost razvojnemu gospodarstvu.

4.3 Raba zemljišč

Skozi zgodovino se je na območju Logatca, še posebej Logaškega polja, spreminjala

raba zemljišč. Še posebej je imel velik vpliv gospodarski razvoj, ki je sprva pretežno

kmetijsko usmerjen Logatec (velik delež njiv) spremenil v industrijsko in terciarno

usmerjeno gospodarstvo (industrijske cone). Za primerjavo sem izbrala zemljevid

Franciscejskega katastra iz leta 1823 (Arhiv Republike Slovenije 2014), s katerega je

mogoče razbrati, kakšna je bila raba zemljišč, lega naselij in kakšne so bile cestne

povezave, ter današnjo dejansko rabo zemljišč (PISO 2014).

V začetku 19. stoletja, ko je furmanstvo najbolj cvetelo, so bile ceste razdeljene po

kategorijah. V tistem času je skozi Logatec tekla državna cesta, ki jo je vzdrževala

država. Trasa je potekala od Ljubljane, Vrhnike, preko Logatca, do Planine in Postojne.

Poleg te državne kamnite poti, so bile predvsem zaradi prevozništva, pomembne tudi

druge cestne trase:

· Logatec–Laze–Planina–Postojna: cesta je bila zaradi poplav na Planinskem polju

večkrat zaprta, zato so odprli novo cestno traso skozi Grčarevec,

· Logatec–Grčarevec–Planina–Postojna,

· Logatec–Podkraj–Col–Ajdovščina: cesta se je pri Štorjah v Ajdovščini

priključila na goriško državno cesto. Pozimi je bila celotna cesta zaradi snega in

burje dalj časa zaprta za promet,

· Logatec–Hotedršica–Godovič–Idrija,

· Logatec–Rovte–Žiri: cesta je dobila precejšen pomen šele v času dokončanja

železnice, ko se je povezava proti Žirem močno okrepila, predvsem zaradi

razvažanja lesa iz Žirov na železniško postajo v Logatec (Trobič 2003).

Danes pelje skozi Logatec magistralna cesta, ki tako kot včasih povezuje večje bližnje

kraje: Postojna, Ajdovščina, Idrija, Ljubljana. Promet skozi mesto Logatec je

razbremenila izgradnja avtocestnega odseka v smeri Ljubljana–Logatec–Postojna.

40

Na zemljevidu Franciscejskega katastra (priloga 2) so razvidna štiri zaključna

poselitvena jedra (Dolenji in Gorenji Logatec, Brod in Gorenja vas) in dva zaselka

(Blekova vas, Martinj Hrib). Naselja ležijo v izrazito strnjeni pozidavi in zavzemajo

majhne dele. Objekti prikazani z rdečo barvo so zidani, z rumeno barvo pa leseni. Večji

je delež zidanih hiš, saj sta bila v Logatcu dva večja požara: leta 1807 je gorela Dolenja

vas, leta 1815 pa velik del Gorenjega Logatca, tedaj Cerkovske vasi. Pogorele lesene

hiše so nadomestili z zidanimi. Leta 1876 je divjal največji požar v zgodovini Logatca,

ko je zgorelo 177 hiš, gospodarskih poslopij in tri cerkve. Tedaj se je podoba Logatca

močno spremenila, saj so nadomestili še tiste zgorele lesene hiše, ki niso bile

poškodovane v prejšnjih požarih, z zidanimi, pokritimi z opeko. S priloge 3 je razvidno,

v kakšni meri sta se spremenili lega naselij v Logatcu in raba zemljišča. Lega naselij v

Gorenjem Logatcu so ostala na dejansko istih lokacijah, le da se je povečalo število hiš.

Največjo spremembo je doživel Dolenji Logatec, Martinj Hrib in Blekova vas, kjer je

opazen velik porast pozidanih zemljišč, tudi na zemljiščih, ki so jih v 19. stoletju

pokrivali pašniki in gozdovi.

Raba zemljišč v 19. stoletju odraža gospodarsko stanje v Logatcu. Iz Franciscejskega

katastra je razvidno, da je bil delež njiv zelo velik, kar pomeni, da sta bila poljedelstvo

in živinoreja pomembni gospodarski dejavnosti. Od Dolenjega Logatca in Čevic proti

severu in zahodu je veliko rodovitnih njiv in travnikov, naprej pa prevladujejo senožeti

in pašniki. Proti vzhodu, ki je bolj apnenčast, so le pašniki in gozd. V Gorenjem

Logatcu je delež njiv največji na območju med Gorenjo vasjo in Kalcami, pod Strmico

in na Marekah. Njive nad cesto proti Dolenjemu Logatcu so se imenovale Nad cesto,

njive med cesto in Logaščico pa Pod cesto. Posledično je delež gozda manjši v

Gorenjem Logatcu kot v Dolenjem Logatcu, je pa zato več travnikov, ki prevladujejo na

Taboru ter v dolini potoka Reka.

S prihodom železnice se je spremenila tudi raba zemljišč. V Gorenjem Logatcu so se še

vedno ukvarjali s poljedelstvom in v manjši meri z živinorejo, v Dolenjem Logatcu pa

so njive spremenili v travnike in se bolj ukvarjali z živinorejo (goveda, prašiči). Že od

nekdaj je bila na območju Logaškega Ravnika razvita pašna živinoreja. Šele po 1.

svetovni vojni se je začela uveljavljati hlevska, krmna živinoreja, zaradi česar so se

pašniki zaraščali, travnike pa so živinorejci intenzivno gojili za pridelavo krme. Od leta

1900 dalje se je delež njivskih in vrtnih površin še povečal, saj je šlo v glavnem za

41

vrtove in njive nekmetovalcev, ki so jih obdelovali za lastne potrebe. Ker se je

živinoreja selila bolj na obrobje logaške kotline, so se začeli travniki zaraščati, kar je

kasneje prispevalo k naraščajoči izrabi gozda za potrebe lesne industrije. V Gorenjem

Logatcu so po letu 1900 odprli drevesnico, kjer so gojili gospodarsko pomembne vrste

drevja (črni in beli bor, smreka). Danes je na istem mestu zasebni sadovnjak, širšemu

območju pa domačini še vedno rečejo »Drevesnica«.

V obdobju po 2. svetovni vojni je upadal delež njivskega sveta na račun pozidave in

širjenja travnikov, pašnike so nadomestili gozdovi. Ob koncu 80. letih 20. stoletja je še

vedno upadal delež njiv, travniški in gozdni je naraščal, medtem ko je pašniški izginjal.

Še leta 1995 je bil na Logaškem polju največji delež njiv prav na istih območjih kot leta

1823: na Marekah, v Gorenji vasi, na celotnem območju pod Ženčkom v smeri Sekirice

in na Pustem polju.

Danes so območja z velikim deležem njiv ista kot leta 1823, le da se je delež več kot

občutno zmanjšal. Kmetijstvo se ohranja kot ekstenzivna panoga. Prevladujejo

predvsem njive in vrtovi za samooskrbo. Med kmetijskimi zemljišči močno

prevladujejo travniki. Poleg pozidanih zemljišč je raba zemljišč z največjim deležem

usmerjena v trajne travnike in gozdove. Gospodarjenje z gozdovi je usmerjeno v

pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije. Od leta

1990 do danes se je na račun širitve stavbnih zemljišč zmanjšal delež slabših kmetijskih

zemljišč. Zunanji deli naselij, ki mejijo na travnike, se zaraščajo z gozdom. To so

predvsem predeli Martinj Hriba in industrijske cone Logatec.

Če potegnemo vzporednice med letoma 1823 in 2014, lahko za kmetijstvo rečemo, da

nikoli ni moglo preživeti prebivalcev Logatca. Že z zemljevida Franciscejskega katastra

(priloga 2) je razvidno, da je bil delež njiv velik, vendar so bile njive manjšega obsega,

kar pomeni, da je večina kmetovalcev njive izrabljala za samooskrbo. Zato so si ljudje

že v preteklosti iskali še druge vire zaslužka: v prevozništvu, tovorništvu, živinoreji,

gozdarstvu in kasneje v lesni obrti in industriji. Kasneje se je delež njiv za samooskrbo

še povečal, saj so jih uporabljali nekmetovalci, ki so bili zaposleni v industriji ali obrti.

Prav tako je bil večji delež pašnikov, ki so danes povsem porasli z gozdom. Nasprotno

je danes večji delež trajnih travnikov in gozdov, kot leta 1823. Vzroke lahko poiščemo v

zaraščanju njiv v travnike in pašnike v gozdove.

42

Glavni dejavnik za takšno spremembo v rabi zemljišč je gospodarski razvoj. Izgradnja

cestne povezave Dunaj–Trst, postavitev železniške postaje v Dolenjem Logatcu in

razvoj lesne industrije – to so trije mejniki, ki so imeli največji vpliv.

43

5 ANALIZA URBANEGA RAZVOJA NA OBMOČJU MESTA LOGATEC

V preteklosti so se pri gradnji hiš in naselij izogibali zemljiščem, ki za gradnjo niso bila

primerna. Kasneje pa se je z rastjo prebivalstva in gradnjo novih hiš, začelo graditi tudi

na za to neprimernih zemljiščih. To predstavlja problem za vodno gospodarstvo, ki

zaradi gradnje na neustreznih lokacijah ne more zagotoviti zahtevane stopnje

protipoplavne varnosti. Sodobno prostorsko načrtovanje bi moralo biti usmerjeno v

preventivno načrtovanje zunaj območij potencialnih nesreč, da se izognemo

škodljivemu delovanju naravnih procesov. Danes pa je na nevarnih območjih zgrajeno

veliko stanovanjskih stavb in druge javne infrastrukture, za katero se sedaj zahteva

zaščita pred naravnimi nesrečami. Tako za sanacijo porabimo več sredstev, kot bi jih za

preventivne ukrepe.

V Logatcu so se do razvoja lesne industrije gradile stavbe le ob cestnih povezavah in

deloma vodotokih (mlini, žage), ki pa niso na poplavnem območju. Z rastjo prebivalstva

se je povečala tudi potreba po novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih

objektih. Za obdobje 70. letih 20. stoletja je značilen neracionalen razvoj naselij, kar je

povzročilo nenadzorovano gradnjo tudi na neprimernih območjih.

5.1 Razvoj naselij

Za začetek razvoja mesta Logatec lahko označimo obdobje Rimljanov, saj je na ozemlju

današnjega Dolenjega Logatca stala rimska poštna postojanka Mansio Longatico

(Švajncer 2004). Za obdobje pred Rimljani ne moremo govoriti o kakšnem večjem

naselju, ker so iz zgodovinskih najdišč omenjena zgolj tri naselbinska območja: Velike

bukve nad Gorenjim Logatcem, Strmica nad Zaplano in Brst nad Martinj Hribom. Kako

se je kasneje razvijala postojanka, ne vemo prav točno, verjetno pa so jo zaradi vdora

različnih ljudstev večkrat pustošili.

Do 15. stoletja obstaja malo podatkov o Logatcu, saj je bilo območje zaradi naravnih

danosti kolonizirano razmeroma pozno. Kot najbolj poseljeni se omenjata Gorenji

Logatec, imenovana tudi Cerkovska vas, ter Blekova vas. Obe naselji sta stali ob cestni

povezavi in blizu potokov. V Cerkovski vasi so v starem vaškem jedru stale večje hiše

44

obrtnikov, trgovcev, razporejene okrog cerkvenega poslopja. Za osrednjim prostorom so

stale, strnjene in potisnjene v breg proti Taboru, majhne hiše bajtarjev in delavcev.

Z izgradnjo cestne povezave Dunaj–Trst v 18. stoletju, je tudi skozi Logatec potekala

državna cesta, ki je z razvojem furmanstva povsem spremenila položaj in videz naselij.

Prej strnjena poselitev okrog cerkva se je spremenila v poselitev ob cesti, tako

imenovane obcestne vasi. Taka so bila tudi logaška naselja Kalce, Gorenja vas proti

Blekovi vasi in Brodu ter Dolenji Logatec. Graditi so začeli tako imenovane

»furmanske« domove. To so bile večje hiše, ki so ponujale prenočišče furmanom,

zraven so imele po navadi tudi hleve za konje. Za obcestne vasi je značilna tudi poljska

razdelitev na grude, za hišami so bile njive in vrtovi.

Podobno zasnovo naselij opazimo tudi na zemljevidu Franciscejskega katastra (priloga

2), kjer so opazna zaokrožena naselja in manjši zaselki. Večja naselja so Gorenja vas,

Cerkovska vas (Gorenji Logatec), Brod in Dolenja vas (Dolenji Logatec), zaselki pa so

pod Strmico, na Kalcah, Blekova vas in Martinj Hrib. V zaselkih so prevladovale

predvsem hiše kajžarjev, delavcev in mlini, žage. Stale so zunaj cestnih povezav,

zaselka pod Strmico in na Brodu pa sta stala ob potoku, kar pomeni, da sta tam bila

mlina.

V 60. letih 20. stoletja so se od Gorenjega Logatca proti Brodu naselja razširila na

starejših naselbinskih območjih (priloga 4). Sama naselja so v tistem obdobju večinoma

še vedno kmečka, vendar se v starejša naselja že vrivajo hiše bolj urbanega značaja.

Najbolj kmečki naselji sta Gorenja in Blekova vas, ki sta ostali skorajda v mejah iz leta

1823. Gorenji Logatec se je najbolj razširil v smeri ob državni cesti proti Kalcam in

Blekovi vasi, Dolenji pa se je najbolj razširil na spodnji strani državne ceste proti

Pustemu polju. Poleg teh dveh naselij se je še na Čevicah in Brodu razširil urbaniziran

tip hiše, ki izpodriva kmečkega. V Dolenjem Logatcu so se po 2. svetovni vojni zgradili

novi deli naselij z enonadstropnimi hišami urbanega tipa, predvsem v naselju Nova vas

(priloga 1) in ob zahodni strani železniške proge, kjer je viden strateški koncept

poselitve (enonadstropne hiše zgrajene v določenem vzorcu ob cesti).

Leta 1973 so se združila naselja Gorenji in Dolenji Logatec, Blekova vas, Gorenja vas,

Martinj Hrib in Čevica v novo skupno ime Logatec. Takrat so se zaradi velike širitve

45

naselij pojavili problemi, predvsem zaradi premajhne urejenosti prostora, urbanizacije,

komunalnih naprav. Zgradili so vodovod, kanalizacijo, čistilno napravo, električno in

telefonsko omrežje. V 90. letih 20. stoletja se je izgubljal strateški koncept poselitve, saj

so se naselja širila brez razvojnega koncepta prostora. S tem se je zabrisala meja med

naselji in določenimi deli naselij (stara mestna jedra, trgi …). Do tega je prišlo, ker so

občina in pristojne ustanove dopustile gradnjo objektov na neprimernih območjih.

Danes se prostorski razvoj naselij usmerja znotraj obstoječih naselij (prenova ima

prednost pred novogradnjo). V Logatcu se krepi vloga občinskega središča, na Kalcah

pa se krepi razvoj poselitve, kar se kaže v masovni gradnji novih hiš in

večstanovanjskih objektov (Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec

2014).

5.2 Rast prebivalstva

Na razvoj naselij odločilno vplivajo tudi demografski dejavniki. Povečevanje števila

prebivalstva povečuje tudi obseg naselij in posledično povečuje obseg komunalne

infrastrukture, oskrbnih zmogljivosti ter drugih terciarnih in kvartarnih dejavnosti.

Območje izrazite koncentracije prebivalstva predstavlja v občini Logatec naselje

Logatec. S spajanjem različnih naselij se je močno spremenila podoba Logatca, kar je

privedlo do enovitega urbanega središča.

Slika 12: Graf rasti prebivalcev po naseljih 1869–1971 (Švajncer 2004).

0

500

1000

1500

2000

2500

1869 1880 1890 1900 1910 1948 1953 1961 1971

Leto popisa

Šte

vilo

pre

biv

alce

v

Brod

Čevica

Dolenji Logatec

Martinj hrib

Blekova vas

Gorenja vas

Gorenji Logatec

Kalce

46

Do začetka 19. stoletja imamo zelo malo podatkov o številu prebivalcev v Logatcu. Z

vojaškega zemljevida 1763–1787 (Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787) je

možno razbrati samo koliko je bilo stavb in kje so stale (npr. Dolenja vas je štela 25 hiš

in cerkev, ob cesti proti Lazam je bil Martinj Hrib, ki je štel osem hiš ob glavni cesti).

Prav tako pri opisu Logatca s Franciscejskega katastra ne zasledimo nič o številu

prebivalcev, le o številu hiš in legi naselij.

Leta 1867 je Logatec postal sedež okrajnega glavarstva, ki so mu pripadale občine:

Rovte, Hotedršica, Cirkovska vas, Dolenji Logatec, Planina, Begunje in Cerknica. V

tistem obdobju do leta 1890 (slika 12) je prebivalstvo po vseh naseljih enakomerno

naraščalo, najbolj pa v naseljih ob prometnih poteh, saj je bil takrat vozni promet skozi

Logatec izjemno živahen. Po letu 1890 se je začelo vsesplošno slovensko izseljevanje v

Ameriko, ki je zajelo tudi logaško območje. Najbolj se je izseljevanje okrepilo na

začetku 20. stoletja pred 1. svetovno vojno. Od leta 1900 do 1. svetovne vojne se je iz

celotnega naselja Logatec izselilo 437 ljudi, največ moških. Po podatkih po naseljih se

jih je največ izselilo iz Gorenje vasi (74 ljudi) (Oblak-Polajnar 1959). Razloge za

izseljevanje lahko poiščemo v možnosti za izselitev (železnica, bližina Trsta) in v tem,

da lesna industrija takrat še ni prispevala k takšnemu izboljšanju življenjskih razmer,

kakor pozneje po 1. svetovni vojni.

Med letoma 1910 in 1948 manjkajo podatki za večino naselij, saj ponekod zaradi

svetovne vojne niso opravljali štetja, bi pa podatki zagotovo pokazali nazadovanje

števila prebivalstva. Za Dolenji Logatec je od leta 1900 do leta 1953 število prebivalstva

enakomerno naraščalo, kar gre pripisati razvoju lesne industrije. Po letu 1953 pa je

prebivalstvo skokovito naraslo, saj so v tem obdobju ustanovili nekaj podjetij, ki je v

Logatcu odprlo veliko novih delovnih mest. S tem se je priseljevanje v Dolenji Logatec

izrazito povečalo. Število prebivalcev se je v Dolenjem Logatcu od leta 1953 do 1971

povečalo za skoraj polovico.

Druga logaška naselja so ostala na podobni ravni skozi vsa leta štetja. Opazna so

minimalna odstopanja, ki pa v primerjavi z Dolenjim Logatcem niso tako pomembna.

Še največjo porast v številu prebivalcev do leta 1971 kažeta naselji Gorenji Logatec in

Martinj Hrib.

47

Slika 13: Graf rasti prebivalcev Logatca 1869–2014 (Švajncer 2004, SURS: Popisi

prebivalstva 1948–2011 2014, SURS: Prebivalstvo po naseljih 2014 ).

Po letu 1973, ko so se naselja združila, imamo podatke le še za celotno naselje. Iz slike

13 je razvidno, da je število prebivalcev enakomerno naraščalo vse do leta 2011, ko je

doseglo skoraj 9000. Po tem letu se je intenzivna rast ustavila in leta 2014 dosegla

največje število: 9291 prebivalcev. Rast se je ustavila predvsem zaradi politike

prostorskega načrtovanja, ki je omejila gradnjo stanovanjskih stavb na prostih

zemljiščih in sedaj angažira predvsem prenovo starejših stavb. Čeprav nimamo

statističnih podatkov za določena naselja, lahko že iz terenskega opazovanja vidimo

intenzivno porast novih gradenj na območju Kalc, Martinj Hriba in Čevic, ki so se

izvajale predvsem v obdobju od leta 2005 naprej.

5.3 Poselitev na poplavnem območju

V preteklosti so stavbe gradili tudi ob potokih, saj so si s tem služili kruh. Sprva so

gradili le mline, kasneje, še posebej z razvojem lesne industrije, pa tudi žage. Prve

zapise o lesarstvu in žagarstvu na Logaškem zasledimo že ob koncu 15. stoletja. V

urbarju iz leta 1496 je zapisano, da je imel v Gorenjem Logatcu Štefan Jurislano poleg

mlina tudi žago. Leta 1527 je imel v Gorenjem Logatcu žago tudi Avguštin Slawez, v

Dolenjem pa Paul Knedelf žago in mlin. Leta 1879 je bilo na območju Logatca

postavljenih sedem vodnih žag in dve parni (Ivančič, Leb 1993).

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

9000

10000

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2011 2014

Leto popisa

Šte

vilo

pre

biv

alce

v

48

Slika 14: Lega mlinov in vodnih žag na Logaščici leta 1889 (vir podatkov: Ribnikar

1889).

Leta 1926 je bilo v Logatcu sedem vodnih žag, dvoje parnih in tri električne (Ivančič

1993). Med obema vojnama je bilo v Logatcu veliko manjših vodnih žag, ki so običajno

imele tudi mline. Samo na Logaščici je bilo devet žag: pod Strmico, v Gorenji vasi,

Blekovi vasi, na Brodu ter v Dolenjem Logatcu. Danes intenzivno obratuje le še

prenovljena žaga pod Strmico.

Poleg mlinov in žag v neposredni bližini potokov je po navadi stala tudi stanovanjska

stavba. Kasneje, z rastjo prebivalstva, so se okoli teh »središč« oblikovale stanovanjske

soseske. Ker je večina žag in mlinov po 2. svetovni vojni propadla ali pa so jih

nacionalizirali, so na teh mestih zgradili stanovanjske stavbe ali pa zgradili podjetja

(npr. podjetje KLI je nastalo na mestu dveh parnih žag ob železniški postaji v Dolenjem

Logatcu, ki so jih združili).

V prilogi 5 so prikazane stavbe po letu izgradnje, ki ležijo na območju redkih poplav.

Skupno število teh stavb je 225 (slika 15). Največ stavb na poplavnem območju je v

Gorenjem Logatcu (Gorenja vas in staro vaško jedro, Cerkovska vas), od Blekove vasi

do Broda ter na zahodni strani od železniške postaje. Največ stavb je bilo zgrajenih še

pred letom 1900, vendar so to stavbe, ki ležijo v starih vaških jedrih, največ jih je v

Gorenjem Logatcu (prejšnja Cerkovska in Gorenja vas), nekaj pa jih je tudi na Brodu ter

v Dolenjem Logatcu (Dolenja vas). Teh stavb je 45. Izrazit padec v gradnji hiš opazimo

Legenda

Mlin, žaga

500 m

Avtorica vsebine: Sabina Bajc

Vir podlage: PISO 2014

49

v obdobju med leti 1900 in 1959, kar lahko pripišemo obdobju med 1. in 2. svetovno

vojno, ter obdobju po 2. svetovni vojni. To je bilo obdobje splošnega nazadovanja, saj

tudi sama občina Logatec ni imela denarja za razvoj. V takratnem obdobju se je na

poplavnem območju zgradila samo četrtina vseh stavb (od 225 le 54).

Slika 15: Število stavb po letu izgradnje na poplavnem območju (PISO 2014).

Od leta 1960 do 1979 sledi porast gradnje novih stavb, predvsem na območju Dolenjega

Logatca: območje na Brodu, za Jačko in v Dolenji vasi. V Gorenjem Logatcu je v tem

obdobju bilo zgrajenih le pet hiš. Poleg stanovanjskih hiš se je v tem obdobju gradilo po

vsem naselju Logatec: trgovske stavbe, avtobusne postaje, parkirišča, vrtci, TV

pretvornik. V 70. letih 20. stoletja se je največ stavb zgradilo v Gorenji vasi, na širšem

območju Broda ter nekaj hiš tudi za Jačko.

Od leta 1980 pa do danes se je na poplavnem območju gradilo vedno manj hiš. V 80.

letih je bilo največ hiš zgrajenih pod Strmico, na Brodu in za Jačko. V 90. letih pa pod

Strmico,v Gorenji vasi in na Brodu. Od leta 2000 naprej se je na poplavnem območju

zgradilo 18 novih stavb, ki so predvsem večstanovanjske stavbe, dvojčki. Največ so jih

zgradili na območju novih stanovanjskih sosesk, kot npr. soseska Sončni Log.

Od vseh 225 stavb je na poplavnem območju 154 stanovanjskih stavb in 71

gospodarskih. Največ gospodarskih stavb je na območju Broda in v Gorenji vasi.

Največji delež stanovanjskih stavb pa je na območju za Jačko in v Sončnem Logu.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

do 1899

1900 - 1949

1950 - 1959

1960 - 1969

1970 - 1979

1980 - 1989

1990 - 1999

2000 - 2009

od 2010

Šte

vilo

sta

vb

50

5.4 Poplavna ogroženost naselja Logatec

Poplavna ogroženost predstavlja občutljivost človeka, objekta ali dejavnosti. Stopnja

ogroženosti se določi s stopnjo nevarnosti in ranljivosti.

Poplavno območje, ki je prikazano z razredom velike poplavne ogroženosti (desetletna

povratna doba) se v manjšem obsegu razliva na območju med Sončnim Logom ter

Jačko, ogroženih je le nekaj objektov,ki stojijo ob Notranjski cesti in cesti za Jačko

(priloga 6).

Poplavno območje s stoletno povratno dobo (razred srednje poplavne ogroženosti) se v

manjšem obsegu razliva ob strugi Črnega potoka, kjer ogrozi objekte ob strugi. Na

križišču Režiške in Gorenjske ceste ter ob sotočju Reke in Črnega potoka so prav tako

ogroženi objekti, večinoma ob cesti. Na spodnji strani Tržaške ceste proti Sekirici so

ogrožena območja travnikov. Večje poplavno območje se razliva od Sončnega Loga do

ulice Jačka. Na tem območju je največ ogroženih objektov, predvsem ob Notranjski

cesti in za Jačko (priloga 6).

Slika 16: Raba zemljišč na poplavno ogroženem območju.

Poplavno območje s petstoletno povratno dobo (razred majhne poplavne ogroženosti) se

v Gorenjem Logatcu razliva od Podstrmice do sotočja Reke in Črnega potoka, kjer so

poleg ogroženih objektov izpostavljena tudi večja območja travnikov, ki ležijo med

potokom Reka in Gorenjsko cesto. Sklenjeno poplavno območje se razliva od ulice

Legenda

Pozidano zemljišče

Njiva, vrt, rastlinjak

Intenzivni sadovnjak

Gozd

Trajni travnik

Kmet. zem. v zaraščanju

Vode

Poplavno območje

1 km

Vir podlage: PISO 2014

51

Planjave pod hribom Tičnica, čez travnike zahodno in severno od hriba Sekirica, kjer je

ogroženih nekaj objektov. Poplavno območje se zoži od Broda do Sončnega Loga, kjer

se do Jačke razširi in se razlije po širšem območju med državno cesto, Notranjsko cesto

in ulico Jačka (priloga 6).

Velik del poplavno ogroženega območja predstavlja prav del Logaškega polja pod

Sekirico, od ulice Planjava do krožišča na Brodu. Poleg nekaj ogroženih objektov leži

poplavno območje na kmetijskih zemljiščih (slika 16), predvsem so to trajni travniki in

njive. To so kmetijska zemljišča brez visoke vrednosti in se jih, poleg košnje poleti

uporablja za rekreacijske namene (tek na smučeh, tekaške poti). Drugo večje poplavno

ogroženo območje je med Sončnim Logom in na območju Jačke. Tu so prav tako v večji

meri trajni travniki, vendar je ogroženih tudi veliko objektov.

Na območjih med Brodom in Sončnim Logom ter Pod Strmico in Gorenjim Logatcem

so ogrožene predvsem zazidana zemljišča, kjer stojijo predvsem stanovanjski objekti

(območja starega vaškega jedra v Gorenjem Logatcu in v Dolenjem Logatcu za Jačko in

od Broda proti Notranjski cesti). Ta poplavno ogrožena območja so prostorsko omejena,

saj gre za območja, kjer so vodotoki omejeni v strugi (slika 16) in se ob visoki vodi ne

morejo razlivati na prosta zemljišča.

Slika 17: Poplavljena kmetijska zemljišča v Gorenji vasi (fotografija: Sabina Bajc, 19.

9. 2010).

Na nobenem uradnem zemljevidu (npr. karti razredov poplavne nevarnosti, karti

poplavnih območij) niso označena poplavljena območja na polju v Gorenjem Logatcu,

temveč območja ob potoku Reka (slika 17). Gre za kmetijska območja, predvsem za

52

trajne travnike. Na teh kmetijskih zemljiščih Logaškega polja so bila še pred nekaj let

večinoma njive, na katerih so gojili poljščine, koruzo in pšenico. Danes je le še nekaj

njiv, ki pa se uporabljajo za domačo rabo (večinoma za krompir). Zanimivo je, da ta

kmetijska območja poplavi tudi ob obilnejšem deževju, ko ni poplav. Potok Reka teče

ob vznožju hriba Velike Bukve, medtem ko so poplavljena območja ob potoku ter na

polju, ločeno od struge potoka. To območje leži na dolomitu, na katerem so se razvila

slaba peščeno-ilovnata tla. Problem predstavlja zamočvirjenost tega območja, zato voda

ob močnejših in dolgotrajnejših padavinah zastaja na površju.

Slika 18: Pregrada Mareke ob poplavi 2010 (fotografija: Sabina Bajc, 19. 9. 2010).

Pomembno poplavno območje predstavlja tudi območje za suhim zadrževalnikom na

potoku Reka (slika 18). Poleg poplavljenih kmetijskih zemljišč ob visoki vodi poplavi

tudi občinsko cesto med Logatcem in Žibršami. Za prebivalce, ki uporabljajo cesto,

predstavljajo te poplave nekajdnevno nevšečnost, ko ne morejo uporabljati ceste, sicer

pa ta cesta ni tako pomembna.

Suh zadrževalnik na Reki je pomembna obramba pred poplavami. Njegov namen je

zadrževanje visokih voda potoka Reka. Zgrajen je bil leta 1980. Prostornina

akumulacijskega bazena znaša 684.000 m3, dolžina zajezitve pa 1 km. Čez prelivni rob

začne prelivati, ko doseže prostornino približno 400.000 m3. Zadrževalnik lahko zadrži

50-letne visoke vode in sicer na koti 504,60, kjer je upoštevana 60-centimetrska

varnostna višina. Prispevna površina znaša 7,34 km2. Zadrževalnik spada glede na

53

gradbeno površino in prostornino zajezene vode med visoke pregrade (SLOCOLD

2014).

Slika 19: Prikaz zadrževalnika Mareke in poplavljenega območja ob porušitvi pregrade

(Majcen 2003/2004).

Zadrževalnik je zgrajen na neposeljenem območju zunaj mesta Logatec, gorvodno na

potoku Reka. Na Logaškem polju pod pregrado pa je območje zelo naseljeno, saj tu

ležita Gorenji in še nižje Dolenji Logatec. Zaradi tega predstavlja zadrževalnik

nevarnost za prebivalstvo in objekte pod njim. Ob porušitvi te visoke pregrade bi voda

vdrla iz akumulacijskega bazena po dolini navzdol v obliki vala. Njegova višina in

hitrost bi se z oddaljenostjo od pregrade naglo manjšala. Tako bi bil v primeru porušitve

pregrade v Logatcu poplavljen velik del hiš v Gorenjem in Dolenjem Logatcu, pa tudi

cestna infrastruktura.

Slika 19 prikazuje poplavljen akumulacijski bazen zadrževalnika Mareke in poplavljeno

območje v mestu Logatec. Prikazan je samo poplavni val ob porušitvi pregrade, ne pa

tudi visoke vode Črnega potoka in posledično tudi Logaščice, ki bi še dodatno vplivala

na poplavljeno območje Logatca, predvsem v Dolenjem Logatcu. Tako bi samo ob

porušitvi pregrade poplavilo večinoma travnate in kmetijske površine: dolino potoka

Reke, Logaško polje v Gorenjem Logatcu in zemljišča med Tičnico in Brodom. Večje

54

število objektov bi bilo ogroženo na širšem območju ob sotočju Reke in Črnega potoka,

na Brodu in na ulici Jačka.

5.5 Prostorski razvoj skladno z Občinskim prostorskim načrtom

Leta 2007 je občina Logatec začela s pripravo prostorskega načrta občine Logatec

(Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec 2014). Prostorski načrt je

temeljni razvojni in pravni akt občine, ki se usmerja k dolgoročnim ciljem: trajnostno

naravnan prostorski razvoj, izboljšanje kakovosti bivalnega okolja ter uresničevanje

ključnih razvojnih projektov v regiji. Strategija izhaja iz načela trajnostnega

prostorskega razvoja, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije in ne ogroža

zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Pri razvoju je treba upoštevati omejitve v

prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi

nesrečami ter v čim večji meri zmanjšati posledice naravnih in drugih nesreč.

Naselje Logatec predstavlja občinsko središče, kjer so že razvite gospodarske cone,

stanovanjska območja in številne javne funkcije občinskega in regionalnega pomena.

Prav tako je pomembno središče med Ljubljano in Koprom, zato bi bilo potrebno

omogočiti razvoj gospodarskih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti.

V Logatcu se nadaljnji prostorski razvoj usmerja v smiselno zaokrožitev obstoječih

poselitvenih območij Dolenjega in Gorenjega Logatca ter Kalc (Odlok o občinskem

prostorskem načrtu občine Logatec 2014). Razvoj se načrtuje na prostih, degradiranih in

nezadostno izkoriščenih površinah, kjer ima prenova prednost pred novogradnjo. Nova

poselitev se usmerja edino na nepozidana zemljišča znotraj strnjenih kompleksov, ki so

komunalno opremljena. Prostorska identiteta posameznih naselij se ohranja z zelenimi

cenzurami, ki preprečujejo zlivanje naselij. Potrebno je zagotoviti zadostne površine za

različne oblike stanovanjske pozidave, pri čemer bi bila večja koncentracija prebivalstva

v naselju Logatec. S tem bi zmanjšali težnjo po razselitvi in razpršitvi poselitve.

Prepoznavnost Logatca se zagotavlja z novogradnjami na območju obstoječih naselij, s

sanacijo razvrednotenih zemljišč in z ohranjanjem kmetijske rabe prostora. Območje

ekstenzivne kmetijske proizvodnje je Logaško polje, ki predstavlja pretežno kmetijski

del. Kmetijske dejavnosti, ki so potekale v mestnem središču, bi se preselile na nove

55

lokacije ob severni vpadnici. Gospodarske dejavnosti, ki so se izvajale v naseljih in so

moteče za bivanje in za družbeno dejavnost, se preselijo v gospodarski coni. Območja

gozdov imajo pomembno ekološko in socialno vlogo, saj je gospodarstvo usmerjeno v

pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije ter za

ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja. Gozdovi ob naseljih se vključijo v

primerne oblike rekreacijske rabe (Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine

Logatec 2014).

Na območju Sekirice se izvajajo športno-rekreacijske dejavnosti, kjer se obstoječa

infrastruktura namenja večinoma zimskim športom (smučarski skoki, smučarski tek).

Znotraj tega območja leži stoječa voda Lokev, ki ponuja možnosti za razvoj sonaravnih

oblik turizma (ribolov, drsanje). Območje pod Sekirico leži delno na poplavno

ogroženem območju. Na teh območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s

sanacijo žarišč naravnih procesov (poplave). Potrebno je omejiti razvoj, sorazmerno s

stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje in njegove

materialne dobrine. Ohranjati je potrebno retenzijske sposobnosti območij oziroma, če

je to mogoče, tudi zagotoviti njihovo ponovno vzpostavitev. Če je v javnem interesu, je

na teh območjih možno spreminjati obseg retenzijskih površin, vendar le ob ustrezni

nadomestitvi teh zemljišč in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se vodni

režim ne poslabšuje. Na poplavnih območjih je možna gradnja garažnih stavb skladno s

predpisom, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor ter

ob pridobitvi vodnega soglasja. Za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

je predvideno delno območje Blekove vasi, kjer naj bi zgradili protipoplavni objekt na

Logaščici (Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec 2014).

V bližini požiralnika Jačka je čistilna naprava s priključno močjo 4.000 PE

(populacijskih enot). Zaradi vedno večjega števila prebivalcev v Logatcu, ki so

priključeni na to čistilno napravo, je le-ta preobremenjena in je v pripravi njena

sanacija. V prvi fazi se bo priključna moč povečala na 15.000 PE, v drugi fazi pa na

20.000 PE (Komunalno podjetje Logatec 2015). Z izvajanjem OPN Logatec se

predvidevajo novi viri emisij v vode: povečane količine komunalnih odpadnih vod

zaradi večjega števila gospodinjstev; povečane količine tehnoloških odpadnih vod

zaradi povečanega obsega izvajanja gospodarske, proizvodne in obrtne dejavnosti;

povečane količine padavinskih odpadnih vod z utrjenih površin zaradi dodatnih

56

objektov. Postavlja se vprašanje, v kakšni meri bo večja čistilna naprava vplivala na

onesnaževanje Logaščice in kraškega podzemlja, ter ali bo zaradi večjega izpusta

odpadne vode v Jačko prispevala k večji poplavni ogroženosti naselja.

5.6 Predlagani ukrepi za preprečevanje poplav

V preteklosti, ko tehnika še ni omogočala uspešnih ukrepov obrambe pred poplavami,

se človek ni naseljeval na poplavno ogroženem območju oziroma se je sprijaznil s

škodo, ki so jo povzročale poplave. Kasneje so se zaradi pritiska družbe po poselitvi na

poplavna območja izvajali ukrepi za zaščito pred poplavami v smislu povečevanja

prevodnosti osnovnih strug vodotokov ter izgradnje umetnih zadrževalnikov. Zaradi

nepoznavanja hudourniških značajev vodotokov in odtočnih režimov površinskih vod, ti

ukrepi niso bili dovolj učinkoviti.

Ukrepe za zaščito pred poplavami delimo glede na vrsto posega, na:

· vodogradbene, ki zajemajo gradnjo objektov,

· alternativne ukrepe (upravno-administrativni predpisi).

Negradbeni ukrepi so lahko učinkovitejši kot drugi in so dolgoročno trajnejša rešitev

težav, vseeno pa so gradbeni ukrepi pomembna sestavina, ki imajo predvsem cilj

varovanja življenj in zdravja ljudi ter njihovega premoženja. Vendar pa prav varstveni

ukrepi ustvarjajo občutek lažne varnosti, zato je treba upoštevati pojem »vedno

prisotnega tveganja« (Digitalna Hidrodinamika 2015).

Sodobni pristopi za zmanjšanje ogroženosti pred poplavami morajo upoštevati različne

vzvode obvladovanja poplavnega tveganja, med katerimi je za območje Logatca

potrebno upoštevati:

· ustrezno prostorsko načrtovanje in rabo tal,

· celotno prispevno območje vodotoka (Črni potok, Reka in Logaščica z vsemi

pritoki),

· zmanjšanje vpliva poseganja človeka v naravne procese na poplavnih območjih

(npr. čistilna naprava v Logatcu),

57

· način upravljanja z vodami: zadrževanje padavinskih voda na kraju, kjer so

padle; odvečno vodo hraniti na lokalnem območju in jo šele nato odvajati v

vodotok,

· pri gradnji protipoplavnih objektov je potrebno upoštevati varstvo narave in

krajine (že zgrajen zadrževalnik na Reki, načrtovan zadrževalnik na Črnem

potoku ter načrtovan nasip na Logaščici),

· na poplavnih območjih je treba zagotoviti preventivne ukrepe za preprečitev

onesnaženj voda kot posledico poplav (čistilna naprava in iztekanje nafte iz

stanovanjskih objektov),

· posameznik mora na podlagi informacij o ogroženosti tudi sam poskrbeti za

preventivne ukrepe.

V Logatcu je bil do sedaj izveden en večji protipoplavni ukrep. Po poplavi leta 1979 je

bil naslednje leto zgrajen zadrževalnik Mareke na potoku Reka. V občinskem

prostorskem načrtu občine Logatec (Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine

Logatec 2014) so predlagani omilitveni ukrepi, ki naj bi se izvajali na območju gradnje

objektov, protipoplavne gradnje ter gradnje meteorne kanalizacije.

Na območjih stoletnih poplav gradnja objektov ni dovoljena, zato se ta spremenijo v

zelena območja. V Dolenjem Logatcu ostanejo poplavne površine neposeljene, v

primeru poselitve pa se jih nadomesti z drugimi zemljišči, da se poplavno stanje ne

poslabša. Pomemben ukrep predstavlja gradnja protipoplavnih objektov.

Na Črnem potoku se predvideva izgradnja zadrževalnika, ki bi stal nad naseljem

Gorenja vas. Dimenzioniran naj bi bil za zadrževanje stoletnih poplav, kar pomeni, da

mora biti volumen zadrževalnega bazena velik 180.000 m3 in največji dovoljeni izpust

iz zadrževalnika 7m3/s. Imel naj bi višine okoli 10 metrov in dolžine po kroni približno

130 metrov. S tem posegom bi neposredno zmanjšali poplavno ogroženost Gorenjega

Logatca in posredno Dolenjega Logatca, saj bi do Jačke prišle manjše količine poplavne

vode. Na Logaščici naj bi se zgradil zadrževalnik, ki bi stal dolvodno od regionalne

ceste med PP58 in PP65. Visoke vode ob nasipu bi dosegle koto 483,4 m. Izpust vode

naj bi bil dimenzioniran tako, da ne bi bil večji od 3 m3/s (Odlok o občinskem

prostorskem načrtu občine Logatec 2014). Zadrževalnik naj bi bil zgrajen dolvodno od

regionalne ceste ob gradu na levi brežini, vzdolž brežine in struge Logaščice do

58

vzpetine Gabrk. Presežek poplavne vode naj bi odtekal proti jugu na Tončevo ravan,

kjer so opuščeni požiralniki. To so nekdanji požiralniki Črnega potoka, ki je bil kasneje

reguliran in speljan v Logaščico.

Slika 20: Lokacija zadrževalnikov1 na vodotokih v Logatcu.

Pri gradnji meteorne kanalizacije naj bi bilo izvedenih več ukrepov:

· površinske vode naj bi se zadrževale na muldah, travnatih jarkih, ozelenelih

strehah in parkiriščih,

· za zadrževanje padavinskih vod naj bi zgradili deževne bazene,

· z uporabo vodoprepustnih materialov naj bi zmanjšali odtok vode z utrjenih

površin ter skrbeli za ponikanje padavinske vode na površini ali v podzemlju za

vse objekte,

· gospodinjstva naj bi začela uporabljati deževnico za zalivanje vrtov ali za

sanitarne namene z izgradnjo cistern (Odlok o občinskem prostorskem načrtu

občine Logatec 2014).

Poleg vseh teh naštetih protipoplavnih ukrepov bi bilo treba skrbeti tudi za redno

vzdrževanje pretočnosti strug prepustov in požiralnika Jačka. Na nekaterih mestih so na

strugi Črnega potoka zaradi odloženih naplavin nastale sipine, ki jih je preraslo

grmovje.

1 Karta prikazuje lokacijo že zgrajenega zadrževalnika na Reki, medtem ko naj bi zadrževalnika na

Črnem potoku in Logaščici zgradili v nekaj letih.

Legenda

Vodotok

Poplavno območje

Zadrževalnik

1 km

Vir podlage: PISO 2014

59

Slika 21: Struga Črnega potoka v Gorenji vasi (fotografija Sabina Bajc, 19. 9. 2010).

Lep primer neurejene struge najdemo v Gorenji vasi (slika 21), kjer so z ureditvijo

pločnika na mostu čez Črni potok očistili tudi strugo potoka gorvodno, medtem ko je na

drugi strani mostu ostala struga dolvodno neočiščena. Problem z zaraščanjem nastaja

zaradi neenakomerne višine gladine potoka. Jeseni, spomladi in ob večjem deževju je

struga potoka precej polna, ob poletnih sušah pa je gladina potoka zelo nizka, včasih

tudi presahne. Tako se ob nižjem vodostaju struga zarašča, potem pa se ob povišanem

vodostaju na teh zaraščenih območjih odlagajo naplavine.

Na območjih srednje in male nevarnosti poplav je potrebno tam živeče prebivalce

obveščati in izobraževati za primer poplav. Prav tako morajo prebivalci sami poskrbeti

za preventivne ukrepe v skladu z informacijami o ogroženosti (zaščita premičnega

premoženja, umik ljudi, obveščanja o situaciji …). Na območju večje in srednje

nevarnosti poplav gradnja ni dovoljena; na območju manjše poplavne nevarnosti pa je

gradnja dovoljena le pod določenimi pogoji. Minimalna kota pritličja mora biti na

določeni višini (odvisno od lege parcele oz. objekta) in dvignjena vsaj 20 centimetrov

nad površine okrog objekta. Podkletitve niso možne. V vsakem primeru pa je potrebno

pridobiti tudi vodno soglasje.

60

6 ZAKLJUČEK

V diplomskem delu je bil predstavljen urbani razvoj Logatca. Glavni predmet

proučevanja je bilo izpostaviti razvoj naselja Logatec od 19. stoletja predvsem na

poplavno ogroženem območju.

Zaradi ugodne geografske lege (nižinski svet, obdan s hribi, rečna mreža, dokaj

rodovitna prst na Logaškem polju, bližina večjih mest) širšega območja Logatca sega

poselitev v čas železne dobe, v rimskem obdobju je cestna povezava Oglej–Emona

omogočila postavitev cestne postojanke, na katere temeljih se je kasneje razvilo naselje

Logatec. V srednjem veku se je poselitev omejevala le na več skupkov nekaj hiš, ki so

stale tesno skupaj, ob potokih ali ob cesti. Šele v 18. stoletju, z izgradnjo državne cestne

povezave Dunaj–Trst, se je spremenil tudi položaj in videz naselij, saj so večinoma

začeli graditi hiše ob cesti, kar se še danes odraža v značaju Logatca. V začetku 20.

stoletja se je širitev naselij še okrepila, po 2. svetovni vojni najbolj v Dolenjem Logatcu,

kjer so se gradile nove soseske. Leta 1973 so se naselja Gorenji in Dolenji Logatec,

Belkova vas, Gorenja vas, Martinj Hrib in Čevica združila v skupno naselje Logatec. V

90. letih 20. stoletja se je poselitev širila brez razvojnega koncepta prostora, kar je

pripeljalo do gradnje objektov na neprimernih območjih. To prebivalci na poplavnem

območju še danes občutijo, ko pride do poplave.

Kot je bila ugodna reliefna lega pomemben dejavnik pri poseljevanju logaškega

prostora, je pri pojavljanju poplav pomembnih več naravnogeografskih dejavnikov.

Območje Logatca leži na kontaktnem krasu (dolomitni del zaledja Logaščice in

apnenčast del pri požiralnikih Jačka). Na dolomitu je nastala rečna mreža, s hribovitih

delov se stekajo vode v Logaščico, ki na Logaškem polju na stiku z apnencem ponikne

v podzemlje. Naklon površja povzroča, da padavinske vode hitro odtečejo s strmih

dolomitnih hribov do dna grap, po katerih tečeta potoka. Dna teh rečnih dolin so le za

nekaj deset višinskih metrov višja od lege požiralnikov, kar povzroči odtekanje vode na

nižje predele Logaškega polja. Letna količina padavin, ki pade na logaškem območju,

znaša v povprečju skoraj 2000 mm. Prav padavine se ključne za pojav poplav, saj lahko

že intenzivnejše dnevne padavine povzročijo povečanje pretoka, kar odseva na

hudourniškem značaju Logaščice. Ko se padavine zmanjšajo ali ponehajo, se zniža tudi

pretok. Požiralniki Jačka so zadnja postaja, preden Logaščica ponikne v podzemlje. Ker

61

so rovi in prehodi v podzemlju slabo prehodni, voda pri pretoku Logaščice več kot 8

m3/s zalije požiralnike in začne zastajati. Z večanjem pretoka Logaščice se dviga tudi

višina vode v Jački. Poleg slabo prehodnih podzemnih poti je pomembna tudi višina

gladine podtalnice, ki še dodatno povzroča, da voda zastaja v požiralnikih.

Poplave se v Logatcu pojavljajo že od nekdaj, vendar se jim zaradi majhne poseljenosti

poplavnega območja in majhne škode ni posvečalo veliko pozornosti. Prvi pogostejši

zapisi o poplavah segajo v začetek 20. stoletja, ko se je začela obsežnejša poselitev

Logatca in tudi poplavnega območja. Večinoma poplave niso povzročile večje škode,

vendar pa izstopata dve večji poplavi, ki sta povzročili veliko škode, pripomogli pa sta

tudi k vzpostavitvi protipoplavnih ukrepov.

Do poplave januarja leta 1979 je prišlo po daljšem obdobju mraza ob otoplitvi in

močnih padavah, ki so povzročile taljenje snega. Zaradi predhodne namočenosti,

taljenja snežne odeje in obilnih padavin je Logaščica poplavila z največjim obsegom do

tedaj, okoli 25 hektarjev. Na območju med Brodom in Martinj Hribom so ravno zgradili

nasip za priključek za avtocesto, ki je zadrževal vodo na območju Jačke, da se ni razlila

na polja pred Martinj Hribom. V letu dni so zgradili zadrževalnik na potoku Reka,

katerega vloga je zadržati odvečno padavinsko vodo potoka Reka in s tem posledično

znižati pretok Logaščice. Od poplav leta 1979 je preteklo trideset let, preden je

Logaščica spet poplavljala v večjem obsegu. V tem času je v Logatcu potekala

intenzivna poselitev, zaradi navidezne varnosti se je gradnja objektov razširila tudi na

poplavno območje.

Septembra leta 2010 je Logaščica poplavljala v skoraj enakem obsegu kot leta 1979.

Vzrok za poplave so bile močne in obsežne padavine, ki so celotno Slovenijo zajele od

17. septembra do 19. septembra, največ dežja pa je padlo prav v zahodni in osrednji

Sloveniji. Vendar moramo poleg obilnega deževja upoštevati, da je takrat zadrževalnik

na Reki zadržal več kot 500.000 m3 poplavne vode (do roba zadrževalnika sta manjkala

slaba dva metra). Ker je bila povzročena tudi večja škoda kot leta 1979, lahko rečemo,

da je bila to najhujša poplava do sedaj.

Po poplavi leta 1979 so kot protipoplavno zaščito zgradili zadrževalnik na Reki. V 80.

in 90. letih 20. stoletja so bila skromna zakonska določila, ki bi usmerjala, kako ravnati

62

ob poplavah ter kakšna protipoplavna zaščita naj bi bila najbolj ustrezna. Ker se

pristojnim ustanovam ni bilo treba ukvarjati s predpisi in birokracijo, je bil zadrževalnik

zgrajen že leto dni po poplavi. Od takrat Logaščica ni poplavljala, saj je zadrževalnik

zadržal vso odvečno vodo in Logaščica v spodnjem delu ni prestopila bregov.

Zadnje večje poplave so se zgodile decembra 2008, marca 2009 in septembra 2010, ko

je bila poplava najhujša. V tem obdobju se je na področju zakonodaje marsikaj

spremenilo, saj smo se z vstopom v Evropsko unijo zavezali, da bomo sledili

priporočilom Evropske unije. S sprejetjem Poplavne direktive se je Slovenija zavezala,

da bo pripravila predhodne ocene poplavne ogroženosti, karte poplavne nevarnosti in

poplavne ogroženosti, ter načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti. Skladno z

direktivo je bil sprejet Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi

poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja

zemljišč v razrede ogroženosti. Občina Logatec z Občinskim prostorskim načrtom sledi

priporočilom Poplavne direktive, saj so v načrtu podani ocena poplavne ogroženosti,

karte poplavne nevarnosti in ukrepi za obvladovanje poplavne ogroženosti.

S protipoplavnimi ukrepi bi zaščitili določene dele naselja, ki so bili v dozdajšnjih

poplavah najbolj prizadeti. To poplavno območje obsega poseljena območja v

Gorenjem in Dolenjem Logatcu ter neposeljena kmetijska zemljišča na Marekah v

Gornjem Logatcu in v Blekovi vasi pod Sekirico. Na poplavnem območju v Gorenjem

Logatcu je največ objektov v Gorenji vasi in v starem vaškem jedru Cerkovske vasi.

Tukaj je tudi največ objektov zgrajenih pred letom 1900. Od Blekove vasi do naselja

Brod stojijo objekti na poplavnem območju na levem bregu Logaščice, predvsem na

Brodu je bilo največ objektov zgrajenih v obdobju pred letom 1900 in do leta 1950. Na

območju požiralnikov Jačka je bilo največ stavb zgrajenih v obdobju med 1960 in 1979.

Prav tukaj stoji tudi čistilna naprava, ki ji nameravajo v prihodnjih letih povečati

priključno moč.

Od leta 2000 naprej je bilo na celotnem poplavnem območju zgrajenih 18 novih stavb,

vse so stanovanjske enote. V poplavah leta 2010 so bili prizadeti tudi stanovanjski

objekti na Notranjski cesti, ki so bili zgrajeni v obdobju 2000–2009. Zanimivo je to, da

so ta stanovanja kupovali večinoma priseljenci, ki niso vedeli, da objekti stojijo na

poplavnem območju in so bili ob poplavi leta 2010 neprijetno presenečeni. Ni jasno,

63

kako je Občina dovolila gradnjo teh stanovanj na poplavnem območju, saj naj bi za

gradbeno dovoljenje bila določena višinska kota, ki pa so jo v primeru gradnje na

Notranjski cesti spregledali.

Danes se v skladu z Občinskim prostorskim načrtom na območjih večje in srednje

nevarnosti poplav ne sme graditi, medtem ko je na območju manjše poplavne nevarnosti

dovoljena gradnja pod določenimi pogoji. Po izgradnji zadrževalnikov na Črnem potoku

in Logaščici, tisti, ki živijo na poplavnem območju, ne bodo več ogroženi.

Poleg omenjenih ukrepov, ki se zdita najpomembnejša za varstvo pred poplavami, bi

bilo treba tudi spremljati Logaščico in oba njena pritoka. Čeprav so v prejšnjem stoletju

spremljali Logaščico, bi bilo treba ponovno postaviti vodomerno postajo. S

pridobljenimi podatki bi si lahko pomagali pri napovedovanju poplav. Prav tako bi

lahko primerjali podatke s tistimi, ki so jih merili v prejšnjem stoletju, in bi videli, ali je

režim Logaščice še vedno enak. Kot protipoplavni ukrep se štejejo tudi očiščene struge

potokov, kar je v Logatcu dokaj velik problem. Največ se govori o čiščenju

požiralnikov Jačka, nihče pa se ne loti čiščenja strug, ki so večinoma neočiščene in

zaraščene. Ne samo v sklopu naselij, tudi naravni strugi Črnega potoka in Reke sta na

več mestih slabo prehodni, zasuti s prodom in zaraščeni z nizkim drevjem. Zadnji

pomemben ukrep je obveščanje in izobraževanje prebivalcev celotnega naselja in ne

samo dela, ki je poplavno ogrožen. Ker se poplave dostikrat pojavljajo nepričakovano in

v različnih časovnih intervalih, bi bilo treba organizirati izobraževanje na nekaj let, da

se na poplavne dogodke ne pozabi. To bi se zgodilo zlasti v primeru, ko se bodo zgradili

zadrževalniki in bo Logatec poplavno »varen«. Vse to bi se morali zgoditi do novih

katastrofalnih poplav, ko bo lahko intenziteta padavin tako močna, da tudi zadrževalniki

ne bodo pomagali. Kot v primeru poplav leta 2010.

Na podlagi lastnih izsledkov, analize pridobljenih podatkov in preučevanja literature

delno potrjujem prvo delovno hipotezo, da je na poplavnem območju mesta Logatec

ogroženih vedno več stanovanjskih objektov ter vedno manj kmetijsko pomembnih

zemljišč. Čeprav so se v prejšnjem stoletju poplave pojavljale dokaj pogosto, to ni

oviralo poselitve poplavnega območja. Po hudi poplavi leta 1979 bi pričakovali, da se

bo poselitev poplavnega območja ustavila, vendar se je zaradi izgradnje zadrževalnika

na Reki in posledično ustvarjene »varnosti«, gradnja objektov nadaljevala, le v vedno

64

manjšem številu zgrajenih objektov. Po letu 2010 do danes je bilo zgrajenih le še pet

stavb, ki pa so morale biti zaradi Občinskega prostorskega načrta zgrajene po določenih

pogojih (zgrajene na območju majhne poplavne nevarnosti, višinska kota, niso

podkletene …). V obdobju povečane poselitve Logatca (od leta 1960–1980) se je

gradilo brez konkretnega prostorskega načrtovanja, kar je privedlo do združevanja

naselij. Kljub temu se je poselitev ohranila v mejah naselij, kar je ohranilo kmetijska

zemljišča na Logaškem polju. Z razvojem terciarnih dejavnosti so se kmetijska

zemljišča začela zaraščati in je danes marsikje njive prerasla trava.

Drugo delovno hipotezo, da bi omilili vedno pogostejše poplave v mestu Logatec, bi

bilo nujno zgraditi zadrževalnik na vodotoku Črni potok, v celoti potrjujem. Eden

glavnih protipoplavnih ukrepov Občinskega prostorskega načrta je izgradnja

zadrževalnika na Črnem potoku, kar bi pripomoglo k zmanjšanju pretoka Logaščice ob

kratkotrajnih in intenzivnih padavinah. Poleg tega zadrževalnika bi zgradili še enega na

Logaščici, ki bi bil nekakšna rezerva, če bi bil pretok Logaščice previsok, kljub

zadrževalnikoma na Reki in Črnem potoku. V tem primeru bi poplavna voda odtekla na

Tončevo raven, kjer so kmetijska zemljišča.

V Logatcu so poplave že od nekdaj prisotne, vendar so ljudje z razvojem poselitve

vedno bolj posegali na poplavni svet. S tem pa so vedno bolj ogrožali sebe in objekte. S

protipoplavnimi ukrepi naj bi si povrnili varnost pred poplavami, kar pa je nemogoče,

saj nikoli ne vemo, kdaj bo nastopil katastrofalni dogodek, ki bi to varnost uničil. V prvi

vrsti bi se morali naučiti živeti s poplavami, pustiti poplavni svet potoku in poplavnim

vodam. V tem primeru bi bilo potrebno izseliti ljudi iz najbolj ogroženih delov naselja,

jim ponuditi primerno odškodnino ali nastanitev, saj je v Logatcu še veliko primernih

prostorov za gradnjo oziroma za obnovo neposeljenih stanovanjskih objektov. Tako ne

bi bilo potrebno graditi novih zadrževalnikov ter drugih protipoplavnih objektov.

65

7 VIRI IN LITERATURA

Agencija Republike Slovenije za Okolje (ARSO). 2014. »Državna meteorološka

služba«. Http://meteo.arso.gov.si/met/sl.

Arhiv republike Slovenije. 2014. »Franciscejski kataster za Kranjsko (1823–1869)«.

Http://arsq.gov.si/Query/archivplansuche.aspx?ID=223769.

Breg Valjavec, Mateja. 2013. Nekdanja odlagališča odpadkov v vrtačah in gramoznicah.

Ljubljana: Založba ZRC.

Bogataj, Janez in sodelavci. 2012. Veliki atlas Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Digitalna hidrodinamika, d. o. o. 2015. »Poplave«. Http://www.dhd.si/poplave.html.

Frantar, Peter. 2005. »Pretočni režimi slovenskih rek in njihova spremenljivost«. Ujma

19: 145–153.

Frantar, Peter. 2008. »Poplave: njihove značilnosti in poplavne razmere v Sloveniji«.

Geografski obzornik 55 (3): 10–16.

Gams, Ivan. 1973. »Prispevek h klasifikaciji poplav v Sloveniji«. Geografski obzornik

20 (1-2): 8–13.

Gams, Ivan. 1996. Geografske značilnosti Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Gams, Ivan. 2003. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana: Založba ZRC.

Geopedia. 2014. »Pedološka karta Logatca.«

Http://www.geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9_b4.

Ivančič, Katarina, Alojz Leb. 1993. Pele so žage logaške: zapisi o zgodovini lesarstva

na Logaškem. Logatec. Samozal.

Jelen, Alenka. 2014. »Tehnične poplave«. GEOmix, 21 (1): 52–55.

Kajfež-Bogataj, Lučka. 1992. »Klimatske spremembe in vremenske ujme v Sloveniji«.

V: Poplave v Sloveniji, ur. Miran Orožen Adamič, 37–44. Ljubljana:

Ministrstvo za obrambo, Republiška uprava za zaščito in reševanje: Center za

multidisciplinarno proučevanje naravnih nesreč Geografskega inštituta Antona

Melika ZRC SAZU.

Kladnik, Drago, Franc Lovrenčak, Milan Orožen Adamič. 2005. Geografski

terminološki slovar. Ljubljana. Založba ZRC, ZRC SAZU.

Kočar, Tomaž. 1990. »Gozdni predel Ravnik (Logatec)«. Gozdarski vestnik 6: 319–

327.

Komac, Blaž. 2003. »Dolomitni relief na območju Žibrš«. Acta geographica Slovenica,

43 (2): 7–31.

66

Komac, Blaž, Karel Natek, Mitja Zorn. 2008. Geografski vidiki poplav v Sloveniji.

Ljubljana. Založba ZRC, ZRC SAZU.

Komunalno podjetje Logatec, d. o. o. 2015. »Čiščenje komunalne in padavinske

odpadne vode«. Http://www.kp-

logatec.si/2014/komunalna_dejavnost.php?IDM=5&IDPM=44&IDPPX=11.

Kompare, Tone, France Milavec. 1990. Logatec: črtice iz življenja kraja in obeh župnij.

Ljubljana. Delo.

Korpar, Maja. 1968. »Logaško polje«. Seminarska naloga. Postojna. Gimnazija

Postojna.

Kozelj, Daniel, Karin Kompare, Franci Steinman, Leon Gosar. 2008. »Poplavna

ogroženost in posledice dogodkov preostalega tveganja«. Ujma 22: 145–151.

Kranjc, Andrej. 1992. »Poplave na krasu«. V: Poplave v Sloveniji, ur. Miran Orožen

Adamič, 69–72. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo, Republiška uprava za

zaščito in reševanje: Center za multidisciplinarno proučevanje naravnih nesreč

Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Lovrenčak, Franc. 1987. »Pedogeografske in vegetacijsko geografske značilnosti

Notranjske«. V: Notranjska: zbornik 14. Zborovanja Slovenskih Geografov,

Postojna, 15.–17. oktobra 1987, ur. Peter Habič, 179-192. Postojna: Zveza

geografskih društev Slovenije.

Lugeri, Nicola, Elisabetta Genovese, Carlo Lavalle, Ad De Roo. 2006. »Flood risk in

Europe: analysis of exposure in 13 Countries«. Institute for Environment and

Sustainability.

Http://www.researchgate.net/profile/Ad_Roo/publication/228495214_Flood_ris

k_in_Europe_analysis_of_exposure_in_13_Countries/links/09e415108da7e624d

c000000.pdf.

Majcen, Elza. 2003/2004. »Vaja Ujma 2002«. Ujma, 17–18: 276–283.

Mihevc, Andrej. 1986. »Geomorfološka karta ozemlja Logaških Rovt«. Acta

carsologica, 14/15: 207–218.

Mihevc, Andrej. 1992. »Poplave ob Logaščici, Hotenjki in v Hotenjskem ravniku«. V:

Poplave v Sloveniji, ur. Miran Orožen Adamič, 185–191. Ljubljana: Ministrstvo

za obrambo, Republiška uprava za zaščito in reševanje: Center za

multidisciplinarno proučevanje naravnih nesreč Geografskega inštituta Antona

Melika ZRC SAZU.

67

Mihevc, Andrej. 2014. » Kratka razlaga poplav in mnenje o smiselnosti čiščenja plavja

med poplavo na Planinskem polju«. Zveza geografov Slovenije. Http://zgs.zrc-

sazu.si/Portals/8/hidrogeografija/Planinsko_polje_mnenje_khg.pdf.

Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 2002. 2014. Uradni

list RS, št. 44/2002. Http://www.uradni-list.si/1/content?id=36416.

Natek, Karel. 2005. »Poplavna območja v Sloveniji«. Geografski obzornik 51 (1): 13–

18.

Natek, Milan. 1992. »Nekateri geografski vidiki poplavnih območij na Slovenskem«. V:

Poplave v Sloveniji, ur. Miran Orožen Adamič, 21–30. Ljubljana: Ministrstvo za

obrambo, Republiška uprava za zaščito in reševanje: Center za

multidisciplinarno proučevanje naravnih nesreč Geografskega inštituta Antona

Melika ZRC SAZU.

Nagode, Miran. 2002. »Pretoki Logaščice«. Naše jame 44: 132–140.

Nagode, Miran. 2002. »Raziskave požiralnikov Logaščice v Jački«. Naše jame 44: 141–

153.

Novak, Branka. 2008. Varte ogenj, varte luč, svet Ferjan vam bo v pomoč : 130 let

Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec. Logatec. Prostovoljno

gasilsko društvo Dolnji Logatec.

Oblak-Polajnar, Majda. 1959. »Logaška kotlina kot geografska individualnost«.

Geografski vestnik 31: 19–44.

Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec. 2014. Občinska uprava Občine

Logatec. Http://d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/OPN/NPB%20OPN.pdf.

Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. 2014. Uradni list RS, št. 76/2004.

Http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200476&stevilka=3397.

Ogrin, Darko. 1996. »Podnebni tipi v Sloveniji«. Geografski vestnik 68: 39–56.

Orožen Adamič, Milan. 1992. »Pregled poplav v Sloveniji«. V: Poplave v Sloveniji, ur.

Miran Orožen Adamič, 7–10. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo, Republiška

uprava za zaščito in reševanje: Center za multidisciplinarno proučevanje

naravnih nesreč Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

»Osnovna geološka karta SFRJ. List Postojna. 1: 100.000«. 1967. Beograd. Zvezni

geološki zavod SFRJ.

»Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmač za list Postojna«. 1970. Beograd. Zvezni

geološki zavod SFRJ.

68

»Poplavna direktiva 2007«. 2014. Dostop do zakonodaje Evropske unije. Http://eur-

lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2007:288:0027:0034:SL:PD

F.

Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi

povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v

razrede ogroženosti 2007. 2014. Uradni list RS, št. 60/2007. Http://www.uradni-

list.si/1/content?id=81148.

Prostorski informacijski sistem občin (PISO). 2014.

Http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?.

Ribnikar, Vojteh. 1889. Logaško okrajno glavarstvo : zemljepisni in zgodovinski oris.

Logatec. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega.

Rojas, Rodrigo, Luc Feyen, Paul Watkiss. 2013. »Climate change and river floods in the

European Union: Socio-economic consequences and the costs and benefits of

adaptation«. Global Environmental Change.

http://dx.doi.org/10.1016/j.gloenvcha.2013.08.006.

»Slovar slovenskega knjižnega jezika«. 2000. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

ZRC SAZU. Http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html.

»Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804)«. 1997. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni center SAZU: Arhiv Republike Slovenije: zvezek 3.

Slovenski nacionalni komite za velike pregrade (SLOCOLD). 2014. »Pregrada

Logatec«. Http://slocold.si/galerija/logatec/logatec.html.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS). 2014. »Popisi prebivalstva 1948–2011«.

http://www.stat.si/statweb/glavnanavigacija/podatki/publikacije/popisi-

prebivalstva.

Statistični urad Republike Slovenije (SUR). 2014. »Popis prebivalstva 1971 – Aktivno

prebivalstvo po dejavnosti«.

Http://www.stat.si/publikacije/popisi/1971/1971_3_04.pdf .

Statistični urad Republike Slovenije (SURS). 2014. »Popis prebivalstva, gospodinjstev

in stanovanj 2002«.

Http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0558586S&ti=&path=../Data

base/Popis2002/03_Obcine2007/03_Prebivalstvo/05585_Aktivnost/&lang=2.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS). 2014. »Prebivalstvo po naseljih«.

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C5004S&ti=&path=../Data

69

base/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/25_05C50_prebivalstvo_naselj

a/&lang=2.

Stepišnik, Uroš. 2010. Udornice v Sloveniji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske

fakultete Univerze v Ljubljani.

Stritar, Albin. 1974. Kategorizacija zemljišč. Ljubljana: Inštitut geodetskega zavoda

SRS.

Švajncer, Janez. 2004. Logatec v zgodovini. Ljubljana: Vojni muzej, Prima print.

Terčič, Darjo. 1979. »O poplavi v Logatcu«. Logaške novice, 5 (2): 4.

Tomažič, Gabrijel. 1940. »Asociacije borovih gozdov v Sloveniji: bazifilni borovi

gozdovi«. Disertacija. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Trček, Petra. 2010. »Najhuje je bilo v Logatcu in Hotedršici«. Logaške novice, XLI (7):

3.

Trobič, Milan. 2003. Furmani po cesarskih cestah skozi postojnska vrata. Logatec.

Občina Logatec.

Verbič, Tomaž. 1989. »Nekaj o geološki zgradbi logaškega ozemlja«. V: Mladinski

raziskovalni tabor Logatec '89, ur. Frelih, Marko, Andreja Seliškar: 91–108.

Vidmar, Ines in sodelavci. 2013. »Consequences of an unusual flood event: case study

of a drainage canal breach on a fluvial plain in NE Slovenia«. European

Geosciences Union, General Assembly 2013, Vienna, Austria, 07–12 April

2013.

Zakon o prostorskem načrtovanju 2007. 2014. Uradni list RS, št. 33/2007.

Http://www.uradni-list.si/1/content?id=79670.

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami 2006. 2014. Uradni list RS, št.

51/2006. Http://www.uradni-list.si/1/content?id=73400.

Zakon o vodah 2002. 2014. Uradni list RS, št. 67/2002. Http://www.uradni-

list.si/1/content?id=37466.

70

8 GRAFIČNE PRILOGE

8.1 Slike

Slika 1: Geološka karta območja mesta Logatec. ........................................................... 17

Slika 2: Tloris požiralnikov v Jački (Nagode 2002: Raziskave požiralnikov…). .......... 22

Slika 3: Odvisnost višine vode v Jački od pretoka Logaščice na Brodu (Nagode 2002:

Pretoki Logaščice). ............................................................................................. 23

Slika 4: Graf povprečja padavin 1961–2010 za merilno postajo Logatec (490 m) (vir

podatkov: ARSO – Državna meteorološka služba). ........................................... 24

Slika 5: Graf povprečja letne količine padavin 1961–2011 za Logatec (490 m) (vir

podatkov: ARSO – Državna meteorološka služba). ........................................... 24

Slika 6: Graf povprečne mesečne temperature 1962–2011 za Postojno (533 m) (vir

podatkov: ARSO – Državna meteorološka služba). ........................................... 25

Slika 7: Graf povprečne letne temperature 1962–2011 za Postojno (533 m) (vir

podatkov: ARSO – Državna meteorološka služba). ........................................... 26

Slika 8: Graf povprečnega pretoka Logaščice 1955–1975 (vir podatkov: ARSO –

Državna meteorološka služba)............................................................................ 28

Slika 9: Poplavljen Martinov most na Notranjski cesti (fotografija: Darjo Terčič, februar

1979). .................................................................................................................. 30

Slika 10: Poplavljeno območje ob Notranjski cesti (fotografija: Sabina Bajc, 19. 9.

2010). .................................................................................................................. 32

Slika 11: Pedološka karta Logatca.................................................................................. 33

Slika 12: Graf rasti prebivalcev po naseljih 1869–1971 (Švajncer 2004). ..................... 45

Slika 13: Graf rasti prebivalcev Logatca 1869–2014 (Švajncer 2004, SURS: Popisi

prebivalstva 1948–2011 2014, SURS: Prebivalstvo po naseljih 2014 ). ............ 47

Slika 14: Lega mlinov in vodnih žag na Logaščici leta 1889 (vir podatkov: Ribnikar

1889). .................................................................................................................. 48

Slika 15: Število stavb po letu izgradnje na poplavnem območju (PISO 2014). ........... 49

Slika 16: Raba zemljišč na poplavno ogroženem območju. ........................................... 50

Slika 17: Poplavljena kmetijska zemljišča v Gorenji vasi (fotografija: Sabina Bajc, 19.

9. 2010). .............................................................................................................. 51

Slika 18: Pregrada Mareke ob poplavi 2010 (fotografija: Sabina Bajc, 19. 9. 2010)..... 52

71

Slika 19: Prikaz zadrževalnika Mareke in poplavljenega območja ob porušitvi pregrade

(Majcen 2003/2004). .......................................................................................... 53

Slika 20: Lokacija zadrževalnikov na vodotokih v Logatcu. ......................................... 58

Slika 21: Struga Črnega potoka v Gorenji vasi (fotografija Sabina Bajc, 19. 9. 2010). . 59

8.2 Seznam prilog

Priloga 1: Zemljevid Logatca

Priloga 2: Franciscejski kataster 1823 za Gorenji in Dolenji Logatec

Priloga 3: Dejanska raba zemljišč Logatec 2014.

Priloga 4: Razvoj logaških naselij od leta 1823 do 2014.

Priloga 5: Stavbe po letu izgradnje na poplavnem območju.

Priloga 6: Območja razredov poplavne nevarnosti - stanje.

Priloga 1: Zemljevid Logatca

Priloga 2: Franciscejski kataster 1823 za Gorenji in Dolenji Logatec

Legenda

Objekti

Državna cesta

Cesta

Njive

Gozd

Vrtovi, travniki

Pašniki

Voda

Vir podlage: Arhiv Republike Slovenije 2014

Priloga 3: Dejanska raba zemljišč Logatec 2014.

Legenda

Pozidano zemljišče

Njiva, vrt, rastlinjak

Intenzivni sadovnjak

Gozd

Trajni travnik

Kmet. zemljišče v zaraščanju

Vode

1 km

Vir podlage: PISO 2014

Priloga 4: Razvoj logaških naselij od leta 1823 do 2014.

Priloga 5: Stavbe po letu izgradnje na poplavnem območju.

Legenda

do 1899

1900-1949

1950-1959

1960-1969

1970-1979

1980-1989

1990-1999

2000-2009

od 2010

Območje redkih poplav

500m

Avtorica vsebine: Sabina Bajc

Vir podlage: PISO 2014

Priloga 6: Območja razredov poplavne nevarnosti2 - stanje.

2 Karta razredov poplavne nevarnosti prikazuje notranja območja poplavne nevarnosti in je izdelana na podlagi meril za razvrščanje poplavne nevarnosti v razrede glede na

moč naravnega pojava. Moč poplavne nevarnosti je določena z globino ali zmnožkom globine in hitrosti toka. Verjetnost nastanka poplavne nevarnosti je verjetnost nastanka

pretokov Q(10), Q(100) ali Q(500) oziroma verjetnost nastopa gladin G(10), G(100) ali G(500), ki povzročajo poplave.

Legenda

Majhna ogroženost

Srednja ogroženost

Velika ogroženost

Preostala ogroženost

Vodotok

500 m

Vir: PISO 2014