univerza na primorskem fakulteta za · pdf filedamjanu in nataliji, da sta priskočila...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE
JERNEJ LAKNER
JUGOSLOVANSKA POMORSKA ORGANIZACIJA
JADRANSKA STRAŽA 1922–1941 IN SLOVENCI
MAGISTRSKO DELO
Koper, 2016
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE
JERNEJ LAKNER
Jugoslovanska pomorska organizacija
Jadranska straža 1922–1941 in Slovenci
Magistrsko delo
Študijski program: Zgodovina Evrope in Sredozemlja
Mentor: akad. prof. dr. Jože Pirjevec
Koper, 2016
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali pri mojem magistrskem delu.
Mentorju akad. prof. dr. Jožetu Pirjevcu za nasvete in spodbudne besede.
Dr. Vladki Tucovič iz knjižnice UP FHŠ za strokovno pomoč in prijaznost.
Ge. Sanji Berbori iz Sveučilišne knjižnice iz Splita za pomoč in potrpežljivost.
Osebju Univerzitetne knjižnice Maribor za pozitivno energijo.
Sodelavki Mateji za razumevanje.
Damjanu in Nataliji, da sta priskočila vsakič, ko sem ju potreboval.
Povzetek
Jugoslovanska pomorska organizacija Jadranska straža 1922–1941 in Slovenci
Magistrsko delo obravnava ustanovitev, razvoj in delovanje jugoslovanske pomorske
organizacije Jadranska straža (JS) v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev/Jugoslaviji
s poudarkom na Slovencih. JS je bila na pobudo jugoslovansko usmerjenih
intelektualcev ustanovljena februarja 1922 v Splitu in je delovala do razpada države
aprila 1941. Nastala je kot posledica razmer v Dalmaciji ob prelomu 1918 in kot
odgovor na aspiracije Kraljevine Italije do vzhodnega Jadrana. Prvoten cilj zbiranja
sredstev za vojno mornarico se je hitro razširil na vse, kar je bilo v povezavi z
Jadranskim morjem s poudarkom na spodbujanju pomorske zavesti in jugoslovanskega
duha med ljudstvom. JS se je kmalu po ustanovitvi organizirala po vsem ozemlju države
in je med svojim obstojem nenehno povečevala število članstva. Na to je vplivalo, da je
bila jugoslovansko unitaristično usmerjena in je zato uživala podporo režima L. 1938 je
z okoli 180.000 člani bila ena izmed najštevilčnejših in dejavnih organizacij v državi.
Sredi tridesetih let 20. stoletja je odmik predsednika JS Iva Tartaglie od politike
jugoslovanskega integralizma pripeljal do spora med njegovimi somišljeniki in
centralisti v JS, ki je grozil, da bo pripeljal do razkola. V 19-letnem obstoju je JS kupila
Kraljevi mornarici (Kr. mornarici) hidroavion in prispevala pri nakupu šolske ladje
Jadran. Prirejala je javne prireditve, ustanovila različne kulturne ustanove v Splitu,
izdajala društveno revijo in publicirala literaturo s pomorsko tematiko. Delovala je med
mladino, gradila mladinske domove JS na Jadranu, organizirala izlete na Jadran in po
Sredozemlju. Zgradila je spomenik – svetilnik v spomin pokojnemu kralju Aleksandru.
Opozarjala je na sovražno delovanje Italije in spodbujala jadransko orientacijo države.
Tržila je lastne artikle. Imela je svoje simbole z geslom »Čuvajmo naše morje«. JS je
začela delovati na slovenskem ozemlju Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev l. 1923.
V prvem obdobju je njeno delovanje zaostajalo za ostalimi kraji v državi. V novih
okoliščinah in s pomočjo lokalnih banskih oblasti se je to v tridesetih letih 20. stoletja
spremenilo. JS v Dravski banovini je dohitela ostale in postala vzgled za uspešno
delovanje. Najbolj jo je zaznamovalo delo z mladino in ideja prometne povezanosti
Slovenije z morjem.
Ključne besede: Jadranska straža, Podmladek Jadranske straže, Jadransko morje,
domovi Jadranske straže, Kraljevina Jugoslavija, kralj Aleksander, Kraljeva mornarica,
Dravska banovina, šolska ladja Jadran, 1922–1941
Summary
The Adriatic Guard Maritime Organization of Yugoslavia 1922-1941 and the
Slovenes
The master's degree thesis deals with the establishment, development and operation of
the Adriatic Guard maritime organization of Yugoslavia in the Kingdom of Serbs,
Croats and Slovenes / Yugoslavia, with an emphasis on Slovenes. The Adriatic Guard
was established in February 1922 in Split at the initiative of the Yugoslav-oriented
intellectuals and worked until the collapse of the country in April 1941. It was formed
as a result of the situation in Dalmatia at the turn of 1918 and in response to the
aspirations of the Kingdom of Italy to the eastern Adriatic. The original aim of raising
funds for the navy was quickly extended to all that was in connection with the Adriatic
Sea with a focus on promoting marine awareness and Yugoslav spirit among people.
Soon after the establishment, the Adriatic Guard was organized throughout the territory
of the country and at the time of its existence it was constantly increasing the number of
members. This was influenced by the fact that it was Yugoslav Unitarian oriented and
as such enjoyed the support of the regime. In 1938, with about 180.000 members, it was
one of the most numerous and active organizations in the country. In the middle of the
thirties of the 20th century, the deviation of the Adriatic Guard president, Ivo Tartaglia,
from the policy of the Yugoslav integralism led to a dispute between his supporters and
centralists in the Adriatic Guard, which threatened to lead to schism. In the 19-year
existence, the Adriatic Guard bought the Royal Navy a floatplane and helped with
purchase of the Jadran training ship. It organized public events, set up the various
cultural institutions in Split, issued social magazine and published the literature with
maritime topics. It operated between youth, built Adriatic Guard youth hostels on the
Adriatic, organized trips to the Adriatic and the Mediterranean. It built a monument - a
beacon in memory of the late King Alexander. It was pointing to a hostile operation of
Italy and encouraged the Adriatic orientation of the country. It had its symbols with the
motto "Take care of our sea."The Adriatic Guard started to operate on the Slovenian
territory of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes in 1923. In the first period, its
operation fell behind other places in the country. In the new circumstances, and with the
help of the local Ban authorities this changed in the thirties of the 20th century. The
Adriatic Guard in the Drava Banovina has caught up with the rest and became a role
model for the successful operation. It was marked the most by the youth work and the
idea of Slovenian traffic connection with the sea.
Keywords: Adriatic Guard, Adriatic Guard’s Youth Organization, Adriatic Sea,
Adriatic Guard Hostels, the Kingdom of Yugoslavia, King Alexander, the Royal Navy,
the Drava Banovina, the Jadran training ship, 1922-1941
IZJAVA O AVTORSTVU
Študent JERNEJ LAKNER, z vpisno številko 92046007,
vpisan na študijski program ZGODOVINA EVROPE IN SREDOZEMLJA,
rojen 31.05. 1972 v kraju Celje, sem avtor
(ustrezno označi)
zaključnega seminarskega dela
diplomskega dela
magistrskega dela
doktorske disertacije
z naslovom:
Jugoslovanska pomorska organizacija Jadranska straža 1922–1941 in Slovenci.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
- sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,
navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
- sem pridobil vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti
prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu;
- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo po
zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);
- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo
delo in za moj status na UP FHŠ;
- je elektronska oblika identična s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je
elektronska oblika posebej zahtevana).
V Kopru, dne _________________ Podpis avtorja: ________________________
KAZALO
1 UVOD ....................................................................................................................... 1
2 RAZPAD AVSTRO-OGRSKE IN NASTANEK KRALJEVINE SHS .............. 5
2.1 Jadransko vprašanje ob razpadu Avstro-Ogrske in nova južnoslovanska
kraljevina na Balkanu ..................................................................................... 5
2.2 Split in Dalmacija ob rojstvu Kraljevine SHS 1918 in v prvih letih
njenega obstoja ............................................................................................... 9
3 JUGOSLOVANSKA POMORSKA ORGANIZACIJA JADRANSKA
STRAŽA................................................................................................................. 16
3.1 Ustanovitev in prvi koraki organizacije JS ................................................... 16
3.2 Programski in ideološki razvoj JS ................................................................ 20
3.2.1 Razvoj programskih in ideoloških smernic v JS........................................... 20
3.2.2 Kongresi JS ................................................................................................... 48
3.3 Organizacijska struktura JS .......................................................................... 49
3.3.1 JS v Kraljevini SHS/Jugoslaviji.................................................................... 49
3.3.2 Podružnice JS v tujini ................................................................................... 54
3.3.3 Člani JS ......................................................................................................... 55
3.4 Javne prireditve JS ........................................................................................ 59
3.5 Razne dejavnosti JS ...................................................................................... 62
3.5.1 Nabava šolske ladje Jadran, hidroaviona Sarajevo in bojnih zastav za
Kr. mornarico ................................................................................................ 64
3.5.2 Ustanove JS .................................................................................................. 66
3.5.3 Pomorski propagandistični tečaji JS ............................................................. 67
3.5.4 Križarjenja JS po Sredozemlju ..................................................................... 68
3.5.5 Sodelovanje z drugimi pomorskimi organizacijami ..................................... 69
3.5.6 Podmladek JS ............................................................................................... 70
3.5.7 Domovi JS .................................................................................................... 73
3.5.8 Popusti za člane JS........................................................................................ 75
3.5.9 Gospodarske pogodbe JS .............................................................................. 76
3.5.10 Izgradnja spomenika v spomin kralja Aleksandra ........................................ 77
3.5.11 Poštne znamke JS ......................................................................................... 78
3.5.12 Skladi JS ....................................................................................................... 79
3.5.13 Publicistična dejavnost JS ............................................................................ 80
3.6 Simboli JS ..................................................................................................... 86
3.6.1 Znak – emblem JS ........................................................................................ 87
3.6.2 Geslo JS ........................................................................................................ 87
3.6.3 Zastava JS ..................................................................................................... 87
3.6.4 Himna JS ....................................................................................................... 88
3.6.5 Uniforme JS .................................................................................................. 88
3.6.6 Diplome JS ................................................................................................... 90
3.6.7 Članske izkaznice JS..................................................................................... 91
4 JADRANSKA STRAŽA IN SLOVENCI ............................................................ 92
4.1 Ustanovitev JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS/Jugoslavije in
delovanje vodstva slovenskih glavnih in oblastnih odborov JS ................... 92
4.1.1 Ustanovitev JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS ............................. 92
4.1.2 Delovanje vodstva slovenskih glavnih/oblastnih odborov JS ...................... 95
4.2 Podružnice in članstvo JS ........................................................................... 110
4.3 Javne prireditve JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS/Jugoslavije .. 118
4.3.1 Predavanja JS .............................................................................................. 119
4.3.2 Plesi in zabave JS........................................................................................ 122
4.3.3 Mornariški dnevi ......................................................................................... 125
4.3.4 Prireditvi ob 10-letnici JS ........................................................................... 126
4.3.5 Jadranski teden in Jadranski dan................................................................. 126
4.3.6 Prireditve ob razvitju zastav JS .................................................................. 134
4.3.7 Pogreb kralja Aleksandra 1934 in obisk Oplenca 1935.............................. 137
4.3.8 Jadranska razstava v Ljubljani .................................................................... 138
4.3.9 Slovesnosti ob krstu in izročitvi ladij Kr. mornarici................................... 139
4.3.10 Prireditve Podmladka JS na Slovenskem ................................................... 140
4.4 Različne dejavnosti JS na slovenskem ozemlju Kraljevine
SHS/Jugoslavije .......................................................................................... 141
4.4.1 Zbiranja sredstev za nabavo plovil in letal za Kr. mornarico med člani
JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS/Jugoslavije ............................. 141
4.4.2 Udeležba slovenskih članov JS na pomorskih propagandističnih
tečajih JS ..................................................................................................... 142
4.4.3 Križarjenje slovenskih članov JS po Sredozemlju...................................... 143
4.4.4 Podmladek JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS/Jugoslavije .......... 144
4.4.5 Izleti slovenskih članov JS na Jadran ......................................................... 152
4.4.6 Domovi JS in slovenska oblastna odbora JS .............................................. 154
4.4.7 Prometna povezava Slovenije z morjem in JS ............................................ 157
4.4.8 Gospodarske pogodbe JS ............................................................................ 162
4.4.9 Izgradnja spomenika v spomin kralju Aleksandru ..................................... 162
4.4.10 Publicistična dejavnost JS .......................................................................... 163
4.5 Simboli JS ................................................................................................... 168
5 ZAKLJUČEK ...................................................................................................... 170
6 KRATICE IN KRAJŠAVE ................................................................................ 176
7 VIRI IN LITERATURA ..................................................................................... 177
7.1 Arhivski viri ................................................................................................ 177
7.2 Časopisni viri .............................................................................................. 177
7.3 Objavljeni viri ............................................................................................. 179
7.4 Literatura..................................................................................................... 187
8 PRILOGE
1
1 UVOD
V slovenski laični javnosti je danes popolnoma neznano, da je od leta 1922 do 1941 na
področju Slovenije in celotne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
(SHS)/Jugoslavije obstajala množična pomorska organizacija Jadranska straža (JS).
Slovenski historiografija se je zadovoljila z osnovnimi podatki o njej, ni še bilo
zgodovinske študije, ki bi obravnavala delovanje te organizacije.
Enciklopedija Slovenije nas skopo pouči, da je bila JS organizacija, ki si je v Kraljevini
Jugoslaviji prizadevala za spoznavanje jadranske obale, njen razvoj in za pomorsko
obrambo. Ustanovljena je bila l. 1922 v Splitu, kjer je bil tudi njen sedež in osrednji
dom. Prirejala je predavanja, razstave, izlete na morje, vzdrževala obmorska letovišča,
zbirala denar za vojno mornarico ter ji kupila šolsko ladjo in hidroavion. Imela je grb,
himno, uniforme in geslo »Čuvajmo naše morje«. Pod nadzorstvom prosvetnih oblasti
se je po šolah razširil Podmladek jadranske straže, ki naj bi mladino domoljubno in
narodno-obrambno vzgajal in krepil ljubezen do morja. Do srede tridesetih let se je
Podmladek JS razširil na večino šol v Sloveniji (Strgar 1990, 242).1
Tudi srbski in hrvaški zgodovinarji so popolnoma prezrli delovanje JS. Tako ni čudno,
da je hrvaška avtorica Norke Machiado Mladenić, ki je edina poskušala raziskati JS,
pisala o pozabljeni pomorski organizaciji (Machiado Mladenić 1997,79–93).
Cilj magistrskega dela je bil raziskati ustanovitev, organizacijo in delovanje JS od l.
1922 do 1. 1941. Želelo se je preučiti njen celoviti razvoj in politična usmeritev s
poudarkom na njeni prisotnosti na slovenskem ozemlju in vplivu med Slovenci v
Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Poskušalo se je dokazati, da je v njej prevladoval duh
jugoslovanskega integralizma in naklonjenost vladajoči dinastiji; raziskati njene
dejavnosti v Sloveniji in kakšen pečat je pustila v javnem in družabnem življenju; z
analizo članstva ugotoviti število in strukturo članov. V okviru tega pa narediti
primerjavo z drugimi kraji Kraljevine SHS/Jugoslavije in poskušati odgovoriti, kakšna
1 V članku o Jadranski straži v Enciklopediji Slovenije je tudi navedeno, da je Glavni (Oblastni) odbor za
Slovenijo imel svoj sedež v Ljubljani in da so bili krajevni odbori JS v Mariboru, Novem mestu, Kočevju, Cerknici, Tržiču, Radovljici, na Vrhniki, v Logatcu, Dravogradu (Strgar 1990, 242). V pričujočem magistrskem delu smo argumentirano prikazali, da je ta del članka netočen. Organizacijska struktura JS v Sloveniji je bila drugačna in tudi število krajevnih odborov JS v Sloveniji je bilo mnogo večje.
2
je bila njena vloga v zgodbi o pomorski tradiciji Slovencev in Slovenije. Vse z
namenom, da se s strokovno raziskavo poskusi obuditi iz pozabe JS in jo umestiti v
zgodovinski kontekst njenega prostora in časa ter tako prispevati kamenček k mozaiku
razumevanja zgodovine Slovencev in Kraljevine SHS/Jugoslavije.
V skladu s ciljem in namenom magistrskega dela smo zastavili raziskovalna vprašanja:
Kateri so bili glavni razlogi za nastanek pomorske organizacije JS v Splitu l.
1922?
Ali je bila JS unitaristična organizacija, ki je temeljila na jugoslovanskem
integralizmu in uživala podporo režima v Beogradu?
Ali je bila JS ena izmed najbolj množičnih in dejavnih organizacij v Kraljevini
SHS/Jugoslaviji?
Ali sta bila razvoj in delovanje JS na slovenskem ozemlju v Kraljevini
SHS/Jugoslaviji različna od ostalih delov Kraljevine SHS/Jugoslavije?
Ali je JS enakomerno delovala na vsem slovenskem ozemlju Kraljevine
SHS/Jugoslavije?
Magistrsko delo je nastalo na podlagi historične in komparativne metode. Pri historični
metodi naj bi raziskovanje potekalo po stopnjah. Pri tem smo upoštevali vrstni red, ki ga
je v ta namen izdelala Mirjana Gross. V njem si po izbiri raziskovalnih vprašanj sledijo:
zbiranje in razvrščanje virov, branje virov, zunanja kritika z ugotavljanjem
avtentičnosti, notranja kritika z ugotavljanjem verodostojnosti, ugotavljanje dejstev,
razlaga povezanosti dejstev in na koncu konstrukcija in sinteza (odgovor na
raziskovalno vprašanje) (Gross 1980, 253). Bistvo komparativne metode je znanstveno
raziskovanje podobnosti in razlik (Roksandić 2004, 13). Temu je podrejena struktura
magistrskega dela, ki je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu so se poskušale
prikazati razmere ob nastanku Kraljevine SHS s poudarkom na Splitu in Dalmaciji ter s
primerjavo opozoriti na razlike med Splitom in Zagrebom v tem času. V drugem delu je
predstavljena JS in njen celovit razvoj v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. V tretjem delu je
fokus na JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS/Jugoslavije. Primerjava drugega in
tretjega dela nam je pomagala pokazati podobnosti in razlike med JS in njenim
delovanjem na slovenskem ozemlju in ostalimi deli Kraljevine SHS/Jugoslavije.
3
Pri raziskovalnem delu smo se srečali z nekaj težavami. Prva je bila, da referenčne
literature o JS skorajda ni.2 Tako da smo se morali že pri osnovnih podatkih o JS zateči
k virom. Pri virih nam je bil v največjo pomoč uradni mesečnik društva Jadranska
straža (JS) (Jadranska straža 1923–1941). Že s prvo številko 1. januarja 1923 je
vseboval na več straneh rubriko »Društvene vesti«, ki je v prvem delu zajemala
natančna poročila centrale iz Splita in v drugem delu poročila podružnic JS. V reviji so
bila objavljena poročila s kongresov JS, besedila resolucij, razni pravilniki, navodila…,
medtem ko je iz uvodnikov mogoče razbrati usmeritev vodstva iz Splita in njegove
prioritete. Delovanje JS je razvidno tudi iz spomenice ob 10-letnici delovanja JS
Jadranska straža kroz deset godina (1922–1932) (Rubić 1932a) in iz podobne
spomenice Oblastnega odbora JS Maribor ob 15-letnici delovanja (Pirc 1939).
Naslednja težava je bila, da so bila številna poročila v zgoraj navedenih virih pisana z
daljšim časovnim zamikom in so nekateri podatki netočni. To smo rešili tako, da so se
vsi podatki preverili in razširili s pomočjo dnevnega časopisja: splitsko Novo dobo,
ljubljanskima Jutrom in Slovencem, mariborskima Taborom in Mariborskim
večernikom Jutra, celjsko Novo dobo in ljubljanskim Slovenskim narodom. JS je izdala
tudi nekatere brošure, ki so nam bile v dodatno pomoč. Delo podmladka JS je dobro
razvidno iz uradnega mladinskega lista JS Podmladak Jadranske straže in slovenskih
mladinskih listov Naš rod in Vertec, ki sta svoje strani namenila JS, ter iz stanovskega
časopisa Učiteljski tovariš. Pregledalo se je arhivsko gradivo o JS v Arhivu Republike
Slovenije (AS)3 v Ljubljani in Pokrajinskem arhivu Maribor (PAM)
4 v Mariboru.
Večina pregledanega arhivskega gradiva je samo še potrjevala ugotovitve, pridobljene
drugje. Najbolj zanimiva so bila navodila šolskih oblasti Kraljevske banske (Kr. banske)
uprave za prosveto, ki dokazujejo povezavo med režimom in mladinsko organizacijo JS,
Podmladkom JS, in pismo Centrale JS iz Splita narodnemu poslancu Ljudevitu Pivku o
iniciativi JS za ustanovitev parlamentarnega Jadranskega kluba v Narodni skupščini.
Pri raziskovalnem delu se je poskušalo upoštevati, da se zgodovinar mora truditi, da v
2 Izjemo predstavljata knjiga in strokovni članek o JS. Knjigo je napisala vnukinja predsednika JS I.
Tartaglie Norke Machiendo Mladinić Jadranska straža 1922-1941 (Machiendo Mladinić 2005). Knjiga
žal ne zajame številnih področij delovanja JS, na številne pomembne podrobnosti pozabi ali se jim izogne. Najbolj so v knjigi problematični netočni podatki, na katere smo naleteli. Strokovni članek o publicistični dejavnosti JS iz fonda Hrvatskega pomorskega muzeja je objavila Mirja Lovrić (Lovrić 2007). 3 Fond Okrajnega glavarstva Radovljica (AS, SI-AS/137).
4 Fond Osnovne šole Franceta Prešerna (PAM, SI-PAM/0791) in fond Ljudevita Pivka (PAM, SI-
PAM/1714).
4
raziskovalni okvir vključi vsa poznana oziroma dostopna dejstva, ki se tako ali drugače
navezujejo na predmet, ki ga preučuje, in na njegovo interpretacijo (Carr 2008, 28).
5
2 RAZPAD AVSTRO-OGRSKE IN NASTANEK KRALJEVINE
SHS
2.1 Jadransko vprašanje ob razpadu Avstro-Ogrske in nova južnoslovanska
kraljevina na Balkanu
Na podlagi ukaza cesarja Karla I.5 30. oktobra 1918 je bil 31. oktobra 1918 na krovu
admiralske ladje Viribus Unitis avstro-ogrske vojne mornarice v Pulju podpisan
protokol o primopredaji ladjevja Narodnemu svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov v
Zagrebu.6 Cesar Karel I, ki je na jugozahodni fronti že začel pogajanja z Antanto
7 o
premirju, se je tako želel izogniti izročitvi ladjevja Italijanom. Upal je, da se po
mirovnih pregovorih v restavrirano Monarhijo v neki novi formi znova vrne ladjevje.
Odposlanci Narodnega sveta iz Zagreba dr. Ante Tresić Pavičić,8 Vilim Bukšeg in dr.
Ivo Marija Čok9 so se takoj po prihodu v Pulj povzpeli na admiralsko ladjo, kjer jih je
pričakal poveljnik avstro-ogrske mornarice admiral Miklos Horthy,10obkrožen z
drugimi visokimi častniki. Primopredaja je potekala brez vsakega incidenta. Upoštevala
se je admiralova želja, da se istočasno z njegovim odhodom z ladje spusti avstro-ogrska
5 Karel I, 1887–1922, zadnji avstrijski cesar in ogrsko-hrvaški kralj,1918 je emigriral v Švico, od koder je
1921 dvakrat poskušal s pomočjo rojalistov priti na ogrski prestol (Leksikon Cankarjeve založbe 1982,
466). 6 Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu, vrhovno politično predstavniško telo, ki je
razglasilo in vodilo boj Jugoslovanov v Avstro-Ogrski za narodno samoodločbo. Ustanovljen je bil med 5. in 6. oktobrom 1918 v Zagrebu. Po združitvi Države SHS s Kraljevino in Črno goro ter uvedbo državnega centralizma je Narodni svet 3. 12. 1918 prenehal delovati (Perovšek 1993, 318). 7 Antanta je bila sistem sporazumov, ki je nastal med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo v obdobju med
1904 in 1907. Naperjena je bila proti trojni zvezi med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo. Maja 1915 se je
antanti pridružila še Italija, po versajski pogodbi je antanta kot sporazum prenehala veljati (»Antanta« 1998, 38). 8 Ante Tresić Pavičić, 1867–1949, književnik in politik. Od 1906 je bil poslanec na Dunaju, ob začetku 1.
svetovne vojne interniran. L. 1918 je v imenu Narodnega sveta države SHS prevzel avstro-ogrsko vojno
ladjevje. Naslednje desetletje je bil diplomatski predstavnik Kraljevine SHS v Madridu in Washingtonu,
l. 1931 se je upokojil (Frangeš 1971, 365–366). 9 Ivan Marija Čok, 1886–1948, politik. Po študiju prava je odprl odvetniško pisarno v Trstu. Od 1915 je
sodeloval s slovenskimi in hrvaškimi politiki, ki so si prizadevali za nastanek Jugoslavije. 1918 je v novo
ustanovljenem Narodnem svetu v Ljubljani zastopal Trst. Bil je član zagrebškega Narodnega sveta SHS, Začasnega narodnega predstavništva v Beogradu. Sodeloval je na mirovni konferenci v Parizu 1919. Po
1919 je na Tržaškem deloval kot odvetnik in politik, 1928 je odšel v Jugoslavijo in postal predsednik Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine. 1940 so ga jugoslovanske oblasti konfinirale. 1941
je pobegnil v Palestino in preko Egipta v Združene države Amerike (ZDA), kjer je kot predsednik Jugoslovanskega odbora iz Italije deloval za združitev Primorske in Istre z Jugoslavijo. Po vrnitvi v Trst 1945 je deloval v Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru, vendar se je kmalu vrnil k odvetniškemu delu (»Čok, Ivan Marija« 2008, 169). 10
Miklos von Nagybanya Horty, 1868–1957, madžarski fašistični politik, avstro-ogrski admiral (1918).
1919 je vodil kontrarevolucionarne čete nad Madžarsko sovjetsko republiko, 1920–1944 je vodil na
Madžarskem fašistično diktaturo, 1944 so ga nacisti internirali, od 1948 na Portugalskem (»Horty, Miklos« 1998, 379).
6
zastava in dvigne jugoslovanska11
zastava. Centralni odbor v Zagrebu je na seji 31.
oktobra imenoval kapetana bojne ladje Janka Vukovića Podkapelskega12
za komandanta
flote. Istega dne je v Šibeniku v imenu Narodnega sveta vojaške ladje prevzel dr.
Krstelj, podobno se je zgodilo v naslednjih dneh v Boki Kotorski. Na ladjevju avstro-
ogrske mornarice so zaplapolale nacionalne zastave nove države južnih Slovanov
(Krizman 1977, 104–110). 31. oktobra 1918 je nova država južnih Slovanov v svoje
roke dobila eno izmed najmočnejših vojaških ladjevij na svetu.
Avstro-Ogrska je izkoriščajoč strateške geografske prednosti vzhodnega Jadrana
vseskozi vzdrževala vojno pomorsko ravnotežje z italijansko sosedo na zahodni obali
Jadrana. Kljub premoči v tonaži vojaških ladij je bila Italija v slabšem strateškem
položaju z glavnima vojnima pristaniščema za Jadran v Benetkah in Tarantu kot država,
ki bi obvladala vzhodni Jadran s pristaniščema v Pulju in Kotorju. To so se vseskozi
zavedali in upoštevali vojaški načrtovalci v vojskah obeh držav (Hendrickson 2012,
130–142).
Toda že nekaj ur po primopredaji ladjevja so se načrti Jugoslovanov, da bodo lahko
branili morje in obale mlade države z lastno floto, začeli rušiti. Italijanska mornarica je
1. novembra zjutraj izvedla bliskovito akcijo, v kateri je potopila admiralsko ladjo
Viribus Unitis skupaj s prvim poveljnikom vojne mornarice Jankom Vukovićem
Podkapelskim in okoli 250 mornarji (Krizman 1977, 112–113).
Kraljevina Italija je vstopila v I. svetovno vojno na strani antantnih sil na podlagi
tajnega Londonskega pakta. V tajni meddržavni pogodbi, ki jo je podpisala z antantnimi
silami (Francijo, Veliko Britanijo in Rusijo) 26. aprila 1915, ji je bilo med drugim
obljubljeno Slovensko primorje, Istra in velik del Dalmacije vse do rta Planke, torej
ozemlja, ki je bilo strnjeno poseljeno s Slovenci in Hrvati. Čeprav je 9. Wilsonova točka
izrecno zahtevala popravke italijanske meje na podlagi narodnostnega načela in tako
zanikala Londonski pakt, je v začetku septembra britanska vlada izjavila, da Londonski
pakt ni v nasprotju s cilji jugoslovanskih narodov in ostane v veljavi (Mikuž 1965, 52–
54). Kraljevina Italija je 3. novembra podpisala premirje z Avstro-Ogrsko v Villi Guisti
11
Zastave je bila hrvaška. 12
Janko Vuković Podkapelski, 1871–1918, prvi jugoslovanski admiral. Po ukazu Narodnega sveta SHS iz
Zagreba, 31. 10. 1918, je prevzel avstro-ogrsko vojaško ladjevje v Pulju. Ko sta naslednji dan italijanska diverzanta potopila bojno ladjo Viribus Unitis, je potonil skupaj z ladjo (»Vuković, Janko« 1981, 1122).
7
pri Padovi. V sporazum ji je uspelo vnesti demarkacijsko črto, ki se je prekrivala s črto
Londonskega pakta. V naslednjih dneh je italijanska vojska postopoma in načrtovano
začela okupacijo ozemlja, ki ga je morala po sporazumu zapustiti Avstro-Ogrska. Do
19. novembra 1918 so italijanske sile zasedle vso demarkacijsko črto do rta Planke v
Dalmaciji, na nekaterih mestih so jo tudi pristopile (Reka, Vrhnika...) (Krizman 1977,
114–115, 119–120). Istočasno so zasedli tudi vojna plovila, razen oklepnic Radetezky
in Zrinyi, ki sta iz Pulja pobegnili v Split, s tem je bilo konec vojne mornarice
Narodnega sveta (Pleiweiss 1965, 15–16). Medtem ko je Italija pragmatično realizirala
svoje cilje, so predstavniki nove Države SHS pošiljali protestne note Antanti in
svetovali lokalnim predstavnikom narodnih svetov, da sodelujejo z Italijo, ter naivno
verjeli, da se bodo vsa sporna vprašanja pravično rešila na mirovni konferenci (Krizman
1977, 139–145, 149–150).
Pod pritiskom italijanskih ozemeljskih zahtev, socialnih nemirov v nekaterih predelih
Hrvaške in splošne zmede je Narodni svet poslal 27. novembra 1918 svoje predstavnike
v Beograd, da se dogovorijo za združitev s Srbijo. 28-članska delegacija je imela
navodila, da zahteva svobodno ustavodajno skupščino, ki naj bi suvereno odločila o
republiki ali monarhiji, in dobi zagotovilo, da centralna vlada ne bo kršila lokalnih
avtonomij (Pirjevec 1995, 11). Pogajanja o združitvi so bila še v teku, ko je prispela
brzojavka dalmatinske vlade iz Splita srbski vladi, da zahteva v imenu vseh prebivalcev
Dalmacije takojšno in brezpogojno združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov od
Jadrana do Vardarja v eno državo (Krizman 1977, 227). V razmerah, ko so številni
pokrajinski narodni sveti prehitevali in se želeli samostojno združiti s Srbijo, so bili
poslanci prisiljeni, da sprejmejo združitev. Tako je 1. decembra 1918 regent Aleksander
Karađorđević13 sprejel delegacijo Narodnega sveta, ki mu je ponudila, da naj opravlja
vladarsko oblast na ozemlju enotne države, sporazumno pa se naj sestavi enotna
parlamentarna vlada. Regent je nato razglasil združitev v Kraljevino Srbov Hrvatov in
Slovencev. Številni v zahodnih delih nove države so bili prepričani, da je bila združitev
13
Aleksander I. Karađorđević, 1888–1934, iz srbske in jugoslovanske vladarske dinastije
Karadorđevićev. Od 1909 je bil prestolonaslednik Kraljevine Srbije, regent Srbije od 1914 in vrhovni komandant srbske vojske v 1. svetovni vojni. Izpeljal je formalno združitev jugoslovanskih narodov v Kraljevino SHS 1. 12. 1918. Po očetovi smrti 1921 je postal kralj. Bil je glavna politična opora velikosrbske buržoazije. Aktivno se je zavzemal za posebno obliko velikosrbske politike – jugoslovanski
nacionalni unitarizem. Kazal je močna avtokratska nagnjenja. Oboje ga je privedlo 6. 1. 1929 v državni
udar, s katerim je suspendiral ustavo in uvedel osebno diktaturo, opirajoč se na vojsko in unitaristične politične kroge. Med obiskom Francije je v Marseillesu umrl kot žrtev atentata hrvaških in makedonskih nacionalistov (Prunk 1990, 406).
8
potrebna zaradi »laškega« nasilja in da je začasna do vzpostavitve konstituante (Mikuž
1965, 75).
Razglasitev združitve Kraljevine SHS 1. decembra je zmotila načrte italijanskega
zunanjega ministra Sydneyja Sonnina in italijanskih vojnih krogov, saj je na vzhodni
obali Jadranskega morja nastala povsem nova situacija, ki je Londonski pakt iz l. 1915
ni mogel predvideti (Krizman 1977, 229–233). Boj za razmejitev med državama se je
nadaljeval 18. januarja 1919 na mirovni konferenci v Parizu. Kraljevina Italija je
vztrajala na priključitvi ozemlja, ki ji je bilo obljubljeno z Londonskim paktom in za
katerega je padlo preko 600.000 italijanskih vojakov ter ga je vojaško zasedla.
Jugoslovani so svoje upanje opirali predvsem na Wilsonovo doktrino o samoodločbi
narodov in italijanski etnični meji. V balansiranju med različnimi interesi je moral
Woodrow Wilson14
vsakemu malo popustiti in je predlagal kompromis, po katerem naj
bi Londonski pakt uresničili samo v severnem delu, tako da bi razdelili Istro, Lošinj bi
dobila Italija, preostale dalmatinske otoke pa Kraljevina SHS. Reka naj bi postala
svobodno pristanišče v jugoslovanskem carinskem sistemu. Italija je te predloge
sprejela kot žalitev in iz protesta je njena delegacija zapustila konferenco (Pirjevec
1995, 26–27). Italijanska brezkompromisna formula »Londonski pakt plus Reka« je
naletela na nasprotovanje vseh zaveznic. Položaj je dodatno zapletel italijanski pesnik
Gabriele D`Annunzio,15
ki je na čelu arditov septembra 1919 osvojil Reko in se oklical
za diktatorja. Končno je bila 12. novembra 1920 podpisana Rapalska pogodba, s katero
je Kraljevina SHS popustila pri Istri, Italija pa je žrtvovala Dalmacijo. Pogodba je Italiji
zagotovila strateške meje na liniji Snežnika, ozemeljsko povezavo s svobodno državico
Reko, štiri otoke in suverenost nad Zadrom. Vendar je med sosedoma na Jadranu še
vedno tlela sovražnost. Prepričanje o okrnjeni zmagi se je ohranilo in omogočilo
fašizmu z Benittom Mussolinijem,16
da je nadaljeval tam, kjer je Sonnino končal
14
Thomas Woodrow Wilson, 1856–1924, ameriški demokratski politik in 28. predsednik ZDA (1913–1921); dosegel je, da so ZDA 1917 stopile v vojno proti centralnim silam, 1918 je postavil mirovni
program, vendar ga na pariški mirovni konferenci 1919 ni mogel uveljaviti (»Wilson, Thomas Woodrow« 1998, 1161). 15
Gabriele D`Annunzio, 1863–1938, italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in politik, predstavnik evropske
dekadence. 1919 je z legionarji zasedel Reko (»D`Annunzio, Gabriele« 1998, 179). 16
Benito Mussolini, 1885–1945, italijanski fašistični politik. V mladosti je bil socialist, 1919 je ustanovil fašistično stranko, 1922 je postal predsednik italijanske vlade, do 1926 je vpeljal diktaturo fašistične stranke in se proglasil za vodjo (duce). Vodil je agresivno zunanjo politiko, 1935 je začel vojno proti Etiopiji, Italijo povezal z Nemčijo v os Rim-Berlin, v španski državljanski vojni podpiral generala Franca, 1940 pahnil Italijo v 2. svetovno vojno. Neuspehi v vojni so mu nakopali opozicijo, julija 1943 odstavljen
9
(Burgwyn 2009, 18–19). Nacionalna veličina je za Mussolinija slonela na dveh »mare
nostrums«, Jadranu in Sredozemlju. Po obdobju odlašanja je Mussolini septembra 1923
zasedel Reko. Pred tem je Jugoslovanom v zameno za aneksijo Reke ponudil pristanišče
Baroš in reški mestni del Delta. 27. januarja 1924 je Mussolini z nemočnimi
Jugoslovani podpisal Rimski sporazum, po katerem je Reka pripadla Italiji, pristanišče
Baroš z Delto pa Kraljevini SHS. Jugoslovanski vladni krogi so bili zadovoljni, saj so
upali, da je Italija s podpisom Rimskega sporazuma zaprla vprašanja statusa Jadrana po
Londonskemu paktu iz l. 1915 (Burgwyn 1997, 18, 24–25).
Z Rimskim sporazumom so se dokončno zaokrožile meje Karadjorđevićeve Jugoslavije,
kljub visokim besedam o novem poglavju dobrososedskih odnosov so se pregloboko
zarezale v narodno tkivo Slovencev in Hrvatov. Šovinistična politika fašizma do
slovenske in hrvaške manjšine in iredentistična propaganda do vzhodnega Jadrana v
naslednjih letih so napovedovale krvave dogodke, ki se bodo zgodili l. 1941.
2.2 Split in Dalmacija ob rojstvu Kraljevine SHS 1918 in v prvih letih njenega
obstoja
Dalmacija z uradnim nazivom Kraljevina Dalmacija je bila pokrajina v cislajtanskem
delu Avstro-Ogrske. Kljub njeni pomembni strateški legi v odnosu do Kraljevine Italije
zaradi njene jadranske obale je država zanemarjala njen razvoj. Upravno središče in
sedež pokrajinskega zbora Dalmacije je bil Zadar, medtem ko je bil Split z 21.407
prebivalci po popisu iz l. 1910 največje mesto v Dalmaciji (Radica 1931, 99). Drugo
polovico 19. stoletja so v Dalmaciji zaznamovali politični boji med dalmatinskimi
narodnjaki, pristaši združitve s Hrvaško in Slavonijo, in italijansko stranko dalmatinskih
avtonomašev, v katerih je narodnjakom uspelo postopoma osvojiti vse občinske uprave
v mestnih središčih in večino v Dalmatinskem zboru (ibid., 9–10). Do razpada Avstro-
Ogrske so obdržali avtonomaši oziroma njihova naslednica Italijanska stranka oblast
samo v Zadru. Nacionalni boji na različnih področjih med Italijani in Hrvati v Dalmaciji
so se stopnjevali vse do razpada monarhije (Bralić 2007, 765–773).
S politiko "novega kurza" v začetku 20. stoletja, ki je na pobudo dalmatinskih pravašev
in aretiran. Nemci so ga rešili iz zapora in ga postavili za šefa marionetne fašistične republike v severni Italiji, 1945 so ga ujeli italijanski partizani in ga ustrelili (»Mussolini, Benito« 1998, 678).
10
povezala hrvaške in srbske sile v Banski Hrvaški in Dalmaciji, se je začela v Dalmaciji
krepiti jugoslovanska ideja. V določenih krogih se je radikalizirala na unitaristično
stališče, da so južni Slovani en narod, ki mora živeti v eni državi. To so najbolj vneto
podpirali pripadniki "jugoslovanske nacionalistične mladine", ki so videli v Kraljevini
Srbiji Piemont južnih Slovanov in se navduševali nad njenimi zmagami pod dinastijo
Karadjorđjević v balkanskih vojnah. Močan vpliv na afirmacijo te ideje med mladino je
imel mladi dalmatinski kipar Ivan Meštrović.17 Skozi svoja umetniška dela je izpričeval
prepričanje o Jugoslovanih kot enem narodu. Dalmacija s Splitom in Primorje s
Sušakom so postali središče idej jugoslovanske nacionalistične mladine z vodilnimi
predstavniki gibanja Oskarjem Tartaglio, Vladimirjem Čerinom, Tinom Ujevićem,
Militislavom Bartulico (Gross 1969, 94, 96–97, 125–131) in Nikom Bartulovićem18
(Bartulović 1925, 19). V prvih dneh 1. svetovne vojne so avstro-ogrske oblasti do
splošne amnestije l. 1917 priprle voditelje političnih strank in pomembne osebnosti
Dalmacije. Manjši skupini Anteju Trumbiću,19
Franu Supilu,20
Meštroviću in nekaterim
drugim je uspelo neposredno pred začetkom vojne emigrirati v tujino. Ti so bili
pobudniki ustanovitve Jugoslovanskega odbora, ki je v tujini lobiral za razpad Avstro-
Ogrske in združitve s Srbijo ter razveljavitev Londonskega pakta. Večina članov
Jadranskega odbora je bila iz Dalmacije, Hrvatskega primorja in Istre. L. 1918 je bilo
kar 24 od 36 članov iz Jadrana (Machiendo Mladinić 2005, 13–15).
V dopoldanskih urah 28. oktobra 1918 se je po Splitu bliskovito razširila novica o
koncu svetovne vojne. Po stavbah so se razobesile trobojnice, pomešani meščani, vojaki
17
Ivan Meštrović, 1883–1962, hrvaški kipar, avtor monumentalnih ekspresionistični del, nabožnih nacionalno prebudnih skulptur in portretov, ciklusa Vidovdanski hram (»Meštrović, Ivan«, 1998, 644). 18
Niko Bartulović, 1890–1945(?), novinar in književnik. Filozofsko fakulteto je obiskoval v Pragi in Gradcu. Po sarajevsem atentatu so ga prijeli in je tri leta preživel v zaporu. 1918 je skupaj z B. Mašičem, S. S. Ćorovićem in I. Andrićem ustanovil Književni jug, 1921–1926 je bil upravnik splitskega gledališča. Delal je v uredništvu več revij, med drugimi urejal JS v Splitu in bil večkrat urednik Orjuninega glasila
Pobeda, sodeloval v literarnih revijah. Pisal je literarne pripovedke iz rodnega kraja. Prevajal je iz
italijanščine (Bontopelli). Bartulović se je izoblikoval ob idejah predvojne, jugoslovanske nacionalistične
mladine in je zagovarjal njene nedoločene misli in predstave o vprašanju državnega in kulturnega zedinjenja narodov. V idejnem pogledu se je postavil na protikomunistično stališče uradne dinastične politike, padel je kot četnik (Mihanović 1980, 516). 19
Ante Trumbić, 1864–1938, hrvaški politik, vodja dalmatinskih pravašev. Poleg Supila glavni nosilec politike hrvaško-srbske koalicije, od 1914 do 1916 je bil predsednik Jugoslovanskega odbora,1917 je
sopodpisal krfsko dekleracijo. V prvi vladi kraljevine SHS bil zunanji minister, po Rapalski pogodbi
odstopil in se zavzemal za federalistično ureditev Jugoslavije (»Trumbić, Ante« 1998, 1104). 20
Frano Supilo, 1870–1917, hrvaški politik, idejni tvorec reške resolucije in s tem hrvaško-srbske
koalicije (vodja 1906–08). Zavzemal se je za brezpogojno enotnost Srbov, Hrvatov, Slovenci pa naj bi se
sami odločili, ali se jim pridružijo. 1914 je emigriral v Anglijo in bil med ustanovitelji Jugoslovanskega odbora (»Supilo, Frano« 1998, 1026).
11
in mornarji, okrašeni z narodnimi kokardami in zastavami, so se zlili na Gosposki trg.
Peli so slovansko himno Oj, Slovani in vzklikali Jugoslaviji, Wilsonu, Trumbiću…
Istega dne se je ustanovila Narodna garda z okoli 200 meščani, prvi dve četi sta
zaprisegli Narodnem svetu SHS pod hrvaškima zastavama, tretja četa, ki so jo
sestavljali socialni demokrati, pa pod rdečo zastavo. Naslednji dan se je odvijala velika
manifestacija v organizaciji Narodne organizacije za Dalmacijo in Narodnega sveta
Splita. Pred 10.000 zbranimi so se izmenjavali govorniki z balkona občine, s katerega
so plapolale slovenska, hrvaška in srbska trobojnica (Radica 1931, 12–13). Kakor piše
Radica, je član Narodne organizacije Ivo pl. Grisogono svoj govor zaključil z besedami:
»Prvič od davnin bo zaplapolala ena zastava od Triglava do Timoka, od sinjega Jadrana
do Vardarja. Naj živi svobodna Jugoslavija!« Govor je bil večkrat prekinjan z burnim
odobravanjem in vzkliki. Za njim je govoril socialni demokrat Gabrić, ki je apeliral na
narodne vodje, da poskrbijo, da ne bodo široke množice lačne, in na koncu je pozdravil
svobodno Jugoslavijo in zbrane (ibid., 13). 2. novembra 1918 je po ukazu Narodnega
Sveta SHS v Zagrebu Uprava Narodne organizacije za Dalmacijo imenovala Deželno
vlado za Dalmacijo. Eden izmed prvih proglasov nove vlade je bil, da se morajo na vseh
javnih zgradbah in uradih ob svečanih priložnostih vzporedno izobesiti hrvaška in
srbska zastava. V naslednjih dneh so Split zaznamovale novice o italijanski okupaciji
Zadra in dogodki ob prihodu prvih dveh francoskih ladij, rušilcev Sakalave in Taureg, v
Split. Lokalni talijanaši so pozdravili ladji z izobešanjem italijanski zastav na svoje hiše
ob obali. Le-te so jugoslovanski rodoljubi, ogorčeni zaradi okupacije severne
Dalmacije, potrgali. Na podlagi tega je predsednik občine dr. Ivo Tartaglia izdal razglas,
ki je prepovedal izobešanje italijanskih zastav po oknih, saj so zaradi okupacije severne
Dalmacije vznemirjale narodna čustva jugoslovanskega splitskega meščanstva (ibid.,
14–16).
Dalmatinska vlada je 16. novembra poslala predsedstvu Narodnega svetu SHS v
Zagrebu ultimativni predlog, da se čim prej pristopi k združitvi s Srbijo; če se takšen
predlog ne bi zgodil v roku pet dni, bi to naredili na svojo roko sami. 24. novembra so
na seji centralnega odbora Narodnega sveta razpravljali o dalmatinskem predlogu. Po
burni debati je Smodlaka z emotivnim govorom prepričal prisotne, da se izbere
delegacija, ki bo odšla v Beograd, in se na podlagi Navodil sporazume s Srbijo o
a
12
združitvi. Proti predlogu je glasoval samo Stjepan Radić21 (Krizman 1977, 206–219).
Medtem je Split 20. novembra pričakal prihod srbske vojske, ki je prispela s parnikom
iz Metkovića. Postavljen je bil velik slavolok iz zelenja, vej in cvetja z napisom »Dobro
došli«. Ogromna množica okoli 20.000 meščanov in predstavnikov Deželne vlade, vseh
ustanov in odposlanstva Šibenika, Trogirja in drugih mest je z vzkliki, da naj živi srbska
vojska, pozdravila izkrcanje vojakov na čelu z majorjem Stojanom Trnokopivićem. Ves
dan so se vrstili vzneseni govori dobrodošlice predstavnikov posvetnih in cerkvenih
oblasti. Največje navdušenje med množico so požele majorjeve besede, da je pripravljen
preliti kri proti vsakemu, ki se bo dotaknil jugoslovanske države (Radica 1931, 14–21).
2. decembra se je po Splitu razširila vest, da je prestolonaslednik Aleksandar razglasil
združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno državo, kar je povzročilo množično
spontano zbiranje meščanov in slavje. Vsa lokalna politika in domoljubne organizacije
so poslale pozdravne brzojavke regentu Aleksandru, ki se je v naslednjih dneh vsem
zahvalil s povratnimi brzojavkami. V dneh, ki so sledili, so se v Splitu še nadaljevale
številne manifestacije in prireditve, ki so proslavljale velike dogodke (ibid., 28–29)
Tudi v Zagrebu se je vest o združitvi proslavila na uličnih manifestacijah, pri tem so bili
najglasnejši dalmatinski mladinci. Toda velik del kontinentalnih Hrvatov ni bil
zadovoljen z načinom združitve in monarhijo. Zato so se dogodki razvili v drugo smer
kot v Splitu in Dalmaciji, saj je 5. decembra 1918 v Zagrebu izbruhnila vstaja bivših
avstro-ogrskih vojakov hrvaške narodnosti. Z vzkliki, da naj živita republika in Stjepan
Radić, so oboroženi korakali do Jelačićevega trga, kjer je prišlo do spopada z odredom
mornarjev in sokolov, ki so ostali zvesti Narodnem svetu. Upor je bil krvavo zadušen.
Srbska vojska, ki je bila v pripravljenosti, v spopadu ni sodelovala (Krizman 1977, 245–
250).
Prva leta Kraljevine SHS so bila za Split zelo težka. Zaznamovale so jih slaba
gospodarska situacija, strah pred nevarnostjo, da bo mesto podobno kot Reka in Zadar
priključeno Italiji, številni begunci iz zasedenih krajev, bolezni, lakota…Tedanji župan
21
Stjepan Radić, 1871–1928, hrvaški politik, 1904 z bratom Antunom ustanovil Hrvaško kmečko stranko, 1918 nasprotoval brezpogojni združitvi s kraljevino Srbijo,1925 stopil v vlado, se povezal s Pribičevićem in ostro nastopal proti srbskemu centralističnemu režimu, junija 1928 ga je v parlamentu ustrelil agent
velikosrbske buržoazije Puniša Račić (»Radić, Stjepan« 1998, 876).
13
dr. Ivo Tartaglia22
je pozneje zapisal:
Mesto je zapuščeno, blatno in prašno, z razritimi ulicami, pomanjkljivo kanalizacijo in
vodo, brez razsvetljave, plina in premoga. Popolna zaustavitev vsakega gospodarskega
življenja. Pomanjkanje živeža. Draginja, brezposelnost, beda in siromaštvo. Velike
mase vojakov razbite avstrijske vojske, beguncev iz okupiranih ozemelj, uradnikov iz
zasedenega Zadra, sestradanih kmetov iz Zagore. Boljševizirane množice. Tuje flote in
misije, admirali in generali, atašeji, inšpektorji, ki sebi prisvajajo pravice in oblast.
Italijanska okupacija bližnje in daljne okolice. Pristanišča so opustela. Komunikacije po
morju in kopnem pomanjkljive, netočne in pogosto prekinjene zaradi blokad. Občinske
blagajne prazne, fondi vloženi v vojna posojila, ustanove in podjetja ničvredni, brez
denarja in materiala. Veliko pomanjkanje stanovanj in prostorov za urade.
Administracija zamudna in nemočna. Neprestana grožnja, da nedisciplinirane,
brezposelne, lačne množice povzročijo nerede, ki bi se lahko v takšnih razmerah izrodili
v nepredvidljive posledice (Radica 1931, 3).23
V obdobju neposredno po 1. svetovni vojni so na dogajanje v mestu pomembno vplivali
obiski zavezniških vojnih ladij, ki so bile zasidrane tudi za daljša obdobja. Splitčani so
imeli do obiskov ladij in posadk posameznih držav različen odnos, na katerega je
vplivala politika in samo obnašanje poveljnikov ter mornarjev v mestu. Francozi in
Angleži, ki so se v manjši meri zasidrali v Splitu, so bili vedno toplo sprejeti.
Najpogostejši so bili obiski ameriških in italijanskih ladij. Čeprav je ameriška mornarica
že novembra 1918 pred Splitom razorožila in zasedla oklepnici pod zastavo Države
SHS Radetzky in Zriny, je bilo sodelovanje med njo in mestnimi oblastmi ter meščani
vseskozi odlično. Američani so aktivno sodelovali v reševanju različnih mestnih
problemov, poskušali popraviti ekonomsko situacijo, bili udeleženi pri različnih
svečanostih in prireditvah. Vseskozi so delovali po medzavezniškem načrtu, vendar so
poleg tega poskušali omejiti italijanske aspiracije na splitsko cono ter umirjali napetosti
med Italijani in domačini. Najslabše so Splitčani sprejeli italijansko ladjevje, saj je
njihova pristnost pomenila znak italijanskih pretenzij in neprestano grožnjo italijanske
okupacije. Poleg tega so bili Splitčani ogorčeni nad obnašanjem italijanskih posadk v
mestu, ki so širile iredentizem in izzivale številne incidente z domačini. Najhujši
22
Ivo Tartaglia, 1880–1949, politik, publicist, mecen. Študiral pravo v Zagrebu, na Dunaju in v Gradcu, kjer je 1903 doktoriral. Župan Splita(1918–1928), prvi ban Primorske banovine (1929–1932), eden izmed
ustanoviteljev in predsednik JS (1929–1941) (»Tartaglia, Ivo« 2013). 23
Prevedel Jernej Lakner.
14
incident se je zgodil 11. julija 1920 na rojstni dan kralja Petra I. Razjarjeni manifestanti
so napadli italijanske častnike v mestu, ker so se posmehovali zbrani množici, ki je
slavila Petrovdan. V dogodke so se vmešali Italijani s križarke Puglie, ki so poslali bojni
čoln tipa Mas proti obali, ki je odprl ogenj na zbrano množico in žandarje. V
medsebojnem streljanju med žandarji in Italijani, ki je sledilo, so bili ubiti eden izmed
manifestantov na obrežju, na Masu pa poveljnik križarke Puglie, fregatni kapetan Gulli
ter krmar čolna. Več udeležencev je bilo ranjenih (Hrvatić, 2007, 157–165). Kot
odgovor na te dogodke so italijanski šovinisti divjali po Trstu in 13. julija požgali
slovenski Narodni dom (Mikuž 1967, 187). Italijanske vojne ladje so Split zapustile že
l. 1922, medtem ko so Američani in Angleži kot zadnji odšli l. 1924 (Hrvatić 2007,
165). Italijanska vojska se je v treh ločenih fazah do februarja 1923 dokončno umaknila
z okupiranih ozemelj, ki so z Rapalsko pogodbo pripadle Kraljevini SHS (Radica 1931,
35).
Splitska meščanska elita in inteligenca sta stopili v novo državo prežeti z duhom
jugoslovanske ideje in unitarizma, ki so se ju številni trdoglavo in slepo oklepali.
Vendar so že volitve v konstituanto novembra 1920 prinesle poraz jugoslovanske
politične opcije in pokazale resničen odnos moči v mestu in Dalmaciji. Kljub velikemu
trudu jugoslovansko nastrojenih intelektualcev so stranke unitaristično-centralistične
opcije dobile samo 20% glasov volivcev (Šitin 2000, 433–466). V Splitu je dobila
Komunistična partija kar 1298 od 3606 glasov, kar je največ od vseh strank (Jelić 1985,
92). Na krepitev komunistov in hrvaških »separatistov« je Demokratska stranka
odgovorila v marcu 1921 z ustanovitvijo organizacije: »Jugoslovanska napredna
nacionalistička omladina«, ki se je v maju 1922 preimenovala v Organizacijo
jugoslovanskih nacionalistov ali krajše Orjuno (Šitin 200, 433–438). Ta nacionalistična
organizacija je videla smisel svoje ustanovitve in delovanja v brezkompromisnem
razbijanju vseh pojavov plemenskega, verskega ali razrednega separatizma in akciji
proti vsem, ki nasprotujejo jugoslovanski napredni Dalmaciji. Torej vsem boljševikom,
italijanskim iredentistom pod zaščito italijanskih vojnih ladij, avstrofilom in podobnim
protinarodnim elementom. Že julija 1921 je prešla od besed k dejanjem. Ob novici o
uboju notranjega ministra Draškovića v Delnicah se je zapletla v velik spopad s
komunisti v Splitu (Bartulović 1925, 81–83). Policija, ki je napad orjunašev popolnoma
tolerirala, je po spopadu aretirala okoli 150 komunistov in njihovih pristašev (Jelić
1985, 93). Orjuna je v naslednjih letih doživela velik vzpon in je s svojimi fašističnimi
15
metodami pomembno zaznamovala Split. Vendar je zaradi notranjih ideoloških sporov
kmalu začela plahneti (Šitin 2000, 438).
V takšnih razmerah je bilo januarja 1922 v Splitu ustanovljeno društvo JS (Radica 1931,
31).
16
3 JUGOSLOVANSKA POMORSKA ORGANIZACIJA
JADRANSKA STRAŽA
3.1 Ustanovitev in prvi koraki organizacije JS
Številne pomorske in tudi kopenske države so imele pomorske organizacije, ki so
propagirale in poglabljale pomorsko zavest v državi in poskušale med državljani
spodbuditi zanimanje do morja in vojne ter trgovske mornarice. Na začetku 20. stoletja
so bile dobro poznane angleška Navy League, nemška Deutcher See-Verein, francoska
Ligue Maritime et Coloniale,24
belgijska Ligue Maritime, italijanska Lega
navale…(Rubić 1932b, 45). Tudi v Kraljevini SHS so se začela pojavljati podobna
razmišljanja, da se ustanovi podobna organizacija. Prvi poskus ustanovitve take
organizacije, ki bi združevala tako pomorce kot prijatelje morja, je bil v Beogradu.
Vendar je Jadranski galeb, ki bi moral biti primerljiv z organizacijo Sokol na kopnem,
kmalu po prvih sestankih prenehal z delovanjem. Z Rapalsko pogodbo 12. novembra
1920 so se začrtale meje z Italijo, vendar so italijanske vojaške ladje še naprej ostale
pred splitsko obalo in italijanska vojska se še ni umaknila iz vsega ozemlja preko nove
meje (Rubić 1932a, 3–4). Kraljevina SHS je po podpisu Rapalske pogodbe prevzela 12
torpedovk in nekaj drugih ladij avstro-ogrske vojne mornarice, ki so ji bile dodeljene na
Mirovni konferenci. Stanje v Kr. mornarici je bilo katastrofalno, vojne ladje so bile
maloštevilne in zastarele25 (Pleiweiss 1975, 55). V Splitu, ki je bil poln beguncev iz
zasedenih krajev, so se začele pojavljati ideje, da država nujno potrebuje lastno vojno
mornarico, ki bo sposobna braniti Jadran.
Pri tem je bila odločilna študija kapetana bojne ladje Antona Dolenca26 »Za našo vojno
mornarico«. Splitski dnevnik Novo doba jo je 1. januarja 1922 posthumno objavil v
celoti na naslovni strani. Na začetku članka je bilo pojasnilo uredništva, da je avtor
24
Francoska pomorska organizacija Ligue Maritime et Coloniale Francaise je nastala s fuzijo dveh
podobnih organizacij Ligue Maritime Francoise in Ligue Coloniale Francoise 12. 11. 1921. S primerjavo
lahko razberemo, da je Jadranska straža posnemala program in način delovanja te organizacije (Ožanić 1936a, 278–280; 1936b, 325–326). 25
Vojna mornarica Kraljevine SHS je obsegala samo 3 % oboroženih sil države (Perovšek 2013, 102). 26
Anton Dolenc, 1871–1920, častnik, potopisec. Pomorski častnik avstro-ogrske mornarice. 1890–1891
se je udeležil potovanja okoli sveta, med plovbo je zbiral razglednice krajev in fotografije. 1892 objavil potopis Okoli sveta. Zagrebški Narodni svet ga je 1918 povišal v komodorja (»Dolenc, Anton« 2008, 204).
17
rokopis prinesel v času konference v San Remu.27 Vendar takrat še ni bil čas za njeno
objavo, ker še ni bil rešen spor na Jadranu. V svoji študiji argumentira, da Kraljevina
SHS nujno potrebuje vojno mornarico in se ne sme zanesti na garancije Lige narodov. V
vojnem času je naloga vojne mornarice, da brani obalo in morje, medtem ko v miru z
ladjami z državno zastavo promovira državo v daljnih krajih. Izguba vojnih ladij bivše
avstro-ogrske mornarice ni tragična, saj je bila večina plovil zastarela. Posebno
pozornost nameni podmornicam, ki lahko predstavljajo neugodno konkurenco državam
z velikimi flotami, ker so poceni in jih lahko uporabljajo male države. V izgradnji lastne
industrije ali v sodelovanju z zanesljivim zaveznikom bi morali to izvrstno vojno
sredstvo nabaviti. Kot primarno vidi uvrstitev v sestavo mornarice podmornice in
hidroavione.
Dolenc zaključuje svojo študijo z mislimi:
Vse svoje sile moramo vpreči in prispevati dovolj denarnih žrtev, da čim prej ustvarimo
primerno vojno mornarico. S številnimi članki v časopisih, slikami v ilustriranih revijah,
kino predstavami in predavanji se mora vzbuditi zanimanje za veliko pomembnost
vojne mornarice. Moralo bi se ustanoviti društvo za zastopanje interesov vojne
mornarice, ki bi bilo nadstrankarsko, brez egoizma, kateremu bi bil prvi in edini namen
dvig in razvoj pomorstva v državi. To društvo bi si moralo pridobiti pokroviteljstvo
pomembnega dostojanstvenika in tako bi sigurno imelo uspeh. Za sedišče bi si moralo
izbrati centralni položaj, od koder bi se širila propaganda v velikem stilu. Nedvomno bi
se vsak pravi domoljub priključil takšnemu društvu. Če bi vsak član društva plačal
zmerno letno članarino, bi se lahko zbrali milijoni, ki bi šli za dobrobit naše, že tako
obremenjene, mlade države (Dolenc 1922, 1–2).28
Zadrski pregnanec in profesor klasičnih jezikov Silvije Alfirević29 je v pogovorih z
oficirjema vojne mornarice, poročnikoma bojnih ladij Glaukom Prebando30 in Edgarjem
Andeđelijem, v Splitu obudil ideje, da je treba začeti močno propagando za morje in
27
Konferenca v San Remu je potekala konec aprila l. 1920 v italijanskem mestu San Remu in se je
končala 28. aprila (Slovenec, 29. 4. 1920. 3). 28
Prevedel Jernej Lakner. 29
Silvije Alfirević, 1881–1944, kulturni delavec, publicist, prof. filozofije in klasičnih jezikov v Zadru, 1918 se je zaradi italijanske okupacije preselil v Split, od 1924 do 1939, je bil ravnatelj splitske klasične gimnazije. Pred 2. svetovno vojno je popolnoma podpiral politiko jugoslovanskega integralizma. Padel
kot pripadnik četniške vojske v spopadu s partizani konec 1944 (Stipčević Despotović 2015). 30
Glauko Prebanda (Split,?–Kotor, 9. 11. 1922), pilot in častnik Kr. mornarice. Eden izmed ustanoviteljev JS. Smrtno se je ponesrečil pri pilotiranju hidroaviona (Rubić 1932, 7).
18
vojno mornarico ter organizirati pomorsko organizacijo. Začeli so se sestajati,
razpravljati o ideji in širiti krog svojih somišljenikov. V začetku l. 1922 so ustanovili
iniciativni odbor za ustanovitev društva, ki bi zbiralo denar za nabavo prve podmornice
(Rubić 1932a, 5).
Tako lahko ugotovimo, da so Dolenčeve ideje dve leti po njegovi smrti zaživele v praksi
in se realizirale v JS.
Eden izmed ustanoviteljev JS Otokar Lehman31
je pozneje napisal: »V mali sobi na
Francoski obali v Splitu se je sestajal naš krog vsakodnevno, izmenjujoč misli in
razpravljajoč o programu dela, o parolah, s katerimi bodo šli med ljudi, skicirajo se
pravila itd.« (Lehman 1932, 41).
Vesti o namenih iniciativnega odbora so bile med Splitčani dobro sprejete in ob
različnih družabnih dogodkih se je že pred uradno ustanovitvijo JS zbralo več tisoč kron
za podmornico. Ustanovitelji so se uspeli dogovoriti z uglednim politikom in narodnim
delavcem Jurajom Biankinijem,32
da je prevzel predsedstvo. Po potrditvi pravil društva,
kar je storila deželna vlada 3. februarja, je bila 19. februarja 1922 ustanovitvena
skupščina JS (Rubić 1932, 5).
V nabito polnem kinu Ćulić v Splitu je v imenu iniciativnega zbora zbrane pozdravil
starosta J. Biankini in v dolgem programskem govoru predstavil ideološke in
programske smernice organizacije. Poudaril je, da bo v svojem domoljubnem cilju
uspela, ker nima ne strankarskih ne osebnih ambicij. Edina ambicija je, da pomaga v
obrambi Jadrana z močno mornarico, ki bo dala pol milijona odtrganih bratov moč in
vztrajnost do prihoda dni svobode. Naloga JS je, da spodbuja interes za našo mornarico
in hidroaviacijo in z zbiranjem prispevkov državi podarja vojna plovila in hidroavione.
Zanesti se je treba le na lastne sile, saj ne Liga narodov niti kdo drug ne more biti porok
obrambe domovine. V miru pripada mornarici čast, da z državno zastavo predstavlja
31
Otokar Lehman, 1899–1977, geograf in publicist, z bratom Ivanom med ustanovitelji JS, bil urednik
koledarja Naš mornar, tehnični urednik revije JS (Machiedo Mladinić 2005, 26). 32
Juraj Biankini, 1847–1928, politik in publicist. Bil je poslanec v Dalmatinskega saboru (1881–1918) in
parlamentu na Dunaju (1892–1918). Zaslužen je za ljudski preporod v Dalmaciji. Svojo dolgoletno delo v dunajskem parlamentu je končal s sodelovanjem pri sprejetju Majniške deklaracije (1917). Bil je glavni urednik vodilnega ljudskega lista v Dalmaciji. Po 1918 je vstopil v Začasno narodno predstavništvo. 1919 je bil za krajši čas podpredsednik ministrskega sveta. Ko je bila ustanovljena JS, je bil imenovan za predsednika društva in je funkcijo obdržal do smrti (Novak 1980, 618–619).
19
državo daleč od doma in krepi politične ter ekonomske interese. Ne sme se pozabiti na
trgovsko mornarico, izseljence, ribištvo in na železniške komunikacije obale z zaledjem.
Spomnil je na pomorsko zgodovinsko tradicijo od neodvisne hrvaške države pod
kraljem Tomislavom do najboljših pomorcev, ki so jih dajali kraji od Skadra do Trsta.
Po njegovem nastopu je Alfirević obvestil zbrane, da je iniciativni odbor že začel z
akcijami, da se JS razširi po vsej državi, na Čehoslovaškem in med izseljenci v Severni
in Južni Ameriki. Zatem je prebral pravila JS, ki so jih prisotni enoglasno potrdili. Za
predsednika je bil izbran J. Biankini, za podpredsednika dr. I. Tartaglia, tajnika S.
Alfirević in blagajnika O. Dešković. Prav tako so bili izbrani odborniki: dr. Stalio, St.
Banić, Helen Baldesar, Nikola Vilić, Otokar Lachman, dr. Jablanović, Zorka Matić,
Anđelka Šantić, Luka Draganja, dr. Vekoslav Lavš, Aleksa Dučić, mons. Bulić in
njihovi namestniki: Ivo Senjanović, Maja Čulić, Marica Ferić, Dane Matošić, Ecija
Duboković, inženir (inž.) Eraldo Marchi, arhitekt Fabijan Kaliterna, Bogumil Doležal,
Špiro Radica, Jovo Marović, Vjekoslav Riamondo in Stevo Perović, z odločitvijo, da se
pošljejo pozdravne brzojavke kralju Aleksandru, ministru vojske in mornarice Milošu
Vasiću in poveljniku vojne mornarice admiralu Viktorju Wickerhauserju (Novo doba,
20. 1. 1922. 1).
V vrste JS so stopili najuglednejši predstavniki meščanskega Splita na čelu z narodnim
voditeljem J. Bainkinijem in županom I. Tartaglio. Med njimi je prevladovala
privrženost ideji jugoslovanskega integralizma, kar lahko povzamemo iz pozdravnega
pisma predsednika in nesporne avtoritete JS J. Biankinija ob začetku izhajanja tednika
Orjuna v Ljubljani. V pismu, ki je bilo objavljeno na prvi strani uvodne številke 1.
januarja 1923, je J. Biankini med drugim zapisal:
Čvrsto in vsestransko narodno in državno edinstvo mora biti danes suprema lex vsakega
Jugoslovana in naj on pripada katerikoli stranki in naj se on naziva s slovenskim,
hrvatskim ali srbskim imenom, ker v biti je to eno in isto. Drugače ne bomo mi nikdar
pravi, močni, ponosni narod, temveč navaden geografski pojem, slaba plemenska
skupina, izpostavljena histeričnim željam sosedov (Biankini 1923, 1).
Že takoj po ustanovitvi se je JS ukoreninila v Splitu. Člani osrednjega odbora so se
redno sestajali, si razdelili zadolžitve, agitirali za svoje ideje po državi, si dopisovali s
somišljeniki v domovini in tujini. Dogovorili so se s tovarno filmov Jugoslavija iz
20
Zagreba o izdelavi filma »Naša vojna mornarica«, katerega predvajanje je zelo koristilo
organizaciji, itd. Maja 1922 je JS organizirala svoj prvi javni nastop ob sprejemu
prihoda prve vojne ladje Galeb z jugoslovansko zastavo v Split (Lehman 1932, 42).
Dr. Ivo Rubić33 piše, da je JS l. 1922 uspelo, da s svojimi idejami osvoji Splitčane. Brez
tega ji v prihodnjih letih ne bi uspelo, da bi prešla meje mesta in postala vsenarodna
organizacija (Rubić 1932a, 6).
3.2 Programski in ideološki razvoj JS
3.2.1 Razvoj programskih in ideoloških smernic v JS
V začetku leta 1924 je Alfirević odkrito pisal, do so Italijani in njihova flota tisti
sovražnik, zaradi katerega mora društvo JS z vsemi svojimi odbori in podružnicami
agitirati za krepitev vojne mornarice. To je glavni cilj JS, medtem ko so socialno
politična pomorska vprašanja kljub pomembnosti drugotnega pomena in ne sodijo v
pravila JS (Alfirević 1924,4–6). Vendar lahko ugotovimo, da se je primarni cilj JS o
zbiranju sredstev za vojne ladje kmalu preoblikoval in razširil. Že v letu 1923 ne
zasledimo več, da je JS zbirala denar za nakup podmornice. Vzrok je bil v tem, da je
bila večino denarja zbranega na zahodu države, kjer je bila v uporabi krona. Ob menjavi
kron v dinarje (din.-) ob neugodnem valutnem razmerju 4 krone za 1 din.- se je zbrana
vsota zmanjšala za ¾. Nova namenska vsota je bila že v osnovi tako majhna, da je bilo
nerealno nadaljevati zbiranje za drago bojno plovilo, kot je bila podmornica. Porodila se
je ideja o nabavi cenejše šolske ladje za vojno mornarico. Istočasno so se pojavili prvi
predlogi, ki jih je podpiral tudi sam predsednik J. Biankini, da je cilj JS morje in vse,
kar je v povezavi z njim (Rubić 1932a, 7). Po dolgi razpravi na 27. seji Centralnega
odbora 10. februarja 1924 so sprejeli nova pravila, ki jih je predlagal beograjski glavni
odbor. Po teh pravilih je bil cilj JS, da deluje na obrambnem, kulturnem, gospodarskem
in splošnem napredku jugoslovanskega Jadrana, v to delovanje je sodila tudi pomoč
vojni mornarici (»Društvene vijesti« 1924, (3) 69–70).34
33
Ivo Rubić, 1897–1961, geograf. Rojen je bil na Braču. Doktoriral je v Ljubljani, bil je eden od ustanoviteljev slovenskega Geografskega društva in Geografskega vestnika, prve slovenske znanstvene
geografske revije. Po 2. svetovni vojni je predaval geografijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Zaslužen je za ustanovitev Pomorskega muzeja v Splitu (»Rubić, Ivo« 2013). 34
Rubrika z naslovom »Društvene vesti/vijesti« je bila anonimna in se je pojavljala v vseh številkah mesečnega glasila JS. Zaradi preglednosti navajamo v sobesedilu tudi številko revije.
21
6. avgusta 1924 je bila v času mornariškega dne konferenca delegatov JS v Splitu.
Večina delegatov je podprla stališče dr. Josipa Šilovića35 iz Zagreba, da mora biti JS
nositeljica vseh vprašanj Primorja in da se bodo za boljše delovanje organizacije
organizirali redni Jadranski kongresi s številnimi referati (Rubić 1932a, 9).
3. in 4. novembra 1924 je v Zagrebu potekal 1. sestanek delegatov Centralnega in vseh
glavnih odborov JS. Po poročilih o delovanju Centralnega in glavnih odborov so
delegati razpravljali o programu JS, o organizaciji Jadranskega kongresa in o nekaterih
spremembah pravil JS. V imenu ljubljanskega odbora je govoril dr. Rudolf Marn,36
ki je
v govoru pojasnil, da Slovenci brez razlike v razredih ali strankah podpirajo JS, iz
razloga, ker vsak Slovenec ve, kaj je morje, in čuti, kako je, če ga tujec s silo odtrga. S
tem se ne bo noben Slovenec sprijaznil.
Iz sprejete resolucije delegatov v Zagrebu lahko razberemo, da je JS poleg dotedanjih
nalog dala prioriteto, da poskuša vlado in parlament zainteresirati za podporo razvoja
ribištva, pogozdovanje kraških predelov, ladjedelništva, razvoja pristanišč, pomorskega
prometa in komunikacij med notranjostjo in obalo (»Društvene vesti« 1924, (12)
331–332). V 1. številki časopisa Politični glasnik, ki je začel izhajati v Beogradu
l. 1925, je izšel anonimni članek, ki je napadel JS in zahteval njeno likvidacijo v korist
Aero-kluba, saj naj bi se njuni področji prekrivali. Članek, ki je bil podpisan s
Polkovnik X, je naletel na veliko ogorčenje med člani JS, tudi iz Srbije. Na podlagi
članka je glavni sekretar beograjskega odbora JS obiskal ministra vojske in mornarice,
ki mu je zagotovil, da bo vojska še naprej izdatno pomagala organizaciji. Uprava Aero-
Kluba Kraljevine SHS se je 9. marca pisno distancirala od članka in zatrdila, da ne
pozna pisca (»Društvene vesti« 1925, (4) 106). Samo dejstvo, da je takšen članek našel
mesto v uvodni številki revije, nam kaže, da vsi v Srbiji niso delili stališč, ki jih je
promovirala JS o vlaganju velikih sredstev v vojno mornarico in pomorstvo, ter so
35
Josip Šilović, 1858–1939, pravni pisec. Pravo je študiral na zagrebški pravni fakulteti, kjer je bil od 1894 predavatelj. Sodeloval je v političnem življenju, oportunistično se je prilagajal različnim režimom od madžaronstva do podpore šestojanuarske diktature (Andrassy 1971, 247). 36
Rudolf Marn, 1875–1947, narodnogospodarski pisatelj. Pravo je študiral na Dunaju in Gradcu, kjer je bil 1903 promoviran. 1919 je bil načelnik oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Ob
prevratu je organiziral prehodno gospodarstvo v Sloveniji, vodil sekvestracijo neprijateljskih imovin,
nadzorstvo nad imovino Nemcev v Sloveniji in nacionalizacijo tujih industrij ter ustanovil fond za trg in
obrtno šolstvo. Od 1923 je bil predsednik Zveze za tujski promet. Pisal je o narodno-gospodarskih
problemih (Pirjevec 2013). V prvi Kraljevski banski upravi je opravljal funkcijo načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo (Stiplovšek 2006, 35).
22
dajali prednost kopenski vojski in letalstvu.
V odgovor na to je že meseca maja 1925 na podlagi navodil Centralnega odbora v
glavno mesto odpotoval generalni tajnik JS Alfirević. S pomočjo vplivnega predsednika
beograjskega Glavnega odbora Ljube Jovanovića37 in podpredsednika generala
Nikolajevića se je sestal s številnimi najvišjimi predstavniki politike, vojske in javnega
življenja. Obiskal je številne najvišje predstavnike oblasti. Pogovarjal se je z ministrom
vojske in mornarice, generalom Trifunovićem, finančnim ministrom, ministrom za
zunanje zadeve, ministrom prosvete in ministrom trgovine in industrije. Vsi so izrazili
naklonjenost in podporo organizaciji. Minister za prosveto je izdal ukaz, da se dovoli in
priporoča ustanavljanje JS v srednjih šolah. Alfirović je opravil tudi avdienco na Dvoru,
kjer je predal darila JS za pokrovitelja organizacije, prestolonaslednika Petra.38
Ob tej
priložnosti se je zadržal v daljšem razgovoru s kraljem Aleksandrom, ki mu je izrazil
polno priznanje in podporo JS.
Ob obisku Beograda je sprožil vprašanje ustanovitve Pomorskega muzeja in v
razgovoru s številnimi poslanci o njihovi povezavi v Jadranski parlamentarni klub
(»Društvene vijesti« 1925, (6) 188–190). JS je predviden program dela Jadranskega
kluba razdelila v tri skupine: vojno-obrambni, gospodarsko konstruktivni in kulturno-
prosvetni. Po zamisli JS naj bi Jadranski klub v narodni skupščini deloval podobno kot
italijanski »Parlamentarni jadranski klub«. V korist jadranskih interesov bi podpiral
pomorsko politiko države in dajal direktive vsem političnim skupinam v narodni
skupščini tako, da bi poslanci različnih strank zastopali enotno stališče o vprašanjih
Jadrana. JS je pozneje določenim poslancem, s katerimi Alfireviću ni uspelo stopiti v
stik v času obiska Beograda, poslala dopis, v katerem jih je pozvala, da pristopijo k
37
Ljubomir Jovanovič, 1865–1928, politik in zgodovinar. Od l. 1885 je bil neprestano aktiven v
političnem življenju Srbije in od 1918 Jugoslavije. Bil je poslanec Radikalne stranke, podpredsednik in predsednik Narodne skupščine Kraljevine Srbije, notranji minister, šolski minister, od 1918 član Državnega sveta, minister za vere, predsednik Narodne skupščine Kraljevine SHS 1923–24 in
podpredsednik glavnega odbora Radikalne stranke. L. 1926 je bil izključen iz Radikalne stranke zaradi spora z Nikolo Pašićem (Miljković 1990, 112). 38
Peter II. Karađorđević, 1923–1970, sin kralja Aleksandra I, Karađorđevića, prestolonaslednik Jugoslavije. Postal je jugoslovanski kralj 27. 3. 1941, ko so ga pučisti generala Dušana Simovića oklicali za polnoletnega. Ob napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 se je z vlado umaknil v Kairo in nato v
London. Namesto njega so odločali srbski politiki v emigrantski vladi. Revolucionarna oblast v domovini ga je 29. 11. 1943, na 2. zasedanju Avnoja, začasno suspendirala. Dokončno je izgubil oblast s sklepom ustavodajne skupščine Demokratične federativne Jugoslavije 29. 11. 1945, da država postane republika (Prunk1990, 406).
23
akciji za ustanovitev Jadranskega kluba. Tako so 12. oktobra 1925 pisno pozvali tudi
poslanca iz Maribora Ljudevita Pivka39
(PAM, SI-PAM/1714, 1, 12. 10. 1925).
Alfirević se je v okviru svoje beograjske turneje sestal z upravo Aero-kluba, kjer je z
njihovimi predstavniki izmenjal misli o sodelovanju in propagandi v državi. Obiskal je
tudi vplivno organizacijo Kolo Srpskih sestara, s katero so sodelovali od ustanovitve JS
v Beogradu. V času obiska se je odvijala Glavna letna skupščina Glavnega odbora JS
Beograd, kjer je Alfirević sodeloval kot predstavnik Centralnega odbora in govorec. V
govoru je poudaril, da ideje JS ponekod niso bilo sprejete z naklonjenostjo, ker da se
nepotrebno zapravlja denar za obrambo. Program JS se je razširil iz vojno-obrambnega
tudi na gospodarski in kulturni program, vendar je v prvi vrsti treba biti pripravljen za
obrambo morja tako kot za obrambo kopnega (»Društvene vijesti« 1925, (6) 188–190).
Po dolgih letih prizadevanj in gradbenih del je bila poleti 1925 dokončana Liška proga
Knin–Gračac. Tako sta bila Split in Dalmacija prvič povezana z notranjostjo države z
železnico. Na otvoritev proge julija 1925 so v Split z vlakom pripotovali številni
ugledni gosti iz vse države. Mesto jih je pričakalo s številnimi športnimi in drugimi
prireditvami, odkritjem Meštrovićevega spomenika Marku Maruliću, odprtjem 1.
Jadranske razstave in Etnografskega muzeja. Pri vseh dejavnostih je bila zelo aktivna
JS. Na Jadranski razstavi je JS predstavila delovanje svoje organizacije v lastnem
paviljonu in prikazala svojo rast na področju članstva, financ in društvenih aktivnosti
(Alfirović 1925, 268–272). Septembra 1925 je jadransko obalo prvič kot kralj obiskal
Aleksander I. Vsepovsod ga je pričakala navdušena množica. Ob obisku različnih krajev
so mu bili vsepovsod predstavljeni predstavniki lokalnih podružnic JS. V Splitu sta bila
v posebno avdienco povabljena predsednik JS J. Biankini in glavni tajnik Alfirević, ki
sta kralju podarila zlato značko JS. Kralj je značko nosil vidno na uniformi zvečer na
banketu in naslednji dan na lovu na Marjanu (»Duž našeg Jadrana, u danima slavlja i
radosti«, 1925, 280–283, 285). Kralj Aleksander je svojo naklonjenost JS pokazal že ob
veliki prireditvi »Jadranskih dni« v Splitu med 12. in 15. avgustom 1923, ko je poslal
svojega odposlanca admirala Prico in v sklad JS prispeval 25.000 din.- (Rubić 1932a,
39
Ljudevit Pivko, 1880–1937, politik, publicist. 1906 se je priključil takrat ustanovljeni liberalni Narodni stranki za Štajersko, bil je soustanovitelj mariborskega Sokola. Med 1. svetovno vojno je na italijanski
fronti prestopil in se boril na antantni strani. 1925 in 1927 je bil kot član JDS oziroma SDS, 1931 pa na režimski unitaristični državni listi izvoljen za poslanca. Kot privrženec slovenske liberalne politike je
podpiral njeno jugoslovansko centralistično-unitaristično politiko (»Pivko, Ljudevit« 2008, 851–852).
24
7). V času priprav na ustanovitev Glavnega odbora JS Beograd je njegov ustanovitveni
odbor 26. septembra 1923 zaprosil kralja, da postane prestolonaslednik Peter častni
pokrovitelj JS. To je kralj odobril in o tem prek predsednika Glavnega odbora Beograd,
Jovanovića, obvestil Centralni odbor v Splitu (ibid., 15).
Kljub vsemu trudu JS za promocijo vojne mornarice in njenih potreb ter obljubam
politikov in vojske iz ekspozeja o reduciranem vojnem proračunu ministra vojske in
mornarice generala Trifunovića lahko ugotovimo, da se je zaradi pomanjkanja sredstev
moralo varčevati in zapostavljati vojno mornarico na račun vojske. Analiza vojnega
proračuna nam pokaže, da so bili eno želje, drugo pa realno finančno stanje v nerazviti
državi z močno tradicijo kontinentalne orientacije in kopenske vojske (»Budžet i naša
naoružana snaga đeneral Dušan Trifunović« 1926, 65–66). Vendar lahko tako
orientacijo države in finančno prioriteto kopenski vojski pred mornarico in letalstvom
razumemo. Kraljevina SHS je bila vseskozi v več ali manj slabih odnosih z vsemi
svojimi sosedami in je bila na dolgi kopenski meji izpostavljena realni vojaški grožnji in
tudi teroristični dejavnosti v »južni Srbiji« (Pirjevec 1995, 54–55). Zasledimo lahko, da
so bile romantične želje JS vsepovsod dobro sprejete, njihova realizacija in v kratkem
času izgradnja konkurenčnega vojnega ladjevja na Jadranu pa ni bila realna. To so
spoznali tudi v vodstvu JS, ki sicer ni zapostavilo zbiranje sredstev za šolsko ladjo vojne
mornarice, vendar je svojo dejavnost vse bolj preusmerjalo in širilo na druge dejavnosti
za Jadran.
V Beogradu je bil v prostorih Kola Srpskih sestara 3. in 4. junija 1926 pod vodstvom
gostitelja predsednika Glavnega odbora Beograd, Jovanovića, 2. sestanek vseh
delegatov JS. Zastopani so bili Centralni odbor iz Splita in glavni odbori JS v Kraljevini
SHS. Ljubljanski odbor je predstavljal glavni tajnik dr. Oton Fettich,40
medtem ko sta
Glavni odbor JS iz Maribora zastopala predsednik dr. Otmar Pirkmajer41
in glavni tajnik
40
Oton Fettich, 1885–1945, odvetnik, narodni delavec. Pravo je študiral na Dunaju in bil tam 1909 promoviran. Deloval je pri narodno-radikalnih društvih, Omladini, Sokolu in bil od ustanovitve 1917 predsednik Tiskovne zadruge ter kuratorija Kranjske deželne banke oziroma od 1922 predsednik upravnega sveta Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic. Med vojno bil aktivist OF, septembra 1944
ga je nemški okupator, skupaj z drugimi odborniki Rdečega križa, poslal v taborišče Dachau, kjer je umrl (»Fettich, Oton« 2008, 245–246). 41
Otmar Pirkmajer, 1888–1971, politik. Študiral je pravo v Gradcu in na Dunaju, kjer je bil 1912
promoviran. Služboval je na Ptuju, kjer je po 1. svetovni vojni postal vodja glavarstva, 1924 veliki župan mariborske oblasti. Od 1927 je delal v Beogradu na ministrstvu za notranje zadeve in bil 1929 imenovan
za podbana Dravske banovine. Pisal je o ustavi, obči upravi, o gospodarskih in upravnih vprašanjih. 1931–36 je v Ljubljani predaval na Pravni fakulteti. Pred 2. svetovno vojno je deloval v Narodni tiskarni
25
Vekoslav Keršovan. Prisotni so bili tudi kraljev odposlanec viceadmiral Dragutin
Prica,42
zastopnik ministra vojske in mornarice kontraadmiral Viktor Wickerhauser in
predstavniki nekaterih narodnih in kulturnih društev. Med njimi Narodne odbrane, Kola
Srpskih sestara, Rdečega križa in drugi. Po referatih Alfirevića in Franeta Ivaniševića, v
katerih se je opozarjalo na italijanske aspiracije in nevarnost, so delegati razpravljali o
raznih predlogih, ki so vse sprejeli. Odločili so se, da bo JS z zbiranjem prispevkov
podarila vojni mornarici šolsko ladjo s 3000 ton nosilnosti. Za izgraditev pomorske
zavesti so sprejeli sklep, da se bodo vsako poletje v Splitu izvajali pomorski tečaji za
kandidate iz vse države, ki bodo tako pridobljeno znanje širili naprej v svoji sredini. Na
predlog zagrebškega glavnega odbora je bilo enoglasno sprejeto, da se javno razglasi, da
je JS nadstrankarska organizacija. Delegati so tudi podprli, da se podpre veslaški šport
in da se opozori na probleme trgovske mornarice in s tem posredno na ladjedelništvo.
Najpomembnejša je bila razprava o reorganizaciji društva. Nova reorganizacija pravil
društva nam pokaže, da so beograjski predstavniki želeli doseči večji vpliv v JS in
postopoma izničiti ostale odbore pri odločanju. Uspelo jim je s povečanjem števila
svojih članov v najožjih telesih vodstva. Medtem je bila njihova namera o preselitvi
društva v Beograd, s katero bi še okrepili svojo prevlado, argumentirano
zavrnjena(»Društvene vesti« 1926, (7) 162–164).
30. oktobra 1927 je bil v Splitu sklican I. kongres JS, ki so se ga poleg članov
Centralnega odbora udeležili predstavniki glavnih odborov JS, kraljev odposlanec
general Todorčević in predstavniki Narodne odbrane, Rdečega križa in škofijskega
ordinata v Splitu. V Milanu je bil med 24. in 27. septembrom 1927 italijanski Jadranski
kongres, kjer je italijanska iredenta odkrito predstavila svoje želje in načrte. Kot
odgovor na to je v zanosnem pozdravnem govoru predsednik JS J. Biankini poudaril
narodno-obrambno vlogo JS. V enaki smeri so se mu pridružili tudi drugi govorniki. Po
in Pivovarni Union, bil je predsednik Oblastnega odbora JS za Slovenijo in podpredsednik banovinskega
odbora JNS v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je postal član ožjega vodstva JNS. 1944 je vodil pogovore JNS s SLS o sestavi skupnega narodnega predstavništva, jeseni pa so ga nemške oblasti poslale v Dachau, kjer je zbolel za tifusom. 1945 je bil v Ljubljani v odsotnosti obsojen na smrt in trajno izgubo
političnih in državljanskih pravic. Višje vojaško sodišče je avgusta 1945 sodbo razveljavilo. Po vojni je
bil rektor munchenske univerze Svobodna Evropa (pri UNRRA), v začetku 50. let pooblaščenec visokega komisarja Združenih narodov za nenemške begunce v Zvezni republiki Nemčiji. Kot gospodarstvenik je bil član upravnih odborov več finančnih ustanov v Bonnu. Po 1960 se je vrnil v Slovenijo (»Pirkmajer, Otmar« 2008, 846). 42
Dragutin Prica, 1867–1960, admiral Jugoslovanske vojske. Do maja 1918 je bil kontraadmiral v avstro-
ogrski vojni mornarici. Od oktobra 1918 poverjenik Narodnega sveta SHS v Zagrebu. Komandant Kr.
mornarice 1923–1929 (»Prica, Dragutin« 1981, 1019).
26
pozdravnih govorih se delegati kongresa nadaljevali delo v sekcijah za pravila, finance
in program dela, ki so pripravile poročila za plenum kongresa (»Kongres Jadranske
straže u Splitu« 1928, (1) 11–20). Posebno burna je bila razprava v sekciji za pravila
med zagovorniki centralistično in federalistično vodene organizacije. V kompromisni
rešitvi je prevladalo federalistično vodenje, ki je predvidevalo večjo decentralizacijo
podrejenih oblastnih odborov do Izvršnega odbora v Splitu. (Rubić 1932a, 10). Delegat
iz Ljubljane dr. Ludvik Bohm je v sekciji za program dela poročal, da JS v Sloveniji še
ni tako razširjena, kot bi morala biti, in da bodo v tej smeri delovali. Delegat iz
Maribora Keršovan je poročal, da se je ideja JS dobro širila v šolah in med vojaki,
omenjal je tudi uspeh med delavci in narodnimi manjšinami. Na plenumu kongresa so
bili sprejeti predlogi sekcij. Poročevalec Alfirović je seznanil plenum s pismenim
predlogom Narodne odbrane, da JS korporativno pristopi v članstvo Narodne odbrane,
kar so prisotni soglasno potrdili. Potrdilo se je, da je nabava šolske ladje kljub težavam
z zbiranjem sredstev še naprej primarni cilj društva. Že pri delu sekcij se je zavrnil
predlog beograjskega oblastnega odbora o nabavi cenejšega, borbenega letala namesto
ladje. Sklenilo se je, da se bo v bodoče posvetila velika pozornost Podmladku JS po
šolah. Na koncu so bili po novih pravilih izbrani novi člani Izvršnega in Nadzornega
odbora. Za dosmrtnega predsednika Izvršnega odbora in s tem celotne organizacije je
bil izbran J. Biankini (»Kongres Jadranske straže u Splitu« 1928, (1) 11–20).
Spomladi 1928 sta umrla pomembna člana JS. 10. februarja 1928 se je poslovil vplivni
politik in predsednik Oblastnega odbora JS Beograd Jovanović (»Ljuba Jovanović«,
1928, 65) in 27. marca nesporen voditelj društva, dosmrtni predsednik J. Biankini
(»Smrt i poslednja počast narodnom velikanu« 1928, 131). Vodenje organizacije je
prevzel podpredsednik I. Tartaglia.
Ob uboju Stjepana Radića v narodni skupščini je Izvršni odbor JS poslal predsedstvu
Hrvatske seljačke stranke (HSS)43 žalni telegram, v katerem so v imenu JS izrekli
43
Hrvatska seljačka stranka (HSS), najmočnejša hrvaška politična stranka med svetovnima vojnama. Kot Hrvatsko pučko seljačko stranko sta jo 1904 ustanovila brata Antun in Stjepan Radić. Temeljila je na agrarni ideologiji. Novembra 1918 je Stjepan Radić v Narodnem svetu v Zagrebu nasprotoval prehitri in brezpogojni združitvi s Kraljevino Srbijo. Po volitvah v konstituanto novembra 1920 je stranka postala vodilna sila v hrvaškem političnem življenju; radikalno je nastopala proti srbski hegemoniji in vidovdanski ustavi. Z leti ni bila več le stranka kmečkega prebivalstva, ampak tudi pripadnikov velike
hrvaške buržuazije. L. 1925 je priznala vidovdansko ustavo, se odrekla republikanizmu in vstopila v vlado. Po poldrugem letu je bila ponovno v opoziciji. Povezala se je s SDS v močno kmečko-
demokratsko koalicijo. Srbski nacionalist Puniša Račić je v narodni skupščini junija 1928 streljal na
27
sožalje ob smrti velikega sina našega naroda (»Društvene vijesti« 1928, (9) 287).
JS je vseskozi poudarjala, da je nepolitična in nadstrankarska ter da je izključno narodno
propagandistična pomorska organizacija. To so zapisali tudi v resoluciji, sprejeti na II.
sestanku delegatov v Beogradu poleti 1926 (»Društvene vesti« 1926, (7) 163). Vendar
je v JS pod plaščem složne obrambe Jadrana in države prevladovala ideja liberalnega
integralnega jugoslovanstva ter brezmejna zvestoba dinastiji. To se je zrcalilo tudi v
sodelovanju z ideološko sorodnimi organizacijami, kot so bili Narodna odbrana, Sokoli,
Kolo Srpskih sestara, Jugoslovanski četniki. Na I. kongresu JS v Splitu l. 1927 se je JS
celo korporativno včlanila v Narodno odbrano (»Kongres Jadranske straže u Splitu«
1928, (1) 11–20).
JS je uživala podporo državnih oblasti in vojske ter naklonjenost kralja Aleksandra.
Številni politiki in visoki častniki so tudi bili aktivni člani JS. Zato ni čudno, da je JS
šestojanuarsko diktaturo kralja Aleksandra JS pozdravila z brzojavkama podpore, ki sta
jih kralju januarja poslala Izvršni odbor iz Splita in Oblastni odbor JS Beograd
(»Povodom kraljevega manifesta«, 1929, 72). Stališče JS o kraljevi potezi je v imenu
organizacije v uradni društveni reviji Silvije Alfirević pojasnil:
Tudi mi, Jadranska straža, bomo borci proti nerazumnim antagonizmom ali bratski
neslogi, širili bomo vero nacionalne enotnosti in enotne države, po manifestu Nj. Vel.
Kralja, neutrudno bomo delali in poudarjali nujnost, da se za obstoj te vere naši vojski,
tako kopenski kot pomorski in zračni, bodo dala vsa potrebna sredstva. Hvaležni NJ.
Vel. Kralju za njegovo veliko zgodovinsko delo, kličemo mu od srca: Živel! (Alfirević
1929, 74–75).44
Ob preoblikovanju države na banovine 3. oktobra 1929 je bila Hrvaška razdeljena na
Savsko in Primorsko banovino. Bani, ki jih je imenoval kralj in so mu bili neposredno
odgovorni, so bili vsi Srbi ali goreči srbofili (Pirjevec 1995, 61–61). 10. oktobra 1929 je
bil za bana Primorske banovine imenovan predsednik JS I. Tartaglia, za bana Savske
voditelje HSS in pri tem tri ubil, med njimi Stjepana Radića. HSS je pod vodstvom Vlatka Mačka postala ostra opozicija novem unitarističnemu in centralističnemu režimu šestojanuarske diktature. Moč HSS je pripravil dvor, da je prišlo do sporazuma Cvetković-Maček. S sporazumom so Hrvati avgusta 1939 dobili avtonomno Banovino Hrvaško s precejšnimi pristojnostmi, ki jo je skoraj popolnoma obvladovala HSS. Po okupaciji se je Maček pasiviziral, del vodstva HSS pa solidariziral z ustaškim režimom NDH (Prunk 1990, 81). 44
Prevedel Jernej Lakner.
28
banovine pa eden izmed ustanoviteljev JS v Zagrebu in predlagatelj Jadranskih
kongresov JS Josip Šilović45 (Jutro, 10. 10. 1929. 1). Za pomočnika bana Dravske
banovine je bil imenovan Otmar Pirkmajer,46
ki je bil izredno aktiven v delovanju JS in
je zasedal najvišje funkcije organizacije v Sloveniji (Stiplovšek 2006, 22). Bil je prvi
predsednik Glavnega odbora JS v Mariboru in od l. 1930 predsednik Oblastnega odbora
JS Ljubljana (»Društvene vijesti« 1930, (12) 350–351). Pirkmajer je bil nekdanji župan
mariborske oblasti in privrženec Samostojne demokratske stranke (SDS).47 Ob tem naj
poudarimo, da slovenska organizacija SDS ni povsem sledila kmečko-demokratski
koaliciji po l. 1927 in so njeni voditelji še naprej poudarjali svoje vztrajanje pri
jugoslovanskem narodnem in državnem unitarizmu (Stiplovšek 2006, 50). Lahko
vidimo, da sta kraljevo zaupanje za položaj banov v nestabilnih hrvaških banovinah
dobili osebi, ki sta igrali vidno vlogo v JS, in da je podban v Dravski banovini postal
človek, ki je bil med najbolj aktivnimi člani JS v banovini.
Z vzpostavitvijo osebne kraljeve diktature l. 1929 se je začela prava jugoslovanska
nacionalna unifikacija, ki je bila podprta z unitaristično zakonodajo. Državni vrh se je
zavedal, da je za uspeh te politike najpomembnejše delovanje v šolstvu in kulturi. Pri
tem so se naslonili na jugoslovanske organizacije, ki so podpirale diktaturo (Žutić 2014,
146–147). Z revizijo delovanja so bila ukinjena vsa društva, ki so imela verski ali
plemenski značaj (Mikuž 1965, 386), tako da so nadaljevala z delom samo
jugoslovanska društva, ki so delovala v skladu z režimsko politiko. Med njimi je bila
tudi JS.
Poleti 1929 je 22. in 23. junija JS priredila svoj II. kongres. Kongresa JS v Sarajevu so
se udeležili številni delegati iz vse države. Predstavljali so okoli 40.000 članov in 374
podružnic JS. Člani Izvršnega odbora JS so se pripeljali iz Splita z avtobusom. Poleg
45
Po ustanovitvi JS v Splitu se je pristopilo k ustanovitvi JS tudi v Zagrebu. V tem prizadevanju so
sodelovali: grof Kulmer, dr. Ante Verona, Mavro Wickerhauzer, dr. Josip Šilović, Rudolf Crnić, dr. Roko
Joković…(Rubić 1932, 51). 46
Pirkmajer je bil dvakrat, po odstopu banov inž. Dušana Serneca in dr. Draga Marušiča, do imenovanja novih banov, vršilec dolžnosti bana (Stiplovšek 2006, 322). 47
Samostojna demokratska stranka(SDS) je bila meščanska unitaristična stranka med obema vojnama. Ustanovljena je bila marca 1924 iz krila, ki se je odcepilo od Jugoslovanske demokratske stranke. Novo
stranko je vodil Svetozar Pribičević, ki ni hotel popuščati Hrvatom pri njihovih zahtevah glede
decentralizacije države. Na Slovenskem so jo podprli liberalci. Po prehodu v vladno opozicijo se je SDS zbližala z HSS in novembra 1927 je bil med njima ustanovljen skupni blok kmečko-demokratske
koalicije. V času šestojanuarske diktature je bila v ilegali. Aprila 1940 se je SDS znova legalno
organizirala. Posamezni politiki SDS so med 2. svetovno vojno delovali v begunskih vladah v tujini
(Filipič 1996, 385).
29
delegatov oblastnih odborov sta bila prisotna tudi delegat ministrstva vojske in
mornarice pri JS general Dragan Stamenković ter predstavnik Komande Kr. mornarice
admiral Nikola Stanković. Na svečanem delu kongresa 23. junija je bil prisoten kraljev
odposlanec armadni general Milivoj Zečević, ki je posebej za to priložnost prišel iz
Beograda. Iz Ljubljane je bil prisoten Ludvik Bohm, medtem ko edino iz Oblastnega
odbora JS Maribora in Oblastnega odbora JS Vranje ni bilo nobenega predstavnika.
Iz poročil preteklega dela društva na kongresu je razvidno, da je JS uredila vprašanje
nabave šolske ladje in ga posredovala v odobritev Komandi Kraljeve mornarice. JS je
uspešno delovala tudi na drugih področjih. Ekonomat JS se je dogovoril za finančno
sodelovanje z različnimi podjetji, da so tržile znamko JS. Začeli so akcijo za izgradnjo
tranzitnega prenočišča JS v Splitu. Za novega predsednika JS je bil z velikim
odobravanjem prisotnih delegatov izbran I. Tartaglia. Na kongresu so bile sprejete
smernice delovanj JS za prihodnost. Sprejeli so, da se en dan v letu v državi posveti
morju in na ta dan bi v vseh šolah in vojašnicah ter drugih mestih govorili o pomenu
morja za državo. Poudarili so pomembnost prodaje izdelkov JS. Odločili so, da bodo
kongresi JS vsake 3 leta in da bo naslednji kongres JS v Skopju 1932. Cilj do
naslednjega kongresa je bilo povečanje števila članov na 100.000. Posebno pozornost so
posvetili vprašanju ekskurzij in letovišč za mladino na morju ter sklenili, da bo eden
izmed najpomembnejših ciljev JS v prihodnje izgradnja domov JS na morju in
povečanja števila ekskurzij na Jadran. Sprejeli so predlog Izvršnega odbora, da se
uvedejo društvene kape JS po vzoru tujih pomorske organizacije. Ob navdušenju vseh
prisotnih je predsednik JS I. Tartaglia prebral pozdravne brzojavke, ki so bile poslane
kralju Aleksandru, prestolonasledniku Petru, predsedniku vlade generalu Živkoviću,
ministru vojske in mornarice generalu Hadžiću ter komandantu Kr. mornarice admiralu
Prici (»II. Glavna skupština Jadr. Straže v Sarajevu« 1929, 218–223).
Ob otvoritvi novih prostorov Krajevnega odbora JS Zagreb 31. oktobra 1931 je imel
podpredsednik Oblastnega odbora JS Zagreb Mavro Wickerhauser predavanje, v
katerem je poudaril, da je bil 31. 10. 1918 izbran za dan Kr. mornarice dan, ko so bile
ob himni Lijepa naša domovina, na jambore avstro-ogrske flote dvignjene hrvaške,
srbske, slovenske in črnogorske zastave kot simbol enotnosti, da daje svobodo na morju
skupen zaklad, ki ga morajo vsi skupaj braniti (»Društvene vijesti« 1932, (2) 61).
30
12. in 13. decembra 1931 je bila 4. seja Glavnega odbora JS v Splitu. Delegati so že
pred prihodom dobili poročilo o delu celotne organizacije in vseh oblastnih odborov ter
Izvršnega odbora, tako da so lahko na sejo prišli pripravljeni in seznanjeni z vsem
materialom. Oblastni odbor JS Ljubljana je zastopal dr. Željko Jeglič in Oblastni odbor
JS Maribor Janko Pirc. Sejo je otvoril predsednik JS I. Tartaglia, ki je predlagal
pozdravne brzojavke kralju Aleksandru, pokrovitelju JS prestolonasledniku Petru,
predsedniku vlade Kraljevine Jugoslavije generalu Živkoviću, ministru vojske in
mornarice generalu Dragomirju Stanojeviću in poveljniku mornarice admiralu
Vikerhauzerju. Branje brzojavk so prisotni delegati spremljali s ploskanjem in
dolgotrajnimi ovacijami kralju, vojski in mornarici. Poročali so o akcijah Izvršnega
odbora, ki so bile skoraj vse v zaključni fazi: šolska ladja, Dom JS v Splitu s prostorom
za 300 dijakov, reprezentativen film o morju in primorju, propagandistična knjižica o
ideologiji JS v nakladi 50.000 izvodov, koledarji, o uspehu društvene revije JS z
naklado 17.000 izvodov in Mladega stražarja z 8000 izvodi…
Določili so višino članarine za člane Podmladka JS in višino naročnine za revijo Mladi
stražar. Zaradi izredne pomembnosti propagande so sklenili, da se v okviru vseh
oblastnih odborov organizirajo propagandne sekcije in oblastne pisarne. Določili so, da
se priredi Jadranski dan zadnji teden v septembru.
Ob zaključku je spregovoril prvi delegat Oblastnega odbora JS Beograd Jovan
Marković in poudaril, da so delegati vse zaključke dosegli v popolnem soglasju in slogi
ter da želi, da bo takšna sloga, vse dokler bo obstajala JS (»Društvene vijesti« 1932, (1)
22–24).
Med 29. in 31. oktobrom 1932 je potekal v Skopju III. kongres JS. Kongresa so se poleg
članov Izvršnega odbora JS udeležili delegati vseh oblastnih odborov razen Sušaka. Iz
Dravske banovine so bili prisotni dr. Jeglič in Viktor Pirnat48 iz Oblastnega odbora JS
Ljubljana in Janko Pirc iz Oblastnega odbora JS Maribor. Pirnat je na kongresu
delegatom predstavil poetično navdahnjeni referat z veliko poezije Slovenci in Jadran,
48
Viktor Pirnat, 1895–1973, pisatelj, prevajalec, publicist. Končal je učiteljišče v Ljubljani, bil je učitelj v Orehovici in Novem mestu, od 1934 je delal pri prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Pisal je
članke, turistične vodnike, s pravljicami in pripovedkami je sodeloval v mladinskih listih. Bil je režiser in
igralec v amaterskih gledališčih. Napisal je knjigo Kresna noč na Kukovi gori (1940) in prevajal pravljice
iz lužiške srbščine (»Pirnat, Viktor« 2008, 848).
31
ki so ga delegati večkrat prekinili z navdušenimi medklici in na koncu nadgradili z
dolgim aplavzom. V poročilih na kongresu je bilo prikazano delovanje v preteklem
obdobju. Število članov naj bi skupaj s podmladkom naraslo na okoli 10000049 v 600
podružnicah. JS je na Jadranu imela nekoliko domov. V smernicah za naslednje obdobje
so govorili, da bi moral imeti vsak oblastni odbor svoj dom na Jadranu in da bo
prioriteta organizacije delo s podmladkom (»III. Glavna skupština Jadr. straže v
Skoplju« 1932, 449–453). Vrh kongresa je predstavljal govor predsednika I. Tartaglie
ob otvoritvi kongresa. Njegov govor je vseboval programske smernice JS in ostro
kritiko oblastem in drugim vplivnim krogom, ki od besed niso prešli k dejanjem.
Poudaril je pomembnost zasuka gospodarske in prometne politike države iz Donave na
Jadran. Opozoril je na nesprejetje pravil o organizaciji Podmladka JS v šolah s strani
pristojnega ministrstva, problemih ladjedelnic, ribištva in zaključil, da je skrajni čas, da
se nacija, gospodarstvo in politika orientira k Jadranu. Glavnega sovražnika je videl v
Italiji, ki pospešeno gradi vojno mornarico in s sovražno propagando odkrito polaga
ozemeljske aspiracije na Split in Dalmacijo (Tartaglia 1932, 429–440). Rubić piše, da je
govor predsednika I. Tartaglie malo »zaskrbel« prisotne delegate (Rubić 1932c, 454).
Na govor predsednika se je navezal referat dr. Iva Belina, v katerem je govoril o potrebi
povezav med zaledjem in morjem. Sistematično je predstavil, kakšne bodo koristi, ko se
bo zaledje povezalo s pristanišči na Jadranu. Med predlaganimi železniškimi
povezavami je pomembno vlogo namenil povezavi med Kočevjem in sušaško progo in
manjšo povezavo med Sevnico in Št. Janžem, ki bi neposredno povezali Slovenijo s
pristaniščem Sušak. Tako bi lahko Sušak prevzel ves promet zahodnega dela
Jugoslavije (Belin 1932, 443). Ob koncu je bila soglasno sprejeta resolucija kongresa, v
kateri so bile zajete smernice organizacije v prihodnje:
da društvo širi in krepi jadransko orientacijo v vseh slojih ljudstva in da prepriča
politične in gospodarske kroge o njeni nujnosti za življenje ljudstva in države;
da se čim bolje poveže zaledje s primorjem s pošiljanjem čim večjega števila članov in
nečlanov na naš Jadran in z gradnjo domov;
da prikaže ljudstvu pomembnost in bogastvo morja in potrebo direktnih vez primorskih
pristanišč z notranjostjo in tako dati vzpodbudo za izkoriščanje morja z ladjevjem,
ribištvom in pomorsko industrijo;
da posveti veliko skrb organizaciji podmladka v ljubezni za morje in pomorstvo. Zaradi
49
Na podlagi statičnih podatkov smo ugotovili, da je v času kongresa v Skopju imela JS skupaj s člani Podmladkov JS nekaj manj kot 90.000 članov (Rubić 1932a, 62).
32
tega kongres izrecno zahteva, da pristojne oblasti končno odobrijo predlagana pravila
Mladine Jadranske straže;
da budno spremlja propagando in razne akcije naših sovražnikov proti Jugoslaviji, kot
poskuse, da jih prenese v našo državo;
kongres izjavlja, da bo Jadranska straža kot narodna organizacija z vsem svojim
članstvom neomajno stala na braniku našega velikega zgodovinskega ideala
(»Rezulucija glavne skupštine JS u Skoplju 29–31. 10. 1932« 1932, 439).50
Iz resolucije lahko razberemo, da se je popolnoma naslonila na uvodni govor dr. Iva
Tartaglie in referat dr. Iva Belina in ju celoti povzela v svojem tekstu.
Na kongresu so tudi sprejeli odločitev, da v cilju pomorske propagande JS začne vsako
leto izdajati serijo knjig o pomorski tematiki v Pomorski biblioteki. Na koncu so izbrali
Ljubljano za prizorišče naslednjega kongresa l. 1935 (» II. Glavna skupština Jadr. straže
v Skoplju« 1932, 451– 452).
V desetih letih obstoja JS sta se tako dokončno izoblikovala program in cilji društva.
Smernice so bile potrjene na kongresu v Skopju in z novim Pravilnikom dela začrtale
delovanje JS v prihodnjih letih.
Glavni odbor JS je istega leta izdal knjižnico »Jadranska straža in njen namen«, v kateri
so bili predstavljeni program in cilji društva:
NAMEN JADRANSKE STRAŽE – Jadranska straža hoče:
1. dvigniti pomorsko zavest v vsem našem narodu;
2. gojiti jugoslovanski duh, ki nas ne loči ne po verah in ne po narodnostih, temveč
zedinja na osnovi ljubezni do enega, našega morja;
3. sodelovati preko krasnega in sončnega slovanskega Jadrana z brati Čehoslovaki in
Poljaki in, če Bog da, z vsemi Slovani. Ona organizira na temelju ljubezni in
napredka našega pomorstva in primorja izseljence in jim vliva žar domoljubja;
4. kulturno braniti naše morje pred napadi tujih narodov;
5. podpirati gospodarsko izkoriščanje morja, dvigati pomorstvo in krepiti zvezo
zaledja z morjem;
6. brigati se za napredek naše narodne obrambne sile, posebno naše mlade vojne
50
Prevedel Jernej Lakner.
33
mornarice, v kateri je jamstvo za obrambo in ohranitev morja Domovini;
7. brigati se za porast pomorske trgovske mornarice in blagostanje njenega osebja;
8. širiti in podpirati pomorsko kulturo (pouk, književnost, glasbo, umetnost, muzeje,
dalje predavanja, filme, prireditve) in to negovati posebno pri mladini, ker v vsakem
novem Jugoslovanu bodi izklesana skladna pomorska in kontinentalna zavest;
9. podpirati pomorski in vodni šport in njegove prireditve;
10. dovajati z ekskurzijami čim več naših ljudi iz zaledja na morje, a dijake na
letovišča;
11. podpirati naš pomorski turizem z reklamo, predavanji, prirejanjem izletov po morju;
12. zanimati se za vso industrijo, ki je v zvezi z našim morjem.
Jadranska straža vključuje torej v svojem programu vsestranski jugoslovanski, kulturni,
gospodarski in narodno-obrambni značaj. Njeno izhodišče in končni namen sta: naše
morje in primorje. Ona ni znanstvena, ne stanovska, ne turistična, temveč narodno-
propagandistična pomorska organizacija (Jadranska straža 1932, 13–14).
V Splitu je potekala med 8. in 10. decembrom 1933 seja Glavnega odbora JS. Iz
Slovenije so se je udeležili Pirkmajer in Jeglič iz Oblastnega JS Ljubljana ter Pirc in
Lovrenčič iz Oblastnega odbora JS Maribor. V uvodu so ob poročilih oblastnih odborov
ugotovili, da so nekateri odbori v preteklem letu odlično delali in pri tem so izpostavili
Oblastni odbor JS Ljubljana in Oblastni odbor JS Maribor, ki sta v kratkem času
dosegla velike uspehe na vseh področij dela in še posebej pri delu s pomladkom, saj sta
imela okoli 50.000 članov Podmladka JS.
Glavni tajnik Dragoljub Todorčević je razložil, da je bilo delo Izvršnega odbora
razdeljeno na odseke: propagandistični odsek, odsek za društvene izdaje, odsek za
podmladek, ekonomski odsek in finančni odsek. Sledila so poročila odsekov. V poročilu
propagandističnega odseka za l. 1933 so bila navedena: številna predavanja, predaja
šolske ladje Jadran, potovanje z ladjo Kraljica Marija po Sredozemskem morju, ki je za
JS predstavljala velik uspeh, otvoritev Pomorskega muzeja, ureditev popusta članom –
pomagačem na potovanjih po morju in hotelih. Odsek za društvene izdaje je poročal o
novi mladinski reviji Podmladak Jadranske straže z 8000 naročniki, izdaji koledarjev,
realizaciji izdaje na osnovi sklepov kongresa Pomorske biblioteke, v okviru katere je
bilo l. 1933 izdanih 5 rednih in 1 izredna knjiga. Odsek za podmladek je prisotne
seznanil, da je delovanje lažje, ker je šolsko ministrstvo končno odobrilo pravila in vse
34
banske uprave so priporočile delo mladine v organizaciji. V poročilu ekonomskega
odseka so bila navedene razne pogodbe za društvene proizvode in v finančnem odseku o
proračunu organizacije.
Na predlog oblastnih odborov je bil spremenjen pravilnik o financiranju, ki je določal,
da Izvršnemu odboru pripada manj sredstev od članarine, ki tako ostanejo oblastnim
odborom.51
Pomembno je bilo sprejetje sklepov, da se vzdolž obale zgradijo domovi JS,
da se nadaljuje s propagandističnimi potovanji po Sredozemskem morju in da se bo
Jadranski dan JS obeležil na stalni termin 31. oktobra. Ta dan bodo vsi oblastni odbori
JS morali pripraviti propagando za morje v obliki predavanj, radijskih oddaj, prireditev
itd. Izvršni odbor bo za oblastne odbore pripravil enotno predavanje, da se bo tako
pokazala enotnost JS. Sklenili so, da se z dokončno obliko uniform JS počaka na
končno odločitev ministrstva za šolstvo in nato naj bi to določil Izvršni odbor JS
(»Društvene vijesti« 1934, (1) 27–31).
Izvršni odbor v Splitu je 21. decembra 1933 na svoji plenarni seji izdal skupno izjavo
kot odgovor na napade na predsednika JS I. Tartaglio v splitskem dnevniku Novo doba
zaradi njegovega članstva v upravi Premogovne družbe Monte Promina v Siveriću.
Izjavo so podprli vsi navzoči člani Izvršnega odbora JS. Pozneje so se z njo strinjali tudi
na seji manjkajoči člani. V izjavi so člani Izvršnega odbora poudarili zasluge I.
Tartaglie za jugoslovansko idejo in zavrnili vse napade v časopisu Novo doba. Svojemu
predsedniku so dali soglasno podporo z željo, da še naprej vodi JS (ibid., 31). I.
Tartaglia je že julija 1932 odstopil z mesta bana Primorske banovine. S tem je
demonstriral svoje nezadovoljstvo do državne politike, ki je odločala mimo njega in
stopnjevala centralizem na škodo ljudstva (Machiedo Mladinić 1993, 286). Iz njegove
poteze lahko razberemo odmik od jugoslovanske unitaristične politike, ki jo je pred tem
vseskozi podpiral.
Ob vesti o smrti kralja Aleksandra I. v Marseillesu je Izvršni odbor dal oblastnim
odborom takoj brzojavno navodila, da do nadaljnjega ustavijo vse društvene prireditve
in da se jadranski dan 31. oktobra priredi kot komemoracija za kralja. Na kraljev pogreb
51
Po spremenjenem pravilniku je Izvršnemu odboru namesto prejšnjih 33% članarine oziroma v času seje Glavnega odbora 25% od 1. januarja 1934 pripadalo samo 10% članarine. Tako je 50 % članarine ostalo krajevnim odborom oziroma poverjeništvom JS, 40 % so dobili oblastni odbori in 10 % Izvršni odbor JS
v Splitu (»Društvene vijesti« 1940, (1) 30).
35
pa da bo odšla delegacija Izvršnega odbora JS in položila venec v imenu JS. Poudarili
so željo, da vsi oblastni odbori JS pošljejo predstavnike na pogreb in enako storijo tudi
krajevni odbori po svojih zmožnostih.
Pogreba so se udeležili številni člani JS iz vse države. Na čelu povorke je bilo 10 zastav
JS in 10 zastav Podmladka JS, ki so bile vse iz Dravske banovine. Za zastavami je šlo
okoli 50 uniformiranih članov JS iz Zagreba in Borova (»Društvene vijesti« 1934, (11)
490–491).
Takoj po kraljevi smrti je dobil Izvršni odbor JS v Splitu razne predloge posameznih
odborov in članov, na kakšen način naj bi JS ovekovečila spomin na kralja. Tako je član
JS iz Čehoslovaške poslal 10.000 din.- kot svoj prispevek k predlogu gradnje
podmornice, prebivalci iz Krajine so začeli z akcijo za poklon bojnega čolna,
prebivalstvo dreniškega sreza je poslalo 7000 din.- za rodoljubne namene. Toda med
predlogi je bil sprejet predlog Srečka Šanta iz Celja, ki je predlagal široko akcijo za
izgradnjo vojne mornarice (»Društvene vijesti« 1934, (12) 524).
Smrt kralja Aleksandra je vodstvo in članstvo JS iskreno prizadela. Pokojni kralj je ob
različnih priložnostih pokazal naklonjenost in podporo organizaciji in njenim
voditeljem. S svojimi obiski Splita in Dalmacije ter s potovanji z rušilcem Dubrovnik v
admiralski uniformi Kr. mornarice, ki jo je nosil tudi v času atentata v Marseillesu, je
poosebljal ideologijo JS o razširjenju pomorske zavesti in krepitvi obrambe Jadrana
(»Kralj Ujedinitelj i mornarica«, 1934, 486–487). Lahko vidimo, da je v času
Aleksandrove diktature JS rasla na vseh področjih. Bila je ena izmed privilegiranih
organizacij, ki jo je režim podpiral in celo omogočil, da je delovala v šolah.
V svoji oporoki je kralj Aleksander določil za regenta skupaj z dvema manj znanima
političnima veljakoma svojega bratranca kneza Pavla.52 Medtem ko je bil Aleksander po
navadah in okusu predvsem vojak, je bil knez Pavle prefinjen intelektualec, vzgojen v
Oxfordu (Pirjevec 1995, 84). Kot tak Pavel ni nikoli užival simpatij JS (Machiedo
52
Pavle Karađorđević, 1893–1976, bratranec kralja Aleksandra, po njegovi smrti 1934 je bil kot knez
namestnik glavna oseba v kraljevem namestništvu. Čeprav je bil prozahodno demokratično usmerjen, je pod vplivom razmer v jugovzhodni Evropi in zaradi pritiska nekaterih srbskih vladajočih krogov od 1935 sodeloval z Nemčijo in tudi z Italijo. Dne 25. marca 1941 je Jugoslavija pristopila k trojnem paktu, dva dni nato so Pavla proangleški oficirji z državnim udarom odstavili. Izročen je bil Angležem, ki so ga internirali v Južno Afriko (Prunk 1990, 406–407).
36
Mladinić 2005, 60).
Knez Pavle je leta 1935 začel s politiko razbijanja šestojanuarske državne ureditve. To
je pomenilo odstop od jugoslovanske integralne ideologije kralja Aleksandra in
unitarističnih liberalcev. Vse nacionalne in politične institucije ter organizacije, ki so
podpirale diktaturo, so padle v nezavidljiv položaj na račun novih oblik ideološko-
političnega organiziranja (Žutić 2014, 150).
Vzporedno z burnimi dogodki v državi so vodstvo JS pretresali tudi notranji problemi.
23. novembra 1934 je namreč predsednik JS I. Tartaglia podal Izvršnemu odboru JS
pisni odstop na mesto predsednika. Svoje dejanje je utemeljil, da je v dobri veri, da dela
za korist kralja, države in naroda, podpisal akt politične narave.53 To je podpisal kot
posameznik in ne kot predsednik JS. Njegovo dejanje je izzvalo številne komentarje v
sami organizaciji in zunaj nje. I. Tartaglia je v odstopni izjavi pojasnil, da se ni želel
odreči pravici do svobodne politične opredelitve in delovanja, po drugi strani ni želel,
da z uporabo te pravice povzroči notranje spore, zato se je odločil za odstop
(»Društvene vijesti« 1935, (1) 27). O odstopu predsednika so razpravljali na seji
Plenuma Izvršnega odbora JS 27. novembra 1934. Izvršni odbor je pod predsedstvom
podpredsednika JS dr. Iva Stalia po razpravi zaključil, da preden sprejme kakršnekoli
odločitve, konzultira vse oblastne odbore. Naslednji dan se je na seji sestal Splošni
oddelek. Sprejeli so zaključek, da se vsem oblastnim odborom posreduje dopis, da se
vse podružnice vzdržijo vsakršne politične akcije in izjav. V dopisu se je poudarilo, da
se je takšnim izjavam JS kot vsenarodna, neplemenska in nestrankarska organizacija
vedno izognila. Na seji Plenuma Izvršnega odbora JS 11. decembra 1934 so razpravljali
o prispelih stališčih oblastnih odborov o odstopu predsednika I. Tartaglie. Nato so
glasovali o odstopu in se z veliko večino odločili, da se I. Tartaglia zaprosi, da še naprej
opravlja dolžnosti predsednika JS do Glavne skupščine JS. Na naslednji seji Plenuma
14. decembra 1934 so se seznanili z odgovorom I. Tartaglie, ki se je zahvalil za
zaupanje in izjavil, da še naprej ostaja pri svoji odločitvi o odstopu (ibid., 27–28).
53
Dr. Ivo Tartaglia je skupaj z vidnimi intelektualci Hrvaške l. 1934 podpisal Zagrebški memorandum. Podpisniki so zahtevali od kralja, oziroma po njegovi smrti od Namestništva, da se sprejmejo določeni ukrepi, kot je izpustitev predsednika HSS Vladka Mačka na svobodo, ki bi omogočili pogoje za odpravo nesporazumov in sklenitev političnega dogovora v državi.V tem dejanju je opazno njegovo približevanje Vladku Mačku in programu Hrvatske seljačke stranke (Machicdo Mladinić 1993, 286).
37
16. junija 1935 so člani Izvršnega odbora in glavni funkcionarji oblastnih odborov JS
obiskali grobnico kralja Aleksandra na Oplencu. Položili so venec s trakovi vseh
oblastnih odborov JS in organizacije JS iz New Yorka. Na vencu je pisalo »Čuvajmo
Jugoslavijo – Čuvajmo naše morje«. V impozantni povorki 200 najvišjih predstavnikov
z zastavami, v uniformah, s kapami in prvič z društvenimi trakovi okoli rok so bili
najštevilnejši odposlanci iz Zagreba z uniformiranim odredom. Po povratku v Beograd
je delegacija najožjega vodstva obiskalo kraljico Marijo (»Društvene vijesti« 1935, (7)
288).
Ugotovimo lahko, da med predstavniki vodstva JS ni zaslediti predsednika JS v odstopu
I. Tartaglie in da se le-ta očitno ni udeležil poklona JS na Oplencu in ni obiskal
Beograda.
V Ljubljani je 6., 7. in 8. septembra 1935 potekal IV. kongres JS. Kongresa so se
udeležili delegati Izvršnega odbora JS in vseh oblastnih odborov JS razen Oblastnega
odbora JS Priština.
Ljubljanski kongres so spremljale številne prireditve, ki jih je pripravil domači oblastni
odbor JS. Delegati so si ogledali Jadransko razstavo na velesejmu, prisostvovali razvitju
prapora Oblastnega odbora JS Ljubljana, ki ga je daroval kralj Peter, banketom,
ognjemetu in številni izmed njih so se udeležili predavanj v dvorani na Taboru.
Samo delo kongresa je potekalo najprej v predkonferencah na magistratu. Delegati so
razpravljali o poročilu Izvršnega odbora, o pomorsko propagandističnih ekskurzijah, o
domovih in prenočiščih JS ter o Pomladku JS. Izbrali so odbor za pripravo resolucije
kongresa. Po koncu predkonferenc je delegacija delegatov kongresa položila lovorov
venec pred spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja in pesnika Franceta Prešerna. Nato je
večina delegatov nadaljevala delo v sekciji za podmladek, sekciji za domove,
prenočišča in ekskurzije in sekciji za pravila, ki so obravnavale najpomembnejša
vprašanja organizacije. Sekcije so se do večera uskladile in pripravile vse potrebno za
svečano glavno skupščino. Ostali delegati so se medtem udeležili predavanj inž. Milana
Šukljeta, književnika Bartulovića in generala Todorčevića v dvorani Tabor. Po
predavanjih so se delegati vrnili na magistrat, kjer je razprava o različnih vprašanjih
trajala do tretje ure zjutraj.
38
Zjutraj v nedeljo 8. septembra je v prepolni dvorani Kr. banske uprave ob prisotnosti
številnih gostov potekala slavnostna glavna skupščina kongresa. Podpredsednik JS in
dela predsednika vršeči dr. Budislav Stipanović je v svojem govoru pred delegati na
slavnostni skupščini poudaril stališča, ki so bila tudi zapisana v resoluciji s kongresa, da
se bo od zdaj JS z vso vnemo zavzemala za prizadevanje Slovenije za povezovanje z
morjem (»IV. Glavna skupščina JS v Ljubljani« 1935, 404–414). Resolucijo, ki je bila
že sprejeta na predkonferenci delegatov, je prebral dr. Rubić. Skupščina je soglasno
sprejela naslednjo resolucijo:
Ko je razpravljala vsa važna vprašanja organizacije in čula poročilo glavnega odbora,
kakor tudi poročilo delegatov oblastnih odborov, skupščina tudi ob tej priliki ugotavlja,
da so osnovna načela ostala nespremenjena od osnutka Jadranske Straže. Ona temelji na
državnem in nacionalnem edinstvu pod močno in slavno dinastijo Karadjordjevičev kot
na temeljnem kamnu. Ona ni plemenska, niti verska, niti stanovska ali strankarska
organizacija, temveč narodna, v kateri nas nič ne loči. Njen vrhovni cilj je ustvarjenje
pomorske zavesti v našem narodu, katera je neprecenljive važnosti in koristi za
bodočnost države in posameznika. Konstatira, da je udruženje s požrtvovalnim delom
ogrankov in s požrtvovalnostjo članstva napredovalo od poslednje glavne skupščine.
Sklene, da bo nadaljevala in ojačila z dosedanjimi uspešnimi akcijami in metodami
dela. Posebno bo poglobila propagando za napredek našega pomorstva in jadransko
orientacijo v političnih in gospodarskih krogih. Posvetila bo posebno skrb organizaciji
podmladka, s katerim hočemo ustvariti generacijo jakih in nacionalnih državljanov.
Najmočneje bo nadaljevala delo na izgradnji domov v primorju, da v njih da mladini
priliko spoznavanja življenja na morju in pomorskih problemov. Poleg domov hoče
najti in urediti čim večje število javnih in zasebnih zgradb, v katere bo dovedla čim
večje število našega članstva, še posebej podmladkarjev, na morje. Tudi nadalje bo
vršila čim uspešnejšo propagando za naše morje in pomorstvo s pomočjo pomorskih
tečajev, centralnih in banovinskih, predavanj in tiska v državi in izven nje, ter bo
posebno v bratski Čehoslovaški dala čim večji zamah širjenju organizacije JS. Že
obstoječe zveze s poljsko, bolgarsko, francosko in rusko pomorsko organizacijo bo
obdržala in še učvrstila. Jadranska Straža bo vedno z ljubeznijo spremljala razvoj,
napredek in probleme naše vojne in trgovske mornarice. Skušala bo doseči pri pristojnih
oblasteh osnovanje posebnega ministrstva za pomorstvo, kjer bi se koncentrirali in
obravnavali vsi problemi morja in pomorstva. Organizacija bo podprla pri kr. vladi željo
vseh Slovencev po zgradbi avtomobilske ceste Ljubljana-Sušak in železnice Kočevje-
Brod-Moravice, s katero bo Slovenija najhitreje zvezana z morjem. Isto tako bo podprla
39
akcijo za zvezo ostalih krajev našega zaledja z morjem. Zaprosila bo kr. vlado za isto
moralno in gmotno podporo, kakor jo imajo ostale nacionalne in humanitarne
organizacije v naši kraljevini. Imajoč pred očmi živo propagando in razne akcije in
inspiracije nasproti Jugoslaviji protestira Jadranska straža proti vsem onim, ki s svojimi
osnovami in delom rušijo, delijo ali slabijo narodno enotnost in državno enoto, ter
izreka svojo odločno voljo, da vztraja proti vsem in vsakomur trdno stoječ na braniku
idealov, ki so vodili jugoslovanski narod v njegovi trpljenja polni zgodovini, ki pa so
slednjič uveljavljeni, kakor veliki zgled nepozabnega kralja mučenika Aleksandra I.
(Jutro, 9. 9. 1935. 1).
Iz uvodnega dela resolucije lahko povzamemo, da je JS pozivala na enotnost v sami
organizaciji in poudarjala osnovna programska načela. Po prebrani resoluciji se je
namreč prešlo k volitvam predsednika JS. Mesto predsednika Izvršnega odbora JS je
bilo izpraznjeno vse od odstopa predsednika I. Tartaglie v povezavi z njegovim
podpisom Zagrebškega memoranduma. Na volitvah za predsednika JS so delegati prvič
izbirali med dvema kandidatoma. Kandidacijski odbor se ni mogel zediniti za enega
kandidata in je predlagal dr. Jakšo Račića54 in I. Tartaglio. Glasovanje je bilo tajno. Za
I. Tartaglio je glasovalo 74, za Račića 35 delegatov, dve glasovnici sta bili prazni. Tako
je bil za predsednika izbran I. Tartaglia, kar so delegati pozdravili z bučnim aplavzom
(»IV. Glavna skupščina JS v Ljubljani«, 1935, 404–414). Kongres je na zunaj potekal v
vsem sijaju. Toda zborovanja delegatov iz vse države so bila zelo burna, zlasti ker naj bi
želela peščica delegatov terorizirati vso skupščino. Določeni hrvaški delegati so se v to
vmešali z medklici, da gre za »pohorsko politiko«.55 Slovenski delegati so bili o tem
slabo in nepopolno informirani in jih je šele potek skupščine nagnil k temu, da so
večinoma glasovali za I. Tartaglio (Slovenec, 19. 6. 1936. 3). Po časopisu Slovenec so
predsednika I. Tartaglio po njegovem odstopu besno napadali pristaši Jugoslovanske
nacionalne stranke (JNS).56
Tako je z njegovo ponovno izvolitvijo njihova politika
54
Jakša Račić, 1886–1943, zdravnik, od 1929 do1934 župan Splita (»Račić, Jakša«, 2013). V času 2. svetovne vojne se je pridružil četnikom in umrl za posledicami atentata komunističnih ilegalcev v Splitu (Machiedo Mladinić 2005, 60). 55
20. avgusta 1935 so se zbrali na Pohorju vidni jugoslovanski nacionalisti (od Slovencev tudi Kramer) in
sestavili obširno spomenico, ki je kasneje dobila ime Pohorska akcija. V njej so ponovili stara stališča o enem jugoslovanskem narodu in podpori unitaristični državi (Mikuž 1965, 439–440). 56
Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), politična stranka jugoslovanskih liberalcev v tridesetih letih
20. stoletja. S sprejetjem septembrske ustave 1931 je režim, da bi si zagotovil širšo politično podporo,
ustanovil državno stranko Jugoslovansko radikalno kmečko demokracijo. Iz Slovenije so se ji pridružili liberalci, del članov Samostojne demokratske stranke in Samostojne kmetijske stranke. Stranka, ki je uživala gmotno in politično podporo države, je izpovedovala integralno jugoslovanstvo. Na kongresu
junija 1933 se je preimenovala v Jugoslovansko nacionalno stranko, za predsednika je bil izvoljen N.
40
klavrno propadla (Ponedeljski Slovenec, 9. 6. 1935. 1). Iz kandidature protikandidata v
osebi dr. Jakše Račića, ki je na volitvah prejel več kot tretjino glasov delegatov, lahko
vidimo, da pri volitvah ni šlo za golo formalnost. Očitno je bilo za znaten del članstva
JS simpatiziranje I. Tartaglie s hrvaško politiko nesprejemljivo. Kandidatura dr. Račića
ni bila naključje, saj je bil zagrizen pristaš integralnega jugoslovanstva. To svojo
lojalnost kralju in unitarni Jugoslaviji je pozneje dokazal in plačal z glavo kot vodja
četnikov v Splitu l.1943.
Na koncu slavnostne skupščine so sklenili, da bo naslednji kongres JS v Zagrebu. Po
koncu skupščine je vse udeležence na slavnostno kosilo povabil ban dr. Dinko Puc.57
Vsi govorniki na čelu z banom so ob tej priložnosti poudarjali potrebo povezave
Slovenije z morjem. Večina delegatov je istega dne zapustila Ljubljano (»IV. Glavna
skupščina JS v Ljubljani« 1935, 404–414).
Na predlog in prošnjo Izvršnega odbora JS iz Splita je bila v okviru Jadranskega dne 31.
oktobra 1936 izvršena pred Kraljevskim dvorom v Beogradu menjava straže, ki jo je
prvič prevzela Kr. mornarica (»Društvene vijesti« 1936, (12) 510).
8. in 9. maja 1937 je bil plenum Izvršnega odbora JS v Splitu, ki so se ga udeležili tudi
člani zunaj Splita. Iz Dravske banovine so bili prisotni predsednik Pirkmajer in Jeglič iz
Ljubljane ter dr. F. Lipold58
iz Maribora. V akciji gradnje domov JS na Jadranu je bila
odobrena denarna pomoč Oblastemu odboru JS Karlovec in Oblastnemu odboru JS
Ljubljana ter dokončanju doma JS v Splitu (»Društvene vijesti« 1937, (6) 250).
Med 19. in 21. junijem 1937 je v Splitu zasedal Glavni odbor JS. Prišli so predstavniki
Uzunović. Ko je M. Stojadinović julija 1935 sestavil vlado in nato ustanovil JRZ kot vladno stranko, je
JNS prešla v opozicijo. Marca 1941 je stopila v vlado generala D. Simovića in med 2. svetovno vojno.
sodelovala v begunskih vladah (Filipič 1990, 338). 57
Dinko Puc, 1879–1945, odvetnik, politik. Pravo je študiral v Gradcu in na Dunaju, kjer je bil 1904 promoviran. Po 1910 delal kot odvetnik v Gorici. Eden vodilnih liberalnih politikov na Goriškem. Sodeloval je v goriškem Narodnem svetu in v začetku novembra vodil vojaško zasedbo Gorice. 1920 se je preselil v Ljubljano. Bil je ustanovitelj in predsednik društva Soča za primorske rojake v Ljubljani.
Priključil se je Jugoslovanski demokratski stranki (JDS) oziroma pozneje SDS, po 1933 pa JNS. Od 1927 je bil ljubljanski župan, 1935 ban Dravske banovine. Med 2. svetovno vojno ga je jeseni 1944 nemški okupator zaradi sodelovanja z OF poslal v taborišče Dachau, kjer je umrl (»Puc, Dinko« 2008, 913). 58
Franjo Lipold, 1885–1970, politik. Pravo je študiral v Gradcu in v Pragi, kjer je bil 1909 promoviran. Po končanem študiju prava je stopil v liberalno Narodno napredno stranko. Bil v strankinem načelstvu in po prevratu predsednik oblastne organizacije JDS. Mariborski podžupan, 1931 imenovan za mariborskega župana (Pirjevec 2013).
41
skoraj vseh oblastnih odborov JS razen Zaječarja, Dubrovnika, Cetinja in Prištine. Iz
Dravske banovine so bili navzoči Pirkmajer kot podpredsednik Glavnega odbora,
ljubljanski oblastni odbor JS sta zastopala Jeglič in Pirnat in mariborski oblastni odbor
JS Nada Kmet iz Ljubljane.
V uvodnem govoru je predsednik I. Tartaglia opozoril na veliko nesorazmerje med
delovanjem JS in države za preoblikovanje Jugoslavije v pomorsko državo. Od
njegovega programskega govora na kongresu v Skopju 1932 se razen začetka gradnje
Unske proge ni nič spremenilo. Večina izvoza v Sredozemlje je še vedno potekala preko
Donave, ladjedelništvo je bilo v rokah angleškega in francoskega kapitala, trgovska
mornarica in ribištvo sta bila prepuščena privatni iniciativi. Poudaril je, da so uspeli, da
se politika ni vmešala v JS in obratno, ter da so v JS prisotne vse dovoljene politične
struje v državi, vključno s tistimi Hrvati, ki do zdaj niso bili množično vključeni v
organizacijo. Njihov prihod je v vseh ozirih samo pridobitev za JS.
Ob razpravi o delu JS so bili podani statistični podatki o delovanju organizacije.
Posebno pozornost so posvetili vprašanju organizacije Podmladka JS. Na začetku je
predstavil referat na to temo predstavnik Oblastnega odbora JS Ljubljana, kjer so
maksimalno razvili delo podmladka. V Dravski banovini so bile sekcije Podmladka JS
na vseh srednjih, strokovnih in osnovnih šolah z 62.211 člani, kar je predstavljalo skoraj
dvakratno več kot vsej ostali državi. Oblastni odbor JS Ljubljana je deloval tako, da je
omogočil vsakemu članu, da vsaj enkrat obišče Jadran. Na te odlične rezultate je
vplivalo razumevanje in podpora s strani Kr. banske uprave Dravske banovine
(»Društvene vijesti« 1938, (7) 296).
V državi so l. 1937 enotno proslavili »Jadranski dan« v spomin, ko so bile 31. oktobra
1918 dvignjene »naše« zastave na ladjah avstro-ogrske vojne mornarice. Državna
ministrstva so popolnoma podprla predloge Izvršnega odbora JS o načinu proslave
»Jadranskega dne« in odobrila predavanje, ki ga je pripravil Izvršni odbor. Ministrstvo
vojske in mornarice je ukazalo, da 31. oktobra izvedejo predavanje v vseh vojaških
enotah. Ministrstvo za šolstvo, Ministrstva trgovine in industrije ter Ministrstvo
kmetijstva so poslala okrožnico vsem podrejenim šolam, da med 24. in 31. oktobrom
izvedejo predavanje. Tudi Finančno ministrstvo je naročilo, da se 31. oktobra v vseh
glavnih oddelkih finančne kontrole prebere predavanje (»Društvene vijesti« 1937, (11)
42
470). V Beogradu so ob tej priložnosti v organizaciji Oblastnega odbora JS Beograda
priredili številne proslave, predavanja in radijsko oddajo, kar je bilo posvečeno 31.
oktobru, ter okrasili tramvaje in avtobuse z državnimi zastavicami. Vendar se je
Oblastni odbor JS Beograd l. 1937 odločil, da bo za svoj »Jadranski dan« poleg
vsedržavne proslave 31. oktobra izbral 18. november, dan, ko je l. 1912 srbska vojska
prvič prišla na obale Jadrana. Proslava Oblastnega odbora JS Beograda je potekala tega
datuma v dvorani Oficirskega doma v Beogradu ob množični udeležbi najvišjih
predstavnikov oblasti in številnega občinstva (»Društvene vijesti« 1937, (12) 512).
Čeprav ne moremo govoriti o popolnemu obratu JS v Beogradu in nasprotovanju
vodstvu v Splitu, je več kot očitno, da so v Beogradu poskušali poudariti srbsko
prisotnost na Jadranu pred 31. oktobrom 1918.
Na veliki Jadranski razstavi v Zagrebu od 25. junija do 5. julija 1938 so sodelovali
predstavniki vseh oblastnih odborov JS. Ob tej priložnosti je bila na sedežu Oblastnega
odbora JS Zagreb tudi konferenca vseh prisotnih predstavnikov oblastnih odborov v
Zagrebu (»Društvene vijesti« 1938, (8-9) 381).
Oblastni odbor JS Beograd je za namen zbiranja sredstev za gradnjo doma JS v
Beogradu brez odobritve Izvršnega odbora iz Splita na svojo roko izdal doplačilne
znamke JS. Brez sporazuma z ostalim oblastnimi odbori JS jih je začel prodajati na
vsem ozemlju Jugoslavije. Zato je Izvršni odbor pozval Oblastni odbor JS Beograd, da
do odločitve plenuma Izvršnega odbora ustavi prodajo (»Društvene vijesti« 1939, (1)
30). Obravnavali so pritožbe oblastnih odborov iz Osijeka, Ljubljane in Maribora
(»Društvene vijesti«1939, (3) 122). Po več razpravah je Izvršni odbor sprejel končno
odločitev, da se znamke naknadno odobrijo in da se je dovolila prodaja na področju
Oblastnega odbora JS Beograd. Če se bi Oblastnemu odboru JS Beograd uspelo
sporazumeti z ostalimi oblastnimi odbori, pa tudi na njihovem področju (»Društvene
vijesti« 1939, (4) 162).
V Zagrebu je bil 11. in 12. februarja 1939 V. kongres JS. Iz Dravske banovine so se ga
udeležili podpredsednik Izvršnega odbora JS Pirkmajer, član Izvršnega odbora dr.
Franjo Lipold in delegati iz Oblastnega odbora JS Ljubljana Jeglič, Pirnat in Nada
43
Kmet. Člani Josip Breznik, dr. Janko Brance, Josip Pogačnik,59 Franc Golob in dr.
Janko Pretnar so bili zastopani po prisotnih delegatih. Iz mariborskega oblastnega
odbora so na kongresu sodelovali Lavrenčič, Pirc, Bogomil Gerlenc, Saša Petrović,
Ladislav Jerše in Mirko Perme.
Ob poročilu dela Izvršnega odbora se je razvila živahna razprava delegatov Oblastnega
odbora JS Beograd, na to so replicirali predstavniki Izvršnega odbora. Šele po repliki je
bilo poročilo sprejeto. Znova se je zapletlo ob tekstu resolucije, ki ga je predlagalo
predsedstvo in ob katerem se je znova razvila dolga razprava. Zato ker se niso vsi
prisotni delegati strinjali s tekstom, so sklenili, da predlagano resolucijo pregleda in
njeno končno verzijo sprejme poseben odbor. Odbor so sestavljali Vlada Marinković
(Beograd), dr. Lujo Domjan (Split), dr. Dane Knežević (Zagreb), dr. Petar Bojanić
(Petrovgrad60), dr. Stojan Jeremić (Novi Sad) in dr. Franjo Lipold (član Izvršnega
odbora iz Maribora). Iz sestava odbora lahko vidimo, da so v njem predstavniki
najpomembnejših srbskih odborov. Naslednji dan je na skupščini predsednik I. Tartaglia
poročal delegatom, da je posebni odbor pripravil in soglasno sprejel besedilo resolucije
in jo prebral delegatom. Toda po prebrani resoluciji se ni doseglo soglasje, da lahko za
sprejetje glasujejo člani Glavne skupščine pred verifikacijo mandatov. Zato so sklenili,
da mora najprej verifikacijski odbor verificirati mandate, kar je Ivo Juras v imenu
verifikacijskega odbora poimensko tudi storil. Po tem se delegati soglasno potrdili
resolucijo.
Iz resolucije lahko razberemo, da je bila samo formalna in je pozivala na bratsko slogo,
društveno disciplino in nadaljevanje dela JS v okviru društvenih pravil. Poudarila je
potrebo po enotnosti Hrvatov, Slovencev in Srbov ne glede na njihovo politično
opredelitev in strankarsko pripadnost.
V naslednji točki bi morali sprejeti spremembo in dopolnitev Pravil JS, vendar je
predsednik I. Tartaglia prisotne obvestil, da je ravnokar dobil nujen pismeni predlog,
59
Josip pl. Pogačnik, 1866–1932, politik, gospodarstvenik. Študij prava v Gradcu ni dokončal. Kot funkcionar Katoliške narodne stranke izvoljen v dunajski državni zbor, 1901 tudi v kranjski deželni zbor. Pred 1. svetovno vojno bil tudi podpredsednik državnega zbora. 31. oktobra ga je ljubljanski Narodni svet imenoval za predsednika Narodne vlade SHS v Ljubljani. Bil je veleposlanik Kraljevine SHS v Avstriji,
po 1920 se je umaknil iz politike in je bil dejaven predvsem v gospodarstvu (predsednik ali svetnik
Upravnih odborov v večjih podjetjih in denarnih zavodih) (»Pogačnik, Josip« 2008, 867). 60
To je danes Zrenjanin.
44
podpisan od 45 članov skupščine, da se vprašanje spremembe Pravil brez razprave
umakne z dnevnega reda. Po kratki razpravi je bil ta predlog z večino glasov sprejet.
Nato je bil za novega predsednika JS na tajnem glasovanju z veliko večino glasov znova
izbran I. Tartaglia. Protikandidata ni imel. V zadnji točki je Glavna skupščina soglasno
sklenila, da bo naslednji kongres JS konec l. 1941 v Beogradu (»Društvene vijesti«
1939, (3) 118–123).
Iz zapletov na kongresu lahko vidimo, da so se razmere v državi odražale v JS in da se
je nezadovoljstvo Srbov z načinom vodenja in politiko vodstva JS samo še stopnjevalo.
26. avgusta 1939 je bil končno podpisan srbsko-hrvaški sporazum, ki je predvidel
ustanovitev hrvaške banovine z lastnim saborom in avtonomno vlado, ki naj bi imela
široka pooblastila na področju notranje, gospodarske in kulturne politike (Pirjevec 1995,
104). Sporazum Cvetković-Maček je pomenil udarec za vse jugoslovanske nacionalne
organizacije na ozemlju novo razglašene Banovine Hrvaške in je ogrozil sam njihov
obstoj. Nove oblasti so tako nameravale popolnoma uničiti jugoslovansko sokolstvo na
svojem ozemlju (Žutić 2014, 153).
V duhu novih razmer je bila že 1. oktobra 1939 v Zagrebu ustanovljena pomorska
organizacija Hrvatsko pomorsko podporno društvo Janko Vuković Podkapelski. V
uvodu z ustanovne skupščine so bili poslani pozdravi podpredsedniku vlade dr. Vlatku
Mačku61 in banu Hrvaške dr. Ivu Šubašiću.62
V svojem pravilu je društvo izpostavilo
predvsem staleške dejavnosti za pomorce in njihove družinske člane. Na skupščini se je
sicer izrecno poudarilo, da ima novo društvo povsem druge naloge kot JS in da se delo
obeh društev ne more prekrivati in ni nezdružljivo, če bo nekdo član obeh društev
(»Listak« 1939, 475–476). Vendar lahko iz nekaterih programskih točk vidimo številne
podobnosti, ki bi lahko hitro pripeljale do konkurence med »jugoslovanskim« in
»hrvaškim« pomorskim društvom. Verjetno se je tega zavedal tudi predsednik JS I.
Tartaglia, ki je v naslednjih dneh oktobra 1939 obiskal bana Banovine Hrvaške
Šubašića in se z njim zadržal v daljšem razgovoru o delu in prizadevanjih JS. Ban je
61
Vladimir Maček, 1879–1964, hrvaški pravnik, politik, publicist, po smrti Stjepana Radića vodja HSS (Leksikon Cankarjeve založbe 1998, 600), l. 1939 je s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovićem podpisal sporazum, s katerim je bila osnovana Banovina Hrvaška (Prunk 1990, 81). 62
Ivan Šubašić, 1892–1955, hrvaški politik, član HSS, hrvaški ban. 1944 je bil predsednik emigrantske vlade v Londonu, 1945 zunanji minister v vladi Demokratične republike Jugoslavije, odstopil (»Šubašić, Ivan« 1998, 1059).
45
pokazal interes za razvoj JS (ibid., 470).
Na seji Plenuma Izvršnega odbora v Splitu 9. in 10. decembra 1939 je Izvršni odbor
predlagal spremembe Pravil JS kot posledica političnih sprememb ob sporazumu med
Srbi in Hrvati in enoglasno sprejel zaključek, da se morajo pravila in celotno društveno
delo temu prilagoditi. Izvršni odbor je sklenil, da oblastnim odborom pošlje osnutek
novih pravil. Poleg tega je podal stališče z ozirom, da je Banovina Hrvaška že
ustanovljena, da imajo društvene enote na ozemlju Banovine pravico razobešat tudi
zastavo Banovine Hrvaške (»Društvene vijesti« 1940, (1) 30).
Iz tega lahko sklepamo, da so se I. Tartaglia, ki se je že dlje časa približeval politiki
HSS, in vodstvo JS v Splitu popolnoma prilagodili novi stvarnosti na Hrvaškem.
Na seji Predsedstva JS v Zagrebu 18. februarja 1940 so razpravljali o predlogu novih
pravil. Stališča posameznih članov se ni moglo uskladiti, zato so podpredsedniki JS iz
Beograda, Zagreba in Ljubljane dali ločena mnenja. Med njimi se je samo mnenje
zagrebškega predstavnika skladalo z zaključki seje Predsedstva JS z dne 9. decembra in
sej Plenuma Izvršnega odbora z dne 9. in 10. decembra. Na koncu je Predsedstvo
sprejelo odločitev, da se osnutek predloga pošlje oblastnim odborom, ki naj do 15.
aprila dostavijo Izvršnemu odboru svoje stališče, mišljenje in pripombe (»Društvene
vijesti« 1940, (3) 118).
Na seji Splošnega oddelka v Splitu 13. marca 1940 so razpravljali o resoluciji Zveze
patriotskih, vojnih in viteških organizacij v Beogradu in zaključili, da posredujejo v
javnost, da je JS nepooblaščena podpisana na resoluciji. (»Društvene vijesti« 1940, (4)
162).
Na seji Splošnega oddelka 29. aprila 1940 so se odločili, da v javnost posredujejo
objavo o raznih govoricah o cepitvi JS. V objavi z naslovom »O enotnosti naše
organizacije« so poskušali pojasniti govorice o delitvi organizacije, ki naj bi jo želel
Izvršni odbor, Splošni oddelek in posamezni člani. To so v objavi odločno zanikali.
Pozvali so vse iskrene člane, da o tem ne govorijo in še manj ne izstopijo iz
organizacije, se ne odjavijo od revije in ne delujejo proti organizaciji. Poleg tega naj bi
se začele širiti govorice o hladnem odnosu primorskega prebivalstva do članov
46
Podmladka JS in JS. To naj ne bi bilo resnično in naj bi bila samo dejanja neodgovornih
ali izzvanih posameznikov. Na koncu so poudarili, da JS ne more biti »noj« in da se
morajo pravila prilagoditi razmeram v državi ter tako omogočiti posameznim odborom
večjo samostojnost na terenu (»Društvene vijesti« 1940, (6) 250).
Iz teh dogodkov vidimo, da so v Srbiji ostro nasprotovali novi politiki Izvršnega odbora
iz Splita in njihovi želji, da se novim razmeram na Hrvaškem prilagodi delovanje JS.
Izvršni odbor JS iz Splita se ni oziral na nasprotovanja in je v duhu svoje nove
usmeritve zaprosil Prosvetni odsek Banskih oblasti v Zagrebu, da bi šolski program v
vseh vrstah šol, šolske knjige in predmetnik uredili tako, da bi učenci čim bolje spoznali
morje. Na ta predlog je Prosvetni odsek izrazil željo, da JS pripravi obširen predlog o tej
tematiki. Izvršni odbor JS oziroma Splitčani so pripravili dolg elaborat, v katerem so
obdelali različna področja od zoologije, geografije, zgodovine, matematike…, vendar je
že na začetku elaborata bilo poudarjeno, da je potrebno, da vsak član naroda spozna
pomembnost morja, ki so ga Hrvati kot izreden kapital prinesli v svojo državo
Jugoslavijo. Zaključili so z mislijo, da upajo, da bo banska oblast v Zagrebu pomagala,
da naše Jadransko morje kot najpomembnejša čast Jugoslavije in Banovine Hrvaške
postane splošna skrb posameznikov.
Lahko ugotovimo, da se v dolgem elaboratu samo v teh dveh primerih pojavlja beseda
Jugoslavija, in še to v hrvaškem kontekstu (»Društvene vijesti« 1940, (7) 294).
Junija 1940 je začel zagrebški oblastni odbor JS izdajati mesečnik More, ki je imel
podnaslov Glasilo Jadranske straže Banovine Hrvatske za širjenje hrvaških pomorskih
ciljev (Lovrič 2009, 365). Na naslovnici prve številke je bila vinjeta ladij kralja
Tomislava z velikimi šahovnicami na jadrih (Machiedo Mladenič 2005, 218).
Iz članka »Dobro došli« v reviji društva JS, ki je bil objavljen septembra 1940 ob najavi
velikega izleta JS iz Zagreba v Split, lahko opazimo popolno prohrvaško usmeritev
Izvršnega odbora. V članku se je omenjalo hrvaško mesto Split, hrvaška preteklost,
hrvaška država, morje kot glavni steber tako Banovine Hrvaške kot celotne državne
skupnosti… (»Dobro došli« 1940, (9) 382).
47
Kot posledica zadnjih dogajanj je uredništvo revije JS dobilo anonimna pisma
nezadovoljnih naročnikov iz Beograda (»Društvene vijesti« 1940, (9) 383).
Med 6. in 8. septembrom 1940 je Krajevni odbor JS Zagreb priredil velik izlet v Split. V
Split je prispelo okoli 500 izletnikov, ki so jih poleg predstavnikov JS s predsednikom I.
Tartaglio in ostalih članov Izvršnega odbora in Oblastnega odbora Split, župana Josipa
Brkića pričakali tudi predstavniki krajevne organizacije HSS na čelu s predsednikom S.
Rojem. Po pozdravnih govorih je povorka obiskala grob pokojnega dr. Anteja
Trumbića, kjer so položili venec z napisom »Prvoborcu za naše morje–JS Zagreb«. To
je bil največji izlet JS na morje (»Društvene vijesti« 1940, (10) 422–423).
Uvodni članek v reviji JS ob prazniku 1. decembra 1940 je bil napisan popolno v duhu
novih usmeritev JS v Splitu. V njem se je izpostavil 29. oktober, ko je »hrvatski sabor«
proglasil Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nadaljevalo se je s kritiko, da naj bi
državna zgradba, ustanovljena 1. decembra 1918, imela pomanjkanje notranje
razporeditve, zato je trpela celotna zgradba. Pravi smisel praznika 1. decembra je videl
avtor članka v notranji harmoniji za razcvet in napredek vseh svobodnih in
enakopravnih Srbov, Hrvatov in Slovencev – svojih na svojem (»1. Decembar« 1940,
477).
Decembra 1940 se je vpisal v članstvo Krajevnega odbora JS Zagreb predsednik HSS in
podpredsednik vlade Maček, kar je pokazalo, da je vodstvo najmočnejše stranke
hrvaškega naroda sprejelo JS kot svojo organizacijo (»Društvene vijesti« 1941, (1) 27).
To je potrdil obisk hrvaškega bana Šubašića 5. februarja 1941 v Splitu. V spremstvu
predsednika JS Tartaglie si je ogledal Pomorski muzej in dom JS. Istega dne sta
obiskala Pomorski muzej JS tudi zagrebški župan Mate V. Starčević in župnik cerkve
sv. Marka v Zagrebu dr. Svetozar Rittig (»Društvene vijesti« 1941, (3) 108).
13. februarja 1941 je bila v Beogradu seja Predsedstva Izvršnega odbora JS v prostorih
novega Doma JS v Beogradu. Seji je predsedoval predsednik I. Tartaglia. Predsedstvo
JS je na iniciativo podpredsednika Izvršnega odbora in predsednika beograjskega
oblastnega odbora Jovana T. Markovića začelo razpravo v povezavi z govoricami o
Pravilih JS, ki so se pojavile v javnosti. Na koncu razprave so soglasno sprejeli stališče,
da je Predsedstvo Izvršnega odbora na svoji seji 13. februarja 1941 ugotovilo, da so
48
Pravila JS do tega dne ostala nespremenjena z dodatkom, da lahko vsak oblastni odbor
deluje na svojem področju v skladu s potrebami in okoliščinami za čim večjo korist
društva v okviru obstoječih pravil.
15. februarja je Oblastni odbor Beograd JS v čast Predsedstvu JS iz Splita, Zagreba in
Ljubljane v svojem Domu JS priredil čajanko, ki so jo pripravile gospe. Vsi prisotni so
preživeli nekaj ur v nenavadno živahnem, vedrem in prijetnem razpoloženju (ibid.).
Vojna vihra je aprila 1941 presekala delo JS. Iz dogodkov in trenj v zadnjem obdobju
delovanja lahko vidimo, da je bila JS pred razkolom. Splitsko vodstvo in večina
hrvaškega članstva JS je stopila pod dežnik politike vodstva Banovine Hrvaške in HSS.
Nov koncept organizacije je bil za Srbe in pristaše integralnega jugoslovanstva v JS
nesprejemljiv.
Samo ugibamo lahko, ali bi JS uspelo na napovedanem in nikoli izpeljanem VI.
kongresu JS v Beogradu 1941 poenotiti stališča in bi nadaljevala svoje delo v istem
obsegu in obliki. Nove politike splitskega vodstva JS zagotovo niso podpirali niti vidni
člani JS dalmatinski rimokatoliki (Hrvati) Jugoslovani Bartulović, Alfirević in Račić. Ti
so se med vojno pridružili četniškemu gibanju. Njihovo privrženost ideji integralnega
jugoslovanstva in lojalnost unitaristični Jugoslaviji sta se tragično končala z likvidacijo
še pred koncem vojne (Žutić 2014, 156-157, Machiedo Mladinić 2005, 26, 60).
3.2.2 Kongresi JS
Kongresi JS so bili izredno pomembni za delovanje in usmeritve JS. Prvič so se z
udeležbo nekoliko delegatov predstavniki JS iz vse države sestali v Splitu na
»Mornariških dnevih« avgusta 1923. Nato na 1. sestanku delegatov vseh glavnih
odborov JS v Zagrebu 1924 in na 2. sestanku vseh glavnih odborov JS v Beogradu l.
1926. Širjenje društva v državi in nove naloge so pokazali praktično potrebo, da se
organizirajo večji in odmevnejši zbori predstavnikov JS iz Kraljevine SHS. Naloga
zborov, ki so jih poimenovali kongresi JS, bi bila, da bi delegati skupaj poenotili
stališča, sprejemali pravila, izvolili predsednika in člane najvišjih organov društva,
pregledali delo za nazaj in začrtali usmeritve v prihodnosti ter popularizirali društvo v
lokalnem okolju. Prvi kongres JS je bil l. 1927 v Splitu (»Društvene vijesti« 1927, (11)
49
346). V naslednjih letih so se zvrstili še kongresi v Sarajevu 1929, Skopju 1932,
Ljubljani 1935 in Zagrebu 1938. Načrtovani kongres v Beogradu l. 1941 je odpadel
zaradi okupacije in razpada Kraljevine Jugoslavije. Poročila o delu kongresov, besedila
resolucij, odmevi v širši javnosti in delovanje društva po vsakem kongresu nam kažejo,
da so upravičili svoj namen in bili najpomembnejše prelomnice v etapah razvoja
društva. V prvih vrstah na vseh kongresih vseskozi zasledimo več ali manj iste ljudi, ki
so zaznamovali delovanje društva. Med njimi prvega predsednika JS J. Biankinija,
njegovega namestnika in naslednika I. Tartaglio, Alfirevića, Rubića, generala
Todorčevića, Otokarja Lehmana, Joška Jerića, Iva Despota,63 I. Stalia, admirala
Stankovića, Ilijo Despota, Bartulovića, dolgoletne predsednike Oblastnega odbora
Ljubljana, Pirkmajerja, Oblastnega odbora Zagreb, grofa Miroslava Kulmerja, in
Oblastnega odbora Beograd, Dušana Peleša, ter druge.
3.3 Organizacijska struktura JS
3.3.1 JS v Kraljevini SHS/Jugoslaviji
Po ustanovitvi društva 19. februarja 1922 v Splitu so se na apel predsednika JS
Biankinija in Centralnega odbora iz Splita začele ustanavljati podružnice JS po državi.
V najpomembnejših mestih Kraljevine SHS so bili ustanovljeni glavni odbori JS, ki so
prevzeli organizacijo na svojem področju. Prvi glavni odbor je bil ustanovljen v Prištini
junija 1922. Na pisni poziv Centralnega odbora JS iz Splita poveljniku Kosovske
divizijskega okrožja polkovniku Miloradu Ristiću je le-ta sklical 29. junija ustanovni
zbor JS v Prištini. V l. 1922 sta bila ustanovljena glavna odbora JS še meseca julija v
Osijeku in decembra v Valjevu. V letu 1923 so bili ustanovljeni še glavni odbori JS v
Skopju, Ljubljani, Sarajevu, Sušaku, Novem Sadu, Nišu, Dubrovniku, Kragujevcu,
Beogradu in Zagrebu. Opazimo, da so bili glavni pobudniki in predsedniki prvih
ustanovljenih glavnih odborov na jugu države iz Prištine, Skopja in Valjeva najvišji
lokalni vojaški poveljniki. Visoki častniki so sodelovali skoraj v vseh ostalih glavnih
odborih v državi skupaj z najvišjimi predstavniki lokalnih oblasti, državnimi uradniki in
drugimi uglednimi meščani. Predsednik pomembnega Glavnega odbora JS Beograd je
postal bivši predsednik Narodne skupščine in ugleden politik Ljuba Jovanović (Rubić
63
Ilija Despot, 1885–1970, pesnik in publicist. V Zagrebu je 1920 doktoriral iz prava. Pisal je pesmi,
črtice, potopise, eseje, razprave o izseljencih, pomorščakih in književnikih (»Despot, Ilija« 2013).
50
1932a, 14). Lahko ugotovimo, da je bilo vsem odbornikom JS skupno, da so izhajali iz
visokih meščanskih krogov in so bili naklonjeni unitaristični ideji. Tako je bilo v
poročilu Oblastnega odbora JS Zagreba ob 10 letnici JS zapisano, da se ne sme
zamolčati, da je bila ustanovitev Glavnega odbora JS Zagreb zelo težka naloga z
obzirom na razmere, ki so takrat bile v teh krajih. Prva pisarna Glavnega odbora JS
Zagreb je bila v prostorih 4. armadnega okrožja, ki jih je vojska dala v brezplačen najem
(ibid., 31–32).
Postopoma se je društvo razširilo po vsej državi. V letu 1925 je bilo 23 glavnih
odborov, 70 pododborov, 65 poverjeništev, 5 študentskih odborov, 6 srednješolskih
odborov in 6 podružnic v tujini. To je bilo skupaj s Centralnim odborom v Splitu 179
enot JS (ibid., 9). Iz poročila 2. sestanka delegatov JS 3. in 4. junija 1926 v Beogradu, ki
so se ga udeležili predstavniki Centralnega odbora in 19 glavnih odborov, lahko vidimo,
da je bilo delovanje glavnih oborov JS aktivno v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skopju,
Sarajevu, Novem Sadu, Velikem Bečkereku64, Mariboru, Karlovcu, Sušaku,
Kragujevcu, Nišu, Valjevu, Vranju, Subotici, Osijeku, Zemunu, Pančevu, Dubrovniku
in Splitu. Med udeleženci ni bilo delegatov Glavnega odbora JS Priština (»Društvene
vijesti« 1926, (7) 162).
Delovanje najstarejšega Glavnega odbora JS Priština je bilo v obdobju med letoma 1923
in 1927 slabo aktivno zaradi številnih premestitev vodilnih funkcionarjev odbora. S
prihodom novega predsednika generala Milana Nedića65 1927 v Prištino je JS znova
okrepila svojo dejavnost in v kratkem času dosegala lep uspeh (Rubić 1932a, 37). Iz
delovanja posameznih glavnih odborov JS in njihovih poverjeništev razberemo, da sta
bila za njihovo uspešno delovanje velikokrat pomembna iniciativa in zavzetost
posameznikov.
Na 2. sestanku vseh delegatov JS 3. in 4. Junija 1926 v Beogradu so spremenili ustroj
društva. Glavne spremembe so bile, da se je na vsakem sedežu oblasti ustanovil oblastni
odbor JS, poleg teh sta se zaradi posebnih okoliščin ustanovila oblastna odbora še v
Sušaku in Velikem Bečkereku. Vsi predsedniki oblastnih odborov JS, 8 predstavnikov
64
To je danes Zrenjanin. 65
Milan Nedić, 1887–1946, srbski general. 1940 je bil vojni minister Kraljevine Jugoslavije, po nemški zasedbi vodil kvizlinški režim v Srbiji, po vojni obsojen na smrt (»Nedić, Milan« 1998, 692).
51
iz Splita, ki jih je izbral kongres JS, in 3 predstavniki iz Beograda66
so tvorili Širši
centralni odbor. Poleg Širšega centralnega odbora so formirali tudi Ožji centralni odbor,
ki ga je sestavljalo 8 splitskih predstavnikov, 4 beograjski predstavniki in predsedniki
oblastnih odborov Zagreba, Ljubljane, Skopja, Novega Sada, Sarajeva, Velikega
Bečkereka, Sušaka in Splita. Člani Centralnega odbora s sedežem v Splitu so sestavljali
Izvršni odbor in beograjski člani so sestavljali Delegacijo Centralnega odbora v
Beogradu. Kljub predlogu nekaterih, da bi sedež organizacije bil v Beogradu, je velika
večina upoštevala dotedanjo delo Centralnega odbora in stališče, da mora biti sedež
organizacije ob morju. Tako je sedež JS še naprej ostal v Splitu (»Društvene vesti«
1926, (7) 162–164).
Na I. kongresu v Splitu l. 1927 so po novih pravilih izbrali nova najvišja organa društva,
Izvršni odbor in Nadzorni odbor, v katera so bili zaradi lažjega delovanja izbrani samo
Splitčani (»1. kongres jadranske straže u Splitu« 1928, 11–20).
Na kongresu izvoljeni predsednik Izvršnega odbora je bil tudi predsednik JS. Med II.
kongresom JS v Sarajevu l. 1929 je bilo v državi 20 oblastnih odborov, ki so si po
številu članov sledili: Sarajevo, Skopje, Split, Priština, Dubrovnik, Zagreb, Novi Sad,
Veliki Bečkerek, Karlovec, Beograd, Kragujevac, Maribor, Ljubljana, Osijek, Cetinje,
Niš, Zaječar, Sušak, Vranje in Valjevo. Vseh podružnic JS je bilo 374.
Na naslednjem kongresu v Skopju l. 1932 ni bilo več Oblastnega odbora JS Vranje, tako
da je bilo vseh oblastnih odborov v državi 19. Število vseh podružnic JS se je povečalo
na 603 (»III. Glavna skupština Jadr. Stražev Skoplju« 1932, 449–452). To število
oblastnih odborov lahko zasledimo do konca delovanja JS, razen Oblastnega odbora JS
Priština. Prištinski oblastni odbor je bil v zadnjih letih Kraljevine Jugoslavije
popolnoma neaktiven in se je zaradi tega na zasedanju Glavnega odbora JS poleti l.
1937 postavilo vprašanje, ali ga naj tudi uradno ukinejo (»Društvene vijesti« 1937, (7)
296). Ob kongresu JS v Zagrebu l. 1938 se tako Oblastni odbor JS Priština ne pojavlja
več na seznamu oblastnih odborov (»Društvene vijesti« 1939, (2) 119).
Glede na predstavljene statistične podatke na seji Glavnega odbora JS v Splitu poleti l.
66
V praksi je to pomenilo 4 osebe: predsednika, 2 podpredsednika in tajnika (»Društvene vijesti« 1926, (7) 164).
52
1937 je razvidna aktivnost posameznih oblastnih odborov JS. Statistični podatki
posameznih oblastnih odborov so vsebovali število vseh odraslih članov, število
pomagačev, ki so prejemali revijo JS, število podružnic JS, število izvedenih proslav
»Jadranskih dni« po podružnicah, število članov Podmladka JS, število naročnikov na
revijo Podmladak Jadranske straže in delovanje domov na Jadranu (»Društvene vijesti«
1937, (7) 294-295).
Oblastni odbor
JS
Število
podružnic JS
Proslave
Jadranskih dni
podružnic JS
Oblastni
odbor JS
Število
podružnic JS
Proslava
Jadranskih dni
podružnic JS
1. Petrovgrad 69 18 11. Sušak 15 12
2. Ljubljana 48 48 12. Skopje 14 8
3. Maribor 43 43 13. Valjevo 12 6
4. Sarajevo 36 9 14. Karlovec 8 2
5. Osijek 35 6 15. Niš 6 2
6. Novi Sad 30 4 16. Zaječar 6 1
7. Zagreb 27 10 17 Cetinje 4 0
8. Split 24 13 18. Kragujevac 1 1
9. Beograd 23 4 19. Priština 0 0
10. Dubrovnik 19 3 Skupaj 420 190
Preglednica 1: Aktivnost oblastnih odborov JS v l. 1936 (vir podatkov: ibid.).
Zgornja preglednica nam prikaže, da je imela JS l. 1937 420 podružnic, od katerih jih je
190 proslavilo »Jadranski dan« (preglednica 1).
Organizacija JS se je tem obdobju organizacijsko dokončno izoblikovala tako, da je bil
najpomembnejši organ Glavni odbor JS. Bil je sestavljen iz Izvršnega in Nadzornega
odbora v Splitu ter predsednikov vseh oblastnih odborov v Jugoslaviji. Sestajal se je
enkrat na leto (Jadranska straža 1938, 41). Izvršni odbor, ki je imel sedež v Splitu, se je
sestajal enkrat mesečno. Delo Izvršnega odbora je bilo razdeljeno v odsek za
propagando, odsek za društvene izdaje, odsek za podmladek, ekonomski odsek in
finančni odsek. Vse odločitve je sprejemal Splošni oddelek. Predsednik Izvršnega
odbora je bil tudi predsednik JS. Predsednik in člani Izvršnega odbora so bili izvoljeni
53
na kongresih JS in so imeli mandat do naslednjega kongresa (»Društvene vijesti« 1934,
(1) 27–31). Na področju 18 oblastnih odborov so delovali njim podrejeni krajevni
odbori, poverjeništva in odseki Podmladka JS (Jadranska straža 1938, 41).
V začetku l. 1937 je Izvršni odbor na seji sklenil, da morajo vsi krajevni odbori izvesti
krajevno skupščino do konca januarja in oblastni odbori do konca februarja, izjemoma v
začetku marca. Neposredno po izvedbi občne skupščine najkasneje do 10. marca pa
poslati poročilo Izvršnemu odboru v Split. Poročilo je moralo biti kratko in stvarno ter
čitljivo napisano, posebno imena. Priporočljivo je bilo, da je bilo napisano na pisalnem
stroju (»Društvene vijesti« 1937, (2) 75–76). Vsak krajevni odbor je moral o skupščini
poročati tudi oblastnemu odboru. Prav tako so morali vsakega pol leta pristojnemu
oblastnemu odboru dostaviti poročilo o svojem delu in stanju članstva ter o
pomembnejših dogodkih pripraviti kratko poročilo za društveno revijo. Oblastni odbori
so morali nadzorovati, da vse njihove podružnice opravljajo svoje dolžnosti. Z obiski
svojih delegatov so morali poskusiti oživeti dejavnost neaktivnih krajevnih odborov in
poverjeništev (»Program rada Jadranske straže ili potsjetnik u radu organizacije« 1939,
166).
Z ustanovitvijo Banovine Hrvaške zasledimo novo politično usmeritev med vodilnimi
člani JS v Splitu na čelu s predsednikom I. Tartaglio, ki bi prinesla drugačno
organiziranost in usmeritev društva. Banovini Hrvaški naklonjeno vodstvo JS v Splitu je
v skladu s tem decembra 1940 sprejelo predlog novih Pravil organiziranosti in
delovanja društva. Osnutek predloga Pravil so poslali vsem oblastnim odborom v državi
(»Društvene vijesti« 1940, (1) 30). Politični zasuk Izvršnega odbora in njegov nov
predlog Pravil organiziranosti društva sta naletela na ostro nasprotovanje določenih
oblastnih odborov na čelu z beograjskim (»Društvene vijesti« 1940, (4) 162). Zaradi
odpora spremembi pravil so na seji predsedstva Izvršnega odbora JS februarja 1941 v
Beogradu na pobudo predsednika beograjskega oblastnega odbora odločili, da ostanejo
v veljavi stara pravila (»Društvene vijesti« 1941, 108). To naj bi bil le začasen
kompromis do napovedanega kongresa JS v Beogradu l. 1941. Na kongresu naj bi
določili delovanje in organizacijo društva v prihodnosti, vendar je vojna aprila 1941
presekala vse dejavnosti JS.
54
3.3.2 Podružnice JS v tujini
Ideje JS so prodrle in se začele širiti tudi med izseljenci. Na najbolj plodna tla so padle
v Južni in Severni Ameriki, kamor se je izselilo veliko ljudi iz Dalmacije. Prvo
ustanavljanje poverjeništev JS se je začelo v l. 1924, ko so bile podružnice ustanovljene
v Argentini, Čilu, Boliviji, ZDA, na Kanarskih otokih, v Novi Zelandiji, Romuniji in
Gdansku. Poleg tega so posamezniki in manjše skupine pošiljali denar za JS, se naročali
na društveno revijo in pisali patriotska pisma. Tudi v naslednjem letu so bila
ustanovljena številna poverjeništva, med drugimi tudi v Rodeziji in Mehiki. Ob
ustanovitvi podružnice JS v St. Louisu l. 1924 sta bila prisotna tudi guverner zvezne
države in jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Tresić-Pavičić. Delo v teh
podružnicah je bilo velikokrat odvisno od zagnanosti posameznikov in ob njihovem
morebitnem odhodu je intenzivnost aktivnosti zelo padla ali popolnoma presahnila. V
društveni reviji JS so bila redno objavljena poročila o dejavnosti poverjeništev v tujini
in samostojna rubrika o življenju izseljencev. V času velike gospodarske krize od l.
1928 naprej je propadlo veliko število podružnic JS. V namen ponovne obuditve JS je l.
1930 odšel v Ameriko strokovnjak za izseljenstvo in član Izvršnega odbora JS I.F.
Lupis Vukić. Uspelo mu je animirati posameznike in ponovno oživiti organizacijo. S
pomočjo jugoslovanskih konzulatov so se tako obnovile skoraj vse podružnice JS. Pri
tem je s svojo aktivnostjo izstopala podružnica v Antofagasti v Čilu. Vendar je ponovni
polet zaradi slabih finančnih razmer kmalu pojenjal in večina podružnic je več ali manj
životarila (Rubić 1932a, 57).
Na Čehoslovaškem so ideje JS začeli širiti jugoslovanski študentje v Pragi že l. 1923 v
okviru Balneološkega društva. L. 1925 so uradno ustanovili podružnico JS v Pragi. V
začetku so bili člani samo Jugoslovani. Postopoma so začeli v društvu sodelovati tudi
Čehi in prevladalo je načelo, da je JS v Pragi češko društvo v najožji povezavi z matico
v Splitu. Poleg JS v Pragi je delovala tudi podružnica v Brnu. Veliko pozornosti so
posvetili propagandi za slovanski Jadran in turizem med Čehoslovaki (Malkus 1932,
447–448). L. 1929 je JS v Pragi izdala dva razglasa za češkoslovaško javnost, da naj
obiskuje samo jugoslovansko morje. Ta razglasa, ki ju je skupaj z JS podpisalo 13
najuglednejših češkoslovaških društev in organizacij, sta bila objavljena v največjih
čehoslovaških dnevnikih (Rubić 1932a, 62). Delegat Ferdinand Malkus je enakovredno
z oblastnimi odbori JS zastopal Prago na kongresu JS v Skopju 1932 (»III. Glavna
55
skupština Jadr. Straže u Skoplju« 1932, 450) in na kongresu JS v Ljubljani 1935 (»IV.
Glavna skupščina JS v Ljubljani« 1935, 409).
3.3.3 Člani JS
Organizacija JS je bila množično društvo s številnim članstvom v celotni državi. V
svoje vrste je pozivala posameznike, ki jim je bila skupna jugoslovanska in narodno-
obrambna ideja čuvanja Jadranskega morja in primorja pred napadom vsakega tujca
(Jadranska straža 1932, 15).
Odrasli člani društva so se delili glede na višino članarine ali finančnih prispevkov na:
1. redne, ki so plačevali mesečno 1-5 din.-;
2. pomagače, ki so plačevali mesečno 10 din.- in so dobili brezplačno društveno
revijo;
3. utemeljitelje, ki so enkratno vplačali znesek 500 din.-;
4. dobrotnike, ki so enkratno vplačali znesek 1.000 din.-;
5. velike dobrotnike, ki so enkratno vplačali v denarju ali zapuščini najmanj 10.000
din.-;67
6. častne člane, ki jih je imenovala Glavna skupščina za njihove zasluge za društvo
(Jadranska straža 1938, 41).
Člani Podmladka JS so po pravilniku plačevali 0,5 din.- mesečne članarine, socialno
šibkejšim se je članarina zmanjšala na 0,25 din.- mesečno oziroma v izjemnih primerih
na samo 2 din.- na leto68
(Pirnat 1934b, 2).
V svojem prizadevanju za množičnost je bila JS uspešna, saj je število članov društva
vseskozi raslo. Že leta 1927 je imela JS okoli 33.000 članov in bila eno izmed najbolj
razširjenih društev v državi (»1. kongres Jadranske straže u Splitu« 1928, 11–20).
Društveno članstvo se je v naslednjem obdobju povečalo, tako da je imela JS ob začetku
leta 1929 36.512 članov. Od tega je bilo 631 članov iz tujine. Eden izmed glavnih
67
Veliki dobrotnik in član JS je bil tudi kralj Aleksander II., ki je društvu prispeval 25.000 din.- (Rubić 1932a, 7). 68
L. 1933, v prvem letu organiziranega delovanja Podmladka JS v Dravski banovini, je bilo članstvo brezplačno. V naslednjem letu je Sekcija Podmladka JS to ukinila, kar je povzročilo viden upad števila članov iz 46.926 na 34.590 (Pirnat 1934, 2).
56
zastavljenih ciljev na II. kongresu JS v Sarajevu je bil, da v roku 3 let do naslednjega
kongresa v Skopju število članov društva doseže številko 100.000 (»II. Glavna
skupština Jadr. straže v Sarajevu« 1929, 218–223). Na 4. seji Glavnega odbora JS
decembra 1931 v Splitu so ugotovili, da je bilo skupno število članov JS v državi okoli
90.000. Od tega je bilo 70.000 odraslih in 20.000 članov podmladka (»Društvene
vijesti« 1932, (1) 22–24). Na III. kongresu JS v Skopju l. 1932 je generalni tajnik JS
general Todorčević v svojem poročilu navedel, da je število članov JS skupaj s člani
podmladkov doseglo številko okoli 100.000. Ta številka je bila verjetno navedena v
propagandne namene, saj smo z izračunom podatkov števila članov JS in Podmladka JS
oblastnih odborov ugotovili, da je bilo skupno število članov 89.418,69 28.136 je bilo
članov Podmladka JS in 61.291 ostalih članov. Od tega je bilo 600 članov iz tujine (»III.
Glavna skupština Jadr. straže u Skoplju« 1932, 449–453). Medtem ko je skupno število
ostalo približno enako, je razvidno, da je število članov Podmladka JS naraslo in
odraslih padlo. Vzrok zmanjšanja števila slednjih je bil v težki gospodarski krizi in
posredno v varčevanju pri članarini (Rubić 1932a, 65).
Ob razpravi o delu JS na seji Glavnega odbora poleti l. 1937 so bili med podanimi
statističnimi podatki o delovanju organizacije tudi podatki o številu članstva (»Društvene
vijesti« 1937, (7) 294–295).
69Izračun enakih podatkov, ki jih v svojem pregledu delovanja JS navaja Rubić, nam je pokazal samo
61.282 odraslih članov JS in tako posledično 89.409 vseh članov. Vendar odstopanja v končni številki
niso presegla 10 oseb (Rubić 1932a, 65).
57
Oblastni odbori
JS
Vsi člani JS brez
Podmladka JS Člani pomagači
Člani Podmladka
JS
Naročniki revije
Podmladak JS
1. Petrovgrad 7.180 375 5.243 1.861
2. Zagreb 5.960 1.255 7.530 598
3. Ljubljana 5.872 314 37.106 1.170*
4. Beograd 5.050 288 5.519 708
5. Novi Sad 4.070 420 2.802 867
6. Maribor 3.872 359 25.105 - *
7. Valjevo 3.871 17 1.426 190
8. Sarajevo 3.322 610 3.898 299
9. Osijek 3.053 573 2.000 1.058
10. Skopje 2.686 98 3.696 288
11. Split 2.163 497 1.886 1.318
12. Sušak 1.587 282 neznano 362
13. Dubrovnik 1.456 221 1.338 429
14. Niš 1.381 46 3.371 415
15. Cetinje 757 0 neznano 115
16. Karlovec 663 ** 129 1.245 542
17. Zaječar 600 96 1.388 110
18. Kragujevac neznano 0 neznano 163
19. Priština 0 0 neznano 48
Skupaj 53.543 5.580 100.182 10.541
* Podatki za naročnike revije Podmladak JS so se v Dravski banovini vodili enotno, zato je bilo 1170
naročnikov skupaj za Oblastni odbor JS Ljubljana in Oblastni odbor J S Maribor.
**Podatki niso popolni.
Preglednica 2: Število članstva JS in naročnikov revije Podmladak JS po oblastnih
odborih JS v l. 1936 (vir podatkov: ibid.).
Iz zgornje preglednice je razvidno, da je imela JS l. 1937 vsaj 153.725 vseh članov. Pri
številu odraslih članov JS je nadpovprečno izstopal Oblastni odbor JS Petrovgrad in pri
številu članov Podmladka JS oba slovenska oblastna odbora JS iz Ljubljane in Maribora
(preglednica 2).
L. 1938 je po poročilu na kongresu JS v Zagrebu JS štela okoli 180.000 članov in je bila
tako ena izmed najštevilčnejših organizacij v Kraljevini Jugoslaviji70 (»Društvene
vijesti« 1939, (3) 120).
70
Organizacija Zveza Sokol Kraljevine Jugoslavije je v l. 1938 imela 126.567 članov in članic ter 110.316 naraščajnikov. Skupaj je bilo v Sokolu 236.883 članov (Slovenec, 18. 5.1938. 2).
58
Iz številk lahko razberemo, da je k množičnosti JS v zadnjih letih Jugoslavije veliko
prispeval delež članov Podmladka JS. Predstavljali so večino članstva organizacije. Pri
tem je bila pomembna naklonjenost države, ki je konec l. 1933 uradno dovolila
organiziranost sekcij Podmladka JS na šolah.71
Čeprav je število članov JS kot celote nenehno raslo, je bil v posameznih oblastnih
odborih trend različen. V nekaterih oblastnih odborih je število članstva vseskozi raslo,
v drugih je nihalo in v posameznih se je celo zmanjševalo. Tako je imel Oblastni odbor
JS Priština l. 1929 3042 članov, leta 1932 1488 članov (Rubić 1932a, 65) in l. 1937
nobenega. (»Društvene vijesti« 1937, (7) 294). Oblastni odbor JS Beograd je imel l.
1926 7301 člana, l. 1929 1464 članov, v l. 1932 pa 6638 odraslih članov in 5540 članov
Podmladka JS (Rubić 1932a, 17, 65). Na področju beograjskega oblastnega odbora se je
l. 1936 kljub naporom vodstva zmanjšalo število odraslih članov in celo prenehalo
delovati nekaj krajevnih odborov. O tej problematiki je na letni skupščini Oblastnega
odbora JS Beograd govoril tudi predsednik dr. Dušan Peleš (Machiedo Mladinič 2005,
75).
JS je nagovarjala vse Jugoslovane, vendar lahko opazimo, da so tako na vodstvenih
pozicijah na vseh ravneh kot med članstvom prevladovali pripadniki meščanskega
razreda. Vsem je skupna naklonjenost do oblasti oziroma so bili njen del. Predstavnikov
delavstva in kmetstva nismo zasledili niti v vodstvenih strukturah niti kot aktivne člane.
Nesorazmeren delež med članstvom JS v primerjavi s prebivalstvom države potrjuje
tudi struktura članov pomagačev – naročnikov revije JS l. 1937: 16% uradniki brez
posebne opredelitve, brez učiteljev, 6,9% sodniki in advokati, 6,5 % zdravniki in
lekarnarji; 5% učitelji, 3,5 inženirji in tehniki, 47% ustanove, ostali poklici v manjših
procentih 39%, brez označbe poklica 18,4% (»Društvene vijesti« 1937, (2) 76).
Med člani JS so bili zastopani vsi narodi Kraljevine Jugoslavije. To nam pokaže tudi
evidenca članov – pomagačev, ki so prejemali društveno revijo. Med njimi je bilo l.
1937 60,05% takšnih, ki so uporabljalo latinico, 26,22% cirilico in 11,73% slovenščino
(»Društvene vijesti« 1937, (7) 294). Med člani JS lahko najdemo tudi pripadnike
manjšin. Tako naj bi za dober odziv in včlanitev v JS ob ustanovitvi organizacije v
71
Ministrstvo za šolstvo je 30.12. 1933 z odlokom odobrilo pravila Podmladka JS v srednjih in
strokovnih šolah (»Društvene vijesti« 1934, (2) 73).
59
Prištini imel največ zaslug vojni imam Poveljstva Kosovske divizijskega okrožja
Ahmed Riđanović. Trudil se je, da je pri tam živečih muslimanih razširil ideje JS. Pri
tem je imel lep uspeh (Rubić 1932a, 37).
3.4 Javne prireditve JS
JS je organizirala številne javne prireditve, s katerimi je med ljudstvom propagirala in
širila svoje ideje, popularizirala organizacijo in navzven manifestirala svojo moč.
Prva javna prireditev JS je bila že 6. maja 1922 ob sprejemu prve jugoslovanske vojne
ladje Galeb v Splitu. Ob prisotnosti množice ljudi je predsednik JS J. Biankini predal
kapetanu Galeba srebrni pladenj z napisom »Jadranska straža v znak prvega prihoda v
Split«.
V Splitu je JS med 28. avgustom in 3. septembrom 1922 organizirala naslednjo veliko
javno prireditev »Mornariški teden« s številnimi govori, predavanji, glasbenimi nastopi,
športnimi tekmovanji, predstavami, veselicami, ognjemetom…Ob tej priložnosti so bili
prisotni najvišji pomorski častniki s kraljevim odposlancem kontraadmiralom Prico na
čelu. Split je prvič videl vplutje celotne flotile vojne mornarice (Rubić 1932a, 6). Uspeh
»Mornariških dni« je bil tako velik, da so postali tradicionalni in so jih prirejali tudi v
naslednjih letih.
Na I. kongresu JS v Splitu l. 1927 je bila sprejeta zamisel, da vse podružnice JS
obeležijo »Jadranski dan« po vzoru prireditve v Splitu v okviru svojih zmožnosti
(Machiedo Mladinić 2005, 128). Na II. kongresu v Sarajevu l. 1929 so sprejeli, da se v
sodelovanju s pristojnimi oblastmi doseže, da se en dan v letu posveti v vsej državi
morju in na ta dan bi v vseh šolah in vojašnicah ter drugih mestih govorili o pomenu
morja za državo (»II. Glavna skupština Jadr. Straže v Sarajevu« 1929, 220). Na pobudo
ministrstva za šolstvo iz l. 1930 so šole zadnji šolski dan v šolskem letu prvo soboto v
juniju obeležile »Jadranski dan« (Machiedo Mladinić 2005, 129). Na seji Glavnega
odbora JS v Splitu l. 1933 so sklenili, da bo »Jadranski dan« JS imel enoten stalni
termin 31. oktobra. Ta dan naj bi vsi oblastni odbori na svojem področju pripravili
propagando za morje v obliki predavanj, radijskih oddaj, prireditev itd. Izvršni odbor
naj bi za oblastne odbore pripravil enotno predavanje, da bi se pokazala enotnost JS
60
(»Društvene vijesti« 1934, (1) 27–31). Izvršni odbor JS je l. 1936 izdal poseben
priročnik za društvene prireditve Jadranski venec za pomoč podružnicam pri pripravi
prireditev JS. Priročnik je vseboval zbrane pesmi za deklamacije, patriotske igre, načrte
za razna predavanja, ritmične igre, glasbene kompozicije z notami. Knjiga je imela 204
strani, od tega 60 strani notnih kompozicij (»Društvene vijesti« 1936, (11) 470). V
državi se je tako začel enotno proslavljati »Jadranski dan« v spomin na prvi dvig
»naših« zastav na ladjah avstro-ogrske mornarice 31. oktobra 1918. L. 1937 so različna
državna ministrstva odobrila predavanje, ki ga je pripravil Izvršni odbor JS. »Jadranski
dnevi« so se uspešno odvijali po vsej državi. Vendar so bili pri tem nekateri oblastni
odbori bolj aktivni kot drugi. Iz tega razloga lahko vidimo, da je Izvršni odbor l. 1938 s
posebno okrožnico določil, da morajo vse podružnice JS brez izjem prirediti proslavo,
čeprav najmanjšo, in da se o njej obvesti javnost. V okrožnici je bilo obžalovanje, da
prejšnje leto številne podružnice niso obeležile JS in da na območju nekaterih oblastnih
odborov ni bilo niti ene prireditve. To so ostro obsodili. Zato so dali jasna navodila o
izvedbi »Jadranskega dne« in pripravili potrebne podatke za pripravo predavanja med
prebivalstvom, v osnovnih in srednjih šolah ter za vojsko. Vsaka podružnica je morala
takoj po izvedeni proslavi poslati poročilo pristojnemu oblastnemu odboru in napisati
kratko poročilo za uredništvo revije JS (»Društvene vijesti« 1938, (10) 438).
Ob odprtju Liške proge junija 1925 v Splitu je JS sodelovala pri organizaciji in z
razstavnimi eksponati na Jadranski razstavi (Alfirević 1925, 268–272).Velik pečat je
tudi pustila organizacija in sodelovanje JS v okviru Ljubljanskega velesejma z razstavo
»Naš Jadran« v času IV. kongresa v Ljubljani l. 1935 (Murko 1935, 446–450). Prav
tako je bila v okviru Zagrebškega velesejma od 25. junija do 5. julija 1938 Jadranska
razstava v Zagrebu (»Društvene vijesti« 1938, (8-9) 381). V organizaciji Izvršnega
odbora JS je bila poleti 1939 v Splitu velika Jadranska razstava umetniških fotografij.
Na razstavi je sodelovalo 25 najbolj poznanih fotoamaterjev – umetnikov s 191
fotografijami Jadrana, in tako na najboljši način propagiralo življenje na Jadranu in sam
Jadran. Nagradna žirija je izbrala in nagradila najboljše slike. 4. nagrado je prijel Vlado
Cizelj iz Maribora za fotografijo »Mirna luka« (»Društvene vijesti« 1939, (8) 338).
JS je na različnih ravneh prirejala številne javne manifestacije, kot so različne kulturne
61
prireditve,72
množične slovesnosti ob razvitju zastav JS,73
ob odkritju spomenikov in
proslavitvah pomembnih zgodovinskih dogodkov,74
plese JS z udeležbo najbolj
uglednih gostov, veselice; igrala je vidno vloga pri krstu75
in predaji bojnih zastav
številnim plovilom vojne mornarice…
Pri tem je JS dobro sodelovala z vojsko in z nacionalnimi organizacijami: Narodnom
odbranom, Jugoslovansko matico, Kolom Srpskih sestara, Sokolom, Aero-Klubom in
drugimi (Alfirović 1928, 6–10).
Na prošnjo Centralnega odbora in s posredovanjem Glavnega odbora JS Beograd je
finančno ministrstvo 19. aprila 1927 odobrilo, da je bilo društvo JS oproščeno plačila
takse za zabave in koncerte, ki jih je prirejalo v korist ciljev društva. Enako je bilo za
strokovna in poučna predavanja in razstave, za katera je veljala generalna oprostitev
plačila taks (»Društvene vijesti« 1927, (7) 216).
Pomembno mesto so pri tem imela predavanja JS, ki so spremljala skoraj vsako
prireditev JS. Predavali so strokovnjaki, ki so bili v večini primerov člani JS. Med njimi
zasledimo prof. Stjepana Roca, Iva Rubića, Nika Bartulovića, admirala Nikola
Stankovića, Viktorja Pirnata v Sloveniji in številne druge.
72
JS iz Bregi-Koprivnica je l. 1934 povabila na turnejo mlade slovenske harmonikarje iz ISSK iz
Maribora. Turneje po Podravini se je udeležilo 26 deklic in dečkov, starih od 5 do 10 let. Priredili so
koncerte v Koprivnici, Đurđevcu in Novigradu. Vsepovsod so navdušili številno občinstvo, ki jih je
pozdravljalo z vzkliki: »Živeli Slovenci! Živela JS! Živelo naše morje!« (»Društvene vijesti« 1934, (10)
431). 73
6. septembra 1931, na rojstni dan zaščitnika JS, prestolonaslednika Petra in v spomin bazoviških žrtev,
je bila velika slovesnost ob blagoslovu in razvitju zastave JS krajevnega odbora JS Zagreb II v Zagrebu.
Slovesnosti sta se z odobritvijo kralja udeležila tudi botrica zastave kraljica Marija in prestolonaslednik
Peter. Zastavo JS je pred 50.000 prisotnimi blagoslovil hrvaški metropolit nadškof dr. Ante Bauer. Prireditve, ki jo je prenašal tudi Zagrebški radio, se je udeležilo tudi 5000 članov JS in gostov od drugod (Rubić 1932a, 54–55). 74
18. in 19. septembra 1937 je JS v organizaciji Oblastnega odbora JS Split in Krajevnega odbora JS
Makarska priredila velike manifestacije v Makarski ob 1050-letnici pomorske zmage Hrvatov –
Neretljanov nad Benečani, ki naj bi pomenila prvi temelj pomorske moči »našega« naroda na morju (»Društvene vijesti« 1937, (10) 426). 75
30. marca 1938 je JS množično sodelovala ob splavitvi prve vojaške ladje, zgrajene v Jugoslaviji,
rušilca Zagreb. Ob tej priložnosti je JS 29. marca 1938 odkrila doprsni spomenik prvemu predsedniku J.
Biankiniju. Odkritja se je udeležil tudi minister vojske in mornarice Lj. Marić s soprogo. Visoka gosta sta obiskala tudi Pomorski muzej, kjer ju je pričakal kustus dr. Rubić (»Društvene vijesti« 1938, (4) 162–165).
62
Tako tedanji častnik vojne mornarice Mirko Pleiweis76 v svojih spominih piše, da je kot
član Glavnega odbora JS v Beogradu z dovoljenjem ministra JS imel predavanje na
Univerzi v Beogradu v organizaciji JS.77
Predavanje z naslovom »Prihod prvih naših
podmornic na Jadran in njihov vpliv na obrambo naše države«78 je bilo pred nabito
polno dvorano. Udeležili so se ga številni generalštabni častniki in politiki, vključno s
poveljnikom mornarice admiralom Prico. Prireditev je doživela popoln uspeh in bila
vzrok, da so se v središču Beograda razvile demonstracije proti Italiji, kjer je moralo
posredovati orožništvo (Pleiweiss 1975, 88–91).
3.5 Razne dejavnosti JS
L. 1933 je v uvodniku aprilske številke revije društva JS predsednik dr. Tartaglia povzel
in javno odgovoril na uvodnik z naslovom »Straža na Jadranu« v februarski številki
revije italijanskega pomorskega društva Lega Navale L´Italia Marinata. I. Tartaglia piše,
da je bila v članku predstavljena JS in njena dejavnost z besedami, da JS v harmoniji in
sodelovanju z močnimi političnimi faktorji razvija svoj imperialistični program in
poskuša srbske interese, ki so bili vedno usmerjeni na Solun, preorientirati na Jadran;
sklicuje kongrese in organizira ultranacionalistične ceremonije na najbolj italijanski
obali Dalmacije; revidira v korist Jugoslavije posest Istre, Trsta, Reke in Zadra; zbira
sredstva za vojno mornarico in vojno letalstvo; organizira loterije za nabavo bojnih
sredstev in šolske ladje; izdaja revije, koledarje, almanahe, ki so zelo poučni za
seznanitev z njenim duhom in obsežnostjo programa; združuje vojaško in posvetno
oblast, častnike vojske in mornarice, politične osebnosti in šolsko mladino, med katero
deluje posebno vztrajno s široko zastavljeno akcijo; ustanavlja svoje podružnice v vseh
večjih krajih Jugoslavije, plasira v promet vžigalice v škatlicah z napisom »Čuvajmo
naše morje«; razširja med ljudstvo demonstrativne ilustrirane dopisnice in od l. 1930
razvija in krepi svojo protiitalijansko imperialistično propagando (Tartaglia 1933, 125).
Jadranska soseda je vseskozi natančno spremljala dogajanja v Jugoslaviji. Iz gornjih
italijanskih navedb iz l. 1933 lahko tako povzamemo večino glavnih dejavnosti
76
Mirko Pleiweiss,1896–1979, častnik, kapitan bojne ladje. 1915 je končal Pomorsko vojaško akademijo v Pulju. Kot častnik Kr. mornarice je ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941 poveljeval pomorski obrambi
v Selcah pri Crikvenici in preprečil poskus ustašev, da bi prevzeli oblast (»Pleiweiss, Mirko« 2008, 855). 77
O dobro obiskanem predavanju poročnika bojne ladje Mirka Pleiweissa (Plajvajsa) ob prihodu prvih
dveh podmornic na Narodni univerzi v Beogradu piše v svojem poročilu o delovanju v l. 1928 tudi
Oblastni odbor JS Beograd (Rubić 1932a, 18). 78
Predavanje je bilo pozneje natisnjeno tudi v Almanahu Jadranske straže pod naslovom: »Naše prve podmornice i odbrana našeg Jadrana« (Pleiweiss 1929, 153–171).
63
organizacije JS. Za realizacijo svojega programa krepitve vojne mornarice in pomorske
zavesti med Jugoslovani je bila JS v svojem skoraj 20-letnem obstoju aktivna na
številnih področjih. Od zbiranja sredstev za krepitev vojne mornarice, potovanj JS s
potniško ladjo v tujino, izvedbe pomorsko-propagandističnih tečajev, ustanavljanja
kulturnih ustanov, gradnje domov JS na morju in njihovega koriščenja, delovanja med
mladino, izdajanja obsežne publicistične dejavnosti, prodaje artiklov z imenom JS,
trženja imena organizacije, gradnje spomenika do spodbujanja turizma in pomorskega
športa.
Na III. kongresu l. 1932 JS v Skopju je JS sprejela obsežen program dela in z njim
začrtala smernice delovanja v prihodnje. Potem ko je oblast potrdila program leta 1933,
lahko vidimo, da se v njem zrcali nabor dejavnosti, ki so zaznamovale delovanje
lokalnih odborov JS do njenega konca.79
79
Program dela je vseboval naloge krajevnih in oblastnih odborov JS.
Vsak krajevni odbor je bil dolžan: a) Da organizira 1 zimsko veselico in 1 poletno na prostem, po možnosti ob morju, reki ali jezeru.
Na teh zabavah je potrebno organizirati prodajo značk in artiklov JS.
b) Poleg teh zabav je potrebno izvesti najmanj 4 javna ljudska predavanja v zimskem obdobju.
Predavanja je potrebno čim bolj propagirati. c) V večjih centrih je potrebno vsako leto izvesti pomorski teden, za katerega je potrebno angažirati
najboljše predavatelje, da imajo predavanja o problemih našega morja in pomorstva. Časopise je potrebno zaprositi, da spremljajo pomorski teden. Zadnji dan pomorskega tedna bi moral biti
Jadranski dan ali večja zabava. d) Jadranski dan bi se moral odvijati v povezavi s katerim drugim velikim ljudskim praznikom ali
godovanjem. Bil bi za vso organizacijo enoten in bi se ga proslavilo tudi tam, kjer ni podružnic organizacije.
e) Vsaka podružnica si mora prizadevati, da organizira letno ekskurzijo, izlet ali letovanje na morje.
Pod ekskurzijo se razume potovanje članov na morje za več dni s ciljem obiskovanja naše obale. Pod izletom se razume eno- ali dvodnevno potovanje iz svojega kraja do najbližje točke morja. Pod letovanjem se razume daljše bivanje (najmanj osem dni) v namen oddiha v enem kraju na
morju. Še posebej si mora vsak odbor prizadevati, da vsako leto napoti v večja letovišča organizacije na morje nekoliko dijakov in po možnosti nekoliko siromašnih kmečkih otrok brezplačno.
f) V začetku leta, v januarju ali februarju, mora vsaka podružnica začeti s propagando za vpisovanje novih naročnikov za revijo in edicije organizacije in nove člane. Posebno je potrebno zbirati nove člane v času proslave Jadranskega dne, zabav društva in pomorskega tedna.
g) Vsaka podružnica se mora povezati z enim ali dvema lokalnima trgovcema za prodajo artiklov
Jadranske straže. Vsak oblastni odbor je bil dolžan:
a) Revidirati delo vseh podružnic, če izpolnjujejo ta program vsako leto, in si prizadevati, da ga v
celoti izpolnijo.
b) Organizirati v dogovoru s krajevnimi odbori JS skupen Jadranski dan in ta dan izvesti čim močnejšo propagando v vsej oblasti.
c) Prizadevati si, da se v kraju, kjer se odvija oblastna skupščina organizacije, organizira velika
manifestacija za Jadran.
d) Začeti čim močnejšo propagando za povečanje števila članov organizacije, naročnikov revije, edicij in razpečevanja edicij preko pomembnejših osebnosti in ustanov v svojem kraju.
e) Vsako leto izdati dva plakata, na katerih se prikazuje in propagira naša organizacija. Ti plakati se morajo lepiti v vseh krajih oblasti, tako večjih kot manjših.
64
3.5.1 Nabava šolske ladje Jadran,80
hidroaviona Sarajevo in bojnih zastav za Kr.
mornarico
JS je bila ustanovljena z namenom, da zbira finančna sredstva in z njimi kupuje ladje in
plovila za Kr. mornarico. Prvotni načrt, da društvo podari vojni mornarici podmornico,
se je kmalu pokazal za prevelik finančni zalogaj in začelo se je razmišljati, da se zbere
denar za nakup cenejše šolske ladje za šolanje mornariških kadetov vojne mornarice
(Rubić 1932a, 7). Na 2. sestanku delegatov JS v Beogradu l. 1926 so se odločili, da JS
zbere denar za nakup šolske ladje s 3000 ton nosilnosti (»Društvene vesti« 1926, (7)
162–164). Zbiranje sredstev je potekalo zelo počasi in z velikimi težavami. Oblastni
odbor JS Beograd je v ta namen l. 1928 s soglasjem Izvršnega odbora in z dovoljenjem
pristojnih oblasti organiziral Prvo loterijo JS s 6250 dobitki. Iz dela dobička je bilo
poslano Izvršnemu odboru 150.000 din.- za sklad šolske ladje (Rubić 1932a, 18). Po
velikih naporih je JS predala vojni mornarici l. 1930 del vsote za ladjo. Ministrstvo
vojske in mornarice je naročilo septembra 720-tonsko ladjo v ladjedelnici Stulcken
Sohn v Hamburgu. Vendar je imel Izvršni odbor premalo denarja, zato je z dovoljenjem
Ministrstva gospodarstva in s pomočjo Oblastnega odbora JS Beograd organiziral novo
loterijo za pridobitev preostalega denarja (ibid., 11). JS je tako uspela zbrati skupaj
f) Vsako leto izvesti finančno in idejno revizijo podružnic. Ob idejni reviziji morajo delegati
izvesti eno predavanje in obiskati najpomembnejše osebnosti v kraju ter jih prositi za naklonjenost Jadranski straži.
g) Podpirati veslaški, plavalni in na splošno vodni šport na področju lastnega oblastnega odbora.
h) Organizirati in podpirati izlete, ekskurzije in letovišča na morju. i) Zbirati sredstva za izgradnjo lastnega doma v primorju, kamor bo skozi vse leto pošiljal člane na
izlete in letovanja. Če oblastni odbor ne more kupiti ali izgraditi Doma na Jadranu, se naj združi z bližnjim oblastnim odborom za izgradnjo skupnega doma.
j) Zaradi močnejše propagandistične akcije se mora vsak oblastni odbor razdeliti na nekoliko
sekcij: finančno, propagandno in gospodarsko. Gospodarska sekcija mora skrbeti za
razpečevanje edicij in artiklov organizacije, iskati nove finančne vire in izvesti ankete o
teoretičnem odnosu najpomembnejših ljudi svojega predela do morja. Na osnovi teoretičnega poizvedovanja ljudi ima dolžnost, da si prizadeva povezati gospodarski in prometni odnos svoje oblasti z morjem.
k) Primorski oblastni odbori organizacije, še posebej Sušak in Dubrovnik, morajo poskrbeti za
osnovanje primernih prenočišč v svojem mestu, za organiziranje ribičev in mornarjev in stopiti v stik z ostalimi oblastnimi odbori iz zaledja, kamor naj z našimi člani iz primorja izvedejo kakšen izlet v notranjost države.
l) V vsaki pomorski organizaciji drugih držav predstavlja podmladek močen del. Zaradi tega si
morajo oblastni odbori prizadevati, da se po vseh šolah na njihovem področju ustanovi
podmladek, ki se mu bo dal njegov program dela. Z delom tega podmladka mora oblastni odbor
vsako leto izvesti eno ekskurzijo ali vsaj izlet na morje (»Društvene vijesti« 1933, (5) 188–189).
(Prevedel Jernej Lakner). 80
Jadran, šolska jadrnica vojne mornarice, izpodriva 720 t, dolžine 57, širine 8,8, višine 2,64 in ugreza 4,2 m. Opremljena s 3 jambori, kosnikom, prikosnikom in 12 jadri. Z ugodnim vetrom doseže hitrost več kot 14 vozlov, z dizelskim motorjem do 9 vozlov. Po 2. svetovni vojni je bila šolska ladja Jugoslovanske vojne mornarice (»Jadran« 1981, 197).
65
milijon dinarjev. 16. junija 1933 je šolska jadrnica Jadran prispela v jugoslovanske
teritorialne vode in se zasidrala v Boki Kotorski. 6. septembra 1933 je v Splitu na
rojstni dan častnega pokrovitelja JS princa Petra JS Kr. mornarici uradno predala šolsko
ladjo Jadran. Ob prisotnosti vojnih ladij, zasidranih v splitskem pristanišču, ob preletu
hidroavionov in predstavnikov posvetne in cerkvene oblasti ter vojske je pred zbrano
množico predsednik JS Ivo Tartaglia predal ladjo. Zastopnik Podmladka JS iz Sarajeva
je v imenu mladine daroval poveljniku ladje svileno zastavo, izvezeno v zlatu z
besedami, da se je mladina vedno pripravljena pod to zastavo boriti za kralja, domovino
in narod (»Za pomorsku Jugoslaviju« 1933, 393–397). Iz propagandnih razlogov je bilo
objavljeno, da je šolsko ladjo Jadran Kr. mornarici podarila JS, ki je prispevala milijon
dinarjev. V resnici je bila cena šolske ladje 8.407.030 din.-. Tako da je bila ladja
kupljena z združenimi sredstvi JS, reparacij in rezervnega kredita, ki je bil odobren
Komandi Kr. mornarice (Bojić 2013, 18–19). Iz tega je razvidno, da je JS prispevala
najmanjši delež pri nakupu, vendar je bilo to zamolčano. Predstavniki JS so vseskozi
poudarjali, da je šolska ladja njihov prispevek Kr. mornarici, in to s pridom izkoriščali v
propagandne namene.
Že pred realizacijo nakupa šolske ladje je Krajevni odbor JS Sarajevo uradno podaril
vojni mornarici hidroavion. Z denarnimi sredstvi, ki so jih zbrali člani JS Sarajevo, so
kupili akrobatski hidroavion proizvajalca De Havilland Moth iz Velike Britanije. Za
zbiranje sredstev je Krajevni odbor JS iz Sarajeva priredil loterijo, s katero so zbrali
200.000 din.-, ostanek zneska v višini skoraj 90.000 din.- so zbrali s pomočjo
Oblastnega odbora JS Sarajevo. Hidroavion so 1. decembra 1929 svečano predali
Pomorski zračni šoli v Divuljah. Letalo je bilo eno izmed štirih enakega tipa, ki jih je
pomorsko letalstvo uvrstilo l. 1929 v svojo sestavo. Plovilo je bilo označeno z
emblemom JS in napisom Sarajevo na trupu (»Prvi dar« 1929, 325).
Ob smrti kralja Aleksandra so se v JS pojavili predlogi, da se v spomin vladarja začne
široka akcija za izgradnjo vojne mornarice. Izvršni odbor je celo izdelal idejni načrt, po
katerem bi se tiskale doplačilne znamke, ki bi se dostavile poštam. Ta akcija, ki bi
zahtevala skromen prispevek vsakega posameznika, bi prispevala k nacionalno-
ekonomski koristi države, saj bi se denar porabil doma. Člani Izvršnega odbora so upali,
da bodo za akcijo zainteresirali merodajne kroge in če bi uspeli s svojo idejo, bi to bil
najveličastnejši spomenik, ki ga je kakšen narod postavil svojemu vladarju. Ta predlog
66
je Izvršni odbor poslal oblastnim odborom JS (»Društvene vijesti« 1934, (12) 524).
Vendar ta megalomanski predlog dlje od zamisli ni prišel in nismo zasledili, da bi
pozneje še kdaj razpravljali o njem.
Ocenimo lahko, da so imeli vodilni člani JS na začetku nerealne predstave o cenah
mornariške vojaške tehnike. Očitno so spoznali svojo zmoto, saj so se usmerili k drugim
dejavnostim in po nakupu šolske ladje ne zasledimo več namenskega zbiranja sredstev
za nakup vojaških ladij ali letal.
Na pobudo JS so posamezni oblastni odbori in krajevni odbori JS svečano podarili
bojne zastave plovilom Kr. mornarice. Tako so šibeniške in splitske žene izdelale bojni
zastavi, ki sta jih in v imenu JS podarila podmornicama Nebojši Šibenik in Hrabremu
Split. Ob svečani predaji bojne zastave 16. julija 1928 v Splitu je Izvršni odbor JS poslal
kralju Aleksandru priložnostno vdanostno brzojavko (»Dvije zastave-dva slavja« 1928,
318–321).
Oblastni odbor JS Sarajevo je podaril bojno zastavo podmornici Osvetnik, Krajevni
odbor JS Hvar matični ladji podmornice Hvar, Oblastni odbor JS Skopje je svečano
podaril zastavo križarki Dalmacija… (Rubić 1932a, 11).
3.5.2 Ustanove JS
JS je okviru svojega delovanja ustanovila tudi kulture ustanove: Pomorski muzej, Arhiv
za propagando Jadrana in Pomorsko knjižnico.
Že v začetku l. 1923 so se pojavili načrti, da JS po vzoru drugih pomorskih narodov
ustanovi Pomorski muzej (Alfirović 1928, 6–10). Med Jadransko razstavo v Splitu
poleti 1925 se je med člani JS porodila ideja, da bi lahko del razstavnih eksponatov
uporabili za realizacijo Pomorskega muzeja (»Društvene vesti« 1926, (1) 17). Te in
dodatne eksponate Centralnega odbora so predstavili na razstavi JS v okviru kongresa
JS v Splitu l. 1927. Glavni namen razstave je bil, da obiskovalce razstave opozorijo na
nujnost, da se muzej ustanovi čim prej (»Izložba Jadranske straže« 1928, 22–23). Po
desetih letih prizadevanj je 8. oktobra 1933 Izvršni odbor JS v prisotnosti vseh
udeležencev sestanka Glavnega odbora JS, civilnih in vojnih oblasti svečano predal
67
javnosti Pomorski muzej v Splitu. Predsednik JS I. Tartaglia je v govoru pojasnil pomen
muzeja za JS in Jugoslavijo z besedami: »Naši sovražniki so izpostavljali pomanjkanje
take ustanove kot dokaz, da nimamo pomorske zavesti, tradicije in spominov. JS je
želela, da to spremeni, in je sklenila, da se osnuje ta Pomorski muzej.« (»Društvene
vijesti« 1934, (1) 27). Kustos muzeja Rubić je dodal, da je Mussolini ob odprtju
Pomorske razstave v Bariju dejal, da z odpiranjem muzejev dokazujejo, kdo je gospodar
Jadrana (ibid.). Muzej je bil v novem domu JS v Splitu in je imel tri sklope: zbirko,
posvečeno obali, ladjarstvu in ribištvu (ibid.).
Vzporedno z načrti o ustanovitvi Pomorskega muzeja se je v okviru JS začela razvijati
Pomorska knjižnica. L. 1925 je bil imenovan za prvega knjižničarja Ivo Rubić, ki je bil
v tem času tudi tajnik in pozneje kustos Pomorskega muzeja. V knjižnici je bila
dostopna domača in tuja literatura s pomorsko tematiko. Po skromnih začetkih sredi 20.
let 20. stoletja je imela l. 1932 že okoli 2500 knjig (Machiedo Mladinić 160-161). Vsi
odbori in sekcije v okviru JS so morale vse svoje tiskane edicije v dveh izvodih
brezplačno poslati Pomorski knjižnici. Prav tako so morali vsi člani JS poslati en izvod
brezplačno svojih tiskanih edicij (»Društvene vijesti« 1933, (12) 507). L. 1935 se je
knjižnica reorganizirala na knjižnico in čitalnico. V čitalnici društva je bilo
obiskovalcem na voljo 100 časopisov in revij (»Društvene vijesti« 1936, (1) 28).
Marca l. 1927 je začel v Splitu delovati Arhiv za propagando Jadrana, ki sta ga
ustanovila JS in Zveza za napredek turizma. Naloga Arhiva je bila, da zbira in publicira
negative in diapozitive s poudarkom na primorju in izdaja serije razglednic s pomorsko
tematiko (»Arhiv za propagandu Jadrana« 1927, (4) 118). Zelo uspela in popularna je
bila izdaja razglednic umetniških slik vojne mornarice (Alfirović 1928, 6–10). V
poročilu Izvršnega odbora JS o delu društva na kongresu JS v Sarajevu l. 1929 je bilo
navedeno, da je Arhiv za propagando Jadrana spravil v obtok več kot 100.000 slik in
razglednic Jadrana (»II. Glavna skupština Jadr. straže v Sarajevu« 1929, 219).
3.5.3 Pomorski propagandistični tečaji JS
Na podlagi sklepov 2. sestanka delegatov 1926 v Beogradu so v okviru Centrale JS
Splitu začeli z organizacijo rednih pomorskih propagandnih tečajev v Splitu. Naloga
tečajev je bila, da vzgojijo pionirje pomorske ideologije, ki bodo širili ideologijo o
68
pomorski orientaciji v svojem lokalnem okolju. Prvi tečaj se je odvijal že poleti 1926.
19 udeležencev je med 15. julijem in 15. avgustom poslušalo 43 predavanj o Jadranu in
njegovi obrambi ter se udeležilo 10 ekskurzij (»Društvene vijesti« 1926, (8) 192).
Naslednje leto je bilo za 20 udeležencev organiziranih 61 predavanj in 15 ekskurzij.
Pomorski propagandistični tečaji so postali stalnica in pomemben element delovanja JS.
Po prvih dveh letih l. 1926 in l. 1927 so se odvijali še l. 1928, 1929, 1930. L. 1934 je
med 10. in 16. julijem Izvršni odbor JS v Splitu po nekajletnem premoru organiziral že
šesti pomorski propagandni tečaj. Razlika s predhodnimi tečaji je bila v tem, da so bili
pogoji za udeležbo, da so tečajniki čim mlajši. 23 tečajnikov je poslušalo številna
predavanja, obiskali so Dom JS Oblastnega odbora JS Veliki Bečkerek v Omišu, si
ogledali mesto Split, obiskali splitsko ladjedelnico, mesta Klis, Solin in Trogir…16.
junija se je odvijala diskusija o organizaciji JS, ki so ji prisostvovali najpomembnejši
člani JS: predsednik I. Tartaglia, glavni tajnik general Todorčević, II. tajnik Rubić,
vodja Podmladka JS Alfirević, blagajnik Doko, urednik revije JS Jakša Ravlić81 in
urednika revije Podmladak JS Despot ter Otokar Lehman (Rubić 1934, 379–380). L.
1935 je bil pomorski propagandistični tečaj namesto v Splitu izveden na morju v okviru
turističnega križarjenja JS po Sredozemlju (»Društvene vijesti« 1935, (8) 335). Na
podlagi sklepov ljubljanskega kongresa je JS aprila 1936 v Splitu organizirala 3-dnevni
brezplačni tečaj za Podmladek JS. Mladinskega tečaja se je udeležilo 100 tečajnikov iz
vse države in 20 domačinov iz Splita. Tečaj je bil sestavljen iz predavanj in spoznavanja
kulturnih ustanov, obiska ateljeja kiparja Ivana Meštrovića, kjer so se izdelovale
kariatide za spomenik Neznanemu junaku na Avali, in splitske ladjedelnice ter mesta
Split (»Društvene vijesti« 1936, (5) 201, 203–204).
3.5.4 Križarjenja JS po Sredozemlju
JS je od l. 1933 začela organizirati turistična križarjenja po Sredozemlju za svoje člane.
Potovanja so vodili člani ožjega vodstva iz Splita ob udeležbi članov iz vse države in
članov in simpatizerjev iz Čehoslovaške. Na potovanjih z modernim potniškim
parnikom Kraljica Marija so pluli po Sredozemlju in obiskovali obalna mesta. Pri tem
so promovirali JS in Jugoslavijo kot pomorsko državo, vzpostavljali stike z lokalnimi
Pomorskimi organizacijami in našimi izseljenci. Na svojih križarjenjih so se izogibali
81
Jakša Ravlić, 1896–1975, literarni in kulturni zgodovinar. Od 1930 do 1940 je najprej skupaj z Nikom
Bartulovićem, nato samostojno urejal revijo JS (»Ravlić, Jakša« 2013).
69
Italiji. Četrtega pomorskega potovanja JS z obiskom Grčije in Egipta l. 1935 so se
udeležili tudi člani Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom Franceta
Marolta82
(»Društvene vijesti« 1935, (7) 288). Tega potovanja sta se v imenu vodstva JS
udeležila glavni tajnik Izvršnega odbora JS Ivo Rubić in književnik Niko Bartulović.
Med 300 potniki je bil tudi književnik Vladimir Nazor (Jutro, 4. 7. 1935. 3).
3.5.5 Sodelovanje z drugimi pomorskimi organizacijami
JS se je pri svojem delovanju zgledovala po tujih pomorskih organizacijah. V času
svojega delovanja je vzpostavila stike z nekaterimi izmed njih. Najbolj prisrčne in tesne
stike je gojila s pomorskima organizacijama iz prijateljske Francije in Poljske. Že v
prvem obdobju je stopila v kontakt s francosko Ligue Maritime in s poljsko Ligo
Morskom i Rzecznom (Alfirović 1928, 6–10). Ob prvem križarjenju JS po Sredezemlju
1933 so ob obisku Marseillesa in Toulona člane JS prisrčno pričakali lokalni
predstavniki Ligue Maritime et Coloniale. Aprila 1935 je francoska pomorska
organizacija Ligue Maritime et Coloniale vrnila obisk in obiskala Dalmacijo. S
parnikom Marchal-Lyautey je prispelo kar 320 obiskovalcev iz Francije, ki jih je
prijateljsko pričakala in gostila JS. Ob tej priložnosti so Francozi podelili predsedniku
JS I. Tartaglii odlikovanje Merite Maritime (»Naš drugi susret«, 1935, 225–230). Ob
obletnici obiska francoske pomorske organizacije Jugoslavije je dobil predsednik JS
pismo predsedstva Ligue Maritime et Coloniale Francaise iz Pariza. V njem so se
zahvalili za topel sprejem in sporočili, da so v spomin na ta dogodek in v želji na čim
bolj pristne odnose bratskih organizacij naročili izdelavo umetniške slike pri uradnem
slikarju francoske vojne mornarice Leonu Haffnerju, ki jo bodo podarili JS. Ob tej
priložnosti so JS znova povabili v Francijo (»Društvene vijesti« 1936, (3) 117). Izvršni
odbor JS si je dopisoval tudi s poljsko pomorsko organizacijo, ki se je od l. 1930
imenovala Liga morska in kolonialna in s čehoslovaško organizacijo Donavska straža iz
Bratislave. Ob smrti kralja Aleksandra so samo te tri tuje sorodne organizacije poslale
žalne telegrame JS (»Društvene vijesti« 1934, (11) 491–492). Ko je JS l. 1934
organizirala obisk Čehoslovaške z ladjo po Donavi, so jo v Bratislavi med drugimi
svečano pričakali člani Donavske straže. Ob tej priložnosti je predsednik te organizacije
82
France Marolt, 1891–1951, slovenski folklorist in zborovodja, vodil Akademski pevski zbor (1927–
1941), ustanovil (1934) folklorni inštitut, zbiral in prirejal slovenske ljudske pesmi; utemeljitelj slovenske
etnomuzikologije (»Marolt, France« 1998, 618).
70
Elo Sandor poudaril, da je Donavska straža bila organizirana po vzoru in pravilih JS
(Jerić 1934, 376). JS je gojila stike s poljsko pomorsko organizacijo. Še posebej je imela
tople odnose z odsekom iz mesta Vilno, s katerim so si izmenjevali časopise, knjige in
slike ter pisma, v katerih so poudarjali slovansko bratstvo jugoslovanske in poljske
organizacije (»Društvene vijesti« 1936, (3) 117).
3.5.6 Podmladek JS
Za ustvaritev ideje pomorske zavesti med ljudstvom je bilo za JS nujno delo s
Podmladkom JS, z mladino, ki bi s fanatično ljubeznijo do jugoslovanskega morja in
oplemenitena z ideologijo JS v bodočnosti prevzela vodstvo naroda in usmerila državo
k pomorski orientaciji (»Kako je Italija organizovala svoju omladinu« 1936, 1).
V začetku delovanja društva je imela JS druge prioritete in se ni posebej posvečala delu
z mladino. V l. 1925 je Glavni odbor JS Beograd dosegel, da je Ministrstvo za šolstvo
odobrilo ustanavljanje podmladkov organizacije po srednjih šolah (Rubić 1932a, 16).
Centralni odbor je sprejel predlog Glavnega odbora JS Beograd, da se ustanovi Odbor
za dijaške ekskurzije in letovišča Podmladka JS. Podmladek naj bi še naprej vodili
lokalni odbori in to kot posebne sekcije, ki bi bile podrejene pristojnemu Glavnemu
odboru, medtem ko je bilo vodstvo vseh ekskurzij in letovišč zaupano Glavnemu
odboru JS Beograd. Na osnovi sprejetega predloga je bil s soglasjem in sodelovanjem
šolskega ministrstva 21. januarja 1927 ustanovljen Odbor za letovišča in ekskurzije
Podmladka JS. V okviru dela Odbora se je izoblikoval program dela Podmladkov, ki so
ga sestavljala predavanja na srednjih šolah, ekskurzije, ustanavljanje letovišč na morju
in gojenje športov na vodi (plavanje, veslanje in jadranje). Glavni odbor JS v Beogradu
je bil tako pristojen za organizacijo dijaških ekskurzij in letovanj Podmladka JS iz vse
države. Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo prometa sta Odboru v uporabo brezplačno
odstopili bivši lazaret v Martinščici pri Sušaku in manjši objekt na otoku Lokrumu pri
Dubrovniku. Že l. 1926 so v Martinščici letovali dijaki (»Podmladek Jadranske straže«
1927, 116). Odbor je uspel doseči, da je Ministrstvo prometa odobrilo 75% popusta na
železniške vozovnice letoviščarjev. V naslednjih treh letih so letovišči obiskale številne
skupine članov Podmladka JS. Vendar je bilo zaradi organiziranja delovanja iz
Beograda daleč največje število skupin iz Beograda in Srbije. Po II. kongresu JS v
Sarajevu je organiziranje ekskurzij in letovišč prevzel Izvršni odbor JS iz Splita in s tem
71
omogočil enakomernejšo zastopanost mladih iz vse države na letovanjih. S prehodom
lastništva objektov na Ministrstvo zdravja in spremembo namembnosti je morala JS od
l. 1930 poiskati novo rešitev za nastanitev počitnikarjev (Rubić 1932a, 17–20). Na
kongresu JS v Sarajevu 1929 je bilo delo z mladino in vprašanje ekskurzij ter letovišč
Podmladka JS postavljeno za primarno nalogo društva. Izoblikovalo se je stališče, da se
propaganda in ljubezen do Jadrana najlažje širi s spoznavanjem morja in da je za
splošne narodne cilje potrebna zdrava in krepka mladina. V ta namen naj bi JS
ustanovila nova letovišča in povečala število ekskurzij na Jadranu (»II. Glavna
skupština Jadr. Straže v Sarajevu« 1929, 220). V naslednjih letih so posamezni oblastni
odbori JS s pomočjo Izvršnega odbora najemali in ustanavljali lastna letovišča na
Jadranu. Letovanja in letovišča Podmladka JS so v tridesetih letih 20. stoletja postala
zaščitni znak JS in so prispevala velik delež pri širjenju ideologije organizacije med
mladimi.
Vendar organiziranje izletov na morje in poletna letovanja še zdaleč niso bile edine
dejavnosti Podmladka JS. V šolskem letu 1929/1930 je začel Izvršni odbor JS izdajati
revijo za mladino Mladi stražar, ki je naletela na dober sprejem. Vendar je novi
srednješolski zakon prepovedal delovanje vseh organizacij v srednjih šolah razen
Sokola in Rdečega križa. V času prepovedi je bilo onemogočeno razpečevanje revije po
šolah in delo Podmladka JS (Rubić 1932a, 63). Na prošnjo Izvršnega odbora JS je
Ministrstvo za šolstvo z odlokom 13. februarja 1930 dovolilo, da lahko na srednjih
šolah delujejo podružnice Podmladka JS. Že mesec pred tem je ministrstvo odobrilo, da
se lahko na šolah razpečuje tudi mladinska revija JS Mladi stražar (»Društvene vijesti«
1930, (3) I). Vendar Ministrstvo za šolstvo ni potrdilo Pravil Podmladka JS in je tako
onemogočilo delovanje JS v šolah (Rubić 1932a, 63). To je v svojem pozdravnem
govoru na otvoritvi III. kongresa JS v Skopju izpostavil tudi predsednik I. Tartaglia.
Poudaril je, da je zaradi dveletnega odlašanja odobritve pravil Podmladka JS delovanje
JS v osnovnih in srednjih šolah slabo in več kot manj samo formalno, kar predstavlja
veliko škodo ne samo za JS, temveč za ves narodni razvoj (Tartaglia 1932, 433). V
resoluciji kongresa je bilo izrecno zahtevano, da pristojni organi končno odobrijo
pravila Mladine JS (»Rezulucija« 1932, 439). Apel očitno ni naletel na povsem gluha
ušesa, saj je Ministrstvo za šolstvo 30. decembra 1933 z odlokom odobrilo pravila
Podmladka JS v srednjih in strokovnih šolah (»Društvene vijesti« 1934, (2) 73). To je v
naslednjih letih omogočilo razmah Podmladka JS v državi. S svojo aktivnostjo in
72
številom članov Podmladka JS sta izstopala slovenska oblastna odbora JS iz Ljubljane
in Maribora, ki sta imela l. 1937 več kot 62.000 članov organiziranih na vseh šolah v
Dravski banovini, kar je predstavljalo skoraj dvakratno število vseh ostalih članov
Podmladka JS v državi. Množičnost naj bi bila posledica razumevanja in podpore
lokalne Kr. banske uprave Podmladku JS. Skupno število članov Podmladka JS je
predstavljalo veliko večino celotnega članstva JS (»Društvene vijesti« 1937, (7) 294–
296).
Od leta 1930 je v okviru Izvršnega odbora v Splitu deloval Oddelek za podmladek, ki je
vodil in koordiniral delo sekcij Podmladka JS. Na čelu Oddelka je bil načelnik. Prvi
načelnik je bil Silvije Alfirević (Rubić 1932a, 63–64).
Revijo Podmladka JS Mladi stražar je konec leta 1933 nadomestila revija Podmladak
JS, ki jo je urejal tajnik JS književnik Ilija Despot (Machiedo Mladinić 2005, 103).
Podobno kot pri sami organizaciji JS so voditelji JS tudi pri delovanju Podmladka JS
posnemali vzore podobnih mladinskih organizacij v tujini. O tem so javno pisali in
govorili. Vzore so videli v britanskih Kadetskih zborih in predvsem v Mornariški
mladeži in Hitlerjevi mornariški mladini dela mladinske organizacije Hitlerjugend83 v
nacistični Nemčiji ter marinarettih dela mladinske organizacije Opera nazionale
Ballila84
fašistične Italije (»Mladinske pomorske organizacije« 1938, 112).
Člani Podmladka so imeli svojo uniformo (»Društvene vijesti« 1934, (8) 338), himno in
zastavo, ki so jo prejeli in nosili po točno določenih pravilih (»Pravila za zastave
Podmladka Jadranske straže« 1935, 472). Delili so se po starostnih skupinah na
Jadransko deco, Jadranski podmladek in Jadransko mladost (»Pravilnik organizacije i
formacije omladine Jadranske straže« 1935, 516). V 7. členu Pravilnika organizacije in
formacije mladine JS je bilo navedeno, da se iz razloga, da se olajša delo vojski in
mornarici kot tudi mladincem JS služenje v vojski in mornarici, uvede vojaška
formacija. V pravilih je bila od člena do člena natančno določena vojaška formacija
83
Hitler-Jugend, 1926–1945, je bila nacionalsocialistična mladinska organizacija v Nemčiji. Od 1936, po razpustitvi drugih mladinskih organizacij, »državna mladina« (»Hitler-jugend« 1998, 374). 84
Italija je najboljše od vseh držav organizirala svojo mladino v skladu s sprejetim zakonom 3. aprila
1926. Državno združenje se je imenovalo Nacionalno združenje Balila (Opera nazionale Balila). Posebna
skupina z imenom Marinaretti (mali mornarji) je propagirala ljubezen do morja in vsako leto preživela na morju (»Kako je Italija organizovala svoju omladinu« 1936, 1).
73
Podmladka JS (»Pravila za zastave Podmladka Jadranske straže« 1935, 472). Ob
vsakem javnem nastopu članov Podmladka JS lahko zasledimo vojaško organiziranost,
lojalnost kralju, dinastiji, vojski in Jugoslaviji ter pripravljenost na obrambo domovine
pred sovražnikom, ki so ga videli v jadranski sosedi Italiji. Način organizacije
Podmladka JS, gojenje športa, njen šovinistični nacionalizem, militarizem, gojitev kulta
države, enega naroda in kraljeve osebnosti nam kažejo podobnost z mladinskima
organizacijama Hitlerjugend v nacistični Nemčiji in Opera nazionale Ballila v fašistični
Italiji.
3.5.7 Domovi JS
JS je že v začetkih svojega delovanja širila idejo »Za Jadran – na Jadran«, s katero je
želela svoje številno članstvo iz notranjosti države vzpodbuditi, da obišče morje in
primorje. Poziv je padel na plodna tla in pojavila se je potreba, da društvo JS svojo
aktivnost razširi na področje namestitve počitnikarjev (Jadranska straža 1938, 1–2). Na
kongresu JS v Sarajevu 1929 je bila naloga spodbujanje ekskurzij in počitniških kolonij
na morju postavljena na najpomembnejše mesto programa dela organizacije v
prihodnjem obdobju. V ta namen bi moral vsak oblastni odbor JS zgraditi svoje
letovišče – dom JS na jadranski obali. Glavni odbor JS je decembra 1933 ponovno
pozval vseh 19 oblastnih odborov v državi, da čim prej realizirajo dogovor o izgradnji
domov JS na Jadranu (Pirnat 1939, 79). K realizaciji pobude se je pristopilo načrtovano.
Za lažje potovanje ekskurzij so ustanovili stalna društvena ali začasna tranzitna
prenočišča na prometnih vozliščih v notranjosti (Zagreb, Beograd, Sarajevo in
Ljubljana) in večjih krajih v primorju (Sušak, Split, Šibenik, Dubrovnik, Kotor).
Medtem so oblastni odbori iz notranjosti uresničevali nalogo, da izgradijo lastne
domove za potrebe letovanja svojih članov in podmladka. V naslednjih letih so bili
postavljeni domovi JS Oblastnega odbora JS Sarajevo v Budvi, Oblastnega odbora JS
Zagreba v Jelsi na Hvaru, Oblastnega odbora JS Petrovgrada v Omišu, Oblastnega
odbora JS Maribora v Bakru, Oblastnega odbora JS Beograda v Bijeli, Oblastnega
odbora JS Karlovec v Kraljevici, Oblastnega odbora JS Novi Sad v Dobroti. Vsi domovi
so sprejemali na letovanje tudi člane Podmladka JS iz drugih oblastnih odborov in to po
zelo ugodni ceni. Domova v Jelsi in Dobroti sta bila priljubljena tudi med odraslimi
74
letoviščarji. Največji in najmodernejši objekt je bil Centralni dom JS v Splitu,85
v
katerem so poleg nastanitvenih kapacitet bili tudi prostori vodstva organizacije in
Pomorski muzej (Jadranska straža 1938, 2–38). Oblastni odbor JS Sušak je zgradil svoj
Dom JS l. 1938, ki je zaradi svoje geografske lege postal pomembno prenočišče za
obiskovalce iz Dravske banovine, kjer je bil Podmladek JS najmočnejši (Pirnat 1939,
79–80). Oblastni odbor JS Ljubljana je kupil zemljišče in začel graditi velik Dom JS v
Kaštel Štafiliću v bližini Splita, toda zaradi vojnih dogodkov l. 1941 objekt ni bil nikoli
dokončan (Jadranska straža 1938, 14).
V sprejetem Pravilniku o ustanavljanju in organizaciji Domov JS na morju je bila v
prvem členu opredeljena naloga domov JS:
Domovi JS so ustanove, ki jih JS gradi v primorju s ciljem, da svojim članom in med
njimi še posebej članom podmladka, nudi na obalah Jadrana ugodne pogoje za fizični
počitek in psihično okrepitev, da jim omogoči, da v neposrednem stiku z morjem
občutijo njegovo lepoto, veličino in njegovo pomembnost za narodno, gospodarsko in
kulturno življenje in napredek našega naroda ter da pobliže spoznajo cilje in delo
Jadranske straže in postanejo njeni zvesti in navdušeni podporniki (»Pravilnik o
osnivanju i organizaciji Domova JS na moru« 1939, 211).
Prvi Dom JS je Krajevni odbor JS Tivat začel graditi v svojem kraju že l. 1929. Vendar
Dom JS v Tivtu ni bil namenjen za prenočišče ali letovanje, temveč za druženje in
kulturne prireditve lokalnega odbora (»Dom Jadranske straže« 1929, 31). Zgrajen je bil
z denarno pomočjo Kr. mornarice, posojila Izvršnega odbora JS in krajevne blagajne.
Svečana otvoritev in predaja njegovemu namenu je bila 28. septembra 1930 (Rubić
1932a, 23).
Domovi JS so bili vseskozi dobro zasedeni. Nekateri so bili že na začetku sezone
rezervirani do zadnjega mesta in so morali zavrniti številne prijave zaradi pomanjkanja
prostora. L. 1936 je tako bivalo v domovih in prenočiščih JS 6.550 oseb (»Društvene
vijesti« 1937, (8) 336).
85
Tako je npr. od začetka l. 1937 do 20. julija 1937 v Domu JS v Splitu bivalo 60 ekskurzij z 2930
osebami. Po banovinah je bilo 19 ekskurzij iz Savske, 15 iz Dravske, 9 iz Dinarske, 7 iz Drinske, 2 iz
Primorske in Beograda in 3 iz Čehoslovaške. Največ jih je bilo iz Zagreba (6), iz Ljubljane (5), Novega
Sada (4), Sarajeva (3), Osijeka (3) itd. (»Društvene vijesti« 1937, (8) 336).
75
Oblastni odbor JS (Dom JS) Število oseb Število nočitev
Beograd (Bijela) 182 3.850
Maribor (Bakar) 759 8.158
Petrovgrad (Omiš) 342 7.504
Sarajevo (Budva) 84 2.520
Zagreb (Jelsa) 1.456 20.522
Prenočišče JS v Splitu 2.222 5.649
Prenočišče JS v Zagrebu 1.505 2.595
Skupaj 6.550 50.798
Preglednica 3: Število nočitev v domovih JS v l. 1936 (vir podatkov: ibid.).
Z lastnimi domovi je JS omogočila številnim svojim članom in še posebej članom
Podmladka JS, da so po ugodni ceni obiskali morje, se na morskem zraku ob zdravi in
redni prehrani in športu fizično in psihično okrepili ter spoznali pomen morja za moč
državne skupnosti. Domovi in prenočišča so bili žarišča in praktična šola za širjenje
pomorske ideologije ter pomemben dejavnik izgradnje pomorskega turizma (Jadranska
straža 1938, 3).
3.5.8 Popusti za člane JS
JS se je v želji, da bi čim večje število njenih članov obiskalo morje in spoznalo
Jugoslavijo, dogovorila za različne popuste na železnici, parnikih in v hotelih.
Tako so imeli člani Podmladka JS, ki so potovali na morje kot dijaška ekskurzija z
učiteljem, 75% popusta na železnici. Odrasli člani JS, ki so potovali na morje z vlakom,
so imeli 50% popusta za povratno vozovnico. Tako da so kupili na izhodiščni postaji
enosmerno vozovnico do zadnje primorske postaje. S to isto vozovnico so se lahko
brezplačno vrnili do izhodiščne postaje, če so preživeli na morju najmanj 10 dni. Dokaz
o tem je izdalo kopalno poverjeništvo ali lokalni občinski urad.
Na parnikih so imeli člani Podmladka JS, ki so potovali kot v okviru dijaških ekskurzij
z najmanj 10 udeleženci, 50% popusta na redne cene na parnikih Jadranske plovbe in
Dubrovške plovbe. Zetska plovba je priznala članom Podmladka JS, ki so potovali v
skupini najmanj 5 potnikov, 50% popusta na redne cene na svojih parnikih na južnem
primorju. Člani – pomagači JS so s posebno člansko izkaznico imeli 25% popusta na
parnikih Jadranske in Dubrovške plovbe v I. in II. razredu. Odrasli člani JS, ki so
76
potovali v skupini najmanj 5 oseb, so imeli z navadno člansko izkaznico JS 50 %
popusta na redne cene Zetske plovbe (Jadranska straža 1932, 39–40).
Izvršni odbor JS je omogočil svojim članom-pomagačem, da so imeli z veljavno
posebno črno člansko izkaznico popust v številnih hotelih v primorju in tudi po
notranjosti države. Člani – pomagači JS so lahko hotelske popuste koristili tudi v
Sloveniji. Tako so bili l. 1933 upravičeni do 10 % popusta v hotelu Park na Bledu, v
hotelu Union, hotelu Evropa in hotelu Pošta v Celju, v hotelu Maren v Mariboru in 50%
popusta izven sezone v zdravilišču Radenci in v Banskem zdravilišču v Rogaški Slatini
(»Društvene vijesti« 1933, (9) 333–334).
3.5.9 Gospodarske pogodbe JS
JS je sklenila pogodbe s številnimi podjetji iz države, da so tržila in prodajala svoje
izdelke v imenu JS. Poleg propagandnega učinka je imela JS tudi znatno materialno
korist od prodaje številnih proizvodov pod svojim imenom, saj je del dobička šel v
njeno korist.
Tako se je vodstvo JS že l. 1923 dogovorilo s tovarno vžigalic Vrbovsko, da so z
dovoljenjem Monopolne uprave iz Beograda začeli prodajati vžigalice v škatlici z
etiketo JS (»Društvene vijesti« 1923, 20). Na škatlični etiketi je bila zastava vojne
mornarice z geslom »Čuvajmo naše morje« in oznaka »Vžigalice Jadranske straže«.
Vžigalice je pozneje izdelovala tovarna Drava iz Osijeka. V prvih petih letih
proizvodnje je s provizijo JS dobila med 18.000 do 20.000 din.- letno (»Društvene
vijesti« 1929, (5) 20–21).
l. 1924 je Monopolna uprava podarila JS cigarete z napisom »Jadranska straža«,
kvalitete Jadran. Prodajale so se v škatlah po 20 kosov in po ceni 30 din.-. Cigarete so
se lahko naročile pri beograjskem glavnem odboru JS ali pri Centrali v Splitu
(»Društvene vijesti« 1924, (8) 217). Darilo Monopolne uprave je vsebovalo 100.000
kosov cigaret (Rubić 1932a, 16).
Istega leta so sklenili pogodbo s tovarno Tornamid iz Ljubljane za izdelovanje različnih
vrst kvalitetnega črnila. JS je po enem letu razdrla pogodbo, ker se v Tornamidu niso
77
držali pogodbe in so začeli prodajati črnilo slabše kvalitete. Novo pogodbo za črnilo JS
so sklenili s tovarno Vjenceslav Pech iz Zagreba in preko časopisja obvestili javnost, da
so prekinili vse vezi s tovarno Tornamid (Slovenec, 21.4. 1925. 5). Tovarna Vjencaslav
Pech je pozneje svoj nabor izdelkov JS razširila še na tuše, svinčnike, nalivnike, pečatni
vosek… (»Društvene vijesti« 1934, (10) 444).
Zagrebško podjetje St. Kugli je v dogovoru z JS l. 1929 začelo izdelovati poseben papir
JS v posebnih mapah z desetimi kuvertami z listi in navaden pisarniški papir. Vsi papirji
so imeli vodni znak z znakom JS in napisom »Čuvajmo naše morje« (»Društvene
vijesti« 1929, (6) 20).
L. 1932 so sklenili pogodbo s tovarno ribjih konzerv Neptun, da so se pod oznako JS
prodajale njihove konzervirane sardine (»Društvene vijesti« 1933, (2) 69).
Oblastni odbor JS Ljubljana je z dovoljenjem in v imenu Izvršnega odbora iz Splita l.
1934 sklenil pogodbe z zdraviliščem Rogaška Slatina, s tovarnami Jugopražarna iz
Ljubljane, Zlatorog iz Maribora in Semperit iz Kranja, da svoje proizvode tržijo pod
imenom JS in ji nakažejo del zaslužka. Zato je Izvršni odbor JS pozval članstvo, da
propagira in uporablja samo mineralno vodo Rogaška Slatina, nadomestke kave in
jugomalt iz Jugopražarne, Zlatorogova mila in gumarske proizvode tovarne Semperit iz
Kranja (»Društvene vijesti« 1933, (4) 158).
Iz prodaje izdelkov s tržno znamko JS lahko spoznamo, da je društvo uspešno
sodelovalo s podjetji različnih dejavnosti. Vsem je bilo skupno, da so prodajala samo
proizvode najvišje kakovosti in pri tem merilu je JS vseskozi vztrajala.
3.5.10 Izgradnja spomenika v spomin kralja Aleksandra
JS je v spomin kralju Aleksandru načrtovala, da bo izdelala umetniško večno lučko z
znakom JS za kraljevo grobnico na Oplencu. V ta namen je predvidela znesek 50.000
din.-. Na prvi natečaj so prišli številni načrti, ki niso zadovoljili umetniške komisije.
Zato so razpisali nov natečaj za Jadranski žižak,86
na katerem je prvo nagrado dobil
slikar M. Menegelo. Na seji Splošnega oddelka Izvršnega odbora 1. oktobra 1935 so
86
Žižak je stenj v pravoslavnem kandilu. V tem pomenu večna lučka.
78
potrdili predlog komisije, da je med 8 prispelimi načrti prvo nagrado dobil načrt z
geslom »Dubrovnik«. Druga in tretja nagrada nista bili podeljeni. Po odobritvi
Ministrstva dvora naj bi Jadransko kandilo večno svetilo pred grobom kralja
(»Društvene vijesti« 1935, (11) 467–468).
Lahko ugotovimo, da pobuda o Jadranski »večni lučki« v spomin JS na kralja
Aleksandra ni bila realizirana.
Predvidevamo lahko, da je prvotno pobudo v spomin ubitega kralja nadomestila nova
pobuda Oblastnega odbora JS Split o zbiranju sredstev za izgradnjo spomenika –
svetilnika kralja Aleksandra v Splitu. 8. decembra 1935 je bil na pomolu Majorja
Stojana v Splitu z najvišjimi častmi pred zbrano množico odkrit spomenik – svetilnik
Kralju Aleksandru I. Svetilnik je bil zgrajen iz braškega marmorja in je bil visok 7,5
metra. Proti morju je bila obrnjena velika svetilniška luč. Na njem so bili trije napisi, ki
so spominjali na dogodke, ki so kralja Aleksandra povezovali s Splitom. (Jutro, 9. 12.
1935. 1).
3.5.11 Poštne znamke JS
Na januarski seji Splošnega oddelka JS l. 1938 je bila sprejeta zamisel Otokarja
Lahmana, da društvo izda serijo poštnih znamk JS s pomorskimi motivi in zaprosi
pristojne organe za odobritev (»Društvene vijesti« 1938, (2) 78). Na prošnjo Izvršnega
odbora je minister pošte, telegrafa in telefona Čvrkić odobril, da se ob 20-letnici dviga
»naših« zastav na vojnih ladjah od 31. oktobra 1938 do 31. januarja 1939 spravi v
promet serija znamk z morskimi motivi. Višek dobička naj bi šel v korist JS za
izgradnjo domov JS in za Pomorski muzej (»Društvene vijesti« 1938, (8-9) 381).
Vendar je ministrstvo to preklicalo z razlogom, ker je bilo tega leta v prometu že preveč
drugih priložnostnih znamk (»Društvene vijesti« 1938, (10) 438–439). Naslednje leto je
pristojno ministrstvo le odobrilo, da se na rojstni kralja Petra II. spravijo v promet prve
poštne znamke JS državne izdaje. Znamke naj bi se prodajale med 6. septembrom in 30.
novembrom 1939 s frankaturno vrednostjo do 30. decembra. Poleg osnovne vrednosti
posamezne znamke je bil tudi plačljiv dodatek za potrebe JS (»Društvne vijesti« 1939,
(8) 338). Po mnenju filatelistov so eno izmed najlepših serij jugoslovanskih znamk
sestavljale štiri znamke s podobo vojaške ladje, tovorne ladje, potniške ladje in jadrnice.
79
Nominalna cena vseh štirih znamk z dodatkom za JS je znašala 8,5 din.-. Znamke so se
dobile na vseh poštnih uradih (Učiteljski tovariš, 26. 10. 1939. 3). Na prošnjo Izvršnega
odbora JS je pristojni minister podaljšal rok prodaje in frankaturno uporabnost za mesec
dni na 31. december 1939 in 31. januar 1940 (»Društvene vijesti« 1939, (12) 514).
3.5.12 Skladi JS
JS je ustanavljala različne denarne sklade za financiranje in spodbujanje raznolikih
dejavnosti.
Prvi sklad je bil ustanovljen v spomin na enega izmed ustanoviteljev JS in člana
Centralnega odbora iz Splita, mornariškega častnika Prebanda, ki se je smrtno
ponesrečil s svojim vojaškim hidroavionom 9. novembra 1922. V »Skladu Glauko
Prebanda« so zbirali denar za nakup hidroaviona za vojno mornarico. V skladu je bilo v
začetku l. 1923 16.575 din.- (»Društvene vijesti« 1924, (1) 38).
Ob potopitvi jugoslovanske tovorne ladje Dakse v nevihti na Atlantiku 26. januarja
1930 je življenje izgubilo 28 mornarjev. JS je sprožila iniciativo za zbiranje pomoči za
njihove družinske člane. Kmalu nato je ustanovila »Sklad Daksa« za sirote mornarjev,
ki so izgubili življenja na Daksi. Namen Sklada Daksa je kmalu prerasel prvotni namen
in se razširil v sklad za pomoč za ponesrečene pomorščake in njihove družinske člane87
(Rubić 1932a, 11).
Maja 1930 je v 28. letu življenja po bolezni umrl eden izmed urednikov revije JS in
Mladega stražarja ter pomemben član društva Ivo Lahman (ibid.) V njegov spomin je
JS l. 1933 ustanovila »Sklad Iva Lahmana« (Machiedo Mladinić 2005, 216). Sklad je
bil namenjen za nagradni fond nagrajenih prispevkov na razpisanem literarnem natečaju
za mladino. Natečaj je bil vsako leto razpisan v mladinski reviji Podmladak JS.
Prispevki so morali biti napisani na pomorsko tematiko. Nagrajeni prispevki so bili
objavljeni v reviji (»Društvene vijesti« 1934, (6) 244).
Z ostankom zbranega denarja za postavitev svetilnika je Oblastni odbor JS Split
87
Oblastni odbor JS Maribor je do l. 1932 za družine ponesrečenih na ladji Daksa prispeval 8.156 din.-(Rubić 1932a, 29).
80
ustanovil »Sklad Kralja Aleksandra« za podpiranje zaslužnih pomorščakov (Jutro, 9.
12. 1935. 1).
Na seji Plenuma Izvršnega odbora v Splitu 9. in 10. decembra 1939 je bil ob desetletnici
predsedovanja I. Tartaglie JS ustanovljen »Sklad Ivo Tartaglia« z nagradno glavnico
100.000 din.- za vsakoletni nagradni natečaj za znanstvena dela s področja problemov
Jadrana (»Društvene vijesti« 1940, (1) 30).
3.5.13 Publicistična dejavnost JS
V vodstvu JS so se že od samega začetka delovanja zavedali, da je pisana beseda
najmočnejše orodje za propagando in širjenje ideje društva med člani in drugimi. V
skoraj 20 letih obstoja je JS tako izdala številne revije, brošure, vodiče po Jadranu,
almanahe, različne koledarje in knjige s pomorsko tematiko.
Že v prvih mesecih delovanja JS se je sprejela odločitev o izdajanju revije društva, ki bi
izhajala vsak mesec (Lehman 1932, 42).
Prva številka revije društva z enakim imenom kot društvo JS je izšla januarja 1923. Od
takrat je neprekinjeno izhajala vsak mesec do aprilskih dogodkov l. 1941. Revija, ki je
imela podnaslov »Glasnik združenja JS«, je objavljala besedila v latinici in cirilici,
posamezni članki so bili pisani tudi v slovenščini. Naslovna stran je bila izmenično v
latinici in cirilici. V njej so bili članki, povezani z morjem in primorjem s področja
zgodovine, geografije, ekonomije, ladjedelništva, vojne in trgovske mornarice,
pomorskih organizacij, biologije, ribištva, biologije, turizma, vodnih športov, literarni
teksti, rubrika, posvečena izseljencem… Pomembno mesto so zavzemali prispevki o
samem delovanju organizacije, njeni ideologiji, govorih in poročilih s kongresov JS,
reportaže s potovanj JS, delovanje Domov JS, razni pravilniki društva… Že od prve
številke revije je v njej bila rubrika o delu društva Društvene vesti. Rubrika je bila
razdeljena na novice iz Centrale in iz podružnic. Centrala JS je poročala o svojem delu
in dajala navodila, medtem ko so podružnice na kratko predstavljale svoje delovanje
(Rubič 1932a, 7).
L. 1929 se je pojavila rubrika Glasovi iz Italije, v kateri se je pozorno spremljalo vse
81
dogajanje v Italiji, ki bi lahko ogrozilo jugoslovansko obalo (»Glasovi iz Italije« 1929,
258).
V reviji lahko vseskozi zasledimo naklonjenost do kralja Aleksandra in njegove
politike. V marčevski številki revije JS iz l. 1929 so tako v uvodniku, ki ga je podpisal
urednik Alfirević, odločno podprli šestojanuarsko diktaturo in pozdravili Aleksandrove
ukrepe (Alfirević 1929, 74–75). Ob uboju kralja Aleksandra oktobra 1934 v Marseillesu
je bila novembrska številka z uvodnikom »Čuvačemo Jugoslaviju«, razen reklam,
popolnoma posvečena pokojnemu kralju (»Čuvačemo Jugoslaviju« 1934, 445–500). V
različnih številkah so bili opisani in s fotografijami predstavljeni tudi vsi obiski kralja in
članov kraljevske družine na morju.88
Iz kronološkega preseka revije lahko razberemo refleksijo razmišljanja vodstva JS in
razvoj delovanja samega društva.
Prvi glavni urednik revije je bil Alfirević. Od l. 1929 do 1930 so revijo urejali
kolektivno. Alfireviću sta pomagala Niko Bartulović in Ivo Lahman, od l. 1930 do 1931
se je Bartuloviću pridružil Jakša Ravlić. Ob službeni premestitvi Bartulovića v Beograd
l. 1936 je revijo do konca izhajanja aprila 1941 samostojno urejal Ravlić (Lovrić 2009,
358).
Prva številka revije je bila natisnjena v 4000 izvodih, ki so bili razprodani (Rubić 1932,
8). Naklada revije je vse obdobje izhajanja nenehno rasla. V času II. kongresa JS je bila
naklada 10.000 izvodov (»II. Glavna skupština Jadr. Straže v Sarajevu« 1929, 218–
223). L. 1931 se je revija tiskala v 17.000 izvodih (»Društvene vijesti« 1932, (1) 22–
24). Cena številke je bila l. 1933 12 din.-, letna naročnina je bila 120 din.-, za člane –
pomagače je bila revija brezplačna (»Jadranska straža« 1933, (12) 0). Možno je bilo
kupiti komplete starih letnikov revije po 150 din.- in vezane letnike po 200 din.-
(»Izdanja Jadranske straže« 1934, 356). JS je poskušala l. 1937 popularizirati revijo in
povečati število naročnikov tudi z veliko brezplačno loterijo JS89 (»Društvene vijesti«
88
V novembrski številki JS iz l. 1933 je bilo tako izčrpno opisano kraljevo potovanje z rušilcem Dubrovnik od Črnega morja do Jadrana, ko je obiskal Romunijo, Bolgarijo, Turčijo in Grčijo l. 1933 (Bartulović 1933, 435–436). 89
V loteriji so sodelovali vsi stari člani-pomagači in naročniki, ki so plačali članarino za l. 1936 in novi člani, ki so do 15. februarja 1937 vplačali celoletno članarino za 1937. Žrebanje loterije je potekalo po
82
1937, (4) 162–163).
Zadnja številka revije ni nikoli prišla do svojih bralcev. Celotna naklada aprilske
številke iz l. 1941 je bila v tiskarni, kjer je bila ob okupaciji uničena (Lovrić 2009, 364).
V začetku šolskega leta septembra 1929/30 je bila izdana prva številke revije za
Podmladek JS Mladi stražar. Revija je izhajala desetkrat letno 15. v mesecu v času
šolskega leta. Urejala sta jo pesnik in avtor besedila himne JS Rikard Katalinić Jeratov90
in Ivo Lehman. Po smrti slednjega l. 1930 je njegovo mesto prevzel Viktor Car Emin.91
Revija je bila deloma v latinici in deloma v cirilici. Teme in prispevki so bili prilagojeni
mlajši populaciji (ibid., 365–366). L. 1931 je bila naklada revije 8.000 izvodov. Letna
naročnina na revijo je bila 20 dinarjev. Oblastni odbori so lahko siromašnejšim članom
članarino vključili v naročnino (»Društvene vijesti« 1932, (1) 22–24).
Po treh letih je Mladega stražarja novembra 1933 nadomestila nova revija Podmladak
JS. Revija je redno izhajala desetkrat na leto v času trajanja šolskega leta do zadnje
številke, ki je izšla marca 1941. Urednik revije je bil ves čas Ilija Despot. Članki so bili
v latinici in cirilici, pojavljali so se tudi prispevki v slovenskem jeziku, ki so jih pošiljali
člani Podmladka JS iz Dravske banovine. Z odobritvijo šolskega ministra 11. novembra
1933 je bila dovoljena distribucija revije po vseh šolah v državi. Revija je bila
prilagojena srednješolski mladini. Poleg poučnih člankov s področja pomorstva je
objavljala številne prispevke samih članov Podmladka JS in poročala o delovanju
posameznih odsekov Podmladka JS. V reviji so bili tudi številni literarni prispevki.
Literarno ustvarjalnost je JS spodbujala z mladinskim literarnim natečajem, ki je bil
vsako leto razpisan v reviji. Najboljša literarna dela so bila objavljena v reviji in
denarno nagrajena iz »Sklada Iva Lehmana«, v spomin na prezgodaj preminulega Iva
Lehmana (Lovrić 2009, 366–367). Cena posamezne številke revije je bila 1 din.-,
predpisih pravil o privatnih loterijah in z odobritvijo Ministrstva gospodarstva v nedeljo 14. marca 1937.
Glavni dobitek je bila jadrnica z vso opremo. Med izžrebanci lahko zasledimo tudi Stevana Ćirića predsednika Narodne skupščine, ki je zadel 15 dnevno letovanje s polno oskrbo v enem izmed letovišč JS na morju. Med dobitniki so bili tudi številni naročniki iz Dravske banovine, ki so zadeli od potovanja s
parniki, letovanja na morju, zapestnih ur, letno naročnino na revijo do knjižnih izdaj JS (»Društvene vijesti« 1937, (4) 162–163). 90
Rikard Katalinić-Jeratov, 1869- 1954, književnik, poznan kot pesnik morja in Istre, sodeloval v
številnih revijah in časopisih (Vereš 1990, 728). 91
Viktor Emin Car, 1870–1963, književnik in publicist. Med italijansko okupacijo Istre se je l. 1929 začasno umaknil na Sušak (Zaninović 1982, 604).
83
medtem ko je bila letna naročnina 10 din.- (»Podmladak Jadranske straže« 1937, 0).
Glavni odbor JS iz Beograda je med letoma 1925 in 1929 izdal štiri letopise Almanah
JS. Prve tri številke so imele med 550 in 560 strani teksta, zadnja številka 1928/1929, ki
je bila dvojna, je bila tiskana kar na 802 straneh. V letopisih so bili objavljeni številni
članki iz različnih področjih, večinoma povezanih s pomorstvom. Pisali so jih priznani
javni in kulturni delavci iz vse države (Lovrić 2009, 364–365). Almanah letnika
1928/29 je bil tiskan v 6000 izvodih (Rubić 1932a, 17).
Krajevni odbor JS iz Zagreba je med l. 1935 in l. 1939 izdajal mesečnik Naše more.
Pomembna sprememba je bila junija 1940, ko je zagrebški oblastni odbor JS začel
izdajati mesečnik More, ki je izhajal do 1. aprila 1941. Ta je že s podnaslovom »Glasilo
Jadranske straže Banovine Hrvatske za vzpodbujanje hrvatskih pomorskih ciljev« in s
hrvaško ikonografijo na naslovnici nakazoval novo usmeritev med hrvaškim članstvom
JS (Lovrić 2009, 364–365).
JS je redno izdajala tudi popularne koledarje JS. Koledarji JS so bili tematske knjižice,
ki so vsebovali poleg koledarskih podatkov še praktične, poučne in literarne sestavke s
področja pomorstva in geografije.
JS je od l. 1928 izdajala koledar Naš mornar, ki je postal priljubljen spremljevalec
mornarjev in je imel l. 1931 naklado 8000 izvodov. Od l. 1933 je izhajal Ribarski
kalendar, ki je bil namenjen ribičem (Machiedo Mladenić 2005, 212). Koledarja sta se
z letom 1940 združila v Mornariško ribarski kalendar.
L. 1935 je JS začela izdajati Narodni kalendar, ki je bil namenjen za vsak dom. Imel je
popularno ceno 4 din.-. Vendar je zaradi pomanjkanja zanimanja izšel samo še
naslednje leto.
JS je že od l. 1923 izdajala tudi Džepne kalendare JS. Žepni koledarčki so bili zaradi
ugodne cene in praktičnosti zelo popularni in so bili redno tiskani do konca obstoja JS
(Lovrić 2009, 368-369). L. 1931 je bilo natisnjenih 25.000 izvodov koledarčkov (Rubić
1932a, 13).
L. 1934 sta Džepni kalendar JS in Ribarski kalendar stala 8 din.- Naš mornar pa 10
84
din.- (»Pomorska literatura omogučava nam upoznavanje pomorskih problema!« 1934,
400).
JS je izdala tudi številne brošure in knjige večinoma z različno pomorsko tematiko.
Brošure so bile tiskane v velikih nakladah in bile cenovno dostopne širšemu krogu
bralstva. Tako so izdali: Rubić: Naši otoci na Jadranu, dr. Grga Novak: Naše more,
razvoj moči i flota na našem Jadranu, general Kušaković: Kraljevina Srbija, M.
Obuljen: More, M. Obuljen: Jadransko more (Alfirović 1928, 6–10), Juraj Biankini:
Narodni preporod v Dalmaciji, dr. Ferdo Šišić: Kako je postao današnji geografski
pojam Dalmacije i pitanje prisadinjenja sa Hrvatskom, Milan Crnjanski: Naše plaže na
Jadranu, Stanko Ožanić: Poljoprivredni problemi Dalmacije, Bogomir Doležal: Sport
na Jadranu. Brošure so bile deloma ilustrirane (Rubić 1932a, 17).
Na III. kongresu JS v Skopju l. 1932 so delegati sprejeli sklep, da JS začne vsako leto
izdajati knjižno zbirko Pomorska biblioteka. Izbrane knjige bi morale obravnavati morje
in primorje z literarnega, poučnega, strokovnega in gospodarskega vidika na znanstveni
osnovi (»III. Glavna skupština Jadr. Straže u Skoplju« 1932, 450).
Na osnovi sklepov kongresa je Izvršni odbor iz Splita l. 1933 izdal prvi letnik Pomorske
biblioteke JS. Prvi letnik je sestavljalo 5 rednih in 1 izredna knjiga (»Društvene vijesti«
1934, (1) 29). Šišić: Predratna politika Italije, Jadranski: Zadar i okolica, U Đirometa:
Život našog Jadrana, V. Ivelić:Uspomene iz pomorskog života, J. Bojer: Poslednji
Viking in P. Skok: Naša pomorska i ribarska terminologija (»Društvene vijesti« 1934,
(4) 174).
Zaradi uspeha prvega letnika pomorske zbirke, imenovane I. kolo Pomorske biblioteke
JS, je Izvršni odbor JS izbral in dal natisniti II. kolo Pomorske biblioteke za l. 1935 že l.
1934. Izdali so štiri knjige: Niko Bartulović: Jadranska antologija, Petar Skok: Dolazak
Slavena na Mediteran, Jakša Ravlić: Makarska i njeno Primorje, Ljubo Karaman:
Dalmacija kroz vekove (»Društvene vijesti« 1934, (8) 338). Peta načrtovana knjiga
letnika Pomorstvo Peljašca Živka Vekarića je bila izločena zaradi bolezni avtorja, ki ni
uspel urediti rokopisa (»Društvene vijesti« 1934, (9) 386).
III. kolo Pomorske biblioteke ni bilo nikoli realizirano zaradi odločitve vodstva JS, da
85
se naslednji letnik Pomorske biblioteke natisne šele, ko bodo razprodane knjige prvih
dveh letnikov (Lovrić 2009, 371).
Iz prodajnega kataloga izdaj JS iz l. 1934 lahko ugotovimo, da je JS izdala še druge
knjižne naslove. Med njimi najdemo: N. Bartulović: More u našoj književnosti, R. Ferri:
More kao izvor zdravlja, Lj. Hauptman: Italija i srednja Europa, C. Farere: Bitka kod
Koronela i Falklanda, v hrvaščini in francoščini I. Rubić: Talijani na Primorju Kr.
Jugoslavije… (»Pomorska literatura omogučava nam upoznavanje pomorskih
problema!« 1934, 400).
Izvršni odbor JS iz Splita je l. 1936 izdal priročnik za društvene prireditve Jadranski
venec na 204 straneh (Društvene vijesti« 1936, (11) 470).
L. 1937 je JS izdala prvo otroško slikanico v latinici, cirilici in slovenščini Barčica po
morju pluje. Slovenska izdaja je bila na prodaj pri Krajevnemu odboru JS Ljubljana
(»Društvene vijesti« 1937, (8) 336). Slikanico je napisala in ilustrirala Ksenija Prunk92
(Prunk 1937, 1–11).
L. 1938 je Izvršni odbor JS izdal luksuzno reprezentativno knjigo Naš Jadran. Knjiga je
vsebovala zbirko več kot 200 umetniških fotografij, reproduciranih v bakrotisku, s
področja arhitekture, slikarstva in naravnih znamenitosti jugoslovanskega primorja
(»Društvene vijesti« 1937, (11) 469).
Na seji Glavnega odbora JS decembra 1931 so sklenili, da so oblastni odbori lahko
izdajali knjige v imenu društva ob predhodni odobritvi Izvršnega odbora JS, medtem ko
za slike ni bilo dovoljeno uporabljati imena JS (»Društvene vijesti« 1932, (1) 22–24).
Tako je Krajevni odbor JS Ljubljana izdal dve brošuri Huberta Marjanovića, prvo
Šibenik in reka Krka l. 1932 in drugo Hvar-Vis-Biševo l. 1933 (»Kapitanova poved«
1933, (2) 32).
Krajevni odbor JS Celje je s pomočjo obeh oblastnih odborov iz Slovenije l. 1933 pri
92
Ksenija Prunk, 1905–1994, je bila mladinska pisateljica, ilustratorka. Objavljala je v otroških revijah, z ilustracijami je opremila veliko otroških del (»Prunk, Ksenija« 2008, 911–912).
86
Mohorjevi založbi izdal slovensko knjigo Naše morje v nakladi 55.000 izvodov in še
dodatno 1200 izvodov na boljšem papirju v lastni založbi (Pirc 1939, 37). Krajevni
odbor JS Zagreb II je istega leta izdal obširno knjigo M. Vimerja Ljeti i zimi na moru
(Vimer 1933, 1–510).
Knjižno ponudbo je JS zaokrožila s turističnimi vodiči v latinici in cirilici ter za tujce v
nemščini in češčini. Z njimi je spodbujala turizem in propagando za Jadran.
Zainteresirani bralci so lahko izbirali med turističnimi vodiči: Milan Šenoa: Severni
Jadran, Mihovil Abramić: Split i okolica, Marko Car: Dubrovnik i okolica, Milan
Crnjanski: Boka Kotorska (Rubić 1932, 17) in samo v latinici in cirilici Ivo Rubić:
Vodič po Sredozemnom moru (»Pomorska literatura omogučava nam upoznavanje
pomorskih problema!« 1934, 400).
JS je z namenom propagiranja svojih ciljev in pridobivanja denarnih sredstev v velikih
nakladah izdala slike – razglednice podmornic, vojnih ladij in letal Kr. mornarice,
prvega predsednika JS Biankinija, pokrovitelja JS prestolonaslednika Petra in šolske
ladje (Rubić 1932a, 13–14).
Iz zgornjega pregleda dejavnosti lahko vidimo, da je bila dejavnost JS izredno bogata in
je pokrivala različen in širok spekter delovanja. Vendar JS ni bila osamljen primer v
državi, tudi različna druga društva so bila zelo aktivna in nekatera po načinu delovanja
zelo podobna JS. Pri tem je bil z JS najbolj primerljiv Sokol kraljevine Jugoslavije.93
3.6 Simboli JS
JS je imela sprejete simbole, ki so dajali prepoznavnost in krepili enotnost organizacije.
93
Sokolstvo se je na Slovenskem uveljavilo v obdobju do prve svetovne vojne kot narodnoobrambna
telovadna organizacija. S šestojanuarsko diktaturo je bil ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije, ki je
postal najpomembnejša režimska organizacija za promocijo in indoktrinacijo politike integralnega jugoslovanstva. Za starosto je bil postavljen prestolonaslednik Peter, ki se je ob različnih priložnostih dostikrat pojavljal v sokolski uniformi. Ob boku telesnovzgojnemu delu so Sokoli postavljali prosvetno
delo, ki je vsebovalo: prosvetne tečaje za usposobitev kadra – prosvetarjev; prosvetno propagando:
radijska predavanja, predavanja, predvajanje filmov in diapozitivov, predavanja o prosvetnemu delu v
povezavi z izleti; publicistiko in založništvo: izdajo strokovnih publikacij in sokolskega časopisja;
novinarsko delo; čitalništvo; zbiranje gradiva za sokolski muzej; izlete (enodnevne in večdnevne) in
taborjenja kot priljubljeno obliko poletnih počitnic med mladimi, za zimo so npr. v Kranjski Gori zgradili
sokolski dom; proslave – osrednja je bila na državni praznik, dan ujedinjenja 1. decembra, sokolske
družabno-kulturne prireditve: koncerte (glasbene in pevske), plese, gledališke predstave … (Pavlin 2014, 101, 118, 119–120).
87
3.6.1 Znak – emblem JS
V prvi številki društvene revije JS januarja 1923 je Centralni odbor JS objavil javni
natečaj za izdelavo emblema društva. Strokovna žirija je aprila 1923 med petimi
prispelimi predlogi soglasno izbrala predlog slikarja prof. Radovana Tommasea.94
Znak
je predstavljal buzdovan Kraljeviča Marka, izvlečen iz morja samo na pol, na
podolgovatem osemkotnem polju.95
Na zgornjem delu sta bili črki J in S, po želji v
cirilici ali latinici. Znak naj bi vsak član JS nosil v gumbnici96 (»Društvene vijesti«
1923, (3) 21).
3.6.2 Geslo JS
Rubić v svojem poročilu ob 10-letnici JS piše, da se je na »Mornariškem tednu« l. 1922
v Splitu prvič pojavilo v javnosti geslo društva »Čuvajmo naše morje« (Rubić 1932a,
6). Na geslo JS se je navezal kralj Aleksander ob prvem službenem obisku Splita l.
1925, ko je s poveljniškega mosta ladje Karađorđe zbrani množici izrekel: »Kot do zdaj,
tako od zdaj bodite zvesti čuvarji našega morja, za vami čvrsto stoji vsa združena
Domovina.« Te besede so nato izklesali iz kamna in postavili na hrib Marjan nad
Splitom (ibid., 8). Geslo »Čuvajmo naše morje« lahko skozi obdobje delovanja društva
zasledimo ob vseh dogodkih, povezanih z JS.
3.6.3 Zastava JS
Notranje ministrstvo je januarja 1924 odobrilo uporabo zastave društva, ki je postala
modro-belo-rdeča jugoslovanska trobojnica z emblemom JS na sredinski beli progi
(Machiedo Mladinić 2005, 138). S pravili za zastave Podmladka JS je bilo natančno
določena zastava Podmladka JS in njena uporaba. Zastava je bila jugoslovanska
trobojnica, obrobljena s svilenim tribarvnim trakom, velikosti 65x65 cm. Na eni strani
je imela napis na srednji progi »Čuvajmo naše morje«. Na drugi strani na modrem polju
94
Tommaseo je tudi avtor emblema Orjune (Bartulović 1925, 85–86). 95Avtor znaka JS je navdih našel v simboliki ljudske pesmi o Kraljeviču Marku, ki je, umirajoč, zalučal svoj buzdovan v morje z željo, da ga bo ponovno dvignila veličina naroda (»Društvene vijesti« 1923, (5) 21). 96
Znak JS je bil tudi na značkah JS, ki jih je prodajala JS in so jih nosili njihovi člani in simpatizerji.
Samo med l. 1927 in l. 1930 je Ekonomski oddelek Izvršnega odbora JS iz Splita prodal več kot 70.000 značk JS (Rubić 1932, 13). Zlato značko z emblemom JS je ob obisku Dalmacije nosil tudi kralj
Aleksander (»Duž našeg Jadrana u danima slavlja i radosti« 1925, 285).
88
pa napis »Jadranska straža«, na rdečem napis »Podmladek« in zavod ter kraj. Na obeh
straneh je bil v sredini všit emblem JS. Zastava je bila pritrjena na 2 m dolgem črnem
kopju, ki se je zaključilo z emblemom JS iz aluminija. Svečano razvitje zastav se je
odvijalo po predpisani svečanosti. Blagoslov zastave je opravil duhovnik in če so bili
člani prisotnega podmladka različnih veroizpovedi, so to opravili duhovniki vseh z
zakonom priznanih veroizpovedi. Ob predaji zastave zastavonoši je predsednik
Podmladka JS končal z besedami: »Za naš Jadran žrtve vse, a naš Jadran, sinji Jadran,
nikomur in nikoli ne!« Zastavonoša je končal svoj odgovor s klicem: »Čuvali bomo
naše morje!« (»Pravila za zastave Podmladka Jadranske straže« 1935, 472).
3.6.4 Himna JS
Izvršni odbor JS je l. 1931 razpisal natečaj za himno JS na besedilo97
pesnika in
urednika Mladega stražarja Rikarda Kataliniča Jeretova. Na razpis je prispelo 18
glasbenih del. Žirija, v kateri so bili poznani glasbeniki in skladatelji Krešimir
Baranović, Milan Sachs in Jakov Gotovac, je konec l. 1931 izbrala delo avtorja Arturja
Gervaisa (»Društvene vijesti« 1932, (2) 60, »Društvene vijesti« 1932, (3) 102). Himno
je 19. februarja 1932 na proslavi 10-letnice JS v Splitu krstno izvedel zbor in orkester
Podmladka JS na državni klasični gimnaziji v Splitu s 130 pevci in 40 člani orkestra
(»Društvene vijesti« 1932, (4) 137).
Ob razvitju 41 zastav Podmladka JS 12. maja 1935 v Ljubljani je bila krstno izvedena
himna slovenskih Podmladkov JS »Mi smo Jadranski stražarji«,98 ki jo je na besedilo
Marije Grošelj99 za to priložnost komponiral Matija Tomc 100
(»Društvene vijesti« 1935,
(7) 289–292).
3.6.5 Uniforme JS
Po vzoru tujih pomorskih organizacij je bil na II. kongresu JS 1929 v Sarajevu sprejet
predlog Izvršnega odbora, da se uvedejo uradne službene kape JS. Izbrali so bele
97
Besedilo himne JS je v Prilogi. 98
Besedilo himne Podmladka JS je v Prilogi. 99
Marija Grošelj, 1881–1960, pisateljica. Pisala je pesmi, krajšo prozo in igre za otroke (»Grošelj, Marija« 2008, 324–325). 100
Matija Tomc, 1899–1986, skladatelj. Skladal je posvetno in cerkveno glasbo, napisal je opero Krst pri
Savici (»Tomc, Matija« 2008, 1183).
89
poletne in modre zimske kapitanske kape z znakom JS na ščitniku (»II. Glavna
skupština Jadr. straže v Sarajevu« 1929, 218–223).
Na 3. seji Glavnega odbora JS v Splitu 1930 so določili uniforme za člane Podmladka
JS. To so bile poenostavljene mornarske obleke, bele za poletje in modre za pozimi z
mornariško čepico (Machiedo Mladinič 2005, 139). Eno takšno uniformo so meseca
maja 1930 ob obisku Splita podarili častnemu pokrovitelju JS prestolonasledniku Petru
(Rubić 1932a, 63).
Potem ko je Ministrstvo za šolstvo odobrilo pravila Podmladka JS konec l. 1933, je
Izvršni odbor preučil predlog uniform JS in določil končno formo. Izbrane uniforme so
bile praktične, saj so se lahko brez traku in kape nosile vsak dan (»Društvene
vijesti«1934, (2) 73).
Uniforma članov je bila različna za poletje in zimo. Poletno uniformo je sestavljal
moder suknjič s 6 navadnimi gumbi, bele hlače, beli čevlji, bela srajca in ovratnik s črno
kravato in predpisana bela kapa. Na levem rokavu se je nosil svetlo moder trak v zlati
barvi z izvezenim znakom JS in položajnim znakom. Zimska uniforma je bila enaka kot
poletna, razen hlač in kape, ki so bili modri, in črnih čevljev.
Uniforma članic je bila tudi različna za letne čase. Poletna uniforma je bila enostavna
bela bluza z dolgimi rokavi, modro krilo in predpisana bela kapa, medtem ko so bili
čevlji in nogavice po okusu posameznice. Na levi roki se je nosil trak kot pri članih.
Zimska uniforma je bila enaka kot poletna razen kape, ki je bila modra, ter kratkega
modrega mornariškega plašča s pripeto svetlo modro mornarsko rutico s 3 belimi
progami in črno pentljo na koncu ovratnika.
Člani Podmladka so imeli svoje uniforme. Starejši člani in članice Podmladka (višji
razredi srednjih in srednjih strokovnih šol) so nosili popolnoma enake uniforme kot
odrasli člani oziroma članice. Razlika je bila edino v traku na rokavu, na katerem so bili
znak in položajni znaki rdeči. Mlajši člani Podmladka (nižji razredi srednjih in
strokovnih šol ter osnovne šole) so imeli svečano uniformo in navadne uniforme.
Svečana uniforma je bila sestavljena iz modre mornarske obleke s svetlo ovratno rutico
s tremi belimi progami, črno pentljo in belo pleteno vrvico, kratkimi hlačami, modro
90
okroglo mornarsko čepico z napisom »Jadranska straža«, črnimi nogavicami in čevlji.
Na levem rokavu je bil lahko izvezen rdeč znak JS. Navadne uniforme so bile modre
hlače in bela srajca brez kape. Na levem rokavu se je nosil trak z značko. Za postroj
(nastope) je bila predpisana navadna uniforma. Za mlade članice podmladka (nižji
razredi srednjih in strokovnih šol ter osnovnih šol) je bila svečana in navadna uniforma
enaka kot pri mlajših članih, namesto hlač so nosile krilo.
Uniforme JS so se nosile ob slavnostnih priložnostih, na javnih nastopih in potovanjih,
posebej na morju. Uniforme so bile določene tako, da jih je glede na praktičnost in
ugodno ceno lahko nabavil vsak. Posebno za mlajše člane je bilo predvideno tako, da so
lahko uniformo nabavili brez vsakega stroška.
Položajni znaki so se nosili na levem rokavu na svečanostih in nastopih. Pri podmladkih
je bil pri nastopih in povorkah na čelu Podmladka šolski četnik in na čelu vsakega
razreda je bil razredni vodnik. Pri njiju so bile oznake namesto rdeče izvezene srebrno
(»Društvene vijesti« 1934, (4) 159–160). Na osnovi želje posameznih odborov je
Izvršni odbor JS iz Splita spremenil pravila o uniformah, da je na uniformah namesto
črnih gumbov določil gumbe v zlati barvi z znakom (»Društvene vijesti« 1934, (8) 338).
Uniforme JS je izdelovalo tekstilno podjetje Tivar iz Varaždina. Podjetje je uniforme
tudi reklamiralo v reviji JS. Cena za člane in članice je bila 210 din.- za poletno
uniformo in 490 din.- za zimsko uniformo (»Uniforme Jadranske straže« 1934, (12)
548).
3.6.6 Diplome JS
Istočasno z natečajem za znak JS l. 1923 je bil razpisan tudi natečaj za plaketo JS.
Plaketa je bila namenjena častnim članom JS, članom dobrotnikom in utemeljiteljem ter
osebam, zaslužnim za razvoj JS. Tako kot za znak je bil tudi za plaketo izbran predlog
slikarja Radovana Tommasea. Na zgornjem delu plakete so bili trije lokostrelci na
morski obali, ki z napetimi loki ciljajo sovražne ladje na horizontu. Obroba plakete je
bila v narodni ornamentiki. V sredini se je nahajal tekst, po želji izpisan v latinici,
cirilici ali slovenščini (»Društvene vijesti« 1923, (5) 21). Na željo nekaterih oblastnih
odborov je Izvršni odbor nadomestil plakete JS z novimi, ki jih je izdelal akademski
91
slikar M. Menegelo (»Društvene vijesti« 1936, (9) 381).
3.6.7 Članske izkaznice JS101
Vsak član JS je imel člansko izkaznico JS. Tako je od l. 1927 do l. 1932 Ekonomat
Izvršnega odbora JS iz Splita razposlal kar 115.000 članskih izkaznic in 2.700.000
kolkov (Rubić 1932, 13). Izkaznice so bile iz rjavega kartonastega papirja in so imele 6
strani. Na prvi strani je bil napis »Pod visoko zaščito Njegove Kraljeve (Nj. Kr.)
Visokosti naslednika prestola Petra«.102 Pod njim je bilo sidro s krono in pod njim znak
JS. Na naslednjih straneh je bil prostor za fotografijo, podatki člana, povzetek pravil JS
in prostor za potrdilo o plačilu članarine. V starejših verzijah izkaznic so bila mesečna
plačila potrjena s kolki, v poznejših so bila potrjena letno z žigom (»Članska karta JS dr.
Branka Mrvoša« 1927?, »Članska karta JS Ljubice Milosavljević« 193?).
Obstajale so tudi posebne črne izkaznice članov – pomagačev. Imele so posebno
rubriko, kjer se je potrdila plačana članarina za tekoče leto (»Članska legitimacija JS
člana pomagača Bogomila Mejovška«, 193?). Na podlagi potrjene »črne« izkaznice je
bilo mogoče uveljavljati popuste na parnikih Jadranske plovbe in v določenih hotelih.
Lahko so se nabavile pri lokalnih oblastnih in krajevnih odborih po ceni 5 din.-. Izvršni
odbor iz Splita je priporočil vsem odborom, da imajo vedno na zalogi zadostno količino
izkaznic (»Društvene vijesti« 1932, (9) 333).
101
Podpoglavje 2.6.7 Članske izkaznice JS je napisano s pomočjo opisa izvirnih članskih izkaznic, ki so v zasebni lasti Jerneja Laknerja. Različne tipe originalnih članskih izkaznic JS (člansko izkaznico JS dr. Branka Mrvoša, Ljubice Milosavljević in Bogomila Mejovška) je pridobil z nakupom. 102
Po smrti kralja Aleksandra se je napis spremenil v delu »naslednika prestola Petra« v »kralja Petra II« (»Članska izkaznica JS Ljubice Milosavljević« 193?).
92
4 JADRANSKA STRAŽA IN SLOVENCI
4.1 Ustanovitev JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS/Jugoslavije in
delovanje vodstva slovenskih glavnih in oblastnih odborov JS
4.1.1 Ustanovitev JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS
Mariborski dnevnik Tabor je dobra dva meseca po ustanovitvi JS 30. aprila 1922
objavil članek avtorja M.P. »Za naše morje!« o potrebi izgradnje vojne mornarice, ki bo
varovala morje in zastražila obale. M.P. je končal z besedami:
Početek je storjen! V Splitu se je pod predsedstvom g. msgn. Biankinija, znanega
narodnega boritelja, ustanovilo novo društvo pod imenom »Jadranska straža«. Namen
društva je zbirati denarne prispevke ter jih pokloniti državi kot narodni dar za izgraditev
vojne mornarice. Navdušenje za novo društvo, katero je samo narodno in nestrankarsko
je med vsemi sloji v Dalmaciji zelo veliko in denarni prispevki obilni. Skoraj se bodo
tudi po drugih pokrajinah naše države ustanovile podružnice, tudi v Sloveniji. Upam, da
bo pri nas cilj društva našel popolno razumevanje in da bo vsak po svojih močeh
prispeval. To naše prosto morje-to je naš kralj Matjaž, a naša požrtvovalnost njegova
vojska, ki nas bo dovedla do končne zmage in ujedinjenja nas vseh« (Tabor, 30. 4.
1922. 2).
Stranka slovenskih liberalcev Jugoslovanska demokratska stranka (JDS)103
je v svojih
časopisih z veseljem pozdravila ustanovitev JS. JDS je namreč zaradi šibke oziroma še
nerazvite vojne mornarice opozarjala, da je pomorska obala brez vsake zaščite. JS je
bila ustanovljena za dobavo vojnih ladij in uspeh te akcije je prinašal rešitev vprašanja
bodočnosti (Perovšek 2013, 102–103).
Vendar lahko ugotovimo, da na Slovenskem, kljub naklonjenim člankom v časopisih,
na začetku med ljudmi ni bilo interesa za novo pomorsko organizacijo.
103
Jugoslovanska demokratska stranka (JDS), ustanovljena spomladi 1919 s povezavo unitarističnih strank iz bivše Avstro-Ogrske (vključno s slovenskimi liberalci) in s strankami srbske opozicije, predsednik Ljubomir Davidović. Cilj je bila narodna enotnost vseh jugoslovanskih narodov, zato prizadevanje za centralistično državo. Davidovićevo krilo že 1922 začelo iskati sporazum s Hrvati, temu je nasprotovalo unitaristično krilo Svetozarja Pribičevića in se marca 1924 odcepilo v SDS. JDS si je vse
od razpusta 1929 prizadevala za narodni sporazum in parlamentarno demokracijo. V 30. letih je bila eden
stebrov srbske opozicije (»Jugoslovanska demokratska stranka« 1998, 477).
93
Mornariški častnik in član JS Slovenec M. Pleiweiss je v svoji biografiji Zlomljeno
sidro napisal, da se je l. 1922104
obrnil s prošnjo na brata, ki je študiral v Ljubljani, naj
sproži vse potrebno, da se ustanovi društvo JS. Njegov odgovor je bil negativen, češ da
pri tistih, na katere se je obrnil, ni našel zanimanja. Pleiweiss v svoji knjigi nadaljuje, da
ni bil razočaran, saj je že iz koroškega primera spoznal kratkovidnost in nerazgledanost
slovenskih voditeljev in kontinentalnost njihovega mišljenja ob potrebi naravne
pomorske usmeritve slovenskega naroda (Pleiweiss 1975, 49).
Toda to se je kmalu spremenilo. V Ljubljani se je že nekaj mesecev po prvih neuspešnih
poskusih oblikoval krog vplivnih ljudi, ki so v Jadranu videli tudi del slovenskega morja
v Koprskem zalivu in pod devinskimi pečinami ter potrebo po skupnem delovanju vseh
treh »plemen« pri nalogi JS. Na čelu gibanja v Ljubljani je bil ravnatelj Slavenske
banke dr. Alojz Kisovec105
in takratni pokrajinski namestnik Ivan Hribar.106
Sklicala sta
sestanek somišljenikov 16. januarja 1923. Na sestanku so izbrali odbor, ki je imel
nalogo pripraviti vse za ustanovitev Glavnega odbora JS Ljubljana.107
Na sejah 23. in
30. januarja ter 6. februarja 1923 so se sprejemala poročila posameznih članov odbora o
pridobivanju novih članov. 8. marca 1923 je bil v sejni dvorani ljubljanskega magistrata
ustanovni zbor, kjer je bil enoglasno izbran definitivni odbor (»Društvene vijesti«1924,
(3) 72).
Vabilo na ustanovni zbor je bilo objavljeno 8. marca 1923 v dnevnikih Jutru108
(Jutro,
104
Leto 1922 je mogoče določiti na podlagi konteksta in prvega datuma v nadaljevanju besedila v knjigi. 105
Alojzij Vekoslav Kisovec, 1885–1977, gospodarstvenik. Diplomiral na Visoki šoli za socialne študije v Pragi. Med študijem v Pragi je postal privrženec idej T. Masaryka. Po 1. svetovni vojni je bil
gospodarski izvedenec na pariški mirovni konferenci. Bil je ustanovitelj Zadružne banke na Reki, ravnatelj podružnice Slavenske banke v Ljubljani. Osnoval več delniških družb, ustanovil Zadružno hranilnico in posojilnico. Med 2. svetovno vojno ga je nemški okupator obsodil na 10 let ječe. Po vojni so ga obsodile tudi nove jugoslovanske oblasti, 1947 odšel v tujino (»Kisovec, Alojzij Vekoslav« 2008, 466). 106
Ivan Hribar, 1851–1941, slovenski politik, od konca 19. stoletja na čelu Narodno napredne stranke,
poslanec deželnega in državnega zbora, ljubljanski župan. Vnet pristaš ideje o slovanski vzajemnosti. 1921–1923 pokrajinski namestnik za Slovenijo, 1932 senator. Ob kapitulaciji Jugoslavije napravil
samomor (»Hribar, Ivan« 1998, 381). 107
Med odborniki pripravljalnega odbora lahko zasledimo tudi kand. jur. Pleiweissa, ki ga je nekaj
mesecev pred tem brat Mirko Pleiweiss pisno nagovarjal, da sproži ustanovitev JS v Ljubljani (»Društvene vijesti« 1923, (3) 21). 108
Jutro, 1920–1945, politični dnevnik. Nastal je iz nasprotovanj med staroliberali Ivana Tavčarja, ki so imeli Slovenski narod, in mladoliberali Gregorja Žerjava. Ponedeljkova tedenska izdaja se je 1927 osamosvojila in izhajala pod imenom Ponedeljnik. Tega leta je Jutrov konzorcij odkupil mariborski
dnevnik Tabor in ga spremenil v Mariborski večernik Jutra. L. 1938 so ga spremenili v Večernik. Jutro je
bilo najbolj bran ljubljanski dnevnik in se je zaradi kakovostnega novinarstva uveljavil po Sloveniji. Jutro
se je zavzemalo za državni centralizem. Podpiralo je vlado, politiko JDS in po njeni razcepitvi 1924
94
8.3. 1923. 2) in Slovenskem narodu.109
V Slovenskem narodu je bilo tako 8. marca 1923
napisano, da je namen delovanja društva, da prodre v najširše množice naroda zavest, da
je potrebna močna mornarica, ki bo ščitila »našo« jadransko obalo. Pozvali so vse
rodoljube, da se udeležijo zbora, in še posebej se je poudarilo, da je društvo
nadstrankarsko in da je vsaka politika izključena (Slovenski narod 8. 3. 1923. 3).
Po uvodnem govoru dr. Kisovca, ki je razložil pomen in cilje novega obrambnega
društva, so odobrili pravila. Nato je bil izvoljen odbor: predsednik je postal dvorni
svetnik dr. Rudolf Marn, podpredsednik veletrgovec Fran Stupica, I. tajnica Mara
Debeljak, II. tajnik Božo Borštnik, I. blagajnik Fran Medic, II. blagajnik Ivan Mikuž,
odborniki ga. Fernanda Majaron, podpolkovnik Vodopivec, prof. dr. Valentin Rožič,110
Helena Franketova, namestniki: Tilka Zbašnikova, dr. Ivan Lah, dr. Fran Jenko in Ivan
Rebek, in revizorja Kisovec in major I. Milojević. Kralju Aleksandru so odposlali
vdanostno brzojavko, vladi, zunanjemu ministrstvu ter predsedniku delegacije dr.
Rybaru pa posebno brzojavno resolucijo, v kateri so zahtevali takojšnjo italijansko
evakuacijo Baroša in Delte ter odklanjali vsak kondominij. Prostori društva so bili na
Turjaškem trgu 3. Članarina je znašala za redne člane mesečno 1 din.-, podporni člani
so plačali enkrat letno 100 din.-, ustanovni 250 din.- in dobrotvorni 1.000 din.-. V
društvo naj bi se vpisalo že nad 500 članov (Jutro, 9. 3. 1923. 1).
Na podlagi sklepov sej odborov so je društvo v naslednjih dneh obrnilo na višji šolski
svet in na komando dravske divizijske oblasti s prošnjo, da izdata priporočilo o podpori
društva pri njegovi organizaciji. Društvo je dobilo pozitiven odziv direkcije pošte in
telegrafa na prošnjo, da jim v svoji tiskarni brezplačno tiska vse tiskovine. V posebnih
dopisih je društvo pozvalo posamezna društva in korporacije, da pristopijo kot člani k
društvu. Pozvali so banke, trgovska in industrijska podjetja, da darujejo za temeljni
politiko Samostojne demokratske stranke, pozneje JNS. Bojevalo se je proti politiki slovenskih
klerikalcev in videlo jamstvo za narodni obstoj Slovencev v jugoslovanski državni skupnosti (Prunk
1990, 361). 109
Slovenski narod, 1868–1943, politični dnevnik, vodilno liberalno glasilo pred 1. svetovno vojno. Po
1887 je bil vodilna osebnost pri Slovenskemu narodu Ivan Tavčar. Po njegovi smrti 1923 je Slovenski
narod prešel iz rok staroliberalcev (V. Ravnihar, K. Triller) v last mladoliberalov (Gregor Žerjav in Albert Kramer). Glavni dnevnik te skupine je bilo Jutro in od tedaj je bil Slovenski narod manj
pomemben popoldnevnik z manjšim političnim vplivom (Amon 1998, 48). 110
Valentin Rožič, 1878–1935, politik. Na univerzi v Gradcu je 1908 z doktoratom končal študij zgodovine in geografije. Po 1. svetovni vojni sodeloval v bojih za slovensko severno mejo. Kot profesor
je 1920–1931 poučeval na tehniški srednji šoli v Ljubljani. 1932 je postal senator Kraljevine Jugoslavije
(»Rožič, Valentin« 2008, 978).
95
sklad JS (»Društvene vijesti« 1924, (3) 72).
Kot prvi dobrotnik z zneskom 1.000 din.- je k društvu pristopil generalni konzul
Češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš. Odzvalo se je tudi podjetje Medić, Rakovc&
Zankl, ki je prav tako vplačalo 1.000 din.- (Jutro, 18. 3. 1923. 3).
Glavni odbor JS v Ljubljani se je razdelil na tri odseke:
1. prireditveni odsek s svojim posebnim poslovnikom,
2. prosvetni odsek,
3. propagandni odsek (»Društvene vijesti« 1924, (3) 72).
4.1.2 Delovanje vodstva slovenskih glavnih/oblastnih odborov JS
1. občni zbor JS111 v Ljubljani se je odvijal 13. junija 1923 v restavraciji Zvezda.
Navzoči člani so sprejeli nekaj dodatkov k pravilom in izvolili delegate za občni zbor
Centralnega odbora v Splitu (Jutro, 14. 7. 1923. 7).
V obdobju od avgusta 1923 do marca 1924 je imel Glavni odbor 4 seje, na katerih se je
razpravljalo o tekočih zadevah društva. Prireditveni odsek je priredil dve prireditvi.
Razen prireditvenega odbora ostala odbora še nista začela z delom, opravičilo naj bi bilo
v tem, da so bili glavni ljudje teh odborov zelo zaposleni izven društva (»Društvene
vijesti« 1924, (3) 72).
V srebrni dvorani hotela Union je 17. maja 1924 potekal 2. redni občni zbor Glavnega
odbora JS v Ljubljani, ki se ga je udeležil tudi veliki župan dr. Teodor Šporn in delegati
iz Maribora, Ptuja, Mežice in Jesenic. Zbor je vodil predsednik Marn. Občni zbor je
zavrnil, da se tudi ljubljanski odbor na podlagi novih pravil Centralnega odbora poveča
na 30 članov. Vsem prisotnim se je to zdelo absolutno preveč. Sklenili so, da o tem
obvestijo Centralni odbor v Splitu. Stari odbor je bil nadomeščen z novima članoma inž.
Milutinom Debelakom in dr. Josipom Birso (Jutro, 18. 5. 1924. 3).
Vendar je bil že 11. julija 1924 v hotelu Union izredni občni zbor JS. Na ponovljenem
111
Tako na I. občnem zboru JS kot na vseh občnih zborih JS, ki so sledili v naslednjih letih delovanja JS, so bila podana poročila o številu podružnic JS in njihovega članstva. O tem pišemo v posebnem sklopu.
96
občnem zboru so znova razpravljali o novih pravilih Centrale iz Splita o razširitvi
upravnih odborov. Lahko ugotovimo, da se je ponovno razpravljalo o popolnoma enaki
točki dnevnega reda, ki je bila soglasno zavrnjena na rednem občnem zboru. Tokrat je
bil »predlog« Centralnega odbora potrjen z aklamacijo. Nato so izvolili razširjeni
upravni odbor. Med številnimi uglednimi člani so bili tudi rektor univerze dr. Franc
Kidrič, predsednik višjega deželnega sodišča dr. J. Babnik, predsednik ljubljanskega
velesejma Fran Bonač,112 direktor Ljubljanske kreditne banke dr. Karl Triller
113 itd.
Stari novi predsednik je postal Rudolf Marn (»Društvene vijesti« 1924, (9) 246).
Teden dni pred izrednim občnim zborom je Glavni odbor JS Ljubljana 10. julija 1924
sklical sestanek bivših mornarjev, ki se ga je udeležilo 25 bivših pomorščakov. Pod
predsedstvom predsednika JS v Ljubljani dr. Marna so ustanovili sekcijo bivših
pripadnikov mornarice. Ta bi v okviru JS delovala za propagiranje ciljev JS v Sloveniji,
torej da se okrepi vojna in trgovska mornarica. Za načelnika odseka je bil izvoljen
ravnatelj trgovske akademije dr. Ludvik Bohm 114
(»Društvene vijesti« 1924, (8) 218).
V Ljubljani je bila 25. aprila 1925 2. redna skupščina Glavnega odbora JS, ki so se je
udeležili tudi delegati iz Mežice, Jesenic in Ptuja. Zborovanje je vodil predsednik
Triller. Na izpraznjena mesta v glavnem odboru sta bila izvoljena tudi dva predstavnika
vojske, ki sta že prej delovala v JS. Komandant orožništva polkovnik Stojan
Trnokopović je bil pred tem član Centralnega odbora v Splitu in poveljnik ljubljanskega
topniškega polka polkovnik Milislav Antonijević, ki je bil podpredsednik JS v Sarajevu.
112
Fran Bonač, 1880–1966, podjetnik. 1909 prevzel vodenje očetove kartonažne tovarne v Ljubljani, 1919 je postal glavni delničar v ceršarški tovarni lepenke, 1920 osnoval lastno tovarno lepenke, kartona in papirja na Količevem, 1937 kartonažno tovarno v Zagrebu, 1940 je dogradil v Krškem tovarno celuloze, vse obrate je povezal v uspešno gospodarsko celoto. Bil je predsednik Združenih papirnic in 20 let predsednik Ljubljanskega velesejma (»Bonač, Fran« 2008, 87). 113
Karel Triller, 1862–1926, politik, gospodarstvenik. Pravo je doštudiral na Dunaju. Od ustanovitve Narodno napredne stranke 1894 je bil povezan s Tavčarjevo strujo, z I. Hribarjem pa v času njegovega županovanja. Od 1902 je bil član ljubljanskega mestnega sveta, 1912–1921 podžupan, 1908–1918 član deželnega zbora. 1918 je postal poverjenik za trgovino in industrijo v ljubljanski Narodni vladi SHS.
Deloval je v upravnih svetih slovenskih denarnih zavodov, bil predsednik uprave Združenih papirnic Vevče ter upravni svetnik Narodne tiskarne. 1908–1912 je bil starosta ljubljanske sokolske župe (»Triller, Karel« 2008, 1199). 114
Poleg mornariške sekcije JS v Ljubljani so bile v poznejših letih ustanovljene tudi mornariške sekcije JS v Mariboru, Kranju in Celju (Jutro, 4. 6. 1934. 2). V Mariboru je bila tako ustanovljena 13. oktobra
1933. Sestavljali so jo bivši pomorščaki. Namen sekcije je bil voditi evidenco vseh odsluženih mornarjev, v svojih vrstah združiti bivše pomorščake, širiti propagando za morje, gojiti družabno življenje in vodne športe, nuditi potrebnim članom moralno in materialno pomoč ter navduševati mladino za mornariško življenje. Za predsednika je bil izvoljen Drago Jug (»Društvene vijesti« 1933, (12) 509). V Celju je bila
mornariška sekcija JS ustanovljena 3. junija 1934 v okviru »Jadranskih dni«. Predsednik je postal Anton Ulaga. V l. 1937 je celjska sekcija prenehala z delovanjem (Pirc 1939, 44).
97
Odbor so sestavljali štirje odseki: propagandni, prosvetni, prireditveni in mornariški.
Omenili so prireditve v organizaciji JS v preteklem letu in dodali, da so v začetku leta
narodno-obrambna društva v Ljubljani ustanovila Manjšinski inštitut, za katerega je JS
redno prispevala mesečno podporo (»Društvene vijesti« 1925, (5) 164).
Področje delovanje Glavnega odbora JS Ljubljana se je ob času ustanovitve raztezalo na
celotno območje deželne vlade za Slovenijo. Poleg treh avtonomnih mest Ljubljane,
Maribora in Celja, je obsegalo še 25 srezov. Z ustanovitvijo velikih županij se je v
Mariboru l. 1925 ustanovil na novo Glavni odbor JS Maribor, ki je poleg mest Maribora
in Celja prevzel tudi 12 srezov. Tako se je delokrog ljubljanskega glavnega odbora
skrčil na mesto Ljubljano in na 13 srezov (Rubić 1932a, 27).
V Mariboru so se začeli za novo organizacijo zanimati že od začetka njene ustanovitve.
Maribor je poslal svojega zastopnika v Split na prvi sestanek vseh pomembnejših
podružnic JS v državi avgusta l. 1922. Vendar so bili to le osamljeni podvigi aktivnih
domoljubov, ki so hoteli ogreti ljudi za povsem novo društvo. Tem poskusom je sledila
iniciativa Glavnega odbora JS Ljubljana, marca 1923, za ustanovitev JS v Mariboru
(Pirc 1939, 11). Medtem je Centralni odbor JS iz Splita neposredno ustanovil
poverjeništvo JS v Mariboru. Za poverjenika je pooblastil železničarskega uradnika v
Mariboru Mileta Sertića (»Dekreti« 1923, 6). Milan Sertić ni bil uspešen organizator in
se tudi ni držal dobljenih navodil, poleg tega je dvojnost delovanja slabo vplivala na
delovanje JS v Mariboru (Pirc 1939, 11). Poskusi oživitve delovanja JS v Mariboru so
še poslabševale različne premestitve in odhodi vodilnih osebnosti iz mesta (»Društvene
vijesti« 1926, (3) 63).
Kot posledica nove upravne razdelitve države je bil v mali dvorani mariborskega
Narodnega doma 5. maja 1925 I. občni zbor novega Glavnega odbora JS Maribor.
Izvolili so 30 članov društvenega odbora. Za predsednika je bil izbran veliki župan dr.
Otmar Pirkmajer, za podpredsednike župan dr. Josip Leskovar,115 polkovnik Milan
115
Josip Leskovar, 1875–1965, politik. Pravo je študiral na Dunaju, kjer je bil 1902 promoviran. Od 1910
je bil odvetnik v Mariboru. Vodil je organizacijo Slovenske straže, deloval v SLS, 1935 postal član banovinskega odbora JRZ. Ob državnem prevratu 1918 je kot načelnik obrambnega odseka Narodnega sveta za Štajersko 23. novembra 1918 izposloval razorožitev nemške mestne garde. 1919–1926 je bil
načelnik mariborskega okrajnega zastopa, 1920 vladni komisar mestne občine, 1924–1927 župan Maribora. V začetku 1927 so ga izvolili za predsednika oblastne skupščine in oblastnega odbora mariborske oblasti, tamkajšnjo oblastno samoupravo je vodil do jeseni 1929. Kot predstavnik mesta
98
Bleiweiss in predsednik sodišča dr. Fran Žiber, za tajnika policijski nadsvetnik
Keršovan. Člani odbora so postali najuglednejši meščani. Med njimi so bili politik in
bivši minister dr. Vekoslav Kukovec,116 častniki mariborske garnizije, odvetniki,
državni uradniki, ravnatelji… in tudi dve dami, žena generala Rudolfa Maistra Marija
Maister117
in ga. Ašičeva (Tabor, 7. 5. 1925. 1).
V Ljubljani je bil 12. maja 1926 v sporazumu z Glavnim odborom ustanovljen Ženski
krajevni odbor JS Ljubljana. Za predsednico je bila izvoljena soproga poveljnika
Dravske divizijske oblasti Mila Kalafatić (»Društvene vesti« 1926, (6) 137).
11. junija 1926 je v Ljubljani potekal občni zbor Glavnega odbora JS Ljubljana. Zbor je
vodil Marn, ki je najprej spomnil na preminulega predsednika Trillerja. V nadaljevanju
je ugotovil, da zavest o JS še ni v zadostni meri prodrla med ljudi in da se število
članstva ni pomnožilo. Tajnik Fettich je poročal, da je odbor poleg lastne iniciative
podpiral vsako akcijo, ki jo je predlagal Centralni odbor (»Društvene vesti« 1926, (7)
165).
Naslednje leto je potekal občni zbor Glavnega odbora JS v Ljubljani 30. maja 1927.
Otvoril ga je podpredsednik Marn. V govoru je ugotovil, da je bilo v javnosti premalo
zanimanja za JS. Poleg tega je Ljubljano zaradi premestitev zapustilo več pomembnih
članov, med njimi predsednik dr. Vilko Baltič118 in častnika podpolkovnik Antonijević
ter polkovnik Trnokopović. Tudi tajnik Fettich je v svojem govoru ožigosal slovensko
nezainteresiranost za morje in JS. Prisotne so seznanili, da se bo Ženski krajevni odbor
priključil Glavnemu odboru JS Ljubljana kot prireditveni odsek. Izvolili so novi odbor s Maribor si je v banskem svetu Dravske banovine 1935–1941 prizadeval za uveljavitev slovenske
avtonomije in 1940 predlagal ustanovitev Banovine Slovenije. 1941 je moral zaradi nemške okupacije
zapustiti Maribor (»Leskovar, Josip« 2008, 617). 116
Vekoslav Kukovec, 1876–1951, pravnik, politik. Pravo je študiral v Gradcu, kjer je bil 1902 promoviran. 1906 je bil soustanovitelj liberalne Narodne stranke na Štajerskem. 1918 je ob ustanovitvi JDS v Sloveniji bil izvoljen za njenega podpredsednika, nato za predsednika. V treh jugoslovanskih
vladah je bil minister za socialno politiko ter minister za trgovino in promet. Ob krizi v JDS se je odločil za SDS, 1926 iz nje odstopil, se včlanil v Slovensko kmetijsko stranko in se z njo 1927 pridružil
Kmetsko-demokratski koaliciji. 1939 se je umaknil iz politike (»Kukovec, Vekoslav« 2008, 582). 117
Marija Maister, 1885–1938, narodna delavka. Po poroki z R. Maistrom (1905) je z družino večinoma živela v Mariboru in bila po 1. svetovni vojni tam ustanoviteljica in predsednica Slovenskega ženskega društva, dejavna je bila tudi na narodnoobrambnem kulturnem in socialnem področju (»Maister, Marija« 2008, 652). 118
Vilko Baltič, 1878–1959, pravnik, politik. Pravo je študiral na Dunaju, kjer je bil 1901 promoviran,
1917 je postal okrajni glavar v Gorici. 1921 je bil imenovan za predsednika slovenske Deželne vlade za Slovenijo. 1924–1927 je bil veliki župan ljubljanske oblasti (prvo leto tudi sarajevske), 1927 užiške in 1929 beograjske oblasti (»Baltič, Vilko« 2008, 35).
99
predsednikom dr. Rudolfom Marnom in podpredsedniki Fernando Majeronovo,
poveljnikom orožništva Markom Manigodičem in veletrgovcem Franom Stupico na
čelu (»Društvene vijesti« 1927, (7) 220).
Na 1. seji Glavnega odbora JS v Splitu 11. decembra 1927 so v skladu z novimi pravili,
sprejetimi na kongresu JS 1. novembra 1927, preimenovali glavne odbore in jih
razmejili na podlagi politično-administrativne razdelitve države. Ozemlje ljubljanskega
oblastnega odbora JS se je tako pokrivalo z ljubljansko oblastjo in ozemlje
mariborskega oblastnega odbora s področjem mariborske oblasti razen Medjimurja
(»Kongres jadranske straže u Splitu« 1928, 11).
Na podlagi tega lahko ugotovimo, da se je pri razdelitvi upoštevalo narodnostne meje
Slovencev.
12. februarja 1928 je bil v Gambrinosejevi dvorani v Mariboru občni zbor Oblastnega
odbora JS Maribor. Za predsednika je bil izvoljen Leskovar, 1. podpredsednik je postal
brigadni general Dimitrije Spasić in 2. podpredsednica Marija Maister, prvi tajnik je
postal šef policije Kerševan, itd. V poročilu revije JS so dodali v objavo sliko
Oblastnega odbora JS Maribor, za katero so napisali, da predstavlja najodličnejše
osebnosti politike, vojske in policije mesta Maribor (»Društvene vijesti« 1928, (4) 124).
11. maja 1928 je v ljubljanski restavraciji Zvezda potekal občni zbor Oblastnega odbora
JS Ljubljana. Prisotni so potrdili nova pravila, sprejeta na kongresu v Splitu, ki so bila
obvezna za vso organizacijo. Izvolili so novi odbor. Predsednik je postal veliki župan
dr. Fran Vodopivec,119
odborniki: divizijski general Milan Nedić, dr. Bohm, odvetnik
dr. Fettich, prof. Rožič, dr. Anton Slodnjak, dr. Karol Pirjevec, tajnik Trboveljske
premogovne družbe Pogačnik, veletrgovec Stupica, min. n. r. dr. Niko Županič,
polkovnik Dragan Korais, veleindustrialec Fran Bonač, vladni tajnik Ivan Legat,
Fernanda dr. Majeronova, Tilka dr. Zbašnikova, Anči dr. Kramerjeva, finančni svetnik v
pokoju dr. Alojzij Rant, msgr. Karol Kokol, bančni uradnik Anton Kos in kapetan Milan
Kasparovič. V nadzorni odbor so bili izbrani direktorji dr. Tykač, dr. Slokar, Fran Rus
119
Fran Vodopivec, 1879–1930, pravnik. Pravo je študiral v Gradcu, kjer je bil 1905 promoviran. Služboval v upravnih organih Avstro-Ogrske. 1919 postal tajnik Narodne vlade SHS za Slovenijo, 1924
veliki župan v Mariboru, 1927 veliki župan v Ljubljani. Bil je eden najboljših slovenskih upravnih juristov in je s tega področja objavljal razprave (»Vodopivec, Fran« 2008, 1272).
100
in Tostin ter veletrgovec Mirko Ambrožič (»Društvene vijesti« 1928, (4) 124).
Na seji Izvršnega odbora JS 7. februarja 1929 v Splitu so pod točko 3. dali navodila
oblastnima odboroma v Sloveniji o reorganizaciji dela. Zaradi ugotovitve, da delo
odborov ni dobro, so zahtevali, da oblastna odbora s skupnim in sporazumnim delom
oblikujeta učinkovitejši sistem dela s ciljem ustvariti močnejšo organizacijo v Sloveniji.
Zato so predlagali, da oblastna odbora čim prej organizirata skupen sestanek in na njem
uskladita:
1. Načelo nove organizacije društva JS v Sloveniji.
2. Potrebne akcije, da bo prišlo do večje popularnosti JS v javnosti.
3. Način, da se angažirajo tečajniki iz treh tečajev, ki jih je bilo posebno iz Ljubljane
veliko.
Vendar po vrnitvi iz tečajev niso opravljali svojega poslanstva (»Društvene vijesti«
1929, (1) 25–26).
V začetku leta 1930 je Izvršni odbor JS iz Splita poskušal dvakrat ugotoviti razloge
zastoja društvenega dela v Sloveniji in ga oživeti. Najprej je Ljubljano obiskal prvi
blagajnik Izvršnega odbora Vekoslav Lavš, nato pa še II. tajnik Ivo Rubić. Srečala sta se
z vsemi najpomembnejšimi člani JS. Z njimi sta se poskušala dogovoriti o nekaterih
točkah, na katerih naj bi baziralo reorganizirano delo v Dravski banovini. Rubić je na
poti obiskal tudi Novo mesto, kjer se je dogovoril za predavanje, ki ga je v drugi
polovici januarja tudi izvedel (»Društvene vijesti« 1930, (2) II).
V skopem poročilu, ki je bilo objavljeno v reviji JS, je razvidno, da je bila 29. maja
1930 glavna skupščina Oblastnega odbora JS Maribor. Iz poročila lahko razberemo, da
so izvolili nov odbor. Predsednik je postal bivši oblastni komisar, odvetnik Josip
Leskovar (»Društvene vijesti« 1930, (8) IX).
V Ljubljani se je 8. novembra 1930 vršil občni zbor Oblastnega odbora JS Ljubljana. V
razpravah lahko zaznamo opravičevanje kritiki Izvršnega odbora v Splitu.
Podpredsednik Fran Stupica je že v uvodu izpostavil, da ljubljanski oblastni odbor ni
dal takšnih rezultatov, kakor se je pričakovalo. Poudaril je, da so Slovenci poznani kot
prvovrstni organizatorji, in je priporočil delegatom, da naj izberejo nove izvršne ljudi
JS, ki se zavedajo svojega poslanstva. Njegove besede je prevzel direktor Bohm, ki je
101
poudaril, da JS ne išče samo množičnosti z namenom navadnega društvenega
životarjenja, pač pa ima velik geopolitični pomen. Zato se mora program JS vnesti v vse
»naše« ljudske množice. Stupica je nadaljeval, da ima Ljubljana 70.000 prebivalcev, ki
se ne zavedajo pomena morja, in da je obžalovanja vredno, da je JS tako maloštevilna.
To naj bi se v bodoče spremenilo z ustanavljanjem podružnic, popusti na železnici in
gradnjo letovišča ob splitski obali. Tajnik Legat je navedel, da je imela Ljubljana kar
736 različnih društev, v to številko niso bila zajeta razna cerkvena društva in
bratovščine. S tem je hotel podčrtati, kako zahteven je uspeh društvenega življenja v
Ljubljani.
Predsednik je postal vršilec dolžnosti bana Dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer
(»Društvene vijesti«1930, (12) 350–351).
Lahko vidimo, da so se tudi na področju oblastnega odbora JS iz Maribora zavedali, da
je opaženje vodstva JS iz Splita o zastoju dela in krizi JS opravičeno. Razloge so videli
v gospodarski krizi in zlasti v dejstvu, da je bila velika večina ljudi že včlanjenih v
druga društva. Tudi obstoječi člani so bili večinoma aktivni člani več društev, kar je
zelo oteževalo delo (Pirc 1939, 28–29).
O problemih društva so spregovorili tudi na občnem zboru Krajevnega odbora JS
Maribor marca 1932. Podpredsednik dr. Vinko Rapotec120
je v svojem pozdravnem
govoru omenil težave, ki jih je imelo društvo zaradi nerazumevanja ideologije JS tako
med mladino kot ostalimi, ki so bili kontinentalno orientirani. JS so videli kot nekakšno
veteransko društvo. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da se je manjšalo število
naročnikov društvene revije JS in da pri velikem delu teh članov niso mogli izterjati
zaostalega dolga (»Društvene vijesti« 1932, (9) 337).
Tudi na oblastni skupščini oblastnega odbora JS 4. aprila 1932 v Mariboru so
razpravljali o poskusih ponovnega zagona delovanja društva. Tajnik Pirc je navzoče
seznanil, da je bila glavna naloga oblastnega odbora kontakt z obstoječimi enotami JS in
poskusi oživitve ideje JS tudi v krajih, kjer še ni bilo podružnic. Poudaril je, da
120
Vinko Rapotec, 1889–1960, odvetnik, publicist. Študiral je pravo v Pragi in tam je bil 1914 promoviran. Od 1921 do 1941 je bil odvetnik v Mariboru. Med okupacijo je bil interniran v Pescari in na
otoku Ponza (1943–1944), potem služboval pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru v Trstu in na
Radiu Koper (»Rapotec, Vinko« 2008, 934).
102
podružnice JS delujejo lepo, ker jih vodijo idealisti, vendar zaradi krize prihaja do
vedno večjega upadanja članstva in apatičnosti med ljudmi za vsako društveno gibanje
(»Društvene vijesti« 1932, (11) 414).
Na podlagi navodil oblastnim odborom, sprejetih na seji Glavnega odbora JS decembra
1931, da se v namen propagande in boljšega dela ustanovijo oblastne pisarne JS, je
Krajevni odbor JS Ljubljana začel iskati prostor v centru Ljubljane. Že na prvi občni
skupščini Krajevnega odbora JS Ljubljana 31. marca 1932 so lahko poročali, da jim je
uspelo dobiti poslovni prostor v palači Pokojninskega zavoda v centru mesta, v katerem
so uredili pisarno JS. Krajevni odbor JS Ljubljana je deloval šele od junija 1931 in je bil
zelo dejaven že v prvem letu in dosegel lepe rezultate. Tako da je imel že 664 članov
(Jutro, 2. 4. 1932. 3).
2. aprila 1933 je bila skupščina Oblastnega odbora JS Ljubljana v Novem mestu.
Delegati so prispeli z vlakom iz Ljubljane, na železniški postaji jih je pričakala velika
množica. Skozi okrašeno mesto so odšli do Glavnega trga, kjer jih je pred Mestno hišo
sprejel župan ob prisotnosti najuglednejših meščanov. Vsepovsod je bil navzoč agilen
predsednik Krajevnega odbora JS Novo mesto Pirnat. Prisoten je bil tudi gost, glavni
tajnik Izvršnega odbora iz Splita Ivo Rubić. Na podlagi delovnega programa, ki je bil
odobren na III. kongresu JS v Skopju in je bil obvezen za vse oblastne odbore, so
prilagodili tudi podroben program Oblastnega odbora JS Ljubljana za v bodoče.
Prioriteta je postala širjenje in ustanavljanje novih podružnic s ciljem, da bi bila JS
organizirana v vsaki občini in na vsaki šoli. Odločili so se, da bodo priskrbeli zadosten
propaganden material, kupili nujno potreben projekcijski aparat z zadostnim številom
slik za predavatelje in da bodo pridobili vsaj krajši film o obmorskih krajih. Okrepili naj
bi aktivnosti za čimprejšnjo realizacijo deškega doma na Jadranu in vzporedno s tem
začeli z množično akcijo, da bi mladina vsakoletno potovala na morje. Na kongresu v
Ljubljani 1935 naj bi se razvila zastava Oblastnega odbora JS Ljubljana, za katero naj bi
predvsem mladina zbirala sredstva s prodajo znakov in drugih predmetov JS. Čim bolj
naj bi se povezali z Oblastnim odborom JS Maribor, s katerim naj bi se v prihodnosti
združili v nov banovinski odbor. Za Podmladek naj bi se ustanovila posebna sekcija
(»Društvene vijesti« 1933, (6) 232–233).
Uspešna skupščina v Novem mestu in konkretno začrtan program dela nam pokažejo,
da je med vodstvom in člani JS zavel nov veter. Iz programa je razvidno, da je postalo
103
najpomembneje delo s šolsko mladino. Nov pristop delovanja Oblastnega odbora JS
Ljubljana po novih pravilih je hitro dal rezultate.
Velik vpliv na ponoven zagon delovanja JS v Dravski banovini so imele lokalne banske
oblasti, ki so podpirale delovanje podmladkov JS v šolah. Pri prosvetnem oddelku Kr.
banske uprave se je še istega leta ustanovila Sekcija Podmladka JS za vso Dravsko
banovino (Pirnat 1934a, 8). Prosvetne oblasti so tudi pozivale šolska vodstva, da
pridobijo čim več učencev za vstop v društvo JS. Tako je sreski načelnik v Mariboru dr.
Ipavic marca 1933 pozval vodstva narodnih šol, da ustanovijo Podmladek JS na šolah
in mu poročajo, kaj so glede te zadeve ukrenili, in pošljejo poročilo glede ustanovitve
Podmladka JS in navedejo število članov (PAM, SI-PAM/0791, 2, 16. 3. 1933).
Učiteljstvo se je na te pozive oblasti odzvalo z množično vključitvijo v društvo in
aktivnim delovanjem v njem. Tako lahko iz podatkov novoustanovljenih podružnic JS v
ljubljanskem in mariborskem oblastnem odboru vidimo, da so bili novi predsedniki v
veliki večini šolski ravnatelji in učitelji. Potegnemo lahko povezavo med delovanjem JS
na šolah in njenim širjenjem po vsej Sloveniji (»Društvene vijesti« 1933, (11) 460–
461).
4. junija 1934 sta se istočasno odvijali v različnih dvoranah v Narodnem domu v Celju
oblastni skupščini oblastnih odborov Ljubljana in Maribor. Po koncu skupščin sta oba
oblastna odbora sprejela skupno resolucijo, v kateri sta poudarila namen JS in glavna
cilja, da se zgradi na morju dom za Dravsko banovino in da si prizadevajo, da se
Dravska banovina čim prej poveže z dobro cesto in železnico z morjem. Skupščini so
spremljale množične javne manifestacije JS v Celju, ki so pričale, da se je društvo
razvilo v eno najmočnejših v Dravski banovini (»Društvene vijesti« 1934, (7) 290).
17. februarja 1935 je bila oblastna skupščina Oblastnega odbora JS Ljubljana v dvorani
Trgovskega doma. Udeležili so se je številni visoki gostje in predstavniki učiteljstva,
vojske, Narodne odbrane, rezervnih oficirjev in dobrovoljcev, Klub koroških Slovencev,
Kola jugoslovanskih sester… Predsednik Pirkmajer je v govoru poudaril, da je oblastni
odbor posvečal večino dela pripravam na kongres JS v septembru in se trudil uresničiti
glavno programsko točko: lastni dom na Jadranu. Ob zaključku so sprejeli resolucijo, v
kateri so poudarili, da bo JS vložila vse svoje napore, da se čim prej reši problem
104
najkrajše prometne zveze Dravske banovine z morjem (»Društvene vijesti« 1935, (7)
288–292).
V Ljubljani se je med 6. in. 8. septembrom 1935 odvijal IV. kongres JS. Gostitelj
Oblastni odbor JS Ljubljana je vložil veliko truda v pripravo organizacije kongresa
(Jadranska straža 1936, 33–34). Oblastni odbor JS Ljubljana je tako v sporazumu z
Izvršnim odborom izdal propagandni umetniški plakat IV. kongresa, ki je prikazoval
simbolično povezanost zaledja z morjem s sidrom (Inkoisti Medenjak, Dragutin 1935).
Plakat je bil razposlan v vse predele Jugoslavije (»IV. Glavna skupščina JS u Ljubljani«
195, 404–414). Pesnik in član Oblastnega odbora JS Ljubljana Joža Bekš121 je za to
priložnost napisal pesem »Jadranskim stražarjem«,122 ki jo je objavilo Jutro (Bekš 1935,
1). Ljubljana je bila v času kongresa okrašena po zamislih arhitekta Jožeta Plečnika. Na
ljubljanskem gradu je v nočni temi žarel napis iz svetlečih žarnic »Čuvajmo naše
morje!«. Prav tako so svoje izložbe okrasili trgovci. Ob kongresu so bile organizirane
številne prireditve JS. Prvi dan kongresa je na Kongresnem trgu ob prisotnosti 30.000
mladih in odraslih bila svečano blagoslovljena in razvita zastava Oblastnega odbora JS
Ljubljana. V popoldanskem času je Podmladek JS Oblastnega odbora JS Ljubljana
uspešno izvedel akademijo v Narodnem gledališču. V dvorani Tabor je potekalo
predavanje Zveza Slovenije z morjem. Nebo nad Ljubljano je v večernih urah razsvetlil
ognjemet. V dramskem gledališču so izvedli splitsko opereto »Mala Floramy«. V času
kongresa je bila v okviru jesenskega velesejma Jadranska razstava. Zadnji dan kongresa
je ban dravske banovine Puc povabil delegate na kosilo. Kongres v organizaciji
Ljubljančanov je popolnoma uspel. Glavno sporočilo gostiteljev delegatom iz vse
države je bila zahteva povezave Slovenije z morjem, ki jo lahko povzamemo iz napisa
na enem izmed plakatov: »Bodočnost Slovenije je morje!«.
Kongres je bil deležen vse podpore predstavnikov lokalne oblasti z županom Ljubljane
dr. Ravniharjem in banom dr. Pucem na čelu, ki sta bila prisotna na prireditvah, kot
seveda podban Dravske banovine in predsednik Oblastnega odbora JS Ljubljana
Pirkmajer (»IV. Glavna skupščina JS u Ljubljani« 1935, 404–414).
121
Joža Bekš, 1883–1961, pesnik. Delal kot davčni uradnik v Ljubljani. Pisal pesmi in krajšo prozo, objavljal v revijalnem tisku in dnevnikih Jutro ter Slovenski narod (»Bekš, Joža« 2008, 50). 122
Besedilo pesmi Jožeta Bekša »Jadranskim stražarjem« je v Prilogi.
105
Kongres JS v Ljubljani je sovpadal z obdobjem velikih političnih sprememb v državi,
ko je poleti 1935 režimsko JNS na oblasti zamenjala nova vsedržavna stranka
Jugoslovenska radikalna zajednica (JRZ).123
Menjavo režima so v Dravski banovini
klerikalci izkoristili za popolno kadrovsko čistko. Z vseh upravnih položajev so bili
razrešeni liberalci, člani JNS, in zamenjani s privrženci JRZ (Stiplovšek 2006, 11).
V delovanju JS se je vseskozi ponavljalo, da je društvo nepolitično in nadstrankarsko.
Vendar lahko opazimo, da so večino vodilnih mest JS v Dravski banovini zasedali
liberalci, ki jim je bila organizacija idejno bližja kot klerikalcem.
Številni izmed njih so bili med kraljevo diktaturo aktivni člani JNS. Tudi oba
predsednika slovenskih oblastnih odborov JS sta zasedala pomembne upravne položaje
v času vladanja JNS. Predsednik Oblastnega odbora JS v Ljubljani Pirkmajer je bil
podban Dravske banovine in predsednik mariborskega oblastnega odbora JS Lipold je
bil župan mesta Maribor (ibid., 322, 324).
Zato ni čudno, da je klerikalni dnevnik Slovenec124
v času kongresa napadel gospode iz
JNS, ki so prišli do pomembnih položajev v JS kot eksponenti JNS. Opozoril je na
govorice, da naj bi poskušali v kongresno resolucijo vnesti določene politične vsebine,
ki bi odgovarjali JNS in napadali politiko JRZ (Slovenec, 8. 9. 1935. 2).
Liberalno Jutro ni ostalo dolžno in je odgovorilo po končanem kongresu v ostrem
članku z naslovom »Ali se jim že meša«. Povzelo je vsebino napada Slovenca in
poudarilo, da je bila resolucija kongresa sprejeta soglasno in z navdušenjem na nedeljski
skupščini in da to Slovenec v svojem ponedeljkovem poročilu niti z eno besedo ni
omenil. Očitno naj bi vztrajal pri svojem in je istovetil kongres JS z JNS (Jutro, 10. 9.
123
Jugoslovenska radikalna zajednica (JRZ), je bila politična stranka, nastala avgusta 1935 kot državna stranka z združitvijo dela srbskih radikalov iz Narodne radikalne stranke, stranke slovenskih klerikalcev Slovenske ljudske stranke (SLS) in stranke muslimanov Jugoslovanske muslimanske organizacije (JMO).
Glavni programski cilj stranke je bil ohranitev sistema, ki se je uveljavil z oktroirano ustavo v času kraljeve diktature. Možnost, da okrepi svojo strankarsko mrežo je najhitreje izkoristila SLS, ki je obnovila
tudi svoje stanovske, prosvetne, telovadne, in druge organizacije, ki so morale prekiniti delovanje v času kraljeve diktature. Po padcu vlade februarja 1939 so se radikali v JRZ razcepili. Samostojno delovanje
treh v JRZ povezanih strank se je okrepilo po sporazumu Cvetković-Maček in ustanovitvi Banovine Hrvatske. Tik pred nacističnim napadom na Jugoslavijo JRZ dejansko ni več obstajala kot celota, saj so v vanjo vključene stranke nastopale samostojno (Stiplovšek 1990, 343). 124
Slovenec, 1873–1945, vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem. V začetku izhajal trikrat tedensko, od l. 1883 je bil dnevnik. Ob ponedeljkih je med leti 1932 in 1939 izhajal kot Ponedeljski
Slovenec. Članki, objavljeni v Slovencu, najbolje slikajo idejni in politični razvoj slovenskega političnega katolicizma v njegovih različnih fazah (Amon 1997, 295).
106
1935. 2).
V skladu z novo državno politiko sta bila v naslednjih dneh s svojih položajev
odstranjena tudi oba predsednika slovenskih oblastnih odborov JS. Pirkmajer je bil
upokojen 23. septembra 1935 (Jutro, 24. 9. 1935. 2). 27. septembra 1935 pa je bil
razrešen Lipold (Jutro, 1. 10. 1935. 3).
Vendar s tem še ni bilo konec klerikalnega rovarjenja proti Pirkmajerju in njegovi
funkciji v JS. Nekaj dni pred oblastno skupščino Oblastnega odbora JS Ljubljana 21.
junija 1936 je klerikalni časopis Slovenec več dni ostro napadal predsednika Pirkmajerja
in vodenje JS. Najprej se je Slovenec 19. junija obregnil v trenja v samem vodstvu JS v
Splitu in nato ostro napadal osebno predsednika Pirkmajerja. Predsedniku Pirkmajerju
so očitali samovoljo in vmešavanje v imenu JS v spore okoli upravljanja Ljubljanskega
radia s strani Prosvetne zveze in vnašanje politike v društvo (Slovenec, 19. 6. 1936. 3).
Napadi v Slovencu so se na Pirkmajerja stopnjevali naslednji dan. V članku z
bombastičnim naslovom »Jadranska straža ali JNS?« so podbanu v pokoju dr.
Pirkmajerju očitali, da poleg dela predsednika Oblastnega odbora JS Ljubljana opravlja
tudi delo podpredsednika JNS. To dvoje je bilo po njihovo nezdružljivo in je nujno, da
odstopi od ene izmed funkcij. Zato ker so pričakovali, da sam ne bo sprejel njihovega
poziva k odstopu, so apelirali na članstvo, da se ukrene vse potrebno, da bo JS ostala
nepolitična. Če se to ne bo zgodilo, bo to znak, da JNS hoče politično vplivati na JS in
da številno članstvo, ki se ne strinja s politiko JNS, ne bo moglo sodelovati v delu JS
(Slovenec, 20. 6. 1936. 3). Očitki so dosegli vrh na sam dan zasedanja oblastne
skupščine, ko je bilo v Slovencu objavljeno:
Če točno pregledamo vse dogodke zadnjih let, moremo ugotoviti, da se je v času, ko je
bil predsednik Oblastnega odbora JS dr. Otmar Pirkmajer, skušala vriniti v JS tudi
politika. JS naj bi po prikritih željah režima JNS postala nekakšna pomožna organizacija
za afirmacijo režima JNS. Da to ni pretirano, naj služi sledeči dokaz. Ko je bil
predsednik Oblastnega odbora JS v Ljubljani g. dr. Pirkmajer hkrati še pomočnik bana
dravske banovine, je kot pomočnik bana izdal vsem okrajnim načelnikom zaupno
okrožnico, ki je obravnavala način organiziranja Krajevnih odborov JS. V tej okrožnici
je bilo strogo naročeno, naj okrajni načelniki pazijo, kakšnega političnega prepričanja
bodo odborniki Krajevnih odborov JS. V primeru, da krajevni odbor ne bo ustrezal
107
politiki JNS, naj se onemogoči njegovo delovanje. Lepo! Čudili bi se skoraj, če bi
politiki JNS režima postopali drugače. Poleg prepovedi proslav 1. decembra društvom,
ki niso vprežena v voz stranke JNS, še preprečevanje dela pri JS vsem tistim, ki ne
trobijo v JNS-arsko trobento. Iz tega pa sledi prav sramotno dejstvo, da predsedniku
Oblastnega odbora JS ni bilo mar za delo in napredek JS, ampak le za to, da dobi z
organizacijami JS v Sloveniji v roke aparat, ki mu bo služil pri utrjevanju politične
stranke. Tak postopek pa moramo smatrati kot izdajstvo programa JS in zlorabo
domoljubne organizacije v umazane politične špekulacije (ibid.).
Iz pisanja Slovenca nekaj dni pred oblastno skupščino lahko zaznamo, da je šlo za
očiten poskus slovenskih klerikalcev, da z diskreditiranjem predsednika Pirkmajerja v
javnosti in med članstvom preprečijo njegovo ponovno izvolitev na čelo Oblastnega
odbora JS Ljubljana.
Na napade je JS odgovorila 21. junija v časopisu Jutro ob pozivu na oblastno skupščino.
Izpostavili so, da so začeli Slovenec in drugi listi iz Jugoslovanske tiskarne kampanjo
proti predsedniku Pirkmajerju. Poudarili so, da so bile vse predhodne oblastne
skupščine JS primer enotnosti in izraz priznanja vodstvu oblastnega odbora s
Pirkmajerjem na čelu. Predsednik Pirkmajer je bil šestkrat zaporedoma soglasno
izvoljen na čelo JS, čeprav so bili v njej ljudje različnih svetovnih in političnih nazorov.
Tako on kot drugi funkcionarji oblastnega odbora in Podmladka JS naj bi uživali
zaupanje in priznanje delegatov (Jutro, 21. 6. 1936. 1).
Težko pričakovana oblastna skupščina Oblastnega odbora JS Ljubljana se je odvijala
dopoldne 21. junija 1936 v dvorani Trgovskega doma. Udeležilo se je je 56 delegatov,
ki so zastopali še nadaljnjih 30 delegatov. Po pozdravnem govoru predsednika
Pirkmajerja sta bili brez pripomb sprejeti poročili predsednika in upravnega odbora.
Nato je sledilo burno nadaljevanje. Klerikalni Slovenec in liberalno Jutro sta iste
dogodke na skupščini videla povsem drugače in o njih poročala različno. Po Slovencu se
je k besedi priglasil delegat iz Kranja dr. Šiler, ki je spregovoril o pisanju dnevnega
časopisja o delovanju Pirkmajerja. Šiler je nadaljeval, da se JS ne ozira na politično
pripadnost svojih članov, vendar ne morejo biti na čelu organizacije osebe z izrazito
enostransko politično orientacijo in to se mora upoštevati pri volitvah predsednika. Po
Slovencu je bil govor delegata Šilerja sprejet z burnim odobravanjem. Predsednik
108
Pirkmajer se je izognil odgovoru tako, da je dal zbranim delegatom na glasovanje, ali
naj da pred njimi pojasnilo ali ne, ki bi lahko škodilo JS. Glasovanje je zaradi razmerja
sil v JS izpadlo v njegovo korist in tako je javnost ostala brez pojasnila. Nato se je k
besedi prijavil član Oblastnega odbora Ivan Jelačin,125 ki je v nastopu dr. Šilerja videl
strah o kanibalskem boju med klerikalci in liberalci. Nadaljeval je z ognjevitim in
demagoškim govorom o slovenski neslogi. V svojem govoru, ki je presegel okvire
oblastne skupščine JS, je neokusno napadel misijonsko propagando v Sloveniji in se
vprašal, zakaj se v Sloveniji zbira denar za zamorčke, ko je v Dalmaciji toliko revnih far
brez župnika in kaplana. Končal je z besedami, da mu je vseeno ali je predsednik JS
klerikalec ali liberalec, samo da je delaven. Neupravičeno ognjevit govor je trezno
zavrnil dr. Šiler, ki je dejal, da je podal svojo izjavo ravno zaradi tega, ker vse članstvo
hoče, da je JS nepolitična. Po Jelačinovem govoru je precej delegatov zapustilo
skupščino. Na volitvah brez protikandidata je bil znova izvoljen Pirkmajer. V imenu
novo izvoljenega se je zahvalil za izvolitev z besedami, da se bo odbor držal svetle ideje
JS in ne bo dopustil, da bi se jim kdo približal z nečistimi rokami (Ponedeljski Slovenec,
22. 6. 1936. 2). Jutro je videlo dogajanje drugače. Po sprejetih poročilih se je dvignil
delegat dr. Schiller126
iz Kranja in začel brati izjavo, v kateri je ponovil očitke nasproti
Pirkmajerju, ki se jih je lahko bralo zadnje dni v Slovencu. Izjavo je zaključil z zahtevo,
da se mora vse to upoštevati pri današnjih volitvah. Predsednik je pojasnil, da zadeve ne
želi pojasniti pred skupščino in da jo je že pojasnil Izvršnemu odboru na zasedanju v
Splitu, kjer so ugotovili, da so njegova dejanja korektna. Predlagal je, da skupščina
glasuje, če pojasni zadeve pred njo, nato je dal predlog na glasovanje. Dvignili sta se
samo dve roki, vsa ostala večina je bila proti. Nato se je priglasil k besedi odbornik in
veletrgovec Ivan Jelačin. Poudaril je, da je potrebna narodna sloga v zadevah, ki
koristijo najširšim slojem. V čustvenem tonu je opisal lastne izkušnje na Jadranu in
stvarne potrebe dela. Omenil je 800 vagonov vina, ki je v okolici Šibenika, nihče pa se
ne najde, ki bi pomagal, da bi šlo vino siromakom čez mejo za denar. Nadaljeval je, da
je slovenski župnik z otoka v Dalmaciji prišel nedavno v Ljubljano, kamor je poslal 10
dečkov v vzgojo, pa ni mogel dobiti podpore za njih, medtem ko se zbirajo tisočaki za
zamorčke. Zato mora biti v Dalmaciji slovenski misijon in »naši« zamorčki! Končal je z
125
Ivan Jelačin, 1886–1955, podjetnik. 1905 je diplomiral na Trgovski akademiji v Pragi. Ustanovil je
več tovarn in delniško družbo Merkur. 1920–1927 je bil predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, nato predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, bil je predsednik Ljubljanske borze za blago in
vrednosti in soustanovitelj založbe Modra ptica. Dal je pobudo za gradnjo trgovske akademije in trgovskega doma v Ljubljani (»Jelačin, Ivan« 2008, 406). 126
Dr. Šiler in dr. Shiller sta različno zapisana priimka iste osebe.
109
besedami, da naj bo vseeno, ali bo predsednik liberalec ali klerikalec, samo da bo želel
delati. Temperamenten govor je ganil vse in ob zaključku so govorniku mnogi čestitali
in burno pritrjevali. Vstal je tudi delegat dr. Shiller in izjavil, da se pridružuje
Jelačinovim besedam in da je prej želel povedati samo to, da se iz JS izloči tisto, kar
razdvaja. Nato je skupščina prešla na volitve. Predlog kandidature predsednika
Pirkmajerja so navzoči burno pozdravili. V času volitev sta se dva ali trije delegati
umaknili v preddvorano tako, da so bili predsednik in odbor izvoljeni soglasno.
Predsednik Pirkmajer se je zahvalil za izvolitev in poudaril, da bo Oblastni odbor
upošteval vsako dobro voljo, vendar ne bo dovolil, da se JS približa kdo z nečistimi
nameni. V nadaljnji razpravi je Jelačin izjavil, da pokloni 20.000 din.- za Mladinski
dom JS in tako potrdi iskrenost svojih prejšnjih besed. Pred zaključkom občnega zbora
so sprejeli resolucijo, v kateri je tudi pisalo:
Le morje odgaja velike države. Pomorski Jugoslaviji pa hoče JS vzgojiti odločne in
požrtvovalne državljane. V vrstah nepolitične, nadstrankarske in vsedržavne
organizacije JS je mesto za vsakega Jugoslovana, ki mu je mar blaginja naroda in
države (Jutro: ponedeljska izdaja, 22. 6. 1936. 2).
Iz dogodkov na oblastni skupščini lahko vidimo, da je bil poskus napada klerikalcev na
predsednika ljubljanskega oblastnega odbora in JS popolnoma neuspešen. Poskus
zunanjega vnašanja dnevne politike in obračunavanj z JNS je tudi v JS klavrno
propadel. Dr. Otmar Pirkmajer je bil v naslednjih letih še večkrat izvoljen in je ostal
predsednik Oblastnega odbora JS Ljubljana do konca delovanja organizacije l. 1941
(»Društvene vijesti« 1940, (7) 296).
V naslednjih letih se je delo oblastnih odborov JS iz Ljubljane in Maribora osredotočilo
na delo s podmladki JS v Dravski banovini in pošiljanje otrok na morje ter propagandi
za življenjsko potrebo Slovenije, da dobi neposreden izhod na morje. Mariborski
oblastni odbor JS se je najbolj posvetil organizaciji letovanj v Bakru. Medtem ko je
Oblastni odbor JS Ljubljana kljub težkim časom, po besedah predsednika Pirkmajerja,
poskušal realizirati lasten mladinski dom na Jadranu (ibid.).
Spremembe pravil, ki jih je predlagal Izvršni odbor JS v Splitu v skladu z novo
politično stvarnostjo na Hrvaškem konec l. 1939 in nesoglasja, ki so temu sledila, so
110
vnesla nemir tudi med slovenske člane JS. Tako je 9. marca 1940 predsednik
Krajevnega odbora JS Ptuj Ladislav Jerše na občni skupščini odbora imel govor, v
katerem je poudaril, da so vesti, ki se pojavljajo v tisku o razcepu v JS glede
reorganizacije JS, neresnične (»Društvene vijesti« 1940, (5) 208).
Eno izmed zadnjih dejanj Oblastnega odbora JS Ljubljana je bil prispevek 500 din.-
Oblastnemu odboru JS Beograd za poplavljence v predelu Donave in Save l. 1940
(»Društvene vijesti« 1940, (9) 383).
Prvi predsednik Oblastnega odbora JS Ljubljana je bil dr. Rudolf Marn, ki je bil za
svoje zasluge za ustanovitev in razvoj organizacije v Sloveniji izvoljen tudi za prvega
častnega člana ljubljanskega oblastnega odbora JS. V nadaljnjih letih so bili predsedniki
Oblastnega odbora JS Ljubljana dr. Karel Triller, dr. Vilko Baltič, dr. Fran Vodopivec
in dr. Otmar Pirkmajer (Rubić 1932a, 27).
Prvi predsednik Oblastnega odbora JS Maribor je bil dr. Otmar Pirkmajer. Sledila sta
mu od l. 1928 dr. Josip Leskovar in od l. 1933 mariborski župan dr. Franjo Lipold127
(Pirc 1939, 11–12).
Iz biografij predsednikov ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora lahko
vidimo, da so bili vsi pravniki. Biografije nam prav tako povedo, da je bilo večini
vodilnih mož JS na Slovenskem skupno, da so bili pravniki, ki so opravljali pomembne
funkcije v politiki, upravi in gospodarstvu.
4.2 Podružnice in članstvo JS
Po podatkih na prvem občnem zboru JS v Ljubljani 13. julija 1923 je štela JS v
Sloveniji 804 člane, med temi je bilo tudi 12 dobrotnikov (1.000 din.-) in 40
utemeljiteljev (100 din.-). Društvo je imelo krajevni odbor na Jesenicah in poverjeništva
v Mariboru, Ptuju, Mežici, Kočevju (Jutro, 14. 7. 1923. 7).
127
Dr. Franjo Lipold je bil župan Maribora od 30. novembra 1931 do 27. septembra 1935, ko je bil kot pristaš jugoslovanske politike in JNS v duhu aktualnih političnih dogodkov zamenjan (Jutro, 1. 10. 1935.
3).
111
26. oktobra 1923 je bil ustanovljen krajevni odbor na Ptuju, ki ga je vodil takratni
okrajni glavar Pirkmajer. Ob ustanovitvi je krajevni odbor štel samo 50 članov, kar je
ravno zadoščalo, da se je v smislu obstoječih pravil JS lahko ustanovil krajevni odbor
(Pirc 1939, 46).
28. februarja 1924 je bil ustanovni zbor Krajevnega odbora JS Mežica (»Društvene
vijesti« 1924, 2 (3) 72).
Maja 1924 je Glavni odbor JS Ljubljana imel 1242 članov. Skoraj vsi častniki garnizij
na območju odbora so bili člani JS, prav tako je bilo veliko zanimanje za članstvo med
orožništvom (Jutro, 18. 5. 1924. 3).
Glavni odbor JS Ljubljana je l. 1925 imel 1527 članov, od tega 16 dobrotnikov, 53
ustanoviteljev in 157 podpornikov. Krajevni odbori so obstajali na Ptuju, v Mežici in na
Jesenicah, poverjeništva pa v Celju, Tržiču, Brežicah, Kočevju, Št. Vidu pri Ptuju128
(»Društvene vijesti« 1925, (5) 164) in Rogaški Slatini (»Društvene vijesti« 1925, (3)
80).
l. 1925 se je Glavni odbor JS Ljubljana razdelil na ljubljanski in mariborski glavni
odbor.
Na področju Glavnega odbora JS Ljubljana se je v naslednjem obdobju število članov
gibalo okoli 1500 (»Društvene vijesti« 1927, (7) 220).
L. 1928 je v ljubljanski restavraciji Zvezda bil občni zbor Oblastnega odbora JS
Ljubljana. Na njem je bilo predstavljeno, da je imel oblastni odbor izven Ljubljane
podružnice tudi v Kranju, na Jesenicah in od 10. marca 1928 tudi v Novem mestu.
Slednja je v kratkem času pridobila 270 članov. Število vseh članov ljubljanskega
oblastnega odbora je v letu dni le malenkostno naraslo (»Društvene vijesti« 1928, (7)
221).
Oblastni odbor JS Ljubljana je imel l. 1929 812 članov. Zelo aktiven je bil novomeški
krajevni odbor, ki ga je uspešno vodil Viktor Pirnat (»Društvene vijesti« 1930, (12)
128
To je danes Videm pri Ptuju.
112
350–351).
Število članstva Oblastnega odbora JS Ljubljana v letu 1930 je bilo: Krajevni odbor JS
v Ljubljani: 14 dobrotnikov, 49 utemeljiteljev, 49 podpornikov in 545 rednih članov;
Krajevni odbor JS Novo mesto: 221 rednih članov in 9 podpornikov, Krajevni odbor JS
Kranj: 52 rednih članov; poverjeništvo v Brežicah 28 rednih članov, poverjeništvo v
Tržiču 96 članov in Podmladek JS na meščanski šoli v Ljubljani 261 članov
(»Društvene vijesti« 1931, (10) VIII).
V juniju 1931 je bil osnovan Krajevni odbor JS Ljubljana (»Društvene vijesti« 1932, (9)
336).
V l. 1932 se je oživilo delovanje že prej obstoječega krajevnega odbora v Kranju in
ustanovilo nove krajevne odbore v Laškem s 87 člani na čelu z županom dr. Franom
Rošem, v Trbovljah z 240 člani in na Vrhniki (»Društvene vijesti«1933, (5) 188–194).
Na področju Oblastnega odbora JS Maribor je imela JS v začetku l. 1928 v Mariboru
756, na Ptuju 168, v Celju 150, v Mežici 69 in na Moškem učiteljišču v Mariboru
približno 150 članov. Pri tem sta delovala krajevna odbora na Ptuju in v Mežici zelo
prizadevno, medtem ko se poverjenik za Celje kljub večkratnim vabilom ni odzval
(»Društvene vijesti« 1928, (4) 124).
29. oktobra 1928 se je pod okriljem Oblastnega odbora JS Maribor ustanovil Krajevni
odbor JS Maribor. Vzrok ustanovitve je bil, da se oblastni odbor ni mogel istočasno
ukvarjati s propagando in organizacijo JS v oblasti in lokalnem delovanju v Mariboru.
Predsednik je postal mestni župan dr. Alojzij Juvan, podpredsednika šolnika Josip
Ribarić in Janko Pirc, ki sta bila oba tečajnika na propagandističnem tečaju (»Društvene
vijesti« 1929, (2) 34).
14. junija 1929 je bil ustanovljen Krajevni odbor JS v Celju. Predsednik je postal celjski
župan dr. Alojz Goričan (Pirc 1932, 34).
Oblastni odbor JS Maribor je imel l. 1932 štiri krajevne odbore, in sicer v Mariboru,
113
Celju, Mežici in na Ptuju, in pet poverjeništev JS: Sv. Lenart v Slovenskih goricah,129
Šmarje pri Jelšah, Rogaški Slatini, Pragersko in Murska Sobota. Članov je bilo 2631
(Rubić 1932a, 29).
Po sprejetju novih Pravil dela JS na kongresu v Skopju je doživela organizacija v
Sloveniji pravi preporod. V kratkem obdobju so se ustanovili številni krajevni odbori in
poverjeništva JS.
Ljubljanski oblastni odbor je tako ustanovil krajevne odbore JS: Bohinjska Bistrica,
Brežice, Dol pri Hrastniku, Kočevje, Laško, Litija, Ljubno na Gorenjskem, Sevnica,
Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Vrhnika, Višnja Gora in Logatec. V krajevne odbore so se
preoblikovala poverjeništva: Domžale, Radovljica, Lesce130 in Cerknica. Na novo so
bila organizirana poverjeništva: Zgornja Šiška pri Ljubljani, Dobova, Dobova pri
Ljubljani, Horjul, Hrastnik, Jesenice, Kamna Gorica, Komenda, Koroška Bela,
Kostanjevica na Krki, Kranjska Gora, Krško, Mengeš, Metlika, Moravče, Motnik, 129
To je danes Lenart v Slovenskih goricah. 130
Vsi odbori JS so morali vsako leto izvesti občni zbor, na katerem so pregledali delo v preteklem letu,
se seznanili s finančnim poslovanjem, stanjem članstva in naredili načrte za naprej. Tako je bil 5. občni zbor krajevnega odbora JS v Lescah 29. marca 1938 v prostorih Ljudske šole. Navzočih je bilo 14 članov in članic, nekateri so opravičili svojo odsotnost. Predsednik Karel Cunja je otvoril skupščino in prebral
pozdravno pismo Oblastnega odbora JS. Nato so odobrili zapisnik zadnjega občnega zbora. Tajnik Ludovik Rutar je poročal, da je imel od zadnjega občnega zbora Krajevni odbor Lesce 3 redne dobro
obiskane seje. Prejel oziroma izdal je 28 dopisov. Ob zadnjem občnem zboru je bilo število članov 66, od teh 8 pomagačev. Na dan 29. marca 1938 je bilo število članov 56, od teh 8 pomagačev. Število je v primerjavi s predhodnim letom padlo zaradi odselitve nekaterih članov. Knjižnica odbora je štela 28 knjig in 5 letnikov. Knjige so si izposojali pri tajniku. Odbor je priredil 6. in 13. marca burko »Veleturista« v
treh dejanjih ob lepi udeležbi občinstva. V tem letu ni bilo predavanj. Glavni uspeh krajevnega odbora v
Lescah je bil, da je z denarnim prispevkom 1.000 din.- in s podporo nabiralne akcije omogočil Podmladku
JS na šoli v Lescah petdnevni izlet v mesto Krk na Krku. V mesecu juliju 1937 se je izleta udeležilo 30 podmladkarjev s tremi spremljevalci. Izlet je dosegel, da so vsi mladi udeleženci postali navdušeni pristaši JS. Pomorska zavest se je prek otrok posredno širila tudi med širše plasti prebivalcev. Podmladek
JS je imel tudi dve svoji prireditvi. Konec marca 1937 je dvakrat uprizoril igro »Pogumen Tonček«, v marcu 1938 pa igro v petih dejanjih »V Indijo Koromandijo«. Obisk je bil pri prvi igri dober, pri drugi igri pa slab zaradi lepega pomladanskega vremena. Pobudi odbora Rdečega križa o ustanovitvi stalnih kinopredstav se je pridružil tudi krajevni odbor JS, vendar ker je pobudnik akcije Evald Sitar odšel na drugo službeno mesto v Ljubljano, se je zamisel odložila. Dva delegata sta se udeležila oblastne skupščine v Ljubljani. Blagajnik je poročal, da je imelo društvo med poslovnim letom 3.119,34 din.-
dohodkov in 2.358,75 din.- izdatkov. Čisti dobiček je bil 760,59din.-.Na volitvah novega odbora je bil za
predsednika izvoljen stari predsednik Karl Cunja. V razpravi pod točko Razno se je razvila živahna razprava o bodočem delu odbora. Bili so podani razni predlogi, da se organizira večja prireditev JS v obliki Jadranskega dne, morebiti v povezavi s krajevnim odborom JS v Radovljici in da se poskusi
organizirati tombolo. Mnenja o tem so bila deljena, prav tako o predlogu, da se vsako leto pošlje nekoliko otrok na morje. Poverjenik Podmladka JS na šoli Ludvik Rutar je bil glede vsakoletnih izletov na morje skeptičen zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in ker so razen dveh podmladkarjev bili že vsi na morju od 4. razreda navzgor. Sklenili so, da bodo prosili upravitelja šole na Ljubnem, če bi bil pripravljen priključiti svojim izletnikom tudi nekaj njihovih podmladkarjev (AS, SI-AS/137/VIII, 2, 1936–1938). Iz
zapisnika seje Krajevnega odbora JS Lesce lahko zaznamo delovanje in utrip večine krajevnih odborov JS
v tem obdobju v Sloveniji.
114
Moste pri Ljubljani, Ovsiše, Preske pri Medvodah, Rakek, Rovte v Logatcu, Senovo,
Stara Cerkev pri Kočevju, Studenec–Ig, Šmarje na Dolenjskem, Št. Vid,131
Zalog,
Zidani Most in Žužemberk. Vseh članov je bilo 9226.
Mariborski oblastni odbor je ustanovil krajevne odbore JS: Guštanj,132 Prevalje, Slovenj
Gradec, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Sv. Rupert, Gornji Grad, Vransko, Braslovče in
Konjice. Poverjeništva so bila ustanovljena v: Cankovi, Dobrni pri Celju, Grobelnem,
Gornji Lendavi,133
Jarenini, Kapeli pri Radencih, Kozjem, Lučah, Ljubnem, Mozirju,
Podčetrtku, Rogatcu, Slovenski Bistrici, Solčavi, Selnici ob Dravi, Svečini, Sv. Iliju v
Slovenskih goricah,134
Sv. Juriju ob Pesnici,135
Sv. Juriju v Slovenskih goricah, Sv.
Tomažu pri Ormožu, Sv. Petru v Savinjski dolini,136 Sv. Lovrencu na Dravskem
polju,137
Sv. Marjeti pri Ptuju,138
Sv. Petru pod Sv. Gorami,139
Sv. Martinu pri
Vurbergu,140
Sv. Ani v Slovenskih goricah, Sv. Jakobu v Slovenskih goricah,141
Sv.
Janžu na Dravskem polju,142
v Šmartnem ob Paki, Zrečah in Žičah (»Društvene vijesti«
1933, (11) 460-46).
Iz podatkov lahko ugotovimo, da so veliko večino predsednikov novo nastalih
podružnic tako v ljubljanskem kot mariborskem odboru predstavljali šolski ravnatelji in
učitelji. Sklepamo lahko torej na povezavo med delovanjem JS na šolah in njenim
širjenjem.
Število članstva Krajevnega odbora JS Maribor se je do konca l. 1933 povečalo skoraj
na 2000 članov, tako da je bila nujna delitev. Ustanovil se je poseben Krajevni odbor JS
železničarjev Maribor, ki je štel kar 900 članov. Tudi skoraj vsi državni in občinski
uradniki so bili včlanjeni v JS. V Podmladek JS je bila organizirana skoraj vsa
srednješolska in meščanskošolska mladina. Za to je imelo največje zasluge učiteljstvo.
131
To je danes Šentvid. 132
To so danes Ravne na Koroškem. 133
To je danes Grad na Goričkem. 134
To je danes Šentilj. 135
To je danes Jurski vrh. 136
To je danes Šempeter v Savinjski dolini. 137
To je danes Lovrenc na Dravskem polju. 138
To je danes Gorišnica. 139
To je danes Bistrica ob Sotli. 140
To so danes Dvorjane. 141
To je danes Spodnji Jakobski dol. 142
To so danes Starše.
115
Ideja je dobro zasidrana tudi med duhovščino in častniškim zborom mariborske
garnizije (»Društvene vijesti« 1934, (3) 118).
Tudi v Celju je doživela JS razcvet in je v začetku l. 1934 štela skoraj 600 članov in
2000 podmladkarjev na vseh šolah (»Društvene vijesti« 1934, (5) 202).
Viden porast članstva v l. 1934 in 1935 je bila tudi posledica okrožnice, s katero je Kr.
banska uprava priporočila vsem uradom pristop k organizaciji (Pirc 1939, 12). Podobno
je bilo tudi s članstvom učiteljstva in podmladkov JS, saj je z okrožnico dala vodstvom
šol navodila, da v šolah ustanovijo Podmladek JS in podpirajo njegovo delovanje
(PAM, SI-PAM/791, 3, 20. 4. 1934).
Kr. banska uprava v Ljubljani, knezo-škofijski ordinat, komanda dravske divizijske
oblasti, ljubljansko mestno poglavarstvo kot tudi ostale državne institucije so trdno
podpirale JS v Ljubljani, podobno je bilo tudi drugje na lokalni ravni (Jadranska straža
1936, 9).
Na področju Oblastnega odbora JS Ljubljana so bila l. 1934 ustanovljena nova
poverjeništva v Šiški, Zagradcu, Bregu in Rimskih Toplicah, medtem ko so se
poverjeništva v Krškem, Koroški Beli in Metliki reorganizirala v krajevne odbore
(»Društvene vijesti« 1934, (8) 441).
Sledila je ustanovitev Krajevnega odbora JS Ljubljana – železnica, medtem ko se je
poverjeništvo na Bledu spremenilo v krajevni odbor (»Društvene vijesti« 1935, (3)
118).
12. februarja 1935 je bil ustanovljen nov krajevni odbor JS v Kamniku, poverjeništvo v
Šiški se je združilo s Krajevnim odborom JS Ljubljana (»Društvene vijesti« 1935, (5)
202).
V prvi polovici l. 1935 je število podružnic še raslo. Število članov Oblastnega odbora
JS Ljubljana se je povečalo za 256. Potem pa je sledila oktobrska redukcija mesečnih
plač državnih uslužbencev. To je bil velik udarec za vsa kulturna društva in med njimi
tudi JS. Prihajale so številne odpovedi članstva iz vrst državnih uradnikov, odstopili so
116
odborniki posameznih podružnic in poverjeniki, zato so nekatera poverjeništva
prenehala z delovanjem (Jadranska straža 1936, 9). Tudi premestitve,143 posebno
učiteljstva, ki je bilo večinoma na vodilnih mestih, so vplivale na nazadovanje
organizacije v tem obdobju (Pirc 1939, 12).
V l. 1937 se je trend nazadovanja števila članov v Ljubljani nadaljeval, vendar je bilo še
vedno včlanjenih 1400 članov v Krajevnem odboru JS Ljubljana in 1200 članov v
Krajevnem odboru Ljubljana – železnica ter v akademskem odboru na univerzi 80
članov. V Dravski banovini je bilo v Podmladek JS organizirano 63.000 članov
(»Društvene vijesti« 1938, (5) 208).
L. 1937 je Oblastni odbor JS Ljubljana imel 31 krajevnih odborov in 14 poverjeništev s
5002 članoma, med katerimi je bilo 253 podpornikov, ki so prejemali revijo. Oblastni
odbor JS Maribora je imel 18 krajevnih odborov in 2 poverjeništvi s 3872 člani in
356144
prejemnikov revije (članov – pomagačev). Skupaj sta imela slovenska oblastna
odbora JS 8874 članov brez podmladkov in med njimi 609 članov – pomagačev.
Podmladek JS, ki ga je pri Oblastnem odboru JS Ljubljana vodila posebna sekcija za
območje celotne Dravske banovine, je imel skupno organiziranih 52.736 članov na 503
šolah (»Društvene vijesti« 1938, (8-9) 383–384).
Šole Število sekcij
podmladkov JS
Število članov
podmladkov JS na šolah
Ljudske šole 432 35.791
Meščanske šole 43 6.783
Srednje šole 16 8.207
Učiteljske šole 5 654
Strokovne šole 7 1.301
Skupaj 503 52.736
Preglednica 4: Številčno stanje Podmladka JS v Dravski banovini l. 1937 (vir podatkov:
ibid.).
143
Tako je bil dolgoletni agilni predsednik Krajevnega odbora JS Ptuj dr. Zvonko Bratina službeno premeščen v Skopje (»Društvene vijesti« 1936, (6) 251–252). Službeno sta bila premeščena agilna predsednik Krajevnega odbora JS Šentjur Valentin Petkovšek in njegova žena Mara Petkovšek (Pirc
1939, 29) in številni drugi. 144
Tajnik Oblastnega odbora JS Maribor Janko Pirc v svojem poročilu navaja, da je imel Oblastni odbor
JS Maribor 359 članov – pomagačev (Pirc 1939, 12).
117
Preko 4000 članov Podmladka JS se je organizirano mudilo na morju (ibid.).
V l. 1938 se je število članstva znova začelo povečevati. Tako se je Krajevnemu odboru
JS Ljubljana število članstva dvignilo iz 1.398 članov l. 1937 na 2.216 članov l. 1938,
torej kar za 818 članov (»Društvene vijesti« 1939, (5) 210).
Tudi Krajevnemu odboru JS Maribor se je število članov dvignilo na 835 v l. 1938 (Pirc
1939, 26). Iz poročila občnega zbora Krajevnega odbora JS železničarjev Maribor lahko
ugotovimo, da je bil ta odbor najmočnejši na mariborskem področju, saj je štel nad
1.100 članov (»Društvene vijesti« 1940, (4) 163).
Konec l. 1939 je Krajevni odbor JS Ljubljana štel 2.026 članov. V primerjavi z drugimi
organizacijami je bilo stanje še kar zadovoljivo. Tudi predsednik ljubljanskega
oblastnega odbora Pirkmajer je omenil težke čase, ki so vplivali na delovanje
organizacije (»Društvene vijesti« 1940, (7) 296).
Kako se je gibalo število podružnic in članstva Oblastnega odbora JS iz Maribora, lahko
vidimo iz preglednice Oblastnega odbora JS Maribor (preglednica 5).
Leto Krajevni
odbor JS Poverjeništvo JS
Število
članov
Od teh članov
pomagačev
1925 - - 127 -
1926 2 - 154 6
1927 3 - 327 14
1928 4 - 756 16
1929 5 - 638 107
1930 4 1 1184 262
1931 4 6 2809 364
1932 4 5 2641 297
1933 5 9 1168 372
1934 34 61 5884 464
1935 33 63 5328 540
1936 24 16 4144 405
1937 20 23 3872 356
1938 18 2 5010 378
1939 13 3 4868 338
Preglednica 5: Gibanje števila podružnic in števila članov Oblastnega odbora JS
Maribor (Pirc 1939, 12).
118
Vojna l. 1941 je onemogočila, da bi oblastna odbora in krajevni odbori poslali poročila o stanju članstva v l. 1940.
Slovenci so bili aktivni člani JS tudi v drugih predelih Jugoslavije. Najpomembnejše
funkcije v JS so opravljali upokojen komandant Kr. mornarice kontraadmiral Metod
Koch,145
ki je bil med l. 1930 in 1932 predsednik Oblastnega odbora JS v Beogradu
(Rubić 1932, 18-19), upokojeni kontraadmiral Rihard Salher146
je bil v drugi polovici
tridesetih let 20. stoletja predsednik Oblastnega odbora JS Sušak (»Društvene vijesti«
1939, (3) 119).
Aktivni častnik Kr. mornarice Mirko Pleiweiss, ki je bil eden izmed ustanoviteljev in
prvi tajnik JS v Tivatu (Pleiweiss 1975, 57) je bil v 30. letih 20. stoletja tudi član
Oblastnega odbora JS Beograd (»Društvene vijesti« 1934, (6) 248).
4.3 Javne prireditve JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS/Jugoslavije
JS je z namenom širjenja idej organizacije, druženja svojih članov in somišljenikov ter
zbiranja finančnih sredstev prirejala različne javne prireditve. Število javnih prireditev v
Dravski banovini se je zlasti povečalo v tridesetih letih 20. stoletja. To je v obdobju, ko
je JS z upoštevanjem novih navodil dela, zajetih v novem pravilniku in razmahom
Podmladka JS v šolah, s podporo Kr. banskih oblasti doživela preporod.
V prvem obdobju delovanja organizacije JS v Sloveniji od svoje ustanovitve do l. 1932
je Glavni odbor oziroma pozneje Oblastni odbor JS Ljubljana prirejal v začetku vsakega
leta po eno javno prireditev v večjem obsegu pod geslom »morje in folklora«. Namen te
prireditve je predvsem bil, da se je širša javnost opozorila na JS, da se je gojila
družabnost, da so se člani medsebojno spoznavali in da se je širil krog članstva.
Organiziranih je bilo 8 uspešnih prireditev, ki se jih je udeležilo ogromno ljudi. Te
145
Metod Koch, 1874–1952, kontraadmiral. Kot mornariški častnik avstro-ogrske mornarice je ob
prevratu 1918 sodeloval s komiteji, ki so jih osnovali mornarji južnoslovanskega rodu. Imenovan je bil za mornariškega poveljnika vojnega pristanišča Pulj. Kot član delegacije zagrebškega Narodnega sveta SHS je 31. oktobra 1918 podpisal dokument, s katerim je poveljnik avstro-ogrskega ladjevja M. Horthy izročil pristanišče Narodnemu svetu. Ta je Kocha imenoval za pooblaščenca in mu dodelil čin kontraadmirala. V Kraljevini SHS je bil 1919–1920 v vojnem ministrstvu načelnik oddelka za vojno mornarico, 1921–
1929 poveljnik obalnih poveljstev (»Koch, Metod« 2008, 488). 146
Rihard Salher, 1875–1956, kontraadmiral. Med 1. svetovno vojno je opravljal različne dolžnosti na bojnih ladjah avstro-ogrske vojaške mornarice, novembra 1918 je v Boki Kotorski prestopil v jugoslovansko vojaško mornarico, bil je med drugim poveljnik bojne ladje Hvar in poveljnik 3. pomorske cone v Boki Kotorski (»Salher, Rikard« 2008, 994).
119
prireditve so bile tudi glavni vir materialnih dohodkov društva. Razen omenjenih
prireditev so se v tem obdobju vrstile razne manjše prireditve z enakim namenom. Tako
so se l. 1924 odvijali »Mornariški dnevi« na Bledu, l. 1926 otroška predstava v
dramskem gledališču v Ljubljani, l. 1927 »Petrov dan« v Rogaški Slatini in izlet s čolni
po Ljubljanici. L. 1929 in 1930 so začeli prirejati podmladki na šolah slavnostne
akademije. Poleg omenjenih prireditev so od časa do časa potekala propagandna
predavanja v Ljubljani in drugje. Najagilnejši predavatelj je bil takratni predsednik
krajevnega odbora JS iz Novega mesta Pirnat, ki se je za propagandno delo usposobil na
2. propagandističnem tečaju v Splitu l. 1927. Vsako leto je pripravil ciklus predavanj o
ciljih JS v raznih krajih Dravske banovine. Poleg njega sta predavala tudi aktivna člana
JS univerzitetni prof. dr. Bohm in senator prof. zgodovine dr. Rožič. Oba sta imela
predavanja deloma v organizaciji JS deloma pod okriljem drugih društev in na
Ljubljanskem radiu. Oblastni odbor JS Ljubljana je povabil v svojo sredino tudi
predavatelje iz drugih banovin.
Oblastni odbor JS Maribor je priredil v istem obdobju od začetka svojega obstanka na
svojem področju 15 večjih propagandnih predavanj, 8 zabav in 6 matinej. Po nabavi
skioptičnega in prenosnega kinoaparata so s pomočjo skioptičnih slik in dveh filmov
organizirali številna predavanja po šolah (Rubič 1932a, 28–29).
4.3.1 Predavanja JS
Prvo predavanje JS z naslovom »Naše morje« je bilo že 9. julija 1923 v Kazinski
dvorani v Ljubljani. Na pobudo ljubljanske podružnice JS je predaval poročnik trgovske
mornarice Rudolf Crnić iz Zagreba. Vendar za predavanje ni bilo veliko zanimanja in
dvorana ni bila polna. Organizatorji so to opravičevali z vročino julijskega večera
(Jutro, 10. 7. 1923. 7).
Glavni odbor JS Ljubljana je v začetku leta 1925 organiziral predavanja odbornika
Bohma o JS v Brežicah, Jesenicah in v Rožni dolini pri Ljubljani (»Društvene vijesti«
1925, (3) 79).
Iz poročila Krajevnega odbora JS Novo mesto 10. maja 1930 je razvidno, da je v tem
120
obdobju predsednik Pirnat predaval v Novem mestu, Št. Jerneju na Dolenjskem, v
Ljubljani in na Ljudski univerzi v Celju. Krajevni odbor v Novem mestu je organiziral
tudi 16 kinopredstav za občane in 14 za šole. Predvajali so filma »Dalmacija-dežela
sonca« in »Potovanje po Jugoslaviji« (»Društvene vijesti« 1930, (7) XXI).
Krajevni odbor JS Ljubljana je l. 1931 organiziral družabni večer v kavarni v Ljubljani s
predavanjem kapetana dolge plovbe Crnića. Na večeru je bil prisoten tudi ljubljanski
župan Puc. Po predavanju je bila domača zabava (»Društvene vijesti« 1932, (1) 28).
Po sprejetju novih pravil dela organizacije l. 1933 so bili krajevni odbori JS dolžni
vsako leto izvesti vsaj 4 predavanja. Tako so se vrstila mnoga predavanja v organizaciji
krajevnih odborov JS, številna od njih v povezavi s proslavitvijo »Jadranskega dne«.
Predavali so številni predavatelji, člani JS, in strokovnjaki za pomorstvo. Predavanja so
pogosto popestrili s projeciranjem skioptičnih slik in predvajanjem filmov. Tako lahko
med številnimi drugimi predavanji JS vidimo, da je 26. januarja 1934 v okviru rednega
občnega zbor Krajevnega odbora JS Celje v Celjskem domu predaval redni referent
Podmladka JS pri Kr. banski upravi Pirnat. Naslednji dan je krajevni odbor priredil tri
uspešna predavanja V. Pirnata s filmom in skioptičnimi slikami, ki se jih je udeležilo
preko 2000 članov Podmladka JS (»Društvene vijesti« 1934, (5) 202). Medtem ko so 9.
maja 1936 bila v okviru propagandnega dneva v veliki dvorani Celjskega doma številna
predavanja in ogled filma. Prireditev so se udeležile vse celjske šole ločeno, skupaj
2500 učencev (»Društvene vijesti« 1937, (8) 338). 4. februarja 1937 je Krajevni odbor
JS Radovljica sklical svoj redni občni zbor. Z občnim zborom je bilo združeno
predavanje »Naša vojna in trgovska mornarica«s skioptičnimi slikami. To predavanje je
bilo popoldne tudi za šolsko mladino (AS, SI-AS/137/VII, 1, 1937–1937).
Na podlagi novih smernic in s podporo Kr. banskih oblasti je JS s predavanji uradno
prodrla med Podmladek JS na šolah. JS je že v šolskem letu 1933/34 mladino
nagovarjala, da ima Sekcija Podmladka JS pri Kr. banski upravi v Ljubljani na
razpolago krasne skioptične slike »našega« morja in primorja ter predavatelja in če
imajo v njihovem kraju skioptikon, da naj to sporočijo Sekciji Podmladka JS v
Ljubljani, da bodo lahko občudovali »naš« Jadran vsaj v sliki in besedi (»Mladi stražar
zapomni si in povej drugim« 1933/1934, 98).
121
Tako je šolska Sekcija Podmladka JS na čelu s tajnikom Pirnatom priredila v šolskem
letu 1933/34 po Dravski banovini 35 skioptičnih predavanj o jugoslovanskem morju, ki
se jih je udeležilo 67 podmladkov JS z nad 10.000 člani. Na višje organiziranih šolah pa
so imeli poverjeniki Podmladka JS tudi sami podobna predavanja. V šolskem letu
1934/35 je Sekcija razpolagala z lastnim projekcijskim aparatom in z lastnimi slikami.
Predavanja so potekala sistematično in po programu. Odvijala so se predvsem na
podeželskih šolah, ki drugače niso imele priložnosti videti in slišati kaj podobnega
(Pirnat 1934b, 2).
Novembra l. 1936 je Izvršni odbor JS iz Splita izdal tudi priročnik za društvene
prireditve Jadranski venec, namenjen vsem odborom JS in sekcijam Podmladka JS v
državi. V njem so bile tudi sheme predavanj in navodila za njihovo izvedbo
(»Društvene vijesti« 1937, (1) 28).
V Dravski banovini so predavali tudi vodilni možje JS iz Splita. Najpogosteje se je v
Sloveniji mudil ideolog JS Ivo Rubić. Tako je na poti iz Ljubljane obiskal tudi Novo
mesto, kjer se je dogovoril za predavanje, ki ga je v drugi polovici januarja l. 1930 tudi
izvedel (»Društvene vijesti« 1930, (2) II). Izvršni odbor JS iz Splita je Rubića tudi
poslal, da je predaval na pomorsko propagandnem tečaju, ki ga je v Ljubljani v začetku
januarja 1935 organiziral Oblastni odbor JS Ljubljana (Pirnat 1938, 67–68). Na
povabilo Krajevnega odbora JS Celje je 9. maja 1936 Rubić predstavil referat »Naloge
JS« celjskim podmladkom JS v okviru vsakoletne akademije Podmladka JS realne
gimnazije v Narodnem domu v Celju (Pirc 1939, 44).
V okviru III. kongresa JS v Ljubljani sta 7. septembra 1935 v ljubljanski dvorani Tabor
predavala tudi Bartulović in general Todorčević. Ugledni član JS, književnik Niko
Bartulović, je govoril o JS in izpostavil njene najpomembnejše probleme. Glavni tajnik
JS upokojeni general Todorčević je predaval o stanju na Jadranu in potrebi po gradnji
jugoslovanske vojne in trgovske mornarice. Oba predavatelja je občinstvo nagradilo z
bučnim aplavzom (»IV. Glavna skupščina JS v Ljubljani« 1935, 412).
122
4.3.2 Plesi in zabave JS
Številne različne prireditve JS so se končale s plesom do jutranjih ur. JS je organizirala
tudi samostojne večerne plesne prireditve.
Že prvo leto svojega delovanja je Glavni odbor JS Ljubljana izvedel prvi plesni večer. V
polni dvorani hotela Union je prireditveni odsek JS Glavnega odbora JS Ljubljana 20.
oktobra 1923 priredil prvo javno zabavo z naslovom »Soareja s plesom«. Izvedli so jo v
počastitev krsta princa Petra. Prireditve so se udeležili zastopniki češkoslovaške in
avstrijske republike, pokrajinske uprave, občine, vojske ter raznih javnih zavodov in
narodnih društev. Predsednik društva dr. Marn je v pozdravnem govoru razložil namen
in cilje društva. Temu je sledil koncert, ki se je razvil v ples (Jutro, 21. 10. 1923. 2).
Naslednje leto, 12. decembra 1924, je prireditveni odsek ljubljanske JS priredil »1. ples
JS v Ljubljani«. Plesa v dvorani Union se je po oceni udeležilo 2000 obiskovalcev.
Gospodje so večinoma nosili mornariške čepice, ki so bile na prodaj pri vhodu. Vojaški
orkester je igral na odru, ki je bil videti kot vojaška ladja, za kuliso je bilo morje s
Trstom. Prodali so tudi veliko razglednic JS. Po odmoru je bilo tekmovanje mask.
Zabava je trajala do jutranjih ur. Ples je lepo uspel tudi iz materialnega vidika
(»Društvene vijesti« 1925, (3) 79).
10. januarja 1925 so v polni dvorani hotela Union organizirali uspešen ples v maskah, ki
se ga je udeležilo najodličnejšo ljubljansko meščanstvo (ibid.). Pustni ples JS je
zaznamoval tudi pustno soboto 22. februarja 1936 v Celju. Ta dan je Krajevni odbor JS
Celje priredil uspešno zabavo »Vesela Jadranska noč«. Ples v maskah je trajal do
jutranjih ur 147
(Nova doba, 28. 2. 1936. 2).
147
Časnik Nova doba iz Celja je o prvi zabavni prireditvi JS v Celju poročal:
Vesela Jadranska noč se je vršila na pustno soboto v vseh prostorih Narodnega doma v Celju, je kljub visokemu datumu in mnogim prireditvam v tem mesecu privabila prav lepo število ljudi iz vseh slojev celjskega prebivalstva. Vsi prostori so bili zelo okusno in svojevrstno dekorirani,
tako da so v resnici odgovarjali naslovu prireditve. Omenimo naj le oder s torpedovko in bife z
lepim morskim prospektom in z mizami pod sončniki. Da je nudila kavarna z balončki ob gotovi uri prav poseben užitek in zabavo, ne smemo zamolčati. Saj je bila v njem tekma v eksplodiranju balončkov s cigaretami kot prižigalniki! Miss Jadran se je iz bog ve kakih razlogov odrekla temu naslovu in lepi nagradi. Ni je bilo prav od nikoder in na oder je ni zvabila ne zlata verižica ne 10
dnevno bivanje v Bakru — v sezoni seveda. Dar, ki ji je bil namenjen, je ostal društvu. Z Miss Jadran je odšlo po polnoči še več drugih prav lepih mask, ki so oživljale prireditev; med njimi so bili prav lepi mornarji — to se pravi: mornarke. Dobra domača godba, postrežljivost naših
123
Najbolj pa so organizacijo zaznamovali popularni plesi s slovanskimi narodnimi nošami
JS, ki so se v Ljubljani tradicionalno odvijali vrsto let. Pozneje so plese, imenovane
»Revije narodnih noš«, organizirali tudi v Mariboru.148
JS je vabila na ples in zbirala prijave tudi z vabili v časopisih. Tako so l. 1927 v Jutru
povabili 24. februarja v Union na »Ples v slovanskih narodnih nošah«. Obvestili so
bralstvo, da se bo na plesu odvijala aranžirana povorka narodnih noš. Pozvali so vse, ki
imajo narodno nošo in se želijo udeležiti plesa, da se pisno prijavijo in navedejo, v
kateri noši bodo prišli (Jutro, 12. 2. 1927. 4).
22. februarja 1930 je JS uspešno priredila »Ples v slovanskih nošah«, ki se ga je
udeležilo rekordno število obiskovalcev. Poleg najodličnejših predstavnikov vojaških in
civilnih oblasti so bili zastopani vsi sloji in poklici (»Društvene vijesti« 1930, (4) XX).
25. januarja 1931 je bil v vseh prostorih hotela Union »Ples JS v slovanskih nošah«.
Velika dvorana je bila okrašena s simboli Jadrana in z modeli hidroavionov. Plesa so se
udeležili najuglednejši ljubljanski meščani, med njimi ban dr. Drago Marušič in
ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Za najlepšo narodno nošo so izbrali koroško iz Ziljske
doline, ki jo je nosila Nada Žerjav, hčerka pokojnega ministra dr. Žerjava (»Društvene
vijesti« 1932, (4) 112).
Krajevni odbor JS Ljubljana je 9. januarja 1932 v dvorani hotela Union znova priredil
zabavo v narodnih nošah. Okoli 200 udeležencev je na zabavo prišlo oblečenih v
slovanske noše. Program je obsegal nastope Slovenskega kvinteta, baleta Narodnega
gledališča, plesne točke Čehov, loterijo…Ples je trajal do četrte ure zjutraj (»Društvene
požrtvovalnih narodnih dam, okusen aranžma in domačnost je družila vse navzoče v dobrem razpoloženju do zgodnjih jutranjih ur. Reči moramo, da je ta prva zabavna prireditev celjske
Jadranske straže prav lepo uspela in bi bilo želeti, da se taka prireditev obnovi vsako leto. Jadranska straža v Celju izreka tem potom vsem darovalcem iz vrst trgovcev, obrtnikov, podjetij,
javnih nameščencev in zasebnikov, ki so se odzvali naši prošnji in prispevali svoj dar za prireditev našega odbora dne 22. t.m. ter s tem pripomogli k lepemu materialnemu in moralnemu
uspehu prireditve, svojo najtoplejšo in prisrčno zahvalo (Nova doba, 28. 2. 1936. 2).
148
Plesi v slovanskih narodnih nošah niso bili slovenska posebnost, saj so jih prirejale podružnice JS iz vse države. 21. januarja 1934 je tako JS v Zagrebu priredila elitni Vseslovanski ples JS v hotelu
Esplanade, na katerem so številne dame nosile slovanske narodne noše (»Društvene vijesti« 1934, (3)
116–118). Tudi v Dubrovniku je JS l. 1934 uspešno priredila elitni ples »Revija jugoslovanskih narodnih
noš«. Med številnimi narodnimi nošami iz vse Jugoslavije je Anka Brili nosila slovensko plemiško in Nela Zlošili slovensko ljudsko nošo (ibid., 118).
124
vijesti« 1932, (7) 252).
14. januarja 1933 je v dvorani hotela Union Krajevni odbor JS Ljubljana organiziral
zabavo »Večer JS v narodnih nošah« v prisotnosti najuglednejše ljubljanske družbe.
Plesa se je udeležilo veliko število višjih in nižjih častnikov na čelu s podpredsednikom
Oblastnega odbora JS Ljubljana generalom Popovićem. Na reviji je bilo mogoče videti
številne slovenske, hrvaške, srbske, češke, poljske in ruske narodne noše. Dvorana je
bila okrašena z različnimi pomorskimi napravami, tako da je imela videz ladijske
palube. Krajevni odbor je dosegel pri Ministrstvu prometa 50% popusta na železnici za
goste izven Ljubljane. Zaradi vsesplošne krize ni bilo velikega materialnega uspeha, bil
pa je velik moralni uspeh (»Društvene vijesti« 1933, (5) 194).
L. 1934 je Krajevni odbor JS Ljubljana 20. januarja v veliki unionski dvorani uspešno
priredil tradicionalni »Večer JS z revijo slovanskih narodnih noš« (»Društvene vijesti«
1934, (4) 161–162).
8. februarja 1936 se je v organizaciji Krajevnega odbora JS Ljubljana znova odvijal
tradicionalni ples narodnih noš v sokolskem domu na Taboru. Udeležile so se ga
najuglednejše osebe Ljubljane na čelu z banom dr. Markom Natlačnom, podbanom
Stankom Majcnom, županom dr. Jurom Adlešičem,149 poveljnikom mesta, divizijskim
generalom Nedeljkovićem, in drugimi (»Društvene vijesti« 1936, (5) 208).
23. januarja 1937 je bila v dvorani sokolskega doma na Taboru tradicionalna prireditev
Krajevnega odbora JS Ljubljana »Večer v narodnih nošah«. Prireditev zaradi
ponesrečenega datuma ni bila najbolje obiskana, kljub temu jo je obiskalo precejšne
število članstva in prijateljev JS. Zabava je trajala do pete ure zjutraj (Društvene vijesti«
1937, (3) 120).
V Ljubljani se je v sokolski dvorani na Taboru 5. februarja 1938 odvijal tradicionalni
»Jadranski večer« s plesom v narodnih nošah (»Društvene vijesti« 1938, (3) 121).
149
Juro Adlešič, 1884–1968, politik, pravnik, melograf. Pred 1. svetovno vojno je doštudiral pravo na Dunaju, politično je deloval v SLS in bil podpredsednik Orlovske zveze. Od 1935 je bil ljubljanski župan, tudi pod italijansko okupacijo, do junija 1942, ko je odstopil (»Adlešič, Juro« 2008, 5).
125
Istega dne se je podobna prireditev »Jadranske noči« v slovanskih narodnih nošah
odvijala tudi v Mariboru, kjer je bilo prisotnih 67 noš (»Društvene vijesti« 1938, (5)
208).
4. februarja 1939 je bil v vseh prostorih sokolskega doma Tabor tradicionalni ples JS
»Večer v narodnih nošah« v uspešni organizaciji Krajevnega odbora JS Ljubljana. V
tekmovalni reviji je nastopalo 120 slovanskih noš (»Društvene vijesti« 1939, (5) 209).
12. februarja 1939 je bila v prostorih Sokolskega doma v Mariboru tradicionalna
»Jadranska noč« v organizaciji Krajevnega odbora JS Maribor. Bilo je prisotnih več kot
80 narodnih noš (ibid., 165).
13. januarja 1940 je bil v sokolskem domu na Taboru v Ljubljani tradicionalni ples JS v
narodnih nošah, ki se je združil s praznovanjem pravoslavnega novega leta. Izbrali so
kraljico Jadrana (»Društvene vijesti« 1940, (3) 120–121).
20. januarja 1940 je Krajevni odbor JS Maribor priredil tradicionalno »Jadransko noč« z
revijo narodnih noš (ibid., 121).
4.3.3 Mornariški dnevi
Prva velika prireditev na prostem JS v Sloveniji so bili »Mornariški dnevi« l. 1924, ki
so sovpadali z oddihom kralja Aleksandra z družino na Bledu.
Glavni odbor JS Ljubljana je tako za vikend 2. in 3. avgusta 1924 organiziral
»Mornariške dni« na Bledu.
Priredili so tekmovanja iz vodnih športov, katerih organizacijo je vodil inž. Stanko
Bloudek. Prvak Slovenije v vodnih športih za l. 1924 in lastnik prehodnega pokala JS v
štafetah je postalo S. K. Primorje. Na Bledu so organizirali »Cvetlični korzo« v obliki
povorke 40 okrašenih ladij. Ob tem so skozi okno pokazali princa Petra, pokrovitelja JS,
katerega starša sta v tem času bila na lovu v okolici Bohinja. Povorka ga je navdušeno
pozdravila. Zvečer so organizirali »Beneško noč« na jezeru, ki je bilo osvetljeno s
tisočerimi lučkami na obali in lampijoni na vodi. Kralj in kraljica sta se med petjem
126
dvakrat prikazala na balkonu in prisluhnila pevskemu zboru Glasbene matice iz
Ljubljane. Nedeljski program je skazilo vreme, tako da se je odvijal samo koncert v
zaprtem prostoru. Kljub temu so »Jadranski dnevi« uspeli, kar je pohvalil tudi Centralni
odbor iz Splita (»Društvene vijesti« 1924, (9) 246–247).
12. junija je 1927 je Glavni odbor JS Ljubljana priredil izlet po Ljubljanici s čolni,
okrašenimi z zastavami, in godbo, ki se je zaključil z ljudsko veselico v gostilni Pri
Mokarju (»Društvene vijesti« 1927, (8) 252).
4.3.4 Prireditvi ob 10-letnici JS
Krajevni odbor JS Ljubljana je 2. aprila 1932 v dvorani hotela Union priredil svečano
akademijo ob 10-letnici ustanovitve JS. Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov posvetne
in cerkvene oblasti bana Marušiča in ljubljanskega župana Puca, knezoškofa dr.
Gregorija Rožmana150 in vojske ter kulturnih in narodnih društev se je odvijal bogat
kulturni program. Na začetku sta govorila s pozdravnim govorom predsednik
Krajevnega odbora JS Ljubljana Josip Pogačnik in s svečanim programskim govorom o
JS Valentin Rožič (»Društvene vijesti« 1932, (7) 253–254).
Isto soboto 2. aprila je tudi JS v Mariboru proslavila desetletnico društva v Unionski
dvorani. Pred zastopniki oblasti je imel govor o pomenu JS predsednik mariborskega
krajevnega odbora Vinko Rapotec. Nato so nastopili združeni pevci Ipavčeve župe,
sledili sta točki nastopa Sokolic z vajami z vesli ter z obroči. Viharno pozdravljen je bil
nastop pevskega zbora podoficirske inž. šole. Po programu je bila v okusno okrašenih
prostorih zabava s plesom, ki je trajala v rano jutro (Mariborski večernik Jutra, 5. 4.
1932. 2).
4.3.5 Jadranski teden in Jadranski dan
Po novih pravilih JS, ki so bila sprejeta na kongresu JS v Skopju l. 1932 in jih je oblast
150
Gregorij Rožman, 1883–1959, ljubljanski škof (od 1930), izrazit pastoralist, položil temelje duhovni prenovi ljubljanske škofije (sinoda 1940), v Ljubljani organiziral II. evharistični kongres za Jugoslavijo (1935) in VI. Mednarodni kongres Kristusa Kralja (1939), odločno odklanjal komunizem, se zavzemal za katoliško akcijo po načelih Svetega sedeža in bil močno angažiran pri Orlu. Med 2. svetovno vojno je podpiral domobranske formacije. 1945 se je umaknil na avstrijsko Koroško, od tam v ZDA, v odsotnosti je bil obsojen na 18 let zapora (»Rožman, Grigorij« 1998, 916).
127
potrdila naslednje leto, so morali podrejeni odbori vsako leto organizirati pomorski
teden, ki se je zaključil z »Jadranskim dnevom«. Slovenska oblastna odbora sta
dosledno sledila sprejetim pravilom. V naslednjih letih je JS v Dravski banovini izvedla
številne prireditve, ki so obeležile »Jadranski dan« in samo organizacijo. Številne
prireditve so se odvijale v sodelovanju s Podmladkom JS. Organizirali so predavanja,
kulturne akademije, kinopredstave, množične povorke, tombole, okrasili mestne ulice,
prirejali športna tekmovanja, veselice, prireditve ob razvitju zastav JS, zbirali prispevke
za JS in poskrbeli, da je o vsem poročalo časopisje.
Krajevni odbor JS Ljubljana je glede na navodila Izvršnega odbora iz Splita 5. in 6.
avgusta 1933 priredil pomorski teden, ki so ga poimenovali »Jadranski dnevi«. Soboto
so zaznamovali z mimohodom maket bojnih ladij in z večerno društveno zabavo v
restavraciji Zvezda ob navzočnosti uglednih gostov. V nedeljo je bil prirejen
promenadni koncert pred Narodnim domom, popoldne so se odvijala veslaška
tekmovanja na Ljubljanici. Po tekmovanju so bile zmagovalcem kot nagrade podeljene
plakete, ki so bile posebej izdelane za tekmovanje. »Jadranski dnevi« so se zaključili z
veliko veselico v gostilni Pri Mokarju, ki je trajala do dveh ponoči (»Društvene vijesti«
1933, (11) 460).
Med 28. aprilom in 6. majem l. 1934 se je v Ljubljani odvijal »Jadranski teden« v
organizaciji JS. Odvijali so se nastopi podmladkarjev vseh ljubljanskih šol v dvorani
hotela Union s pevskimi, glasbenimi in plesnimi točkami, organizirana je bila velika
tombola JS na Kongresnem trgu, na ljubljanskem radiu je bila radijska oddaja, odvijala
so se predavanja in zaključna družabna prireditev v Sokolski dvorani na Taboru. Po
mestu so se prodajali kolki v vrednosti 0,25, 0,50 in 5 din.- in sličice JS v korist
socialnega sklada, ki so jih hišni lastniki nalepili na vhodna vrata. V ljubljanskih
kinematografih so se predvajali filmi o jugoslovanski trgovski in vojni mornarici.
Vzporedno z Ljubljano so »Jadranski teden« priredili tudi v Trbovljah, Novem mestu,
Radovljici, Trebnjem in še v nekaterih krajih. Vsepovsod se je poudarjalo, da se je z
izgubo Trsta odrezalo Slovenijo od morja in zato je nujno potrebna izgraditev jadranske
železnice in zveza Dravske banovine prek Kočevja in Sušaka z morjem (»Društvene
vijesti« 1934, (6) 248).
128
V Mariboru je med 27. majem in 3. junijem 1934 JS priredila velike manifestacije za
Jadran v okviru »Jadranskega tedna«. V organizaciji mariborskega gospodarskega
predstavništva je bilo izvedeno predavanje dr. I. Jančiča o gospodarskem pomenu
morja. V unionski dvorani se je odvijala velika skupna prireditev vseh mariborskih
osnovnih šol. Istega dne je bila velika javna tombola v korist gradnje doma na Jadranu
ob ogromni udeležbi, ki je sijajno uspela. Večina trgovcev je razumela pomen tedna in
okrasila izložbena okna svojih trgovin. Kot zaključek slovesnosti »Jadranskega tedna« v
Mariboru so se Mariborčani s posebnim vlakom udeležili slovesnosti »Jadranskega
dne« v Celju 3. junija (»Društvene vijesti« 1934, (8) 341).
Krajevni odbor JS Celje se je odločil, da bo 2. in 3. junija l. 1934 pripravil še posebej
veličasten »Jadranski teden« s številnimi prireditvami. Priprave Celjanov sta podprla
tudi oba slovenska oblastna odbora, ki sta sklenila, da bosta v okviru »Jadranskega
tedna« v Celju imela vsak svojo redno občno skupščino v mestu ob Savinji (»Društvene
vijesti« 1934, (7) 289–290). Na seji Splošnega oddelka Izvršnega odbora JS v Splitu 9.
aprila 1934 so pod 3. točko odobrili, da se je oblastnih skupščin v Celju udeležil tudi
predsednik JS dr. Ivo Tartaglia (»Društvene vijesti«1934, (5) 200). V času prireditev so
mnogi trgovci okrasili svoje izložbe z motivi Jadrana. Že zjutraj v nedeljo 3. junija sta
posebna vlaka iz Maribora in Ljubljane pripeljala goste. Ob prisotnosti množice
občinstva jih je pozdravil celjski župan in predsednik Krajevnega odbora JS Celje
Goričan. Nato so se skupaj z godbo mariborskih poštarjev na čelu podali v Narodni
dom. Pozneje so prispeli še gostje iz Zagreba. Ob 11. uri se je formiral na Glaziji
ogromen sprevod, ki je odkorakal po vseh mestnih ulicah pred magistrat. Na čelu je bila
celjska železničarska godba, sledili so člani zagrebškega krajevnega odbora JS v
uniformah in z zastavo JS ter člani mornarskih sekcij. Za njimi so korakale nepregledne
množice podmladkarjev vseh celjskih šol z neštetimi malimi zastavicami, zastavami in
simboličnimi slikami. Za njimi so stopali predsednik društva I. Tartaglia in predsednika
Oblastnih odborov JS Ljubljana in Maribor dr. Pirkmajer in dr. Lipold ter funkcionarji
JS. Za njimi so zopet stopale nepregledne vrste podmladkaric z zastavicami in slikami.
Sledila je skupina v narodnih nošah, celjski Sokol z zastavo, skavti, člani društva Soča
in ostala narodna društva. Sprevod so zaključili celjski gasilci. Pred mestni magistrat in
okoliške ulice se je zlilo okoli 10.000 ljudi. Tu so se zvrstili številni govorniki s
predsednikom JS I. Tartaglio na čelu. Med govori je igrala godba, medtem ko je
129
zaključni nastop združenih moških zborov z Hajdrihovo pesmijo »Adrijansko morje«
zaradi plohe odpadel. V okviru celjskih manifestacij se je popoldne odvila velika
akademija na prostem na Glaziji s številnimi nastopi podmladkarjev. Ob koncu je zbor
200 deklic in dečkov meščanske šole zapel himno JS, ki se je prvič izvajala v Celju. Po
akademiji mladine je bila na Glaziji prva javna tombola JS, ki ji je prisostvovalo blizu
10.000 ljudi. S to prireditvijo je celjski krajevni odbor JS pridobil tudi znatna sredstva,
ki jih je namenil za letovanje svojih podmladkov na morju. Tako je začel celjski
krajevni odbor poleg propagandnega izvajati tudi socialni program, ki ga je nadaljeval
vsa nadaljnja leta. V času »Jadranskih dni« je bila ustanovljena tudi mornarska sekcija
JS v Celju (Pirc 1939, 38-41). Oba oblastna odbora sta ob koncu oblastnih skupščin v
Celju sprejela resolucijo, da se dela na tem, da se Dravska banovina čim prej poveže z
dobro cesto in železnico z morjem (»Društvene vijesti« 1934, (7) 290).
»Jadranski dnevi« številnih podružnic JS so se l. 1934 odvijali kot komemoracija v
spomin na ubitega kralja. Vse podružnice Oblastnega odbora JS Ljubljana so po svojih
zmožnostih in razpoložljivih sredstvih izvedle žalne slovesnosti. V dnevnih časopisih so
bili za lepo prireditev pohvalno omenjeni krajevni odbori JS Ljubljana, Trbovlje, Litija
in Kranj (»Društvene vijesti« 1934, (12) 529).
Krajevni odbor JS Ptuj je 30. oktobra 1934 tudi proslavil »Jadranski dan« z žalno
slovesnostjo v spomin kralja Aleksandra v polni dvorani v Mladiki. Prisotni so bili
zastopniki posvetnih in vojnih oblasti, društev, sekcije podmladkov JS iz številnih šol in
drugi (»Društvene vijesti« 1935, (2) 76).
1., 2. in 16 junija l. 1935 so v Celju potekali »Jadranski dnevi«. Priredili so kulturni
večer, tombolo in zadnji dan veslaško tekmo, ki je bila prva tovrstna prireditev v Celju
in je požela veliko zanimanja (Društvene vijesti« 1935, (8) 337).
L. 1936 se »Jadranski dan« v Celju, ki naj bi bil združena prireditev drugih
narodnoobrambnih društev, ni realiziral zaradi prepovedi oblasti (»Društvene vijesti«
1936, (6) 251). Zato so za proslavo »Jadranskega dne« priredili dobro obiskano
predavanje publicista dr. Branka Vrčona151 »Jugoslavija in najnovejše razmerje sil na
151
Branko Vrčon, 1907–1990, publicist, prevajalec. 1932 je promoviral pravo v Padovi. Deloval je v
slovenskem srednješolskem in študentskem gibanju v Ljubljani, Vipavi in Padovi. 1933 je iz Italije
130
Sredozemskem morju«152 (Pirc 1939, 44).
V Ljubljani je krajevni odbor JS l. 1936 priredil skromno proslavo v Slamničevi
restavraciji z govorom in predavanjem, ki se je nadaljevala z družabnim večerom
(Slovenski narod, 31. 10. 1936. 2). JS je l. 1936 zelo aktivno proslavila »Jadranski dan«
tudi v Kranju. Tri dni pred prireditvijo so gospodične, gospe in študentje zbirali
prostovoljne prispevke po domovih. V soboto 31. oktobra 1936 je bilo vse mesto v
zastavah. V veliki dvorani Narodnega doma so priredili slavnostno akademijo, ki ji je
prisostvovalo številno občinstvo (Slovenski narod, 2. 11. 1936. 2).
Istega dne je tudi v Trbovljah lokalna JS v dvorani Sokolskega doma priredila proslavo
»Jadranskega dne« s predavanjem I. M. Čoka iz Zagreba (Slovenski narod, 3. 11. 1936.
3). Na Jesenicah so tega dne razvili zastavo Podmladka JS ljudske šole (»Društvene
vijesti« 1936, (12) 513–515). 7. novembra 1936 je bila proslava »Jadranskega dne« tudi
na Ptuju (»Društvene vijesti« 1937, (2) 76).
V l. 1937 so bile številne proslave »Jadranskega dne«. Krajevni odbori JS na področju
Oblastnega odbora JS Ljubljana so tako priredili: Bled predavanje in proslavo v
decembru, Bohinjska Bistrica predavanje z deklamacijami in petjem, Črnomelj skupaj s
Podmladkom JS predavanje z deklamacijami in petjem, Dol pri Hrastniku predavanja in
deklamacije ter petje himne Podmladka JS, Domžale predavanja in deklamacije ter petje
himne Podmladka JS, Jesenice proslavo s kulturnim programom in predavanje Viktorja
Pirnata, Kamnik predavanja, Kočevje kulturni večer, Kranj veliko manifestacijo v
Narodnem domu s predavanji, pevskimi in glasbenimi točkami ter zaključek s petjem
himne Podmladka JS, Krško predavanje in akademijo skupaj s Podmladkom JS, Laško
predvajanje filma s pomorsko tematiko in predavanje, Lesce predavanje in petje
pomorskih pesmi skupaj s Podmladkom JS, Ljubljana in Ljubljana – železnica v
prostorih društva Sloga z govori, deklamacijami, samospevi, nastopom pevskega zbora
Sloga, šalami iz življenja pomorščakov, ki jim je sledila zabava s plesom, Ljubno na
Gorenjskem predavanje skupaj s Podmladkom JS, Medvode deklamacije in petje skupaj
emigriral v Slovenijo. V liberalnem taboru je bil pred 2. svetovno in med njo eden vodij Mladine JNS.
Konec 1945 je bil v Jugoslaviji obsojen na smrt, nato pomiloščen na 12-letno zaporno kazen, 1953
izpuščen (»Vrčon, Branko« 2008, 1289). 152
Strokovni članek dr. Vrčona na to temo je bil v slovenščini pod naslovom »Mi in sredozemski status
quo« objavljen tudi v majski številki revije JS l. 1937 (Vrčon 1937, 190–191).
131
s Podmladkom JS, Metlika predavanje skupaj s Podmladkom JS, Novo mesto
predavanje, okrasitev trgovin s predmeti JS in grafikoni ter izvedbo velike nabiralne
akcije v namen JS, Ribnica predavanje, Sevnica predavanje, Stara cerkev pri Kočevju
predavanje skupaj s Podmladkom JS, Škofja Loka proslavo s povorko na mestnem trgu
z govorom predsednika in koncertom vojaške godbe, Trbovlje predavanje in kulturni
program skupaj s Podmladkom JS, Trebnje predavanje, deklamacije in pevske točke
skupaj s Podmladkom JS, Tržič predavanje, deklamacije, pevske in klavirske točke in v
poverjeništvih Breg predavanje in deklamacije, Dobrova pri Ljubljani predavanje skupaj
s Podmladkom JS, Gorje pri Bledu predavanje, Hrastnik predavanje in kulturni program
članov Podmladka JS, Mohorje predavanje in deklamacije, Mozelj proslava skupaj s
Podmladkom JS, Rakek prireditev skupaj s Podmladkom JS, Šmarje na Dolenjskem
predavanje, Št. Vid nad Ljubljano predavanje in deklamacije, Zidani Most predavanje
(»Društvene vijesti« 1938, (1) 31, 33).
V Celju je l. 1937 krajevni odbor JS organiziral »Jadranski dan« v sporazumu z vodstvi
vseh celjskih šol. Priredili so ločeno proslave za šolsko mladino in posebej za članstvo
in javnost. Tako je bilo 29. in 30. oktobra sedem predstav za šole po stopnjah s
predavanji in ogledi filmov v kinu Metropol, ki si jih naj bi ogledalo 4200 šolarjev.153
Proslava za člane in javnost je bila 11. novembra ob 20. uri v skoraj polni dvorani
Celjskega doma. Program so sestavljali govori, predavanje, nastop pevskega zbora in
deklamacije (»Društvene vijesti« 1937, (12) 516).
Poleg teh odborov, ki so oddali poročila centrali, se je »Jadranski dan« l. 1937 proslavil
skoraj v vseh sekcijah Podmladka JS v državi (»Društvene vijesti«1938, (3) 118). Z
okrožnicami Ministrstva za šolstvo, Ministrstva trgovine in industrije ter Ministrstva
gospodarstva so namreč morale vse osnovne, srednje in strokovne šole v državi
proslaviti »Jadranski dan«, ki so ga na mnogih šolah priredili v povezavi s Podmladkom
JS (»Društvene vijesti« 1937, (3) 117).
V okrožnici Izvršnega odbora JS je bila predstavljena rekapitulacija proslav »Jadranskih
dni« po oblastnih odborih v l. 1937 in primerjava s proslavami v l. 1936. Na področju
Oblastnega odbora JS v Ljubljani je v l. 1936 proslavilo »Jadranski dan« 48 podružnic
153
V Spomenici ob 15-letnici Oblastnega odbora JS v Mariboru je naveden podatek, da je bilo predstav v
kinu Metropol 6, od tega ena za vojsko. Obiskalo naj bi jih blizu 3500 mladih (Pirc 1939, 44).
132
JS in naslednjo leto 34. Na področju Oblastnega odbora JS Maribor sta »Jadranski dan«
l. 1936 proslavili 2 podružnici JS in l. 1937 1 podružnica. Lahko vidimo, da so v
ljubljanskem oblastnem odboru tako l. 1936 kot 1937 med vsemi oblastnimi odbori v
državi najbolj množično in dosledno proslavili »Jadranski dan«154 (»Društvene vijesti«
1938, 16 (3) 118).
»Jadranske dan« so l. 1938 proslavili vsi odbori Oblastnega odbora JS Ljubljana. V
dvorani Trgovskega doma v Ljubljani je bila skupna proslava vseh treh ljubljanskih
odborov Ljubljane – matice, Ljubljane – železnice in akademskega odbora. Proslave
krajevnih odborov JS so bile izvedene v Brežicah, Dolu pri Hrastniku, Gorjah pri Bledu,
Hrastniku, Kamniku, Laškem, Ljubnem na Gorenjskem, Mengšu, Mohorjih, Trebnjem,
Trbovljah, Bledu, Bohinjski Bistrici, Črnomlju, Domžalah, Jesenicah, Kočevju,
Krškem, Lescah, Litiji, Medvodah, Novem mestu, Podnartu, Radovljici, Ribnici, Škofji
Loki in Tržiču ter poverjeništvih JS Bregu pri Zidanem Mostu, Dobrovi pri Ljubljani,
Kamni gorici, Rakeku, Sodražici, Studencu-Igu, Št. Janžu na Dolenjskem, Št. Vidu nad
Ljubljano, Zalogu in Zidanem Mostu. »Jadranski dan« so proslavili tudi vsi podmladki
JS in po okrožnici šolskih oblasti vse šole v Dravski banovini (»Društvene vijesti«
1939, (2) 75–77).
Uvod v proslavo »Jadranskega dneva« v Mariboru l. 1938 je bil v soboto 15. oktobra
1938. Podmladek JS državne klasične gimnazije v Mariboru je organiziral srednješolski
atletski miting za prehodni pokal JS. Prvič so prireditelji srednješolskih lahkoatletskih
mitingov v program vnesli tudi tekmovanje dijakinj, kar je močno vplivalo na dober
obisk prireditve (»Društvene vijesti« 1938, (11) 484). Oblastni odbor JS Maribor je
skupaj s Krajevnim odborom JS Maribor podaril lep prehodni pokal zmagovalni šoli
(Pirc 1939, 15).29. oktobra 1938 so se »Jadranski dnevi« v Mariboru nadaljevali s
slavnostno združeno sejo oblastnega odbora, krajevnega odbora in krajevnega odbora
železničarjev JS iz Maribora, ki se je nadaljevala z družabnim večerom za članstvo JS in
prijatelje ter somišljenike v hotelu Orel. 30. oktobra je sledila slavnostna proslava
154
L. 1936 je bilo število podružnic JS, ki so proslavile Jadranski dan po oblastnih odborih: Ljubljana 48, Petrovgrad 17, Split 12, Zagreb 10, Osijek 8, Valjevo 7, Dubrovnik 5, Beograd 4, Novi Sad 4, Sarajevo
4, Skopje 4, Karlovec 3, Kragujevac 3, Maribor 2, Niš 2, Sušak 2, Zaječar 1, Cetinje 0. L. 1937 je bilo število podružnic JS, ki so proslavile Jadranski dan po oblastnih odborih: Ljubljana 34,
Dubrovnik 12, Petrovgrad 12, Zagreb 10, Split 8, Novi Sad 8, Beograd 4, Karlovec 4, Sarajevo 4, Niš 3, Skopje 3, Sušak 3, Valjevo 3, Maribor 1, Zaječar 1, Cetinje 0, Kragujevac 0 in Priština 0 (»Društvene vijesti« 1938, 16 (3) 118).
133
»Jadranskega dne« z akademijo vseh podmladkov JS s pestrim sporedom v nabito polni
dvorani Sokolskega doma. Navzočih je bilo 2000 podmladkarjev. Ob tej priložnosti je
potekalo razvitje in blagoslovitev 2 zastav Podmladka JS (»Društvene vijesti« 1938,
(12) 527).
20-letnico osvoboditve v okviru »Jadranskih dni« je Krajevni odbor JS Celje proslavil s
številnimi prireditvami med 28. in 31. oktobrom 1938 v kinu Metropol, ki jih je
obiskalo blizu 4500 oseb. Prireditve so bile dve za članstvo, pet za Podmladek JS in ena
za vojsko celjskega pehotnega polka s filmi, predavanji, pesmimi, delitvijo
propagandnega materiala, ki ga je poslal Izvršni odbor JS. Na pobudo krajevnega
odbora sta celjski knjigarni Mohorjeva družba in K. Goričar uredili v izložbah razstavo
pomorske literature in slik (ibid., 531).
Za proslavo »Jadranskega dne« 1939 je Oblastni odbor JS Ljubljana poslal vsem
podružnicam posebej v ta namen natisnjeno predavanje »Naša posest na Jadranu« in
pesem »Beseda mladine«. Svečano sta »Jadranski dan« proslavila krajevna odbora JS
Ljubljana – matica in Ljubljana – železnica z združeno proslavo 30. oktobra v dvorani
Trgovskega doma. V Kranju so obeležili »Jadranski dan« s koncertom, na Jesenicah z
»Jadransko razstavo« in predavanji, v Brežicah, Kamniku, Trbovljah in Novem mestu s
svečanimi akademijami. Jadranski dan so obeležila tudi poverjeništva Gorje pri Bledu,
Zidani Most in Breg. Radio Ljubljana je prenašal zvečer 30. oktobra 1939 predavanje II.
tajnika Oblastnega odbora JS Ljubljana, Pirnata. Oblastni odbor JS Ljubljana je tudi
poskrbel za objave v časopisju, predvsem v dnevnikih Slovenec, Jutro in Slovenski
narod ter tedniku Učiteljski tovariš (»Društvene vijesti« 1939, (12) 516).
Krajevni odbor JS v Celju je 28. in 30. oktobra 1939 priredil v okviru »Jadranskega
dne« skupaj s podmladki JS skoraj vseh celjskih šol pet akademij, ki so bile v Mestnem
gledališču. Program so v celoti pripravili in izvedli podmladki JS in vojaška godba.
Vseboval je nastop zborov, harmonikarjev v narodnih nošah in violine s klavirjem,
uprizoritev novitete pesnice Anice Černejeve155 »Pravljica o morju«, ki jo je napisala
posebej za to priložnost, in odlomek iz opere. Program se je končal s sklepno živo sliko
155
Anica Černej, 1900–1944, pesnica, pisateljica. Pisala je pesmi in članke, objavila knjigo otroških pesmi in več slikanic. Oktobra 1943 jo je aretirala nemška policija in odpeljala v taborišče Ravensbrück in nato v taborišče Neubrandenburg, kjer je umrla (»Černej, Anica« 2008, 163).
134
akademije »Jugoslavija«, v kateri so se mladina, ljudstvo in vojska poklonili
pokrovitelju JS kralju Petru II. ob akordih državne himne (ibid., 517).
Krajevni odbor JS in podmladki JS v Celju so naslednje leto, 1940, »Jadranski dan«
obeležili s sedmimi uspešnimi prireditvami med 8. in 9. novembrom za šolsko mladino
in med 10. in 17. novembrom za članstvo in ostalo javnost v mestnem gledališču.
Prireditve je videlo skoraj 4000 dijakov, ki so se v celoti s šolami udeležili predstav, in
nad 1500 drugih obiskovalcev. Proslave »Jadranskega dne« l. 1940 je na poziv
Oblastnega odbora JS Ljubljana pripravila tudi večina podružnic. Najbolj svečano je
proslavil »Jadranski dan« krajevni odbor JS v Kranju s slavnostnim koncertom. Po
uredbi Kr. banske uprave so »Jadranski dan« l. 1940 proslavile vse šole v Dravski
banovini (»Društvene vijesti« 1941, (1) 29).
4.3.6 Prireditve ob razvitju zastav JS
Razvitje in blagoslov zastav podružnic JS in podmladkov JS na osrednjih mestnih trgih
so spremljale velike slovesnosti ob navzočnosti najvišjih predstavnikov lokalnih
posvetnih, vojaških in cerkvenih oblasti, vodstva in članstva JS ter ostalega
prebivalstva. Predaja in razvitje zastav so se odvijale po predpisani proceduri.
Prvo razvitje zastav JS je potekalo 12. maja 1935 v Ljubljani. Ob veliki manifestaciji JS
je bilo razvitih 41 zastav Podmladka JS ljubljanskih in okoliških šol. Na predvečer
dogodka 11. maja je bila v veliki dvorani hotela Union velika akademija, na kateri je
nastopilo s petjem, deklamacijami, govori, orkestrom in plesnimi točkami več kot 800
članov Podmladka JS raznih ljubljanskih šol. Na dan prireditve se je dopoldne zbralo na
okrašenem Kongresnem trgu 11.000 mladih članov Podmladka JS. Številni v uniformah
in z belimi ali modrimi čepicami JS ter rokavnimi znaki. Ob prisotnosti članov oblastne
skupščine, številnih gostov vseh uradov, društev in ustanov, oficirskega zbora in
množice občinstva so bile najprej prebrane pozdravne brzojavke oblastnih odborov in
ljubljanskega nadškofa dr. Rožmana. 41 zastav Podmladkov JS je najprej blagoslovil
stolni kanonik dr. Mihael Opeka. Zastave je osebno izročil mladim zastavonošem
predsednik ljubljanskega oblastnega odbora, pomočnik bana Pirkmajer z besedami:
»Žrtve za naš Jadran vse, a naš Jadran, sinji Jadran, nikdar in nikomur ne!«. Trem
zastavam je botroval Izvršni odbor JS iz Splita, ki je na slovesnost poslal svoja
135
predstavnika dr. Jerića in dr. Despota. Botrice so privezale na zastave spominske
trakove z besedami: »Za pomorsko silo Jugoslavijo!«. Zastavonoše so poljubili zastave
in jih prevzeli in dvignili z vzklikom: »Čuvajmo naše morje!«. Slovesnosti so se
udeležili tudi skavti s tremi zastavami in večjo delegacijo. Ob zvokih godbe Sloga so
člani podmladkov JS zapeli državno himno in himno Podmladka JS »Mi smo Jadranski
stražarji«, ki so jo ob tej priložnosti krstno izvedli. Po razvitju so udeleženci s svojimi
zastavami v četverostopih defilirali skozi mestne ulice v 50-minutnem mimohodu. Vso
prireditev je prenašala ljubljanska radijska postaja, podjetje Philips je namestilo na trgu
tri zvočnike, da je lahko sleherni sledil govornikom in dogajanju na odru. Vrhovnemu
pokrovitelju JS kralju Petru je bila s svečanosti poslana vdanostna brzojavka
(»Društvene vijesti« 1935, (7) 289–292).
2. junija 1935 je v Novem mestu pred 3000 zbranimi potekalo razvijanje 17 zastav
podmladkov JS. Vsa slovesnost se je odvijala identično po ljubljanskem zgledu
(»Društvene vijesti« 1935, (7) 294). V nedeljo 16. junija je bilo v Trbovljah razvitih pet
zastav podmladkov JS. V govoru številnim zbranim je predsednik Krajevnega odbora
JS Trbovlje rudniški ravnatelj inž. Loskot spodbudil zbrane podmladkarje, da naj bodo
v neomajni ljubezni in zvestobi do domovine čvrsta opora vrhovnemu pokrovitelju
kralju Petru II. (Jutro, 20. 6. 1935. 5).
V središču Laškega je 1. septembra 1935 tamkajšnji Podmladek JS pred veliko množico
občinstva slovesno razvil svojo zastavo. Na koncu je lokalno pevsko društvo Hum
zapelo himno JS in mladinski zbor himno Podmladka JS (Jutro, 8. 9. 1935. 3).
V okviru kongresa JS v Ljubljani l. 1935 je na rojstni dan kralja Petra II. 6. septembra
potekala velika slovesnost ob blagoslovu in razvitju zastave JS oblastnega odbora JS iz
Ljubljane. Že od jutra so se proti ljubljanskemu Kongresnemu trgu zgrinjale množice,
da bi poleg najvišjih dostojanstvenikov, delegatov, vodstva in članov JS iz vse države
prisostvovale razvitju zastave. Najštevilčnejši so bili podmladkarji JS iz slovenskih šol,
ki so organizirano prišli v Ljubljano. Samo iz Maribora je pripeljal poseben vlak 1200
članov. Zastavo, ki jo je oblastnemu odboru podaril častni pokrovitelj JS kralj Peter, je
blagoslovil škof Rožman. Blagoslovljeno zastavo je v imenu kralja predal njegov
zastopnik divizijski general Petar Nedeljković. Prireditvi so poleg več tisoč članov JS
prisostvovali tudi predstavniki gasilcev, številne delegacije ljubljanskih sokolskih
136
društev v uniformah in zastavami, skavti, pevska društva, več godb in narodna ter
obrambna društva (Jutro 7. 9. 1935. 1–2). Množica, ki se je zbrala na Kongresnem trgu,
je štela najmanj 15.000 ljudi. Po koncu so se zbrani zvrstili v sprevod, ki se je v
osmerostopih zlival po ljubljanskih ulicah. Povsod jih je pozdravljala navdušena
množica ljubljanskega občinstva z vzklikanjem. Pred bansko palačo je bil slavnostni
defile in poklon novi zastavi in kraljevemu odposlancu, ki je v družbi z banom in
drugimi visokimi gosti gledal veličastni mimohod (Slovenec, 7. 9. 1935. 3).
24. maja 1936 je bila v Mariboru posvetitev mladinskih zastav Podmladka JS in zbor
Oblastnega zbora JS Maribor. V dopoldanskih urah so se na Glavnem trgu zbrali učenci
in dijaki mariborskih šol. Ob zbrani množici so bili prisotni predstavniki posvetnih,
vojaških in cerkvenih oblasti. Stolni župnik je blagoslovil devet zastav, zastavonoše so
izrekli svečano zaprisego. Po govorih so podmladkarji zapeli himno »Mi Jadranski smo
stražarji«. Nato so udeleženci z zastavami priredili povorko po mestnih ulicah. Istega
dne je bil občni zbor Oblastnega odbora JS Maribor (»Društvene vijesti« 1936, (8) 338).
11. junija 1936 je na Ptuju bila velika manifestacija JS ob razvitju zastave krajevnega
odbora JS. Po blagoslovitvi in predaji zastave se je množična povorka z godbo vila po
okrašenih mestnih ulicah. Po povorki je bilo v mestnem parku »jadransko slavje«
(»Društvene vijesti« 1936, (9) 382).
Jeseničani so istega dne blagoslovili in razvili zastavo Podmladka JS ljudske šole pred
spomenikom Kralja Aleksandra (»Društvene vijesti« 1936, (12) 513–515).
V okviru »Jadranskih dni« sta 29. oktobra 1938 potekala v Sokolskem domu v
Mariboru ob navzočnosti 2000 podmladkarjev razvitje in blagoslov dveh zastav
Podmladka JS (»Društvene vijesti« 1938, (12) 527). Razvili so zastavo nižje nepopolne
državne realne gimnazije in zastavo II. deške meščanske šole ob sodelovanju vseh
združenih odborov JS v Mariboru (Mariborski večernik Jutra, 29. 10. 1938. 5).
7. maja 1939 je v Mariboru JS priredila veliko manifestacijo ob 15-letnici JS v
Mariboru, na kateri so razvili zastave vseh mariborskih odborov JS. Dopoldne je v
Mestni posvetovalnici Mestne občine Maribor potekal jubilejni občni zbor oblastnega
odbora JS. Po zahvalah kralju Petru II., naslovljenih na maršalat dvora, za podarjeno
137
zastavo s kumskim trakom in pozdravom Izvršnega odbora iz Splita so ponovno
soglasno izvolili za predsednika Oblastnega odbora JS Maribor dr. Lipolda in druge
člane odbora (»Društvene vijesti« 1939, (8) 341). Dogajanje se je nato nadaljevalo na
mariborskem Glavnem trgu. Tam je velika množica 10.000 ljudi prisostvovala razvitju
in blagoslovitvi zastav Oblastnega odbora JS Maribor, Krajevnega odbora JS Maribor in
Krajevnega odbora JS železničarjev Maribor. Prišli so tudi gostje iz Celja, Ptuja,
Šentilja, Zagreba, Niša, Jesenic, Radovljice, Koprivniških bregov, Brežic, medtem ko je
Ljubljano zastopalo več kot 200 članov Podmladka JS s spremstvom. Zastave je
blagoslovil po pooblastilu odsotnega lavantinskega škofa stolni dekan dr. F. Cukala. V
imenu kralja Petra II. je zastave poklonil polkovnik Svetolik Radovanović in jih izročil
predsedniku oblastnega odbora Lipoldu. Po državni himni vojaške godbe je predsednik
oblastnega odbora zastave predal zastavonošem vseh treh mariborskih odborov
(»Društvene vijesti« 1939, (7) 296–297).
Ob tej priložnosti je potekalo nagradno tekmovanje JS na temo ideologije organizacije
za najlepšo trgovinsko izložbo v Mariboru. Sodelovalo je 36 trgovcev. Žirija, ki jo je na
prošnjo JS imenovalo Združenje trgovcev v Mariboru, je namesto treh izbrala pet
najlepših izložb in jih denarno nagradila (»Društvene vijesti« 1939, (8) 341).
Iz svečanosti ob razvitju zastav JS, ki so identično potekale tudi po številnih drugih
krajih Dravske banovine, lahko zaznamo, da so v javnosti dokazovale enotnost in moč
organizacije in njeno brezpogojno vdanost državi ter kralju.
4.3.7 Pogreb kralja Aleksandra 1934 in obisk Oplenca 1935
Pogreba kralja Aleksandra 18. oktobra 1934 v Beogradu se je udeležila številna
delegacija Oblastnega odbora JS Ljubljana. Delegacijo so sestavljali trije delegati
oblastnega odbora in 34 podmladkarjev z dvema profesorjema iz višjih razredov
srednjih in višjih strokovnih šol iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja, Murske Sobote,
Kranja, Kočevja in Novega mesta. Podmladkarji so s seboj nosili deset društvenih
zastav, ki so bile na čelu povorke JS. Delegacija ljubljanskega oblastnega odbora se je
poklonila pokojnemu kralju z lovorovim vencem, ki je imel na trobojnici napisana
imena vseh krajevnih odborov iz področja Oblastnega odbora JS Ljubljana (»Društvene
vijesti« 1934, (11) 494). Mariborski oblastni odbor JS je položil lovorjev venec, ovit z
138
narodnim trakom in z napisom »Kralju junaku Jadranska straža Maribor« (»Društvene
vijesti« 1934, (12) 529). Vse podružnice oblastnega odbora iz Ljubljane so priredile
komemoracije za pokojnim kraljem. Pri tem so izstopali krajevni odbori v Ljubljani,
Trbovljah, Litiji in Kranju (»Društvene vijesti« 1934, (12) 529). Radio Ljubljana je v
celoti prenašal komemoracijo ob 20. uri 31. oktobra iz dvorane Union. Ljubljansko
žalno slovesnost je prenašal tudi radio Zagreb (»Društvene vijesti« 1934, (11) 492).
Na pravoslavne binkošti 1935 je JS množično obiskala kraljevo grobnico na Oplencu in
se poklonila pokojnemu kralju Aleksandru. Med udeleženci so bili tudi slovenski člani
JS. Ljubljansko delegacijo je vodil predsednik oblastnega odbora JS Pirkmajer. Štela je
enajst članov in v njej so bila zastopana vsa večja mesta oblastnega odbora iz Ljubljane.
S seboj je nosila zastavo Podmladka JS I. ljubljanske realne gimnazije. Mariborski
oblastni odbor JS je sestavljala petčlanska delegacija (Jutro, 18. 6. 1935. 3).
4.3.8 Jadranska razstava v Ljubljani
Največja prireditev v okviru IV. kongresa JS v Ljubljani je bila pomorska razstava med
5. in 16. septembrom 1935. Oblastni odbor JS iz Ljubljane je menil, da je prikladno in
nujno, da se vzporedno s kongresom postavi velika razstava o morju. Uprava velesejma
v Ljubljani se je z veseljem odzvala želji oblastnega odbora ter odstopila prostor za
Jadransko razstavo z naslovom »Naš Jadran« v sklopu jesenskega velesejma. Za
razstavo so zbrali preko 6000 razstavnih eksponatov, ki jih je razstavljalo okoli 500
razstavljavcev. Jadranska razstava je zavzemala približno polovico velesejma. Razstava
je bila razdeljena na 14 paviljonov s pomorsko tematiko. Prvi paviljon je bil v celoti
posvečen JS. Predstavili so društveno zgodovino in organizacijo, statistične podatke z
grafikoni in slikami, narodno-obrambno delo, zastave in propagandni material, slike
domov JS, modele, reliefe, izlete, Podmladek JS in pomorsko literaturo. Največje
probleme so imeli organizatorji na razstavi z nabavo sveže morske vode za paviljon z
morskimi ribami (Jadranska straža 1936, 38–41). V 27 m dolgem akvariju je bilo kar
42.000 litrov morske vode, ki so jo z velikimi težavami pripeljali v 4 vagonih s Sušaka.
Jadransko razstavo je obiskalo okoli 95.000 oseb v okviru jesenskega velesejma in še
številna šolska mladina, ki je pod vodstvom učiteljev obiskala samo razstavo med 20. in
22. septembrom. Tako lahko govorimo o več kot 100.000 obiskovalcih. Pri izvedbi
razstave so izdatno pomagali Izvršni odbor iz Splita s 50.000 din.- in s številnimi
139
predmeti iz svojega Pomorskega muzeja, Kr. mornarica je bogato opremila svoj
paviljon in ljubljanski velesejem s svojimi prostori in organizacijo. Sama razstava ni
dobila skoraj nobene državne podpore. Neprimerno manjša ribiška razstava v Zagrebu
je tako dobila 250.000 din.- državne subvencije, ljubljanska razstava pa samo 10.000
din.- (Murko 1935, 446–450). Jadranska razstava je uspela v vseh ozirih in o njej je
obširno poročalo dnevno časopisje (Jadranska straža 1936, 38–41). V okviru Jadranske
razstave na velesejmu je JS organizirala tudi kinopredstave v paviljonu K, s katerimi je
obiskovalce navduševala za Jadransko morje. Nemi in zvočni filmi so prikazovali
potapljača-fotografa, dalmatinske ribiče in plovila ter letala Kr. mornarice (Jutro 10. 9.
1935. 5).
4.3.9 Slovesnosti ob krstu in izročitvi ladij Kr. mornarici
Slovesnosti ob izročitvi darila JS Kr. mornarici, šolske ladje Jadran v Splitu 6.
septembra 1933, so se udeležili člani JS iz vse države. Med njimi so bili številni tudi iz
Dravske banovine. Samo iz področja Oblastnega odbora JS Maribor je odšlo več kot
300 članov JS (Pirc 1939, 12). Ob tej priložnosti so tudi številne podružnice JS izvedle
proslave. V Celju so ta dan člani Podmladka JS prodajali in delili propagandno
literaturo, razne brošure, razglednice... Zvečer je bilo v veliki dvorani Narodnega doma
v Celju predavanje Bohma »Slovenci in morje«. Predavanje je otvoril predsednik
Krajevnega odbora JS Celje Goričan, ki je prebral brzojavko, ki je bila poslana kralju
Aleksandru I.
Ob predaji broda Jadran naši vrli vojni mornarici stoji združeno članstvo Jadranske
straže skupno s Kraljevo mornarico na braniku domovine! Za Krajevni odbor Jadranske
straže v Celju dr. Alojz Goričan, mestni načelnik-predsednik (ibid., 36).
Proslav v Splitu se je udeležilo številno članstvo in nad 35 članov Podmladka JS iz
Celja (Pirc 1939, 36).
27. junija 1938 je bila v Splitu svečana splavitev rušilca Ljubljana. Med obiskovalci so
bili številni predstavniki obeh krajevnih odborov iz Ljubljane in ljubljanskega
oblastnega odbora JS ter člani Podmladka JS z zastavami. Med najuglednejšimi gosti na
častni tribuni so bili tudi ljubljanski župan Adlešič in predstavniki Oblastnega odbora JS
140
Ljubljana (»Svečano porinuće torpiljarke Ljubljana 28. VI. 1938« 1938, 281).
4.3.10 Prireditve Podmladka JS na Slovenskem
Podmladek JS je organiziral številne prireditve. Lahko vidimo, da so številne izmed njih
bile v okviru drugih prireditev JS in bile organizirane skupaj s krajevnimi odbori JS in
poverjeništvi.
Podmladki JS so se udeleževali predavanj in kinopredstav, pripravljali akademije,
sodelovali pri »Jadranskih dnevih«, žalnih slovesnostih za pokojnim kraljem, splovitvi
vojnih ladij, demonstrirali moč JS v Sloveniji na množičnih slovesnostih ob blagoslovu
in razvitju zastav Podmladka JS…
Tako je 2. februarja 1932 popoldne dijaštvo mariborskih srednjih in meščanskih šol
priredilo v veliki unionski dvorani akademijo s pomorskim propagandnim sporedom, ki
je uspela nad pričakovanji. Številne točke so navdušile vse navzoče (Mariborski
večernik Jutra, 3. 2. 1933. 2).
Z namenom zbiranja sredstev, da je lahko Krajevni odbor JS Šentilj l. 1934 poslal na
počitnice na Pag 20 revnih otrok za 14 dni, je Podmladek JS priredil igro in krajevni
odbor tombolo (»Društvene vijesti« 1935, (5) 208).
V okviru ljubljanskega kongresa JS l. 1935 so podmladki oblastnega odbora JS iz
Ljubljane uspešno izvedli akademijo v Narodnem gledališču. Mladi recitatorji, igralci,
plesalci, glasbeniki in pevci so navdušili delegate in ostalo publiko z natančnostjo
izvedbe, disciplino, inteligentnimi interpretacijami in zanesljivostjo (»Društvene vijesti«
1935, (10) 408).
Na predvečer svečane izročitve zastav Podmladka JS ljubljanskih in okoliških šol 11.
maja 1935 je nastopilo v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani več kot 800 članov in
članic Podmladka JS raznih ljubljanskih ljudskih, meščanskih, srednjih in strokovnih
šol. Akademija je z izbranim pomorskim sporedom navdušila tisoče poslušalcev. Na
odru so se izmenjevali pevci, deklamatorji, govorci, glasbeniki, plesalci. Akademija se
je zaključila z veliko alegorijo »Buči morje Adrijansko« z državno himno, ki jo je
141
prepevala vsa dvorana (»Društvene vijesti« 1935, (7) 289).
V Mariboru so imeli srednješolski Podmladki JS 13. aprila l. 1940 proslavo narodnih
mučencev Petra Zrinjskega in Krsta Frankopana. Po uvodnem govoru prof. Karla
Stražarja so sledile številne pevske in instrumentalne točke zborov in solistov
srednješolskih zavodov (»Društvene vijesti« 1940, (6) 251).
4.4 Različne dejavnosti JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS/Jugoslavije
4.4.1 Zbiranja sredstev za nabavo plovil in letal za Kr. mornarico med člani JS
na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS/Jugoslavije
Društvo JS je bilo ustanovljeno z namenom, da zbira sredstva in z njimi podarja vojni
mornarici vojaška plovila. Nakup šolske ladje in njeno darovanje Kr. mornarici je po l.
1926 postala najpomembnejša naloga JS (Rubić 1932a, 9).
Tudi oblastna odbora JS iz Ljubljane in Maribora sta v ta namen zbirala sredstva.
Oblastni odbor JS Ljubljana je za nakup šolske ladje zbral in nakazal v gotovini 40.000
din.-. V isti namen je na svojem območju razpečal tudi 1.000 srečk loterije. Oblastni
odbor JS Maribor je za ladjo zbral 50.265 din.- (ibid., 28-29). V znesek ljubljanskega
oblastnega odbora so Novomeščani donirali 2.500 dinarjev (»Društvene vijesti« 1930,
(7) XXI).
Na območju mariborskega oblastnega odbora je Krajevni odbor JS Ptuj januarja 1931
organiziral Jadranski večer, na katerem mu je uspelo zbrati 4.000 din.- za ladjo
(»Društvene vijesti« 1931, (4) 112). Celjski člani krajevnega odbora JS so za nakup
šolske ladje razpečali preko 1.000 srečk za loterijo JS (Pirc 1939, 35).
Kljub trudu in vidnemu prispevku obeh slovenskih oblastnih odborov JS lahko vidimo,
da je bila večina drugih oblastnih odborov veliko bolj aktivna in uspešna pri zbiranju
sredstev za Kr. mornarico.156
156
Tako je Oblastni odbor JS Sarajevo zbral za šolsko ladjo Kr. mornarice 320.000 din .-, za hidroavion
Kr. mornarice 286.361,50 din.- in za bojno zastavo podmornice Osvetnik 15.295 din.- (Rubić 1932a, 40).
142
Na občnem zboru Krajevnega odbora JS Celje maja 1939 je pod točko Razno član Štaut
iz Celja podal predlog, da bi se zasnovala široka akcija nabiranja sredstev JS za nakup
križarke (»Društvene vijesti« 1939, (6) 252).
L. 1934 je Izvršni odbor iz Splita izbral predlog Srečka Šanta iz Celja, da JS v spomin
na pokojnega kralja Aleksandra začne široko akcijo za izgradnjo vojne mornarice
(»Društvene vijesti« 1934, (12) 525). Predvidevamo lahko, da gre v obeh primerih za
isto osebo. Nobena izmed zgornjih dveh idej celjskega člana se ni nikoli poskusila
realizirati.
4.4.2 Udeležba slovenskih članov JS na pomorskih propagandističnih tečajih JS
Pomorskih propagandističnih tečajev JS so se redno udeleževali tečajniki iz Slovenije.
Pozneje sta oblastna odbora JS iz Ljubljane in Maribora organizirala tudi lastne tečaje.
Prvega tečaja, ki se je odvijal poleti l. 1926 v Splitu, so se iz ljubljanskega odbora JS
udeležili: prof. Josip Kovač, študent Marijan Kozina in Joža Likovič, iz mariborskega
odbora pa učitelj Dragutin Cibic (»Društvene vijesti« 1926, (8) 192). 2. pomorskega
propagandističnega tečaja JS v Splitu se je udeležil tudi poznejši agilni delavec JS v
Sloveniji Pirnat iz Novega mesta (»Društvene vijesti« 1927, (5) 159). L. 1932 je tedanji
tajnik krajevnega odbora JS iz Maribora Pirc v poročilu Oblastnemu odboru JS Maribor
navedel, da je bilo poslano do tedaj iz območja mariborskega oblastnega odbora sedem
tečajnikov z namenom, da se izobrazijo za razširjanje ideologije JS. Od tega števila se
po vrnitvi s tečaja trije niso udejstvovali, dva sta bila kot državna uradnika premeščena,
eden je umrl tako, da je bil na razpolago JS samo en tečajnik, Janko Pirc (Rubić 1932a,
29). Na 6. pomorski propagandni tečaj l. 1934 so prišli iz Oblastnega odbora JS
Ljubljana šolniki prof. Franjo Četina, prof. Franjo Grafenauer, prof. Tone Gaspari in
uradnik dr. Vladimir Murko in iz Oblastnega odbora JS Maribor učitelj Janko Kihelj. Iz
spiska tečajnikov lahko vidimo, da je bil Oblastni odbor JS Ljubljana zastopan s štirimi
tečajniki, kar je bilo največ med oblastnimi odbori. Ostali oblastni odbori so bili
zastopani z enim ali največ dvema udeležencema (Rubić 1934, 379–380).
Silovit razvoj JS v Dravski banovini je vplival, da je oblastni odbor JS Ljubljana
143
prekinil tradicijo ter od 2. do 5. januarja 1935 v Ljubljani kot prvi v državi organiziral
pomorski propagandni tečaj v zaledju. Prvotno je bil tečaj zamišljen za 60 oseb, vendar
so zaradi velikega števila prijav število udeležencev povečali. Kljub temu so morali
številne kandidate zavrniti. V tečaj je bilo sprejetih 120 učiteljev in učiteljic, več
profesorjev in profesoric ter nekaj dijakov in dijakinj, skupaj 160 oseb. Tečaju je
predsedoval načelnik prosvetnega oddelka Kr. banske uprave Josip Beznik. Številni
ugledni predavatelji na čelu z Rubićem, ki ga je Izvršni odbor poslal iz Splita, so izvedli
18 ur predavanj in 2 uri seminarja. Tečajniki so se seznanili s številnimi temami v zvezi
z morjem in JS. Načelnik Beznik, ki je tečaj otvoril, ga je tudi zaključil s pozivom za
najintenzivnejšo delo za naše morje in preko njega za vsem ljubo Jugoslavijo (Pirnat
1935, 67–68).
Med 20. in 27. julijem 1937 sta slovenska oblastna odbora skupaj organizirala idejno-
propagandni tečaj v mariborskem domu JS v Bakru. Tečaja se je udeležilo 30
slušateljev iz vse Dravske banovine, razen dveh so bili vsi po poklicu učitelji. Tečaj je
vodil Pirc. Poleg njega so predavali tudi glavni tajnik Izvršnega odbora JS iz Splita
Rubić, glavni tajnik sekcije Podmladka JS za Dravsko banovino Viktor Pirnat in drugi.
Udeleženci so v času tečaja obiskali tudi Bakar, Sušak, Trsat, Martinščico, Rab in si
ogledali domova JS v Kraljevici in Bakarcu. Obiskali so tudi grob skladatelja himne JS
A. Gervaisa (»Društvene vijesti«1937, (9) 381).
4.4.3 Križarjenje slovenskih članov JS po Sredozemlju
Križarjenja JS s potniškim parnikom Kraljica Marija po Sredozemlju so se udeleževali
tudi člani JS iz obeh slovenskih oblastnih odborov JS tako v vlogi vodij potovanja kot
potnikov. Iz drugega križarjenja JS l. 1933 po zahodnem Sredozemlju je pripravil
reportažo za revijo JS Pirnat iz Novega mesta. Na potovanju je bil v vlogi tolmača in
predavatelja (Pirnat 1933, 448–453). Potovanj z ladjo Kraljico Marijo istega leta se je
udeležilo tudi 27 članov mariborskega oblastnega odbora JS (Pirc 1939, 12). Tretjega
križarjenja JS po Sredozemlju l. 1934 so se udeležili ugledni člani iz Oblastnega odbora
JS Ljubljana inž. F. Loskot, dr. J. Adlešič in polkovnik R. Jovanović in iz Oblastnega
odbora JS Maribor J. Trafenik, dr. J. Komljanec in R. Strmecki iz Celja (Despot 1934,
315). Križarjenja s Kraljico Marijo l. 1935 v Grčijo in Egipt se je skupaj z Akademskim
pevskim zborom udeležilo nekaj nad 50 Slovencev (Jutro, 4. 7. 1935. 3).
144
4.4.4 Podmladek JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS/Jugoslavije
V prvih letih delovanja na področju Slovenije JS delu z mladino ni posvečala posebne
pozornosti. Tako je na občnem zboru Glavnega odbora JS Ljubljana l. 1926 tajnik
Fettich poročal, da so izročili Ljubljanskemu prosvetnemu odboru 550 izvodov brošure
Morje, da jih je razdelil med šolsko mladino in bi se s tem širila pomorska zavest med
mladimi (»Društvene vesti« 1926, (7) 165).
Vendar lahko vidimo, da je bil to osamljen primer. V tem obdobju delo oblastnih
odborov JS v Ljubljani in Mariboru na splošno ni bilo dobro in je napredovalo zelo
počasi. To je opazil tudi Izvršni odbor in je v začetku l. 1929 od ljubljanskega in
mariborskega oblastnega odbora zahteval, da reorganizirajo sistem dela s ciljem
ustvariti močnejšo organizacijo v Sloveniji (»Društvene vijesti« 1929, (1) 25–26).
Organizirano delo JS z mladimi v Sloveniji se je začelo 22. aprila 1928, ko je bila v
veliki Unionski dvorani v Mariboru ustanovitev Podmladka JS za srednješolce. Ob tej
priložnosti so pripravili pester program z deklamacijami, samospevi, nastopi več zborov
in Dijaškega orkestra, ki se je poskusil celo v jazzu. Zaživela je tudi sekcija Podmladka
JS na šoli v Št. Ilju pri Velenju, ki jo je ustanovil šolski upravitelj Stane Gradišnik. 17.
decembra istega leta se je tudi na Ptuju ustanovil Podmladek JS na gimnaziji
(»Društvene vijesti« 1929, (6) 223).
Medtem ko se je Podmladek JS na področju Oblastnega odbora JS Maribor začel
razvijati in je bilo po podatkih Izvršnega odbora iz Splita l. 1929 že 7 sekcij Podmladka
JS, Oblastni odbor JS Ljubljana še vedno ni imel lastne sekcije Podmladka JS (»III.
Glavna skupština Jadr. straže v Skoplju« 1932, 452–453).
Oblastni odbor JS Maribor je organiziranosti mladine v podmladkih JS začel posvečati
veliko pozornost. V namen propagande in pridobivanje mladine v vrste Podmladka JS
so za 18.000 din.- kupili skioptični aparat, ki so ga uporabljali za spremljanje predavanj
s primernimi slikami, in priročni prenosni kinoaparat z lastnim filmom »Potovanje po
Jugoslaviji« in s sposojenim filmom »Martinščica«. Razpisali so tudi nagradne naloge
za člane podmladkov JS. Po odhodu Josipa Ribarića iz Maribora je delo s podmladki JS
prevzel Janko Pirc (Rubić 1932a, 29). Delu primerno je raslo zanimanje mladine in l.
145
1932 je imel oblastni odbor JS v Mariboru že 11 sekcij Podmladka JS s 1176 člani.
Podmladek JS je začel delovati tudi na področju oblastnega odbora JS v Ljubljani, tako
da je bilo l. 1932 295 članov v 3 sekcijah Podmladka JS na šolah (»III. Glavna
skupština Jadr. straže v Skoplju« 1932, 453). Podmladek JS na prvi meščanski šoli na
Prulah pri Ljubljani je l. 1929 ustanovil strokovni učitelj Tomo Jedrlinić. Prirejali so
uspešne akademije, stalna predavanja in l. 1931 napravili izlet na morje. L. 1931 je prof.
Rožič ustanovil Podmladek JS na srednji tehniški šoli v Ljubljani in prof. Franjo Sič157
na trgovski akademiji v Ljubljani. Sekciji sta prirejali stalna predavanja in organizirali
več poučnih ekskurzij. Na trgovskem tečaju na liceju v Ljubljani je bilo okoli 50
gojenk, ki so redno in vestno sodelovale na vseh prireditvah Oblastnega odbora JS
Ljubljana (Rubić 1932a, 28).
Prelomnica v razvoju Podmladka JS v Dravski banovini je bila oblastna skupščina
Oblastnega odbora JS Ljubljana v Novem mestu 2. aprila 1933. Na podlagi delovnega
programa, ki je bil odobren na III. kongresu JS v Skopju in je bil obvezen za vse
oblastne odbore, so prilagodili tudi podroben program ljubljanskega oblastnega odbora.
Ena izmed najpomembnejših pobud je bila širjenje in ustanavljanje podružnic JS s
ciljem, da bi bila JS organizirana v vsaki občini in predvsem v vsaki šoli. Vzporedno s
tem so se odločili okrepiti aktivnosti za realizacijo lastnega mladinskega Doma JS na
Jadranu in začeti akcijo, da mladina vsakoletno potuje na morje. Sredstva so nameravali
zbirati tudi s prodajo predmetov JS, ki naj bi jih razpečevali člani Podmladka JS
(»Društvene vijesti« 1933, (6) 232–233).
Nov veter v delovanju Podmladka JS v Dravski banovini so dale tudi banske šolske
oblasti, ki so z razumevanjem tolmačile veliki pomen novega mladinskega gibanja ter
ga močno podprle. Pri prosvetnem oddelku Kr. banske uprave se je še istega leta
ustanovila Sekcija Podmladka JS za vso Dravsko banovino. Člani sekcije so bili
zastopniki prosvetne oblasti, raznih kategorij šol, učiteljskega združenja, mladinskega
tiska in ljubljanskega oblastnega JS. Sekcijo je vodil načelnik prosvetnega oddelka Kr.
banske uprave Josip Breznik, medtem ko je tajnik sekcije Podmladka JS postal agilni
157
Albert Franc Sič, 1865–1949, učitelj, zbiralec. Učitelj risanja. Kot zbiralec ljudske umetnosti se je posvetil prerisovanju tradicionalnih okrasnih motivov, njegovi opisi in ilustracije sodijo med najboljše predstavitve slovenske kmečke likovne umetnosti (»Sič, Albert Franc« 2008, 1021).
146
Viktor Pirnat (Pirnat 1934a, 8).
Začasni poslovnik Podmladka JS je opredelil namen in delovanje mladine JS. V prvih
členih začasnega poslovnika je bilo navedeno, da je imel Podmladek JS, ki je bil pod
visoko zaščito Nj. kr. Visokosti prestolonaslednika Petra posebno nalogo, da je širil med
šolsko mladino zanimanje in ljubezen za »naše« morje, da je budil med njo zavest o
njegovi pomembnosti za gospodarski napredek in za narodni ter državni obstoj.
Podmladek JS se je lahko ustanovil v vsaki srednji, učiteljski, meščanski, strokovni in
ljudski (osnovni) šoli v Dravski banovini in je lahko bil njegov član vsak učenec ali
učenka teh šol. Podmladek JS je dosegal svoj namen s predavanji, kinopredstavami,
akademijami, prirejanjem poletnih izletov na Jadran, razširjanjem čtiva, ki se je
nanašalo na »naš« Jadran in vzbujalo v mladini ljubezen do »našega« morja,
sodelovanjem pri vseh delih, ki so služila krepitvi organizacije JS in njenih ustanov, ter
podpiranjem revnih članov (»Kapitanova pripoved« 1933/1934, 16).
S potrditvijo uradnih pravil Podmladka JS s strani šolskega ministrstva 30. decembra
1933 je odpadla še zadnja ovira za razmah delovanja Podmladka JS v Dravski banovini.
Sekcija Podmladka JS je poslovenila pravila in jih, opremljena z ustrezajočim
poslovnikom, dostavila vsem Podmladkom JS in šolam (Pirnat 1934a, 8).
Iz poziva, ki ga je decembra 1933 objavil mladinski list Novi rod, lahko razberemo vso
širino novih smernic v politiki JS v Sloveniji do mladine:
Vsem članom Podmladka Jadranske straže!
Vaše vrste se množijo. Včeraj še mala peščica, danes vas je že velika armada. Ni mesta
več v državi brez Jadranske straže, ne trga, ne vasi. Skoraj na vsaki šoli vas je že lepa
četa. Še več vas mora biti! Poplaviti morate vso državo. Eno čustvo vas mora družiti:
ljubezen do domovine! Ena želja vam mora biti sveta: močna Jugoslavija! V vseh vaših
srcih mora biti ena skrb: čuvati naše morje! Kot Jadranski stražarji pa morate poznati
lepoto morja, njega važnost in korist. Zato bo govoril odslej »Naš rod« na tem mestu o
vsem tem. Čitajte ga pozorno. Odprite srca in oči: Pripravljajte se za bodoče dni!
Jadranski stražarji! Mi mladi Jadranski stražarji ljubimo morje. Morje je izraz lepote in
hrepenenja. Morje je izvor bogastva, moči in svobode. Brez morja bi bili neznani. A
147
zdaj plapolajo po vseh oceanih že naše zastave! Brez morja bi bili šibki in revni, z njim
pa je Jugoslavija silna in pred seboj ima svetlo bodočnost. Zato so nam naši sovražniki
zavistni in drzno segajo že po našem morju. Ali Jadrana ne damo! Morja nam ne bodo
vzeli! Zato pa vstajamo Jadranski stražarji in bomo stali pazno na straži, zdaj s srcem le
in z željami, a ko pride čas tudi z dejanji kot njega resnični čuvarji!
Kaj moraš znati!
Vsak razred bo imel poverjenika Podmladka Jadranske straže. Kdor hoče postati član
Podmladka, se javi pri razrednemu poverjeniku, kjer dobi člansko izkaznico. Kot član
plačuješ po 50 par na mesec med šolskim letom. Če zmoreš, plačaj še za svojega
revnega sošolca, ki bi rad bil član, a nima denarja za članarino. S tem pa še nisi pravi
Jadranski stražar. Pravi Jadranski stražar je mlad borec. On hodi na predavanja
Jadranske straže, se zanima za slike o morju, čita knjige o morju, prepeva pesmi o
morju. Pravi Jadranski stražar si želi videti morje. To mu bo tudi mogoče. Ves denar, ki
ga nabere Podmladek Jadranske straže, se hrani za člane tiste šole. S tem denarjem si
lahko vsak član vsaj enkrat ogleda morje. Ob morju se zgradi deški dom in tam bo
mogoče bolehnim podmladkarjem, da se naužijejo v počitnicah sonca in zraka (»Vsem
članom Podmladka JS« 1933/1934, 18–19).
Energična skupna akcija oblastnih odborov JS iz Ljubljane in Maribora ter podpora
šolskih oblasti v Dravski banovini sta hitro prinesli rezultate.
Takoj prvo leto se je organiziral Podmladek JS na 435 šolah v Dravski banovini in je
štel 46.926 članov. Vendar so bili to v večini le idejni člani, saj ni bilo potrebno
plačevanja članarine. Ob pričetku naslednjega šolskega leta 1933/1934 Sekcija
Podmladka JS ni več priznala brezplačnega članstva. S tem so hoteli pri mladih
stražarjih poudariti pomen in pomembnost društva ter jim z obveznostjo vcepiti
spoštovanje do organizacije. Poleg tega tudi pravila niso dopuščala brezplačnega
članstva. Članarina je znašala po pravilniku 0.5 din.- mesečno, znižala pa se je tudi na
0.25 din.- oziroma v izjemnih primerih celo na 2 din.- letno. Članarina je bila
nedotakljiva last vsakega posameznega Podmladka JS. Članstvo jo zaradi tega ukrepa v
prvih mesecih vidno padlo in štelo 1. decembra 1933 le 34.590 članov.
Sekcija Podmladka JS za vso Dravsko banovino je pričela z aktivnim delovanjem.
148
Dopisovala si je z obstoječimi Podmladki JS in šolami v banovini. Dajala je smernice za
uspešno in razgibano društveno delovanje, prirejanje akademij ter kritje članarine
revnim članom iz čistih dohodkov društvenih prireditev. Sekcija je imela v enem letu
osem sej, na katerih so se posvetovali ter razglabljali o vprašanjih napredka mladinske
organizacije JS. S šestimi okrožnicami in nad dva tisoč posameznimi dopisi je bila v
stalnem stiku s svojimi podmladki, ki so rastli in se množili iz dneva v dan.
Osebnim stikom s podmladki JS je posvečala Sekcija še posebno pozornost. Tajnik
sekcije Pirnat je obiskoval podmladke JS in jim predaval ter jih s predavanji s pomočjo
skioptičnih slik navduševal za morje in pomorstvo ter svobodno domovino.
Predavanjem podmladkom JS so se pridružila tudi posvetovanja z učiteljstvom o
napredku organizacije. V Ljubljani sta poleg društvenega tajnika predavala
podmladkom JS tudi tajnik učiteljske šole Hubert Marjanović in učitelj meščanske šole
Viktor Rom.
Prizadevanje JS in naklonjenost oblasti za širitev pomorske miselnosti med mladino
lahko vidimo iz gibanja števila članov in podružnic Podmladka JS: 28. junija l. 1933 je
bilo organiziranih 435 podmladkov JS s 46.926 člani brez članarine. 1. maja 1934 je
bilo med 915 šolami v banovini samo še 298 šol brez organizacije Podmladka JS. Tako
se je Podmladek JS uspešno razvijal na: 550 osnovnih šolah s skupaj 50.034 člani, na 39
meščanskih šolah s 5.130 člani, na 15 srednjih šolah s 7.169 člani, na 4 učiteljskih šolah
z 874 člani, na 6 strokovnih šolah z 928 člani. To je bilo skupaj 616 šol s 64.135 člani
Podmladka JS. Poročilo o številčnem stanju, podanem na oblastni skupščini v Celju
poleti 1934, je dopolnilo še nekaj šol, tako da je bilo končno število podmladkov JS ob
koncu šolskega leta 634 z več kot 65.000 člani. Podmladek JS je bil organiziran na vseh
srednjih in učiteljskih šolah v Dravski banovini. Ni bil prisoten le na eni meščanski šoli,
na nekaj strokovnih šolah in na okoli tretjini osnovnih šol.
Na tisoče podmladkarjev si je nabavilo društvene znake in članske izkaznice, ki so bile
izdane v slovenskem jeziku. Na naslovni strani izkaznic je bila slika pokrovitelja JS Nj.
kr. Visokosti Petra II. v uniformi JS. Mnogi člani Podmladka JS so medsebojno
tekmovali v razprodaji društvenih kolkov in razglednic, ki so bili izdani v korist
socialnega sklada za zgraditev mladinskega doma JS ob Jadranu, izletom in letovanju
siromašnih. V korist socialnega sklada so se prodajale tudi napisne table za vhode
149
šolskih poslopij in poslovne prostore krajevnih odborov.
Podmladki JS so proslavili na vseh šolah »Jadranski teden«, ki je potekal spomladi od 6.
do 28. aprila 1934 (Pirnat 1934b, 2).
Kr. banska uprava je poslala dopis osnovnim šolam v Dravski banovini, da morajo 2.
maja 1934 eno učno uro posvetiti Jadranu in organizaciji JS. V okviru šolske ure so se
morali brati bodrilni sestavki, recitirati in peti pesmi o morju, pogovarjati o pomenu
morja, turizmu, jugoslovanski paroplovbi, organizaciji Podmladka JS itd. (PAM, SI-
PAM/791, 3, 20. 4. 1934).
Ljubljanski podmladkarji so za »Jadranski teden« izdelali 271 letakov za tombolo JS.
Letake je ocenila umetniška žirija, ki so jo sestavljali akademski slikar Božidar Jakac,
prof. Cotič in učitelj Kernec. Podelili so 5 odličnih ter 17 prvih nagrad v obliki knjig in
albumov pomorske vsebine. Vsakdo, ki je poslal letak, je prejel brošuro s posvetilom
oblastnega odbora JS. Enako vneto so ljubljanski člani Podmladka JS spomladi 1934
sodelovali pri razprodaji tombolskih listkov. Delovanje Podmladka JS so vneto
podpirali mladinski listi: Naš rod, Omladina, Razori, Vrtec in Zvonček ter posvečali JS
veliko pozornost. Enako je s simpatijami spremljalo delo Sekcije in mladine JS dnevno
časopisje in tednik Učiteljski tovariš. Oblastna skupščina obeh slovenskih oblastnih
odborov JS v Celju je vsem izrekla zahvalo s prošnjo za nadaljnjo podporo in
sodelovanje.
Sekcija Podmladka JS je pošiljala podmladkom JS pomorske revije, knjige in
koledarčke JS. Pridobila je tudi mnogo šol, da so svojim šolskim podmladkom JS
naročile revijo Podmladak Jadranske straže ali Jadranska straža ter knjižno zbirko
Pomorske knjižnice JS. Organizirano mladino so spodbujali, da je pisala v lastno uradno
glasilo Podmladak Jadranske straže. Na mnogih šolah je učiteljstvo samo bodrilo
mladino k opisovanju vtisov z morja in najboljše naloge nagradilo. Sekcija je v ta
namen poklonila zainteresiranim podmladkom JS več knjig Mohorjeve izdaje Naše
morje. Banovinska sekcija JS je v ta namen nabavila zalogo te knjige in tudi Kr. banska
uprava je poklonila Oblastnemu odboru JS Ljubljana petsto izvodov knjige. S knjigo
Naše morje sta slovenska oblastna odbora nagrajevala najbolj delovne podmladke JS in
posamezne najboljše člane (Pirnat 1934b, 2).
150
Neverjeten napredek oblastnih odborov JS iz Ljubljane in Maribora so opazili tudi v
centrali v Splitu. Tako je bilo na seji Glavnega odbora JS decembra 1933 v Splitu
izpostavljeno odlično delo obeh slovenskih odborov. Odbora v preteklosti nista
izstopala v delu med oblastnimi odbori. To se je v slabem letu spremenilo na vseh
področjih in še posebej pri delu s Podmladkom JS (»Društvene vijesti« 1934, (1) 28).
L. 1934 je Kraljevino Jugoslavijo zaznamovala smrt kralja Aleksandra. Delegacija
Podmladka JS iz vse Dravske banovine se je z desetimi zastavami Podmladka JS
udeležila kraljevega pogreba. Skupaj z 10 zastavami JS je bila na čelu povorke
delegatov JS iz vse države (»Društvene vijesti« 1934, (11) 491).
V letu ljubljanskega kongresa JS 1935 je januarja Oblastni odbor JS Ljubljana na
pomorskem propagandnem tečaju Podmladka JS izobrazil 160 propagandistov za delo
predvsem med mladino. Dal je izdelati zastave za podružnice Podmladka JS. Posamezni
podmladki JS so nato zbirali sredstva za nakup zastav in jih do konca aprila 1936
naročili 205. Javna razvitja in blagoslovi zastav podružnic Podmladkov JS so se vrstili
od Ljubljane do najmanjših krajev Dravske banovine.
V skladu z odobrenimi pravili šolskega ministrstva je bilo dovoljeno uporabljati vse
dohodke Podmladka JS le za izlete in letovanja na morju. Z ustanovitvijo lastnega
počitniškega doma Oblastnega odbora JS Maribor v Bakru so bili podmladki JS obeh
slovenskih oblastnih odborov sporazumno nastanjeni v Bakru. Uporabljali so tudi Dom
JS Izvršnega odbora v Splitu. Oblastna odbora sta finančno podpirala izlete in letovanje
svojih podmladkov JS na morje (Jadranska straža 1936, 15–16).
V času kongresa JS v Ljubljani septembra 1935 so člani podmladkov JS izdelali likovne
risbe o Jadranu za Jadransko razstavo na velesejmu, opravljali delo vodičev delegatom
po Ljubljani, priredili veliko kulturno akademijo. Svojo in moč organizacije JS v
Dravski banovini so manifestirali ob razvitju zastave Oblastnega odbora JS Ljubljana.
Predajo kraljevega darila je na njegov rojstni dan spremljala množica 15.000 članov
Podmladka JS ob navzočnosti vodstva JS, delegatov kongresa in številnih gostov (ibid.,
16–21). Pri tem so imeli popolno podporo Kr. banske uprave. Oblasti so tako
posredovale vsem šolam v Dravski banovini natančna navodila za udeležbo
podmladkov JS na kongresu. Predsednik prosvetnega oddelka Josip Breznik je po
151
pooblastilu bana podpisal in poslal dopis z natančnimi navodili prevoza in udeležbe v
Ljubljani vsem šolam. Vsak udeleženec je moral imeti tudi člansko izkaznico in rokavni
znak ter po možnosti značko JS v gumbnici (PAM, SI-791, 4, 21. 6. 1935).
Vsi podmladki JS so svečano proslavili »Jadranski dan« 31. oktobra 1935. Nekateri so
to izvršili skupaj s krajevnimi odbori JS. Običajno so na ta dan priredili akademije s
pestrim programom pomorske vsebine v slovesno okrašenih prostorih ob prisotnosti
lokalnih uglednikov. Na poziv Kr. banske uprave, ki je podpirala prizadevanje JS, so se
na ta dan po vseh šolah v Dravski banovini odvijala predavanja o pomenu morja za
Kraljevino Jugoslavijo.
Na nagradnem literarnem natečaju »Iva Lehmana« glasila Podmladka JS Podmladak
Jadranske straže so sodelovali tudi slovenski podmladkarji. Nekateri izmed njih so bili
tudi nagrajeni.158
Nagradne natečaje so razpisali tudi podmladki JS na nekaterih srednjih
šolah, ki jih je nagradil Oblastni odbor JS Ljubljana s knjigami Naše morje.
Ob koncu šolskega leta 1934/35 je štela organizacija Podmladka JS v Dravski banovini
68.522 članov in članic. Sekcije Podmladka JS so bile organizirane na vseh srednjih in
meščanskih šolah, dvanajstih strokovnih šolah in v nad polovici osnovnih šol. V
naslednjem šolskem letu 1935/36 se je prijavilo več novih osnovnošolskih podružnic
Podmladka JS, 4 Podmladki JS pa so se na novo ustanovili. Med njimi sekcija
Podmladka JS na zasebni realni gimnaziji v Murski Soboti. 31. decembra 1935 je bilo
68.901 članov Podmladka JS v Dravski banovini. Organizirane so bile še vedno vse
srednje, učiteljske in meščanske šole v banovini (Jadranska straža 1936, 15–21).
Na zasedanju Glavnega odbora JS v Splitu med 19. in 21. junijem 1937 so bili med
drugimi predstavljeni podatki o številu članov Podmladkov JS po oblastnih odborih.
Slovenska oblastna odbora sta imela skupaj 62.211 članov Podmladka JS, kar je
predstavljalo skoraj dvakrat več kot vseh ostalih članov Podmladka JS v državi. Na
temo organiziranosti Podmladka JS se je razvila živahna razprava med prisotnimi. Ob
tem je predstavil temeljit referat predstavnik oblastnega odbora JS iz Ljubljane, kjer se
158
Tako je med 62 literarnimi prispevki na natečaju Iva Lehmana za l. 1936 prejel 2. nagrado dijak I.
državne realne gimnazije iz Ljubljane Anton Vratuša za igro »Mladina« (»Društvene vijesti« 1937, (5)
207).
152
je maksimalno razvilo delo s Podmladkom. Poudaril je, da je Oblastni odbor JS
Ljubljana vsakemu svojemu članu podmladka omogočil, da vsaj enkrat obišče Jadran.
Predstavniki drugih oblastnih odborov so v razpravi izpostavili, da naj bi uspeh
slovenskih oblastnih odborov v delu z mladino temeljil na razumevanju in popolni
podpori lokalne Kr. banske uprave (»Društvene vijesti« 1937, (7) 296).
4.4.5 Izleti slovenskih članov JS na Jadran
Najbolj učinkovita propaganda za ideje JS in društvo je bilo prirejanje izletov na morje
in s tem združeno neposredno spoznavanje članstva JS z morjem in primorjem.
Prvi tak izlet je Oblastni odbor JS Ljubljana organiziral po železnici do Sušaka in od
tam naprej s parnikom Split Jadranske plovbe v Split, Trogir in Solin ob binkoštih l.
1930. Izlet, ki ga je vodil odbornik JS prof. Sič je popolnoma uspel (Rubić 1932a,28).
Izleta med 6. in 10. junijem se je udeležilo okoli 100 članov iz vse Dravske banovine,
med njimi številni člani Podmladka JS iz trgovskega liceja. Številni udeleženci so bili
prvič na morju (»Društvene vijesti« 1930, (8) VIII– IX).
Drugi propagandni izlet je ljubljanski oblastni odbor JS ponovil naslednje leto za
binkošti. Od Sušaka so udeleženci nadaljevali potovanje s parnikom Triglav Jadranske
plovbe mimo Omišlja na Krk. Od tam na Aleksandrovo in Rab in dalje okoli otoka
Raba mimo Jablanca in Senja v Crikvenico in naprej ob obali na Bakar in Sušak. Izleta
se je pod vodstvom prof. Siča udeležilo 107 članov, med njimi 32 podmladkarjev
(Rubić 1932a, 28).
Število izletov za člane JS se je povečalo z novimi Pravili dela JS l. 1933, po katerih so
si morali krajevni odbori JS prizadevati, da organizirajo izlete, ekskurzije in letovanja
svojih članov na morje. Pri tem sta krajevne odbore JS in Podmladke JS finančno
podpirala tudi oba slovenska oblastna odbora JS. V l. 1935 je Oblastni odbor JS
Ljubljana za podporo izletov Podmladka JS namenil 7.600 din.-. Pri tem so podprli
predvsem prizadevne podeželske sekcije Podmladka JS. Med njimi so bile sekcije iz
ljudskih šol v Cerkljah, Lučah, Črnomlju, Lescah, meščanske šole iz Krškega, dekliške
ljudske šole iz Slovenske Bistrice, državne učiteljske šole iz Ljubljane, II. in III.
državne gimnazije iz Ljubljane itd. Izlete na morje so organizirali krajevni odbori:
153
Ljubljana v Split, Šibenik in Dubrovnik, Kočevje na Rab, Lesce v Kraljevico, Jesenice
na Gorenjskem v Split in Trogir, Ribnico na Rab, Trbovlje na Sušak in Krško
(Jadranska straža 1936, 52–53).
Med 16. in 19. majem 1934 so z dijaki četrtega razreda gimnazije iz Murske Sobote
odšli na izlet preko Sušaka v Crikvenico. Izlet jim je bil omogočen s pomočjo
mariborskega oblastnega odbora in prijateljev mladine iz Murske Sobote (»Društvene
vijesti« 1935, (1) 31).
V dneh od 29. junija do 3. julija 1935 je odšel Podmladek JS Šentjur na izlet preko
Zagreba in Sušaka v Omišalj. Izleta na Krk se je udeležilo 16 deklic (Pirc 1939, 29).
Podmladek JS na deški šoli v Tržiču je priredil za zaključne 4 razrede od 21. do 27.
junija 1940 ekskurzijo na Jadran (»Društvene vijesti« 1940, (9) 383). JS je olajšala
svojim članom pot na morje z dogovorom s popusti na železnicah in na parnikih
(Jadranska straža 1938, 39–40).
Številnim revnim otrokom je bilo omogočeno, da so s pomočjo JS brezplačno odšli na
izlet in prvič videli morje. Pri tem se je udeležence navduševalo za ideologijo JS, jih
vzgajalo v duhu državnega unitarizma in nacionalizma ter privzgajalo šovinistični odnos
do agresivne jadranske sosede. Literarne sestavke mladih izletnikov o njihovih
potovanjih na »naše« morje so redno objavljali v mladinski reviji društva Podmladak
JS. Tako je bil l. 1935 v reviji Podmladak JS objavljen tudi literarni prispevek »Na
morje« tedanjega dijaka 6. razreda I. državne realne gimnazije iz Ljubljane in
poznejšega partizana, politika, diplomata in akademika Antona Vratuše.159
Na štirih
straneh v slovenščini je v obliki potopisa opisal svoj izlet s Podmladkom JS na Jadran.
Ob tej priložnosti je prvič videl morje in to mu je z brezplačnim izletom omogočila JS.
Opisuje potovanje 44 članov Podmladka JS z vlakom skozi Zagreb do Sušaka. Prvi
pogled na morje, potovanje s parnikom do otoka Raba, kopanje v slani vodi… V delu
159
Anton Vratuša, 1915, literarni zgodovinar, jezikoslovec, politik, diplomat. 1941 je z doktoratom končal študij slavistike v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno deloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Od marca 1945 je delal v Beogradu, bil je namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve, podpredsednik
Zveznega izvršnega sveta, stalni predstavnik Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) pri Združenih narodih, veleposlanik na Jamajki, predsednik Izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije, predsednik zveznega zbora skupščine SFRJ. Bil je univerzitetni profesor in je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (»Vratuša, Anton« 2008, 1288).
154
prispevka, kjer opisuje povratek na Sušak in obisk Trsata, je preroško napisal:
Obenem pa so se nam nudili prizori in priča italijanskega strahu pred osveto. Vso obalo
in hribovje so prevrtali, hiše podrli, stanovalce pognali drugam, sezidali namesto hiš
utrdbe…Le neme črne stavbe po pobočju, pred katerimi vidiš le vojake. Zanimivo je na
državnem mostu. Na naši strani stoji naš orožnik, na drugi strani italijanski stražnik z
visoko kapo in črnim peresom. Nedaleč stran na preži na mimoidoče fašist mitničar.
Hoteli smo na Reko, a nas niso pustili. »Preveč vas je«, so dejali; morali smo se
zadovoljiti. A prišel bo čas in mora priti; ko bomo šli svobodno brat k bratu. Zgodovina
se bo maščevala! (Vratuša 1935/1936, 20–24).
4.4.6 Domovi JS in slovenska oblastna odbora JS
V sprejeti resoluciji na skupščini Glavnega odbora JS decembra 1933 je postala
izgradnja Domov JS in letovanje mladine na morju ena izmed prioritet JS (»Društvene
vijesti« 1934, (1) 30).
Oblastna odbora JS iz Ljubljane in Maribora sta vse napore usmerila, da bi čim prej
zbrala potrebna sredstva za izgradnjo in omogočila svojim podmladkom JS in ostalemu
članstvu JS letovanje v lastnih domovih. Za realizacijo načrta izgradnje so bila potrebna
velika denarna sredstva. V ta namen je Oblastni odbor JS Ljubljane ustanovil poseben
mladinski socialni sklad, v katerega so zbirali sredstva za lasten dom ob Jadranu. Temu
skladu je bil namenjen tudi čisti dohodek od prodaje slik-razglednic JS in kolkov JS
(»Mladi stražar zapomi si in povej drugim« 1933/1934, 98).
.V času Jadranskega tedna v Ljubljani spomladi l. 1934 so po mestu prodali številne
kolke in slike – razglednice pokrovitelja JS prestolonaslednika Petra. Hišni gospodarji
so jih lepili na vhodna vrata, da se je že na zunaj opazilo, kdo podpira JS in njene cilje
(»Društvene vijesti« 1934, (6) 248).
Kljub prizadevanju oblastnih odborov iz Ljubljane in Maribora jima zaradi pomanjkanja
sredstev ni uspelo v njunem prizadevanju, da bi že poleti 1934 postavila lasten
počitniški dom ob morju. Zato je Oblastni odbor JS Ljubljana to leto organiziral
letovanje v počitniškem domu Kola jugoslovanskih sester na domu Franje Tavčarjeve v
155
Kraljevici. Omogočili so enomesečno letovanje 55 članom Podmladka JS v starosti do
16 let v avgustu 1934. V ta namen so prispevali več kot 30.000 din.- podpore. Letovala
je mladina iz Ljubljane, Sevnice, Trbovelj, Hrastnika, Dola pri Hrastniku, Novega
mesta, Litije, Jesenic, Radovljice, Metlike, Ježice in Borovnice. Oblastni odbor JS
Ljubljana je omogočil s svojo podporo 31 članom Podmladka JS iz Dravske banovine
večdnevni izlet na Jadran (»Društvene vijesti« 1934, (12) 529). Tudi člani Podmladka
JS iz področja Oblastnega odbora JS Maribor so odšli na letovanje v druge domove.
Tako je odbor Podmladka JS na realni gimnaziji v Celju organiziral letovanje svojih
članov v zagrebškem Domu JS v Jelsi na otoku Hvaru. Skupaj je v dveh skupinah poleti
1934 letovalo 31 članov in 5 članic. Stroške je kril večinoma odbor, deloma pa tudi
sami člani. Medtem ko je 32 članov Podmladka JS iz celjskih osnovnih in meščanskih
šol ter 3 njihove spremljevalke preživelo tri poletne tedne na letovanju v Bakarcu.
Bivali so v Celjskem domu v lasti celjskega Kola jugoslovanskih sester. Vsi stroški I.
kolonije JS iz Celja so bili pokriti iz sredstev Krajevnega odbora JS Celje, tako da je
bilo letovanje za udeležence brezplačno (»Podmladak Jadranske straže na moru« 1934,
520–521).
Akcija za lasten dom je zastala na mrtvi točki, saj oblastna odbora nista mogla nabrati
dovolj sredstev, da bi pristopila k realizaciji ideje. Rešitev se je pojavila, ko je občina
Bakar dala na prodaj svojo Gradsko vilo. Tam živeči mariborski rojak in odbornik
mariborske JS Drago Paljaga je prevzel posredovanje. Objekt si je ogledala strokovna
komisija iz Maribora in podala ugodno poročilo. L. 1934 je izvolil Oblastni odbor JS
Maribor iz svoje srede kuratorij, ki je imel nalogo, da izvrši vse potrebne priprave za
prevzem doma in njegovo ureditev za letovanje. Dom v Bakru je bil kupljen za 165.000
din.-. Vendar je bilo potrebno dom preurediti in nakupiti ves potreben inventar, tako da
se je končna vsota znatno dvignila. Pri tem je pomagal Izvršni odbor JS iz Splita, ki je
Mariborčanom podaril 50.000 din.- in posodil 75.000 din.-.160
Šele l. 1938 je uspelo
mariborskemu oblastnem odboru odplačati preostali dolg do Mestne občine Bakar.
Medtem ko je dolg do Izvršnega odbora ostal odprt, z željo Mariborčanov, da bi se v
doglednem času povsem odpisal (Pirc 1939, 20, 23–24). Mariborski oblastni odbor je
sredstva za plačilo doma zbiral tudi s podpisovanjem temeljnih kamnov po 1.000 din.-,
160
Finančna pomoč Izvršnega odbora JS iz Splita mariborskemu oblastnemu odboru za nakup doma ni
bila izjema, saj je pomagal tudi drugim oblastnim odborom. Tako so na novembrski seji Izvršnega odbora JS l. 1934 sprejeli odločitev o pomoči pri izgradnji Doma JS Oblastnega odbora JS Cetinje v Bečićih pri Budvi (»Društvene vijesti« 1934, (12) 525).
156
plačljivo v dveh letih, ogelnih kamnov po 1.000 din.-, plačljivo v enem letu, opek po 10
din.-, plačljivo takoj, in postelj po 500 din.-, plačljivo v enem letu (»Društvene vijesti«
1935, (2) 76). Ta akcija je lepo uspela in številni so prispevali sredstva v ta namen. L.
1935 je 5.000 din.- za 5 temeljnih kamnov prispeval tudi Oblastni odbor JS Ljubljana
(Jadranska straža 1936, 26). Krajevni odbor JS Šentjur je prispeval 1.000 din.- za 1
temeljni kamen itd. (Pirc 1939, 29).
Na komemorativni seji za pokojnim kraljem Aleksandrom 12. oktobra I. 1934 je
mariborski oblastni odbor JS soglasno sprejel sklep, da naj se dom imenuje Mladinski
dom viteškega kralja Aleksandra I. Ujedenitelja. To je 13. marca 1935 odobril Maršalat
dvora.
Dom v Bakru je svečano odprl vrata 29. junija 1935. Slovesnosti so se udeležili številni
člani JS iz Maribora in od drugod, predstavniki Dravske in Savske banovine, Kr.
mornarice in kralja ter mariborske in ptujske mladine, ki je prva letovala v domu.
Prvo leto so bile kolonije Podmladkov JS 4 tedne, pozneje so se prilagodili plačilni
zmogljivosti članov in je upravni odbor uvedel 21-dnevne kolonije. Poleg kolonij so
dom obiskovale tudi ekskurzije in vsako leto tudi nekaj odraslih članov.
Izven sezone, ko doma niso uporabljali za letovanje, so ga od 1. septembra 1936 oddali
skupaj z opremo v najem Trgovski akademiji v Bakru za dijaški internat. Mesečna
najemnina se je uporabljala za odplačilo dolga pri bakrski občini in tekoča popravila161
(ibid., 23).
Ljubljanski oblastni odbor je ob pomanjkanju lastnega doma tudi v l. 1935 ponovil
letovanje svojih podmladkov JS na domu Franje Tavčarjeve v Kraljevici. Zaradi
161
Dom JS Oblastnega odbora JS Maribor je bil v zelenju 15 minut od železniške postaje v Bakru. Bil je v dvonadstropni vili, obkrožen z vrtom površine 340 m2
. V njem je bilo 11 spalnic z 80 posteljami,
jedilnica, prostor za predavanje in zabavne prireditve, kuhinja, prostor za upravo, nadzor in služinčad. Dom je imel tuše, umivalnice, WC, elektriko. Za razvedrilo so bili na razpolago radio, mladinske knjige
in časopisi, namizni tenis, kegljišče in razne družabne igre. Za zdravstveno oskrbo so bile v domu
medicinske sestre, pristojni zdravnik je bil v Bakru. Kopališče je bilo oddaljeno tri minute pešhoje, zavarovano je bilo z dvojno podmorsko mrežo. Primerno je bilo tako za plavalce kot neplavalce. Podmladek je lahko uporabljal dva čolna na vesla. Dom je bil odprt med 1. junijem in 31. avgustom.
Kolonije so bile terminsko razdeljene po spolu posebej za dečke in deklice med 8. in 16. letom starosti.
Odrasli člani JS so stanovali v bližnji zasebni vili in se hranili v Domu. Vse prijave je sprejemal Oblastni
odbor JS Maribor (Jadranska straža 1938, 7–9).
157
velikega interesa so se dogovorili z Oblastnim odborom JS Maribor, da jim je odstopil
del postelj v svojem počitniškem domu v Bakru. Vsega skupaj je na Jadranu letovalo
193 članov in članic Podmladka JS iz področja Oblastnega odbora JS Ljubljana.
Oblastni odbor JS Ljubljana se je srečeval s težavami pri pridobitvi lastnega doma tudi
zato, ker so se odločili, da bodo svoji organizirani mladini in tudi odraslemu članstvu
postavili ob morju dom trajne vrednosti, ki bi odgovarjal najvišjim modernim
standardom. Niso želeli adaptirati že obstoječe stavbe, temveč so mladinski dom želeli
zgraditi popolnoma na novo na velikem zemljišču s prvovrstno lego. Oblastni odbor je
pošiljal na jugoslovansko primorje strokovnjake, da bi si ogledali in ocenili ponujena
zemljišča (Jadranska straža 1936, 22–23). Na koncu so izbrali zemljišče in maja 1937 je
Izvršni odbor JS odobril Oblastnemu odboru JS Ljubljana nadaljnjo pomoč v višini
180.000 din.- za nakup zemljišča in izgradnjo doma v Kaštel Štafiliću (»Društvene
vijesti« 1937, (6) 250). Tako so na koncu kupili 6500 m2 veliko zemljišče tik ob morju
nedaleč od Kaštel Štafilića na kaštelanski rivijeri blizu Splita (Jadranska straža 1938,
14). Dom JS v Kaštel Štifaniću,162 ki so ga začeli graditi, ni bil nikoli dokončan in
predan svojemu namenu.
4.4.7 Prometna povezava Slovenije z morjem in JS
V svojem otvoritvenem govoru na III. kongresu JS l. 1932 v Skopju je predsednik JS dr.
Ivo Tartaglia podal nekatere nove smernice o delu organizacije. Med drugimi se je
zavzel za prometno preorientacijo na jadranska pristanišča in izgradnjo prometnih
povezav med njimi in notranjostjo države (Tartaglia 1932, 434–435). Na govor
predsednika se je navezal referat dr. Iva Beline, v katerem je govoril o potrebi povezav
med zaledjem in morjem. Sistematično je predstavil, kakšne bodo koristi, ko se bo
zaledje povezalo s pristanišči na Jadranu. Med pomembnimi povezavami je navedel
potrebo po povezavi med Kočevjem in sušaško progo in manjšo povezavo med Sevnico
in Št. Janžem. S tem bi neposredno povezali Slovenijo s pristaniščem Sušak, ki bi tako
lahko prevzel ves promet zahodnega dela Jugoslavije (Belin 1932, 443).
162
Po načrtih bi bil Dom JS Oblastnega odbora JS Ljubljana namenjen predvsem članom iz področja ljubljanskega oblastnega odbora in tudi drugim članom JS, če bi bil prostor. Dom bi imel na voljo 100 postelj za člane Podmladka JS in 25 postelj za odrasle člane JS. Prednost doma bi bila lega ob samem
morju in odlične cestne, železniške in ladijske povezave (Jadranska straža 1938, 14).
158
V povezavi s smernicami novega programa dela, sprejetimi na III. kongresu, je ta ideja
med slovenskimi člani JS padla na plodna tla. Ob različnih priložnostih so poudarjali, da
je izguba Trsta odrezala Slovenijo od morja in zato je nujno potrebna izgraditev
jadranske železnice in zveze Dravske banovine prek Kočevja in Sušaka z morjem
(»Društvene vijesti« 1934, (6) 248).
Postopoma je prometna povezanost Slovenije z jugoslovanskim morjem postala ena
najpomembnejših in najbolj konstantnih vprašanj, ki so zaznamovala delovanje JS v
Sloveniji.
Tako se je na prireditvah Oblastnega odbora JS Ljubljana v okviru »Jadranskega tedna«
spomladi 1934 v Ljubljani, Trbovljah, Novem mestu, Radovljici, Trebnjem…
vsepovsod poudarjalo, da se je z izgubo Trsta odrezala Slovenija od morja in zato je
nujno potrebna izgraditev jadranske železnice in zveza Dravske banovine prek Kočevja
in Sušaka z morjem (ibid.).
V okviru »Jadranskega tedna« JS v Mariboru je junija l. 1934 potekalo v organizaciji
mariborskega gospodarskega predstavništva predavanje dr. I. Jančiča o gospodarskem
pomenu morja. Prisotni so soglasno podprli zahtevo o zvezi Slovenije z morjem
(»Društvene vijesti« 1934, (8) 341).
Nekaj dni za tem sta v Celju potekali skupščini Oblastnega odbora JS Ljubljana in
Oblastnega odbora JS Maribor. Po koncu skupščin sta oba oblastna odbora sprejela
skupno resolucijo, v kateri sta poudarila, da je eden izmed dveh glavnih ciljev, da se
dela na tem, da se Dravska banovina čim prej poveže z dobro cesto in železnico z
morjem (»Društvene vijesti« 1934, (7) 290).
14. februarja 1935 je Krajevni odbor JS Celje na rednem občnem zboru sprejel
resolucijo, da se prosi in pozove kraljevska vlada, da pristopi k realizaciji načrta za
zvezo Slovenije z morjem iz sredstev investicijskega posojila za javna dela (Pirc 1939,
42).
Na oblastni skupščini Oblastnega odbora JS Ljubljana 17. februarja 1935 so ob
zaključku sprejeli resolucijo, v kateri so poudarili, da JS v Dravski banovini šteje za
159
najpomembnejša gospodarska problema svojega področja ureditev najkrajše železniške
zveze Dravske banovine z morjem in avtomobilske zveze med Ljubljano in Sušakom ter
vloži vse svoje napore, da se to v najkrajšem času reši (»Društvene vijesti« 1935, (7)
292–293).
Ob zaključku »Jadranskega tedna« v Ljubljani 6. maja 1934 se je v veliki dvorani
ljubljanske univerze sestala konferenca predstavnikov gospodarskih in javnih krogov
dravske in savske banovine. Med njimi so bili ban dr. Marušič, minister dr. Kramer,
ljubljanski župan Puc, podžupan prof. Jarc, predsednik Oblastnega odbora JS Ljubljana
podban Pirkmajer, predsednik Krajevnega odbora JS Ljubljana Pogačnik, sušaški župan
Rožić, zastopniki savske banovine, narodni poslanci, senatorji in predstavniki
gospodarskih ter kulturnih organizacij obeh banovin. Konferenca je bila odločna
manifestacija obeh zahodnih banovin za takojšnjo gradnjo železniške zveze Kočevje-
sušaška proga. Niz govornikov je razpravljalo o potrebi, da se čim prej reši problem
zveze Slovenije z morjem. Vsi navzoči, vključno z Zagrebčani, so soglašali, da je
potrebno takoj pristopiti h graditvi že dvakrat uzakonjene železniške proge Kočevje–
Vrbovsko. Opozorili so tudi na potrebo železniške zveze Št. Janž–Sevnica, ki je bila
sestavni del jadranskega projekta, in o nujni potrebi moderne cestne zveze med
Ljubljano in Sušakom, oziroma o potrebi zgraditve in izpopolnitve ceste Kočevje–Brod.
V imenu Oblastnega odbora JS Ljubljana je na konferenci govoril njen predsednik
podban Pirkmajer, ki je ob zaključku svoj konferenčni govor podal kot izjavo JS.
Jadranska straža je po svojem statutarnem cilju poklicana, da poglobi naš narod v bistvo
morja, da bi mogel doumeti, da je morje element življenja, vir blagostanja in podlaga
moči, se zaveda nacionalne in državne potrebe gospodarske pripojitve dravske banovine
Jadranskemu morju. Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani vidi v tem uresničenje
svojega najbolj zaželenega cilja ter se navdušeno pridružuje akciji ustvaritve železniške
zveze dravske banovine z morjem, obljubljajoč, da bo v narodu in na odločilnih mestih
z vsem poudarkom in vztrajno uveljavljal svojo programsko zahtevo, ker je globoko
prepričan, da se zlasti Slovenci brez morja in Primorja ne moremo materialno in
duševno razvijati in napredovati in ker veruje, da je morje temelj politične veličine naše
države, ker so z Jadranom zvezani naši največji državni in nacionalni interesi in ker smo
po naši posesti na morju važen faktor v mednarodnem življenju. (Jutro: ponedeljska
izdaja, 7. 5. 1934. 1).
160
V okviru IV. kongresa JS v Ljubljani je imel inž. Milan Šuklje v dvorani Tabor pred
delegati predavanje »Zveza Slovenije z morjem«163 o nujnosti prometne zveze Ljubljane
s Sušakom. V njem je poudaril, da je Mirovna pogodba odrezala Slovenijo od Trsta in
Rapalska pogodba zaprla pot do Reke. Vendar je zgodovinsko dejstvo, da Slovenija ne
more živeti brez morja in da so Slovenci in Jugoslovani nedeljivo zvezani z našim
morjem na smrt in življenje.
Podpredsednik JS in posle predsednika vršeči dr. Budislav Stipanović je v svojem
govoru pred delegati na slavnostni skupščini obljubil, da se bo od zdaj JS z vso vnemo
zavzemala za prizadevanje Slovenije za povezovanje z morjem (»IV Glavna skupščina
JS v Ljubljani« 1935, 404–414). V resoluciji ob koncu kongresa je bilo zapisano, da bo
JS podprla pri kraljevski vladi željo vseh Slovencev po izgradnji ceste Ljubljana–Sušak
in železnice Kočevje–Brod–Moravice, s katero bo Slovenija najhitreje povezana z
morjem. Prizadevanja JS za povezave z morjem so se popolnoma skladala z interesi
lokalnih oblasti. Ljubljanski župan dr. Ravnihar je v svojem nagovoru na kongresu
slikovito strnil razloge za izgradnjo povezave.
Želimo si, da bi turist, ki se zjutraj okopa v morju, še isti večer bil v naših planinah;
ribe, ki jih ponoči s trudom nalove kvarnerski ribiči, naj bi še isti dan rano bile v
Ljubljani in daleč čez njo v notranjosti Evrope; izdelki industrije in naše obrti, ki so
visoke kvalitete — pohištvo! — naj bi po najkrajši poti našli izhod na morje. Nam ni
treba ne tujih gora, ne tujih morij. Kar pa imamo, moramo dobro izkoristiti! (Jutro, 9. 9.
1935. 1).
Javnost je spremljala s simpatijami ta prizadevanje JS. To se je lahko videlo v času
kongresnih dni, ko je bila velika večina izložb okrašena za kongres v znamenju zveze
Slovenije z morjem.
Že nekaj dni po kongresu JS v Ljubljani je 19. septembra 1935 obiskala Beograd
delegacija akcijskega odbora za izgradnjo ceste Ljubljana–Sušak, ki je vzporedno
deloval v Ljubljani in na Sušaku. Delegacija, ki so jo sestavljali Jelačin in Šuklje iz
Ljubljane ter Djuro Ružić iz Sušaka, je pri gradbenemu ministru Bobiću in slovenskih
163
Predavanje inž. Milana Šukljeta »Zveza Slovenije z morjem« je natisnila revija JS v oktobrski številki l. 1935 (Šuklje 1935, 402–403).
161
ministrih Korošcu in Kreku poskušala doseči podporo za gradnjo ceste. Pri vseh je
dobila zagotovila, da se bo to v najkrajšem času zgodilo (Jutro, 22. 9. 1935. 2). Oblastni
odbor JS Ljubljana je tudi dejansko sodeloval pri poskusih realizacije te zahteve, saj je
bil po svojem predsedniku zastopan v akcijskem odboru za cestno zvezo Ljubljana–
Sušak. Dokončno so izbrali traso in začeli z izvedbo prvih pripravljalnih del. Toda dela
so bila kmalu začasno prekinjena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev (Jadranska
straža 1936, 42).
21. junija 1936 je bila v Ljubljani skupščina Oblastnega odbora JS Ljubljana. Pod točko
Razno so sklenili, da se čim prej realizirajo prepotrebne zveze Slovenije z morjem ter
pooblastili predsedstva Oblastnega odbora, da se angažira v tej zadevi pri pristojnih
oblasteh in krogih (»Društvene vijesti« 1936, (10) 424–425).
Na dobro obiskanem občnem zboru krajevnega odbora JS v Celju 31. januarja 1938 je
predsednik Goričan v svojem govoru poudaril, da je nujno potrebno realizirati zveze
med Slovenijo in morjem, za katere se že 20 let zaman zahteva (»Društvene
vijesti«1938, (3) 121).
Na redni oblastni skupščini Oblastnega odbora JS Ljubljana, ki se je odvijala 8. maja
1938 v Narodni čitalnici v Kamniku, se je govorilo o potrebnih cestnih in železniških
povezavah Slovenije z morjem (»Društvene vijesti« 1938, (8-9) 383–384).
11. junija 1939 je na oblastni skupščini Oblastnega odbora JS Ljubljana predsednik
Pirkmajer poudaril življenjsko potrebo Slovenije, da dobi neposreden izhod na morje
(»Društvene vijesti« 1939, (9) 388).
Na občnem zboru krajevnega odbora JS v Celju 12. maja 1939 se je tajnik Gerlenc v
govoru ponovno zavzel za prometne povezave Slovenije z morjem (»Društvene vijesti«
1939, (6) 252).
Vidimo lahko, da se je v Sloveniji po III. kongresu JS v Skopju 1932 močno razširila
ideja o izgradnji neposrednih prometnih povezav Slovenije z Jadranom. Idejo in načrte
so podpirale tudi lokalne oblasti in gospodarstvo v Dravski banovini. Prebivalstvu je
bila ideja blizu in ji je bilo naklonjeno. Vprašanje prometnih povezav Slovenije in
162
Jadrana se je konstantno pojavljalo ob številnih aktivnostih društva. Vendar je razen
izbire trase in začetka pripravljalnih del na cestni povezavi med Ljubljano in Sušakom,
ki so bila kmalu ustavljena, vse ostalo le pri željah in besedah.
Slovenija je v Titovi Jugoslaviji s priključitvijo slovenskega dela cone B STO l. 1954
rešila svoj izhod na morje preko pristanišča Koper (Pirjevec 1995, 199-202).
Ob novih razmejitvah in družbeno-političnih razmerah po II. svetovni vojni je ideja o
neposrednih prometnih povezavah Slovenije in Sušaka popolnoma izgubila svoj smisel
in se pozabila.
4.4.8 Gospodarske pogodbe JS
Oblastni odbor JS Ljubljana je z odobritvijo Izvršnega odbora JS iz Splita l. 1933 in
1934 sklenil gospodarske pogodbe z Upravo zdravilišča Rogaška Slatina, tovarno mila
Zlatorog iz Maribora, tovarno gumarskih izdelkov Semperit iz Kranja in z Jugopražarno
in tovarno hranil, d.d., iz Ljubljane. Provizije, ki jih je Oblastni odbor dobil na podlagi
pogodb za trženje izdelkov pod imenom JS, so bile namenjene za potrebe Podmladka
JS. V l. 1935 se je ljubljanski oblastni odbor JS dogovarjal o sklenitvi pogodbe s
podjetjem T. Milić iz Beograda, da pod imenom JS doseže postavitev samopostrežnih
avtomatov za čokolado in sladkorčke, ki so omogočali tudi denarne nagrade. Zaradi
tehničnih ovir in zapletov pogodba ni bila podpisana, temveč se je uvedlo le nekoliko
aparatov v Ljubljani za preizkušnjo (Jadranska straža 1936, 42-43).
4.4.9 Izgradnja spomenika v spomin kralju Aleksandru
Pri zbiranju sredstev za spomenik – svetilnik kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Splitu
sta sodelovala tudi slovenska oblastna odbora in posamezni krajevni odbori JS. Tako je
iz finančnega poročila o blagajniškem poslovanju Oblastnega odbora JS Ljubljana za l.
1935 razvidno, da je ljubljanski oblastni odbor JS prispeval Oblastnemu odboru JS Split
za svetilnik kralja Aleksandra 1.000 din.- (Jadranska straža 1936, 24–26). Na občnem
zboru Krajevnega odbora JS Ptuj l. 1936 je bilo podano v poročilu, da je tudi ptujski
krajevni odbor prispeval sredstva za svetilnik (»Društvene vijesti« 1936, (6) 251–252).
163
4.4.10 Publicistična dejavnost JS
Že nekaj dni po svoji ustanovitvi 8. marca 1923 je Glavni odbor JS v Ljubljani pozval
slovensko javnost, da naj kupuje revijo JS z javnim pozivom v časniku Jutro:
Osrednji odbor Jadranske Straže v Splitu izdaja revijo, ki se peča s preučevanjem
našega pomorstva in zračne plovbe. List je prvovrstna revija strokovnega in poučnega
značaja, elegantne vnanje opreme, tiskan na finem satiniranem papirju in opremljen z
obilico lepih in zanimivih ilustracij. Lastniki kavarn, gostiln. čakalnic, poslovnih
prostorov in drugih javnih lokalov, naj bi se naročili na to krasno revijo, ki naj tudi ne
manjka v nobeni narodni družini, ker je v kras vsake hiše. List se v Dalmaciji silno širi
in je treba dokazati, da tudi Slovenija ceni morje, pomorstvo in njega gospodarski
pomen. Naročnina znaša letno 80 Din. polletno 40 Din, četrtletno 20 Din. Posamezne
številke se dobe po 8 Din.- pri Glavnem odboru Jadranske Straže v Ljubljani. Turjaški
trg 8, ki prevzema tudi prijave na novo naročilo (Jutro, 24. 3. 1923. 3).
Revijo so brezplačno prejemali vsi člani – pomagači JS. Iz poročila Oblastnega odbora
JS Maribor je razvidno, da je število naročnikov raslo počasi.164 Čeprav je bilo članov –
pomagačev v mariborskem oblastnem odboru le okoli 300, naj bi revijo bralo še
najmanj desetkrat toliko ljudi, ki si je niso mogli iz različnih vzrokov kupiti. Revija se je
brala v kavarnah, brivnicah, pri zdravnikih, v bankah… Oblastni odbor JS Maribor je
vzrok, da se revija ni popularizirala, videl v tem, da so ljudje v njej pogrešali slovenske
članke (Rubić 1932a, 29).
L. 1937 je bilo na revijo naročenih 673 članov – pomagačev JS iz Dravske banovine.
Od tega 359 članov – pomagačev iz mariborskega oblastnega odbora JS in 314 iz
ljubljanskega oblastnega odbora JS. To je predstavljalo 11,73 % vseh naročnikov revije
v državi (»Društvene vijesti« 1937, (7) 294).
V številkah revije JS lahko zasledimo le malo člankov v slovenskem jeziku. Med njimi
večinoma prevladujejo poročila slovenskih odborov in poverjeništev JS, ki so skoraj vsa
napisana v slovenščini. Ostalo število objavljenih slovenskih člankov je zanemarljivo.
Največ je bilo v slovenščini objavljenih člankov agilnega predsednika krajevnega
164
L. 1926 je bilo v Oblastnem odboru JS Maribor 6, l. 1927 14, l. 1928 16, l. 1929 107, l. 1930 262, l.
1931 364 in l. 1932 297 članov – pomagačev, ki so prejemali revijo JS (Rubić 1932a, 28).
164
odbora JS iz Novega mesta in poznejšega tajnika sekcije Podmladka JS Dravske
banovine Viktorja Pirnata. Pisal je o Slovencih in Jadranu (Pirnat 1932, 445–447), o
križarjenju JS po Sredozemlju (Pirnat 1933, 448–453), opisoval je Jadransko obalo
(Pirnat 1934, 18–20), pisal o kralju Aleksandru in Slovencih (Pirnat 1934b, 466–471)…
V slovenščini so pisali tudi drugi. Tako je pesnik Alojzij Merhar165
pod psevdonimom
Silvin Sardenko objavil tri pesmi s skupnim naslovom »Mornarjev sin« (Sardenko
1934b, 325) in pesem »Morju« (Sardenko 1934a, 63), objavljeno je bilo Šukljetovo
predavanje »Zveza Slovenije z morjem« s kongresa JS v Ljubljani 1935 (Šuklje 1935,
402–403), prispevek Franja Četine o pomenu Jadrana za Slovence (Četina 1934, 516–
517), več svojih pesmi sta objavila tudi slovenska pesnika Janko Samec166
in Griša
Koritnik.167
V julijski številki l. 1937 je bila objavljena Samčeva pesem »Barkovljanski
ribiči« (Samec 1937, 284) in Koritnikova »Balada o pomorščakih« (Koritnik 1937,
284)…
Glede na število članov Podmladka JS in nizki ceni lahko opazimo, da tudi pri
mladinski reviji Podmladak JS ni bilo zadovoljivo niti število naročnikov iz Dravske
banovine niti dopisovanje slovenskih podmladkarjev. Oblastni odbor JS Ljubljana je
videl podobno kot mariborski za revijo JS vzroke v premajhnem številu slovenskih
člankov v mladinski reviji iz Splita. Rešitev so videli v reorganizaciji revije, ki bi del
namenila samo slovenskim člankom, ki bi jih urejali v Ljubljani (Jadranska straža 1936,
20). L. 1937 je bilo v državi vseh naročnikov revije Podmladak JS 10.541, od tega je
bilo na revijo v Dravski banovini naročenih 1.170 članov Podmladka JS. Kljub temu da
se je v reviji prostor za slovenske prispevke povečal, je bilo število naročnikov iz
Dravske banovine še vedno nizko glede na njihov delež v članstvu Podmladka JS v
državi 168 (»Društvene vijesti« 1937, (7) 295).
Delo Podmladka JS so vneto podpirali vsi mladinski listi v Dravski banovini: Naš rod,
165
Silvin Sardenko (pravo ime Alojzij Merhar), 1876–1942, pesnik. Služboval kot duhovnik. Njegove pesmi pripadajo katoliški novoromantiki (»Sardenko, Silvin« 2008, 998–999). 166
Janko Samec (1886–15. 10. 1945, Ljubljana), pesnik, publicist, urednik. 1926 se je zaradi fašističnega pritiska preselil v matično domovino. Pesmi, ki odsevajo vpliv moderne, je objavljal v revijalnem tisku, zbornikih in koledarjih (»Samec, Janko«, 2008, 996). 167
Gregor (tudi Griša) Koritnik, Briše pri Polhovem Gradcu, 11. 3. 1886–Murska Sobota 27. 2. 1967,
pesnik, prevajalec. Pisal je pesmi v duhu novoromantike in mladinska pripovedna dela (»Koritnik, Gregor« 2008, 513). 168
Brez podatkov za oblastne odbore iz Sušaka, Kragujevca, Cetinja in Prištine je bilo število članov Podmladka JS v državi l. 1937 103.476, od tega sta slovenska oblastna odbora imela 62.211 članov
(»Društvene vijesti« 1937, (7) 295).
165
Omladina, Razori, Vrtec in Zvonček, ki so objavljali članke članov Podmladka JS in
pisali o JS (Pirnat 1934b, 2).
V mladinski reviji Naš rod je bila v letniku 1933/1934 v vseh osmih številkah rubrika
»Naše morje«, ki je bila v celoti namenjena JS in Podmladku JS (»Kazalo« 1933/1934).
Iz velikega števila prispevkov v slovenskih mladinskih revijah lahko sklepamo, da so
bili slovenskemu Podmladku JS bližji slovenski listi in so raje pisali v domače liste kot
v uradno mladinsko revijo JS.
Na glavni skupščini Krajevnega odbora JS Ljubljana 31. marca 1932 je pod točko
Razno senator Rožič predlagal, da se izda nekaj publikacij v slovenskem jeziku za
propagando Jadrana med Slovenci. Njegov predlog so prisotni navdušeno odobrili
(»Društvene vijesti« 1932, (9) 336).
Tako je v ta namen Propagandni odsek Krajevnega odbora JS Ljubljana izdal l. 1932 in
1933 dva vodiča po dalmatinskih krajih: Šibenik in reka Krka (Marjanović 1932, 1–32)
in Hvar-Vis-Biševo. V obliki brošure jih je napisal tajnik Krajevnega odbora JS
Ljubljana Hubert Marjanović (Marjanović 1933, 1–47).
Oblastni odbor JS Maribor je na oblastni skupščini l. 1931 pooblastil Krajevni odbor JS
Celje, da naj stopi v stik z Mohorjevo družbo in se dogovori za pripravo in izdajo knjige
o morju v okviru njenih rednih izdaj. V ta namen so se odvijali pogovori med
urednikom Mohorjevih knjig pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem in tajnikom
Krajevnega odbora JS Celje B. Gerlencem. Razgovori so bili uspešni. Dobili so soglasje
tako od odbora Mohorjeve družbe kakor tudi od obeh slovenskih oblastnih odborov JS,
ki sta se odločila knjigo podpreti tudi z denarnim prispevkom. Avtorji prof. Silvo
Kranjc, dr. Valter Bohinec in dr. Karel Dobida so v knjigi zajeli zgodovinsko,
zemljepisno in umetniško plat jugoslovanske obale. Predsednik JS I. Tartaglia je napisal
predgovor. Knjiga z naslovom Naše morje je izšla kot redna izdaja Mohorjeve založbe
za l. 1933 v nakladi 55.000 izvodov. Krajevni odbor JS Celje je naslednje leto izdal še
1200 izvodov knjige v lastni založbi v boljši izvedbi in na boljšem papirju. Dva izvoda
sta bila opremljena po posebnem načrtu arhitekta Jožeta Plečnika in s posvetilom
poslana v dar kralju Aleksandru in prestolonasledniku Petru. Knjigi sta bili pred
dostavitvijo razstavljeni v izložbi Mohorjeve knjigarne v Celju. Maršalat dvora se je po
166
ukazu kralja Aleksandra zahvalil Krajevnemu odboru JS Celje. Krajevni odbor JS Celje
je podaril vezane izvode knjige tudi številnim odborom JS po državi in znanim
osebnostim, ki so podpirale idejo JS. Tako se je Celjanom pisno zahvalil tudi kipar Ivan
Meštrovič (Pirc 1939, 37–38). Nakup knjige, ki se je lahko po ceni 20 din.- kupila pri
Krajevnem odboru JS Celje, je priporočil članom JS tudi Izvršni odbor iz Splita
(»Društvene vijesti« 1933, (11) 459).
11. maja 1934 so na seji plenuma Izvršnega odbora JS v Splitu odobrili pomoč v višini
5.000 din.- ljubljanskemu oblastnemu odboru za izdelavo propagandnega materiala v
slovenskem jeziku (»Društvene vijesti« 1934, (6) 245).
V spomin na umorjenega kralja Aleksandra je Oblastni odbor JS Ljubljana izdal l. 1934
brošuro Kralj odhaja (Jadranska straža 1934, 1–54).
Oblastni odbor JS v Ljubljani je l. 1936 izdal potopis pisatelja Josipa Ribičiča169 Barka
zaplavala (Ribičič 1936, 1–119).
Ženska sekcija Krajevnega odbora JS Ljubljana je l. 1937 izdala dve slikanici za
najmlajše. Prvo z naslovom Barčica po morju plava je napisala in ilustrirala Ksenija
Prunk (Prunk 1937, 1–22). Slikanico je v prevodu v cirilici in latinici izdal tudi Izvršni
odbor JS (»Društvene vijesti« 1937, (8) 336).
Drugo slikanico Zajček bežek – zajček skok je napisala Marija Jezernik in ilustrirala
Vera Strmecki. Velikonočna slikanica je bila namenjena otrokom iz predšolske dobe in
je stala 12 din.- (Učiteljski tovariš, 8. 4. 1937. 6).
Ob kongresu JS v Ljubljani l. 1935 je Oblastni odbor JS Ljubljana izdal Kongresno
knjižico z navodili delegatom in članom JS za IV. kongres (Jadranska straža 1935, 1–40)
in natisnil barvni plakat IV. kongres Jadranske straže v Ljubljani, 5.–8. IX. 1935, ki ga
je izdelal slikar Dragotin Inkiosti Midenjak (Inkiosti Midenjak 1935).
169
Josip Ribičič, 1886–1969, pripovednik, dramatik. Bil je učitelj v Trstu (1915–1925), od l. 1925 učitelj v Jugoslaviji. L. 1927 soustanovitelj založbe Mladinska matica v Ljubljani. Urejal mladinske liste (Novi
rod, Naš rod, Ciciban), zavzemal se je za kakovost mladinske literature (»Ribičič, Josip« 2008, 955).
167
V povezavi z ljubljanskim kongresom JS je odbor naslednje leto izdal brošuro Poročilo
Oblastnega odbora Jadranske straže Ljubljana (Jadranska straža 1936, 1–67).
Ob 15-letnici JS v Mariboru je Oblastni odbor JS Maribor l. 1939 izdal Spomenico ob
15 letnici Jadranske straže v Mariboru 1924-1939, ki jo je uredil Pirc (Pirc 1939, 1–48).
JS v Mariboru je že l. 1924 izdala notni zapis koračnice JS, ki jo je zložil za klavir in
poklonil društvu JS v Mariboru skladatelj Viktor Parma170 (Parma 1924, 1–5).
Izvršni odbor JS iz Splita je l. 1932 izdal v slovenščini tudi inačice propagandne brošure
Jadranska straža in njen namen (Jadranska straža 1932, 1–14) in l. 1938 luksuzno
reprezentativne knjige Naš Jadran: prirodne lepote in umetnosti (Fisković in Tartaglia
1938, 1–214).
Oblastni odbor JS Ljubljana je l. 1933 in 1934 v namen propagande in zbiranja sredstev
izdal slike – razglednice Peter II, Čuvar Jadrana in Aleksander I. (Jadranska straža
1936, 29). Slika – razglednica Peter II. je bila na finem papirju umetniško izdelana
slika, ki je prikazovala pokrovitelja JS, prestolonaslednika Petra, mladega mornarčka ob
krmilu, nad njim pa vihra državna trobojnica. Slika je okvirjena z narodnimi motivi,
med katerimi se je pletel trak z napisom JS svoji deci. Pod sliko je bil tudi znak JS.
Cena slike je bila 1 din.- (»Razglednice Jadranske straže« 1933/1934, 64). Slika kralja
Aleksandra I. je bila natisnjena v barvi v njegov spomin po originalni predlogi
akademskega slikarja Anteja Trstenjaka. Prva naklada je bila takoj razprodana in je bila
natisnjena nova. Cena slike je bila 1 din.- (»Društvene vijesti« 1934, (11) 494–495).
Krajevni odbor JS Novo mesto je izdal barvno razglednico Portorose - Portoroze -
Portorose171
(Jadranska straža 19??).172
170
Viktor Parma, 1858–1925, skladatelj, pravnik. Sodeloval pri pevskih in glasbenih društvih. Kot skladatelj se je uveljavil z operami in operetami, je avtor prve slovenske opere Urh, grof Celjski, pisal je
še kantate, scensko glasbo, instrumentalne skladbe, zborovske skladbe, samospeve in koračnici Mladi vojaki (1900) in Jadranska straža (1924) (»Parma, Viktor« 2008, 798). 171
Razglednica je dimenzije 9X14 cm in prikazuje Portorož. Vidi se zaliv s polkrožnim kopališčem, pomol, nad cesto hotel in druge stavbe. Na hrbtni strani je verz: Trst, Pulj, Reka, Zadar beli, bratski bomo
še veseli! (Jadranska straža 19??). 172
Primerek slikovnega gradiva razglednice »Portorose – Portoroze – Portorose« hrani knjižnica Milana
Jarca Novo mesto.
168
4.5 Simboli JS
Simboli JS so bili prisotni med člani JS na prostoru Slovenije v Kraljevini
SHS/Jugoslavije.
Tako je bil znak JS Markov buzdovan, na pol potopljen v morje, s črkama J in S
prisoten na prireditvah JS v Sloveniji, zastavah podružnic JS in Podmladkov JS,
značkah in na uniformah, ki so jih nosili člani, članskih izkaznicah, žigih…, otroci so se
ga učili izdelovati v šoli (Novak 1933/34a, 205–206). Geslo JS »Čuvajmo naše morje«
se je pojavljalo v govorih, kot napis na prireditvah, v poročilih, dopisih, literarnih
prispevkih, na zastavah …, tudi geslo so podobno kot napis za različne priložnosti
otroci izdelovali po navodilih v šolah (Novak 1933/1934b, 237–238).
V okviru priprav za kongres JS v Ljubljani l. 1935 je Oblastni odbor JS Ljubljana želel
dati Podmladku JS viden simbol pripadnosti JS. Zato je pooblastil sekcijo Podmladka JS
pri Dravski banovini, da je v njegovem imenu dala pri ljubljanskih obrtnikih izdelati
zastave Podmladka JS. Zastave Podmladka JS so bile manjše od zastav JS, na njih so
bili poleg znaka JS še napis z navedbo šole in kraja ter geslo »Čuvajmo naše morje«.
Zastavno kopje so zaključevali aluminijasti emblemi z znakom JS. Poleg podmladkov
JS iz Dravske banovine so na priporočilo Izvršnega odbora iz Splita pri ljubljanskem
oblastnem odboru nabavili zastave tudi številni podmladki JS izven Dravske banovine
(Jadranska straža 1936, 15). V zvezi s kongresom je dal ljubljanski oblastni odbor
izdelati tudi 20.000 posebnih tiskanih zastavic, pritrjenih na paličice z znakom JS (ibid.,
29).
Kape in uniforme JS je nosilo tudi slovensko članstvo JS. Tako je imel Oblastni odbor
JS Ljubljana na zalogi okrogle otroške in kape s ščitnikom JS ter položajne znake za
rokav (ibid., 67). Otroške kape v beli ali modri barvi so stale 25 din.-, kape za odrasle,
tudi v beli in modri barvi so bile 45 din.- (»Društvene vijesti« 1934, (5) 202). Slovenski
člani so se s kapami in v uniformah udeleževali prireditev JS in izletov na morje.173
173
Na javno objavljenih fotografijah prireditev JS v Dravski banovini lahko vidimo ikonografijo društva: velike znake JS in napise »Čuvajmo naše morje« (Pirc 1939, 27), slovenske člane JS s čepicami in v
uniformah JS s položajnimi znaki, z zastavami JS… (»Društvene vijesti« 1935, (11) 468).
169
Na veliki prireditvi JS ob razvitju 41 zastav Podmladka JS 12. maja 1935 v Ljubljani so
krstno zapeli himno slovenskih podmladkov JS »Mi jadranski smo stražarji«, ki jo je na
besedilo Marije Grošelj za to priložnost zložil Matija Tomc (»Društvene vijesti« 1935,
(7) 292).
Slovenska oblastna odbora JS sta izdajala umetniško izdelane diplome JS svojim
dobrotnikom in podpornikom. Prav tako sta izdala skupno slovensko člansko izkaznico
za svoj Podmladek JS. Izkaznica je stala 0,25 din.-, nanjo je bil prilepljen kolk JS za
0,50 din.- v korist socialnega sklada. Končna cena izkaznice, ki je bila obvezna za vse
člane Podmladka JS v Dravski banovini, je tako bila 0,75 din.-.
Tovarna Westen iz Celja je podarila Oblastnemu odboru JS Ljubljana 500 kosov
emajliranih napisnih tabel za sekcije Podmladka JS in krajevne odbore JS. Oblastni
odbor jih je prodajal sekcijam Podmladka JS po ceni 40 din.- v korist socialnega sklada.
Oblastna odbora JS sta predlagala, da bi imeli vsi Podmladki JS ob šolskem vhodu svoje
napisne table, ki bi bile nemi glasnik gibanja JS in znanilec narodne zavesti
jugoslovanske mladine (»Mladi stražar zapomni si in povej drugim«, 1933/1934, 98).
Tako je tajnik Oblastnega odbora JS iz Maribora v poročilu navajal, da naj bi l. 1933 vsi
krajevni odbori in sekcije Podmladka JS oblastnega odbora JS iz Maribora dobili lične
emajlirane napisne table (Pirc 1939, 12).
Ob smrti kralja Aleksandra je Oblastni odbor JS Ljubljana dal izdelati posebne žalne
trakce za rever s priložnostnim temnim emblemom JS in državno trobojnico. Cena
trakca je bila 2 din.-, ob naročilu najmanj 100 kosov pa 1,5 din.-. Izvršni odbor JS iz
Splita je toplo priporočil nakup svojemu članstvu in še posebej članom Podmladka JS
(»Društvene vijesti« 1934, (11) 492).
170
5 ZAKLJUČEK
V magistrskem delu nam je uspelo odgovoriti na vsa raziskovalna vprašanja. Pri iskanju
odgovorov smo razgrnili številna nova spoznanja, ki so nas odpeljala na pot, ki jo nismo
pričakovali, in osvetlila JS v novi luči.
Ustanovitev JS ima korenine v narodnostnih in političnih antagonizmih med Italijani in
Hrvati v Dalmaciji ter v politiki novega kurza v Dalmaciji s krepitvijo jugoslovanske
ideje. Razpad Avstro-Ogrske in prihod srbske kraljeve vojske sta Split in Dalmacija
pričakala množično in z navdušenjem. Na to je vplivala tudi italijanska okupacija dela
Dalmacije in strah, da bodo Italijani zasedli še Split in preostalo Dalmacijo. Ko se je 1.
decembra 1918 ustanovila Kraljevina SHS, je Split ta korak proslavil z velikimi
spontanimi zborovanji in pozdravnimi brzojavkami regentu Aleksandru. Medtem je v
Zagrebu prevladovalo nezadovoljstvo in je prišlo do oborožene vstaje bivših vojakov
avstro-ogrske vojske hrvaške narodnosti, ki je bila z žrtvami zadušena. V naslednjih
letih so razgibano življenje Splita zaznamovale zavezniške vojne ladje, vključno z
italijanskimi, ki so obiskovale splitsko pristanišče. Incidenti z italijanskimi mornarji v
mestu, podpis krivične Rapalske pogodbe in razmere v krajih pod italijansko zasedbo so
kopičile protiitalijansko razpoloženje v Splitu in Dalmaciji. Strah in nemoč sta vplivala,
da so se začele pojavljati ideje, da država nujno potrebuje lastno vojno mornarico, ki bo
sposobna braniti Jadran. Skupina uglednih meščanov in častnikov vojne mornarice je
obudila idejo pokojnega mornariškega častnika Antona Dolenca o ustanovitvi pomorske
organizacije, katere namen bi bil, da bi zbirala denarna sredstva za vojno mornarico
mlade države. Dogodki in razmere v Dalmaciji ob razpadu Avstro-Ogrske in v prvih
letih nove države so tako pripeljali do tega, da je pod vodstvom politika in ljudskega
voditelja J. Biankinija 19. februarja 1922 v Splitu zaživela pomorska organizacija JS.
V JS se je od njene ustanovitve poudarjalo, da je nepolitična in nadstrankarska
domoljubna pomorska organizacija. Vendar smo ugotovili, da je bila njena ideja o
krepitvi vojne sposobnosti države za obrambo Jadrana bližja ljudem, ki so prihajali iz
krogov, ki so podpirali močno vojsko in unitaristično državo pod vodstvom kralja
Aleksandra. Člani vodstva JS iz Splita so bili deklarirani pristaši jugoslovanskega
integralizma. Kot taki so si dopisovali in pozivali k ustanovitvi podružnic JS po državi
predvsem ideološke somišljenike. V skladu s tem so med prvimi ustanovitelji glavnih in
171
krajevnih odborov v JS po državi prevladovali lokalni vojaški poveljniki, državni
uradniki, politiki in ostali ugledni meščani, ki jim je bila blizu unitaristična politika
Beograda. Ob vseh priložnostih so v govorih poudarjali lojalnost kralju Aleksandru in
mu pošiljali vdanostne pozdravne brzojavke. Na to se je kralj Aleksander odzival z
očitno naklonjenostjo do JS. Sprejel je predlog JS, da je postal častni pokrovitelj JS
prestolonaslednik Peter, daroval ji je osebna denarna sredstva, v avdienco sprejemal
voditelje JS in ob obisku Dalmacije nosil njen emblem. JS je z navdušenjem podprla
vladarjevo uvedbo šestojanuarske diktature l. 1929. Režim ji je kot takšni omogočil, da
je v času diktature nemoteno nadaljevala svoje delovanje, in ji dovolil, da ga je razširila
med mladino v šole. Kralj Aleksander je najvišje položaje v novoustanovljenih
»nesrbskih« banovinah l. 1931 zaupal ljudem, ki so imeli pomembne funkcije tudi v JS.
Harmonijo v režimskem in unitarističnem delovanju JS je l. 1934 porušila osebna
ideološka sprememba nespornega voditelja in predsednika JS I. Tartaglie. Nezadovoljen
z razmerami v državi se je začel odmikati od jugoslovanskega integralizma in
postopoma približevati Mačku in politiki HSS. Buren odziv unitarističnega jedra v JS na
njegov podpis Zagrebškega memoranduma ga je prisilil k začasnemu odstopu z mesta
predsednika. Na kongresu JS v Ljubljani l. 1935 mu je s ponovno izvolitvijo za
predsednika uspelo prevladati nad močno strujo pristašev jugoslovanskega integralizma
v organizaciji. V naslednjih letih se je njegova naklonjenost skupaj z večino vodstva JS
iz Splita do HSS samo še stopnjevala. V duhu aktualnih političnih dogodkov ob
razglasitvi Banovine Hrvatske avgusta 1939 se je vodstvo JS iz Splita odločilo za
popolno podreditev novi banovinski politiki na Hrvaškem. Z vstopom Mačka v JS
decembra 1940 je tudi HSS to sodelovanje dokončno potrdila. Nova politika vodstva JS
je naletela na ogorčenje Srbov in na odločno zavrnitev beograjskega oblastnega odbora.
Nesoglasja ob novi usmeritvi JS so preraščala v cepitev organizacije in vodila proti
razkolu. Voditeljem JS se je februarja 1941 v Beogradu uspelo samo dogovoriti, da
bodo iskanje rešitve spora preložili na kongresu JS v Beogradu 1941. Tok dogodkov je
prekinila okupacija Jugoslavije aprila 1941. Spoznali smo, da je do l. 1934 JS enotno
stala na pozicijah jugoslovanskega integralizma in neomajne podpore režima. Nato je
prišlo v delu hrvaškega vodstva na čelu s predsednikom I. Tartaglio do presenetljivega
zasuka proti politiki HSS, ki je povzročil cepitve v JS. Na pragu 2. svetovne vojne v
Jugoslaviji so ideološka razpotja med članstvom JS pripeljala delovanje organizacije na
razpotje in je grozil popoln razkol.
172
JS se je že kmalu po svoji ustanovitvi začela širiti po državi. Glavni odbori JS so se
postopoma ustanovili po vsej Kraljevini SHS. L. 1926 so glavne odbore JS
preimenovali v oblastne odbore in njihove sedeže uskladili z upravno-administrativno
razdelitvijo države. Zaradi posebnih okoliščin sta bila ustanovljena tudi oblastna odbora
v Sušaku in Velikem Bečkereku. Na območju oblastnih odborov JS so se ustanavljali
podrejeni krajevni odbori in manjša poverjeništva JS. Podružnice JS so se ustanovile
tudi med izseljenci po svetu in na Čehoslovaškem. Število članov JS je naglo in
neprestano naraščalo. Že v času I. kongresa JS v Splitu 1927 je imela JS okoli 33.000
članov in je bila ena izmed najbolj razširjenih društev v državi. L. 1929 je imela 36.512
članov. Po uvedbi šestojanuarske diktature je zahvaljujoč dejstvu, da je kot režimska
organizacija nemoteno nadaljevala z delom, število članstva v l. 1932 dvignila na skoraj
90.000. Po zaslugi množične včlanitve šolske mladine predvsem v Dravski banovini v
Podmladek JS je l. 1937 skupna številka članstva JS dosegla skoraj 154.000. Po
poročilu na V. kongresu JS v Zagrebu naj bi l. 1938 imela JS okoli 180.000 članov.
Po novih pravilih iz l. 1924 je bil cilj JS, da deluje na obrambnem, kulturnem,
gospodarskem in splošnem napredku jugoslovanskega Jadrana. Primarni cilj JS,
zbiranje sredstev za nakup podmornice, je kmalu zamenjala akcija za nakup vojne
šolske ladje. JS je bila v svojem 19-letnem obstoju aktivna tudi na številnih drugih
področjih. Organizirala je številne javne prireditve, od predavanj s pomočjo lastnih
filmov in diapozitivov, množične manifestacije ob »Jadranskih dnevih« in drugih
priložnostih, kot so bile splovitve vojnih plovil, razvitjih zastav JS, plesov JS, do
Jadranskih razstav. Podala je neuspešno iniciativo za ustanovitev Jadranskega
parlamentarnega kluba in uspela s pobudo o proslavi »Jadranskega dne« na ravni države
ter o menjavi Kraljeve straže pred Dvorom vsakega 31. oktobra. Ustanovila je različne
kulturne ustanove v Splitu in sklade JS. Izdajala je mesečno društveno revijo in
publicirala številne brošure in knjige s pomorsko vsebino. Tržila je lastne proizvode in
sklenila gospodarske pogodbe z različnimi podjetji o prodaji njihovih izdelkov pod
imenom JS. Po nakupu hidroaviona in po končanju akcije nabave šolske ladje Jadran za
Kr. mornarico se je vse bolj preusmerjala v delo z mladimi. Z gradnjo mladinskih
domov JS je želela omogočiti čim več mladim v Podmladku JS in tudi ostalim članom
JS, da obiščejo morje. Izlete na morje in turizem je podpirala z dogovori za popuste na
železniških in ladijskih prevozih ter v hotelih. Spodbujala je vodne športe in
militaristično vzgojo mladine. Opozarjala je na nujnost preusmeritve gospodarstva na
173
jugoslovanska pristanišča in ladjedelnice ter na pomembnosti povezav zaledja z
Jadranom. Sodelovala je s sorodnimi pomorskimi organizacijami v tujini in organizirala
križarjenja članov JS s potniško ladjo po Sredozemlju. Budno je spremljala sovražne
aktivnosti jadranske sosede Italije in podarjala bojne zastave plovilom Kr. mornarice. S
pomorsko-propagandističnimi tečaji je izobraževala ideologe JS iz vse države, ki so
pridobljeno znanje razširjali v domačem okolju. Množično se je udeležila pogreba
ubitega kralja Aleksandra in v njegov spomin izgradila spomenik – svetilnik v Splitu. V
soglasju s pristojnimi organi je izdala lastne znamke JS in prirejala namenske loterije
JS. Svojo notranjo enotnost in zunanjo prepoznavnost je JS krepila s svojimi simboli
organizacije.
Iz gibanja števila članstva in raznovrstnosti dejavnosti JS smo razbrali, da je bila JS ena
izmed najbolj razširjenih, množičnih in dejavnih organizacij v Kraljevini
SHS/Jugoslaviji.
Glavni odbor JS Ljubljana je bil ustanovljen marca 1923. V delovanje organizacije so se
že v začetku vključili številni ugledni in vplivni Slovenci. Vendar smo ugotovili, da se
JS v prvih letih delovanja med Slovenci ni ukoreninila tako močno kot v drugih krajih
skupne države. Delovanje JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS v dvajsetih letih
20. stoletja se je omejilo na plese JS v Ljubljani, maloštevilna predavanja in prireditve
ter sestanke vodstev. Na vseh področjih je JS na Slovenskem zaostajala za ostalimi. To
je l. 1929 opazil tudi Izvršni odbor JS iz Splita, ki je zaradi ugotovitve, da slovenska
oblastna odbora delata slabo, od njiju zahteval, da reorganizirata delo v skladu z
navodili. Naslednje leto je v Slovenijo dvakrat poslal iz Splita svoja odposlanca, da
preverita vzroke zastoja. Voditelji JS na Slovenskem so klavrno stanje opravičevali s
kontinentalno miselnostjo Slovencev, delovanjem velikega števila drugih društev,
gospodarsko krizo in nenehnimi premestitvami pomembnih članov. V tridesetih letih
20. stoletja pa smo zasledili presenetljiv preobrat, ko sta slovenska oblastna odbora na
vseh področjih dohitela in na nekaterih tudi močno prehitela ostale oblastne odbore v
državi. V tem obdobju se je JS z realizacijo nakupa šolske ladje Jadran popolnoma
preusmerila na delo z mladimi in gradnjo domov JS na obali. Nove programske
smernice delovanja so bile začrtane z novimi pravili JS, ki so bila sprejeta na kongresu
JS v Skopju l.1932. Iz govorov, zastavljenih akcij in izvršenih dejanj smo opazili, da je
bilo socialno poslanstvo JS, v obliki pošiljanja mladine na morje in gradnje počitniških
174
domov v ta namen, ljudem v Sloveniji bližje kot militaristične akcije za izgradnjo Kr.
mornarice. Z uvedbo šestojanuarske diktature je bila JS kot režimska organizacija
postavljena v privilegiran položaj. To je najbolj prišlo do izraza v Dravski banovini, kjer
so lokalne banske oblasti pozvale šole k ustanovitvi podmladkov JS in z navodili
usmerjale njihovo delovanje. Posledice so bile, da se je učiteljstvo množično odzvalo z
vstopom v organizacijo. Podmladki JS so bili ustanovljeni skoraj na vseh šolah v
Dravski banovini in poleti l. 1934 je število članov Podmladka JS preseglo 65.000.
Ugotovili smo, da sta slovenska oblastna odbora JS najbolj dosledno upoštevala nova
pravila delovanja in bila aktivna na vseh področjih JS. Pri tem sta se močno naslonila na
Podmladek JS, ki je sodeloval pri večini aktivnostih JS v Dravski banovini. Medtem ko
je število navadnega članstva JS ostalo primerljivo z ostalimi oblastnimi odbori, je bilo
l. 1937 med 100.182 člani Podmladka JS v državi kar 62.211 iz Dravske banovine.
Druga posebnost JS na Slovenskem in razlika v primerjavi z ostalimi oblastnimi odbori
je bila izbira ene od splošnih programskih idej JS za enega od svojih dveh primarnih
ciljev. V tridesetih letih 20. stoletja je JS v Dravski banovini konkretizirala splošno
idejo JS o prometnih komunikacijah med zaledjem in jugoslovanskimi jadranskimi
pristanišči v zahtevo zveze Slovenije z morjem in nujne izgradnje železniške ter cestne
povezave Ljubljana-Sušak. Pri tem smo opazili, da so se za realizacijo te ideje najbolj
zavzemali pomembni člani JS, ki s prihajali iz gospodarstva in lokalnih oblastnih
struktur.
Razvoj JS na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS/Jugoslavije je vplival tudi na
teritorialno razpršenost organizacije. V prvem obdobju je bila JS razširjena samo na
nekaj posameznih centrov. Že tako maloštevilne podružnice so v večini primerov kmalu
po ustanovitvi prenehale z delovanjem ali so bile slabo aktivne. Po preobratu v
delovanju JS na Slovenskem v tridesetih letih 20. stoletja se je JS razširila s
Podmladkom JS na šole na vsem ozemlju Dravske banovine. Vzporedno s tem so se po
zaslugi učiteljstva in lokalnih oblasti ustanovili številni krajevni odbori in poverjeništva
JS povsod na slovenskem ozemlju Kraljevine Jugoslavije.
Po 2. svetovni vojni v novi Jugoslaviji JS ni bila obnovljena niti ni bila ustanovljena
nova pomorska organizacija. Tako je bila JS edina jugoslovanska pomorska
organizacija.
175
Na koncu smo se po dvosmerni zgodovinski cesti iz preteklosti znova vrnili v sedanjost
in pomislili, da je sedanjost do določene mere odlitek preteklosti (Carr 2008, 183).
Osnovno poslanstvo JS je bilo spodbujanje pomorske zavesti med državljani, ki se je na
Slovenskem osredotočilo na delo z mladimi in na prometno povezanost Slovenije z
morjem. Že stari Rimljani so rekli, zavedajoč se pomembnosti pomorskih povezav s
kopnim, »Vivere no est necesse, navigare necesse est! ('Ni pomembno živeti,
pomembno je pluti!')«. Slovenija danes ne gleda več niti proti Trstu niti proti Sušaku.
Ima svoje morje in svojo obalo z lastnim oknom v svet, pristaniščem Koper. Kot taka se
deklarira kot pomorska država. Toda – ali se v resnici zaveda pomena lastnega morja in
da država brez pomorske zavesti ni pomorska država?!
176
6 KRATICE IN KRAJŠAVE
AS Arhiv Republike Slovenije
din.- dinar
HSS Hrvatska seljačka stranka
inž. inženir
JDS Jugoslovanska demokratska stranka
JNS Jugoslovanska nacionalna stranka
JRZ Jugoslovenska radikalna zajednica
JS Jadranska straža
Kr. banska Kraljeva banska
Kr. mornarica Kraljeva mornarica
l. leto
Nj. kr. Njegovo kraljevsko
PAM Pokrajinski arhiv Maribor
prof. profesor
SDS Samostojna demokratska stranka
SFRJ Socialistična federativna republika Jugoslavija
SHS Slovencev, Hrvatov, Srbov (do 1. decembra 1918)
SHS Srbov, Hrvatov, Slovencev (od 1. decembra 1918)
ZDA Združene države Amerike
177
7 VIRI IN LITERATURA
7.1 Arhivski viri
AS, 1 – Arhiv Republike Slovenije (AS), Okrajno glavarstvo Radovljica, (SI-
AS/137/VII), Jadranska straža Radovljica, društveni odbor, občni zbor, 1937–
1937, 1814, 1063.
AS, 2 – Arhiv Republike Slovenije (AS), Okrajno glavarstvo Radovljica, (SI-
AS/137/VIII), Jadranska straža Lesce, zapisnik občnega zbora, 1936–1938,
4695, 1125.
PAM, 1 – Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Pivko Ljudevit, (SI-PAM/1714), Dopis
Jadranske straže - centrala v Splitu Pivku, 12.10.1925, 001_00372, 4.
PAM, 2– Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Osnovna šola Franceta Prešerna, (SI-
PAM/0791), Dopis Sreskega načelnika v Mariboru levi breg III. deški osnovni
šoli Maribor, 16. 3. 1933, 001/00028_00023, 67.
PAM, 3 – Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Osnovna šola Franceta Prešerna, (SI-
PAM/0791), Dopis Sreskega načelnika v Mariboru levi breg III. deški osnovni
šoli Maribor, 20.4. 1934, 001/00029_00030, 68.
PAM, 4 – Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Osnovna šola Franceta Prešerna, (SI-
PAM/0791), Dopis Sreskega načelnika v Mariboru levi breg III. deški osnovni
šoli Maribor, 21. 6. 1935, 001/00030_00040, 68.
Zasebni arhiv Jerneja Laknerja:
»Članska karta JS dr. Branka Mrvoša«. 192?. Split: Izvršni odbor JS.
»Članska karta JS Ljubice Milosavljević«. 193?.Split: Izvršni odbor JS.
»Članska legitimacija JS člana – pomagača Bogumila Mejovška«. 193?. Split: Izvršni
odbor JS.
7.2 Časopisni viri
Bekš, Joža. 1935. »Jadranskim stražarjem«. Jutro, 5. 9. 1935. 3.
Biankini, Juraj. 1923. »Don Juraj Biankini-Orjuni. Orjuna, 1. 1. 1923. 1.
Dolenc, Anton. 1922. »Za našu ratnu mornaricu«. Novo doba (Split), 1. 1. 1923. 1–2.
Jutro. Ljubljana. Konzorcij Jutra, 1920–1945.
Jutro, 8. 3. 1923. 2. »Objave«.
178
Jutro, 9. 3. 1923. 1. »Domače vesti«.
Jutro, 18. 3. 1923. 3. »Domače vesti«.
Jutro, 24. 3. 1923. 3. »Domače vesti«.
Jutro, 10. 7. 1923. 7. »Domače vesti«.
Jutro, 14. 7. 1923. 7. »Domače vesti«.
Jutro, 21. 10. 1923. 2. » Prosveta«.
Jutro, 18. 5. 1924. 3. »Občni zbor Jadranske straže«.
Jutro, 12. 2. 1927. 4. »Iz Ljubljane«.
Jutro, 10.10. 1929. 1. »Prvi bani imenovani«.
Jutro, 2. 4. 1932. 3. »Jadranski stražarji na delu v Ljubljani«.
Jutro, 18. 6. 1935. 3. »Jadranski stražarji iz vse Jugoslavije na Oplencu«.
Jutro, 20. 6. 1935. 5. »Iz Trbovlj«.
Jutro 21. 6. 1936. 1. »Ob občnem zboru Jadranske straže«.
Jutro, 4. 7. 1935. 3. »Kraljica Marija pelje izletnike JS v Grčijo in Egipt«.
Jutro, 7. 9. 1935. 1–2. »Slovenci svojemu Kralju in Jadranu«.
Jutro, 8. 9. 1935. 3. »Razvitje jadranskega prapora v Laškem«.
Jutro, 9. 9. 1935. 1. »Sklepi jadranskega kongresa«.
Jutro, 10. 9. 1935. 2. »Ali se jim že meša«.
Jutro, 10. 9. 1935. 5. »Veliko zanimanje za Jadransko razstavo«.
Jutro, 22. 9. 1935. 2. »Cesta Ljubljana-Sušak«.
Jutro, 24. 9. 1935. 2. »Dr. Pirkmajer upokojen«.
Jutro, 1. 10. 1935. 3. »Dr. Franjo Lipold kot mariborski župan«.
Jutro, 9. 12. 1935. 1. »Spominski svetilnik kralja – Ujedinitelja«.
Jutro: ponedeljska izdaja. Ljubljana, Konzorcij Jutra, 1931–1943.
Jutro: ponedeljska izdaja, 7. 5. 1934. 1. »Čuvajmo naše morje in delajmo zanj«.
Jutro: ponedeljska izdaja, 4. 6. 1934. 2. »Manifestacija Jadranskih stražarjev«.
Jutro: ponedeljska izdaja, 22. 6. 1936. 2. »Zborovanje Jadranske straže«.
Mariborski večernik Jutra. Maribor, Konzorcij, 1927-1941.
Mariborski večernik Jutra, 5. 4. 1932. 2. »Uspela prireditev Jadranske straže«.
Mariborski večernik Jutra, 3. 2. 1933. 2. »Dnevne vesti«.
Mariborski večernik Jutra, 29. 10. 1938. 5. »Proslava Jadranskega dneva«.
Nova doba. Celje. Prese, 1919-1941.
Nova doba (Celje), 28. 2. 1936. 2. »Celje in okolica«.
Novo doba. Split, Nakladno društvo s o. j, 1918–1941.
179
Novo doba (Split), 20. 1. 1922. 1. »Konstituirajuča skupština Jadranske straže«.
Orjuna. Ljubljana, Oblastni odbor Or. Ju. Na., 1923–1928.
Pirnat, Viktor. 1934a. »Podmladek Jadranske straže«. Učiteljski tovariš, 20. 9. 1934. 8.
Pirnat, Viktor.1934b. »Delo Pomladka Jadranske straže v prošlem šolskem letu«.
Učiteljski tovariš, 11. 10. 1934. 2.
Ponedeljski Slovenec. Ljubljana, Konzorcij Ponedeljskega Slovenca, 1932–1939.
Ponedeljski Slovenec, 9. 6. 1935. 1. »Glavna skupščina«.
Ponedeljski Slovenec, 22. 6. 1936. 2. »Jadranska straža strankarska?«.
Slovenec, 29. 4. 1920. 3. »Konferenca v San Remu končana«.
Slovenec. Ljubljana, Ljudska tiskarna, 1873–1945.
Slovenec, 21. 4. 1925. 5. »Gospodarstvo«.
Slovenec, 7. 9. 1935.3. »Veličastna manifestacija Jadranske straže«.
Slovenec, 8. 9. 1935. 2. »Roke proč od Jadranske straže«.
Slovenec, 19. 6. 1936. 3. » Razmere v Jadranski straži«.
Slovenec, 20. 6. 1936. 3. »Jadranska straža ali JNS?«.
Slovenec, 21. 6. 1936. 3. »Jadranska straža in strankarstvo«.
Slovenec, 18. 5. 1938. 2. »Domači odmevi«.
Slovenski narod. Ljubljana, Narodna tiskarna, 1868–1943.
Slovenski narod, 8. 3. 1923. 3. »Dnevne vesti«.
Slovenski narod, 31. 10. 1936. 2. »Lep večer Jadranske straže«.
Slovenski narod, 2. 11. 1936. 2. »Lepa akademija JS v Kranju«.
Slovenski narod, 3. 11. 1936. 3. »Iz Trbovlj«.
Tabor. Maribor, Tiskovna zadruga, 1920–1927.
Tabor, 7. 5. 1925. 1. »I. občni zbor Jadranske straže v Mariboru«.
Učiteljski tovariš. Ljubljana: J.U.U. – sekcija za dravsko banovino, 1861–1941.
Učiteljski tovariš, 8. 4. 1937. 6. »Novosti na knjižnem trgu«.
Učiteljski tovariš, 26. 10. 1939. 3. »Splošne vesti«.
7.3 Objavljeni viri
»1. Decembar«. 1940. Jadranska straža 18 (12): 477.
»II. Glavna skupština Jadr. Straže v Sarajevu«. 1929. Jadranska straža 7 (6): 218–223.
180
»III. Glavna skupština Jadr. straže v Skoplju«. 1932. Jadranska straža 10 (12): 449–
453.
»IV. Glavna skupščina JS v Ljubljani«. 1935. Jadranska straža 13 (10): 404–414.
Alfirović, Silvije. 1924. »Jadranska straža i njeni ciljevi«. Jadranska straža 2 (1): 4–6.
Alfirović, Silvije. 1925. » Svečanosti na Jadranu«. Jadranska straža 3 (9–10): 268–272.
Alfirović, Silvije. 1928. »Pet godina rada Jadranske straže«. Jadranska straža 6 (1):6–
10.
Alfirević, Silvije. 1929. »6. Januar 1929«. Jadranski straža 7 (3): 74–75.
»Arhiv za propagandu Jadrana«. 1927. Jadranska straža 5 (4): 118.
»Bartulović, Niko. 1933. »Kraljev put od Crnoga do Jadranskega mora, Jadranska
straža 11 (11): 435–436.
Belin, Ivo. 1932. »Veze zaleđa sa Jadranom«. Jadranska straža 10 (12): 441–445.
Bohinc, Valter, Silvo Kranjec in Karel Dobida. 1933. Naše morje. Celje: Družba sv.
Mohorja.
»Budžet i naša naoružana snaga đeneral Dušan Trifunović«. 1926. Jadranska straža 4
(3): 65-67.
Četina, Franjo 1934. »Pomen Jadrana za Slovence«. Jadranska straža 12 (12): 516–517.
»Čuvačemo Jugoslaviju«. 1934. Jadranska straža 12 (11): 445–500.
»Dekreti«. 1923: Jadranska straža1 (1): 6.
Despot, Ilija. 1934. »Sa Jadranskom stražom po blizom Orijentu« Jadranska straža 12
(8): 314–322.
»Dobro došli«. 1940. Jadranska straža 18 (9): 382.
»Dom Jadranske straže«. 1929. Jadranska straža 7 (9): 31.
»Društvene vesti«. 1924. Jadranska straža 2 (12): 330–332.
»Društvene vesti«. 1925. Jadranska straža 3 (4): 106–109.
»Društvene vesti«. 1926. Jadranska straža 4 (1): 17–20.
»Društvene vesti«. 1926. Jadranska straža 4 (3): 62–64.
»Društvene vesti«. 1926. Jadranska straža 4 (6): 136–138.
»Društvene vesti«. 1926. Jadranska straža 4 (7): 162–166.
»Društvene vijesti«. 1923. Jadranska straža 1 (3): 21–23.
»Društvene vijesti«. 1923. Jadranska straža 1 (5): 21–23.
»Društvene vijesti«. 1923. Jadranska straža 1 (7): 20.
»Društvene vijesti«. 1924. Jadranska straža 2 (1): 17–21.
»Društvene vijesti«. 1924. Jadranska straža 2 (3): 69–75.
181
»Društvene vijesti«. 1924. Jadranska straža 2 (8): 217–221.
»Društvene vijesti«. 1924. Jadranska straža 2 (9): 245–247.
»Društvene vijesti«. 1925. Jadranska straža 3 (3): 78–80.
»Društvene vijesti«. 1925. Jadranska straža 3 (5): 163–166.
»Društvene vijesti«. 1925. Jadranska straža 3 (6): 188–192.
»Društvene vijesti«. 1926. Jadranska straža 4 (8): 192–194.
»Društvene vijesti«. 1927. Jadranska straža 5 (5): 154–156.
»Društvene vijesti«. 1927. Jadranska straža 5 (7): 216–220.
»Društvene vijesti«. 1927. Jadranska straža 5 (8): 251–252.
»Društvene vijesti«. 1927. Jadranska straža 5 (11): 346–348.
»Društvene vijesti«. 1928. Jadranska straža 6 (4): 123–128.
»Društvene vijesti«. 1928. Jadranska straža 6 (7): 221–224.
»Društvene vijesti«. 1928. Jadranska straža 6 (9): 287–292.
»Društvene vijesti«. 1929. Jadranska straža 7 (1): 24–28.
»Društvene vijesti«. 1929. Jadranska straža 7 (2): 34.
»Društvene vijesti«. 1929. Jadranska straža 7 (5): 20–21.
»Društvene vijesti«. 1930. Jadranska straža 8 (2): I–III.
»Društvene vijesti«. 1930. Jadranska straža 8 (3): I.
»Društvene vijesti«. 1930. Jadranska straža 8 (4): XX, XXII.
»Društvene vijesti«. 1930. Jadranska straža 8 (7): XXI.
»Društvene vijesti«. 1930. Jadranska straža 8 (8): VIII– IX.
»Društvene vijesti«. 1930. Jadranska straža 8 (12): 348–352.
»Društvene vijesti«. 1931. Jadranska straža 9 (4): 109–112.
»Društvene vijesti«. 1931. Jadranska straža 9 (10): VIII.
»Društvene vijesti«. 1932. Jadranska straža 10 (1): 22–28.
»Društvene vijesti«. 1932. Jadranska straža 10 (2): 60–65.
»Društvene vijesti«. 1932. Jadranska straža 10 (3): 102–104.
»Društvene vijesti«. 1932. Jadranska straža 10 (4): 137–141.
»Društvene vijesti«. 1932. Jadranska straža 10 (7): 250–256.
»Društvene vijesti«. 1932. Jadranska straža 10 (9): 331–338.
»Društvene vijesti«. 1932. Jadranska straža 10 (11): 413–416.
»Društvene vijesti«. 1933. Jadranska straža 11 (2): 69–72.
»Društvene vijesti«. 1933. Jadranska straža 11 (5): 187–194.
»Društvene vijesti«. 1933. Jadranska straža 11 (6): 229–238.
182
»Društvene vijesti«. 1933. Jadranska straža 11 (9): 325–336.
»Društvene vijesti«. 1933. Jadranska straža 11 (11): 458–466.
»Društvene vijesti«. 1933. Jadranska straža 11 (12): 507–510.
»Društvene vijesti«. 1934. Jadranska straža 12 (1): 27–32.
»Društvene vijesti«. 1934. Jadranska straža 12 (2): 73–76.
»Društvene vijesti«. 1934. Jadranska straža 12 (3): 114–120.
»Društvene vijesti«. 1934. Jadranska straža 12 (4): 157–164.
»Društvene vijesti«. 1934. Jadranska straža 12 (5): 200–206.
»Društvene vijesti«. 1934. Jadranska straža 12 (6): 244–252.
»Društvene vijesti«. 1934. Jadranska straža 12 (7): 288–296.
»Društvene vijesti«. 1934. Jadranska straža 12 (8): 338-344.
»Društvene vijesti«. 1934. Jadranska straža 12 (9): 385–388.
»Društvene vijesti«. 1934. Jadranska straža 12 (10): 425–432.
»Društvene vijesti«. 1934. Jadranska straža 12 (11): 490–500.
»Društvene vijesti«. 1934. Jadranska straža 12 (12): 524–532.
»Društvene vijesti«. 1935. Jadranska straža 13 (1): 27–32.
»Društvene vijesti«. 1935. Jadranska straža 13 (2): 72–76.
»Društvene vijesti«. 1935. Jadranska straža 13 (3): 115–120.
»Društvene vijesti«. 1935. Jadranska straža 13 (5): 202–208.
»Društvene vijesti«. 1935. Jadranska straža 13 (7): 288–296.
»Društvene vijesti«. 1935. Jadranska straža 13 (8): 335–340.
»Društvene vijesti«. 1935. Jadranska straža 13 (11): 467–71.
»Društvene vijesti«. 1936. Jadranska straža 14 (1): 26–32.
»Društvene vijesti«. 1936. Jadranska straža 14 (3) 114–120.
»Društvene vijesti«. 1936. Jadranska straža 14 (5): 203–208.
»Društvene vijesti«. 1936. Jadranska straža 14 (6): 248–252.
»Društvene vijesti«. 1936. Jadranska straža 14 (8): 335–340.
»Društvene vijesti«. 1936. Jadranska straža 14 (9): 380–384.
»Društvene vijesti«. 1936. Jadranska straža 14 (10): 422–428.
»Društvene vijesti«. 1936. Jadranska straža 14 (11): 470–472.
»Društvene vijesti«. 1936. Jadranska straža 14 (12): 510–516.
»Društvene vijesti«. 1937. Jadranska straža 15 (1): 27–32.
»Društvene vijesti«. 1937. Jadranska straža 15 (2): 75–76.
»Društvene vijesti«. 1937. Jadranska straža 15 (3): 117–120.
183
»Društvene vijesti«. 1937. Jadranska straža 15 (4): 162–167.
»Društvene vijesti«. 1937. Jadranska straža 15 (5): 206–211.
»Društvene vijesti«. 1937. Jadranska straža 15 (6): 250–256.
»Društvene vijesti«. 1937. Jadranska straža 15 (7): 294–298.
»Društvene vijesti«. 1937. Jadranska straža 15 (8): 336–337.
»Društvene vijesti«. 1937. Jadranska straža 15 (9): 380–382.
»Društvene vijesti«. 1937. Jadranska straža 15 (10): 424–429.
»Društvene vijesti«. 1937. Jadranska straža 15(11): 468–470.
»Društvene vijesti«. 1937. Jadranska straža 15 (12): 512–518.
»Društvene vijesti«. 1938. Jadranska straža 16 (1): 30–31, 33–34.
»Društvene vijesti«. 1938. Jadranska straža 16 (2): 74–78.
»Društvene vijesti«. 1938. Jadranska straža 16 (3): 118–121.
»Društvene vijesti«. 1938. Jadranska straža 16 (4): 162–167.
»Društvene vijesti«. 1938. Jadranska straža 16 (5): 206–209.
»Društvene vijesti«. 1938. Jadranska straža 16 (7): 294–297.
»Društvene vijesti«. 1938. Jadranska straža 16 (8-9): 381–387.
»Društvene vijesti«. 1938. Jadranska straža 16 (10): 438–442.
»Društvene vijesti«. 1938. Jadranska straža 16 (11): 482–484.
»Društvene vijesti«. 1938. Jadranska straža 16 (12): 527–532.
»Društvene vijesti«. 1939. Jadranska straža 17 (1): 30–35.
»Društvene vijesti«. 1939. Jadranska straža 17 (2): 74–78.
»Društvene vijesti«. 1939. Jadranska straža 17 (3): 118–123.
»Društvene vijesti«. 1939. Jadranska straža 17 (4): 162–165.
»Društvene vijesti«. 1939. Jadranska straža 17 (5): 206–211.
»Društvene vijesti«. 1939. Jadranska straža 17 (6): 250–253.
»Društvene vijesti«. 1939. Jadranska straža 17 (7): 294–298.
»Društvene vijesti«. 1939. Jadranska straža 17 (8): 338–342.
»Društvene vijesti«. 1939. Jadranska straža 17 (9): 382–389.
»Društvene vijesti«. 1939. Jadranska straža 17 (12): 514-518.
»Društvene vijesti«.1940. Jadranska straža 18 (1): 30–35.
»Društvene vijesti«. 1940. Jadranska straža 18 (3): 118–121.
»Društvene vijesti«. 1940. Jadranska straža 18 (4): 162–165.
»Društvene vijesti«. 1940. Jadranska straža 18 (5): 206–209.
»Društvene vijesti«. 1940. Jadranska straža 18 (6): 250–251.
184
»Društvene vijesti«. 1940. Jadranska straža 18 (7): 294–296.
»Društvene vijesti«. 1940. Jadranska straža 18 (9): 382–384.
»Društvene vijesti«. 1940. Jadranska straža 18 (10): 422–425.
»Društvene vijesti«. 1941. Jadranska straža 19 (1): 26–29.
»Društvene vijesti«. 1941. Jadranska straža 9 (3): 108–110.
»Dvije zastave-dva slavja«. 1928. Jadranska straža 6 (9): 318–321.
»Duž našeg Jadrana u danima slavlja i radost«. 1925. Jadranska straža 3 (11):
283–285.
Fisković, Cvito in Tartaglia, Ivo. 1938. Naš Jadran: prirodne lepote in umetnosti. Split:
Arhiv za propagando Jadrana izvršilnega odbora Jadranske straže.
»Glasovi iz Italije«. 1929. Jadranska straža 7 (9): 258.
Grošelj, Marija. 1933/34. »Pesem pomladkarjev Jadranske straže«. Vertec 64 (2): 29.
Inkiosti Midenjak, Dragotin. 1935. IV. kongres Jadranske straže v Ljubljani. Ljubljana:
Oblastni odbor Jadranske straže.
»Izdanja Jadranske straže«. 1934. Jadranska straža 12 (8): 356.
»Izložba Jadranske straže«. 1928. Jadranska straža 6 (1): 22–23.
Jadranska straža. 1932. Jadranska straža in njen namen. Split: Glavni odbor Jadranske
straže.
»Jadranska straža«.1933. Jadranska straža 11 (12): 0.
Jadranska straža.1934. Kralj odhaja. Ljubljana: Oblastni odbor Jadranske straže.
Jadranska straža, 1935. Kongresna knjižica z navodili in pojasnili: gg. delegatom glavne
skupščine in članom Jadranske straže za IV. kongres Jadranske straže v
Ljubljani od 5.-8. sept. 1935. Ljubljana: Oblastni odbor Jadranske straže.
Jadranska straža. 1936. Poročilo Oblastnega odbora Jadranske straže Ljubljana: za čas
od 1. januarja 1935 do 31. decembra 1935, podano na XIV. redni oblastni
skupščini v Ljubljani dne 21. junija 1936. Ljubljana: [s.n.].
Jadranska straža. 1938. Domovi Jadranske straže na Jadranu. Split: Izvršni odbor
Jadranske straže.
Jadranska straža. 19??. Portorose- Portoroze- Portorose. Novo mesto: Krajevni odbor
Jadranske straže Novo mesto.
Jerić, Joško. 1934. »Sa JS uz Dunav do Bratislava i u Prag«. Jadranska straža 12 (9):
374–379.
Lehman, Otokar. 1932. »Prvi dani organizacije Jadranske straže«. Jadranska straža 10
(2): 41.
185
»Ljuba Jovanović«. 1928. Jadranska straža 6 (3): 65.
»Kako je Italija organizovala svoju omladinu«. 1936. Naše more 2 (2-3): 1.
»Kapitanova poved«. 1933/1934. Vertec 64 (2): 32.
»Kapitanova pripoved«. 1933/1934 Vertec 64 (1): 16.
Katalinić Jeratov, Rikard. 1932. »Himna Jadranske straže«. Jadranska straža 10 (4):
137.
»Kazalo«. 1933/1934. Naš rod, 5. URN:NBN:SI:DOC-PETNWCSA http://www.dlib.
si.
»Kongres Jadranske straže u Splitu«. 1928. Jadranska straža 6 (1): 11–20.
Koritnik, Griša. 1937. »Balada o pomorščakih«. Jadranska straža 15 (7): 284.
»Kralj Ujedinitelj i mornarica«. 1934. Jadranska straža 12 (11): 486–487.
»Listak«. 1939. Jadranska straža 17 (11): 475–476.
Malkus, Ferdinand. 1932. »Čehoslovaci za naš Jadran«. Jadranska straža 10 (12): 447–
448.
Marjanović, Hubert. 1932. Šibenik in reka Krka. Ljubljana: Propagandni odsek JS v
Ljubljani.
Marjanović, Hubert. 1933. Hvar-Vis-Biševo. Ljubljana: Propagandni odsek JS.
»Mladi stražar zapomni si in povej drugim«. 1933/1934. Naš rod 5 (3): 98.
»Mladinske pomorske organizacije«. 1938. Podmladak Jadranske straže 5 (7): 112.
Murko, Vladimir. 1935. »Jadranska razstava v Ljubljani«. Jadranska straža 13 (11):
446–450.
»Naš drugi susret«. 1935. Jadranska straža 13 (6): 225–230.
Novak, Alojzij. 1933/1934a. »Znaki Podmladkov«. Naš rod 5 (7): 205–206.
Novak, Alojzij. 1933/1934b. »Napisi«. Naš rod 5 (8): 237–238.
Ožanić, Nenad. 1936a. »Ligue Maritime & Coloniale Francaise«. Jadranska straža 14
(7): 278–280.
Ožanić, Nenad. 1936b. »Ligue Maritime & Coloniale Francaise«. Jadranska straža 14
(8): 325–326.
Parma, Viktor. 1924. Jadranska straža / za klavir zložil in slavnemu društvu Jadranska
straža v Mariboru poklonil Viktor Parma. Maribor: Jadranska straža.
Pirc, Janko. 1939. Spomenica ob 15 letnici Jadranske straže v Mariboru 1924–1939.
Maribor: Oblastni odbor Jadranske straže.
Pirnat, Viktor. 1932. »Slovenci in Jadran«. Jadranska straža 10 (12): 445–447.
Pirnat, Viktor 1933. »Po tujih obalah«. Jadranska straža 11 (11): 448–453.
186
Pirnat, Viktor 1934a. »Čuvajmo naše morje!«. Jadranska straža 12 (1): 18–20.
Pirnat,Viktor 1934. »Viteški Kralj Zedenitelj in Slovenci«. Jadranska straža 12 (11):
466–471.
Pirnat, Viktor. 1935. »Pomorsko-propagandni tečaj Jadranske straže v Ljubljani«.
Jadranska straža 13 (2): 67–68.
Pirnat, Viktor. 1939. » Naši domovi na Jadranu«. Jadranska straža 17 (2): 79–80.
Pleiweiss, Mirko. 1928. »Naše prve podmornice i odbrana našeg Jadrana«. V: Almanah
Jadranske straže 153–171.
»Podmladak Jadranske straže na moru«. 1934. Jadranska straža 12 (12): 520–523.
»Pomorska literatura omogučava nam upoznavanje pomorskih problema!«. 1934.
Jadranska straža 12 (9): 400.
»Povodom kraljevega manifesta«. 1929. Jadranska straža 7 (2): 72.
»Pravila za zastave Podmladka Jadranske straže«. 1935. Jadranska straža 13 (11): 472.
»Pravilnik organizacije i formacije omladine Jadranske straže«. 1935. Jadranska straža
13 (12): 516.
»Pravilnik o osnivanju i organizaciji Domova JS na moru«. 1939. Jadranska straža
17(5): 211–212.
»Program rada Jadranske straže ili potsjetnik u radu organizacije«. 1939. Jadranska
straža 17 (4): 166–168.
Prunk, Ksenija. 1937. Po moru plovi barčica. Split: Jadranska straža.
»Prvi dar«. 1929. Jadranska straža 7 (12): 325.
»Razglednice Jadranske straže«. 1933/1934, Naš rod 5 (3): 64.
»Rezulucija glavne skupštine JS u Skoplju 29–31. 10. 1932«. 1932. Jadranska straža 10
(12): 439.
Ribičič, Josip. 1936. Barka zaplavala. Ljubljana: Oblastni odbor Jadranske straže.
Rubić, Ivo. 1932a. Jadranska straža kroz deset godina (1922–1932). Beograd: Grafički
umetnički zavod Planeta.
Rubić, Ivo. 1932b. »Jadranska straža i njena svrha«. Jadranska straža 10(2): 45.
Rubić, Ivo. 1932c. »Impresije i refleksije sa kongresa Jadranske straže u Splitu«.
Jadranska straža 10 (12): 454.
Rubić, Ivo. 1934. »Šesti pomorsko-propagandistični kurs«. Jadranska straža 12 (9):
379–380.
Samec, Janko. 1937. »Barkovljanski ribiči«. Jadranska straža 15 (7): 284.
Serdenko, Silvan. 1934a. »Morju«. Jadranska straža 12 (2): 63.
187
Serdenko, Silvan. 1934b. »Mornarjev sin«. Jadranska straža 12 (8): 325.
»Smrt i poslednja počast narodnom velikanu«. 1928. Jadranska straža 6 (5): 131.
»Svečano porinuće torpiljarke Ljubljana 28. VI. 1938«. 1938. Jadranska straža 16 (7):
281.
Šuklje, Milan. 1935. » Zveza Slovenije z morjem«. Jadranska straža 13 (10): 402–403.
Tartaglia, Ivan. 1932. »Sa Jadranskom stražom za Jadran«. Jadranska straža 10 (12):
429–440.
Tartaglia, Ivan. 1933. »Straža na Jadranu«. Jadranska straža 11 (4): 125–126.
»Uniforme Jadranske straže«. 1934. Jadranska straža 12 (12): 548.
Vratuša, Anton. 1935/1936. »Na morje«. Podmladak Jadranske straže 3 (2): 20–24.
Vrčon, Branko. 1937. »Mi in sredozemski status quo«. Jadranska straža 15 (5):
190–191.
»Vsem članom Podmladka JS«. 1933/1934. Naš rod 5 (1): 18–19.
»Za pomorsku Jugoslaviju«. 1933. Jadranska straža 11 (10): 393–397.
7.4 Literatura
»Adlešič, Jura«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk, 5.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Antanta«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3. izd., ur. Ksenija Dolinar in Seta
Knop, 38. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Amon, Smilja. 1997. »Slovenec«. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 11, ur. Dušan Vogla,
295. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Amon, Smilja. 1998. »Slovenski narod««. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 12, ur. Dušan
Voglar, 48. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Andrassy, Juraj. 1971. »Šilović, Josip«. V: Enciklopedija Jugoslavije, zv. 8, ur.
Miroslav Krleža, 247. Zagreb: Jugoslovenski leksikografski zavod.
»Baltič, Vilko«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk, 35.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bartulović, Niko. 1925. Od revolucionarne omladine do Orjune: istorijat
jugoslovenskog omladinskog pokreta. Split: Direktorijum Orjune.
»Bekš, Joža«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk, 50.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
188
Bojić,Gligor. 2013. »Osam decenija škole pod jedrima«. V: Partner, 5, ur. Ivan
Mašulović, 18–19. Podgorica: Ministrstvo odbrane Crne gore.
»Bonač, Fran«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk, 87.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bralić, Ante. 2008. »Zadarski fin-de siecle. Političke i društvene prilike u Zadru i
Dalmaciji uoči Prvog svetskog rata« V: Časopis za suvremenu povijest 3, ur.
Jure Krišto,731–775. Zagreb: Institut za povijest.
Burgwyn, H. James. 1997. Italian foreign policy in the interwar period: 1918–1940.
London: Praeger.
Burgwyn, H. James. 2009. Imperij na Jadranu: Mussolinijevo osvajanje Jugoslavije:
1941–1943. Mengeš: Ciceron.
Carr, Edward Hallett. 2008. Kaj je zgodovina?. Ljubljana: Studia humanitatis.
»Čok, Ivan Marija«. 2008. V: Osebnosti od A do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
169. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Črnej, Anica«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk, 163.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
»D`Annunzio, Gabriele«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3.izd., ur. Ksenija
Dolinar in Seta Knop, 179. Ljubljana: Cankarjeva založba.
»Despot, Ilija«. 2013. V: Hrvatska enciklopedija, ur. Slaven Ravlić. Zagreb:
Leksikografski zavod Miroslav Krleža.
http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=14770.
»Dolenc, Anton«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
204. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Fettich, Oton«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk, 245–
246. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Filič, Franc. 1990. »Jugoslovanska nacionalna stranka«. V: Enciklopedija Slovenije, zv.
4, ur. Marjan Javornik, 338. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Filipič, Franc. 1996. »Samostojna demokratska stranka«. V: Enciklopedija Slovenije, zv.
10, ur. Marjan Voglar, 385. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Frangeš, Ivan. 1971. »Tresić Pavičić, Ante«. V: Encilopedija Jugoslavije, zv. 8, ur.
Miroslav Krleža, 365–366. Zagreb: Jugoslovenski leksikografski zavod.
Gross, Mirjana.1969. »Nacionalne ideje studentske omladine u Hrvatskoj uoči I.
svjetskog rata« V: Historijski zbornik, ur. Jaroslav Židak, 75–143. Zagreb:
Povijesno društvo Hrvatske.
189
»Grošelj, Marija«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
324–325. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Hendrickson, K. John. 2012: "We Are Now a Mediterranean Power": Naval
Competition and Great Power Politics in the Mediterranean, 1904–1914.
Dissertation. Columbus: The Ohio State University, the Graduate School of The
Ohio State University.
https://etd.ohiolink.edu/!etd.send_file?accession=osu1337888467&disposition=i
nline.
»Horty, Miklos«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3. izd., ur. Ksenija Dolinar in
Seta Knop, 379. Ljubljana: Cankarjeva založba.
»Hribar, Ivan«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3.izd., ur. Ksenija Dolinar in
Seta Knop, 381. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Hrvatić, Karmen. 2007. »Ratni brodovi u splitskoj luci od 1918. do 1924.« V: Kulturna
baština 34, ur. Stanko Piplović, 157–172. Split: Društvo prijatelja kulturne
baštine.
»Jadran« 1981. V: Vojni leksikon, ur. Borislav Ratković, 197. Beograd: Vojnoizdavački
zavod.
»Jelačin, Ivan«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk, 406.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Jelić, Ivan. 1985: »Prilog povijesti brodogradilišta »Split« u revolucionarnom pokretu i
narodooslobodilački borbi«. V: Povijesni razlozi 4, ur. Mira Kolar Dimitrijević,
81–169. Zagreb: Institut za istorijo radničkog pokreta Hrvatske.
»Jugoslovanska demokratska stranka«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe,3.izd., ur.
Ksenija Dolinar in Seta Knop, 477. Ljubljana: Cankarjeva založba.
»Kisovec, Alojzij Vekoslav«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in
Lan Brenk, 466. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Koch, Metod«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk, 488.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Krizman, Bogdan. 1977. Raspad Austro-Ugarske i stvaranje jugoslovenske države.
Zagreb: Školska knjiga.
»Kukovec, Vekoslav«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in Lan
Brenk, 592. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Leskovar, Josip«. 2008. V: Osebnosti od A do L, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
617. Ljubljana: Mladinska knjiga.
190
Lovrić, Mirja. 2009. »Prilog poznavanju izdavačke djelatnosti Jadranske straže iz fonda
knjižnice Hrvatskoga pomorskog muzeja u Splitu«.V: Kulturna baština, 35, ur.
Stanko Piplović, 355–380. Split: Društvo prijateljev kulturne baštine.
Machiedo Mladinić, N. 1993. »Životni put dr. Ive Tartaglie«. V: Radovi, ur. Josip
Lucić, 281–288. Zagreb: Zavod za hrvatsku povijest.
Machiedo Mladinić, Norka. 1997. » Jadranska straža: zaboravljena organizacija«. V:
Adrias, ur. Ivo Petrinović, 79–93. Split: Zavod za znanstveni i umjetnički rad
Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti.
Machiedo Mladinić, Norka. 2005. Jadranska straža: 1922–1941. Zagreb: Dom i svijet.
»Maister, Marija«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
652 Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Marolt, France«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3. izd., ur. Ksenija Dolinar in
Seta Knop, 618. Ljubljana: Cankarjeva založba.
»Meštrović, Ivan«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3. izd., ur. Ksenija Dolinar in
Seta Knop, 678. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Mihanović, Nedeljko. 1980. »Bartulović, Niko«. V: Enciklopedija Jugoslavije, zv. 1, 2.
izd., ur. Miroslav Krleža, 516. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod.
Mikuž, Metod. 1965. Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917–1941.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Miljković, Branislav. 1990. »Jovanović, Ljubomir«. V: Enciklopedija Jugoslavije, zv. 6,
2. izd., ur. Jakov Sirotković, 112. Zagreb: Jugoslovanski leksikografski zavod.
»Mussolini, Benito«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3. izd., ur. Ksenija Dolinar
in Seta Knop, 179. Ljubljana: Cankarjeva založba.
»Nedić, Milan« «. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3. izd., ur. Ksenija Dolinar in
Seta Knop, 692. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Novak, Grga. 1980. »Biankini, Juraj«. V Enciklopedija Jugoslavije, zv. 1, 2. izd., ur.
Miroslav Krleža, 618–619. Zagreb: Jugoslovanski leksikografski zavod.
»Parma, Viktor«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
798. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Pavlin,Tomaž. 2014. »Jugoslovanski sokol« V: Naša pot: 150 let ustanovitve Južnega
Sokola in sokolskega gibanja, ur. Tomaž Pavlin, 100–133. Ljubljana:Fakulteta
za šport.
Perovšek, Jurij. 1993. »Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov«. V: Enciklopedija
Slovenije, zv. 7, ur. Dušan Voglar, 318. Ljubljana: Mladinska knjiga.
191
Perovšek, Jurij. 2013. O demokraciji in jugoslovanstvu: slovenski liberalizem v
kraljevini SHS/ Jugoslaviji. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino.
Pirjevec, Avgust.2013. »Marn, Rudolf (1875–1947)«. Slovenska biografija. Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, Znanstveno raziskovalni center SAZU.
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi350286/#slovenski-biografski-
leksikon.
Pirjevec, Avgust. 2013. »Lipold, Franjo (1885–1970)«. Slovenska biografija. Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, Znanstveno raziskovalni center SAZU.
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi332213/#slovenski-biografski-
leksikon.
Pirjevec, Jože. 1995. Jugoslavija. Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in
Titove Jugoslavije. Koper: Lipa.
»Pirkmajer, Otmar«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
846. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Pirnat, Viktor«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
848. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Pivko, Ljudevit«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
851–852. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Pleiweiss, Mirko«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
855. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Pleiweiss, Mirko. 1975. Zlomljeno sidro. Maribor: Založba obzorja.
»Pogačnik, Josip«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
867. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Prica Dragutin«. V: Vojni leksikon, ur. Borislav Ratković, 1019. Beograd:
Vojnoizdavački zavod.
»Prunk, Ksenija«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
911–912. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Prunk, Janko. 1990. »Jutro«. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 4, ur. Marjan Javornik,
361. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Prunk, Janko. 1990. »Hrvatska seljačka stranka«. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 4, ur.
Marjan Javornik, 81. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Prunk, Janko. 1990. »Karađorđevići«. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 4, ur. Marjan
Javornik, 406–407. Ljubljana: Mladinska knjiga.
192
»Puc, Dinko«. 2008. V: Osebnosti od M do L, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk, 913
Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Račić, Jakša«. 2013. V: Hrvatska enciklopedija, ur. Slaven Ravlić. Zagreb:
Leksikografski zavod Miroslav Krleža.
http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=51382.
Radica, Branko. 1931. Novi Split: Monografija grada Splita od 1918–1930 godine.
Split: Hrvatska štamparija Gradske štedionice.
»Rapotec, Vinko«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
934. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Ravlić, Jakša«. 2013. V: Hrvatska enciklopedija, ur. Slaven Ravlić. Zagreb:
Leksikografski zavod Miroslav Krleža.
http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=51989.
»Ribičič, Josip«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
955. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Roksandić, Drago. 2004. Uvod u komparativnu historiju. Zagreb: Golden marketing-
Tehnička knjiga.
»Rožič, Valentin«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
911–978. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Rožman, Grigorij«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3. izd., ur. Ksenija Dolinar
in Seta Knop, 916. Ljubljana: Cankarjeva založba.
»Rubić, Ivo«. 2013. V: Hrvatska enciklopedija, ur. Slaven Ravlić. Zagreb:
Leksikografski zavod Miroslav Krleža.
http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=53589.
»Salher, Rikard«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
994. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Samec, Janko«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
996. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Sardenko, Silvin«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
998–999. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Sič, Albert Franc«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
1021. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Stipčević Despotović, Anđelka. 2015. »Alfirević, Silvije«, V: Hrvatski biografski
leksikon, ur. Nikša Lučić. Zagreb: Leksikografski zavod.
http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=469.
193
Stiplovšek, Miroslav. 2006. Banski svet Dravske banovine 1930–1935.Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Stiplovšek, Miroslav.1990. »Jugoslovenska radikalna zajednica«. V: Enciklopedija
Slovenije, zv, ur. Marjan Javornik, 343. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Strgar, Janez. 1990. »Jadranska straža«. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 4, ur. Marjan
Javornik, 242. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Supilo, Frane«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3. izd., ur. Ksenija Dolinar in
Seta Knop, 1026. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Šitin, Tonći. 2000. »Stjepan Radić i Dalmacija (1918.-1928.)«. V: Radovi Zavoda za
povijesne znanosti HAZU u Zadru 42, ur. Franjo Šanjek 430–478.
Zagreb:Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti.
»Šubašić, Ivan«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3. izd., ur. Ksenija Dolinar in
Seta Knop, 1059. Ljubljana: Cankarjeva založba.
»Šuklje, Lujo«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
1154. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Tartaglia, Ivo. 2013. V: Hrvatska enciklopedija, ur. Slaven Ravlić. Zagreb:
Leksikografski zavod Miroslav Krleža.
http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=60487.
»Tomc, Matija«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
911–1183. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Triller, Karel«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
1199. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Trumbić, Ante«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3. izd., ur. Ksenija Dolinar in
Seta Knop, 1104. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Vereš, Saša. 1990. »Katalinić Jeratov, Rikard«. V: Enciklopedija Jugoslavije, zv. 6, 2.
izd., ur. Jakov Sirotković, 728. Zagreb: Jugoslovenski leksikografski zavod.
»Vodopivec, Fran«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
1272. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Vratuša, Anton«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
1288. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Vrčon, Branko«. 2008. V: Osebnosti od M do Ž, ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk,
1289. Ljubljana: Mladinska knjiga.
»Vuković, Janko«. 1981. V: Vojni leksikon, ur. Borislav Ratković, 1122. Beograd:
Vojnoizdavački zavod.
194
»Wilson, Thomas Woodrow«. 1998. V: Leksikon Cankarjeve založbe, 3. izd., ur.
Ksenija Dolinar in Seta Knop, 1161. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Zaninović, Vice. 1982. »Car Emin, Viktor«. V: Enciklopedija Jugoslavije, zv. 2, 2. izd.,
ur. Ivo Cecić, 604. Zagreb: Jugoslovenski leksikografski zavod.
Žutić, Nikola 2014. »Liberalna, antiklerikalna i antifašistička ideologija srpskih i
jugoslovenskih Sokola u Kraljevini Jugoslaviji 1918-1945«. V: Naša pot: 150 let
ustanovitve Južnega Sokola in sokolskega gibanja, ur. Tomaž Pavlin,134–158.
Ljubljana: Fakulteta za šport.
8 PRILOGE
Besedilo himne JS:
Rikard Katalinić Jeratov,
Himna Jadranske straže
Sinovi smo Juga
Jadranski stražari.
U našem su srcu
Sve uskočke čari.
I sve snage bure,
I sva ljubav vrela
Ove zemlje sure.
Vihor s našeg mora
Krijepi nas i jari,
sinovi smo Juga
Jadranski stražari.
Naša lađa brodi
Danas u slobodi,
Slobodno nas sunce
Beograda grada
Što Ljubljanu ljubi
I na Zagreb pada,
Diže silne jake
Jadranske stražare
I gorde junake.
Ponesi nas, srce,
Uznesi nas, mašto:
Sve za Jadran sinji,
A Jadran ni za što!
(Katalinić Jeratov 1932, 173).
Besedilo himne slovenskega Podmladka Jadranske straže:
Marija Grošelj,
Pesem pomladkarjev Jadranske straže
Mi jadranski smo stražarji
našega morja čuvarji,
domoljubje je naš brod,
vodi ga najmlajši rod.
Mi jadranski smo stražarji,
našega morja čuvarji,
sveta naša je obal,
dragocen nam slednji val.
Če sovrag se kdaj prikaže,
strnemo vse mlade straže,
v boj za morje, za naraščaj!
Morje, ti ljubezen naša,
v beg poženemo mejaša,
Jadran bo naš vekomaj!
Ko dorastemo še malo,
bo zares ne za šalo:
Kri za morje v odkupnino,
Kri za našo domovino
(Grošelj 1933/1934, 29).
Pesem Jožeta Bekša ob IV. Kongresu JS v Ljubljani 1935:
Joža Bekš,
Jadranskim stražarjem
I.
Nad mestom, ki vanj te dni
opaljenih lic in spočitih duš.
Mladina s planin in morja hiti,
mežikajo črno-bele iskre. –
Od zidov njih trepet gre v ravnice
in polja, cvrčeč, vžigajoč. – lastovice?
In kmalu ob cestah napete bo žice
dvovrstne oživljala pesem.
tok v žicah: pozdravi, novice-
na žicah: v slovo lastovice…
II.
V Ljubljano, ki sonce te dni
v zlato to suho je vkovalo
se zgrinjajo belo-črni plameni.-
Galebi, Jadrana krmarji,
ki čuvajo slano obalo,
galebi Jadranski stražarji!
Glasan je njih klic. On odmeva
do Zagreba, čez še, do Beograda
in Niša in Splita in carskega Skoplja,
od vzhoda, počez in navzdolž, do zapada.
»Mi krotki smo, naša krila
le krepka kot plug so nam vesla,
ki bodo spet k morju nas nesla,
orala ob njem in sejala zanj
ter druge sejati učila«.
»Naša gesla?
Svoboda in mir našemu morju,
Da ne zbudi se iz sladkih sanj,
Da se ne zdrami kraljevič Marko,
Da ne zapoje njegov buzdovan!«
(Bekš 1935, 3).