univerza v ljubljani biotehnis ka fakulteta tomaz c,...

UNIVERZA V LJUBLJANIBIOTEHNIS KA FAKULTETA

Tomaz BARTOL, Jana BRADAC, Ivica HOCEVAR, Teja KOLER-POVHNatasa SIARD, Karmen STOPAR

NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH DIPLOMSKIH INPODIPLOMSKIH IZDELKOV NA BIOTEHNIS KI FAKULTETI

UNIVERZE V LJUBLJANI

INSTRUCTIONS FOR WRITING OF THESES AND SIMILARDOCUMENTS AT THE BIOTECHNICAL FACULTY OF THE

UNIVERSITY OF LJUBLJANA

Ljubljana, 2001

Bartol T. in sod. Navodila za oblikovanje pisnih ... Biotehniski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, 2001

II

KAZALO VSEBINE

str.1 UVOD 12 SPLOS NI DEL 12.1 VRSTE DOKUMENTOV 12.2 SLOVENSKI IN ANGLESKI NAZIVI ODDELKOV IN STUDIJEV

NA BIOTEHNISKI FAKULTETI 12.3 FIZICNI OPIS GRADIVA 22.4 OBLIKOVANJE (FORMATIRANJE)2.4.1 Velikost lista2.4.2 Robovi besedila2.4.3 Razmaki med vrsticami 22.4.4 Pisava 32.4.5 S tevilcenje strani2.4.6 Oblikovanje preglednic in slik 32.4.7 Enacbe in formule 42.4.8 Sprotni naslov 42.4.9 Opombe pod crto 52.4.10 Izvlecek 53 OBLIKOVANJE POSAMEZNIH STRANI 63.1 ZACETNE SPLOSNE STRANI 63.1.1 Platnice 63.1.1.1 Naziv zavoda 63.1.1.2 Ime in priimek avtorja 63.1.1.3 Naslov dela 73.1.1.4 Tip dokumenta 73.1.1.5 Kraj in leto zagovora 73.1.2 Naslovna stran 73.1.3 Popravki, posvetila, izreki 83.1.4 Mentorstvo 83.1.5 Kljucna dokumentacijska informacija (KDI) 93.1.6 Key words documentation (KWD) 103.1.7 Kazalo vsebine 113.1.8 Kazala preglednic, slik, prilog 113.1.9 Okrajsave in simboli 113.1.10 Slovarcek 113.2 BESEDILO 123.2.1 Uvod 133.2.2 Pregled objav 13


III

3.2.3 Material in metode 153.2.4 Rezultati 153.2.5 Razprava in sklepi 153.2.5.1 Razprava 153.2.5.2 Sklepi 153.2.6 Povzetek (Summary) 163.2.6.1 Povzetek 163.2.6.2 Summary 163.2.7 Viri 163.2.7.1 Citirani viri 163.2.7.2 Drugi viri 173.2.7.3 Primeri za navajanje citiranih in drugih virov 173.2.7.3.1 Navajanje c lankov v revijah 173.2.7.3.2 Navajanje knjig (monografij) 173.2.7.3.3 Navajanje sestavkov iz knjig 183.2.7.3.4 Navajanje referatov s posvetovanj oz. kongresov 183.2.7.3.5 Navajanje referatov s posvetovanj oz. kongresov, objavljenih v

revijah 183.2.7.3.6 Navajanje ostalih publikacij 183.2.7.3.7 Navajanje pravilnikov, zakonov, statistic nih podatkov ipd. iz

posebnih serijskih publikacij 193.2.7.3.8 Navajanje standardov 193.2.7.3.9 Navajanje patentov 193.2.7.3.10 Navajanje elektronskih virov 193.2.7.3.11 Navajanje ustnih in neobjavljenih virov 203.3 ZAHVALA 213.4 PRILOGE 214 PRIPOROCENA LITERATURA 225 PRIMERI 23


1

1 UVOD

Namen navodil je poenotiti oblikovanje pisnih diplomskih in podiplomskih izdelkov naBiotehniski fakulteti. Pri pisanju navodil smo upos tevali mednarodne standarde in jih priredilirac unalniski obdelavi besedila. Navodila zamenjujejo prejsnjo publikacijo (Hoc evar in sod.,1992), ki je izs la ob 45. obletnici ustanovitve Biotehniske fakultete.

2 SPLOS NI DEL

V splosnem delu navodil navajamo priporoc ila za rac unalnisko formatiranje besedila in tisteelemente opreme pisnega izdelka, ki se v izdelku pojavljajo vec krat ali pa se uporabljajo privnosu podatkov o izdelku v razlic ne elektronske zbirke in kataloge.

2.1 VRSTE DOKUMENTOV

Oznaka slovensko ime (okrajs ava) anglesko imeDd Doktorska disertacija (Dokt. disertacija) Doctoral DissertationMd Magistrsko delo (Mag. delo) M.Sc. ThesisSd Specialistic no delo (Spec. delo) Specialist ThesisDn Diplomsko delo (Dipl. delo)

(univerzitetni s tudij)Graduation Thesis

(University studies)Vs Diplomsko delo (Dipl. delo)

(visokosolski strokovni s tudij)Graduation Thesis

(Higher professional studies)Vn Diplomsko delo (Dipl. delo)

(vis jesolski s tudij)Graduation Thesis

(Higher professional studies)

2.2 SLOVENSKI IN ANGLESKI NAZIVI ODDELKOV NA BIOTEHNISKI FAKULTETI

Univerza v Ljubljani - University of LjubljanaBiotehniska fakulteta - Biotechnical FacultyOddelek za agronomijo - Department of AgronomyOddelek za biologijo - Department of BiologyOddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne

vire- Department of Forestry and Renewable

Forest ResourcesOddelek za lesarstvo - Department of Wood Science and

TechnologyOddelek za krajinsko arhitekturo - Department of Landscape ArchitectureOddelek za z ivilstvo - Department of Food Science and

TechnologyOddelek za zootehniko - Zootechnical Department


2

2.3 FIZICNI OPIS GRADIVA

Slovenski naziv Slov. oznaka Angl. oznakastrani str. p.preglednice (tabele) pregl. tab.slike (grafikoni, risbe, fotografije ... ) sl. fig.priloge pril. ann.viri (citirani in drugi viri) vir. ref.

Te elemente oz. okrajs ave uporabljamo predvsem pri navajanju bibliografskih podatkov v nas emizdelku, kar je razvidno pri primerih za posamezne oddelke.

2.4 OBLIKOVANJE (FORMATIRANJE)

2.4.1 Velikost lista (Paper size1)

Uporabljamo bel papir velikosti A4 (210 x 297 mm).

2.4.2 Robovi besedila (Margins)

Zgornji rob (nad besedilom) je 35 mm, spodnji 30 mm, levi (notranji) 30 mm in desni (zunanji)25 mm. Ti robovi se nanas ajo na razdaljo med robovi besedila in robovi lista. Nad zgornjimrobom besedila je sprotni naslov (pagina viva), podc rtan s sklenjeno c rto. Zgornji rob sprotneganaslova je od roba lista oddaljen priblizno 15 mm.

2.4.3 Razmaki med vrsticami (Line spacing)

Priporoc amo tak razmak, da na stran zajamemo okoli 40 vrstic besedila, seveda ob upos tevanjurobov iz podpoglavja 2.4.2. Ce je delo obsezno, so lahko razmaki med vrsticami tudi enojni.

Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene, pac pa odstavke med seboj loc uje prazna vrstica.

1 V naslovih podpoglavij 2.4.1 do 2.4.10 predstavljamo tudi standardne angle ske izraze za obravnavane elemente.


3

2.4.4 Pisava (Character formatting)

Pri rac unalniskem oblikovanju ne uporabljamo grafic no stiliziranih pisav. Najprimernejs e sopisave tipa Times New Roman. Pisava samega besedila je vedno v obic ajnem slogu (normal),c rke so c rne barve in velikosti 12 pik. Naslove preglednic in slik ter elemente v preglednicah oz.slikah pis emo z isto pisavo, vendar priporoc amo velikost 10 pik, da se optic no loc ijo odbesedila. Tudi sprotni naslov naj bo velikosti 10 pik, oz. izjemoma 8 pik, c e je naslov daljs i.Latinska znanstvena imena pis emo vedno v lezec em slogu oz. kurzivi (italics). Tak tip pisave zalatinska imena uporabljamo tudi v naslovih, sprotnem naslovu, izvlec ku, ipd. O natanc nejs emzapisu latinskih znanstvenih imen se posvetujemo z mentorjem.

2.4.5 S tevilcenje strani (Numbering of pages)

Zac etne splosne strani (glej 3.1.2 do 3.1.10) s tevilc imo z rimskimi s tevilkami od I dalje, in sicerod naslovne strani (prva s teta, a ne s tevilc ena) prek mentorstva (druga s teta, prva s tevilc ena) dozadnje strani kazal oz. do simbolov in slovarc ka (glej 3.1). Zaporedno s tevilc enje z arabskimis tevilkami zac nemo s poglavjem Uvod in konc amo s poglavjem Viri (glej 3.2). Zahvale in prilogne s tevilc imo po straneh. Stevilke strani zapis emo desno zgoraj, in c e je mogoc e, malo nadsprotnim naslovom. Ker je pri rac unalnikih tezko poljubno doloc iti polozaj s tevilk, saj je taodvisen od roba besedila in od formatiranja sprotne strani, priporoc amo tiste najustreznejs emoznosti, ki jih omogoc a urejevalnik besedila. Ce urejevalnik omogoc a, so s tevilke strani lahkonekaj manjs e od c rk v besedilu izdelka.

2.4.6 Oblikovanje preglednic in slik (Tables and figures)

V besedilu pis emo naslove preglednic nad preglednicami, naslove slik pa pod slikami. Obojes tevilc imo posebej in zaporedno. Po standardu se tako za slike, risbe in fotografije kot zagrafic ne slike (grafikone) skupaj predvideva en sam angleski izraz ”slika„ (figure), zato tovrstneprikaze s tejemo skupaj, in jih ne delimo posebej na grafikone, slike ipd.

Ce preglednice ali slike povzemamo po drugih virih, podatke za le-te navedemo v oklepaju takojza naslovom preglednice ali slike in obvezno dodamo s e podatek za stran, kjer se v citiranemviru nahaja preglednica, ki smo jo uporabili.

Primer:Pospravljeni pridelki (Statistic ni letopis Republike S1ovenije, 1997: 120)Dekadne in mesec na potencialna evapotranspiracija (Agromet, 1998: 9)Contents of metals and milk from different locations (C itek in sod., 1996: 30)


4

Vir prevzetih preglednic ali slik navedemo tudi v poglavju Viri, in sicer v skladu z navodili zanavajanje virov (glej 3.2.7 oz. 3.2.7.3.7).

Stolpcev in vrstic po nepotrebnem ne loc ujemo z izrisanimi robovi, razen c e to ni nujno. Pridoktorskih disertacijah in magistrskih delih naslove vseh svojih avtorskih preglednic in slikpis emo dvojezic no, in sicer v slovens c ini in angles c ini, v kazalu preglednic in slik pa navajamole slovenske naslove. Dvojezic no lahko navajamo tudi elemente v preglednicah ali slikah(neobvezno). Ce je preglednica daljs a od ene strani, na koncu prve strani preglednice desnospodaj napis emo ”se nadaljuje„ , na naslednjo stran pa levo zgoraj ”nadaljevanje„ . V takemprimeru na naslednji strani na zac etku nadaljevanja v preglednico s e enkrat vpis emo glavo.Navodila za razmik in pisavo pri preglednicah so predstavljena v podpoglavjih 2.4.3 in 2.4.4.

Kot primer preglednic priporoc amo zglede iz Statistic nih letopisov Republike Slovenije.Predlagamo tudi rabo uc benika za statistiko (Kosmelj, 1995), kjer so prikazane s tevilne slike inpreglednice. Vsako sliko in preglednico moramo opremiti popolno, tako da za razumevanje nipotrebno branje besedila izdelka.

2.4.7 Enacbe in formule (Equations and formulae)

Enac be in formule zapis emo v svojo vrsto, zamaknjeno za nekaj mest, skrajno desno pa jihoznac imo s tremi pikami in jih os tevilc imo s s tevilko v oklepaju.

Primer:

enac ba oz. formula ... (1)

V besedilu izdelka enac be ali formule s tevilc imo v skupnem zaporedju, nanje pa se sklicujemo ss tevilko v oklepaju. Enac be in formule pis emo v lezec em slogu oz. kurzivi (italics). Onatanc nejs em zapisu se posvetujemo z mentorjem.

2.4.8 Sprotni naslov (Pagina viva oz. Running head)

Sprotni naslov zajema okrajs ane informacije o avtorju, naslovu in viru in se ponavlja na vsakistrani pisnega izdelka. Izpisovati se zac ne z uvodnim poglavjem Mentorstvo.

Sprotni naslov ima vedno dve vrstici, s c rkami velikosti 10 pik (izjemno 8 pik, c e je naslov zelodolg), pod sprotnim naslovom pa je obvezna tanka sklenjena c rta, ki naj sega vzdolz celotnes irine besedila oz. kolikor to omogoc a urejevalnik besedila.


5

V prvo vrstico sprotnega naslova zapis emo priimek avtorja in kratico avtorjevega imena, natonaslov izdelka in na koncu piko. Drugo vrstico zamaknemo v desno za tri presledke, natovpis emo tip dokumenta, okrajs an tako, kot smo prikazali v podpoglavju 2.1, zakljuc en s piko.Sledijo kraj, ime visokosolskega zavoda in leto zagovora. Pri imenu zavoda zapis emo celotnohierarhijo od univerze dalje, z okrajs avo za univerzo in oddelek, tako kot je prikazano v primeru.Naslov izdelka ne sega v drugo vrstico. Ce je naslov dolg, ga logic no okrajs amo, in sicer tako,da vedno zajamemo prvo in zadnjo besedo iz naslova ter tiste informativne elemente, ki sopotrebni za osnovno informacijo o naslovu.

Primer:

Priimek I. Naslov ... konc nega pisnega ... izdelka. Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za z ivilstvo, 1999

2.4.9 Opombe pod crto (Footnotes)

Opombe pod c rto pis emo s c rkami velikosti 10 pik.

2.4.10 Izvlecek (Abstract)

V izvlec ku zgos c eno podamo tudi namen in metode, s e posebej pa poudarimo svoje konkretneizsledke in sklepe, in sicer na informativen nac in, t.j. s skrbno izbranimi najpomembnejs imis tevilc nimi (kvantitativnimi) podatki. Navedemo pa le tiste kvantitativne in kvalitativnepodatke, ki so pomembni za razumevanje nas e raziskave. Splosno znanih dejstev ne navajamo.Uporabljamo standardne formalne izraze, in ne zargonskih, za isti pojem pa doslednouporabljamo vedno le en sam izraz. Stevilk ne izpisujemo z besedo. Uporabljamo standardnekratice oz. okrajs ave, manj znane, npr. imena organizacij, pa ob prvi rabi v izvlec ku obveznorazloz imo v oklepaju. Ce se kak pojem ali besedna zveza vec krat ponavljata, ob njuni prviomembi v oklepaju predstavimo neko izbrano okrajs avo ali c rko, ki jo nato v izvlec kuuporabljamo ves c as. Izvlec ek naj vsebuje priblizno 200 besed, pis emo pa ga vedno brezodstavkov. Slog naj bo jedrnat, a ne telegrafski. Za podrobnejs a navodila k pisanju izvlec kovglej seznam priporoc ene literature (Cremmins, 1982; Bartol, 1992, 1998).


6

3 OBLIKOVANJE POSAMEZNIH STRANI

Priporoc amo izpisovanje po nac elu ene same strani na en list, tako da so hrbtne strani listovprazne.

3.1 ZACETNE SPLOSNE STRANI (Front matter)

Vse strani, vkljuc no od enote Mentorstvo (glej 3.1.4) dalje pa vse do vkljuc no poglavjaZahvala (3.3), opremljamo s sprotnim naslovom. Zac etne splosne strani od enote Mentorstvo(3.1.4) do enote Slovarcek (3.1.10) s tevilc imo z rimskimi s tevilkami. Pri enotah Mentorstvo,Kljucna dokumentacijska informacija (3.1.5) in kljuc na dokumentacijska informacija vangles c ini (Key words documentation) (3.1.6) pazimo, da vsaka zajame le eno stran. Nadaljnjeenote (razlic na kazala, okrajsave, slovarcek (3.1.7 do 3.1.10) lahko zajemajo vec strani, ki senato s tevilc ijo zaporedno. Naslovno stran (3.1.2) s tejemo kot prvo, a je ne s tevilc imo.Popravkov, posvetila, izrekov (3.1.3) ne s tejemo in ne s tevilc imo. Stevilc enje z rimsko IIzac nemo z enoto Mentorstvo (3.1.4). Vse enote od rimske III dalje naslavljamo centrirano.

3.1.1 Platnice (Front cover)

Platnice vezemo trdo. Standard priporoc a sivo barvo s c rnimi c rkami. Naslov pis emo s krepkimic rkami (bold) v velikosti 18 pik, vse ostale elemente pa z obic ajnimi c rkami velikosti 16 pik.Vse elemente centriramo. Velikost c rk je nac elno moc izbirati poljubno le pri sitotisku.

3.1.1.1 Naziv zavoda

Celoten naziv zavoda, kjer delo predstavljamo (zagovarjamo), navedemo z velikimi tiskanimic rkami 20 mm pod zgornjim robom platnic. Vsak element (univerza, fakulteta, oddelek) pis emov novo vrstico. Sledi deset praznih vrstic velikosti 12 pik.

3.1.1.2 Ime in priimek avtorja

Ime avtorja navedemo z malimi tiskanimi c rkami z veliko zac etnico, priimek pa z velikimitiskanimi c rkami, in sicer brez akademskega naslova. Ce je pred zagovorom pris lo dospremembe priimka, spremembo javimo referatu za s tudentske zadeve in zapis emo nov priimekpo dogovoru z referatom. Nac elno navedemo tisti priimek, ki je uradno v veljavi v c asuzagovora. Naslove in strokovno smer v celoti in v originalni obliki (oz. po transkripciji)zapis emo v Kljuc no dokumentacijsko informacijo (3.1.5). Sledijo tri prazne vrstice velikosti 12pik.


7

Naslov dela v slovens c ini pis emo z velikimi tiskanimi c rkami in grafic no poudarimo. Zanaslovom ni pike. Sledi pet praznih vrstic velikosti 12 pik.

3.1.1.4 Tip dokumenta

Tip dokumenta (doktorska disertacija, magistrsko delo, specialistic no delo, diplomsko delo)navedemo z velikimi tiskanimi c rkami. Pri diplomskih delih sledi ena prazna vrstica, nato pazapis emo, za kaks en tip s tudija gre. Sledi priblizno osemnajst praznih vrstic velikosti 12 pik.Stevilo vrstic je odvisno od dolz ine naslova, ki lahko obsega vec vrstic.

3.1.1.5 Kraj in leto zagovora

Kraj navedemo z malimi tiskanimi c rkami z veliko zac etnico, leto zagovora z arabskimis tevilkami in navedbi loc imo z vejico. Spodnji rob je priblizno 30 mm.

3.1.2 Naslovna stran (Title leaf)

Naslovna stran je prva s teta stran (I) iz posebnega sistema rimskih s tevilk za zac etne strani,vendar na list naslovne strani te s tevilke ne izpis emo. Na naslovni strani centrirano navajamovse elemente s platnic, v enakem vrstnem razporedu in enakem slogu c rk, vendar z vsemi c rkamivelikosti le 12 pik, razen pri slovenskem in angleskem naslovu, ki ju pis emo krepko in najznas ata 14 pik. Zavod navedemo 30 mm od zgornjega roba, in sicer vsako enoto zavoda v svojovrstico. Podatek za kraj in leto zagovora zapis emo priblizno 35 mm od spodnjega roba lista.

Ime in priimek avtorja zapis emo tako kot na platnicah, vendar s to razliko, da v oklepajuzapis emo tudi priimek, ki je bil v veljavi ob vpisu, c e je bil le-ta drugac en kot priimek v c asuzagovora.

Primer: Janez NOVAKJanja NOVAK-VOLK (NOVAK)Tina PODBREGAR (DOLINSEK)

Slovenskemu naslovu z velikimi c rkami (krepke c rke, velikost 14 pik) in neokrajs anemu tipudokumenta z velikimi c rkami (12 pik) sledi angleski naslov (ravno tako krepke c rke, 14 pik) terangleski tip dokumenta (velike c rke, 12 pik) v celoti, in sicer tako, kot je prikazano vpodpoglavju 2.1. Pri diplomskih delih za tipom dokumenta v slovens c ini in angles c ini vnaslednjo vrstico z mali c rkami zapis emo, za kaks en tip s tudija gre. Ker lahko slovenski inangleski naslov obsegata vec vrstic, slovenski tip dokumenta zapis emo priblizno na sredini listain mu nato prilagodimo razvrstitev ostalih elementov.


8

3.1.3 Popravki, posvetila, izreki (Errata, verses, quotations)

List s popravki morebitnih napak (errata - corrigenda), ki so se pregledovanju izmuznile s e predvezavo, vstavimo pozneje, in sicer takoj za naslovno stranjo. Stran naslovimo z naslovomPOPRAVKI. Nato zapovrstno navajamo strani in vrstice (preglednice, slike) napac nih podatkovter napac ne in pravilne podatke.

Primer: str. 24, vrstica 12: namesto 5 kg beri 15 kgstr. 29, pregl. 5 (10. stolpec, 7. vrstica): namesto 5 kg beri 15 kg

Ce zelimo v svoj izdelek zapisati posvetilo, misel, izrek, verz ipd., le-to zapis emo na posebnostran, ki se nahaja pred stranjo za mentorstvo. Strani s posvetilom ne s tejemo in ne s tevilc imo.Pri izrekih navedemo v oklepaju vir.

3.1.4 Mentorstvo (Supervisors)

To stran s tejemo kot drugo stran splosnih strani in jo s tevilc imo z rimsko s tevilko II. To je tudiprva stran, ki se opremi s sprotnim naslovom. Ta stran pa nima naslova in se ne uvrs c a v kazalovsebine.

Na tej strani najprej navedemo program s tudija, ki ga zakljuc ujemo s svojim izdelkom. Natonavedemo vse organizacije (univerza, fakulteta, oddelki, katedre, ins tituti ... ), kjer smo opravilibistvene raziskave, poskuse, kemic ne analize, statistic no ali rac unalnisko obdelavo in podobno.Ce se je del raziskav odvijal v tujini, navedemo originalni naziv tuje organizacije.

Sledijo podatki o odobritvi dela in o imenovanjih mentorjev in somentorjev, c e je s tudijskakomisija imenovala tudi slednje.

Nato zapis emo ”Komisija za oceno in zagovor:„ V nove vrstice zapovrstno zapis emo c lanekomisije, zac ens i s predsednikom. Pri vsakem c lanu v prvi vrstici zapis emo funkcijo(predsednik, c lan), akademski naslov in ime ter priimek, v drugi vrstici pa zavod, s kateregaprihaja.

Primer:

Predsednik: prof. dr. Ime PRIIMEKUniverza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za lesarstvo

Nato zapis emo ”Datum zagovora:„ in nato datum zagovora oz. predvidimo prazen prostor zapoznejs i roc ni vpis datuma.


9

Sledi izjava: Delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Na koncu desno spodaj rac unalnisko izpis emo svoje ime in priimek in predvidimo prostor zalastnoroc ni podpis.

3.1.5 Kljucna dokumentacijska informacija (KDI)

To stran naslovimo "KLJUCNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA" in jo s tevilc imo zrimsko s tevilko III. KDI zavzame le eno stran. Ce bi KDI ob standardnem naboru znakov 12 pikobsegala vec kot eno stran, lahko presledke med vrsticami zoz imo, c rke v izvlec ku pazmanjs amo. Isto velja za kljuc no dokumentacijsko informacijo (KWD) v angles c ini (3.1.6).

SD Stevilka dokumenta: vpis emo Dd (oz. Md, Sd, Dn, Vn, Vs).DK Decimalna klasifikacija: vpis emo vrstilec UDK (ali GDK).KG Klasifikacijska gesla: vpis emo gesla, oz. kljuc ne besede, ki jih loc imo s

pos evnimi c rtami brez presledkov.KK Klasifikacijske kode: vpis emo po dogovoru na oddelku (neobvezno).AV Avtor: vpis emo priimek1 (priimek2, c e je potrebno; tako kot pri 3.1.2) in ime.

Inverzija imena in priimka je obvezna. Priimek pis emo z velikimi tiskanimic rkami, sledi mu vejica, presledek in ime z z veliko zac etnico in malimitiskanimi c rkami. Pri doktorskih disertacijah in magistrskih delih navedemo vseze pridobljene naslove v celoti.Primer: PRIIMEK1 (PRIIMEK2), Ime, dipl. inz . agronomije, mag. znanosti.Naslove transkribiramo po navodilih iz Uradnega lista.

SA Sekundarni avtorji: vpis emo priimek in ime mentorja ter somentorja enako kotpri avtorjih, vendar brez naslovov, saj jih navedemo ze pri mentorstvu (3.1.4).Sekundarne avtorje loc imo s pos evno c rto brez presledkov.Primer: PRIIMEK1, Ime1 (mentor)/PRIIMEK2, Ime2 (somentor)

KZ Kraj zalozbe: vpis emo pos tni naslov oddelka, kjer se delo zagovarja.Primer: SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Zaloznik: vpis emo neokrajs an naziv zavoda.LI Leto izdaje: vpis emo leto zagovora.IN Izvirni naslov: vpis emo ga z velikimi tiskanimi c rkami.TD Tip dokumenta: v celoti izpis emo tip dokumenta (Doktorska disertacija,

Magistrsko delo, Specialistic no delo, Diplomsko delo). Pri diplomskih delih voklepaju navedemo, za kaks en tip s tudija gre.

OP Opombe: v to polje vpis emo zadnjo os tevilc eno stran lista rimske in arabskepaginacije (loc imo ju z vejico), s tevilo preglednic, slik, kart, prilog in virov


10

(2.3).Primer: XI, 80 str., 15 pregl., 10 sl., 14 pril., 70 vir.

IJ Izvirni jezik: z malimi c rkami vpis emo okrajs avo jezika, v katerem je izdeleknapisan (slovens c ina - sl, angles c ina - en).

JI Jezik izvlec ka: z malimi c rkami vpis emo okrajs ave jezikov izvlec kov (isto kotizvirni jezik) in jih loc imo s pos evno c rto.

AI Izvlec ek naj vsebuje priblizno 200 besed. Ce je obseznejs i, lahko zmanjs amotako velikost c rk (priporoc amo 10 pik) kot razmak med vrsticami, saj KDI nesme presec i ene strani (2.4.10).

3.1.6 Key words documentation (KWD)

Ta stran je namenjena angleski bibliografski predstavitvi izdelka. Stran ima naslov "KEYWORDS DOCUMENTATION" in se s tevilc i z rimsko s tevilko IV. Tudi KWD zavzame le enostran.

DN Document number: vpis emo Dd (oz. Md, Sd, Dn, Vn, Vs).DC Decimal classification: vpis emo vrstilec UDK ali GDK.CX Classification terms: vpis emo gesla oz. kljuc ne besede, loc imo jih s pos evno

c rto (KG).CC Classification code: vpis emo po dogovoru na oddelku (KK).AU Author: vpis emo svoj priimek in ime kot pri KDI (AV), a brez pridobljenih

naslovov.AA Additional authors: vpis emo priimek in ime mentorja (supervisor) ter

somentorja (co-supervisor) kot pri KDI (SA).PP Place of publication: kot pri KDI (KZ).PB Publisher: vpis emo neokrajs an naziv zavoda v angles c ini, in sicer univerzo,

fakulteto in oddelek (ZA).PY Kot pri KDI (LI).TI English title: izvirni naslov prevedemo v angles c ino in ga vpis emo z velikimi

c rkami (IN).DT Document type: vpis emo tip dokumenta v angles c ini (Doctoral Dissertation,

M.Sc. Thesis, Specialist Thesis, Graduation Thesis (University studies),Graduation Thesis (Higher professional studies)

NO Notes: v to polje vpis emo zadnjo os tevilc eno stran lista rimske in arabskepaginacije (loc imo ju z vejico), s tevilo preglednic, slik, prilog in virovUporabimo angleske okrajs ave (glej 2.3).

LA Language (isto kot pri KDI: IJ).AL Language of abstract (isto kot pri KDI: JI).AB English abstract: napis emo ga v skladu z enaki nac eli kot slovenski izvlec ek.


11

3.1.7 Kazalo vsebine (Table of contents)

Kazalo vsebine pis emo na novo stran in s tevilc imo z rimsko s tevilko V. Na prvi strani kazalazgoraj zapis emo "KAZALO VSEBINE". To kazalo lahko obsega vec kot eno stran, pac kolikorje potrebno glede na s tevilo poglavij v izdelku. V tem primeru te strani s tevilc imo z nadaljnjimizaporednimi rimskim s tevilkami. Kazalo vsebine vsebuje naslove vseh poglavij oz. podpoglavijv izdelku. V kazalo vsebine tako vkljuc imo naslove za KDI v slovens c ini, KWD v angles c ini, zavsa kazala (kazalo vsebine, preglednic, slik, kart, prilog), za okrajs ave in simbole in zaslovarc ek.

3.1.8 Kazala preglednic, slik, prilog (Lists of tables, figures, annexes)

Priporoc amo, da se vsako od kazal zac ne na novi strani. Vsa kazala ustrezno naslovimo(KAZALO PREGLEDNIC, KAZALO SLIKé ). V kazalu uporabljamo dogovorjene okrajs aveza preglednice (pregl.), slike (sl.) itd. Kazala s tevilc imo z zaporednimi rimskimi s tevilkami, kjerse pri s tevilc enju upos teva vsaka stran kazala. Kazala so obvezna le, kadar se njihovi elementipojavljajo v izdelku.

3.1.9 Okrajsave in simboli (Abbreviations and symbols)

Na tej strani (ali vec straneh) v seznamu razloz imo manj znane simbole in okrajs ave. Splosnoznanih simbolov (npr. za standardne merske enote) ne razlagamo. Za simbole uporabljamopriporoc ila iz mednarodnega standarda ISO. Ce uporabljenih simbolov mednarodni standard nezajema, po potrebi navedemo vir priporoc enih simbolov (npr. domac i ali drug nacionalnistandard: DIN, NF ... ). Na tej strani razloz imo tudi okrajs ave, ki smo jih oblikovali sami in jihkonsistentno uporabljamo v kasnejs em besedilu. Tudi v samem besedilu pri prvi rabi okrajs avele-to razloz imo v oklepaju.

3.1.10 Slovarcek (Glossary)

To je zadnja enota zac etnih splosnih strani iz sistema s tevilc enja z rimskimi s tevilkami. Vslovarc ku opisno razloz imo pojme, za katere menimo, da so specific ni za nas e raziskovalnopodroc je in zato potrebujejo razlago. Te pojme ob prvi rabi razloz imo tudi v samem besediluizdelka.

Tem zac etnim splosnim stranem, s tevilc enim zaporedno z rimskimi s tevilkami in naslovljenimcentrirano, sledi besedilo izdelka, ki se s tevilc i zaporedno z arabskimi s tevilkami.


12

3.2 BESEDILO (Body of thesis)

Besedilo zac nemo s poglavjem Uvod in ga od tega poglavja dalje zaporedno s tevilc imo zarabskimi s tevilkami, zac ens i z 1. Besedilo navadno razdelimo na naslednje hierarhic ne enote:

1 POGLAVJA1.1 PODPOGLAVJA1.1.1 Nadaljnja podpoglavja1.1.1.1 Nadaljnja podpoglavja

Poglavja in podpoglavja s tevilc imo dekadno, vedno z arabskimi s tevilkami, ki jih sestavljamotako, da hierarhic ne ravni med seboj loc imo s piko, vendar pa pike na koncu sestavljene s tevilkene zapis emo (npr.: 3.2.3 Poljski poskusi). Vse naslove pis emo, tako kot samo besedilo, z znakienake velikosti (12 pik).

Besedilo je navadno sestavljeno iz sedmih standardnih poglavij. Peto poglavje s e posebejrazdelimo na podpoglavji ”Razprava„ in ”Sklepi„ . Pri nekaterih temah oz. tezah je moznopredlagano strukturo nekoliko spremeniti, vendar moramo v zac etnih poglavjih kljub temuvedno predstaviti povod za svojo raziskavo in namen oz. cilje in svojo hipotezo ter dosedanjeobjave na tem podroc ju.

Pri naslovih poglavij in podpoglavij zaradi hitrejs e optic ne razpoznavnosti uporabimopoudarjeni in nepoudarjeni nac in pisanja, ki ga prav tako upos tevamo pri kazalu vsebine. Odc etrte ravni dalje, c e je to potrebno, uporabljamo enake (tj. nepoudarjene) c rke, tako da nadaljnjeravni optic no loc i le hierarhic na raven s tevilc enja.

Primer:

4 REZULTATI4.1 REZULTATI MERITEV4.1.1 Meritve A ...4.1.1.1 Meritve A, metoda 1 ...4.1.1.2 Meritve A, metoda 2 ...4.1.2 Meritve B ...

Glavna poglavja v besedilu si standardno sledijo v naslednjem vrstnem redu in z naslednjims tevilc enjem:

1 UVOD (stevilc enje poglavij; zac etek stevilc enja strani z arabskimi stevilkami)2 PREGLED OBJAV3 MATERIAL IN METODE


13

4 REZULTATI5 RAZPRAVA IN SKLEPI6 POVZETEK (SUMMARY)7 VIRI (konec stevilc enja poglavij; z zadnjo stranjo virov se konc a tudi stevilc enje strani) ZAHVALA PRILOGE

Poglavja pred metodami in rezultati raziskovanja lahko natanc neje c lenimo tudi po naslednjemvrstnem redu:

UVODOPREDELITEV PROBLEMADOSEDANJA RAZISKOVANJA (PREGLED OBJAV)CILJ RAZISKOVANJADELOVNE HIPOTEZE

O natanc ni strukturi se posvetujemo z mentorjem. Z mentorjem se posvetujemo tudi onajprimernejs i hierarhic ni c lenitvi posameznih poglavij oz. podpoglavij.

3.2.1 Uvod

V uvodu opredelimo problem, podamo povod, hipotezo in namen (cilje) raziskave, da bralcauvedemo v problem in cilj raziskovalnega dela. Stevilc enje strani zac nemo z arabsko s tevilkoena.

3.2.2 Pregled objav

V besedilu pri citiranju vedno uporabljamo nac elo navajanja priimkov z letnico. Ce sta avtorjadva, zapis emo oba priimka in ju loc imo z besedico "in". Ce je avtorjev vec , zapis emo prvega innato navedemo ”in sod.„ (et al. = et alii). Zaradi preglednosti pri hkratnem nas tevanju vec viroviz razlic nih let med avtorjev priimek in letnico ne vstavimo vejice.

Primeri:

... medtem ko Mollaretti in sod. (1987) navajajo, da je koncentracija ... ... v preddinarskih gorskih pragozdovih (Hoc evar, 1885; Hoc evar in Tortic , 1975) ... ... Hoc evar (1885) ter Hoc evar in Tortic (1975) navajajo, da ... ... drugi avtorji pa so mnenja (Johnson in sod., 1995; Smith, 1996), da ... ... Johnson in sod. (1995) ter Smith (1996) pa so mnenja, da ...


14

Ce citiramo vir, ki je skupno delo dveh avtorjev z enakima priimkoma, zapis emo tudi kraticiimena. Kratici imena pis emo tudi takrat, kadar za isto leto citiramo dva razlic na avtorja zenakima priimkoma.

... Maia MJF in Maia MD (1984) pa ugotavljata, da ... ... Smith J (1991) trdi, da ..., nekatere druge raziskave pa kaz ejo (Smith MF, 1991), da ...

Ce citiramo vec del istega avtorja iz istega leta, jih zaporedno oznac imo z malimi tiskanimic rkami za letnico. Te tiskane c rke nato obvezno (brez presledka) zapis emo tudi k letnici prizaporednem navajanju virov (3.2.7). Ce pri istem avtorju citiramo njegova dela iz razlic nih let,avtorja zapis emo le enkrat, letnice pa med seboj loc imo z vejico.

MacFarland (1974a) pa je to najprej opazil le pri nadmorski visini 2500 m. S e isto leto pa jenajti nove informacije (MacFarland, 1974b; Krueger in sod., 1974) ...Pri kasnejsih meritvah (MacFarland, 1977a, 1977b, 1989) so rezultati drugac ni.

Pri monografijah pogosto uporabimo le en sam podatek iz monografije. Takrat za laz je poznejs epreverjanje tega podatka navedemo tisto stran, kjer se podatek nahaja.

... pa so opazili le pri nadmorski visini 2500 m (MacFarland, 1974: 178). ... MacFarland (1974: 178) pa je to opazil le pri nadmorski visini 2500 m.

Ce podatke o nekih rezultatih citira nek drug vir, pa do prvega (originalnega) vira nikakor nemoremo priti, lahko izjemoma uporabimo drugi vir. V tem primeru zapis emo obe letnici (oz.oba avtorja), tako tisto, ki se nanas a na originalni vir, ki ga nismo mogli pridobiti, kot tisto, kipripada viru, ki ta originalni vir citira. Oba elementa loc imo s "cit. po" (op cit = opere citato,opus citatum). Ce iz znanega vira uporabimo vec citatov, pri katerih do virov nimamo dostopa,znani vir pri nas tevanju vedno znova ponovimo, da se izognemo nesporazumu s pripadnostjoletnic in avtorjev. Pri zaporednem navajanju virov v poglavju Viri (3.2.7) na koncu izdelkanavedemo le drugi vir, to je tisti, ki smo ga pregledali in uporabili kot vir citata.

... pa so to opazili z e mnogo prej (Peterson, 1960, cit. po Martinez, 1998; Grimaldi in sod.,1961, cit. po Martinez, 1998).

ali

... Peterson (1960, cit. po Martinez, 1998) in Grimaldi in sod. (1961, cit. po Martinez, 1998) paso to opazili z e mnogo prej.


15

Priimek Martinez v takem primeru dvakrat ponovimo, da je natanc no razvidno, kdo je citiran oz.kdo citira koga in za koliko bibliografskih enot gre. Pri takem nac inu citiranja moramo paziti, daizberemo tak slog pisanja, ki omogoc a kar najboljso c itljivost in je hkrati jasen v informativnemsmislu.

Vse svoje citirane vire moramo nac elno preveriti v primarni (celotni) obliki, zato tak nac inposrednega citiranja uporabljamo le, c e ni mozno drugac e. To s e zlasti velja pri magistrskihdelih in doktorskih disertacijah. O tovrstnem navajanju se posvetujemo z mentorjem.

Publikacije, kjer avtorji niso navedeni, navajamo po prvi ali prvih dveh zac etnih besedah iznaslova oz. po tistih zac etnih besedah, s katerimi se publikacija (vir) razvrs c a v poglavju Viri.Ce npr. navajamo vec enot, ki se zac no z enakimi besedami (npr. pravilniki), za boljsopreglednost uporabimo toliko besed, kot jih je potrebno za identificiranje pravilnega vira vpoglavju Viri. Ce naslov okrajs amo, navedemo tri pike in leto izdaje. Standarde navajamo pos tevilki.

... takega semena ne smemo uporabiti (Pravilnik o spremembah ... , 1989) ... ... pa smo uporabili formule (Priroc nik ... , 1988) ... ... smo upostevali mednarodne standarde (ISO 7144, ISO 7160) ...

Ce nekega avtorja uporabimo kot vir daljs ega citiranega besedila, na zac etku takega besedilanakazemo, kaj vse se bo nanas alo nanj.

3.2.3 Material in metode

Pri poglavjih Material in metode, Rezultati, Razprava in Povzetek je treba slog pisanja poenotiti.Pri tem priporoc amo rabo prve osebe mnoz ine moskega spola, npr.: " ... za analizo smo uporabilinaslednje kemikalije ... „ ali ” ... zato sklepamo, da bi pri nadaljnjih poskusih ... „ .

3.2.4 Rezultati

3.2.5 Razprava in sklepi

3.2.5.1 Razprava

3.2.5.2 Sklepi


16

O najprimernejs i strukturi poglavij Material in metode, Rezultati, Razprava in sklepi se glede nanaravo nas ega izdelka posvetujemo z mentorjem.

3.2.6 Povzetek (Summary)

3.2.6.1 Povzetek

3.2.6.2 Summary

Pri doktorskih disertacijah, magistrskih in specialistic nih delih napis emo povzetek tako vslovens c ini kot v angles c ini. Povzetek lahko dodatno napis emo tudi s e v kaksnem drugem tujemjeziku, vendar je angles c ina obvezna. Pri drugem tujem jeziku to podpoglavje tedaj ustreznonaslovimo (npr. 6.3 Resume ali Zusammenfassung). V povzetek ne vstavljamo preglednic inslik, pac pa najpomembnejs e s tevilc ne rezultate predstavimo le v tekoc em besedilu. Povzeteknaj ne bo predolg. Zanj priporoc amo priblizno dve strani, vendar pa mora povzeti tudi uvod inmetode raziskovanja, in ne samo rezultatov in diskusije. Po potrebi je angleski povzetek lahkonekaj daljs i, tako da v njem raziskavo predstavimo izc rpneje. Ce smo delo napisali v angles c ini,za slovenski povzetek predvidimo vsaj osem strani.

3.2.7 Viri

Vire po potrebi razvrstimo v citirane vire in druge vire.

3.2.7.1 Citirani viri

Citirani viri morajo predstavljati glavnino virov. To so tisti viri, kjer avtorje citiramo dobesednoali kjer iz nekega vira uporabimo konkretne informacije oz. avtorske metode, rezultate alisklepe. Ce uporabimo le posamezno poglavje v knjigi ali del knjige, navedemo tudi razponstrani. Ce zelimo nek vir uporabiti kot citirani vir, ga moramo pregledati v primarni obliki. Rabaizvlec kov iz bibliografskih zbirk kot edini vir o dokumentu ni dopustna, razen c e se z mentorjemne dogovorimo drugac e. V takem primeru moramo obvezno navesti podatek o viru izvlec ka oz.o bibliografski zbirki. Metode posrednega citiranja uporabljamo le v izjemnih primerih.

Vire v seznamu razvrs c amo vedno po prvem avtorju, pri publikacijah brez znanih avtorjev pa ponaslovu dela. Ker posamezni vir navadno sega v naslednjo vrstico, tu pisanje nadaljujemozamaknjeno priblizno za tri presledke.


17

3.2.7.2 Drugi viri

Ce smo neki vir uporabili le kot vir splosnih informacij o neki problematiki, ga uvrstimo vpodpoglavje ”Drugi viri„ . Med druge vire uvrs c amo predvsem knjige, npr. uc benike, priroc nikeali take publikacije, kjer je morda izc rpneje opisana raba neke metodologije, ki je sicer v rabi zedalj c asa in tako ne gre za njen prvi opis. V takem primeru s tevila strani vira ni potrebno pisati.Citirane vire in ostale vire razvrstimo v dveh samostojnih seznamih.

3.2.7.3 Primeri za navajanje citiranih in drugih virov

3.2.7.3.1 Navajanje c lankov v revijah

Obvezni elementi navedbe so avtor(ji), leto izdaje, naslov c lanka, naslov revije, letnik oz.volumen (volume) revije, s tevilka (number) revije, obseg c lanka (strani od-do). Zanaslovom revije navedemo najprej letnik in nato s tevilko oz. eno ali drugo, c e ima revija leletnik ali le s tevilko. V besedilu navajamo le prvega avtorja (oz. oba avtorja, c e sta avtorja ledva), pri navajanju virov pa vedno navedemo vse avtorje. Priporoc amo izpis naslovov revij vceloti in ne z okrajs avami. V primeru krajs anja dosledno pri vseh revijah upos tevamo(mednarodne) standarde za krajs anje naslovov.

Hrz ic A., Urek G. 1989. Skladisc ni skodljivci na ljubljanskem obmoc ju. Sodobno kmetijstvo, 22,3: 119-130

Bartol T. 1994. Bibliometric na analiza navajanja slovenskih dokumentov v zbirki AGRIS od1975 do 1993. Zbornik Biotehniske fakultete Univerze v Ljubljani. Kmetijstvo (Zootehnika),64: 9-17

Mladenoff D.J., Haight R.G. 1995. A regional landscape analysis. Conservation Biology, 20, 9:279-294

3.2.7.3.2 Navajanje knjig (monografij)

Pri knjigah za avtorjem (urednikom) in letom izdaje navedemo naslov, podnaslov (ceobstaja), izdajo (ce obstaja), kraj in zalozbo. Stevilo strani se od zalozbe loc i z dvopic jem inopremi s slovensko okrajs avo str. (Primer: ... Elsevier: 320 str.).

Kovac J. 1993. Gobe na Slovenskem. 3. izdaja. Ljubljana, Mladinska knjiga: 260 str.

Nickerson J.T.R., Ronsivalli L.L. 1980. Elementary food science. 2nd edition. Westport, AVIpublishing company: 315 str.


18

3.2.7.3.3 Navajanje sestavkov iz knjig

Ce citiramo le neko izbrano poglavje oz. posamezno poglavje, ki ga je napisal drug avtor,moramo na koncu obvezno navesti tudi obseg strani citiranega poglavja. Pri avtorju enegasamega poglavja moramo navesti avtorja, naslov poglavja in naslov celotne knjige, kar medseboj loc imo z V:. Urednika oznac imo v oklepaju z ur. oz v ustreznem izvirnem jeziku (npr. ed.ali eds.). Izpis emo vse urednike.

Lestan D. 1996. Nac rtovanje eksperimentalnega preuc evanja bioprocesov. V: Biotehnologija.Osnovna znanja. Raspor P. (ur.). Ljubljana, Bia: 397-409

3.2.7.3.4 Navajanje referatov s posvetovanj oz. kongresov

Obvezni elementi navedbe so avtor(ji), leto izdaje, naslov referata, naslov posvetovanjaoziroma kongresa, kraj in datum kongresa, kraj izdaje, uredniki (c e so navedeni), zalozba(organizator, izdajatelj zbornika, npr. dolocena fakulteta, drus tvo ... ), obseg strani. Vtakem primeru se letnice zaradi pravil navajanja lahko vec krat ponavljajo.

Golob T. 1997. Minimalno obdelana z ivila in njihova sprejemljivost. V: Moderne tehnologijepredelave in kakovost z ivil. 18. Bitenc evi z ivilski dnevi Ž97, Ljubljana, 12-13 jun. 1997.Z lender B., Gasperlin L., Hoc evar I. (ur.). Ljubljana, Biotehniska fakulteta, Oddelek zaz ivilstvo: 39-49

3.2.7.3.5 Navajanje referatov s posvetovanj oz. kongresov, objavljenih v revijah

Osterc J. 1998. The efforts for sustainable animal production in Slovenia. V: Prilagajanjekakovosti animalne proizvodnje in proizvodov standardom Evropske unije. 6. mednarodnisimpozij Z ivinorejski znanstveni dnevi, Portoroz , 16-18 sept. 1998. Domz ale, Biotehniskafakulteta, Oddelek za zootehniko. (Zbornik Biotehniske fakultete Univerze v Ljubljani.Kmetijstvo (Zootehnika), Suplement 30: 309-313)

3.2.7.3.6 Navajanje ostalih publikacij

Tu gre velikokrat za razna letna poroc ila ali preglede, kjer je leto ze v naslovu, zato moramo vtakem primeru zaradi doslednosti navajanja in natanc nosti informacije leto zapisati s e enkrat.Poroc ilo za neko leto lahko npr. izide tisto leto ali pa tudi naslednje.

Leksikon Cankarjeve zaloz be. 1993. 3. izdaja. Ljubljana, Cankarjeva zaloz ba: 400 str.

Poroc ilo o delu Univerzitetne knjiz nice Maribor za leto 1995. 1996. Maribor, Univerzitetnaknjiz nica Maribor: 60 str.


19

Priroc nik za delo s skropilnicami in prsilniki. 1998. Bernik R., Rebernik A. (ur.). Ljubljana,Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: 45 str.

Microcel. Chiarificante adsorbente attivo per mosti e vini. 1997. Brescia, AEB SpA: 20 str.(Navodilo za uporabo)

3.2.7.3.7 Navajanje pravilnikov, zakonov, statistic nih podatkov ipd. iz posebnih serijskihpublikacij

Predpise, objavljene v Uradnem listu, navajamo tako, kot je predvideno v Registru pravnihpredpisov, to je s s tevilko Uradnega lista, s tevilko predpisa in letnico.

Sklep o razglasitvi gozdov s posebnim namenom. Ur.l. RS st. 80-2899/94

Pri statistic nih podatkih navedemo le osnovne bibliografske informacije o publikaciji.Natanc nejs e podatke o preglednicah, grafikonih ipd. navajamo ze v besedilu (glej 2.4.6).

Statistic ni letopis Republike Slovenije 1997. 1997. 36: 657 str.Agromet. Mesec ni agrometeoroloski bilten. 1998. 42, 1: 15 str.

3.2.7.3.8 Navajanje standardov

Obvezni elementi so s tevilka standarda, naziv in letnica.

ISO 7144. Documentation - Presentation of theses and similar documents. 1984: 10 str.

3.2.7.3.9 Navajanje patentov

Obvezni elementi so avtor patenta, letnica priglasitve oz. objave, naslov patenta, naziv,kratica oz. s tevilka patenta.

Pass R.T. 1989. Foodstuff composition. UK patent application GB 2 207 850 A.

3.2.7.3.10 Navajanje elektronskih virov

Ce je le mogoc e, citiramo samo podpisane dokumente. Avtorji, osebe ali zavodi so najvec kratnavedeni na zac etku ali na koncu dokumenta. Informacije v nepodpisanih virih so lahko zelonezanesljive. Vse elektronske vire je treba rac unalnisko shraniti in izpisati. Hranimo jih kotdokazila, saj lahko dokumenti na internetu po doloc enem c asu izginejo ali pa se spremenijo. Cepoleg elektronske obstaja tudi tiskana verzija dokumenta, navedemo tudi vir tiskane verzije (ponavodilih za tiskane vire). Z URL naslovom opozorimo, da je dokument dostopen tudi prek


20

interneta. Ker so URL naslovi navadno precej dolgi in ne vsebujejo presledkov, jih pis emo vnovo vrstico.

Pri tiskanih dokumentih, dostopnih prek interneta, so elementi navedbe: avtor, leto, naslovdokumenta, vir tiskane verzije, URL naslov, datum (dan, ko smo dokument prebrali).

Hesketh J.E., Vasconcelos M.H., Bermano G. 1998. Regulatory signals in messenger RNA:determinants of nutrient “ gene interaction and metabolic compartmentation. British Journalof Nutrition, 80: 307-321.http://nutrition.cabweb.org/BJN/journals/FULLTEXT/OCT98/Bjn80307 (12. nov. 1998)

Pri dokumentih, dostopnih le prek interneta, so elementi navedbe: avtor (c e je znan), naslovdokumenta, leto, organizacija (c e je znana), datum zadnje spremembe (c e je znan), URLnaslov, datum (dan, ko smo dokument prebrali).

Mleko - popolno z ivilo. 1997. AKS-Marketing (16. feb. 1997).http://www.aks.si/mleko/index.html (12. nov. 1998)

V besedilu izdelka se na tak dokument sklicujemo takole: (Mleko - popolno ... , 1997).

3.2.7.3.11 Navajanje ustnih in neobjavljenih virov

Le izjemoma lahko navajamo osebne informacije, ki smo jih od posameznikov pridobili ustno,prek elektronske pos te ali kako drugac e. V takem primeru navedemo avtorja informacije, leto,kraj, kjer je avtor dostopen, oz. naslov njegove elektronske pos te, c e smo informacijo dobili natak nac in, in v oklepaju podatek, da gre za osebni vir in dan ali mesec posredovane informacije.Na zac etku reference prosto oblikujemo ime tematike razgovora oz. sporoc ila in jo damo vnarekovaje. Pri tovrstnem navajanju moramo obvezno pridobiti dovoljenje avtorja, da se strinja stakim navajanjem.

Kosir P. 1997. ” Naravni rezervat Koc evsko�. Koc evje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Koc evje(osebni vir, junij 1997)

Roberts T. 1998. ” S tevilo zaposlenih pri NAL, Beltsville, ZDA�. [email protected](osebni vir, 13. apr. 1998)

Ce navajamo referat, ki je bil na posvetovanju le predstavljen in ga v tiskani obliki niso objavili,podatek o neobjavljenosti obvezno navedemo v oklepaju.

Werner H. 1995. Bolezni in zajedalci pri kokosih v Prekmurju. V: Simpozij Novi izzivi vpoljedelstvu, Radenci, 10-15 okt. 1995 (neobjavljeno)


21

Ustne in neobjavljene vire lahko uporabljamo le izjemoma, in sicer vedno v dogovoru zmentorjem.

3.3 ZAHVALA

Zahvalo uvrstimo za zadnjim s tevilc enim poglavjem Viri in je ne s tevilc imo po straneh.

3.4 PRILOGE (Annexes)

Priloge so namenjene predstavitvi dodatnih podatkov, in sicer navadno takih, ki niso nujnopotrebni za razumevanje samega besedila, pac pa je njihov namen zgolj informativen. V priloginpr. predstavimo podrobnejs e izrac une ali izpeljave enac b, obseznejs e tabele, sezname, struktureipd. Priloge zaporedno oznac ujemo z velikimi tiskanimi c rkami, npr. Priloga A, Priloga B itd.Pod oznako za prilogo napis emo tudi naslov vsebine priloge, ki ga od oznake za prilogo loc imoza eno vrstico. Priloga pod isto zaporedno c rko lahko sega prek vec strani, vsako novo prilogopa zac nemo na novi strani. Tako oznako za prilogo kot naslov vsebine priloge postavimo na vrhlista, in sicer centrirano. Ker lahko priloge zajemajo tudi zlozene liste vec jih dimenzij, kjers tevilc enje ni smiselno, prilog ne s tevilc imo po straneh.

Ce so posamezne priloge obsezne in jih zelimo c leniti s e nadalje (npr. zaradi laz jega sklicevanjav samem besedilu izdelka), te c lenitve oznac imo s s tevilkami (npr. Priloga A1, Priloga A2 ... ).


22

4 PRIPOROCENA LITERATURA

Balian E.S. 1994. The Graduate research guidebook. A practical approach to doctoral/mastersresearch. 3rd edition. Lanham, University Press of America: 289 str.

Bartol T. 1992. Analiza 24. letnika revije Sodobno kmetijstvo glede na zastopanost in kakovostizvlec kov. Sodobno kmetijstvo, 25, 7-8: 296-29

Bartol T. 1998. Navodila za pripravo izvlec kov v slovenskih publikacijah s podroc ja gozdarstva.Gozdarski vestnik, 56, 3: 173-177

Cremmins E.T. 1982. The Art of Abstracting. Philadelphia, ISI Press: 150 str.

Hoc evar I., Kmecl E., Spanring J., Zorn-Pogorelc M., Dems ar M., Bradac J., Gors ic M. 1992.Oblikovanje pisnih izdelkov na posameznih stopnjah s tudija na Biotehniski fakulteti.Ljubljana, Biotehniska fakulteta: 17 str.

ISO 4. Documentation - Rules for the abbreviations of title words and titles of publications.1984: 5 str.

ISO 214. Documentation - Abstracts for publications and documentation. 1976: 6 str.

ISO 690. Documentation - Bibliographic references - Content, form and structure. 1987:11 str.

ISO 832. Information and documentation - Bibliographic description and references - Rules forthe abbreviation of bibliografphic terms. 1994: 5 str.

ISO 1086. Information and documentation - Title leaves of books. 1991: 5 str.

ISO 2145. Documentation - Numbering of divisions and subdivisions in written document.1978: 2 str.

ISO 5966. Documentation - Presentation of scientific and technical reports. 1982: 22 str.

ISO 7144. Documentation - Presentation of theses and similar documents. 1986: 10 str.

Kosmelj K. 1995. Opisna statistika na zgledih. Naloge in res itve. Radovljica, Didakta: 199 str.

Silobrc ic V. 1994. Kako sastaviti, objaviti i ocjeniti znanstveno djelo. 3. dop. izd. Zagreb,Medicinska naklada: 218 str.

University of Ljubljana. 1998. Ljubljana, Univerza v Ljubljani: 86 str.

Zelenika R. 1988. Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i struc nog djela. Beograd,Taurunum: 356 str.


23

5 PRIMERI

Na naslednjih straneh predstavljamo primere za platnice (3.1.1), naslovno stran (3.1.2),mentorstvo (3.1.4), kljuc no dokumentacijsko informacijo v slovens c ini (3.1.5), kljuc nodokumentacijsko informacijo v angles c ini (3.1.6 - Key words documentation) in kazalo vsebine(3.1.7).

UNIVERZA V LJUBLJANIBIOTEHNISKA FAKULTETAODDELEK ZA ZOOTEHNIKO

Jerneja SKERJANEC

PREIZKUS PROBIOTIKOV TOYOCERINA INPACIFLORA V VZREJI PUJSKOV

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni s tudij

Domzale, 1999

UNIVERZA V LJUBLJANIBIOTEHNISKA FAKULTETAODDELEK ZA ZOOTEHNIKO

Jerneja SKERJANEC

PREIZKUS PROBIOTIKOV TOYOCERINA IN PACIFLORAV VZREJI PUJSKOV

DIPLOMSKO DELOUniverzitetni s tudij

TESTING OF PROBIOTICS TOYOCERIN AND PACIFLORIN PIGLET REARING

GRADUATION THESISUniversity studies

Domzale, 1999

Skerjanec J. Preizkus probiotikov Toyocerina in Paciflora v vzreji pujskov. Dipl. delo. Domzale, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za zootehniko, 1999

II

Diplomsko delo je zakljuc ek Univerzitetnega s tudija zootehnike. Opravljeno je bilo naKatedri za neprezvekovalce Ins tituta za prehrano Oddelka za zootehniko Biotehniskefakultete Univerze v Ljubljani, kjer so bili v procesnem laboratoriju pripravljeni probiotikiin v kemijskem laboratoriju opravljene kemijske analize. Poizkus je bil izveden na farmiIhan. Krma je bila analizirana v Emoni, Razvojnem centru za prehrano v Ljubljani.

Studijska komisija Oddelka za zootehniko je za mentorja diplomskega dela imenovalaprof. dr. Karla Salobirja.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: prof. dr. Andrej ORESNIKUniverza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za zootehniko

Clan: prof. dr. Karl SALOBIRUniverza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za zootehniko

Clan: prof. dr. Miroslav STRUKLECUniverza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za zootehniko

Datum zagovora:

Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Jerneja SkerjanecJerneja Skerjanec


III

KLJUCNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

SD DnDK UDK 636.4.084/.087(043.2)=863KG pras ic i/pujski/prehrana z ivali/krma /krmni dodatki/probiotiki/Toyocerin/PaciflorKK AGRIS L30/5300AV SKERJANEC, JernejaSA SALOBIR, Karl (mentor)KZ SI-1230 Domzale, Groblje 3ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za zootehnikoLI 1999IN PREIZKUS PROBIOTIKOV TOYOCERINA IN PACIFLORA V VZREJI

PUJSKOVTD Diplomsko delo (univerzitetni s tudij)OP XI, 65 str., 31 pregl., 5 sl., 4 pril., 87 vir.IJ slJI sl/en

AI Besedilo slovenskega izvlec ka ...


IV

KEY WORDS DOCUMENTATION

DN DnDC UDC 636.4.084/.087(043.2)=863CX pigs/piglets/animal nutrition/feed/feed additives/probiotics/Toyocerin/PaciflorCC AGRIS L30/5300AU SKERJANEC, JernejaAA SALOBIR, Karl (supervisor)PP SI-1230 Domzale, Groblje 3PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Zootechnical DepartmentPY 1999TI TEST OF PROBIOTICS TOYOCERIN AND PACIFLOR IN PIGLET

REARINGDT Graduation Thesis (University studies)NO XI, 65 p., 31 tab., 5 fig., 4 ann., 87 ref.LA slAL sl/en

AB Besedilo angleskega izvlec ka ...


V

KAZALO VSEBINEstr.

Kljuc na dokumentacijska informacija III

Key words documentation IV

Kazalo vsebine V

Kazalo preglednic VI

Kazalo slik IX

Kazalo prilog X

Okrajs ave in simboli XI

Slovarc ek XII

1 UVOD 1

2 PREGLED OBJAV 2

2.1 NORMALNA MIKROFLORA PREBAVNEGA TRAKTA 2

2.1.1 Spremembe normalne crevesne mikroflore 3

2.2 RAZVOJ MIKROFLORE PRI PUJSKIH 4

2.2.1 Sesno obdobje 5

2.2.2 Odstavitev 5

2.3 ANTIMIKROBNO DELUJOCE SNOVI 6

2.3.1 Ostanki antibiotikov v proizvodih in rezistenca 7

2.3.1.1 Zakonodaja o uporabi antibiotikov v prehrani z ivali 9

3 MATERIAL IN METODE 30

3.1 NACRT POIZKUSA 30

3.1.1 Poizkusne zivali 30

4 REZULTATI 43

5 RAZPRAVA IN SKLEPI 56

5.1 RAZPRAVA 56

5.2 SKLEPI 60

6 POVZETEK 61

7 VIRI 63

ZAHVALA

PRILOGE

univerza v ljubljani biotehnis ka fakulteta tomaz c,...

Documents