univerza v ljubljani ekonomska fakultetaposlovanju na njem odločilno pomaga tudi gospodarska...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
EKONOMSKA FAKULTETA
MAGISTRSKO DELO
MARTINA GOJKOŠEK
UNIVERZA V LJUBLJANI
EKONOMSKA FAKULTETA
MAGISTRSKO DELO
SLOVENSKA GOSPODARSKA DIPLOMACIJA
V RUSKI FEDERACIJI
Ljubljana, julij 2013 MARTINA GOJKOŠEK
IZJAVA O AVTORSTVU
Spodaj podpisana Martina Gojkošek, študentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, izjavljam, da sem
avtorica zaključnega magistrskega dela z naslovom Slovenska gospodarska diplomacija v Ruski federaciji,
pripravljenega v sodelovanju s svetovalko red. prof. dr. Majo Makovec Brenčič.
Izrecno izjavljam, da v skladu z določili Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/1995 s
spremembami) dovolim objavo magistrskega dela na fakultetnih spletnih straneh.
S svojim podpisom zagotavljam, da
je predloženo besedilo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;
je predloženo besedilo jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za izdelavo
zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem
o poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam v magistrskem
delu, citirana oziroma navedena v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske
fakultete Univerze v Ljubljani, in
o pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti (v pisni ali grafični obliki)
uporabljena v tekstu, in sem to v besedilu tudi jasno zapisala;
se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih –
kaznivo po Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/2008 s spremembami);
se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi magistrskega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo za
moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom.
V Ljubljani, dne 11. julija 2013 Podpis avtorice:
i
KAZALO
UVOD ........................................................................................................................................ 1
1 TEORIJA INTERNACIONALIZACIJE PODJETIJ ....................................................... 4
1.1 OPREDELITEV INTERNACIONALIZACIJE IN MEDNARODNEGA POSLOVANJA ......................... 4
1.2 OPREDELITEV POMENA INTERNACIONALIZACIJE ................................................................ 6
1.3 MOTIVI VSTOPA NA TUJE TRGE .......................................................................................... 7
1.4 OVIRE IN TVEGANJA PRI VSTOPU NA TUJE TRGE ................................................................. 8
1.5 PRIPRAVA NA VSTOP NA TUJI TRG .................................................................................... 10
2 GOSPODARSKA DIPLOMACIJA .................................................................................. 14
2.1 OPREDELITEV POJMA GOSPODARSKA DIPLOMACIJA ......................................................... 14
2.2 AKTERJI GOSPODARSKE DIPLOMACIJE ............................................................................. 16
2.3 VLOGA GOSPODARSKE DIPLOMACIJE PRI INTERNACIONALIZACIJI PODJETIJ ..................... 17
2.4 »KONFLIKTI« MED GOSPODARSTVOM IN GOSPODARSKO DIPLOMACIJO ............................ 19
3 GOSPODARSKA DIPLOMACIJA REPUBLIKE SLOVENIJE .................................. 20
3.1 ODNOS SLOVENSKE POLITIKE DO GOSPODARSKE DIPLOMACIJE ........................................ 20
3.2 ZAKONSKA PODLAGA ZA DELOVANJE SLOVENSKE GOSPODARSKE DIPLOMACIJE ............. 21
3.2.1 Zakon o zunanjih zadevah ....................................................................................... 21
3.2.2 Zakon o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij 22
3.3 AKTERJI SLOVENSKE GOSPODARSKE DIPLOMACIJE .......................................................... 23
3.3.1 Ministrstvo za zunanje zadeve ................................................................................. 23
3.3.2 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ................................................... 26
3.3.3 Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije .............................................. 27
3.3.4 Slovenski poslovni klubi v tujini .............................................................................. 29
3.3.5 SID banka ................................................................................................................ 30
3.3.6 Gospodarska zbornica Slovenije ............................................................................. 32
3.3.7 Podjetja in gospodarstveniki, ki so aktivni na tujem trgu ....................................... 33
4 RUSKA FEDERACIJA IN REPUBLIKA SLOVENIJA ................................................ 33
4.1 ZNAČILNOSTI TRGA RUSKE FEDERACIJE .......................................................................... 33
4.2 NAČELNE USMERITVE REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZAKONSKE PODLAGE ZA SODELOVANJE Z
RUSKO FEDERACIJO NA GOSPODARSKEM PODROČJU .............................................................. 36
4.3 GOSPODARSKO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN RUSKO FEDERACIJO .......................... 39
5 ANALIZA ODNOSA SLOVENSKIH PODJETIJ DO SLOVENSKE
GOSPODARSKE DIPLOMACIJE V RUSKI FEDERACIJI ........................................... 42
5.1 SPLETNA ANKETA ............................................................................................................ 43
5.1.1 Metodologija in izvedba .......................................................................................... 43
5.1.2 Rezultati ankete in analiza odgovorov .................................................................... 45
5.2 INTERVJUJI .................................................................................................................. 79
ii
5.3 PREVERJANJE HIPOTEZ ..................................................................................................... 85
SKLEP ..................................................................................................................................... 95
LITERATURA IN VIRI ........................................................................................................ 99
KAZALO SLIK
Slika 1: Stopnje oblikovanja mednarodne tržne strategije ....................................................... 10
Slika 2: Splošni model SWOT-analize ...................................................................................... 11
Slika 3: Zemljevid Ruske federacije ......................................................................................... 34
Slika 4: Rast ruskega BDP v obdobju 2008–2012 (v %) ......................................................... 36
Slika 5: Slovenski izvoz v Rusko federacijo v letu 2011 po skupinah proizvodov (v %) .......... 40
Slika 6: Slovenski uvoz iz Ruske federacije v letu 2011 po skupinah proizvodov (v %) .......... 41
Slika 7: Stopnja izobrazbe respondentov (v %) ....................................................................... 45
Slika 8: Prejšnja zaposlitev respondentov (v %) ...................................................................... 46
Slika 9: Poslovanje na trgu Ruske federacije (v %) ................................................................. 47
Slika 10: Uporaba storitev slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji (v %) ....... 47
Slika 11: Možnost uporabe storitev slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji v
prihodnje (v %) ................................................................................................................ 49
Slika 12: Uporaba storitev drugih akterjev pri poslovanju na trgu Ruske federacije (v %) ... 49
Slika 13: Podpora, ki jo je podjetje iskalo pri akterjih slovenske gospodarske diplomacije v
Ruski federaciji (povprečna ocena) .................................................................................. 51
Slika 14: Lastnosti delovanja MZZ v Ljubljani pri reševanju težav, s katerimi se podjetje
srečuje na trgu Ruske federacije ...................................................................................... 54
Slika 15: Lastnosti delovanja DKP RS v Ruski federaciji pri reševanju težav, s katerimi se
podjetje srečuje na trgu Ruske federacije ........................................................................ 56
Slika 16: Lastnosti delovanja MGRT pri reševanju težav, s katerimi se podjetje srečuje na
trgu Ruske federacije ........................................................................................................ 58
Slika 17: Lastnosti delovanja JAPTI pri reševanju težav, s katerimi se podjetje srečuje na
trgu Ruske federacije ........................................................................................................ 60
Slika 18: Lastnosti delovanja GZS pri reševanju težav, s katerimi se podjetje srečuje na trgu
Ruske federacije ............................................................................................................... 63
Slika 19: Lastnosti delovanja SID banke pri reševanju težav, s katerimi se podjetje srečuje na
trgu Ruske federacije ........................................................................................................ 65
Slika 20: Lastnosti delovanja SPK v Moskvi pri reševanju težav, s katerimi se podjetje
srečuje na trgu Ruske federacije ...................................................................................... 67
Slika 21: Lastnosti delovanja posameznih gospodarstvenikov in podjetij, ki poslujejo v Ruski
federaciji, pri reševanju težav, s katerimi se podjetje srečuje na trgu Ruske federacije . 70
Slika 22: Motivi podjetja za poslovanje na trgu Ruske federacije (povprečna ocena) ............ 72
Slika 23: Priprava podjetja na vstop na trg Ruske federacije (v %) ........................................ 73
iii
Slika 24: Ovire, s katerimi se podjetje najpogosteje srečuje pri poslovanju na trgu Ruske
federacije (povprečna ocena) ........................................................................................... 74
Slika 25: Oblika prisotnosti na trgu Ruske federacije (v %) .................................................... 75
Slika 26: Povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na trgu Ruske federacije na letni
ravni v zadnjih treh letih (v %) ......................................................................................... 76
Slika 27: Prisotnost podjetja v Ruski federaciji s pisarno, predstavništvom oz. podružnico .. 77
Slika 28: Prisotnost zaposlenih v podjetju v Ruski federaciji (v %) ........................................ 78
Slika 29: Zaposlovanje ljudi, ki govorijo ruski jezik (v %) ...................................................... 79
Slika 30: Delež podjetij, ki je že uporabil storitve slovenske gospodarske diplomacije v Ruski
federaciji, glede na velikost podjetja (v %) ...................................................................... 86
Slika 31: Primerjava ocen lastnosti delovanja posameznih inštitucij pri reševanju težav, s
katerimi se podjetje srečuje na trgu Ruske federacije ...................................................... 88
Slika 32: Uporaba storitev slovenske gospodarske diplomacije glede na obliko prisotnosti na
ruskem trgu (v %) ............................................................................................................. 90
Slika 33: Uporaba storitev slovenske gospodarske diplomacije glede na delež prihodkov,
ustvarjen na ruskem trgu (v %) ........................................................................................ 91
KAZALO TABEL
Tabela 1: Motivi podjetij za vstop na tuje trge .......................................................................... 8
Tabela 2: Skupine tveganj, povezanih z udeležbo v mednarodnem poslovanju ......................... 9
Tabela 3: Determinante izbora tujih trgov .............................................................................. 12
Tabela 4: Nekaj osnovnih podatkov o Ruski federaciji ............................................................ 34
Tabela 5: Obseg izvoza in uvoza iz Slovenije v Rusko federacijo v obdobju 2005‒2012 ........ 39
Tabela 6: Prednosti in slabosti spletnega anketiranja ............................................................. 43
Tabela 7: Naklonjenost uporabi storitev MZZ v različnih situacijah ...................................... 52
Tabela 8: Zadovoljstvo podjetja z delom MZZ pri opravljanju nalog ..................................... 53
Tabela 9: Naklonjenost uporabi storitev DKP RS v Ruski federaciji v različnih situacijah ... 54
Tabela 10: Zadovoljstvo podjetja z delom DKP RS v Ruski federaciji pri opravljanju nalog 55
Tabela 11: Naklonjenost uporabi storitev MGRT v različnih situacijah ................................. 57
Tabela 12: Zadovoljstvo podjetja z delom MGRT pri opravljanju nalog ................................ 57
Tabela 13: Naklonjenost uporabi storitev JAPTI v različnih situacijah .................................. 59
Tabela 14: Zadovoljstvo podjetja z delom JAPTI pri opravljanju nalog ................................ 59
Tabela 15: Naklonjenost uporabi storitev GZS v različnih situacijah ..................................... 61
Tabela 16: Zadovoljstvo podjetja z delom GZS pri opravljanju nalog .................................... 62
Tabela 17: Naklonjenost uporabi storitev SID banke v različnih situacijah ........................... 63
Tabela 18: Zadovoljstvo podjetja z delom SID banke pri opravljanju nalog .......................... 64
Tabela 19: Naklonjenost uporabi storitev SPK v Moskvi v različnih situacijah ..................... 65
Tabela 20: Zadovoljstvo podjetja z delom SPK v Moskvi pri opravljanju nalog .................... 66
Tabela 21: Naklonjenost uporabi storitev posameznih gospodarstvenikov in podjetij, ki že
delujejo na trgu Ruske federacije, v različnih situacijah ................................................. 68
iv
Tabela 22: Zadovoljstvo podjetja z delom posameznih gospodarstvenikov in podjetij, ki že
delujejo na trgu Ruske federacije, pri opravljanju nalog ................................................ 69
Tabela 23: Povzetek povprečnih ocen po posameznih nalogah za vse obravnavane izvajalce
storitev slovenske gospodarske diplomacije .................................................................... 87
Tabela 24: Delež podjetij, ki so prilagodila vizijo in poslanstvo podjetja/opravila analizo
lastnih potencialov in pomanjkljivosti, glede na povprečen delež prihodkov podjetja,
ustvarjen na ruskem trgu .................................................................................................. 92
Tabela 25: Delež podjetij, ki so opravila analizo priložnosti in groženj v okolju/ opredelila
konkretne cilje vstopa na tuji trg, glede na povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen
na ruskem trgu .................................................................................................................. 92
Tabela 26: Delež podjetij, ki so opravila temeljito analizo več potencialnih tujih trgov in
izbrala najbolj primernega/opravila temeljito študijo trga Ruske federacije in
konkurence na njem, glede na povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na ruskem
trgu ................................................................................................................................... 93
Tabela 27: Delež podjetij, ki so prilagodila svoj izdelek/storitev/pripravila trgu prilagojeno
trženjsko strategijo, glede na povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na ruskem
trgu ................................................................................................................................... 93
Tabela 28: Delež podjetij, ki so poslovne stike navezovala na sejmih, konferencah/katerih
predstavniki so z namenom priprave vstopa na tuji trg potovali v Rusko federacijo, glede
na povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na ruskem trgu .................................. 93
Tabela 29: Delež podjetij, ki so za potrebe vstopa na tuji trg dodatno izobraževala
zaposlene/za potrebe vstopa na tuji trg zaposlili dodatne ljudi – specialiste, glede na
povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na ruskem trgu ....................................... 94
Tabela 30: Delež podjetij, ki so poiskala strokovno pomoč, glede na povprečen delež
prihodkov podjetja, ustvarjen na ruskem trgu ................................................................. 94
Tabela 31: Delež podjetij, ki so ob pripravi na vstop na ruski trg ali v času poslovanja na trgu
Ruske federacije uporabila storitve slovenske gospodarske diplomacije, glede na
povprečen delež prihodkov, ustvarjen na ruskem trgu ..................................................... 95
1
UVOD
Internacionalizacija podjetij je lahko ena od poti za zagotavljanje njihovega uspeha in ne
nazadnje tudi preživetja. Primerjave kažejo, da so internacionalizirana podjetja v povprečju
uspešnejša od ostalih in imajo večjo verjetnost preživetja (Jaklič, 2011, str. 752). Podjetja iz
majhnih držav morajo zaradi doseganja ekonomij obsega še mnogo bolj in prej kot podjetja iz
velikih držav internacionalizirati svojo dejavnost, da bi dosegla minimalni prag učinkovitosti.
Mednarodna menjava je za majhne države, kot je Slovenija, neprecenljive vrednosti. Tega se
vse bolj zaveda tudi slovenska politika. Zadnja leta slovenski politiki pogosto govorijo, da je
nujno spodbujati internacionalizacijo predvsem malih in srednjih podjetij in da mora
Slovenija dobiti učinkovitejšo gospodarsko diplomacijo.
Ni pa dovolj le širjenje poslovanja na tuje trge, ampak je pomembno tudi, na katere trge se
gospodarstvo usmeri. Evropa se namreč nahaja sredi dolžniške krize. Obseg potrošnje v
evropskih državah, ki so bile dolga leta najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije, se
zmanjšuje. Podjetja so zato vse bolj prisiljena iskati prihodke na hitro rastočih trgih.
Med slednje sodi tudi Ruska federacija. Država z več kot 140 milijoni prebivalcev je leta
2011 beležila 4,3-odstotno, leta 2012 pa 3,4-odstotno rast bruto domačega proizvoda (The
World Factbook: Russia, 2013). Slovenija je interes za intenzivno gospodarsko sodelovanje z
Rusko federacijo opredelila v več strateških dokumentih. Željo po sodelovanju dokazuje tudi
več podpisanih dvostranskih sporazumov med državama.
A kljub izraženemu interesu države gre v Rusko federacijo sodeč po podatkih Statističnega
urada RS manj kot pet odstotkov vsega slovenskega izvoza. Zato se lahko vprašamo, kje so
vzroki za tako nizko vrednost slovenskega izvoza v Rusko federacijo.
Strokovnjaki Rusko federacijo opisujejo kot zelo zahteven trg. Za uspešno poslovanje na njem
morajo podjetja opraviti svojo domačo nalogo. Vendarle pa jim lahko pri vstopu na trg in
poslovanju na njem odločilno pomaga tudi gospodarska diplomacija. Gre za tisto diplomatsko
aktivnost države, ki se prvenstveno posveča promociji domačega gospodarstva.
O delu gospodarske diplomacije, predvsem o njeni učinkovitosti pri opravljanju osnovne
naloge spodbujanja gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in drugimi državami, v zadnjih
letih teče intenzivna razprava tudi v Sloveniji. Sam aparat gospodarske diplomacije Slovenije
je – tudi zaradi številnih akterjev – precej obsežen. Velika je ponudba raznih seminarjev,
okroglih miz in gospodarskih delegacij, koordiniranost delovanja različnih akterjev pa je
pogosto slaba.
Namen magistrskega dela je zato analizirati cilje in konkretno delovanje slovenske
gospodarske diplomacije v Ruski federaciji. Na podlagi empirične analize želim oceniti
2
zadovoljstvo slovenskih podjetij, ki so že prisotna na trgu Ruske federacije, z delom
slovenske gospodarske diplomacije na omenjenem trgu. Povzetek rezultatov bo slovenskim
podjetjem, ki jih zanima vstop na trg Ruske federacije in širjenje poslovanja na tem trgu,
omogočil bolj učinkovito koriščenje storitev slovenske gospodarske diplomacije. Akterji
gospodarske diplomacije pa bodo lahko rezultate uporabili kot potrditev doseganja
zastavljenih ciljev ali za izboljšanje svojih storitev.
Konkretni cilji magistrskega dela so:
– z analizo primarnih in sekundarnih virov opredeliti pojem gospodarske diplomacije in
razmejiti pojma gospodarska in ekonomska diplomacija,
– opredeliti pomen internacionalizacije za podjetja in za državo,
– našteti najpomembnejše akterje slovenske gospodarske diplomacije ter opisati njihove
cilje in delovanje,
– preučiti trg Ruske federacije in oceniti njegovo privlačnost za slovenska podjetja,
opredeliti interes Republike Slovenije za gospodarsko sodelovanje z Rusko federacijo,
– z empirično analizo ugotoviti zadovoljstvo slovenskih podjetij, ki so že prisotna na trgu
Ruske federacije, z delovanjem slovenske gospodarske diplomacije na tem trgu,
– ugotoviti glavne težave, s katerimi se srečujejo slovenska podjetja ob vstopu na trg Ruske
federacije in pri širjenju poslovanja na tem trgu, ter pripravljenost slovenskih podjetij za
vstop na ta trg,
– na podlagi ugotovitev raziskave oblikovati priporočila za slovenska podjetja, ki jih zanima
vstop na trg Ruske federacije, ter za akterje slovenske gospodarske diplomacije na tem
trgu.
Magistrsko delo temelji na tezi, da obstaja razkorak med potrebami slovenskih podjetij in
ponudbo oz. kakovostjo storitev slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji. V
magistrskem delu bom poskušala opredeliti, kje se ta razkorak pojavlja, in nakazati morebitne
smeri njegovega odpravljanja.
Ključna raziskovalna vprašanja, na katera bom v magistrskem delu odgovorila, so naslednja:
– zakaj je trg Ruske federacije pomemben za slovenska podjetja in Republiko Slovenijo,
– kako deluje slovenska gospodarska diplomacija v Ruski federaciji,
– kako uporabniki, torej podjetja, ocenjujejo delovanje slovenske gospodarske diplomacije v
Ruski federaciji in kateri akterji s svojim delovanjem najbolj zadostijo pričakovanjem
podjetij,
– kako lahko slovenska podjetja kar najbolj učinkovito koristijo storitve slovenske
gospodarske diplomacije v Ruski federaciji,
– kako lahko slovenska gospodarska diplomacija v Ruski federaciji v prihodnje spremeni
svoje delovanje, da bo bolje zadostila potrebam uporabnikov, torej slovenskih podjetij.
3
Vsebinsko je magistrska naloga razdeljena na pet glavnih delov. V prvem delu se ukvarjam s
teorijo internacionalizacije podjetij. Opredelim pojma internacionalizacija in mednarodno
poslovanje, pomen internacionalizacije, motive vstopa na tuje trge ter ovire in tveganja, ki se
pri tem pojavljajo. Ukvarjam se tudi z vprašanjem priprave na vstop na tuji trg. V drugem
delu opredelim koncept gospodarske diplomacije, identificiram akterje gospodarske
diplomacije, njeno vlogo pri internacionalizaciji podjetij ter konflikte, ki se pojavljajo med
gospodarsko diplomacijo in podjetji. V tretjem delu se posvečam gospodarski diplomaciji
Republike Slovenije predvsem z organizacijskega, pa tudi vsebinskega vidika. Četrti
vsebinski del je namenjen opisu gospodarstva in trga Ruske federacije, usmeritvam Slovenije
glede poslovnega sodelovanja s subjekti iz Ruske federacije ter opisu aktivnosti
najpomembnejših akterjev slovenske gospodarske diplomacije na ruskem trgu.
Zadnji del magistrske naloge je namenjen ugotavljanju zadovoljstva slovenskih podjetij z
delovanjem slovenske gospodarske diplomacije na trgu Ruske federacije. Ugotovitve so
združene z mnenji in ocenami predstavnikov akterjev slovenske gospodarske diplomacije na
ruskem trgu. Na podlagi zapisanega v sklepu odgovarjam na zastavljena raziskovalna
vprašanja in poskušam oblikovati nasvete tako za akterje slovenske gospodarske diplomacije
na ruskem trgu kot tudi za slovenska podjetja, ki želijo vstopiti na ta trg ali razširiti svoje
poslovanje na njem.
Pri delu uporabljam teoretične in empirične raziskovalne metode, konkretneje:
– metodo kompilacije, s katero povzemam dosedanje teoretične prispevke relevantnih
slovenskih in tujih avtorjev na temo gospodarske diplomacije ter opredeljujem temeljne
pojme,
– metodo deskripcije, s katero opisujem način in cilje delovanja slovenske gospodarske
diplomacije na splošno, podrobno pa v Ruski federaciji,
– metodo globinskega intervjuja, s katerim dopolnjujem podatke o delovanju slovenske
gospodarske diplomacije v Ruski federaciji,
– metodo spletnega anketiranja, s katero sem od slovenskih podjetij, ki delujejo na trgu
Ruske federacije, pridobila podatke o zadovoljstvu s storitvami slovenske gospodarske
diplomacije v tej državi. V okviru analitičnega pristopa uporabljam induktivni način
sklepanja in na temelju posameznih primerov oblikujem splošne sklepe.
4
1 TEORIJA INTERNACIONALIZACIJE PODJETIJ
1.1 OPREDELITEV INTERNACIONALIZACIJE IN MEDNARODNEGA POSLOVANJA
Proces vstopa na tuje trge imenujemo internacionalizacija. Prične se, ko podjetje svojo
proizvodnjo, raziskave in razvoj, prodajo ter ostale aktivnosti razširi na mednarodne trge
(Hollensen, 2004, str. 30). Internacionalizacija se je razvila iz potrebe prenosov tehnoloških,
organizacijskih, trženjskih ter drugih znanj držav in podjetij. Ti prenosi so postali močna
točka ofenzivnega poslovanja podjetij in s tem doseganja konkurenčnih prednosti na trgih
(Makovec Brenčič et al., 2009, str. 20).
Končni cilj izhodne internacionalizacije so dobiček, rast in krepitev konkurenčnosti podjetij.
Pogoji tekmovanja in viri konkurenčnosti pa so se z razvojem bistveno spreminjali (Jaklič &
Svetličič, 2005, str. 9):
– pred letom 1960 se je tekmovalo na podlagi lokacijsko specifičnih prednosti razpolaganja
s poceni surovinami in energijo,
– po letu 1960 je bil v ospredju pogoj cenenega dela,
– v 70. letih so pridobile pomen ekonomije obsega ter s tem kapitalska intenzivnost,
– v 80. letih je postala temeljni vir konkurenčnosti tehnologija,
– na prelomu tisočletja so v ospredju znanje in informacije nasploh ter hitrost odzivanja.
Posledica internacionalizacije podjetja je njegovo mednarodno poslovanje. Gre za vse
komercialne transakcije – vključno s prodajo, investicijami in transportom – ki se odvijajo
med dvema ali več državami (Daniels, Radebaugh & Sullivan, 2011, str. 5). Hrastelj in
Makovec Brenčič (2003, str. 17) mednarodno poslovanje opredelita kot mednarodno trženje
izdelkov in storitev in izvajanje drugih netrženjskih poslovnih nalog v tujini. Harrison,
Dalkiran in Elsey (2000, str. 5) pa ga razumejo kot katero koli poslovno aktivnost,
organizirano in izvedeno prek nacionalnih meja, s strani podjetij in z namenom doseganja
zastavljenih ciljev. Cavusgil, Knight in Riesenberger (2008, str. 4) mednarodno poslovanje
opredelijo kot izvajanje trgovinskih in investicijskih aktivnosti podjetij prek nacionalnih meja.
Poudarjajo še, da je prav prestop meja domače države ključna sestavina mednarodnega
poslovanja.
V primerjavi s poslovanjem na domačem trgu je poslovanje na tujih trgih precej bolj zahtevno
in od podjetij zahteva občutno prilagajanje poslovnih praks posameznemu trgu. Hrastelj
(2003, str. 21) takole opredeli splošne značilnosti poslovanja, ki presega meje domače države,
v primerjavi s poslovanjem na domačem (nacionalnem) trgu:
– informacijske potrebe – v primerjavi z domačim trgom smo še vedno bistveno manj
seznanjeni z dogajanji na drugih, mednarodnih trgih. Kljub napredku telekomunikacij in
5
informacijske tehnologije se namreč v mednarodnem poslovanju še vedno zastavlja
vprašanje, kako pridobiti natančne, popolne in zanesljive podatke;
– tveganja – pri prehodu čez nacionalne meje se tako tveganje kot njegova intenzivnost
izrazito povečata;
– usklajevanje med trgi – v mednarodnem poslovanju je nujno usklajevati in hkrati
obravnavati več nacionalnih trgov. Ti trgi se med sabo praviloma razlikujejo. Za
obvladovanje več različnih mednarodnih trgov je zato potrebna večvzročna povezava in
ne nepovezana obravnava posameznih izbranih mednarodnih trgov.
Harrison, Dalkiran in Elsey (2000, str. 6–7) pa izpostavljajo naslednje razlike med
poslovanjem na domačem in na tujem trgu:
– kulturne razlike – vsaka država ima druge kulturne značilnosti. Za zagotovitev uspeha
mora podjetje delovati na kulturno občutljiv način in znotraj omejitev kulturno pogojenih
načinov, običajev, vrednot in norm države sprejemnice;
– valutne razlike – poslovanje prek meja nacionalne države vključuje uporabo različnih
valut, svobodo delovanja podjetja pa še dodatno omejujejo različna vladna pravila, kot na
primer možnost omejevanja prenosa dobičkov. Države se odločajo za različne sisteme
določanja deviznih tečajev, kar vnaša dodatno negotovost in tveganje v že tako zahtevno
okolje mednarodnih finančnih transakcij;
– razlike v pravnem okolju – pravni sistemi se od države do države razlikujejo, kar
pomeni, da se morajo podjetja zelo previdno prilagajati zakonom, pravilom in določbam,
ki lahko vplivajo na njihovo delovanje in poslovni rezultat. Ignoriranje pravnih pravil v
državi gostiteljici lahko uničujoče deluje tako na finančne rezultate kot tudi na imidž
podjetja v državi;
– razlike v okusu in preferencah potrošnikov ter vzorcih povpraševanja – te razlike so
večinoma kulturno pogojene, od podjetja pa zahtevajo, da prilagaja proizvodnjo, nabavo
in/ali trženjsko strategijo. Prilagoditve so včasih nujne celo v primeru standardnih
globalnih proizvodov – v tujem jeziku je lahko na primer ime proizvoda žaljivo ali pa je
neprimerna njegova embalaža;
– razlike v bogastvu in kakovosti različnih proizvodnih dejavnikov – podjetje se mora
odločiti za primeren razvoj in proizvodnjo izdelka ter za logistično strategijo glede na
razpoložljivost in kakovost virov v tuji državi, v katero širi svoje poslovanje. V kolikor
določenega dejavnika v državi ni na voljo v zadostni količini ali ni na voljo primerne
kakovosti tega dejavnika, ga mora podjetje bodisi uvažati bodisi zagotoviti lokalni vir
dobave, kar ima lahko velik vpliv na stroške.
Kljub temu da je mednarodno poslovanje v primerjavi s poslovanjem na domačem trgu tako
zahtevno, pa je njegov razmah v sodobnem svetu dejstvo. V nadaljevanju bom poskušala
odgovoriti na vprašanje, zakaj se podjetja odločajo za mednarodno poslovanje in zakaj države
spodbujajo internacionalizacijo svojih podjetij.
6
1.2 OPREDELITEV POMENA INTERNACIONALIZACIJE
Internacionalizacija podjetij je lahko ena od poti za zagotovitev njihovega uspeha in ne
nazadnje tudi preživetja. Primerjave med podjetji namreč kažejo, da so internacionalizirana
podjetja v povprečju uspešnejša od ostalih in imajo statistično večjo verjetno preživetja.
Multinacionalnost in internacionaliziranost sta med najbolj značilnimi dejavniki uspešnosti,
razvoja in preživetja podjetij (Jaklič, 2011, str. 752).
Rastoči pomen ekonomij obsega, ekonomij skupne proizvodnje in razdelitve določa
internacionalizacijo podjetij držav, ki takšnih ekonomij ne morejo dosegati na domačem trgu.
Majhne države oz. njihova podjetja morajo zato še mnogo bolj in prej kot podjetja iz velikih
držav internacionalizirati svojo dejavnost, da bi dosegla minimalni prag učinkovitosti (Jaklič
& Svetličič, 2005, str. 136).
Tudi za državo je internacionalizacija njenih podjetij velikega pomena. Podjetja in država so
namreč v odnosu medsebojne odvisnosti (Hughes & O'Neill, 2008, str. 1). Država oz. vlada
nujno potrebuje podjetja za zagotavljanje delovnih mest državljanom, pridobivanje prihodka
iz naslova davkov, zagotavljanje dobrin in storitev, skratka blaginje za svoje prebivalce. Na
drugi strani pa tudi podjetja potrebujejo vlado, ki jim zagotavlja pravni sistem, v katerem
lahko uveljavljajo pogodbene določbe, infrastrukturo, izobraževanje, regulacijo in podobno.
Hughes & O'Neill (2008, str. 1) tako poudarjata, da se trgi »lahko vzpostavijo brez vlade, a
bodo brez njenih institucij najverjetneje ostali slabo razviti«. Tudi pri internacionalizaciji
velja, da ima lahko država veliko spodbudno vlogo.
Mednarodna menjava je še posebej za majhne države, kot je Slovenija, neprecenljive
vrednosti, saj jim omogoča gospodarsko preživetje (Damijan, 1996, str. 115). Izvoz je namreč
običajno edina možnost majhne države za doseganje ekonomij obsega. V gospodarskem
razvoju pomeni izvoz enega glavnih dejavnikov razvoja, saj razvija določene perspektivne
dejavnosti, tako da kombinira zaposlovanje domačih produkcijskih dejavnikov z novimi
idejami in proizvodnimi metodami. V domače gospodarstvo tako vnaša večjo intenzivnost
konkurenčnega obnašanja in na ta način dviguje narodnogospodarsko učinkovitost.
Pomemben pa je tudi izkupiček deviz, dobljenih z izvozom. Damijan (1996, str. 115) tako
zapiše: »Izvozna specializacija je preprosto nujna komponenta vsake osnovne razvojne
strategije majhne države.«
Van Bergeijk (2011, str. 1) meni, da so se zlata leta, v katerih se je zdel za blaginjo in
preprečevanje konfliktov najbolj primeren recept »globalizacija, rast in manj države«, v
obdobju 2008/2009 iztekla. Odločilen premik v razmišljanju je povzročil izbruh finančne
krize, ki se je leta 2007 iz ZDA razmahnila po celem svetu in je izpostavila ne le pomanjkanje
primernega globalnega sistema upravljanja, pač pa tudi geopolitične in geoekonomske
spremembe, ki so na pohodu že od devetdesetih let prejšnjega stoletja (Van Bergeijk et al.,
2011, str. 2). Drug pomemben razlog je nova delitev geoekonomske moči, ki vlade po vsem
7
svetu spodbuja k novemu razmisleku o primernosti domačih in zunanjih politik, tudi
gospodarske.
Danes je večja vloga države v mednarodni ekonomiji razumljena kot nujen pogoj za uspeh,
tudi zato, ker hitro rastoča gospodarstva – BRIICS1 – tipično zaznamuje precej močnejši vpliv
države v domačem zasebnem sektorju kot v zahodnih državah, kjer je ideal ostra delitev med
javnim in zasebnim (Van Bergeijk et al., 2011, str. 3; Verhagen & Bleken, 2011, str. 177).
Svet se v luči obeh izpostavljenih dejavnikov pomika v smeri »novega normalnega stanja«,
kar prepoznavajo tudi države. S premikom svetovnega središča proti vzhodu se krepi
poudarek na trgovskih misijah in državniških obiskih med zahodnimi državami in hitro
rastočimi gospodarstvi (Verhagen & Bleken, 2011, str. 174).
1.3 MOTIVI VSTOPA NA TUJE TRGE
Daniels in Radebaugh (1995, str. 9) ter Jaklič in Svetličič (2005, str. 117) med osnovnimi
razlogi, zaradi katerih podjetja vstopajo v mednarodno poslovanje oz. investirajo v tujini,
izpostavljajo naslednje:
− da bi povečala prodajo oz. si zagotovila dodatna tržišča,
− da bi si zagotovila ali razširila dostop do virov in
− da bi optimizirala oz. diverzificirala svoje globalne vire in prodajo.
Jaklič in Svetličič (2005, str. 117) izpostavljata še željo podjetij, da bi okrepila ali dopolnila
svoje strateške prednosti s tistimi, ki jih imajo druga podjetja v tujini.
Hollensen (2004, str. 31) deli motive za internacionalizacijo poslovanja na proaktivne in
reaktivne. Proaktivni motivi so tisti, ki izhajajo iz interesa podjetja po izkoriščanju lastnih
kompetenc (na primer posebno tehnološko znanje) ali tržnih priložnosti ter jih zaznamuje
aktivna želja po spremembi strategije poslovanja. Reaktivni motivi pa predstavljajo odziv
podjetja na pritiske ali grožnje na domačem in na tujih trgih ter pasivno prilagajanje na te
grožnje in pritiske s spremembo aktivnosti skozi čas (Czinkota, Ronkainen & Moffett, 2011,
str. 430). Najpomembnejše motive za internacionalizacijo po Hollensenu prikazuje Tabela 1.
1 V skupino BRIICS sodijo hitro rastoča gospodarstva: Brazilija, Ruska federacija, Indija, Indonezija, Kitajska in
Južnoafriška republika.
8
Tabela 1: Motivi podjetij za vstop na tuje trge
Proaktivni motivi Reaktivni motivi
− Dobiček in rast
− Menedžerska pobuda
− Tehnološke kompetence/edinstvenost
proizvoda
− Priložnosti na tujih trgih/tržne
informacije
− Ekonomije obsega
− Davčne spodbude
− Konkurenčni pritiski
− Majhen in zasičen domači trg
− Presežna proizvodnja ali kapacitete
− Spontana tuja naročila
− Podaljšana prodaja sezonskih proizvodov
− Bližina mednarodnim
strankam/psihološka distanca
Vir: S. Hollensen, Global Marketing: A Decision-Oriented Approach, 2004, str. 31.
Podjetja se sicer za internacionalizacijo odločajo zaradi dveh vrst dejavnikov: potisnih ter
vlečnih (Jaklič & Svetličič, 2005, str. 117). Pri potisnih, firmskih dejavnikih gre za splet
akumuliranih znanj in spretnosti, ki podjetju omogočajo izkoriščanje pobud iz okolja. Vlečni
dejavniki pa izhajajo iz okolja. Povezani so z globalizacijo in spremembami, ki jih ta
povzroča. Mednje sodijo veliki premiki na svetovnem trgu, spreminjanje primerjalnih
prednosti zaradi vse intenzivnejših mednarodnih ekonomskih odnosov ter vključevanje vse
več držav in podjetij v mednarodno izmenjavo.
Hollensen (2004, str. 38) podobno loči med notranjimi in zunanjimi sprožilci
internacionalizacije. Pri notranjih izpostavlja dojemljiv menedžment, specifične notranje
dogodke, ki podjetje spodbudijo k razmišljanju o novih možnostih, ter uvoz, ki lahko da
podjetju pomembne izkušnje in s tem botruje njegovim prihodnjim odločitvam. Med zunanje
sprožilce pa sodijo tržno povpraševanje, obnašanje konkurence, različna menedžerska
srečanja ali združenja ter zunanji strokovnjaki, med katerimi so lahko tudi predstavniki vlade.
1.4 OVIRE IN TVEGANJA PRI VSTOPU NA TUJE TRGE
Kljub pozitivnim učinkom internacionalizacije in dejstvu, da ta številnim podjetjem omogoča
ne le uspeh, ampak celo preživetje, se veliko podjetij še vedno ne odloči za takšen korak.
Glavni razlog za to so ovire in tveganja, s katerimi se podjetje sreča ob vstopu na tuji trg in
med poslovanjem na tujem trgu.
Nevarnost ali tveganje lahko opredelimo kot možnost negotovega nastopa pričakovanega
dogodka, nastopa drugačnega dogodka, kot smo predvidevali, nastopa dogodka v drugem
trenutku itd. (Hrastelj, 1987, str. 318). Posledica tveganj je, da zaradi pričakovanih in
nepričakovanih dogodkov kljub ustreznim trgovinskim metodam ter vloženemu kapitalu ne
bo dosežen programiran ekonomski učinek ali optimum poslovanja, s tem pa ne bo optimalnih
rezultatov.
9
V primerjavi z notranjo trgovino organizacije v mednarodni trgovini vsekakor tvegajo več. Na
to vpliva več dejavnikov: posamezni posli mednarodne trgovine so običajno večjega obsega
ali vrednosti, razdalje med prodajalci in kupci so večje, med njimi so tudi meje, ki
zaustavljajo in ovirajo premike blaga, kapitala in delovne sile ter v glavnem razmejujejo tudi
pravna gledanja in poslovne navade. Ob tem se v mednarodni trgovini pojavljajo tveganja, ki
jih notranja trgovina ne pozna, na primer nevarnosti spremembe vrednosti valute, v kateri je
posel sklenjen.
Hollensen (2004, str. 42‒43) našteva tri skupine tveganj, povezanih z udeležbo v
mednarodnem poslovanju: splošna tržna tveganja, komercialna tveganja in politična tveganja.
Tabela 2 prikazuje, katera tveganja sodijo v posamezno skupino.
Tabela 2: Skupine tveganj, povezanih z udeležbo v mednarodnem poslovanju
Splošna tržna tveganja Komercialna tveganja Politična tveganja
− Oddaljenost tujega trga
− Konkurenca drugih podjetij
na tujem trgu
− Razlike v uporabi
proizvoda na tujem trgu
− Jezikovne in kulturne
razlike
− Težave pri iskanju
distributerja
− Težave z značilnostmi
proizvoda
− Kompleksnost logističnih
storitev
− Spremembe deviznih
tečajev, kadar so pogodbe
sklenjene v tuji valuti
− Težave s plačili s strani
tujih kupcev
− Zamude ali škode pri
pošiljanju proizvodov in v
distribucijskem procesu
− Težave pri financiranju
izvoza
− Omejitve, ki jih postavi tuja
vlada
− Domača izvozna politika
− Nadzor nad tujimi valutami,
ki omejuje možnosti
plačevanja
− Pomanjkanje vladne
pomoči pri preseganju
trgovinskih ovir
− Pomanjkanje davčnih
spodbud za
internacionalizacijo
− Visoka vrednost domače
valute v primerjavi s tisto
na izvoznih trgih
− Nerazumljiva pravila in
postopki glede poslovanja s
tujim trgom
− Zahtevnost izvozne
dokumentacije
− Urejanje izvoza s pravnimi
pravili
− Civilni spopadi, revolucije
in vojne, ki lahko resno
ogrozijo delovanje na
tujem trgu
Vir: S. Hollensen, Global Marketing: A Decision-Oriented Approach, 2004, str. 43.
10
Da bi zagotovili uspeh poslovanja na tujem trgu, morajo izvozniki izvozna tveganja odpraviti
ali pa jih znižati na najmanjšo možno raven. To pomeni (Dubrovski, 2000, str. 70):
− izogibanje trgom, za katere velja visoka stopnja tveganja,
− razpršiti trge oz. odjemalce in zagotoviti, da podjetje ni preveč odvisno zgolj od enega
trga,
− zavarovati se pred tveganji, kadar je to mogoče,
− postaviti takšno strukturo izvoznega poslovanja, da kupec prevzame večino tveganja.
Da pa bi podjetje vse zgoraj našteto lahko uresničilo, se mora na vstop na tuji trg dobro
pripraviti. Kako poteka postopek priprave na vstop na tuji trg, opredeljujem v sledečem
poglavju.
1.5 PRIPRAVA NA VSTOP NA TUJI TRG
Ugotavljam, da je za uspešno internacionalizacijo ključna dobra priprava podjetja. Harrison,
Dalkiran in Elsey (2000, str. 57) stopnje oblikovanja mednarodne tržne strategije opredelijo s
posebno shemo, ki jo prikazuje Slika 1.
Slika 1: Stopnje oblikovanja mednarodne tržne strategije
Vir: A. Harrison, E. Dalkiran & E. Elsey, International Business: Global Competition from a European
Perspective, 2000, str. 57.
V skladu s shemo je prva naloga podjetja ta, da pripravi svoje poslanstvo. Številna podjetja
danes že imajo pisno opredeljeno poslanstvo, ki temelji na poslovni viziji oz. zamisli, kaj želi
podjetje doseči s poslovanjem v določenem srednje- ali dolgoročnem obdobju. Gre za vizijo
položaja podjetja v prihodnosti. Na tej podlagi je oblikovano poslanstvo podjetja, ki izkazuje
osnovno področje poslovanja. Z njegovo uresničitvijo in doseganjem ciljev bi lahko
načrtovalci dosegli zastavljeno vizijo (Banič, 2004, str. 28–29).
Druga stopnja združuje oceno podjetja ter oceno zunanjega okolja. V ta namen najpogosteje
uporabimo SWOT-analizo. Posamezne črke v kratici označujejo angleške besede: S –
Ocena
podjetja
Ocena
zunanjega
okolja
Cilji in
strategija
podjetja
Trženjska
strategija
Pregled in
izbira
trgov
Poslanstvo
podjetja
11
strenghts (prednosti), W – weaknesses (pomanjkljivosti), O – oportunities (priložnosti) in T –
threats (grožnje). Prednosti in pomanjkljivosti se nanašajo na notranjo analizo podjetja,
priložnosti in grožnje pa na analizo okolja. Prednosti in pomanjkljivosti ugotavljamo na
podlagi informacij o lastnem znanju in resursih, podjetniški strategiji ter tekmecih. Tudi pri
identifikaciji priložnosti in groženj moramo upoštevati tekmece, ob tem pa še splošno ter
podjetniško okolje. Splošni model SWOT analize predstavlja Slika 2.
Slika 2: Splošni model SWOT-analize
Vir: I. Banič, Procesi upravljanja in vodenja gospodarskih družb, 2004, str. 115.
Ko je opravljena analiza podjetja ter njegovega okolja, lahko podjetje zastavi jasne cilje svoje
strategije internacionalizacije. Cilji opredeljujejo, kaj podjetje želi doseči: npr. trg, tržni delež,
donos na vloženi kapital in podobno. Strategija pa odgovarja na vprašanje, kako naj bi
zastavljene cilje dosegli. Sama strategija bo odvisna od velikosti podjetja, njegovih virov,
konkurenčnih prednosti, predhodnih izkušenj z mednarodnim poslovanjem ter drugih
dejavnikov (Harrison, Dalkiran & Elsey, 2000, str. 59).
Sledi postopek izbire trga ali trgov, na katere bo podjetje širilo svoje poslovanje. Gre za zelo
pomembno stopnjo, saj je identifikacija pravega ciljnega trga vodilo uspeha mednarodnega
delovanja podjetja, še posebej v začetnih stopnjah internacionalizacije (Hrastelj & Makovec
Brenčič, 2003, str. 100). Podjetje mora izbrati tiste trge, za katere glede na ponudbeni
program podjetja velja največja perspektivnost, najmanjše tveganje ter večji prihodek oz.
večji donos (Dubrovski, 2000, str. 128). Postopek izbire je posebej zahteven za mala podjetja,
ki običajno ne razpolagajo z zadostnim razvojno-raziskovalnim potencialom, da bi si lahko
SPLOŠNO
OKOLJE
PODJETNIŠKO
OKOLJE
TEKMECI
ZNANJA IN
RESURSI
PODJETNIŠKA
STRATEGIJA
Politično, ekonomsko, tehnološko, socialno
Potencial/obseg trga, potrošniki, segmentacija,
nadomestki, tekmeci
Lastnosti proizvodov, strategije, nameni
Sposobnost novih zasnov, proizvodnje,
marketinga in podpore, financiranja,
menedžmenta
Opis strategije, analiza doseganja ciljev glede
na načrte
PRILOŽNOSTI
IN
GROŽNJE
PREDNOSTI
IN
POMANJKLJIVOSTI
12
zagotovila ustrezne podatkovne oz. primerjalne osnove. Mala podjetja zato izbor pogosto
opravijo glede na geografsko bližino, sodelovanje na sejmih in drugih trgovinskih prireditvah,
naključnem povpraševanju iz tujine in podobno (Dubrovski, 2000, str. 129; Hollensen, 2004,
str. 219).
Harrison, Dalkiran in Elsey (2000, str. 59–60) proces izbora trgov razdelijo na tri stopnje:
pregled (ang. screening) trgov, ocenjevanje tržnega potenciala ter segmentacija trga oz.
oblikovanje skupin posameznikov, ki so si kar se da podobni v karakteristikah, pomembnih za
prodajo izdelka ali storitve podjetja. Hrastelj in Makovec Brenčič (2003, str. 101) delita
determinante izbora trgov na tiste, ki izhajajo iz podjetja, ter tiste, ki izhajajo iz okolja oz.
trgov. Prikazuje jih Tabela 3.
Tabela 3: Determinante izbora tujih trgov
Determinante, ki izhajajo iz podjetja Determinante, ki izhajajo iz okolja/trgov
− Stopnja internacionalizacije in izkušenj v
mednarodnem poslovanju
− Obseg virov
− Vrsta dejavnosti – industrija/narava in način
poslovanja
− Cilji internacionalizacije
− Obstoječe mreže odnosov z drugimi
udeleženci v mednarodnem trženju
− Struktura trga za dejavnost/industrijo
podjetja
− Stopnja internacionalizacije trga
− Država, v katero naj bi podjetje vstopilo:
tržni potencial, konkurenca, fizična in
geografska oddaljenost, podobnost trga
Vir: T. Hrastelj & M. Makovec Brenčič, Mednarodno trženje, 2003, str. 101.
Na podlagi teh dejavnikov avtorja predlagata izdelavo mednarodne tržne segmentacije –
oblikovanje skupine držav oz. trgov ali delov trgov, ki se podobno odzivajo, na primer glede
na jezik, dohodek na prebivalca in podobno – ter izbor konkretnega trga ali trgov. Na
izbranem trgu ali trgih sledi notranje segmentiranje – postopek razdelitve trga na skupine
kupcev, ki se podobno odzivajo na ponudbo in imajo enake oz. podobne potrebe. Posameznim
segmentom nato podjetje prilagodi trženjsko strategijo na izbranem tujem trgu.
Na zadnji stopnji priprave na vstop na tuji trgi – oblikovanju trženjske strategije – pa
Harrison, Dalkiran in Elsey (2000, str. 61–62) predvidevajo naslednje odločitve: oblika vstopa
na tuji trg, identifikacija povpraševanja, oblikovanje trženjskega spleta, vzpostavitev odnosa s
kupci ter oblikovanje mehanizmov za tok informacij od strank do podjetja, s čimer podjetje
vzpostavi »inovacijsko zanko«. Za potrebe magistrskega dela bom natančneje obdelala le
vprašanje oblike vstopa na tuji trg.
13
Načine in oblike vstopa na tuji trg delimo na (Hrastelj & Makovec Brenčič, 2003, str. 138;
Hollensen, 2004, str. 291‒350):
− izvozne oblike (neposredni izvoz, posredni izvoz, kooperativni izvoz),
− pogodbene oblike (licenčno poslovanje, franšizing, pogodbena proizvodnja, skupna
vlaganja, strateške zveze),
− investicijske oz. hierarhične oblike (prodajni predstavnik, rezidenčni prodajni
zastopniki / prodajne podružnice / lastne prodajne enote na tujem, lastna prodajna in
proizvodna enota na vstopnem trgu, sestavljalnice, skladišča, regionalni centri, globalno
integrirano podjetje, prevzemi in investicije od začetka – t. i. greenfield naložbe).
Dejstvo je, da ne obstaja idealna vstopna strategija. Na isti trg lahko celo isto ali pa neko
drugo podjetje vstopa z zelo različnimi načini in oblikami poslovanja. Pri odločitvi za eno ali
drugo obliko vstopa mora podjetje sicer upoštevati značilnosti posameznih oblik. Za izvozne
oblike je tako značilna nizka stopnja nadzora, majhno tveganje in hkrati visoka fleksibilnost,
za pogodbene oblike velja deljeno tveganje in nadzor, pa tudi deljeno lastništvo, za
investicijske oblike pa je značilna visoka stopnja nadzora, hkrati pa visoko tveganje in nizka
fleksibilnost (Hrastelj & Makovec Brenčič, 2003, str. 138).
Pri izbiri vstopne oblike in strategije vstopa mora zato podjetje nujno analizirati notranje
dejavnike (npr. velikost podjetja in njegove značilnosti), zunanje dejavnike (sociokulturne
razlike med domačim in tujim trgom, stopnja tveganja v državi, velikost in rast trga ipd.),
značilnosti in posebnosti izbrane oblike vstopa ter posebnosti transakcijskih dejavnikov
(nevidni, neotipljivi viri podjetja, kot je znanje, specifične lastnosti človeških virov, sloves
izdelka ipd.) (Hrastelj & Makovec Brenčič, 2003, str. 141–143).
Model procesa internacionalizacije podjetij, razvit v 70. letih prejšnjega stoletja, predvideva,
da je internacionalizacija postopen proces, ki se dogaja v več stopnjah in v daljšem obdobju.
Tipično bodo podjetja začela internacionalizacijo z izvozom, nato pa bodo postopoma
napredovala proti tujim neposrednim investicijam (Hill, 1999, str. 359). Razlog za postopnost
je negotovost in nelagodnost menedžmenta, ki izhaja predvsem iz nezadostne količine
informacij o tujem trgu ter iz pomanjkanja izkušenj s čezmejnimi transakcijami (Cavusgiil,
Knight & Riesenberger, 2008, str. 109–110). Večina podjetij se bo v skladu s tem modelom
lotila proaktivnega delovanja le v primeru pozitivnih izkušenj s poskusnim izvozom in v
kolikor bo slednji prinašal vse večji delež njihovih prihodkov (Kuada & Sorensen, 2000, str.
41).
14
2 GOSPODARSKA DIPLOMACIJA
2.1 OPREDELITEV POJMA GOSPODARSKA DIPLOMACIJA
Pojem »gospodarska diplomacija« je sestavljen iz dveh besed: gospodarska in diplomacija.
Prvi poskus oblikovanja definicije lahko torej zastavim z analizo obeh besed. Benko (1997,
str. 256) navaja, da je diplomacija »eno od sredstev zunanje politike oziroma eden od načinov
komuniciranja med državami«. Diplomacija je institucija države, ki ji je na formalni ravni
poverjena naloga vzdrževati stike z drugimi subjekti v mednarodni skupnosti in s temi stiki
uresničevati svoje interese, upoštevajoč, da je družba substrat države (Benko, 1997, str. 257).
Bayne in Woolcock (2003, str. 5) izpostavljata, da se diplomacija ukvarja z upravljanjem
odnosov med državami ter odnosov med državami in drugimi akterji, Naray in Kostecki
(2007, str. 1) pa dodajata, da diplomacija omogoča upravljanje z zunanjimi odnosi države
prek komunikacije s tujimi oblastmi in javnostjo, pa tudi prek pogajanj in mreženja.
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pa »gospodarski« pomeni »nanašajoč se na
gospodarstvo« (SSKJ, 2012). Če združim oba pojma, bi lahko gospodarsko diplomacijo
pojmovala kot sredstvo zunanje politike, s katerim država v odnosu do drugih držav in
nedržavnih akterjev uresničuje svoje interese, ki se nanašajo na gospodarstvo.
Preden se lotim natančnejše definicije koncepta gospodarske diplomacije, pa bi rada opozorila
na pogosto zamenjevanje uporabe konceptov »ekonomska diplomacija« in »gospodarska
diplomacija«, ki ju številni avtorji razumejo kot eno stvar. Osebno bi ta pojma ločila. Kot
utemeljitev bom najprej opredelila ekonomska sredstva zunanje politike in ekonomsko
diplomacijo.
Benko (1997) razume diplomacijo kot eno od sredstev zunanje politike, med katera uvršča
tudi ekonomska sredstva. »Z ekonomskimi sredstvi razumemo katere koli ekonomske
zmogljivosti, institucije, tehnike ali pa politiko, ki jih uporabljajo države za to, da uresničujejo
cilje v svoji zunanji politiki ali pa imajo pomembne mednarodne posledice« (Benko, 1997,
str. 263). Cilji politike, ki je v ozadju uporabe ekonomskih sredstev, torej niso nujno
ekonomski, ekonomska so v prvi vrsti sredstva. S tem Benko opozarja na razlikovanje med
»klasično« mednarodno trgovino in mednarodno trgovino, ki je v funkciji politike.
Ekonomska diplomacija pa je nekaj drugega. Kot poudarja Udovič (2009a, str. 118), se
namreč v nasprotju z ekonomskimi sredstvi zunanje politike ekonomska diplomacija ukvarja
le z doseganjem ekonomskih in ne drugih (npr. političnih, vojaških, okoljskih ipd.) ciljev
zunanje politike. Hkrati pa lahko sklepamo, da so za doseganje ekonomskih ciljev (npr.
pospeševanje menjave) lahko včasih odločilni tudi neekonomski dejavniki. Tako na primer
Jaklič (2011, str. 761) ugotavlja, da so slovenska podjetja v opravljenih raziskavah med
ovirami v mednarodnem poslovanju omenjala politične spore s Hrvaško. Teh (političnih)
15
sporov pa ni vedno mogoče reševati z ekonomskimi sredstvi, pač pa so včasih nujna drugačna
sredstva, na primer poganja med političnima vrhoma obeh držav.
Verhagen in Bleken (2011, str. 172) ekonomsko diplomacijo opredelita kot vladno aktivnost,
ki podpira ekonomske transakcije in trgovino s pomočjo pogajanj z vladami, mednarodnimi
telesi ali znotraj multilateralnih organizacij. Ta pogajanja so tipično usmerjena v odpravljanje
težav, izboljšanje dostopa do trgov in njihovega delovanja. Ekonomska diplomacija je lahko
uporabljena dvostransko, večstransko ali kot mešanica obojega.
Bayne in Woolcock (2007, str. 3–5) izpostavljata naslednje lastnosti ekonomske diplomacije:
− ukvarja se z mednarodnimi ekonomskimi vprašanji,
− večinoma gre za dejavnost vlad in njihovih agencij ter paradržavnih teles, čeprav se
vanjo vmešavajo tudi nedržavni akterji, kot so podjetja in nevladne organizacije,
− ukvarja se s politikami, ki se nanašajo na proizvodnjo, premike in menjavo blaga,
storitev, investicij (tudi uradne razvojne pomoči), denarja, informacij in njihove
regulacije,
− je občutljiva na razvoj trgov in situacije na njih.
Ekonomska diplomacija ni nov pojav, saj so bili ekonomski interesi vse od začetka
nastajajočih diplomatskih odnosov med političnimi subjekti gonilo ustvarjanja urejenih stikov
med njimi (Van Bergeijk et al., 2011, str. 1). Veleposlaniki so bili tradicionalno prvi
promotorji trgovine svoje države. Vendar pa so bile ekonomske aktivnosti diplomatov v t. i.
modernih mednarodnih odnosih večino časa razumljene kot podrejene in manjvredne od
političnih aktivnosti. Danes je slika drugačna; zahodne države dajejo vse večji poudarek
trgovinski diplomaciji in zunanji ministri ne skrivajo prepričanja, da bi morala diplomacija
pripomoči k nacionalni blaginji in ekonomski varnosti (Potter, 2004, str. 55). V vse več
državah se krepi pozornost na trgovinske elemente diplomacije (Lee, 2004, str. 50).
Udovič (2009a; 2009b) razlikuje med ekonomsko, gospodarsko, poslovno in podjetniško
diplomacijo. Tako Svetličič (2011, str. 609) kot Jakličeva (2011, str. 753) pa izpostavljata, da
se posamezne klasifikacije prepletajo in da se meje med njimi brišejo, še posebej, ko gre za
male države. Zato vse zgoraj naštete izraze zajameta s pojmom »ekonomska diplomacija«.
Sama bi se v nasprotju s tem raje strinjala z avtorji, ki razumejo gospodarsko diplomacijo
(nekateri avtorji jo poimenujejo tudi trgovinska diplomacija – Naray 2007 & 2011; Prvulović
2001; Lee 2004) kot ožji izraz od ekonomske diplomacije. Naray (2011, str. 122) in Udovič
(2009b, str. 153) jo opredelita kot tisto diplomatsko aktivnost, ki se prvenstveno posveča
promociji gospodarstva nacionalne države. Pomaga torej podjetjem iz domače države, ki že
sodelujejo s tujo državo ali pa to nameravajo v prihodnosti, in jim nudi podporo pri vstopu na
tuje trge, jih obvešča o možnostih sodelovanja s podjetji v deželi gostiteljici, spodbuja
mednarodno menjavo, pomaga domačim podjetjem pri pridobivanju dovoljenj, izpeljavi
16
postopkov, pri premoščanju kulturnih in etičnih navad v državi prejemnici in podobno
(Udovič, 2009a).
Podobno Prvulović (2001, str. 15‒16) gospodarsko diplomacijo opredeljuje kot aktivnost
države za promocijo in zaščito interesov nacionalnih podjetij na mednarodnem področju,
pogajanja z vladami držav, v katerih poslujejo domača podjetja, preprečevanje ekonomskih
konfliktov doma in na mednarodnem terenu, zbiranje informacij ter globalno promocijo
izvoza prek državnega diplomatskega aparata ob sodelovanju podjetij.
Naray (2008, str. 2) pa izpostavlja, da si gospodarska diplomacija prizadeva za spodbujanje
dvostranskega poslovanja prek serije aktivnosti trgovinskih diplomatov na različnih
področjih, kot so promocija trgovinske menjave in investicij ter sodelovanje na področju
znanosti in tehnologije.
Za potrebe magistrskega dela bom gospodarsko diplomacijo razumela kot aktivnost
državnih in paradržavnih institucij, katere cilj je promocija gospodarstva nacionalne
države in podpora mednarodnemu poslovanju nacionalnih podjetij.
Razlikovanje med pojmoma ekonomska diplomacija in gospodarska diplomacija mi bo tako v
pričujočem magistrskem delu pomagalo, da se bom omejila zgolj na tiste dejavnosti državnih
in paradržavnih institucij, ki so namenjene zgoraj omenjenim aktivnostim.
2.2 AKTERJI GOSPODARSKE DIPLOMACIJE
Spekter akterjev gospodarske diplomacije sega od visokih političnih predstavnikov (šef
države, premier, minister ali član parlamenta) do ambasadorjev ter specializiranih
diplomatskih predstavnikov na nižji ravni. Slednji so poimenovani različno, na primer
trgovinski predstavnik, gospodarski ataše ali gospodarski diplomat (Naray, 2008, str. 2).
Njihove aktivnosti se običajno odvijajo znotraj mreže specializiranih, s strani vlade
sponzoriranih organizacij, ki so zadolžene za spodbujanje trgovine ali privabljanje tujih
neposrednih investicij (Kostecki & Naray, 2007, str. 3).
Gospodarski diplomati, nameščeni v državi gostiteljici, izvajajo aktivnosti za spodbujanje
poslov na področju trgovine, investicij, turizma, imidža države in spodbujanja znanosti in
tehnologije. Običajno so člani diplomatskih misij ali vodje »gospodarskih predstavništev« z
diplomatskim statusom. Nekatere naloge, ki jih običajno izvajajo gospodarski diplomati,
lahko država dodeli tudi nediplomatskim inštitucijam, kot so organizacije za spodbujanje
trgovine, gospodarske zbornice ali svetovalci, ki sodelujejo z gospodarskimi diplomati oz.
delujejo pod njihovim nadzorom (Naray, 2008, str. 2).
Dejstvo pa je, da obstajajo tudi nedržavni akterji, ki pogosto delujejo na podoben način in s
podobnimi cilji. Ali so lahko tudi ti nedržavni akterji razumljeni kot akterji gospodarske
17
politike, si avtorji sicer niso enotni. Lee (2004, str. 51) tako v podporo tej trditvi trgovinsko
diplomacijo razume kot delo ali mrežo javnih in zasebnih akterjev, ki upravljajo trgovinske
odnose z uporabo diplomatskih kanalov in procesov. Langhorne (2005, str. 332) podobno
ugotavlja, da evolucija diplomacije državam odvzema primat nad diplomatskim delovanjem.
Ko se zdi kriza izven območja nadzora držav ali relevantnih meddržavnih organizacij,
odločilne vloge odigrajo nevladni akterji. Pojavljajo se v obliki nevladnih organizacij,
korporacij in v drugih oblikah ter obljubljajo učinkovitost, ki presega omejitve države
(Langhorne, 2005, str. 332). Mednarodna podjetja so zelo očitno vstopila v svet diplomacije
in so odločena, da bodo v diplomatski areni pomemben igralec (Muldoon, 2009, str. 356).
Udovič (2009a, str. 136) pa na drugi strani delovanje podjetij navzven, do drugih podjetij in
nepodjetniških enot, opredeli kot poslovno diplomacijo, katere poglavitna naloga je, da je
zunanje okolje države prejemnice (podjetja, podjetniško vzdušje, zakoni in podobno)
primerno za mednarodno poslovanje in investicije. »Lahko bi dejali, da se naloge poslovne
diplomacije večinoma prekrivajo z nalogami gospodarske diplomacije, s to razliko, da gre pri
gospodarski diplomaciji za odnos država – podjetje, pri poslovni diplomaciji pa za odnos
podjetje – podjetje/nedržavni akterji« (Udovič, 2009a, str. 136).
Dejstvo je, da se podjetja pri poslovanju na tujih trgih ali pripravah nanj po pomoč zatekajo
tako k državnim kot zasebnim akterjem. To je pokazala tudi anketa, opravljena med podjetji
za potrebe magistrskega dela. Za podajanje celovite slike o možnostih pridobivanja podpore
in informacij s strani slovenskih podjetij pri delovanju na trgu Ruske federacije bom zato
preučila tako delovanje (para)državnih akterjev kot tudi podjetij.
2.3 VLOGA GOSPODARSKE DIPLOMACIJE PRI INTERNACIONALIZACIJI PODJETIJ
Gospodarska diplomacija zavzema vse večji delež sodobne diplomacije. Francoski in nemški
veleposlaniki tako zase ocenjujejo, da okoli 60 odstotkov vsega svojega dela namenjajo
promociji domačega gospodarstva (Mercier, 2007, str. 1). Zato je pomembno vprašanje, zakaj
države toliko vlagajo v gospodarsko diplomacijo in kaj imajo od tega.
Končni cilj vlade pri spodbujanju gospodarstva je ustvarjanje delovnih mest, povečevanje
davčnih prihodkov in gospodarska rast. Vlada želi okrepiti konkurenčnost države s programi
promocije domačega gospodarstva, med katere sodi tudi gospodarska diplomacija. Na drugi
strani podjetja, ki so prejemniki te pomoči, ciljajo predvsem na večjo dobičkonosnost.
Poslovanje na tujih trgih pa zanje predstavlja tveganje. Podjetja so zato večinoma zadovoljna
z delovanjem gospodarske diplomacije, če lahko z njeno pomočjo znižajo tveganje ob vstopu
na tuji trg ter si zagotovijo neko storitev po konkurenčni ceni ali zastonj (Naray, 2008, str. 4).
Rose (2005) v svoji študiji, opravljeni na primeru gospodarske diplomacije ZDA, ugotavlja,
da ta diplomacija prinaša oprijemljive rezultate. Izvoz se namreč poveča za od šest do deset
odstotkov za vsak odprt konzulat, še bolj pa trgovino spodbuja odprtje veleposlaništva.
18
Njegove trditve s študijo iz leta 2009 potrdita tudi Yakop in Van Bergeijk, ki ugotavljata, da
večje število veleposlaništev in konzulatov pozitivno prispeva k obsegu trgovine, še bolj je to
opazno v državah v razvoju (Yakop & Van Bergeijk, 2009, str. 24).
Zasebna podjetja pa niso edina, ki si od gospodarske diplomacije lahko obetajo neposredne
pozitivne učinke. Te namreč občuti tudi vlada, saj dober imidž vpliva na obe strani: uspešna
podjetja lahko izboljšajo podobo države, »uspešna« vlada in država pa pozitivno vplivata na
podobo podjetja. Če se mednarodno poslovanje s pomočjo gospodarske diplomacije pozitivno
razvije, je zelo verjetno, da bo s tem pridobilo tako gospodarstvo domače države kot tudi
države gostiteljice. Obe bosta namreč čutili pozitivne posledice okrepljene gospodarske
menjave in integracije (Naray 2008, str. 4). De Leon (2011, str. 68) ob tem dodaja, da je
gospodarska diplomacija kritična aktivnost veleposlaništev, saj trgovinska soodvisnost
združuje ljudi in zmanjšuje tveganje konfliktov.
Podobno Yakop in Van Bergeijk (2009, str. 6) poudarjata dve poti, po katerih lahko
gospodarska diplomacija pripomore k povečanju trgovinske menjave. Prvič, dobri in stabilni
politični odnosi, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju, zagotavljajo pomemben inštrument
za zmanjšanje tveganja bodočih motenj v medsebojni trgovini dveh držav. Kot drugo pa
veleposlaništva in konzulati prispevajo svoj delež k prepoznavanju (bodočih) priložnosti za
trgovinsko menjavo in investicije ter s tem dodajo svoj delež k poznavanju tujega trga. Če to
znanje delijo s (potencialnimi) izvozniki, s tem znižajo stroške, ki jih slednji beležijo v
povezavi z izvozom ali investicijami.
Naray (2008, str. 4) smiselnost gospodarske diplomacije utemeljuje s šestimi točkami:
− potreba po dostopu do zanesljivih in nevtralnih poslovnih informacij,
− podpora šibki kredibilnosti in podobi novinca na tujem trgu,
− iskanje partnerjev in spodbuda domačim podjetjem v smeri internacionalizacije,
− posredovanje v primeru konfliktov,
− podpora domačim delegacijam (vladne delegacije na tujem pogosto spremljajo
gospodarstveniki, gospodarska diplomacija pa lahko veliko pomaga pri organizaciji takih
delegacij, pa tudi pri nastopih na sejmih, poslovnih srečanjih ipd.),
− strateška vprašanja, kot je sodelovanje na področju raziskav in razvoja ali zagotavljanje
dostopa do pomembnih virov.
Na podlagi zapisanega lahko povzamem, da gospodarska diplomacija neke države podpira
internacionalizacijo njenega gospodarstva. Gospodarstvo takšno podporo pogosto nujno
potrebuje, saj se pri internacionalizaciji srečuje s številnimi izzivi. Predvsem velja
prepričanje, da gospodarska diplomacija najbolj služi potrebam malih in srednje velikih
podjetij, ki imajo omejene finančne in kadrovske vire.
19
2.4 »KONFLIKTI« MED GOSPODARSTVOM IN GOSPODARSKO DIPLOMACIJO
Kot je bilo moč razbrati iz zgornjih vrstic, je cilj gospodarske diplomacije neke države
podpirati internacionalizacijo njenega gospodarstva ter krepiti izvoz in tuje investicije. Država
s tem na nek način dela uslugo podjetjem, od tega pa si lahko tudi sama veliko obeta.
Kljub dejstvu, da ob uspešni gospodarski diplomaciji zmagata obe strani (t. i. win-win
situacija), odnos med gospodarstvom in gospodarsko diplomacijo ni vedno harmoničen.
Kostecki in Naray (2007, str. 16) izpostavljata, da gospodarstvo gospodarski diplomaciji
pogosto očita določene pomanjkljivosti. Kritike lahko izhajajo iz stereotipov, povezanih z
delovanjem vladnih agencij in diplomatov, pogosto pa so tudi rezultat neizpolnjenih
pričakovanj. Med kritikami avtorja izpostavljata naslednje:
− ni potrebe po trgovinskih diplomatih: ti samo izkoriščajo diplomatske privilegije,
njihovega uspeha pri spodbujanju izvoza pa ni mogoče meriti (zaupni vir),
− izvozniki ne uporabljajo enakega jezika kot diplomati (vir: strokovnjak za spodbujanje
izvoza),
− družabno življenje diplomata je pogosto zelo neproduktivno (vir: strokovnjak za
spodbujanje izvoza),
− diplomati so večinoma generalisti in ne razumejo težav podjetij,
− trgovinski atašeji so birokratski in neučinkoviti (vir: avstralski poslovnež),
− diplomati so večinoma zasuti z drugimi vprašanji od tistih s področja trgovine in
investicij, zato nimajo časa, da bi korektno opravili svoje delo trgovinskega predstavnika
in nimajo občutka za prioritetno pomoč poslovnežem,
− trgovinski diplomati pomagajo le zasebnim prijateljem, s tem pa spodbujajo korupcijo
znotraj diplomatske mreže (zaupni vir),
− ob svobodnem trgu ni potrebe za gospodarske diplomate; prodajalci in kupci se lahko
srečajo brez njihove pomoči (zaupni vir).
Tudi slovenski gospodarstveniki so kritični do delovanja gospodarske diplomacije. Spodaj je
zbranih nekaj njihovih očitkov oz. želja, ki sem jih zasledila v slovenskih medijih.
− Največji problem slovenske gospodarske diplomacije je predvsem usposobljenost, saj bi
vsi, ki delujejo izven Slovenije v korist slovenskemu gospodarstvu, morali predstavljati
najboljši kader slovenske diplomacije in gospodarstva (Slavka Marinič, predsednica
uprave podjetja Primat, v: Štajerska gospodarska zbornica, 2009).
− Na področju gospodarske diplomacije bi morali sodelovati ljudje iz realnega
gospodarstva, ki imajo več izkušenj in bodo bolj uspešno odpirali vrata in priskrbeli
potrebne informacije in dokumente za slovenske gospodarstvenike (Roman Glaser,
generalni direktor Perutnine Ptuj, v: Štajerska gospodarska zbornica, 2009).
− Obstajati mora kontinuiteta veleposlanikov, ki so zelo učinkoviti in uspešni, saj pogosto
pride do menjav takrat, ko so določeni kontakti že vzpostavljeni, kar onemogoča nadaljnjo
20
uspešno sodelovanje (Danilo Lukač, direktor Messer Slovenija, v: Štajerska gospodarska
zbornica, 2009).
− Naša gospodarska diplomacija je v zelo revnem stanju, Slovenija pa je zmeraj manj
prepoznavna, posebno na trgih, na katerih vse druge države EU nastopajo agresivno
(Tone Matjašič, predsednik Združenja slovenskih turističnih agencij, v: Pihlar, 2012).
− Moje prepričanje je, da velik del gospodarske diplomacije ne razume, kaj gospodarstvo v
resnici potrebuje, ker: (i) ne izhajajo iz gospodarstva, (ii) imajo premalo izkušenj in (iii)
niso ocenjevani oz. nagrajevani po pravih kriterijih (Gregor Švajger, izvršni direktor
Sistemske tehnike, v: Švajger, 2010).
− Ni strateškega povezovanja in definiranih strateških ciljev, zato tudi ne vemo, kateri so
naši ključni trgi, na katerih bi želeli dosegati najboljše mogoče rezultate, in katera so tista
območja, s katerih bi želeli privabljati tuje naložbenike. Izkušnje kažejo, da sodelovanje
med ključnimi organizacijami ni najbolj optimalno (Radovan Žerjav, minister za
gospodarski razvoj in tehnologijo, v: Đerić, 2012).
Izpostavljena stališča delno potrjujejo temeljno tezo magistrskega dela, saj dokazujejo, da vsaj
v določeni meri obstaja razkorak med potrebami slovenskih podjetij in ponudbo oz.
kakovostjo storitev slovenske gospodarske diplomacije. Vendar pa doslej ni bilo mogoče
trditi, ali ta razkorak obstaja konkretno pri delovanju slovenske gospodarske diplomacije v
Ruski federaciji, saj ne obstajajo ločeni podatki oziroma mnenja za posamezne države. Zato
sem jih zbrala v anketi med slovenskimi podjetji.
3 GOSPODARSKA DIPLOMACIJA REPUBLIKE SLOVENIJE
3.1 ODNOS SLOVENSKE POLITIKE DO GOSPODARSKE DIPLOMACIJE
Zunanja politika vsake države je odvisna od tega, kako jo začrta aktualno politično vodstvo. V
Sloveniji se je politika pomena gospodarske diplomacije začela bolj zavedati v času, ko je
svet in tudi našo državo zajela finančna in gospodarska kriza, ki se je širila iz ZDA,
natančneje v mandatu vlade premiera Boruta Pahorja (november 2008–februar 2012).
Tako je Pahor po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) septembra 2009 na 15.
posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju poudaril, da je vlada odločena, da v
reševanje gospodarske krize čim bolj vključi tudi diplomatski aparat in torej okrepi
gospodarski del diplomacije. Zbrane veleposlanike je pozval, naj po svojih najboljših močeh
pomagajo slovenskemu gospodarstvu in prispevajo h krepitvi gospodarskega sodelovanja
(Vrečko, 2009).
Slovenska diplomacija je imela v različnih obdobjih po osamosvojitvi različne cilje. Takratni
slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je leta 2010 povedal, da je bil cilj po
osamosvojitvi včlanitev Slovenije v EU, kasneje je diplomacija delala na prepoznavnosti
Slovenije in predsedovanju EU, v zadnjem času pa želi pomagati slovenskemu gospodarstvu
21
pri prodoru v tujino. Žbogar je ocenil še, da je postala gospodarska diplomacija prioriteta
slovenske diplomacije v zadnjih dveh letih (Rijavec, 2010).
Gospodarska diplomacija se je obdržala visoko na lestvici prioritet slovenske zunanje politike
tudi v drugem mandatu predsednika vlade Janeza Janše (od februarja 2012 do februarja 2013).
Minister za zunanje zadeve v Janševi vladi Karl Erjavec je tako poudarjal, da gospodarska
diplomacija ostaja njegova prioriteta (Lazar Jančič, 2012). Minister za gospodarski razvoj in
tehnologijo Radovan Žerjav pa je napovedal, da bo morala v mandatu omenjene vlade
gospodarska diplomacija dosegati »jasne in merljive cilje«, njeno delovanje pa bo sam
preverjal tako, da mu bodo gospodarski atašeji mesečno poročali o konkretnih dosežkih
(Gojkošek, 2012).
Organizacijsko gledano je gospodarska diplomacija v zadnjih letih doživela nekaj
pomembnejših sprememb. Tako je Pahorjeva vlada pristojnost za gospodarsko diplomacijo
prenesla z Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za zunanje zadeve. Ob tem je v sistem
diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije (DKP RS) postopoma prenesla
tudi gospodarska predstavništva Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI).
Janševa koalicija je s koalicijsko pogodbo predvidela ponovni prenos gospodarske
diplomacije na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), čemur pa se je
naposled odrekla.
Kako deluje slovenska gospodarska diplomacija z organizacijskega vidika, bom prikazala na
naslednjih straneh. Pregled aktivnosti bom izvedla po posameznih akterjih slovenske
gospodarske diplomacije, še prej pa bom predstavila zakonsko podlago za njihovo delovanje.
3.2 ZAKONSKA PODLAGA ZA DELOVANJE SLOVENSKE GOSPODARSKE DIPLOMACIJE
3.2.1 Zakon o zunanjih zadevah
Zakon o zunanjih zadevah (Ur.l. RS, št. 113/03 - UPB1, 76/08 in 108/09, 80/10-ZUTD) v
temelju ureja opravljanje zunanjih zadev države. Zakon v 2. členu določa, da Ministrstvo za
zunanje zadeve (MZZ) v okviru pristojnosti vlade izvaja opravljanje zunanjih zadev v skladu
s splošnimi usmeritvami, ki jih določa Državni zbor. Isti člen določa, da MZZ usklajuje način
uveljavljanja in zaščite gospodarskih interesov Republike Slovenije v tujini z drugimi, za
načrtovanje in izvajanje gospodarskega sodelovanja pristojnimi organi in institucijami.
Zakon o zunanjih zadevah ne omenja neposredno gospodarske diplomacije. V 19. členu med
nalogami diplomatskega predstavništva našteva »varovanje in uresničevanje interesov
Republike Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb« ter »pospeševanje in razvijanje
prijateljskih odnosov ter sodelovanja med Republiko Slovenijo in sprejemno državo na vseh
področjih«. Isti člen navaja, da diplomatsko predstavništvo razvija svojo dejavnost predvsem
22
na političnem, gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstveno-tehničnem,
informacijskem in drugih področjih.
Podobno velja za naloge konzulata, ki so opredeljene v 24. členu zakona. Ta navaja, da
konzulat med drugim spodbuja razvijanje odnosov na področju gospodarstva, kulture,
znanosti in izobraževanja ter poroča o dogajanjih na vseh področjih življenja na konzularnem
območju in širše o dogajanju v sprejemni državi.
Gospodarski odnosi med državama so v zakonu sicer opredeljeni kot eden od kriterijev, na
podlagi katerega se odloča o odpiranju in zapiranju predstavništev v tujini (14. člen). V 15.
členu pa zakon določa, da lahko delo v predstavništvih začasno opravljajo tudi uslužbenci
oziroma uslužbenke z gospodarskega, kulturnega, kmetijskega, šolskega, okoljskega,
znanstvenega, informativnega in drugih področij.
3.2.2 Zakon o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij
Zakon o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij (Ur.l. RS,
107/2006-UPB1, 11/2011, 57/2012) določa cilje, dejavnosti in ukrepe ter organizacijo države
na področjih spodbujanja vhodnih neposrednih tujih investicij in internacionalizacije podjetij
v Republiki Sloveniji. Zakon v 2. členu kot cilj spodbujanja internacionalizacije podjetij
opredeljuje, »da se z učinkovito uporabo javnih in zasebnih finančnih sredstev izboljša
konkurenčnost rezidentov v mednarodni menjavi in da se zmanjšajo stroški in tveganja pri
vstopih rezidentov na trge izven območja Republike Slovenije«.
V 9. členu zakon določa, da Republika Slovenija spodbuja internacionalizacijo podjetij s
sofinanciranjem naslednjih dejavnosti:
− zbiranje in posredovanje zunanjetrgovinskih informacij,
− organiziranje poslovnih delegacij, sejemskih predstavitev, seminarjev in konferenc ter
drugih promocijskih dogodkov,
− poslovno svetovanje,
− izobraževanje za mednarodno poslovanje,
− opravljanje informacijskih, svetovalnih ali drugih storitev za nerezidente,
− opravljanje drugih nalog, ki prispevajo k uspešnejši internacionalizaciji slovenskih
podjetij.
V 10. členu pa zakonodajalec vladi nalaga, da na predlog ministrstva sprejme program
spodbujanja internacionalizacije podjetij za petletno obdobje, v katerem opredeli način
izvajanja omenjenih dejavnosti, njihove prioritete in cilje, ki naj bi bili doseženi z izvajanjem
teh nalog. V programu spodbujanja internacionalizacije podjetij se določijo tudi obseg
dejavnosti spodbujanja internacionalizacija podjetji, način njihovega financiranja ter kazalci
za spremljanje učinkovitosti spodbujanja internacionalizacije podjetij.
23
Zakon je do julija 2012 kot izvajalca dejavnosti spodbujanja tujih neposrednih investicij in
internacionalizacije podjetij opredeljeval javno agencijo za spodbujanje tujih neposrednih
investicij in internacionalizacije podjetij, ki je imela tudi možnost odpiranja svojih
predstavništev v tujini. Julija 2012 pa je Državni zbor potrdil Zakon o spremembah Zakona o
spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij – ZSTNIIP-C (Ur.l.
RS, št. 57/2012), v skladu s katerim to javno agencijo nadomesti javna agencija, pristojna za
področje turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije.
S to zakonsko spremembo je želela vlada vsebinsko in organizacijsko preoblikovati
institucije, ki izvajajo ukrepe pristojnega ministrstva na področju pospeševanja
konkurenčnosti, raziskav in tehnološkega razvoja, podjetništva in inovativnosti, turizma in
internacionalizacije gospodarstva. Kot razlog je navedla optimizacijo dela teh institucij,
združevanje izvajanja sorodnih dejavnosti ter posledično bolj pregledno delovanje in tesnejše
vsebinsko povezovanje delovnih procesov, kar naj bi znižalo tudi stroške delovanja.
3.3 AKTERJI SLOVENSKE GOSPODARSKE DIPLOMACIJE
3.3.1 Ministrstvo za zunanje zadeve
Z reorganizacijo in centralizacijo gospodarske diplomacije Republike Slovenije, ki se je
začela izvrševati leta 2009, je MZZ vključno s svojo diplomatsko mrežo prevzelo osrednjo
koordinacijsko vlogo v procesu vzpostavljanja učinkovitejše gospodarske diplomacije.
Veleposlaništvo RS v Moskvi navaja, da je dejavnost slovenske zunanje politike na področju
ekonomske in gospodarske diplomacije jasno izražena prioriteta pri oblikovanju slovenske
zunanje politike (Gospodarsko sodelovanje, 2012).
MZZ ima izključno pristojnost usmerjanja in vodenja gospodarske diplomacije. Z mrežo
diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) ščiti, uveljavlja in promovira interese
slovenskega gospodarstva v tujini. MZZ tako navaja: »S pojmom gospodarska diplomacija
poimenujemo vse aktivnosti v tej zvezi, ki jih opravlja MZZ in 56 diplomatsko-konzularnih
predstavništev Republike Slovenije v tujini, na katerih deluje 27 ekonomskih svetovalcev«
(Gospodarska diplomacija, 2012).
Nad delovanjem na področju gospodarske diplomacije, bilateralnega gospodarskega
sodelovanja ter gospodarske promocije v okviru MZZ bdi Direktorat za gospodarsko
diplomacijo. Tega sestavljata Sektor za bilateralno gospodarsko sodelovanje, katerega
temeljni nalogi sta vodenje in koordiniranje bilateralnega gospodarskega sodelovanja
Republike Slovenije s tujino, ter Sektor za gospodarsko promocijo, katerega prioriteti sta
nudenje pomoči slovenskim podjetjem pri vstopanju na tuje trge in spodbujanje
internacionalizacije slovenskega gospodarstva s ciljem povečevanja slovenskega izvoza in
doseganja njegove večje geografske diverzifikacije (Direktorat za gospodarsko diplomacijo,
2012).
24
V okviru MZZ na področju gospodarske diplomacije deluje 27 ekonomskih svetovalcev.
Naloge teh svetovalcev so (Ekonomski svetovalci, 2012):
– pomoč pri navezavi stikov z ministrstvi, ostalimi državnimi institucijami, gospodarskimi
zbornicami, poslovnimi združenji, mediji na državni in regionalni ravni ter povezovanje
le-teh s tovrstnimi institucijami v Sloveniji,
– storitve, povezane s pospeševanjem izvoza,
– pomoč pri reševanju problematike, izpostavljene s strani ministrstev, ostalih institucij in
podjetij,
– organizacija in sodelovanje na poslovnih srečanjih (srečanja poslovnih delegacij),
sejemskih in drugih predstavitvah, seminarjih in konferencah ter drugih promocijskih
dogodkih,
– zbiranje in posredovanje informacij o poslovnih priložnostih, mednarodnih razpisih,
panogah in sejmih, aktualnih za slovenske institucije in podjetja,
– zbiranje in posredovanje poslovnih informacij in poslovnih priložnosti,
– svetovalna podpora pri vstopu na trge države sprejemnice,
– pomoč podjetjem pri navezavi stikov s potencialnimi poslovnimi partnerji,
– svetovalna in informacijska podpora potencialnim tujim investitorjem,
– izvajanje nalog v zvezi s pridobivanjem tujih investitorjev v sodelovanju z JAPTI.
MZZ je v zadnjih letih oblikovalo še nekaj zanimivih projektov, s katerimi slovenskim
podjetjem pomaga pri doseganju uspeha na tujih trgih. Tako je z letom 2011 predstavnikom
slovenskih podjetij ponudilo možnost začasne uporabe poslovnih pisarn v okviru nekaterih
DKP v tujini. Namen možnosti začasne uporabe poslovnih pisarn je gospodarskim subjektom
olajšati začetne poslovne aktivnosti na tujem trgu, da se jim zagotovi začasna uporaba
funkcionalno opremljenega pisarniškega prostora, ki deluje ob podpori slovenske DKP mreže.
Na ta način lahko poslovnež dobi dostop do delujoče pisarne na trgu, na katerem želi
poslovati, in lahko lažje začne z raziskovanjem poslovnih priložnosti ali z drugimi začetnimi
poslovnimi aktivnostmi. Istočasno mu bodo ekonomski svetovalec in ostalo osebje na DKP s
svojimi izkušnjami in znanjem lahko pomagali pri spoznavanju trga, poslovnih navad, kulture
in zakonodaje ter pri navezovanju stikov s potencialnimi poslovnimi partnerji in ustreznimi
tujimi oblastmi ipd. (Poslovne pisarne v tujini, 2012).
Oddaja poslovnih pisarn v tujini, ki delujejo v okviru DKP, poteka na osnovi javnega poziva,
ki se objavi dvakrat na leto, praviloma v marcu in septembru, in v okviru katerega lahko
gospodarski subjekti sporočijo svoj interes. V kolikor po izteku javnega poziva posamezni
termini ostanejo nezasedeni, se ti javno objavijo in so na voljo tistemu upravičenemu
gospodarskemu subjektu, ki prvi sporoči svoj interes.
Poleg poslovnih pisarn, ki so in bodo še vzpostavljene v okviru DKP mreže, podobne
pisarniške zmogljivosti slovenskim podjetjem lahko zagotovijo tudi nekateri slovenski
25
poslovni klubi v tujini (Sorodne oblike podpore poslovnežem v tujini izven mreže slovenskih
DKP, 2013).
Čeprav ima MZZ vodilno vlogo pri koordinaciji in izvajanju gospodarske politike, pa pri tem
sodeluje z ostalimi vladnimi in nevladnimi institucijami, pristojnimi za internacionalizacijo
slovenskega gospodarstva, zlasti z Ministrstvom za gospodarstvo, JAPTI, Gospodarsko
zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico, Slovensko izvozno družbo in Slovensko
turistično organizacijo. V svoje aktivnosti vključuje tudi slovenske poslovne klube v tujini ter
častne konzule Republike Slovenije v tujini (Gospodarska diplomacija, 2012).
Na naslednjih straneh opisujem še konkretne aktivnosti MZZ v Moskvi. Slovenija ima v
Moskvi veleposlaništvo. Kot navaja veleposlaništvo na spletnih straneh, »v celoti sledi novim
konceptom gospodarske diplomacije, kar se je potrdilo z okrepitvijo gospodarskega dela
veleposlaništva s sistematizacijo dveh delovnih mest t. i. ekonomskih svetovalcev na
veleposlaništvu v Ruski federaciji« (Gospodarsko sodelovanje, 2012). Tako na
veleposlaništvu deluje en ekonomski svetovalec ter en ekonomski svetovalec ‒ III. sekretar.
Veleposlaništvo ima tudi dislocirani gospodarski oddelek v Kazanu, na katerem deluje še en
slovenski ekonomski svetovalec.
Veleposlaništvo zagotavlja, da med prioritetne naloge njegovega gospodarskega oddelka
sodijo naslednja področja (Gospodarsko sodelovanje, 2012):
− zagotavljanje potrebnih poslovnih in gospodarskih informacij držav akreditacije
slovenskim poslovnim subjektom in institucijam (poslovno okolje, registracija in
ustanavljanje podjetja ipd.),
− posredovanje poslovnih priložnosti in napovedi javnih razpisov,
− promocije slovenskega gospodarstva in medinstitucionalnega sodelovanja (sklepanje
bilateralnih sporazumov, mešane komisije s področja gospodarskega sodelovanja),
− pomoč pri opredelitvi potencialnih partnerjev in vzpostavljanju odnosov z državnimi ter
privatnimi organi države,
− spremljanje ključnih sprememb zakonodaje države,
− pomoč pri organiziranju skupinskih nastopov slovenskih podjetij (vhodne in izhodne
gospodarske delegacije, sejemski nastopi),
− promocija in pospeševanje vhodnih neposrednih tujih investicij v Republiki Sloveniji,
− druge naloge s področja ščitenja interesov slovenskih poslovnih subjektov.
Sicer ima Republika Slovenija v Rusiji še generalni konzulat v mestu Samara, ki ga vodi
častni generalni konzul, ter konzulat v Sankt Peterburgu, ki ga vodi častni konzul.
V Moskvi lahko slovenska podjetja izkoristijo možnost začasne uporabe poslovnih pisarn.
26
Izpostaviti želim, da sem tako na MZZ kot na agencijo SPIRIT, ki je v času priprave
magistrskega dela nasledila JAPTI, naslovila vprašanja glede zasedenosti poslovne pisarne v
Moskvi, vendar odgovorov kljub večkratnemu povpraševanju nisem prejela.
3.3.2 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS (MGRT) na področju internacionalizacije
»vodi in koordinira zadeve s področja skupne trgovinske politike in mednarodnih organizacij,
kreira politike spodbujanja internacionalizacije in tujih neposrednih investicij ter pripravlja in
izvaja druge politike ter ukrepe s področja internacionalizacije, tujih investicij, mednarodnih
organizacij in trgovinske politike« (Cilji in naloge ministrstva, 2012).
Z internacionalizacijo se na MGRT ukvarjajo predvsem zaposleni v okviru Direktorata za
turizem in internacionalizacijo oziroma Sektorja za internacionalizacijo. V sektorju si
prizadevajo za izboljšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij pri njihovem poslovanju na
globalnem trgu ter za spremljanje področja trgovinske politike. Svoje aktivnosti usmerjajo v
kreiranje politik in aktivnosti s področja internacionalizacije in tujih investicij z namenom
izboljševanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter prizadevanja za izboljšanje
pogojev pri poslovanju slovenskih podjetij na mednarodnih trgih, ki se izvaja v okviru
aktivnosti s področja trgovinske politike (Sektor za internacionalizacijo, 2012).
Med konkretnimi ukrepi in aktivnostmi na področju spodbujanja internacionalizacije Sektor
za internacionalizacijo izpostavlja naslednje (Aktivnosti s področja internacionalizacije,
2012):
− zagotavljanje zunanjetrgovinskih informacij in svetovanje na spletnem portalu Izvozno
okno ter promocija ponudbe slovenskega gospodarstva na spletnem portalu
SloveniaPartner,
− izobraževanje podjetij za prodor na tuje trge,
− organizacija vhodnih in izhodnih gospodarskih delegacij, predstavitev, konferenc in
seminarjev,
− sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini,
− sofinanciranje predvidoma 20 skupinskih sejemskih nastopov slovenskih podjetij v tujini,
− sofinanciranje individualne udeležbe podjetij na mednarodnih sejmih v tujini,
− sofinanciranje izvedb študij izvedljivosti in tržnih analiz.
Med pomembnejše pristojnosti ministrstva na področju gospodarske diplomacije pa lahko
štejem tudi že omenjen dogovor med ministri druge vlade premiera Janeza Janše, da je
takratni minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav izvajal nadzor nad
konkretnimi aktivnostmi in izpolnjevanjem ciljev slovenskih gospodarskih atašejev. Podatkov
o tem, ali in kako je ta nadzor v praksi potekal, žal nisem zasledila.
27
3.3.3 Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije
Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je v času, na katerega se nanaša
raziskava, opravljena med podjetji, delovala kot izvajalska institucija MGRT. Svoje aktivnosti
gospodarske diplomacije je izvajala v okviru sektorja za internacionalizacijo, katerega
delovanje je usmerjeno v spodbujanje internacionalizacije slovenskih, predvsem mikro, malih
in srednjih podjetij in s tem v povečevanje izvoza ter v ostale aktivnosti, ki prispevajo k
hitrejši in kakovostnejši globalizaciji slovenskega gospodarstva in hkrati tudi k uresničevanju
strategij gospodarskega razvoja države (Slovenska podjetja na tujih trgih, 2012).
Konkretno z namenom internacionalizacije je agencija izvajala tri glavne aktivnosti oz.
ukrepe: upravljanje s spletnim portalom Izvozno okno, ustanavljanje in podpora slovenskim
poslovnim klubom v tujini in izobraževanje za mednarodno poslovanje.
Na spletnem informacijskem portalu Izvozno okno (www.izvoznookno.si) slovenska podjetja
tudi po nastanku nove agencije, ki je nasledila JAPTI, najdejo poslovno-gospodarske in
zunanjetrgovinske informacije za številne izvozne trge. Podjetja ta portal seznanja z
gospodarskim okoljem, poslovno zakonodajo, postopki ustanavljanja podjetij, možnostmi
prodaje, carinami in drugimi dajatvami, izvoznimi dokumenti, možnostmi financiranja izvoza
in zavarovanja, distribucijskimi potmi, tržnim komuniciranjem, poslovnimi običaji in
koristnimi naslovi na posameznem tujem trgu. Obvešča jih o konkretnih poslovnih
priložnostih in sejmih na tujih trgih, redno so objavljena obvestila, ki vplivajo na uvozno-
izvozno poslovanje podjetij, podjetjem, ki se pri vstopu ali poslovanju na tujih trgih soočajo s
konkretnimi težavami, pa svetuje z mrežo sodelavcev in institucij. Ti najpogosteje nudijo
informacije o tujih potencialnih poslovnih partnerjih, postopkih izvoza, načinih ustanovitve
podjetja v tujini, sejmih in podobno (Spletni portal Izvozno okno, 2012).
Na področju izobraževanja za mala in srednje velika podjetja za mednarodno poslovanje pa je
JAPTI po lastnih navedbah s pomočjo vključenosti v mednarodno mrežo udeležencem
zagotavljala obisk mednarodnih seminarjev, ki so »pomembni zaradi predavanih tem
eminentnih profesorjev s poslovnih šol, ter si prizadevala za navezave stikov s tujimi podjetji
iz podobnih panog« (Izobraževanje za mednarodno poslovanje, 2012).
Vlada RS je na redni seji 25. oktobra 2012 sprejela Sklep o ustanovitvi Javne agencije RS za
spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, ki se skrajšano imenuje
javna agencija SPIRIT Slovenija. Na spletni strani agencije SPIRIT je navedeno, da združuje
JAPTI, Slovensko turistično organizacijo (STO) in Javno agencijo za tehnološki razvoj RS
(TIA) (Predstavitev, 2013). Ustanovna seja sveta javne agencije SPIRIT Slovenija se je
zgodila 3. januarja 2013. Svet agencije vodi Aleš Vehar, generalni sekretar na ministrstvu za
gospodarski razvoj in tehnologijo RS. Članice in člani sveta prihajajo z Ministrstva za finance
RS, MZZ, GZS, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) ter MGRT. Za vršilca
dolžnosti direktorja agencije je bil na tej seji imenovan Boštjan Skalar. Razlog za spremembo
28
je predvsem večja učinkovitost in racionalizacija delovanja javne uprave (Ustanovna seja
sveta javne agencije SPIRIT Slovenija, 2013).
Agencija je svoje delovanje po besedah v. d. direktorja agencije Boštjana Skalarja zgradila na
treh stebrih: pospeševanje podjetništva, inovativnosti in tehnološkega razvoja,
internacionalizacija in tuje neposredne investicije ter turizem. Dosedanje portale bodo
ohranili, jih poenotili in povezali, da bo Slovenija na enem mestu ponujala vse za domače in
tuje podjetnike in inovatorje, hkrati pa bo tu moč najti tudi informacije s področja razvoja in
turizma. V poslovnem načrtu delovanja agencije, ki ga je sprejela vlada, je sicer za agencijo
zagotovljenih 46,87 milijona evrov sredstev za leto 2013, za leto 2014 pa 34,52 milijona
evrov (Dovč, 2013).
Med prvimi koraki, ki jih je napravila agencija SPIRIT, je objava več javnih razpisov, kot so
Javni razpis za sofinanciranje tržnih raziskav na novih tujih trgih v letu 2013, Javni razpis za
spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2013, Javni razpis sofinanciranje izvajanja
dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2013 ter Javni razpis Sofinanciranje
individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini (Novice, 2013).
Agencija je tudi povabila k vpisu v novo generacijo izobraževanja za mednarodno poslovanje
International Trade Management (ITM). Gre za program, ki je bil razglašen za najboljši
koncept izobraževanja v mednarodni trgovini na predstavitvi programov Evropske unije (EU)
Leonardo da Vinci v Maastrichtu. Na agenciji izpostavljajo izjemno praktično usmerjenost
programa, ki podjetja prisili k razmisleku in temeljitemu načrtovanju izvoznih aktivnosti ter
jim na ta način prihrani nepotrebne stroške in napake. Program je namenjen mlajšim
zaposlenim v izvoznih oddelkih malih in srednje velikih podjetij, ki so željni osebnega in
strokovnega razvoja na področju mednarodnega poslovanja ter želijo aktivno pripomoči k
uspešni širitvi poslovanja podjetja na nove tuje trge. Izobraževanje se izvaja v angleškem
jeziku, delno v Ljubljani in delno v tujini. Večino stroškov za udeleženca krije SPIRIT
Slovenija, podjetje krije stroške letalske vozovnice, prenočišča in dnevnice za udeležbo na
petdnevnem sklopu mednarodnih seminarjev v tujini ter stroške obveznega plačila depozita v
višini 960 evrov za resnost udeležbe, ki se ob koncu izobraževanja vrne podjetju (SPIRIT
Slovenija vabi k vpisu v izobraževanje za mednarodno poslovanje ITM 2013, 2013). Rok za
prijavo, ki je potekel 2. aprila 2013, so 4. aprila 2013 podaljšali do 23. aprila istega leta
(Podaljšan rok za prijavo na ITM 2013, 2013).
Kljub nastanku agencije SPIRIT sem v magistrski nalogi še preučevala delovanje JAPTI, in
sicer iz več razlogov. Prvi razlog je ta, da sem anketo med podjetji izvedla še v času, ko
spremembe zakonodaje, s katerimi je bila ukinjena JAPTI in ustanovljena agencija SPIRIT, še
niso veljale. Drugi razlog je, da se je anketa nanašala na pretekle izkušnje podjetij. Izkušenj z
novo agencijo, ki še ni polno operativna, podjetja še nimajo. V času zaključevanja
magistrskega dela (junij 2013) nova agencija na primer še vedno ni imela svoje spletne strani,
ampak je svoje aktivnosti predstavljala na spletnih straneh nekdanje JAPTI. Zaradi vseh teh
29
okoliščin se magistrsko delo še ukvarja z JAPTI, čeprav ta agencija uradno več ne obstaja.
Verjamem pa, da lahko ugotovitve glede zadovoljstva podjetij z delom JAPTI pomagajo tudi
pri oblikovanju in zasnovi dela nove agencije.
3.3.4 Slovenski poslovni klubi v tujini
Delovanje slovenskih poslovnih klubov v tujini je uradno spadalo pod aktivnosti nekdanje
JAPTI, a jih bom zaradi posebnega načina njihove organizacije in delovanja opredelila kot
samostojne akterje oz. izvajalce gospodarske diplomacije.
Slovenski poslovni klubi v tujini praviloma združujejo predstavnike večjih in izkušenih
slovenskih podjetij, ki vrsto let delujejo na tujih trgih ter s svojim znanjem in izkušnjami
predstavljajo pomemben vir informacij za manjša in manj izkušena podjetja ter so opora
slovenskemu gospodarstvu v tujini (JAPTI tudi letos sofinancira delovanje slovenskih
poslovnih klubov v tujini, 2012).
JAPTI je sofinancirala in je bila pogosto tudi pobudnik ustanovitve slovenskih poslovnih
klubov v tujini s ciljem, da bi lahko nudili pomoč čim večjemu številu slovenskih podjetij na
različnih lokacijah po svetu, tudi tam, kjer država oz. JAPTI nima lastnih predstavništev.
Aktivnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini so (Slovenski poslovni klubi v tujini, 2012):
− omogočanje rednih stikov ter izmenjava informacij (networking) med slovenskimi in
tujimi podjetji,
− navezave neformalnih stikov med podjetji in vladnimi institucijami obeh držav,
− pomoč pri navezavi stikov s potencialnimi poslovnimi partnerji v tujini,
− organizacija poslovnih delegacij in promocijskih nastopov,
− promocija slovenskega gospodarstva v tujini,
− redno seznanjanje tuje poslovne javnosti z novimi aktivnostmi, zakonodajo in ostalimi
zanimivostmi iz slovenskega poslovnega okolja,
− redno seznanjanje slovenskih institucij in podjetij s spremembami v poslovnem okolju, v
katerem klub deluje.
JAPTI je po navedbah spletnega portala Izvozno okno v letu 2011 sofinancirala aktivnosti 14
poslovnih klubov v Avstriji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Italiji, na
Kosovu, Madžarskem, v Makedoniji, Romuniji, Rusiji, Srbiji in Ukrajini (Predstavitev
poslovnih klubov, 2012).
Konkretno v Rusiji je bil v sodelovanju z JAPTI ter takratnim Ministrstvom za gospodarstvo
na pobudo poslovnih krogov obeh držav leta 2009 ustanovljen Slovensko-ruski poslovni
klub. Naloga kluba je sodelovanje na področju gospodarske in kulturne izmenjave med
Slovenijo in Rusijo, zato v Rusiji in Sloveniji izvaja program aktivnosti, ki olajšujejo iskanje
skupnih interesov poslovnih predstavnikov obeh držav. Člani Slovensko-ruskega poslovnega
30
kluba so vodilne slovenske družbe s proizvodnega, gradbeniškega in finančnega
področja. Med njimi so skupine družb Gorenje, Iskratel, Energoplan, Nova Ljubljanska
banka, Comita in ostale (Naša misija, 2012).
Slovensko-ruski poslovni klub, ki deluje v Moskvi in ga vodi Jurij Mihajlovič Praslov,
podjetjem ponuja vrsto storitev, med njimi (Paket storitev kluba, 2012):
− sodelovanje pri načrtnih dogodkih kluba in njegovih partnerjev, ki se organizirajo z
namenom vzpostavljanja stikov v socialno aktivnem strokovnem okolju,
− predstavitev dejavnosti družbe na spletni strani kluba ter v specializirani reviji o Sloveniji
(15.000 izvodov),
− prvotna preučitev panoge, priporočila glede sodelovanja na profilnih sejmih in forumih
strokovnih združb,
− priporočila glede izbora agencij, ki strokovno preučujejo potrošniške in industrijske trge,
− organizacija stikov s strokovnjaki s področja reklame in javnih občil.
Podjetjem ponuja tudi individualno izdelavo in lobiranje za projekt v Rusiji, v kar je
vključeno (Paket storitev kluba, 2012):
− izdelava strategije vstopa na trg, ocena geografske, proizvodne in marketinške niše
blaga/storitev, izbor potencialnih partnerjev,
− pomoč pri odprtju predstavništva v Ruski federaciji (pravna, migracijska, kadrovska in
jezikovna),
− vključitev ciljnih dogodkov v načrt dela kluba in drugih družbenih organizacij –
partnerjev kluba,
− ustanovitev skupine strani, ki so zainteresirane za projekt (javni inštituti, strokovni lobisti
in panožne organizacije, državni organi Ruske federacije in Republike Slovenije, člani
kluba, tisk, vodilni v vzpostavljanju mnenj itd.),
− izdelava predstavitve programa dogodkov v specializiranih in zveznih javnih občilih.
Sicer pa klub poleg paketov storitev nudi še posamične storitve. Med njimi so organizacija
ciljnih aktivnosti (seminarji, srečanja ipd.), pravna podpora poslovanju podjetij, jezikovna
podpora, izvedba marketinških raziskav ter založniško-tiskarska podpora.
3.3.5 SID banka
SID – Slovenska izvozna in razvojna banka namenja posebno pozornost malim in srednje
velikim podjetjem. Zagotavlja jim finančna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje poslovanje in
razvoj. Podjetja vseh velikosti pa SID banka podpira tudi pri njihovem poslovanju v tujini in
osvajanju novih trgov (Konkurenčno gospodarstvo, internacionalizacija, MSP, 2012).
31
Banka torej financira internacionalizacijo poslovanja podjetij vseh velikosti, zlasti malih in
srednje velikih podjetij, in sicer tako izvoz blaga in storitev kot tudi investicije v
tujini. Ročnost sredstev je do pet let.
Med pomembnejšimi storitvami, ki jih SID banka nudi izvoznikom, je financiranje izvoza,
priprave na izvoz in izhodne investicije (Financiranje izvoza, priprave na izvoz in izhodnih
investicij, 2012). Prvenstveno gre za financiranje dolgoročnejših poslov na tujih trgih in
poslov večjih vrednosti, s tem pa banka dopolnjuje možnosti financiranja podjetij iz lastnih
sredstev ter financiranje njihovih poslov s strani poslovnih bank in drugih finančnih inštitucij.
Financiranje izvoznih poslov je možno v fazi priprave za izvoz (pre-shipment financing) in po
dobavi (post-shipment financing). SID banka ob tem financira posle izvoza v dveh oblikah:
− financiranje domačih podjetij oziroma izvoznikov (kredit dobavitelju) ter
− financiranje tujih kupcev slovenskega blaga in storitev ali njihovih bank (kredit kupcu),
vključno s kreditnimi linijami.
Financiranje je možno v domači valuti (EUR) ali tuji valuti (USD), pri čemer SID banka
refinancira kredite bank in drugih finančnih institucij, posle in investicije sofinancira ali
neposredno samostojno financira.
Drugi pomembnejši instrument, s katerim SID banka pomaga podjetjem pri
internacionalizaciji, pa je izdaja jamstev, katerih namen je pospeševanje izvoza za izvajanje
investicijskih del v tujini, za izvoz opreme ali drugega blaga (Izdaja garancij, 2012). Jamstva
so najpogosteje v obliki naslednjih storitvenih garancij:
− tenderske (za sodelovanje na licitaciji),
− za vračilo prejetega avansa,
− za dobro izvedbo posla,
− za odpravo pomanjkljivosti v garancijski dobi,
− za vračilo zadržanih zneskov.
Po potrebi jih SID banka izda tudi v obliki akreditivov »stand-by«. Poleg naštetih garancij
banka izdaja tudi avale in druge vrste poroštev.
Garancije oziroma poroštva banka izda neposredno tujemu koristniku, posredno prek tujih ali
domačih finančnih inštitucij, izda pa lahko tudi kontragarancije za tuje ali domače naročnike.
SID banka obračunava za vse vrste garancij obdelovalno in četrtletno časovno provizijo.
32
3.3.6 Gospodarska zbornica Slovenije
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na področju internacionalizacije aktivna predvsem
v okviru Centra za mednarodno poslovanje. Ta na svojih spletnih straneh svoje naloge
opredeljuje kot podporo članom pri (Kdo smo, 2012):
− vstopanju in poslovanju na tujih trgih,
− vzpostavljanju mednarodnih razvojnih povezav in izvedbi razvojnih projektov na tujih
trgih,
− spodbujanju tehnološkega in poslovnega razvoja, inovativnosti in konkurenčnosti ter
− pridobivanju različnih virov financiranja.
Center med drugim pripravlja gospodarske delegacije in izobraževanja zainteresiranih
poslovnežev o poslovanju na tujih trgih. Med zanimivejšimi projekti je Akademija
internacionalizacije, katere namen je seznaniti slušatelje s sodobnimi pogledi na
internacionalizacijo podjetij in institucij z namenom razumevanja vsebinskih podlag za
uspešno in učinkovito vključitev na mednarodne trge. Akademija ponuja tako strateška kot
taktična znanja o razlikujočih se mednarodnih trgih, vstopne oblike in strategije, vidike
strateškega trženja in ustreznih trženjskih taktik na izbranih ciljnih trgih, razumevanja
različnosti kultur in poslovnega komuniciranja, pravnih vidikov ter delovanja slovenskih
institucij v podporo internacionalizaciji slovenskih podjetij (O akademiji internacionalizacije,
2012).
GZS je sicer po vzoru avstrijskega modela oblikovala predlog programa, poimenovanega Go
International Slovenia. Prepričani so namreč, da lahko ob primerni razvojni politiki, podpori
ter pravih ukrepih dvignemo raven izvoza, zagotovimo večjo konkurenčnost in stabilnost
poslovanja ter boljšo socialno strukturo (Go International Slovenia, 2013). S programom
želijo v GZS doseči dvig števila izvoznikov, dvig vrednosti in dobička slovenskega izvoza,
krepitev prisotnosti na obstoječih, tradicionalnih trgih, osvajanje in pozicioniranje podjetij na
novih trgih ter krepitev prepoznavnosti slovenskega gospodarstva in blagovne znamke Made
in Slovenia.
Pri GZS predlagajo, da bi nadzor nad programom Go International Slovenia izvajala država,
upravljanje s sredstvi za realizacijo tega programa pa bi po pogodbi z Vlado RS prevzelo
gospodarstvo preko reprezentativnih gospodarskih zbornic in zbornic, ustanovljenih po
posebnih zakonih (Go International Slovenia, 2013). Del sredstev bi tako izhajal iz obveznega
prispevka za ta program, ki bi ga morala plačati tista podjetja, ki niso včlanjena v nobeno
reprezentativno zbornico. Na GZS tak predlog utemeljujejo z domnevno pogosto izraženim
nezadovoljstvom članov zbornice, da podjetja, ki niso včlanjena, uživajo učinke ukrepov, ki
jih je s svojimi aktivnostmi dosegla GZS. Ministrica za gospodarstvo v vladi Boruta Pahorja
Darja Radić (november 2008–februar 2012) je program podprla. Delovala je tudi delovna
skupina, v katero so bili vključeni predstavniki inštitucij, ki naj bi v sodelovanju izvajale
33
program (Radićeva na UO GZS podprla GO International Slovenia, 2013). Kljub vsemu pa
zaenkrat ostaja le pri idejah in aktivnostih GZS.
Sicer pa tudi GZS posebno pozornost posveča trgu Ruske federacije. 22. marca 2011, na dan
obiska takratnega ruskega premiera Vladimirja Putina v Sloveniji, je bil namreč na GZS
ustanovljen Slovensko-ruski poslovni svet. Med naloge društva med drugim sodi
organiziranje posvetovanj, konferenc in simpozijev ekonomske, znanstvene in kulturne
narave, priprava in izvedba strokovnih izobraževanj s področja delovanja društva, zbiranje in
obdelovanje podatkov, sodelovanje s podobnimi asociacijami na območju Slovenije in Ruske
federacije, izdajanje publikacij in podobno (Slovensko-ruski poslovni svet, 2011).
Konkretnejših podatkov o delovanju sveta ali njegovih konkretnih dosežkih nisem našla.
3.3.7 Podjetja in gospodarstveniki, ki so aktivni na tujem trgu
Gospodarsko diplomacijo v magistrskem delu opredeljujem prvenstveno kot aktivnost države
in paradržavnih akterjev. O tem, ali so lahko podjetja izvajalci gospodarske diplomacije, sem
razpravljala v drugem poglavju magistrskega dela, kjer sem ugotovila, da v znanstveni
literaturi na to temo ni enotnega odgovora.
Kljub zgoraj izpostavljenemu pa sem se odločila, da bom v praktično analizo vključila tudi
delovanje podjetij, ki so že prisotna na tujem trgu, in ocenila njihovo vlogo pri spodbujanju
mednarodnega poslovanja drugih podjetij iz domače države. Ocenjujem namreč, da imajo
podjetja, ki so že prisotna na tujem trgu, posebne vire, ki jih državni in paradržavni akterji ne
morejo imeti (izkušnje z lastno internacionalizacijo, izkušnje pri reševanju težav, poslovne
povezave ipd.) in ki lahko drugim podjetjem odločilno pomagajo pri uspešnem širjenju poslov
na tuje trge. Taka podjetja so lahko izjemno pomemben vir informacij in pomoči.
4 RUSKA FEDERACIJA IN REPUBLIKA SLOVENIJA
4.1 ZNAČILNOSTI TRGA RUSKE FEDERACIJE
Nekaj osnovnih podatkov o Ruski federaciji sem zbrala v Tabeli 4. V njej sem izpostavila
tako podatke za leto 2011 kot tudi bolj ažurne podatke za leto 2012, ki pa so v času priprave
magistrskega dela v nekaterih primerih še v fazi ocene in se lahko še spremenijo.
34
Tabela 4: Nekaj osnovnih podatkov o Ruski federaciji
2011 2012
Število prebivalcev (v mio) 141,9 142,5
Površina države (v kvadratnih
kilometrih)
17.098.242 17.098.242
Uradni jezik ruščina ruščina
Glavno mesto Moskva Moskva
BDP (v mrd dolarjev) 2422 2509
BDP per capita (v dolarjih) 17.000 17.700
Rast BDP (v %) 4,3 3,4
Inflacija (v %) 8,4 5,1
Stopnja brezposelnosti (v %) 6,6 6,2
Izvoz (v mrd dolarjev) 522,0 529,3
Uvoz (v mrd dolarjev) 323,8 358,1
Vir: The World Factbook: Russia, 2013; Statistics: Key Economic Indicators, 2013
Slika 3 pa prikazuje zemljevid Ruske federacije.
Slika 3: Zemljevid Ruske federacije
Vir: Russian Federation: Country Specific Information, 2012
Ruska federacija je nastala leta 1991 po razpadu Sovjetske zveze. Neodvisnost je država
razglasila 24. avgusta 1991, ustavo pa je sprejela 12. decembra 1993. Po površini je največja
država na svetu, saj meri preko 17 milijonov kvadratnih kilometrov in ima približno 142,5
milijona prebivalcev. Glavno mesto Ruske federacije je Moskva, uradni jezik je ruščina,
valuta pa rubelj (Predstavitev države: Rusija, 2012; Russian Federation, 2012).
Državo sestavlja 46 provinc, 21 republik, štirje avtonomni okraji, devet krajev, dve zvezni
mesti ter ena avtonomna pokrajina. Državo vodi predsednik – od 7. maja 2012 to mesto
35
zaseda Vladimir Putin. Predsednik vlade je od 8. maja 2012 Dimitrij Anatoljevič Medvedjev
(The World Factbook: Russia, 2013).
Leta 2012 je Ruska federacija postala članica Svetovne trgovinske organizacije (World Trade
Organization – WTO), je pa tudi članica Mednarodnega denarnega sklada (International
Monetary Fund – IMF). Ima podpisan sporazum o sodelovanju z EU ter tudi številne
bilateralne (ZDA, Kanada, Japonska) in regionalne trgovinske sporazume. Je tudi
ustanoviteljica EEC (Eurasian Economic Community) (Predstavitev države: Rusija, 2012).
Gospodarsko gledano je Ruska federacija od razpada Sovjetske unije doživela velike
spremembe. Od globalno izoliranega, centralno-planskega sistema se je premaknila v smeri
veliko bolj tržno orientiranega in globalno integriranega gospodarstva. Z gospodarskimi
reformami je država v 90. letih prejšnjega stoletja privatizirala večji del gospodarstva, izjema
je energetski sektor in obrambna industrija (The World Factbook: Russia, 2013).
Po posameznih sektorjih kmetijstvo prispeva 4,5 odstotka BDP, industrija 36,9 odstotka BDP,
storitve pa preostalih 58,6 odstotka BDP. Ruska federacija je leta 2011 zabeležila 0,4-odstotni
javnofinančni presežek, javni dolg pa je znašal 8,7 odstotka BPD. V letu 2012 se je javni dolg
povzpel na 11 odstotkov BDP, medtem ko je javnofinančni primanjkljaj dosegal 0,1 odstotka
BPD (The World Factbook: Russia, 2013).
Izvoz države je bil po podatkih ruske centralne banke (Statistics: Key Economic Indicators,
2013) leta 2012 vreden 529,3 milijarde dolarjev. Ameriška obveščevalna agencija CIA Rusko
federacijo za lansko leto uvršča na 9. mesto med največjimi svetovnimi izvoznicami (The
World Factbook: Russia, 2013). Najpomembnejše izvozne dobrine so bile nafta in naftni
proizvodi, zemeljski plin, kovine, les in lesni proizvodi ter kemikalije. Najpomembnejše
izvozne partnerice Rusije so bile Nizozemska (12,2 odstotka), Kitajska (6,4 odstotka), Italija
(5,6 odstotka), Nemčija (4,6 odstotka) ter Poljska (4,3 odstotka).
V letu 2012 je na drugi strani Ruska federacija uvozila za 358,1 milijarde dolarjev blaga in
storitev (Statistics: Key Economic Indicators, 2013). Uvažala je predvsem stroje, vozila,
farmacevtske izdelke, plastiko, kovinske polizdelke, meso, sadje in oreške, optične in
medicinske instrumente, železo in jeklo. Največ je uvozila iz Kitajske (15,5 odstotka),
Nemčije (10 odstotkov), Ukrajine (6,6 odstotka) in Italije (4,3 odstotka) (The World
Factbook: Russia, 2013).
Za Rusko federacijo je izjemnega pomena energetski sektor. Država je leta 2011 prehitela
Savdsko Arabijo in postala največja svetovna proizvajalka nafte. Ob tem je druga največja
proizvajalka zemeljskega plina in ima največje svetovne zaloge tega energenta. Ruska
federacija je na drugem mestu na svetu po količini zalog premoga ter na osmem mestu po
količini zalog nafte (The World Factbook: Russia, 2013). Ob tem je država eden vodilnih
36
proizvajalcev in izvoznikov diamantov, jekla, niklja in platine (Predstavitev države: Rusija,
2012).
Sicer pa je prav zaradi velike odvisnosti od izvoza energentov in surovin rusko gospodarstvo
močno občutljivo na nihanja njihovih cen na svetovnih trgih. Vlada je leta 2007 zagnala
program, s katerim želi zmanjšati to odvisnost in spodbuditi razvoj visokotehnoloških
sektorjev, a zaenkrat z malo uspeha (The World Factbook: Russia, 2013).
Ruska federacija je močno občutila globalno gospodarsko in finančno krizo. Od leta 1998
naprej je v povprečju beležila okoli sedemodstotno rast, nato pa konec leta 2008 zdrsnila v
recesijo. Gibanje ruskega BDP v obdobju 2008–2012 prikazuje Slika 4.
Slika 4: Rast ruskega BDP v obdobju 2008–2012 (v %)
Vir: Russian Federation, 2012; The World Factbook: Russia, 2013
4.2 NAČELNE USMERITVE REPUBLIKE SLOVENIJE IN ZAKONSKE PODLAGE ZA
SODELOVANJE Z RUSKO FEDERACIJO NA GOSPODARSKEM PODROČJU
Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 108/99) iz leta 1999 kot
interes Slovenije navaja »nadaljnje razvijanje dobrih odnosov z Rusko federacijo, posebej na
gospodarskem področju. Slovenija je dolgoročno zainteresirana za gospodarsko in politično
stabilizacijo razmer v Ruski federaciji.«
Osnovni ukrepi za podporo slovenskim podjetjem pri nastopu na tujih trgih so sicer
opredeljeni v Programu Vlade RS za spodbujanje internacionalizacije podjetij za obdobje
2010–2014 (sklep Vlade RS št. 30500-3/2010/ 10 z dne 31. julij 2010). Ta dokument
izpostavlja Rusijo kot eno ciljnih tržišč, na katero bo država usmerila promocijo in
pospeševanje internacionalizacije.
37
Še bolj je Rusija kot pomemben trg za slovenska podjetja izpostavljena v Akcijskem načrtu za
podporo slovenskim podjetjem na tujih trgih 2011 z usmeritvami za 2012 (sklep Vlade RS št.
nn z dne 21. april 2011). V tem načrtu Rusija skupaj z Indijo sestavlja 1. skupino najbolj
privlačnih držav za Slovenijo. Kriteriji za določanje privlačnosti so bili med drugim napoved
gospodarske rasti do leta 2015, globalni indeks konkurenčnosti za leto 2010, napoved
globalnih trendov do leta 2025, pa tudi anketa med podjetji, na katere trge želijo vstopiti, ter
obiskanost spletnega portala Izvozno okno za posamezno državo. Rusija je bila torej izbrana
za eno najbolj privlačnih držav za Slovenijo tako zaradi dosedanjega sodelovanja in obetov za
razvoj ruskega gospodarstva kot tudi izraženega interesa slovenskih podjetij.
Državi sta dvostranski interes za bilateralno gospodarsko sodelovanje prikazali tudi s
sprejetjem več dvostranskih sporazumov. Februarja 1993 sta sklenili Sporazum med Vlado
Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju
(Ur.l. RS – MP, št. 9/93, v: Ur.l. RS, št. 28/93), v katerem izražata željo po razvijanju
dolgoročnega trgovinskega in gospodarskega sodelovanja na enakopravni in obojestransko
koristni podlagi. Državi sta se zavezali, da si bosta medsebojno priznavali status največjih
ugodnosti pri uvozu, izvozu in tranzitu izdelkov, ki izvirajo iz njunega območja, ter pri drugih
oblikah gospodarskih stikov med državama. Dogovorili sta se tudi za ustanovitev medvladne
slovensko-ruske komisije za trgovinsko in gospodarsko ter znanstveno-tehnično sodelovanje,
ki bo spremljala izpolnjevanje določil sporazuma in pripravljala priporočila za izboljšanje
trgovinskega in gospodarskega sodelovanja med državama. S Protokolom med Vlado
Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi medvladne slovensko-ruske
komisije za trgovinsko-ekonomsko in znanstveno-tehnično sodelovanje (Ur.l. RS – MP, št.
10/ 93, v: Ur.l. RS, št. 30/93) sta komisijo istega dne tudi ustanovili.
Maja 1993 je bil v Moskvi podpisan Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado
Ruske federacije o vzajemnem ustanavljanju trgovinskih predstavništev (Ur.l. RS – MP, št.
18/93 v: Ur.l. RS št. 57/93). Ta dogovor določa, da lahko državi ustanovita trgovinski
predstavništvi v glavnih mestih pogodbenic. Predstavništvi bosta sestavni del veleposlaništev.
Trgovinsko predstavništvo bo opravljalo naslednje naloge (2. člen):
− prispevalo bo k razvoju trgovinsko-ekonomskih povezav med Republiko Slovenijo in
Rusko federacijo,
− zastopalo bo interese svoje države v državi, v kateri bo locirano, v vseh zadevah,
povezanih s trgovino in drugimi oblikami ekonomskega sodelovanja med državama,
− obveščalo bo državne organe svoje države o ekonomskih razmerah v državi, v kateri bo
locirano, ter o zakonodaji v zunanjeekonomski dejavnosti te države, obenem pa bo dajalo
takšne informacije o svoji državi zainteresiranim organom države, v kateri bo locirano,
− pomagalo bo pravnim in fizičnim osebam svoje države pri realizaciji poslov v
trgovinskem, ekonomskem in znanstvenotehničnem sodelovanju s pravnimi in fizičnimi
osebami države, v kateri bo locirano.
38
Med pomembnejšimi novejšimi formalnimi podlagami za dvostransko sodelovanje med
državama je tudi novembra 2009 podpisani sporazum o sodelovanju pri izgradnji in uporabi
plinovoda Južni tok v Sloveniji. S slovensko-ruskim sporazumom se je zaokrožila trasa
novega plinovoda, h kateremu so že pristopile Italija, Grčija, Bolgarija, Srbija in Madžarska
(Žnidaršič, 2009). Projekt Južni tok je ena od pomembnejših točk sodelovanja med državama,
na tej osnovi pa je bilo kasneje podpisanih še več slovensko-ruskih pogodb. Leta 2011 sta na
primer predsednik upravnega odbora ruske naftne družbe Gazprom Aleksej Miller in
predsednik uprave slovenske družbe Plinovodi Marjan Eberlinc v okviru obiska ruskega
premiera Vladimirja Putina v Sloveniji podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja
Južni tok Slovenija (Kleiderman, 2012).
Novembra 2012 sta Slovenija in Rusija ob obisku takratnega premiera Janeza Janše v Moskvi
dokončno potrdili investicijo v slovenski del plinovoda Južni tok. Miller, Eberlinc in
namestnica direktorja Plinovodov Sarah Jezernik so takrat podpisali sklep o končni
investicijski odločitvi družbenikov podjetja Južni tok Slovenija, ki predstavlja dokončno
odobritev gradnje slovenskega dela plinovoda Južni tok (Zagorc, 2012).
Republika Slovenija je vzpostavila diplomatske odnose z Rusko federacijo 25. maja 1992 in
kmalu zatem odprla svoje veleposlaništvo na Mali Gruzinki. Leta 1995 se je veleposlaništvo
preselilo v novo zgradbo v centru Moskve, kjer deluje še danes. Veleposlaništvo Republike
Slovenije v Moskvi je sicer pristojno še za Belorusijo in države Srednje Azije (Republiko
Kirgizijo, Republiko Kazahstan, Republiko Tadžikistan, Turkmenistan in Republiko
Uzbekistan).
Veleposlaništvo RS v Moskvi navaja: »Republika Slovenija in Ruska federacija sta v tem
času vzpostavili odlične stike, o čemer priča reden politični dialog na najvišjih ravneh
in dobro sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih« (Veleposlaništvo
Republike Slovenije Moskva, 2012).
Kot predsedujoča Svetu EU v prvi polovici leta 2008 si je Slovenija močno prizadevala, da bi
pozitivno vzdušje, ki obstaja v dvostranskih odnosih med državama, zaznamovalo tudi
sodelovanje med EU in Rusko federacijo. Pri tem je slovenska stran izhajala iz dosedanjih
izkušenj v stikih z ruskimi sogovorniki, tako iz časov nestalnega članstva Slovenije v
Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (VS OZN) v letih 1998 in 1999 kot tudi iz
obdobja slovenskega predsedovanja Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE)
leta 2005. Slovensko-ruski poslovni klub navaja, da je Slovenija aktivni dialog z Rusko
federacijo nadaljevala tudi v času njenega predsedovanja Svetu Evrope od maja do novembra
2009 (Politično sodelovanje, 2012). Veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji pa meni, da
se v skladu z dvostranskimi dokumenti, ki so bili podpisani v okviru pogajanj na visoki in
najvišji ravni v obdobju 2010–2012, rusko-slovensko sodelovanje usmerja v inovativna in
visokotehnološka področja, širi se investicijsko sodelovanje ter se oblikujejo znanstvene in
industrijske povezave (Politika in ekonomija, 2012).
39
Med pomembnejšimi dogodki, ki bodo odnose med Rusko federacijo in Slovenijo
zaznamovali v prihodnjih letih, je 100. obletnica postavitve Ruske kapelice pod Vršičem.
Kapelica je bila postavljena leta 1916 v spomin na ruske vojne ujetnike iz I. svetovne vojne,
ki jih je na tistem mestu zasul snežni plaz. Ob obisku ruskega ministra za zunanje zadeve
Sergeja Lavrova v Sloveniji 3. maja 2013 je takratni predsednik Slovenije Borut Pahor prek
Lavrova prenesel povabilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da v okviru te velike
obletnice obišče Slovenijo (Gojkošek, 2013).
4.3 GOSPODARSKO SODELOVANJE MED SLOVENIJO IN RUSKO FEDERACIJO
Državi sta ponosni na dvostranske politične odnose, pomembno pa je tudi gospodarsko
sodelovanje med njima. V Slovensko-ruskem poslovnem klubu poudarjajo, da državi že
tradicionalno vzdržujeta »odlične gospodarske odnose, in to ne zgolj na zveznem, temveč tudi
na med-regionalnem nivoju« (Gospodarsko sodelovanje, 2012). Tako se neprestano širi krog
tesnih gospodarskih stikov med Republiko Slovenijo ter njenimi gospodarskimi družbami in
posameznimi regijami Ruske federacije, ki se razvijajo prek mehanizmov podpisovanja
sporazumov o sodelovanju, organiziranju skupnih gospodarskih dogodkov in poslovnih
delegacij.
Ruska federacija se že tradicionalno umešča med 10 najpomembnejših trgovinskih partnerjev
Slovenije, pri čemer je za Slovenijo toliko pomembnejši izvoz, ki zaenkrat še krepko presega
uvoz iz Ruske federacije. Na bilateralne gospodarske odnose med Slovenijo in Rusko
federacijo so v letu 2009 v največji meri vplivali zunanji dejavniki, kot je globalna
gospodarsko-finančna kriza, ki je preko zmanjšanja gospodarske aktivnosti in posledično
nižjega povpraševanja povzročila padec blagovne menjave (Gospodarsko sodelovanje, 2012).
Tabela 5 prikazuje podatke o obsegu uvoza in izvoza Slovenije v Rusko federacijo.
Tabela 5: Obseg izvoza in uvoza iz Slovenije v Rusko federacijo v obdobju 2005‒2012
(v 1000 EUR)
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Izvoz 467.462 599.504 691.623 799.914 524.543 590.599 747.737 881.461
Uvoz 334.215 357.056 489.979 355.890 208.047 303.573 399.311 378.897
Vsota 801.677 956.560 1.181.602 1.155.804 732.590 894.172 1.147.048 1.260.358
Vir: Statistični urad RS, Izvoz in uvoz po državah, Slovenija, kumulativni podatki, 2013
Iz tabele je razvidno, da se je vse od leta 2004 obseg menjave med državama povečeval,
dokler ni trenda zaustavila svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008. Leta 2011 se
je obseg menjave med državama znova povrnil na predkrizne ravni, v letu 2012 pa je na letni
ravni znova moč opaziti občutno zvišanje.
40
Na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi (Bilateralni odnosi z Rusko federacijo, 2012) ob
tem poudarjajo, da se je interes slovenskih podjetij za nastopanje na ruskem trgu v letu 2011
znova povečal, k čemur je prispevala tudi pozitivna gospodarska rast v Ruski federaciji in
nadaljevanje gospodarske rasti po krizi 2008/2009. Vsekakor pa za sodelovanje z ruskimi
podjetji še naprej veljajo specifične okoliščine poslovanja in težka mednarodna konkurenca.
Po skupinah proizvodov je Slovenija leta 2011 v Rusko federacijo izvozila največ
farmacevtskih proizvodov, sledijo jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave ter
njihovi deli. Na tretje mesto se uvrščajo električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za
snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke (Bilateralni ekonomski
odnosi s Slovenijo, 2013). Podatke prikazuje Slika 5.
Slika 5: Slovenski izvoz v Rusko federacijo v letu 2011 po skupinah proizvodov (v %)
46
13
10
6
3
2
20
Farmacevtski proizvodi
Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
Ekstrakti za strojenje ali barvanje, tanini in njihovi derivati, barve, pigmenti in druga barvila,
pripravljena premazna sredstva in laki, kiti in druge tesnilne mase, tiskarske barve in črnila
Izdelki iz železa in jekla
Eterična olja in rezinoidi, parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki
Drugo
Vir: Rusija, Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo, 2013
41
Na drugi strani je Slovenija leta 2011 iz Ruske federacije uvozila največ mineralnih goriv in
olj, proizvodov njihove destilacije, bituminoznih snovi in mineralnih voskov, sledijo pa nikelj
in nikljevi izdelki ter aluminij in aluminijasti izdelki (Bilateralni ekonomski odnosi s
Slovenijo, 2013).
Podatke prikazuje Slika 6.
Slika 6: Slovenski uvoz iz Ruske federacije v letu 2011 po skupinah proizvodov (v %)
74
9
8
3
1 1
4
Mineralna goriva in olja, proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi in mineralni voski
Nikelj in nikljevi izdelki
Aluminij in aluminijasti izdelki
Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
Železo in jeklo
Les in lesni izdelki, lesno oglje
Drugo
Vir: Rusija, Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo, 2013
Slovenija sicer poglablja sodelovanje ne le z osrednjimi ruskimi oblastmi, pač pa tudi s
posameznimi regijami Ruske federacije. Z Altajsko pokrajino je bil podpisan Memorandum o
sodelovanju na področju turizma. Podpisan je bil tudi Memorandum o sodelovanju med
Ministrstvom za gospodarstvo RS in Administracijo Uljanovske pokrajine. Slovensko
veleposlaništvo je organiziralo in izvedlo obiske Novosibirske, Permske in Jaroslavljske
pokrajine, kjer je bilo največ pozornosti namenjene poglobitvi ekonomskega sodelovanja in
promociji slovenskih turističnih potencialov (Bilateralni odnosi z Rusko federacijo, 2012).
Veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji pa izpostavlja še memorandume o sodelovanju
42
med slovenskim ministrstvom za gospodarstvo in vlado Moskovske, Leningrajske in
Samarske pokrajine ter mesta Moskve (Politika in ekonomija, 2012).
Med pomembnejšimi dogodki, ki so se v zvezi z dvostranskim gospodarskim sodelovanjem
med državama zgodili v zadnjih mesecih, je tudi mednarodna konferenca Slovenija in Rusija
– novo partnerstvo v globalni tekmi, ki sta jo maja 2012 v Portorožu pripravila poslovna sveta
Slovenije in Rusije. Takratni predsednik Državnega zbora Gregor Virant je predstavnikom
Rusije na tem dogodku med drugim sporočil, da so v vladni koaliciji izrazito naklonjeni
javno-zasebnim partnerstvom, ki bi lahko prišla v poštev pri projektih, kot so drugi železniški
tir med Divačo in Koprom, tretja cestna os in tretji pomol Luke Koper (Marsič, 2012).
5 ANALIZA ODNOSA SLOVENSKIH PODJETIJ DO SLOVENSKE
GOSPODARSKE DIPLOMACIJE V RUSKI FEDERACIJI
Med raziskovalnimi vprašanji magistrskega dela, ki sem jih opredelila v uvodu, sta tudi
vprašanji, kako uporabniki, torej podjetja, ocenjujejo delovanje slovenske gospodarske
diplomacije v Ruski federaciji in kateri akterji s svojim delovanjem najbolj zadostijo
pričakovanjem podjetij. Odgovora na ti vprašanji sem se odločila poiskati s kombinacijo dveh
raziskovalnih metod.
Najprej sem opravila spletno anketo med slovenskimi podjetji, ki poslujejo v Ruski federaciji.
Ker pa je bila stopnja odzivnosti podjetij premajhna, da bi lahko rezultate posplošila, sem se
naknadno odločila opraviti še osebne intervjuje z nekaterimi predstavniki akterjev slovenske
gospodarske diplomacije. Zavedam se, da ne gre za običajno sosledje uporabe raziskovalnih
metod, saj teorija narekuje, da najprej uporabimo kvalitativne in šele nato kvantitativne
metode. Vendar pa se mi je zdelo zaradi majhnega vzorca v anketi pridobljene podatke
smiselno preveriti oziroma dopolniti z mnenji oseb, ki imajo v gospodarski diplomaciji
dolgoletne izkušnje. Verjamem namreč, da sem lahko na ta način oblikovala bolj relevantne
zaključke.
Z lastnim raziskovalnim delom sem želela preveriti naslednje hipoteze:
1. hipoteza: Mikro, majhna in srednje velika podjetja pogosteje koristijo storitve slovenske
gospodarske diplomacije v Ruski federaciji kot velika podjetja.
2. hipoteza: Mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki poslujejo na trgu Ruske federacije in
so v preteklosti že koristila storitve slovenske gospodarske diplomacije, so bolj zadovoljna s
storitvami slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji kot velika podjetja.
3. hipoteza: Slovenska podjetja, ki poslujejo na trgu Ruske federacije, so bolj zadovoljna s
storitvami paradržavnih in zasebnih institucij kot s storitvami uradnih državnih subjektov, ki
delujejo na področju gospodarske diplomacije v omenjeni državi.
43
4. hipoteza: Večji kot je angažma določenega podjetja na trgu Ruske federacije
(kompleksnejše oblike poslovanja na ruskem trgu, prisotnost v obliki podružnice ali pisarne,
prisotnost lastnih zaposlenih na ruskem trgu …), večja je verjetnost, da bo to podjetje
uporabilo storitve slovenske gospodarske diplomacije.
5. hipoteza: Podjetja, ki se na vstop na trg Ruske federacije bolje pripravijo, na tem trgu v
povprečju ustvarijo večji delež svojih prihodkov kot podjetja, ki se na vstop na trg Ruske
federacije pripravijo slabše.
6. hipoteza: Podjetja, ki na trgu Ruske federacije ustvarijo večji delež svojih prihodkov, bolj
pogosto uporabljajo storitve slovenske gospodarske diplomacije kot podjetja, ki na trgu Ruske
federacije ustvarijo manjši delež svojih prihodkov.
5.1 SPLETNA ANKETA
5.1.1 Metodologija in izvedba
Raziskavo sem izvedla s pomočjo spletne ankete. Takšna oblika ankete ima veliko prednosti,
pa tudi nekaj slabosti. V Tabeli 6 opredeljujem oboje.
Tabela 6: Prednosti in slabosti spletnega anketiranja
Prednosti spletnega anketiranja Slabosti spletnega anketiranja
− hitrost
− enostavnost
− nizki stroški
− fleksibilna zasnova
− možnost uporabe vizualnih podob ali celo
avdio in video vstavkov
− učinkovitost (skoraj popolna opustitev
uporabe papirja, pošte, stroškov in truda pri
vnašanju podatkov…)
− odsotnost problema geografske lokacije
respondenta
− priročnost za respondente (z reševanjem
lahko na primer prekinejo in nadaljujejo, ko
imajo čas)
− možnost spremljanja odziva
− odsotnost človeške napake pri procesiranju
podatkov
− težave pri oblikovanju oz. nadzorovanju
vzorca
− depriviligiranost določenih skupin oz.
morebitnih respondentov (npr. starejše osebe,
ki ne uporabljajo interneta, na nekaterih
geografskih lokacijah ni dostopa do
interneta)
− zagotavljanje zasebnosti respondentov
− verifikacija respondentov
− kompleksnost zasnove (vprašanje delovanja
ankete glede na različne tehnične zahteve
različnih računalnikov)
− potreba po jasnih navodilih za respondente
− potreba po eliminaciji vsakih tehničnih težav
oz. nujnost testiranja
Viri: W. L. Neuman, Social Research Methods: Qualitative and Quantitative Approaches, 2006, str. 302; J.
Bethlehem & S. Biffignandi, Handbook od Web Surveys, 2012, str. 47‒48; J. D. Smyth & J. E. Pearson, Social
and Behavioral Research and the Internet, 2011, str. 14‒15.
44
Za spletno anketo sem se odločila ob upoštevanju njenih prednosti in slabosti. Glavni razlogi
za so bili hitrost ter enostavnost izvedbe ankete, odsotnost problema geografske lokacije (ni
potrebe po obiskovanju podjetij po vsej Sloveniji) ter nizki stroški takšnega načina
anketiranja.
Za izdelavo spletne ankete sem uporabila brezplačno spletno orodje 1ka (www.1ka.si),
kontaktne podatke podjetij, ki so sestavljala vzorec, pa sem poiskala v bazi Sloexport
(www.sloexport.si). Pri oblikovanju vzorca2 sem v bazi Sloexport uporabila možnost
naprednega iskanja ter iskanje omejila na podjetja vseh velikosti, pri katerih je kot država
izvoza opredeljena Ruska federacija. Iskanje sem omejila še na podjetja z domačim ali
mešanim kapitalom, pri čemer je vsem iskanim parametrom odgovarjalo 408 podjetij.
Naj omenim, da je dejanski vzorec še nekoliko manjši, saj sem pri pošiljanju pošte izpustila
npr. podjetja v likvidaciji, na podjetja z zelo podobnim imenom in istim lastnikom ter celo
isto kontaktno osebo pa sem poslala samo eno e-pošto. Težavo so predstavljali tudi v bazi
Sloexport navedeni kontaktni podatki, saj so se številni izkazali za zastarele ali netočne. V
kolikor se je e-pošta vrnila nedostavljena, sem poskušala za to podjetje najti ažurnejši kontakt.
E-pošta s povabilom k reševanju ankete je bila uspešno dostavljena na elektronske naslove
predstavnikov 367 podjetij.
Še enkrat naj izpostavim, da sem se dobro zavedala slabosti spletne ankete, ki je v tabeli
prednosti in slabosti takšnega načina anketiranja navedena kot prva, to je težava pri
oblikovanju vzorca. V spletni anketi je šlo namreč za neverjetnostni vzorec, pri katerem enote
populacije nimajo vnaprej znane ali ne-ničelne verjetnosti za izbor v vzorec. Statistično
sklepanje oziroma posploševanje z vzorca na populacijo pri neverjetnostnih vzorcih ni
mogoče (Kalton & Vehovar, 2001, str. 11). Vendar pa je bil moj cilj kljub finančnim,
časovnim in drugim omejitvam pridobiti odgovore čim več podjetij ter na ta način zagotoviti
vsaj delni vpogled v razmišljanje podjetij o obravnavani tematiki delovanja gospodarske
diplomacije.
Anketo sem testirala, in sicer sem pred objavo za reševanje testne različice pridobila
predstavnika dveh slovenskih podjetij, ki poslujeta na trgu Ruske federacije. Na podlagi
odziva sem anketo, kjer se je to izkazalo za vsebinsko potrebno zaradi izboljšanja
razumevanja, ustrezno prilagodila. Nato sem v uspešno poslani e-pošti 11. junija 2012 vsa
dosegljiva podjetja povabila k reševanju spletne ankete. Med trajanjem ankete sem podjetjem
oz. potencialnim respondentom poslala še dva opomnika oz. vabili k reševanju (26. junij in
23. julij 2012).
2 Vzorec je del ciljne populacije, na podlagi katerega izvedemo sklepanje o celotni populaciji (Kalton &
Vehovar, 2001, str. 11).
45
Anketa je bila aktivna od 11. junija 2012 do 31. julija 2012. V tem času je na nagovor ankete
kliknilo 167 oseb. Od tega jih je na prvo stran ankete kliknilo 113 (68 odstotkov), začelo pa jo
je izpolnjevati 100 oseb (60 odstotkov). Delno je anketo izpolnilo 99 oseb (59 odstotkov),
končalo pa jo je 66 oseb (40 odstotkov).
Sama anketa je bila oblikovana na podlagi teoretičnega znanja, lastnih izkušenj in ob
posvetovanju z mentorico in drugimi pristojnimi pedagoškimi delavci na Ekonomski fakulteti
in na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rezultate sem analizirala s pomočjo
orodja 1ka ter programov Microsoft Office Excell ter SPSS 18.0.
Anketa je vsebovala 45 vprašanj, ki sem jih razdelila na 4 vsebinske bloke: uvodna vprašanja,
ocenjevanje slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji, vprašanja o podjetju in
vprašanja o respondentu. Vprašanja so bila razporejena na 19 strani.
5.1.2 Rezultati ankete in analiza odgovorov
Vprašanja o respondentu
Elektronsko sporočilo, v katerem sem podjetja povabila k sodelovanju v anketi, je vsebovalo
navodilo, naj anketo, kjer je le mogoče, izpolni tista oseba, ki je v podjetju pristojna za
poslovanje na trgu Ruske federacije. Na začetku tako predstavljam profil anketirancev.
Največ, 40 odstotkov vseh respondentov, ima fakultetno izobrazbo, 23 odstotkov pa jih ima
opravljeno specializacijo ali magisterij. Manjši delež respondentov ima opravljeno srednjo,
višjo ali visoko šolo, noben pa ni opravil zgolj poklicne šole ali dosegel doktorata.
Slika 7: Stopnja izobrazbe respondentov (v %)
(n=48)
46
Pridobljeni podatki nadalje kažejo, da je povprečna starost respondentov 41,7 let. Najmlajši
respondent je bil star 22, najstarejši pa 60 let.
Respondente sem povprašala še o njihovi prejšnji zaposlitvi. 73 odstotkov jih je navedlo, da je
bila njihova prejšnja zaposlitev prav tako v gospodarstvu. V negospodarstvu je prej delalo 10
odstotkov vseh respondentov, za 17 odstotkov respondentov pa je zaposlitev v podjetju, v
imenu katerega so odgovarjali, prva zaposlitev.
Slika 8: Prejšnja zaposlitev respondentov (v %)
(n=48)
Vprašanja o podjetju – uvodna vprašanja
Poslovanje na trgu Ruske federacije
Pri vprašanjih o podjetju sem najprej preverila, ali resnično vsa podjetja, na katera sem se
obrnila, delujejo na trgu Ruske federacije. Odgovori so pokazali, da 79 odstotkov podjetij, ki
sem jih povabila k reševanju vprašalnika, trenutno deluje na trgu Ruske federacije, medtem ko
jih je 5 odstotkov poslovalo včasih, sedaj pa ne več. 16 odstotkov podjetij je odgovorilo, da na
trgu Ruske federacije ne poslujejo. Ti ankete niso reševali naprej.
47
Slika 9: Poslovanje na trgu Ruske federacije (v %)
(n=99)
Uporaba storitev slovenske gospodarske diplomacije
Respondenti so opredelili, ali so ob pripravi na vstop na ruski trg ali v času poslovanja na trgu
Ruske federacije njihova podjetja kdaj uporabila storitve slovenske gospodarske diplomacije.
Na to vprašanje je pritrdilno odgovorilo 40 odstotkov podjetij, medtem ko jih je 60 odstotkov
odgovorilo negativno.
Slika 10: Uporaba storitev slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji (v %)
(n=75)
Preverila sem še, ali so se odgovori na to vprašanje pomembneje razlikovali glede na velikost
podjetja. Na vzorcu podjetij, ki so odgovorili na obe vprašanji (uporaba storitev in velikost
podjetja) sem ugotovila, da sta od 7 podjetij, ki so se opredelila kot veliko podjetje, na
vprašanje, ali so uporabili storitve slovenske gospodarske diplomacije, pritrdilno odgovorili 2
48
podjetji (28,8 odstotka). Med 19 srednje velikimi podjetji so pritrdilno odgovorila 3 (15,8
odstotka), med 22 mikro in majhnimi podjetji pa jih je storitve slovenske gospodarske
diplomacije uporabilo 6 (27,3 odstotka).
Podjetja, ki doslej niso uporabila storitev slovenske gospodarske diplomacije, sem povprašala,
zakaj se niso odločila za tak korak. Izpostavljeni razlogi so naslednji (n=27; nekateri
respondenti so izpostavili več razlogov):
− ni bilo potrebno (6 odgovorov),
− delamo za znanega ruskega partnerja (4 odgovori),
− delali smo z drugimi posredniki (3 odgovori),
− zelo specifičen posel in partnerji (2 odgovora),
− ruska stran je navezala stik z nami (2 odgovora),
− prisotnost na trgu pred vzpostavitvijo sistema slovenske gospodarske diplomacije (2
odgovora),
− imamo svoje kontakte (2 odgovora),
− nismo našli pretiranega zanimanja za ta trg (1 odgovor),
− gospodarsko diplomacijo smo uporabili za nekatere druge trge (1 odgovor),
− gospodarska diplomacija v tistem času ni bila tako aktivna (1 odgovor),
− slabo poznavanje, kaj nam lahko nudijo (1 odgovor),
− slabe izkušnje (2 odgovora),
− sami iščemo kupce, gospodarska diplomacija nam pri tem ne more pomagati (1 odgovor),
− lastni usposobljen (tudi rusko govoreči) kader (1 odgovor),
− dolgoletna tradicija poslovanja in posledično dobre reference (1 odgovor),
− ne vidim, kje bi nam gospodarska diplomacija lahko pomagala (1 odgovor),
− premalo učinka (1 odgovor),
− korupcija (1 odgovor),
− s slovensko gospodarsko diplomacijo si nismo mogli pomagati popolnoma nič (1
odgovor).
Možnost uporabe storitev slovenske gospodarske diplomacije v prihodnje
Na naslednje vprašanje so odgovarjali zgolj respondenti, ki so predhodno opredelili, da v
zvezi s poslovanjem v Ruski federaciji njihovo podjetje ni nikoli uporabljalo storitev
slovenske gospodarske diplomacije. Vprašanje se je glasilo, ali obstaja možnost, da bo
podjetje v prihodnje uporabilo storitve slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji.
Pritrdilno je odgovorila tretjina respondentov, medtem ko jih 45 odstotkov tega ni znala
oceniti. 23 odstotkov podjetij, ki doslej niso koristila storitev slovenske gospodarske
diplomacije na trgu Ruske federacije, je prepričanih, da tega tudi v prihodnje ne bodo storila.
49
Slika 11: Možnost uporabe storitev slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji v
prihodnje (v %)
(n=40)
Uporaba storitev drugih ponudnikov
Vsi respondenti so nato opredelili, ali se je njihovo podjetje v zvezi s pomočjo pri vstopu ali
poslovanju na trgu Ruske federacije že kdaj obrnilo na druge ponudnike tovrstnih storitev, na
primer na tuje institucije, svetovalce ali lobiste. 23 odstotkov podjetij je odgovorilo pritrdilno,
77 odstotkov pa negativno.
Slika 12: Uporaba storitev drugih akterjev pri poslovanju na trgu Ruske federacije (v %)
(n=61)
Respondente, ki so na vprašanje odgovorili pritrdilno, sem vprašala, na koga konkretno so se
obrnili. Podjetja (n=12) so izpostavila »svetovalce« (2 odgovora), »lobiste« (2 odgovora),
50
»posrednike« (1 odgovor), »zastopnika« (1 odgovor), »predstavništvo Ruske federacije v
Sloveniji« (1 odgovor), »rusko gospodarsko zbornico« (1 odgovor), »špediterje« (1 odgovor),
»Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino WIPO« (1 odgovor), »dunajsko gospodarsko
zbornico« (1 odgovor) in »razne« (1 odgovor).
Preverila sem še, ali so se podjetja, ki so ob pripravi na vstop na ruski trg ali v času
poslovanja na tem trgu uporabila storitve slovenske gospodarske diplomacije, kaj manj
obračala na druge akterje kot podjetja, ki storitev slovenske gospodarske diplomacije niso
uporabljala, a vendar poslujejo na trgu Ruske federacije.
Podatki (n=61) so pokazali, da se je 7 (11,5 odstotka) podjetij obrnilo tako na akterje
slovenske gospodarske diplomacije kot na druge akterje. Prav tako 7 (11,5 odstotka) se jih je
obrnilo na druge akterje, ne pa tudi na slovensko gospodarsko diplomacijo. 14 podjetij (23
odstotkov) se jih je obrnilo zgolj na akterje slovenske gospodarske diplomacije, ne pa tudi na
druge akterje. Največji delež, 33 podjetij (54 odstotkov) pa jih ni koristilo niti storitev
slovenske gospodarske diplomacije niti storitev drugih akterjev.
Podpora, ki so jo podjetja iskala pri gospodarski diplomaciji
Zadnje v tem sklopu vprašanj sem zastavila respondentom, ki so potrdili, da je njihovo
podjetje koristilo storitve slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji. Ti so z oceno
na lestvici od 1 (sploh ne drži) do 7 (povsem drži) ocenjevali, kakšno podporo je njihovo
podjetje iskalo pri akterjih slovenske gospodarske diplomacije. Izkazalo se je, da so se
podjetja na inštitucije najpogosteje obračala z željo po zagotavljanju potrebnih poslovnih in
gospodarskih informacij o Ruski federaciji, iskala so informacije o poslovnih priložnostih in
pomoč pri iskanju poslovnega partnerja. Sledila je pomoč pri razreševanju sporov z ruskimi
uradnimi organi, pogajanja z ruskimi politiki ali lobiranje, pomoč pri razreševanju sporov z
ruskimi podjetji in finančna pomoč.
51
Slika 13: Podpora, ki jo je podjetje iskalo pri akterjih slovenske gospodarske diplomacije v
Ruski federaciji (povprečna ocena)
(n=21)
Ocenjevanje delovanja slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji
Na drugi sklop vprašanj so odgovarjali le respondenti, ki so potrdili, da so njihova podjetja v
zvezi z vstopom ali poslovanjem na trgu Ruske federacije že uporabljala storitve slovenske
gospodarske diplomacije. Ti respondenti so najprej v seriji enakih treh vprašanj ocenili delo
posameznih akterjev, na koncu pa še slovensko gospodarsko diplomacijo v celoti.
Naj opozorim, da je število podjetij, ki so ocenjevala posamezne inštitucije, precej nihalo.
Zato predvsem pri določenih akterjih pridobljene ocene ne morejo predstavljati dejanskega
stanja niti jih ne moremo posplošiti, podajajo pa zanimive smernice zaznav in izkustev s
slovensko diplomacijo na izbranem trgu.
Ocenjevanje dela Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) v Ljubljani na področju gospodarske
diplomacije v Ruski federaciji: obračanje na MZZ
Respondenti so z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ zagotovo ne; 7 ‒ zagotovo da) ocenili, ali bi
se njihovo podjetje obrnilo na MZZ v petih različnih situacijah. V tabeli predstavljam
52
povprečne vrednosti podanih ocen ter modus. Višja povprečna ocena pomeni, da so podjetja
bolj naklonjena temu, da se v dani situaciji dejansko obrnejo na omenjeno inštitucijo. Modus
pa predstavlja tisto oceno, ki so jo respondenti največkrat izbrali.
Tabela 7: Naklonjenost uporabi storitev MZZ v različnih situacijah
(n=17)
Situacija Povprečna vrednost Modus
Če bi iskali informacije in pomoč pri vstopu na trg Ruske
federacije 3,75 2
Če bi iskali nove poslovne partnerje
2,65 2
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
ruskimi uradnimi inštitucijami 4,25 4
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
drugimi poslovnimi subjekti na trgu Ruske federacije 4 4
Če bi potrebovali finančna sredstva za vstop ali širjenje
poslovanja na trgu Ruske federacije 2,56 2
Moja možnost sklepanja na populacijo je sicer zaradi majhnega vzorca omejena, a pridobljeni
podatki kažejo, da bi se podjetja na MZZ najverjetneje obrnila v primeru, da bi na trgu Ruske
federacije iskala pomoč pri reševanju težav z uradnimi inštitucijami ter z drugimi poslovnimi
subjekti. Prav tako se jim MZZ zdi srednje primeren za nudenje pomoči pri reševanju težav,
ki jih ima podjetje z drugimi poslovnimi subjekti na ruskem trgu. Najmanj verjetno bi se
podjetja na MZZ po pridobljenih podatkih obrnila v primeru, da bi potrebovala finančna
sredstva ali bi iskala nove poslovne partnerje.
Ocena dela MZZ
V naslednjem vprašanju so respondenti z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ sploh nismo
zadovoljni; 7 ‒ povsem smo zadovoljni) ocenjevali zadovoljstvo podjetja z delom MZZ pri
opravljanju osmih nalog. V tabeli navajam povprečno vrednost podanih ocen ter modus.
53
Tabela 8: Zadovoljstvo podjetja z delom MZZ pri opravljanju nalog
(n=15)
Naloga Povprečna vrednost Modus
Posredovanje informacij in svetovanje pri vstopu na trg Ruske
federacije 3,50 2 in 4
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih
poslovnih priložnosti na trgu Ruske federacije 2,92 2 in 4
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju poslovnih
partnerjev v Ruski federaciji 2,77 2
Pogajanja z ruskimi politiki, lobiranje
2,80 4
Pomoč pri reševanju težav na ruskem trgu, ki jih ima podjetje
z uradnimi ruskimi inštitucijami 3,33 4
Pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi
poslovnimi subjekti na ruskem trgu 2,83 4
Nudenje finančne pomoči
1,82 1
Nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji
2,87 2
Podatki kažejo, da so v anketi sodelujoča podjetja v primeru sodelovanja z MZZ v povprečju
najbolj zadovoljna s posredovanjem informacij in svetovanjem pri vstopu na trg Ruske
federacije ter s pomočjo pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z uradnimi ruskimi
inštitucijami. Najmanj pa so zadovoljna z nudenjem finančne pomoči, kjer je največ
respondentov MZZ prisodilo celo najnižjo oceno.
Ocenjevanje lastnosti dela MZZ
Naslednje vprašanje je bilo zastavljeno v obliki semantičnega diferenciala. Respondenti so
ocenili, v kolikšni meri so za delovanje MZZ pri reševanju težav, s katerimi se podjetje
srečuje na trgu Ruske federacije, značilne določene lastnosti. V vprašanju sem izpostavila
pozitivno lastnost in njeno negativno nasprotje.
Izpostavljene lastnosti so bile:
− učinkovitost – neučinkovitost,
− zainteresiranost – nezainteresiranost,
− usposobljenost – neusposobljenost,
− hitrost – počasnost,
− samoiniciativnost – reagibilnost,
− enostavnost birokratskih postopkov – zbirokratiziranost,
− zadostni finančni in kadrovski viri – nezadostni finančni in kadrovski viri.
54
Rezultati kažejo, da pri MZZ sodelujoča podjetja pozitivno ocenjujejo le hitrost, medtem ko
se pri usposobljenosti ocena že nagne čez polovico v smer negativnega nasprotja. Med najbolj
negativnimi lastnostmi dela MZZ podjetja izpostavljajo reagibilnost, zbirokratiziranost ter
nezadostne finančne in kadrovske vire.
Slika 14: Lastnosti delovanja MZZ v Ljubljani pri reševanju težav, s katerimi se podjetje
srečuje na trgu Ruske federacije
(n=15)
Ocenjevanje dela Diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) RS na področju
gospodarske diplomacije v Ruski federaciji: obračanje na DKP RS v Ruski federaciji
Enaka tri vprašanja sem nato podjetjem zastavila še za vse preostale v raziskavo vključene
akterje gospodarske diplomacije. Respondenti so tako z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒
zagotovo ne; 7 ‒ zagotovo da) ocenjevali, ali bi se njihovo podjetje obrnilo na DKP RS v
Ruski federaciji v enakih petih situacijah, kot sem to spraševala za MZZ. V tabeli
predstavljam povprečne vrednosti podanih ocen in modus.
Tabela 9: Naklonjenost uporabi storitev DKP RS v Ruski federaciji v različnih situacijah
(n=15)
Situacija Povprečna vrednost Modus
Če bi iskali informacije in pomoč pri vstopu na trg Ruske
federacije 3,38 2
Če bi iskali nove poslovne partnerje
3,07 2
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
ruskimi uradnimi inštitucijami 4,29 3
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
drugimi poslovnimi subjekti na trgu Ruske federacije 3,86 3
Če bi potrebovali finančna sredstva za vstop ali širjenje
poslovanja na trgu Ruske federacije 2,77 2
55
V anketi pridobljeni podatki kažejo, da bi se podjetja na DKP RS v Ruski federaciji
najverjetneje obrnila v primeru, da bi imela težave z ruskimi uradnimi inštitucijami ali z
drugimi poslovnimi subjekti na ruskem trgu. Ne bi pa vključila DKP, če bi iskala nove
poslovne partnerje ali potrebovala finančna sredstva za vstop ali širjenje poslovanja na
ruskem trgu. Naj opozorim še, da je relativno visoka povprečna ocena pri nekaterih situacijah
posledica visokih ocen, ki jih je podalo manjše število respondentov. Večina respondentov je
namreč možnost, da se v primeru posameznih situacij obrnejo na DKP RS v Ruski federaciji,
ocenila z 2 oz. 3, kot kaže modus.
Ocena dela DKP RS v Ruski federaciji
Respondenti so nato z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ sploh nismo zadovoljni; 7 ‒ povsem
smo zadovoljni) ocenili zadovoljstvo podjetja z delom DKP RS v Ruski federaciji pri
opravljanju osmih nalog. V tabeli znova podajam povprečno vrednost podanih ocen ter
modus.
Tabela 10: Zadovoljstvo podjetja z delom DKP RS v Ruski federaciji pri opravljanju nalog
(n=15)
Naloga Povprečna vrednost Modus
Posredovanje informacij in svetovanje pri vstopu na trg Ruske
federacije 3,36 3
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih
poslovnih priložnosti na trgu Ruske federacije 3,33 3
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju poslovnih
partnerjev v Ruski federaciji 3,33 2
Pogajanja z ruskimi politiki, lobiranje
3,11 3
Pomoč pri reševanju težav na ruskem trgu, ki jih ima podjetje
z uradnimi ruskimi inštitucijami 3,64 3
Pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi
poslovnimi subjekti na ruskem trgu 3,70 3
Nudenje finančne pomoči
2,67 1
Nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji
3,55 3
Odgovori kažejo, da so podjetja, ki poslujejo v Ruski federaciji, pri delu DKP najbolj
zadovoljna s pomočjo pri reševanju težav, ki jih imajo z uradnimi ruskimi inštitucijami in z
drugimi poslovnimi subjekti, pa tudi z nudenjem pomoči pri promociji podjetja v Ruski
federaciji.
56
Ocenjevanje lastnosti dela DKP RS v Ruski federaciji
Respondenti so ocenili, v kolikšni meri so za delovanje DKP RS v Ruski federaciji pri
reševanju težav, s katerimi se podjetja srečujejo na trgu Ruske federacije, značilne določene
lastnosti. Znova sem izpostavila pozitivno lastnost in njeno negativno nasprotje.
Rezultate prikazuje Slika 15. Razvidno je, da podjetja pri delovanju DKP dokaj visoko
ocenjujejo njihovo učinkovitost, hitrost in zainteresiranost. Na negativno stran se krivulja
premakne le pri ocenjevanju lastnosti zbirokratiziranost, sicer pa je večina podjetij delovanju
DKP pripisala pozitivne lastnosti.
Slika 15: Lastnosti delovanja DKP RS v Ruski federaciji pri reševanju težav, s katerimi se
podjetje srečuje na trgu Ruske federacije
(n=14)
Ocenjevanje dela Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) na področju
gospodarske diplomacije v Ruski federaciji: obračanje na MGRT
Respondenti so znova odgovorili na že prej zastavljena tri vprašanja, le da so se tokrat
nanašala na MGRT. Število podjetij, ki so odgovarjala na ta vprašanja, je v primerjavi z
odgovori na temo MZZ in DKP precej upadlo. Povečalo se je število podjetij, ki so
odgovarjala z »Ne moremo oceniti«. To bi lahko bila posledica dejstva, da imajo podjetja z
MGRT manj izkušenj na področju diplomatske pomoči.
Respondenti so najprej z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ zagotovo ne; 7 ‒ zagotovo da)
ocenili, ali bi se obrnili na MGRT v petih različnih situacijah. Povprečne vrednosti odgovorov
in modus prikazuje sledeča tabela.
57
Tabela 11: Naklonjenost uporabi storitev MGRT v različnih situacijah
(n=10)
Situacija Povprečna vrednost Modus
Če bi iskali informacije in pomoč pri vstopu na trg Ruske
federacije 1,60 2
Če bi iskali nove poslovne partnerje
1,40 1
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
ruskimi uradnimi inštitucijami 2,40 1 in 2
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
drugimi poslovnimi subjekti na trgu Ruske federacije 2,40 1 in 2
Če bi potrebovali finančna sredstva za vstop ali širjenje
poslovanja na trgu Ruske federacije 1,50 1 in 2
Povprečna vrednost podanih ocen je, kot je mogoče razbrati iz tabele, v primerjavi z ocenami,
ki so jih podjetja podelila MZZ in DKP, pri MGRT upadla. Sicer bi se podjetja na MGRT
najverjetneje obrnila v primeru, da bi imela težave z ruskimi uradnimi inštitucijami ali z
drugimi poslovnimi subjekti na ruskem trgu.
Ocena dela MGRT
Respondenti so z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ sploh nismo zadovoljni; 7 ‒ povsem smo
zadovoljni) ocenili zadovoljstvo podjetja z delom MGRT pri opravljanju osmih nalog. V
tabeli podajam povprečno vrednost podanih ocen in modus.
Tabela 12: Zadovoljstvo podjetja z delom MGRT pri opravljanju nalog
(n=10)
Naloga Povprečna vrednost Modus
Posredovanje informacij in svetovanje pri vstopu na trg Ruske
federacije 3,50 3
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih
poslovnih priložnosti na trgu Ruske federacije 3,50 3
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju poslovnih
partnerjev v Ruski federaciji 3 3
Pogajanja z ruskimi politiki, lobiranje
2,33 2
Pomoč pri reševanju težav na ruskem trgu, ki jih ima podjetje z
uradnimi ruskimi inštitucijami 3,25 2
Pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi
poslovnimi subjekti na ruskem trgu 3,25 2
Nudenje finančne pomoči
2 1, 2 in 3
Nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji
3,25 2
58
Rezultati, pridobljeni na sicer majhnem vzorcu, kažejo, da so podjetja delo MGRT z najnižjo
oceno ocenila pri nudenju finančne pomoči ter pogajanju z ruskimi politiki oz. lobiranju. Pri
preostalih šestih nalogah se je ocena gibala med 3 in 3,5.
Izpostaviti velja, da ocene dela MGRT sploh niso občutno nižje oz. so pri nekaterih nalogah
celo višje kot ocene MZZ in DKP. To je zanimivo v luči dejstva, da so pri predhodnem
vprašanju podjetja nakazala veliko manjša verjetnost, da se bodo v določenih situacijah
obrnila na MGRT kot na omenjeni drugi dve inštituciji.
Ocenjevanje lastnosti dela MGRT
Respondenti so nato ocenili, v kolikšni meri so za delovanje MGRT pri reševanju težav, s
katerimi se podjetje srečuje na trgu Ruske federacije, značilne določene lastnosti.
Rezultate prikazuje Slika 16. Razvidno je, da podjetja pri delovanju MGRT zelo visoko
ocenjujejo zainteresiranost, samoiniciativnost in usposobljenost. Na negativno stran se
krivulja sploh ne premakne.
Slika 16: Lastnosti delovanja MGRT pri reševanju težav, s katerimi se podjetje srečuje na
trgu Ruske federacije
(n=7)
Ocenjevanje dela Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) na področju
gospodarske diplomacije v Ruski federaciji: obračanje na JAPTI
Respondenti so podali oceno o delovanju JAPTI na področju zagotavljanja storitev
gospodarske diplomacije v Ruski federaciji. Podjetja so z oceno na lestvici od 1 do 7
(1 ‒ zagotovo ne; 7 ‒ zagotovo da) ocenila, ali bi se obrnila na JAPTI v petih različnih
situacijah. Tabela 13 prikazuje povprečne vrednosti ocen in modus.
59
Tabela 13: Naklonjenost uporabi storitev JAPTI v različnih situacijah
(n=10)
Situacija Povprečna vrednost Modus
Če bi iskali informacije in pomoč pri vstopu na trg Ruske
federacije 4 3 in 6
Če bi iskali nove poslovne partnerje
3,71 5
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
ruskimi uradnimi inštitucijami 2,57 2
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
drugimi poslovnimi subjekti na trgu Ruske federacije 2,29 1
Če bi potrebovali finančna sredstva za vstop ali širjenje
poslovanja na trgu Ruske federacije 3,43 2 in 5
Na podlagi ocen lahko vidimo, da bi se podjetja na JAPTI zelo verjetno obračala v primeru
iskanja informacij o vstopu na ruski trg ter pri iskanju novih poslovnih partnerjev. Precej
podjetij bi pri JAPTI iskalo tudi finančne vire za vstop ali širjenje poslovanja na ruskem trgu.
Ocena dela JAPTI
Respondenti so nato z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ sploh nismo zadovoljni; 7 ‒ povsem
smo zadovoljni) ocenili zadovoljstvo podjetja z delom JAPTI pri opravljanju osmih nalog.
Povprečne vrednosti pridobljenih ocen in modus predstavlja spodnja tabela.
Tabela 14: Zadovoljstvo podjetja z delom JAPTI pri opravljanju nalog
(n=10)
Naloga Povprečna vrednost Modus
Posredovanje informacij in svetovanje pri vstopu na trg Ruske
federacije 3,43 1 in 6
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih
poslovnih priložnosti na trgu Ruske federacije 3,29 1
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju poslovnih
partnerjev v Ruski federaciji 3,29 1
Pogajanja z ruskimi politiki, lobiranje
2,50 1
Pomoč pri reševanju težav na ruskem trgu, ki jih ima podjetje z
uradnimi ruskimi inštitucijami 3 1
Pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi
poslovnimi subjekti na ruskem trgu 3 1
Nudenje finančne pomoči
2,83 1
Nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji
3,33 1
60
Povprečna vrednost kaže, da podjetja pri delu JAPTI najbolje ocenjujejo posredovanje
informacij in svetovanje ob vstopu na ruski trg, nudenje pomoči pri promociji podjetja v
Ruski federaciji ter posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih poslovnih
priložnosti ter pri iskanju poslovnih partnerjev. Če pa pri analizi upoštevam tudi modus, iz
pridobljenih podatkov razberem, da je največje število respondentov delo JAPTI pri vseh
nalogah, razen pri eni, ocenilo z najnižjo oceno. Dejstvo, da je povprečna ocena kljub temu
dokaj visoka, nakazuje, da so podjetja, sodelujoča v anketi, pri izkušnjah z JAPTI razdvojena.
Seveda pa je vzorec premajhen, da bi lahko rezultat kakorkoli posplošila.
Ocenjevanje lastnosti dela JAPTI
Respondenti so ocenjevali, v kolikšni meri so za delovanje JAPTI pri reševanju težav, s
katerimi se podjetja srečujejo na trgu Ruske federacije, značilne določene lastnosti. Znova je
bila izpostavljena pozitivna lastnost in njeno negativno nasprotje.
Rezultate prikazuje Slika 17. Iz nje je razvidno, da podjetja, vključena v anketo, ocenjujejo,
da ima JAPTI zadostne finančne in kadrovske vire, na pozitivno stran se nagiba še
zainteresiranost in usposobljenost. Negativno pa podjetja ocenjujejo počasnost,
neučinkovitost in kot najslabše zbirokratiziranost delovanja JAPTI.
Slika 17: Lastnosti delovanja JAPTI pri reševanju težav, s katerimi se podjetje srečuje na
trgu Ruske federacije
(n=8)
Ocenjevanje dela Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na področju gospodarske
diplomacije v Ruski federaciji: obračanje na GZS
Po ocenjevanju JAPTI so respondenti ocenjevali delo GZS na področju zagotavljanja storitev
gospodarske diplomacije v Ruski federaciji. Ne gre torej za državno inštitucijo ali agencijo,
zato je pregled ocen še toliko bolj zanimiv.
61
Najprej so respondenti z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ zagotovo ne; 7 ‒ zagotovo da)
ocenili, ali bi se njihovo podjetje obrnilo na GZS v petih različnih situacijah. Povprečne
vrednosti ocen in moduse prikazuje spodnja tabela.
Tabela 15: Naklonjenost uporabi storitev GZS v različnih situacijah
(n=10)
Situacija Povprečna vrednost Modus
Če bi iskali informacije in pomoč pri vstopu na trg Ruske
federacije 4,22 3 in 7
Če bi iskali nove poslovne partnerje
3,89 2
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
ruskimi uradnimi inštitucijami 3,67 2
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
drugimi poslovnimi subjekti na trgu Ruske federacije 3,33 2
Če bi potrebovali finančna sredstva za vstop ali širjenje
poslovanja na trgu Ruske federacije 3,44 1
GZS si je dejansko pri večini pododgovorov prislužila dokaj visoke povprečne ocene. Podjetja
bi se nanjo v povprečju zelo verjetno obračala, še posebej če bi iskala informacije in pomoč
pri vstopu na tuji trg, pri iskanju finančnih sredstev in pri iskanju novih poslovnih partnerjev.
A modus znova kaže, da med podjetji, vključenimi v raziskavo, vlada neenotnost. Največje
število podjetij je namreč pri večini situacij podalo dokaj nizke ocene: 2 ali celo 1. Relativno
visoka povprečna ocena pa nakazuje, da je podoben delež podjetij na drugi strani izbral visoke
ocene.
Ocena dela GZS
Zatem so respondenti na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ sploh nismo zadovoljni; 7 ‒ povsem smo
zadovoljni) ocenili zadovoljstvo podjetja z delom GZS pri opravljanju osmih nalog. V tabeli
znova predstavljam povprečno vrednost ocen in modus. V primerih, kjer so modus
predstavljale tri ali več vrednosti, ga v tabelo nisem vključila.
62
Tabela 16: Zadovoljstvo podjetja z delom GZS pri opravljanju nalog
(n=9)
Naloga Povprečna vrednost Modus
Posredovanje informacij in svetovanje pri vstopu na trg Ruske
federacije 4,25 -
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih
poslovnih priložnosti na trgu Ruske federacije 4 6
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju poslovnih
partnerjev v Ruski federaciji 4,13 -
Pogajanja z ruskimi politiki, lobiranje
4,20 -
Pomoč pri reševanju težav na ruskem trgu, ki jih ima podjetje
z uradnimi ruskimi inštitucijami 4 -
Pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi
poslovnimi subjekti na ruskem trgu 4 2 in 5
Nudenje finančne pomoči
2,14 1
Nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji
3,13 1
Primerjava z ocenami preostalih akterjev kaže, da respondenti GZS v povprečju ocenjujejo
bolje od JAPTI na vseh področjih, razen pri nudenju pomoči pri promociji podjetja v Ruski
federaciji. Respondenti so najvišjo povprečno oceno med vsemi inštitucijami doslej dodelili
GZS celo pri pogajanjih z ruskimi politiki in lobiranju ter pri pomoči pri reševanju težav na
ruskem trgu, ki jih ima podjetje z uradnimi ruskimi inštitucijami.
Dodaten vpogled v pridobljene podatke pa nudi modus, ki kaže, da so bili respondenti tudi pri
ocenjevanju opravljanja nalog s strani GZS neenotni.
Ocenjevanje lastnosti dela GZS
Respondenti so nato ocenili, v kolikšni meri so za delovanje GZS pri reševanju težav, s
katerimi se njihovo podjetje srečuje na trgu Ruske federacije, značilne določene lastnosti. Pri
teh sem znova izpostavila pozitivno lastnost in njeno negativno nasprotje.
Rezultate prikazuje Slika 18, ki kaže, da podjetja delovanje GZS v veliki meri opisujejo s
pozitivnimi lastnostmi. Krivulja se namreč prav pri nobeni lastnosti ne nagne na negativno
stran.
Podjetja najbolj pozitivno ocenjujejo zadostnost finančnih in kadrovskih virov, pa
zainteresiranost, usposobljenost, samoiniciativnost in učinkovitost. Še vedno pa se spopadajo
z nekaterimi birokratskimi ovirami, čeprav so te v primerjavi z prej ocenjenimi inštitucijami
veliko manjše.
63
Slika 18: Lastnosti delovanja GZS pri reševanju težav, s katerimi se podjetje srečuje na trgu
Ruske federacije
(n=9)
Ocenjevanje dela SID banke na področju gospodarske diplomacije v Ruski federaciji:
obračanje na SID banko
V naslednjem koraku so respondenti ocenjevali delo SID banke. Število respondentov, ki so
bili pripravljeni oceniti delo te inštitucije, je bilo sicer precej majhno.
Z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ zagotovo ne; 7 ‒ zagotovo da) so respondenti najprej
ocenili, ali bi se njihova podjetja obrnila na SID banko v petih različnih situacijah. Povprečne
vrednosti ocen in moduse predstavljam v spodnji tabeli.
Tabela 17: Naklonjenost uporabi storitev SID banke v različnih situacijah
(n=10)
Situacija Povprečna vrednost Modus
Če bi iskali informacije in pomoč pri vstopu na trg Ruske
federacije 3,57 1 in 5
Če bi iskali nove poslovne partnerje
3,14 1 in 4
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
ruskimi uradnimi inštitucijami 3 1
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
drugimi poslovnimi subjekti na trgu Ruske federacije 3 1
Če bi potrebovali finančna sredstva za vstop ali širjenje
poslovanja na trgu Ruske federacije 4,57 7
Podjetja se bi, sodeč po odgovorih, kljub specifičnemu poslanstvu SID banke nanjo dokaj
pogosto obračala, še posebej v zvezi z iskanjem informacij in pomoč pri vstopu na ruski trg,
pa celo pri iskanju novih poslovnih partnerjev. Modus sicer tudi v tem primeru kaže na
64
neenotnost odgovorov. Največ podjetij pa bi se, sodeč tako po povprečni oceni kot tudi po
modusu, na SID banko obrnilo, če bi potrebovali finančna sredstva za vstop ali širjenje
poslovanja na trgu Ruske federacije. To odgovarja poslanstvu SID banke.
Ocena dela SID banke
Nato so respondenti z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ sploh nismo zadovoljni; 7 ‒ povsem
smo zadovoljni) ocenili zadovoljstvo podjetja z delom SID banke pri opravljanju osmih nalog.
V tabeli navajam povprečno vrednost ocen in modus. Modusa tudi tokrat nisem zapisala v
primerih, kjer ga predstavljajo tri ali več vrednosti.
Tabela 18: Zadovoljstvo podjetja z delom SID banke pri opravljanju nalog
(n=10)
Naloga Povprečna vrednost Modus
Posredovanje informacij in svetovanje pri vstopu na trg Ruske
federacije 3,50 -
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih
poslovnih priložnosti na trgu Ruske federacije 3,80 -
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju poslovnih
partnerjev v Ruski federaciji 3,40 4
Pogajanja z ruskimi politiki, lobiranje
2,80 4
Pomoč pri reševanju težav na ruskem trgu, ki jih ima podjetje
z uradnimi ruskimi inštitucijami 3 -
Pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi
poslovnimi subjekti na ruskem trgu 3 -
Nudenje finančne pomoči
3,83 4
Nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji
2,40 2
Povprečna ocena kaže, da so podjetja dokaj zadovoljna s storitvami SID banke, še posebej
izstopa visoka ocena pri nudenju finančne pomoči, saj so si vse druge inštitucije tu prislužile
precej slabše ocene. Podjetja so v povprečju dokaj zadovoljna tudi s posredovanjem
informacij in svetovanjem pri iskanju novih poslovnih priložnosti na ruskem trgu ter
posredovanjem informacij in svetovanjem pri vstopu na ruski trg.
Ocenjevanje lastnosti dela SID banke
Respondenti so nato ocenili, v kolikšni meri so za delovanje SID banke pri reševanju težav, s
katerimi se njihovo podjetje srečuje na trgu Ruske federacije, značilne določene lastnosti.
Znova je bila izpostavljena pozitivna lastnost in njeno negativno nasprotje.
65
Rezultati so zbrani v Sliki 19, ki kaže, da se ocene delovanja SID banke gibljejo v pozitivnem
območju, le pri samoiniciativnosti se banka znajde na sredini med pozitivno in negativno
oceno. Sicer SID banko podjetja ocenjujejo kot zainteresirano, učinkovito in usposobljeno, na
četrtem mestu pa je tudi enostavnost birokratskih postopkov.
Slika 19: Lastnosti delovanja SID banke pri reševanju težav, s katerimi se podjetje srečuje na
trgu Ruske federacije
(n=7)
Ocenjevanje dela Slovensko-ruskega poslovnega kluba (SPK) v Moskvi pri opravljanju
storitev slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji: obračanje na SKP v Moskvi
Respondenti so ocenjevali tudi delo Slovensko-ruskega poslovnega kluba v Moskvi. Najprej
so z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ zagotovo ne; 7 ‒ zagotovo da) ocenili, ali bi se njihovo
podjetje obrnilo na SPK v Moskvi v petih različnih situacijah. Povprečne vrednosti ocen in
modusi so zajeti v spodnji tabeli.
Tabela 19: Naklonjenost uporabi storitev SPK v Moskvi v različnih situacijah
(n=9)
Situacija Povprečna vrednost Modus
Če bi iskali informacije in pomoč pri vstopu na trg Ruske
federacije 3,25 1
Če bi iskali nove poslovne partnerje
2,50 1
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
ruskimi uradnimi inštitucijami 3 1
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
drugimi poslovnimi subjekti na trgu Ruske federacije 2,50 1
Če bi potrebovali finančna sredstva za vstop ali širjenje
poslovanja na trgu Ruske federacije 1,83 1
66
SPK si je prislužil relativno nizke ocene. Podjetja bi se sicer nanj obrnila, če bi iskala
informacije in pomoč pri vstopu na tuji trg, manj pogosto pa na primer, če bi iskala nove
poslovne partnerje, čeprav klub povezuje prav slovenska in ruska podjetja. Modus ob
upoštevanju povprečnih ocen tudi tokrat kaže, da so bila podjetja v ocenah neenotna.
Ocena dela SPK v Moskvi
V naslednjem vprašanju so respondenti z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ sploh nismo
zadovoljni; 7 ‒ povsem smo zadovoljni) ocenili zadovoljstvo njihovega podjetja z delom SPK
v Moskvi pri opravljanju osmih nalog. V tabeli predstavljam povprečno vrednost podanih
ocen in modus. Modusa znova nisem opredelila tam, kjer ga predstavljajo tri ali več vrednosti.
Tabela 20: Zadovoljstvo podjetja z delom SPK v Moskvi pri opravljanju nalog
(n=9)
Naloga Povprečna vrednost Modus
Posredovanje informacij in svetovanje pri vstopu na trg Ruske
federacije 3,33 -
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih
poslovnih priložnosti na trgu Ruske federacije 3,67 5
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju poslovnih
partnerjev v Ruski federaciji 3,33 -
Pogajanja z ruskimi politiki, lobiranje
3 -
Pomoč pri reševanju težav na ruskem trgu, ki jih ima podjetje
z uradnimi ruskimi inštitucijami 3,33 -
Pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi
poslovnimi subjekti na ruskem trgu 3 -
Nudenje finančne pomoči
4,5 -
Nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji
4,5 -
Podatki kažejo, da si je klub pridobil relativno visoke povprečne ocene, še posebej pri
nudenju finančne pomoči in pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji. Modus kaže na
razpršenost ocen. Naj opozorim še, da je pri ocenjevanju dela SPK v Moskvi precej podjetij
izbralo odgovor »Ne morem oceniti«, kar bi lahko nakazovalo, da podjetja dela SPK v
Moskvi ne poznajo ali ga poznajo slabo.
Ocenjevanje lastnosti dela SPK v Moskvi
Respondenti so ocenili, v kolikšni meri so za delovanje SPK v Moskvi pri reševanju težav, s
katerimi se podjetja srečujejo na trgu Ruske federacije, značilne določene lastnosti. Pri teh
sem znova izpostavila pozitivno lastnost in njeno negativno nasprotje.
67
Rezultati, ki jih prikazuje Slika 20, izražajo precej negativno mnenje. Krivulja se namreč pri
slabi polovici izpostavljenih lastnosti premakne v negativno polje. Podjetja pri SPK v Moskvi
kot najbolj negativno izpostavljajo reagibilnost. Rahlo v pozitivnem območju je krivulja pri
hitrosti, na sredini pa pri enostavnosti birokratskih postopkov, zadostnih finančnih in
kadrovskih virih ter učinkovitosti. Vzorec je zelo majhen.
Slika 20: Lastnosti delovanja SPK v Moskvi pri reševanju težav, s katerimi se podjetje
srečuje na trgu Ruske federacije
(n=5)
Ocenjevanje dela posameznih gospodarstvenikov in podjetij na področju gospodarske
diplomacije v Ruski federaciji: obračanje na posamezne gospodarstvenike in podjetja, ki že
delujejo na trgu Ruske federacije
Isti sklop vprašanj sem zastavila še zadnjič, ko so podjetja ocenjevala delo posameznih
slovenskih in tujih gospodarstvenikov in podjetij, ki že delujejo na trgu Ruske federacije.
Najprej so respondenti z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ zagotovo ne; 7 ‒ zagotovo da)
ocenili, ali bi se njihovo podjetje obrnilo na posamezne slovenske in tuje gospodarstvenike in
podjetja, ki že delujejo na trgu Ruske federacije, v petih različnih situacijah. Povprečne
vrednosti podanih ocen in moduse prikazuje Tabela 21.
68
Tabela 21: Naklonjenost uporabi storitev posameznih gospodarstvenikov in podjetij, ki že
delujejo na trgu Ruske federacije, v različnih situacijah
(n=10)
Situacija Povprečna vrednost Modus
Če bi iskali informacije in pomoč pri vstopu na trg Ruske
federacije 5,89 7
Če bi iskali nove poslovne partnerje
5,78 7
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
ruskimi uradnimi inštitucijami 5,33 4 in 7
Če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z
drugimi poslovnimi subjekti na trgu Ruske federacije 5,25 4 in 7
Če bi potrebovali finančna sredstva za vstop ali širjenje
poslovanja na trgu Ruske federacije 3,67 4
Tako povprečna ocena kot modus kažeta, da bi se podjetja zelo verjetno obrnila na druga
podjetja in gospodarstvenike praktično v vseh situacijah. Še najmanjša je ta verjetnost v
primeru, da bi iskala finančna sredstva.
Ocena dela posameznih gospodarstvenikov in podjetij, ki že delujejo na trgu Ruske federacije
Nato so respondenti z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ sploh nismo zadovoljni; 7 ‒ povsem
smo zadovoljni) ocenili zadovoljstvo njihovega podjetja z delom posameznih slovenskih in
tujih gospodarstvenikov in podjetij, ki že delujejo na trgu Ruske federacije, pri opravljanju
osmih nalog. Tabela 22 predstavlja povprečne vrednosti ocen in moduse. Modusa znova
nisem prikazala tam, kjer ga predstavljajo tri ali več vrednosti.
69
Tabela 22: Zadovoljstvo podjetja z delom posameznih gospodarstvenikov in podjetij, ki že
delujejo na trgu Ruske federacije, pri opravljanju nalog
(n=10)
Naloga Povprečna vrednost Modus
Posredovanje informacij in svetovanje pri vstopu na trg Ruske
federacije 5,71 6
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih
poslovnih priložnosti na trgu Ruske federacije 5,63 6
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju poslovnih
partnerjev v Ruski federaciji 5,5 6
Pogajanja z ruskimi politiki, lobiranje
4,88 6
Pomoč pri reševanju težav na ruskem trgu, ki jih ima podjetje
z uradnimi ruskimi inštitucijami 4,88 -
Pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi
poslovnimi subjekti na ruskem trgu 4,88 -
Nudenje finančne pomoči
3,5 3
Nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji
4,33 5
Posamezna podjetja in gospodarstveniki se, glede na povprečne ocene, zelo dobro obnesejo
kot vir informacij in nasvetov pri vstopu na ruski trg ter pri pomoči in svetovanju pri iskanju
poslovnih priložnosti na ruskem trgu. Visoko oceno so si pridobila tudi pri pomoči pri iskanju
poslovnih partnerjev v Ruski federaciji, le nekoliko nižjo pa pri lobiranju, pomoči pri
reševanju težav z uradnimi inštitucijami in s poslovnimi subjekti na ruskem trgu. Izrazito
slabša je ocena nudenja finančne pomoči, nekaj slabša pa tudi pri nudenju pomoči pri
promociji podjetja v Ruski federaciji.
Ocenjevanje lastnosti dela posameznih gospodarstvenikov in podjetij, ki že delujejo na trgu
Ruske federacije
Respondenti so na koncu ocenili še, v kolikšni meri so za delovanje posameznih slovenskih in
tujih gospodarstvenikov in podjetij, ki že delujejo na trgu Ruske federacije, pri reševanju
težav, s katerimi se podjetje srečuje na trgu Ruske federacije, značilne določene lastnosti. Pri
tem je bila znova izpostavljena pozitivna lastnost in njeno negativno nasprotje.
Rezultate prikazuje Slika 21. Ta kaže, da je krivulja pri vseh lastnostih v pozitivnem območju.
Še najslabše se podjetja in gospodarstveniki obnesejo, kar se tiče zadostnih finančnih in
kadrovskih virov, kar pa je razumljiv, saj gospodarska diplomacija sploh ni njihova naloga.
70
Podjetja pri drugih podjetjih in gospodarstvenikih na področju gospodarske diplomacije
najbolje ocenjujejo njihovo učinkovitost, enostavnost birokratskih postopkov, pa tudi
zainteresiranost in usposobljenost.
Slika 21: Lastnosti delovanja posameznih gospodarstvenikov in podjetij, ki poslujejo v Ruski
federaciji, pri reševanju težav, s katerimi se podjetje srečuje na trgu Ruske federacije
(n=8)
Ocenjevanje zadovoljstva z delom slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji v
celoti
Respondenti so nato z oceno na lestvici od 1 do 7 ocenili zadovoljstvo njihovega podjetja z
delovanjem slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji v celoti. Ocena 1 je
pomenila, da sploh niso zadovoljni, ocena 7 pa, da so povsem zadovoljni. Na vprašanje je
odgovorilo 11 podjetij, povprečna ocena delovanja slovenske gospodarske diplomacije pa je
bila 3.
Primerjava po odgovorih glede na velikost podjetja sicer kaže, da sta dve veliki podjetji, ki sta
odgovorili na to vprašanje, slovenski gospodarski diplomaciji v celoti prisodili povprečno
oceno 2,5. Tri srednje velika podjetja so jo ocenila z 2,67, šest mikro in malih podjetij pa s 3.
Rezultati nakazujejo, da so manjša podjetja v povprečju bolj zadovoljna z delovanjem
slovenske gospodarske diplomacije kot velika, seveda pa zaradi majhnega vzorca veljavno
sklepanje na celotno populacijo ni mogoče.
V naslednjem vprašanju so respondenti ocenjevali, v kolikšni meri so storitve slovenske
gospodarske diplomacije izpolnile pričakovanja njihovega podjetja. Ocena 1 je pomenila, da
sploh niso izpolnile pričakovanj, ocena 7 pa, da so bila pričakovanja izpolnjena v celoti. Na
vprašanje je tudi tokrat odgovorilo 11 podjetij, povprečna ocena pa je znašala 2,82.
71
Respodnente sem povprašala, kaj bi želelo njihovo podjetje izboljšati pri delovanju slovenske
gospodarske diplomacije v Ruski federaciji. Odgovorilo je pet respondentov, njihovi odgovori
pa so:
− olajšave pri izvozu, finančne oblike spodbud za izvoz (1 odgovor),
− izboljšanje osebnih stikov in direktnih kontaktov ter pomoč do realizacije pogodb (1
odgovor),
− več organiziranih srečanj ruskih podjetnikov v Sloveniji (1 odgovor),
− več izkušenih in preizkušenih gospodarstvenikov v slovenski gospodarski diplomaciji;
kadrovska politika je neustrezna in neučinkovita (1 odgovor),
− vse (1 odgovor).
Vprašanja o podjetju
V tem delu so respondenti odgovarjali na vprašanja o svojem podjetju, tudi o tem, kako so se
sami lotili vstopa in poslovanja na trgu Ruske federacije. Tu se je število respondentov znova
precej povečalo, saj so na vprašanja odgovarjali tudi respondenti iz tistih podjetij, ki pri
poslovanju v Ruski federaciji še nikoli niso uporabila storitev slovenske gospodarske
diplomacije.
Motivi za poslovanje na trgu Ruske federacije
V tem vprašanju so respondenti z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ to sploh ni naš motiv; 7 ‒ to
je eden naših glavnih motivov) ocenili, kakšni so motivi njihovega podjetja za poslovanje na
trgu Ruske federacije. Naštela sem 11 motivov, rezultate pa prikazuje slika 22.
72
Slika 22: Motivi podjetja za poslovanje na trgu Ruske federacije (povprečna ocena)
(n=49)
Rezultati ankete nakazujejo, da je najpomembnejši motiv za poslovanje podjetij na trgu Ruske
federacije povečanje prodaje, sledi majhen in zasičen domači trg ter sledenje kupcem oz.
dobaviteljem.
Priprava na vstop na trg Ruske federacije
Respondenti so nato odgovorili, kako se je njihovo podjetje pripravilo na vstop na trg Ruske
federacije. Možnih je bilo več odgovorov.
Rezultate prikazuje slika 23. Iz nje je razvidno, da največ podjetij navaja, da so poslovne stike
navezovali na sejmih, konferencah in podobnih dogodkih (51 odstotkov), da so opredelili
konkretne cilje vstopa na tuji trg (49 odstotkov) in da so predstavniki podjetja z namenom
priprave vstopa na tuji trg potovali v Rusko federacijo (49 odstotkov). Na drugi strani pa so le
4 odstotki podjetij poiskali strokovno pomoč in le 10 odstotkov jih je opravilo temeljito
analizo več potencialnih tujih trgov in izbralo najbolj primernega.
Respondentom sem dala tudi možnost, da pod »drugo« sami navedejo, kako se je njihovo
podjetje pripravilo na vstop na tuji trg. Njihovi odgovori so bili: sledimo investicijam
globalnih podjetij na ruskem trgu (1), začeli smo izvažati s pomočjo posrednikov (3), odzvali
smo se na pobudo kupcev oz. ruskega podjetja (2).
73
Slika 23: Priprava podjetja na vstop na trg Ruske federacije (v %)
(n=49)
Ovire pri poslovanju na trgu Ruske federacije
V naslednjem vprašanju so respondenti z oceno na lestvici od 1 do 7 (1 ‒ s to oviro se ne
srečujemo; 7 ‒ s to oviro se nenehno srečujemo) ocenili, s katerimi ovirami se njihovo
podjetje najpogosteje srečuje pri poslovanju na trgu Ruske federacije. Rezultate prikazuje
slika 24.
74
Slika 24: Ovire, s katerimi se podjetje najpogosteje srečuje pri poslovanju na trgu Ruske
federacije (povprečna ocena)
(n=48)
Rezultati kažejo, da slovenska podjetja pri poslovanju na trgu Ruske federacije kot največjo
oviro čutijo močno konkurenco, sledijo administrativne ovire ter visoka tveganja in stroški.
Podatki o podjetju: velikost, oblika prisotnosti in povprečni delež ustvarjenih prihodkov na
ruskem trgu
Na koncu sem zbrala še nekaj podatkov o sodelujočih podjetjih. Prvo vprašanje se je nanašalo
na velikost podjetja. Na vprašanje je odgovorilo 48 podjetij, od tega 7 velikih (povprečno
število delavcev v poslovnem letu presega 250), 19 srednje velikih (povprečno število
delavcev v poslovnem letu znaša med 50 in 250) in 22 mikro ali malih podjetij (povprečno
število delavcev v poslovnem letu ne presega 50).
V naslednjem vprašanju so nato respondenti opredelili obliko prisotnosti njihovega podjetja
na trgu Ruske federacije. Možnih je bilo več odgovorov.
Izkazalo se je, da je v obliki uvoza/izvoza blaga in storitev na trgu Ruske federacije prisotnih
96 odstotkov vseh podjetij, ki so odgovarjala na to vprašanje. Prek pogodbenih oblik
(franšize, licence …) jih je na trgu Ruske federacije prisotnih 6 odstotkov, z neposrednimi
tujimi investicijami 9 odstotkov, obliko prisotnosti prek skupnih vlaganj s tujim partnerjem pa
je opredelilo 13 odstotkov vseh podjetij, ki so odgovarjala. Nobeno podjetje, ki je sodelovalo
v anketi, ni v Ruski federaciji prisotno v obliki združitve oz. prevzema.
75
Slika 25: Oblika prisotnosti na trgu Ruske federacije (v %)
(n=47)
Preverila sem, ali oblika prisotnosti na ruskem trgu kakor koli vpliva na odločitev podjetja o
morebitni uporabi storitev slovenske gospodarske diplomacije. Podatki so pokazali naslednje:
− od 45 podjetij, ki so v Ruski federaciji prisotna v obliki uvoza/izvoza blaga in/ali storitev,
jih je 9 (20 odstotkov) koristilo storitve slovenske gospodarske diplomacije,
− od 3 podjetij, ki so v Ruski federaciji prisotna prek pogodbenih oblik (franšize,
licence …), ni nobeno podjetje koristilo storitev slovenske gospodarske diplomacije,
− od 4 podjetij, ki so na ruskem trgu prisotna v obliki neposrednih tujih investicij, sta 2 (50
odstotkov) koristili storitve slovenske gospodarske diplomacije,
− od 6 podjetij, ki so na ruskem trgu prisotna v obliki skupnih vlaganj s tujim partnerjem, so
storitve slovenske gospodarske diplomacije koristila 3 (50 odstotkov).
Tudi tokrat je sicer treba upoštevati, da je vzorec zelo majhen. A zbrani podatki nakazujejo,
da se za koriščenje storitev slovenske gospodarske diplomacije v večji meri odločajo podjetja,
ki so na ruskem trgu prisotna z bolj tveganimi oblikami poslovanja – tuje neposredne
investicije in skupna vlaganja s tujim partnerjem. Podjetja, ki se lahko z ruskega trga hitreje
umaknejo – prekinejo uvoz/izvoz ali licenčno/franšizno pogodbo – se na akterje slovenske
gospodarske diplomacije obračajo manj pogosto.
V naslednjem vprašanju so respondenti navedli povprečni delež prihodkov, ki so jih v zadnjih
treh letih na letni ravni ustvarili na trgu Ruske federacije. Od 48 podjetij, ki so odgovorila na
to vprašanje, je 21 podjetij oz. 44 odstotkov v Ruski federaciji v povprečju letno ustvarilo do
vključno 5 odstotkov prihodkov. 7 podjetij oz. 15 odstotkov podjetij je na tem trgu ustvarilo
od 5,1 do 10 odstotkov vseh prihodkov, 9 podjetij oz. 19 odstotkov vseh podjetij od 10,1 do
20 odstotkov, 4 podjetja oz. 8 odstotkov pa od 20,1 do 30 odstotkov. 2 podjetji oz. 4 odstotki
vseh, ki so odgovarjala na vprašanja, je na trgu Ruske federacije v zadnjih treh letih letno
povprečno ustvarilo od 30,1 do 40 odstotkov vseh prihodkov, 1 podjetje oz. 2 odstotka pa od
40,1 do 50 odstotkov vseh prihodkov. 4 podjetja so odgovorila, da so na trgu Ruske federacije
v zadnjih letih ustvarila 50,1 odstotka vseh svojih prihodkov ali več.
76
Slika 26: Povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na trgu Ruske federacije na letni
ravni v zadnjih treh letih (v %)
(n=48)
Tudi v tem primeru sem preverila, ali obstaja povezava med deležem prihodkov, ustvarjenim
na trgu Ruske federacije, ter odločitvijo podjetij za uporabo storitev slovenske gospodarske
diplomacije na tem trgu. Podatki kažejo sledeče:
− med 21 podjetji, ki na ruskem trgu ustvarijo v povprečju do vključno 5 odstotkov svojih
letih prihodkov, sta storitve slovenske gospodarske diplomacije doslej uporabili 2 podjetji
(9,5 odstotka),
− med 7 podjetji, ki v povprečju na ruskem trgu ustvarijo od 5,1 do 10 odstotkov svojih
letnih prihodkov, sta storitve slovenske gospodarske diplomacije prav tako uporabili 2
podjetji (28,6 odstotka),
− med 9 podjetji, ki na trgu Ruske federacije v povprečju ustvarijo od 10,1 do 20 odstotkov
svojih letnih prihodkov, so se na akterje slovenske gospodarske diplomacije že obrnila 3
podjetja (33,3 odstotka),
− med 4 podjetji, ki na trgu Ruske federacije ustvarijo letno od 20,1 do 30 odstotkov svojih
prihodkov, ni storitve slovenske gospodarske diplomacije koristilo nobeno podjetje,
− od 2 podjetij, ki na trgu Ruske federacije v povprečju ustvarita od 30,1 do 40 odstotkov
svojih letnih prihodkov, je storitve slovenske gospodarske diplomacije uporabilo 1
podjetje (50 odstotkov),
− 1 podjetje, ki na ruskem trgu ustvari od 40,1 do 50 odstotkov svojih prihodkov, je
uporabilo storitve slovenske gospodarske diplomacije (100 odstotkov),
− od 4 podjetij, ki na trgu Ruske federacije v povprečju ustvarijo 50,1 odstotka svojih
prihodkov in več, sta 2 (50 odstotkov) uporabili storitve slovenske gospodarske
diplomacije.
Med podjetji, vključenimi v anketo, je mogoče opaziti, da tista podjetja, ki na trgu Ruske
federacije ustvarijo večji delež svojih prihodkov, tudi bolj pogosto uporabijo pomoč
slovenske gospodarske diplomacije. Majhen vzorec pa znova onemogoča oblikovanje širših
sklepov.
77
Prisotnost in zaposleni v Ruski federaciji
Respondenti so nato opredelili, ali ima njihovo podjetje v Ruski federaciji svojo pisarno,
predstavništvo oz. podružnico. Pozitivno je odgovorilo 16 podjetij oz. 33 odstotkov,
negativno pa 32 podjetij oz. 67 odstotkov vseh podjetij, ki so odgovorila na to vprašanje.
Slika 27: Prisotnost podjetja v Ruski federaciji s pisarno, predstavništvom oz. podružnico
(v %)
(n=48)
Zanimalo me je, ali ima prisotnost podjetja na trgu Ruske federacije s pisarno,
predstavništvom oz. podružnico vpliv na to, ali podjetja uporabijo ali ne uporabijo storitev
slovenske gospodarske diplomacije. Podatki so pokazali, da je od 16 podjetij, ki so potrdila,
da imajo v Ruski federaciji pisarno, predstavništvo ali podružnico, 8 podjetij (50 odstotkov)
koristilo storitve slovenske gospodarske diplomacije, 8 pa ne. Med 32 podjetji, ki v Ruski
federaciji nimajo pisarne, podružnice ali predstavništva, pa so le 3 (9,4 odstotka) koristila
storitve slovenske gospodarske diplomacije, 29 pa jih tega ni storilo.
Pridobljeni podatki torej kažejo, da večji angažma podjetja na trgu Ruske federacije, ki se
kaže skozi odprtje pisarne, podružnice ali predstavništva na tem trgu, pozitivno vpliva na
odločitev podjetja o uporabi storitev slovenske gospodarske diplomacije. Znova pa velja
opozoriti, da je vzorec premajhen, da bi omogočil sklepanje na celotno populacijo.
Naslednje vprašanje se je glasilo: Ali ima podjetje v Ruski federaciji prisotne svoje
zaposlene? Le 1 podjetje oz. 2 odstotka od vseh, ki so na to vprašanje odgovorila, je
odgovorilo, da ima podjetje v Ruski federaciji prisotne slovenske zaposlene. 8 podjetij oz. 17
odstotkov vseh je odgovorilo, da ima podjetje v Ruski federaciji prisotne lokalne zaposlene, 7
podjetij oz. 15 odstotkov pa ima v Ruski federaciji prisotne tako slovenske kot tudi lokalne
zaposlene. Da podjetje v Ruski federaciji nima prisotnih svojih zaposlenih, je odgovorilo 31
podjetij oz. 66 odstotkov vseh, ki so na vprašanje odgovorila.
78
Slika 28: Prisotnost zaposlenih v podjetju v Ruski federaciji (v %)
(n=47)
Tudi pri tem vprašanju me je zanimalo, ali prisotnost zaposlenih na ruskem trgu vpliva na
odločitev o uporabi storitev slovenske gospodarske diplomacije. Podatki so pokazali, da je
med 16 podjetji, ki so potrdila, da imajo v Ruski federaciji prisotne svoje zaposlene (bodisi
slovenske bodisi lokalne ali oboje), storitve slovenske gospodarske diplomacije koristilo 9
podjetij (56,3 odstotka). Na drugi strani sta od 31 podjetij, ki v Ruski federaciji nimajo svojih
zaposlenih, storitve slovenske gospodarske diplomacije koristili le 2 (6,5 odstotka).
Podatki znova nakazujejo, da podjetja, ki so na trgu Ruske federacije bolj angažirana in imajo
tam prisotne svoje zaposlene, v večji meri koristijo storitve slovenske gospodarske
diplomacije kot podjetja, ki tam nimajo prisotnih svojih zaposlenih.
Zadnje v sklopu vprašanj o podjetju pa se je glasilo: Ali podjetje zaposluje ljudi, ki govorijo
ruski jezik? Pozitivno je odgovorilo 32 podjetij oz. 68 odstotkov vseh, ki so odgovarjala na
vprašanje. Preostalih 15 oz. 32 odstotkov ne zaposluje ljudi, ki govorijo ruski jezik.
79
Slika 29: Zaposlovanje ljudi, ki govorijo ruski jezik (v %)
(n=47)
Tudi tokrat sem preverila, ali so se podjetja, ki zaposlujejo ljudi, ki govorijo ruski jezik, kaj
pogosteje obračala na akterje slovenske gospodarske diplomacije kot podjetja, ki nimajo
rusko govorečih zaposlenih. Podatki kažejo, da je med 32 podjetji, ki zaposlujejo rusko
govoreče ljudi, 11 podjetij (31,4 odstotka) koristilo storitve slovenske gospodarske
diplomacije. Med 15 podjetji, ki ne zaposlujejo rusko govorečih ljudi, ni nobeno koristilo
storitev slovenske gospodarske diplomacije.
Zaposlovanje ljudi, ki govorijo ruski jezik, za podjetje pomeni precej manj resen angažma kot
na primer odprtje podružnice v Ruski federaciji. Kljub temu tudi odgovori na to vprašanje
nakazujejo, da se podjetja, ki imajo resnejše namene glede poslovanja na trgu Ruske
federacije, pogosteje obračajo na akterje slovenske gospodarske diplomacije od podjetij, ki v
poslovanje na ruskem trgu vlagajo manj specifičnih virov.
5.2 INTERVJUJI
Kot sem izpostavila v uvodu v poglavje, sem v magistrskem delu želela hipoteze preveriti z
anketo, opravljeno med podjetji. Po zaključku ankete pa se je izkazalo, da je vzorec
premajhen, da bi iz pridobljenih rezultatov lahko oblikovala veljavne zaključke. Zato sem se
odločila, da rezultate dopolnim še z intervjuji, opravljenimi z osebami, ki imajo na področju
gospodarske diplomacije bogate izkušnje. Na ta način sem želela dopolniti ugotovitve ankete,
kar bi mi omogočilo, da z večjo verjetnostjo potrdim ali zavrnem zastavljene hipoteze.
Intervju je kratkotrajna, sekundarna družbena interakcija med dvema osebama – običajno
tujcema – z eksplicitnim namenom ene osebe, da pridobi specifične informacije od druge
osebe. Informacije pridobimo v strukturiranem pogovoru, v katerem spraševalec
intervjuvancu zastavlja vnaprej določena vprašanja in beleži odgovore (Neuman, 2006, str.
304).
80
Intervjuji so lahko zelo formalizirani in strukturirani, kot na primer pri tržni raziskavi, ali pa
so nestrukturirani, podobno kot sproščeni pogovor. Zelo strukturirani intervjuji na primer
temeljijo na skrbno pripravljenem seznamu vprašanj, ki jih raziskovalec pretresa in prečiščuje,
dokler ni prepričan o njihovi »veljavnosti«. Predpostavka takšnega intervjuja je, da bo
spraševalec vprašal vsakega intervjuvanca enako vprašanje z istim tonom glasu (Esterby-
Smith, Thorpe & Lowe, 2007, str. 112). Manj kot so vprašanja strogo določena vnaprej in več
svobode kot si dovoli spraševalec, manj je intervju strukturiran.
V magistrski nalogi sem želela opraviti intervjuje s predstavniki akterjev slovenske
gospodarske diplomacije. Na tak način sem želela dopolniti podatke, ki sem jih pridobila s
strani podjetij v spletni anketi, kar bi mi omogočilo oblikovanje bolj veljavnih sklepov.
Prošnjo za intervju, ki bi ga opravili bodisi pisno oz. preko elektronske pošte bodisi osebno,
sem poslala predstavnikom vseh institucij, ki izvajajo naloge slovenske gospodarske
diplomacije in ki jih obravnavam v magistrskem delu, torej MZZ, MGRT, DKP, JAPTI, GZS
in SID banke. Na mojo prošnjo so se odzvali v treh institucijah, in sicer na MZZ, na DKP v
Moskvi in na GZS. Na MZZ in na GZS sem intervjuja opravila osebno, medtem ko mi je
predstavnik DKP v Moskvi na pisna vprašanja odgovoril preko elektronske pošte. Na MZZ
sem se pogovarjala z gospema Julijo Gregorn in Liljano Figar s Sektorja za gospodarsko
promocijo. Na GZS sem intervju opravila z direktorjem Centra za konkurenčnost, ki je hkrati
pristojen za Rusko federacijo, Alešem Cantaruttijem, na DKP pa je na vprašanja odgovoril
ekonomski svetovalec, mag. Denis Mancevič.
Vsem intervjuvancem sem predhodno poslala pisna vprašanja, kar pomeni, da so bila osnovna
vprašanja določena vnaprej. Pri intervjuvancih, s katerimi sem intervju opravila v živo, sem
po potrebi z dodatnimi vprašanji razjasnila morebitne nejasnosti.
Osnovna vprašanja sem razdelila v štiri osnovne sklope: odstotek podjetij, ki koristijo storitve
slovenske gospodarske diplomacije, pomoč, ki jo podjetja večinoma iščejo, ocena dela
posameznih institucij in priprava podjetij na vstop na trg Ruske federacije. Njihove odgovore
po posameznih sklopih sem smiselno povzela v nadaljevanju, medtem ko je mogoče prepise
(transkripte) intervjujev najti v prilogi.
Odstotek podjetij, ki koristijo storitve slovenske gospodarske diplomacije
Sogovorniki so večinoma potrdili ugotovitve iz ankete, da se odstotek podjetij, ki se obrnejo
na njihove inštitucije, večinoma giblje blizu 40 odstotkov. Denis Mancevič tako ocenjuje, da
se na DKP v različnih fazah obrne okrog 30 do 35 odstotkov podjetij. Aleš Cantarutti dodaja,
da je v anketi pridobljen odstotek realen in v mejah pričakovanja, čeprav bi si na GZS želeli,
da bi bil odstotek višji.
Na MZZ pa odstotek podjetij, ki koristi storitve gospodarske diplomacije, težko ocenijo, saj
81
nimajo pregleda nad tem, katera podjetja poslujejo na trgu Ruske federacije. Podjetja, ki so
prisotna na ruskem trgu, se ne obrnejo vedno na MZZ ali na veleposlaništvo v Moskvi.
Sogovorniki pa ob tem enotno pojasnjujejo, da se – čeprav rezultati ankete tega niso potrdili –
nanje obračajo večinoma manjša in srednje velika podjetja. »Veliki igralci poslujejo večinoma
sami, imajo svoje kanale in svoje načine«, pravi Cantarutti. Dodaja še, da proces včasih teče
celo v obratni smeri, torej da na GZS prosijo za pomoč kakšno izmed večjih podjetij.
Tudi Mancevič pravi, da se na DKP večinoma obračajo majhna in srednje velika podjetja, ki
po njegovih besedah »mislijo, da lahko za njih izvedemo številne poslovne procese, ki so
sicer domena podjetij in jih DKP ne izvaja, niti za to ni pooblaščen – gre predvsem za
procese, neposredno povezane s prodajo oz. marketingom posameznih izdelkov oz. storitev«.
Na MZZ pa dodajajo, da se storitve, po katerih povprašujejo mala in srednja podjetja,
razlikujejo od tistih, po katerih povprašujejo velika podjetja. Mala in srednja podjetja se tako
pogosto obrnejo nanje z vprašanji o okolju, zakonodaji in potencialnih partnerjih. Na trgih,
kjer je vloga države pomembna, pa je gospodarska diplomacija pomembnejša tudi za velika
podjetja, saj se ta na MZZ obrnejo tudi s prošnjo po posredovanju pri navezovanju stikov z
državnimi institucijami oz. večjimi družbami (v državni lasti), na tak način se izrazi podpora
domačim podjetjem s strani državnih institucij, kar je za ruski trg pomembno.
Po besedah Julije Gregorn na MZZ poskušajo povezovati podjetja med sabo. »Vedno
poudarjamo prednosti skupnega, povezanega nastopa na ruskem trgu, ki je za mala in srednja
podjetja včasih težko obvladljiv tudi zaradi svoje velikosti. Pomembno vlogo pri tem imajo
poslovni klubi in oba poslovna sveta.«
Na vprašanje, zakaj ocenjujejo, da se nanje ne obrne več podjetij, pa sogovorniki odgovarjajo,
da so podjetja večinoma preslabo obveščena o njihovem delu. Mancevič meni, da je vzrok za
to »premalo informacij in nizka obveščenost o tem, kaj je gospodarska diplomacija, kaj nudi
in česar ne. Tisti, ki so že kaj slišali o tem, pa zadevo napačno (pavšalno) interpretirajo«.
Cantarutti pa pravi, da je v tem trenutku lahko razlog za nizek odstotek podjetij, ki se obračajo
na GZS, prepoznavnost. Sogovornik meni, da pri pomoči internacionalizaciji slovenskih
podjetij trenutno vlada ogromna zmeda, pri čemer izpostavlja številne akterje na tem
področju: GZS, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, MZZ, MGRT, JAPTI, kup poslovnih
združb in drugih zbornic, kot sta nemška in avstrijska. Poudarja, da je v veliki ponudbi težko
izluščiti dobre informacije in koristne nasvete.
Tudi sogovornici z MZZ sta mnenja, da številna podjetja ne poznajo storitev gospodarske
diplomacije ali pa jih ne potrebujejo: »Veliko podjetij sploh še ne ve, kaj diplomacija sploh
ponuja, čeprav se trudimo s promocijo. Najdejo se tudi takšni, ki imajo predsodke zaradi
birokracije«. Na MZZ si prizadevajo spremeniti obstoječe stanje, tudi s predstavitvami na
območnih zbornicah, ki jih sicer pripravijo na povabilo zbornice: »V okviru regijskih
82
predstavitev nas regionalne zbornice oz. druge institucije posebej opozorijo, naj podjetjem
predstavimo, kaj lahko izkoristijo oz. kaj jim je na voljo.«
Cantarutti izpostavlja maso raznih dogodkov, posvetov, okroglih miz, tudi delegacij, s
katerimi po njegovem mnenju pretiravajo: »To, da peljeta neko delegacijo v tujino zunanji ali
gospodarski minister, še razumem, da pa vodi gospodarsko delegacijo minister za
izobraževanje in ne vem, kdo vse še, pa nima nobenega smisla.« Cantarutti takšno delovanje
označuje za »neučinkovito, nepovezano, nekoordinirano, pač namenjeno aktualni, dnevni
politiki«. Dodaja, da se podjetja takšnih delegacij sicer udeležijo, pogosto zato, da pridejo v
stik z ministrom, ki je sicer zanje težko neposredno dostopen. Dodaja pa, da s takšnimi
»gasilskimi akcijami« rušijo sistem učinkovitega delovanja pri spodbujanju
internacionalizacije.
Po besedah Cantaruttija bo trajalo nekaj časa, da bodo podjetja prepoznala, kaj v tej ponudbi
je dobrega in kaj je slabega, kaj deluje in kaj ne. Pravi, da se GZS trudi biti čim bolj
učinkovita, da bo čim bolj pripravljena na čas, ko bo nekomu to postalo jasno. Zbornica
načrtno krepi stike s slovenskimi podjetji in se jih trudi spoznavati v okviru konkretnega
programa (spoznava njihove težave, cilje in pričakovanja), saj lahko le tako oblikuje svoje
aktivnosti skladno s potrebami podjetij. Ambicija zbornice je, »da ko podjetje pomisli na
kateri koli trg, pomisli najprej na GZS«.
Pomoč, ki jo podjetja večinoma iščejo
Sogovornikom sem nato predstavila v anketi zbrane podatke oz. odgovore na vprašanje,
kakšno pomoč podjetja najpogosteje iščejo pri njih. Vprašala sem jih, ali so njihove izkušnje
skladne s pridobljenimi podatki.
Mancevič je potrdil, da pridobljeni podatki kar držijo, le da bi na prvo mesto uvrstil pomoč pri
iskanju poslovnega partnerja. Enako meni Cantarutti, ki pravi, da je iskanje konkretnih
poslovnih partnerjev na vrhu vprašanj, s katerimi se podjetja obračajo na GZS. Izpostavlja še,
da podjetja zelo pogosto iščejo finančno pomoč: »Podjetja pogosto nimajo sredstev za vstop
na ruski trg, vstopni stroški pa so zelo visoki.«
Mancevič ob tem izpostavlja še, da nekatere izmed naštetih nalog sploh ne sodijo v delokrog
DPK, še posebej reševanje sporov, finančna pomoč in pogajanja z ruskimi politiki. Kljub
temu so podjetja v anketi pogosto navedla, da bi se pri iskanju pomoči na tem področju
obrnila tudi na DKP.
Na MZZ se s pridobljenimi odgovori v veliki meri strinjajo. Dodajajo, da je veliko od
navedenih informacij objavljenih na spletnem portalu Izvozno okno. Na ta portal na primer
ekonomski svetovalci redno posredujejo koristne informacije o gospodarskem okolju,
aktualne novice ter konkretne poslovne priložnosti na trgu. Julija Gregorn in Liljana Figar
83
opažata, da podjetja te informacije običajno že preberejo, preden se obrnejo na gospodarsko
diplomacijo s konkretnimi vprašanji.
Sicer pa lahko na MZZ podjetjem po besedah sogovornic pomagajo pri vsem naštetem, razen
pri finančni pomoči – tega ne morejo početi, saj ne razpolagajo s programskimi finančnimi
sredstvi. Podjetja le seznanjajo s finančnimi instrumenti, ki so na voljo v okviru programa
internacionalizacije, in jih napotijo na ustrezne institucije, npr. MGRT oz. izvajalsko agencijo
SPIRIT, SID banko ... Predstavnik MZZ oz. direktorata za gospodarsko diplomacijo sodeluje
tudi pri delu komisije za pospeševanja mednarodne menjave pri SID banki. Na MZZ opažajo,
da podjetja premalo poznajo njihove storitve in ukrepe s področja internacionalizacije
(brezplačne informacije o trgu in poslovnih priložnostih Izvozno okno, sofinanciranje
gospodarskih delegacij, sejemskih nastopov, tržnih raziskav, aktivnosti poslovnih klubov …,
kljub temu, da jih o tem obveščajo ob vsaki priložnosti.
Ocena dela posameznih inštitucij
Sogovornikom sem nato predstavila ocene, s katerimi so slovenska podjetja ocenila njihovo
delo, in jih prosila za komentar. Mancevič je bil predvsem presenečen nad tem, da podjetja
delo DKP ocenjujejo za zbirokratizirano. Sam se s tem ne strinja: »Lahko pa je to posledica
tega, da pogosto dobivamo zelo pomanjkljive vhodne informacije o podjetij, o njihovih
storitvah in proizvodih in seveda zaprošamo za več informacij.«
Denis Mancevič pravi, da prihaja v delu DKP s podjetji do kratkih stikov najpogosteje zaradi
napačnih pričakovanj predstavnikov podjetij o storitvah gospodarske diplomacije ter predstav
podjetij, da lahko DKP prodaja namesto njih. Dodaja še, da v povprečju podjetja nikakor ne
razumejo dovolj poslanstva DKP in njegove vloge v sistemu slovenske gospodarske
diplomacije.
Aleš Cantarutti razume, zakaj je GZS dobila nizke ocene pri pomoči pri promociji podjetja.
Promocije zaradi pomanjkanja finančnih sredstev GZS ne more zagotavljati. Odkar je bilo
ukinjeno obvezno članstvo, nima več sredstev za morebitne skupne sejemske nastope ali
promocijske akcije. Cantarutti bi si želel višje ocene tudi pri hitrosti, a dodaja, da je osebno
pogosto odsoten in zaseden, zaradi česar je včasih počasneje odziven.
Kar se tiče poslanstva GZS pa Cantarutti pravi, da ga podjetja ne razumejo, ker se to
poslanstvo spreminja: »V osnovi že vedo, kaj pri nas iskati, vendar bi želel, da bi se podjetja
zavedala, da lahko pri nas dobijo več kot le nudenje informacij. Želimo biti njihova
podaljšana roka na trgu.« Dodal je, da je ambicija GZS podjetja čim večkrat pripeljati do
konkretnih kupcev in partnerjev. S tem namenom na primer seminarje na GZS zamenjujejo s
poslovnimi zajtrki in podobnimi dogodki. Sogovornik dodaja: »Od splošnih zadev se
premikamo h konkretizaciji. Je pa res, da se stoodstotno posvečamo članov.« Tisti, ki niso
člani GZS, za zbornico pač ne vedo oz. niso seznanjeni z njenimi dogodki.
84
V zvezi z zadovoljstvom podjetij z delom GZS Cantarutti izpostavlja še, da GZS podjetja
dvakrat letno v obsežnem vprašalniku sprašuje o trgih, regijah, ki jih zanimajo, o aktivnostih,
ki jih želijo od GZS, kaj pogrešajo in podobno. »Če ugotovimo, da podjetja želijo od nas
nekaj, česar ne znamo, se moramo tega pač naučiti,« pravi Cantarutti, a dodaja, da je za to
seveda potreben čas.
Na MZZ poskušajo v okviru svojih pristojnosti maksimalno pomagati oz. servisirati podjetje,
ki se nanje obrne z določenimi vprašanji. Liljana Figar meni: »Mogoče so pričakovanja večja
od tistega, kaj lahko naredimo. Nam se zdi, da delamo dobro.« Kar se tiče kadrov, pa
sogovornici izpostavljata dejstvo, da na primer ob ukinjanju nekaterih DKP v tujini števila
ekonomskih svetovalcev ne krčijo. Julija Gregorn dodaja: »Podjetja poskušamo ob vsaki
priložnosti obveščati o pristojnostih in možnostih gospodarske diplomacije.« V primeru
ruskega trga jih na primer opozorijo, da so skoraj vse storitve plačljive. »Trg je zahteven, saj
je na njem prisotna vsa svetovna konkurenca, potrebno se ga je lotiti sistematično s prej
izdelano strategijo, rezultati pa se pokažejo šele čez nekaj časa vztrajnega dela. Poznavanje
ruščine in priprava gradiv v ruskem jeziku je obvezen pogoj za uspešen nastop na tem trgu, ki
odpira pot na ostale trge Skupnosti neodvisnih držav.« Na MZZ lahko pomagajo pri iskanju
potencialnih partnerjev, poslovnih priložnosti na trgu, organizirajo prvi predstavitveni
sestanek s potencialnimi partnerji, na katerem lahko zagotovijo tudi tolmačenje, a poglobljene
analize trga oz. podatke iz plačljivih baz si mora podjetje priskrbeti samo.
V primeru sporov z ruskimi podjetji (ki so v državni lasti) lahko MZZ na ustrezen način
opozori na težavo, ne more in ne sme pa vplivati na delovanje sodnega sistema države. Zato je
pomembno, da je podjetje pozorno pri sklepanju komercialnih pogodb, ki opredeljujejo načine
reševanja morebitnih sporov. Julija Gregorn opozarja, da »veleposlaništva načeloma
razpolagajo s seznamom odvetnikov, ki jih lahko priporočimo podjetjem, ni pa to seveda
garancija za ugoden rezultat.«
Priprava podjetij na vstop na trg Ruske federacije
Nazadnje sem sogovornikom predstavila odgovore podjetij na vprašanje, kako so se pripravila
na vstop na trg Ruske federacije. Povprašala sem jih za komentar, ali so priprave podjetij
zadostne za njihovo uspešno poslovanje na tem trgu.
Sogovorniki so se strinjali, da se podjetja premalo pripravijo na vstop na ruski trg. Denis
Mancevič je bil celo mnenja, da so podjetja v anketi olepševala dejansko sliko in pretiravala.
»Poleg tega vidite, da je zgolj 20 odstotkov podjetij prilagodilo svojo vizijo pred vstopom na
trg, temeljito analizo trga pa je opravilo še manj podjetij. To bi moralo biti zelo zaskrbljujoče,
posebej za ljudi v Sloveniji, katerih poslanstvo naj bi bila pomoč pri internacionalizaciji
podjetij,« pravi in dodaja, da je to vloga ustreznih institucij v Sloveniji, ne pa DKP, in da na
tem področju »zelo škripa«. »Kljub zavedanju pomanjkljivosti se na tem področju ne izvaja
nič.«
85
Na MZZ menijo, da »podjetja velikokrat podcenjujejo ta trg in se za vstop nanj ne pripravijo
dovolj dobro.« Julija Gregorn opozarja, da je za uspešen nastop na tem trgu zelo pomembno
poznavanje ruščine, zavedanje o prisotnosti močne konkurence in potrebe po vlaganju v
kvalitetne kadre«.
Aleš Cantarutti meni, da je potrebno storiti več za izobraževanje podjetij o primerni pripravi
na vstop na tuji trg. Poudarja, da se nekaj malih in srednjih podjetij počasi opogumlja za vstop
na tuji trg, vendar pa je ruski trg povsem drugačen od npr. Balkana (drugačna kultura) in tudi
analiza trga ni tako enostavna. Meni tudi, da je nujno znanje ruščine.
Vzroke za to, da se podjetja premalo pripravijo na vstop na ruski trg, Cantarutti vidi v
podcenjevanju tega trga: »20 let nazaj je veljalo, da je ruski trg "trg, ki vse požre". Takrat je to
držalo, saj so se na hitro odprli in ljudje so želeli vse izdelke. Takrat je bilo za ta trg vse
dobro, danes pa je zgodba povsem drugačna. Prisotna je svetovna, globalna konkurenca, še
posebej v velikih mestih, kot sta Moskva in Sankt Peterburg.« Sogovornik opaža predvsem
pomanjkanje dobrih izobraževalnih programov s tega področja, premalo znanja. GZS se sicer
trudi znova oživiti svoj projekt Akademija internacionalizacije, ki naj bi zapolnil prav to
praznino.
5.3 PREVERJANJE HIPOTEZ
Preden se lotim preverjanja zavračanja hipotez, naj znova opozorim, da je opravljena anketa
temeljila na nereprezentativnem in majhnem vzorcu, kar onemogoča resnejše sklepanje o
dejanskem stanju in odnosu slovenskih podjetij do gospodarske diplomacije Republike
Slovenije v Ruski federaciji. Ugotovitve pa lahko podajajo zanimive smernice zaznav in
izkustev s slovensko gospodarsko diplomacijo na ruskem trgu.
1. hipoteza
V prvi hipotezi sem navedla, da mikro, majhna in srednje velika podjetja pogosteje koristijo
storitve slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji kot velika podjetja.
Podatki, zbrani v anketi, so pokazali, je od 48 podjetij, ki so v anketi opredelila velikost, 11
podjetij (23 odstotkov) že uporabilo storitve slovenske gospodarske diplomacije v Ruski
federaciji. Med 7 velikimi podjetji sta storitve gospodarske diplomacije uporabili 2 podjetji
(29 odstotkov), med 19 srednje velikimi podjetji so se na gospodarsko diplomacijo že obrnila
3 (16 odstotkov), med 22 mikro in malimi podjetji pa jih je storitve slovenske gospodarske
diplomacije že uporabilo 6 (28 odstotkov).
Slika 30 grafično prikazuje pridobljene podatke.
86
Slika 30: Delež podjetij, ki je že uporabil storitve slovenske gospodarske diplomacije v Ruski
federaciji, glede na velikost podjetja (v %)
(n=48)
Zgolj na podlagi rezultatov ankete bi torej hipotezo morala zavrniti. Ker pa je bil vzorec v
anketi premajhen, da bi omogočil veljavno sklepanje, sem o tem zastavila vprašanje
sogovornikom v vseh treh intervjujih. Ti so si bili enotni, da se nanje v zvezi s storitvami
gospodarske diplomacije večinoma obračajo majhna in srednja podjetja. Pri tem so
izpostavili, da imajo velika podjetja pogosto lastne kanale in načine, na katere rešujejo svoje
težave.
Vredno pa je izpostaviti opažanje MZZ, da je gospodarska diplomacija za velika podjetja
pomembnejša na trgih, kjer vidno vlogo igra država, kar v veliki meri velja za Rusko
federacijo. Na podlagi podatkov, zbranih v okviru magistrske naloge, moram tako hipotezo
zavrniti.
2. hipoteza
Druga hipoteza se nanaša na oceno storitev slovenske gospodarske diplomacije v Ruski
federaciji s strani slovenskih podjetij, ki poslujejo na ruskem trgu. Hipoteza navaja, da so
mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki poslujejo na trgu Ruske federacije in so v
preteklosti že koristila storitve slovenske gospodarske diplomacije, bolj zadovoljna s
storitvami slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji kot velika podjetja.
Pri preverjanju te hipoteze si lahko pomagam z rezultati ankete. Ti so pokazali, da so v anketo
vključena velika podjetja slovenski gospodarski diplomaciji v celoti prisodila povprečno
oceno 2,5, srednje velika podjetja so jo ocenila z 2,67, mikro in mala podjetja pa s 3. Rezultati
ankete tako dejansko nakazujejo, da so manjša in srednje velika podjetja v povprečju bolj
zadovoljna z delovanjem slovenske gospodarske diplomacije kot velika, kar pomeni, da
hipoteze ni mogoče zavrniti.
3. hipoteza
Tretja hipoteza navaja, da so slovenska podjetja, ki poslujejo na trgu Ruske federacije, bolj
87
zadovoljna s storitvami paradržavnih in zasebnih inštitucij kot uradnih državnih subjektov, ki
delujejo na področju gospodarske diplomacije v omenjeni državi.
Tudi pri tej hipotezi si lahko pomagam z rezultati ankete. V spodnji tabeli sem zbrala
povprečne ocene, ki so jih podjetja pripisala posameznim izvajalcem storitev slovenske
gospodarske diplomacije pri osmih izpostavljenih nalogah.
Tabela 23: Povzetek povprečnih ocen po posameznih nalogah za vse obravnavane izvajalce
storitev slovenske gospodarske diplomacije
Povprečna ocena
Naloga
MZZ DKP MGRT JAPTI SID
banka GZS SPK G&P*
Posredovanje informacij in svetovanje pri vstopu na trg
Ruske federacije 3,50 3,36 3,50 3,43 3,50 4,25 3,33 5,71
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih
poslovnih priložnosti na trgu Ruske federacije 2,92 3,33 3,50 3,29 3,80 4 3,67 5,63
Posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju
poslovnih partnerjev v Ruski federaciji 2,77 3,33 3 3,29 3,40 4,13 3,33 5,50
Pogajanja z ruskimi politiki, lobiranje
2,80 3,11 2,33 2,5 2,80 4,20 3 4,88
Pomoč pri reševanju težav na ruskem trgu, ki jih ima
podjetje z uradnimi ruskimi inštitucijami 3,33 3,64 3,25 3 3 4 3,33 4,88
Pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi
poslovnimi subjekti na ruskem trgu 2,83 3,70 3,25 3 3 4 3 4,88
Nudenje finančne pomoči
1,82 2,67 2 2,83 3,83 2,14 4,50 3,50
Nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji
2,87 3,55 3,25 3,33 2,40 3,13 4,50 4,33
*Posamezni gospodarstveniki in podjetja
Med obravnavanimi akterji razumem MZZ, DKP in MGRT kot uradne državne subjekte,
JAPTI in SID banko kot paradržavni instituciji, GZS, Slovensko-ruski poslovni klub ter
posamezne gospodarstvenike in podjetja pa kot zasebne inštitucije oz. akterje.
Primerjava povprečnih ocen kaže neenotno sliko. Pri večini izpostavljenih nalog so si najvišje
ocene prislužili posamezni gospodarstveniki in podjetja, za njimi je GZS. Pri nalogah nudenje
finančne pomoči ter nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji pa si je najvišje
ocene prislužil SPK, ki pri preostalih nalogah ni posebej izstopal. V negativni smeri vsaj pri
nekaterih nalogah izstopa MZZ, med ocenami preostalih inštitucij pa pomembnejših razlik ni
mogoče zaznati. Znova naj sicer opozorim na majhen vzorec in na dejstvo, da je število
respondentov, ki je podalo ocene, med posameznimi akterji precej nihalo.
Za lažje oblikovanje sklepa dodajam še slike, ki prikazujejo podane ocene respondentov pri
vprašanju, v kolikšni meri so za delovanje posameznih inštitucij pri reševanju težav, s
88
katerimi se podjetje srečuje na trgu Ruske federacije, značilne posamezne pozitivne oz.
negativne lastnosti.
Slika 31: Primerjava ocen lastnosti delovanja posameznih inštitucij pri reševanju težav, s
katerimi se podjetje srečuje na trgu Ruske federacije
MZZ
DKP
MGRT
89
JAPTI
SID banka
GZS
SPK
90
Posamezni gospodarstveniki in podjetja, ki delujejo na trgu Ruske federacije
Primerjava izpostavlja visoke ocene, s katerimi so respondenti ocenili delo GZS ter
posameznih gospodarstvenikov in podjetij. Zelo pozitivno so respondenti ocenili tudi delo
MGRT. Tudi tokrat seveda velja opozorilo, da je vzorec (še posebej v nekaterih primerih)
zelo majhen.
Na podlagi podatkov hipotezo zavračam. Medtem ko je pri nekaterih zasebnih institucijah
dejansko mogoče opaziti višje ocene kot pri drugih akterjih, pa to ne velja za vse.
4. hipoteza
Četrta hipoteza se je glasila: Večji kot je angažma določenega podjetja na trgu Ruske
federacije (kompleksnejše oblike poslovanja na ruskem trgu, prisotnost v obliki podružnice ali
pisarne, prisotnost lastnih zaposlenih na ruskem trgu …), večja je verjetnost, da bo to podjetje
koristilo storitve slovenske gospodarske diplomacije. Pri preverjanju hipoteze se bom oprla na
podatke, zbrane v anketi. Spodnji sliki prikazujeta deleže podjetij, ki so oz. ki niso koristila
storitev slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji, glede na njihovo obliko
prisotnosti na ruskem trgu ter glede na delež ustvarjenih prihodkov na tem trgu.
Slika 32: Uporaba storitev slovenske gospodarske diplomacije glede na obliko prisotnosti na
ruskem trgu (v %)
n=48
91
Slika 33: Uporaba storitev slovenske gospodarske diplomacije glede na delež prihodkov,
ustvarjen na ruskem trgu (v %)
n=48
Ugotovitve ankete kažejo, da podjetja, ki so na ruskem trgu prisotna z bolj zahtevnimi
oblikami poslovanja, pogosteje koristijo storitve slovenske gospodarske diplomacije kot
podjetja, ki so prisotna le z uvozom oz. izvozom. Podjetja, ki na ruskem trgu ustvarijo večji
delež svojih prihodkov, pogosteje koristijo storitve slovenske gospodarske diplomacije kot
podjetja, ki tam ustvarijo manjši delež svojih prihodkov.
Rezultati ankete kažejo tudi, da so storitve slovenske gospodarske diplomacije v večji meri
koristila podjetja, ki zaposlujejo ljudi, ki govorijo ruski jezik, tista, ki imajo v Ruski federaciji
svoje zaposlene, in tista, ki imajo v Ruski federaciji pisarno, podružnico ali predstavništvo.
Na podlagi vzorca, ki ga je zajela anketa, hipoteze torej ni mogoče zavrniti. Za oblikovanje
širših sklepov pa je zajeti vzorec premajhen.
5. hipoteza
V peti hipotezi sem trdila, da podjetja, ki se na vstop na trg Ruske federacije bolje pripravijo,
na tem trgu v povprečju ustvarijo večji delež svojih prihodkov kot podjetja, ki se na vstop na
trg Ruske federacije pripravijo slabše.
Pri preverjanju hipoteze sem primerjala odgovore podjetij glede deleža prihodkov, ki ga
ustvarijo povprečno na letni ravni v Ruski federaciji, ter odgovore glede priprave na vstop na
trg Ruske federacije. Rezultate povzemam v spodnjih tabelah.
92
Naj pojasnim, da je vzorec podjetij v tej primerjavi n=48. V vzorcu je n=21 podjetij, ki na
trgu Ruske federacije v povprečju letno ustvarijo do vključno 5 odstotkov svojih prihodkov,
n=7 za od 5,1 do 10 odstotkov v povprečju ustvarjenih prihodkov na trgu Ruske federacije,
n=9 za od 10,1 do 20 odstotkov, n=4 za od 20,1 do 30 odstotkov, n=2 za od 30,1 do 40
odstotkov, n=1 za od 40,1 do 50 odstotkov ter n=4 za 50,1 odstotkov in več.
Tabela 24: Delež podjetij, ki so prilagodila vizijo in poslanstvo podjetja/opravila analizo
lastnih potencialov in pomanjkljivosti, glede na povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen
na ruskem trgu
Povprečen delež prihodkov podjetja,
ustvarjen na trgu Ruske federacije na
letni ravni v zadnjih treh letih
Delež podjetij, ki so
prilagodila vizijo in poslanstvo
podjetja
Delež podjetij, ki so opravila
analizo lastnih potencialov in
pomanjkljivosti
do vključno 5 odstotkov 9,5% 38%
od 5,1 do 10 odstotkov 14,3% 14,3%
od 10,1 do 20 odstotkov 0% 22%
od 20,1 do 30 odstotkov 25% 25%
od 30,1 do 40 odstotkov 50% 0%
od 40,1 do 50 odstotkov 100% 0%
50,1 odstotkov in več 50% 50%
Tabela 25: Delež podjetij, ki so opravila analizo priložnosti in groženj v okolju/ opredelila
konkretne cilje vstopa na tuji trg, glede na povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na
ruskem trgu
Povprečen delež prihodkov podjetja,
ustvarjen na trgu Ruske federacije na
letni ravni v zadnjih treh letih
Delež podjetij, ki so opravila
analizo priložnosti in groženj
v okolju
Delež podjetij, ki so opredelila
konkretne cilje vstopa na tuji
trg
do vključno 5 odstotkov 47,6% 38,1%
od 5,1 do 10 odstotkov 57,1% 42,9%
od 10,1 do 20 odstotkov 44,4% 88,8%
od 20,1 do 30 odstotkov 0% 25%
od 30,1 do 40 odstotkov 50% 50%
od 40,1 do 50 odstotkov 0% 100%
50,1 odstotkov in več 50% 50%
93
Tabela 26: Delež podjetij, ki so opravila temeljito analizo več potencialnih tujih trgov in
izbrala najbolj primernega/opravila temeljito študijo trga Ruske federacije in konkurence na
njem, glede na povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na ruskem trgu
Povprečen delež prihodkov podjetja,
ustvarjen na trgu Ruske federacije na
letni ravni v zadnjih treh letih
Delež podjetij, ki so opravila
temeljito analizo več
potencialnih tujih trgov in
izbrala najbolj primernega
Delež podjetij, ki so opravila
temeljito študijo trga Ruske
federacije in konkurence na
njem
do vključno 5 odstotkov 14,3% 19%
od 5,1 do 10 odstotkov 0% 28,6%
od 10,1 do 20 odstotkov 22,2% 33%
od 20,1 do 30 odstotkov 0% 25%
od 30,1 do 40 odstotkov 0% 0%
od 40,1 do 50 odstotkov 0% 0%
50,1 odstotkov in več 0% 75%
Tabela 27: Delež podjetij, ki so prilagodila svoj izdelek/storitev/pripravila trgu prilagojeno
trženjsko strategijo, glede na povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na ruskem trgu
Povprečen delež prihodkov podjetja,
ustvarjen na trgu Ruske federacije
na letni ravni v zadnjih treh letih
Delež podjetij, ki so prilagodila
svoj izdelek/storitev
Delež podjetij, ki so
pripravila trgu prilagojeno
trženjsko strategijo
do vključno 5 odstotkov 38,1% 33,3%
od 5,1 do 10 odstotkov 14,3% 28,6%
od 10,1 do 20 odstotkov 33,3% 33,3%
od 20,1 do 30 odstotkov 50% 0%
od 30,1 do 40 odstotkov 50% 50%
od 40,1 do 50 odstotkov 100% 100%
50,1 odstotkov in več 0% 75%
Tabela 28: Delež podjetij, ki so poslovne stike navezovala na sejmih, konferencah/katerih
predstavniki so z namenom priprave vstopa na tuji trg potovali v Rusko federacijo, glede na
povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na ruskem trgu
Povprečen delež prihodkov podjetja,
ustvarjen na trgu Ruske federacije
na letni ravni v zadnjih treh letih
Delež podjetij, ki so poslovne
stike navezovala na sejmih,
konferencah ipd.
Delež podjetij, katerih
predstavniki so z namenom
priprave vstopa na tuji trg
potovali v Rusko federacijo
do vključno 5 odstotkov 52,4% 38,1%
od 5,1 do 10 odstotkov 57,1% 71,4%
od 10,1 do 20 odstotkov 66,7% 44,4%
od 20,1 do 30 odstotkov 25% 25%
od 30,1 do 40 odstotkov 0% 50%
od 40,1 do 50 odstotkov 100% 100%
50,1 odstotkov in več 25% 75%
94
Tabela 29: Delež podjetij, ki so za potrebe vstopa na tuji trg dodatno izobraževala
zaposlene/za potrebe vstopa na tuji trg zaposlili dodatne ljudi – specialiste, glede na
povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na ruskem trgu
Povprečen delež prihodkov podjetja,
ustvarjen na trgu Ruske federacije
na letni ravni v zadnjih treh letih
Delež podjetij, ki so za potrebe
vstopa na tuji trg dodatno
izobraževala zaposlene
Delež podjetij, ki so za
potrebe vstopa na tuji trg
zaposlili dodatne ljudi -
specialiste
do vključno 5 odstotkov 23,8% 14,3%
od 5,1 do 10 odstotkov 28,6% 28,6%
od 10,1 do 20 odstotkov 22,2% 33,3%
od 20,1 do 30 odstotkov 25% 0%
od 30,1 do 40 odstotkov 50% 0%
od 40,1 do 50 odstotkov 100% 100%
50,1 odstotkov in več 25% 0%
Tabela 30: Delež podjetij, ki so poiskala strokovno pomoč, glede na povprečen delež
prihodkov podjetja, ustvarjen na ruskem trgu
Povprečen delež prihodkov podjetja,
ustvarjen na trgu Ruske federacije
na letni ravni v zadnjih treh letih
Delež podjetij, ki so poiskala
strokovno pomoč
do vključno 5 odstotkov 0%
od 5,1 do 10 odstotkov 0%
od 10,1 do 20 odstotkov 11,1%
od 20,1 do 30 odstotkov 25%
od 30,1 do 40 odstotkov 0%
od 40,1 do 50 odstotkov 0%
50,1 odstotkov in več 0%
V anketi pridobljeni podatki hipoteze ne podpirajo. Medtem ko so na primer podjetja, ki na
trgu Ruske federacije ustvarijo več kot 20,1 odstotka svojih prihodkov, pogosteje prilagodila
vizijo in poslanstvo podjetja, svoj izdelek oz. storitev ali pripravila trgu prilagojeno trženjsko
strategijo, so se podjetja, ki na trgu Ruske federacije ustvarijo 20 odstotkov ali manj svojih
prihodkov, pogosteje odločila za zaposlitev dodatnih ljudi (specialistov), navezovanje
poslovnih stikov na sejmih, konferencah in podobno ter za analizo več potencialnih tujih
trgov, na podlagi katere so izbrala najbolj primernega. Pri analizi priložnosti in groženj v
okolju ter pri opredelitvi konkretnih ciljev vstopa na tuji trg pa ni opaziti pomembnejših razlik
pri deležu podjetij, ki so ta korak opravila, glede na povprečni delež prihodkov, ustvarjen v
Ruski federaciji. Gre torej bolj za to, da so podjetja v okviru priprave vstopa na tuji trg izvedla
drugačne aktivnosti kot pa več oziroma manj teh aktivnosti.
95
6. hipoteza
V šesti hipotezi sem navedla, da podjetja, ki na trgu Ruske federacije ustvarijo večji delež
svojih prihodkov, pogosteje uporabljajo storitve slovenske gospodarske diplomacije kot
podjetja, ki na trgu Ruske federacije ustvarijo manjši delež svojih prihodkov. Tudi pri
preverjanju te hipoteze sem upoštevala rezultate ankete. Prikazuje jih spodnja tabela.
Tabela 31: Delež podjetij, ki so ob pripravi na vstop na ruski trg ali v času poslovanja na trgu
Ruske federacije uporabila storitve slovenske gospodarske diplomacije, glede na povprečen
delež prihodkov, ustvarjen na ruskem trgu
n=48
Povprečen delež prihodkov
podjetja, ustvarjen na trgu
Ruske federacije na letni ravni v
zadnjih treh letih
Delež podjetij, ki so ob pripravi na vstop na ruski trg
ali v času poslovanja na trgu Ruske federacije
uporabila storitve slovenske gospodarske diplomacije
n
do vključno 5 odstotkov 9,5% 21
od 5,1 do 10 odstotkov 28,6% 7
od 10,1 do 20 odstotkov 33,3% 9
od 20,1 do 30 odstotkov 0% 4
od 30,1 do 40 odstotkov 50% 2
od 40,1 do 50 odstotkov 100% 1
50,1 odstotkov in več 50% 4
Na podlagi v anketi zajetega vzorca hipoteze ni mogoče zavrniti..
SKLEP
Tako slovenski politiki kot gospodarstvo v slovensko gospodarsko diplomacijo polagajo
številne upe. Večinoma se zavedajo njenih potencialov, a hkrati ugotavljajo, da je potrebno
njeno delovanje izboljšati. Na podlagi izsledkov magistrskega dela lahko ugotovim, da
predvsem slednje velja tudi za slovensko gospodarsko diplomacijo na trgu Ruske federacije.
Magistrsko delo je temeljilo na tezi, da obstaja razkorak med potrebami slovenskih podjetij in
ponudbo oz. kakovostjo storitev slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji.
Opravljena anketa je to tezo potrdila, saj je izpostavila relativno nizko stopnjo zadovoljstva
slovenskih podjetij, ki poslujejo na trgu Ruske federacije, z delom slovenske gospodarske
diplomacije na tem trgu. Veliko bolje kot državne in paradržavne institucije, ki delujejo na
področju gospodarske diplomacije, se po ocenah respondentov, ki so sodelovali v opravljeni
anketi, pri pomoči pri pripravi na vstop ali pri poslovanju na trgu Ruske federacije odrežejo
druga podjetja in gospodarstveniki. Od gospodarske diplomacije podjetja želijo več finančnih
spodbud za izvoz, več osebnega stika in pomoč pri konkretnem sklepanju pogodb in pri
96
iskanju konkretnih poslovnih partnerjev. Želijo tudi, da na področju gospodarske diplomacije
ne bi delali birokrati, pač pa preizkušeni gospodarstveniki, ki bi razumeli njihove potrebe.
Na drugi strani pa so na razkorak med dejanskimi storitvami gospodarske diplomacije in
željami ali pričakovanji podjetij opozorili tudi predstavniki akterjev slovenske gospodarske
diplomacije na ruskem trgu, s katerimi sem opravila intervjuje. Ti so pojasnili, da podjetja
včasih pričakujejo, da bo gospodarska diplomacija namesto njih opravila povsem poslovne
aktivnosti, kot so raziskava trga ali iskanje konkretnega tujega partnerja. Na podlagi tega
nerazumevanja poslanstva oziroma narave dela gospodarske diplomacije pogosto pride do
nesoglasij in razočaranj.
Sistem slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji sestavljajo številni akterji, tako
državni kot nedržavni. Tudi zaradi tega verjetno na tem področju velja nekaj zmede. Podjetja
bi se dokaj nekritično obračala po pomoč na različne akterje, brez upoštevanja njihovih
dejanskih nalog in pristojnosti. Na drugi strani ugotovitve raziskave kažejo, da večinoma od
sogovornikov podjetja ne prejmejo ustreznih informacij, da predvsem državni akterji delujejo
zbirokratizirano, se le odzivajo, namesto da bi sami dajali pobude, so počasni in podobno.
Slovenska podjetja, ki so sodelovala v anketi, si na ruski trg želijo predvsem zaradi povečanja
prodaje, zagotavljanja rasti in razvoja podjetja ter zaradi majhnega in zasičenega domačega
trga. To ne preseneča, saj ruski trg s svojim številčnim prebivalstvom, relativno geografsko
bližino, urejenimi političnimi odnosi in solidno gospodarsko rastjo za slovenska podjetja
predstavlja enega bolj zanimivih, kot ciljnega za slovensko gospodarstvo pa ga prepoznava
tudi država. Kljub temu pa več kot polovica podjetij, ki jih je zajela raziskava, na ruskem trgu
ustvari le do 10 odstotkov svojih prihodkov. Očitno podjetjem kljub želji preboj na ruski trg
večinoma ne uspe. Vprašanje je, ali bi lahko k spremembi tega dejstva prispevalo tudi boljše
delovanje slovenske gospodarske diplomacije.
Pri ovirah, s katerimi se srečujejo na trgu Ruske federacije, podjetja izpostavljajo predvsem
močno konkurenco, administrativne ovire ter visoka tveganja in stroške. Veliko manj občutijo
težave zaradi nepoznavanja tujih običajev in praks, pa tudi jezikovne ovire, čeprav jih na
primer kar tretjina ne zaposluje ljudi, ki bi govorili ruski jezik. Iz tega lahko sklepam, da bi
morali akterji slovenske gospodarske diplomacije, če bi želeli odgovoriti na konkretne težave
podjetij, okrepiti predvsem različne finančne spodbude, konkretne in s strani države finančno
podprte promocijske aktivnosti Slovenije in njenih podjetij, nujna pa so tudi dvostranska
pogajanja in pogajanja znotraj EU z Rusko federacijo o sporazumih, s katerimi bi še dodatno
odpravljali administrativne ovire.
V raziskavi se je na sicer majhnem vzorcu potrdila domneva, da so druga podjetja in
posamezni gospodarstveniki tisti, ki znajo najbolje svetovati in pomagati v času vstopa in
poslovanja na ruskem trgu. Zelo dobre ocene si je prislužila tudi GZS, nekoliko slabše so
podjetja ocenila delo SID banke in Slovensko-ruskega poslovnega kluba. Državne institucije
97
– MZZ, MGRT, diplomatsko-konzularna predstavništva in JAPTI – so prejele najnižje ocene.
Podjetja so tem institucijam pogosto pripisala lastnosti, kot so reagibilnost, zbirokratiziranost,
počasnost in neučinkovitost.
Kako bi torej lahko institucije, ki opravljajo naloge slovenske gospodarske diplomacije na
trgu Ruske federacije, izboljšale svoje delovanje? Zagotovo bi koristilo intenzivnejše
navezovanje stikov s slovenskimi podjetji, poslušanje njihovih želja, prilagajanje aktivnosti
njihovim potrebam. Na drugi strani je lahko velikega pomena tudi krepitev stikov z različnimi
akterji v Ruski federaciji – z zunanjim in gospodarskim ministrstvom, gospodarskimi
zbornicami, agencijami za spodbujanje izvoza in podobnimi partnerji. Z izmenjavo uslug bi
lahko slovenska gospodarska diplomacija podjetjem lažje zagotavljala točne informacije in
konkretne poslovne stike. Seveda to terja veliko truda in tudi finančnih sredstev, a ne
pozabimo, da je Slovenija trg Ruske federacije opredelila za enega najpomembnejših za
slovensko gospodarstvo.
Sicer pa si podjetja, kot se je izkazalo v anketi, v aparatu slovenske gospodarske diplomacije
želijo (več) ljudi z izkušnjami v gospodarstvu. Ena od možnosti, kako bi slovenska
gospodarska diplomacija lahko izboljšala svoje delovanje, je tako navezava stikov s
konkretnimi gospodarstveniki, ki imajo na trgu Ruske federacije bogate izkušnje. Ti bi bili
morda pripravljeni sodelovati z MZZ ali MGRT v vlogi svetovalcev, kar bi lahko dvignilo
tako raven storitev kot tudi ugled teh institucij.
Izpostavila bi tudi dejstvo, da se slovenska podjetja očitno ne znajdejo v sistemu slovenske
gospodarske diplomacije. Tako bi se na primer tudi na MZZ in na SID banko podjetja
obračala, ko bi iskala konkretne poslovne partnerje, na DKP, če bi potrebovala finančna
sredstva za vstop na ruski trg, in na JAPTI, če bi iskala pomoč pri reševanju težav, ki jih ima
podjetje z ruskimi uradnimi inštitucijami. Glede na poslanstvo omenjenih inštitucij je očitno,
da to ne bi bila optimalna izbira sogovornika v dani situaciji.
Ideja, ki bi jo lahko izvedli vsaj državni akterji skupaj (nedržavnih seveda v to ni mogoče
prisiliti, lahko pa bi jih povabili k projektu), je enotna vstopna spletna točka za storitve
gospodarske diplomacije. Na njej bi na primer podjetja lahko označila, kaj jih zanima (kateri
trg, regija, katere težave imajo oz. katere informacije iščejo in podobno), spletna stran pa bi
jim nato glede na izbrane kazalnike ponudila kontakte najprimernejših oseb, ki jim lahko
pomagajo. Tudi sama sem imela pri raziskovanju delovanja gospodarske diplomacije v Ruski
federaciji kar nekaj težav s tem, da sem razbrala poslanstvo in pristojnosti posameznih
akterjev, še težje pa je najti konkretne osebe, na katere se je mogoče obrniti.
Podjetja se morajo glede na ugotovitve pričujočega diplomskega dela bolje pozanimati o
delovanju slovenske gospodarske diplomacije, preden iščejo pomoč pri njenih posameznih
akterjih. Izberejo naj tisto inštitucijo, ki bo znala najbolje rešiti njihove težave oz. jim najbolje
pomagati, pri čemer si lahko pomagajo tudi z izkušnjami drugih podjetij, zajetih v rezultatih
98
ankete. Pri svojih vprašanjih naj bodo predstavniki podjetja konkretni, saj bodo le tako lahko
dobili tudi konkretne odgovore.
Med nastajanjem magistrskega dela sem zaznala še eno težavo, na katero so ves čas opozarjali
predstavniki akterjev slovenske gospodarske diplomacije, to je priprava podjetij na vstop na
ruski trg. Anketa je namreč pokazala, da se podjetja na vstop na ruski trg večinoma zelo slabo
pripravijo. Ali je to posledica podcenjevanja trga ali neznanja, iz podatkov ni mogoče
razbrati. Podjetja sama sicer ne opažajo, da bi jih pomanjkljivo znanje o mednarodnem
poslovanju ali slabo poznavanje ruske kulture oviralo pri poslovanju na ruskem trgu, vendar
je vprašanje, ali ne gre pri tem zgolj za pomanjkanje samokritičnosti. Predstavniki akterjev
gospodarske diplomacije, s katerimi sem opravila intervjuje, namreč na podlagi izkušenj
trdijo, da imajo podjetja dejansko premalo znanja o mednarodnem poslovanju ter da premalo
pozornosti posvečajo konkretnim značilnostim ruskega trga ter kulture in poslovnih običajev.
Tudi pri tem je pobuda v prvi vrsti znova na strani države, pri čemer pa je mogoče že opaziti
premik. Državna agencija SPIRIT je namreč podjetja povabila v izobraževanje za poslovanje
na tujih trgih, kar je zagotovo pozitiven korak. Vprašanje je samo, ali bodo podjetja dovolj
samokritična, da bodo prepoznala lastno pomanjkanje znanja na tem področju in svoje
predstavnike vključila v izobraževanje.
Ob tem bi bilo smiselno v izobraževalne aktivnosti vključiti tudi predstavitev sistema
slovenske gospodarske diplomacije in možnosti za uporabo njenih storitev. Trenutno se na
primer v tej smeri trudi GZS, pa tudi na MZZ so pojasnili, da na pobudo organizatorjev
predstavljajo svoje aktivnosti podjetjem v različnih regijah. Pri tem vprašanju ne bi bilo odveč
nekaj več samoiniciativnosti vseh akterjev.
V magistrski nalogi sem poskušala čim bolje osvetliti odnos slovenskih podjetij do delovanja
slovenske gospodarske diplomacije na trgu Ruske federacije. Ugotovitve kažejo številne
možnosti izboljšanja, ki bi olajšala delo tako podjetjem kot tudi posameznim akterjem
gospodarske diplomacije. Verjamem, da ima slovenska gospodarska diplomacija številne
rezerve. V danih okoliščinah je pravi čas, da jih odkrije in podjetjem ponudi še več. Podjetja
pa se morajo na drugi strani naučiti, kako izkoristiti možnosti, ki so jim na voljo.
V pričujočem magistrskem delu gre sicer za omejen vpogled v razmišljanje podjetij, saj je bila
anketa v skladu z omejenimi možnostmi izvedena na majhnem in nereprezentativnem vzorcu.
Vsekakor pa rezultati ponujajo zanimiv vpogled v zaznave podjetij, ki lahko predstavlja
osnovo za razmišljanje o možnih izboljšavah sistema. Zmanjševanje prepada med
pričakovanji podjetij in ponudbo slovenske gospodarske diplomacije na trgu Ruske federacije
je namreč v interesu obeh strani.
99
LITERATURA IN VIRI
1. 4. ŠGF: Gospodarska diplomacija – kakšna so pričakovanja gospodarstva? Najdeno
15. oktobra 2012 na spletnem naslovu: http://www.stajerskagz.si/Aktualno/
Dogajalo_se_je/96/
2. Akcijski načrt za podporo slovenskim podjetjem na tujih trgih 2011 z usmeritvami za
2012 (sklep Vlade RS št. nn z dne 21. april 2011). Najdeno 5. januarja 2013 na
spletnem naslovu http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/SOJ/
povezave/Akcijski_nacrt_FINAL.pdf
3. Aktivnosti s področja internacionalizacije. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem
naslovu http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem_in_internacionalizacija
/sektor_za_internacionalizacijo/internacionalizacija/aktivnosti_s_podrocja_internacion
alizacije/
4. Banič, I. (2004). Procesi upravljanja in vodenja gospodarskih družb. Ljubljana:
Fakulteta za družbene vede.
5. Bayne, N. & Woolcock, S. (2007). The New Economic Diplomacy: Decision-making
and Negotiation in International Economic Relations (2nd ed.). Aldershot: Ashgate.
6. Benko, V. (1997). Znanost o mednarodnih odnosih. Ljubljana: Fakulteta za družbene
vede.
7. Bethlehem, J. & Biffignandi, S. (2012). Handbook of Web Surveys. New Jersey: John
Wiley & Sons.
8. Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo. Najdeno 10. marca 2013 na spletnem
naslovu
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Rusija/Bilateralni_ekonom
ski_odnosi_s_Slovenijo_4186.aspx
9. Bilateralni odnosi z Rusko federacijo. Najdeno 13. novembra 2012 na spletnem
naslovu http://moscow.embassy.si/indexadfe.html?id=3065
10. Cavusgiil, S. T., Knight, G. & Riesenberger, J. R. (2008). International Business:
Strategy Management and the New Realities. New Jesrey: Pearson Pretince Hall.
11. Cilji in naloge ministrstva. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/ cilji_in_ naloge_ministrstva/
12. Czinkota, M. R., Ronkainen, I. A. & Moffett, M. H. (2011). International Business:
Eighth Edition. Hoboken: John Wiley & Sons.
13. Daniels, J. D. & Radebaugh L. H. (1995). International Business: Environments and
Operations (7th ed.). Reading: Addison-Wesley.
14. Daniels, J., Radebaugh, L. & Sullivan, D. (2011). International Business, 13th Edition.
New York: Prentice Hall.
15. De Leon, P. (2011). Good Commercial Diplomacy: A Trade Expert's Wish List.
Diplomatic Courier 5(5), 68‒69.
16. Direktorat za gospodarsko diplomacijo. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.mzz.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/ direktorat_za_gospodarsko_
diplomacijo/
100
17. Dovč, B. (2013). S podporo podjetništvu in turizmu v okviru Spirita številne sinergije
(dopolnjeno). STA. Najdeno 3. maja 2013 na spletnem naslovu
http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1864357&q=SPIRIT
18. Dubrovski, D. (2000). Izbrani vidiki mednarodnega poslovanja in financ za mala
podjetja. Portorož: Visoka šola za podjetništvo.
19. Đerić, L. (2012, 25. april). Usklajeno na tuje trge. Delo. Najdeno 9. septembra 2012 na
spletnem naslovu: http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/usklajeno-na-tuje-
trge.html
20. Easterby-Smith, M., Thorpe, R. & Lowe, A. (2002). Raziskovanje v managementu.
Koper: Fakulteta za management Koper.
21. Ekonomski svetovalci. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.mzz.gov.si/si/gospodarska_diplomacija/ekonomski_svetovalci/
22. Financiranje izvoza, priprave na izvoz in izhodnih investicij. Najdeno 30. julija 2012
na spletnem naslovu http://www.sid.si/financiranje-izvoza-priprave-na-izvoz-in-
izhodnih-investicij
23. GDP Growth (Annual %): Russian Federation. Najdeno 13. novembra 2012 na
spletnem naslovu http://data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.MKTP.KD.ZG
24. Go International Slovenia. Najdeno 7. marca 2013 na spletnem naslovu
http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/mednarodno_poslovanje/go_international_slove
nia
25. Gojkošek, M. (2012). Žerjav za finančno in administrativno razbremenitev
gospodarstva. STA. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu http://www.sta.si/
vest.php?s=s&id=1723800&q=%C5%BDERJAV+ODBOR+DZ+GOSPODAR+DIPL
26. Gojkošek, M. (2013). Pahor izpostavil pozitivne izkušnje Slovenije z ruskimi
investicijami. STA. Najdeno 4. maja 2013 na spletnem naslovu
http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1882220&q=LAVROV
27. Gospodarska diplomacija. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.mzz.gov.si/si/gospodarska_diplomacija/.
28. Gospodarski. (b.l.). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 10. oktobra 2012
na spletnem naslovu: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html
29. Gospodarsko sodelovanje. Najdeno 13. novembra 2012 na spletnem naslovu
http://www.slovenia-russia.com/slv/ekonomika/
30. Gospodarsko sodelovanje. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://moscow.embassy.si/index.php?id=295
31. Harrison, A., Dalkiran E. & Elsey, E. (2000). International Business: Global
Competition from a European Perspective. New York: Oxford University Press.
32. Hill, C. W. L. (1999). Global Business Today: Postscript 1999. Boston:
Irwin/McGraw-Hill.
33. Hollensen, S. (2004). Global Marketing: A Decision-Oriented Approach. New York:
Prentice Hall.
34. Hrastelj, T. & Makovec Brenčič, M. (2003). Mednarodno trženje. Ljubljana: GV
založba.
101
35. Hrastelj, T. (1987). Mednarodno poslovanje. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
36. Hughes, O. E. & O'Neill, D. (2008). Business, Government and Globalization. New
York: Palgrave Macmillan.
37. Izdaja garancij. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.sid.si/financne-storitve-za-izvoznike-in-investitorje/izdaja-garancij
38. Izobraževanje za mednarodno poslovanje. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem
naslovu http://www.japti.si/podrocja-dela/slovenska-podjetja-na-tujih-trgih/ izobraz
evanje-za-mednarodno-poslovanje
39. Jaklič, A. & Svetličič, M. (2005). Izhodna internacionalizacija in slovenske
multinacionalke. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
40. Jaklič, A. (2011). Razvoj storitev ekonomske diplomacije : vrzel med ponudbo in
povpraševanjem v pospeševanju internacionalizacije. Teorija in praksa, 48(3),
751‒775.
41. JAPTI tudi letos sofinancira delovanje slovenskih poslovnih klubov v tujini. Najdeno
30. julija 2012 na spletnem naslovu http://www.japti.si/index.php?t=news&id=572
42. Kalton, G. & Vehovar, V. (2001). Vzorčenje v anketah. Ljubljana: Fakulteta za
družbene vede.
43. Kdo smo. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/mednarodno_poslovanje/kdo_smo
44. Kleiderman, K. (2012). Podpisan sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja za Južni
tok (dopolnjeno). STA. Najdeno 13. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1618921&q=VLAD+PUTIN
45. Konkurenčno gospodarstvo, internacionalizacija, MSP. Najdeno 30. julija 2012 na
spletnem naslovu http://www.sid.si/financiranje/konkurencno-podjetnistvo
46. Kostecki, M. & Naray, O. (2007). Commercial Diplomacy and International Business.
Discussion Papers in Diplomacy. Najdeno 14. januarja 2013 na spletnem naslovu:
http://www.clingendael.nl/publications/2007/20070400_cdsp_diplomacy_kostecki_na
ray.pdf
47. Kuada, J. & Sorensen, O. J. (2000). Internationalization of Companies from
Developing Countries. Binghampton: International Business Press.
48. Langhorne, R. (2005). The Diplomacy of Non-state Actors. Diplomacy and
Statecraft, 16(2), 331‒339.
49. Lazar Jančič, M. (2012). Gospodarska diplomacija ostaja prioriteta ministra Erjavca
(dopolnjeno). STA. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.sta.si/vest.php?s=s&id= 1758285&q= GOSPODAR+DIPL
50. Lee, D. (2004). The Growing Influence of Business in U.K. Diplomacy. International
Studies Perspectives, 5(1), 50‒54.
51. Makovec Brenčič, M., Lisjak, M., Pfajfar, G. & Ekar, A, Ruzzier, M. et. al. (2006).
Mednarodno poslovanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
52. Marsič, B. (2012). V Portorožu za sodelovanje z Rusijo. Regional Obala. Najdeno 14.
novembra 2012 na spletnem naslovu http://www.regionalobala.si/novica/v-portorozu-
za-sodelovanje-z-rusijo
102
53. Mercier, A. (2007). Commercial Diplomacy in Advanced Industrial States: Canada,
the UK and the US. Discussion Papers in Diplomacy. Najdeno 10. decembra 2012 na
spletnem naslovu: http://www.clingendael.nl/publications/2007/20070900_cdsp_
diplomacy_mercier.pdf
54. Muldoon, J. P. Jr. (2005). The Diplomacy of Business. Diplomacy and
Statecraft, 16(2), 341‒359.
55. Naray, O. (2008). Commercial Diplomacy: AConceptual Overview. Conference
Paper. 7th World Conference of TPO's: The Hauge, The Netherlands, 2008. Najdeno
13. oktobra 2012 na spletnem naslovu: http://www.intracen.org/uploadedFiles
/intracenorg/Content/Trade_Support_Institutions/TPO_Network/Content/Conferences/
2008/NarayConferencepaper.pdf
56. Naray, O. (2011). Commercial Diplomats in the Context of International Business.
The Hague Journal of Diplomacy 6(1), 121‒148.
57. Naša misija. Najdeno 29. julija 2012 na spletnem naslovu http://www.slovenia-
russia.com/slv/11/
58. Neuman, W. L. (2006). Social Research Methods: Qualitative and Quantitative
Approaches, Sixth Edition. Boston: Pearson Education.
59. Novice. Najdeno 3. maja 2013 na spletnem naslovu http://www.japti.si/novinarsko-
sredisce/arhiv-novic
60. O akademiji internacionalizacije. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/mednarodno_poslovanje/akademija_internaciona
lizacije
61. P. Damijan, J. (1996). Majhne države v svetovni trgovini. Krtina: Ljubljana.
62. Paket storitev kluba. Najdeno 29. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.slovenia-russia.com/slv/31/
63. Pihlar, T. (2012, 7. junij). Slovenski turizem do leta 2016: veliko muzike za malo
denarja. Dnevnik. Najdeno 13. septembra 2012 na spletnem naslovu:
http://www.dnevnik.si/clanek/1042534438
64. Podaljšan rok za prijavo na ITM 2013. Najdeno 3. maja 2013 na spletnem naslovu
http://www.japti.si/index.php?t=news&id=679
65. Politično sodelovanje. Najdeno 13. novembra 2012 na spletnem naslovu
http://www.slovenia-russia.com/slv/politika/
66. Politika in ekonomija. Najdeno 14. novembra 2012 na spletnem naslovu
http://www.veleposlanistvorusije.mid.ru/ekonomika_sl.html
67. Poslovne pisarne v tujini. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.mzz.gov.si/si/gospodarska_diplomacija/poslovne_pisarne_v_tujini/
68. Potter, E. H. (2004). Branding Canada: The Renaissance of Canada's Commercial
Diplomacy. International Studies Perspectives 5, 55‒60. Najdeno 5. decembra 2012
na spletnem naslovu: http://ehis.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/ehost/pdfviewer/
pdfviewer?sid=23bb2cc6-f5c9-4b92-94b7-b720ad94edd9%40sessionmgr11&vid=1
&hid=5
103
69. Predstavitev poslovnih klubov. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Svetujemo_vam/Slovenski_poslovni_klubi_12
92.aspx
70. Predstavitev. Najdeno 11. februarja 2013 na spletni strani http://www.japti.si/o-
agenciji
71. Program Vlade RS za spodbujanje internacionalizacije podjetij za obdobje 2010‒2014
(sklep Vlade RS št. 30500-3/2010/ 10 z dne 31. julij 2010). Najdeno 5. januarja 2013
na spletnem naslovu http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/AKTUALNO/2010/
Program%20internacionalizacije%202010%20-2014.pdf
72. Protokol med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi
medvladne slovensko - ruske komisije za trgovinsko-ekonomsko in znanstveno-
tehnično sodelovanje. Uradni list RS št. 30/93.
73. Prvulović, V. (2001). Ekonomska diplomatija (3. izdaja). Beograd: Megatrend
univerzitet primenjenih nauka.
74. Radićeva na UO GZS podprla GO INTERNATIONAL SLOVENIA. Najdeno 7. marca
2013 na spletnem naslovu http://archive-si.com/page/58472/2012-06-18/http://www.
gzs.si/slo/skupne_naloge/mednarodno_poslovanje/go_international/radiceva_na_uo_g
zs_podprla_go_international_slovenia
75. Rijavec, R. (2010). Diplomacija je gospodarstvu lahko v veliko pomoč. STA. Najdeno
30. julija 2012 na spletnem naslovu http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=
1503382&q=GOSPODAR+DIPL
76. Rose, A. K. (2005). The foreign service and foreign trade: Embassies as export
promotion. The World Economy, 30(1), 22‒38. Najdeno 13. januarja 2013 na spletnem
naslovu: http://faculty.haas.berkeley.edu/arose/Bureauc.pdf
77. Russian Federation. Najdeno 13. septembra 2012 na spletnem naslovu
http://data.worldbank.org/country/russian-federation
78. Russian Federation: Country Specific Information. Najdeno 13. septembra 2012 na
spletnem naslovu http://travel.state.gov/travel/cis_pa_tw/cis/cis_1006.html
79. Sektor za internacionalizacijo. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem_in_internacionalizacija/sektor_za
_internacionalizacijo/
80. Slovenska podjetja na tujih trgih. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.japti.si/podrocja-dela/slovenska-podjetja-na-tujih-trgih
81. Slovenski poslovni klubi v tujini. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.japti.si/podrocja-dela/slovenska-podjetja-na-tujih-trgih/slovenski-
poslovni-klubi-v-tujini
82. Slovensko-ruski poslovni svet. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/mednarodno_poslovanje/poslovna_zdruzenja/slo
vensko_ruski_poslovni_svet
83. Smyth, J. D. & Pearson, J. E. (2011). Internet Survey Methods: A Review of
Strenghts, Weaknesses and Innovations. V M. Das, P. Ester & L. Kaczmirek (ur.),
104
Social and Behavioral Research and the Internet (str. 11‒39). New York: Taylor &
Francis Group.
84. Sorodne oblike podpore poslovnežem v tujini izven mreže slovenskih DKP. Najdeno 7.
marca 2013 na spletnem naslovu http://www.mzz.gov.si/si/gospodarska_diplomacija/
poslovne_pisarne_v_tujini/sorodne_oblike_podpore_poslovnezem_v_tujini_izven_mr
eze_slovenskih_dkp/
85. SPIRIT Slovenija vabi k vpisu v izobraževanje za mednarodno poslovanje ITM 2013.
Najdeno 3. maja 2013 na spletnem naslovu http://www.japti.si/index.php
?t=news&id=678
86. Spletni portal Izvozno okno. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.japti.si/podrocja-dela/slovenska-podjetja-na-tujih-trgih/spletni-portal-
izvozno-okno
87. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o trgovinskem in
gospodarskem sodelovanju. Uradni list RS št. 28/93.
88. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o vzajemnem
ustanavljanju trgovinskih predstavništev. Uradni list RS št. 57/93.
89. Statistics: Key Economic Indicators. Najdeno 7. marca 2013 na spletnem naslovu
http://www.cbr.ru/eng/statistics/
90. Statistični urad RS, Izvoz in uvoz po državah, Slovenija, kumulativni podatki. Najdeno
2. novembra 2012 na spletnem naslovu http://pxweb.stat.si/sistat/MainTable
/tbl_2401722
91. Švajger, G. (2010). Sistemska tehnika d.o.o., Skupina Viator & Vektor: Pohvala.
Najdeno 13. novembra 2012 na spletnem naslovu: http://www.izvoznookno.si
/Dokumenti/Zahvala%20-%20Sistemska%20tehnika.pdf
92. The World Factbook: Russia. Najdeno 7. marca 2013 na spletnem naslovu
https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/rs.html
93. Udovič, B. (2009a). Ekonomska in gospodarska diplomacija. Ljubljana: Založba FDV.
94. Udovič, B. (2009b). Ekonomska varnost in ekonomska diplomacija: Primer tujih
neposrednih investicij Nove Ljubljanske banke na trgih Zahodnega Balkana
(doktorska disertacija). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
95. Ustanovna seja sveta javne agencije SPIRIT Slovenija. Najdeno 11. februarja 2013 na
spletnem naslovu http://www.japti.si/index.php?t=news&id=657
96. Van Bergeijk, P. (1994). Economic Diplomacy, Trade and Commercial Policy:
Positive and Negative Sanctions in a New World Order. Aldershot: Edward Elgar.
97. Veleposlaništvo Republike Slovenije Moskva. Najdeno 15. septembra 2012 na
spletnem naslovu http://moscow.embassy.si/
98. Verhagen, M. & Bleken, H. (2011). Economic Diplomacy in a Changing World. The
Hague Journal of Diplomacy 6(1), 171‒186.
99. Vrečko, J. (2009). Na vrhu prioritet slovenske diplomacije gospodarstvo in Hrvaška
(dopolnjeno). STA. Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu http://www.sta.si
/vest.php?s=s&id= 1422775&q=GOSPODAR+DIPL
105
100. Yakop, M. & Van Bergeijk, P. A. G. (2009). International Institute of Social
Studies (ISS) Working Paper No. 478: The Weight of Economic and Commercial
Diplomacy. Najdeno 23. oktobra 2012 na spletnem naslovu:
http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1469137
101. Zagorc, F. (2012). Ob obisku Janše v Moskvi zapečatili investicijo v slovenski
del Južnega toka (zbirno). STA. Najdeno 13. decembra 2012 na spletnem naslovu
http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1820563
102. Zakon o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije
podjetij. Uradni list RS št. 107/2006-UPB1, 11/2011, 57/2012.
103. Zakon o spremembah Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in
internacionalizacije podjetij – ZSTNIIP-C. Uradni list RS št. 57/2012.
104. Zakon o zunanjih zadevah. Uradni list RS št. 113/03 - UPB1, 76/08 in 108/09,
80/10-ZUTD.
105. Žnidaršič, T. (2009). Slovenija in Rusija podpisali sporazum o plinovodu Južni
tok (dopolnjeno). STA. Najdeno 13. julija 2012 na spletnem naslovu
http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1448530&q=JU%C5%BEN+TOK
PRILOGE
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Izbrani ključni statistični podatki…………………………………………………...1
Priloga 2: Intervju Denis Mancevič……………………………………………………………8
Priloga 3: Intervju Aleš Cantarutti…………………………………………………………....14
Priloga 4: Intervju Julija Gregorn in Liljana Figar………………………………………...…21
1
Priloga 1: Izbrani ključni statistični podatki
Tabela 1: Rezultati ankete - uporaba storitev slovenske gospodarske diplomacije
Ali ste se ob pripravi na vstop na ruski trg ali v času poslovanja na trgu Ruske
federacije kdaj uporabili storitve slovenske gospodarske diplomacije?
Frekvenca Odstotek Kumulativa
Da 30 30% 40%
Ne 45 45% 100%
Skupaj 75 76%
Tabela 2: Rezultati ankete - zadovoljstvo podjetja z delovanjem slovenske gospodarske
diplomacije
Z oceno od 1 do 7 ocenite zadovoljstvo vašega podjetja z delovanjem slovenske
gospodarske diplomacije v Ruski federaciji v celoti:
Odgovori Veljavni Povprečje
1 2 3 4 5 6 7 Skupaj
Sploh nismo
zadovoljni
1
(9%)
4
(36%)
4
(36%)
0
(0%)
0
(0%)
2
(18%)
0
(0%)
11
(100%) 11 3.0
Tabela 3: Rezultati ankete – v kolikšni meri je gospodarska diplomacija izpolnila
pričakovanja
V kolikšni meri so storitve slovenske gospodarske diplomacije izpolnile pričakovanja
vašega podjetja?
Odgovori Veljavni Povprečje
1 2 3 4 5 6 7 Skupaj
Sploh niso
izpolnile
pričakovanj
1
(9%)
5
(45%)
3
(27%)
0
(0%)
1
(9%)
1
(9%)
0
(0%)
11
(100%) 11 2.8
2
Tabela 4: Rezultati ankete – oblika prisotnosti na trgu Ruske federacije
Oblika prisotnosti na trgu Ruske federacije
Odgovori Veljavni Navedbe
Frekvence % Frekvence %
Uvoz/izvoz blaga in/ali storitev 45 96% 47 45 78%
Pogodbene oblike (franšize,
licence…) 3 6% 47 3 5%
Neposredne tuje investicije 4 9% 47 4 7%
Skupna vlaganja s tujim partnerjem 6 13% 47 6 10%
Združitve in prevzemi 0 0% 47 0 0%
SKUPAJ 47 58 100%
Tabela 5: Rezultati ankete – povprečen delež prihodkov, ustvarjen na trgu Ruske federacije
Povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na trgu Ruske federacije na letni ravni v
zadnjih treh letih
Frekvenca Odstotek Kumulativa
Do vključno 5 odstotkov 21 21% 44%
Od 5,1 do 10 odstotkov 7 7% 58%
Od 10,1 do 20 odstotkov 9 9% 77%
Od 20,1 do 30 odstotkov 4 4% 85%
Od 30,1 do 40 odstotkov 2 2% 90%
Od 40,1 do 50 odstotkov 1 1% 92%
50,1 odstotka in več 4 4% 100%
Skupaj 48 48%
3
Tabela 6: Rezultati ankete – priprava na vstop na trg Ruske federacije
Kako se je vaše podjetje pripravilo na vstop na trg Ruske federacije?
Odgovori Veljavni Navedbe
Frekvence % Frekvence %
Prilagodili smo vizijo in poslanstvo podjetja. 8 16% 49 8 4%
Opravili smo analizo lastnih potencialov in
pomanjkljivosti. 14 29% 49 14 7%
Opravili smo analizo priložnosti in groženj v
okolju. 22 45% 49 22 11%
Opredelili smo konkretne cilje našega vstopa
na tuji trg. 24 49% 49 24 12%
Opravili smo temeljito analizo več
potencialnih tujih trgov in izbrali najbolj
primernega.
5 10% 49 5 2%
Opravili smo temeljito študijo trga Ruske
federacije in konkurence na njem. 13 27% 49 13 6%
Prilagodili smo svoj izdelek/storitev. 17 35% 49 17 8%
Pripravili smo trgu prilagojeno trženjsko
strategijo. 17 35% 49 17 8%
Poslovne stike smo navezovali na sejmih,
konferencah ipd. 25 51% 49 25 12%
Predstavniki podjetja so z namenom priprave
vstopa na tuji trg potovali v Rusko federacijo. 24 49% 49 24 12%
Za potrebe vstopa na tuji trg smo dodatno
izobraževali zaposlene. 14 29% 49 14 7%
Za potrebe vstopa na tuji trg smo zaposlili
dodatne ljudi - specialiste. 9 18% 49 9 4%
Poiskali smo strokovno pomoč. 2 4% 49 2 1%
Drugo (prosimo, navedite): 7 14% 49 7 3%
SKUPAJ 49 201 100
%
4
Tabela 7: Rezultati ankete – ovire, s katerimi se podjetje srečuje na trgu Ruske federacije
Z oceno od 1 do 7 (1-s to oviro se ne srečujemo; 7-s to oviro se nenehno srečujemo)
ocenite, s katerimi ovirami se vaše podjetje najpogosteje srečuje pri poslovanju na trgu
Ruske federacije?
Odgovori Veljavni
1 2 3 4 5 6 7
Ne
morem
oceniti
Drugačni proizvodni
standardi
7
(15%)
8
(17%)
7
(15%)
7
(15%)
6
(13%)
3
(6%)
8
(17%)
2
(4%) 48
Plačilna nedisciplina 11
(23%)
8
(17%)
10
(21%)
6
(13%)
6
(13%)
2
(4%)
3
(6%)
2
(4%) 48
Visoka tveganja in
stroški
6
(13%)
6
(13%)
4
(8%)
12
(25%)
9
(19%)
5
(10%)
5
(10%)
1
(2%) 48
Neustrezen
proizvod/storitev
20
(44%)
15
(33%)
3
(7%)
3
(7%)
1
(2%)
0
(0%)
2
(4%)
1
(2%) 45
Slabo pokriti
distribucijski kanali
10
(22%)
7
(15%)
6
(13%)
6
(13%)
7
(15%)
5
(11%)
3
(7%)
2
(4%) 46
Pomanjkljivo znanje
o mednarodnem
poslovanju
10
(22%)
10
(22%)
10
(22%)
5
(11%)
5
(11%)
2
(4%)
1
(2%)
2
(4%) 45
Nepoznavanje tujih
običajev in praks
12
(26%)
11
(23%)
8
(17%)
4
(9%)
8
(17%)
1
(2%)
2
(4%)
1
(2%) 47
Drugačna kultura in
nakupne navade
potrošnikov
10
(21%)
9
(19%)
9
(19%)
6
(13%)
9
(19%)
1
(2%)
2
(4%)
1
(2%) 47
Jezikovne ovire 13
(28%)
9
(19%)
9
(19%)
4
(9%)
6
(13%)
3
(6%)
2
(4%)
1
(2%) 47
Administrativne ovire 6
(13%)
4
(9%)
5
(11%)
6
(13%)
8
(17%)
9
(19%)
8
(17%)
1
(2%) 47
Močna konkurenca 3
(6%)
2
(4%)
7
(15%)
6
(13%)
6
(13%)
11
(23%)
11
(23%)
2
(4%) 48
Neugodni valutni
tečaji
9
(19%)
5
(11%)
9
(19%)
8
(17%)
5
(11%)
5
(11%)
4
(9%)
2
(4%) 47
5
Tabela 8: Rezultati izračunov z SPSS – porazdelitev odgovorov velikost podjetja glede
na uporabo storitev gospodarske diplomacije
Ali ste se ob pripravi na vstop na ruski trg ali v času poslovanja na trgu Ruske federacije
kdaj uporabili storitve slovenske gospodarske diplomacije? * Velikost podjetja (po ZGD-
1): Crosstabulation
Velikost podjetja (po ZGD-1):
Total
Veliko podjetje
(povprečno
število
delavcev v
poslovnem letu
presega 250)
Srednje podjetje
(povprečno
število delavcev
v poslovnem letu
znaša med 50 in
250)
Mikro ali malo
podjetje
(povprečno
število
delavcev v
poslovnem letu
ne presega 50)
Ali ste se ob pripravi na
vstop na ruski trg ali v
času poslovanja na trgu
Ruske federacije kdaj
uporabili storitve
slovenske gospodarske
diplomacije?
Da 2 3 6 11
Ne 5 16 16 37
Total 7 19 22 48
6
Tabela 8: Rezultati izračunov z SPSS – porazdelitev odgovorov povprečen delež prihodkov,
ustvarjen na trgu Ruske federacij glede na uporabo storitev gospodarske diplomacije
Povprečen delež prihodkov podjetja, ustvarjen na trgu Ruske federacije na letni ravni v
zadnjih treh letih: * Ali ste se ob pripravi na vstop na ruski trg ali v času poslovanja na
trgu Ruske federacije kdaj uporabili storitve slovenske gospodarske diplomacije?
Crosstabulation
Ali ste se ob pripravi na vstop na
ruski trg ali v času poslovanja na
trgu Ruske federacije kdaj
uporabili storitve slovenske
gospodarske diplomacije?
Total Da Ne
Povprečen delež
prihodkov podjetja,
ustvarjen na trgu
Ruske federacije na
letni ravni v zadnjih
treh letih
Do vključno 5 odstotkov 2 19 21
Od 5,1 do 10 odstotkov 2 5 7
Od 10,1 do 20 odstotkov 3 6 9
Od 20,1 do 30 odstotkov 0 4 4
Od 30,1 do 40 odstotkov 1 1 2
Od 40,1 do 50 odstotkov 1 0 1
50,1 odstotka in več 2 2 4
Total 11 37 48
Tabela 9: Rezultati izračunov z SPSS – porazdelitev odgovorov prisotnost s pisarno,
predstavništvom ali podružnico glede na uporabo storitev gospodarske diplomacije
Ali ima podjetje v Ruski federaciji pisarno, predstavništvo oz. podružnico? * Ali ste se ob
pripravi na vstop na ruski trg ali v času poslovanja na trgu Ruske federacije kdaj uporabili
storitve slovenske gospodarske diplomacije? Crosstabulation
Ali ste se ob pripravi na vstop na ruski
trg ali v času poslovanja na trgu Ruske
federacije kdaj uporabili storitve
slovenske gospodarske diplomacije?
Total Da Ne
Ali ima podjetje v Ruski
federaciji pisarno,
predstavništvo oz.
podružnico?
Da 8 8 16
Ne 3 29 32
Total 11 37 48
7
Tabela 10: Rezultati izračunov z SPSS – porazdelitev odgovorov prisotnost lastnih
zaposlenih glede na uporabo storitev gospodarske diplomacije
Ali ima podjetje v Ruski federaciji prisotne svoje zaposlene? * Ali ste se ob pripravi
na vstop na ruski trg ali v času poslovanja na trgu Ruske federacije kdaj uporabili
storitve slovenske gospodarske diplomacije? Crosstabulation
Ali ste se ob pripravi na vstop na
ruski trg ali v času poslovanja na
trgu Ruske federacije kdaj
uporabili storitve slovenske
gospodarske diplomacije?
Total Da Ne
Ali ima podjetje
v Ruski federaciji
prisotne svoje
zaposlene?
Podjetje ima v Ruski federaciji
prisotne slovenske zaposlene.
0 1 1
Podjetje ima v Ruski federaciji
prisotne lokalne zaposlene.
6 2 8
Podjetje ima v Ruski federaciji
prisotne tako slovenske kot
tudi lokalne zaposlene.
3 4 7
Podjetje v Ruski federaciji
nima prisotnih svojih
zaposlenih.
2 29 31
Total 11 36 47
Tabela 11: Rezultati izračunov z SPSS – porazdelitev odgovorov zaposlovanje ljudi, ki
govorijo ruski jezik glede na uporabo storitev gospodarske diplomacije
Ali podjetje zaposluje ljudi, ki govorijo ruski jezik? * Ali ste se ob pripravi na vstop na ruski
trg ali v času poslovanja na trgu Ruske federacije kdaj uporabili storitve slovenske
gospodarske diplomacije? Crosstabulation
Ali ste se ob pripravi na vstop na ruski trg
ali v času poslovanja na trgu Ruske
federacije kdaj uporabili storitve
slovenske gospodarske diplomacije?
Total Da Ne
Ali podjetje zaposluje ljudi,
ki govorijo ruski jezik?
Da 11 21 32
Ne 0 15 15
Total 11 36 47
8
Priloga 2: Intervju Denis Mancevič
Intervjuvanec: Ekonomski svetovalec na Veleposlaništvu RS v Moskvi Denis Mancevič
O anketi:
Za izdelavo spletne ankete sem uporabila brezplačno spletno orodje 1ka (www.1ka.si), kontaktne podatke
podjetij pa sem poiskala v bazi Sloexport (www.sloexport.si). Zanimala so me podjetja z domačim in mešanim
kapitalom, za katera je bilo v bazi navedeno, da izvažajo v Rusko federacijo. Anketa je bila aktivna od 11. junija
2012 do 31. julija 2012.
V vzorcu je bilo 15 odstotkov velikih podjetij (povprečno število delavcev v poslovnem letu presega 250), 40
odstotkov srednjih (povprečno število delavcev v poslovnem letu znaša med 50 in 250) ter 45 odstotkov mikro in
malih podjetij (povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50).
Anketa je vsebovala 45 vprašanj, ki sem jih razdelila na štiri vsebinske bloke: uvodna vprašanja, ocenjevanje
slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji, vprašanja o podjetju in vprašanja o respondentu.
Podjetjem je bilo omogočeno, da določena vprašanja preskočijo – na primer če so označila, da niso koristila
storitev slovenske gospodarske diplomacije, jih nisem spraševala po oceni dela posameznih akterjev in podobno.
Vzorec se je pri posameznih vprašanjih zato gibal zelo različno, od sedem pa do nekje 50 odgovorov. Konkretno
koliko podjetij je odgovorilo, navajam pri vsakem posameznem vprašanju.
Spodaj pripenjam odgovore na nekaj vprašanj, za katera bi želela pridobiti tudi Vaš komentar.
Spraševalka: Podjetja sem vprašala, ali so ob pripravi na vstop na ruski trg ali v času
poslovanja na trgu Ruske federacije kdaj uporabila storitve slovenske gospodarske
diplomacije. Na to vprašanje je pritrdilno odgovorilo 40 odstotkov podjetij, medtem ko jih je
60 odstotkov odgovorilo negativno. Vzorec je obsegal 75 podjetij.
Preverila sem še, ali so se odgovori na to vprašanje pomembneje razlikovali glede na velikost
podjetja. Med velikimi podjetji jih je storitve gospodarske diplomacije koristilo 28,8 odstotka,
med srednje velikimi podjetji 15,8 odstotka, med mikro in majhnimi podjetji pa 27,3 odstotka.
Vprašanja ob tem so:
kaj Vi ocenjujete, kolikšen odstotek slovenskih podjetij, ki posluje na trgu Ruske
federacije, uporablja storitve slovenske gospodarske diplomacije?
Mancevič: Mislim, da je ta odstotek (rezultat ankete) kar pravšnji. Okrog 30‒35 % podjetij se
tako ali drugače (tudi v različnih fazah poslovanja) obrne na DKP.
9
katera podjetja se na vas obračajo najpogosteje – velika, srednja ali majhna? Zakaj?
Mancevič: Na nas se najpogosteje obračajo majhna in srednja podjetja, saj mislijo, da lahko
za njih izvedemo številne poslovne procese, ki so sicer domena podjetij in jih DKP ne izvaja
(niti za to ni pooblaščen). Gre predvsem za procese, neposredno povezane s
prodajo/marketingom posameznih izdelkov/storitev.
zakaj ocenjujete, da preostala podjetja ne koristijo vaših storitev?
Mancevič: Vzrok za to je premalo informacij in nizka obveščenost o tem, kaj je gospodarska
diplomacija, kaj nudi in česar ne. Tisti, ki so že kaj slišali o tem, pa zadevo napačno
(pavšalno) interpretirajo (prejšnji odgovor).
Spraševalka: Respondenti so nato z oceno od 1 (sploh ne drži) do 7 (povsem drži) ocenili,
kakšno podporo je njihovo podjetje iskalo pri akterjih slovenske gospodarske diplomacije.
Izkazalo se je, da so se podjetja na inštitucije najpogosteje obračala z željo zagotavljanja
potrebnih poslovnih in gospodarskih informacij o Ruski federaciji, z željo po informacijah o
poslovnih priložnostih in pomoči pri iskanju poslovnega partnerja. Sledila je pomoč pri
razreševanju sporov z ruskimi uradnimi organi, pogajanja z ruskimi politiki ali lobiranje,
pomoč pri razreševanju sporov z ruskimi podjetji in finančna pomoč. Odgovarjalo je 20
podjetij.
10
Vprašanja so naslednja:
ali Vaše izkušnje potrjujejo podane odgovore podjetij? So to res teme, zaradi katerih se
najpogosteje obrnejo na vas?
Mancevič: Na prvo mesto bi postavil pomoč pri iskanju poslovnega partnerja, ostalo pa kar
drži.
pri katerih od danih problemov DKP podjetjem sploh lahko pomaga?
Mancevič: Zadnje tri teme (reševanje sporov, finančna pomoč in pogajanja z ruskimi politiki)
sploh ne sodijo v naš delokrog.
Spraševalka: Podjetja so nato z oceno od 1 do 7 (1 ‒ zagotovo ne; 7 ‒ zagotovo da) ocenila,
ali bi se obrnila na DKP RS v Ruski federaciji v petih različnih situacijah. Povprečne
vrednosti odgovorov so naslednje:
− če bi iskali informacije in pomoč pri vstopu na ruski trg: 3,38,
− če bi iskali nove poslovne partnerje: 3,07,
− če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z ruskimi uradnimi inštitucijami:
4,29,
− če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi poslovnimi subjekti na
ruskem trgu: 3,86,
− če bi potrebovali finančna sredstva za vstop ali širjenje poslovanja na trgu Ruske
federacije: 2,77.
Na vprašanje je odgovarjalo 15 podjetij.
Nato so podjetja z oceno od 1 do 7 (1 ‒ sploh nismo zadovoljni; 7 ‒ povsem smo zadovoljni)
ocenila svoje zadovoljstvo z delom DKP RS v Ruski federaciji pri opravljanju osmih nalog.
Povprečne ocene so takšne:
− posredovanje informacij in svetovanje pri vstopu na ruski trg: 3,36,
− posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih poslovnih priložnosti na ruskem
trgu: 3,33,
− posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju poslovnih partnerjev v Ruski federaciji:
3,33,
− pogajanja z ruskimi politiki, lobiranje: 3,11,
− pomoč pri reševanju težav na ruskem trgu, ki jih ima podjetje z uradnimi ruskimi
inštitucijami: 3,64,
− pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi poslovnimi subjekti na ruskem
trgu: 3,7,
11
− nudenje finančne pomoči: 2,67,
− nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji: 3,55.
Odgovarjalo je 14 oz. 15 podjetij.
Podjetja so na koncu ocenila, v kolikšni meri so za delovanje DKP RS v Ruski federaciji pri
reševanju težav, s katerimi se podjetje srečuje na trgu Ruske federacije, značilne določene
lastnosti. Pri teh sem izpostavila pozitivno lastnost in njeno negativno nasprotje.
Izpostavljene lastnosti so bile:
− učinkovitost – neučinkovitost,
− zainteresiranost – nezainteresiranost,
− usposobljenost – neusposobljenost,
− hitrost – počasnost,
− samoiniciativnost – reagibilnost,
− enostavnost birokratskih postopkov – zbirokratiziranost,
− zadostni finančni in kadrovski viri – nezadostni finančni in kadrovski viri.
Rezultate prikazuje spodnja slika. Iz nje je razvidno, da podjetja pri delovanju DKP dokaj
visoko ocenjujejo učinkovitost, hitrost in zainteresiranost. Na negativno stran se tehtnica
premakne le pri ocenjevanju lastnosti zbirokratiziranost. Podanih je bilo 14 veljavnih
odgovorov.
Vprašanja:
kako ocenjujete mnenje oz. ocene podjetij glede dela DKP?
Mancevič: Težko ocenjujem svoje lastno delo. Ne vem, od kdaj nas imajo za
»zbirokratizirane«, s tem se ne bi strinjal. Lahko pa je to posledica tega, da pogosto dobivamo
12
zelo pomanjkljive vhodne informacije o podjetjih, o njihovih storitvah in proizvodih, zato
seveda zaprošamo za več informacij.
kje najpogosteje v vašem delu s podjetji prihaja do kratkih stikov in zakaj?
Mancevič: Do kratkih stikov prihaja zaradi napačnih pričakovanj predstavnikov podjetij o
storitvah gospodarske diplomacije ter predstav podjetij, da lahko »prodajamo namesto njih«.
ali podjetja dobro razumejo poslanstvo DKP in njegovo vlogo v sistemu slovenske
gospodarske diplomacije?
Mancevič: V povprečju zagotovo NE (ali pa vsaj ne dovolj).
Spraševalka: Podjetja sem vprašala tudi, kako so se pripravila na vstop na trg Ruske
federacije. Možnih je bilo več odgovorov, na vprašanje pa je odgovarjalo 49 podjetij.
Rezultate prikazuje spodnja slika. Iz nje je razvidno, da največ podjetij navaja, da so poslovne
stike navezovali na sejmih, konferencah in podobnih dogodkih (51 odstotkov), da so opredelili
konkretne cilje vstopa na tuji trg (49 odstotkov) in da so predstavniki podjetja z namenom
priprave vstopa na tuji trg potovali v Rusko federacijo (49 odstotkov). Na drugi strani so le
štirje odstotki podjetij poiskali strokovno pomoč, le 10 odstotkov pa jih je opravilo temeljito
analizo več potencialnih tujih trgov in izbralo najbolj primernega.
13
Vprašanje:
kako glede na vaše izkušnje in na podane odgovore ocenjujete priprave slovenskih
podjetij na vstop na trg Ruske federacije? So te zadostne za njihovo uspešno poslovanje
na tem trgu?
Mancevič: Ne. Mislim tudi, da so podjetja s temi ocenami nekoliko »pretiravala« in
olepševala celotno sliko, saj pogosto temu ni tako. Poleg tega vidite, da je zgolj 20 odstotkov
podjetij prilagodilo svojo vizijo pred vstopom na trg, temeljito analizo trga pa je opravilo še
manj podjetij. To bi moralo biti zelo zaskrbljujoče, posebej za ljudi v Sloveniji, katerih
poslanstvo naj bi bila pomoč pri internacionalizaciji podjetij. To je vloga ustreznih institucij v
Sloveniji, ne nas na DKP. In tukaj zelo škripa. Kljub zavedanju pomanjkljivosti se na tem
področju ne izvaja nič. Vsako leto je na GZS enkrat ali dvakrat organiziran seminar, »kako
poslovati z …«, ampak če se boste tega seminarja udeležili, boste razočarani nad tem, kakšne
informacije tam posredujejo.
14
Priloga 3: Intervju Aleš Cantarutti
Intervjuvanec: Direktor centra za konkurenčnost pri GZS Aleš Cantarutti
O anketi:
Za izdelavo spletne ankete sem uporabila brezplačno spletno orodje 1ka (www.1ka.si), kontaktne podatke
podjetij pa sem poiskala v bazi Sloexport (www.sloexport.si). Zanimala so me podjetja z domačim in mešanim
kapitalom, za katera je bilo v bazi navedeno, da izvažajo v Rusko federacijo. Anketa je bila aktivna od 11. junija
2012 do 31. julija 2012.
V vzorcu je bilo 15 odstotkov velikih podjetij (povprečno število delavcev v poslovnem letu presega 250), 40
odstotkov srednjih (povprečno število delavcev v poslovnem letu znaša med 50 in 250) ter 45 odstotkov mikro in
malih podjetij (povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50).
Anketa je vsebovala 45 vprašanj, ki sem jih razdelila na štiri vsebinske bloke – uvodna vprašanja, ocenjevanje
slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji, vprašanja o podjetju in vprašanja o respondentu.
Podjetjem je bilo omogočeno, da določena vprašanja preskočijo – na primer če so označila, da niso koristila
storitev slovenske gospodarske diplomacije, jih nisem spraševala po oceni dela posameznih akterjev in podobno.
Vzorec se je pri posameznih vprašanjih zato gibal zelo različno, od sedem pa do nekje 50 odgovorov. Konkretno
koliko podjetij je odgovorilo, navajam pri vsakem posameznem vprašanju.
Spodaj pripenjam odgovore na nekaj vprašanj, za katera bi želela pridobiti tudi Vaš komentar.
Spraševalka: Podjetja sem vprašala, ali so ob pripravi na vstop na ruski trg ali v času
poslovanja na trgu Ruske federacije kdaj uporabila storitve slovenske gospodarske
diplomacije. Na to vprašanje je pritrdilno odgovorilo 40 odstotkov podjetij, medtem ko jih je
60 odstotkov odgovorilo negativno. Vzorec je obsegal 75 podjetij.
Preverila sem še, ali so se odgovori na to vprašanje pomembneje razlikovali glede na velikost
podjetja. Med velikimi podjetji jih je storitve gospodarske diplomacije koristilo 28,8 odstotka,
med srednje velikimi podjetji 15,8 odstotka, med mikro in majhnimi podjetji pa 27,3 odstotka.
Vprašanja ob tem so:
kaj Vi ocenjujete, kolikšen odstotek slovenskih podjetij, ki posluje na trgu Ruske
federacije, uporablja storitve slovenske gospodarske diplomacije?
katera podjetja se na vas obračajo najpogosteje – velika, srednja ali majhna? Zakaj?
zakaj ocenjujete, da preostala podjetja ne koristijo vaših storitev?
Cantarutti: V Rusiji vsaj 80 odstotkov izvoza na ruski trg ustvarijo podjetja, ki so že
tradicionalno, torej leta in leta prisotna na tem trgu. Taka podjetja so Krka, Helios, Lek,
Gorenje, Trimo in Juteks. Zelo malo je novih vstopov. In kar je najhujše, mi pravzaprav
nimamo proizvodov za ruski trg (razen proizvodov omenjenih podjetij). Problem je bodisi v
ceni (smo predragi oz. prepoceni) bodisi nimamo znamke ali pa nismo sposobni resničnega
vstopa na ta trg ne s kadrovskega ne finančnega in marketinškega vidika. Redkim uspe. Gre
15
predvsem za podjetja, ki delujejo na nišnem trgu, ampak to so majhne količine.
Mislim, da so rezultati ankete realni. Naših storitev se poslužujejo večinoma manjša in srednje
velika podjetja. Veliki igralci poslujejo večinoma sami, imajo svoje kanale in svoje načine.
Čeprav bi si želeli drugače, se včasih zgodi prav nasprotno, namreč da mi njih prosimo za
kakšno pomoč. Pritrdilen odgovor s strani 40 odstotkov je v mejah pričakovanj, a za nas je to
nezadovoljiv uspeh, želimo si višji odstotek. Mogoče je v tem trenutku problem naša
prepoznavnost.
Trenutno pri pomoči internacionalizaciji slovenskih podjetij vlada ogromna zmeda. Imamo
GZS, OZS, gospodarsko diplomacijo, ki je sicer po mojem mnenju več ali manj velik PR
projekt, MGRT, JAPTI, ki je bila primarno ustanovljena za privabljanje tujih neposrednih
investicij v Slovenijo, ob tem pa še kup poslovnih združb in drugih zbornic, kot sta nemška in
avstrijska. Ponudba je velika, težko pa je ločiti, kaj so res dobre informacije, kaj so koristni
nasveti in kaj je tisto, kar te inštitucije posredujejo. Mi poskušamo nove načine in se
preoblikujemo – enostavno ni več dovolj, da posredujemo zgolj številke. Podjetja si želijo
konkretne partnerje – pri poslovanju, izvozu … To so lahko razpisi, priložnosti, ki se
pojavljajo. Abstraktne informacije niso več dovolj. Pri nas zadnji dve leti poteka
transformacija, ki ni enostavna. Potrebno se je okrepiti kadrovsko, pridobiti dostop do
informacij, kar vse stane. Ključno je, da krepimo našo mrežo mednarodnih kontaktov. Zaradi
vsega tega se mogoče tudi mi izgubljamo v masi nekih dogodkov, posvetov, okroglih miz,
delegacij … Vodilni možje slovenske politike pretiravajo: predsednik DZ je peljal delegacijo
na Češko, obrambni minister je pravkar v Turčiji. To, da peljeta neko delegacijo v tujino
zunanji ali gospodarski minister, še razumem, da pa vodi gospodarsko delegacijo minister za
izobraževanje in ne vem, kdo vse še, pa nima nobenega smisla. To je neučinkovito,
nepovezano, neskoordinirano, pač namenjeno aktualni, dnevni politiki. Neka mantra se je
vzpostavila v našem prostoru, da je treba pomagati gospodarstvu, kar je sicer dobro, a ni vsak
način ustrezen. Podjetij ne moreš zgolj voditi po svetu na obiske. Podjetja se takih poti sicer
udeležijo, ker je to pogosto edini način, da se srečajo s premierom ali ministri, ki so zanje
sicer pogosto težko dostopni. A s takimi obiski (rekli bi jim lahko gasilske akcije) rušijo
sistem učinkovitega delovanja pri spodbujanju internacionalizacije. Trajalo bo nekaj časa, da
bodo podjetja prepoznala, kaj je v tej ponudbi dobrega in kaj je slabega, kaj deluje in kaj ne.
GZS se trudi biti čim bolj učinkovita, da bo čim bolj pripravljena na čas, ko bo nekomu
postalo jasno, da sistem, kakršen vlada trenutno, ni dober. Predvsem moramo okrepiti stike s
slovenskimi podjetji, kar načrtno delamo zadnji dve leti. Naše področne vodje, ki pokrivajo
določen del sveta, morajo v enem letu poiskati 50 podjetij in jih obiskati ter spoznati (njihove
težave, cilje in pričakovanja). To počnemo zato, da lahko oblikujemo določene aktivnosti prav
z mislijo na ta podjetja. Sicer pa se povezujemo tudi z našimi panožnimi, območnimi
zbornicami, s katerimi sodelujemo. Naša ambicija je, da ko podjetje pomisli na širitev na
kateri koli trg, pomisli na GZS.
16
Spraševalka: Podjetja sem nato prosila, da z oceno od 1 (sploh ne drži) do 7 (povsem drži)
ocenijo, kakšno podporo je njihovo podjetje iskalo pri akterjih slovenske gospodarske
diplomacije. Izkazalo se je, da so se podjetja na inštitucije najpogosteje obračala z željo
zagotavljanja potrebnih poslovnih in gospodarskih informacij o Ruski federaciji, z željo po
informacijah o poslovnih priložnostih in pomoči pri iskanju poslovnega partnerja. Sledila je
pomoč pri razreševanju sporov z ruskimi uradnimi organi, pogajanja z ruskimi politiki ali
lobiranje, pomoč pri razreševanju sporov z ruskimi podjetji in finančna pomoč. Odgovarjalo
je 20 podjetij.
Vprašanja so:
ali Vaše izkušnje potrjujejo podane odgovore podjetij? So to res teme, zaradi katerih se
najpogosteje obrnejo na vas?
pri katerih od danih problemov GZS podjetjem sploh lahko pomaga?
Cantarutti: V glavnem to drži, le iskanje konkretnih partnerjev je pri nas na vrhu. Tudi
iskanje informacij je pogosto, saj je Rusija zahteven trg: veljajo carinske omejitve, zahtevani
so različni certifikati in podobno. Podjetja zato iščejo specifične informacije. Ruski trg je tudi
relativno oddaljen in informacij ni moč dobiti tako enostavno. Za podjetja so pomembne tudi
informacije o konkretnih potencialnih partnerjih, predvsem tiste, kje najti kupce za slovenske
proizvode. Pomagamo tudi pri razreševanju sporov. Teh je lahko v Rusiji kar nekaj, če
podjetja niso previdna. Ob vsem tem je pogosto še vprašanjem o iskanju finančnih virov, saj
podjetja pogosto nimajo sredstev za vstop na ruski trg, vstopni stroški pa so visoki. Rusija je
velik, specifičen trg, na katerem je velika konkurenca. Na trgu potrošniških dobrin je potrebno
ogromno vlagati v marketing in podobno. Sodelujemo s SID banko in drugimi bankami, kjer
je mogoče ujeti kak evro, nekaj finančnih sredstev pa lahko pridobimo tudi v okviru raznih
projektov (zelo dobro deluje npr. avtomobilski grozd).
17
Spraševalka: Podjetja so nato z oceno od 1 do 7 (1-zagotovo ne; 7-zagotovo da) ocenjevala,
ali bi se obrnila na GZS v petih različnih situacijah. Povprečne vrednosti odgovorov so
naslednje:
− če bi iskali informacije in pomoč pri vstopu na ruski trg: 4,22,
− če bi iskali nove poslovne partnerje: 3,89,
− če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z ruskimi uradnimi inštitucijami:
3,67,
− če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi poslovnimi subjekti na
ruskem trgu: 3,33,
− če bi potrebovali finančna sredstva za vstop ali širjenje poslovanja na trgu Ruske
federacije: 3,44.
Na vprašanje je odgovorilo 10 podjetij.
Nato so podjetja z oceno od 1 do 7 (1 ‒ sploh nismo zadovoljni; 7 ‒ povsem smo zadovoljni)
ocenila zadovoljstvo z delom GZS pri opravljanju osmih nalog. Povprečne ocene so takšne:
− posredovanje informacij in svetovanje pri vstopu na ruski trg: 4,25,
− posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih poslovnih priložnosti na ruskem
trgu: 4,
− posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju poslovnih partnerjev v Ruski federaciji:
4,13,
− pogajanja z ruskimi politiki, lobiranje: 4,2,
− pomoč pri reševanju težav na ruskem trgu, ki jih ima podjetje z uradnimi ruskimi
inštitucijami: 4,
− pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi poslovnimi subjekti na ruskem
trgu: 4,
− nudenje finančne pomoči: 2,14,
− nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji: 3,13.
Na vprašanje je odgovarjalo med osem in devet podjetij, od tega do dva z »Ne morem
odgovoriti«.
Nazadnje so podjetja ocenila, v kolikšni meri so za delovanje Gospodarske zbornice Slovenije
(GZS) pri reševanju težav, s katerimi se podjetje srečuje na trgu Ruske federacije, značilne
določene lastnosti. Pri teh sem izpostavila pozitivno lastnost in njeno negativno nasprotje.
Izpostavljene lastnosti so bile:
− učinkovitost – neučinkovitost,
− zainteresiranost – nezainteresiranost,
− usposobljenost – neusposobljenost,
− hitrost – počasnost,
− samoiniciativnost – reagibilnost,
18
− enostavnost birokratskih postopkov – zbirokratiziranost,
− zadostni finančni in kadrovski viri – nezadostni finančni in kadrovski viri.
Rezultate prikazuje spodnja slika. Ta kaže, da podjetja v veliki meri delovanje GZS opisujejo s
pozitivnimi lastnostmi. Krivulja se namreč prav pri nobeni lastnosti ne nagne v negativno
stran. Na vprašanje je odgovarjalo devet podjetij.
Vprašanja:
kako ocenjujete mnenje oz. ocene podjetij glede dela GZS?
kje najpogosteje v vašem delu s podjetji prihaja do kratkih stikov in zakaj?
ali podjetja dobro razumejo poslanstvo GZS in njeno vlogo v sistemu slovenske
gospodarske diplomacije?
Cantarutti: Promocija podjetij je nekaj, česar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev žal ne
moremo početi. Žal mi je, da nimamo več sredstev za kakšne skupne sejemske nastope,
promocijske akcije … Odkar ni več obveznega članstva, je zadeva povsem logična.
Delamo na debirokratizaciji. Naš način delovanja je politika enega klica ‒ z enim klicem priti
do vodje oddelka. Pri Rusiji je to pogosto težava, saj sem sam pogosto odsoten in razpet med
več kraji. Prizadevamo si tudi, da na e-pošto odgovorimo v 24 urah.
Našega poslanstva pa podjetja ne razumejo, ker se to poslanstvo spreminja. V osnovi že vedo,
kaj pri nas iskati, vendar bi želel, da bi se podjetja zavedala, da lahko pri nas dobijo več kot le
nudenje informacij. Želimo biti njihova podaljšana roka na trgu. Naša ambicija je, da jih čim
večkrat pripeljemo do konkretnih kupcev, do konkretnih partnerjev. Tudi splošne seminarje,
ki smo jih imeli včasih, sedaj nadomeščamo na primer s poslovnimi zajtrki, ki se jih udeležijo
konkretni partnerji. Od splošnih zadev se premikamo h konkretizaciji. Je pa res, da se
stoodstotno posvečamo članov. Tisti, ki niso naši člani, ne vedo za nas.
Smo v procesu zbiranja informacij. Podjetja v obsežnem vprašalniku sprašujemo, katere trge
19
še posebej želijo spoznati, katere regije, katere aktivnosti si želijo od nas, kaj pogrešajo, na
kakšen način … Dvakrat na leto delamo takšno obširno anketo med našimi člani, z željo, da bi
bili še bolj učinkoviti. Če ugotovimo, da podjetja želijo od nas nekaj, česar ne znamo, se
moramo tega pač naučiti. Koraki pa so seveda postopni, ne gre čez noč.
Mi smo na trgu. Če je podjetje nezadovoljno, ne bo plačalo članarine, kar pomeni izpad
dohodkov, brez tega pa ne moremo delovati. Problem je, da članarina ne zadostuje, zato smo
vključeni v številne projekte, kar pa zahteva dodatno energijo.
Spraševalka: Podjetja sem nato vprašala, kako so se pripravila na vstop na trg Ruske
federacije. Možnih je bilo več odgovorov, na vprašanje pa je odgovarjalo 49 podjetij.
Rezultate prikazuje spodnja slika. Iz nje je razvidno, da največ podjetij navaja, da so poslovne
stike navezovali na sejmih, konferencah in podobnih dogodkih (51 odstotkov), da so opredelili
konkretne cilje vstopa na tuji trg (49 odstotkov) in da so predstavniki podjetja z namenom
priprave vstopa na tuji trg potovali v Rusko federacijo (49 odstotkov). Na drugi strani pa so
le štirje odstotki podjetij poiskali strokovno pomoč, le 10 odstotkov pa jih je opravilo temeljito
analizo več potencialnih tujih trgov in izbralo najbolj primernega.
Vprašanje:
kako glede na vaše izkušnje in na podane odgovore ocenjujete priprave slovenskih
podjetij na vstop na trg Ruske federacije? So te zadostne za njihovo uspešno
poslovanje na tem trgu?
Cantarutti: To je ena izmed naših prioritet v prihodnje. Kar nekaj malih in srednjih podjetij
se počasi opogumlja za vstop na tuji trg. A vstop na ruski trg je povsem drugačen od recimo
vstopa na Balkan. Drugačna je kultura, pa tudi analiza trga ni tako enostavna. Ruščina je
nujna; nemogoče je poslovati brez znanja jezika. Tudi ostalo resnično potrjuje dejstvo, da se
20
podjetja premalo pripravijo za vstop na ta trg. Vzroki so v podcenjevanju ruskega trga. 20 let
nazaj je veljalo, da je ruski trg »trg, ki vse požre«. Takrat je to držalo, saj so se na hitro odprli
in ljudje so želeli vse izdelke. Takrat je bilo za ta trg vse dobro, danes pa je zgodba povsem
drugačna. Prisotna je svetovna, globalna konkurenca, še posebej v velikih mestih, kot sta
Moskva in Sankt Peterburg.
Problem je tudi nepoznavanje kulture. Brez poznavanja običajev ne gre. Ruski poslovneži so
danes povsem drugačni, kot so bili. Ustvarjanje poslovnega odnosa vzame veliko časa. Lahko
se zgodi, da bo v Rusiji malo slabši izdelek vseeno upoštevan, ker ga prodaja slovansko
podjetje, kar cenijo. Ruski poslovneži so izredno tehnično podkovani in zahtevni, zato je treba
ogromno vložiti v pripravo promocije, podatkov, analiz; to je ena ključnih stvari. Potem pa še
vse ostalo ... Z enim ali dvema obiskoma ne bo uspeha. Treba bo potovati in graditi odnose,
kar pa vzame veliko časa.
Brez znanja ruščine ne bo šlo. Rusi so zelo ponosen narod, tudi aroganten in grob, če želijo.
To zahteva posebne odnose, tudi denar.
Jaz sem to šolo »dal skozi«, zato mogoče lažje svetujem. Ocenjujem, da je s strani podjetij
vloženega premalo. Absolutno se vidi pomanjkanje dobrih izobraževalnih programov s tega
področja, podjetniki imajo premalo znanja.
21
Priloga 4: Intervju Julija Gregorn in Liljana Figar
Intervjuvanki: ga. Julija Gregorn in ga. Liljana Figar, Ministrstvo RS za zunanje zadeve
O anketi:
Za izdelavo spletne ankete sem uporabila brezplačno spletno orodje 1ka (www.1ka.si), kontaktne podatke
podjetij pa sem poiskala v bazi Sloexport (www.sloexport.si). Zanimala so me podjetja z domačim in mešanim
kapitalom, za katera je bilo v bazi navedeno, da izvažajo v Rusko federacijo. Anketa je bila aktivna od 11. junija
2012 do 31. julija 2012.
V vzorcu je bilo 15 odstotkov velikih podjetij (povprečno število delavcev v poslovnem letu presega 250), 40
odstotkov srednjih (povprečno število delavcev v poslovnem letu znaša med 50 in 250) ter 45 odstotkov mikro in
malih podjetij (povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50).
Anketa je vsebovala 45 vprašanj, ki sem jih razdelila na štiri vsebinske bloke – uvodna vprašanja, ocenjevanje
slovenske gospodarske diplomacije v Ruski federaciji, vprašanja o podjetju in vprašanja o respondentu.
Podjetjem je bilo omogočeno, da določena vprašanja preskočijo – na primer če so označila, da niso koristila
storitev slovenske gospodarske diplomacije, jih nisem spraševala po oceni dela posameznih akterjev in podobno.
Vzorec se je pri posameznih vprašanjih zato gibal zelo različno, od sedem pa do nekje 50 odgovorov. Konkretno
koliko podjetij je odgovorilo, navajam pri vsakem posameznem vprašanju.
Spodaj pripenjam odgovore na nekaj vprašanj, za katera bi želela pridobiti tudi Vaš komentar.
Spraševalka: Podjetja sem vprašala, ali so ob pripravi na vstop na ruski trg ali v času
poslovanja na trgu Ruske federacije kdaj uporabila storitve slovenske gospodarske
diplomacije. Na to vprašanje je pritrdilno odgovorilo 40 odstotkov podjetij, medtem ko jih je
60 odstotkov odgovorilo negativno. Vzorec je obsegal 75 podjetij.
Preverila sem še, ali so se odgovori na to vprašanje pomembneje razlikovali glede na velikost
podjetja. Med velikimi podjetji jih je storitve gospodarske diplomacije koristilo 28,8 odstotka,
med srednje velikimi podjetji 15,8 odstotka, med mikro in majhnimi podjetji pa 27,3 odstotka.
Vprašanja ob tem so:
kaj Vi ocenjujete, kolikšen odstotek slovenskih podjetij, ki posluje na trgu Ruske
federacije, uporablja storitve slovenske gospodarske diplomacije?
Intervjuvanki: Na MZZ to težko ocenimo, saj nimamo pregleda nad tem, katera podjetja
poslujejo na trgu Ruske federacije. Podjetja, ki so prisotna na ruskem trgu, se ne obrnejo
vedno na gospodarsko diplomacijo oz. Veleposlaništvo RS v Moskvi, ki nudi storitve
gospodarske diplomacije na trgu samem.
katera podjetja se na vas obračajo najpogosteje – velika, srednja ali majhna? Zakaj?
Intervjuvanki: Težko opredelimo. Storitve, po katerih povprašujejo MSP (mala in srednja
podjetja), se razlikujejo od tistih, po katerih povprašujejo velika podjetja. MSP se pogosto
22
obrnejo z vprašanji o okolju, zakonodaji in potencialnih partnerjih. Na trgih, kjer je vloga
države pomembna, se podjetja (predvsem velika) na nas obrnejo tudi s prošnjo po
posredovanju pri navezovanju stikov z državnimi institucijami oz. večjimi družbami (ki so
tudi v državni lasti), na tak način se izrazi podpora domačim podjetjem s strani državnih
institucij, kar je za ruski trg pomembno. Pomembni instrument za pospešitev medsebojnih
odnosov na gospodarskem področju predstavlja medvladna komisija za gospodarsko
sodelovanje, ki ji na slovenski strani predseduje minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, na
ruski pa minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov. Komisija obravnava
in sprejema konkretna priporočila za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja, pomaga pri
identifikaciji konkretnih poslovnih priložnostih in potrjuje Program za izvajanje medvladnega
memoranduma o pomembnejših projektih med državama. Program, ki se sproti dopolnjuje in
je razvojno naravnan, vsebuje konkretne poslovne projekte. Interes obeh strani je, da se vanj
vključuje čim več MSP. Na gospodarski diplomaciji poskušamo povezovati podjetja med
sabo in vedno poudarjamo prednosti skupnega, povezanega nastopa na ruskem trgu, ki je za
MSP včasih težko obvladljiv tudi zaradi svoje velikosti. Pomembno vlogo pri tem imajo
poslovni klubi (v Rusiji delujejo trije poslovni klubi) in oba poslovna sveta, s katerimi dobro
sodelujemo.
zakaj ocenjujete, da preostala podjetja ne koristijo vaših storitev?
Intervjuvanki: Bodisi zato, ker ne poznajo storitev gospodarske diplomacije bodisi, ker jih
ne potrebujejo. Veliko podjetij sploh še ne ve, kaj diplomacija sploh ponuja, čeprav se
trudimo s promocijo. Najdejo se tudi takšni, ki imajo predsodke zaradi birokracije. Na
območnih zbornicah, kjer na njihovo povabilo pripravimo predstavitve, se prav to velikokrat
pokaže. V okviru regijskih predstavitev nas regionalne zbornice oz. druge institucije posebej
opozorijo, naj podjetjem predstavimo, kaj lahko izkoristijo oz. kaj jim je na voljo.
Spraševalka: Podjetja sem nato prosila, da z oceno od 1 (sploh ne drži) do 7 (povsem drži)
ocenijo, kakšno podporo je njihovo podjetje iskalo pri akterjih slovenske gospodarske
diplomacije. Izkazalo se je, da so se podjetja na inštitucije najpogosteje obračala z željo
zagotavljanja potrebnih poslovnih in gospodarskih informacij o Ruski federaciji, z željo po
informacijah o poslovnih priložnostih in pomoči pri iskanju poslovnega partnerja. Sledila je
pomoč pri razreševanju sporov z ruskimi uradnimi organi, pogajanja z ruskimi politiki ali
lobiranje, pomoč pri razreševanju sporov z ruskimi podjetji in finančna pomoč. Odgovarjalo
je 20 podjetij.
23
Vprašanje:
ali Vaše izkušnje potrjujejo podane odgovore podjetij? So to res teme, zaradi katerih se
najpogosteje obrnejo na vas?
Intervjuvanki: Verjetno navedeno kar drži. Veliko od zgoraj navedenih informacij se
objavlja na spletnem portalu Izvozno okno, kamor ekonomski svetovalci redno posredujejo
koristne informacije o gospodarskem okolju, aktualne novice ter konkretne poslovne
priložnosti na trgu. Podjetja te informacije običajno že preberejo preden se obrnejo na
gospodarsko diplomacijo s konkretnimi vprašanji.
pri katerih od danih problemov MZZ podjetjem sploh lahko pomaga?
Intervjuvanki: MZZ lahko pomaga pri vsem naštetem, razen pri finančni pomoči – tega ne
moremo početi, saj ne razpolagamo s programskimi finančnimi sredstvi, zato poskušamo
podjetja ob različnih priložnostih in preko naših spletnih strani obveščati o svojih storitvah.
Podjetja tudi seznanimo s finančnimi instrumenti, ki so na voljo v okviru programa
internacionalizacije, in jih napotimo na ustrezne institucije, npr. MGRT oz. izvajalsko
agencijo SPIRIT, SID banko ... Predstavnik MZZ/Direktorata za gospodarsko diplomacijo
sodeluje pri delu komisije za pospeševanja mednarodne menjave pri SID banki. Vloga
predstavnika MZZ je pomembna tudi, da opozori na določene politične aspekte oz. ukrepe, ki
veljajo pri izvozu v posamezno državo. Opažamo, da podjetja premalo poznajo tako naše
storitve kot ukrepe s področja internacionalizacije (brezplačne informacije o trgu in poslovnih
priložnostih "Izvozno okno", sofinanciranje gospodarskih delegacij, sejemskih nastopov,
tržnih raziskav, aktivnosti poslovnih klubov …), in jih o tem obveščamo ob vsaki priložnosti.
24
Spraševalka: Podjetja so nato z oceno od 1 do 7 (1 ‒ zagotovo ne; 7 ‒ zagotovo da) ocenila,
ali bi se obrnila na MZZ v Ljubljani v petih različnih situacijah. Spodaj prikazujem povprečne
vrednosti podanih ocen. Ker ocena 1 pomeni, da se na MZZ zagotovo ne bi obrnili, 7 pa, da
se zagotovo bi, višja povprečna ocena pomeni, da so podjetja bolj naklonjena temu, da se v
dani situaciji dejansko obrnejo na MZZ.
Povprečne ocene po različnih scenarijih so sledeče:
− če bi iskali informacije in pomoč pri vstopu na ruski trg: 3,75,
− če bi iskali nove poslovne partnerje: 2,65,
− če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z ruskimi uradnimi inštitucijami:
4,25,
− če bi iskali pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi poslovnimi subjekti na
ruskem trgu: 4,
− če bi potrebovali finančna sredstva za vstop ali širjenje poslovanja na trgu Ruske
federacije: 2,56.
Na vprašanje je odgovarjalo 17 podjetij.
V naslednjem vprašanju so podjetja z oceno od 1 do 7 (1 ‒ sploh nismo zadovoljni; 7 ‒
povsem smo zadovoljni) ocenila zadovoljstvo z delom MZZ v Ljubljani pri opravljanju osmih
nalog. Znova navajam povprečno vrednost odgovorov:
− posredovanje informacij in svetovanje pri vstopu na ruski trg: 3,5,
− posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju novih poslovnih priložnosti na ruskem
trgu: 2,92,
− posredovanje informacij in svetovanje pri iskanju poslovnih partnerjev v Ruski federaciji:
2,77,
− pogajanja z ruskimi politiki, lobiranje: 2,8,
− pomoč pri reševanju težav na ruskem trgu, ki jih ima podjetje z uradnimi ruskimi
inštitucijami: 3,33,
− pomoč pri reševanju težav, ki jih ima podjetje z drugimi poslovnimi subjekti na ruskem
trgu: 2,83,
− nudenje finančne pomoči: 1,82,
− nudenje pomoči pri promociji podjetja v Ruski federaciji: 2,87.
Na vprašanje je odgovarjalo 16 oz. 17 podjetij.
Naslednje vprašanje sem postavila v obliki semantičnega diferenciala. Podjetja so ocenila, v
kolikšni meri so za delovanje MZZ v Ljubljani pri reševanju težav, s katerimi se podjetje
srečuje na trgu Ruske federacije, značilne določene lastnosti. Pri teh sem izpostavila
pozitivno lastnost in njeno negativno nasprotje.
25
Izpostavljene lastnosti so bile:
− učinkovitost – neučinkovitost,
− zainteresiranost – nezainteresiranost,
− usposobljenost – neusposobljenost,
− hitrost – počasnost,
− samoiniciativnost – reagibilnost,
− enostavnost birokratskih postopkov – zbirokratiziranost,
− zadostni finančni in kadrovski viri – nezadostni finančni in kadrovski viri.
Rezultate za to vprašanje prikazuje spodnja slika. Iz nje je razvidno, da pri MZZ podjetja
pozitivno ocenjujejo le hitrost, medtem ko se pri usposobljenosti ocena že nagne čez polovico
v smer negativnega nasprotja. Najbolj negativno pri delu ministrstva ocenjujejo reagibilnost,
zbirokratiziranost ter nezadostne finančne in kadrovske vire. Na vprašanje je odgovorilo 15
podjetij.
Vprašanja:
kako ocenjujete mnenje oz. ocene podjetij glede dela MZZ?
Intervjuvanki: Na gospodarski diplomaciji v okviru svojih pristojnostih poskušamo
maksimalno pomagati oz. servisirati podjetje, ki se na nas obrne po pomoč oz. z določenimi
vprašanji. Mogoče so pričakovanja večja od tistega, kaj lahko naredimo. Nam se zdi, da
delamo dobro. Kar se tiče kadrov – dejstvo je, da na primer ob ukinjanju nekaterih DKP v
tujini števila ekonomskih svetovalcev ne krčimo. Na Veleposlaništvu RS v Moskvi imamo tri
ekonomske svetovalce (2 v Moskvi, 1 v Kazanu).
kje v vašem delu s podjetji najpogosteje prihaja do kratkih stikov in zakaj?
Intervjuvanki: Podjetja poskušamo ob vsaki priložnosti obveščati o pristojnostih in
možnostih gospodarske diplomacije. V primeru ruskega trga podjetja opozorimo, da so skoraj
vse storitve plačljive. Trg je zahteven, saj je na njem prisotna vsa svetovna konkurenca,
26
potrebno se ga je lotiti sistematično, s prej izdelano strategijo, rezultati pa se pokažejo šele čez
nekaj časa vztrajnega dela. Poznavanje ruščine in priprava gradiv v ruskem jeziku je obvezen
pogoj za uspešen nastop na tem trgu, ki odpira pot na ostale trge držav SND (posebej
upoštevaje carinsko unijo RF-KY-BY). Na gospodarski diplomaciji lahko pomagamo pri
iskanju potencialnih partnerjev, poslovnih priložnosti na trgu, organiziramo prvi
predstavitveni sestanek s potencialnimi partnerji, na katerem lahko zagotovimo tudi
tolmačenje, a poglobljene analize trga oz. podatke iz plačljivih baz si mora podjetje priskrbeti
samo. Na veleposlaništvu RS v Moskvi tako obstaja možnost začasne uporabe poslovne
pisarne. Na ta način lahko ekonomski svetovalec in drugo osebje veleposlaništva s svojimi
izkušnjami in znanjem pomaga pri spoznavanju trga, poslovnih navad, kulture in zakonodaje
ter pri navezovanju stikov s potencialnimi poslovnimi partnerji, ustreznimi tujimi oblastmi
ipd. V primeru sporov z ruskimi podjetji (ki so v državni lasti) lahko na ustrezen način
opozorimo na težavo, ne moremo in ne smemo pa vplivati na delovanje sodnega sistema
države. Zato je pomembno, da je podjetje pozorno pri sklepanju komercialnih pogodb, ki
opredeljujejo načine reševanja morebitnih sporov. Veleposlaništva načeloma razpolagajo s
seznamom odvetnikov, ki jih lahko priporočimo podjetjem, ni pa to seveda garancija za
ugoden rezultat.
ali podjetja dobro razumejo poslanstvo MZZ in njegovo vlogo v sistemu slovenske
gospodarske diplomacije?
Intervjuvanki: Podjetja naše poslanstvo kar dobro razumejo, kot pa je bilo povedano že prej,
se trudimo predstavljati nabor naših storitev ob različnih priložnostih.
Spraševalka: Podjetja sem vprašala tudi, kako so se pripravila na vstop na trg Ruske
federacije. Možnih je bilo več odgovorov, na vprašanje pa je odgovarjalo 49 podjetij.
Rezultate prikazuje spodnja slika. Iz nje je razvidno, da največ podjetij navaja, da so poslovne
stike navezovali na sejmih, konferencah in podobnih dogodkih (51 odstotkov), da so opredelili
konkretne cilje vstopa na tuji trg (49 odstotkov) in da so predstavniki podjetja z namenom
priprave vstopa na tuji trg potovali v Rusko federacijo (49 odstotkov). Na drugi strani pa so
le štirje odstotki podjetij poiskali strokovno pomoč, le 10 odstotkov pa jih je opravilo temeljito
analizo več potencialnih tujih trgov in izbralo najbolj primernega.
27
Vprašanje:
kako glede na vaše izkušnje in na podane odgovore ocenjujete priprave slovenskih
podjetij na vstop na trg Ruske federacije? So te zadostne za njihovo uspešno poslovanje
na tem trgu?
Podjetja velikokrat podcenjujejo ta trg in se za vstop nanj ne pripravijo dovolj dobro. Na MZZ
posebej pri izvedbi določenih dogodkov, kot je npr. zasedanje medvladne komisije za
gospodarsko sodelovanje, poslovnih obiskih ipd., podjetja obveščamo oz. opozarjamo na
posebnosti trga ter hkrati o storitvah gospodarske diplomacije, to je organizacija poslovnih
dogodkov, sodelovanje na sejemskih prireditvah, posredovanje splošnih informacij, pomoč pri
iskanju poslovnih priložnostih idr. Kot je bilo že povedano, je za uspešen nastop na tem trgu
zelo pomembno poznavanje ruščine, zavedanje o prisotnosti močne konkurence na trgu in
potrebi po vlaganju v kvalitetne kadre.