univerza v ljubljani -...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

RODE MOJCA

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Razredni pouk

Ritmična gimnastika v prvi in drugi triadi osnovne šole

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: dr. Vesna Štemberger Kandidatka: Mojca Rode

Ljubljana, avgust, 2016

- I -

POVZETEK

Glavni cilj diplomskega dela je bil pripraviti slikovni pregled vsebin učnega načrta športne

vzgoje za prvo in drugo vzgojno izobraževalno obdobje za vsebine ritmične gimnastike. S

slikovnim pregledom vsebin bi pripomogli k natančnejšemu in pestrejšemu izvajanju tega

športa pri učnih urah. Z natančnejšim izvajanjem vsebin bi prav tako pripomogli k boljšemu

doseganju standardov znanja in s tem cilju, ki ga učitelju zadaja učni načrt in njegovo

poslanstvo.

Primerjali smo vsebine ritmične gimnastike, ki so v učnem načrtu in vsebine pravilnika

programa C, ki zajema samo osnove ritmične gimnastike. S to primerjavo smo ugotovili, da

gre sicer za podobne vsebine, ki pa so v učnem načrtu presplošno zapisane, da bi

nepoznavalec panoge lahko pučeval le to. Pregledali smo tudi druge praktične vsebine v

učnem načrtu, in poiskali tiste, ki so sorodne vsebinam ritmične gimnastike.

Za prikaz elementov, ki jih zajema učni načrt smo iz različnih virov poiskali in zbrali slikovni

material in ga v tabeli uredili glede na vsebine učnega načrta, ki se navezujejo na ritmično

gimnastiko. Dodali smo kratke opise in izbrali osnovne elemente panoge za opis in

priporočilo praktičnih vsebin. S tem smo pripravili uporabno gradivo, ki lahko pripomore k

boljši pripravi in izvedbi učne ure z vsebinami ritmične gimnastike.

Ključne besede: ritmična gimnastika, ritmika, praktične vsebine, 1. in 2. triletje, predmet

šport

- III -

ABSTRACT

Rhythmic gymnastics in the first and second cycle of primary school

The purpose of this thesis was to devise a graphic overview of the content related to rhythmic

gymnastics in the physical education curriculum for the first and second cycle of primary

school. The overview should promote more accurate and diverse aspects of this sport during

lessons. More accurate implementation of the content would contribute to the achievement of

learning standards and help teachers fulfil their mission and attain the goals contained in the

curriculum.

The thesis compares the elements of rhythmic gymnastics listed in the curriculum and the

rules of the C programme, which only involves the basics of rhythmic gymnastics. Moreover,

it provides an overview of other practical content in the curriculum and underlines the content

that resembles rhythmic gymnastics.

The elements discussed in the curriculum are presented graphically using materials from

different sources, which are set out in a table according to the content related to rhythmic

gymnastics. They are provided with short descriptions, the basic elements of the discipline

and practical recommendations. The materials can help improve the preparation and

implementation of lessons with elements of rhythmic gymnastics.

Keywords: rhythmic gymnastics, rhythmics, practical content, 1st and 2nd cycle, physical

education

- V -

KAZALO VSEBINE

1.0 UVOD ............................................................................................................................. 1

2.0 OSREDNJI DEL............................................................................................................. 4

2.1 Gibalni razvoj in gibalne sposobnosti otrok ............................................................... 4

2.2 Gimnastika .................................................................................................................. 7

2.3 Ritmična gimnastika ................................................................................................... 8

2.4 Poučevanje ritmične gimnastike ............................................................................... 16

3.0 SPECIALNODIDAKTIČNI DEL ................................................................................ 28

3.1 Poučevanje ritmične gimnastike v osnovni šoli ....................................................... 28

3.2 Napotki pri izbiri in uporabi rekvizitov .................................................................... 31

3.3 Vsebine ritmike v učnem načrtu z dodanimi primeri ............................................... 37

4.0 SKLEP .......................................................................................................................... 53

5.0 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................... 56

- VII -

KAZALO SLIK

Slika 2.1 in 2.2: Skupinske sestave........................................................................................... 10

Slika 2.3 in 2.4: Individualne sestave ....................................................................................... 11

Slika 2.5: Rekviziti – pripomočki pri ritmični gimnastiki ........................................................ 11

Slika 2.6: Skupinska sestava ..................................................................................................... 12

Slika 2.7: Posamezno ................................................................................................................ 12

Slika 2.8 in 2.9: Posameznice na specialni olimpijadi ............................................................. 13

Slika 3.1: Primerna dolžina kolebnice ...................................................................................... 31

Slika 3.2: Kolebnica ................................................................................................................. 32

Slika 3.3: Ustrezna velikost obroča .......................................................................................... 33

Slika 3.4: Obroči ....................................................................................................................... 33

Slika 3.5: Žoga .......................................................................................................................... 34

Slika 3.6: Kiji ............................................................................................................................ 35

Slika 3.7: Karabin ..................................................................................................................... 36

Slika 3.8: Trak s palico ............................................................................................................. 36

Slika 3.9: Različna gibanja – drže posamično in v parih.......................................................... 37

Slika 3.10: Razovka1 v zanoženju in »passe« ravnotežje2 na celem stopalu ............................ 37

Slika 3.11: Mačji poskok (izmenjava nog s pokrčenimi koleni) .............................................. 38

Slika 3.12: Strig spredaj (škarjice) ........................................................................................... 38

Slika 3.13: Vlečenje kolebnice – vrvi ....................................................................................... 39

Slika 3.14: Risanje kače............................................................................................................ 39

Slika 3.15: Vrtenje kolebnice – vrvi ......................................................................................... 39

Slika 3.16: Hoja po vrvi ............................................................................................................ 39

Slika 3.17: Tek med kolebnicami ............................................................................................. 39

Slika 3.18: Tek v koloni: kolebnico držimo z roko .................................................................. 39

Slika 3.19: Preskakovanje kolebnice v teku ............................................................................. 39

Slika 3.20: Preskakovanje kolebnice v opori spredaj ............................................................... 39

Slika 3.21: Tek s preskokom mirujoče kolebnice..................................................................... 39

Slika 3.22: Preskakovanje nihajoče kolebnice v teku ............................................................... 39

Slika 3.23: Preskakovanje vrteče vrvi v krogu ......................................................................... 40

Slika 3.24: Predvaje za preskakovanje kolebnice; v parih ali trojicah ..................................... 40

Slika 3.25: Razovka1 v zanoženju in »passe« ravnotežje2 na celem stopalu, na vzponu ......... 40

- IX -

Slika 3.26: Prednoženje, odnoženje, zanoženje; na celem stopalu, na vzponu ........................ 40

Slika 3.27: Prednoženje, odnoženje, zanoženje (na kolenu) .................................................... 40

Slika 3.28: Sonožni skok z obratom ......................................................................................... 41

Slika 3.29: Kabriole skok ......................................................................................................... 41

Slika 3.30: Sonožni obrat posamezno ali v paru ...................................................................... 41

Slika 3.31: Obrat na eni nogi v »passe« poziciji ...................................................................... 41

Slika 3.32: Obrat z nogo v nizkem ali srednjem zanoženju, odnoženju, prednoženju ............. 41

Slika 3.33: Preskakovanje kolebnice s tekom .......................................................................... 42

Slika 3.34: Preskakovanje kolebnice s prestopanjem ............................................................... 42

Slika 3.35: Preskakovanje in vrtenje kolebnice nazaj v teku ................................................... 42

Slika 3.36: Sonožni preskoki z medskoki z vrtenjem kolebnice naprej ................................... 42

Slika 3.37: Sonožni preskoki brez medskoka z vrtenjem kolebnice naprej ............................. 42

Slika 3.38: Sonožni preskoki z vrtenjem kolebnice nazaj ........................................................ 42

Slika 3.39: Prisunski poskoki naprej z vrtenjem kolebnice naprej ........................................... 42

Slika 3.40: Prisunski poskoki vstran z vrtenjem kolebnice naprej ........................................... 42

Slika 3.41: Bočne osmice s prehodom v preskok kolebnice z vrtenjem naprej ....................... 43

Slika 3.42: Sonožno preskakovanje kolebnice z obratom telesa za 180° in posledično

sprememba smeri vrtenja kolebnice ......................................................................... 43

Slika 3.43: Vrtenja kolebnice: čelno, bočno, nad glavo in pred telesom ................................. 43

Slika 3.44: Nihanje in navijanje kolebnice na roko .................................................................. 43

Slika 3.45: Nihanje kolebnice od leve proti desni in nazaj ...................................................... 43

Slika 3.46: Vrtenje kolebnice nad glavo s spremembo položaja telesa .................................... 43

Slika 3.47: Različni načini preskakovanj kolebnice v parih ali trojicah .................................. 44

Slika 3.48: Skok jelenček ......................................................................................................... 44

Slika 3.49: Kozaški skok .......................................................................................................... 44

Slika 3.50: Sonožni skok z obratom s pokrčenimi koleni visoko v prednoženju ..................... 44

Slika 3.51: »Attitude« obrat...................................................................................................... 45

Slika 3.52: Obrat z upognjenim trupom ................................................................................... 45

Slika 3.53: Obrat v poziciji razovke ......................................................................................... 45

Slika 3.54: Zaklon trupa ........................................................................................................... 45

Slika 3.55: Ravnotežje v čepu .................................................................................................. 45

Slika 3.56: Lovljenje – obroč je zapik ...................................................................................... 46

Slika 3.57: Skoki v obroče v teku ............................................................................................. 46

Slika 3.58: Tek med obroči....................................................................................................... 46

- XI -

Slika 3.59: Tek z obročem, ki predstavlja volan ...................................................................... 46

Slika 3.60: Lovljenje z obročem ............................................................................................... 46

Slika 3.61: Hoja, tek v paru ...................................................................................................... 46

Slika 3.62: Potovanje obroča preko »kače« – skupina otrok, ki se drži za roke ...................... 46

Slika 3.63: a) Učenje vrtenja obroča ob pomoči učitelja. Učiteljeva dlan je med

učenčevima, b) učenje vrtenja v parih ...................................................................... 46

Slika 3.64: Vrtenje obroča na različnih delih telesa ................................................................. 46

Slika 3.65: Vrtenje obroča na tleh ............................................................................................ 47

Slika 3.66: Hoja, tek, poskakovanje okoli obroča, ki se vrti na tleh ........................................ 47

Slika 3.67: Kotaljenje obroča po tleh pred telesom iz leve roke v desno in obratno ............... 47

Slika 3.68: Tek s kotaljenjem obroča po tleh ........................................................................... 47

Slika 3.69: Kotaljenje obroča po tleh v parih ........................................................................... 47

Slika 3.70: Kotaljenje obroča po tleh s povratnim vrtenjem .................................................... 47

Slika 3.71: Različni načini kotaljenj po tleh ............................................................................. 47

Slika 3.72: Prehod skozi obroč iz počepa do vzravnave in obratno ......................................... 47

Slika 3.73: Prehodi s preskakovanjem bočno, s korakom ........................................................ 48

Slika 3.74: Prehod sonožnim preskokom ................................................................................. 48

Slika 3.75: Predajanje obroča pred telesom skozi odročenje do vzročenja, preprijem obroča,

skozi odročenje do priročenja ................................................................................... 48

Slika 3.76: Predajanje obroča s kroženjem pred telesom iz leve v desno in obratno ............... 48

Slika 3.77: Kroženje obroča s predajanjem okoli telesa v kleku in pod nogami na tleh v

sedu ........................................................................................................................... 48

Slika 3.78: Predajanje obroča – iz priročenja s predajo v predročenju – v paru ...................... 49

Slika 3.79: Navaden met v bočni ravnini ................................................................................. 49

Slika 3.80: Met iz vrtenja na dlani v čelni ravnini.................................................................... 49

Slika 3.81: Ploski met ............................................................................................................... 49

Slika 3.82: Diametralni met – vrtenje obroča okoli vodoravne osi .......................................... 49

Slika 3.83: Čelno kroženje s trakom ......................................................................................... 50

Slika 3.84: Stoja sonožno – bočno kroženje s trakom .............................................................. 50

Slika 3.85: Stoja sonožno – risanje osmice s trakom pred telesom .......................................... 50

Slika 3.86: Stoja sonožno in razkoračno – navpične in vodoravne kače v čelni ravnini .......... 50

Slika 3.87: Klek sedno – navpične in vodoravne kače v čelni ravnini ..................................... 50

Slika 3.88: Hoja nazaj – kače v navpični osi pred telesom ...................................................... 50

Slika 3.89: Stoja na eni nogi – kače v vodoravni osi pred telesom .......................................... 50

- XIII -

Slika 3.90: Vzpon spetno – navpične spirale v čelni ravnini.................................................... 50

Slika 3.91: Hoja nazaj – vodoravne spirale v čelni ravnini ...................................................... 51

Slika 3.92: Tek – vodoravne spirale za telesom ....................................................................... 51

Slika 3.93: Risanje spiral – postopoma od majhnih spiral do velikega kroga .......................... 51

Slika 3.94: Risanje krogov in prestopanje traku ....................................................................... 51

Slika 3.95: Risanje kač po tleh s prestopanjem traku ............................................................... 51

KAZALO TABEL

Tabela 2.1: Prvo ocenjevalno obdobje ..................................................................................... 18

Tabela 2.2: Drugo ocenjevalno obdobje ................................................................................... 20

Tabela 2.3: Podroben pregled praktičnih vsebin ...................................................................... 22

Tabela 2.4: Primerjava praktičnih vsebin učnega načrta in vsebin pravilnika programa C

ritmične gimnastike .................................................................................................. 25

Tabela 2.5: Pregled povezav med ritmiko in drugimi praktičnimi vsebinami v učnem načrtu 27

Tabela 3.1: Ritmika v učnem načrt s slikovnimi vsebinami..................................................... 37

Tabela 3.2: Ritmika v učnem načrt z opisom in povezavami z drugimi vsebinami ................. 52

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Rode Mojca; diplomsko delo

- 1 -

1.0 UVOD

»Človek nenehno stremi k temu, da izrazi svoja doživetja in čustvovanja v gibih, da bi bil

sposoben »uglasiti« telesni ritem z ritmom okolja, da bi na poseben način razkril svojo

osebnost in svoje kreativne sposobnosti.« (Vajngerl, 2001, str. 33)

Pomen gibanja se vsakodnevno poudarja v medijih. Gibanje se priporoča za dosego zdravega

harmoničnega življenja vsem starostnim skupinam. Otroci so v času razvoja bolj dovzetni za

sprejem gibalnih aktivnosti kot način življenja, zato je še toliko bolj pomembno, da so v stiku

s široko paleto gibalnih aktivnosti v zgodnjem in srednjem otroštvu. Danes se to še bolj

poudarja, saj je gibanje otrok v dobi razcveta tehnologije znatno upadlo.

Otroci so za gibanje primarno spodbujeni v domačem družinskem okolju, ki je ključen

dejavnik pri oblikovanju življenjskega sloga. Mnogokrat temu ni tako, saj so starši

prezaposleni in posledično v pomanjkanju časa ali pa že sami nimajo izoblikovanega načina

življenja v smeri, kjer gibanje predstavlja pomembno vlogo, da bi otroku z zgledom in

aktivnostmi lahko nudili ustrezen gibalni razvoj. Zato je na tem mestu vloga izobraževalnih

ustanov, npr. vrtcev, šol in športnih združenj, zvez in društev, zelo pomembna za vzpostavitev

odnosa do športa in gibanja otrok, za njihov zdrav telesni razvoj, saj je športna vadba v

zgodnjem in srednjem otroštvu ključnega pomena za razvoj otrokovih sposobnosti.

Šolski učni načrt zajema pester nabor športnih aktivnosti, osnov različnih športnih panog.

Številne organizacije in društva ponujajo primerno obliko vadbe s programi šolskih in

obšolskih interesnih dejavnosti, prilagojenih učnim načrtom in zadovoljevanju osnovnih

otrokovih potreb po gibanju in razvoju gibalnih spretnosti. V društvih, kjer je vadba

kakovostno organizirana in običajno poteka pod vodstvom strokovnjaka iz določene panoge,

je vadba za otroke plačljiva in zato morda težje dostopna. Učni načrt (v nadaljevanju UN) s

svojo vsebino omogoča vsem šoloobveznim otrokom, da se spoznajo s številnimi športnimi

panogami in se v njih tudi preizkusijo. Menimo, da je zelo pomembno, da so učitelji

razrednega pouka, ki običajno poučujejo pouk športne vzgoje v prvih dveh vzgojno-

izobraževalnih obdobjih (v nadaljevanju V-I obdobjih), primerno podkovani z znanjem in

poznavanjem vsebin, ki so zajete v UN. Pomembno je, da se vse vsebine izvajajo čim bolj


- 2 -

dosledno. Ob primerni usposobljenosti pedagogov imajo lahko učenci na izbiro tudi

kakovostno vadbo določene športne zvrsti tudi v času šolskih interesnih dejavnosti.

Tudi sama izhajam iz športa – gimnastike, ki je del osnovne športne vzgoje in številnih

športnih panog. 25 let sem bila aktivna tekmovalka, 17 let reprezentantka v ritmični

gimnastiki (v nadaljevanju RG). Preizkusila sem se že v vlogi trenerja in kot vodja

strokovnega tima pri Gimnastični zvezi Slovenije (v nadaljevanju GZS). Slednji vlogi sta me

še dodatno spodbudili k razmišljanju, kako pridati panogi prepoznavnost in jo približati

učiteljem ter učencem. Z izbrano tematiko želim izvesti izboljšave na področju poučevanja

RG, ki bi prispevale k razvoju, prepoznavanju in izvajanju omenjene panoge v osnovni šoli.

Spodbuditi želim pedagoge, izobraževalne ustanove in nacionalno panožno zvezo (v

nadaljevanju NPZ) k razmisleku o sodelovanju, v katerem bi strokovnjaki posredovali znanja

bodočim pedagogom in jih usmerili k nadaljnjemu pridobivanju znanj. To bi pripomoglo k

natančnejšemu izvajanju gimnastičnih vsebin, predpisanih v učnem načrtu.

V diplomskem delu se bomo usmerili na vsebino gimnastike in ritmične gimnastike v učnem

načrtu, v sklopu starostnega obdobja učencev v prvem in drugem V-I obdobju.

Ugotoviti želimo, ali je program osnovnih vsebin programa C ritmične gimnastike primerljiv

z osnovnimi vsebinami gimnastike in ritmike, ki so zajete v učnem načrtu. Ali je možna

povezava med drugimi učnimi vsebinami v UN in vsebinami ritmične gimnastike v UN. Ali

je vsebine ritmične gimnastike možno izvajati v obliki interesne dejavnosti, ki je v

organizaciji šole, pod vodstvom učitelja razrednega pouka, ki ne izhaja iz panoge ritmična

gimnastika. Zanima nas, ali so vsebine panoge v učnem načrtu dovolj jasno zapisane, da jih

lahko razbere in poučuje učitelj, ki ne izhaja iz panoge.

Namen teh ugotovitev je, ali je ritmika v UN dovolj razumljiva za dosledno izvajanje le te v

vseh možnih oblikah vadbe; v sklopu učne ure in interesne dejavnosti pod vodstvom učitelja

razrednega pouka.

Primerjali bomo vsebine RG, ki so v UN in vsebine pravilnika programa C, ki zajema samo

osnove ritmične gimnastike. Pregledali bomo druge praktične vsebine UN, ki so sorodne

vsebinam RG. Izdelali bomo predlog vsebin in napotke za poučevanje ritmike. V slikah bomo


- 3 -

predstavili osnovna gibanja s telesom in rekvizitom, ki so zajeta v učnem načrtu in dodali

nekaj dodatnih osnovnih gibanj ritmične gimnastike.


- 4 -

2.0 OSREDNJI DEL

2.1 Gibalni razvoj in gibalne sposobnosti otrok

»Gibanje je prevladujoča človekova dejavnost že od prvih dni življenja in je odraz

zadovoljstva, svobode, igrivosti in ustvarjalnosti, hkrati pa tudi pomembno sredstvo vzgoje in

samouresničevanja.« (Strel et al., 2003, str. 8)

Od otrokovega rojstva dalje se začne odkrivanje telesa in njegovih zmožnosti. Celosten

gibalni razvoj temelji na osvajanju osnovnih gibalnih vzorcev, ki se razvijajo na podlagi

izkušenj, s katerimi jih utrjujemo in nadgrajujemo. Tako se nevede s preprostim gibanjem

naučimo obvladati telo v različnih položajih. V kratkem življenjskem obdobju se naučimo

prirojenih sposobnosti gibanja, ki izhajajo tudi iz genetske osnove, in so osnova gibalnega

učenja ter razvoja. Če želimo spretnosti in znanja poglobiti ter predvsem utrditi, moramo

ohraniti prvotno željo za raziskovanje zmožnosti telesa in z gibalnimi aktivnostmi spodbujati

ta proces.

Gibalni razvoj poteka kot posledica razvojnih sprememb in je rezultat medsebojnega vpliva

dednosti in okolja v povezavi s telesnim, čustvenim, kognitivnim in socialnem razvojem. Je

kot neke vrste sposobnost prilagajanja okolju, ki se še posebej odraža prek igre in gibalnih

aktivnosti (Žvan, & Škof, 2007, str. 198).

Znano je, da z vstopom v šolo upade čas, namenjen otrokovi igri, čeprav ima ta še vedno

veliko vlogo pri otrokovem biološkem in posredno tudi gibalnem razvoju. Zupančič in Umek

(2004) ugotavljata, da se otrokove gibalne sposobnosti v obdobju srednjega otroštva še vedno

razvijajo. Že razvite gibalne sposobnosti se nadgrajujejo in s tem omogočajo telesu

vključevanje v zahtevnejše igre. V šolskem obdobju so otroci tudi bolj dovzetni za

vključevanje v organizirane športne dejavnosti. Zanimiva je raziskava, ki kaže, v kakšno vrsto

igralnih dejavnosti se otroci najpogosteje vključujejo v prostem času. Rezultati raziskave

kažejo, da so najpogostejši izbor otrok gibalne igre, kot npr. igre z žogo, igre tekanja in

lovljenja, ki prednjačijo pred igrami z rimami, sociodramskimi igrami in igrami prerivanja

(Brown, 1995; povzeto po: Zupančič, & Umek, 2004, str. 382).


- 5 -

Telesni, gibalni in zaznavi razvoj se že od rojstva razlikuje med spoloma. Razlike v spolu tako

ne moremo izključiti iz dejavnikov, ki prav tako vplivajo na otrokov razvoj. Pomembno vlogo

o ločevanju iger in športnih aktivnosti, primernih za dečke in deklice, v otroško igro posredno

vnesemo odrasle osebe, ki že imamo izoblikovano mnenje o primernosti iger za dečke in

deklice (Zupančič, & Umek, 2004, str. 179–180).

Na temo gibalnega razvoja in gibalnih sposobnosti slovenskih otrok v zgodnjem šolskem

obdobju je bilo narejenih veliko raziskav, ki v splošnem skozi desetletja kažejo znatne

spremembe v gibalnih sposobnostih otrok in njihovih telesnih značilnostih.

V raziskavi Strela, iz leta 1979, je bilo ugotovljeno, da obstajajo razlike v gibalni

učinkovitosti učencev glede na kraj bivanja. Leta 1996 so podobne raziskave pokazale, da so

se te razlike zmanjšale, da so se izboljšale gibalne aktivnosti, ter da so spremembe v telesnih

značilnostih pozitivne. V analizi gibalnega in telesnega razvoja otrok in mladine v slovenskih

osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2006/2007 je Vogrinec (2008) ugotovil velike

spremembe v telesnih značilnostih v negativno smer.

Načela gibalnega razvoja

Pri poučevanju športnih vsebin moramo nujno poznati potek gibalnega razvoja. Poznavanje

osnovnih gibalnih načel pripomore k ustrezni pripravi učnih vsebin ter ob evalvaciji dela –

usvojenih znanj k ustreznemu napredovanju.

Načela gibalnega razvoja so (Žvan, & Škof, 2007):

− Načelo vzajemnega delovanja: ponazarja usklajeno, urejeno delovanje parnih gibalnih

organov. Harmonično delovanje mišic upogibalk in iztegovalk prek vaje omogoča

somerno gibanje obeh strani telesa.

− Gibalne razvojne stopnje potekajo v zaporedju, ki temeljijo na razvoju nevroloških

funkcij in sposobnosti.

− Načelo nepovratnosti: pomeni, da se manjši, zamujeni delček razvojne stopnje lahko

nadomesti, medtem ko lahko večji izpad razvojne stopnje povzroči upočasnjen razvoj

ali pojav patoloških gibalnih vzorcev.

− Razvojne smeri potekajo po točno določenem vrstnem redu: nadzor mišic blizu trupa

osvojimo prej kot nadzor oddaljenih mišic.


- 6 -

− Funkcionalna nesomernost: se opredeli šele z zavedanjem in obvladovanjem obeh

strani telesa. S tem se razvije tudi ročna dominantnost, ki temelji v obeh možganskih

poloblah.

− Motorični in senzomotorični razvoj: sta sestavna dela postopnega gibalnega razvoja, ki

temelji na postopnem osvajanju in izpopolnjevanju gibalnega znanja.

− Osnovne paradigme gibalnega razvoja: so opisane kot postopen razvoj od glave

navzdol in od središča telesa navzven; od številnih nezavednih gibov do samodejnega,

točno določenega načrtnega giba.

Otroci se v prvih dveh V-I obdobjih nahajajo na stopnji specializacije gibanja, kar pomeni, da

se učijo povezovati in uporabljati naučena naravna gibanja za izvajanje bolj zapletenih in

specializiranih gibov. Zato je v tem obdobju toliko bolj pomembna pestra in raznovrstna

oblika gibalnih nalog (Žvan, & Škof, 2007).

Gibalne sposobnosti

Osnovne gibalne sposobnosti so predpogoj vsakega učenja različnih gibalnih nalog. Z

razvitostjo le-teh se opredeljuje gibalno učinkovitost v opravljanju različnih gibalnih nalog in

so povzročitelj individualnih razlik v gibalni uspešnosti posameznikov (Strel et al., 2003).

Strel še navaja, da uspešnost izvedbe gibalne naloge ni odvisna le od ene gibalne sposobnosti,

temveč so vedno vključene različne gibalne sposobnosti, ki vsaka s svojim deležem vpliva na

gibalno spodobnost.

Ločimo šest osnovnih gibalnih sposobnosti, ki so odgovorne za izvedbo naših gibov telesa.

Osnovne gibalne sposobnosti so (Strel et al., 2003):

− MOČ, ki je temeljna človekova motorična sposobnost in je pod vplivom genetske

pogojenosti, okolja ter gibalnih aktivnosti. Moč se lahko odraža v različnih

dimenzijah.

− HITROST je definirana kot sposobnost človeka, da izvede veliko število gibov v čim

krajšem času ali da izvede posamezen gib v danih pogojih v čim krajšem času.

− KOORDINACIJA gibanja je opredeljena kot sposobnost hitre realizacije sestavljenih

gibalnih nalog. Določa jo visoka stopnja plastičnosti živčnega sistema, ki omogoča

adaptacijo, rekonstrukcijo in oblikovanje motoričnih programov.


- 7 -

− GIBLJIVOST je sposobnost človeka, da izvede gib s kar največjo amplitudo. Delimo

jo lahko glede na različna merila: dosežna in dinamična, aktivna in pasivna, sklepna in

telesna. Gibljivost je odvisna od fizioloških in morfoloških značilnosti, faktor

prirojenosti pa je relativno nizek.

− RAVNOTEŽJE je sposobnost vzpostavljanja in zadrževanja nekega položaja.

Definirane so oblike ravnotežja: statično in dinamično ravnotežje ter z odprtimi in

zaprtimi očmi.

− NATANČNOST je sposobnost, da zadenemo cilj ali da vržemo oziroma vodimo

predmet do cilja. Lahko je tudi sposobnost za natančno določitev smeri in

intenzivnosti gibanja. Odvisna je od povezave med centrom za percepcijo z

retikularnim sistemom.

− VZDRŽLJIVOST je sposobnost učinkovitega obvladovanja aktivnosti brez upadanja

njene intenzivnosti. Pojasnjuje dva različna, a tesno povezana koncepta: mišično in

srčno-dihalno vzdržljivost. Odvisna je od različnih dejavnikov.

2.2 Gimnastika

Gimnastika je poleg atletike temeljna športna zvrst, ki zajema širok spekter gibalnih nalog za

razvoj osnovnih gibalnih sposobnosti ter s tem omogoča posamezniku razvijanje zavestnega

nadzora položaja in gibanja telesa (Kovač, 2006).

»Gimnastika je šport učencev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja« in je

»šport za vse življenje,« menijo Novak, Kovač in Čuk (2008, str. 14), saj so preproste gibalne

naloge za mlajše učence lahko obvladljive, kasneje pa zaradi vpliva telesnega razvoja veliko

težje obvladljive, zmožnost učenja gimnastičnih vsebin je manjša, prav tako pa so učenci za

vadbo kasneje manj motivirani. V učni načrt je umeščena zaradi številnih pozitivnih vplivov

na rast in razvoj otrok.

Kovač (2006) v kontekstu delitve znanja na splošno in na specifično znanje omenja, da

temeljne gibalne vzorce, kot so hoja, tek, kotaljenje, sonožni ali enonožni odriv, met, podaja,

lovljenje, kar predstavlja splošno znanje …, otroci pridobivajo in utrjujejo predvsem v vrtcu

in prvem triletju osnovne šole. Pri izvajanju vadbe z gimnastičnimi vsebinami je treba nujno

upoštevati postopnost učenja – od lažjega k težjemu in od osnovne oblike gibanja h


- 8 -

kompleksnejši. Na podlagi osvojenih osnovnih gibalnih vzorcev lahko otroci s postopnim

učenjem svoje znanje nadgrajujejo in osvajajo specifične gibalne vzorce, ki se s ponavljanjem

avtomatizirajo in ki predstavljajo specifično znanje (Beashel, &Taylor, 1996).

Gimnastična vadba se začne z »gimnastično abecedo« – samo ime nakazuje, da gre za

osnovno vsebino gimnastične vadbe.

Kljub temu, da besedna zveza »gimnastična abeceda« na prvi pogled zveni kot opis zelo

preproste vsebine, pa gre za obširen sklop, tako nalog kot pripomočkov in orodij, ki jih lahko

vključimo v vadbo in s tem razširimo spekter vadbe na zelo pestro in široko vsebino, in to že

pri izvajanju osnovnih gibanj gimnastike. »Gimnastična abeceda je zbirka preprostih gibalnih

nalog z gimnastično vsebino. O gimnastični vsebini govorimo, če izvajamo gimnastične vaje,

gibanja na gimnastičnih orodjih, ob njih, čeznje ali z gimnastičnimi pripomočki, pa tudi če je

namen gibanja priprava na učenje gimnastičnih prvin.« (Novak et al., 2008, str. 18 )

2.3 Ritmična gimnastika

Zgodovina in razvoj ritmične gimnastike

Zametki športa segajo v staro Grčijo, kjer je bila gimnastika osnova vzgoje, sestavljena iz

preprostih vaj ob spremljavi glasbe, igrane na flavto. Njen glavni cilj je pridobivanje in

ohranjanje zdravja ter estetsko izpopolnjevanje telesa. V tem obdobju je tudi ples dosegel

visoko raven na področju tehnike in izraznosti (Vajngerl, 2003, str. 21).

Ritmična gimnastika izvira iz Evrope, s koreninami v takratni moderni gimnastiki. Razvila se

je iz švedskega sistema sestav brez pripomočkov, ki ga je v začetku 18. stoletja vpeljal Per

Henrik Ling. Njegov koncept je spodbujal učence k izražanju čustev prek gibanja, tekočih

gibov, povezanih v sestavo. Njegov koncept je kasneje razširila Catherin E. Beecher v

programu, imenovanem »milina brez plesa«, v katerem so mlada dekleta vadila ob glasbi s

ciljem razviti dobro zdravje. Leta 1911 je Emil Jeaque – Dalcroze izumil »euritmik«, sistem

ritmičnih sestav, pripadajočih glasbi, kot način izražanja glasbenega ritma. Leta 1929 je

Henrik Medau ustanovil šolo gimnastike za poučevanje takrat imenovane moderne

gimnastike. V vadbo je vključeval tudi pripomočke – kolebnico, obroč, žogo, kije in


- 9 -

tamburin. Šport se je tako razvil do tekmovalnega nivoja in vključuje specifične težine in

rokovanja z rekviziti, ki se točkujejo (Palmer, 2003).

Leta 1962 je Mednarodna gimnastična zveza – Federation Internationale de Gymnastique (v

nadaljevanju FIG) prvič opredelila ritmično gimnastiko kot tekmovalni šport, že leta 1963 pa

je bilo organizirano prvo preizkusno svetovno prvenstvo v Budimpešti, kjer so sodelovale

samo posameznice (Palmer, 2003).

Danes je ta šport razširjen po celem svetu in poznan tako v rekreacijski obliki, ki ima vsake

štiri leta družaben festival, imenovan Gimnastriada, kot tudi v tekmovalni obliki, ki zavzema

svoje mesto tudi na poletnih olimpijskih igrah, kjer se tekmuje posamezno in v skupinskih

sestavah.

V Sloveniji sta na razvoj ritmične gimnastike s svojim delovanjem vplivala dr. Viktor

Murnik, avtor izvirnih prostih vaj, imenovanih »telovadni plesi«, in njegova sodelavka Jelica

Helena Zoe Vazzaz, začetnica tega športa pri nas.

Jelica Helena Zoe Vazzaz (5. 8. 1914–15. 6. 2007) se je že od rane mladosti tesno povezala s

tem športom. Bila aktivna kot tekmovalka, kasneje tudi kot trenerka in sodnica. Študij telesne

kulture v Beogradu je po vojni uspešno zaključila ter s tem postala prva šolana Slovenka na

telesnokulturnem področju. Bila je ustanoviteljica ritmične gimnastike v Sloveniji in prva

sodnica mednarodnega nivoja. Bila je članica Športnega društva Narodni dom in Kluba za

ritmično gimnastiko Šiška (Mavrič, 2008).

Po osamosvojitvi Slovenije je ritmična gimnastika pri nas doživela strm vzpon. Danes deluje

v Sloveniji šest klubov, v katerih razvijajo vrhunsko ritmično gimnastiko programa A – 1.

skupine pod vodstvom tujih in slovenskih strokovnjakinj, in številna društva, ki imajo vadbe

nižjih nivojev ter programa A – 2. skupine in programa C.

Program A deluje po veljavnih obstoječih pravilih FIG, tekmovalke se udeležujejo največjih

mednarodnih tekmovanj, in sicer olimpijskih iger (v nadaljevanju OI), svetovnega prvenstva

(v nadaljevanju SP), evropskega prvenstva (v nadaljevanju EP), sredozemskih iger (v

nadaljevanju SI), univerzijade (v nadaljevanju UNI), svetovnega pokala (v nadaljevanju SPp),

velike nagrade (v nadaljevanju VN) in mednarodnega turnirja (v nadaljevanju MT).


- 10 -

Program A1 – 2. skupina deluje po prilagojenih obstoječih pravilih FIG, pravilnik priredi

NPZ, tekmovalke pa se udeležujejo nacionalnih tekmovanj in manjših mednarodnih turnirjev.

Program C deluje po obstoječih pravilih NPZ, ki zajemajo izključno osnove panoge RG,

tekmovalke pa tekmujejo na nacionalni ravni (šolska tekmovanja).

Opis panoge

Ritmična gimnastika, ki se je razvijala skozi desetletja, je šport, ki združuje estetiko gibanja,

lepoto in umetnost. Povezuje jo glasba, plesni elementi, gimnastične prvine in rokovanje s

pripomočki. Ustvarjanje sestav ter izražanje glasbe z gibanjem in pripomočki pa prida še del

umetniške vrednosti.

Panogo danes poznamo v dveh pojavnih oblikah; individualno sestavo, kjer vadi posameznica

oz. posameznik sam/-a, in skupinsko sestavo, kjer vadi več deklet/moških skupaj.

Slika 2.1 in 2.2: Skupinske sestave

Vir : Wordpress (2016); Italy (2016)


- 11 -

Slika 2.3 in 2.4: Individualne sestave

Vir: Wordpress Ball (2016); Conciergeandstyle (2016)

Sestave so usklajene z glasbeno spremljavo, ki naj bi bila podlaga zgodbe, ki jo vadeči

predstavi prek sestave. Izbira glasbe je odvisna od trenerja oz. učitelja, ki vodi vadbo, izbrana

pa mora biti glede na dva poglavitna kriterija: starost vadečih otrok in pripomoček, s katerim

bo sestava narejena.

Pripomočki – kolebnica, obroč, žoga, kiji in trak, ki se uporabljajo v ritmični gimnastiki –, so

sestavni del tekmovalnih programov. V rekreacijskem programu se pojavlja še vrsta drugih

pripomočkov, kot so rutice, palice, zastavice, baloni, velike žoge …

Slika 2.5: Rekviziti – pripomočki pri ritmični gimnastiki

Vir: Apparatus (2016)


- 12 -

Pri skupinskih sestavah lahko izberemo en pripomoček ali kombinacijo različnih

pripomočkov.

Pri individualnih sestavah poznamo sestavo:

− brez pripomočkov,

− s kolebnico,

− z obročem,

− z žogo,

− s kiji,

− s trakom.

Sestave in njihovo težavnost določa rokovanje s pripomočki in izvajanje različnih prvin oz.

težin. Ločimo tri osnovne oblike prvin: skoki – poskoki, piruete in ravnotežja. Za upoštevanje

izvedene prvine pripomoček ne sme biti statičen.

Poznana je tudi moška veja ritmične gimnastike, ki se razvija že od leta 2000. Začetki razvoja

segajo v Azijo, in sicer na Japonsko, kjer se dijaki in študentje množično udeležujejo šolskih

tekmovanj.

Šport zajema podobne segmente kot ženska ritmična gimnastika z večjim poudarkom na moči

in estetskem prikazu borilnih veščin wushu v povezavi s športno gimnastiko in gimnastiko s

palico. Uporabljajo pripomočke, ki se nekoliko razlikujejo v dimenzijah, in sicer uporabljajo

dva majhna obroča, kolebnico, kije in palico. Tekmujejo v skupinskih sestavah in posamezno.

Vir: Group (2014); Pinimg (2014)

Slika 2.6: Skupinska sestava Slika 2.7: Posamezno


- 13 -

Ritmična gimnastika je tudi del specialne olimpijade, t. i. »Special Olympics«, s prilagojenim

programom.

Slika 2.8 in 2.9: Posameznice na specialni olimpijadi

Vir: Journalstar (2014); Felicity Martin (2016)

Izrazoslovje v ritmični gimnastiki

Poznamo več izrazov za poimenovanje športne panoge. V literaturi zasledimo zelo različne

izraze, kot so ritmična gimnastika (1998), gimnastika z ritmično izraznostjo, ritmika,

športnoritmična gimnastika (1975), moderna gimnastika (1962), umetniška gimnastika,

estetska gimnastika.

Raznolikost poimenovanja ritmične gimnastike je del zgodovine te panoge oz. del razvoja

panoge. Med letoma 1975 in 1998 se je panoga na območju Slovenije imenovala

športnoritmična gimnastika, leta 1998 pa se je preimenovala v ritmično gimnastiko. Tako

poimenovanje se uporablja danes na nacionalni in mednarodni evropski ter svetovni panožni

zvezi. V tako poimenovani panogi »rhytmic gymnastic« tekmovalke tekmujejo na uradnih

velikih tekmovanjih in na poletnih olimpijskih igrah.

Za poimenovanje elementov gibanja s telesom v sestavo se prav tako pojavlja več različnih

poimenovanj: vaja, koreografija, sestava, kompozicija. Najprimernejši je slovenski izraz

sestava.


- 14 -

Pojavlja se tudi več izrazov za poimenovanje predmeta, ki ga uporabljamo v ritmični

gimnastiki. Zasledimo sledeče izraze: rekvizit, orodje, pripomoček. Leta 2000 je študentka FŠ

Sandra Žilavec, nekdanja reprezentantka ritmične gimnastike, v svoji diplomski nalogi, ki

obstaja v obliki priročnika za ritmično gimnastiko, uporabila izraz »pripomoček« za rekvizit.

V diplomskem delu bomo uporabili izraz, ki se je dodobra »udomačil« v dvoranah – to je

rekvizit.

V UN je panoga poimenovana z izrazom ritmika. V koreografijo povezani elementi so

poimenovani kot vaja oz. v standardih znanja kot sestava. Za poimenovanje rekvizita so

uporabljeni izrazi s katerimi so le ti tudi poimenovani.

Pomen ritmične gimnastike za otrokov razvoj

Novak et al. (2008) menijo, da je neprecenljiv vpliv gimnastike na razvoj skladnosti gibanja,

saj je gimnastika ena redkih športnih panog, kjer se gibanja izvajajo v vseh smereh – »naprej,

nazaj, gor, dol, levo, desno, z vrtenjem okoli vseh osi telesa – čelne, dolžinske in globinske, s

sočasnim in raznočasnim delovanjem rok in nog ter z leve in desne strani telesa, s centričnim

in ekscentričnim delovanjem sil na telo« (Novak et al., 2008, str. 22 ).

Raznolikost gibanja pri izvajanju gimnastike je ključnega pomena za zdrav gibalni razvoj

posameznika. Končni cilj obvladanja gimnastičnih gibanj je zmožnost obvladovanja svojega

telesa. To zmožnost lahko še nadgradimo z uporabo pripomočkov, ki pripomorejo k razvoju

fine motorike, koordinacije in skladnosti gibanja. Nadgradnjo obvladovanja telesa in

koordiniranosti dopolnimo z vadbo ritmične gimnastike.

»Gibanje in izražanje ob glasbi osvobaja, oblikuje in utrjuje otroka v samozavestno

osebnost.« (Vajngerl, & Lomšek – Macura, 1999, str. 12.)

Ritmična gimnastika je šport, ki z udejstvovanjem pripomore k posameznikovemu

celostnemu razvoju. Prek raziskovanja omogoča otrokom odkrivanje različnih zanimivih

načinov uporabe svojega telesa in zmožnosti za rokovanje in ustvarjanje s pripomočki.

Glasbena spremljava oplemeniti vadbo in popelje posameznika v čutni svet izražanja čustev

in občutenj.


- 15 -

Vadba ritmične gimnastike ima vpliv na razvoj vseh osnovnih gibalnih sposobnosti. Redna

oz. načrtna vadba pod strokovnim vodstvom daje največji poudarek na razvoj gibljivosti in

koordinacije. Splošna vadba pa zelo enakomerno zajema razvoj vseh sposobnosti, pri čemer

se najmanj vadbe posveča razvoju moči.

Palmer (2003) opisuje, da poučevanje ritmične gimnastike prinaša uspeh vsakomur, ki se z

njo ukvarja, ne glede na starost ali zmožnosti. Poučevanje ritmične gimnastike prav tako

vpliva na več raznolikih segmentov otrokovega razvoja, in sicer na:

− otrokovo zdravje in razvoj sposobnosti,

− razvoj muzikalnosti,

− prenos spretnosti,

− samozavest in pozitivno samopodobo,

− socialne interakcije in skupinsko dinamiko,

− zmožnost zastavljanja ciljev,

− razvoj možganov,

− razvoj občutka za estetiko,

− privzgajanje aktivnega življenjskega sloga.

Pri urah športne vzgoje, ki vključujejo ritmično gimnastiko, je kreativnost učitelja in

posledično učencev prvi pogoj za uspešno in na pogled zanimivo izvedbo ritmičnih sestav. Še

posebej je ta kompetenca poudarjena pri uporabi rekvizitov in glasbe. Pri fizičnem naporu se

otroci psihično sproščajo še toliko bolj, kolikor bolj so ustvarjalni ali domiselni.

Ustvarjalnost temelji na sproščenosti, čustvenem in umskem ravnovesju ter napaja učence z

novo energijo. Skupaj z glasbo, vrstniki in ustvarjalnim učiteljem pa gibanje osvobaja,

oblikuje in utrjuje otroka v samozavestno osebnost. Poučevanje ritmične gimnastike zelo

popestri pouk, z uporabo pripomočkov pa dosežemo še širši spekter aktivnosti otrok in

zanimanja za vadbo (Vajngerl, & Lomšek – Macura, 1999).

Veja vrhunskega športa je sicer bolj poznana kot ženski šport, a so od leta 2002 organizirana

SP tudi za moške. Osnovno znanje ritmične gimnastike, ki je zajeto tudi v učnem načrtu, je

primerno za oba spola. Osnovni gibi s telesom pri ritmični gimnastiki se tesno povezujejo z

osnovami gimnastike. Po osvojenih osnovnih talnih gimnastičnih prvinah učenci nadgradijo


- 16 -

svoje spretnosti še z uporabo pripomočka in vse skupaj povežejo v sestavo ob glasbeni

spremljavi.

Poučevanje ritmične gimnastike lahko zelo popestri pouk, z uporabo pripomočkov pa

dosežemo še širši spekter aktivnosti otrok in zanimanja za vadbo.

2.4 Poučevanje ritmične gimnastike

Športna vzgoja in interesne dejavnosti šoloobveznih otrok

Zakon o športu (1998) in učni načrt športne vzgoje (2011) opredeljujeta športno vzgojo otrok

in mladine s šolskimi in obšolskimi interesnimi programi.

Zakon o osnovni šoli (1996) v 16. členu opredeljuje športno vzgojo kot obvezen predmet v

slovenskih osnovnih šolah. V 20. členu je opredeljen razširjen program osnovnih šol, ki

vsebuje tudi interesno dejavnost, ki je v 25. členu opisana kot dejavnost, ki jo osnovna šola

organizira za razvijanje različnih interesov učencev. Vključevanje v te dejavnosti je za učence

prostovoljno.

Zakon o športu (1998) v 2. členu opredeljuje različne segmente športa v obsegu javnega

interesa, pri čemer se športna dejavnost s prostovoljnim vključevanjem otrok in mladine vodi

kot program športne vzgoje. 8. člen tega zakona določa izvajalce letnega programa športa,

med katerimi so tudi vrtci, osnovne šole in ostale izobraževalne ustanove. 26. člen zakona

opredeljuje tudi strokovnega delavca na področju športa, za katerega je zapisano, da mora

imeti ustrezno strokovno izobrazbo oz. ustrezno usposobljenost.

Šole z izvajanjem interesnih dejavnosti omogočajo otrokom vsakodnevno športno

udejstvovanje, spodbujajo interese otrok, bogatijo njihov prosti čas in omogočajo

uveljavljanje posameznikov. Večja kot je raznolikost ponujenih interesnih dejavnosti, boljša

je nadgradnja redne športne vzgoje. Kovač, Jurak in Strel (2003) poudarjajo pomembnost

zanimive vsebine in izpeljave športnih interesnih dejavnosti, da bi ta pritegnila čim več otrok

k vadbi.


- 17 -

Šole lahko interesne dejavnosti organizirajo pred poukom in po njem, med podaljšanim

bivanjem ali med prostimi dnevi – med vikendi ali počitnicami. Vodenje interesnih dejavnosti

je v domeni šol, ponekod tudi v sodelovanju z občinami s podporo javnih razpisov. Izvajalci

vadbe so redni učitelji z ustrezno izobrazbo, ki delujejo na osnovni šoli, lahko pa so tudi

zunanji strokovni sodelavci. Tu velja poudariti, da je za kakovostno vodenje aktivnosti

interesnih dejavnosti zelo pomembno poznavanje vsebin oz. strokovno-organizacijske

sposobnosti pedagogov.

»Spremljave uresničevanja pouka športne vzgoje kažejo, da v primerjavi s preteklimi obdobji,

ko so gimnastične vsebine prevladovale v šolskih programih, danes učitelji namenjajo vse

manj časa gimnastičnim vsebinam, posledično pa je manjše tudi znanje učencev. Povečuje pa

se število vključenih učencev v različne gimnastične šolske interesne dejavnosti in šolska

gimnastična tekmovanja, iz česar lahko sklepamo, da je ob primernem znanju in motivacijskih

prijemih učitelja učence lahko navdušiti za to športno panogo.« (Kovač, 2006, str. 11)

Številne športne panoge so na določenih območjih otrokom nedostopne zaradi centralizacije

ponudbe, saj v bližini ne deluje nobeno društvo. Ta pojav je vse bolj pogost, saj se številna

društva, ki nudijo strokovno vodeno vadbo, nahajajo v večjih mestih. Ena izmed možnih

rešitev decentralizacije »ponudbe« je ta, da bi osnovnošolski učitelji pridobili kakovostno

znanje osnov športnih panog, ki so zajete v učnem načrt, oz. vsaj tistih športnih panog, ki so

bazične in bi jih lahko kakovostno izvajali med poukom in nadgrajevali vsebine med

interesnimi dejavnostmi.

S tem pojavom se ukvarjajo tudi na Gimnastični zvezi, ki že nekaj časa v okviru projekta

»Slovenija telovadi« uspešno izvajajo program »Gimnastika v osnovni šoli«, katerega težnja

je predvsem načrtna decentralizacija, popularizacija gimnastične vadbe in usposabljanje

amaterskih kadrov. Projekt ni tekmovalno naravnan. Cilj projekta je, da omogoči kakovostno

gimnastično udejstvovanje vsem učencem prvega triletja v vseh slovenskih regijah, ne glede

na socialni status in kraj bivanja. S tem namenom je leta 2007 GZS izvajala gimnastične

dejavnosti na 20 osnovnih šolah in vrtcih v različnih krajih Slovenije, s čimer je izpolnila

zastavljeni cilj decentralizacije programa (Šajn, & Bedenik, 2007).


- 18 -

GZS si kot pomembno nalogo zadaja širjenje množičnosti gimnastike v Sloveniji oz. njene

regionalizacije. Glavne naloge in cilji GZS so opredeljeni v 11. členu Statuta GZS (2012), pri

čemer se s poučevanjem gimnastike v osnovni šoli povezujeta predvsem spodnja dva cilja:

− spodbuja in daje iniciativo ter nudi ustrezno pomoč svojim članicam pri gimnastični

vzgoji otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo z gimnastiko zunaj obveznega

vzgojno-izobraževalnega programa,

− sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, športnimi, znanstvenimi in

humanitarnimi organizacijami v Sloveniji v smislu razvoja, širjenja in napredka

gimnastike.

Gimnastične vsebine v učnem načrtu

1. Vsebine gimnastične abecede in standardi znanja v uradnem učnem načrtu športne

vzgoje (Kovač et al., 2011)

Gimnastika se v učnem načrtu pojavi v vseh treh V-I obdobjih. Prav tako se pojavlja že od

začetkov uvajanja športne vzgoje v šole. Znotraj gimnastičnih vsebin, skozi vsa tri V-I

obdobja, se pojavlja tudi ritmična gimnastika, in sicer kot ritmika (Kovač et al., 2011).

Tabela 2.1: Prvo ocenjevalno obdobje

Gimnastična abeceda

1. razred 2. razred 3. razred

Praktične vsebine

Gimnastične vaje, tudi z različnimi pripomočki in ob glasbeni

spremljavi.

Premagovanje orodij kot ovir.

Osnove akrobatike Valjanja, zibanja, poskoki

v opori na rokah, stoja na

lopaticah, preval naprej.

Valjanja, zibanja, poskoki v opori na

rokah, stoja na lopaticah, preval naprej

in nazaj.

Premet vstran.


- 19 -

Skoki Preskoki klopi, gredi z

oporo rok. Naskok v oporo

klečno ali čepno na skrinjo

vzdolž (visoko do 80 cm).

Preskakovanje klopi, gredi. Naskok v

oporo klečno ali čepno na skrinjo vzdolž

(visoko 100 cm).

Vese in opore Plezanje po letveniku, poševni klopi, zviralih, žrdi ipd., koleb,

prevlek.

Vaje ravnotežja na

ožji površini

Klop: plazenje in hoja v

različnih smereh, poskoki

v različnih smereh, seskok

stegnjeno.

Klop in nizka gred: plazenje, plezanje in

hoja v različnih smereh, sonožni in

enonožni poskoki v različnih smereh,

enostavne drže, obrat sonožno s seskoki.

Ritmika (ob glasbeni

spremljavi)

Preskakovanje kolebnice,

poskoki, različne

enostavne drže.

Preskakovanje kolebnice, skoki, obrati,

različne drže (razovka idr.).

Teoretične vsebine

Pojmi orientacije v

prostoru

Naprej, nazaj, gor, dol, vstran, levo, desno.

Poimenovanja

osnovnih položajev

Ročenja, noženja, kloni.

Stoja, leža, sed, čep, klek, vesa, opora idr.

Vir: Kovač et al. (2011)

Standardi znanja (Kovač et al., 2011)

Učenec pravilno izvaja osnovne gimnastične vaje. Tekoče in varno izvede preval naprej,

preval nazaj po strmini, stojo na lopaticah, se plazi in lazi, hodi in skače po ožji površini

(nizka gred), naskoči v oporo čepno na skrinjo vzdolž, pleza po različnih plezalih (zviralnik,

žrd idr.), sonožno preskakuje kolebnico. Upošteva izraze, povezane s položaji telesa in smerjo

gibanja v prostoru.

Učenec izvaja osnovne gimnastične vaje. Izvede preval naprej in stojo na lopaticah, se plazi in

lazi, hodi in skače po ožji površini (klopi), s pomočjo (učitelja, dvignjenega odrivnega mesta)

naskoči v oporo klečno ali čepno na nižjo skrinjo, pleza po letveniku, zviralniku in poševni

klopi, preskakuje kolebnico. Upošteva izraze, povezane s položaji telesa in smerjo gibanja v

prostoru.


- 20 -

Tabela 2.2: Drugo ocenjevalno obdobje

Gimnastika z ritmično izraznostjo

4. razred 5. razred 6. razred

Praktične vsebine

Sklop gimnastičnih vaj. Premagovanje orodij kot ovir, poligoni in

štafete.

Akrobatika Prevali naprej in

nazaj, preval naprej z

zaletom na debelejšo

blazino, odrivanje v

opori na rokah,

pripravljalne vaje za

premet vstran.

Prevali naprej in

nazaj v kombinacijah,

preval naprej letno na

mehke blazine,

premet vstran, stoja

na rokah s pomočjo.

Prevali v različnih

kombinacijah, prevali

na kup mehkih blazin,

premet v stran, stoja

na rokah z

varovanjem ali ob

letveniku.

Skoki Naskoki na skrinjo v različne opore, raznožka čez kozo s pomočjo ali

varovanjem, različni seskoki z višjega na nižje.

Pripravljalne vaje za skoke z male prožne ponjave, skok stegnjeno in

skrčno.

Vese in opore Plezanje po različnih plezalih, vzmik s pomočjo, kolebi v vesi in

opori, seskok iz opore. Premah odnožno z varovanjem.

Vaje ravnotežja na

ožji površini

Klop in nizka gred: hoja z različnimi nalogami, obrati sonožno, drže

(razovke idr.), različni skoki z enonožnim in sonožnim odrivom,

različni seskoki. Povezovanje hoje, skokov, obratov, drž seskoka.

Ritmika (ob glasbeni

spremljavi)

Preskakovanje kolebnice na mestu in v gibanju na različne načine,

različni skoki, obrati na eni nogi, drže, vaje z obroči, vaje s trakovi.

Teoretične vsebine

Pravilna telesna drža, gimnastične vaje za ogrevanje (raztezne in

krepilne vaje).

Poimenovanje položajev in gibanj telesa, varnost in medsebojna

pomoč, pomen in dogovorjena pravila, prijemi.

Vir: Kovač et al. (2011)


- 21 -

Standardi znanja (Kovač et al., 2011)

Učenec samostojno izvaja sklop gimnastičnih vaj. Nadzorovano se giblje v različnih smereh

(preval naprej, preval nazaj, premet vstran), sposoben je zadržati položaj telesa razovno,

preskoči orodje raznožno, skače s kolebnico, pleza po žrdi, prehaja iz vese v oporo (vzmik s

pomočjo) in iz opore v veso, koleba v vesi in opori, poveže različne gimnastične prvine na

ožji površini, učenke povežejo različne prvine s trakom ali obročem v krajšo sestavo. Pozna

pomen ogrevanja in zna samostojno izbrati nekatere raztezne in krepilne vaje. Poimenuje

različne položaje in gibanja telesa.

Učenec izvaja sklop gimnastičnih vaj po navodilih učitelja. Nadzorovano se giblje v različnih

smereh v olajšanih okoliščinah (preval naprej in nazaj po strmini, premet vstran prek klopi),

sposoben je zadržati položaj telesa v preprosti drži, preskoči orodje raznožno s pomočjo,

sonožno skače s kolebnico, pleza po plezalih, koleba v vesi in opori, poveže različne

gimnastične prvine na ožji površini, učenke izvedejo enostavne prvine s trakom ali obročem.

Pozna pomen ogrevanja in nekatere raztezne in krepilne vaje. Poimenuje osnovne položaje in

gibanja telesa.

Vsebina pravilnika programa C pri Gimnastični zvezi Slovenije (Avkhadieva, 2009)

Program C ritmične gimnastike je namenjen dekletom, ki vadijo bodisi v šoli ali v društvih

vsaj enkrat ali dvakrat tedensko. Primeren je za začetnice in za tiste, ki so prenehale z

aktivnim treningom, saj je naravnan tako, da nudi možnost postopnega osvajanja programa od

najmlajših kategorij naprej. Program vsebuje zelo pestro paleto elementov ritmične

gimnastike. Športnim pedagogom in vaditeljem v društvih nudi široko izbiro vsebin, ki

predstavljajo optimalno raven znanja iz ritmične gimnastike.

Tehnični pravilnik programa C vsebuje določena pravila za izvajanje programa, praktične in

teoretične vsebine ter tehnične zahteve in ocenjevanje.

V splošnih pravilih zajema opis:

− starostne skupine, ki so opredeljene:

učenke začetnice od 1. do 3. razreda osnovne šole,

mlajše učenke od 3. do 6. razreda,


- 22 -

starejše učenke od 7. do 9. razreda.

Tabela 2.3: Podroben pregled praktičnih vsebin

Osnovna skupina elementov gibanj s telesom in tehnične zahteve

Skoki:

Visoko. daleč (različne oblike), skok vstran,

strižni skok, »jelenček«, škarjice (različne

oblike), navpični skoki (z različnimi noženji,

z obrati), kozaški skok, usločen skok,

»cabriole« skok.

Imeti morajo zadostno višino, oblika mora

biti vidna v fazi leta.

Skok je težina, če je povezan z delom

rekvizita.

Dovoljeni so skoki iz priloge pravilnika.

Ravnotežja:

Visoko ali nizko zanoženje, odnoženje,

prednoženje (na vzponu ali kolenu),

»attitude« (zanoženje pokrčene noge),

razovka (z odnoženjem ali zanoženjem),

»passe«.

Izvedba na vzponu, kolenu, vidno zadržana

in jasna oblika.

Delno pokrčena stojna noga ne spremeni

vrednosti težine.

Rekvizit v osnovni fazi ravnotežja ne sme

biti statičen.

Dovoljena so ravnotežja iz priloge pravilnika.

Piruete, obrati (rotacije na eni nogi) za 360

– 1 obrat, pirueta: »passe«, »attitude«, v

zanoženju, prednoženju ali odnoženju, z

upognjenim trupom naprej.

Izvedba na vzponu, jasna in zadržana oblika

v fazi rotacije.

Pirueta, obrat je težina, če je povezana z

delom rekvizita.

Dovoljene so piruete in obrati iz priloge

pravilnika.

Gibljivosti, valovita gibanja

Zadržana in jasna oblika, zadostna amplituda.

Rekvizit mora biti v času težine v gibanju.

Delno pokrčena stojna, oporna noga ne

spremeni vrednosti težine.

Dovoljene so gibljivosti in valovita gibanja iz

priloge pravilnika.

Ostali elementi:

Koraki, poskoki, zamahi, kroženja, obrati (rotacije na dveh nogah).


- 23 -

Osnovni elementi gibanja s pripomočki in pripadajoče osnovne tehnične skupine gibanj

Vsaka težina mora biti povezana z gibanjem pripomočka.

Pripomoček ne sme biti statičen – v mirovanju v težini, povezavi težin, v povezavi korakov in

ostalih elementih gibanja. Sledijo določeni kazenski odbitki točk.

Kolebnica

Vrtenja: vrtenje zložene kolebnice, vrtenje

odprte kolebnice naprej, nazaj ali bočno.

Skoki, poskoki v kolebnico.

Meti in ujemi.

Spust in manipulacija konca kolebnice.

Rokovanja: zamahi, kroženja, osmice,

nihanja.

Netipični elementi: ovijanja, odbijanje od tal,

risanje – ti elementi v kompoziciji ne smejo

prevladovati.

Obroč

Kotaljenja: po telesu in po tleh.

Vrtenja: okoli dlani ali dela telesa, okoli osi:

na tleh, na delu telesa ali v zraku.

Meti in ujemi.

Prehodi: skozi in nad obroč.

Rokovanja: zamahi, kroženja, osmice.

Žoga Aktivni odboji.

Meti in ujemi (v povezavi s težino je obvezen

ujem v eno roko).

Kotaljenja: po telesu in po tleh.

Rokovanja: potiski, zamahi, kroženja (okoli

dlani, cele roke z žogo), uravnoteženo na

dlani.

Netipični elementi: kotaljenje s pomočjo


- 24 -

druge roke, držanje in ujemi z dvema rokama.

Ti elementi v kompoziciji ne smejo

prevladovati.

Pravilno držanje žoge: žoga je uravnotežena

na dlani, prsti morajo biti v naravnem

položaju. Nepravilna drža se upošteva kot

mirovanje rekvizita.

Kiji

Vrtenja.

Mlini.

Meti kija(-ev) z rotacijo ali brez nje in ujemi.

Trki.

Rokovanja: zamahi, kroženja s celo roko,

kroženja s kijem(-ji), osmice, asimetrična

gibanja (se izvajajo le s kiji v dlaneh; različna

gibanja se morajo izvesti z vsakim kijem).

Netipični elementi: kotaljenja, odboji, drsenja

– ti elementi v kompoziciji ne smejo

prevladovati.

Trak

Kače (3–4 liki).

Spirale (3–4 liki).

Meti, mali meti in ujemi.

Prehod nad vzorcem in skozi vzorec, ki ga

zariše trak, s celim telesom ali delom telesa.

Rokovanja: zamahi, kroženja, osmice.

Fotografija 10 – 14: Mojca Rode z rekviziti; Vir: Lasten arhiv


- 25 -

Primerjava praktičnih vsebin in povezave s pravilnikom programa C

Pregledali smo vsebine učnega načrta in vsebine programa C pri GZS ter ju skušali povezati

oz. ugotoviti, ali gre za sorodne vsebine.

Glede na dejstvo, da vsebine programa C vključujejo samo osnovna gibanja s telesom in

osnovna gibanja s pripomočki ter ustreza razvojni stopnji učencev v prvih dveh V – I

obdobjih, kot poznavalka panoge menim, da je program primeren za izvajanje v obliki

interesne dejavnosti, a zgolj ob predpostavki, da se oseba, ki vodi interesno dejavnost,

natančneje seznani s panogo v obliki dodatnega izobraževanja.

Tabela 2.4: Primerjava praktičnih vsebin učnega načrta in vsebin pravilnika programa

C ritmične gimnastike

PRAKTIČNE VSEBINE

Učni načrt Vsebine programa C

Osnovna skupina

elementov gibanja s

telesom

Osnovni elementi

gibanja s pripomočki

1. r Preskakovanje

kolebnice, poskoki,

različne enostavne

drže.

Skoki,

obrati,

ravnotežja,

gibljivost,

valovita gibanja

Meti in ujemi,

rokovanja:

kolebnica:

vrtenja,

obroč: vrtenja,

kotaljenja,

prehodi,

trak: kače,

spirale, prehodi

nad

vzorcem/skozi

vzorec,

žoga: odboji,

kotaljenja.

Kiji

2. r

3. r

Skoki, obrati, drže

(razovka).

4–6. r Ob glasbeni

spremljavi

Preskakovanje

kolebnice na različne

načine,različni skoki,

obrati na eni nogi,

različne drže:

vaje z obroči,

vaje s trakovi.


- 26 -

Iz primerjave je razvidno, da gre za obravnavo enakih vsebin. Razhajanje je v poimenovanju

gibanj – enostavne drže – ravnotežja. Prav tako je v učnem načrtu preširok zapis za delo s

pripomočki. Nekatere oblike gibanja, s katerimi si lahko pomagamo pri sestavi »vaj« – sestav,

so zapisane v drugih praktičnih vsebinah – »naravne oblike gibanja«, »ples«, »igre z žogo«.

Korelacija ritmične gimnastike z drugimi vsebinami v učnem načrtu

V obeh V-I obdobjih lahko zelo tesno povezavo najdemo v vsebinah »naravne oblike gibanja«

in »ples«. V prvem vzgojno-izobraževalnem delu pa izvajanje ritmike lahko navežemo tudi na

vsebine »igre z žogo«.

Naravne oblike gibanja se pri ritmiki pojavijo kot npr. povezovalni deli v sestavah, kjer

vadeče deklice izvajajo različne načine hoje, teka, poskokov, skokov, da povežejo dele

sestave. S tem zadostijo tudi zahtevi, da se sestava izvaja po prostoru.

Ples je prav tako del sestav ritmične gimnastike, saj je v pravilniku, ki ga zapoveduje FIG tudi

obvezen del tekmovalnih sestav. V tem delu vadeča dekleta poleg plesnih korakov, ki morajo

ustrezati glasbeni spremljavi, predstavijo tudi spretnosti rokovanja z rekvizitom, če gre za

sestavo z rekvizitom.

Igre z žogo so v ritmiki prisotne v obdobju učenja osnovnih rokovanj z rekvizitom - žogo. V

prvem in drugem V – I in na stopnji vadbe, ki poteka v OŠ se vadeča dekleta učijo le osnovne

tehnike, zato se ta del UN tesno povezuje z vsebinami pri ritmiki.

Splošna kondicijska priprava pa je del vseh športov zato se tudi tukaj ritmika s številnimi

vajami lahko navezuje na ta del UN.


- 27 -

Tabela 2.5: Pregled povezav med ritmiko in drugimi praktičnimi vsebinami v učnem

načrtu

1. vzgojno-izobraževalno obdobje 2. vzgojno-izobraževalno obdobje

Naravne oblike gibanja in igre Splošna kondicijska priprava

Različne oblike hoje, teki, elementarni

meti, skoki.

Naravne oblike gibanja in igre za razvoj

skladnosti gibanja, moči, hitrosti,

ravnotežja, gibljivosti in vzdržljivosti.

Plesne igre Ples

Gibanja posameznih delov telesa in

celotnega telesa (nihanja, valovanja,

kroženja, padanja),

gibanje ob notranjih in zunanjih

spodbudah.

Gibanje posameznih delov telesa v

različnih smereh, na različnih ravneh in z

uporabo različne sile,

gibalno ustvarjanje na določeno temo.

Igre z žogo

Poigravanje z baloni in različnimi žogami

z roko, nogo, glavo. Na mestu in v

gibanju,

nošenje in kotaljenje različnih žog na

različne načine,

podajanje in lovljenje lahke žoge z

obema rokama,

nadzorovano odbijanje balona z rokami

ali nogo.

Ob iznajdljivi povezavi vsebin lahko brez posebnega predznanja izvedemo zanimive ure, ki

vsebujejo tudi ritmiko, pri čemer ne bomo porabili številnih ur športne vzgoje.


- 28 -

3.0 SPECIALNODIDAKTIČNI DEL

3.1 Poučevanje ritmične gimnastike v osnovni šoli

Načrtovanje učne enote ritmične gimnastike

Načrtovanje učne enote ritmične gimnastike je lahko razmeroma preprosta in zabavna naloga.

Načrtovanje si lahko olajšamo, če načrtujemo po korakih. V veliko pomoč nam je tudi

poznavanje predznanja učencev. Proces poučevanja je zelo prilagodljiv glede na potrebe in

aktivnosti učencev, saj lahko ti veliko pripomorejo s svojo kreativnostjo, mnenji, predlogi in

željami. Treba jim je namreč pustiti možnost, da lahko izrazijo svoje ideje, da preizkusijo

nova in njim zanimiva gibanja. Na ta način lahko dosežemo učinkovito učno enoto, ki bo

vsem v veselje in korist.

Učitelj, ki ni vešč ritmične gimnastike, si lahko za lažje predstavljanje praktičnih vsebin pri

načrtovanju učne enote zelo dobro pomaga s slikovnim gradivom, ki je predstavljen v

nekaterih priročnikih oz. knjigah.

I. Zavedanje sebe v prostoru

Zavedanje v prostoru je zelo pomemben del otrokovega fizičnega razvoja. Šele ob

prepoznavanju sebe, svojega telesa in gibanja v prostoru lahko nadgradimo otrokove gibalne

aktivnosti v skupinske in v aktivnosti s pripomočki. To je pomembno tudi z vidika varnosti.

Končni cilj je, da se otroci naučijo, kako se lahko gibajo v prostoru, v skupinah in kasneje ob

tem še upravljajo s pripomočki. Razvoju otrokovega zavedanja v prostoru je treba posvečati

pozornost že v predšolskem obdobju, v prvih otrokovih gibalnih igrah, v prvih V-I obdobjih

pa to zavedanje še smiselno nadgrajevati z ustreznimi učnimi vsebinami.

Pri ritmični gimnastiki je pri vadbi s pripomočki zelo izpostavljen varnostni vidik. Pri

izvajanju individualnih sestav s pripomočkom je zavedanje otroka v prostoru pomembno z

vidika odnosa med otrokom in pripomočkom, pri skupinskih sestavah pa je pomemben odnos

med vadečimi zaradi varnosti ter nemotenega in pravilnega izvajanja elementov. Vsak učenec

mora znati spoštovati aktivnost drugega in ga ne ovirati.


- 29 -

Z vadbo ritmične gimnastike spodbujamo natančno ozaveščanje gibanja telesa in kasneje

gibanja v povezavi s pripomočkom. To otrokom nedvomno izboljša zavedanje sebe in

lastnega gibanja v okolici. Razvoj predstav o svojem gibanju v okolici je zelo pomemben del

otrokovega razvoja in njegove varnosti v okolici.

II. Raziskovanje in odkrivanje gibanj s pripomočki

Otrokom vseh starosti je samostojno spoznavanje s pripomočki ritmične gimnastike v veselje

in se ga običajno lotijo z velikim navdušenjem. Zato pri prvem stiku pustimo otrokom

svobodo, da sami raziščejo oblike, smeri, nivoje gibanj, ki jih lahko izvajajo s pripomočki.

Ponudimo jim pestro izbiro pripomočkov, ki niso nujno le osnovni pripomočki ritmične

gimnastike. Pri tem delu je glasba odlična spodbuda in inspiracija za domišljijo gibanja.

Otroke pa je treba poučiti o pravilih uporabe določenega pripomočka oz. o odgovornem

ravnanju s pripomočki zaradi lastne varnosti in varnosti drugih. Pri spoznavanju s pripomočki

smo pozorni tudi na postopnost, da otrokom ponudimo najprej poznane pripomočke in nato

manj poznane. Žogo spoznajo vsi otroci že pred prihodom v šolo, velika večina se sreča tudi s

kolebnico, medtem ko je že obroč za nekatere povsem nov predmet. Kijev in traku pa učenci

običajno ne poznajo. Tudi pri spoznavanju s posameznim pripomočkom lahko postopoma

preidemo na pravi pripomoček. Na primer pri spoznavanju s trakom lahko sprva uporabimo

rutice in z njimi izvedemo eno izmed plesnih ur. Tako bodo otroci spoznali, kako se lahko

gibajo sami, v skupinah ob glasbi in kako se ob vseh gibih »obnaša« tkanina. Kasneje bodo

otroci ta poznan občutek prenesli v svoje gibanje s trakom.

III. Spoznavanje osnovnih gibanj

V tem delu mora učitelj že imeti nekaj osnovnih znanj o ritmični gimnastiki in učencem

predstaviti ter jih spoznati z osnovnimi rokovanji s pripomočki. Na primer za žogo so

osnovna gibanja odboji, kotaljenja, za kolebnico preskoki, vrtenja.

Pri poučevanju osnovnih gibov je prav tako pomembna postopnost. Vsi otroci bodo vedeli,

kaj lahko počnejo z žogo. Pri spoznavanju z manj znanimi pripomočki pa je dobro, da otroke

spodbudimo k opazovanju gibanja in skupaj poiščemo pravo besedo za opis določenega

gibanja. Na primer s kroženjem roke lahko narišemo krog ali osmico, s trakom lahko rišemo

kače, krogce … Da bi si otroci lažje zapomnili nove opise, si lahko pomagamo s preprostimi


- 30 -

risbicami pri mlajših in z besednimi igricami pri večjih otrocih. Lahko jim damo nalogo, ki ni

nujno vezana na gibanje in prostor v dvorani. Na primer narišejo preprosto risbico s sklenjeno

črto, kaj žoga »počne« (se odbija od tal, se odkotali, odleti v zrak in pade na tla ter skače …).

Poudarimo le najosnovnejša gibanja in izberemo tista, ki se pojavijo pogosteje pri več

pripomočkih, tako si jih bodo učenci hitreje zapomnili.

IV. Razširitev znanja z nalogami in izzivi

Podajanje nalog zahteva od učitelja domišljijo, da otroke spodbudi k spretni uporabi in

razširitvi znanja. Z raznimi nalogami lahko spodbudimo skupinsko delo in medsebojno

sodelovanje. Podajanje nalog z ne preveč omejujočimi navodili je lahko zelo uspešen del

učnega procesa, saj lahko pripelje otroke do mnogih zanimivih in izvirnih končnih rešitev.

V. Priprava delov ritmičnih sestav in celih sestav

Po tem, ko so otroci spoznali pripomočke in z njimi preizkusili razna gibanja, jim bo v veselje

in izziv nova znanja nadgraditi oz. gibanja poskušati povezati med seboj v manjše delčke, npr.

3 do 4 gibe skupaj, in te kasneje povezati še v celotno sestavo, z več različnimi gibi telesa, na

različnih ravninah, v različnih smereh in z različnim delom ter pripomočkom.

V tem delu lahko podamo zelo preprosto navodilo, da otroci povežejo v celoto tri različna

gibanja s pripomočkom, pri čemer ima povezava statični začetek in konec. Ko začnemo

povezovati razna gibanja v segmente sestave, je treba predstaviti tudi začetek in konec

segmenta, da gre za statično »pozo«. Otroci bodo svoja ustvarjanja z navdušenjem kazali

sovrstnikom.

VI. Prikaz in ocenjevanje

V zadnjem delu učne enote naj bi učitelj preveril znanje učencev. Potrebo za izvajanje te

enote mora prepoznati učitelj sam. Pomembno je, da učitelj opazuje učence in se za

preverjanje znanja odloči na podlagi interesa učencev. Glede na majhen obseg obravnavane

snovi v učnem načrtu se lahko preverjanje znanja izvede na koncu daljšega V-I obdobja,

načrtovanje preverjanja pa se vodi že od začetka oz. prvih učnih ur.


- 31 -

Neke vrste preverjanje znanja je lahko tudi nastop na šolski prireditvi, kjer učenci prikažejo

svojo točko, ki lahko združuje različne praktične vsebine učnega načrta športne vzgoje (ples,

ritmiko) v povezavi z drugimi predmeti (glasbo, slovenskim jezikom).

Učenci lahko tako pokažejo samostojno, individualno sestavo ali skupinsko sestavo. Slednja

oblika je lažja in celo primernejša za mlajše učence.

Načrtovanje učne ure ritmične gimnastike

Ure načrtujemo na podlagi končnega cilja učne enote. Za vsako uro določimo končni cilj,

izberemo primerne aktivnosti in naloge, ki bodo učence vodile proti cilju. Ure načrtujemo po

klasičnem vzorcu »uvod, jedro, zaključek«. V vsakem načrtu učne ure je smiselno pustiti

prostor za prilagajanja glede na hitrost učenja, zanimanja in kreativnost učencev. Pomemben

del učne ure je tudi vrednotenje ure, ki nam pomaga pri nadaljnjem načrtovanju in izvajanju

ur.

Iznajdljiv učitelj lahko s svojo kreativnostjo poveže ure ritmične gimnastike tudi z drugimi

praktičnimi vsebinami v učnem načrtu.

3.2 Napotki pri izbiri in uporabi rekvizitov

Priporočila za kolebnico

Kolebnica mora biti ustrezne dolžine, ki jo izmerimo, kot prikazuje spodnja slika. Stoja

snožno. Stopimo na kolebnico, vozla poravnamo enakomerno do ramen.

Slika 3.1: Primerna dolžina kolebnice

Vir: Vajngerl, & Žilavec (2000, str. 48)


- 32 -

Primerne debeline kolebnice so med 0,7 do 150 mm. Konci kolebnice ne smejo imeti

plastičnih ali lesenih ročk, ki so lahko pri vadbi nevarni. Konec kolebnice se zaključi z

vozlom.

Pri izvajanju večine elementov se kolebnico drži za vozla; bodisi vsak vozel v eni roki ali oba

vozla v eni roki. Kolebnica je lahko iz sintetičnega materiala (poliamida). Kolebnico za

ritmično gimnastiko lahko kupimo pri dobaviteljih športne opreme ali v obliki daljše vrvi v

vseh bolje založenih gradbenih trgovinah, ki jo skrajšamo na več različnih dolžin, da bodo

ustrezale različni velikosti otrok.

Slika 3.2: Kolebnica

Vir: Odettedancesport (2014)

Najpogostejše napake pri delu s kolebnico so:

− nepravilna dolžina kolebnice,

− nepravilni konci kolebnice, ki otežujejo delo,

− nepravilna drža kolebnice,

− nepoznavanje osnovne tehnike vrtenja, nihanja kolebnice – neaktivno gibanje

kolebnice.

Priporočila za obroč

Obroč mora biti ustrezne velikosti, kar izmerimo, kot prikazuje spodnja slika: Stoja sonožno.

Drža obroča v eni roki navpično ob telesu. Obroč je naslonjen na tla. Segati mora do bokov

vadečega.


- 33 -

Slika 3.3: Ustrezna velikost obroča

Vir: Vajngerl, & Žilavec (2000, str. 64)

Dobro je imeti obroče različnih velikosti, da je izbor glede na velikost vadečih lažji in

primernejši. V uporabi so obroči iz različnih materialov – plastični ali leseni. Slednji so zaradi

praktičnosti plastičnih že skoraj odmaknjeni iz uporabe. Glede na presek so obroči lahko

različnih oblik: okrogle, kvadratne, pravokotne oblike. Priporočamo uporabo plastičnih

obročev z okroglim presekom. Obroče je mogoče kupiti v športnih trgovinah (npr.

Enkosport), številnih bolje založenih trgovinah z otroško opremo in večjih supermarketih.

Slika 3.4: Obroči

Vir: 3 Imimg (2016)


- 34 -

Določila mednarodne gimnastične zveze so:

− mladinke: minimalni premer 80 cm, teža 320 g,

− članice: minimalni premer 90 cm, teža 320 g.

Najpogostejše napake pri delu z obročem so:

− nepravilna izbira velikosti in teža obroča,

− nepoznavanje osnovnih tehnik dela z obročem – drže, vrtenj, nihanj …

Priporočila za žogo

Za lažje in pravilno rokovanje mora biti žoga primerne velikosti s premerom od 16 do 20 cm

in iz primernega materiala – gume ali sintetičnega materiala. Prav tako je pomembna teža

žoge, ki naj bo med 250 in 500 g.

Slika 3.5: Žoga

Vir: Odetterhytmic ball (2014)


− mladinke in članice: minimalni premer 18–19 cm, teža 420 g,

Najpogostejše napake pri delu z žogo so:

− nepravilna izbira velikosti in teže žoge,

− nepoznavanje osnovnih tehnik dela z žogo – drže, kotaljenj, nihanj …


- 35 -

Priporočila za kije

Kiji se pri učnih urah najredkeje uporabljajo, saj je za varno delo potrebno dobro osnovno

znanje učencev in učitelja. Kiji morajo biti ustreznih dimenzij in teže. Pomembno je razmerje

v velikosti med malo in veliko »glavico« kija. Pravilna drža kija je drža male okrogle glavice

v dlani. Kiji so iz različnih materialov – leseni, plastični, gumijasti. Prvi so se dodobra

umaknili iz uporabe, gumijasti pa so vse bolj v uporabi.

Slika 3.6: Kiji

Vir: Ritmicastore (2014)


− mladinke in članice: dolžina 45 cm, teža 155 g,

Najpogostejše napake pri delu s kiji so:

− nepravilna izbira kijev – neprimerno razmerje v velikosti »glavic«, teže,

− nepravilna drža kija,

− nepoznavanje osnovne tehnike – vrtenja, kroženja …

Priporočila za trak

Trak je kljub svoji atraktivnosti za obvladovanje najtežji rekvizit. Otroci – učenci vseh starosti

so vedno navdušeni za delo s tem rekvizitom. Pomembna je izbira ustreznega traku in palčke.

Trak je običajno iz svile ali umetne sestave, ki je podobna svili, saj je ta material najlepše

vodljiv. Možen je nakup različnih dolžin, in sicer 4, 5 in 6 m. Pri pouku v prvih dveh


- 36 -

starostnih obdobjih priporočamo uporabo traku dolžine 4 ali 5 m. Daljši je trak, težje je

obvladljiv. Trak je pritrjen na prav posebno palico, ki meri v dolžino od 50 do 60 cm in ima

na koncu karabin, ki je enak ribiškemu, kot prikazuje spodnja slika.

Slika 3.7: Karabin

Vir: Sensas (2014)

Slika 3.8: Trak s palico

Vir: Amazon (2014)


− mladinke: dolžina traku 5 m,

− članice: dolžina traku 6 m.

Najpogostejše napake pri delu s trakom so:

− nepravilna izbira dolžine traku,

− nepoznavanje osnovnih tehnik dela s trakom – pravilne drže palčke, kroženja, risanja

risbe (krogci, serpentine – kače).


- 37 -

3.3 Vsebine ritmike v učnem načrtu z dodanimi primeri

V spodnji tabeli so izpisane vse vsebine ritmike, ki so zajete v učnem načrtu za prvo in drugo

V – I obdobje. Za lažje razumevanje in izvajanje vsebin bomo pripisali natančnejši opis

vsebin, v nadaljevanju bomo te vsebine tudi prikazali tudi s slikovnimi vsebinami.

Tabela 3.1: Ritmika v učnem načrt s slikovnimi vsebinami

Podrobno opisane vsebine ritmike iz učnega načrta s slikovnim prikazom

PRVO OCENJEVALNO OBDOBJE

1. razred:

Različne enostavne drže (UN):

preproste statične drže – ravnotežja na celem stopalu, posamično in v parih

ravnotežja ritmične gimnastike: razovka v zanoženju1 in »passe« ravnotežje2 na celem

stopalu

Slika 3.9: Različna gibanja – drže posamično

in v parih

Vir: Palmer (2003, str. 68)

Slika 3.10: Razovka1 v zanoženju in »passe«

ravnotežje2 na celem stopalu

1 2

Vir: Avkhadieva (2009, str. 21)

Poskoki (UN):

zajčji in žabji poskoki, sonožni poskoki z iztegnjenimi nogami, s pokrčenimi nogami,

enonožni poskoki

prisunski poskok naprej in bočno

Poskoki ritmične gimnastike: mačji poskok, strig spredaj (škarjice)


- 38 -

Slika 3.11: Mačji poskok (izmenjava nog s

pokrčenimi koleni)

Vir: Federation international de gymnastique

(2013, str. 19)

Slika 3.12: Strig spredaj (škarjice)


Preskakovanje kolebnice (UN):

Vaje za spoznavanje rekvizita in možnosti rokovanja z njim

Preskakovanje ležečih kolebnic

Preskakovanje ležečih kolebnic v opori spredaj

Preskakovanje dvignjene mirujoče kolebnice

Preskakovanje nihajoče kolebnice

Preskakovanje kolebnice, ki se vrti v krogu

Predvaje za preskakovanje kolebnice samostojno in v parih


- 39 -

Slika 3.13: Vlečenje kolebnice – vrvi

Vir: Novak et al. (2008, str. 209)

Slika 3.14: Risanje kače


Slika 3.15: Vrtenje kolebnice – vrvi


Slika 3.16: Hoja po vrvi


Slika 3.17: Tek med kolebnicami


Slika 3.18: Tek v koloni: kolebnico držimo z

roko


Slika 3.19: Preskakovanje kolebnice v teku


Slika 3.20: Preskakovanje kolebnice v opori

spredaj


Slika 3.21: Tek s preskokom mirujoče

kolebnice


Slika 3.22: Preskakovanje nihajoče kolebnice

v teku



- 40 -

Slika 3.23: Preskakovanje vrteče vrvi v

krogu


Slika 3.24: Predvaje za preskakovanje

kolebnice; v parih ali trojicah

Vir: Palmer (2003, str. 85–87)

2., in 3. razred

Različne drže (UN):

Razovka

Druga ravnotežja ritmične gimnastike: ravnotežje razovka in ravnotežje »passe«;

Prednoženje, odnoženje, zanoženje; na celem stopalu, na vzponu;

Prednoženje, odnoženje, zanoženje (na kolenu)

Slika 3.25: Razovka1 v zanoženju in »passe«

ravnotežje2 na celem stopalu, na vzponu

1 2


Slika 3.26: Prednoženje, odnoženje,

zanoženje; na celem stopalu, na vzponu


Slika 3.27: Prednoženje, odnoženje,

zanoženje (na kolenu)


Skoki (UN):

Sonožni skok s polovičnim in celim obratom


- 41 -

Kabriole skok, naprej ali v stran

Slika 3.28: Sonožni skok z obratom


(2013, str. 19)

Slika 3.29: Kabriole skok


Obrati (UN):

Sonožni obrat posamezno ali v paru; stoje, čepe; na široki klopi, na gredi

Obrat na eni nogi v »passe« poziciji

Obrat z nogo v nizkem ali srednjem zanoženju, odnoženju, prednoženju

Slika 3.30: Sonožni obrat posamezno ali v

paru


Slika 3.31: Obrat na eni nogi v »passe«

poziciji


(2013, str. 22)

Slika 3.32: Obrat z nogo v nizkem ali

srednjem zanoženju, odnoženju, prednoženju


(2013, str. 22)

Preskakovanje kolebnice (UN):

S prestopanjem

S tekom; vrtenje kolebnice naprej, nazaj

Sonožni preskoki z medskoki, brez medskokov; vrtenje kolebnice naprej, nazaj

Prisunski poskoki naprej, v stran; z vrtenjem kolebnice naprej, nazaj


- 42 -

Slika 3.33: Preskakovanje kolebnice s tekom


Slika 3.34: Preskakovanje kolebnice s

prestopanjem


Slika 3.35: Preskakovanje in vrtenje

kolebnice nazaj v teku


Slika 3.36: Sonožni preskoki z medskoki z

vrtenjem kolebnice naprej


Slika 3.37: Sonožni preskoki brez medskoka

z vrtenjem kolebnice naprej


Slika 3.38: Sonožni preskoki z vrtenjem

kolebnice nazaj


Slika 3.39: Prisunski poskoki naprej z



Slika 3.40: Prisunski poskoki vstran z



Ostale primerne vsebine – Kolebnica


- 43 -

Slika 3.41: Bočne osmice s prehodom v

preskok kolebnice z vrtenjem naprej


Slika 3.42: Sonožno preskakovanje kolebnice

z obratom telesa za 180° in posledično

sprememba smeri vrtenja kolebnice


Slika 3.43: Vrtenja kolebnice: čelno, bočno, nad glavo in pred telesom

Vir: Palmer (2003, str. 88) Vir: Novak et al. (2008, str. 210)

Slika 3.44: Nihanje in navijanje kolebnice na

roko


Slika 3.45: Nihanje kolebnice od leve proti

desni in nazaj


Slika 3.46: Vrtenje kolebnice nad glavo s spremembo položaja telesa


DRUGO OCENJEVLNO OBDOBJE


- 44 -

4. razred, 5. razred, 6. razred

Preskakovanje kolebnice na mestu in v gibanju na različne načine (UN):

Različni načini preskakovanj kolebnice v parih ali trojicah

Preskakovanje s prestopanjem, s tekom s križanjem rok; smer vrtenja naprej in nazaj.

Preskakovanje v različnih poskokih in skokih z vrtenjem naprej

Slika 3.47: Različni načini preskakovanj kolebnice v parih ali trojicah

Vir: Palmer (2003, str. 85–87)

Različni skoki (UN):

Skok jelenček

Kozaški skok

Sonožni skok z obratom s pokrčenimi koleni visoko v prednoženju

In ostali skoki iz 1.- 3. razred

Slika 3.48: Skok jelenček


A pol in cel krog

Slika 3.49: Kozaški skok


Slika 3.50: Sonožni skok z obratom s

pokrčenimi koleni visoko v prednoženju


Obrati na eni nogi (UN)

Obrat na eni nogi v zanoženju pokrčena naoga »attitude« obrat


- 45 -

Obrat z upognjenim trupom

Obrat v poziciji razovke

In ostali obrati iz 1. -3. razred

Slika 3.51: »Attitude« obrat


Slika 3.52: Obrat z upognjenim trupom


Slika 3.53: Obrat v poziciji razovke


(2013, str. 22)

Drže (UN)

Zaklon trupa horizontalno stoje in na kolenih

Ravnotežje v čepu z nogo v prednoženju

In ostale drže tudi iz 1. – 3. razred

Slika 3.54: Zaklon trupa


Slika 3.55: Ravnotežje v čepu


(2013, str. 22)

Vaje z obroči (UN)

Vaje in igre za spoznavanje rekvizita

Vrtenje obroča v parih, posamezno; na različnih delih telesa, na tleh

Kotaljenja obroča v parih, skupinah, posamezno; na različne načine

Prehodi skozi obroč na različne načine

Predajanja, kroženja

Meti obroča


- 46 -

Slika 3.56: Lovljenje – obroč je zapik


Slika 3.57: Skoki v obroče v teku


Slika 3.58: Tek med obroči


Slika 3.59: Tek z obročem, ki predstavlja

volan


Slika 3.60: Lovljenje z obročem


Slika 3.61: Hoja, tek v paru


Slika 3.62: Potovanje obroča preko »kače« – skupina otrok, ki se drži za roke


Slika 3.63: a) Učenje vrtenja obroča ob

pomoči učitelja. Učiteljeva dlan je med

učenčevima, b) učenje vrtenja v parih


Slika 3.64: Vrtenje obroča na različnih delih

telesa



- 47 -

Slika 3.65: Vrtenje obroča na tleh


Slika 3.66: Hoja, tek, poskakovanje okoli

obroča, ki se vrti na tleh

Vir: Palmer (2003, str. 96); Novak et al.

(2008, str. 218)

Slika 3.67: Kotaljenje obroča po tleh pred

telesom iz leve roke v desno in obratno


Slika 3.68: Tek s kotaljenjem obroča po tleh


Slika 3.69: Kotaljenje obroča po tleh v parih


Slika 3.70: Kotaljenje obroča po tleh s

povratnim vrtenjem


Slika 3.71: Različni načini kotaljenj po tleh


Slika 3.72: Prehod skozi obroč iz počepa do vzravnave in obratno

Vir: Novak et al. (2008, str. 216) Vir: Palmer (2003, str. 100)


- 48 -

Slika 3.73: Prehodi s preskakovanjem bočno,

s korakom


Slika 3.74: Prehod sonožnim preskokom


Slika 3.75: Predajanje obroča pred telesom skozi odročenje do vzročenja, preprijem obroča,

skozi odročenje do priročenja


Slika 3.76: Predajanje obroča s kroženjem pred telesom iz leve v desno in obratno


Slika 3.77: Kroženje obroča s predajanjem okoli telesa v kleku in pod nogami na tleh v sedu



- 49 -

Slika 3.78: Predajanje obroča – iz priročenja s

predajo v predročenju – v paru


Slika 3.79: Navaden met v bočni ravnini


Slika 3.80: Met iz vrtenja na dlani v čelni

ravnini


Slika 3.81: Ploski met


Slika 3.82: Diametralni met – vrtenje obroča

okoli vodoravne osi


Vaje s trakovi (UN):

Kroženja

Risanje osmice

Risanje kač na različne načine, v različnih položajih, v gibanju

Risanje spiral na različne načine, v različnih položajih, v gibanj


- 50 -

Slika 3.83: Čelno kroženje s trakom

Vir: Palmer, (2003, str. 103)

Slika 3.84: Stoja sonožno – bočno kroženje s

trakom


Slika 3.85: Stoja sonožno – risanje osmice s

trakom pred telesom


Slika 3.86: Stoja sonožno in razkoračno –

navpične in vodoravne kače v čelni ravnini


Slika 3.87: Klek sedno – navpične in

vodoravne kače v čelni ravnini


Slika 3.88: Hoja nazaj – kače v navpični osi

pred telesom


Slika 3.89: Stoja na eni nogi – kače v

vodoravni osi pred telesom


Slika 3.90: Vzpon spetno – navpične spirale v

čelni ravnini



- 51 -

Slika 3.91: Hoja nazaj – vodoravne spirale v

čelni ravnini


Slika 3.92: Tek – vodoravne spirale za

telesom


Slika 3.93: Risanje spiral – postopoma od majhnih spiral do velikega kroga


Slika 3.94: Risanje krogov in prestopanje

traku


Slika 3.95: Risanje kač po tleh s

prestopanjem traku



- 52 -

Tabela 3.2: Ritmika v učnem načrt z opisom in povezavami z drugimi vsebinami

Podroben opis drugih vsebin, ki se povezujejo z ritmiko

Naravne oblike gibanja in iger

Različne oblike hoje: po prstih, po petah, s koraki v »passe« pozicijo

Teki: tek ob interpretaciji glasbe z različnimi tekovnimi koraki

Skoki: različni skoki in poskoki RG

Plesne igre

Gibanje posameznih delov telesa in celotnega telesa: povezovanje elementov ritmične

gimnastike v sestavo ob glasbi. Elemente povežemo s plesnimi gibi in koraki.

Gibanje ob notranjih in zunanjih spodbudah: gibalno ustvarjanje in telesna interpretacija

glasbe

Igre z žogo

Poigravanje z baloni, žogami z roko, nogo, glavo na mestu in v gibanju

Nošenje in kotaljenje različnih žog

Odbijanje žoge za RG z roko

Naravne oblike gibanja in iger

Elementarni meti: meti žoge, kolebnice, obroča, podaje med učenci

Plesne igre

Gibanje posameznih delov telesa in celotnega telesa: povezovanje elementov ritmične

gimnastike v sestavo ob glasbi. Elemente povežemo s plesnimi gibi in koraki.

Gibanje ob notranjih in zunanjih spodbudah: gibalno ustvarjanje in telesna interpretacija

glasbe

Igre z žogo

Poigravanje z baloni, žogami z roko, nogo, glavo na mestu in v gibanju

Podajanje in lovljenje lahke žoge, žoge za RG z obema rokama

Odbijanje žoge za RG z roko ali nogo

Splošna kondicijska priprava

Naravne oblike gibanja in iger za razvoj skladnosti gibanja, moči, hitrosti, ravnotežja,

gibljivosti in vzdržljivosti: štafetne igre in poligoni z elementi in rekviziti ritmične gimnastike.

Ples

Gibanje posameznih delov telesa v različnih smereh, na različnih ravneh in z uporabo različne

sile: povezava elementov ritmike s prehodi med elementi ob glasbeni spremljavi

Gibalno ustvarjanje na določeno temo: samostojno sestavljanje vaje z ali brez pripomočkov,

posamezno ali v parih ob glasbeni spremljavi.


- 53 -

4.0 SKLEP

Diplomsko delo je temeljilo na proučevanju dveh skupin virov. Prvo predstavljajo arhivska

gradiva Gimnastične zveze Slovenije, Fakultete za šport, obstoječa domača in tuja literatura s

področja gimnastike in ritmične gimnastike ter informacije s spletnih virov.

Drugo skupino virov pa sestavljajo lastne izkušnje, saj tudi sama izhajam iz športa –

gimnastike, ki je nedvomno del osnovne športne vzgoje in številnih športnih panog. 25 let

sem bila aktivna tekmovalka, 17 let pa reprezentantka v ritmični gimnastiki. Pridobila sem si

naziv trenerja in nacionalne sodnice pri NPZ. Opravljam vlogo trenerja, sodnice, strokovne

sokomentatorke pri RTV SLO, med letoma 2010–2013 sem opravljala tudi vlogo vodje

strokovnega tima ritmične gimnastike pri GZS.

Ritmična gimnastika je nedvomno atraktiven šport tako za ogled kot za izvajanje. V obliki

rekreacije je s poznavanjem, obvladovanjem in izvajanjem osnov ob kančku domišljije uspeh,

merljiv v zadovoljstvu vadečih, zagotovo dosežen. Odkar sodelujem v raznih promocijskih

akcijah, bodisi zasebno, v okviru društva ali GZS ter Policije (enota vrhunski športniki), še

nisem naletela na otroka, ki ga ne bi pritegnila vadba ritmične gimnastike. To dejstvo je

smiselno upoštevati pri uri športne vzgoje, kjer v današnjih časih mnogokrat težko najdemo

pravo motivacijo oziroma spodbudo za otroke, da bi jih privabili h gibalnim aktivnostim.

Poudariti je treba, da je vadba, ki zajema osnove ritmične gimnastike in ki jih navajamo v

diplomskem delu, povsem primerna za oba spola. Predsodki, da je ritmika šport samo za

deklice, so na tem mestu povsem odveč.

Glede na pregledano in primerjano vsebino, tj. praktičnih vsebin učnega načrta in vsebin

programa C pri GZS, ne moremo natančno primerjati vsebin, saj so v učnem načrtu zapisane

presplošno in ne moremo razbrati, katere skupine elementov gibanj telesa in katere elemente

gibanja s pripomočki naj bi se učenci naučili. Prav tako je opis presplošno zapisan, da bi

pedagog laik, ki ne izhaja iz panoge, lahko razbral, kaj naj učence uči. V tem primeru ne

moremo priti do zaključka, ali so vsebine učnega načrta primerljive z vsebinami programa C

in ali je nivo vadbe programa C primeren za izvajanje v obliki interesne dejavnosti v

organizaciji šole s pedagogi, ki niso opravili dodatnega usposabljanja.


- 54 -

Panoga ritmična gimnastika ima pozitivno lastnost, saj se zelo dobro navezuje in povezuje še

z vsaj dvema oz. tremi segmenti praktičnih vsebin v učnem načrtu. Zato lahko kljub temu, da

običajno zavzema relativno malo število ur po obsegu, te izvajamo zelo kakovostno ob

dobrem poznavanju zgolj osnov panoge in ob povezovanju praktičnih vsebin iz učnega načrta.

Menimo, da bi k boljši obravnavi vsebin pri pouku predmeta šport nedvomno pripomoglo

sodelovanje strokovnjakov s posameznih področij, ki se lahko povezujejo. Lahko bi se

pripravil izbor vsebin ali posnetek izvedbe vsebin, ki se povezujejo, in bi se jih lahko izvedlo

med redno športno vzgojo. Prednost povezovanja je, da se lahko pri načrtovanju porabi manj

ur za določene vsebine, izvede pa se jih dejansko več.

S primerjanjem praktičnih vsebin in pregledom usposabljanj smo prišli do ugotovitve, da je

treba za vadbo, kot je interesna dejavnost, poznati več vsebin panoge.

Pedagogi imajo možnost pridobiti osnovna znanja gimnastike in ritmične gimnastike v okviru

rednih vsebin pri predmetu »Didaktika športne vzgoje«, v okviru splošnega izbirnega

predmeta »Gimnastične vsebine v osnovni šoli« in prostovoljno s sodelovanjem na strokovnih

izobraževanjih, ki jih organizira krovna organizacija GZS. Slednjo možnost bi se dalo bolje

izkoristiti, saj ima veliko vrednost v kontekstu pridobitve kakovostnega znanja.

Nedvomno bi se morali kljub konkurenčnosti vsi, vpeti v izobraževanje otrok, zavzemati za

sodelovanje, združitev znanja in iskanje najbolj optimalnih pristopov za efektivno delo in

doseganje splošnih ciljev, ki so zapisani v učnem načrtu.

Z medsebojnim sodelovanjem Gimnastične zveze Slovenije, Pedagoške fakultete in Fakultete

za šport bi lahko pripravili kakovostnejša dodatna usposabljanja, s katerimi bi lahko pedagogi

oz. študentje PeF, bodoči pedagogi, pridobili dodatna znanja za poučevanje gimnastike in

ritmične gimnastike. S tem bi bilo izvajanje gimnastike oz. učnih vsebin učnega načrta

doslednejše in kakovostnejše, hkrati pa bi skrbeli tudi za raznoliko ponudbo športnih vsebin

med interesnimi dejavnostmi in decentralizacijo prostočasne športne ponudbe.

V diplomskem delu smo zbrali slikovni material iz številnih priročnikov ritmične gimnastike.

Izbrali smo vsebine, ki so primerne za izvajanje pri urah športne vzgoje in so primerne za oba

spola.


- 55 -

Praktični pomen diplomskega dela je mogoče opredeliti z možnostjo množične uporabe

informacij tega dela učiteljem, pedagogom in tudi vaditeljicam ter trenerkam ritmične

gimnastike v Sloveniji.


- 56 -

5.0 LITERATURA IN VIRI

1. 3 Imimg. (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta: http://3.imimg.com/data3/

YQ/LS/MY-10447313/gisco-gymnastic-hoops-lightweight250x250.jpg

2. Amazon. (2014). Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta: https://images-na.ssl-

images-amazon.com/images/I/61FrJPefXCL._SL1000_.jpg

3. Apparatus. (2016). Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.arasale.com/

teen&sportmag/teen&sport_issue9/rg/apparatus.jpg

4. Avkhadieva, G. (2009). Pravilnik program C za ritmično gimnastiko. B. k.: Gimnastična

zveza Slovenije.

5. Beashel, P., & Taylor, J. (1996). Physical education and sport. UK: Thomas Nelson and

Sons ltd. Pridobljeno 27. 11. 2013 s svetovnega spleta:

http://www.google.si/books?hl=sl&lr=&id=bMNq3zGipcYC&oi=fnd&pg=PR5&dq=beas

hel,+taylor+psyhical+eduaction+and+sport+1996&ots=o2q5TTTkP0&sig=51n6DaQJS-

pfuVtHeZh9LTDD0-o#v=onepage&q=beashel%2C%20taylor%20psyhical%20eduaction

%20and%20sport%201996&f=false

6. Conciergeandstyle. (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta:

http://conciergeandstyle.com/fetes/rhythmic-gymnastics-clubs-for-sale-714.jpg

7. Federation international de gymnastique. (2013). 2013 – 2016 Code of points. Pridobljeno

22. 5. 2015 s svetovnega spleta http://www.fig-gymnastics.com/publicdir/rules/files/

rg/RG%20CoP%202013-2016%20valid%201st%20January%202015_e.pdf

8. Felicity Martin. (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta:

http://www.bath2013.org.uk/wp-content/uploads/2013/07/2011-Rhythmic-Gymnastics-

Felicity-Martin-12-Low-Res-266x300.jpg

9. Group. (2014). Pridobljeno 26. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.menrg.com/

images/Group.jpg

10. Italy. (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta: http://www.hooping.org/

wordpress/wp-content/uploads/2012/08/italy.jpg

11. Journalstar. (2014). Pridobljeno 10. 2. 2014 s svetovnega spleta:

http://bloximages.chicago2.vip.townnews.com/journalstar.com/content/tncms/assets/v3/ed

itorial/2/be/2be5a346-9520-11df-9f06-001cc4c002e0/4c478377cffd2.image.jpg

12. Kovač, M. (2006). Gimnastično znanje učencev v slovenskih osnovnih šolah ter njegovo

preverjanje in ocenjevanje. Šport, 54(2), 11–18.

http://conciergeandstyle.com/fetes/rhythmic-gymnastics-clubs-for-sale-714.jpg


- 57 -

13. Kovač, M., Jurak, G., & Strel, J. (2003). Izbirnost kot eno temeljnih vodil novih šolskih

programov. V M. Kovač, & B. Škof (Ur.), Zbornik 16. strokovnega posveta športnih

pedagogov Slovenije (str. 17–24). Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije.

14. Kovač, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek,

K., & Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 9. 1. 2012

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U

N_sportna_vzgoja.pdf s svetovnega spleta.

15. Mavrič, M. (2008). Življenjepisi slovenskih vrhunskih trenerjev in sodnic v ženski športni

gimnastiki. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

16. Mens rhythmic gymnastics. Pridobljeno 26. 1. 2014 s svetovnega spleta:

http://www.menrg.com/

17. Novak, D., Kovač, M., & Čuk, I. (2008). Gimnastična abeceda. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

18. Odettedancesport (2014). Pridobljeno 26. 1. 2014 s svetovnega spleta:

http://www.odettedancesport.net/ekmps/shops/odettedance/images/sasaki-

rhythmicgymnastic-two-colour-gradation-rope-pp-purple-958-p.jpg

19. Odetterhytmic ball. (2014). Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta:

http://www.odetterhythmic.com/ekmps/shops/odetterhythmic/images/sasaki-rhythmic-

gymnastic-jupiter-ball-fresh-red-and-black-frrxb-177-p.jpg

20. Palmer, H. C. (2003). Teaching rhythmic gymnastics. A dvelopmentally appropriate

approach [Pučevanje ritmične gimnastike: Razvojno ustrezen pristop]. United States of

America: Human Kinetics.

21. Pinimg. (2014). Pridobljeno 26. 1. 2014 s svetovnega spleta: https://smediacacheak0.

pinimg.com/236x/99/61/a6/9961a6a384329c5fbcdde204fd925b73.jpg

22. Ritmicastore. (2014). Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta:

http://www.ritmicastore.com/wp-content/uploads/2015/10/CLAVETTA-SASAKI-IN-

PLASTICA-ROSA-M-35-BRP-278x328.png

23. Sensas. (2014). Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.som.si/

slike/sensas700.jpg

24. Statut GZS. (31. 1. 2012). Pridobljeno 27. 11. 2013 s svetovnega spleta:

http://www.gimnasticna-zveza.si/Dokument/Statut-GZS.aspx

25. Strel, J., Kovač, M., Rogelj, A., Leskošek, B., Jurak, G., Starc, G., Majerič, M., & Kolenc,

M. (2003). Ovrednotenje spremljave gibalnega in telesnega razvoja otrok in mladine v

http://www.menrg.com/


- 58 -

šolskem letu 2001–2002 in primerjava nekaterih primerov športnovzgojnega kartona s

šolskim letom 2000–2001 ter z obdobjem 1990–2000. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije.

26. Šajn, A., & Bedenik, K. (2007). Kandidatura na javni razpis Fundacije za financiranje

športnih organizacij v Republiki Sloveniji za leto 2008. Ljubljana: Gimnastična zveza

Slovenije.

27. Vajngerl, B. (2001). Priročnik za vaditelje in trenerje ritmične gimnastike. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

28. Vajngerl, B. (2003). Razvoj ritmične gimnastike v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

29. Vajngerl, B., & Lomšek – Macura, U. (1999). Prvi koraki v ritmični gimnastiki. Ljubljana:


30. Vajngerl, B., & Žilavec, S. (2000). Drugi koraki v ritmični gimnastiki. Ljubljana:


31. Vogrinec, A. (2008). Analiza gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti otrok, vključenih

v program Gimnastične zveze Slovenije ˝gimnastika v osnovni šoli˝. Diplomsko delo,

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

32. Wordpress (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta: http://www.hooping.org/

wordpress/wp-content/uploads/2012/08/italy.jpg

33. Wordpress Ball. (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta:

https://biankapanovaacademy.files.wordpress.com/2015/11/ball.jpg?w=640

34. Wordpress. (2016). Pridobljeno 7. 8. 2016 s svetovnega spleta:

https://metrouk2.files.wordpress.com/2013/06/ay_111199484.jpg

35. Zakon o osnovni šoli /ZOsn/ (2006). Uradni list RS, št. 81 (31. 7. 2006). Pridobljeno 20.

11. 2013 s svetovnega spleta: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200681&

stevilka=3535

36. Zakon o športu /ZSpo/ (1998). Uradni list RS, št. 22 (20. 3. 1998). Pridobljeno 20. 11.

2013 s svetovnega spleta: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199822&

stevilka=929

37. Zupančič, M., & Umek, M. L. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Rokus.

38. Žvan, B., & Škof, B. (2007). Gibanje in gibalni razvoj. V B. Škof, & B. Žvan (Ur.), Šport

po meri otrok in mladostnikov (str. 182–204). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta

za šport.

univerza v ljubljani -...

Documents