univerza v ljubljani pedagoŠka...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

PETJA KOLENKO

VPLIV GLASBE NA LIKOVNO USTVARJANJE

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

LIKOVNA PEDAGOGIKA

PETJA KOLENKO

Mentorica: doc. mag. ZORA STANČIČ

VPLIV GLASBE NA LIKOVNO USTVARJANJE

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. mag. Zori Stančič, ki mi je med pisanjem diplomske

naloge vedno bila na voljo za pomoč in nasvet, ter me za delo nenehno vzpodbujala.

Iskreno se zahvaljujem svojim staršem, sestri in velikemu krogu prijateljev za vse

vzpodbudne besede ter podporo. Posebna zahvala pa gre mojemu očetu, ki me je prvi spoznal

z glasbenim svetom, ki je pomembno vplival na izdelavo te diplomske naloge in mene kot

likovnico.

Hvala Roberti za pomoč pri prevajanju in Mojci za lektoriranje diplomske naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Petja Kolenko, rojena 31. 5. 1994 v Murski Soboti, študentka Pedagoške

fakultete Univerze v Ljubljani, smer likovna pedagogika, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom Vpliv glasbe na likovno ustvarjanje, izdelano pod mentorstvom doc. mag. Zore

Stančič, v celoti avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura konkretno navedeni, teksti niso prepisani

brez navedbe avtorja.

__________________

(podpis študentke)

Ljubljana, 2018

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Kolenko Petja – diplomsko delo

4

POVZETEK

Diplomska naloga raziskuje analogije med glasbeno in likovno umetnostjo. Ker sta obe vrsti

umetnosti pomembni za mene kot likovno ustvarjalko, sem raziskovala in opisala možna

področja povezovanja dveh umetnostnih sfer.

Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu likovnoteoretičnega dela sem

razložila praktične razlike med glasbeno in likovno umetnostjo. Glasba je nepredmetna in

definirana v času, poslušamo jo, ker je ne vidimo. Likovna umetnost je vizualna in obstaja v

prostoru, po navadi pa nam posreduje določeno sporočilo. Obe vrsti umetnosti je človek

vedno prakticiral ločeno. Ker je glasba popolnoma abstraktna vrsta umetnosti, so glasbeniki

pri svojem ustvarjanju vedno imeli popolnoma proste roke. Umetniške svobode so si želeli

tudi likovni ustvarjalci, zato so kot model in navdih prevzemali glasbene značilnosti.

Glasbeno in likovno prepletanje je postopoma privedlo do razvoja slikarstva abstrakcije.

Čeprav sta si po definiciji in svojem pojavu obravnavani vrsti umetnosti zelo različni, brez

dvoma obe dražita človeške čute in vplivata na naše počutje. Hkratno soobčutje in doživljanje

različnih čutov imenujemo sinestezija. V drugem delu teoretičnega dela sem opisala

posameznike, ki so se skozi zgodovino ukvarjali s pojavom prepletanja likovne in glasbene

umetnosti. Izpostavila sem likovne umetnike, ki so se mi zdeli zanimivi in za vsebino

diplomske naloge pomembni. Slikarstvo je najpogostejši medij izražanja likovno-glasbenih

analogij. Umetniki so k delu pristopali na različne načine, posamezne principe pa sem na

podlagi likovnih del podrobneje opisala. Zanimalo me je tudi njihovo medsebojno

dopolnjevanje in vpliv. Uporabila sem delo slikarja Vasilija Kandinskega, da sem podrobneje

predstavila teoretično plat teme.

V likovnopraktičnem delu sem opisala pomen glasbe in vpliv le-tega na lastno likovno

ustvarjanje. Na podlagi svojih likovnih del sem opisala različne glasbene vplive in razloge za

njihov simbolni pomen. Svoja dela sem primerjala z deli umetnikov in z ugotovitvami, ki sem

jih izpostavila v prvem delu diplomske naloge.

Ključne besede: glasbena umetnost, likovna umetnost, analogije, vizualna glasba, Vasilij

Kandinski


5

ABSTRACT

This thesis explores the analogies between music and fine arts. Since both fields are very

important to me as an artist, I researched and described all possible integrations of the two

arts.

This thesis is divided into two parts. In the first theoretical part, I explained the practical

differences of musical and fine arts. Music is abstract and impalpable, it’s defined in its time

and we cannot see it, we can just listen to it. Fine arts are visual, they exist in space, usually

conveying a certain message. Both types of art have always been practiced separately. Since

music is a completely abstract type of art, musicians always had absolute freedom when

making music. Artistic freedom was also sought by visual artists, which is why they took on

music as their model and inspiration. The musical and visual intertwining gradually led to the

development of abstract painting. By definition, both these arts are completely different, but

they both excite the human senses and affect our well-being. Simultaneous coexistence and

experiencing different senses is called synaesthesia. In the second theoretical part of my thesis

I have described individuals who have already dealt with this phenomenon of intertwining

music and art. I pointed out the artists I find interesting and important for the content of my

thesis. The most common way of expression of artistic analogies has been painting. The

artists’ approach has been very different and I have decided to describe their different

concepts in more detail on the basis of their artwork. I was interested in their interaction and

complementarity. For a more theoretical and detailed presentation I used the works of painter

Wassily Kandinsky.

In the practical part of my thesis, I described the importance of music and its impact on my

artistic creation. On the basis of my artwork, I have described various possibilities of musical

reflection, reasoning and symbolic meaning. I compared my work with the work of other

artists and highlighted the findings in the first part of the thesis.

Keywords: music, fine arts, analogies, visual music, Wassily Kandinsky


6

KAZALO

1.UVOD ................................................................................................................ 9

2.TEORETIČNI DEL ....................................................................................... 10

2.1 GLASBENA IN LIKOVNA UMETNOST ................................................................ 10

2.2 SINESTEZIJA .................................................................................................... 11

2.3 NOVI IZUMI ..................................................................................................... 12

2.4 VIZUALNA GLASBA ......................................................................................... 14

2.4.1 ARNOLD SCHÖNBERG .............................................................................. 14

2.4.2 MIKALOJUS KONSTANTINAS ČIURLIONIS ................................................. 16

2.4.3 MARSDEN HARTLEY ................................................................................. 17

2.4.4 FRANTIŠEK KUPKA ................................................................................... 18

2.4.5 PAUL KLEE ............................................................................................... 20

2.4.6 MAN RAY ................................................................................................. 21

2.4.7 ARTHUR DOVE ......................................................................................... 22

2.4.8 GEORGIA O'KEFFE.................................................................................... 24

2.4.9 ALFRED STIEGLITZ ................................................................................... 24

2.4.10 JACKSON POLLOCK ................................................................................. 26

2.4.11 JEAN MICHEL BASQUIAT ........................................................................ 27

2.5 SPAJANJE GLASBE IN VIZUALNEGA NA DRUGIH PODROČJIH ............................. 29

2.5.1 SVETLOBNE PROJEKCIJE – LIGHT SHOW ................................................... 29

2.5.2 KONCERTNI PLAKATI ............................................................................... 29

2.5.3 VIDEOSPOTI ............................................................................................. 30

2.5.4 JOHN CAGE ............................................................................................... 31

2.5.5 SOUNDART ............................................................................................... 32

2.5.6 PLATNICE GLASBENIH ALBUMOV ............................................................. 33

2.5.7 FANZINI ................................................................................................... 34

2.5.8 LIKOVNA UMETNOST V GLASBI ................................................................. 37

2.6 VASILIJ KANDINSKI ........................................................................................ 38

3. LIKOVNOPRAKTIČNI DEL ..................................................................... 44

3.1 BESEDILA PESMI IN GLASBENI NASLOVI ........................................ 45

3.1.1 Moj život je novi val ............................................................................. 45

3.1.2 Plastika................................................................................................. 47

3.1.3 Jagode i čokolada ................................................................................ 48

3.1.4 Jungle boogie ....................................................................................... 49

3.1.5 Ona se budi .......................................................................................... 50

3.1.6 Najbolji život ........................................................................................ 51

3.1.7 Mr. Mojo .............................................................................................. 52


7

3.2 GLASBENA ATMOSFERA ..................................................................... 53

3.2.1 Ejtis ...................................................................................................... 54

3.2.2 Diskopop .............................................................................................. 55

3.2 VERZIJE VERZOV ................................................................................... 56

3.3 KANDINSKI IN JAZ ................................................................................. 59

4. ZAKLJUČEK ................................................................................................ 61

5. VIRI IN LITERATURA ............................................................................... 62

6. SLIKOVNI VIRI ........................................................................................... 64

KAZALO SLIK

Slika 1: Castelove barvne orgle, 1893................................................................. 12

Slika 2: Rimington in barvne orgle, 1910 ........................................................... 13

Slika 3: James Abott McNeill Whistler, Nokturno v črni in zlati, 1875, olje na

platnu, 46.7 x 60.3 cm ........................................................................................ 14

Slika 4: Arnold Schönberg, Modri avtoportret, 1910, olje na platnu ................. 15

Slika 5: Mikalojus Konstantinas Čiurlionis, Andante (Sonata for the stars), 1908,

tempera na papirju ............................................................................................... 16

Slika 6: Marsden Hartley, Glasbena tema (Orientalska simfonija), 1912—13,

olje na platnu, 100 x 80.65 cm ............................................................................ 17

Slika 7: František Kupka, The disk of Newton, 1912, olje na platnu, 77.5 x 73.6

cm ........................................................................................................................ 19

Slika 8: Paul Klee, Polifonija, 1932, tempera, 66.5 x 106 cm ............................ 20

Slika 9: Paul Klee, Cooling in the Garden of the Torrid Zone, 1924, tempera in

risba na papirju, 29.6 x 20.7 cm .......................................................................... 21

Slika 10: Man Ray, Simfonični orkester, 1916, olje na platnu, 132.1 x 91.4 cm22

Slika 11: Arthur Dove, Swing glasba, 1938, emulzija, vosek in olje na platnu,

44.8 x 65.7 cm ..................................................................................................... 22

Slika 12: Arthur Dove, Foghorns, 1929, olje na platnu ...................................... 23

Slika 13: Arthur Dove, Primitivna glasba, 1944, gvaš na platnu, 45.7 x 60.9 cm

............................................................................................................................. 23

Slika 14: Georigia O'Keffe, Roza in modra glasba, 1918, olje na platnu, 88.9 x

76 cm ................................................................................................................... 24

Slika 15: Alfred Stieglitz, Glasba: niz desetih fotografij oblakov št. II in VII,

1922, fotografija .................................................................................................. 25

Slika 16: Jackson Pollock, Št. 30 (Jesenski ritem), 1950, emajlni lak na platnu,

266.7 x 525.8 cm ................................................................................................. 26


8

Slika 17: Jean Michel Basquiat, King Zulu, 1986, vosek, akril in risba na platnu,

202.5 x 255 cm .................................................................................................... 27

Slika 18: Jean Michel Basquiat, Horn Players 1983, akril in oljni pastel na

platnu, 243.8 x 190.5 cm ..................................................................................... 28

Slika 19: »Light show« na koncertu skupine Pink Floyd, 1914 ......................... 29

Slika 20: Koncert skupine The Doors, Sacramento Kalifornija, 1967 ............... 30

Slika 21: izseki iz videospota The Buggles - Video killed the radio star, 1979 . 30

Slika 22: John Cage in preparirani klavir, 1947 .................................................. 31

Slika 23: John Cage, 4'33'', 1952 ........................................................................ 32

Slika 24: Blondie – Parallel lines, 1978 .............................................................. 33

Slika 25: Led Zeppelin – IV, 1971 ...................................................................... 34

Slika 26: Fleet Foxes – Fleet Foxes, 2008 .......................................................... 34

Slika 27: naslovnica prvega fanzina Sniffin' glue, 1976 ..................................... 35

Slika 28: Vizualizacija izkušnje Anje Kolenko, 2015 ........................................ 36

Slika 29: Vincent Van Gogh, Zvezdna noč, 1889, olje na platnu, 74 x 92 cm ... 37

Slika 30: Vasilij Kandinski, 1936 ....................................................................... 38

Slika 31: Vasilij Kandinski, Impresija III, 1911, olje na platnu, 77.5 x 100 cm 39

Slika 32: Vasilij Kandinski, Kompozicija lV, 1911, olje na platnu, 159.9 x 250.5

cm ........................................................................................................................ 40

Slika 33: Oblike in barve ..................................................................................... 43

Slika 34: Vasilij Kandinski, Kompozicija Vll, 1913, olje na platnu, 200 x 300

cm ........................................................................................................................ 43

Slika 35: Moj život je novi val, 2017, kolaž iz različnih materialov, A3 ........... 46

Slika 36: Plastika, 2018, kolaž iz recikliranih plastičnih mas, 56 x 36 cm......... 47

Slika 37: Jagode i čokolada, 2017, kolaž, 21 x 29.5 cm ..................................... 48

Slika 38: Jungle boogie, 2017, akril, tempera in risba na papirju, 24 x 32 cm ... 49

Slika 39: Ona se budi, 2018, računalniško obdelana fotografija ........................ 50

Slika 40: Najbolji život, 2018, računalniško obdelana fotografija ..................... 51

Slika 41: Mr. Mojo, 2010, kolaž, akvarel in risba na papirju, A4 ...................... 52

Slika 42: Denis&Denis - Čuvaj se!, 1984 ........................................................... 53

Slika 43: Ejtis 2017 ............................................................................................. 54

Slika 44: Denis&Denis - Ja sam lažljiva, 1985 ................................................... 54

Slika 45: Diskopop, 2018, kolaž, 30 x 40 cm ..................................................... 55

Slika 46: Azra – Marina, 2018, digitalna grafika ................................................ 56

Slika 48: Rilo Kiley - Portions for foxes, 2018, digitalna grafika ...................... 57

Slika 48: First Aid Kit – Emmylou, 2018, digitalna grafika ............................... 57

Slika 49: Velvet Underground - Pale blue eyes, 2018, digitalna grafika ............ 58

Slika 50: Bon Iver, 2018, digitalna grafika ......................................................... 58

Slika 51: Sve je iluzija, osim boja, 2017, kolaž, akvarel, akril in risba na papirju,

24 x 32 cm ........................................................................................................... 60


9

1.UVOD

Človek se glasbeno in likovno izraža že od prazgodovine, na prelomu iz 19. v 20. stoletje pa

sta se obe vrsti umetnosti začeli korenito spreminjati. Likovna umetnost se je osvobodila

tradicionalnih smotrov in postala medij splošnega ekspresivnega izražanja. Pojavile so se

nove avantgardne oblike in smeri, ki niso sledile akademskim pravilom in katerih namen ni

bil več zgolj samo estetski. Odkritje in razvoj radija ter radijskih sprejemnikov, novih

glasbenih nosilcev, kot so fonograf in gramofonske plošče, so na glasbenem področju

prispevali k širjenju in spoznavanju različnih oblik glasbe in posledično k razvoju novih. Obe

obliki umetnosti sta tako vsakdanjemu človeku postali dostopnejši ter mu tako predstavljali

obliko sprostitve.

Glasba in likovna umetnost sta si v svoji primarni izrazni obliki popolnoma drugačni. Kljub

različnim izraznim medijem pa obe umetnosti budita človeškega duha. Prav zaradi njunih

osnovnih razlik in podobnega vpliva na človeško dušo mnogi raziskujejo njune sorodne

pojave ter možnosti izraznega povezovanja. Skozi zgodovino so posamezniki odkrili in

izumili številne načine in področja, ki ti dve vrsti umetnosti povezujeta. S konstantnim

razvojem tehnologije in znanja nove možnosti odkrivamo še dandanes.


10

2.TEORETIČNI DEL

2.1 Glasbena in likovna umetnost

Glasba je definirana kot vrsta umetnosti, katere izrazno sredstvo je zvok. Ljudje se na glasbo

odzivamo na različne načine, verjetno pa obstaja le malo ljudi, ki jih neka vrsta glasbe ne bi

ganila. V človeku lahko vzbudi celo paleto različnih čustev, deluje na podzavest, ustvarja in

spodbuja razpoloženje, prikliče spomine ali pa nas prevzame tudi do te mere, da pozabimo na

vse, kar nas obdaja. (Wade in Thompson, 2006)

Naj bo enostavna ali zapletena, glasbo poslušamo in ustvarjamo zato, ker jo imamo radi.

Podobne odzive v nas vzbuja tudi likovna umetnost. Likovna dela si v muzejih in galerijah

ogledujemo, ker so nam zanimiva in nas pritegnejo, v nas obudijo prijetna ali negativna

čustva, ob njih razmišljamo, odkrivamo zgodbe in razloge za njihov nastanek. Prav slednje pa

je največja razlika med glasbo in likovno umetnostjo. Likovna umetnost je vizualna, torej jo

vidimo in se je lahko dotaknemo. Glasbo le slišimo, in ker nima praktične oblike, si jo lahko

le vsak na svoj način predstavljamo. Slikar na platnu v dveh dimenzijah poustvarja tri

razsežnosti zunanjega sveta, skladatelj pa omejen čas, ki mu je na voljo, napolni z različnimi

zvoki. Likovna dela različnih vrst so definirana v prostoru ali na ploskvi, glasbena v času.

(Spence, 1995)

Glasbeno in likovno izražanje človeka spremljata že od samega začetka. Obe vrsti umetnosti

smo ljudje vedno prakticirali ločeno. Čeprav sta si zelo različni, pa imata ena na drugo že od

nekdaj velik vpliv. Glasbeniki so pri izražanju vedno imeli popolno svobodo in so glasbo

izvajali, ker jih je veselila, dopuščala jim je izražati njihova čustva in spontano ustvarjati.

Likovna umetnost je vedno služila kot orodje za poustvarjanje in oponašanje sveta, ki nas

obdaja. Glasbena dela nikoli niso bila reprezentativna in ljudem nikoli niso predstavljala nič

praktičnega, likovna umetnost pa je bila tako praktična kot tudi uporabna dejavnost. V 19.

stoletju se je likovna umetnost postopoma začela osvobajati akademskih in praktičnih

smotrov. Tako je postala orodje za izražanje čustev, odnosa do družbe in okolja. Umetniki so

pričeli ustvarjati iz lastnih potreb, ker jih je umetnost veselila in jim predstavljala pobeg pred

vsakdanom. Z zanikanjem akademskih umetniških principov je likovna umetnost zacvetela,

pojavili so se številni novi stili in tehnike, ljudje pa so o umetnosti začeli razmišljati in

razglabljati.


11

Ideja prepletanja glasbe in likovne umetnosti že stoletja vzpodbuja misli pesnikov in

pisateljev, znanstvenikov, intelektualcev, psihologov, skladateljev in umetnikov. S

spremembo vloge umetnosti in z novim odnosom, ki jo je do le-te gojila družba, je

napredovala tudi ideja glasbeno-likovnega povezovanja. Pojavili so se različni modeli

povezav, za celotno idejo glasbeno-likovnega povezovanja pa se je uveljavil pojem vizualna

glasba. V 19. stoletju, ko je ideja vizualizacije glasbene umetnosti pridobila na zanimanju, so

se pojavile tudi podrobnejše raziskave pojava sinestezije ter različne barvne teorije. Mnogi so

svoje raziskovanje in eksperimentiranje utemeljili tudi na podlagi teh dveh področij. (Visual

music, 2005)

Med likovnim in glasbenim jezikom obstajajo številne povezave:

- na ravni izposoje pojmov; glasbeni naslovi

- na ravni sorodnega občutenja, analogij

- na ravni čutnega zaznavanja; sinestezija

- na ravni mehaničnega prevajanja; različni stroji

- na ravni kodacije; narisana glasba

- na ravni kreativnega prevajanja; slikanje na glasbeno temo

(Frelih, 2000)

Nekaj takšnih primerov povezav bom v nadaljevanju opisala.

2.2 Sinestezija

Sinestezija je praktičen izraz za soobčutje ali hkratno doživljanje, ki se uporablja v medicini,

književnosti, glasbi in psihologiji. V svojem bistvu je povezan tudi z likovno-glasbenim

prepletanjem. Beseda sinestezija izhaja iz grščine – syn pomeni skupno ali združeno in

aesthesis pomeni občutek. Sinestetično doživljanje je običajno prisotno tudi pri zaužitju in

doživljanju halucinogenih drog, kot sta LSD ali meskalin. Sinestezija je pojav, ki zaznamuje

mešanje dveh ali več čutnih zaznav. Draženje enega čuta povzroči jasno predstavo drugega,

obe pa se zdita kot eno. Primeri sinestezije se razlikujejo od posameznika do posameznika.

Najbolj znane oblike sinestetičnosti so barvno videnje zvokov, okušanje tipa, slišanje barv in

zaznavanje črk ter številk v barvah, kar je tudi najpogostejša in tudi najbolj raziskana oblika.

Med zgodnjimi opisovalci sinestezije v 17. stoletju je bil filozof John Locke, dve stoletji


12

pozneje pa je pojav zbudil precejšnje zanimanje na različnih področjih. Sinestetičnost so

raziskovali psihologi, literati, glasbeniki in likovni umetniki. Slednji so ob poslušanju glasbe

poskušali v sebi vzbuditi tonsko videnje ter svoje doživljanje prevajati na slikarsko platno ali

pa ob stiku s slikarskim delom v gledalcu vzbuditi obraten občutek barvnega slišanja. (Ratej,

2014)

2.3 Novi izumi

Eden izmed prvih znanih primerov spajanja glasbe z likovno umetnostjo sega v obdobje

renesanse, natančneje v leto 1734. Gre za nikoli uresničeno idejo tako imenovanih barvnih

orgel francoskega matematika Louisa Bertranda Castela. Inštrument z vgrajenimi barvnimi

prizmami naj bi na podlagi korelacije med notnim zapisom in barvnim spektrom ob igranju

projiciral žarke barvne svetlobe. Barvne orgle so mehanični model barvno-glasbenega izraza

in prvi primer svetlobne umetnosti. Nova vrsta svetlobne umetnosti je barvo osvobodila njene

tradicionalne forme in ji uvedla novo dimenzijo. Tako je element časa prvič postal skupen

tako glasbi kot vizualni umetnosti. Inovacija, ki si jo je zamislil Castel, je pomembno vplivala

na nadaljnje raziskave mnogih inovatorjev, ki so takšne inštrumente tudi uspešno izvedli.

(Visual music, 2005)

Slika 1: Castelove barvne orgle, 1893

Ob izteku 19. stoletja je to uspelo angleškemu umetniku Alexandru W. Rimingtonu. Naprava

še ni bila zmožna simultanega izvajanja glasbe ter barvnih projekcij, zato je avtor sočasno

predvajanje glasbe predvidel iz drugega vira. Svoj izum je premierno pred občinstvom

predstavil leta 1895. Naprava je ob igranju na tipkovnico aktivirala projekcijo svetlobnih


13

žarkov skozi barvne filtre na belo podlago ali zaveso, izvajalec pa je odtenke in nasičenost

izbranih barv lahko spreminjal in prilagajal. Ker so bile projekcije prosojne, je avtor

inštrument predvidel tudi kot pripomoček za učenje in lažje razumevanje barvnega mešanja.

Rimington je leta 1911 svoj izum in njegovo delovanje opisal v knjigi in tako še pomembneje

vplival na nadaljnjo raziskovanje problematike. (Visual music, 2005)

Slika 2: Rimington in barvne orgle, 1910

Leta 1924 je ruski avantgardni slikar Vladimir Barnoff Rossine v Bolšoj teatru v Moski

premierno predstavil in zaigral na primerek svoje oblike barvnih orgel, ki so tokrat sočasno

izvajale glasbo in projicirale žarke barvne svetlobe. (Visual music, 2005)

Barvne orgle so se skozi zgodovino postopoma razvijale, s tehnološkim napredkom pa dobile

tudi svojo končno obliko. Danes jih poznamo kot barvne klaviature, uporabljajo se v namene

performansov, svetlobnih projekcij itd.


14

2.4 Vizualna glasba

Slikarjem 19. stoletja je glasba predstavljala najčistejšo obliko umetnosti, ki je dopuščala

popolno svobodo, k temu pa so težili tudi v slikarstvu. Formalni principi glasbe so postali

model za slikarska dela in tako dopuščali več kreativnosti in inovacij. Na glasbeno-likovne

analogije so umetniki namigovali na različne načine. Ameriški slikar James A. McNeill

Whistler je v iskanju vzporednic kot prvi svoja dela naslavljal z glasbenimi pojmi, kot so

aranžma, harmonija in nokturno, ter tako naglaševal sorodne pojave obeh vrst umetnosti, ki

jih je v svojih delih poskušal posnemati. Čeprav je bil še vedno zvest tradicionalnim motivom

in modelu slikarstva, je s svojimi glasbenimi poimenovanji začel dolgo vrsto tradicije, ki so jo

prevzeli mnogi umetniki. (Visual music, 2005)

Slika 3: James Abott McNeill Whistler, Nokturno v črni in zlati, 1875, olje na platnu, 46.7 x

60.3 cm

2.4.1 Arnold Schönberg

Arnold Schönberg je dunajski skladatelj in pionir atonalne glasbe. Atonalna glasba je vrsta

glasbe, ki se ne drži nobenega principa obstoječih tonskih lestvic. Vseh dvanajst tonov, ki jih

poznamo, obravnava enakovredno kot elemente, ki jih lahko medsebojno kombiniramo na vse


15

možne načine. (Spence, 1995)

Čeprav je bil Schönberg prvenstveno skladatelj, se je ukvarjal tudi s slikarstvom. Princip

atonalne glasbe je prevedel v slikarski medij in tako ustvarjal abstrahirane avtoportrete, ki so

zelo sorodni delom ekspresionistov. (Visual music, 2005)

Slika 4: Arnold Schönberg, Modri avtoportret, 1910, olje na platnu


16

2.4.2 Mikalojus Konstantinas Čiurlionis

Mikalojus Konstantinas Čiurlionis je litvanski skladatelj, izobražen tudi na področju likovne

umetnosti. Ker je bil sinestet, se njegova slikarska dela lirično enačijo z njegovimi glasbenimi

simfonijami. Razvil je stiliziran način slikanja, ki s svojimi reduciranimi oblikami ponekod

meji že na popolno abstrakcijo. Svoja dela je poimenoval z glasbenimi pojmi, kot so sonata,

uvod in fuga. Ustvaril je več slikarskih ciklov. (Visual music, 2005)

Slika 5: Mikalojus Konstantinas Čiurlionis, Andante (Sonata for the stars), 1908, tempera na

papirju

Oba skladatelja sta s svojim delom postavila temelje za delo avantgardnih umetnikov in

skladateljev. Schönberg je s svojo glasbeno uvedbo pomembno vplival na glasbeno

sodobnost, prav tako pa na delo ruskega slikarja Vasilija Kandinskega.


17

2.4.3 Marsden Hartley

Ameriški modernistični slikar Marsden Hartley se v svojem delu specifično ni ukvarjal z

glasbeno-likovnimi analogijami, kljub temu pa je nova teorija Kandinskega pritegnila njegovo

pozornost. Preizkusil se je v sinestetičnem pristopu k slikanju, rezultat katerega je delo z

naslovom Glasbena tema (Orientalska simfonija) nastalo med leti 1912 in 1913. Delo kot

celota deluje precej abstraktno, ob podrobnejšem pogledu pa opazimo, da je nasičeno s

številnimi glasbenimi referencami. Prevladujejo abstraktne forme, linije ter odtenki zelene,

rdeče, modre in rumene, med njimi pa se prepletajo glasbeni simboli not, notnih ključev in

notnega črtovja. Reference, ki ji slikar nakazuje v delu, lahko povežemo z vplivom

Kandinskega in njegovih sodobnikov, ki so najverjetneje rezultat umetnikovega obiska

Nemčije prav v obdobju nastanka slikarskega dela. (Visual music, 2005)

Slika 6: Marsden Hartley, Glasbena tema (Orientalska simfonija), 1912—13, olje na platnu,

100 x 80.65 cm

Umetniško raziskovanje Kandinskega in njegovih somišljenikov je bilo precej subjektivno.

Skozi svoje delo so izražali svoje videnje sveta, pomembno vlogo pa so pripisovali

čustvenemu vplivu in svobodi likovnega izražanja.

Ugotovitev, da je zvok fizično valovanje, čeprav nevidno človeškemu očesu, in da ima svojo

praktično formo, je vplivala na vrsto umetnikov, ki je pri svojem raziskovanju ubrala bolj


18

racionalno-znanstveni pristop. Sočasno razvijanje in uveljavljanje barvnih teorij je privedlo do

raziskovanja in primerjave zakonov harmonij le-teh z glasbenimi. Umetniki so stremeli k

iskanju slikarskega stila, ki bi jim dopuščal čisto obliko umetniške ekspresije, osvobojene

naturalizma, kot je glasbena umetnost to dopuščala skladateljem. Pri slikanju so kljub svobodi

stremeli k redu in natančnosti. Iskanje glasbeno-likovnih analogij v barvnih teorijah je tako še

posebej vplivalo na razvoj slikarstva abstrakcije. (Visual music, 2005)

2.4.4 František Kupka

František Kupka, češki avantagardni slikar in grafik, se je tako v svojem delu Disk of Newton

(Study for Fugue in two colours), nastalem leta 1912, poklonil barvnemu krogu in teoriji

Isaaca Newtona, sliko pa še dodatno podnaslovil z glasbeno referenco. (Visual Music, 2005)

Newton je v 17. stoletju ugotovil, da je sončna svetloba sestavljena iz spektra sedmih barv;

rdeče, oranžne, rumene, zelene, modre, indigo in vijolične. Mešanje in izvor teh barv je

ponazoril v obliki barvnega kroga. Krog je ponazarjal in dokazoval, da z mešanjem dveh barv

dobimo tretjo in da je rezultat optične kombinacije vseh delov barvnega spektra bela barva ali

sončna svetloba. (Kocjan in Rau, 2015)

Kupka je tako v svojem delu Newtonov barvni krog razdelal in njegove ugotovitve predelal v

živahno kompozicijo. Prekrivajoči se polkrožni trakovi, naslikani z uporabo vseh barv

Newtonovega spektra ter bele, ustvarjajo občutek kroženja in radiacije barv. (Visual music,

2005)

Kupka se je navduševal nad doslednostjo glasbenih kompozicij 18. stoletja in na takšen način

gradil tudi svoja slikarska dela. Delo Disk of Newton je oblikovano povsem svobodno in ne

vsebuje asociacij predmetnega sveta, kljub temu pa ohranja strukturo in red. Zgradbo in

kompozicijo dela lahko primerjamo z Bachovim formuliranjem skladb. Paleto barv, ki se med

sabo prepletajo, je mogoče enačiti z značilnostmi glasbene oblike fuge, na kar je v podnaslovu

namignil že avtor. Fuga je skladba za dva ali več glasov, ki se med sabo dopolnjujejo in

prepletajo. (Visual music, 2005)

Kupka danes velja za slikarja začetne faze abstraktnega slikarstva, predvsem zato ker je s

svojim delom pomembno vplival na pionirja orfizma, francoskega umetnika Roberta

Delaunaya.


19

Slika 7: František Kupka, The disk of Newton, 1912, olje na platnu, 77.5 x 73.6 cm

Orfizem je slikarska smer kubizma, ki je svojo pozornost usmerila v geometrično razdelitev

slikarskih objektov ter za razliko od kubistov, ki so v svojih delih uporabljali zgolj omejeno

paleto barv, oblike in elemente obarvala v žive barve. Raziskovali so medsebojno delovanje

barv in svetlobe, ko ti niso specifično vezani na določeni predmet. Orfistična slikarska dela

zato velikokrat spominjajo na pogled skozi prizmo, ki prikazuje razdelitev svetlobe v spekter

barv. Svetloba, razdeljena v spektru barv, ki medsebojno zvenijo in imajo svoj ritem, je orfiste

spominjala na glasbo. Analogijo z glasbeno umetnostjo nosi že samo poimenovanje slikarske

smeri, ki je ime dobilo po mitskem antičnem pevcu Orfeju. (Lynton, 1994)


20

2.4.5 Paul Klee

Paul Klee je švicarski umetnik, ki izhaja iz glasbeno nadarjene družine. Oboževal je klasično

glasbo 18. stoletja in z glasbeno perfekcijo enačil dela avstrijskega skladatelja Wolfganga

Amadeusa Mozarta. Kot član nemške ekspresionistične umetniške skupine Der Blaue Reiter

se je spoznal z delom Kandinskega, kar je verjetno vplivalo tudi na njegovo raziskovanje. Bil

je izkušen violinist, zato je glasbeno teorijo dobro poznal. V svojem delu je iskal in razvijal

slikarsko govorico, ki je bila primerljiva z glasbo, ter se ukvarjal z raziskovanjem barvnih

harmonij in povezav le-teh z glasbo. (Klee, 2006)

Za slikarski model je uporabil polifonijo ali večglasje. V glasbeni polifoniji hkrati deluje več

različnih glasov ali melodij, v Kleejevi slikarski polifoniji pa to nalogo opravljajo barve.

Slikal je ponavljajoča se različna barvna polja in oblike, ki istočasno delujejo in vplivajo ena

na drugo, ter z njimi simboliziral harmoničnost. Barvna polja so bila kontrastna ali naslikana

iz različnih odtenkov ene ali dveh barv. Slikarsko delo Polifonija je nastalo leta 1932. Delo je

razdeljeno na več različno oblikovanih pravokotnikov, obarvanih v odtenke zelene in modre.

Na barvno podlago je avtor apliciral tudi manj očitno risbo. Tudi to je referenca na obliko

glasbene polifonije in njene osnovne strukture, ki jo dopolnjujejo in kombinirajo različni

elementi. (Düchting, 2004)

Slika 8: Paul Klee, Polifonija, 1932, tempera, 66.5 x 106 cm

Večina Kleejevih slikarskih del se s svojimi naslovi direktno nanaša na glasbo, nekatera pa

tudi vizualno spominjajo na primere glasbenega sveta. Slikarsko delo Cooling in the Garden


21

of the Torrid Zone je že na prvi pogled s svojimi horizontalnimi linijami in simboli očitno

podobno glasbenemu notnemu zapisu. Repeticija in nizanje domišljijskih simbolov

namigujejo na ritem tolkal. (http://www.interlude.hk/front/paul-klee-painting-music/)

Slika 9: Paul Klee, Cooling in the Garden of the Torrid Zone, 1924, tempera in risba na

papirju, 29.6 x 20.7 cm

2.4.6 Man Ray

Podobno kot Klee je razmišljal tudi ameriški umetnik Man Ray, za katerega je bila ključna

povezava med glasbo in likovno umetnostjo dvodimenzionalnost. Glasbe ni dojemal kot

valovanje, ampak v obliki, kot je podana, preden preide v svojo praktično obliko zvoka.

Glasba so za njega bile točke, znaki in linije, ki so ponazarjale notno črtovje in notne zapise.

Delo Simfonični orkester, nastalo leta 1916, je umetnikova dvodimenzionalna vizualizacija

simfoničnega orkestra. Geometrične oblike spominjajo na različne inštrumente. (Visual

music, 2005)

http://www.interlude.hk/front/paul-klee-painting-music/


22

Slika 10: Man Ray, Simfonični orkester, 1916, olje na platnu, 132.1 x 91.4 cm

2.4.7 Arthur Dove

Ameriški modernistični slikar Arthur Dove je v svojem ateljeju ob slikanju vedno poslušal

glasbo in doživljanje abstraktno upodabljal. Swing music je delo, ki je posvečeno glasbi jazz

trobentača Louisa Armstronga. V delu Fog Horns je s krožnimi organskimi oblikami in

valovitimi barvnimi pasovi poskušal vizualno upodobiti glasbeno valovanje. Delo Primitive

Music pa z uporabo primarnih barv in enostavnih oblik poskuša uprizoriti učinek glasbe

primitivnih ljudstev. Uporaba enostavnih oblik v vzorcih, primarnih barv in zemeljskih

barvnih odtenkov je značilna za estetiko ameriških indijanskih plemen, kot so na primer

Navajo. (Visual music, 2005)

Slika 11: Arthur Dove, Swing glasba, 1938, emulzija, vosek in olje na platnu, 44.8 x 65.7 cm


23

Slika 12: Arthur Dove, Foghorns, 1929, olje na platnu

Slika 13: Arthur Dove, Primitivna glasba, 1944, gvaš na platnu, 45.7 x 60.9 cm


24

2.4.8 Georgia O'Keffe

Georgia O'Keffe je ena izmed prvih uspešnih ženskih modernističnih slikark. Bila je

študentka slikarja Arthurja Wesleyja Dowa, ko se je prvič soočila z nalogami slikanja po

modelu glasbe. Študentje so v ateljeju ob poslušanju glasbe morali slikati, kar so slišali in

doživljali, umetnico pa je to navdihovalo tudi v prihodnosti. Glasbe ni poskušala razumeti in

je razlagati, ampak je preprosto čutila ter jo tako tudi slikala. (Visual music, 2005)

Skozi svoja dela je reflektirala doživljanje sveta okoli sebe. V delih Music Pink and Blue

glasbene reference niso očitne, organske gmote odtenkov roza in modre spominjajo na

posamezne podrobne dele rastlin in cvetov, ki so se pogosto pojavljali v njenih ostalih delih.

O'Keefejeva je bila žena in muza pionirja sodobne eksperimentalne fotografije Alfreda

Stieglitza.

Slika 14: Georigia O'Keffe, Roza in modra glasba, 1918, olje na platnu, 88.9 x 76 cm

2.4.9 Alfred Stieglitz

Podobno in popolnoma svobodno kot njegova žena se je na glasbo osredotočil v ciklu desetih

črnobelih fotografij Glasba: niz desetih fotografij oblakov. Gre za fotografije z motivom

oblakov – v svojem bistvu naravni in predmetni, vendar v obliki popolnoma abstraktni.


25

Oblakov Stieglitz ni predstavil kot reprezentacijo dejanskega motiva, ampak jih je obravnaval

ekspresivno. (Visual music, 2005)

Slika 15: Alfred Stieglitz, Glasba: niz desetih fotografij oblakov št. II in VII, 1922, fotografija

Ideja povezanosti glasbe in vizualnega je v prvi polovici 20. stoletja bila bistvena za rojstvo

abstraktnega slikarstva, ključen element za razvoj pa je bila barva. Umetniki so se

povezovanja dveh področij lotevali bolj premišljeno in na podlagi svojega raziskovanja

razvijali različne teorije. V obdobju po drugi svetovni vojni je vizualizacija glasbe še vedno

ostala pomembna tema umetniškega sveta, ampak se umetniki z njo niso ukvarjali tako

številčno. Glasbo so v svojem delu doživljali in jo predstavljali bolj ekspresivno. To je

obdobje, ko se je likovna umetnost razvijala in napredovala v številnih novih oblikah in

pojavih, vzporedno pa je se je spreminjala tudi glasba. Kulturna revolucija poznih petdesetih

je omogočila, da sta obe umetnosti svoji publiki postali dostopnejši in razumljivejši.

Glasbeniki in slikarji se pri svojem ustvarjanju in izražanju niso več držali nobenih pravil in

so prosto improvizirali. Zaradi tehnološkega napredka so se pojavile nove oblike spajanja

področij glasbe in vizualnega.


26

2.4.10 Jackson Pollock

Jackson Pollock, velik oboževalec jazz glasbe in slikar abstraktnega ekspresionizma, je svojo

ljubezen do jazz glasbe in umetnosti spojil v unikatnem slikarskem stilu akcijskega slikarstva.

Ob poslušanju glasbe v ateljeju se je tej popolnoma prepustil in pustil, da ga ob slikanju nosi

in mu narekuje tempo. Spontana improvizacija in naključja akcijskega slikarstva so po svojih

kvalitetah podobne spontanosti jazzovskih kompozicij. Ob pogledu na Pollockove

kompozicije lahko začutimo soroden živahen tempo, ritem in naboj energije, kot ga začutimo,

ko poslušamo dobro jazz skladbo. Pollock je svoja dela po navadi naslovil kar z zaporednimi

številkami, slikarsko delo z zaporedno številko 30 pa podnaslovil tudi Autumn Rythm.

(https://sites.google.com/site/camillacampbellartist/art-writings/-art-beats-jazz-and-jackson-

pollock)

Slika 16: Jackson Pollock, Št. 30 (Jesenski ritem), 1950, emajlni lak na platnu, 266.7 x 525.8

cm

Leta 1998 je muzej sodobne umetnosti Moma ob Pollockovi retrospektivni razstavi izdal CD

ploščo z naslovom Jackson Pollock – Jazz. Gre za kompilacijo sedemnajstih posebno izbranih

jazz sklad iz Pollockove obsežne zbirke albumov. Prav te skladbe so vplivale in imele

pomembno vlogo pri nastanku Pollockovega dela.

(http://museummusic.com/jacksonpollockjazz.aspx)

https://sites.google.com/site/camillacampbellartist/art-writings/-art-beats-jazz-and-jackson-pollock


http://museummusic.com/jacksonpollockjazz.aspx


27

2.4.11 Jean Michel Basquiat

Jazz je enako pomembno vlogo štirideset let kasneje igral pri formiranju stila in nastanku del

neoekspresionisičnega slikarja Jean Michela Basquiata. Njegov stil je težko opredeliti, saj gre

za improvizacijo in spoj različnih slikarskih stilov. Podobno kot Jackson Pollock je tudi

Basquiat posedoval obsežno zbirko glasbenih albumov, večinoma jazzovskih. Jazz ga je

osebno navdihoval in mu predstavljal slikarski model. Kot predstavnik temnopolte rase v

umetniškem svetu se je z jazz glasbeniki lahko tudi osebno poistovetil. V svojem delu je

eksperimentiral in vedno slikal ob glasbi. Navdihovala ga je spontanost, improvizacija in

silnost jazz glasbe. Jazz glasbi se je poklonil v mnogih svojih delih. V delu King Zulu je

upodobil tri jazzovske trobentače Bixa Biederbeeka, Bunka Johnsona in Howarda McGheeja,

z naslovom dela pa se je spomnil legendarnega Louisa Armstronga.

(https://www.nytimes.com/2017/09/22/arts/design/basquiat-barbican-london.html)

Slika 17: Jean Michel Basquiat, King Zulu, 1986, vosek, akril in risba na platnu, 202.5 x 255

cm

Največji Basquiatov navdih je bil saksofonist Charlie Parker. V delu Bird on Money ga je

upodobil kot ptico, saj je Parker bil poznan tudi pod psevdonimom »yardbird«. Horn Players

je delo, posvečeno glasbi Parkerja in Dizzyja Gillespieja. Parker je portretiran na desni, v roki

drži saksofon, Gillespie s trobento pa na levi. Jasna referenca na glasbenika je očitna z

napisom njunih imen in glasbenih kompozicij. Basquiat je med drugim bil tudi član glasbene

https://www.nytimes.com/2017/09/22/arts/design/basquiat-barbican-london.html


28

skupine, ki je izvajala art noise. V zasedbi je igral klaviature in klarinet.

(https://www.nytimes.com/2017/09/22/arts/design/basquiat-barbican-london.html)

Slika 18: Jean Michel Basquiat, Horn Players 1983, akril in oljni pastel na platnu, 243.8 x

190.5 cm



29

2.5 Spajanje glasbe in vizualnega na drugih področjih

Kulturna revolucija šestdesetih je v glasbi prinesla velike spremembe. To je čas glasbenih

festivalov, umetniške in osebne svobode ter razmaha različnih glasbenih stilov. Zaradi

tehnološkega napredka se je spremenila tudi podoba glasbenih nastopov.

2.5.1 Svetlobne projekcije – Light show

Glasbeniki so v svoje koncertne nastope začeli vključevati video projekcije in svetlobne

efekte. »Light show« in grafične projekcije so bile značilne predvsem za glasbene nastope

specifičnih žanrov, kot je psihedelični rock. Podobno kot pri gledališču gre za praktičen in

dobeseden spoj avdio in vizualnega materiala. Gledalec je tako ob ogledu premikajočih se

barvnih projekcij, ki so jih spremljali utripajoči obarvani snopi svetlobe v prostoru, ter

sočasnem predvajanju glasbe doživel celostno avdio-vizualno izkušnjo. Svetlobni efekti in

projekcije so skozi čas tehnološko napredovali in so v glasbenem svetu v uporabi še danes.

Slika 19: »Light show« na koncertu skupine Pink Floyd, 2014

2.5.2 Koncertni plakati

S popularizacijo glasbenih dogodkov se je razvijala tudi njihova promocija ter pojav

koncertnih plakatov. Fenomen posterjev ali plakatov, ki oglašujejo glasbene dogodke,

povezujemo predvsem z rock glasbo šestdesetih let preteklega stoletja.

Plakati psihedeličnega rocka in rokenrola so oblikotvorno zelo posebni, saj specifike žanra ter

duh časa prevajajo v vizualni material. Prisotna je uporaba živih barv in vzorcev ter


30

zakrivljenih organskih pisav. Takšni plakati so bili celostni umetniški izdelki, ki so včasih s

svojim izgledom zasenčili dogodek ali glasbeno skupino, ki so jo promovirali. Kasneje se je

kultura glasbenih plakatov razširila čez vso glasbeno področje in je na glasbeni sceni prisotna

še danes, plakati pa se vizualno razlikujejo od žanra do žanra.

Slika 20: Koncert skupine The Doors, Sacramento Kalifornija, 1967

2.5.3 Videospoti

Videospoti so nova oblika avdio vizualnega spoja, ki se je pojavila v osemdesetih letih

dvajsetega stoletja. Videospot je kratek film, ki v glasbeno podlago integrira vizualni material.

Uporablja se ga v umetniške ali promocijske namene. Lahko je ilustracija glasbene vsebine ali

vsebinsko popolnoma nepovezan. (https://en.wikipedia.org/wiki/Music_video)

Slika 21: izseki iz videospota The Buggles - Video killed the radio star, 1979

https://en.wikipedia.org/wiki/Music_video


31

2.5.4 John Cage

Likovna in glasbena umetnost sta pomembno vplivali tudi na delo ameriškega skladatelja

Johna Cagea. Ukvarjal se je z glasbo, s filozofijo, z grafiko ter s slikarstvom, v času šolanja na

kalifornijski univerzi pa je bil tudi učenec slavnega skladatelja Arnolda Schönberga.

Mentorstvo Schönberga in spoznanje z njegovo atonalno glasbo ga je navdušilo za

eksperimentiranje, ki je kasneje krojilo in narekovalo njegovo delo. Cageev najslavnejši izum

je preparirani klavir iz leta 1940. (Cage in Robinson, 2011)

Preparirani klavir je bil običajen klavir, na strune katerega je Cage položil različne

vsakodnevne predmete (koščke papirja, kovine, vijake, les ...) in tako iz inštrumenta izvabil

nove zvoke. Ker je v glasbi vedno iskal nove zvoke in načine, kako te proizvesti, je v svoje

kompozicije vedno vključeval nove predmete in improvizirana glasbila. (Cage in Robinson,

2011)

Slika 22: John Cage in preparirani klavir, 1947

Leta 1950 se je Cage na Univerzi Harvard spoznal z gluho sobo. V sobo je vstopil z

namenom, da bi ugotovil, kako je slišati nič. Pričakoval je, da bo soba brez zvoka. V

spokojnosti sobe je slišal dva zvoka, oba glasna in nenehna: stalno zvenenje visokih frekvenc

in globoko drgetajoče bobnenje. Slišal je zvoke lastnega telesa in jih razumel kot glasbo.

Ugotovitev, da prava tišina ne obstaja, ga je vodila, da je leta 1952 ustvaril legendarno delo

4'33''. Delo je glasbeni performans v treh stavkih, ki ne vključuje nobenega namerno

ustvarjenega zvoka. Poslušalci v dvorani sedijo v tišini, glasbo pa ustvarjajo naključni

dogodki – presedanje, dihanje, kašljanje in šepetanje občinstva ter zvoki okolice. Navdih za


32

skladbo je Cage našel tudi v Belih slikah Roberta Rauschenberga, ki ne kažejo nobenih sledi

čopiča, teksture ali barvne variacije ali kakršne koli umetnikove sledi. Rauschenbergove Bele

slike so vizualni dokaz Cageevih glasbenih ugotovitev. Slikarsko platno ni nikoli prazno, je

odlagališče prašnih delcev, na njih pa se pojavljajo podobe, ki jih ustvarjajo sence gledalcev.

(Cage in Robinson, 2011)

Slika 23: John Cage, 4'33'', 1952

Dejstvo, da je John Cage vplival na mnoge sodobne skladatelje, umetnike in pisatelje je

nesporno. Cageev vpliv je zaznati tudi pri nekaterih rock skupinah, kot so Sonic Youth, in

skladatelju ter rock in jazz kitaristu Franku Zappi. Preparirani klavir, ki ga je populariziral, so

v svoji skladbi All tomorrows parties uporabili tudi skupina Velvet Underground z vokalistko

Nico. (https://sl.wikipedia.org/wiki/John_Cage)

2.5.5 Sound art

Glasbeno delo 4'33'' lahko kljub odsotnosti zvoka dojemamo kot obliko »sound arta«.

Sound art je umetniška disciplina, katere primarno izrazno sredstvo je zvok. Je oblika sodobne

umetnosti, ki se pojavlja v različnih oblikah. Kot izrazno sredstvo lahko izkorišča zvoke

narave ali jih proizvaja umetno. Velikokrat se pojavi tudi kot element drugih umetniških

disciplin, kot so performansi, avdio vizualizacije, avantgardna poezija, gledališče, kiparstvo,

film, arhitektura in podobno. (https://en.wikipedia.org/wiki/Sound_art)

https://sl.wikipedia.org/wiki/John_Cage

https://en.wikipedia.org/wiki/Sound_art


33

2.5.6 Platnice glasbenih albumov

Pomembna interakcija med glasbeno in likovno umetnostjo so platnice glasbenih albumov. S

popularizacijo glasbe in kulturno revolucijo je izgled platnice albuma postal skoraj tako

pomemben kot njegova glasbena vsebina. Vizualni izgled glasbenih izdaj je poudarjal namen

glasbenoumetniškega izraza, hkrati pa postal tudi marketinško pomemben. Podobno kot v

primeru glasbenih videospotov je vizualni izgled albuma lahko ilustracija njegovega naslova

ali pa je vsebinsko nepovezan. Platnica albuma velikokrat prikazuje tudi fotografije

glasbenikov in s tem dejansko reprezentacijo glasbene skupine, pomembno vlogo pa imata

tudi tekst in pisava. Fizična podoba glasbenega albuma je skozi leta postala izraz kreativne

inovacije in se je včasih lahko pojavila tudi v netipičnih oblikah. Fenomen glasbenih platnic

je skozi leta postal pomemben del glasbene kulture in njenih izrazil. (Stepančič in Zrinski,

2006)

Poznamo primere, ko so člani glasbenih skupin sami oblikovali izgled svojih albumov,

primere, ko so znani umetniki oblikovali albume za vplivne glasbenike, ali pa primere, ko je

glasbena skupina za naslovnico albuma prevzela znano likovno delo iz umetnostne

zgodovine: Jimmy Page, kitarist in ustanovitelj angleške rock skupine Led Zeppelin, je avtor

naslovnice albuma Led Zeppelin IV, ameriška indie folk skupina je za svoj debitantski album

z istim imenom prevzela slikarsko delo nizozemskega renesančnega slikarja Pietra Bruegla,

delo misterioznega grafiterja Banksya lahko najdemo na platnici albuma Think Tank angleške

indie rock skupine Blur, »popartist« Andy Warhol pa je oblikoval naslovnico prvega albuma

newyorške skupine Velvet Underground. (https://en.wikipedia.org/wiki/Album_cover)

Slika 24: Blondie – Parallel lines, 1978

https://en.wikipedia.org/wiki/Album_cover


34

Slika 25: Led Zeppelin – IV, 1971

Slika 26: Fleet Foxes – Fleet Foxes, 2008

2.5.7 Fanzini

»Fanzin« je skovanka, nastala iz angleških besed »fan« (oboževalec) in »magazine« (revija).

Fanzini so knjižice ali publikacije in se pojavljajo kot medij določenih subkultur prejšnjega

stoletja. Poznamo različne vrste fanzinov, med glasbenimi fanzini, ki so se začeli pojavljati v

šestdesetih letih, pa so bili najvplivnejši punk fanzini. Fanzini izgledajo kot fotokopirane

knjižice in vključujejo nabor risb, kolažev, ilustracij, stripov, grafičnega oblikovanja,

tipografije, besedil in fotografij. (Zrinski, 2017)

Eden izmed najslavnejših in prvih primerkov punk zinov je angleški fanzin Sniffin' glue, ki je

ime dobil po istoimenski skladbi ameriške punk rock skupine The Ramones.


35

Slika 27: naslovnica prvega fanzina Sniffin' glue, 1976

2.5.8 Ples možganov

Ples možganov je nevroumetniški projekt, ki v svoji vsebini prepleta znanost in umetnost.

Osnovna ideja projekta je vizualizacija doživljanja glasbe ter preplet različnih umetniških ter

znanstvenih področij. Kot tak je ta projekt v Sloveniji prvi primer raziskovanja umetniškega

doživljanja zvoka in glasbe ter povezovanja različnih medijev. Projekt vsekakor ni zgolj

umetniški, večji del projekta pravzaprav predstavlja znanstvenoraziskovalni del. Zaradi svoje

medijske pestrosti je odličen primer sodobnih umetniških praks.

(https://sobotainfo.com/novica/pomurska-scena/v-mikku-zaplesali-

mozgani/90253?page=0%2C0%2C43)

Pri projektu je sodelovalo 20 posameznikov. Vsak kandidat je stopil v črno škatlo ter v

popolni temi in odsotnosti vplivov iz okolja poslušal za priložnost pripravljen dvominutni

prispevek prekmurskega glasbenika Kleemarja. Kandidatu so pred začetkom na glavo

namestili čitalec možganskih valov. Tekom poslušanja glasbenega odlomka je naprava

zajemala aktivnosti kandidatovega levega režnja možganov. Aktivnost možganov je bila

posledica reagiranja na glasbo. Iz pridobljenega materiala so izvajalci nato na sekundo

natančno izračunali kandidatovo sproščenost in koncentracijo. Iz pridobljenih podatkov je

grafični oblikovalec Črtomir Just s pomočjo 3D grafičnega oblikovanja izdelal unikatno

vizualizacijo. Vizualizacije se med sabo razlikujejo. Forma je na vsakem izdelku drugačna,

tako kot se med sabo razlikujemo posamezniki in naše zmožnosti percepcije ter doživljanja v

danih situacijah. Vsaka od vizualizacij je identifikacija posameznika. Po končanem projektu

je sledila razstava končnih produktov.

https://sobotainfo.com/novica/pomurska-scena/v-mikku-zaplesali-mozgani/90253?page=0%2C0%2C43



36

Gre za zanimiv projekt, ki je v vsej svoji kompleksnosti zelo lahko razumljiv. Doživljanje

glasbe je včasih zelo težko opisati z besedami, tale projekt pa prav to rešuje na vizualen način,

ki je mogoče večini ljudi bližji. V svoji vsebini je podoben raziskavam sinestetikov, vendar na

posameznikih, ki (najverjetneje) sinestezije nimajo. Projekt je dokaz, da so na videz

nesorodna področja lahko na zanimiv način povezljiva, prav tako pa so vsa na kreativen način

lahko prepletena z umetnostjo in njenimi praksami.

Slika 28: Vizualizacija izkušnje Anje Kolenko, 2015


37

2.5.9 Likovna umetnost v glasbi

Ves čas poudarjam in raziskujem, kako je glasba vplivala na likovnike ter kako so ti v njej

iskali navdih. Ker pa vedno obstajata dve plati vsakega fenomena, poznamo tudi primere

glasbenikov, ki v svojih delih opevajo likovno umetnost.

Pesem Vincent ameriškega kantavtorja Dona McLeana je poklon velikemu impresionistu

Vincentu Van Goghu. McLean je pesem napisal, ko se je spoznal s slikarjevim delom in z

njegovo ganljivo življenjsko zgodbo. V pesmi avtor opisuje značilnosti Van Goghove slike

Zvezdna noč, od barvne palete do ikonografije in njegovega načina slikanja. Poudari tudi

slikarjevo žalostno usodo in tragičen konec življenja.

Slika 29: Vincent Van Gogh, Zvezdna noč, 1889, olje na platnu, 74 x 92 cm

Starry starry night, paint your

palette blue and grey

Look out on a summer’s day with

eyes that know the darkness in my

soul

Shadows on the hills, sketch the

trees and the daffodils

Catch the breeze and the winter

chills, in colors on the snowy linen

land

Now I understand what you tried

to say to me

How you suffered for you sanity

How you tried to set them free

They would not listen they did not

know how, perhaps they’ll listen

now

Starry starry night, flaming

flowers that brightly blaze

Swirling clouds in violet haze

reflect in Vincent’s eyes of china

blue

Colors changing hue, morning

fields of amber grain

Weathered faces lined in pain are

soothed beneath the artist’s loving

hand

For they could not love you, but

still your love was true

And when no hope was left in

sight, on that starry starry night

You took your life as lovers often

do,

But I could have told you, Vincent,

This world was never meant for

one as beautiful as you

Starry, starry night, portraits hung

in empty halls

Frameless heads on nameless

walls with eyes that watch the

world and can’t forget.

Like the stranger that you’ve met,

the ragged man in ragged clothes

The silver thorn of bloody rose, lie

crushed and broken on the virgin

snow

Now I think I know what you tried

to say to me

How you suffered for you sanity

How you tried to set them free

They would not listen they’re not

listening still

Perhaps they never will


38

2.6 Vasilij Kandinski

Vasilij Vasiljevič Kandinski se je rodil leta 1866 v Moskvi. Na moskovski državni univerzi je

doštudiral ekonomijo ter pravo, a se kljub strokovni uspešnosti odločil za umetniško

življenjsko pot. V tridesetem letu starosti se je posvetil študiju slikarstva. Leta 1886 se je

preselil v München in se izobraževal na zasebni slikarski šoli slovenskega slikarja Antona

Ažbeta, kasneje pa na münchenski likovni akademiji. Med leti 1906 in 1907 je živel v

Franciji, kjer se je navdušil nad ekspresionizmom. Deloval je v različnih umetniških

skupinah, bil je soustanovitelj in vodja umetniške skupine Der Blaue Reiter. Ustanovil jo je

skupaj s slikarjem Franzom Marcom, s katerim sta leta 1911 otvorila prvo razstavo

novoustanovljene skupine. Med leti 1922 in 1933 je deloval kot učitelj v Bauhausu v

Weimarju, Dessauu in Berlinu. Napisal je več likovnoteoretičnih besedil. (Tršar, 1997)

Slika 30: Vasilij Kandinski, 1936

Njegovo zanimanje za ekspresionizem ga je vodilo k podrobnemu slikarskemu raziskovanju.

Barvne ekspresivne oblike so postopoma prehajale v geometrijo in kasneje v popolno

abstrakcijo. Sestavil je povsem novo, še prej nikoli zapisano likovno sintakso.

Kandinski je pri oblikovanju evropske avantgardne umetnosti odigral eno ključnih vlog in s

svojim delom zapustil globoko sled v umetnosti ter kulturi 20. stoletja. Je oče in utemeljitelj

abstraktnega slikarstva. (Tršar, 1997)

Abstraktna umetnost je smer v modernem slikarstvu dvajsetega stoletja. Abstrakcija pomeni

odmik od realnosti v upodabljanju podob v umetnosti. Likovno vsebino dela predstavljajo


39

likovne prvine, oblike in barve, uporabljeni materiali in njihovi medsebojni odnosi. (Kocjan

in Rau, 2015)

Njegovo prvo popolnoma abstraktno delo je nastalo leta 1910. Na njegovo raziskovanje

sorodnih pojavov med glasbo in umetnostjo so najverjetneje vplivale tudi njegove sinestetične

predispozicije, predvsem pa obisk koncerta skladatelja Arnolda Schönberga leta 1911. Kot

rezultat ganjenosti nad koncertom je nastalo delo Impresija lll. Gre za abstrahirano podobo

koncerta, z gledalci in glasbenikom ob klavirju. Schönbergova atonalna glasba je

Kandinskega tako navdušila, da je glasbo kot model v svojem delu začel uporabljati tudi sam.

(Kandinsky, 1997)

Slika 31: Vasilij Kandinski, Impresija III, 1911, olje na platnu, 77.5 x 100 cm

Ideja glasbe je kasneje v delih Kandinskega vedno konstantna. Svoja dela naslavlja z

glasbenimi naslovi, kot so kompozicije, improvizacije in impresije. Kompozicije so cikel del,

ki predstavljajo likovne simfonije. Impresije nastajajo kot rezultat doživetja določenih

glasbenih del.


40

Slika 32: Vasilij Kandinski, Kompozicija lV, 1911, olje na platnu, 159.9 x 250.5 cm

Ob številnem opusu slikarskih stvaritev nam je Kandinski zapustil tudi nič manj obsežen

nabor svojih pisnih razmišljanj. Med najpomembnejšimi velja izpostaviti esej O duhovnem v

umetnosti, izdan leta 1912. Esej danes velja za temelj razvoja abstraktne umetnosti. Kandinski

je v delu utemeljil svoj odnos do umetnosti ter slogovno začrtal abstraktno slikarstvo. Njegov

predrugačen pogled na svet umetnosti, ki nam ga predstavi v besedilu, danes štejemo za

njegov največji in najpomembnejši dosežek. Obdobje, v katerem je omenjen esej izdan, je

obdobje, ko je Kandinski slikarstvo začel dojemati kot duhovno pot ter ga primerjati z glasbo.

(Tršar, 1997)

Esej je razlaga zunanjih in notranjih vplivov, ki so ga privedli do abstrakcije, v drugem delu

pa avtor opiše teoretske osnove njegovega slikanja.

V prvem delu besedila Kandinski opisuje različna duhovna stanja in napoveduje prihodnost

umetnosti. Izrecno poudarja pomembnost samoiniciativnosti ter svobode likovnega izražanja.

Umetnike poziva, da k svojem delu pristopajo iz notranje nuje ter upoštevajo svoje občutke.

Umetnost učinkuje na človeške čute, zato lahko deluje le preko čutov. Le takšen način dela

vodi k razvoju umetnosti in prinaša novo resnično umetnost. (Kandinsky, 1997)

Za delo Kandinskega je značilna paleta močnih in živih barv, ki so artikulirane v različnih

oblikah. V drugem delu eseja razloži soodvisno povezavo med barvo in obliko. Barva brez

oblike v fizičnem stanju ne obstaja, je le notranja človeška predstava. Oblika je za razliko od

barve lahko samostojen pojav. Nekatere oblike poudarijo vrednost barv, druge jih lahko

zadušijo. Oblike so lahko snovne ali abstraktne. Barva, bodisi omejena z obliko ali ne, ima za

človeka notranji pomen, kar Kandinski imenuje notranji zvok. Notranji zvok razloži kot


41

lastnost predmeta, ki ima za nas duhovni pomen. Na podlagi te teorije je ustvaril kraljestvo

oblik, s katerimi je gradil svoje kompozicije. Njegove kompozicije je moč dojemati kot celoto

ali vsako posamezno obliko razumeti posebej. Kandinski je dobro poznal Goethejevo barvno

teorijo, ki je barve primerjal s človeškimi temperamenti. Tudi sam je barve kategoriziral in jih

primerjal z duhovnimi stanji oziroma čustvi, ki jih v človeku vzbudijo. Ker je kot slikarski

model posvojil tudi glasbo, je vsaki barvi pripisal zvok določenega inštrumenta, ki ga je v

zvenu moč enačiti z lastnostmi barve. Barvam pripiše tudi določene geometrijske oblike

oziroma geometrijske kote v stopinjah, na podlagi katerih so izpeljane oblike. (Kandinski,

1985)

RUMENA – Je topla barva, ki izraža silo. Zbada gledalčevo oko in se širi v njegov prostor.

Kandinski jo primerja s človeškim stanjem blaznosti in razbrzdanosti. Rumena je kot pomlad,

polna energije, ki čaka, da eksplodira. Kot 30° je oster kot in ga je zato mogoče primerjati z

rumeno. Rumena se po svojih lastnostih najbolje udejanja kot trikotnik ali oblika z ostrimi in

zašiljenimi robovi. Glasbeno rumena predstavlja visoko zveneče tone, primerja jo z rezko

donečo trobento ali visoko uglašeno fanfaro. (Kandinski, 1985)

MODRA – Modra barva je popoln kontrast rumeni. Zaradi svoje globine se od gledalca

oddaljuje in se usmerja k lastnemu središču. Modra je nebesna barva. Je barva, ki se širi.

Svetlejša kot je, bolj je pomirjujoča. Modri ustreza topi kot 150° ter oblika kroga, ki se lahko

nenehno širi. Glasbeno jo Kandinski primerja z zvenom flavte, kontrabasa, violončela ali

orgel. (Kandinski, 1985)

ZELENA – Zelena je barva miru. Ker je rezultat mešanja rumene in modre, je nevtralizacija

njunih lastnosti. Zelena je pasivna barva, v kateri je gibanje popolnoma odsotno. Človeško

oko pomirja, vendar lahko hitro postane dolgočasna. Zelena je barva poletja, ki nastopi po

končani pomladi in njeni vihravosti. V glasbi je podobna mirnim in razpotegnjenim srednje

globokim tonom gosli. (Kandinski, 1985)

BELA – Kandinski belo barvo označi kot ne-barvo. Bela je svet, v katerem so se izgubile vse

barve. Če ostale barve položimo na belo podlago, te postanejo zamolke in raztopljene.

Glasbeno je belo Kandinski primerjal s pavzo. Ne predstavlja končnega premora med

glasbenimi vsebinami ter po njegovem mnenju ni brez pomena. Bela je molk, ki je poln

možnosti in vedno prinaša nekaj novega. Bela je barva zime, ki s pomladjo vedno prinaša

novo rojstvo. (Kandinski, 1985)


42

ČRNA – Črna je barva brez prihodnosti in upanja. Zunanje je popolnoma brezzvočna, zato je

na njej vsaka druga barva močneje potencirana in zveni natančneje. Črna je barva žalosti.

Glasbeno je dokončna pavza ali zaključek glasbenega dela.

SIVA – Siva je ravnotežje med črno in belo. Zunanje je popolnoma brezzvočna, notranje pa

negibna. Podobna je zeleni, vendar se slednja od nje razlikuje po tem, da je izdelek dveh

aktivnih barv. (Kandinski, 1985)

RDEČA – Rdeča je intenzivna barva, ki je vedno nemirna. Je barva, ki v človeku vzbuja strast

in daje moč. Njeno moč je najlažje zamejiti z obliko kvadrata ali s pravilnim kotom 90°.

Glasbeno jo Kandinski primerja z močnim in udarnim bobnanjem ali zvenom tube.

(Kandinski, 1985)

RJAVA – Rjava barva je rezultat črne in rdeče. Njene tendence rdeče barve zaustavljajo

prisotnost črne. Primerjamo jo lahko s človeško otopelostjo. Glasbeno je primerljiva z

upočasnjevanjem in ustavljanjem glasov. (Kandinski, 1985)

ORANŽNA – Oranžna je barva, ki jo dobimo z mešanjem rdeče in rumene. Njeno rdečkasto

gibanje vase se spreminja v rumenkasto razdajanje v okolico. Prisotnost rdeče v njej ohranja

resnost. Oranžna je barva, ki ima zdrav občutek in tako predstavlja človeško ravnovesje. V

stopinjah predstavlja kot približno 60°, med rumeno in rdečo. Glasbeno jo je Kandinski

primerjal z močnim glasom alta ali zvenom viole. (Kandinski, 1985)

VIJOLIČNA – Podobno kot v primeru oranžne, je vijolična rezultat dveh zelo specifičnih

barv, rdeče in modre. Modra v njej ohlaja značilnosti rdeče. Vijolična je barva, ki zaznamuje

bolezen in žalost. V stopinjah je primerljiva kotu 120°, med modro in rdečo. Glasbeno je

podobna globokim nizkim tonom, kot ga proizvajata leseni glasbili angleški rog ali fagot.

(Kandinski, 1985)


43

Slika 33: Oblike in barve

Kandinski je tako formuliral zelo kompleksen in popolnoma nov način sinestetične kreacije. S

harmonijami barvnih kontrastov in kraljestvom oblik je ustvarjal likovne simfonije. Tako kot

se v glasbeni simfoniji hkratno oglašajo različni inštrumenti ter soustvarjajo melodijo v

njegovih likovnih delih, delujejo barve in oblike. Slišimo jih lahko kot celoto Wagnerjeve

opere ali kompozicijske elemente razumemo kot samostojne glasove Schönbergove atonalne

glasbe.

Barvni odtenki z medsebojnim vplivanjem in dopolnjevanjem ustvarjajo resonančen vizualen

akord in občutek gibanja. Slikarska dela tako oživijo. Ker je notranji zvok določene barve pri

vsakem drugačen, vsak posameznik vidi in sliši svojo simfonijo. (Tršar, 1997)

Slika 34: Vasilij Kandinski, Kompozicija Vll, 1913, olje na platnu, 200 x 300 cm


44

3. LIKOVNOPRAKTIČNI DEL

Poslušanje glasbe vpliva na naše počutje, produktivnost in motivacijo. Posamezniki se na

glasbo odzivamo zelo različno, dojemamo jo lahko kot zgolj zabavo ali ji pripisujemo globlje

pomene. Z glasbo se v praksi ne ukvarjam. Doživljanje glasbe zame ni le razvedrilo, saj ta

pomembno vpliva na moje razpoloženje in duhovna stanja. Odrasla sem v družini, ki je glasbi

in z njo povezanim dogodkom vedno namenjala veliko pozornosti, zato me ta nenehno

spremlja že od otroštva in igra pomembno vlogo na različnih življenjskih področjih. Glasba,

ki jo poslušam, pogojuje mojemu načinu življenja, razmišljanja, oblačenja, zanimanja in

odnosom z drugimi. Glasba je moj način komunikacije z okolico in metafora marsikateri misli

ali občutku. Z glasbo se nisem nikoli praktično ukvarjala ali bila v glasbenem smislu

izobražena. Sem vizualni tip človeka, ki svoje misli najlažje izraža vizualno in likovno.

Glasba in njena pomembnost se odraža tudi v mojih likovnih delih. Ustvarila sem lasten

glasbeno-vizualen svet, skozi katerega izražam svoje dojemanje sveta. Med likovnim

ustvarjanjem skoraj vedno poslušam (različno) glasbo, ki vpliva na moj kreativen proces in se

v končnih likovnih delih odraža različno. Glasba me pri likovnem izražanju spremlja bodisi

kot zvočno intuitivno vodilo, odlomki besedil ali naslovi glasbenih del pa se lahko pojavijo

kot scenarij ali povod za nastanek določenega likovnega dela. Nekatera moja dela so zgolj

izraz glasbenega doživljanja ali pa se na glasbo v njih očitno sklicujem.

Moj likovni izraz je zelo raznolik in specifičen. Ustvarjam v različnih risarskih, slikarskih in

grafičnih likovnih tehnikah, pogosto pa tehnike v likovnih delih med sabo kombiniram. Za

moj likovni jezik je značilna paleta živih barv, ki se artikulirajo v pestrem naboru organskih in

geometričnih oblik. Ker me tako kot glasba v življenju določa tudi skrb za okolje, je veliko

materialov, ki jih uporabljam v svojih delih, recikliranih. V svoja likovna dela ponovno

vnašam tudi kose že obstoječih likovnih del.


45

3.1 BESEDILA PESMI IN GLASBENI NASLOVI

Svoja likovna dela pogosto glasbeno naslavljam ter v njih vključujem odlomke besedil

različnih pesmi. Pesmi, katerih tekst se pojavlja v likovnih delih, so snov, iz katere črpam

navdih za ustvarjanje ali pa njihova vsebina opisuje moje trenutno stanje. Besedilo prepletam

v kompozicijo in ga kombiniram z drugimi oblikami.

3.1.1 Moj život je novi val

Delo Moj život je novi val je naslovljeno po istoimenski skladbi hrvaške novovalovske

zasedbe Paraf.

Novi val ali angleško new wave je glasbena zvrst, ki se je na glasbeni sceni pojavila v

obdobju od poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Njen razvoj je bil povezan z

nastankom punk-rock in postpunk glasbe. Pojem se uporablja za kategorizacijo zelo

raznovrstnih izvajalcev, ki so si v svojem glasbenem stilu raznoliki in jih je prav zato težko

kategorizirati. Novi val se je razvijal tudi v Jugoslaviji.

V bosanščini, hrvaščini in slovenščini se je imenoval novi val, v srbščini novi talas (нови

талас), v makedonščini pa novi bran. Mnogo izvajalcev je pripadalo sceni jugoslovanskega

punka, ki se je pojavil že prej in se postopoma transformiral v novi val.

(https://sl.wikipedia.org/wiki/Novi_val_(glasba) )

Večina glasbenih izvajalcev, ki jih obožujem in spremljam že mnoga leta, pripada glasbeni

sceni jugoslovanskega novega vala. Tako kot se je v marsikateri svoji sliki Michel Basquiat

poklonil jazz glasbenikom, je kolaž Moj život je novi val poklon jugoslovanskemu

novovalovskemu gibanju in bendom, ki so zaznamovali moje življenje. Pesem, glasbeni žanr

in kolaž predstavljajo vez z zgodovinskim obdobjem, ki ga nikoli nisem doživela, vendar ima

na mene vseeno močan vpliv. Delo krasi moj glasbeni kotiček z gramofonom in s številno

zbirko gramofonskih plošč, kaset, CD-jev in knjig, besedno zvezo pa sem si pred kratkim

vtetovirala tudi na levo roko.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Bosan%C5%A1%C4%8Dina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Hrva%C5%A1%C4%8Dina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Sloven%C5%A1%C4%8Dina

https://sl.wikipedia.org/wiki/Novi_val_(glasba)


46

Delo je kolaž iz različnih materialov, večina jih je reciklirana. Uporabila sem odpadke

različnih tkanin in papirja, ki sem ga predhodno poslikala in porisala. Najočitnejša glasbena

asociacija je odslužena in polomljena gramofonska plošča, ki zajema večji del kolaža oziroma

glasbenega tihožitja.

Slika 35: Moj život je novi val, 2017, kolaž iz različnih materialov, A3


47

3.1.2 Plastika

Delo Plastika je naslovljeno po istoimenski pesmi beograjske novovalovske skupine Idoli.

Delo je kolaž iz predhodno termično obdelanih odpadnih plastičnih folij in vrečk. Kolaž je

sestavljen iz različnih organskih in geometričnih oblik. Čez osrednji del je zapisan odlomek

besedila naslovne pesmi.

Man Ray je kot ključno povezavo med glasbo in likovno umetnostjo dojemal

dvodimenzionalnost in tako v svojem delu Simfonični orkester dvodimenzionalno upodobil

orkester med izvajanjem glasbe. Kolaž Plastika je moja dvodimenzionalna upodobitev

istoimenske skladbe. Referenco na glasbeno podlago sem skušala poudariti tudi predvsem z

uporabo materiala.

Slika 36: Plastika, 2018, kolaž iz recikliranih plastičnih mas, 56 x 36 cm


48

3.1.3 Jagode i čokolada

Kolaž z naslovom Jagode i čokolada je še eno delo, ki se na glasbo nanaša z uporabo besedila

in ikonografije. Besedilo je odlomek istoimenske pesmi hrvaške skupine Đavoli. Ilustracija

jagod in čokolade je dobesedna upodobitev vsebine teksta. Delo je kolaž iz odtisov linoreza in

različnih materialov, na katerega je aplicirana risba.

Slika 37: Jagode i čokolada, 2017, kolaž, 21 x 29.5 cm


49

3.1.4 Jungle boogie

Delo Jungle Boogie je nastalo na podlagi istoimenske pesmi ameriške disco funk skupine

Kool & the Gang. Skozi delo sem poskušala likovno upodobiti živahno razpoloženje pesmi in

glasbenega žanra. Vsebina likovnega dela je pestra kot značilnosti glasbene zvrsti funka. V

razgibani kompoziciji organskih oblik in ponavljajočih se likovnih enot je upodobljena

abstrahirana ležeča figura. Vsebina likovnega dela je harmonično povezana z njegovim

naslovom. Organske oblike živih spominjajo na tropske rastline in nas asociirajo na džunglo,

ležeča figura pa s svojo kretnjo namiguje na ples in glasbo (boogie je tudi vrsta plesa).

Slika 38: Jungle boogie, 2017, akril, tempera in risba na papirju, 24 x 32 cm


50

3.1.5 Ona se budi

Besedila pesmi, s katerimi se lahko poistovetim, velikokrat grafično vključujem tudi v svoje

avtoportrete.

Naslednje delo je naslovljeno Ona se budi. Podlaga za nastanek dela je fotografija, ki je

računalniško obdelana. Netipičen portret prikazuje le spodnji del mojega telesa. Čez

fotografijo je aplicirano besedilo, ki je odlomek istoimenske naslovne pesmi srbske

novovalovske skupine Šarlo Akrobata. V vsebini pesmi, ki opisuje nekonvencionalno

obnašanje neke punce, sem se prepoznala in ga zato uporabila kot del avtoportreta.

Slika 39: Ona se budi, 2018, računalniško obdelana fotografija


51

3.1.6 Najbolji život

Delo Najbolji život je naslovljeno po pesmi hrvaške disco pop punk skupine Lollobrigida, del

besedila pesmi pa je apliciran tudi na predhodno računalniško obdelano fotografijo. Na

fotografiji lahko v ozadju opazimo moje likovno delo, ki je prav tako avtoportret. Fotografija

odraža mene kot likovno ustvarjalko, glasbeno navdušenko ter mojo karakterno energičnost.

Slika 40: Najbolji život, 2018, računalniško obdelana fotografija


52

3.1.7 Mr. Mojo

Slika z naslovom Mr. Mojo je moje starejše delo še iz obdobja srednje šole. Delo je portret in

poklon frontmanu ameriške rock skupine The Doors. The Doors je ena izmed glasbenih

skupin, ki me spremlja že od otroštva in ki me simbolno veže tudi na mojo družino. Portret

Morrisona je kombiniran s tekstom, ki je naslov ene izmed pesmi njegove rock skupine.

Morrison na mene ni vplival le s svojo glasbo, z besedili in njegovimi sporočili, je umetnik in

poet, katerega filozofija je vplivala tudi na moj odnos do življenja. Delo sem izbrala tudi zato,

da bi poudarila, kako dolgo me že spremlja glasba kot likovni navdih ter kako se kot likovni

motiv ves čas spreminja in prilagaja.

Slika 41: Mr. Mojo, 2010, kolaž, akvarel in risba na papirju, A4


53

3.2 GLASBENA ATMOSFERA

Oblike in barve, ki se pojavljajo v mojih delih, črpam tudi iz estetike različnih glasbenih

žanrov in zgodovinskih obdobij. Z uporabo le-teh v svojih delih z racionalno sinestetičnim

pristopom poskušam poustvariti atmosfero določenega glasbenega žanra ali pesmi.

Takšen način izražanja bi lahko primerjala z delom slikarja Arthurja Dova, ki je v svojih delih

upodabljal atmosfero ljudske glasbe ter nekaterih glasbenih žanrov z začetka dvajsetega

stoletja. Za razliko od Dova osebno navdih črpam iz modernejših glasbenih žanrov.

V mojih delih se pogosto pojavlja kombinacija odtenkov rumene, roza in modro zelene barve.

Navdih za uporabo kombinacij barv izvira iz naslovnic nekaterih od mojih najljubših

glasbenih albumov.

Slika 42: Denis&Denis - Čuvaj se!, 1984

V uporabi barvnih kombinacij opažam veliko podobnosti z glasbenimi slikami Georgie

O'Keffee, ki je svoje doživljanje glasbe upodobila prav s paleto odtenkov modre in roza barve

ter dela po uporabljenih barvah tudi poimenovala.


54

3.2.1 Ejtis

V kolažu z naslovom Ejtis sem poskušala ujeti značilnosti obdobja osemdesetih let prejšnjega

stoletja, ki so se odražala v glasbi, umetnosti in modi. Za delo me je navdihnila platnica

glasbenega albuma Ja sam lažljiva jugoslovanskega synth pop dueta Denis & Denis. Duo

Denis & Denis in njun omenjen album sta ena izmed mojih najljubših glasbenih izvajalcev.

Slika 43: Ejtis 2017

Slika 44: Denis&Denis - Ja sam lažljiva, 1985


55

3.2.2 Diskopop

Diskopop je delo, ki poustvarja razpoloženje disco glasbe sedemdesetih in pop glasbe

osemdesetih (in vseh njegovih podzvrsti). Podobnost sem skušala doseči z uporabo palete

barv različnih živih odtenkov, bleščečih materialov, vzorcev in oblik, ki poustvarjajo

živahnost glasbenih žanrov. Barve in vzorci, ki sem jih uporabila, so se odražali tudi v modi,

ki je bila pogojena z glasbenim žanrom. Kompozicija je razgibana in ima poudarjeno gibanje.

Z repeticijo različnih oblik sem skušala poudariti glasbeni ritem.

Slika 45: Diskopop, 2018, kolaž, 30 x 40 cm


56

3.2 VERZIJE VERZOV

Svoja čustvena stanja in ideje, ki jih težko ubesedim, velikokrat prepoznam v besedilih pesmi.

Likovno izražanje in hkratno poslušanje glasbe mi predstavljata kanal za sprostitev potlačenih

čustev in misli. Besedila in verze pesmi po navadi zapišem na likovno delo, ki nastaja.

Cikel grafik je likovni dnevnik in avtoportret, ki poudarja ranljivost mladega ženskega telesa

in z različnimi verzi opisuje moja trenutna čustvena in fizična stanja.

Slika 46: Azra – Marina, 2018, digitalna grafika


57

Slika 47: Rilo Kiley - Portions for foxes, 2018, digitalna grafika

Slika 48: First Aid Kit – Emmylou, 2018, digitalna grafika


58

Slika 49: Velvet Underground - Pale blue eyes, 2018, digitalna grafika

Slika 50: Bon Iver, 2018, digitalna grafika


59

3.3 KANDINSKI IN JAZ

Kandinski v eseju O duhovnem v umetnosti poudarja umetnikovo prizadevanje za popolno

likovno svobodo, po čemer se ravnam tudi sama. Skozi umetnost izražam svoje lastno

doživljanje, zato je pomembna likovna prvina v mojih delih tudi prvina osebnosti. Moje

osebnostne vrednote so pogojene z glasbo, zato ta vpliva na ustvarjalni proces.

Moj pristop k likovnemu upodabljanju doživljanja glasbe ni konceptualen. Doživljanja glasbe

ne prevajam mehanično (posameznim zvokom prirejeni likovni ekvivalenti), temveč na ravni

kreativnega prevajanja in sorodnega občutenja. (Frelih, 2000)

Ob likovnem ustvarjanju skoraj vedno poslušam glasbo, zato je velikokrat prav ta motivno

izhodišče za delo, ki nastaja. Ob poslušanju glasbe sem bolj sproščena in nezavedna stanja

upodabljam bolj doživeto. Tako kot Jackson Pollock svoj tok misli nezavedno prepustim

glasbi in pustim, da ta narekuje kreativnemu procesu. Delo poteka bolj tekoče in spontano,

zato se večkrat zgodijo naključja.

Zaradi pomembnosti vpliva glasbe in nezavednih sinestetičnih nagnjenj bi lahko rekla, da so

tudi moja dela glasbene simfonije.

Najočitnejša podobnost med mojim in likovnim jezikom Kandinskega je abstraktno in

poudarjeno koloristično izražanje. Kandinski je večinoma uporabljal paleto odtenkov

primarnih barv in te primerjal z zvenom instrumentov klasične glasbe. Jaz navdih iščem v

sodobnejših glasbenih žanrih. Paleta barv, s katerimi se izražam, je pestrejša, uporabljam več

različnih odtenkov sekundarnih barv. Z barvami mehanično ne izražam inštrumentov, temveč

doživljanje glasbene atmosfere. V mojih delih je prisotne več črne in bele barve, katerih

uporabe se je Kandinski izogibal. Barve se v delih obeh artikulirajo v najrazličnejših oblikah

in vzorcih. Kandinski svoje kompozicije gradi iz abstraktnih oblik, jaz pa v svojih delih

upodabljam tudi prepoznavne oblike in predmete.

Oblike in linije v delih Kandinskega so bolj aktivne, prehodi med oblikami niso jasno

določeni. Linije v mojih delih so medialne in definirajo oblike, robovi barvnih ploskev v

mojih delih so poudarjeni. Oblike in prehodi med njimi so jasno poudarjene. V oblikah so pri

obema poudarjene teksture. Kandinski raznolikost tekstur doseže tako, da te naslika.

Teksture v mojih delih dosežem z uporabo različnih materialov in s kombiniranjem likovnih

tehnik. Kompozicija v delih obeh je zelo razgibana s poudarjenim gibanjem. V svojih delih


60

glasbeni ritem poskušam doseči z repeticijo likovnih enot, kot so recimo točke in linije.

Zaradi močnih barvnih kontrastov dela obeh navidezno utripajo.

Ko je Kandinski raziskoval sorodne pojave med glasbo in likovno umetnostjo, je k delu

pristopal bolj racionalno. Svojo teorijo in ugotovitve je kasneje tudi ubesedil. Sama se svojih

nezavednih sinestezij velikokrat sploh ne zavedam in pustim glasbi, da me preprosto nosi.

Slika 51: Sve je iluzija, osim boja, 2017, kolaž, akvarel, akril in risba na papirju, 24 x 32 cm


61

4. ZAKLJUČEK

Glasba in likovna umetnost sooblikujeta mojo osebnost ter krojita moj vsakdan, zato je bila

izbira teme diplomske naloge precej preprosta odločitev. Glavni cilj moje diplomske naloge je

bil likovnoteoretično podrobneje raziskati analogije med glasbeno in likovno umetnostjo,

vzporedno pa utemeljiti, kako se glasbeni vpliv odraža v mojem likovnem ustvarjanju.

Spoznala sem, da je fenomen likovno glasbenega prepletanja v likovni umetnosti prisoten že

kar nekaj časa. Njegov razvoj je konstanten in pogojen s kulturnimi ter tehnološkimi

napredki. V likovnoteoretičnem delu naloge sem predstavila posameznike, ki so temo

likovnega in glasbenega obravnavali z različnimi pristopi in mediji. Z opisanimi primeri sem

primerjala svoja likovna dela, podobnosti in razlike, ki sem jih prepoznala, pa sem opisala v

likovnopraktičnem delu. Glasbo posamezniki doživljamo na različne načine, zato se

razlikujemo tudi v načinu, kako glasbeni vpliv izražamo. Glasba kot likovni model prispeva k

pestrosti in inovativnosti, izrazne možnosti pa so neštete.

Glasbeni vpliv na moje likovno ustvarjanje sem predstavila na podlagi nekaj svojih likovnih

del. Izbrala sem tista, pri katerih je glasbena referenca očitna, ter tista, za razumevanje katerih

je potrebno poznati zgodbo v ozadju. Primeri, opisani v prvem delu naloge, so večinoma

rezultat vpliva ali doživljanja glasbe klasičnih žanrov, sama pa inspiracijo črpam iz

sodobnejše glasbe. Moja dela so zato sodobnejša tudi v uporabi barv in likovnih tehnik.

Ugotovila sem, da glasbeni vpliv v likovnih delih izražam racionalno z zapisovanjem besedil

in glasbenih naslovov ali pa je doživljanje popolnoma nezavedno. Vsekakor je vpliv glasbe v

mojem likovnem delu vedno prisoten.

Pisanje diplomske naloge mi je predstavljalo pozitiven izziv. Cilje, ki sem si jih zadala na

začetku, sem med procesom izdelave diplomske naloge dosegla.

''Well the music is your special friend,

dance on fire as it intends.

Music is your special friend,

untill the end,

untill the end.''

The Doors, When the music's over


62

5. VIRI IN LITERATURA

KNJIŽNI VIRI

Brougher, K. (ur). (2005). Visual music: synaesthesia in art and music since 1900. London:

Thames & Hudson; Washington, D.C.: Hirshhorn Museum; Los Angeles: Museum of

Contemporary Art

Cage, J., Robinson, J. (ur). (2011). John Cage. Cambrige, London: The MIT Press

Düchting, H. (2004). Paul Klee: painting music. Munchen; New York: Prestel

Frelih, Č. (2000). Glasba kot vir likovnega ustvarjanja: razmerje med glasbenim in likovnim

jezikom. Likovna vzgoja: revija za vse stopnje izobraževanja. Letn. 3 (št. 13—14). Str. 10—

16

Kandinski, V. (1985). Od točke do slike: zbrani likovno-teoretski spisi. Ljubljana: Cankarjeva

založba.

Kandinsky, V. (1997). Kandinsky. New York: Harry N. Abrams

Klee, P. (2006). Paul Klee: 1879—1940. Köln: Taschen

Lynton, N. (1994). Zgodba moderne umetnosti: pregled likovne umetnosti 20. stoletja.

Ljubljana: Cankarjeva založba

Spence, K. (1995). Glasba: šolska enciklopedija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije

Stepančič, L., Zrinski, B. (ur). (2006). Artcoustics: zgodbe z ovitkov gramofonskih plošč.

Ljubljana: Mednarodni grafični likovni center

Tršar, M. (1997). Vasilij Kandinski, slikar in teoretik: rojstvo abstraktne umetnosti. Ljubljana:

Tiskarna Mladinska knjiga

Zrinski, B. (ur). (2017). Zin – zbornik ob razstavi Zini! Zines!. Ljubljana: Mednarodni grafični

likovni center

Wade Matthews, M., Thompson, W. (2006). Glasba: ilustrirana enciklopedija glasbil in

velikih skladateljev. Ljubljana: Modrijan


63

SPLETNI VIRI

Album cover. (b.d.). Wikipedia: Prosta enciklopedija. Pridobljeno s


Art beats: Jazz and Jackson Pollock. (b.d.). Pridobljeno s

https://sites.google.com/site/camillacampbellartist/art-writings/-art-beats-jazz-and-jackson-

pollock

Eshun, E. (22. 09. 2017). Bowie, Bach and Bebop: How music powered Basquiat. New York

Times. Pridobljeno s https://www.nytimes.com/2017/09/22/arts/design/basquiat-barbican-

london.html

Gerenčer, K. (15. 10. 2014). V Mikku zaplesali možgani. Sobotainfo.com. Pridobljeno s

https://sobotainfo.com/novica/pomurska-scena/v-mikku-zaplesali-

mozgani/90253?page=0%2C0%2C43

Jackson Pollock Jazz. (b.d.). Pridobljeno s http://museummusic.com/jacksonpollockjazz.aspx

Kocjan, M., Rau, P. (ur.). (2015). Likovna umetnost: i-učbenik za likovno umetnost v

gimnazijskem programu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s

http://eucbeniki.sio.si/lum/3176/index.html

Music video. (b.d.). Wikipedia: Prosta enciklopedija. Pridobljeno s


Paul Klee: painting and music. (13. 11. 2016). Pridobljeno s


Ratej, M. (31. 07. 2014). Slišite barve? Vidite zvoke? Val 202. Pridobljeno s

https://val202.rtvslo.si/2014/01/slisite-barve-vidite-zvoke/








http://museummusic.com/jacksonpollockjazz.aspx

http://eucbeniki.sio.si/lum/3176/index.html



https://val202.rtvslo.si/2014/01/slisite-barve-vidite-zvoke/


64

6. SLIKOVNI VIRI

SLIKA 1 PRIDOBLJENO S https://pyramidbeach.com/tag/clavecin-oculaire/

SLIKA 2 PRIDOBLJENO S https://pyramidbeach.com/tag/clavecin-oculaire/

SLIKA 3 PRIDOBLJENO S https://en.wikipedia.org/wiki/Nocturne_(painting)

SLIKA 4 PRIDOBLJENO S http://www.toddtarantino.com/hum/pierrot.html

SLIKA 5 PRIDOBLJENO S https://www.wikiart.org/en/mikalojus-ciurlionis/andante-sonata-

of-the-stars-1908

SLIKA 6 PRIDOBLJENO S https://www.wikiart.org/en/marsden-hartley/musical-theme-

oriental-symphony-1913

SLIKA 7 PRIDOBLJENO S https://www.wikiart.org/en/frantisek-kupka/disks-of-newton-

study-for-fugue-in-two-colors

SLIKA 8 PRIDOBLJENO S https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Polyphony.JPG

SLIKA 9 PRIDOBLJENO S https://theartstack.com/artist/paul-klee/cooling-garden-torri

SLIKA 10 PRIDOBLJENO S https://www.pinterest.com/pin/174373816796393461/?lp=true

SLIKA 11 PRIDOBLJENO S http://www.artic.edu/aic/collections/artwork/65901

SLIKA 12 PRIDOBLJENO S https://www.wikiart.org/en/arthur-dove/foghorns-1929

SLIKA 13 PRIDOBLJENO S

http://www.phillipscollection.org/research/american_art/artwork/Dove-Primitive_Music.htm

SLIKA 14 PRIDOBLJENO S https://www.georgiaokeeffe.net/music-pink-and-blue-ii.jsp

SLIKA 15 PRIDOBLJENO S http://www.artnet.com/artists/alfred-stieglitz/music-a-

sequence-of-ten-cloud-photographs-no-vii-jO8ENzYoXTw1zUK5KqxlFg2 in

http://www.artic.edu/aic/collections/artwork/66535

SLIKA 16 PRIDOBLJENO S https://arthistoryoftheday.wordpress.com/2011/07/31/jackson-

pollock-autumn-rhythm-1950/

SLIKA 17 PRIDOBLJENO S https://hyperallergic.com/158724/basquiat-in-the-american-

south/

SLIKA 18 PRIDOBLJENO S https://www.khanacademy.org/humanities/ap-art-history/later-

europe-and-americas/modernity-ap/a/basquiat-horn-players

SLIKA 19 PRIDOBLJENO S http://www.neptunepinkfloyd.co.uk/enjoy-louder-than-words-

pink-floyd-video-and-see-launch-party-photos-with-light-

show/10648969_10152469461437308_4618564734731252736_o

SLIKA 20 PRIDOBLJENO S http://www.endlessposters.com/music-posters/rock-music-

posters/the-doors-at-sacramento-concert-poster-1967

SLIKA 21 PRIDOBLJENO S https://www.youtube.com/watch?v=W8r-tXRLazs

https://pyramidbeach.com/tag/clavecin-oculaire/

https://pyramidbeach.com/tag/clavecin-oculaire/

https://en.wikipedia.org/wiki/Nocturne_(painting)

http://www.toddtarantino.com/hum/pierrot.html

https://www.wikiart.org/en/mikalojus-ciurlionis/andante-sonata-of-the-stars-1908

https://www.wikiart.org/en/mikalojus-ciurlionis/andante-sonata-of-the-stars-1908

https://www.wikiart.org/en/marsden-hartley/musical-theme-oriental-symphony-1913

https://www.wikiart.org/en/marsden-hartley/musical-theme-oriental-symphony-1913

https://www.wikiart.org/en/frantisek-kupka/disks-of-newton-study-for-fugue-in-two-colors

https://www.wikiart.org/en/frantisek-kupka/disks-of-newton-study-for-fugue-in-two-colors

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Polyphony.JPG

https://theartstack.com/artist/paul-klee/cooling-garden-torri

https://www.pinterest.com/pin/174373816796393461/?lp=true


https://www.wikiart.org/en/arthur-dove/foghorns-1929

http://www.phillipscollection.org/research/american_art/artwork/Dove-Primitive_Music.htm

https://www.georgiaokeeffe.net/music-pink-and-blue-ii.jsp

http://www.artnet.com/artists/alfred-stieglitz/music-a-sequence-of-ten-cloud-photographs-no-vii-jO8ENzYoXTw1zUK5KqxlFg2

http://www.artnet.com/artists/alfred-stieglitz/music-a-sequence-of-ten-cloud-photographs-no-vii-jO8ENzYoXTw1zUK5KqxlFg2


https://arthistoryoftheday.wordpress.com/2011/07/31/jackson-pollock-autumn-rhythm-1950/

https://arthistoryoftheday.wordpress.com/2011/07/31/jackson-pollock-autumn-rhythm-1950/

https://hyperallergic.com/158724/basquiat-in-the-american-south/

https://hyperallergic.com/158724/basquiat-in-the-american-south/

https://www.khanacademy.org/humanities/ap-art-history/later-europe-and-americas/modernity-ap/a/basquiat-horn-players

https://www.khanacademy.org/humanities/ap-art-history/later-europe-and-americas/modernity-ap/a/basquiat-horn-players

http://www.neptunepinkfloyd.co.uk/enjoy-louder-than-words-pink-floyd-video-and-see-launch-party-photos-with-light-show/10648969_10152469461437308_4618564734731252736_o



http://www.endlessposters.com/music-posters/rock-music-posters/the-doors-at-sacramento-concert-poster-1967

http://www.endlessposters.com/music-posters/rock-music-posters/the-doors-at-sacramento-concert-poster-1967

https://www.youtube.com/watch?v=W8r-tXRLazs


65

SLIKA 22 PRIDOBLJENO S https://www.newyorker.com/magazine/2010/10/04/searching-

for-silence

SLIKA 23 PRIDOBLJENO S https://hyperallergic.com/85779/the-original-john-cage-433-in-

proportional-notation-19521953/

SLIKA 24 PRIDOBLJENO S https://en.wikipedia.org/wiki/Parallel_Lines

SLIKA 25 PRIDOBLJENO S https://en.wikipedia.org/wiki/Led_Zeppelin_IV

SLIKA 26 PRIDOBLJENO S https://en.wikipedia.org/wiki/Fleet_Foxes_(album)

SLIKA 27 PRIDOBLJENO S https://en.wikipedia.org/wiki/Sniffin%27_Glue

SLIKA 28 PRIDOBLJENO S https://www.behance.net/gallery/21783743/Braindance

SLIKA 29 PRIDOBLJENO S https://fineartamerica.com/featured/van-gogh-starry-night-

vincent-van-gogh.html?product=greeting-card

SLIKA 30 PRIDOBLJENO S https://www.sartle.com/artist/wassily-kandinsky

SLIKA 31 PRIDOBLJENO S

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Wassily_Kandinsky_-_Impression_III_(Concert)_-

_Google_Art_Project.jpg

SLIKA 32 PRIDOBLJENO S http://www.wassilykandinsky.net/compositions.php

SLIKA 33 PRIDOBLJENO S https://ekaterinasmirnova.wordpress.com/2012/08/06/basic-

color-theory-by-kandinsky-44/

SLIKA 34 PRIDOBLJENO S http://www.wassilykandinsky.net

SLIKA 35 OSEBNI ARHIV














https://www.newyorker.com/magazine/2010/10/04/searching-for-silence

https://www.newyorker.com/magazine/2010/10/04/searching-for-silence

https://hyperallergic.com/85779/the-original-john-cage-433-in-proportional-notation-19521953/

https://hyperallergic.com/85779/the-original-john-cage-433-in-proportional-notation-19521953/

https://en.wikipedia.org/wiki/Parallel_Lines

https://en.wikipedia.org/wiki/Led_Zeppelin_IV

https://en.wikipedia.org/wiki/Fleet_Foxes_(album)

https://en.wikipedia.org/wiki/Sniffin%27_Glue

https://www.behance.net/gallery/21783743/Braindance

https://fineartamerica.com/featured/van-gogh-starry-night-vincent-van-gogh.html?product=greeting-card

https://fineartamerica.com/featured/van-gogh-starry-night-vincent-van-gogh.html?product=greeting-card

https://www.sartle.com/artist/wassily-kandinsky

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Wassily_Kandinsky_-_Impression_III_(Concert)_-_Google_Art_Project.jpg

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Wassily_Kandinsky_-_Impression_III_(Concert)_-_Google_Art_Project.jpg

http://www.wassilykandinsky.net/compositions.php

https://ekaterinasmirnova.wordpress.com/2012/08/06/basic-color-theory-by-kandinsky-44/

https://ekaterinasmirnova.wordpress.com/2012/08/06/basic-color-theory-by-kandinsky-44/

http://www.wassilykandinsky.net/


66




univerza v ljubljani pedagoŠka...

Documents