UNIVERZA V LJUBLJANI VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO

NAVODILA ZA PRIPRAVO SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA

Ljubljana, 2007

1

Naslov Navodila za pripravo seminarske naloge in diplomskega dela 3. izdaja Avtorji Silvestra Hoyer Martin Bauer Miroljub Jakovljević Cecilija Lebar Vesna Denona Mojca Divjak Nevenka Volavšek Lektorica Meta Brulec Oblikovanje besedila Saša Vilfan Oblikovanje ovitka Miroljub Jakovljević Naklada 1000 izvodov Založila Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo, Poljanska cesta 26 a, Ljubljana © Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.81:378.661(497.4 Ljubljana) NAVODILA za pripravo seminarske naloge in diplomskega dela / [avtorji Silvestra Hoyer ... et al.]. - 3. izd. - Ljubljana : Visoka šola za zdravstvo, 2007 ISBN 978-961-6063-82-1 1. Hoyer, Silvestra 228719360 Ljubljana, marec 2007

2

KAZALO 1 UVOD 1 2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA 2

2.1 Naslov 22.2 Zahvala 22.3 Izvleček 22.4 Kazala 42.5 Uvod 42.6 Namen 42.7 Metode dela 42.8 Rezultati 52.9 Razprava 52.10 Sklep 62.11 Literatura in viri 62.12 Priloge 6

3 NAVAJANJE LITERATURE 7

3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja 73.1.1 Elementi, ki sestavljajo citat članka 83.1.2 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij 93.1.3 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu 11

3.2 Seznam dokumentacijskih virov 11 4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA 13

4.1 Platnica 134.2 Prvi in drugi list 134.3 Oblikovanje besedila 154.4 Slikovno gradivo in prikazovanje rezultatov 16

5 LITERATURA 17 6 PRILOGE 18

6.1 Izjava o avtorstvu 18

3

1 UVOD

Navodila so v pomoč študentom in diplomantom Visoke šole za zdravstvo Univerze v

Ljubljani za poenoteno pripravo seminarske naloge in diplomskega dela. Namenjena so

študentom naslednjih visokošolskih strokovnih študijskih programov:

• babištvo,

• delovna terapija,

• fizioterapija,

• ortopedska tehnika,

• radiologija,

• sanitarno inženirstvo,

• zdravstvena nega.

Seminarska naloga je krajše samostojno strokovno delo, v katerem študent prouči izbrano

temo. Ob tem pridobi izkušnje znanstvenoraziskovalnega dela in spretnosti pisanja strokovnih

del ter se pripravi za pisanje diplomskega dela.

Diplomsko delo je pisni izdelek, ki mora biti rezultat samostojnega kandidatovega dela, lahko

pa tudi dela več avtorjev (če izhaja iz raziskovalnega dela), vendar mora biti jasno razviden

prispevek vsakega posameznika.

Ko kandidat delo odda, mora predložiti pisno izjavo, da je njegov avtor oziroma soavtor.

V primeru objave oziroma predstavitve vsebin diplomskega dela je potrebno predhodno

soglasje mentorja. Rezultati raziskav so lastnina Visoke šole za zdravstvo in projekta, v

okviru katerega je raziskava potekala.

1

2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA

Za vse vrste uporabljenih raziskovalnih metodologij je struktura seminarske naloge in

diplomskega dela enaka. V nadaljevanju so predstavljeni elementi seminarske naloge in

diplomskega dela.

2.1 Naslov

Naslov je pomemben del izdelka. V njem poskušamo čim bolj jedrnato izraziti bistvo

vsebine. Če je treba, dodamo podnaslov. Naslov skupaj s podnaslovom naj ne bo daljši od

120 znakov oziroma 10 besed. V naslovu ne uporabljamo kratic, kemijskih formul ali

drugih simbolov. Naslov in podnaslov v slovenščini prevedemo v angleški jezik.

2.2 Zahvala

Zahvala naj bo kratka. Zahvalimo se vsem, ki so pomembno sodelovali pri nastanku dela,

mentorjem, sodelavcem, preiskovancem, drugim strokovnjakom, lektorju in institucijam.

Zahvalimo se tudi za morebitno finančno pomoč. Natančno napišemo, za kaj se

zahvaljujemo. Osebam, ki jih omenimo v zahvali, to povemo in jim pokažemo besedilo.

2.3 Izvleček

V izvlečku kratko in jedrnato predstavimo vsebino izdelka. Biti mora strukturiran, kar

pomeni, da ima naslednje obvezne dele: uvod, namen, metode dela, rezultate, razpravo in

sklep (slika 1). Izvleček je dolg do 200 besed oziroma do 25 vrstic.

2

Izvleček moramo napisati v tretji osebi ednine ali množine oziroma v trpnem načinu, nikoli

v prvi osebi ednine ali množine. V izvlečku ne pišemo podrobnosti in ničesar, kar ni

omenjeno v delu.

Ključne besede napišemo v novem odstavku na koncu izvlečka. S tremi do štirimi

ključnimi besedami predstavimo vsebino. To so tudi besede, s katerimi je delo

predstavljeno v COBISS-u. Ključne besede so tiste, ki nosijo največ vsebine. Ko jih

prikličemo, je, kot bi odklenile celotno vsebino. Povzetek in ključne besede morajo biti

prevedeni v angleški jezik in zapisani na novi strani.

Slika 1: Primer strukturiranega izvlečka

IZVLEČEK Uvod: S starostjo narašča število padcev. Potreben je ustrezen način, s katerim bi laže odkrivali starostnike, ki so ogroženi pred padci. Eden je vprašalnik Ocena tveganja padcev (Hollinger in Patterson, 1992), ki bi ga lahko uporabili tudi v domovih starejših občanov. Namen: Namen diplomskega dela je bil oceniti občutljivost in specifičnost vprašalnika Ocena tveganja padcev. Metode dela: V raziskavi o napovedovanju padcev je sodelovalo 83 stanovalcev domov starejših občanov, in sicer 68 žensk in 15 moških. Uporabljena je bila metoda neposrednega zbiranja podatkov v obliki pogovora ter izpolnjevanja vprašalnika. Preiskovanci so bili glede na dosežene rezultate razdeljeni v dve skupini, in sicer na tiste, ki so ogroženi (O), in na tiste, ki niso ogroženi (N) pred padci. Za analizo rezultatov je bila uporabljena opisna statistika, za razliko med skupinama Studentov test t in test χ2 (p ≤ 0,05). Za ugotavljanje občutljivosti in specifičnosti je bila uporabljena kontingenčna analiza 2 x 2 . Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 83 stanovalcev domov starejših občanov, od tega 68 žensk (81,9 %) in 15 moških (18,1 %). Stanovalci so bili stari povprečno 80,1 ± 6,7 leta (od 67 do 99 let). Povprečni čas bivanja v domovih je znašal 4,4 ± 3,5 leta (od enega tedna do 7 let). Pri hoji jih 49 (59,1 %) ni potrebovalo pripomočka, 34 (40,9 %) pa je pripomoček potrebovalo. V skupini O je bilo 32 preiskovancev (38,6 %), v skupini N pa 51 (61,4 %). Skupini se po spolni strukturi, izobrazbi, času bivanja v domu, po povprečnem ITM ter obsegu pasu in bokov nista statistično pomembno razlikovali. V obdobju treh mesecev so bili preiskovanci glede pojavnosti padcev razvrščeni v dve skupini, in sicer na tiste, ki so padli (P), in na tiste, ki niso padli (NP). Padlo je 18 (21,6 %) preiskovancev, 15 žensk in 3 moški, dva iz skupine N in 16 iz skupine O. Največ padcev se je zgodilo v sobi in po kosilu. Trimesečna incidenca je znašala 21,7 %, prevalenca pa 24,1 %. Občutljivost vprašalnika za napoved padcev je znašala 0,89 (IZ = 0,67−0,98), specifičnost pa 0,46 (IZ = 0,40−0,49). Napovedna vrednost pozitivnega izida vprašalnika je znašala 0,31 (IZ = 0,24−0,35), negativnega pa 0,94 (IZ = 0,8−0,99). Izračunani so bili še relativno tveganje za pojavnost padcev in razmerje obetov. Statistično so imeli preiskovanci iz skupine O večjo verjetnost, da bodo padli. Razprava in sklep: Rezultati so pokazali, da je vprašalnik Ocena tveganja padcev primeren za napovedovanje in s tem tudi preprečevanje padcev. Poleg stanovalcev domov starejših občanov se njegova uporabnost lahko razširi na vsa območja, kjer živijo starostniki. Ključne besede: staranje, padci pri starostnikih, napoved pojavnosti padcev.

3

Pomembno: Naslov diplomskega dela, ime avtorja, ime in nazive mentorja, zapis izvlečka

v slovenskem in angleškem jeziku ter ključne besede kandidat shrani na zgoščenki za

objavo na spletni strani Visoke šole za zdravstvo. Zgoščenko odda v referatu, skupaj z

vezanimi izvodi diplomskega dela.

2.4 Kazala

Kazalo omogoča, da hitro najdemo neko poglavje. Z decimalnimi števili označimo

poglavja in podpoglavja v besedilu. Primer označevanja z decimalnimi števili je razviden

iz teh navodil.

Kazalu vsebine sledi kazalo slik, temu pa kazalo tabel.

2.5 Uvod

V uvodu povzamemo problem in predstavimo znane podatke iz literature.

2.6 Namen

V namenu dela povzamemo problem, ki ga želimo razrešiti. Iz tega izpeljemo namen in

predstavimo raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze.

2.7 Metode dela

To poglavje predstavlja metode, ki smo jih uporabili za zbiranje in obdelavo podatkov.

Natančno opišemo raziskovano skupino ali posamezen primer, kje smo ga izbrali, na

podlagi česa in kako. Instrumente in metode opisujemo v stavkih s podnaslovi, ki imajo

enako zaporedje kot pozneje poglavja Rezultati in Razprava. Standardne statistične metode

samo omenimo in jih ne opisujemo.

4

Priporočamo uporabo statističnih metod, ki so bile obravnavane med študijem.

Pri diplomskih delih, kjer je metoda pregled literature, je predmet raziskave literatura z

določenega področja. Ker ni standardnih metod pregleda literature, uporabljeno metodo

opišemo in navedemo vir, na katerega se v metodološkem smislu opiramo. Ravno tako

metodološko utemeljimo uporabo kvalitativnih metod in jih opremimo z referencami.

2.8 Rezultati

V poglavju Rezultati jasno in natančno predstavimo pomembne ter reprezentativne

rezultate. Predstavimo jih lahko z besedilom, s tabelami ali grafikoni, na katere se v

besedilu le sklicujemo. Podatkov iz tabele ali grafikona v besedilu ne ponavljamo. V tem

poglavju tudi ne razlagamo in ne navajamo primerjav. Lahko omenimo pomen

posameznega rezultata, sicer pa sodi komentar v poglavje Razprava.

Poglavje pišemo v preteklem času po logičnem zaporedju, ki je omenjeno v podpoglavju

2.7.

2.9 Razprava

V omenjenem poglavju ocenimo vrednost rezultatov. To je pravzaprav vrhunec znanja in

razmišljanja, ki pokaže kritičnost ter sposobnost primerjave in sinteze. Prikaže temeljit

razmislek o lastnih in tujih rezultatih, oceni vrednost in pomen lastnih ugotovitev v

primerjavi s tistimi, ki jih citiramo. Rezultatov ne ponavljamo, temveč o njih le

razpravljamo in na koncu naredimo sklep razprave.

Pomembno je, da razpravljamo s posameznimi spremenljivkami v enakem vrstnem redu,

kot smo jih predstavili v poglavju Rezultati.

5

2.10 Sklep

V sklepu na kratko opišemo temeljni okvir diplomskega dela, bistvene rezultate, ki so

odgovor na postavljena vprašanja, in njihov pomen za stroko. Navedemo tudi nerešena

vprašanja in zamisli ali predloge za njihovo rešitev pri nadaljnjih ocenah in raziskavah.

2.11 Literatura in viri

Navodila za navajanje literature in virov so opisana v 3. poglavju.

2.12 Priloge

Obvezna priloga diplomskega dela je izjava o avtorstvu, ki je priložena v »Navodilih«.

Druge priloge diplomskega dela so lahko na primer anketni vprašalniki, odobritev

medicinske etične komisije, pristanek organizacije za opravljanje raziskave, velike tabele,

različne slike in podobno. Priloge navedemo v kazalu, strani prilog pa ne številčimo.

6

3 NAVAJANJE LITERATURE

Poznanih je več načinov citiranja literature. Najpogosteje se uporabljata harvardski in

vancouvrski način. V zadnjem času se je v biomedicinskih krogih uveljavila kombinacija

harvardskega in vancouvrskega načina citiranja, ki ga tudi predpisujemo.

3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja

V besedilu navajamo priimek avtorja in letnico objave, na primer (Hoyer, 2005). Kadar sta

dva avtorja, navedemo oba (Kofjač in Mihelič, 1994). Če je avtorjev več, navedemo samo

prvega in dodamo oznako »et al.«, kar je okrajšava za latinsko »et alii« in pomeni »in

drugi«, oziroma pri slovenskem sklicevanju »in sod.«, kar pomeni »in sodelavci«

(Jakovljević in sod., 2005). Če se ob kakšni misli sklicujemo na več del, navedke ločimo s

podpičjem (Bauer in Lebar, 1999; Morra in Knobf, 1983). Kadar citiramo več del, ki jih je

avtor ali skupina istih avtorjev objavila v enem letu, za letnicami navedemo zaporedne črke

abecede »a«, »b« itd. Te morajo biti navedene tudi v seznamu literature (Marentič -

Požarnik, 1991a). Kadar navajamo avtorja v stavku, zapišemo za priimkom v oklepaju še

letnico objave »Elkind (1980) navaja, da je /…/«.

Osnovne podatke o delu pišemo v jeziku, v katerem je delo napisano, torej tako, kot je

navedeno v izvirniku.

Citate vedno navajamo iz izvirnika. V primeru, da izvirnika nismo mogli dobiti, pripišemo

vir, iz katerega smo citirali (Brajša, 1993, cit. po Hoyer, 1995).

Kadar citiramo delo, ki nima navedenih avtorjev, navedemo namesto priimka začetek

naslova dela.

V seznamu literature so posamezna dela navedena po abecednem vrstnem redu priimkov

avtorjev. Če je citiranih več del istega avtorja, upoštevamo časovno zaporedje objav. Če je

v seznamu literature do vključno šest avtorjev, navedemo vse, če jih je več, navedemo prve

tri in dodamo »et al.« ko citiramo tuje avtorje, oziroma »in sod.«, ko citiramo slovenske

avtorje. Imena avtorjev in naslov navajamo v jeziku, v katerem je delo napisano. V

angleških navedenkah (referencah) so vse besede, razen začetnih in lastnih imen, pisane z

malo začetnico.

7

Naslove revij krajšamo tako, kot določa Index Medicus oziroma Journals Database v

okviru sistema PubMed (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi ?db=journals).

Povezava na to stran je urejena tudi na spletni strani Visoke šole za zdravstvo v meniju

Knjižnica –> Iskanje gradiva po spletu –> Članki, revije, knjige –> Podatki o revijah –>

Journals Database ali Index Medicus.

Pri člankih in revijah navajamo poleg letnice tudi volumen oziroma letnik in številko

revije.

Pri navajanju obsega strani zapišemo prvo stran reference, pomišljaj in zadnjo stran

reference, pri čemer zapišemo le tisti del oznake za zadnjo stran, kolikor se od prve

razlikuje, na primer za strani 181−193 zapišemo le 181−93.

3.1.1 Elementi, ki sestavljajo citat članka

Avtor(-ji) (leto objave). Naslov članka. Uradni skrajšani naslov revije. Letnik (številka):

prva−zadnja stran.

Primeri citiranja

Članek iz revije − en avtor:

Skočir AP (2005). Možnosti preprečevanja, odkrivanja in obravnave poporodne depresije –

vloga babic in medicinskih sester. Obzor Zdr N 39 (3): 181−93.

Članek iz revije − več avtorjev:

Sevšek F, Gomišček G (2004). Shape determination of attached fluctuating phospholipid

vesicles. Comput Methods Programs Biomed 73 (3): 189−94.

Članek iz revije − avtor je organizacija:

American College of Physicans (1989). Clinical ecology. Ann Int Med 111 (2): 168−78.

Članek iz suplementa revije:

Golbert JH (2005). Interprofessional learning and higher education structural barriers. J

Interprof Care 19 (Suppl 1): 87−106.

8

Časopisni članek:

Branc T (2006). Odpadkov je vsako leto manj. Delo, 10. 4. 2006, 4.

Navajanje Uradnega lista in zakonov:

Zakon o visokem šolstvu (2004). Ur List RS 14 (100): 12005−21.

Članek brez avtorja:

Epidemiology for primary health care (1976). Int J Epidemiol 5: 224−5.

Poglavje iz knjige:

Foley ME (2003). A collective voice in the workplace. In: Zerwekh J, Claborn JC, eds.

Nursing today. 4th ed. St. Louis: Saunders, 371−92.

Švigelj V (2006). Nezavest. V: Prva pomoč. 1.izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 33−48.

Prispevek iz zbornika slovenskih referatov:

Kadivec S (2003). Organizacijski vidik sistema izboljšanja kakovosti v zdravstveni negi.

V: Zbornik predavanj in posterjev 4. kongresa zdravstvene nege, Portorož, 1.–3. oktober

2003. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester

in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 277−83.

Prispevek iz zbornika tujih referatov:

Ferfila N (2003). Impacts on organizational scheme of municipal waste management in

Slovenia. In: 22nd International scientific conference on development of organizational

sciences, Portorož, March 26−28, 2003. Kranj: Moderna organizacija, 303−7.

3.1.2 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij

Avtor(-ji) (leto izdaje). Naslov knjige. Izdaja. Kraj izdaje: založba, začetna−končna stran.

Citirati je mogoče celotno monografijo ali le njen del; v slednjem primeru napišemo

številke strani, na katere se sklicujemo.

9

Primeri citiranja

En avtor:

Hoyer S (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za

zdravstvo, 206−11.

Več avtorjev:

Polit DF, Beck CT (2006). Essentials of nursing research. 6th ed. Philadelphia: Lippincott

Williams & Wilkins, 34−51.

Navedeni so le uredniki:

Sweet RL, Wiesenfeld HC, eds. (2006). Pelvic inflammatory disease. London: Taylor &

Francis, 121−30.

Magistrska naloga, doktorska disertacija, diplomsko delo:

Uršič B (2006). Pomen čustvene inteligentnosti na delovnem mestu fizioterapevta.

Diplomsko delo. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.

Lejko B (2005). Rentgenski film. Študentska Prešernova nagrada. Ljubljana: Visoka šola

za zdravstvo.

Kvas A (2003). Razlike v odnosu do izobraževanja in zdravja, vrednot, etike in

samopodobe medicinskih sester v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede.

Knjiga na zgoščenki:

Wood R, Shechter J (2003). Histology [CD-ROM]. Sunderland: Sinauer Associates.

10

3.1.3 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu

Avtor(-ji) (leto objave). Naslov. Izdaja. Kraj objave: založnik. Elektronski naslov. <datum

dostopa>

Elektronski naslov (URL) in datum, ko je bila informacija najdena na spletni strani sta

obvezna podatka. Izdajo in založnika se navaja, če so ti podatki dostopni in preverljivi.

Primeri citiranja

Spletna stran in elektronska knjiga:

Holland M (2004). Guide to citing internet sources. Poole: Bournemouth University.

http://www.bournemouth.ac.uk/library/using/guide_to_citing_internet_sourc.html. <13. 4.

2006>

Lah A (2002). Okoljski pojavi in pojmi. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike

Slovenije. http://www.gov.si/svo/. <13. 4. 2006>

BiomedCentral. http://www.biomedcentral.com/. <15.5.2006>

Članek iz elektronske revije:

Rožič - Hristovski A, Hristovski D (1997). Biomedicina Slovenica na www. Isis 6 (3):

31−2. http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis97-3/html/bs.html. <13. 4. 2006>

3.2 Seznam dokumentacijskih virov

Pri pisanju diplomskega dela in seminarskih nalog kandidat pogosto uporabi tudi druge

vire, kot so dokumentacija o varovancih, objektih, zapisniki o opravljenih ogledih,

pregledih, atesti, izvidi, strokovne ocene in mnenja ter drugi dokumentacijski viri. Če je

uporabil tako gradivo, je treba napisati poseben seznam, ki ga naslovimo Dokumentacijski

viri. Posamezni viri so navedeni po abecednem vrstnem redu.

11

Primeri citiranja

Izvid mikrobiološke preiskave vzorca pitne vode vodnega zajetja Rakitna. Inštitut za

varovanje zdravja Ljubljana, Trubarjeva 2 (št. izvida 1567 z dne 20. 3. 1999).

Načrt o izvajanju deratizacije mesta Ljubljane v letu 1998. Zavod za zdravstveno varstvo,

Ljubljana, Zaloška 29 (št. načrta 1/98 z dne 6. 1. 1998).

Potrdilo o opravljeni dezinfekciji prehranskega obrata Žlička, Ljubljana, Cesta na Grad 10.

Strokovno mnenje o higienski neoporečnosti pitne vode na vodnem zajetju Rakitna. Inštitut

za varovanje zdravja Ljubljana, Trubarjeva 2 (št. mnenja 260/98 z dne 30. 3. 1999).

Zapisnik o sanitarno higienskem pregledu vodnega zajetja Rakitna z dne 2. 3. 1999.

Zapisnik o sanitarno higienskem pregledu varstvenih pasov črpališča pitne vode Kleče z

dne 5. 3. 1999.

Zapisnik o odvzemu vzorca pitne vode iz vodnega zajetja Rakitna. Zavod za zdravstveno

varstvo Ljubljana, Zaloška 29, z dne 10. 3. 1999.

Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, (št. potrdila 216/99 z dne 29. 3.

1999).

12

4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA

Pri oblikovanju diplomskega dela najprej opazimo njegovo grafično obliko, zato v

nadaljevanju namenjamo pozornost oblikovanju. Vezava diplomskega dela je broširana.

4.1 Platnica

Na sprednji strani platnice so naslednji podatki:

− zgoraj UNIVERZA V LJUBLJANI/VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO,

− v sredini DIPLOMSKO DELO.

Platnica za diplomsko delo je standardizirana in jo lahko kupite na Visoki šoli za

zdravstvo.

4.2 Prvi in drugi list

Prvi list naj bo prazen za morebitne uradne zaznamke.

Na drugem listu so naslednji podatki (slika 2):

− UNIVERZA V LJUBLJANI, VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO in ODDELEK;

− NASLOV DIPLOMSKEGA DELA V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU;

− Avtor(-ica). Ime mora biti izpisano v celoti. Če je avtorjev več, so napisani po

abecednem vrstnem redu priimkov;

− Mentor(-ice/-ji) in Somentor(-ice/-ji). Imena morajo biti izpisana v celoti in z vsemi

znanstvenimi in strokovnimi nazivi;

− spodaj v sredini Ljubljana in letnica.

13

Slika 2: Vzorec za notranjo naslovno stran

UNIVERZA V LJUBLJANI

VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO

ODDELEK ZA…………………….

NASLOV DIPLOMSKEGA DELA TITLE OF THE DIPLOMA WORK

Avtor(-ica): Mentor(-ica):

Ljubljana, letnica

14

4.3 Oblikovanje besedila

Besedilo naj bo napisano na listih formata A4, enostransko. Robovi morajo biti široki 2,5

centimetra, razen notranjega, ki je zaradi izgube pri vezavi širok 3 centimetre. Velikost črk

v besedilu je 12 pik. Priporočena pisava je Times New Roman. Razmik med vrsticami

tipkopisa je 1,5. Besedilo je obojestransko poravnano. Strani označujemo z arabskimi

številkami, od uvoda do vključno poglavja Literatura. Številke strani v poglavju so spodaj

desno. Strani prilog ne številčimo.

Naslov diplomskega dela napišemo z velikimi pokončnimi krepkimi črkami, velikosti 18

pik, priporočena pisava je Arial. Vsako poglavje začnemo na novi strani. Naslove poglavij

pišemo z velikimi pokončnimi krepkimi črkami, tudi v Arialu. Velikost črk v naslovu

poglavja na prvi ravnini je 16 pik, na drugi in vseh naslednjih pa 14 pik. Pišemo z malimi

pokončnimi krepkimi črkami.

Med naslovom in besedilom naj bo prazna ena vrstica, tako kot med odstavki. Med

koncem poglavja ali podpoglavja in naslovom novega poglavja in podpoglavja naj bosta

prazni dve vrstici. Vsakemu naslovu ali podnaslovu poglavja ali podpoglavja sledi

besedilo.

Vezava je broširana, platnice študent kupi na šoli.

Izjavo o avtorstvu študent zveže kot obvezno prilogo v vse izvode diplomskega dela.

Diplomsko delo naj obsega največ 50 strani. Izjemoma je lahko tudi daljše, vendar po

predhodnem dogovoru z mentorjem. Seminarska naloga lahko obsega največ 15 strani.

Pozorni moramo biti na logično razporeditev vsebine in pravilno uporabo strokovnih

izrazov. Kratice lahko uporabljamo, ko smo jih razložili.

Avtor najprej sam kritično pregleda in oceni svoj izdelek, ga popravi in odda mentorju v

pregled. Diplomsko delo mora biti pred oddajo recenzentu jezikovno pregledano.

Predpisani deli, prevedeni v angleški jezik, morajo biti v pravilni angleščini.

15

4.4 Slikovno gradivo in prikazovanje rezultatov

K slikovnemu gradivu prištevamo tabele, razpredelnice, različne grafikone, sheme in slike

(risbe, fotografije, rentgenograme …). S slikovnim gradivom lahko prikažemo rezultate,

točne številke za primerjavo in prikaz njihovega medsebojnega odnosa, smer podatkov

(predvsem grafikoni). Iste podatke oziroma rezultate prikažemo samo z eno grafično

obliko, tisto, ki je za določen podatek najbolj primerna in nazorna.

Tabele in grafikoni naj bodo prikazani po statističnih merilih v biomedicini. Pomembno je,

da ima vsako slikovno gradivo jasen in kratek naslov. Pri tabeli napišemo naslov nad

tabelo, pri drugem slikovnem gradivu pa spodaj. Vedno dodamo tekočo številko, na

primer: Tabela 1: naslov; Slika 1: naslov.

Slikovno gradivo umestimo v besedilo čim bliže mestu, kjer smo ga omenili. Slikovno

gradivo mora biti tehnično dovršeno in dovolj kontrastno.

Zaradi zaščite avtorskih pravic avtorja je treba za objavo slikovnega gradiva pridobiti

njegovo dovoljenje in ga citirati, razen če je avtor študent. Prav tako je treba v seznamu

literature omeniti avtorja slikovnega gradiva.

16

5 LITERATURA

Za dodatne informacije priporočamo:

− Bajt D (1993). Pišem, torej sem. Maribor: Obzorja.

− Cenčič M (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

− Jakovljević M (1997). Od izbire teme do zagovora diplomskega dela. Ljubljana: Visoka

šola za zdravstvo.

− Južnič S (1992). Diplomska naloga. Ljubljana: Amalietti.

− Kališnik M, Zabavnik - Piano J, Rožić A (2006). Temelji znanstvenoraziskovalne

metodologije v biomedicini. Ljubljana: Piano.

− Roš M (2005). Pišem! Ljubljana: GV založba.

17

6 PRILOGE

6.1 Izjava o avtorstvu

18

Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani/-a

diplomant/-ka študijskega programa

z vpisno številko

rojena

sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom

ki je nastalo ob pomoči mentorja/mentorice

Izjavljam, da sem diplomsko delo napisal/a samostojno, s korektnim navajanjem literature in

ob pomoči mentorja/-rice, ter upoštevanju Navodil za pisanje seminarskih nalog in

diplomskih del.

Zavedam se, da je plagiatorstvo v kakršnikoli obliki kršitev avtorskih pravic (veljavni zakon o

avtorstvu in sorodnih pravicah) in poznam posledice, ki jih dokazano plagiatorstvo pomeni za

moje diplomsko delo in moj status.

V Ljubljani, dne____________________ Podpis avtorja/-rice

1