univerza v mariboru · 2017-11-27 · graf 1: klimogram stare fužine..... 111 kazalo preglednic:...

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za geografijo

DIPLOMSKO DELO

Silva Rakuša

Maribor, 2010

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za geografijo

Diplomsko delo

GEOGRAFSKE EKSKURZIJE V DEVETLETNI OSNOVNI

ŠOLI

Mentorica: Kandidatka:

Izr. prof. dr. Karmen Kolnik Silva Rakuša

Maribor, 2010

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Karmen Kolnik za strokovno pomoč, nasvete, ideje ter

predloge pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se učiteljici Tatjani Majdič za lektoriranje naloge.

Zahvaljujem se svoji druţini, moţu in mojim trem sinovom za vzpodbudne besede in

potrpeţljivost v času študija.

IZJAVA

Podpisani-a Silva Rakuša rojen-a 21.8.1962 študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru,

smer geografija - nemščina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Geografske ekskurzije v

devetletni osnovni šoli pri mentorju-ici izr. prof. dr. Karmen Kolnik, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez

navedbe avtorjev.

__________________________________ (podpis študenta-ke) Kraj, Sveti Tomaž Datum, 21.6.2010

POVZETEK

Nova devetletna šola je prinesla vrsto sprememb tudi na področju pouka geografije. Pouk

geografije posreduje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje Zemlje kot ţivljenjskega

prostora, ki ga moramo ohraniti za današnje in prihodnje generacije.

Cilj prenove osnovne šole je pri učencih doseči boljše, predvsem pa trajnejše in bolj uporabno

znanje. Sodobni pouk poudarja tiste didaktične sisteme, ki od učencev zahtevajo aktivnejšo

vlogo in geografija te moţnosti ponuja. (Bevc, 1997).

Praktično delo učencev in ţiva izkušnja v okolici so pogosto omenjene poti, ki povečujejo

motivacijo učencev in spodbujajo lastno iniciativo, kreativnost in odgovornost.

Namen diplomskega dela je predstaviti ekskurzijo kot pomembno didaktično obliko in

metodo dela v osnovni šoli. Ekskurzija ponuja učencem moţnost, da preko neposredne

prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo

pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod kot so kartiranje, orientacija, anketiranje,

merjenje. Ekskurzije so dobra priloţnost za medpredmetno povezovanje. Vsaka ekskurzija

postavlja učiteljem visoke zahteve: organizacijske naloge, didaktična in metodična priprava

povezana z veliko porabo časa, kakor tudi izvedba ekskurzije same.

V teoretičnem delu je predstavljen krajši zgodovinski pregled šolskih geografskih ekskurzij,

opredeljen je pomen ekskurzij, predstavljene so posamezne faze ekskurzije in terenske učne

metode, ki jih uporabljamo pri učenju geografije na prostem.

V empiričnem delu so predstavljene štiri geografske ekskurzije za učence od 6. do 9. razreda

osnovne šole v različne naravnogeografske pokrajine v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: devetletna osnovna šola, terensko delo, geografska ekskurzija,

medpredmetne povezave, učenje geografije na prostem.

ZUSAMMENFASSUNG

Die neue neunjährige Grundschule hat eine Reihe von Änderungen im Bereich des

Geographieunterrichts mitgebracht. Der Geographieunterricht vermittelt das

Grundlagenwissen, das für ein Verständnis der Erde als Lebensraum, den wir für heutige und

zukünftige Generationen erhalten müssen, notwendig ist.

Das Ziel der reformierten Grundschule ist die besseren, nützlichen Kenntnisse bei den

Schülern zu erreichen. Der gegenwärtige Unterricht betont die didaktischen Systeme, die von

den Schülern aktivere Arbeit erfordern (Bevc, 1997).

Geographie als Schulfach bietet den Schülern verschiedene Möglichkeiten beim Unterricht

aktiv, tätig zu sein.

Praktisches Tun der Schüler vor Ort und lebendige Erfahrung der eigenen Umwelt sind häufig

genannte Wege einer Motivationssteigerung und gezielten Förderung der Eigeninitiative,

Kreativität und Verantwortungsbereitschaft.

In meiner Diplomarbeit wollte ich die Exkursion als eine wichtige didaktische Form und

Methode des Unterrichts in der Grundschule vorstellen. Die Exkursion bietet dem Schüler die

Möglichkeit, in der originalen Begegnung mit dem Raum unmittelbar zu geographischen

Erkenntnissen zu gelangen. Die Schüler vertiefen die gewonnenen Kenntnisse.

Fachspezifische Methoden, wie Kartierungen, Umfragen, Raumorientierung, verschiedene

Messungen werden ausgeführt. Häufig ergibt sich die Möglichkeit für den fachübergreifenden

Unterricht. Jede Exkursion stellt auch hohe Anforderungen an die verantwortlichen Lehrer:

die vielfachen organisatorischen Aufgaben, didaktische und methodische Vorbereitung, die

mit mehr zeitlichen Aufwand verbunden ist und die Ausführung der Exkursion selbst.

Im theoretischen Teil wird ein historischer Überblick über die Exkursionen gegeben, die

Bedeutung der Exkursionen wird definiert, die einzelnen Phasen und die Lehrmethoden, die

man beim Unterricht im Freien gebraucht, werden vorgestellt.

Im empirischen Teil stelle ich vier geographischen Exkursionen in verschiedene Gebiete des

Sloweniens vor. Die Exkursionen sind für die Schüler von der 6. bis zur 9. Klasse gedacht.

SCHLÜSSELWÖRTER: die neunjährige Grundschule, Feldarbeit, die geographische

Exkursion, der fachübergreifende Unterricht, Arbeit im Freien.

KAZALO

1. UVOD ........................................................................................................................... 1

1.1 NAMEN ................................................................................................................ 2

1.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA .................................................................................. 2

1.3 METODE DELA ..................................................................................................... 3

2. UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEM ............................................................................. 4

2.1 DIDAKTIČNO OKOLJE ........................................................................................... 5

2.2 DIDAKTIČNA NAČELA ........................................................................................... 7

2.2.1 DIDAKTIČNA NAČELA GEOGRAFIJE .............................................................. 8

2.3 PRIPOROČLJIVE UČNE METODE ZA UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEM ............ 9

2.3.1 TERENSKO DELO ........................................................................................ 11

2.3.2 UČNI EKSPERIMENT ................................................................................... 13

2.3.3 METODA / ŠTUDIJA / PRIMERA ................................................................. 14

2.3.4 PROJEKTNO UČNO DELO ........................................................................... 14

3. ZNAČILNOSTI GEOGRAFSKIH ŠOLSKIH EKSKURZIJ ..................................................... 15

3.1 KRATEK HISTORIČNI PREGLED ........................................................................... 16

3.2 UTEMELJITEV POJMA EKSKURZIJA IN NJEN POMEN ......................................... 19

3.3 CILJI IN NALOGE GEOGRAFSKE EKSKURZIJE....................................................... 20

3.4 POMEN ŠOLSKIH EKSKURZIJ V UČNEM NAČRTU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE ...

3.5 NAMEN EKSKURZIJE .......................................................................................... 23

3.6 VRSTE EKSKURZIJ ............................................................................................... 23

3.7 NAČRTOVANJE GEOGRAFSKE EKSKURZIJE......................................................... 27

3.8 OSNOVNE FAZE EKSKURZIJE .............................................................................. 29

3.8.1 PRIPRAVA EKSKURZIJE ............................................................................... 30

3.8.2 IZVEDBA EKSKURZIJE ................................................................................. 33

3.8.3 SINTEZA IN VREDNOTENJE EKSKURZIJE ..................................................... 33

3.9 INTERDISCIPLINARNA ( MEDPREDMETNA) EKSKURZIJA ................................... 36

4. EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................... 38

4.1 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – PREDALPSKE POKRAJINE SLOVENIJE .................... 39

4.2 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – DINARSKE POKRAJINE SLOVENIJE ........................ 58

4.3 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – PRIMORSKE POKRAJINE SLOVENIJE ..................... 79

4.4 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – ALPSKE POKRAJINE SLOVENIJE .......................... 100

5. ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 127

6. LITERATURA ............................................................................................................. 130

KAZALO SLIK:

Slika 1: Premogovnik Velenje ................................................................................................................ 46

Slika 2: Logarska dolina ......................................................................................................................... 47

Slika 3: Rimska nekropola ...................................................................................................................... 47

Slika 4: Nema karta Slovenije ................................................................................................................ 53

Slika 5: Rebus 1 ...................................................................................................................................... 55

Slika 7: Postojnska jama ........................................................................................................................ 65

Slika 6: Človeška ribica ........................................................................................................................... 65

Slika 8: Cerkniško jezero ........................................................................................................................ 67

Slika 9: Tehniški muzej Bistra ................................................................................................................ 68

Slika 10: Kraški pojavi ............................................................................................................................ 70

Slika 11: Nema karta Slovenije .............................................................................................................. 74

Slika 12: Maketa Cerkniškega jezera ..................................................................................................... 75

Slika 13: Štanjel ...................................................................................................................................... 85

Slika 14: Kobariški muzej ....................................................................................................................... 87

Slika 15: Idrijski rudarski muzej ............................................................................................................. 88

Slika 16: Kraška hiša a Slika 17: Panonska hiša a ........................................................................... 91

Slika 18: Nema karta Slovenije .............................................................................................................. 95

Slika 19: Idrijska kamšt .......................................................................................................................... 97

Slika 20: Rebus 2 .................................................................................................................................... 97

Slika 21: Škofja Loka ............................................................................................................................ 107

Slika 22: Blejski grad ............................................................................................................................ 108

Slika 23: Blejsko jezero ........................................................................................................................ 109

Slika 24: Bohinjsko jezero .................................................................................................................... 109

Slika 25: Panonska hiša b Slika 26: Alpska hiša ............................................................................. 113

Slika 27: Triglavski narodni park .......................................................................................................... 116

Slika 28: Nema karta Slovenije ............................................................................................................ 122

Slika 29: Rebus 3 .................................................................................................................................. 124

KAZALO GRAFOV:

Graf 1: Klimogram Stare Fužine ........................................................................................................... 111

KAZALO PREGLEDNIC:

Preglednica 1: Didaktična primernost različnih lokacij za pouk geografije na prostem ......................... 6

Preglednica 2: Shema učenja ................................................................................................................ 26

1

1. UVOD

Sodobni svet nam prinaša spremembe na vseh področjih, tudi v izobraţevanju.

Sodobni koncept izobraţevanja je usmerjen v sposobnost mišljenja, šele nato v

pridobivanje znanja (Brinovec, 2004).

Če ţelimo razvijati geografsko mišljenje, moramo razumeti pokrajino, zakonitosti

njenega razvoja in spremembe ter ugotavljati medsebojne povezave med

posameznimi pojavi in procesi v pokrajini, ki je vir, iz katerega črpamo

(Brinovec, 2004).

Proučevanje pokrajine, ki človeka obdaja, je bistvenega pomena. Geografi se

zavedamo, da je pri pouku še vedno posredovanih preveč dejstev, premalo je

izkustvenega učenja in povezovanja teorije s prakso. Spremeniti je potrebno

pojmovanja, poglede o učenju, pouku, znanju, vlogi učitelja in učenca, kar pa ni

lahko. Znanje smo do sedaj pojmovali kot obvladovanje korpusa predpisanih

vsebin. Poleg ciljev spoznavanja in razumevanja (kognitivni cilji, deklarativno

znanje), učenci pri pouku dosegajo cilje spretnosti in sposobnosti (razvoj veščin,

procesno znanje) ter vzgojne cilje (razvoj vrednot in odnosov) (Učni načrt -

Geografija, 2008).

Vlogo učitelja kot "prenašalca" znanja je zamenjala vloga učitelja kot

spodbujevalca samostojnega učenja, mentorja in vodnika učencem (Marentič

Poţarnik, 2005).

Za diplomsko delo z naslovom Geografske ekskurzije v devetletni osnovni šoli

sem se odločila, ker ţelim, da se pouk geografije, ki na marsikateri osnovni šoli še

poteka po enosmerni komunikaciji, kjer učitelji podajajo učno snov kot nek sistem

resnic, ki ga učenci sprejmejo in nato reproducirajo, spremeni. Sama imam veliko

raje aktivne oblike in metode dela, ki v središče pouka postavljajo učenca, ki pri

pouku aktivno sodeluje, ga sooblikuje, hkrati pa pridobiva veliko več uporabnega

znanja. Bevčeva (1997) je ţe pred več kot desetletjem poudarjala, da je dolţnost

učiteljev, da učencem osnovnih in dijakom v srednjih šolah omogočijo

neposreden stik s pokrajino.

2

Učence ţelimo usposobiti za samostojno miselno delo in ustvarjanje, da bodo

znanje in spretnosti, ki so si jih pridobili med izobraţevanjem, znali uporabiti.

Izkustveno učenje in učenje geografije na prostem, omogoča hitrejše usvajanje

znanja in predstav o pokrajini.

Problemski pristop, sodelovalno učenje, projektno učno delo, učni eksperiment in

argumentirana diskusija bodo učno izkušnjo za učence in učitelje zagotovo

naredili bolj prijetno.

1.1 NAMEN

Namen diplomskega dela je predstaviti geografsko ekskurzijo kot aktivno metodo

in obliko pouka geografije v osnovni šoli.

Geografija kot šolski predmet, v katerem se enakovredno prepletajo druţbena in

naravoslovna spoznanja, poudarja pomen učenčevega celostnega pogleda na

geografski prostor. Brinovec (2004) meni, da je ena izmed bistvenih in temeljnih

nalog pouka geografije odkrivanje in pojasnjevanje pojavov in procesov tam, kjer

nanje naletimo in kakor v naravi delujejo – povezano.

V prenovljenih učnih načrtih so ekskurzije in terensko delo postale obvezni del

pouka geografije. Znanje pridobljeno na takšen način je trajnejše, ker učenci sami

prihajajo do ugotovitev.

Ekskurzija s terenskim delom je ena najpomembnejših didaktičnih metod in oblik

dela pri pouku geografije, ker neposredno proučuje pokrajino. Aktivne metode

dela in izkustveno učenje učencem omogočajo povezovanje znanj iz različnih

šolskih predmetov.

1.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Pri izdelavi diplomske naloge z naslovom Geografske ekskurzije pri pouku

geografije v devetletni osnovni šoli so bili postavljeni naslednji cilji:

predstaviti kratek zgodovinski pregled geografskih šolskih ekskurzij,

3

analizirati poloţaj geografske ekskurzije v učnem načrtu za geografijo v

osnovni šoli,

opredeliti pomen geografske ekskurzije kot aktivne oblike in metode dela pri

pouku geografije,

predstaviti teoretična izhodišča o geografski šolski ekskurziji,

predstaviti značilnosti geografskih šolskih ekskurzij,

izdelati primere učnih priprav geografskih ekskurzij za šesti, sedmi, osmi in

deveti razred osnovne šole.

1.3 METODE DELA

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili naslednje zaporedje proučevanja

izbranega področja:

1. Orientacijska opredelitev problema.

2. Študij virov in literature, s katerim smo teoretično spoznali raziskovalni

problem.

3. Dokončna opredelitev raziskovalnega problema in načrtovanje zadane

naloge.

4. Oblikovanje in izdelava priprav za geografske ekskurzije.

5. Pisanje poročila, vrednotenje, sinteza.

V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo analize knjiţnih (geografskih

učbenikov in priročnikov, geografskih časopisov, časopisov z geografsko

didaktičnimi vsebinami) in internetnih virov ter z analizo pedagoške

dokumentacije za devetletno osnovno šolo ekskurzije najprej opredelili. Pri

oblikovanja učnih priprav smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo

dela.

4

2. UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEM

Geografija je v učnem načrtu opredeljena kot naravoslovni in druţboslovni

predmet, ki vzročno-posledično povezuje znanje o naravnem in druţbenem okolju

(Učni načrt - Geografija, 2008).

Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, je temelj za razumevanje

povezav med človekom, naravo in druţbo ter spodbujanje vseţivljenjskega

učenja. Mladega človeka uči razmišljati in se izraţati celostno.

Cilje pri pouku dosegamo z izbiranjem vsebin, učnih pripomočkov in medijev, s

sodobnimi učnimi oblikami in metodami in s čim pogostejšim neposrednim

opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Pouk

geografije poteka predvsem v učilnicah, učenci pa si ţelijo pouk na prostem, ki

jim omogoča doţivljajsko učinkovitejši pouk. V zadnjem času mu posvečamo

večjo pozornost.

Kolenc Kolnikova navaja: "Priprava učenja na prostem se začne z analizo

teoretičnih osnov in usmeritev (didaktični koncept oziroma namen konkretnega

učnega dela), analizo sestavin (učni cilji, učna vsebina, didaktična načela,

didaktična sredstva) in subjektov (učenci, sodelavci) ter analizo didaktičnega

okolja (didaktična primernost izbranega prostora, čas, in trajanje učenja na

prostem, organizacijska oblika, varnost)." (Kolenc Kolnik, 2006a, str. 48.)

V didaktični teoriji je takšna proučitev pogojev poimenovana didaktična analiza.

Dobro poznavanje učencev in njihovih značilnosti je pogoj za pravilno zastavljeno

didaktično analizo. Učitelj mora pred vsakim načrtovanjem učnega dela na

prostem preverjati specifičnosti njegove učne skupine in posameznikov.

Med didaktična sredstva sodijo različni mediji, viri znanja oziroma nosilci za

prenos in obdelavo podatkov, ki jih uporabljajo učitelji in učenci.

Kolenc Kolnikova (2006) navaja, da za učenje geografije prostor ni samo učno

okolje, ampak sočasno tudi didaktično sredstvo in učna vsebina. Učenci se tako

5

učijo sočasno "o geografskem prostoru" in "v geografskem prostoru"." (Prav

tam, str. 49.)

Učenci informacije o okolju pridobivajo z vsemi čutili, zato je neposredni stik z

okoljem dragocen in ga s posrednimi didaktičnimi sredstvi teţko nadomestimo

(Kolenc Kolnik, 2004, 2006). Učitelj učence pri delu usmerja, spodbuja in daje

povratne informacije o doseţenem.

2.1 DIDAKTIČNO OKOLJE

Didaktično okolje tvorijo različni objekti in različni procesi v naravi in druţbi, ki

so potrebni za učenje in jih lahko uporabimo v didaktične namene (Kolenc

Kolnik, 2006). Sem spadajo neposredno šolsko okolje (učilnice, telovadnica,

knjiţnica, laboratorij, itd.) in drugi naravni in družbeni objekti ter prostori (gozd,

reka, travnik, muzej, naselje, ulica, itd.).

Ko izbiramo primerni prostor za učenje geografije, moramo upoštevati prostorsko

raznolikost: fizičnega okolja, druţbenega okolja oz. človekove aktivnost, kulture

in socialno-ekonomskih odnosov, različne stopnje druţbenega razvoja in

preţivetja (Kolenc Kolnik, 2006b; Učni načrt – Geografija 2008).

Didaktično primerne geografske učne lokacije za pouk geografije na prostem

morajo ustrezati določenim kriterijem: prostorsko spoznavna oziroma sporočilna

moč pokrajine, povezanost oziroma usmerjenost v doseganje ciljev učnega načrta,

oddaljenost oziroma dosegljivost (ekonomičnost, varnost), metodična raznolikost,

dostopnost učnega gradiva (Kolenc Kolnik, 2006a; Učni načrt – Geografija,

2008).

V preglednici predlaganih metod povzeti po Kolenc Kolnikovi najdemo moţnosti,

prednosti in številne skupne značilnosti, ki učencem omogočajo usvajanje

procesnih učnih ciljev, kot so:

"Z urjenjem v opazovanju razvijajo mišljenje,

primerjanje in logično sklepanje ter posploševanje,

6

razvijajo sposobnost samostojnega učenja s pomočjo različnih virov (npr.

na terenu zbranih podatkov),

razvijajo sposobnost komuniciranja in sposobnost za delo v skupini

(sodelovalno učenje),

povezovanje teoretičnih učnih informacij v realnem prostoru,

razvijanje prostorsko usmerjenega mišljenja."

(Kolenc Kolnik, 2006a, str. 52.)

Preglednica 1: Didaktična primernost različnih lokacij za pouk geografije na prostem

Lokacija Čas trajanja in

način potovanja

Učni namen in metodična pravilnost

Šolsko

dvorišče

- nekaj minut do 1

šolske ure,

- peš

-učenje novih tehnik terenskega dela: vodeno

opazovanje, orientacija, zbiranje podatkov,

preizkus hipotez, učni eksperiment na prostem

Okolica šole - nekaj deset minut

do 2 šolski uri,

- peš

-terensko delo v geografski opazovalnici, ki je

v naravnem okolju (gozd, potok) ali v

urbanem okolju (naselje, muzej)

-vodeno opazovanje, orientacija, zbiranje

podatkov, preizkus hipotez, projektno učno

delo, eksperimentiranje

Domača regija - od 3 do 4 šolske

ure ali do enega

šolskega dneva,

-peš, s kolesi,

lokalni prevoz

-terensko delo, ekskurzija, raziskovalno delo

-vodeno opazovanje, orientacija, zbiranje

podatkov, preizkus hipotez, projektno učno

delo, eksperimentiranje, reševanje problemov

Domača

naravno-

geografska

enota

- en dan,

- lokalni prevoz ali

posebni prevoz

-terensko delo, ekskurzija, raziskovalno delo,

šola v naravi

-vodeno opazovanje, zbiranje podatkov,

preizkus hipotez, reševanje problemov,

projektno učno delo, študija primera

Slovenija -od enega do več

dni,

-ekskurzija, terensko delo, raziskovalno delo,

šola v naravi

7

-posebni prevoz,

(avtobus)

ali redni prevoz

(vlak)


preizkus hipotez, projektno učno delo,

reševanje problemov, študija primera

Zamejstvo in

sosednje

drţave

-od enega do več dni

-poseben prevoz

-ekskurzija, terensko delo, raziskovalno delo,

šola v naravi


preizkus hipotez, projektno učno delo, študija

primera

Vir: Kolenc Kolnik, Pedagoška obzorja, 2006.

Geografske ekskurzije za učence osnovne šole, ki sem jih načrtovala, so

predvidene kot enodnevne ekskurzije. Itinerarij vseh geografskih ekskurzij kot

izhodiščno točko predvideva Sveti Tomaţ. Učenci bodo obiskali kraje v različnih

naravnogeografskih enotah, ki so od Svetega Tomaţa precej oddaljeni. Čas

trajanja posameznih ekskurzij z voţnjo učencev je dolg, predvideni so postanki in

čas za oddih ter malico. Na ekskurzijo se bodo učenci peljali s posebnim

avtobusom. Na ekskurziji so predvidene različne metode terenskega dela: vodeno

opazovanje, orientacija, merjenje.

2.2 DIDAKTIČNA NAČELA

Didaktična načela pomagajo učitelju, da uspešno načrtuje in vodi pouk.

Neposredno opazovanje je ena izmed najpomembnejših faz pri usvajanju

geografskih znanj. Informacije o okolju vedno pridobivamo z vsemi čutili. Pri

oblikovanju prostorskih predstav je pomembno vizualna nazornost, določene

pojave si najprej neposredno ogledamo v naravi šele potem preko posrednikov

(slike, makete, video). Učitelj mora omogočiti različnim nazorskim tipom

raznoliko učno gradivo.

Upoštevati moramo načelo dostopnosti, prehajanje od znanega (neposredna

izkušnja) k neznanemu, od bližnjega k oddaljenemu. Učenci bodo tako na

primeru domače pokrajine spoznavali temeljne prostorske pojme in na njih gradili

8

razumevanje zahtevnejših in prostorsko bolj oddaljenih. Pri dostopnosti moramo

upoštevati pravilo od konkretnosti (vidno, doţiveto, otipljivo) k zahtevnejši

abstrakciji (Kolenc Kolnik, 2006; Učni načrt – Geografija, 2008).

2.2.1 DIDAKTIČNA NAČELA GEOGRAFIJE

Povzeta so po splošnih didaktičnih načelih. Pri pouku geografije moramo

oblikovati tista didaktična načela, ki so zanj posebej pomembna, saj s tem lahko

doseţemo objektivnost geografskega izobraţevanja. Didaktična načela pouka

izhajajo iz: splošnih zakonitosti vzgojno izobraţevalnega procesa, psiholoških

zakonitosti in vloge vzgoje v razvoju osebnosti in druţbe.

Med didaktična načela pouka geografije spadajo: načelo prostorske razmestitve

pojavov in procesov ter njihovih medsebojnih odnosov, načelo regionalnosti,

načelo kompleksnosti (celostnosti), načelo opazovanja, načelo sočasnosti

(Brinovec, 2004).

NAČELO PROSTORSKE RAZMESTITVE POJAVOV IN PROCESOV TER

NJIHOVIH MEDSEBOJNIH ODNOSOV

To načelo predpostavlja, da določene vsebine iz pokrajine moramo spoznati,

vendar le kot sredstvo, iz katerega spoznamo prostorske odnose. Spoznavanje

prostorskih vsebin in odnosov, njihovih vzrokov in posledic je temelj

geografskega proučevanja. Pomembno je odgovarjanje na vprašanji kako in zakaj.

NAČELO REGIONALNOSTI

Omejevanje prostora za potrebe pouka je bistveno. Z oblikovanjem regije znotraj

večjih prostorskih enot dobimo logičen okvir, v katerem opazujemo prostorske

vsebine in odnose. Prostorsko celoto lahko opazujemo ločeno ali v odnosu do

drugih prostorskih enot.

NAČELO KOMPLEKSNOSTI (CELOSTNOSTI)

9

Načelo kompleksnosti ali celostnosti govori, da prostorske konkretnosti in

abstrakcije ter odnosov med njima ne smemo proučevati ločeno, temveč v vsej

soodvisnosti z vsemi pojavi in procesi znotraj neke regije ali celo širše.

NAČELO OPAZOVANJA

Opazovanje je najpomembnejši način spoznavanja geografske stvarnosti. Pri

opazovanju geografskih objektov in pojavov se sočasno odvija aktivni miselni

proces povezovanja elementov in procesov, ki predstavljajo določen objekt ali

pojav opazovanja. Pouk geografije je najbolj nazoren, če poteka v geografskem

laboratoriju, to je v pokrajini.

NAČELO SOČASNOSTI

Načelo sočasnosti zahteva, da govorimo le o tistem, kar imamo jasno pred očmi.

To velja tudi za učence, ki so se prej pripravili na razlago dela poti ali določenih

značilnosti in ki jih nato predstavijo na sami ekskurziji. Ne moremo pričakovati,

da bodo učenci razlagali pripravljeno besedilo usklajeno s tem, kar se vidi v

pokrajini. Njihov nastop in predstavitev vsebin vezanih na ekskurzijo je priloţnost

za urjenje sposobnosti, da svoje znanje predstavijo drugim učencem.

2.3 PRIPOROČLJIVE UČNE METODE ZA UČENJE

GEOGRAFIJE NA PROSTEM

Izvajanje učenja na prostem je lahko časovno zelo raznoliko, lahko traja od nekaj

minut do nekaj dni, uporabimo pa lahko različne učne oblike.

Učne metode pri pouku geografije na prostem temeljijo na izkustvenem učenju.

Metode neposrednega opazovanja, zbiranja in procesiranja podatkov so naravnane

na celostno dojemanje prostora in pomenijo didaktično izhodišče za pouk

geografije, ki ga učenci z osvojenimi konkretnimi predstavami o domačem

prostoru laţje nadgrajujejo s posrednimi učnimi metodami (delo s tekstom,

statistični podatki, kartografskim gradivom) (Kolenc Kolnik, 2006 a). V sodobnih

evropskih geografskih učnih načrtih je geografija definirana kot šolski predmet, ki

medpredmetno izobraţuje in vzgaja z naravoslovnimi in druţboslovnimi

vsebinami (Kolenc Kolnik, 2008).

10

Kolenc Kolnikova ugotavlja, da sta med štirimi geografskimi učnimi načrti, ki so

bili natančneje analizirani (slovenski, hrvaški angleški, avstrijski), najbolj

primerljiva slovenski in hrvaški, ki imata podobno vsebinsko strukturo in časovni

obseg. Za angleško in avstrijsko osnovnošolsko geografijo je značilno, da daje

učni načrt prednost izbranim geografskim temam in proučevanju odnosa med

človekom in naravo. V učne načrte za geografijo v Veliki Britaniji (Anglija) so

učenje geografije na prostem in terensko delo trdno umestili po uvedbi temeljite

šolske reforme konec 90-ih let. Učenje geografije na prostem in terensko delo sta

postali v naslednjem desetletju teţišče načrtovane dejavnosti pri učencih (Kolenc

Kolnik, 2008).

Nacionalno izobraţevalni standard (Hrvatski nacionalni obrazovni standard) za

osemletno osnovno šolo je učni načrt, po katerem poteka pouk geografije na

Hrvaškem. Prenova pri pouku geografije poteka po učnem načrtu, le ta pa mora

biti prilagojen potrebam učencev v sodobni druţbi (Hrvatski obrazovni standard,

2006).

Pouk geografije se v Republiki Hrvaški začne v 5. razredu osemletne osnovne

šole. Obseg znanja je določen s številom tem in pojmov, ki jih morajo učenci

obdelati v šolskem letu. V učnem načrtu za geografijo v Republiki Hrvaški je

večje število učnih tem, pri katerih zasledimo terensko delo, ali pa je predlagana

dejavnost pri pouku terensko delo (Nacionalni izobraţevalni standard, 2006).

Geografsko terensko delo je v 5. razredu predvideno pri devetih obveznih in dveh

izbirnih vsebinah. V 6. razredu je predviden obisk etnografskega muzeja, v 7.

razredu ni predvidenega terenskega dela, v 8. razredu je terensko delo predvideno

pri šestih obveznih vsebinah in petih izbirnih vsebinah (Kolenc Kolnik, 2008).

V Republiki Hrvaški učne načrte pogosto posodabljajo, teme so aktualizirane.

Zadnja sprememba v učnem načrtu za osnovno šolo v Republiki Hrvaški je bila

izvedena 2006. leta.

11

2.3.1 TERENSKO DELO

Pouk geografije poteka v glavnem v učilnici, kjer učenci spoznajo teoretične

osnove, v praksi pa jih ne znajo uporabiti. Ker je predmet geografije pokrajina,

geografsko okolje, je potrebna praktična izkušnja v njem.

V Učnem načrtu za geografijo iz leta 2008 je opredeljena izvedba treh krajših

terenskih vaj v šolskem letu. Terensko delo se najpogosteje organizira med

rednimi urami pouka v okolici šole. Pri njegovem izvajanju učenci uporabljajo

preproste raziskovalne metode: opazovanje, orientacija, kartiranje, merjenje,

primerjanje, razvrščanje, umeščanje, analiziranje, sintetiziranje in poročanje.

Usvajanje znanja poteka v več fazah, pri geografiji je postalo opazovanje

temeljna metoda dela in vir geografskih spoznanj. Učence moramo naučiti

opazovati, da bodo današnjo pokrajino razumeli kot rezultat povezovanja naravnih

osnov in druţbenih vplivov.

Neposredno opazovanje v naravnem okolju učencem olajša usvajanje znanj, zbuja

interes učencev, hkrati pa omogoča večjo nazornost v geografiji. V domačem

okolju učenci spoznavajo temeljne geografske pojme, ki so potrebni za

razumevanje tujega prostora.

Če je opazovanje dobro organizirano, vsebuje elemente raziskovalnega dela in

tako omogoča zahtevnejši pouk (Brinovec, 2004).

Pri različnih načinih dela učenci opazujejo naravnogeografske značilnosti in

druţbenogeografske procese. Neposredno opazovanje poteka bolj redko, vzroki so

subjektivni in objektivni. Objektivne teţave pri izvedbi terenskega dela odpravlja

fleksibilni predmetnik, pri katerem lahko imamo strnjen pouk geografije.

2.3.1.1 TERENSKE UČNE METODE

Pogoj za uspešno delo so motivirani učenci, zato moramo motivaciji posvečati

veliko pozornost. Pri geografskem proučevanju v naravi uporabljamo naslednje

metode terenskega dela:

12

ORIENTACIJA

Orientirati pomeni določati svoj poloţaj v pokrajini. Dobra orientacija je za delo

na terenu zelo pomembna. Učenci se ţe pri spoznavanju druţbe spoznajo s

stranmi neba v domačem okolju.

Orientiramo se lahko na več načinov: s kompasom ali uro, po soncu, zvezdah,

drevesih – govorimo o geografski orientaciji.

Topografska orientacija pomeni določitev poloţaja opazovalca glede na objekte

in relief v okolici in primerjavo s karto.

OPAZOVANJE

Opazovanje je temeljna geografska metoda pri terenskem delu. Učenci bi morali

temeljna geografska znanja pogosteje pridobivati z neposrednim opazovanjem, saj

noben opis opremljen s fotografijami, s statističnimi podatki in drugimi

ponazoritvami ne more nadomestiti opazovanja v pokrajini. Učence moramo

najprej naučiti opazovati, terensko delo pa temeljito pripraviti in dobro

organizirati.

KROKIRANJE

Kroki je najbolj preprosta risba zemljišča iz ptičje perspektive. V primerjavi s

karto je manj natančen, vsebuje več podrobnosti, izdelamo ga lahko zelo hitro s

preprostimi pripomočki.

SKICIRANJE

S skico skušamo prikazati osnovne značilnosti pokrajine in nekoliko podrobneje

pojave, ki nas zanimajo. Učenci si na takšen način vtisnejo v spomin več stvari.

S panoramsko skico poudarimo nek element v pokrajini, ki bi ga z običajno karto

le steţka dovolj plastično ponazorili.

MERJENJE

Opravljamo ga predvsem pri spoznavanju naravnogeografskih pojavov in

procesov. Z merjenjem učenci spoznajo merilne pripomočke, način dela z njimi in

13

rezultate merjenja. Pri merjenju je potrebno natančno upoštevati navodila za delo

in delo natančno opraviti.

KARTIRANJE

Je najbolj popolna oblika evidentiranja in prostorskega prikazovanja enega ali več

geografskih pojavov. V šoli pogosto uporabljamo preprostejše primere (kartiranje

starosti hiš, vrst trgovinskih lokalov) in prehajamo na zahtevnejše (kartiranje

izrabe tal, geomorfološko kartiranje).

INTERVJU

Je usmerjeno izpraševanje ene ali več oseb. Osebe za intervju lahko izbiramo

naključno (večji vzorec), ali pa skrbno izberemo manjšo skupino (manjši vzorec).

Za vsak intervju se je potrebno pripraviti, oblikovati sistem in vsebino vprašanj.

ANKETA ALI VPRAŠALNIK

Je v bistvu intervju v pisni obliki. Vprašanja so glede na problem preučevanja

načrtno in natančno oblikovana in razvrščena. Pri oblikovanju vprašalnika

moramo natančno vedeti, kaj ţelimo izvedeti, vprašanja morajo biti kratka in

jasna.

ZBIRANJE PODATKOV

Razumevanje mnogih procesov je odvisno od podatkov, ki jih imamo na

razpolago. Ena izmed metod zbiranja podatkov je štetje. Ugotavljamo lahko

število obiskovalcev, avtomobilov, pogostost posameznih vrst prometnih sredstev.

Posameznik napiše poročilo. Sledi vrednotenje rezultatov, statistična obdelava in

vnos na karte. Zaključimo s skupnim poročilom in sklepom.

Zelo pomembna je dobra motivacija, razlaga metode in načina izvedbe, izbor

primernih kart, mesto štetja (Oblak, 2008).

2.3.2 UČNI EKSPERIMENT

Je znanstveni postopek, s katerim ţelimo kaj ugotoviti, pokazati ali dokazati. Pri

učnem eksperimentu simuliramo proces naravnih in druţbenih pojavov, da bi ga

14

učenci natančno opazovali. Za izvedbo učnega eksperimenta je potrebna ustrezna

organizacija. Za izvedbo eksperimenta potrebujemo: ustrezen prostor, material,

čas in metodični postopek (Kolenc Kolnik, 2006a).

Na prostem lahko uporabljamo: kvalitativne učne eksperimente, pri katerih nas

zanimajo samo spremembe (onesnaţenost reke, posledice erozije) in kvantitativne

učne eksperimente, pri katerih spremembe tudi merimo (temperatura zraka

merjena v senci in na soncu). (Prav tam.)

Učni eksperiment ima veliko didaktično vrednost. Učenci razvijajo spretnost

uporabe raziskovalnih pripomočkov in aparatur, urijo se v opazovanju, sklepanju

in posploševanju, učijo se postavljati hipoteze in razlagati dobljene rezultate (Učni

načrt - Geografija, 2008).

2.3.3 METODA / ŠTUDIJA / PRIMERA

Temelji na izkustvenem učenju in obravnavi konkretnih primerov. Učenci na

terenu rešujejo učno situacijo: jo opazujejo, razčlenjujejo, odkrivajo odnose med

sestavinami konkretnega primera, spoznavajo vzročno posledične zveze in

oblikujejo različne rešitve (Kolenc Kolnik, 2006a).

2.3.4 PROJEKTNO UČNO DELO

Projektno učno delo je v osnovni šoli pogosto zastopano. Pri projektnem delu

uporabljamo različne učne metode in oblike dela. Pri pouku geografije na prostem

so primerni tematski projekti. Učenci uporabljajo različne oblike učenja:

izkustveno učenje, diferenciran učni pristop, razvijanje individualnih sposobnosti,

povezovanje teoretičnih in praktičnih znanj. Učenci se urijo v učilnici in v naravi

za uporabo preprostih metod geografskega raziskovanja, kot so opazovanje,

merjenje, anketiranje, intervju, uporabo statističnih in drugih virov ter literature.

(Prav tam.)

15

3. ZNAČILNOSTI GEOGRAFSKIH ŠOLSKIH EKSKURZIJ

"Ekskurzijo uvrščajo geografi med osnove geografskega raziskovalnega in učnega

dela pri katerih učenci zdruţujejo pri posameznih geografskih vsebinah

pridobljeno znanje v celostno razumevanje geografskega prostora, in to ob

neposrednem izkustvenem doţivljanju." (Kolenc Kolnik, 2006a, str. 54)

Brinovec navaja, da je geografska ekskurzija strokovno–didaktično in metodično

najzahtevnejša metoda pouka geografije in ena najpomembnejših metod, ker

preučuje pokrajino, ki je vir, iz katerega črpamo osnovno gradivo (Brinovec,

2004).

Pojavi in procesi ter odnosi v pokrajini so prepleteni, zato je ekskurzija najbolj

tipična metoda prav pri geografskem izobraţevanju.

Temeljni namen ekskurzij je, da učenci z opazovanjem zdruţujejo pri posameznih

poglavjih geografije pridobljeno znanje v kompleksne fizičnogeografske oziroma

pokrajinsko ekološke enote.

Rinschede opredeljuje ekskurzijo kot temeljno metodično obliko pouka geografije

(Rinschede, 2003).

Haubrich navaja, da kot ekskurzije pojmujemo neposredno obravnavo pri pouku

geografije izven šole, v pokrajini. Pojem pokrajine pa ne pomeni samo odprte,

naravi bliţnje pokrajine, temveč tudi pozidan, mestni ali vaški prostor (Haubrich,

2006).

Čeprav avtorji navajajo ekskurzijo kot eno najpomembnejših, najzahtevnejših in

nezamenljivih metod, je ekskurzija didaktično skromno opredeljena, njena

opredelitev pa nenatančna, tudi v geografski pedagoški literaturi. Uporabljamo

različne termine: ekskurzija, geografska ekskurzija, znanstvena ekskurzija,

delovna ekskurzija, poučna ekskurzija.

16

3.1 KRATEK HISTORIČNI PREGLED

Ekskurzije so za učence najbolj priljubljena oblika šolskega dela. Ekskurzije so se

kot oblika šolskega dela ohranile skozi najrazličnejša obdobja šolske doktrine,

tudi takrat, ko še niso bile omenjene ne v predmetniku ne v učnem načrtu niti bile

financirane (Cigler, 1995a).

Ljudje pogosto pojma geografska ekskurzija in izlet enako razumejo. Obema

pojmoma je skupno le potovanje, razlika pa je v namenu potovanja.

V slovarju slovenskega knjiţnega jezika (SSKJ) je ekskurzija opredeljena kot

"izlet, obisk s poučnim namenom." (SSKJ, 1994, str. 191)

Beseda izlet pomeni "krajše potovanje, navadno namenjeno razvedrilu." (SSKJ,

1994, str. 326)

Glede na to, da je geografska ekskurzija zelo specifična, strokovno in didaktično

zahtevna kombinacija učnih metod in oblik vzgojno izobraţevalnega dela, ki

zahteva obširne in skrbne priprave učitelja, zbranost in pripravljenost za delo pri

učencih, šolska potovanja ne morejo in ne smejo biti navadni izleti namenjeni

razvedrilu in zabavi. Tudi učitelji geografije imajo pogosto terminološke teţave.

Govorimo o terenskem delu ali o učenju v učilnici na prostem? Definicije so

različne. "Neizpodbitno pa je dejstvo, da se je treba "o prostoru" učiti tudi "v

prostoru"."( Kolenc Kolnik, 2006b, str. 13)

a) v Sloveniji

Začetniki sodobnega geografskega izobraţevanja pri nas so bili tisti učitelji, ki so

ţe v prvi polovici 20. stoletja vodili svoje učence, dijake in študente na strokovne

ekskurzije, saj so se zavedali pomena praktičnega terenskega dela pri pouku

geografije. Mednje vsekakor sodi eden najbolj znanih praktikov Pavel Kunaver.

Prof. France Planina je ţe v začetku 20-ih let organiziral za svoje dijake

ekskurzijo v Liko. Zgonik je bil prav tako zagovornik terenskega dela, "ki poteka

v konkretnem geografskem prostoru." (Zgonik, 1995, str. 142) J. Medved je bil

prvi, ki je pri nas pripravljal načrte za geografske učne opazovalnice. V zadnjih

17

letih sta pomen učenja geografije na prostem utemeljevala V. Bevc in S:

Brinovec.

Učni načrti za geografijo so še v 90-ih poudarjali "učnovsebinske operativne

ravni" in se spremenili v "učnociljno" zastavljen program izobraţevanja in tako

sledili evropskim smernicam pouka geografije. ( Kolenc Kolnik, 2006, str. 14)

V programu ţivljenja in dela osnovne šole (Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1984)

so bile ekskurzije v zaokroţene geografske enote Slovenije opredeljene le kot

oblika izvajanja naravoslovnih dni, za katere je predvideno v predmetniku 3 - 4

dni na leto. Navodila za izvajanje naravoslovnih dni ekskurzije opredeljujejo kot

del vzgojno-izobraţevalnega procesa, ki naj bo zasnovan interdisciplinarno.

Planirane so v Letnem delovnem načrtu šole (Cigler, 1995a).

Sklep drţavnega strokovnega sveta za vzgojo in izobraţevanje iz leta 1993 je

opredelil ekskurzije kot obliko pouka zemljepisa na krajih, ki so različno

oddaljeni od šole, njihov namen pa je neposredno proučevanje vzgojno-

izobraţevalnih vsebin na primarnih virih, ki jih ni mogoče prenesti v učilnico

(Cigler, 1995b).

V posodobljenem učnem načrtu za zemljepis iz leta 1999 je zapisano, da je

obvezna izvedba najmanj ene celodnevne ekskurzije v posameznem šolskem letu

in najmanj dveh krajših terenskih vaj v šolskem letu. Ekskurzije imajo lahko samo

geografsko vsebino, ali pa so zasnovane interdisciplinarno, pokrijejo pa naj vse

naravne enote Slovenije, tako da v štirih letih učenci spoznajo najbolj tipične

elemente vseh pokrajin. V program ekskurzij naj bo na primeren način vključeno

terensko delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja (Učni načrt -

Zemljepis, 1999).

Novi učni načrt za geografijo (2008) navaja: "Pri izvajanju učnega načrta je

obvezna izvedba najmanj ene celodnevne ekskurzije v posameznem šolskem letu

in najmanj treh krajših terenskih vaj v šolskem letu. Ekskurzije imajo lahko samo

geografsko vsebino, ali pa so interdisciplinarne, pokrijejo pa naj vse naravne

enote Slovenije. V program ekskurzij naj bo na primeren način vključeno terensko

18

delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja." (Učni načrt –

Geografija, 2008, str. 35)

Kolenc Kolnikova meni, da s prenovljenimi učnimi načrti in izpitno shemo v

nacionalnih preverjanjih znanja, v kateri je vključeno učenje, preverjanje in

ocenjevanje geografije, sledimo poslanstvu geografije in primerom dobre učne

prakse iz tujine (Kolenc Kolnik, 2006). S prenovljenimi učnimi načrti je dobra

tretjina učnih ciljev vezana na izkustveno učenje in terensko raziskovalno podprto

učenje.

Usposabljanja učiteljev za izvajanje praktičnega dela na terenu se je začelo

izvajati v okviru Zavoda RS za šolstvo v okviru delavnic in seminarjev. Tudi

sama sem se udeleţila seminarja o terenskem delu in seminarja Simulacije in

eksperiment pri pouku geografije, ki sta bila dobro obiskana.

b) v tujini

Ekskurzije pri pouku geografije izvajajo tudi drugje. V Veliki Britaniji se bolj kot

ekskurzijam posvečajo terenskemu delu. 1988. leta so sprejeli obseţno šolsko

reformo, kasneje pa še obvezni National Curriculum (Petek, 2003; povz. po

Kolenc, 2008), ki je vključeval izobraţevalne standarde in kontrolo kvalitete.

Kurikul je sestavljen iz treh temeljnih predmetov, to so matematika, angleščina in

naravoslovje. Geografija je bila umeščena med sedem osnovnih predmetov.

Primarno šolsko izobraţevanje so sestavljala štiri šolska obdobja. Geografija je

opredeljena kot obvezni učni predmet v prvih treh izobraţevalnih obdobjih. Od

leta 2000 so šole lahko same razvijale kurikulum za izbirne predmete (Kolenc

Kolnik, 2008). V učnem načrtu geografije se trdno umesti učenje na prostem in

terensko delo.

Rinschede navaja, da je bil pomen ekskurzij pri pouku geografije v 50-ih in 60-ih

letih različen, ekskurzije so se redko izvajale in so predstavljale redko spremembo

pri normalnem pouku (Rinschede, 1997).

19

3.2 UTEMELJITEV POJMA EKSKURZIJA IN NJEN POMEN

V slovenski literaturi najdemo različne definicije in pojmovanja geografske

ekskurzije.

Ciglerjeva (1995) navaja, da so "ekskurzije oblika pouka, kjer najbolje lahko

uresničujemo nekatere vzgojno izobraţevalne cilje geografije." (Cigler, 1995, str.

69)

Klasinčeva navaja: "Ekskurzija je pomembna praktična dopolnitev teoretičnega

pouka." (Klasinc, 1996, str. 53)

"Ekskurzija je nepogrešljiva oblika šolskega dela, ki ima namen aktivirati učence,

saj nudi moţnost neposrednega opazovanja in sklepanja o tistih področjih, ki so za

učence teţko dosegljiva."(Koltaj in Fojker, 1997, str. 43)

"Ekskurzije so zelo pomemben del vzgojno izobraţevalnega procesa. Veliko

učencev razume določene pojave in procese šele takrat, ko si jih ogledajo."

(Ivanšek, 1998, str. 47)

Vrhunec meni, da je ekskurzija najzahtevnejša oblika pouka zemljepisa, ki ima

velik pomen in teţo (Vrhunec, 1998).

Brinovec opredeljuje ekskurzijo kot "strokovno-didaktično in metodično

najzahtevnejšo metodo pouka geografije." (Brinovec, 2004, str. 207)

Sama bi geografsko ekskurzijo opredelila kot metodo in obliko pouka geografije

na prostem, ki predstavlja pomemben del vzgojno izobraţevalnega procesa, še

posebej pri geografiji, ker učencem omogoča učenje geografije na primarnih virih,

izkustveno učenje in razvijanje geografskega mišljenja. Učenci na geografski

ekskurziji poglobijo teoretična znanja, pri terenskem delu se urijo v uporabi

preprostih raziskovalnih metod terenskega dela.

20

3.3 CILJI IN NALOGE GEOGRAFSKE EKSKURZIJE

Kolenčeva navaja: "Ekskurzija je ena najpomembnejših metod pouka geografije,

ki neposredno proučuje pokrajino in nam omogoča izkustveno učenje." (Kolenc

Kolnik, 2002. str. 1)

Najpomembnejše naloge ekskurzije so:

"da pri učencih razvija sposobnost opazovanja, ugotavljanja objektov in

pojavov, razumevanje medsebojnih zvez in odnosov, tako v naravi kot v

druţbi,

da prispeva k poglabljanju, razširjanju in bogatitvi znanja in izkušenj

učencev, vzbuja interes za nova spoznanja, povezuje teorijo s prakso,

da omogoča skupinsko delo in realno sprejemanje ţivljenja,

da prispeva k boljšemu in vsestranskemu spoznavanju učenčeve osebnosti

in vzpostavljanju neposrednih odnosov med učiteljem in učenci ter med

učenci samimi,

da pri učencih spodbuja in razvija aktivno sodelovanje pri druţbeno

koristnem delu, da učenci znajo ceniti pravo vrednost dela, da se z večjo

gotovostjo opredelijo za poklic negujejo navade, odgovornost, točnost,

da razvija smisel za lepoto, vzbuja ljubezen do narave, naravnih lepot in

kulturne dediščine,

da prispeva h krepitvi fizične sposobnosti, omogoča rekreacijo in

sprostitev učencev,

da razvija sposobnost orientacije v pokrajini, navaja na uporabo karte in

usposablja učence za geografsko predstavo pokrajine,

da prikaţe vlogo človeka v geografskem okolju in moţnosti njegovega

varovanja, omogoča pridobivanje neposredne delovne in učne izkušnje pri

uporabi različnih terenskih metod dela." (Prav tam.)

Brinovec k navedenim ciljem dodaja še dva:

da budi patriotizem, goji humanizem, tovarištvo, kolektivni duh,

ţivljenjski optimizem in realno sprejemanje ţivljenja,

21

da prispeva k usposabljanju učencev za obrambo in zaščito domovine

(Brinovec, 2004).

Cundrova kot temeljna izhodišča oziroma značilnosti projektnega učnega dela, ki

ima cilje in vsebino in v okviru katerega terensko učno delo poteka kot način dela,

oz. učiteljevega pristopa, navaja:

"Problemski pristop – učitelj mora učencem zastaviti nalogo v smislu

problema, ki ga skušajo rešiti in katerega rezultat je konkretni izdelek. Pri

tem pa je pomembno, da je problem tematsko zaokroţen, kar pa zahteva

tudi medpredmetno sodelovanje.

Konkretna tematika – učenci naj rešujejo resnične primere iz ţivljenja,

rezultat dela pa je konkretni izdelek z določeno vrednostjo, ki je

predstavljiva in uporabna.

Ciljno usmerjena in načrtovana dejavnost - dejavnost mora biti ciljno

načrtovana, od zastavljenih ciljev pa je odvisno nadaljnje načrtovanje,

trajanje, kraj in čas izvajanja, pripomočki in dejavnosti. V vseh fazah

procesa je potrebna aktivna udeleţba učencev. Učitelj mora izhajati iz

potreb, interesov in sposobnosti učencev. Pridobivanje znanja naj temelji

na izkušnjah, ob tem pa je poudarek na procesu učenja in ne na vsebinah.

Kompleksni ali celostni pristop – konkreten prostor in abstraktne pojme

ter odnose med njima moramo učencem predstaviti v soodvisnosti z vsemi

pojavi in procesi znotraj neke pokrajine ali širše.

Vzročno posledični pristop – v procesu pridobivanja znanja naj iskanju

vzrokov za procese, pojave sledijo opredelitve posledic."

(Cunder, 2002, str. 6-7)

Goschkowski (2006) povzema naslednje cilje ekskurzij:

neposredno posredovanje informacij preko opazovanja ali intervjuja,

shranjevanje zbranih podatkov,

primerjava dobljenih podatkov z drugimi mediji (učbenik, film, slike),

moţnost problemskega pouka, iskanje modelov reševanja problema,

22

spodbujanje učenja (učenje na prostem, integrativno učenje,

medpredmetno povezovanje, dejavnostno naravnan pouk, skupinsko delo).

3.4 POMEN ŠOLSKIH EKSKURZIJ V UČNEM NAČRTU

DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE

Geografija je v programu osnovne šole tisti predmet, ki učencem pomaga pridobiti

znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se učenec lahko orientira in razume

oţje in širše ţivljenjsko okolje, ki vzgaja učenca, da bo pravilno vrednotil in

spoštoval okolje, s čimer bo pridobil tudi odnos do narave, sebe, sočloveka in

druţbe (Učni načrt – Geografija, 2008).

To znanje in sposobnosti si bodo učenci najlaţje pridobili v prostoru, v naravi,

preko izkustvenega učenja. Ker je geografija veda o prostoru, pouk geografije ne

sme in ne more potekati samo v učilnici. Za razumevanje številnih geografskih

pojavov in procesov je neposredna prostorska izkušnja najbolj nazorna pot.

Po učnem načrtu (2008) so medpredmetne šolske ekskurzije dober primer za

razvijanje procesnih in prenosljivih vseţivljenjskih znanj, ki so skupna vsem

šolskim predmetom in s katerimi učenci pridobivajo nova znanja, jih izpolnjujejo

in razširjajo ter uporabljajo tako, da dobijo pomembno vlogo v njihovem

poznavanju domovine (Učni načrt - Geografija, 2008).

Oblikoval se je nov koncept učenja in poučevanja. Učenje bi moralo biti

osmišljeno v učnem pristopu, z vidika spretnosti – vedeti kako, vedno bolj stopa v

ospredje tudi namenski vidik - vedeti, zakaj neko znanje, veščino oziroma

sposobnost potrebujemo. Učencem nudi znanje, ki ga pridobivajo v danem okolju

(Kolenc Kolnik, 2004; Učni načrt – Geografija 2008).

Ekskurzija je oblika pouka, ki zahteva drugačne metode, obširnejše in skrbnejše

priprave, saj se pouk izvaja izven šole. Učenci si ţe pridobljeno znanje na

ekskurziji razširijo in utrdijo ali pa si pridobijo nova znanja.

"Ekskurzija je pomembna oblika pridobivanja znanja, ki blaţi neravnovesje med

teoretičnim, leksikonskim ali verbalnim znanjem in uporabnim ter kreativnim

23

znanjem z neposrednim opazovanjem narave, proizvodnje, kulturnih in drugih

vrednot." (Oblak, 2008, str. 9)

3.5 NAMEN EKSKURZIJE

Kolenčeva navaja: "Osnovni namen ekskurzij, da učenci zdruţujejo pri

posameznih geografskih učnih vsebinah ali šolskih predmetih pridobljeno znanje

v celostno zaznavanje izbranega geografskega prostora in to ob neposrednem

izkustvenem doţivljanju. Učenje geografije na ekskurzijah je neposredno in

izkustveno doţivljanje ter učenje, korelacija in integracija znanj ter veščin z

različnih predmetnih področij, aplikativnost oz. prenosljivost teoretičnih znanj v

praktično delo. " (Kolenc Kolnik, 2006, str. 48)

Temeljni namen ekskurzij je da učenci z opazovanjem zdruţujejo pri posameznih

poglavjih pridobljeno znanje v kompleksne fizičnogeografske oziroma

pokrajinsko-ekološke enote (Gams, 1982; povz. po Brinovec, 2004, str. 207).

Z ekskurzijo razvijamo učenčevo aktivnost in ustvarjalnost, njegove delovne

navade, potencialne zmogljivosti, radovednost, kritičnost in samostojnost,

zavestno spoznavanje naravnogeografskih in druţbenogeografskih procesov in

njihove zakonitosti (Zgonik, 1960; povz. po Brinovec, 2004, str. 207).

Haubrich navaja, da je geografsko raziskovanje v naravi in kulturni pokrajini

vedno pomembnejša oblika raziskovalnega učenja. Poudarja, da je srečanje z

realnim svetom nujno, če nas šola hoče pripraviti na ţivljenje. Neposredna učna

izkušnja v naravi prinaša učencu osebno izkušnjo in povečuje njegov interes za

prostorski vidik v njegovi okolici (Haubrich, 2006).

3.6 VRSTE EKSKURZIJ

Ekskurzije se med seboj razlikujejo glede na vsebino, čas in kraj izvajanja.

Pedagogi in didaktiki jih delijo po dveh kriterijih, po obsegu in vsebini.

Kolenčeva (2002) meni, da vrste ekskurzij ni mogoče poenotiti glede na vsebino

in obseg, glede na učni predmet, glede na mesto v učnem procesu.

24

Glede na vsebino Kolenc Kolnikova loči:

geografske oz. predmetne ekskurzije,

interdisciplinarne ekskurzije (več predmetov in nosilcev),

tematske ekskurzije (npr. proučevanje reke Pesnice),

politematske ekskurzije (npr. Ormoţ nekoč – danes – jutri).

(Kolenc Kolnik, 2002).

Nadalje deli ekskurzije glede na mesto v predmetniku:

razredna stopnja,

predmetna stopnja.


Glede na obseg in čas trajanja loči:

poldnevne ekskurzije,

enodnevne ekskurzije,

večdnevne ekskurzije,

tabori.


Ekskurzije delimo še na:

informativne ali ilustrativne ekskurzije,

kompleksne ekskurzije.


Podhostnik ekskurzije deli glede na učni predmet in mesto v učnem procesu.

Razlikuje:

25

uvodne ekskurzije,

spremljajoče ali ilustrativne ekskurzije,

naknadne ekskurzije za poglobitev znanja.

(Podhostnik; povz. po Brinovec, 2004).

Podobno delitev kot pri Podhostniku sem zasledila še v nemški literaturi, kjer

Goschkowski navaja Nollovo klasifikacijo ekskurzij. Noll razlikuje med:

motivacijska ekskurzija - (na začetku učne enote),

ciljno naravnana delovna ekskurzija - (sluţi zbiranju nadaljnjih informacij

oz. materialov pri nekem problemu med delovno fazo),

utrjevalna ekskurzija - (na koncu učne enote, sluţi pregledu pred tem

obravnavanih vsebin pouka).

(Noll; povz. po Goschkowski, 2006).

Navaja še delitev ekskurzij na:

pregledne ekskurzije,

delovne ekskurzije.

(Noll; povz. po Goschkowski, 2006)

V tujih virih so uporabljene različne delitve geografske ekskurzije. Kot študijsko

gradivo sem uporabila Geographiedidaktik avtorja Rinscheda in Didaktik der

Geographie konkret, katere avtor je Haubrich.

Goschkowski (2006) ekskurzije deli glede na čas trajanja in kraj izvajanja na:

1. Poučne ali šolske ekskurzije - Lehr- oder Unterrichtsgang, (1 do 2 uri).

2. Učni izlet ali učno potovanje - Lehrausflug oder Lehrwanderung, (več kot

2 uri, lahko je poldnevna ali celodnevna).

3. Učna potovanja - Lehrfahrten, (večdnevne).

V natančnejši delitvi ekskurzij loči:

šolsko ekskurzijo,

ogled,

26

učni izlet,

delovno ekskurzijo,

projektno delo,

študijsko potovanje.

(Goschkowski, 2006.)

Rinschede (1997) uvršča ekskurzije v šolsko učenje in s tem v pouk. V nasprotju s

poukom v učilnici predstavljajo ekskurzije pouk izven učilnice (učenje geografije

na prostem). Nasproti šolskega učenja je učenje izven šole, ki se dogaja v

domačem okolju, v skupinah mladostnikov. Pojem ekskurzija se uporablja kot

skupni pojem za vse oblike učenja izven učilnice in izven šolske stavbe.

Rinschede predstavi učenje v naslednji shemi:

Preglednica 2: Shema učenja

Vir: Rinschede, 1997.

UČENJE V ŠOLI

(pouk, v šoli

organizirano učenje)

UČENJE IZVEN ŠOLE

(druţina, prijatelji, skupine

mladostnikov, zveze,

mediji)

UČENJE

POUK V UČILNICI POUK IZVEN UČILNICE

(ekskurzije,bivanje v šoli v

naravi)

27

Rinschede uporablja pri delitvi ekskurzij različne kriterije. To so:

časovni aspekt,

aktivnost (učitelj, učenec),

mesto ekskurzije v didaktičnem sistemu,

intenzivnosti vodenja pouka,

predmetni vidik,

stopnjo tematske povezave,

zastavljene cilje,

uporabljene metode pouka,

stopnjo intenzivnosti geografskega vidika.

(Rinschede, 1997).

Brazda (1995) je po mnenju Brinovca (2004) zasnoval najbolj natančno

opredelitev ekskurzij. Glede na vsebino, naloge, cilje, in trajanje deli ekskurzije

po vsebini na:

geografske ekskurzije in

geografsko interdisciplinarne ekskurzije.

Po obsegu loči:

tematske ekskurzije,

politematske ekskurzije in

kompleksne ekskurzije.

(Brazda, 1995, str. 25).

3.7 NAČRTOVANJE GEOGRAFSKE EKSKURZIJE

Ekskurzija je za učence zelo priljubljena oblika šolskega dela. Šele neposredno

opazovanje določenih pojavov da pravo teţo razlagi pri pouku. Učenci si

pridobivajo prostorske predstave, ki so velikokrat popolnoma drugačne od tistih

na zemljevidu. Ekskurzija je tudi del pouka za ţivljenje.

28

Ekskurzija je priloţnost, ko se učimo drugače. Na ekskurziji odkrivajo učenci v

učiteljih veliko bolj zanimive ljudi kot se kaţejo v učilnici (Cigler, 1995a).

Načrtovanje ekskurzije je pomemben element, od katerega je odvisno, kako bomo

uresničili cilje, izbrali smer poti, izbrali pokrajino, kot tudi trajanje ekskurzije.

Geografske ekskurzije so vključene v Letni delovni načrt šole. Načrt ekskurzije

mora biti usklajen s šolskim programom pri posameznih predmetih. Določimo

temo in cilje ekskurzije. Zahtevnost ekskurzije mora biti prilagojena starosti in

predznanju otrok. Ekskurzija mora biti čim bolj konkretna, paziti je treba, da

podrobnosti ni preveč. Pri načrtovanju medpredmetne ali interdisciplinarne

ekskurzije sodelujejo učitelji različnih predmetnih področij. Ekskurzije izvajamo

najpogosteje v spomladi, ker je v tem času dan daljši, pa tudi verjetnost lepšega

vremena je večja. Mnogi menijo, da je bolj primeren čas v jeseni, ko imajo učenci

več časa in še ni toliko učenja.

Makro priprava: Učitelj izdela na začetku šolskega leta načrt ekskurzij za

posamezen razred. Vključi jih v svoj podrobni učni načrt in letni delovni načrt

šole. V njem zapiše cilje, ki jih ţeli doseči, kdaj bodo ekskurzije izvedene, koliko

časa bodo trajale in kaj vse si bodo učenci na ekskurziji ogledali (Bezjak, 1999).

Mikro priprava: Zajema pripravo, ki jo učitelj pripravi podobno kot pripravo na

določeno učno temo v razredu (Bezjak, 1999).

Način izvajanja ekskurzije se razlikuje od vsakodnevnega pouka v šolskih klopeh.

Potrebno je predvideti prihod in odhod učencev na ekskurzijo. Učence pred

odhodom na ekskurzijo seznanimo s potekom, z območjem načrtovane ekskurzije,

opredelimo njen namen, vsebino in cilje. Seznanimo jih s tehničnimi pripomočki,

ki jih bodo potrebovali, z načinom dela, moţnim načrtovanjem dela v skupini in

reševanjem učnih listov. Opozorimo ji na pravila primernega obnašanja na poti in

ter moţnimi varnostnimi ukrepi v primeru kršenja le teh. Seznanimo jih tudi s

finančno konstrukcijo. Natančno opredelimo sezname vodij skupin in učiteljev

spremljevalcev in seznam udeleţencev ekskurzije.

29

Pr načrtovanju in izvedbi ekskurzije naredimo v ţelji, da bi učenci v najkrajšem

času čim več videli, veliko napak. Kolenc Kolnikova navaja nekaj najbolj

pogostih napak pri načrtovanju ekskurzije:

prevelik vsebinski obseg – preveliko število nalog in njihova preobseţnost,

prevelike potovalne razdalje – nenehna stiska s časom,

neustrezni pogoji dela na terenu – če ni opravljen predhodni ogled,

različna pričakovanja udeleţencev – raznolika motivacija,

neupoštevanje ţelja in potreb učencev – predviden prosti čas, prehrana,

uporaba za učence nepoznanih in prezahtevnih tehnik dela.


Poenotenega programa šolskih geografskih ekskurzij, ki bi lahko bil temelj za

načrtovanje ekskurzij v srednjih šolah, v osnovni šoli ni, tudi za posamezne regije

ne.

3.8 OSNOVNE FAZE EKSKURZIJE

Metodologija za pripravo in izvedbo ekskurzij je enaka kot za pouk predmeta v

učilnici in obsega tri faze:

1. priprava ekskurzije

2. izvedba ekskurzije

3. sinteza in vrednotenje ekskurzije.

Ekskurzija zahteva obširnejšo in skrbnejšo pripravo kot pouk v razredu, razlogi

zanjo so:

interdisciplinarnost, ki zahteva usklajevanje ciljev in vsebin vseh

predmetov vključenih v program ekskurzije,

velike skupine učencev, ki zahtevajo skrbno izbrane oblike in metode

dela, da bi se cilji ekskurzije lahko uresničili na čim višji ravni,

varnost – skrb zanjo se začne pri načrtovanju in zaključi po varnem

povratku učencev domov,

30

stroški ekskurzije – del sredstev za prevozne stroške zagotavlja

Ministrstvo za šolstvo, razliko pokrivajo starši.

(Cigler, 1995.)

3.8.1 PRIPRAVA EKSKURZIJE

Dobro pripravljena ekskurzija mora biti skrbno pripravljena. Na ekskurzijo

morajo biti pripravljeni tako učenci kot učitelji. Strokovno-didaktična in

metodična priprava učitelja na ekskurzijo, je pogoj za njeno uspešno izvedbo.

Priprava ekskurzije zajema:

organizacijsko pripravo,

pripravo programa in

pripravo učencev. (Cigler, 1995).

3.8.1.1 ORGANIZACIJSKA PRIPRAVA

Geografska ekskurzija zahteva skrbno organizacijsko načrtovanje in usklajevanje,

še posebej pri interdisciplinarni ekskurziji. Zajema: naloge učiteljev, določitev

dolţine in datuma ekskurzije, finančno konstrukcijo, seznanjanje staršev, najavo

obiskov, rezervacijo prevozov (Cigler, 1995a).

Ekskurzija mora teči tako kot smo jo načrtovali. Poskrbeti moramo za prehrano

učencev, učenci morajo biti primerno oblečeni in obuti. Vodja vzpostavi stik z

vodiči v kulturnih ustanovah in se dogovori o času prihoda, trajanju ogleda, o

določenih ciljih, ki jih ţeli doseči.

Celodnevna ekskurzija ne bi smela trajati več kot deset ur, če upoštevamo čas za

prevoz, malico, odmor.

3.8.1.2 PRIPRAVA PROGRAMA

Vodja ekskurzije je zadolţen za pripravo programa ekskurzije. Program

ekskurzije mora biti dobro, načrtno in strokovno pripravljen, upoštevati mora

primerno zadolţitev učencev. Priprava programa obsega:

31

določitev ciljev,

izbor vsebine,

določitev smeri poti,

časovno razporeditev,

časovno usmerjanje in

pripravo nalog. (Prav tam.)

Cilje ekskurzije načrtujemo v skladu z vzgojno izobraţevalnimi cilji predmeta,

cilji šolanja oz. globalnimi cilji šole in etapnimi (operativnimi) učnimi cilji

tematskega ali vsebinskega sklopa. Cilji ekskurzije zajemajo razvoj učencev na

psihomotoričnem, čustvenem in vzgojno izobraţevalnem področju.

Učitelj mora poznati vsebine učnega načrta in spremljajoče globalne cilje. Na

podlagi ciljev se odloči za vsebine, v okviru katerih bo organiziral in izvedel

ekskurzijo. Tema ekskurzije bi naj bila čim bolj konkretna. Ekskurzija je lahko

geografska ali interdisciplinarno zasnovana.

Učitelj mora pri izbiri poti upoštevati tudi razvojno stopnjo učencev in njihove

psihofizične sposobnosti, izbrati mora ustrezno in zanimivo učno pot. Učitelj

mora predvideti, kje in kdaj bodo učenci izvajali načrtovane aktivnosti. Prav tako

mora predvideti tudi, kje in kdaj bodo učenci malicali, se odpočili oziroma

aktivno sprostili.

Ţe v pripravah na ekskurzijo je potrebno načrtovati časovno razporeditev. Čas

trajanja je odvisen od ciljev, ki jih je potrebno doseči in nalog, ki jih je moramo

opraviti. Oddaljenost in število obiskanih krajev vplivata prav tako na čas trajanja

ekskurzije. Predvidimo tudi čas potreben za prevoz, hojo, oglede, izvajanje nalog,

zbiranje informacij, podatkov, za malico oz. počitek.

Učitelj v fazi priprave ekskurzije določi, katero izmed metod dela bo izbral, kateri

metodi bo dal večji poudarek. To je odvisno od same vsebine ekskurzije, od

psihofizičnih sposobnosti učencev in njihovega predznanja in tudi od učiteljeve

kakovostne priprave na ekskurzijo.

32

Učitelj pripravi naloge, ki so "konkretizacija posameznih ciljev ekskurzije."

(Cigler, 1996.) Naloge morajo biti zanimive, primerne sposobnostim učencev.

Navodila za reševanje nalog naj bodo kratka, natančna, popolnoma jasna in

enopomenska.

Nalog ne sme biti preveč, sicer lahko učencem zmanjka časa za sprotno reševanje,

ali pa jih bodo učenci površno rešili. Premajhno število nalog je lahko vzrok za

dolgočasje učencev na ekskurziji (Cunder, 2002).

Na geografski ekskurziji ne smejo manjkati naloge za orientacijo, naloge za

spremljanje poti, kartiranje.

3.8.1.3 PRIPRAVA UČENCEV

Uspešno izpeljana ekskurzija je poleg priprav učiteljev odvisna od tega, kako smo

nanjo pripravili učence. Učenci morajo biti za ekskurzijo dobro motivirani. Učitelj

mora pri vseh učencih vzbuditi pozornost in zanimanje za ekskurzijo, da jo bodo

učenci resnično doţiveli. Upoštevati mora tudi interese učencev, saj je

upoštevanje interesov učencev največja motivacija za njihovo delo.

Zgonik (1995) meni, da je premišljeno načrtovana motivacija, ki je uspešno

realizirana, ţe relativna garancija za uspešno opravljeno delo.

Učence je na geografsko ekskurzijo potrebno predhodno pripraviti ţe v razredu.

Seznanimo jih s cilji, programom in namenom ekskurzije, z razdelitvijo nalog,

zbiranjem gradiva, pripravo gradiva. Naloge morajo biti prilagojene sposobnostim

učencev, sicer jih ne bodo dobro opravili. Dodatne informacije o pokrajini, ki jo

bodo v referatih predstavili, učenci iščejo v dvojicah ali samostojno. Dobijo

navodila za delo na terenu in o obnašanju na ekskurziji. Učitelj predstavi učencem

metode terenskega dela, ki jih bodo uporabljali na ekskurziji in jih seznani z

obvezno terensko opremo. Varnosti učencev na ekskurziji posvečamo veliko

pozornost.

Poleg učencev je potrebno na ekskurzijo pripraviti ostale strokovne sodelavce in

učitelje spremljevalce. Vodja ekskurzije mora seznaniti vse strokovne delavce s

33

cilji in nalogami ekskurzije. Posreduje jim podatke o poti (itinerarju) ekskurzije,

trajanju, njeni časovni razporeditvi in jih vsebinsko ter metodično seznaniti s

konkretnimi zadolţitvami na ekskurziji.

3.8.2 IZVEDBA EKSKURZIJE

Izvedba ekskurzije je uresničitev predhodnih priprav učiteljev in učencev. Če smo

izvedli temeljito organizacijsko in vsebinsko pripravo vseh udeleţencev na

ekskurziji, bomo ekskurzijo uspešno izvedli. Učitelj, ki vodi ekskurzijo, mora

pokrajino dobro poznati in mora biti strokovno in didaktično dobro usposobljen.

Za doseganje ciljev ekskurzije je pomembno, da vsebinski obseg ni prevelik, zato

moramo količino informacij premišljeno odmeriti glede na psihofizične

sposobnosti učencev.

Učencem razdelimo učne liste z nalogami. Pri izvedbi posameznih etap moramo

paziti na časovno trajanje in realizacijo posameznih etap pa tudi na prepletanje in

povezovanje med njimi. Učitelji med potekom ekskurzije učence spodbujajo k

aktivnemu sodelovanju. Učencem svetuje in jih usmerja pri njihovih aktivnostih.

Navodila naj bodo natančna, jasna, konkretna. Pri pripravi in izvedbi ekskurzije

moramo upoštevati:

1. načelo upoštevanja psihofizičnih sposobnosti in potreb učencev -

sposobnosti učencev glede sprejemanja informacij so omejene, zato

ekskurzije ne smejo biti predolge,

2. načelo aktivnosti, učenci poslušajo razlago učitelja, sošolcev, se

orientirajo, merijo, opazujejo, kartirajo, anketirajo ali intervjuvajo,

rešujejo naloge,

3. načelo sočasnosti – govorimo o tistem, kar vidimo. (Cigler, 1995a).

3.8.3 SINTEZA IN VREDNOTENJE EKSKURZIJE

Krajši zaključek našega dela naredimo ţe na kraju samem, takoj po opravljeni

ekskurziji. Sledi analiza opravljenega dela v razredu. Preverjamo vse podrobnosti

z opravljene poti. Učitelj lahko pripravi tudi naloge za preverjanje, s katerimi

preveri učinek ekskurzije. Učenci zbrano gradivo uredijo, povedo svoje mnenje,

34

vtise o ekskurziji, kako so potekale priprave na ekskurzijo. Učenci oblikujejo

delovne mape, zbirajo slikovni material, s katerim lahko dopolnijo naloge in

popestrijo delovne mape. Določimo rok za oddajo pisnih izdelkov. Učitelj naloge

učencev pregleda ter jih informira o tem, kako so nalogo opravili. Nikoli ne

ocenjujemo samo izdelka, vedno ocenjujemo tudi sodelovanje učencev na

ekskurziji. Namen ocene je predvsem vzpodbuda za delo, ne toliko ocenjevanje

znanja. Poleg poročil učenci izdelajo še slikovno gradivo v obliki plakatov ali

zloţenk.

Učitelj temeljito analizira ekskurzijo po posameznih fazah, navede prednosti,

pomanjkljivosti, ugotovitve, izboljšave, rezultate. Ob tem razmisli, kaj bi bilo

dobro v naslednjem letu izboljšati, popraviti ali dodati. Pri nadaljnjem načrtovanju

ekskurzij upoštevamo predloge učencev o tem, kaj je bilo dobro, s čim niso bili

zadovoljni. Razmisli tudi o tem, kako bi rezultate ekskurzije lahko uporabil pri

svojem nadaljnjem vzgojno izobraţevalnem delu. Poroča o rezultatih ekskurzije in

seznani tudi ostale učitelje. Sinteza opravljenega dela je skupno delo vseh

učiteljev, ki so sodelovali pri izvedbi interdisciplinarne ekskurzije.

OPISNA MERILA ZA OCENJEVANJE TERENSKEGA DELA NA

EKSKURZIJI

Vsako delo na terenu bi se naj zaključilo z vrednotenjem učenčevega dela.

Karmen Kolenc Kolnik (2004) v Priročniku za učitelje navaja primer opisnih

meril, navodil in točkovnik za ocenjevanje ekskurzije s terenskim delo. Opisna

merila učitelj oblikuje pred začetkom ekskurzije. Učenci morajo biti z njimi

seznanjeni pred odhodom na ekskurzijo.

Učenca ocenjujemo pri pripravah na ekskurzijo, pri delu na terenu, ocenimo tudi

njegovo pisno poročilo ( učni list) o ekskurziji. Merila za opazovanje učenčevega

dela temeljijo na učenčevi pridnosti, marljivosti, samostojnosti, natančnosti,

ustreznosti rešitev, doseganju ciljev. Za uspešno opravljeno terensko delo lahko

učenec doseţe največ 10 točk. Ocenjevalno lestvico oblikuje učitelj po končani

ekskurziji, prilagodi jo doseţkom celotnega razreda. (Primer: od 0 do 2 točki je

35

cena nezadostno, od 3 do 4 točke zadostno, 5 do 6 točk dobro, 7 in 8 točk prav

dobro, 9 in 10 točk.

Priprava na ekskurzijo s terenskim delom – število predvidenih točk od 0 do 2.

0 točk: Učenec ni sodeloval pri pripravi na ekskurzijo ali ni prevzel nobene

naloge.

1 točka: Učenec je sodeloval pri pripravi, vendar njegova udeleţba ni bila

dejavna, pasivno je sledil navodilom ali pa je potreboval dodatno spodbudo in

vnovično razlago, prevzel je eno nalogo.

2 točki: Učenec je dejavno sodeloval pri pripravi, sledil navodilom in razlagi,

postavljal vprašanja ter kazal interes, prevzel je vse naloge, ki so mu bile

dodeljene. (Kolenc Kolnik, 2004).

Izvedba ekskurzije s terenskim delom – število predvidenih točk od 0 do 4.

0 točk: Učenec ni izvedel nalog ekskurzije in se je tudi ni udeleţil.

1 točka: Učenec se je sicer udeleţil ekskurzije, vendar je opravil le manjši del

nalog, te pa so bile narejene površno in nesamostojno, s prepisovanjem. Pozna

samo eno metodo terenskega dela (metodo neposrednega opazovanja ali metodo

grafičnega ponazarjanja oziroma metodo demonstracije), vendar je pri delu

nesamostojen in nezanesljiv.

2 točki: Učenec se je udeleţil ekskurzije, opravil je le samo del nalog (npr.

polovico oz. manj kot polovico odgovorov; skica ni bila izdelana samostojno ali je

bila izdelana površno, ne zna uporabiti kompasa). Zna pravilno uporabiti eno

metodo terenskega dela.

3 točke: Učenec se je udeleţil ekskurzije, opravil je vse naloge, občasno je

potreboval pomoč ali je bil le delno samostojen (npr. pri orientaciji s kompasom

in zemljevidom, branju zemljevida ipd.). Rešil je vse naloge, v njih so posamezne

manjše nepravilnosti, naloge so opravljene v predvidenem času. Zna pravilno

uporabiti dve metodi terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.

4 točke: Učenec se je udeleţil ekskurzije, vse naloge je opravil samostojno in v

predvidenem času, pa tudi rešil jih je pravilno. Zna pravilno uporabiti vse metode

terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval. (Kolenc Kolnik, 2004).

36

Pisno poročilo (delovni list) o ekskurziji – predvideno število točk od 0 do 4.

0 točk: Učenec ni oddal delovnega lista.

1 točka: Učenec je delovni list sicer oddal, vendar je večina nalog izdelana

površno in nepopolno. Poleg tega manjkajo tudi nekatere rešitve.

2 točki: Učenec je delovni list oddal, nekatere naloge so nepopolne ali so

nepravilno rešene (npr. površno je izdelana panoramska risba, nima legende).

Učenec je na vprašanja odgovoril pravilno, vendar raven njegovega znanja ne

presega temeljnega nivoja zahtevnosti.

3točke: Učenec je oddal delovni list z vsemi rešenimi nalogami. Manjši del

odgovorov ni v celoti rešen pravilno ali pa mu manjka največ en odgovor. Ima

dodane priloge.

4 točke: Učenec je oddal delovni list. Vse naloge so rešene pravilno in čitljivo.

Ima vse priloge in grafične ponazoritve. Zna smiselno uporabiti podatke

pridobljene na ekskurziji in učinkovito oblikovati zaključke. (Kolenc Kolnik,

2004).

3.9 INTERDISCIPLINARNA ( MEDPREDMETNA)

EKSKURZIJA

Sodobno izobraţevanje zahteva povezanost vzgojno-izobraţevalnega dela v šoli

sami in povezovanje z ţeljami in potrebami okolja. Izvajanje ekskurzij je omejeno

z učnim načrtom in stroški ekskurzije. Ekskurzij in terenskega dela ne moremo

izvajati pri vseh predmetih. Geografija je veda, ki zaradi svojega specifičnega

predmeta poučevanja – pokrajine, ki jo sestavlja mnogo med seboj povezanih

elementov in procesov, nujno vključuje znanje in ugotovitve različnih ved, ki

proučujejo posamezne elemente pokrajine. Pri načrtovanju ekskurzije povezujemo

učne vsebine iz več predmetnih področij na primeru posamezne pokrajine, da si

bodo učenci pridobili celosten vpogled v pokrajino.

Interdisciplinarnost je pri današnjih sodobnih metodah poučevanja nepogrešljiva.

Učenje je bolj uspešno, učenec uvidi, da posamezni predmeti niso namenjeni sami

sebi, pozoren postaja na ţe znane vsebine iz drugega predmeta, laţe in bolj

37

učinkovito pridobiva in utrjuje znanje, ki je na tak način pridobljeno tudi bolj

kakovostno in trajno.

Kolenc Kolnikova navaja: "Interdisciplinarne ekskurzije so najpogostejši način

predmetnih povezav in interdisciplinarnega učnega pristopa, izbire učnih metod in

oblik dela, ter uporabe različnih učenčevih sposobnosti in spretnosti." (Kolenc

Kolnik, 2004, str. 11) Ekskurzije so dober primer uvajanja procesnih znanj, ki so

skupna vsem področjem in stopnjam izobraţevanja. (Prav tam.)

Pri načrtovanju medpredmetne ali interdisciplinarne ekskurzije sodelujejo učitelji

iz drugih predmetnih področij. Največkrat ji načrtujejo učitelji geografije in

zgodovine v sodelovanju s slavisti, biologi, redkeje z likovniki, fiziki in tehniki

(Cigler, 1995).

Pri medpredmetni ekskurziji uresničujemo cilje učnih načrtov in vsebin več

predmetov hkrati. Program ekskurzije mora tim učiteljev usklajevati v fazi

načrtovanja, priprave in izvedbe ekskurzije. Pri tem moramo paziti na to, da se

smeri ekskurzij v čim večji meri pokrivajo z učnimi vsebinami pri posameznih

predmetih (Brinovec, 2004).

38

4. EMPIRIČNI DEL

PRIMERI GEOGRAFSKIH EKSKURZIJ V OSNOVNI ŠOLI

Ekskurzije potekajo na vseh stopnjah izobraţevanja in so za učence najbolj

priljubljena oblika šolskega dela, ker se na ekskurziji učimo v naravi. Učenci radi

gredo na ekskurzijo, ker je zanimivo, sproščujoče, zabavno in se razlikuje od

vsakdanjega pouka.

Ekskurzije potekajo v vse naravnogeografske enote Slovenije. Ekskurzije so

največkrat interdisciplinarno ali medpredmetno zasnovane. V program

geografskih ekskurzij mora biti vključeno terensko delo z uporabo različnih metod

neposrednega opazovanja (Učni načrt – Geografija, 2008).

V nadaljevanju so predstavljeni štirje primeri geografskih ekskurzij za osnovne

šole v različne naravnogeografske pokrajine Slovenije: Predalpske pokrajine

Slovenije (Velenje, Logarska dolina, Šempeter), Dinarske pokrajine Slovenije

(Postojnska jama, Cerkniško jezero, Bistra), Primorske pokrajine Slovenije

(Štanjel, Kobarid, Idrija) in Alpske pokrajine Slovenije (Škofja Loka, Blejsko in

Bohinjsko jezero). Ekskurzije so načrtovane za učence šestega, sedmega, osmega

in devetega razreda osnovne šole. Izhodišče vseh geografskih ekskurzij je OŠ

Sveti Tomaţ. Ekskurzije so interdisciplinarno zasnovane.

39

4.1 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – PREDALPSKE

POKRAJINE SLOVENIJE

Sveti Tomaţ, 10.5. 2010

OBVESTILO STARŠEM

Spoštovani starši!

Učenci šestega razreda se ţelijo odpraviti na geografsko ekskurzijo v eno izmed

regij Slovenije. Znanje si bodo bogatili v predalpskih pokrajinah (Velenje,

Logarska dolina, Šempeter).

Priprave na ekskurzijo potekajo ţe dalj časa. Učitelji smo prevzeli organizacijo in

pripravo učencev na ekskurzijo ter strokovno izvajanje in vrednotenje učenčevega

dela pred, med in po ekskurziji.

Učenčeva naloga je priprava referatov, poročanje na terenu, izvajanje terenskega

dela, reševanje učnih listov, zbiranje materiala in izdelava plakata.

Čaka nas veliko dela. Prepričani smo, da se bomo veliko naučili in spoznali še en

košček domovine Slovenije.

Če ste starši pripravljeni pokriti del materialnih sredstev (del prispeva Ministrstvo

za šolstvo) in se strinjate, da se vaš otrok 18. maja 2010 udeleţi ekskurzije, to

potrdite s podpisom.

Lep pozdrav Silva Rakuša,

vodja ekskurzije

PODPIS STARŠEV:

40

GEOGRAFSKA EKSKURZIJA: PREDALPSKE POKRAJINE

SLOVENIJE

SV. TOMAŢ: odhod ob 8.00 zemljevid, mapo, učne

prihod ob 17.00 liste, pisala, beleţka,

fotoaparat,

6. razred

Karta Slovenije

Vir: http://imo2006dmfa.si/images/mapslovenia.gif

ČA

S

KD

AJ

PO

TREB

UJEM

O

VSEB

INA

CILJI

VELENJSKI

RUDNIK

LOGARSKA

DOLINA

RIMSKA

NEKROPOLA

Učenci so izvajalci

svojih referatov na

terenu, (na avtobusu,

na določenem

kraju).

Izvesti obliko oz. metodo dela,

s katero navajamo učence na

neposredno opazovanje

geografskih procesov, na

proučevanje vzročno

posledičnih odnosov v

geografskem okolju, na

razvijanje pravilnega odnosa

do onesnaţevanja in varovanja.

okolja.

KD

O

Učenci raziskujejo SV predalpsko hribovje

in Logarsko dolino, spoznajo

naravnogeografske značilnosti in utrjujejo

znanje, ki so ga pridobili pri predmetu SD,

se navajajo na delo na terenu, spoznajo

kulturno zgodovinsko dediščino (velenjski

rudnik, rimska nekropola).

Opazovanje,

orientacija,

raziskovanje,

merjenje,

fotografiranje,

reševanje učnih

listov.

41

UČNA PRIPRAVA ZA GEOGRAFSKO EKSKURZIJO UČENCEV 6.

RAZREDA

Učna tema: NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE

SLOVENIJE – PREDALPSKE POKRAJINE

SLOVENIJE

Razred: 6. razred

Opazovalno mesto: Velenje, Logarska dolina, Šempeter

Čas izvajanja: Od 8.00 do 17.00

Globalni učni cilji: Učenci pridobivajo prostorsko predstavo o pokrajini,

razvijajo sposobnost opazovanja,

na primeru novega okolja se usposabljajo za uporabo

preprostih metod raziskovanja,

razvijajo čut pripadnosti in ljubezni do domače

zemlje,

vadijo se v javnem nastopanju,

učijo se kulturnega obnašanja v različnih okoljih.

Operativni učni cilji: Učenci z opazovanjem spoznajo prehod iz

subpanonskega v predalpski svet,

pridobivajo prostorske predstave o Severovzhodnem

predalpskem hribovju in Pohorskem Podravju,

primerjajo predalpske pokrajine s panonskimi

pokrajinami,

opazujejo reko Dravo in Dravsko dolino, utrjujejo

znanje o njej,

naštejejo hidroelektrarne na reki Dravi,

ovrednotijo pomen reke Drave in njenih

hidroelektrarn za energetsko oskrbo Slovenije,

ob zemljevidu poimenujejo vzpetine, ki se dvigujejo

nad dolino,

razvijajo sposobnost uporabe zemljevida (orientacija

na terenu),

42

ob ogledu premogovnika v Velenju si ustvarijo

podobo o ţivljenju rudarjev,

pridobivajo informacije o rudniku lignita v Velenju,

sklepajo o pomenu rudarstva za termoelektrarno v

Šoštanju,

ovrednotijo pomen velenjskega premogovnika za

slovensko gospodarstvo,

na primeru Logarske doline si ustvarijo podobo o

ledeniški dolini,

utrdijo pojme slap, melišče,

izmerijo temperaturo vode reke Savinje v zgornjem

toku,

primerjajo ledeniško dolino z rečno dolino,

znajo našteti kmetijske pridelke,

ogledajo si arheološki spomenik - Rimsko nekropolo

v Šempetru,

pisno in ustno komunicirajo.

Učne oblike: Priprava: frontalna.

Izvedba: individualna, skupinska.

Poročanje: individualna, skupinska.

Učne metode: Metoda neposrednega opazovanja in orientacije,

metoda pogovora,

metoda razlage,

delo z besedilom,

metoda skiciranja (grafična ponazoritev),

metoda demonstracije,

merjenje.

Učni pripomočki: Samostojno delo:

učni listi in kartonska podlaga,

zemljevid Slovenije 1:500000,

pisala in barvni svinčniki.

43

Skupina:

fotoaparat,

kompas,

alkoholni termometer.

Medpredmetne

povezave:

naravoslovje – premogovništvo, hidroelektrarne,

zgodovina – poselitev, kulturna dediščina, arheološki

spomenik.

Literatura in viri: Atlas Slovenije. (1992). Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Enciklopedija Slovenije. (1994). Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Gosar, A. in Jeršič, M. (1996). Slovenija - Turistični

vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Slovenija, pokrajine in ljudje. (1998). Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Radovanovič, S. in ostali. (1999). Koroška A – Ţ.

Priročnik za popotnika in poslovnega človeka.

Murska Sobota: Pomurska zaloţba.

Račič, J. in Večerič, D. (2003). Geografija za 8.

razred osemletne in 9. razred devetletne osnovne

šole. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.

Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008).

Ţivim v Sloveniji – Geografija za 9. razred osnovne

šole.



šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.

Badovinac, S. in ostali. (1999). Savinjsko Celje

Velenje A - Ţ. Priročnik za popotnika in poslovnega

človeka. Murska Sobota: Pomurska zaloţba.

44

SMER EKSKURZIJE: Sv. Tomaž – Ptuj – Maribor – Dravograd – Velenje –

Mozirje – Logarska dolina- Šempeter – Ptuj – Sv. Tomaž

ČASOVNA OPREDELITEV EKSKURZIJE

RELACIJA URA ŠTEVILO

KM

DEJAVNOSTI, ZADOŢITVE

Sveti Tomaţ 8.00 0 Odhod, evidenca prisotnih

Ptuj 8.30 22 -učenci spremljajo pot na karti

Maribor 9.00 27 -učenci med voţnjo preberejo referate o

Mariboru, reki Dravi in

naravnogeografskih in

druţbenogeografskih značilnostih

pokrajine

Dravograd 10.00 61 -učenci med voţnjo preberejo referat o

dravskih elektrarnah, Dravogradu

Velenje 10.40 – 12.15 34 - učenci v referatu predstavijo mesto,

sledi voden ogled po premogovniku

-rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot

-pojedo "knapovsko" malico

Mozirje 12.35 15 -med voţnjo preberejo referat o

termoelektrarni Šoštanj in Mozirju

Logarska

dolina

13.15 – 15.00 41 -učenci predstavijo Savinjsko dolino,

Logarsko dolino, reko Savinjo,

splavarstvo,

-ogledajo si slap Rinka in izmerijo

temperature vode,


- postanek za malico

Šempeter 15.40. - 16.00 62,5 -učenci preberejo referat o rimski

nekropoli, si jo ogledajo

45


Ptuj 16.30 Ţalec 77

Sv. Tomaţ 17.00 22 -prihod domov

KRATKA PREDSTAVITEV OPAZOVANIH MEST

VELENJE

Mesto Velenje leţi na 390 m nadmorske višine (n.v.). Nastalo je na

jugovzhodnem robu Šaleške doline, na robu lignitnega sloja, ki ga izkopavajo v

premogovniku. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.) Sprva je bilo mesto

le manjša naselbina ob poslopju nekdanje rudniške uprave. (Savinjsko od A – Ţ,

1999.) Po 2. svetovni vojni se je naselje hitro razvijalo. Velenje je poleg Nove

Gorice največje, po 2. svetovni vojni nastalo mesto. (Slovenija - Turistični

vodnik, 1995.) Po številu prebivalcev je peto največje mesto v Sloveniji. Kot trg

se je omenjalo ţe leta 1264, mesto pa je postalo 1959. V začetku šestdesetih let se

je razvilo v občinsko središče ter postalo poleg Celja najpomembnejše

gospodarsko in zaposlitveno središče v porečju Savinje. Zasnovali so ga kot vrtno

mesto z veliko zelenja. Razčlenjeno je v več značilnih četrti. (Savinjsko od A – Ţ,

1999.)

Prvi podatki o kopanju lignita so iz leta 1766, izkoriščanje pa se je začelo po letu

1855. V rudniku so najprej delali okoliški kmetje in kočarji. 1902 je tedanji

lastnik D. Lapp odprl v Pesju prvo rudarsko kolonijo. Z razvojem premogovništva

se je naglo povečevalo število prebivalcev. Izkop lignita se je po letu 1954 zelo

povečal. (Savinjsko od A – Ţ, 1999.) Zaradi izdatnega izkopavanja lignita in

pomanjkljivega zasipavanja opuščenih rovov je prišlo do močnega ugrezanja

ravninskega dela dna kotline. Velik del ugreznin je zalila voda, nastala so tri

velika jezera, ki postajajo rekreacijske točke. (Slovenija – Turistični vodnik,

1995.) Pomembne gospodarske druţbe so: Gorenje, Vegrad. (Slovenija –

Turistični vodnik, 1995, Savinjsko od A – Ţ, 1999.)

46

Slika 1: Premogovnik Velenje

Vir: http://www.ntz-nta.si/default.asp?id=143&lid=41&iid=2

LOGARSKA DOLINA

Je do 500 m široka in 9 km dolga ledeniško preoblikovana dolina gornjega toka in

izvira reke Savinje. Logarska dolina je največja takšna dolina v Kamniško-

Savinjskih Alpah in velja za eno najlepših alpskih dolin v Evropi. (Slovenija –

Turistični vodnik, 1995.) Je kot krajinski park zavarovana dolina.

Poteka v smeri jugozahod-severovzhod, med gorskimi grebeni, ki so se

izoblikovali ob tektonskih prelomnicah. Najdlje je led segal do vhoda v dolino in

do nadmorske višine 1200 m. Dolino obkroţajo mogočne gore: na J in Z Ojstrica,

Planjava, Brana, Štajerska in Koroška Rinka in Mrzla gora. Domačini dolino

delijo na tri dele: Log, Pest in Kot. V dolinah in bliţnji okolici je več naravnih

znamenitosti: z višine 90-ih metrov padajoči slap Rinka pod krnico pod

Okrešljem, skalni pragovi in nad njimi krnice, balvani, ki so jih ledeniki v zadnji

ledeni dobi prinesli v dolino. (Slovenija – Turistični vodnik, 1995, Savinjsko od A

- Ţ, 1999.) Ljudje so se v preteklosti ukvarjali z ţivinorejo, danes pa sta

pomembna gozdarstvo in turizem. (Slovenija – Turistični vodnik, 1995.)

http://www.ntz-nta.si/default.asp?id=143&lid=41&iid=2

47

Slika 2: Logarska dolina

Vir: http://www.insiders-slovenia.si/files/Image/home_page/Logarska%20dolina1.jpg

ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI

Šempeter je urbanizirano naselje, ki leţi ob ţelezniški progi in ob cesti. V

srednjem veku je bil pomembna poštna postaja na progi Dunaj -Trst. Pri gostiščih

in pri pošti so prepregali konje. V Šempetru so leta 1952 pri kopanju gramoza

odkrili najlepši arheološki spomenik v Sloveniji, rimsko nekropolo z visokimi

grobnicami iz vitanjskega marmorja. Del grobišča je v drugi polovici 3. stoletja

spodkopala Savinja in nato s peskom prekrila grobnice in nagrobnike. Odkrili so

veliko grobnih parcel in posameznih grobov, temeljev grobnic. Do 1967 so odkrili

več kot 600 arheološko pomembnih predmetov in več kot 100 antičnih grobnic

druţin, katerih člani so opravljali pomembne sluţbe v bliţnjem mestu Celeia. V

arheološkem parku so razstavljene obnovljene rimske nekropole. Najvišja

grobnica meri v višino 8,25 m. (Slovenija – Turistični vodnik, 1995.)

Slika 3: Rimska nekropola

Vir: http://www2.arnes.si/~ktavca2/enijevagrobnica.jpg

http://www.insiders-slovenia.si/files/Image/home_page/Logarska%20dolina1.jpg

48

SPLOŠNA NAVODILA

Današnja pot nas bo vodila v predalpski svet Slovenije. Iz Svetega Tomaţa se

bom odpeljali do Ptuja, Maribora, Dravograda, Velenja, kjer si bomo ogledali

premogovnik lignita. Iz Velenja bom pot nadaljevali proti Logarski dolini, se

sprehodili do Slapa Rinka, se povzpeli do koče Orlovo gnezdo. Izmerili bomo

temperaturo vode reke Savinje. Ob povratku se bomo ustavili še v Šempetru, kjer

si bomo ogledali Rimsko nekropolo in se nato odpeljali proti domu.

Vsi učenci boste prejeli učne liste z nalogami. Naloge boste reševali med potjo in

na terenu. Ves čas pozorno opazujte pokrajino. Pri delu si pomagajte z

zemljevidom Slovenije. Naloge rešujte sproti, zabeleţite si pomembnejše stvari.

Če imate s seboj fotoaparat, lahko fotografirate in fotografije dodate k učnemu

listu. Vaše izdelke s prilogami boste vloţili v mapo za ekskurzije. Izdelke bom po

opravljeni ekskurziji pregledala.

Ţelim ti, da bi se na ekskurziji dobro počutil in se v naravi čim več naučil.

49

GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – PREDALPSKE POKRAJINE

SLOVENIJE

UČNI LIST

NALOGA 1

Na priloţen zemljevid vrisuj z rdečim pisalom pot ekskurzije.

Na zemljevidu spremljaj pot, kraje postanka označi s krogi.

NALOGA 2

Od Maribora do Dravograda ste se vozili po ozki Dravski dolini. Z leve in z

desne strani se nad dolino dviga višji svet. Kako se imenuje?

____________________________________________________________

____________________________________________________________

Reliefnim in podnebnim razmeram je prilagojeno tudi rastlinstvo. Katera vrsta

rastlinstva prevladuje v Dravski dolini?

_____________________________________________________________

Reka Drava je najbolj vodnata reka, reka z največjim pretokom. Na njej je

največ hidroelektrarn. Naštej hidroelektrarne na Dravi od Maribora do

Dravograda.

_____________________________________________________________

_____________________________________________________________

Katera gospodarska dejavnost je bila močno razvita na Dravi in na Savinji

pred izgradnjo elektrarn? Obkroţi črko pred pravilnim odgovorom.

a) športni ribolov

b) mlinarstvo

c) splavarstvo

50

NALOGA 3

Nahajamo se na zanimivi razgledni točki. Zelo pomembno je, da se v pokrajini,

znamo orientirati. Orientiramo se lahko na različne načine: ob lepem vremenu z

ročno uro s kazalci, s kompasom z zemljevidom, po zvezdah, s pomočjo dreves.

Mi se bomo orientirali s kompasom in karto.

Na opazovališču določite strani neba.

Vetrovnico na kompasu obračaj toliko časa, da se oznaka za sever na

vetrovnici pokrije z oznako severa na kompasu.

Orientirajte zemljevid s pomočjo kompasa.

Kompas poloţi na desni ali levi rob zemljevida, tako da oznaka za sever gleda

proti zgornjemu robu zemljevida. Zemljevid skupaj s kompasom obračaj

toliko časa, da se del magnetne igle, ki kaţe proti severu, pokrije z oznako na

sever na vetrovnici.

S pomočjo zemljevida ugotovi in napiši, kaj vidiš na:

S_________________________________

J_________________________________

V_________________________________

Z_________________________________

Izberi stojišče, ki ga določiš na zemljevidu. Poišči na terenu točke ali objekte.

Zemljevid obračaj toliko časa, da se izbrana smer na terenu ujame z ustrezno

smerjo na zemljevidu.

NALOGA 4

Najpomembnejše območje lignita je v Velenjski kotlini, kjer obratuje

premogovnik, ki ste si ga ogledali. Odgovori na naslednja vprašanja.

51

Opiši kotlino kot reliefno obliko.

___________________________________________________________

Razloţi, v kakšni povezavi sta šoštanjska termoelektrarna in velenjski

premogovnik.

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

Lignit in rjavi premog vsebujeta veliko škodljivih primesi, ki močno

obremenjujejo in onesnaţujejo okolje v okolici. Pojasni, kako se to kaţe v

pokrajini?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

V dolinah in kotlinah se v jesenskih in zimskih mesecih pojavlja temperaturni

obrat. Razloţi, za kakšen pojav gre.

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

NALOGA 5

Peljali smo se skozi Zgornjo Savinjsko dolino do izvira reke Savinje v slapu

Rinka. Dolina je sestavljena delno iz magmatskih kamnin, delno pa iz apnenca.

Logarska dolino so preoblikovali ledeniki. Če si dobro opazoval pokrajino, po

kateri nas je vodila pot, boš znal napisati značilnosti te ledeniške doline.

Katere značilnosti ima ledeniška dolina?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

S pomočjo zemljevida ugotovi, katere gore se dvigajo nad Logarsko dolino.

_______________________________________________________________

52

Uravnano dno doline prekrivajo travniki ter ravninski in pobočni gozdovi.

Katere gospodarske panoge so razvite v dolini?

_______________________________________________________________

Videli smo slap Rinka. Kako bi razloţil pojem slap?

_______________________________________________________________

NALOGA 6

Ustavili smo se v Šempetru in si ogledali Rimsko nekropolo – rimsko

pokopališče.

Natančno si oglej enega izmed nagrobnikov, ga skiciraj in opiši (velikost,

napis na njem, kdo ga je dal postaviti).

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

skica

53

UČNI LIST ZA PREVERJANJE ZNANJA – 6. RAZRED

1. Na nemi karti Slovenije označi kraje postanka na naši ekskurziji.

Slika 4: Nema karta Slovenije

Vir:

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Slovenia_location_map.svg/240px-

Slovenia_location_map.svg.png

2. Na geografski ekskurziji smo si ogledali naslednje zanimivosti. Pripiši ustrezen

kraj, kje smo jih videli.

Rimsko nekropolo ______________________________________________

slap Rinka _____________________________________________________

premogovnik lignita _____________________________________________

hidroelektrarne na Dravi __________________________________________

______________________________________________________________

3. Obkroţi črko pred pravilnim odgovorom.

Lignit iz rudnika Velenje porabimo v termoelektrarnah in toplarnah. DA NE

V ozki Dravski dolini so dobre moţnosti za hidroenergetsko izrabo. DA NE

Onesnaţenost zraka se pozimi v kotlinah in dolinah poveča. DA NE

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Slovenia_location_map.svg/240px-Slovenia_location_map.svg.png


54

Središče hmeljarstva je Velenje. DA NE

4. Logarska dolina je ledeniška dolina. Skiciraj ledeniško dolino.

5. Utemelji.

Reka Drava je naša najpomembnejša reka, ker ima skozi vse leto dovolj vode.

Primerjaj in utemelji njen pomen.

Nekoč:__________________________________________________________

Danes:__________________________________________________________

6. Obkroţi pravilni odgovor.

Katere od spodaj navedenih vzpetin so značilne za predalpski svet?

a) gore

b) hribi

c) planote

d) griči

skica

55

7. Opiši celinsko podnebje.

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

8. Reši rebus .

Pravilni odgovor je geografski pojem – padavina, ki povzroča umiranje gozdov.

Vir: Učni list

Slika 5: Rebus 1

56


EKSKURZIJI



naloge.






dodeljene.








2 točki: Učenec se je udeleţil ekskurzije opravil je le samo del nalog (npr.






in zemljevidom, pri branju zemljevida ipd.). Rešil je vse naloge, v njih so

posamezne manjše nepravilnosti, naloge so opravljene v predvidenem času. Zna

pravilno uporabiti dve metodi terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.

57



terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.










odgovor ni v celoti rešen pravilno ali pa mu manjka največ en odgovor. Ima

dodane priloge.


Ima vse priloge in grafične ponazoritve. Zna smiselno uporabiti podatke,

pridobljene na ekskurziji, in učinkovito oblikovati zaključke.

58

4.2 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – DINARSKE POKRAJINE

SLOVENIJE

Sveti Tomaţ, 10. 5. 2010

OBVESTILO STARŠEM


Učenci sedmega razreda se ţelijo odpraviti na geografsko ekskurzijo v eno izmed

regij Slovenije. Znanje si bodo bogatili v dinarskih pokrajinah (v Postojnski jami,

ob Cerkniškem jezeru in v Tehniškem muzeju v Bistri).






Čaka nas veliko dela. Prepričani smo, da se bodo veliko naučili in spoznali še en






vodja ekskurzije

PODPIS STARŠEV:

59

GEOGRAFSKA EKSKURZIJA: DINARSKE POKRAJINE SLOVENIJE



fotoaparat, trda podlaga,

7. razred

Karta Slovenije

Vir: http://imo2006dmfa.si/images/mapslovenia.gif

ČA

S

KD

AJ

PO

TREB

UJEM

O

VSEB

INA

CILJI

POSTOJNSKA

JAMA

CERKNIŠKO

JEZERO

BISTRA


svojih referatov na


na določenem

kraju).








razvijanje pravilnega odnosa do

onesnaţevanja in varovanja

okolja.

KD

O

Učenci raziskujejo Postojnsko jamo in

Notranjsko s Cerkniškim jezerom,

spoznajo naravnogeografske značilnosti in

utrjujejo znanje, ki so ga pridobili, se

navajajo na delo na terenu, spoznajo

kulturno zgodovinsko dediščino (Tehniški

muzej Bistra).

Opazovanje,

orientacija,

raziskovanje,

merjenje,

fotografiranje,

reševanje učnih

listov.

60


RAZREDA


SLOVENIJE – DINARSKE POKRAJINE

SLOVENIJE

Razred: 7. razred

Opazovalno mesto: Postojnska jama, Cerkniško jezero, Bistra

Čas izvajanja: od 7.00 - 19.00


razvijajo sposobnost uporabe preprostih metod

geografskega raziskovanja, kot so opazovanje,

merjenje, preprosta analiza,

pridobivajo in razvijajo sposobnost neposrednega

geografskega opazovanja naravnih in druţbenih

dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini,

utrdijo znanje, ki so ga pridobili pri pouku v učilnici,

srečajo se z vrednotami določene pokrajine,

razvijejo ljubezen do kulturne in naravne dediščine,


zemlje,

razvijajo sposobnost komuniciranja in javnega

nastopanja.

Operativni učni cilji: učenci si pridobivajo prostorske predstave o

značilnostih dinarskih pokrajin,

na primeru Cerkniškega polja s Cerkniškim jezerom

prepoznajo značilnosti površinskega kraškega sveta

Slovenije,

primerjajo kraške pokrajine z domačo pokrajino,

se znajo s kompasom in karto orientirati v naravi,

izmerijo temperaturo vode v Cerkniškem jezeru,

ob ogledu makete jezera si ustvarijo podobo poteka

61

ojezeritve jezera,

opazujejo vegetacijo v bliţini jezera,

utrjujejo pri pouku pridobljene pojme (ponikalnica,

obrh, estavele, poţiralniki, ponikalnica, presihajoče

jezero, kraško polje),

z ogledom Postojnske jame spoznavajo podzemeljski

kraški svet in oblike, ki v njem nastajajo,

naštejejo značilnosti človeške ribice

pridobivajo informacije v Muzeju Bistra in si

ogledajo vsaj en naravoslovni oddelek.

Učne oblike: Priprava: frontalna, individualna.




metoda pogovora,

metoda razlage,

delo z besedilom,

metoda skiciranja,


metoda merjenja.



pisala različnih barv, svinčnik,

karta Slovenije 1:500000.

Skupina:

kompas,

alkoholni termometer,

atlas Slovenije,

daljnogled,

fotoaparat.

Medpredmetne naravoslovje – človeška ribica, kamninska zgradba

62

povezave: fizika, kemija - Tehniški muzej Bistra

Literatura: Atlas Slovenije. (1992). Ljubljana: Mladinska

knjiga.


Mladinska knjiga.

Gosar, A. in Jeršič, M. (1996). Slovenija. - Turistični


Mihevc, A. in ostali.(1999). Notranjska A – Ţ.

Priročnik za popotnika in poslovnega človeka.

Murska Sobota: Pomurska zaloţba.






šole.





Mladinska knjiga.

63

SMER EKSKURZIJE: Sv. Tomaž – Ljubljana – Postojnska jama –

Cerkniško jezero – Bistra - Ljubljana – Sv. Tomaž



KM



Ptuj 7.25 22 - učenci spremljajo pot na karti

Ljubljana 9.00 138 -učenci med voţnjo preberejo referat o

Ljubljani, našem glavnem mestu

Postojnska

jama

9.40 – 12.00 56 - učenci med voţnjo predstavijo Postojno

in Postojnsko jamo, si ogledajo jamo

- rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot

-postanek za malico

Cerkniško

jezero

12.30 – 14.30 19 -med voţnjo učenci preberejo referat o

Cerknici in Cerkniškem jezeru, kraških

pojavih in reki sedmerih imen –

Ljubljanici

-ogledajo si jezero, ga fotografirajo,

izmerijo temperaturo vode

-ogledajo si maketo jezera


Bistra 15.00– 16.00 33 -učenci predstavijo Tehniški muzej Bistra

-rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot,

-postanek za malico

Ljubljana 17.00 25

Ptuj 18.40 48

Sv. Tomaţ 19.00 22 -prihod domov

64


POSTOJNA S POSTOJNSKO JAMO

Mestno naselje in pokrajinsko središče leţi na poloţnem pobočju nad dnom

vzhodnega dela Spodnje Pivke, pod juţnim robom Postojnskih vrat, kjer je

najzloţnejši prehod iz notranjosti Slovenije proti morju. Tod vodijo stara cesta,

avtocesta in ţeleznica iz ljubljanske smeri. Mesto leţi na stiku apnenca in fliša.

Postojna se prvič omenja leta 1226, kot trg pa leta 1432. V 16. stoletju so do

Postojne prvič prišli Turki. Leta 1909 je Postojna postala mesto. Zaradi ugodne

prometne lege je postala pomembno pokrajinsko središče. Razvita je lesna,

strojna, ţivilska industrija ter turizem. Hitro rast je doţivela med obema vojnama.

(Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.) V Postojni je sedeţ Inštituta za

raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. (Notranjska od A-Ţ,

1999.) Postojna je tudi izobraţevalno središče, upravno središče s sodiščem,

trgovsko, zdravstveno in kulturno središče. (Priročni krajevni leksikon Slovenije,

1996.)

Največja znamenitost je Postojnska jama. Je najdaljša in najpomembnejša

turistična jama v Sloveniji ter ena izmed najbolj znanih kraških jam na svetu.

Reka Pivka priteka po flišnih kamninah Pivške kotline, nato pa ponikne v

Postojnsko jamo. Reka Pivka je pod zemljo oblikovala rove v dveh nadstropjih.

Poznali in obiskovali so jo ţe v srednjem veku. Del jame, ki je danes turistično

urejen, je leta 1818 odkril jamski vodnik Luka Čeč. (Priročni krajevni leksikon

Slovenije, 1996.) Postojnska jama je bila privlačna za raziskovalce kraških jam in

tudi za raziskovalce jamskih ţivali. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)

Jama pa ne slovi samo po svojem bogatem kapniškem okrasju in čudovitih

dvoranah, ampak tudi po edinstvenem jamskem ţivalstvu in posebni jamski

ţeleznici. Tukaj ţivi človeška ribica ali močeril (proteus). Najstarejši kapniki v

jami so stari okoli 500000 let. Do sedaj raziskani rovi merijo skoraj 21 km. Leta

1872 so v jamo poloţili tire, ţeleznico so kasneje razširili in modernizirali. Leta

1884 so naredili električno razsvetljavo.

65

Turistični ogled traja 2 uri. Del poti se vozimo z jamskim vlakcem. Dvorane

imajo posebna imena: Plesna dvorana, Lepe jame, Koncertna dvorana. Briljant,

Diamant so imena kapnikov. (Slovenija - Turistični vodnik, 1995.) Posebno

ponudbo v okviru Postojnske jame predstavljajo različne prireditve: v jami

postavljene ţive jaslice, koncerti.

Vir: http://www.virginmedia.com/images/olm.jpg

Slika 7: Postojnska jama

Slika 6: Človeška ribica

Vir: http://photos.igougo.com/images/p62643-

Slovenia-Postojnska_Jama.jpg

http://www.virginmedia.com/images/olm.jpg

http://photos.igougo.com/images/p62643-Slovenia-Postojnska_Jama.jpg


66

CERKNICA S CERKNIŠKIM JEZEROM

Mestno naselje in občinsko središče leţi na severnem robu Cerkniškega polja (n.

v. 563 m). Cerknica je bila zgodaj poseljena, o tem pričajo ostanki zidu na

Gradišču in rimska grobišča na Sinji gorici. Cerknica je bila prvič omenjena 1040.

leta. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.) V srednjem veku je bila

izpostavljena turškim napadom, zato so gotsko ţupnijsko cerkev Marijinega

rojstva utrdili z visokim taborskim obzidjem. (Notranjska od A – Ţ, 1999.)

Obseţni gozdovi so bili podlaga za razvoj lesne industrije.

Juţno od Cerknice leţi na Cerkniškem polju, največjem izmed petih dinarskih

kraških polj na Notranjskem, presihajoče Cerkniško jezero. Po opisu Janeza

Vajkarda Valvasorja si je ţe v 17. stoletju pridobilo evropski sloves. (Slovenija -

Turistični vodnik, 1995.)

Ko je voda v jezeru najvišja, meri 10,5 km v dolţino in 4,7 km v širino. Jezero je s

26 km2 največje v Sloveniji. Nenavaden način njegovega polnjenja in praznjenja

je vzpodbudil številne raziskovalce, Valvasorja, Hacqueta, k proučevanju tega

pojava. Kadar je jezero prazno, tečejo po njegovem dnu v plitvih vijugastih

strugah potok Strţen in pritoki proti poţiralniku na dnu, ali ob severozahodnem

robu polja. Polniti se začne po jesenskem deţevju. Če je zima suha in mrzla, lahko

odteče ali se zmanjša. Poleti je jezero prazno. Voda priteka iz okoliških kraških

izvirov, najmočnejši je Obrh. Prazni se le podzemeljsko skozi poţiralnike na robu

polja. Jezero ima malo površinskih pritokov, največji med njimi je potok

Cerkniščica. Majhen jugozahodni del polja, kjer voda ostane, se imenuje Zadnji

kraj. Notranjska od A – Ţ, 1999.) V njegovi bliţini je vasica Otok, ki je v času

poplavljanja jezera res otok.

Nad jezerom je gora Slivnica, na kateri bi se naj po Valvasorjevih zapisih zbirale

čarovnice.

Na jezeru in v njegovi okolici gnezdi okoli 100 vrst ptic. Jezero je pomembno tudi

zaradi ribjega bogastva. Zanimiva reliefna maketa, ki si jo lahko ogledamo,

prikazuje jezersko presihanje. Cerknica je danes znana po karnevalu. (Notranjska

od A – Ţ, 1999.)

67

Slika 8: Cerkniško jezero

Vir: http://www2.arnes.si/~odobravljeng/aktivnosti/dogodki_2008_09/ekskurzija_9r/jezero.jpg

MUZEJ BISTRA

Razpotegnjeno naselje Bistra leţi na n.v. 295 m, na jugozahodnem robu

Ljubljanskega barja, ob cesti Borovnica – Vrhnika. Ime je dobilo po potoku Bistri,

pritoku reke Ljubljanice, ki ima tu več kraških izvirov. Vode v Bistri pritekajo s

Cerkniškega polja. Ob izvirih stoji nekdanji samostan Bistra. Samostan je večkrat

pogorel. (Slovenija - Turistični vodnik, 1995.) Ustanovljen je bil leta 1255,

razpuščen pa 1782. Na zunaj je videti kot grajsko poslopje. (Priročni krajevni

leksikon Slovenije, 1996.) V njem domuje Tehniški muzej Slovenije. Od leta

1951 so v njem na ogled stalne zbirke: gozdarska, lesarska, lovska, ribiška,

tekstilna, kmetijska, prometna in elektrostrojna industrija. Na območju muzeja so

še: muzejska ţaga venecijanka, ţitni mlin na vodni pogon, muzejski park z

ribnikom in gozdna učna pot. (Slovenija - Turistični vodnik, 1995.)

http://www2.arnes.si/~odobravljeng/aktivnosti/dogodki_2008_09/ekskurzija_9r/jezero.jpg

68

Slika 9: Tehniški muzej Bistra

Vir: http://beta.finance-on.net/pics/cache_F8/F87ZS_razstava_kolesa_xx.1210182312.jpg

http://beta.finance-on.net/pics/cache_F8/F87ZS_razstava_kolesa_xx.1210182312.jpg

69

SPLOŠNA NAVODILA

Današnja pot nas bo vodila v dinarske pokrajine Slovenije. Z avtobusom se bomo

iz Sv. Tomaţa preko Ljubljane odpeljali do Postojne in si ogledali Postojnsko

jamo. Iz Postojne bomo pot nadaljevali do Cerkniškega jezera, kjer bomo opravili

terensko delo. Ob povratku se bomo ustavili še v Tehniškem muzeju Bistra, kjer si

bomo ogledali nekaj muzejskih zbirk in se nato odpeljali proti domu.

Vsi učenci boste prejeli učne liste z nalogami. Naloge boste reševali med potjo, na

terenu. Ves čas pozorno opazujte pokrajino. Pri delu si pomagajte z zemljevidom

Slovenije. Naloge rešujte sproti, zabeleţite si pomembnejše stvari. Če imate s

seboj fotoaparat, lahko tudi fotografirate. Vaše učne liste s prilogami, ki jih boste

vloţili v mapo za ekskurzije, bom po opravljeni ekskurziji pregledala in

ovrednotila vaše delo.


70

GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – DINARSKE POKRAJINE SLOVENIJE

UČNI LIST

NALOGA 1

Na priloţeno karto vrisuj z rdečim pisalom pot ekskurzije.

Na zemljevidu spremljaj pot, kraje postanka označi s krogi.

NALOGA 2

V Sloveniji imamo veliko kraških jam, dosti jih je še neraziskanih. Danes ste

si ogledali Postojnsko jamo. Dopolni spodaj zapisano besedilo.

Postojnsko jamo je ustvarila reka ____________________. V jami smo videli

različne kapnike, ki nastajajo zaradi kopičenja sige. To so:

______________________, _________________ in ____________________.

Na kraškem površju srečamo različne kraške pojave. Delimo jih na površinske

in podzemeljske. Na kratko razloţi, kako so nastale kraške jame.

Slika 10: Kraški pojavi

Vir: Ţivim v Sloveniji, str. 118

71

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

_________________________________________________________________

NALOGA 3

Notranjska je v geografskem pogledu najbolj značilen dinarski predel v Sloveniji.

Obilo deţja in snega pade na zakraselo apnenčasto in dolomitno površje

notranjskih gora in planot. Najbolj znano in največje presihajoče jezero v

Sloveniji je Cerkniško jezero, nad njim je gora Slivnica.

Razloţi pojem presihajoče jezero.

______________________________________________________________

Višinska oddaljenost kraja na zemeljskem površju od gladine morja je absolutna

nadmorska višina. Navpično oddaljenost nekega kraja od drugega kraja na

zemeljskem površju imenujemo relativna nadmorska višina.

Mesto Cerknica leţi na nadmorski višini 563 m. Na zemljevidu poišči goro

Slivnico in napiši njeno nadmorsko višino.

Nadmorska višina Slivnice je __________________________ m.

Izračunaj relativno nadmorsko višino med obema točkama.

Relativna nadmorska višina Slivnice, merjena od mesta Cerknice je

___________ m.

Ali veš, na kateri nadmorski višini leţi tvoj domači kraj? _____________

Nahajamo se v Dolenji vasi. Zelo pomembno je, da se v pokrajini znamo

orientirati. Mi se bomo orientirali s kompasom in karto.


72



S pomočjo kompasa orientirajte zemljevid.






S________________________________________

J________________________________________

V_______________________________________

Z______________________________________




Ob opazovanju jezera si gotovo opazil kakšno vodilno rastlino. Skiciraj jo.

skica

73

Izmeri temperaturo vode v jezeru.

T = __________________________________ºC.

Pojasni, kako voda priteka v jezero in kako izgine.

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

Reka Ljubljanica je reka ponikalnica, reka sedmerih imen. Ali jih znaš našteti?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

NALOGA 4

Ob koncu ekskurzije smo se ustavili v Tehniškem muzeju v Bistri in si ogledali

nekaj zbirk.

Naštej zbirke, ki si si jih ogledal.

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

74

UČNI LIST ZA PREVERJANJE ZNANJA – 7. RAZRED



Vir:




kraj, kjer smo jih videli.

presihajoče jezero __________________________________________________

kraško jamo _______________________________________________________

tehniški muzej _____________________________________________________

človeško ribico ____________________________________________________

3. Naštej značilnosti kraškega površja.

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________



75

4. Razloţi pojem ponikalnica.

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

5. Razloţi, kaj predstavlja maketa, ki ste jo videli na ekskurziji.

Slika 12: Maketa Cerkniškega jezera

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

6. Obkroţi ustrezen odgovor.

Reka sedmerih imen je:

a) Ljubljanica

b) Krka

c) Kolpa

d) Sava

Kraški pojavi nastajajo na:

a) laporju

b) flišu

c) apnencu

d) pesku

Vir: http://jezerski-hram.si/newsimages/1_1.jpg

http://jezerski-hram.si/newsimages/1_1.jpg

76

7. Pojem na levi poveţi z razlago na desni.

1 reka ponikalnica občasno poplavljeno kraško

polje

2 poţiralnik zaprte uravnave po katerih

tečejo kraške reka

3 kraško polje jezero, ki se v jeseni napolni,

polet pa presahne

4 presihajoče jezero kraške globeli, okroglaste

oblike

5 vrtača večja ali manjša luknja na

kraških tleh, kjer voda izginja

v podzemlje

77


EKSKURZIJI



naloge.






dodeljene.









polovico oz. manj kot polovico odgovorov, skica ni bila izdelana samostojno ali je





in zemljevidom, pri branju zemljevida ipd.). Rešil je vse naloge, v njih so

posamezne manjše nepravilnosti naloge so opravljene v predvidenem času. Zna

pravilno uporabiti dve metodi terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.

78














dodane priloge.



pridobljene na ekskurziji in učinkovito oblikovati zaključke.

79

4.3 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – PRIMORSKE

POKRAJINE SLOVENIJE


OBVESTILO STARŠEM


Učenci osmega razreda se ţelijo odpraviti na geografsko ekskurzijo v eno izmed

regij Slovenije. Znanje si bodo bogatili v primorskih pokrajinah (Štanjel, Kobarid,

Idrija).












vodja ekskurzije

PODPIS STARŠEV:

80

GEOGRAFSKA EKSKURZIJA: PRIMORSKE POKRAJINE SLOVENIJE



fotoaparat,

8. razred

Karta Slovenije,

Vir:http://imo2006dmfa.si/images/mapslovenia.gif

ČA

S

KD

AJ

PO

TREB

UJEM

O

VSEB

INA

CILJI

ŠTANJEL

KOBARID

IDRIJA


svojih referatov na


na določenem kraju).








razvijanje pravilnega odnosa

do onesnaţevanja in varovanja

okolja.

KD

O

Učenci raziskujejo, spoznajo

naravnogeografske značilnosti Krasa in

Posočja, utrjujejo znanje, ki so ga

pridobili pri geografiji, ogledajo si

terasasto zasnovo srednjeveškega naselja

Štanjel, se navajajo na delo na terenu,

spoznajo kulturno zgodovinsko

dediščino (Kobariški muzej, Idrijski

rudnik).

Opazovanje,

orientacija,

raziskovanje,

merjenje,

fotografiranje,

reševanje učnih

listov.

81


RAZREDA


SLOVENIJE – PRIMORSKE POKRAJINE

SLOVENIJE

Razred: 8. razred

Opazovalno mesto: Štanjel, Kobarid, Idrija

Čas izvajanja: Od 7.00 - 19.00


razvijajo sposobnost neposrednega opazovanja

naravnih in druţbenih dejavnikov,

razvijajo pozitivna čustva do domovine,

razvijajo vrednote, ki prispevajo k načrtni in

uravnoteţeni rabi okolja ter skrbi za prihodnje

rodove,

utrdijo znanje, ki so ga pridobili pri pouku v učilnici,

ob branju referatov se urijo v javnem nastopanju.

Operativni učni cilji: Učenci si pridobivajo prostorske predstave o

naravnogeografskih značilnosti Krasa in Posočja,

primerjajo naravnogeografske značilnosti pokrajine z

domačo pokrajino,

prepoznajo različne površinske kraške pojave,

razvijajo sposobnost orientacije s pomočjo kompasa

in karte,

prepoznajo razliko med načinom gradnje panonske

in kraške hiše,

razumejo razloge, zakaj obstajajo razlike v načinu

gradnje,

iščejo ideje in rešitev za oţivitev Fabianijevega

82

parka,

opazujejo relief v dolini reke Soče od Tolmina do

Kobarida,

skicirajo ali fotografirajo poljuben motiv,

ob ogledu Kobariškega muzeja spoznavajo kulturno

in zgodovinsko dediščino svojega naroda,

ovrednotijo pomen rudnika ţivega srebra za

gospodarski razvoj Idrije v preteklosti,

spoznajo primer oţivljanja in ohranjanja starih obrti

značilnih za predalpske pokrajine.





metoda pogovora,

metoda razlage,

metoda dela z besedilom,

metoda skiciranja,


merjenje.



pisala različnih barv,

svinčnik, radirka,

zemljevid Slovenije 1:500000.

Skupina:

Atlas Slovenije,

kompas,

fotoaparat,

termometer,

Medpredmetne kemija – premogovništvo,

83

povezave: zgodovina – Soška fronta,

likovna vzgoja – kraška arhitektura.

Literatura: Atlas Slovenije. (1992). Ljubljana: Mladinska knjiga


Mladinska knjiga.


vodnik, Ljubljana: Mladinska knjiga.






šole.




Slovenija, pokrajine in ljudje.(1998). Ljubljana:

Mladinska knjiga.

SMER EKSKURZIJE: Sv. Tomaž – Ptuj – Ljubljana – Sežana - Štanjel –

Nova Gorica – Tolmin – Kobarid -– Idrija – Logatec – Ptuj - Sv. Tomaž



KM




Ljubljana 9.00 138 -učenci med voţnjo predstavijo našo

84

glavno mesto

Štanjel 10.00 – 11.30 90 - učenci si ogledajo srednjeveško, tesno

pozidano naselje, Fabianijev park in

manjšo arheološko zbirko

- rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot

-postanek za malico

Nova Gorica 11.00 26 - učenci v referatu predstavijo Novo

Gorico, reko Sočo, Kanal.

Tolmin 11.40 40 -med voţnjo predstavijo

naravnogeografske značilnosti

primorskega sveta

Kobarid 12.50 – 14.00 16 -učenci si ogledajo Kobariški muzej



Idrija 15.00 -16.00 60 -učenci predstavijo najstarejše rudarsko

mesto

-ogledajo si Antonijev rov in

multivizijsko projekcijo s prikazom

rudarskega ţivljenja


-postanek za malico in oddih

Logatec 16.30 25 -učenci v referatu predstavijo rimsko

postojanko in srednjeveško prometno

kriţišče

Ljubljana 17.00 35

Ptuj 18.30 48

Sv. Tomaţ 19.00 22 -učenci vrišejo še zadnji del poti v svoje

zemljevide, prihod domov

85


ŠTANJEL

Štanjel (311 m n.v.) je slikovito gručasto središčno naselje vrh severnega roba

krasa. Novejši del naselja Dolnja vas se je gručasto razporedila ob cesti, Gornja

vas na griču je strnjeno pozidana okrog griča Turna (363 m). Grajena je iz

domačega kamna in obdana z obzidjem, kar ji daje podobo srednjeveškega mesta.

Štanjel je bil poseljen ţe v ţelezni dobi. V rimski dobi je bila tu utrjena

postojanka. Kraj so ponovno utrdili v 12. stoletju, za časa turških vpadov so ga

obdali z močnim obzidjem. Grad je bil obnovljen, v njem je stalna arheološka

zbirka in galerija slikarja Joţeta Spacala. V Štanjelu je deloval arhitekt Maks

Fabiani. V starem delu mesta je obnovljena tipična kraška hiša. (Priročni krajevni

leksikon Slovenije, 1996)

Slika 13: Štanjel

Vir: http://znamenitosti.kras-carso.com/images/stanjel1.jpg

http://znamenitosti.kras-carso.com/images/stanjel1.jpg

86

KOBARID

Leţi na nadmorski višini 234 m in je urbanizirano središčno gručasto naselje na

stiku Alp in predgorja, na široki terasi na desnem bregu reke Soče. (Priročni

krajevni leksikon Slovenije, 1996.) Ta do Kobarida teče po ozki soteski, tu pa

zapusti visokogorski svet, njena dolina se razširi in na zahodu odpre v široko

Staroselsko podolje. Zgodovinsko jedro iz 18. in 19. stoletja z razširjenim trgom

in gručasto razporejenimi domovi je ohranilo značilno sredozemsko-alpsko

podobo. Okoli naselja so travniki in njive. Ob cesti Kobarid – Robič je pribliţno 4

km dolg lipov in kostanjev drevored. Po desni strani Napoleonovega mostu se

pride do soteske Soče, ki se začne pri tolmunu Otoni, konča s koriti pod

Napoleonovim mostom. V njej se mešata sredozemsko in alpsko podnebje.

Kobarid je bil pomembna postojanka tudi v rimski dobi. V pisnih virih se prvič

omenja 1184. leta. Ţe v 19. stoletju je tu delovala znana predilnica svile. Na vrhu

Gradiča (320 m) je v starejši ţelezni dobi stalo prazgodovinsko naselje, katerega

ostanke so uničili 1938. leta ob postavitvi kostnice italijanskim vojakom, padlim v

1. svetovni vojni. 24. oktobra 1917 so avstrijsko-nemške čete izpeljale bliskovit

prodor iz bovške in tolminske strani. To je bila največja bitka v gorskem svetu v

zgodovini človeštva. Prvič je bila izpeljana tehnika bliskovite vojne. V baročni

Mašerovi hiši so leta 1990 odprli muzej 1. svetovne vojne, ki je bil leta 1993

izbran za evropski muzej leta. Na osrednjem trgu stoji spomenik pesnika Simona

Gregorčiča. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)

87

Slika 14: Kobariški muzej

Vir: http://www.destinacije.com/Thumbs/Slike/Slovenija/MuzejiiGalerije/Kobariski_Muzej.JPG

IDRIJA

Mestno naselje leţi v globoki, razvejani kotlinici in je z vseh strani obdana z

vzpetinami. Naselje je zelo gosto pozidano. Zgodovina Idrije se začne okoli leta

1490, ko so na mestu, kjer danes stoji cerkev Sv. Trojice, našli ţivo srebro.

(Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)

O najdbi bogate ţivosrebrne rude govori legenda. (Slovenija – turistični vodnik,

1995.) Na začetku 17. stoletja je Idrija postala trg, stoletje pozneje pa mesto.

(Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.) Rudnik je bil do leta 1977 temelj

razvoja idrijskega gospodarstva. V 80-ih letih 20. stoletja so ga začeli zapirati, ker

je ţivemu srebru na borzah izrazito padla vrednost. Del rudnika je predelan in kot

muzej odprt za obiskovalce. To je Antonijev rov, del rudnika takoj za nekdanjim

glavnim vhodom. (Slovenija – turistični vodnik, 1995.) V rudniku so bili

zaposleni nekateri znameniti moţje (Hacquet, Scopoli). Njegova petstoletna

zapuščina je izjemna. Rudnik z ohranjenimi rudniškimi napravami je svojevrsten

tehniški muzej. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.) Zanimiva je idrijska

kamšt, rudniška črpalka.) Idrija je znana predvsem po rudniku ţivega srebra in

čipkah. V mestu so ohranjene nekatere umetnostno zgodovinsko in arhitekturno

pomembne zgradbe: rudniški grad v katerem je muzej, cerkvi, najstarejše še

ohranjeno slovensko gledališče. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)

http://www.destinacije.com/Thumbs/Slike/Slovenija/MuzejiiGalerije/Kobariski_Muzej.JPG

88

Slika 15: Idrijski rudarski muzej

Vir: http://www.ntz-nta.si/default.asp?id=143&lid=12&iid=1

http://www.ntz-nta.si/default.asp?id=143&lid=12&iid=1

89

SPLOŠNA NAVODILA

Danes nas bo pot vodila na Kras in v Posočje. Našo ekskurzijo bomo pričeli v Sv.

Tomaţu, se odpeljali proti Ljubljani, nadaljevali pot do Štanjela, kjer bo naš prvi

postanek. Sledi ogled naselja, grajenega iz kamna, obdanega z obzidjem. Lepo

ohranjena je tipična kraška hiša. Sprehodili se bomo po Fabianijevem vrtu. Iz

Štanjela se bomo odpeljali do Kobarida, kjer si bomo ogledali Kobariški muzej. Iz

Kobarida se bomo odpeljali do Idrije, kjer je deloval rudnik ţivega srebra, ki je

sedaj preurejen v muzej. Ogledali si bomo Antonijev rov ter se po napornem

dnevu napotili proti domu.

Vsi učenci boste prejeli učne liste z nalogami. Naloge boste reševali med potjo, na

terenu. Ves čas pozorno opazujte pokrajino. Pri delu si pomagajte z zemljevidom

Slovenije. Naloge rešujte sproti, zabeleţite si pomembnejše stvari. Če imate s

seboj fotoaparat, lahko tudi fotografirate. Vaše izpolnjene učne liste s prilogami,

ki jih boste vloţili v mapo za ekskurzije, bom po opravljeni ekskurziji pregledala

in ovrednotila vaše delo.


90

GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – PRIMORSKE POKRAJINE

SLOVENIJE

UČNI LIST

NALOGA 1

Na priloţen zemljevid vrisuj z rdečim pisalom pot ekskurzije.

Na zemljevidu spremljaj pot, s krogi označi kraje postanka.

NALOGA 2

Nahajamo se v Štanjelu, na zanimivi razgledni točki. Zelo pomembno je, da se v

pokrajini znamo orientirati. Orientiramo se lahko na različne načine. Mi se bomo

orientirali s kompasom in karto.




Orientirajte se s pomočjo kompasa.






S___________________________________________

J ___________________________________________

V __________________________________________

Z __________________________________________




91

V mestu poišči spodaj prikazano "kraško hišo" in si jo dobro oglej, da boš

laţje odgovarjal na naslednja vprašanja.

Slika 16: Kraška hiša a Slika 17: Panonska hiša a

Primerjaj kraško in panonsko hišo.

PANONSKA HIŠA KRAŠKA HIŠA

Gradbeni material: stene.

Gradbeni material:

streha.

Oblika in velikost oken.

Skiciraj tloris hiše.

Vir:

http://www2.arnes.si/~jjakon/HGH/houses/hisa_k

ras.jpg

Vir: http://www.welcome-to-

slovenia.com/datoteke/slike/4a34fcea2a69

49255495b8c1a2b3e2b6.2321682.jpg

http://www2.arnes.si/~jjakon/HGH/houses/hisa_kras.jpg


http://www.welcome-to-slovenia.com/datoteke/slike/4a34fcea2a6949255495b8c1a2b3e2b6.2321682.jpg



92

Druge posebnosti, ki si

jih opazil.

Razmisli o razlogih za

takšen način gradnje.

V mestu je zanimiv park. Zapiši podatke, kdaj in zakaj je bil zgrajen.

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

Poišči zanimiv motiv in ga skiciraj ali fotografiraj.

skica, fotografija

93

Mesto Štanjel umira – prebivalcev je vedno manj. Razmisli in napiši, kako bi

ti vrnil življenje v mesto, da bi se zgradbe ohranile še za prihodnje rodove?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

NALOGA 3

Relief v dolini Soče razkriva geološko zgodovino. Opazovali boste relief v dolini

Soče od Tolmina do Kobarida.

Opazuj dno doline Soče in njena pobočja.

Obkroţi pravilni odgovor.

Kakšno je dolinsko dno?

a) široko in ima prerez v obliki črke U

b) ozko, ima prerez v obliki črke V

Kakšna so pobočja, ki se spuščajo v dolino?

a) zelo strma

b) poloţna in počasi prehajajo v strmejša

Katera naravna dejavnika sta preoblikovala dolino?

a) tekoča voda

b) veter

c) led

d) morje

NALOGA 4

94

Ustavili smo se v Kobaridu, kjer smo si v prenovljeni Mašerovi hiši ogledali

Kobariški muzej.

Opiši razmere v katerih so se vojaki bojevali.

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

Boji na soškem bojišču so se pričeli maja 1915, trajali so dve leti in pol. Slovenski

pesnik Simon Gregorčič je soško fronto ţe prej napovedal v eni izmed svojih

pesmi, kjer pravi:

"Tod sekla bridka bodo jekla

in ti mi boš krvava tekla."

Kako se imenuje Gregorčičeva pesem, katere verzi so zgoraj zapisani.

______________________________

Kaj se ti je v muzeju najbolj vtisnilo v spomin?

____________________________________________________________

NALOGA 5

Idrija je eden izmed zanimivih krajev v Sloveniji. Tu je središče čipkarstva,

nekdanji rudnik in danes evropsko znan Idrijski muzej. Odgovori na naslednja

vprašanja.

Opiši ţivo srebro.

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

Kaj pomeni sanacija rudnika?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

Idrija slovi med drugim tudi kot središče ____________________________.

95

UČNI LIST ZA PREVERJANJE ZNANJA - 8. RAZRED



Vir:




kraj, kjer smo jih videli.

kraška hiša _________________________________________________

Antonijev rov________________________________________________

muzej iz prve svetovne vojne____________________________________

Fabianijev park _______________________________________________

3. Srednjeveško mesto Štanjel predstavlja izreden urbanistični spomenik. Razloţi,

zakaj.

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________



96

4. Sredi srednjeveškega naselja Štanjel smo si ogledali kraško hišo. Opiši jo.

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

5. Postavi se v vlogo okoljevarstvenika in predlagaj dva ukrepa, ki bi zmanjšala

onesnaţevanje podtalnice na kraškem reliefu.

_________________________________________________________________

_________________________________________________________________

________________________________________________________________

6. Obkroţi pravilni odgovor.

V Kobaridu so 1990. leta odprli muzej s stalno razstavo in multivizijsko

predstavitvijo fronte iz 1. svetovne vojne. Katera fronta je predstavljena?

a) Soška

b) Draţgoška bitka

c) Doberdob

7. Dopolni.

V globoko vrezani dolini smo obiskali mesto___________, znano po nekdanjem

rudniku _____________________ in po tudi po čipkarstvu.

8. Odgovori.

V Idriji smo videli napravo, t. i. Idrijski kamšt. Veliko vodno kolo ima 13 m

premera, staro je pribliţno 200 let in je največje leseno kolo v Evropi. Čemu je

sluţilo to ogromno kolo?

97

Slika 19: Idrijska kamšt

Vir: http://www.destinacije.com/Slike/Slovenija/MuzejiiGalerije/Idrijska_Kamst-

Vodno_Kolo.JPG

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

9. Reši rebus.

Rešitev je povezana s 17.4. 2010, ko je bila v Sloveniji velika očiščevalna akcija.

Slika 20: Rebus 2

Vir: Delovni zvezek, Ţivim v Sloveniji, str. 24.

http://www.destinacije.com/Slike/Slovenija/MuzejiiGalerije/Idrijska_Kamst-Vodno_Kolo.JPG

http://www.destinacije.com/Slike/Slovenija/MuzejiiGalerije/Idrijska_Kamst-Vodno_Kolo.JPG

98


EKSKURZIJI



naloge.






dodeljene.

















99














dodane priloge.




100

4.4 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – ALPSKE POKRAJINE

SLOVENIJE


OBVESTILO STARŠEM


Učenci devetega razreda se ţelijo odpraviti na geografsko ekskurzijo v eno izmed

regij Slovenije. Znanje si bodo bogatili v alpskih pokrajinah (Škofja Loka,

Blejsko in Bohinjsko jezero).












vodja ekskurzije

PODPIS STARŠEV:

101

GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – ALPSKE POKRAJINE SLOVENIJE



fotoaparat, trda podlaga

9. razred

Karta Slovenije,

Vir:http://imo2006dmfa.si/images/mapslovenia.gif

ČA

S

KD

AJ

PO

TREB

UJEM

O

VSEB

INA

CILJI

ŠKOFJA

LOKA

BLEJSKO

JEZERO

BOHINJSKO

JEZERO


svojih referatov na


na določenem

kraju).

Izvesti obliko oz. metodo dela, s

katero navajamo učence na



proučevanje vzročno posledičnih

odnosov v geografskem okolju,

na razvijanje pravilnega odnosa

do onesnaţevanja in varovanja

okolja.

KD

O

Učenci raziskujejo Z predalpsko hribovje,

spoznajo naravnogeografske značilnosti in

utrjujejo znanje, ki so ga pridobili pri

geografiji, se navajajo na delo na terenu,

spoznajo kulturno zgodovinsko dediščino

Škofe Loke in izvedejo terensko delo ob

Blejskem ter Bohinjskem jezeru.

Opazovanje,

orientacija,

raziskovanje,

merjenje,

fotografiranje,

reševanje učnih

listov.

102


RAZREDA


SLOVENIJE – ALPSKE POKRAJINE SLOVENIJE

Razred: 9. razred

Opazovalno mesto: Škofja Loka, Blejsko in Bohinjsko jezero

Čas izvajanja: od 7.00 do 19.00

Globalni učni cilji: Učenci spoznajo raznolikost Slovenije,

pridobivajo prostorsko predstavo,

se usposabljajo za samostojno pridobivanje novih

znanj na terenu,

razvijajo sposobnost orientacije v naravi,

usvojeno znanje pri pouku aplicira v konkretni

pokrajini,

spoznajo naravnogeografske in druţbene značilnosti

Gorenjske,

spoznajo metode dela na terenu,

razvijajo sposobnost geografskega raziskovanja,

opazovanja, primerjanja ter logičnega sklepanja in

posploševanja,


zemlje,

pisno in ustno komunicirajo,

usposabljajo se za reševanje problemov po načelih

soodgovornega trajnostnega razvija.

Operativni učni cilji: Učenci si pridobivajo prostorske predstave o alpski

in predalpski Sloveniji,

določijo strani neba s pomočjo kompasa,

na primeru Škofje Loke spoznajo značilnosti

srednjeveških mest,

prepoznajo razlike v gradnji med alpsko in panonsko

103

hišo,

na podlagi klimograma opišejo podnebje,

izmerijo temperaturo zraka, vode v Blejskem in

Bohinjskem jezeru,

določijo pH vrednost vode,

s pomočjo zajete vode iz jezera določijo vonj, barvo,

kalnost in navzočnost detergentov v vodi,

pridobljene podatke za obe jezeri primerjajo med

seboj, logično sklepajo in potrdijo ali ovrţejo

hipotezo o onesnaţenosti jezer,

navedejo dejavnosti, ki so na območju Triglavskega

narodnega parka prepovedane.


Izvedba: individualna, delo v parih ali skupinska.


Učne metode: metoda neposrednega opazovanja,

metoda pogovora,

metoda razlage,

metoda merjenja,

metoda skiciranja,

metoda demonstracije.


učni listi, kartonska podlaga,

zemljevid Slovenije 1:500000,

svinčnik, radirka,

pisala različnih barv.

Skupina:

kompas,

barvna lestvica,

alkoholni termometri,

čaša, epruveta,

104

papirni indikator,

bela podlaga,

bela podlaga s kvadratki,

vrvica,

fotoaparat,

steklenica ali plastenka,

lijak – precejevalnik,

filter papir,

ravnilo.

Medpredmetne

povezave:

kemija – premogovništvo, kemijske in fizikalne

lastnosti vode

zgodovina – razvoj ţelezarstva

likovna vzgoja - arhitektura

Literatura: Atlas Slovenije. (1992). Ljubljana: Mladinska

knjiga.


Mladinska knjiga.








šole.





Mladinska knjiga.

105

SMER EKSKURZIJE: Sv. Tomaž – Ptuj – Ljubljana – Škofja Loka - Bled –

Bohinjsko jezero – Ptuj – Sv. Tomaž



KM




Ljubljana 9.00 136 -učenci med voţnjo preberejo referat o

Ljubljanski kotlini

Škofja Loka 9.30 – 11.00 26 -učenci med voţnjo preberejo referat o

Škofji Loki, naravnogeografskih in

druţbenih značilnostih pokrajine

-ogledajo si srednjeveški del mesta

-rešijo naloge na učnem listi, vrišejo pot

-postanek za malico

Bled 11.40 – 13.30 44 - učenci v referatu predstavijo mesto,

Blejski grad, Blejsko jezero, Blejski

Vintgar

-opravijo terensko delo (izmerijo

temperaturo zraka in vode, določijo

kislost oz. bazičnost, bistrost, barvo, vonj

vode, lebdeče delce in vsebnost

detergentov )

-fotografirajo



Bohinjsko

jezero

14.00 -15.50 28 -med voţnjo preberejo referat o

Triglavskem narodnem parku,

Bohinjskem jezeru, izmerijo temperaturo

zraka, vode, določijo fizikalne in

kemijske lastnosti vode (kislost oz.

106

bazičnost, bistrost, barvo,vonj,

lebdeče delce, vsebnost detergentov)


-postanek za malico

Ljubljana 17.00 83

Ptuj 18.30 138

Sv. Tomaţ 19.00 22 prihod


ŠKOFJA LOKA

Mestno naselje je nastalo na sotočju Poljanske in Selške Sore v Soro. Leţi na n. v.

348m na prehodu ravnega, s prodom nasutega Sorškega polja v zelo razgiban,

kamninsko pester svet Škofjeloškega hribovja. Škofja Loka je mesto z najbolje

ohranjenim srednjeveškim jedrom v Sloveniji. Zgodovina Škofje Loke se začenja

leta 973, kot trg se omenja leta 1248 kot mesto pa leta 1274. (Priročni krajevni

leksikon Slovenije, 1996.) Za boljšo obrambo so dali škofje v 11. in 12. stoletju

sezidati obzidje, ki je dobilo dokončno obliko v 14. stoletju. Skozi obzidje vodijo

v mesto štiri vrata s straţnimi stolpi. Srednjeveško mesto ima značilen pravokoten

tloris.

Staro mestno jedro tvorita Gornji in Spodnji trg, nad njima so zgradili Loški grad,

ki je bil prenovljen v 19. stoletju. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)

Leţi na pomolu in je bil močna utrdba. V njem je Loški in Poštni muzej. Na

nekdanjem grajskem vrtu je muzej na prostem. Med njima poteka nekaj slikovitih

ulic. Najpomembnejši umetnostni spomenik je ţupnijska cerkev Sv. Jakoba, ki se

prvič omenja 1271. leta. Kulturna vrednost Škofje Loke so stare meščanske hiše.

Meščani so se ukvarjali s trgovino in obrtjo. Zdruţeni so bili v cehe. Vodna moč

obeh rek je omogočala delovanje številnih mlinov, ţag, usnjarn in kovačnic, v

mestu pa je bilo veliko čevljarjev, krojačev, krznarjev in drugih obrtnikov.

107

Mesto so prizadele številne naravne nesreče: številni poţari, kuga hud potres,

napadli so ga tudi Turki. V 19. stoletju je mesto začelo nazadovati, zaobšla ga je

tudi ţeleznica. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)

Škofja Loka je upravno, gospodarsko in kulturno središče. Nekdanjo obrt je

nadomestila industrija (lesna, tekstilna, ţivilska, elektrotehniška) .

Slika 21: Škofja Loka

Vir: http://javor.pef.uni-lj.si/~racki2004html/jernej_hafner/images/Skofja_Loka.jpgofja

BLED

Mestno naselje v Blejskem kotu je nastalo iz manjših vasi, razporejenih okoli

tektonsko zasnovane in ledeniško preoblikovane kotanje Blejskega jezera, ki meri

1,45km2. Arheološke najdbe pričajo, da je bila okolica Blejskega jezera naseljena

od bronaste dobe, gostejša pa je poselitev šele od časov po prihodu Slovanov.

Bled se prvič omenja leta 1004. V zgodovinskih virih se ime Bled pojavlja kot

ime gradu nad jezerom. Grad so gradili 800 let, ima gotsko zasnovo in nosi letnico

1004. V njem je muzej, kjer so predstavljene arheološke najdbe iz okolice in

zgodovina kraja. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)

Bled je zgodaj postal privlačen romarski kraj. Razvoj turizma se je pričel sredi 19.

stoletja. K mednarodnemu slovesu je pripomogel Švicar Rikli, ki je leta 1854

odprl sončno in zračno zdravilišče. Danes je Bled med najpomembnejšimi

http://javor.pef.uni-lj.si/~racki2004html/jernej_hafner/images/Skofja_Loka.jpg

108

slovenskimi turističnimi kraji. Zanimivost Bleda so tradicionalne kočije in

posebni čolni – pletne.

Slika 22: Blejski grad

Vir: http://www.slovenian-

alps.com/si/imagelib/magnify/default/_vodnik_po_regiji/_Bled/Blejski_grad_1.jpg.png

BLEJSKO JEZERO

Je ledeniško tektonskega izvora, dolgo 2120 m, široko 1080 m, do 31 m globoko

in se poleti segreje do 24 . Pozimi jezero navadno zamrzne. (Priročni krajevni

leksikon Slovenije, 1996.) Leţi v osrčju Gorenjske. Nastalo je v tektonski kotanji,

na robu Ljubljanske kotline, ki jo je še dodatno poglobil bohinjski ledenik. Pred

pribliţno 15000 leti je takrat kopno jezersko kotanjo, iz katere se je umaknil

ledenik, pokrivala tundra z mahovi. Jezero je nastalo pred pribliţno 13800 leti, ko

je kotanjo zalila voda. Kot ostanek ledeniškega preoblikovanja lahko še danes

vidimo otok s cerkvico. Blejski grad stoji na strmi Grajski steni. (Ţivim v

Sloveniji, 2008.) Jezerska gladina zelo malo niha, povprečno le za 24 cm. Jezero

je studenčno, vode se zbirajo iz niţjega in manj namočenega zaledja. Voda v njem

se obnovi samo enkrat v treh letih. Jezero uvrščamo med topla alpska jezera.

Ekološko jezero propada zaradi razvoja mesta, uporabe gnojil in drugih odplak.

Jezero zdravijo z dovajanjem čiste vode iz reke Radovne. S pomočjo "natege", to

je posebnih drenaţnih cevi, so začeli z jezera umetno črpati najbolj prizadete

spodnje plasti mrtve jezerske vode. (Ţivim v Sloveniji, 2008.)

http://www.slovenian-alps.com/si/imagelib/magnify/default/_vodnik_po_regiji/_Bled/Blejski_grad_1.jpg.png

http://www.slovenian-alps.com/si/imagelib/magnify/default/_vodnik_po_regiji/_Bled/Blejski_grad_1.jpg.png

109

Slika 23: Blejsko jezero

Vir: http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/Blejsko_jezero_149911_244930.jpg

BOHINJSKO JEZERO

Bohinjsko jezero je odmaknjeno bolj v samoto, med ostre vrhove Julijskih Alp.

Leţi na nadmorski višini 525 m. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.) Je

največje stalno jezero v Sloveniji, dolgo je 4,1 km in široko 1,2 km. Globoko je

do 45 m. Je ledeniško-tektonskega nastanka. Poleti se segreje do 22 . V njem

ţivi 65 vrst alg. Glavni stalni dotok je slap Savica, ki izvira pod steno Komarče v

skrajnem zgornjem koncu kotline. Slap Savica je najbolj obiskan slap v Sloveniji.

Vode v jezeru se obnovijo trikrat na leto. Zaradi pretočnosti sodi med čistejša

jezera. Jezero je privlačno za kopanje in veslanje. (Slovenija - turistični vodnik,

1995.) Pozimi jezero skoraj vedno zamrzne. Ob daljšem deţevju se gladina jezera

dvigne za 2 do 3 m. Bohinj je ena najbolj značilnih alpskih pokrajin v Sloveniji, v

kateri se je močno razvilo planinsko pašništvo. Obiskujejo ga ljubitelji narave.

Slika 24: Bohinjsko jezero

Vir: http://www.wikiwak.com/image/Lake+Bohinj.jpg

http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/Blejsko_jezero_149911_244930.jpg

http://www.wikiwak.com/image/Lake+Bohinj.jpg

110

SPLOŠNA NAVODILA

Danes nas bo pot vodila v alpske pokrajine Slovenije. Našo ekskurzijo bomo

pričeli pri Sv. Tomaţu, od koder se bomo z avtobusom odpeljali preko Ljubljane

do Škofje Loke, kjer bo naš prvi postanek. Tukaj si bom ogledali mesto z lepo

ohranjenim starim srednjeveškim delom mesta. Po kratkem ogledu se bomo

odpeljali do Blejskega jezera, se sprehodili ob njem, opravili terensko delo

(merjenje temperature, določanje fizikalnih in kemičnih lastnosti vode). Od

Blejskega jezera nas bo pot vodila do Bohinjskega jezera. Opravili bomo terensko

delo in pridobljene rezultate primerjali. Nato se bomo odpeljali proti domu.

Vsi učenci boste prejeli učne liste z nalogami. Naloge boste reševali med potjo in

na terenu. Ves čas pozorno opazujte pokrajino. Pri delu si pomagajte z

zemljevidom Slovenije. Naloge rešujte sproti, zabeleţite si pomembnejše stvari.

Če imate s seboj fotoaparat, lahko tudi fotografirate. Vaše izpolnjene učne liste s

prilogami, ki jih boste vloţili v mapo za ekskurzije, bom po opravljeni ekskurziji

pregledala in ovrednotila vaše delo.


111

GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – ALPSKE POKRAJINE SLOVENIJE

UČNI LIST

NALOGA 1

V karto Slovenije vriši z rdečim pisalom pot, po kateri poteka ekskurzijo na

Gorenjsko.

Na zemljevidu spremljaj pot, s krogi označi kraje postanka.

NALOGA 2

Za alpska visokogorja je značilno gorsko podnebje, ki pa ni povsod enako. Pred

seboj imaš klimogram Stare Fuţine. Poišči kraj na zemljevidu Slovenije in si oglej

njegovo lego. Analiziraj potek temperatur in padavin preko leta ter letno višino

padavin. Svoje ugotovitve zapiši.

Graf 1: Klimogram Stare Fužine

Vir: Delovni zvezek Živim v Sloveniji, str. 29

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

112

NALOGA 3

Nahajamo se v Škofji Loki, na lepi razgledni točki.

Zelo pomembno je, da se v pokrajini znamo orientirati. Mi se bomo orientirali s

kompasom in karto.




S pomočjo kompasa orientirajte zemljevid.





S pomočjo zemljevida ugotovi, kaj vidiš na:

S________________________________________

J________________________________________

V_______________________________________

Z_______________________________________




113

NALOGA 4:

Slika 25: Panonska hiša b Slika 26: Alpska hiša

Primerjaj značilnosti alpske in panonske hiše.

ALPSKA HIŠA PANONSKA HIŠA

Gradbeni material: stene.

Gradbeni material:

streha.

Oblika in velikost oken.

Skiciraj tloris hiše.

Vir: http://www.trnovska-

vas.si/f/pics/Zanimivosti_in_turizem/hisa_

simonic_b.jpg

Vir:

http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/GornjesavskiMuzej

Jesenice/LiznjekovaDomacija/SlikaHisa.JPG

http://www.trnovska-vas.si/f/pics/Zanimivosti_in_turizem/hisa_simonic_b.jpg



http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/GornjesavskiMuzejJesenice/LiznjekovaDomacija/SlikaHisa.JPG

http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/GornjesavskiMuzejJesenice/LiznjekovaDomacija/SlikaHisa.JPG

114

Druge posebnosti, ki si

jih opazil.

Razmisli o razlogih za

takšen način gradnje.

NALOGA 5

Ogledali si bomo Blejsko in nato še Bohinjsko jezero. Naloge boste reševali po

skupinah, ki smo jih oblikovali pri pripravi na ekskurzijo v šoli.

1. skupina: merjenje temperature zraka in temperature vode,

2. skupina: določanje vonja vode,

3. skupina: določanje barve,

4. skupina: določanje bazičnosti, kislosti vode,

5. skupina: določanje bistrosti vode,

6. skupina: določa lebdeči material

7. skupina: določa prisotnost detergentov v Blejskem, nato pa še v Bohinjskem

jezeru.

Podatke vaših meritev za obe jezeri boste vpisali v tabelo in jih primerjali med

seboj.

Naša hipoteza: Bohinjsko jezero je čistejše kot Blejsko jezero.

Navodila za izvedbo nalog posameznih skupin boste dobili pri učitelju. Rezultate

posameznih skupin vpišite v tabelo in jih analizirajte.

BLEJSKO JEZERO BOHINJSKO JEZERO

Temperatura zraka

Temperatura vode

Vonj vode

Barva vode

115

Bazičnost, kislost vode

Bistrost vode

Lebdeči material

Prisotnost detergentov

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

NALOGA 6

V alpskih pokrajinah najdemo različne reliefne oblike in pojave. Skiciraj in opiši

ledeniško dolino.

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

NALOGA 7

skica

116

Nahajamo se v območju Triglavskega narodnega parka, kjer veljajo

naravovarstvene omejitve in prepovedi.

Naštej 4 prepovedi.

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

_________________________________________________________________.

Slika 27: Triglavski narodni park

Vir: http://www.tnp.si/images/uploads/zemljevid_big2.jpg

http://www.tnp.si/images/uploads/zemljevid_big2.jpg

117

NAVODILA ZA TERENSKO DELO

1. SKUPINA: MERJENJE TEMPERATURE VODE IN ZRAKA

Pripomočki: alkoholni termometer za merjenje temperature vode, termometer za

merjenje temperature zraka, primerna oblačila in obutev, vrvica.

Temperatura (T) vode je odvisna od temperaturne podlage, od toplih in hladnih

pritokov ter dnevnega in letnega časa. Temperatura vode je lahko tudi znak

onesnaţenosti vode. Čim višja je temperatura vode, tem manj je v njej

raztopljenih plinov in s tem kisika.

Temperaturo vode merimo s posebnimi vodnimi termometri. Njihova natančnost

mora biti vsaj 0,5 ºC . Termometri so stekleni in se izredno hitro lomijo. Z njimi

ravnaj previdno.

Danes boste izmerili temperaturo zraka in vode .

Za merjenje temperature zraka v senci poiščite ustrezno vejo. Nanjo obesite

termometer, da bo visel vsaj meter od tal. Počakajte 3 do 5 minut in odčitajte

temperaturo zraka.

Datum in kraj merjenja: __________________________________________

T (zraka) _____________________________________________________

Izberite ustrezen kraj ob vodi in izmerite temperaturo vode. V vodo potopite

termometer do 10 cm globine za 3 do 5 minut, da boste lahko odčitali

temperaturo. Termometer drţite nekoliko postrani. Odčitajte jo, ko je termometer

še v vodi, brez dotika. Po merjenjih termometer obrišite in spravite. Ugotovitve

zapišite.

T (vode) ________________________________________________________

Ime jezera: ______________________________________________________

Pripomočki: termometer, vrvica dolţine 1 m.

118

Blejsko jezero Bohinjsko jezero

T zraka

T vode

Ali sta T vode in T zraka različni? Zakaj?

__________________________________________________________________

Razmisli. V katerem letnem času in delu dneva bi bila razlika največja?

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

2. SKUPINA: DOLOČANJE VONJA VODE

Pripomočki: steklena ali plastična steklenica z zamaškom z vzorčno vodo,

Ballova lestvica vonjev.

Barva in vonj vode veliko povesta. Za ugotavljanje onesnaţenosti vode

potrebujete stekleno ali plastično steklenico. Do polovice jo napolnite z vodo in jo

dobro zamašite. Plastenko stresajte 30 sekund, nato jo odprite in takoj povohajte.

Glede na priloţeno Ballovo lestvico izberite ustrezen vonj in ga označite.

Ball Intenzivnost vonja Opis vonja

0 ni vonja vonja ne zaznaš

1 zelo slab vonj zazna samo strokovnjak

2 slab vonj zaznaš, ko te nanj opozorijo

3 zaznaven rahlo zaznaven

4 značilen privlači pozornost

5 močan močan vonj, voda ni pitna

Označitev vonja po Ballu:__________________________________________

119

3. SKUPINA: BARVA VODE

Pripomočki: 2 čaši, bel papir.

Čista voda je brezbarvna. Kadar so v njej raztopljene snovi, se različno obarva.

Lahko je rumena, rumenkasta, rumenorjava, rjava, zelenkasta ali pa sivkasta.

400 ml čašo napolnite z destilirano vodo, drugo pa z vodo iz jezera. Čaši postavite

na bel papir in primerjajte barvo vode v obeh čašah od zgoraj navzdol.

Barva vode ______________________________________________

4. SKUPINA: DOLOČANJE KISLOSTI OZ. BAZIČNOSTI VODE

Pripomočki: papirni indikator, čaša.

Kislost oz. bazičnost vode igra pomembno vlogo pri raziskovanju in preučevanju

voda. Vpliva tudi na spremembe bioloških procesov in na razvoj ţivljenja v vodi.

Lahko je tudi pokazatelj onesnaţene vode.

Reakcijo vode izraţamo s pH vrednostjo, in sicer z indikatorjem.

Določanje reakcije vode z indikatorji je utemeljeno na dejstvu, da veliko barv in

indikatorjev spremeni barvo pod vplivom različne koncentracije vodikovih ionov.

Čašo, ki smo jo predhodno oplaknili v jezerski vodi, napolnite do polovice z

vzorčno vodo. Indikatorski papir namočite v vodo. Počakajte, da se barva ne

spreminja več. Trak vzemite iz vode. Primerjajte ga s standardno barvno lestvico,

ki je poleg indikatorja in na kateri so ob posameznih barvah navedene ustrezne pH

vrednosti. Zapišite vrednost, s katero se ujema.

pH vrednost Reakcija vode

pod 4 izredno kisla

4,0 – 4,9 močno kisla

120

5,0 – 5,9 kisla

6,0 – 6,9 slabo kisla

7,0 nevtralna

7,1 – 7,9 slabo bazična

8,0 – 8,9 bazična

nad 9,0 močno bazična

pH vrednost: ________________________________

5. SKUPINA: BISTROST VODE

Pripomočki: čaša ali stekleni valj, bela podlaga s kvadratki.

Na belo podlago s kvadratki postavite stekleno čašo ali valj napolnjen z vzorčno

vodo in skozi odčitajte razločnost kvadratkov. Opišite bistrost vode: (velika,

srednja, majhna).

Bistrost vode je _____________________________________________

6. SKUPINA: LEBDEČI MATERIAL V VODI

Pripomočki: lijak, precejevalnik, filter papir.

Skozi lijak prekrit s filtrirnim papirjem precedite pribliţno liter vode iz jezera.

Filter papir razgrnite in opazujte material na filter papirju. Opišite in narišite

ostanek na papirju.

__________________________________________________________________

_________________________________________________________________

121

ostanek na filtru

7. SKUPINA: NAVZOČNOST DETERGENTOV

Pripomočki: plastenka, ravnilo.

Pralna sredstva se v stiku z vodo penijo. Plastenko do polovice napolni z vodo iz

jezera, jo zapri in pribliţno eno minuto stresaj. Zapiši ugotovitve. Ali je nastala

pena, ki dokazuje prisotnost detergentov? Če je, izmerite višino nastale pene.

Višina nastale pene: _________________________________________________

122

UČNI LIST ZA PREVERJANJE ZNANJA - 9. RAZRED



Vir:



2. Dopolni.

______________ _______________ je največja kotlina v Sloveniji. Preko

kotline teče reka _________________.

Na robu Ljubljanske kotline leţi kraj, ki ima eno najlepše ohranjenih starih

mestnih jeder pri nas. To je ________________ ___________________.

_____________________________

Ustavili smo se ob dveh jezerih: ______________ _______________________

in ___________________________ ______________________________.

3. Obkroţi črko pred pravilnim odgovorom.



123

Blejsko jezero je:

a) kraškega nastanka

b) tektonsko-ledeniškega nastanka

c) akumulacijskega nastanka

Katera vrsta energije je bila najpomembnejša za pogon fuţin?

a) vodna energija

b) vetrna energija

c) električna energija

Ledeniška dolina ima:

a) obliko črke U

b) obliko črke V

4. Opiši značilnosti gorskega podnebja.

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

5. Poveţi pojme na levi z razlago na desni.

__vintgar 1 - širša dolina, ki je obdana s hribi

__melišče 2 - padanje vode preko strme skalne stopnje

__slap 3 - zelo ozka, globoka vrezana soteska

__ ledeniška dolina 4 - U dolina, koritasta dolina

__ kotlina 5 – skalni okruški v obliki grušča, ki se

nabirajo pod gorskimi grebeni

6. Ovrednoti pomen Blejskega jezera za gospodarstvo.

124

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

_________________________________________________________________

7. Reši rebus. Dobil boš ime gorenjskega kraja, povezanega s prometom.

Slika 29: Rebus 3

Vir: Delovni zvezek, Ţivim v Sloveniji, str. 19.

125


EKSKURZIJI



naloge.






dodeljene.








2 točki: Učenec se je udeleţil ekskurzije, opravil je le samo del nalog npr.









126














dodane priloge.




127

Zemljevid Slovenije

128

5. ZAKLJUČEK

Geografija je s prenovo šolstva, katere cilj je povečati kakovost in trajnost

pridobljenega znanja, doţivela korenite spremembe.

Sodoben pouk geografije naj bi bil problemsko zasnovan z večjim deleţem

aktivnih metod. Poudarek je na procesih, veščinah in spretnostih, ki jih moramo

razvijati pri učencih. Veliko pozornost posvečamo pouku geografije na prostem in

s tem učencem omogočamo doţivljajsko bolj učinkovit pouk. Geografska

ekskurzija s terenskim delom je metoda in oblika dela, pri kateri učenci

pridobljena teoretična znanja praktično aplicirajo, se učijo opazovati in

raziskovati, iskati informacije v različnih virih in jih pisno ter ustno predstaviti.

Učenci razvijajo prostorsko predstavljivost, spoznavajo vrednote in probleme

okolja. Usposabljajo se za samostojno mišljenje in usvajanje znanja (Marentič

Poţarnik, 2005).

Priprava in izvedba geografske ekskurzije zahteva od učiteljev in učencev veliko

dela, truda in napora. Učitelj mora biti strokovno usposobljen za takšno delo,

pokrajino mora dobro poznati. Učenci morajo poznati oblike in metode dela na

terenu, ki so drugačne kot v učilnici. Ekskurzija bo kakovostno izvedena, če bodo

učenci motivirani in na ekskurzijo dobro pripravljeni. Po ekskurziji naredimo še

sintezo in vrednotenje opravljenega dela in preverimo doseţene cilje oziroma

ugotovimo vzroke za neizpolnjevanje ciljev. Izkušnja, ki jo učenci pridobijo z

delom v pokrajini, je neprecenljiva.

Predstavljene geografske šolske ekskurzije so usmerjene v različne

naravnogeografske enote Slovenije.

Učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda na ekskurziji razvijajo

sposobnost uporabe preprostih metod geografskega raziskovanja kot so

opazovanje, merjenje, urijo se v orientaciji s kompasom in delom s karto. Učenci

6. razreda si na primeru Logarske doline ustvarijo podobo ledeniške doline in jo

primerjajo z rečno dolino Drave. Izvedejo meritve temperature vode v Savinji.

Učenci 7. razreda na primeru Postojnske jame in Cerkniškega polja s Cerkniškim

129

jezerom pridobivajo predstave o podzemeljskih in površinskih kraških pojavih in

utrjujejo pojme povezane s krasom. Merijo temperaturo vode v Cerkniškem jezeru

in ob maketi jezera spoznavajo proces ojezeritve jezera. Učenci 8. razreda ob

ogledu Štanjela spoznavajo značilno kraško arhitekturo in prepoznajo različne

kraške pojave. Opazujejo relief v Soški dolini do Tolmina in si ogledajo Kobariški

muzej. Učenci 9. razreda si pridobivajo prostorske predstave o alpskih pokrajinah,

na primeru Škofje Loke spoznajo značilnosti srednjeveške arhitekture. Ob

Blejskem in ob Bohinjskem jezeru pri delu v skupinah določajo fizikalne in

kemične lastnosti vode ter primerjajo dobljene rezultate. Ovrţejo ali sprejmejo

hipotezo o onesnaţenosti jezer.

Ekskurzija s terenskim delom, pri kateri pouk geografije poteka v naravi, je del

pouka za ţivljenje in velik izziv za vse učitelje, ki bi radi pouk geografije

spremenili, učence bolj motivirali za samostojno delo, pri katerem dosegajo boljše

rezultate.

130

6. LITERATURA

Alpska hiša. Pridobljeni 4.4.2010 iz

http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/GornjesavskiMuzejJesenice/LiznjekovaDo

macija/SlikaHisa.JPG

Atlas Slovenije. (1985). Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.

Bahar, I., Račič, J. in Večerič, D. (2001). Raziskujem domači kraj. Delovni zvezek.

Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.

Badovinac, S. in ostali. (1999). Savinjsko Celje Velenje A - Ţ. Priročnik za

popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska zaloţba.

Barbič, M.: Izkušnje iz organizacije terenskega dela in ekskurzij v osnovni šoli,

Geografija v šoli, VI/1997, št. 2-3, str. 35-43.

Bevc, V. (1997). Pristopi k poučevanju geografije. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Bevc, V. (1997). Pouk geografije v naravi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije

za šolstvo in šport.

Bezjak, J. (1999). Didaktični model strokovne ekskurzije za naravoslovje in

tehniko. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.

Blejski grad. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://www.slovenian-

alps.com/si/imagelib/magnify/default/_vodnik_po_regiji/_Bled/Blejski_grad_1.jp

g.png

Blejsko jezero. Pridobljeno 4.4.2010 iz

http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/Blejsko_jezero_149911_24493

0.jpg

Bohinjsko jezero. Pridobljeno 4.4. 2010 iz

http://www.wikiwak.com/image/Lake+Bohinj.jpg

131

Brazda, M. (1985). Terenski rad i ekskurzije u nastavi geografije. Zagreb: Školska

knjiga.

Brinovec, S. (2004). Kako poučevati geografijo – Didaktika pouka. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Cerkniško jezero. Pridobljeno 4.4.201 iz

http://www2.arnes.si/~odobravljeng/aktivnosti/dogodki_2008_09/ekskurzija_9r/je

zero.jpg

Cigler, N. (1995a). Ekskurzije v slovenske pokrajine v osnovni šoli. Geografija v

šoli, 4 (1), 72-79.

Cigler, N. (1995b). Ekskurzije v osnovni šoli. Geografija v šoli, 4 (1), 69-71.

Cigler, N. (2003). Primeri pouka izbranih učnih tem iz geografije v osnovni in

srednji šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Cunder, K. (2002). Geografske učne poti. Terensko delo in ekskurzije pri pouku

geografije v srednjih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Človeška ribica. Pridobljeno 4.4.2010 iz

http://www.virginmedia.com/images/olm.jpg

Darstellung des Faches Erdkunde im Schulprogramm. (b. d.) Pridobljeno

31.5.2010 iz

http://www.ping.de/schule/mallinckrodt/fachbereiche/erdkunde/erdkunde_schulpr

o.htm

Enciklopedija Slovenije. (1994). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Geografski atlas Slovenije za osnovno in srednje šole. (2004). Ljubljana: Tehniška

zaloţba Slovenije.

Geografski atlas za osnovno in srednje šole. (2003). Ljubljana: Tehniška zaloţba

Slovenije.

Gosar, A. in Jeršič, M. (1996). Slovenija - Turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

132

Goschkowski, S. (2006). Lernen und Arbeiten vor Ort – Exkursiondidaktik.

Pridobljeno 31.5.2010 iz www.kultusportal-

bw.de/servlet/PB/show/1211749Exkursionsdidaktik.pdf

Haubrich, H. (1988). Didaktik der Geographie konkret. München: Oldenbourg

Verlag.

Idrijska kamšt. Pridobljeno 4.4.2010 iz

http://www.destinacije.com/Slike/Slovenija/MuzejiiGalerije/Idrijska_Kamst-

Vodno_Kolo.JPG

Idrijski rudarski muzej. Pridobljeno iz 4.4. 2010 iz http://www.ntz-

nta.si/default.asp?id=143&lid=12&iid=1

Ivanšek, D. (1999). Spoznavanje domače pokrajine. Vaje za delo na terenu.

Ljubljana: Rokus.

Ivanšek, D. (1999). Spoznavanje domače pokrajine. Priročnik za učitelje.

Ljubljana: Rokus.

Logarska dolina. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://www.insiders-

slovenia.si/files/Image/home_page/Logarska%20dolina1.jpg

Karta Slovenije. Pridobljeno 4.4.2010 iz

http://imo2006.dmfa.si/images/map_slovenia.gif

Klasinc, R. (1996). Kaj pa ekskurzije?. Geografija v šoli, 3, 53-56 .

Kobariški muzej. Pridobljeno 4.4.2010 iz

http://www.destinacije.com/Thumbs/Slike/Slovenija/MuzejiiGalerije/Kobariski_

Muzej.JPG

Kolenc Kolnik, K. (1997). Naloge didaktike geografije – nekatere današnje

prednosti in slabosti pouka geografije. Geografija v šoli, VI/2-3, 23-26.

Kolenc Kolnik, K. (2000). Terenske in laboratorijske vaje ter ekskurzija pri pouku

geografije, IX. 42-47.

133

Kolenc Kolnik, Karmen. (2002). Didaktika pouka geografije. Delovno gradivo za

študente geografije.

Kolenc Kolnik, Karmen. (2004). Geografija za 6. razred. Priročnik za učitelje.

Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.

Kolenc Kolnik, Karmen.(2005). Nove naloge za nove kompetence učiteljev

geografije. Geografija v šoli, XV/3, 2-11.

Kolenc Kolnik, Karmen. (2006a). Didaktična vrednost učenja geografije na

prostem. Pedagoška obzorja, Didactica slovenica 21 (1), 48-57.

Kolenc Kolnik, Karmen. (2006b). Učenje geografije v učilnici na prostem in

didaktična analiza sedanje učne prakse. Geografija v šoli, XV, 13-22.

Kolenc Kolnik, Karmen. (2008). Razvoj geografskih kurikulov in izobraţevalni

potencial geografije na začetku 21. stoletja. Dela 29.

Koltaj, M. in Fojkar, H. (1997). Ekskurzija za učence v Prekmurje. Geografija v

šoli, IX, 43–50.

Kraška hiša a. Pridobljeno 4.4.2010 iz


Kraška hiša b. Pridobljeno 4.4.2010 iz

http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www2.arnes.si/

Kunaver, J. in ostali. (1989). Geografija – Domača pokrajina. Priročnik za

geografsko spoznavanje domače pokrajine. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.

Kunaver, J. in ostali. (2005). Slovenska šolska geografija s pogledom v

prihodnost. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.

Maketa Cerkniškega jezera. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://jezerski-

hram.si/newsimages/1_1.jpg

Mihevc, A. in ostali.(1999). Notranjska A – Ţ. Priročnik za popotnika in

poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska zaloţba.

134

Nastavni plan i program za osnovnu školu. Geografija. Pridobljeno 31.5.2010 iz

http://www.mzos.hr/

Nema karta Slovenije. Pridobljeno 4.4.2010 iz

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Slovenia_location_

map.svg/240px-Slovenia_location_map.svg.png

Novak, F. in Ivanšek, D. (2004). Geografija Slovenije. Priročnik za učitelje za 9.

razred devetletne in 8. razred osemletne osnovne šole.

Oblak, T. (2008). Priprava geografsko-slovenistične ekskurzije v zadnjem triletju

osnovne šole. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska

fakulteta.

Oroţen Adamič, M., Perko, D. in Kladnik, D. (1996). Priročni krajevni leksikon

Slovenije. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.

Osojnik, D. (2007). Geografske ekskurzije v osnovni šoli. Diplomsko

delo.Maribor. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Panonska hiša a. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://www.welcome-to-

slovenia.com/datoteke/slike/4a34fcea2a6949255495b8c1a2b3e2b6.2321682.jpg

Panonska hiša b. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://www.trnovska-

vas.si/f/pics/Zanimivosti_in_turizem/hisa_simonic_b.jpg

Postojnska jama. Pridobljeno 4.4.2010 iz


Premogovnik Velenje. Pridobljeno10.4.2010 iz http://www.ntz-

nta.si/default.asp?id=143&lid=41&iid=2

Račič, J. in Večerič, D. (2003). Geografija za 8. razred osemletne in 9. razred

devetletne osnovne šole. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.

Radovanovič, S. in ostali. (1999). Koroška A – Ţ. Priročnik za popotnika in

poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska zaloţba.

135

Rebus 1. Učni list.

Rebus 2. Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008). Ţivim v Sloveniji –

Geografija za 9. razred osnovne šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.

Rebus 3. Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008). Ţivim v Sloveniji –

Geografija za 9. razred osnovne šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.

Rimska nekropola. Pridobljeno 4.4.2010 iz

http://www2.arnes.si/~ktavca2/enijevagrobnica.jpg

Rinschede, G. (2003). Geographiedidaktik. Schöningh. Paderborn. Pridobljeno

31.5.2010 iz http://books.google.si/books?id=-

6zX6qNoY1AC&pg=PA121&lpg=PA121&dq=Geographie,+Schule,+Exkursionen&source=b

l&ots=CAsWTklTW2&sig=C0ihNibkLqxs3n52aO2WKgTd7NQ&hl=sl&ei=5pMGTJWrCMf9

OfGulIsL&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CBkQ6AEwBDgy#v=onepag

e&q=Geographie%2C%20Schule%2C%20Exkursionen&f=false

Seibert, T. (2007). Geografska učna pot skozi Griţe in Migojnice. Diplomsko

delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008). Ţivim v Sloveniji – Geografija za

9. razred osnovne šole.

Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008). Ţivim v Sloveniji – Geografija za

9. razred osnovne šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.

Bajec, A. in ostali. (1994). Slovar slovenskega knjiţnega jezika. Ljubljana:

Drţavna zaloţba Slovenije.

Slovenija, pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

Šeruga, I. (2000). Kriteriji za ocenjevanje terenskega dela. Geografija v šoli, IX,

str. 32-35.

Škofja Loka. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://javor.pef.uni-

lj.si/~racki2004html/jernej_hafner/images/Skofja_Loka.jpg

136

Štanjel. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://znamenitosti.kras-

carso.com/images/stanjel1.jpg

Tehniški muzej Bistra. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://beta.finance-

on.net/pics/cache_F8/F87ZS_razstava_kolesa_xx.1210182312.jpg

Titl, J. (1993). Primorje, Kras A – Ţ. Priročnik za popotnika in poslovnega


Triglavski narodni park. Pridobljeno 4.4.2010 iz

http://www.tnp.si/images/uploads/zemljevid_big2.jpg

Učni načrt - Zemljepis – Priloga k sedaj veljavnemu učnemu načrtu. (1999).

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Učni načrt – Geografija za 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole. (2003). Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Učni načrt – Geografija. (2008). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za

šolstvo.

Vidic, M. in ostali.(1994). Gorenjska A – Ţ. Priročnik za popotnika in poslovnega


Vrhunec, I. (2000). Poročilo kot oblika analize ekskurzije v 6. razredu. Geografija

v šoli, 3.

Zgonik, M. (1995). Prispevki k didaktiki geografije . Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

univerza v mariboru · 2017-11-27 · graf 1: klimogram stare fužine..... 111 kazalo preglednic:...

Documents