univerza v mariboru · 2018-08-24 · glasbene šole vse od ustanovitve do danes. moje zanimanje je...

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za glasbo

DIPLOMSKO DELO

Andrejka Kolman

Maribor, 2010

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za glasbo

Diplomsko delo

GLASBENA ŠOLA LENDAVA

Mentor: Kandidatka:

izr. prof. Maksimiljan Feguš Andrejka Kolman

Maribor, 2010

Glasbena šola Lendava

ii

Lektor:

Davorin Kolarič, abs. angleščine in slovenščine

Prevajalec:

Davorin Kolarič, abs. angleščine in slovenščine


iii

ZAHVALA

Zahvalila bi se najprej mentorju izr. prof. Maksimiljanu Fegušu za njegov trud in

dane napotke pri nastajanju diplomskega dela. Vsa zahvala gre tudi Glasbeni šoli

Lendava in njenemu celotnemu kolektivu, še posebej ravnateljici Hajnalki

Magyar, ki mi je omogočila dostop do arhiva Glasbene šole Lendava.

Posebno zahvalo namenjam sodelavki Evi Orban, ki mi je veliko pomagala pri

zbiranju podatkov in virov, še posebno ustnih. Brez njene pomoči in pomoči

ravnateljice ter vseh sodelavcev moje diplomsko delo ne bi bilo izvedljivo.

Zahvalila bi se domačim, prijateljem in vsem, ki so v kakršni koli obliki

pripomogli pri nastajanju diplomske naloge.


iv

IZJAVA

Podpisana Andrejka Kolman, rojena 25. 04. 1985 v Murski Soboti, študentka

Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer glasbena pedagogika, izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Glasbena šola Lendava pri mentorju izr. prof.

Maksimiljanu Fegušu avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in

literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Andrejka Kolman

Maribor, 2010


v

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

Glasbena šola Lendava ima za sabo 50 let delovanja. V teh letih je bilo veliko

lepih trenutkov, ki se jih šola zelo rada spomni in ima lepe spomine na vsa šolska

leta. Ti spomini in predvsem delo v Glasbeni šoli Lendava in celotni razvoj šole

so predstavljeni v diplomskem delu. Najprej sta predstavljena zgodovina šole in

delo na šoli, in sicer ustanovitev šole, njeni prostori in dislocirani oddelki. V

nadaljevanju diplomsko delo zajema seznam ravnateljev, pedagoškega,

administrativnega in tehničnega osebja, pregled in nakup instrumentov ter ostalih

didaktičnih pripomočkov, učence glasbene šole, njihove dosežke in rezultate s

tekmovanj, na koncu pa so predstavljeni še orkestri, ki delujejo na šoli. Šola

ogromno sodeluje z okoliškimi glasbenimi in osnovnimi šolami, saj s tem učenci

in učitelji izboljšujejo svojo samopodobo in pridobivajo samozavest ob kvalitetnih

nastopih.

KLJUČNE BESEDE:

glasbena šola,

ravnatelji,

osebje,

učenci,

instrumentalne zasedbe,

srečanja,

revije.


vi

ABSTRACT AND KEYWORDS

Music School Lendava has been operating for 50 years. In those years there were

many happy moments and the school has beautiful memories of all the school

years. These memories and above all work in Music School Lendava and the

entire school development are presented in the diploma thesis. First, the history of

the school and the work at the school are presented, namely the establishment of

the school, its facilities and remote sections. The following diploma thesis

consists of a list of headmasters, teachers, administrative and technical staff,

review and purchase of instruments and other teaching aids, students, their

achievements and results in the competitions, and finally the orchestras, that are

active in the school. The school co-operates a lot with the surrounding music

schools and primary schools, as this helps students and teachers to improve their

self-esteem and gain confidence with quality performances.

KEY WORDS:

music school,

headmasters,

staff,

pupils,

instrumental ensemble,

meetings,

annual performance.


vii

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................. 1

2 NAMEN ............................................................................................................... 3

3 HIPOTEZE ......................................................................................................... 3

4 METODOLOGIJA ............................................................................................ 3

4.1 Raziskovalne metode ............................................................................ 3

4.2 Uporabljeni viri ..................................................................................... 3

5 USTANOVITEV GLASBENE ŠOLE LENDAVA IN NJEN RAZVOJ ....... 4

5.1 Prostori .................................................................................................. 7

5.2 Dislocirani oddelki .............................................................................. 10

6 POSEBNOSTI GLASBENE ŠOLE LENDAVA ........................................... 11

7 RAVNATELJI .................................................................................................. 13

7.1 Vlasta Geder (29. 10. 1959-30. 8. 1963) ............................................. 13

7.2 Matija Suhadolc (1. 9. 1963-31. 8. 1968) ........................................... 13

7.3 Franc Bobovec (1. 9. 1968-31. 8. 1970) ............................................. 13

7.4 Tone Dominko (1. 9. 1970-30. 10. 1973) ........................................... 13

7.5 Jože Kocet (30. 10. 1973-31. 8. 1975) ................................................ 14

7.6 Janez Slana (14. 7. 1975-2. 5. 1979) ................................................... 15

7.7 Suzana Kocuvan (3. 5. 1979-31. 8. 2005) ........................................... 16

7.8 Hajnalka Magyar ................................................................................. 20

8 PEDAGOŠKO OSEBJE .................................................................................. 22

9 ADMINISTRATIVNO IN TEHNIČNO OSEBJE ........................................ 29

10 PREGLED IN NAKUP INSTRUMENTOV, UČNIH IN OSTALIH

PRIPOMOČKOV ............................................................................................... 31

11 SEZNAM UČENCEV .................................................................................... 34


viii

11.1 Interni in javni nastopi učencev ........................................................ 36

11.2 Tekmovanja učencev ......................................................................... 39

11.3 Učenci, ki so nadaljevali srednje glasbeno izobraževanje ................ 47

12 KOMORNE IN ORKESTRALNE ZASEDBE ........................................... 49

12.1 Pihalni orkester.................................................................................. 51

12.2 Harmonikarski orkester ..................................................................... 53

13 SREČANJA IN REVIJE GLASBENIH ŠOL ............................................. 54

14 SODELOVANJE Z MADŽARSKO GLASBENO ŠOLO ADÁMA

JENŐJA LENTI .................................................................................................. 56

16 VIRI IN LITERATURA ................................................................................ 59

17 PRILOGE ....................................................................................................... 62


ix

KAZALO SLIK

Slika 1 Kronika Glesbene šole Lendava, šolsko leto 1995/96; str. 9; Zgradba

Glasbene šole Lendava ........................................................................................... 9

Slika 2 Jože Kocet. Pridobljeno 15. 11. 2009, iz http://beta.finance-

on.net/pics/cache F4/F43DO kocet joze 1 jz.1109792079.jpg ............................. 14

Slika 3 Janez Slana (b.d.). Pridobljeno 5.9.2009 od Tanje Vajda, bivše učenke

Glasbene šole Lendava ......................................................................................... 15

Slika 4 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 1999/2000; str. 69; Suzana

Kocuvan na slavnostnem koncertu ob 40 - letnici Glasbene šole Lendava .......... 20

Slika 5 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2005/06; str. 68; Hajnalka

Magyar .................................................................................................................. 21

Slika 6 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2009/10; str. 20; Kolektiv

Glasbene šole Lendava ......................................................................................... 28

Slika 7 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 1994/95; str. 151; Klavir v

šolski dvorani ........................................................................................................ 33

Slika 8 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2008/09; str. 20; Zaključni

nastop šestega razreda .......................................................................................... 35


nastop šestega razreda .......................................................................................... 35

Slika 10 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2007/08; str. 13; Nastop

učenke v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi .............................................. 39

Slika 11 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2006/07; str. 86; Komorna

skupina trobil, ki se je udeležila regijskega tekmovanja ....................................... 46

Slika 12 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2007/08; str. 7; Kvartet flavt

na božično - novoletnem koncertu v Lendavi ........................................................ 50

Slika 13 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2006/07; str. 85; Pihalni

orkester Glasbene šole Lendava v Gledališki in koncertni dvorani - kulturnega in

promocijskega centra v Lendavi pod vodstvom Stanka Peterke ........................... 51


x

Slika 14 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2006/07; str. 92;

Promenadni koncert v Lendavi ............................................................................. 52


Harmonikarski orkester na božično - novoletnem koncertu pod vodstvom Riharda

Lebarja .................................................................................................................. 53

Slika 16 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2006/07; str. 80; srečanje

glasbenih šol Pomurja .......................................................................................... 55


učenca na Glasbeni šoli Adám Jenő v Lentiju ...................................................... 56


1

1 UVOD

Carl Maria von Weber: »Z glasbo je mogoče povedati več kot z besedami.«

(Glasba. (b. d.). Pridobljeno 9. 11. 2009, s http://sl.wikipedia.org/wiki/Glasba).

Ko zaslišimo glasbo, nas ta venomer obda in napolni z energijo. Ko vprašamo

ljudi, kaj je glasba, nam odgovorijo, da je glasba nekaj lepega. To drži, ampak

glasba ima veliko globlji pomen. Glasba je vse, kar nas obdaja. To vemo vsi, ki se

z glasbo resneje ukvarjamo od otroštva, saj nas že takrat začnejo učiti o pomenu

glasbe in njenem pozitivnem vplivu na človeka.

Že v prazgodovini je človek uporabljal instrumente, ki jih je našel v naravi, in

sicer kamne, palice itd., ter izvabljal različne zvoke iz narejenih lastnih

instrumentov. Tudi otroci začnejo peti in ploskati in tako ustvarjati glasbo.

Kasneje se že naučijo kakšno pesmico od staršev ali v vrtcu. Glasbeno bolj

sposobni in nadarjeni otroci se nato dodatno izobražujejo v glasbenih šolah, kjer

se naučijo prvih tonov, ki jih zaigrajo na izbrane instrumente. Ob tem razvijajo

svojo glasbeno nadarjenost, ki jim kasneje pride prav, saj se nekateri odločijo tudi

za nadaljnje glasbeno izobraževanje. Sama sem obiskovala glasbeno šolo in nato

končala še srednjo glasbeno šolo, zato vem, koliko truda in dela, predvsem pa vaje

je potrebno, da lahko kasneje postaneš poklicni glasbenik. Zelo rada delam z

otroki, zato sem se odločila, da bom svoje glasbeno znanje posredovala

prihajajočim generacijam. Zaposlila sem se v Glasbeni šoli Lendava in tam

poučujem klavir, zato mi je bilo v veliko veselje izdelati diplomsko delo, ki se

nanaša na to šolo. A to ni edini razlog, namreč marca 2009 se je učiteljski zbor

začel pogovarjati o 50-letnici glasbene šole in tudi o izdaji zbornika. Ob tej

priložnosti sem se odločila narediti zgodoviski pregled glasbene šole in tako

prispevati k nastanku zbornika šole. Ko sem pregledala šolske kronike, sem

videla, da te obstajajo šele od leta 1975. Torej za obdobje od ustanovitve glasbene

šole pa do leta 1975 ni bilo na šoli nobenih pisnih virov razen starih dnevnikov, ki

so tudi bili dokaj nepopolni. Tako sem začela zbirati podatke o tem, kako je

glasbena šola delovala od ustanovitve do danes, torej o ustanovitvi, prostorih,

dislociranih oddelkih, ravnateljih, pedagoškem osebju in administrativno-

tehničnih delavcih, učencih in njihovih dosežkih, raznih nastopi v Lendavi in

okoliških krajih, zanimalo me je tudi sodelovanje z okoliškimi šolami.


2

Kot je bilo že omenjeno, poučujem na Glasbeni šoli Lendava in vem, da morajo

biti učenci in učitelji pri svojem delu vztrajni. Torej igranje na instrument ni nekaj

povsem samoumevnega. Pomeni veliko truda, vloženega dela, vztrajnosti in

večinoma veliko treme pri raznih nastopih, ki jo nekateri izkoristijo sebi v prid,

drugi pa se morajo zelo boriti z njo. Veseli me, da sem si za diplomsko delo

izbrala to temo, saj sem ob raziskovanju pridobila veliko koristnih in uporabnih

informacij, ki jih bom z veseljem posredovala bodočim generacijam.


3

2 NAMEN

Glasbena šola Lendava praznuje letos 50-letnico delovanja. Za to sem se odločila,

da bom v ta namen kronološko predstavila šolo od ustanovitve do danes v svojem

diplomskem delu. Ni pa samo to razlog, za pisanje o Glasbeni šoli Lendava.

Namreč sama poučujem v tej šoli že peto leto in mi predstavlja velik izziv, da

napišem in zajamem celotno zgodovino Glasbene šole Lendava, ki je gotovo

izjemno pestra, polna novih spoznanj in informacij tako za šolo kot zame.

3 HIPOTEZE

Diplomsko delo z naslovom Glasbena šola Lendava zajema kronološki opis

glasbene šole vse od ustanovitve do danes. Moje zanimanje je usmerjeno v

nastanek glasbene šole in njeno delovanje v vseh 50 letih, njeno sodelovanje z

okolico, njene ravnatelje in učitelje ter nastope in tekmovanja učencev. Med

drugim me zanimajo njeni prostori in oddelki ter pogoji za delo, kakršni so bili od

ustanovitve do danes.

4 METODOLOGIJA

4.1 Raziskovalne metode

Uporabila sem:

• deskriptivno metodo,

• zgodovinsko metodo teoretičnega raziskovalnega dela.

4.2 Uporabljeni viri

Pri izdelavi diplomskega dela z naslovom Glasbena šola Lendava sem uporabljala

primarne vire.


4

5 USTANOVITEV GLASBENE ŠOLE LENDAVA IN NJEN

RAZVOJ

Na pobudo meščanov občine Lendava so se v Lendavi odločili, da bodo začeli

poučevati igranje na instrumente in s tem povečali število glasbeno izobraženih

ljudi ter število ljubiteljev glasbe in kulture, saj je takrat že deloval orkester, ki je

s svojimi nastopi popestril kulturno življenje v Lendavi.

Leta 1958 je na pobudo staršev začela poučevati klavir in solfeggio učiteljica

Anka Zver iz Murske Sobote. Zaradi velikega zanimanja za glasbeno

izobraževanje je Svet za prosveto in kulturo na seji 8. septembra 1959 predlagal

Ljudskemu odboru občine Lendava, da se ustanovi glasbena šola v Lendavi, na

kateri bi poučevali violino, pihala, klavir in harmoniko. Na seji Občinskega

ljudskega odbora z dne 29. 10. 1959 so nato sprejeli predlog Sveta za prosveto in

kulturo in tako odobrili ustanovitev Nižje glasbene šole Lendava. (Zapisnik II.

seje Občinskega ljudskega odbora Lendava, dne 8. 9. 1959; ustni vir, pridobljen

julija 2009).

29. oktobra 1959 je bila uradno ustanovljena glasbena šola v Lendavi z nazivom

Nižja glasbena šola Lendava. Za upravnico glasbene šole je Svet za prosveto in

kulturo predlagal Vlasto Geder, ki je bila imenovana na seji Občinskega ljudskega

odbora 29. 10. 1959. (Zapisnik XXII. seje Zbora proizvajalcev in Občinskega

zbora Občinskega ljudskega odbora Lendava, dne 29. 10. 1959; Uradni vestnik

Okraja Murska Sobota, dne 19. 11. 1959).

Kasneje sta zaradi prostorske stiske in pomanjkanja kadrov Svet delovne

skupnosti Osnovne šole Jožeta Kramarja - Juša Lendava in Nižja glasbena šola

Lendava začela razpravljati o racionalnejši organizaciji obeh zavodov ter se

obrnili na Skupščino občine Lendava, ki je po daljših razpravah in dogovarjanjih

19. 8. 1968 izdala odločbo o priključitvi Nižje glasbene šole k Osnovni šoli Jožeta

Kramarja - Juša s 1. septembrom 1968. ( Odločba o pripojitvi Nižje GŠ v Lendavi

k Osnovni šoli Jožeta Kramarja - Juša Lendava, b. d.; ustni vir, pridobljen julija

2009).

S priključitvijo glasbene šole k osnovni šoli pa so se pojavile tudi težave zaradi

neprimernih in skromnih prostorov na gradu, kjer je delovala Osnovna šola Draga


5

Lugariča, ter prostorske stiske v zgradbi Osnovne šole Jožeta Kramarja - Juša.

Občina Lendava se je nato leta 1965 odločila, da bo v Lendavi zgradila centralno

osnovno šolo, v kateri bo dovolj prostora za obe osnovni šoli. Nova osnovna šola

v Lendavi je bila do jeseni 1968 zgrajena v takšnem obsegu, da je lahko sprejela

učence Osnovne šole Draga Lugariča in višje oddelke Osnovne šole Jožeta

Kramarja - Juša. Dve leti pozneje, leta 1970, sta se obe lendavski osnovni šoli v

celoti združili v Osnovno šolo Draga Lugariča Lendava. Ob tej priložnosti so tudi

oddelek Osnovne šole Jožeta Kramarja - Juša in Glasbeno šolo Lendava priključili

k centralni šoli. (Odločba o pripojitvi Osnovne šole Jožeta Kramarja - Juša

Lendava k Osnovni šoli Draga Lugariča Lendava, b. d.; Bobovec, 1981).

Število učencev je na Glasbeni šoli Lendava v letih, ko je glasbena šola delovala v

sklopu Osnovne šole Draga Lugariča Lendava, naraščalo. Povečano zanimanje je

pripomoglo k dejstvu, da je glasbena šola izpolnjevala že en pogoj za ustanovitev

samostojnega zavoda. Problematika s kadrom se je rešila s povečanjem števila

redno in honorarno zaposlenih delavcev. Tako je glasbena šola izpolnjevala že

dva pogoja, ki sta bila zajeta v Zakonu o glasbenih šolah, in sicer, da ima glasbena

šola zagotovljene učitelje in druge delavce ter ima organiziran pouk za najmanj tri

glavne predmete in vsaj dopolnilni pouk nauka o glasbi. Za ponovno

osamosvojitev Nižje glasbene šole Lendava pa je bilo treba izpolnjevati še druge

zahteve, kot so zagotavljanje prostorov, opreme, učil, finančnih sredstev in drugo.

Prostorsko stisko so rešili s saniranjem pritličja zgradbe, kjer je bila glasbena šola,

in s tem pridobili eno manjšo učilnico, pisarno in sanitarije. Financiranje glasbene

šole pa bi krili iz sredstev TIS Lendava in s prispevki učencev. Vse to in še druga

določila so bila zajeta v odločbi o ustanovitvi glasbene šole v Lendavi kot

samostojne in samoupravne organizacije, ki jo je izdala Skupščina občine

Lendava 31. 10. 1973 na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih

skupnosti.

Do 31. 12. 1973 je bil določen datum konstituiranja. Za vršilca dolžnosti

ravnatelja so določili Jožeta Koceta, toda zaradi pomanjkanja učnega kadra se do

tega datuma glasbena šola ni mogla konstituirati, zato je Izvršni svet predlagal

Skupščini Lendava podaljšanje roka do 28. 2. 1975. Po sprejetju novega datuma

sta s 3. 9. 1974 Delovna skupnost občine Lendava in z 2. 12. 1974 Oddelek za

družbene službe in občo upravo Lendava sprejela in potrdila statut Glasbene šole


6

Lendava. Po več kot enoletnem trudu vršilca dolžnosti ravnatelja Jožeta Koceta je

Izvršni svet Skupščine občine Lendava 21. 2. 1975 sprejel sklep, da se Glasbena

šola Lendava loči od Osnovne šole Draga Lugariča Lendava in se konstituira kot

samostojna organizacija. Jože Kocet je nato 12. 6. 1975 predložil potrdilo, da je

glasbena šola priglašena za vpis v sodni register. Naziv zavoda je Glasbena šola

Lendava. (Odločba o ustanovitvi GŠ Lendava kot samostojnega zavoda;

Konstituiranje GŠ v Lendavi dne 9. 8. 1974; Potrditev statuta GŠ Lendava dne 4.

9. 1974; Potrditev statuta dne 19. 11. 1974; Osamosvojitev GŠ Lendava, vpis v

register dne 14. 2. 1975; Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru - Vpis v

register dne 12. 6. 1975).


7

5.1 Prostori

Prvi učenci so zaradi prenatrpanosti učiteljičinega urnika obiskovali ure solfeggia

in klavirja v poznih urah v lendavskem gradu.

Ko je bila leta 1959 ustanovljena glasbena šola v Lendavi, je imela svoj sedež in

prostore šole v zgradbi Prve osnovne šole v Lendavi v Kovačevi ulici 15.

Glasbena šola je imela na razpolago dve učilnici, ki sta bili zelo zasedeni, saj se je

glasbena šola morala prilagajati izmeničnemu pouku osnovne šole, ki je takrat

potekal v dopoldanskih in popoldanskih urah. Zaradi prostorske stiske osnovne

šole se je Glasbena šola Lendava v šolskem letu 1960/61 preselila v prizidek Prve

osnovne šole Lendava in pridobila še nekaj učilnic v Partizanski ulici 53.

Glasbena šola pa se je še vedno ukvarjala s prostorsko stisko, zato se je 1.

septembra 1968 priključila k Osnovni šoli Jožeta Kramarja - Juša, nazaj v

Kovačevo ulico 15, kjer so imeli zagotovljene primerne prostore za skupinski in

individualni pouk teorije glasbe in pouk instrumentov. Ker pa sta se osnovni šoli

Jožeta Kramarja - Juša in Draga Lugariča vse pogosteje ubadali z neprimernimi

in skromnimi prostori, je Občina Lendava zgradila centralno osnovno šolo, kjer

sta se leta 1970 obe šoli združili v Osnovno šolo Draga Lugariča. Nižja glasbena

šola je bila priključena centralni osnovni šoli in je delovala kot njen oddelek. Pouk

je še naprej izvajala v prizidku dotedanje Osnovne šole Jožeta Kramarja – Juša.

Čeprav je glasbena šola imela svoje prostore, so ti postali premajhni, saj je število

učencev začelo drastično naraščati.

Prostorsko stisko so rešili s saniranjem pritličja zgradbe in s tem pridobili eno

manjšo učilnico, pisarno ter sanitarije. Ampak to je bila le kratkotrajna rešitev, saj

se je v poznejših letih izkazalo, da je še vedno premalo prostora za izvajanje

individualnih ur. (Poročilo o pregledu glasbene šole v Lendavi, b. d.; Ugotovitev

dela na glasbeni šoli v Lendavi, 1973, čl. 24; Odločba o pripojitvi Osnovne šole

Jožeta Kramarja - Juša Lendava k Osnovni šoli Draga Lugariča Lendava, b. d.;

Bobovec, 1981; Odločba o pripojitvi Nižje GŠ v Lendavi k Osnovni šoli Jožeta

Kramarja - Juša Lendava, b. d.).

Glasbena šola je postala samostojni zavod leta 1975, prostorska problematika pa

jo je pestila vse do leta 1978, ko je dobila nove prostore na novi lokaciji v


8

Partizanski ulici 64 v Lendavi, kjer še vedno deluje, vendar se takratna

Partizanska ulica 64 danes imenuje Glavna ulica 70.

S pridobitvijo novih prostorov pa so morali zgradbo tudi obnavljati in vzdrževati.

Zato je šola vse do leta 1991 izboljševala učilnice, opravljala so se razna

pleskarska dela, s strešniki pokrili centralno zgradbo ob cesti in dvoriščno zgradbo

šole itd.

Že leta 1985 je takratna ravnateljica Suzana Kocuvan opozorila, da bi morali

nujno rešiti prostorsko problematiko, ki jih je vse bolj pestila. Nujno so

potrebovali prostore, v katerih bi lahko imeli vso glasbeno dejavnost od vzgoje do

koncertne dejavnosti. Tako so nato leta 1992 začeli adaptacijo dvoriščne zgradbe

in končali povezavo starega dela z novim. Leta 1993 so lahko kljub pomanjkljivi

opremi prvič v novi dvorani organizirali božično-novoletni koncert. Svečana

otvoritev šolske dvorane pa je bila 13. junija 1994. (Kronika Glasbene šole

Lendava, 1975 - 1994).

Ravnateljica šole je imela otvoritveni govor v slovenskem in

madžarskem jeziku. Slavnostni govornik večera je bil predsednik IS

Občine Lendava, g. Gjerkeš Štefan. V svojem govoru se je posebej

zahvalil učiteljem šole in vsem drugim, ki so kakorkoli vložili svoj

trud ter pripomogli k uresničitvi tega za šolo in mesto nujnega

projekta. Učenci in učitelji šole so se predstavili občinstvu s

kvalitetnim koncertnim programom. Po končanem programu so bili

vsi navzoči vabljeni na družabno srečanje, ki je bilo pripravljeno v

učilnicah šole. (Kronika Glasbene šole Lendava, 1994, str. 139).

K izboljšanju pogojev je prispevala tudi centralna kurjava, saj so se v preteklih 15

letih ogrevali z oljnimi pečmi, v okviru obnove pa so zgradili še predelno steno v

sanitarijah in ločili prehod na oder, saj do tedaj ni bilo prehoda. Leta 1998 so

zaradi pridobitve novih prostorov začeli rekonstrukcijo podstrešja šole. Ker pa

rekonstrukcija podstrešja do določenega termina ni bila dokončana, so se morali

istega leta začasno preseliti na Dvojezično osnovno šolo (DOŠ) I Lendava.

Glasbena šola je uporabljala njihove prostore, vse dokler dela niso bila

dokončana.


9

Rekonstrukcija je bila zaključena novembra 1998. Ob tej priložnosti je glasbena

šola pripravila svečano otvoritev novih podstrešnih prostorov. Šola je pridobila 4

učilnice za individualni pouk, delovni kabinet učiteljev, sanitarije, čajno kuhinjo,

prostor za arhiv in dve manjši shrambi. (Kronika Glasbene šole Lendava, 1994-

1998).

Svečanost ob otvoritvi je potekala v šolski dvorani. Po kulturnem

programu sta župan občine Lendava g. Jožef Kocon in ravnateljica

šole Suzana Kocuvan simbolično prerezala vrvico na stopnišču, ki

vodi v nove prostore. Sledil je ogled prostorov, v katerih so že

učitelji z učenci demonstrirali instrumentalni pouk. Tako so bili

prostori predani svojemu namenu - pouku. Celotna prenova šolskih

prostorov je stala približno 11 milijonov tolarjev, kar je v celoti

financirala Lendavska občina. (Kronika Glasbene šole Lendava,

1998, str. 55).

V Glasbeni šoli Lendava se vsako leto povečuje število učencev, zato šola od leta

2006 ponovno opozarja na prostorsko stisko, ki jo pestijo že vsa leta, saj imajo

težave z izvajanjem skupinskega pouka glasbene pripravnice, nauka o glasbi,

pihalnega in harmonikarskega orkestra in komorne skupine, saj za takšen pouk

potrebujejo večje prostore. Načrtovali so tudi širitev programov do leta 2008,

vendar bodo te programe lahko začeli izvajati šele s selitvijo v nove, večje

prostore. Te prostore naj bi uredila Občina Lendava, ustanoviteljica zavoda, in

sicer na DOŠ II Lendava, kjer so trenutno otroci s posebnimi potrebami. Glasbena

šola Lendava upa, da bo Občina Lendava v čim krajšem času pričela adaptacijo

zgradbe, saj bodo lahko v novih prostorih še uspešneje poučevali in opravljali

svoje delo. (Kronika Glasbene šole Lendava, 2006).

Slika 1 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 1995/96; str. 9; Zgradba

Glasbene šole Lendava


10

5.2 Dislocirani oddelki

Glasbena šola Lendava ima tudi dislocirane oddelke, ki so se v šolskem letu

1970/71 zaradi izrednega zanimanja za glasbeno izobraževanje odprli na pobudo

Toneta Dominka, takratnega ravnatelja Osnovne šole Draga Lugariča, in sicer v

Črenšovcih in nato še v Turnišču. V šolskem letu 1971/72 so odprli še dva

oddelka, v Dobrovniku in v Kobilju. Oddelek v Kobilju je deloval le eno šolsko

leto. Z ustanovitvijo dislociranih oddelkov so se izenačile možnosti za razvoj

glasbenih sposobnosti otrok celotne občine Lendava. (Sporočilo o problematiki GŠ

Lendava za obdobje 1968-1973; ustni vir, pridobljen julija, 2009).

Oddelek v Turnišču je imel prvotno svoje prostore v eni sami sobi, in sicer v

zgradbi starega vrtca, ki stoji v bližini osnovne šole. V Črenšovcih je oddelek

prvotno deloval v dveh prostorih stare šole, za oddelek v Dobrovniku pa so

zagotovili prostor na osnovni šoli.

Ker so tudi v dislociranih oddelkih potrebovali razne izboljšave in nabave, so

oddelek v Črenšovcih med letoma 1975 in 1990 opremili z novimi pečmi, nabavili

so zavese in postavili predelno steno v največji učilnici zaradi prostorske stiske.

Leta 1990 pa je oddelek v Črenšovci pridobil nove, boljše prostore in s tem tudi

boljše pogoje za delo, saj so dobili prostor na Osnovni šoli, h kateri so naredili

prizidek.

Oddelek v Dobrovniku je deloval vse do šolskega leta 1996/97, ko je šola ukinila

oddelek, saj je vsa leta bilo vpisanih premalo učencev. Učenci, ki so obiskovali

dislocirani oddelek v Dobrovniku, so lahko po ukinitvi nadaljevali glasbeno

šolanje na preostalih dveh oddelkih ali pa v Lendavi. Od leta 2002 poteka

individualni pouk harmonike za učence tudi na osnovni šoli v Veliki Polani.

Pouk Glasbene šole poteka na matični šoli v Lendavi za učence DOŠ I Lendava,

DOŠ Genterovci, DOŠ Dobrovnik in Osnovne šole Kobilje. Pouk v Črenšovcih se

izvaja za učence osnovnih šol Črenšovci, Odranci, Bistrica in Velika Polana.

Dislocirani oddelek v Turnišču pa vključuje učence iz okoliša Osnovne šole

Turnišče. (Kronika Glasbene šole Lendava, 1975 - 2003).


11

6 POSEBNOSTI GLASBENE ŠOLE LENDAVA

Glasbena šola Lendava leži tik ob meji z Madžarsko. Zato je Glasbena šola

Lendava leta 1996 postala dvojezični javni zavod, saj je Občinski svet občine

Lendava v soglasju s Svetom Madžarske narodne skupnosti Občine Lendava na

seji 19. decembra 1996 sprejel odlok o ustanovitvi dvojezičnega javnega zavoda

Glasbena šola Lendava.

V odloku so zajete splošne določbe, statusne določbe, dejavnost zavoda, organi

zavoda, viri in načini pridobivanja sredstev za delo zavodov in prehodne in

končne določbe.

V splošnih določbah je člen, da Občina Lendava kot ustanoviteljica na področju

osnovnega glasbenega izobraževanja ustanavlja javni zavod Glasbena šola

Lendava, Madžarska narodna samoupravna skupnost Občine Lendava pa je

soustanoviteljica zavoda.

Statusne določbe zajemajo ime, sedež in pravni status zavoda ter pečat zavoda.

Ime zavoda je Glasbena šola Lendava - Zeneiskola Lendva, sedež pa ima v

Partizanski 64 v Lendavi. Zavod je dobil v uporabo pečat, v katerem je grb

Republike Slovenije, pod njim je vpisan sedež zavoda, na zunanjem obodu pa je

ime zavoda. Besedilo na pečatu je v slovenskem in madžarskem jeziku.

V dejavnosti zavoda je zapisano, da je dejavnost zavoda glasbeno izobraževanje,

da dejavnost zavoda šteje kot javna služba in da zavod opravlja javno veljavni

program osnovno glasbeno izobraževanje.

Organi zavoda so svet zavoda, ravnatelj, strokovni svet in svet staršev. Svet

zavoda upravljajo predstavniki ustanovitelja in soustanovitelja, predstavniki

delavcev zavoda in predstavniki staršev. Svet zavoda šteje enajst članov, ki jih

morajo sestavljati trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev

zavoda in trije predstavniki staršev. Dva predstavnika ustanovitelja imenuje

Občinski svet občine Lendava, enega pa imenuje Svet madžarske narodne

skupnosti. Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda. Predstavnike staršev

volijo starši sami na Svetu staršev.


12

Zavod pridobiva sredstva za svoje delo iz državnega proračuna, sredstev

ustanovitelja, plačil staršev, donacij, prispevkov sponzorjev in drugih virov. Med

drugim mora odgovarjati tudi za svoje obveznosti do višine sredstev, s katerimi

razpolaga. Delo zavoda je javno, saj se javnost zavoda zagotavlja s sporočili

staršem, novinarjem in drugim predstavnikom javnosti. Vsi ti predstavniki

javnosti pa ne morejo prisostvovati sejam in drugim oblikam dela organov zavoda

ter vzgojno-varstvenemu delu zavoda, razen v primerih, kot je to določeno z

zakonom ali drugimi predpisi oziroma jim prisotnost dovoli ravnatelj zavoda.

(Uradni list Republike Slovenije, 1997, str. 326, 327, 328).


13

7 RAVNATELJI

7.1 Vlasta Geder (29. 10. 1959-30. 8. 1963)

Ko je bila 29. oktobra 1959 v Lendavi ustanovljena glasbena šola z nazivom Nižja

glasbena šola Lendava, je Svet za prosveto in kulturo za upravnico glasbene šole

predlagal tovarišico Vlasto Geder, ki so jo tudi imenovali na seji Občinskega

ljudskega odbora dne 29. 10. 1959. Glasbeno šolo je vodila tri leta. Zaradi

prevzema dela in obveznosti ravnatelja srednje tehniške šole v Lendavi je 31. 8.

1962 zapustila Nižjo glasbeno šolo Lendava. (Arhiv Dvojezične srednje šole

Lendava).

7.2 Matija Suhadolc (1. 9. 1963-31. 8. 1968)

Ko je Vlasta Geder zapustila glasbeno šolo, je njeno mesto leta 1962 prevzel

Matija Suhadolc. Ni prevzel le ravnateljskih del, ampak je zraven še poučeval

harmoniko, pozneje pa še pihala, solfeggio in violino. Matija Suhadolc je

ravnateljska dela opravljal šest let, vse do leta 1968. (Zapisnik XXII. seje Zbora

proizvajalcev in Občinskega zbora Občinskega ljudskega odbora Lendava, dne

29.10.1959).

7.3 Franc Bobovec (1. 9. 1968-31. 8. 1970)

Ker se je s 1. septembrom 1968 Nižja glasbena šola Lendava priključila k

Osnovni šoli Jožeta Kramarja - Juša, je ravnateljske dolžnosti glasbene šole s 1. 9.

1968 prevzel takratni ravnatelj osnovne šole Franc Bobovec. Tako je glasbena

šola postala oddelek osnovne šole. Franc Bobovec je vodil glasbeno šolo dve leti,

do 1970. ( Bobovec, 1981).

7.4 Tone Dominko (1. 9. 1970-30. 10. 1973)

Ko sta se leta 1970 obe lendavski osnovni šoli združili v Osnovno šolo Draga

Lugariča Lendava, h kateri je spadala tudi glasbena šola, je postal ravnatelj

osnove šole Tone Dominko, ki je bil hkrati tudi ravnatelj glasbene šole. Dominko

je bil zaslužen, da se je zaradi izrednega zanimanja za glasbeno izobraževanje na

pobudo Temeljne izobraževalne skupnosti v šolskem letu 1970/71 odprl

dislocirani oddelek v Črenšovcih in nato še v Turnišču. Tone Dominko je bil

ravnatelj tri leta. (Sporočilo o problematiki GŠ Lendava za obdobje 1968-1973).


14

7.5 Jože Kocet (30. 10. 1973-31. 8. 1975)

Da bi se Glasbena šola Lendava ločila od Osnovne šole Draga Lugariča Lendava

in se konstituirala kot samostojna organizacija, je potrebovala tudi ravnatelja. Ker

ravnatelja ni bilo, so za vršilca dolžnosti ravnatelja določili Jožeta Koceta, ki je

bil zadolžen opraviti priprave za konstituiranje in začetek dela glasbene šole kot

samostojnega zavoda. Postopek za konstituiranje je bil določen do 28. 2. 1975.

Tako je Jože Kocet 30. 10. 1973 postal vršilec dolžnosti ravnatelja. Po več kot

enoletnem trudu Jožeta Koceta je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji

21. 2. 1975 sprejel sklep, da se Glasbena šola Lendava loči od Osnovne šole

Draga Lugariča Lendava in se konstituira kot samostojna organizacija. Jože Kocet

je 12. 6. 1975 predložil potrdilo, da je glasbena šola priglašena za vpis v sodni

register. Tako se je lahko objavil razpis za delovno mesto ravnatelja Glasbene šole

Lendava, na katero se je prijavil Janez Slana. Jože Kocet je veliko pripomogel k

osamosvojitvi glasbene šole. Delo vršilca dolžnosti ravnatelja je opravljal dve leti.

(Odločba o ustanovitvi GŠ Lendava kot samostojnega zavoda, b. d.;

Konstituiranje GŠ v Lendavi, dne 9. 8. 1974; Potrditev statuta GŠ Lendava, dne 4.

9. 1974; Potrditev statute, dne 19. 11. 1974; Osamosvojitev GŠ Lendava, vpis v

register, dne 14. 2. 1975; Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru - Vpis v

register, dne 12. 6. 1975; Razpis delovnega mesta ravnatelja glasbene šole v

Lendavi, dne 13. 6. 1975).

Slika 2 Jože Kocet. Pridobljeno 15. 11. 2009, s http://beta.finance-

on.net/pics/cache F4/F43DO kocet joze 1 jz.1109792079.jpg


15

7.6 Janez Slana (14. 7. 1975-2. 5. 1979)

Janez Slana se je rodil 6. 12. 1946 na Donački Gori, po izobrazbi je bil predmetni

učitelj glasbenega pouka in je diplomiral na takratni Pedagoški akademiji v

Mariboru leta 1969. Prijavil se je na razpis za delovno mesto ravnatelja Glasbene

šole Lendava, na kateri je nato ravnateljeval od 1. 9. 1975 pa vse do 5. 5. 1979.

Do prevzema mesta ravnatelja je bil od leta 1968 zaposlen na Osnovni šoli

Majšperk. Bil je tudi izredni dijak SGŠ Maribor, kjer se je učil igranja na

trobento. Kot je sam zapisal, je bil tudi poročen in imel enega otroka, sina.

Dolžnosti ravnatelja je opravljal štiri leta. Slana je zelo pripomogel k razvoju

glasbene šole, saj je venomer opozarjal na prostorsko stisko, ki je bila odpravljena

s selitvijo v nove prostore, v katerih šola deluje še danes. (Kronika Glasbene šole

Lendava, 1976).

Suzana Kocuvan je za brošuro Naših 40 let o ravnateljevanju Janezu Slani

povedala, da je bil takrat največji problem pomanjkanje primernih prostorov, a je

bil začasno rešen, ko se je šola leta 1978 preselila v prenovljene prostore v

Partizanski ulici 64. (Kocuvan, 1999). »Za uresničitev tega pomembnega dejanja

v zgodovini šole ima brez dvoma največ zaslug tedanji ravnatelj Janez Slana.«

(Kocuvan, 1999, str. 4).

Slika 3 Janez Slana (b. d.). Pridobljeno 5. 9. 2009 od Tanje Vajda, bivše učenke



16

7.7 Suzana Kocuvan (3. 5. 1979-31. 8. 2005)

Suzana Kocuvan je do sedaj od vseh ravnateljev najdlje vodila šolo. Ravnateljica

je bila 26 let. Za svoje dolgoletno strokovno delu na področju glasbene vzgoje in

izobraževanja ter vodenje zavoda je zato prejela leta 2005 priznanje Občine

Lendava. Suzana Kocuvan se je rodila v Lendavi in tam tudi pet let obiskovala

Nižjo glasbeno šolo, nato pa še eno leto Glasbeno šolo Murska Sobota, kjer je

končala nižjo glasbeno šolo. Med tem je že obiskovala učiteljišče v Murski

Soboti. Njen učitelj v glasbeni šoli Ladislav Vörös je nato nagovoril njene starše,

da bi se prepisala na Srednjo glasbeno šolo Maribor, kar je tudi storila in se

vpisala v prvi letnik, in sicer na klavir in teorijo. Po končani Srednji glasbeni šoli

Maribor je svoje šolanje nadaljevala na Pedagoški akademiji v Mariboru. Ob

koncu študija, v času absolventskega staža, se je vrnila v Lendavo, kjer je začela

poučevati glasbeno vzgojo in pevski zbor na Osnovni šoli Draga Lugariča leta

1970. Hkrati je že začela honorarno poučevati klavir na oddelku osnovne šole, h

kateremu je spadala Glasbena šola Lendava od leta 1971. Po dolgoletnem

poučevanju jo je Zbor občine Lendava leta 1979 prosil, da bi prevzela naloge in

dolžnosti ravnatelja Glasbene šole Lendava. Tako je zunanja sodelavka postala

ravnateljica glasbene šole. (Ustni vir, pridobljen julija 2009).

Suzana Kocuvan je svoje mesto ravnateljice zaključila leta 2005. Ob zaključku

svojega dela je zapisala svoje zaključne misli:

Zaključujem pisanje kronike, kakor tudi svoje delo ravnateljice te

šole. 31. avgusta letos se bom upokojila. 26 let sem vodila glasbeno

šolo in uresničevala širše skupne cilje ter tudi osebne, saj so bili ti

med seboj ves čas prepleteni in nerazdružljivi. Nerazdružljivi

morda zato, ker se je moja želja po glasbenem izobraževanju

začela uresničevati hkrati z ustanovitvijo glasbene šole v Lendavi.

Bila sem učenka prve generacije učencev te šole. Ta primarna vez

je med mano in šolo postala trajna. Vodila je potek mojega

poklicnega življenja, kakor tudi kasneje razvoj glasbene šole. Delo,

ki sem ga opravljala vsa ta leta je bilo strokovno, zahtevno in

odgovorno. Opravljala sem ga s srcem. Za dosežene rezultate se

zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so me pri delu podpirali in


17

pomagali uresničevati začrtane cilje. (Kronika Glasbene šole

Lendava, 2005, str. 67).

“Moje delo, moje življenje …”

Kdaj in kje ste se začeli spoznavati z glasbo?

Bila sem učenka prve generacije, ki se je leta 1958 začela učiti

klavir in glasbeno teorijo, in to na lendavskem gradu pri učiteljici

glasbe Anki Zver. Takrat uradno še ni bilo glasbene šole.

Pod čigavim vplivom ste začeli obiskovati glasbeno šolo?

Že v zgodnji mladosti sem imela rada glasbo in zvok klavirja me je

vedno znova prevzel, zato sem se odločila, da se bom učila igrati

na klavir. Oče je igral na violino in morda mi je tudi zaradi tega

bila glasba blizu.

Vemo, da je bila že v šol. l. 1959/60 glasbena šola uradno

priznana. Kako ste nadaljevali svoje glasbeno izobraževanje?

Ker sem se šele v 4. razredu osnovne šole lahko vpisala v glasbeno

šolo, sem v Lendavi končala le pet razredov nižje glasbene šole.

Moji učitelji glasbe so bili Anka zver, Ferenc Hajós in Ladislav

Vörös. Ker doma še nisem imela klavirja, sem vadila pri gospel

Hajosevi.

Kako se je potem nadaljevala vaša glasbena pot?

Leta 1963 sem končala osnovno šolo in nato nadaljevala šolanje

na murskosoboškem učiteljišču, kjer sem istočasno končala še 6.

razred nižje glasbene šole pri učitelju Vörösu, ki je bil takrat tudi

ravnatelj Glasbene šole v Murski Soboti. Predlagal mi je, naj se

vpišem v Srednjo glasbeno šolo v Mariboru, kar sem tudi storila in

na oddelku za klavir in glasbeno teorijo nadaljevala šolanje. Po

opravljeni maturi leta 1967 sem se odločila, da bom svoje glasbeno

šolanje nadaljevala v Mariboru, in sicer na Pedagoški akademiji.


18

Ste se kmalu po diplomi na pedagoški akademiji zaposlili v

Glasbeni šoli Lendava?

Ne, opravljanje diplome sem morala preložiti in se zaradi

pomanjkanja kadra zaposliti v Osnovni šoli Draga Lugariča v

Lendavi. Kot začetnica sem imela veliko dela, tako s poučevanjem

kot sestavljanjem novega učnega načrta, učbenikov, vodenjem

pevskega zbora, zato sem diplomirala šele leta 1975. Omeniti

moram, da sem v tem času poučevala tudi v lendavski glasbeni šoli,

saj se je pomanjkanje kadra čutilo tudi v tej šoli. Tako sem od leta

1971 dopoldan poučevala glasbo v osnovni šoli, ob popoldnevih pa

še klavir v glasbeni šoli. Leto 1979 je bilo zame prelomno.

Takratna občinska vlada me je zaprosila, naj prevzamem mesto

ravnateljice Glasbene šole Lendava. Zame je bilo to

nepričakovano, že sredi šolskega leta sem se morala odločiti, ali

bom naredila ta korak ali ne. Naredila sem ga …

Pripovedujte o tem, kako je v vaših očeh minilo 26 let.

Kmalu sem spoznala, kako odgovorno delo me čaka. Vsakdanje

teme so bile pomanjkanje kadra, finančne in prostorske težave, pa

še marsikaj bi lahko naštela. Vse težave pa so pozabljene, ko se

spomnim na delovne in marljive kolege, na naš mali učiteljski

kolektiv. Z medsebojnim sodelovanjem smo laže reševali vse

probleme. Lahko trdim, da sem v 26 letih doživela veliko lepega, pa

tudi manj lepega. Ob velikih stvareh sem se naučila ceniti in

veseliti tudi majhnih uspehov. Na začetku sem ob ravnateljevanju

veliko poučevala, ker je bilo pomanjkanje učiteljev še vedno

prisotno. Kasneje sem poučevala manj učencev, saj je bilo iz leta v

leto več ravnateljskega dela. Težav pa nismo imeli samo zaradi

pomanjkanja kadra, ampak tudi zaradi učilnic. Število učencev je

naraščalo, število učilnic pa je ostalo enako, zato sem se odločila,

da bomo neizkoriščene podstrešne prostore predelali v učilnice.

Občina nas je pri tem podprla in nam finančno pomagala, tako da

smo leta 1998 dobili težko pričakovane učilnice in zbornico. Z leti


19

so se uredile tudi kadrovske težave, saj so se v šolo vračali naši

bivši učenci, sedaj že kot učitelji. Malo bi se še rada vrnila na svoj

začetek, v leto 1979, ko sem z veliko vnemo, samozavestjo in polna

energije krenila preprekam, ki so me čakale med ravnateljevanjem,

nasproti. Začela sem s povezovanjem in sodelovanjem. Poklicala

sem ravnatelje glasbenih šol v naši regiji in predlagala

sodelovanje, ki so ga nekateri predlagali že pred mano. Povabila

sem jih k sodelovanju in predlagala skupna srečanja in produkcije.

Razen sodelovanja smo si zastavili tudi cilj, da bi se učenci

predstavili pred zahtevnejšim občinstvom in tako opozorili na svoje

sposobnosti, pa tudi učitelji bi si prizadevali še za kvalitetnejše

poučevanje. Revija pomurskih glasbenih šol je postala

tradicionalna, na njej pa se predstavijo najsposobnejši učenci

murskosoboške, radgonske, ljutomerske in lendavske glasbene šole.

Učenci pa se lahko predstavijo tudi na skupni reviji z učenci iz

Glasbene šole Ádáma Jenőja iz Lentija. Seveda so naši učenci

sodelovali tudi na drugih koncertih šole in na različnih prireditvah.

Res pa je, da so prostori za razne koncerte in predstavitve znotraj

šole postajali vse tesnejši, zato smo se odločili za lastno dvorano.

Uspeli smo in vrata nove dvorane za nastope odprli že v šol. l.

1993/94. Žal pa za večje predstavitve glasbene šole tudi ta dvorana

ni bila primerna, zato smo še vedno uporabljali lendavsko

kinodvorano, dokler končno ni odprla svojih vrat nova gledališka

in koncertna dvorana v Lendavi. V njej smo leta 2004 pripravili

božični koncert. S tem se je uresničila tudi moja dolgoletna želja, ki

me je spremljala ves čas mojega dela.

Kako bi na kratko strnili svoje občutke in spomine?

Kar se spominov tiče, lahko rečem, da sem srečna, ker sem bila

učenka prve generacije takratne nižje glasbene šole. Že takrat mi je

bilo jasno, da bo glasba pomemben del mojega življenja in da bo

prihodnost povezana z mojim rojstnim krajem. Vrniti se domov in

predajati svoje znanje in energijo Lendavi je bila od nekdaj moja

želja. Čutim, in to lahko tudi povem, da je bilo zame najlepše darilo


20

in priznanje za vloženo delo uspeh učencev, veselje staršev in

zadovoljstvo učiteljev. Ta občutek se je močno zasidral v meni v 26

letih ravnateljevanja. Zmeraj pa sem sledila cilju dvigniti

kakovostno raven glasbene šole. Danes lahko ponosno trdim, da s

kvalitetno opravljenim delom učiteljev in učencev glasbena šola

deluje na državni ravni. Vesela sem, da sem lahko bila del vseh

prizadevanj in dejavnosti in da sem prispevala k oblikovanju

glasbenega izobraževanja in kulturnega življenja v našem mestu.

(Intervju Eve Orban s Suzano Kocuvan, pridobljen 15. 10. 2009).

Slika 4 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 1999/2000; str. 69; Suzana

Kocuvan na slavnostnem koncertu ob 40-letnici Glasbene šole Lendava

7.8 Hajnalka Magyar

Po Suzani Kocuvan je vršilka dolžnosti ravnatelja 1. 9. 2005 postala Hajnalka

Magyar. Hajnalka Magyar je vedela že v prvem razredu svojega glasbenega

šolanja, da bo nekoč postala učiteljica. Nad klavirjem jo je navdušila takrat

ravnateljica in učiteljica klavirja Suzana Kocuvan. Nato je v drugem razredu

nadaljevala pri Heleni Žoldoš in pri njej končala nižjo glasbeno šolo. Ker pa se je

že kot otrok odločila, da bo postala učiteljica klavirja, se je vpisala na Srednjo

glasbeno šolo Maribor, kjer jo je poučevala Milena Sever. Po srednji glasbeni šoli

se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je končala študij glasbene

pedagogike. Tudi ona je začela v absolventskem stažu poučevati klavir, in sicer na

Glasbeni šoli Moste - Polje v Ljubljani, kjer je poučevala eno leto. Ko je


21

diplomirala, se je vrnila v Lendavo in se leta 1995 zaposlila kot učiteljica klavirja

v Glasbeni šoli Lendava in na oddelku v Turnišču. Po desetih letih poučevanja

klavirja je prevzela delovno mesto vršilke dolžnosti ravnatelja, saj se je Suzana

Kocuvan upokojila. Vršilka dolžnosti ravnatelja je bila do šolskega leta

2007/2008, ko je postala ravnateljica. (Ustni vir, pridobljen avgusta 2009).

Ko je prevzela delovno mesto vršilke dolžnosti ravnatelja, je napisala uvodno

misel:

Delovno mesto v. d. ravnateljice sem začela opravljati 01.09.2005.

Pred tem sem deset let bila zaposlena kot učiteljica klavirja na GŠ

Lendava. Na novo razpisano delovno mesto sem se prijavila kljub

temu, da nisem imela vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta

ravnateljice šole (5 let naziv mentor, oz. naziv svetnik), saj me je

vodila želja po opravljanju nečesa novega. Delovno mesto sem

prevzela z veliko mero odgovornosti, z željo da skupaj s svojim

kolektivom uresničujemo skupne cilje k čim bolj kakovostni šoli,

kjer bodo imeli učitelji možnost dodatnega izobraževanja in

napredovanja. Sledila bom že zastavljeni viziji razvoja glasbene

šole, kjer bodo imeli zainteresirani učenci možnost vpisa na čim

več različnih programov instrumentalnega pouka in v prihodnosti

tudi plesnega programa - baleta, kar pa je povezano z ustreznimi

prostorskimi pogoji, selitvijo glasbene šole v večje prostore.

(Kronika Glasbene šole Lendava, 2005, str. 68).

Slika 5 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2005/06; str. 68; Hajnalka

Magyar


22

8 PEDAGOŠKO OSEBJE

Leta 1958 je na pobudo staršev začela poučevati klavir in solfeggio Anka Zver iz

Murske Sobote. Ob ustanovitvi glasbene šole so poučevali naslednji učitelji:

klavir Ferenc Hajós in Anka Zver, harmoniko Franc Pal, pihala, trobila in

violino pa Jože Grlec iz Murske Sobote. Solfeggio je še naprej poučevala Anka

Zver. Večina učiteljev je bila zaposlena honorarno in je poučevala več

instrumentov.

Ferenc Hajós: Z glasbo prežeta življenjska pot

Ste obiskovali glasbeno šolo oziroma kje ste si pridobili glasbeno

izobrazbo?

Vzporedno z osnovno šolo sem obiskoval tudi pouk klavirja, in

sicer v prostorih starega vrtca. Tam je bil takrat vrtec in samostan

hkrati. Jezike, glasbo oz. igranje na razne instrumente so poučevale

prijazne učiteljice, šolske sestre. Leta 1941 me je v svet klavirske

glasbe popeljala sestra Cecilija in vse do zaključka osnovne šole

razvijala mojo klavirsko tehniko in glasbeno znanje.

Pod čigavim vplivom ste se začeli učiti klavir?

Klavir sem se začel učiti na željo staršev. Oče je igral flavto, teta

pa klavir. Seveda pa učenje zame ni bila prisila, saj sem oboževal

igranje na klavir.

Kje ste nadaljevali šolanje po končani osnovni šoli?

1948. leta sem nadaljeval šolanje v gimnaziji v Murski Soboti in ob

njej končal še nižjo glasbeno šolo, takrat že državno, in sicer pri

učiteljici klavirja Annuski Kovács. Leta 1953 sem se po opravljeni

maturi vpisal na študij prava v Zagrebu, uspelo pa se mi je še

vpisati tudi na glasbeni konservatorij, kjer sem kot dijak svoje

igranje na klavir razvijal pri znani klavirski virtuozinji Veri

Bogdanov. Potrebna finančna sredstva za šolanje sem si prislužil

poleti, ko sem v obmorskih krajih, v raznih salonih in kavarnah


23

igral klavir. Hkrati s študijem prava sem nadaljeval študij klavirja

na zagrebški Akademiji za glasbo.

Kdaj ste se vrnili v Lendavo in kako ste živeli potem?

Domov, v Lendavo, sem se vrnil leta 1959 in takoj dobil službo.

Delal sem kar na dveh mestih, in sicer poučeval glasbo v lendavski

osnovni šoli (v prostorih današnje DOŠ II) in klavir v Nižji

glasbeni šoli, ki je bila ustanovljena prav v tem letu. Kmalu zatem

sem poučeval klavir tudi v Glasbeni šoli v Murski Soboti, kjer sem

bil še dirigent 26-članskega simfoničnega orkestra. V Lendavi sem

vodil zelo uspešen otroški pevski zbor, ki je deloval v osnovni šoli,

vodil sem še oktet v glasbeni šoli in ustanovil mešani pevski zbor za

odrasle, s katerim smo kar nekaj let uspešno gostovali. Leta 1960

sem začel delati tudi na sodišču, tako da sem moral opustiti

poučevanje petja oz. glasbe. Poučevanja klavirja pa seveda nisem

opustil.

Pripovedujte, prosim, kaj o lendavski glasbeni šoli in letih

službovanja v njej.

Prostori takratne glasbene šole so bili nasproti starega vrtca

(nekdanjega samostana) in takratne kinodvorane. Pouk je potekal v

treh, štirih učilnicah tako v dopoldanskem kot popoldanskem času.

V glasbeni šoli sta bila dva klavirja, na katerih so vadili tudi

otroci, ki doma niso imeli klavirja. Klavir smo ob večjih

prireditvah, ob novem letu in zaključnem koncertu, prenesli v

kinodvorano. Na samem začetku sem imel le 12 učencev, med

katerimi sta bili Zsuzsa Kovács (Suzana Kocuvan), ki se je pozneje

učila klavir pri učitelju Ladislavu Vörösu in Leonka Gerenčer

(Leona Bašovič). Obe sta po končani nižji glasbeni šoli nadaljevali

šolanje na glasbenem področju. Razen na klavir pa so učenci

takrat lahko igrali še na druga glasbila. Če se prav spomnim, so v

šoli poučevali še harmoniko in pihala. Žal se imen kolegov ne

spomnim natančno, vem pa, da je poučeval že omenjeni Ladislav

Vörös, učitelj klavirja iz Murske Sobote, ki je ob novih učencih


24

prevzel še nekaj mojih, saj sem imel vedno več obveznosti na

sodišču. Tako sem kmalu popolnoma opustil poučevanje klavirja.

Svojo glasbeno pot ste torej zaključili?

Ne povsem, saj sem z dobrim prijateljem iz Dolge vasi, Janijem

Fehérjem, kar nekaj let nastopal na koncertih v dvorani Nafte.

Ljubezen do igranja klavirja je torej bila in je še pomemben del

mojega življenja.

Ob koncu bi vas rada poprosila, da mi poveste, kako se

spominjate let, ki ste jih preživeli v lendavski glasbeni šoli.

Glasba obogati, olepša in izboljša človekovo življenje. Osnovno

glasbeno znanje je sestavni del splošne izobrazbe, zato sem bil zelo

vesel, da je bila tudi v Lendavi ustanovljena glasbena šola, ki je

mnogim mladim omogočila, da so spoznali lepote glasbe. Če se v

mislih vrnem v tista leta, ki sem jih preživel v glasbeni šoli, moram

priznati, da so spomini nanje prijetni. Želim, da bi tudi v prihodnje

bila lendavska glasbena šola zelo uspešna in da bi imela veliko

nadarjenih učencev. (Intervju Eve Orban s Ferencem Hajósem,

pridobljen 15. 10. 2009).

V šolskem letu 1960/61 se je kadru pridružila Elizabeta Kiraly, ki je poučevala

klavir. Anka Zver je prenehala poučevati, a jo je nadomestila violinistka Renata

Potroško, ki je zelo dolgo poučevala violino in solfeggio. Najbolj priljubljen

instrument tega časa je bil klavir, ki ga je poučeval med drugimi še Ladislav

Vörös iz Murske Sobote. Okoli leta 1961 je na šoli poučevala tudi Andrija

Potroško, in sicer solfeggio.

Ko je Matija Suhadolc postal ravnatelj glasbene šole, je poleg ravnateljskih del

poučeval še harmoniko, pozneje pa pihala, solfeggio in violino. Kasneje, leta

1968, je zaradi odgovornosti na lendavskem sodišču in zahtevnega sodniškega

dela Ferenc Hajós zapustil glasbeno šolo. Njegovo delo je prevzela Terezija

Nemec, ki se je Nižji glasbeni šoli Lendava pridružila v šolskem letu 1967/68.

Poučevala je klavir in solfeggio. (Ustni vir, pridobljen julija 2009; Katalogi za

individualni pouk).


25

Glasbena šola je bila leta 1968 priključena k Osnovni šoli Jožeta Kramarja - Juša

Lendava. Takrat je pouk harmonike izvajal še Matija Suhadolc, po nekaj mesecih

je njegovo mesto prevzel Ignac Maučec, ki je bil takrat absolvent Pedagoške

akademije v Mariboru in je poučeval do leta 2000. Klavir in solfeggio je v

nadaljnje poučevala Terezija Nemec, kasneje je poučevala še kitaro. Bila je

zaposlena do decembra 2002, ko se je upokojila. Odkar je bila šola priključena k

osnovni šoli pa vse do leta 1970 je poučeval violino Janko Prelog, v šolskem letu

1969/70, torej samo eno leto, pa je trobila in nauk o glasbi poučeval Matija

Horvat.

Leta 1970 so glasbeno šolo priključili k Osnovni šoli Draga Lugariča. Tako je

tega leta Suzana Kocuvan začela poučevati glasbeno vzgojo na Osnovni šoli

Draga Lugariča, vzporedno pa je bila naslednje leto 1971 honorarno zaposlena na

glasbeni šoli kot učiteljica klavirja. Kasneje je postala ravnateljica in učiteljica

klavirja, vse do 2005, ko se je upokojila.

V šolskem letu 1970/71 so odprli tudi dislocirani oddelek v Črenšovcih in nato še

v Turnišču. Ker pa ni bilo dovolj kadra, so za vsak oddelek honorarno zaposlili

zunanje sodelavce, in sicer predmetno učiteljico glasbene vzgoje Janjo Osterc

(pozneje Vrbančič), ki je poučevala klavir, kitaro, violino in nauk o glasbi vse do

leta 1977, Ludvika Šuklarja, učitelja harmonike, ki je poučeval dvanajst let vse

do leta 1982, ter predmetnega učitelja glasbene vzgoje Jožeta Koceta, ki je

poučeval teorijo, solfeggio, kitaro in trobento do leta 1992. V šolskem letu

1971/72 so odprli še dva oddelka, v Dobrovniku in v Kobilju, Jože Berden pa je

poučeval nauk o glasbi v Dobrovniku in harmoniko v Dobrovniku in Kobilju do

leta 1987.

S šolskim letom 1972/73 je bil odpravljen problem s poučevanjem violine, saj je

glasbena šola zaposlila profesorja iz Hrvaške, Stanka Novaka, ki je zraven

violine poučeval še flavto in mandolino do leta 1976 ter v šolskem letu 1988/89.

(Ustni vir, pridobljen julija 2009; katalogi za individualni pouk; Matična knjiga za

javne uslužbence DOŠ I, 1970-1979).

V času osamosvojitve glasbene šole so v šolskem letu 1974/75 zaposlili bivšo

učenko Nižje glasbene šole Lendava Heleno Škodnik (kasneje Žoldoš), ki je

poučevala nauk o glasbi in klavir, katerega še danes poučuje. Pred tem je bila


26

prvotno leta 1973 za eno leto zaposlena na Osnovni šoli Odranci. Leta 1970 je

opravila zaključni izpit na Srednji glasbeni šoli v Varaždinu ter bila leta 1975/76

absolventka Pedagoške akademije v Mariboru.

Ko je bila ustanovljena glasbena šola kot samostojni zavod, je leta 1975 začel

poučevati kitaro in trobento tudi Janez Slana, ki je tega leta postal ravnatelj.

Poučeval in ravnateljeval je vse do leta 1979.

Leta 1976 se je zaposlil Franc Toth, rojen 18. 12. 1957, ki je junija 1976 opravil

zaključni izpit na učiteljsko – teoretskem oddelku SGŠ Maribor. Tega leta se je

izpopolnjeval tudi kot izredni študent na Pedagoški akademiji v Mariboru.

Poučeval je harmoniko, klavir, kitaro, nauk o glasbi, pripravnico, pevski zbor,

instrumentalni ansambel, in sicer do leta 1979 ter od leta 1981 do 1986. Leta 1976

je Stanka Novaka zamenjal Jože Gerenčer, ki je bil redno zaposlen na Osnovni

šoli Velika Polana kot učitelj glasbe. Poučeval je harmoniko, kitaro, flavto in nauk

o glasbi do leta 1986.

Leta 1977 je od honorarnih sodelavcev Janja Vrbančič začela poučevati na

Osnovni šoli Ljutomer, zato je na njeno mesto prišla na Osnovno šolo Črenšovci

poučevat Marija Purnomo, ki je poučevala kitaro ter za eno leto prevzela

delovno mesto tudi na oddelku v Črenšovcih. (Kronika Glasbene šole Lendava,

1975-1979; Dnevnik individualnega pouka; Matična knjiga Glasbene šole

Lendava).

Janez Slana je odšel z glasbene šole leta 1979, ko je njegovo mesto prevzela

Suzana Kocuvan. Leta 1980 so honorarno zaposlili Roberta Horvata, ki je

poučeval nauk o glasbi in klavir.

Ljubomir Kralj, rojen 13. 11. 1960 v Mariboru, je od 1. 2. 1981 poučeval klavir,

nauk o glasbi in klarinet. V šoli je deloval do leta 1983. Diana Horvat se je

zaposlila leta 1982 in je poučevala harmoniko in nauk o glasbi ter je takrat svojo

delovno obvezo dopolnjevala na Osnovni šoli Odranci s poučevanjem pevskega

zbora. Še danes je zaposlena kot učiteljica harmonike.

Leta 1984 se je zaposlil Stanko Peterka, ki še danes poučuje trobento, tolkala in

nauk o glasbi. Marina Liplin, ki je poučevala klavir in nauk o glasbi med letoma

1986 in 1989.


27

V šolskem letu 1987/88 so zaposlili zunanjega sodelavca Petara Novaka, ki od

leta 1989 še vedno poučuje klarinet, saksofon, flavto in kljunasto flavto, poučeval

pa je tudi nauk o glasbi.

Od leta 1988 do 2009 je harmoniko in nauk o glasbi poučeval Janez Čizmazija.

Na novo se je leta 1990 pridružila zunanja sodelavka Tanja Vajda, ki je do leta

1992 poučevala klavir. Klavir pa je poučevala tudi Nada Varga, in sicer od leta

1992 do 1995, kasneje je poučevala še v šolskem letu 1999/2000.

Leta 1992 je bil v redno delovno razmerje sprejet tudi Alojz Copot, ki je poučeval

kitaro do leta 2003. Hajnalka Magyar, ki je kasneje postala ravnateljica, že od

leta 1994 poučuje klavir. V tem letu se je zaposlila tudi Brigita Bogar, ki prav

tako še danes poučuje na glasbeni šoli, in sicer klavir in nauk o glasbi. Leta 1995

se je kot zunanja sodelavka pridružila Adrienne Farkas Ferencnѐ iz Glasbene

šole Lenti na Madžarskem, prevzela je poučevanje violine do leta 2000.

Od leta 1997 do 2001 je klavir in nauk o glasbi poučevala tudi Anamarija

Krvišek. Samoel Budna, ki je na šolo prišel leta 1999, je poučeval violino in

kitaro deset let, do leta 2009. V letu 2000 sta se zaposlila Rihard Lebar in Denis

Zver, ki še danes poučujeta harmoniko na šoli, med tem ko je Rihard Lebar vmes

poučeval tudi nauk o glasbi, danes pa vodi še harmonikarski orkester. Tudi

Miljenko Pohulek je začel tega leta kot zunanji sodelavec poučevati violino,

poučeval je do leta 2006.

Leta 2001 je kitaro poučevala tudi Edita Žalik. Dve leti kasneje, leta 2003, so se

pridružili še Zinka Flegar in Roman Sarjaš, ki sta samo eno leto poučevala

klavir, Relja Turudić, ki je do 2006 poučeval kitaro, in še Maja Novak, ki še

danes na šoli poučuje flavto in kljunasto flavto. V zadnjem letu ravnateljevanja

Suzane Kocuvan, torej leta 2004, je prišel še Davor Brđanovič, ki je dve leti

poučeval klavir. (Kronika Glasbene šole Lendava, 1979-2005; Matična knjiga

Glasbene šole Lendava).

Mesto vršilke dolžnosti ravnatelja je leta 2005 prevzela Hajnalka Magyar. V tem

letu so bili na novo zaposleni Mirjana Krištofić (danes Džanko), ki je poučevala

klavir do 2009, Olga Palić, ki je tudi poučevala klavir do 2007, kitaro je za to leto

prevzel Goran Djurić, Suzana Kocuvan je v tem letu še poučevala klavir, nato pa


28

se je upokojila. V tem letu se je pridružila tudi Andrejka Kolman, ki še danes

poučuje klavir.

Leto kasneje so na novo prišli Ema Šertel, ki je poučevala klavir do leta 2008,

Gyula Cseh za poučevanje violine, tudi on poučuje še danes, Vojislav

Slijepčević in Eva Orban, ki je najprej poučevala nauk o glasbi, nato pa je začela

in še danes poučuje klavir. Ko je Hajnalka Magyar leta 2007 postala ravnateljica,

so na novo odprli oddelek za violončelo, katerega še danes poučuje Romana Rek,

Martin Miško pa je to šolsko leto poučeval tolkala. 2008 je poučevala nauk o

glasbi Valerija Šömen.

Danes, v šolskem letu 2009/2010, delujejo in poučujejo naslednji učitelji: Brigita

Bogar - klavir in nauk o glasbi, v tem letu je šola zaposlila Simona Budno, in

sicer za kitaro, Gyula Cseh - violina, Diana Horvat - harmonika, Andrejka

Kolman - klavir, na novo je tudi Boštjan Lašič, ki poučuje trobento, Rihard Lebar

- harmonika in harmonikarski orkester, Hajnalka Magyar - ravnateljica in klavir,

Maja Novak - flavta in kljunasta flavta, Petar Novak - klarinet, saksofon, flavta in

kljunasta flavta, Eva Orban - klavir, Stanko Peterka - trobila, tolkala, nauk o

glasbi in pihalni orkester, Romana Rek - violončelo, Vojislav Slijepčević - kitara,

Valerija Šömen - nauk o glasbi, Denis Zver - harmonika in Helena Žoldoš - klavir.

(Kronika Glasbene šole Lendava, 2005-2009; Matična knjiga Glasbene šole

Lendava).

Slika 6 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2009/10; str. 20; Kolektiv



29

9 ADMINISTRATIVNO IN TEHNIČNO OSEBJE

Glasbena šola Lendava je za svoje delovanje zraven pedagoškega osebja

potrebovala tudi administrativno in tehnično osebje, brez katerih glasbena šola ne

bi mogla delovati.

Vse od ustanovitve glasbene šole do leta 1970, ko je bila šola še pod okriljem

Osnovne šole Draga Lugariča, je dolžnosti tajnice za šolo opravljala Jolanda

Somi, nato pa je od leta 1970 pa do 1975 opravljala delo administratorke. Ko je

postala Jolanda Somi administratorka, je delo tajnice prevzela Helena Banfi, ki je

to delo opravljala dve leti. Od leta 1973 do 1975 je bila tajnica Anica Hajdinjak,

ki je za glasbeno šolo opravljala tajniška dela še leta 1977, ko je glasbena šola

postala samostojen zavod. Od leta 1977 do 1982 je bila v glasbeni šoli kot tajnica

zaposlena Helena Gyurica. Za eno leto je tajnico nadomeščal Evgen Požgaj,

nato pa se je Helena Gyurica vrnila in je vse do leta 1997 bila zaposlena na šoli ter

istega leta tajniška dela predala Piroški Litrop, ki je še danes zaposlena na

Glasbeni šoli Lendava.

Dolžnosti blagajničarke je leta 1960 opravljala Renata Gruškovnjak. Leta 1970

do 1975 pa je bil vodja računovodstva Julij Pandur. Glasbena šola ima od

septembra 2009 zaposlenega svojega računovodja, saj je do sedaj računovodska

dela za šolo opravljal SVIZ Lendava. Novi računovodja je Peter Kleiderman.

Glasbena šola je po osamosvojitvi potrebovala tudi svoje snažilke. Prvotno je leta

1976 do 1978 šolo čistila Anica Paučič. Obenem je bila Marija Ščap zadolžena

za čiščenje učilnice za poučevanje v dislociranem oddelku v Turnišču leta 1977.

Po Anici Paučič sta naloge čiščenja leta 1978 opravljali Jožica Horvat in Ana

Lackovič, ki je bila zaposlena do leta 1999.

Leta 1979 je šola zaposlila tudi Antonijo Vouri. Kasneje, leta 1982, je šola

zaposlila Antonijo Koroša, ki je čistila dve leti, nato pa je leta 1984 namesto nje

prišla Veronika Horvat. Leta 1985 je čistila prostore šole še Regina Pečnik.

Glasbena šola je leta 1994 zaposlila Zlato Tomašić, ki je bila zaposlena dve leti,

nakar je na njeno delovno mesto prišla Marija Doma, ki je bila čistilka na šoli

vse do leta 2003, ko se je upokojila. Njeno delo je januarja 2004 prevzela Gabi


30

Felšő. Kadru sta se pridružili še leta 2006 Irena Vaš, ki čisti v dislociranem

oddelku v Turnišču, in Bernarda Mertik, ki je snažilka od leta 2008.

Glasbena šola je 4. januarja 1993 po potrjeni sistematizaciji zaposlila hišnika

Vincenta Kiràlya, ki je še danes zaposlen na šoli. Leta 2008 je šola zaposlila še

Damirja Ujčića kot hišnika in računalničarja.

Za varnost na Glasbeni šoli Lendava so skrbeli leta 2006 Mario Maučec, 2007

Marjana Lebar, 2008 Franc Molnar in od leta 2009 Viktor Pojbič. (Matična

knjiga za tehnično osebje DOŠ I pred 1975; Matična knjiga Glasbene šole

Lendava; Kronika glasbene šole Lendava, 1975-2009).


31

10 PREGLED IN NAKUP INSTRUMENTOV, UČNIH IN

OSTALIH PRIPOMOČKOV

Na Glasbeni šoli Lendava poučujejo veliko instrumentov, kar je rezultat dobrega

in kakovostnega vodenja in širjenja instrumentalnih oddelkov že od same

ustanovitve glasbene šole. Za kakovostno poučevanje je šola od svojega obstoja

kupila in še danes kupuje in nabavlja razne instrumente in učne ter ostale

pripomočke za čim boljše delo in poučevanje na šoli.

Ob ustanovitvi glasbene šole so začeli s poučevanjem klavirja in nauka o glasbi.

Nato so v naslednjem šolskem letu 1959/1960 razširili oddelek s poučevanjem

pihal, trobil in violine. Pouk harmonike pa je šola začela izvajati v šolskem letu

1960/1961. (Kocuvan, 1999).

Šele sedem let kasneje, to je bilo leta 1967, je šola vpeljala tudi pouk kitare.

Glasbena šola je zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov za šolsko leto 1975/1976

kupila Orffov instrumentarij, zvočno tablo Simonida II, od instrumentov dve

trobenti, klarinet, od ostalih pripomočkov pa radioaparat Iskra in omaro. Leto

kasneje je šola kupila harmoniko za potrebe dislociranega oddelka v Dobrovniku.

Zaradi pomanjkanja kadra violine od leta 1979 do leta 1995 niso poučevali. Od

pihal so začeli na novo poučevati flavto leta 1980. Spet leto kasneje je šola

oddelek pihal razširila še s poučevanjem klarineta.

Za potrebe predmeta nauk o glasbi je glasbena šola kupila gramofon leta 1983. Za

poučevanje harmonike in kitare so leta 1986 kupili 80-basno harmoniko in kitaro.

Leta 1990 je šola kupila še pianino znamke Petrof, kitaro in saksofon, ki so ga

začeli poučevati v šolskem letu 1987/1988.

Šola pa je morala leta 1992 poskrbeti tudi za nakup novega pianina znamke

Petrof, ki ga je namenila za dislocirani oddelek v Črenšovcih. Novembra 1993 so

kupili nov pianino znamke Petrof ter ga začasno namestili v dvorani, nakar so

februarja 1995 kupili novi klavir znamke Förster.

Leta 1994 so kupili še kasetofon za nauk o glasbi in kitaro znamke Yamaha. Kot

že prej omenjeno, so v šolskem letu 1995/1996 ponovno uvedli poučevanje

violine. Nabavili so tudi dva baritonska krilna rogova (baritona), dva tenorska

krilna rogova (tenorja) in mali boben za potrebe šolskega orkestra v ustanavljanju.


32

Leto kasneje so morali posodobiti in opremiti pisarniška prostora za ravnateljico

in tajnico, ob tem pa so kupili še tri violine za potrebe godalnega oddelka. V

šolskem letu 1997/1998 je šola spet povečala izbiro instrumentov, saj so uvedli

poučevanje tolkal in za ta namen kupili komplet bobnov, kupili pa so še

klavinovo, trobento in klarinet.

Leto kasneje so začeli na novo poučevanje kljunaste flavte kot glavni predmet.

Opremili so nove učilnice in ostale prostore z novim pohištvom ter kupili pianino

za pouk klavirja v Lendavi. Ker pa je glasbena šola hotela tudi v dislociranih

oddelkih razširiti izbiro instrumentov, so začeli v šolskem 1999/2000 poučevati

violino tudi v oddelku v Črenšovcih. Maja istega leta so kupili še novo kitaro

znamke Yamaha.

Januarja leta 2001 je za potrebe harmonikarske skupine šola kupila harmoniko

znamke Bugari ter tri violine (eno 1/4 in dve 3/4). V šolskem letu 2003/2004 so

pričeli še s poučevanjem tenorskega krilnega roga (tenorja). V tem letu so kupili

še novi pianino znamke Yamaha in harmoniko znamke Pigini.

Tri leta kasneje, torej leta 2006, so kupili štiri violine Yamaha za delo z mlajšimi

učenci, nabavili so dva prenosna računalnika, osebni računalnik in fotoaparat, za

dislocirana oddelka v Črenšovcih in Turnišču so kupili klavirska stola in dva

metronoma, za nauk o glasbi so za oddelek v Črenšovcih nabavili glasbeno torbo

z Orffovimi instrumenti, za komorno izvajanje so kupili bas klarinet in za pouk

harmonike v Črenšovcih novo harmoniko Melodija.

V šolskem letu 2007 /2008 so razširili godalni oddelek in uvedli pouk violončela.

Kupili so tudi novo trobento.

V šolskem letu 2008/09 so kupili bas kitaro z ojačevalcem, ki jo uporabljajo pri

pouku ter nastopih pihalnega in harmonikarskega orkestra, kupili so violino

Metzker in kitaro za uporabo pri pouku in izposojo učencem na važnejših nastopih

oziroma tekmovanjih.

Preko natečaja, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport, so kupili

digitalno kamero Canon za snemanje koncertov svojih učencev.

Kupili so še tiskalnik in ob koncu koledarskega leta računalniški program

Sibelius, ki ga uporabljajo učitelji pri pouku nauka o glasbi in tudi pri

individualnem pouku. (Kronika Glasbene šole Lendava, 1975-2009).


33

Slika 7 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 1994/95; str. 151; Klavir v

šolski dvorani


34

11 SEZNAM UČENCEV

V prvem letu, 1958., je bilo vpisanih 28 učencev, ki so se učili klavir in nauk o

glasbi. Leta 1959, ko je bila Glasbena šola Lendava tudi uradno ustanovljena, je

bilo vpisanih že 72 učencev, in sicer k pouku pihal, trobil, violine in klavirja. Do

šolskega leta 1964/65 se je število učencev povzpelo na 90. Nekaj let ta številka ni

bila presežena. (Kocuvan, 1999).

Leta 1975 je bilo vpisanih 147 učencev, 76 v Lendavi, 31 v Turnišču, 23 v

Črenšovcih in 17 v Dobrovniku. V naslednjih letih se je število vpisanih učencev

nekoliko zmanjšalo, saj je bilo leta 1977 vpisanih le 130 učencev. To število je

šola beležila vse do leta 1980, ko se je število vpisanih učencev spet nekoliko

povečalo, in sicer na skupaj 145 učencev (v Lendavi 92, Turnišču 22, Črenšovcih

25 in v Dobrovniku 6).

V šolskem letu 1981/82 je bilo vpisanih 153 učencev, leta 1983 pa se je število

učencev ponovno zmanjšalo na 147. Leto kasneje se je vpisalo spet veliko

učencev in sicer 160. Dober vpis je bil tudi na dislociranih oddelkih. Število

učencev se je povečalo tudi v naslednjem šolskem letu, ko se jih je vpisalo že 176.

Leta 1991 so imeli na instrumentalnih oddelkih vpisanih 153 učencev, v

pripravnici pa 24. Torej je številka narasla že na 177 vpisanih učencev. Vse do

tedaj pa se je število učencev gibalo okrog 160. Od leta 1991, ko je bilo vpisanih

177 učencev, se je število vpisanih učencev do leta 1996 povečalo na 203. K

takšnemu številu je pripomoglo tudi poučevanje violine, ki so jo znova uvedli leta

1995.

V šolskem letu 1998/99 je bilo vpisanih 226 učencev. V tem letu so uvedli

poučevanje kljunaste flavte, leto prej pa poučevanje tolkal. Zaradi kljunaste flavte

in tolkal je bilo veliko zanimanje in zato tudi dober vpis učencev. Leta 2002 se je

vpisalo že 242 učencev, število se je povečalo tudi v oddelkih, v oddelku v

Črenšovcih je bilo vpisanih kar 85 učencev in tudi v oddelku v Turnišču je začelo

število vpisanih učencev naraščati. Vse do leta 2009 se vpis učencev v glasbeno

šolo večal. V šolskem letu 2009/10 je bilo v šolo vpisanih 241 učencev. (Kronika

Glasbene šole Lendava, 1975-2009).


35


nastop šestega razreda


nastop šestega razreda


36

11.1 Interni in javni nastopi učencev

Nastopi učencev Nižje glasbene šole Lendava so bili vsepovsod dobrodošli, saj so

nastopali na skoraj vseh občinskih prireditvah, ob praznikih ter na osnovnošolskih

proslavah. Poleg številnih nastopov so imeli še svoje javne koncerte v dvorani

Nafte ter v dvorani Krone. Prvi javni nastop je bil junija 1959. V dvorani Nafte so

številnemu občinstvu prikazali, kako poteka pouk nauka o glasbi. V nadaljevanju

programa je sledil še nastop učencev, ki so obiskovali pouk klavirja. (Ustni vir,

pridobljen julija 2009).

Da bi učenci Glasbene šole Lendava čim več javno nastopali, so delavci Glasbene

šole na predlog ravnatelja v šolskem letu 1975/76 sprejeli sklep o javnem

nastopanju. Z nastopi so hoteli doseči večjo uspešnost pri instrumentalnem pouku.

Prvi takšen nastop je bil izveden 30. 9. 1975 - pred roditeljskim sestankom je

nastopilo šest učencev in izvedlo kratek koncertni program.

Naslednji nastop je bil 26. 11. 1975 na Posebni osnovni šoli Lendava. Ob

sprejemu pionirjev v Pionirsko organizacijo je sodelovalo deset učencev. V tem

šolskem letu so nastopili tudi na proslavi dneva republike v dvorani Nafte, v

telovadnici Osnovne šole Draga Lugariča ob dnevu JLA, ob slovenskem

kulturnem prazniku, pri vsakem roditeljskem sestanku, ob dnevu žena in ob dnevu

mladosti, ki so ga izvedli v Bistrici in v Odrancih. Veliko nastopov je bilo še v

oddelku v Turnišču, ki je bil takrat najaktivnejši.

Leta 1976 so učenci poleg roditeljskih sestankov nastopili še v dvorani Nafte ob

gostovanju pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti obalne regije, ob

prazniku pripadnikov madžarske nacionalne skupnosti, za katere so imeli vsako

leto zaključni koncert v tednu občinskega praznika v dvorani Nafte.

Učenci so nastopali ob raznih proslavah. Med drugim so v januarju leta 1978

izvedli interno produkcijo, v kateri je nastopalo 49 učencev. Vsak od njih je dobil

program, nato pa so se medsebojno ocenjevali in po nastopu ocene javno izobesili.

V tem šolskem letu so učenci Glasbene šole Lendava sodelovali ob odprtju

razstave otroške ustvarjalnosti ter dvojezičnih učbenikov in dokumentacije ter ob

20-letnici dvojezičnega šolstva VVZ.


37

Junija leta 1980 sta dva učenca nastopila v lendavski mestni knjižnici, ki jo je

obiskala delegacija iz LR Madžarske.

Pomembnejši koncert Glasbene šole Lendava je bil leta 1981 ob 100. obletnici

rojstva madžarskega skladatelja Béle Bartóka. Koncert so izvedli v kinodvorani v

Lendavi. Učenci so med drugim nastopili še na Osnovni šoli Jožeta Kramarja -

Juša ob sprejemu pionirjev v MO, na Osnovni šoli Bistrica so nastopili učenci iz

oddelka v Črenšovcih, junija pa so imeli še interno produkcijo, na kateri je nižja

stopnja nastopila dopoldan, višja pa popoldan.

Vsako leto so izvajali javne in interne produkcije. Marca 1982 je bil madžarski

kulturni praznik ob 100. obletnici rojstva Zoltána Kodálya, takrat so z Osnovno

šolo Draga Lugariča pripravili skupni program. Tega leta so pripravili koncertni

program za vrtec v Lendavi, katerega šola izvaja še danes.

Junija 1985 je šola izvedla sklepni koncert v znaku evropskega leta glasbe.

Program je bil pester, učenci so se predstavili kot solisti in kot člani raznih

komornih skupin. V ta nastop so bili vključeni tudi učenci iz dislociranih

oddelkov.

Učenci Glasbene šole Lendava so pomagali in sodelovali tudi na občinski reviji

pevskih zborov, saj so nekateri spremljali zbore.

Ravnateljica Suzana Kocuvan je v kroniki leta 1990 zapisala:

Že vrsto let prireja Glasbena šola novoletni koncert svojih

učencev. Prireditev sodi med najbolj obiskane tovrstne kulturne

manifestacije v Lendavi. Še vedno se žal za to uporablja Kino

dvorana, kar seveda ni najbolj primerno zaradi neprestanega

prenašanja pianina in drugih potrebnih reči za izvedbo koncerta.

Koncertni program je iz leta v leto pestrejši, saj se v njem vrsti

čedalje več pihal in trobil v raznih komornih kombinacijah.

Pohvala velja vsem nastopajočim učencem, učiteljem, ki so jih

pripravili za nastop še posebej pa učiteljem, ki so neposredno

sodelovali v koncertnem programu. (Kronika Glasbene šole

Lendava, 1990, str. 39).


38

Zaključni koncert učencev glasbene šole 23. 6. 1992:

V pestrem, dobro pripravljenem koncertnem programu v Kino

dvorani v Lendavi, je uspešno nastopalo 48 učencev. Koncert je bil

v celoti posnet na video. Učencem, ki so zaključili šolanje na

glasbeni šoli je ravnateljica posebej čestitala ob koncu programa.

Navedeni učenci so prejeli tudi darilo šole - video posnetek

koncerta. Kot zaključna točka programa je bil nastop našega

bivšega učenca harmonike, ki se šola na SGŠ v Mariboru, Lebar

Riharda. Koncert je dobro uspel, kar so potrdili tudi številni

obiskovalci. (Kronika Glasbene šole Lendava, 1992, str. 79).

V šolskem letu 1996/95 so na glasbeni šoli ustanovili pihalni orkester, ki se je

prvič predstavil junija 1997 na zaključnih koncertih v Lendavi in v oddelkih. Šola

je bila posebej ponosna na njihovo predstavitev.

Vsako leto pripravljajo poleg javnih nastopov tudi razredne nastope in nastope

šestih razredov, ki končujejo nižjo glasbeno šolanje. Leta 1999 so prvič izvedli

javni izpitni nastop učencev, ki so jih izbrali učitelji. Vsi učenci so igrali celoten

program na pamet.

V šolskem letu 1999/2000 je Glasbena šola Lendava proslavljala 40. obletnico

ustanovitve šole. Ob tem so priredili slavnostni koncert, katerega se je udeležilo

veliko vabljenih gostov in občanov. Ob jubileju so jim čestitali ravnatelji

glasbenih šol v Ljutomeru, Murski Soboti, Gornji Radgoni, Krškem in Lentiju.

8. Septembra 2004 je bila otvoritev Gledališke in koncertne dvorane - kulturnega

in promocijskega centra v Lendavi, katere so se razveselili tako učitelji kot učenci

glasbene šole, saj za izvajanje kulturnih dogodkov niso imeli dovolj velikega

prostora, ki ga je Lendava že močno potrebovala. Za glasbeno šolo je bila to

velika pridobitev, saj lahko od takrat del koncertov izvajajo v dvorani.

Zadnja leta imajo učenci glasbene šole Lendava ogromno internih in javnih

nastopov v kraju in njeni okolici. Učenci nastopajo na občinskih in državnih

proslavah, ob raznih srečanjih, ob svečanostih in raznih otvoritvah. (Kronika



39


učenke v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi


40

11.2 Tekmovanja učencev

Učenci Glasbena šola Lendava se vsako leto udeležuje raznih tekmovanj. Prvo

tekmovanje, ki so se ga udeležili, je bilo tekmovanje glasbenih šol SR Slovenije v

Ljubljani v šolskem letu 1977/78. Udeležila se ga je Rebeka Konc, takrat učenka

5. razreda klavirja, pod mentorstvom Franca Totha.

Po letu 1978 se učenci glasbene šole nekaj let niso udeležili nobenega

tekmovanja. Tekmovanja so se učenci nato udeležili v šolskem letu 1994/95, ko

sta se na 24. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije predstavila kar

dva tekmovalca. Tekmoval je Dušan Markovič s klarinetom v 1.b-kategoriji pod

mentorstvom Petra Novaka. Na klavirju ga je spremljala Hajnalka Magyar. Dušan

Markovič je takrat dosegel priznanje. Drugi tekmovalec pa je bil Dušan Radikon,

ki je prav tako tekmoval s klarinetom pod mentorstvom Petra Novaka. Tudi njega

je spremljala Hajnalka Magyar. V 1.c-kategoriji je dobil priznanje.

V šolskem letu 1996/97 se je na tekmovanju mladih glasbenikov dr. Romana

Klasinca, ki je bilo v Mariboru, predstavila Klementina Milošič. V II. kategoriji

je s klavirjem dosegla bronasto plaketo. Njena mentorica je bila Hajnalka Magyar.

Naslednje tekmovanje, ki so se ga udeležili učenci šole, je bilo 4. regijskego

tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske in Prekmurja 2000/2001. Tekmovala sta

dva učenca, Enikő Balaško, flavta, v 1.c-kategoriji pod mentorstvom Petra

Novaka, korepetitorka Hajnalka Magyar, in David Tetičkovič, klavir, v 1.b-

kategoriji pod mentorstvom Hajnalke Magyar. Oba učenca sta prejela srebrno

plaketo.

V šolskem letu 2001/02 sta se 5. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov

Štajerske in Prekmurja iz solfeggia udeležila Rok Hozjan in Nina Vrbnjak, ki

sta v 1.b-kategoriji dobila priznanje. Njun mentor je bil Janez Čizmazija.

Učenci glasbene šole so se v šolskem letu 2003/04 spet predstavili na tekmovanju,

in sicer na 7. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Štajerske in Prekmurja.

Tega tekmovanja sta se zopet udeležila dva učenca. Benjamin Vrenko je

tekmoval v klavirski konkurenci 1.a-kategorije. Njegova mentorica je bila

Hajnalka Magyar. Dosegel je zlato priznanje. Drugi učenec, ki se je udeležil tega

tekmovanja, pa je bil Gregor Zver, ki je tekmoval s saksofonom v 1.b-kategoriji.


41

Negov mentor je bil Petar Novak, korepetitorka pa Hajnalka Magyar. Tudi on je

dobil zlato priznanje. Ta dva učenca sta se nato uvrstila na državno 33.

tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. Tukaj je Benjamin Vrenko

dosegel bronasto plaketo, Gregor Zver pa srebrno.

Istega leta 2004 so se štirje učenci kitare udeležili Mörskega festivala kitare v

Murski Soboti. Tekmovali so Arjan Mejaš, ki je v 1. kategoriji dosegel srebrno

priznanje, Aljaž Gyurica je tekmoval v 2. kategorij in dosegel srebrno priznanje,

srebrno priznanje pa je dobil še Miha Kozlar, ki je prav tako tekmoval v 2.

kategoriji. Filip Dobranič je tekmoval v 4. kategoriji in dobil zlato priznanje,

prvo nagrado in posebno nagrado kot najobetavnejši kitarist festivala. Njihov

mentor je bil Relja Turudić. To leto je bilo maja še tekmovanje kitaristov na

Mednarodnem festivalu kitare v Leskovcu (Srbija in Črna gora), katerega so se

udeležili trije kitaristi, Aljaž Gyurica, 1. kategorija, Miha Kozlar, 1. kategorija,

in Filip Dobranič, 3. kategorija. Prvi je dobil drugo nagrado, Miha Kozlar in Filip

Dobranič pa oba prvo nagrado. Tudi tukaj je bil njihov učitelj Relja Turudić.

V šolskem letu 2004/05 sta na 8. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov

Štajerske in Prekmurja tekmovala Daniel Gömböš s harmoniko v 1.b-kategoriji,

kjer je dosegel zlato priznanje, in Alan Kramar, ki je tudi tekmoval s harmoniko

v 1.b-kategoriji ter dosegel srebrno priznanje. Njun mentor je bil Rihard Lebar.

Daniel Gömböš se je nato uvrstil na 34. tekmovanje mladih glasbenikov

Republike Slovenije ter v isti kategoriji dosegel bronasto plaketo.

Mörskega festivala kitare v Murski Soboti so se leta 2005 udeležili trije učenci

učitelja Relje Turudića, Aljaž Gyurica, Miha Kozlar in Arjan Mejaš ter vsi trije

dosegli srebrno priznanje. Prva dva sta tekmovala v 3. kategoriji, Arjan Mejaš pa

v 2. kategoriji.

V letu 2005 so se učenci harmonike udeležili 1. mednarodnega srečanja

harmonikarjev v Moravskih Toplicah. Sodelovalo je kar deset učencev: Michelle

Antolin v kategoriji A pod mentorstvom Riharda Lebarja je dosegla tretjo

nagrado, Miša Gabor je v kategoriji A pod mentorstvom Riharda Lebarja dosegla

tretjo nagrado, Denis Pozderec je tekmoval v kategoriji A pod mentorstvom

Denisa Zvera in dosegel tretjo nagrado, Klemen Žerdin je v kategoriji A dosegel

drugo nagrado, njegov mentor je bil Denis Zver, Mirjam Pergar je tekmovala v


42

kategoriji B in pod mentorstvom Riharda Lebarja dosegla tretjo nagrado, Daniel

Gömböš je v kategoriji C pod mentorstvom Riharda Lebarja dosegel drugo

nagrado, Alan Kramar je tudi tekmoval v kategoriji C ter dosegel drugo nagrado,

njegov mentor je bil Rihard Lebar, Daniel Raduha je v kategoriji C pod

mentorstvom Riharda Lebarja dosegel tretjo nagrado in Nejc Rajtar ter Boris

Šemen, ki sta oba v kategoriji C dosegla tretjo nagrado, oba pod mentorstvom

Denisa Zvera. Mednarodnega srečanja harmonikarjev v Pulju sta se tega leta

udeležila še Daniel Gömböš, ki je dosegel drugo nagrado v kategoriji B, in Alan

Kramar, ki je dobil tretjo nagrado v kategoriji C. Njun mentor je bil Rihard

Lebar.

V šolskem letu 2005/06 so se 9. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov

Štajerske in Pomurja udeležili trije učenci kitare pri učitelju Goranu Djuriću.

Tekmovali so Arjan Mejaš, ki je dosegel zlato priznanje v 1.a-kategoriji, Miha

Kozlar in Aljaž Gyurica pa sta dosegla srebrno priznanje v 1.b-kategorji. Arjan

Mejaš se je nato udeležil 35. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije

in v 1.a-kategoriji dosegel bronasto plaketo. V aprilu leta 2006 so se vsi trije

kitaristi udeležili Mörskega festivala kitare v Murski Soboti, kjer je Arjan Mejaš

v II. kategoriji dosegel srebrno priznanje, Miha Kozlar v III. kategoriji bronasto

priznanje in Aljaž Gyurica v III. kategoriji srebrno priznanje.

Harmonikarji so se v tem letu udeležili II. mednarodnega srečanja harmonikarjev

v Moravskih Toplicah. Predstavili so se Mario Kolman, ki je tekmoval v

kategoriji A in dosegel tretjo nagrado, njegova mentorica je bila Diana Horvat,

Nejc Rajtar in Boris Šemen sta oba v kategoriji C pod mentorstvom Denisa

Zvera dosegla drugo nagrado ter Alan Kramar in Daniel Gömböš, ki sta prav

tako obadva pod mentorstvom Riharda Lebarja v kategoriji C dosegla drugo

nagrado, Daniel Gömböš pa tudi drugo mesto.

V šolskem letu 2006/07 so se 10. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov

Štajerske in Pomurja udeležili trije učenci, Borut Kocet, ki je s klarinetom v 1.b-

kategoriji dosegel zlato priznanje, njegov mentor je bil Petar Novak, korepetitorka

pa Olga Palić, Dominik Car, ki je prav tako tekmoval iz klarineta v 1.b-kategoriji

in dosegel zlato priznanje, tudi njegov mentor je bil Petar Novak, korepetitorka pa

Olga Palić, Žana Sobočan, ki je s flavto v 1.b-kategoriji pod mentorstvom Maje


43

Novak dosegla srebrno priznanje, tudi njo je korepetirala Olga Palić, v klavirski

konkurenci se je pomeril Benjamin Vrenko, ki je v 1.b-kategoriji pod

mentorstvom Hajnalke Magyar dosegel zlato priznanje, in komorna skupina trobil

v sestavi Nejc Tratnjek, Miha Denša in Aleksander Koren, ki so pod

mentorstvom Staneta Peterka dosegli srebrno priznanje. Na 36. tekmovanje

mladih glasbenikov Republike Slovenije so se uvrstili Borut Kocet, ki je dosegel

priznanje, Dominik Car, ki je dobil bronasto plaketo, in Benjamin Vrenko, ki je

prav tako dosegel bronasto plaketo.

Istega šolskega leta 2006/07 so se med drugim udeležili še Mörskega festivala

kitare v Murski Soboti in dosegli naslednje rezultate: Matevž Karakatič

Potočnik je v 1. kategoriji dosegel zlato priznanje, Jaka Škoberne, 1. kategorija,

je dosegel srebrno priznanje, Arjan Mejaš je tekmoval v 3. kategoriji in dosegel

srebrno priznanje, Aljaž Gyurica in Miha Kozlar, ki sta tekmovala v 4.

kategoriji. Prvi je dosegel srebrno priznanje, Miha Kozlar pa bronasto. Vse učence

je pripravil Vojislav Slijepčević.

Maja je bilo tudi 3. mednarodno srečanje harmonikarjev v Moravskih Toplicah.

Tekmovali so naslednji učenci: Primož Seršen, ki je osvojil drugo nagrado v

kategoriji B, Matej Horvat je dobil tretjo nagrado v kategoriji B in Mario

Kolman, ki je dobil tretjo nagrado v kategoriji B. Njihova učiteljica je bila Diana

Horvat. Učitelj Denis Zver je pripravil Denisa Pozdereca v kategoriji A in Nejca

Rajtara v kategoriji D, oba sta dobila drugo nagrado. Rihard Lebar je pripravil

Daniela Gömböša, ki je prav tako osvojil drugo nagrado v kategoriji C.

Mednarodnega tekmovanja pihalcev v Požarevcu (Srbija) so se v šolskem letu

2006/07 udeležili Žana Sobočan s flavto v I. kategoriji, ki je dosegla prvo

nagrado, njena učiteljica je bila Maja Novak, in Dominik Car, ki je tekmoval s

klarinetom v I. kategoriji in tudi dosegel prvo nagrado. Njegov učitelj je bil Petar

Novak, korepetitorka obeh tekmovalcev pa Olga Palić.

Tudi v šolskem letu 2007/08 so se učenci veliko udeleževali tekmovanj. Udeležili

so se II. mednarodnega tekmovanja harmonikarjev za veliko nagrado Avsenik v

Begunjah, kjer je Nejc Rajtar dosegel srebrno priznanje. Njegov učitelj je bil

Denis Zver.


44

Mörskega festivala kitare 2008 v Murski Soboti so se udeležili Jaka Škoberne, ki

je dobil zlato priznanje v I. kategoriji, Arjan Mejaš, ki je tudi dobil zlato

priznanje v III. kategoriji, Miha Kozlar, ki je dosegel srebrno priznanje v IV.

Kategoriji, in Aljaž Gyurica, ki je dobil bronasto priznanje prav tako v IV.

kategoriji. Njihov učitelj je bil Vojislav Slijepčević.

IV. mednarodnega srečanja harmonikarjev v Moravskih Toplicah so se udeležili

Nejc Rajtar, ki je dobil prvo nagrado v kategoriji D, Miha Šemen je dobil tretjo

nagrado v kategoriji A in Sara Sobočan, ki je osvojila tretjo nagrado v kategoriji

B. Vse tri učence je pripravil Denis Zver. Rihard Lebar pa je pripravil še Daniela

Gömböša, ki je dobil drugo nagrado v kategoriji D, in Lano Cvetko, ki je

osvojila tretjo nagrado v kategoriji B.

Mednarodnega tekmovanja pihalcev v Požarevcu sta se udeležili flavtistki Žana

Sobočan, ki je prejela prvo nagrado v I. kategoriji, in Katja Kevrić, ki je dosegla

drugo nagrado v II. kategoriji. Obe učenki je pripravila Maja Novak, korepetitorka

pa je bila Eva Orban.

Mednarodno tekmovanje Davorina Jenka v Beogradu se je udeležil Dominik

Car, ki ga je pripravil učitelj Petar Novak in dosegel v II. kategoriji prvo nagrado.

Dominik Car pa se je udeležil tudi mednarodnega tekmovanja klarinetistov v

Krškem in v I. kategoriji dosegel priznanje. Na obeh tekmovanjih ga je ob klavirju

spremljala Eva Orban.

Tudi v šolskem letu 2008/09 so se učenci glasbene šole predstavili na raznih

tekmovanjih in dosegli lepe rezultate. Prvo tekmovanje, ki so se ga v tem šolskem

letu udeležili, je bilo mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov v Trstu.

Udeležila se ga je Žana Sobočan, ki je s flavto v A-kategoriji dosegla priznanje.

Njena mentorica je bila Maja Novak, ob klavirju pa jo je spremljala Eva Orban.

Nejc Rajtar se je predstavil na III. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za

veliko nagrado Avsenik in v C-kategoriji dosegel zlato priznanje. Njegov učitelj je

bil Denis Zver.

Mörskega festivala kitare v Murski Soboti pa so se udeležili štirje učenci, Jaka

Škoberne, ki je v II. kategoriji dosegel srebrno priznanje, Arjan Mejaš, ki je v

IV. kategoriji dosegel zlato priznanje, Leonard Horvat, ki je v II. kategoriji


45

dosegel srebrno priznanje, in Žiga Vinčec, ki je prav tako v II. kategoriji dosegel

bronasto priznanje. Njihov mentor je bil Vojislav Slijepčević.

5. mednarodnega srečanja harmonikarjev v Moravskih Toplicah so se udeležili

Miha Šemen v kategoriji A, ki je pod mentorstvom Denisa Zvera dosegel tretjo

nagrado, Sara Sobočan, ki je tekmovala v kategoriji B ter dosegla drugo nagrado,

tudi njen mentor je bil Denis Zver, Rihard Lebar pa je pripravil Nejca Rajtarja,

ki je v kategoriji D osvojil prvo nagrado, Denisa Pozderca, ki je v kategoriji B

osvojil drugo nagrado, Daniela Gömböša, ki je v kategoriji D dosegel tretjo

nagrado, in Lano Cvetko, ki je v kategoriji B dosegla drugo nagrado.

Mednarodnega tekmovanja Davorina Jenka v Beogradu sta se udeležila Dominik

Car, ki je s klarinetom v III. kategoriji dosegel prvo nagrado, in Jan Čizmazija,

ki je s saksofonom v I. kategoriji prav tako dosegel prvo nagrado. Njun mentor je

bil Petar Novak, ob klavirju pa ju je spremljala Eva Orban.

Prvič je Glasbena šola Murska Sobota organizirala 1. festival mladih pianistov

Štrkci za klavirjem, katerega so se udeležili štirje učenci. Domen Pucko je v I.

kategoriji dosegel bronasto priznanje in bil nagrajenec občinstva. Njegova

mentorica je bila Eva Orban. Lara Varga je v II. kategoriji dosegla zlato

priznanje in bila nagrajenka občinstva. Njena mentorica je bila Brigita Bogar.

Predstavila sta se še Jan Jurgec, ki je v IV. kategoriji pod mentorstvom Andrejke

Kolman osvojil zlato priznanje, in Timoteja Mejaš, ki je v IV. kategoriji pod

mentorstvom Helene Žoldoš osvojila srebrno priznanje.

12. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Štajerske in Prekmurja so se

udeležili Jaka Škoberne s kitaro v 1.a-kategoriji, ki je osvojil zlato priznanje,

Arjan Mejaš, ki je prav tako tekmoval s kitaro in v 1.c-kategoriji dosegel zlato

priznanje. Oba je pripravil Vojislav Slijepčević. Z violončelom je tekmovala

Laura Sečkar, ki je v 1.a-kategoriji dosegla zlato priznanje. Njena mentorica je

bila Romana Rek. Vsi trije so se nato uvrstili na 38. tekmovanje mladih

glasbenikov Republike Slovenije in tam dosegli naslednje rezultate: Jaka

Škoberne bronasto plaketo, Arjan Mejaš srebrno plaketo in Laura Sečkar

priznanje. (Kronika Glasbene šole Lendava, 1978-2009; Kocuvan, 1999; Poročila

ravnatelja za tekoča šolska leta; Ustni vir, pridobljen septembra 2009).


46

Slika 11 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2006/07; str. 86; Komorna

skupina trobil, ki se je udeležila regijskega tekmovanja


47

11.3 Učenci, ki so nadaljevali srednje glasbeno izobraževanje

Glasbena šola ima veliko dobrih učencev, ki so zaključili nižje glasbeno šolanje

in se odločili za nadaljevanje glasbenega izobraževanja.

Kot prva učenka Glasbene šole Lendava, ki je nadaljevala srednje glasbeno

izobraževanje, je Suzana Kovač leta 1963 iz instrumenta klavir. Njen mentor je

bil Ladislav Vörös. Nadaljevala je na Srednji glasbeni šoli v Mariboru. Leta 1964

se je Helena Škodnik vpisala na Srednjo muzičko školo Varaždin. Njena

mentorica klavirja v nižji glasbeni šoli je bila Elizabeta Kiraly. Leto kasneje je

šolanje na srednji stopnji nadaljevala Suzana Horvat iz instrumenta violina.

Violino je zaključila pri Renati Potroško ter se vpisala v Srednjo muzičko školo

Zagreb.

Dve leti kasneje je Leona Gerenčer končala klavir pri Ferencu Hajosu ter

nadaljevala leta 1967 na Srednji glasbeni šoli v Mariboru. Nekaj let nihče ni

nadaljeval srednjega glasbenega izobraževanja nato pa se je leta 1972 Franc

Toth, ki se je učil harmoniko in klavir, odločil za Srednjo glasbeno šolo Maribor.

Njegova mentorica klavirja v nižji glasbeni šoli je bila Suzana Kocuvan.

Leta 1976 je Robert Horvat končal violino pri Stanku Novaku in se vpisal na

Srednjo glasbeno šolo Maribor. Tri leta kasneje, leta 1979, se je Rebeka Konc iz

instrumenta klavir vpisala na Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana. Klavir je

v nižji glasbeni šoli končala pri Francu Tothu. Drago Ivanuša se je leta 1982 pod

mentorstvom Ignaca Maučeca iz instrumenta harmonika vpisal na Srednjo

glasbeno šolo v Mariboru.

Na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru so se vpisali še Jožica

Lovrenčič, ki je končala klavir pri Francu Tothu leta 1984, Anamarija Krvišek

in Hajnalka Magyar, ki sta končali nižjo glasbeno šolanje pri Heleni Žoldoš,

njun glavni instrument je bil klavir, Boštjan Korc je leta 1986 končal klavir pri

Heleni Žoldoš, Brigita Bogar, ki je tudi končala klavir pri Heleni Žoldoš leta

1987, Barbara Karba je končala pri Heleni Žoldoš klavir leta 1988, leta 1989 je

iz harmonike pod mentorstvom Ignaca Maučeca nadaljeval Rihard Lebar, leta

1990 je Željko Ritlop nadaljeval učenje klarineta pod mentorstvom Petra

Novaka, iz kitare pa je leta 1993 pod mentorstvom Terezije Nemec nadaljevala

Edita Žalik. Leta 1995 so trije učenci nadaljevali glasbeno šolanje, in sicer


48

Danilo Dominko iz trobente pod mentorstvom Stanka Peterke, Andrej Tibaut iz

kitare pod mentorstvom Alojza Copota in Denis Zver iz harmonike pod

mentorstvom Janeza Čizmazije. Leta 1997 se je na SGBŠ Maribor vpisal še

Roman Sarjaš, ki je končal klavir nižje glasbene šole pri Tereziji Nemec.

Leta 1998 je pod mentorstvom Hajnalke Magyar končala klavir Eva Orban, ki se

je nato vpisala na Művészeti Szakközépiskola és Gimnázium v Szombathelyu na

Madžarskem in nadaljevala študij na Liszt Ferenc Zeneművészeti Egyetem v

Budimpešti na Madžarskem. Hajnalka Magyar je bila mentorica tudi Klementini

Milošič, ki je nadaljevala na SGBŠ Maribor iz instrumenta klavir leta 2000,

Davidu Tetičkoviču, ki je prav tako iz instrumenta klavir nadaljeval na SGBŠ

Maribor leta 2001, in Luciji Herženjak, ki je leta 2003 nadaljevala šolanje iz

klavirja na Srednji muzički školi Varaždin na Hrvaškem.

Iz harmonike je leta 2006 nadaljeval na SGBŠ Maribor Boris Šemen pod

mentorstvom Denisa Zvera, tega leta se je na SGBŠ Maribor vpisal tudi Gregor

Zver iz saksofona pod mentorstvom Petra Novaka.

Na SGBŠ so se leta 2008 vpisali še Aljaž Gyurica pod mentorstvom Vojislava

Slijepčevića in Nejc Tratnjek iz trobente pod mentorstvom Stanka Novaka, leta

2009 pa Dominik Car, katerega je poučeval Petar Novak. (Kocuvan, 1999;

Kronika Glasbene šole Lendava, 1975-2009; Poročila ravnatelja za tekoča šolska

leta; Ustni vir, pridobljen julija 2009).


49

12 KOMORNE IN ORKESTRALNE ZASEDBE

Na Glasbeni šoli Lendava so vse od ustanovitve delovale razne manjše in večje

komorne skupine, saj so s tem navduševale mlade za skupinsko muziciranje.

(Kocuvan, 1999).

Leta 1975 je zbor delovne skupnosti sprejel delovni program za šolsko leto

1976/77 in ustanovil pevski zbor glasbene šole, katerega je vodil Franc Toth.

Že decembra so na proslavi ob dnevu JLA sodelovali pevski zbor, instrumentalni

ansambel glasbene šole Lendava, ki ga je vodil Franc Toth, in instrumentalni

ansambel oddelka iz Turnišča, ki ga je vodil Jože Kocet.

Zbor in instrumentalni ansambel glasbene šole sta leta 1976/77 sodelovala pri

kulturnem programu ob praznovanju 70-letnice tovarne INDIP in ob dnevu žena.

Ansambel se je pod vodstvom Franca Totha predstavil tudi ob praznovanju

ustanovitve Osvobodilne fronte in praznovanju praznika dela na Osnovni šoli

Draga Lugariča ter svoj program prispeval tudi ob dnevu mladosti. Zbor glasbene

šole, ki ga je tudi vodil Franc Toth, je tega leta sodeloval na Občinski in

medobčinski reviji OPZ in MPZ v telovadnici Osnovne šole Draga Lugariča ter se

še junija predstavil ob odprtju lovskega doma v Dolgi vasi.

Leta 1982 se je med drugim predstavil takratni šolski harmonikarski kvartet, ki je

nastopil ob odprtju TV-stolpa v Dolnjem Lakošu in na pionirski konferenci na SO

Lendava. Tudi tega je vodil Franc Toth. Tega leta se je še šolski harmonikarski

ansambel predstavil v Nagykanizsi v LR Madžarski in na centralni proslavi ob

občinskem prazniku.

Na 22. občinski reviji šolskih pevskih zborov se je v šolskem letu 1988/89

predstavil takratni šolski instrumentalni ansambel.

Skozi vsa leta delovanja Glasbene šole Lendava so delovale razne komorne

skupine. Tako je med drugim leta 1998 delovala godalna skupina, ki jo je vodila

Miljenka Pohulek. Dve leti kasneje so delovale še harmonikarska skupina pod

vodstvom Riharda Lebarja, harmonikarska skupina v Črenšovcih pod vodstvom

Denisa Zvera in komorna skupina pihal, ki jo je vodil Petar Novak. Leta 2003 so

sestavili naslednje komorne skupine: skupino godal in kitar pod vodstvom


50

Samoela Budne, skupino kitar pod vodstvom Alojza Copota, trio kitar, ki ga je

vodila Terezija Nemec, trio trobent pod vodstvom Stanka Peterke in trio pihal pod

vodstvom Petra Novaka.

Zelo uspešni so vsakoletni koncerti orkestrov in komornih skupin Glasbene šole

Lendava, ki jih vsako leto izvedejo učenci GŠ v Gledališki in koncertni dvorani v

Lendavi za učence nižjih razredov osnovnih šol iz UE Lendava. (Kronika


Slika 12 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2007/08; str. 7; Kvartet flavt

na božično-novoletnem koncertu v Lendavi


51

12.1 Pihalni orkester

Januarja leta 1996 je vodstvo šole z nakupom dveh baritonskih krilnih rogov

(baritonov), dva tenorska krilna rogova (tenorja) in malega bobna razmišljalo o

ustanovitvi šolskega pihalnega orkestra, ki so ga ustanovili v šolskem letu

1996/97. Pihalni orkester od takrat vodi Stanko Peterka. Svoj prvi nastop so

izvedli ob zaključku šolskega leta. Šola je bila posebej ponosna na svoj pihalni

orkester, ki se je zelo dobro predstavil na vseh treh koncertih, tudi v oddelkih. Od

tega leta orkester redno nastopa na javnih koncertih in prireditvah.

Slika 13 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2006/07; str. 85; Pihalni

orkester Glasbene šole Lendava v Gledališki in koncertni dvorani - kulturnega in

promocijskega centra v Lendavi pod vodstvom Stanka Peterke

Maja 2003 se je pihalni orkester prvič predstavil na promenadnem koncertu v

Lendavi. Prvi promenadni koncert je potekal v organizaciji Glasbene šole

Lendava in Občine Lendava. Sodelovali so pihalni orkestri iz Murskega Središča

(Hrvaška), Lentija (Madžarska) in Lendave. Naslednje leto so se predstavile

glasbene šole iz Ljutomera, Murskega Središča, Lentija in Lendave. Vse do leta

2007 so se predstavljali isti pihalni orkestri. Leta 2007 pa sta se pridružila še

orkester glasbene šole Gornja Radgona in pihalni orkester glasbene šole St. Stefan

im Rosenthal iz Avstrije.

Pihalni orkester se je leta 2004 udeležil tudi mednarodnega srečanja pihalnih

orkestrov v Lentiju na Madžarskem.

Aprila 2008 je imela Glasbena šola Lendava skupni koncert z glasbeno šolo

Radeče. Koncerta se je udeležil pihalni orkester. Ta koncert je bil med drugim


52

tudi strokovna ekskurzija za učence, ki so nastopili. Po koncertu so imeli v

popoldanskem času za učence voden ogled okoliških znamenitosti in organizirano

kosilo. Stroške izleta je poravnala Glasbena šola Lendava, saj je bil izlet tudi

nagrada učencem, ki obiskujejo vaje orkestra in veliko nastopajo. (Kronika



Promenadni koncert v Lendavi


53

12.2 Harmonikarski orkester

V šolskem letu 2002/03 se je vodstvo glasbene šole odločilo, da bodo ustanovili še

harmonikarski orkester, ki ga od začetka vodi Rihard Lebar. Tudi harmonikarski

orkester sodeluje na koncertih in proslavah. Orkester se je leta 2008 prvič udeležil

območnega srečanja harmonikarskih orkestrov.

Tako kot pihalni orkester je tudi harmonikarski orkester aprila leta 2008 sodeloval

na skupnem koncertu z glasbeno šolo Radeče.

V šolskem letu 2008/09 je glasbena šola organizirala območno srečanje

harmonikarskih orkestrov, na katerem je v Gledališki in koncertni dvorani v

Lendavi nastopilo pet harmonikarskih orkestrov glasbenih šol.

Zelo uspešen je bil tudi koncert orkestrov in komornih skupin GŠ Lendava, ki so

ga prav tako izvedli v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi za učence nižjih

razredov osnovnih šol iz UE Lendava. (Kronika Glasbene šole Lendava, 1975-

2009).


Harmonikarski orkester na božično-novoletnem koncertu pod vodstvom Riharda

Lebarja


54

13 SREČANJA IN REVIJE GLASBENIH ŠOL

Glasbena šola Lendava se je vedno uspešno predstavljala in uveljavljala v svojem

okolju in zunaj njega. Sodeluje tudi v drugih programih in si utira svojo pot in

skrbi za predstavitev svojega delovanja. (Kocuvan, 1999).

»Redno se udeležuje srečanj glasbenih šol in je organizator koncertnih prireditev

ter gostovanj, nadarjene učence pa usmerja v nadaljnji študij.« (Kocuvan, 1999,

str. 5).

18. oktobra 1977 so se ravnatelji glasbenih šol Pomurja prvič dogovarjali o

skupnem sodelovanju in navezovanju stikov med glasbenimi šolami. Prvi posvet

ravnateljev o sodelovanju je bil v Ljutomeru. Kasneje, decembra tega leta, so

imeli posvet v Gornji Radgoni o programu skupne revije pomurskih glasbenih šol.

Prva revija glasbenih šol Pomurja je bila 19. junija 1979. Organizator srečanja je

bila Glasbena šola Lendava, sodelovali pa so učenci glasbenih šol Ljutomer,

Gornja Radgona, Murska Sobota in kot že rečeno, Lendava. Dogovorili so se, da

bodo revijo organizirali vsako leto, organizator revije pa bo vsako leto druga

glasbena šola.

Drugo srečanje je aprila naslednje leto organizirala Glasbena šola Murska Sobota,

tretje srečanje je bilo v Gornji Radgoni in četrto v Ljutomeru. Tako vsako leto od

leta 1979 prirejajo glasbene šole skupno revijo glasbenih šol Pomurja v takšnem

vrstnem redu.

Glasbena šola Lendava je do sedaj organizirala peto, deveto, trinajsto,

sedemnajsto, enaindvajseto, petindvajseto in devetindvajseto revijo glasbenih šol

Pomurja.

Leta 1983 so junija prvič priredili tudi družabno srečanje učiteljev glasbenih šol

Pomurja, ki je bilo organizirano na željo posameznih kolektivov. Srečanje je

organizirala Glasbena šola Lendava v Lendavi. Ogledali so si Lendavske gorice

ter se po ogledu družili in izmenjali izkušnje. Tudi srečanje učiteljev vsako leto

organizira vedno druga šola po istem vrstnem redu kot pri revijah.

Marca 1984 se je Glasbena šola Lendava prvič udeležila tudi področne revije

glasbenih šol v Mariboru. V koncertnem programu revije je sodelovalo sedem


55

glasbenih šol. Iz Pomurja so sodelovale vse štiri glasbene šole. Na področni reviji

se šola vsako leto predstavi s svojim programom. (Kronika Glasbene šole

Lendava, 1979-2009).

Slika 16 Kronika Glasbene šole Lendava, šolsko leto 2006/07; str. 80; Srečanje

glasbenih šol Pomurja


56

14 SODELOVANJE Z MADŽARSKO GLASBENO ŠOLO

ADÁMA JENŐJA LENTI

Glasbena šola Lendava se je aprila 1984 odzvala vabilu kolektiva Glasbene šole

Lenti in se prvič udeležila skupnega koncerta. Nastopila sta dva učenca Glasbene

šole Lendava. Naslednji koncert je bil maja, ko je Glasbena šola Lendava povabila

Glasbeno šolo Lenti. Tudi oni so se povabilu odzvali s tremi svojimi točkami.

(Kronika Glasbene šole Lendava, 1984-2009).

Od šolskega leta 1989/90 šoli nekaj let nista sodelovali, vendar sta ponovno

vzpostavili sodelovanje leta 1996, ko je Glasbena šola Lenti praznovala 25-letnico

delovanja in se ob tem jubileju preimenovala v Glasbeno šolo Adáma Jenőja. Iz

Glasbene šole Lendava sta na proslavi igrala dva učenca. Od tega leta šoli vsako

leto sodelujeta in imata letno dva skupna koncerta - enega v Lentiju in enega v

Lendavi.

Javni skupni koncert učencev glasbene šole Lendava in glasbene

šole Lenti v dvorani šole v Lendavi. Ponovno smo se srečali na

skupnem koncertu z našimi prijatelji iz Madžarske. Bilo je lepo in

zanimivo poslušati drug drugega, nato pa še pokramljati v

prijateljskem vzdušju. (Kronika Glasbene šole Lendava, 2001, str.

89).

Sodelovanje z madžarsko Glasbeno šolo Adáma Jenőja iz Lentija se je razvilo v

tradicionalne skupne nastope učencev obeh šol. (Kocuvan, 1999).


učenca na Glasbeni šoli Adáma Jenőja v Lentiju


57

15 SKLEP

Glasbena šola Lendava ima zelo pester in zanimiv zgodovinski razvoj. Najprej

lahko omenim, da je bila Glasbena šola ob ustanovitvi samostojna, nato so jo

priključili k Osnovni šoli Jožeta Kramarja – Juša, ki je bila kasneje, leta 1968,

skupaj z glasbeno šolo priključena k Osnovni šoli Draga Lugariča. Glasbena šola

je pod okriljem osnovne šole delovala vse do leta 1975, ko je spet postala

samostojni zavod, ki deluje še danes.

Glasbena šola Lendava je prvotno imela štiri dislocirane oddelke, v Turnišču, v

Črenšovcih, v Kobilju, kjer je oddelek deloval samo eno leto, in v Dobrovniku.

Oddelek v Dobrovniku je bil v šolskem letu 1996/97 ukinjen. Pouk poteka na

matični šoli v Lendavi za učence DOŠ I Lendava, DOŠ Genterovci, DOŠ

Dobrovnik in OŠ Kobilje. Pouk v Črenšovcih se izvaja za učence osnovnih šol v

Črenšovcih, Odrancih, Bistrici in Veliki Polani. Dislocirani oddelek v Turnišču

vključuje tudi učence iz okoliša OŠ Turnišče.

Učenci Glasbene šole Lendava veliko nastopajo na javnih in razrednih nastopih

ter raznih občinskih in drugih prireditvah. Svoj glasbeni talent dokazujejo tudi na

tekmovanjih, kjer dosegajo zelo dobre rezultate. Učenci sodelujejo tudi v

pihalnem in harmonikarskem orkestru in drugih komornih skupinah. Veliko

učencev se odloči za nadaljnje glasbeno izobraževanje. Nekateri med njimi se

vrnejo v svoj rodni kraj kot učitelji in poučujejo na osnovnih šolah in glasbeni

šoli, drugi so postali skladatelji, nekateri med njimi pa so odšli v tujino, kjer

delujejo še danes; takšen je na primer Franc Toth, ki deluje na Finskem.

Glasbena šola Lendava med drugim sodeluje z glasbenimi šolami iz Ljutomera,

Murske Sobote in Gornje Radgone. Sodelovanje se kaže ob vsakoletni reviji

glasbenih šol Pomurja, s čimer so začeli leta 1979, ko je Glasbena šola Lendava

prvič organizirala skupno revijo glasbenih šol Pomurja. Šola pa sodeluje in redno

prireja koncerte še z Glasbeno šolo Adáma Jenőja iz Lentija. Sodelovanje se je

začelo leta 1984. Ker šoli sodelujeta že toliko let, bi bilo zanimivo raziskati tudi

Glasbeno šolo Adáma Jenőja in primerjati učne načrte, način poučevanja in razvoj

te glasbene šole.


58

Možne nadaljnje raziskave vidim tudi v okoliških šolah, in sicer pomurskih,

katerih ni še nihče raziskal in obdelal. Verjetno tudi na teh šolah ni vseh zapisov

in virov na šoli, tako kot jih ni bilo na Glasbeni šoli Lendava, kjer sem, čeprav s

pomanjkljivimi pisnimi viri, vseeno prišla do podatkov. Veliko so mi pomagali

ustni viri, saj so mi pomagali priti do ljudi, ki so vedeli, kje iskati pisne vire.

Čeprav sem porabila veliko truda za zbiranje virov in podatkov, sem vseeno lahko

sestavila kronološki pregled razvoja Glasbene šole Lendava. Mislim, da bi se dalo

na ta način raziskati tudi ostale šole.

V letu 2009 Glasbena šola Lendava zaznamuje 50-letnico delovanja, zato je v ta

namen pripravila koncert učiteljev, koncert bivših učencev in slavnostni koncert.

Ob tej priložnosti je izdala zgoščenko in zbornik. Slavnostni koncert je bil v

gledališko-koncertni dvorani v Lendavi, med drugimi so bili povabljeni bivši

ravnatelji, pedagoško osebje, bivši učenci in vsi, ki so čas preživljali v Glasbeni

šoli Lendava in pripomogli k njenemu razvoju.

Ob koncu lahko povem, da mi je bilo zelo zanimivo raziskovati in spoznati

celotno zgodovino Glasbene šole Lendava, ki jo tudi sama, skupaj z drugimi

delavci in učenci, z velikim veseljem krojim.


59

16 VIRI IN LITERATURA

• Kronika Glasbene šole Lendava od 1975 do 2009.

• Katalogi za individualni pouk.

• Letni delovni načrti.

• Matična knjiga za javne uslužbence in tehnično osebje.

• Statut Glasbene šole Lendava.

• Matična knjiga za javne uslužbence Dvojezične osnovne šole I Lendava od

1970 do 1975.

• Matična knjiga za tehnično osebje Dvojezične osnovne šole I Lendava

pred 1975.

• Pokrajinski muzej Maribor: Zapisnik II. seje Občinskega ljudskega odbora

Lendava z dne 8. 9. 1959.

• Pokrajinski muzej Maribor: Zapisnik XXII. seje Zbora proizvajalcev in

Občinskega zbora Občinskega ljudskega odbora Lendava z dne 29. 10.

1959.

• Pokrajinski muzej Maribor: Uradni vestnik Okraja Murska Sobota, leto

IV., v MS, dne 19. 11. 1959, št. 18.

• Pokrajinski muzej Maribor: Prošnja za dodelitev klavirja Nižji GŠ

Lendava.

• Pokrajinski muzej Maribor: Odločba o pripojitvi Nižje GŠ v Lendavi k

Osnovni šoli Jožeta Kramarja - Juša Lendava (Socialistična republika

Slovenija, Skupščina občine Lendava, z dne 19. 8. 1968).

• Pokrajinski muzej Maribor: Odločba o pripojitvi Osnovne šole Jožeta

Kramarja - Juša Lendava k Osnovni šoli Draga Lugariča Lendava

(Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Lendava, z dne 20. 8.

1970).


60

• Pokrajinski muzej Maribor: Predlog zakona o glasbenih šolah (15. 1.

1971).

• Pokrajinski muzej Maribor: Poročilo o pregledu glasbene šole v Lendavi

(22. 9. 1971 - Pavle Kalan, pedagoški svetovalec za glasbeno vzgojo).

• Pokrajinski muzej Maribor: Sporočilo o problematiki GŠ Lendava za

obdobje 1968-1973 (ravnatelj Tone Dominko 14. 2. 1973 poslal Temeljni

izobraževalni skupnosti).

• Pokrajinski muzej Maribor: Poročilo o pregledu glasbene šole v Lendavi

(16. 5. 1973 - Pavle Kalan, pedagoški svetovalec za glasbeno vzgojo).

• Pokrajinski muzej Maribor: Skupščina občine Lendava Oddelek za

družbene službe in občo upravo, zapisnik: O ugotovitvi dela na glasbeni

šoli v Lendavi po 24. členu o glasbenih šolah (Ur. list SRS, št. 17/71) z

dne 12. 9. 1973.

• Pokrajinski muzej Maribor: Odločba o ustanovitvi GŠ Lendava kot

samostojnega zavoda (Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine

Lendava, z dne 31. 10. 1973).

• Pokrajinski muzej Maribor: Socialistična republika Slovenija, Skupščina

občine Lendava, Oddelek za družbene službe in občo upravo, tovarišu

Jožetu Kocetu, OŠ Turnišče, zadeva: Konstituiranje GŠ v Lendavi (9. 8.

1974).

• Pokrajinski muzej Maribor: OŠ Draga Lugariča Skupščini občine

Komisiji, za potrditev statutov Lendava, zadeva: Potrditev statuta GŠ

Lendava (4. 9. 1974).


občine Lendava, Oddelek za družbene službe in občo upravo, Glasbeni

šoli Lendava, zadeva: Potrditev statuta (19. 11. 1974).


občine Lendava, Izvršni svet, Okrožnemu sodišču Maribor, zadeva:

Osamosvojitev GŠ Lendava, vpis v register (14. 2. 1975).


61

• Pokrajinski muzej Maribor: Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru,

Vpis v register (12. 6. 1975).

• Pokrajinski muzej Maribor: Socialistična republika Slovenije, Skupščina

občine Lendava, Oddelek za družbene službe in občo upravo, Skupščini

občine Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja z dne 13.

6. 1975; zadeva: Razpis delovnega mesta ravnatelja glasbene šole v

Lendavi.

• Jože Kocet (b. d.). Pridobljeno 15. 11. 2009, s http://beta.finance-

on.net/pics/cache_F4/F43DO_kocet_joze1_jz.1109792079.jpg

• Bobovec, F. (1981). OŠ Draga Lugariča. V Zborniku občine Lendava -

Lendva község közleménye (str. 235- 236). Lendava: Občina Lendava.

• Ustni viri:

Magda Adorjan, Magda Bažika (Adorjan), Elvira Boldižar, Suzana

Drobila (Horvat), družina Jošovič, Ferenc Hajós, Diana Horvat (Mlinarič),

Robert Horvat, Gizela Hure (Horvat), Alenka Kekec - Galič, Angela

Kerčmar (Kozar), Jože Kocet, Suzana Kocuvan (Kovač), Marta Marton

(Slavič), Terezija Nemec, Viktor Pojbič, Renata Potroško (Dobošič), Gita

Ravnič (Horvat), Alenka Stupar (Makovec), Béla Szomi, Franc Toth,

Klara Tratnjek (Vidak), Mira Unger, Tanja Vajda (Kekec), Janja

Verbančič (Osterc), Helena Žoldoš (Škodnik), Hajnalka Magyar, Petar

Novak, Denis Zver, Maja Novak, Vojislav Slijepčević, Rihard Lebar,

Janez Čizmazija, Brigita Bogar.


62

17 PRILOGE

A Dosežki učencev Glasbene šole Lendava

ŠOLSKO LETO 1977/1978

Tekmovanje glasbenih šol SR Slovenije v Ljubljani Ime in priimek Instrument/

kategorija Nagrade Mentor/ica Korepetitor

Rebeka Konc Klavir Franc Toth


24. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije Ime in priimek Instrument/


Dušan Markovič

Klarinet 1.b kategorija

Priznanje Petar Novak Hajnalka Magyar

Dušan Radikon

Klarinet 1.c kategorija

Priznanje Petar Novak Hajnalka Magyar


Tekmovanje mladih glasbenikov »dr. Roman Klasinc«, Maribor Ime in priimek Instrument/


Klementina Milošič

Klavir II. kategorija

Bronasta plaketa

Hajnalka Magyar


4. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske in Prekmurja Ime in priimek Instrument/


Enikő Balaško

Flavta 1.c kategorija

Srebrna plaketa

Petar Novak Hajnalka Magyar

David Tetičkovič

Klavir 1.b kategorija

Srebrna plaketa

Hajnalka Magyar




Rok Hozjan Solfeggio 1.b kategorija

Priznanje Janez Čizmazija


63

Nina Vrbnjak Solfeggio 1.b kategorija

Priznanje Janez Čizmazija




Benjamin Vrenko

Klavir 1.a kategorija

Zlato priznanje

Hajnalka Magyar

Gregor Zver Saksofon 1.b kategorija

Zlato priznanje




Benjamin Vrenko

Klavir 1.a kategorija

Bronasta plaketa

Hajnalka Magyar

Gregor Zver Saksofon 1.b kategorija

Srebrna plaketa


Mörski festival kitare 2004, Murska Sobota Ime in priimek Instrument/


Arjan Mejaš Kitara I. kategorija

Srebrno priznanje

Relja Turudić

Aljaž Gyurica Kitara II. kategorija

Srebrno priznanje

Relja Turudić

Miha Kozlar Kitara II. kategorija

Srebrno priznanje

Relja Turudić

Filip Dobranič Kitara IV. kategorija

Zlato priznanje 1. nagrada

Posebna nagrada kot najobetavnej

ši kitarist festivala

Relja Turudić

Tekmovanje kitaristov na Mednarodnem festivalu kitare v Leskovcu (Srbija in Črna gora) Ime in priimek Instrument/


Aljaž Gyurica Kitara 1. kategorija

Druga nagrada

Relja Turudić

Miha Kozlar Kitara 1. kategorija

Prva nagrada

Relja Turudić


64

Filip Dobranič Kitara 3. kategorija

Prva nagrada

Relja Turudić




Daniel Gömböš

Harmonika 1.b kategorija

Zlato priznanje

Rihard Lebar

Alan Kramar Harmonika 1.b kategorija

Srebrno priznanje

Rihard Lebar



Daniel Gömböš

Harmonika 1.b kategorija

Bronasta plaketa

Rihard Lebar



Aljaž Gyurica Kitara III. kategorija

Srebrno priznanje

Relja Turudić

Miha Kozlar Kitara III. kategorija

Srebrno priznanje

Relja Turudić

Arjan Mejaš Kitara II. kategorija

Srebrno priznanje

Relja Turudić

1. mednarodno srečanje harmonikarjev v Moravskih Toplicah Ime in priimek Instrument/


Michelle Antolin

Harmonika kategorija A

Tretja nagrada

Rihard Lebar

Miša Gabor Harmonika kategorija A

Tretja nagrada

Rihard Lebar

Denis Pozderec


Tretja nagrada

Denis Zver

Klemen Žerdin


Druga nagrada

Denis Zver

Mirjam Pergar

Harmonika kategorija B

Tretja nagrada

Rihard Lebar

Daniel Gömböš

Harmonika kategorija C

Druga nagrada

Rihard Lebar

Alan Kramar Harmonika kategorija C

Druga nagrada

Rihard Lebar


65

Daniel Raduha


Tretja nagrada

Rihard Lebar

Nejc Rajtar Harmonika kategorija C

Tretja nagrada

Denis Zver

Boris Šemen Harmonika kategorija C

Tretja nagrada

Denis Zver

Mednarodno srečanje harmonikarjev v Puli Ime in priimek Instrument/


Daniel Gömböš


Druga nagrada

Rihard Lebar


Tretja nagrada

Rihard Lebar




Arjan Mejaš

Kitara 1.a kategorija

Zlato priznanje

Goran Djurić

Miha Kozlar Kitara 1.b kategorija

Srebrno priznanje

Goran Djurić

Aljaž Gyurica Kitara 1.b kategorija

Srebrno priznanje

Goran Djurić



Arjan Mejaš


Bronasta plaketa

Goran Djurić



Arjan Mejaš Kitara II. kategorija

Srebrno priznanje

Goran Djurić

Miha Kozlar Kitara III. kategorija

Bronasto priznanje

Goran Djurić

Aljaž Gyurica

Kitara III. kategorija

Srebrno priznanje

Goran Djurić


66



Mario Kolman


Tretja nagrada

Diana Horvat

Nejc Rajtar Harmonika kategorija C

Druga nagrada

Denis Zver

Boris Šemen Harmonika kategorija C

Druga nagrada

Denis Zver


Druga nagrada

Rihard Lebar

Daniel Gömböš


Druga nagrada in

drugo mesto

Rihard Lebar




Borut Kocet Klarinet 1.b kategorija

Zlato priznanje

Petar Novak Olga Palić

Dominik Car Klarinet 1.b kategorija

Zlato priznanje


Žana Sobočan

Flavta 1.b kategorija

Srebrno priznanje

Maja Novak Olga Palić

Benjamin Vrenko


Zlato priznanje

Hajnalka Magyar

Miha Denša, Nejc

Tratnjek, Aleksander

Koren

Komorna skupina trobil

Srebrno priznanje

Stanko Peterka



Borut Kocet Klarinet 1.b kategorija

Priznanje Petar Novak Olga Palić

Dominik Car Klarinet 1.b kategorija

Bronasta plaketa


Benjamin Vrenko


Bronasta plaketa

Hajnalka Magyar


67



Matevž Karakatič Potočnik

Kitara I. kategorija

Zlato priznanje

Vojislav Slijepčević

Jaka Škoberne


Srebrno priznanje


Arjan Mejaš Kitara III. kategorija

Srebrno priznanje


Aljaž Gyurica Kitara IV. kategorija

Srebrno priznanje


Miha Kozlar Kitara IV. kategorija

Bronasto priznanje




Primož Seršen


Druga nagrada

Diana Horvat

Matej Horvat Harmonika kategorija B

Tretja nagrada

Diana Horvat

Mario Kolman


Tretja nagrada

Diana Horvat

Denis Pozderec


Druga nagrada

Denis Zver

Nejc Rajtar Harmonika kategorija D

Druga nagrada

Denis Zver

Daniel Gömböš


Druga nagrada

Rihard Lebar

Mednarodno tekmovanje pihalcev v Požarevcu (Srbija) Ime in priimek Instrument/


Dominik Car Klarinet I. kategorija

Prva nagrada


Žana Sobočan

Flavta I. kategorija

Prva nagrada

Maja Novak Olga Palić


II. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za veliko nagrado Avsenik Ime in priimek Instrument/


Nejc Rajtar Harmonika

Srebrno priznanje

Denis Zver


68



Jaka Škoberne


Zlato priznanje


Arjan Mejaš

Kitara III. kategorija

Zlato priznanje


Aljaž Gyurica Kitara IV. kategorija

Bronasto priznanje


Miha Kozlar Kitara IV. kategorija

Srebrno priznanje





Prva nagrada

Denis Zver

Miha Šemen Harmonika kategorija A

Tretja nagrada

Denis Zver

Sara Sobočan Harmonika kategorija B

Tretja nagrada

Denis Zver

Daniel Gömböš

Harmonika kategorija D

Druga nagrada

Rihard Lebar

Lana Cvetko Harmonika kategorija B

Tretja nagrada

Rihard Lebar

Mednarodno tekmovanje pihalcev v Požarevcu (Srbija) Ime in priimek Instrument/


Žana Sobočan

Flavta I. kategorija

Prva nagrada

Maja Novak Eva Orban

Katja Kevrić Flavta II. kategorija

Druga nagrada

Maja Novak Eva Orban

Mednarodno tekmovanje »Davorin Jenko« v Beogradu (Srbija) Ime in priimek Instrument/


Dominik Car Klarinet II. kategorija

Prva nagrada

Petar Novak Eva Orban


69

Mednarodno tekmovanje klarinetistov v Krškem Ime in priimek Instrument/


Dominik Car Klarinet I. kategorija

Priznanje Petar Novak Eva Orban


Mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov v Trstu (Italija) Ime in priimek Instrument/


Žana Sobočan

Flavta A-kategorija

Priznanje Maja Novak Eva Orban

III. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za veliko nagrado Avsenik Ime in priimek Instrument/


Nejc Rajtar Harmonika C-kategorija

Zlato priznanje

Denis Zver



Jaka Škoberne

Kitara II. kategorija

Srebrno priznanje


Arjan Mejaš Kitara IV. kategorija

Zlato priznanje


Leonard Horvat

Kitara II. kategorija

Srebrno priznanje


Žiga Vinčec Kitara II. kategorija

Bronasto priznanje




Miha Šemen Harmonika kategorija A

Tretja nagrada

Denis Zver

Sara Sobočan Harmonika kategorija B

Druga nagrada

Denis Zver


Prva nagrada

Rihard Lebar

Denis Pozderec


Druga nagrada

Rihard Lebar

Daniel Gömböš

Harmonika kategorija D

Tretja nagrada

Rihard Lebar

Lana Cvetko Harmonika kategorija B

Druga nagrada

Rihard Lebar


70

Mednarodno tekmovanje »Davorin Jenko« v Beogradu (Srbija Ime in priimek Instrument/


Dominik Car Klarinet III. kategorija

Prva nagrada


Jan Čizmazija

Saksofon I. kategorija

Prva nagrada


1. festival mladih pianistov »Štrkci za klavirjem«, Murska Sobota Ime in priimek Instrument/


Domen Pucko Klavir I. kategorija

Bronasto priznanje, nagrajenec občinstva

Eva Orban

Lara Varga Klavir II. kategorija

Zlato priznanje,

nagrajenka občinstva

Brigita Bogar

Jan Jurgec Klavir IV. kategorija

Zlato priznanje

Andrejka Kolman

Timoteja Mejaš

Klavir IV. kategorija

Srebrno priznanje

Helena Žoldoš



Jaka Škoberne


Zlato priznanje


Arjan Mejaš Kitara 1.c kategorija

Zlato priznanje


Laura Sečkar Violončelo 1.a kategorija

Zlato priznanje

Romana Rek



Jaka Škoberne


Bronasta plaketa


Arjan Mejaš Kitara 1.c kategorija

Srebrna plaketa


Laura Sečkar Violončelo 1.a kategorija

Priznanje Romana Rek


71

B Ravnatelji Glasbene šole Lendava

• Vlasta Geder (29. 10. 1959-31. 8. 1962)

• Matija Suhadolc (1. 9. 1962-31. 8. 1968)

• Franjo Bobovec (1. 9. 1968-31. 8. 1970),

ravnatelj OŠ Jožeta Kramarja - Juša Lendava

• Tone Dominko (1. 9. 1970-31. 8. 1974),

ravnatelj OŠ Draga Lugariča Lendava

• Jože Kocet, v. d. ravnatelja (3. 9. 1974-13. 7. 1975)

• Janez Slana (14. 7. 1975-31.3.1979)

• Suzana Kocuvan (3. 5. 1979-31. 8. 2005)

• Hajnalka Magyar (od 1. 9. 2005)


72

C Pedagoški delavci nekoč

Berden, Jože Harmonika, nauk o glasbi

(1971/72 - 1986/87)

Brđanovič, Davor Klavir (2004/05 - 2005/06)

Budna, Samoel Violina, kitara (1999/2000 - 2008/09)

Copot, Alojz Kitara (1992/93 - 2002/03)

Čizmazija, Janez Harmonika, nauk o glasbi

(1988/89 - 2008/09)

Djurić, Goran Kitara (2005/06)

Džanko, Mirjana Klavir (2005/06 - 2008/09)

Farkas Ferencnѐ, Adrienne

Violina (1995/96 - 1999/2000)

Flegar, Zinka Klavir (2003/04)

Gerenčer, Jože Harmonika, kitara, flavta, nauk o glasbi

(1976/77 - 1985/86)

Grlec, Jože Trobila, pihala, violina (1959/60 - ni podatka)

Hajós, Ferenc Klavir (1959/60 - 1967/68)

Horvat, Matija Trobenta, nauk o glasbi (1969/70)

Horvat, Robert Klavir, nauk o glasbi (1980/81)

Kiraly, Elizabeta Klavir (1961/62 - ni podatka)

Kocet, Jože Teorija, solfeggio, kitara, trobenta

(1970/71 - 1991/92)

Kocuvan, Suzana Klavir, nauk o glasbi (1971/72 - 2005/06)

Kralj, Ljubomir Klavir, klarinet, nauk o glasbi

(1980/81 - 1982/83)

Krvišek, Anamarija Klavir, nauk o glasbi (1997/98 - 2000/2001)

Liplin, Marina Klavir, nauk o glasbi (1986/87 - 1988/89)

Maučec, Ignac Harmonika (1968/69 - 1999/2000)

Miško, Martin Tolkala (2007/08)


73

Nemec, Terezija Nauk o glasbi, klavir, kitara

(1967/68 - 2002)

Novak, Stanko Violina, flavta, mandolina

(1972/73 - 1975/76; 1988/89)

Pal, Franc Harmonika (1959/60 - 1962/63)

Palić, Olga Klavir (2005/06 - 2006/07)

Prelog, Janko Violina (1968/69 - 1969/70)

Pohulek, Miljenko Violina (2000/01 - 2005/06)

Potroško, Andrija Solfeggio (1961)

Potroško (Dobošič), Renata

Solfeggio, violina (1960/61 - 1964/65)

Purnomo, Marija Kitara (1977/78)

Sarjaš, Roman Klavir (2003)

Slana, Janez Kitara, trobenta (1975/76 - 1978/79)

Suhadolc, Matija Pihala (flavta), harmonika, violina

(1962/63 - 1967/68)

Šertel, Ema Klavir (2006/07 - 2007/08)

Šuklar, Ludvik Harmonika (1970/71 - 1981/82)

Toth, Franc Harmonika, klavir, kitara, nauk o glasbi, pripravnica, pevski zbor, instrumentalni ansambel

(1976/77 - 1978/79; 1981/82 - 1985/86)

Turudić, Relja Kitara (2003/04 - 2005/06)

Vajda, Tanja Klavir (1990/91 - 1991/92)

Varga, Nada Klavir (1992/93 - 1994/95; 1999/2000)

Verbančič (Osterc), Janja

Klavir, kitara, violina, nauk o glasbi

(1970/71 - 1976/77)

Vörös, Ladislav Klavir (1960/61 - 1963/64)

Zver, Anka Solfeggio, klavir (1958/59 - 1959/60)

Kitara (2001)


74

Č Pedagoški delavci danes

Bogar, Brigita Nauk o glasbi, klavir (1994/95 - )

Budna, Simon Kitara (2009/10 - )

Cseh, Gyula Violina (2006/07 - )

Horvat, Diana Harmonika (1982/83 - )

Kolman, Andrejka Klavir (2005/06 - )

Lašič, Boštjan Trobenta (2009/10 - )

Lebar, Rihard Harmonika (2000/01 - )

Magyar, Hajnalka Klavir (1994/95 - )

Novak, Maja Flavta, kljunasta flavta (2004/05 - )

Novak, Petar Klarinet, saksofon, flavta, kljunasta flavta

(1987/88; 1989/90 - )

Orban, Eva Klavir (2007 - )

Peterka, Stanko Trobila, tolkala, nauk o glasbi

(1984/85 - )

Rek, Romana Violončelo (2007/08 - )

Slijepčević, Vojislav Kitara (2006/07 - )

Šömen, Valerija Nauk o glasbi, solfeggio, glasbena pripravnica

(2008; 2009/10 - )

Zver, Denis Harmonika (2000/01 - )

Žoldoš, Helena Klavir (1974/75 - )


75

D Administrativno – tehnično osebje nekoč

Banfi, Helena Tajnica (1970 - 1972)

Doma, Marija Snažilka (1996 - 2003)

Gruškovnjak, Renata Blagajničarka (1960 - ni podatka)

Gyurica, Helena Tajnica (1977 - 1997)

Hajdinjak, Anica Tajnica (1973 - 1975; 1977)

Horvat, Jožica Snažilka (1978 - ni podatka)

Horvat, Veronika Snažilka (1984 - ni podatka)

Koroša, Antonija Snažilka (1982 - 1984)

Lackovič, Ana Snažilka (1978 - 1999)

Lebar, Marjana Varnostnica (2007 - 2008)

Maučec, Mario Varnostnik (2006 - 2007)

Mertik, Bernarda Snažilka (2008)

Molnar, Franc Varnostnik (2008 - 2009)

Pandur, Julij Vodja računovodstva (1970 - 1975)

Paučič, Anica Snažilka (1976 - 1978)

Pečnik, Regina Snažilka (1985 - ni podatka)

Požgaj, Evgen Tajnik (1982)

Somi, Jolanda Tajnica, administratorka

(1959 - 1970) (1970 - 1975)

SVIZ Računovodstvo (1993 – 2009)

Tomašić, Zlata Snažilka (1994 - 1996)

Vouri, Antonija Snažilka (1979 - ni podatka)


76

E Administrativno – tehnično osebje danes

Felšő, Gabi Snažilka (2004 - )

Kiràly, Vincent Hišnik (1993 - )

Kleiderman, Peter Računovodja (2009 - )

Litrop, Piroška Tajnica (1997 - )

Pojbič, Viktor Varnostnik (2009 - )

Ujčić, Damir Hišnik (2008 - )


77

F Učenci, ki so nadaljevali glasbeno izobraževanje

Končali so ... Nadaljevali so ...

Magda Adorjan 1961/62 - klavir (mentor: Franc Hajos)

PA Maribor (glasbena pedagogika)

Suzana Kovač 1962/63 - klavir (mentor: Ladislav Vörös)

SGBŠ Maribor; PA Maribor (glasbena pedagogika)

Helena Škodnik 1963/64 - klavir (mentorica: Elizabeta Kiraly)

Srednja muzička škola Varaždin, Hrvaška

Suzana Horvat 1964/65 - violina (mentorica: Renata Potroško)

Srednja muzička škola Zagreb, Hrvaška; Muzička akademija Zagreb, Hrvaška

Leona Gerenčer 1966/67 - klavir (mentor: Franc Hajos)

SGBŠ Maribor; Liszt Ferenc Zeneművészeti Egyetem, Budapest, Madžarska; Akademija za glasbo Ljubljana

Elvira Boldižar 1967/68 - klavir (mentor: Franc Hajos)

SGBŠ Maribor

Vera Likar 1971/72 - harmonika (mentor: Ignac Maučec)


Franc Toth 1971/72 - harmonika, klavir (mentorica: Suzana Kocuvan)

SGBŠ Maribor; PA Maribor (glasbena pedagogika)

Tanja Kekec 1972/73 - harmonika, klavir (mentorica: Suzana Kocuvan)


Bela Szomi 1974/75 - harmonika (mentor: Ignac Maučec)

Priznan etno glasbenik


78

Robert Horvat 1975/76 - violina (mentor: Stanko Novak)

SGBŠ Maribor

Diana Mlinarič 1976/77 - harmonika (mentor: Ludvik Šuklar)


Janez Čizmazija 1978/79 - harmonika (mentor: Ludvik Šuklar)


Rebeka Konc 1978/79 - klavir (mentor: Franc Toth)

SGBŠ Ljubljana; Universität für Musik und darstellende Kunst Graz, Avstrija

Drago Ivanuša 1981/82 - harmonika (mentor: Ignac Maučec)

SGBŠ Maribor; Akademija za glasbo Ljubljana

Jožica Lovrenčič 1983/84 - klavir (mentor: Franc Toth)

SGBŠ Maribor

Anamarija Krvišek 1984/85 - klavir (mentorica: Helena Žoldoš)

SGBŠ Maribor; PF Maribor (glasbena pedagogika)

Hajnalka Magyar 1984/85 - klavir (mentorica: Helena Žoldoš)


Boštjan Korc 1985/86 - klavir (mentorica: Helena Žoldoš)

SGBŠ Maribor

Brigita Bogar 1986/87 - klavir (mentorica: Helena Žoldoš)


Dejan Berden 1987/88 - harmonika (mentor: Ignac Maučec)

PF Maribor (glasbena pedagogika)

Barbara Karba 1987/88 - klavir (mentorica: Helena Žoldoš)

SGBŠ Maribor

Rihard Lebar 1988/89 - harmonika (mentor: Ignac Maučec)

SGBŠ Maribor


79

Željko Ritlop 1989/90 - klarinet (mentor: Petar Novak)


Edita Žalik 1992/93 - kitara (mentorica: Terezija Nemec)

SGBŠ Maribor

Danilo Dominko 1994/95 - trobenta (mentor: Stanko Peterka)


Andrej Tibaut 1994/95 - kitara (mentor: Alojz Copot)

SGBŠ Maribor

Denis Zver 1994/95 - harmonika (mentor: Janez Čizmazija)

SGBŠ Maribor

Roman Sarjaš 1996/97 - klavir (mentorica: Terezija Nemec)


Eva Orban 1997/98 - klavir (mentorica: Hajnalka Magyar)

Művészeti Szakközépiskola és Gimnázium, Szombathely, Madžarska; Liszt Ferenc Zeneművészeti Egyetem, Budapest, Madžarska

Klementina Milošič 1999/2000 - klavir (mentorica: Hajnalka Magyar)

SGBŠ Maribor

David Tetičkovič 2000/01 - klavir (mentorica: Hajnalka Magyar)

SGBŠ Maribor; Universität für Musik und darstellende Kunst Graz, Avstrija

Tjaša Žalik 2001/02 - klavir (mentorica: Terezija Nemec)


Lucija Herženjak 2002/03 - klavir (mentorica: Hajnalka Magyar)

Srednja muzička škola Varaždin, Hrvaška


80

Tjaša Šimonka 2002/03 - klavir (mentorica: Hajnalka Magyar)

PF Maribor (glasbena pedagogika)

Ervin Hozjan 2003/04 - trobenta (mentor: Stanko Peterka)

SGBŠ Maribor

Rok Hozjan 2003/04 - klavir (mentorica: Hajnalka Magyar)


Teodor Žalik 2004/05 - harmonika (mentor: Janez Čizmazija)


Boris Šemen 2005/06 - harmonika (mentor: Denis Zver)

SGBŠ Maribor

Gregor Zver 2005/06 - saksofon (mentor: Petar Novak)

SGBŠ Maribor

Aljaž Gyurica 2007/08 - kitara (mentor: Vojislav Slijepčević)

SGBŠ Maribor

Nejc Tratnjek 2007/08 - trobenta (mentor: Stanko Peterka)

SGBŠ Maribor

Dominik Car 2008/09 - klarinet (mentor: Petar Novak)

SGBŠ Maribor


81

G Redno in honorarno zaposleni na Glasbeni šoli Lendava in podružničnih

šolah

Banfi, Helena ....................................................................................................... 78

Berden, Jože ......................................................................................................... 74

Bobovec, Franjo .................................................................................................. 73

Bogar, Brigita ...................................................................................................... 77

Brđanovič, Davor ................................................................................................ 74

Budna, Samoel ..................................................................................................... 74

Budna, Simon ...................................................................................................... 77

Copot, Alojz ......................................................................................................... 74

Cseh, Gyula .......................................................................................................... 77

Čizmazija, Janez .................................................................................................. 74

Djurić, Goran ...................................................................................................... 74

Doma, Marija....................................................................................................... 78

Dominko, Tone ............................................................................ vii, 13, 14, 61, 73

Džanko, Mirjana ................................................................................................. 74

Farkas Ferencnѐ, Adrienne ................................................................................ 74

Felšő, Gabi ........................................................................................................... 80

Flegar, Zinka ....................................................................................................... 74

Gerenčer, Jože ..................................................................................................... 74

Grlec, Jože ............................................................................................................ 74

Gruškovnjak, Renata .......................................................................................... 78

Gyurica, Helena ................................................................................................... 78


82

Hajdinjak, Anica ................................................................................................. 78

Hajós, Ferenc ....................................................................................................... 74

Horvat, Diana ...................................................................................................... 77

Horvat, Jožica ...................................................................................................... 78

Horvat, Matija ..................................................................................................... 74

Horvat, Robert..................................................................................................... 74

Horvat, Veronika ................................................................................................ 78

Kiraly, Elizabeta .................................................................................................. 74

Kiràly, Vincent .................................................................................................... 80

Kleiderman, Peter ............................................................................................... 80

Kocet, Jože .............................................................. vii, ix, 6, 14, 15, 50, 62, 73, 74

Kocuvan, Suzana vii, ix, 8, 9, 15, 16, 20, 21, 24, 25, 27, 28, 37, 48, 62, 73, 74, 81

Kolman, Andrejka .............................................................................................. 77

Koroša, Antonija ................................................................................................. 78

Kralj, Ljubomir ................................................................................................... 75

Krvišek, Anamarija ............................................................................................ 75

Lackovič, Ana ...................................................................................................... 78

Lašič, Boštjan ...................................................................................................... 77

Lebar, Marjana ................................................................................................... 78

Lebar, Rihard ...................................................................................................... 77

Liplin, Marina ..................................................................................................... 75

Litrop, Piroška .................................................................................................... 80


83

Magyar, Hajnalkavii, ix, 20, 22, 27, 28, 40, 41, 48, 49, 62, 63, 64, 67, 68, 73, 77,

82, 83, 84

Maučec, Ignac ...................................................................................................... 75

Maučec, Mario ..................................................................................................... 78

Mertik, Bernarda ................................................................................................ 78

Miško, Martin ...................................................................................................... 75

Molnar, Franc ...................................................................................................... 78

Nemec, Terezija ................................................................................................... 75

Novak, Maja ........................................................................................................ 77

Novak, Petar ........................................................................................................ 77

Novak, Stanko ...................................................................................................... 75

Orban, Eva ........................................................................................................... 77

Pal, Franc ............................................................................................................. 75

Palić, Olga ............................................................................................................ 75

Pandur, Julij ........................................................................................................ 78

Paučič, Anica ....................................................................................................... 78

Pečnik, Regina ..................................................................................................... 78

Peterka, Stanko ................................................................................................... 77

Pohulek, Miljenko ............................................................................................... 75

Pojbič, Viktor ...................................................................................................... 80

Potroško (Dobošič), Renata ................................................................................ 75

Potroško, Andrija ................................................................................................ 75

Požgaj, Evgen ...................................................................................................... 78


84

Prelog, Janko ....................................................................................................... 75

Purnomo, Marija ................................................................................................. 75

Rek, Romana ....................................................................................................... 77

Sarjaš, Roman ..................................................................................................... 75

Slana, Janez .......................................................... vii, ix, 14, 15, 16, 26, 27, 73, 75

Slijepčević, Vojislav............................................................................................. 77

Somi, Jolanda ...................................................................................................... 79

Suhadolc, Matija ......................................................................... vii, 13, 25, 73, 76

Šertel, Ema ........................................................................................................... 76

Šömen, Valerija ................................................................................................... 77

Šuklar, Ludvik ..................................................................................................... 76

Tomašić, Zlata ..................................................................................................... 79

Toth, Franc .......................................................................................................... 76

Turudić, Relja ...................................................................................................... 76

Ujčić, Damir ......................................................................................................... 80

Vajda, Tanja ........................................................................................................ 76

Varga, Nada ......................................................................................................... 76

Verbančič (Osterc), Janja ................................................................................... 76

Vlasta Geder ............................................................................................ vii, 13, 73

Vörös, Ladislav .................................................................................................... 76

Vouri, Antonija .................................................................................................... 79

Zver, Anka ........................................................................................................... 76

Zver, Denis ........................................................................................................... 77


85

Žalik, Edita .......................................................................................................... 76

Žoldoš, Helena ..................................................................................................... 77


86

H Učenci Glasbene šole Lendava

Adorjan, Magda ............................................................................................ 61, 78

Antolin, Michelle ........................................................................................... 41, 64

Balaško, Enikő ............................................................................................... 40, 62

Berden, Dejan ...................................................................................................... 79

Bogar, Brigita ............................................................ 27, 28, 45, 47, 61, 70, 74, 79

Boldižar, Elvira ............................................................................................. 61, 78

Car, Dominik ........................................... 42, 43, 44, 45, 48, 66, 67, 68, 69, 70, 81

Cvetko, Lana ........................................................................................................ 44

Čizmazija, Jan ............................................................................................... 45, 70

Čizmazija, Janez .................................................. 27, 40, 61, 62, 63, 72, 79, 80, 81

Denša, Miha ................................................................................................... 42, 66

Dobranič, Filip ................................................................................... 40, 41, 63, 64

Dominko, Danilo ............................................................................................ 48, 80

Gabor, Miša ................................................................................................... 41, 64

Gerenčer, Leona ............................................................................................ 47, 78

Gömböš, Daniel ............................................. 41, 42, 43, 44, 64, 65, 66, 67, 68, 69

Gyurica, Aljaž .......................................... 40, 41, 42, 43, 48, 63, 64, 65, 67, 68, 81

Herženjak, Lucija ................................................................................................ 80

Horvat, Leonard ............................................................................................ 44, 69

Horvat, Matej ................................................................................................ 43, 67

Horvat, Robert................................................................................... 47, 61, 73, 79

Horvat, Suzana .............................................................................................. 47, 78


87

Hozjan, Ervin ...................................................................................................... 81

Hozjan, Rok ............................................................................................. 40, 62, 81

Ivanuša, Drago .............................................................................................. 47, 79

Jurgec, Jan ..................................................................................................... 45, 70

Karakatič Potočnik, Matevž ......................................................................... 43, 67

Karba, Barbara ............................................................................................. 47, 79

Kekec, Tanja ........................................................................................................ 78

Kevrić, Katja ................................................................................................. 44, 68

Kocet, Borut ................................................................................................... 42, 66

Kolman, Mario .................................................................................. 42, 43, 66, 67

Konc, Rebeka ..................................................................................... 39, 47, 62, 79

Korc, Boštjan ................................................................................................. 47, 79

Koren, Aleksander ........................................................................................ 42, 66

Kovač, Suzana ............................................................................................... 47, 78

Kozlar, Miha ........................................................ 40, 41, 42, 43, 63, 64, 65, 67, 68

Kramar, Alan .............................................................................. 41, 42, 64, 65, 66

Krvišek, Anamarija .......................................................................... 27, 47, 73, 79

Lebar, Rihard ............ 27, 28, 41, 43, 44, 47, 53, 61, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 75, 79

Likar, Vera .......................................................................................................... 78

Lovrenčič, Jožica ........................................................................................... 47, 79

Magyar, Hajnalkavii, ix, 20, 21, 27, 28, 39, 40, 47, 48, 61, 62, 63, 66, 71, 75, 79,

80, 81

Markovič, Dušan ........................................................................................... 39, 62


88

Mejaš, Arjan ................................ 40, 41, 42, 43, 44, 45, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70

Mejaš, Timoteja ............................................................................................. 45, 70

Milošič, Klementina ................................................................................ 40, 62, 80

Mlinarič, Diana .................................................................................................... 79

Orban, Eva ........................................................... 28, 44, 45, 48, 68, 69, 70, 75, 80

Pozderec, Denis ............................................................................ 41, 43, 64, 67, 69

Pucko, Domen ................................................................................................ 45, 70

Radikon, Dušan ............................................................................................. 39, 62

Raduha, Daniel .............................................................................................. 41, 65

Rajtar, Nejc .......................................................... 41, 42, 43, 44, 65, 66, 67, 68, 69

Ritlop, Željko ................................................................................................. 47, 80

Sarjaš, Roman ................................................................................... 27, 48, 73, 80

Sečkar, Laura ................................................................................................ 45, 70

Seršen, Primož ............................................................................................... 43, 67

Sobočan, Sara .................................................................................... 43, 44, 68, 69

Sobočan, Žana ................................................................. 42, 43, 44, 66, 67, 68, 69

Szomi, Bela ........................................................................................................... 78

Šemen, Boris .......................................................................... 41, 42, 48, 65, 66, 81

Šemen, Miha ...................................................................................... 43, 44, 68, 69

Šimonka, Tjaša .................................................................................................... 81

Škoberne, Jaka ................................................................ 43, 44, 45, 67, 68, 69, 70

Škodnik, Helena ............................................................................................ 47, 78

Tetičkovič, David ..................................................................................... 40, 62, 80


89

Tibaut, Andrej ............................................................................................... 48, 80

Toth, Franc ................................................................ 26, 47, 49, 61, 62, 74, 78, 79

Tratnjek, Nejc .................................................................................... 42, 48, 66, 81

Varga, Lara .................................................................................................... 45, 70

Vinčec, Žiga ................................................................................................... 44, 69

Vrbnjak, Nina ................................................................................................ 40, 63

Vrenko, Benjamin ............................................................................. 40, 42, 63, 66

Zver, Denis ................. 27, 28, 41, 43, 44, 48, 61, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 75, 80, 81

Zver, Gregor ...................................................................................... 40, 48, 63, 81

Žalik, Edita ........................................................................................ 27, 48, 74, 80

Žalik, Teodor ....................................................................................................... 81

Žalik, Tjaša .......................................................................................................... 80

Žerdin, Klemen .............................................................................................. 41, 64


90

I Vabilo na prvi skupni koncert Glasbenih šol Pomurja


91

J Spričevalo iz šolskega leta 1959/60


92

univerza v mariboru · 2018-08-24 · glasbene šole vse od ustanovitve do danes. moje zanimanje je...

Documents