univerza v mariboru agronomija martina roba Čer · 2018. 8. 24. · izvedeno v 1 m širokem pasu...

Robačer M. Vpliv gnojenja z… gnojili … na vsebnost … dušika v tleh v ... pridelavi jablan sorte Topaz.

Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

I

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Agronomija

Martina ROBAČER

VPLIV GNOJENJA Z ORGANSKIMI GNOJILI IN OBDELAVE TAL NA VSEBNOST MINERALNEGA

DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABLAN SORTE TOPAZ

MAGISTRSKO DELO

THE INFLUENCE OF FERTILIZATION WITH ORGANIC FERTILIZERS AND SOIL CULTIVATION ON AMOUND OF MINERAL NITROGEN IN SOIL IN

ORGANIC APPLE PRODUCTION CV. TOPAZ

M. Sc. THESIS

Maribor, 2009



II

Magistrsko delo je bilo opravljeno na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske

vede Univerze v Mariboru, UKC Pohorski dvor.

Senat Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je dne 19.12.2007 za mentorja

magistrskega dela imenoval doc. dr. Stanislava TOJNKA za somentorico pa izr. prof. dr.

Martino BAVEC.

Komisijo za zagovor in oceno magistrskega dela sestavljajo: Predsednik: red. prof. dr. Branko KRAMBERGER Mentor: doc. dr. Stanislav TOJNKO Somentorica: izr. prof. dr. Martina BAVEC Član: izr. prof. dr. Mario LEŠNIK Datum zagovora: 18.12.2009 Lektorica: Andreja LAVRIČ, prof. slov. j. Magistrsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Martina ROBAČER



III

VPLIV GNOJENJA Z ORGANSKIMI GNOJILI IN OBDELAVE TAL NA VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABLAN SORTE TOPAZ UDK: 631.147:634.11:631.86/.87:546.17(043)=863 V letu 2002 in 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (UKC Pohorski dvor) v

ekološko oskrbovanem nasadu jablan sorte Topaz z gostoto 4081 drevesi na hektar, v mladostnem obdobju,

preiskušali vpliv gnojenja z organskimi gnojili (Compo guano, Maltaflor special, Agrovit in Biosol) na

količino mineralnega dušika v različnih globinah tal. Hkrati smo preučili vpliv obdelave tal (obdelana tla in

kombinirana obdelava) na mineralizacijo. Poskus je bil zasnovan v naključnih blokih, gnojenje je bil

izvedeno v 1 m širokem pasu pod drevesi s 44 kg čistega dušika preračunano na hektar. V letu 2002 so bile

pri zgodnji obdelavi tal (17. aprila) višje vrednosti mineralnega dušika v odvzetih vzorcih v maju 2002 kot

pri kasnejši obdelavi, ki je bila opravljena 6. maja. V istem letu je bil močno izražen vpliv ekoloških

faktorjev na nivo mineralnega dušika v tleh. Nadpovprečno visoke temperature in pomanjkanje padavin je

povzročilo šibko mineralizacijo. Ob pojavu padavin, so se dvignile N-min vrednosti pri obeh načinih

obdelave ter vseh uporabljenih gnojilih.

Ključne besede: N min, jablana, ekološka pridelava, organska gnojila

OP: 72 s., 15 pregl., 18 graf., 66 ref.

THE INFLUENCE OF FERTILIZATION WITH ORGANIC FERTILIZERS AND SOIL CULTIVATION ON AMOUND OF MINERAL NITROGEN IN SOIL IN ORGANIC APPLE PRODUCTION CV. TOPAZ In the year 2002 and 2003 we were on the estate of Faculty of Agriculture and life sciences (UKC Pohorje

court) in organically supplied plantation of apple trees of variety Topaz with density 4081 trees per hectare,

in youthful period, determined influence of fertilising with organic fertilizers (Compo guano, Maltaflor

special, Agrovit and Biosol) on amount of mineral nitrogen in different depths of ground. We investigated

influence of treatment of ground at the same time (treated ground and combined treatment) on mineralization.

Experiment was conceived in random blocks, fertilizing was versed in 1meter wide zone under trees with 44

kilograms of pure nitrogen calculated per hectare. They were, at early treatment of ground in the year 2002

(17th in April), more highly values of mineral nitrogen in taken away samples in May 2002 as at later

treatment, which was completed on May 6. The influence of ecological factors on level of mineral nitrogen in

ground was expressed strongly in the same year. More than averagely high temperatures and lack of

precipitations caused weak mineralization. At appearance of precipitations, N-mines of value at both manners

of treatment and all used fertilizers lifted.

Key words: N min, apple tree, organic production, organic fertilizers

NO: 72 P., 15 Tab., 18 Graph, 66 Ref.



IV

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................................I

1.1 Namen in cilj raziskave ................................................................................................ 2

1.2 Hipoteze........................................................................................................................ 2

2 PREGLED OBJAV .......................................................................................................... 3

2.1 Dušik v tleh................................................................................................................... 3

2.2 Gnojila in gnojenje ....................................................................................................... 5

2.3 Analiza N-min .............................................................................................................. 8

2.4 Tla v ekološkem nasadu ............................................................................................. 10

2.5 Dušik v tleh in ekološki pogoji................................................................................... 13

3 MATERIAL IN METODE DELA................................................................................ 15

3.1 Lokacija poskusa in splošne značilnosti nasada ......................................................... 15

3.2 Material....................................................................................................................... 15

3.2.1 Opis sorte Topaz................................................................................................. 15



V

3.2.2 Izkušnje s pridelavo sorte Topaz v Sloveniji...................................................... 16

3.2.3 Opis podlage M9 ................................................................................................ 17

3.2.4 Organska gnojila................................................................................................. 17

3.3 Ekološki pogoji........................................................................................................... 21

3.3.1 Tla v nasadu........................................................................................................ 21

3.3.2 Vremenske razmere ............................................................................................ 24

3.4 Metode dela ................................................................................................................ 30

3.4.1 Izvedba poskusa.................................................................................................. 32

3.4.2 Shema poskusa ................................................................................................... 35

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ....................................................................................... 36

4.1 Dinamika mineralnega dušika v treh globinah tal v letu 2002 v nasadu jablan sorte

Topaz .......................................................................................................................... 36

4.2 Vegetativna rast in generativni razvoja jablan sorte Topaz, UKC Pohorski dvor...... 48

5 SKLEPI ........................................................................................................................... 55

6 VIRI ................................................................................................................................. 57

7 ZAHVALA ...................................................................................................................... 63

8 PRILOGE........................................................................ Napaka! Zaznamek ni definiran.



VI

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: N-min vrednosti organskih gnojil pod vplivom temperature in časa ter

prikaz statistično značilnih razlik…..…………………………..……..

7

Preglednica 2: Ph tal, vsebnost humusa, fosforja, kalija, magnezija, bora in

skupnega dušika v sloju 0 – 30 cm, marca 2002 na poskusni

parceli………………………………………………………………….

22

Preglednica 3: Analiza tal na vsebnost mineralnega dušika, 8. april 2002 …………... 22

Preglednica 4: Vrednosti dušika, izražene v kilogramih na hektar (preračun analiznih

podatkov iz preglednice 3), 8. april 2002……….......…………………

23

Preglednica 5: Rezultati mehanične analize tal, marec 2002…………………………. 24

Preglednica 6: Volumska masa tal po globinah od 0 cm do 90 cm, UKC Pohorski

dvor, Topaz, (po Kopetzkem)………………...……………………….

24

Preglednica 7: Temperature tal (°C ) v globini 5 cm po dekadah letu 2002 in 2003 v

primerjavi z mesečnimi povprečji obdobja 1971 – 2000,

Meteorološka postaja Maribor……...…………………………………

26

Preglednica 8: Padavine (mm) in temperature zraka (°C ) v letih 2002 in 2003 na

UKC Pohorski dvor v primerjavi z desetletnim povprečjem (1991 –

2000 na meteorološki postaji Maribor)……………………..…………

27

Preglednica 9: Prikaz prirastov debel pri različnih obravnavanjih v letu 2002,

UKC Pohorski dvor, Topaz …………………………………………...

48

Preglednica 10: Prikaz števila socvetij na drevo v letu 2002, UKC Pohorski dvor,

Topaz………………………………………………………………..

50

Preglednica 11: Prikaz prirastov debel in statistično značilnih razlik pri različnih

obravnavanjih v letu 2003, UKC Pohorski dvor, Topaz …………....

50

Preglednica 12: Prikaz števila socvetij na drevo in statistično značilnih razlik pri

različnih obravnavanjih v letu 2003, UKC Pohorski dvor, Topaz…..

51

Preglednica 13: Prikaz povprečne mase plodov in statistično značilnih razlik pri

različnih obravnavanjih v letu 2003, UKC Pohorski dvor, Topaz…..

53



VII

Preglednica 14: Masa plodov na drevo (kg) v l.2003, UKC Pohorski dvor, Topaz….. 54

Preglednica 15: Prikaz števila socvetij /drevo pri različnih obravnavanjih v l. 2004… 54

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Časovni potek mineralizacije dušika pri različnih gnojilih v času 43 dni,

pri temperaturi 20° in prikaz statistično značilnih razlik (Stadler s sod.

2006)….......................................................................................................

8

Grafikon 2: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za obdobje april –

september 2002 in 2003, z razmerjem temperature : padavine = 1:4

(Hočevar s sod. 1995)…………………………………………………….

25

Grafikon 3: Pregled padavin po dekadah (april – julij) v letu 2002, UKC Pohorski

dvor……………………………………………………………………….

28

Grafikon 4: Pregled padavin po dekadah (april – julij) v letu 2003, UKC Pohorski

dvor……………………………………………………………………….

28

Grafikon 5: Količina mineralnega ( N-min) dušika po globinah na ha v različnih

časovnih obdobjih in obravnavanjih (maj - julij 2002), mehanska

obdelava tal……………………………………………………………….

36

Grafikon 6 : Količina mineralnega (N-min) dušika po globinah na ha v različnih

časovnih obdobjih in obravnavanjih (maj - julij 2002), kombinirana

obdelava tal………………………………………………………………

37

Grafikon 7: Spreminjanje razmerja med nitratnim in amonijskim dušikom skozi

sezono 2002 na mehansko obdelanih tleh, v različnih časovnih obdobjih

in obravnavanjih…………………………………………………………

39


sezono 2002 v tleh s kombinirano obdelavo, v različnih časovnih

obdobjih in obravnavanjih……………………………………………….

40



VIII

Grafikon 9: Primerjava količin skupnega dušika na hektar med posameznimi

obravnavanji, znotraj različnih časovnih obdobjih v letu 2002 ter prikaz

statistično značilnih razlik, ovrednotenih z metodo standardne deviacije....

41

Grafikon 10: Količina mineralnega dušika po globinah na ha v različnih časovnih

obdobjih in obravnavanjih (maj - julij 2003), mehanska obdelava tal…….

42

Grafikon 11: Količina mineralnega dušika po globinah na ha v različnih časovnih

obdobjih in obravnavanjih (maj - julij 2003), kombinirana obdelava tal…..

43


sezono 2003 na mehansko obdelanih tleh, v različnih časovnih obdobjih in

obravnavanjih………………………………………………………………

45


sezono 2003 v tleh s kombinirano obdelavo, v različnih časovnih

obdobjih in obravnavanjih………………………………………………..

46

Grafikon 14: Primerjava količine skupnega dušika na hektar med posameznimi

obravnavanji, v različnih časovnih obdobjih v letu 2003 ter prikaz

statistično značilnih razlik, ovrednotenih z metodo standardne

deviacije……………………………………………………………….........

47

Grafikon 15: Prirast debel pri različnih obravnavanjih v letu 2002, UKC Pohorski

dvor, Topaz…………………………………………………………………

49

Grafikon 16: Prirast obsega debel pri obravnavanjih v letu 2003, UKC Pohorski dvor,

Topaz……………………………………………………………………..

51

Grafikon 17: Število socvetij na drevo v letu 2003, UKC Pohorski dvor, Topaz……... 52

Grafikon 18: Povprečna masa plodov (g) v letu 2003, UKC Pohorski dvor, Topaz…... 53



IX

KAZALO PRILOG

Preglednica I: Vrednosti dušika v letu 2002 na mehansko obdelanih tleh

Preglednica II: Vrednosti dušika v tleh s kombinirano obdelavo tal v letu 2002

Preglednica III: Vrednosti dušika v letu 2003 na mehansko obdelanih tleh

Preglednica IV: Vrednosti dušika v tleh s kombinirano obdelavo tal v letu 2003


Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2009

1

1 UVOD

Ekološka pridelava sadja je način pridelave, ki se najbolj prilagaja naravi in sobiva z njo.

Pri tovrstnem načinu pridelave je prepovedana uporaba vseh kemično-sintetičnih snovi. Za

vzdrževanje rodovitnosti in biološke aktivnosti tal se uporabljajo gnojila, ki nastanejo v

sklopu kmetije, dokupljena gnojila pa morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko

pridelavo. Tla v trajnih nasadih naj bi bila trajno zatravljena ali mehansko obdelana v pasu

pod drevesi. Prepovedana je uporaba vseh herbicidov. Za obvladovanje zapleveljenosti in

omejevanje rasti trave se smejo uporabljati le mehanični in toplotni ukrepi. Prednost pri

izbiri sort imajo na bolezni in škodljivce odpornejše sadne sorte. Pri ukrepih za varstvo

rastlin se vključujejo naravni pripravki in predatorji ter druge metode, ki pomagajo

ohranjati naravno ravnotežje v sadovnjaku.

Optimalna oskrba sadnih rastlin z dušikom je bistvenega pomena za zagotavljanje

kakovostnih in rednih pridelkov. Z racionalnim gnojenjem pripomoremo k ohranjanju

rodovitnosti tal, ohranjamo prehrambeno ravnotežje dreves in plodov ter zmanjšujemo

negativne vplive na okolje. Pomembna je količina dejansko dostopnega dušika, ki ga

lahko rastline črpajo. Prav tako je pomembno, da zagotovimo zadostne dostopne količine

dušika v določenih obdobjih vegetacije. V raziskavi, ki smo jo izvedli, smo v ta namen

vključili večkratni odvzem vzorcev tal za analizo mineralnega dušika. Poskus smo izvedli

v ekološko oskrbovanem sadovnjaku jablan sorte Topaz. Za spomladansko gnojenje smo

uporabili dovoljena organska gnojila: Compo guano, Maltaflor specilal, Agrovit in Biosol.

Vzorce za N-min smo odvzeli iz treh globin na začetku vegetacije, nato pa še trikrat v

enakih časovnih presledkih. Dinamika sproščanja dušika je med drugim odvisna tudi od

načina obdelave tal, zato smo v poskus vključili še dva načina obdelave tal (mehanska in

kombinirana). Poleg odvzemov vzorcev za N-min analizo smo spremljali še vegetativno

rast in generativni razvoj dreves. Poskus smo izvedli v dveh zaporednih vegetacijah.



2

1.1 Namen in cilj raziskave

Namen raziskave v ekološko oskrbovanem nasadu jablan sorte Topaz je bil preučiti vpliv

gnojenja z različnimi organskimi gnojili na količino mineralnega dušika v različnih

globinah tal ter hkrati raziskati tudi vpliv obdelave tal na dinamiko sproščanja dušika v

tleh.

1.2 Hipoteze

Pri opravljenem raziskovalnem delu smo zastavili sledeče hipoteze:

− organska gnojila vplivajo različno na vsebnost mineralnega duška;

− vsebnost mineralnega dušika je različna glede na obdelavo tal;

− količina padavin vpliva na vsebnost mineralnega dušika v tleh;

− organska gnojila vplivajo na vegetativno rast in generativni razvoj jablan;

− z obdelavo tal pospešimo mineralizacijo;

− mehanska obdelava tal ima za posledico dušik v globljih plasteh tal (izpiranje);

− vsebnost mineralnega dušika je v začetku vegetacije nizka.



3

2 PREGLED OBJAV

2.1 Dušik v tleh

Dušik v tleh se nahaja v različnih kemijskih oblikah. Zelo grobo se deli v organski in

anorganski dušik. Skoraj 95 % vsega dušika v tleh je vezanega v razne organske kemijske

spojine v rastlinski ali živalski biomasi. Anorganski oz. mineralni dušik (NO2-N, NO3

-N,

NH4+-N) zajema le majhen delež celotnega dušika v zemlji (približno 1-2 %) (Wilson in

sod. 1999).

Dušik se nahaja v tleh v organski in anorganski obliki. Veliko je organskih spojin, ki

vsebujejo dušik. Organske komponente so lahko majhne in lažje razgradljive z

mikroorganizmi (amino kisline) ter večji kompleksi molekul, ki so skoraj odporne na

razkroj. Najbolj odporna organska snov v prsti je humus. Anorganske oblike dušika v tleh

so nitrat (NO3-), nitrit (NO2

-), amonij (NH4+) in amoniak (NH3). Nitrat in amonij sta

dostopna rastlinam ter potrebna za njihovo rast. Nitrit in amoniak sta za rastline toksična

(Camberato 2001).

Na splošno je poznano, da spada dušik (N) v prehrani rastlin (kot sestavni del nukleinskih

kislin, proteinov, klorofila, indol derivatov, aminov, amidov, alkaloidov, encimov,…) med

temeljne biogene elemente. Glede na zelo pomembno vlogo v življenjskih procesih je

lahko v primeru premajhnih količin, omejujoč dejavnik rasti in razvoja rastlin. Od vseh

hranljivih elementov ima N največji vpliv na količino sintetizirane organske snovi in s tem

na kmetijski pridelek, zato ga rastlinam ne sme primanjkovati (Bavec F. 2003).

Nitrat in amonij sta glavna vira dušika, ki se črpa s koreninami. Večina amonija se vgradi v

aminokisline v koreninah. Nitrat je lahko v določenih okoliščinah mobilen v ksilemu in se

lahko izkoristi bodisi v koreninah ali listih (Faust 1989).



4

Ne glede, ali je amonij kot končni produkt nitratne redukcije ali če je absorbiran s

koreninami, ga morajo rastline presnoviti. Drevesa, ki sprejmejo amonij, rastejo počasneje

kot drevesa, ki sprejmejo nitrat (Faust 1989).

Pod normalnimi pogoji se prične mineralizacija spomladi, doseže v poletju svoj višek in

jeseni postopoma usahne (Mantinger in Gasser 1998).

Dinamika dostopnega duška v prsti kaže, da je gnojenje z dušikom priporočljivo v zgodnji

pomladi, ko je N-min na najnižji ravni. Kasneje so zadostne količine dušika sproščene z

naravnimi procesi v tleh. Najbolj intenzivno drevesa črpajo dušik od maja do julija (Faby

in Naumann 1986). Zaradi tega naj bi bila dušikova gnojila aplicirana v zgodnji pomladi,

ko je mineralizacija organske snovi še zelo počasna (Wrona in Sadowski 2004).

Problem oskrbe sadnih dreves z dušikom ni v količini, ampak v izbiri ustreznega termina

aplikacije. Pomembna faza potrebe po dušiku se prične pred cvetenjem. V tem času se tla

počasi ogrevajo in količine sproščenega dušika z mineralizacijo so nizke. Med brstenjem in

v fazi rozete so drevesa sposobna zagotoviti približno polovico potreb po dušiku s svojimi

rezervnimi beljakovinami (Faby in Naumann 1986, 1987; Sanchez in sod. 1990). Časovna

preskrba s celotno količino potrebe dušika je lahko zagotovljena tudi brez gnojenja z

dušikom – z zgodnjim okopavanjem v vrsti (približno v začetku aprila). Na ta način se

amonijski in nitratni dušik, ki je bil skladiščen v travni ruši, takoj mineralizira in je v celoti

dostopen sadnim rastlinam (Weibel in Häseli 2003).

Težko je določiti natančne vrednosti dušika v prsti zaradi različnih potreb skozi vegetacijo

(Millard 1995). Za določanje ustreznih količin dušika v prsti se uporablja skupna vrednost

dušika in količina nitratnega dušika. Dostopen dušik variira skozi vegetacijo, analize tal

spomladi veljajo za dobrega pokazatelja oskrbe sadovnjaka z dušikom (Wehrmann in

Scharpf 1980) (Glover in sod. 2000).



5

2.2 Gnojila in gnojenje

V ekološki pridelavi je potrebno rodovitnost in biološko aktivnost tal vzdrževati ali

povečati najprej z:

− gojenjem stročnic, podorom ali rastlinami z globokimi koreninami v ustreznem

večletnem načrtu kolobarjenja;

− vključitvijo hlevskega gnoja iz ekološke živinoreje;

− vključitvijo drugega kompostiranega ali ne kompostiranega organskega materiala iz

gospodarstev, ki proizvajajo po pravilih ekološke pridelave.

Dovoljena organska in mineralna gnojila se lahko izjemoma uporabljajo kot dopolnilo

(Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 – 1991, Uredba Sveta (ES) št. 834/2007, Uredba

Komisije (ES) št. 889/2008).

Pri ekološkem sadjarstvu smemo uporabljati kupljena organska gnojila in svoja domača

gnojila le na podlagi analize tal v skladu s potrebami sadne vrste, ki jo gojimo. Količine

hranilnih snovi, ki jih odvzame jablanov nasad v polni rodnosti, so razmeroma majhne. Pri

pridelku 25 – 50 ton/ha odvzamejo drevesa iz tal 20 – 30 kg dušika, 5 – 15 kg P2O5, 50 –

80 kg K20, 17 – 20 kg CaO in 6 – 8 kg MgO (Greenham 1980). Hranila, dodana z gnojili,

niso v celoti dosegljiva rastlinam, izgubljajo se z izpiranjem, nekatera pa so vezana v tleh

tako, da rastlinam niso dostopna. Po drugi strani pa imajo rastline z mineralizacijo in s

preperevanjem nenehno na voljo hranilne snovi iz tal. V območju korenin (rhizosfera) se

sprošča bistveno več kalija, fosforja in dušika kot v tleh, ki so oddaljena od korenin (Lind

in sod. 2001).

Gnojila v ekološki pridelavi morajo biti uporabljena pravočasno in v optimalnih količinah.

Jasno je, da je gnojenje eden od dejavnikov, ki omogočajo fiziološko uravnovešenost

dreves in pridelek dobre kakovosti. Drevesom, ki imajo pomanjkanje hranil, slabita

asimilacija in vitalnost. To se kaže v zmanjšani odpornosti dreves na bolezni in

diferencirajo se rodne zasnove slabše kakovosti, kar vodi v nižje pridelke. V ekološkem

sadjarstvu ni dovoljena uporaba lahko topnih, hitro delujočih gnojil, foliarna gnojila je

dovoljeno uporabiti le v primeru dokazanih pomanjkanj. Zadostna količina sproščenih



6

hranil iz organskih gnojil je lahko dosežena le, če visoka mikrobiološka aktivnost tal

omogoča mineralizacijo vezanih hranil v dostopno obliko (Weibel in Häseli 2003).

Guano je naravno organsko gnojilo, ki se uporablja v ekološkem kmetijstvu, če je potreba

po dopolnilnem dušiku. V sodobnem kmetijstvu z namakanjem je dušik pogosto apliciran z

vodo preko namakanja. Poskus je bil izveden, da se ugotovi razlika v dostopnosti dušika

med aplikacijo z vodo za namakanje in aplikacijo v prst. Več kot 90 % vsebnosti dušika se

je sprostilo v raztopino po 10 dneh, od tega ga je bilo 85 % v obliki NH4+-N.

Mineralizacija guana je v prsti hitrejša kot v vodi, toda skupna količina mineraliziranega

dušika je enaka. Iz navedenega sledi, da je aplikacija guana z vodno raztopino enako

učinkovita kot direktna aplikacija v prst, potreben je le zadosten čas (Hadas in Rosenberg

1992).

Guano z visoko vsebnostjo dušika ( N : P : K : 10 : 3 : 1) se pridobiva kot prah v jamah.

Lahko se uporabi neposredno za gnojenje, lahko pa se pripravi raztopina za foliarno

aplikacijo ali za namakanje. Doba sproščanja hranil je štiri mesece. Gnojilo spodbuja

delovanje talnih organizmov (Whiting in sod. 2005).

Z namenom preučevanja dostopnosti dušika je bil izveden poskus z različnimi organskimi

gnojili: guano, hidrolizirana ribja moka, moka iz perja in krvna moka. Navedena gnojila

vsebujejo med 11,7 in 15 % dušika. Uporabljena so bila pod enakimi aerobnimi pogoji in

konstantno vlažnostjo, pri temperaturi 10 °C, 15 °C, 20 °C in 25 °C. Vzorci za Nmin

analizo so bili odvzeti po enem, dveh, štirih in osmih tednih. Pri vseh gnojilih in pri vseh

temperaturah je bila opažena hitra mineralizacija; v dveh tednih je bilo mineraliziranega

med 47 % in 60 % organskega dušika. Temperatura je imela skromen vpliv; pri osmih

tednih je bil povpreček N-min vrednosti 56 % in 60 % glede na gnojila, pri temperaturi 10

°C in 25 °C. Glede na temperaturo je bila mineralizacija pri osmih tednih povprečno 60 %,

61 %, 62 % in 66 % za moko iz perja, guano, ribjo moko in krvno moko (preglednica 1)

(Hartz in Johnstone 2006).



7

Preglednica 1: N-min vrednosti organskih gnojil v odvisnosti od temperature in časa ter

prikaz statistično značilnih razlik (Hartz in Johnstone 2006)

N-min (% organskega dušika)

10 °C 15 °C 20 °C 25 °C

Ted

ni

Gnojilo skupno NH4-N skupno NH4-N skupno NH4-N skupno NH4-N

Ribja moka 51a 44 51a 37 51a 21 48 6 Krvna moka 18c 12 41 b 28 48a b 20 51 1 Moka iz perja 30b 21 42 b 23 47a b 5 50



8

Količine N-min iz organskih gnojil so signifikantno povezane z njihovo vsebnostjo dušika.

Gnojili Agrobiosol in Phytoperls sta izključeni iz te korelacije. Pri Agrobiosolu je razlog v

njegovi sestavi in procesu pridobivanja. Pridobiva se pri proizvodnji penicilina, z glivo

Penicillium chrysogenum. Celične stene te glive vsebujejo hitin (strukturno je polisaharid),

za katerega je značilna slaba razgradnja v primerjavi z beljakovinami. Okoli 20 %

vsebnosti dušika v Agrobiosolu je hitina, zato je sproščanje dušika v primerjavi z večino

poskusnih gnojil nižja (Stadler in sod. 2006).

Grafikon 1: Časovni potek mineralizacije dušika pri različnih gnojilih v obdobju 43 dni, pri

temperaturi 20 °C in prikaz statistično značilnih razlik (Stadler in sod. 2006)

2.3 Analiza N-min

Poraba dušika je zaradi nestrokovnega gnojenja marsikdaj nesmotrna. Včasih poljščine

gnojijo z večjo količino dušika, kot ga zares potrebujejo. Velik del tega dušika je mobilen

v zemlji (NH4+, NO2

-, NO3-) in se lahko prenese v podtalnico, kar lahko pomeni

onesnaževanje pitne vode ali pa večjo vsebnost v pridelkih. Po drugi strani pa lahko



9

popolna opustitev gnojenja z dušikom že v prvem letu zmanjša pridelek. Zato je

poznavanje vsebnosti dušika v tleh pomembno. Ugotavljanje vsebnosti anorganskega oz.

mineralnega dušika (N-min), ki ga ekstrahiramo iz zemlje z 0,01 M raztopino CaCl2,

omogoča izboljšanje napovedovanja gnojenja z dušikom (Kmecl in Zupančič-Kralj, 2005).

V integrirani pridelavi zelenjave je potrebe po dušiku potrebno posebej skrbno izračunati,

da bi lahko preprečili po eni strani prehod nitratov v podtalnico in pitno vodo, po drugi

strani pa kopičenje nitratov v rastlini. Zato je potrebno redno izvajanje N-min analiz za

določanje zalog v tleh. Upoštevati je potrebno referenčne vrednosti N-min kot osnove za

gnojenje z dušikom (Tehnološka navodila za integrirano pridelavo zelenjave 2008).

V integrirani pridelavi poljščin je obvezna analiza rastlinam dostopnega dušika v tleh pred

osnovnim gnojenjem oziroma v začetnih razvojnih fazah oz. pred dognojevanjem.

Upoštevati je potrebno ciljne vrednosti in odmerke za posamezne poljščine. Vzorce za

analizo dušika v tleh je potrebno ob odvzemu shraniti v ohlajeni hladilni torbi in jih čim

prej shraniti pri temperaturah nižjih od 0 °C, v primeru, če jih hranimo več kot en dan pa

jih zamrzniti (Tehnološka navodila za integrirano pridelavo poljščin 2008).

Metoda N-min za ugotavljanje potreb po dušiku

Ta metoda temelji na ugotavljanju zaloge mineralnega dušika. K mineralnim dušikom (N-

min štejemo nitrat (NO3-), nitrit (NO2

-) in amonij (NH4+). Nitrit je vmesni proizvod

nitrifikacije in se v tleh pojavlja v zanemarljivih količinah. Količina amonija pa je zelo

odvisna od pH vrednosti tal in se povečuje s stopnjo kislosti. Vzorce jemljemo v nasadu

predvsem v začetku pomladi. Jemljemo jih iz dveh horizontov (0-20 cm in 20-40 cm).

Največ korenin je v globini 0-40 cm (Lind in sod. 2001).

Vrednosti N-min in količina humusa v tleh so tesno povezane. Čim večji je delež humusa,

tem več mineralnega dušika ima rastlina na voljo. Mineralizacija dušika postane v drugi

polovici aprila ponavadi močnejša. Glede na vsebnost humusa je v tleh 2000-10000 kg

organsko vezanega čistega dušika. Povprečno se z mineralizacijo sprošča na hektar 70-140



10

kg čistega dušika, ki je dostopen rastlinam, 1 % humusa lahko da približno 30-40 kg

dušika na hektar na leto (Lind in sod. 2001).

V sadovnjakih je vsebnost mineralnega dušika (N-min) bolj odvisna od oskrbe tal kot od

gnojenja z dušikom. N-min, ki se sprošča iz organske mase, je pomemben vir dušika za

sadna drevesa (Dalbro in Neilsen 1958; Vang-Peterson in sod. 1973; Greenham 1976;

Ystaas 1981; Aasen 1986; Dickler 1991).

Dvoletni poskus pri jari pšenici je pokazal, da je bila vrednost N-min (0 do 30 cm) v obeh

opazovanih letih statistično večja pri mehanski obdelavi (tri krat brananje) kot pri

kontrolnih parcelah (Steinmann 2002).

N-min se lahko uporabi za presojo dostopnosti dušika v talnem profilu. Vzorci za analizo

morajo biti odvzeti v coni korenin dreves v različnih časovnih obdobjih v vegetaciji

(Scharpf ,Wehrmann,1979; Huguet 1988).

V rodni, s humusom bogati prsti, lahko dušik, ki se sprošča z mineralizacijo organske

snovi, zadovolji potrebam sadnih dreves. White in Greenham (1967) sta izračunala letno

količino mineraliziranega dušika v prsti s samo obdelavo. Ugotovila sta, da je ta količina

skoraj enaka količini, ki jo drevesa črpajo iz tal, kljub temu, da je bilo 30 let negnojeno

(Wrona in Sadowski 2004).

2.4 Tla v ekološkem nasadu

Tla morajo biti vsaj srednje globoka, dobre strukture in dobro zračna (za dobro

prehodnost), z dobro vsebnostjo humusa, ki omogoča visoko biološko aktivnost tal in hitro

mobilizacijo hranil spomladi. Potrebna je uravnotežena rodovitnost (zaradi izravnave

omejenih možnosti foliarnega gnojenja ali uporabe sintetičnih gnojil) (Weibel in Häseli

2003).



11

Cilji negovanja tal v ekološkem sadjarstvu so večja proizvodna sposobnost (prirast lesa in

boljši pridelek), ohranjanje zdrave strukture in povečevanje aktivnosti tal. Varstvo tal je

lahko optimalno, če so tla porasla. Zatravljene površine, ki konkurirajo sadnemu drevesu,

so odvisne od vegetacije, na to pa vplivajo podnebje, tla in gojitvena oblika. Pomembna je

tudi zatravljenost v vrstah. Da bo prostor v vrsti zmeraj zatravljen moramo preverjati, kako

so tla preskrbljena z vodo (tipalni preizkus, tenziometer), količino dušika (talni vzorci

mineralnega dušika v stadiju C (zeleni brsti – mišje uho), analize listov v stadiju T in

optična ocena). Sadno drevo potrebuje največ dušika spomladi po cvetenju do stadija T pri

plodovih. V tej fazi je ozelenitev v vrsti zelo konkurenčna, saj spremljajoče rastline

jemljejo sadnemu drevju dušik. Podobno je tudi poleti, ko je suša, zato moramo v tem

obdobju ohranjati pas pod drevesi čist in nezatravljen. Jeseni, ko sadne rastline potrebujejo

malo dušika, pa ima ozelenitev pod drevesi vrsto koristnih učinkov, predvsem na kakovost

plodov:

− boljša obarvanost plodov;

− plodovi so bolj zdržljivi (v njih je manj dušika in kalija);

− manj je predebelih plodov;

− preprečuje izpiranje dušika.

Koristnim bitjem v tleh bolj godi košnja kot pa mulčenje. Prostor pod drevesi pa kosimo

izmenično, da ustvarimo dobre življenjske razmere za koristne organizme in pestrost vrst

živali v tleh. Med ostalimi priključki ki se še uporabljajo za negovanje tal v vrsti pod

drevesi pa so pometalnik vrst (s tem zmanjšamo količino škrlupovih trosov, tako da

pometamo listje v medvrstni prostor), za uravnavanje zatravljenosti pa so ploska krožna

rezila, vrtavkasti priključki ter krožne brane (Lind in sod. 2001).

Količina dušika v tleh je odvisna od načina oskrbe tal v vrsti. Poraščen pas pod drevesi,

zlasti v aprilu in maju, lahko predstavlja močno konkurenco drevesom. Rastline v

zatravljenih pasovih lahko porabijo v začetku rasti do 200 kg dušika na hektar. V trajno

zatravljenih pasovih ostaja količina mineraliziranega dušika v tleh do sredine junija pod 20

kg/ha. Želena količina mineraliziranega dušika za obdobje pred, med in po cvetenju je med

30 in 50 kg/ha (Mantinger in Gasser 1998).



12

Tla v vrsti je potrebno plitvo obdelati. Dobri rezultati se dosežejo s stroji, ki prst le

površinsko obdelajo (približno do 5 cm). Konkurenca plevelov je nezaželena predvsem v

času cvetenja. Pozno poleti in do obiranja plodov, so enoletni pleveli v vrsti zaželeni, saj

porabijo odvečni dušik, ki bi lahko negativno vplival na skladiščne sposobnosti plodov

(Orešek 2004).

V ekološko oskrbovanem nasadu je prepovedana uporaba vseh herbicidov. Po možnosti

naj bi bila tla trajno zatravljena, kar omogoča raznoliko floro in fauno. Trajna ozelenitev

varuje tla in zagotavlja dobro strukturo ter biološko aktivnost (Weibel in Häseli 2003).

Drevesa v proizvodnih nasadih so precej plitvo ukoreninjena. Posebno mlada drevesa

razvijejo koreninski sistem v zgornjih plasteh, ki so bogata s hranili in organskimi snovmi.

V primeru, da ta področja koristijo druge rastline, pride do boja za hranilne snovi in vodo,

kar lahko vodi do značilnih posledic. Pride do zmanjšanja pridelka, slabše rasti poganjkov

in oslabelega formiranja rodnega lesa, manjšega volumna koreninske mase ter številčnega

in kakovostnega zmanjšanja rodnih zasnov, ki so pomembne v prihodnjem letu. Oskrba tal

v ekološkem nasadu ima dva glavna namena: zagotavljati in ohranjati rodovitnost tal ter

drevesom pravočasno in v zadostnih količinah priskrbeti hranilne snovi in vodo (osnovno

gnojenje, dognojevanje, nega tal, namakanje). Obstaja veliko različnih načinov oskrbe tal.

Primernost metode je definirana z dvema kriterijema: kako dobro je določena metoda

prilagojena specifični prsti ter kolikšna je razdalja med deblom in ozelenelim delom

(Weibel in Häseli 2003).

V poskusu s konvencionalno in ekološko oskrbovanih kulturah je bilo manjše izpiranje

dušika v tleh z ekološko oskrbo (Stark in sod. 2006).

V poskusih izvedenih v ZDA so primerjali vplive ekološke, integrirane in konvencionalne

pridelave jablan sorte Zlati delišes na založenost tal s hranili ter na kakovost pridelka. Po

petih letih raziskav so ugotovili, da je bila najvišja vsebnost skupnega dušika v vrhnji plasti

tal pri ekološkem načinu pridelave (uporabljena so bila izključno organska gnojila).



13

Vsebnost nitratnega dušika je bila najvišja pri integrirani in konvencionalni pridelavi

(Andrews in sod. 2001).

V prsti se pravkar mineralizirani dušik hitro spremeni v nitrat, ki je predvsem na obdelanih

tleh izpostavljen izpiranju. Izpiranje predstavlja glavno izgubo dušika (Oomen 1995).

2.5 Dušik v tleh in ekološki pogoji

Sproščanje dušika iz organskih virov v prsti je odvisno od vrste dejavnikov, kot so

temperatura prsti, vlažnost in kemična sestava organske snovi (Dahlin in sod. 2005).

Vodni režim je zelo pomemben za funkcioniranje dreves, kajti voda je največja

komponenta mase drevesa in skoraj vsi pomembni procesi so lahko v primeru pomanjkanja

omejeni (Lakso 2003).

Količine in oblike dušika v prsti se neprestano spreminjajo zaradi bioloških, kemičnih in

fizikalnih procesov. Poznavanje teh sprememb in vplivov okolja pomaga zagotavljati dušik

bolj učinkovito, z bolj zdravimi in kakovostnimi pridelki (Camberato 2001).

Za optimalne pridelke je potrebna primerna količina dušika, ker prekomerno gnojenje z

dušikom zvišuje proizvodne stroške, večje pa je tudi tveganje za izpiranje nitratov. Z

vidika oskrbe je pomembno razumevanje, kako kemična sestava in talni pogoji vplivajo na

dostopnost dušika iz organskih virov (Agehara in Warncke 2005).

Vlažnost in temperatura tal sta glavna dejavnika okolja, ki vplivata na pretvorbo dušika iz

organske snovi v dostopno obliko. Mineralizacija organske snovi poteka s pomočjo

heterotrofnih bakterij in gliv. Vlažnost in temperatura tal lahko različno vplivata na

dostopnost dušika, odvisno od kemične sestave (Agehara in Warncke 2005).



14

Nitrat se prične kopičiti po štirinajstih dneh pri visokih temperaturah in vlažnosti

(Wennman in Kätterer 2006).

Sprejem dušika v rastlino se veča z večanjem temperature prsti od 8 do 20 °C. Nizke

temperature tal in razvojni stadiji jablan spomladi vplivajo na sposobnost sprejemanja

dušika iz tal. V primeru nezadostne temperature tal ali da drevesa ne rastejo, je

spomladansko gnojenje z dušikom neučinkovito (Dong in sod. 2001).

Dostopnost dušika iz organskih virov je precej variabilna. Urea [CO(NH2)2]-sintetično

dušikovo gnojilo, se s pomočjo encima ureaze hitro po aplikaciji hidrolizira do amonija

(NH4+). V nasprotju od uree se organska gnojila in rastlinski ostanki mineralizirajo počasi

do NH4+. Chae in Tabatabai (1986) poročata, da se v času 26 tednov in ob upoštevanju

petih tipov prsti skupno mineralizira 35, 39 in 53 % gnojil (goveji, prašičji in perutninski

gnoj) (Agehara in Warncke 2005).



15

3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Lokacija poskusa in splošne značilnosti nasada

Poskus je bil zasnovan v ekološko oskrbovanem nasadu jablan sorte Topaz na posestvu

Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Pohorskem dvoru. Univerzitetni kmetijski

center se nahaja ob vznožju Pohorja, na dokaj razgibanem terenu, ki iz gozdnatega pobočja

Pohorja prehaja v ravninski del Dravskega polja. Nasad je bil zasajen v jeseni leta 1999.

Nasad leži na nadmorski višini 337 m, na rahlo nagnjenem terenu in je posajen po

vertikali. Vrste potekajo v smeri vzhod – zahod. Drevesa so posajena v enovrstnem

sistemu, s sadilno razdaljo 3,5 m x 0,7 m. Vzgojna oblika je zelo vitko vreteno. Za sajenje

so bile uporabljene enoletne neobraščene sadike in drevesa v tretjem ter četrtem letu še

niso dosegla želenega rodnega volumna. Nasad ni namakan in nima zaščite proti toči.

Skupna površina nasada je 3 hektarje.

V opisanem nasadu so bila na izenačenem delu izbrana poskusna drevesa.

3.2 Material

3.2.1 Opis sorte Topaz

Je češka sorta jablane, vzgojena je bila v letu 1984 na inštitutu v Strihovicah. Žlahtnil jo je

dr. Tupy. Je križanec med sortama Rubin in Vanda. Značilna je zbita, čvrsta rast, ki se z

leti umiri. Obraščenost rodnega drevesa je podobna sortama Zlati delišes in James Griev.

Na šibko rastočih podlagah raste srednje močno, dobro pa se obrašča in razvejuje. Kot

izraščanja vej je širok. Je diploidna sorta, ki ima zgodnje do srednje pozno cvetenje, med



16

cvetenjem pa je srednje občutljiva na pozebo. Oprašujejo jo nekatere sorte, ki so odporne

proti škrlupu (Venturia inaequalis) npr. Rosana in Rajka ali pa divja jablana, npr. Malus

floribunda, sorta Evereste. Izmenična rodnost (alternanca) ni znana, saj je drevo nagnjeno

k naravnemu redčenju. Drevo zarodi zgodaj, pridelki pa so srednji do veliki. Plod sorte

Topaz je srednje velik, njegova povprečna teža je 161 gramov in je ploščate do okrogle

oblike s široko čašno jamico. Največji odstotek plodov se pojavi v velikosti od 75 do 80

mm, okrog 18 % plodov je večjih od 80 mm, ostali delež pa je pod 75 mm velikosti. Koža

plodu je gladka ter nekoliko mastna, barva plodu je rumeno oranžna, do tri četrtine

pokrivne barve je oranžno rdeče. Meso plodu je rumene barve, grobo zrnato, čvrsto, zelo

sočno, sladko-kiselkastega okusa ter močno aromatično (Deimel, 1997).

Sorta je v ekološkem načinu pridelave zrela za obiranje, ko ima Streifov indeks vrednost

od 0,22 do 0,15. Primerna trdota je 8 do 8,5 kg/cm2, suha snov 13 º Brix, stopnja

razgradnje škroba 3 (lestvica od 1 do 10) in vsebnost jabolčne kisline od 10 do 12 g/l. Sorta

ima ozko obiralno okno (Lafer 2001).

3.2.2 Izkušnje s pridelavo sorte Topaz v Sloveniji

Pri nas so bili prvi nasadi sorte Topaz posajeni spomladi leta 1999. Pri tej sorti je

pomembna izbira lege, zahteva dobro sadjarsko lego. Izogibati se je potrebno nizkih leg,

kjer se pozimi ali spomladi lahko zadržuje hladen zrak. Sorta se je pokazala kot občutljiva

za zimske in spomladanske pozebe. Založenost tal s humusom naj bi bila vsaj 3 do 4 %.

Poseben problem je gnojenje z dušikom. Dognojevanje s hlevskim gnojem v vrsti ni

najbolj priporočljivo, saj je svež hlevski gnoj dobro gojišče za nekatere škodljive glive,

npr. gnilobo koreninskega vratu, ki povzroča propadanje dreves. Izkušnje pri varstvu pred

boleznimi in škodljivci, so pokazale, da je pomembno ohranjanje naravnega ravnovesja v

nasadu. Izkazalo se je, da sorta ni popolnoma odporna proti jablanovi pepelovki

(Podosphaeraa leucotricha). Preventivno škropljenje s pripravki na osnovi močljivega

žvepla se je pokazalo kot možnost omejitve bolezni. Dobro se je obnesla tudi rez plesnivih

poganjkov. Sajavost je pri sorti Topaz prisotna predvsem na bolj mokrih legah, kjer je

relativna zračna vlaga večja. V letih, ko je bilo avgusta in v začetku septembra deževno, je



17

bilo več težav. Sajavosti je bilo manj tam, kjer je bilo ob koncu julija opravljeno

škropljenje u mešanico bakra in močljivega žvepla ter nato še 2 do 3 škropljenja s

kalijevim milom. Od listnih uši je največ težav povzročala mokasta jablanova uš (Dysaphis

plantaginea). Predvsem v mladih nasadih je bila prisotna zelena jablanova uš (Aphis

pomi).V nasadih, kjer se je preveč razmnožila, so škropili s kalijevim mlinom, njegovo

delovanje je izboljšal dodatek alkohola. Proti jabolčnemu zavijaču (Carpocapsa

pomonella) so sadjarji uporabljali metodo konfuzije, v manjših nasadih pa so škropili s

pripravki na osnovi virusa granuloze (Orešek 2004).

3.2.3 Opis podlage M9

Podlaga M9 je tudi pri nas najpomembnejša šibko rastoča vegetativna jablanova podlaga.

M9 so proučili, odbrali in razmnožili na raziskovalni postaji East Malling. Osnovni

material so Britanci dobili iz Francije. Podlaga M9 je bila odbrana leta 1914, v letu 1917

pa so jo uvedli v proizvodnjo. M9 je precej odporna proti gnilobi na koreninskem vratu, ki

jo povzroča glivica (Phytophtora cactorum); občutljiva je za jablanovo plesen

(Podosphaera leucotricha) in škrlup (Venturia inaequalis) ter hrušev ožig (Erwinia

amylovora). Zelo občutljiva je za krvavo uš (Eriosoma lanigerum). Občutljiva je na

preveliko vlago v tleh, pa tudi suše ne prenaša najbolje. Prizadene jo oster mraz, zato ni

primerna za dežele z nizkimi temperaturami. Jablane na M9 zgodaj zarodijo, večinoma v

drugem, izjemoma v tretjem letu. S kakovostno sadiko, ki ima predčasne poganjke ter prej

zaključi rast, lahko dobimo manjši pridelek že prvo leto. Pri intenzivni oskrbi, ki obsega

tudi redčenje cvetov in plodičev, je rodnost na M9 precej redna in obilna, plodovi pa so

kakovostni in dobro obarvani (Smole in Črnko 1984).

3.2.4 Organska gnojila

Opisi v poskusu uporabljenih organskih gnojil so povzeti iz navodil za uporabo

posameznih ponudnikov.



18

Compo guano

Je univerzalno organsko–mineralno gnojilo, sestavljeno iz naravnega ptičjega guana ter

hranil iz morskih usedlin in naravnih kamnin. Je idealno gnojilo za vrtnarje, ki si

prizadevajo za naravno pridelovanje in zdravo prehrano. Uporablja se za gnojenje vrtnin,

jagodičja in okrasnih rastlin. Z organskimi gnojili se vnaša v tla nujno potrebno organsko

snov. Običajno se dodajajo ob pripravi tal. Tako se ohranja živost in mikrobiološka

aktivnost tal, ta pa vpliva na sproščanje in dostopnost hranil rastlinam. Sestavljajo ga

guano, morske usedline, naravne kamnine.

Vsebnost hranil v gnojilu:

− dušik (N) 11 %;

− fosfor (P2O5) 6 %;

− kalij (K2O) 4 %;

− magnezij (MgO) 5 % (Navodila za uporabo, Metrob d.o.o.).

Maltaflor special

Gnojilo je prirejeno za potrebe večletnih kultur in zelenjave. Sestavljajo ga izključno

surovine organskega porekla, ki izhajajo iz živilsko predelovalne proizvodnje: žitni kalčki

in ˝Vinassa˝ - stranski proizvod predelave sladkorne pese. Proizvod odlikuje, skladno s

potrebami rastlinske proizvodnje, zmanjšan delež fosforja. Uporabljen kot gnojilo

dokazano vzpodbuja rast korenin in pospešuje sprejem hranil iz tal. Naravno poreklo

gnojila povzroča odklanjanja osnovnih hranil od navedenih vrednosti, postopek

pridobivanja pa zagotavlja, da so odklanjanja znotraj toleranc, dopustnih za gnojila.

Sestava:

− dušik (N) 5 %, 15 % hitro dostopni in 85 % postopoma dostopni dušik;


− kalij (K2O) 5 %.

60 % Maltaflora so žitni kalčki, ostanek proizvodnje slada, ki vsebujejo ca. 5,5 %

skupnega dušika, preostanek pa ˝Vinassa˝. ˝Vinassa˝ vsebuje namreč cca. 6 % kalija v

obliki kalijevega sulfata. Ogljikovi hidrati, ki jih vsebuje Maltaflor, so hrana talnim



19

organizmom (talni flori). V procesu mikrobiološke razgradnje se hranila sproščajo

enakomerno v celotni vegetacijski sezoni (Navodila za uporabo, Metrob d.o.o.).

Agrovit

Je prvo priznano in donosno naravno gnojilo, pospeševalec rasti in razvoja rastlin ter

izboljševalec tal. Pomaga pri učinkoviti pridelavi zdravih pridelkov, ker ima visoko

sposobnost vezanja škodljivih snovi iz okolja. Obravnavano gnojilo trajno bogati in

plemeniti kakovost in strukturo tal, prisotne ortomolekule pa povečujejo odpornost rastlin.

Aktivira pasivni prehranski potencial tal, ki ga rastline v normalnih razmerah ne morejo

izkoriščati. Visoka sposobnost vezanja vlage, preprečevanje izpiranja obstoječih in

vnesenih hranil ter zmanjševanje uporabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin (do 90 %) so

dodatne prednosti Agrovita. To je naravno, večnamensko sredstvo za pridobivanje zdrave

hrane. Z uporabo Agrovita se za 75 % zmanjša poraba navadnih gnojil. Pri sadnem drevju

Agrovit podkopljemo (najmanj 10 cm) okrog rastline, 50 % jeseni in 50 % spomladi.

Agrovit povečuje kalivost semena, število in velikost cvetov, število, velikost in kakovost

plodov ter biomaso. Pri sadnem drevju povečuje pridelek za 30 - 70 %.

Sestavljen je iz organske, mineralne in bioaktivne komponente:

− organska snov 39 %;

− dušik (N) 5 %;


− kalij (K2O) 7 %;

− kalcij (CaO) 5 %;

− magnezij (MgO) 2 % (Navodila za uporabo, Meko d.o.o.).

Biosol

Počasno sproščanje dušika omogoča zadostno oskrbo rastlin s tem vitalnim elementom.

Biosol ima pozitiven učinek na tvorbo humusa, koreninske mase in talne organizme.



20

Posledica tega so zelo nizke koncentracije nitratov v podtalnici v primerjavi z lahko

topnimi mineralnimi gnojili.

Pri pridobivanju penicilina je micelij pridobljen s fermentacijo surovin, kot so: grobo mleta

soja, semena bombaža, saharoza, laktoza, sledovni elementi in vitamini, pod konstantno

sterilnimi pogoji. Uporablja se gliva iz rodu Penicillium chrysogenum. Po odstranitvi

penicilina se preostanek organske mase suši tri do štiri ure na temperaturi 110 do 130 ºC. S

tem postopkom se izločijo ostanki antibiotika in zmanjša se odstotek vlage na 3 do 6 %.

Nato se doda 3 % kalija – magnezija organskega izvora. Nazadnje sledita še granulacija in

pakiranje. Biosol je enostaven za transport in uporabo. Primeren je za vse načine aplikacije

(http: //www.revex.com/biosol.htm).

Biosol omogoča enakomerno rast rastlin celotno vegetacijsko obdobje zaradi

enakomernega sproščanja hranil iz organske mase. Povečuje količino in kakovost pridelka,

izboljšuje fizikalne in kemične lastnosti tal (zračnost, struktura, kapaciteta tal za vodo…).

Uporabljamo ga tako, da ga raztrosimo po površini zemlje. Za večino kultur zadostuje, da z

Biosolom gnojimo enkrat v vegetacijskem obdobju; le intenzivne kulture (zelenjava,

okrasne rastline, trata) zahtevajo večkratno dognojevanje z manjšimi količinami.

Biosol vsebuje:

− dušik (N) 6 – 9 %, skupni dušik;

− fosfor (P2O5) 1 – 3 %, skupni fosfor;

− kalij (K2O) 1 – 4 %, kalij, topen v vodi;

− organska snov 70 – 90 % (Navodila za uporabo, Agroruše).



21

3.3 Ekološki pogoji

3.3.1 Tla v nasadu

Iz pedoloških raziskav (opisa profilov, kemičnih in fizikalnih analiz) je razvidno, da se

razprostirajo na območju zemljišč Pohorskega dvora dve talni enoti, in sicer:

psevdooglejena tla na ilovnatih metamorfnih kameninah in rjava, bolj ali manj

psevdooglejena tla na pliocenskih meljastih ilovicah. Psevdooglejena tla na obrobju

Pohorja so v glavnem pod sadovnjaki. Ker je to razgiban in rahlo nagnjen teren, pozicija

psevdooglejenega sloja v tleh v globini 25-35 cm, so tla primerna za intenzivno rabo

travinja in sadjarstva, predvsem za pridelavo jablan.

Kemične lastnosti tal

V Sloveniji uporabljamo za določevanje koncentracije rastlinam dostopnega kalija in

fosforja AL metodo. Pri tej metodi je ekstrakcijska raztopina sestavljena iz vodne raztopine

amonijevega laktata in ocetne kisline v takem razmerju, da je pH vrednost raztopine 3,75.

Metoda je primerna za določevanje rastlinam dostopnega fosforja v tleh z visoko

vsebnostjo karbonatov (do 20 %), saj se med ekstrakcijo talnih vzorcev, ki vsebujejo 10 %

kalcijevega karbonata, pH vrednost raztopine zviša le do 4,2 (Slekovec 2006).

Na parceli, kjer je bil zastavljen poskus, je bila kemična analiza tal opravljena v letu 2002.

Analiza tal je pokazala, da je pH prenizek (kisla tla). V tleh je 5,13 % humusa, kar pomeni,

da so dobro založena s humusom. Glede na vsebnost fosforja in kalija uvrščamo ta tla v

razred A (siromašna tla), glede vsebnosti magnezija pa jih uvrščamo v razred B (srednje

preskrbljena tla). Tla vsebujejo tudi nekaj bora, s katerim so zelo slabo preskrbljena. Glede

skupnega dušika, pa spadajo ta tla v razred D, kar pomeni, da so bogata s skupnim

dušikom.



22

Preglednica 2: Ph tal, vsebnost humusa, fosforja, kalija, magnezija, bora in skupnega

dušika v sloju 0 – 30 cm, marca 2002 na poskusni parceli

Parameter Enota Vsebnost ocena

Ph v KCl 4,83 kisla

Humus % 5,13

Fosfor mg P2O5 / 100 g tal 2,4 A

Kalij mg K2O / 100 g tal 9,7 A

Magnezij mgO / 100 g tal 8,8 B

Bor mg B / 1000 g tal 0,11 A

Skupni dušik % 0,22 D

V preglednici 3 so prikazane vsebnosti mineralnega dušika v tleh pred izvajanjem poskusa.

Povprečni vzorci so bili odvzeti v treh globinah: 0 – 30 cm, 30 – 60 cm, 60 – 90 cm.

Preglednica 3: Analiza tal na vsebnost mineralnega dušika, 8. april 2002

Globina (cm) NH4 – N mg/kg NO3 - N mg/kg Vlaga % Skelet %

0 – 30 2,05 0,74 11,1 10,1

30 – 60 0,80 1,63 14,4 12,3

60 – 90 0,45 0,68 14,6 12,0

V preglednici 4 so preračunane vrednosti dušika, ki so podane v preglednici 3. Izračuni

mineralnega dušika na hektar so razporejeni po globinah in obliki dušika (NH4 – N ali NO3

- N). Izračunana je tudi skupna vrednost mineralnega dušika po globinah na hektar in

skupna vrednost mineralnega dušika na hektar v celotnem profilu od 0 do 90 cm.



23

Preglednica 4: Vrednosti dušika, izražene v kilogramih na hektar (preračun analiznih

podatkov iz preglednice 3), 8. april 2002

Globina (cm)

NH4 – N (kg/ha)

NO3 – N (kg/ha)

Skupaj (NH4 – N in NO3 – N) (kg/ha)

0 – 30 9,36 3,38 12,74

30 – 60 3,77 7,69 11,46

60 – 90 1,79 2,7 4,49

Skupaj 14,92 13,77 28,69

Delež (%) 52,00 48,00 100

V zgornji preglednici so prikazane vrednosti dušika na hektar v globini 0 do 90 cm. Vzorci

so bili naključno odvzeti v poskusnih parcelah, pred izvajanjem poskusa. Iz preglednice je

razvidno dejansko stanje dušika po globinah pred gnojenjem s poskusnimi gnojili in

izvedbo obdelave tal.

Mehanske lastnosti tal

Vzporedno s kemično analizo tal je bila opravljena analiza vzorca tal na mehanske

lastnosti tal, ki je pokazala, da so lahko glede na teksturno klasifikacijo tla uvrščena v

meljasto ilovico (preglednica 5).



24

Preglednica 5: Rezultati mehanične analize tal, marec 2002

Velikost delcev tal Vrsta Delež (%)

Delci večji od 2 mm Grobi pesek 17,99

Prva frakcija (2,0 – 0,2 mm) Pesek 11,64

Druga frakcija (0,2 – 0,05 mm) Fini pesek 27,39

Tretja frakcija (0,05 – 0,002 mm) Melj 43,65

Četrta frakcija ( < 0,002 mm) Glina 17,32

Odvzeli smo tudi vzorce za določitev volumske mase tal.

Preglednica 6: Volumska masa tal po globinah od 0 cm do 90 cm, UKC Pohorski

dvor, Topaz (po Kopetzkem)

Globina (cm) Volumska masa tal (g/1000 cm3)

0 – 30 1506

30 – 60 1535

60 – 90 1288

3.3.2 Vremenske razmere

Prikazani podatki se nanašajo na agrometeorološko postajo Pohorski dvor pri Mariboru.

Povprečne mesečne temperature zraka in višine padavin v letu 2002 in 2003 so prikazane v

grafikonu 2.



25

2002

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

april m

ajju

nij julij

avgu

st

sept

embe

rap

ril maj

junij ju

lij

avgu

st

sept

embe

r

Tem

pera

tura

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

Pad

avin

e

Temperatua [ºC] Padavine [mm]

2003

Grafikon 2: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za obdobje april–

september 2002 in 2003, z razmerjem temperature : padavine = 1:4

(Hočevar s sod. 1995)

V letu 2002 so bile visoke povprečne dnevne temperature zraka in nizke količine padavin.

Povprečne dnevne temperature zraka v maju, juniju in juliju so bile višje za približno 2 °C

od desetletnega povprečja. Skupna količina padavin v maju je bila 56 mm, juniju 59,2,

juliju 87,6, v avgustu 146,8 in septembru 94,4 mm. Primerjava padavin v mesecu maju,

juniju in juliju z desetletnim povprečjem, nam pokaže, da so bile v letu 2002 padavine v

teh mesecih prepolovljene, zato je bila v teh mesecih prisotna suša.



26

Preglednica 7: Temperature tal (°C ) v globini 5 cm po dekadah letu 2002 in 2003 v

primerjavi z mesečnimi povprečji obdobja 1971 – 2000, Meteorološka

postaja Maribor

Temperature tal (°C ) v globini 5 cm

Leto Mesec I. dekada II.

dekada

III.

dekada

Mesečno

povprečje 1971-2000

April 9,7 9,2 12,8 10,6 10,4

Maj 17,9 19,4 19,4 18,9 16,5

Junij 20,0 25,3 24,7 23,3 20,3

Julij 24,2 25,9 23,0 24,3 22,1

Avgust 22,1 20,6 21,3 21,3 21,4

2002

September 20,8 15,6 13,0 17,0 16,9

April 6,1 9,6 14,1 9,9 10,4

Maj 19,9 18,2 20,0 19,4 16,5

Junij 26,5 26,5 27,0 26,7 20,3

Julij 23,7 27,0 25,8 25,5 22,1

Avgust 27,4 27,5 25,8 26,8 21,4

2003

September 17,8 16,7 16,0 16,8 16,9

Preglednica 7 prikazuje temperature tal (°C ) v globini 5 cm po dekadah v letu 2002 in

2003 ter mesečna povprečja v obdobju 1971 – 2000. Povprečna mesečna temperatura tal je

izračunana iz dnevnega povprečja terminskih meritev temperature tal ob 7., 14., 21. uri. Iz

preglednice je razvidno, da so bile temperature tal v globini 5 cm pretežno višje v

primerjavi s povprečje let 1971 – 2000. Že v maju 2002 je povprečna mesečna

temperatura tal višja za 2,4 °C od dolgoletnega povprečja, v juniju je bila višja za 3 °C in v

juliju za 2 °C. Temperature tal v avgustu in septembru so bile blizu dolgoletnega

povprečja. V letu 2003 so bile temperature tal še višje kot v letu 2002. V maju so bile

povprečne mesečne temperature tal višje za 2,9 °C od dolgoletnega povprečja, v juniju za



27

6,4 °C, v juliju za 3,4 °C in v avgustu za 5,4 °C. Temperature tal v septembru so bile blizu

temperaturam dolgoletnega povprečja.

Preglednica 8: Padavine (mm) in temperature zraka (°C ) v letih 2002 in 2003 na UKC

Pohorski dvor v primerjavi z desetletnim povprečjem (1991 – 2000 na

meteorološki postaji Maribor)

Leto Parameter April Maj Junij Julij Avgust September

Temperatura (°C) 10,1 17,6 21,2 22,8 20,8 15,8 2002

Padavine (mm) 118,6 56 59,2 87,6 146,8 96,4

Temperatura (°C) 10,1 18,5 22,8 21,7 24 15,1 2003

Padavine (mm) 65,2 43,8 34,8 139 89,2 172,8

Temperatura (°C) 15,7 15,7 19,1 20,8 20,7 15,8 1991 -

2000 Padavine (mm) 68 97 123 116 118 100



28

Padavine (mm) po dekadah (april - julij 2002)

0

10

20

30

40

50

60

70

80

I II III I II III I II III I II III

april maj junij julij

pada

vine

(m

m)

Grafikon 3: Pregled padavin po dekadah (april – julij) v letu 2002, UKC Pohorski dvor

Največ padavin je bilo v aprilu, predvsem v drugi dekadi. Zadnje padavine v aprilu so bile

26., nato je bilo obdobje šestnajstih dni brez padavin. V maju so bile padavine v drugi in

tretji dekadi, kjer je bilo 14. maja 19,2 mm padavin in 26. maja 26,6 mm padavin.

Glavnina padavin v juniju je padla v prvi dekadi, medtem ko so bile padavine v juliju v

drugi in tretji dekadi. Daljše obdobje brez padavin je bilo od 25. junija do 14. julija, v tem

času so bile nadpovprečno visoke temperature.

Kot glavni značilnosti vremenskih razmer za leto 2003 veljata močno pomanjkanje

padavin v obdobju od začetka pomladi, skozi poletje pa do septembra in nadpovprečno

visoke mesečne temperature v vseh najpomembnejših mesecih vegetacije (maj, junij, julij

in avgust). V maju je bilo skupno 43,8 mm padavin, povprečna dnevna temperatura zraka

ja bila 18,5 °C, kar je za 2,8 °C več od dolgoletnega povprečja. V mesecu juniju so

povprečne dnevne temperature za 3,7 °C presegle dolgoletno povprečje, padavin je bilo



29

skupno 34,8 mm. Julija so povprečne dnevne temperature manj odstopale od dolgoletnega

povprečja, bile so le za 0,9 °C višje. Skupna količina padavin je bila 139 mm. V avgustu

so se nadaljevale visoke povprečne dnevne temperature in dosegle vrednost 24 °C.

Padavine (mm) po dekadah (april - julij 2003)

0

10

20

30

40

50

60

70

I II III I II III I II III I II III

april maj junij julij

pada

vine

(m

m)

Grafikon 4: Pregled padavin po dekadah (april – julij) v letu 2003, UKC Pohorski dvor

Največ padavin v aprilu je bilo v prvi dekadi, 51,4 mm, v drugih dveh pa skupaj le 13,8

mm. Pomanjkanje padavin se je nadaljevalo v celotnem mesecu maju, kjer je bilo skupno

43,8 mm padavin. V juniju je bilo skupno 34,8 mm padavin, največ jih je bilo v drugi

dekadi – 22,4 mm. Količina padavin je v mesecu juliju narasla na 139 mm, od tega jih je

bilo največ v prvi in drugi dekadi.



30

3.4 Metode dela

Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov z desetimi obravnavanji. Pri vsakem

obravnavanju je bilo deset dreves, v štirih ponovitvah. Tako je bilo vključenih v poskus

skupno štiristo dreves.

Rezultati meritev so bili analizirani s programskim paketom SPSS. Statistične razlike smo

prikazali v tabelah in grafikonih. Povprečja obravnavanj smo primerjali s Tukey HSD

testom (ά= 0,05). Vrednosti mineralnega dušika v tleh smo analizirali in ovrednotili s

pomočjo metode standardne deviacije.

Merjenje obsegov debel: v prvem letu smo vsa drevesa, ki so bila vključena v poskus

označili in izmerili obsege debel. Označili smo jih 20 cm nad celjenim mestom. V obeh

letih smo meritve obsegov izvedli z merilnim trakom.

Štetje socvetij: v obeh poskusnih letih smo prešteli socvetja na vseh drevesih v poskusu.

Vrednotenje pridelka (na drevo): obrane plodove smo v obeh letih stehtali in prešteli.

Odvzem vzorcev tal za analizo N-min: pri vseh odvzemih smo odvzeli vzorce v vrsti, v

pasu med drevesi. Odvzeli smo povprečen vzorec vsakega obravnavanja. Naredili smo

najmanj en vbod na obravnavanje, v štirih ponovitvah. Tako je bilo za en odvzem na

celotnem poskusu narejenih minimalno 40 vbodov. Globina odvzema je bila 0 do 90 cm.

Vzorčili smo s posebno sondo. Vzorce smo po odvzemu shranili v hladilne torbe in jih nato

še isti dan dostavili v laboratorij.

Metoda N-min (po Scharpfu in Wehrmannu) vključuje vse tri oblike mineralnega dušika:

nitrat NO3-, nitrit NO2

- in amonij NH4+. Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da so praviloma

vrednosti NO2- izjemno majhne (pod 1 %) in zato jih v pedološkem laboratoriju KGZS

Zavoda Maribor praviloma ne določajo. V naši raziskavi smo se osredotočili na meritve

NO3- in NH4

+. Tako je v nadaljevanju pod izrazom N-min prikazana vsota NO3- in NH4

+.



31

Izračun vrednosti mineralnega dušika:

Obrazec za preračun izmerjenega mineralnega dušika (NH4 – N mg/kg ali NO3 - N mg/kg)

v (NH4 – N ali NO3 – N) kg na hektar:

N-NH4 (mg/kg) x 0,3 x specifična masa tal / (100 – odstotek vlage) = N (kg/ha)

K izračunani vrednosti upoštevamo še delež skeleta, da dobimo končni rezultat

(NH4 – N) kg na hektar.

N x (100 – odstotek skeleta) / 100 = (NH4 – N) kg na ha

V isti obrazec vstavimo še vrednost za NO3 - N mg/kg. Da dobimo skupno količino

mineralnega dušika na hektar v določenem sloju, seštejemo obe vrednosti.

Pri poskusu smo uporabljali naslednja organska gnojila:

− Compo guano (11 % N) - obravnavanja 1,6; uporabljena količina gnojila je bila 4,4

kg pri posameznem obravnavanju (1,1 kg gnojila na parcelico x 4 parcelice = 4,4

kg gnojila na obravnavanje) oz. 400 kg gnojila na hektar;

− Maltaflor special (5 % N); - obravnavanja 2,7; uporabljena količina gnojila je bila

9,6 kg pri posameznem obravnavanju (2,4 kg gnojila na parcelico x 4 parcelice =

9,6 kg gnojila na obravnavanje) oz. 880 kg gnojila na hektar;

− Agrovit (5 % N); - obravnavanja 3,8; uporabljena količina gnojila je bila 9,6 kg pri

posameznem obravnavanju (2,4 kg gnojila na parcelico x 4 parcelice = 9,6 kg

gnojila na obravnavanje) oz. 880 kg gnojila na hektar;

− Biosol (8 % N); - obravnavanja 4,9; uporabljena količina gnojila je bila 6 kg pri

posameznem obravnavanju (1,5 kg gnojila na parcelico x 4 parcelice = 6 kg gnojila

na obravnavanje) oz. 550 kg gnojila na hektar.

Gnojila smo potrosili v meter širokem pasu pod drevesi. Medvrstni prostor ni bil gnojen. V

gnojilu potrošenem na posamezno poskusno parcelico je bilo 480 g čistega dušika, kar

znaša 44 kg čistega dušika na hektar.

Površina posamezne poskusne gnojene parcelice je bila 28 m2 in znaša za eno

obravnavanje v štirih ponovitvah (4 x 7 m2 = 28 m2).

Obdelava tal v vrstah je bila opravljena s strojem Rinieri (hidravlična talna freza za

obdelavo tal v vrsti). S tem strojem so bila obdelana tla pri obravnavanjih 1–5.



32

3.4.1 Izvedba poskusa

Obravnavali smo ekološko oskrbovana drevesa jablane Topaz, ki so bila posajena po

enovrstnem sistemu sajenja, na razdalji 3,5 m x 0,7 m.

Opis del v letu 2002

V marcu smo na podlagi ogleda parcele določili drevesa za izvedbo poskusa. Izbrali smo

izenačena drevesa in jih razdelili v posamezna obravnavanja (1–10, obravnavanje 1-5

mehanska obdelava tal; obravnavanje 6–10 kombiniran način obdelave tal) in bloke (I-IV;

ponovitev). Vsa drevesa v poskusu smo označili 20 cm nad cepljenim mestom in jim

izmerili obsege debel. S poskusnih parcelic smo odvzeli povprečen vzorec tal za kemično

analizo osnovnih parametrov (humus, pH, fosfor, kalij, magnezij, bor, skupni dušik,

mehanska analiza).

V začetku aprila smo prešteli socvetja in odvzeli povprečen vzorec tal za N-min analizo

(posnetek stanja pred izvedbo poskusa, zajeta so bila vsa obravnavanja). Vzorec je bil

odvzet na treh globinah (0-30, 30-60, 60-90 cm). 17. aprila smo opravili gnojenje z gnojili,

ki so bila vključena v poskus (obravnavanja 1-4, 6-9).

Istega dne smo opravili fino plitvo obdelavo tal pri obravnavanjih 6 do 10. Košnja teh

parcel je bila opravljena. avgust).

Sledili so odvzemi vzorcev tal na treh globinah (0-30, 30-60, 60-90 cm) za N-min analizo

tal:

8. maj - odvzem vzorcev tal (obravnavanja 1–10);


21. junij - odvzem vzorcev tal (obravnavanja 1–10);

19. julij - odvzem vzorcev tal (obravnavanja 1–10).

V septembru smo opravili obiranje, štetje, sortiranje in tehtanje plodov po posameznih

obravnavanjih.

Tla v vrsti so bila v letu 2002 štirikrat mehansko obdelana (obravnavanja 1-5):

6. maj, 26. junij, 6. avgust in 7. oktober.



33


Poskus smo v letu 2003 nadaljevali. V aprilu smo opravili meritve obsegov debel.

25. aprila je bilo opravljeno gnojenje z organskimi gnojili, ki so bila vključena v poskus.

Sočasno smo izvedli plitvo obdelavo tal v obravnavanjih 6 do 10, kasneje so bila te

parcelice le košene (30. julij).

Konec aprila smo prešteli socvetja na poskusnih drevesih.

Sledili so odvzemi vzorcev tal na treh globinah (0-30, 30-60, 60-90 cm) za N-min analizo

tal:

18. aprila smo odvzeli vzorce za N-min analizo tal (obravnavanja 1–10).


26. junij - odvzem vzorcev tal (obravnavanja 1–10);

29. julij - odvzem vzorcev tal (obravnavanja 1–10).

V septembru smo opravili obiranje, štetje, sortiranje in tehtanje plodov.

Mehanična obdelava tal v vrsti (obravnavanja 1-5) je bila opravljena v terminih:

23. april, 5. maj, 26. junij, 1. avgust in 10. oktober.



34

Shematski prikaz oskrbe tal pri obeh načinih oskrbe v letoma 2002 in 2003, UKC Pohorski

dvor, Topaz

MEHANSKA OBDELAVA KOMBINIRANA OSKRBA

(plitva mehanska obdelava tal in košnja)

Leto 2002

6. maj

26. junij mehanska obdelava

6. avgust

7. oktober

17. april (plitva mehanska obdelava)

košnja (18. julij)

Leto 2003

23. april

5. maj mehanska obdelava

26. junij

10. oktober

25. april (plitva mehanska obdelava)

košnja (30. julij)

Pri izbiri časa obdelave tal smo se prilagodili vremenskim razmeram in vlažnosti tal.


V pričetku vegetacije smo izmerili obseg debel in prešteli število socvetij.



35

3.4.2 Shema poskusa

O B R A V N A V A N J A

BLOK IV

BLOK III

BLOK II

BLOK I

Gnojila: CG = Compo guano

MS = Maltaflor special AGV = Agrovit BIOS = Biosol K = negnojeno (kontrola)

MAGV MCG MMS KBIOS KMS

KCG KAGV MBIOS MK KK

MCG

KBIOS MAGV

KK

MK

KAGV

MBIOS

KMS

KCG

MMS

KMS

MMS

KAGV

MCG

MAGV

MBIOS

KCG

MK

KBIOS

KK

MK

KK

KCG

MBIOS

MMS

KMS

KBIOS

MAGV

MCG

KAGV

1. vrsta 4. vrsta 3. vrsta

Obdelava tal: M = mehanska obdelava K = kombiniran način obdelave (plitka mehanska obdelava in košnja)

2. vrsta 5. vrsta



36

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Dinamika mineralnega dušika v treh globinah tal v letu 2002 v nasadu jablan

sorte Topaz

Količina mineralnega (N-min) dušika po globinah na ha v različnih časovnih obdobjih in obravnavanjih (maj - julij 2002), mehanska obdelava tal

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

CG

8.5

.M

S 8.

5.A

GV

8.5

BIO

S 8.

5.

K 8

.5.

CG

24.

5.M

S 24

.5.

AG

V 2

4.5

BIO

S 24

.5.

K 2

4.5.

CG

21.

6.M

S 21

.6.

AG

V 2

1.6.

BIO

S 21

.6.

K 2

1.6.

CG

19.

7.M

S 19

.7.

AG

V19

.7.

BIO

S 19

.7.

K 1

9.7.

0-30 cm

30-60 cm

60-90 cm

min

eral

ni d

ušik

(kg

/ha)

Grafikon 5: Količina mineralnega (N-min) dušika po globinah na ha v različnih časovnih

obdobjih in obravnavanjih (maj - julij 2002), mehanska obdelava tal

Pri obravnavanjih z večkratno mehansko obdelavo (grafikon 5) so bila tla prvič obdelana 6.

maja.



37

Odvzem vzorcev 8. maja je pokazal razpon vrednosti količin mineralnega dušika med

31,97 kg/ha (MS) in 66,14 kg/ha (CG). Konec maja so se količine mineralnega dušika

povečale in so znašale med 74,87 kg/ha (K) in 236,81 kg/ha (MS). Dušik je bil

enakomerno razporejen v globini od 0 do 90 cm. Pri odvzemu vzorcev v juniju so bile

količine mineralnega dušika med 65,34 kg/ha (K) in 164,37 kg/ha (BIOS) – od tega ga je

bilo 89,92 kg/ha v globini od 60 do 90 cm. Količine mineralnega dušika v juliju so bile pri

vseh obravnavanjih zelo nizke, od 22,58 kg/ha (K) do 31,77 kg/ha (AGV).

Količina mineralnega (N.min) dušika po globinah na hektar, v različnih časovnih obdobjih in obravnavanjih (maj - julij 2002), kombinirana obdelava tal

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

CG

8.5

.

MS

8.5.

AG

V 8

.5

BIO

S 8.

5.

K 8

.5.

CG

24.

5.

MS

24.5

.A

GV

24.

5B

IOS

24.5

.

K 2

4.5.

CG

21.

6.

MS

21.6

.A

GV

21.

6.B

IOS

21.6

.

K 2

1.6.

CG

19.

7.

MS

19.7

.A

GV

19.7

.B

IOS

19.7

.

K 1

9.7.

0-30 cm

30-60 cm

60-90 cm

min

eral

ni d

ušik

duši

k (k

g/ha

)

Grafikon 6 : Količina mineralnega (N-min) dušika po globinah na ha v različnih časovnih

obdobjih in obravnavanjih (maj - julij 2002), kombinirana obdelava tal



38

Iz analize vzorcev, odvzetih 8. maja, je razvidno, da so bile količine mineralnega dušika od

39,57 kg/ha (K) do 154,31 kg/ha (BIOS). Največ dušika se je nahajalo v zgornji plasti od 0

do 30 cm, razen pri obravnavanju z gnojilom Agrovit, kjer je bil pretežni delež dušika v

globini od 30 do 60 cm. Pri naslednjem odvzemu vzorcev v maju so se količine

mineralnega dušika močno dvignile in so bile med 135,3 kg/ha (K) in 443,63 kg/ha (CG).

Pretežno je bil delež dušika najvišji v sloju od 0 do 30 cm, razen pri obravnavanju (AGV)

in (BIOS). V juniju 2002 vidimo, da je količina skupnega mineralnega duši

univerza v mariboru agronomija martina roba Čer · 2018. 8. 24. · izvedeno v 1 m širokem pasu...

Documents