UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO

Klavdija Ažman

Gorenje, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

Zaključno delo

Motivacija za petje v vrtčevskem pevskem zboru

Mentorica: Kandidatka:

doc. dr. Katarina Habe Klavdija Ažman

Gorenje, 2016

Lektor-ica: Nastja Bat, prof. slovenščine in univ. dipl. prevajalka in tolmačinja

Prevajalec-ka: Sandra Ažman, prof. angleščine in univ. dipl. prevajalka

Zahvala

Iskreno bi se zahvalila mentorici doc. dr. Katarini Habe, saj je bila vedno na voljo in mi

pomagala se usmeriti v pravo smer ter za vsa nova znanja, ki sem jih pridobila z njeno

pomočjo.

Zahvalila bi se tudi Vrtcu Sonček OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki, Vrtcu Mozirje in Vrtcu

Velenje, da so mi omogočili, da je diplomska naloga v celoti nastala.

Hvala vsem prijateljem, ki so z mano prehodili mojo študentsko pot in mi na katerikoli način

pomagali ali me osrečevali.

Posebna, srčna zahvala pa gre moji predragi družini, ki mi je vedno stala ob strani, ob vsaki

dobri ali pa malo manj dobri odločitvi, in mi dajala vedeti, da sem sposobna in da zmorem.

Hvala moji zvezdi na nebu, za katero vem, da je vseskozi z mano, me pazi in da je ponosna

name.

Nikoli te ne bom nehala pogrešati, vse do dne, dokler se spet ne srečava.

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisan-a Klavdija Ažman, roj. 31. 10. 1993 v Slovenj Gradcu, študentka Pedagoške

fakultete Univerze v Mariboru, smer Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je zaključno delo z naslovom Motivacija za petje v vrtčevskem pevskem zboru, pri

mentorici doc. dr. Katarini Habe avtorsko delo. V zaključenem delu so uporabljeni viri in

literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorja.

_________________

(podpis študentke)

Maribor, _____________

POVZETEK

Namen diplomske naloge je ugotoviti, kaj otroke motivira za petje v vrtčevskem pevskem

zboru. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega ter empiričnega dela.

V teoretičnem delu so opisane vrste motivacij, opredelitev ter razvoj petja v vrtcu, zborovsko

petje v vrtcu nasploh, psihološki učinki le-tega, kako vzgojitelji otroke motivirajo, in kakšna

je njihova vloga.

V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave o motivaciji otrok za petje v

vrtčevskem pevskem zboru. V raziskavo je bilo vključenih 200 otrok iz 3 vrtcev Savinjsko-

šaleške regije, od tega 98 dečkov in 102 deklic, starih povprečno od 4 do 6 let. Podatke smo

zbrali s pomočjo intervjuja, rezultate pa smo analizirali s pomočjo programa SPSS.

Rezultati so pokazali, da je največji motivator za petje v vrtčevskem pevskem zboru veselje

do petja, ter da so za obiskovanje pevskega zbora bolj motivirane deklice kot dečki. Ugotovili

smo tudi, da otroci doma in v zboru najraje prepevajo pesmice, ki se vsebinsko nanašajo na

stvari iz njihovega vsakdanjega življenja, ter da so otroci najbolj motivirani za prepevanje

doma s starši ob praznovanju rojstnih dnevov.

Ključne besede: motivacija, petje, vrtčevski pevski zbor, predšolski otroci

ABSTRACT

The purpose of this thesis is to find out what motivates children to sing in a kindergarten

choir. The thesis consists of theoretical and empirical part.

The theoretical part describes the types of motivation, the definition and development of

singing in kindergarten, kindergarten choir singing in general, its psychological effects, how

teachers motivate children and what their role is.

The empirical part presents the results of a research on the children’s motivation for singing in

a kindergarten choir. The research included 200 children from three kindergartens of

Savinjsko-šaleška region, from which there were 98 boys and 102 girls in the age of 4-6

years. Data were collected through interviews and results were analyzed by using the SPSS

program.

The results have shown that the love of singing is the biggest motivator for singing in a

kindergarten choir and that girls are more motivated for attending a choir than boys. We have

also found out that children like singing songs that are related to things from their everyday

life at home and in a choir, and that children are most motivated to sing at home with their

parents when celebrating birthdays.

Key words: motivation, singing, kindergarten choir, preschool children

Kazalo vsebine

UVOD ..................................................................................................................................................... 1

1 TEORETIČNI DEL ......................................................................................................................... 2

1.1 Motivacija ...................................................................................................................................... 2

1.1.1 Motivacija in učenje glasbe ............................................................................................. 2

1.1.2 Notranja motivacija ......................................................................................................... 3

1.1.3 Zunanja motivacija .......................................................................................................... 4

2 Petje v vrtcu ..................................................................................................................................... 6

2.1. Opredelitev petja .......................................................................................................................... 6

2.1.1 Pred rojstvom in zgodnje otroštvo ................................................................................... 6

2.1.2 Zgodnje otroštvo in predšolska doba ............................................................................... 8

2.2. Razvoj pevskih sposobnosti v vrtcu ........................................................................................... 10

2.2.1. Klasificiranje pevskih sposobnosti v vrtcu .......................................................................... 12

3 Zborovsko petje v vrtcu ................................................................................................................. 12

3.1 Pomen vrtčevskega pevskega zbora ...................................................................................... 12

3.1.1 Psihološki učinki zborovskega petja v vrtcu ................................................................. 13

3.1.2 Motivacijski cilji zborovskega petja v vrtcu .................................................................. 15

3.2 Kako otroke motivirati z novo pesmijo ................................................................................. 16

3.2.1 Metode za seznanitev z novo pesmijo ........................................................................... 16

3.2.2 Metode za utrjevanje nove pesmi .................................................................................. 19

3.3 Vzgojitelj kot zborovodja ...................................................................................................... 21

3.3.1 Vloga vzgojitelja ........................................................................................................... 21

3.3.2 Motiviranost vzgojitelja ................................................................................................. 22

4 Raziskava....................................................................................................................................... 24

4.1 Empirični del ......................................................................................................................... 24

4.2 Namen ................................................................................................................................... 24

4.3 Razčlenitev, podrobna opredelitev ........................................................................................ 24

4.3.1 Raziskovalna vprašanja ................................................................................................. 24

4.3.2 Raziskovalne hipoteze ................................................................................................... 24

4.3.3 Spremenljivke ................................................................................................................ 24

4.4 Metodologija ......................................................................................................................... 25

4.4.1 Raziskovalne metode ..................................................................................................... 25

4.4.2 Raziskovalni vzorec....................................................................................................... 25

4.4.3 Postopki zbiranja podatkov ........................................................................................... 25

4.4.4 Postopki obdelave podatkov .......................................................................................... 25

4.5 Rezultati in interpretacija ...................................................................................................... 26

5 Zaključek ....................................................................................................................................... 32

Literatura ............................................................................................................................................... 33

Kazalo tabel

Tabela 1: Metode za seznanitev z novo pesmijo ...................................................................... 17

Tabela 2: Metode za utrjevanje nove pesmi ............................................................................. 19

Tabela 3: Prikaz razlogov za obiskovanje otroškega pevskega zbora...................................... 26

Tabela 4: Prikaz deleža dečkov in deklic, ki bodisi obiskujejo bodisi ne obiskujejo

vrtčevskega pevskega zbora. .................................................................................................... 27

Tabela 5: Prikaz izračuna hi-kvadrat testa. .............................................................................. 27

Tabela 6: Prikaz nasploh najljubših pesmi otrok...................................................................... 28

Tabela 7: Prikaz razlogov za najljubše pesmi otrok. ................................................................ 28

Tabela 8: Prikaz zborovskih najljubših pesmi otrok, ki obiskujejo vrtčevski pevski zbor. ..... 29

Tabela 9: Prikaz motiviranosti prepevanja doma s starši. ........................................................ 30

1

UVOD

Ker je pevski zbor skupinska oblika dela, otrok svojo vlogo v njem doživlja kot nekaj lepega,

pomembnega. Otroški pevski zbor se izvaja kot obogatitvena dejavnost dopoldne ali

popoldne. Je kot napredovanje v že znanih usmerjanih glasbenih dejavnostih. Pomembno je,

da imajo možnost sodelovanja vsi otroci v vrtcu (Smrečnik, 2010).

Petje lahko zelo pozitivno vpliva na naše počutje in naše telo. Kadar pojemo, je bolj

poudarjen zgornji del telesa, te vaje pa so dobre za naše srce in ožilje, saj pospešijo

prekrvavitev. Če med petjem pravilno dihamo, potem s tem izboljšamo zdravje pljuč, telesu

omogočimo večji dostop kisika, smo bolj živahni, bolj energični ter smo bolj odzivni (Welch,

2011).

Če se bodo v novi pesmi pojavljala otrokova čustva, mišljenje, predstave, njegov svet, potem

bo otrok novo pesem sprejel z veliko motivacijo. Dejanske življenjske situacije so za otroke

zanimive – narava, družina, živali, igrače, pravljični junaki … (Voglar, 1979).

Pomembno je, da otrok sodeluje na vrtčevskih in ostalih prireditvah, da občuti procese

glasbenega umetniškega ustvarjanja, da zaznava vrednote materne in svetovne zborovske

zbirke del, da se uči odnosov in kulture v skupinskem ustvarjanju in muziciranju, da si gradi

svojo osebnost in čustveno ter kognitivno dojemanje, da razvija in nadgrajuje svoj pevski

glas, da si gradi muzikalnost in umetniško doživetje, da si razvija zanimanje o glasbi tudi med

prostim časom, in da si gradi posebno pot za komunikacijo (Žvar, 2002).

2

1 TEORETIČNI DEL

1.1 MOTIVACIJA

1.1.1 Motivacija in učenje glasbe

''Vzbudite najprej v vsakem otroku speče glasbene sposobnosti, smisel za ritem in ton, razvijte

njegov glasbeni instinkt, odprite uho, pokažite mu glasbene lepote, vse drugo bo prišlo samo

po sebi.'' Emil Adamič (Rotar Pance 2006: 9).

Že v prvem letu starosti je otrok dovzeten za glasbo. Vse od rojstva dalje, s poudarkom na

predšolskem obdobju, je oblikovanje zanimanja za glasbo zelo pomembno, saj je to obdobje

pospešenega ter intenzivnega razvoja glasbenih zmožnosti. Glasba čustveno bogati in

plemeniti otroke, zato je tudi odlično sredstvo za združevanje, veselje, igro, sproščenost …

(Voglar, 1979).

''Motivacija se kaže v usmerjenosti vedenja, ki pa ni vedno zavestna. V motivacijo za

glasbeno izobraževanje štejemo vse, kar posameznika aktivira za študij glasbe, mu določa

intenzivnost in trajanje ter ga usmerja k zastavljenim glasbenim ciljem'' (Rotar Pance 2006:

12).

Poznamo dve vrsti motivacij, ki pa se med seboj povezujeta in konstantno nihata, na to pa

imajo vpliv spremenljivi situacijski dejavniki in posameznikovo zaznavanje kompetentnosti in

kontrole. Ob začetkih srečanja z glasbo je posameznik lahko zelo motiviran za učenje nekega

instrumenta (npr. kitare), ko pa pride do prvih zapletov, ki od njega zahtevajo več truda,

energije in vadbe, pa se ta notranja motivacija zmanjša, lahko pride tudi do tega, da vztraja še

zgolj zaradi zunanjih spodbud ter ljudi, ki ga obkrožajo.

Obratno pa je, kadar se mora posameznik začeti ukvarjati z nekim instrumentom zaradi

zunanje motivacije (šola, služba, krožek …) in ga vzljubi, potem ta preraste v notranjo

motivacijo, ko ima posameznik željo po vadbi.

Učiteljeva naloga pa je, da posameznikom pomaga odkriti, kaj jih veseli, bogati, in da jim da

na znanje, da ostale glasbene aktivnosti pa pač opravljajo iz nuje, saj ne moremo pričakovati,

da bodo vse aktivnosti izhajale iz notranje motivacije (Rotar Pance, 2006).

3

1.1.2 Notranja motivacija

Notranja motivacija se pojavi, kadar posameznik neko aktivnost opravlja zato, ker ga

osrečuje, se ob njej počuti prijetno, jo rad izvaja … Cilj notranje motivacije pa je v sami

aktivnosti. Že od začetka človeštva je glasba povezana z ljudmi v različnih pojavih – kot

sporazumevanje, kot znak za zadovoljstvo, užitek …

Ena od osnov notranje motivacije je radovednost, ki pa je izhodišče za raziskovalnost. Obe se

začneta kazati že kmalu po rojstvu. Najprej so to le slušne zaznave, potem pa svet okoli sebe

začne še fizično raziskovati. Od njegove družine pa je odvisno, koliko bo vključena glasbena

vzgoja. Če bodo otroku prepevali, mu dajali za poslušati glasbo, se bo otrok s časoma tudi

sam odzval na zvok in bo po svojih sposobnostih začel poustvarjati. Tudi z raznimi zvoki,

instrumenti se izvablja otrokova radovednost, saj bo tudi sam hotel poskusiti ustvarjati zvoke.

Njegova glasbena radovednost se bo razvijala v ustvarjalnost.

Značilno je, da je ta otrokova radovednost časovno spremenljiva in spontana, z vplivom

socializacije pa otrok tudi spozna, da je ne more raziskovati kar tako, kot hoče on. To pa so

prve prepreke, na katere otrok naleti. Te ovire pa se v času šolstva stopnjujejo, saj se morajo

otroci prilagoditi šolskemu življenju ter pasivnemu učenju.

Druga od osnov notranje motivacije je interes. To pomeni, da se otrok raje bolj poslužuje

točno določenih glasbenih dejavnosti in vsebin kot pa ostalih. Interesi se razvijejo glede na

pretekle izkušnje in stališča, ki izhajajo iz le-teh.

Pri posamezniku se glasbeni interesi vseskozi na novo razvijajo, rastejo ali pa upadajo. Pri

otrocih je to dobro razvidno, saj imajo lahko več zanimanj hkrati, a se ta hitro spreminjajo in

večkrat le nekatera obstanejo.

Na področju glasbenega-izobraževanja je razlika v interesih za glasbene aktivnosti in v

interesih za glasbene vsebine. Interesi za glasbene aktivnosti nudijo otrokom odkrivanje sveta

glasbe in s tem tudi povečanje zanimanja za glasbene vsebine. Več glasbenih aktivnosti kot

bodo v skupini izvajali, več bo otroke zanimala glasba. Od vzgojitelja pa je odvisno, koliko

časa bodo namenili glasbenemu izobraževanju (Rotar Pance, 2006).

4

1.1.3 Zunanja motivacija

O zunanji motivaciji govorimo, kadar se neke dejavnosti opravijo samo zato, da bi

posameznik prejel pohvalo, nagrado …, kar pa pomeni, da ga dejavnost sama ne zanima

(Woolfolk, 2002).

''Bistveno razliko med zunanjo in notranjo motivacijo predstavlja razlog delovanja te osebe, to

pomeni, ali je lokus kontrole dejanja (mesto vzroka) notranji ali zunanji – znotraj ali zunaj

osebe. Če je lokus kontrole notranji, je motivacija notranja, in če je lokus kontrole zunanji, je

motivacija zunanja. Večina motivacije vsebuje elemente obeh'' (Woolfolk 2002: 347).

Naloga učiteljev je, da notranje in zunanje motivacije ne obravnavajo kot dve nasprotji,

ampak se jih trudijo usklajevati. Sredstva zunanje motivacije (razne informacije) lahko dobro

vplivajo na povišanje notranje motivacije (učence prične zanimati), in ko se to zgodi, se

začnejo učenci še bolj angažirati in sodelovati pri določeni dejavnosti (Rotar Pance, 2006).

Graja in pohvala

Pomembno je, da vsak otrok čuti, da se učitelj zanima zanj in za njegovo delo, napredovanje.

Pohvala ali graja mora biti pristna in se ne sme dotikati njegove osebnosti, ampak zgolj dela.

Ker obe vplivata na vse učence, ne samo na enega, se mora učitelj tega zavedati.

Pohvala bo spodbujala učenčevo notranjo motivacijo. Najbolj učinkovita je, kadar učitelj

izpostavi predstavljene veščine učenca, najslabša pa, kadar je učenčev glasbeni uspeh le

začasen.

Graja bo imela največji učinek, kadar bo učitelj učenca opozoril na premalo vloženega časa in

truda, najmanj učinkovita pa bo takrat, ko bodo za neuspeh krive nizke sposobnosti učenca

(Rotar Pance, 2006).

Izrek primerne graje ali pohvale se najbolj dotakne učencev:

- ''ki še nimajo razvite visoke notranje motivacije za določeno glasbeno dejavnost ali

vsebino, pri katerih prevladuje ekstrinsična (zunanja) usmerjenost,

- ki si zastavljajo previsoke ali prenizke glasbene cilje,

- ki so nesamostojni in jim veliko pomeni predvsem učiteljevo priznanje'' (Rotar Pance

2006: 34).

5

Nagrada in kazen

Učitelji se pri delu poslužujejo raznih kazni in nagrad. Najbolje je, da učitelj pri glasbeni

vzgoji uporablja glasbene nagrade, kot so igranje na inštrumente, poslušanje glasbe, razne

glasbeno-didaktične igre … Kazni pa naj ne bodo prestroge, npr. za začetek je najbolje

opozorilo za neprimerno vedenje.

Pomembno je, da se ne pretirava ne s kaznimi in ne z nagradami, saj se tako njihova

učinkovitost s časoma zmanjša, izgubi pomen. Pomembno je, da otroci razumejo, zakaj so bili

nagrajeni ali kaznovani.

Ocene in povratne informacije

Ocena je motivacijsko sredstvo učitelja, s katero se ovrednoti učenčevo delo in je za učenca

pomembno motivacijsko napotilo. Ni pa nujno, da učenec pri tem izve, kaj je bila njegova

pomanjkljivost in kaj prednost.

Od povratne informacije se razlikuje po tem, da se od slednje ugotovi dosežek, ki mu lahko

dodamo tudi napotilo, kako izboljšati ali popraviti pomanjkljivosti. Ocenjevanje samo pa

delimo po dveh principih, po katerih se določi motivacijska vrednost ocen.

V nasprotju z zaključnim ocenjevanjem pri sprotnem učenci ne občutijo tolikšne mere strahu,

kot pri prvem, saj takrat vedo, da ocene ne bodo vplivale na njegovo nadaljnje šolanje v

glasbeni smeri.

Največja in najbolj objektivna ocena vsakega glasbenika je občinstvo, v šoli pa so to učitelji.

Pri ocenjevanju ne izključijo učencev, temveč jim pojasnijo kriterije ter jih spodbudijo, naj

bodo pravični, ker jih s tem posledično pripravljajo na samokritiko.

Povratna informacija je vrsta informacije, ki posameznika seznani z uspešnostjo njegovega

glasbenega izdelka in tudi napakami, ki so se pri tem pojavile. Vsebovati mora tudi napotke,

kako in na kakšen način izboljšati morebitne napake. Da pa so za posameznega učenca takšna

podajanja mnenj čim manj stresna, je zelo priporočljivo, da učitelj najprej poda pozitivno

stran, potem pa ga seznani še s spremembami, ki so nujno potrebne za izboljšavo. Pri tem pa

mora učitelj paziti na geste, s katerimi neverbalno sporoča svoje mnenje (Rotar Pance, 2006).

6

Sodelovanje in tekmovanja

Velik pomen za povečanje motivacije imajo tekmovanja, saj povečujejo energijo udeležencev,

pomembno vlogo pri tem pa imajo tako učitelji kot sotekmovalci in nenazadnje tudi njihovi

starši.

Učenci zelo radi tekmujejo med seboj in s tem podzavestno glasbi ne posvečajo pravega

pomena, temveč je v ospredju njihova tekmovalnost in uspeh, ki ga dosežejo, zanemari pa se

razvoj posameznega učenca. Zaradi takšnih oblik tekmovanj, kjer pogosto v ospredje pride

tudi tekmovalnost med posameznimi učitelji, ki to želijo realizirati preko svojih učencev,

izzveni pravi pomen glasbenega nastopa in se vse odvija samo v duhu tekmovalnosti. Takrat

glasba izgubi pravi namen. V takem pogledu so te vrste tekmovanj lahko tudi nevarna in

neobjektivna, ker je prvotni namen izgubljen.

Tri možnosti, ki so na voljo učitelju za spodbudo učencev:

- razporeditev nalog glede na njihovo težavnost in primerno podajanje ter ponazarjanje

informacij;

- odgovor oziroma pohvala ali graja glede na dosežen učni uspeh;

- pohvala in spodbuda za večjo samopodobo, uspešno zastavljanje novih zahtevnejših

ciljev (Marentič Požarnik, 1908).

2 PETJE V VRTCU

2.1. OPREDELITEV PETJA

2.1.1 Pred rojstvom in zgodnje otroštvo

Osnove razvoja petja izvirajo iz slušnih in afektivnih izkušenj v času razvoja zarodka v

zadnjih mesecih nosečnosti, zlasti v povezavi z zgodnjim zaznavanjem melodičnih variacij

materinega glasu. Amnijska tekočina, ki obdaja plod, je učinkovit pretvornik obrisov tonskih

višin v materinem glasu. Ko mati govori ali poje, se prozodične značilnosti njenega glasu

(melodija in ritem) do ploda prenašajo preko zvočnih valov, ki se prenašajo po njenem

telesnem tkivu in se tudi odbijajo od površin v njenem trenutnem okolju. Istočasno je

7

materino čustveno stanje, ko govori ali poje, hormonsko zakodirano v njenem krvnem obtoku

preko nevroendokrinske aktivnosti (McPherson, 2016).

To emotivno stanje naj bi plod zaradi povezave plodovega in materinega krvnega obtoka

občutil relativno istočasno z zvokom materinega. Rezultat se kaže v prepletanju akustičnih in

emocionalnih izkušenj pred rojstvom, ki jih podpirajo dojenčkove kasnejše interakcije po

rojstvu z materinimi zvoki (prav tam).

Na primer, naša sposobnost, da razlikujemo posebno izrazita čustva v zvočnem vedenju pri

govoru in petju, verjetno izvira iz teh dvokanalnih (akustični efekt) izkušenj in domnevno

povzroča določeno nagnjenje k asociaciji določenih vokalnih barv glasu s pozitivnimi ali

negativnimi čustvi. Pri 6-mesečnikih se na primer kažejo endokrine spremembe po poslušanju

materinega petja tako, da postanejo mirnejši, kadar so razburjeni, in bolj pozorni, kadar so

zaspani (prav tam).

Prvo leto življenja je zaznamovano z oblikovanjem dojenčkove vokalne produkcije skozi

interakcijo z akustičnimi značilnostmi matere. Starši na primer običajno vključujejo veliko

muzikaličnih sposobnosti, kadar se sporazumevajo z dojenčki: govorijo in pojejo v višjem

tonu, uporabljajo širši tonski obseg in daljše pavze, pogosto govorijo v počasnejšem tempu,

uporabljajo nežnejše, enostavne in zelo mile intonacijske konture. Ob rojstvu novorojenčki

ostanejo delno občutljivi na zvok človeškega glasu, medtem ko kažejo neko prvotno zaznavno

dojemljivost za kateri koli jezik. Novorojenčki stari dva dni na primer dlje poslušajo ženske,

ki pojejo v materinskem stilu. Odraslo petje (oboje moško in žensko) se kaže kot zelo

pomembno, kar se kaže v njegovih ključnih vplivih na psihološko delovanje nedonošenih

novorojenčkov, in sicer skozi spremembe pri srčnem utripu in nasičenosti s kisikom, skupaj z

zmanjševanjem stresnega vedenja (prav tam).

Najzgodnejše vokalno vedenje je jok. Vsebuje vse sestavine kasnejše vokalizacije, tako petje,

variacije v intenziteti in višini tona, kot tudi ritmične vzorce in ubeseditev. Pri starosti 2

mesecev že lahko zaznamo zvoke, podobne šepetanju in samoglasnikom, ki jih zaznamuje

materina prisotnost. Zametki »glasbenega blebetanja«, ki vsebujejo jasne glasbene

značilnosti, kot so na primer višina tona in ritmični vzorci, so razvidni že od starosti 2

mesecev naprej. Zdi se, da je njihova pogostost in kakovost pozitivno povezana s količino

časa, ki ga mati dnevno posveča pevskemu obnašanju; večja kot je količina petja s strani

matere, večja je verjetnost zgodnjega glasbenega blebetanja. Čeprav je materino petje

dojenčkom predvsem negovalno orodje, namenjeno čustvenemu nadzoru, pa zagotavlja bogat

8

glasbeni kontekst za interakcijo med materjo in dojenčkom, pri čemer je mali otrok motiviran,

da imitira in se igra z vokalnimi glasovi (prav tam).

Do starosti 3 do 4 mesecev je dojenček sposoben imitirati materine poudarjene prozodične

oblike, ki so značilne za interakcijo med materjo in otrokom. Vokalne igre se pojavijo v času

starosti od 4 do 6 mesecev. Do starosti 1 leta so dojenčki toliko seznanjeni z jezikom matere,

da se določeni elementi jezika lahko pojavljajo tudi v njihovih lastnih vokalizacijah.

Francoski dojenčki na primer čebljajo z uporabo francoskih govornih elementov, ruski

dojenčki čebljajo z uporabo ruskih in japonski dojenčki z uporabo japonskih. V glavnem je

prvo leto življenja zaznamovano s čedalje bolj raznoliko vokalno aktivnostjo (prav tam).

Prve vokalizacije v otroštvu, ki so posledica izražanja čustvenega stanja (nelagodje ali stiska,

nato pa tudi udobje in vznemirjenje), se širijo do navidezno melodičnih značilnosti (2–4

mesecev), z razvojem vokalnega nadzora (4–7 mesecev) ob posluhu, ki je direktno povezan s

prozodičnimi lastnostmi maternega jezika (McPherson, 2016).

2.1.2 Zgodnje otroštvo in predšolska doba

Razvoj petja v predšolskem obdobju je zaznamovan z naraščajočo interakcijo z zvoki

materinske podobe. Takšna interakcija se kaže v mozaiku različnih pevskih obnašanj, ki jih

lahko opazimo med 1. in 5. letom starosti. Povezana so z grabežljivo, razigrano, kreativno in

spontano naravo majhnih otrok, ko osmišljajo in se srečujejo z njihovim »lokalnim«

glasbenim svetom. Raznolikost vokalizacije vključuje: ponavljanje kratkih fraz s

prepoznavnimi ritmičnimi in melodičnimi obrisnimi vzorci pri 2-letnikih; vokalno prepletanje

med spontano improvizacijo in izbranimi elementi iz prevladujoče pesemske kulture,

imenovane »mešane« pesmi pri 3-letnikih in »orisne pesmi«, v katerih je narava figurativnih

oblik petih melodičnih obrisov (njihov »shematski« obris) odraz trenutne stopnje razumevanja

tonskih razmerij pri mlajšem otroku (McPherson, 2016).

Dokazano je, da sofisticiranost in kompleksnost naraščata v povezavi z učenjem pesmi iz

dominantne kulture pri majhnih otrocih. Kljub temu pa pot razvoja ne poteka vedno

zaporedno pri vsakem posamezniku. V eni izmed ameriških študij o spontanem petju prvih

pesmi pri 2-letnikih je dokazano, da so “fraze začetne glasbene enote”. V nasprotju s tem pa

zadnji italijanski podatki o 2- in 3-letnih otrocih kažejo, da naj bi bili nekateri mlajši otroci

veliko bolj uspešni pri posnemanju celotne melodije po vzoru njihove matere, kot pri

povezovanju posameznih fraz iz iste pesmi. Ti italijanski otroci so bili izpostavljeni rednim

9

sejam petja s strani njihovih mater od zadnjega trimesečja nosečnosti dalje tako doma kot tudi

v posebnem pevskem tečaju po vzoru otrok-starš, organiziranem v lokalnem konservatoriju.

Vendar pa za ostale otroke iz iste italijanske skupine z očitno enako ravnijo izpostavljenosti

materinskemu petju velja ravno nasprotno (prav tam).

Pri najmlajših otrocih so meje med petjem in govorjenjem lahko nejasne ali vsaj dvoumne za

odraslega poslušalca ter so povezane s prevlado določene konturne sheme kot tudi z vplivom

maternega jezika. Kanadska longitudinalna študija med majhnimi deklicami v starosti od 18

do 38 mesecev iz enojezičnega in dvojezičnega okolja je na primer pokazala, da so bile

»vmesne vokalizacije« (vrsta vokalnega obnašanja na meji med govorom in pesmijo) bolj

pogoste pri mandarinsko in kantonsko govorečih otrocih kot pri angleško govorečih otrocih.

Naknadna študija v Hong Kongu z eno in dvojezičnimi 3- in 4-letniki je potrdila te ugotovitve

in razkrila, da je bila, ne glede na starost, za razlikovanje med petjem in govorjenjem

uporabljena manipulacija z višino tona. Srednje osnovne frekvence (F0) za pesmi so bile

dosledno višje kot govor, pesmi po »lastni izbiri« pa so bile zapete v rahlo nižjem tonu kot

pesem, ki je bila določena kot merilo. Poleg tega so starejši enojezični angleško govoreči

otroci pokazali širšo srednjo F0 razlikovanje med njihovim pevskim in govornim obnašanjem

v primerjavi z njihovimi kantonskimi enojezičnimi in dvojezičnimi vrstniki. Če povzamemo,

nas takšni primeri iz različnih kulturnih okolij spominjajo, da je pevsko obnašanje predmet

razvojnega procesa, hkrati pa je tudi občutljivo na sociokulturni kontekst (vključno z nalogo).

V teh primerih kontekst vključuje tudi prisotnost ali odsotnost tonsko-osnovanega jezika kot

maternega jezika, pri katerem je pomen jasno izražen z oblikovanjem melodične konture

(prav tam).

Kot se lahko pričakuje od interakcije novih prilagoditev z razvojem generativnih spretnosti v

glasbi, je longitudinalna študija o razvoju petja v zgodnjem otroštvu potrdila pomembnost

prozodičnih značilnosti maternega jezika. Spontano petje je zaznamovano predvsem z

nadzorovanjem melodično-ritmičnih konturnih vzorcev. Med 1. in 2. letom starosti je tipična

spontana otroška pesem sestavljena na primer iz ponovitev ene kratke melodične fraze v

različnih tonskih centrih. Do starosti 3 let so običajno zaznane tri različne fraze in enofrazno

petje postane redkejše. Poleg tega je nedavna raziskava med 2- in 3-letniki v času dnevnega

varstva med prostim igranjem pozdravila široko raznolikost pri spontanem petju mlajših

otrok, ki je povezano s kontekstom in aktivnostjo, medtem ko je pogojeno s starostjo. Ta

raznolikost vključuje »prosto pretočno vokalizacijo« (brezbesedna vokalna kreacija, pogosto

povezana s samostojno igro, brez definirane glasbene oblike), »skandiranje« (pogosto kratke,

10

ponavljajoče se fraze), »predelavo poznanih pesmi« (uporaba drobcev kulturnih pesmi),

»vokalizacijo gibanja« (bodisi sebe ali objektov), petje za »animacijo« (povezano z

dramatično igro) in imitacijo aktualnih zvokov (definirana kot »glasovi komičnih stripov«, po

navadi povezana z igro s stvarmi). Ko otroci zrastejo (3 do 4 leta) in postanejo bolj družabni,

je opaziti več govorjenja kot petja (prav tam).

Starost je eden od faktorjev pri dojemanju in izražanju čustev skozi petje pri mlajših otrocih;

4- in 5-letniki so sposobni izražati veselje in žalost skozi izmišljene pesmi. V eni od

kanadskih študij so otroci uporabljali ustaljene glasbene metode, kot na primer glavne

modalitete in točkovne ali sinkopirane ritme za »vesele« pesmi, v nasprotju z zmanjšanimi

tonskimi višinami in zadrževanjem melodičnih kontur pri »žalostnih« pesmih. Njihova

besedila v pesmih so bila tudi čustveno nasprotna, s tem, da so se »vesele« pesmi osredotočale

na »prijatelje«, »družino« in »sladkarije«, medtem ko so bile »žalostne« pesmi osredotočene

bolj na negativno stran le-teh (npr. »brez družine«). V nasprotju so bile »žalostne« pesmi pri

starejših otrocih bolj povezane s temami v povezavi s smrtjo. Podatki s Švedske potrjujejo rast

otroškega znanja pri prepoznavanju in izražanju željenih zapetih čustev vzporedno s starostjo,

predvsem med 4. in 7. letom starosti (McPherson, 2016).

2.2. RAZVOJ PEVSKIH SPOSOBNOSTI V VRTCU

S poslušanjem petja odraslih se začne razvoj petja. Če bo otrok v svojem okolju slišal petje,

bo s časoma ugotovil, da je to prijetna izkušnja za vse, ki so vključeni, tako poslušalci kot

pevci. Osnova za govor ter posledično tudi za petje se začne zgodaj, že v prvih vokalizacijah,

kamor štejemo tudi jok. S časom je že otrok sposoben obvladati in ustvarjati z glasom (Pesek,

2004).

''Vsakemu otroku z zdravim pevsko-govornim aparatom je dano, da poje. Vsi imamo

predispozicije za razvoj glasbenih sposobnost'' (Borota 2013: 22).

Ker se otrokom v prvem letu razvijajo pevski organi, so šele ob koncu prvega leta sposobni

prepevati. Pomembno je tudi, da v tem času veliko poslušajo glasbo (Pesek, 1997).

Značilno je, da se glasbeno izobraževanje v zgodnjem otroštvu osredotoča na učenje otrok,

kako izvajati repertoar otroških pesmi pod vodstvom odraslega – po navadi kot celotna

skupina in z vključevanjem enostavnih ritmov ali slušnih učnih aktivnosti. Ta model

“glasbenega uprizarjanja” vključuje cel kup povezanih praks, domnev in idej o tem, kaj glasba

11

pravzaprav je, kako glasbeni so otroci in o prispevku glasbe k izobrazbi v času zgodnjega

otroštva. Ena od resnejših posledic izvajane verzije glasbe je, da odvrača pozornost od

otrokovih samoiniciativnih glasbenih dejavnosti. Za spontano glasbeno vedenje v zgodnjem

otroštvu je bilo v poskusu razumevanja sposobnosti in lastnosti, ki jih razkrivajo, ali pri

analizi, kako se povezujejo in združujejo z drugimi oblikami igre, pokazanega le malo

zanimanja (Young, 2006).

''Povezanost glasbenih sposobnosti z govornim razvojem je pod mentorstvom dr. Janeza

Jermana in dr. Katarine Habe v svojem diplomskem delu pri nas preučevala Anja Božič.

Raziskava je potrdila povezavo med glasbenimi sposobnostmi in fonološkim zavedanjem

oziroma zavedanjem glasovnih struktur besed lastnega jezika pri predšolskih otrocih. To so

merili z nalogami, v katerih so morali otroci prepoznati, razločiti ali združiti posamezne

glasove v besede. Rezultati so pokazali, da na prepoznavanje začetnega in končnega glasu

vpliva melodični posluh, na sposobnost povezovanja glasov pa ritmični posluh'' (V. G. 2009:

http://www.delo.si/druzba/raziskave-o-vplivu-glasbe-na-razvoj-otrok.html)

Ker je bila glasba na splošno zasnovana kot diskretna dejavnost, so bili načini, s katerimi se

muzikalnost povezuje – prepleta z drugimi oblikami aktivnosti kot le ena izmed številnih

drugih – in procesi povezovanja večinoma spregledani. Glede na opazovanje otrok, medtem

ko so sledili svojim smernicam skozi samostojno vodeno igro, zajemajo opisi tako njihovo

petje in kako je le-to del otroške igre s stvarmi, njihovo fizično gibanje in uporabo prostora.

Članek govori o številnih temah, ki izhajajo iz diskusije, in na koncu ponujajo nekaj navdihov

za glasbo v času izobraževanja v zgodnjem otroštvu. Pojem “vokalizacije” na splošno zajema

vse vokalne aktivnosti: govor, klicanje, petje, jok. V nasprotju s tem je izraz “petje” v

izobraževanju običajno opredeljen znotraj parametrov, ki izhajajo iz prakse zahodne glasbene

umetnosti: aktivacija glasilk za produciranje glasov z jasno višino tona z izgovarjanjem

prepoznavnih zlogovnih zvokov, ki izhajajo iz prevladujočega jezika in ki sledijo melodičnim

konturam, ki so oblikovane v običajne strukture. Takšna definicija petja izhaja iz prakticiranja

glasbe pri odraslih in ne pri otrocih. Pri prekrivanju otroških dejavnosti s sklopom

pričakovanj, ki izhajajo iz odraslih verzij petja in pri izključevanju vsega, kar je izven okvirov

teh pričakovanj – kar ima v primeru konvencionalne zasnove stroge meje – se tvega gluhost;

se tvega zapiranje kreativnih in domiselnih oblik pevske/glasovne uporabe med otroci; se

12

tvega neprepoznavanje vpogleda, pridobljenega s poslušanjem njihovega petja; in se tvega

zanikanje kulturnih razlik (Young, 2006).

2.2.1. Klasificiranje pevskih sposobnosti v vrtcu

Glavne pevske sposobnosti delimo na elementarne sposobnosti in pa sposobnosti višjega reda.

Za otrokov razvoj so najpomembnejše prve, saj so le-te osnova za razvoj slednjih.

Elementarne sposobnosti so:

- ritmični posluh (točen izrek ritmične vsebine),

- melodični posluh (točno zadevanje melodije).

Med sposobnosti višjega reda pa štejemo:

- harmonski posluh (pomemben za večglasno petje),

- analitično poslušanje (poustvarjanje glasbenih vsebin v notranji predstavi),

- sposobnost estetskega oblikovanja in estetske presoje (Sicherl, 2001).

3 ZBOROVSKO PETJE V VRTCU

3.1 POMEN VRTČEVSKEGA PEVSKEGA ZBORA

Petje je v vrtcu ena izmed najosnovnejših dejavnosti. Vsak otrok rad prepeva, količinsko pa je

odvisno od spodbude odraslih. Predvsem vrtec igra veliko vlogo pri tem, kakšen odnos bo

imel otrok do petja, ter kako se bodo razvile njegove glasbene spretnosti.

Preko zborovskega petja lahko otroku približamo kakovostno glasbeno vzgojo. Če se otrok

vključi v to dejavnost in jo obiskuje dlje časa, je iz tega razvidno, da ga petje zelo zanima, ni

pa nujno, da ima razvite vse spretnosti za petje. Pomembna naloga vzgojiteljev je, da jih vodi,

spodbuja in usmerja, da dosegajo zastavljene cilje.

Otroci se učijo, kako prepevati v pevskem zboru: priprava na petje (pravilna drža, dihanje,

odpiranje ust), poslušanje petja drugih, sodelovanje, zaznavanje intonacije, upoštevanje

dirigenta, navajanje na nastopanje … (Marčič, 2010).

Petje predstavlja najnaravnejši glasbeni inštrument, ki je dan ljudem. V petju se izraža

osebnost, predvsem pri otrocih, ki še pojejo iz užitka.

13

Skozi najnovejše raziskave je dokazano, kako zelo pomembno in uporabno je muziciranje za

razvoj otrok, predvsem petje. Dr. Michael Fuchs iz Leipziga je dokazal, da si otroci skozi

zborovsko petje razvijajo in utrjujejo potrpežljivost in samorefleksijo. Tudi govorni aparat,

čustvene kompetence ter socialne odnose si lažje zgradi, kot pa če je pevsko neaktiven

(Hirschmann, 2016).

Zborovodje so primerno izobraževani in se nagibajo k temu, da se usmerjajo po najnovejših

pedagoških smernicah. Otroci se učijo veliko tradicionalnih pesmi in s tem spoznavajo tudi,

kako so živeli naši predniki. Prav tako pa se učijo novejših pesmi. Nagnjeni so k temu, da

vključujejo tudi telesno izražanje. Ti moderni elementi vodijo k temu, da se otroci še bolj

povežejo s pesmijo in se vživijo v njo. Večji nastopi (božični, zaključni) vodijo tudi k temu,

da se različni vrtci med seboj spoznajo, kar včasih vodi tudi k novim projektom (prav tam).

3.1.1 Psihološki učinki zborovskega petja v vrtcu

S petjem zmanjšujemo stres, si izboljšamo zdravje in s tem podaljšujemo življenjsko dobo,

ker z vajami, ki jih pri tem izvajamo, izboljšujemo prekrvavitev telesa. S pravilnim dihanjem,

ki se ga učimo pri petju, okrepimo pljuča, posledično pa celicam priskrbimo več kisika.

Celotno telo napolnimo z dodatno energijo.

Ne samo da ima petje potrebne biološke učinke, ima tudi pomembno vlogo pri psihi človeka.

Že s samim glasom, ki je za vsakega posameznika ključna komponenta, saj se v njem pokaže

naše zdravje, razpoloženje ter na splošno počutje. Kadar pojemo, pozabimo na težave, se

sprostimo, bolečine dostikrat izzvenijo, naš besedni zaklad pa popestrimo z novimi in novimi

besedami (Welch, 2011).

Zelo pomemben dejavnik pri koncentraciji in pozornosti pa tudi pri samem spominu so

povsem opravičeno dodelili petju. Kadar pevec nastopa, se mu z vajami, kasneje tudi z

nastopi, stabilizira glas, močno pa pridobi takšna oseba tudi na samozavesti (Clift, Hancox,

Staricoff in Whitmore, 2008).

Med samim petjem moramo biti pozorni na veliko dejavnikov, ki s svojo celoto pripomorejo k

dobremu končnemu rezultatu. Zelo veliko pozornost moramo zaradi tega posvečati

izgovorjavi, da je le-ta kar se da čim bolj pravilna, lepa ter pravilni drži, pravilnemu dihanju

in nenazadnje komunikaciji z zborovodjo in usklajenosti z ostalimi pevci v zboru. Posledično

14

se nam s tem utrdi čut, da smo lahko osredotočeni, in usklajujemo hkrati več funkcij telesa

(čustva, mentalni procesi, gibanje) (Fojkar Zupančič, 2014).

''Zborovsko petje je ustvarjalno poustvarjalna umetniška dejavnost, ki posreduje posebne

glasbene vrednote v šolskem in zunajšolskem prostoru, pevcem pa razvija višjo raven estetske

občutljivosti in odgovornosti do kulture okolja'' (Žvar 2003: 5)

Glede petja so z različnimi raziskavami širom sveta ugotovili, da se petje otrok v pevskem

zboru odraža tudi pri njihovih ocenah, koncentracija njihovega spomina pa je bistveno boljša

kot pri njihovih vrstnikih, ki niso vključeni v zborovsko petje. Povečala se je njihova

odgovornost do šolskih obveznosti, dvignila se je njihova samozavest, njihovo obnašanje se je

izboljšalo, postali so bolj prijateljski, potrpežljivi, strpni. Njihovo življenje je našlo nek nov

smisel, ki so ga bili brezpogojno pripravljeni deliti z drugimi in s svojimi pozitivnimi

izkušnjami marsikaterega povsem izgubljenega otroka prepričati, da je ravno petje tisto, ki

nas pomirja, osvobaja težkih trenutkov, da nov zagon, nov smisel življenja, pomaga rešiti

težave doma in v šoli. Skratka svet je s pesmijo lepši (Chorus America, 2009).

''Petje v pevskem zboru:

– seznanja z lepoto slovenske ljudske in umetne zborovske pesmi ter pesmi drugih

narodov in uvaja vanjo;

– razvija smisel za večglasno muziciranje in pevce usposablja za skupinsko glasbeno

umetniško poustvarjanje;

– intenzivno razvija glasovne in muzikalne sposobnosti;

– omogoča praktično spoznavanje glasbeno-teoretičnih in oblikovnih zakonitosti ter

pridobivanje glasbenega besednjaka, pojmov in pravil;

– omogoča kakovostno množično muziciranje in estetsko doživljanje ter daje

poustvarjalno zadoščenje;

– uvaja v skupno reševanje problemov za doseganje skupnih ciljev;

– na nastopih in koncertih seznanja poslušalce z lepoto zborovske glasbe ter jim omogoča

estetsko doživljanje;

– vzgaja za multikulturno družbo, hkrati pa razvija in ohranja lastno kulturo ter naravno

dediščino, skrbi za prenos nacionalne in občečloveške dediščine ter razvija nacionalno

zavest;

– zadovoljuje samoaktualizacijske potrebe pevcev;

15

– vpliva na boljše psihično počutje pevcev in poslušalcev'' (Žvar 2003: 5).

Za petje v zboru je bilo ugotovljeno, da spodbuja sodelovalno vedenje/obnašanje med člani

skupine. Izkazalo se je, da vodi k »poenotenju« (tj. zameglitvi zaznanih konceptualnih meja

med posamezniki), kar bi lahko spodbujalo zborovske pevce, da prevzamejo/sprejmejo

perspektivo »mi« namesto egocentrične perspektive. V povezavi s tem pa nedavni podatki

kažejo, da lahko ta sinhronija direktno vpliva na naše dojemanje skupin, in sicer s

povečevanjem/stopnjevanjem »grupiranja« ali s subjektivnim dojemanjem, da je skupina

»prava stvar« ali »koherentna celota«. Glede na te ugotovitve lahko sklepamo, da pojem

grupiranje velja za koristen psihološki konstrukt, namenjen razumevanju učinkov na dobro

počutje, ki so povezani s sinhronim skupinskim petjem. Domneva se, da zborovski pevci

najverjetneje obravnavajo svoj zbor kot psihološko pomembno skupino in da bi tako visoka

stopnja zaznanega grupiranja lahko deloma pojasnila pozitivne učinke zborovskega petja

(Wiltermut, Heath, 2016).

3.1.2 Motivacijski cilji zborovskega petja v vrtcu

Ves trud in energija, ki jo sodelujoči (zborovodja in pevci) vlagajo v aktivnost, je usmerjena k

doseganju določenih ciljev. Zborovodja si jih zastavi in pevce motivira, usmerja v

izpolnjevanje le-teh.

Katarina Habe navaja različne načine, s katerimi posameznik vrednoti zborovsko petje:

– v zboru poje, da dokaže svoje sposobnosti (petje je sredstvo samodokazovanja);

– ob petju resnično uživa;

– ob petju ne uživa, lahko mu je celo neprijetno, a nanj gleda kot na ceno, ki jo mora plačati,

če naj doseže nekaj, kar mu veliko pomeni;

– predvideva ali pričakuje korist,

– petje sodi v njegov vrednotni sistem in ga podpira (Habe 2007: 11).

16

Pri osvajanju teh ciljev mora biti zborovodja pozoren na poznavanje taksonomije vzgojno-

izobraževalnih ciljev, ki zajemajo kognitivno razvojno področje osebnosti (razumevanje,

pomnjenje), čustveno razvojno področje (sprejemanje ali odklanjanje) ter psihomotorično

razvojno področje (sposobnost nadziranja stvari in dejavnosti) (Žvar, 2001).

Cilji učnega načrta pevskega zbora:

– ''sodelovanje na šolskih prireditvah in v širšem slovenskem prostoru;

– doživljanje procesov umetniškega delovanja;

– spoznavanje vrednot slovenske in svetovne zborovske zakladnice;

– poglabljanje zavesti o kulturni dediščini, vrednotah in različnosti;

– razvijanje sodelovanja in kakovostne kulture odnosov v skupnem muziciranju;

– razvijanje osebnosti;

– intenzivno razvijanje čustvenega in kognitivnega doživljanja;

– intenzivno razvijanje in kultiviranje pevskega glasu;

– razvijanje muzikalnosti in estetskega doživljanja;

– razvijanje interesa za bogato preživljanje prostega časa;

– razvijanje posebne poti komunikacije (socialna integracija)'' (Žvar 2003: 6).

3.2 KAKO OTROKE MOTIVIRATI Z NOVO PESMIJO

3.2.1 Metode za seznanitev z novo pesmijo

Tema: Petje pesmi

Enota: Utrjevanje pesmi Olge Denac: Dežek pada

Cilji kurikula:

- razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo,

- spodbujanje radovednosti in veselja do umetniških dejavnosti.

Dejavnosti kurikula:

- otrok poje otroške pesmi v obsegu svojega glasu,

- otrok izvaja ritmične vzorce z udarjanjem po mizi in topotanjem nog.

Cilji: otrok:

17

- otrok loči med srednje glasnimi in tihimi zvoki,

- otrok ustvarja srednje glasno in tiho glasbo,

- otrok z veseljem zapoje pesem,

- otrok zapoje pesem z upoštevanjem dinamike.

Metode dela: ustvarjalno spremljanje, pogovor, petje z vzgojiteljem, poslušanje in

razlikovanje.

Oblike dela: skupna, skupinska.

Sredstva: snemalnik zvoka.

Metodični postopek:

Tabela 1: Metode za seznanitev z novo pesmijo

Dejavnosti Vzgojitelj Otroci

1. Utrjevanje spoznanj o

dežju.

Z otroki vodi pogovor o

bistvenih značilnostih dežja

in o deževnem mesecu.

Sodelujejo v pogovoru.

2. Glasbeno-didaktična

igra tok, tok, tok in

cmok, cmok, cmok.

Otrokom da navodila za

glasbeno-didaktično igro.

Prisluhnejo pravilom igre.

Z udarjanjem po mizi

ponazarjajo dežne kaplje, s

topotanjem nog pa skakanje

po lužah.

3. Glasbena uganka:

pesem Olge Denac –

Dežek pada.

Otrokom zapoje na nevtralni

zlog znano pesem Dežek

pada.

Ugotovijo, katero pesem je

zapel vzgojitelj.

4. Prepevanje že znane

pesmi.

Z otroki zapoje pesem. Zapojejo pesem.

5. Poslušanje in petje

pesmi z upoštevanjem

dinamike.

Otrokom zapoje pesem z

upoštevanjem dinamike

(sledi notnemu zapisu

dinamike pesmi) in vpraša

Ugotovijo, da je vzgojitelj

začetek pesmi zapel tiho,

nato prešel v srednje glasno

in ponovil. Nato skupaj

18

otroke, ali so slišali kakšno

spremembo v petju. Nato jih

spodbudi, da pesem skupaj

zapojejo.

zapojejo pesem tako, da

upoštevajo dinamiko oz.

glasnost petja.

6. Spremljanje pesmi na

lastne instrumente z

upoštevanjem

dinamike.

Otroke razdeli v dve skupini

in jim da navodila. Z njimi se

pogovori, kateri del pesmi

bodo spremljali tiho, in kateri

del srednje glasno.

Ena skupina otrok poje

pesem Dežek pada. Druga

skupina ustvarjalno spremlja

peto pesem na lastne

instrumente (s tihim

udarjanjem rok ponazarjajo

dežne škraplje, z glasnim

topotanjem nog pa skakanje

po lužah).

Vsi skupaj so pozorni na

srednje glasno in tiho petje

ter igranje.

7. Snemanje petja in

igranja na glasbila.

Zvočno posname petje in

igranje otrok.

Zapojejo in spremljajo peto

pesem z upoštevanjem

dinamike.

8. Poslušanje nastalega

posnetka.

Otroke spodbudi, naj

pozorno prisluhnejo posnetku

in ugotovijo, ali so pri petju

in igranju upoštevali

dinamiko.

Pozorno prisluhnejo in

ovrednotijo petje in igranje

na lastne instrumente.

9. Poslušanje in analiza

posnetka pesmi Dežek

pada.

Spodbudi otroke, naj dobro

prisluhnejo posnetku in

ugotovijo, ali so otroci

upoštevali dinamiko pesmi.

Pozorno prisluhnejo

posnetku in ovrednotijo petje

otrok.

SPONTANE DEJAVNOSTI

19

Glasbeni kotiček

- Otroci z lastnimi instrumenti ustvarjalno spremljajo znane pesmice.

CILJ: ustvarjalno igranje na instrument.

- Poslušanje pesmi Dežek pada in gibalna uprizoritev vsebine.

CILJ: poslušanje pesmi in izražanje občutkov, vsebine preko giba.

3.2.2 Metode za utrjevanje nove pesmi

Tema: Petje pesmi

Enota: Seznanitev z novo pesmijo Tomaž Habe: Slon

Cilji kurikula:

- razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo.

- spodbujanje veselja do glasbe.

Cilji:

- loči dva različna ritma in gibalno reagira,

- izraža veselo razpoloženje ob učenju nove pesmi,

- doživi pesem,

- delno usvoji pesem,

- ustvarjalno spremlja peto pesem.

Metode: poslušanje, pripevanje, ustvarjalno spremljanje, pogovor.

Oblike: skupna, skupinska.

Sredstva: boben, klaviatura, posnetek pete pesmi Tomaž Habe: Slon.

Metodični postopek:

Tabela 2: Metode za utrjevanje nove pesmi

Dejavnosti Vzgojitelj Otroci

1. Glasbeno

didaktična igra

Otrokom poda navodila in pokaže sliko velikega in

majhnega slona. Ko vzgojiteljica zaigra na boben

Pozorno prisluhnejo

navodilom, predstavljajo

20

majhni in

veliki sloni

ritem velikega slona (polovinke), pridejo v džunglo

veliki sloni. Ko zaigra ritem majhnih slončkov

(četrtinke), v džunglo prikorakajo majhni slončki.

majhne in velike slone in

korakajo v dveh različnih

ritmih.

2. Poslušanje

pesmi Slon

Otrokom zapoje novo pesem (z intonacijo). Pozorno prisluhnejo.

3. Pogovor o

slonu

Spodbuja otroke k pogovoru o slonu. Sodelujejo pri pogovoru.

4. Poslušanje

pesmi Slon

Otrokom ponovno zapoje pesem (z intonacijo). Pozorno prisluhnejo.

5. Pogovor o

vsebini pesmi

Vpraša otroke o čem govori pesem, kakšen je slon … Sodelujejo v pogovoru.

6. Poslušanje

pesmi

Ponovno zapoje pesem. Pozorno prisluhnejo.

7. Pripevanje

pesmi

Povabi otroke k pripevanju. Pripevajo.

8. Pripevanje

pesmi in

spremljanje na

klaviature

Povabi otroke k pripevanju in zaigra spremljavo na

klaviature.

Pripevajo.

9. Pripevanje

pesmi in

spremljanje na

lastne

instrumente

Razdeli otroke v dve skupini: ena skupina otrok poje,

druga skupina ustvarjalno spremlja peto pesem z

lastnimi instrumenti. Nato zamenjajo vloge.

Razdelijo se v dve

skupini: eni pojejo, drugi

ustvarjalno spremljajo

peto pesem. Nato

zamenjajo vloge.

10. Poslušanje

posnete pesmi

Slon in petje

pesmi

Pripravi posnetek pesmi, jo predvaja otrokom in jih

povabi k pripevanju.

Prisluhnejo posnetku in

pripevajo.

SPONTANE DEJAVNOSTI

Glasbeni kotiček

- Igranje na lastne instrumente

21

Otroci z lastnimi instrumenti ustvarjalno spremljajo znane pesmice.

CILJ: ustvarjalno igranje na instrument.

- Poslušanje posnete pesmi Slon in gibalna uprizoritev vsebine.

CILJ: poslušanje posnete pesmi in izražanje občutkov, vsebine preko giba (Denac,

2011).

3.3 VZGOJITELJ KOT ZBOROVODJA

3.3.1 Vloga vzgojitelja

Vzgojitelj mora imeti ustrezno izobrazbo za opravljanje dela zborovodje, ki pa jo pridobi v

posebnih institucijah. Nauči se disciplinskih, metodološko-didaktičnih ter psiho-pedagoških

kompetenc, ki jih pridobi namerno in natančno, ne pridejo spontano. Po izobraževanju morajo

zborovodje dosegati vse vrste prej naštetih znanj, saj so le-te izvir za primerno povezanost s

pevci, za motiviranje in za doseganje optimalnih dosežkov (Žvar, 2011).

''Pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju predšolske glasbene vzgoje morajo vzgojitelji

slediti naslednjim ciljem in nalogam:

- spodbujati veselje do glasbe,

- razvijati interes in željo po glasbenem udejstvovanju,

- spodbujati doživljanje glasbe,

- omogočiti otrokom aktivno poslušanje glasbe ter izražanje glasbenih doživetij in predstav

glasbenega dela zlasti z gibalno-rajalno, plesno in tudi likovno ter besedno komunikacijo,

- z izbiro umetniško vrednih del, primernih otrokovi starosti, vplivati na razvoj estetskega

okusa,

- razvijati glasbeno ustvarjalnost,

- razvijati glasbene sposobnosti (melodični in ritmični posluh) in izvajalske spretnosti

(tehniko petja in igranja na glasbila)'' (Denac 2001: 9).

Za vsakega otroka je prvi stik s pesmijo povsem novo doživetje in zato je pomembno, da

slišijo pesem od začetka do konca. Pomembno vlogo ima pri tem vzgojitelj, ker mora s svojim

delom doseči, da se že na samem začetku otroku pesem ne zdi prezahtevna, in da ne bo nič

narobe, če je ne bodo zapeli v celoti.

22

Vsaka nova pesem je že sama po sebi otrokom zanimiva, še večji uspeh pa dosežemo, če o

sami pesmi ustvarimo neko zgodbico, se o njej z otroki pogovarjamo, na njeno temo rešujemo

uganke in s tem otroke še bolj pritegnemo k sodelovanju, da se še bolj poglobijo v njeno

vsebino. S tem dosežemo, da so jo zelo dobro spoznali. Pri petju nove pesmi moramo biti

posebno pozorni na pravilno izgovarjavo. Pred pričetkom pesmi mora vzgojitelj otrokom

zaigrati prvi ton, da jim s tem poda intonacijo. Glasba naj otroke pri petju spremlja šele takrat,

ko so že osvojili besedilo, ker se drugače ne bodo osredotočili na pravilno in popolno

interpretacijo.

Pomemben dejavnik za uspešno izvedbo pesmi oz. nastopa je utrjevanje nove pesmi, ki pa

otrok ne sme dolgočasiti in jim mora biti zanimivo. Pri posameznih delih pesmi se zaradi

težavnosti pojavijo težave, takrat pa je potrebno utrjevanje, ki je lahko posamično ali pa

skupinsko.

Petje je vseskozi povezano s plesom in otroci se zelo radi pri tem gibajo. V veliko veselje jim

je, če lahko sami oblikujejo motive in sodelujejo pri projektu. Pesem in otrok se čustveno

povežeta takrat, ko otrok v petju uživa in zato je zmotno načelo učitelja, da si številčno zada

cilj, koliko pesmi morajo otroci osvojiti. Bolje je, da se naučijo manj pesmi in le-te toliko bolj

uspešno, kot pa da pojejo ker pač morajo (Škorjanc, 2014).

3.3.2 Motiviranost vzgojitelja

Medtem ko je bilo več del posvečenih razumevanju motivacije učencev, je bilo veliko manj

poizvedb narejenih v smeri, kaj motivira motivatorja – kaj žene učitelja v smeri proti

boljšemu obvladovanju. Sodobne motivacijske teorije ne skušajo samo razumeti in razložiti

usmeritve od impulzov k dejanjem, ampak tudi vzpostaviti okvirje za vodenje tistih, ki si

prizadevajo okrepiti ali izboljšati vedenje na delovnem mestu. Čeprav behavioristi trdijo, da je

delovanje strogo nadzorovano s strani opazovalnih dražljajev, pa bolj humanistični pristop

temu nasprotuje v tem, da trdi, da kompleksno okolje in notranji procesi vodijo k aktivnostim

in izbiri. V zadnjih letih se je v vzgojno-izobraževalnih ustanovah odnos do petja močno

spremenil in ni več samoumevno, da otroke petje veseli. Prav tako nimajo več tako velikega

veselja za učenje pesmi. Veliko več morajo zaradi takšne situacije narediti v pedagoškem

pogledu vzgojitelji, da temo predstavijo zanimivo in navdušijo otroke za glasbo in petje.

23

Da pa so vzgojitelji pri svojem delu uspešni, morajo biti tudi sami močno motivirani za

glasbeno-pedagoško delo, ker le na tak način podajo učencem znanje in jih ob enem tudi

navdušijo za glasbo (Denac, 1996).

Tisti vzgojitelji, ki pa ne zmorejo svojega znanja prenesti na otroke v taki obliki, da otroke s

svojim delom motivirajo, včasih tudi zaradi izgorelosti dosežejo ravno nasproten učinek.

Učitelji, ki so motivirani, so vzgled otrokom. Zato morajo učitelji vseskozi kazati svoj

ljubezniv odnos do glasbe, ker otroci svoje vzornike zelo radi posnemajo (Rotar Pance, 2006).

Pomembno vodilo učitelja pri njegovem podajanju znanja otrokom je, da jim enakovredno

poda znanje vseh glasbenih dejavnosti, ker bo to zagotovilo za uspešen razvoj glasbenih

sposobnosti.

Raziskave so žal pokazale, da učitelji pogosto prevelik pomen posvečajo petju pesmi, kar se

pa tiče ostalih dejavnosti glasbe, pa jih podajajo v manjšem obsegu (Borota, 2011). "Učitelji

bodo s svojo pozitivno motiviranostjo vplivali na kulturo prostega časa učencev oziroma na

njihovo morebitno kasnejše poklicno glasbeno izobraževanje in delovanje'' (Rotar Pance

2006: 63).

»Na načrtovanje, potek dela in doseganje ciljev vplivajo vzgojiteljeve in učiteljeve osebnostne

značilnosti, njegova strokovna, socialna in emocionalna kompetenca ter še posebej zavedanje

odgovornosti za glasbeni razvoj otrok'' (Denac 2002: 7, 8).

24

4 RAZISKAVA

4.1 EMPIRIČNI DEL

4.2 NAMEN

Namen diplomske naloge je ugotoviti, kaj predšolske otroke v največji meri motivira za

petje v vrtčevskem pevskem zboru.

4.3 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV

4.3.1 Raziskovalna vprašanja

1. Ali obiskuješ pevski zbor?

2. Zakaj rad/a obiskuješ pevski zbor?

3. Kdaj obiskuješ pevski zbor?

4. Ali rad/a nastopaš na prireditvah?

5. Katero pesmico ti najraje prepevaš?

6. Zakaj ti je všeč ta pesem?

7. Katere so tvoje najljubše pesmice, ki jih pojete v zboru?

8. Ali pojete tudi doma z očetom in mamo?

9. Ob katerih priložnostih?

4.3.2 Raziskovalne hipoteze

Hipoteza 1: Največji motivator za petje v vrtčevskem pevskem zboru je veselje do petja.

Hipoteza 2: Za obiskovanje pevskega zbora so bolj motivirane deklice kot dečki.

Hipoteza 3: Otroci doma in v zboru najraje prepevajo pesmice, ki se vsebinsko nanašajo na

stvari iz njihovega vsakdanjega življenja.

Hipoteza 4: Otroci so najbolj motivirani za prepevanje doma s starši ob praznovanju rojstnih

dnevov.

4.3.3 Spremenljivke

25

Neodvisna spremenljivka:

- spol,

- starost,

- petje v družini.

Odvisna spremenljivka:

- najljubša pesem,

- razlogi za preference do določene pesmi,

- razlog za obiskovanje pevskega zbora.

4.4 METODOLOGIJA

4.4.1 Raziskovalne metode

Pri izdelavi diplomske naloge bomo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja.

4.4.2 Raziskovalni vzorec

V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 200 otrok iz drugega starostnega obdobja, in sicer 98

dečkov ter 102 deklic. Vključeni so bili otroci iz vrtca OŠ Mozirje, vrtca Sonček OŠ bratov

Letonja Šmartno ob Paki ter vrtca Velenje. Povprečna starost otrok je bila od 4 do 6 let.

4.4.3 Postopki zbiranja podatkov

Podatke smo zbirali tako, da smo intervjuvali vsakega otroka po predhodnem dogovoru z

ravnateljico. Vsakemu otroku smo individualno postavili vprašanja in si sproti zapisovali

odgovore, intervju z vsakem izmed otrok pa je trajal približno 3 minute.

4.4.4 Postopki obdelave podatkov

Za statistično analizo podatkov smo uporabili računalniški program SPSS. Uporabili smo hi-

kvadrat test in statistično pomembnost testa (p < 0.05), katerega razmerje je merilo, ali v

povprečju dveh skupin pride do statistično značilne neodvisnosti, oz. ali sta spremenljivki

statistično neodvisni ena od druge.

26

Hi-kvadrat test je eden izmed pogosteje uporabljenih testov v podiplomskem študiju za

statistično obdelavo podatkov in meritev. V našem primeru smo uporabili hi-kvadrat test, kjer

smo ugotavljali, ali sta spremenljivki med seboj statistično značilno odvisni. V izračunani

tabeli smo se osredotočili na vrednost signifikance p (stopnja zaupanja), vsi testi so preverjeni

pri stopnji zaupanja 95 % oz. 0,95, zato je meja signifikance enaka 1–0,95 = 0,05.

4.5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Hipoteza 1: Največji motivator za petje v vrtčevskem pevskem zboru je veselje do petja.

Tabela 3: Prikaz razlogov za obiskovanje otroškega pevskega zbora.

Zakaj obiskujem pevski zbor? Frekvenca Procenti

Ker rad/a pojem 126 84,6

Ker ga obiskujejo drugi otroci 7 4,7

Zaradi vzgojiteljice 2 1,3

Ker igramo na inštrumente 2 1,3

Ker se imamo lepo 12 8,1

Skupaj 149 100,0

Iz rezultatov je razvidno, da 126 otrok hodi k zboru, ker radi pojejo, 7 otrok hodi zato, ker

hodijo drugi otroci, 2 otroka pevski zbor obiskujeta zaradi vzgojiteljice, 2 otroka zaradi

igranja na inštrumente ter 12 otrok zato, ker jim je pri obiskovanju pevskega zbora lepo.

S hipotezo smo predpostavili, da bo največji motivator za petje v zboru veselje do petja. Iz

zgornjih frekvenc je jasno razvidno, da k zboru hodi kar 126 otrok od 149 zaradi veselja do

petja, to predstavlja 84,6 % vseh odgovorov. Ker petje otrokom predstavlja nekaj prijetnega,

sproščujočega, lahko zgornjo hipotezo potrdimo.

To je v skladu z navedbami Smrečnikove (2010), ki pravi, da otrok svojo vlogo v pevskem

zboru doživlja kot nekaj lepega ter pomembnega.

Otrok se med petjem sprosti, prepusti glasbi. V pevskem zboru skupaj poje s prijatelji,

doživlja prijetne občutke, otroci pa ob enem še to dojemajo kot igro. Menimo, da bi petje

morala biti dejavnost na vsakdanjiku, saj je poleg vseh naštetih lastnosti petje dobro tudi za

naše zdravje. Welch (2011) pravi, da lahko petje pozitivno vpliva na naše počutje in telo, saj

27

je med petjem poudarjen zgornji del telesa, kar pa zajema dobre vaje za pospešitev krvavitve,

postanemo bolj živahni, energični ter odzivni.

Hipoteza 2: Za obiskovanje pevskega zbora so bolj motivirane deklice kot dečki.

Tabela 4: Prikaz deleža dečkov in deklic, ki bodisi obiskujejo bodisi ne obiskujejo

vrtčevskega pevskega zbora.

obiskuje pevski zbor

Skupaj DA NE

spol

deklice f 90 12 102

f % 88,20 % 11,80 % 100,00 %

dečki f 59 39 98

f % 60,20 % 39,80 % 100,00 %

skupaj f 149 51 200

f % 74,50 % 25,50 % 100,00 %

Iz tabele je razvidno, da od skupno 102 deklic, jih k zboru hodi 90, kar predstavlja 90 %

udeležbo, medtem ko je pri fantih udeležba nekoliko nižja, od 98 jih zbor obiskuje 59 oz. 60

%. Kljub razliki v procentih še nismo prepričani, ali spol vpliva, oz. je statistično odvisen od

obiskovanja pevskega zbora v vrtcu, zato smo uporabili hi-kvadrat test za preverjanje

odvisnosti.

Tabela 5: Prikaz izračuna hi-kvadrat testa.

Hi-kvadrat test

vrednost df signifikanca

Pearson Hi-kvadrat 20,672a 1 ,000

Vrednost hi-kvadrata je bila 20,672, signifikanca pa 0,00. To pomeni, da smo ničelno

hipotezo, da sta spremenljivki med seboj neodvisni, zavrnili in sprejeli alternativno, ki pravi,

da spol vpliva na obiskovanje pevskega zbora. Po izračunu hi-kvadrat testa in pogledu zgornje

tabele procentov lahko trdimo, da so deklice bolj motivirane za petje v pevskem zboru, zato

lahko hipotezo potrdimo.

28

Menimo, da obstaja razlika glede na spol, ker so deklice že po naravi bolj dovzetne za bolj

umirjene dejavnosti, kot so risanje, petje, dečki pa so bolj dovzetni za vznemirljive in športne

aktivnosti.

Prav tako pa menimo, da na to vplivajo tudi stereotipi. Vpliv staršev, množičnih medijev in

okolice, od katerih otroci želijo odobravanje ter pohvalo privede k temu, da se rajši v izogib

negativnih odzivov odpovejo aktivnostim oz prepevanju pesmi, ki bi jih sicer zanimale in so

jim všeč (pesem, ki jo poje deček, pripoveduje o deklici). Starejši kot je otrok, več je

stereotipov, ki omejujejo, kaj je za deklice in kaj za dečke. Menimo pa, da deklice prej

prejmejo stereotipno odobravanje kot pa dečki.

Hipoteza 3: Otroci doma in v zboru najraje prepevajo pesmice, ki se vsebinsko nanašajo

na stvari iz njihovega vsakdanjega življenja.

Tabela 6: Prikaz nasploh najljubših pesmi otrok.

Najljubša pesem Frekvenca Procenti

Mi se imamo radi 38 19,0

Ringa raja 13 6,5

Prvo leto služim 25 12,5

Žabja svatba 17 8,5

Žogica Marogica 28 14,0

Muca Mica 45 22,5

Žoga je okrogla 34 17,0

Skupaj 200 100,0

Iz rezultatov je razvidno, da 45 otrok najraje poje pesem Muca Mica, 38 otrok najraje prepeva

pesem Mi se imamo radi, 34 otrok najraje prepeva Žoga je okrogla, 28 otrok najraje prepeva

pesem Žogica Marogica, 25 otrok v najraje zapoje pesem Prvo leto služim, 17 otrok najraje

prepeva Žabjo svatbo, 13 otrok pa najraje prepeva Ringa raja.

Tabela 7: Prikaz razlogov za najljubše pesmi otrok.

Zakaj ti je všeč Frekvenca Procenti

Ker je dolga 17 8,5

Ker mi je pesem smešna 36 18,1

29

Ker je poskočna 9 4,5

Ker jo rad/a pojem 22 11,0

Ker govori o živalih in rastlinah 102 51,0

Ker jo vedno pojemo 14 7,0

Skupaj 200 100,0

Iz rezultatov je razvidno, da 102 otroka rada pojeta svojo najljubšo pesem, ker pripoveduje o

živalih in rastlinah, 36 otrok je odgovorilo, ker jim je pesem smešna, 22 otrok pravi, da zato,

ker pesem pač radi pojejo, 17 otrok rado poje svojo najljubšo pesem, ker je dolga, 14 otrok

zato, ker jo pogosto pojejo in 9 otrok zato, ker je pesem tako poskočna.

Tabela 8: Prikaz zborovskih najljubših pesmi otrok, ki obiskujejo vrtčevski pevski zbor.

Najljubša pesem v PZ Frekvenca Procenti

Pedenjped vrtnar 32 21,5

Čarovnica 24 16,1

Kekčeva pesem 15 10,1

Kje živi pravljica 8 5,4

Žoga je okrogla 9 6,0

Muca Mica 46 30,9

Zbadljivka 15 10,1

Skupaj 149 100,0

Iz rezultatov je razvidno, da 32 otrok najraje poje pesem Pedenjped vrtnar, 24 otrok najraje

prepeva pesem Čarovnica, 15 otrok v pevskem zboru najraje prepeva Kekčevo pesem, 8 otrok

najraje prepeva pesem Kje živi pravljica, 9 otrok v pevskem zboru najraje zapoje pesem Žoga

je okrogla, 46 otrok najraje prepeva Muco Mico, 15 otrok pa najraje prepeva Zbadljivko.

S hipotezo smo predpostavili, da otroci doma in v zboru najraje prepevajo pesmice, ki se

vsebinsko nanašajo na stvari iz njihovega vsakdanjega življenja. Iz zgornjih frekvenc je jasno

razvidno, da prevladujeta pesmi Pedenjped vrtnar ter Muca Mica, katerih vsebina govori o

urejanju okolice, rastlinah, vsakdanjih situacijah ter živalih, zato lahko zgornjo hipotezo

potrdimo.

30

Predšolskim otrokom so najbolj zanimive stvari, ki se večkrat ponavljajo, so jim blizu, ki jim

vzbujajo občutek varnosti. To je v skladu z navedbami Voglarjeve (1979), ki pravi, da če se

bodo v novi pesmi pojavljala otrokova čustva, mišljenje, predstave, njegov svet, potem bo

otrok novo pesem sprejel z veliko motivacijo. Dejanske življenjske situacije so za otroke

zanimive (narava, družina, živali, igrače, pravljični junaki …).

Hipoteza 4: Otroci so najbolj motivirani za prepevanje doma s starši ob praznovanju

rojstnih dnevov.

Tabela 9: Prikaz motiviranosti prepevanja doma s starši.

Motiviranost prepevanja doma Frekvenca Procenti

Pred spanjem 36 18,6

Kadar gremo na izlet 22 11,3

Kadar želim 34 17,5

Ko se igram 25 12,9

Kadar praznujemo rojstne dneve 77 39,7

Skupaj 194 100,0

Iz rezultatov je razvidno, da je 36 otrok najbolj motiviranih za prepevanje doma s starši,

preden gredo spat, 22 otrok je najbolj motiviranih za petje v domačem okolju, kadar gredo na

izlet, 34 otrok najraje prepeva, kadar oni to želijo, 25 otrok je najbolj motiviranih za petje v

domačem okolju, kadar se igrajo ter 77 otrok takrat, kadar doma s starši praznujejo rojstne

dneve.

Vidimo, da je najpogostejši odgovor, da so otroci najbolj motivirani za prepevanje s starši ob

praznovanjih rojstnih dnevov, zato lahko hipotezo 4 potrdimo.

Menimo, da je petje doma izrednega pomena za otrokov optimalni razvoj na področju petja.

Otrok posnema, in če je starš dovzeten za petje in bo čim večkrat pevsko ustvarjal, bo

posledično tudi otrok, saj bo petje sprejemal kot nekaj prijetnega, spontanega. Starši bi morali

z otroki bolj pogosto pevsko ustvarjati, ne samo ob rojstnih dnevih.

31

Albinca Pesek (2004) pravi, da se s poslušanjem petja odraslih začne razvoj petja. Če bo otrok

v svojem okolju slišal petje, bo s časoma ugotovil, da je to prijetna izkušnja za vse, ki so

vključeni, tako poslušalci kot pevci.

32

5 ZAKLJUČEK

V diplomski nalogi nas je zanimala motiviranost predšolskih otrok za petje v vrtčevskem

pevskem zboru.

Ugotovili smo, da je največji motivator za petje v vrtčevskem pevskem zboru veselje do petja,

zato lahko hipotezo 1 potrdimo. Kar 84,6 % otrok iz vseh treh vrtcev je podalo ta odgovor,

ostalih 15,4 % pa ga obiskuje iz drugačnih razlogov.

Pridobljeni rezultati so pokazali, da 90 % vseh intervjuvanih deklic obiskuje pevski zbor ter

60 % vseh intervjuvanih dečkov. Ker zaradi majhne razlike nismo bili prepričani, da obstaja

statistična razlika, smo uporabili hi-kvadrat test za preverjanje statistične značilnosti med

skupinama. Ugotovili smo, da je statistična razlika dovolj velika, zato lahko hipotezo 2, da so

za obiskovanje pevskega zbora bolj motivirane deklice kot dečki, potrdimo.

Hipotezo 3, ki pravi, da otroci doma in v zboru najraje prepevajo pesmice, ki se vsebinsko

nanašajo na stvari iz njihovega vsakdanjega življenja, po pridobljenih podatkih potrdimo, saj

smo ugotovili, da otroci v 51 % najraje prepevajo svojo najljubšo pesem, ker govori o

rastlinah in živalih. Najljubša pesem otrok nasploh je v 22,5 % Muca Mica, najljubša pesem v

zboru pa je v 21,5 % Pedenjped vrtnar.

Po pridobljenih rezultatih smo ugotovili, da so otroci najbolj motivirani za prepevanje doma s

starši, ob praznovanju rojstnih dnevov. Kar 39,7 % intervjuvanih otrok je podalo takšen

odgovor, ostalih 60,3 % pa je imelo različne odgovore. S tem lahko hipotezo 4 potrdimo.

33

LITERATURA

Adamek, K., Blank, T. (2010). Singen in der Kindheit. Münster: Waxmann.

Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Habe, K. (2007). Vloga zborovodje pri oblikovanju vrednot. Glasba v šoli in v vrtcu, XII (2),

8–12.

Hren, T. (2012). Vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu. Diplomsko delo. Maribor:

Univerza v Mariboru.

Hirschmann, C. (2016). Singen im Chor. http://www.musikschule-

erlangen.de/grundfaecher/singen-im-chor.html

Iličič, M. (2013). Petje krepi samozavest in imunski sistem. Delo. Pridobljeno: 5. 3. 2016 iz

http://www.delo.si/druzba/zdravje/petje-krepi-samozavest-in-imunski-sistem.html.

Ješe, A. (2013). Odnos vzgojiteljic do petja v vrtcu. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani.

Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Kurikulum za vrtce. (2011). Predšolska vzgoja v vrtcih (2. izd.). Ljubljana: Ministrstvo za

šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Ladd Berhenke, A. (2013). Motivation, Self-Regulation, and Learning in Preschool. A

dissertation submitted in partial fulfillment of the requirements for the degree of Doctor of

Philosophy (Education and Psychology). University of Michigan.

Manasteriotti, V. (1981). Prva srečanja z glasbo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Marčič, V. (2010). Zborovsko petje tudi v vrtcu. Glasba v šoli in v vrtcu, XV (2), 66–68.

McPherson, G. E. (2016). The Child as Musician: A Handbook of Musical Development.

Oxford: University press.

Motte – Haber, H. (1990). Psihologija glasbe. Ljubljana: DZS.

Nograšek, M., Virant Irišič, K. (2005). Piške sem pasla. Ljubljana: DZS.

Nograšek, M., Voglar, M. (2009). Majhna sem bila. Ljubljana: DZS.

Pahlen, K. (1979). Poslušam in razumem glasbo. Ljubljana: Dopisna delavska univerza

Univerzum.

Paulin, M., Voglar, M. (1974). Od jeseni do petja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.

34

Pugh, A. & L. (1998). Music in the early years. London: Routledge.

Raziskave o vplivu glasbe na razvoj otrok. (2009). Delo. Pridobljeno: 5. 5. 2015 iz

http://www.delo.si/druzba/raziskave-o-vplivu-glasbe-na-razvoj-otrok.html.

Razvijamo sposobnosti predšolskega otroka. (1983). Razvijamo sposobnosti predšolskega

otroka. Ljubljana: Zveza Prijateljev mladine Slovenije.

Resnik, M. (2010). Zborovsko petje kot dejavnik celostnega razvoja osnovno šolskih otrok:

Analiza stanja na območju Radelj ob Dravi. Diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta

Maribor.

Rotar Pance, B. (2006). Motivacija - ključ h glasbi. Nova Gorica: Educa.

Sicherl Kafol, B. (2001). Celostna glasbena vzgoja srce-um-telo. Ljubljana: Debora.

Špacapan, N. (2011). Zborovsko petje v vrtcu. Vzgojiteljica XIII (3). 31–33.

Šušter, K. (2007). Oblikovanje otrokovega pevskega glasu. Diplomsko delo. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Voglar, M. (1979). Kako približamo otrokom glasbo. Ljubljana: Dopisna delavska univerza

Univerzum.

Zupančič, M., Puklek Levpušček, M. (2009). Osebnostni, motivacijski in socialni dejavniki

učne uspešnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Žvar, D. (2002). Kako naj pojejo otroci. Priročnik za zborovodje. Ljubljana: Zavod republike

Slovenije za šolstvo.

Žvar, D. (2003). Pevski zbor. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod

republike Slovenije za šolstvo.

Welch, G. F. (2011). Psychological aspects of singing development in children. Pridobljeno:

5.3.2016 iz https://musicmindandbrain.wordpress.com/2011/05/07/psychological-aspects-of-

singing-development-in-children/.