univerza v mariboru ekonomsko-poslovna fakulteta, maribor · 2017. 11. 28. · 2 predgovor za...

86
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR MAGISTRSKO DELO Barbara Čepin Maribor, avgust 2012

Upload: others

Post on 17-Feb-2021

1 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

  • UNIVERZA V MARIBORU

    EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

    MAGISTRSKO DELO

    Barbara Čepin

    Maribor, avgust 2012

  • UNIVERZA V MARIBORU

    EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

    MAGISTRSKO DELO

    Presoja strateških možnosti in strategij z uporabo izbranih inštrumentov

    strateškega managementa

    Assesment of strategic possibilities and strategies with the use of chosen

    instruments of strategic management

    Kandidatka: Barbara Čepin

    Študentka rednega študija

    Študijski program 2. stopnje »Ekonomske in poslovne vede«

    Študijska usmeritev: Strateški in projektni management

    Mentorica: izr. prof. dr. Mojca Duh

    Maribor, avgust 2012

  • 2

    PREDGOVOR

    Za proučevanje smo izbrali podjetji Zidarstvo in izdelava strojnih estrihov Branko Čepin,

    s. p., ter Splošno gradbeno podjetje Čepin, d. o. o. Ker gre za isto poslovanje, smo obe

    podjetji opisovali pod skupnim imenom Gradbeništvo Čepin, kjer pa je prihajalo do

    odstopanj (npr. pri bilanci stanja), smo opisali vsako posebej. Za proučevanje okolja

    izbranega podjetja smo se odločili na podlagi želja in interesov vodstva proučevanega

    podjetja. Sami smo mnenja, da bi glede na gospodarsko in finančno krizo, ki je še vedno

    prisotna v Sloveniji, vsako podjetje potrebovalo takšno analizo. Treba je dobro proučiti

    zunanje ter notranje dejavnike in okolje podjetja. Prišli smo namreč do spoznanja, kje na

    trgu se nahaja proučevano podjetje in kakšne so njegove prednosti in slabosti. Skozi

    celotno nalogo smo iskali in posledično razvijali predloge strategij ter program

    uresničevanja planiranega razvoja.

    Za proučitev zunanjega in notranjega okolja smo izbrali razne metode, za katere menimo,

    da bodo najbolje prikazale želene rezultate. Zunanje okolje proučevanega podjetja smo

    prikazali s pomočjo analize (interesnih) udeležencev ter po Porterjevem pristopu k analizi

    panoge. Za notranje okolje proučevanega podjetja smo izbrali analizo resursov oziroma

    zmožnosti podjetja ter analizo verige vrednosti. Celovita presoja podjetja pa je izhajala iz

    sinteze zunanjih in notranjih udeležencev, ki združuje zunanje in notranje okolje

    obravnavanega podjetja. S pomočjo teh metod smo oblikovali predloge strategij, ki pa

    izhajajo iz politike proučevanega podjetja. S pomočjo koeficienta ekonomičnosti oziroma

    gospodarnosti smo jih ovrednotili in na koncu izbrali. Program uresničitve planiranega

    razvoja opisuje vse aktivnosti, ki so potrebne za uresničitev predlaganih strategij.

    Na začetku naloge smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih tekom raziskave oziroma z

    ugotovitvami raziskave sprejeli oziroma ovrgli. Od petih hipotez smo sprejeli kar tri, kar

    dokazuje, da proučevano podjetje dobro poznamo. Prišli smo do kar nekaj spoznanj ter

    predlogov, ki jih vodstvu podjetja svetujemo za boljše poslovanje. Najpomembnejše

    spoznanje je, da mora biti podjetje naklonjeno vsem (interesnim) skupinam vsaj približno

    enako ter jim zagotavljati zadovoljstvo. Eno največjih moči pa imajo konkurenti ter

    dobavitelji proučevanega podjetja. Oboji odločajo o ceni izdelka oziroma storitve na trgu,

    od česar je v veliki meri odvisno poslovanje podjetja. Od dobaviteljev je odvisna cena

    gradbenega in ostalega materiala, potrebnega za izdelavo strojnih estrihov, in posledično ta

    tudi vpliva na ceno storitev proučevanega podjetja. Spoznali pa smo tudi, da je velika

    prednost proučevanega podjetja v njegovi prepoznavnosti na trgu oziroma njegovem

    ugledu. Zanimiv podatek smo pridobili tudi s področja varovanja okolja. Proučevano

    podjetje ima pogodbo z Ministrstvom za okolje in prostor glede odvažanja odpadnega

    materiala. Pridobili pa smo tudi podatke o uporabi nafte za prejšnje poslovno leto.

    Ogromno denarja se nameni za to pogonsko energijo, ki pa je žal nujno potrebna za

    nemoteno delovanje podjetja.

  • 3

    ZAHVALA

    Najprej bi se zahvalila mentorici izr. prof. dr. Mojci Duh za pravilno usmerjanje pri pisanju

    magistrskega dela. Velika zahvala gre tudi mojim staršem, ki sta mi pomagala, da sem

    lahko nemoteno doštudirala in mi vseskozi stala ob strani. V veliko podporo mi je bil tudi

    partner Andrej ter vsi moji najbližji.

    Pomoči pri pisanju naloge sem bila tudi deležna od lektorice Mateje Dobnik ter prevajalca

    Dejana Zupana.

    VSEM NAJLEPŠA HVALA!

  • 4

    KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................... 7

    1.1 Opredelitev oziroma opis raziskovalnega problema .................................................. 7 1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela ....................................................... 7 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ........................................................................... 8 1.4 Predvidene metode raziskovanja ............................................................................... 9

    TEORETIČNI OKVIR ........................................................................................................ 10

    2 PROCESNA RAZSEŽNOST PLANIRANJA NA RAVNI STRATEŠKEGA MANAGEMENTA ............................................................................................................. 10

    2.1 Opredelitev procesne razsežnosti planiranja na ravni strateškega managementa.... 10 2.2 Iskanje strateških možnosti in strategij .................................................................... 10 2.3 Analiza izhodiščnega položaja podjetja ................................................................... 11

    2.4 Proučevanje (zunanjega) okolja podjetja ................................................................. 11 2.5 Proučevanje (notranjega okolja) podjetja ................................................................ 13

    2.6 Celovita presoja podjetja in okolja ter oblikovanje strategij ................................... 14

    2.7 Vrednotenje in izbira strategij ................................................................................. 15 2.8 Programiranje uresničitve planiranega razvoja........................................................ 16

    3 IZBRANE METODE PLANIRANJA NA RAVNI STRATEŠKEGA

    MANAGEMENTA ............................................................................................................. 18 3. 1 Proučevanje (zunanjega) okolja podjetja .................................................................. 18

    3.1.1 Analiza (interesnih) udeležencev........................................................................ 18

    3.1.2 Porterjev pristop k analizi panoge ...................................................................... 19 3.2 Proučevanje podjetja .................................................................................................. 23

    3.2.1 Analiza resursov in/ali zmožnosti podjetja ......................................................... 23 3.2.2 Analiza verige vrednosti ..................................................................................... 24

    3.3 Celovita presoja podjetja in okolja ............................................................................. 26

    3.3.1 Sinteza zunanjih in notranjih dejavnikov (SFAS) .............................................. 26 EMPIRIČNI OKVIR ........................................................................................................... 29

    4 TEMELJNI PODATKI O IZBRANEM PODJETJU ..................................................... 29 4.1 Nastanek podjetja ....................................................................................................... 29

    4.2 Podjetje danes ............................................................................................................ 30

    4.3 Analiza izhodiščnega položaja ................................................................................... 31 4.3.1 Strukturna analiza podjetja z vidika dejavnosti področij.................................... 31 4.3.2 Strukturna analiza podjetja z vidika poslovnih funkcij ...................................... 32 4.3.3 Strukturna analiza upravljalno-vodstvenih funkcij............................................. 33 4.3.4 Premoženje in poslovni izid podjetja ................................................................. 35

    5 PLANIRANJE RAZVOJA IZBRANEGA PODJETJA NA RAVNI STRATEŠKEGA MANAGEMENTA ............................................................................................................. 39

    5.1 Proučevanje (zunanjega) okolja podjetja ................................................................... 39 5.1.1 Analiza (interesnih) udeležencev........................................................................ 39 5.1.2 Porterjev pristop k analizi panoge ...................................................................... 42

    5.2 Proučevanje podjetja .................................................................................................. 45

    5.2.1 Analiza resursov in/ali zmožnosti podjetja ......................................................... 45

    5.2.2 Analiza verige vrednosti ..................................................................................... 51 5.3 Celovita presoja podjetja in okolja ter oblikovanje strategij ...................................... 56

    5.3.1 Sinteza zunanjih in notranjih dejavnikov ........................................................... 56 5.3.2 Predlog strategij in razvojno strukturiranje podjetja .......................................... 59

    5.4 Vrednotenje in izbira strategij .................................................................................... 65

  • 5

    5.5 Programiranje uresničevanja planiranega razvoja ..................................................... 66

    6 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 68 7 POVZETEK .................................................................................................................... 71 8 ABSTRACT .................................................................................................................... 72

    LITERATURA IN VIRI ...................................................................................................... 73 Literatura .......................................................................................................................... 73 Viri ................................................................................................................................. 75

    PRILOGE ............................................................................................................................ 77 DELOVNI ŽIVLJENJEPIS ................................................................................................. 83

  • 6

    KAZALO SLIK IN TABEL

    Slika 1: Strateške alternative na odločitvenem področju "proizvodi-trg" ........................... 10

    Slika 2: Skupine udeležencev iz (zunanjega) okolja podjetja ............................................. 12 Slika 3: Resursi podjetja ...................................................................................................... 14 Slika 4: Izbira strategij ......................................................................................................... 15 Slika 5: Programiranje uresničitve strategij ........................................................................ 16 Slika 6: Pomen interesnih udeležencev ............................................................................... 19

    Slika 7: Porterjeva analiza petih silnic ................................................................................ 20 Slika 8: Porterjeva veriga vrednosti..................................................................................... 24 Slika 9: SFAS-Matrika ........................................................................................................ 27 Slika 10: Želena točka ......................................................................................................... 28 Slika 11: Logotip proučevanega podjetja ............................................................................ 29

    Slika 12: Sedež obravnavanega podjetja ............................................................................. 30

    Slika 13: Hierarhija proučevanega podjetja......................................................................... 34 Slika 14: Predlog nove organizacijske sheme ..................................................................... 35

    Slika 15: Matrika moči/stopnje interesa interesnih skupin za proučevano podjetje............ 42 Slika 16: Ključne ugotovitve po Porterjevem modelu za izbrano podjetje ......................... 45 Slika 17: Prevozna in delovna sredstva proučevanega podjetja .......................................... 52 Slika 18: Položena izolacija ter gradbena folija .................................................................. 52

    Slika 19: Postopek oblikovanja strategij ............................................................................. 60

    Tabela 1: Primarne in sekundarne interesne skupine .......................................................... 18 Tabela 2: Delovni list za analizo resursov/zmožnosti ......................................................... 23

    Tabela 3: Dejavnosti podjetja .............................................................................................. 31 Tabela 4: Proizvodi proučevanega podjetja......................................................................... 32

    Tabela 5: Kadrovska struktura ............................................................................................. 33

    Tabela 6: Število zaposlenih na s. p. od 2008 do 2011 ....................................................... 34

    Tabela 7: Število zaposlenih na d. o. o. od 2008 do 2011 ................................................... 34 Tabela 8: Bilanca stanja s. p. v obdobju 2008–2011 ........................................................... 36

    Tabela 9: Izkaz poslovnega izida s. p. v obdobju 2008–2011 ............................................. 36 Tabela 10: Bilanca stanja d. o. o. v obdobju 2008–2011 .................................................... 37

    Tabela 11: Izkaz poslovnega izida d. o. o. v obdobju 2008–2011 ...................................... 38 Tabela 12: Analiza interesnih skupin za proučevano podjetje ............................................ 39 Tabela 13: Analiza resursov in/ali zmožnosti za obravnavano podjetje ............................. 49

    Tabela 14: Analiza strateških dejavnikov ............................................................................ 58 Tabela 15: Poslovnoizidna struktura podjetja po letih ........................................................ 64

    Tabela 16: Koeficienti celotne gospodarnosti ..................................................................... 65 Tabela 17: Plan aktivnosti za uresničevanje strategij .......................................................... 66

    file:///C:/Users/Darinka/Desktop/Barbara/Magistrska%20naloga_Čepin.docx%23_Toc332268040file:///C:/Users/Darinka/Desktop/Barbara/Magistrska%20naloga_Čepin.docx%23_Toc332268041file:///C:/Users/Darinka/Desktop/Barbara/Magistrska%20naloga_Čepin.docx%23_Toc332268042file:///C:/Users/Darinka/Desktop/Barbara/Magistrska%20naloga_Čepin.docx%23_Toc332268047file:///C:/Users/Darinka/Desktop/Barbara/Magistrska%20naloga_Čepin.docx%23_Toc332268048file:///C:/Users/Darinka/Desktop/Barbara/Magistrska%20naloga_Čepin.docx%23_Toc332268049file:///C:/Users/Darinka/Desktop/Barbara/Magistrska%20naloga_Čepin.docx%23_Toc332268050file:///C:/Users/Darinka/Desktop/Barbara/Magistrska%20naloga_Čepin.docx%23_Toc332268051file:///C:/Users/Darinka/Desktop/Barbara/Magistrska%20naloga_Čepin.docx%23_Toc332268053file:///C:/Users/Darinka/Desktop/Barbara/Magistrska%20naloga_Čepin.docx%23_Toc332268054file:///C:/Users/Darinka/Desktop/Barbara/Magistrska%20naloga_Čepin.docx%23_Toc332268055file:///C:/Documents%20and%20Settings/Regina/Desktop/Barbara/Magistrska%20naloga_Čepin.docx%23_Toc331799783

  • 7

    1 UVOD

    1.1 Opredelitev oziroma opis raziskovalnega problema Osnovni problem magistrskega dela je proučevanje stanja izbranega podjetja na

    slovenskem trgu. To bomo ugotovili z uporabo izbranih metod planiranja na ravni

    strateškega managementa. Tema namreč izhaja iz konkretnih potreb podjetja po

    oblikovanju programa razvoja. Za določeno obravnavano podjetje smo se odločili, ker je

    pripravljenost za sodelovanje z njihove strani velika.

    Tako kot vsa gradbena podjetja je tudi izbrano podjetje močno občutilo vpliv gospodarske

    krize, ki se je v Sloveniji pojavila v začetku leta 2009. Vendar pa zastoj gospodarske rasti

    ni edina težava, s katero se mora izbrano podjetje soočati. Tukaj so še plačilna

    nedisciplina, nižanje konkurenčnih cen, kar prav tako močno omejuje poslovanje podjetij.

    Menimo, da so izbrane metode idealne za raziskovanje tako zunanjega okolja podjetja kot

    tudi samega poslovanja podjetja.

    Magistrsko delo bo sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega

    okvirja. V teoretičnem delu bomo najprej opisovali procesne razsežnosti planiranja na

    ravni strateškega managementa. Po različnih avtorjih bomo proučevali izbrane metode, za

    katere menimo, da nam bodo pomagale oblikovati nov program razvoja. Empirični okvir

    pa bomo razčlenili na dva dela. Najprej bomo opisali izbrano podjetje, nato pa bomo v

    teoretičnem delu omenjene metode uporabili za obravnavano podjetje. Opis podjetja bomo

    začeli pri njegovi ustanovitvi, leta 1985, ter nato opisali, kako podjetje posluje danes.

    Predstavili bomo rezultate strukturne analize podjetja z vidika dejavnosti ter poslovnih in

    upravljalno-vodstvenih funkcij. Planiranje razvoja izbranega podjetja na ravni strateškega

    managementa bomo razdelili na proučevanje notranjega ter zunanjega podjetja, celovito

    presojo podjetja in na koncu oblikovali predlog strategij. Ovrednotili bomo predlagane

    strategije ter izdelali program uresničevanja planiranega razvoja.

    1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela

    Cilji teoretičnega dela magistrske naloge so sledeči:

    C1: Opredeliti procesne razsežnosti planiranja na ravni strateškega managementa.

    C2: Seznaniti se z iskanjem strateških možnosti in strategij.

    C3: Opisati proučevanje zunanjega in notranjega okolja podjetja.

    C4: Proučiti in opisati izbrane metode planiranja na ravni strateškega managementa.

    V okvirju empiričnega dela magistrske naloge smo si zastavili:

    C1: Predstaviti obravnavano podjetje in njegove začetke.

    C2: Predstaviti ključne zaposlene v podjetju ter prikazati organizacijsko shemo.

    C3: Izbrane metode planiranega razvoja uporabiti v izbranem podjetju za oblikovanje

    programa razvoja.

    C4: S pomočjo analize (interesnih) udeležencev ugotoviti, kateri so po naravi interesa in

    moči najpomembnejši za podjetje.

    C5: Proučiti in oceniti pomembnost sil po Porterjevem pristopu k analizi panoge.

    C6: Z delovnim listom za analizo resursov oziroma zmožnosti izbranega podjetja oceniti

    posamezne kriterije v primerjavi z glavno konkurenco.

  • 8

    C7: Za izbrano podjetje s pomočjo njegove verige vrednosti izdelati sistematično analizo

    konkurenčnih prednosti.

    C8: Oblikovati nov program razvoja na ravni strateškega managementa za izbrano podjetje.

    Ker raziskovalne hipoteze izražajo naše domneve in izhajajo iz ciljev, smo jih določili

    tako: H1: Izbrane metode planiranega razvoja je mogoče uporabiti v izbranem podjetju za

    oblikovanje programa razvoja.

    H2: Najvišjo stopnjo naravo interesa in hkrati naravo moči v obravnavanem podjetju imajo

    poleg lastnika še dobavitelji.

    H3: Po Porterjevem pristopu k analizi panoge imata največjo moč v panogi proučevanega

    podjetja sili konkurentov ter dobaviteljev.

    H4: Proučevano podjetje ima, po analizi resursov in/ali zmožnosti podjetja, več kot

    polovico kriterijev proizvodnje mnogo boljših v primerjavi z glavno konkurenco.

    H5: Izbrano podjetje ima največ konkurenčnih prednostih na področju trženja in prodaje.

    1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

    Predpostavljamo, da bo na obravnavano temo in hkrati tudi za samo podjetje dovolj

    literature tako v slovenskem kot tudi v angleškem jeziku. Menimo, da je bomo veliko našli

    na spletnih straneh in na sistemu COBISS. Prav tako menimo, da bomo popolnoma

    sodelovali s proučevanim podjetjem, saj tema prihaja iz konkretnih potreb podjetja po

    oblikovanju programa razvoja. Zaradi dobrega poznavanja proučevanega podjetja in

    njegovega poslovanja predpostavljamo, da bomo lahko brez večje pomoči zaposlenih v

    podjetju opisovali njegove značilnosti. Na podlagi tega smo mnenja, da naše poznavanje

    podjetja pozitivno vpliva na proučevanje in raziskavo. Največji problem magistrske naloge

    pa nam predstavlja možnost ne dovolj natančnih oziroma uporabnih rezultatov proučevanj

    na osnovi izbranih metod, saj temeljijo zgolj na subjektivnem mnenju raziskovalca

    oziroma opazovalca ali/in ključnih zaposlenih v obravnavanem podjetju.

    Že v teoretičnem delu se bomo omejili na izbrane metode planiranja na ravni strateškega

    managementa. Za proučevanje zunanjega okolja podjetja smo izbrali metodo analize

    interesnih udeležencev, Porterjev pristop k analizi panoge ter metodo scenarija. Pri

    proučevanju podjetij (notranjega okolja) pa smo se omejili na analizo resursov oziroma

    zmožnosti podjetja in analizo verige vrednosti. Pri celotni presoji podjetja smo izbrali

    analizo zunanjih in notranjih dejavnikov, za katero menimo, da najbolj združuje zunanje in

    notranje poslovanje podjetja.

    Za proučevanje smo izbrali podjetji Zidarstvo in izdelava strojnih estrihov Branko Čepin,

    s. p., ter Splošno gradbeno podjetje Čepin, d. o. o. Pri proučevanju zaposlenih se bomo

    osredotočili na ključne zaposlene v podjetju, predvsem na raven strateškega managementa.

    Strukturno analizo podjetja bomo proučili z vidika dejavnosti področja ter poslovnih in

    upravljalno-vodstvenih funkcij. Pri analizi poslovnega izida skozi leta se bomo osredotočili

    na finančne podatke poslovnih let 2008–2011. Pri proučevanju okolja podjetja se bomo

    omejili na slovenski prostor, in sicer bomo imeli pri primerjavi kriterij poslovanja

    najboljših podjetij oziroma konkurentov, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo kot izbrano

    podjetje.

  • 9

    Branko Čepin je 17. marca 2008, poleg s. p., ustvaril še družbo z omejeno odgovornostjo,

    ki pa je tudi v solasti direktorjeve žene Regine Čepin. Menimo, da bo najbolje opisovati

    obe podjetji hkrati, saj s. p. posluje z izgubo, družbi z omejeno odgovornostjo, na katero so

    se prenesla med drugimi tudi dela, pa od ustanovitve poslovanje strmo narašča. Gre

    praktično za isto poslovanje, kjer pa prihaja do odstopanj (npr. pri bilanci stanja), bomo

    opisovali vsako posebej. Konkurentov Gradbeništva Čepin, kot skupaj poimenujemo obe

    podjetji, ne želimo imensko izpostaviti. Omenili bomo samo, da jih je okoli pet na

    območju savinjsko-štajerske regije in so lahko proučevanemu podjetju grožnja za slabše

    poslovanje.

    1.4 Predvidene metode raziskovanja

    V magistrski nalogi bomo uporabili različne metode raziskovanja. V teoretičnem okvirju

    bomo največkrat uporabili metodo kompilacije, saj bomo za procesne razsežnosti

    planiranja na ravni strateškega managementa uporabili citate, zapiske in/ali povzetke

    različnih avtorjev. Predstavili bomo tudi pojem strateški management in tako uporabili še

    komparativno metodo, saj je to metoda opisovanja posameznih pojmov. V empiričnem

    delu bomo najprej uporabili študijo primera, ko bomo opisali izbrano podjetje, na katerem

    bomo kasneje proučevali izbrane metode. Edina primarna raziskovalna metoda, ki jo bomo

    uporabili v magistrskem delu, je metoda opazovanja. Ker je proučevano podjetje v lasti

    družine, bomo predvsem opazovali poslovanje strateškega managementa in tako poskušali

    zapisati ugotovitve. Za posamezne analize bomo uporabili statistične metode, in sicer

    zbiranje raznih podatkov o podjetju, obdelavo teh podatkov in na koncu še interpretacijo

    rezultatov. Prav tako pa bo tudi prisotna komparativna metoda, saj bomo podatke med

    seboj tudi primerjali, predvsem pri poslovnih izidih skozi leta. Na koncu bomo še s

    pomočjo sinteze združili ugotovitve posameznih izbranih metod za obravnavano podjetje

    ter ovrgli ali sprejeli raziskovalne hipoteze (povzeto po Metode, 2011).

    Celotna naloga izhaja iz MER modela integralnega managementa. Pomen analize

    (interesnih) udeležencev bomo proučevali po Lombriserju in Abplanalpu (2005, 95), ki ju

    Duhova (2011, 63) navaja v svojem delu. Porterjev pristop k analizi panoge bomo

    predvsem opisovali po Wheelenu in Hungerju (2010, 158), po Pučku (2003, 122–124) pa

    bomo dodali še tako imenovano šesto silo, druge udeležence. Za analizo resursov oziroma

    zmožnosti podjetja bomo po Lombriserju in Abplanelpu (2005, 149) uporabili funkcijsko

    zasnovan delovni list za analizo resursov/zmožnosti. Poslovne izide izbranega podjetja

    bomo poiskali po bazah podatkov (Ajpes, Bonitete, iBON itd.) in/ali bilančnih izkazih

    podjetja. Zadnja metoda za proučevanje podjetja je sinteza zunanjih in notranjih

    udeležencev, ki jo bomo raziskovali predvsem po Duhovi (2011, 84), ki povzema

    Wheelena in Hungerja (2010, 224–225). Celovito presojo izbranega podjetja pa bomo prav

    tako naredili po Duhovi (2011, 87–90), saj predstavlja različne avtorje in njihove razlage

    izbrane metode.

  • 10

    TEORETIČNI OKVIR

    2 PROCESNA RAZSEŽNOST PLANIRANJA NA RAVNI STRATEŠKEGA MANAGEMENTA

    2.1 Opredelitev procesne razsežnosti planiranja na ravni strateškega managementa

    Planiranje obstajanja podjetja ter s tem povezanih razvojnih, velikostnih in drugih

    sprememb obsega na ravni strateškega managementa (Belak 2010, 98):

    – iskanje strateških možnosti in strategij; – vrednotenje in izbiro možnih strategij; – programiranje uresničitve planiranega in planiranje izvedbenih projektov uresničitve

    obstajanja ter s tem povezanih razvojnih, velikostnih in drugih sprememb podjetja.

    2.2 Iskanje strateških možnosti in strategij

    Vsako podjetje, ne glede na panogo, mora za iskanje strateških možnosti in strategij iskati

    okoli podjetja samega. Treba je dobro proučiti svoje okolje delovanja in pa tudi samo

    poslovanje znotraj podjetja.

    Belak (2002, 149) po Muglerju (1995) povzema štiri tipična strateška področja, pomembna

    za določanje razvojnih možnosti in strategij, ki so v kombinaciji:

    1. prodajnih trgov in možnih dejavnosti podjetja; 2. oskrbnih trgov s surovinami, z materiali, energijo in delovnimi sredstvi ter s potrebami

    podjetja po teh resursih;

    3. trga delovne sile in potrebnih sodelavcev podjetja; 4. trga kapitala in potrebnih vrst kapitala.

    Primer strateških alternativ na področju proizvodov in trga je prikazan na sliki 1.

    Slika 1: Strateške alternative na odločitvenem področju "proizvodi-trg"

    Vir: Belak 2002, 150.

  • 11

    2.3 Analiza izhodiščnega položaja podjetja

    Analiza izhodiščnega položaja podjetja, ki presoja kvaliteto strategij podjetja in

    dosedanjega razvoja, sestoji iz analize dosedanjega razvoja in analize dosedanjih strategij.

    ANALIZA DOSEDANJEGA RAZVOJA

    Namen je ugotoviti kvaliteto naših strategij in potrebo po novih razvojnih usmeritvah.

    Vključevala naj bi analizo finančne situacije v zadnjih 5 do 10 letih ter analizo strateških

    velikosti v istem časovnem obdobju (povzeto po Lombriser, Abplanalp 2005, 70–89 v Duh

    2011, 41–42).

    ANALIZA DOSEDANJIH STRATEGIJ.

    Vključuje proučitev dosedanjih strateških ukrepov v zadnjih 5 do 10 letih, in sicer za

    področja, kot so: razvoj proizvodov, R & R1, marketing, prodajni kanali, kadrovsko

    področje itd. Omenjena analiza pa naj tudi vključuje proučitev poslovnih področij oziroma

    dejavnosti in funkcij podjetja (povzeto po Ibid).

    2.4 Proučevanje (zunanjega) okolja podjetja

    Opisali oziroma razčlenili bomo zunanje okolje podjetja, ki ga navajajo različni avtorji,

    vendar se med seboj bistveno ne razlikujejo. Zunanje okolje pogosto členijo na:

    naravno in

    umetno: – ekonomsko okolje, – tehnološko okolje, – politično-pravno okolje ter – socialno-kulturno okolje.

    NARAVNO OKOLJE vključuje celoto delujočih živih in neživih elementov narave, kot

    so: resursi, živalstvo, podnebje itd. Čedalje pomembnejša postaja skrb za naravno

    življenjsko okolje, saj ima velik vpliv na delovanje človeštva in posledično tudi na

    delovanje podjetja.

    UMETNO OKOLJE je celota ekonomskega, tehnično-tehnološkega, kulturnega ter

    družbeno-političnega in drugega socialnega (pod)okolja. Natančnih razmejitev med obsegi

    naravnih in umetnih sestavin okolja ni mogoče določiti. Vsako izmed navedenih

    (pod)okolij vsebuje poleg umetnih tudi naravne danosti. S človeškimi posegi se

    spreminjajo razmerja med naravnim in umetnim.

    Tudi trg je sestavina celovitega življenjskega okolja in je celota naravnih in umetnih

    danosti.

    1 R & R pomeni raziskave in razvoj kot sektor podjetja

  • 12

    SKUPINE UDELEŽENCEV IZ OKOLJA

    KUPCI KONKURENCA DRUGE SKUPINE UDELEŽENCEV

    ŠIRŠE OKOLJE PODJETJA

    Kot smo že omenili, veliko avtorjev proučuje zunanje okolje podjetja. Našteli bomo

    razčlenitev okolja po Hungerju in Wheelenu (2010, 90–112), po katerih se bomo tudi

    ravnali tekom magistrske naloge:

    – DELOVNO OKOLJE vključuje dejavnike, ki neposredno vplivajo na podjetje ali pa nanje vpliva podjetje s svojimi glavnimi aktivnostmi.

    – DRUŽBENO OKOLJE vsebuje splošne dejavnike, ki niso neposredno povezani s kratkoročnimi aktivnostmi podjetja, vendar lahko (in pogosto tudi) vplivajo na

    dolgoročne odločitve podjetja (ekonomske, družbeno-kulturne, tehnološke in politično-

    pravne dejavnike).

    Proučevanje in spremljanje družbenega okolja podjetja, ki je tudi najširše okolje podjetja,

    je zahtevno zaradi velikega števila vplivnih dejavnikov. Podjetja naj bi kategorizirala

    družbeno okolje na štiri področja ter osredotočila svoje proučevanje na vsakem od teh

    področij na tiste trende, ki so relevantni za podjetja. Ta področja po Wheelenu in Hungerju

    (2010, 149 v: Duh 2011, 44) smo že našteli zgoraj.

    Proučevanje delovnega okolja (Wheelen, Hunger 2010, 155–156) podjetja vključuje, tako

    kot smo že omenili, proučevanje tistih dejavnikov ali skupin udeležencev, ki neposredno

    vplivajo na podjetje in na katere povratno vpliva podjetje. Mednje spadajo vlada, lokalne

    skupnosti, dobavitelji, konkurenca, kupci itd. Pučko (2003, 119) tako okolje označuje kot

    ožje ali ciljno okolje podjetja (Duh 2011, 44–45).

    Treba je tudi omeniti skupino udeležencev iz zunanjega okolja podjetja, saj mora vodstvo

    podjetja pričakovanja in interese udeležencev uskladiti z ambicijami in možnostmi

    podjetja. Slika 2 prikazuje te skupine udeležencev, ki so lahko osnova za sistematično

    analizo udeležencev in s tem vplivnih dejavnikov iz okolja (Müller-Stewens, Lechner

    2005, 185 v: Duh 2011, 43):

    Slika 2: Skupine udeležencev iz (zunanjega) okolja podjetja

  • 13

    KUPCI: podjetje jim nudi proizvode in storitve in so zato izjemnega pomena za podjetje. Dobro poznavanje in razumevanje kupcev je izredno pomembno za vsa tržno

    usmerjena podjetja.

    KONKURENCA: od nje je odvisno, kakšen položaj ima (obravnavano) podjetje na prodajnem trgu. Konkurenčni položaj podjetja je vedno relativen in ga je treba razumeti

    v odnosu do konkurence.

    DRUGE SKUPINE UDELEŽENCEV: sem uvrščamo zunanje in notranje udeležence podjetja. Med zunanje uvrščamo dobavitelje, banke, državo itd., med notranje

    udeležence pa predvsem zaposlene in management.

    ŠIRŠE OKOLJE: postavlja podjetju okvirne pogoje delovanja. Mednje uvrščamo področja, kot so politika, pravo, gospodarstvo.

    2.5 Proučevanje (notranjega okolja) podjetja

    Tako kot zunanje okolje podjetja je treba proučiti tudi notranje okolje podjetja.

    Proučevanje se mora usmeriti k določitvi notranjih strateških dejavnikov. To so tiste

    kritične prednosti in slabosti, za katere obstaja verjetnost, da bodo vplivali na zmožnosti

    podjetja, da izkoristi priložnosti in se izogne nevarnostim. Namen proučevanja notranjega

    okolja podjetja je tako opredeliti tiste spremenljivke znotraj podjetja, ki lahko predstavljajo

    pomembne prednosti in slabosti podjetja – predvsem v primerjavi z obstoječo ali s

    potencialno konkurenco (Wheelen, Hunger 2010, 186 v: Duh 2011, 52).

    Večina pomembnejših avtorjev izhaja iz treh kategorij notranjega proučevanja okolja.

    Nanašajo se na različna področja v podjetju, njihovo poglobljeno razumevanje pa omogoča

    izvedbo ciljno usmerjenega proučevanja podjetja:

    RESURSI: Müller-Stewens in Lecher (2005, 213) ločita materialne in nematerialne resurse oziroma vire podjetja. Kot resurse/vire označujeta Lombriser in Abplanalp

    (2005, 142–143) vse tiste elemente podjetja, ki jih to potrebuje kot vhod v proces

    nastajanja učinkov. Pri tem ločita finančne, fizične, človeške in organizacijske resurse.

    Tako materialni (otipljivi) kot nematerialni (neotipljivi) so osnova za razvoj edinstvenih

    zmožnosti podjetja in s tem konkurenčnih prednosti podjetja. Med finančne resurse

    uvrščamo lastni in/ali tuji kapital, finančni resursi so predvsem surovine, stroji ter

    zgradbe podjetja, v IT-resurse pa spadajo strojna in programska oprema, razne mreže

    itd. Nematerialni resursi so celo bolj pomembni kot materialni, saj jih konkurenca težje

    razbere. Trajni resursi so lahko ugled podjetja, patenti, podatki, ti pa lahko kar hitro

    postanejo neaktualni. Med človeške resurse uvrščamo npr. ustrezno izobrazbeno raven

    zaposlenih. Strukturni resurs je lahko organizacijska struktura in/ali sistem vodenja,

    medtem ko med kulturne resurse uvrščamo kooperacijska obnašanja.

  • 14

    R E S U R S I P O D J E T J A

    MATERIALNI RESURSI

    •Finančni resursi

    •Fizični resursi

    •IT resursi

    NEMATERIALNI RESURSI

    •Trajni resursi

    •Človeški resursi

    •Strukturni resursi

    •Kulturni resursi

    ZMOŽNOSTI: podjetje mora biti sposobno te resurse tudi uporabljati. Wheelen in Hunger (2010, 186) zmožnosti opredeljujeta kot sposobnost podjetja, da izrablja svoje

    resurse. Zmožnosti izhajajo iz poslovnih procesov in rutin za obvladovanje interakcij

    med resursi tako, da iz vhodnih resursov dobimo učinke. Kadar se zmožnosti, ki so

    funkcijsko pogojene, neprestano spreminjajo in preoblikujejo z namenom prilagajanja

    negotovemu in spremenljivemu okolju, jih imenujemo dinamične zmožnosti.

    SPOSOBNOSTI se nanašajo na medfunkcijsko integracijo in koordinacijo zmožnosti. Duhova (2011, 53) navaja dve sposobnosti, ključno oziroma osrednjo in posebne

    sposobnosti. Ključna/osrednja sposobnost je zbir sposobnosti, ki presegajo meje

    divizije, in je prisotna v celotnem podjetju ter je nekaj, kar podjetje dela oziroma izvaja

    izjemno dobro. Posebne sposobnosti pa so takrat, kadar so ključne sposobnosti

    nadpovprečno boljše od sposobnosti konkurence.

    2.6 Celovita presoja podjetja in okolja ter oblikovanje strategij

    Celovita presoja podjetja pomeni združitev rezultatov proučevanja zunanjega in notranjega

    okolja. Gre za usklajevanje med možnostmi in nevarnostmi ter prednostmi in slabostmi.

    Kot pripomoček lahko uporabimo različne metode na področju strateškega managementa.

    Mi smo se odločili za analizo zunanjih in notranjih dejavnikov, ki je izboljšava oziroma

    napredek SWOT-analize.

    Duhova (2011, 57) v svojem delu opisuje več razlag celovite presoje podjetja različnih

    avtorjev. Müller-Stewens in Lechner (2005, 224) označujeta ta del procesa razvojnega

    planiranja na ravni strateškega managementa kot integrirano obravnavanje vplivnih

    dejavnikov. Lombriser in Abplanalp (2005, 182) pa označujeta ta proces kot strateško

    analizo.

    Slika 3: Resursi podjetja

  • 15

    Slika 4: Izbira strategij

    2.7 Vrednotenje in izbira strategij

    Belak (2002, 155) opredeljuje vrednotenje strategij kot razvrščanje večine lastnosti

    obravnavanih strategij glede na vnaprej določene kriterije. Temeljno izhodišče

    ekonomskega vrednotenja je primerjanje vložkov v vrednoteno dogajanje z izložki in izidi

    tega dogajanja. Sledi izbira, kar velja tudi za strategije. Med ovrednotenjem strategij lahko

    razlikujemo boljšo od slabših in na koncu izberemo najboljšo. Ključno vlogo pri izbiri

    najboljših pa imajo kriteriji izbire. Te določimo na osnovi kriterijev vrednotenja, le-te pa

    na osnovi izbranih lastnosti strategij.

    Vir: Belak (2002, 165).

    IZBIRNE LASTNOSTI STRATEGIJ: lastnosti posamezne strategije si lahko določimo

    tudi sami. Zavedati se moramo tveganja, ki ga lahko prinese uresničevanje posamezne

    strategije.

    KRITERIJI VREDNOTENJA: uporabljamo ocenjene izide uresničitve strategije. Ti izidi

    so lahko količinski in kakovostni ter vrednostni izidi. Za potrebe ekonomskega vrednotenja

    strategij opredeljujemo obseg posamezne strategije z obsegom potrebnih vložkov v njeno

    uresničitev, torej z obsegom potrebnih uresničitvenih potencialov. Mere strategij so tako

    izražene z merami njihovih uresničitvenih potencialov. Kot temeljno mero produktivnosti

    strategij lahko uporabimo v njeno uresničitev vloženi obseg dela, kot temeljno mero

    gospodarnosti strategije pa pričakovani obseg odhodkov njenega uresničevanja (Belak

    2002, 169–171).

  • 16

    Slika 5: Programiranje uresničitve strategij

    KRITERIJI IZBIRE opredeljujejo potrebne lastnosti strategij in s tem v zvezi tudi lastnih

    uresničitvenih potencialov, večinoma pa tudi potreben obseg teh lastnosti v kvalitativnem

    (neotipljivem) in kvantitativnem (otipljivem) pomenu. Na določitev konkretnih izbirnih

    kriterijev vplivajo (Belak 2002, 165–166):

    – dejavnost podjetja v zvezi s proučevano strategijo; – vrsta izbrane strategije; – značilnosti konkretnih lastnosti, ki jih bodo opredeljevali zadani kriteriji; – stopnja v procesu planiranja, v kateri potrebujemo zadane kriterije izbire; – možnosti podjetniškega ocenjevanja in vrednotenja strategij, skladno s kriteriji izbire.

    Pri izbiri poslovnih strategij so kot izbirni kriteriji uporabljeni zahtevani prag rentabilnosti,

    stopnja varnostne marže in stopnja pokritja. Poslovne ali temeljne strategije pa lahko

    izbiramo tudi na osnovi kriterija produktivnosti, ekonomičnosti itd. Pomembna je tudi

    določitev njegove mere, da je sprejemljiva (Belak 2002, 169).

    2.8 Programiranje uresničitve planiranega razvoja

    Kot zadnjo fazo v procesu planiranja ustanovitve in razvoja na ravni strateškega

    managementa Belak (2002, 172) navaja programiranje uresničitve. Uresničitveni program

    izbranih strategij je osnova za neposredno povezovanje strateškega managementa z

    izvedbenim managementom in mu daje okvir za nadaljnje ravnanje. Uresničitveni program

    izbranih strategij je sestavina strateškega programa, ta pa sestavina celovitega razvojnega

    plana podjetja. Slika 5 prikazuje umestitev programiranja uresničitve strategij kot del

    planiranja za uresničevanje strategij.

    Vir: Belak (2002, 173).

  • 17

    Programiranje uresničitve (Belak 2002, 172–174):

    – obsega hierarhično opredelitev uresničevanja izbranih strategij v določenem časovnem obdobju.

    – je neposredno povezano s poznavanjem ali celo opredeljevanjem potrebnih in razpoložljivih resursov podjetja.

    – je opredeljevanje najboljše možne kombinacije uresničevanja izbranih strategij, zato gre za postopke večkriterijskega programiranja, pri čemer so v ospredju pričakovana

    oskrbljenost podjetja s potrebnimi resursi za uresničitev izbranih strategij, dostojnost

    strategij ter tveganost naložb v njihovo uresničitev.

    Pomembna sestavina razvojnih planov pa so po Belaku (2002, 173–174) tudi investicijski

    programi. Ti imajo dvojno vlogo:

    – v njih po eni strani planiramo prihodnje naložbe podjetja; – po drugi pa v njih planiramo tudi izvedbo teh vlaganj.

  • 18

    3 IZBRANE METODE PLANIRANJA NA RAVNI STRATEŠKEGA MANAGEMENTA

    3. 1 Proučevanje (zunanjega) okolja podjetja

    3.1.1 Analiza (interesnih) udeležencev

    Vsako podjetje ima zunanje in notranje udeležence, ki bi se jim rado približalo. Treba jih je

    dobro proučiti ter spoznati njihove interese, navade, potrebe, slabosti itd., odvisno za

    katere udeležence gre. V nadaljevanju predstavljamo metodo, s pomočjo katere proučimo

    izbrane udeležence podjetja.

    Nerealno bi bilo pričakovati, da bodo vse interesne skupine podpirale vodstvo podjetja. Še

    posebej to velja pri uvajanju sprememb, ki jih običajno zahteva nova strategija. V takšnih

    razmerjih je nujno, da vodstvo podjetja naredi analizo notranjih in zunanjih interesnih

    skupin. Za podjetje je ključnega pomena, da ugotovi, katere so interesne skupine, kakšne

    interese imajo, kakšne koalicije lahko tvorijo interesne skupine (pogosto so interesi

    posameznih interesnih skupin v konfliktu) in kakšno moč vplivanja imajo. Prav tako je

    treba pripraviti načrt komuniciranja s posameznimi interesnimi skupinami in njihovimi

    podskupinami (Hočevar et al. 2003, 93).

    Ločimo primarne in sekundarne interesne skupine podjetja. Primarne interesne skupine so

    vse neposredne povezave, ki so nujne za izvajanje osnovnega poslanstva podjetja, ki je v

    pridobivanju dobička oziroma proizvodnji izdelkov in storitev za družbo. O sekundarnih

    interesnih skupinah govorimo, ko tudi druge družbene skupine izrazijo interes ali

    zaskrbljenost zaradi aktivnosti podjetja, ki nastajajo v osnovnem poslanstvu ali funkciji

    podjetja. Sekundarno ne pomeni, da gre za manj pomembne odnose. Gre za odnose, ki niso

    neposredno povezani z osnovnim poslanstvom podjetja (Ibid 2003, 93–94).

    Tabela 1: Primarne in sekundarne interesne skupine

    Primarne interesne skupine Sekundarne interesne skupine

    Zaposleni Lokalne skupnosti

    Lastniki/delničarji Družbeni aktivisti Kupci Mediji

    Dobavitelji Poslovno-interesne skupine (npr. gospodarska zbornica)

    Konkurenti Tuje vlade

    Prodajalci (na drobno in debelo) Domača vlada

    Posojilodajalci Širša javnost

    Vir: Povzeto po Hočevar et al. 2003, 94–95.

    Na osnovi opredelitve interesnih skupin ter narave in moči njihovega interesa lahko

    ocenimo stopnjo interesa posamezne interesne skupine in stopnjo njihove moči. Oboje je

    pomembno zato, ker daje podjetju smernice za ravnanje s posamezno interesno skupino pri

    uvajanju sprememb. Največjo pozornost mora podjetje nameniti tistim interesnim

    skupinam, ki imajo visoko stopnjo interesa in tudi moči, da svoj interes uresničujejo.

  • 19

    Matrika moči/interesa interesnih skupin podaja takšne smernice delovanja za vsako

    interesno skupino (Pušnik 2010, 42).

    Slika 6: Pomen interesnih udeležencev

    Vir: Lombriser in Abplanalp (2005, 95 v: Duh 2011, 63).

    Če torej podjetje želi analizirati posamezne interesne skupine, lahko uporabi omenjeno

    metodo, ki je prikazana s sliko 6. S pomočjo te metode lahko podjetje interesne skupine

    porazdeli v štiri kvadrate matrike ter jih s tem razvrsti po njihovi pomembnosti. To naredi

    na osnovi njihove moči in interesov (Duh 2011, 63).

    3.1.2 Porterjev pristop k analizi panoge

    S to metodo analiziramo poslovno okolje podjetja na ravni panoge. Gre za analizo

    konkurence v panogi, saj Porterjev model prikazuje osnovne dejavnike, ki vplivajo na

    konkurenčnost in njihov medsebojni vpliv (Pušnik 2010, 15). Torej metoda petih silnic, ki

    jo lahko tudi drugače imenujemo, pomaga ugotoviti privlačnost panoge ali sektorja glede

    na konkurenčne sile. Michael Porter v svojem modelu namreč predstavi pet silnic, ki

    bistveno vplivajo na strukturo panoge in s tem tudi na privlačnost za vstop (Kos, 2011).

    Več o značilnosti omenjene metode opisujejo tudi Pučko (2003, 122–124) in Hočevar in

    soavtorji (2003, 22–24).

    Konkurenčne sile oziroma silnice, ki določajo naravo tekmovalnosti v panogi in panogo

    kot celoto, so:

    (1) nevarnost vstopa novih konkurentov v panogo,

    (2) tekmovalnost med obstoječimi konkurenti,

    (3) nevarnost substitutov,

    (4) pogajalska moč kupcev in

    (5) pogajalska moč dobaviteljev (Porter 1980, 4).

  • 20

    Slika 7: Porterjeva analiza petih silnic

    TEKMOVALNOST MED OBSTOJEČIMI KONKURENTI

    Ko proučujemo panožno konkurenco, nas zanima konkurenčni boj med obstoječimi

    podjetji v panogi oziroma tekmovalnost med obstoječimi podjetji. Podjetje mora poznati

    svoje panožno okolje, saj so podjetja v večini panog medsebojno odvisna. Intenzivnost

    konkurence v panogi je odvisna od (Pušnik 2010, 17–18):

    števila konkurentov; stopnje rasti panoge; značilnosti proizvoda oziroma storitve; deleža stalnih stroškov; omejitev zmogljivosti; višine izstopnih pregrad; raznolikosti konkurentov.

    Porter (1980, 3–34) definira konkurenco kot proces, saj uvaja zahtevo uspešnosti poslovnih

    strategij. Poudarja, da tekmovalnost med podjetji nastane, ker eno ali več podjetij čuti

    pritisk ali vidi priložnost za izboljšanje lastnega položaja. V boju za boljši konkurenčni

    položaj uporabljajo različna orodja (npr. cenovno konkurenco, agresivno tržno

    komuniciranje, poprodajne storitve itd.). V večini primerov konkurenčni premiki oziroma

    dejavnosti podjetja vplivajo na položaj konkurentov in s tem pogosto izzovejo njihov

    odziv, saj so podjetja na tržišču v medsebojno odvisnem položaju.

    Tekmovalnost med

    obstoječimi konkurenti

    Nevarnost vstopa novih konkurentov

    v panogo

    Pogajalska moč kupcev

    Nevarnost substitutov

    Pogajalska moč

    dobaviteljev

  • 21

    NEVARNOST VSTOPA NOVIH KONKURENTOV V PANOGO

    V panogo vstopijo nova podjetja, ki si želijo pridobiti tržni delež, zato povečajo skupne

    kapacitete in vire. Tako se lahko kot rezultat večje tekmovalnosti znižajo cene proizvodov

    in s tem dobičkonosnost panoge, kar praviloma ni v interesu obstoječih konkurentov

    (povzeto po Ješovnik, Tibljaš 2001, 99–100).

    Pri potencialni konkurenci nas zanima, kolikšna je nevarnost vstopa novih podjetij v

    panogo. Ta nevarnost je odvisna od obstoječih vstopnih ovir in odzivov obstoječih podjetij

    v panogi. Če so ovire visoke in/ali če novo podjetje lahko pričakuje močno nasprotovanje

    obstoječih podjetij, lahko rečemo, da je nevarnost vstopa v panogo nizka. Najpogostejše

    ovire za vstop so (Bowman 1994, 39):

    ekonomija obsega; znatne stroškovne prednosti, ki jih prinašajo izkušnje; prednosti blagovne znamke (ali stroški zamenjave); potrebe po kapitalu; dostop do prodajnih poti; stroškovne prednosti, ki so neodvisne od obsega; zakonodaja.

    Na odločitev o vstopu podjetja v panogo vplivajo tudi njegova pričakovanja glede odzivov

    podjetij, ki so že v panogi. Razmere, ki signalizirajo veliko verjetnost oviranja in

    maščevanja ob vstopu novih podjetij, so npr. zgodovina maščevalnih ukrepov, počasna rast

    panoge itd. (Porter 1980, 14).

    POGAJALSKA MOČ KUPCEV

    Kupci izrabljajo svojo pogajalsko moč za doseganje določenih ciljev. Ti cilji se razlikujejo,

    vendar so najpogostejši znižanje cen ter povečanje kakovosti in dodatnih storitev. Ker te

    zahteve vplivajo na poslovni rezultat podjetja, je za uspešno poslovanje podjetja

    pomembno, da managerji poznajo moč kupcev in temu ustrezno sprejemajo prave

    odločitve. Kupec ali skupina kupcev ima veliko pogajalsko moč v naslednjih primerih

    (Pušnik 2010, 18–19):

    kupec ima velik delež v prodaji podjetja; proizvodi v panogi so standardizirani in homogeni, tako da lahko kupci zlahka najdejo

    novega dobavitelja;

    stroški zamenjave dobavitelja so nizki; kupci imajo nizke dobičke, zato so pri nakupih cenovno občutljivi; kupec ima potencialne možnosti, da sam proizvaja izdelek ali storitev, ki ga sicer

    kupuje.

    Torej večja kot je pogajalska moč kupcev, bolj prehajamo v obliko trga, imenovano

    monopson2. V takih razmerah dejansko kupec lahko določa ceno, prodajalci pa so v zelo

    nezavidljivem položaju. V realnosti obstaja le nekaj monopsomov, je pa kar nekaj panog, v

    katerih prihaja do asimetrije med številom ponudnikov in povpraševalcev (Kos 2011).

    2 Monopsom je stanje na tržišču, za katerega je značilno, da je za posamezno blago samo en kupec (Adlešič

    et al. 2002, 755).

  • 22

    POGAJALSKA MOČ DOBAVITELJEV

    Prav tako kot kupci tudi dobavitelji izrabljajo svojo potencialno moč za doseganje

    določenih ciljev. Dobavitelji so močni, kadar lahko brez večjih posledic zase spreminjajo

    cene ali kakovost svojih proizvodov. Oboje ima velik vpliv na dobičkonosnost podjetij v

    panogi (Pušnik 2010, 19).

    Dobavitelji imajo veliko pogajalsko moč predvsem v naslednjih primerih (Kos, 2011):

    ko obstaja potencial, da dobavitelj oblikuje svoje distribucijske kanale; če dobaviteljevo panogo nadzoruje le nekaj proizvajalcev, medtem ko je v sami panogi

    veliko število podjetij;

    ko obstajajo veliki stroški v povezavi z menjavo dobavitelja; ko ne obstajajo substituti, ki bi lahko nadomestili dobaviteljev proizvod; ko ima panoga majhen delež v skupni prodaji dobavitelja.

    Seveda pa v naštetih dejavnikih ne govorimo le o dobavi surovin in materialov, kar je

    značilna dejavnost za dobavitelje. Pomembna je tudi dobava njihove delovne sile, kapitala

    in dobava znanja.

    NEVARNOST SUBSTITUTOV

    Substituti se nanašajo na proizvode oziroma storitve, ki rešujejo enak problem, sicer pa so

    drugačni od tistih rešitev, ki se nahajajo v panogi, ki jo proučujemo. Nevarnost se pojavi,

    ko se spremeni cena izdelka, ki je substitut. Bolj kot je substitut dostopen ciljni skupini,

    večja je elastičnost povpraševanja3, ker imajo potrošniki več alternativnih izbir. Bolj kot je

    določen proizvod mišljen za substitut, večja je verjetnost, da bo prišlo do spremembe v

    ceni in tako podjetje v drugi panogi ovira primarno podjetje, da dviguje cene. Torej lahko

    rečemo, da substituti omejujejo dobičkonosnost panoge s tem, da določajo maksimalne

    cene proizvodov v proučevani panogi (Kos 2011).

    Pri ocenjevanju substitutov se torej osredotočamo na:

    stroške zamenjave dobavitelja oziroma proizvajalca; nagnjenost kupcev k določenemu izdelku oziroma specifični rešitvi; cene substitutnih rešitev.

    Konkurenca v določeni panogi ni omejena le na podjetja znotraj panoge in potencialna

    nova podjetja, ampak jo sestavljajo tudi podjetja, ki proizvajajo substitute. Med substituti

    je treba pozornost usmeriti v tiste, ki sledijo trendom in se kažejo v nižji ceni produkta ali

    njegovi večji različnosti in tistim, ki so proizvedeni v panogi z visokimi donosi (Pušnik

    2010, 20).

    3 Elastičnost povpraševanja je eden od vidikov, s katerega se opazuje gibanje povpraševanja. Zlasti je

    uporaben, ko želi neko podjetje analizirati, za koliko se bo spremenilo povpraševanje po njihovem produktu.

    Glede na stopnjo lahko elastičnost razdelimo v štiri skupine (Wiki1 2012).

  • 23

    3.2 Proučevanje podjetja

    3.2.1 Analiza resursov in/ali zmožnosti podjetja

    Lombriser in Abplanalp (2005, 149 v: Duh 2011, 76) za analizo resursov in/ali zmožnosti

    podjetja predlagata delovni list, ki podrobno analizira resurse oziroma zmožnosti, naj pa bo

    funkcijsko zasnovan. Primer tega delovnega lista je prikazan v tabeli 2.

    Vir: Lombriser in Abplanalp (2005, 149 v: Duh 2011, 76).

    Tabela 2: Delovni list za analizo resursov/zmožnosti

  • 24

    3.2.2 Analiza verige vrednosti

    Porter je razvil alternativni prijem za celovito analizo prednosti in slabosti ter poslovnih

    možnosti in nevarnosti podjetja, ki jo lahko imenujemo analiza na osnovi verige

    »vrednosti«. Do svojega teoretičnega modela analize je prišel tako, da je izhajal iz teze, da

    je v konkurenčnem gospodarstvu konkurenčna prednost podjetja osrednji dejavnik

    njegovega uspešnega poslovanja, rasti in razvoja. Da bi ugotovili, kakšno konkurenčno

    prednost ima neko podjetje, je treba sistematično analizirati vse njene aktivnosti in njihove

    medsebojne vplive kot edine njene vire (povzeto po Pučko 2003, 155–156).

    Veriga vrednosti, ki jo je razvil Porter za sistematično analizo konkurenčne prednosti

    nekega podjetja, je prikazana na sliki 8. Ta razčlenjuje podjetje na njegove strateško

    relevantne aktivnosti z namenom, da bi si omogočili spoznati, zakaj se stroški v njem

    obnašajo tako, kot se, in kakšni so obstoječi in potencialni izvori za diferenciacijo izdelkov

    oziroma storitev podjetja (Ibid 2003, 156).

    Slika 8: Porterjeva veriga vrednosti

    Vir: Banič (2007, 225).

    Analizirane dejavnosti metodološko razčlenimo v primarne in sekundarne. Potencial

    dodane vrednosti opazujemo v presečišču primarnih in sekundarnih funkcij. Kot potencial

    dodane vrednosti opredelimo tisto raven, ki bi jo lahko analizirano podjetje doseglo v

    optimalnem primeru, če bi izvajalo (kombinirano) poslovno funkcijo, opredeljeno v tem

    presečišču dveh poslovnih funkcij (Banič 2007, 223).

  • 25

    PRIMARNE AKTIVNOSTI

    Kot primarne aktivnosti Banič (2007, 223) navaja sledeče, vendar je treba upoštevati, da se

    razlikujejo glede na samo poslovanje podjetja in njegovo panogo:

    Notranja logistika: prevoz vhodnega materiala, vhodni nadzor, notranja razdelitev materiala itd.

    Delovni proces oziroma proizvodnja: proizvodnja delov, montaža, vzdrževanje, preskušanje itd.

    Zunanja logistika: procesiranje naročil, dobava blaga in/ali storitev itd.

    Trženje in prodaja: mediji, predstavitev, tržne akcije itd.

    Poprodajne dejavnosti: servisiranje izdelkov, skladiščenje in razdelitev del, šolanje serviserjev itd.

    POMOŽNE AKTIVNOSTI

    Med pomožne aktivnosti uvrščamo predvsem tiste aktivnosti, ki so prisotne na vseh

    gospodarskih področjih. Imajo pa tudi ključen pomen za dobro poslovanje podjetja, zato

    jim je treba nameniti veliko pozornosti in jih dodobra proučiti. Mally (2004, 19–20) v

    svojem delu podrobneje opisuje naslednje pomožne aktivnosti:

    Nabava se nanaša na funkcijo nabave inputov, udeleženih v verigi vrednosti podjetja, ne pa na inpute same, saj so ti udeleženi v vseh primarnih aktivnostih podjetja. Nabava

    v širšem pomenu besede je razširjena po celem podjetju, njeni stroški navadno

    zasedajo v celotnih stroških le zanemarljivo majhen delež, pri tem pa imajo lahko zelo

    velik vpliv na posredne stroške podjetja in diferenciacijo. Izboljšanje nabavnih

    aktivnosti pogosto vodi do znižanja stroškov nabave in izboljšanja kakovosti

    nabavljenih inputov, kot tudi do izboljšanja aktivnosti, povezanih s sprejemom in

    porabo inputov in izboljšanja odnosov z dobavitelji.

    Razvoj tehnologije: vsaka aktivnost vsebuje določeno tehnologijo (know-how, postopke ali tehnologijo, ki je v procesni tehnologiji itd.). Spekter uporabljenih

    tehnologij je v večini podjetij zelo širok in sega od tehnologij, vsebovanih v izdelku.

    Aktivnosti razvoja tehnologije lahko v grobem razvrstimo v tiste, ki

    razvijajo/izboljšujejo izdelek, in tiste, ki razvijajo/izboljšujejo proizvodni proces.

    Tehnološki razvoj vidimo tudi v številnih oblikah – od osnovnih in servisnih raziskav

    do dizajna izdelka in medijskih raziskav.

    Management človeških virov (HRM) je sestavljen iz dejavnosti, povezanih z iskanjem, zaposlovanjem, izobraževanjem in nagrajevanjem osebja oziroma zaposlenih, podpira

    pa tako individualne primarne in podporne aktivnosti kot tudi celotno verigo vrednosti.

    Kot druge podporne aktivnosti so tudi dejavnosti upravljanja človeških virov razpršene

    po celotnem podjetju in številna imajo težave s pregledom celotne slike managementa

    človeških virov v organizaciji. Ta skozi svoje vloge identificiranja in determiniranja

    znanja zaposlenih, njihovega motiviranja ter stroškov najemanja in proučevanja precej

    vpliva na konkurenčne prednosti podjetja – v nekaterih sektorjih celo odločilno.

  • 26

    Infrastruktura podjetja je sestavljena iz več dejavnosti (managementa, načrtovanja, financ, računovodstva itd.). Infrastruktura po navadi podpira celotno verigo in ne le

    posameznih dejavnosti ter je včasih videna zgolj kot strošek, čeprav je lahko bistvena

    pri uravnavanju procesov in nižanju stroškov in kot taka vir konkurenčnih prednosti.

    Vsak proizvod ali skupina proizvodov ima svojo vrednostno verigo, zato mora podjetje za

    vsako tako linijo oziroma verigo izvesti analizo. Poteka v treh korakih (Wheelen, Hunger

    2010, 194–195):

    1. Proučitev vsake verige z vidika aktivnosti, vključenih v nastanek proizvoda. Katere aktivnosti predstavljajo prednost (osrednje sposobnosti) in katere slabosti

    (osrednje/ključne pomanjkljivosti)?

    2. Proučitev povezav znotraj vsake vrednostne verige proizvoda ali skupine proizvodov. Povezave so zveze med načinom, kako se ena aktivnost izvaja, in stroški izvedbe druge

    aktivnosti. V iskanju načinov, kako doseči konkurenčne prednosti na trgu, ali se lahko

    posamezna funkcija izvaja na različne načine z različnimi rezultati.

    3. Proučitev možnih sinergij med vrednostnimi verigami različnih proizvodov ali poslovnih enot.

    Torej veriga vrednosti opisuje vrsto dejavnosti znotraj in zunaj podjetja oziroma

    organizacije, ki skupaj ustvarijo izdelek in/ali storitev (prevedeno iz Johnson et al. 2008,

    110).

    3.3 Celovita presoja podjetja in okolja

    3.3.1 Sinteza zunanjih in notranjih dejavnikov (SFAS)

    Sintezo zunanjih in notranjih dejavnikov (angl. Strategic Factors Analysis Summary) sta

    Wheelen in Hunger (2010, 224–225) razvila kot zbirko vseh ugotovitev iz njunih dveh

    metod, sinteze zunanjih dejavnikov (EFAS) in iz sinteze notranjih dejavnikov (IFAS), kot

    izboljšavo SWOT-analize. Pri tem sta upoštevala kritične pripombe na SWOT-analizo

    (Duh 2011, 84).

    SWOT-matrika strateških možnosti spodbuja kreativno mišljenje, katerega rezultati so

    generiranje alternativnih strategij in rešitve razvojnih vprašanj, ki jih morda brez uporabe

    te matrike sploh ne bi znali rešiti. Črke v imenu so pojasnjene spodaj. Prvi dve

    predstavljata notranje dejavnike. Zadnji dve pa predstavljata zunanje dejavnike. (Perko,

    2004, 7):

    S – strengths (prevedeno: prednosti),

    W – weaknesses (prevedeno: slabosti),

    O – oportunities (prevedeno: priložnosti),

    T – threats (prevedeno: nevarnosti).

    Opis korakov pri oblikovanju SFAS-matrike in razlaga vseh stolpcev od leve proti desni je

    prikazana na sliki 9 (povzeto po Duh 2011, 85):

  • 27

    Slika 9: SFAS-Matrika

    Vir: Wheelen in Hunger (2010, 227 v: Duh 2012, 85).

    1. stolpec: vpišemo strateške dejavnike, ki so najpomembnejši glede na težo zunanjih in notranjih dejavnikov. Vsak dejavnik je označen s kratico glede na odnos do podjetja (S –

    prednost, W – slabost, O – priložnost, T – nevarnost).

    2. stolpec: določimo težo vsakemu strateškemu dejavniku iz 1. stolpca. Vsota vseh tež skupaj mora znašati 1,0.

    3. stolpec: določimo oceno, ki temelji na tem, kako dobro podjetje ta dejavnik trenutno obvladuje.

    4. stolpec: množimo težo iz 2. stolpca in oceno iz 3. stolpca.

    5. stolpec: stolpec s oznako trajanja je razdeljen na 3 možne čase: kratkoročno (manj kot 1 leto), srednjeročno (od 1 do 3 let) in dolgoročno (3 leta in več).

    6. stolpec: v stolpcu za komentarje lahko na kratko obrazložimo strateški dejavnik. Skupna tehtna ocena povprečnega podjetja v panogi je 3,0.

  • 28

    Vir: Flowing Data, 2010.

    Želeni rezultat analize strateških dejavnikov je prepoznavanje tržne niše, s katero lahko

    podjetje izkoristi priložnosti na trgu. Cilj analize je torej najti ustrezno tržno nišo, ki je tako

    dobro proučena za obravnavano podjetje, da je konkurenca ne more doseči ali izzvati.

    Imenujemo jo tudi »strategic sweet spot« oziroma želena točka, ki je prikazana na sliki 10.

    Ta nastane, ko podjetje lahko zadovolji potrebe kupcev na trgu na takšen način, kot jih

    konkurenca ni zmožna (prirejeno po Wheelen, Hunger 2010, 225).

    Slika 10: Želena točka

  • 29

    EMPIRIČNI OKVIR

    4 TEMELJNI PODATKI O IZBRANEM PODJETJU

    4.1 Nastanek podjetja

    Avgusta leta 1985 je Branko Čepin začel opravljati obrtno dejavnost kot samostojni

    podjetnik, ta se je že od samega začetka glasila Zidarstvo in izdelava estrihov Branko

    Čepin, s. p. Ker je zidarstvo oziroma gradbeništvo nasploh širok pojem, se je takoj odločil

    za specializirano dejavnost, za izdelavo strojnih estrihov, in sicer je nudil samo storitev kot

    betoniranje in glajenje betona. V 80. letih prejšnjega stoletja še ni bilo mogoče kupiti

    gradbenega materiala v trgovini, ko si ga potreboval, in ga tudi ni bilo mogoče takoj dobiti,

    zato so kupci sami nabavljali pesek, cement in armaturne mreže oziroma ves potrebni

    gradbeni material.

    Prva leta je delal sam, ker pa je bilo dela več, je po štirih letih začel zaposlovati delavce.

    Po osamosvojitvi Slovenije so se razmere na trgu začele zelo spreminjati na vseh

    področjih, tako pri ponudbi gradbenega materiala kot tudi pri povpraševanju po storitvah.

    Strankam je tako lahko ponudil celotno izvedbo estrihov z materialom (več vrst hidro- in

    toplotne izolacije, ves potrebni gradbeni material, prevoze itd.) v stanovanjskih hišah,

    gospodarskih objektih, poslovnih prostorih itd. Povečevalo se je tudi število zaposlenih,

    tako da je bilo v letu 2008 zaposlenih 20 delavcev.

    Vir: Arhiv podjetja.

    Ob ustanovitvi ni imel nikakršnih izkušenj s prodajo ali trženjem, pri poslovanju mu je

    včasih pomagala žena, ki je po izobrazbi ekonomski tehnik. Stranke si je pridobival tako,

    da je poznal veliko ljudi, ki so potrebovali njegove storitve. Sorodniki in vaščani so namreč

    vedeli, da je zidar, in so ga zato večkrat prosili za usluge. Delal je predvsem v sosednjih

    vaseh – na lokalni ravni oziroma čez čas se je povpraševanje razširilo na celotno Celjsko

    kotlino. Z leti se je poleg povpraševanja večal tudi prihodek. Denar je sproti vlagal v

    razvoj, nakup orodja in delovnih strojev.

    KOGNICIJSKI PROSTOR OB USTANOVITVI

    Lokalen: direktor podjetja je na začetku videl poslovanje kot obliko preživetja. Želel je

    samo preživeti družino, o kakšnem velikem uspehu pa ni razmišljal.

    OPERACIJSKI PROSTOR OB USTANOVITVI

    Lokalen: lastnik podjetja si je ob ustanovitvi podjetja ustvaril poslovne prostore v sobi

    domače hiše. V sobi je bila le pisalna miza s tipkarskim strojem in nekaj mapami. Leta

    1999, ko se je podjetje že razširilo, so se preselili tudi poslovni prostori čez dvorišče

    stanovanjske hiše lastnika podjetja. Pridobili so veliko pisarno, sejno sobo, čajno kuhinjo

    in pa tudi skladišče za ves drobni inventar.

    Slika 11: Logotip proučevanega podjetja

  • 30

    TRŽNI PROSTOR OB USTANOVITVI

    Lokalen: na začetku poslovanja obravnavano podjetje ni nudilo oskrbe z gradbenim

    materialom, ampak le storitev izdelave strojnih estrihov. Po letu 1991 pa je bilo lažje kupiti

    gradbeni material v Sloveniji oziroma pri slovenskih dobaviteljih, zato so lahko ponudili

    celotno storitev z vsem materialom. Povpraševanje je prihajalo predvsem iz domačega –

    lokalnega – okolja, kjer je stanoval.

    4.2 Podjetje danes

    Po 55. členu Zakona o gospodarskih družbah podjetje Zidarstvo in izdelava estrihov

    Branko Čepin, s. p., sodi med mikrodružbe, saj je imelo v letu 2011 sedem zaposlenih, čisti

    prihodki od prodaje in vrednost aktive pa niso presegali 2 milijonov evrov. Tako kot ob

    ustanovitvi je še vedno podjetje v 100-odstotni zasebni lasti Branka Čepina. Dejavnost

    podjetja pa je še vedno storitvena – zidarstvo in izdelava estrihov – in to je hkrati še vedno

    glavna dejavnost.

    Marca 2008 je lastnik Branko Čepin skupaj z ženo ustanovil podjetje z omejeno

    odgovornostjo (d. o. o.). Postala sta solastnika, podjetje pa ima registrirano in opravlja

    enako dejavnost kot s. p., zato bomo v nadaljevanju naloge opisovali obe podjetji hkrati.

    Lahko bi se reklo, da je družba z omejeno odgovornostjo zaradi različnih razlogov le

    nadaljevanje poslovanja s. p., ki bo čez nekaj let prenehalo poslovati.

    KOGNITIVNI PROSTOR

    Globalen: direktor želi podjetje pripeljati v sam vrh gradbene panoge. Njegovo poslovanje

    je usmerjeno k rasti in razvoju, predvsem pa si želi, da bi podjetje ustvarjalo dobiček ter

    bilo plačilno sposobno.

    OPERACIJSKI PROSTOR

    Lokalen: sedež podjetja se je leta 2004 preselil v nove, večje poslovne prostore oziroma v

    nov poslovni objekt. Tako so pisarna, skladišče in delavnica v neposredni bližini

    stanovanjske hiše lastnika podjetja.

    Vir: Arhiv podjetja.

    Slika 12: Sedež obravnavanega podjetja

  • 31

    TRŽNI PROSTOR

    Lokalen: prodajni prostor podjetja se je v skoraj 27 letih poslovanja iz Celjske kotline

    razširil na celotno savinjsko regijo in tudi ostalo Štajersko. Okoli 20 % svojih del

    opravljajo po Sloveniji, 80 % dela pa opravljajo lokalno.

    Globalen: z vsem gradbenim materialom se, bolj kot ne, oskrbujejo pri dobaviteljih v

    Sloveniji. Iz leta v leto pa je več ponudnikov, ki dobavljajo gradbeni material, ki prihaja iz

    tujine. Proučevano podjetje ima gradbene stroje priznane nemške znamke Putzmeister, G.

    m. b. H. in vozila znamke MAN ter IVECO.

    Lastnik je obravnavano podjetje ustanovil iz »praktično ničesar«. Tako ni imel nikoli in

    tudi sedaj nima zapisane vizije podjetja niti strategije poslovanja. Pravi, da ima vse to »v

    glavi« in očitno je to dovolj uspešno, saj je podjetje (s. p.) lani praznovalo 26-letnico

    obstoja.

    4.3 Analiza izhodiščnega položaja

    4.3.1 Strukturna analiza podjetja z vidika dejavnostnih področij

    Že ob ustanovitvi podjetja se je Branko Čepin odločil za specializirano dejavnost, in sicer

    izdelavo strojnih estrihov. Čeprav ima podjetje sedaj široko osnovno dejavnost, je izdelava

    strojnih estrihov še vedno njihovo glavno opravilo. Pod stransko dejavnost pa bi lahko

    uvrstili še izdelavo strojnih ometov, rušenje objektov, vsi pa so podrobneje našteti v tabeli

    3. Prav zaradi ene glavne oziroma tako specifično specializirane dejavnosti bi se lahko

    reklo, da ima proučevano podjetje manjše možnosti konkuriranja na trgu v primerjavi s

    podjetji z večjim številom dejavnosti. Sploh v času gospodarske krize je težko preživeti na

    trgu, če nisi dovolj vsestranski na svojem področju. Če se podjetje ukvarja z več

    dejavnostmi hkrati, lahko, če ni dovolj povpraševanja po prvi, še vedno prične delati bolj

    intenzivno z drugo.

    Tabela 3: Dejavnosti podjetja

    Dejavnosti podjetja Podrobnejši opis

    Osnovna dejavnost: F 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb.

    F 42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje. F 43.110 Rušenje objektov.

    F 43.120 Zemeljska pripravljalna dela.

    F 43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah.

    Vir: Varnost 2011.

    Kot je že bilo opisano v podpoglavju 4.1, je proučevano podjetje najprej nudilo samo

    storitev brez gradbenega materiala. Kasneje se je to spremenilo in podjetje je začelo poleg

    izdelave estrihov nuditi strankam tudi ves potrebni material. Po toliko letih poslovanja ima

    proučevano podjetje količinski in/ali zvestobni popust pri podjetjih, pri katerih dobavlja

    gradbeni material. Zato tiste stranke, ki se odločijo za celotno storitev (delo in material), to

    dobijo po ugodnejši ceni, kot če bi ves material priskrbele same. V tabeli 4 so prikazani

    proizvodi proučevanega podjetja kot delež v poslovnih prihodkih.

  • 32

    Tabela 4: Proizvodi proučevanega podjetja

    Programi/skupine proizvodov Delež v poslovnih prihodkih

    Izdelava strojnih estrihov oz. betoniranje 50 %

    Priprava izolacije 40 %

    Izdelava ometov 5 %

    Popravilo oz. manjša gradbena dela 5 %

    Vir: Čepin 2012.

    Na trg prihaja veliko novih, a malih podjetij. Po navadi nimajo veliko delovnih izkušenj,

    vendar pa ponujajo svoje storitve po nižjih cenah. Prav zaradi razlik v ceni se kupci

    odločijo zanje. Mogoče zaradi gospodarske krize in nepredvidljivega zimskega časa, ko je

    izdelava estrihov ustavljena, kupci mnogo bolj težijo k nižjim cenam in so hkrati bolj

    nagnjeni k višji kakovosti kot leta poprej. S svojimi pritiski na ceno povzročijo izigravanje

    konkurentov (npr. pokažejo ponudbe ostalih gradbenikov) in s tem vplivajo na zmanjšanje

    cene storitve ter posledično tudi na dobiček podjetja. Dobavitelji pa lahko svojo pogajalsko

    moč izkoriščajo z dvigom cen in monopolisti tudi z znižanjem kvalitete. Višja kot je

    konkurenca med obrtniki, večjo moč bodo imeli dobavitelji gradbenega materiala. Na

    srečo proučevano podjetje posluje z več dobavitelji, tako da samo en ne more izkoriščati

    svojega položaja dobavitelja.

    4.3.2 Strukturna analiza podjetja z vidika poslovnih funkcij

    Branko Čepin je nenehno v stiku s ponudniki raznih vrst materiala. Z dobavitelji se tudi

    posvetuje glede same uporabe materiala na objektu, odvisno od namembnosti in tehničnih

    zahtev. Veliko vlogo v podjetju ima tudi računovodkinja/tajnica podjetja, ki jo je lastnik

    pooblastil, da odloča predvsem o ponudbah in računovodskih storitvah. Prav zaradi tega

    mu ni treba npr. hoditi na banko in izgubljati časa z urejanjem papirjev. Proučevano

    podjetje se je jeseni leta 2007 odločilo, da bo poleg s. p. ustanovilo tudi d. o. o. Razlogov

    je bilo veliko, predvsem zaradi takratnih tveganj pri velikih projektih in plačilne

    nediscipline na trgu. Lastnica d. o. o. je, poleg Branka, postala Regina Čepin, žena lastnika

    s. p.

    Kot je bilo že omenjeno, v proučevanem podjetju vso knjigovodstvo vodi računovodkinja,

    ker pa je dela veliko, ji pri vodenju knjig vsake štiri mesece pomaga zunanji knjigovodski

    servis. To pa ni edina zunanja dejavnost v proučevanem podjetju. Za pravniške storitve v

    podjetju skrbi odvetniška pisarna iz Celja, ki jo plačujejo po številu opravljenih nalog

    oziroma odvisno od števila porabljenih ur v posameznem mesecu.

    Kot smo že omenili, sta v proučevanem podjetju lastnik in direktor ista oseba. Prednost

    tega je, da se lastnik/direktor zavzema za uspešnost poslovanja podjetja, saj ga je sam

    ustanovil in vanj vložil čas in denar. Pozna tudi vsako fazo podjetja in učinkovitosti

    oziroma zmožnosti zaposlenih v panogi v primerjavi z managerjem, ki podjetje vodi in ne

    pozna npr. zidarskih osnov. So pa tudi slabe strani lastnika, ki hkrati vodi podjetje.

    Svojemu podjetju je čustveno in prav tako finančno predan. Ima časovno zavzetost

    oziroma okupacijo s časom, saj je na razpolago ves čas, tako da se on prilagaja strankam.

  • 33

    4.3.3 Strukturna analiza upravljalno-vodstvenih funkcij

    V proučevanem podjetju imajo pomembne vodstvene naloge direktor podjetja,

    računovodkinja in dve skupinovodji. Že na samem začetku poslovanja je bilo razvidno, da

    vodja opravlja skoraj vse naloge. Prav to je pa tudi slabost podjetij, kot je proučevano.

    Vodji skupin pišeta delovne ure za svojo skupino ter skrbita za nemoteno delo, s tem torej

    ni treba obremenjevati direktorja oziroma vodje.

    Lastnik je proučevano podjetje ustanovil iz »praktično ničesar«. Imel je le željo in voljo do

    dela, na trgu pa je bilo tudi dovolj povpraševanja. Čez leta se je pokazalo, da poleg

    izkušenj potrebuje tudi znanje. Dokončal je zidarsko šolo v Mariboru, kasneje pa ni obiskal

    nobenega dodatnega izobraževanja, zato ima le 4. stopnjo izobrazbe. Ostali zaposleni

    imajo 2., 3. ali 4. stopnjo izobrazbe, izjeme so med poletnimi počitnicami, ko imajo dijaki,

    ki opravljajo počitniško delo preko študentskega servisa, le dokončano osnovno šolo

    (Čepin 2010, 37).

    Tabela 5: Kadrovska struktura

    Stopnja zaposlitve Št. zaposlenih (s. p.) Št. zaposlenih (d. o. o.)

    I. stopnja – nedokončana

    osnovna šola 0 zaposlenih. 0 zaposlenih.

    II. stopnja – osnovna šola 1 zaposlen, med poletnimi počitnicami še dijaki, ki opravljajo

    počitniško delo prek študentskega

    servisa.

    0 zaposlenih, med poletnimi

    počitnicami pa dijaki, ki

    opravljajo počitniško delo

    prek študentskega servisa. III. stopnja – dveletna

    poklicna šola 2 zaposlena. 2 zaposlena.

    IV. stopnja – poklicna

    tehnična šola 3 zaposleni. 3 zaposleni.

    V. stopnja – srednja

    strokovna šola 1 zaposlen. 1 zaposlen.

    SKUPAJ 7 zaposlenih. 6 zaposlenih.

    Vir: Lastna analiza.

    Kadrovska struktura se je v zadnjem letu precej spremenila prav zaradi premestitve

    zaposlenih na d. o. o. Iz tabele 5 lahko ugotovimo, da je izobrazba v obravnavanem

    podjetju na precej nizki ravni. Direktor podjetja je med slabše izobraženimi, kar lahko

    negativno vpliva na njegovo poslovanje, hkrati pa ima veliko poslovnih izkušenj, kar

    pripomore tudi k dobrim poslovnim odločitvam.

    Lastnik podjetja ima zaposlene razdeljene v dve skupini. V vsaki skupini ima delovodjo, ki

    skrbi za nemoteno delo skupine. Od vseh zaposlenih zahteva kreativnost in samostojnost,

    vestnost in dober odnos do dela, delovnih sredstev in materiala, predvsem pa vzdrževanje

    zdravih medčloveških odnosov. Posamezne delovne naloge se lahko tekom dela

    spremenijo, saj se vodja na podlagi delovnih navodil investitorja sprotno odloča in

    prilagaja program dela in potrebe podjetja (Čepin 2010, 37).

  • 34

    BRANKO ČEPIN

    (lastnik in direktor)

    Delovodja št. 1

    Delavec xy1,..

    Delovodja št. 2

    Delavec xy2,…

    Računovodkinja/

    tajnica

    pri d. o. o.: REGINA ČEPIN (solastnica)

    Kot lahko vidimo iz slike 13, ima največjo vlogo v podjetju lastnik Branko Čepin.

    Računovodkinjo je pooblastil, da v njegovem imenu opravlja vse formalnosti, zato jo lahko

    skoraj enačimo z direktorjem glede na pomembnost v podjetju. Vsi ukazi in navodila

    prihajajo od njiju. Branko predvsem usmerja delavce na terenu, računovodkinja pa skrbi za

    formalnosti poslovanja. Ker ima proučevano podjetje dve skupini, ki izdelujeta estrihe,

    imata le ti delovodji skupine. Obe delovodji imata enake naloge kot ostali, le da sprejemata

    in evidentirata opravljeno delo.

    Tabela 6: Število zaposlenih na s. p. od 2008 do 2011

    Vir: iBON 2012.

    Prav zaradi gospodarske krize se je stanje v gradbeništvu v zadnjem letu oziroma dveh

    občutno poslabšalo. To se lahko vidi že iz tabele 6, ki prikazuje število zaposlenih za

    proučevano podjetje. K vsakoletnemu zmanjšanju števila zaposlenih pripomore tudi

    ustanovitev podjetja z omejeno odgovornostjo (SGP Čepin, d. o. o.). Zaradi premestitve na

    d. o. o. se je v letošnjem letu število zaposlenih v proučevanem podjetju skoraj prepolovilo,

    veliko pa je k temu pripomogla gospodarska kriza.

    Tabela 7: Število zaposlenih na d. o. o. od 2008 do 2011

    Vir: iBON 2012.

    Leto 2008 2009 2010 2011

    Število zaposlenih 20 16 8 7

    Leto 2008 2009 2010 2011

    Število zaposlenih 1 6 7 6

    Slika 13: Hierarhija proučevanega podjetja

  • 35

    BRANKO ČEPIN

    (lastnik in direktor)

    Delovodja št. 1

    Delavec xy1,..

    Delovodja št. 2

    Delavec xy2,…

    Računovodkinja/

    tajnica

    NOVO DELOVNO

    MESTO

    pri d. o. o.: REGINA ČEPIN

    (solastnica)

    Tabela 7 prikazuje naraščajoče število zaposlenih v družbi z omejeno odgovornostjo. V

    letu ustanovitve podjetja je imel d. o. o. le enega zaposlenega. Leto kasneje se je že število

    zaposlenih dvignilo na 6 ljudi in tako je tudi vse do danes.

    PREDLOGI

    Vodenje proučevanega podjetja v glavnem opravlja lastnik kot direktor podjetja. Prav

    zaradi tega on opravlja pomembnejše naloge v podjetju in sprejema težke odločitve. Ker pa

    je direktor čustveno in finančno podvržen podjetju, vseeno nadzira vodje skupin. Mogoče

    bi lahko prav na tem področju spremenili organizacijsko obliko. Direktor podjetja bi lahko

    imel pomočnika z ustrezno izobrazbo, ki bi skrbel za logistiko in ostale dejavnike, ki

    vplivajo na poslovanje podjetja, kot je prikazano na sliki 14. Ker pa velikokrat obiskujejo

    sejme in ostale razstave gradbenih storitev, bi lahko razširili storitev tudi na kakšno drugo

    storitev oziroma s kakšnimi drugimi vrstami strojnih estrihov. Menimo, da bi lahko svojo

    storitev razširili izven štajerske regije. S pomočjo raziskave smo od lastnika namreč

    izvedeli, da je obravnavano podjetje pred časom želelo ustanoviti podružnico na območju

    primorske regije. Tam naj bi se veliko gradilo, cene storitev so dosti boljše kot v savinjski

    regiji in tudi veliko konkurentov ni prisotnih. Mi jim svetujemo, da naj vsekakor poskusijo

    in zaposlijo enega delavca, ki bi mu direktor lahko zaupal poslovanje.

    4.3.4 Premoženje in poslovni izid podjetja

    Poslovanje podjetja je najlažje prikazati z osnovnimi postavkami bilance stanja in izkaza

    poslovnega izida ter osnovnimi kazalniki in kazalci poslovanja. Te podatke smo najlažje

    razbrali na spletni strani bonitete.si ter iBON, pomagali pa smo si tudi s letnim poročilom

    obravnavanega podjetja.

    Slika 14: Predlog nove organizacijske sheme

  • 36

    PODJETJE KOT S. P.

    Izbrane postavke bilance stanja, ki so prikazane v tabeli 8, so za poslovno leto 2011 v

    negativni rasti v primerjavi s predhodnimi leti. Na aktivi je imelo proučevano podjetje

    največ kratkoročnih sredstev leta 2008, in sicer skoraj 698 tisoč evrov. Podjetje v

    poslovnem letu 2010 ni imelo dosti zalog, imelo pa je malo več kot 244 tisoč kratkoročnih

    poslovnih terjatev. Na pasivi je največji delež kapitala, in sicer kar 76 % od vse pasive

    skupaj. Finančne poslovne obveznosti so razdeljene na dolgoročne in kratkoročne

    obveznosti. Slednje predstavljajo kar 98 % vseh finančnih poslovnih obveznosti.

    Tabela 8: Bilanca stanja s. p. v obdobju 2008–2011

    Kategorije 2008 % 2009 % 2010 % 2011 %

    Aktiva skupaj –

    PREMOŽENJE 1.359.705 100 1.266.135 100 1.126.328 100 700.177 100

    Dolgoročna

    sredstva 659.094 48,47 591.996 46,76 514.465 45,68 410.009 58,56

    Kratkoročna

    sredstva 697.432 51,29 668.256 52,78 611.863 54,32 286.837 40,88

    Zaloge 146.268 10,76 112.386 8,88 91.072 8,09 47.239 6,75

    Pasiva skupaj -

    VIRI 1.359.705 100 1.266.135 100 1.126.328 100 700.177 100

    Kapital 938.675 69,04 859.078 67,85 860.471 76,40 648.653 92,64

    Dolgoročne

    obveznosti 16.633 1,22 66.834 5,28 5.082 0,45 0 0,00

    Kratkoročne

    obveznosti 404.397 29,74 340.223 26,87 260.775 23,15 51.524 7,36

    Vir: Bonitete 2012.

    Tabela 9 prikazuje izkaz poslovnega izida za proučevano podjetje v obdobju od 2008 do

    vključno z 2011. Daleč najboljši celotni poslovni izid je obravnavano podjetje zabeležilo

    leta 2008. Čisti prihodki od prodaje so iz leta v leto nižji, enako pa velja tudi za poslovne

    odhodke. Podjetje je do leta 2008 poslovalo z dobičkom. Naraščali so dobiček, število

    zaposlenih, obseg poslovanja itd. Leta 2009 in prav tako tudi naslednja leta pa je

    proučevano podjetje poslovalo z izgubo. Razlog za to pripisujejo finančni in gospodarski

    krizi, plačilni nedisciplini ipd.

    Tabela 9: Izkaz poslovnega izida s. p. v obdobju 2008–2011

    Kategorije 2008 2009 2010 2011

    Prihodki skupaj 1.014.141 522.436 335.240 242.186

    Odhodki skupaj 978.476 672.265 336.858 287.969

    Celotni poslovni izid 35.665 - 149.829 - 1.618 - 45.783

    Vir: iBON 2012.

    Celotni poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju.

    Negativni izid imenujemo izguba, pozitivnega pa dobiček (Računovodja, 2007). Najvišji

  • 37

    prihodek so v obravnavanem podjetju zabeležili leta 2008, štel je dobrih 35 tisoč evrov.

    Prav v tem letu se je v Sloveniji začela finančna in gospodarska kriza, kar se je poznalo pri

    poslovanju podjetij. Posledice krize so močno občutila tudi podjetja v gradbeništvu. Velika

    podjetja so v tem času propadala, mala podjetja, med katere spada tudi obravnavano, pa so

    se borila za obstanek. Proučevano podjetje je v tistem letu namreč beležilo dobiček, vendar

    je bil ta občutno manjši v primerjavi s leti poprej. V poslovnem letu 2009 se je

    obravnavano podjetje prvič v 24 letih poslovanja srečalo z izgubo. Torej je bila največja

    negativna razlika med prihodki in odhodki zabeležena leta 2009, in sicer skoraj 150 tisoč

    evrov. Sedaj se obravnavano podjetje, tako kot vsa ostala mala podjetja na trgu, bori za

    likvidnost. Čeprav so v proučevanem podjetju v letih 2010 in 2011 prav tako beležili

    izgubo, ki je občutno manjša kot iz leta poprej, to še predpisujejo posledici finančne in

    gospodarske krize, ki v Sloveniji počasi izginja.

    PODJETJE KOT D. O. O.

    Obravnavano podjetje kot družba z omejeno odgovornostjo je imelo v letu ustanovitve

    prek 500 tisoč skupnih sredstev na aktivi. Od tega je bilo dobrih 200 tisoč dolgoročnih

    sredstev, kratkoročnih pa nekaj manj kot 340 tisoč evrov. Tabela 10 prikazuje tudi ostale

    ključne postavke v bilanci stanja. Najvišji aktiva in pasiva sta bili leta 2010, najnižji pa

    ravno predhodno poslovno leto.

    Tabela 10: Bilanca stanja d. o. o. v obdobju 2008–2011

    Kategorije 2008 % 2009 % 2010 % 2011 %

    Aktiva skupaj –

    PREMOŽENJE 557.201 100 884.519 100 927.217 100 534.882 100

    Dolgoročna

    sredstva 216.014 38,77 236.771 26,77 189.027 20,39 86.290 16,13

    Kratkoročna

    sredstva 339.818 60,99 645.757 73,01 735.630 79,34 446.930 83,56

    Zaloge 132.590 23,80 422.387 47,75 510.850 55,09 40.481 7,57

    Pasiva skupaj -

    VIRI 557.201 100 884.519 100 927.217 100 534.882 100

    Kapital 290.211 52,08 356.603 40,32 388.462 41,90 426.389 79,72

    Dolgoročne

    obveznosti 0 0,00 13.867 1,57 2.852 0,31 0 0,00

    Kratkoročne

    obveznosti 266.990 47,92 514.049 58,12 535.903 57,80 108.493 20,28

    Vir: iBON 2012.

    Izkaz poslovnega izida za družbo z omejeno odgovornostjo je prikazan v tabeli 11. Največ

    prihodkov je obravnavano podjetje imelo leta 2011, najmanj pa ob ustanovitvi leta 2008.

    Družba z omejeno odgovornostjo je v vseh letih svojega delovanja beležila dobiček.

    Najvišji je bil leta 2009, in sicer več kot 80 tisoč evrov. Že naslednje leto so zabeležili

    manjši padec v dobičku, vendar je tudi ta v poslovnem letu 2011 počasi narasel.

  • 38

    Tabela 11: Izkaz poslovnega izida d. o. o. v obdobju 2008–2011

    Kategorije 2008 2009 2010 2011

    Prihodki skupaj 215.785 670.278 556.519 1.225.065

    Odhodki skupaj 164.409 589.134 515.072 1.179.122

    Celotni poslovni izid 51.376 81.144 39.413 45.943

    Vir: iBON 2012.

    PREDLOGI

    Že na začetku raziskave smo ugotovili, da je podjetje vse do leta 2008 poslovalo z

    dobičkom. Ravno ko se je v Sloveniji začel upad gospodarske rasti, je obravnavano

    podjetje, tako kot večina gradbenih podjetij, zabeležilo izgubo v poslovanju. Zanimiva je

    tudi sama zgodovina podjetja, saj ga je lastnik oziroma direktor ustanovil iz »praktično

    ničesar«. Imel je le željo in voljo do dela, na trgu pa je bilo tudi dovolj povpraševanja, zato

    je zaznal poslovno priložnost. Velik »krivec« za to je seveda upad gospodarske rasti in

    premestitev podjetja s s. p. na d. o. o.. Prisotna je tudi plačilna nedisciplina. Za rešitev

    podjetja iz krize in s tem odpravo plačilne nediscipline se strinjamo s predlogi, ki jih je

    prof. dr. Bogomir Kovač navedel na 29. redni seji Upravnega odbora Podjetniško-trgovske

    zbornice (GZS 2010): »Rešitve, kako se obvarovati tveganj plačilne nediscipline, so:

    – Dobra informacijska podpora oziroma bonitetna ocena, (ki pa jo ima obravnavano podjetje – SGP Čepin, d. o. o., ocenjeno kar