univerza v mariboru fakulteta za …nadja povh:zdravstvena nega pacienta s torakalno drenažo i...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S

TORAKALNO DRENAŽO

(diplomsko delo)

Maribor, 2013 Nadja Povh

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: predav. Barbara Donik, dipl. m. s., univ. dipl.org.

Somentor: asist. Aljaž Hojski, dr.med.

Nadja Povh:Zdravstvena nega pacienta s torakalno drenažo

I

ZAHVALA

V prvi vrsti se zahvaljujem mentorici predav. Barbari Donik, dipl. m. s., univ. dipl. org. in

somentorju asist. Aljažu Hojskemu, dr. med. za strokovno in nesebično pomoč pri izvedbi

diplomske naloge.

Hvala Damjanu Vidoviču, dr. med. za pomoč pri zbiranju literature, za ostalo pomoč,

napotke in nasvete.

Zahvaljujem se tudi Fakulteti za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru za vso znanje, ki

sem ga pridobila tekom študija.

Največja zahvala gre partnerju Toniju, sinu Gašperju in hčerki Teji, moji in Tonijevi

družini, saj so mi stali ob strani, me spodbujali in verjeli vame.

Zahvaljujem se tudi Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, da sem lahko izvedla anketo.

Zahvaljujem se Andreji Brečko Grgurič dipl. m. s., za literaturo.

Iskrena hvala tudi vsem anketirancem ter Majdi Rak, prof. slov. za lektoriranje.

Hvala vam!

Nadja Povh: Zdravstvena nega pacienta s torakalno drenažo

II

POVZETEK

Diplomsko delo zajema opis zdravstvene nege pacienta s torakalno drenažo. Predstavljena

je torakalna drenaža, vrste torakalnih drenaž, prednosti in slabosti torakalnih drenaž, sam

kirurški postopek vstavljanja torakalnega drena, spremljanje bolečine pri bolnikih s

torakalno drenažo in odstranitev torakalnega drena.

Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela s študijem domače in tuje literature.

Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vključeval 28

zaposlenih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na Oddelku intenzivne kirurgije

Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.

V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali so medicinske sestre in zdravstveni tehniki dovolj

strokovno usposobljeni oziroma ali se jim zdi, da imajo na tem področju dovolj znanja o

torakalni drenaži in alibi si ga želeli pridobiti še več. Skozi diplomsko nalogo smo

ugotovili, da si vsi anketiranci želijo dodatna znanja s področja obravnave pacienta s

torakalno drenažo.

Ključne besede: torakalna drenaža, torakalni dren, medicinska sestra, pacient, psihična in

fizična priprava bolnika in zdravstvena nega.


III

ZUSAMMENFASSUNG

Die Diplomarbeit enthält eine Beschreibung der medizinischen Versorgung eines

Patienten mit Thoraxdrainage. Vorgestellt werden, die Thoraxdrainage, verschiedene Arten

der Thoraxdrainagesysteme, die Vorteile und Nachteile einer Thoraxdrainage, Vorgestellt

wird der chirurgischer Eingriffzum Einsetzen einer Thoraxdrainage, Überwachung der

Schmerzen bei Patientenmit einer Drainage und die Entfernung der Thoraxdrainage.

Die Studie wurde auf der deskriptiven Methode der Arbeitsweise und dem Studium der in-

und ausländischen Literatur. Die Umfrage wurde durch einen anonymen Fragebogen

durchgeführt unter 28 Krankenschwestern und Medizintechniker auf der chirurgischen

Intensivstation im Allgemeinen Krankenhaus dr. Jože Potrč Ptuj in der Abteilung für

Chirurgie.

In dieser Studie wollten wir ermitteln ob die Krankenschwestern und medizinische

Techniker die erforderlichen Qualifikationen haben. Ob sie glauben, dass sie ausreichende

Kenntnissein diesem Bereich der Thoraxdrainage haben, oder möchten sie noch mehr

Fachkenntnisse erhalten. Während der Diplomarbeit haben wir festgestellt, dass alle

Befragte zusätzliches Wissen im Bereich der Krankenpflege mit Thoraxdrainage wollen.

Schlüsselwörter: Drainage, Thoraxdrainage, Krankenschwester, Patient, psychische und

physische Vorbereitung des Patientenund Gesundheitswesen.


IV

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 Namen diplomske naloge ........................................................................................ 2

1.2 Cilj diplomske naloge ............................................................................................. 2

2 TORAKALNA DRENAŽA ......................................................................................... 3

2.1 Vrste torakalnih drenaž ........................................................................................... 4

2.2 Indikacije in kontraindikacije pri torakalni drenaži ................................................ 5

2.3 Značilnosti torakalne drenaže ................................................................................. 6

3 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S TORAKALNO DRENAŽO ................... 7

3.1 Psihična in fizična priprava bolnika pred vstavitvijo torakalne drenaže ................ 8

3.2 Vstavljanje torakalnega drena ................................................................................. 9

3.3 Nadzor bolnika s torakalno drenažo .................................................................... 13

3.4 Odstranitev torakalnega drena .............................................................................. 16

3.5 Spremljanje bolečine pri bolnikih s torakalno drenažo ............................................ 18

4 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA ................................................................... 22

4.1 Raziskovalna vprašanja ......................................................................................... 22

4.2 Raziskovalne metode ............................................................................................ 22

4.3 Raziskovalni vzorec .............................................................................................. 22

4.4 Postopki zbiranja podatkov ................................................................................... 23

5 REZULTATI .............................................................................................................. 24

6 RAZPRAVA ............................................................................................................... 42

7 SKLEP ......................................................................................................................... 45

LITERATURA .................................................................................................................. 46

VIRI: ................................................................................................................................... 48


V

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Struktura anketirancev po spolu .............................................................................. 24

Graf 2: Starostna struktura anketirancev ............................................................................ 25

Graf 3: Izobrazbena struktura anketiranih ........................................................................... 26

Graf 4: Koliko let delovne dobe imate?............................................................................... 27

Graf 5: Katere vrste torakalnih drenaž poznate (možnih več odg.)? ................................... 28

Graf 6: Kako pogosto se na oddelku srečujete s pacienti s torakalno drenažo? .................. 29

Graf 7: Na koliko časa kontroliramo vitalne funkcije? ....................................................... 30

Graf 8: Prevezo ob torakalnem drenu izvajamo na: ............................................................ 31

Graf 9: Količino drenaže beležimo na: ................................................................................ 32

Graf 10: Koliko cm morajo biti zbirne posode ali vreče pod nivojem bolnika? ................. 33

Graf 11: Kaj kontroliramo pri torakalni drenaži? ................................................................ 34

Graf 12: Koliko časa pred odstranitvijo dren zapremo? ...................................................... 35

Graf 13: Ali menite, da lahko torakalno drenažo zapremo med transportom? .................... 36

Graf 14: Na kakšen način odstranimo dren? ....................................................................... 37

Graf 15: Kateri je po vašem mnenju najpogostejši zaplet pri pacientu z vstavljanjem

torakalnega drena? ............................................................................................................... 38

Graf 16: Kdaj ste se nazadnje udeležili seminarja s področja obravnave pacienta s

torakalno drenažo? ............................................................................................................... 39

Graf 17: Ali menite, da ste dovolj strokovno usposobljeni za obravnavo pacienta s


Graf 18: Ali bi si želeli pridobiti še dodatna znanja s področja zdravstvene nege pacienta s



1

1 UVOD

V prsni votlini je negativni tlak, ki omogoča normalno delovanje pljuč. Poškodbe, obolenja

ali operacije prsnega koša so vzrok, da zrak vdre v prsno votlino in onemogoči razširitev

pljuč. Bolnik v takih primerih potrebuje torakalno drenažo z enim ali več torakalnimi

dreni, ki so vstavljeni v plevralno votlino skozi posebne incizijske rane (Kalender-

Smajlović, 2008, str. 95).

Danes se uporabljajo predvsem silikonski dreni, ki ne dražijo plevre in imajo radiopačne

oznake za lažjo detekcijo na rtg posnetkih. Izbira ustreznega drena je odvisna od

viskoznosti in hitrosti akumulacije plevralnega materiala, ki ga želimo drenirati. Ključna

parametra, ki vplivata na pretok skozi dren, sta notranji premer drena in njegova dolžina

(Vidovič, 2007, str. 210).

Medicinska sestra, ki skrbi za bolnika s poškodovanim prsnim košem, mora poznati

sodobne principe zdravstvene nege. Njeno osnovno znanje mora obsegati anatomijo in

fiziologijo prsnega koša ter organov v njem. Poznati pa mora tudi osnovne respiratorne

fizioterapije, saj je ravno ona največ časa z bolnikom in mu lahko pri izvajanju dihalnih vaj

pomaga in ga tudi vzpodbuja (Strniša, 2007, str. 118).

Zdravstvena nega teh bolnikov je celovita in obsega številna področja. Ni dovolj, da

medicinska sestra vestno in natančno izvaja potrebne intervencije zdravstvene nege,

potrebno je tudi neprekinjeno spremljanje novosti in sprememb, ki se pojavijo na tem

področju.

Medicinska sestra mora poznati delovanje drenaže, pripomočke, ki se pri pacientu s

torakalno drenažo uporabljajo, vrste torakalne drenaže ter posebnosti zdravstvene nege pri

obravnavi pacienta s torakalno drenažo. Usposobljena mora biti, da zna ugotoviti in

prepoznati motnje delovanja torakalne drenaže ter tako zna ukrepati in odpraviti vse

nepravilnosti.


2

1.1 Namen diplomske naloge

Namen diplomskega dela je opisati zdravstveno nego pacienta s torakalno drenažo.

1.2 Cilj diplomske naloge

• Predstaviti posebnosti zdravstvene nege pacienta s torakalno drenažo.

• Opisati vrste torakalnih drenaž, njihov način delovanja ter indikacije in

kontraindikacije.

• Ugotoviti seznanjenost medicinskih sester s pravilno uporabo torakalne drenaže.


3

2 TORAKALNA DRENAŽA

Torakalna drenaža je postopek, pri katerem uvedemo v plevralni prostor torakalni dren.

Običajno ga uvedemo skozi peto medrebrje v srednji aksilarni črti. Uporabljamo ga za

nadzor nastajanja in popolno izpraznitev plevralnega izliva ali zraka in za zdravljenje

gnojnega izliva. Po torakalnih operacijah namestimo v plevralni prostor drene za kontrolo

krvavitve in izpraznitev zraka ter tekočine iz plevralnega prostora. Torakalne drene

priključimo za več dni na podvodno drenažo ali na negativni tlak do 2,5 kPa (Crnjac, 2010,

str. 222).

Torakalna drenaža je sicer kratkotrajen poseg v področni anesteziji, ki pa ima lahko tudi

zelo hude posledice, saj praktično ni organa, ki ga še ni nabodel torakalni dren.

Najpogosteje so poškodovana (7 %) pljuča, redkeje pa srce, jetra, vranica, velike žile,

črevesje, ledvici itd. Prav zato plevralni prostor navadno najprej punktiramo z iglo in šele

nato vanj topo prodremo (s peanom,) ter skozi odprtino dren na troakarju potisnemo v

votlino (Štupnik in Vidmar, 2008, str. 226).

Namen torakalne drenaže je vedno vzpostavitev normalnih razmer, to je odstranitev

kakršnekoli nenormalne snovi iz plevralne votline, da se pljuča povsem razprejo in

zapolnijo vso plevralno votlino. Iz plevralne votline odstranjujemo plevralne izlive

(eksudate), gnoj, kri ali zrak (Orel, 1994, str. 112).


4

2.1 Vrste torakalnih drenaž

Torakalne drenaže nimajo samo bolniki s torakalnimi boleznimi ali poškodbami, ampak

tudi mnogi drugi (travmatološki bolniki, abdominalni, nevrokirurški itd.)(Špec Marn in

Bergman, 2008, str. 167).

Ločimo dve vrsti torakalne drenaže:

• aktivna (sukcijska oz. aspiracijska) torakalna drenaža,

• pasivna (podvodna oz. subakvalna) torakalna drenaža.

Aktivna (sukcijska oz. aspiracijska) torakalna drenaža: vsebino iz medplevralnega prostora

izsesavamo s pomočjo črpalke (sukcijski aparat). Fiziološki negativni tlak v medplevralni

votlini je pri odraslem človeku med vdihom od -8 do -12 cm H2O (vodnega stolpca) oz. od

-0,8 do -1,2 kPa. Za učinkovito aktivno drenažo uporabljamo vlek -20 cm H2O oz. 20

mbar (milibarov), pri čemer ima pomemben učinek tudi višina vodnega stolpca v aktivni

vodni komori pleur-evaca (zbirnik), ki mora segati do oznake 20 cm H2O (pri odraslem

bolniku). Da zagotovimo standardno sesalno moč, naravnamo kazalce na manometru

sukcijskega aparata prav tako na vrednost 20 cm H2O. V aktivni komori se kot znak

pravilnega delovanja drenaže pojavijo stalni rahli mehurčki in rahlo brbotanje vode (Špec

Marn in Bergman, 2008, str. 167).

Pasivna (podvodna oz. subakvalna) torakalna drenaža:vsebina izteka spontano, pod

vplivom natega (gravitacije), ki ga ustvarja višina vodnega stolpca v vodnih komorah

pleur-evaca (aktivna in podvodna komora). Voda v obeh komorah preprečuje, da bi zunanji

zrak vdrl (retrogradno) v medplevralno votlino. Notranjost pleur-evaca pa je preko

prezračevalnega čepa povezana z okolico (skozi njega izhaja drenirani zrak) (Špec Marn in

Bergman, 2008, str. 168).


5

2.2 Indikacije in kontraindikacije pri torakalni drenaži

Indikacije za torakalno drenažo

Torakalna drenaža je vedno potrebna takrat, kadar pričakujemo, da se naštete snovi, ki se

nabirajo v plevralni votlini, ne bodo spontano resorbirale, kadar izpraznitvena

(evakuacijska) punkcija, tudi če jo ponavljamo, ni trajno učinkovita in kadar te snovi v

plevralni votlini ogrožajo bolnika, slabšajo njegovo zdravstveno stanje in otežujejo dihanje

zaradi preprečevanja normalnega širjenja pljuč. Čim več je patološke vsebine v plevralni

votlini, tem bolj so ovirana pljuča pri širjenju in tem bolj je ogrožena dihalna funkcija

(Orel, 1994, str. 112).

Indikacije so naslednje:

• spontani pnevmotoraks,

• iatrogeni pnevmotoraks,

• pnevmotoraks ne glede na velikost pri bolnikih na mehanični ventilaciji,

• tenzijski pnevmotoraks,

• penetrantne poškodbe prsnega koša,

• hematotoraks,

• empiem ali parapnevmonični izliv,

• hilotoraks,

• bronhoplevralna fistula (Vidovič,2007, str. 210).


6

Kontraindikacije pri torakalni drenaži

Absolutnih kontraindikacij pri bolnikih s tenzijskim pnevmotoraksom ali pri bolnikih, ki so

v respiratorni stiski, ni.

Pri načrtovani nastavitvi torakalne drenaže so relativne kontraindikacije motnje

koagulacije.

Pri bolnikih s predhodnimi posegi v plevralni votlini (operativni posegi, plevrodeza,

septiran empiem oz. izliv) je potrebno z ultrazvočno ali CT preiskavo določiti mesto

predvidene drenaže (Vidovič, 2007, str. 210).

Kontraindikacija za aktivno torakalno drenažo je stanje po pnevmonektomiji (odstranitev

enega pljučnega krila) (Špec Marn in Berman, 2008, str. 167).

2.3 Značilnosti torakalne drenaže

V plevralni votlini je normalno negativni tlak zaradi elastičnosti pljuč. Če plevralno votlino

odpremo pri operaciji ali s poškodbo, takoj vdre vanjo zrak iz okolice, nastane

pnevmotoraks, pljuča pa kolabirajo. Če bi plevralno votlino drenirali preprosto tako, da bi

vanjo vtaknili drenažno cevko, bi vdrl zrak, nastal bi pnevmotoraks in vsebina se ne bi

nikoli izpraznila. Zato je temeljni pogoj za torakalno drenažo, da je le-ta zaprta in ker

moramo premagati še negativni tlak plevralne votline, če želimo izprazniti vsebino,

moramo z drenažo doseči nekoliko močnejši negativni tlak, kot je v plevralni votlini.

Drenažo zato priključimo na črpalko (Orel, 1994, str. 113).

Torakalna drenaža je potrebna za nadzor nastajanja in za popolno izpraznitev plevralnega

izliva ter za zdravljenje gnojnega izliva (empiema) (Orel, 1995, str. 237).


7

3 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S TORAKALNO

DRENAŽO

Posebnost zdravstvene nege bolnika s poškodbo prsnega koša je obravnava s torakalno

drenažo. Naredimo jo zato, da iz plevralnega prostora izpraznimo tekočino ter zrak in

omogočimo normalno dihanje (Strniša, 2007, str. 118).

Zdravstvena nega je zdravstvena disciplina, ki obravnava posameznika, družino in

družbeno skupnost v času zdravja in bolezni s ciljem, da se doseže čim višja stopnja

zdravja. Naloga zdravstvene nege je omogočiti varovancem njihovo neodvisnost pri

opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti, krepitev in ohranjanje zdravja, negovati bolne

in sodelovati v procesu zdravja in rehabilitacije. Kot integralni del zdravstvenega sistema

obsega promocija zdravja preprečevanje obolevanja ter zdravstveno nego telesno in

duševno bolnih ter invalidov vseh starosti, v zdravstvenih ustanovah in v lokalnih

skupnostih. Področje delovanja je specifično in fleksibilno ter je odvisno od potreb ljudi,

organiziranosti zdravstvenega sistema, dostopnosti do zdravstvene službe in različnih virov

(Zbornica – Zveza.si).

Virginija Henderson je prva, ki nakazuje na posebno, enkratno, specifično vlogo

medicinske sestre, kar opisuje v svoji definiciji zdravstvene nege. Prepričana je, da je vloga

medicinske sestre neodvisna na tistem področju, na katerem pomaga pacientu

zadovoljevati osnovne življenjske potrebe, za katere mu manjka moči, volje ali znanja.

Poudarja, da je ta funkcija zapletena, kreativna in nudi medicinski sestri neomejene

možnosti razvijanja zdravstvene nege. Pri tem mora uporabiti vsa sodobna znanja s

področja zdravstvene nege in tudi spoznanja iz drugih, predvsem iz humanističnih in

družboslovnih, znanosti. Najpomembnejši elementi njene teorije so: definicija zdravstvene

nege, osnovne človekove potrebe, aktivnosti zdravstvene nege (Hajdinjak in Meglič, 2006,

str. 206).

Zdravstvena nega bolnika z vstavljenim torakalnim drenom obsega tudi skrb za pravilno

delovanje drenažnega sistema. Bolnik in priključeni drenažni sistem morata biti pogosto

nadzorovana. Bolniku merimo vitalne znake, posebno pozorno opazujemo dihanje in

saturacijo kisika v arterijski krvi. Po posegu je bolnik najbolj prizadet zaradi bolečine.


8

Medicinska sestra pomaga bolniku pri nameščanju v ustrezno lego, ki bo bolniku olajšala

dihanje in izkašljevanje. Bolnika pouči o pomenu globokega dihanja in ravnanja s

torakalnim drenom. Dihalna in fizična aktivnost bolnika zmanjšujeta zaplete in pospešita

zdravljenje (Prestor, 2003, str. 210).

Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo vključuje sodelovanje medicinske sestre pri

vstavitvi in odstranitvi torakalne drenaže, opazovanje vbodnega mesta torakalnih drenov,

nadzor nad pravilnim delovanjem drenažnega sistema, evidentiranje drenažne tekočine,

stalni nadzor pri opazovanju vitalnih znakov in pravočasno obveščanje zdravnika o

morebitni dihalni stiski in ostalih odstopanjih. Naloga medicinske sestre je tudi, da bolniku

z vstavljeno torakalno drenažo nudi psihofizično podporo(Kalender-Smajlović, 2008, str.

95).

3.1 Psihična in fizična priprava bolnika pred vstavitvijo torakalne drenaže

Priprava bolnika na operativni poseg je timsko delo. Medicinske sestre so vključene v vse

aktivnosti pri pripravi bolnika na operacijo. Zdravstvena nega pred operativnim posegom

mora biti strokovna, kvalitetna in individualna. Medicinska sestra ugotavlja specifične in

individualne potrebe bolnika, načrtuje zdravstveno nego na podlagi potreb in vrednoti

rezultate svojega dela (Hrvatin, 2004, str. 8).

Psihična priprava bolnika

Psihična priprava se začne že takrat, ko zdravnik bolnika seznani z operativnim posegom.

Zdravnik mora oceniti, kako bo informacija vplivala na bolnika, da se ne bi njegovo

psihično stanje še dodatno poslabšalo. Kasneje se v psihično pripravo vključujejo še ostali

člani kirurškega tima – medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik, anesteziolog in

anestezijska medicinska sestra (Hrvatin, 2004, str. 9).

Bolnikova osnovna pravica je, da je izčrpno in razumljivo poučen o operaciji, možnih

zapletih ter anesteziji. Naloga zdravstvenih delavcev je, da pravilno in stvarno informirajo


9

bolnika in njegove svojce o bolezni, uravnavajo in vzdržujejo pravilni odnos do bolezni in

bolnikove osebnosti. Medicinska sestra ugotavlja stopnjo bolnikove bojazni pred posegom.

Bolniki pred operacijo velikokrat ne povedo, kaj jih skrbi, medicinska sestra pa je tista, ki

glede na bolnikovo vedenje ugotavlja vzroke njegove zaskrbljenosti. Strah pred posegom

lahko zmanjšamo tako, da se z bolnikom pogovorimo, da ga psihično pripravimo na razne

posege in postopke, ki jih bo morala medicinska sestra pri njem izvajati že pred operacijo

(Hrvatin, 2004, str. 9).

Bolnika opozorimo tudi na pripomočke, ki jih bo potreboval po operaciji: infuzije, urinski

kateter, kisik, drenaža itd. Bolnika poučimo o pravilnem dihanju, izkašljevanju in gibanju

po operaciji.

Pomembno je, da na bolnikova vprašanja odgovarjamo preprosto, s čim manj medicinskih

izrazov, ki jih večina bolnikov ne razume (Hrvatin, 2004, str. 10).

Fizična priprava bolnika

Fizična priprava pacienta zajema tiste aktivnosti, ki pripomorejo k čim boljši fizični

kondiciji za predviden operativni poseg (Trdin, 2011, str. 20). Cilj je doseči optimalno

fizično kondicijo in skladno delovanje organov v času pred operacijo, med njenim

potekom in po njej. Zato je pomembno, da pravilno ocenimo bolnikovo splošno

psihofizično stanje, zdravnik pa se nato odloči o načinu priprave (Hrvatin, 2004, str. 10).

3.2 Vstavljanje torakalnega drena

Torakalni dren vstavi zdravnik. Bolniku pojasni namen posega, možne zaplete in če je

možno, pridobi soglasje za poseg. Bolnik med posegom leži z dvignjenim vzglavjem.

Medicinska sestra bolniku aplicira analgetično zdravilo po naročilu zdravnika. Preveri

delovanje stenske vakuumske sukcije. Pred tem se seznani z bolnikovim zdravstvenim in

psihičnim stanjem, izmeri vitalne funkcije, ugotovi morebitne reakcije ter poskrbi za

bolnikovo zasebnost. Zdravnik razkuži mesto vboda v sedmem interkostalnem prostoru


10

sprednje aksilarne linije ter polje infiltrira z anestetikom. Sledi incizija kože. Skozi rez

uvede trokar s torakalnim drenom in nato trokar počasi izvleče. Medicinska sestra ves čas

klema dren. Zdravnik fiksira dren na kožni šiv tik ob drenaži. Po uvedbi medicinska sestra

poveže dren s stensko sukcijo in nastavi predpisano višino plovca. Dren odpre in skupaj z

zdravnikom preverita delovanje torakalne drenaže. Zdravnik vbodno mesto sterilno

pokrije, medicinska sestra pa izmeri dolžino drena. Cevke torakalne drenaže zvije na

bolniško posteljo in jih pritrdi z lepilnim obližem ali ustrezno sponko. Označi datum in čas

začetka drenaže na zbiralni komori. Ob bolnikovi postelji pripravi dve močni prijemalki, ki

sta dodatno zaščiteni z gumo in ju namesti na vidno oz. dogovorjeno mesto. Bolniku

pomaga pri vzdrževanju lege v postelji, nadzira vitalne funkcije in količino drenirane

vsebine, stanje vbodnega mesta, ocenjuje bolnikovo izkašljevanje ter preverja delovanje

sukcije. Potrebno je rentgensko preverjanje položaja drena (Kalender-Smajlović, 2008, str.

96, 97).

Za ta poseg potrebujemo naslednje pripomočke:

• predpisan drenažni sistem in predpisano tekočino (destilirana voda), lahko tudi

druge pripomočke po navodilu proizvajalca,

• sterilni set za nastavljanje torakalnega drena (torakalni dren, skalpel,

prijemalka, šivalni material in šivalnik, sterilne komprese, škarje, prijemalka za

dren),

• anestetik,

• sterilno brizgalko in igle,

• obvezilni material (sterilne gobice, zloženčki, prerezan zloženček),

• dve močni prijemalki za vsak dren,

• razkužilo za kožo,

• levkoplast,

• kapo, masko,


11

• sterilne rokavice,

• sukcijsko napravo,

• koš za odpadke in posodo za ostre predmete (Ivanuša in Železnik, 2008, str.

555).

Tehnike vstavitve drena:

Standardna tehnika:

• v primeru, da drenažo ne izvajamo v splošni anesteziji, uporabimo področno

anestezijo z 1% lidokainom. Potrebno je dobro anestezirati kožo, podkožje,

interkostalno mišičje, periost reber in parietalno plevro;

• bolnik na prizadeti strani dvigne roko in jo položi pod glavo;

• v 4. ali 5. interkostalnem prostoru v sprednji ali srednji aksilarni liniji naredimo 2

cm velik rez kože in podkožnega tkiva, rez mora biti vzporeden s potekom reber in

mora biti tik nad zgornjim robom sprednjega rebra, da se izognemo poškodbam

nevro-vaskularnega snopa;

• s toplim inštrumentom previdno zdrsnemo med interkostalnim mišičjem in

predremo parietalno plevro, nato pean razpremo, da mišičje razmaknemo;

• s prstom se prepričamo, da smo v plevralni votlini in po potrebi naredimo manjšo

adheziolizo, večjih adhezioliz ne delamo, ker se poveča možnost nenadzorovane

krvavitve;

• uvedemo dren – pri drenaži zraka apikalno, pri drenaži tekočine posteroinferiorno,

pri drenaži pnevmotoraksa moramo v drenu videti kondenz, pri drenaži tekočine pa

se mora v drenu pokazati tekočina, vse odprtine drena morajo biti v plevralni

votlini, zadnja odprtina 1 do 2 cm od roba rebra;

• po vstavitvi drena le-tega prišijemo oziroma pričvrstimo na kožo ter naredimo

rentgensko kontrolo (Vidovič, 2007, str. 211).


12

Seldingerjeva tehnika:

• dobra ocena rtg p/c posnetka za izključitev zarastlin med pljuči in plevro (dren

kasneje namreč nastavljamo »na slepo«, brez digitalne kontrole kot pri klasični

tehniki);

• s skalpelom naredimo približno 2 cm dolg rez kože;

• nastavimo vodilno iglo in prek nje aspiriramo manjšo količino zraka oziroma

tekočine za določitev pravilne lege vodilne igle;

• prek vodilne igle uvedemo vodilno žico, iglo odstranimo in nato kanal dilatiramo s

priloženimi dilatorji;

• vstavimo dren in odstranimo vodilno žico (Vidovič, 2007, str. 211).

Za uspeh so najbolj pomembni nekateri dejavniki, na katere lahko vplivamo le ob

vstavitvi drena:

� pravilna indikacija, saj lahko rentgensko zasenčenje namesto izliva pomeni tudi

atelektazo ali udarnino pljuč, raztrganino prepone ipd.;

� izbira vstopnega mesta, ki mora bolniku omogočati normalen počitek (v ležečem

položaju), ne da bi pri tem stiskalo njegovo svetlino;

� položaj drena v plevralnem prostoru, ki mora pri dreniranju zraka (pnevmotoraksa)

segati do stropa votline, pri dreniranju tekočine (izliv) pa do njenega dna

(najnižjega dela);

� dolžina drena v drenirani votlini, saj je na kožo prišit dren pri bolnikih z debelejšim

podkožjem zelo pomičen, zato preplitvo vstavljen dren zlahka zdrkne s pravega

mesta: npr. v interlobarno fisuro ali celo iz plevralne votline (Štupnik in Vidmar,

2008, str. 226);

� praznjenje drenirane vsebine iz drenažne cevi;


13

� dolivanje vode v sukcijsko komoro po potrebi (izhlapevanja);

� nadzor delovanja sukcijskega aparata;

� nadzor količine in izgleda drenirane vsebine ter zapisovanje (zapisujemo vsakih 24

ur, pogosteje v primeru obilnega iztekanja, predvsem krvi, v kratkem času) (Špec

Marn in Bergman, 2008, str. 170).

3.3 Nadzor bolnika s torakalno drenažo

Naloge medicinske sestre pri pacientu s torakalno drenažo:

• Kontinuirano opazujemo in beležimo količino in kvaliteto drenažne tekočine, ki se

zbira v zbirni komori plevrevaka.

• Kljub temu, da je dren že prešit na kožo s šivom, ga moramo še dodatno dobro

fiksirati na kožo.

• Opazujemo mesto, kjer je uveden torakalni dren in ga po aseptični metodi

previjamo.

• Med prevezi opazujemo morebitne znake vnetja, če je prisotna sekrecija,

opazujemo tudi njen videz, vonj in količino, po naročilu zdravnika vzamemo bris

za mikrobiološke preiskave.

• Redno kontroliramo delovanje sukcijske drenaže. Ta deluje, če voda v tretji

redukcijski komori žubori oz. »brboče«. Če mehurčkov ni, pomeni, da sukcija ne

deluje, sistem ne tesni ali pa je puščanje zraka iz pljuč tako močno, da aspiracija ne

uspe ustvariti dovolj negativnega tlaka.

• S stališča bolnikovega dihanja opazujemo nihanje oz. oscilacijo stolpca v srednji

komori. Pri vdihu se stolpec dvigne, pri izdihu pa spusti. Če nihanja ni, so pljuča

popolnoma razpeta ali pa je ovira v sistemu.


14

• Voda v redukcijski komori počasi izhlapeva, zato redno dolivamo redestilirano

vodo do označenega nivoja.

• Skrbeti moramo za prehodnost drena z » molzenjem« oz. stiskanjem drena v smeri

proti zbiralni komori. Če je vsebina zelo hemoragična, se dren lahko hitro zamaši s

koagulom.

• Skrbeti moramo, da se plevrevak ne dvigne nad nivo prsnega koša. Viseti oz. stati

mora vsaj 50 cm pod nivojem prsnega koša. Tako bomo preprečili vračanje

tekočine in zraka v plevralni prostor.

• Paziti moramo, da se plevrevak ne prevrne, ker se tekočina razlije in ne more

pravilno odčitati sekrecije.

• Paziti moramo, da dren ni upognjen ali da bolnik ne leži na njem.

• Dren od bolnika do plevrevaka mora teči naravnost, brez globoko visečih lokov,

sicer drenaža ne more delovati, ker bi bila sila, potrebna za dvig tekočine do

zbiralne komore, prevelika.

• Če je bolnik pomičen, mu razložimo, kako se odklopi plevrevak od injektorja, da

lahko vstane in hodi.

• Izjave bolnika o bolečini vedno jemljemo resno. To je lahko znak, da je dren

izvlečen ali zamašen (Strniša, 2007, str. 120).

• Medicinska sestra bolnika informira, deluje nanj pomirjujoče in vzpodbujajoče.

• Medicinska sestra skrbi za bolnikov položaj (dvignjeno vzglavje, spreminjanje

položaja) in nudi pomoč pri osnovnih življenjskih in negovalnih aktivnostih.

• Medicinska sestra skrbi za bolnikovo varnost (dobra fiksacija drena, kontrola

drenažnega sistema, cevi).

• Medicinska sestra vzpodbuja bolnika k pravilnemu dihanju (globoki vdihi in izdihi)

in mu pomaga pri izkašljevanju.


15

• Medicinska sestra daje protibolečinsko terapijo (pred fizioterapijo, spanjem

oziroma po navodilih zdravnika).

• Po potrebi prevezuje vstopno mesto drena na aseptičen način (Božič, 2004, str.16).

• Dren mora biti prišit tako, da ne izpade. Prav tako mora biti v drenunameščena

sterilna varnostna sponka, da ne zdrsne v rano.

• Dren poveča nevarnost okužbe rane in tako predstavlja dejavnik tveganja za

bolniško okužbo.

• »Molzenje« drena opravimo po zdravnikovem naročilu, ker je lahko zelo nevarno,

saj močno povečuje intraplevralni pritisk, ki lahko poškoduje plevro in poslabša

obstoječi pnevmotoraks (Kalender-Smajlović, 2008, str. 98).

Za bolnike z vstavljeno torakalno drenažo ni dovolj, da medicinska sestra vestno in

natančno izvaja oskrbo drenažnega sistema. Delovanje drenaže mora razumeti,

usposobljena mora biti, da ob vsakem času ugotovi in prepozna vzroke motenj delovanja

drenaže, da takoj in zanesljivo odpravi vse nepravilnosti (Kalender-Smajlović, 2008, str.

98).

Delo medicinske sestre je izredno zahtevno prav zaradi tega, ker mora oceniti potrebo

posameznika po neposredni ali dolgoročni zdravstveni negi, čustveni opori, ki jo potrebuje,

in ponovnem učenju. Številne dejavnosti so na prvi pogled videti preproste, dokler ne

postanejo zapletene prav zaradi tega, ker jih je treba prilagoditi individualnim zahtevam

posameznega pacienta (Henderson, 1998, str. 26).

Pomembni so: nadzor bolnika s torakalno drenažo, pravočasno zaznavanje možnih

zapletov in takojšnje obveščanje zdravnika. Medicinska sestra ali zdravstveni tehnik se

morata zavedati, da je vsako stisnjenje (»klemanje«) torakalnih drenov, spreminjanje

podtlaka ali odklapljanje sukcijskega aparata brez pravega razloga napaka, ki je lahko

usodna za bolnika (Špec Marn in Bergman, 2008, str. 176).


16

3.4 Odstranitev torakalnega drena

Širjenje in stanje pljuč preverja zdravnik po opravljenem rentgenskem slikanju. Ko so

pljuča povsem razširjena, sekrecija po drenih prične usihati, dnevna izguba znaša 50 ml in

ko vodna sukcija že 24 ur ne niha, se zdravnik odloči za odstranitev drenaže (Kalender-

Smajlović, 2008, str. 97).

Torakalni dren odstranjuje zdravnik. Pred odstranitvijo drena je treba bolnika pripraviti:

dobi analgetik, pojasniti mu moramo poseg in mu razložimo, kako bo sodeloval. Med

posegom je pomembno, da bolnik globoko vdihne in zadrži dih, dokler zdravnik drena ne

odstrani. S tem se prepreči vdor zraka v prsno votlino med odstranjevanjem drena in

preden zdravnik namesti sponke ali nepropustni obliž (Ivanuša in Železnik, 2008, str. 559).

Dren lahko odstranimo, ko so izpolnjeni naslednji kriteriji:

• pljuča so polno razpeta;

• drenaža vsebine je manjša kot 100 ml/dan;

• brez uhajanja zraka med sukcijo ali pri kašlju (Vidovič, 2007, str. 211).

Pred odstranitvijo dren zapremo, 4 do 6 ur po zaprtju nadziramo rentgensko sliko pljuč za

izključitev pnevmotoraksa. S tem se prepričamo, da ni občasnih, manjših uhajanj zraka, ki

ga v drenažnem sistemu ne opazimo in lahko privedejo do ponovnega nastanka

pnevmotoraksa po odstranitvi torakalnega drena. Običajno 24 ur po odstranitvi ponovimo

rentgensko slikanje. Ob odstranitvi bolnik izvede manever po Valsalvi. S šivom, ki ga

nastavimo že ob sami nastavitvi torakalnega drena, po odstranitvi le-tega zapremo kanal, ki

ga je oblikoval dren v steni prsnega koša (Vidovič, 2007, str. 211 ,212).

Za odstranitev torakalne drenaže si pripravimo:

• set za odstranitev torakalne drenaže ali set za prevezo, s škarjami in skalpelom,


17

• raztopino za čiščenje in dezinfekcijo kože,

• razpršilo xylocain,

• sterilne rokavice,

• zaščitne preiskovalne rokavice,

• peane za zatiskanje drenov,

• podlogo oziroma kompreso za zaščito postelje (Zver, 1999, str. 14).

Priprava bolnika:

• zaščitimo ga pred okolico;

• razložimo mu poseg, da ga pridobimo k sodelovanju;

• opozorimo ga na bolečino;

• namestimo ga v bočni položaj, na zdravo stran, z dvignjenim vzglavjem;

• odstranimo prevezo ob drenu;

• očistimo okolico drena s kožnim čistilom in razkužilom;

• okolico drena napršimo z razpršilom xylocainom (Zver, 1999, str. 14).

Če ima bolnik dva drena na enem sistemu, zatisnemo z dvema peanoma čim bližje

prsnemu košu tisti dren, ki ga bomo odstranili zadnjega (dren, ki ga odstranjujemo, ni

zatisnjen). Zdravnik prereže šiv, s katerim je bil dren prišit. Bolniku povemo, naj globoko

vdihne, izdihne, nato naj pri vdihu zadrži dih in se napne, kot bi hotel kihniti (s tem se

poveča intraplevralni pritisk), nato zelo hitro izvlečemo dren. Istočasno, ko medicinska

sestra izvleče dren, zdravnik zrakotesno zapre kanal na koži s šivom ali kovinsko sponko.

Nato peana, vsakega posebej, prestavimo na drug, to je že odstranjeni, dren. S tem

preprečimo vdor zraka skozi luknje odstranjenega drena v plevralni prostor. Po že


18

omenjeni metodi postopek ponovimo. Incizijsko mesto oskrbimo in sterilno pokrijemo.

Uredimo bolnika, pospravimo za seboj (Zver, 1999, str. 14, 15).

3.5 Spremljanje bolečine pri bolnikih s torakalno drenažo

Bolečina je pogost vzrok bolnikovega neugodja in izogibanje bolečini je osnovna

človekova potreba. Bolečino povzroča bolezenski dražljaj, na katerega se vsakdo odziva

individualno. Na njeno občutenje pa vplivajo tudi pretekle izkušnje.

Bolečina se še bolj stopnjuje pri kašljanju, globljem dihanju in premikanju, kar povzroči še

dodatno poslabšanje splošnega stanja in s tem podaljšanje zdravljenja (Strniša, 2007, str.

124).

Torakalno bolečino je treba analizirati, tako kot vsako drugo bolečino v telesu, z:

• načinom pričetka,

• njeno naravo,

• lokalizacijo,

• področjem radiacije/izžarevanjem,

• trajanjem,

• intenzivnostjo,

• načinom olajšanja (Fortič, 1985, str. 141).

Bolečina v prsnem košu je simptom, ki spada med najtežavnejše, kar zadeva opredelitev

njenega vzroka, zato vsaka torakalna bolečina terja od zdravnika zelo sistematičen pregled.

Že iz bolnikove anamneze lahko veliko izvemo o vzroku bolečine. Bolnika je treba

vprašati:

• koliko časa že ima bolečino;


19

• kje ima bolečino in kam izžareva;

• ali lahko s prstom pokaže, kje je bolečina najhujša;

• ali se bolečina spreminja z dihanjem, kašljanjem, požiranjem hrane ali pri gibanju;

• ali je bolečina hujša pri hoji po stopnicah;

• kako hitro bolečina mine;

• kako huda je bolečina oziroma kakšna je njena kakovost (topa, zbadajoča), (Fortič,

1985, str. 142).

Medicinska sestra pri obravnavi pacienta s torakalno bolečino mora:

• ugotoviti, kako pacient običajno reagira na bolečino;

• prepoznati različne neverbalne indikatorje bolečine (nagubano čelo, oteženo

gibanje, plitko dihanje, tahikardija itd.);

• spodbujati pacienta, da sam pove o bolečini; pozorni moramo biti na točno lokacijo

bolečine in ugotoviti, kam izžareva;

• ugotoviti, kateri dejavniki bolečino povečujejo in kateri blažijo;

• ugotoviti kvaliteto bolečine (topa, ostra, pekoča, kljuvajoča itd.);

• ugotoviti intenziteto bolečine;

• ugotoviti začetek, trajanje, pogostost in vzrok bolečine;

• izvajati ukrepe za zmanjšanje bolečine:

� bolnika spodbujamo, da globoko diha (leže z dvignjenim vzglavjem in

skrčenimi koleni, če to dopušča poškodba);


20

� bolnika spodbujamo, da uporablja različne tehnike sprostitve (relaksacija,

masaža itd.);

� pomagamo pri spreminjanju položaja;

� zagotovimo mirno okolje;

� izvajamo ukrepe, ki zmanjšajo tesnobo in zaskrbljenost;

� dobro fiksiramo torakalni dren, da omejimo njegovo premikanje;

� dajemo analgetike po naročilu zdravnika;

� sledimo učinkom analgetikov;

� odvračamo pozornost od bolečine (Strniša, 2007, str. 124, 125).

Torakalno bolečino lahko razdelimo v tri kategorije:

• plevralna bolečina,

• mediastinalna bolečina,

• bolečina prsne stene (Fortič, 1985, str. 144).

Plevralna bolečina nastane zaradi draženja parietalne plevre, ki je sicer zelo dobro

oživčena s senzibilnimi receptorji in aferentnimi vejami interkostalnih živcev in frenikusa.

Visceralna plevra pa nasprotno od parietalne ni občutljiva. Če dražljaji vzburijo receptorje

v parietalni plevri, se pojavi značilna ostra bolečina, podobna vbodu noža v steno prsnega

koša. Po navadi je enostranska, akutna, ostra, dobro lokalizirana, intermitentna in se

spreminja z dihanjem ali celo s spremembo položaja prsnega koša. Bolniki jo ublažijo z

absolutnim mirovanjem v postelji, s površnim dihanjem, zadrževanjem kašlja ali celo s

povijanjem prsnega koša (Fortič, 1985, str. 144, 145).

Mediastinalna bolečina, v nasprotju s plevralno bolečino, je bolečina s področja

mediastinuma, po kakovosti je povsem drugačna in jo povzročajo številne bolezni. V


21

mediastinumu so: traheja, ezofagus, perikard, aorta, timus in številne limfoglandule in

bolezen kateregakoli teh organov ali tkiv lahko povzroči bolečino v mediastinumu. Glede

na kakovost, intenzivnost in izžarevanje bolečine je moč sklepati, kateri od omenjenih

organov ali tkiv jo povzroča. Pojavi se retrosternalno ali perikardialno in lahko izžareva v

vrat in ramo ali v notranjost, vse do hrbta (Fortič, 1985, str. 148).

Bolečina prsne stene: bolečina te etiologije je podobna drugim oblikam torakalne

bolečine in jo verjetno prav zato pogosto napačno razpoznavamo. Zamenjamo jo lahko z

bolečino zaradi vnetja plevre ali angino pektoris in posledično lahko napravimo zmotno

diagnozo.

Za pravilno presojo je zelo pomembno, da nam bolnik pove podatke, ali se bolečina pojavi

pri gibanju telesa ali pri določenem telesnem položaju oziroma ali bolečina preneha s

spremembo položaja telesa ali prsnega koša. Če se torakalna bolečina pojavi pri globokem

dihanju, je treba ugotoviti, ali je v zvezi z dihanjem samim (plevralna bolečina) ali v zvezi

z gibanjem prsnega koša (nevromuskularna oziroma skeletna bolečina). Pomembni so tudi

podatki bolnika o svežih in starih poškodbah hrbtenice ali prsnega koša (Fortič, 1985, str.

153, 154).


22

4 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA

4.1 Raziskovalna vprašanja

V diplomskem delu smo si postavili dve raziskovalni vprašanji:

• Ali medicinske sestre in zdravstveni tehniki menijo, da so dovolj strokovno

usposobljeni za obravnavo pacienta s torakalno drenažo?

• Ali medicinske sestre in zdravstveni tehniki poznajo vrste in posebnosti torakalnih

drenaž?

4.2 Raziskovalne metode

Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s pregledom domače in

tuje literature. Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodologijo. Za zbiranje

podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval osemnajst vprašanj. Rezultate

raziskave bomo predstavili s pomočjo statistične metode ter jih grafično in tabelarno

ponazorili s pomočjo Microsoft Excel 2010.

4.3 Raziskovalni vzorec

Razdelili smo 30 anketnih vprašalnikov, od tega je bilo veljavnih 28. V raziskavi je bilo 20

(71 %) žensk, 8 (29 %) moških. Statistično obdelani podatki so le delno prikazani grafično,

drugi so predstavljeni v pisni obliki.


23

4.4 Postopki zbiranja podatkov

Raziskava je bila izvedena decembra, leta 2012, in sicer na Oddelku intenzivne kirurgije

Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.

Za izvedbo raziskave smo pridobili soglasje vodstva Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča

Ptuj. Sodelovanje zaposlenih v raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno, imeli pa so tudi

možnost odklonitve sodelovanja. Pri delu smo upoštevali etična načela Kodeksa etike

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Izpolnjene anketne vprašalnike so

anketiranci odložili v posebno škatlo na Oddelku intenzivne kirurgije. Na ta način smo jim

zagotovili anonimnost. Pridobljene podatke v raziskavi smo predstavili v grafični obliki s

pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word.


5 REZULTATI

Na podlagi analize podatkov

rezultate.

Graf 1: Struktura anketirancev po spolu

Iz prvega grafa je razvidno,

%) žensk in 8 (29 %) moških.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

moški

pacienta s torakalno drenažo

Na podlagi analize podatkov, zbranih z anketnim vprašalnikom, smo dobili naslednje

: Struktura anketirancev po spolu

Iz prvega grafa je razvidno, da je v raziskavi sodelovalo 28 anketirancev, od tega 20

%) moških.

moški

ženske

8

20

24

smo dobili naslednje

anketirancev, od tega 20 (71


Graf 2: Starostna struktura

Štirje (14 %) anketiranci so bili stari od 18 do

do 33 let, pet (19 %) jih je bilo

let, štirje (14 %) so bili stari od 51 let in ve

0

2

4

6

8

10

12

18-25 let

4


Starostna struktura anketirancev

anketiranci so bili stari od 18 do 25 let, enajst (39 %) jih je bilo starih od 26

jih je bilo starih od 34 do 41 let, štirje (14 %) so bili stari od 42 do

so bili stari od 51 let in več.

26-33 let34-41 let

42-50 let51 in več let

11

5

4

25

jih je bilo starih od 26

so bili stari od 42 do 50

51 in več let

4


Graf 3: Izobrazbena struktura anketiranih

Enajst (39 %) anketirancev je bilo

nege/srednja medicinska sestra, šestnajst

medicinska sestra/ diplomiran zdravstvenik

drugo.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

zdravstveni tehnik/

tehnik zdravstvene

nege/ srednja

medicinska sestra

11


: Izobrazbena struktura anketiranih

anketirancev je bilo po izobrazbi zdravstveni tehnik/

nege/srednja medicinska sestra, šestnajst (57 %) jih je bilo po izobrazbi diplomirana

diplomiran zdravstvenik in eden (4 %) anketiranec je bil po izobrazbi

zdravstveni tehnik/

tehnik zdravstvene

nege/ srednja

medicinska sestra

diplomirana

medicinska sestra/

diplomirani

zdravstvenik

drugo

16

1

26

po izobrazbi zdravstveni tehnik/ tehnik zdravstvene

jih je bilo po izobrazbi diplomirana

anketiranec je bil po izobrazbi


Graf 4: Koliko let delovne dobe imate?

Devet (32 %) anketirancev ima povpre

povprečno delovno dobo 6

(29 %) anketirancev ima povpre

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

0-5 let

9


: Koliko let delovne dobe imate?

tirancev ima povprečno delovno dobo 0-5 let, sedem (25

no delovno dobo 6-10 let, štirje (14 %) imajo povprečno dobo

v ima povprečno delovno dobo 21 let in več.

6-10 let11-20 let

21 let in več

7

4

8

27

, sedem (25 %) jih ima

no dobo 11-20 let in osem

21 let in več

8


Graf 5: Katere vrste torakalnih drenaž poznate

Šestindvajset (36 %) anketirancev pozna pasivno torakalno drenažo, 25

anketirancev pozna aktivno torakalno drenažo in 21

torakalno drenažo. Za odgovor, da ne poznajo nobene torakalne drenaže, se ni odlo

nihče od anketirancev.

0

5

10

15

20

25

30

pasivno

26


: Katere vrste torakalnih drenaž poznate (možnih več odg.)?

anketirancev pozna pasivno torakalno drenažo, 25

anketirancev pozna aktivno torakalno drenažo in 21 (29 %) anketirancev pozna sukcijsko

Za odgovor, da ne poznajo nobene torakalne drenaže, se ni odlo

aktivnosukcijsko

ne poznam

nobene

25

21

0

28

anketirancev pozna pasivno torakalno drenažo, 25 (35 %)

anketirancev pozna sukcijsko

Za odgovor, da ne poznajo nobene torakalne drenaže, se ni odločil

ne poznam


Graf 6: Kako pogosto se na oddelku sre

Eden (4 %) anketiranec se vsakodnevno oziroma

drenažo na oddelku, osemnajst

%) anketirancev se srečuje

nihče od anketiranih.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

vsakodnevno

tedensko

1


: Kako pogosto se na oddelku srečujete s pacienti s torakalno drenažo?

anketiranec se vsakodnevno oziroma tedensko srečuje s pacienti s torakalno

drenažo na oddelku, osemnajst (64 %) anketirancev se srečuje enkrat mese

čuje s takšnimi pacienti zelo redko. Za odgovor nikoli se ni odlo

enkrat mesečno zelo redko nikoli

18

9

29

ujete s pacienti s torakalno drenažo?

uje s pacienti s torakalno

je enkrat mesečno in devet (32

Za odgovor nikoli se ni odločil

nikoli

0


Graf 7: Na koliko časa kontroliramo vitalne funkcije?

Devetnajst (68 %) anketirancev meri vital

vsakih 30 minut, sedem (25

(7 %) anketiranca vsakih 6

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

vsakih 15 minut prvi 2

ure, nato vsakih 30 minut

19


asa kontroliramo vitalne funkcije?

anketirancev meri vitalne funkcije vsakih 15 minut prvi

(25 %) anketirancev meri vitalne funkcije vsakih 30 minut

ur.

vsakih 15 minut prvi 2

ure, nato vsakih 30 minut

vsakih 30 minut vsakih 6 ur

7

2

30

ne funkcije vsakih 15 minut prvi 2 uri, nato

ev meri vitalne funkcije vsakih 30 minut in dva

vsakih 6 ur


Graf 8: Prevezo ob torakalnem drenu izvajamo na:

Petnajst (39 %) anketirancev

anketiranci so odgovorili, da jo izvajajo na 48 ur.

izvajajo, ko je potrebno in 2 (

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

24 ur

15


torakalnem drenu izvajamo na:

%) anketirancev je odgovorilo, da prevezo izvajajo na 24 ur, 4 (

anketiranci so odgovorili, da jo izvajajo na 48 ur. 18 (46 %) anketirancev je navedlo

ko je potrebno in 2 (5 %) anketiranca menita, dajo je potrebno izvajati

48 ur ko je potrebno 72 ur

4

18

31

odgovorilo, da prevezo izvajajo na 24 ur, 4 (10 %)

%) anketirancev je navedlo, da jo

, dajo je potrebno izvajati na 72 ur.

72 ur

2


Graf 9: Količino drenaže beležimo na

Trinajst (42 %) anketirancev beleži drenažo na eno uro prvi dve uri,

beleži količino drenaže na 2 uri,

0

2

4

6

8

10

12

14

na eno uro prvi dve uri

13


ino drenaže beležimo na:

%) anketirancev beleži drenažo na eno uro prvi dve uri, 7 (2

ino drenaže na 2 uri, 11 (35 %) anketirancev pa te podatke beleži na 6 ur

na eno uro prvi dve uri na 2 uri na 6 ur

7

32

(23 %) anketirancev

beleži na 6 ur.

na 6 ur

11


Graf 10: Koliko cm morajo biti zbirne posode ali vre

Sedemnajst (61 %) anketirancev men

%) anketirancev je odgovorilo

cm pod nivojem bolnika.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

vsaj 40 cm

9


: Koliko cm morajo biti zbirne posode ali vreče pod nivojem bolnika?

anketirancev meni, da mora biti višina zbirnih posod vsaj 50 cm, 9 (32

anketirancev je odgovorilo, da vsaj 40 cm, 2 (7 %) anketiranca pa

vsaj 50 cm vsaj 60 cm

17

2

33

e pod nivojem bolnika?

višina zbirnih posod vsaj 50 cm, 9 (32

pa menita, da vsaj 60


Graf 11: Kaj kontroliramo pri torakalni drenaži

Šestindvajset (44 %) anketirancev meni, da kontroliramo k

%) anketirancev meni, da kontroliramo vsebino teko

odgovorilo, da kontroliramo puš

0

5

10

15

20

25

30

kontroliramo količino

iztekle tekočine

26


: Kaj kontroliramo pri torakalni drenaži?

%) anketirancev meni, da kontroliramo količino iztekle teko

a kontroliramo vsebino tekočine in 11 (19 %) anketirancev

, da kontroliramo puščanje zraka.

kontroliramo količino kontroliramo vsebino

tekočine

kontroliramo puščanje

zraka

22

11

34

iztekle tekočine, 22 (37

%) anketirancev je

kontroliramo puščanje


Graf 12: Koliko časa pred odstranitvijo dren zapremo?

Graf prikazuje rezultate odgovorov o

anketirancev je odgovorilo, da zaprejo dren 6

anketirancev je odgovorilo, da

4-6 ur pred odstranitvijo drena

0

2

4

6

8

10

12

14

2-4 ur

9


asa pred odstranitvijo dren zapremo?

ezultate odgovorov o časovnem obdobju pred zaprtjem drena. 13 (47

anketirancev je odgovorilo, da zaprejo dren 6-8 ur pred odstranitvijo drena,

je odgovorilo, da 2-4 ure pred odstranitvijo drena, 6 (21 %) anketirancev pa

pred odstranitvijo drena.

4-6 ur 6-8 ur

6

13

35

obju pred zaprtjem drena. 13 (47 %)

pred odstranitvijo drena, 9 (32 %)

%) anketirancev pa


Graf 13: Ali menite, da lahko torakalno drenažo zapremo med transportom?

Petnajst (54 %) anketirance

Trinajst (46 %) anketirancev pa meni, d

transportom.

12

12,5

13

13,5

14

14,5

15

da


: Ali menite, da lahko torakalno drenažo zapremo med transportom?

%) anketirancev meni, da lahko zapremo torakalno drenažo

) anketirancev pa meni, da ni potrebno zapreti torakalne drenaže

ne

15

13

36

: Ali menite, da lahko torakalno drenažo zapremo med transportom?

alno drenažo med transportom.

orakalne drenaže med


Graf 14: Na kakšen način odstranimo dren?

Štiriindvajset (86 %) anketirancev

%) anketirana sta odgovorila, da ob maksimalnem izdihu in

da ob maksimalnem vdihu in ob maksimalnem izdihu.

0

5

10

15

20

25

ob maksimalnem vdihu

24


čin odstranimo dren?

%) anketirancev meni, da dren odstranimo ob maksimalnem vdihu, 2 (7

%) anketirana sta odgovorila, da ob maksimalnem izdihu in 2 (7 %) anket

maksimalnem vdihu in ob maksimalnem izdihu.

ob maksimalnem vdihu ob maksimalnem izdihu ob maksimalnem vdihu in

ob maksimalnem izdihu

2

37

ob maksimalnem vdihu, 2 (7

%) anketirana sta menila,

ob maksimalnem vdihu in

ob maksimalnem izdihu

2


Graf 15:Kateri je po vašem mnenju naj

torakalnega drena?

Iz grafa (Graf 15) je razvidno, da kar 22 (63

pri pacientu z vstavljenim torakal

%) anketirancev meni, da je to

krvavitve, 1 (3 %) anketirani pa meni, da

organov. Za odgovor, da je najpogostejši zaplet smrt, se ni odlo

0

5

10

15

20

25

smrt bolečine v

prsnem košu,

vratu, rami

0


Kateri je po vašem mnenju najpogostejši zaplet pri pacientu z

je razvidno, da kar 22 (63 %) anketiranih meni, da je naj

torakalnim drenom bolečina v prsnem košu, vratu in rami.

je to podkožni emfizem, 4 (11 %) anketiranci so odgovorili

anketirani pa meni, da so najpogostejši zaplet poškodbe notranjih

Za odgovor, da je najpogostejši zaplet smrt, se ni odločil nihče od anketirancev.

bolečine v

prsnem košu,

vratu, rami

podkožni

emfizem

krvavitve

22

8

4

38

pogostejši zaplet pri pacientu z vstavljanjem

%) anketiranih meni, da je najpogostejši zaplet

ina v prsnem košu, vratu in rami. 8 (23

%) anketiranci so odgovorili, da

poškodbe notranjih

če od anketirancev.

poškodbe

notranjih

organov

1


Graf 16:Kdaj ste se nazadnje udeležili seminarja s podro

torakalno drenažo?

Štiriindvajset (85 %) anketirancev

pacienta s torakalno drenažo. Trije

udeležili seminarja, 1 (4 %) anketirani pa

0

5

10

15

20

25

v zadnje pol leta

1


zadnje udeležili seminarja s področja obravnave pacienta s

%) anketirancev se ni nikoli udeležilo seminarja s podro

pacienta s torakalno drenažo. Trije (11 %) anketiranci so navedli, da so se

%) anketirani pa se je le-tega udeležil v zadnji pol

pred enim letom nikoli

3

24

39

ja obravnave pacienta s

seminarja s področja obravnave

so navedli, da so se pred enim letom

polovici leta.


Graf 17:Ali menite, da ste dovolj strokovno usposobljeni za obravnavo pacienta s

torakalno drenažo?

Osemnajst (65 %) anketirancev je odgovorilo,

obravnavo pacienta s torakalno drenažo

usposobljeni in 4 (14 %) anketirani

obravnavo pacienta s torakalno drenažo.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

da

4


Ali menite, da ste dovolj strokovno usposobljeni za obravnavo pacienta s

%) anketirancev je odgovorilo, da ne vedo, če so dovolj usposobljeni

obravnavo pacienta s torakalno drenažo, 6 (21 %) anketirancev trdi, da niso dovolj

%) anketirani menijo, da so dovolj strokovno usposobljeni za

obravnavo pacienta s torakalno drenažo.

ne ne vem

6

18

40

Ali menite, da ste dovolj strokovno usposobljeni za obravnavo pacienta s

e so dovolj usposobljeni za

%) anketirancev trdi, da niso dovolj

da so dovolj strokovno usposobljeni za


Graf 18: Ali bi si želeli pridobiti še dodatna znanja s podro

pacienta s torakalno drenažo?

Petindvajset (89 %) anketirance

znanja s področja zdravstvene nege pacienta s torakalno drenažo

menijo, da imajo dovolj znanja s podro

0

5

10

15

20

25

da, menim, da bi bilo to nujno

potrebno

25


: Ali bi si želeli pridobiti še dodatna znanja s področja zdravstvene nege

pacienta s torakalno drenažo?

%) anketirancev meni, da bi bilo nujno potrebno pridobiti še dodatna

ja zdravstvene nege pacienta s torakalno drenažo, 3 (11

menijo, da imajo dovolj znanja s področja zdravstvene nege pacienta s torakalno drenažo.

da, menim, da bi bilo to nujno

potrebno

ne, menim, da imamo dovolj znanja s

področja zdravstvene nege pacienta s

torkalno drenažo

25

3

41

ja zdravstvene nege

ilo nujno potrebno pridobiti še dodatna

, 3 (11 %) anketiranci pa

ja zdravstvene nege pacienta s torakalno drenažo.

ne, menim, da imamo dovolj znanja s

področja zdravstvene nege pacienta s


42

6 RAZPRAVA

Torakalno drenažo je potrebno narediti zato, da se iz plevralnega prostora izprazni zrak in

tekočino ter se omogoči bolniku normalno dihanje. Naloga medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov je, da poznajo delovanje drenaže, da ob vsakem času ugotovijo in

razpoznajo delovanje torakalne drenaže ter takoj odpravijo vse nepravilnosti. Kakovost

zdravstvene nege bolnika s torakalno drenažo je odvisna od dobrega opazovanja s strani

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.

Zelo pomembno je, da je pacient informiran o poteku zdravljenja o torakalni drenaži, o

možnih zapletih in da je obravnava individualna, saj vsak pacient ni enako dojemljiv za

informacije in morebiti določene informacije sprejme napačno, kar pa lahko vpliva na sam

potek zdravljenja.

Vloga medicinske sestre ni pomembna samo med uvajanjem torakalne drenaže, temveč

predvsem po posegu in vse do zaključka zdravljenja.

Tako medicinske sestre kot zdravstveni tehniki se morajo zavedati nujnosti strokovnega

usposabljanja in pomena izobraževanj, ki jim bodo v pomoč pri uvajanju sprememb ter jih

bodo vodila v višjo kakovost zdravstvene nege.

Anonimna anketa, ki smo jo opravili med 28 zaposlenimi medicinskimi sestrami na

Oddelku intenzivne kirurgije Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, je pokazala, da

večina zaposlenih pozna vrste torakalnih drenaž. V raziskavi je bilo vključenih 71 % žensk

in 29 % moških.

Večina anketirancev v raziskavi je bila starejša od 26 let. Starosti od 18 do 25 let so bili 4

(14 %) zaposleni, starosti od 26 do 33 let je bilo 11 (39 %) zaposlenih, starosti od 34 do 41

let je bilo 5 (19 %) zaposlenih, starosti od 42 do 50 let so bili prav tako 4 (14 %) zaposleni

in v starostni skupini 51 in več so tudi bili 4 (14 %) zaposleni.

Ugotovili smo, da je devetnajst (68 %) anketirancev odgovorilo, da kontrolirajo vitalne

funkcije na vsakih 15 minut prvi 2 uri, nato vsakih 30 minut. Kar 18 (64 %) anketirancev

se srečuje enkrat mesečno s pacienti s torakalno drenažo.


43

Prav tako lahko iz grafične analize razberemo, da večina, to je 22 (63 %) anketirancev,

meni, da je najpogostejši zaplet pri pacientu z vstavljanjem torakalnega drena bolečina v

prsnem košu, vratu in rami.

Iz grafa št. 8 lahko razberemo, da 18 (46 %) anketirancev naredi prevezo ob torakalnem

drenu, ko je potrebno. Večina anketirancev se nikoli ni udeležila seminarja s področja

obravnave pacienta s torakalno drenažo.

Ugotovili smo, da je 15 (54 %) anketirancev mnenja, da lahko torakalno drenažo zapremo

med transportom. Iz grafične analize lahko razberemo, da je 24 (86 %) anketirancev

mnenja, da dren odstranimo ob maksimalnem vdihu.

Glede izobraževanja anketirancev pa smo v raziskavi ugotovili, da si skoraj večina

anketirancev želi dodatnih znanj s področja zdravstvene nege pacienta s torakalno drenažo.

Na podlagi rezultatov ankete smo dobili odgovor na zastavljeni raziskovalni vprašanji.

Raziskovalno vprašanje 1: Ali medicinske sestre in zdravstveni tehniki menijo, da so dovolj strokovno usposobljeni za obravnavo pacienta s torakalno drenažo?

Na raziskovalno vprašanje lahko odgovorimo, da 18 (65 %) anketirancev meni, da niso

dovolj strokovno usposobljeni za obravnavo pacienta s torakalno drenažo.

24 (85 %) anketirancev je navedlo, da se nikoli niso udeležili seminarjev s področja

obravnave pacienta s torakalno drenažo.

Zdravstvena nega pacienta po operaciji pljuč je področje, za katerega mora imeti

medicinska sestra veliko strokovnega znanja tudi o rokovanju s torakalno drenažo in mora

znati dobro opazovati pacienta, kar pridobi z izkušnjami. Zato je za medicinsko sestro, ki

delo opravlja prvič, redko ali pa šele spoznava paciente, ki potrebujejo zdravstveno nego

na tem področju, težko ali pa je negotova. Več strokovne literature in informacij naj bi

pripomoglo k lažjemu učenju ali pa tudi k izpopolnjevanju že pridobljenega znanja; včasih

pa tudi za lažje razumevanje določenih vsebin. Vse to prispeva h kvalitetnejši in varnejši

zdravstveni nege (Gorjup, 2009, str. 49). Tudi Kalendar-Smajlović (2008) pravi, da za

bolnike z vstavljeno torakalno drenažo ni dovolj, da medicinska sestra vestno in natančno


44

izvaja oskrbo drenažnega sistema. Delovanje drenaže mora razumeti, usposobljena mora

biti za to, da ob vsakem času ugotovi in prepozna vzroke delovanja drenaže, da takoj in

zanesljivo odpravi vse nepravilnosti.

Raziskovalno vprašanje št. 2: Ali medicinske sestre in zdravstveni tehniki poznajo

vrste torakalnih drenaž?

Na slednje raziskovalno vprašanje lahko odgovorimo s podatkom, da večina anketirancev

pozna pasivno, aktivno in sukcijsko torakalno drenažo. V raziskavi smo ugotovili, da 26

(36 %) anketirancev pozna pasivno drenažo, 25 (35 %) anketirancev pozna aktivno

drenažo in 21 (29 %) anketirancev pozna sukcijsko drenažo (možnih je bilo več

odgovorov). Zelo pomembno je, da vsi zaposleni na oddelku poznajo vrste torakalnih

drenaž in njihov pomen, saj le tako lahko pomagajo bolniku v tistem trenutku.

Kot navaja Zver (1999), imamo dve vrsti torakalne drenaže: pasivno (podvodna ali

subakvalna drenaža) in aktivno (sukcijska ali aspiracijska drenaža).

Avtorji člankov, strokovnjaki v različnih literaturah natančno razlagajo vrste torakalnih

drenaž, pomen in vstavljanje torakalnega drena in odstranitev drena.

Medicinske sestre morajo biti seznanjene z načinom delovanja torakalnih drenaž. Kljub

znanju, ki ga imajo obravnavi bolnika s torakalno drenažo, je zelo pomembno, da se

kontinuirano izobražujejo in pridobivajo specialna znanja s področja obravnave pacienta s

torakalno drenažo.

V raziskavi, ki smo jo izvedli, smo ugotovili, da imajo zaposleni premalo znanja iz

področja zdravstvene nege pacienta s torakalno drenažo. Večina anketirancev, razen trije,

meni, da bi bilo nujno potrebno izobraževanje iz področja zdravstvene nege pacienta s

torakalno drenažo.


45

7 SKLEP

Torakalna drenaža je postopek, pri katerem se vstavi torakalni dren v intraplevralni prostor.

Omogoča kontinuirano drenažo večjega volumna zraka in tekočine iz plevralne votline.

Naloga medicinske sestre je opazovati pacienta, v celoti prepoznati motnje dihanja in

pacientovo počutje.

Vsakega pacienta, ki potrebuje torakalno drenažo, mora ustrezno pripraviti na poseg.


46

LITERATURA

Božič, J. Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo. V: Sedmak, M. (ur.). Zdravstvena

nega bolnika v Splošni bolnišnici Izola- vloga in pomen skozi čas in prostor: Portorož:

Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov Slovenije, Sekcija kirurških medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov

Slovenije, 2004: 15-17.

Crnjac, A. Torakalna kirurgija. V: Flis, V. Miksić, K. (ur.). Izbrana poglavja iz kirurgije:

Maribor. Založba Pivec, 2010: 219-228.

Fortič, B. Internistična propedevtika. Prsni koš in dihala. Golnik. Univerzitetni inštitut za

pljučne bolezni in tuberkulozo, 1985:141-158.

Gorjup, P. Zdravstvena nega pacienta po operaciji pljuč in pacienta s torakalno drenažo. V:

Rijavec, I. (ur.). Celovita in kompetentna zdravstvena nega kirurškega bolnika: Ljubljana:

zbornik predavanj – Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih

društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija medicinskih

sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji, 2009:45-49.

Hajdinjak, G. Meglič, R. Sodobna zdravstvene nega. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo,

2006: 206-217.

Henderson, V. Osnove načela zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege

Slovenije, 1998: 22-27.

Hrvatin, K. Zdravstvena nega bolnika pred in po operaciji ščitnice. V: Sedmak, M. (ur.).

Zdravstvena nega bolnika v Splošni bolnišnici Izola- vloga in pomen skozi čas in prostor:

Portorož: Zbornica zdravstvene nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija kirurških medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov Slovenije, 2004: 8-13.

Ivanuša, A. Železnik, D. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Univerza v

Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, 2008: 554-560.


47

Kalender-Smajlović, S. Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo. V: Cerović, O.

Pernat, A. (ur.). Seminar intenzivne medicine za medicinske sestre in zdravstvene tehnike.

Slovensko združenje za intenzivno medicino: Bled, 2008:95-98.

Orel, J. Torakalna drenaža pri otrocih. V: Derganc, M. (ur.). Intenzivna terapija in nega

otroka. Ljubljana. Pediatrični oddelek kirurških strok kirurška služba Klinični center

Ljubljana, 1994: 112-114.

Orel, J. Patofiziologija dihanja. V: Smrkolj, V. Arnež, Z, M. Dolenc, V, V. Kremžar, B.

Lukić, L. Manohin, A. Pavčnik, V. Pirc, B. Pleskovič, J. Prinčič, J. Rakovec, S. Repše, S.

Orel, J. Tršinar, J. (ur.). Kirurgija, 1995: 231 – 242.

Prestor, L. Kakovost zdravstvene nege bolnikov z vstavljenim torakalnim drenom. V:

Kersnič, P. Filej, B. (ur.). 4 Kongres zdravstvene nege, Globalizacija in zdravstvena nega

Portorož: Zbornica zdravstvene nege Slovenija- Zveza društev medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2003: 209-213.

Trdin, A. Zdravstvena nega onkološkega pacienta pred operacijo in priprava pacienta na

operativni poseg. V:Trdin, A. Mrhar, M. (ur.). Celostna obravnava pacienta obolelega za

rakom grla in vratu. Maribor: Zbornik predavanj. 2011: 17-24.

Strniša, N. Zdravstvena nega poškodovanca s torakalno drenažo. V: Naka, S. (ur.).

Zdravstvena nega poškodovanca. Ljubljana: Zbornik zdravstvene nege in babiške nege

Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,

Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji. 2007: 118-126.

Špec Marn, A. Bergman, S. Zdravljenje in zdravstvena nega bolnika s torakalno kirurško

patologijo. V: Kodila, V. Osnovni vodnik po kirurški enoti intenzivnega zdravljenja.

Ljubljana: UKC, Kirurška klinika, 2008: 162-176.

Štupnik, T. Vidmar, S. Ultrazvočno vodeno dreniranje plevralnega prostora. Zdravniški

vestnik, 2008; 77: 225-228.

Vidovič, D. Torakalna drenaža v predbolnišničnem okolju. V: Grmec, Š. (ur.). Akutna

stanja, simptomi, sindromi, diferencialna diagnoza in ukrepanje: 3. Strokovni seminar z

mednarodno udeležbo: zbornik predavanj, Maribor, 4-6. Oktober 2007, Zdravstveni dom


48

dr. Adolfa Drolca Maribor – Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze,

Maribor. 2007: 209-212.

Zver, G. Zdravstvena nega bolnika s pljučnim rakom. V: Zver, G. (ur.). Zbornica

zdravstvene nege Slovenije - Seminar sekcije kirurških medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov Slovenije. Zbornik predavanj. Ljubljana. 1999: 9-15.

VIRI:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. Zdravstvena nega, lik medicinske sestre.

Dostopno na http://www.zbornica-zveza.si/Zdravstvena_nega.aspx (12.12.2012).


1

PRILOGA

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani!

Sem Nadja Povh, študentka Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru.

Pripravljam diplomsko delo z naslovom »Zdravstvena nega pacienta s torakalno drenažo«,

zato Vas vljudno prosim za pomoč pri reševanju vprašalnika. Vprašalnik je anonimen,

rezultati bodo uporabljeni izključno za izdelavo diplomskega dela. Imate možnost

zavrnitve izpolnjevanja.

Zahvaljujem se Vam za sodelovanje!

S spoštovanjem,

Nadja Povh

………………………………………………………………………………………………..

1.Spol:

a) ženski

b) moški

2. Starost:

a) 18-25 let

b) 26-33 let

c) 34-41 let

d) 42-50 let

e) 51 in več let

3.Izobrazba:

a) zdravstveni tehnik/ tehnik zdravstvene nege/ srednja medicinska sestra

b) diplomirana medicinska sestra/ diplomiran zdravstvenik


2

c) drugo: __________________

4. Koliko let delovne dobe imate?

a) 0-5 let

b) 6-10 let

c) 11-20 let

d) 21 let ali več

5. Katere vrste torakalnih drenaž poznate (možnih več odg.)?

a) pasivno

b) aktivno

c) sukcijsko

d) ne poznam nobene

6. Kako pogosto se na oddelku srečujete s pacienti s torakalno drenažo?

a) vsakodnevno - tedensko

b) enkrat mesečno

c) zelo redko

d) nikoli

7. Na koliko časa kontroliramo vitalne funkcije?

a) vsakih 15 minut prvi 2 uri, nato vsakih 30 minut

b) vsakih 30 minut

c)vsakih 6 ur


3

8. Prevezo ob torakalnem drenu izvajamo na:

a) 24 ur

b) 48 ur

c) ko je potrebno

d) 72 ur

9. Količino drenaže beležimo na:

a) na eno uro prvi dve uri

b) na 2 uri

c)na 6 ur

10. Koliko cm morajo biti zbirne posode ali vrečke pod nivojem bolnika?

a)vsaj 40 cm

b)vsaj 50 cm

c) vsaj 60 cm

11. Kaj kontroliramo pri torakalni drenaži?

a) kontroliramo količino iztekle tekočine

b) kontroliramo vsebino tekočine

c) kontroliramo puščanje zraka

12. Koliko časa pred odstranitvijo dren zapremo?

a) 2-4 ur

b) 4-6 ur

c) 6-8 ur


4

13. Ali menite, da lahko torakalno drenažo zapremo med transportom?

a) da

b) ne

14. Na kakšen način odstranimo dren?

a) ob maksimalnem vdihu

b) ob maksimalnem izdihu

c) ob maksimalnem vdihu in ob minimalnem izdihu

15. Kateri je po vašem mnenju najpogostejši zaplet pri pacientu z vstavljanjem

torakalnega drena?

a) smrt

b) bolečine v prsnem košu, vratu, rami

c) podkožni emfizem

d) krvavitve

e) poškodbe notranjih organov

16. Kdaj ste se nazadnje udeležili seminarja s področja obravnave pacienta s

torakalno drenažo?

a) v zadnje pol leta

b) pred enim letom

c) nikoli

17. Ali menite, da ste dovolj strokovno usposobljeni za obravnavo pacienta s

torakalno drenažo?

a) da


5

b) ne

c) ve vem

18. Ali bi si želeli pridobiti še dodatna znanja s področja zdravstvene nege pacienta s

torakalno drenažo?

a) da, menim, da bi bilo to nujno potrebno

b) ne, menim, da imam dovolj znanja s področja zdravstvene nege pacienta s torakalno

drenažo

Za vaše sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem!

univerza v mariboru fakulteta za …nadja povh:zdravstvena nega pacienta s torakalno drenažo i...

Documents